\»n "О" Leto XL, št. 51 a- Naročnina znaša олеьеспо 25-— Diu, za inozemstvo -Ml — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te^ lefoD št 440 Celie: Koccnova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifa Ljubljana, qedelja 2. marca I930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54-. — Telefon št ЪШ.. 3123, 3124, 3125. 3126 ^Л \ Vi \ \ Inseratni oddelek: 4>}пЛГјапа?XVÍfešrtb ww^> >! nova ulica 4 — Telefon št 249Z Podružnica Maribor: Aleksandri^e^jf./^-^J cesta št !3 — Telefon §t 4;>5. л ^ Podružnica \Celje: џ KCb^nova- uli«b\ št. 2.± TeleioMfcJrtfíkw; _ Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» Ijana št 11 842: Praha čislo 78.180; Wien št 10S 241 Lloyd George odlaga vodstvo stranke Grozeči razkol v angleški liberalni stranki - Baldwin o-va kampanja proti konservativnim odpadnikom London, 1. marca. AA. Bivši ministrski predsednik Baldwin bo v torek govoril na sestanku Sveta narodne /.veze konservativnih društev o sedanji politični situaciji v Angliji s posebnim ozirom na ustanovitev »Združene jmperijalne stranke«. Baldwin bo v svojem govoru obravnaval program nove stranke s praktične strani. Nadalje bo govoril o konservativni poljedelski politiki, ki jo je začrtal v odgovoru deputaciji poljedelskega parlamentarnega odbora. London, t. marca. AA. Liberalni list »Daily Mail piše, da bo Lloyd George sraradi četrtkovega glasovanja v spodnji zbornici o liberalnem izpremin.ieval-nem predlogu najbrž podal ostavko na mesto voditelja liberalne stranke. Kakor znano, so tedaj 4 liberalni poslanci glasovali z vlado, dočhn se je 8 liberalnih poslancev odtegnilo glasovanju. Na ta način je bil liberalni izpre-mmjevalni predlog odklonjen le z 9 glasovi. Ti poslanci pripadajo tako-zvanemu konservativnemu krilu liberalne stranke, ki ga vodi bivši zunanji minister lord Grey in ki stoji na stališču, da je glavni krivec katastrofalnega nazadovanja angleških liberalcev 'lord Lloyd George, ki se je zameril širokim slojem naroda zaradi svoje demagoške politike. Pristaši tega krila že sedaj napovedujejo, da bodo nastopili pri prihodnjih volitvah s samostojnimi listami in se popolnoma odcepili od liberalne stranke, če ne bo v kratkem Lloyd George odložil vodstva stranke. Odločitev o nameri Lloyda Georgeja bo padla v prihodnjih dneh na seji vodstva liberalne stranke. V političnih krogih vlada za ta sestanek veliko zanimanje. Kakor domnevajo, bo imela akcija liberalnih poslancev, ki so se u priti sklepu liberalne stranke in glasovali za vlado, važne politične posledice. London, 1. marca. A A. V razgovoru z novinarji o izjavi v liberalnem časopisu »Daily News«, da namerava Lloyd George zaradi zadnjega glasovanja o premogovnem zakonu podati ostavko, je Lloyd George izjavil, da to izjavo ni imel nihče pravice objaviti London, 1. marca d. Ker je pričelo lastništvo tednika »Saturdav Review« propagirati načela nove četrte angleške stranke, je odpovedalo celokupno uredniško os obje službo, ker ne soglaša z idejami nove stranke. se širi republikansko gibanje Mogočen odmev govora Sancliera Guerre v španski javnosti - Ostri ukrepi vlade Madrid, 1. marca. d. Položaj v Španiji <;e je v zadnjih dneh zopet izredno poslabšal. Govor bivšega ministrskega predsednika Sancheza Guerre, ki se ga je udeležil cvet španske inteligence je zapustil v španski javnosti nenavadno globok vtis. Najbolj pa se komentira oni del govora, v katerem je opozarjal stari državnik na silno naraščanje republikanske ideje med špansko mladino in inteligenco. Vlada zasleduje te pojave z veliko jskrb^o in poskuša ublažiti narodno ogorčenje s preventivnimi ukrepi. Doslej pa go bili vsi njeni napori skoro brez vidnih uspehov. Po vseh večjih mestih Španije se vrše dnevno manifestacije mladine in delavstva, ki nosi napise »Živela republika« in navdušeno vzklika republiki. Policija in vojaštvo nastopata ostro proti demonstrantom in sta že ponovno uporabila orožje. Opažati pa je, da so postali nekateri vojaški oddelki že nezanesljivi ter da so se pričeli bratiti z demonstranti. Zaradi tega se vrše stalna posvetovanja vodilnih državnikov in vojaških poveljnikov o merah s katerimi bi se preprečilo nadaljno širjenje republi-kanstva med narodom. Ker napovedujejo socialisti generalno stavko vsega delavstva, je vlada preko-vedala vse shode, poostrila cenzuro in odgodila razpis volitev. Poleg tega so močni vojaški oddelki zasedli vse stra-tegične položaje v važnejših mestih. Madrid, 1. marca. AA. Ministrski svet je sklenil ustanoviti poseben urad, ki bo imel za nalogo, dajati vsem diplomatskim predstavnikom vesti iz Španije, da bodo na ta način diplomatski predstavniki točno obveščeni o dogodkih v Španiji in ne bodo navezani samo na novinske vesti. Najnovejši podvig diisseldorfskega morilca V pismu na redakcijo lista »Freiheit« opisuje svoje življenje, svoje zločinsko početje in daje svoj osebni opis — Na pustnih prireditvah pleše s policijskimi uradniki Berlin, 1. marca g. Berlinski list »i ernpo« prinaša po brezžični brzojavki iz Diisseldoria najnovejšo senzacijo o diisseldorfskem morilcu. List »Freiheit«, ki je svoje časno sprejel dva pisma od morilca, ki jih je policija spoznala kot prava, je danes prejel tretje pismo, o čigar istinitosti ne more biti dvoma. Pistno je pisano z nemško pisavo. vendar je v njem raztresenih nekaj velikih latinskih črk, tako na pr. veliki Z. veliki N itd. V pismu pravi morilec med drugim: »Jaz sem zopet dolgo iskani diissel-dortski morilec. Svoj prvi obisk sem mameml preteklo soboto maškeradi »Zoa«. Bilo je zelo veselo. Tretjina gospodov, dve tretjini dam. Večina mladih dam je privedla svoje matere za varstvo s seboj. Zaradi tega torej m bilo mogoče ničesar storiti.« Pisec navaja nato sv°j življenjepis in pravi, da je študiral in pozneje zaradi nekega prestopka izgubil svoj položaj pri banki. Obiskoval je slikarsko akademijo v Diisseldorfu, toda ie kratek čas. Nato popisuje življenje povarjenih dijakov na slikarski akademiji. Bil je tudi nameščen kot zavarovalni nadzornik pri zavarovalni družbi »Victoria«. Danes živi od številnih lopovščin, pleše mnogo in je ljubljenec žensk, dasi jih ne more trpeti. Toda one mu dajejo denar in obljubljajo nebesa. Dosedaj je rešil samo uboge duše revščine. Vsa so bila poštena dekleta in nobena se mu ni hotela prostovoljno vdati. Rav-notako tudi niso šla prostovoljno na samotna pota z njim, vendar jih je převařil. Čez dan stanuje v Lichtstrasse in je šel takrat odet s plaščem iskat morilca po Lichtstrasse. Ena izmed žrtev, gospa Meuer, je izjavila pred nekaj dnevi, da je na cesti zopet spoznala storilca in ga smatra za boljšega delavca. Takrat njerki izjavi niso pripisovali prevelikega pomena. O papirju, na katerem je pisal, pravi pisec, da je našel papir na pošti v košu za papir ter tamkaj naslikal skico in jo poslal listu. O umorih otrok pravi, da je bil mnenja, da se bo mogel s tem razitrestS. Uspeh je bil negativen. V soboto je baje oblečen kot dama plesal z višjim policijskim uradnikom. Morilec popisuje nato samega sebe in pravi, da je visok 1.68 m, da ne nosi očal (razen en'krat za dekoracijo), je oblečen v suknjo iz marenga, ima ka-rirano obleko in čevlje iz marenga z lakastimi vložki. Ker ima trenutno denarnih sredstev dovolj, se je vrgel v vrtinec predpustmih zabav. Ce bi ga slučajno našla policija, bo končal svoje zavoženo žiivljenje. Pomirienie v Sami Dominiu Pariz, 1. marca. AA. Havas javlja iz San Dominga, da je predsednik republike Va-squez imenoval za notranjega ministra Urena, ki bo na podlagi ustave vršil tudi dolžnosti predsednika. Vasquez je zaprosil, da sme zapustiti državo. Izgleda, da jc predstavnik Zedinjemh držav to postopanje odobril. Predsedniške volitve v Braziliji Rio de Janeiro. 1. marca g. V Braziliji so se danes vršile predsedniške volitve. Po do sedaj znanih vesteh o volitvah so potekle volitve posod mirno, dasi je opozicija grozila, da bo priredila na dan volitev izgrede. Po dosedanjih rezultatih bo imela največ glasov brazilska vladna stranka. ki je kandidirala Julia Prestesa za predsednika in Vitala Zuareza za podpredsednika. Novi ameriški poslanik v Varšavi Washington, 1. marca g. Predsedmik Hoover je imenoval namesto nedavno v Los Angelesu umrlega poslanika na Poljskem Aieksandira Mooreja. 'znanega avtomobilskega industriialca Norisa Willisa za poslanika v Varšavi Eksplozija plina v Rusiji Dnjepronetrovsk, 1. marca. AA. V tukajšnjih plavžih je nastala zaradi neprevidnosti eksplozija plina. Zastrupljenih je bilo od plina 13 delavcev. Od teh je 1 umrl. Ad Horthy. POENOSTAVLJENJE BANSKE UPRAVE Pravilnik © računovodstvu banovin predvideva ukinjenfe preventivne kontrole za nabavke, poenostavljenje zakona o računovodstvu in komercijalizacijo gospodarske uprave banovin Beograd, 1. inarca p. Danes je bila zaključena konferenca banov, ki jo je sklical finančni minister in ki je trajala ves teden. Zaliiučni seji jc prisostvoval ministrski predsednik general Pera Živkovič, ki je z zadovoljstvom sprejel na znanje rezultate posvetovanj in razprav, ki so se vršile med bani, njihovimi pomočniki in med finančnim ministrom. Obenem je dal ministrski predsednik banom navodila za nadaljnje delo v banovinah z željo, da bi bilo to delo. ki stopi z uveljavljenjem prvih banovinskih proračunov v novo dobo, kar najbolj uspešno. Da bi bili proračuni banovin v čim večjem skladu z gospodarskimi razmerami v posameznih banovinah ter da bi prišlo do izraza tudi mnenje gospodarskih krogov, je bilo vsem banom naročeno, da morajo tekom meseca marca vsak v svo- jem področju sklicati konference predstavnikov vseh gospodarskih