3
Si.mobil Ptuj
Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer

RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3
www.radio-ptuj.si
TE ZANIMA FILM?
www.gfml.si
GFML
ODDELEK ZA FILM
I > <
</> g 5
LU H UJ
I l<
Ptuj, torek, 10. februarja 2015 letnik LXVIII • št. 11 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
mrmEZH y H ■ )
Danes priloga
Qwut*o M 4>olo
Ptuj, Podravje • Etno povorka navdušila
Politika
Bistriško • Varčeva- V soboto seje uradno začM
li bi, a ne pri sebi O Strani 6 in 7
55. Kurentovanje, na katerem je nastopilo 41 skupin in 1700 udeležencev. Zraven tradicionalnih skupin so se predstavljale tudi nekatere nov^ med
Podravje Hajdina • »Voda iz ptujskega vodovoda je oporečna«
O Strani 4 in 5
Kronika Ptuj • »Za
stanovanje sem pripravljen umreti« O Stran 24
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Foto: Črtomir Goznik
Bivši direktor Komunale na zatožni klopi zaradi cipres
O Strani 2 in 3
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK m IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade.
Več v časopisu.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 10. februarja 2015
Ptuj, Majsperk • Kdo je bil oškodovan zaradi 1.600 sadik: KP Ptuj ali Občina Majšperk
Cvetko na zatožni klopi zaradi cipres
Na ptujskem okrožnem sodišču se je minuli teden nadaljevalo sojenje nekdanjemu direktorju Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Jožetu Cvetku. Ta naj bi po mnenju tožilstva zlorabil svoj položaj v podjetju in s tem podjetje domnevno oškodoval.
Znesek, za katerega naj bi Cvetko oškodoval podjetje, resda ni visok. Gre za dobrih 6.000 evrov, kolikor je znašal račun za nakup sadik pri javnem zavodu Arboretum Volčji Potok. Zgodba je aktualna zato, ker so se te sadike nekje zasadile in ker Komunala računa zanje ni izstavila. Cvetko naj bi kot odgovorna ose- , ba v podjetju protipravno pridobil premoženj sko korist direk-
torju občinske uprave Občine Majšperk Gorazdu Ladineku in njegovi partnerici Sari Ba-uman. 1.600 cipres je bilo spomladi 2010 zasajenih na njunem oz. njenem zemljišču v Majskem Vrhu. Cvetko je v zagovoru pred sodnico pojasnil, da ga je Ladinek prosil za svetovanje in T^s \ ponudbo za zasaditev parcele. l »Povedal sem mu, naj se obrne na našega sodelavca Bo-f štjana Brleka,
ki sem ga tudi
Uvodnik
Fašenk ali pust, korant ali kurent...
Pust je čas veselja in norčij, prelomnica med zimo in pomladjo. V 55 letih, kolikor traja tradicija Kurentovanja, je Ptuj postal slovenska pustna prestolnica, Tudi zahvaljujoč liku koranta, ki so ga Ptujčani ponesli v svet. O tem, ali bi korant moral ostati na domačem dvorišču, ali pa je pravilno, da je odromal v svet, se poraja vrsta vprašanj. Tisti iz korantove dežele zagovarjajo avtohtonost lika in njegovo prisotnost v domačem kraju. A če ptujski kurent ne bi začel vandrati po svetu, ne bi ta lik nikoli postal tako prepoznaven. Kurent na športnih prireditvah, kurent v parlamentu, kurent v Ljubljani, v Kopru, kurent v tujini... Vsak takšen obisk je promocija Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Promocija krajev, ki so zibelka etnografskih pustnih likov. Danes je samo treba najti pot, kako naj si haloški in markovski korant na eni ter ptujski kurent na drugi strani podajo roko. Kajti vso to bogato fašensko dediščino, ki izhaja iz podeželja, je treba negovati in ohranjati, mesto pa naj čim bolj poskrbi za svojega 55-letnika. Kurentovanje je prireditev, ki v mesto ob Dravi pripelje obiskovalce od blizu in daleč. Zakaj si ne bi zadali cilja, da bi Ptuj v času pusta postal to, kar je v predbožičnem času Dunaj. Drži, da se turistični obisk Ptuja v času Kurentovanja poveča. Zakaj ne bi naredili še več. Dediščino in izročilo prednikov je treba ohranjati s posebnim občutkom in odgovornostjo. Naj vas na primer samo spomnim, da korant ni bil nikoli obut v športne copate. Dekleta so korantom podarjala robce, ne pa spodnjic. V korantijo so se nekoč oblekli samo neporočeni moški.
Živeti fašenk v markovski korantovi deželi je zame privilegij. Kako lepo je po svečnici zaslišati zvonce, ki se oglašajo iz daljne teme in so nato vse bližje in bližje. Ali pa pokanje biča. In ko pri vratih pozvonipoberač, rusa zapleše po dvorišču, iz kuhinje zadiši po krofih... Že dve desetletji fašenski čas spremljajo tudi zabave v šotorih. In priznati je treba, da danes brez tega naš fašenk in ptujski pust tudi ne bi bila to, kar sta.
Mojca Zemljarič
sam informiral o zadevi. La-dinek in Brlek sta vzpostavila kontakt za izdelavo ponudbe, nadalje s potekom posla nisem bil seznanjen. To je bila Brleko-va naloga. Ta posel je bil zame, v primerjavi z obsegom in zahtevnostjo vsega drugega dela, nepomemben. Menim, da je v tem primeru položaj zlorabila policija, da bi me onemogočila pri vodenju podjetja, ker se nisem strinjal z namerami Mestne občine (MO) Ptuj in sem bil zato tudi odstavljen. Odklonil sem namreč prenos financ na Javne službe Ptuj. Zato mi je Janko Širec grozil, da bom to še krepko občutil na svoji koži,« je dejal Cvetko.
Sadike imela od aprila 2010, plačala sta jih šele pred mesecem
Ladinekova partnerica Sara
Bauman je na sodišču povedala, da so bile sadike naročene in dobavljene aprila 2010, predračuna zanje ni bilo, saj da se je posel opravljal na podlagi ustnega dogovora. Računa za sadike KP ni nikoli poslal. Decembra 2012 je Baumanovakot lastnica nepremičnine, na kateri rastejo ciprese, na KP poslala dopis, s katerim je podjetje pozvala, naj ji za sadike izstavi račun. Dve leti in pol po tem, ko je bil material dobavljen in delo opravljeno. Domnevno naj bi delavci Komunale sadike tudi zasadili. Na vprašanje sodnice Katje Kolarič, zakaj ni Komunale pozvala že prej, da bi ji poslali račun, je Baumano-va odgovorila, da ne ve, saj da se je za celotni posel dogovarjal njen partner Ladinek. Pri tem, zakaj je Baumanova šele konec leta 2012 na KP poslala dopis, je lahko zgovoren podatek, da morda zato, ker je no-
»Občina Majšperk ni sadik niti naročila, niti plačala!«
Za komentar o zadevi smo zaprosili županjo občine Majšperk Darinko Fakin. »Občina Majšperk tovrstnih sadik ni niti naročila, niti plačala. Ko smo slišali za ta problem, smo pregledali situacije, vendar teh sadik v naših situacijah ni in tako tudi z naše strani niso bile plačane,« je dejala Fakinova. Če specifikacija o plačilu tega materiala od Občine Majšperk ne obstaja, potem bi to res lahko pomenilo, da je nekdo na KP pri izstavitvi računa Gorazdu Ladineku zamižal. Ali pa da so Občino Majšperk morebiti pretentali in ji vrednost sadik (prikrito) zaračunali v kakšni drugi situaciji. Vendar o tem lahko le ugibamo.
vembra 2012 v KP potekala policijska preiskava. Po besedah Baumanove naj to sicer ne bi bil prvi dopis, ki ga je kot poziv za izstavitev računa za sadike
poslala na KP. Natančno pa se ne spomni, je dejala.
Partner Baumanove, Gorazd Ladinek, je pred sodiščem dejal, da je vse zaposlene na KP,
Gorazd Ladinek
Na Ptuju je javno znano, da se Širec in Ladinek najbolj ne marata. Širec je bil Ladinekov nadrejeni na MO Ptuj. Kasneje seje Ladinek zaposlil v Majšperku, Širec je postal direktor KP Ptuj. 17. decembra lani je dal Gorazd Ladinek odpoved iz delovnega mesta direktorja in po trimesečnem odpovednem roku odhaja iz občine Majšperk. Po naših informacijah naj bi bil Ladinek med kandidati, ki se bodo v prihodnje potegovali za mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj.
Benedikt • Izgradnja Term Benedikt ostaja na papirju
Na drugi javni dražbi nikogar
Tudi drugi poskus stečajne upraviteljice Ceste mostovi Celje Milene Sisinger, da na javni dražbi najde kupca za projekt Terme Benedikt s pripadajočo tehnično dokumentacijo, zemljišča v izmeri več kot 81.000 m2 in eno polovico vrelca, je bil neuspešen. Kot pričakovano, kupcev po izklicni ceni 1.434.752 evrov ni bilo.
Da bo investitorja za projekt Terme Benedikt, v okviru katerega je predvidena gradnja hotela s 120 sobami in 1500 kvadratnimi metri plavalnih površin v vrednosti več kot 40 milijonov evrov, težko najti, je stečajna upraviteljica Ceste mostovi Celje Milena Sisinger opozorila še pred drugo javno dražbo. Čeprav je bila izklicna cena za petino manjša v primerjavi s prvo javno dražbo, na narok namreč tudi tokrat ni pristopil noben ponudnik, prav tako ni bila plačana nobena varščina za pristop k dražbi.
»Lahko povem, da sploh ni bilo nobenega pravega interesa. Na ta nakup je po moje treba pogledati malo bolj široko. Zemljišče je namreč namenjeno za točno določeno obliko dejavnosti. Kupec, ki bi kupil zemljišče, bi moral imeti zagotovljeno tudi financiranje za gradnjo kompleksa, ki je na tem zemljišču predvidena. To pa več ni malo denarja in dvomim, da bi katera slovenska banka tak projekt sploh financirala,« je po neuspešni dražbi, ki je potekala minuli petek, dejala stečajna upraviteljica.
Tujci ponujali mizerno kupnino
Sisingerjeva nam je sicer še povedala, da je bilo nekaj povpraševanja s strani tujcev iz Bližnjega vzhoda: »Glede na razgovor, ki je potekal, jih nisem ocenila za resne partnerje, saj so 'ponujali' mizerno kupnino. Prav tako pa predhodno niso bili seznanjeni z namembnostjo zemljišča.« Sisingerjeva je po ponovnem neuspehu še na naše vprašanje, kakšni bodo postopki naprej, kratko odgovorila: »O nadaljnjih nači-
nih prodaje se moram najprej posvetovati z ločitvenim upnikom (Probanka).«
Kot smo v našem časopisu že poročali, je celjsko podjetje zaradi insolventnosti že več kot leto dni v stečajnem postopku, posledično pa tudi kompleks nepremičnin v občini Benedikt z vso dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Skupina CMC pa sicer dolguje okrog 600.000 evrov prispevka za komunalno opremo tudi benediški občini, kar je občina prijavila v stečajno maso.
Monika Levanič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 3- februarja 2015
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 3
Brlek - Arboretum Volčji potok - Komunala Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Zanimiva je tudi zgodba o dobavi sadik. Sadike naj bi gojil Miro Brlek, upokojeni sodelavec KP Ptuj. Ker je bil Brlek včasih na Komunali zaposlen, bi bilo nenavadno, da bi bil tudi dobavitelj svojemu podjetju. Tako je minulo sredo sam povedal na sodišču. Zato je posel s sadikami tekel preko Javnega zavoda Arboretum Volčji Potok. Brlek je sadike prodajal Arboretumu, ta si je pribil 10-odstotno provizijo in jih prodajal KP Ptuj. Tako je bil posel speljan papirnato. Fizično pa kar neposredno na relaciji Brlek-KP Ptuj. Po neuradnih informacijah naj bi Brlek večino sadik nabavljal kar iz Madžarske. Če te informacije držijo, potem se je posel finančno pretakal čez dva nepotrebna škripca. KP bi lahko namreč sadike sam neposredno nabavljal na Madžarskem, brez Brleka in Arboretuma.
Možno pa je, da so se sadike poračunale v obliki kakšnega drugega materiala ali storitve in da so skrite v kakšni drugi postavki.
Če je tako, potem ni bila oškodovana Komunala, temveč Občina Majšperk. Odgovora na to vprašanje sodišču ni znal pojasniti niti Janko Širec, sedanji direktor Komunale. »Ladinek in Bauma-nova sta nam decembra lani nakazala teh 6.000 evrov. Mi ne vemo, kam naj to knjižimo in kaj naj s tem denarjem naredimo. Če sodelavci pravijo, da naj bi bilo to že nekje poračunano. Računa pa imenovanima nismo izstavili, ker za te sadike ne obstaja noben predračun in ne delovni nalog. Formalno mi nimamo podlage, da bi jima izstavili račun. Čeprav na njuni parceli rastejo sadike, ki jih je dostavila Komunala in ki jih je plačala Arboretumu Volčji Potok,« je pojasnil Širec.
Mojca Zemljarič
Sodnica zaslišala 12 prič, razprava trajala dve uri in pol
Za sredo, 4. februarja 2015, bi lahko rekli, da je bil na Okrožnem sodišču na Ptuju dan Komunalnega podjetja Ptuj. V primeru zoper obtoženega Jožeta Cvetka je pričalo sedem njegovih nekdanjih sodelavcev (Angela Petek, Refija Omero-vič, Janko Bohak, Miro in Boštjan Brlek, Marjan Gregorinčič in Anica Rejec), zdajšnji direktor KP Janko Širec, Terezija Močnik iz Arboretuma Volčji Potok ter Sara Bauman in Gorazd Ladi-nek. Slednjima so bile sadike, zaradi katerih je Cvetko sodno preganjan, dostavljene, računa za njih Komunala ni nikoli izstavila. Dopis Ladineka in Baumanove, s katerim Komunalo pozivata, naj jima izstavi račun, je datiran na konec leta 2012. Torej v času, ko je v KP že tekla kriminalistična preiskava. Direktor Širec danes pravi: »Kako bi jima izstavili račun, na podlagi česa? Mi v hiši nimamo nobenega dokumenta, da so jima bile sadike dostavljene. Ne predračuna in ne delovnega naloga. Sicer pa sodelavec Gregorinčič zdaj pojasnjuje, da naj bi se ta material zaračunal Občini Majšperk v sklopu enega velikega projekta.«
Med pričami na sodišču je bil ta dan tudi policist kriminalist Zoran Dorman, ki je novembra 2012 v KP Ptuj opravljal kriminalistično preiskavo. »Dokumentacijo smo zasegli 30. novembra 2012. V zvezi s KP Ptuj se vodi še en postopek, ki smo ga predali Specializiranemu državnemu tožilstvu,« je med drugim povedal Dorman.
ki jih pozna, sam večkrat ustno pozval, naj mu pošljejo račun za te sadike. »Kolikor se spomnim, sem napisal tudi elektronsko sporočilo, ki pa ga več nimam, saj so nam vlomili v hišo. Pri KP sem iskal ponudbo za sadike, ker sem s podjetjem sodeloval kot direktor občinske uprave. Sadike so mi pripeljali domov na naslov Majski Vrh. Ker so bile te sadike nekaj časa na parceli in ker so se pričele sušiti, smo jih s prijatelji posadili. Računa zanje nismo prejeli. 17. decembra 2014 smo Komunali nakazali 6.791 evrov, kolikor je bil znesek računa Arboretuma Volčji Potok, ki ga je za sadike plačala Komunala,« je na sodišču dejal Ladinek. Kako je izvedel, koliko je znašal račun Arboretuma, ki je bil dosta-
vljen Komunali, ni znano.
Na računu Arboretuma za 1.600 sadik je sicer Cvetkov podpis, ki je prečrtan. Pri podpisovanju računa naj bi se Cvetko zmotil, ker naj bi mu tajnica račun nastavila v napačno mapo. Zato je podpis na računu prečrtan. Ali je Cvetko odredil, da se račun Arobretu-mu plača ali ne, in kdaj je bil njegov podpis na računu prečrtan, ni možno pojasniti.
Gregorinčič trdi, da so sadike plačane v sklopu »večje investicije« v Majšperku
Ko so na Komunali začeli
raziskovati zgodbo o sadikah (večina je cipres), ki so zasajene pri Ladineku in Bauma-novi in naj ne bi bile plačane, naj bi Marjan Gregorinčič dejal, da so bile poračunane v sklopu neke večje investicije v Občini Majšperk. Domnevno gre za 1,3 milijona evrov vreden projekt gradnje vodovoda Zahodne Haloze. Na sodišču je Gregorinčič v sredo dejal, da je bil ta strošek (op. a. račun Arboretuma) pokrit iz naslova »vzdrževanje objektov in investicij« v občini Majšperk. A po izstavljenih situacijah tega, da je Občina Majšperk te sadike plačala, ni mogoče ugotoviti, saj da jih ni nikjer specificiranih (kar je jasno potrdila tudi majšperška županja).
Sv. Andraž • Novi direktor bo Miran Čeh
Zakaj je destrniški
»trojček« na sodišču
Miran Čeh, nekdanji direktor uprave občine Destrnik ter tesni sodelavec nekdanjega destrniškega župana Franca Pukšiča, bo še ta teden v občini Sv. Andraž zasedel delovno mesto direktorja občinske uprave.
Informacijo nam je včeraj potrdila destrniška županja Darja Vudler, medtem ko Čeh o zadevi ni želel govoriti. »Ne bom komentiral. Z vprašanji se, prosim, obrnite na občino Sv. Andraž,« je dejal na kratko. Ko smo poklicali Vudlerjevo, je potrdila, da je bil Čeh izbran za novega direk-
Ormož • Ministrstvo za okolje in prostor o odlagališču
Odlagališča Hardeška šuma ni v Operativnem planu
Kot smo že poročali, v ormoški občinski upravi pripravljajo vse potrebno za občinski podroben prostorski načrt (OPPN), ki bo omogočal v opuščenem glinokopu odlaganje odpadkov.
Nekateri ogorčeni prebivalci na terenu poskušajo namero občine, da bi v njihovi neposredni bližini bil umeščen Center za ravnanje z odpadki Podravje (CeROP), preprečiti. Spisali so protestno pismo in ga poslali ormoškemu županu Alojzu Soku ter ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen.
Ministrstvo za okolje in prostor je na pritožbo občanov odgovorilo tako: »Po pregledu zadeve ministrstvo ugotavlja, da navedenega odlagališča Hardeška šuma v občini Ormož ni v Operativnem pro-
gramu, ki določa odlagališča odpadkov in tako izraža dvom o smotrnost priprave navedenega občinskega izvedbenega prostorskega načrta (OPPN).«
Omenjeno ministrstvo je preverilo vsebino občinskega prostorskega načrta in ugotavlja, »da bo možnost umestitve CeROP pripravljavec plana preveril z OPPN, ki bo narejen skladno z veljavnimi predpisi in jih bo dosledno upošteval«. V primeru, da se z OPPN ugotovi, da na to območje ni možno umestiti okoljske infrastrukture, bo pripravljavec plana s spremembo OPN
občine Ormož poiskal drugo rešitev in spremenil namensko rabo enote urejanja. Pripravljavec OPPN bo zaprosil za izdajo odločbe o tem, ali je treba za to območje izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.
»Če bo lokalna skupnost nadaljevala pripravo OPPN, na ministrstvu pričakujemo vlogo pripravljavca plana, kjer bomo preverili verjetnost okoljskih vplivov in odločili, ali je za OPPN CeROP treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Če bo potreben, bo okoljsko poročilo,
ki ga bodo pripravili strokovnjaki, ocenilo vplive plana na okolje, pri tem pa bodo morali upoštevati vsa zakonodajna določila, v tem primeru pa še posebej Uredbo o odlagališču odpadkov, ki se nanaša na načrtovanje. Plan in okoljsko poročilo bosta tudi javno razgrnjena, tako da bo javnost imela možnost podajati pripombe,« so še odgovorili z omenjenega ministrstva, kjer bodo očitno imeli glavno besedo pri umeščanju morebitnega novega ormoškega odlagališča odpadkov v prostor.
Miha Šoštarič
torja občinske uprave in da na novo delovno mesto prihaja ta petek. »Miran Čeh je bil izbran kot kandidat z največ izkušnjami. Presodili smo, da je med kandidati najbolj strokoven in usposobljen. V ožjem izboru pa so sicer bili trije kandidati,« je povedala Vudlerjeva.
Ob Čehovi zaposlitvi na funkcijo direktorja uprave občine Sv. Andraž se zastavi vprašanje, ali lahko to delovno mesto zasede, saj zoper njega na ptujskem okrajnem sodišču poteka sodni proces. Miran Čeh, Franc Pukšič in Branko Zelenko so obdolže-ni storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika. Predvidena kazen za kršitev je zapor od treh mesecev do petih let in denarna kazen. Kot nam je povedala Vudlerjeva, Čeh po njenih informacijah ni bil obsojen in zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Sicer pa dodajmo, da naj bi pri obtožnem predlogu, zaradi katerega se je na zatožni klopi sodišča znašla destrniška trojica Čeh, Pukšič in Zelenko, domnevno šlo za načrte o nakupu poslovnih prostorov v Emer-šičevem poslovnem objektu. Spomnimo: Pukšič je za nakup prostorov z Emeršičevim podjetjem sklenil pogodbo, za kar je imel tudi sklepe občinskega sveta. Upravno sodišče je dotične sklepe sveta nedavno razveljavilo. To pomeni, da občina Destrnik teh prostorov pod pogoji, ki so bili dorečeni oz. dogovorjeni med Pukšičem in Emeršičem, ni dolžna kupiti.
Mojca Zemljarič
t»
Bo Miran Ceh, kljub temu da ga tožilstvo preganja zaradi oškodovanja javnih sredstev, postal direktor uprave občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah? „Direktor je že imenovan v naziv, pogodba o zaposlitvi je sklenjena od 13. februarja 2015 za obdobje pet let," je povedala andraška županja.
Foto: arhiv
4 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 3. februarja 2015
Hajdina • Dvom v primernost ptujske vode
„Voda iz ptujskega vodovoda je opori
Voda, ki prihaja v gospodinjstva, je praviloma primerna za pitje. Načeloma velja, da pitne vode, ki prihaja v naša gospodinjstva, ni treba dodal vodo. Kljub pravilniku o pitni vodi, ki določa, katere zahteve mora izpolnjevati pitna voda, da jo ljudje lahko uporabljajo brez nevarnosti za svoj
Eden tistih, ki dvomi v primernost ptujske vode, je Franc Klaneček iz Zgornje Hajdine 7 b. Trdi namreč, da ta ni za pitje, da ogroža zdravje vseh, ki jo uporabljajo. „Moj problem je, da pijem oporečno vodo.
Plačujem jim zdravo vodo, pijem pa oporečno. Trdim, da vsi Hajdinčani pijemo oporečno vodo. Ne borim se samo zase, borim za vse, ki se z vodo oskrbujejo iz ptujskega vodo-oskrbnega sistema. Poglejte v
Foto: Črtomir Goznik
„Črni" filtri, ki naj bi dokazovali oporečnost vode ...
„Odsvetujemo uporabo filtrov, ki jih je težko čistiti ..."
„Ne obstajajo prepovedi glede uporabe filtrov pri občanih. Gre za smiselnost uporabe. Za vodomerom vgrajene naprave so last in odgovornost uporabnika. Odsvetujemo uporabo filtrov, ki jih je težko čistiti, filtrov, ki vsebujejo baktericidne snovi, filtrov iz katerih ni moč odstraniti zraka po čiščenju, in filtrov, ki so bili razviti za ameriško tržišče. Prav tako odsvetujemo uporabo filtrov za mehčanje vode na glavnem dovodu. Če že mora biti filter, naj bo vgrajen v bypassu, da je ob čiščenju povzročen hidravlični udar čim manjši. Najpomembnejše pri uporabi filtra je njegovo redno čiščenje in menjava," pa je o uporabi filtrov povedal Ivan Dobnik.
te filtre, ta pesek, ali ni to oporečna voda? Filter je nameščen komaj devet dni, pa se v njem že nabira. Že deset let je tako, nihče mi noče prisluhniti. Kadarkoli sem v tem času prišel do njih, so se vsi poskrili. Šele pred kratkim so me prvič obiskali. Vodo sem dal tudi na analizo, to je bilo pred nekaj leti, a odgovora nisem nikoli prejel. Spraševal sem, kje je končala moja voda, kje so podatki o analizi, vse je bilo zaman. Tudi na Občini Hajdina sem bil, od tam so me poslali v Komunalno podjetje, ker oni z vodo nimajo nič.«
„Verjetno sem edini borec za zdravo pitno vodo..."
Franc pravi, da filtre menjuje vsake dva meseca, eden stane devet evrov: »Predstavnik KP Ptuj je ob prvem obisku pri nas obljubil, da bodo poskrbeli za redno mesečno izpiranje cevovoda. Začeli naj bi takoj, a se to ni zgodilo. Vodo za pitje kupujemo, vodo iz vodovoda uporabljamo za pranje in za svinje. Za kuho pa se tako prekuha. O tem, da Hajdinčani pijemo oporečno vodo, sem pisal že EU. Ne bom dal miru, dokler mi ne bodo dokazali drugače. S tem problemom bom seznanil tudi druge odgovorne organe
Foto: Črtomir Goznik
Franc Klaneček z Zgornje Hajdine trdi, da je voda iz ptujskega vodovoda onesnažena, ker tako kažejo njegovi filtri, polni usedlin, peska ...
v Sloveniji in tujini. Verjetno sem edini borec za zdravo pitno vodo daleč naokrog. Ne bom plačeval oporečne vode. Vprašal bi tudi inšpektorje, kaj delajo, da ne ugotovijo, da v trgovinah prodajajo filtre, ki naj bi bili prepovedani za uporabo!"
Pri nizki porabi je večja možnost usedlin vodnega kamna ...
Vodovodni priključek Franca Klanečka na Zgornji Hajdini
7 b je zadnji na cevovodu proti pokopališču Hajdina. Poraba vode na tej veji omrežja je razmeroma majhna, še posebej pa se ta zmanjša pozimi, ko ni zalivanja na pokopališču. Tako je možnost, da do Klanečka prispe več usedlin vodnega kamna iz cevovoda nekoliko
Slovenija • Sodelovanje med Perutnino Ptuj in McDonaldsom
Kdaj in kje McDonald's v Spodnjem Podravju
Ptujski prehranski gigant Perutnina Ptuj (PP) je nedavno z McDonaldsom, eno največjih multinacionalk na svetu, sklenil novo sodelovanje. Perutnina bo cordon bleu in perutničke.
Sodelovanje med poslovnima sistemoma PP in McDonald's neprekinjeno traja že več kot 20 let. »PP nam kontinuirano dobavlja bodisi meso (kot surovino za končne izdelke) bodisi končne proizvode. V obdobju zadnjih sedmih let nam je PP dobavljal samo meso, saj smo na območju Evrope ohranili zgolj največje dobavitelje in zapolnili lastne proizvodne kapacitete. V medsebojnem sodelovanju smo zdaj razvili dva nova promocijska izdelka. Piščančji cordon blue bomo gostom ponujali v burgerju, perutničke pa v por-ciji po pet komadov ter v tako imenovanem chicken boxu, ki vključuje deset perutničk in deset piščančjih medaljonov,« so povedali v družbi McDonald's in dodali, da verjamejo, da bo PP postal dobavitelj za njihove
restavracije tudi izven Slovenije. »To je pomembno tako za Perutnino, gospodarstvo Slovenije in tudi za naše podjetje.«
V McDonaldsu o širjenju mreže skrivnostni
McDonaldsove restavracije s hitro prehrano so slovenski trg začele osvajati pred dobrima dvema desetletjema. Ptuju najbližji McDonalds je v Mariboru. Odgovora na vprašanje, zakaj na območju Spodnjega Podrav-ja (upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica) ni McDonaldsove restavracije s hitro prehrano, nismo dobili. Prav tako nismo prejeli natančnega odgovora na vprašanje, ali se morebiti v prihodnje na
tem območju obeta odprtje njihove restavracije. Porajajo se namreč govorice, da bi bila za McDonald's aktualna lokacija ob podravski avtocesti, v bližini Darsove cestne baze (pri nadvozu čez avtocesto, Hajdina-Ki-dričevo). Druga neuradna informacija je, da naj bi McDonald's restavracijo odprl v Slovenski Bistrici, v enem izmed bodočih novozgrajenih nakupovalnih centrov. Natančnega odgovora o tem, za katere lokacije morebiti potekajo dogovori, nam iz družbe McDonald's niso posredovali. Pojasnili so: »V naslednjih letih bomo odpirali nove restavracije po vsej Sloveniji. Natančnih lokacij vam ne moremo razkriti, ker so pogovori v teku. Takoj, ko bomo podpisali pogodbe, vas bomo o tem z veseljem obvestili.«
Kaj so povedali v Perutnini Ptuj
O tem, kaj pomeni nadgradnja sodelovanja z eno največjih multinacionalk na svetu, ki posluje v več kot sto državah in ima 33.000 restavracij, predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser pravi: »Sodelovanje Skupine PP z McDonaldsom poteka neprekinjeno že več kot 20 let. Spreminjajo se le oblike sodelovanja v posameznih obdobjih in na posameznih trgih. Vsi dobavitelji, ki smo prešli sistematične procese preizkusov McDonald-sovih in drugih mednarodnih standardov, tudi sami s svojimi inovacijami pripravljamo živila, ki so zanimiva za ponudbo tudi v McDonaldsovih restavraci-
torek • 3- februarja 2015
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 5
Ormož • Knjižnica v novih prostorih
ecna
M
Letno odvzamejo skupaj okrog 1700 vzorcev
Kot so povedali v KP Ptuj, v črpališču Skorba izvajajo mikrobiološke preiskave pitne vode dvakrat tedensko, v mestu Ptuj dvakrat mesečno, v okolici enkrat mesečno. Kemijske preiskave v črpališču Skorba izvajajo tedensko, drugje na omrežju pa vsaka dva meseca. Na celotnem sistemu ima KP Ptuj 71 mest za redno kontrolo vode. Letno odvzamejo okoli 1200 vzorcev vode za mikrobiološke preiskave in okoli 500 vzorcev vode za kemijske preiskave. »Pitna voda iz našega vodovodnega sistema je zdravstveno ustrezna in primerna za uporabo,« poudarjajo v KP Ptuj.
večja kot na območjih, kjer je več porabnikov vode, pojasnjujejo v KP Ptuj. Na hidrantu pri pokopališču je podjetje zato uvedlo redno mesečno izpiranje cevovoda.
„9. januarja letos smo pri pregledu pri Francu Klanečku ugotovili, da ima na dovodu vgrajen dvostopenjski filter. V pripravljeni posodi z vodo z usedlinami, ki mi jo je pokazal, so bili izključno delci rje iz njegove hišne vodovodne inštalacije. Pri vsakokratnem čiščenju oz. menjavi filtrirne-ga vložka si Klaneček na svoji instalaciji povzroči hidravlični udar, ki povzroči luščenje rje s sten pocinkanih cevi. Zrak, ki ob menjavi vložka pride v vodovodno instalacijo, še oja-
Knjige v prijetnih, osvetljenih prostorih
Minuli petek so slovesno odprli prostore nove knjižnice v Ormožu, ki je za uporabnike svoja vrata odprla včeraj (ponedeljek).
tno filtrirati. Niso pa vsi prepričani, da pijejo čisto e zdravje, se nekateri odločajo za uporabo filtrov.
Ormoško knjižnico so skozi zgodovino vedno selili. Zadnjih dvajset let je domovala v utesnjenih prostorih ormoškega gradu. Poleg tega, da je za številčno knjižnično gradivo pričelo primanjkovati prostorov, so prve razpoke na stenah in stropih pričele opozarjati ustanoviteljice - občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž - na iskanje rešitev. Izvrstna priložnost se je ponudila z gradnjo in odprtjem novega vrtca v Ormožu. Stavba bivšega vrtca na Žigrovi v Ormožu se je namreč izpraznila in je samevala, z uspehom na razpisu za energetsko sanacijo te stavbe pa so sedaj zagotovili prostore za knjižnico Franca Ksavra Meška.
Petkovo sneženje ni odvrnilo vodstva knjižnice, da ne bi v počastitev slovenskega kul-
Foto: Miha Soštarič
Ob prisotnosti direktorice ormoške knjižnice Milice Savora je uradno novo knjižnico namenu predala Nežka Vaupotič, najstarejša knjižničarka v Ormožu.
turnega praznika izpeljalo odprtja novih prostorov v stavbi bivšega vrtca. Direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora je skupaj s sodelavci sijala od navdušenja. Zaposleni so dobili
izvrstne pogoje za delo, uporabniki knjižnice pa prostorne in svetle prostore, ki bodo pritegnili tudi nove ljubitelje knjig. V svojem nagovoru se je Šavorova sprehodila skozi zgo-
dovino ormoške knjižnice ter predvsem z letnicami spomnila na mejnike, obenem pa se je zahvalila vsem, ki so pomagali pri realizaciji iskanja novih prostorov, kakor tudi tistim, ki so v zadnjem mesecu pomagali preseliti knjižnično gradivo na novo lokacijo ter uredili izgled knjižnice v sedaj že bivšem ormoškem vrtcu. Ključno vlogo pri energetski obnovi vrtca so odigrale vse tri občine ustanoviteljice, na čelu z ormoško občino, ki je tudi vodila vse postopke.
Nekateri so sicer želeli videti knjižnico v prostorih Time, vendar jih je odvrnilo 600.000 evrov, kolikor bi morali nameniti za nakup prostorov.
V letošnjem letu morajo le še urediti okolico knjižnice.
Miha Šoštarič
ča ta efekt. Ker vodo mehča s polifosfati, je rjavenje vodovodnih cevi še bolj izrazito.Vgra-jen filter bo v vsakem primeru zadržal delce, ki se lahko pojavijo zaradi luščenja vodnega kamna in dvigovanja usedlin zaradi nenadnih sprememb tlaka v cevovodih. Redno, vsaj mesečno čiščenje filtra in tudi menjava vložka je zato nujna, če ne želimo poslabšanja mikrobiološke kakovosti vode zaradi vgrajenega filtra. Vgrajen filter pri Klanečku je takšen, da ne omogoča temeljitega čiščenja filtrirnega vložka," je po pregledu pri Klanečku povedal Ivan Dobnik, odgovoren za pitno vodo iz KP Ptuj.
MG
Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica • Prešernov dan
»
Človek ne more živeti le od kruha
«
Slovenska peta in vezana beseda je v minulih dneh zvenela v številnih kulturnih domovih in domih krajanov, tudi v občini Makole, kjer so slovenski kulturni praznik Prešernov dan obeležili 6. januarja. Slavnostna govornica je bila ravnateljica OŠ Anice Černejeve Makole Silvestra Samastur, ki je poudarila: »Človek ne more živeti zgolj od kruha, za preživetje potrebuje tudi duhovne vrednote, saj je človek socialno bitje.«
Slavnostna govornica je še spomnila, da je Slovenija edina država, ki se je z državnim praznikom poklonila kulturi, in pozvala k zavedanju, da je ravno kultura tista, ki je ohranjala duh Slovenstva. Kulturni venec so v Makolah spletali člani mešanega pevskega zbora in recitatorske sekcije Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, pianistka Pia Katarina Bek ter mladinska glasbena skupina Mak. Praznik v čast slovenski kulturi in jeziku so 6. januarja proslavili tudi v Polj-
Foto: Mojca Vtič
Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole
čanah v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Janka Živka Poljčane. Dan kulture je obeležilo tudi Delavsko prosvetno društvo Svoboda Slovenska Bistrica z glasbeno-literarnim večerom. Prireditev so posvetili velikemu slovenskemu liriku Cirilu Zlobcu. Program so oblikovali otroška gledališka skupina društva s predstavo Zgodba iz Ateljeja ter drugi člani društva, ki so ob 90-letnici Cirila Zlobca interpretirali njegovo ljubezensko poezijo.
Mojca Vtič
McDonaldsu dobavljala dva nova produkta: piščančji
jah. Prav s tem - perutničkami in cordonom bleu - smo sedaj nadgradili ponudbo, z dvema pripravljenima jedema, ki sta zanimivi za McDonald's in ki sta nadgradili siceršnjo dobavo mesa ter nekaterih že prej uveljavljenih živil za to korporacijo na različnih evropskih trgih.«
Ptujske perutninarje smo povprašali, ali se s korporacijo McDonald's morebiti dogovarjajo za umestitev njihovega lokala s hitro prehrano na območju MO Ptuj ali na zemljiščih oz. nepremičninah, katerih lastnik je PP. »Širitev McDonaldsove mreže restavracij ni v domeni naše korporacije,« je povedal predsednik uprave PP Roman Glaser.
Mojca Zemljarič
Ormož • Delo upravne enote v letu 2014
164 občanov brez dokumentov
Načelnica Upravne enote (UE) Ormož Irena Meško Kukovec je skupaj s sodelavkami na novinarski konferenci predstavila rezultate poslovanja v letu 2014. V uvodu je Meško Kukovčeva dejala, da so v celoti realizirali program, nedosežena cilja pa se nanašata na nekoliko višje materialne stroške na rešeno zadevo - zadali so si manj, 3,93 evra, porabili pa 4,01 evra -ter na neizpolnjeno višino stopnje zadovoljstva strank.
Foto: Črtomir Goznik
Sicer pa se je po pridobljenih statističnih podatkih število prebivalcev, ki živijo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, s 16.686 v letu 2013 zmanjšalo na 16.560 v letu 2014.
Kar 164 državljanov brez dokumentov
V letu 2014 je UE Ormož prejela v reševanje 5.545 upravnih zadev, kar je za 9,9 odstotka manj kot leto poprej. »Kljub poteku veljavnosti osebnih dokumentov si teh državljani
niso urejali na novo. Brez vsakega dokumenta je še vedno ostalo 164 državljanov. Manj je bilo tudi izdanih gradbenih dovoljenj, kar pa je verjetno posledica uvedbe občinskih komunalnih prispevkov tudi za gradnjo nezahtevnih objektov,« je postregla s podatki Meško Kukovčeva.
Zakonodaja nalaga UE nove naloge
Zaradi sprejetja nove oziroma sprememb obstoječe zakonodaje so se tudi na UE Ormož
v lanskem letu srečevali z novimi nalogami. Tako so začeli voditi postopke ugotavljanja odškodnin izbrisanim in na tem področju rešili pet zadev. Štirje so bili rešeni pozitivno. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov so v oktobru začeli reševati zahtevke za uveljavljanje tehničnih pripomočkov. Z novim Zakonom o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno je prenehala obveznost prijave kratkotrajnega dela na upravnih enotah. »Zaradi spremenjene zakonodaje smo v tem času beležili povečanje števila
vlog za opravljanje osebnega dopolnilnega dela.«
Težave z ugotavljanjem stalnega prebivališča
Pri svojem delu pa se tudi na UE Ormož srečujejo s težavami. »Težave so povezane z izvajanjem Zakona o prijavi prebivališča v zvezi z 8. členom, ki se nanaša na postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Zakon namreč procesno ne opredeljuje tega upravnega postopka, še posebej se to kaže, ko je treba osebo izbrisati iz registra stalnega prebivalstva. S prijavo stalnega prebivališča posameznika se preveč rešuje problematika na drugih področjih, uveljavljanje velikega števila pravic, vezanih na prijavo stalnega prebivališča.«
Miha Šoštarič
6 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 3. februarja 2015
Makole, Majšperk, Poljčane, Slov. Bistrica • Kakšne so sejnine in plače
Župani, podžupani in svetniki bi varčevali,
Pri predstavitvi proračunov v Makolah, Slovenski Bistrici, v Poljčanah in Majšperku je bilo izpostavljeno, da bo treba v tem letu zategniti pas na vseh po< dohodka proračuna, manjša od stroškov, ki jih ima občina. Tako so se prirezale postavke za društva, investicije, ceste itd. Da pa bi manjši delež odmerili i podžupani tega mnenja niso delili.
Preverili smo, koliko znašajo sejnine svetnikov ter plače podžupanov in županov v občinah Makole, Majšperk, Poljčane ter v največji občini v tem delu Podravja, v Slovenski Bistrici. Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov, kakor tudi merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine. Edina omejitev je na letni ravni, koliko lahko posamezni svetnik prejme, in sicer 7,5 % letne plače poklicnega župana.
Občina Makole
Sejnina svetnika v najmanjši izmed štirih primerjanih občin znaša 123,12 evra neto za redno sejo in 61,56 evra za izredno. Svetniki pred sejo gradivo obravnavajo še v okviru delovnih teles, tudi za to prejmejo sejnino, in sicer član prejme 41,04 evra ter predsednik odbora 61,56 evra neto. Do mesečnega plačila je upravičen
tudi podžupan oziroma pod-županja (s tem da ne prejme izplačanih sejnin) in sicer v višini 499,07 evra neto mesečno, plača župana Franca Majcna, ki funkcijo opravlja nepoklicno, pa znaša 1.026,04 evra neto.
Občina Poljčane
Svetnik v Poljčanah je upravičen do sejnine v višini 102,6 evra neto, za izredno sejo 61,56 prejme evra neto. Za udeležbo na seji delovnega telesa svetnik prejme 30,78 evra neto, za predsedovanje pa 51,30 neto. V Poljčanah plača podžupana še ni določena, kot pa je zatrdil župan Stanislav Kovačič, ta ne presega 400 evrov neto. Gleda na število prebivalcev je župan občine Poljčane uvrščen v 49. plačni razred (enako Makole in Majšperk) s tem, da svojo funkcijo opravlja poklicno. Tako prejme 2.821,49 evra bruto plače ali 1.664,33 evra neto (brez delovne dobe in olajšav znaša), ob tem je Stanislav Ko-vačič lani prejel še 816,33 evra za pokritje stroškov prehrane.
Sejnine v dobrodelne namene ne bodo dali
Občine Makole, Majšperk, Poljčane in Slovenska Bistrica imajo za sejnine svetnikov in članov odborov (člani so v večini svetniki) v letošnjih proračunih skupaj namenjenih 110.000 evrov. Največ Slovenska Bistrica, 49.000 evrov, in najmanj občini Poljčane in Makole, približno 20.000 evrov. Predlog, da bi se ta denar porabil za druge namene, je bilo slišati na večini občinskih svetov. Eni svetniki so predlagali, da se sejninam v celoti odpovejo, drugi so predlagali, da bi se odpovedali kakšni sejnini, spet tretji, da bi se odpovedali nadomestilu za prisostvovanje na odborih delovnih teles. Rezultat populističnih predlogov, kot so jih poimenovali nekateri izvoljeni predstavniki ljudstva, pa je skromen, zgolj v Slovenski Bistrici se je nekaj svetnikov odpovedalo eni sejnini v dobrodelne namene.
Občina Majšperk
Sejnina svetnika v Majšper-ku znaša 102,6 evra neto, s to razliko, da se majšperški svetniki praviloma sestajajo vsak mesec, za izredne seje (lani jih ni bilo) pa so upravičeni do približno 77 evrov neto
sejnine. Za udeležbo na odboru svetnik prejme 24,63 evra in predsednik odbora 36,94 evra neto. Neto plača podžupana znaša 438,85 evra ter županje 1.026,01 evra za nepoklicno opravljanje funkcije. Ob tem ima županja še pravico do povračila stroškov na
službeni poti, ki so povezani z opravljanjem njene funkcije in povračilom vseh stroškov na službenem potovanju, skladno z zakonom.
Občina Slovenska Bistrica
Sejnina svetnika v Slovenski Bistrici je najvišja in znaša
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kdaj bomo našli pravo pot?
V minulih dneh sem slišal podatek, ki ga rajši ne bi. Odstotek najbogatejših Zemljanov ima več denarja kot ostalih 99 odstotkov! Med temi smo zagotovo tudi jaz in vi. Potem mi je še bolj jasno, zakaj je stanje v svetu takšno, kot je, zakaj vedno večja neenakost, zakaj vedno več medverskih, medetičnih, socialnih in družbenih nasprotij. In žal tudi spopadov in kriz, v katerih najbolj trpijo nedolžni, najbolj nezaščiteni in ranljivi. Tudi države. Zato skupaj s svojo državo plujemo na zelo razburkanem morju, kjer plovba zahteva primerno ladjo ter usposobljeno in izkušeno posadko, ki ve, kam mora priti in kako doseči miren pristan. Ta ladja je moja domovina in država Slovenija.
Za varno plovbo v pravo smer potrebujemo tudi dolgoročno strategijo življenja in dela, bi rekli nekoliko poenostavljeno za to, kar bi že pred dvema desetletjema morali imeti, pa še danes nimamo. Morda boste rekli, saj smo vedeli, kaj in kam hočemo ter da je programov veliko. Res je, vendar ne v isto smer. Ta naša ladja oziroma država je namreč odvisna od strank, njihovih programov in dogovorov, ko sklenejo koalicije. Takšnih programov smo imeli že nekaj, država pa nima dolgoročnega, ki bi vse zavezoval in ne bi bili odvisni od trenutnih strankarskih razmerij in njihovih sposobnosti, ki so se pokazale v precej slabi luči. Mnenj o nujno potrebnem dolgoročnem programu je vedno več, žal pa ne tam, kjer bi že davno morale biti, ne kot mnenja, kot dejanja. V politiki in parlamentu. Zato je največja odgovornost za državo in dobro počutje vseh državljank in državljanov na poslancih, na parlamentu kot zakonodajnem organu. Te odgovornosti se v medijih in nastopih zelo zavedajo, v praksi pa sprejemajo odločitve, ki so vse prej kot to. Vlada je torej izvršilni organ, ki mora izvesti odločitve v parlamentu. Kar govorim, ni novo in neznano. Vse to je znano in mi je skoraj nerodno, da o tem sploh govorim. Moram, ker alternative nimam! Dogodki in odločitve, tudi okrog prodaje državnega, torej našega premoženja, ker z njim baje ne znamo upravljati, gredo v drugo smer. Kdo ne zna? Tistih 10 odstotkov ali manj državljanov, ki so člani strank in se kadrujejo za vse pomembne položaje v državi, res ne, saj bi bilo v nasprotnem primeru drugače. Smo res tako nesposobni, kot se nas želi prikazati? Ne, nismo, samo politiki in njihovi sledilci tega ne želijo vedeti. In ker sami in njihovi ljudje ne znajo ali pa imajo druge interese, potem pa prodajmo. Nam ne, ker nimamo denarja. Da ne bom predolg. Poslušajmo in upoštevajmo tiste, ki so kaj naredili, in ne tistih, ki samo veliko govorijo in opozarjajo, brez odgovornosti seveda!
Markovci • Svetniki spet zavrnili razpravo o proračunu
Nagajanje ali upravičeno nasprot
Tudi tokratni, tretji poskus markovskega župana, da bi na občinskem svetu končno začeli razpravo o ob pravo umaknili z dnevnega reda.
Najbrž je malokdo pričakoval - zlasti pa ne tisti na županovi strani -, da se bo seja markovskega občinskega sveta v sredo, 4. februarja, zapletla že takoj v začetku, ob sprejemanju dnevnega reda. Izvirni županov »greh« in zamera na strani njegovih političnih nasprotnikov izvirata iz tega, da so predstavniki ljudstva prepričani, da bi morali imeti več besede pri oblikovanju občinskega proračuna in razvojnih usmeritvah svoje občine, saj so bili zato tudi izvoljeni. In kot že ves čas očitajo županu Milanu Gabrovcu (od izredne seje, ko so prvič zavrnili županov predlog proračuna, preko dopisne seje, ko so mu rekli »ne« še drugič, do tokratne odločitve, ko so predlagani dnevni red razveljavili in uveljavili svojega, brez točke dnevne-
ga reda o obravnavi proračuna) sta župan in občinska uprava ravnala v nasprotju z voljo večine svetnikov.
NRP na mizo minutko pred sejo ...
Tokrat je svetnica Maja Ze-mljarič pripravljavcem še očitala, da predlog proračuna ne vsebuje enega bistvenih sestavin - načrta razvojnih programa (NRP). In čeprav jim je direktorica občinske uprave s citiranjem zakonodaje poskušala dopovedati, da mora biti NRP usklajen s proračunom v 30 dneh po njegovem sprejemu, torej je zanj še čas, se je zgodil majhen čudež: svetniki so celo minuto pred začetkom seje na
Na tokratni seji občinskega sveta je župan Milan Gabrovec obvestil svetnike in občane, da bo s 1. marcem imenoval dva podžupana. To bosta Zvonko Črešnik (N.Si) in Franc Kostanjevec (LDS).
mizo naenkrat prejeli zahtevani NRP. Žal po njihovem mnenju prepozno, saj ga niso mogli preučiti, da bi se lahko odločali o proračunu, zato so s šestimi glasovi proti zavrnili ponujeni dnevni red in proračun zbrisali z dnevnega reda.
Kakšne posledice bo to imelo za občino, natančno še nihče ne ve. Župan je svetnikom užaljeno zatrdil, da ne bodo prihodnjič dobili na mizo ničesar drugačnega, kot so imeli tokrat, direktorica občinske uprave pa se boji, da bi lahko zamudili katerega od razpisov za državna sredstva, saj jih v kratkem pričakujejo. Slabo voljo je povzročilo tudi dejstvo, da so na odborih, kjer so pred sejo svetniki že razpravljali o predlogu proračuna, soglasno potrjevali amandmaje o njegovi spremembi, na sredini seji pa o njem sploh niso želeli govoriti. »V čem je sploh smisel tega, da imamo odbore?« se je spraševal svetnik David Gabrovec.
»Vedno bolj verjamem, da ste po svoji izvolitvi za svetnika nekateri res podpisali dokument,
da boste v vsakem primeru skupno proti županu,« se je jezil župan Gabrovec. »S svojo odločitvijo otežujete delo občinskega sveta, občinske uprave in cele občine. Če imate strice v ozadju, ki vas usmerjajo pri vašem odločanju, se jih otresite ali pa rajši odstopite s svoje funkcije.«
Izračuni nekoliko »na pamet«, vendar ne na škodo občanov
Potem ko so svetniki potrdili zapisnike prejšnjih sej (redne, dveh izrednih in dopisne) ter v pobudah in vprašanjih predstavili nekatere vsakodnevne težave po vaseh, se jim je pridružil Jernej Šoemen, vodja čistilne naprave pri Komunalnem podjetju Ptuj, in jim predstavil predlog odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih voda na območju občine Markovci in elaborat za oblikovanje cen odvajanja in čiščenja odplak. Pravzaprav gre pri odloku za posodobitev že obstoječega občinskega akta in
torek • 3- februarja 2015
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 7
a ne pri sebi
dročjih, saj je povprečnina, ki predstavlja osrednji vir najprej sebi, je pomislilo le malo svetnikov, župani ali
143,15 evra neto ter za izredno sejo 90,66 evra neto. Za udeležbo na seji delovnega telesa svetnik oziroma zunanji član prejme 59,64 evra neto, pred-
sednik obora pa 95,43 evra neto. Neto plača podžupana za nepoklicno opravljanje funkcije znaša 673,97 evra (Slovenska Bistrica ima dva podžupana). Neto plača župana Ivana Žagarja za nepoklicno opravljanje funkcije je lani znašala 1.192,94 evra neto ali 50 % plače, ki bi jo prejemal za poklicno opravljanje svoje funkcije. Poklicno naj bi svojo funkcijo župan Ivan Žagar opravljal letos. Župan je lani prejel tudi povračilo stroškov prevoza, in sicer največ do 54 evrov mesečno. Kot je na nedavni seji poudaril poljčanski župan Stanislav Kovačič, so svetniki upravičeni do sejnin, saj z opravljanjem svoje funkcije nastanejo tudi določeni stroški.
Vendar je dejstvo, da se pojavljajo več deset evrov visoke razlike med sejninami, tako denimo v Trnovski vasi sejnina svetnika znaša zgolj 38,69 evra bruto, v Ankaranu je simbolična in znaša en evrov do sejnin v Novi Gorici, ki znašajo vrtoglavih 442 evrov bruto.
Mojca Vtič
tovanje županu?
Lenart • Še z druge redne seje
Občani nezadovoljni s plačevanjem daljinskega ogrevanja
Na minuli seji lenarškega občinskega sveta je bilo slišati tudi precej zanimivih razprav okrog plačevanja ogrevanja in zadolženosti občine.
Milko Slanic je zastavil vprašanje v zvezi s plačevanjem energije za daljinsko ogrevanje Eko toploti energetiki. Meni namreč, da je netransparen-tno, saj imajo občani vedno več pritožb. Župan Janez Kramber-ger je zagotovil, da so zadeve v teku in da bo v začetku tega meseca sklicana seja odbora, ki bo zadevo obravnavala. Svetnik Maksimiljan Šuman je pri tem še občinsko upravo zaprosil za pripravo izhodišča in analizo stanja od podelitve koncesije do danes.
V nadaljevanju pa je opozoril še na sanacijo državne ceste skozi Radehovo, za katero sta se zavezali Direkcija RS za ceste in DARS. Kot je dejal, bo treba na obe organizaciji izvesti pritisk, da bosta še pred turistično sezono, ko je gostota prometa na višku, zagotovili prometno varnost oz. uredili krožišče.
Zorger: »Sedaj pa zahtevam, da to pripravite!«
Do nekoliko burnejše debate pa je prišlo, ko je svetnik Drago Zorger ponovno zaprosil za pripravo celotnega pregleda zadolženosti občine ter pregled vseh najetih kreditov s stanjem glavnice, obrestno mero in plačilnimi roki. Župan Kramberger pa je odvrnil: »Slišal sem zadnjič to pobudo. Tega občinski upravi
Svetnik Milko Slanič je na minuli seji opozoril na vse več pritožb občanov glede plačevanja energije za daljinsko ogrevanje.
nisem naročil, ker ocenjujem, da je v gradivu za proračun dovolj obsežno opisano po postavkah, koliko sredstev je namenjenih za poplačevanje že iz-
vedenih obveznosti in koliko jih imamo namenjenih za poračun v letu 2015. Glede kreditov pa podatke lahko dobite v finančni službi.« A Zorgerja to ni prepri-
čalo: »V smislu 16. člena poslovnika zahtevam, da se pripravi kapilarni pregled obveznosti občine zapadlih in nezapadlih obveznosti in pregled kreditov. Nobenih historiatov mi ne rabite pisati. To je minimum minimuma, kar nam lahko daste, ker mislim, da ni razloga, da svetniki tega ne bi vedeli.« Župan je popustil in Zorgerju obljubil zahtevano.
Sicer pa je župan še svetniški zbor seznanil z gradnjo vodovoda v Selcih, Stražeh in Rogozni-ci. Kot je povedal, je bil postopek za uvedbo v delo speljan. Zaradi zimskih razmer pa del še niso začeli. Dodal je še, da bo sočasno z izvedbo del Telekom polagal cevi za optično omrežje, ki jih bo tudi financiral.
Monika Levanič
činskem proračunu, je bil neuspešen: svetniki so raz- Zavrč • Po šestih letih sprejeli OPN
uskladitev z državno zakonodajo.
Več kot ob odloku je svetnike zanimalo oblikovanje cen za te storitve. Ob številnih vprašanjih svetnikov je Šoemen priznal, da so predvideni stroški ocenjeni na podlagi izkušenj s podobno dejavnostjo v primerljivih občinah, a svetnikov ni povsem prepričal v točnost izračunov. Priznal je, da gre v nekaterih primerih le za približno oceno
Foto: arhiv
Fotografija je simbolična.
(na primer glede količine odpadnih voda, kar seveda močno vpliva na ceno), vendar nikdar v škodo občanov.
Svetniki so cenik sprejeli, vendar s pripombo, da bo lahko veljal šele 1. aprila, saj proračuna (v katerem bodo med drugim določena sredstva za subvencioniranje omrežnine občanom) še niso sprejeli.
Z večjim veseljem so svetniki glasovali za naslednji sklep - desetodstotno znižanje cen v markovskem vrtcu za prvo starostno obdobje (z dosedanjih 478,89 evra mesečno na 431 evrov). »Pa smo še vedno najdražji vrtec v širšem okolju,« je bil slabe volje župan.
Ob koncu so opravili še nekaj kadrovskih sprememb: za odgovorno urednico občinskega časopisa List iz Markovcev so imenovali Ireno Pukšič iz Nove vasi pri Markovcih, v komisijo za odlikovanja in priznanja Mirana Milošiča, v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Franca Kosta-njevca.
jš
Odločno proti pogodbeni pošti
Čeprav je bila seja sveta občine Zavrč po svoje zgodovinska, saj so po šestih letih prizadevanj končno sprejeli občinski prostorski načrt, se je veselje svetnikov razblinilo ob informaciji, da namerava Pošta Slovenije stalno pošto Zavrč preoblikovati v pogodbeno. Temu odločno nasprotujejo.
Največ zaslug za pripravo OPN je podžupan Janko Lor-bek (ki je sejo vodil namesto odsotnega župana Mirana Vuka) pripisal prizadevni direktorici završke občinske uprave, ki je uspešno vodila tudi dogovarjanja s SOU. Po besedah direktorice Evelin Ma-koter Jabločnik je bil celoten proces priprave in sprejemanja OPN zelo specifičen, obsežen in zapleten.
Z velikim nezadovoljstvom pa so završki svetniki in svetnica sprejeli informacijo o nameri Pošte Slovenije, da želi stalno pošto 2283 Zavrč preoblikovati v pogodbeno pošto. V precej kritični in na čase celo ostri razpravi so svetniki drug za drugim izražali svoje odločno nasprotovanje proti (zanje) nerazumni nameri Pošte Slovenije. Ne le zaradi dejstva, da gre
