Ooiii
krat
Poštnina plačana v gotovlnL
Leto XI., St. 230
Ljubljana, sobota 4* oktobra 1930
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« 5. - Telefon St. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek:. Ljubljana. Prešel.
nova ulica 4. - Telefon St 2492, Podružnica Maribor: Aleksandroma cesta št 13. - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenov« ulic«
št 1 - Telefon št 190. Računi ori pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11842; Praha čislo 7«! ISO W*en št I« 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40— Din._
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te.
tefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 3 Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Kriza rumunske vlade
Vlada Mamia pred ostavko - Novi ministrski predsednik Mironescn
Bukarešta, 3. oktobra, sg. Po včerajšnji avdijenci ministrskega predsednika Manta pri kralju, se danes izjavlja v političnih krogih, da je smatrati vladno krizo za perečo. Po informacijah lista »Dimineata«, je ministrski predsednik izjavil kralju, da v sedanjih okoliščinah ne more več ostati na čelu vlade in daje svoje mesto kralju na razpolago. Kralj Karol trenutno ne namerava razpustiti parlamenta, ker smatra, da jesedanji čas neprimeren za nove volitve. Sestavljena naj bi bila nova vlada, ki naj bi uživala zaupanje narodne kmetske stranke Bivši zunanji minister Titulescu, ki Je iil v kombinaciji kot ministrski predsed-
nik. je to mesto odkloniL Kakor se splošno domneva, bo postal sedanji zunanji minister Mironescu šef nove vlade.
V večernih urah se je zatrjevalo ▼ političnih krogih, da se je ministrski predsednik Julij Maniu odločil za odstop.
Bukarešta, 3. oktobra, g. V večernih urah se potrjuje verzija, da bo ministrski predsednik Maniu podal ostavko. Kot njegov naslednik se imenuje zunanji minister Mironescu, ki je bil iz Ženeve brzojavno pozvan v Bukarešto. Maniu je izjavil, da se mu zdi, da kralj nima dovolj zaupanja vanj, zaradi česar mora odstopiti.
Heimwehr stremi po diktaturi
Razburjenje zaradi manifesta Starhemberga - Ogorčenje med krščanskimi socijalci - Trgovinski minister zagrozil z demisijo
Dunaj. 3. oktobra, d. Graški podžupan 'dr. Strafella, ki je bil včeraj od predsednika upravne komisije zveznih zeleznic dr. Dollfussa imenovan za generalnega direktorja avstrijskih železnic, je takoj po Imenovanju poslal dr. Dolliussu pismo, v katerem ga prosi za dopust, dokler ne bo popolnoma končan njegov proces proti soci-jalno - demokratski >Arbeiter Zeitung« m "dokler ne bo glede na svoje novo mesto uredil tudi celo vrsto privatnih zadev. Predsednik Dollfuss mu ie takoj dovolil zaprošeni dopust.
Sklep dr. Stafelle, da ne nastopi svojega mesta, dokler ne bo izrečena razsodba v drugi instanci proti sArbeiter Zeitung«, Je značilen v toliko, ker dokazuje, da se ni mogel upreti pomislekom, ki so se pojavili v javnosti proti njegovemu imenovanju. Prav to pa dokazuje, da so imeli prav oni, ki so bili mnenja, naj bi se odločitev o imenovanju dr. Strafelle za generalnega direktorja zveznih železnic sploh odgodila do končne razsodbe sodišča. Ce bi se to zgodilo, bi ne došlo do mnogih političnih pre-tresljajev v Avstriji, kakor tudi ne do zapletenega položaja komaj imenovanega generalnega direktorja, ki je moral za gotovo dobo sam sebe suspendirati.
DuDaj, 3. oktobra. AA. Zaradi proklama-t je novega notranjega ministra in voditelja heimvehrovcev princa Starhemberga, Je zašla Avstrija nenadoma v resno in težavno krizo. Starhemberg je v svojem proglasu
omenil, da se je Heimwehr pridružil Vau-goinovi vladi zato, da bo dobil popolno oblast nad Avstrijo. Ta njegova izjava Je zbudila v vsej Avstriji naravnost vihar ogorčenja. Na pritisk zmernejših krogov, Je princ Starhemberg danes skušal nekoliko ublažiti svoje prvotne izjave. Kljub temu menijo informirani krogi, da je prvotna verzija resnična in da se heimwehrovci resno bavijo z mislijo, uvesti v Avstriji diktaturo, ako bodo volitve prinesle nasprotnim strankam večino.
Prva posledica Starhembergove izjave Je, da so srednje stranke stopile v pogajanja za sklenitev volilnega bloka, ki naj vodi borbo proti heimwebrovski nevarnosti.
Zmerni politični krogi splošno obžalujejo Starhembergov čin, ki je še bolj komplici-ral že itak težki politični položaj v Avstriji.
Dunaj, 3. oktobra, g. V krščansko - socijalni stranki je izzval manifest Heimwehra pravo paniko in je že danes grozil krščansko - socijalni trgovinski minister dr. HeinI zaradi tega manifesta s demisijo. Po rsem tem ni izključeno, da Vaugoinova volilna vlada ne bo niti dočakala volitev ter bo ie prej razpadla, preden b« prišlo do volitev. V levičarskih krogih se boje, da hoče dr. Seipel po tej poti izročiti vso oblast v roke Heimwehra in da fe Zat6 ttidi v novi vladi, ki razpolaga s policijo in orožništvom, prepustil notranje ministrstvo heimwherovcu Starhembergu.
Izpremembe v vodstvu avstrijske policije
Odvisnost dr. Schobra od Starhemberga — Dr. Schober bo bržkone demisioniral kot policijski predsednik ter kandidiral na čelu nove državne stranke
Dunaj, 3. oktobra d. Kakor je bivši zvezni kancelar in sedanji zunanji minister dr. Seipel že prej napovedal, bo nova vlada kolikor mogoče izločila iz javnega političnega udejstvovanja dr. Schobra. Frvi korak k temu bo izvršen že prihodnje dni. Pri uradu zveznega kancelarja, v resoru za notranje zadeve bo osnovana posebna ministerialna direkcija za celokupno varnostno službo. Doslej so obstojali trije ločeni oddelki, podrejeni drugi sekciji in to oddelek za zvezo policijo, oddelek za administracijo v policijskih zadevah in oddelek za zvezno žandarmerijo. Doslej je bil dunajski policijskih predsednik obenem vodja vseh teh oddelkov kot sekcijski šef urada zveznega kancelarja. Z novo organizacijo pa bo dr. Schober
ostal sicer še nadalje predsednik policije na Dunaju, ne bo pa več šef celokupne varnostne službe, kakor je bil doslej, marveč bo podrejen notranjemu ministru grofu Starhembergu, ki bo vodil policijo in žandarmerijo. Dr. Schober bo kot dunajski policijski predsednik podrejen njemu in bo smel postopati samo po njegovih navodilih. Kakor se zatrjuje iz okolice dr. Schobra, bo v tem primeru bržkone podal ostavko kot šef dunajske policije ter se popolnoma posvetil politiki. Kakor znano, namerava dr. Schober pri prihodnjih volitvah nastopiti kot vodilni kandidat nove državne stranke, ki bi jo tvorile Kmečka zveza, velenemci in še nekatere druge manjše skupine.
Važna seja francoske vlade
Demonstracije proti Briandu - Ministrski svet odobril Briandovo poročilo o delu v Ženevi
Pariz, 3. oktobra, p. Povratek zunanjega ministra Brianda iz Ženeve v Pariz je zopet poživel politično življenje. Briandov sorejem v Parizu ni bil nič kaj ljubeznjiv. 1'esničarski listi, zlasti rojalistični, so že več dni preje uprizarjali proti njemu hudo kampanjo zaradi njegove miroljubne politike, češ, da je spravila v Nemčiji na krmilo hitlerjevce, v Avstriji pa Heimwehr. Listi so pozivali že več dni poprej nacijonali-ste, naj dajo ob prihodu Brianda iz Ženeve vidnega izraza svojemu nezadovoljstvu. Ta kampanja ni ostala brez uspeha. Ko se je zunanji minister Briand snoči ob 22.30 pripeljal na vzhodni kolodvor, ga je pričakovala velika množica. Kljub strogemu policijskemu kordonu, ki je branil občinstvu dostop na peron, je množica vdrla na kolodvor in izžvižgala Brianda. Neki vojni invalid je stopil pred njega in mu zabrusil v obraz očitek, da pripravlja novo vojno in da hoče z nemškimi strupenimi plini pomoriti francosko deco. Le s težavo ie policija napravila red. Več demonstrantov je bilo aretiranih. Zunanji minister Briand se je s svojim spremstvom s kolodvora odpeljal takoj domov, demonstracije pa so se ponovile še v raznih ulicah
Današnji listi se obširno bavijo z mednarodnim političnim položajem v zvezi x Briandovo zunanjo politiko ter so napovedali za danes opoldne važno sejo ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea. Nekateri listi so celo poročali, da bo prišlo do večjih izpre-
memb v Tardienjevi vladi. V zvezi s tem so poročali, da se je vršil včeraj daljši razgovor ministrskega predsednika Tardieuja in Poincareja. Ministrski predsednik Tar-dieu pa je te vesti demantiral kot povsem neosnovane, naglašajoč, da bo stopil pred parlament v popolni soglasnosti z vsemi člani vlade.
Popoldne se je res sestala v Elyseeju celotna vlada, ki je imela nato v navzočnosti iu pod predsedstvom predsednika republike dolgotrajno sejo. Na seji je zunanji minister Briand najprej obširno poročal o delu Društva 'narodov, nato pa podrobno informiral vlado o svojih razgovorih in pogajanjih. ki jih je imel v Ženevi z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Vlada je vzela Briandovo poročilo na znanje ter odobrila njegovo politiko.
Za njim je obširno poročal trgovinski minister Flandin o sovjetskem dumpingu na evropskih in ostalih svetovnih tržiščih. Sklepi, ki jih je sprejela vlada o protiukrepih, se drže za sedaj še v tajnosti. Končno je minister za delo Laval podal poročilo o prvih uspehih novega socijalnega zavarovanja. Ob zaključku seje je bilo potrjeno imenovanje Carda za generalnega guverneria Alžira.
Večerni listi se obširno bavijo s to sejo ministrskega sveta in ji pripisujejo veliko važnost za nadaljnji. razvoj francoske zunanje in notranje politike.
VEDNO VEČJA NEGOTOVOST
V NEMČIJI
Bruningova breznadna pogajanja — Državni zbor sklican za 13 oktober - Vlada brez večine — Stavke, finančne težkoče in druge
nove homatije
Berlin, 3. oktobra, d. Kljub temu, da je zelo malo izgledov na uspeh, nadaljuje državni kancelar dr. Briining pogajanja za sestavo nove vladne večine. Dasi je dr. Briining sam zelo molčeč in se kljub ponovnemu prizadevanju novinarjev noče izjaviti glede svojih načrtov za bližnjo bodočnost, se iz njegove okolice vendarle doznava, da je še vedno prepričan, da se mu bo posrečilo skovati vsaj zasilno tako večino, da bo mogla vlada spre;-i v parlamentu najnujnejše zakone. K temu ga sili pred vsem napoved socialnih demokratov, da bodo po vrsti pobijali vse zasilne odredbe in zahtevali njihovo razveljavljene. Če se jim to ne bi posrečilo, bodo predlagali nezaupnico vladi, kar bi pomenilo padec Briiningovega režima in še poveč ak) negotovost nadaljnega razvoja dogodkov. Kljub temu pa se še vedno širijo trdovratne vesti, da hoče Briining uvesti neke vrste diktaturo na ta način, da bi vladal brez parlamenta, ki bi bil takoj po otvoritvi dogoden za nedoločen čas. Predsednik državnega zbora dr. Loebe je danes sklical državni zbor za 13. oktober k prvi seji. Verifikacija mandatov in konstituiranje državnega zbora bo trajalo vsekakor par dni, tako da bo imel dr. Briining še tri tedne časa za pogajanja z voditelji posameznih strank.
Dfžavnozborska frakcija centruma bo imela v nedeljo sejo, na kateri se bo konstituirala. Na tej seji bodo tudi podrobno določili smernice za bodočo taktiko. Velike težkoče pri pogajanjih dr. Briininga povzroča krščansko-socialna stranka podeželskega ljudstva, ki zahteva, naj se pritegnejo v vlado tudi
narodni socialisti, ki bi jih dr. Briining rad izločil.
Nejasno politično situacijo je sedaj poslabšal še spor, ki je izbruhnil v kovinski industriji. Tarifna pogodba poteče 5. t. m. Delodajalci zahtevajo 15 odst. znižanje mezd, kar pa delavske organizacije odklanjajo ter groze s stavko. Prizadetih je samo v Berlinu okrog 140 tisoč delavcev. Če ne bo prišlo do sporazuma, lahko nastanejo veliki neredi, kar bo seveda tudi vplivalo na razvoj pogajanj, ki jih vodi dr. Briining. _
Docela nerešen je tudi finančni program, ki je bil prav za prav povod za razpis novih volitev. Glede na vesti, ki so razširjene zlasti v inozemstvu, da namerava Nemčija zahtevati moratorij plačil, izvirajočih iz Youngo-vega načrta, se je pojavila v gospodarskih krogih bojazen, da bo to še bolj povečalo nezaupanje inozemstva do nemškega gospodarstva, ki zaradi izida volitev itak ne uživa več zaupanja inozemskih finančnih krogov in so težave od dne do dne večje. Finančni minister dr. Dietrich je v razgovoru z novinarji kategorično zanikal te vesti in izjavil, da bo vlada z vsemi silami skušala popraviti nemške državne finance in izvesti take reforme, ki bodo vlile inozemstvu novega zaupanja. Med širokimi sloji pa povzroča največje vznemirjenje namera vlade ukiniti, odnosno znižati brezposelne podpore, ki tvorijo čim dalje večje breme državnega proračuna. Gospodarski krogi pritiskajo na znižanje teh bremen, kar pa naravno vzbuja vedno večje nezadovoljstvo med delavskimi masami.
Lepa spominska svečanost v Beogradu
Priprave za proslavo 15!etnice junaške obrambe^ Beograda v svetovni vojni - Počastitev spomina padlih junakov
Beograd, 3. oktobra. S. Na beograjski
občini se je vršila danes seja vseh kor« paracij in društev sklicana v svrho pri« prav za veliko proslavo 15. obletnice zgo« dovinske obrambe Beograda v svetovni vojni. Sklenjeno je bilo, da se bo izvršila ta proslava v velikem obsegu v nedeljo 19. t. m. Na dan proslave bo tudi svečana seja občinske uprave v dvorani univerze, ki je najpripravnejša v take svrhe in ka« teri bodo prisostvovali poleg zastopnikov oblastev tudi vsi še živi branite! ji Beo= grada pred 15 leti. Na seji bo predloženih več predlogov glede na ureditev in kneno« vanja raznih ulic in okrajev Beograda v spomin na te velike dneve. Tako se bo današnja Banatska ulica imenovala ▼ bo« doče Ulica sremskega dobrovoljskega od« reda, ki je junaško branil prestolnico do zadnjega moža. Neka druga ulica prejme novo ime Kapetana Courtica, rojenega Francoza, ki je postal po afosolvrramju na« še vojme akademije naš oficir. Njegov oče
še danes živi, sin pa mu je padel kot žr« tev svetovne vojne v obrambi Beograda.
Predstavniki vojske bodo na slovesnem zborovanju 19. t. m. predavali o tej slaivni epopeji naše zgodovine. Ob 11. dopoldne se bo vršila spominska svečanost pri grob« niči branilcev Beograda. Ob tej prilika bo tudi odkrit spomenik padlim žrtvam. Za časa spominske svečanosti bodo _ zvonili vsi zvonovi, pokali topovi in krožili aivi« joni nad Beogradom Na glas sirene bo za nekaj časa prekinjeno vse delo. S triminut« nim molkom bo Beograd izkaza* čast ju« naškim svojim branrteljem.
Nadalje je bil sprejet na današnji seji predlog, da se povabijo na to slovesnost zastopniki vseh mest na sedežih banovin. S svečanosti bodo odposlane pozdravne brzojavke vojnima ministroma Francije in Anglije, kakor tudi francoskim in angle« §kim mornarjem, ki so takrat pomagali braniti Beograd.
Za gospodarsko sode'evanJe med Grčijo in
Jugoslavijo
Skupna seja predstavnikov jugoslovenskega hi grškega gospodarstva v Atenah — Povratek naših izletnikov v domovino
Atene, 3. oktobra AA. Danes so predstavniki vseh naših gospodarskih organizacij udeleženih na izletu v Grčijo, imeli v atenski trgovski zbornici s predsavniki grškega gospodarstva skupno sejo, kateri je predsedoval senator Hadžikiriakos. Na seji so po razpravi o aktualnih gospodarskih vprašanjih sprejeli naslednjo resolucijo:
1)	da trgovske, industrijske in obrtne zbornice, kakor tudi ostale gospodarske Organizacije v sodelovanju z grško-jugoslo-vensko ligo najenergičneje delajo za razširjenje gospodarskih zvez med obema državama. Za dosego cilja je treba razviti propagando v dnevnem in strokovnem tisku imeti čim češča predavanja o potrebi skupnega delovanja in prijateljskih odnošajev, organizirati potovanja javnih delavcev obeh držav, prirejati razstave pridelkov posebno na sejmih, a prvenstveno ie potrebno, da pošlje grška gospodarska zbornica kolekcijo grških pridelkov trgovski zbornici v Beograd, ki jih bo razstavila in po potrebi poslala tudi drugim zbornicam v državi, da jih razstavijo. Isto velja glede prirejanja razstave jugoslovenskih pridelkov v Grčiji;
2)	da zbornice napra. ijo korake, da obe prijateljski državi poklonita potrebno paž-nio zbornicam obeh držav pri nabavkah za javne potrebe, državne nabavke. nabavke monopola itd..
3)	da obe državi skupno delata na tehničnem zboljšanja in olajšanja mejnih preho*
Narodni socialisti položaj dr. Briininga spretno izkoriščajo za svojo propagando in za svoj klic po močni roki, ki naj napravi red. Glede na finančni položaj države računajo na skorajšnjo odločitev.
Berlin, 3. oktobra d. Te dni je lord Rothermere v >Daily Mailu« svetoval Hitlerju, naj črta iz svojega programa antisemitizem. Na ta nasvet odgovarja Hitler, da bo vsekakor naloga njegove stranke z organizatoričnim delom, zlasti pa, kar je še važnejše, s napadalnim duhom mnogih novih pristašev ustvariti zavedno in odločno sovraštvo proti judom tudi tamkaj, kjer je bilo doslej samo v početku. Tej nalogi se bo močni organizacijski aparat narodnih socialistov posvetil z vso silo. Nadalje pravi Hitler v svojem listu »Volkischer Beobachter«, da je treba pač resno upoštevati obstoječe ogorčenje v nemškem prebivalstvu, ki' se je jasno pokazalo pri izidu volitev.
Na Stresemannovem grobu . . .
BerPn, 3. oktobra AA. Danes so pose-tili kancelar Briining, ministri in druge odlične osebnosti Stresemannov grob, kjer so komemorirali obletnico smrti velikega državnika. Skromen spomenik na grobu je bil ves pokrit z venci, med katerimi je bil venec francoskega zunanjega ministra Brianda. Spominski govor je imel notranji minister Wirth, ki je poudarjal Stre-semannovo veliko ljubezen do države in njegove velike uspehe na polju pomirjenja med Nemčijo in njenimi bivšimi sovražniki. Govornik je končno izrekel željo, naj bi Stresemannov duh vodil nemško ljudstvo v sedanjem težavnem položaju.
dov tako ljudi kakor blaga, da se omogoči čim lažji promet med obema prijateljskima državama:
, 4) da se priporoči nacijonalnim in rezno-nalnim zbornicam, posebno beograjski in atenski zbornici, da sprejmejo nase dolžnost organizirati trgovsko zbornico v Solunu, odbora v Beogradu in Atenah, ki bosta proučila vsa potrebna vprašanja in delovala na poglobitvi in olajšanju medsebojnih zvez. Odbora v Atenah in Beogradu bosta priredila statute za skupno delo in se bosta sestala L januarja 1931. v Soluna
Atene, 3. oktobra AA. Odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva v Atenah Mi-loje Jovanovič je priredil svečan spreiem s čajanko na čast jugoslovenskim izletnikom Zvečer so se naši izletniki vrnili v Jugoslavijo Na postajo jih je spremilo veliko število meščanstva.
Oče zaklal svojo hčer
Sombor, 3. oktobra č. Snoči se je pripetila blizu Sombora v vasi Teleki strašna rodbinska tragedija. 60-letni Mihajlo To-bijaš je zaklal svojo 25-letno hčer Vero z nožem ter pokopal njeno truplo v kleti. Ker sta bila starec ln hčerka sama v liši, ni včeraj še nihče izvedel za strašni dogodek, ki pa ga je razkrila, davi neka soseda, ko je prišla v klet in našla umor-jenko. Morilec je bil aretiran. Vzrok nje- j govega dejanja za enkrat Se ni pojasnjen. j
Pred otvoritvijo balkanske konference
Atene, 3. okt. AA. Nocoj dopotujejo ▼ Atene jugoslovenski, turški, rumunski in bolgarski delegati za atensko balkansko konferenco. Na postaji jim bo prirejen slo« vesen sprejem s strani pripravljalnega od» bora za balkansko konferenco. Jutri bo pri« rejeno delegacijam na čast svečano kosilo.
Zvečer bodo imele delegacije prvo sejo, na kateri bodo sklepale o definitivnem programu dela. V nedeljo bo slavnostna otvoritev konference v parlamentu; otvo» ritvi bo prisostvoval tudi predsednik vla« de Venizelos. V nedeljo popoldne bo spre« jem pri predsedniku republike Zaimisu, ▼ ponedeljek pa se začnejo redna posvetova« nja.
Medbalkanska banka
Beograd, 3. oktobra č. Na panbatkan-ski konferenci v Atenah bodo razpravljali tudi o ustanovitvi medbalkanske banke. Sedež nove banke naj bi bil v Beogradu.
Slovanski zdravniki na Jadranu
Sušak, 3. okt. n. Davi ob 7. so prispeli semkaj udeleženci III. vseslovanskega zdravniškega kongresa. Na kolodvoru jih je sprejelo mnogo meščanstva z mestnim načelnikom in godbo 37. pešpolka na čelu. Gostom je bila prirejena v hotelu Conti« nental zakuska, nato pa so se odpeljali v Crikvenico, kjer so imeli obed deloma v hotelu Terapiji, deloma na ladjah. Popol« dne so odpotovali na Rab, kjer so bili rav« no tako slovesno sprejeti.
Mednarodna konferenca Rdečega križa v Bruslju
Beograd, 3. oktobra AA. Davi sta odpotovala v Bruselj na mednarodno konferenco Rdečega križa dr. Žarko Ruvidic, sanitetni general, in Dragoljub Popovič, glavni tajnik jugoslovenskega Rdečega križa. V Bruslju se nahaja že predsednik našega Rdečega križa g. Marko Leko. Na tretji vseslovanski zdravniški kongres, ki bo od 5. do 8. t. m. v Splitu, je odpotoval kot delegat ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Katičič, načelnik sanitetnega oddelka.
Nova katoliška cerkev v Beogradu
Beograd, 3. oktobra č. V nedeljo 5. t m. bo svečano posvečena nova rimsko-katoli-ška cerkvica v Poincarejevi ulici 23. V pa-lilulskem in dorčolskem okraju stanuje namreč po poslednji statistiki okoli 8.000 katoličanov. Cerkvica bo začasno na dvorišču, v kratkem pa prično graditi veliko cerkev z razgledom na Knez Miletino ulico. Cerkev bo posvečena sv. Petru.
Pred prihodom nemškega zračnega orjaka v Beograd
Beograd, 3. oktobra č. V nedeljo prileti na bežanijski aerodrom veliko Junkerso-vo letalo, a katerim se pripelje generalni direktor Junkersove družbe. Gre za poskusni polet avijona s 40 potniki. Letalo je dolgo 25 metrov, široko pa v svoji raz-proetrtostl 45 m.
Avstrija na razpotju
Seja mariborskega občinskega sveta
Nova občinska davščina na biagovni promet sprejeta — Uveljavljena
bo najkasneje 1. januarja 1931.
Liubljana, 3. oktobra.
Na Dunaiu je torej kocka padla. Gospod Miklas, predsednik avstrijske republike, je razpustil parlament in dal volilno vlado predstavnikom nove kle-rikalnoheimwehrovske fronte, a skupina je bila v razpuščenem parlamentu v manišini, a je za volitve kljub temu dobila vso državno oblast v roke.
To dejstvo priča, da so odločevali zelo tehtni momenti, posebno še, ker je jasno, da gg. Seiplu in Vaugomu v resnici ni bilo prav nič na tem, da bi se ohranila stara meščanska koncentracija. Nasprotno: od vsega pocetka sta ze računala na to, da jih bosta izvagoni-rala in sta zato vladno krizo in njen prvi razplet inscenirala na način, ki je že v naprej onemogočil sodelovanie obeh vladnih strank. Namesto njih so si krščanski socialci zagotovili sodelovanje Heimwehra, za enkrat sicer se samo vodstva, pri čemer pa trdno računajo, da bo za vodstvom sel tudi večji del članstva.
Nove volitve v avstrijski parlament bodo 9. novembra, torej že čez dober mesec. Volitve ne bodo navadne volitve. Parole, pod katerimi se bodo vršile, bodo programatičnega značaja in to pot ne bo šlo za to. ali bo ta ali ona stranka dobila par mandatov več ali manj. Šlo bo za življensko vprašanje, ali naj nadaljuje Avstrija po sedanji poti svojo notranjo in zunanjo politiko, ali pa naj krene na desno, na pot, ki ji, ako se posreči, pripomore do restavracije in revanže, ki pa jo, ako se ponesreči. neizogibno privede v propast.
Najodločnejsi in najmočnejši nasprotniki vsake avanturistične politike so socialni demokrati, glavni poborniki preorientacije pa sedanji voditelji krščanskih socialcev. Zato se bo bila med tema dvema taboroma borba na življenje in smrt. In samo med tema dvema, vse druge skupine so stranskega pomena in bodo bržčas tudi potisnjene ob stran.
Avstrijska klerikalna stranka je v bistvu še vedno enaka kakor pred vojno. Njen kader so tvorili nekdaj in tvorijo še danes duhovščina, aristokracija
Pota nemške zunanje politike
Ženeva, 30. septembra.
V	Ženevi je med letošnjim zasedanjem DN gotovo najbolj priljubljeni predmet razgovorov med politiki in novinarji vprašanje bodočega razvoja nemške notranje in zunanje politike. Iz vseh razgovorov se odraža želja, izvedeti avtoritativno mnenje o položaju v Nemčiji danes in jutri. Seveda so bili najbolj oblegani nemški delegati, ki pa so trdovratno molčali in se izmikali le z izgovorom, da situacija še ni dovolj razjasnjena.
V	prvi vrsti ie seveda vse zanimala zunanja politika nove Nemčije. Mnogi so upali, da bodo o tem kaj izvedeli iz velikega govora ministra dr. Curtiusa pred plenu-mom DN. Toda bili so bridko razočarani. Curtius ie imel formalno zelo dobro izdelan govor, v katerem se ie pač dotaknil skoro vseh perečih svetovno političnih' problemov a se lepo izognil njihovemu bistvu. Trudil se je le, da bi uveril zbrane državnike, da hodi nemška zunanja politika še vedno po potih, ki ji jih je začrta! pokojni dr. Stresemann. Ta poskus pa mu je deloma uspel, ker prevladuje danes splošno prepričanje, da se drži berlinska zunanja politika samo še formalne strani Stresemannove zapuščine dočim je uvedla v to formo že povsed drugačen duh, bistveno različen od stremljenja velikega pokojnega državnika.
Prva etapa povojne nemške zunanje politike se je razvijala po intencijah pozneje od nacijonalistov ubitega zunanjega ministra Rathenau in njegovega najožjega sodelavca grofa Brockdort-Rantzaua. Oba sta bila po podpisu versailleske pogodbe prepričana, da ie za dolga desetletja onemogočeno vsako delovanje med Nemčijo in zmagovitimi zapadnimi velesilami. Zato sta iskala stikov s sovjetsko Rusijo, ki je bila enako kakor Nemčija v najostrejšein nasprotju do evropskih velesil in v kateri sta zato videla naravno zaveznico svoje države. Navezala sta kmalu tesne stike z moskovskimi mogotci ter zainteresirala z gospodarskimi ugodnostmi, ki jih je nudila Rusija, za svojo politiko tudi nemške industrijalce in finančnike. Tako je prišlo do ženevskih pogajanj in rapallske pogodbe med Moskvo in Berlinom, ki ie vzbudila takrat tako silno pozornost.
Potek dogodkov je kmalu pokazal, da so bile nade, ki sta jih stavila Rathenau in Rantzau na prijateljske odnošaje z Moskvo dokaj prevelike in da je ta sicer sprejela že itak močno zdecimirani nemški kapital, vračala pa zanj kvečjem komunistične agitatorje. Prvi močni odpor proti tej sovjeto-filski politiki se ie začel zato pojavljati v krogih nemških kapitalistov, ki imajo na berlinsko zunanjo politiko precej večji vpliv kakor se splošno misli. Ta odpor je porabil iti še okrepil agilni in sposobni tajnik v zunanjem ministrstvu Schubert. Izdelal je nov program zunanje politike ter s pomočjo svojega osebnega prijatelja dr. Stresemanna pridobil zanj vodilne finančnike in industrijalce. Razdelila sta si z dr. Stresemannom vloge ter začela sistematično izvajati temeljno preorijentacijo nemške zunanje politike. Glavne misli te druge faze so bile: sporazum z Anglijo in Francijo, ustanovitev bloka zapadnih demokratskih držav proti bol j še viški in fašistični nevarnosti, izvedba splošne n sporazumne razorožitve, ureditev vprašanja narodnih manjšin in končno .sklenitev evropske ali vsaj francosko-nemške carinske unije.
Prvi uspehi dr. Stresemanna po vstopu Nemčije v DN, podpis Locarnske pogodbe, n nikdar docela izvršeni misterijozni dogo-
in kmečko prebivalstvo. Odločujeta seveda samo prvi dve skupini. Aristokracija sicer nima več predvojne politične in gospodarske moči, a je še vedno zelo vplivna in se je ravno iz želje po nekdanji moči priključila stranki, ki si je napisala na prapor obnovo stare habsburške Avstrije.
Četrti faktor, ki se je pridružil krščanskim socialcem, je židovstvo. Na prvi pogled je to paradoksno, a je vendar umljivo. V avstrijskem židovstvu prevladuje oportunistični poslovni duh, ki vidi najboljše možnosti za svoje špekulacije baš v realizaciji Seipl-Vau-goinovega programa.
Kako se bodo znašli v novi koaliciji heimwehrovci, bo treba še počakati. V socialnem in deloma tudi kulturnem oziru so v precejšnjem nasprotju s kle-rikalizmom, druži pa jih ž njim revanž-na ideja, ki je momentano tako močna, da je odrinila v ozadje vse druge pro-gramatične točke.
Revanžna ideja je torej glavna vez, ki spaja koalicijo avstrijske volilne vlade. Seveda ta misel še ni izkristalizirana, ni za vse enaka. Nekateri se zadovoljujejo s povratkom Habsburža-nov, drugi računajo na zopetno združitev z Madžarsko, zopet tretji fantazirajo celo o obnovi cele ali skoro cele nekdanje habsburške države, v kateri bi avstrijsko nemštvo pod vodstvom krščanskih socialcev igralo zopet vlogo gospodarjev kakor pred l. 1918. A ravno zato, ker so ti pojmi še megleni, imajo na mase tem večjo privlačno moč.
Vse take in slične načrte onemogoča socialna demokracija, dokler je tako močna kakor danes. Zato velja ves boj njej. Vaugoin jo je docela iztisnil iz armade. Strafella naj razbije njihovo moč med železničarji, bojeviti mladi Starhemberg pa naj kot notranji minister pripravi njihov poraz pri volitvah.
Se bodo vse te nakane posrečile? Se bo avstrijsko ljudstvo res odločilo, da zapusti dosedanjo pot mirne konsolidacije in trajnega napredka Avstrije?
Deveti november ne bo važen samo za Avstrijo, temveč za vso Evropo.
von v Thoaryju so želi splošno priznanje in odobravanje zakulisnih voditeljev nemške politike. To odobravanje pa se je vse bolj redčilo, čim počasnejši ie postajal tempo uspehov, posebno po izločitvi Chaberlai-na, angleškega partnerja dr. Stresemanna. Pri pogajanjih za ureditev reparacijskega vprašanja je bila večina teh krogov že zelo proti Stresemann-Schubertovi politiki in je zahtevala po izvršeni izpraznitvi Porenja, novo preorientacijo nemške zunanje politike. Izbrala je tudi- že nositelja te nove politike v osebi sedanjega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu von Biiloua in se pripravljala na odločilni udarec proti dr. Stresemannu. Ta se je boril z vsemi močmi proti tej skupini ter poskušal v interesu Nemčije izposlovati odobritev nadaljevanja svojega zunanjepolitičnega programa. Sredi teh naporov in borb ga je pograbila smrt ter s tem omogočila brez posebnih pretres-Ijajev uvedbo tretje etape nemške zunanje politike.