organizacij ter se tudi z njimi posvetovati, kako bi se dalo poslovanje banovin usmeriti v čim večji gospodarski procvit in napredek banovin. Do konca marca morajo banovine predložiti finančnemu ministrstvu svoje definitivně proračune v odobrenje. V zvezi s konferenco banov je danes v notranjem ministrstvu dokončala svoje delo komisija, ki ji je bila poverjena sestava pravilnika o računovodstvu banovin. Pravilnik je defini-tivno izgotovljen ter vsebuje važne določbe, ki se nanašajo zlasti na Poenostavljenje postopka pri banovinskih na-bavkah in odstranjujejo razne dolgotrajne procedure, ki jih je predpisoval do sedaj veljavni zakon o državnem računovodstvu. Glavni cilj tega pravil- Važni sklepi za omiljenje hmeljske krize Dalekosežni sklepi srednjeevropske hmeljarske zveze -Omejitev hmeljskih nasadov po vseh državah Praga, 1. marca i. S seje Srednjeevropske hmeljarske zveze v Žatcu ie bil izdan komunike, ki poudarja, da je svetovni trg s hmeljem tako prenasi-čen, da grozi za hmeljarstvo neizbežna katastrofa, če se hmeljski nasadi ne omeie in produkcija hmelja znatno ne zniža. Zato je zveza soglasno sprejela naslednji, za vse srednjeevropske hmeljske države obvezni sklep: »Vse države morajo radikalno Omejiti hmeljske nasade. Umetna gnojila se letos ne smejo uporabljati. Hmeljski nasadi se letos ne smejo v cejotj obdelati, temveč se morajo posejati z drugimi pridelki. Ce bo kljub temu grozila nadprodukcija, bo ostal del hmelja neobranega. Koliko hmeljskih zemljišč naj se letos ne obdela in kolik del hmelja bo moral ostati neobrán, o tem bodo sklepale hmeljarske organizacije v posameznih državah v sporazumu z zvezo. Zveza bo strogo kontrolirala, da se bodo ti sklepi v vseh državah izvajali in bo intervenirala pri vladah vseh onih držav, ki hmelj uvažajo, da bodo prepovedale uvoz hmelja iz pokrajin, v katerih bi se žatski skle pi ne izvajali.« Zvezni kaiuelar dr. Schuber o odnošajih med Avstrijo in Jugoslavijo Pakt z Italijo ne daje nobenega povoda za vznemirjenje je predlagal enak pakt tudi Jugoslaviji G. Schober Beograd, 1. marca p. Današnja >Potó<ťika« javlja iz Berlina, da je na svečani čajanki kli jo je priredij v Berlinu avstrijski poslanik na čast avstrijskega kancelarja Schobra imej g. Schober med drugim poseben razgovor z iugoslovenskimi novinarji. Kance-lar Schober je med drugim poudaril, da ne daje njegov pakt prijateljstva z Italijo nobenega povoda za vznemirjenje s katerekoli strani. Ta pakt pravi Schober je enostavnejši, nego se misli, ker ne vsebuje ničesar posebnega. Na vprašanje, kakšni so odnošaji med Jugoslavijo in Avstrijo, je dejal g. Schober: >JVLi imamo z Jugoslavijo urejene odinošaie, v katerih se ničesar ni rapremerciilo. Jaz n. pr. nisem šel sklepat prijateljstva v Beograd ampak v Rim, [z tega razloga, kei z Beogradom že imamo pogodbo o arbitraži, z Rimom pa kaj takega še nismo imeli. Nadalje pa je bilo treba z Italijo odstraniti še različna nesoglasja. V ostalem pa sem na tem, da sklenem z Jugoslavijo enak pakt prijateljstva, kakor sem ga sklenil z Italijo. To svojo pripravljenost sem že sporočil pristojnim mestom«. Konferenca Alberta Thomasa z delodajalci Delodajalci v načelu niso proti socialnim zakonom — Albert Thomas priporoča tesnejše stike z delavstvom pričan. da bi dovedla ta pogajanja do pozitivnih rezultatov. Beograd, 1. marca p. G. Albert Thomas je imel tekom današnjega dne v industrijski zbornici konferenco, ki so ji prisostvovali zastopniki delodajalskih organizacij, in sicer Centrale industrijskih zbornic, trgovske zbornice, zagrebške industrijske zbornice. obrtni"ke zbornice ter njihovih podružnic iz vse države. Konferenco je otvo-ril g. Ignjat Bajloni, ki .ie v lepih besedah pozdravil g. Thomasa. Nato je imel sekretar dr. Stevan Popoyič predavanje, v katerem je razložil vse neprilike naše industrije zaradi delavske zakonodaje, o kateri je mnenja, da je inspirirana v duhu industrijsko razvitih držav. Industrijci želijo zakone, ki se lahko izvajajo in smatra, da ie treba zato delavsko zakonodajo revidirati. Delavci so v svojih referatih zelo pretiravali. Tudi delodajalcem je pri srcu dobrobit delavstva. Zatem je referiral predsednik zaerebške industrijske zbornice dr. Juraj Vrbanic. Po njegovem izvajanju je zavarevainie naših delavcev boljše od zavarovanja v dru-7ih državah. Delodajalci so pripravljeni sodelovati pri urejevanju delavske zakonodaje, ki jo je treba še izdelati. Po primerjalnem referatu predsednika obrtniške zbornice dr. Stojanoviča o delavski zaščiti pri nas in drugod je povzel besedo g. Albert Thomas, ki pravi, da ne bi mogel sprejeti mrljenja predgovornikov. V mednarodnem uradu dela so vajeni v tem pogledu iskrenosti in stvarnosti. Delavci niso krivi, če obstoje gotove težave. On ne predlaga nobenega načina rešitve, ker to