za obmejno pošto z večstoletno tradicijo, katere usluge danes koristijo tudi številni tranzitni potniki in izvajalci mednarodnega tovornega prometa, ampak predvsem zaradi tega, ker je
na območju občine Zavrč devet vasi, ki so raztepene po halo-ških gričih, v katerih živi okoli 1700 prebivalcev in jim po ukinitvi bančne poslovalnice v Zavrču ostaja pošta še edina
Foto: M. Ozmec
Veselje ob sprejetju OPN se je završkim svetnikom razblinilo ob informaciji, da želijo stalno pošto Zavrč spremeniti v pogodbeno. Zavrčani zahtevajo, da ostane njihova pošta v sedanjih prostorih.
možnost poslovanja in komuniciranja z zunanjim svetom. Zato so na predlog odbora za gospodarstvo soglasno sprejeli sklep, v katerem so Pošti Slovenije k nameravanemu preoblikovanju završke pošte podali negativno mnenje. Če na Pošti ne bodo upoštevali nasprotovanja občine ter številnih občanov in bodo poslovalnico, katere sedež je zadnjih šest let ob Tuš marketu Haložanka, kljub temu preoblikovali, pa od Pošte Slovenije odločno zahtevajo, da se ohranita sedanja kakovost in obseg poštnih storitev. Poleg tega pa zahtevajo, da sedež pogodbene pošte ostane v občinskem središču, torej v Zavrču, v nobenem primeru ne bodo dovolili, da bi poštno poslovalnico premestili na obrobje občine ali celo v katero od vasi.
M. Ozmec
Foto: MV
8 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 3. februarja 2015
Ptuj • Sedmi mednarodni pustni ekstempore
Ptuj • Utrinki s proslave ob kulturnem prazniku
V	petek odprtje razstav
V	sredo, 4. februarja, se je začelo žigosanje slikarskih podlag sedmega mednarodnega slikarskega ekstempora Ptuj Karneval 2015.
Zdaj že tradicionalna likovna nagrada, ki poteka v času pusta v najstarejšem slovenskem mestu, je v letih 2003 in 2004 ter nato 2011, 2012, 2013 in 2014 privabila na Ptuj že skoraj 600 likovnikov, ki so svoja platna žigosali po vsej Sloveniji, v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Ekstempore organizira KUD Art Stays skupaj z Mestno občino Ptuj, Javnimi službami Ptuj in drugimi sponzorji. Prijave in žigosanje slikarskih podlag je tudi letos možno po vsej Sloveniji v papirnicah Leonardo in partnerskih galerijah v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem od 4. do 12. februarja. Tematika je ponovno karnevalsko obarvana.
Žigosanje podlag se je letos začelo z odprtjem fotografske razstave Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev v galeriji Magistrat, kjer razstavljajo Anton Mlakar, Primož Hieng, Stojan Kerbler, Andrej Furlan, Žiga Koritnik, Branko Lenart in Boris Farič.
Podelitev nagrad in odprtje razstav, ki bodo v galeriji Magistrat in razstavišču FO.VI2 v MGP do 4. marca, bo v petek, 13. februarja, ob 14. uri pred Mestno hišo.
Stvari so nam ušle iz
»
Letošnji kulturni praznik so v ptujski občini proslavili tri dni pred samim v četrtek, 5. februarja; dnevi ob koncu tedna so pač letos rezervirani za i kurentovanje.
V dominikanski dvorani so se zbrali številni ljubitelji kulturnega dogajanja iz Ptuja in okolice, da počastijo spomin
na enega največjih mož slovenske kulture, pa tudi na vse tiste nič manj pomembne kulturne ustvarjalce in poustvarjalce, ki
sooblikujejo sedanje kulturno dogajanje v našem okolju in ki so se jih že po tradiciji tudi letos spomnili s priznanji in plaketami Zveze kulturnih društev Ptuj in ptujske občine.
Slavnostne besede je letos zbranim namenila Darja
Koter. Najprej je spomnila, da letos mineva 70 let, odkar Slovenci 8. februarja praznujemo kulturni praznik. In takoj spomnila na Ptuj 8. februarja 1945: »Tistega dne so Nemci ob zahodnem zidu starega mestnega pokopališča ustrelili deset
Foto: arhiv Art Stays
Slika dobitnice velike nagrade ekstempora 2013 Tine Dobrajc
Foto: Langerholc
Dobitniki priznanj in plaket Zveze kulturnih društev Ptuj: (od leve) Marjan Bone (član skupine Kvin-ton), Ida Lepej, Marija Zamuda, Sonja Lovrec, vodja folklorne skupine Sožitje, Anica Zupanič, predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič in Mitja Gobec
Ormož • Mladinski center nagrajuje
Slovenska Bistrica • Ob kulturnem prazniku
Reciklirajmo besede
Mladinski center Ormož je konec januarja nagradil udeležence literarnega Natečaja za najizvirnejšo konstruktivistično pesem: Reciklirajmo besede. Z natečajem so mlade pozvali in izzvali, da dajo svoji ustvarjalnosti krila in že uporabljene, natisnjene besede iz časopisov in revij ponovno uporabijo.
Ker smo v letu 2014 obeleževali 110 let rojstva prekmalu umrlega pesnika Srečka Kosovela, so mlade pozvali, da pri tem uporabijo konstruktivistič-no tehniko pesnjenja in ustvarijo pesmi, ki so odraz njihovega doživljanja sveta, družbe, življenja. 16 mladih ustvarjalnih posameznikov je uporabilo besede, ki jih dnevno uporabljamo vsi mi, velikokrat v zelo podobnih si situacijah in kontekstih in tako je nastalo 16
popolnoma različnih mojstrovin. Članice komisije (Nadica Granduč, mag. Blanka Erhartič in Marijana Korotaj) so bile soglasne, da je vsaka pesem po nečem posebna in enkratna in si zasluži nagrado ter vzpodbudo za nadaljnje ustvarjanje. Zato so knjižne nagrade prejeli vsi sodelujoči.
Na natečaju so sodelovali: Alina Planinc, Brina Voljč, David Trstenjak, Daniel Ivo Goe-bel Fridrich, Eva Dovečar, Ina
»
Ljubiteljska kultura je
Voljč, Jakob Majhen, Jakob Šnaj-der, Kaja Horvat, Miha Munda, Nika Horvat Sušanj, Nika Ga-šparič, Ana Zemljič, Katarina Vaupotič, Helena Balažic in Nuša Lorenčič.
Gost zaključnega dogodka je bil Brane Zorman, ob zaključku natečaja so prispevke tudi razstavili na stopnišču in v hodniku 1. nadstropja ormoškega gradu, kjer bodo na ogled do sredine marca.
Mladinski center Ormož
Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole je 5. februarja v tej priložnosti je zveza kulturnih društev vročila javna priznanja Štefana Romi venska Bistrica. Romihova nagrajenka Kristina Berlič s Pragerskega je po pre enostavno moraš biti del tega.«
Foto: arhiv Mladinski center
Plaketo z listino, ki se podeljuje za posebne dosežke na področju kulturnega delovanja, je prejela Kristina Berlič, ki je že 23 let članica mešanega pevskega zbora Delavsko prosvetnega društva Svoboda Prager-sko, je članica literarne sekcije, članica turističnega društva Breza Pragersko-Gaj, članica kulturnega društva Mariborska literarna družba, ob tem pa je izdala še tri pesniške zbirke Izgubljeno otroštvo, Glas gora me vabi in Iz globin moje duše. Druga plaketa je romala v roke pevovodje Nevenke Gril Ha-meršak iz Rač, ki aktivno deluje v ljubiteljski kulturi že 40 let, od tega že 28 let vodi Moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava.
Priznanja Štefana Romiha, ki se podeljujejo za dosežke enoletnega obdobja dela, so prejeli Friderik Sobotič, dolgoletni član KUD društva Andreja Stefanciosa Studenice, Natalija Šarman Ferlež za delo na glasbenem področju, Franja Kme-
Martin Juhart je eden izmed najmlajših prejemnikov priznanja Štefana Romiha. »Priznanje mi pomeni spodbuda za trdo delo naprej,« je povedal 23-letni Juhart, ob vsem že naštetem še študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter član skupine Poskočni muzikanti. Na vprašanje, kakšna je razlika med profesionalno in ljubiteljsko kulturo, je odgovoril: »Pri ljubiteljski kulturi je prisotna neka radost, ko človek pride na vaje, da si oddahne od vsakdanjih stvari, da zapoje iz dna srca. Tudi mi umetniki to radi vidimo, to manjka na profesionalni ravni tiste srčnosti, tiste naravne lepote v glasbi in to ti da ljubiteljska kultura.« Kot že omenjeno, od leta 2010 vodi mešani pevski zbor na Šmartnem na Pohorju, ki je pod taktirko Juharta lani na regijskih tematskih koncertih Sozvočenja, ki jih prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti, prejel drugo nagrado, ob tem pa jih je strokovna komisija razglasila za najperspektivnejši zbor Štajerske in Pomurja.
tec, pevovodja mešanega in otroškega pevskega zbora KUD Štefana Romiha Črešnjevec, Zdenka Detiček Opič, članica KUD Janko Živko Poljčane in avtorica zbirke pesmi Nasmeh iz spomina in dveh knjig pravljic ter Martin Juhart, umetni-
ški vodja Mešanega pevskega zbora KUD Šmartno na Pohorju in Okteta Lipa Kebelj ter član Okteta Planika.
Prireditev je poleg nagrajencev v ospredje postavila tudi Prešernov dan. Svoje razmišljanje o slovenski kulturi je z zbra-
torek • 10. februarja 2015
Kultura
ŠtajerskiTEBHlK 9
rok!
«
i Prešernovim dnevom, že pomembnejše dogajanje -
talcev. Na mestu zločina je sicer spominsko obeležje, žal z že zdavnaj zbledelimi imeni. Mnogo predolgo čakamo na ureditev starega mestnega pokopališča, ki je gotovo eden pomembnejših kulturnih spomenikov našega mesta,« in nadaljevala:
Foto: Langerholc
Slavnostna govornica Darja Koter: »Danes vidimo, da so ob obnovi oskrunili dominikansko cerkev.«
»Dovolite, da se ob kulturnem prazniku posvetim njemu, za katerega menim, da je s svojo veličastno preteklostjo in številnimi umetniškimi obrazi, ki jih srečujemo vsak dan, velik in dostojen člen visoke kulture in ga je vredno častiti, mu posvečati življenje in ustvarjalno energijo
- mestu Ptuju.« Spomnila je na preteklost mesta, njegov razvoj in na nekatere ustvarjalce, ki so tukaj živeli in delali - od domi-nikancev pred 450 leti naprej. V zvezi z dominikanci je govornica omenila najnovejše prenove dominikanskega samostana: »Teh se je Ptuj zelo razveselil, a
življenjska sila
«
bistriškem gradu priredila slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob ¡ha za delo na področju ljubiteljske kulture v občinah Makole, Poljčane in Slo-jemu plakete z orošenimi očmi dejala: »Ljubiteljska kultura je življenjska sila,
nimi delila direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Patricija Breznikar. Spomnila, je, da so se iz društvenega življenja razvile prve institucije, gledališča, glasbene šole, knjižnice ter nadaljevala: »Država bi morala gojiti
boljši odnos do kulture nasploh in tudi do društvene kulture, ki je vezana na ohranjanje kulturne dediščine, ne da pozablja na lastno tradicijo. Vloga kulturnih društev, ki so v manjših krajih edini stik s kulturo, je ne-
ne za dolgo. Danes vidimo, da so ob obnovi oskrunili cerkev in spomin na vse tiste zaslužne imenitneže za rast Ptuja, saj so baročno cerkev spremenili v nekaj, kar naj bi v bodoče predvsem služilo dobičku. Stvari so nam ušle iz rok! Bog ne daj, da se pred našimi očmi zruši še ptujska veduta, ki so jo nekdanji Ptujčani tako premišljeno snovali, gradili z najboljšimi mojstri in ščitili pred vsakršnimi sovražniki. Danes, ko se zdi, da so vojne in dnevi uničenja že preteklost, smo kulturni dediščini najbolj sovražni mi sami.«
Prejemniki priznanj, plaket in oljenk
Na osrednji ptujski proslavi so podelili priznanja Zveze kulturnih društev Ptuj ter oljenke in veliko oljenko Mestne občine Ptuj.
Foto: Langerholc
Dobitnik velike oljenke je slikar Andrej Božič.
Priznanja ZKD so prejeli likovna pedagoginja Anica Zupanič, folklorna skupina društva Sožitje Ptuj in Marija Zamuda za svoje pevsko delo. Plaketo, najvišje priznanje ZKD, sta prejela Ida Lepej in glasbena skupina Kvinton, prvo pla-
keto Franca Lačna za življenjsko delo na področju vokalne glasbe (to so naZKD osnovali letos) pa je prejel Mitja Gobec.
Oljenke MO Ptuj za izjemne zasluge na področju kulture so letos prejeli glasbenik Mladen Delin, likovnik Jernej Forbici in kulturno-umetniško društvo Dom kulture zakoncev Ben-čevič, veliko oljenko pa slikar Andrej Božič.
V kulturnem programu, ki ga je pripravil režiser Peter Srpčič, so sodelovali pevka Romana Zelenjak in pianist Dejan Štu-hec, učenke baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja in pevci mešanega mladinskega pevskega zbora ptujske gimnazije pod vodstvom Jožice Lo-vrenčič-Lah; prireditev je povezoval Miha Masten ob pomoči tolmačke za znakovni jezik Kaja Zlatka Hotzl.
jš
Ptuj • Srečanje kulturne dediščine
Kurentovanje v očeh fotografov in novinarjev
Da je maskiranje in Kurentovanje dobilo tako velik mednarodni pomen tudi zaradi in s pomočjo medijskega poročanja, je nesporno dejstvo. Kako svojo vlogo in pomen dojemajo sami, pa so na 4. srečanju kulturne dediščine v sredo opisovali novinarji in fotografi, ki vrsto let poročajo o pustnih šegah in običajih v Sloveniji pa tudi tujini.
Foto: Langerholc
Dobitni oljenke MO Ptuj: (od leve) zakonca Stanislava Vauda Benčevič in Igor Benčevič, Jernej Forbici (priznanje je sprejela njegova mama) in Mladen Delin; z njimi župan Miran Senčar, ki je podeljeval oljenke.
precenljiva, ob tem pa kulturna društva ljudi bogatijo, utrjujejo socialno vez. Kultura naj ostane kisik naše družbe, saj ta plemeniti in izpopolnjuje človekov značaj in načina življenja.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Nagrajenci (od leve) Franja Kmetec, Zdenka Detiček Opič, Friderik Sobotič, Kristina Berlič, Nevenka Gril Hameršak, Natalija Šarman Ferlež in Martin Juhart, ki je tudi eden najmlajših prejemnikov priznanja.
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je v sredo potekalo 4. srečanje kulturne dediščine, v organizaciji ZRS Bistra Ptuj, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Inštituta za slovensko narodopisje, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Slovenskega etnografskega muzeja in Javnih služb Ptuj, to leto pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Srečanje z naslovom Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev se je končalo s fotografsko razstavo v okviru Ex-tempore Ptuj. To so na ogled postavili v Galeriji Magistrat, kjer so razstavljene fotografije Borisa Fariča, Andreja Furlana, Primoža Hienga, Stojana Ker-blerja, Žige Koritnika, Branka Lenarta in Antona Mlakarja.
Še preden so v sredo besedo dobili ustvarjalci medijskih vsebin, so navzoče pozdravili ptujski župan Miran Senčar, direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec, Rajko Jurgec Bertold Dra-neški, princ karnevala, Andrej Brence, v. d. direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, in Magdalena Tovornik, podpredsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Slednja je v zelo zanimivem govoru poudarila pomen ohranjanja nesnovne kulturne dediščine in dejala, da je Ptuj pri tem zelo dobro razumel svoje poslanstvo. Prepričana je, da je skrajni čas, da se država in občina začneta intenzivno ukvarjati s tem, da se obhodi kurentov uvrstijo na kulturni seznam UNESCA. „Pot do Pariza ni lahka ne kratka, je pa odprta," je dodala.
In ravno korak v to smer je javna obravnava predloga
Odloka o razglasitvi obhodov kurentov za mojstrovino državnega pomena, ki je prav tako v sklopu srečanja potekala v sredo. „Čas je, da kurente delimo z vsem svetom," je zaključila Tovornikova in lokalni skupnosti zagotovila podporo tudi na nacionalni ravni.
Kulturna dediščina v očeh fotografov in
novinarjev
Svoje videnje pomena novinarstva in fotografije pri ohranjanju kulturne dediščine pa so predstavili programski vodja srečanja dr. Jurij Fikfak, Milan Vogel, Primož Hieng, Stojan Kerbler, Andrej Furlan, Andreja Čokl, Branko Lenart, Boris Fa-rič, Žiga Koritnik ter Anemari Kekec, novinarka Radia Ptuj in Črtomir Goznik, fotograf Štajerskega tednika.
Goznik, ki se s fotografijo ukvarja od leta 1998 naprej, se je lotil primerjave poročanja o ptujskem kurentovanju v Štajerskem tedniku pred 55 leti in
danes: »V uredništvih medijske hiše Radio-Tednik, torej tako na Štajerskem tedniku kot tudi na Radiu Ptuj, se zavedamo pomena pusta in maskiranja v našem okolju, zato bomo tudi v bodoče nadaljevali z obsežnim poročanjem o vseh relevantnih dogodkih med svečnico in pe-pelnico. Novinarji in fotografi se zavedamo, da nismo strokovnjaki za področje kulturne dediščine, vendar se kljub vsemu trudimo, da bi pust in pustne like ohranili in prikazali v pristni podobi, z vsemi običaji, ki ga zaznamujejo,«
Anemari Kekec, dolgoletna novinarka Radia Ptuj, ki Kuren-tovanje neprekinjeno novinarsko dokumentira od leta 1995 naprej, pa je spregovorila o radijski mističnosti. Prepričana je, da je velika prednost radia v zvoku, ki ga lahko prenaša, in tehnologiji, ki omogoča ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine. Obenem poudarja, da so ravno mediji kurentovanje iz lokalnega okolja ponesli v svet. Dženana Kmetec
Novinarka Radia Ptuj Anemari Kekec in fotograf Štajerskega tednika Črtomir Goznik
Foto: CG
10 TEDNIK
Kultura
torek • 10. februarja 2015
Ljubljana • Objavljeni razpisi Javnega sklada za kulturo
Na voljo je pol milijona
Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) je 30. januarja objavil tri javne razpise za sofinanciranje kulturnih projektov oz. programov, namenjene kulturnim društvom oziroma njihovim zvezam. Odprti so do 2. marca.
Prvi razpis je za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Okvirna vrednost razpisa znaša 313.640,00 evrov. Kandidirajo lahko kulturna društva in njihove zveze s statusom pravne osebe v Republiki Sloveniji in krovne or-
ganizacije v kulturi za kulturno delovanje Slovencev, ki živijo v zamejstvu. Predmet razpisa je sofinanciranje projektov kulturnih društev in njihovih zvez, ki bodo izvedeni kot prireditve (koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve) in jih pripra-
vljajo in izvajajo kulturna društva in skupine na neprofiten način ter so v interesu širše družbene skupnosti; izobraževanja in strokovna usposabljanja za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter založniški, filmski in video projekti. Področja dejavnosti, za katera so raz-
pisana sredstva, so: zborovska, instrumentalna (pihalni, tam-buraški in mandolinski, simfonični, godalni in harmonikarski orkestri), gledališka in lutkovna, folklorna, filmska, plesna, likovna ter literarna dejavnost, posebno področje pa je tudi mažoretna dejavnost, a so sred-
stva namenjena le krovnim organizacijam na nacionalnem nivoju. Cilji razpisa so spodbujanje ustvarjalnosti, podpiranje kakovostnih projektov, ki so pomembni za splošni kulturni razvoj in promocijo v Sloveniji in tujini, povečanje raznolikosti kulturnih dogodkov in povečanje dostopnosti kulturnih vsebin ter podpiranje kakovostnih programov kulturne vzgoje.
Drugi razpis je za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS. Vrednost sredstev po tem razpisu je 157.587,00 evrov, kandidirajo pa lahko kulturna društva in njihove zveze, zasebni zavodi
in druge nevladne organizacije s statusom pravne osebe zasebnega prava in ustvarjalci z veljavnim statusom samozapo-slenih v kulturi.
Tretji, dveletni programski razpis pa je za izbor kulturnih programov vrhunskih skupin na področju zborovske in folklorne ljubiteljske kulturne dejavnosti. Okvirna vrednost tega razpisa znaša letno 50.000,00 evrov, na njem pa lahko kandidirajo kulturna društva s statusom pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu, ki delujejo na področju razpisa in izpolnjujejo v razpisu navedene pogoje.
jš
Slovenska Bistrica • Andrej Stopar - Pax Putina
Ptuj • Gala koncert mladih glasbenikov
»Ukrajinsko-rusko krizo in pat pozicijo v Evropi lahko reši zgolj Rusija«
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je januarja gostila Andreja Stoparja. Diplomirani zgodovinar in primerjalni književnik ter novinar je predstavil svojo knjigo Pax Putina, ki v obliki kratkih knjižnih zapisov strnjuje njegovo moskovsko poročevalsko obdobje v letih 2005-2013.
Zapisi v kronološkem zaporedju zarišejo čas vladanja Putinovega kroga, čas, ko je Rusija iz ekonomsko zlomljenega ostanka Sovjetske zveze ponovno postala imperialna sila. Na predstavitvi v slovenjebistriški
knjižnici je med drugim osvetlil odnos med Rusijo in Ukrajino. »Ukrajina bi najelegantneje naredila, če bi se odpovedala Donecku in Lugansku. Tam živijo ljudje, ki ne želijo živeti pod ukrajinsko zastavo, vpra-
Cisti užitek ob prvih koncertnih korakih
V ponedeljek, 2. februarja, so na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla pripravili gala koncert najboljših učencev. Koncert ima že tradicijo, saj ga šola organizira že petič.
Foto: Mojca Vtič
Novinar Radia Slovenija Andrej Stopar in Natalija Sinkovič, urednica ter novinarka Radia Maribor.
šanje pa je, ali Rusija želi ti dve regiji, saj imata infrastrukturo povsem uničeno, sami pa nista sposobni samostojno živeti,« je zaupal njegov vidik ter dodal, da rusko-ukrajinsko krizo in s tem pat pozicijo v Evropi lahko reši le Rusija.
In kateri del velike in raznolike Rusije ima Stopar najraje? »Zelo rad imam ruski sever, od Sankt Peterburga do Ladoškega in Oneškega jezera, Vologdo. Severni kraji imajo neki čar. To je stara Rusija z dobro ohranjenimi starimi mesti, samostani in cerkvami.« O zimah pa je dejal, da je bila njegova prva zima najhladnejša, ko so se temperature spustila do -30, zadnja leta pa so bile celo ruske zime brez snega, s temperaturami okoli ničle ali malce nižje.
Mojca vtič
Že lokacija koncerta je nekaj posebnega. Refektorij samostana je spektakularna dvorana, ki bi zlahka lahko postala mednarodni center in gonilo glasbene produkcije v tem delu Slovenije. Morda bi si samo želela, da bi šola premogla kakovostnejši koncertni klavir. Trenutnega je namreč nujno treba nadomestiti.
Šola izstopa po angažmaju svojih profesorjev. Večina zelo mladega kolektiva se namreč nepretrgoma strokovno izpopolnjuje po metodi Williams. V Sloveniji so samo tri takšne šole (v Ljubljani, na Bledu in Ptuju).
Na koncertu so se predstavili mladinski pevski zbor pod mentorstvom Petra Gojkoška,
Foto: Matjaž Antončič
Mladi glasbeniki iz zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla s korepetitorkama Anito Kralj in Živo Horvat (čepita na levi), direktorjem p. Milanom Kosom (na desni) in ravnateljico Klavdijo Zorjan Skorjanec (četrta z desne)
Lana Kunčič (violina), Dan Muršič (harmonika), Andraž Alič (violončelo), Miha Kokot in Ambrož Radošek (klavir), Vid Palčar (violina), Matevž Vavpotič (violina), Jan Špurej (rog), Lučka Kaligarič (kitara), Urban Erker (klarinet), Maja Petek in Vida Janžekovič (klavir), Pia Majerič (flavta), Aldina Clarisa Ban (violina), Nika Janžeko-vič Toplak in Tea Ladič (harfa), Žan Luka Tomanič (trobenta) in Anamarija Lajh (flavta) ob podpori korepetitork Žive Horvat in Anite Kralj.
Slišali smo mladostno zagnanost, veselje do muziciranja in čisti užitek ob prvih koncertnih korakih. Profesorjem in učencem želim še veliko uspehov in glasbene radovednosti. Z velikim zanimanjem bom spremljala delo te ustanove. Mojo naklonjenost so si pridobili.
Adriana Magdovski
Lenart • Likovno-poetični večer
Jesenske trave
Po uspešni predstavitvi na 30. knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani je založba PiKA, Zmagoslav Šalamun, pripravila še en poseben večer, prežet s poezijo, glasbo in razva-janjem brbončic, tokrat v Centru Slovenskih goric v Lenartu.
Rdeča nit pesniške zbirke je melanholično obarvana, vendar z globoko in čutno vsebino. Na tak opis zbirke se je avtor opredelil, da »če so moje
misli črne, sem jaz potem bolj svetel«. O nastalem pesniško-likovnem delu avtor sam zase pravi, da prihaja v jesenska leta in tako zanj lirično razpolože-
Hajdina • Razstava Cecilije Bernjak
Jagodni izbor risb in slik zadnjih 20 let
Občina Hajdina in KPD Staneta Petroviča Hajdina - likovno-fotografska sekcija sta v zadnjem januarskem tednu pripravila odprtje razstave likovnih del Cecilije Bernjak. Na ogled so postavljena izbrana dela, ki so nastajala v zadnjih 20 letih.
Foto: Maksimiljan Krautič
nje pomeni del ustvarjalnega samouresničevanja.
Za odlične glasbene vložke je poskrbel mlad kitarist in kantavtor Nejc Kurbus. Na koncu literarnega večera se je direktorica knjižnice Lenart Marija Šauperl z majhnimi darilci zahvalila vsem, ki so pomagali k izdaji pesniške zbirke Jesenske trave in pri izvedbi odličnega večera - Zmagu Šalamunu, Nini Zorman ter Anki Zorman.
Zbrane je tudi povabila, da si lahko likovno razstavo Jesenske trave ogledajo v prostorih knjižnice Lenart še do 3. marca.
Nina Zorman
Od srede, 28. januarja, naprej je v razstavnem prostoru PSC Hajdina na ogled razstava Cecilije Bernjak, umetnice, ki je v naših krajih že izjemno dobro
poznana. S svojimi raznolikimi motivi se Bernjakova to pot predstavlja s pregledno razstavo, na kateri so zbrane risbe in slike, pa tudi panjske končnice,
Foto: Črtomir Goznik
poslikane ali okrašene s tehniko pirografije.
„Motivno so dela izjemno raznolika, saj zaobjemajo tihožitja, krajine, vedute, portrete in avtoportrete ter sakralne motive. Avtorici so izjemno ljuba tudi njena žanrska dela, ki prikazujejo različna kmečka opravila," o razstavi pravi kusto-dinja v Galeriji Murska Sobota, Irma Brodnjak in dodaja, da so vsebinsko izjemno prepričljiva tudi dela, ki slikajo razpoloženje, občutenja v danem trenutku, ter dela z očitnimi simbolnimi pomeni.
Gre za prodajno razstavo, ki bo na ogled do sredine marca.
Dženana Kmetec
Rokomet
Nedeljanom pohvale za igro, Dravi točke
Stran 12
Rokomet
Ormožane skrbi poškodba Bojana Čudiča Stran 12
Strelstvo
Venta z zmago v vodstvo v skupnem seštevku
Stran 13
Rokomet
Veterani v znamenju športa, pusta in druženja Stran 13
Mali nogomet
Zmagovalci med zmagovalci so »Jerebici«
Stran 14 Mali nogomet Odličen nogomet in organizacija turnirja
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Smučanje • SP v Vailu
Tina Maze zlata, dve zmagi Jakova Faka
Nogomet • NK Zavrč
Tina Maze - smukaška kraljica SP v Vailu
... to so le najboljši dosežki naših smučarjev ob koncu tedna, odličnih uvrstitev je bilo še več.
Z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Vailu je nedvomno izstopala 31-le-tna Črnjanka Tina Maze. Za nameček je slavila v paradni disciplini - smuku, piko na i pa je dodala s filmsko prednostjo dveh stotink sekunde. Po srebrni medalji v superve-leslalomu je to že druga medalja zanjo, nastopa pa še v treh disciplinah - v vseh je v krogu najožjih favoritinj!
jm, sta
SP v Vailu, smuk:
1.	Tina Maze (Slovenija)
2.	Anna Fenninger (Avstrija)
3.	Lara Gut (Švica)
»Takšni se redko rodijo«
V Črni na Koroškem je Tinin nastop spremljal tudi njen prvi trener Blaž Jelen. Ze od nekdaj pred tekmo svoje nekdanje varovanke opravi isti ritual, ki ga sicer ne izda, in na katerega se zanaša, da prinaša srečo Tini. »Danes je pomagalo, za tisti dve stotinki, da je vrnila Anni Fenninger,« je za STA dejal Jelen, ki pa pravi, da so sicer Tinini nastopi prav stresni in da je občutke težko opisati. Jelen še vedno trenira otroke smučanje, vendar pravi, da takšnega smučarja, kot je Tina, iz njegovih vrst ne bo več. »Takšni se redko rodijo,« je sklenil Tinin prvi trener.
Vse dosedanje Tinine medalje na SP:
1. mesto, Vail/Beaver Creek 2015, smuk 1. mesto, Schladming 2013, superveleslalom
1.	mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, veleslalom
2.	mesto, Vail/Beaver Creek 2015, superveleslalom 2. mesto, Schladming 2013, superkombinacija
2. mesto, Schladming 2013, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, superkombinacija
2. mesto, Val d'Isere 2009, veleslalom
Dve zmagi Faka
Nepozaben konec tedna je tudi za biatloncem Jako-vom Fakom, ki je v Novem mestu na Češkem na tekmah svetovnega pokala slavil tako v soboto kot v nedeljo. V soboto je bil najboljši na sprinterski preizkušnji, v nedeljo pa je na zasledovalni tekmi odbil vse napade tekmecev in za Slovenijo vpisal že deseto zmago na tekmah svetovnega pokala (Fak 6, Grašič 3, Marič 1).
Zrinjski v finalu boljši po enajstmetrovkah
ZAVRC - ZRINJSKI 0:0 (3:4 po 11-m)
ZAVRČ: Pridigar, Korošec, Du-kic, Datkovic, Muminovic, Cvek, Polic, Mitrovic (od 46. Grezda), Matjašič, Kelenc, Kiš. Trener: Ivica Solomun.
Finalna tekma turnirja Istria Winter Cup v Novigra-du je Zavrču prinesla ekipo Zrinjskega, prvaka prvenstva BiH. Beli so vse dni turnirja delovali zelo odločno in prepričljivo, tudi tokrat v finalu niso razočarali. Žal pa jih je zapustila športna
sreča, saj niso realizirali nekaj zares imenitnih priložnosti (dvakrat Kelenc, Matjašič). Po kazenskih strelih so nato klonili, toda razveseljivo ostaja spoznanje, da ponovno niso prejeli zadetka, kar pomeni, da prenovljena obramba zaenkrat svoje delo odlično opravlja. Trenutno se zdi, da je največ prostora za napredek v igri v napadu, in ko bo Zavrčanom stekel še ta element nogometne igre, lahko navijači pričakujejo dobre novice.
ZAVRC - INTERBLOCK (MLADA SELEKCIJA) 5:2
(2:0)
STRELCI ZA ZAVRČ: Antic, Grezda, Kovačic, Zorko, Monjac
ZAVRČ: Cubic, Grezda, Pe-tanjek, Dobaj, Baric, Brzoja, Monjac, Balic (Kovačic), Antic, Zorko, Bogdan. Trener: Ivica So-lomun.
Nogometaši Zavrča so v petek odigrali še prijateljsko tekmo z mlado selekcijo In-terblocka. Tekma je trajala le 2 x 30 minut. V prvem delu
sta zadela Antic in Grezda. Uvod v nadaljevanje je pripadel mladim Ljubljančanom, ki so izenačili, nato pa je bilo nadaljevanje spet v domeni Zavrča, ki je dosegel še tri zadetke. Enega izmed njih je dosegel vratar Zavrča Ko-vačic, ki je v drugem delu zamenjal Balica in nastopil v polju kot igralec.
Naslednje srečanje bodo Zavrčani odigrali v torek, 10. 2., ko se bodo na Ptuju ob 15.30 pomerili z Dravo.
tp
Nogomet • NK Aluminij
Učinkovito
ALUMINIJ - MARIBOR B
4:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Topolovec (3.), 2:0 Kurež (6.), 2:1 A. Ploj (32.), 3:1 Prašnikar (73.), 4:1 A. Ploj (81.)
ALUMINIJ: Murko (od 46. Lipo-vac), Čeh (od 46. Medved), Leu-štek (od 46. Lonzarič), Topolovec, Gerečnik (od 46. Cesar), Pečov-nik (od 46. Rogina), Vrbanec (od 46. Vindiš), Kozar, Škoflek, Nunič (od 46. A. Ploj), Kurež (od 46. Prašnikar). Trener: Damijan Romih.
MARIBOR B: Hamer, Marja-novič, M. Filipovič, Vukliševič, Curk, A. Ploj, Sirk, Vokič, Lorbek, Hajrič, Šauperl. Igrali so še: Ta-neski, Florjanc, Prinek. Trener: Marko Lešnik.
Kidričani so v soboto na igrišču z umetno travo odigrali tekmo z vodilno ekipo 3. lige sever, B-ekipo Maribora. V tej sta po odhodu Črnica in Trakovskega (oba sta odšla v Domžale) najbolj izpostavljena Damjan Vukliševič in Alen Ploj (slednji je pred časom igral tudi za Aluminij). Zanimivost: tudi v domači vrsti je zaigral Alen Ploj, gre za
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Zavrča so konec tedna odigrali srečanja z različnimi tekmeci in bili pri tem dokaj uspešni.
18-letnega mladinca, ki ni v sorodu z 22-letnim Mariborčanom.
Domačini so odlično odprli tekmo in že po petih minutah z goloma Denisa Topolovca in Roberta Kureža vodili 2:0. Do polovice 1. polčasa so bili domačini boljši,
nato pa so pobudo prevzeli gostje, kar jih je privedlo do zmanjšanja zaostanka - zadel je Ploj. V 2. polčasu so bili varovanci Damijana Romiha precej boljši tekmec in bi lahko še izdatneje napolnili mrežo gostov. V 65. minuti je Luka Prašnikar tako zapravil
strel z 11-metrovke (Hamer je strel odlično ubranil), Ko-zar pa je bil sam pred golom, a ni zadel. V nadaljevanju je Prašnikar izkoristil napako v obrambi gostov, mladi Ploj pa je postavil piko na i z zadetkom v 81. minuti.
Jože Mohorič
Dejan Školnik podpisal ^ za Aluminij
Ob koncu prestopnega roka so v Kidričevem sklenili zelo odmeven dogovor z igralcem, ki v ekipo prinaša dodatno kakovost. Gre za 26-letnega Dejana Školnika, nekdanjega igralca Maribora (na fotografiji desno), ki si je od leta 2010 kruh služil na Portugalskem. Tam je bil član Nacionala, ki po prvi polovici prvenstva zaseda 12. mesto v 18-članski portugalski elitni ligi.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan ima poleg slovenskega še hrvaško državljanstvo, za Hrvaško je odigral tudi 11 tekem v reprezentancah U-20 in U-21. Od leta 2008 do 2010 je igral v vijoličastem dresu, od tam je sledil prestop na Portugalsko. S Portugalci je pred časom prekinil pogodbo, da bi ostal v dobri pripravljenosti, je že nekaj časa treniral s Kidričani, istočasno pa iskal možnost za nadaljnji angažma v tujino. Nazadnje se je z Aluminijem dogovoril za polletno sodelovanje in bo v spomladanskem delu prvenstva pomagal ekipi do čim boljše uvrstitve.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 10. februarja 2015
Rokomet • 1. B SRL (m)
Nedeljanom pohvale za igro, Dravi točke
Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:24 (16:14)
DRAVA PTUJ: Belec, Bedenik, Janžekovič 2, Verdenik, Čeh 3, Bračič 2, Maroh 1(1), Požar 1, Sabo, Hrupič, Jerenec, Lesjak 6(3), Šalamun, Silovšek 6, Žuran 8(3). Trener: Uroš Šerbec
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 1, Bombek 4, Mavrič 3, Bezjak 1, Hržič, Šte-fičar 8(2), Preac, Šerc 1, Kneže-vič, Lorenčič 1, Ščavničar, Vukan 1, Šerod 1, Hojžar 3, Marin.
Lokalni derbi je po prvenstvenem premoru v dvorano Ljudski vrt privabil dobrih 150 gledalcev. Ti so lahko uživali v dobri predstavi obeh ekip, posebno pohvalo za borbenost si zaslužijo gostje iz Velike Nedelje. Ti so se favoriziranim domačinom uspešno postavljali po robu vse do 51. minute, ko je bil rezultat 24:23. Sledila je 7-metrovka za domačine in še dodatna izključitev gostom zaradi protestov trenerja Tomija Matjašiča, s čimer se je tehtnica ob nekaj ključnih obrambah vratarja Belca dokončno nagnila na ptujsko stran.
»To je bila ena izmed naših boljših predstav v tej sezoni, Drava je vendarle ekipa iz vrha lestvice. Močno smo si želeli točk, a je bilo za zma-
1. B SRL (m)
REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:24, Brežice -Moškanj-ci-Gorišnica 29:33, Radeče Mik Celje - Škofljica Pekarna Pečjak 23:28, Herz Šmartno - Mo-kerc-Ig 25:21, Cerklje - Dobova 26:39, Koper 2013 - Grosuplje 34:24. Dol Tki Hrastnik - Črnomelj (preloženo).
1.	KOPER 2013 14 14 0 0 28
2.	DOBOVA	14 13 0 1 26
3.	HERZ ŠMARTNO 14 10 1 3 21
4.	DRAVA PTUJ 14 9 1 4 19
5.	DOL TKI HRASTNIK 13 9 0 4 18
6.	ŠKOFLJICA PEČJAK 14 8 1 5 17
7.	MOŠKANJCI - GOR. 14 6 1 7 13
8.	BREŽICE 14 5 2 7 12
9.	RADEČE MIK 14 4 1 9 9
10.	MOKERC - IG	14	4	1 9	9
11.	GROSUPLJE	14	3	3	8	9
12.	ČRNOMELJ	13	2	1 10	5
13.	V. NEDELJA C, O. 14	2	1 11	5
14.	CERKLJE	14	1	1 12	3
Tomi Matjašič, trener Velike Nedelje CO: »Z rezultatom nisem zadovoljen, glede na izenačenost skozi celotno tekmo bi raje na semaforju videl neodločen izid. Odigrali smo zelo korektno tekmo, nekoliko nas je 'zmanjkalo' ob koncu tekme, saj imamo nekoliko premalo igralcev v rotaciji. Domačinom čestitam za zmago.«
Boštjan Belec, vratar Drave: »Po premoru je vsak začetek težak, tako je bilo tudi za nas. Tekma je bila napeta, gostje so bili zelo trd oreh. V končnici smo le nekoliko 'pritisnili na plin' in zabeležili zmago. Ta nam bo dala dodatne motivacije za naslednjo tekmo, ko nam v goste prihaja vodilna ekipa Kopra.«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (v belih dresih) so šele v končnici strli odpor borbenih Nedeljanov, ki so prikazali eno najboljših predstav v sezoni.
1,	Vesenjak, Ranevski 12, Petek 5, M. Bedrač 1, Lukaček, Balas
2,	Kovač 3, Sok, Valenko 6, Lu-kaček, Zorli 1. Trener: Sebastjan Oblak.
Srečanje 14. kroga nadaljevanja prvenstva med Brežicami in Moškanjci-Gorišnico so dobili slednji. Tako so se Bre-žičanom oddolžili za poraz v uvodnem prvenstvenem krogu (22:28). Tokrat so varovanci Sebastjana Oblaka zaigrali tako kot znajo in tako na najboljši možni način začeli drugi del prvenstva. Blestel je predvsem Ranevski, ki je dosegel kar 12 zadetkov, ob sebi pa je imel kar nekaj razpoloženih soigralcev. Naslednjo tekmo bodo rumeno-čr-ni odigrali doma, v petek, 13. 2., bodo gostili ekipo Radeč.
Prvi polčas je minil v izjemno izenačeni igri, nobena ekipa si ni uspela priigrati otipljivejše prednosti. Največ preglavic gostom je v tem delu povzročal Hecher, ki je dosegel kar 7 od svojih 10 zadetkov. Polčas je s 14:15 minimalno pripadel Štajercem. Odločilno razliko so gostje naredili v začetku drugega dela igre, ko jim je uspela serija 0:4, kar je pomenilo izid 14:19. Sledilo je nekoliko bolj izenačeno obdobje, toda Po-savci se na manj kot štiri zadetke niso uspeli približati.
tp
go še nekoliko premalo. Po dobrih pripravah je naša forma v vzponu, pred nadaljevanjem bo treba odpraviti še manjše napake in potem verjamem, da bomo zbirali tudi točke,« je po tekmi povedal vratar Tadej Preac, eden izmed najboljših igralcev na srečanju.
Srečanje so bolje pričeli gostje (2:4), do rezultata 10:10 pa sta se tekmeca izmenjevala v minimalnem vodstvu. S serijo 5:0 so domačini ušli na 15:10, a so se borbeni gostje kljub številnim (zvečine upravičenim!) pripombam na odločitve sodniškega para Čretnik-Nahtigal do polčasa približali na -2 (16:14). Medtem ko sta bili v prvem delu obrambi obeh ekip nekoliko preveč propustni (30 zadetkov), se je v drugem delu to spremenilo (23). »V drugem polčasu smo dvignili nivo
igre v obrambi, kar je bilo ključno za zmago. Nekoliko slabše nam je šlo v napadu, a s končnim rezultatom sem vendarle zadovoljen,« je dejal Uroš Šerbec, ki je po vrnitvi iz Katarja od Alana Potočnja-ka znova prevzel vodenje ekipe. Strelsko so se v domači vrsti izkazali Marko Žuran (8) ter Žan Silovšek in Žiga Lesjak (6), pri gostih pa Kristijan Štefičar (8) in Filip Bombek (4). Drava bo v naslednjem krogu gostila ekipo Kopra, Velika Nedelja pa ekipo iz Brežic.
Jože Mohorič
Brežicam vrnili milo za drago: Brežice -Moškanjci Gorišni-ca 29:33 (14:15)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA:
Škorc, Žuran, Firbas 2, T. Bedrač
Tenis • Ekipno evropsko prvenstvo U-12
Nika in Taja z reprezentanco na Češkem do 5. mesta
Po vsej Evropi trenutno potekajo turnirji serije Winter cup - gre za ekipno evropsko prvenstvo v mlajših kategorijah. V starostni skupini U-12 sta v ekipi Slovenije ob Maji Zaucchiati nastopali Nika Strašek in Taja Lončarič (obe TK Terme Ptuj), vodja ekipe je bil Goran Djurdjevič.
Uvodni poraz, nato dve zmagi
Slovenska ekipa se je na Češkem merila v eni od štirih kvalifikacijskih skupin, tek-
Slovenska reprezentanca U-12: Maja Zucchiati, Taja Lončarič, Nika Strašek in vodja ekipe Goran Djurdjevič
mice pa so bile ekipe Cipra, Češke, Madžarske, Nizozemske, Portugalske in Romunije. Naše izbranke je v uvodu čakalo srečanje z močno ekipo Romunije. Poraz 0:3 jih je oddaljil od boja za napredovanje, v nadaljevanju so igrale za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Po dveh zmagah - s Ciprom in Portugalsko -so osvojile končno 5. mesto. Nika je odigrala tri posamične dvoboje (2 zmagi) in tri dvoboje dvojic (2 zmagi), Taja pa je oba posamična dvoboja zmagala.
JM
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Skrbi poškodba Bojana Čudiča
Članska zasedba Jeruzalema je po prvem delu sezone s 15 osvojenimi točkami zasedla 6. mesto, kar je eno večjih pozitivnih presenečenj letošnjega prvenstva. Na računu Ormožanov je sedem zmag, en remi in sedem porazov. Osnovni cilj, obstanek v ligi, je tako že zagotovljen.
Zadržati 6. mesto
»Glede na razpored bomo težko zadržali šesto mesto, bomo pa se potrudili in po svojih najboljših močeh odigrali drugi del prvenstva,« je bil glede želja pred nadaljevanjem sezone kratek trener Saša Prapotnik. Ekipa pred nadaljevanjem prvenstva ni doživela večjih sprememb. Iz posoje v Radgoni so se vrnili Nejc Šandor, Dejan Kociper in Vid Lukman. Vsi so letniki 1997, ki bodo do konca sezone poskušali ujeti še kakšno minuto na prvoligaških igriščih: »Fante smo s posoje vrnili z razlogom, da pomagajo mladinski vrsti pri uvrstitvi v 1. mladinsko ligo. Ob tem bodo dobili še svojo minu-tažo pri članih, saj si želimo, da v dveh ali treh letih jedro naše članske ekipe sestavlja 90 odstotkov igralcev iz naše rokometne šole. Glede na število kakovostnih igralcev, ki prihajajo iz kadetske in mladinske baze, bi se naša dolgoletna želja morala kaj kmalu izpolniti,« še pove Prapotnik. Da so v Ormožu zakrpali gromozansko luknjo pomanjkanja oz. nedela z domačimi igralci, je trajalo kar devet let (od leta 2006).
»Generalka« z Gorenjem, z Izolo zares
V pripravljalnem obdobju je četa trenerja Saše Prapotni-ka odigrala pet pripravljalnih tekem in zabeležila zmage proti Dravi, Karlovcu in Vi-dovcu, remi proti Slovenj Gradcu ter poraz proti Vara-ždinu. Kljub nekaterim težavam s poškodbami so v taboru Ormožanov z opravljenim zadovoljni: »Priprave so minile dobro, v vzdušju marljivega dela. Škoda za nekatere poškodbe, tako smo praktično celo pripravljalno obdobje odigrali brez Bojana Čudiča. Mislim, da je forma solidna in pripravljeni čakamo na prvenstvo. Prva tekma proti Gorenju bo za nas generalka pred začetkom drugega dela sezone. Za tem nas že čaka pomembno gostovanje v Izoli, kjer bomo iskali svoje prve točke v drugem delu sezone,« je še dodal Prapotnik, ki ga z reprezentanco mlajših kadetov (letniki 1998) letos čaka še nastop v Gruziji na Olimpijskem festivalu evropske mladine.
Zaradi poškodbe ramena je na petkovi tekmi proti Gorenju pod vprašajem nastop ka-petana Čudiča, prvega strelca lige po jesenskem delu sezone s 135 doseženimi goli. Tekma v Velenju je na sporedu v petek, 13. februarja, ob 19.00, prvo domačo tekmo bodo Ormožani odigrali šele v soboto, 28. februarja, proti Trimu.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (ž)
Dobra obramba za novo zmago
ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj - RK Adria transport Logatec 24:17 (15:8)
ZRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac 4, Majcen 5, Kole-dnik 2, Grabrovec, M. Selinšek 2, Šrajner 5, Lah, Ambrož, B. Selin-šek 6, Lazar. Trener: Sašo Petek.
Pretekli teden je bila tekma ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj proti Škofji Loki v gosteh prestavljena (odigrana bo 21. 2.), po tem pa ptujske rokome-tašice nadaljujejo z zmagovitim ritmom. Še tretjič letos so suvereno ugnale Logatec, čeprav Ptujčanke tokrat niso blestele. To velja predvsem za igro v napadu, ki je bila daleč od želene, saj je bilo storjenih veliko tehničnih napak. Manj skrbi povzroča obramba, ki je bila tokrat res na primernem nivoju, saj so gostje zadele le 17-krat.
Že uvodne minute so nakazale, kako bo tekma potekala,
saj so »tenzorke« povedle s 4:1, nato pa vseskozi držale razliko. Pri izidu 9:6 v 18. minuti je sledila serija domače vrste 5:0 in skok na varno prednost 14:6. Zmagovalec je bil dokončno potrjen v uvodu nadaljevanja, nato pa so Ptujčanke odigrale le še toliko, da so zadržale visoko prednost. V naslednjem krogu bodo varovanke Saša Petka gostovale v Kozini pri vodeči ekipi lige.
tp
1. B SRL (ž)
REZULTATI 17. KROGA: Brežice - Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina 29:22, Tenzor DP-Logik Ptuj - Adria Transport Logatec 24:17, Litija - Škofja Loka 22:22.
1.	JADRAN HRPELJE 14 12 1 1 25
2.	NAZARJE 14 11 0 3 22
3.	BREŽICE 15 10 1 4 21
4.	TENZOR DP-LOGIK 14 8 2 4 18
5.	LITIJA	14 3 1 10 7
6.	ŠKOFJA LOKA 14 2 1 11 5
7.	ADRIA T. LOGATEC 15 1 0 14 2
Komu prisluhniti - srcu ali razumu?
Gre seveda za vprašanje, ki v tem času sicer najbolj vznemirja učence zadnjih razredov osnovnih šol in njihove starše, a tudi druge, ki se bližajo trenutku, ko se morajo dokončno odločiti o tem, kje bodo nada-Ijevali svoje šolanje, potem ko končajo obvezno devetletko. Koga poslušati? Tiste, ki menijo, da je k poklicnemu odločanju treba pristopiti razumsko
in razmisliti, kako zaposljiv je naš poklic, koliko denarja nam bo prinesel, koliko žrtvovanja bo potrebnega na poti do zaposlitve in potem naslednjih nekaj desetletij, kolikor bomo opravljali neko delo ...? Ali pa poslušati svoje srce, ki se je že odločilo, da vas bo najbolj osrečil poklic, o katerem sanjate že nekaj let...? Saj mogoče ne boste takoj dobili zaposlitve - am-
pak kdo vam dandanes sploh lahko zagotovi, na koncu katere izobraževalne poti vas čakajo z odprtimi rokami in polno denarnico?
Če bi človek bil vedež, ne bi bil revež, pravi neki slovenski pregovor. Ampak četudi vas marsikdo prepričuje, da zna vedeževati, mu ne verjemite tega. Poslušajte svoje sr-
ce, prisluhnite svoji pameti in upoštevajte izkušnje starejših - staršev, učiteljev ... To troje vam bo zagotovilo, da čisto mimo vendarle ne boste udarili, pa kamorkoli že vas bo zanesla izobraževalna in poklicna pot. Mogoče bo treba nekoliko daleč od doma, mogoče bo izobraževanje trajalo kakšno leto dlje - ampak če vas resnično veseli poklic, ki vas čaka v
bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti, vam bo vaše novo izobraževalno okolje v veselje in boste lažje premagali množico manjših in večjih ovir, ki se vam bodo postavile na pot v novi šoli. Ker čisto gladko ne bo šlo, a najtežje je prav na začetku, ob izbiri prave poti. Mogoče vam bo v pomoč tudi naša priloga Gremo v šolo?
Jože Šmigoc
Kolofon
Gremo v šolo -
oglasna priloga Štajerskega tednika
10. februar 2015
Urednik priloge:
Jože Šmigoc
Fotografije:
Črtomir Goznik, Martin Ozmec, arhivi srednjih šol
Avtorji prispevkov:
Dženana Kmetec, Martin Ozmec, ravnatelji, direktorji in profesorji vzgoj-no-izobraževalnih ustanov
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Daniel Rižner
Trženje:
marketing družbe Radio-Tednik Ptuj
GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajci^kcga tednika
O
H-J
O
>
O
Pomembni datumi za osnovnošolce
rt
o
»
Vse srednje šole v državi bodo 13. in 14. februarja organizirale informativni dan, na katerem bodo učenci in dijaki lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije v zvezi z izobraževalnimi programi.
Vsi, ki se nameravajo v šolskem letu 2015/2016 vpisati v 1. letnik programov nižjega in
srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij, morajo izbrani srednji šoli v predpisanih rokih in na predpisanih obrazcih oddati prijavo za vpis. To skupaj s potrebnimi dokazili praviloma oddajo na osnovni šoli ali pa jo posredujejo neposredno izbrani srednji šoli. Roki in vpis
Učenci osnovnih šol oz. kandidati, ki se za vpis v 1. letnik pro-
gramov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij prijavljajo prvič, morajo prijavnico oddati najkasneje do 3. aprila. Dijaki, ki se želijo ponovno vpisati v prvi letnik srednje šole, vendar v drugi program, se lahko za vpis prijavijo do 3. aprila po postopku, kot velja za kandidate, ki se prijavljajo prvič. Če se ne bodo prijavili v tem
roku, se bodo lahko prijavili do 5. junija, vendar le na šole oz. za programe, kjer ne bo omejitve vpisa oz. bodo še prosta mesta.
Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo, najkasneje do 9. aprila na svojih spletnih straneh objavilo informacijo o številu prijav za vpis v programe po šolah. Če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov, bo šola kandidate obvestila, da v šolskem
Razpisana mesta v podravski regiji
Vpis v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, tehniškega izobraževanja in gimnazij Šolski center Ptuj Biotehniška šola
Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe		Trajanje izobraževanja		Predvid. št. mest za novince
pomočnik v biotehniki in oskrbi	pomočnik v biotehniki in oskrbi		2		16
gospodar na podeželju	gospodar na podeželju		3		26
cvetličar	cvetličar		3		26
vrtnar*	vrtnar		3		26
gastronomske in hotelske storitve*	gastronom hotelir		3		26
kmetijsko-podjetniški tehnik	kmetijsko-podjetniški tehnik		4		28
okoljevarstveni tehnik okoljevarstveni tehnik 4 28 "Program se bo izvajal samo, če si bodo dijaki zagotovili individualne pogodbe za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Ekonomska šola					
Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe		Trajanje izobraževanja		Predvid. št. mest za novince
trgovec	prodajalec		3		26
ekonomski tehnik	ekonomski tehnik		4		56
aranžerski tehnik	aranžerski tehnik		4		28
Elektro in računalniška šola					
Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe		Trajanje izobraževanja		Predvid. št. mest za novince
elektrikar	elektrikar		3		26
mehatronik operater	mehatronik operater		3		26
elektrotehnik	Eeektrotehnik		4		28
tehnik računalništva	tehnik računalništva		4		56
tehnik mehatronike	tehnik mehatronike		4		28
Strojna šola					
Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe		Trajanje izobraževanja		Predvid. št. mest za novince
pomočnik v tehnoloških procesih	pomočnik v tehnoloških procesih		2		16
oblikovalec kovin - orodjar	oblikovalec kovin - orodjar		3		26
inštalater strojnih inštalacij	inštalater strojnih inštalacij		3		26
klepar-krovec*	klepar-krovec		3		26
izdelovalec kovinskih konstrukcij*	izdelovalec kovinskih konstrukcij		3		26
metalurg*	metalurg		3*		26*
avtoserviser	avtoserviser		3		26
avtokaroserist avtokaroserist 3 26 "Program se bo izvajal samo, če si bodo dijaki zagotovili individualne pogodbe za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Gimnazija Ormož					
Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe		Trajanje izobraževanja		Predvid. št. mest za novince
gimnazija			4		56
predšolska vzgoja	vzgojitelj predšolskih otrok		4		28
Gimnazija Ptuj					
Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe		Trajanje izobraževanja		Predvid. št. mest za novince
gimnazija			4		112
gimnazija (športna)			4		18
Poklicno-tehniško izobraževanje Šolski center Ptuj Biotehniška šola					
Program		Naziv		St. mest za novince	
kmetijsko-podjetniški tehnik		kmetijsko-podjetniški tehnik			28
hortikulturni tehnik		hortikulturni tehnik			28
Ekonomska šola					
Program		Naziv		St. mest za novince	
ekonomski tehnik		ekonomski tehnik			28
Elektro in računalniška šola					
Program		Naziv		St. mest za novince	
elektrotehnik		elektrotehnik			28
Strojna šola					
Program		Naziv		St. mest za novince	
avtoservisni tehnik		avtoservisni tehnik			28
strojni tehnik		strojni tehnik			28
Prijava v prvi letnik
Učenci osnovnih šol oz. kandidati, ki se za vpis v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij prijavljajo prvič, morajo prijavnico oddati najkasneje do 3. aprila 2015.
Vpis v dijaške domove
Učenci, ki želijo v šolskem letu 2015/2016 bivati v dijaškem domu, morajo do 3. aprila dijaškemu domu, za katerega so se odločili, poslati izpolnjeno prijavnico za sprejem. Dijaški dom bo do 9. aprila prijavljene kandidate obvestil o možnosti bivanja in nadaljnjem postopku vpisa. Ptujski dijaški dom ima razpisanih 40 prostih mest, 20 za dekleta in 20 za fante.
Informativni dnevi v srednjih šolah
V petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri bo na srednjih šolah potekal informativni dan.
letu 2015/2016 izobraževanja po tem programu ne bo organizirala. Na podlagi teh informacij ali iz drugih razlogov lahko potem bodoči dijaki svojo prijavo do 24. aprila prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drug program.
Prijavljeni učenci in dijaki bodo praviloma med 17. in 19. junijem izbranim šolam predložili dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev.
Učenci in dijaki, ki bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo do 19. junija tudi vpisani. Tisti, ki v prvem krogu ne bodo izbrani, bodo seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, o razvrstitvi na eno od srednjih šol pa bodo obveščeni 29. junija.
Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh ministrstva 3. julija. Srednje šole bodo sprejemale prijave oz. vpisovale, dokler bodo imele prosta mesta, vendar najdlje do 31. avgusta.
Če bo število prijavljenih učencev in dijakov za vpis v posamezni program srednjega izobraževanja tudi po koncu prenosa prijav (24. aprila) večje od razpisanega števila mest v tem programu, bo šola s soglasjem ministra sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo šole učence in dijake obvestile najpozneje do 3. junija, ministrstvo pa bo na svojih spletnih straneh 29. maja objavilo, katere šole in v katerih programih bodo omejile vpis.
o

