_ _ SpOđljBOlie tli —UVIIIV piTJnrr.ir^n, LetO LXXV«f St* 144 Poštnina plaćana v gotovini. I^BIllQMMf fpBBtfC^Bll 3S* •JJM^OOEI URSDNlfTVO Ui OPRAVA: izključno aABiuforvu ■ OMIONi FUBBLldTA ETAUAJfA a. A- MH-AHO ls |mt>iilicita đ UNIONE PUBBLICrrA ITALIANA & Osno letalstvo zadaje udarce sovražni plovbi Dnevne in nočne akcije proti sovražnim konvojem — En parni k torpediran, ena petrolejska ladja zažgana, devet prevoznih ladij poškodovanih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 27. junija naslednje vojno poročilo št. 1128: V Sicilskem prekopu so osna torpedna letala in bombniki izvedli ponovne dnevne in nočne akcije proti plujočlm konvojem. En pamik je bil zadet s torpe^0111* ena Pe~ trolejska ladja zažgana, 10 drugih prevoznih parnikov pa je bilo poškodovanih. Nočni napad sovražnika na predmestja in okojico Napol i ja je povzročil omejeno škodo in ma!o ranjenih. Dve letali, zadeti od protiletalskega topništva, sta se zrušili, in sicer eno pri Camaldoli di Torre del Greoo, drugo pa v morje med Torre Annunziato in CasteUammare di Stabia. Naši lovci so sestrelili eno izvidniško letalo na Sardiniji pri Capo Comino. V borbah z našimi lovci, do katerih je prišlo nad Sicilijo na dan 25. t. m., je sovražno letalstvo razen štirimotomikov, ki so bili omenjeni v včerajšnjem uradnem poročilu, izgubilo še tri štirimotornike, ki so padli v morje v okolici Strombolija. Glavni sten ital:>nskih Oboroženih Sil je objavjl 26. ju'-ija naalednjc 1127. vojno poročilo: Močni oddelki štirimotornih letal so včeraj napadli mesto Messino ter povzročili žrtve inznatno škodo. Tudi na Keggio Calabrijo, Sfen Nicandro (Bari) fn Vizzmi (Catania) so bile vržene rušilne in zaži-galne bombe, ki so zadele zasebna poslopja in povzročile nekaj izgub med civilnim prebivalstvom. Nad Sicilijo, med Messino in Oatanijo so italijanski lovci sestrelili 8 štirimotornih letal, nemški lovci pa 4. Sest drugih letal so uničile obrambne baterije iz Messine 111 Keggia. Dve naši letali se nista vrnili v »oporišče. Ena nasii podmornica Se ni vrnila v oporišče. Letalski napadi, ki so omenjeni v današnjem poročilu, so povzroč/li naslednje doslej ugotovljen«* izgube: V Messni 81 mrtvih in 85 ranjenih, v San Nicandru 10 mrtvih in 10 ranjenih ter v Vizzinjju 2 mrtva in 4 ranjene. Podtajnik Stranke v PIstoii Pistoia, 27. jun. s. Danes se je mudil tu podtajnik Stranke Leonardo Gana, ki je prinesel pozdrave tajnika Stranke Eksc., Scorze vsem vojnim ranjencem v terito-* r i jalnih bolnišnicah pokrajine. Ob 10. je v glavnem mestu najprej počastil sveti« šče padlih za revolucijo in spomenik padlih v vojni, nakar je imel poročilo hie-rarhom pistojskega fašizma v Liktorskem domu. Poročila so se udeležili Eksc. prefekt, komandant armijskega zbora in vse hijerarhije pokrajine. Po pozdravu zveznega tajnika je podtajnik Stranke podal hijerarhem smernice za cdpor in zmago. Nato se je hijerarh udeležil v raznih krajih pokrajine manifestacij toplega navdušenja, ki so jih prireoTi fašisti teh krajev vojnim ranjencem, katerim je nacionalni svetnik Gana prinesel pozdrave tajnika r Stranke. Tudi v kraju Montecatini je fašistični hijerarh obiskal tamkajšnje vojaške bolnišnice. Zaključna manifestacija se je vršila v Pescrji, kjer so bile tudi kole-sarsko-turistične dirke Dopolavora in je bil prirejen tudi koncert. Tudi tu je narod pozdravljal ranjence. Besede, ki jih je nacionalni svetnik Gana spregovoril množici, so vzbudile manifestacije navdušenja za Duceja. Odbiti sovjetski napadi pri Velikih Lukah Na drugih odsekih fronte brez posebnih dogodkov — Bombardiranje sovjetske industrije ob izlivu Volge Podrobnosti o napadu na sovražni konvoj Berlin, 28. jun. s. O napadih, ki so jih izvršile italijansko-nemške letalske sile na sovražni konvoj na plovbi skozi Siciljski kanal, se iz pristojnega nemškega vira dozna, v a jo še tele podrobnosti: V popoldanskih urah dne 26. t. m. so prvi itallijanski in nemški bombniki poleteli tik do Bizerte in takoj napadli z \idnimi učinki sovražni konvoj, ki so ga prej letala zasledila. Tri bombe so zadele nek velik trgovski paj-rtik, tonaže 10 do 15 tisoč ton, ki ga je zaijel dim s plameni. Neka na-daljna bomba je'1 v živo pogodila 10.000ton-ski trgovski pamik. Takoj po eksploziji bombe je bilo slišati silno eksplozijo v notranjosti ladje, nad katero se je dvignil visok steber dima. Neka tretja prevozna ladja, tonaže 4 do 5 tisoč ton, je bila prav tako obdana z dimom, čim je bila zadeta. Ob stranicah nekega četrtega trgovskega parnika iste tonaže, sta. se razpočili dve bombi, ki sta povzročili vidna opustošenja, še pred nočjo so letala zažgala še neko tretjo sovražno eVinico, to pot neko petro-lejsko ladjo. Ponoči na 27. t. m. je bil sovražni konvoj še nadalje predmet novih napadov, ki so se nadaljevali brez presranka. Prava toča bomb je zadela sovražne ladje. Letala Osi, ki so se med tem pomnožila, so hudo poškodovala še dve nadaljnji lalji, eno 6.000tonsko in 3.000tonsko. Nadaljnji zadetki so pogodili neki trgovski pzanik tonaže 2 do 3 tisoč t«»n in več prevoznih ladij, katerih tonaž ni bilo mogoče ugotoviti. Razen tega sta bili poškodovani dve sovražni izkrcevalni edinici. Italija Je vojaško in duhovno popolnoma pripravljena na sleherno preizkušnja Jfcfladrtd, 27. jun. s- Listi pišejo o položaju in opozarjajo na izredno hude izgube, ki jih je Italija zadala angleško-ameriškemu letalstvu in mornarici v preteklem tednu. Italija je popolnoma pripravljena, vojaško in duhovno, da odgovori na kakršenkoli poizkus napada. Britanska propaganda, Ki je pričakovala, da bo ustvarila neraspoloženje v Italiji, je klavrno propadla. Laži in predbacivanja Angležev in Američanov so Italija-1 prav ta^o zavrnili kakor sleherno prUizovanje. številke, ki jih je direktorij narodne fašistične Stranke predložil Duceju, dokazujejo, da sile fašistične Stranke stalno naraščajo in pričajo tudi o žrtvah pristašev jn hijerarhov, ki so junaško padli v tej vojni. Te številke govore o žrtvah brez varčevanja aH negotovosti in o brezmejni veri, tako da je njihova vrednost popolna. Besna letalska ofenziva zaveznikov ni niti najmanj strla morale in odporne sposobnosti italijanskega naroda, ki je trdno odločen, da se bori do zmage. Tzzno spoznanje Lizbona, 27. jun. s. List »Manchester Guardian« objavlja uvodnik pod naslovom »Italijanski odpore. List pše: Prav je, ako zavrnemo glasove, ki trde. da bi se Italija ne boriladclgo, ako bi bil vanjo izvršen vdor, in da je tik pred notranjim zlomom. Vse, kar zansslj'vo vemo, je, da se fašrstični režim nad vsc trudi, da bi prebivalstvo pripravil do skrajnega bdpoTa, pa da bi bi- li Italijani zares čuden narodt ako bi vsaj do neke mere -ie odgovorili na ta poziv. Na drugi strani pa morrjno vedeti, da je le malo ljudi in malo žena kjer koli na svetu, ki se ne bi borili z vso dušo. ko gre za cbrambo nj'h zemlje. V ostalem so tudi poslednji boji v Severni Afriki pokazali, da se Italijani bore prav tako kakor Nemci. To, kar nedvomno Italijane podžiga k borb', je n;ihcva gotovost, da zavezniku ne gre več za uničenje fašističnega sistema, temveč tudi za uničenje Italije in njenega naroda. Počastitev spomina I tala Balba Berrara, 27. jun. s. Jutri bo fašistična Ferra ra slovesno počastila spomin slavnega letalskega maršala Itala Balba in njegovih tovarišev Nelle Quilicija, Enrica Calettija, Claudija Brunellija, Gina Florija, Ottava Farilicha, Gina Capanninija, Vittoria Ber-tija in Lina Balba. Potekla so namreč tri leta od onega usodnega dne, ko se je nepremagljivo krilo letalca Oceanov zdrobilo na kamenju vzhodne strme obale Tobruka. Osebnost moža, ki je poosebljal značilne vrline novega Italijana, moža, ki mu je bila vera zastava borbe in ki je na tako vzvišen način zaključil svoje na delu bogato življenje, ki ga jc prevevala velika ljubezen do domovine, je vsem še vedno pred očmi. Slovesne manifestacije, ki se bodo vršile jutri z vso resnostjo, ki jo zahteva sedanji trenutek, bodo še bolj poudarjene z udeležbo tajnika Stranke, obeh kvadrumvirov De Bona in De Vecchia, ministra Teruzzija v zastopstvu vlade. Eksc. Grandija, predsednika zbornice fašijev in korporacij, ministrov Cinija in Pareechija, državnega podtajnika za notranje zadeve Albinija. državnega podtajnika za letalstvo Fougiera. Navzcči bodo tudi številni višji oficirji vojske, mornarice, letalstva in Milice. Po raznih slovesnostih tega dne bo minister, tajnik Stranke, imel spominski govor. ob 19.15 Livorno, 27. juife s. Davi je v kapelici na pokopališču livornski škof ob obletnici smrti imetnike zlate kolajne Costanca Člana bral mašo za mrtve. Razen o 1 poslanstva Stranke, ki je prišlo iz Rima, eo se obreda udeležili Eksc. Galeazo Ciano, njegova soproga Edda in drugi sorodniki pokojnika, nadslje podtajnik Stranke Cucco v zastopstvu Stranke, minister Teruzzi, podpredsednik senata, markiz Guglielmi in vse livornske oblasti, častno stražo so tvorili oddelki Oboroženih sil. Italijanski novinarji na Slovaškem Bratislave., 27. jun. s. Odposlanstvo italijanskih novinarjev, ki ga vodi nac. svetnik Guglielmott: in ki je b*lo povabljeno od slovaške vlade, da obišče Slovaško, je prispelo v Bratislavo, kjer so ga sprejeli uradniki slovaškega propagandnega urada s funkcionarji italijanskega poslanstva. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. jun. Vrhovno poveljništvo-nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri Velikih Lukah je bilo več sovjetskih napadov, podprtih z oklopnimi vozovi, razbitih v strnjenem ognju vseh vrst orožja ali pa zavrnjenih v hudih borbah od moža do moža. JSa ostali vzhodni fronti je dan potekel brez posebnih dogodkov. V lagunah ob Kuhanu ter ob murmanski obali je letalstvo potopilo večje število sovražnih čolnov za dovoz, dve obalni enoti in en čoki za čiščenje min. Preteklo noč so bili bombardirani industrijski cilji ob izlivu reke Volge. V zapadnem Sredozemskem morju so nemške in italijanske letalske sile v večkratnih naletih napadle sovražni konvoj. Po dozdaj prispelih vesteh je bilo 11 velikih prevoznih parnikov hudo zadetih, ena petrolejska ladja pa se je vžgala. Pri dnevnih napadih angleških in ameriških bombnikov ter lovskih oddelkov na zasedeno zapadno ozemlje je sovražnik izgubil 14 letal. Eno nemško lovsko letalo se ni vrnilo. Posamezna sovražna letala so preteklo noč izvedla vznemirjevalne polete nad zapadno in severozapadno Nemčijo. Da bi bila metala bombe, dozdaj ni bilo ugotovljeno. ★ Iz Hitierjevega glavnega stana, 26. jun. Vrhovno FovcrjnlšP'o jc izdalo raslednje vojno pore čilo: Na vzhodnem bojišču so izvedle nemške in rum unske čete na različnih mestih uspešne napadalne sunke. Več sovjetskih s tanki podprtih rapadov v odseku pri Orlu je bilo fervavo odbitih. Včeraj popoldne so poskušale m cene skupfne severnoameriških bojnih letal v zaščiti gostih oblakov preletetj severno nemško področje. Nemške lovske skupine so *:h pravočasno napadle, razpršile in prisilile, da so morali zmetati svoje bombe na cčprto morje in ra obalna področja. V hui'Sh letalskih boj;h so naši lovci sestrelili 2o te/.k h (40vr,'v.nih bombnikov. Zaščitne ladje neke nemške spremljave so uničile te eno letalo. Angleški letaJfci so preteklo noč napadli zahodno nemško področje, zlasti mesto Bochum. Rušilne in znžigalne bombe so povzročile škodo na stanovanjskih okrajih ter izgube mci prebivalstvom. Po dosedanjih poročilih jc hrlo sestreljenih SO sovražnih bombnikov. Pri dnevnih in ročn'h napadih je bilo umčen'h skupno 56 sovražnih bombnikov ob IzfrrT" S lastnih lovcev. Krčfevfi! Is nji Berlin. 27. jun. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da ?o nemške čete v pasu j -n jekla Elektrostal nista izvršili nanvvii lagun na kubnnskem mostišču spet vrgle i nadomestnih delov, kar je imelo hude pcsle- proti severu Sovjete po hudih bojih. Oči- \ dice za nekatere važne elektr'čne napravo. ; Veliko površnost kaže v tej smeri tudi kr- i misarijat za barvasti materijal. Ravnatelj oskrbovalnih letal več sovražnih baterij na področju gornjega teka Donca. Razen tega so pretekla noč bombardirala industrijske cilje na področju izliva Volge. Doznava se sedaj, da so nemška brza letela na skrajnem severu vzhodnega bojišča potopila včeraj dve sovjetski obalni edinici in hudo poškodovala sovražni rr -torni čoln. • Finsko vojno poročilo Helsinki, 27. jun. s. Današnje uradno poročilo o vojnih operacijah poroča: V zadnjih 24 urah je sovjetska pehota na odseku pri Rukajaerviju po nadvse siloviti ognjeni pripravi, med katero je sovražno topništvo izstrelilo 6000 granat, izvršila napad na neko finsko postojanko, ki so jo morali naši vojaki začasno zapustiti. Davi ob zori pa so finske čete v zaščiti topniškega ognja izvršile prbtinapad in po nadvse srditi borbi strle trdovratni sovražni odpor in spet zavzele postojanko. Rdeči so pustili na terenu nad 300 mrtvih in ranjenih. Sovjeti, ki so napadli z več kot dvema bataljonoma, so razen tega izgubili številne metalce bomb in strojnice ter veliko število poljskih radijskih aparatov. Na bojiščih ob Karelijski ožini in ožini Aunus pa so bili zavrnjeni številni napadi, ki so jih izvršili majhni oddelki sovjetske pehote, pri čemer so utrpeli izgube. Na severnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji je bilo zabeležiti živahno delovanje patrol na obeh straneh. Na vzhodnem odseku bojišča v Finskem zalivu pa so finske obalne baterije zadele veliko sovjetsko prevozno ladjo, jo poškodovale in " jo prisilile, da se je vrnila na izhodišče. Finsko odlikovanje podpredsednika romunske vlade Bukarešta, 27. jun. s. Finski minister Palin je izročil profesorju Antonescu. podpredsedniku rumunske vlade, v imenu rrfaršala Mannerheima odlikovanje reda križa finske svobode. Profesor Antonescu je prosil finskega ministra, naj izroči maršalu Mannerhe'mu izraze zahvale za visoko odlikovanje in občudovanje rumun-skega naroda za plemeniti in junaški finski nnrod. Kazs v sovjetski isrdustriji Stockholm, 26. jun. s. »Pravda« objavlja člarek, v katerem" obžaluje, da številna sovjetske tovarne v električni industrij' ne delajo s polno paro in da bi morale oblasti jzvajati glede tega najstrožjo kontrolo. V zvezi s tem navaja list primer tovarne Uralmasczavod in tovarne za izdelovanj turbin, ki n'so izvrš le svojih načrtov. Pr*v t"kp tudi tovarna za proizvodnjo bakra ZlatTust in tovarna za pridobivanje žoleza neke tovarne za pridobivanje takega materijala se niti nc :avcda velikega pomena svoje tovarne in se n*tj najmanj ne zanima za obratovanje. Iti bi ga moral voditi. »Pra\*da« nagiaša predvs m. da ni dovolj, Minister Biggini v Zagrebu Zagreb, 27. jun. s. Prihajajoč iz Budimpešte je prispel semkaj fašistični minister za narodno vzgojo prof. Biggini v spremstvu ministra* De Chicca in senatorja prof. Giuliana. Na postaji so ga sprejeli Kraljevi minister Italije z osebjem polaniStva in Kraljevim generalnim konzulom in drug* m j italijanskimi oblastmi, od Hrvatov pa minister narodne vzgoje, minister za zunanje zadeve in njegov državni podtajnik, generalni tajnik ustaskega pokreta in druge številne osebnosti. Častno službo so vrš'le skupine Crnih srajc in oddelki hrvatske vojske obenem z mladinskimi in ustaškinii crganizacijami. Minister Biggini je kmalu po svo-em prihodu imel dolg, prisrčen razgovor s Poglavnikom, ki ga je pridržal na občin, skupno z ministrom De Chiccom in s*m3-toriem Giulianom ter drugimi osebam: spremstva. Mnjster Bigpini bo imel važne razgovere med svojim bivanjem v Zagrebu z raznimi hrvatskimi osebnostmi, s katerimi bo govoril o okrepitvi razširjevanja italijanske kultv.re na Hrvatskem. Popoldre je senator Gjul'ano v navzočnosti ministra Bigginija, predsednika italijanskega kulturnega zavoda za Hrvatsko, ministra De Chicca 'n številnih italijanskih in hrvatskih oblasti in rsebrosti imel v zavodu za italijansko kulturo predavanje pod naslovom: »Smeri jn znp.čaj itali'anske tra-dieje^. Predavanie je naletelo na velik odmev pri poslušalcih. V njem je obrazložil glavne črte 'talijanske zgodovine s po-litično-filozofskcga vidka in poudaril zlasti nepretrgano nadaljevanje idealov rimske civil'zncije. na katere se ravezuje tudi fašist:čnp. revolucija. Predavatelj je obeie-ž;l večni značai temeljnih načel te civilizacije, ki je prežvela najtemnejše in najbolj razgibane dobe. Uspeh kulturnega dela Zagreb, 27. iun. s. Zavod Italijanske kulture je po uspehu, ki so ga dosegli \9-čaji italijanskega jezika in literature, obdaril s knjigami in diplomami udeležence i tečaja, ki so pohvalno položili izpit ob koncu akademskega leta. Slovesnost se je ! vršila dane«; v slovesni obliki, v navzoč-i nosti fašističnega ministra za narodno i vzgojo Bigginiia. predsednika zavoda za italijansko kulturo, ministra A^tilia de : Cicca. direktorja Italijanov v inozemstvu, . senatorja prof. Giuliana. Kraljevega mini-' stra Italije v Zagrebu Casertana, Kralje-I vega generalnega konzula Canina in dru-I gin italijanskih oblastev. Od Hrvatov so se slovesnosti udeležili I pqro?ve+ni minister Starčevič. častni pod-' pred-ednik zavoda, razen tega pa okrog I tisoč tečajnikov in članov zavoda. Profe-I sor Alfredo Grillo je v daljšem poročilu i prikazal uspehe zavodovega delovanja, j Vseh. tečajev v Zasrebu in pokrajini je bilo v pravkar zaključenem letu 321. razen tega pa je bilo-še 9 tečajev za voditelje, funkcionarje in vseučiiiške dijakinje ustaškega pokreta, organiziranih po odposlancu narodne fašistične Stranke v sodelovanju z zavodom, poleg neštetih predavanj in kulturnih sestankov, koncertov italijanskih in domačih umetnikov', oddaj po radiu, predavanj na ljudski univerzi v Zagrebu, umetniških razstav in organiza-c'ie italijanskih lektoratov za višje šole v Zagrebu itd. Profesor Grillo je opozoril tudi na sodelovanje profesorjev zavoda za hrvatsko enciklopedijo in na neštete prevode italijanskih in hrvatskih del, ki so jih ti profesorji izvršili, kakor tudi na so- ščevanje zasedenega ozemlja je še v teku. Vzhodno od Harkova so bili boljševiki, ki so včeraj poskušali vdreti v nemške postojanke, z naglim1- udari povsod odbiti. Dva ofenzivna izpada južno Šlisselburga sta bila prav tako zavrnjena z velikimi izgubami za sovražnika. Sovjeti, katerih sile so znašale tu dober bataljon, so izgubili pri tem napadu 250 mrtvih. Nemška j več treba skrbet^ tudi za ajdovo odpo- j jah ter končno na sodelovanje pri izpopol-letaln so 26. junija uničila številne č" za oskrbovanje na lagunskem področj kubanskega mostišča in so razen tega z j si ostali neporabljeni v delavnicah, meu uspehom napadla sovražna letališča na tem ko so morale tovarne prav zaradi po-južnem odseku bojišča, pri čemer so iz- 1 manjkanj?. t3kih oelev ustaviti obra-o-ločila iz borbe, z osredotočenimi napadi vanje da se strogo nadzira izvršitev naročil. t€m- j delovanje pri hrvatskih dnevnikih in revi-več ;e treba skrbeti tudi za njihovo odpo- | jah ter končno na sodelovanje pri izponol-čolne I širptev 'z tovarne do kraja potrošnje. Ker ; njtven:'h tečajih za hrvatske profesorje, ki ročju se je že večkr-t zgodilo, da so izdelani :*o- ' jih je organiziralo hrvatsko prosvetno mi- Stavka rudarjev povzroča ameriški vladi vedno večje in hujše težave CiragTad. 