Nosilec idej te tretje etape je prej omenjeni razmeroma še mladi Biilow, ki je izdelal načrt za novo nemško zunanjo polm-ko z »modificiranjem dr. itresernann-Schu-bertove linije«. Ta program predvideva ohranitev že navezanih stikov s sovjetsko Rusijo in formalno nadaljevanje dr. Stresemannove politike do zapadnih velesil in DN. Težišče Biilowega programa pa leži v aktivnem nastopu nemške zunanje politike v Srednji Evropi z maksimalnim orogram m obnovitve stare trozveze Nemčije, Avstrije in Italije. Dočim je pripadla zunanjemu ministru dr. Curtiusu naloga, ohraniti že dobljene postojanke v odnošajih s Francijo in Anglijo, pa izvršuje drugi, aktivistični del programa Biilow sam. Že doslej se mu Je posrečilo prodreti v podunavsko kc-tlino ter pridobiti odločilne kroge na Dunaju in Pesti. Na mrtvo točko pa je dospel kljub vsem glasovom o zbližaniu med Nemčijo in Italijo pri poskusu navezati tesnejše odnošaje tudi s fašističnim Rimom.
Vzroka za to je iskati deloma v različnih stališčih nemške in italijanske zunanje politike v mnogih perečih mednarodnih problemih deloma pa v še vedno zelo močnem protiitaliianskem ali vsaj protifašističnem razpoloženju velike večine nemškega naroda. Doslej sta našli obe državi samo eno in skupno zunanje politično vprašanje, vprašanje razorožitve. Nemčija forsira to točko, ker Je vsaj navidezno že itak precej razorožena, Italija pa zato, ker finančno ne bi mogla vdržati oboroževalnega tekmovanja s Francijo. Kako diametralno nasprotna pa so stališča Nemčije in Italije v drugih, tudi zelo važnih vprašanjih, se je ponovno pokazalo tudi letos v Ženevi, zlasti pri obravnavanju zaščite narodnih manjšin, redukcije vpliva države na gospodarsko hi socialno življenje, vprašanju carinske uniie itd.
S tem položajem računa tudi Mussolitri, ki je nedavno povabil dr. Curtiusa na obisk v Rim, da bi osebno razpravljala o možnosti obnovitve stare trozveze. v kateri pa bi po Mussoliniievetn igrala Italija prvo vijo-lino in ne Nemčija, kakor si to zamišlja Biilow. Ko je Briand izvedel za Mussolinije-vo vabilo je hitro povabil Curtiusa, naj prevzame vlogo posredovalca med Italijo in Francijo in pripravi sestanek Briand-Mussolini-Curtius.
V Berlinu so bili zaradi tega dvojnega vabila v precej neprijetnem položaju, ker nikakor niso voljni odstopiti Italiji prvo mesto v morebitni obnovljeni stari trozvez'. K temu je prišlo še, da je ravno takrat podpisal Mussolini obnovljeno in razširjeno trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo in • tem izzval v Angliji tako nerazpolože. da bi Nemčiji škodovalo, ako bi Cartias
obiskal Rim. Von Biik>w pa je hote! vendar izbiti iz te situacije za izvedbo svojega načrta srednjeevropskega programa čim več
koristi in je predlagal, naj prevzame vlogo posredovalca med Italijo in Francijo dr. Be-neš, ki je že uikrat tako uspešno posredoval med Anglijo in Francijo. Na ta način bi bila pritegnjena v krog nemške srednje evropske aktivistične politike tudi Češkoslovaška, brez katere je zaenkrat nemogoča realizacija srednjeevropske nemške zunanje politike. Predno pa ie padla odločitev o tem predlogu, so prispele iz Prage vesti o protinemških demonstracijah in velikih irancoskih manifestacijah na manevrih češkoslovaške vojske na Slovaškem.
Tako ie doživela tretja etapa nemške zunanje politike svoj prvi hudi udarec, katerega odmev je opažati med zakulisnimi dirigenti berlinske zunanje politike. Formira se že nova skupina, ki hoče vreči vse dosedanje programe čez krov ter se izreči za odkrito in popolno sodelovanje s fašistično Italijo za ceno še takih žrtev. Ta skupina je zaenkrat še šibka, vendar pa je pri današnjem nejasnem in prevratnem položaju v Nemčiji treba računati tudi ž njo.
Biilow poskuša sedaj omiliti poraz, ki ga je doživel v Ženevi z dr. Benešem na ta način, da forsira utrditev odnošajev med Budimpešto in Berlinom. Izdelal je že načrt za obisk dr. Curtiusa v Budimpešti, kjer bo z Bethlenom razpravljal za javnost o stališču Madžarske v vprašanju akcije agrarnih držav. Kaj pa bo pravi predmet teh razgovorov, ni težko uganiti. Vsa pripravljalna dela za ta sestanek izvršuje »zakulisni madžarski zunanji minister«, grof He-dervary, ki je tudi pravi voditelj madžarskih legitimistov.
Zahteve koroških Slovencev
Slovensko politično in gospodarsko dru« štvo na Koroškem je na svojem izrednem občnem zboru, ki ga je imelo v sredo v Celovcu, krepko dvignilo glas za pravice koroških slovenskih rojakov in podalo po« slancema gg. dr. Petku in župniku Starcu določne smernice za zastopanje politič« nih, gospodarskih in socijalnih interesov slovenskega življa v koroškem deželnem zboru. Istočasno pa sta oba poslanca dele« gatom, ki se jih je iz raznih slovenskih krajev Koroške zbralo nad 150, v svojih iz« črpnih izvajanjih točno orisala sedanji po' litični položaj in obeležila pravec nastopa« nja koroških Slovencev pri bližajočih se vo« litvah v dunajski parlament. Slovenski ele« ment je od plebiscita dalje v Avstrijipo« polnoma lojalen, zato tem bolj upravičeno zahteva izpolnitev starih obljub o varova« nju narodnostne individualnosti, vzgoje otrok v materinščini in vseh človečanskih pravic. Resolucija, ki jo je zbor delega« tov soglasno sprejel, vnovič uvodoma po« udarja lojalnost in zahteva vsaj tiste na« rodnostne, gospodarske in kulturne pravi« ce, kakor jih Nemci zahtevajo za svoje manjšine. Koroški Slovenci vztrajajo na zahtevi po kulturni avtonomiji in to po načelih, predloženih opetovano od strani njihovih zastopnikov v koroškem dežel« nem zboru. Koroška vlada ni izpolnila slo« vesnih obljub, jezikovno in narodnostno stanie Slovencev se je poslabšalo. Koroški Slovenci ponovno zahtevajo uvedbo za« dostnega pouka v materinščini kakor tudi skrb za gospodarsko izobrazbo po sloven« skih gospodarskih šolah.
Zaroka kralja Borisa z italijansko princeso
Rim, 3. oktobra c. V aristokratskih krogih prestolice se že nekaj časa govori o zaroki tretje najstarejše italijanske kraljevske hčere Ivane z bolgarskim kraljem Borisom. Danes pozno zvečer se je izvedelo, da bo jutrišnji uradni komunike naznanil zaroko. Vest se je kot ogenj razširila po Rimu in izzvala povsod najboljši vtis. Dalie se je izvedelo, da je pričakovati v družini italijanske princese Marije Piemontskc veselega dogodka.
Proces proti čsl. fašitom
Praga, 3. oktobra d. Te dni je prejelo 96 češkoslovaških fašistov sklep okrožnega sodišča v Pragi, po katerem se uvaja proti njim po zakonu o zaščiti države kazensko postopanje. Obtoženi so, da so r_>-varili proti republiki ter se v ta namen oboroževali in sklepali protidržavne zveze. Med obtoženci je več oseb, ki so bile v zvezi z napadom na ministrskega svetnika Vorla že pred sodiščem. Kot glavni obtoženec se navaja v sklepu sodišča po slanec Gajda, čigar izročitev je sodišče že zahtevalo od poslanske zbornice.
Francoski trgovinski minister poseti CSR
Praga, 3. oktobra AA. Francoski trgovinski minister Flandin je sprejel vaDilo češkoslovaške vlade, da poseti Češkoslovaško. V Prago bo dospel 6. oktobra ter bo ostal na češkoslovaškem štiri tedne. Med drugim bo posetil v Plznu Škodovo zavode in plzensko pivovarno.
Zaupnica novi turški vladi
Pariz, 3. oktobra AA. Iz Ankare poročajo, da je Izmet paša obrazložil v parlamentu delovni program nove vlade, ki je identičen s programom prejšnje vlade. Po kritiki Zeki beja je vlada postavila vprašanje zaupnice in ker so se liberalci vzdržali glasovanja, je bil vladni program soglasno odobren.
Združitev londonskega prometa v skupno podjetje
London, 3. oktobra AA. V začetku parlamentarnega zasedanja bo predložila vlada načrt za koordinacijo londonskega potniškega prometa, po katerem preidejo vse podzemske železnice in omnibusi v javno last. Načrt se raztega na približno 500 milj podzemskih in drugih železnic. 15.500 avtobusov in 2500 voz cestne železnice. Vsa ta prevozna sredstva prevozijo do 10 milijonov potnikov na dan. Ozemlje, na katero se nanaša omenjeni načrt, obsega razen Londona še ozemlje do Middleessexa in Herfordshireja. Glavni namen tega zakonskega načrta je poenostaviti komplicirane občinske in privatne interese in jih združiti v enotno, solidno javno podjetje. Prometni minister Moni-son naglasa v poročilu, da bo nova ustanova upravljala londonski promet kot celoto in preprečila kaos v njegovem razvoju.
Maribor, 3. oktobra.
Nocoj ob 18. se je vršila sedma redna seja mariborskega občinskega sveta. Otvo«
ril ki vodil jo je župan dr. Juvan. Uvo« doma je poročal o prošnji Študijske knjiž« niče, da bi smela od podpore v iznosu 30.000 Din, katero ji jf dala občina za nakup dragocenih knjig iz Szaparijeve knjižnice v Murski Soboti, porabiti 10^000 dinarjev za nakup vseh letnikov prejšnje »Marburger Zeitung«, ki se danes nikjer več nc dobijo in ki jih ima na ponudbo. Prošnji je bilo ustreženo.
V imenu tretjega odseka je občinski svetnik Stabej predlagal, da se dosedanja Samostanska ulica imenuje v bodoče Go« sposvetska, dosedanja Kopališka ulica pa »Ulica 6. septembra 1930«. Dosedanja Jez« darska ulica naj sc j>osveti spominu tr« žaških ustreljeneev. Predlogi so bili so« glasno sprejeti. Odklonjena je bila prošnja elektrarne Fale. da bi se posekali pred njeno pisarno v Vrazovi ulici kostanji, ki delajo preveliko senco. Odobren ie bil do« govor, sklenjen med občino in SK Mari« borom, da prepusti občina klubu nove prostore za razširjenje teniškega igrišča v Ljudskem vrtu in dovoli tamkaj tudi po« sekati drevesa pod pogojem, da nasadi klub okrog igrišča grmičevje in da postavi novo garderobo tako. da nc bodo poškos dovani smrekovi nasdi in končno da pre« seli klub svoje nogometno igrišče do kon-. cs leta 1930. v gramozno jamo ob Tržaški cesti.
Obširna debata se je razvila o predlogu četrtega odseka (referent Pušenjak) za uvedbo nove občinske davščine na bla« govni promet v svrho kritja primanjkilaja v novem proračunu. Referent je predlog obšinro utemeljeval z nujno potrebo, da se poiščejo za nove izdatke za policijo in podobno tudi novi dohodki. Opisal ie zgodovino predlagane davščine, ki je bila prvotno zamišljena kot linijska trošarina, pa se je ta načrt opustil in se je po dol« gotrajnem študiju razmer v drugih mestih
Premestitve v carinski službi
Beograd, 3. oktobra, p. Z odlokom finančnega ministra je bilo premeščenih večje število carinskih uradnikov. Med drugim so premeščeni:
K carinarnici v Beograd Ivan Vukovac in Gvozden Pantelič iz Ljubljane, pomožni carinik Vinko Bibiča iz Jesenic in po-mižni skladiščnik Jovan Samardžič iz Maribora.
K carinarnici v Dubrovnik carinika Marko Gottlieb in Alojzij Delinger iz Maribora.
K carinarnici v Zagreb cariniki Roko Pag. Ivan Reber oba iz Maribora, Franjo Lah iz Ljubljane, Mirko Kogoj in Aleksander čižmek iz Maribora, pomočni carinik Josip Košenik iz Dravograda ter arhivski pripravnik Miroslav Ferenc iz Maribora.
K carinarnici v Ljubljano za carinika Dragoljub Ilič iz Caribroda, Niko Rossi iz Zagreba, Vinko Borčič iz Zagreba, Nenad Markovič iz Beograda, Dušan Gjurič iz Velikega Gradišča, nadalje pomožni cariniki Nikola Begenj iz Zagreba, Dušan Spadier iz Velike Kikinde, Konstantin Zifič iz Beograda, Marijan Vitezica iz Zemunika, Mi-hajlo Simič iz Zemunika, nadalje glavni carinski skladiščnik Stevan Bajič iz Sarajeva, pomožni skladiščnik Stjepan Ivinhartl s Sušaka, glavni arhivar Božidar Simič iz Beograda in pomožni arhivar Gjorgje Kr-stič iz Subotice.
K carinarnici v Maribor cariniki Brani-mir Antič in Hugo Grdun iz Zagreba, Niko Stanimirovič iz Beograda, Stevan Radosav-Ijevič iz Bele Crkve, Zvonimir švagljič iz Preka, Svetislav Kajelič iz Beograda, Vasilij Lazič iz Velikega Gradišča, Miroljub Tesič iz Prahova, Prane žcia iz Subotice, Bogomir Jarc iz Zagreba, pomožni cariniki Niko Vukanovič iz Beograda, Stanko Mi-tijevič iz Kotora, Alojzij Urbič iz Kotoribe, Metodij Gjorgjevič iz Beograda, carinski pripravniki Marijan Brocovič s Sušaka, Gvozden Vujadinovič iz Beograda in Lujo Piščevič iz Beograda.
K carinarnici v Novi Sad za carinika Andrija žetkovič z Jesenic; k carinarnici v Sarajevu carinik Andrija Lah iz Ljubljane; k carinarnici v Skoplju carinik Leo-nard Jurič iz Ljubljane; k carinarnici v Subotico Marija Miholjevič iz Ljubljane, Ivan Skala iz Maribora, Milorad Dorf iz Ljubljane, Viktor Vauhnik iz Maribora ter pomožna carinika Niko Butorac in Rudolf Rudolf iz Ljubljane. K carinarnici na Su-šak za pomožnega carinskega skladiščnika Rado Ivoševič iz Maribora; k carinarnic! v Bitolj carinika Anton Grdsko iz Maribora in Srečko Luštrek iz Ljubljane. (Za točnost imen zaradi telefonskega sprejema vesti ne moremo jamčit!. Op. ur.)
V Beogradu obsojen mednarodni žepar
Beograd, 3. okt. č. Danes je sedel na za« tožni klopi pred beograjskim sodiščem mednarodni žepni tat Perikles Kastrania« des. Obtoženec je nedavno na beograjskem tramvaju nekega gospoda neopaženo hip« notiziral in mu nato izmaknil njegovo list« nico. Na današnji zanimivi razpravi je ob« toženec dejanje prostodušno in iskreno pri« znal. Mož govori skoro vse svetovne jezi« ke, ker pa ne obvlada našega jezika, se je vršila razprava s pomočjo francoskega tol« mača. Kastraniades priznava, da živi že le« ta in leta od samih tatvin, ki jih jeizvrše« val že po vseh večjih evropskih mestih. Krasti se je naučil kot dete na ulici, ko je izgubil roditelje. Atenska policija je spo« ročila beograjskemu sodišču, da je Kastra« niades rojen nekje v Mali Aziji in da je splošno znan kot žepni tat. V Atenah je bil že neštetokrat kaznovan. Prav tako po« roča policija iz Ankare, da ga je kazno« vala že kakih dvajsetkrat. Obtoženec je priznal, da izvršuje svoje tatvine skoro re« doma s hipnotiziranjem žrtve. Kastranija« des je bil obsojen na pet mesecev zapora in na trajni izgon iz Jugoslavije.
Iz Glavne kontrole
Beograd, 3. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za šefa prvega oddelka Glavne kontrole v 3/1 Ilija Popo-vič, šef istega oddelka v 4a/I.
odločil za sedanji predlog, ki predvideva davščino na blagovni promet kot refor« mirano trošarinsko davščino. Efekt te davščine bo okrog 3 milijone dinarjev Icts no. Vendar je bil v odseku na podlagi to« zadevnih anket in zaslišanj raznih interes siranih skupin tudi drug načrt spremenjen in ima občinski svet obravnati danes tretji načrt, ki v nasprotju z drugim opušča davščino na izvoz, znižuje davščine na vse najširšim slojem potrebne predmete, zlasti na živila, ščiti domačo industrijo in obrt in ima predvidenih mesto štirih tarifnih razredov v prvem in sedmih v drugem na črtu, devet različnih tarifnih razredov oc 23 p. do 8 Din za 100 kg. Referent je pre. čital v odseku sprejeto uredbo, pravilnik in tarifo.
V debati se je oglasilo k besedi več ob, činskih svetnikov, med katerimi je dr. Li-poi'd ugotovil, da so imeli tako posamez« niki kakor tudi razne skupine interesentov dovolj prilike staviti najrazličnejše spre« minjevalne predloge Se pred občinsko se= io odsekov, ker so bile k temu pozvani. Vsi konkurentni predlogi so bili v odseku uvaževani. Predlaga, da se sprejme ta uredba in tarifa en bloc in da se odkloni; jo vsi spremin jevalni predlogi. Praksa bo pokazala, kaj ie treba spremeniti. Njegov predlog so podprli obč. sv. Peteian, Žebol in Sabati ter je bi? predlog sprejet s 2l glasovi. Dvetretiinska večina vseh obč svetnikov znaša 28. Sprejet ie bil tudi dr> datni predlog, da stoni nova davščina i veljavo takoj po potrditvi od strani mini' stra financ, najkasneje pa 1. ianuarj« 1931.
Sledilo je še poročilo klavniškega odse. ka. v imenu katerega je obč. sv Tavčar predlagal nastavitev vratarja v klavnici. (Sprejeto.)
Za peti odsek je poročal obč sv. Mur« ko o nekaterih prošnjah za koncesije in se jc občinski svet izrekel glede na krajevne potrebe.
Po javni seji je sledila še tajna.
Seja ministrov Male antante
Ženeva, 3. oktobra, g. Danes so imeli skupno konferenco zunanji ministri Male antante, ki so izdali o njej naslednji ko« munike:
Zaključna seja konfcrence ministrov Ma« le antante se je vršila danes popoldne v Ženevi. Ministri so proučili rezultate leto* šnjega zasedanja Društva narodov s sploš« nih vidikov in s posebnim ozirom do svo« jih držav. Nato so razpravljali o sedanjem političnem položaju v Evropi, njegovih po« sledicah in možnostih nadaljnjega razvoja. Zedinili so se o stališču svojih držav v določenih konkretnih vprašanjih, posebno glede pariške pogodbe o reparacijah, in končno določili, da se bo vršila prihodnja ministrska konferenca Male antante spo« mladi v Rumuniji.
Po tem sklepu smatrajo poučeni krogi, da notranje«politična situacija po naz.ra« nju zunanjih ministrov Male antante ni v nevarnem razvoju.
Vzrok novomeške tragedije
Novo mesto, 3. oktobra.
Tragična smrt trgovca Hinka Podlogar-ja v sodni dvorani vzbuja po vsej Dolenjski splošno pomilovanje. Pokojnik je namreč bil zran kot dobra duša, ki je zlasti rarl pomagal revežem, obenem pa je bil zelo čuteč in zaradi srčne hibe tudi močno vznemirljiv in nervozen.
Dognano je, da obupni čin pokojnika nima nikakega drugega ozadja, kakor zgolj izgubo pravde, o kateri se jc obravnavalo včeraj pred sodiščem. Ko je po opoldanski prekinitvi razprave uvide!, da bo sicer neznatno pravdo izgubil, je ob 14.50, torej 10 minut pred nadaljevanjem razprave, napisal ganljivo poslovilno pismo svoji soprogi. Ko je bila razprava okrog 17. zaključena z oprostitvijo nadzornika proge g. Frana Majerja, je g. Podlogar v globok! depresiji, mirno na klopi sedeč izvrši! obupno dejanje.
Pokojnik v gospodarskem pogledu ni bil obsežno angažiran, ker njegova gospa soproga vodi gospodarske in trgovske pošlo. Pogreb nesrečnega g. Podlogarja se bo vrši! jutri, v soboto ob 16. izpred mrtvašnica na tukajšnje pokopališče.
V Osjeku justificiran morilec
Osjek, 3. okt. n. Danes zjutraj ob 5. j< bil obešen na dvorišču osješkega sodišč« razbojnik Dragan Travica, ki je 27. febru--arja umoril v Boroviku ogljarja Antona Plutiča in njegovo ženo Ano ter težko ra« nil njuno hčerko Kato. Poslednjo noč so prebili z obsojencem v celici orožniki, s ka« terimi se je razgovarjal podrobneje o na» činu izvršitve zločina. Travica je zahteval naj gori vso noč petrolejska luč za njego« vo dušo. Zjutraj ob pol 5. ga je izpovedal prota Bogdanovič, nakar je obsojenec mir« no odšel pod ista vešala, ki so ugasnila luč življenja zloglasnemu Čarugi.
Hmeli
žatec, 3. oktobra h. Tedenca mirna, živahnejše zanimanje in živahnejše nakupovanje na deželi. Cene neizpremenjene od 300—550 Kč .
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved za danes: pretežno vedro z malo spremenljive oblačnostjo, stalno hladne noči. Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk je prodrl s področja severne Evrope in prekril večji del centralne in južne Evrope. Samo r a južnem Atlantiku leži področje relativno nižjega pritiska. V splošnem je pritisk znatno porastel, in sicer za 5 do 10 mm. Gibal se je med 768 in 770 mm. Temperature so v splošnem padle za 2 do 7 st. in so znašale v zaledju 2 do 14 st., v Primorju pa 11 do 17 st. Nebo je bilo včeraj večinoma vedro z nekaj malimi nižjimi oblaki. Padavine so bile le neznatno zabeležene. Vetrovi so bili včeraj zjutraj močni v južnem Primorju, morje je bilo v gornjem Primorju valovito, v južnem p i nemirno ali razburkano.
Dunajska vremenska uapoved za soboto: Ponekod jutranja slana: podnevi bolj toplo Polagoma se bo zoblačilo.
Naši kraji in ljudje
Po 50 letih mature na mariborski gimnaziji
Kakor smo svoječasno poročali, je praznovalo dne 10. septembra 50-letnico mature v Mariboru 8 maturantov iz L 1880. Proslave se je udeležilo petero gospodov, ki jih vidimo na sliki. Od zadaj stojita od lf>ve na desno: oba brata em. notar Oton Ploj >n naš delegat pri reparacijski komisiji v Parizu, bivši senatni predsednik pri najvišjem upravnem sodišču, mnogoletni državni poslanec in predsednik reparacij-hke komisije dr. Miroslav Ploj, spodaj pa sede od leve na desno: vseučiliški profesor slavistike v Pragi dr. Matija Murko, upokojeni župnik Jože Kostanjevec iz Voj-nika in bivši profesor, sedaj zasebnik in posestnik pri Vel. Nedelji dr. Fr. Lastavec
Po 1B teiffi iz Rusije v domovino
Povratek dolgo pogrešanega vojnega ujetnika — Samo v evropski Rusiji živi še okrog 8000 Slovencev, ki ne morejo domov
Ljubljana, 3. oktobra.
Na dom svojih staršev na Hranilniški cesti se je povrnil te dni 361etni bivši tipo« graf gospod Josip Ločniškar — prišel je po loletni odsotnosti iz Rusije, kjer je bil vojni ujetnik, po revoluciji pa svoboden mož.
Ko se je ustavil izvošček pred eno izmed hraniiniških hiš je izstopil mlad mož, do« čim je pred 16 leti odhajal od doma ko« maj dozorel mladenič. Kamor se je ozrl naokrog, se mu je zazdelo vse nekam tuje, čeprav mu je srce utripalo v radostnem pričakovanju. Videl je pred seboj koloni« jo novih hiš, cel nov del mesta in skoro n> mogel verjeti, da se nahaja tam. kjer je bilo včasi tako mirno in idilično, kjer so krog in krog hraniiniških hiš razprosti« ra!i zeleni travniki. Zdaj pa: vse naokrog nove, lepe hiše, trgovine, ropot in po cesti avto za avtom, avtobus za avtobusom, vr« vež, novo življenje.
Zavil je okrog vogala in stal pred vho« dom v domače stanovanje. Sledili so ra« dostni vzkliki, ki so se skoro zadušili v ihtenju vseh: matere, očeta in sina, ki' so £a smatrali skoro že za izgubljenega. Mož, cel mož je postal med tem, dolga so bila leta ...
Za povratek g. Josipa Ločniškarja iz daljne Rusije so kmalu doznali vsi sosed« je. ki so se ga komaj še spominjali. Pri« hajali so čestitat k njemu, očetu in materi, v hišo pa so prišli tudi nešteti njegovi to« variši iz fantovskih let pred vojno in pa njegovi vojni tovariši, ki jih je dobrotna usoda že prej spravila domov. Jože je sa« mo poslušal in gledal. Strmel je v vse te obraze. Oči so govorile: »Dobrodošli« — in se mu iskrile v veselju nad svidenjem, vendar pa mu je nedostajalo besed v ma« terinščini... Smehljal se je in lzpregovo« ril samo v mehki ruščini. Ko so odnehali obiski, se je Jože lahko ves predal svojim staršem. Z očetom sta jo mahnila po me« stu in okolici in Jožetovemu čudenju ni bilo kraja. Povsod napredek, povsod dru« gačna slika, prijetne slike, ki so mu prika« 2ale domovino v najlepši luči. Otožen je postal le tu pa tam, kadar se je zmislil na svojo drugo domovino in na svojo ženico z otročičem tam v daljni Rusiji, iz katere jc hrepenel 16 dolgih let po krajih, ki so pomenili njegovo brezskrbno mladost.
Naš poročevalec je g. Ločniškarja obi« skal te dni na njegovem domu. Po prijaz« nem pozdravu in uvodnih besedah so se zasmejale njegove oči. Pogovor se je za« pletal prav prijetno s pripomočjo nekak« snega slovanskega volapiika.
Takoj 1914 je moral Jože k vojakom in odpeljal se je s svojim polkom v Galicijo, kjer je bil že v začetnih bojih ujet. Rusi so ga odvedli v kazansko gubernijo, kjer je živel dalje časa v ujetniških taborih, naposled pa je obolel in so ga oddali v bolnico v Irkutsk. Bolehal je dva meseca na očeh. Po ozdravljenju so ga poslali na deželo, kjer je opravljal poljska dela, ena« ko nato v donski guberniji, nakar je pri« šel po raznih peripetijah v neki mlin, kjer je »avanziral« in postal uradnik. Mineva« la so leta, njegova usoda se je spreminjala od časa do časa. Sledil je boljševiški pre« vrat. ki je našega junaka zetekel v mestu Urjupinu v bivši cericinski guberniji. To mesto z okroglo 25 000 prebivalcev stoji (po ruski meri) še precej blizu Saratova, samo 300 km stran od Volge in približno tako daleč od jugoistočne železnice. Tam se je Jože poročil in dobil mesto pri usnjar« skem sindikatu, kjer je sčasoma postal di« rektor podjetja. Svoje napredovanje zahva« ljuje dobri izobrazbi in železni volji. Ž njim vred je bilo pri podjetju zaposlenih več Slovencev. Jože Bertoncelj iz Št. Vida nad Ljubljano ter Jože Kunstelj iz Gore« nje vasi sta še vedno tam. Jože jima je pomagal, kakor je vedel in znal ter jima lajšal usodo. Družilo jih je hrepenenje po daljni domovini, ki pa se jim je zdela spri« co razmer nedosegljiva. Vsi so delali vse« mogoče poizkuse, da dosežejo potne liste za Jugoslavijo, ali vsaj za Avstrijo. Cela
leta sploh niso vedeli, da živimo Slovenci v svobodni držaji. Pozneje, ko so dobili o tem nekaj pojma, si tudi niso vedeli prav pomagati. Kje in kako dobiti potne papirje? Marsikdaj se jih je polaščal obup, ko so poskušali preko tujih državnih za« stopstev doseči pravico potovanja v do« movino, a so jim bile prošnje vedno zavr« njene s tem ali onim izgovorom. Pisarili so domov tudi pisma, a niso dobivali odgovo« rov. Jože Ločniškar je poskušal nato sre« čo s ponovno prošnjo na francoski in če« škoslovaški konzulat in na poslaništva v Moskvi, pa je bil zopet odbit. Nekoč se je popeljal sam do meje, a je bil zavrnjen. Hoteč na vsak način doseči pravico za po« tovanje, čeprav ga je to mnogo stalo, se je obrnil slednjič še na nemško poslani« štvo. In glej — uspel je.
Nastopil je čas dolgega romanja v do« movino. Prijatelji Slovenci so se zbirali okrog njega, mu s solzami v očeh čestitali in skoro niso verjeli, da Jože res odhaja. Spremili so ga na kolodvor, šla je z njim tudi žena z otrokom in poslavljali so se v potokih solz, saj kdo bi vedel, kakšna bo nadaljnja usoda njegova in vseh njih . . Na potu Jože ni imel nikakih ovir in je prispel po dolgih tednih potovanja preko Poljske. Češkoslovaške naposled domov, v objem svojih staršev in brata, ki je zdrav« nik v Brežicah.
Gospod Ločniškar sodi, da je samo v evropski Rusiji še okrog 8000 Slovencev, bivših ujetnikov, ki žive zdaj po raznih podjetjih v najrazličnejših položajih. »Pač tako, kakor povsod«, meni on. Naglaša, da vsi ti naši ljudje politično niso opredeljeni in da si žele samo domov, domov. Zanaša« jo se, da se bo akcija povratka aranžirala morda preko francoskega poslaništva in francoskih konzulatov. Pri tem bi bilo vse« kakor potrebno, da se nastavi tam v to svrho kak Slovenec, ki pozna razmere in ki bi v kratkem času pokret organiziral in s pomočjo listov in drugih informacij« skih sredstev pojasnil postopek in način, kako doseči pravico za povratek v domo« vino. — G. Ločniškar ostane še nekaj ča« sa v domovini.
Prosvetno slavje
v Šenkovem
Senkov turen. 3. oktobra.
Onkraj košate Rašice v bližini Mengša in Skaručne stoji grad Šenkov turen že od leta 1290. Imel je že mnogo lastnikov, a se« daj je last šolske občine, zvane po tem gradu. V njem je nastanjena drž. osnovna šola za vse bPžnie naselbine, ki so raz« tresene po lepi. valoviti okolici.
Za prosveto vneti zastopniki te šolske občine so se enodušno odločili, da popra« vijo in razširijo za pouk in splošno pro« sveto namenjene prostore. Za letošnje leto se je to izvršilo v pritličju. Po dobro pre« mišljenem načrtu so v njem priredili dvo« rano za predavanja, oder za predstave in sobo za javno knjižnico. To so izvršili do« mači obrtniki pod vodstvom šolskega upra« vitelja g. Alfonza Tnkreta, dekorativni del odra. zastor in kulise pa ie okusno oskrbe« la njegova pomočnica učiteljica FJiza Za« vrtanikova Jako ji je uspelo okrasje lepe« ga odra,
Slovesna otvoritev obnovljenih spodnjih prostorov se bo vršila pod naslovom tu« kai.šnjega Pomladka Rdečega križa to ne« delio s petjem, godbo, govori in s pred« stavami Poleg dus^nf" užitka ie ve'iko« dušna gospa soproga šolskega upravitelja poskrbela tudi za najfinejši zakusek. S'o« vesnosti s<» '"ko ve=p'i;o vsi krajani, ki so vneti za blaginjo ljudstva in nanredek mladine. Človek bi mislil, da so kulturne« mu stremljenju naklonjeni tudi razni go« spodje na tukajšnjem ozemlju. A ne! Kden je celo darilca obljubil tistim šolarjem ki ne pridejo k slovesnosti, drugi pa je pri« poročal, naj liudje rajši neso vstopnino v hranilnico. Tako odvračanje ljudstva od najlepše zasnovanih prireditev se pač ne
Zadnja prilika!
Richard Tauber
Predstave ob 4., % 8. in % 10. uri!
Telefon 2124
Elitni kino Matica
Ne zamudite!
v svojem najnovejšem velefilmu božanskih popevk in krasne vsebine.
Si
H
ujema z miroljubnimi in prosvetnimi na« meni našega vladarja. Zlobno nakano so vsi z ogorčenjem zavrnili. Ljudstvo je do* bro in verno, a neki gospod ga je obkla« dal celo z brezverci.
V prevrnjenem avtu vsi zdravi
Ljubljana, 3. oktobra.
Celovška cesta je zaradi gradnje tram« vajske proge zadnje dni zaprta za vsak promet, enako Gosposvetska cesta. Zaradi tega vozijo avtobusi v Šiško mimo igrišča Ilirije, dalje po šišenskih ulicah in dose« žejo pri mitnici zopet glavno cesto. Ulice v Sp. Šiški so razmeroma precej ozke in je seveda razumljivo, da je treba voziti počasi in previdno. Avtobusi so zaradi oz« kih ulic sploh precej težko kretajo. Če« prav pa so šoferji pazljivi in previdni, se je včeraj enemu izmed njih vendarle pri« petila nesreča.
Okoli 17. je privozil šofer P. z avtobu« som po Frankopanski ulici, istočasno pa je pripeljal po Jernejevi ulici in zavil v Medvedovo ulico osebni avto št. 273. Šo« fer avtobusa je sicer vozil pravilno po des» ni strani, dajajoč signale, toda osebni avto je privozil s takšno naglico, da je zadel z blatnikom zadnjega kolesa na desni strani ob avtobusove odbijače. Karambol je bil precej hud in je avtomobil kar zasukalo. Drvel je še nekaj metrov naprej, nato pa se je prevrnil, a se k sreči ni nobenemu izmed potnikov ničesar pripetilo.