cV \i
h
šoiski
center
ptu]
r
Jl/SrediSie znam»
v domačem
Šolski center Ptuj je mednarodno prepoznana in priznana regijska izobraževalna institucija, ki vam bo pomagala uresničiti zastavljene cilje. S strokovnimi in usposobljenimi učitelji vam ponujamo izobraževalne programe, prilagojene potrebam okolja. Izobraževalni programi učinkovito povezujejo teoretična spoznanja z delovno prakso in izkušnjami. Vzpostavljamo in razvijamo partnerski odnos s podjetji in drugimi socialnimi partnerji.
Ekonomska šola
EKONOMSKI TEHNIK - SSI
(4 LETA, POKLICNA MATURA) ARANŽERSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) EKONOMSKI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) TRGOVEC - SPI (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Smo šola z dolgoletno tradicijo, ustvarjalnostjo in ambicijami, kar izpričuje že več kot 50 let našega delovanja. Naši programi so mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo zaposljivost našim dijakom. Z opravljeno poklicno maturo se lahko vpišejo na vse višje strokovne šole in visokošolske študijske programe; z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom, pa se lahko vpišejo tudi na univerzitetne študijske programe.
Informacije
ekonomska.scptuj.si 02 787 17 40
Elektro in računalniška šola
TEHNIK MEHATRONIKE
(4 LETA, POKLICNA MATURA) TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (4 LETA, POKLICNA MATURA) ELEKTROTEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) MEHATRONIK OPERATER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTRIKAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTROTEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Na Elektro in računalniški šoli se lahko pohvalimo s prostori na Vičavi, z mednarodno izmenjavo, s kompetentnimi delavci šole ter s prizadevnimi dijaki in dijakinjami, sodobnim učilnicami, laboratoriji in opremi. Poklicna matura omogoča dijakom vpis na višje in visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturite-tnim predmetom pa tudi vpis na številne univerzitetne programe.
Informacije elektro.scptuj.si 02 787 18 00
Biotehniška šola
KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK
(4 LETA, POKLICNA MATURA)
OKOLJEVARSTVENI TEHNIK
(4 LETA, POKLICNA MATURA) KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK
(PTI 2 LETI, POKLICNA MATURA) HORTIKULTURNI TEHNIK (PTI 2 LETI, POKLICNA MATURA) GASTRONOM HOTELIR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) - NOVO! GOSPODAR NA PODEŽELJU (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) CVETLIČAR
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT)
VRTNAR
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI (2 LETI, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Biotehniška šola več kot 60 let izobražuje mlade. Programi dijakom omogočajo prehodnost v srednje poklicno izobraževanje, v poklicno tehniško in po zaključenem srednješolskem izobraževanju tudi v vse višješolske in večino visokošolskih strokovnih programov. Z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe.
Informacije kmetijska.scptuj.si 02 787 17 30
Strojna šola
STROJNI TEHNIK
(4 LETA, POKLICNA MATURA)
OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT)
KLEPAR - KROVEC
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT)
IZDELOVALEC
KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT)
INŠTALATER
STROJNIH INSTALACIJ
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT)
AVTOSERVISER
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) AVTOKAROSERIST (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) METALURG
(3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT)
POMOČNIK
V TEHNOLOŠKIH PROCESIH
(2 LETI, ZAKLJUČNI IZPIT) STROJNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) AVTOSERVISNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Strojna šola ima najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo več kot 130 let. Naši maturantje imajo to prednost, da so zaposljivi, hkrati pa dobijo trdno strokovno podlago za nadaljnje izobraževanje.
Informacije strojna.scptuj.si 02 787 17 20
Višja strokovna šola
BIONIKA EKONOMIST MEHATRONIKA UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
Poslanstvo Višje strokovne šole Ptuj je pripraviti ljudi na vse-življenjsko učenje. Tako so zastavljeni tudi višješolski programi. Bodočim študentom šola ponuja praktično znanje in razumevanje, potencialnim delodajalcem na trgu delovne sile pa kakovosten in sposoben kader. Šola se nenehno trudi zagotavljati študij, ki zagotavlja zaposljivost in visoko kakovost diplomantov. Pestra ponudba programov temelji na potrebah industrije, podjetništva in obrti sedaj in v prihodnosti.
Informacije vss.scptuj.si 02 787 18 12
Spoštovani bodoči dijaki in dijakinje.
V središče znanja vas bomo sprejeli otroško razigrane, vedoželjne, nagajive... takšne, kot ste. Skupaj z vami se bomo trudili, da boste šolanje uspešno zaključili in nas zapustili z znanjem in izkušnjami, s katerimi boste samozavestno in pogumno nadaljevali svojo življensko pot.
GREMO V SOLO,	oglasna priloga Št	ajerske	iga tednik
O
H-J
O
>
O
w
o

Šola za osebni in poklicni razvoj
Učenci osnovnih šol se lahko v domačem okolju vpišejo v enega izmed devetih programov nižjega ali srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, za katere izobražujemo v ptujski biotehniški šoli: pomočnik v biotehniki in oskrbi (NPI), gospodar na podeželju (SPI), cvetličar (SPI), vrtnar (SPI), ga-stronomske in hotelske storitve (SPI), kmetijsko-podjetniški tehnik (SSI), okoljevarstveni tehnik (SSI), kmetijsko-podje-tniški tehnik (PTI) in hortikul-turni tehnik (PTI).
Hvalevredna novost v ponudbi izobraževalnih možnosti je program gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), ki ga bomo začeli izvajati v šolskem letu 2015/2016. Izobraževanje bo organizirano po dualnem sistemu, to je v obliki »vajeništva«,
kar med drugim pomeni, da bo večji del praktičnega pouka pri delodajalcih. Ker se lahko v izobraževanje vpišejo dijaki, ki bodo imeli sklenjene individualne pogodbe z delodajalci, se z gostinskimi in turističnimi podjetji v naši regiji že dogovarjamo o zagotavljanju učnih mest. Vsi navedeni izobraževalni programi omogočajo prehodnost, zato lahko dijaki napredujejo iz poklicnih v poklicno-tehniške programe oz. po končanem srednješolskem izobraževanju tudi v različne višje ali visoke strokovne šole. Najvztrajnejši pa lahko z dodatnim maturitetnim predmetom izberejo tudi želeni univerzitetni študijski program, kar pomeni, da pot do visokošolske ali univerzitetne izobrazbe uspešno utrjujejo tudi srednje strokovne šole.
Z veliko gotovostjo lahko po-
Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj
klice, za katere izobražujemo mlade v ptujski biotehniški šoli, uvrstimo med poklice prihodnosti, saj so za preživetje človeštva varna hrana ter zdravo in čisto
okolje nedvomno najpomembnejše dobrine. V naši šoli že več kot 60 let, od ustanovitve leta 1953,usposabljamo dijake in dijakinje za življenje in strokov-

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji - pred tremi leti je praznovala 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore-tična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah,
praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče,
sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij.
Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV-regijo:
VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v ve-terinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji;
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje;
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-le-tni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije.