27. jun. s. List »Vakid« piše, da je odmor štirih mesecev v stavkovnem gibanju ameriških rudarjev povzročil nove težave ameriški vladi. Te štiri mesece bodo namreč rudniki ped nadzorstvom države, kar seveda ne bo vseč njihovim lastnikom in bo imelo za posledico nove težave za Roosevelta in demokratsko stranko, zlasti v zvezi s prihodnjimi predsedniškimi volitvami. Če bi se pa po premirju spet preglasila stavka, bi rudnjki bili podržavljeni, kar bi imelo za posledico infiaciio v Zedinjenih državah. Pisec zaključuje, da zavlačevanje vojne ustvarja vedno nove gospodarske težave v Ameriki in da iz rešitve iz vsake teh težav nastajajo vedno nove težave. Posledice delavskih nemirov • v Ameriki Bucnos Aire*S 27. jun. s. Iz Washingtona poročajo, da je podpredsednik urada vojne proizvolnje v Zedinjenih državah Joseph Kenan dejal: Smatramo, di. sta samo dva dneva velikih nemirov v Detroitu veljala nar«xl v pogledu proizvodnje detaJT tankov, vojnega, gradiva in druge opreme za armado več kot Vse tisto, kar js narod izgubil zaradi delovnih sporov na vsem področju Zedinjenih držav v prvih dveh mesecih tega leta. Med navedenimi nemiri je bilo izgubljenih na milijone delovnih ur. Snšm uničuje žituico Južne Afrike Lorenzo Marquez, 27. jun. s. List »Star« objavlja, da že 20 let ne pomnijo takšne suše. ki uničuje pridelek v znani žitni pokrajini Svvartland, ki jo smatrajo -za žit-nico Južne Afrike. Računajo, da je že do- slej šlo v izgubo priblfžno en milijon sto-tov zrna. kar predstavlja nekako eno tretjino letnega pridelka. Suša ogroža razen tega že itak upadlo živinorejo, ker sta se ; vatski provetni minister Starčevič, ki se i nistrstvo. Udeleženci vseh tečajev zavoda so dosegli v tem letu 8500. Poročevalec je takole zaključil svoj pregled: V tem delu se zrcali obrambna zgradba kot pravi bojni jarek, ki je odprt na bokih Evrope in ki ga brani tisočletna italijanska civilizacija obenem s civilizacijsko in katoliško tradicijo hrvatskega naroda. To postojanko ie treba držati in branili jo bomo proti slehernemu opustošenju po želji obeh voditeljev, Duceja in Poglavnika, ter za srečno duhovno bodočnost obeh prijateljskih in zavezniških narodov. Po profesorju Grillu je spregovoril hr- pridelek ovsa in rži v primeri z lanskim letom zmanjšala za polovico. Volilna komedija v Siriji in Libanonu Ankara, 27. jun. s. V Siriji in Libanonu pripravljajo parlamentarne volitve. Raeni listi kažejo precejšnjo skepso glede njih izida in dajejo razumeti, da bodo degolisti na.po.sled postavili na pozorni00 običajne politične izkoriščevalce, ki jim pravi interesi naroda ne bodo prav nič mar. List »Liva« pripominja. d»a bo rezultat volitev brez pomena gleae na sedanji položaj. Dnevnik »Bevruth pa piše, da niso važne volitve, temveč neodvisnost in težnje sirskega in libanonskega prebivalstva. Tudi list *Vadaf« poularja, da se mnogi ksndi-dati skušajo uveljaviti s podporo degoli-stov. Potemtakem bo izid volitev pravo osmešenje sirskega in libanonskega prebd-vPttstva in bo le se bolj utrdil verige suž- nosti teh dveh držav. Nacionalna vzgoja mladih Kitajcev Nanking, 27. jun. s. Prvi oddelek mladih Kitajcev, ki so bili poklicani pod orožje, bo v kratkem začel svoje skupno poletno vežbanje, ki je sestavni del vzgojnega si- ! stema nacionalne organizacije. Teh vaj se ; ne bodo udeležili le člani mladinskih organizacij, temveč tudi mlajši državni uradniki. Na tečajih bodo poslušali razna predavanja, med njimi o zgodovini narodne revolucije in o kitajsko-japonskih odnosih. 0 : Je predvsem zahvalil vsem. ki so sodelovali pri uspešnem delu zavoda, ki je odlično prispeval k medsebojnemu poznavanju Italijanov in Hrvatov ter je vse udeležence Dozval. naj to delo nadaljujejo, da bi italijanska in hrvatska mladina spoznali potrebo Po medsebojnem sodelovanju. Naposled je spregovoril še minister Biggini. ki ie obrnjen v hrvatskemu prosvetnemu ministru dejal med drugim, da se na temelju obstoječih kulturnih vezi med obema prijateljskima narodoma razvija pravo razumevanje medsebojnih potreb in zanesljivo sodelovanje, kakršno bo potrebno v jutrišnji Evropi. To sodelovanje pa bo mogoče samo med narodi, ki se poznajo in so si drug drugemu blizu tudi v duhovnem pogledu. Mi smo v tej borbi združeni in moramo iz nje iziti zmagoviti, da ohranimo skupno rimsko, latinsko in evropsko tradicijo. Minister Biggini in drugi italijanski gostje so nato obiskali italijansko šolo v fašističnem domu, kjer ima svoj sedež tudi fašij »Arnaldo Mussolini« in kjer je sedež GIL-a. Oddelek Crnih srajc je počastil mmistra Bigginija in druge goste, ki so si nato v spremstvu ministra Starčeviča ogledali akademijo znanosti in umetnosti in Stros?mayerjevo ninakoteko. Sprememba pravil Falange Madrid, 27. jun. s. Pod predsedstvom generala Franca se je sestala politična junta Falange v palači Pardo, da bi proučila spremembe pravil Falange in Imenovala komisijo, ki naj bi nova pravila uveljavila. Stran »SiOVENSKl N AROD«,p<»«*rtj«k, aa, jun!)« lWixxt štev. 144 Dir. Antonlo Ciampi novi itf kabtotta Vl*ok#f* KoMlMftJata -. # v._* Ljubljana. 3«. junija. Ekac. Lornbrama je imenoval ta šefa kabineta pri Vlaokem Kotnisartatu Ljub-ijanshe pokrajine dr. Antena Clampia, ki je te dni prevzel posle v svojem uradu v vladni palači. Novi sef kabineta, ki je bil šef tajništva Ekrc. Lombraaee od leta 1939., najprsj pri leomisarijatu za naseljevanje in *co?onizac:;>o pri predsedstvu Ministrskega sveta in potem pri državnem podtajništvu za korporacije, pozna obširno in temeljito administrativno poslovanje države in ima obsežne izkušnje v vodstvu državnih uradov. Dr. Ciampi se je rodil v Luceri v Pugliah 10. novembra 1910, je diplomiran pravnik ter ima diplomo v političnih vedah, je državni pravdnik ter se je udejstvoval kot novinar in publicist, trenutno je še glavni urednik italijansko-španske revije »Legio-ni e falangi« in sodeluje pri raznih dnevnikih in revijah. Dr. Ciampi je objavil delo o »socialni pravičnosti« in druge razprave juridičnega in političnega značaja. Svojo javno kariero je začel leta 1032 v ministrstvu za javna dela. od koder je prešel pozneje v zunanje ministrstvo« in sicer k državnemu podtajništvu za albanske zadeve in nato v Albanijo pri tamkajšnjem glavnem poveljstvu* Bil je tiskovni šef pri Kraljevi prefekturi v Rimu ter Je imel tuđi kot uradnik ministrstva za ljudsko kulturo važna mesta pri javnih uradih in ustanovah. Novi šef kabineta, ki je kapitan v vo> ski, se je prostovoljno boril v Vzhodni Afriki od februarja 1936 do januarja 1937 in je bil odlikovan za voialko hrabrost Ob prevzemu nove službene funkcije šefa kabineta Visokega komisarijata toplo pozdravljamo in mu žel'm© obilo uspehov, ki bodo koristili tuni ljudstvu Ljubljanske pokrajine. Comm. Biflii, ki se je dve leti vešče trudil na te/n mestu, verja naša zahvala. Zadovolji): smo, da bo ostal v uasi sredi kot nadzorni viceprefekt jn predsednik Pokrajinskega korpoiadijskea aveta in tako še v bodoče delal za napredek naše pokrajine. Pristojnost za sojenje kaznivih dejanj pa naredbah Visokega komisarja v LJubljani DUCE. PRVI MARŠAL cesarstva l'OVELJNIK Na podstavi členov 17. in 20. vojnega vojaškega kazenskega zakonika odreja; čl. 1. — Razglas z dne 19. novembra 1912-XXI o pristojnosti za sojenje kaznivih dejanj po naredbah Visokega komisarja se razveljavlja. čl. 2. — V pristojnost vojnih sodišč fpada sojenje kaznivih dejanj po naslednjih naredbah Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino: 1. naredba z dne 5. julija 1941-XIX, St. 64; 2. naredba z dne 9. marca 1942-XX. št. 41, vendar le glede kaznivega dejanja iz 2. odstavka člena 5.; 3. naredba z dne 5. junija 1942-XX, št. 106; 4. naredba z dne 19. junija 1942->"'\ St. 119; 5. naredba z dne 26. junija 1942-XX, št. 120; 6. naredba z dne 8. julija 1942-XX, št. 140; 7. naredba z dne 16. julija 1942-XX, Št. 146; 8. naredba z dne 10. julija 1942-XX, št. 151; 9. naredba z dne 11. avgusta 1942-XX, Št. 158; 10. naredba z dne 24. septembra 1942- XX, št. 181; 11. naredba z dne 6. novembra 1942- XXI, št. 201; 12. naredba z dne 4. decembra 1942-XXI, št. 226; 13. naredba z dne 11. decembra 1942-XXI, št. 228, vendar le za kazniva dejanja po členih 20. in 21; 14. naredba z dne 9. decembra 1942-XXI, št. 229; 15. naredba z dne 7. februarja 1943-XXI, št. 15. čl. 3. — V postopkih, spadajočlh v pristojnost Vojnih sodišč na ozemlju Ljubljanske pokrajine, se premičnine, zaplenjene ob ugotavljanju kaznivega dejanja zoper ureditev potrošnje, če so lastnina obdolženca ali je njih zaplemba dopustna in če nimajo pomena za kazenski postopek ter jo Visoki komisar zahteva, lahko ce-lcma ali deloma vrnejo potrošnji in se sme odrediti njih izročitev ustanovam, določenim po Visokem komisarju. Dobljena vsota se takoj odvede v neob-restovani poštni sodni polog. Vrnitev potrošnji Se lahko odredi tudi, če je bila odrejena zaplemba. Vsote, dobljene od sodne prodaje ali od vrnitve potrošnji stvari, zaplenjenih š pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča v postopkih, ki so mu dodeljeni s tem razglasom, se stekajo v blagajne Visokega komisariata. čl. 4. — Ta razglas Se objavi z uvrstitvijo v uradni list »Gazzetta Ufflciale del Regno dltalia« in se poleg tega uvrsti tudi v Službeni list za Ljubljansko pokrajino. Iz Glavnega stana Oboroženih Sil, dne 12, junija 1943-XXI. MussoUnl. NEDELJSKI SPORT še dve točki za SK Mars ki je včeraj premagal Tobs&ta tovarno — Korotan jo tsato porazil Žab jak in ga v tabeli prehitel Ljubljana, 28. junija Ali v primeru enakosti točk še odloča količnik o plasmaju ? To vpralšanje je zanimalo včeraj po končani tekmi nekega gorečega Marsovca, ki je z novo razpredelnico v roki tehtal položaj svojih ljubljencev po nizki zmagi nad Tobačno tovarno. Zadovoljivega odgovora mu nismo mogli dati. Po nekdanjih pravilih je bil količnik odločilen, po sedanjem itadijanskem sistemu, kakor je v veljavi v kraljevini, pa ni. Kluba z enakim številom točk morata igrati odločilno medsebojno tekmo na nevtralnem ijrrašcu. To seveda le, če gre za zmago ali i^pad. V našem primeru je važno vprašanje . nagrad. če bo olločal količnik, si Mars z včerajšnjo pičlo zmago ni ustvairil posebno rožnatega položaja. Sedaj lahko prehiti Her-mežane le, Če jih premaga najmanj 4:0. To bo pa za vztrajne fante izza Kolinske tovarne nedvomno huda naloga in je le malo verjetno, da bi se dali Siškarjl odpraviti tako visoko. Tobačna tovarna je včeraj izpustila zadnjo priložnost. Sedaj je ne reši zadnjega mesta niti ei'entualna zmaga nad Ljubljano. Tekma med obema, ki bo zaključila prvenstvo, bo samo prestižnega pomeiiai Po včerajšnji tekmi je položaj v prvem razredu nasleinji: Ljubljeni 5 5 0 0 29:6 10 Hermes 5 3 0 2 9:12 6 Mars 5 2 0 3 9:16 4 Tobačna tovarna 5 0 0 5 3.