ni njegova kompetenca. V takem položaju se je treba pogajati. Potrebni bi bili sestanki med poslodajalci in delavci, da bi se izpopolnile gotove praznine v zakonu. Glede inšpekcije dela so poročila delodajalcev zelo tolerantna. Nato je spregovoril tajnik zveze indu-strijcev iz Ljubljane g. inž. Šuktje. Iznavil je, da se v banovinah preko Save in Du-nava izvaja delavski zaščitni zakon. Malo ie možnosti, da bi se vršila pogajanja med industrijci in delavci, četudi je osebno pre- Za pogajanja med delodajalci in delavci ке je izjavil tudi dr. Čurčin. Dr. Popovič je predlagal, naj bi država prispevala eno tretjino k zavarovanju delavcev. Ob 6. zvečer je bila konferenca zaključena. Albert Thomas v avdijenci Beograd, 1. marca. p. G. Albert Thomas k bil danes ob 12.30 sprejet v posebni avdijenci pri Nj. Vel. kralju, ki ga je povabil na obed. Po.poldne ie g. Albert Thomas pošetil razne deloda-ialske organizacije, med drugimi Trgovsko zbornico. industrijsko zbornico, obrtno zbornico, zvezo industrijskih korporacij itd. Jutri dopoldne bo pošetil ministra za socialno politiko. Albert Thomas v naših delavskih ustanovah Beograd, 1. marca. AA. Danes dopoldne }e direktor mednarodnega urada za delo Albert Thomas v spremstvu šefa svojega kabineta Wiipleja in načelnika ministrstva za socija.lno politiko in narodno zdravje dr. Dušana Jeremiča, obiskal in pregledal delavsko zavetišče, dečje vzgojevaii-šče in borzo dela. Tu sta ga sprejela v imenu upravnega odbora tajnik delavske zbornice v Beogradu Luka Pagičevič in šef borze dela Kopa, ter ga odvedla v razna ode'enja teh ustanov. O. Thomas si ie ogledal tudi žensko zavetišče, žensko borzo dela in otjevaIišče v Mlefački ulici. Albert Thomas je bil prav zadovoljen z naš;mi delavskimi ustanovami in z vsem, kar je videl. Gibanje nonistov Beograd. 1. marca. AA. Dr. Huso Herman član akeiiskesra komiteja svetovne cio-nistične orgau;7.acije v Londonu, prispe v Jusoslavib v nedeljo 2. marca. Dr. Herman hoče poučiti naše časopisje in zastopnike tujih listov o sedanjem cionietičnem po-kretu in o razmerah v Palestini. V to svrho bo imel v nedeljo 2. marca v hotelu „Srp-ski kralje sestanek z našimi novinarji in poročevalci inozemskih listov. nika je, da kar najboli poenostavi in pospeši celokupno administracijo in postavi finančne posle banovin docela na komericalno podlago. S pravilnikom je ukinjena dosedanja preventivna kontrola, po kateri ie bilo treba za vsako nabavko predhodno prositi šele za odobrenje in po odobrenju za otvoritev potrebnega kredita. Po določbah pravilnika se bodo izvrševale nabavke in licitacije po najenostavnejšem postopku in se bo kontrola o praviln°sti postopka in uporabe kreditov izvrševala šele naknadno, kar bo omogočilo hit-rejše poslovanje. Bani in njihovi pomočniki, med njimi tudi ban Dravske banovine ia podban dr. Pirkmajer so danes odpotovali na svoje domove. Znižana vožnja za kongres vinogradnikov Beograd, 1. marca. p. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je izjemoma dovoljena polovična vožnja na vseh progah državnih železnic in az vse vlake, razen OSE za udeležence kongresa vino-gradnikmki se ho vršil 9. marca v Beogradu. Na odhcdni posfaji morajo udeleženci kupiti celo karto in jo dati žigosati z mokrim postajnim žigom. Ta karta velja tudi za povratek. Kongres dijaške Male antante Praga, 1. marca. h. Danes dopoldne se je vršila zadnja plenarna seja dijaške Maie antante. Seji so prisostvovali med drugimi zunanji minister dr. Beneš, rumunski poslanik Emandi, jugoslovenski poslanik dr. Angjelinovič itd. Zunanji minister dr. Brthvja vodili dve misli: Vera v bodočnost madžarskega plemena in občutek dolžnosti, da se je treba posvetiti dobrini madžarskega naroda. Ta vera v bod ;čnost madžarskega naroda in ta občutek dolžnosti ne pripuščata nikakih osebnih ozirov, ki bi mogli zadrževati to delo. Govor regenta Harthyja je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Poklonitev diplomatskega zbora Budimpešta, 1. marca. sg. Po sprejemu članov vlade je pošetil regenta Horthyja diplomatski zbor pod vodstvom papeškega nuncija in mu čestital k desetletnemu jubileju državnega upraviteljstva. Protest socialistov Na seji občinskega zastopa je prišlo ob priliki proslave do neznatnega incidenta, ker so se socialno demokratski mestni odborniki postavili na stališče, da se slavnostne seje ne bodo udeležili. Pozneje pa so kljub temu prišli polnoštevilno v dvorano ter napovedali, da bo govoril tudi njihov zastopnik. V resnici je podal socialno demokratski vodja Karl Payer izjavo, v kateri je v imenu socialno demokratske stranke kritiziral amnestijski dekret državnega upravitelja in obžaloval, da se ne razteza tudi na politične zločine. Ko je govoril vodja socialnih demokratov Payer, so odborniki vladnih strank zapustili