1872
Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2015/2016 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe:
4-letni programi:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - RTI
3-letni programi:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR
Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bts.si.
Biotehniška šola Ptuj
no delo na področju pridelave in predelave kmetijskih pridelkov, varovanja in gospodarjenja z naravnimi viri, trženja pridelkov, izdelkov in storitev na podeželju ter priprave hrane. Povsem nerazumljivo in zastarelo je stališče posameznikov, da mlade generacije ne pritegne delo v kmetijstvu, okoljevarstvu ali gostinstvu. Potrebe sodobne družbe, nove tehnologije in najnovejša znanstvena spoznanja zahtevajo tudi za nekatere tradicionalne poklice vedno več strokovnega znanja, inovativnosti in podjetniške spretnosti. V kmetijstvu, okoljevarstvu, hortikul-turi ali turizmu lahko ustvarimo inovativne izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, s katerimi ne dosegamo le višjega dohodka, temveč prispevamo k promociji regije ter utrjujemo svoj strokovni in poslovni ugled. V Spodnjem Podravju je prav na tem področju veliko razvojnih priložnosti in s tem tudi možnosti za zaposlitev.
Z naravo povezano izobraževanje
Mladi in odrasli udeleženci izobraževanja in usposabljanja v programih ptujske biotehniške šole pridobijo teoretično in praktično znanje in s tem odgovore na naslednja vprašanja:
•	kako ekonomsko uspešno in okolju prijazno pridelati hrano, surovine in cvetje,
•	kako predelati kmetijske pridelka v živila ali izdelke,
•	katere dopolnilne dejavnosti lahko razvijamo na svoji kmetiji,
•	kako ustanoviti lastno podjetje v kmetijstvu, okoljevar-stvu ali turizmu,
•	kako uspešno prodajati kmetijske pridelke, izdelke in storitve,
•	kako pripraviti okusno in raznovrstno hrano za goste ob različnih priložnostih,
•	kako skrbeti za goste v gostinskih lokalih ali na turističnih kmetijah,
•	kateri so najnovejši modni trendi na področju oblikovanja cvetja, urejanja okolice hiš in javnih prostorov,
•	s katerimi ukrepi in tehničnimi sredstvi učinkovito varovati naravo in okolje,
•	kako povečati uporabo obnovljivih virov energije v vsakdanjem življenju in proizvodnji,
•	kako ravnati z raznovrstnimi odpadki in kako povečati njihovo ponovno uporabo.
Prednosti izobraževanja v ptujski biotehniški šoli so nedvomno tudi naslednje: praktična naravnanost pouka, usposabljanje v naravi, povezovanje šole z gospodarskim okoljem, podjetji in kmetijami, možnost praktičnega usposabljanja v tujini (Avstrija, Nemčija, Francija ...), dobri odnosi med udeleženci, delo v manjših skupinah in druge.
4
Štajerskega tednika
Izobražujemo danes za jutri
Pri izbiri poklica je treba upoštevati trende na področju zaposlovanja, ki kažejo, da delodajalce v enaki meri ali celo bolj kot formalna izobrazba zanimajo karakterne lastnosti in izkušnje posameznika na nekem področju. Zatorej ni nujno, da si po končanem izobraževanju službo iščemo samo v okviru pridobljene izobrazbe, gledamo lahko širše in se odločimo za poklic, ki nam glede na sodobne smernice-ponuja večje perspektive in varnejšo prihodnost.
Po nekaterih mednarodnih raziskavah bodo v prihodnosti posamezni poklici predstavljali "tržne niše" in zagotavljali idealno ravnovesje med finančno stabilnostjo, varnostjo službe in gradnjo uspešne kariere. Sicer ne moremo natančno predvideti, kateri so tisti poklici; dinamika na področju zaposlovanja se namreč spreminja iz leta v leto in je odvisna od veliko dejavnikov, lahko pa trdimo, da med poklice, ki imajo dobre nastavke za uspešnost v prihodnjih letih, spadajo tudi poklici s področja ekonomije, kot so na primer finančni analitik, tržnik, tržni raziskovalec in organizator dogodkov.
Ekonomska šola je ena izmed ptujskih srednjih šol, ki po končanem izobraževanju omogoča dijakom izbiro med takojšnjo
zaposlitvijo, samozaposlitvi-jo ali nadaljnjim študijem.Šola sledi načelu, da je vsak dijak za nekaj dober. Pri vsakem mladem človeku, ki se izobražuje za poklic, je treba poiskati področje, na katerem je dober. To včasih ni lahko, saj so nekateri mladi v izražanju in izkazovanju svojih sposobnosti dokaj pasivni in skromni. Učitelji jim pomagamo, da uvidijo in si upajo priznati, v čem so dobri, in to razvijejo v poklicne veščine. S skupnimi močmi učiteljev in dijakov nam uspeva, da dosegamo dobre šolske rezultate na tekmovanjih in maturi. Lani smo imeli kar devet zlatih maturantov, ki so si s tem pridobili Zoisovo štipendijo. Zelo pomembno je povezovanje šole z okoljem, zlasti na področju podjetništva. Dijaki s svojimi izvirnimi podjetniškimi idejami pod mentorstvom priznanih gospodarstvenikov tekmujejo v okviru projekta vzpostavljanja podjetniškega inkubatorja Spodnjega Podrav-ja - Start:up Ptuj. Naša dijakinja Mihaela Mar je z idejo za babičin butik za prodajo in peko tradicionalnih jedi iz krušne peči osvojila prvo nagrado in 1000 evrov za nadaljnje razvijanje svoje podjetniške ideje, na podlagi katere bo po končanem šolanju in pridobitvi poklica ekonomske tehnice jeseni
v-' Vi.
Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj
ustanovila svoje podjetje. Podjetniške spretnosti dijaki pridobivajo tudi v šolskih učnih podjetjih, kjer se preizkusijo v vlogah direktorja, tajnice, finančnika, računovodje in tr-žnika v domačem ter mednarodnem poslovanju. Pri tem je nujno potrebno sodelovanje s pravimi podjetji. Za njih dijaki izdelujejo spletne strani, reklamne letake, vizitke, embalažo, opravijo aranžiranje stojnic, izložb in razstavnih prostorov. Z letošnjim šolskim letom smo v okviru Zavoda za spodbujanje
podjetništva registrirali čisto pravo dijaško delniško družbo za opravljanje reklamnih storitev, aranžiranje in prodajo daril, ki bodočim ekonomskim tehnikom, aranžerjem in trgovcem omogoča konkretno prodajo njihovih storitev in izdelkov na trgu ter zaslužek. Na šoli je v izdelavi tudi prostor, ki bo prava šolska prodajalna, v kateri se bodo naši trgovci učili prodajal-skih spretnosti.
Dobre izkušnje dijaki Ekonomske šole nabirajo tudi na potovanjih, ki jih šola organizira
Ekonomska šola Ptuj
v okviru interesnih dejavnosti. Večkrat na leto se za nekaj dni odpravimo v London in za tri tedne odpotujemo na mednarodno izmenjavo v finski Lahti. Letos smo vzpostavili tudi sodelovanje z eno izmed strokovnih šol na Irskem. Njihovi dijaki nas bodo obiskali letos spomladi, v prihodnjem šolskem letu načrtujemo, da jim bomo obisk vrnili. Smo tudi ena redkih šol, ki dijake še organizirano popelje na strokovne ekskurzije tudi v tujino.
Ni nujno, da se dijaki po končani ekonomski srednji šoli odločijo za študij ekonomije, ampak se lahko z opravljeno poklicno maturo vpišejo na vse visoke strokovne šole. Na ekonomski šoli lahko opravijo tudi peti predmet na splošni maturi, kar jim omogoča vpis na univerzitetne programe.
Izobražujemo za poklice, ki niso muha enodnevnica, ampak so in bodo zaposljivi tudi v prihodnje. Bivši dijaki ptujske ekonomske šole so zaposleni v ptujskih in drugih podjetjih kot komercialisti, računovodje, zavarovalni agenti, referenti, tajnice, prodajalci, tržniki. Nekateri ustanovijo tudi svoja podjetja ali se odločijo za študij.
GASTRONOMIJA IN TURIZEM -USTVARJALNOST BREZ MEJA
Devetošolci/devetošolke se boste v februarju odločali, kateri poklic boste izbrali. V času, ko se srečujemo z veliko nezaposlenostjo, si vsi želimo omogočiti mladim izobraževanje v programih, ki zagotavljajo delovna mesta. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci dijakom ponujamo pridobitev poklicev, po katerih trenutno vlada največje povpraševanje tako doma kot v tujini.
Na SSGT Radenci že več kot petdeset let vzgajamo in učimo mlade za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gostinstvu in turizmu, s tem pa sebi in drugim dokazali, da so ti poklici vredni zaupanja in spoštovanja.
Na SSGT Radenci je mladim ponujeno vse, kar je danes mogoče ponuditi na področju gostinstva in turizma. Izvajamo kakovostne oblike dela, sodelujemo v nacionalnih in mednarodnih projektih ter skrbimo za povezanost med dijaki, učitelji in starši. Vabimo vas na informativni dan, morda bo vaša odločitev lažja!
Dijaški dom
Srednja šola za gostinstvoin turizem v Radencih
C
>
O a c _c
SSI: SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
4-LETNI PROGRAM: GASTRONOMIJA IN TURIZEM
Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK
•	POKLICNAMATURAinZAPOSLITEVali
•	NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA - ŠTUDIJ:
-	v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja
-	v univerzitetnih programih (ob dodatno petem predmetu ali maturitetnem tečaju)
SPI: SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
3-LETNI PROGRAM: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR
•	ZAKLJUČNI IZPIT in ZAPOSLITEV ali
•	NADALJEVANJE v programu GASTRONOMIJA (2 leti) in poklicna matura ter nadaljevanje izobraževanja - ŠTUDIJ.
PTI: POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAM: GASTRONOMIJA
Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK • POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali nadaljevanje izobraževanja - ŠTUDIJ.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5 9252 Radenci
Tel.: 02 566 91 60, 041 605 1 E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus. Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si
50 let
DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI
Sestavni del SŠGT Radenci ¡e tudi dijaški dom, v katerem lahko bivajo dijaki v času šolanja. Je manjši dom, kar ima svoje prednosti v pristni komunikaciji in dobrem počutju. Dijaki imajo na voljo brezplačno učno pomoč iz matematike in drugih predmetov. Vvseh prostorih doma je brezžični dostop do interneta. Zaradi ugodne lege dijaškega doma (neposredna bližina avtobusne postaje) bivajo v dijaškem domu SŠGT Radenci tudi dijaki, ki obiskujejo druge srednje šole v Pomurju. Dijakom v dijaškem domu zagotavljamo primerno učno okolje, nastanitev in zdravo prehrano, varno okolje podnevi in ponoči ter skrbimo za stike s šolo in starši. Starši, ki imajo v katerem koli dijaškem domu vključenega več kot enega otroka, plačajo oskrbnino samo za enega.
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI vabita na informativni dan v petek, 13. 2. 2015, ob 9. in 15. uri in v soboto, 14. februarja 2015, ob 9. uri, v prostore šole, Mladinska ulica 5, 9252 Radenci.
GREMO V SOLO,
oglasna priloga Št
ajerske
iga tednik
Šola za nove izzive
Na Elektro in računalniški šoli izobražujemo za tehniške poklice s področij elektrotehnike, mehatronike in računalništva. Prihodnost teh poklicev je zelo svetla. Življenja brez informacijske tehnologije, robotov, pa tudi brez elektrike si ne znamo predstavljati. Jasno je, da bomo potrebovali strokovnjake, ki bodo na različnih ravneh (tako s triletno šolo in veliko praktičnega znanja kot s štiriletno šolo in več teoretičnih znanj) obvladovali ta področja.
Učencem pri predstavitvah in vpisu svetujemo, naj v prvi vrsti upoštevajo svoj interes. Če jih tehnika zanima, če bi želeli to področje raziskovati in se veliko naučiti, so pravi za našo šolo. Dijaki lahko izbirajo med tremi programi srednjega strokovnega izobraževanja (elektrotehnik, tehnik mehatronike in tehnik računalništva), dvema programoma srednjega poklicnega izobraževanja (elektrikar in mehatronik operater) in enim programom za pridobitev poklicnega tehniškega izobraževanja elektrotehnik. Največje zanimanje je za računalništvo. Šolo trenutno obiskuje 442 dijakov in dijakinj. V razpisu za vpis 2015/16 bo, enako kot je bilo v razpisu za vpis 2014/15, za devetošolce na voljo 56 mest (dva oddelka)
za tehnike računalništva, po 28 (en oddelek) pa za tehnike mehatronike in elektrotehnike. Po 26 mest bo za novince tudi v obeh programih srednjega poklicnega izobraževanja ter 28 za dijake, ki bodo v poklicnem tehniškem izobraževanju šolanje nadaljevali in si v dveh letih pridobili izobrazbo elektrotehnik. Vsi razpisani programi so zelo primerni tudi za dekleta. Dijaki, ki končajo našo šolo, imajo veliko prednosti. Imajo znanje (splošno in strokovno), lahko na trgu dela konkurirajo in se hitro zaposlijo. Imajo delovne izkušnje, saj se v okviru praktičnega usposabljanja z delom preizkusijo tudi na trgu dela. Lahko nadaljujejo izobraževanje na višje- in visokošolskih strokovnih programih, z dodatnim maturitetnim predmetom pa na številnih univerzitetnih programih. Naša elektro šola pa izvaja tudi mojstrske izpite za elektrotehnike.
Nenehno vlaganje
zagotavlja
prihodnost
Prenova programov je prinesla pozitivne spremembe na področju povezovanja z okoljem, povezovanja splošnega, strokovnega in praktičnega znanja, umeščanja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu in
Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj
ponudbi programske pestrosti. Pomembna značilnost prenovljenih programov je povečanje izbora izbirnih modulov in s tem poklicev. Ob obveznih imajo dijaki na razpolago kopico izbirnih modulov, ki v sklopu enega programa omogočajo izbiro več poklicev.
Prizadevamo si vzpostaviti odnos med udeleženci izobraževanja, ki temelji na sodelovanju, skupnem iskanju rešitev ter izmenjavi mnenj in predlogov. Pedagoški proces je usmerjen
k dijaku, procesnemu učenju in razvijanju celovite poklicne usposobljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za lastno ravnanje. Vloga učitelja se spreminja od »prenašalca znanja« k »usmerjevalcu k znanju«. Pohvalimo se lahko z usposobljenimi delavci ter prizadevnimi dijaki in dijakinjami.
Učitelji si nenehno prizadevajo za novo znanje in vnašajo novitete na svojih predmetnih področjih. Veliko truda, energije in
Elektro in računalniška šola Ptuj
sredstev smo vložili in še vlagamo v sodobne učilnice, laboratorije in opremo. Zavedamo se, da le nenehno vlaganje v novitete zagotavlja prihodnost. Življenje na šoli popestrimo s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožkih - izstopa krožek robotike, zelo uspešni so na športnem in strokovnem področju ter odlični raziskovalci. Tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo tudi v tujini. Omogočamo jim enotedensko strokovno ekskurzijo in štiritedensko strokovno izmenjavo.
Novo šolsko leto pomeni nov začetek in nove izzive. Gradili bomo na znanju že znanega in izkušnjah že doseženega. Ne podajamo se v neznano - korak za korakom uresničujemo začrtano vizijo. Poslanstvo Elektro in računalniške šole je izvajanje vzgoje in izobraževanja, ki dijakom omogoči pridobitev temeljnih znanj in veščin stroke, razvoj njihovih močnih področij ter pripravo za nadaljnje vključevanje v življenje. Verjamemo v njihove sposobnosti, seveda pa tudi pričakujemo, da so samoiniciativni kreatorji idej, ki bodo sistem peljale naprej. Ohranjamo svoje mesto in vlogo v državnem in evropskem prostoru.

Dijaški dom Vič Gerbičeva 51 /A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si
DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI?
VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 13. IN 14. 2. 2015 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
V šol. letu 2015/2016 vabimo k vpisu v programe
GIMNAZIJA TEHNIK OPTI] ITEHNIK STEK£ARSTW
*	.. E i
Informativna dneva:
petek, 13. 2. 2015, ob 9.00 in ob 15.00,
sobota, 14. 2. 2015, ob 9.00.
ihtfl H
Pridite in odkrijte, zakaj i
ajo mladi in njihovi starši iz bližnje in daljne okolice!
~D M D
■ nrnj S
rrr d
S B
DIJAŠKI DOM MARIBOR
Gosposvetska cesta 89 2000 Maribor
Razpisujemo 50 sob za dijakinje, 50 sob za dijake, 10 sob za študentke in 10 sob za študente višjih šol.
Možnost bivanja v eno in dvoposteljnih sobah. Celodnevna oskrba s pestro, zdravo hrano (tudi vegetarijanski in dietni obroki). Glasbene sobe, bogato opremljena knjižnica s čitalnico, računalniška učilnica, fitnes, soba za sproščanje, prostor za vadbo bobnov in drugih instrumentov omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa.
Vabljeni na informativna dneva 13. in 14. februarja.
S: 02 2350 650, fax: 02 2350 660, e-mail: dd.maribor@guest.arnes.si, http://www.ddmaribor.si
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan
9000 Murska Sobota
TELEFON: tajništvo (02) 521-1450
Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si
Spletna stran: http://www.szs-ms.si
Srednje strokovno izobraževanje -4-letna programa
ZDRAVSTVENA NEGA
KOZMETIČNI TEHNIK
Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program
BOLNIČAR-NEGOVALEC
Izobraževanje odraslih:
Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA
Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali
prekvalifikacija)
BOLNIČAR-NEGOVALEC
Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti)
ZDRAVSTVENA NEGA
6
GREMO V ŠOLO, oglasna priloga štajerskega tednika
Strojništvo je zakon
Strojna šola Ptuj ima najdaljšo zgodovino med vsemi srednjimi šolami na Ptujskem, za strojniške poklice so se mladeniči namreč izobraževali že pred letom 1880. Kateri poklici so bili takrat zanimivi? Kovač, klepar, ključavničar, mehanik.
Tudi danes so strojniški poklici najbolj iskani na trgu zaposlitve. Današnji poklici v strojništvu so seveda sodobni in aktualni, prilagojeni današnji industriji in obrti, fantje in dekleta se na strojno šolo vpisujejo, ker se bodo po končanem šolanju lahko zaposlili, za mnoge poklice podjetja razpisujejo kadrovske štipendije. Danes bi na zavodu za zaposlovanje delo našli: cevar, CNC-programer in operater, ključavničar in kon-strukter, klepar-krovec, mehanik, strojni inštalater, varilec, strojnik ter vzdrževalec orodij in strojne opreme. Strojna šola Ptuj nudi svojim dijakom potrebno znanje za vsa našteta delovna mesta.
Strojni tehnik je poklic prihodnosti, z njim si dijaki odpirajo vrata v številna podjetja, šolanje končajo s poklicno maturo, ki jim omogoča vpis na višje- in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na poklicni maturi pa tudi na številne univerzitetne študijske programe.
V	program strojnega tehnika se vpisujejo uspešnejši osnovnošolci, saj je ta zahtevnejši. Mnogi dijaki so tudi visoko motivirani za dodatno delo, kar se kaže v dobrih rezultatih na številnih tekmovanjih, že nekaj let posegajo tudi po zlatih priznanjih na državnih tekmovanjih.
V	triletnih programih srednjega poklicnega izobraževanja lahko dijaki izbirajo med naslednjimi poklici: oblikovalec kovin-orod-jar, klepar-krovec, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih instalacij, metalurg ter avtoserviser in avtokarose-rist. Vsi programi srednjega poklicnega izobraževanja se končajo z zaključnim izpitom in omogočajo vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja, ki trajajo dve leti in dajejo izobrazbo ter naziv tehnika. Pri nas izobražujemo dijake v programu strojnega in avtoser-visnega tehnika.
V	dve leti trajajočem programu nižjega poklicnega izobraževanja bomo izobraževali za poklic pomočnika v tehnoloških procesih. Program je namenjen predvsem učencem, ki prihajajo iz osnovnih šol s prilagojenim programom, in tistim, ki niso uspešno končali osnovne šole, imajo pa najmanj 7 razredov devetletke. Pomočnik v tehnoloških procesih dela na manj zahtevnih strojih in na-
Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj
pravah in je usposobljen zlasti za začetna dela v procesu oblikovanja kovin.
Strojna šola Ptuj je v zadnjih desetletjih tesno vpeta v razvoj celotne štajerske regije, saj sodelujemo s številnimi podjetji našega območja. Razvoju na področju strojništva sledijo tudi učitelji, saj skušamo mladostnikom ponuditi čim več novosti in modernizacije v svetu tehnike. Teoretično znanje in veščine dijaki nadgradijo v
sodobno opremljenih delavnicah pri urah praktičnega pouka, izobraževanje je podprto z najnovejšo tehnologijo, pouk pa poteka tudi na sodobnih računalniško krmiljenih obdelovalnih strojih (CNC-strojih) ob uporabi najnovejših računalniških orodij (CAD/CAM). Šola je vključena v mednarodne izmenjave učiteljev in dijakov, dijaki pa gredo na izmenjavo v Nemčijo, Francijo, na Finsko in Poljsko. Pohvalimo
Strojna šola Ptuj
se lahko s številnimi državnimi prvaki s področja matematike, izjemno uspešni smo na tekmovanjih iz strojništva, iz strojniških vrst prihajajo tudi zlati maturanti, ki dokazujejo, da je znanje, pridobljeno na strojni šoli, resnično veliko vredno. Strojniki so že po tradiciji izjemni športniki, v naših vrstah so nogometaši, rokometaši, strelci, judoisti, košarkarji ... Navsezadnje iz naših vrst izhajata Dejan Zavec, najbolj znan slovenski boksar, in Tadej Toplak, borec v tajskem boksu. Še vedno pa sta naša dijaka judoist Narsej Lackovič, ki je trenutni državni prvak, in Vid Pšajd, dvakratni državni prvak v kar-tingu. Strojniške vrste zastopa tudi državni prvak v streljanju Tadej Širec. Posebej pa smo ponosni na »hišni band« - naše glasbenike, ki popestrijo vsako šolsko prireditev. Tudi letos pričakujemo pri nas tiste osnovnošolce, ki jih strojništvo zanima. Učencem poleg rednega pouka ponujamo tudi strokovne krožke, v katerih lahko razširijo krila svoje ustvarjalnosti in domišljije. Vse o Strojni šoli Ptuj najdete tudi na svetovnem spletu!
Strojništvo že od nekdaj soustvarja zgodovino, prav gotovo bo veliko vlogo odigralo tudi v prihodnosti. Vabimo vas, da postanete del ptujske strojniške družine. Strojništvo je zakon!
Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Zoisova cesta 12 1000 Ljubljana
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je šola z 90 letno tradicijo, ki izobražuje magistre inženirje arhitekture, doktorje znanosti in inženirje arhitekte urbaniste. V šolskem letu 2015/16 razpisujemo:
Enoviti magistrski študij ARHITEKTURA
wwmuni.farlj.a
Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM
timnaimi.jarlj.si/urbamzem
Drugostopenjski študij URBANIZEM Doktorski študijski program ARHITEKTURA (3.stop.)
www.uni.fa-lj.si
Vabljeni na informativni dan 13. in 14. februarja 2015 v prostorih Fakultete za arhitekturo na Zoisovi cesti 12 v Ljubljani. S tradicijo in znanjem v lepšo prihodnost.
O h-1
o
l>co >
O
H P3
O


ALI VEŠ, da s pomočjo logistike vsako leto dostavimo toliko piva, da bi z lahkoto napolnili stadion Wembley v Veliki Britaniji?

Pridi na informativne dneve v Celje ali Krško in se prepričaj!
Petek, 13. februar, ob 10. in 15. uri Sobota, 14. februar, ob 10. uri
A. ^^
fl.um.si
^^/fakulteta.za.logistiko
Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR NAJBLIŽJI:
-	gimnazijam, srednjim strokovnim in poklicnim šolam ter
-	VAŠIM ŽELJAM IN NAŠIM CILJEM.
NUDIMO:
-	dvo- in triposteljne sobe s kopalnicami
-	zdravo in okusno hrano - tudi dietno in vegetarijansko
-	strokovno pomoč pri učenju
-	telovadnico, zunanje igrišče, fitnes, knjižnico, računalniško učilnico, strelišče, kvalitetno opremljene glasbene sobe
-	brezžični in žični internet
-	pester izbor interesnih dejavnosti.
Dijaški Dom Drava Maribor, Smetanova 67. 2000 Maribor
Po znanje in nepozabna štiri leta v Ljutomer
Gimnazija Ljutomer se je z uspešno tradicijo izobraževanja trdno usidrala v učečo se družbo tretjega tisočletja. S programom splošne gimnazije, predšolske vzgoje, maturitetnega tečaja in z izvajanjem izobraževanja odraslih predstavlja pomemben člen v strukturi izobraževalnih možnosti v Pomurju in tudi v vseslovenskem merilu. V prenove in projekte izboljševanja in nadgrajevanja šolskega sistema na Slovenskem je ljutomerska gimnazija vstopala vedno med prvimi v državi in danes svojim dijakom ponuja paleto posebnih oblik učenja: nivojski pouk pri matematiki in tujih jezikih, bogato izbiro tujih jezikov - angleščina, nemščina, španščina, francoščina in ruščina, pri angleščini in nemščini že nekaj let pri pouku sodeluje tudi naravni govorec, omogočena je pridobitev nemške jezikovne diplome (DSD), ki pomeni veljaven certifikat o znanju nemščine, v drugem in tretjem letniku je ponujena bogata izbira predmetov iz naravoslovja, družboslovja in tudi umetnosti. Šola je aktivno vključena v mednarodne projekte, debaterji že vrsto let urijo veščine kritičnega razmišljanja in oblikovanja argumentov v angleščini in slovenščini, dijaki na različnih tekmovanjih dosegajo uspehe na državni in mednarodni ravni. Ob pisani paleti učnih izzi-
vov pa na ljutomerski gimnaziji postaja vedno bolj žgoče vprašanje, kaj naj šola 21. stoletja pravzaprav ponudi mlademu človeku na pragu zrelosti, da mu omogoči njegovo spoznavno, čustveno in socialno zorenje. Pravzaprav je najlažje zadostiti potrebam spoznavnega področja, čustveno in socialno pa postajata vedno večji izziv. Zavedamo se namreč, da je naša prihodnost odvisna od tega, s kakšno popotnico bomo naše maturante poslali v materialno obremenjeni svet včasih čudnih vrednot, med katerimi znanje ni prva prioriteta, čeprav so zaradi sodobne komunikacijske tehnologije informacije dosegljive na vsakem koraku.
Gimnazija Ljutomer je ujela korak z IKT-opremo, ki omogoča sodobno informacijsko in tudi medijsko pismenost. Novinarska dejavnost na šoli se kaže v obliki tedenskih radijskih in televizijskih oddaj, v katerih mladi novinarji želijo čim bolj ažurno beležiti dogajanje na šoli. Učenje v učilnici se nadgrajuje in nadaljuje tudi v spletnih učilnicah, z raziskovalnimi nalogami, s terenskim delom, z obveznimi in izbirnimi ekskurzijami in s projektnimi dnevi. Pri tem so dijakom blizu tudi eno- ali večdnevne izmenjave z drugimi šolami, po možnosti iz tujine. Cilj je oblikovati razgledane mlade ljudi s trajnim znanjem, ki teme-
lji na konkretnih izkušnjah. Ko so dijaki postavljeni pred realne izzive življenja, virtualna izkušnja namreč ni dovolj, potrebujejo socialne in komunikacijske veščine, strah pred neznanim pa je najlažje premagati v sproščenem klepetu s sovrstnikom. Generacijam, ki jih od malih nog obdaja komunikacijska tehnologija, so všeč tudi različne oblike druženja pri obveznih izbirnih vsebinah; na likovnem in glasbenem področju delujejo skupine, posameznikom pa so tudi sicer vedno na voljo izkušeni mentorji, tako da priznanja za sodelovanje na kakšnem natečaju niso ravno redkost. Športne dejavnosti vedno povežejo tekmovalno in navijaško skupino, kar na šoli ustvari strastno navijaško vzdušje. Vedno več je zanimanja tudi za gledališko dejavnost, zaradi tega je omogočena gledališka šola za dijake in marsikatera ustvarjalna zamisel je trajno zabeležena na filmski trak. Izraziti sebe, svojo individualnost in hkrati začutiti povezanost s skupnostjo, ki vključuje in spoštuje drugačne in posebne, je omogočeno tudi z vključevanjem v prostovoljno delo, ki pride do izraza ob naravnih nesrečah ali le v času prazničnih obdarovanj. Šola je namreč tudi vzgojna institucija, ki ima velik vpliv na socialno okolje, v katerem deluje.
Dozorelo je spoznanje, da je povezanost izobraževalnih ustanov v lokalnem okolju ključna, da bodo naši otroci na svoji šolski poti deležni vzgoje in izobrazbe, kot ju potrebujejo. V sodelovanju z vrtci je predvsem program predšolske vzgoje tisti, ki popestri vsakdan vrtcev z zdaj že utečeno decembrsko prireditvijo Veselo pričakovanje, z lutkovnimi in gledališkimi predstavami ter pomladnim Pisanim toboganom. Predšolski program sploh odlikujejo likovna, gledališka, glasbena in plesna dejavnost. Tako se je tudi predšolski program ljutomerske gimnazije že zarisal na zemljevid vzgojiteljskih šol v Sloveniji. Skupaj z gimnazijci so se nazadnje pokazali in izkazali s performansom, ki opozarja na nehvaležen položaj mladih in stiske ljudi danes.
GFML je zaradi takih razmer po-
nudila izposojo vseh učbenikov iz učbeniškega sklada, dijaki lahko preko šole naročijo tudi delovne zvezke, roko staršem pa podaja tudi z brezplačnimi obveznimi ekskurzijami za vse dijake. Mesečno vozovnico je mogoče kupiti kar na šoli, ki je poskrbela za urejene šolske prevoze. Izkupiček šolske dobrodelne prireditve namenimo pomoči potrebnim dijakom. Veliko truda vlagamo v to, da bi zaživela medsebojna učna pomoč oz. tutorstvo. Znanje za mlade je dan delavnic, ki bi naj osnovnošolcem pomagal preskočiti prepad, ki zija med osnovno in srednjo šolo. Delavnicam iz naravoslovja in matematike ter španskemu dnevu se je letos priključil še nemški jezikovni vikend Nemščina je zabavna (Deutsch macht Spass); zanimanje zanje je preseglo vsa pričakovanja. Poleg vseh dejavnosti se
na šoli v sklopu projekta Znanost ima mlade vsak mesec predstavi kdo izmed doktorjev znanosti, ki so bili nekoč dijaki GFML. Sklepna dejavnost ob koncu šolskega leta pa je Kulturni maraton, kjer se v delavnicah lahko izkažejo vsi dijaki s svojimi talenti. Vse to beležimo na šolskem spletnem portalu, ki priča o pestrosti dogajanja na ljutomerski gimnaziji.
Kot vzgojno-izobraževalna ustanova se zavedamo, da imajo mladi ljudje pravico biti naivni, neizkušeni, delati napake in biti samosvoji. Radovednost mora biti potešena, brez radovednosti ni učenja in neznane okoliščine nas naredijo najbolj ustvarjalne. Dijakom na GFML želimo omogočiti učno okolje, ki bi jih naredilo radovedne, da preizkusijo meje svojih sposobnosti in lastne ustvarjalnosti.
Plačana objava
GREMO 
V SOLO,	oglasna priloga Št	ajerske	iga tednik

