TRST, sobota 11. januarja 1958 Leto XIV. - Št. 1» (3855) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638. 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. e, II. nad. — TELEFON 1J-HI IN 54-0« — poitm predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletu. 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dlni tt. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico ML. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa Slovenije, Vitine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-uoravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Eisenhower bo kmalu odgovoril na prvo Bulganinovo poslanico Dulles napoveduje nekoliko spremenjene predloge o razorožitvi in pravi, da načelno ne nasprotuje sestankom s SZ - Zahodna orientacija k «pogojno pozitivnemu^ stališču do predlogov SZ WASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhower je sporočil, da bo zelo skrbno proučil drugo Bulganinovo pismo. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty ,i« izjavil, da je predsednik prejel prevod pisma in dal navodila državnemu departmaju, naj dokument skrbno prouči. Proučiti pa ga namerava tudi osebno. Državni tajnik Dulles pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da načelno ne nasprotuje sestankom s Sovjetsko zvezo, mnenja pa je, da «vamost in življenjski interesi Združenih držav ne smejo biti odvisni od navadne sovjetske obljube:.. Dulles je dejal, da ne verjame, da Di se konferenca na najvišji ravni mogla sklicati čez dva ali tri mesece (kakor Predlaga Bulganm v svojem zadnjem pismu), «če se primerno ne pripravi in če ne primernega jamstva, da se dosežejo zaželeni rezultati«. •Včerajšnje Bulganinovo pismo, je dejal Dulles, je ponovitev predlogov, ki jih vsebuje njegovo pismo od lanskega decembra.« Dulles je dejal, da namera-Va Eisenhcwer kmalu odgovoriti na prvo Bulganinovo piv J10. »Glavni pomen drugega “biganinovega pisma, je dejal Pulles, pa je v trenutku, ko Je bilo poslano in ne v njegovi Vsebini.« Dulles je izrekel prepričanje, da je zelo verjetno, da se bodo obnovili razgovori o razorožitvi, čeprav so bili preki-"jeni. Dodal je. da je malo ''erjetnosti, da bodo novi zahodni predlogi, ki jih bodo Predložili pri obnovitvi zadev-h«n razgovorov, zelo različni °d predlogov, o katerih so se i**de 15 držav sporazumele. uejal je, da so dosegli soglašat 2 veliko težavo zaradi Različnih stališč. Zato bi bilo h>varno obnoviti pogajanja !"*d temi vladami za pripra-0 novih piedlogov. ne da bi W Vedeli, če jih do Sovjet-•a Zveza sprejela. Glede poljskega načrta je “UUes dejal, da ne gre za pra-nevtralizacijo, ker bi odjavili samo nekatere vrste jjTJžja. Mnenje mnogih držav NATO pa je, da se tak ukrep JJ* hi razlikoval o*d celotne havtralizacije, ker brez moder. . e8a orožja bi bilo zelo težko ‘"teti čete na brezatomskem Področju. Glede sovjetskega predloga ,Pr*kinitvi jedrskih posku-j®V je Dulles dejal, da ne po-ok* -Prv’ korak v omejitvi da?.r°žitve. ker bi se lahko še 0 delale zaloge jedrskega m *j*. Ponovil je zadevne a , j>ske predloge in dejal, da se.‘ovietski predlogi «samo be- ki izrekajo ljuDezen ao vol*-' n°heno dejanje ne L,DUje». «To. je pripomnil Vite slstpm holj učinku- Pfopagande kakor ara;- .£u'les je dejal, da je Bul-dj-j Poslal dirugo pismo b'>-Eise EraV v trenutku. ko je »u p,°Wer govoril v kongre-'* v N tud‘ v trenu,ku. ko *oy0 4TO posvetujejo za od-da r na prvo pismo. Dejal je. »ke £adi* to v tehniko sovjet- proPagunde. tteb^^hi. je dejal, da je po JVezi s konferenco na naj- 0 it-, Pnej proučiti vprašanja, ci n ," naj bi na konferen-l, *°voril,. in glede kateriti htoin n^e na sporazum. Tako so upoštevali na de-bo 0rI Pm sestanku NATO in ki g ^njeua tudi v odgovoru, ®ulga ^ Kisenhovver poslal '*nho^ na Prvo pismo. F.i-»lati t r namprava kmalu po ni odgovor v Moskvo ir. »»ni,, SLnpKa vzroka za odla-«ilen' *?uUes je dodal, da je vietaW- smotrov drugega so-**ti Tisma verjetno »za-|ov0l »^aii in zaKasnitl od-Gu .n® prvo«. n c »tikov pred konfere.n-deva ravni predvi- hjih rn:U konferenco zuna-*.* rnni,*trov a*‘ P® diplomat-°j* 'k°vorc ali pa tudi snnje, kaj misli k.>t * str. nPhre vere s sovjei-T ’ da k*’ dulles odgovo-. »boril n“jholj realističen ,lbi‘'ieii sklep S/, bil iz-l**'i -BrjJ*njih sporazumov i°h,eren^Ura7umov ženevske i*hju p-c 0 nemškem vpra- >*8k7W> Ja Jp Prp • da , Jt0nferenco sovjetska /k 2 jPravi,. pozitiven k.v h' Po»nau° "vsfuske dr- n Pogodbe. d»V?i tajnik je nato de-5*»vijV* “"»'riška vlada pri--bčiti , * naklonjenostjo Don* a Pr°krani za fi- 1 j?' . Franciji s po- „!?*, 'j1 ,ta program te- 0a,ilrdh‘ Podlagi in pri-«a»Po'd.raV.ljenje trancoske-^ o^"dar,tvM. ki ga Jc. Dui- ')‘ih J I za '‘netia nujmoč-, lire g o tvr°P‘-a* kuno. n“to tipanje, du S z"87'* odobril večji 'kr.-.1° kosl>0darsko pomoč. ČDa “ J0 Du"p» »javil, gd*j nameravajo za K»r *'0Piti v bagdadski pakt Sl * ZDA v največji a kt« - ,ere«iranr pri tem n0f,k*in p |i Ukem i„ g„spo-n*' da U1. o.fJ,u- J1* normal- • .... “n odi.i. .. Ankaro odide v ministrov. b0*“,v Parizu nada-Po‘v«tovanja o odgo- pm Komentator kairskega radia je izjavil, da predlog maršala Bulganina, naj bi se konference na najvišji ravni udeležili tudi Egipt, Indija. Afganistan in Jugoslavija, pomeni novo zmago politike pozitivne nevtralnosti. «To pomeni, je dejal komentator, da je nevtralizem postal mednarodna sila, ki jo je treba upo. števati pri pogajanjih in pri sporazumih, ki se tičejo mednarodnega položaja. Vedno na raščajoči ugled politike nevtralnosti je treba pripisati dejstvu, da gre za politiko miru, varnosti, sodelovanja in prijateljstva med vsemi narodi. Ta politika je povzročila poraz imperialističnih zarot na Srednjem vzhodu. Onemogočila bo tudi vse poizkuse Dullesa, da okrepi bagdadski pakt na prihodnjem sestanku v Ankari«. -s« ----------- Jakša Petrič o Bulganinovi noti (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Zastop- nik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakša Petrič je danes na tislcovni konferenci izjavil, da bi sestanek na najvišji ravni velikih in malih držav kakor ga je predlagal predsednik Tito, bil pomemben korak k rešitvi perečih mednarodnih vprašanj. Petrič je izjavil, da se najnovejši predlog Sovjetske zveze ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in o-stalim državam nanaša na bistvena vprašanja mednarodnega miru in da vsebuje nota vrsto zelo važnih predlogov. S temi predlogi je sovjetski veleposlanik v Beogradu Zam-čevski seznanil predsednika republike na nedavnem sestanku. Petrič je dodal, da bo jugoslovanska vlada te dni posvetila največjo pozornost proučevanju teh predlogov. Na vprašanje, kako komentira predlog Mac Millana o sklenitvi pogodbe o nenapadanju s Sovjetsko zvezo, in pojasnilo, ki ga je v zvezi s tem dal zastopnik Foreign Of-ficea, je Petrič izjavil, da odmev Mac Millanovih izjav v svetu kaže, koliko je svetovno javno mnenje zainteresirano na tem, da odgovorni državniki storijo konkretne napore v smeri ustvarjanja mednarodnega zaupanja in sporazumevanja. Petrič je sklep Sovjetske zveze o zmanjšanju o-boroženih sil in o delnem umiku iz Vzhodne Nemčije in Madžarske ocenil kot prispevek k naporom za zmanjšanje na- Delen poizkus z raketo »Atlas voru na Bulganinova pisma. Kakor poročajo, se zahodne države vsaj načelno orientirajo k pogojno pozitivnemu stališču do sovjetskih predlogov. Zahodne države načelno ne nasprotujejo konferenci predsednikov vlad obeh blokov, pripominjajo pa, da je treba to konferenco prej skrbno pripraviti po diplomatski poti. Po njihovem mnenju je za to konferenco, kakor jo predlaga Sovjetska zveza, potrebno mnogo časa, preden se lahko skliče. Zato bi po njihovem mnenju bilo bolje, če bi medtem sklicali sestanek izvedencev ali zunanjih ministrov. Danes so govorili tudi o poljskem načrtu o brez-atomskem področju, ki pa so ga zavrnili. Dalje so govorili tudi o razorožitvi. Italijanski predstavnik Alessandrini je podrobno obrazložil stališče Italije, ki je naklonjena obnovitvi pogajanj o razorožitvi, toda ne v razorožitvenem pododboru pač pa v razorožitvenem odboru, ki šteje sedaj 2o članov. Govorili so tudi, ali naj pošljejo en sam odgovor ali dva na Bulganinova pisma. Odločitev so prepustili posameznim vladam. Mnenja so, da bodo odgovore morda poslali v enem tednu. Laburistični voditelj Bevan je včeraj po radiu izjavil, da bi pogodba o nenapadanju med Anglijo in Sovjetsko zvezo bila «izvrstna ideja«. Pripomnil pa je, da bi taka pogodba brez jasnih in konkretnih sporazumov bila bolj škodljiva kakor koristna. Podprl je tudi predlog za brezatom-sko področje v Srednji Evropi in zahteval sklicanje sestanka na najvišji ravni. Glede Nemčije je Bevan izjavil, da bi moral biti temeljni pogoj za združeno Nemčijo obveznost, da ne bo pristopila k zahodnemu bloku, pač pa da bo sprejela nevtralizacijo. Glede jedrskih poizkusov je Bevan izjavil, da je stališče njegove stranke v tem, da bi morala Velika Britanija poizkuse ustaviti kot zgled za druge, ki bi mu kmalu sledile. Na koncu je Bevan dejal: «Ce se bomo vrnili na oblast, bomo vodili takšno politiko«. M CAPE CANAVERAL, 10. — Danes so uradno »poročili, da so v jutranjih urah napravili poizkus z izstrelitvijo medcelinske balistične rakete «A-tlas«, ki je imel uspeh. Poizkus spada v vrsto poizkusov z raketami s srednjim akcijskim radijem in z medcelinskimi raketami. Od dosedanjih štirih poizkusov s to raketo sta imela uspeh samo dva. V Pentagonu Izjavljajo, da je raketa «Atlas» dosegla cilj, da pa je poizkus imel le omejen obseg. Raketa bi morala teoretično doseči razdaljo 8800 kilometrov. Toda danes je dosegla razdaljo le H80 kilometrov ,ker je bil poizkus le delen. Raketa bi morala v dokončni fazi doseči višino 1300 kilometrov in leteti s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro. Kakor rečeno pa je bil današnji poizkus le delen. Popoldne pa so izstrelili raketo «Nevaho«. To raketo u-porabljajo samo za preizkušanje motorjev drugih vrst raket. «»------ 40 milijard dolarjev za ameriško oborožitev VVASHINGTON, 10. — Predsednik senatnega pododbora, ki proučuje proračun, senator Johnson je izjavil, da bo predsednik Eisenhovver zahteval nakazilo 39,5 milijarde do-lorjev za obrambo v proračunu, ki ga bo predložil kon- petosti in je izjavil, da bi bilo koristno, če bi tudi druge države storile podobne ukrepe. V zvezi s pismom Tita Nehruju je Petrič izjavil, da je Tito v duhu prijateljske izmenjave misli prikazal Nehruju svoje poglede na nekatera aktualna vprašanja. J. Petrič je potrdil, da se predvideva obisk Sukarna Jugoslaviji. Na vprašanje ali lahko potrdi vest, da bo Kadar obiskal Jugoslavijo, pa je odgovoril: «Ce se bo pokazalo, da je ta vest točna, boste pravočasno obveščeni«. V zvezi z nasprotujočimi vestmi glede bivanja indonezijske delegacije, ki je nedavno prišla v Jugoslavijo, je Petrič izjavil, da se indonezijska delegacija pogaja o vojaških nabavah za potrebe Indonezije. Petrič je izjavil, da je afro - azijska konferenca važna za razvoj odnosov in zbližanja med narodi Azije in Afrike. B. B. SAS namesto KLM na progi Amsterdam - Djakarta DJAKARTA, 10. — Pri kontrolnih operacijah je bilo davi v Djakarti aretiranih 15 oseb in zaplenjenega je bilo precej orožja z razstrelivom. Letalska družba «Scandina-vian Aerlines System» (SAS) bo od 20. januarja dalje prevzela redno letalsko službo na progi Amsterdam - Djakarta, ki jo je prej opravljala družba KLM. Potovanje bo trajalo 40 ur s sledečimi postajami; Duesseldorf,. Dunaj, Rim, Atene, Abadan. Karači, Bangkok, Kuala Lumpur, Djakarta. Indonezijska komunistična partija je sporočila, da bo tožila neodvisni list iz Djakar-te «Indonesia Raya», ker je objavil vest brez podlage, po kateri naj bi komunistična partija obsodila vladno prepoved stavk. Davi pa je bil glavni urednik omenjenega lista po indonezijskih vojaških oblasteh aretiran. Indonezijski Rdeči križ je sporočil ,da je v Indonezijo prispel predstavnik Mednarodnega Rdečega križa, da prouči vprašanje evakuacije holandskih državljanov. Sestal se je že z zunanjim ministrom ter z vodjo emigracijskih uradov ter namerava obiskatj razna indonezijska mesta. Doslej je zapustilo Indonezijo 13.000 holandskih državljanov. Kot trde v navadno dobro obveščenih krogih Tokia, pričakujejo indonezijskega predsednika Sukarna na Japonskem 26. januarja. Tam bo ostal štiri tedne. S predvolilnega plenuma zveznega odbora SZDLJ Vukmanovič o notranji in zunanji politiki Jugoslavije zadnjih let Globoke revolucionarne spremembe z uvedbo delavskega samoupravljanja - Vukmanovič je ponovil Titov predlog za širši sestanek na najvišji ravni (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Pod predsedstvom predsednika republike se je sestal danes v Beogradu plenum zveznega odbora SZDLJ, ki je razpravljal o pripravah za parlamentarne volitve, ki bodo 23. marca. Na plenumu je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič podal obširno poročilo o dosedanjih rezultatih socialistične izgradnje, o političnih pripra- vah za volitve in o zunanjepolitičnem delovanju Jugoslavije v pretekli dobi. Vukmanovič je poudaril, da je uvedba delavskega in družbenega samoupravljanja v Jugoslaviji izvršila tako globoke revolucionarne spremembe, da se lahko primer^ jajo samo z revolucionarnimi spremembami, ki so se uresničile v Jugoslaviji z zmago narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Dejal je, da je Jugoslavija glede uresničenja načel narodne enakopravnosti, rešitve narodnostnega vprašanja in uresničenja narodnostnih pravic v praksi, primer za vse države, ki imajo več narodnosti. Prikazal je uspehe delavske in družbene samouprave, uspehe jugoslovanskega gospodarstva in je nakazal bodoče naloge. V zunanjepolitičnem delu referata je Vukmanovič poudaril, da so konstruktivni predlogi, ki so jih v zadnjem času dale Sovjetska zveza, Indija, Poljska in mnogi državniki in javni delavci v Evropi, Ameriki in drugod od žic, da živijo in napredujejo v miru. Ostale glavne misli v tem delu referata so: Jugoslavija je s svojim zunanjepolitičnim delovanjem povečala svoj u-gled, tako da se danes v mednarodnih odnosih resno upošteva njeno stališče. V svojih odnosih z drugimi državami je ob spoštovanju načela aktivne koeksistence sodelovala na političnem in gospodarskem področju z vsemi državami in se zavzemala, da se v okviru Združenih narodov ustvarijo