dvorano, tako da so ostali v njej samo socialni demokrati in demokrati. Po prečitanju njihove izjave so zapustili socialni demokrati dvorano, nakar so se zopet vrnili odborniki vladnih strank. Seja je nato potekla brez incidentov. I stroškov. Mestne občine s preko 2 tisoč prebivalci morajo dati vsaj 6 odstovkov svojih rednih izdatkov za državne in ba-novinske bolnice. Zasebne bolnice se smejo graditi takrat, če dobijo odobritev bana, na področju uprave mesta Beograda pa odobritev ministra socialne politike in narodnega zdravja. Te bolnice (sa-natoriji) se morajo zidati po predpisih veljavnih za javne bolnice. Zdravniki, ki delajo v zasebnih bolnicah, morajo imeti iste kvalifikacije, kakor zdravniki v javnih bolnicah. Te določbe se nanašajo na vse zasebne ustanove, kjer se zdravijo bolniki. Zasebne bolnice morejo dobiti pravico javnosti. ako pristanejo na sprejemanje vsakega bolnika brez ozira na to, bo-li on mogel poravnati stroške, in ako ustanovijo te bolnice tudi brezplačen ambulatorij. Prehodne odredbe določajo, da se imajo javne bolnice, ki postanejo po predpisih tega zakona banovin-ske bolnice, do 1. aprila tega leta izročiti banovinam. Prav tako se ima zaposliti do 1 aprila tega leta po predpisih tega zakona določeno število zdravnikov po bolnicah. Število oddelkov, ki je predpisano, prične poslovati v roku treh mesecev. Upravniki in šefi oddelkov, ki nimajo po novem zakonu kvalifikacije za ta mesta obdržijo svojo položajno skupino, toda se morejo odrediti tudi na drugi posel. Ostalim zdravnikom se bo odredil položaj po novem zakonu. Zasebne bolnice morajo v roku treh mesecev izjaviti bodo li pridržale pravice javnosti, ako jo že imajo in pristajajo li na odredbe tega zakona. Določbe tega zakona se ne nanašajo na kliniške in vojaške bolnice. Dc-hodki in posebne doklade stopijo v veljavo s 1- aprilom 1930. Seja Važne risiočbe novega zakona o bolnicah V dravski banovini ni predvidena nobena državna bolnica — Ureditev položaja bolnišničnih zdravnikov — Ustanovitev novih bolnic Kakor smo že včeraj brzojavno poročali, ie bil objavljen nov zakon o bolnicah, s katerim se izenačuje vsa tozadevna dosedanja zakonodaja in za vso državo enotno ureja položaj in uprava obstoječih ter ustanavljanje novih bolnic. Zaradi važnosti te- ga zakona, ki vsebuje tudi za naše razmere važne določbe, izpopolnjujemo naše včerajšnje poročilo še z naslednjimi podrobnostmi: Zakon deli bolnice na splošne in specialne, na javne in zasebne. Za iavne bolnice se smatrajo vse državne, banovinske in občinske bolnice. Za državne proglaša zakon samo bo'nice v Beogradu, Nišu. Skop-l.iu. Novem Sadu, Sarajevu in Cetiniu ter bolnice za duševne bolezni v Beogradu, Stenjevcu. Kovinu in v Toponici. Na področju Dravske banovine po teh določbah ni nobene državne bolnice, marveč samo banovinske. toda z zakonom ie pooblaščen minister za socialno politiko, da prevzame od banovine v državno upravo bivšo deželno bolnico v Ljubljani in bolnico za duševne bolezni na Studencu. Javme bolnice so dolžne sprejeti v zdravljenje vsakogar ne glede na to. ali more plačati stroške ali ne. Zdravljenje v bolnicah se vrši proti plačilu takse po razredih. Višino takse določi minister socialne politike za državne, ban pa za banovinske bolnice. Siromašni bolniki se zdravijo brezplačno, če potrdi pristojna občina, da ne morejo plačati. Vsaka bolnica pa mora imeti poseben ambulatorij za brezplačno zdravlie-nje in zdravniški pregled siromašnih. Razdelitev boi„jc na posamezne oddelke določajo minister odnosno ban ali občinska uprava. Vsaka bolnica mora imeti svoj proračun. Bolnice lahko vodijo tudi svoje lastno gospodarstvo v svrho cenejše nabave živeža, mesa itd. V bolnicah, ki imajo nad 300 postelj, se imenuje poseben upravnik, v manjših bolnicah pa vrši dolžnosti upravnika eden izmed predstojnikov oddelkov. Javne bolnice so tudi dolžne, da se brigajo za socialno podooro siromašnim bolnikom po odpustu iz bo!"ice. Banovine so tudi dolžne osnovati posebne domove (hiralnice) za neozdravljive bolnike, defektne in onemogle. Zdravniško osobie bolnic se postavlja samo na podlagi natečaja, ki mora biti javno razpisan. Kandidate izbira za državne bolnice ?'avni sanitetni svet, za banovinske in obc'nske pa bano-vinski sanitetni sveti. Upravniki bolnic se nastavljajo v 1/4. 