V	avtomobilu je bila večja družbica ve« selih ljudi, ki so le s težavo zlezli iz avto« mobila na prosto. Prevrnjeni avto so po« zneje zopet postavili v normalno stanje, toda stražnik ni pustil, da bi se družba vo« žila naprej Škoda na osebnem avtomobilu je precej velika fn ima avto poleg drugih poškodb zmečkana tudi oba blatnika.
Velik požar na Gorenjskem
Jesenice, 3. oktobra.
Danes okrog pol 6. zjutraj je tulenje to« varniške sirene in železniških lokomotiv zdramilo Jeseničane iz spanja in jih opo« zorilo, da nekje v bližini gori.
Iznad gospodarskega poslopja in foto« erafskega ateljeja g. Franca Vilmana na Savi so švigali velikanski zublji plamenov, da jih je bilo videti daleč naokoli. Iz do« slej neznanega vzroka je nastal ogenj v drvarnici, ki se je nahajala v ozadju go« spodarskega poslopja in ateljeja. Ogenj je z veliko naglico zajci tudi to veliko po« slopje in jel ogražati celo skupino hiš. ki stoje v tem okolišu zelo tesno druga pri drugi. V nekaj minutah so prispeli z tno« torno brizgalno tovarniški gasilci pod vod« stvom g. Karla Luckmanna, takoj nato pa jeseniški gasilci pod vodstvom g. Karula Neumana. Vsi gasilci so urno stopili v akcijo in z velikmi napori požar kmalu lokalizirali, da.se ni mogel razširiti na bliž« nia poslopja in na gospodarsko poslonje KID, kjer so spravljene ogromne nno:-ine sena in stelje. Če bi se to vnelo, bi bila u.snda vsega okoliša zapečatena.
Gospodu Vilmanu samemu je ogenj na« pravil zelo veliko škodo. Uničil mu je po« leg drvarnice fotografski atelje skoro z vsem inventarjem, tako da znaša škoda po približni cenitvi okrog 100.000 Din. K sreči se je domačinom ;n gasilcem posre« čilo, da so rešili pred platurni tudi zalogo olja. petroleja ter bencina, sicer bi Ul? Skoda še mnogo večja. Kako je Vil požar novzročen. zaenkrat še ni ugotovljeno, do« mneva pa se, da je bil ogenj podtaknjen. Uvedeno je pazno izsledovanje.
Tragična smrt mladega kovača
Ljubljana, 3. oktobra.
V	LTrbančičevi kovaški delavnici v Hre« novi ulici se je danes okrog 14.40 pripetila l-.uda nesreča, katere žrtev je postal 201etni kovaški pomočnik Karel Vončina, doma odnekod iz mariborske okolice. Vončina se je že nekaj dni mudil v Ljubljani in iskal posla. Zglasil se je tudi na borzi deia, kjer je po nekaj dnevih čakanja izvedel, da išče pomočnika lastnica kovačije, vdo« va LTrbančičeva. Vončina se je dopoldne zglasil v Hrenovi ulici, nakar sta se z go« spo Urbančičevo pogodila in je novi po« močnik že popoldne nastopil svoje mesto.
Prišel je v delavnico ob 14. in tovariši pomočniki so mu takoj razkazali stroje na električni pogon. Vončino je zanimal posebno kovaški meh. Pustivši neko delo, je Vončina nenadoma hotel pognati mi' tor: segel je z desnico kar čez stikalo in spravil motor v pogon. Takoj nato pa je zagrabil za nezavarovan kos žice, ki jo je napajal električni tok. Tisti hip pa jeVon« čina samo kratko kriknil in se zgrudil orez moči na tla. Istočasno mu je udarila iz no« sa kri in je obraz močno počrnel. K uo« nesrečencu so priskočili ostali pomočniki, ki mu pa seveda niso mogli pomagati. Eden izmed vajencev je odhitel na rešilno po« stajo, nakar so Vončino nemudoma pr:pe« ljali z rešilnim avtom v bolnico. Dospevšj tja so reševalci uvideli, da je nesrečnež že mrtev, kar je takoj nato ugotovil tudi zdravnik. Truplo Vončine, ki ga je ub:l električni tok, so prepeljali nato pred i- -stni dom, kamor je bila pozvana poli« ciiska komisija. Po ogledu je bilo tivplo pripeljano z mrtvaškim vozom v mrtva« šnico k Sv. Krištofu. Policija je ukrenila vse notrebno in je obvestila tudi sorodni« ke nesrečnega mladeniča, ki je moral umre« ti, ko je komaj dobil spet primerno službo.
Aretacije beračev in drugih
Ljubljana, 3. oktobra.
Akcija ljubljanske mestne občine, ki bo preko socijalnega urada z rednimi mesec« nimi prispevki občanov sama podpirala res potrebne reveže, očividno raznim beračem ni nič všeč in hočejo na vsak način obdr« žati v veljavi staro »tradicijo«. Bil je da« nes zopet petek in se je naletelo v Ljub« ljano izredno veliko število beračev, ki so nadlegovali ljudi na cestah, v stanovanjih, trgovinah in celo v uradih. V sporazumu z mestno občino pa je sklenila policija po« sameznim starim znancem pošteno zago« sti.
Že dopoldne je spravila v kraj nad 10 beračev, med katerimi so bili mladi in sta« ri, od daleč z dežele in pa iz okolice me«
sta, pijani in trezni. Popoldne je stopil v akcijo »Zeleni Henrik« in so zopet po« lovili kakih 10 beračev ter jih spravili v policijske zapore, nekatere pa po zaslišanju oddali sodišču ali jih odpravili čez mestno mejo. V zapor je moral tudi neki France P. zaradi žaljenja Veličanstva, aretirani so bili dalje: Marjan M. zaradi prodaje blaga sumljivega izvora, Šerif M. zaradi suma tatvine, Anton N., Milan G. in Lovro M. pa so morali v zapor zaradi splošnega su« ma.
Sedem križev zavednega obrtnika
Jesenice. 3. oktobra.
Sedemdesetletnico rojstva praznuje gosp. Franc P e č n i k, sedlarski mojster in posestnik na Javorniku. Jubilant se je rodil 4. oktobra 1860 v Mengšu kot sin uglednega obrtnika in posestnika. Prevzel je po očetu posestvo in obrt v domačem kraju in zaslovel kmalu kot vzoren gospodar. Udejstvoval se je vedno v naprednih vrstah, bil je soustanovitelj in član raznih humanih in naprednih društev ter raznih stanovskih in gospodarskih organizacij. Bil je dalje časa tudi podžupan.
Po raznih razočaranjih ga je usoda pregnala v daljni tuji svet, kjer se je v svoji obrti še bolj izpopolnil. Med vojno se je zopet vrnil v domovino ter se stalno naselil na Javorniku. kjer si je kupil lepo hišo. Tu vrši svojo obrt in uspešno deluje kot član in podpornik raznih narodnih in stanovskih društev, predvsem pa ga šteje Sokol za svojega najstarejšega člana in stalnega podpornika, ki je mnogo pripomogel k dograditvi Sokolskega doma. Želimo mu, da ga usoda ohrani še mnogo let čilega in zdravega 1
Prodaja divjačine v Mariboru in okolici
Maribor, 3. oktobra.
V 11 povojnih letih so si lovišča zopet opomogla skoro do one višine, na kateri so stala svoj čas in to na podlagi gojitve divjadi, krmljenja pozimi, osvežitve krvi po nakupu žive divjadi iz inozemstva in zmernega odstrela. Zasluge za vse to si je steklo v prvi vrsti SLD, ki ni štedilo z najrazličnejšimi sredstvi, da je lovce organiziralo, jih v lovstvu izobraževalo, posredovalo med njimi in oblastmi, z eno besedo, storilo vse. kar bi moglo služiti v podvig lovstva.
Enega zla pa organizaciji ni bilo mogoče iztrebiti: tatinskega lovstva. Kljub vestnemu delu orožništva, ki je v širokem okolišu Maribora zaplenilo divjim lovcem na stotine pušk, kljub pazljivosti lovovarstvenega osobja posameznih lovišč, kljub obsodbam na daljšo in krajšo zaporno kazen je cvetelo krivolovstvo v preteklih letih v kar naj\ išji meri v jako občutno škodo lovskim zakupnikom, ki plačujejo visoke zakupnine, takse in stroške. Da se to zlo vsaj deloma odpravi in izkorenini pri tatinskem lovcu motiv dobičkaželjnosti in koristolov-stva. je uvedla lovska organizacija za oba mariborska sreza akcijo, ki bo zabranjevala prodajo divjačine, čije zakonita lastninska pravica ni povsem dokazana. Vsak komad divjačine, ustreljene v srezih Maribor desni in levi breg, ki se bo prodajal ali daroval, bo od 5. oktobra t. 1. dalje opremljen s posebnim kontrolnim listkom, izdanim po SLD podružnici Maribor, na kojem bo označeno ime lovišča in bo lastnoročno podpisan od zakupnika (lastnika) lovišča. Divjačina. ki ne bo opremljena s takim kontrolnim listkom, zapade zaplembi po orožništvu. državni policiji, tržnem nadzorstvu in po lo-vovarstvenemu osobju. Iz tega razloga bo predstavljal nakup divjačine brez kontrolnega listka najmanj neprevidno dejanje od strani trgovcev, mesarjev, hotelirjev, restav-raterjev. gostilničarjev in zasebnikov. Vsem tem se more dogoditi, da se jim slična divjačina zapleni, a bi utegnili vrh tega imeti posla z oblastjo zaradi nakupa predmetov, čijih zakonita lastnina ni povsem točno dokazana.	. .
Divjačina, opremljena s kontrolnimi listki, cela in tudi sekana, se bo za krajevno potrebo prodajala na posebni stojnici na trgu po zmernih cenah, ker se bo le-ta nabavljala iz prve roke in bo izločen vsak dobiček. Če bi stojnica ne razpolagala i dovoljno količino blaga, bo treba le proda jalcu naročiti nabavo, ki se bo v najkrai-šem času izvršila, ker bo divjačina vedno na razpolago v hladilnicah.
Vprašanje donosa divjačine iz sosednih srezov, v katerih še ni uveden sistem kontrolnih listkov, je tudi rešeno. Zakupnik teh sorodnih srezov bo moral svojega raz-pečevalca divjačine opremiti s potrdilom, ki vsebuje ime zakupnika (lastnika) lovišča. navedbo števila in vrste divjačine, označbo lovišča, datum izstavitve in lastnoročni podpis zakupnikov, oziroma lastnikov. Ta potrdila morajo biti vidirana od dotič-nega občinskega urada. Mariborska podružnica ne prevzame odgovornosti za zaplembo divjačine, ki ne bi bila opremljena s sličnim potrdilom. Sosedne podružnic* SLD so o tem obveščene.
Vse to velja tudi za prodajo kož divjačine. Dogajalo se je namreč v preteklih letih, da so se po deželi od hiše do hiše ali po sejmih kupovale kože v velikih množinah po sramotno nizkih cenah ter se potem tihotapile preko mejp v svrho rim večjega izkupička. To bo odslej izostalo in se bodo mogle kože prodajati le tedaj, ako bodo
opremljene s tistim kontrolnim listkom, s katerim je bila opremljena ustreljena divjačina. Na to se opozarjajo tudi trgovci s kožami.
Za bodoče leto se pripravlja razširjenje te akcije na vso banovino, s čimer bo postavljen krepak jez tatinskemu lovstva tn zanjkarstvu, zadovoljni bodo lovski krogi in občinstvo, ki bo na ta način moglo priti do razmeroma cenene ia zdrave divjačine v vsakršni množini.
Novice izpod Prisanka
Kranjska gora, S. oktobra.
Eden izmed glavnih pogojev, ki ga mora v smislu zakona o letoviščih iz zdraviliščih izpolniti vsako letovišče, je zgraditev popolne kanalizacije in vodovoda. Tega ne zahtevajo samo zdravstveni oziri, temveč tudi praktična stran, ki mora biti v vseh letoviščih popolnoma uglajena ter usmerjena samo v udobnost gostov. Kranjska gora je že pred leti sklenila, da izpelje v svojem okolišu moderno kanalizacijo ter zgradi potrebni vodovod. Oba projekta bi se bila morala pričeti že letošnje leto, a stvar še vedno ni prišla na dnevni red, ker je navsezadnje precej kočljiva in, kakor se vidi, ni dobro in prav premišljena. Ljudstvo ni prav nič poučeno o proračunu in kalkulaciji, še manj pa o načinu, kako se bosta oba projekta amortizirala. Potrebno bi bilo, da bi se pritegnili k sodelovanju vsi sloji, da bi imeli natančen upogled v vso zadevo in bi lahko izrazili svoje pomisleke in stavili svoje predloge. Na ta način bi bilo vse prebivalstvo podrobno informirano o vsem, kar mu donaša korist ln kar mu bo dolga leta v breme. Seveda, rntarško prebivalstvo ne pride v poštev, ker si je na lastno pobudo in na lastno pest zgradilo svoj vodovod in s tem pokazalo, kolike vrednosti je energija v narodnem gospodarstvu.
Prav tako se kažejo nejasnosti tudi pri namervanem asfaltiranju ceste, ki pelje skozi letovišče. O velikem pomenu te važne namere ljudstvo ni jxiučeno, in vidi samo stroške, a koristi nikjer. Zato je treba ljudi pritegniti k posvetovanju, da si lahko ustvarijo jasno sliko o resničnem položaju, ker med nami vlada še precej konservativen duh, ki se upira vsaki novotariji in nehote ali pa hote ovira vsak razvoj.
Splošna debata o preimenovanju znane, zdaj že do dobrega popravljene ceste na Vršič in do koče na Gozdu še vedno ni končana. Cesta je zgodovinska. Zahteva nekaterih, naj ostanemo pri dosedanjem nazivanju »Erzherzog Eugen Strasses nikakor ni umestna. Občinski odbor, v čigar last je prešla ta resta, se je obrnil na pristojno mesto s prošnjo, da bi jo imenoval po najvišji osebi, in prošnja bo, kakor upamo, kmalu rešena in s tem bo tudi defint-tivno končana debata o cesti. Preostane samo še koča na Gozdu, ki bi se morala imenovati 3Ruska koča«, a je podružnica SPD odločno zavrnila to nazivanje iz nerazumljivega razloga. Saj »koča na Gozdu< ne znači ničesar in tudi ni nikako ime. Ker se nahaja v neposredni bližini vas z imenom Gozd. vodi ta koča samo do zmotnjav, ker jo vsak išče v bližini gozda, ne pa na Vršiču. Zato bi bilo prav, da se koča vendarle krsti, če že ne z >rusko«, pa vsaj z drugim imenom — saj Kranjska gora bo pač zmogla kakega zaslužnega moža.
Naše tujsko-prometno društvo je kljub notranji krizi, ki jo je povzročil nenadni odstop predsednika, z vso močjo poizkušalo, da ostane na višini, ki jo je zavzemalo lani. To se je kolikor toliko posrečilo, dasi Je imelo med poletno sezono dela čez glavo. Pri vsem tem se je opažalo, da nima one zaslombe, ki bi jo zaslužilo od strani, ki ima največ dobička od njega. Zdaj, ko je sezona pri kraju, bi bilo pač umestno, da društvo podpro vsi tujskopromet.ni interesenti. pa bilo že na ta ali oni način. Ker društvo opravlja jako važno delo v našem gospodarskem, kulturnem in narodnem podvigu, bi se morala zavzeti zanj tudi banska uprava in ga podpreti po njegovih zaslugah.
Gorski svet se je po pardnevnem oddiha pričel pripravljati z veselim srcem za zimo. Poletje je nagajalo, upamo pa, da zima ne bo tako razvratna in bo pogledala z mrzlim, snega polnim pogledom na nas. miiio če bo res?
Primorske novice
Načrt za letališče med Ajševico in Šem« pasom je rimska vlada končno odobrila. Letališče bo obsegalo 58 ha zemljišča.
V	Gorici sta umrla dva dobro znana krčmarja Fran Kos v ulici Brigata Pavia, ki je slovel svoj čas kot izvrsten tenorist, in Peter Bitežnik na »Cingrofu«.
Komen je središče Spodnjega Krasa. Raz« vil se je šele zadnjih 50 let pred vojno. Prebivalcev ima 880 v 185 hišah. Po večini so poljedelci, marljivi in vztrajni, čeprav se morajo boriti za vsako ped zemlje. V Komnu je 6 trgovin, 2 mesnici, 6 gostiln, dva parna mlina in več druge obrti. Kraj, ki leži na planoti, 186 m nad morjem, je postal priljubljeno letovišče Tržačanov. V Komnu se križata glavni cesti: Dornberg« Sežana in Rihemberk«Nabrežina. V trgu ja precej uradov. Posojilnici imajo dve.
V	Škofijah so sami mali hišniki s ka« ko pedjo zemlje. Dela iščejo po ladjedelni« cah in pri zidarjih, žene so perice. Dokler je bilo v Trstu dosti dela, so že še živeli in izhajali, ali sedaj ga ni in prednost ima* jo v mestu živeči delavci, večinoma iz sta* rih provinc, radi česar se širi po bližnji in daljni okolici brezposelnost. Odkar je dela več oljarna v Žavljah, jih je prav mnogo brez posla. Deževno vreme je moč* no oviralo gradbo letališča pri Orehu ter je tudi tam odpadel zaslužek.
V	Kobdilju na Krasu je pogorela hiša št. 10, last Filipa Mahniča. Poslopje je zgo» relo do tal. Škode je 50.000 lir. V tej hiši se je rodil škof Anton Mahnič.
Ceste v Dol. Cerovem v Brdih so straš« ne. Občinarji so že ponovno opozorili ob« činskega načelnika, da bi dal cestno raz« valino popraviti pa zaman. Cesta od šole
v	Gor. Cerovem do Dol. Cerovega je pra»
vi	hudournik.
Učiteljica Marija Rutar je premeščena iz Otaleža v Marke, učitelj Stanko Murovec iz Lokovca v Bazilikato in učitelj FranVa* las iz Kala«Koritnice tudi v slednjo pro« vinco.
V	tečaje za predvojaško vežbanje v ob« močju 59. legije na Krasu se je priglasilo doslej že nad 350 mladeničev. Tečaji bodo v enajstih kraških in šestih postojnskih krajih.
411 ste ie naročnik Mine slovenske Unstrovane tedenske reviie »življenje in svet"?
(Hcstfte iazGoristite prili/co t
TEDEN DAMSKIH PLAŠČEV PKI TVRDKI F. LUKIC V STRITARJEVI ULICI NUDI IZREDNO PRILIKO ZA IZBERO RES LEPIH IN POCENI PLAŠČEV. — VZORCI IN IZDELAVA SO TAKO ELEGANTNI, DA JE NAKUP BLAGA IN DELO PO MERI NEPOTREBNO IN V ŠKODO.
če vesti
♦	Vojaške vesti. Izpite za aktivne oficirje so opravili naredniki: Janez Uranriovec za pehotnega podporočnika, fr. bezjak, Stanislav Celi, Albin Cizeii in Ivan užOalt za ar-tilierijske podporočnike, Vladimir Picelj za lekarniškega pomočnika 4. razreda, za rezervne oišcirje naredniki-dijaki: Oton Ambrož, Ciril Arko, Ivan Markulin in Zdrav-ko Šašel za artiljerijske podporučnikc, Branko Divjak in Lovro Traven pa za pehotna podporočnika.
*	Duhovniške vesti. Stolni kanonik g. dr. Tomaž Kiinar je imenovan za arhidiakona mesta Ljubljane, župni upravitelj g. Anton Plešič pa za župnika v Primskovem pri Li-tiji.
♦	Novi predsednik komisije za drzavo-
slovni izpit. Ministrstvo prosvete jc imenovalo za predsednika izpitne komisije za državoslovni izpit v Ljubljani in za člana iste komisije za ustavopravno vedo in za upravno pravo g. dr. Otmarja Pirkmajerja, pomočnika bana dravske banovine, za člana iste komisije za narodno gospodarstvo pa g. dr Anunjja Gosarja, izrednega pro-fesoria univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Zaradi tega je razrešen g. Maks Kostanjevec. sedaj mestni župan v Kočevju, funkcije predsednika in člana izpitne komisije za državoslovii državni zpt v Ljubljani.	. .
♦	»Službeni list Dravske banovine* objav-lia v 29. številki: uredbo o vojaški obrtni šoli ter pravilnik o prijavljanju začetega splava. Pravilnik določa, da mora vsak zdravnik, ki sprejme v zdravljenje že začeti splav ter ga dovrši bodisi z zdravili bodisi po operativni poti, to v treh dneh prijaviti oblastvu. Prijava je strogo zaupna.
*	Redno delo pri rudnikih. Med prebivalstvom rudniških revirjev, posebno še v Trbovljah se vedno boli širijo govorice, da se bo pričelo pri rudnikih prav kmalu z rednim delom. Koliko je na teh vesteh resnice, se ne ve, vendar pa si tega želi vse prebivalstvo, ki preživlja sedaj najhujše čase. kar jih pomni zgodovina trboveljskega in sosednjih rudnikov
*	Velike priprave za kongres zdravnikov V Splitu se vrše velike priprave za III. vse-slovanski kongres zdravnikov, ki bo jutri otvorjen in bo trajal do 9. t. m. Danes popoldne bc svečan sprejem gostov, jutri ob 10. dopoldne pa slavnostna otvoritev. V nedelio popoldne bo skupen izlet na otok Hvar in v ponedeljek ob pol 9. se bo nadaljeval kongres. Vmes bodo še številni izleti v okolico.
„Brez vesti"
je napisal isti avtor kakor »Siroto z milijoni«, ki se je pravkar končala. Izhajati je začel v »ROMANU«
.Žena z vec&o
u
91
najboljše delo priznanega angleškega pisatelja Haggarda, ki ga dobro poznamo iz romanov - Dekle z biseri«, »Salomonovi rudniki« itd. Ta roman, ki ga ilustrira beograjski slikar, začne izhajati v tedniku
* J#jdlog za novo državno himno. V prvi številki »Književnih novin« ie objavljen predlog za jugoslovensko himno. Pisec naglasa, da je »Lijepa naša domovina« direktna parairaza neke Donizettijeve melodije, »Bože pravde« pod vplivom bivše ruske carske himne, »Naprej zastave slave« pa navadna koračnica. Pisec pravi dalje »V zgodovini srbskega dela našega naroda vidimo, da je sv. Sava leta 1220., ko ie v Žici kronal svojega brata Stevana Nemanjo, pozdravil svojega vladarja s pesmijo »Mno-gaja ljeta«. Treba ie poudariti, da spada ta melodija v vrsto onih naših popevk, ki so se ohranile do današnjega dne. Vitalite-
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shui-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži. tvorih uravnava »Franz Josefova« grenčirs? 'zborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možie zdravilstva so se prepričali, da celo najnežneiši otroci dobro pre^eso »Fran* Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vremensko corocilo
Meteorološkega /avoda v Ljubljani
3. oktobra 1930.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. 5as opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7-padavine v mm. 3 vrsta padavm.
Ljubljana 7. 774.5, 7, 65. mirno, 4. —, —. Maribor 7, 776.2, 6, 80. N\V2, 8, dež. 2.0. Mostar 7, ?, 14, 75, N8, 2. —, —. Zagreb 7, 777.3. 8. 65. ENE4, 2, dež, 0.2. Beograd 7, 777.6, 4, /0, mirno. 1, —, —. Sarajevo 7, 775.2, 5, 80. NE2, 0, —, —. Skoplje 7, 771.9, U. 55, W6, 4, —, —. Kumbor 768.6, 17. 45, NE 10, 0, —. —. Split 7, 771.3. 13, 45, N12, 0, —. —. Rab 7, 772.1, 15, 70, NE2, 0, —, —. Vis 7, 769.6. 11, 75, NE12. 0. —. —.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 12.4, nainižia 6.8. Manbor 5. Mostar 13. Zagreb 7. Beograd 3. Sarajevo 3. Skoplje 10. Kumbor —. Split —. Rab —. Vis —.
Solnce vzhaja ob 6.0, zahaja ob 17.37. Luna vzhaja ob 16.47, zahaja ob 2.6.
ta te melodije je torei nesumljiva. S to melodijo bi se mogel rešiti tudi problem naše narodne in državne himne. Ako bi se sprejela ta melodija za našo narodno himno, bi se lahko ponašali z dejstvom, da je ona piod naših širših slojev, našega naroda, da je po izvoru celo iz davne dobe Nema-njičev.
♦	Priznanje. Ministrstvo za pravosodje je nakuoiio večje število dr. Knarličeve knjige »Traknt o tisku« za dodelitev izvodov
sodiščem.
♦	Zaroka. V Pančevu sta se 28. septembra zaročila g'Jč. Gizela Kochova, hčerka indu-strijca v Pančevu in direktor g. Ferdo Kra-ševac, Krapinske Toplice.
♦	Obeta se nam lepo vreme. Nebo se ie včeraj zjasnilo in meteorologi nam obetajo vrsto jasnih, a hladnih dni. Zračni pritisk ie včeraj znašal v Ljubljani 774.5 mm v Mariboru 776.2, v Zagrebu pa celo 777.3 mm. kar je v naših krajih redek pojav. Mrzel polarni zrak je dospel že v naše kraje in je torej pričakovati še nadaljnjega padanja temperature, ki je že včeraj zjutraj znašala v Ljubljani samo 6.S stopinj Celzija. V posebno eksponiranih krajih se je bati slane.
Pozor!
Pozor! •
Ii nii
danes še ves dan
V KINU IDEAL
ob 4., pol 8. in 9. zvečer
*	Deputacija prodajalcev tobaka pri finančnem ministru. Finančni minister dr. Švrljuga je te dni v svojem kabinetu sprejel zastopnike Zveze prodajalcev tobaka, ki so ministru izročili prošnjo, naj se zabrani dajanje provizije kupcem kolkov, a vsak maloproda.ialec tobaka, ki bi temu nasprotno ravnal, naj bi izgubi! dovoljenje. Obenem je delegacija prosila, nai se prodaja kolkov odvzame vsem osebam, ki ne prodajajo tudi tobačnih izdelkov.
*	Izročitev zastave vojni ladji »Hvar«. V mestu Hvaru na otoku istega imena se bo jutri vršila lepa svečanost. Tamkajšnja mestna občina bo mat;čni ladji naših podmornic na svečan način izročila častno zastavo.
*	Delovni čas v finančnih uradih. Od 1.
oktobra do 1. maja je določen za dravsko finančno direkcijo in nji podrejene urade naslednji dnevni delovni čas: ob delavnikih od 8. do 12.30 in od 15.30 do IS. ure. ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker erorč najdalfe!	300
*	Doyleova knjga o Napoleonu Bonapar-
tu je pravkar izšla v prevodu Vladimirja Levstika in v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. To vsebinsko nad vse zanimivo in zelo lepo opremljeio knjigo priporočamo prav vsakomur, zlasti še šolskim in javnim knjižnicam, saj menda nismo imeli doslej v slovenščini nobene povesti, ki bi seznanjala naše ljudstvo in doraščajočo mladino z velikim zgodovinskim likom cesarja Napoleona, Cena broširani knjigi (192 strani) je 40 Din, v celo platno vezani pa 52 Din.
*	Za gledališki oder v obmejnem kraju. Učiteljski zbor obmejne osnovne šole Sladki vrh na Muri razpošilja te dni na vse znane rodoljube in ustanove pismene prošnje za denarne prispevke v svrho postavitve zložljivega gedališkega odra v tem obmejnem kraju. Vsak prispevek je dobro do-šel. Podpirajte delo za narod! Prispevke je poslati na šolo Sladki vrh, pošta Marija Snežna. Karel Jakopec, šolski upravitelj.
+ SPD naznanja, da sta Triglavski dom in Staničeva koča zaprta.
ZIMSKE
OBLEKE
raglane. suknje, trenchcoate in us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji
JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Dunajska 7
326
*	Dubrovniška občina kupuje otok Lo-krum. Občinska uprava v Dubrovniku je na poslednji svoji seji sklenila, da kupi od vlade divni otok Lokrtim za ceno, ki jo ie svo-jedobno plačala država, to je za 12 milijonov dinarjev, obenem pa bo prosila, da se ji glede plačila kupnine dovolijo gotove olajšave.
*	Samomor 78 letnega starca. V Stari Palanki se ie v sredo popoldne obesil 78 letni starec Stevan Jermuš v času, ko so njegovi domači spali. Našli so ga že mrtvega.
*	Zasledovan tat. V Dolnji Vižingi se je pojavil te dni neki Alojzij Sigcr, baje mesarski pomočnik, doma iz Murecka v Avstri ji, ki se je vtihotapil na sušilnico Josipa Hedla te ukradel od tam hlapcu Francu Koperti moško kolo znamke »Torpedo«. Isfotam je ukradel na škodo delavca Josipa Štiherja kompletno moško obleko in razno perilo V ukradeni obleki sta se nahajala tudi krstni list in delavsko spričevalo, glaseče se na ime Josipa Stihija. Zasledovani
Siger ie že znan nevaren tat, ki se večkrat vtihotaplja v Jugoslavijo.
* Obleke in klobuke Kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Prvi komorni koncert letošnje sezone
bo v petek 10. t. m. ob 2i). v Filliarnionič-ni dvorani. Na koncertu nastopita čelist Pavel Orumer iz Nemčije in ruski skladatelj pianist Aleksander Cerepnin. ki je znan v vsem glasbenem svetu kot zelo plodovit skladatelj izrazito moderne smeri. Na sporedu bodo večinoma klasični komadi za čelo in klavir, nekaj bo pa tudi klavirskih skladb, med temi tri varijacije na ruske narodne pesmi, katere je napisal skladate Cerepnin sam. — P-redprodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
u— lz gledališča. »Za ljubezen so zdravila« je naslov Nestroyeve burke, ki ie bila v lanski sezoni J3 krat igrana v naši drami. Pri predstavi bo sodelovala muzika 40. pp. Kuplete je komponira'1 g. Svetel. Za predstavo veljajo znižane dramske cene. — V nedeljo ob 20 bo v ljubljanski drami prva repriza Shakespearejeve komedije »Sen kresne noči«. Posamezne vloge so zasedene po najboljših igralcih. Sodelovala bo vojaška muzika pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Cerina, dalje baletni zbor in ženski zbor »Ljubljanskega Zvona«. Predstava bo izven abonmaja. — »Knez Igor«, ruska opera komponista Borodina, izpopolnjena po Rimskem Korzakovu in Razunovu, se uprizori prvič na našem odru drevi kot otvoritvena predstava letošnje operne sezone. Izredno zanimivo delo je v muzikalnem ožini naštudiral dirigent Štritof, zrežiral pa Primožič. Načrte za inscenacijo in kostume je napravil Uljanišeev, plesne točke naštudiral Golovin. V posameznih vlogah nastopijo: Thierryjeva, Kogojeva. Primožič. Janko, Marčec, Rumpelj, Zupan, Kovač San-cii, Ramšakova in drugi. V opernem gledališkem listu je v svrho lažjega razumevanja dela natisnjen kratek libreto. Predstava je izven abonmaja pri običajnih opernih cenah. — Premijera Straussove onerete »Vesela vojna« bo v nedeljo 5. t. tn. Nastopijo: Poličeva, Ribičeva, Povhe, Peček Go-stič, Simončič, Jelnikar, Sekula, Ferlan, Ma-rolt in drugi. Pri opereti bo sodeloval baletni zbor z Moharievo na čelu. Opero je naštudiral dirigent Švara, zrežiral pa Povhe Predstava je izven abonmaja. — Tenorist Marij Šimenc bo pe! v torek 7. t. m. na našem odru naslovno partijo velike Wagner-jeve opere Lohengrin. Predstava bo za abonma reda E. Začetek opernih predstav v letošnji sezoni vedno ob 20. — Prihodnja noviteta v drami bo v sredo 8. t. m. Uprizori se Andrejeva igra iz študentovskega življenja »Mladoletje«.
n— Premijera Maničine nove trodejanke v Mostah. Sokol Moste otvori jutrišnjo nedeljo svojo jesensko-zimsko sezono z nastopom svojih najmlajših članov in članic: dece in naraščaja. Za ta večer je znana ljubiteljica mladine gdč. Manica Komanova odstopila društvu svojo najnovejšo trode-janko »Sestrin varuh«, ki je po vsebini predvsem vzgojnega pomena, a po drugi strani šaljiva, da se bodo gostje lahko do solz nasmejali našim malčkom, ki bodo kakor vse kaže, svoje vloge prav pohvalno rešili. Zato so vabljeni vsi prijatelji naših malih, posebno starši, da s svojimi otroki posetijo predstavo v obilnem številu Poleg
r
V restavraciji
od danes, sobote, naprej stalno
plesni večeri
Prvovrstna kuhinja - Izborna vina Priporočata se	13434
Dolničar & Preskcr
Danes in jutri godba in ples
v hotelu , Bellevueu
Svira Jonny
jazz
TONE POLJŠAK
LjuMfana. Aleksandr. c. 5
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	134
m
Najbolj pošteno
281
Vas postreže z zimskimi oblačili
I Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
Površnike - trenchcoate
po meri in že gotove, z nepremočljivo ln zimsko podlogo dobite najceneje pri znani tvrdki	13268
DAVORIN BIZJAK
LJUBLJANA, Stari trg štev. 8.
v briljantni veseloigri smeha in veselega humorja.
Danes premiera! — Ob 4m P^l 8. in 9. zvečer!
tjmy £ie5tke
GROF
NATAKAR
Kino Ljubljanski Dvor
Kot partnerji: Marlene Die trich, Kari Huszar - Puffy.