-16 0 V drugem rajeredu je Korotart prehitel Žabja k. Posebno navdušenje pa je Še preuranjeno. Upoštevati moramo, da igra Korotan zadnjo tekmo z Mladiko, 2abjak pa z Vicem. Tako je zelo mogoCe, da bo na koncu žebjak zopet pred Korotanom. Razpredelnica nam to najlepše pokaže. Sedaj izgleda takole: Mlalika 5 4 10 18:9 9 Korotan 5 3 0 2 11:10 6 Zabjak 5 2 1 2 14:8 5 Vič 5 0 0 5 6:22 0 V prel zadnjem kolu prihodnjo nedeljo bodo igrraili: v prvem rearedu H erme® - Mars, v drugem pa Mladika-KOrotaft. Korotan — Žabjak 2:1 (0:0) Odigrana v dopoldanskih urah na igrišču Korotana na Rakovniku včerajšnja drugorazredna prvenstvena tekma ni vzbudila posebne pozornosti. Igrišče je bilo zaradi dežja v slabem stanju, ponekod pa bi bilo potrebno kose. Tekma je bila za moštvi precej naporna. K sreči poteka dež ni motil. Zabjaku v dobro zapišemo, da včeraj ni bil podrejeno moštvo. O kakšni možnosti ponovitve prve zmage Korotana (5:1) ni bilo niti govora. Moštvi sta si bili popolnoma enakovredni in bi bil neodločni reaultat pravičnejši, Korotan je zmagal po naklonjenosti sreče, kar se pri nogometu rado zgodi. Nihče ne bi bil posebno presenečen tudi, če bi bil izid Obraten. dbe moštvi sta imeli najboljše moči V Obrambi in kriiskih vrstah. Napada sta bila slaba, kot poedinec se je uveljavil edino znani Kumar. Igra je bila zelo raz- trgana, ves čas odprta in je prevladovalo na hipe izmenoma sedaj to. nato pa drugo moštvo, igralo se je zelo ostro in je sodnik moral kaznovati številne favle. Do izpadov ni prišlo, kar je treba poudariti in pohvaliti. Prvi polčas je minil brez zgoditka. Nobeno moštvo si ni izdelalo položaja, iz katerega bi bila morala žoga po zakonu ne-odvrnljive nujnosti najti pot v mrežo. Sicer sta oba napada zapravila nekaj lepih priložnosti, glede na njune igralske kakovosti pa so bile le še preveč zamotane in težke. Živahnejši je bil drugi polčas. Po dvaj-setminutnem brezplodnem tekanju od vrat do vrat je Kumar prvi otvoril razmerje zgoditkov z žogo. ki bi io bil nekoliko pri-sebnejši vratar lahko ubranil. Tudi izenačenje gre v znatni meri na račun vratarja, tokrat seveda Korotanovega. V 20 min. je nastala pred vrati Korotana gneča, v kateri je hotel imeti besedo tudi vratar, žogo pa so mu odnesli izpred nosa in valila se je pred orazna vrata. Za njo se je pognalo pet Zabjačanov Dosegel io je desno krilo Doljak, ki jo je usmeril V mrežo. Dve minuti zatem je bil zopet Kumar uspešen, sodnik pa zgoditka ni oriznal. Podobno se je zgodilo kasneje Zabjaku. Zaključne minute so minevale v ogorčeni borbi. Zmago za Korotan je odloČila desna zveza Korotana Gabršek. ki je v 45. rriinuti plasiral žoso v desni kot Sodil je dobro Makovec. Mars — Tob. tovarna 2:0 (0:0) Popoldanska prvorazredna tekma med Marsom in Tobačno tovarno na igrišču SK Ljubljane je bila odigrana v lepem vremenu in na terenu, ki ga večurno deževje ni pokvarilo. Prisostvovalo ji je okoli 700 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih po«-stavah: Mars: Porenta — Piskar II. Klingenštajn ~ Potočnik. Slamič, Zigon — Piskar I, Fajon. Dobrlet, Zajic, Kocjan. Tobačna lovama: Oblak ~- Kisel. Nagode ^— Bezlaj. Januš. %frer1anc m- Žagar, Mam, Roth, Kostanjšek. Klemefičič. Mars je svojo enajstorico nekoliko pre* grupiral, postavil na levo krilo mladega Kocjana in vodstvo napada poveril Do-berletu. Ker je imela Tobačna tovarna najboljše moči v obrambi, je bila vrednostnemu preizkusu najbolj izpostavljena napadalna vrsta. V polju se je iztekel ie dokaj dobro in so nam Marsovci včeraj » pokazali nekaj lepih kombinacij, zlasti preko desne stran J. Slabše je bilo s streljanjem na vrata. Ni se streljalo malo. Zato pa tembolj netočno. Oba zgoditka sta padla bolj po zaslugi prisebnosti strelcev kakor po nujnosti igre. Res je zopet, da ie zmaga za Marsovce zaslužena in da bi bila lahko razlika zgoditkov z nekoliko sre* če večja. Krilska vrsta irt obramba iU onraviii svoje delo dobro, V nekaj prime* rib pa sta Obupno plavali in 3« bila samo nerodnost nasprotnega napada kriva, da ni Tobočna tovarna dosegla ni« Častnega zgoditka. Tobačna tovarna je postavila na ob« krili dva novinca, ki izpita nista prestala posebno uspešno. Napad je nekaj časa vodil Roth« nato pa se je umaknil v obrambo. V napadu ie zadovoljil samo notranji trio. Obramba in kritika vrata P& sta sto« rili vse, kar je bilo V njunih močeh, livr* stni so bili zlasti Oblak« Nagode in Janui, mnogo pa niso zaostajali tUdI vsi drugi« ki jih je dičila zlasti velika požrtvovalnost. Tekma se je končala brez težjega prestopka, Nekoliko po zaslugi sodnika Meli let a, nekoliko zaradi discipliniranosti igralcev smo tako videli tekmo, ki nam je ponoven dokaz, da so grdi incidenti popolnoma nepotrebni in samo plod neuravnovešenih ljudi, ki ne znajo krotiti svojih živcev in ne čutijo svojega športnega poslanstva. Ptv\ polčas ni prinesel hooerte odločitve, Marsovci so si sicer priborili štiri kote, več pa niso zmogli. Prva je napadla nevarnejše Tob. tovarna. Porenta pa se je pogumno vrgel KostanjSku pod noge in mu uplenil žogo. Kasneje se je uveljavil Mars, ki je v 4. in 6. minuti zapravil dve lepi priložnosti. Do 15. minute se je igralo večinoma v polovici • Tob. tovarne, potem pa Se je igra zopet odprla. V 21. minuti je Roth streljal ostro žego tik mimo desnega stebriča. V protinapadu je Piskar poslal dve idealni žogi čez vrata. V 25. minuti je streljal Kisel prosti strel v prečko, priskočil je Kostanjšek, ki je pa zgfešiL Do 43. minute, ko je sodnik odžvižgal prvi polčas, je bilo še na obeh straneh več možnosti. V začetku drugega polčasa je bih* v napadu To!>. tovarna, potem pa je zopet pritisnil Mars, ki ie silil vedno bliže vrat. V 7. minuti je Roth poslal KostenjSka naprej, s premehkim startom pa je ta do* volil Marsovi obrambi, da je odvrnila nevarnost Nevaren je bil položaj v 18. minuti. Fajon je preigral branilca in se znašel sam pred Oblakom. Kratek hip oklevanja je ta izrabil in se mu vrgel pod noge ter tako rešil siguren zgodi tek. Sledil je Kocjanov strel v roke Oblaka, in Fajon o v zaključek lepe kombinacije s strelom čez vrata. V 23. minuti je imel žogo ponovno Kocjan, katerega strel jO našel pot v vrata tik pod prečko. Oblaku je nekoliko nagajalo nizko sonce. Mars je še naprej napadal, večina žog pa je letela mimo vrat. Kmalu je tempo precej popu^ stil. V 34. minuti je Oblak ubral splošno odobravanje, ko je v padu krasno branil Doberletovo žogo. Minuto zatem pogreška obrambe Tob. tovarne. Bezlaj se je poigral z žogo, ki jo je predložil Doberletu. Ta jo je krepko udaril in obsedela je v desnem kotu. Rezultat je bil postavljen. Koti 6:2 za Mars. Sodil je dobro M^ehle s pomočjo Dorčeca in Zajca. Izidi mladinskih in rezervnih tekem V mladinskem prvenstvu je moštvo Tobačne tovarne premagalo Mladiko 2:1, moštvo Ljubljane pa mladino Marsa 5:0. Tretja tekma med Hermesom in Zabjakom bo odigrana na praznik. Rezerva Mladike je porazila rezervo Viča 7:0. Korotan je odpravil Zabjak 3:1, rezerva Ljubljane pa rezervo Hermesa 2:1. — S. K. žabjak. Rez. moštvo igra na praznik 29. VI. ob 9. uri dopoldan z Ljub-ljpjio na Hermesu. Kurent, Stergi, Remic in vsi sigurno ob 8.30 v garderobi. Načelnik Razdelitev nagrad ob razstavi športne umetnosti Razsodišče, določeno za dodelitev nagrad na razstavi športne umetnosti, sestavljeno iž gg. G. A. Kosa. B. Kalina in inž. S Bloudka.. je izdalo naslednje oceno: Odsek I.: elikarstvo: I. nagrada 1000 lir Edo Držaj (št. 18: Smučanje v planinah); I. nagrada 1000 lir Janez Trpin (št. 28: Smučanje nizdol; II. nagrada 500 lir Matej Sterncn (št. 16: Tekači); II. nagfada 500 lir M tja Švigelj (št. 23: Nogomet); II. nagrada 500 lir Rudolf Gorjup (št. 26: Proti cilju); H. nagrada 500 lif Josip Beranek (št. 30: Spopad); II. nagrada 500 lir Ciril Novak (št. 34: Tik pred odločitvijo). Odsek II.: kiparstvo: I. nagrada 1000 lir France Gcfše (št. 1: Potapijalka) Nagrade za tujsk^-premetne lepake Sestalo se je razsodišče za dodelitev nagrad za dela, razstavljena na razstavi tuj-skoprometnih lepakov v Jakopičevem paviljonu. V razsodišču so bili: prof. dr. Fr. Štele, kipar Boris Kalin in slikar G. A. Kos. Nagrade so bile razdeljene takole: t. nagrada 2500 lir za lepak št 57 »Sprejem« od Trpina Janeza; ti. nagrada 1500 lir za lepak št. 54 »Ljubljana Marijin trg« od Marjana Laha; III. nagrada 1000 lir za lepak št. 60 »Srce« od Rudolfa Gorjupa. Opozarjamo čitatelje, da je razstava odprta še v nedeljo, 27. junija, in da so vsa dela na prodaj. Kasni zaradi prestopkov nastavitvenih predpisov Zaradi kršitve zakona 0 nastavitvi je mestno poglavarstvo v Ljubljani kaznovalo naslednje osebe m tvrdke: Besenićar Ivan, Debeljak Vlada, Eržen Ana, F Hipovič Pavla, Hribar Jovan, Jager Franc. Kokalj B., Končan Ivana. Krnic Ivana, Kvov-sky Josip. Lipnik Ivan, Mihellč Josip, M helfe Josip, Mrak Franc. Nazor Vladimir, Nazof Vladimir, dr. Oblak Kan, »Novobor«. Omei-zclj Vincenc. Pokraj nska zveza svobodnih poklicev. Pdšnik Rudolf, Ravbaf Vincenc in dr. Vavpetič Lado. zagnani Ljubljana. 28. junija. Trnovsko žegnanje je dogodek, ki ga n« kaže Orezreti; nekateri so mislili, da so TrnoVčani praznovali svoje proičenje *e v četrtek, nt* praznik, ko je bil dan Jane-ža Krstmka, tbda tudi v tem Se TrnovCani drže starih izročil: žegnanje je vselej v nedeljo po dnevu Janeza Kfstnika iti žegnanje Je bilo včeraj. Za to so zvedeli tudi meščani iz drugih četrti, ki sicer zadnja leta radi obiskujejo Trnovo. Vendar bi se Trnovo včeraj nenavadno raz-živeio tudi brez gostov. Najbrž v nobenem mestnem delu ne spoštujejo tako starih izročil kakor v Trnovem. »Avtohtonih« Trnovčanov je sicer ze* io malo. V Trnovem so se naselili ljudje iz vseh delov Slovenije« ne ie to Ljublja* ne, a kdor je postal Trnovčan. je prevzel tudi vse trnovske običaje ali vsaj spoštuje trnovsko žegnanje. S tem si torej lahko pojasnimo, zakaj je bilo včeraj tako veselo v trnovskih gostilnah, kakor da za TrnoVčane na velja Koledar kakor Za druge meščane. Razen tega je pa v Trnovem, v tem blagoslovljenem kraju (čeprav Prešeren poje o kraju nesrečnega imena), zelenjave, dišalo — n# le Po salati — temveč po pecivu. Kar se tiče zalivanja, so pa TrnovCani nepreko#ljlvi. — 3 tem bi bilo povedano skoraj vse o . trnovskem žegna-nju. Kdor ga je zamudil, se bo lahko šel jutri tolažit v Sentpeter, kjer tudi znajo, kako se takšni reči streže. Otmar Frič I Ljubljana, 28/;|unija. Dolgo, dolgo jfc trpel; sicer tiho, a trp^ ljenje je bilo strašno. Imeli smo ga zelo radi, vedeli smo pa, da so njegovi dnevi šteti in da je pomenil vsak dan, ki mu ga ie Se namenila usoda, le podaljšanje mučeništva; zato