sredstva za razvoj gospodarsko zaostalih podro- raz nujnosti, da se najde pot 1 čii ter \e *v,0}‘ možnosti iz sedanjih težav in naporov v korist mednarodnemu miru. Jugoslavija se kot miroljubna socialistična sila danes v enakem smislu zavzema za širši sestanek na najvišji ravni, katerega bi se udeležili zastopniki malih in velikih držav, kakor je to predlagal predsednik Tito. Po našem mnenju, je poudaril Vukmanovič, bi moralo do tega čimprej priti. To zahteva današnji položaj in splošno ozračje, ki ga je ustvarila v vsem svetu želja najširših ljudskih mno- ■imMtMiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiifiitiiiiiiiiiHiMiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiHiiitiiiitiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiHijiitiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiititiiiiimMiiminiiiHifi Pella je poročal na seji vlade 0 novem Bulganinovem pismu bo govor šele m prihodnj[se/V vlade sredo Zunanji minister je obljubil debato o zunanji politiki v parlamentu - Zob zopet proti veliki manifestaciji odporniškega gibanja - Razdor v PSDI, ker sta dva socialdemokratska občinska svetovalca na Kapitolu glasovala za novega župana skupaj s fašisti (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Na današnji vladni sejii je zunanji minister Pella poročal o nedavni konferenci zunanjih ministrov «Male Evrope«. Zoli se je Pelli zahvalil ter izrekel odobravanje za njegovo delo, čemur so se pridružili tudi ostali člani vlade. Izrekli so tudi zahvalo ministru Campilliju, ki bo zapustil vlado ter prevzel I ke ter v nasprotju s politično | ki ne bi imel nobenega uspe- svoje novo mesto v okviru evropskega tržišča. Ko je odhajal s seje, je Pella povedal, da nima namena odtegovati se debati o zunanji politiki v parlamentu. Vlada pa se ni ukvarjala z novim Bulganinovim pismom, o katerem bo razpravljala na seji 15. t. m. Pella je dejal, da je pismo prišlo komaij včeraj zvečer v ruščini in ga sedaj prevajajo. Treba ga je natančno proučiti, je dejal zunanji minister, tudi zaradi morebitnih novih predlogov. Novinarjem je Pella označil Eisenho-werjevo poslanico kot «velik prispevek k rešitvi raznih mednarodnih problemov«. Na vladni seji so določili, da bo veleposlanik Rossi Longhi. do sedaj generalni sekretar v palači Chigi, odšel za velepo-slenika v Pariz, medtem ko bo dosedanji pariški veleposlanik Quaroni odšel v Bonn. Graz-zi, veleposlanik v Bonnu, pr bo postal italijanski predstavnik pri NATO namesto Ales-sandrinlja, ki je premeščen v generalno tajništvo palače Chigi. Vlada je dodelila nagrado «zlato knjigo« izdajatelju Ar-naldu Monuadoriju v priznanje za njegovo 50-letno izdajateljsko delo. Minister Del Bo je imel zvečer razgovor s predsednikom poslanske zbornice zaradi bližnjega začetka parlamentarnega dela. Vlada bo predlagala, da bi poslaska zbornica razpravljala o raznih Vprašanjih V tem vrstnem redu: agrarne oogodbe, zakon o potnih listih, IIIIIIIIIIIIIMIIItlHtlimilllHIIIMIMHHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinillllMIHIIMI gresu v ponedeljek. Nadaljnji podatki o vsebini Bulganinovih pisem Devet točk za dnevni red konference «velikih» Sestanek zunanjih ministrov naj bi se sklical po sestanku na najvišji ravni LONDON, 10. — Sovjetsko poslaništvo v Londonu je danes objavilo celotno besedilo priloge k Bulganinovemu pismu Mac Millanu. Pa tudi moskovska »Pravda« objavlja danes celotno besedilo pisem in prilog vladam 17 držav. Iz priloge je razvidno, da sovjetska viada ni za sedaj pripravljena udeležiti se dela razorožltvenega odbora O/.N, ki šteje sedaj 2» članov. V prilogi je dalje rečeno, da bi predlagana konlerenca na najvišji ravni nudila možnost izmenjave pogledov o raznih vprašanjih, zlasti pa o razorožitvi, glede katere ni sedaj pogojev, da biž »e razgovori nudaljevali v OZN. Dokument vsebuje sledečih devet točk, ki naj bi bile na dnevnem redu konference na najvišji ravni: 1. Predlog za prekinitev jedrskih poizkusov za dve ali tri leta in druge plati razorožitve. 2. Obveznost, da ije ne bo uporabljalo atomsko m vodikovo orožja, 3. Poljski predlog za brez-atomsko področje v Srednji Evropi. 4. Sklenitev pogodbe o nenapadanju med državami NA TO m var.šnvskim paktom v kakršni koli obliki. 5. Zmanjšanje števila vojaštva v Nemčiji in na ozemlju držav članic NATO in varšavskega pakta. 8. Ukrepi za preprečitev zbiranja čet in materiala za nenadni napad. Določi naj se področje, ki naj se razteza v globino 800 kilometrov na obeh straneh demarkacijske črte. To področje naj bo podvrženo nadzorstvu iz zraka. Določijo naj se tudi nadzorstvene postaje na železniških križiščih, pristaniščih in cestnih križiščih. 7. Razširitev mednarodne trgovine. 8. Prenehanje vojne propagande. ki se sedaj vodi v nekaterih državah. i). Ukrepi za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu. , ,V dokumentu je tudi reče- no, da ni nujno, da bi predlagana konferenca bila ob navzočnosti voditeljev vseh držav, ki jih dokument omenja. Pripominja pa, naj bi vsaj v začetni fazi sodelovale pri razgovorih dve ali tri države, za vsako od omenjenih skupin, ali pa ena država za vsako skupino, če se glede tega lahko doseže sporazum. Pri navajanju ukrepov sovjetske vlade za zmanjšanje mednarodne napetosti omenja Bulganin, da je Sovjetska zveza razveljavila ukrepe, ki jih je sprejela med nedavnim poslabšanjem odnosov med Sirijo in Turčijo. Med državami, ki naj bi se poleg držav obeh blokov udeležile konference in poleg Indije, Afganistana, Egipta, Jugoslavije in Švedske, omenja dokument tudi Avstrijo. Kar se tiče sestanka zunanjih ministrov, predlaga dokument enak postopek, ki je veljal za ženevsko konferenco leta 1955. Dokument pravi, da je očitno, da bo v poznejšem .času potrebno organizirati linijo, ki je bila sprejeta na zadnjem kongresu v Milanu. Izjavila sta, da sta pripravljena razbiti sporazum v vodstvu, ako omenjena svetovalca ne bosta pozvana k spoštovanju kongresnih sklepov. Obenem zahtevata Zagari in Matteotti takojšnje sklicanje centralnega komiteja stranke. Strankino glasilo «La Giusti-zia« dogodkov na Kapitolu niti ne omenja, potem ko je pred dnevi napisala, da je izključena možnost glasovanja skrajno desnico. Dobro poučeni trde, da je tudi vodstvo lista v krizi Po vsem tem se zdi, da se voditelji PSDI ne bodo mogli izogniti alternativi: ali kriza v strariki ali kriza v rimski občinski upravi. Lauru je uspelo pridobiti zase UCI. to je gibanje bivšega maršala Messeja. S tem bo lahko še bolj pritisnil na Covellijeve monarhiste in na misine. Baje se je Lauro ob teh »združevalnih« spletkah izrazil; »Kupimo vse skupaj.« A. P. «»------- Turki vztrajajo pri razdelitvi Cipra ATENE, 10. — Prva reakcija grške vlade na britanske predloge za Ciper je negativna, O predlogu nove u-stave za otok ter roku desetih let za uveljavitev samoodločbe lahko grška vlada razpravlja, toda odklanja, da bi vzela v poštev možnost razdelitve otoka, če bi grško-pravosluvna večina glasovala za priključitev Cipra h Grčiji. Turški zunanji minister Zor-lu je na vprašanje urednika turške tiskovne agencije o možnosti novega angleškega načrta za ciprsko vprašanje izjavil: «Večkrat je angleška vlada zagotovila, da ne bodo sprejete odločitve o bodočnosti Cipra brez posvetovanj s Turčijo. Turška vlada zaradi tega ne verjame vestem, ki so v nasprotju s temi zagotovili. Upoštevajoč vedno bolj oster spor med turškim in grškim prebivalstvom, je nadaljeval minister, turška vlada ne veruje v možnost avtonomije. Odločitev, ki se postavlja kot nujna, je razdelitev. Turčija, kot je že večkrat zatrdila, ne more sprejeti druge rešitve. Njeno stališče bo ostalo v t*m po-gledu nespremenjeno*. «»------ S. Lloyd o konferenci med Vzhodom in Zahodom LONDON,' 10. — Britanski zunpnji minister Selwyn Lloyd je v govoru, ki ga je imel v svojem volilnem okrožju, izjavil, da bi morali prej sklicati kratek sestanek zunanjih ministrov skupno s Sovjetsko zvezo, da bi razpravljali o razorožitvi kot prvem koraku k »večjim stvarem«. Lloyd je dejal, da bi neki ______ ______ specifični sporazum med Vzho- nnudarili da nameravata raz-J dom in Zahodom bil velike , j'«,,,... prijateljstva in i psihološke važnosti in bi dal mlrol'ubnega sodelovanja, pri- nove možnosti v zunanji po-snev l k Okrepitvi splošnega litiki. Toda sestanek »na vr-mfru 01 * Ihuncu« med predsedniki vlad, Juridični status profesorjev, povečanje pokojnin. Zoli je danes sprejel predstavnike treh odporniških organizacij Cadorno, Boldrinija in Parrija. Prvi je stavil predloge, po katerih naj bi se omejila spominska manifestacija odporniškega gibanja zaradi 10-letnice ustave. Zahteval je, da vlada uradno pnzna Zbo. prostovoljcev svobode (CVL) ter prenos zastave, odlikovane z zlato kolajno, z milanskega teritorialnega vojassega po. veljstva na Oltar domovine v Rimu, kjer naj bi t>iia postavljena poleg bojnih zastav velikih razpuščenih enot. Te predlcge je Zoli ugodno sprejel. Nikakor pa nista mogla nanje pristati Parri in Bol-drini, ki hočeta, da se da omenjeni manifestaciji pravi poudarek, kajti sicer je vse voda na mlin novofašstične propagande, kot se je to že zgodilo, ko je Zoli odrekel dovoljenje za odporniško proslavo ter dopustil nesramno fašistično propagandno kampanjo, Sestanek se je zaključil brez vsakega uspeha ler bodo nadalje sklepali 15. t. m. Izvolitev novega rimskega župana odv. Cioccettija, ki je bil izvoljen z odločilno pomočjo monarhističnih in fa-šistovskih glasov, je v socialdemokratski stranki znova odprla razdor, ki je bil pred časom nekako zakrpan zaradi bližnje volilne kampanje. Zagari in Matteotti sta izjavila, da je ravnanje dveh svetovalcev PSDI na Kapitolu, ki sta se pri glasovanju pridružila fašistom, nezdružljivo z vsakim sklepom kongresov stran- konferenco zunanjih ministrov, da proučijo in pripravijo sporazume na podlagi sklepov, ki bi jih sprejeli na najvišji ravni Kar se tiče morebitnih dvostranskih razgovorov med Moskvo in Washingtonom, pravi pismo, ki ga je Bulganin poslal Eisenhowerju, med drugim- »Vedno smo izjavili, da smo pripravljeni na posvetovanja med SZ in ZDA na dvostranski podlagi, če ne bi sporazum, do katerega bi prišlo, škodil nobeni drugi državi: Ce pa se ameriški vladi zdi potrebno, da bi se teh razgovorov udflfiilB kaka druga vlada, smo pripravlje ni upoštevati tak predlog.* Na koncu ponavlja Bulganin, da je Sovjetska zveza še vedno mnenja, da bi sklenitev sporazuma med ZDA in SZ, v katerem bi obe vladi ha, bi bil bolj nevaren kakor koristen za pomiritev. NOVI DELHI, 10. — Britanski ministrski predsednik Mac Millan je v nekem govoru dejal; «Odkar je v sedanjem svetu nemogoče zadoščati sami sebi, je postala medsebojna odvisnost prava neodvisnost. Britanski interesi, je dostavil, niso danes samo v Evropi, kakor interesi Indije niso samo v Aziji. Upamo, je nadaljeval Mac Millan, da bo prišel čas, ko bodo tudi druge države postale neodvisne«. Pri neki drugi priložnosti pa je dejal, da je njegov o bisk v Indiji zelo kratek in da mora v petih tednih obiskati pet držav. Nikoli pa se ne ve. kaj se bo našlo ob povratku: to je element negotovosti držav z demokratično ureditvijo in parlamentarnim sistemom, je zaključil Mac Millan. rezervirala kredite za pomaganje gospodarsko nerazvitim državam. Pri postavljanju načel svoje zunanje politike je Jugoslavija morala upoštevati, da je svet razdeljen na bloke in da se posamezna mednarodna vprašanja rešujejo z blokovskega stališča. Antagonistična blo-ka nista izrastla samo iz mednarodnega gospodarskega in družbenega razvoja, iz razdelitve sveta na dva različna družbena sistema, temveč sta nastala kot posledica nepravilnega načenjanja vprašanj mednarodnega sodelovanja, nepravilnega gledanja na vlogo narodov, zlasti malih narodov pri reševanju vprašanj tako svojega notranjega razvoja kakor tudi glede medsebojnega sodelovanja z drugimi državami. Zaradi takšnega položaja je bilo zunanjepolitično delovanje Jugoslavije usmerjeno k utrditvi njene neodvisnosti. neVk-ljučevanja v bloke in k reševanju mednarodnih vprašanj z neblokovskega stališča, temveč s sporazumevanjem med narodi Zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije je bila dalje usmerjena k povezovanju z vsemi socialističnimi in ostalimi naprednimi silami in k ustvarjanju takih pogojev, ki bi ustvarili mirno tekmovanje med kapitalističnim in socialističnim sistemom. Jugoslavije ie prepričana, da bo socialistični sistem prej ali slej zamenjal kapitalistični sistem. Zato ni nobene potre be vsiljevati drugim narodom socialistične odnose. Potrebno je samo boriti se proti zunanjim posredovanjem v notranje zadeve drugih narodov, ki gredo za tem. da te narode ovirajo pri izbiri družbenega sistema, ki jim najbolj odgovarja. Vukmanovič je poudaril, da je eden največjih uspehov v zunanji politiki Jugoslavije normalizacija odnosov s Sovjetsko zvezo in z drugimi vzhodnoevropskimi državami, ki temeljijo na načelih enakopravnosti in prijateljskega sodelovanja. S sprejemom teh načel so se ustvarili pogoji za uresničenje trajnejše solidarnosti med socialističnimi državami. Sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami llllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllHIIIlIllIlllllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllll Posledica nedavnega upora? Številni generali v vladi Venezuele Predsednik Jimenez se je baje uklonil vojaškim krogom, ki so zahtevali odstop notranjega ministra ter načelnika tajne policije CARACAS, 10. Pordčiic do. Toda precejšnje število vojaških sil okoli predsedniške palače, kakor jih ni bilo že od nedavnega upora, govori za domnevo, da le ni bilo vse tako enostavno. Nekateri razlagajo dogodke tako. da se j; jimenez uklonil pritisku vojaških krogov, ki so zahtevan odstranitev notranjega ministra Laureana Vallenilla Lao-za ter načelnika tajne polici je Pedra Estrada. Predsednik je imel preteklo noč dolg razgovor z vojaški mi poglavarji, ki se je zavlekel pozno v noč. Ves promet se je moral izogniti predseJ niški palači, kamor so ime i dostop samo avtomobili z vojaškimi poglavarji. Vesti, ki so jih orejeli diplomatski krogi v Washingtonu javljajo, da je preteklo noč mornarica napravila demonstracijo proti vladi v pristanišču La Guayra v bližini prestolnice. vendar pa to ni bu kak uporniški akt. V uradnih krogih v Washingtonu se nagibajo k temu, da bi tem vestem verjeli. V zvezi z vestmi o aretaciji številnih duhovnikov se venezuelski uradni krogi čudijo za radi vznemirjenja, ki so ga te aretacije povzročile v inozemstvu. Trdijo namreč, da živi cerkev v Venezueli v po polni harmoniji z vlado. Nekateri administrativni ukreni pa so bili sprejeti proti nekaterim duhovnikom zato, ker so se aktivno udeležili upora 1. januarja. Dopisnik holandske tiskovne agencije javlja, da so v Wil-lemstad na otoku Curacao prišle vesti, po katerih naj bi oi le v različnih krajih venezuelskega ozemlja borbe. Te vest iz predsedstva republike objavlja sestavo nove venezuelske vlade, ki ji predseduje general Marcos Perez Jimenez. Vlado sestavljajo: general Luis Lollovera Pacz (bivši minister za promet) notranji minister: dr. Carlos Felice Cardot (sedaj venezuelski veleposlanik v Bogota), zunanji ministei: Jose Giacoppini Zarranga (industrialec v Caracasu), finančni minister; generai Komulo Fernandez (bivši šef generalnega štaba), obrambni minister: kontraadmiral Carlos Lar razabal (fc>vši namestnik poveljnika mornarice), minister za razvoj; general Jose Saul Guerrero Rosales (namestnik poveljnika letalstva), minister prometa: Hector Parra Mar-quez (bivši predsednik vrhovnega sodišča ter predsedma državne voiilne komisije), ra: nlster pravosodja; Eumund) Luongo Cabel. minister za rude (nobene spremembe); general Oscar Mazzeil Car’a (bivši minister za obrambo)* minister za javna dela; general Nestor Prato (bivši guverner države Zulia). minister za prosveto; Pedro Guiterrez Al-faro, minister za zdravstvo (nobene spremembe), polkovnik Luls Sanchez Mogollon, minister za poljedelstvo; Carlos Tinoco Rodil, minister zr delo (nobene spremembe); kapitan mornarice Oscai Chersi Gomez (bivši mornariški poveljnik, guverner zveznega okrožja. V uradnem poročilu, ki je javljalo odstop dosedanje Ji-menezove vlade, je navaja o ta odstop kot dejanje normalnega upravljanja. Do odstopa je prišlo zato, pravi poročilo da bi imel predsednik Jimenez možnost reorganizirati Via-1 pa niso potrjene, je odvisno od spoštovanja na« čel, ki jih predvidevata beograjska in moskovska izjava. Dosledno izvajanje teh načel v praksi je dalo dobre rezultate. Jugoslavija je prepričana, da je uresničenje sodelovanja na teh načelih ne samo v interesu Jugoslavije in Sovjetske zveze, temveč tudi v interesu razvoja socialističnih in družbenih odnosov v sve« tovnem merilu. »Ideološke in politične razlike v pogitdih, zaradi katerih Jugoslavija ni podpisala izjave dvanajstih komunističnih strank v Moskvi,« je podaril Vukmanovič, »ne more biti e-lement ločitve, temveč nasprotno — element zbližanja. Raz« like v pogledih na posamezna vprašanja socialistične izgradnje so namreč samo rezultati iskanja poti nadaljnjega raiz. voj a socialističnih m družbenih odnosov. Pravilnost posameznih stališč pa bo potrdila praksa sarna. Vukmanovič je izrekel upanje, da te razlike med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter nekaterimi socialističnimi državami ne bodo negativno vplivale na medsebojno sodelovanje, kajti zadnja leta je sodelovanje pokazalo zelo dobre rezultate« V zvezi s tem je Vukmanovič poudaril povečanje razveja trgovinskega in gospodarskega sodelovanja s SovjetsikO zvezo zadnja leta. odobritev ugodnih deviznih, blagovnih in industrijskih kreditov s strani Sovjetske zveze, ki so prispevali k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva in k nadaljnjemu razvoju. Gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo temelji na obojestranskih interesih, ima trajno osnovo in ugodne perspektive razvoja. Na podobnih osnovah temelji tudi sodelovanje z ostalimi socialističnimi državami. Pri tem je Vukmanovič posebno poudaril sodelovanje s Poljsko. ki se zlasti po oDisku poljske deleg..cije v Jugoslaviji ugodno- razvija tako na poli-tičnem in gospodarskem področju. kakor tudi gleae obojestranske izmenjave izkušenj o socialistični izgradnji. Dosledna politiki aktivne koeksistence je Jugoslavija razvijala plodno sodelovanje tudi z zahodnimi državami, čeprav so v osebnih stikih bile ugotovljene razlike v pogledih na posamezna vprašanja, zlasti na vprašanja osvobodilnih gibanj, neodvisnosti narodov Azije in Afrike in ^a vprašanja. ki se tičejo odnosov med blokoma. Vukmanovič je posebno poudaril zainteresiranost Jugoslavije za poglobitev gospodarskih odnosov z zahodnimi državami, posebno zainteresiranost jugoslovanske industrije v tehničnem sodelovanju z zahodnoevropsko industrijo. V zvezi s tem je poudari’ tudi ugoden razvoj političnega in gospodarskega sodelovanja z Zahodno Nemčijo do prekinitve diplomatskih odnosov. «Mentmo. je poudaril Vukmanovič. da se proces narodne združitve narodov zgodovinsko ne more zaustaviti. Zato se ne bo mogel zaustaviti* niti proces združitve nemškega naroda. Toda ta proce* združitve mora rešiti sam nemški narod. To nalogo pa lahš ko reši. če bo prišlo do postopne ublažitve odnosov med dvema nasprotnima blokoma in če se bodo ustvarili pogoji, da nemški narod sam odloča 0 svoji združitvi.« Vukmanovič je ugotovil., da je Jugoslavija vzpostavila diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo v doslednosti načelu sodelovanja z vsemi državami ne glede na politiko in družbeno u-reditev. Jugoslavija ni Kriva če se je vlada Zahodne Nemčije v svojih zunanjepolitičnih koncepcijah bolj orientirala na združitev Nemčije na zunanjepolitičnem področju, na sporazumevanju med blokoma, namesto na notranjepolitičnem področju, na sporazumevanju med dvema deloma Nemčije. V zvezi z odnosi t Zahodno Nemčijo je pozitivno dejstvo, da se niso prekinili tudi gospodarski odnosi, kar je v obojestransko korist. To lahikb upoštevajo tisti, ki menijo, da se lahko z grožnjami izsiljuje Jugoslavija, da b, odstopila od svojega stališča na političnem področju. Vukmanovič je dalje poudaril ,da so se odnosi z ZDA prav tako ugodno razvijali na političnem in gospodarskem področju. Poudaril je vojaško in gospodarsko pomoč ZDA Jugoslaviji in dodal, da je v sedanjih pogojih prenehala potreba brezplačne vojaške pomoči, da se bo Jugoslavija v bodoče orientitala na lastno proizvodnjo in za nakup opreme, ki je domača podjetja ne bodo mogla proizvesti, v inozemstvu. Jugoslovansko gospodarstvo ne potrebuje več brezplačne gospodarske pomoči, ker je sposobna vračati kredite. V nadaljevanju svojega referata je Vukmanovič poudaril, da je Jugoslavija vzpostavila jjrijateljske odnose z državami Afrike in Azije, ki so dosegle svojo neodvisnost in se danes borijo za o« svoboditev svojega gospodarstva od kolonialne odvisnosti, Jugoslavija bo po svojih močeh pomagala razvoju teh držav s krediti in s tehnično 1 pomočjo, B. B, Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 7,3, najnižja 5,3, zračni tlak 1008,7 pada, veter 10 km, vlaga 69 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5, padavine 3,2 mm. Vreme danes- Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 11. januarja Higin, Božidar Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 23.56 In zatone ob 10.39. Jutri, NEDELJA, 12. januarja Ernest, Tatjana S sinočnje tiskovne konierence na komisariatu Uradni optimizem vladnega generalnega komisarja ni v skladu z dejanskim gospodarskim stanjem Indeks industrijske proizvodnje se je v Trstu zniža! za 7,8 odst., v Italiji pa se je poveča! za 8 odst. - Lani niso zgradili nobene nove tovarne ■ 1.315.397 delovnih ur izgubljenih zaradi stavk -180 milijonov lir nakazanih za gradnjo slovenske višje gimnazije Številni predstavniki lokalnih listov ter nekateri dopisniki večjih italijanskih časopisov in znani ekonomisti so sinoči prisostvovali tiskovni konferenci vladnega generalnega komisarja. Uvodoma je dr. Palamara dejal, da bo odgovarjal izključno na vprašanja gospodarskega značaja in da bo med prvim delom kon- graditi tobačno tovarno, v kateri bo stalno zaposlenih 800 delavcev, začasno ter na domu pa bo zaposlenih še 500 delavcev. Glede industrijskega pristanišča pa ni treba pričakovati čudežev in ni mogoče niti misliti, da bi se lahko to pristanišče industrijsko raz vilo kot na primer Milan. Pri- ference govora o splošnih go spodarskih vprašanjih, nakar pa bo obrazložil nekatere podatke conskega proračuna. U-vodoma je generalni vladni komisar tudi izjavil, da mora tržaško prebivalstvo zaupati v svoje možnosti in da Trst napreduje, čeprav napredek ni tako občuten kot v ostalih mestih. Po tem kratkem uvodu je spregovoril dr. Ragusini Ri-ghi, sodelavec tržaških gospodarskih listov, ki je dejal, da mora tudi center dokazati, da zaupa tržaškemu gospodarstvu. Praksa pa kaže, da se to ni vedno zgodilo, kot na primer: niso bila izvršena dela na železnici, ni se uresničila zahteva proti zavarovanju apolitičnega rizika«, povišali so železniške tarife, ne da bi upoštevali pogoje tržaškega pristaniškega prometa itd. V svojem odgovoru je dr. Palamara dejal, da je država izdala obsežna sredstva za o-krepitev prometa, ki bo ostal vedno najvažnejša tržaška gospodarska dejavnost, čeprav jo je treba zaradi izprenffe-njenih geopolitičnih pogojev izpopolniti z industrijo. V tej zvezi je omenil, da so bile lani ustanovljene tri nove pomorske proge: proga proti Severni Ameriki, Daljnemu vzhodu in Grčiji. Tržaška mornarica se je okrepila s 6 novimi ladjami, medtem ko je Tržaški Lloyd kupil 4 nove, najel pa 3 nove ladje. Glede trajnejše rešitve vpra- stanišče je po mnenju komi- sarja koristno le, da se v njem zgradi določeno število malih industrijskih obratov. Vprašanje pristaniškega prometa je od novinarjev ponovno načel prof. Lunder («11 Sole«), ki je ugotovil, da je iz razdeljenega statističnega materiala razvidno, da je Trst zaslužil v lanskem letu 23 milijard lir v dolarjih in funtih ter da torej ta vsota predstavlja prispevek tržaškega pristanišča italijanski plačilni bilanci. Prav zaradi tega je po njegovem mnenju treba ščititi pristanišče, ker čeprav je promet lani dosegel rekordno številko, je vendar treba upoštevati, da se v Trstu ni povečal za 6 odstotkov, medtem ko se je v Genovi za 18 in je dosegel povprečno v vseh italijanskih pristaniščih povečanje za 12 odstotkov. Opravka imamo tudi z negativnimi podatki, je dalje dejal dr. Lunder, in tako vidimo, da se je indeks industrijske proizvodnje znižal za 7,8 odst., medtem ko se je v Italiji na splošno po podatkih Confindustrie povečal za 8,5 odst., ter po podatkih agencije «Italia» za 8 odst. Končno lahko ugotovimo, da je splošni italijanski indeks industrijske proizvodnje dosegel lani 220 (osnova je proizvodnja v letu 1938), medtem ko je tržaški dosegel komaj 176,8. Padec indeksa industrijske proizvodnje je toliko bolj neugoden, v kolikor smo imeli lani opravka z izredno ugod- tere pa plačajo potrošniki drugod... (De Castro najbrž ni tega mnenja...). Tretjega vprašanja omenjeni novinar ni več mogel postaviti, ker je dr. Palamara zaključil razpravo o tržaškem gospodarstvu in dejal, da se ne smejo delati primerjave med Trstom in Milanom ali Genovo, ker je pač Trst v določenem geopolitičnem položaju in da se je treba boriti, da se ohranijo vsaj sedanje pozicije. Bodočnost bo po njegovih besedah ugodnejša, ker se bo položaj izpremenil z ustanovitvijo evropskega trga in z izboljšanjem odnosov med Vzhodom in Zahodom. Med drugim delom tiskovne konference ni bilo nikake diskusije in je vladni generalni komisar samo navedel vrsto podatkov o tržaških državnih financah. Uvodoma je tako navedel podrobne podatke o tem, kako so porabili 30 milijard lir, katere je dobil Trst s posebnim zakonom. Nato je izjavil, da znašajo celotni izdatki tržaškega conskega proračuna 22 milijard lir in da so torej približno enaki kot so bili lani. Vendar pa to niso vsi državni izdatki, ker gredo sredstva delno tudi neposredno preko raznih ministrstev. Komisariat ima letos nekaj več sredstev na razpolago, ker bo odslej plačevalo ministrstvo za delo neposredno 1,2 milijarde lir zavarovalni ustanovi INPS in bo s to vsoto svobodno razpolagal vladni komisar. Med drugimi izdatki je vladni generalni komisar omenil: 4 milijarde 740 milijonov za osebje vladnega generalnega komisariata (bivši uslužbenci ZVU), 466 milijonov stroškov za urade (lani 802 milijona), 2 milijardi 244 milijonov za socialno skrbstvo in 9 milijard 177 milijonov za javna dela. Prispevek pokrajini in tržaški ter ostalim občinam bo ostal približno enak, kot je bil lani in torej ne bodo dobile niti manj niti več denarja. Se nadalje bodo dobile te ustanove sredstva za javna dela v okviru gospodarskih načrtov. Pokrajina bo tako dobila 455 milijonov, od katerih 180 milijonov za gradnjo poslopja za slovensKo višjo srednjo šolo, tržaška občina 670 milijonov, miljska 49 milijonov, devinsko-nabrežinska 74 milijonov, dolinska 30 milijonov, Repentabor 9 milijonov in zgo-niška občina 14 milijonov. Vladni generalni komisar je navedel še nekatere druge zanimive podatke, o. katerih pa bomo poročali prihodnjič. Prav tako bomo še podrobneje poročali o indeksih tržaškega gospodarskega položaja. Danes otvoritev sodnega leta Danes ob 10.30 bo v sodni palači slavnostna otvoritev novega sodnega leta. Slavnostni govor bo imel namestnik glavnega državnega pravdni-ka dr. G, Colotti in na njegov predlog bo nato prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. A. Consalvo otvoril delovanje sodišča. ••iiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiifiiiiiHiiMNMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiHnHiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Nadaljevanje borbe v CRDA in arzenalu šanja tržaškega pomorstva pa no evropsko konjunkturo, vladni generalni komisar ni me(jtem ij0 so predvidevanja povedal nič novega. To vPra’ za letos meglena. sanje je na dnevnem redu parlamentarne komisije, ki proučuje obnovo pogodb z družbami PIN (najvažnejše za državne koristi) in bo ta komisija — vedno po mnenju vladnega generalnega komisarja — prav gotovo upoštevala interese jadranskih pristanišč. Povečanje železniških tarif je po njegovem mnenju privedlo samo do psiholoških posledic, ker so menda med zaključevanjem konvencij s posameznimi družbami nove tarife znižali tako, da dejanska škoda ni bila občutna. Glede industrializacije pa je izjavil, da bodo letos pričeli Ne gre za «umazano perilo » Na sinočnji tiskovni konferenci vladnega generalnega komisarja je prišlo do zani-mtvega položaja, ko so govorili samo trije novinarji, med katerimi ni bil niti eden predstavnik opozicije. Iz kronike konference je jasno razvidno, da so vsi ti trije novinarji poslavljali vprašanja in navajali dejstva, ki to v ostrem nasprotju z »zmernim optimizmom« vladnih krogov, katerih uradni zagovornik je vladni generalni komisar. Prav tu verjetno tudi tiči razlog, da je komisar diskusijo presekal in ni dovolil niti predstavniku »II Piccola« izreči zadnjih dveh vprašanj. Kljub uradnemu optimizmu pa je komisar priznal nekatera važna dejstva: l. Industrijska proizvodnja se je lani znižala m ni bila zgrajena niti ena tovarna. Vlada nima organskega načrta za okrepitev tržaškega gospodarstva in ga niti ne namerava napraviti, ker »to ni običajno v italijanskem Sistemu«, v katerem pa so kljub tej trditvi sestavili načrt Vanoni. 