Telefon 2730.
igre l/O na sporedu prekrasna deklamaciia avtorice »Mladini«. Starši, pustite svoie male k oSkolu. ki vam bo pomagal pri vzgoji v sedanjih težkih časih. Ne bo Vam žal in otroci Vam bodo hvaležni! Poleg malih bo jutri sodelovalo tudi Pevsko društvo Moste pod agilnim novim pevov-odjo g. Rup-nikom. V začetku bo goste pozdravil br. starosta Pavčič. Jutri vsi prijatelji moščan-skega Sokola v Moste. Pričetek bo ob 19.
u— »Trije mušketirji« še danes ves dan v kinu Ideal. Za včerajšnjo premiera velikega filma »Trije mušketirji« je bil v kinu Ideal tak naval in tako ogromno zanimanje, da so bile vse včerajšnje predstave popolnoma razprodane. ZKD se je takoj odločila predvajati film še danes ves dan v kinu Ideal in sicer ob 4„ pol 8. in 9. zvečer. Film je krasem, zlasti pa se odlikuje Doudas Fairbanks v vlogi viteza Rolanda d' Ariag-nana. Nihče ne sme zamuditi ta spored! V nedeljo se film predvaja zadnjikrat in sicer ob 11. dopo'dne v kinu Matici.
Novi „KOMAN"
preseneča z lepo vnaujostjo. Vse boljše trafike in knjigarne ga
IZVEŠ A JO.
u— Zadnji termin za gledališke abonente.
Opozarjamo, da se abonenti sprejemajo še ves prihodnji teden med uradnimi urami v knjigovodstvu gledališča (drama, vhod z Gradišča.) Abonmaji so izredno poceni. Državni uradnik dobi že za mesečni prispevek (8 mesecev) po 23 Din galerijski sedež za obisk 20 dramskih in 18 opernih in operetnih predstav. Za srednje vrste sedež v parterju se plača 85—90 Din za isto število predstav. Za najdražji sedež v parterju plača, državni uradnik 8 krat po 100 Din. Na ta način ga stane povprečna vsaka predstava 21 Din, med tem ko je dnevna cena v drami 30 do 36 Din, v operi pa 40—46 Din. Za one, ki niso državni uradniki, je abonma samo malo dražji. Abonirajte se torej, da boste za mal denar prisostvoval: vsem dramskim in muzikalnim predstavam v sezoni.
u— Danes ie nabiralni dan TKD »Atene« za »Zdravje otroka«. Ne zavračajte požrtvovalnih nabiralk in darujte malenkost za naš zdrav naraščaj!
V restavraciji „Ensona"
od danes, sobote, naprej stalno
plesni večeri
Prvovrstna kuhinja - Izborna vina
Priporočata se	13434
Delničar & Presker
u_ Na splošni obrtni nadaljevalni šoli in
strokovni za brivce, frizerje in lasničarje v Ljubljani na Vrtači se je razporedil tedenski pouk ob popoldnevih od 14. do 18. ta-ko-!e: ob ponedeljkih: I. razred pekov, slaščičarjev in vrtnarjev ter II. in III. razred brivcev in frizerk; ob torkih: I. in III. razs. red brivcev in frizerk ter risarji (slaščičarji in vrtnarji); ob sredah: pripravljalni razred, I. razred mesarjev in II. razred brivcev in irizerk: ob četrtkih: I. razred brivcev in irizerk ter II. razred pekov slaščičarjev in vrtnarjev.
u— Pevsko društvo »Ljubljana« priredi v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v stolni cerkvi sv. Nikolaja koncert z bogatim sporedom. Sodelovali bodo ravnatelj stolnega kora g. mons. Stanko Premrl, operni tenor K. Jože Gostič in celotni društveni mešani zbor. Dirigent dr. Anton Dolinar. Vstopnice v predprodaji v trafiki hotela Union.
u_ Ukradena samokolnica. Stavbenik
Emil Tomažič iz Kersnikove ulice 20 je priiavil, da mu je neznan storilec odpeljal z odprtega prostora pred pivovarno Union samokolnico.
u— Vlom v Kollmanovo trgovino. V Koll-tnannovo trgovino je s Cankarjevega nabrežja v četrtek zvečer vlomil doslej še ne-izsleden svedrovec. Tat je strgal z okna že-hztio omrežje in se splazil najprej v skladišče. iz katerega je prišel nato v trgovino. Tam je odprl, jskajoč denarja, različne predale in naposled blagajno, kjer pa ni našel več kakor celih 5 Din. Stikal je dalie m poskušal odpreti še predal pri blagajniški mizi, v katerem se je res nahajala večja vsota, a se mu ni posrečilo priti do nje. Tat je pobegnil po istem potu, po katerem je prišel notri.
ii_otvoritveni plesni večer z revijo vse^
letošnjih novitet bo priredil v soboto 11. t. m. v veliki dvorani »Kazine« plesni mojster g. Jenko kot oficijelno otvoritev svojih plesnih tečajev. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. Plesna šola bo imela svoje prostore v krasni balkonski dvorani »Kazine«. kjer bo od 11. t m. dalje pouk in vpisovanje za posameznike, zaključene družbe in tečaje.
u_Sokol Moste priredi v nedelio 5. t m.
ob 7. otvoritveno predstavo »Sestrin varuh« združeno s pevskimi točkami Pevskega društva Moste. Ker ie igra strogo mladinskega značaja, se prav posebno vabijo star-
ši, da s svojimi otroki posetijo prireditev v obilnem številu.
u— Danes v soboto ob 20. priredi Zveza slovenskih vojakov Ljubl.iana-Moste v salonu pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti veselico v korist onemoglih članov. V kuhinji bo specijaliteta krvavice in pečenice. Vabljeni!
u— Otvoritvena piesna vaia privatnih nameščencev danes ob 20. v dvorani Hotela »Uniona«.
h— Najlepšo izbiro modnega angleškega sukna za obleke, zimske suknje itd. Vam
nudi po priznano ugodnih cenah tvrdka Novak. Ljubljana, Kongresni trg 15. Priporočamo neobvezen ogled.
u— Praznik jesenske žetve (trgatev grozdja itd.) priredi Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani drevi v spodnjih dvoranah Mikličevega hotela. Presrčno vabimo vse prijatelje kmetske mladine, da se tega večera, ki obeta mnogo zabave, sigurno udeleže. Ples, šaljiva pošta, srečolov. Vstopnine ni!
u— Danes v soboto ob 20. priredi krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov veliko invalidske veselico r°d pokroviteljstvom mestnega župana dr. Dinka Ptica. Na sporedu vojaška godba, ples, bogat srečolov, šaliiva pošta. Ker je čisti donos te prireditve namenjen za podporo revnih vojnih žrtev, se nrosi za obilen obisk.
u— Štepanjski fantje in dekleta prirede v nedeljo 5. t. m. ob 4. popoldne vinsko trgatev v sokolski telovadnici v Štenanji vasi. Prijatelji Stepanjcev dobro došli!
h— Otvoritvena plesna vaja plesnega krožka Tabor bo v nedeljo 5. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru pod vodstvom plesnega mojstra g. Koš;čka. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa!
e— Važne izpremembe v celjskem mestnem občinskem svetil. Kr. banska upn-va v Ljubljani je po predhodnem odobriti ju notranjega ministrstva razrešila naslednje celjske mestne občinske svetnike njihove dolžnosti in sicer na njihovo lastno prošnjo: dr. Draga Hočevarja, Dra-fii Sirca, Franca Mlakarja. Antona Korena in Ivana Možino, brez prošnje pa toč. svetnika Josipa Žumra, gostilničarja na Glavnem trgu. Prošnji upravitelja Ivsna Prekorška za razrešitev banska uprava ni ugodila. Na mesto razrešenih so bili imenovani naslednji namestniki: na mesto dr. Hočevarja šolski upravitelj Jošk.i Bizjak, na mesto Sirca profesor Martin Mastnak, na mesto Mlakarja delavec I. Požun, na mesto Korena trgovec Josin Borlak ml., na mesto Možine oskrbnik J. Skale in na mesto Žumra trgovec Frj.r.c Leskovšek. V najkrajšem času bo sklicana občinska seja, na kateri bodo izpopolnjeni posamezni odseki z novo imenovanimi občinskimi svetniki.
e— Celjsko učiteljsko društvo bo imelo svoj letni občni zbor v soboto, 11. t. m. ob 9. v mestni osnovni šoli. Na sporedu je predavanje g. šolskega upravitelja Lapajneta o kmetijskem pouku na osnovni šoli ter razne važne društvene, stanovske in šolske zadeve.
e— Koncert koroške pesmi v Celju. Združena pevska društva iz Celja (CPD, Svoboda in Oljka) bodo priredila dne 15. novembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma velik koncert koroške narodne pesmi. Ostala društva naj to upoštevajo m naj ta večer ne prirejajo kakih event. svojih nameravanih prireditev.
e— Maša zadušnica za padle koroške junake. V petek, 10. t. m. zjutraj ob pol 8. se bo brala v celjski župni cerkvi maša zadušnica za pokojne borce in junake, ki so padli pred 10. leti na Koroškem. Vabijo se vsa celjska narodna, kulturna in
Navdušil Vas bo in gani! do solz!
Al Jolsoti
oboževani pevec Broad\vaya
v svojem najnovejšem filmu
tn plakat
Pride! ELITNI KINO MATICA
318
ZKAGI
PRECIZNOST
TRAJNOST IHASIVNOST
BUDILI
humanitarna društva, kakor tudi /se sor-poracije in ostala celjska javnost., da se maše udeleže polnoštevilno.
e— Vseslovanskega zdravniškega kongresa v Splitu se bosta udeležila od tajskih zdravnikov g. dr. Stjepan Ivič, 5>;>e-cijalist za pljučne bolezni in zdravnica celjskega Zdravstvenega doma gdč. dr. Kutlešičeva. Oba ostaneta v Dalmaciji do 15. t. m.
e— Kolo jugoslovenskih sester v Celju
naproša vse osebe, ki so ob čitanki članka v »Slovencu« od 12. julija letos pod naslovom »Kaj pravite« mislile, oziroma bile prepričane, da je članek naperjen proti Kolu jugoslovenskih sester v Celju, naj bodo tako pnjazne in iavijo svoje natančne naslove v svrho predlaganja za tozadevno sodro pričanje pri zastopniku društva g. dr. Ovidonu Sernecu, odvetniku v Celju, osebno ali pismeno.
e— Umrljivost v septembra. V Celju je nmrlo v preteklem mesecu skupno 25 oseb, od teh 21 v javni bolnici, 4 pa v mestu.
e—■ Tatvina v gostilni. V sredo zvečer je bil v žumerjevi gostilni na Glavnem trgu ukraden zasebni uradnici Herti Mlakarjevi z Ostrožnega 180 Din vreden dežnik. Tatvino je opazila Mlakarjeva ob 23. uri, ko je zapuščala lokal.
e— Celjska policija ima srečo s tihotapci. Včeraj smo poročali, da je policija aretirala v hotelu »Pri belem volu« brata Ivana in Gjura Šariča. pri katerih je zaplenila 9 in pol kg tobaka. Predsnočnjim pa je policija v istem hotelu aretirala 31-letnega Žagarja Alojza Brinovška iz Lu-bije pri Mozirju, pri katerem je zaplenila 18 nežigosanih vžigalnikov, 18 vžigalnih kolesc, po 2 vzmeti in vijaka, 300 kresil-nih kamenčkov, 2 zavitka nežigosanih igralnih kart in 68 zavitkov cigaretnega papirja brez banderol. Vse zaplenjeno ola-fro je bilo vtihotapljeno iz Avstrije. Brinovšek je pri zaslišanju izjavil, da mu je rajdeno blago prinesel do Maribora stric Josip Spendl, ki je železniški zavirač v Gradcu. Rekel je tudi, da doslej še ni ničesar vnovčil in da era stane vse skupaj 250 Din. Policija pa je po najdenih zapiskih ugotovila, da je imel Brinovšek prvotno veliko več vtihotapljenega blaga, ki ga je očividno že spravil v promet. Kakor brata Sari ca, je bil tudi Brinovšek izročen finančni kontroli.
e— Težka telesna poškodba. Pred dnevi se je peljal 7. vozom po državni cesti proti Vojniku 32-letni hlapec pri Alojziji Pallosovi v Celiu, Anton Pere. Kmalu so ga dohiteli 4 šolarji, ki so se vračali iz šole domov. Kakor so taki fantiči že vajeni, so se skušali pevzpeti na zadnji Konec voza. Hlapec Pere je to opazil in je zamahnil z bičem proti šolarjem. Pri tem je zadel 11-letnega učenca 5. razreda celjske okoliške osnovne šole Metoda Freita-ga na desno oko tako močno in nesrečno, oa ga je težko poškodoval in je oko najbrž za vedno izgubljeno. Zdravnik, ki je dečka pregledal, je odredil takojšnji prevoz na okulistični oddelek ljubljar.sKe javne bolnice. Na otroke je pač treba ne-p7-estano paziti, ker se jim sicer kar na lepem zgodi nesreča. Predvčerajšnjim je padel v Ločnici pri Polzeli iz vozička na tla 1-letni zidarjev sin Stanko Drolc in si pri padcu zlomil desno nožico pod kolkom. Malega ponesrečenca so pripeljali v celjsko bolnico.
Iz Maribora
a— Začetek operetne sezone bo danes
z moderno Szirmajevo opereto »Aleksandro«. Suiet je zelo zabaven, glasba rnelodi-jozna. Nastopi ves operetni ansambi. zbor in Statisti. Režira bivši prvak beograjske operete g. Djuka Trbuhovič, ki bo pel tudi tenorsko partijo. Dirigira g. Herzog. Jutri se bo vršila prva repnza
a_ Pilota nedeljskega mitinga v Mariboru. Charles Rile.v je rezervni letalski poročnik angleške vojske. Pilotažo ie dovršil v starosti 17 let. Ima sijajne uspehe v akrobaciji in v poletih na dolge proge preko kontinentov. Nebroj aparatov je že peljal v Afriko, tri je pripeljal tudi že v Jugoslavijo i2 Anglije in sicer dva za Zagreb in enega za Beograd. Vsi aparati so znamke De Havi-lland. — Mijo Jankovič ie pilot zagrebškega aerokluba. Pilotažo je dovršil pred o leti in slovi kot eden najboljših pilotov naše države.
a— Nov vodovod na Pohorju. V Tinju na Pohorju so si zgradili nov vodovod, ki ga bodo prihodnjo nedeljo, 12. oktobra slovesno blagoslovili. Slovesnosti se udeleže tudi planinci in drugi prijatelji Tinjčanov. Izlst v Tinje je prijeten, v gostilni »Pri Lizi« je tudi spominska knjiga SPD.
a— Hišni lastniki, katerim se te dni dostavljajo pole za popis koles (biciklov). se opozarjajo, da jih vrnejo natančno popol-njene vojaškemu uradu mestnega načelstva v Mariboru, Slomškov trg 11. tekom 4 dni po prejemu, sicer bodo strogo kaznovani.
a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo od pol U. do 12. ob lepem vremenu priredila godba »Drave«.
a— SJSU napredek priredi v nedeljo 5. oktobra ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma predavanje tovariša Do-
larja o temi: Obraz novega časa Udeležba ie za članstvo obvezna, nečlani so iskreno vabljeni.
a— Umrli sta v četrtek zvečer v splošni bolnici Antonija Marinkovičeva, 72 letna zasebtiica, v Mlinski ulici 32, pa 28 'etna vdova po prokuristu ga. Leapoldina Ševe-derjeva. Blag jima spomin!
a— Nezgoda strojevodje. Med službo ie v kurilnici državne železnice 54 letni strojevodja Filip Oabrijan tako nesrečno stopi! z levo nogo s stroja, da si io je nalomii v členku. Z rešilnim avtom so £a pripelj il; v oolnico
a— Nezgoda kolesarja. Uslužbcnec tvornice za dušik v Rušah g. Hubert Barborič je včeraj triko nesrečno padel s kolesa, da si je razbil gornjo čeliust. Morali so ga prepeljati v bolnico.
a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din, v B-razredu 12.30 Din. v C-razredu 14.30 Din. Priglašajte se!
Iz Zagorja
JUTR! 03 2. URI POPOLDNE
TOMBOLA
V SOKOLSKEM DOMU V ZAGORJU OB SAVI
Z BOGATIMI DOBITKI
13449
VRŠI SE OB VSAKEM VREMENU, Iz Litije
i— Gospa Alojzija Slančeve na zadnji poti. Ob turobnem zvonenju se je zbrala včeraj ob 15. pred Slančevo hišo velika množica ljudstva iz Litije, okolice in mno« gih krajev Slovenije, da spremijo k poslednjemu počitku znano go Alojzijo Slan* cev o, soprogo litjskega veleposestnika, G. dekan Gornik je v spremstvu šmarske :n litijske duhovščine opravil obredne moii* tve, združeni litijski in šmarski pevci so pa intoniraN »Človek, glej dognanje^ svo« je«... Žalni sprevod je otvoril a šolska mladina pod vodstvom učiteljstva in šob skega upravitelja g. Rostoharja. Kako pri* ljubljena je bila pokojna gospa, pa je pri* čalo številno cvetje, ki so ji ga poklonili domači, sorodniki, prijateljske družine in organizacije: <*aj je korakalo v sprevodu 32 gasilcev, ki so nostfi pred njeno krsto vence. Pokojna ni bila samo dobrotni« ca vseh podoore potrebnih domačinov in okoličanov, ki so jim bila vrata v njen dom vedno odprta, bila je plemenita do* brotnica tudi tukajšnjih organizacij, pred-, vsem gasilskih, zato se je udeležila pogre* ha močna četa gasilcev pod vodstvom žun* nega načelnika g. Franca Lajovica st. Bi* ia je kumica novi litijski motorni brizgal* ni in gasilskemu avtu, čigar svečana pre* daja se je izvršila letos na Florijanovo ne* deljo. V litijski cerkvi je bila krsta blago* slovljena. združeni pevski zbor je pod vodstvom skladatelja g. Petra Jereba za* pel »Usliš' nas. Gospod ...«, nakar je kre< rril sprevod na litijsko pokopališče, vso pot pa so svetile ulične žarnice, ki jih jc d a1 o prižgati županstvo. Ob ihtemju vseh na* vzočih so položili pokojnico v sveži grob. pevci so zapeli večno lepo »Vigred«, ga* silski prapori iz Litije. Šmartna in Zagor« ia so se dotaknili njenega zadnjega doma. nato pa so zagrmele v grude p^sti, in š-p* ki in cvctja. kot v lajšanje težke, zeniti j* ske odeje. Naj počiva sladko blaga, ple* menita gospa!
Iz Škofje Loke
šl— Predavanja. Prosvetni odsek škofjeloškega Sokola bo imel tudi letos predavanja. ki se bodo vršila običajno ob sobo lah zvečer v Domu. Poleg odličnih sokolskih delavcev je društvo naprosilo za sodelovanje ZKD. ki ima v svojih vrstah obsežno število izvrstnih predavateljev. Danes v soboto ob 20. bo predaval br. dr. Viktor Murnik o Sokolstvu v mali dvorani. Pridite!
šl— Vpisovanje v obrtno - nadaljevalno šolo v Škofji loki bo v nedeljo dopoldne od 9. do 11. Šolo so dolžni posečati vsi vajenci, ki ne stanujejo več kakor 4 km od učnega lokala. Vpisnina znaša'23 Din. Z rednim poukom se prične takoj naslednjega dne.
Iz Kranja
r— Nastop kanoiiov. V nedeljo popoldne ob 15. se srečata na zelenem polju zope! Old boys moštvi Kranj : Ilirija.
Iz Kočevja
kč— Jugoslovenski emigranti se bodo sestali danes ob 20. v Bel janovi gostilni.
Iz Tržiča
č— Zakliuček čevljarskih prikrojevalnih tečajev v Tržiču in Križah. Danes se zi« kM"čita tečaja za čevljarsko prikrojevanis v Tržiču in Križah, ki sta se vršila od 16. julija dalje. Oba tečaja je priredila ban« ska uprava, referat za pospeševanje obrti, vodil pa ju je v splošno zadovoljnost vseh udeležencev strokovnjak g. Josip Stein« mann, strokovni učitelj banske uprave. Za« kliuček bo združen z razstavo na tečajih izdelanih krojnih vzorcev in drugih izdel« kov. Raz»tava se otvori v prostorih me»
ščanske šole v Tržiču v soboto opoldne in bo trajala do nedelje zvečer. Vstopnine ni. Pridite!
Iz Krškega
kr— »Trnjulčico« pravljično igro s pet* jem in plesom bo uprizoril danes oh 20. in nato v nedeljo ob 16. krški Sokol. Petje in plese bo spremlja)! sokolski orkester, ki bo sviral tudi med odmorom V?himo vse prijatelje, da se uprizoritve udeleže.
Iz Trbovelj
t— Preselitev urada. Finančna kontrola se ie s 1. oktobrom preselila iz svojih do* sedanjih prostorov v hišo g. Božiča (nad Pungerčarjem) Loke št. 110.
Iz Hrastnika
h_ Trgatev grozdja priredi nanovo usta*
novljeno športno društvo »Rudar« v nede* lio, 5. t. m. v prostorih »konzumnega dru* št v a rudarjev«. Zače-tck cb 16. Po trgatvi prosta zabava. _
Sosoodarstvo
Konference pomožnih odborov Mednarodne zadružne zveze
Pred kongresom Mednarodne zadružne zveze na Dunaju, o katerem sem že poročal. so se vršile še naslednje konference: Mednarodna tiskovna konferenen je zborovala 21. avgusta. Zastopnikov 73 iz 22 držav. Za Jugoslavijo pisec teh vrst. Za »o konferenco ie izdala Mednarodna zadružna zveza dve publikaciji, in «icer referat tajnika Mava o organizaciji tiskovne slmuzbe in Adresar mednarodnega zadružnega tiska. Ta slednji beleži skupno 1009 zadružnih listov, ki izhajajo v M državah v skupni nakladi 8.774.286 izvodov. Od teh listov izhaja 649 v Veliki Britaniji. 64 v Sovjetski Rusiji. 36 v Franciji. 27 v Nemčiji. 24 v Češkoslovaški. 20 v Jugoslaviji in tako naprej. \ Kini jih izhaja 5. na Japonskem 2, v Indiji 12, v Argentini 13, v Avstraliji 2. Jugoslavija je. kakor omenjeno, zastopana z 20 listi. in sicer s 5 slovenskimi (>Zadruga<. j Na rod ni gospodar«, iKonzument", >Zadru->ar« in s Zadružni Vestnikt) z naklado 11.500 izvodov, s 6. hrvatskimi, z 8. srbskimi in enim, ki izhaja v srbohrvaščini in slovenščini. Jugoslovenski listi izhajajo v skupni nakladi 151.950 izvodov in so po številu med vsemi na šestem, po višini naklade na 13. mestu. Zanimivo je, da je najstarejši zadružni list, kar jih izhaja na svetu, jugoslovneski zadružni list »Gospodarski listi, glasilo Hrvatskega gospodarskega društva kot središnje zadruge v Zagrebu, ki izhaja od I. 18-11. Med našimi listi je 1 tednik, 1 izhaja dvakrat mesečno, 17 jc mesečnikov in 1 četrtletnik. — Mav je v svojem referatu poročal o dosedanjem delu in ternacijonale v tem oziru. Ta izdaja danes svoj mesečnik, dvoje korespondenc, ki izhajata kot rokopis dvakrat mesečno, letno zadružno statistiko. Mednar. zadruž. zveza nai postane mednarodni »clearing house* (menjalnica), mednarodno zbirališče in ocl-dajališče zadrugarskih izkušenj, s čimer bi bili praktični uspehi najboljši. Predlaga, naj se v bodoče vrši še izmenjava zadružnih klišejev, vrše naj se redne letne konference zadružnih urednikov, zveza naj Izdaja četrtletni zbo-nik zadružnih razprav. Pod vodstvom predsednika Tannerja se t« vršila nato živahna debata, ki je odobrila dosedanje delo zveze, soglašala z načrti m prepustila tajništvu zveze, da izvrši odobrene načrte.
Pri mednarodni konferenri za zadrulno vzgojo, ki se je vršila 22. avgusta, je bi4o navzočih 107 zastopnikov iz 20 držav. Našo državo je zastopal podpisani. Po otvoritvi od tajnika Maya in pozdravu predsednika Tannerja, sta poročala Victor Serwy (Belgija) in W. P. Watkins (tajništvo zveze). Serwy je razpravljal o ciljih mednarodne zadružne vzgoje, o dosedanjem delu državnih zadružnih organizacij na tem polju ler poudarjal potrebo študija zadružne organizacije v posameznih državah, katerih sodelovanje je še precej zanemarjeno. Zadru-garji posameznih držav bi se ne smeli pečati le z lastnini domačim zadružnim gibanjem, marveč tudi z gibanji drugih držav in z njihovimi različnimi organizacijskimi oblikami. Misel internacijonalizma je v tem oziru tudi za zadrugarje še bajka. \Vatkins je pa razpravljal v svojem referatu o sedanjem in bodočem delovnem programu Mednarodne zadružne zveze. Glavne točke bi bile: izgraditev mednarodne zadružne šole, uvedba kratkodobnih mednarodnih tečajev za tehnične skupine, n. pr. za sotrudnike zadružnih listov, vodilne uradnike itd., eventualna ustanovitev stalne zadružne šole, uvedba vsakoletnih rednih konferenc vzgojiteljev posameznih narodnih zadružnih organizacij, zbiranje poročil in materijala za zadružno vzgojo, priprava učnega gradiva, podpiranje zadružnih učiteljev, študentov in znanstvenikov. V temeljiti debati so vsi govorniki pozdravljali te predloge in zadevna resolucija je bila sprejeta soglasno.
Odbor Mednarodne velenakupne družbe
je imel svojo konferenco 23. avgusta. Udeležba je bila polnoštevilna. Družba, ki je bila nedavno kot delniška družba registrirana v Londonu, ima iz 23. držav včlanjenih 26 velenakup. družb. Jugoslavija tu ni zastopana. Te družbe so imele v letu 1920 blagovnega prometa za 327.031.390 funtov šterlingov (preko 90 milijard Din), leto prej pa- so prodale blaga za 273,541.882 funtov šterlingov. Družba sedaj študira možnosti medsebojne prodaje teh družb, ki iniaio iip-kaj sto lastnih tovarn, dalje proučuje možnost skupne dobave koloni jalnega blaga (čaja. kave, riža itd.), sodelovanja in di-nektneaa nakupa od kmetijskih zadrug. Zelo težavno vprašuje so tu erinske m»je, financiranje tega podjetja, raznovrstni okusi posameznih narodov. Vršijo se mnoge študije o organiziranju te družbe, o razdelitvi blaga v posamezne skupine in o podobnem. Konferenco je vodil predsednik družbe sir Robert Stewart iz Škotske, ki Je podal poročilo o dosedanjem delu. Po sprejetju teh so bili v nov odbor izvoljeni zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Škotske. švedske, Švice, Belgije, Holandske tn Sovjetske Rusije ter kot zastopnica Srednje Evrope Avstrija.
Odbor Mednarodne ladružne li.inke je tudi zasedal istega dne. Bančnemu komiteju ie pridruženih 22 zadružnih bank iz 17. držav. Jugoslavija v komiteju ni zastopana. V svojem tiskanem poročilu poroča ta bančni odsek o stanju zadružnih bank po svetu in navaja statistiko za 51 bank iz 27. držav sveta, ki kaže. da so imele te banke 31. decembra 1929 hranilnih vlog 684.250.000 dolarjev, kapitala in rezerv pa 128 milijonov
dolarjev. Za Jugoslavijo sta v tej statistiki adruzna banka in Zadružna gospodarska banka v Ljubljani s skupno 5.320.000 dolarjev hranilnih vlog ter 283.000 dolarjev kapitala in rezerv. Konference se je udeležilo 30 zastopnikov iz 15 držav in zborovala je konferenca pod predsedstvom Gastnna Levyja iz Pariza. Precej se je razpravljalo o plasiranju denarja iz bank. kjer je doma denarja dovolj ter sta obrestna mera in nalaganje denarja manj ugodna. Razpravljalo se je o financiranju Mednarodne velenakup-ne družbe in Mednarodne zadružne pozavarovalnice. Zanimiva je bila debata o predlogu delegata Šverova od Zadružne banke iz Moskve, naj zadružno gibanje in njegove centrale ne navežejo nikakih stikov 7. Banko za mednarodna plačila, kar pa je bilo z 28 proti 2 glasovom odklonjeno, ftve rov jp trdil, da je ta banka priprava za bodoče vojne. Proti njemu sta govorila Ko-ineda (Zadružna banka Praga) in Gross-mann (Delavska banka Dunaj). V odbor so bili izvoljeni: za predsednika Tanner (Kin-ska), za tajnika I.evy (Francija), člani May. Davvies (Anglija - Manchester). Ko-morla (Pragu). De Gevndt (Bruselj), ftvecov (Moskva) dr. Ronner (Dunaj), dr. Jaeggv (Basel) in Albert (Hamburg). Sprejeta Je bila resolucija, k' poudarja, da se zadružno gibanje vedno jolj osvaja od privatnega kapitala. V velikem številu držav se pa izraža zaupanje v zadružno hranilništvo v taki ineri, da mu je :ia razpolago mnogo več denarja, kakor se sa potrebuje doma. in da bi pomenila uporaba teh tekočih sredstev za zadovoljenje potreb zadružnega gibanja v državah, ki takega viška še niso dosegle, zelo dragoceno rešitev tega vprašanja. Čim prej j<» treba priti do ustanovitve Mednarodne zadružne banke in do čim ožjega sodelovanja z Mednarodno vole-nakupno družbo in mednarodnim zadružnim zavarovalniškim odsekom.
Seje odbora za Mednarodno zavarovalnico se je udeležilo 21 delegatov. Otvoril jo je predsednik Tanner, poročala sta pa tajnika Lemaire (Bruse!j) in Losche (Hamburg). O izkušnjah s kolektivnim življen-skim zavarovanjem ie podal poročilo angleški delegat. Razpravljalo se je o dajanju hipotečnih posojil za zidanje malih rodbinskih hišic, o nalaganju razpoložljivega denarja proti dovoljni garanciji za zavarovance. o finančni politiki zadružnih zavarovalnic in o pozavarovanju zadružnih zavarovalnic. Po debati so bile sprejete k zgoraj omenjenim vprašanjem spadajoče resolucije. Za predsednika odbora je bil izvoljen angleški delegat Jones in za tajnika zojW Lemaire iz Bruslja.
Po kongresu se je vršila še prva seja novega centralnega odbora, kjer se je ta konstituiral tako-le: za predsednika je izvoljen Vaino Tanner (Finska), za podpredsednika Sir Thomas Allen (Anglija) in Ernest Poisson (Francija) V izvrševal ni odbor so bili izvoljeni Vollrath Klepzig (Nemčija). Sir Robert Siewart in R. A. Palmer (An-flija), Emil Lustig (Češkoslovaška), Emmy Freundlichova (Avstrija) za žene. A. G. Ba-dajev (Rusija). A. Johanson (Švedska) in Victor Servy (Belgija).
Cvetko Kristan.
= Beograjska Trgovska zbornica o vpra* šanju kartelov. Pri diskusiji o kartelih je Trgovska zbornica v Beogradu na plenarni seji soglasno sprejela zaključek, iz katere« ga povzemamo: »Da bi se omilila gospo* darska kriza in zmanjšala draginja, je po« trebno posvetiti pozornost karteliranim družbam zaradi previsokih cen. V zadnjem času sta se brez vzroka podražila bencin in petrolej. Državna podjetja naj ne pri« stopajo h kartelom, nego naj bogo regula* torji cen. Potrebno bi bilo izvršiti revizijo splošne carinske tarife, ker je mnogo pro« izvodov, ki so zaščiteni z visoko carino na škodo konsumentov. Treba je razumno varovati domačo industrijo. Industriji za« dostuje 25 odstotna zaščita, a nekaj pod« jetij je zaščitenih tudi z 80 odst. Zbornica je obravnavala tudi davčno obremenitev, zlasti novi zakon o davku na jKislovni pro* met, ter je izvajala, da gospodarstvo v da* najšnjem stanju ne prenese takega breme« na.
—	Netočne vesti o kakovosti jugoslovenske pšenice. Uprava novosa'lske blagovne borze je na tendenciozno vest dunajskega strokovnega časopisa »VViener Landwirt-schaftliche Zeitung« o neprimerni kakovosti jugoslovenske pšenice objavila izjavo, da take vesti temeljijo na netočni poučenosti. Ni sicer izključeno, da so pšenične vrste nekaterih krajev naše države zaradi neprilik ob času dozorevanja siromašnejše na škrobu, vendar te vrste ne ustrezajo povprečnemu tipu jugoslovenske pšenice, ki je po teži in po vsebini škroba dobre kakovosti.