9
Postati ptujski gimnazijec
Če se ozremo v svoja leta, ko se je bilo treba odločiti, kje nadaljevati izobraževalno pot, z lahkoto podoživimo negotovost, ki danes spremlja deve-tošolce. Veliko je dejavnikov, o katerih te okolica prepričuje, da so pomembni pri izbiri prave poti po osnovni šoli - od možnosti nadaljnjega izobraževanja, zaposlitvenih priložnosti, pogledov staršev do prijateljev, njihovega mnenja in odločitve.
Gimnazija Ptuj je institucija s 145-letno zgodovino, ki je ptujskemu, slovenskemu in mednarodnemu okolju dala veliko izjemnih posameznikov, sedanjim gimnazijcem pa novosti v kakovosti pouka in številu dejavnosti, da je vse nemogoče izpostaviti in predstaviti. Za tiste, ki imajo radi številke in statistične podatke, bodo ti zagotovo zelo pomembni. V zadnjih petih letih dosegajo ptujski gimnazijci 98-odstotno uspešnost ob koncu šolskega leta, 60 % dijakov pa konča letnik s prav dobrim in odličnim uspehom. Ta uspeh dopolnjuje zelo visoka uspešnost na maturi, ki jo je, ob petih zlatih maturantih v letu 2014 opravilo 96 % dijakov. V okviru projektov, izmenjav in ekskurzij so dijaki obiskali 85 mest doma in v tujini, predstavljali svojo šoli v 27 državah in sodelovali v več
kot 60 dejavnostih. Redkokatera slovenska srednja šola se lahko pohvali s tolikšnim številom mednarodnih izmenjav. V zadnjih letih smo sodelovali s Španijo, Nizozemsko, Norveško, Grčijo, Estonijo, Nemčijo, Bolgarijo, Avstrijo, Tunizijo, Indijo in Singapurjem. V izmenjave se je vključilo več kot 200 dijakov, štirje oddelki prvih letnikov pa so v izmenjavah spoznavali Celje, Slovenj Gradec, Škofjo Loko in Ljubljano.
Ponosni smo na naše dijake -tekmovalce, ki se pogosto tudi kot državni prvaki uvrščajo v slovenski vrh na tekmovanjih iz fizike, nemščine, angleščine, kemije, slovenščine, geografije, zgodovine in v izdelavi raziskovalnih nalog. Vrhunske rezultate dosegajo tudi na športnem področju, veliko naših dijakov je članov slovenskih reprezentanc. Ponosni smo na dijake, ki so uspešno sodelovali v mednarodnih projektih: zmaga v pisanju esejev v projektu Comenius, na fotografskem natečaju v projektu ENO, pohvala Ministrstva za zunanje zadeve za zmago v projektih Azijsko-evropske učilnice, ponosni smo na dijaka, slovenska predstavnika upravnega odbora v projektu ACES, dijaka, izbrana za UNESCO glasnika, dijaka, ki sta zastopala
D
RIDI NA INFO WIVNI DAN
Spoznajnaše ustvarjalno šolskookolje, prebudi radovednost inrazvijznanjetertalentevsebi.
mmM.
Boštjan Seruga
Slovenijo v Unescovem projektu Connecting cultures v Omanu, na snemalce in igralce, ki so posneli zmagovalni film v angleščini o domačem mestu in zatem še na temo o človekovih pravicah in zanj prejeli nagrado na Dunaju, na dijake, ki so sodelovali na gledališkem festivalu v Tunisu, na vse prostovoljce, glasbenike, pevce, plesalce, debaterje, voditelje, dijake, ki se že dve leti učijo ki-
tajščino ... Med šolami slovenske UNESCO ASP mreže smo izpeljali najobsežnejši nacionalni projekt doslej. Skupaj z MO Ptuj in s podporo številnih sponzorjev smo organizirali že 2. Unescov ulični tek mladih. Smo šola z več kot desetletno tradicijo izvajanja nemške jezikovne diplome, v okviru katere je doslej že več kot 420 dijakov pridobilo mednarodno priznano jezikovno potrdilo. V okviru
Gimnazija Ptuj
tega projekta smo v letu 2014 gostili mednarodni projekt, ki je bil posvečen 100. obletnici začetka I. svetovne vojne. Projekta se je udeležilo 80 dijakov z Balkana in je bil v Evropi zelo odmeven.
Seveda bodo vestni preučeval-ci zgodovine lahko videli, da je Gimnazija Ptuj doživela tudi nekaj zelo turbulentnih trenutkov, na katere pa tisti, ki ustvarjamo, oblikujemo in nosimo ime Gimnazije Ptuj po Sloveniji in v mednarodni prostor, nismo imeli vpliva. Zmanjšanje števila vpisnih mest v program splošne gimnazije je bil velik pretres, a hkrati velika motivacija in izziv za vse nas, da ne dovolimo, da bi območje, ki je socialno in kulturno pod slovenskim povprečjem, dolgoročno postajalo vedno šibkejše.
Izzivi, ki nas čakajo v prihodnjem šolskem letu, so povezani z željo, da se bomo znali približati novim generacijam mladih, ki so drugačni kot mladi izpred 10 let; izziv bo občutiti zadovoljstvo, da v vsakem dijaku razvijemo in nadgradimo znanje in druge zmožnosti, ki jih prinese s seboj, da zgrabi priložnosti Gimnazije Ptuj in ponosno stopi v prihodnost.
GEPS Piran
ELEKTRO IN POMORSKA ŠOLA^DIJAŠKI DOM
Bolniška 11	^^—" " V neposredni bližini šole
6330 Piran	s prekrasnim razgledom na morje.
Srednješolski program: PLOVBNI TEHNIK edini pomorski program v Sloveniji z mednarodno priznanim spričevalom
Te zanima poklic pomorščaka? Bi rad postal/a kapitan/ka ali častnik/ica krova?
Bi rad delal na potniški ali tovorni ladji, v marini?
To sploh ni problem, č e se vpišeš na POMORSKO ŠOLO v Portorožu.
Po uspešno končanem 4-letnem šolanju lahko nadaljuješ šolanje na fakulteti ali se
zaposliš v pomorstvu.
Vabljeni bodoči dijaki in dijakinje v Portorož na informativni dan, ki bo v petek, 13. 2. 2015, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 14. 2. 2015, ob 9. uri.
www.geps.si. info-pomorska@geps.sif tel. 05 6713 241, 05 6713 491
KONSERVATORIJ
ZA GLASBO IN BALET MARIBOR
Izvajamo srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih:
GLASBENA SMER	PLESNA SMER
modul A - glasbeni stavek, modul B - petje, instrument.
modul A - balet.
Drage učenke, dragi učenci,
oder je ogledalo, ki vse razkrije, pokaže vso lepoto in zadovoljstvo po dobro opravljenem delu. Pridite, začutite zvok, ples in utrip šole na informativnih dnevih v petek, 13.2.2015, ob 9.00 in 15.00, ter soboto, 14.2.2015, ob 9.00 v koncertni dvorani Konservatorija Maribor. Nato vprašajte in se odločite.
„ Umetnost človeka spremlja že od njegovih začetkov - gotovo z zelo dobrim razlogom. Pomaga nam pobegniti stran od krute realnosti, z njo si ustvarjamo svoj svet, rišemo si sonce in si pojemo prijazno besedo. Združuje nas in nam hkrati kaže pot spet nazaj k sebi." Hana Feguš, 3. letnik
www.konservatnrij-maribor.si, info@konservatorij-maribor.si, TEL: 02 2287 287,02 2287 281
O h-1
o
l>co >
O
H P3
O
L
GREMO V SOLO,
oglasna priloga Št
ajerske	iga tednik
10
Šola za jutri
Gimnazija Ormož je 16 let izobraževala v programu splošna gimnazija, s šolskim letom 2014/2015 pa smo pričeli izobraževanje v srednjem strokovnem programu predšolske vzgoje, ki se konča s poklicno maturo.
V zadnjem času smo vse bolj prepoznavni po dobrih matu-ritetnih rezultatih, saj se je rezultat splošne mature v zadnjih štirih letih gibal od 93 % navzgor do lanskih 100 %, na kar smo zelo ponosni. Zaradi manjšega števila dijakov imamo možnost, da se posvetimo vsakemu, ga spodbudimo na njegovih močnih področjih in mu pomagamo razvijati morebitno šibko področje.
Kakovost dela vključuje tudi delovanje za pozitivno šolsko vzdušje, ki spodbuja dijake za učenje. Želimo jih izobraziti in vzgojiti za samostojnost, ustvarjalnost in humanitarnost ter ekološko razmišljanje in delovanje.
Profesorji izvajamo sodobne oblike pouka, prizadevamo si za korektno in dobro sodelovanje s starši, poleg šolskih vsebin in dejavnosti pa na različne načine s projekti in bogatimi interesnimi dejavnostmi bogatimo znanje dijakov.
Šola je sodobno opremljena tudi na področju informacijsko-ko-munikacijske tehnologije, dijaki imajo odlične pogoje za učenje; stavbi je priključen tudi pokri-
Blanka Erhartič, ravnateljica Gimnazije Ormož
»Gimnazija Ormož, ustanovljena leta 1998, je v občini Ormož, ki jo imenujejo 'sonce Prlekije'. Zato je svetla, polna energije in moči znanja naših dijakov. Naš cilj jim je zagotavljati dovolj možnosti za celovito osebnostno rast, samostojnost, ustvarjalnost in inovativnost. Med prednostne vzgojne naloge uvrščamo spodbujanje motivacije za učenje, vzgajamo pa tudi za aktivno prosto-voljstvo in humanitarnost ter kakovostne medsebojne odnose. Prepričani smo, da se uspeh začne s pozitivnim odnosom do dela. Trudimo se oblikovati široko razgledane, samostojne, kritične in ustvarjalne dijake, ki uzavestijo nujnost vseživljenjskega izobraževanja, obenem pa razvijajo vzajemno spoštovanje in socialni čut za sočloveka. Naše kakovostno delo se ne potrjuje le v visokem maturitetnem uspehu, temveč zlasti v kasnejši uspešnosti in zadovoljstvu dijakov, ki smo jih v času šolanja pri nas pripravljali predvsem za življenje.«
Blanka Erhartič, ravnateljica
ti bazen, ki ga dijaki v glavnem uporabljajo pri pouku športne vzgoje.
Šolsko okolje je mirno in varno in takšnega želimo ohraniti. Tudi prehrana mladostnika je v srednješolskem obdobju izredno pomembna. V OŠ Ormož, ki je v neposredni bližini naše gimnazije, za malico vsak dan skrbno pripravijo okusen in bogat topel obrok.
Vsako šolsko leto poskrbimo za ustrezne prevozne linije za naše dijake, občina Ormož pa jim ponuja možnost pridobitve štipendije.
Pestra ponudba aktivnosti
Na Gimnaziji Ormož ponujamo dijakom zanimive in raznolike šolske in obšolske aktivnosti. Projektno delo je prav gotovo
dodana vrednost šole. Letos smo kot konzorcijski partner končali projekt posodabljanja gimnazij. Teče tudi interni projekt zdrave šole, dijake ekološko osveščamo, jim na različne načine približujemo naravo, njene procese in možnost vpliva za čistejše in naravno okolje, aktivno jih vzgajamo za prosto-voljstvo in humanitarnost; vsako leto se vključimo v projekt Simbioza, v sklopu katerega mladi medgeneracijsko predajajo svoje znanje starejšim (do sedaj je bilo to zlasti področje računalništva in športa) in se pri tem obenem tudi sami veliko naučijo.
Aktivno smo sodelovali v projektu za dvig socialnega in kulturnega kapitala, trileten je projekt o vinu - nevarnosti in priložnosti.
V prihodnje se nameravamo priključiti projektu Erasmus +,
Gimnazija Ormož
vključeni smo bili v projekt Co-menius, trenutno pa še iščemo tuje partnerje za povezovanje in sodelovanje. Skrbimo za izmenjave dijakov z drugimi šolami; tako sodelujemo z Gimnazijo Vič iz Ljubljane in Klasično škofijsko gimnazijo Ljubljana. Dijakom ponujamo udeležbo v tradicionalnem športnem taboru, ki poteka pod okriljem Zveze slovenskih častnikov. Bogate so tudi šolske interesne dejavnosti, vzgajamo jih za prosto-voljstvo.
Težko si je predstavljati utrip šole skozi naštevanje in opisovanje. Zato bodoče dijake in njihove starše vljudno vabimo, da nas v času informativnih dne-vov obiščete ter začutite pristno vzdušje pri nas. Zelo vas bomo veseli!
V šolskem letu 2014/15 Gimnazijo Ormož obiskuje 127 dijakov. Trenutno je na šoli precej pestro - začenja se glavnina tekmovanj iz znanja, potekajo priprave na izvedbo informativnih dnevov, dijaki 4. letnika pa se vneto pripravljajo na maturo in predmaturitetne preizkuse, medtem ko se dijakinje predšolske vzgoje konec januarja odpravljajo na svojo prvo prakso v vrtce, za otroke pa so pripravile lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.
Placana objava
Zaposljivost poklicev je najpomembnejša
Brezposelnost raste. Mladi se vedno bolj zavedajo, da je izbira študijskega programa zelo pomembna za njihovo prihodnost.
Službe. Po zadnjih podatkih je brezposelnost v Sloveniji ponovno zrasla. Sedaj je na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih že 119.458 iskalcev zaposlitve. V decembru 2014 je bilo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje največ razpisanih prostih delovnih mest v predelovalni dejavnosti ter v zdravstvu in na področju socialne varnosti.
"Zanimalo me je, ali bom dobil službo"
Tudi mladi se vedno bolj zavedajo, da je izbira pravega študijskega programa ključ do uspešne zaposlitve po diplomi. "Sedaj obiskujem 3. letnik fizioterapije. Za študijski program se nisem odločil na podlagi obljub najrazličnejših fakultet, ki že več let razpisujejo svoje študijske programe, njihovi diplomanti pa ne dobijo dela in pristanejo na zavodu. Zanimalo me je le eno. Ali bom po diplomi dobil zaposlitev. Ker pa Maribor ni daleč od Avstrije, sem izbral študij za poklic, ki je zelo iskan poslitev, kar je velika spodbuda za tudi pri naših severnih sosedih," pravi študent vse, ki tako kot on obiskujejo preda-Luka Duh iz Maribora ter dodaja, da so vsi nje- vanja na študijskem programu fizio-govi kolegi, ki so že diplomirali, takoj našli za- terapija.
Od letos z Akademijo za ples
Novost na Alma Mater Europaea - ECM je od letošnjega leta tudi ta, da se jim je pridružila Akademija za ples (www.dan-ceacademy.si). Tako je možno študirati programe Družabni ples, Tekmovalni ples, Džez ples in Sodobni ples.
Brezplačno svetovanje za študente
V okviru Alma Mater Europaea - ECM deluje tudi Svetovalno-terapevtski center za družine, pare in posameznike. Študenti Alma Mater lahko koristijo brezplačne individualne pogovore ter svetovalna ali terapevtska srečanja.
Leon Šerbak, študent 3. letnika fizioterapije
»Veliko sem se že naučil. Imeli smo možnost obravnave v kliničnem okolju, sodelovati z drugimi fizioterapevti, se od njih učit, delati s pacienti, spremljati njihov napredek. Še sanjalo se mi ni, na koliko različnih načinov lahko pomagaš človeku, ki je potreben oskrbe - in tudi ljudem, ki ne vedo, da jo potrebujejo.«
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi^ -pek,
-	slaščičar,
-	mesar,
-	živilsko prehranski tehnik (PTI)/
-	inženir živilstva in prehrane,
-	organizator socialne mreže (izredni študij).
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
Srednja gola za prehrano in živilstvo
Višja strokovna Sola
PARK MLADIH 3
2000 MARIBOR
Tel.št.: (02) 33 13 432
Spletni naslov: www.icp-mb.si
Elektronska poŠta: ic-piramida.maribor@guest.ames.si
Kje študirati za zaposljive poklice?
Študij fizioterapije je mogoč na Alma Mater Europaea - ECM (www.almamater. si). Poleg omenjenega programa so za letošnje študijsko leto razpisani še dodi-plomski študijski programi Zdravstvena nega, Socialna gerontologija, Management in Ekoremediacije. Podiplomski študiji pa je mogoč na programih Socialna gerontologija, Evropske poslovne študije, Arhivistika in dokumentologija, Zdravstvene vede smer fizioterapija, Integrativne zdravstvene vede ter Javno zdravje, Management, Humanistične študije. Velik odstotek diplomantov dobi redno zaposlitev v Avstriji. Posebnost študija na Alma Mater Europaea pa je tudi ta, da se vsa predavanja snemajo in si jih je tako možno ogledati od doma.
Vabljeni na informativne dneve Alma Mater Europaea - ECM v Maribor, Ljubljano in Mursko Soboto. Več na www.almamater.si.
Dejstva:
•	Diplomirani fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre so izredno iskan poklic tako v Sloveniji kot v drugih državah Evrope.
•	Gerontologija se ukvarja z integracijo starejših v družbo. Delež starostnikov se bo v naslednjih 15 letih podvojil, zato bo poklic socialni gerontolog vedno bolj iskan.
•	V Sloveniji primanjkuje 3000 primerno izobraženih arhivistov.
•	Evropski projektni manager v tujini že velja za poklic prihodnosti.
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijska programa I. stopnje:
Visokošolski strokovni študijski program Energetika
(I. bolonjska stopnja)
Univerzitetni študijski program Energetika
(I. bolonjska stopnja)
Informativna dneva: v petek, 13. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 14. februarja, ob 10.00,
v prostorih fakultete v Krškem in Velenju.
FAKUUEIAZA I BOGETKO
krško - velenje
Štajerskega tednika
11
V koraku s sodobnimi poklici
Počasi tudi v Slovenijo prihajajo poklici s področja ekologije, narave v povezavi s tehniko in podobni, ki tako ali drugače skrbijo za ohranjanje ali izboljševanje okolja ter življenja nasploh.
Napovedi kažejo, da bodo tako imenovani »zeleni« poklici poklici naše prihodnosti, saj so aktualni tako z vidika ozave-ščanja ljudi kot z vidika poslovanja. Danes postajajo različni eko in naravni izdelki ter storitve vse popularnejši in povpraševanje po njih se veča. Seveda lahko skoraj vsak sedanji poklic postane zelen, če so vsi sodelujoči ozaveščeni, pazijo na porabo vode in energije ter po nepotrebnem ne onesnažujejo okolja. Ko pa se usmerimo na dejansko perspektivne poklice na tem področju, pa zagotavljajo ohranjanje okolja poklici v proizvodnji in na področju investicij v čiste energije, učinkovite rabe
energije ter zelene logistike. Med poklice prihodnosti tako med drugim različne analize in statistike uvrščajo biokemike, nanotehnologe, okoljevarstve-nike in bionike, kot perspektivne pa ocenjujejo gradbeništvo, obnovljive vire energije, strojništvo, biokemijo, farmacijo in zeleni turizem. Ti poklici poleg osnovnega motiva varovanja in ohranjanja okolja spodbujajo tudi zavest družbene odgovornosti.
Poklici, ki že povezujejo (ali pa bodo k temu primorani) stroko in naravo ter njene zakonitosti (= bionika), so tudi: inženirji na področju solarne in vetrne energije, inženirji okoljskih ali bioloških sistemov, arhitekti, okoljski pravniki, upravljavci trajnostnega razvoja, okoljski tehnologi, načrtovalci rabe naravnih virov, okoljski finančni menedžerji, tehnologi za okolju prijazno proizvodnjo, načrtovalci in upravljavci čistilnih
Bionika se ukvarja s preučevanjem bioloških naravnih sistemov in te izkušnje prenaša v tehnološki svet. Človek si je ustvaril paralelni svet, ki je energetsko in ekološko neprijazen. Bionika pa je veda, ki je pokazala možnost, da se človek vrne po odgovore na številna vprašanja nazaj v naravne sisteme. Mirno lahko rečemo, da je bionika poklic, ki bo človeštvu prijazen in bo popravljal človekove napake iz preteklosti. Z bioniko lahko naredimo za Slovenijo največ: lahko postanemo prepoznavni, konkurenčni, državi lahko zagotovimo preskrbo z energijo, mladim pa delo v Sloveniji.
Bionika je poklic za ljudi z vizijo
naprav za čiščenje voda ali zraka, tehniki pri čistilnih napravah, načrtovalci protihrupnih sistemov in sistemov proti elektromagnetnemu onesnaževanju, strokovnjaki za ravnanje z vodami in odpadki, strokovnjaki za reciklažo, energetski menedžerji za varčevanje, strokovnjaki za okoljsko ekonomijo in za integralno kmetovanje, strokovnjaki za regeneriranje naravnega okolja, ponudniki
zelenega turizma, ekološki vodniki, tudi poklici na področju izdelave vozil na hibridni, električni ali sončni pogon, servisa koles in pametnih telefonov, modni oblikovalci in navsezadnje učitelji.
Bionika je nedvomno poklic prihodnosti, ki bo človeku prijazen, saj bo ljudi zbližal z naravo in popravljal napake iz preteklo-
Visoka šola na Ptuju
sti. Prva generacija študentov v visokošolskem strokovnem programu bionike v tehniki se na Visoki šoli na Ptuju izobražuje od leta 2013. Visoka šola na Ptuju je edina, ki v Sloveniji ponuja ta visokošolski strokovni program, saj spremlja vse sodobne trende razvoja. Visokošolski strokovni program zajema področje bionike kot interdisciplinarne vede, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave ter biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, mehatronike, biomehatronike, arhitekture in ekonomije. Gre za visokošolski strokovni program prve bolonjske stopnje z imenom bionika v tehniki, ki po končanem študiju diplomantom podeljuje strokovni naziv diplomirani inženir/ inženirka bionike. V študijskem letu 2015/2016 se bo program izvajal izredno, prilagojen pa bo potrebam študentov, ki so zaposleni. Predavanja bodo potekala med tednom ob popoldnevih v prostorih ŠC Ptuj (na Vičavi).
*
Az andragoškizavod
ZNANJE ZA VSE GENERACIJE
Maistrova ul. 5, Maribor; tel. 02/234-11-11, www.azm-lu.si, info@azm-lu.si
Nudimo odlične bivalne in učne pokole diiatiinjam in d^m _
UShšolv Ljubljani in	-
. v naši bližini *e nahag vel^0;^^:^!^^^;0^: • diiaštii domje °bdan . možno^ bivanja v mešani *tiupini
(diiak../-inie/di|ak.O;
^fiiSev1!^^! +ro po*+eljnih *obah; v<?e <5obe imajo la^+no lcopaln^o;
bodala ponudba pro^o^nih d^^
v-Jdco *Wovno u*po*oblpn tiader za
delo z. mladimi.
-i m,	—
Kardeljeva pl. 28,1000 Ljubljana 01 53 42 867 Fax: 01 53 42 874 e-mail: info@ddb.si, dd.lj.bezigra'd@guestarnes.si
O h-1
o
l>C/3 >
O
Ptf
O
j
r.
u
Informacije na: 02 78 71 829, 031 614 024 ali info-vsp@scptuj.si
12
tednik
O
H-J
O
>
O
S
w rt o

Študente pripravljamo na življenje
Višjo strokovno šolo Šolskega centra Ptuj, ki nudi redni in izredni študij programov bionika, ekonomist, mehatro-nika in upravljanje podeželja in krajine, letos obiskuje več kot 500 študentov. Pestra ponudba programov temelji na potrebah industrije, podjetništva in obrti sedaj in v prihodnosti.
Poslanstvo Višje strokovne šole Ptuj je pripraviti ljudi na vseživljenjsko učenje. Tako so zastavljeni tudi omenjeni višješolski programi. Bodočim študentom šola ponuja praktično znanje in razumevanje, potencialnim delodajalcem pa kakovosten in sposoben kader. »Naš cilj je, da se študenti izobražujejo v čimbolj realnem okolju, da v času študija pridobijo sposobnosti, s katerimi bodo konkurenčni na trgu delovne sile,« razlaga ravnatelj Robert Harb. Strinja se, da pri nas še vedno primanjkuje mladih s praktičnim znanjem, in dodaja, da na njihovi šoli vse-
kakor poudarjajo pomen prakse ter da študente pripravljajo na življenje. Prepričan je, da je najboljši način učenja študenta postaviti pred konkreten problem, ki ga mora s svojim znanjem in sposobnostjo rešiti. Ustvariti je treba situacije, ki so čimbolj podobne situacijam v realnem življenju, saj kot radi rečemo, življenje je najboljša šola. Delo na šoli poteka v majhnih skupinah, študenti imajo možnost individualnega izražanja in sodelovanja v skupini, kjer se učijo timskega dela.
Narava naj nam bo zgled
Med študijskimi programi veliko stavijo na bioniko, ki je v našem okolju relativno nova veda. Način razmišljanja, kot ga predstavlja bionika, bi po besedah ravnatelja Višje šole Ptuj morali uvajati že v osnovni šoli: »Gre za interdisciplinarno znanje biologije in tehnike za reševanje konkretnih izzivov
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj
v okolju. Pri učenju in reševanju nalog je treba uporabljati povsem drugačen pristop. V naravi je treba iskati primere - rešitve, saj jih je narava skozi milijone let izpilila do popolnosti. Nato je treba za te primere narediti tehniške rešitve. Naša podjetja tega poklica še ne poznajo dovolj, a z gotovostjo
Predlagano število vpisnih mest za študijsko leto 2015/16 na Višji strokovni šoli
Program	Skupna vpisna mesta	
	redni	izredni
bionika	45	20
ekonomist	45	20
mehatronika	60	60 (od tega 20 v Slovenskih Konjicah)
upravljanje podeželja in krajine	30	15
lahko zatrdim, da gre za poklic prihodnosti.«
Po vzoru Nemcev, ki so omenjeni program razvili, sta Višja strokovna in Visoka šola Ptuj prvi v državi ta program razvili pri nas.
Bionika je velika priložnost za Ptuj, saj smo edini izobraževalni center v Sloveniji, ki izvaja ta študij prihodnosti. Razen na bioniko se lahko bodoči študenti vpišejo v programe ekonomist, mehatronika in upravljanje podeželja in krajine. Bodoči ekonomisti novo znanje usvajajo ne le na predavanjih, pač pa tudi na praksi v podjetjih, na voljo jim je podjetniški inkubator, kjer ima-
ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU
Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor
Turistični animator Vodja cateringa
Dietni kuhar f Ljubezen gre RES
Kuhar Natakar Oskrbnik Hotelska sobarica
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 13. in 14. februarja 2015
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guestarnes.si

zaščita
osebna varovalna oprema
DIJAKI IN ŠTUDENTI
oblecite se za šolske vaje in prakso
tudi obutev, rokavice in ostala OVO
Višja strokovna šola Ptuj
jo mladi priložnost realizirati svoje ideje, kandidirati za projektna sredstva in na koncu ustanoviti svoje podjetje. Tudi študenti mehatronike si v času študija naberejo vsestransko znanje s področij strojništva, elektrotehnike in računalništva v povezavi z ekonomijo, vodenjem in poslovnim sporazumevanjem.
Program za naše okolje
»Prepričan sem, da so tri stvari, ki bodo v prihodnosti zelo pomembne; to so voda, hrana in energija,« pove Harb. Znanje z omenjenih področij pridobivajo študenti programa upravljanje podeželja in krajine. Gre za program, ki spada v naše okolje, saj je to kmetijsko področje. Ni pomembno le, da pridelujemo zdravo hrano, pač pa tudi, da razvijamo turizem in rekreacijo na podeželju,« še razlaga Robert Harb, ki na tem področju vidi veliko priložnosti.
»Smo šola, ki ne podpira fiktivnega vpisa, pač pa si želimo resne študente, za katere bomo ustvarili delovno vzdušje,« pravi Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj. Kot še dodaja, izobražujejo kader, ki zna delati in razmišljati: »Naša vizija je, da so naši diplomanti zaposljivi, in upam si trditi, da vsak, ki to spozna, prej kot slej tudi najde zaposlitev.«
D
www.digitisk.
GïPti
itisk.net v_ti
tisk
Digitalna tiskarna Na postajo 15,2250 Ptuj 02 78 05 790 040 258 593
Tiskamo vse vrste tiskovin; od vizitke do plakatov, kar se da hitro in ugodno, predvsem pa kvalitetno
STA M PILJ Kjjt»
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
V šolo z avtobuso
V srednjo šolo ali na fakulteto se lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe ARRIVA Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu.
Cene vozovnic so izjemno ugodne!
Dodatne informacije o voznih redih in pogojih za nakup dijaške ali študentske mesečne vozovnice so na voljo na telefonski številki 090 74 11, lahko pa nam tudi pišeš na info@arriva.si, obiščeš enega od naših prodajnih mest ali nas poiščeš na spletu - www.arriva.si. Veselimo se tvojega obiska!
ARRIVA Štajerska
% arriva
GREMO
V SOLO, ogl
asna priloga š
tajerskega tednika
13
Vedno prava odločitev za vas
Če razmišljate o izobraževanju v instituciji prijaznih ljudi, ki vas bodo med izobraževanjem bodrili, motivirali in vam pomagali s koristnimi nasveti, če se želite izobraževati v sodobnih prostorih v centru mesta, če želite s predavatelji kadarkoli komunicirati tudi po elektronski pošti in svoje znanje preverjati tudi v spletnih učilnicah, potem je Ljudska univerza Ptuj pravi naslov za vas. Navsezadnje nas odlikuje 55-letna tradicija na področju izobraževanja odraslih.
Tudi v prihajajočem šolskem letu vam nudimo srednješolske programe, kot so npr. ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomsko-turistični tehnik, trgovec ..., višješolska programa ekonomist in poslovni sekretar v obliki študija na daljavo, v sodelovanju z GEA College pa lahko na področju visokošolskega izobraževanja s pomočjo gostujočih fakultet pridobite naziv diplomirani/a vzgojitelj/ica, diplomirani socialni gerontolog, pomagamo vam lahko tudi do naziva diplomirana med. sestra/diplomirani zdravstvenik.
S priznanimi izobraževalnimi
ustanovami se dogovarjamo tudi za izvedbo programov bolničar in kozmetični tehnik, saj bi radi v lokalnem okolju ponudili nekaj novega. V tem šolskem letu smo ponudili posebno promocijsko ceno: vsem javnoveljavnim programom in poklicnim usposabljanjem smo jo znižali za polovico! Ocenjujem, da so ljudje našo gesto z veseljem sprejeli in izkoristili, saj so naše učilnice polne. Prav prijetno je delati v delovnem okolju, kjer je vrvež mladih - in mladih po srcu.
Marsikaj brezplačno ali pa zelo poceni
Naša posebnost so brezplačne spremljevalne aktivnosti. Udeleženec, ki bi se želel izobraževati na Ljudski univerzi Ptuj, ima na voljo celotno vertikalo javnoveljavnih programov - od osnovne šole za odrasle preko srednješolskih programov vse do višje- in visokošolskih. Pred vpisom v katerikoli izobraževalni program z vsakim udeležencem opravimo razgovor, kar je nujno za pripravo kakovostnega izobraževalnega načrta. Ob tem nam je v pomoč delo svetovalke v izobraževanju od-
Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj
raslih.Večkrat med letom organiziramo govorilne ure, kjer se z udeleženci pogovarjamo o poteku izobraževanja, sami dajejo pobude, odgovarjamo na nejasnosti in odprta vprašanja, usklajujemo urnik, svetovalka v izobraževanju odraslih pa jih spodbuja na njihovi izobraževalni poti ter jim daje nasvete, kako se v čim krajšem času čim več naučiti in si to tudi zapomniti. Rezultati na poklicni maturi so temu ustrezno izvrstni! Veliko udeležencev med izobraževanjem obiskuje tudi sre-
dišče za samostojno učenje, kjer je na voljo pet učnih mest, opremljenih z računalnikom in dostopom do spleta. Nekateri se v našem središču pripravljajo na predavanja, drugi izdelajo seminarsko, raziskovalno ali projektno nalogo, spet tretji elektronsko komunicirajo s predavateljem. Obisk središča je v vsakem primeru brezplačen. Še posebej bi povabila vse bralce v naše tečaje in usposabljanja, namenjena osvežitvi znanja in pridobivanju novega znanja za zaposlitev. Sem so-
Ljudska univerza Ptuj
dijo raznovrstni računalniški tečaji - od začetnih do specializiranih, tečaji tujih jezikov, kjer bi posebej izpostavila nemščino za iskalce zaposlitve ter angleščino za popotnike. Za vse ukaželjne organiziramo spoznavanje tudi malo manj pogostih tujih jezikov - ruščine in kitajščine. Vse tečaje nudimo po zelo ugodnih cenah. Še vedno zelo iskana so usposabljanja za izdelovalce spletne strani, računovodje, socialne oskrbovalce in voznike viličarjev. Za delodajalce smo v lanskem letu izvajali motivacijske delavnice za zaposlene, ki so pripomogle k večji pripadnosti podjetju, pa tudi delavnice s področja uspešne komunikacije, organizacije časa in tečaje tujih jezikov, izdelane prav po meri podjetja.
Ne glede na to, kakšno znanje iščete, Ljudska univerza Ptuj bo vedno prava izbira. Obiščite nas in zagotovo boste odšli zadovoljni! Z veseljem si bomo vzeli čas in se posvetili vašim željam in pričakovanjem.
LGF
geacollege geccollege
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mea™ 05 i ¿250 Pbj]
PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
visokošolski strokovni študijski program (1 .stopnja) diplomirani/a vzgojitelj/ica predšolskih otrok (VS)
Informativni dan:
24.2.2015, ob 16.30, v prostorih LUP
višješolski študijski program EKONOMIST POSLOVNI SEKRETAR INFORMATIKA-vpripravi GOSTINSTVO IN TURIZEM v pripravi ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE -vpripravi
Informativni dan:
13.2.2015, ob 12.00, v prostorih LUP visokošolski študijski program
SOCIALNA GER0NT0L0GIJA
GOSTUJOČI PROGRAM
Informativni dan:
13.2.2015, ob 11.00, v prostorih LUP
E
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
2250 0!^
E
o h-i
o
l>co >
O
H
Ph
O

i
, LJUDSKA UNIVERZA PTUJ	
1 Mes£nl trg 2	
1 2250 Ptuj	i f ®) J j
1 9 749 21 50 WWWtvmui i'	
" lupujjp-sioi _nrt ww«v.cviuj»dray!ejl	
TEČAJI TUJIH JEZIKOV po vaši meri
40-urni intenzivni začetni ali nadaljevalni tujejezični tečaji: NEMŠČINA ANGLEŠČINA ŠPANŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA
Cena posameznega tečaja je 99 EUR!
Info: 02 749 21 58
SPECIALIZIRANI TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Tečaj KITAJSKEGA JEZIKA IN KULTURE Cena 35-urnega tečaja je 129 EUR (DDVni vključen).
Začetni tečaj RUSKEGA JEZIKA Cena 60-urnega tečaja je 118 EUR (DDVni vključen).
Info: 02 749 21 51
I»LTTP
SVEŽE ZNANJE=BOLJŠA SLUŽBA!
IMLUP
Srednješolski izobraževalni programi
PREDŠOLSKA VZGOJA f EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
Usposabljanja
USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJA SOCIALNI OSKRBOVALEC
pričetek: 18.2.2015, ob 16.00
VOZNIK VILIČARJA
pričetek: 12.2.2015, ob 15.30
SVEŽE ZNANJE=BOUŠA SLUŽBA!
14
__GREMO V ŠOLO, oglasna prHoga Stajcrskega tednika
O
H-J
O
>
O
o
i
Od mladinskega doma do mladinskega hotela
V našem dijaškem domu imamo vpisanih 40 dijakov, od tega 12 v prvi letnik šole in so pri nas prvo leto. Število na novo vpisanih srednješolcev ostaja enako glede na prejšnja leta in upamo, da smo na dobri poti, da število obdržimo tudi v naslednjem šolskem letu. Trenutno se je odločilo za bivanje v dijaškem domu šest študentov - obiskujejo višje in
visoke strokovne šole na Ptuju. Smo eden od treh dijaških domov v Sloveniji, ki izvajajo vzgojni program za otroke s posebnimi potrebami. Trenutno biva v domu šest učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka, dva učenca pa prihajata vsak dan na učno pomoč. Učenci potrebujejo zunaj-družinsko nastanitev čez teden zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje.
[ju
Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj Tel.: 02/78-70-700, faks: 02/78-70-707 E-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si P T U J Spletna stran: http://www2.arnes.si/~ddmbptuj
Spoštovani bodoči dijak/dijakinja, spoštovani starši,
V kratkem boš postal/-a dijak/-inja enega od izobraževalnih programov Šolskega centra ali Gimnazije Ptuj, zato smo se v Dijaškem domu Ptuj odločili, da te seznanimo z možnostjo bivanja v našem domu.
Kaj ti prinaša bivanje v dijaškem domu?
•	DD Ptuj je v neposredni bližini ŠC in Gimnazije, zato ti zagotavlja večjo varnost, kot jo nudi vsakodnevna vožnja z vlakom ali avtobusom.
•	Bivanje v dijaškem domu prihrani veliko časa, zato ga več ostane za učenje in prosti čas.
•	Poskrbljeno je za urejeno in zdravo prehrano, lepe in čiste spalnice in sanitarije.
•	Novincem pedagoški delavci namenimo posebno pozornost in pomagamo pri vključevanju v domsko in šolsko življenje in delo.
•	Vzgojitelji tedensko sodelujemo s šolami, sproti preverjamo učni uspeh in morebitne izostanke ter skrbimo za dobre učne rezultate naših dijakov.
•	Vzgojitelji dijakom pomagamo pri učenju, načrtovanju dela za šolo in jih seznanjamo z učinkovitimi metodami in tehnikami učenja.
•Vsakemu dijaku/-inji nudimo oporo
in pomoč pri reševanju osebnih težav, s katerimi se srečujete v občutljivem obdobju odraščanja - stalno sodelujemo s starši.
•	Možnost vključevanja v interesne dejavnosti v domu in izven njega, kakovostno preživljanje prostega časa (mali nogomet, boks, bovling, košarka, internet, ročna dela, fitnes...).
•	Bivanje v dijaškem domu je priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar še vedno pod budnim očesom vzgojiteljev.
•	Življenje v domu je tudi priložnost za intenziven razvoj socialnih veščin, saj se dijaki učite medsebojnega prilagajanja in strpnosti, ki sta potrebna za življenje pod skupno streho.
•	Življenje med vrstniki, sklepanje novih prijateljstev in zabava so stalnica vzgojnega programa.
Če bi želel/-a pridobiti več informacij o bivanju v domu ali vpisu ali le iz radovednosti pokukati v naš dom, smo ti na voljo vsaki dan od ponedeljka do petka v prostorih DD Ptuj. Organiziramo informativni dan, v petek in soboto, 13. in 14. februarja 2015. Vabljeni!
Lep pozdrav, pedagoški delavci in mag. Danica Starki, ravnateljica
Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj
Skupno število stanovalcev je trenutno 53. V primerjavi z istim obdobjem v letu 2014 je število upadlo. Glede na zmogljivost doma, to je 186 ležišč, jih imamo trenutno zasedenih 28,5 %. Plačevanje oskrbnin dijakom, ki so brez štipendij ali so te nizke, »pokrivamo« s humanitarnimi sredstvi (domski sklad). A to ne bi smelo biti na ramenih humanitarnosti, to mora rešiti država, vendar se stanje iz leta v leto slabša. Vedno pogosteje se srečujemo z revščino in postajamo vse bolj socialna ustanova za pomoč družinam v stiski. Na nižji vpis vpliva tudi subvencioniranje mesečnih vozovnic. Vedno več je mladostnikov, ki se dnevno vozijo v šolo tudi nad 60 km zaradi nižjih stroškov, kot če bi bili nastanjeni v dijaškem domu.
Cena bivanja in oskrbe
Cena oskrbe, ki jo določa posebna komisija pri ministrstvu (prehrana, nastanitev, vzgojno-
izobraževalno delo z dijakom -učenje, inštrukcije), je 208,00 EUR mesečno (za 22 dni) in je enaka že šesto leto. Cena bivanja za študenta pa znaša mesečno 88,95 EUR, nočitev s petka na soboto pa 8,91 EUR. V dijaškem domu deluje domski sklad, katerega namen je tudi zbiranje sredstev za socialno ogrožene dijakinje in dijake in širitev možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Ugotavljamo, da je donacij vedno manj in tako lahko omogočamo izobraževanje manjšemu številu dijakov.
Poudariti moramo, da nam Bowling center Ptuj omogoča enkrat tedensko brezplačno uporabo bovlinga že četrto leto, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Kaj delamo za večji vpis
Poudarjamo kakovostno izvajanje vzgojnega dela in vse prednosti, ki jih učenec/dijak pridobi, če se odloči za bivanje
Dijaški dom Ptuj
v dijaškem domu. Poskrbljeno je za zdravo prehrano, prenočitev in varnost vsakega posameznika. Učni uspeh naših dijakov in učencev je vsako šolsko leto nad 98 %, delo naših vzgojiteljev (profesorjev/učiteljev) je usmerjeno v pomoč pri učenju, v učenje učenja, predvsem pa v pomoč pri razvijanju osebnosti vsakega posameznega učenca/dijaka.
Razvijamo nove oblike dela, kot so:
•	dnevni center za učence, dijake SŠ in študente;
•	sodelovanje s šolami pri nu-denju bivanja udeležencem mednarodnih projektov šol, bivanje gostujočih učiteljev, pripravnikov ... ;
•	sodelovanje z MO Ptuj pri razvijanju turistične dejavnosti - nudenje nočitvenih zmogljivosti, storitve kuhinje, nastanitve za večje skupine v času počitnic ali ob vikendih;
•	kosila za učence, dijake, študente in upokojence;
•	sodelovanje s CSD na področju družbeno koristnega dela (opravljajo ga posamezniki, ki ne morejo plačati visokih kazni prometnih prekrškov in v zameno opravijo določeno število ur družbeno koristnega dela v dijaškem domu) in pri nastanitvah brezdomcev;
•	v dijaškem domu deluje že drugo leto Hostel Poetovio, v katerem je prostora za 66 gostov, dvanajst mesecev v letu;
•	v dijaškem domu deluje Center za rehabilitacijo invalidov Ptuj.
V letih do 2020 povečanega vpisa dijakov srednjih šol ni pričakovati in zaradi tega vidimo prihodnost v novih programih dela s področja socialnovarstve-nih storitev.
Izobraževanje, pisano na vaso kozo
V poklicnem življenju marsikdaj delamo stvari, za katere se nismo izobraževali, ampak si skozi samo delo pridobimo znanje in spretnosti, potrebne za opravljanje nekega dela. A kaj nam to pomaga, ko nimamo »papirja«, s katerim bi lahko potrdili svojo usposobljenost in to znanje primerno unovčili! Na Ljudski univerzi Ormož izvajamo priprave na potrjevanje tako pridobljenega znanja kot tudi sam končni preizkus pred državno komisijo za nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za več programov.
Na LU Ormož te dni zaključuje svoje usposabljanje skupina, ki se je pripravljala za operaterje CNC-strojev. Dovolj je, da le bežno preletite oglase za prosta delovna mesta in takoj vidite, da je to zelo zaposljiv in iskan profil delavcev tako v Sloveniji kot v tujini. CNC-tehnologija je tehnologija prihodnosti, ki je osvojila že vsa področja industrijske proizvodnje. Za vključitev v program je treba imeti končano srednjo po-
klicno izobrazbo tehnične smeri (kovinarstvo, lesarstvo ...). Usposabljanje traja 80 ur, vključuje pa teoretični in praktični del v delavnici delodajalca. Udeleženci so se z mentorjem Miranom Tu-škom naučili snovanja in risanja enostavnih kontur in programiranja CNC-stroja, vpenjanja orodja, pritrjevanja obdelovancev in nastavljanja parametrov, spremljanja in poseganja v obdelovalni proces. Teoretično znanje, ki so ga pridobili pri delu z računalnikom, so nadgradili in dopolnili z izdelavo izdelka v delavnici. Zelo veseli smo, da lahko našim udeležencem nudimo delo v odlično opremljeni delavnici podjetja Kev iz Ormoža, kjer v realnih delovnih razmerah pridobijo praktične izkušnje.
Pravkar potekajo tudi priprave za nacionalno poklicno kvalifikacijo pomočnika kuharja, ki je prav tako zelo uporaben program, številni kandidati pa imajo izkušnje na področju gastronomije. Program vodi mentor Vlado Pignar, praktični del pa se izvaja v gosti-
Viki Ivanuša, direktorica Ljudske univerze Ormož
šču Pan v Kidričevem. Program udeležence teoretično in praktično usposobi za delo v kuhinji, za zaključek pa ti pripravijo tudi kakšen okusen izdelek. Za kuharje iz našega okolja smo v decembru izvedli priprave na NPK za dietnega kuharja, saj ni razloga, da bi se na to pripravljali v Ljubljani, če se lahko doma. Številni zavodi namreč potrebujejo med svojimi kuharji tudi dietne obroke, ker mora vedno več otrok in odraslih zaradi bolezni
pri svoji prehrani upoštevati različne diete. Dietna kuhinja pa je izziv tudi za marsikaterega gastronoma, saj njihovi gostje vedno bolj pazijo na svoje zdravje. Za pomočnike kuharjev in dietne kuharje bomo v februarju pripravili tudi izpit pred državno komisijo. V naslednjem mesecu bomo ponovno izvedli tudi izobraževanje za vinogradnike - usposabljanje za kletarjenje in stekleničenje.
Ljudska univerza Ormož
Brezposelnim, prijavljenim na Zavodu za zaposlovanje, ki skupaj s svojim svetovalcem ocenijo, da je pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije koristna za njihovo boljše vključevanje v trg dela, usposabljanje financira zavod.
Na LU Ormož se nam zdi pomembno, da izvajamo programe, ki jih ljudje potrebujejo in želijo, ker jim dejansko lahko odprejo nove možnosti v zasebnem in poklicnem življenju. Naši predavatelji so ljudje iz prakse, ki vsak dan delajo natanko to, kar poučujejo. Usposabljanja potekajo na realnih delovnih mestih, kjer se to delo dnevno opravlja. Učenje dojemamo kot napredek, prijetno izkušnjo, ki nas gradi, povezuje, odpira poti, zato zaposleni skrbimo, da se udeleženci na LU Ormož dobro počutijo in se k nam radi vračajo.
Velik poudarek kadrovskemu štipendiranju
Kadrovsko štipendiranje je v Talumu ena ključnih oblik pridobivanja novih mladih sodelavcev, po besedah vodje kadrovske službe Darje Vodu-šek Vtič pa gre tudi za izmenjavo znanja in izkušenj.
»V Skupini Talum dajemo že izboru kadrovskih štipendistov veliko težo, saj je študent ali dijak z dnem, ko postane kadrovskih štipendist, del naše skupine. Štipendiste z obvezno enomesečno prakso vključujemo v delovni proces že v času šolanja, saj se na ta način najbolje spoznamo in se lažje odločimo za nadaljevanje skupne poti po končanem šolanju. Naša želja je tudi, da seminarske naloge, diplomsko in magistrsko delo
za srednje poklicno izobraževanje podelili šest štipendij. Pozitivno je, da kar 95 odstotkov Talumovih kadrovskih štipendistov po končanem šolanju postanejo naši sodelavci. Velik delež naše vodstvene strukture in strokovnega kadra izhaja prav iz kadrovskega štipendiranja,« je ugotovila Darja Vodu-šek Vtič.
Talumovi štipendisti so zadovoljni
Letošnjega tradicionalnega srečanju Talumovih štipendistov se je sredi januarja udeležila dobra polovica od 32 dijakov in študentov, ki prejemajo njihovo kadrovsko štipendijo. Z zanimanjem so si ogledali film, ki je na-
Vodja kadrovske službe Darja Vodušek Vtič (v sredini) na četrtem dnevu praktičnega prikaza poklicev v Talumu.
opravijo s pomočjo mentorjev v našem podjetju in na temo, ki se določi glede na aktualne razvojne usmeritve v družbi,« je povedala Darja Vodušek Vtič. Zanimivo je, da si vsak štipendist višino štipendije pravzaprav »določi sam«, saj je edini kriterij posameznikova uspešnost pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. »V tem trenutku imamo 32 štipendistov, preko štipendiranja pa želimo pridobiti predvsem kadre strojne, metalurške in elektro stroke, pa tudi ekonomiste. Zadnjih nekaj let dajemo poudarek štipendiranju srednjega poklicnega izobraževanja tehničnih smeri,« pojasni Darja Vodušek Vtič.
V začetku krize, leta 2009 in 2010, v Talumu niso razpisovali kadrovskih štipendij, v letu 2012 pa so jih razpisali 28 in podelili 15, v letu 2013 so razpisali 17 štipendij in jih podelili 9, v letu 2014 pa so jih razpisali 16 in podelili 13. »Veliko odstopanje je predvsem posledica nezainteresiranosti za poklicno izobraževanje, v letu 2012 je bilo razpisanih 16 štipendij za poklicno izobraževanje, prijavili so se trije kandidati, podeljeni pa sta bili samo dve štipendiji. V letu 2013 je bil rezultat malo boljši, saj je bilo za srednje poklicno izobraževanje razpisanih 10 štipendij in podeljenih šest , v letu 2014 pa smo od devetih razpisanih štipendij
potrebnega znanja za delo, ki ga želim opravljati. Srečanja s predstavniki podjetja so vsekakor koristna, saj spoznavamo svoje bodoče sodelavce, lahko pa računamo tudi na dobre mentorje, ki imajo izkušnje v industriji. Smiselno bi bilo, da bi se v prihodnje dobili tudi po smereh, ki jih študiramo.« Tadej Horvat iz Hajdoš: »Sem absolvent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Ker sem štipendist Taluma, sem vsebino diplomske naloge izbral iz proizvodnega procesa tega kolektiva. Poleg potrebnega znanja sem si nabral že precej delovnih izkušenj, zato bom zelo vesel, če bom po končanem študiju v tem kolektivu dobil možnost zaposlitve.«
Matjaž Škerget iz Ptuja: »Študiram elektrotehniko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Zame je trenutno najpomembnejše to, da imam kot Talumov štipendist možnost zaposlitve, saj sem že v zadnjem letniku. Srečanje štipendistov je vseka-
Talum Kidričevo
kor zelo dobro, saj si na njih študentje izmenjujemo izkušnje, z bodočimi delodajalci pa tudi druge koristne informacije.« Gregor Jurgec iz Gradišč pri Cirkulanah: »Trenutno sem študent drugega letnika bolonjske druge stopnje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Čeprav sem šele prvo leto Talu-mov štipendist, ugotavljam, da so taka srečanja s predstavniki podjetja in ogledom proizvodnje zelo koristna . Že to je dobro, da smo se spoznali in navezali stike, izvedeli pa smo tudi veliko novega o podjetju, ki nam bo mogoče kdaj dajalo kruh.«
stal ob lanski 60-letnici Taluma, nato pa so srečanje nadaljevali z delom v učnih delavnicah. Očitno je bilo, da so štipendisti s takim načinom komuniciranja in sodelovanja zadovoljni.
Janja Hočevar iz Slovenske Bistrice: »S Talumovo štipendijo sem zadovoljna. Študiram tehniško varstvo okolja na Fakulteti za strojništvo v Mariboru in
pričakujem, da si bom do konca študija nabrala dovolj znanja in izkušenj, da bom lahko dobila ustrezno zaposlitev. Ocenjujem, da so srečanja s štipendisti koristna tako za študente kot za podjetje, ki nas štipendira, saj gre za obojestransko izmenjavo informacij, pa tudi za nabiranje prepotrebnega praktičnega znanja.«
Rok Ciglar iz Ptuja: »Študiram prvi letnik druge bolonjske stopnje na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in pričakujem, da mi bo ta študij dal dovolj
O h-1
o
•C/D >
O
H P3
O

i

J
16
GREMO V ŠOLI
Štajerskega
O
h-1
o
>C/3 >
O
s
w
pc$ O
»
Malo denarja za velik cilj
Področje štipendij ureja zakon o štipendiranju, v njem pa je jasno opredeljen tudi namen štipendij. Te so v prvi vrsti namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev. Velikokrat pomenijo izjemno pomemben vir dohodka, ki omogoča pridobivanje izobrazbe in doseganje zastavljenih ciljev tudi tistim dijakom in študentom, ki prihajajo iz socialno šibkih družin.
Dijaki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko pridobijo naslednje štipendije: državno, Zoisovo, štipendijo za deficitarne poklice, kadrovsko, občinsko, štipendijo za izobraževanje v tujini in druge štipendije (za študij v tujini, štipendije različnih fundacij ...). Pridobitev katerekoli štipendije je seveda vezana na izpolnjevanje številnih pogojev. Namen državnih štipendij je spodbujanje izobraževanja in doseganje višje ravni izobrazbe ter omogočanje študija socialno šibkim študentom, študentom, ki se izobražujejo izven kraja stalnega prebivališča, in študentom s posebnimi potrebami. Zoisove štipendije so namenjene nadarjenim študentom in študentom za spodbujanje razvoja njihove poklicne poti in doseganju najvišjih izobrazbenih ravni. Osredotočajo se predvsem na spodbujanje in motivacijo nadarjenih mladostnikov ob prehodu iz osnovnošolskega v srednješolsko izobraževanje, za kar se tudi namenja največ sredstev.
Namen kadrovskih štipendij je povezovanje študentov in podjetij, ki si preko štipendiranja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov, študentom pa je omogočeno kakovostnejše šolanje ter zagotovljena prva zaposlitev po končanem šolanju. Med vsemi štipendijami so v povprečju te najvišje, omejene so le navzdol z višino osnovne državne štipendije.
Štipendije za deficitarne poklice so nova vrsta štipendij, ki jih dodeljuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Namenjene so tistim, ki se izobražujejo za poklice, ki veljajo za deficitarne, oziroma za kadre, ki jih na
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA /ŽT^ KICKBOXING	J
Štipendije
trgu delovne sile primanjkuje. Višina te štipendije je 100 evrov na mesec.
Veliko slovenskih občin razpisuje še občinske štipendije, ki so lahko namenjene nadarjenim, tistim iz socialno šibkega okolja in drugim študentom iz neke občine. Pogoji za pridobitev in višina štipendije se med občinami razlikujejo. (O tovrstnem vzpodbujanju dijakov in študentov smo v Štajerskem tedniku pisali nedolgo tega.)
Dandanes je težko uskladiti čas za vse, kar nam je pomembo:za družino, službo...Za športno rekreacijo nam pogosto zmanjka časa in posledično tudi volje. Ampak, se ne smemo odpovedati nečemu, kar nam pomaga da ostanemo zdravi, lepega videza in nam dviga samospoštovanje. Ne smemo si dovoliti, da nam stres in vsakodnevne obveznosti narekujejo kako preživljati čas, saj s tem premalo naredimo zase. Z vadbami, ki jih ponujamo v Centru aerobike želimo spodbujati k športni aktivnosti, športni tekmovalnosti in zdravemu načinu življenja. Osnovni cilji so sprostitev in spodbujanje redne vadbe, razvedrilo in nenazadnje tudi druženje. Želimo, da bi se čim več ljudi odločalo za šport v prostem času in s tem razvijalo svoje telesno In duševno zdravje. V Centru aerobike ponujamo svetovne trendovske in lastne inovativne skupinske vadbe, kot so Shape&step aerobika, step&dance aerobika. Body pumping, Zumba, Zumba fitness, Pilates, Joga, Jogalates, Tai ji quan. Joga obraza po metodi Savine Atai.
Skupinske vadbe izvajamo na različnih lokacijah na Ptuju in v Kidričevem. Vsebina skupinskih vadb se skozi celoten čas spreminja, saj si naši vaditelji svoje vadbe prilagajajo v sklopu Izobraževanj in spremljanju svetovnega trenda.Tako lahko vadečim ponudijo vedno nove vaje in korake. Vse vadbe so strokovno vodene pod vodstvom licenciranih vaditeljev, katerih imamo v Centru aerobike 8. Vaditelji svoje znanje nabirajo na različnih športnih konvencijah v Sloveniji in tudi v tujini. Povprečno posamezno skupinsko vadbo obiskuje okoli 20 vadečih, največ seveda žensk. Nekaj moških obiskovalcev Imamo na skupinski vadbi Body pumping, kjer vadeči dvigujejo uteži ob ritmu glasbe, ter delajo predvsem na moči In krepitvi mišičevja.
V	mesecu marcu organiziramo veliki dogodek »FIT Spring break« in Ptuj, ki temelji na povezanosti, strokovnosti in združljivosti posameznih komponent, zdravemu načinu življenja, spodbujanju prebivalstva k rekreaciji in zdravemu načinu.
V	dopoldanskem času, od 10.00 do 14.00 ure, se bodo odvijale delavnice in predstavitve bolj »mirnih« skupinskih vadb, ki jih ponujamo v Centru aerobike. Obiskovalci se bodo lahko spoznali s skupinsko vadbo Joge, Pilatesa, Joge obraza po metodi Savine Atai in Tai ji quanom. Z jogo odpravljamo stres, ohranjamo telo vitalno in gibčno pomirjamo um ter lajšamo fizične in psihične tegobe. Z njeno poglobljeno vadbo začenjamo razumevati notranji mir, ki je naše naravno stanje. Pilates temelji na svojevrstnem zaporedju gibov, ki omogočajo oblikovanje, krepitev in daljšanje skoraj vseh mišic telesa brez uporabe telovadnih naprav. Čeprav sodi tai chi chuan med kitajske borilne veščine, ga lahko poimenujemo kar »gibalna harmonija«. Izvajamo ga kot serijo sproščenih in gracioznih gibov, počasi, osredotočeni na trenutno dogajanje. Delavnice bodo temeljile na vadbi telesa in duha in bodo predstavljale obiskovalcem strokovni teoretični del, ter spoznavanje vadb, kjer se bodo na praktičnem delu delavnice
lahko preizkusili pri posamezni skupinski vadbi. V tem času bodo potekale tudi delavnice na temo prehrane, kjer bodo obiskovalci, od strokovno usposobljenih posameznikov, lahko izvedeli, kako postati fit & zdrav, o zdravi prehrani in o nadomestkih prehrane, ter kako se ti izdelki uporabljajo za čim večji učinek. Skozi celoten dan bo na voljo »shop store« kjer bodo prisotni ponudniki športne opreme in športne prehrane, ponujali najrazličnejše izdelke. Osrednji del dogodka, od 14.00 do 17.30 ure predstavlja maraton skupinskih vadb. Na dogodku se bodo obiskovalci spoznali s sodobnimi trendi skupinske rekreacije, s Step&dance aerobiko in s skupinsko vadbo Body pumping. Le te omogočajo posameznikom aktivno in zdravo preživljanje prostega časa. TE skupinske vadbe nam predstavljajo najsodobnejšo in učinkovito obliko vadbe, kjer so združeni posamezni elementi glasbe, zabave in rekreacije. Vse vadbe temeljijo na strokovnosti in zajemajo aerobno vadbo, kjer krepimo in spodbujamo predvsem srčno žilni in dihalni sistem. Drugi del so vaje za moč, kjer temelji vadba na krepitvah mišičevja, oblikovanju telesa in vzdržljivosti. Maraton skupinskih vadb predstavlja obiskovalcem velik del zabave, medsebojnega druženja, rekreacije, spoznavanja novih oblik skupinskih vadb, spoznavanja novih prijateljstev in načina preživljanja prostega časa v slogu fit & zdrav SEM. Ciljna skupina so dijaki, študentje in vsi, ki neizmerno uživajo v sodobnih ritmih plesa, glasbe, zabave in fitnesa združeno v eno celoto. Veliki finale se obeta v večernih urah, ko bo potekal kar tri urni Mega Zumba party. Zumba je zasnovana ob glasbi, ki vsebuje v glavnem vroče latino ritme (merengue, salsa, cumbia, reggaeton, calypso, samba...), ki vas bodo sprostili, vam povrnili energijo in zaradi katerih se boste odlično počutili. Zumba je zasnovana tako, da ji lahko sledi resnično vsak, ne glede na starost, plesno znanje, telesno pripravljenost, saj je kombinacija enostavnih plesnih korakov na energično in seksi podlago latinoamer-iških ritmov. Ob vsem tem se boste počutili kot na razgretem plesišču nekje v osrčju Latinske Amerike. Pridružili se nam bodo vaditelji iz cele Slovenije in poskrbeli za nepozaben aktivno preživet večer.
Z veseljem vas pričakujemo, da se nam pridružite in se preizkusite na skupinskih vadbah, ki morda postanejo vaš življenski slog. Spremljajte informacije o dogodku »spring break« Ptuj je fit na spletni strani www.aerobika.net in na družabnem omrežju facebook.
facebook
Ô
•) "-'i
centeraefobike')-^

www.aerobika.net
MEGAMptuj jdPftggi

B BORILNIH
N/esČIN Pra
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
VPISUJE VTECAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE!
Delavnice&vadbe
Pilates J°ga obrà
po
i1 quan Savine
Dekvnice&prehrana lfih -lA
jgjgg zdrava prehrana
kako'biti fit&zdrav
dvorana CENTER
PARTT ,_ ^ „__________
l8Vi - 2ih cente ra efjfeike i-^J^m 28.3.2015
www.aerobika.net	* # J
1 dogodka
torek m 10. februarja 2015
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Namizni tenis • 1. in 2. SNTL m Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS - Kidričevo
Mariborčani brez kočnice?
i. SNTL (m)
REZULTATI 15. KROGA: Maribor - Ilirija 4:5, Letrika - Kema I 5:4, Olimpija - Krka I 1:5, Cirkovce Šternmatik - Arrigoni 5:0, Kema II - Mengeš 5:2.
4.	ARRIGONI
5.	PTUJ
B. LOGATEC I 7. KAJUH-SLOVAN
35:27 i5:35 i5:35 9:45
Kovinar Ormož do druge zmage v i. A DL
1. KRKA I	i5	i5	o	75:24	3o
2. KEMA I	i5	i3	2	72:i9	2B
3. ILIRIJA	i5	ii	4	58:38	22
4. LETRIKA	i5	ii	4	B5:32	22
5. MARIBOR	i5	io	5	B2:35	2o
B. CIRKOVCE ŠTE. i5		B	9	39:55	i2
7. KEMA II	i5	4	ii	35:B2	8
8. MENGEŠ	i5	4	ii	33:Bi	8
9. ARRIGONI	i5	i	i4	i7:73	2
i0. OLIMPIJA	i5	o	i5	i8:75	o
CIRKOVCE ŠTERNMATIK -ARRIGONI 5:0
Kocuvan - Frank 3:0, Piljak
-	Vukovič 3:0, Koban - Paulin 3:2, Piljak - Frank 3:0, Kocuvan
-	Paulin 3:1.
V elitni moški lige se je v tem krogu situacija glede uvrstitve v končnico štirih najboljših še dodatno zapletla. Ekipa šempetrske Letri-ke je namreč nepričakovano ugnala Pucončane (kar štiri dvoboje so dobili z rezultatom 3:2) in ostaja v boju za sam vrh, Pucončanom pa zadala dodatne skrbi glede boja za državni naslov. Drugo presenečenje kroga predstavlja domači poraz Maribora proti Iliriji, tudi tukaj je odločitev v zadnjem dvoboju med Maticem Slodejem in Mirzo Tvrdkovičem padla šele po petih nizih (2:3). Zadnji trije krogi rednega dela bodo tako izjemno razburljivi, saj za štiri mesta enakovredno kandidira pet ekip, čaka pa nas še nekaj medsebojnih dvobojev.
Cirkovčani v domači dvorani po pričakovanjih niso imeli težav z Arrigonijem, ki je ob Olimpiji najskromnejša ekipa lige.
KAJUH-SLOVAN - PTUJ 1:5
Kozamernik - Krajnc 0:3, Opeka - Tomanič-Butkovska 3:0, Benčina - Bezjak 1:3, Opeka - Krajnc 0:3, Kozamernik -Bezjak 0:3, Benčina - Tomanič-Butkovska 1:3.
V dvoboju dveh najmlajših ekip v 1. ligi (v domači 17-, 15- in 13-letnice, v gostujoči 17-, 14- in 12-letnice) so Ptuj-čanke uveljavile svojo kvaliteto in si priigrale tretjo zmago v sezoni.
2. SNTL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Sobota - Ptuj 5:4, Inter Diskont - Logatec 5:3, Muta - Rakek 5:2, Kajuh-Slovan I - Melamin 5:1, Križe - Krka II 0:5, Muta -Logatec 2:5, Inter Diskont - Rakek 5:0, Križe - Melamin 5:2, Kajuh-Slovan I - Krka II 4:5.
1. KRKA II	i4		i3	iB9:27	2B
2. INTER DISKONT	i4		i2	2B4:29	24
3. KRIŽE	i5		ii	4 B5:4o	22
4. KAJUH-SLOVAN I	i5		ii	4BB:32	22
5. SOBOTA	i4	5	9	3B:Bo	io
6. LOGATEC	i5	5	io	53:59	io
7. MUTA	i4	5	9	4i:55	io
8. MELAMIN	i4	5	9	38:Bo	io
9. RAKEK	i5	4	ii	37:B9	8
10. PTUJ	i4	i	i3	29:B7	2
i. SNTL (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Ka-
juh-Slovan - Ptuj 1:5, Logatec I - Arrigoni 4:5, Vesna - Inter Diskont 2:5. Prosta je bila ekipa Muta.
1.	INTER DISKONT
2.	VESNA
3.	MUTA
40:4 4i:i9 39:29
SOBOTA - PTUJ 5:4
Močan - Šegula 3:0, Kolbl -Drčič 3:0, Vinčec - Krušič 0:3, Kolbl - Šegula 3:0, Močan -Krušič 1:3, Vinčec - Drčič 1:3, Kolbl - Krušič 3:2, Vinčec - Šegula 0:3, Močan - Drčič 3:1.
Igralci Ptuja so v Murski Soboti zapravili priložnost za drugo zmago v sezoni, saj so izgubili z najtesnejšim izidom 4:5. Tehtnico je na domačo stran nagnil 18-letni Mario Kolbl, ki je ugnal vse tri Ptujčane, v dramatičnem obračunu tudi Luka Krušiča (3:2). Priložnost za zmago je imel v zadnjem dvoboju tudi Darko Drčič, a je v tesnem dvoboju veteranov proti 48-letnem Milanu Močanu potegnil krajšo (14:12, 6.11, 11:9, 12:10).
JM
V	soboto je v organizaciji domačega društva v športni dvorani Kidričevo potekal 5. turnir prvoligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Slovenije. V prijetni kulisi modernega elektronskega strelišča so spodnjepo-dravski strelci znova pokazali svojo visoko vrednost in z zmago ter drugim mestom v 1. A državni ligi s puško in pištolo ter šestimi nastopi posameznikov v dveh finalnih izločitvah poskrbeli za veliko veselja domačih ljubiteljev strelstva.
Med finalisti dva ormoška strelca
Med najboljšimi ekipami s puško je drugo zmago v sezoni dosegla ormoška ekipa Kovinarja. S točko prednosti pred Grosupeljčani so prevzeli vodstvo v skupnem seštevku pred zaključnim turnirjem v Ljubljani. Za slab poldrugi krog so za zmagovalci zaostali strelci Olimpije, ki imajo za vodilnimi Ormo-žani pet točk zaostanka. Ker so razlike med najboljšimi ekipami na vrhu majhne, so do konca odprti še prav vsi scenariji. Med posamezniki se je še petič zapored v finale uvrstila najmlajša članica ormoške zasedbe Urška Kuharic, ki je v kvalifikacijah dosegla četrti najboljši rezultat (410,3), na koncu pa zasedla 5. mesto. Ekipni uspeh je dopolnil Tadej Horvat in dosegel svoj drugi najboljši rezultat (6.) v sezoni. Tretji mladi Ormožan Jan Šumak je s slabšim rezultatom od svojega povprečja (408,2) ostal brez finala na 16. mestu.
Miklavška ekipa tik pred skupno zmago
V	1. A DL s pištolo je na petem turnirju vodilna ekipa v ligi, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, nastopila v oslabljeni postavi brez Aleksandra Ci-glariča. Tega pa je uspešno nadomestil Miran Miholič
Rokomet • Veteranski turnir na Ptuju
V znamenju športa, druženja in pusta
Stari rokometni prijatelji nadaljujejo tradicijo obiskovanja in igranja velikega mednarodnega veteranskega turnirja na Ptuju, ki je letos potekal v športni dvorani Campus. Na 5. Kurentovem turnirju, ki so ga v soboto organizirale članice Rokometnega društva Veteranke Ptuj, je nastopilo osem moških in štiri ženske veteranske ekipe.
Velika Nedelja pri moških, Ajdovščina pri ženskah
Skozi ves dan se je letom primerno igral dober rokomet, udeleženci iz Hrvaške in Slovenije pa so se ob tem tudi odlično zabavali. Na moškem
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta (v ospredju) je z drugo posamično zmago v sezoni prevzel vodstvo v skupnem seštevku posameznikov v 1. A DL s pištolo.
in se z ekipo veselil drugega mesta. Na odlični tekmi, ki so jo krasili visoki rezultati in zelo male razlike med najboljšimi, je z dvema krogoma prednosti pred Miklavžani zmagala rečiška ekipa Dušana Poženela. Ptujčani znova niso imeli sreče z uvrstitvijo, saj so z enakim rezultatom kot tretjeuvrščena ekipa iz Grosupljega ostali brez odli-čja in to kljub najvišjemu rezultatu v sezoni (1127). V skupnem seštevku Ptujča-ni še vedno zasedajo šesto mesto. Ormoški Kovinar je s 1116 krogi osvojil 7. mesto, najboljši rezultat v sezoni je dosegla tudi juršinska ekipa. Z relativno visokim rezultatom (1115) je osvojila le 8. mesto in se tako vrnila v enakovreden boj za obstanek v ligi z ekipami Škofje Loke, Kamnika in Brežic.
Med posamezniki je v kvalifikacijah najvišji rezultat s 385 krogi dosegel Ormožan Kevin Venta, med najboljših osem finalistov pa so se uvrstili še Boštjan Simonič, Majda Raušl in Simon Si-monič. Slednji je bil v finalu s sedmico v šestem strelu izločen prvi in osvojil je 8. mesto. Ptujčanka Majda Raušl je po dobrem streljanju v nadaljevanju doživela podobno usodo kot Simonič - zaradi sedmice v štirinajstem strelu
je osvojila 5. mesto. S tretjim mestom se je do prvega posamičnega odličja v sezoni prebil miklavški strelec Boštjan Simonič, ki sta ga iz nadalj-nega tekmovanja izločila Grosupeljčan Rok Ivanc in kasnejši zmagovalec Kevin Venta. Slednji je po prepričljivih kvalifikacijah nizal odlične strele tudi v finalu in na koncu s prednostjo štirih krogov in pol slavil drugo posamično zmago v sezoni, s katero je znova prevzel vodstvo v skupnem seštevku posameznikov. Najboljše streljanje do zdaj v sezoni je pokazal Juršinčan Rok Pučko in z visokimi 376 krogi osvojil 11. mesto ter le za krog zaostal za finalisti. Brez finala pa sta kljub dobremu streljanju ostala preostala Ptujčana Matija Potočnik in Sašo Sto-jak na 15. in 17. mestu.
Domačini iz Kidričevega so v 1. B DL s pištolo pokazali vzpodbuden ekipni nastop in s 1073 krogi osvojili 6. mesto. Najmlajšemu članu domače zasedbe Urošu Mohorku sta tokrat s 368 krogi zmanjkala le dva kroga do odličja, še višjo uvrstitev Kidričanov pa je pokvaril Matevž Mo-horko, ki se je z osem krogov slabšim rezultatom od svojega povprečja uvrstil na skromno 26. mesto in ostal brez ligaških točk.
Foto: Črtomir Goznik
Članice RD Veteranke Ptuj so bile odlične organizatorke Kurento-vega turnirja, slabše so se tokrat odrezale na igrišču.
delu turnirja so se vsi trije zmagovalci predtekmoval-nih skupin - Velika Nedelja, Čakovec in Trebnje - uvrstili naprej. V finalnem delu so bili doseženi naslednji izidi: Velika Nedelja - Čakovec 9:7, Čakovec - Trebnje 9:9, Velika Nedelja - Trebnje 14:11. To je pomenilo, da so veterani Velike Nedelje, ki so imeli zelo močno ekipo, že četrtič zapored zmagali na ptujskem turnirju. Ptujski veterani so igrali povprečno: s Čakovcem so izgubili (6:10), s Sevnico pa remizirali (7:7).
Pri ženskah so igrali po sistemu vsaka ekipa z vsako, po treh zmagah so zasluženo slavile veteranke Ajdovščine. Domačinkam tokrat ni šlo vse po načrtih in željah ter so bile na koncu četrte. Kljub temu se je v njihovi igri videlo veliko znanja in želje, a jim je na vsaki tekmi zmanjkala kakšna malenkost do konč-
nega uspeha. Glavni uspeh za RD Veteranke Ptuj je bil kljub vsemu zelo dobro organiziran 5. Kurentov turnir, ki je imel tudi pustno sporočilo, saj so vse udeležence v času uradnega odprtja prišli pozdravit kurenti iz društva Kurenti Center iz Ptuja.
David Breznik
Ines Mlač Černe (RD Veteranke Ptuj): »5. Kurentov turnir je po mojem mnenju dobro uspel in je bil v znamenju športa, druženja in pusta. Vse ekipe so na igrišču igrale 'zares', ob igrišču pa so se dodobra zabavale. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem donatorjem, ki so kakorkoli podprli ta turnir, prav posebej pa bi se za predstavitev zahvalila tudi Društvu Kurenti Center iz Ptuja.«
Ormoška ekipa Tovarne sladkorja se je v 1. B DL s puško s svojim najslabšim rezultatom v sezoni s 1160,3 kroga še tretjič zapored uvrstila na zadnje, 12. mesto in tako ostaja brez možnosti za obstanek v ligi.
Simeon Gonc
1. A-liga pištola
	krogi	točke
1. DUŠANA POŽENELA REČICA	ii3o	53
2. J. KERENČIČA MIKLAVŽ	1128	B1
3. GROSUPLJE	ii27	49
4. PTUJ	1127	44
5. MAROK SEVNICA	ii2B	48
6. ŽELEZNIKI	iii7	49
7. KOVINAR ORMOŽ	111B	27
8. JURŠINCI	iii5	iB
9. BREŽICE	iii3	i9
10. KOPAČEVINA Š.LOKA	iio4	i7
11. KAMNIK	io92	i9
i2. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE io9o		8
Posamični rezultati strelcev:
1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (385) 120 (1.) 3. Boštjan Simonič, J. Kerenčiča (377) 85 (5.)
5. Majda Raušl, Ptuj
8.	Simon Simonič, J. Kerenčiča
9.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica
10.	Emerik Hodžic, Kov. Ormož
11.	Rok Pučko, Juršinci 15. Matija Potočnik, Ptuj 17. Sašo Stojak, Ptuj
1. A-liga puška
(377)	44 (i8.)
(378)	7B (8.) (37B)	i09 (2.) (37B)	80 (7.) (37B)	i9 (24.) (375)	25 (22.) (375)	85 (B.)
krogi 1223,8
1222.4
1218.5 i2i7,5 i2i2,7 i208,4
1.	KOVINAR ORMOŽ
2.	OLIMPIJA
3.	I. POH. BATALJON RUŠE
4.	GROSUPLJE
5.	Š. KOVAČA TURNIŠČE
6.	GANČANI
7.	DUŠANA POŽENELA REČICA 1206,8
8.	K. FLISARJA TIŠINA 1198,2
9.	ČRENŠOVCI	1195,0
10.	F. LEŠNIKA VUKA H.VAS 1193,7
11.	JANKA JURKOVIČA VIDEM 1190,7
12.	KAMNIK	1188,7 Posamični rezultati strelcev:
1.	Robert Markoja, Š. Kovača ( 411,6) 131 (1.)
2.	Benjamin Jodl, Ruše (410,0) 74 (8.)
3.	Saša Marija Ratnik, Tišina (408,2) 108 (3.)
4.	Urška Kuharič, Kov. Ormož (410,3) 102 (5.)
5.	Tadej Horvat, Kovinar Ormož (408,6) 50 (6.)
6.	Mitja Černi, Gančani (415,8) 105 (4.) 16. Jan Šumak, Kovinar Ormož (404,9) 75 (7.)
točke 59
54 44 58 43 29 27 38 i2 ii i9 iB
Željko Moičevic, Grosuplje
1. B-liga pištola
1.	OLIMPIJA
2.	TRZIN
3.	ŠKOFJA LOKA
4.	MROŽ VELENJE
5.	VREMŠČICA
6.	KIDRIČEVO
7.	DOMŽALE
8.	SLOVENSKE KONJICE
9.	ELEKTRO MARIBOR
10.	GORENJA VAS
11.	POSTOJNA
12.	MORIS K.REKA KOČEVJE
(/) ii0 (2.)
krogi	točke
io89	BB
io89	52
io82	4B
io82	45
io7B	3i
1073	38
io7i	45
iobo	3o
io52	i3
io4i	22
io3o	i5
954	5
14 Štajerski
Šport mladih, rekreacija
torek m 10. februarja 2015
Mali nogomet • Finale zimskih lig
Zmagovalci med zmagovalci so »Jerebici
«
Komisija za Mali nogomet pri MNZ Ptuj je v nedeljo v športni dvorani OŠ Ljudski vrt organizirala zaključni turnir zmagovalcev posameznih zimskih lig v malem nogometu na področju MNZ Ptuj. Izvedli so dva ločena turnirja, veteranskega in članskega.
Na članskem so igrali zmagovalci zimskih lig v Ormožu (Avtoprevozništvo Jerebic), Poljčanah (Tlakovanje Modrič), na Ptuju (KMN Draženci) in v Vidmu (KMN Majolka). Vse tekme so bile zelo razburljive in napete do zadnjih trenutkov, še posebej tekmi za 3. in 1. mesto, ki sta se končali šele po strelih iz šestih metrov. V velikem finalu sta si nasproti stali ekipi Avtoprevozništva Jerebič in KMN Draženci, ki so v 2. minuti ekspresno povedli z zadetkom Jazbeca. Gledalci so nato spremljali izenačeno in trdo tekmo z malim številom priložnosti. Po lepi kombinaciji je v 11. minuti izenačil Lesjak. Or-možane je po hitri akciji in natančnem diagonalnem strelu v vodstvo popeljal Lesjak, medtem ko je na 2:2
V finalnem obračunu med ekipama Avtoprevozništvo Jerebič in KMN Draženci so slavili prvi.
dobro minuto pred koncem tekme izenačil Zilič. Zmagovalca so določili kazenski streli, po katerih so Ormo-žani z zadetkoma Zadravca in Ivanuše ter kančku sreče slavili s 4:3. Člani ekipe Avto-prevozništvo Jerebič so tako postali zmagovalci med zmagovalci oz. prvaki vseh malo-
nogometnih lig pod okriljem MNZ Ptuj.
Rezultati:
KMN Majolka - Avtoprevozništvo Jerebič 0:1 (Ivanuša);
Tlakovanje Modrič - KMN Draženci 0:1 (Jazbec)
Tekma za 3. mesto: KMN Majolka - Tlakovanje Modrič
Mali nogomet • Turnir mlajših kategorij na Ptuju
Odličen nogomet in organizacija turnirja
Zimski nogometni turnir 2015 za mlade je bil »zadetek v polno«. V NK Drava so se izredno potrudili izpeljati dvodnevni športni dogodek v dvorani Center. Z organizacijo so presegli dobro izvedene turnirje v preteklosti in v letošnji 11. izvedbi postavili nove - zelo visoke - organizacijske standarde za naprej. Celotna ekipa, na čelu z vodjem ptujske nogometne šole Nastjem Čehom, je turnir za selekcije U-8, U-9, U-10 in U-11 pripravljala nekaj mesecev, na njem pa so igrali klubi iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije.
Prvi dan turnirja (v soboto) so najprej dvorano zasedli nogometaši selekcij U-8. Deset ekip je bilo razporejenih v dve skupini, v katerih se je igralo po sistemu vsak z vsakim. Ptujčani (trenerja David Tomažič Šeruga in Marko Matič) so premagali Linden, Celje, Marinka Ga-liča in izgubili z Dinamom. To jim je prineslo 2. mesto v skupini in tekmo za 3. mesto
Utrinek s srečanja v kategoriji U-11 med ptujsko Dravo in zagrebškim Dinamom
z vrstniki iz Domžal. Gostje so zmagali 4:3. Zmagovalci turnirja so postali mladi Zagrebčani, ki so z 2:0 premagali Sturm iz Gradca.
Ves turnir je oba dneva spremljalo izredno veliko gle-
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s srečanja v kategoriji U-9 med Dravo in Taborom
dalcev, ki so v soboto popoldan v dobrem vzdušju navijali za igralce v starostni skupini U-10. Tudi v tej starostni skupini je igralo 10 ekip. Ekipi Drave (trenerja Aleš Čeh in Matej Lenart) je v določenih tekmah zmanjkalo malo sreče, saj v predtekmovanju niso in niso mogli zadeti - kar trikrat so remizirali brez zadetkov. To jim je prineslo obračun za 5. mesto, ki so ga z 0:1 izgubili proti NK Maribor. Popoln dan Dinama je zaokrožila selekcija U-10, ki je v finalu z 2:1 premagala NK Tabor Maribor. Obe zagrebški selekciji sta odigrali zares dobro in sta pokazali kakovost dela njihove nogometne šole.
V nedeljo dopoldan so nastopili mladi v selekciji U-11. V tem delu turnirja je
Drava v(trenerja Aleš Čeh in Matej Lenart) predtekmo-vanju zabeležila zmago nad Mariborom, remi z Rudarjem iz Velenja in poraza z Gorico ter Dinamom. Takšna statistika jih je uvrstila na tretje mesto v svoji skupini. V tekmi za končno 5. mesto so Ptujčani premagali Muro z 1:0. V velikem finalu so Domžalčani z 1:0 premagali ekipo Dinama.
Piko na i na turnirju so s svojimi nastopi postavili nogometaši v starostni skupini U-9, v kateri je igralo 12 ekip. Ptujčani (trenerja Boštjan Krajnc in Marko Ba-run) so remizirali s Taborom iz Maribora in izgubili z Gorico (0:1), po porazu v razigra-vanju proti Shombathelyju (0:1) so v tekmi za končno 11. mesto premagali NK
Foto: Črtomir Goznik
Na tekmi veteranov KMN Poetovio in KMn Tomaž so prepričljivo slavili gostje iz Tomaža.
Tlakovanje Modrič: Pepelnik, Korošec, Novačan, Vehovar, Je-lovšek, Brodnjak, Stojnšek
KMN Majolka: Krženjak, Sitar, Zemlak, Bračič, Trep, Cafu-ta, Koren, Pernek
Avtoprevozništvo Jerebič: Hranič, Novak, Zadravec, Borko, Ivanuša, Lesjak, Krajnčan, Zidarič
Foto: Črtomir Goznik
2:2, 6:7 - po 6-m (Trep, Koren; Korošec, Novačan)
Tekma za 1. mesto: Avtoprevozništvo Jerebič - KMN Draženci 2:2, 4:3 - po 6-m. Postave ekip:
KMN Draženci: Krajnc, Jazbec, Kurež, Jus, Zilič, Leben, Zagoršek, Rumež
Marjan Ivanuša (kape-tan Avtoprevozništva Je-rebič): »Na turnirju je bilo zelo zanimivo, saj so bile vse štiri ekipe zelo izenačene. Vsaka tekma je šla 'na nož' in na koncu smo imeli pri šestmetrovkah malo sreče. Tega naslova smo zelo veseli.«
Pri veteranih prvi Tomaž
Vzporedno s članskim je potekal tudi veteranski turnir, na katerem so igrale ekipe KMN Poetovio, KMN Tomaž in KMN Majolka. Največ so pokazali igralci Tomaža, saj so dvakrat gladko zmagali. Ptujčani in Trževčani so po rednem delu igrali neodločeno, po 6-m pa so bili boljši veterani Majolke.
Rezultati:
KMN Poetovio - KMN Ma-jolka 2:2 / 2:4 (po 6-m), KMN Tomaž - KMN Majolka 4:1, KMN Poetovio - KMN Tomaž 0:4.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Maribor s 3:2. V finalu U-9 sta igrala Domžale in Sturm Graz, s 6:5 so slavili Slovenci. Tako sta po dve zmagi na ptujskem turnirju osvojili ekipi Dinama in Domžal.
Dejansko so zmagali vsi sodelujoči, ki so v dveh dneh
Vrstni red po selekcijah:
U-8:
1.	GNK Dinamo Zagreb
2.	SK Sturm Graz
3.	NK Domžale
4.	NK Drava Ptuj U-9:
1.	NK Domžale
2.	SK Sturm Graz
3.	GNK Dinamo Zagreb 11. NK Drava Ptuj U-10:
1. GNK Dinamo Zagreb 2 NK Tabor Maribor 3. NK Mura 6. NK Drava Ptuj U-11:
1.	NK Domžale
2.	GNK Dinamo
3.	SK Sturm Graz
5.	NK Drava Ptuj
skupno odigrali kar 109 tekem. Najboljšim so organizatorji podelili pokale in spominske medalje, prav posebej pa si bodo zmagovalci zapomnili turnir po tem, da so nagrade dobili na spektakula-ren način - ob glasbi in v soju žarometov. Ob nogometnem delu so bili pozornosti deležni tudi kurenti iz Spuhlje in Mar-kovcev, ki so s svojim nastopom dodatno obogatili turnir.
David Breznik
Nastja Čeh, vodja NŠ Drava: »Osnovni namen turnirja je bil, da tudi na domačem Ptuju ljudem pokažemo, da lahko nogomet 'živi'. V teh dveh dneh turnirja je bilo na Ptuju zares pestro dogajanje. Mislim, da je turnir dobro uspel, vesel sem, da je bil tudi dobro obiskan. Našim fantom tokrat žal ni šlo najbolje, velikokrat jim je zmanjkalo malenkost sreče v zaključkih akcij.«
Mali nogomet • ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 11. KROGA:
PGD Videm - ŠD Pobrežje člani 4:5, Bar Dolence - ŠD As 4:6, EHM team 2 - ŠD Lanco-va vas člani 8:5, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD Lleskovec 3:2, ŠD Zg. Pristava - Joe Copy Sitar člani 3:0, KMN Majolka člani - NK Tržec R21 6:3.
1.	BAR DOLENCE 11 9 1 1 54:32 28
2.	KMN MAJOLKA 11 8 2 1 55:24 26
3.	ŠD ZG. PRISTAVA 11 7 0 4 45:42 21
4.	ŠD AS	11 6 2 3 46:29 20
5.	ŠD POBREŽJE ČLANI 11 6 1 4 45:32 19
6.	PETROVIČ ŠD SELAN 11 5 2 4 37:36 17
7.	NK TRŽEC R21 11 5 2 4 41:41 17
8.	LANCOVA VAS ČLANI 11 5 1 5 45:49 16
9.	ŠD LESKOVEC 11 3 2 6 35:35 11
10.	PGD VIDEM 11 3 0 8 25:45 9
11.	EHM TEAM 2 11 2 1 8 33:51 7
12.	COPY SITAR ČLANI 11 0 0 11 21:66 -1
VETERANI
REZULTATI 10. KROGA: Joe Copy Sitar veterani - ŠD Pobrežje veterani 4:2, ŠD Lan-cova vas veterani - Gostišče Kozel ŠD Selan 3:7, NK Videm veterani - KMN Majolka veterani 2:12.
1.	MAJOLKA VETERANI 10 9 0 1 70:25 27
2.	KOZEL ŠD SELAN 10 8 0 2 54:32 24
3.	LANCOVA VAS VET. 10 5 0 5 48:45 15
4.	ŠD POBREŽJE VET. 10 4 0 6 35:44 12
5.	JOE COPY SITAR VET. 10 2 0 8 26:49 6
6.	VIDEM VETERANI 10 2 0 8 34:72 6
Darko Lah
torek • 10. februarja 2015
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 1S
rjada - tradicija, ki ohranja dober namen
obar
Dvorišče Ptujske kleti je na prvi ptujski pustni dan živelo za dober namen. Lions klub Ptuj je pripravil 10. jubilejno Obarjado, svojo največjo dobrodelno prireditev. Tudi letošnji prireditvi je dirigiral Slavko Visenjak.
O jubilejni Obarjadi so povedali:
Marjan Pucko: „To je dan, ko se srečamo s prijatelji, po-veselimo in tudi preverimo naše kuharske sposobnosti. Tudi letos smo kuhali po klasičnem receptu, ki smo ga začinili z dobrimi mislimi. Osebno sem kuhal že devetič. Naš direktor Martin Turk se rad pošali, ko reče, da je vse, kar je dobro, moja zasluga."
Feri Krušič: „Pomembno je predvsem druženje za dober namen. Na Obarjadi promoviramo tudi naše podjetje (VGP Drava Ptuj). Med kuharji Obarjade sem že sedmo leto. Želim si, da bi kakšno leto tudi mi zmagali. Ampak kot že rečeno, prednost ima občutek za sočloveka."
Branko Šimigoc: „Obarjada je največji humanitarni dogodek na Ptujskem in širše v času pustovanja. Je srečanje vseh ptujskih podjetij, ustanov in drugih na enem mestu, v katerem se prepoznajo vsi, ki mislijo dobro in želijo pomagati. Vesel sem in ponosen, da sem bil med snovalci te prireditve."
Miran Senčar, župan MO Ptuj: "Na jubilejni Obarjadi sta letos sodelovali dve 'moji' ekipi, ekipa MO Ptuj in ekipa Tenzor-ja. V nobeni nisem kuhal. Z ekipo Tenzorja na njej sodelujemo že deset let. Doslej nismo nikoli prišli med prve tri, morda tudi zato ne, ker sem jaz kuhal. Sicer pa sama uvrstitev sploh ni pomembna, pomembno je, da se ta humanitarna prireditev ohranja in nadaljuje, da poteka že deset let. Vsa čast in zahvala Lions klubu Ptuj, da jo organizira. Upam, da bo to plemenito poslanstvo še dolgo živelo."
Fredi Kmetec: „Gre za tradicijo, ki jo je potrebno negovati. Predvsem pa je pomembno, da ohranja dobrodelno noto. Ljudi, ki potrebujejo konkretno pomoč, je tudi na Ptujskem vedno več."
Foto: Črtomir Goznik
j
Foto: Srdan Mohorič
Ekipa Cestnega podjetja Ptuj je med tistimi ekipami, ki na Obarjadi sodelujejo že od vsega začetka.
Foto: Črtomir Goznik
Obara je teknila mnogim, ne glede na recepte, po katerih so kuhale posamezne ekipe. Teknile pa so tudi vse druge dobrote tekmovalnih ekip.
Ekipa Lions kluba Ptuj, organizatorja Obarjade, je letos razdelila okrog 800 porcij pregrešno dobrih obar. Vseh skupaj pa je bilo letos več kot 1500.
Letos se je klicu humanosti odzvalo 17 ekip, ob njih pa so svoj dober namen lahko izkazali tudi vsi drugi, ki so v soboto, 7. februarja, poskusili obaro tekmovalnih ekip in Lions kluba Ptuj. Teh pa je bilo veliko od blizu in daleč. Guverner slovenskih lionistov Jurij Šarman pa je gostil tudi makedonskega guvernerja Dragija File-vskija, ki je v soboto na Ptuju dobil veliko pozitivnih zgledov.
Dobrodelne ekipe so kuhale po receptih naših babic in dedkov. Vsaka je na svoj način, s svojo mero začimb skušala čim bolj začiniti svojo obaro, da bi bila pri preizkuševalcih (Marku Volku, Romanu Glaserju, Danilu Topleku, Brigiti Selinšek in Sebastijanu Dobniku) čim boljša po ocenjevalnih parametrih. Za kuhanje obare so porabili 150 kg perutninskega mesa. Med obiskovalce so skupaj razdelili več kot 1500 porcij obare. Na voljo je bilo tudi 30 kg gotovih perutninskih izdelkov, mesnica Kokol pa je prispevala še 60 kg klobas za kuhanje.
Na koncu je slavila ekipa Perutnine, druga je bila ekipa Taluma, tretja pa ekipa DBS in Kmetijske zadruge Ptuj. Za nagrade najboljšim ekipam je tudi letos poskrbela Suha roba Antona Pintar-ja. Najboljša ekipa 10. Obarjade bo morala vzorec letošnje obare „zamrzniti", da bo z njo lahko postregla tekmovalnim ekipam 11. Obarjade in njenim organizatorjem. Na tokratni obarjadi se je skupno zbralo dobrih 9000 evrov.
MG
Foto: Srdan Mohorič
Ekipa družbe Radio-Tednik, ki je bila tudi letos medijska pokroviteljica dobrodelne Obarjade, je bila brez dvoma (s čimer so se strinjali prav vsi) najmlajša, najlepša in najbolj oblegana ... Tudi zaradi odlične obare, ki je zmanjkala v manj kot desetih minutah!
Ptuj • Zimski glasbeni (v)eter Radia Ptuj
Z Alfijem po glasbenem albumu spominov
Alfi je lani obeležil petdeset let glasbenega ustvarjanja in sam pravi, da je bilo lansko leto polno presenečenj. Eno takšnih presenečenj je bil viktor za življenjsko delo, kar ga je tako presenetilo, da sploh ni mogel govoriti: »Še dobro, da je bil aplavz tako dolg, da sem imel priložnost vsaj malo strniti misli. Ta nagrada mi res veliko pomeni, še posebej, ker sem jo dobil v domačem mestu, kjer sem se rodil in živel,«
je pojasnil. Drugo presenečenje lanskega leta pa je bilo državno odlikovanje - red za zasluge, ki mu ga je izročil predsednik države Borut Pahor.
Alfi je večer začel z nepozabno skladbo Silvestrski poljub, ki je stara že 43 let. Prelomnica v njegovi karieri je bila Vesela jesen, kjer je nekaj let zapored dobil prvo nagrado publike. Pojasnil je tudi, da v prepevanju še vedno uživa in to tudi
dokazal - v okviru Zimskega vetra je zapel nekaj najbolj pre-
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalno obaro je letos skuhala ekipa Perutnine Ptuj. Na fotografiji skupaj s člani strokovne komisije, vodstvom Lions kluba Ptuj in Obarjade ter voditeljema dogajanja na dvorišču Ptujske kleti.
poznavnih skladb.
Natalija Škrlec
r
v
Svoje glasbeno obdobje je Alfi strnil v tri obdobja: kavarniško glasbeno akademijo, osemnajst let prepevanja z Ansamblom bratov Avsenik in obdobje po Avsenikih.
■N
J
Foto: Črtomir Goznik
Gost drugega Zimskega vetra Radia Ptuj je bil Alfi Nipič. V klubu Gemina XIII. Grand hotela Primus ga je gostila Estera Korošec.
na Radiu Ptuj
Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana!
S pomočjo pevske učiteljice Teje Letonja Hajšek si bodo v mesecu februarju in marcu ob torkih urili glasilke na avdiciji izbrane/i pevke in pevci. Osvojeno znanje pa bodo lahko pokazali na naši zaključni prireditvi v ponedeljek, 30.03. v klubu Gemina XIII v Grand hotelu Primus.
Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju.
Grand HotelPrjmus
I i RM: Ptuj
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 10. februarja 2015
Ptuj • Dobrodelni koncert v spomin na Nejca Mesarica
Nejc - heroj sodobnega časa in pozitiven zgled
Na prvo obletnico tragične smrti 20-letnega Ptujčana Nejca Mesariča v pohorskih gozdovih, usoden je bil udar električnega toka, je 5. februarja v športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju potekal dobrodelni koncert, ki ga je pripravil njegov prijatelj Tadej Pongračič. Povabilu so se odzvali že uveljavljeni slovenski pevci in številni drugi, ki so zaslužni za to, da je koncert dosegel namen in da bo spomin nanj živel še naprej. Vsi skupaj so se v zelo čustvenem ozračju, polni emocij, poklonili Nejcu in njegovi družini.
„Nejc je bil moj zelo dober prijatelj. Želim si, da bi se ga vsi skupaj spomnili kot junaka, zato sem se tudi odločil za organizacijo tega dobrodelnega koncerta. V mnogih srcih je prisoten še danes. Kruta usoda, ki ne izbira, nam ga je vzela. Ko je bil še z nami, nam je dan napolnil s smehom, radostjo, veseljem. Zdaj so to še samo spomini, s katerimi se orosi oko. V naših srcih bo zmeraj živel. Šport mu je bil dobesedno položen v zibko. Preizkusil se je v različnih športih, a je na koncu premagala ljubezen do ribištva, ki je prisotna pri vseh v njegovi družini. Pri rosnih 12 letih je postal državni prvak in se uvrstil na svetovno prvenstvo. Vedno se je uvrščal med tri najboljše v svoji kategoriji. Ostal je skromen, najbolj ponosen je bil na uspehe na domačih tleh. V zadnjih dveh letih svojega mnogo prekratkega življenja je bil član RD Ptuj, kjer je znova navduševal s svojimi dosežki. Za vse, ki smo se zbrali na humanitarnem koncertu, je angel, ki ga neizmerno pogrešamo," so bile besede, ki so se dotaknile vseh na dobrodelnem koncertu.
Nejc je bil veseljak, rad je poslušal vse zvrsti glasbe, tudi na dobrodelnem koncertu so se ga spomnili v tej luči, kar bi tudi sam želel. Udeležili so se ga številni prijatelji, ki so prepričani, da bo v njihovih srcih živel tudi čez dvajset let, in drugi, ki
Vokalna skupina Melos, ki je Nejca pospremila tudi za zadnji poti.
Foto: Vir -Twiter
Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič
Predsednik Borut Pahor z Nejčevo družino
se jih je dotaknila Nejčeva zgodba. Med njimi so bili tudi predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, predsednik države Borut Pahor in nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek.
Nejc Mesarič je življenje izgubil 5. februarja leta 2014 v pohorskih gozdovih. „Pred enim letom je bila skoraj cela država okovana v ledeni žled. Mladi Nejc Mesarič je bil eden od tistih, ki je ugotovil, kako velika nesreča je prizadela našo državo. Angažiral se je, ker je želel pomagati sočloveku. Zato je Nejc nekaj posebnega. Poleg tega, da je bil uspešen športnik, zgleden učenec, je čutil tudi odgovornost do družbe. Žal je tragična nesreča prekinila njegovo mlado življenje. Danes se ga spominjamo kot mladega heroja, kot zgled, kako je treba biti odgovoren do družbe, kako v najtežjih razmerah pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. V veliko čast nam je, da smo skupaj z družino sredi pohorskih gozdov postavili pomnik," je povedal Boris Sovič iz Elektra Maribor, kjer si bodo skupaj s prijatelji prizadevali ohraniti spomin nanj kot mladega prostovoljca, kot mladega heroja sodobnega časa, ki je v pohorskih gozdovih izgubil življenje zato, ker je želel pomagati skupnosti, in kot pozitivni zgled, ki ga slovenska družba danes še kako potrebuje.
MG
Foto: Tibor
Foto: Tibor
Zdravstvo • Stroka proti ukinjanju NMP
Bo ogroženo življenje oskrbovancev na terenu?
Polemika glede nove mreže urgentnih centrov v Sloveniji ter napovedanih ukinitvah dežurne službe in nujne medicinske pomoči v nekaterih zdravstvenih domovih se nadaljuje.
V času, ko se na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ogorčeni prebivalci podpisujejo pod peticijo proti ukinitvi dežurne službe in nujne medicinske pomoči (NMP) v Zdravstvenem domu Ormož (podpise zbirajo do 16. februarja), so se na predvideno (re)organizacijo delovanja urgentnih centrov in s tem dejavnost nujne medicinske pomoči na primarni zdravstveni ravni v Sloveniji odzvali tudi v odboru osnovne zdravstvene dejavnosti Združenja zdravstvenih zavodov (ZZZ) Slovenije ter Sindikatu zdravnikov družinske medicine Slovenije Praktik.um.
Na terenu za uspeh skrbi primarna zdravstvena raven
Odbor osnovne zdravstvene dejavnosti ZZZ Slovenije, ka-
terega člani so direktorji zdravstvenih domov, je na minuli seji obravnaval predvideno organizacijo delovanja urgentnih centrov, z zaključki pa so obvestili tudi pristojne na zdravstvenem ministrstvu: »Menimo, da smo le izvajalci primarne ravni zdravstvenega varstva trenutno sposobni pokriti izvajanje
nujne medicinske pomoči na terenu in zagotoviti ustrezno oskrbo nenadno zbolelim!«
V združenju so prepričani, da trenutna mreža zdravstvenih domov in njihovih zdravstvenih postaj večinoma zagotavlja pokritost in normalno dostopnost vsem prebivalcem v primeru njihove življenjske
ogroženosti. »V zadnjih letih so številni bolniki oskrbljeni doma in oskrbe na sekundarnem nivoju ne potrebujejo. Tisti, ki pa so prepeljani na sekundarni nivo, so oskrbljeni po vseh principih sodobne urgentne medicine in začetno delo zdravnikov v bolnišnicah je tako zelo olajšano.«
Bo razpadla mreža splošnih ambulant?
Zato v ZZZ Slovenije opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša predvidena nova organizacija. Izpostavljajo pomanjkanje zdravnikov urgentne medicine, s statusno združitvijo sedanjih enot NMP v urgentne centre, ki bodo locirani ob bolnišnicah, pa se lahko, kot navajajo, pojavi tveganje prehajanja zdravnikov specialistov družinske medicine iz zdravstvenih domov v bolnišnice in s tem oslabitev ambulant družinske medicine, kjer že sedaj akutno primanjkuje družinskih zdravnikov in bi lahko povzročilo razpad mreže splošnih ambulant. »V novem modelu NMP se pojavlja vprašanje zagotavljanja deleža uspešnih reanimacij,
saj je trenutno delež uspešnih reanimacij po zdravstvenih domovih do 60-odstoten. Novi model organizacije, ki je ekvivalent ameriškemu, pa po literaturi omogoča le do 20 % uspešnih reanimacij na terenu, kar je bistveno poslabšanje in veliko strokovno tveganje!«
»Sedanji sistem je human in etičen do starostnikov in kronično bolnih, saj znotraj urgen-tne službe obravnavamo tudi to vrsto bolnikov, brez čakanja. Prav tako se opravljajo v času urgentne službe tudi hišni obiski. Sedaj pokriva NMP tudi domove za starejše občane, ki imajo financiranega zdravnika samo nekaj ur tedensko. Vse navedeno ostaja v novem sistemu organizacije NMP odprto vprašanje, ki še nima odgovora.«
Miha Šoštarič
Reorganizacija sistema NMP, kot ga predlaga Ministrstvo za zdravje, ni povšeči Sindikatu zdravnikov družinske medicine Slovenije Praktik.um. Kot je dejal predsednik sindikata Igor Muževič, se strinjajo, da je treba zadevo urediti, vendar je prej treba dobiti odgovore na številna vprašanja. Muževič želi od pristojnih na ministrstvu predvsem podatek, kolikšen je delež uspešnih reanimacij v Sloveniji in kolikšen v tujini ter kolikšen delež zdravstvene pogače za predhospitalno dejavnost porabijo v tujih državah. »Glede na podatke imamo v Sloveniji vrhunske rezultate na področju uspešnosti reanimacije. Če bodo sveži podatki, na katere čakam, to potrdili, in mislim, da bodo, je norost spreminjati sedanjo ureditev, ampak jo moramo kvečjemu okrepiti, da bodo zdravniki družinske medicine ustrezno razbremenjeni in se bodo prek vzpostavitve dispečerstva dostopni časi za bolnike še izboljšali!« V J
«
torek • 10. februarja 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski TEDNIK 17
MBERGER®
02 741 78 1O
www.stamberger.si
PKS Štamberger Marko s.p., Slovenska cesta 41,2277 Središče ob Dravi 5 Delavni čas: pon.-pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00
Ptuj • Etnografska povorka je navdušila
Malo je manjkalo, pa bi zimo preganjal župan, ne kurenti
V soboto, natanko ob 11. uri, so oblast nad našim mestom prevzele maske in uradno se je začelo 55. Kurentovanje. Čeprav se do zadnje minute ni vedelo, ali bo župan MO Ptuj Miran Senčar letošnjemu princu karnevala Rajku Jurgecu Bertoldu Draneškemu predal oblast -saj jo je, kot je dejal, dobil zelo težko in je presladka, da bi se ji kar tako odrekel -, se je na koncu vendarle držal običajev. Tega dogodka se je na etnografski povorki udeležilo 5000 obiskovalcev in 1700 mask.
55. Kurentovanje bo od sobote pa vse do pepelnične srede ponovno v naše mesto vabilo na tisoče ljubiteljev maskiranja. S sobotno predajo oblasti in etnografsko povorko se je začel najbolj nori čas v letu, ko Ptuj zaživi v vsem svojem sijaju in ko
je dovoljeno nadeti si kakršnokoli opravo.
Tisti, ki svoje obredje prikazujejo z avtohtonimi pustnimi liki, so na svoj račun tudi letos prišli na otvoritveni etnografski povorki. Te se je udeležilo kar 1700 nastopajočih iz osmih
držav: Avstrije, Belgije, Bolivije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Romunije in Slovenije. Na ptujske ulice in trge pa so privabili okrog 5000 obiskovalcev.
Pestro pa bo tudi v prihodnjih dneh, saj organizatorji na skupno več kot 100 prireditvah
Nastopila je tudi skupina iz Romunije.
Črešnikova ji je povedala, kakšna mora biti temperatura
olja pri cvrtju krofov, pa tudi kako zakuriti krušno peč - za to uporabljajo bukova drva.
Glede krofov je Suzana pojasnila, da je pomembno, da je testo dovolj mehko in ravno dovolj vzhajano. Če so namreč krofi premalo vzhajani, ne bodo imeli venca, če so vzhajani preveč, se bodo po cvrtju sesedli. Če olje ni dovolj vroče, bodo krofi ostali surovi.
Za Simono je povedala, da se je dobro odrezala in je bila dobra vajenka, najbolje pa ji je šlo od rok polnjenje krofov z marmelado. Podobno je dejala tudi Simona.
KUHARIJE
Lepi, pravilnih oblik, zlato rumeno zapečeni, večji, manjši, sočnj... Kakšni pa so vaši krcfj? Pošljite nam recept za krofe in fotografijo na elektronski naslov kuharjje@radjo-tednjk.sj.
Recepte zbiramo do 13. februarja 2015.	CCRADIOPTI
Tiste z najlepšimi krancli bomo lepo nagradili.	^^ 89,8« 98,2 «ICH3
www.radio-ptuj.Si
javnega pomena pričakujejo kar 10.000 mask iz 15 držav in vsaj 100.000 obiskovalcev.
Od nedelje naprej bodo na Ptuju večerni prikazi etnografskih likov, ki bodo potekali pred Mestno hišo in na ptujski pustni tržnici, vsak dan od 17. ure dalje. Letos je organiziran še pop rock festival z brezplačnim vstopom.
Naslednja organizirana po-vorka je hkrati tudi novost letošnjega kurentovanja, in sicer večerna tematska povorka, ki bo potekala v starem mestnem jedru v petek ob 19. uri. Povor-ke se lahko udeležijo prav vsi, skupine ali posamezniki, tema pa so zombiji. Najboljše maske
Foto: Srdan Mohorič
Z leve: Branko Brumen, župan Miran Senčar in Rajko Jurgec Bertold Draneški
bodo tudi nagrajene.
Največji dogodek, kot vsako leto, pa bo nedeljska povorka, ki bo še enkrat ptujske ulice napolnila do zadnjega kotička. In
letos naj bi ostale polne precej dlje časa kot sicer, saj naj bi maske po končani povorki ostale v mestnih lokalih.
Dženana Kmetec
Zelo zanimivi in lepo oblečeni so bili tudi udeleženci iz daljne Bolivije
A
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih
Simona je najraje polnila krofe
V okviru akcije spoznavanja novih poklicev je voditeljica Štajerske budilke Simona Pušnik minuli petek na Turistični kmetiji Črešnik na Mestnem Vrhu 82 spoznavala skrivnosti ustvarjanja kulinaričnih dobrot. Te ji je predstavila Suzana Črešnik, s katero sta pekli kruh in kekse ter cvrli krofe.
Grand Hotel Primus
Terme Ptuj
Tradicionalno otroško pustno rajanje v lovanju z Vrtcem Ptuj
Simona je pojasnila, da se ji zdi to delo zelo naporno, saj je treba, če želiš prodajati sveže izdelke, vstajati zelo zgodaj, pa tudi zamesiti testo na roke je precej naporno. Navdušena je bila nad redom in čistočo na kmetiji.
Čeprav smo na našem koncu vajeni, da so krofi običajno polnjeni z marelično marmelado, pri Črešnikovih to ni nujno - za otroke velikokrat pripravijo krofe s čokoladno kremo, starejši pa raje posežejo po krofih brez sladkorja in brez marmelade.
Natalija Škrlec
pr^ zdUOM
generacija
ÏÏ - sobota,14.2.,Ob20 un
-	Klub Gemina a.»»-«
Grand Hotel Primus
V - Vstopni"3'- 5 € po osebi
sA—1«S?-"
Torek, 17.2.2015, ob 17.00 Klub Gemina XIII., Grand Hotel Primus
Vstopnica odrasli: 4 €, otroci VSTOP PROST!
Informacije: 02/7494 506
Foto: arhiv RT
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 10. februarja 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Ali so hibridi res nekaj slabega?
Ker se je v zadnjih letih zelo razmahnila pri nas razprava o domači pridelavi semena in še vedno številni vrtičkarji, ki pa so zelo glasni na družabnih omrežjih, niti slučajno ne vedo, kaj so to sorte, kaj so hibridi in se kot ogenj med nekaterimi širijo popolnoma nepravilne, napačne informacije, sem se, preden pričnemo delo, preden pričnem z letošnjimi praktičnimi nasveti, odločila napisati še to, za kaj pravzaprav pri vsem tem gre.
Kako pridemo do nove sorte
V zadnjih letih se veliko negativnega govori o pridelovanju hibridov. Pa so res tako zelo nenaravni, kot nekateri, ki po mojem nimajo dovolj strokovnega znanja, govorijo? Poglejmo si podrobneje, o čem govorimo in kakšne so razlike med sortami, hibridi in gensko spremenjenimi rastlinami.
Sorta je delo človekovih rok
Človek je že hitro v svoji zgodovini začel nekatere rastline namerno sejati v bližini svojih bivališč. Ker imamo ljudje različen okus, je tudi vsaka gospodinja za seme puščala nekoliko drugačne rastline. Tako so se sčasoma znotraj botanične vrste razvile skupine rastlin, ki so si bile med seboj zelo podobne. Genetsko so bile še vedno ista vrsta, tudi med seboj se sorte še vedno lahko križajo, razmnožujejo, vendar se te rastline med seboj že zelo razlikujejo, tako po barvi kot po obliki, okusu, velikosti ... Samo pomislite na solate: rdeče, zelene, glav-nate, rozetaste, krhek list, mehek list . Skratka razvile so se SORTE. Sorta je torej skupina rastlin znotraj botanične vrste. Rastline ene sorte si morajo biti med seboj kar najbolj podobne, lahko bi rekli enake. Iz semena take rastline mora prav tako zra-sti podobna, skoraj enaka rastlina, uradno pa se morajo sorte seveda vsaj po eni lastnosti jasno razlikovati med seboj. Najbolj pomemben pogoj pa je zapisan tudi v zakonodaji. Tržimo lahko samo seme sort, ki so vpisane v sortno listo katere izmed EU-držav in so v katalogu sort EU.
FEBRUAR
Dolga desetletja, stoletja so ljudje samo odbirali in razmnoževali rastline, ki so jim bile najbolj všeč, vsa križanja pa je opravila narava naključno. Kasneje je človek pričel rastline med seboj namerno križati, saj mu je bila na primer všeč barva ene rastline in okus druge. Po namernem križanju pa je ponovno iz pisane skupine rastlin, ki je zrasla iz semena, odbiral rastline, ki jih je želel. Po nekajkratnem takem odbiranju se je izoblikovala nova sorta, ki je imela želene lastnosti. Še vedno pa govorimo o sortah, saj je po namernem križanju enako skupino rastlin še vedno dobil tako, da je odbiral in razmnoževal naprej samo zaželene rastline. Še danes tako nastajajo vedno znova nove sorte.
Sorte se zaradi še vedno dokaj pisanega dednega materiala veliko lažje in hitreje prilagajajo hitrim spremembam v okolju, naj bo to vreme, zemlja . Domači, avtohtoni tipi vrtnin so velikokrat odpornejši tam, kjer so nastale, to je na domačiji, kmetiji, vrtu, kjer jih pridne gospodinje gojijo in razmnožujejo že desetletja. Kako prepoznamo torej sorto na policah - po imenu. Med solatami imamo na primer ljubljansko ledenko, majsko kraljico ,. za vsako vemo približno, kaj lahko pričakujemo, ko seme posejemo. Samo ime sorte na vrečici nam pove, kaj lahko pričakujemo iz semena, ki smo ga posejali. Sama slikica na vrečici je pogosto splošna, netipična, nanjo se nikoli ne zanesite, ko kupujete seme.
2015
NEDEU4 J Ignac	RH J_ Q SirtKOn	
PONEDELJEK wein« 2 Marija	W«" ■■■ ČETRTEK CT 19 ju-'jn	IM
TCflEK 3 eiai	nri ptTEh EH 20 -	G
SREDA h^ Andrej	HB soeon . • © Bu 21	"E
ČETRTEK 5 PETEK	n ¡ai L ja U 22 wa,}Gta KV PONEDCUEK La 23 Marla	m □
50601S 7	1 pro. TOREK Hp* 24 Msti*	□
SJEDEl» slw-nih. K tytn, pra Q Prtiemm oan g Ja»?	¿rah VT-V,' SBEDJ 25	,.. s ^
PQ-JEDtUEH. Q Polona	26 *"»»	g
"CflEK 10 v,*'n	27	□
SREDA 1 Mafija	" S i 28 R°™n	E
ČETRTEK 12 D®n¡jai	.....6 S	
PEFEK HTT ' 23 Katar« ^^^		
soso Ii mm Valentin bfl		
NC Oft M 15	□	
P0"4CDCuC* Juiijana	□	
TOREK pusl 17 Sihin	"" gg	
iL'VCV WM Li ral KOlEfMR ^ . .i l	..... 0Í5F"	Vir: internet
Foto: Miša Pušenjak
Hibridi so vedno povsem izenačeni, kar je dobro, če prodajaš in slabo, če imaš na vrtu, saj se tam želimo pobirati pridelek čim dalj časa.
Hibrid ali križanec je samo nekoliko bolj zapleten del žlahtnjenja rastlin
Človek je pač radovedno, raziskovalno, nikoli zadovoljno bitje, vedno hoče nekaj novega, boljšega, večjega . Tako je nekoč ugotovil, da se včasih zgodi, da so potomci dveh povprečnih ali celo slabih staršev izredno rodni, odporni in primernejši za pridelavo, skratka izjemni. Torej je pričel namerno iskati take starše, ki dajejo odličnejše potomce. Podoben princip še dalj časa poznamo tudi pri živalih. Tudi pri živalih vedno izberemo bika, katerega potomke imajo višjo mlečnost, psa, katerega potomci so lepši . Ta princip je uporabljen tudi pri rastlinah.
Za nas je pomembno, da vemo naslednje: Hibridno seme nastane tako, da vedno znova križamo dve točno izbrani sorti (rečemo jim liniji). Pri vrtninah je to najpogosteje ročno delo, namerno nanašanje cvetnega prahu očetovske linije (sorte) na
materinsko linijo. Treba je torej najprej priti do takšnih genetsko čim bolj čistih linij, kar trajajo dokaj dolgo. Potem je treba poiskati kombinacije, ki dajo izjemne potomce. Zdaj smo šele na začetku, kako žlahtnitelj, to je tisti, ki vam vedno znova ponuja nove hibride, pride do hibridov. Posamezno linijo (sorto) seveda razmnožujemo vsako leto znova, da potem v naslednjem letu lahko pridemo do hibridnega semena. Torej tudi komercialno razmnoževanje semena traja vedno znova dve leti. To je eden izmed vzrokov visoke
cene.
Zaradi dokaj čistega, izenačenega genetskega materiala je rok trajanja hibridov kratek. Sorte lahko na trgu kupimo 10, 20, 30 pa tudi 50 let, saj ravno še vedno pester dedni material omogoča prilagajanje in delno odstopanje od natančnega opisa posamezne vrtnine. Pri hibridnih linijah pa lahko hitro pride do spremembe dednega materiala, s tem pa do tega, da hibrid seveda ne daje več tega, kar od njega pričakujemo. Zato se hibridne sorte spreminjajo zelo hi-
tro, vsakih nekaj let pridejo na tržišče novi hibridi, starih pa ne dobimo več. Zato se na hibride ne navežite tako zelo, kot ste se na primer na sorto paradižnika volovsko srce. Prepoznamo jih po tem, da za imenom sledi še zapis F1, lahko tudi mix, v tujini pa včasih tudi hy. Zal v zadnjih letih sadik ne označujejo več tako natančno, še manj pa semena in sadike cvetlic.
Hibrid je torej samo poseben način žlahtnjenja rastlin, sama ga rada primerjam s pasmo pri živalih. Tudi tam vedno izberemo predvsem očeta, zelo pogosto pa tudi mamo, da dobimo točno to, kar želimo. Pri pasmah kakor pri hibridih tudi bolje vemo, kaj lahko pričakujemo od potomcev, tudi značaj, uporabnost, barvo ... Seveda strokovno ni povsem tako, verjetno pa si boste tako lažje predstavljali, kaj hočem razložiti. Hibridi imajo svoje dobre lastnosti, kot so odpornost, izenačenost . Njihova najslabša lastnost seveda pa je, da iz njihovega semena niti slučajno ne zrastejo potem spet enake rastline. Hibridov torej ne morete razmnoževati sami. Če poberemo seme hi-
bridnih sort, se nam lahko že v drugem letu na vrtu pojavi veliko povsem različnih rastlin, saj bodo ene povsem take, kot je bil njihov oče, druge take kot mati, ostale pa nekje vmes.
Če poberemo seme sorte, lahko drugo leto pričakujemo enake rastline.
Hibridi torej niso nekaj nenaravnega, nekaj, česar bi se morali izogibati. Ravno obratno, sama res svetujem, da se jih ne bojite pri rastlinskih vrstah, kjer vam njihova odpornost lahko pomaga, to so predvsem kumare in v novejšem času tudi paradižnik. Tudi pridelovanje hibridov cvetače in brokolija je običajno uspešnejše, posebej v poletni
vročini.
Kaj pa so GSO-rastline, razložim naslednjič. Za danes pa samo, med vrtninami GSO-se-mena v Sloveniji ni. Prav tako GSO-vrtnine v Sloveniji ne rastejo, zato se ne bati novosti, kot so čili, paradižniki, paprike . , kot mnogi počnejo zadnja leta. Le pogumno preizkušajte tudi novosti. Kaj pa jeste v predelani, zamrznjeni zelenjavi iz vsega sveta, pa bi težko sodila.
Miša Pušenjak
p-;-
BH
Foto: Miša Pušenjak
Takšen posevek ni SORTA, rastline solate so preveč neizenačene.
KGZ Ptuj svetuje
Novosti v Programu razvoja podeželja
V novem programskem obdobju Programa razvoja podeželja je dosedanji Kmetijsko okoljski program (KOP), poimenovan Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP).
Ukrep KOPOP je namenjen ohranjanju in spodbujanju nad-standardnih kmetijskih praks, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Podpora je tako namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom (KMG), ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biot-ske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam. Aktivnosti, ki se bodo izvajale in bodo prispevale k ohranjanju oz. izboljšanju stanja, so v ukrepu KOPOP definirane kot zahteve v okviru operacij, ki jih je skupaj 19.
Ob vstopu v ukrep KOPOP mora Kmetijsko gospodarstvo (KMG) izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:
■	obsegati mora najmanj 1 ha kmetijskih površin;
■	vpisano mora biti v register kmetijskih gospodarstev (RKG);
■	nosilec KMG mora imeti opravljen 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko-okoljskih in kmetijsko-podnebnih vsebin;
■	izdelan mora imeti program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.
Če KMG pogojev upravičenosti ne izpolni, ne more vstopiti v ukrep KOPOP.
Večina kmetij na našem območju je že opravila 6-urno izobraževanje, ki smo jih organizirali v okviru KSS, tako da imajo ta vstopni pogoj že opravljen.
Sedaj je treba, najkasneje pred oddajo zbirne vloge, izdelati tako imenovan Program aktivnosti (PA), v katerem kmetija opredeli, katere operacije iz KOPOP-programa bo izvajala na svojem kmetijskem gospodarstvu. Izbira med obveznimi in izbirnimi operacijami. Pogoj za izdelavo PA je veljavna analiza tal in izdelani gnojilni načrti, katerih datumi se vnesejo v program aktivnosti. PA izdelajo izvajalci svetovanj.
Kmetije, ki so opravile 6-urno izobraževanje za KOPOP, naj se obrnejo k svojemu svetovalcu za izdelavo Programa aktivnosti, če je možno že v februarju oziroma po dogovoru v času izdelave vlog za neposredna plačila. Kmetije, ki pa še niso opravile 6-urnega izobraževanja, naj se čimprej obrnejo na Kmetijsko svetovalno službo za informacijo o terminu izobraževanja.
V nadaljevanju izvajanja bo kmetija morala izpolnjevati še splošne pogoje, in sicer v obdobju trajanja obveznosti vsako leto opraviti najmanj 4-urni program usposabljanja v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi vsebinami, v prvih treh letih trajanja obveznosti najmanj enkrat uporabiti storitev svetovanja, v okviru katere se upravičencu svetuje glede pogojev in zahtev ter pravilnega izvajanja prevzetih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti, ves čas trajanja obveznosti voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri ukrepu KOPOP, upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
torek • 10. februarja 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Nekdanji član zasedbe The Beatles, Ringo Starr, bo 31. marca izdal svojo novo studijsko ploščo z naslovom Postcard from Paradise. Kmalu za tem bo sledila tudi enomesečna koncertna turneja po ZDA. Niz koncertov po ZDA bo pričel v Lousiani, največ časa pa bo preživel v Latinski Ameriki, kjer naj bi nastopil na kar devetih koncertih. Na odru ga bo spremljala zasedba All Star band, ki jo sestavljajo znani in ugledni glasbeniki, kot so Richar-da Page, Steve Lukather in Gregg Bissonnette. Ringo Starr bo kmalu po končani turneji sprejet tudi v Dvorano slavnih rock and rolla.
Popularna ameriška pevka Taylor Swift je druga izvajalka v zgodovini, ki ji je uspelo, da se je s kar dvema svojima albumoma zadržala več kot 10 tednov na prvem mestu ameriške lestvice albumov (Billboard 200). Prvič je ta uspeh dosegla z albumom Fearless, s katerim je bila med letoma 2008-2009 na prvem mestu 11 tednov. V drugo pa z aktualnim albumom 1989, na katerem sta tudi uspešnici Shake it off in Blank space. Od nje je za zdaj uspešnejša samo Whitney Houston, ki je takšen uspeh dosegla s kar tremi svojimi albumi: Whitney Houston (1986), Whitney (1987) in soundtrack izdaja iz filma The bodyguard (Telesni stražar 1992/93).
Ameriški glasbenik Big Sean je pred dnevi najavil svoj novi tretji
Ringo Starr
studijski album z naslovom Dark sky paradise. Na albumu je raper iz Detroita sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki, med njimi so Chris Brown, Drake, DJ Khaled in drugi. Skupaj z Brownom sta posnela skladbo Play no games, Lil Wayne mu je pomagala pri skladbi Deep, s svojim dekletom znano Ariano Grande pa je zapel skladbo Research. To pa še ni konec znanih glasbenih imen, ki so sodelovali pri snemanju nove plošče, saj bomo v skladbah All your fault in One man could change the world lahko slišali tudi Kanya
Westa in Johna Legenda. ®®®
Po krajšem glasbenem preda-hu, zaradi rojstva hčerke Summer Rain, se na svetovno glasbeno sceno vrača slavna ameriška pevka Christina Aguilera, ki že pripravlja material za novi studijski album. Podrobnosti o novi plošči še niso znane, saj je pevka za zdaj odkrila le to, da bo na novi plošči
Foto: splet
sodelovala s Pharrelom Willi-amsom. Aguilera bo letos znova sodelovala v šovu The voice, 8.
sezono tega šova bodo pričeli prikazovati v teh dneh. Ob Christini so letošnji mentorji še Nick Jonas, Meghan Trainor in Lionel Richie.
®@®
12. februarja, dva dneva po svečani podelitvi glasbenih nagrad grammy, bo v Los Angelesu potekal velik koncert, ki so ga organizatorji poimenovali Stevie Wonder: Songs in the key of life - An all-star grammy salute. Koncert bo, vsaj kar se udeležbe tiče, nekaj izjemnega, saj so svoj nastop že potrdili Lady Gaga, Ariana Grande, John Legend, Usher, Ed Sheeran in Chris Martin. Songs in the key of life je legendarna plošča, ki jo je Stevie Wonder izdal leta 1976, na njej pa najdemo uspešnice, kot so Village ghetto land, Black man, Isn't she lovely in I wish in sir Duke.
®®®
Za potrebe novega še neimenovanega albuma ameriške pevke Rihhane je nastal super trio, v katerem so združili moči Kanyu West, legendarni Paul McCartney in seveda že zgoraj omenjena Rihhana. Skupaj so posneli akustično skladbo z naslovom FourFiveSeconds, ki bo tudi prvi singel njene nove plošče. Pred dnevi so že predstavili videospot za omenjeno skladbo, ki je delo modno-fotografskega tandema Inez van Lamsweerde in Vinoodh Matadin, ki je nedavno naredil tudi naslovnico za novi album Vulnicura, islandske pevke Björk.
®@®
Letos se po dolgih 17 letih premora na svetovno glasbeno sceno z novim albumom in koncertno turnejo vrača ameriška rock zasedba Faith No More. Člani te legendarne zasedbe Mike Bordin, Roddy Bottum, Billy Gould, Mike Patton in Jon Hudson so namreč svojo zadnjo ploščo z naslovom Album of the year izdali leta 1997. Še pred izidom novega albuma se bodo spomladi odpravili na turnejo po severnoameriških mestih. Niz 15 koncertov bodo začeli 15. aprila v kanadskem Vancouvru, sklenili pa mesec dni pozneje v Filadelfi-ji. Novi album, ki za zdaj še nima naslova, naj bi izšel maja. To bo sedmi album zasedbe, izšel pa bo pri njihovi lastni založbi Reclamation Records.
Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROCIH 100 (ZDA)
1.	UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. B. MARS
2.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
3.	TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. B. MARS
2.	TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER
3.	L.A.LOVE (LA LA) - FERGIE
NEMCIJA
1.	THE HANGING TREE - JAMES NEWTON feat. JENNIFER LAWRENCE
2.	OUTSIDE - CALVIN HARRIS feat. ELLIE GOULDING
3.	WALK - KWABS
l_e s t v j
NAJ
1.	UPTOWN FUNK! - MARC RONSON BRUNO MARS
2.	TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER
3.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
4.	THE HANGING TREE - JAMES NEWTON FT. JENNIFER LAWRENCE
5.	WALK - KWABS
6.	BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT
7.	LIVING FOR LOVE - MADONNA
8.	OUTSIDE - CALVIN HARRIS feat. GOULDING
9.	EVERY BREAKING WAVE - U2
10.	LIPS ARE MOVIN - MEGHAN TRAINOR
11.	DO I WANNA KNOW - ARCTIC MONKEYS
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak
i
INO
)NKI
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	^ .
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da	¿lujevSRl
boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	|(t RADIOPTUJ
Vj^ 89,8* 98,2 .|04;3
Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v mesecu marcu 2015.
NAROČILNICA ZA Stmerski
ötai er s m
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
Želena nagrada: [T] Moški
(ustrezno označil	Ženska
Bela Modra
MÖ]
Velikost:
[I] Moški @ Siva Bela
Ženska [7] Rdeča Bela
Velikost [Š][m]|T][xl]|^
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, lahko izbirate med dvema nagradama:
1.	KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL
2.	JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL
RADIO TEDNIK Ptuj, d...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov
•	ogled brezplačne gledališke predstave
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
20 Štajerski TEDNIK
Pustovanja 2015	
Kaj bomo danes jedli
torek • 17. februarja 2015
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
segedin golaž,	juha, rizibizi, solata,	piščančji paprikaš,	zelenjavna mineštra,	bograč, zapečene	mm v nV, m m juha, mosnjicki iz	kuhana govedina,
kompot	pohorska omleta	testenine, sadje	polnozrnat kruh,	skutne palačinke	listnatega testa z	sladko zelje, krompir
			žemeljni kipnik z		mletim mesom, radič	v kosih
			jabolki		v solati, krofi	
Listnati mošnjički z mletim mesom
tgm*.


-r T << VACV r"*
■¿¿jSr* c , >.- •
n > t fc, V
™ ,	í * ' v vi,
,	< -S
. " «r'»""	■ I * \ -.»-■ t
o,

V" C
y
Sestavine: 1 zavitek listnatega testa, 250 g mletega mesa (mešano), 1/2 čebule, 2 korenčka, 1 rdeča paprika, 1 por, 2 jajci, 1 strok česna, 2 stebli peteršilja, 1 ščepec muška-tnega oreščka (sveže naribanega), 1 lonček (125 g) creme fraiche (lahko kisla smetana), 1 jedilna žlica olivnega olja, sol, sveže mleti poper; jajce za premaz.
Čebulo fino nasekljamo. Korenček in papriko narežemo na kocke, por na obročke, česen in peteršilj pa fino nasekljamo. Na olju zlato rumeno prepražimo čebulo, dodamo mleto meso in nasekljan česen ter dobro prepražimo. Dodamo zelenjavo in začimbe in vse skupaj v pokriti posodi podušimo. Zmešamo jajca in jih skupaj s smetano dodamo zelenjavno-mesni mešanici. Pokuhamo in odstavimo s plošče. Listnato testo narežemo na 10 x 10 cm velike kvadrate. Vsakega pomažemo z jajcem, na vsak kos damo kupček nadeva in zlepimo nasprotna vogala v mošnjiček. Po vrhu spet premažemo Zložimo jih na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo jih približno 30 minut pri 180 °C.
ZPS • Raziskava zanesljivosti avtomobilov
Zemeljni kipnik z jabolki


Sestavina: 4 velike žemlie. 6 jabolk, 3 dl sladke smetane, malo cimeta, sladkorni prah, 1 jajce, maslo za pekač.
Žemlje narežemo na majhne kocke ali na tanjše rezine. Jabolka operemo, olupimo in na-ribamo. Pekač premažemo z maslom in potresemo z drobtinami. Na pekač najprej razporedimo pol količine žemelj, nato pol količine jabolk, potresemo s sladkorjem in cimetom v prahu, nato damo še eno plast žemelj in še eno plast jabolk ter spet potrosimo s cimetovim in sladkornim prahom. Smetano in jajca dobro premešamo in mešanico enakomerno prelijemo čez kipnik. Pečemo 25-30 minut v pečici, segreti na 200 stopinj Celzija, da narastek dobi lepo zlatorumeno barvo.
Med najboljšimi petimi so ze po tradiciji japonske znamke: najcenejša znamka tik pod vrhom
Avtomobili se kvarijo, mar ne? Nekateri bolj, drugi manj. Pa tudi lastniki smo različni in ob enaki okvari se odzovemo drugače. Marsikdo že ob najmanjši težavi obupa, se o tem vsaj v svoji družbi na široko razgovori in naslednjič zagotovo izbere drugo znamko avtomobila, drugi pa se ne zmenijo in ne omenjajo skoraj serijskih napak.
A kako vse skupaj zajeti v uporabno statistiko, ki bo vsaj približno določila tveganje pri izbiri določenega avtomobila ali kar celotne znamke? Potrošniška organizacija Which? iz Velike Britanije vsako leto v ta namen izpelje raziskavo, v kateri sodeluje več deset tisoč potrošnikov, kar je dovolj velika številka, da so rezultati uporabni in realni.
V zadnji raziskavi je sodelovalo 49.023 potrošnikov, ki so ocenili nekaj več kot 58 tisoč avtomobilov. Odgovorov je bilo dovolj, da so zbrali rezultate za 283 različnih modelov - novih in rabljenih. Razdeljeni so v posamezne avtomobilske razrede, posebej je ocenjena zanesljivost avtomobilskih znamk, ločeno pa so preverili tudi splošno zadovoljstvo
Foto: splet
lastnikov avtomobilov. Po domače povedano: spraševali so jih, ali bi svoj avtomobil priporočili prijatelju oziroma znancu.
Milijoni kilometrov v eni analizi
58.055 avtomobilov, ki so zajeti v raziskavi, je skupaj prevozilo več kot 700 milijonov kilometrov. Nekaj več kot polovico poganja bencinski motor, 44 odstotkov je dizelskih, 2 odstotka hibridnih. Tudi v Veliki Britaniji prevladujejo avtomobili z ročnimi menjalniki (71 odstotkov avtomobilov iz raziskave). In še to: 48 odstotkov sodelujočih v raziskavi je svoj avtomobil kupilo nov. Sama analiza je sestavljena iz števila okvar in drugih težav, ki so jih imeli lastniki s svojimi avtomobili v zadnjih 12 mesecih in so o njih poročali v posebni spletni raziskavi. Okvare so različno obtežene glede na njihovo resnost - čim hujša je bila napaka, čim dlje je bil avtomobil zaradi nje nevozen, slabše je bil ocenjen.
Zanesljivost znamk
»Letošnja lestvica najzanesljivejših avtomobilskih znamk se na prvi po-
Škoda fabia je slovenski avto leta 2015
Slovenski avto leta 2015 je škoda fabia. Tako je v finalu izbora v Ljubljani nocoj odločila žirija, ki so jo sestavljali predstavniki sedmih slovenskih medijev s področja avtomobilizma. Omenjeni model je dobil največ točk in s tem premagal ostale štiri finaliste. Škoda je sicer slavila že lani, in sicer z modelom škoda octavia.
Škoda fabia je v finalu 23. izbora po vrsti premagala modele volkswagen passat, renault twingo, opel corsa in citroen C4 cactus.
Pet finalistov je sicer med 13 modeli izbralo nekaj več kot 40.000 glasovalcev, ki so poslali svoje glasovnice. Največ glasov je v tej fazi izbora dobil volkswagen passat.
Finalno prireditev, ki so jo danes predvajali na digitalnem mediju Planet Siol.net, je tako na podlagi glasovanja z največ točkami začel volkswagen passat, škoda fabia pa je startala z drugega mesta, a se je po oceni novinarjev nato zavihtela na prvo mesto.
Ključna merila pri izboru avta leta so oblika, vozne zmogljivosti in lastnosti, funkcionalnost, gospodarnost, varnost, cenovna umestitev in primernost za slovenski avtomobilski trg.	sta
gled morda ne razlikuje prav veliko od tistih iz preteklih let, a tik pod vrhom je prišlo do precejšnjega presenečenja. Na četrto mesto se je namreč uvrstila romunska znamka Dacia, ki je del koncerna Renault Nissan, in za katero je zanesljivost do tri leta starih avtomobilov kar 94-odstotna. In to
pri avtomobilih, ki večinoma stanejo manj kot 10 tisoč evrov, ali morda kakšnega tisočaka več, je poudaril vodja primerjalnega testiranja pri ZPS Boštjan Okorn. Druge štiri najbolj zanesljive znamke med najboljšimi petimi so že po tradiciji japonske, Honda, Lexus, Toyota in Mazda.
torek • 10. februarja 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se...
... da bi glede na kulturo razprav in sprejetih odločitev na državno hišo demokracije morali pritrditi tablo z napisom: »Kultura stop, poslanci naprej!«
... da bi morali predstavniki ljudstva pred volitvami na vseh nivojih k svoji kandidaturi predložiti tudi potrdili o nekaznovanju in neoporečnem mentalnem zdravju.
... da ne bi škodilo, če bi ob razpisih za najodgovornejša delovna mesta taki potrdili morali predložiti tudi vsi menedžerji.
... da bi poetovionski do-minikanec še naprej sameval, zavit v tančice daljne in bližnje preteklosti, če v njem ne bi bilo vsaj proslave ob kulturnem prazniku.
4
wß}
«T
	v.
	s
	
	V
	
	

... da je nova oblastna metla v mestni občini poetovi-onski že prinesla nekatere opazne spremembe. Če smo
do sedaj imeli javne dogodke, imamo po novem dogodke javnega značaja.
. da je sicer pred poetovi-onskim županom še en trd oreh, ki ga bo moral streti, preden bo dokončno imenoval podžupana.
... da se je letošnjemu princu karnevala, ki prihaja iz šterntalske občine, vendarle uresničila do sedaj neuresničena želja; če mu ni uspelo, da bi postal prvi mož doma-
Foto: Tajno društvo PGC
če, je (vsaj v pustnem času) postal prvi mož poetovion-ske občine.
Vidi se...
... da je lahko sneg odlična in zelo poceni inspiracija za postavljanje spomenikov, kar bi lahko s pridom izkoristili občinski in drugi samo-všečni veljaki, ki si radi postavljajo raznorazne drage »spomenike«.
Vroča linija Radia Ptuj O razvoju pusta in turizma na Ptuju
Z Estero Korošec, ta četrtek med 16. in 17. uro.
V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi!
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Danes objavljamo fotografijo Davorina Volavška, ki je v objektiv svojega fotoaparata ujel čarobni Betnavski grad.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 "104,3
www.radio-ptuj.si
Foto: Davorin Volavšek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
3		7		8				
9		5					6	
				7				9
7					1			
				2		8		
	3	2	7					5
			2				5	
6		3						
		4	3			7		2
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven		©©	€€€	O
Bik	v	©©©	€	OO
Dvojčka	v	©©	€€€	O
Rak		©©	€€	O
Lev	v	©	€€€	OO
Devica		©©	€€	O
Tehtnica	vv	©©©	€	OOO
Škorpijon		©©	€	O
Strelec	vv	©	€€	OOO
Kozorog	v	©©	€€€	OO
Vodnar	v	©©©	€€	OO
Ribi		©	€€	O
Velja za teden od 10. do 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
16. februarja 2015. - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 10. februar
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Gajaš arestant, igra Vlado Novak, ob 10.00 in 12.00 za šole in izven 17:00 Hvaletinci, sedež društva Sapientia: delavnica izdelave domačih zeliščnih mil
17:00 Ivanjkovci, OŠ: Šola za starše - Pasti sodobne prehrane, Valerija Rotar
17:00 Leskovec, telovadnica OŠ: prireditev ob kulturnem prazniku Vendar peti on ne jenja - koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Videm-Leskovec z gosti 18:00 Dornava, OŠ: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Sreda, 11. februar
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Vedno te ima nekdo rad, za šole in izven
11:00 Ptuj, Gostilna Ribič: odprtje razstave članov likovne sekcije dr. Štefke
Cobelj, DPD Svoboda Ptuj 14:00 Ptuj, karnevalska dvorana, Vičava 1: 6. tradicionalno pustno družabno srečanje invalidskih organizacij 18:00 Videm, občinska dvorana: predavanje na temo Zdravo življenje, nekaj o sladkorni bolezni in še kaj, Metka Rašl, Društvo kmetic občine Videm
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Mali priročnik biznisa - Od pizdeka do
tajkuna, pustna predstava v maskah, za izven 20:00 Ptuj, Karnevalska dvorana: Žur vseh generacij, Prljavo kazalište, Djomla KS, Mambo kings, DJ Četrtek, 12. februar
17:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: zadnji seminar dr.
Iztoka Ostana Razbremenilni ritem dneva 18:00 Ormož, bela dvorana Grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
18:00 Pragersko, Dom kulture: Pozdrav kulturnemu prazniku in razstava
del članov likovne sekcije DPD Svoboda Pragersko 18:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola: Koncert Neje in Žive Skrbiš 20:00 Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, Mejaši, Lidija Bačič 20:00 Ptuj, CID: odprtje razstave novejših likovnih del Gregorja Samasturja - Iskanja
20:00 Ptuj, Karnevalska dvorana: Danijela, Gadi, DJ Petek, 13. februar
9:00 Ormož, Gimnazija: informativni dan
14:00 Ptuj, Mestno gledališče: odprtje Ex tempore Karneval 2015, Art Stays 17:00 Ormož, Dom kulture: območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Linhartovo srečanje 2015, predstava Boeing boeing, stevardese pristajajo, KŠD Dobrava 17:00 Poljčane, Dom športa in kulture: lutkovna predstava, Ptice izpod čarovnikovega rokava, Lutkovna skupina Cik-cak, DPD Svoboda Slovenska Bistrica 18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor Društva žensk Hajdoše 18:00 Sveta Trojica: proslava ob kulturnem prazniku, ob 19.00 odprtje razstave
19:00 Ptuj, staro mestno jedro: Kurentovanje 2015, večerna tematska pustna povorka
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna licitacija likovnih del Bejži čopič,
kurent gre, Leo klub Ptuj 19:30 Sveti Tomaž, Dom kulture: območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Linhartovo srečanje 2015, predstava Kam iz zadrege, KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž 20:00 Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, Jasmin Stavros, Ivana Kovač 20:00 Ptuj, Karnevalska dvorana: Valentinov party, Gibonni, Rebeka Dre-melj, DJ
20:00 Slovenska Bistrica, MC Na Placu: koncert Zmelkoow and KO PIJE 21:00 Ormož, MCO: predvalentinova pustna zabava 22:00 Ptuj, CID: pustni disco žur Mestni kino Ptuj
Četrtek, 12. februar: 19:00 Hector in iskanje sreče. Petek, 13., sobota, 14., in nedelja, 15. februar: 16:00 Veličastnih 6; 18:00 Hector in iskanje sreče; 20:10 Rio, ljubezen moja.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
•k**
»Največ, kar za svojega prijatelja lahko storim je, da sem preprosto njegov prijatelj.« Henry David Thoreau
»Prijateljstvo vedno koristi, ljubezen pa semtertja tudi škoduje.« Latinski pregovor
»Kako siv bi bil tek našega življenja, če bi ne bil prepleten s prijateljstvom in ljubeznijo.« Thomas More
»Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga.«
Japonski pregovor
»Če obrekujejo tvojega prijatelja, obrekujejo tudi
tebe.« Etiopski pregovor
»Sčasoma postanete povprečje petih ljudi, s katerimi se največ družite.« Jim Rohn
»'Prijatelj'senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sreče sonce sije; a ko sepripodi oblak, ko sonce ti zagrne mrak, se tudi 'senca' tvoja skrije!« Simon Gregorčič
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. februarja 2015
Častni pokrovitelj 55. Kurentovanja
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

H > 3 lil
Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija
2.-17. februar 2015
Torek, 10. februar
Vrtec Ptuj, enota Marjetica, ob 9.30
SPOZNAJMO DORNAVSKE CIGANE IN KOPJAŠE
Mestni trg in ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure
KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN ETNOGRAFSKEMU LIKU ORAČ
Ptujska mestna tržnica,
od 18. do 19. ure
ETNO POP ROCK FEST, LASYE
Mladi rokerji iz Maribora, ki preigravajo legendarne hite Michaela Jacksona, The Who, Deep Purple.
Furstova hiša, Krempljeva ulica, ob 20. uri
GATSBIJEV VINSKI ŽUR
Druženje v maskah ob kozarcu vina in degustacija vin Ptujske kleti.
Sreda, 11. februar
Vrtec Ptuj, enota Tulipan, ob 9.30 SPOZNAJMO DORNAVSKE CIGANE IN KOPJAŠE
Karnevalska dvorana na Ptuju, ob 11. uri
PUSTOVANJE DRUŠTVA SONČEK S PRIJATELJI
Skupno pustovanje invalidskih organizacij Slovenije (Center Sonček Ptuj).
Mestni trg in ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure
KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN ETNOGRAFSKIM LIKOM JUREK IN RABOLJ IN POBREŠKI PLESAČI
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 19. ure
ETNO POP ROCK FEST, WEEKEND BAND
Fantje z odličnmi vokali preigravajo slovensko in hrvaško popularno glasbo.
Mestno gledališče Ptuj, ob 19.30 MALI PRIROČNIK BIZNISA -PREDSTAVA V MASKAH
Predstava, ki bo ponudila vsestransko zabavo. Pridite v maskah!
Četrtek, 12. februar
Vrtec Ptuj, enota Tulipan, ob 9.30 SPOZNAJMO DORNAVSKE CIGANE IN KOPJAŠE
Osnovna šola Breg, ob 10.20 SPOZNAJMO PUSTNI LIK BABA NOSI DEDA Osnovna šola Mladika, ob 10. uri SPOZNAJMO PUSTNI OBIČAJ -CIRKOVŠKE PLOHARJE Mestni trg in ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure
KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN ETNOGRAFSKIM LIKOM DORNAVSKI CIGANI IN BABA NOSI DEDA
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 19. ure
ETNO POP ROCK FEST, INFECTED
Inovativni mladi glasbeniki, ki si jih zapomnimo po energiji in sporočilih v pesmih.
Petek, 13. februar
Osnovna šola Olge Meglič, ob 8.30
SPOZNAJMO PUSTNI LIK BABA NOSI DEDA
Osnovna šola Ljudski vrt, ob 10.30 SPOZNAJMO PUSTNI LIK VILE IN PICEKI
Osnovna šola Dr. Ljudevita Pivka, ob 11.15
SPOZNAJMO PUSTNI LIK DORNAVSKI CIGANI
Mestni trg, Ptuj, ob 14. uri OTVORITEV RAZSTAVE SLIKARSKI EX TEMPORE - KARNEVAL 2015
Mednarodna strokovna žirija bo podelila veliko odkupno nagrado Grand Prix Mestne občine Ptuj, odkupno nagrado Mestne občine Ptuj, nagradi galerij Galerije FO.VI Kidričevo in 3D Benetke, 2 vikend paketa v najlepših ptujskih hotelih ter ostale praktične negrade. Razstava bo postavljena v galeriji Magistrat in razstavišču FO.VI 2 v MGP do 4. marca 2015.
Mestni trg in ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure
KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN ETNOGRAFSKIM LIKOM KOPJAŠ IN PLOHARJI
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 19. ure ETNO POP ROCK FEST, TRETJA IZMENA
Rock zasedba, zraven avtorskih komadov, izvaja rock in ska glasbo različnih izvajalcev.
Mestno gledališče Ptuj, ob 19. uri 10. LIKOVNA KOLONIJA BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE
Tradicionalna dobrodelna prireditev LEO kluba Ptuj, zbrana sredstva od prodaje namenjena za pomoč socialno ogroženim družinam.
Krempljeva ulica, ob 19. uri 1. TEMATSKA POVORKA-ZOMBI PARTY
Od Krempljeve ulice naprej bodo zombiji osvajali petek, trinajsti na Ptuju. Vabljeni vsi!
Ptujska mestna tržnica,
od 19.30 do 24. ure
NORI PUSTNI PETEK, TRINAJSTI
Odlična zabava z DJ POPI in gostinsko ponudbo iz bara Zebra. Vroče bo.
Center interesnih dejavnosti Ptuj, ob 22. uri
PUSTNI DISKO ŽUR
Skupina Dat Phunk in DJ D*SUN.
Sobota, 14. februar
Vrazov trg, Slovenski trg, Mestni trg, ptujska mestna tržnica od 10. do 13. ure
KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN URBANI KULTURI MASKIRANJA
Urbana sobota je namenjena meščanom, da z maskami popestrijo pustno norčavo dogajanje v starem mestnem jedru, ki ga bodo tradicionalno obiskali tudi kurenti.
Vrazov trg, ob 10.30 MESTNI PUSTNI KORZO
Slavnostni korzo Princev ptujskega karnevala z gosti iz Belgije, Francije, Hrvaške in drugih mest članov FECC-a, iz Vrazovega trga, na Slovenski trg in Mestni trg z osrednjim dogodkom na Ptujski mestni tržnici.
Ptujska mestna tržnica, od 12. do 14. ure ETNO POP ROCK FEST, ŠTAJERSKI FAKINI
Narodno zabavni ansambel, ki s pozitivno energijo naredi dobro zabavo.
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 19. ure UVETURA V SOBOTNO NORO PUSTNO NOČ Z DAMIRJEM KOVAČIČEM
Ptujska mestna tržnica,
od 19.30 do 24. ure
SLADKO PUSTNO VALENTINOVO V
MASKAH
Damir Kovačič in DJ Mark Mare, gostinske poslastice iz bara Zebra.
Karnevalska dvorana, od 20. do 4. ure
VELIKI KARNEVALSKI BAL
Bogat zabavno-glasbeni in animacijski program, slavnostna večerja in podelitev nagrad najlepšim maskam.
Športni center Campus, ob 20. uri KURENTANC 2015
Tabu, Dat Phunk in Fešta bend, za vse kisla župa in krof.
Nedelja, 15. februar
Mestni trg, od 11.30 do13. ure ETNO POP ROCK FEST, ANSAMBEL POK
Mestni trg, ob 13. uri MEDNARODNI KARNEVALFEST -55. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Osrednji dogodek Kurentovanja na Ptuju, kjer se v svojih opravah predstavi več kot 3000 udeležencev: dosedanji princi ptujskega karnevala, etnografske pustne skupine z Dravsko-Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, pihalne godbe, osnovne šole ter skupine iz Avstrije, Bolgarije, Belgije, Francije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije in Srbije. Izbor in nagrajevanje bo po končani povorki v karnevalski dvorani.
Ptujska mestna tržnica, od 15.30 do 16.15
ETNO POP ROCK FEST, JAZZ LADIES
Ponedeljek, 16. februar
Mestni trg, ob 10. uri MEDNARODNO SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV
Po mestnih ulicah in trgih se bo sprehodilo okoli 1.500 maškar iz ptujskih vrtcev, Slovenije in sosednjih držav. Pustno rajanje v karnevalski dvorani na Vičavi.
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ob 10. uri
PUSTNA POČITNIŠKA URICA
Karnevalska dvorana, od 16. do 19. ure
VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z GLASBENIM GOSTOM MALI BU
Tradicionalna otroška maškarada v organizaciji Društva prijateljev mladine Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj. (Vstopnina za odrasle 5 eur, otroci imajo prost vstop)
Mestni trg in ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure
KULTURNI PROGRAM POSVEČEN MLADIM IN VILAM
Mestni trg, od 18. do 19. ure ETNO POP ROCK FEST, ELVIS IRON GINGER - MATEJ ŽELEZNIK
Matej Železnik prihaja iz Zasavja in je znan kot imitator Elvisa Prasleya.
Torek, 17. februar
Ptujska mestna tržnica, od 12. do 22. ure
VESELI PUSTNI TOREK Z ANSAMBLOM ŠTAJERCI
Gostinska ponudba iz restavracije Amfora.
Ptujska mestna tržnica, ob 17. uri POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI
Zaključek 55. Kurentovanja in pustnega dogajanja na Ptuju za leto 2015. Poslovila se bo pustna mestna oblast, saj bo princ karnevala predal oblast in ključe mesta županu Mestne občine Ptuj.
Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Mestno gledališče Ptuj, CID Ptuj, Furstova hiša, Glasbena šola Karol Pahor, Grand hotel Primus, Hotel Mitra, MuziKafe, Kavarna Bodi, Restavracija Amfora, Kavarna Evropa, Bar Divino, Gostilna Ribič, Gostilna PP, Don Caffe, Pomaranča.
Večerne zabave v karnevalski dvorani na Vičavi
(PP Gostinstvo - zasebni partner za karnevalsko dvorano)
www.kurentovanje.net
MESTNA OBČINA PTUJ
javne službe ptuj

eruzalem Ormož »lože ,
ravenske gorice
Eom
Štajerski TEDNIK CRADIOPTUJ
89.8® 98.2° I04-.3
Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. u_
torek • 10. februarja 2015
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
RAČUNOVODSKI SERVIS PLUS, d. o. o., iz Ptuja išče samostojnega računovodjo z izkušnjami. Prijave s podrobnim opisom dosedanjih del pošljite na Plus, d. o. o., Poljska c. 16, 2250 Ptuj.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
SVEŽA bukova in akacijeva drva z našo dostavo prodamo po ugodni ceni. Pokličite na telefon 031 444 154. Mariotrans, j. d. o. o., Novi Bo-šnjani 24, Križevci.
KMETIJSTVO
SPOMIN
Lovrenc Kuharic
11. 2. 2012-11. 2. 2015
Odgovorov na vprašanja več ni, spomin je tisto, kar živi.
Vnukinja Polona in vnuk Uroš
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
Veste kje vam uhaja toplota?
MERITVE S TERMOGRAFS i KAMERO
Promocijska cena 69 € ^ ,
6 posnetkov+poročilo
Pokličite SENERGING na 041 393 193
PRODAM dva prašiča od 160 do 260 kg, domače reje. Tel. 041 368 431._
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,70 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.tednik.si
Kmetijstvo Polanec d.o.o. Pleterje 34
2324 Lovrenc na Dr. polju 02/761-93-00
sprejme v delovno razmerje prodajalca kmetijskih strojev in rezervnih delov, prodajalca-skladiščnika ter mehanika kmetijskih strojev. Interesenti pošljite vloge z življenjepisom na info@kmetijstvo-polanec.si ali na sedež podjetja.
08:00 Seja sveta občine Destrnik-posnetek 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL
11:00 Gostilna pr. Francet 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Kulturni dan na Destmiku 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Hajdina- starejši nad 70 let 10:00 Starše-Mjusiki 12:00 ŠKL
18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 V spomin na Valentina Žumra 21:30 Polka in Majolka 23:00 Video strani
08:00 Športnik leta MO Ptuj 2014 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani
18:00 Domala - Fašenk iz preteklosti 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Dan kulture na OŠ Dornava 21:00 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
^tajm/ca buchJtka,
VfíMIlNñlDELU
Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji!
Ta petek med 8. in 9. uro bo Kristjan Šmid postregel kavico, čaj ali ostalo pijačo po naročilu v gostilni PP sredi mesta.
Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si!
O
Gostilna PP
(S) f§i
www.radio-tednik.si
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
SPOMIN
11. februarja minevajo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Lovrenc Kuharič
IZ LEŠNICE 10, ORMOŽ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ohranjate spomin nanj.
Žena in otroci z družinami
PRODAM brejo telico ali menjam za klavno kravo. Telefon 041 825 057.
Ko leže mrak in noč zastre svetlobo, vedno ostaja nekje drobna luč -luč spominov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Mateje Lesjak
IZ PTUJA
se želimo vsem prisotnim ob njenem slovesu prisrčno zahvaliti za sočustvovanje in vsestransko pomoč. Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla,
sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, naše drage mame, babice
Ivanke Kokot
IZ KAJUHOVE 1 NA PTUJU
se želimo iskreno zahvaliti vsem vam, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke in tople besede tolažbe. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Pogrebnemu podjetju Ptuj, gospe Hedviki Rojko za zadnje besede slovesa, patru Klemnu Hermanu Verdevu, pevcem Ptujskega kvarteta in Mikiju Prstcu za odigrano Tišino ter internemu oddelku Bolnišnice Ptuj.
Žalujoči: mož Alojz, sin Marjan in hčerka Milenka
z družino
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 10.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuh njica, pon. 0:00 Rtu v pustu, 1. oddaja, pon.
0:20 Ptuj-------------------
0:35 Boi

v pustu, 2. oddaja, pon. previden,.pon.
1:00 Glasbena 8 (tuja), 41. oddaja, pon.
1:35 Modropon.
2:05 Regj IVOrmož, pon.
3:00 Ptujska kronika, pon.
3:20 Prešernov dan
3:30 Info kanal
6:15 Zeleno, pon.
6:35 Kuhinjica
7:00 Povabilo na kavo: Silva Razlag, pon. 7:55 Otroci razmišljajo o varčevanju, pon. 8:00 Ptujska kronika 8:20 Ptui v pustu, 3. oddaja 8:45 Bodi previden, pon. 9:00 Pregled tedna jon. 9:20 Film Camnus: Sladic ne maram, pon. 9:25 Glasbena? (slo), 42. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. !0:20 Otvoritvena povorka, pon. !2:25 Ptujska kronika, pon. 112:45 Ptuj v pustu, 3. oddaja, pon. 23:00 Info kanal 11.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon.
10:00 Ptuj''voušfu" 3. oddaja, pon. 10:20 Šola, da se ti zrola 11:00 Glasbena 8 (slo), 42. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 12:05 PomursKi tednik, pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:25 Glasbena 8 (tuja), 42. oddaja 20:00 Ptujska kronika, pon. "" v pustu, 4. oddaja, pon.
_________jilo na kavo: Rozalija Ojsteršek, pon.
21:25 Bodi previden, pon. 21:35 Zeleno, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 RenTVGorišnica 23:20 Info kanal
Četrtek 12.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 0:00 Ptuj v pustu, 4. oddaja, pon. 0:15 Bodi previden, pon. 0:25 Ptuj.* pustu, 1. oddaja, pon. 1:00 Glasbena 8 (tuja), 42. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon. 2:05 Info kanal 3:00 Ptujska kronika, pon. 3:30 Resi GoriSnica, pon. 4:35 Info kanal 5:15 Prel 5:25 Ptu 5:45 PtuH
B:15 Bodi r_____
6:35 Kuhinjica 7:00 Šola, oa se ti zrola, po 7:25 Glasba za vse, 2. oddaja, pon.
ernovdan.pon. v pustu, 2. oddaja, pon. v pustu, 3. oddaja, pon. previden, pon.
12=40 Pregled tedna, pon. 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Bodi previden 13:35 Info Iranal
14:00 Gostilna >Pr Francet«, pon.
15:05 Info kanal
15:40 Prešernov dan, pon.
16:15 Glas iz zamejstva: Slov. društva, pon.
17:00 Cista umetnost, 41. oddaja 17:30 To bo moj poklic: Logistika, pon. 18:00 Ptujska Kronika 18:20 Ptuj v pustu, 4. oddaja 18:35 Povabilo na kavo= Rozalija OjsterSek
7:00 Šola, aa se ti zrola, pon. 7:25 Glasba za vse. 2. ' 8:00 Ptujska kronika 8:20 Ptuj v pustu, 5. oddaja 8:35 Zeleno, pon. 9:00 Pregled tedna, pon. 9:25 Glasbena 8 (slo), 43. oddaja 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Ptuj v pustu, 5. oddaja, pon. 20:3515 let SOU občin Sp. Podravja, pon. 20:55 Koncert radia Kranj:
Podarjeno sicu, 2. del, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spremliite ms lahti tudi uT2 in SIOLTV
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
Danes mineva 20 let, odkar se je od nas poslovil
Omer Kajtezovič
10. 2. 1995-10. 2. 2015
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in skupaj z nami negujete spomin nanj.
Sin Nenad z družino
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
Janez Princl
upokojenec Taluma Kidričevo
IZ ZABOVCEV 69
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. februarja 2015, ob 13. uri na pokopališču v Markovcih. Žara bo pripeljana v vežico danes, v torek, 10. februarja 2015, ob 11. uri.
Žalujoči vsi njegovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na dan 12. 2. 2013, ko nas je za vedno zapustila mama, zlata babica in prababica
Julijana Kolarič
IZ BUKOVCEV 4
Hvala vsem, ki se je spominjate, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te pogrešamo
Kar je zapisano v srcu, se nikoli ne more izgubiti.
V SPOMIN
Minila so že štiri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dober mož, ati in dedek
Vinko Klemenčič
IZ KORAČIC 62 A, SV. TOMAŽ
Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu poklonite svečko.
Tvoji najdražji, ki te pogrešamo
Glej, pada sneg na zemljo, ki jo zapuščaš zdaj. Ne vidiš solz slovesa, a ti odhajaš v lepši kraj. Tam ni gorja, ne bolečine, tam zvezdno je nebo in ti iz te višine boš gledal rodno grudico.
ZAHVALA
Ob prerani boleči izgubi dragega sina, prijatelja, brata, svaka in strica
Štefana Bana
rojen 18. 2. 1965
IZ PARADIŽA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se mu prišli poklonit, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Zahvala tudi občinski upravi Cirkulane, svetnikom, zastavonoši, nosilcema križev, govorniku g. Lesjaku za besede slovesa, ge. Kelc za opravljeno molitev, g. dekanu za opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Mir. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: mama, Jelka, sestre Tončka, Marica in Irena z družinami, svakinja Danica z otrokoma
Ptuj • Po 30 letih dela ostal brez strehe nad glavo
„Za to stanovanje sem pripravljen umreti!"
Med množico tistih, ki jih je socialna stiska porinila v obup, iz katerega ne vidijo izhoda, se je znašel tudi 65-letni Marjan Lešnik. Ker je bilo stanovanje, v katerem živi, prodano na dražbi, bo ostal brez strehe nad glavo. Izhoda iz situacije, v kateri se je znašel, ne najde. Hči, ki bi lahko bila njegova edina rešitev, je prav tako v socialni stiski, saj s tričlansko družino živi v 23 kvadratnih metrov velikem stanovanju.
Življenje Marjana Lešnika se je na glavo obrnilo leta 1999, po ločitvi, katere posledica so vsi sedanji dogodki. Z bivšo ženo sta se takrat dogovorila, da bosta živela skupaj, v istem stanovanju, a ločenih gospodinjstvih. Razdelila sta si celo prostore in tako vztrajala tri leta. Ker se je to izkazalo kot neprimerna rešitev, se je žena odselila, Lešnik pa je tako v stanovanju ostal sam. Čez čas je žena zoper njega začela vlagati tožbe, skupaj kar 10. Ker se nista uspela dogovoriti, je stvar sklenilo sodišče.
Januarja je postalo jasno, da se je to stanovanje prodalo na 2. javni dražbi in da že ima novega lastnika. Ta se je z Lešnikom že pogovoril in mu ponudil pomoč. Obljubil mu je, da je lahko v stanovanju še kak mesec ali dva, dokler si ne uredi bivanja drugje.
Stanovanje, veliko 63 m2, se je prodalo za 47.000 evrov. Žena je od Lešnika zahtevala 32 tisočakov, polovico zneska, na katerega je bilo ocenjeno stanovanje. Tožila ga je še za stroške najemnine.
Po ločitvi od žene se je Marjanu življenje obrnilo na glavo; letos je ostal tudi brez strehe nad glavo, saj je bilo stanovanje, v katerem živi, prodano na dražbi.
„Celo življenje sem delal, 25 let v Varnosti, 5 let v Agisu, ampak s 304 evri pokojnine je enostavno nisem mogel izplačati. Vse, kar imam, je to, kar imam oblečeno. Sedaj sem brezdomec," s solzami v očeh pripoveduje Lešnik. Tudi pokojnine ni mogel dvigovati, saj
so mu zaradi dolgov zablokira-li račun. „Sedaj, ko sem plačal za novo streho, vsak mesec od svoje revščine dajal 15 evrov v rezervni sklad in si koliko toliko uredil stanovanje, pa sem ostal brez vsega. Stanovanje je bilo prodano proti moji volji. Ne vidim izhoda. Za to stano-
vanje sem pripravljen tudi umreti," še dodaja Lešnik.
V svoji stiski se je obrnil tudi na ptujskega župana Mirana Senčarja. Kot pravi, mu je ta s pomočjo društva ZA Ptuj priskrbel bone za malico v Bolnici Ptuj. Ker je sladkorni bolnik, mu to zelo ustreza, a mu bo v nekaj dneh teh zmanjkalo.
CSD primer pozna, pripravljeni pomagati s priporočili
O svojem primeru pa je Lešnik obvestil tudi Center za socialno delo Ptuj. Kot pojasnjuje Tatjana Matjašič, socialna delavka, gre za res žalostno zgodbo, a center nima stanovanj, da bi mu lahko nudil nastanitev. „Pomagamo lahko s priporočili, ki jih preda na občini, da mu čim prej poskušajo poiskati nastanitev, mi pa s stanovanji ne razpolagamo. Kot začasno rešitev smo mu predlagali nastanitev v dijaškem domu," pojasnjuje Matjašičeva.
TE ZANIMA FILM?
Da imajo prosto mesto, je potrdila tudi direktorica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl, ki pa poudarja, da je pri njih bivanje omejeno na 3 mesece. Stanovalci morajo za bivanje mesečno odšteti 115 evrov, vodstvo doma pa jim pomaga pri iskanju stanovanja in službe. Po besedah Star-klove so štirim stanovalcem že našli rešitev, trenutno pa imajo še osem primerov, ko so se ljudje znašli v takšni socialni stiski, da nimajo strehe nad glavo. „Pri nas jim pomagamo pisati prošnje, iskati stanovanja in službo. To so ljudje, ki so se znašli v težkih situacijah. Zelo smo previdni pri tem, koga vzamemo v svoj dom," še dodaja Starklova, ki pa je izrazila pripravljenost, da dom pomaga Lešniku. To pa bo le začasna rešitev, Lešnik pa upa, da bo s pomočjo dobrih ljudi tudi sam spet imel svoj košček pod soncem, v katerem bo mirno bival. Prijazni možakar še skromno dodaja, da ne potrebuje več kot streho nad glavo in nekaj za pod zob.
Dženana Kmetec

**
GFML
www.gfml.si Gradimo nov izobraževalni program, ki temelji na
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, oddelek za film
GFML
ODDELEK ZA FILM
Osebna kronika
Rojstva: Danijela Janžekovič, Stojnci 77, Mar-kovci - deček Tai; Kaja Hrašo-vec, Ul. Štravhovih 39, Maribor - deček Maj; Nina Černi-vec, Brezovec 28 a, Cirkulane
-	deklica Neža; Metka Vinko, Markovci 33 a, Markovci - deklica Tjaša; Marjetka Pišek, Njiverce vas 24, Kidričevo -deklica Alja; Urška Šober, Trate 49, Zg. Velka - deček Anej; Lea Serec, Krčevina pri Vur-bergu 124 b, Ptuj - deklica Katka; Nataša Pišek, Bukovci 104, Markovci - deček Jure; Nina Laki, Krčevina pri Vur-bergu 72, Ptuj - deček Vid; Ines Krivec, Sp. Negonja 18 a, Rogaška Slatina - deklica Vita; Tea Cimprič, Ul. Jožefe Lackove 40, Ptuj - deček Tai; Alenka Bezjak, Rakuševa ul. 11, Ormož - deček Marko; Marko Vesenjak, Sp. Ivanjci 2 a, Gornja Radgona - deček Lion.
Umrli so: Elizabeta Šprah, roj. Vajda, Slovenja vas 61, roj. 1927 - umrla 28. januarja 2015; Katarina Kramberger, roj. Pulko, Lovrenc na Dravskem polju 27, roj. 1930 - umrla 26. januarja 2015; Marija Ivančič, roj. Predikaka, Popovci 25, roj. 1930 - umrla 30. januarja 2015; Ivan Veselič, Spuhlja 91 a, roj. 1943 - umrl 30. januarja 2015; Miroslav Ko-lar, Majšperk 15, roj. 1932
-	umrl 30. januarja 2015; Anton Šterbal, Sobetinci 17, roj. 1961 - umrl 27. januarja 2015; Rozalija Cafuta, roj. Krajnc, Ptuj, Črtkova ulica 3, roj. 1931 - umrla 30. januarja 2015; Frančiška Voda, roj. Rojko, Krčevina pri Vurbergu 56, roj. 1926 - umrla 28. januarja 2015; Marjan Požar, Vintarovci 54, roj. 1951
-	umrl 25. januarja 2015; Jakob Tement, Ptuj, Štrafelo-va ulica 22, roj. 1937 - umrl 31. januarja 2015; Jožef Re-isman, Ptuj, Ulica Lackove čete 11, roj. 1933 - umrl 2. februarja 2015; Jože Kurež, Dravinjski Vrh 74, roj. 1959 -umrl 29. januarja 2015; Marija Draškovič, roj. Rubin, Že-rovinci 57, roj. 1927 - umrla 05. februarja 2015; Anton Cafuta, Maribor, Kardeljeva cesta 57, roj. 1945 - umrl 3. februarja 2015.
)mir Goznik
Ptuj • Črna kronika
Vinjen lovec ustrelil psa
Minuli teden je 47-letni vinjeni lovec na dvorišču svojega doma na območju Policijske postaje Ptuj s svojo lovsko puško ustrelil svojega psa. Mrtvega psa je zapakiral v vrečko in ga odvrgel v kanto za smeti.
Nemudoma so se odzvali policisti Policijske postaje Ptuj, ki so lovcu omejili gibanje in mu zasegli štiri kose orožja, za katerega poseduje orožno listino in nato še dva kosa orožja, ki ju je imel v posesti brez ustreznih listin. Obvestili so tudi pristojno veterinarsko inšpektorico. Ker je osumljenec med postopkom žalil policiste, se nedostojno vedel do njih, na njihova opozorila in ukaze, da naj se pomiri pa se je požvižgal, so ga za čas postopka pridržali. Zaradi teh kršitev so mu policisti izdali plačilni nalog, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali pa ga bodo policisti kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu.
Prav tako bodo policisti zoper njega ukrepali zaradi nelegalne posesti orožja in neustreznega rokovanja z njim.
PU Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore.
Danes bo v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo v večjem delu Slovenije od -6 do 0, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno jasno. Tudi v četrtek bo pretežno jasno, vendar bo vsaj zjutraj in dopoldne v osrednji in vzhodni Sloveniji precej nizke oblačnosti.
Vremenska slika
Prek srednje Evrope se proti vzhodu pomika topla fronta, ki bo popoldne oplazila tudi vzhodni del Slovenije. Od severa bo k nam v višinah pričel dotekati toplejši zrak.