je ob bridki zavesti, da smo izgubili dragega tovariša, vsaj v tem — da več ne trpi — neka;' tolažbe. Včeraj zjutraj je tiho umrl. kakor je dolgo tiho in potrpežljivo trpel. Delež novinarja je, da njegovo ime navadno zaide v časopisje šele ob njegovi smrti. Čitatelj pozna samo delo anonimnih piscev, pisca morda spozna kdaj po naključju; tako se zgodi, da novinar tudi umre anonimen kakor je živel ter delal, čeprav je pustil vse najboljše sile v poklicu 20 let. Tako se je tudi Otmar Frič udejstvoval kot novinar dve desetletii — kot reporter, športni poročevalec, stenograf itd. — in kdo bi preštel vrstice, ki jih ie napisal.., Z mladostno vnemo ter ljubeznijo se je posvetil težkemu in odgovornemu poklicu, ki zahteva od človeka v pravem pomenu besede kri in živce: šele 18 let je bil star, ko je nastopil službo v našem uredništvu. Pisatelj Ivan Lah, ki je bil njegov profesor na realki, je spoznal njegOVo žilico za pisanje in priporočil je lastnikom lista. Frič se ie oprijel dela marljivo z vso vnemo in kmalu se je izoblikoval v dobrega reporterja, kakršni so bili v tistih časih po prvi svetovni vojni, ko se je naše časopisje naglo usmerjalo Po svetovnih vzorih, zelo potrebni. Za to ga je usposabljalo tudi. da je bil dober poznavalec Ljubljane ter pravi Ljubljančan, čeprav je bil po rodu Čeh. Kot reporter je bil podjeten in iznajdljiv in ni tudi nikdar varčeval svojih sil, ko se je bilo treba vreči v delo tako rekoč z zavihanimi rokavi. Ko je bil že resno bolan, je še dolgo precenjeval svoje sile. Nikdar ni tožil nad svojo boleznijo, preziral jo je in tiho trpel. Prihajal je delat še. ko je že pogosto lovil sapo, hlastal po zraku v zatohlih uredniških sobah. Pred leti se mu je zdravje naglo poslabševalo in bil je nujno potreben zdravljenja. Odšel se ie zdravit na Golnik. Precej se je okrepil, a potrebna bi bila še precej tvegana operacija in tedaj jo je še moral odložiti. Potem pa ni bilo več prilike, da bi se zopet intenzivno in redno zdravil. Se vedno ie delal. Poleti l. 1941 je pa zapustil uredniško delo in Pokojninski zavod mu je začel izplačevati skromno invalidnino kot neozdravljivemu bolniku. Bolezen ga je prisilila, da se je zatekel ponovno v bolnišnico, kjer mu pa seveda niso več mogli vrniti zdravja. Zadnje čase je bil priklenjen na bolniško posteljo 8 mesecev. Kljub hudemu trpljenju in Čeprav se je zavedal, da ni več rešitve, je ostal čudovito veder kakor je bil vse življenja, poln humorja in nalezljivega smeha, da je tolažil Še druge, ko je bil sam najbolj potreben tolažbe. Vedel je, kako je z njim, vendar je včasih še govoril o okrevanju, a bolj zaradi drugih kakor zaradi sebe... Še V soboto'je dejal, da upa na okrevanje, ko je najbrž že jasno slutil konec. Vedno nam bo drag spomin nanj in ostal bo kot primer tihega, neznanega junaka, ki izkrvavi anonimen z nasmehom na ustnicah; mučenika, ki ga je teplo vse življenje in ki umre še sorazmerno mlad — dočakal ni niti 40 let. Drag nam je bil kot dober tovariš in ljubezniv človek blagega srca, spoštovali smo ga pa tudi kot novinarja. Sestro, ki mu je med boleznijo z vzorno požrtvovalnostjo stregla, in sorodnike, ki jim izrekamo iskreno sožalje, naj tolaži zavest, da je imel številne prijatelje in nobenega sovražnika ter da smo sočustvovali z njim v njegovem velikem trpljenju. KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 28. junija: Irenej. Jutri: Torek, 29. junija: Peter in Pavel. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ples na dvoru. Kino Sloga: Spredaj je prostor. Kino Union: Pomladne noči. Četrta sklepna produkcija GA ob 19 v veliki Unionski dvorani. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Ponedeljek: Dr. Piccoli, Bleiweisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus. Moste, Zaloška cesta 47. Torek; Dr. Kmet, Bleivveisova cesta 43; Trnkoczjr ded., Mestni trg 4; TJstar, Selen-burgova ulica 7. Praznično dežurno zdravniško službo bo opravljafla od ponedeljka od 20. do srede do 8. zjutraj mestna zdravnica dr, Jožica, žitko, Pleteršnikova ulioai 13, telefon 47-64. Iz Hrvatske — Razstava hrvatske fotografije v Bukarešti, v Bukarešti je bila 16. t. m. v dvorani ministrstva za propagando pod pokroviteljstvom podpredsednika rumun-ske vlade prof. Mihajla Antonesca in hrvatskega poslanika dr. Branka Benzona svečano otvorjena razstava hrvatske umetniške fotografije. Otvoril jo je minister za propagando prof. Aleksander Marcu. Svečani otvoritvi je prisostvovalo več dostojanstvenikov, med njimi tudi italijnn-ski poslanik Bova Scoppa in italijanski odpravnik poslov Gerbore. — Stoletnica Maksimirja. Društvo Zagrebčanov proslavi na dan Malega šmarna 100-letnico obstoja Maksimirja. Proslava bo ped pokroviteljstvom hrvatskega me« tropSlovenskega Naroda«, gospod Otmar Frič Marljivega, zvestega sotrudnika, ki je dolga leta vzorno delal za napredek nagega podjetja, bomo ohranili v najlepšem spominu. Ljubljana, 2*?. junija 1945. Konzorcij Ilctov r JUTRA" Sfev. 144 »SCOVENSKT NAROD«, ponedeljek, 28. junija 1943-XX. Stran 3 Nakazovanje bolniških dodatkov i / Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati po-•ebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odaek ljubljanskega mestnega pre-ekrbov&inean urada meseca julija delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 parno v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka- Ulica 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 8. julija samo bolnikom, tli imajo pravice tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v četrtek* 1. julija, bolniki a Začetnicami A do t); v petek. 2. julija, 2 začetnicami E do J; v soboto, 3. julija, z začetnico K; v ponedeljek. 5. julija, t začetnicami L do N; v torek, 6. julija, K jaće'nicama O in P; v sredo, ?. julija, 2 začetnicami k do T in v četrtek, 8> julija, z začetnicami U do 2. Od B. do 16, julija drugim bolnikom, ta ko da pridejo na vr?to v petek. 9. julija, bolniki z začetnicami A do t); v soboto, 10. julija, z začetnicami E do J; v ponedeljek, 12. julija, z začetnico K; v torek, 13. julija, z začetnicami L do N; v sredo, 14. julija, z začetnicama O in P; v četrtek, 15. julija, z začetnicami R do T in v petek. 16. julija, bolniki z začetnicami U do 2. Od 17- do 24. julija bo bolniški odsek delil nakazila zj> zladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto, 17. julija, upravičenci z začetnicami priimka A do D; v ponedeljek, 19. Julja, t začetnicami E do J; v torek, 20. julija, z začetnico K; v sredo, dne 21. julija, z začetnicami L do N; V četrtek, 22. julija, z začetnicama O in P, v petek, 23. julija, z začetnicami R do T in v soboto, 24. julija, upravičenci z začetnicami U do Z. £dr*%-«tveni uvodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo Po nakazila od 1. do 10, julija samo popodne. Bolniki« ki dobivajo dodatek mesa, noj I seboj prineso živilsko nakaznico za me-?ec julij z odrezki Za meso. Vsem onim, ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso. Opozarjamo, da sprejema mestni fizikat zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu. Reklamacij zamudnikov zaradi veHkega navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki se naj upravičenci po njem natanko ravnajo ter naj zato izrežejo in shranijo. DNEVNE VESTI Jutri, na praznh sv* Petra in Pavla, „SlovensM Narad" ne, 'z'đc. — Minister Bonomi v Milanu. V četrtek 5e obi?kal Milan minister za izmenjavo in Valute Boncmi. Prisostvoval je važnemu Sestanku uvoznikov in izvoznikov, na katerem se je razpravljalo o vprašanjih italijanske mednarodne trgovine. Sestanku SO prisostvovali številni zastopniki milanskih oblasti. Zaključil ga je minister Bo-Uomi. ki je orisal smernice za bodoče delo. — Patriotična gesta nagrajenega slikarja. Slikar Primo Conti iz Firenc je bil nagrajen na umetniški kvadrienali v Rimu. Znaten del nagrade je podaril v korist enega izmed otrok, ki so osiroteli v sedanji vojni. ■— Razstava dalmazijske arhitekture v Kimu. V sredo je bila otvorjena v Rimu razstava dalmazijske arhitekture, ki jo je organizirala Kr. akademija, v San Luci. Otvoritve so se udeležili državni podtajnik y ministrstvu za ljudsko kulturo Ri-naldini kot zastopnik vlade, predstavniki stranke in zbornice fašijev in korporacij, rimski guverner, zastopnik Italijanske akademije in številni drugi predstavniki prestolničnega kulturnega in političnega življenja. Na razstavi je zbran obilen fotografski in plastični material, ki dokazuje najčistejše italijanstvo beneške in rimske Dalmazie. — Javna dela v Italiji. Ministrstvo za javna dela je objavilo zanimive številke o svojem delovanju. Po vsej Italiji je V ■teku 1582 javnih del. Med nje niso prišteta popravila vojne škode. Proračuni za ta javna dela znašajo nad 1,100.000 Lir. 711 javnih del se je začelo že v prejšnjih letih, 871 pa letos. Za letos začeta javna dela bo potrošenih 400,000.000 Lir. Na severno Italijo odpade 369 javnih del za 34 milijonov, na južno Italijo 542 za 233 milijonov in na otoke 303 za 306 milijonov Lir. . ■ — Žensko osebje v službi na rimski postaji Termi ni. Te dni so na rimski postaji Termini ženske zamenjale večino moškega osebja. V kratkem bodo ženske zaposlili kot sprevodnice na vlakih, in sicer najprej v 1. in 2. razredu, kasneje tudi v 3. razredu. — Žrtve mareličnih koščic. Časopisje je že večkrat opozorilo na nevarnost zastrup-Ijenja z raznimi jedrci iz sadnih koščic; Kljub temu se ji posveča še vedno premalo pozornosti. Te dni je v Napoliju umrl 9-letni Salvatore Perni, 2 uri potem, ko je použil nekaj mareličnih semenskih jedrc. V napolijsko bolnišnico so pripeljali tudi 6 otrok in njihovega očeta, nekega Josipa Zoppa, ki so kazali znake zastrupljertja iz istih vzrokov. Njihovo stanje pa ni življenjsko nevarno. — Avtobus je padel v prekop. Avtobus, ki vozi na progi Modena—Povulo je padel v četrtek v prekop Cerca v okolici Mode-ne. Bil je poln potnikov. Šofer se je hotel z nag'i m zavojem izogniti trčenju z nekim neprevidnim kolesarjem in je ZaVo-zil na rob prekopa. — Podtajnik Peverelli na Siciliji In v Kalabriji. Državni podtajnik v železniškem ministrstvu Peverelli je obiskal V spremstvu generalov Raffaldija in Ber-tocehija nekatere kraje v Kalabriji in na Siciliji. Ogledal si je železniške in pristaniške naprave, ki so bile prizadete po sovražnikovem bombardiranju. — Sestanek odbora mednarodnega zavoda za kmetijstvo. V Rimu zboruje te dni odbor mednarodnega zavoda za kmetijstvo, ki mu predseduje baron Aceroo. Razprav se udeležujejo uradni zastopniki j Argentine. Birme, Bolgarije. Danske, Fin- 4 site, Francije. Japonske. Hrvatske, Irana, Globoko potrti javljamo tužno vest, da je davi preminul po dolgem trpljenju naš brat, strle in svak, gospod OTMAR.FRIĆ NOVINAR pogreb bo v torek, dne 29. Junija ob 15. te kapelico av. Jožefa na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 27. junija 1943. BLjaNSKI KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Fosco Oiochettl m Laura Solati v njunem najnovejšem filmu pretres« •ljive vaeb'ne živa stika Film je bil sneman tudi v Triestu Drugi soigralci: Čamilo Pilot to, Lauro Gazsolo Poleg še doku men tari j: STRAŽA NA NEBU Radi velike dolžine filma predstave ob 14., 16.15 in 18.S0 KINO MATICA Priljubljena Marinka Kock v duhoviti komediji iz avstrijskega dvora. Petje, ples, sijajna glasba Kes na dvoru Soigralci: Wolf Albach Retti, Lucle Englisch Predstave ob: 15., 17. In 19.15 url Predstave ob 15., 17. in 19.15; ob nedeljah in praznikih matineja ob 10.30 trske. Italije, Nemčije, Paragvaja, Portugalske, Romunije, Španije. Švedske, Švice. Turčije in Madžarske. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 51. z dne 26. junija 1943-^X1 objavlja razg'as Du-ceja z dne 12. junija 1943-XXI. Pristojnost za sojenje kaznivih dejanj po nared-bah Visokega komisarja v Ljubljani :n popravek v naredbi o novi razvrstitvi vin. — Iz trgovinskega registra. Na podlagi naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 62 z dne 29. maja liH3 o odpravi moratorija Ljubljanski kreditni banki (Si. št. 44. z dne 2. junija 1943) se odreja izbris zaznambe pod zap. št, 7 76 z dne 31. avgusta 1935 o odložitvi plačil za šest let, provedbi valorizacije nepremičnin, znižanju obrestne mere za stare vloge, emisiji prioritetne glavnice po Din 20 milijonov ter finančnih olajšavah v smislu čl. 15. in 68. Uredbe o zaščiti zavodov in njihovih upnikov z dne 22 novembra 1934. — Zadružna tiskarna, družba z o. z.: izbriše se zaradi izstopa poslovodja Ceč Karel, vpiše se poslovodja Ko-šiček Joža. generalni tajnik Ljudske tiskarne in knjigarne v Ljubljani, Semeni-ška ul. 2. Ljubliattska gradbena družna z o. z. v likvidaciji je bila zaradi končane likvidacije 10. junija 1943 izbrisana iž trgovinskega registra. — Za mrtva proglašena* Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Bizjak Anton. roj. 24. novembra 1882 v Ljubljani, sin Antona in Lucije roj. Ribnikar. rk. vere, samski trgovski pomočnik, stanujoč v Ljubljani, Bohoričeva 16, pristojen v LJubljano, ki je odšel 1902 na Dunaj za delom. Kje se je ustavil, ni znano in ni potem bratu več pisal. Domneva se, da je mrtev. Po 1. juliju 1944 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi . mrtvim. Okrožno sodišče v Novem mestu je pa uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega delavec Martin Marinč. roj. 30. marca 1879. v Brsniku pristojen v občino Fara. okraj Kočevje, ki je odšel 1. 1912 za delom v Ameriko, Od koder j-e baje 1. 1919 zadnjič pisal. — Spomenik Balbu v Ferrari. Duce je odredil v zveži z obletnico srftrti Itala Eal-ba, naj se pred oži prihodnji seji ministrskega sveta načrt zakona za postavitev velikega spomenika kvadrumviru in letni skemu maršalu Italu Balbu v njegovem rojstnem mestu iTerrart; — Porast hranilnih vlog v italijanski poštnf hfahi'nici. Konec 1 1941 je italijanska poštna hranilnica Upravljala 26,000.000 hranilnih vlog z okoli 47 milijardami Lir, Lani se je Znesek prihrankov zvišal na 57 milijard, pr? čemer niso V to vsoto vračunane obresti. — Obtok bankovcev. Po podatkih finančnega ministrstva ie bilo konec marca leta 1942 v obtoku bankovcev za 4.534.000 000 Lir. Kasneje je bila v juliju odobrena izdaja 10-lirskih bankovcev za 500,000.000 Lir, v oktobru 5-lirskih bankovcev prav tako za 500,000.000 Lir, V decembru 10-1 irskih bankovcev za 500,000 000 Lir in aprila letos 10 in 5-lirskih bankovcev. Vsakih za 500,000.000 Lir. Tako je bilo V aprilu v Obtoku bankovcev za okoli 7 milijard Lir. — Razvoj trgovine med Italijo in Švedsko. V začetku letošnjega leta je bil dosežen v okviru posebnega mešanega odbora nov trgovinski sporazum med Italijo in Švedsko. Med obema državama je v se* danji vojni znatno porasla izmenjava blaga. L. 1936. na primer je italijanski izvoz na Švedsko dosegel le 0.5% švedski nakupov V tujini. V 1. 1941—1942 se je zvišal na 9°/o. V še večji meri se je poveč-al uvoz. Italija je glavni kuped za švedsko celulozo (okoli % vsega švedskega izvoza). KINO UNION Odličen švedski film iz modernega družabnega Življenja Pomladne noči V glavnih vlogah: Ingrld Bergman, Lars Hanson in drugi odlični švedski igralci Poleg tega kot dodatek najnovejši risan film Predstave ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri ŽALUJOČI OSTALI IZ LJUBLJANE —-lj Nezanesljivo vrem«. V soboto se ni motil, kdor je verjel barometru; vreme se je v resnici zopet posabšalo. Vendar zračni tlak ni bil posebno nizek. V soboto je pošteno lilo in včeraj je še rosilo dopoldne ter ni bilo nobenih izgledov, da se bo začelo jasniti, Zvečer je pa bilo nebo že povsem jasno in sprehajalci so še ujeli nekaj prijetnega sonca. Ker je pa bilo oblačno skoraj ves dan in je pihal hladen veter, je maksimalna temperatura včeraj dosegla samo 18.6°. Ponoči se je zače'a vlačili megla, ki je bila davi želo gosta. Zdelo pe nnm je precej hladno; minimalna temperatura je znašala 10°. Zračni tlak je znašal 764 mm. —lj 50-letjiico rojstva bo praznoval jutri g. Hinko Chr;s(cff izvršilni referent Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Rojen kot sin Josipa Christof-a, šolskega ravnatelja v pok., dne 20. junija 1893 v Kostanjevici na Krki, je služboval po gimnazijskih študijah od .fta 19i 1 do leta 1919 kot ravnatelj cdv. pisarne g. dr. Ivana Fermevca v Ptuju. Leta 1920 je pa prestopil v javno službo Pokojninskega zavoda v Ljubljani.^kJer je še danes. Jubilant, ki ima Za seboj žertfld 3* let pisarniške službe, je znan kot prijazen, strpljiv in miren uradnik, s Čimer si je pridobil nešteto prijateljev, ki mu žele ob srečanju z Abrahamom še mnogo zdravih in srečnih let! —lj Sprejem v I. razred drž. vadnice* Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani sporoča staršem, ki So prigasili svoje otro» ke za sprejem v 1. razred tukajšnje deske in dekliške vadnice, da bo zdravniški pre-gied v Higijenskom zavedu (proj Šoiska poliklinika). Aškerčeva cesta, v mesecu jti-liju in sicer za dečke dne 5. julij -i in za deklice dne 6. jvt ija. Obakrat od 3\ ure dalje. Starši, ki želijo svoje dtreko še- prijaviti za sprejem v 1. razrčd tuitaišnje vadnice, naj to stere dne 2. juliju dopoldne v oUarni učiteljišča. Ravnateljstvo pripominja, da je dečkov že kar dovolj prijavljenih, pač pa je prostih še nekaj mest za delil i ce. Ravnatelj* —lj fcnani slikar MUcš Sušteršič, ki je ljubiteljem domače uncdabljajoče umetnosti dobro znan že od prvega samostojnega nastopa, ko je V Obersneovi galeriji prN red i i razstavo »Slovenske vasu, je ponovile opozoril n&se. V Kosovom salonu je postavil na oglej zbirko petnajst'1! izb'ć,-rtih olj. ki jo je imenoval »Moja porrt*&d*. Učinkovito je obdelal nekaj motivov Iz Velikih Lašč. Lepa olja bodo razstavljena le nekaj dni. —lj Ce istiri voz električne cestne I** leznice. Oni dan so ljudje, ki radi posta* laj o pred glavno pošto in tam okrog, zla* sli na širekem pločniku pred palačo »Ba^ te«, in potniki cestne železnice, imeli pri^ liko videti, kako iztirj tramvaj, kar se V našem me?tu redko pripeti. Na izredno ostrem ovmku pred glavno pošto je namreč skočil iz tira odprti priklopni voz, ki ga je vlekel motorni voz Štev. 2 v smeri Ajdovščina—magistrat. Ker se tramvaji na tem ovinku zelo počasi in previdno premikajo, sta se oba voza takoj po iztir-jertju ustavila, potniki v prikolici pa so se cčividno prestrašili, ker So jadrho po-skakali na cesto. Čeprav So že čež pet minut priklopni vpz spet spravili V tir* se je pred glavno pošto nabralo kakih deset tramvajev, ker je bil zaprt promet v obe smeri proge Vič—Ajdovščina in proga smer Ajdovščina-^-magistrat. Iztirjeno prikolico, ki je silila v Šelenburgovo ulico, je potegnil spet na progo motorni voz. —lj De'a v pražakovi ulici lepo napredujejo. Dela za obnovitev betonskega ce* stišča v Pražakovi ulici lepo napredujejo. Kakor smo že poročali, je cesta zaprta na odseku od Miklošičeve do Trdinove ulice Lep del tega odseka je že obnovljen. Novi betonski tlak je gladek irt nekoliko dvignjen proti sredini, kjer je razpolovben. Delajo seveda samo ob suhem vremenu. —lj Hodniki za pešce v Šubičevi ulici so že obrobljeni« Hodniki za pešce na novem odseku Subičeve ulice so že v ceoti obrobljeni s kamnitimi robniki. Zaenkrat so posuti z gramozem, v bližnji prihodnosti pa bodo seveda primerno tlakovani. Novi pločniki so široki, tako da bodo kos še tako živahnemu osebnemu prometu. —lj Ravnateljstvo L moške reaule gimnazije ▼ Ljubljani javlja, da se s L julijem t. 1. preseli v lastno šolsko poslopje v Vegovi ul. št, 4, Od tega dne se bodo vsi izpiti in vse šolsko delo opravljal) tam. Vsi razglasi ravnateljstva bodo nabiti na glavni deski v avli aH pa pred ravnateljevo pisarno. —lj Četrt«, sklepna produkcija Glasbene akademije. Izredno zanimanje, ki ga kaže gla&boljubeče občinstvo za produkcije Glasbene akademije, je najbolj* dokaz za vlsck, lahko rečemo koncertni značaj vsakega nastopa. Tudi spored četrte sklepne produkcije dosega koncertno raven, ne le po izvajanih skladbah, ampak tudi po kakovosti izvajanja. Nastopili bodo učenci prof. Trostove, Vogelnikove. Pfelferja, Ll-povška. skerjanca. Betetta. Launa. Trosta. A. Ravnika in siaisa s skladbami za petje, klavir, vilolino. klarinet in klavirski trto m godalni kvartet. Pester spored obsega skladbe Schumanna, Griega. Oreca-nlnova. Paganinija. Beethovna. 