—	Padec vrednostnih papirjev na pariški borzi. Zadnje dneve so na pariški borz) znatno popustili tečaji raznih bančnih in industrijskih vrednostnih papirjev. Ta padec so spočetka pripisovali vplivu zunanjih tržišč, zlasti newvorškega, pa tudi berlinskega. kjer so po volitvah padli zlasti tečaji državnih v vrednot. To naziranje pa francosko časopisje splošno izpodbija in dokazuje. da je padanju krivo težavno finančno in ekonomsko stanje Francije. Francija ima mnogo razpoložljivega denarja, ki ga ne ve kam plasirati. Poleg tega pa francoska Industrija neprestano omejuje obrate spričo slabega razpečevanja blaea. Franciji ne preostaja drugo, kakor da skuša plasirati svoj kapital v tujini. V zadnjih letih je bil velik del francoskega kapitala plasiran v Nemčiji, odkoder pa se zadnje stanje še poostruje.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 6. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave pisarniškega materijala, 13. t. m. pr! direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji ustroj (grorer-jevi obročki, tračni žeblji, skretniški mate-rijal): 15. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 2610 kg firneža, ca 1810 kg raznih barv, ISO kg svinčenega belila, 250 kg minija v prahu, 500 kg kar-bolineja, 400 kg gorske krede, 910 kg kita. 90 kvatrat. metrov navadnega stekla, 146 kilogramov kositra za spajanje; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stenja, gorilcev in stekel za svetiljke; 16. t. m. pa glede dobave opeke; 16. t. m. pri slavnem sanitetnem slagaliStu v Zemu-nu glede dobave 3000 parov iicnjenib copat za bolnike. Oglasi na vpogled v Zbornici za TOI. Prometno - komercijalni oddelek direkcijo državnih železnic v Liubliani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 60 torbic za sprevodnike in vlakovodje, 1 aktovke in 1 poniave za pokrivanie voz ter glede dobave 100 kg firneža. 30 kg bele oljnate cinkove barve. 20 kg etnajl - laka in 2"» kg solne kisline. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede doba-
ve 108 jeklenožičnih krtač. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 1500 porcelanastiii telefonskih izolatorjev, 5(1 klopčičev motvoza. 400 pol pergamentnega* papirja. 18 čo-pičev za slikanje in lft sitov za zidarje: <lo 13. t. m. pa glede 400 m stenja. 3u porcelanastih izolatorjev. 150 kub. m vodnega peska. 10 komadov ležajnih blazinic. 20 lopat in 1i)0 železnih drogov. Oglasi v Zbornici 01.
za
EGEZE
3. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zopet zelo velik. Največ se je trgovalo z devizami na Curih. London. New vork in Prago. Nekateri tečaji so neznatne popustili. Le Trst je bil za malenkost krep kejši Na efektnem tržišču je bil zaključen 8% Blair po 93.5.
Na zagrebškem efektnem tržišču so te čaji državnih vrednot splošno nekoliko po pustili. Vojna škoda se je trgovala za ka.cu po 432.5 in 4:<3 ter za december po 431.) in 434. ~r'c Blair je bil zaključen po 82.5. Zaključki v privatnih papirjih: Poljo po 50. Juso po 78. Praštediona po 922. 923 m 922.5. Trbovlje po 380. 383 in 382. Trbovlje kažejo dalje tendenco popuščanja.
Devize m valute.
Ljubljana. Amsterdam
Rerlin
13.445. Bruselj 7.8752, Budimpešta 9.885. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7C5.77—708.77 (797.27), London 273.99 do 274.79 (274.39), Newvork 56.265—56.465 (56.365). Pariz 220.60— 222.60 < 221.60.. Praga 167.17 — 167.97 (167.57). Trst 294.55 do 296.55 (295.55).
Zagreb. Amstredam 22.765. Dunaj 795.77 do 798 77, Berlin 13.43 — 13.73. Brusel) 787.52. Budimpešta 988.5. Milan 294.6 do 296.6. London 273.99 — 274.79, Ne^vork ,16.lil— 5(5.465. Pariz 220.<>4 — 222.64. Praga 167.17 — 167.97. Curih 1094.4 do 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1285. Pariz 20.22. London 25.035. Ne\v\ork 515.2. Bruselj 71.875. Milan 26.985. Madrid 53.25. Amsterdam 207.8. Berlin 122.65, Dunaj 72.7». Sorija 3.73. Praga 15.29. Varšava 57.75, Budimpešta 90.20. Bukarešta 3.06.
Dunaj. Beograd 12.5375 — 12.5775. Berlin 168.45 — 168.95, l^ondon 34.3825 do 34.4825. Milan 37.045 — 37.145. Ne« vork 707.35 — 709.85, Pariz 27.75 — 27.85. Praga 20.98(525 — 21.06625, Curih 137.34—137.84, dinarji 12.495 — 12.555
Efekti.
Ljubljana. Blair 93 5 zaklj. 7% Blair 83.5 blago. Celjska 160 denar, Ljubljanska kreditna 122 denar, Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280 do 300. Stavbna družba 40 den.. šešir 105 den.
Z;igreb. Državne vrednote: „Vnjna škoda aranžma 432.5 — 433 25, kasa 432.5 - 433. december 432.5 — 434. investicijsko 88.25 blago. 8% Blair 93 — 94, 7% Blair 82.75 do 83, 7% posojilo Državne liipotekarne 81 do 82.5; bančne vrednote: Poljo 56 — 56.5. Kreditna 96 denar, Union 191 denar. Jugo 77.5 — 78.5. Ljubljanska kreditna 122 den.. Narodna 8140 — 8220. Praštediona 923 do 923 5, Zemallska 130 — 132; industrijske vrednote: Narodna šuma 25 denar. Slavek* 60 den., Slavonija 200 den., Drava 215 den.. šečerana 306 — 312. Brod vagon 95 bla<7o, Isis 50 blago, Dubrovačka 397 — 400. Oceania 200 — 210. Trbovlje 381 _ 3S2. Vevče 124 denar.
Beograd. Investicijsko 89.25. agrarne 55.5 do 56.5. 7% Blair 86.75. 7% posojilo Državne bipotekarne 81, Narodna 8180. Volna škoda 448, november 454, december 456.5 do 458.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (3. t m.) Tendenca za les neizpremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv. Povpraševanja: večja množina neobrobljene parjene buko-vine I.. II.; več vagonov brestovih drv (po možnosti suhih, 1 m dolžine z 20 % okrog-1 i c); trami raznih dimenzij. Ponudbe: 1 vagon suhih jelševih plohov (od 16 cm srednjega premera naprej, od 30 do 100 mm debeline I.. 11. in III.); 1 vagon javorjevih plohov (blago suho, od 16 cm naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II. in III.).
2 IVINA
-j- Na zadnji živinski sejem v Mariboru
je bilo prignanih 12 konj. 6 bikov, 79 volov. 196 krav, 8 telet, skupaj 301 komad. Cene za 1 kg žive teže so bile: voli 7—9 Din. krave 4.25 — 8 Din, mlada živina 7 do 9 Din. Prodanih je bilo 179 komadov, od teh 5 v Avstrijo in 19 v Italijo. ŽITO
-i- Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za žito neizpremenjena. Zaključen je bil 1 vag. pšenice. Ponujali so (si. post., plač. 3<) dni): 220—222.5, 78/79 kg po 202.5 — 205; koruzo: baško. rešet., za promptno dobavo po 157.5 — 160; ječmen: baški. ozimni 66'67 k;: po 17.5.5 — 177.5; ovp*: bareniski »•; 1<K> — 197.5; r?; baški 72 kg no 157L 160; moko: baško jOc po 365 — 370
-I- Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca prijazna. Promet- pšenice 9 vagonov. koruze 18, otrobov 1.5, ovsa 1, moke 7 in fižola 1.5 vag. Pšenica: baška m ba-natska. Begej, 79 /SO kg 145 — 147.5, gor-njebaška. 79 /80 kg 152.5 — 155, gornjeba-natska. 79/80 kg 150 — 152.5, južnobanat-ska. 79/80 140 — 142.5. sremska in slavonska, 78 kg 135—137 5. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 105—110. Koruza: baška in sreinska 102.5 — 107, banatska. Begei 102 do 107. Moka: baška sOg; in sOgg« 272 do 280, >2> 242 — 252.5, »5« 210 — 220. ?6r 167.5 — 172.5. >7t 115 — 120. >8« 85—90. Otrobi: baški. sremski in banatski, v juta-stih vrečah 65 — 70. Fižol: baški in sremski 310 — 320.
+ Somborska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca prijazna. Promet 399 vagonov. Pšenica: baška. poliska. 80 kg, šlep 150 do 155. baška, okolica Sombor, 78 kg 142.5 do 147.5; goriljebaška, 78 kg 152.5 — 157.5; banatska, Begej. 79 kg 145 — 150; banatska. Dunav. šlep 140 — 145: slavonska. 78/79 kg 132.5 — 137.5. Oves; baški 125 do 130. sremski in slavonski 120 — 125. Rž: baška. promptna 110 — 115. Ječmen: baški. za živino, G5/66 kg 100 _ 105. letni. 69/70 kg 135 — 140, baranjski, 70 kg 160 do 1155. Koruza: baška 102.5 — 107.5, za oktober 105 — 110. Fižol: baški, beli, izbrani 300 — 310. Moka: baška. *04 in -00j 270 — 280, »2« 240 — 250, >5: 210 — 220, t6£ 165 — 175. >7« 110 — 120. -S: 95—100. Otrobi: baški 65 — 70. Cene pšenici so se popravile.
+ Budinipeštanska terminska borza (3.
t. n.) Tendenca stalna. Promet sreden. Pšenica: za oktober 15.36 — 15.37. za marc 16.41 — 16.42, za maj 16.80 — 16.81. Rž: za oktober 8.49 — 8 50, za marc 9.37 do 9.38. Kor n za: 7.a maj 12.36 — 12.38, za maj transitno 11.15 — 11.20.
KULTURNl PREGLED
___ __——————————
Važno kulturno vprašanje
»Naša doba« prinaša v današnji številki članek znanega pisatelja in prosvetnega delavca g. dr. Ivana Laha »Nacionalna šola«. Pisec obsežno razpravlja o nacionalnih nalogah naše šole, ki bodi — v smislu vladne deklaracije — prožeta z ju-goslovenskim duhom in vzgajaj mladino v spoštovanju do narodne zgodovine in kulture. Pisec razvije tu marsikako po-budno misel, ki bi bila vredna, da bi jo vzgojitelji upoštevali. Pri tem se dotika tudi enega najvažnejših kulturnih vprašanj Jugoslavije, t. j. odnosa slovenske kulture do jugoslovenskega narodnega edinstva. Odgovarjajoč dr. VI. Dvomiko-viču, ki proglaša v svoji študiji »Naša kulturna orientacija u današnjo j Evropi« za pogoje kulturnega razmaha v Jugoslaviji en jezik, en pravopis in eno pisavo, pravi dr. Lah med drugim:
»Če misli pod »antikulturnimi instinkti« one pojave, ki pod firmo kulture služijo raznim separatističnim, avtonomističnim in drugim političnim namenom, tedaj ima do neke mere prav, ne more pa to ve-Ijati za kulturno delo, ki raste na svoji lastni podlagi brez ozira na enoten jezik, pisavo in pravopis. Ljudje, ki mislijo na skupen jezik, ne poznajo slovanskega vprašanja, še bolj tuje jim je slovensko slovstvo, gledajo na stvar površno in se zelo motijo, ko mislijo, da je to najbolj enostavna rešitev tega vprašanja. Mislim, da proti takšnim napačnim nazorom tukaj ni treba naštevati ugovorov. Ker pa je nevarnost, da bi podobni nazori služili komu kot temelj za pouk v jugosloven-skem nacionalnem duhu, moramo poudariti, da so ti nazori napačni, čeprav se vidijo na videz utemeljeni. Enkrat za vselej je zapisala zgodovina na naša tla besedo: nemogoče. Niti če bi mi hoteli, kajti jezik je last naroda in se ne da zamenja-
„Sen kresne noči44
^Taša gledališka publika se je v teku zadnjih let zelo izpremenila. Spominjam se še, kako so se igralci, kritiki svojčas pritoževali nad nerazumevanjem, ki ga doživljajo pri publiki. Danes je razmerje bistveno drugačno. Publika je postala izbirčna in ten-koslušna, predvsem pa dojemljiva za resnično kvalitetno delo. Nihče ne more več trditi, da ostaja občinstvo hladno pred pomembnimi deli. Nasprotno! Dejstvo je, da je še vsako pomembno delo v zadnjih letih zajelo, če je bilo umetniško dojeto ter je bilo jedro izluščeno in vidno upodobljeno. Toda režiser in igralci morajo zelo previdno sprejemati aplavz ali odziv, kajti pre-rado se zgodi, da je veselje v gledališču namenjeno avtorjevim besedam, ali pa posameznim drobcem, celotni predstavi pa nikakor ne. Zdi se mi, da se je pri predstavi »Sna« tako priznanje večkrat ponovilo.
Uprizarjanje »Sna« je trd oreh. Čeprav se je številno navzoče občinstvo včasih živahno zabavalo in napeto sprejemalo igro, se mi vendar zdi, da bi celota potrebovala precej korektur. Ne gre za posamezne igralce, temveč za režijo in inscenacijo. Velik napredek izpričuje naštudiranje teksta. Dogaja pa se še vedno, da lepa, zvočna in duhovita Shakespearjeva beseda v nekaterih čuvstvenih dialogih večkrat prazno zveni. Najtežje v režiji »Sna«: je uravnovešenje dveh sfer: sanjska in realistična igra. Sanjski prizori bi morali biti nekam odmaknjeni, intimni, zaviti v meglo. Ne bi škodilo, če bi to podčrtala tudi inscenacija. Koliko učinkovitejši bi bil potem nastop diletan-tov - komedijantov. Res je, da bi bila Sha-kespearjeva intuicija, ki je ustvarila iz teh preprostih rokodelcev tako grotesko, zagonetna in grozna, če bi jih pesnik ne bil prikazal tako človeško objektivno. Nikakor pa
16. številka „Naše dobe"
Danes izišla številka »Naše dobe« je priučila naslednje prispevke:
O članku drja Ivana Laha »Nacionalna iola« poročamo na drugem mestu podrobneje. Ni namenjen šolnikom: govori vsej naši javnosti, obravnava pereča vprašanja, o katerih ima marsikdo motne pojme.
O tem, kaj je in kaj hoče nemški narodni socializem, piše v članku »Pohod narodnega socializma v Nemčiji« dr. Stanko Jug. čitatelju se tu odpirajo novi vidiki v politično in kulturno življenje Nemčije, ki je tako visoko povzdignila bivšega pleskar ja v Linzu, Hitlerja.
Dr. Makso Robič nadaljuje svoje »Kritične opazke o Vebrovi »Filozofiji«, in sicer obravnava tokrat odnos, ki ga ima največ-|i slovenski modroslovec do prirodne filozofije.
Kdo se zaveda, kakšne važnosti je za nas cestno vprašanje? Ugledni strokovnjak inž. Janko Mačkovšek je v članku »Nekoliko besed k vprašanju utrditve naših cest« i a-
Mednarodna zveza kritikov
Kakor znano, se je vršil v Pragi od 19. do vštetega 23. t. m. četrti mednarodni kon-sres kritikov. Prvotno se je poročalo, da ?e udeleže kongresa le gledališki in glasbeni kritiki: v Pragi pa se je izkazalo, da jrt kongres kritikov gledaliških, glasbenih, literarnih in kinematografskih.
Kongresa se je udeležilo okoli 80 kritikov iž Nemčije, Anglije, Avstrije, Belgija, Danske, Estonske, Francije, Madžarske, Grške, Italije, Poljske. Portugalske, R imunske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Francija pa je poslala le dve dami, Anglija, Danska. Estonska in Grška le po enega zastopnika.
Na otvoritveni seji je bil za predsednika izvoljen Anglež L. Dunton Green, za podpredsednike pa Čeboslovak prof. dr. V. Tille, Nemec dr. Emil Faktor in Rumun Stanislav Golestan. Obenem so bili izvoljeni delegati posameznih držav v komisijo za formuliran je in stiliziranje statutov. Za Jugoslavijo sem predlagal jurista dr. K. Krenediča. zastopnika Kluba kritikov v Zagrebu. Razen te komisije sta imela seje še dva odseka: za združenje obstoječih organizacij kritikov v Češkoslovaški ter odsek za nove delokroge kritike (film, radio in glasbene plošče). Med zasedanjem teh treh
vati. Sicer pa je o tem vprašanju jasno izpregovorila anketa v »Vedi« 1. 1913. Za nas je in ostane dejstvo, da sta v naši državi dva jezika, dve pisavi in tri književnosti in da se na tem dejstvu ne da nasilno nič izpreminjati. Obenem pa izjavljamo, da ni za nas to nikakšna odveza pri jugoslovenski nacionalni vzgoji, ampak da je prav naloga te vzgoje, da s previdnim poukom premaguje razlike, da odkriva mladini vrednote vseh treh narodnih kultur in jim baš v teh razlikah kaže zanimivo pot preteklosti do našega državnega edinstva, ki je skupni temelj nadaljnjega razvoja. Baš v premagovanju, ne izravnavanju pokrajinskih razlik je glavna naloga nacionalne šole. Razkii-le se nam bodo več nego »tri najvišje jugoslovenske vrednote«, o katerih tako vznešeno govori Branko Lazarevič. Prav v tem se bo pokazala sila jugoslovenskega nacionalnega duha. Ne mislimo, da drugi narodi teh razlik nimajo. Niso brez njih ne Nemci, ne Francozi, niti Italijani, niti Španci, niti Angleži, niti Rusi. Vkljub močni pokrajinski državni tendenci puščajo regionalizmu v kulturi prosto pot. Zato je najvežje važnosti za nacionalno šolo, da pravilno rešimo ta svoj problem.«
Pisec kaže pota zlasti v pouku zgodovine in narodnega slovstva. Izreka se sicer za to, da bodita v višjih razredih srednjih šol slovenščina in srbohrvaščina skupen predmet (dasi so za to potrebne primerne učne knjige, kakor jih danes ai) je pa zoper vsako zamenjavanje obeh jezikov, zlasti pa zoper barantanje s »srb-skohrvaško-slovenskim jezikom«, ker takšnega jezika sploh ni. Pisec obeta za prihodnjo število »Naše dobe« nadaljnjo besedo o tem prevažnem kulturnem vprašanju.
v ljubljanski drami
ni spodobno, če ti rokodelci namesto »pošteno« naštudirane predstave uganjajo burko, katero smo videli v zadnjem dejanju. Ta način pači Shakespearjevo komedijo in ji daje docela drugo lice. Iz režije izvira po-greška, da se je Daneš, ki je pokazal brez-dvoma lepe sposobnosti, v zadnjem dejanju svoji lastni igri na odru rogal. Mislim, da smo imeli vsi ta vtis. Brez dvoma so bile gozdne sanjske scene najboljše. Bile so ubrane in dinamične. Nenadno pa jih je prekinila neokusna, od nikogar zahtevana nema pantomima s transparentom. Taki domisleki niso niti efektni — publika se je smejala — niti predpisani, še manj pa sha-kespearski. Upam, da odpadejo pri reprizah. Režiser bi bil moral čutiti, kako težko se je občinstvo po tem vrinku vživelo v nadaljevanje. Kakor sem že omenil, so se prizori, v katerih nastopajo atenski rokodelci, stopnjevali od prizora do prizora v burko, ki je sicer dražila v smeh, toda človek ni več vedel, kaj in kako je hotel povedati pesnik, če bi se zglavilo prvo dejanje, da ne bi bilo tako hrupno, če bi odpadla pantomima in bi se režiser v zadnjem dejanju odrekel zapeljivim teaterskim efektom, bi se predstava občutno izboljšala. Izpremembe v režiji bi pojmovali tudi igralci. Gabri-jelčičeva bi ne izražala čuvstev tako realistično, Daneš bi poglobil svojo kreacijo, rokodelci bi nastopili resno in dostojno, ša-ričeva, Boltarjeva, Vida Juvanova, Jan in železnik pa lahko ostanejo taki kot so. Zdi pa se mi, da' Mira Danilova ne ve, kako bi z Oberonom. Mogoče bi kaka zamenjava koristila.
Prepričan sem, da bo izboljšana predstava občinstvo še bolj zadovoljila kot pri pre-mijeri.	—ak.
pregovoril uvaževanja vredne besede in je svoja izvajanja temeljito argumentiral.
V »Kulturnem obzorniku« bo našel čitatelj razmotrivanje vprašanja, ki ustvarja čedalje večje razlike med 19. in 20. stoletjem in ki utegne imeti še usodne posledice: tok kulture in z njo politika se vedno bolj usmerja z ene strani na levico, z druge na desnico, sredina je še vedno v negotovem, labilnem stanju. Ali je humanitetnl kulturni ideal, v katerem so bili ubrano združeni naturalizem, racionalizem in krščanski zakon ljubezni do bližnjega, že na zatonu?!
Slede članki iz revij: Prvi očrtuje po grf. Sforzi profil grofa Štefana Tisze, drugi predočuje današnjo gospodarsko zmedo, ki ograža vso Evropo, tretji govori o velikopoteznih načrtih Rusije v centralni Aziji, ki pomenijo že svetovno vprašanje, peti premotriva zmedo, ki so jo povzročila med inteligenco po vojni gesla iz Spenglerja, Einsteina in Freuda, šesti pa se ustavlja pri filozofskih vprašanjih sodobne fizike.
O balkanski konferenci v Atenah, ki se
odsekov so se vršila razna predavanja, ki so se pečala največ s smernicami in cilji mednarodne organizacije kritikov.
Izredno težko delo je opravljal odsek za sestavo pravil, ki je po večdnevnih dolgih debatah sestavil iz petorice predloženih osnutkov končno pravila, ki so bila sprejeta dne 23. septembra na dolgotrajni zaključni plenarni seji. Ker bodo pač naše kritike predvsem zanimala ta pravila, na] navedeni vsaj glavne točke v dobesednem prevodu francoskega originala. Pripomniti moram namreč, da so se malone vse razprave na kongresu in v odseku vršile v francoskem ter le deloma tudi v nemškem in da so bila tudi predavanja večinoma francoska, ostala pa v nemškem jeziku.
Pravila določajo:
Skupine poklicnih kritikov, ki so bile ustanovljene za obrambo njihovih pravic, za svobodo kritike in za zaščito njihovih dolžnosti, tvorijo med seboj mednarodno organizacijo, ki ima pod imenom »la Con-federation Internationale de la Critiqm?« svoj sedež v Parizu. Ustanovljena je bila 18. septembra 1929 na 3. kongresu kritik* v Bukarešti.
Namen CJC je. da na mednarodnem temelju razvije delavnost pripadajočih organizacij. Posebno namerava CIC: predpisati
pričenja danes, piše poslanik dr. Bogumil Vošnjak. Prof. M. Kovačič nasvetuje ukrepe zoper naval v srednje šole. številko zaključuje izvirni dopis iz Londona, ki poudarja svetovno važnost naraščajoče brezposelnosti.
Kakor je videti, daie številka mislečemu čitatelju gradivo, ki je v zvezi z najbolj žgočimi problemi sodobnosti.
»Naša doba« izhaja vsakih 14 dni najmanj na 32 straneh v lepi opremi in stane četrtletno samo 30 Din. Naročajte jo pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Muzikalno življenje v Zagrebu
Gledališče, Zagrebška filharnoniia, Z.v* grebški kvartet.
Zagreb, 3. oktobra.
Ta teden ni bilo v našem gledališču po* sebnih senzacij. Repertoar ni prinesel ni=-kakih novosti, toda za prihodnji teden nam obetajo v operi in v drami presen«-* čenja. Vredno je omeniti, Ja je v operi nastopila nova domača pevka Ivana H e* rak. Njen debut je bil jako simpatičen. Ivana Herak se je odrek'a efektnega na* stopa v običajnih repertoainih operah in se oprijela manj hvaležne t pere >>Sadko«. Kot Ljubava je imela zelo lep uspeh, ki sta ga enako toplo kvitirala kritika in ob* činstvo.
Naše glasbeno življenje ima dva važna činitelja. Kot prvega morimo označiti »Zagrebško Filharmonijo«. T i.di to društvo je v zadnjem času občutilo posledice ekonomske krize. Dasi je v ?a:£tku svoje* ga delovanja imelo tako razprodane kon* certe, da je moralo klicati na pomoč poli* cijo, da je vzdrževala red, je začel obisk polagoma padati, dokler tudi koncerti »Zagrebške filharmonije« n>so pričeli deliti usodo ostalih javnih umetniških prire* ditev: namreč, koncerti so okli prazni. Du bi se rešila ta važna umetniška ustanova, so osnovali v Zagrebu novo društvo pod naslovom »Hrvatsko filharmonsko dru* štvo«, ki si je vzelo za nalogo, da materi* jalno podpira in omogoči koncerte »Za* grebške Filharmonije«. V zvezi s tem dru* štvom je mogla Z. F. nadaljevati deio. ker je Hrvatsko Filharmonsko društvo iz last* nih sredstev pokrivalo deficit, ki je bil če* sto precej občuten. Danes stopa ta naša važna umetniška institucija v svojo 11. se* zono. V svojem dosedanjem delovanju nam je prinesla skoro vso literaturo kla* sične in romantične dobe in velik del mo* derne orkestralne literature. Poleg naših domačih znanih dirigentov so nastopali z našimi Filharmoničarji tudi mnogi p.)* membni tuji dirigenti in je Filharmonija tudi tako skušala povečati zanimanje. Za to sezono je najavila »Zagrebška Filhar* monija« šest koncertov ter se bo prvi predvajal že 13. oktobra. Program je do* ločen tako*le: Papandopulo: »Previranje«, Brahms: Simfonija .št. 4, e*mol, op. 98, Musorgski * Ravel: »Slike z razstave«. Koncert bo dirigiral Krešimir Baranovič. Drugi koncert bo 3. novembra z naslod* njim programom: Safranek*Kayič »Go* slar«, s solo violino, igral bo Karel Šulc, koncertni mojster »Zagrebške Filharmo* nije«, Bruckner »Simfonija št. 9«, d*mol, Ravel »La valse«, Strauss »Salome«, ples* na glasba. Ta koncert bo vodil Milan Sachs. Razen tega je najavila Filharmonija sodelovanje tujih dirigentov \Veingartner* ja, Malka in Nedbala. Kot tuja solista bosta sodelovala violinist Joseph Szigeti in čelist Maniardi.
Drugi važni faktor v našem umetni* škem življenju je »Zagrebški kvartet« (Miranov, Graf, Aranv, Fabbri). Ta umet* niški korpus je brez dvoma najproduktlv* nejši, najvztrajnejši in najuspešnejši med vsemi našimi ostalimi umetniškimi dru* štvi. »Zagrebški kvartet« je imel na naše glasbeno življenje velik upliv, das ti pa na našo salonsko glasbeno produkcijo, ki jc na probudi in po inspiraciji tega kvarteta začela rasti ter se razvijala v neslutcno bogati smeri. Na vse strani so pričeli na* ši skladatelji komponirati kvartete, ki so našli pri naših »Zagrebčanih« tope! odziv, zaščito in kar je najvažnejše: zvedbo. Tako je »Zagrebški kvartet« v svojem dvanajstletnem delovanju predvajal poleg cele vrste klasičnih in modernih del tudi sledeče domače avtorje: Stolcer, Barann* vič, Konjovič, Širola, Lhotka, Dibronič, Dugan, Škerjanc, Krenedič, Vrbanie, Sachs, Odak, Manojlovič, Papandopulo. Mandič, Logar, Jozefovič, Milojevič itd. Na kratko: ni ga nastopa »Zagrebškega kvarteta«, da ne bi izvajal vsaj enega no* vega domačega dela. To je že njihova tra* dicija. Toda »Z. K.« ni omejil svojega dela samo na Zagreb, temveč je na turne* jah, gostovanjih in zlasti s sodelovanjem v radiju, razširjal umetnost naše salonske glasbene produkcije in reprodukcije po vseh večjib mestih naše domovine. Zato umetnost »Z. K.« ni neznana niti v Ljub* ljani, kjer je kvartet takisto nastopil z uspehom. Poleg odličnega, zaokroženega umetniškega igranja, vestnega umetniške*
narodnim skupinam kritikov kot prvo dolžnost, da zahtevajo od svojih članov, naj v interesu ugleda kritike ne mešajo svojih osebnih interesov kot avtorji, skladatelji ali izvršujoči umetniki v poklicno kritiko Dalje hoče pospeševati izpopolnitev organizacij in z načelno zaščito posameznih organizacij okrepiti moralno avtoriteto kritike; posredovati z avtoriteto vsakokrat, kadar bi se izvršil napad na pravice, na svobodo ali na osebo kakega člana: dossči svojim članom čim večje olajšave pri izvrševanju njih poklica v inozemstvu; podpirati vsako akcijo, ki stremi za izboljšanjem materijalnih in moralnih pogojev pri Izvrševanju kritičnega poklica; posredovati v vseh primerih, ki obravnavajo primere kritike in interese kritikov, v konfliktih in sporih, ki izvirajo iz delovanja članov zveze.
Vsak član CIC prejme od odbora tpedna-rodno izkaznico, ki mu olajša izvrševanje poklicnih dolžnosti
CIC opravlja izvršilni odbor, ki obstoja iz delegatov zastopanih držav. Odboru predseduje zastopnik države, v kateri bo bodoči kongres. Odbor, ki se voli vsaki dve leti napol nanovo, se mora sestati najmanj enkrat na leto. Stroške za zastopanje v odboru delegatov nosijo organizacije posa-
ga izvajanja, ima »Z. K.«, kakor sem že omenil, nepopisne zasluge za razvoj naše salonske glasbene tvorbe. Tega dejstva nikdar ne moremo dovolj močno podčrta*
Novosti v politični književnosti
Levviiisolin Riehard, Das Geld in der Politik, Fischer V., 367 strani. — Pred leti je vzbudila veliko zanimanje knjiga istega pisatelja »Die Umschichtung der europ.l-i srh en Vermogen«, ki je dosegla več izda j, kakor so jih navadno deležna narodno - gospodarska dela. V tej novi knjigi razpravlja Levvinsohn o pomenu, ki ga ima denar v politiki. Ne bavi se s političnimi korup-ciiskimi aferami, ki se tu in tam pojavljajo, temveč obravnava pomen, ki ga ima denar stalno in redno v političnem življenju. Ta pomen je v različnih državnih tvorbah različen in zato nam avtor konkretno navaja odnošaje med denarjem in politiko v raznih državah. Za osnovo razprave si je izbral razmere v stari cesarski in novi republikanski Nemčiji. Tu izvemo zanimivosti iz finančne politike posameznih strank, o inozemskem finansiranju Hitlerjevih nacionalistov, o ulogi nemškega nacijonalca Ifu-genbrrga kot bankirja v politiki, o komunističnem tiskovnem koncernu itd. Nato preide na Francijo, angleški parlamentarizem in na ameriško »demokracijo«. — Boj za ameriškega predsednika je stal pri zau-njih volitvah republikance in demokrate okrog 20 milijonov dolarjev, tako, <la je stal vsak glas povprečno pol dolarja. Voliv-ni boj v Severni Ameriki je dražji nego v katerikoli drugi državi. — Posebej onsuje pomen denarja v politiki držav, ki žive pod diktaturo': v Italiji, Španiji, Madžarski. — O Balkanu govori avtor malo, pri posameznih državah Balkana se ne ustavlja, temveč navaja v glavnem nekatere primere iz Ru-munije in Grčije. Knjigo končuje z ulogo denarja v sovjetski Rusiji in v boju med Rusijo ter angleško - ameriškimi magnati. Slog je razumljiv, tekoč.
Michels Robert. Italien von heute. Orell Fiissli V., 410 strani. _ Znani socijolog obravnava v tem svojem, pravkar izišlem delu politično in gospodarsko kulturno zgodovino Italije od 1860. do 1930.: nastanek enotne italijanske države, njen razvoj do šeste velesile, industralizacijo in moderniziranje gospodarstva, razmah socijalizma do svetovne vojne in zmago fašizma po vojni. Vidi se, da je avtorju fašizem v nekih ozirih simpatičen. Pravega razmerja med Jugoslavijo in Italijo Michels žal tudi ne pozna, kar se razodeva že iz tega, da v obširni knjigi ne posveča temu niti enega samostojnega poglavja, temveč obravnava ta problem pri poglavju o odnošajih med Italijo in Franciio. Sicer pa vsebuje delo toliko zbranega gradiva, da si bo kritični bralec ustvaril pravilno sliko o naši sosedni državi. Zato knjiga kljub raznim hibam zasluži, da jo prebere vsakdo, ki se v svojem zanimanju za politično življenje ne zadovoljuje samo s časopisnimi vestmi.
Paul Schelfer. Sieben Jahre Sowjetunion,
meznih držav. Kongres CIC se shaja vsaj vsaki dve leti in obstoja iz delegatov včlanjenih narodnih skupin in iz članov opazovalcev. Vsak narod ima pravico na dva glasova ter po en 73 nadaljnjih 15 članov in za drobec, ki ne sme biti manjši od 5 članov. Nobena država ne more imeti v nobenem primeru več kot 5 delegatov s pravico glasovanja. Nobeni demisija ni dopustna pred koncem leta, a mora biti podana vsaj 6 mesecev preje.
Redna letna članarina za vsako včlanjeno skupino je določena na en zlat frank za vsakega aktivnega člana. Ta pravila so napisana v francoskem jeziku, vendar lahko odbor izroči na željo posameznim skupinam pravila v poverjenem prevodu v njihovem jeziku.
Na kongresu je bilo dalje sklenjeno, da se vrši prihodnji kongres mednarodne zveze kritike leta 1931. na Dunaju, leta 1932. v Lizboni, 1. 1933. v Atenah in 1. 1934. v Benetkah.
Vse priznanje gre Klubu kritikov v Pragi, ki je priredil kongres in poskrbel, _ da so vsa gledališča v Pragi nudila udeležencem vzorno »pripravljene dramske in operne. oziroma operetne predstave: »Hamlet« in »Bratje Karamazovi« v Narodnem di-vadlu, »Rusalkas v Stavovskem divadlu,
ti. Ker bo »Zagrebški kvar.et« kmalu ?o» pet pričel s svojim delov-in:eTi :n znova prinesel domača dela, bomo imeli še pri* liko govoriti o njem. Zlga Hirschler
Bibliographisches Institut, 4ol strani. — Dopisnik velikega nemškega dnevnika »Berliner Tageblatt« podaja v tej knjigi svoje vtise iz dolgoletnega bivanja v boij-ševiški Rusiji. Njegovo delo je sestavljeno iz poročil v letih 1921—1929, torej i-z nepo* srednih vtisov in doživljajev. Zato je zanimivo in morda bolj vredno čitanja neco razne teoretske razprave o še nedokončanem razvoju ruske revolucije. Popisuje notranje boje v boljševišfci stranki in Sta* linovo zmago, rusko gospodarstvo, petletni načrt in razmerje Rusije do Evrope in Azije.
Kautskv Kari, Der BoIschewismus in der
Sackgasse, J. Dietz Nachf., 151 strani. — Stari socialistični teoretik razlaga krizo, v katero je zašel ruski boljševizem s svojo teroristično taktiko. Na podlagi razmer v poljedelstvu in industriji prihaja Kautsky do zaključka, da se bo boljševiški eksperiment končal s strašnim polomom. Boljševi-ki so smeli ljudje, pravi Kautskv. Toda smelosti je več vrst. Lenin je revolucijo smelo začel, zastavil je vse za njo, toda znal je računati tudi z nevarnostmi. Njegovi nasledniki pa vse zapreke prezirajo in igrajo s svojimi eksperimenti pravo ha-zardno igro. In taka smelost se v gospodarstvu ne more obnesti. »Drznost je krepost v vojni, toda v produkcijskem procesu z njo ne prideš daleč-. Ni moči s terorjem in streljanjem kar čez noč uvesti najnaprednejšega gospodarskega sistema v državi, ki jo tvorijo po ogromni večini primitivni kmetje in analfabeti. Stalina primerja Kautsky z Napoleonom tako-le: »Vsekakor Stalin krmari mnogo manj sigurno kakor nekdaj Napoleon. Napoleon je upo* rabljal vse energije zato, da premaga in oropa sovražnike Francije, Stalin pa uporablja vsa nasilna sredstva samo še zato, da ukroti in izropa delavce in kmete velike Rusije. To zelo zmanjšuje nevarnost bo-napartizma za ostalo Evropo; toda za Rusijo samo postaja najhujši način protirevo-lucije'. Vsakdo naj čita to delo, ki je pisano mirno, iskreno, z ljubeznijo do Rusije, ki ji želi Kautsky demokratično revolucijo, ki naj da ruskemu človeku osnovne državljanske pravice.
Herman Keyserling. Amerika — der Aufgang einer neuen Welt, Deutsche Ver* lagsanstalt, 478 strani. — Kdor je bral že kako knjigo tega slavnega modroslovca, bo gotovo segel tudi po tej, ki s svojega stališča analizira probleme zmaterializfrane Amerike. Kdor pa še Kevserlinga :ne pozna, naj se seznani ž njim po tem aktualnem delu, ki je prvotno izšlo v angleščini pod naslovom »America set freej in sedaj v nemškem prevodu.
Te knjige izposoja Knjižnica Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Ksirv»!J° Utij«<re v Tiskovni zadrugi!
»Mahagonny« v Nemškem gledališču m »Vijolica z Montmartra: v Novi veliki opereti. Češka filharmonija je priredila pod vodstvom šefa Vaclava Talicha v veliki dvorani reprezentančnega doma velik simto-nični koncert, v dvorani stare praške rad-nice je pelo Pevsko udruženje praških učiteljev, na rovtu pri zunanjem ministru Pevsko društvo praških učiteljic, v salonu »Bertramke«, kjer je dovrši Mozart svojega Don Juana. pa je sviral praški kvintet na pihala. Poleg teh visoko-umetniških užitkov pa je Klub praških kritikov priredil izredno zanimiv izlet na ~Bar-randov«, prekrasno izletno točko na holmu ob Pragi ter ogledovanje različnih zgodovinskih mestnih zanimivosti, razsta¥0 Smetanovih rokopisov in obisk ogromne praške veletržnice, v kateri šestnadstropni betonski in stekleni palači se vrše praški ve-lesejmi in so stalne razstave iz vseh strok obrti in industrije.
V Pragi se razvija s čudovito naglico, polje danes bujno življenje in delovanje; promet po ulicah je ogromen, gradbena živahnost je velikanska, in zvečer, ko zažare Hradčani ter Vaclavski trg v tisočerih ognjenih napisih in dekorativnih črtah, je Praga krasna kakor pravo pravljično mesto.	Fr. «J.
Mariborsko gledališče v novi sezoni
Iz razgovora z upravnikom dr. Brenčičem
Maribor, konec septembra Ob priliki razgovora z upravnikom Narodnega gledališča v Mariboru dr. Brenčičem sem mogel ugotoviti naslednje namene za novo gledališko sezono:
Živa potreba uravnovešenja gmotnih prilik ter poziv sodobnih zahtev našega gledališču vdanega občinstva stavlja na upravo zahtevo, da pri vsej negi dramske umetnosti podvigne uspeh glasbenih predstav in da tako pritegne čim večji krog prebivalstva k rednemu posečanju gledališča.
Iz gmotno neugodnih obdobij prošlih let je namreč ostala zločesta, moreča zapuščina: dolg, ki ga je treba popolnoma, a neizprosno iztrebiti. Gojim najboljše nade, da se nam bo ta namen ob iskrenem razumevanju gledališkega občinstva in me-rodajnih činiteljev posrečilo do znosljive mere, na naši strani se s trudom ne bo štedilo. Kako vzbuditi čim največ zanimanja za naše gledališče in omogočiti tudi gmotno šibkejšim slojem redni poset naših predstav, je predmet moje vzdržne brige. Vendar so se doslej vsi lastni in tuji poizkusi na žalost izjalovili, kar me pa ne plaši, da ne bi iskal za to uresničenje novih možnosti.
Dovoljni gmotni uspeh res prvovrstno podane operete nam bo nudil tudi svobodo, da vprizorimo 2 ali 3 opere. V poštev bi prišle Mozartov »Beg iz Seraja«, Of-fenbachove »Hoffmanove pripovedke« ter Smetanova »Prodana nevesta«.
V dramskem delu sporeda za letošnjo obdobje pa upamo nuditi dokaj sodobno značilnih in gledališko važnih del.
Iz naše literature: predvsem Grummov »Dogodek v mestu Gogi«. Za tem: Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Oboje v
zlasti zanimivi in novi prireditvi, ki so za naše gledališko življenje posebno presenečenje. Naši južni bratje nam prispevajo: Nušič znamenito »Gospo ministrovko«, Kulundžič pa svojega »škorpijona«.
Iz slovanskih slovstev smo izbrali: Andrejev: »Dnevi našega življenja«, Čapek: »RUR«, Gribojedov: »Gorje od uma«, Ostrovskij: »Nevihta«, Tolstoj: »Vstajenje«, Viničenko: »Zakon«.
Končno še dela tujine: Ahcard: »Življenje je lepo«; Ferigni: »Sv. Frančišek«; Frank: »Karol in Ana«; Johnson: »Volpo-ne«; Mangham: »Sveti plamen«; Nestroy: »Utopljenca«; Shakespeare: »Sen kresne noči«; Shaw: »Ljubimec«; Sheriff: »Konec poti« in Wedekind: > Zemski duh«.
Razen tega morebitne slovenske prvence, nekaj ljudskih iger, burk in otroških predstav.
»Sen kresne noči« je bil določen za otvoritveno predstavo.
V opereti upamo dati temle delom mesta:
Andrar: »Lutka«, Kalman: »Cirkuška princesa«, Lehar: »Ciganska ljubezen«, Friderika, Škrjančkov gaj, Szirmai: »Aleksandra«, »Kavalir Miško«, Tijardovič: »Pierot Ilo«.
Vidite, prav pester in bujen sporedi Storili bomo, kar bomo pač mogli, da opravičimo visoke zahteve, ki se stavijo na naš sicer skromni, a neumorni zavod, nadejajoč se, da bo občinstvo z ljubeznijo in razumevanjem sledilo našim iskrenim stremljenjem ter da nas bo podprlo z mnogobrojnim posetom.
Z dobrimi željami sem se poslovil od ljubeznivega gospoda intendanta. zahvaljujoč se mu za priložnost razgovora.
A--e.
/
Tehnični del rubrike urejuje »TtotuhničBJ oddeiek Vacuum Oil Companv. i. i.
Sodelovanje omogoča napredovanje
Minuli teden smo priobčili pivi del članka g. Macauleya, predsednika Narodne trgovske avtomobilske zbornice v Newyorku, ki naj pokaže na podlagi organizacije te zbornice, da sodelovanje v isti panogi več koristi kakor ostro medsebojno tekmo-
>.	vanje.
Posebna podružnica zbornice se je ustanovila v središču avtomobilske industrije, v Detroitu, zato, da so interesentom vse informacije takoj na razpolago; to velja zlasti glede prevoza in podatkov o produkciji.
Oddelek za zavarovanje je v stalni zvezi 7. raznimi zavarovalnicami glede vprašanja klasifikacije avtomobilov, višine premij in odgovornosti avtomobila kot povzročitelja požarov. Skrbi za to, da zgradba in ra:'ne posameznosti [.©polnoma odgovarjajo predpisom raznih privatnih zavarovalnic in raznih zakonodaj, da pride v besedilo instruk-rijskih knjižic posameznih avtomobilskih družb posebno pojasnilo o nevarnostih ognja in talvine, navodila, kako treba zaklepati vozove med postajanjem, o neprijetnostih. ki jih povzroči tatvina avtomobila kljub temu, da ie zavarovan itd.
Oddelek za informacije vseli vrst. Ta oddelek izdaja m. tir. vsako leto publikacijo »Facts and Figures of the Automobile In* dust .-ve (podatki o avtomobilski industriji), ki je najboljši pregled industrije motornih vozil vsega sveta.
Odsek za ek-port stremi za splošnim razširjenjem tržišč izven Zedinjenih držav. Proučuje ovire, ki zadržujejo manj premožne sloje, da si ne nabavljajo avtomobilov. Stremi za tem. kako bi se znižali razni stroški, ki podražujejo avtomobil modpo-toma iz tovarne do inoz. konsumenta. Objavlja članke, ki obravnavajo zdravo podlago, na kateri se more razviti transport
avtomobilov in avtomobilizem sam v blaginjo vsakega naroda.
Oddelek za tovorna vozila in avtobuse
se specialno bavi z vsemi problemi, ki spadajo v to stroko in izdaja tozadevne publi* kacije. Vrhu tega je v tesnih stikih z organizacijo posestnikov avtobusov in tovornin vozil.
Oddelek za reklamo oz. inseriranje zbira izkušnje, ki so se pridobile na tem področju v praksi, ter jih daje na razpolago svojim članom.
Urad v TVashingtonu ima nalogo dajati vladnim uradnikom potrebne informacije o avtomobilizmu ter informirati industrijo o razvoju zunanje trgovine, zakonodaje n vsega drugega, kar je v zvezi z \Vashing-tonom. Ta urad tudi odreja in pošilja zastopnike zbornice pred kongresne odbore, poslanstva in razne urade.
Urad za promet zbira podatke o vseh cestnih predpisih v posameznnih državan in v mestih Zedinjenih držav.
Našteti oddelki jasno kažejo, katere koristi more imeti cela industrija od sodelovanja. Da koristi niso samo idealne in na papirju, izpričuje dejstvo, da so malone vse amerikanske avtomobilske tvrdke agil-ni člani zbornice.
Prodajanje rabljenih avtomobilov v Nemčiji vedno bolj narašča. Samo ena tretjina lastnikov avtomobilov si je letos nabavila nove vozove, drugi so kupili že rabljene, tako je bilo v prvih štirih mesecih kupljeno okrog 27 tisoč novih in skoraj 50 tisoč že rabljenih voz. Delež že rabljenih avtomobilov od celokupne prodaje je znašal v januarju 69, v februarju 66, v marcu 63 in v aprilu 62 odstotkov. Z naraščanjem sezone je torej paralelno padalo zanimanje za stara vozila.
Kav Don. znani angleški dirkač, ki Je hotel potolči rekorde pokojnega majorja Segravea, se je zaročil z Lorenco Hobau, hčerjo njujorškega bankirja in milijonarja.
Vožnjo po de<ni strani bodo uvedli tudi na Češkem in sicer s prvim julijem prihodnjega leta.
Borba za točke v nogometu
Jutri, v nedeljo 5. t. m. se bosta odigrali mogoče r.ajbolj zanimivi tekmi v vsej sezoni. Nastopita dva para prvorazrednih klubov, in sicer Hermes proti Iliriji in Svoboda proti ASK Primorju.
Tekma med Ilirijo in Hermesom se je vedno smatrala za drugi derbv prv. tekmovanja. kajti baš ob tej priliki je morala liiriia vložiti vse sile. če je hotela obvladati" žilave Siškarje. Letos se šušlja. da j* Hermes v izvrstni formi, kar je pokazal 'udi v nedeljo proti Grafiki. Le napad ni izkoristil neverjetno veliko lepih šanc, kar pa bo jutri gotovo storil. Hermežani se na-■ lejaio v uspeh sosebno, če bo tekmo vodil sodnik, ki ne bo čutil ozirov niti na levo, niti na desno. Ker se nahaja tudi Ilirija v izvrstni formi in kondiciji, kar je dokazala prošlo nedeljo, je pričakovati torej lepe In napete igre.
V	drugi tekmi nastopijo letos v prv. boju prvič Primerjani. O njihovi formi se ne ve ničesar, toda pričakovati je, da ne bodo izpustili šanc za zmago, ki se jim nu-liijo. Obenem pa ie pričakovati tudi ostrega odpora s strani Svobode, ki je eden naših najboljših klubov in je pripisati nedavni poraz le momentani indisponiranosti ožje obrambe.
Tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorje. in sicer v sledečem redu: Ob 13.30 Jadran : Slovan, za tem Ilirija : Hermes in Svoboda : ASK Primorje. Tudi tekma Slovan : Jadran tvori zanimiv predmet razprav posebno med drugorazrednimi klubi To je uniljivo, če se pomisli, da je to derby-tekina drugega razreda. Od te tekme mnogo zavisi, kdo bo napredoval v prvi razred.
Dopoldne s pričetkom ob 8.30 se odigrajo tekme rezerv, in sicer med Ilirijo : Hermes in Svobodo : ASK Primorje. Tudi te tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorja.
Zagorske športne zadeve
V	zadnjem času je v naši dolini zopet o/ivelo zanimanje za šport. Mladina si je na Švepovni pripravila in uredila sicer ze* lo skromen nogometni prostor, kupila žo* ge in drugo potrebno opremo ter začela igrati. Šport v dolini se dosedaj ni mogel usidrati zaradi pomanjkanja primernega prostora in organizacije, ki bi kupila ali dcj-bila v najem primeren prostor za daljšo dobo. Ker se nameravajo zazidati vse par* cele ob potu med Švepovno do Grčarja Zagorje nikdar več ne bo našlo prilike ust* variti si športno igrišče, kajti le ta del prihaja resno v poStev. Kaj bi pomenil tak prostor za Zagorje in Toplice v bodočnosti si vsak sam lahko misli. Kraj se bo gosteje naselil, industrijska mladina se ne bo mo* gla razvedriti in si s smiselnim športom krepiti svoje zdravje. Drugod dajo inici« jativo za oživotarjenje sličnih naprav jav» na oblastva, predvsem županstva, odnosno na zdravju dobrega naraščaja interesirana gospodarska podjetja sama; če ne dejan* sw pa vsaj moralno pospešujejo zdrave nagibe mladih ljudi, pri nas je vse to od» visno od peščice navdušencev, ki jih pa mine veselje, če nalete na neumevanje, morda celo na nasprotstva.
Ideja športa v Zagorju sega kakih 30 let nazaj, ko je bil ustanovljen klub »Zagorski kolesarji«. Po uspešnem parletnem delova« nju se je klub razbil. Po vojni je bilo usta* novljeno »Delavsko kolesarsko društvo«, ki pa se je tudi razšlo.
Nogomet se je usidral šele 1922 v ob* močju delavskih kulturnih društev Vesne in Svobode. Toda tudi ta je odpovedal. V zadnjem času se je pokrenila nova akcija, ki pa mora uspeti, če bo našla dovolj ume* vanja in naklonjenosti. Gre samo za pro« stor. Pripravl jalni odbor »Zagorskega šport' neg kluba«, ki bo skušal gojiti vse vrste športa, je že skonstituiran. Deputacija se je te dni zglasila pri v poštev prihajajočih po« sestnikih primernih prostorov.
O uspehu bodo ob svojem sporočili, pro« simo pa vso javnost, občino in TPD, da
podpre to občekoristno akcijo vsestransko Nele telesna plat športnega udejstvovanja bo pridobila, tudi duševno, moralno bo mladina drugače usmerjena: namesto po* hajkovanja bo nastopilo plemenito tekmo« vanje, za neumnosti bo manj časa in to bo koristno njim samim, ugodno bo pa vpli« valo na življenjski nivo vse doline.
Službene objave LNP
(Seja u. o. 1. X. 1930.)
Dvigne se suspenz igraču Ježu (ISSK Ma« ribor) s pripombo, da naj v bodoče vsakdo, ki je pozvan na zaslišanje, pravočasno javi event. zadržke.
Na osnovi dopisa JNS, odnosno ZNS, se pozivata SK Uirija in ASK Primorje, da pošljeta na sestanek, ki se vrši danes v soboto (4.- t. m.) ob 17. v kavarni Emona svojega opolnomočenega delegata zaradi izbire domačega sodnika za prv. tekmo dne 12. X. 1930. JNS ne dovoli inozemske« ga sodnika.	Tajnik I.
Svetovna lahka atletika pred olimpijado
Dasi je otvoritev X. olimpijade še do« bri dve leti pred nami, so vendar že vsi narodi mrzlično pripravljajo za to največ« jo preskušnjo svojih sil na športnih poljih. Med številnimi panogami, ki bodo tamkaj zastopane, je atletika edina, ki kljub moč« ni mednarodni organizaciji nima oficiel« nega svetovnega prvenstva, tako da se nje« ni zastopniki z vsemi silami pripravljajo ravno za olimpijado, ker se na njej samo vsaka štiri leta snidejo z zastopniki vseh narodov, ki jo goje.
Če pogledamo vrste slavnih atletov, ki bodo gotovo tudi na ameriški olimpijadi zadivili svet s svojimi uspehi, vidimo, da so v dobi po zadnji olimpijadi postavili serijo novih rekordov in izpopolnili svoje zmožnosti v več disciplinah, tako da niti ne vemo, kje nas bodo presenetili. Feno« menalni Finec Pavao Nurrni je n pr. vrgel svetovni rekord na 20 km in vse je mi« slilo da bo odslej sodeloval kot »maraton« ski«. Toda, kakor da narava njegovim si* i lam ni postavila mej! V Anversu je od* i nesel prvenstvo v cross«country na 10 km i in se v Amsterdamu udeležil teka na 5 km. i V preteklem letu se je spravil nad nem* ški rekord na uro in ga tudi zrušil. Po vsem tem ni jasno, kje ga bomo gledali v Los Angelesu!
Običajno vprašujejo strokovnjaki pred vsako olimpijado, ali je sploh mogoče pre* kositi obstoječe rekorde. Če smemo soditi po dogodkih zadnjih let, o tem ni dvoma Kanadčan \Villiams je spravil v teku na 100 m na 10.3, dasi se je resno dvomilo, če je ta znamka sploh dosegljiva. Ko je n. pr. Finec Sipila vrgel kopje 70 m, so vsi rekli, da je konec. Toda prišel je Lundquist in ga zrušil; za njim pa Jarvinen, ki je pognal kopje skoraj do 73 m.
Bogato žetev rekordov beležijo v zad« njih dveh letih tudi Američani. Med dru« gimi so odkrili nekega Jesupha, ki je spra« vil disk na 51.58 m, dočim je drugi atlet skočil ob palici 4.30 m. Dobro se sporni« njamo, da se je pred par leti, ko je Nor* vežan Kari Hoff dosegel v tej disciplini 4.24 m, zatrjevalo, da je skoraj nepremag« Ijiv. Hoff je šel v Ameriko, naučil je Ame* ričane skakati, sam pa je dosegel diskva* lifikacijo. Kakor vse kaže, se tudi olim* pijada v Los Angelesu ne bo končala z re« zultati, ki bi bili skrajni.
Med narodi, ki doslej na olimpijadah niso imeli mnogo govoriti, je treba v prvi vrsti omeniti Japonce. Kljub šibkim posta« vam so z železno disciplino in nepremaglji* vo žilavostjo dosegli uspehe, nad katerimi moramo strmeti. Prve znake tega razvoja smo opazili že v Amsterdamu; nedavno so se sprijeli z Nemci in Francozi in reči se mora — častno. Po vsem, kar so pokazali, ni treba dvomiti, da v Los Angelesu ne bodo samo gledalci. Med njimi so atleti, ki mečejo kopje 65 m, skačejo ob palici 4.21 m. v vis 1.97 m, tečejo 110 m z zaprekami 14.8, 100 m 10.6 m skačejo 7.60 m v da*
Ijavo. To so številke, ki se jih ni treba
sramovati!
Država, ki se posebno intenzivno pri« pravi j a za olimpijado 1932, je angleški im« perij. Razen številnih mednarodnih srečanj, ki so jih Angleži preskrbeli svojim atle« tom, so prenesli tudi letošnje igre angle« škega imperija v Toronto, da bi privadili udeležence olimpijade na vožnjo preko
morja.	.
Nič manj delavni seveda niso Nemci, ki bodo — razen Američanov — gotovo naj« močnejše zastopani v Los Angelesu. Zna« no je, da ne štedijo nobenih žrtev, da bi čim bolje pripravili svojo elito za to veli« ko svetovno preskušnjo. Pri tej priliki bodi omenjeno, da so svojega dr. Peltzerja opro« stili vsake krivice. Preiskovalna komisija je ugotovila, da njegovo delovanje doma in v inozemstvu ni bilo v nasprotju s pravili amaterizma. V zvezi s tem je bil takoj pre« klican suspenz in dr. Pcltzer je danes ze zopet na tekališču. V seznamu olimpijskih udeležencev bo njegovo ime zopet lahko med prvimi.	... ,
Zabeležujemo tudi povratek svicarskega tekača na srednje proge in zdravnika Pau« la Martina iz Amerike. Pred dnevi se je ustavil v Parizu in podal zastopniku »L \uta« zanimive izjave o ameriških pripra« vah za bodočo olimpijado. Med drugimi je z vso gotovostjo trdil, da si bodo Amen« čani z lahkoto osvojili vse hitrostne m at« letske discipline: le glede srednjih prog bi utegnila slaviti kakšno zmago -stara Lvro« pa Da bi se čim bolj zavarovali pred pre« hudim porazom v Ameriki smatra Martm, da bi bilo umestno, če bi Evropa priredila pet ali šest predolimpijad. katerih naj bi se udeležilo po 12 najboljših ameriških at* letov. Vsaka izmed teb preskusen; bi se morala seveda vršiti v drugi državi. Ce bi to ne bilo izvedljivo, je previdni Švicar
mnenja, naj bi Evropa povabila nekaj ame«
riških trenerjev ter jih priključila evropskim. Slednji bi nato seznanil, atlete z ameriškimi metodami, ker bodo sicer izročeni preveliki blamaži tovarišem novega sveta.	__
Sekcija ZNS. (Službeno). Delegirajo se k tekmam 5. t. m. na igr. Primorja: ob 8.30 Ilirija rez. : Hermes rez g. Czernv. ob 12.30 Slovan : Jadran g. Dolirnr: ob 14. Ilirija : Hermes g. NVagner; v Domza« lah- ob 15. Disk : Javorcnk g. SchneHer, v Trbovljah: Hrastnik : Dobrna g Marin; Trbovlje : Amater g. Setina: v Mariboru: Maribor : Železničar g. Gimperman. Fo sklepu u. o. sekcije z dne 2. t. m znaša odslej taksa, ki jo imajo sodniki odposlati sekcija za I. razr. tekme 25 Din za II. razr tekme, tekme podeželskih klubov in za tekme rezervnih moštev I. ra^r. lo Din. SW.ep velja od dneva objave dalje. — laj«
11 Tenis turnir Ilirije /a prvenstvo kluba.
se danes in jutri nadaljuje. Dosedaj so se odigrale šele igre v prvem kolu, ter ie odigrati še večji del preostalih iger. Sode« luje* čez 20 igralcev in igralk, na programu so i-fre posameznikov, gospodov v dvoie m mešanih parov. V vsaka panogi prejme zmagovalec razpisano dairio, naslednja dva plasirana prejmeta spominske kolajne oz. priznami,ce. Turnir prične danes ob 14., traja do mraka, ter se nadaljuje v nede« ljo zjutraj. Vsi atktrvni igralci in prijatelj« tenrisa naj turnirju prisostvujejo m s tem dokažejo raizumevamje do lepe panoge športa.	.
Tenis sekcija SK Ilirija poanvlja dane6 v soboto ob 14. na tenis prostore: gg. Kmet, inž. Nevak, Stojan Stane, Koželj Milan. Zaic Lado. Pogača* Jože, Zaje D-ra« go, šivic Gustl, Banko Janez. Bamjai m da« me: Šaplia Boža, Premelč Marta, Svoboda Puoi, Hoffma.nn Medi, Urbas Julči, Špom Olga. Šneler Marta.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes ob 17.30 sestanek rezerve in juniorjev na igri* šču. oz. ob slabem vremenu v garderobi. Jutri ob 10. igrajo kombinirani juniorji s SK Reko: igralci naj pridejo v garderobo oh 9.30. Glede prvenstvenih tekem s Her« mesom se opozarjata I. moštvo in rezerva na objave v članski knii® v »Evropi«.
SK Reka. Jutri ob pol 10. na igrišču Ili« rije prijateljska nog. tekma z Ilirijo jun. Na igrišču naj se javijo (Čorič « Venturini) Justin, Oto Batelino, Mihel Košir. Galac, Česnik, Eržen, Tuma. Loborec II, Štrukelj, Janžetovič.
TKD Atena (hazena sekcia). Danes toc* no ob tri četrt na 2. naj bodo pri g. prof. .Telenčevi v damski sobi kavarne Emona: Kaiser. šmuc Spela. Ica, Nana. Neta, Kau« čič Roža, Matjan Boža. Dougan zlata, Ger« ta, Klasek Milena, Erker, Godler Krista. V nedeljo ob 10. trening /a igralke: Černe, Brodar Bernik, Jermol, Tita. Kaiser. Mir* tič, Šmuc Špela. Nana, ErbeT, Godler Bi« na. Krista.
Dopisi
RADOVLJICA. — Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo, dne 5. t. m. ob pol 16. uri burko »Dol z možmi.«
POLJANSKA DOLINA. 4. okt. praznu* je Cvelfarjeva mama Franja Tavčarjeva pod Sv. Vod b en kom pod Sv. Volbenkom svoj 60. god. Ob cesti v Poljansko dolino pred Sv. Volbenkom pod klancem stoji pritlična hiša z gostilno. Tu notri gospo« dinji godovnjakinja. Kljub šestim križem je še vedno dobro ohranjena, saj pa je Matevžkova Franca iz Vol če res tudi bila v mladosti zalo dekle. Vzela pa je za mo« ža le prvo izbranega, takisto zalega in čvrstega fanta Jernača Tavčarja, najmlaj« šega brata pokojnega dr. Tavčarja. Ze pred dobrimi 22 leti je ovdovela, a z vso
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sobota. 4.: Za ljubezen so zdravila. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelia. 5.: Sen kresne noči. Izven. Ponedeljek. 6.: Pravljica o rajski ptici. A. Torek. 7.: Zaprto.
Sreda, 8.: Mladoletje. Premijera. B
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20. Sobota. 4.: Knez Igor. Premijera. Izven. Nedelja, 5.: Vesela vojna. Opereta. Premi
jera. Izven. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Lobengrin. Gostuje gosp. Marij Šimenc. E.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Pobota. 4.: Aleksandra. Premijera. Nedelja. 5.: Aleksandra. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Sen kresne noči. B.
vnemo se je posvetila vzgoji peterih mla« doletnih otrok in izvrševanju gostilniške obrti. Vsak gost je bil vedno dobro po* strežen kakor je na deželi le mogoče. Mar* »kateri siromašni dijak in drug potrebni je bil že dobrodušno, brezplačno postre* žen v njeni gostilni. V hiši že od nekdaj dobiš na mizi napredne liste. Naj dočaka ugledna mamica še več življenskih križev brez trpljenja, srečna in zadovoljna v je« seni svojega življenja.
CERKLJE OB KRKI. Pred kratkim se je tu osnovalo Sokosko društvo. Zasluga za ustanovitev gre v prvi vrsti šolskemu upravitelju Ljudevitu Kobaju, nekaterim učiteljskim močem ter nekaterim napred« nim domačinom. V društvo je stopilo prav lepo število članov, članic ter šolske mila* dine. kar znači, da narod kljub Taznim za« hrbtnim govoricam čuti v sebi vse eno še svoj ponos in narodno zavest. Društvo si je izbralo naslednji odbor: starosta Ma« Tinček Alozij, posestnik: namestnik Bregar Franc, trgovec: prosvetar Kobaj Ljudevit, šolski upravitelj; načelnik Jereb Mirko, učitelj; načelnica Hlebec Franja, učiteljica; člani uprave: Karof Žibert. Josip MateJič, Janez Žibert ki Justi Kogej: revizorja Jo« sip Golobic in Josip Zupančič.
RUŠE. Tukajšnja knjižnica se je preselila v nove prostore Sokolskega doma. Zaradi preureditve in prepisa knjig se naprošajo vsi člani, da oddajo v nedeljo, 5. t. m. izposojene knjige pri društvenem knjižničarju Josipu Staniju.
SOKOL
Izlet Sokola na Pragerskem
Na progi Maribor-Ljubljana, med postajama Pragersko—Slovenskega Bistrica, je manjši železniški predor. Skoro tik uad tem predorom je na desni strani proge lepo in prikupljivo naselje. Vrhu hriba kraljuje cerkvica, okoli nje so pa razvrščeni beli in lični, s krasnimi sadovnjaki obdani domovi. To naselje je črešnjevec, kamor je imel pragerski Sokol 28. septembra, ko se je ustanovila tam nova sokolska četa, svoj krasno uspeli izlet, ki se ga je udeležilo nad 100 Pragerčanov. V vrsti jih je korakalo 74. Prišedši na Črešnjevec, je bilo tam zbranega mnogo Sokolstva in drugega občinstva. V zelo lepem številu so se odzvali Sl.-Bistričani, ki so tudi nastopili. Njihov nastop je bil zelo dobro izvajan, za kar so želi odkrito in navdušeno priznanje. Kot govornik je nastopil starosta si.-bistriškega Sokola brat dr. Pučnik. V ognjevitih besedah je na-vdušil navzoče za sokolsko stvar in jih bodril k vnetemu in vztrajnemu delu. Svoj govor je zaključil z »Živio«-vzklikom kralju Aleksandru, nakar so brezštevilni in mogočni »Živioc in »Zdravo« klici zaorili po lepi vasici in odtod dalje čez zeleno Pohorje, čez strmi Boč in čez rodovitno ptujsko ravan tja do vinorodnih Slovenskih goric. Domača godba je intonirala državno himno, nakar je sledila prijetna zabava. Sokolska deca je prejela majhno zakusko z malinovcem; stroške je kril br. Majcen, za kar se mu kar najprisrčneje zahvaljujemo. Pred mrakom smo stopili v vrste ter se, presrčno pozdravljeni od domače godbe in vseh vrnili, prepevajoč pod vodstvom br. Mlača in sestre Gerbičeve v najlepšer" in vzornem redu zopet na Pragersko.
Izlet nam ostane v najlepšem spominu, bratskemu društvu na Črešnjevcu pa želimo čim večji razmah in najlepši procvit.
Zdravo!
Bratska sokolska društva ponovno opo«
zarjamo na razglas Saveza SKJ v zadnji številki Sokolskega Glasnika glede koro* ških proslav. Zlasti pa naj se potem ne po« zabi poslati na župo kratko poročilo o poteku proslave, nakar bodo župe na osnovi izvestij setavile glavna poročila na Savez SKJ.
Celodnevni pešizlet napravi Sokol I ju* tri 5. t. m. za svoje čalnstvo in naraščaj čez Golovec, Orle, Bizovik v Ljubljano. Zbirališče pri Karlovškem mostu na Do* lenjski cesti točno ob 9. zjutraj. Malo pri« grizka vzemite seboj. Bratje in sestre, po* hitite v čim večjem številu z nami v lepo jesensko naravo in orivodite s seboj še svoje prijatelje in znance!
Sokol na Viču. Tukajšnje sokolsko dru« štvo si je nadelo nalogo, da svoje članstvo tudi prosvetno preobrazi; vso pažnjo v tem pogledu pa hoče posvetiti na novo vstopivšim članom, ki so bili sprejeti na poskusno dobo. Začetkom meseca okto« bra otvori v ta namen Sokolsko šolo, ki bo obsegala zaključen niz strokovnih predavanj. S temi predavanji se bo na kratko, toda izčrpno orisal ves razvoj te« lovadbe sploh, ves razvoj Sokolske telo* vadbe, se pri tej priliki malo dalje pomu« dilo pri Tyrševem sistemu, podala se bo zgodovina in razvoj Sokolstva, posebno skrb se bo pa posvetilo ustroju in nalo* gam Sokola kraljevine Jugoslavije. Ob« vezna je ta Sokolska šola za vse člane in članice, ki so na poskusni dobi in za vse one, ki so člani ali članice uprave ali ka« teregakoli društvenega odseka. Toplo pa se priporoča — in tega ne moremo dovolj povdariti — da se predavanja udeležujemo tudi in celo predvsem starejši društveni člani, odn. članice, kajti ravno mi naj nu* dimo mlajšim in novim članom dober vzgled! Prvo predavanje je določeno na 6. oktobra t. 1. ob 20. uri v Sokolskem domu na Viču; predava brat profesor Zaletel j o razvoju telovadbe sploh. — Bratje, sestre! Naj bo ta sokolska šola viden znak naše« ga resnega dela in naših sokolskih priza« devanj. Vi, ki ste sprejeti na poskusno dobo, se boste seznali v teh predavanjih z idejo, ciljem in nalogo Sokolstva; pose« čajte jih redno in točno, ne samo radi te« ga, ker je vaš poset obvezen. Kar pa nas je starejših, pa jih obiskujmo istotako vestno, kajti tudi mi bomo našli v njih marsikaj potrebnega za naš duševni pre« porod! Zdravo!
Pokrajinski sokolski r.let v Mariboru. Po sklepu delegatov vseh sokolskih žup dravske banovine dne 20. avgusta v Ljubljani je bil stavljen saveznemu izvršnemu odboru v Beogradu predlog, da se zlet dovoli. Ta je zadevo odstopil saveznemu na-čelništvu. Ako slednje ugodno reši to vprašanje, se bo vršil zlet prihodnje leto ob sodelovanju vseh žup imenovane banovine in mogoče tudi sosednih žup. Vsekakor bodo nastopile tamkat '-upe Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto „er najbrž tudi Zagreb, kjer je združenih ne-
kaj posavskih sokolskih društev. O zadevi bomo poročali, ko bo načelniStvo odobrilo vršitev zleta.
V Požarevcu je bil dograjen pretekli mesec Dom trgovačke omladine, ki bo služil ondotnemu društvu hkratno tudi kot sokolski dom, kar moramo pozdraviti z veseljem, saj dosedaj društvo ni imelo .pravega prostora za razvitje svoje delavnosti. Ob tej priliki moramo podčrtati lepo sodelovanje drugih organizacij s So-kolstvom v vzajemnem delu za narod. Naj bi našli požarevski omladinci mnogo posnemovalcev tudi drugje!
- Šola o Tyršu v Pragi se je vršila pre« teklo nedeljo v slavnostni dvorani praške* ga Sokola. Predavali so: dr. Bukavsky o pomenu Tvrša za narodno zdravje, dr. A. Pechlat o Tvrševem sokolskem telovadnem sestavu in prof. Klicpera o osebi in idej« rt' strani Tvrša. Nato se je vršil ogled Tvrševe sobe v zgradbi Sokolskega doma praškega Sokola, ki ga je, kakor znano zgradil br. Fiigner in je Tyrš tamkaj sta« noval. Razlago Tyrševe zapuščine je pre« vzela iz ljubeznivosti njegova soproga se» stra Renata Tvrševa, ki je vsestransko in temeljito razkazala slušateljem delovno sobo velikega sokolskega ustanovitelja in ideologa.
župa Olomouc na Moravskem je priredila lahkoatletske tekme. Nekaj rezultatov skok v višino z mesta 130 cm, skok v daljino z mesta 283 cm, skok v višino z naletom 155 cm, skok v daljino z naletom 657 cm, met krogle enoročno 14 m, met diska 42.20, met kopja 43.6 m, tek na 100 metrov 11 in pol sekunde, tek na 1500 metrov 4 min. 53.8 sekunde, štafeta 4X100 m 48 in pol sekunde. Udeležba je bila zelo številna. Izredno mnogo občinstva je z zanimanjem spremljalo potek tekme.
Ukrajinski Soko' Batko na Poljskem, ki
ima svoj sedež v Lvovu in obsega poleg telovadnih društev tudi mnogo gasilskih, ki deloma goje tudi telovadbo, je sklenil, da preuredi svojo organizacijo. Posvetilo se bo več pozornosti telesni vzgoji in bo v ta namen sestavljen predlog odobril še glavni zbor. ČOS v Pragi se bo naprosilo, da odpošlje v Lvov svojega učitelja, ki bi vodil nekaj tečajev in deloval tudi praktično vsaj eno leto po župah in društvih.
Hotelskega slugo
že verziranega, zmožnega nemščine in kavcije, IŠČEM za stalno mesto. — »Hotel štrukelj«.	13407
švedska tvornica damskih artiklov
sprejme denarno sposobnega
zastopnika (-co)
ki zamore po navodilih organizirati dodeljeni okraj. Instruktorica na razpolago. —
Vprašati samo v nedeljo dopoldne, hotel ?Zamorc«, Maribor.	13418
6 tonski priklopni voz
k tovornemu avtomobilu ter železne sode (barele), rabljene, kupi stavbna tvrdka
SLOGRAD — LJUBLJANA._
Posestvo z gostilno
in lesno trgovino, ležeče ob glavni cesti ▼ neposredni bližini Cerknice — naprodaj. Hiša je skoro nova in ima sobe za tujce. Prostorna gospodarska poslopja, dvorišče in veliki skladiščni prostori za les. Posestvo obstoji iz 30 parcel, med njimi več gozdnih. Proda se tudi vsa stanovanjska in gostilniška oprava, ves fundus instruetus in vsi letošnji pridelki. Cena je zelo ugodna.
Podrobna pojasnila daje dr. Kraševec Ciril, odvetnik v Cerknici.	13430
raznih moških oblek, raglanov, površnikov, hlač in druge različne galanterije se vrši vsled selitve od danes do torka 7. t. m. po polovičnih cenah
na Krekovem trgu 10
prvo nadstropje, desno.
Ne zamudite prilike!	13459
Fht m t^ta M
319
NESTLE-jeva
OTROŠKA MOKA

Iz življenja in sveta
Vodilni možje avstrijske vlade
Od leve proti desni: knez Rtidiger Stahremberg, vodja hajm vera in notranji minister; Vaugoin, kancelar in minister vojske; prelat dr. Seipel, zunanji minister.
Trgovina z belimi sužnjami
Nedavno so se v svetovnem časopisju pojavila svarila mladim dekletom, naj ne hodijo v Južno Ameriko na lepotne tekme in na slične prireditve, kajti vsa taka podjetja imajo več ali manj prikrit namen zvabiti dekleta v javne hiše in jih popolnoma upropa-stiti. Te dni pa poročajo nemški listi, da se je iz Južne Amerike vrnila v Berlin skupina deklic, ki so bile angažirane v Ameriki kot plesalke, ob prihodu tja pa so šele spoznale, kaj razumejo v Južni Ameriki pod tem nazivom. Dekleta pripovedujejo, da jih je najela neka Schmelingova, ki jim je obljubljala dobre zaslužke. Oblasti so dovolile Schmelingovi tak na bor, dasi je bilo splošno znano, da je ženska zloglasna zvodnica, ki dobavlja sveže devojke južnoameriškim javnim hišam. Ze na ladji so deklice takoj občutile, da so popolne sužnje. Schmelingova jim je ukazala, da ne smejo e nikomer govoriti in jih je zapirala ▼ kabine. Postopanje pa je postalo naravnost sramotno, brž ko ko se devojke izkrcale v Montevideu. Na ukaz Schmelingove so morale obleči zelo prozorne obleke in v parih marširati med špalirjem zijal v neki plesni lokal, kjer bi morale baje nastopiti kot plesalke. Ker so se nekatere deklice branile obleči tako nedostojno obleko, jim je zvodnica kratkomalo zabrusila v obraz: >Kaj me neki briga vaša plesna umetnost! Pripeljala sem vas sem savoljo vaše lepote, ki jo bodo tukajšnji moški znali oceniti po zasluženju.« Tako pomanjkljivo oblečene so morale devojke iti preko vsega mesta. Spredaj je šla neka pomočnica .Schmelingove, zadaj pa je pohod nadzorovala sama višja zvodnica. V lokalu, kamor sta jih baburi zavlekli, ni bilo mesta sa njih plesno umetnost, marveč so jih naravnost silili, da morajo zabavati moške in jim biti na vsakršno uslugo. Nesrečnice so se upirale, ker pa niso znale španski, so za vsak svoj protest žele samo ploho zasmehovanja. Podnevi so bile zaprte v sobicah, ponoči pa so morale streči v baru; vedno so bile pod strogim nadzorstvom, tako da jim ni bilo mogoče obvestiti oblasti o svojem bednem stanju. Končno se je zanje zavzel neki novinar, ki so mu potožile svojo nesrečo. Ta je v svojem listu ožigosal nesramno početje, nakar je posegla vmes oblast in zaprla zvodnico Schmelingovo. Dekleta so pozneje nastopala po različnih gledališčih, da so si zaslužila sredstva za povratek v Evropo. Med zapeljanimi dekleti je večina Nemk, precej pa je fradi Poljakinj. Na žalost niso rešili vseh, ker so nekatere med tem že razposlali po drugih mestih.
Učenost francoskih maturantov
Nedavno so se v Parizu vršili izpiti na liceju in 50 kandidatom za vseučiliške študije so predložili vprašanje, kaj vedo o francoskih kiparjih 19. veka. Pokazalo se je, da 47 kandidatov sploh ni poznalo niti enega kiparja iz tega stoletja. Od ostalih treh
je eden proglasil za največjega kiparja moderne dobe — Ronina. Drugi izmed trojice je vedel, da se največji francoski kipar imenuje Rodin in ne Ronin, dodal pa je, da je Rodin največji kipar romantične dobe in ga je napravil za sodobnika Lamartineove-ga. Petdeseti kandidat je vedel, da je Rodin ustvaril svetovno znani kip »Misleca«, ali dostavil je, da je ta so-ha postavljena na vendomskem stebru, kjer v resnici stoji kip cesarja Napoleona I. Kakor je videti, se na frae-coskih šolah ne goji baš preveč zgodovina umetnosti.
Kako so volile BerKnčanke
Mestni statistični urad v Berlinu je izdal zanimivo statistiko o vplivu ženskih glasov na razmere plasov posameznih strank pri zadnjih državno-zborskih volivah. Med vsemi strankami so samo komunisti, ki so dobili več moških nego ženskih glasov; vse druge stranke so dobile več ženskih n<5-go moških glasov Ženske so močno protikomunistične, pač pa so zelo zavzete za nacionalne in verske stranke. Nemški nacijonalisti so dobili v Berlinu 80000 več ženskih nego moških glasov. Socijalistom je poverilo svoj glas 71.000 žensk več nego moških. Narodni socijalisti, ki niso kandidirali «obene ženske, so vzlic temu dobili 10.000 ženskih glasov več nego moških. Pri komunistih pa je ženskih za 46.000 manj nego moških Posebno priljubljena pa je ženstvu nemška katoliška klerikalna stranka. Centrum je namreč dosegel v Berlinu le 35-000 moških in 62.000 ženskih glasov.
Trenchcoate, pomnike
jesenske in zimske obleke, najcenejši nakup pri
Draero Schwab, Ljubljana
Slike izredno plahih živali
V Osrednji Afriki živi zagonetna žival okapi, ki se ji doslej še noben človek ni mogel približati toliko, da bi si jo lahko dobro ogledal ali da bi jo vsaj fotografiral. Vsak sumljiv šum požene plaho žival v beg. Okapi spada v vrsto žiraf in je slednjim zelo slična, je pa znatno manjša. Priroio-slovci so jo odkrili in zabeležili šele 1. 1901. Britski muzej je nedavno poslal v Afriko odpravo, ki naj bi fotografirala to boječo žirafo. Odprava se je par mesecev potikala po pragozdovih, ali naposled se je morala vrniti brez vsakega uspeha. Pač pa se ie posrečilo napraviti prav posrečene slike okapija lovcu Nidenhoutu iz Ugande. Preoblekel se je v kožo orjaškega divjega mrjasca in se natrl ž njegovo mastjo. V tej preobleki je prišel čisto blizu boječemu okapiju in ga lepo fotografiral od vseh strani.
Solata iz sviloprejk
Francozi se ponašajo, da korakajo v področju kuharske umetnosti na čelu civiliziranih narodov in zato se trudijo, da bi jih presenečali z vedno novimi jedrni. Prav nenavadna presenečenja pa so pripravili za svojo letošnjo kolonialno razstavo v Parizu. Kuharski mojstri iz vseh francoskih kolonij so se zbrali, da bi se predstavili Parižanom z najbolj nenavadnimi jedrni. Na jedilnih listih posebne restavracije, ki jih pripravlja, figurirajo n. pr. poleg solate iz sviloprejk, marmelada iz morske trave, glave sip v želeju, plavuti moTskih volkov, ki jih Kitajci že davno cenijo kot delikateso. in med ostalim »lakirana raca«. To okusno ptico pripravljajo namreč v polivki, ki sestoji v glavnem iz soka firneževega drevesa. Te delikatese izvirajo iz Tndokine. a tudi Afrika je poslala svoje posebnosti, med katerimi se ena imenuje »nemogoča«. Ta ni namreč nič drugega nego puding iz belih — črvov in bučnic ... Dober tek!
Zanimiva jetnisnica
Kubanska vlada je ustanovila na samotnem »borovem otoku« jetnišnico, ki je gotovo edina te vrste na svetu. Obsojencem, ki jili je na otoku 2800. je podeljena popolna samouprava. V celem je na otoku šest velikih poslopij, ki so obdana z visokim zidom. Samo za zidom je voiaška straža, ki ima nalog, da prepreči vsak beg. V notranjosti so kaznjenci prepuščeni popolnoma sami sebi in delajo lahko, kar hočejo. Jetniki si volijo načelnika in pet članov posebne komisije. Ta še-storica vlada na ofoku z neomejeno oblastjo, določa razdelitev hrane, skrbi za snago v ječah in za potrebna popravila. Vodstvo ima tudi pravico, da kaznuje neposlušne. Kakor poročajo, se kaznjencem v tej republiki godi tako dobro, da se mnogi braniio zapustiti otok, ko jim je potekla doba kazni.
Pol drugi stot težka torta
Za svečanosti kronanja abisinskega cesarja Raza Tafarija so v Londonu naročili torto, izdelano v obliki spomenika. Visoka je 1 m 65 cm in tehta poldrugi meterski stot. Iz Londona jo odpošljejo v abisinsko stolico Adis-Abebo in bo prišla na mizo v angleškem poslaništvu ob banketu v čast cesarju, kjer jo bodo gostje občudovali in morda tudi pojedli, ako bo še užitna.
Konec hollywoodskega samotarja
Pred dvajsetimi leti ni o mestu Hol-lywoodu vedela skoro živa duša. Kot edini prebivalec je živel tam Duncan Pearce, star samotar, ki se je izogibal sveta in njegovega šuma ter v svojem zatišju redil krave in koze. Kar naenkrat pa je prihrula v odljudni kraj vojska šumečih kričačev, filmskih igralcev, režiserjev in nameščencev. V kratkem času se je na pustem ozemlju
Reginka šušteršič:
Zdravnica
»Ženska ne sme izbirati sredstev, kadar ji preti opasnost, da izgubi moški svoje spoštovanje do nje. Naj bo kakršen koli, četudi za moškega poniževalen način, uporabiti ga mora, da si ohrani ugled in dostojanstvo v njegovih očeh. V dokaz Vam hočem navesti dogodek iz svojega življenja.«
Tako je pričela svoje pripovedovanje gospa Alma, soproga lesnega veletrgov-ca, ki je slovela daleč na okoli kot izredna krasotica, svojim na domači čajanki zbranim damam. Vse so v pričakovanju uprle vanjo oči in celo priletna gospodična Erna je pozabila izreči svoj pomislek, ki ga je imela na jeziku, češ, da so vsi moški »vtelešene hudobe, in da nobeden ni toliko vreden, da bi mu bila ženska vse življenje sužnja«. Ne vem ali je bila zato obsedela, ker je imela takšne nazore, ali je imela zato te nazore, ker je bila obsedela. Morda pa je imela prav!---
Domačica si je popravila temen ko-idrček, ki ji .je le preveč vsiljivo silil na čelo, potem pa povzela:
»Kakor veste, sem bila edin! otrok la ptar& so me zelo razvajali Ni je bilo
želje, ki bi mi je ne bili izpolnili, zapovedovala sem doma prav za prav jaz. Malo solz in jezne sobice, pa sem vselej dosegla, kar sem hotela.
Edino moje opravilo je bilo to, da sem vsako jutro nakrmila golobe. Podnevi sem se zabavala s plavanjem, kopanjem, igranjem tenisa, ali pa sem za kratek čas veslala s čolnom po morju. Navadno je bil moj drug v igri sosedov Boris, ki je bil ravno tisto leto zapustil univerzo in prišel domov, da prevzame del posestva po svojem očetu, ki je bil že zelo star. Boris je imel tedaj štiri in dvajset, jaz devetnajst let.
Neko popoldne sva veslala nenavadno daleč in se izkrcala na neki pečini daleč od obale. Sedla sva na vrhu pečine na mah in in gledala po morju. Zdajci mi pravi Boris: »Po glej tja dol,« in mi pokaže z roko. Ozrem se v naznačeno smer, a ne vidim ničesar. Začudena hočem vprašati, a v tem me že objame dvojica močnih rok in na ustnih začutim poljub, dva, tri... Presenečena se nisem utegnila niti braniti, šele njegove besede: »Ah, Alma, saj samo enkrat živimo!« so me osvestile. Napnem vse sile in posrečilo se mi je osvoboditi desnico, s katero sem ga prav krepko lopnila s vsake strani.
Izpustil me je in zbežala sem v čoln ter mu ukazala, naj vesla proti domu.
»Ali sta še kdaj govorila?« je radovedno vprašala zobotehnikova soproga.
»Da, v spremstvu svojega očeta me je prišel prosit oproščen ja.«
»Ali si mu odpustila?«
»Seveda sem mu.«
»In potem?« sta nestrpno vprašali tudi živahni plavolaski, profesorjevi hčerki.
»Prosil me je za roko, ki mu je nisem odrekla, zakaj v tistem trenutku, ko me je poljubljal, sem čutila, da nisem popolnoma ravnodušna, zavedela sem se, da ga prav za prav ljubim.«
»In — ?« sta zopet nagajivo pome-žiknili profesorjevi hčerki.
»In danes je moj mož, jaz pa sem prav zelo srečna z njim,« je končala z lahnim nasmehom lepa gospa Alma.
»A do te sreče naju je privedla samo tvoja zaušnica, ki me je popolnoma ozdravila vseh muh. Zelo sem ti hvaležen zanjo, Ti moja oboževana zdravnica!« je dodal njen mož, ki je prav ta trenutek stopil v sobo, da je ujel še zadnje besede in uganil iz njih ves prejšnji pogovor.
Starinski običaji pri volitvi londonskega župana
Novo izvoljeni lordmajor W. Phene Neal (v sredi desno) z dosedanjim županom sirom Waterlowom (v sredi levo). Oba imata v roki šopke cvetja. Na levi stoji čuvar mestnega meča, na desni pa čuvar mestnega žezla. Vsi so oblečeni v srednjeveško nošo
londonskih meščanov.
vzdignilo mesto, ki je s svojim krikom in vikom pregnalo Pearceja iz rojstnega kraja. Prodal je svoje posestvo ter odgnal svoje krave in koze v gore. Toda bujna soseščina ga tudi na no vem bivališču ni pustila pri miru. Začeli so ga posečati razni režiserji ia ga nagovarjali, naj se posveti filmu. Mož je imel namreč prav značilno obličje in dolgo belo brado svetopisemskega očaka. Obetali so mu lep zaslužek in starec se je naposled le dal pregovoriti; prodal je svoje novo bivališče, zapustil svoje krave in koze ter šel med ljudi. Ko je bil blizu 80 let, bi imel nastopiti v »Vstajenju« Tolstega, ali družba mu je v zadnjem trenutku odrekla vlogo. Mož je tožil film sko družbo, toda odvetnik, podkupljen od filmskih magnatov, je spravil starca ob vse imetje. Pearce je zdaj zagrenjen in ogorčen zapustil človeško družbo ter se zopet posvetil živinoreji. Nedavno je popolnoma samoten umrl na svoji novi farmi.
Podkupnina za ameriško policijo
Kakor smo že poročali, je chicaška policija koncem koncev le morala stopiti na prste objestnim in oblastnim razbojnikom. Pritisk policije se že čuti v lopovskih vrstah, zato je kralj razbojniškega sveta znani al Capone razpisal zbirko za fond, iz katerega naj teko podkupnine za policijske uradnike. Naložil je svojih 500 odličnejšim podložnikom, da vsak odda po 200 dolarjev v tk zv. policijski fond. Zbrana vsota 100.000 dolarjev bo šla v prid policajem, ki bodo dobivali podkupnino v obliki prispevkov neznanih dobrotnikov. Policijsko ravnateljstvo je proti temu izdalo proglas na svoje podrejene, da bo neusmiljeno odpuščen vsak, komur se bo dokazal kakršenkoli stik s Caponovimi junaki. Oblast je doslej ujela le 7 izmed 27 glavnih voditeljev razbojniške družbe, zato je začela zapirati njih žene in otroke ter jih drži toliko časa zaprte, dokler se ne javi iskani zločinec. Baje je ta način talcev rodil že precejšnje uspehe.
Srebro za rane
Že nekaj časa preizkušajo na kliniki profesorja Eiselsberga na Dunaju nov način zdravljenja ran, ki obstoja v tem, da polagajo na rane srebrne ploščice. Gre za čisto tanke ploščice, kakršne uporabljajo zlatarji za prevleko raznih dragocenosti. V ta namen rabijo čisto, nelegirano srebro, ki ga zvaljajo tako tenko, da je videti kakor mrena ali svileni papir. To mreno položijo na rano in ker je obrani vsake umazanosti, ovira sekrecijo in mori bakterije, se rana zaceli v kratkem času. Srebrni listič
ostane lahko dalj časa na rani, aR pa ga zamenjajo z novim že čez nekoliko dni. Ta način uporabljajo pri opeklinah ali pri zašitih ranah, pri čemer lahko ostanejo niti dali časa v rani nego običajno. Da usmrti srebro bakterije, je bilo že dolgo znano, saj upodabljajo vestni kuharji pri svojem poslu samo srebrne zajemalke in žlice. Na Eisels-bergovi kliniki so poskušali zdraviti rane tudi s tankimi zlatimi kožicami, toda ti poskusi niso uspeli tako dobro kakor s srebrnimi lističi.
Hadio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV.
Sobota, 4. oktobra.
Ljubljana 12: Poročila iz dnevnikov, plo» šče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 18: Koncert ra<dio=orkestra. — 19: Ang-le* ščina. 19.30: Aktualna ura. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22: Napoved ča-sa in poročila, lahka glasba.
Nedelja, 5. oktobra.
Ljubljana 9.30: Prenos cerkvene gplasbe.
—	10: Versko predavanje. — 10.20: Kme« tijska ura. — 11: Koncert radiosorkestra. Vmesne speve poje gdč. Korenčanova. — 12: Tedenski pregled. — 15: Nasveti za kmeta. — 15.15: Kuharjev »šra<mej«kvaT« tet«. — 16: Novakova komedija »Ljubo« sumnost«. — 17: Plošče. — 17.30: Humori« stično otdvo (Mil črnski). — 20: Roman in Tone Pctrovčič pojeta slovenske nar. pes« md z orkestrom. — 21: Valčkoma ura (Ra« dio orkester). — 22: Napoved časa in po« ročila. — 22.15: Jazzsband.
Beograd 9: Prenos iz Saborne cerkve. — —12.30: Koncert radio « kvarteta. — 16: Narodne melodije. — 17.30: Godba na haT« moniiko. — 20: Koncert narodne glasbe. — 22: Poroila. — 22.15: Jazz«band. — Zagreb 11.30: Promenadni koncert vojaške godbe. 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Zaba« ven večer. — Praga 16: Koncert iz Brna.
—	Pevski koncert. — 19.30: Fallova opere« ta »Ločena žena«. — 22.25: Koncert iz Mo« ravske Ostrave. — Brno 16: Popoldanski koncert. — 18: Arije in pesmi. — 10.30: Prenos vsega programa iz Prage. — Var= šava 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. —• 22.15: Pevski koncert. — Dunaj 10.20: Zborovsko petje. — 11.30: Koncert dunaj« skega simf. orkestra. — 13.30: Plošče. — 14: Popoldanski koncert. — 17.30: Komor« na glasba. — 19.40: Mešan program. — 20.40: Operetni večer. — Berlin 19.30: Of« fenbachova opereta »Most vzdihi jajev«. — Godba za ples. — Frankfurt 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — Langen« berg 20: koncert Offenb. glasbe. — Nočni koncert in ples. — Stuttgart 19.30: Večer jugoslovenskih narodnih pesmi. — Operni večer. — 22.45: Koncert lahke glasbe. —■ Budimpešta 12: Koncert opernega orke» stra. — 16: Madžarska glasba. — 17.15: Lahka godba orkestra, — 20: Orkestralen koncert. — 21.20: Arije in pesmi. — Gt gamska godba. - *
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"

Zborovanje španskih republikancev
V madridski areni se je pretekli teden vršilo velikansko zborovanje, ki se ga je udeležilo 30.000 oseb. Slika nam prikazuje del ogromne množice, ki je napolnila obsežno
areno do zadnjega kotička,
W. Mas termami:
Kdo jo je umoril?
Roman
Barrat se je bil med tem odločil. »Pokličite mi enega izmed izvoščkov, ki stojijo tamle. Hitro! Rad bi zasledoval voz, ki se je pravkar odpeljal v to smer.«
»Takoj, gospod,« je odvrnil vodnik in pomignil enemu izmed voznikov.
17. poglavje V pasti
Sinclair je odprl oči. Kje je bil? Ležal ie na zofi in trudoma zbiral svoje misli, tolikanj je bil omamljen in zaspan. Pri vratih je nepremično stal Indijec, s pogledom :repo uprtim v detektiva. »Kje sem?« je vprašal ta po angleško. Indijec ni trenil z obrazom.
Počasi se je vrnil Sinclairju spomin na zadnje dogodke. Nočni lokal, Barra-tovo nenadno pojavljenje — in ničesar več...
A zdajci sa je prešinila misel. Potipal se je za glavo. Lasulja in šminka sta bili izginili. Seveda — to bi si bil lahko mislil. Tak takšen je bil konec njego-
ve odprave! Dal se je bil speljati na led kakor najslabši začetnik. Pa ne da bi bil imel Barrat prste vmes? Spomnil se je srečanja v vlaku in Francoza, ki se je takrat vozil z Barratom. Zdaj je bil prepričan, da je bil to Forester, samo da v drugi »maski«. Prav ta Forester, kateremu je bil zdaj očividno padel v roke!
Trudoma je vstal; v glavi se mu je vrtilo in čutil se je vsega bolnega. Indijec je svareče vzdignil prst in potrkal na vrata.
Človek, ki je vstopil v sobo, se je ozrl na Sinclairja in se nato glasno za-grohotal.
Forester — zakaj bil je on — je stopil bliže, ne da bi se prestal smejati, in Sudel za mizo, na katero je položil samokres. Nosil je jahalne hlače in visoke škornje, športni jopič in zelen telovnik.
»Imenitno! Nikoli se ne bi bil nadejal, da se mi bo posrečilo ujeti velikega Sinclairja. A tudi najbolj pametni ljudje
delajo časih napake. Ce pomislim, da je zadela ubogega francoskega gospoda kap in da ga je dal blagi doktor spraviti iz lokala! Ako bi si mogel privoščiti to zadoščenje, bi vas najrajši izpustil, da bi se vam smejal ves Scotland Yard. Po klubih bi se za trebuhe držali zaradi te istorije, tolikanj bi se ji smejali!«
Sinclair je ostal miren. »Kako ste to napravili?« je vprašal.
»Svojo nesrečo nosite z dostojanstvom, kakor vidim. Zmerom sem vas imel za pravega športnika. Kakopak, zadevice nisem ravno nespretno napravil, a vi ste mi jo zelo olajšali. Zakaj se ne bi pred vašim koncem še enkrat prijazno pogovorila? Saj to ste menda že uganili, da vaše življenje ni vredno niti počenega beliča. Že prej bi vas bil spravil na oni svet, a stvar me ne bi niti od daleč tako zabavala, če vam ne bi v oči povedal, kako in kaj. Kdo ve. ali vam bodo v peklu vsak dan pripovedovali take zanimive zgodbice!« To rekši je mignil Indu.
»Pripelji Mem-Sahibo noter. Povej ji, da se je njegova prevzvišenost zbudila in jo želi videti.«
Indijsko dekle posebne, svojevrstne lepote je v svoji domači noši stopila v sobo. Boječe in plašljivo se je ozrla na Sinclairja. Lahko je bilo spoznati, da jo
je imel lopov popolnoma v oblasti. *
»Ali jo smem predstaviti? Moja žena — da, moja zakonita žena. Ona je namreč edina dedična imetja svojega očeta, saj razumete. Gotovo ste že kdaj kaj slišali o Zanji in videli ste jo seveda tudi že. čeprav - drugače opravljeno. Cese ne motim, ste nalašč zaradi tega prišli z Angleškega, da bi jo spoznali. Vaša želja se je izpolnila. Sedi, dragica- in potrpi, da povem velecenjenemu gospodu detektivu vso istorijo. Ali smem kaditi? Daj, ponudi tudi najinemu prijatelju cigareto.«,
Sinclair je vzel cigareto, ki mu jo je podalo dekle. Njena ročica se je tresla, ko jo je prižgala.
»Ni mi treba omeniti, da se ne pišem Frangi in nisem Grk,« je nadaljeval Forester. »Svoje dni sem nosil pošteno in ugledno ime.«
Senca mu je zletela preko obraza in za trenutek je umolknil. »A to je minilo. Imel sem lepe upe za bodočnost, a zgodilo se je nekaj, kar — nu, pustiva to. Skratka, moral sem sramotno zapustiti vojaško službo. Ko se je moja afera nekoliko pozabila, sem stopil v službo bhipurske radže ...«
»Zlorabljali ste njegovo zaupanje in morili njegove sluge,« mu je segel Sinclair v besedo.
Forester se je nasmehnil. »Kakor vidim, ste dobro poučeni. A razen tega sem imel tudi še prijetnejši opravek.« Pri tej besedi se je ozrl na dekle. »P d-ža jo je zalezoval in tega kot moralen človek vendar nisem sme! dovoliti4- kaj? Ljubil sem jo vroče in moji nameni so bili pošteni.« Ciničen režaj mu je spačil obraz. »Občudujem njeno lepoto ln še nekaj drugih prijetnosti, ki so spojene z njeno ljubko osebo. Radža je imel preklicano -srečo. Naneslo je namreč tako, da mu ni bilo treba zaviti vratu. V.se-mcdra policija je bila med tem že vtaknilo nosove v to stvar in zaduhala politični škandal. Nu, in potem je prišla odstranitev Alija.«
»To je, Zaniinega očeta?« Sinclairja se je polaščalo ogorčenje nad to nečloveško brezsrčnostjo.
»Točno! Mož se ni hotel izDametova-ti. Pomislite, nasprotoval je hčerini poroki z menoj. Mar nisem bil dobra partija?
»Ali ste ga sami umorili?«
»Imel sem tovariša, nekega — nomi-na sunt odiosa. Bedasta policija je proglasila stvar za politični umor. V resnici pa je bila samo nedolžna rodbinska zadevica.«
Dekle se je bolestno ozrlo na svojega mučitelja.
CENE MALIM OGLASOM;
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
MaU&glasi
JCdcr hoce p-^TZt
aH /eafeo drugo informacijo tiioio mm matih oglasov naj priloži o mnamCab ^
sicer no bo prejel odgovora!
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitvt in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem x naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
I
fla&iovi maCifi ogCasov
tn druge informacijt tičoče te oglasov, te dobijo tudi ¥ podružnicah •JUTRA* v
flovern mestu in na (je&enicafit
Ljubljanska cesta it. <2	pri kolodvoru it. 100
Male oglate tn instrate naročajte v naših podružnicah.
Mitibvdvvi
Mesto hišnika
razpisuje Sokolsko društvo t Skofji Loki. — Prednost imajo oženjeni brez otrok. Ponudbe na opravo Sokol skeea doma v Skofji boki.
10922-1
Hallo, godbeniki!
7,» kavarno angažiram ta ^ mprejšnji nastop prvovrsten trio (violino, čelo, klavir) za daljšo dobo. Na-»iov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41046-1
Mesar, pomočnika
zmožnega vseh mesarskih
del, sprejmem takoj proti piači po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41002-1
Perfektno
prodajalko
starejšo sprejmem v trgovino z luksuznimi predmeti. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	41114-1
Organizatorja (ico)
p-ikupne.ga nastopa, spretnega in a silnega išče knji-7.1'vno podjetje. — Trednost im.-ijo literarno naobraženi. £'u7.ba je stalna. Ponudbe na o-glasni oddelek »Jutra« t Ljubljani pod šifro »Književni organizator«. 41198-1
Slaščičarskega
pomočnika
prvovrstnega samostojnega d'!avca. proti dobri plači sprejmem takoj. Dopise na rela.s. oddelek »Jutra« pod »Dober slaščičar«. 41212-1
Vzgojiteljico
fdnosno učiteljico sprejmem k 6 let staremu fantku. — Plača po dogovoru. Julica Krošelj, Ljubliana, šmar-čnska cesta lo. 41190-1
Gospodinjo
<1 o b r o kuharico, ki ljubi dflm in otroke, zdravo in čisto, neoporečne preteklosti. z dobrimi spričevali, sprejme samostojna gospa i ntrori. Ponudbe na oglas. «ddi'lek »Jutra« pod šifro »Dobra gospodinja«. 411-35-1
Izurjeno pletiljo
samostojno, zmožno finih de! na stroj št. S. iščem za takoj proti dobri plači, hrani in stanovanju v hiši. Prednost imajo samo res dobro izvežbane pletilje. — Delo stalno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41159-1
Uradnika
vpokojenega financ, davčnega uradnika, sposobnega knjigovodstva in uvedenega v davčne zadeve, sprejmem Ponudbe na Aloma Comp., I.jubljana, Aleksandrova c. pod šifro »Davek«. 41240-1
Lesostrugarje
sprejme v stalno delo večje špecijalno podjetje. V ofer-tih je navesti višino za-htekcv ic priložiti spričevala ter poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno tedensko izplačilo«.
41206-1
Starejšega polirja
b p r e j m e Emil Tomažič, Ljubljana, Kersnikova št. 5 41175-1
Majerja
za srednjeveliko posestvo išče V. Zidarič, Selnica ob Dravi.	41163-1
Vajenca
sprejme elektropodjet.je Arhar, Celovška cesta št. 80.
41241-1
Kuharica
perfektna doBi stalno službo v hotelski restavraciji v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Varčnost«.	41261-1
Absolvent
dvorazredne trgovske šole,
z znanjem knjigovodstva — dobi takoj mesto. Ponudbe na naslov: I. Razboršek, tovarna čevljev, Tržič.
41161-1
Pekovskega vajenca
okoli 16 let starega, poštenega in zdravega sprejme parna pekarna v Dolenjem Logatcu.	41291-1
Prepisovalci
naslovov s strojem (5 par od naslova) naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za takoj«-.
41279-1
Pletiljo-učenko in izurjeno šiviljo
sprejmem. Prodam pa stroj za entlanje in pletilni stroj Ana Dermota. Litija.
41282-1
Hlapec
vešč dela. voljan in zmužen dobi dobro stalno službo
v hotelu Believue v Ljub Ijani. — Razumeti se mora pri goreji živini in na vrtna dela.	41316-1
Kroj. pomočnika
prvovrstnega za velike komade sprejme v stalno delo »Elegance«, Maribor, Alek eandrova 48.	41310-1
Šivilj, pomočnico
i večletno prakso — samo prvovrstno moč sprejme takoj Mira Skabar, dam-ski modni atelje. Novi trg št. 2-II (preje Turjaški trg) 41302-1
Inteligenten potnik
z lepim in mirnim nastopom, za obisk zdravnikov in zobozdravnikov, dobi takoj nameščenje. Po kratki preizkušnji dobi fiksno nameščenje. — Ponudbe pod »Inteligenten« na oglas, oddelek »Jutra«.	41189-5
Šivilja
gre na dom po nizki eeni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41262-3

M
r
Oblastven« koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubliana Gosposvetska 12
Teorija vožnje. 41098-4
Gosli poučuje
M vii učitelj konservaton i». Studentovsks al 9/1
35243
Prva oblast, koncesijonirana
šoferska šola
Catnernik. Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 —
(Jugaavto) telefon št 2236 Pouk Id praktične roinje 251
Otvoritev tečajev
francoščine nemščine. angleščine Akademsko izobraženi oredavatelji Specialni oouk nemščine za slovenske otroke do šolske dobe (v tnaJhn h skuptnan) Knafljeva 4. pritličje. Vpl sovanle od 10—12: od I* do 20	311--"
G. T h. Rotman.
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
64.
Nainostu avtomobila so zadeli velik voz za bencin, ki se na ta način mahoma izpre-meni v škropilnik. In poglejte tudi, kakšne so posledice tega streljanja za strica Matita in njegev lepi klobuk! Z grozo strmi siromak ia Oflanki svoje dike, kako letijo po zraku.
Instrukcije
predvsem v latinščini daje akademik. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Inštrukcija«.	41113-4
Nemščino
in francoščino
poučuje gospa. Prevzame tudi inštrukcije za srednjo šolo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41174-4
Tlemško stenografijo
poučuje gospodična po lahki in nspešni metodi, ura 15 Din. - Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41256-4

Zastopnike
za prodajo gramofonov Išče mo Ponudbe pod šifro »Do bra provizija« na oglasni oddelek »Jutra«. 40252-3
Glavno zastopstvo
za Poljsko spreimem za dalmatinska vina, olja in sirdlne, skuše (:zsušenc na vetru ali dimu) Popolna garancija. Lastnik posedu-b nepremičnine v vrednosti am. do! 100.000 Resne ponudbe poslati na na-s'ov: Tadcusz Korczjnski, \Varszawa. U. I. 11. Li-stopada, br. 10. (Poljska). Vse informacije dobite pri g. Marcelini Zuppa. Split. Gospodarska štedionica. Rimska ul. 3. 404S4-3
Pri pisalni mizi
zasluži lahko vsak. Zahtevajte pojasnila od Ratpo-
šiljalnice v Ptnju. 41055-3
PletilB
dobro izurjeni oddam delo
telovnikov na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41237-3
Bančni uradnik
ki govori 5 jezikov in ima večletno prakso, išče primerno službo pri industriji — tudi izven Slovenije. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgov sko Izobražen«. 40930-2
Šofer
trezen in zanesljiv vozač, z večletno prakso, zmožen popravil, išče službo k osebnemu avtomobilu. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv šofer«.	40680-2
Trgovski pomočnik
z večletno prakso r spece-riji in delikatesl, Seli premeniti službo. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Samostojna moč 513«. 41031-2
Fotograf
prvorazredna in popolnoma samostojna moč v vseh poslih, išče mesto t boljšem ateljeju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 41050-2
Mesto knjigovodinje
iščem. Vešča sem samostojne bilance, slovenskega to nemškega jezika ter verzi rana v vseh pisarniških de jih. Cenjene ponudbe pod »Večletna praksa« na ogl. oddelek »Jutra«. 41115-2
Prodajalka
mešane stroke, t večletno prakso, z dežele, zmožna samostojnega vodstva trgovine, z nekaj kavcije, želi primerno službo, po možnosti v Ljubljani — gre pa kamorkoli tudi na deželo. Event. prevzame mesto po-slovodinje kake podružnice, ali gre tudi v trafiko. Cenj ponudbe na naslov: Kopač. Ljubljana. Poljanska c. 33, II. nadstr.	41131-2
Kot trg. učenec
v večjo trgovino na deželi želi iti mlad fant boljše družine iz Ljubljane. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski učenec«.
41217-2
Absolventinja
4 realne gimnazije, išče primerno službo v pisarni kot praktikantinja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifTO »K 176«.
11195-2
Brivski pomočnik
dober delavec išče službo — event. tudi na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40990-2
Na veleposestvu
ali graščini želi kako pomožno mesto 23 let star tr-govski uradnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »št. 11789«. 41139-2
Poštena kuharica
želi mesto go-fodinje. »li gre tudi na orožniško. ozir. financ, stanico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pfld šifro »90«.	41248-2
Akademik
išče s 15. oktobrom lepo, soinčno in ceneno sobo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Možnost instrukcije«.	413<M-2
Plačilni natakar
v najlepši moški dobi, vsestransko zmožen, strogo soliden in lepih manir, k: razpolaga z letnimi spričevali prvorazrednih obratov (hotelov in kavarn), želi kjerkoli takoj ali pozneje nastopiti mesto. Cenjene ponudbe prosi n« oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Plačilni natakar« 41047-2

Otroških vozičkov
radi opnstive i«tih modelov večjo partijo poeeni proda »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokolee ln otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška cesta št. 4.	40142-«
50 dvokoles
raznih opuščenih nedelo« poceni prod* »Tribuna« F. B. L, tovarna 4 »okr.
In ln otroških vozičkov Ljubljana. Karlovška «e sta St. 4.	40143 6
Dve nove muljače
za jabolka in bruške po ugodni ceni. Tehničko Pred uzeče, Francuska nI. (Po aorišna) št 8. Beograd.
40471 6
Dalmatinsko vino
belo in rdeče po 4 Din (za mesto s trošarino po Din 7.50) naprodaj v javnih skladiščih, dokler traja zaloga.	41120 6
Prem )g in drva
prodala lezeršek Vodmat 200
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po po*tet]o. najmanj 5 kg. poten čisto belo gosje kg po t90 Din lo čisti pub kg po 250 Dia. L. Brozovlf Zagreb, tliea 82. kemična čistilnica perila.	962
Pozor! Kliči telefon. 270S
Radi velike zaloge drv in kolobarjev se iste prodalo Do konknreniB jeni Isto tam todi prima trbov«Msk> kakor tod I šlezMski premog R Veienii. Llnbliana
VII. St lerneis c 25
»f
2 štedilnika
sta naprodaj v Hradckfga vasi št. 5.	41234-6
Mikroskop
popoln, z imerzijo poceni naprodaj. Naslov v oglas, cddelkn »Jutra«. 41176-«
Barako
4 m dolgo in 2 m široko, peč (gašperček) in vodno črpalko prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41225-6
Mehanikar. učenec
ki se že uči 2 leti in nima radi očetove bolezni nikogar, ki bi zanj skrbel — išče mesta pri avto-mehan. mojstru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41274-2
Metlar
dobro izurjen v izdelovanju sirko^ih metel, išče službo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Metlar«.
41296-2
Čftajfe vedno
naše oglase!
Palmo (iuko)
poceni proda Lah. Resljcva cesta 3-1.	4122S-6
Stara okna
pripravna za vrtnarja. p*o-dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41996-6
Železen štedilnik
skoraj nov poceni naprodaj v Ro-žni dolini, cesta IV/36 41180-6
Lončena peč
bela. dobro ohranjena naprodaj na Jurčičevem trgu »t. 3-1, levo. Ogledati dopoldne.	40916-6
Dekoracijski divan
preproga in pisalna mita
naprodaj v Zeleni jami. Valetin Vodnikova št. 15.
412«»-«
Halo, nekaj novega
Po reklamni eeni veliko množino gramofonskih plošč (vel. 25 cm) proda tvrdka Avgust Pečnik, Stožice 47, pošta Jezica pri Ljubljani.
41213-6
Vaše roke
so ožgane, ker še vedno kadite. Nikoprost, ki stane franko 76 Din. Vas odvadi takoj. — Lindič, Ljubljana. Komenskega 36.	120-6
Popoten zdravniški instrumentarij
in popolno opremo za ordi-nacijsko sobo. belo pleaka-no. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 412TO-«
Železno peč
dobro ohranjeno prodam v Bohoričevi ulici 41H75-6
Subskribent
mon umen talne cblrke »Hand bueb der Literatarvnana-schaft« išče ititereaeota, kl bi pod ttjemno ugodnimi pogoj; stopil na njegova me sti. — Ponudbe pod snačke »Subskripcija po tnllanl — ni« na ogl. e<fdelek »Jutra« 401 !S-8
Gobe, suhe
zadnje rasti, kupnjem po najvišjih tržnih eenab. Ponudite povzorčeno t navedbo cene tvrdki Petet Setlna, telefon 1, Radeče-Zidani most.	323-7

Osemcevni radio
izvrstno in elegantno ama tersko delo. prodam ta lastno ceno. Okvirna antena. Priključek na 150 V. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40676 9
Detektor
z dvojnimi slušali naprodaj v Langusovi ulici št. 23.
410S8-9
Radio
štiricevni Hartlev, popolnoma nov, kompleten za 3500 Din proda Muren Hinko, St. Vid nad Ljubljano.
41290-9
Dvosedežni »Ford«
(zadaj S tapeta sedela) —
ohranjen kot oov. telo pri praven ta potnika, rtle« nabave večjega ugodna na prodaj. Camernik. Dunajska eetta 98.	40371 10
Elektromotor
5—10 Ks, 220-380 Volt kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Takoj 35«.	40779-10
Cvlinderblock
za tovorni avto Fiat, tipe 18 P, kupimo. Ponudbe t navedbo cene na Zadrugo za izvot jaje v Sv. Juriju ob južni želetniel. 41051-10
»Ford« avto
limuzina tipe Fordor Sedan skoraj nov, 5000 km vozen ugodno naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
41306-11
Polžaste stopnjice
ali druge pripravne kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Takoj 35«.
40780
Lončena peč
bela, dobra, naprodaj na Jurčičevem trgu 3-I, levo. Ogledati dopoldne. 40916-7
Kupimo stole, mize
Itd., primerne sa opreme kluba. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Klub«.	410M-7
Kupim hišo
v Maribora, Ljubljaai, Tita fiiškt, Vrhniki aH Utljl -na prometnem aroMMa — primerne® ta brivea. Cena do 300.000 Din — rrtaet. Zagreb. Hlea 5« 40246 90
Hišo v Liubliani
enodružinsko z vrtom, ali pa parcelo kupim. — Po-nadbe na poštni predal 338 (Vasnar) Ljnbljana.
......406S4-S0
Posestvo
te vtled staroeti poceni preda. kt leii 25 minut od kolodvora 9t. Jurij ob juini ieletniel. Meri 90 oralov, pol gotda. pol ebdetane temlje to mal vinograd, vse r enem kota. Drugo malo poseetve t hišo. pod eao streho hlev. >5 minnt od farne eerkve St. Jur ob jui. žel. tndl prodam za 30.000 Din. LeekOvšek. Kozje It. 100	40475»
Hiša z majhnim posestvom
\ Kočevju naprodaj za Din 80.000. Pojasnila daje dr. Sajovie v Kočevju.
409S1 20
Hišo z gostilno
3 gostilniške in 2 spalni sobi. kuhinja, veža, klet. dvorišče, radi bolezni pr» dam za 170.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41118-20
Vrt
7. 80 debli sadja različnih vrst, z gospodarskim poslopjem. ki se lahko preuredi v hišo, 15 minut od postaje Žirovnica prodam. Pojasnila daje Terezija Zima Selo pri Žirovnici.
41164-90
Več parcel
v Zg. Šiški
proda Arhar. Celovška eesta št. 8.	41242-20
2 čisti postelji
rabljemi, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S ceno in 6'pi som«,	41271-12
Posteljo
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 41301-12
OMtUiUi
2 damska plašča
lepa in dobro ohranjena agodae naprodaj. Naslov v oglasnem oddelke »Jutra«.
40936-13
Stare moške obleke
in dru^jo kupuje Jurešič, Ljubljana. Gallusovo nabrežje. 2(7.. . ... 41219-13
Kožuh
w 7—10 let itaro deklico, drap, zelo eleganten poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41330-13
Nov površnik
in Črno obleko
za goapoda srednje velikosti, po nizki ceni proda Anton Vrtine, krojač. Ljubljana Vidovdanska cesta 20 41251-13
Več moških oblek
skoraj nevih ter zimsko suknjo za manjšo oeebo prodam. Zglasiti se je med 9. in 12. uro. Naslov pove ogla-sni oddelek »Jutra«.
41277-13
Hišo z restavracijo
na najprometnejši točki centra v Mariboru, vsled bolezni prodam vse kot stoji in leži. v najboljšem obratovaniu. — Cena zelo ugodna. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41311-20
Žensko kolo
skoraj no<vo za 1600 K« naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11300-11
P<hisUH
Lep umivalnik
iz bukovega lesa, tamenjam za majhno psiho iz bukovega lesa. Kus, Podjunska št. 21.	41216-12
Otroško posteljico
iz medi. kompletno, dobre ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41240-12
Otroško posteljco
z žimnico poceni prodam.
Na«lov v oglasnem oddelka »Jutra«.	41254-12
Pohištvo
Hrastovo jedilnieo (črn far-nir), najlepše izdelane, t klub garnituro — celotne krasno spalnico ter kompletno kuhinjske opravo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4129T-12
Za 3 Din
s* popolnoma nasitite v delikatesni trgovini na Cankarjevem nabrežju štev. 5.
41286-14
4 gospode ali gdč.
sprejmem na dobro in zdravo hrano po smerni ceni, v bližini šole pri sv. Jakobu in šole na Prulah. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.	41166-14
Pekarski obrtnik
teh vtetl v najem atl ea kap pekarno, kl bi bila aa prometnem, dobro ldočem kraja. Najemne event na kopne tene no dogovoru Cenjene poaadbe je poslat! aa Ogl t tal oddelek »Jntra« pod »Pekarski obrtnik«.
40177-19
Mali trgovec
z dežele, z gotovino 50.000 Din, ni izključeno tudi več — želi premeniti kraj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani do vštetega 7. oktobra pod šifro »Rudnica«.
41165-19
Lokal
primeren za obrtnika: brivca, krojača, čevljarja ali kaj sličnega. v novi koloniji v Sp. šiški, s stanovanjem sobe vn kuhinje oddam skupno. Kovačič, Pod-limbarskega 26. 41268-19
Gostilno in mesarijo
dobro idočo, na zelo prometni cesti blizu Maribora prodam z vsem inventarjem. — Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 41309-19
Ul
V nedeljo vsi
na zabavo v gostilno Fri-gel, plince, kjer je topet otvoritev po lastniku.
41227-18
Mizarsko podjetje
dobro idoče. z vsem orodjem in stroji oddam- takoj v Tiajem. Potreben kapital 20.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzamem takoj«.
41121-17
Deske
ma ta obijanje, kratke ta mitarje, oblane ta pode prodaja po telo nizki eeni »Ilirija«, Dunajska e. 46. Telefon 28-20 to 25-95.
288
Bukova drva
dostavljam v Ljubljani na dom po Din 125 kub. meter Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	41064-15
OBSSSSS9
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklin oddam za november v novi hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 41223-21
V vso oskrbo
do smrtt. blizn Celja spre j men starčka ali starejšo ženska t malim kapitalom. Naslov pri podružnici Jutra v Celja.
Stanovanje
sobe, 2 kabinetov, kuhinj« in pralnice, v podpritličj« nove vile oddam s 1. novembrom. Ogledati med li. in 12. uro v Langusovi ni. št. 23 — Mirje. 41088-81
Stanovanje
5 sob oddam z januarje« na Miklošičevi eetti št. 14» 41236-31
Stanovanje
2 sob. pritiklin, balkona i« vrta oddam blizu Stadiona. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra«.	41194-31
Dve sobi
prazni ali opremljeni tafc*f oddam zakoncema bres otrok, sli samskemu gospodu, — Njslo.v pove ogla^rf oddelek »Jutra«. 41037-3J
Stanovanje
s 3 parketiranimi sobami, v I. nadstropju nove hiše oddam s 1. novembrom 1930 na Kodeljevem, ob Ljubljanici št. 31. Poizve se vsaki dan med 18. in K. uro.
41074-H
Lepo stanovanje
v novi biši, celo prvo nadstropje, 2 sobi, kuhinja, jedilna shramba in veiik balkon, na Tržaški cesti, 15 minut od viške cerkve, z* mesečno najemnino 350 Din oddam takoj. — Pojasnila daje A. Dovjak, Kožarje št. 40. pošta Dobrova.
41191-51
Lepo stanovanje
soinčno. moderno urejene, obstoječe iz 3 sob. kuhinj« in pritiklin, oddar^ taJcoJ ali s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41297-21
Stanovanje
2 sob. kabineta, kuhinje, pritiklin in velike terase oddam v vili, ne daleč pod Rožnikom. Naslov v oglas, oddelku »"Jutra«. 41244-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v podpritličju oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41246-31
Stanovanje
2—3 »ob in pritiklin. sre* mesta i š e e za november dvočlanska rodbina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Solnce in zrak«.	41272-31
Stanovanje
2 sob in pritiklin oddam s 1. novembrom v novi stavbi. Naelov pove «i|la*.
40904-21 oddelek »Jutra«. 41373-21


V VELIKI IZBIRJ IN NAJCENEJE
PRIPOROČA TVRDKA
NOVAK
Liubljana, Kongresni trg 15
Stanovanje
•obe, kuhinje in pritiklin ugodno oddam t 1. novembrom. Val. Clementi, Glince »t. 29, cesta IX- 41260-21
Lepo stanovanje
eob» in knhinje oddam za »ovember o» Celovški cesti tt. 80.	«243-21
Dijakinjo
^u-ejmem na stanovanje s hrano. Naslov v oglasnem pridelku »Jutra«. 41247-22

Sobo z vso oskrbo
l»ri boljši družini išče akademik s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Kemik«.
41flT3-23
Opremljeno sobo
»olnčno, ▼ novi vili, s le-pariranim vhodom, elektriko, parketom in kopalnico, event. s kuhinjo oddam rajonskemu paru ali dvema (gospodičnama. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra«.
41143-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in električno razsvetljavo oddam dvema osebama ali zakon-»kemu para. Japljeva ul. 1 - pritličje. " 41192-23
Prazno sobo
•ddam na Kodeljevem, Zadružna 5.	41178-23
2 opremljeni sobi
vera ni, ervent. 1 prazno — pripravni tudi za pisarno, v bližini sodišča, v I. nadstropju oddam. Ogled med 11. in 16. oro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41332-33
Mesečno sobo
lepo opremljeno oddam dvema boljšima solidnima gospodoma s 15. oktobrom. Peršl, Čopova ulica št. 21-11 41253-23
Sostanovalca dijaka
sprejmem v zračno sobo z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 412S4-33
Sostanovalca
z dobro hrano sprejmem na stanovanje v sobo s posebnim vhodom in elektriko. — Poizve se v restavraciji »Soča«, Sv. Petra cesta 5.
41269-23
Čisto sobico
oddam s 15. oktobrom stalnemu solidnemu gospodu. — Vprašati na Friškovcu št. 4 412S0-23
Sostanovalko
ljubiteljico reda, po primerni ceni sprejmem sreii meta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41276-23
Kateri
premožni gospod bi bil tako usmiljen in posodil Din 5000 nesrečni Primorki — sedaj tukajšnji državljanki, proti mesečnemu odplačevanju po 120 Din — počenši s novim letom. Obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nesrečna«., 41021-24
Mlad inteligent
inozemec, želi znanja s simpatično gospodično, staro 18—25 let. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A niče girl.« 41203-24
Ključavničarji in kovači — pozor!
Vsled opustitve obrti razprodam za ključavničarsko delavnico potrebno orodje in stroje. Natančni naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. — lTgodna prilika!
41149-30
Sobo
brez. ali z oskrbo išče uradnica. Ponudbe z oznako cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba takoj«.
41278-23
Separirano sobo
•v okolici sv.	Petra ali v
Mostah iščem.	Ponudbe na
oglas, oddel-ek	»Jutra« pod
■ffro »S. S.«	41108-23
Snažno sobico
m posebnim vhodom iščem 4o 15. t. m. Pismene ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden gospod«.	41185-23
V Beogradu
*če študent za takoj sta-sovanje z vso oakrbo. Ponudbe na naslov: J. Kam-k»č, poštno ležeče, Beograd 41222-23
2 prazni sobi
^•i mogočnosti s kopalnico išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum mesta 9«.
41234-23
Prazno sobo
■veliko, s štedilnikom oddam dvema ženskama. — Elektrika in poseben vhod. Jfashvv v oglasnem oddelku »Jutra«.	41210-23
2 veliki sobi
■v 1. nadstropju na Miklošičevi cesti št. 14 oddam s* pisarno ali stanovanje.
41233-23
Skromno sobico
» mestn, s strogo separi-ranim vbodom, za slučajne posete, iščem. Ponudbe z navedbo cene pod značko »Zaupne« na oclasni od.le-Mt »Jutra«.	41229-23
Prazno sobo
oddam dvema gospodoma, ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41298-23
Visokošolca
ali srednješolca sprejmem na hrano in stanovanje — osem minut od glavne po šte. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 41317-23
Boljšo sostanovalko
sprejmem v lepo opremljeno iti zračno sobo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.
41300-23
Senitve
Starejši vdovec
z dobro vpeljan« staro trgovino v mestu, želi spoznati istotako »na-čajno gospodično ali vdovo s primernim premoženjem, v svrho takojšnje poročitve. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zadovoljnost 38«. 41162-23
'Infermaci}*
Izjava
Ana Setina, kovačeva žetia v Zg. Šiški preklicujem s tem žalitve, ki sem jih izrekla o Tereziji Pogačar, pos. in gost. v Zg. Šiški št. 84 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Zg. šiška, dne 30. 9. 1930. Ana šetina 41201-31
Ing. G. Romer
stroji in industrij, naprave,
Ljubljana, Kongresni trg 8
opozarja, da ne more prevzeti nobene odgovornosti za naročila in plačila, izročena g. Viktorju Blažiču, strojnemu tehniku v Ljubljani, in prosi vse interesente, da se obračajo neposredno na gornji naslov.
41318-31

Dr. G. Piccoli
lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo.
229
zac
ftav&oi, drvm* (yz. /nuQsu>ct& v
Sodna dražba.
V ponedeljek dne 6. oktobra t. 1. ob 9. uri 30 min. se vrši pri okrajnem sodišču v Kamniku, soba št. 6
DRAŽBA ZEMLJIŠČA,
vi. št. 247, ki sestoji iz hiše s trgovino in vrtom ter gospodarskim poslopjem v Ro-dici št. 34 pri Domžalah.
Najnižji ponudek Din 18.644.
Hiša je na zelo prometnem kraju, vsled tega vabimo interesente, da se udeležijo dražbe in ne zamudijo te ugodne prilike.	13422
Jabolk
namiznih kakor tudi za mošt, vagonske množine, proti takojšnjemu plačilu in promptnemu prevzemu kupi Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Mi klošičeva ulica 2, telefon 2581.	40696-34
OBLEKE
za gospode
po meri izdelujem po najnovejšem kroju. Površniki, paletoji, zimske suknje, mika-di. Hubertus pelerine in plašči za lovce in turiste iz pravega tirolskega lodna. — Klobuki, srajce, ovratniki, kravate, naramnice, gamaše, ovojke, čepice, volneni telovniki, nogavice, rokavice, dežni plašči, nahrbtniki. — Cene konkurenčne, točna postrežba.
JERNEJ LOŽAR,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20.
Telefon 32—73.	13359
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna »lužinska patent
postelja zložljiva. s ta-pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Dio 390—. Razpošiljam po _ poštne-noni povzetju.
TAKO IZGLEDA SLOŽEN
MLIN
dobro idoč, naprodaj zaradi bolezni lastnika
Dnevna kapaciteta 15.000 kg, v ži-torodnem kraju, z dobrimi odjemalci. Cena 500.000 Din. V gotovini potrebno 300.000 Din. Ostanek proti odplačilu v dveh letih. Pogon poceni.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Umetni mlin«. 13425
Elektroinženjer
vešč tudi vseh pisarniških poslov, dobi mesto pri večji elektrarni na deželi. Ponudbe pod »Elektroinženjer« na oglasni oddelek »Jutra«.	13421
DOBRO BIZELJSKO
Portugalko . . 16 Din sladek mošt • 12 Din
toči gostilna
„Pri fajmoštru"
13443 SV. PETRA NASIP ŠT. 5.
147
Telefon 2718
SL0VENIA-TRANSP0RT
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36.
Lesena patcat postelja«
zložljiva. ■ lapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 288.
Namiznih jabolk
kupim večjo množino. Ponudbe na naslov: Franjo Krajec, »Bar Amerikan« — Ljubljana, Vodnikov trg.
41245-34
fZEBžSZžl
Lep kratek klavir
dunajske firme in krasna zbirka rogov, nekaj inozemskih naprodaj v skladišču Ranzinger.	41231-26
Na stanovanje
in hrano
•prejmeim enega ali dva go-.Mioda. tt t. dijaka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41060-23
Klavir
(ne pianino) dobre znamke in le v dobrem stanj-n, po možnosti čm, sprejmem ob ugodnih pogojih v hrambo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva hramba«.	4M34-26
Flavta
nova naprodaj v Langusovl ulici 33.	410S8-9
Črn pianino
j krasen glas. še nov ugodno na,prodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41288-26
orenjen »pokojer.ee — oTnk. kl zna hišna
Hišnik
■ bret dela,
dobi sobo s štedilnikom. —
Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41101-23
Boljšo sobo
v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	41211-23
Sobo
lepo opremljeno, s separatnim vhodom oddam s hrano ali brez. Naslov v oglas, •ddelku »Jutra«. 41208-23
Gospoda aH dijaka
k-ot sostanovalca sprejmem takoj ali s 15. oktobrom Cesta v Rožno dolino št. 5. pritličje.	41183-23
Prazno sobo
'veliko, popolnoma separ:ra-i», z vhodom s stopnjišča in lepo
opremljeno sobo
takoj oddam. — Vprašati: Večna pot 14. 41177-23
Solnčno sobo
• posebnim vbodom, blizu #ndnije oddam, eventnelno z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41173-23
Prazno sobo
takoj oddam v Rožni dojim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41169-23
2 gdč. ali 2 gospoda
»prejmem po zmerni ceni t>a hrano in stanovanje v Jepo in parketirano sobo z električno razsvetljavo. — Prule-Sredina 14-1. 41167-23
Prazno sobo
ali kabinet
popolnoma separirano iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za takoj«.
41230-33
Dve sobi
takoj oddam za pisarno ali samostojnemu gospodu, ki in ta svoje pohištvo, v parterju, z razgledom pred »pero, za 800 Din za obe sobi. Pojasnila daje Vršič. Gledališka ulica štev. 4/1.
41309-33 Ab. A,
Klavir
dobro ohranjen, z železnim »klopom kupimo. Ponudbe z navedbo znamke in cone direktno na naslov: Sokolsko društvo v Cerknici.
41287-36
Dober klavir
?.a 1300 Din takoj proda Galle, Gosposka ulica 4.
41292-26
Pes volčjak
9 mesec star. naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	41193-27
VredneU
Fina zlata ura
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41107-35
Lelalka sa snnčaaie — (Liegestuhl) najnovije vrsti, stane samo Din ISO.
Madraci ponjenl * vol-som stanejo samo D 750. |» BROZOVIČ, ZAGREB OICA 82.
262
E
»oko
čevlje tudi Vai
So v izdelavi najboljši, najtrpežnejši in v ceni brezkonkurenčni. Velika zaloga in izbira vseh vrst, od navadnih do najmodernejših oblik v trgovini.	13452
I. čarmait,
Prešernova ulica štev. 9, dvorišče.
IGli. ZARGI
priporoča bogato zalogo raznega zimskega perila, kakor:
Jazbečarje
čistokrvne, prvovrstnih lov skih staršev proda Likozar v Kranju.	41319-27
rtrm&m
Zlati pajk
7. rubinom se je izgubil od Miklošičeve ceste do Ka piteljske ulice. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«	41299-28
Pletilje, pozor!
Stroj za porte (lajšte) z motorčkom prodam za 2700 Din. V eni uri napravi za 20 telovnikom trakov. Isto-tako prodam tudi še nekaj lepih sprednjih delov po 20 Din in nekaj volne za nogavice po Din 60 kg. Naslov pove oglasni oddelek "Jutrac.	41226-29
Priložnostna kupčija
Radi pomanjkajnja prostora ugodno prodam dober ple-tilni stroj znamke »Stiriac št. 8. Naslov pri podružnici »Jutrac v Celju. 41150-29
DcpiH
Vladko
41285-34
Za jesensko in zimsko sezijo
se pripo oča
krojaški atelje za dame in gospode
BIHMT*™ IglicHH
-LJUBLJANA-	Pražakova ul. 10
13250
ČEVLJE ZA SMUČARJE
turiste in lovce, solidno po meri izvršene, kakor tudi jahalne in lovske škornje za gospode in dame
priporoča
L. Lukas, Ljubljana
Sv. Petra cesta 7«
3183
m
■4
hm
fl
I *
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da OTVORIM na novo
gostilno Jadran
v lastni hiši
Sp. ŠlSka, černetova ulica 31*
Točila se bodo pristna domača in dalmatinska vina. Dobra domača kuhinja, topla in mrzla jedila vedno na razpolago. — Cene nizke, postrežba točna.
Abonenti se sprejemajo. — Mesečne sobe na razpolago.
Za obilen obisk se priporoča
i®	i. SUŠEL.J.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
13444
Ljubljana,
Sv. Pe*ra c. štev. 3 in 11
(jframsfie
o blede
dopotdansUe popotdanmfce večerne t (Dunajmtei
•	• riti
•«• partslci »no deti,
(VetiRa ixhera najnižje mene
Oglejte mS bogate natego 1
DE
Kurja očesa
Nafbollle sredstvo orotl kur-lim očesom »Claven« te masi
Dobite v lekarnah, droge rllab ali naravnost Iz tvornice In elavnees skladišča
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Čuvajte se ponaredb.
261
Potrta globoke žalosti naznanjam, da je moj iskreno ljubljeni soprog, atek, sin, brat, nečak in bratranec, gospod
HINKO PODLOGAH
»
dne 2. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb blagega nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 4. oktobra 1930 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice v Novem mestu na tamošnje
pokopališče.
Stična — Novo mesto, dne 3. oktobra 1930.	13454
FRANCKA PODLOGAR, soproga. LJUBCEK PODLOGAR, sinček,
in vsi ostali sorodniki.
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak in tast, gospod
LUDVIK JUG,
žel. nadsprevodnik v pok.
dne 3. t. m. po kratki, težki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. oktobra 1930 ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Zalokarjeva ulica 8, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
GRATIS
pošljemo vsaki materi brošuro
1Č097
i

,,Nasveti zdravili ka mladim materam44
Ma zahtevo poslano od S ESTLE, Martičeva 11, Zagreb
še kesali se boste, da ste tako malomarno sna-žili zobe!
Oščetanje površine same nI še nikako zadostno varstvo, šele pena COLGATE-paste iz-plakne delce iz najmanjših razpok, v katerem prične razkrajanje.
	^ippip
	
te	mm
	
Ia skica pokazuje. kako prodre učinkovita pena COLGATE (pri nizki površinski napetosti) v globočino brazde in tudi ondi oenaži. kamor ščetka ne .loseže.
Pri presoji zobne paste pravijo zdravniki, da je dobro, da vemo. kako dobro snažl.
Kajti nobena zobna pasta ne zmore drugega kot da očisti. Trditve, da izleči pyrrhok>. da zmanjša kislino v ustih, ter da dlesno utrdi, so napačne in lažnjive. kar potrjujejo znamenite avtoritete na polju zdravstva zob.
Ne riskiraite napol osnaženih zob s tem, da pustite zobne Tazpoke neočiščene! Uporabljajte COLGATE, ki ne osnaži samo površine zob, temveč prodre tudi do mest, ki se dado težko osnažiti in ki daje vašim zobem posebno zaščito na mestih, ki so tega najbolj potrebna. _
142
Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodmo tiskarno d. d. kot tiskarnajja Franc J&zeršek. Za taseratni de" je odgovoren Aloizii Novak. Vsi v UubMaol.