3. Lani je prišlo do hudega vala stavk. 4. Promet Trsta in tržaški gospodarski položaj se sploh ne moreta primerjati s stanjem v drugih italijanskih mestih. S tem spiskom bi lahko še nadaljevali, vendar menimo, ia je že dovolj zgovoren in ne potrebuje komentarja Seveda bi bil še daljši spisek dejstev, katčrih vladni komisar ni omenil. V tukem položaju ne more tisk, ki se zaveda odgovornosti do svojih čitateljev in do svojega mesta nikakor molčati in ne more uporabiti recepta vladnega generalnega komisarja, češ da j* treba »umazano perilo prati doma« in da bi morali ponoviti samo o »čistem«. Tržaški demokratžn i tisk je vedno objektivno poročal o vsakem uspehu, o sedanjem tržaškem gospodarskem položaju pa žal ne more govoriti z zadovoljstvom, saj celo zgoraj navedene izjave »optimistov po službeni dolžnosti« j>ričajo, da položaj nikakor n» ugoden. Tudi glede novih ladij, ki jih je lani dobil Trst, je treba ugotoviti, da str istočasno jugoslovanske pomorske družbe postavile na redne pomorske proge 15 ladij in da je torej tempo razvoja tudi glede tega vprašanja v Trstu počasnejši. Vendar pa po mnenju prof. Lunderja gospodarski rezultati zadnjih lef ni neugoden, kot to dokazujejo indeksi, opravka pa smo imeli hkrati z določenimi znižanji. Odgovor vladnega generalnega komisarja ni bil povsem zadovoljiv, ker je dejal, da se ne bi smeli upoštevati o-samljeni indeksi, pri čemer pa komisar ni upošteval, da gre za indeks celotne industrijske proizvodnje, ki odraža poslabšanje splošnega stanja industrije. Priznal pa je, da lani ni bilo zgrajeno v Trstu niti eno industrijsko podjetje. Prav tako nerazumljiva je bila trditev, da Reka ne predstavlja resne nevarnosti, češ da prevzema predvsem nacionalni promet, pri čemer pa ni hotel upoštevati, da je Reka imela pred šestimi leti komaj 6.000 ton tranzitnega prometa Avstrije, CSR in Madžarske in da je lani ta promet dosegel te #()0.Q00 ton. Novinar Cadelli («11 Picco-1 o») je hotel postaviti štiri vprašanja. Na prvo, ki se je nanašalo na vpkv stavk na tržaško gospodarstvo, je vladni komisar odgovoril, da so zaradi stavk izgubili v prvih desetih mesecih 1956. leta 199 tisoč 692 delovnih ur in v prvih desetih mesecih 1957 pa 1.315.397 delovnih ur. Gre torej za občutno število delovnih ur, katere so bile izgubljene zaradi stavk. Po mnenju vladnega generalnega komisarja — mnenju, ki je obsodbe vredno — gre sicer za negativen pojav, ki pa gospodarsko nima hujših posledic, ker se je s tem znižal obtok denarja le za nekaj sto milijonov lir, ko pa znaša celotni obtok desetine milijard. Ta ugotovitev pa poleg njenega nesocialnega prizvoka tudi ni povsem točna, suj ne gre samo za znižano potrošnjo delavcev, ki je že sama po sebi socialnega stališča vsega 21. januarja sestanek delavcev in delodajalcev v Rimu Danes bo v CKDA in arzenalu zopet ves dan stavka delavci se vrnejo na delo šele v ponedeljek in upoštevanja vredna, temveč tudi za znižano industrijsko proizvodnjo in padec prestiža največjih ladjedelniških podjetij. Glede tega vprašanja je komisar dejal, da država ne more mnogo napraviti (pri čemer je ponovno pozabil, da gre za podjetje iRj, t. j. z« državno podjetje!!) in da bo 21. t. m. ponrven sestanek pri ministrstvu za delo, kjer morajo — po njegovem — paziti, da si podjetje ne nakoplje prevelike stroške. Na drugo vprašanje o skupnem obsegu davkov in ostalih pristojbin, katere so plačali Tržačani v zadnjih dveh letih, pa dr. Palamara sploh ni hotel odgovoriti! Dejal pa je, da se sicer mnogokrat čuje, da Trst plača določeno vsoto davščin in prejme mnogo manj, kar pa je »antipatično, ker bi lahko s takimi primerjavami pričela tudi druga mesta«. Obstajajo poleg tega — je navzoče očetovsko poučil dr. p. — skupni izdatki države, kot so na primer izdatki za vojsko, h katerim mora prispevati vsaka pokrajina. Končno ni niti lahko ugotoviti točno vsoto, ker gre mnogokrat za davke, ki se pohi-rajo v določenem mestu, ka- Stavkovno gibanje v obratih CKDA in Tržaškem arzenalu se nadaljuje; včeraj so delavci zapustili delo eno u-ro pred zaključkom delovnega urnika, sinoči so stavkale nočne izmene, danes pa bo celodnevna stavka v vseh o-bratih in bodo delavci prišli na delo šele v ponedeljek zjutraj. Danes ob 10. uri bo v Ljudskem domu v U1. Madonnina zborovanje, ki ga organizira Zveza kovinarjev F1GM, ob 11. uri pa bo v kino dvorani «Supercinema« zborovanje, ki ga organizira Delavska zbornica CiSL. Jasno je, da bodo na obeh zborovanjih govorili o sporu v CRDA in arzenalu ter o položaju, ki je nastal te dni in vzbuja vsaj nekoliko upanja, da se bodo v kratkem začela konkretna pogajanja za rešitev spora. Iz Rima je namreč včeraj prišla vest, da je minister za delo po pristanku vsedržavnih sindikalnih organizacij določil 21. t. m. za prvi skupni sestanek v Rimu, na katerem naj bi navezali prve stike in začeli razgovore, da bi se lotili rešitve spora, ki se vleče že sedem mesecev. Temu prvemu sestanku bodo prisostvovali poleg predstavnikov omenjenega ministrstva zastopniki glavnih tajništev sindikalnih organizacij CG1L, CI SL in UIL ter predstavniki tržaških kovinarjev. Delegacijo pokrajinske zveze kovinarjev RIOM bo vodil njen tajnik prof. Šema, sorodno strokovno organizacijo CISL pa Alberto Cosulich. \ erjetno bosta prisostvovala tudi glavna tajnika pokrajinske Delavske zbornice CG1L Bonomo Tomi* nez in Delavske zbornice CI Sil, dr. Novelli. Razgovori 21. t. m. v Rimu bodo služili le kot »otipavanje«, da bi spoznali in našli vsaj nekatere točke, ki bi dopuščale začetek konkretnih pugajanj. Vsekakor je upati, da bo šlo laže kot pred meseci, ker prihodnjim pogajanjem ne bodo prisostvovali predstavniki Confindustrie, saj so obrati CRDA zdaj ločeni od zveze italijanskih veleindu-strijcev. Tržiška FIOM j« včeraj sporočila sindikalnima organizacijama v Trstu, da je pripravljena skleniti s tržaškimi sindikati dogovor za skupno in enotno stavko, ki naj bi se je udeležili delavci CkDa iz Trsta in Tržiča prve dni prihodnjega tedna. Poleg tega tržiška FIOM pravi, da se strinja ||lede pogajanj med tržaškimi in tržiškimi sindikati o celotnem vprašanju spora, da bi tako lahko določili skupen nastop v zvezi z morebitnimi pogajanji v Rimu. Kakor je znano, je te dni Delavska zbornica CISL poslala Zvezi kovinarjev FIOM pismo, v katerem predlaga, naj bi med pogajanji v Rimu prekinili sindikalno gibanje; FIOM pa je včeraj odgovorila, da so o tem predlogu razpravljali na zadnjem zborovanju delavcev, ki so soglasno sklenili nadaljevati borbo do končne zmage in prenehati s stavkovnim gibanjem le v primeru, če bodo pogajanja zagotovila uspešen zaključek spora. Do sedaj ni namreč še nobenega utemeljenega razloga in jamstva, da bi nasprotna stranka nudila prizadetim delavcem, kar zahtevajo. Kakor je razvidno, je pričakovati v prihodnjih dneh še večjo sindikalno dejavnost in močnejši nastop delavcev, da bi čimprej prišlo do rešitve spora. Bolj kot kdaj koli pa je ravno v sedanjih razmerah nujno potrebna solidarnost vseh ostalih strok ter podpora vsega prebivalstva delavcem CRDA in arzenala. V ladjedelnici Sv. Justa odpuščenih 31 delavcev Vodstvo ladjedelnice Sv. Justa je včeraj odpustilo z dela 31 delavcev, ki so bili pred časom sprejeti na delo za določen rok. Do sedaj je bila za marsikaterega od teh delavcev delovna pogodba po- daljšana za dva ali tri leta, tako da so bili zaposleni nepretrgoma. Poudariti je treba; da so vsi omenjeni delavci visoko kvalificirani in da so zaradi svojega dela bili že vključeni v sklop podjetja. Zaradi tega je nerazumljivo ravnanje vodstva podjetja in so zelo zaskrbljeni ne samo prizadeti delavci, pač pa tudi vsi ostali njihovi delovni tovariši. Zadeva je tem bolj neprijetna, ker so ti odnosi prišli na dan prav pred splavitvijo nove ladje v omenjeni ladjedelnici. Odpuščeni delavci so dali svoj prispevek in pomagali graditi to ladjo; prav pred splavitvijo pa jih delodajalec za »nagrado« odpusti. Boljunčan si je zlomil koleno zaradi padca Med hojo po cesti Boljunec-Boršt je 65-leini upokojenec Edvartd Žerjal iz Boi junca št. 187 včeraj okoli 17.30 nerodno padel in ker si je odrgnil koleno in si ga tudi zlomil, so ga dve uri kasneje sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so zdravniki mnenja, da bo okleval v 40 dneh. V Dolini pa Je pes zasadil svoje ostre čekane v levo nogo 58-letnega Ivana Praslja 'Z Doline 91. Praselj se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili. Okreval bo v 3 ali 4 dneh. Te dni delijo razlastitvene dekrete Hudo prizadeti kmetje pri Domju z razlaščanjem obširnih zemljišč Gre za okrog 70 ha plodne zemlje, ki preide v last industrijskega pristanišča V teh dneh so začeli dobivati kmetje pri Domju raz-laščevalne dekrete, na osnovi katerih bodo izgubili še tisto zemljo, ki jim je doslej ostala. Tako bo tem kmetom praktično ostala samo še stanovanjska hiša, a tudi ta le za nekaj časa. Najbolj so s tem ukrepom prizadeti štirje gospodarji, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom, ter šest kolonov, ki imajo v najemu občinsko kmetijo. Gre za velike površine zemlje, saj ima n. pr. samo ena družina 4 ha obdelane zemlje in 2 ha deteljišča, kar bodo sedaj izgubili. Z razlastitvijo te zemlje bo ustanova industrijskega pristanišča prišla praktično v posest vsega ogromnega kompleksa (okrog 70 ha zemlje), ki je predviden za gradnjo naselja Sv. Sergija, ne vštevši onih zemljišč, ki spadajo pod območje industrijskega pristanišča. Kmetovalcem seveda ni šlo v glavo, zakaj se je ustanovi tako mudilo z razlašče-vanjem, saj je vendar znano, da bodo minila desetletja, preden bo novo naselje zadobilo tako obliko, kot je predvidena v načrtih. Zato so se nekateri takoj pozanimali, zakaj taka sila pri razlašče-vanju in na pristojnem uradu so jim odgovorili, da so dobili tak ukaz. Kmete so »potolažili« s tem, češ saj bodo lahko ostali še nekaj let na svojih posestvih in obdelovali zemljo, le najemnino bodo morali plačati. . . Novi razlastitveni odloki so ogorčili prizadete kmetovalce, saj jim je jasno, da so ob delo in zaslužek ter da je njihov življenjski obstoj o-grožen do temeljev. Za njihova cvetoča posestva jim ponujajo protivrednost v denarju, ki ne doseže ali pa doseže komaj četrtino dejanske vrednosti zemljišč in posestev sploh. Prepričani so, da gre v tem primeru za špekulacijo, kajti drugače si ne morejo razlagati, zakaj jih razlaščajo že danes, ko pa bo zemlja o-stala nedotaknjena še najmanj deset let. Kljub vsemu pa so kmetovalci odločeni, da uveljavijo svoje pravice. Zahtevajo, da se uveljavi načelo, ki ga predvideva zakon, da dobi kmet, ki živi samo od zemlje, za razlaščeno zemljišče toliko denarja, kolikor ga je potrebno za nakup vsaj približno enakovrednega zemljišča. To je tudi najmanj, kar se lahko zahteva, kajti kmet brez zemlje je toliko kot ribič brez čolna. Nedopustno bi bilo kmetu odvzeti zemljo in mu zanjo ponuditi toliko, da si ne bi mogel s tem denarjem kupiti niti četrtino prejšnjega imetja. Prizadeti kmetovalci še niso izgubili zadnjega upanja, da bodo pristojne oblasti razumele njihov brezupni položaj in ravnale z njimi tako, kot predvideva zakon ter o-snovna človeška in socialna načela. ■ «» ------ du se lahko zanesemo na našo Glasbeno Matico, ki skrbno izbira in premisli svoje priredit ve. Igral bo renomirani sekstet iz Ljubljane, ki ga vodi Borut Lesjak in ki je zares živahen in udaren. Spored bo obsegal vse plese, moderne in prejšnje. Po svojih izkustvih pa bo prirediteljica kmalu spoznala trenuten okus in želje plesalcev in občinstva splph, tako da se bo spored plesov takoj prilagodil tem željam v popolno zadovoljstvo vseh prisotnih. V odmorih šaljivi nastopi in še kaj. Na svidenje torej danes zvečer! Pridite vsi, ki ste dobre volje in radi preživite nekaj veselih uric. Vabljeni pa so tudi nsi «solzuni, mrkuni in vzdihuui)>! Le-ti celo v prvi vrsti; saj so še bolj potrebni razvedrila in vesele sprostitve. Oboje bodo našli danes zvečer v dvorani na stadionu. GM — F. M. Literarno glasbeni večer Počastitev spomina pok. Draga Gervaisa Prvi slovenski predpustni ples Danes zvečer ob 21. uri je začetek prvega slovenskega predpustnega plesa, ki ga prireja Glasbena Matica v dvorani na stadionu »Prvi maju. Glatmt popoj za zabaven ples je dobra godba. V tem pogle- Zakasnitev potrditve občinskega proračuna Velika škoda tržaške občine zaradi odložitve javnih del Prihranke lanskega proračuna nuj bi porabili za popravilo mestnih ulic, kar pa ie ni gotovo Lanski občinski proračun, ki ga je sprejel prefekturni komisar dr. Mattucci, je dejansko še vedno samo na papirju. Proračun, ki ga mora potrditi pokrajinska upravna komisija, da lahko postane izvršilen, leži še vedno v njenih predalih. To pomeni, da je bila tržaška občina preteklo leto dejansko brez proračuna, oziroma da je delovala samo na osnovi ene dvanajstine stroškov iz leta 1956, za vsak mesec »proti. Seveda se ti izdatki nanašajo samo na obvezne stroške občinske u-prave, ne pa na vse druge iz- Na Trgu Goldoni j* po namestitvi številnih semuforoo še večja zmeda, ker morajo pešci zelo dolgo čakati na prehod, pa tudi avtomobilski promet se često zatakne. Najbrž je prav zaradi tega sedaj na tem trpu kar sedem mestnih stražnikov, ki pišejo podatke o številu prehodni’ avtomobilov čez trg, iz česar bodo pač pozneje napravili statistiko. Potem pa bo najbrž zopet vse ostalo pri starem.. datke zlasti za razna javna dela, ki jih predvideva občinski proračun. Sicer pa je bil proračun sprejet meseca oktobra, kar pomeni šele v četrtem tromesečju. Kljub temu pa bi se le dalo kaj izkoristiti iz predvidevanih izdatkov za javna dela, če bi pokrajinska upravna komisija sprejela proračun vsaj pred koncem lanskega leta. Ta dela bi se lahko začela z letošnjim letom, saj je bila zlasti v Trstu že navada, da je bil občinski proračun »prejet vsaj tri in celo štiri mesece po začetku leta. Sedaj lahko z gotovostjo rečemo. da je tržaška občina zgubila eno leto glede javnih del. To pomeni, da je mesto izgubilo na stotine milijonov lir javnih in drugih del, ki bi morala biti izvršena na o-snovi sprejetega pro(ačuna. Glede dejstva, da proračun, ki ga je sprejel prefekturni komisar, ni bil še dokončno potrjen, se sedaj izgovarjajo na premestitev nekega prefek-turnega funkcionarja, ki se je ukvarjal s pregledom proračunskih postavk. Ce je to res, potem si ne moremo zamisliti, kako je mogoče, da je milijardni občinski proračun od-visen od ene same osebe. i>i-cer pa je po našem mnenju to samo izgovor, saj je pokrajinski upravni odbor * P°' trditvijo posameznih izdatkov skozi vse preteklo leto dovolj na tekočem, da jim m treba več izgubljati mnogo časa za proučitev proračunskih postavk, ki jih je komisija že itak potrdila, pokrajinski u-pravni komisiji pa so dejansko ostale samo še tiste postavke zlasti izrednih izdat- kov, ki niso bile še izkoriščene. Kot torej vidimo, gre prav za potrditev tistega dela občinskega proračuna, ki ga mora finansirati vlada oziroma vladni komisariut. Zato si ne moremo drugače tolmačiti zakasnitev dokončne potrditve lanskega občinskega proračuna, kot poskus, da bi za nekoliko časa odložili izredne izdatke za javna dela, kar bo seveda povzročilo mestnemu gospodarstvu veliko škodo. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa je vladni komisar dr. Palamara zagotovil, da lanski gospodarski načrt tržaške občine, ki sicer ni bil še dokončno sprejet, ne bo črtan in da bodo priznani občini ustrezni izdatki. To Je dr. Palamara menil mimogrede pojasniti, ker so se pojavili glasovi, da bodo postavke lanskega gospodarskega proračuna vključene v letošnjem in da bodo tuko preskočili eno leto pri izvajanju mnogih občinskih javnih del. Sicer pa se govori, du name-ravu prefekturni komisar na občini vse ostanke denarja iz lanskega gospodarskega načrta in drugih javnih del izkoristiti za popravilo mestnih ulic in drugih občinskih cest. To pomeni, da bi se morala letošnja občinska cestna dela mnogo povečati, kar seveda bomo videli šele ob koncu leta. Kljub temu pa je mesto za sedaj zamudilo eno leto glede vužnih javnih del. Po Palamarovem zagotovilu pa bi se morala juvna dela v tržaški občini letos skoraj podvojiti, če je res, da ne bodo črtali nobenega izdatka, ki je bil predviden za lani. Starešine bivšega Slovenskega akademskega društva ((Balkan« priredijo v torek 14. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. Roma 13 literarno glasbeni večer v počastitev spomina tragično preminulega pesnika Draga Gervaisa. Na sporedu je spominsko predavanje ,ki ga je sestavil naš pesnik Tone Batagelj. V predavanju bo Gervais prikazan kot človek in pesnik in njegova povezava z njegovo domovino Istro in Trstom. Pela bo sopranistka Jana Puleva. Pri klavirju jo bo spremljal njen soprog komponist Papan-dopulo, ravnatelj reške Opere. Gervaisove pesmi bo recitirala gospa Nikolič, prvakinja reške Drame. Nekatere pesmi na pokojnikovo besedilo bo zapel tržaški ženski kvartet. Pogajanja na uradu za delo Danes ob 10. uri bo na uradu za delo sestanek med sindikalnimi zastopniki in predstavniki podjetja Micronspe-ciali, ki je prenehalo svoje delovanje 23. decembra. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki so nastala zaradi tega in o vprašanju 41 delavcev, ki so ostali brez dela. •lUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiii Is doslej neznanih razlogov Samomor mladega dijaka Zaradi azijske gripe se je bolniku tako bledlo, da je hotel napraviti samomor Kaj je sililo dijaka France-sca D’Errica iz Ul. sv. Frančiška, da je obupal nad življenjem in si izbral prostovoljno smrt? Fant je imel namreč komaj 18 let. Kje so vzroki tega tragičnega koraka? Morda se bo preiskovalnim organom posrečilo najti vzroke, dejstvo pa je, da v njegovih letih še ne bi smeli obstajati taki problemi, ki jih fant ne bi mogel rešiti s svojimi mladimi silami. Da gre za samomor, ni nobenega dvoma. Dokaz je bu-mijasta cev, ki je bila odtrgana od pipe. In nedaleč od ogrevalnika je v kuhinji ležal na tleh mrtvi dijak. Plin ga je najprej omamdl in kasneje umoril. Drugi dokaz je pismo, ki ga je pred smrtjo napisal in ga naslovil stricu in teti, pri katerih je D’Erri-co stanoval. V njem se oprošča za dejanje ter dodaja, da sorodnika nimata nobene odgovornosti zaradi njegovega tragičnega konca. DErrico, ki je obiskoval tehnični zavod »A. Volta«, je včeraj ostal sam doma. Njegova teta je namreč odšla v mesto. Okoli poldne se je vrnila, a na njeno trkanje ji nečak ni odprl vrat. Zenski ni preostalo drugega, kot poklicati kovača, a ta je prišel šele ofcoli 14.30. Tedaj pa je bilo že prepozno. D’Errieo je bil že mrtev. Policijski organi, ki so prišli na kraj zaradi preiskave, so kasneje izdali dovoljenje, da ao truplo pokojnega dijaka odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo o-stalo na raapolago sodnim oblastem. Y trenutni zmedenosti je hotel izvršiti samomor tudi 38-letni Milan Godina iz Skednja, ki je nekaj dni ležal zaradi gripe, Včeraj dopoldne je kljub mrzlici vstul s postelje in preden so ga sorodniki mogli ustgviti je s pestjo razbil šipo v kuhinji. Takoj nato je Godina .kateremu se je brez dvoma bledlo, zagrabil za žepni nož in se z njim porezal po raznih delih obraza. Končno je neki sorodnik razorožil kričečega Godina, ki je ves čas govoril, da hoče umreti, in ga tudi spremil v bolnišnico. Godini so najprej nudili prvo potrebno pomoč pa sprejemnem oddelku in ga nato prenesli na kirurškega, kjer so ga sprejeli s prognozo o-Krevanja v 1Q ali 12 dneh. Nezgoda pomočnika Fulvio Ventm s Trga tra i Rivi v Rojanu, ki je zaposlen v prodajalni Delavskih zadrug v Ul. del Friuli, je včeraj stopil v skladišče prodajalne, a je nerodno stopil na oljnati madež, zaradi česar je zdrsnil in padel. Med padcem pa je z glavo udaril ob rob posode z oljem, pri čemer se je rami. Na njegovo srečo so zdrav, niki prišli do zaključka, da poškodba ni resna iin tako so ga odslovili. Vseeno pa bo moral teden dni počivati. SNG v TRSTU odDoveduje predstavo UTVE v nedeljo na Kon-tovelu zaradi obolelosti v ansamblu. V sredo 15. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu A. P. CEHOV UTVA Veljajo gledališki kuponi in izkaznice »Zli. H A D 1 O SOBOTA, 11. januarja 19SI TRSI POSTAJA A GLASBENA MATICA priredi danes 11. t. m. z začetkom ob 21. uri v dvorRm na stadionu «Prvi maj« PLES Jutri 12. t. m. ob 17, uri v Avditoriju VESELI POPOLDAN Sodelujejo: priznani ansambel Boruta Lesjaka duet Majda m Polonca Janez Cuk, znani slovenski filmski igralec in Izidor iz operete »Planinska roža* Vabila in rezerviran!** miz v Tržaški knjigami Ul. SV. Frančiška 20. tel 37338. Vabila za veseli popoldan bodo na razpolago tudi v nedeljo od 15. ure dalje v. Ul. Roma 15. 7.00 Jutranja glasba; 11.00 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Avstralija pred 20 leti in danes«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.53 Stari Dunaj — Igra orkester Marek Weber; 13.30 Priljubljene lahke melodije; 14.00 Simifonični odlomki iz oper; 14.30 Dnevni pregled tiska; 14.45 Pot-pori tiroiskih motivov; 15.00 Beethoven: Sonata št. 23 v f-molu op. 57; 15.25 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: (12.) »Zdravje in delo v rudnikih«; 16.15 Ritmj in pesmi; 16.35 Kavarniški koncert; 17.00 Pevski zbor »Emil Adamič«; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja za najmlajše: Vijo- lica Fonda: «Kako je Marko ugnal taiove«; 18.50 Melodije iz filmov; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.45 Kalmanovi spomini; 21.00 Dramatizirana zgodba: Vitomil Zupan: «Ladijski dnevnik Bri- ze:de»; 22.00 Slovenske instrumentalne zasedbe; 22.20 Mimogrede... ob plesni glasbi; 22.50 Dve uverturi. TRST 1. 11.30 Komorna glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album; 16.30 Orkester Angelini; 17.45 »Galatea«, opera v 1 dej.; 22.00 »Pod hruško«, slušna igra. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza: »Možnosti kooperacije v ovčereji v Čičariji«, 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30 Kulturna oddaja; 14.45 Za vsakogar nekaj; 15.25 Narodne pesmi; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevk*; 18.10 Nastop violinista Ruggera Riccija; 18.30 Igrajo ruski ansambli; 19 00 Zabavne melodije; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00 Pisan, glasbeni spored; 805 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Poslušajmo godbe na pihala; 9.30 Španija v pesmi in plesu; 10.10 Iz kraljestva glasbenih pravljic in legend; 11.15 Domači napevi izpod Pohorja; 12.00 Mali koncert operne glasbe; 12.30 Kmečka univerza; 12.40 Ca-rl Zel-ler: «ptičar», odlomki iz operete; 13.15 Melodije za prijetno popoldne; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehniike; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Za staro in mlado; 18.00 Okno V svet; 18.15 Slovenski zbori in samospevi; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Izbrali smo za vas. TELEVIZIJA 13.30 Prenos smučarskih tekem v Grindelvvaldu; 17.00 Spored ** otroke, 18.30 Poročila; 18.45 Pouk francoščine; 19.00 Eno stoletj* italijanske poezije; 20.30 Poročila; 21.10 «Musichine»: 22.00 »Capitsd Fracassa«, televizijska priredb*. ( GLEDALIŠČA ^ VERDI Danes ob 21. uri: R. Leomca- vallo: «Pagliacci» in C. OrfU »Carmina Burana«. Dirigent Ugo Rap&lo. TEATRO NUOVO Danes oh 21. uri: U. Betti: »L*" pa septembrska nedelj**1 Zadnja predstava. KINO Excelslor. 15.30: »Krik«, Cochran, Alida VatLi, Dori**’ Gray. * Femce. 16.00: »Krik v noči«. *• Woodward, S. North, cinein**’ scope. Nazloualc. 16.00; «Vrttnec ves*" 1 j a», E. Fisher, D. ReynoK»> technicolor. y Supercinema. 16.00: «Zascd» Tangerju«, Edmund Purdom, **■ Page. Romantična avantura. Fllodraminatico. 15.15: »Venera ** Cheroneje«, Bellnda Lee. , , Nastop komične skupine Triestma«, u, Gratlacielo. 16.00: »Parižank*«' Bardot. C. Boyer, tecbnlco^ Arcobaleno. 16.00: »Angelska u da«, C. Gable, Y. D* Caf' ' Technicolor. ,-j Astra Rojan. 16.00: »Tam me nekdo ljubi«, P. Nevtlh**’ A. M. Plerangell. Capliol. 16.00: »Ml smo f‘ V. De Sica, A. Cifarlello, Fabrlzl. Crlstallo. 16.00: »Vohunstvo v T«- .......................................................................................... um.....MNitii OD VČERAJ DO DANES C 11AZNA UKVKNTII.A J Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 12, t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Homa 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. Vsi člani naj se sestanka udeležijo zaradi bližnjega občnega zbora in pel letnice obstoja kluba. «»------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. Jsnuaria sla »e v Trstu rodila dva otroka, porok ni bilo umrlo l>a je 19 oseb. UMRLI RO: 72-letui Josip Ivančič, 68-letPl Carlo Cermgoi, v g. letna Jasipma Jenko vd. Suban 87-letni Ivan Ladič. 77-letnl Fran-cesco Tomasi, Sl-letnl Amedeo Marohl, 68-letnl Benedetto Vatla 73-letn« Mercedes Osvaldella por' Grossi, l-letna Or n el In Degrassl 76-letna Maria Slansr vd Clallo' 69-letnl Carlo Olivar, 5I-eltna Kavsta Gerdevič por. ColviUer 47-letna Blanka Ukmar, 65-leliui Viktorija Vodopivec por Tede-schln, 62-let ni Mario Zago 83-trtna Antonia Gal Us vd. Clplrlo 84-1 etna Krnili« Uster vd. Ooni-banl, 64-let ni Giusto Pecchlar 81-letaj Luigii Gotiuzei, NOČNA sluzma lekarn Clpolla, Ul. Itelpoggio 4; Godina Enea, Ul. Gkinsslira H; Aha Maddalena, Istrska ulica 43; Pls-zul Clgnola, Korzo Halia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 Naše bralce, ki se želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK prosimo, da kltčeju telefonsko številko 37-338, t. J. upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20 III. — Lahko pa se obrnejo tudi na raznašalca aii prodajalca. Opozarjamo, da dobi. vajo naročniki list veliko ceneje, kot Je v prodaji. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA kiu«, 11. VVagner, Joan Coli Edmund O Urlen. Aiaharda. 15 30: »Cajarna on q ninetn svitu«, M. Brando, ' Ford. M. Kyo, cinemasfOP>' technicolor. Aldebnran. 1600; «SužnJe K'*«-« glne«, Marisa AHasto, Gi»n' Maria Canale. Arlslou, 16.00: «G!oboko kot m« je«, V. Le igli. K. More, c"1 m a.scope. Zadnji dan. Armonta. 15 00: »Povratek * Dakota«, G, Mahoney, cit1**" scope, technicolor. >n Aurora. 16.00: »Raketni Pt,0*,.e, lepa Sibirka«, John technicolor Garibaldi, 1600: »Kagilae Sa1” Jerry Lewls, Dean Martin. , Ideal*. 16,00: »Pustolovščin* ™. Kitajskem«, E, 0’Brlen 81 Sullivan. luipero. 16.00; »Arrivederd m ma», M. Lani«, M. AH*310 R Rascel. ,|š Italla. 16 00; «Rlflf|», J. S^Dpi in Mag ali Noel Mlado1*1' prepovedan n Moderno. 16 30: »Arlanna«, Lju-Cooper, Audrey Hepburn, t" rlre Chevalier , .tod S, Marco. 16,00; »Zmagovale'1r p Ralstona«, C. Colbert, !*• coior. o,«*, Savona. 16 00: »Seme n*f,iJ. Glrnn Ford In Anne Frab* j. Vlale 1600: »Zorrova hč'*1 Britton, W. Parker, v|io-Viti. Venelo. 16.00: ilčastlh«, R, Clalr, P J n-udi' Belvedere. 1530: »Lord "y|or. melis, S. Granger, L. 1 technicolor Marconi 18 00: »Hribi 60" Hunt er, N. VVood. »pd nwmrr, in n'***- * Mastimo. 16.00 »Kralj p>' rol las, Alan Freed. fr*"*1* m on. _ 0*0* Novo cine. 16 00: »Zgodb ^ rala Huotonas, Joel Mc t,,avalca so pojasnila pomuč-n*ka direktorja oceanologi je Pfi sovjetski Akademiji zna-*?°*ti Sisojeva in njegovega so-*'lavca Bolousova, ki sta že kokrat preplula Tihi ocean, c®sih malone nerazumljiva. ^Čeprav se zdi nemogoče je tu- — 1 °ceanjlogija zelo privlačna | kah o vrstah mehkužcev e pričaral, kako se posne-, *Jo fotografski posnetki in ~''*iši filmi v globini 7000 m Pod vodo, kako je možno, da •staja življenje tudi v tako •likih globinah. Ko pa gl e. *m0 posnetke iz teh globin, Poznamo, da smo doslej za- ps ze)0 mnJo vpdeli o ocen-ih njihovi zgodovini. Do-*i so bili oceani le ogromne ^"''ršlne prekrite z vodovjem, j j* le treba šele spotnavn-d* bi se nato vzpostavila Za med posameznimi celi-8*mi. In danes čedalje pogoji Postajajo objekt resnih mlenzivnih raziskovan), v Ve°ra^ni' bodočnosti pa bodo hr;*‘no postali neizčrpen vir Bar*1*.' rbdnih bogastev in c- y jj# .. okviru mednarodnega •Vit 'n**® leta ima ladja Bij. *** v Programu pet krož-BU pot°van) po Tihem ocea-Potov °*1*^ 0Pr*vil* že tri Portu.unj" 'n ll>ra!a drHgocene k,, ”■ s*daj je končno do- Bono ludi v globinah Prav !Ttr0V P« tUdi „ mno življenje in da rto^,, **" Hloblnah beležimo N« iL m<*nc niorske tokove bi« J )0 ‘Vitez« so Iz teh glo-di K " r*ni,i med drugim tu-‘Ploh ri**' k* doslr globlji kraj v oceanih in sicer 10.960 metrov globine. To so vse neznani rekordi skupine znanstvenikov v treh krožnih potovanjih po Tihem o-ceanu, v katerih so obdelali najprej severno področje, nato še južna morja. Na svojem zadnjem potovanju so sovjetski oceanologi odkrili, da življenja na dnu osrednjega dela oceana skoro-da ni. Zanimiva so tudi odkritja iz severnih morij. Ko so raziskovali konfiguracijo in tvorbo dna Tihega oceana, so znanstveniki prišli do zaključka, da sta Beringovo in Ohot-sko morje preživeli dvojno ledeno dobo. Iz teh globin so potegnili na površje tudi pepel, kar dokazuje, da je prišlo tam do podvodnih izbruhov in potresov. Z druge strani pa so vprav na istih področjih zajeli z dna morja tudi pesek, ki so ga tja baje znosili podvodni to-kovi od drugod. «Mi zelo malo vemo o ocea-.iu — je rekel sovjetski znanstvenik Sisojev. — Sedemdeset odstotkov zemeljske površine predstavlja za nas še vedno veliko tajnost. Človek pa bi si želel prodreti v mnoge fizične in kemične procese globin, da bi čim več zvedel o zgodovini oceana, da bi mogel z gotovostjo dajati prognoze o marsičem, na primer tudi o premikanju in preseljevanju rib« Isti sovjetski znanstvenik pripoveduje v svojih beležs in iztrebil. Nekoč smo na kopnem imeli velikanska krdela bizonov, za katera se je verjelo, da ne bodo nikoli uničena, In vendar jih je človek tako rekoč čez noč uničil. Prav tako je možno, da se zgodi s kiti, kajti države z visoko teh..iko imajo dobro organizirana brodovja za lov na kite. In to je element, ki govori, da se bo tudi s kiti končalo tako kot z bizoni. Prof Sisojev meni, da se bo moralo človeštvo kaj kmalu začeti resno ukvarjati s planktonom, ki je neizčrpen vir hrane za ribe in ki bo pozneje verjetno postal neizčrpen vir hrane tudi za človeka. Zato so na napačni poti oni, ki računajo na odlaganje radioaktivnih odpadkov v globine morij brez vsake škode. Tri nekaterih elementih radioaktivno izžarevanje traja tudi do 7000 in več let. To pa bi moglo spraviti v nevarnost življenje v morju, kdr bi pozneje privedlo v nevarnost tudi življenje na kopnem. Tu smo nanizali nekaj izsledkov in mnenj sovjetskih oceanologov s treh potovanj po Tihem oceanu. V letoš- njem letu, do julija, bo ruska ladja »Vitez« opravila še več potovanj in v načrtu je tud' znanstveno potovanje vzdolž zapadne ameriške obale, kjer bodo sovjetski znanstveniki opravili daljšo znanstveno ekspedicijo skupno z ameriškimi in drugimi znanstveniki. To krožno potovanje je predvideno v okviru mednarodnega geofizikalnega leta, ki se bo končalo letos julija. PoPg ladje «Vitez» imajo Rusi tudi v Črnem morju več manjših ladij, ki so opremljene za tovrstna raziskovalna dela. iHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiMimiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinfiiiiiiiiiii JOŽE CESAR V OBČINSKI GALERIJI rib, ki krožijo po oceanih v večjih globinah, skratka, beleži stvari, ki so bile doslej svetu malone neznane. Prof. Sisojev govori tudi o kitih. Teli je vedno manj in Vuč kaže, da ni več daleč do- ha, ko jih bo človek povsem | - " MMK •iiHftiiiiiiiHiiiiittiiniitMMiiiimiiiMtHttiiiiiiitttttiiimttuittiiiittttitttttttittittiitttitiitiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiinmiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiin,.1,1,1111,uniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiimiiiij KRATICE KULTURN Župančičeve poezije v španščini Španski pesnik Diego Perona, ki svoja dela objavlja pod pseudonimom Diego de la Plana, pripravlja zbirko Zupanft-čevih poezij v španščini. Doslr) ima prevedenih ze vrno Zupančičevih poezij, kot n. pr celotno eDumoa, nadalje prv nitve «/ vlakom«, »Manom J. Murna Aleksandrova«. iO» Kvarneru«, »Kovaško«, «V»eH živih dan«. »Naše pismo« m mnoge druge. Diego Perona, ki ze nekaj casa živi v LJeblJani, se Je rodil 1*9«. 'rta v Siesl v pokra ! ji n i Valencia. Po srednje*«!, nl,° P0*nX'oitromH *“!h i" visokošolskih šludtja.l Ig oh M>l,,h "“o računali, )« *>" » P"4'"1 ln * ,fra • - ■■ ivojitvu prepotoval v*o speni. Jo in marsikatero drugo do. želo. V španskem revolucionar l*l° ®° 'me‘ PoldtUglP®*®n,,or»., ribe, ki mrt«r dolga so debele D*sJvtT.-l nekBJ mihmetrov. 'Mii na« ‘ *"®""‘v-nikl «0 vodn,i. nt>k*j vel|lcih pod-h0B«k' v',lkanov v bližini j«, sle, * obale, za katere do-‘o taic Ver*®!'. P* č#pr»v nl-d|]je 0 ""'eč od Japonske. Na- lbr«||*° M)v,e,,kt znanstveniki di\« Podatke z morskega hr»v Pomočjo posebnih na-*kih ’ odrivajo profil mor-k*h»lu n- v Marijanskem »o odkrili doilej naj- nem razdobju Je nekaj či'š vodil gledališče in rad'o v mr« slu Ca*tellpn de la Plana, na dalje Je bil tam tudi župan id voditelj krajevne organizacije španske KP. Nato Je Uvel e Valencii, po zlomu revolucije pa so ga internirali v Afriki, od koder Je zbežal In se na selil v ZSSR, kjer Je sodelovat pri španski Izdaji Usta »Mril narodna literatura«. Sedaj »Ivi V Ljubljani, Za slovensko literaturo in predvsem za Zupančiča ga je navdušila njegova žena Jolanda, ki Je po rodu Slovenka. Svoji zbirki prevodov Zupančičevih poezij, ki Je namenjena predvsem španskemu delu Latinske Amerike, Je Diego leksander Belič in drugi. Na zasedanju morajo razvrstiti 250 referatov, ki so najavljeni za Jesenski kongres v Moskvi. Doslej so prijavili svoje referate takole: češki slavisti 41 referatov, poljski 3«, Jugoslo vanski 30, sovjetski 26, bolga/ Perona napisal uvodno besedo j skl slavisti pa 22 referatov. Nadalje so prijavili vzhodnonem ški slavisti 54 referatov, avstrij- o Slovencih, o razvoju nase književnosti In seveda o Zupančiču. Na čelu knjige ho posvetilna pesem samega prevajalca, ki naj bi bila pesniški poklop tistim lugoslov?-nom, ki so se v Španiji bor>'t za svobodo In napredek španskega ljudstva. Pripravlja sc kongres slavistov *. t. m. se Je v Varšavi začel* zasedanje mednarodnega komiteja slavistov. Naloga lega zasedanja Je, pripraviti četrti mednarodni kongres slavi slov, ki bo v začetku septern bra v Moskvi. Na sedanje zasedanje so prišli med drugimi sovjetski profesor Vinogradov, ameriški slavist prot. Jacobso i, beograjski slavist akademik A- ski 21, ameriški 15, romunski 14, holandski I, francoski 6 In italijanski slavisti 3 referate Kot vidimo, Je tudi v neslovanskem svetu izredno veliko za nimanje za slavistiko. Akademik Aleksander Belič bo predloži! kar 6 referatov, med katerimi glavni relerat z naslovom »O načelih zgodovin skega razvoja srbsko hrvatsk*-ga Jezika*. Slovenski slavist Bajec pa bo govoril »O razvoju slovenskega književnega ie-zika«, prof. Badalič pa «0 To! stoju pri Južnih Slovanih«. prvo srečanje, Je Orson Wel-les med drugim povedal, da se bo z družino naselil za stalno v Italiji in da se bodo vračali v ZDA le tu pa tam na dopust in počitek. Prva naloga, ki Jih čaka po prihodu, naj bi bilo seznanjanje male hčerke Bea-trice s starsi Wellsove žene Paole Mori, ki so Italijani. Tudi v Parizu cenzurirajo Satanovo Pri predvajanju baleta »Ponesrečeni zmenek« Saganove Je cenzura v Montecarlu izloči la drugo dejanje, ker da Je preveč »drzno«. Seda) pa se pripravlja neka) podobnega ce-lo v »velikodušnem« Parizu. Zato bo balet »Ponesrečeni zmenek«, ki ga bodo gledali v Parizu, daleč od izvirnika. Pr vi dve dejanji bosta združeni v eno, pri čemer bo piecejšnji del izločen Najbolj kočljivi del tega dela »drznega« balet? bodo zamenjali s petimi slikami, ki Jih pripravlja Bernard Ruffet. Tudi glasbeno sprem Ijavo Mlchčla Manieja bodo nekolik* popravili. Vse to ha Je ni preveč pogodu Saganovi. • # • Za proslavo 100-letnice roj stva dubrovniškega književnika Ive Vojnoviča pripravlja I- Predvčera.lsnjim Je prišel v strsko narodno gledališče v Italijo znani ameriški režiser! Pulju njegovo dramo »Ekvi Orson VVelles s svojo družino 1 nokcij*. Delo režira Leo Toma Novinarjem, ki so prihiteli na šič. Orson Wcllcs Kako pridelek koruze Zadnjič smo na kratko omenili, da so na kmetijski zadrugi v Tomašancih pri Osijeku i-meli neverjeten pridelek koruze — 136 stotov zrnja na hektar. Ker je tak pridelek nekaj vimo; malih proizvaja’cev (kot, posebnega, bomo danes opisali so naše kmetije), ne pa or-,^3^0 so zemljo obdelali, da ganizirana enota, kjer prevla- dujejo veleposestniški in drugi interesi. To je neizpodbitno dejstvo. Kmetje niso deležni izobrazbe, tako toži gornji kmet. in popolnoma utemeljeno. To vedo in obsojajo vsi. Kdaj bo tudi kmečki stan deležen gospodarske prosvete? Potreben je pouka in vzgoje kot noben drug stan. Kmet ne sme in niti noče biti neupoštevana količina, ki jo je moč zadovoljiti z oglodano kostjo kot Lazarja pod mizo. Zaveda se svojega družbenega položaja in hoče biti polnopraven državljan in enakopraven član družbene skupnosti. Kje so organi, ki so poklicani, da mu posredujejo vsaj del tega, kar mu pritiče in že leta in leta zaman zahteva? Ali je njihova dejavnost res samo oziroma pretežno v birokratskem delu? A kmetijski sektor čaka na neposredno propagandno delo — na živo poučno besedo za dosego večje produktivnosti. To je zelo skromna zahteva naših kmetov. Ce smo imeli lani za okrog 600o kmetov s cca 22.500 ha zemlje in 4500 glav živine nekaj kmetijskih večernih tečajev, pomeni to le nekaj več kot nič. A še od tega je le delček odpadel na rašo vas. Na podlagi napovedi pristojnih organov smo pričakovali, da bo letošnja zima v tem pogledu bolj plodna in ne bomo deležni le več teča- jim je tako obrodila. Orali so 18 cm globoko in hkrati zemljo še 10 cm pod-rivali. Gnojili so le z rudninskimi gnojili, ne pa tudi gnojem. Na tisti njivi pa so poprej pognojili lucerni 200 stoti gnoja na hektar in za lucerno sejali pšenico. Po pšenici je prišla na vrsto ko' ruza. Uporabili so precej fosfatnih gnojil: 500 kg hipei? fosfata in 700 kg žlindre na hektar. Kalijeve soli so potrosili na hektar 300 kilogramov. Obe vrsti gnojil so pod orali jeseni in pozimi. Spomladi so najprej kultivirali 3o cm globoko, nato pa še obdelali zemljo s krožnično brano ter dvakrat pobranali Koruzo so sejali v kvadrat 70x70, po dve zrni (rastlini) skupaj. Ob setvi 5. maja so na krajih, kjer je bila posejana koruza, zmešali z zen^ljo še okrog 120 kg mešanih gnojil (1:1:1), ki so jih sami zmešali. Posevek so pobranali, ko so rastlinice imele po dva lističa. Koruzo so okopali štirikrat strojno in trikrat ročno. Uporabili so okrog 400 kg nitromoncala za dodatno gnojenje z dušikom. Hektarski pridelek je znašal 176 q storžev, kar je dalo 123 q suhega koruznega zrnja (s 14 odst. vlage). Koruza je bila hibridna. Razen obilnega gnojenja in skrbne obdelave je pripomogla še gosta setev, da so dosegli rekordni pridelek. V splošnem so ženske vendarle pogumna bitja, zlasti kadar gre za uveljavljanje njihove osebnosti. Ta njihova osebno« pa zadeva pretežno njihov zunanji videz. To bi nitt ne bilo tako hudo, če bi v ostri konkurenci s svojimi sovrstnicami večkrat ne prekoračile meje dobrega okusa in se spuščale v precej tvegane toaletne komb nacije. Take »skrbi« imajo zlasti igralke, med njimi pa predvsem filmske igralke. Tako se tudi Greta Tyssen prav gotovo e« šali, ko je treba javnost opozoriti nase. Na predstavo v Palače Theater v New Yorku Je prišla v gornji toaleti, ki sodi med večerno obleko, kopalni kostim in gornji del kombineze. Vse, kar je prav... bi rekli po naše. .................................................................................................................... tulim................................................. FOTOGRAFSKI KOTIČEK Fotografiranje umetnih ognjev in bliska !Pipgi|giffigwBimiB«B-miBiiigiiBiani»nmiaigiHiiiilP^iaiiHiiaielia3la)la0ta)iB4giigaiBBiBli8k&ig^ lBBailitlBaia)aaiSL«j|Rie]igjaiaMilllIBIHmig|g«Migii»iignmiiiM Ko smo govorili v zadnjem fotografskem kotičku o fotografiranju cvetlic in tihožitja, je bilo rečeno, da spada ta veja fotografske dejacnoiti med najlažja dela in da je uspeh odvisen le od dobrega okus a in dobre volje diletanta, Ce govorimo danes o fotografiranju umetnih ognjev in bliska, lahko z mirnim srcem rečemo, da je to v resnici najlažje fotografsko delo, kajti u-speh ni odvisen od diletanta, ampak le od sreče. Sreča bi bila t> tem primeru lepa oblika umetnepa ognja ali bliska. Pri tem delu je predvsem potrebna velika potrpežljivost, kajti bliska ne bomo slikali mi, ampak se bo slikal sam. kakor se bo slikal sam tudi umetni ogenj. Ko se bliža v večernih urah nevihta in vemo, da bo tam, prav tam, bliskalo in grmelo, postavimo fotoaparat obrnjen v ti sto točko, seveda na trdno podlago na odprtem, v primeru pa, da bo deževalo, v zaprtem prostoru, odpremo objekti« in mimo čakamo, da bo ivignil blisk skozi objektiv. Navadno gre blisk navpično, mi pa bi želeli, da bi Jnipnil' pv*euno. Predvsem moramo paziti, da se ne začne blisk izven ploiče in ie se bo je končal izven plošče bo nesreča še večja. Začeti se mora tam nekje blizu zgornjega roba in »e končati pred dolnjim robom. Priporočljivo je, da nastavimo fotoaparat tako, da dobimo v ospredju kakšen večji objekt, na primer hišo, obronek oddaljenih hribov ali kaj »ličnepa, tako da se bo zdelo, da je prišel blisk do teh, naprej pa ni ti opel. Ce posnamemo samo en blisk, bo naša slika precej revna, zato moramo počakati z odprtim aparatom (in to brez vsakt skrbi, da bi se proi posnetek pokvaril) še drugega in tret- jega. Pogrešili pa bi, če bi nanizali takih bliskov celo vrsto, kajti itiri ali največ pet jih zadošča, da napolnijo prostor na plošči, in prava sreča je, če je švignil prvi skoraj navpično, naslednji pa vedno bolj poševno. Slika bo trpela če gredo bliski vzporedno in enakomerno oddaljeni drug od drugega, pridobila pa bo na lepoti, če nam bodo šli bliski malo na roko in bodo izhajali iz ene same točke in se proti dnu oddaljevali drug od drugega kakor špice pri kolesu. Na srečo niso bliski tako ravni, kakor da bi jih začrtali s črtalpm, ampak vijugasti in močno razcefrani. Ce snemamo ob večernih u-rah in obstaja nevathbSt, da dobimo nebo presvetlo, je potrebno, da delamo z močno zaprtim objektivom, če pa snemamo ponoči držimo objektiv lahko popolnoma odprt. Pri snemanju bliska »mo t-meli objektiv ves čas pogrešili pa bi, če bi tako, ko snemamo nje. V tem primeru parat na trdni podlagi, pri snemanju bliska, objektiv pa mora biti zaprt do tistega trenutka, ko se umetni o-genj raztrešči v določeni' višini. Večkrat nam zadošča desetinka sekunde, pri nekaterih ognjih pa je potrebna o-svetlitev tudi cele sekunde, da dobimo na sliki tiste lepe oblike, ki sličtjo odprtim dežnikom, V takih primerih lahko poskušamo svojo srečo še z enim posnetkom na isti plošči in če je drugi umetni o-genj malo oddaljen od prvega in celo više ali niže, dobi-mo dvakrat osvetljeno ploščo, polno padajočih dežnikov. Za snemanje bliska nam zadošča ortokrom-..ična plošča, saj gre pravzaprav le za čr-nobel posnetek, če pa imamo opravka z umetnimi ognji, se moram o zateči k pankromatil-ni plošči, kajti lepota umetnih ognjev ni le v obliki, ampak tudi v izredni pestrosti (arv. Na ortokromatični plošči bi nam prišla rdeča barva pretemna in bi izginili vsi odtenki, kar bi se zgodilo tudi pri modri barvi, ki bi se na sliki ne razločevala od bele. Do danes je bilo povora o raznih vejah fotografije in vedno smo priporočali mehko razvijanje, pri snemanju bliska in umetnih ognjev pa se moramo zateči k takim razvijalcem, ki delajo bolj trdo, predvsem pri posnetkih bliska, srednje trdo pa bomo razvijali tiste plošče, na katere smo posneli umetne ognje. Blisk in umetni ognji so nekaj velikanskega in zato pri- dejo taki posnetki do svoje veljave le s povečanjem. C«n» večje bo to, tem boljša bo slika. Drobno zrno, ki je pri nekaterih posnetkih druge vrste nujno potrebno, n« prid« pri tem delu v poštev in je večkrat ravno debelo zrno tisto, ki da povečanju pravo lepoto. Kakor vsako leto, bo pr«* gotovo tudi letos Planinske društvo priredilo svojo razstavo in dobro bi bilo, če bi n« njej visele tudi take slike, ki se jih more lotiti vsak začetnik, ker ne predstavljajo prav nobene težkoče. V poletnem času je takih priložnosti na pretek in če ne bo sreča mi-la pri prvem snemanju, b* trud pri. drugem ali tretjem prav gotovo obilno poplačan r. r. ..................... m........... — Prišel sem, da zaprosim za roko vaše hčerke/ \ tKorlško-beneški dnevnik Goriške SDZ je še enkrat potrdila svojo izbiro Za županovo poročilo o letošnjem proračunu glasovali italijanski in slovenski demokristjani Proti njemu so glasovali vsi ostali svetovalci glasovi italijanskih in larrotti je v začetku svojega demokristjanov (20 tv KO, odv. Sfiligoj Kacin od SDZ), proti svetovalcev (KPI, , PM, MSI) in z Samim glasom (sve-Rudi Bratuž) je bilo rečer sprejeto župa-poročilo, ki spremlja za leto 1958. Glasovanje o proračunu je pokazalo 'politično izbiro goriške SDZj ki tukaj samo ugotavljamo/. o kateri pa bomo še ■pregovorili. V^erajSnja seja je bila posvečena predvsem govorom odvetnikov predloženega proračuna, to se pravi občinskim odbornikom, ki so ga, naravno, zagovarjali. Dr. Poterzio se je v glavnem omejil na ■plodne ugotovitve. Primanjkljaj, ki je pred osmimi leti značal 3ao milijonov lir, je s sedanjim proračunom odpravljen Občina ni izvajala samo navadne administracije ampak je, po njegovem mnenju!' z veliko dinamičnostjo in izrednimi deli dosegla velik napredek, kakršnega v go-riški občini morda še ni bilo v zadnjih 40 letih. Razen Rima in Neaplja nobena druga občinska uprava v Italiji ne mopai odkar je ministrstvo izdalo točne zakonske odredbe, sprejemati finančnih sredstev od države za kritje primanjk-lja j*v. , Odbornik za finance dr Ga- govora namignil, da sta samo odv. Sfiligoj in odv. Kulot (PC) govorila v prid proračuna, medtem ko so ga socialni demokratje zmerno, skrajna desnica in levica pa ostreje grajali. Zanikal je trditev predstavnikov KPI, da so z družinskim davkom predvsem obremenjene družine z bornimi zaslužki. Navedel je nekaj številk, po katerih naj bi 20 močnejših goriških davkoplačevalcev plačalo leta 1955 le dva milijona in pol družinskega davka, letos pa ga bodo plačali štiri milijone 800 tisoč. Potrdil je upravičenost zahteve PSDI, naj se v prihodnji proračun vnesejo podatki o številu občinskih u-službencev. Za odbornikom za javno vzgojo Simonijem se je župan zahvalil odvetniku Sfiligoju za njegovo pozitivno ocenjevanje proračuna. Odgovoril je svetovalcem, ki so se dotaknili nekaterih važnejših vprašanj med splošno diskusijo o poročilu k proračunu kot je turizem, vodovod itd.. Preden je prišlo do glasovanja, so svetovalci podali glasovalne izjave. Battello, Hat-tem, Pedroni, Venutti in Zu-calli so povedali vzroke, zakaj bodo glasovali proti poročilu, ki spremlja proračun. Svetovalec Rudi Bratuž je rekel, da se bo vzdržal glasovanja, ker je po eni strani proti dodatnim davkom, ki jih je uveljavila občina, po drugi strani pa priznava, da je občina marsikaj napravila v korist svojih občanov. Odv. Sfiligoj pa je rekel, da bo glasoval za poročilo, ker je župan poskrbel, da so napolnili suhe vodnjake v Gra-diškuti in ker je občinski odbor mnogo napravil v korist slovenskih vasi. Rekel je, da bo glasoval tudi za predvidene poviške dodatnih davkov. Tako je tudi napravil. Predavanje o republiški ustavi po šolah Tudi šolsko nadzorništvo v Gorici je prejelo sporočilo prosvetnega ministrstva, po katerem bodo po vseh srednjih šolah, pa tudi v osnovnih in na univerzah 16. januarja posvetili posamezni vzgojitelji posebno predavanje republiški ustavi. Takšna predavanja bodo tudi v vseh goriških osnovnih in srednjih šolah TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najnižja temperatura 0,2 stopinji C, najvišja pa 10,2 stopinje. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesam, Ulica Carducci 12, tel. 22-68. llllflllllltllMIIIMIIHmilMIIIIIIIIIIIMItlllllllltltllJIllMIltllllliiMiMiiiiiiiiiiiiiiiitllllllMlliiltlin Proces na goriškem okrožnem sodišču INtiaaMiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiii Ali bodo skrčili delovni čas v SAFOG? Notranja komisija sestanek z ravnateljstvom Strokovna zveza FIOM bo povedala svoje mnenje v ponedeljek na zborovanju pred podjetjem Pokrajinski kmetijski konzorcij ogoljufal za 10 milijonov lir Ugo Wolf je bil obsojen pogojno na 8 mesecev zapora, vendar bo moral poravnati vse stroške konzorciju, pri katerem je bil dolga leta uslužben Odločitev ravnateljstva go-nšk* livarne SAFOG, da bo v treh oddelkih znižalo delovni čas od 40 na 24 delovnih ur na teden (delavci so že doslej delali manj ur zaradi pomanjkanja dela), je povzročila med delavci veliko nezadovoljstvo. Ker naj bi se ravnateljeva odločitev pričela izvajati že prihodnji teden (prizadela bi skupno 240 delavcev), je notranja komisija brž pozvala goriške sindikalne organizacije na sestanek, ki bo v ponedeljek in na katerem se Bodo pomenile, kateri u-krepi bi najbolj zaščitili interese prizadetih delavcev. Notranja komisija je pozvala vse goriške parlamentarne predstavnike, naj posredujejo pri ministrstvu za državne udeležbe, naj se predvideni ukrep v SAFOG, ki spada pod državno nadzorstvo, ne izvede. Naknadno smo izvedeli, da bo organizacija kovinarjev FIOM" organizirala v ponedeljek pred podjetjem zborovanje, na katerem bo povedala svoje stališče. Pisala pa bo tudi pismo ravnateljstvu SAFOG, naj se skliče sestanek, kakor tudi pismo vsedržavnemu .vodstvu FIOM, naj posreduje pri vodstvu FIM - MARE. S svoje strani namerava tudi CISL zavzeti jasno stališče v korist prizadetih delavcev- grič 1000 lir, N. N. z Oslavja 350 lir. Vsem darovalcev najlepša hvala! Dvolastniški blok v Škriljevem zaprt S 1. januarjem so po dogovoru obmejnih oblasti zaprti za dobo treh mesecev, to je do 31 marca dvolastniški blok v Škriljevem pri Dolenjah. «»-------------------- - KINO - Darovi Za podporno društvo so darovali: S. M. od povrnjenm stroškov 3.000 lir, Ivan Ferfo-lja Sbo lir. A A. 500 lir. N. N. 500 lir, Franc Zavadlav 700 lir, Mirko Gulin 300 lin, Lilijana Beltram 200 lir, Stanko Marušič 100 lir, Roža Pavletič 100 'lir, Ljudmila Brajnik 100 lir. , Za Dijaško Matico; Jošef Vo- CORSO. 1 f.00: #Ena sama velika ljubezen«. K. Novak, J. Chandler, v megascopu. VERDI. 17.00: »Nekaj kar velja«, R. Hudson, D. Winter VITTORIA. 17.15: »Okno v soseščini«, B. Bardot, R. Pei-legrin, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Pioniru Wisconsina» G. Johns, C. Mitchell, v technicolorju. MODERNO. 17.00: »Ognjeno obzorje«. Goriško okrožno kazensko sodišče je po praznikih včeraj dopoldne prvič zasedalo. Na zatožno klop so iz goriških zaporov, kjer je sedel že od septembra lanskega leta, pripeljali 47-letnega Uga Wol-fa iz Gorice, Ul. V. Veneto 82, VVolfa je tožil v svojstvu predsednika pokrajin, kmetijskega konzorcija ing. Sergio Cosolo. Slednji je skupaj z ostalimi člani uprave, med njimi tudi knjigovodjem Germanijem, ugotovil, da so nastali v računovodstvu konzorcija primanjkljaji, ki jih ni bilo mogoče objasniti. Čeprav je bil Wolf dolga leta trgovski zastopnik pokrajinskega konzorcija, za katerega je vršil kupo-prodajne posle v vseh občinah goriške pokrajine izvzemši Gorico, Gradež, Starancan, Tržič in Doberdob in se je vseskozi pokazal kot pošten uslužbenec, je konec avgusta v konzorciju padel sum zaradi ugotovljenih primanjkljajev prav nanj. Povod za to je vodstvu ustanove dalo sporočilo trgovke Marie Milocco iz Torvisco-se. ki je na zahtevo konzorcija o plačilu izročenega blagu izjavila, da je vse sprejeto blago pravočasno plačala s čekovnim računom »Bance del Friuli« trgovskemu potniku Wolfu. Ta je tudi izročil 22.500 lir, toda nastalo je vprašanje, kam je spravil o-stalih 108.500 lir, ker mu je Miloccova izročila ček, s katerim naj bi dvignil skupno 131.013 lir. Vodstvo konzorcija je nato odposlalo na podeželje Wol-fa in knjigovodjo Germanija: pri vseh trgovcih so ugotovili, da so sprejeto blago pravočasno plačali, toda iz obračunske knjige konzorcija je bilo jasno razvidno, da pri mnogih klientih primanjkujejo še številne in dokaj visoke vsote denarja za poslano jim blago. Končno je prišlo na dan, da je WoJf, ki je sprejemal tudi denar klientov kmetijskega konzorcija vlagal v knjigovodstvo samo del sprejete vsote in to le najmanjši, ostali denar pa je vložil v svoj žep in v razmeroma kratkem obdobju, ki ga pa niso mogli določiti, okradel kmetijski konzorcij za skupno 9.962.440 lir. Možak je priznal, da je napravil več I SFOZ Drugi dan mednarodnega smučarskega tekmovanja za ženske v Grindewaldu Švicarka Daenzer prva v ponovnem veleslalomu Četrtkova zmagovalka Frandl šele tretja . Carla Marchelli komaj 16., Schenone pa 14. ItlllllMIlfllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIMimtlllltllllllltlllMIMtllf.lHIIIIIIHttltllllllllllllMHMIHIIIMIII Motociklist povozil neznano žensko .Včeraj zvečer je mehanik 46-letni Giuseppe Berlota iz Ul. Čampo Basso 21 z motociklom do smrti povozil 60-letno žensko na cesti med Faro in Madonino. Ker ženska ni imela pri sebi nobenega dokumenta, policija ni mogla ugotoviti njene istovetnosti. Pri sebi je imela 10.000 lir. Izdihnila je takoj po nesreči. Tudi zdravstveno stanje motociklista je izredno slabo. Z zasebnim avtomobilom so ga odpe- ljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na opazovanju zaradi zloma lobanje in možganskega pretresa. Nesreča se je pripetila, ko se je Berlota na svojem motociklu znamke Parilla vračal v Gorico. Zdi se, da je v isti smeri po desni strani peš šla tudi ženska. Do nesreče je najbrž prišlo, ker je motociklist žensko zagledal prekasno. prekrškov, vendar po njegovem ni mogel vzeti več kot milijon lir in zakaj je to storil, tudi ni hotel obrazložiti ter pred sodniki celo ni hotel govoriti. Kmetijski konzorcij je zastopal odv. Pascoli, ki je zahteval, da poravna Wolf vse stroške, ki jih je napravil tej pokrajinski ustanovi. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Suich, je Uga Wolfa spoznalo za krivega in ga na osnovi členov 483, in 488. kazenskega zakonika obsodilo na pogojno kazen 8 mesecev zapora, 20.000 lir globe, plačilo taks in drugih sodnih stroškov. Poleg tega pa je odredilo, da Wolf povrne stroške prizadeti stranki na drugem sodnem mestu, vendar pa ji mora že sedaj izročiti prvi predujem v znesku 800.000 lir ter plačati stroške odv. Pa-scoliju v znesku 50.000 lir. Po zaključenem procesu je bil Wolf izpuščen in je odšel domov. GRINDE vVALD, 10. — V okviru 20. mednarodnega smučarskega tekmovanja za ženske v Grindewaldu bi moral biti danes na programu slalom. toda organizatorji tekmovanja so zaradi neugodnih vremenskih pogojev za tekmovanje, ki so tudi onemogočili pripravo proge za slalom, že sinoči sklenili, da bodo namesto v slalomu ženske tuidi danes tekmovale v veleslalomu na isti progi kot včeraj, le da bodo povečali število vratc. Danes dopoldne jim je bilo za to odločitev verjetno žal, saj je nad vso Grindewalsko planoto sijalo pravo pomladansko sonce in zlatilo krasne snežene poljane Toda ostali so pri sinočnjem sklepu. Proga je bila —> kot že rečeno -— ista kot včeraj,, t. j. dolga 1300 m s 315 m višinske razlike, število vratc pa se je od 38 povečalo na 58, kar je seveda zahtevalo ou tekmovalk dosti večje pozornosti in drznosti. Vse glavne favoritinje so startale že v prvi skupini, vendar je bilo že po prvih spustih jasno, da bo vrstni red znatno drugačen kot včeraj. S startno številko 6 se je spustila v nižino Švicarska Daenzer, ki je bila včeraj šesta. V drzni vožnji je dosegla čas 1’40"4, ki ki je ostal vse do tekmovanja najbolj Pred njo je startala Avstrijka Hofherr in dosegla zelo dober čas 1’42”3, ki ji je zadoščal za osvojitev drugega mesta, na tretje pa se je uvrstila včerajšnja zmagovalka Putzi Frandil (Avst.). S svojo današnjo zmago je 27-letna Švicarka Daenzer velik favorit za jutrišnji smuk, v katerem je na olimpiadi v Cortini osvojila srebrno kolajno. Največje presenečenje dneva je bil gotovo piasma 17-letne Švicarke Waser, ki je dosegla četrti najboijši čaš. V isti meri so razočarale včeraj tako odlične Francozinje, ou katerih se je samo Leduc u-vrstila med prvo desetorico in sicer na K. mesto s časom 1’45"2. Še bolj pa so razočarale danes italijanske tekmovalke. Včeraj druga Marche1-lijeva je dosegla komaj 16 mesto, tako da jo je za eno mesto prehitela celo Vera Scheno/ne, ki deli skupno s Francozinjo 14. in 15. mesto Po tekmovanju je Carla Marchelli izjavila, da je začela prepočasi m da je nato v for- siranju zgrešila precej prehodov Skozi vratca. Boljši plasma kot včeraj je dosegla Che-nal-Minuzzo, ki se je od 22. mesta pomaknila na 17. Ostale Italija-, ke so bile znatno slabše. Od Jugoslovank je startala tudi Slava Zupančičeva katere čas pa nam do časa poročanja še ni znan. Na vsak način je ni med prvimi 30. URADNI VRSTNI RED: 1. Frieda Daenzer (Sv.) 1.48”4; 2. H. Hotfheer (Avst.) !’42”3; 3. P. Frandl (Avst.) 1’ 43”9; 4. A. M. Waser (Sv.) 1’44"5; 3. Heaver (ZDA) 1’44”7: «. Leduc tFr.) 1'45”2; 7. Mi-chel (Sv.) 1’45”4; 8. Blattl (Avst.) 1’45”5; 9. Stuve (Nor.) in VVheeler (Kan.) 1’45”9; 11. Myers (ZDA) 1’46"1; 12. Hoch-leitner (Avst.) 1’46”6; 13. Hoeri (Avst.) 1’47"; 14. Thelinge (Fr.) in Vera Schenone (It.) 1’47”2; 16. Carla Marchelli (It.) 1’47’7; 17. Giuliana Chenal-Minuzzo (It.) 1’48"2; 18. Grosso (Fr.) m Beutlhauser (Avst.) 1'48”4; 28. Sandvik (Nor.) 1548"6, 21. Ha-raldsen (Nor.) 1’48"9; 22. Bjoernhakken (Nor.) 1’49”1; 23. Beeler (Sv.) 1’49”2; 24. Col. liard (Sv) in Mittermayer (Avst.) 1’49”7; 28. Looser (Sv.) in Jerta Schir (It.) 1’51”; 32 Pia Riva t’51”4; 49. Jole Poloni 1’58”2; 58. Lisa Zecchini 2’04”5. Startalo je 73 tekmovalk, plasiralo pa se jih je 69. Dve sta odstopili, dve pa sta bili skvalificirar.i. KOŠARKA Zaključen prvi trening reprezentantov VARESE, 11. - Kandidati za italijansko košarkarsko reprezentanco so včeraj zaključili prvi kolektivni trening, z igra v štirih delih po 20’ proti pe toricama Simmenthala in Ignis Varese. V posameznih delih so igrale štiri različne formacije in sicer v prvem delu: Valletu. Canna, Gatti, Bonet-to, Cermelli; v drugem deiu: Gambini, Pallainera, Vianello, Vittori, Paolini; v tretjem delu: Lucev. Volpato, Sardagna. Bertini. Pieri; v četrtem delu: Alessini, Motto, Gamba, Co.i-ti, Marchionetti. Skupno so zmagali kandidati z rezultatom 113:97. Najboljša je bila petorica v tretjem deiu. mnMtuiiiiiit imtiiiMimtiiJt iiiiiiiihhiiiii Nove skrbi za tehničnega komisarja Fonija Gratton v postelji z mrzlico Da Costa njegov namestnik? Danes zadnji trening v Bologni, nato odhod v Rim CASELECCHIO, 10. — Zopet neprijetna novica iz Case-lecchia, kjer so zbrani «azzur-ri» pred odhodom v Belfast. Komaj se je dr. Foni oddahnil zaradi zaskrbljenosti glede Fir-manija in že je povsem nepričakovano legel v posteljo Gratton. Vccraj so mu izdrli zob, danes pa je dobil vročino zaradi tvora v nosni duplini. Zvezna zdravnik dr. Ferram-do mu je predpisal terapijo z antibiotiki, venidar pa je izrazil dvom. da bi mogel Gratton pravočasno toliko okrevati. da bi lahko uspešno nastopil v reprezentanci. Temperatura se mu je popoldne dvignil na 38,2 s tendenco naraščanja. Kljub vsemu pa je dr. For.i sklenil počakati z odločitvijo glede Grattona do jutri v upanju, da bo okreval; v nasprotnem primeru, pa bodo spet prišli v kombinacijo Da Costa, Virgili in Tagnin, ki so vključeni v seznam 22 nogometašev, katerih imena so bila sporočena FIFA. Zdi se, da ima nai-več pogojev za Grattonovega namestnika Da Costa, ki bi kar v Rimu počakal na prihod ostalih. Seveda pa bo moral v tem primeru dr. Foni nekoliko spremeniti napad in možnosti »ta dve: Da Costa na centru in Pivatelli na zvezi, ali pa Da Costa na desr.em krilu in Montuori na zvezi. Ni pa izključeno, da bi se Foni nazadnje ne odločil z.a Tagn’-na, ki je med vsemi tremi edina titulama zveza. Popoldanski trening na občinskem stadionu v Bologni je bil sličen včerajšnjemu. Najprej je dr. Foni posebej treniral Pivatellija, Robottija, Azzini-ja. Mora, Invernizzija. Vincen-zija in Panettija s teki okrog igrišča in zaieti, ostali pa so medtem izvajali streie na vrata, katera je branil improv-zirani Ghiggia. Obe skupini sta se nato združili >n nadaljevali trening » telovadnimi In atletskimi vajami, končno pa tudi z žogo. Ob 15.40 so igralci začeli postopno zapuščati igrišče; Foni Pa )e pridržal /a 10 minut Panettija, kateremu sta streljala v vrata Azzini in Moro. Bugatti ni izvedel nobene parade. Je si ne bi še bolj poškodoval prsta. Po treningu je imel dr. Foni razgovor z igralci, fci bodo jutri po vsej verjetnosti odigrali krajšo trening tekmo osem proti osem. ob 18,22 pa odpotovali v Rim. TENIS Pietranjjeli in Sirola izgubila (udi v dvojicah Švicarka DAENZER na startu za včerajšnji veleslalom v Grindewaldu (Telefotoj* IIIIIIIIIINIIIUIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIinillllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIItllllllllHIIIIItllllllllllllltlllHIIIIIIIinilimilllttKIimtflf Italijansko nogometno prvenstvo Vprašanje zimskega prvaka B lige se bo odločalo jutri na Sardiniji Triestina tudi proti Cagliariju brez Tulissija in Olivierija PARIZ, 10. —• V finalu dvojic mednarodnega teniškega turnirja za pokal «Pierre Git lou« v Parizu, sta Danca Kurt Nieilisem m Torban Ulrich premagala Italijana Pietrangelija in Sirolo s 7:5, 6:4, 6:2. NOGOMET MONTEVIDEO, 10. — izbrana enajstorica Urugvaja je premagala enakovredno moštvo Argentine s 3;0 (2:0). Kot znano bo zaradi mednarodne kvalifikacijske tekme z-i svetovno prvenstvo med Severno Irsko in Italijo, ki bo v sredo, 15. t. m., italijansko prvenstvo A lige jutri počivalo, normalno pa se bo nadaljevalo prvenstvo B in C lige. tako da bo od jutri dalje število odigranih kol v vseh treh ligah izenačeno. 16. kolo obeta za trenutno vodilno Triestino kaj malo dobrega in po verjetnostnem računu z zimskim prvenstvom ne bo nič, razen seveda, če se iz Cagliarija ne vrne z dvema točkama. Slučaj je namreč nanesel, da bodo vsi trije njeni najresnejši tekmeci tokrat igrali doma in proti razmeroma slabšim nasprotnikom kot pa Triestina, ki bo morala povrhu Opraviti še dougo in naporno pot na Sardinijo, pa čeprav bo zadnji del poti opravila z letalom. Tako se bo Ve nezia pomerila z Leccom. k: doslej izven doma ni dosegel še nobene zmage in le tri neodločene rezultate. Brescia bo imela v gosteh Messino. ki doslej tudi še ni bila uspešna na tujih tleh. Bari pa bo sprejel v -voji hiši Sambenedettese, ki je na tujih ignsčin delila usodo prejšnjih dveh. Od ostalih direktnih konkurentov tržaške enajstorice bo igral na svojem igrišču tudi Como, vendar s to razliko, da bo njegov nasprotnik Palermo, ki st prav tako poteguje za najvišja mesta na lestvici. Razen Venezie in Brescie, ki lahko Triestino z eventualnima zmagama na lestvici prehitita, jo vsi njeni ostali konkurenti lahko vsaj . dosežejo, ker zaostajajo za njo trenutno le za 2 točki. Triestina ima torej dovolj razlogov, da zastavi jutri vse sile in skuša doseči kar največ. v najs.abšem primeru pa vsaj neodločen rezultat, ki £>i preprečil, da se ji Venezia in Hrescta ne oddaljita preveč in da ohrani še vedno vsaj točko naskoka pred ostalimi, toč. ko, ki utegne biti zanjo »pričo obilice kandidatov za. prestop v A ligo, še odločilne važnosti. Predvčerajšnji trening je pokazal, da je moštvo za težko tekmo na Sardiniji fizično in moralno pripravljeno in da je od njega mogoče zahtevati več kot pa samo časten poraz. O-bramba z Bandinijem,- Bello-nijem in Castanom je trenutno prav gotovo najboljša «-bramba B lige. Krilska vrsta zaradi odsotnosti Tulissija sicer ne bo kompletna, vendar pa je že sam Varglien na mestu srednjega krilca dovolj veliko jamstvo, da bo vsaj v defenzivni funkciji avoje delo opravila ztdovoljivo, ker lahko pri tem računa tudi na izdatno pomoč izkušenega in požrtvovalnega Petagna. Napad Bari-Sambenedettese 1 Brescia-Messina 1 Cagliari-Triestina 1 X 2 Como-Palermo 1 X Marzotto-Zenit M. 1 Parma-Taranto x 2 ; Simm. Monza-Prato 1 X Venezia-Lecco 1 Fedit Homa-Sarom Ra venna 1 X Livorno-Salernitana 1 Reggina-Mestrina 1 Sanremese-Pro Patria t X Siena-Catanzaro 1 Carbosarda Siracusa 1 X Pro Vercelli-Cremonese 1 LZ FITZR0Y MACLEAN A VOJNA ... na BALKANU 29. i¥ekii| izbranih poglavij vsakem poveljstvu RAF Je kar mrgolelo izgubljenih prijateljev). Vrnil se je, kot bi trenil, z obljubo, dobili letalo tipa Baltimore, hiter in lahek bomb- e, kot Je dejal, »prava igračka za tak posel«. Sedaj Se zagotoviti spremstvo lovskih letal, pa bomo odleteli v Jugoslavijo sredi belega dne. dobiti spremstvo lovskih letal ni bilo niti lahko niti 4w*tavno. Glamoča ni mogel doseči niti en tip lovcev, razen'letal z velikim radiusom. Te so imeli samo Američani. Po krajiem telefonskem pogovoru smo krenili z enim izmed Baltimdrov do ameriške 82. lovske skupine, ki se je tiste dni zadrtevala v Lecce, da vidimo, kaj bi lahko na lahek način dobili od ameriških zaveznikov. 82. lovska skupina je imela Ughtninge (tip ameriškega lovca, op. ur.». Z dvojnim repom in bleščečimi se topovi je bil videti tako hudo mori len, kakor da bi ga vzeli iz kakega romana H. G. Wellsa. Imel je dovolj velik akcijski radij, da bi lahko naredil brez težav pot tja in nazaj. Potrebno je le, da nam za kako popoldne posodijo pol ducata takih letal. Ko sem zaprosil ameriškega poveljnika, mi je odgovoril, da nam Jih bo, samo po sebi umevno, dal. Bil je visok, temnopolt in precej molčeč fant. Ni mu bilo še trideset let, toda imel je ze čin polkovnika in čedno zbirko odlikovanj. Imenoval se je MacNichol in je sestrelil že lepo število nemških letal. Sklenili smo, da bomo svoje delo opravili v dveh ali treh dneh. Takoj sem sporočil Robinu Whetherleyu in Billu Deakinu, ki sem ju pustil v Jajcu, naj takoj spravita vso družbo na potovanje na letališče pri Glamoču in počakata na naš prihod. Razen Ribarja in Milojeviča sem nameraval odpeljati tudi Robina Whet.rehleya. O njem sem sodil, da je kot aktiven častnik naravnost ustvarjen, da opazuje razvoj položaja na otokih. Tudi Bill Deakin bi moral v Kairo, da bi bil pri glavnem stanu moj častnik za zveze. Z njimi sta odšla v Olamoč tudi Vlatko Velebit in Donald Knight. Njegova naloga je bila, da pripravi vzletišče. Naslednji dan Je Robin odgovoril. Obvestil me je, da so prispeli v Glamoč in da nas bodo pripravljeni čakali naslednji dan. Brž ko bodo zaslišali bobner\je motorjev, bodo zazgall kupe vlažne slame. Dim nam bo kazal pot. »Zelo hladno je pri nas,« Je pristavil, »zato vas prosim, da pripeljete ruma!« Medtem ko smo čakali na odhod, sem stanoval v ameriški menzi. Delil sem sobico z MacNicholom in njegovim namestnikom, majorjem Littenom, ki je tudi bil letalski as. Jedli smo v veliki Jedilnici za častnike in vojake. Hrana je bila izvrstna Jedli smo tudi take delikatese kot so konser-virano grozdje in frankfurtske klobase. Bila je brezmejno raznovrstna, ce sem jo primerjal z enolično naso hrano. Toda Američani so godrnjali. Edino kar jim je bilo všeč, so dejali, je krasna govedina in zelenjavna Juha, s katero se hranijo Angleži. Med večerjo smo rezali govedino iz konserv, MaoNlchol pa je hodil od mize do mize in izbiral pilote za delo za naslednji dan. Takoj po zajtrku so piloti prejeli zadnje napotke. Zatem si slišal brnenje motorjev, kako se za gre vajo, in kmalu so Lightnlngi odleteli. Do večerje so se vrnili. Pripovedovali so o pustolovščinah, ki so Jib doživeli. Spremljali so težke bombnike na njihovem poletu nad Avstrijo in Severno Italijo. Enkrat ali dvakrat sem opazil tudi kako prazno mesto za mizo, ker se fantje niso vrnili. Ko sem ponoči skušal zaspati v prostrani ameriški spalni vreči, sem slisal, da se MacNichol in Litten menita o akcijah tega dne in vidikih za naslednji dan. Nekaj tednov pozneje sem zvedel, da so MacNichola sestrelili in da se je pri tem ubil. Prišel je lep, veder dan, določen za odhod. Po zajtrku so piloti prejeli napotke. Na zahtevo MacNichola, ki je tudi šel z nami v enem izmed Lightningov, sajn pilotom na kratko pojasnil poiozaj v Jugoslaviji, če bi jih po naključju sestrelili in bi morali izskočiti iz letala. Hkrati sem jim dejal, da bom prisrčno sprejel vsakogar, ki bi ga doletela taka nežgoda, kot gosta v mojem planinskem štabu, kakor dolgo si bo želel. Zatem »mo odšli na letališče. Moj pilot m Jaz (ostali člani posadke niso šli z nami, da bi bilo dovolj prostora za potnike, ki jih nameravamo vkrcati v Glamoču) sva se prerila v drobovje Baltimora. Pokazal ml je, kako se strelja z zadnjim topom in kako deluje mikrofon. (Nadaljevanje sledi). je uganka: lahko zaigra odlično, lahko pa tudi povsem odpove, kar se je žal v sedanjem prvenstvu že tolikokrat zgodilo. Vso je seveda odvisno od tega. kako bosta razpon-žena Petris in Milani kot glavna, če že ne edina realizatorja. Ce bosta imela »dober dan« in če bodo tudi ostali trije koristili vsaj toliko kot običajno. potem bi zmaga ne smela biti nekaj nedosegljivega, čeprav je Cagliari doma prekrižal že marsikomu račune. Skoraj enak kot v B ligi ie položaj tudi v C ligi. Vse tri vodilne enajstorice: Siena. Pro Verčelli in Carbosarda bodo igrale na svojih tleh proti nasprotnikom s spodnjega konca lestvice. Ker je verjetno, ua bodo proti njim zmagale, se vrstni red v vodstvu najbrž ne bo spremenil, razen seveda če ne bo kakšnih presenečenj, ki pa po dosedanjem poteku prvenstva niso povsem izključena. Gneča je namreč tu še mnogo bolj gosta kot v B V-gi, saj je med prvo Sieno in štirinajsto Siracuso samo 3 točke razlike. Korak naprej lahko naredijo jutri tudi Reg-giana, Vigevano, Fedit in Li-vorno, ki bodo igrali doma, slabše izglede pa imajo Saron® Ravenna, Biellese in Pro Pa* tria, ki bodo nastopila na tujih tleh. PLAVANJE Tudi brat Konradsove ruši stare rekorde SYDNEY, 10. — Po zaključenem ženskem plavalnem prvenstvu Novega južnega Wale. sa. se je danes začelo prvenstvo moških. V kvalifikacijskih skupinah .se je v fitnaia na 880 y prosto s časom novega avstralskega rekorda u-vrstil brat rekorderke Kon-rads, 15-leini Jon Konrads. ki je preplaval progo v 9’24”7. Prejšnji rekord je imel Muv-ray Rose s časom 9’34”3. Trener bratov Konrads, Don Tal-bot meni. da bo Jon lahko zrušil tudi svetovni rekord Ame-rikanca Georga Breena s časom 9’19". Prav takr v kvaliKkacijskih skupinah je 15-letm David Goodman ziušil dosedanji avstralski rekord Murraya Rose* na 110 yaraov prosto s časom 58"5. V finale se je kvalificiral tudi Jon Konrads s časom 59”5. Oflfovornl urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KIN0PR0SEK-K0N10VEL predvaja danes U. t. m. ob 19.30 uri Universai barvni film: .Kakor prej, holio kot prer Film je imel že velik« uspehov — oglejte si ga ne bo vam zal! Igrajo: ROCK HUDSON. CORNKLL BORCHERS Jam na Cjicinah predvaja danes 11. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni filmt DEMON mmmmn 1 o HI mmmm