6ohma. FVanza. Qurlitta, Bortklevicza. Sauerja. Sk.'jabina. Cajkovskega. Vit. Novaka in doma'^ avtorje Lajoviea, Pahorja In Pe-triča. Nastop bo v ponedeljek 28 t. m. ob ld. v veliki unionskl dvorani. 3por#di po 3 in 1 liro se dobe v kflj:garnJ Glas-ben«. Matice. -—lj Žogoza-Mali gospodar obveščata svoje člane, da bo organizacija razdelila ta teden v sredo, četrtek in petek, dopoldne in popoldne serno nakazi a za junijski cbrok krmil. Vrstni red je sledeč: Sreda 10. junija dopoldne čike A, fi. C, C, D. popoldne E, F. G, H. I, J: četrtek 1. julija dopoldne črke K, L. M, N, popoldne O, P, R; petek 2. julija dopodne črke S. 3, T, TJ, popoldne V, Z, 2. Kdor zamudi, mu zapade junijski obrok krmil. Blago samo se bo delilo šele s 5. julijem po že določenem redu. ki je objavljen v okrni društvenega lokala. Radi izrednega izdajanja nakazil odpade ta petek sprejem volne' lft kož ter vsa ostala prodaju —lj Osetnr 1 I i • otMD- ne izkaznice bodo vse poslova:-":.e sprejemale tud: na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. od 8. do 12. ure. Poslovalnica «. 2, ki je dc: cdaj uradovala v Turjaški palači v Goeposkl ulici 15, se preseli v solo na Grabnu, Zoisova cesta, kjer bo poslovala od *9. junija dalje. Bpet opozarjamo vse moške od 19. do 60. leta, da morajo dO 1. juHja vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice. _lj t*Ota sklepna produkcija Cifasbene akademije bo 30. *. m. ob 19. v mali fil-harmoniCnl dvorani. Naatopih b:do učenci sef-rež serja pref. C. Debevca z recitacijami klasične dobe. Na ta nastop gojencev oddelka za igralsko Umetnnel že r.iaj opozarjamo občinstvo. Prodaja sporedov se bo vrdila v Matični knjigarni po običajnih cenah _lj Nova knjiga za mladino i napeto vsebino ie »Tarzan«, kralj džungle, ki je izza v Knjigarni Tiskovne zadruge. Se-lenburgova ul. 3. _lj Odseki mestnega preskrhcivaln*"ga ur«da, ki imajo svoje prostore v II. nadstropju Mestnega doma in v Mahrovl hiš!, v ponedeljek 28. in v sredo 30. junija zaradi snaženja ne bodo poslovali ter bodo uradovali samo v najnujnejših primerih. Vsi drugi odsek.! prcskrbcvalne^a urada, ki so nastanjeni po drugih poslopjih, bods pa navedene dni uradovali v polnem obsegu. Dvs smrtni žrtvi sobotne nevihte Na travniku 9b Cesti v Zetstti leg |e strela csfcla Janeza Avšica iz Sneberij In dijaka Jaitsza SkerLa Ljubljana, 28. junija. 2 začetkom poletja so sc začele tudi nevihte. Zadnje dni prejšnjega tedna se je vsako popoldne poslabšalo lepo vreme. Okrog Ljubljane in čez njo so divjale nevihte, ki so pesebno nagajale sušilcem sena, saj je za košnjo in spravljanje sena že skrajni čas. Tudi v soboto je bilo na barjanskih travnikih vse polno suš Icev, ki so marljivo vihteli grablje In vile v upanju, da bodo do večera srečno naložili in speljali domov že posušeno seno; Precej travnikov je last kmetov s Posavja, ki so se pripeljali na delo že na vse zgedaj. Med nj'mi so bili tudi A v s i č e v i iz Snebei ij, ki ima.o ob Cesti v Zeleni log okoli 11 ha velik travnik. Cecta v Zeleni log se odcepi od Ceste dveh Cesarjev na levo med Cesto na Rakovo jelšo in znan d stanovanjsko kolonijo »Sibirijo*. Travnik, ki Upata v njegovi bližini svoji hišici posestnika čamernik in stolar Sever, je last Avšičsvih že nad 40 let in ga je kosil že oče sedanjega gospodarja. V sobot3 so se pripeljali na delo na dveh vozovih trije bratje in szstra. Med njimi sta bila lastnik Jakob In 47ietni Janez. Ta je bil Že štiri leta vdovec in je do •2iflme smrti '"Irtvel * »a^eTnuCttri: Ko j* " ovdovel, se je preselil nazaj na očetcv dom in pomagal bratu, ki je bil prevzel domačijo. Bil je zelo delaven in vesten mož. Med brati in sestro je vladala zgledna sloga in z združenimi močmi so delali za napredek domačije. Na travniku so jim pri cbračanju sena in ^kfsneje pri nakladanju na voz pomagali se drugi ljudje iz bližnjih hiš. Marljivo se je med njimi sukal Zlasti llletni dijak Janez S k e t' 1, ki je letdS dovršil peti razred osnovne šole in ga je oče, ključavničar v »SaturnusU«. hotel jeseni vpisati v gimnazijo. Ljudsko Šolo je dovršil s prav dobrim uspehom in je bil s svojo marljivostjo, ubogljivostjo in razumnostjo staišem v največje veselje. BI je njihov edini sin poleg dveh sester, katerih ena cbirkuje že učiteljišče. Hud udarec za škerlove je bilj ko jim je predlanskim umrlo ena izmed hčerk. Skupno je bilo na travniku zaposlenih 10 Jjudi, ki so delali z veliko vnemo, posebno, ko so ckoli 11. ure opazili, da so zagrnili nebo nad Kamniškimi p Lan nami temni oblaki in da se bliža nevihta. V začetku je kazalo, da nti z umetnim dihanjem. Ves trud pa je bil že zaman. Bila. sta že mrtva in tudi rešilni AVto, ki te takoj prispel na kraj nesrečo, ni b!3 več potreben. Po prihodu karabinjer-jev je trupli odpeljal voz pogrebnega zbvo-da na 2ale. Konja, ki so mu takoj izpustili kri; je pa odpeljal mes?r. Vest o tragični nesreči se je naglo razširila po Trnovem. Ljudje poselmo sočustvujejo s »kerlovimi, ki j*m je bil s smrtjo sina. - edhica za lan hud udarec. Njegov pogreb bo danes ob 15.30 iz kapele sv. J«neza na 2alah. Janeza Avšiča pa »o prepeljali na dom v 9neberje in ga. bodo pokopali n idobitev za delojemalce Ljubljanske pi:!:LJme je priznanje organizacij in s tem iiadaljevanje strokovnega udej-stvovanja. Načelo, da je treba omogočiti slovenskim delaivcem in nameščencem so-cdločfvanje pri reševanju gospodarskih in ■ocilnih vprašanj po sindikatih, je odpravilo mnoge nejasnosti, nastale po državno pravnih sprem embeih zfiaj tem ozemlju, še poraembncjia je bila o J ločitev nadzorne oblasti g"le 1 c enotnosti organizacije ob udeležbi prejšnjih strokovnih delavcev, in sicer po naredbi Vis. komisarja, izdani 8. julija 1941, št. 61. šele ob koncu avgusta lani je prenehal poslovati prejšnji upravni odbor PT>Z (Pokrajinske delavske zveze), sestavljen iz preilsednikov bivših strokovnih združenj. Zaščita delojemalskih interesov je bila poverjena enotni zvezi, ne da bi pri tam delali k?flsršne koli razlike med pripadniki raznih naziranj; zajamčeni sta bili nepristranost in neprekinjenost udejstvo-vaaja. Ustroj PDZ PDZ se deli na štiri oddelke. Oddelki so razdeljeni na pokrajinske in občinske sindikate in na strokovne skupine. Oddelki ustrezajo štirim glavnim strokam proizvodnje: industrijski, poljedelski, trgovinski in bančno zavairovalni. Ta organizacija se razlikuje od one v drugih pokrajinah, kjer ao glavne proizvajalne panoge dejansko in pravno povsem samostojne in sestavljarjo 4 ločene pokrajinske zveze. Razdelitev po jMiW%nii je višja in bolj zamotana oblika, m zahteva znatno več prilagodi t vernih zmožnosti in strokovnih izkušenj. Formalna juheUul je v tem, da so v naši pokrajini na čeka zveze, oddelkov in sindikaJtov pred-nulnili i med tem ko je po italijanski ure-alje je bilo ustanovljeno Združenje javnih uslužbencev z naredbo St. 162 2. maja 1942 in hkrati z isto naredbo je bilo ustanovljeno Združenje pripadnikov državnih industrijskih podjetij. — Sindikalne organizacije, delodajalci, delojemalci in pripadniki svobodnih poklicev, ter zadružni zavod so združeni v Pokrajinskem korporacijskem svetu, čigar naloga je, da zastopa koristi gospodarskih strok In da pospešuje njih vzporeditev v skladu z državnimi koristmi. Vpliv na delovno pravno zakonodajo Nova ureditev strokovnih organizacij je delno vplivala na delovno pravno zakonodajo v naši pokrajini kljub načelu, da ostanejo prejšnji zakoni zdaj še neizpre-menjeni. Delno se je spremenilo izvajanje obstoječih zakonov; nekatera določila so bila prilagođena novim razmeram in potrebam. Pravno osnovo spremembe je treba iskati predvsem v Delovni ustavi (Carta del lavoro), ki je bila razširjena na Ljubljansko pokrajino s kraljevim ukazom z dne 26. decembra 1941, št. 1583; s tem so bila uveljavljena v naših krajih osnovna načela korporacijske in sindikalne ureditve. Do največje spremembe je prišlo pri kolektivnem urejanju delovnih odnosov. — Združitev Delavske zbornice In stre kovnih organizacij v Pokrajinski delavski zvezi je odpravila vse težave zaradi izločitve prisilnih organizacij kot strank pri sklepanju kolektivnih pogodb, kakor so določali prejšnji predpisi, ki se je po njih morala Delavska zbornica omejevati samo na posredovanje. Tako so bili delojemalci izenačeni z delodajalci; za delodajalce je bilo že z naredbo o določitvi minimalnih mezd in sklepanju kolektivnih pogodb 1. 1937 razveljavljeno načelo obrtnega zakona. Enotno in izključno zastopstvo delojemalcev je omogočilo sklepanje kolektivnih pogodb za posamezne stroke kot celoto brez oblastvenega posega po naredbi iz 1. 1937; tista naredba je določala razširitev kolektivne pogodbe na vsa podjetja iste stroke z banovo odločbo ob izpopolnitvi nekaterih pogojev glede števila podjetij tn delojemalcev. Sklepanje kolektivnih pogodb Sindikati so se torej lahko uspešno lotili dela. Opravili so naslednje dek>: V industrijskem oddelku je balo sklenjenih 26 popolnih koietivnth pogodb in sna nepopolna in doseženi so biH trije meadm nmnrf. V pol^sdtelsfosm oddollra Jbi MB I sežen en mezdni sporazum. V trgovinskem odd. sta bili sklenjeni dve popolni kolektivni pogodbi in ena nepopolna. V bančno zavarovalnem oddelku so b#e sklenjene 3 nepopolne kolektivne pogodbe. Skupaj je bilo torej sklenjenih 28 popolnih kolektivnih pogodb, 5 nepopolnih in 4 mezdni sporazumi. — V območju zakonite ureditve minimalnih mezd je dejansko izločena možnost oblastvenega neposrednega posega. Prepuščeno je sindikatom reševanje teh vprašanj s pomočjo kolektivnih pogodb. Prilagoditev zavodov socialnega zavarovanja Do organizacijske prilagoditve zavodov socialnega zavarovanja novim razmeram je prišlo sorazmerno hitro; ni pa prišlo do bistvenih sprememb glede pravic in dolžnosti zavarovancev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev se je z naredbo št, 8S z dne 16. avg. 1941 osamosvojil od zagrebške centrale ter je bil preimenovan v Zavod za socialno zava * rvanje Ljubljansko pokrajine. Zaradi tega sta postali tudi Romi§lka blagajna TP^* in Bolniška blagajna »Merkurja« krajevni organizaciji tega zavoda. Spremenjeni so bili samoupravni organi Pokojninskega