       
P 51 (2023/2024) 3 25
ŠtudijaasteroidanapoletnišoliGoChile
N P  K Š
V tednu od 13. do 19. avgusta je na kmetiji Le-
šnik nad Slovenj Gradcem potekala Druga poletna
šola astronomije GoChile. Poletne šole se nas je
udeležilo 15 dijakov in dijakinj, v tem tednu pa
smo v parih izpeljali zahtevnejši projekt. Na leto-
šnji šoli smo opazovali prehod eksoplaneta, klasi-
ficirali galaksije, fotografirali meglice, izdelali HR
diagram, opazovali asteroid in lovili satelite.
GoChile1 je projekt Univerze v Novi Gorici in ast-
ronomske revije Spika. Projekt sestoji iz dveh tele-
skopov (ki si delita montažo), postavljenih na robu
puščave Atacama. Teleskop GoT2 je 72 mm velik re-
fraktor z relativno velikim vidnim poljem, namenjen
predvsem za fotografiranje večjih objektov, kot so
npr. meglice, galaksije in razsute kopice. Teleskop
GoT1 pa je večji 400-milimetrski reflektor, namenjen
podrobnejšemu raziskovanju zvezd, asteroidov, me-
glic ipd. Teleskop upravljamo na daljavo.
Na poletni šoli smo opazovali s teleskopom GoT1
pod vodstvom mentorjev iz Univerze v Novi Gorici.
Razdelili smo se v pare in si izbrali vsak svoj objekt.
Za izvedbo opazovanja je bilo treba najprej poiskati
objekt, ki ga sploh želimo opazovati, pri čemer je
bilo treba upoštevati, da mora biti objekt viden z
južne poloble, da ima primerno magnitudo za opa-
zovanje z GoT1 in da je v času opazovanja vsaj 20
stopinj nad obzorjem. Nato pa je bilo treba pripra-
viti načrt opazovanja, torej kdaj točno želimo izvesti
opazovanje in s kakšnimi osvetlitvami in filtri želimo
opazovati.
Perioda in spekter asteroida (354) Eleonora
Za najin projekt sva si izbrali opazovanje asteroida.
Vsem kriterijem je ustrezal asteroid (985) Rosina.
1https://gochile.si/
SLIKA 1.
Asteroid na sliki lahko vidimo kot črto na sredini – označen je
z rumeno puščico. Iz slike lahko razberemo, da se asteroid
premika razmeroma hitro glede na okoliške zvezde, glede na
čas opazovanja, ki je trajalo okoli 5.5 ur. Levo, označeno z
rdečo puščico, pa lahko vidimo tudi galaksijo NGC 303.
Žal ga zaradi slabih vremenskih razmer nisva mo-
gli opazovati. K sreči so imeli organizatorji priprav-
ljene rezervne podatke opazovanja asteroida (354)
Eleonora2 s katerimi sva nato tudi delali. Asteroid je
bil opazovan v filtrih B, G in R. Posamezna osvetlitev
je trajala 45 s, celotno opazovanje pa približno 5,5
ure (slika 1).
Najina naloga je bila izmeriti periodo vrtenja aste-
roida in njegov odbojni spekter. Asteroid se, tako
kot vsak objekt v vesolju (Zemlja, Sonce . . . ), vrti
okoli svoje osi. To je posledica ohranitve vrtilne koli-
čine. Obenem so asteroidi nepravilnih oblik, zato se
količina odbite Sončeve svetlobe in posledično nji-
hova svetlost s časom spreminjata. Iz spremenljive
svetlobne krivulje lahko torej izračunamo periodo
asteroida, torej koliko časa potrebuje, da se enkrat
zavrti okoli svoje osi. Periode asteroidov zavzemajo
različne vrednosti, velika večina vrednosti se giblje
med nekaj do nekaj deset urami.
2Opazovanje s teleskopom GoT1 je 30. 11. 2022 izvedel
Marko Žigart.
       
P 51 (2023/2024) 326
SLIKA 2.
Graf prikazuje spreminjanje svetlosti
asteroida v vseh treh filtrih upora-
bljenih med opazovanjem. Navpǐcni
črti pa predstavljata mejo ene peri-
ode vrtenja.
Kot rečeno, asteroidi odbijajo Sončevo svetlobo.
Odbita svetloba pa nima povsem enakega spektra
kot Sonce. Svetloba različnih valovnih dolžin se od
asteroida različno učinkovito odbije. Kako asteroid
odbija svetlobo, je odvisno od njegovega površja (ali
je gladko ali posejano s skalami različnih velikosti)
in od sestave. Prek primerjave Sončevega spektra in
od asteroida odbite svetlobe lahko izračunamo od-
bojni spekter asteroida.
Dela sva se lotili s kalibracijo slik v programu As-
tro Pixel Processor. Nato sva poiskali astrometrično
rešitev v programu ASTAP, s čimer sva posnetke op-
remili s koordinatami. Naslednji del sva opravili v
programu AstroImageJ. Program nama je s pomočjo
referenčnih zvezd, za katere sva našli podatke ma-
gnitud v različnih katalogih, izrisal graf spreminja-
nja svetlosti asteroida ter podal magnitudo za vsak
filter posebej (glej sliko 2). Preverili sva, ali se razlika
magnitud oziroma barva asteroida med vrtenjem
spremeni, kar bi se lahko zgodilo zaradi različne se-
stave na različnih delih asteroida. Občutne spreme-
mbe barve nisva opazili. Iz grafa pa sva lahko raz-
brali tudi dolžino periode (354) Eleonore, ki znaša
okoli 4 h in 5 min.
Iz povprečne magnitude na najbolj konstantnem
delu grafa sva izračunali povprečno gostoto svetlob-
nega toka za asteroid in njegovo napako za vsak fil-
ter. Da pa sva lahko izračunali odbojni spekter, sva
te podatke morali deliti s podatki o gostoti svetlob-
nega toka za Sonce. Za to sva uporabili spekter, po-
snet z instrumentom SOLSPEC misije Atlas (Thuillier
et al. 2003). Enačba za odbojni spekter je enaka
Rλ =
Fλ
Fλ,⊙
,
kjer Rλ predstavlja odbojni spekter v določenem fil-
tru, Fλ pa gostoto svetlobnega toka v tem filtru.
Najine podatke sva želeli primerjati s podatki sa-
telita Gaia. Gaia je do sedaj pridobila odbojne spek-
tre za okoli 60000 asteroidov (Gaia Collaboration
2023), med njimi tudi za najin asteroid. Podatke sva
dobili v spletnem arhivu3, v katerem so zbrani vsi
podatki, ki jih je posnel satelit Gaia in so dostopni
tudi javnosti.
Podatki satelita Gaia so normalizirani pri valovni
dolžini, ki približno ustreza našemu zelenemu filtru.
3https://gea.esac.esa.int/archive/
       
P 51 (2023/2024) 3 27
B 0,61 − 0,64
Spekter R 1,26 − 1,18
G 1 − 1
B 11,35 0,07 −
Povprečna magnituda R 11,35 0,23 −
G 11,28 0,07 −
Perioda 4 h 5 min 15 min 4 h 16 min
Filter Najina meritev Napaka Katalog
TABELA 1.
Meritve periode,
povprečne magnitude
in odbojnega spek-
tra asteroida. Kjer
je to mogoče, sva
meritve primerjali z
vrednostmi iz kata-
loga. Poudarjava, da
nisva izmerili napake
izračunanega spektra.
Najine rezultate sva zato normalizirali tako, da sva
vrednosti v vseh treh filtrih delili z vrednostjo, iz-
merjeno v zelenem filtru—vrednost spektra v zele-
nem filtru je tako postala enaka 1. Na koncu sva izri-
sali graf odbojnega spektra ter ga primerjali z Gain-
imi podatki (slika 3). Najini rezultati so zbrani v ta-
beli 1. Izmerjena perioda se dobro ujema s podatki
v katalogu. Tudi najin spekter se zelo dobro ujema
z Gainimi podatki.
Z rezultati najinega projekta sva bili zelo zado-
voljni. Pridobili sva veliko novega znanja, zato bi z
veseljem to izkušnjo ponovili. Poleg projekta so na
poletni šoli potekala tudi vsakodnevna predavanja,
pri katerih smo izvedeli veliko novih stvari z različ-
nih področij. Obiskali pa smo tudi Fakulteto za var-
stvo okolja v Velenju in Fakulteto za tehnologijo po-
limerov v Slovenj Gradcu. Čez celo šolo sva se zelo
zabavali in sva veseli, da sva se je udeležili.
Literatura
[1] Gaia Collaboration 2023, A&A, 674, A35
Thuillier et al. 2003, Solar Physics, 214, 1-22
SLIKA 3.
Graf prikazuje odbojni spekter aste-
roida (354) Eleonora. Najina meritev
(vijolǐcne točke) primerjava s spek-
trom, izračunanim iz podatkov sate-
lita Gaia. Spektra sta normalizirana
pri valovni dolžini 550 nm.
×××