4a in 3, predstojniki oddelkov in bolniških zavodov v 1/5, 4a in 3, primariji, ekonomi in predstojniki bolniških lekarn v 1/6, 5 in 4, asistenti v 1/7, 6 in 5, sekiMidariji pa v 1/9 in S. Za napredovanje v vir jo skupino je predpisana štiriletna služba v eni skupini. Predstojniki oddelkov lahko napredujejo v 3. skupino šele Po 10-letni službi v 4a skupini. V javnih bolnicah se lahko nastavi za vsakih 25 bolnikov po en zdravnik. Za zdravnike predvideva zakon posebne doklade, ki zmašajo 200 do 1.720 dinarjev mesečno. Predstojniki oddelkov in primariji, ki vrše dolžnosti upravnika, dobe za to posebno doklado v znesku 400 Din, sekundarni zdravniki dobe poleg zdravniške doklade še osebno nagrado po 300 Din mesečno. Upravniki bolnic in sekundarni zdravniki ne sme.io vršiti privatne prakse. Upravniki in zdravniki duševnih bolnic in oddelkov za duševne bolezn sploh ne smejo izvrševati privatne prakse, dobivajo pa za to zdravniško doklado v dvojni višini.. Zdravniška doklada se računa tudi v pen-zijo, in sicer z 20 službenimi leti 50 %. s 25 leti 60 %, s 30 leti 70 % in po 35 službenih letih s 100 odstotki. Profesorji in zdravniki medicinskih fakultet, ki vrše dolžnosti predstojnika oddelka, nimajo pravice na zdravniško doklado. Važne so določbe, ki govore o zgradbi novih bolnic. Po določbah tega zakona morejo graditi bolnice država, banovine in mestne občine z nad 2 tisoč prebivalci. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je dolžan dati iz svojih razpoložljivih sredstev v ta namen dolgoročna posojila. Tudi država lahko podpira gradbo novih bolnic z brezobrestnimi posojili, to pa le v primerih, da prizadeta banovina ali občina zasigura v svojem proračunu vsaj polovico predvidenih Rumunska sodba o našem režimu Bukarešta, 1. marca. M. Organ generala Avaresca »Indreptaria« objavlja daljši članek o diktaturah in analizira razne oblike diktatur. Glede Jugoslavije pravi, da ima diktaturo, ki jo je inauguriral kralj sam, čegar prestiž in slavna prošlost je globoko vtisnjena v dušah celokupnega jugosloven-skega naroda. Kralja Aleksandra podpira pri tem nekaj politikov, naslanja pa se na vodilne vojaške kroge in na državni aparat. V Jugoslaviji vlada diktatura z odobravanjem večine naroda, ki ne bo pozabil, da ga je sedanji režim iztrgal iz raz-besnelih političnih strasti in neprestanega razburjanja. vzs Lekarniški zakon sprejet — Zakon o izvršbi Beograd. 1. marca AA. Vrhovna zakonodajni svet je danes razpravljal o zakonu o lekarnah in prometu z zdravili v poedino-stih. Zakon je bil sprejet. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 16. uri. Na dnevnem redu je zakon o izvršbi in obvarovanju. Polkovnik Geroč rehabilitiran Beograd, 1. marca. č. S poslednjim ukazom je Nj. Vel. kralj reaktiviral večje število upokojenih oficirjev, med drugim tudi upokojenega podpolkovnika Milana Ge-roča, bivšega pomočnika komandanta žan-darmerije v Beogradu. (Kakor znano, ie bil polkovnik Geroč svoječasno obtožen, da je kot avstrijski ofic;r med okupacijo Srbije dal pomoriti več Srbov.) Jugoslovenski delovni trg Beograd, 1. marca. A A. Centralni odbor za posredovanja dela obvešča, da je 1. januarja ostalo raznih nezapoeleiih delavcev 4633 moških in 1029 žensk. Tekom meseca januarja se je prijavilo nezaposlenih delavcev 12.750 moških in 1446 žensk. Ponujeno delo je bilo za 2373 moških in 722 žensk. Posredovanje je bilo izvršeno za 1428 moških in 350 žensk." Tekom meseca je odpadlo 8717 moških in 855 žensk. Koncem meseca januarja je ostalo nezaposlenih 7298 moških in 1270 žensk. Rednih podpor je bilo izdanih 299.847 Din, izrednih podpor 56.726 Din. Podpor v naravi 23.084 Din ter 6177 železniških kart v vrednosti Din 346.330. Ustavljeni sprejemi pri finančnem ministru Beograd, 1. marca. A A. Zaradi prezaposlenosti s pripravami za predlog proračuna za leto 1930/31 je minister financ dr. Stanko švrljuga prisiljen ukiniti sprejem strank v mesecu marcu za vse privatne osebe. Opozarjajo se zato vse osebe v Beogradu in drugih krajih, ki bi želele biti sprejete od g. ministra financ, da se za sprejem ne javijo, ker se jim ne bo moglo ugoditi. Pomočniki ministra in načelniki ministrstva pa bodo sprejemali še nadalje kakor dozdaj. Beograjski proces Beograd, 1. marca. č. Prvostopno sodišče >je danes nadaljevalo razpravo proti bivšemu podpredsedniku beograjske občine dr. Kosti Jovano-v.icu, ki ga toži sedanja občinska uprava zaradi klevete. Po govoru to ž: tel ja Bogiča, ki je predlagal, naj obsodi sodišče obtoženca po § 52. zatona o tisku, ie bila razprava prekinjena do ponedeljka. Španski poslanik v Zagrebu Zagreb, 1. marca. n. Danes je prispel iz Beograda španski ipo.s!an:k na našem dvoru grof de Torlos v spremstvu svojega tačmrka. Nastanil se ie .pri znanem vefeindiíStrijcu Arku ter 'poselil razne zagrebške odlične osebe. Njegovo bivanje v Zagrebu je zasebnega značaja. Povratek princese Jelene Beograd, 1. marca. č. V spremstvu častne dvorne dame gospe Tatardiu je odpotovala danes iz Beograda v Bukarešto rumunska princfsa Jelena. Rumunska odlikovanja Zagreb, 1. marca. č. Predsednik upravnega sodišča, bivši v etiki župan Zoričič je odlikovan z redom rumunské zvezde III. razreda, zagrebški mestni načelnik dr. STkuEj pa z rumunsko krono III. razreda. Krvav zločin v Slavoniji Osijek, 1. marca. n. V selu Boraviku blizu Djakova je bil izvršen strahovit umor. Neznani razbojniki so vlomili v kočo Antona Ljutica, ga smrlnoncvarno obdelali s sekirami in noži, njegovo ženo Kaitjo umirili ter težko ranili eno izmed hčera, dočim je drugi uspelo pobegniti ter# se tako rešiti Razbojniki so zahteval! denarja, a ga razen nekaj dinarjev niso dobili, kcr je imel Lju-tic r.aložen 6voj denar v hranilnici. Tardieu sestavlja vlad® premirja Danes bo sestavljena nova francoska vlada — Nepopustljivost Pariz, 1. marca. AA. Tardieu je nadaljeval danes razgovore za sestavo vlade ter je sprejel več osebnosti, med njhni Daladiera, ki ie po sestanku izjavil, da se pripravljajo velike stvari. Tardieu je prečital ob 12.30 novinarjem komunike, v katerem pravi, da je predlagal skupini radikalnih socialistov, da se sestavi kabinet premirja, ki bi posvetil svoje delo izključno samo izglasovanju proračuna, ureditvi perečih mednarodnih problemov in ki bi po izglasovanju socialnih zavarovanj dovršil svoje delo ter demisijoniral. Radi tega je ponudil mesto podpredsednika ministrskega sveta in ministrstvo pravde Bernotu ter 4 ministrstva in dve državni podtajmištvi radikalnim socialistom, predvsem Daladieriu in Cliautempsu. Tardieu smatra, da je danes predlagana rešitev edino sredstvo, da se za- dovolje želje naroda in da se ohrani čast in dostojanstvo vseh strank. Tardieu pravi nadalje v komunikeju, da je rotil Herriota naj priporoči svojim prijateljem to neobhodno potrebno premirje, ki ga Tardieujevi pristaši sprejmejo enodušno. Tardieu ie v razgovoru z novinarji dcdal, da obžaluje odklonilno stališče radikalnih socialistov. Vzlic temu bo njegova vlada jutri sestavljena. Po sestanku radikalno-socialistične skupine je bil izdan komunike, ki pravi, da zaradi bo'nega stališča Tardieuja napram lev'ci in radi njegove solidarnosti z desnico ni mogoče uresničiti vlado republikanske unije. Neobhodno potrebno je razpravljati o aktualnih nalogah v parlamentu in se zaradi tega prepoveduje vsem članom radikalno socialistične grupe sodelovati v kombinaciji Tardieuja. Nemška ljudska stranka izstopi iz vlade Pred ostavko ministrov dr. Moldenbauerja in dr. Curti- usa - Obnovitev weimarske koalicije Berlin, 1. marca. g. Notranje politični položaj se še vedno ni izboljšal kljub temu, ďa je državni predsednik Hinden-burg pri sprejemu predsednika Nemške ljudske stranke dr. Scholza zastavil vse sile za že znano utemeljitev, po kateri naj bi stalno plačani v dobi najtežje brezposelnosti položili posebne žrtve. Načelstvo Nemške ljudske državnozbor-ske frakcije odklanja tudi sedaj tak osnutek. Zaradi tega je treba računati z bližnjo možnostjo odstopa finančnega ministra dr. Moldenhauerja in zunanjega ministra Curtiusa, kakor tudi z izstopom Nemške ljudske stranke iz koalicije, če centrum in socialni deinokratje j ne bodo sprejeli njenih zahtev. V tem primeru bo poskusil sestaviti sedanji državni kancelar Müller vlado weimarske koalicije, ki bo obstojala iz socialnih demokratov, centruma in demokratov, v kateri naj bi dosedanji državni prehranjevalni minister Dietrich prevzel finančno ministrstvo. Kakor izve vaš dopisnik iz krogov, ki so blizu politikom Nemške ljudske stranke, bosta za jutri sklicana odbor Nemške ljudske stranke, ki je sestavljen iz predsednikov volilnih okrajev, kakor tudi celokupna frakcija ljudske stranke brez dvoma potrdila sklep načelstva frakcije glede prisilne žrtve stalno plačanih. Poglobitev odnošajev med Jugoslavijo in Tui Po likvidaciji sekvestriranih posestev turških državljanov v Jugoslaviji se bodo pričela trgovinska pogajanja rajo točno izpolniti. Računa se. da ie prizadetih okrog 5 tisoč tur'kih državljanov. Ko bodo te vprašalne pole vrnjene, bo znano točno stanje turške posesti v Jugosla- Beograd, 1. marca M. Turški listi objavljajo izjave turškega poslanika na našem dvoru Hajder-bega. ki se mudi trenutno v Angori, o odnošajih med Jugoslavijo in Turčijo. Poslanik Haider-beg pravi med drugim: »Po daljših pogajanjih je vprašanje turških posestev v Jugoslaviji pred definitiv-no rešitvijo. Med svetovno vojno od nosno po premirju je Jugoslavija kakor druge države stavila posestva tujkih državljanov pod sekvester. Na intervencijo turške vlade ie bil ta sekvester pozneje ukinjen, vendar pa so to izkoristili samo lastniki posestev v mestih, dočim so ostala obrežna zemljišča izven mest še nadalje pod se-kvestrom. Sedaj je bil dosežen sporazum, da se to vprašanje likvidira. Vsem zainteresiranim turškim državljanom .ie bila sedaj dostavljena viprašalna pola, ki jo mo- viji, nakar se bodo pričela рогајапја v svrho ocene vrednosti teh zemljišč ter o izplačilu odškodnine. Upati je. da bo ta pose! do jeseni gotov in da bodo prizadeti turški državljani do konca avgusta že prejeli odškodnino. Ko bo rečeno to vprašanje. bodo sledila potra.ian.ia za sklenitev trgovinske pogodbe. Uverjen sem. da bo to še boli poglobilo gospodarske in finančne odnošaie med obema državama, ki so že sedaj zelo prijateMski.« Govoreč o splošnih razmerah na Balkanu. je poslanik Meider-beg naglasil. da je tako v Jugoslaviji kakor na ostalem Balkanu položaj docela normalen in ničesar ni, kar bi ogražalo mir. Nova telefonska postaja Beograd, 1. marca AA. S sklepom ministra za zgradbe je bil o-tvorjen telefon uri pošti Mačkovci v ljubljanski direkciji. Zadušnica za žrtve »Dakse« v Zagrebu Zagreb, 1. marca n. Danes ob 11. se je vršila v cerkvi sv. Blaža svečana zadušnica za pokojne mornarje s ponesrečenega pa-robroda »Dakse«. K službi božji so prišli polog mnogoštevilnega občinstva, ki je napolnilo prostorno cerkev, tudi poveljnik zagrebške armiie general Matic, ban savske banovine dr. Šflovič, podban Sfojanovic, gp-neraliteta, mestni načelnik dr. Srkulj, predsedniki sodišč, zastopniki vseh učnih zavodov ter kulturnih in gospodarskih organizacij. Ljudje so morali odhajali, ker niso dobili prostora v cerkvi. Sredi cerkve je bil postavljen katafalk. Mašo - zadušnici je daroval starešina dominikanskega samostana, Dubrovčanin pater Knego. Seja Narodne banke Beograd, 1. marca. p. Upravni odbor Narodne banke, je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o .tekočih zadevah. Na seji ie bilo med člane upravnega odbora razdeljeno tiskano poročilo o delu Narodne banke v minulem poslovnem letu. Solnce nad Beogradom Beograd, 1. marca. č. Danes }e bil nad Beogradom naflepši pomladanski dan. Vreme je b:lo od jutra do večera s«'nično in toplo. Poleg mnogoštevilnega občinstva sta bila na sprehodu tudi prestolonaslednik Peter in kral'jevic To m sla v, k, sta dve uri šetala ter se vozila z motornim ■čolnom po DonavTi in Savi Viharji na Rivieri Marseille. 1. marca. A A. Po vsej Rivieri so divjale silne nevihte. Mnogo telefonskih zve/ je prekinjenih. Prometna sredstva so na mnogih mestih poškodovan» Rim, 1. marca s. »Messaggero« poroča iz Livorna, da je divjal ponoči nad mestom silen vihar. Zaradi hudega naliva je voda poplavila razme dele mesta. Iz Modeme poročajo, da je pričelo v Apeninih močno snežiti in je že do sedaj zapadlo 50 cm snega. Aretacija beloruskega pesnika Varšava, 1. marca. AA. V Minsku ie GPU prijela znanega beloruskega pesnika Jakova Kolesa. Ta aretacija je vzbudila v vseh krogih veliko začudenje, ker je Koles nedavno dobil od sovjetske vlade naziv narodnega pesnika in je bil Imenovan za predsednika akademije umetnosti v Minsku. Prevoz 132 ton kovanega denarja Bukarešta. 1. marca g. V pristanišče Kcnstanco je prispel angleški parnik s 132 tonami nnnunskega kovanega denarja, in sicer drobiža od 5 do 20 leiev. Pošiljka ie vredna več milijard leiev. Za varnost nenavadne pošiljke so oblasti uvedle obširne mere. Med ladjo in železniškim vlakom, ki je vo'zil vrednostno pošiljko v Bukarešto. je bil postavljen dvojni kordon vojaštva in orožništva. Orožniki so imeli v rokah reolverje. vojaki pa puške pripravljene za strel. Tudi posebni vlak je na -poti v Bukarešto spremljala močna vojaška straža. Skrivnosten prihod Kemalove žene v London London. 1. marca g. V Londonu je bivala več ur soproga predsednika turške republike Kemala paše. Njen prihod v London je precej skrivnosten in se spravlja v zvezo z govoricami, da se namerava Kemal p a-'a poročiti z Amamilahovo sestro. Potovala .ie s posebnim letalom ponoči, vendar ie ostala v Londcmu samo nekaj ur ter nato z nizozemskim pilotom zopet v neznani smeri zapustila angleško prestolnico. Boljševiki prodajajo umetnine London. 1. marca. AA, Sovjeti nameravajo prodati 5. maja razna Rembrandtova dela iz slovitega muzeja »Er^mitažec v Petrohradu. Za prodajo teh del vlada med ljubitelji umetnin veliko zanimanje. Mednarodne smuške tekme Oslo, L marca s. Danes so se začele tukaj prave hclmenkolenske smuške tekme na ÍS km dolgi progi. Vreme je idealno, temperatura 4 do 5 stopinj pod ničlo. Sneg ni povsod enake vrste, vendar je za smuko izvrsten. Prijavljenih je bilo 163 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v dve skupin«. Od prijavljenih je prišlo na start 85. Zmagovalci zadnjega četrtka. Norvežani Rud-staduen, Hovde. Brodal niso prišli na start, da se odoočijeio in pripravijo za tekmo na 50 km. ki se bo vršila v ponedeljek. Prvih petnajst mest na današnji tekmi so zasedli Norvežani. Prvi je bil Ole Stenen v 1:11.33, drugi Vaugli v 1:12.01, tretji Linde v 1:12.18, četrti Veniarinen, peti Skagnael. šesti Nuru-nen. Prvi inoizemec. Finec Mikauen je zasedb 16. mesto. 19. mesto si je priboril Ceh Nemeckv. 20. mesto Nemec Bogner. Znani Poljak Bronislav Ceh si ie pridobil komaj 42. mesto. Zadnja štiri mesta so zasedli dva Jugoslovena, en Švicar in en Nemec.