zavoda za nameščence, in sicer z naredbo št. 155 z dne 29. julija 1942. Odpravljen je bil delegatski zbor in njegove pravice in dolžnosti so bile prenesene na Visoki komi-safiat. Za imenovanje upravnih organov — razen predsednika zavoda in zavod Dve-ga razsodišča — je bil predpisan predlog sindikalnih zvez. Ko je minila funkcijska doba, so bili samoupravni organi Zavoda za socialno zavarovanje in njegovega krajevnega organa TBPD zamenjani z drugimi, predlaganimi po zvezah delodajalcev in delojemalcev. — V pokojninskem zavarovanju je prišlo do nekaterih pomembnih sprememb, ki pomenijo predvsem prilagoditev prispevkov in dajatev novim gospodarskim razmeram. Z naredbo št. 150 z dne 16. julija 1942 je bila znižana starostna meja za vpokojitev, dalje določeno začasno zvišanje rent, spremenjena je bila draginjska doklada, zmanjšano število plačilnih razredov ob zvišanju zavarovanega letnega zaslužka itd. Pri drugih zavodih socialnega zavarovanja se zavarovalno pravni predpisi niso spremenili. — Pomembna je preureditev Borze dela. Prvotno je bil ustanovljen Pokrajinski namestitveni urad predlanskim, lani je pa pršlo do preureditve Borze dela same: odprava ravnateljstva; Borza izplačuje podpore za nezaposlene ter namešča delavce in nameščence; določeni SO bili novi organi, imenovan strokovni svetovalec itd. Materialno pravni predpisi o nezaposlenem zavarovanju so ostali še neizpremenjeni. — ■ Socialno zavarovanje je bilo lani izpopolnjeno z uvedbo družinskih do klad in z na-V redbo z dne 13. januarja 1942 je lila usta- / novljena Blagajna za izplačevanje družin- \ skfh dcMadL Tfa blag-adna je v ign-avnem^ pogleda priključena zavod« za socialno javar tfle v IT. etoftetjci štiri vojne, Id so trajale nd 20 let, je h£br v 18. stoletja samo ena daljša vojna, in sicer nordijska od 1700 do 1721 med švedskim kraljem Karlom XII. na eni ter Rusijo, Dansko in Poljsko na drogi strani za nadvlado nad Vzhodnim morjem. V to vojno so posegle še Anglija, Harmover in Pruska. Nad 10 let je trajala tudi velika turška vojna z brezuspešnim obleganjem Dunaja od 1682 do 1699 in 13 letna španska nasled-stvena vojna od 1701 do 1713 med Francijo in cesarjem Leopoldom I., ki je šla vzporedno z nordijsko vojno in privedla do zveze pomorskih velesil Anglije in Ho-landske z Nemčijo in Portugalsko proti Ludviku XIV. Druga vojna Ludvika XIV. je trajala od 1688 do 1697. Vojna za avstrijsko nasledstvo je bila končana šele čez 8 let (1740—1748). Turška vojna od 1657 do 1664, druga vojna Ludvika XIV. proti Nemčiji od 1672 do 1679 in brezuspešna vojna Friedricha Veli: aga prots nadmoćni koaliciji najmočnejših evropskih držav od 1756 do 1763 so trajale po 7 let. Okrog pet Križanka št. 90 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. necivilizirani, nekulturni narodi; 7. zanimivost za geologa in mineraloga; li), plačilo, ki še ne obvezuje k izpolnitvi kupčije; 16. ojačevalec glasu; 18. svetopisemski vzklik^20. svetopisemski prerok; 22. zelo star; 24. evropska poročevalska agencija; 25. politična zveza; 26. nevestin ponos; 29. obmejni državni uradnik; 30. podredni veznik; 31. je bil Adam v raju; 33. deli rastline (Ij je ena črka); 34. patriarh, dobro ohranjen starček; 35. otok v Adriatiku; 36. začinjeni; 38. deli celine; 40. predlog;. 41. kazalni zaimek (množ.); 43. iridij; 44. začetnici psevdonima slovensk. pisatelja. Jurčičevega učenca; 46. podaljšanje roka izpolnitve; 49. igralna karta (srbhrv..); 51. francoski revolucionar: 54. pritoka Vi sle oziroma Dnje-pra; 56. evropski narod; 58. ogrski kraljevski namestnik: 59. vrsta kopeli. Navpično: 1. orožje, ki je dobilo ime Po francoskem mestu; 2. letovišče v Švici; 3. zgoden; 4. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika in dramatika; 5. resničen, dejanski; 6. moško ime; 7. vojaški poveljnik, častnik: 8. planinsko zavetišče; 9. barometer; 10. medmet; 11. rimska provinca med Donavo in Innom; 12. svetopisemska osebi. 13. predlog; 14. elektroda; 17. arabski konj; 19. Azijat; 21. začetnici imena in priimka enega najstarejših slovenskih slovničarjev; 23. ni niti malo; 27. delovni pripomoček; 29. dolžnost, opravek; 32. začetnici priimka in imena slovenskega pesnika: 35. razdobje, termin; 37. valutna enota: 39. rimljansko oblačilo; 42. žensko ime; 45. glej 21. navpično: 47. plačilo (v dialektu); 48. pripadnik evropskega naroda: 50. Adamovo rebro (množ.): 52. veznik (pesniška oblika): 53. osebni zaimek: 55. hrepenenje, optimistično razpoloženje: 57. italijanski osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE ST. 89 Vodoravno: 1. Paka; 5. skobec; 10. zabela; 15. Emona: 16. ulema; 18. Orel; 19. rasa; 20. trobilo; 22. agava; 23. ol; 24. terapija; 26. vratar; 27. ironiki; 30, ato; 31. ujemati se; 33. upori: 34. uk; 35. rak; 36. ro; 37. Ineni; 39. Anam: 41. Atene; 42. Ala-mut; 43. sir. Navpično: 1. pero; 2. Amalija; 3. kos; 4. anatom; 6. koraki: 7. bubi; 8. Elija; 9. cela; 10. za; 11. Bogatin; 12. Erato; 13. leva; 14. Alarik; 17. mo; 20. Triton; 21. opisi; 22. Ararat: 25. Enare; 28. reka: 28. spim; 31. ura: 32. ena; 33. Una; 34. mu; 38. el; 40. as. Humorističen roman »Seveda! Tako mil je! Nič me ne bi moglo pripraviti, da bi se mu odrekla. Rada ga imam, svojega starega Petra. Vse, kar sem ti rekla o njem, sem rekla sama zato, da ti pokažem njegovo srčno dobroto. Vse bi storil zame. Ali torej hočeš, da mu pre-tipljem obisti zastran te istorije z Ogdenom?« Ta čarobna beseda je odvrnila misli gospe Fordove od zakonske pri h od no si gospoda Burnsa in ji ga pokazala v podobi blodnega viteza. Srečen smehljaj ji je zaigral na obličju. Pogled na gospoda Burnsa v oklepu blodnega viteza je blažil grenkobo poraza. Pripetljaj z gospodom Mennickom je dobival značaj navadne praske ne pa odločilne bitke. »Sapo mi jemlješ, dragica!« je vzkliknila nato. >Ih kako meniš, da naj bi nama gospod Burns pomagal?« ..»Oh, stvar je preprosta! Si slišala gospoda Men-nicka, ko je cital brzojavko ? Ogdena bodo poslali na kako zasebno šolo. Nu, in Peter pojde z njim.« >A kako ? Tega ne razumem. Saj niti ne vem, za katero šolo se bo odločil gospod Mennick.« * »Takoj bova zvedeli.« »In kako naj gre gospod Burns z njim f< »Nič ni lažjega, povem ti. Predstavil se bo kot mlad človek, ki ima nekaj pod palcem in bi rad sam ustanovil tak zavod. Ravnatelju Ogdenove šole bo ponudil, naj ga proti plačilu zmernega zneska za nekaj časa nastavi kot pomožnega učitelja, da se priuči poslu. Ravnatelj bo to z veseljem sprejel, misleč, da gre za lahak zaslužek. Peter v Oxfordu sicer ni dosegel Bog si ga vedi kakih stopenj, mislim pa, da se je v sportu zelo odlikoval. Z vidika zasebne šole bo torej pomenil nad vse dragoceno pridobitev.« »Toda... ali bo hotel?« »Upam, da se mi ga posreči pregovoriti.« Gospa Fordova je poljubila prijateljico z navdušenjem, kakršnega je kazala do tistega trenutka samo nasproti Ogdenu. »Drago, drago detece!« je vzkliknila. »Ne veš, kako srečno si me storila!« »Pa res,« je potrdila Cintija, »In zdaj lahko storiš ti zame isto.« »Vse storim, vse! Ah" morda potrebuješ še kak klobuček?« »Ne, klobučkov ne potrebujem več; pač pa bi se rada s teboj vred na jahti lorda Mountrvja udeležila vožnje ob francoski rivieri.« »Da? A glej, draga,« je po kratkem molku odgovorila gospa Fordova, »saj nisem jaz tisti, ki vabi...« »Res je, da ne; lahko pa dosežeš, da bom povabljena tudi jaz.« »Družba je majhna, zelo majhna, in jako mirna.« »Tem bolje. Mir imam rada, in v veliki družbi se nič dobro ne počutim.« Gospa Fordova se je vdala. »Nu, zdi se, da je usluga, ki mi jo obetaš, vredna vsake cene. Zanesi se torej, da pojdeš z nami na riviero.« »Jaz pa naročim Petru, naj pride neutegoma semkaj,« je preprosto odgovorila Cintija. In je stopila k telefonu. DRUGI DEL Zgodba Petra Burnsa V kateri snujejo drugi zanimanci, zlasti pa neki Bučk Mac Ginrtis in njegov tekmec Smooth Sam Fisher, nadaljne načrte za Pepitino prihodnost. Mimo tega je govora o burnih dogodkih na neki zasebni šoli za mlade ljudi iz dobrih rodbin ter o vojnih zvijačah, odpravah, nočnih' poplahih, bojih in potovanjih, ki se končajo z ljubezenskim snidenjem. Vse to pripoveduje gospod Peter Burns, premožen gentleman, ki se odpoveduje svojemu blaženemu brezdelju, da more planiti v boj za dobro stvar. I Trdno sem prepričan, da ne sme biti človek, kadar je pustil enaindvajseto leto za seboj, ob štirih zjutraj nikjer drugje kakor v postelji in da niti ni dobro, če je ob tem času zbujen. To je ura, ki prinaša s seboj premišljevanje. Z enamdvajsetimi leti se lahko brez kazni razgleduješ, po življenju, ki je zgolj prihodnost; S tridesetimi pa', ko je postalo že nepri- jetna mešanica preteklosti in bodočnosti, je življenje stvar, ki si jo moraš ogledovati takrat, kadar je solnce visoko na nebu in svet poln toplote in optimizma. Tako sem ugibal, ko sem se s plesa pri Fletcher-jevih vračal domov. Ko sem prišel na stanovanje, se je svit^o. Zrak vse na okrog je bil prepojen s tistim brezupjem, ki je značilno za londonska zimska jutra. Hiše so bile videti zapuščene in mrtve. V daljavi si slišal drdranje voza, in umazana črna mačka, ki se je kradoma plazila ob pločniku sivkaste ulice, je dopolnjevala otožno in zapuščeno sliko prizora. Izpreletelg me je. Truden sem bil, lačen kakor volk in reakcija po razburjenjih minule noči me je delala čudno potrtega. Zaročil sem se bil. Pred eno uro sem bil poprosil Cintijo Drassilisovo, naj mi postane žena; z vso odkritosrčnostjo lahko rečem, da je bilo to zame samega veliko presenečenje. Le zakaj sem bil to storil? Ali sem jo mar ljubil T O ljubezni si je tako težko dajati račun! Morda je bil Že sam poskus takega računa odgovor na vpra-šanjejfcki sem si ga zadajal. Pet let poprej, ko sem bil zaljubljen v Audrevo Blakovo, seveda nisem mislil na take reči. Predajal sem se vetru, iz dneva v dan, v nekakšnem blaženem zanosu, zadovoljen, da sem tako silno srečen, in ne vprašujoč se, v čem moja sreča obstoji. A takrat mi je bilo pet let manj, in Audrev je bila ... Audrev. Zdaj moram razložiti Audrevo, kajti ta je po svoji strani razlaga Cintije. Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani