ZsJlCti/f&L utidid okiajm odbui Sutia.islMlat ivezis aeiuvnm .jum • tiDuv.idii Uit jute tu odRovarja uredniški odbor — OdROvorni uredniki Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna * Mariboru — Naslov uredništva 'n uprave: ..Zasavski tednik' Trbovlje I TtR tevolucile št 28 (telefon 91) - Raiun nrl podružnici Narodne banke v Trbovljah1 614-1 146 — Ust Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din polletna 200 din četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke to din - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne tn tih ne vračamo TEDNIK Štev. 4 Trbovlje, 21. januarja 1956 Leto IX. „Suiiiioffia" li irboule prireja v četrtek, 26. januarja, ob 19,30 zvečer v Domu »Svobode« Trbovlje II, 6voj I. PROSVETNI VEČER s sodelovanjem vseh odsekov »Svobode« 1) Godba na pihala; 2) O pomenu prosvetnih večerov; 3) Pevski zbor »Svobode« zapoje trj pesmi; 4) Enodejanka iz današnjega 'življenja (nastopa dramska skupina) 5) Nastop tamburaške sekcije; 6) Recitacija; 7) Godba na pihala (tri skladbe); 8) Malo za smeh, malo za res; 9) Kratek film; 10) Godba — koračnica. Vstopnina za prvi prosvetni večer je le 10 dinarjev. Vljudno vabi odbor »Svobode«. Trbovlje II Ob zaključku občinskih konferenc ZKS zasavskega okraja Komunisti morajo biti nosilca socialistične misli NEKAJ UGOTOVITEV O DELU KOMUNISTOV V MINULEM LETU — TEŽAVE V DELU SO NASTALE POVSOD TAM, KJER SO SE PREVEC UKVARJALI Z DROBNIMI PROBLEMI — VRSTA SLABOSTI IZVIRA TUDI ZARADI POMANJKANJA POLITlCNE-IDEOLOŠKE RAZGLEDANOSTI — OBČINSKE KONFERENCE SO JASNO IN NEDVOUMNO POUDARILE BODOČE DELO KOMUNISTOV — PRVO BO: NENEHNA IN VZTRAJNA POMOČ ORGANOM DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA IN POGLOBLJENO IZOBRAŽEVANJE 7 DNI PO SVETU Pred štirinajstimi dnevi so bile zaključene občinske konference Zveze komunistov zasavskega okraja. V razdobju dveh mesecev se je zvrstilo osem nad vse pomembnih konferenc, na katerih so komunisti zlasti letos zelo objektivno in kritično pregledali malone vso svojo dejavnost in sprejeli vrsto važnih in pomembnih zaključkov in napotkov za bodoče delo. Tu, na tem mestu je treba poudariti, da so se vseh osmih konferenc udeležili vodeči tovariši Okrajnega komiteja ZKS in predstavniki organov oblasti, ki so s svojimi bogatimi mislimi dopolnili delo konferenc in jasno začrtali delo komunistov na vseh področjih družbenega življenja v bodočem letu. Pri pregledovanju dosedanjih uspehov in pomanjkljivosti organizacij Zveze komunistov posameznih občin moramo skoraj ferenc našega okraja, kljub temu, da smo o vsaki posamezni že pisali, ponovno povedati še nekaj mnenj in ugotovitev. Prva ugotovitev bi bila, da ne gre manjšati pomena vloge posameznih organizacij v občinah okraja. Vse so se trudile da bi nenehno uveljavljale svoj vpliv na množice in tem množicam pojasnjevale naše trenutne aktualnosti in vse probleme, ki stoje danes pred nami. Na splošno so želi komunisti v tistem delu, v katerega so se zagrizli vztrajno in odločno, popoln uspeh. Ni moč prešteti vseh stoterih akcij, ki so jih komunisti stoodstotno izvedli in ob tem spoznavali, da je v eno- vira znaten del slabosti in te- majhne. Treba bo precejšnjega žav zaradi pomanjkanja poiitič- truda in vsestranskega ubada-no-ideološke izobrazbe. V pod- nja. Zelo verjetno pa bo tudi krepitev tega so tovariši sekre- bližnja okrajna konferenca pri-tarji v svojih poročilih navedli nesla še dragocenejše napotke nekaj številk. Komunisti se ni- komunistom za bodoče delo. so dovolj udeleževali raznih seminarjev, tečajev, predavanj, premalo so zasledovali naš dnevni tisk in druge publikacije. Jasno je, da zategadelj niso mogli zasledovati raznih sprememb našega družbenega življenja. Te in podobne ugotovitve so zelo važne in jih ne gre puščati v nemar. Toliko govorimo danes o izobraževanju kot nikdar poprej. Jasno je, da za komunista le tedaj ne bo zaprek, če bo Milan Vidic V našem vsakotedenskem zunanjepolitičnem pregledu ne bi mogli mimo obsodbe izraelskega napada Sirije, kj je bil izvršen lanskega 11. decembra. Varnostni svet, ki je v teh dneh razprav ljal o tem napadu namreč ni mogel drugega, kot takšno postopanje izraelske vlade strogo in enoglasno obsoditi. To je prišlo do izraza v dveh resolucijah, v zahodni in sovjetski, ki pa sta si skoraj popolnoma podobni. Vsekakor je s tem v zvezi potrebno ugotoviti, da je Izrael, ko je pripravljal svoj napad na sosedno deželo, računal na drugačen odziv v Varnostnem svetu verjetno v prepričanju, da se bo del članov Varnostnega sveta zaradi blokovske razdvojenosti postavil na njegovo stališče. Toda to s*-ni zgodilo. Napad je bil obsojen in s tem kršitelji načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. .Vsekakor ta napad Izraelu v ipednarodnih odnosih ne bo v korist. Več prahu, kakor to, pa je v zadnjih dneh dvignila v svetu izjava ameriškega zunanjega ministra Dullesa nekemu ameriškemu časopisu, v kateri je rekel, da je »spretnost ameriške diplomacije v tem, da gre do roba vojne, vendar ne zaide vanjo« in ki so jo sprejeli z odporom povsod, z najostrejšim pa menda njegovi strankarski nasprotniki — demokrati. Seveda so izjavo obsodili tudi v vrstah republikanske stranke, posebno (Nadaljevanje na 8. strani) vitosti, v slogi, v spoznavanju temeljito podkovan o vseh pro- določenega problema vsa skrivnost uspehov. Kajpak, da ni šlo tudi brez nekaterih manjših spodrsljajev. Tu pa tam je bilo čutiti, da so se komunisti za- nujno upoštevati tudi nekatere prli v svoj ozek okvir in poza- objektivne pogoje, v katerih delajo posamezne organizacije in celo posamezni komunisti. Razumeti pa moramo, da imamo opravka z industrijskimi in kmečkimi predeli in da je delo bili, da pripadajo oziroma da so neločljivo povezani z vso skup- blemih in bo dobra seznanjen z našim celokupnim dogajanjem. Se bolj važno je to, da so vse občinske konference jasno, nedvoumno, dejali bi celo lahko povsem natanko nakazale naj-, veliki važnejše naloge komunistov v Ob velikem dogodku v trboveljski Elektrarni Po trdem delu - popolna zmaga TE DNI JE DELOVNI KOLEKTIV TRBOVELJSKE ELEKTRARNE ZAKLJUČIL SVOJE NAJVECJE POVOJNO DELO Ko smo približno pred tremi delo je delovni kolektiv ob po- su, bi bilo celotno delo izvršeno meseci poročali o 40-letnici tr- moči že zgoraj omenjenih pod- še mnogo prej. bSskdElektrame, o delu te- jetij in še drugih opravil v tako Težko je povedati, kako vazna Eri žilavega delovnega kolektiva, pičlem času, da je ugotovitev je ta veuka delovna zmaga tr-smo med drugim zapisali tudi direktorja in glavnega inženirja, boveljske Elektrarne. In še manj smo meu ur uguu v k. menitai da bi za to delo v ^„«4=»+, kako so se sleherni drugi evropski državi 120 t/h. Vzpo- vec casa- nostjo. Od tod so nujno morale tekočem letu. Najpoglavitnejšo vznikniti težave, ki so se vrhu tega še množile, tako da se jih je nakopičilo toliki,, da jih ni v prvih precej lažje kot drugih, bilo moč pravočasno odstraniti. Ce postavimo, da je vloga Zveze komunistov oziroma vloga komunistov danes, in da bo ostala tudi v bodoče odločilnega pomena za nadaljnji napredek naše dežele, potem moramo ob zaključku vseh občinskih kon- Dobro je bilo le, da je bilo takih primerov malo in da so tovariši komunisti sami spoznali, da jim takšno delo ne bo prineslo uspehov. Na malone vseh konferencah je bilo tudi ugotovljeno, da iz- dejavnost morajo komunisti razviti v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Na tem področju ne smejo zamuditi nobene prilike, kajti od dobrega in plodnega dela teh organov zavisi naš celoten razvoj. Bolj ko se bodo komunisti zavzeli za to delo, manj bo slabosti, spodrsljajev in napak. Torej: naloge komunistov niso In še to: če bi avstrijsko podjetje »Pauker« poslalo vse potrebne dele v dogovorjenem ča- Z občnega zbora Zveze borcev v Trbovljah V vrste borcev več članov V ponedeljek zvečer je bil v otroci prejemajo lepe denarne Ljudsko sodišče odgovarjat za lepo okrašeni dvorani restavra- zneske, ki jim omogočajo do-cije »Turist« v Trbovljah občni stojno življenje, res je pa tudi, zbor ZB NOV mesta Trbovlje, da nekateri roditelji oziroma Zbora se je udeležilo nekgj nad skrbniki denar, namenjen za 60 delegatov osnovnih organiza- otroke, ne uporabljajo sanv, za-cij —- delavcev, kmetov in osta- nje. Nekateri otroci žive zelo lih. težko življenje. Zato bi bilo Po pozdravu predsednika tov. prav, da bi borci večkrat obi-Janeza Zalaznika je poročal o skali to mladino na domovih in delu organizacije v preteklem se tam prepričali o življenju teh protestno resolucijo, letu tajnik tov. Janez Narad. otrok. Nek delegat je dejal, da je danes med borci zamrlo nekdanje iskreno tovarištvo med NOV. Imamo tudi primere, da so naši borci drug proti drugemu, kar izrabljajo reakcionarni krogi za svoje zločine. »Čeprav je minilo od pohoda Orjune v Trbovlje že 32 let, so nam zverinstva niego-vih pajdašev še dobro pred očmi...« so odločno poudarili rudarji. Sklenili so, da pošljejo Glavnemu odboru ZB NOV LRS v Ljubljani v zvezi s to novico kotel za redno z vgraditvijo kotla se montira tudi nova turbina. Da se omogočijo ta velika dela, so bila predhodno potrebna še druga odgovorna dela: v kotlarni je bilo treba dvigniti streho v teži 400 ton(!) za 8.5 metra. Tudi ta skrajno tvegan poskus se je posrečil v celoti. Ta izredno nevarna gradbena dela — edinstvena na Balkanu — je izvršilo ob pomoči kolektiva Gradbeno podjetje Beton iz Celja, tehnični študij in projekt za to delo pa je napravil Projektant- dejali bi lahko — edinstveno skl biro iz Ljubljane, dvig stre- Na širši seji okrajnega koml-he nad kotlarno na mostovna teja ZK in SZDL okraja Tr-ekipa Jugoslovanskih železnic iz bovlje, ki so jo sklicali v pe-Ljubljane.« tek, 13. januarja, v Domu SZDL V teh res skopih besedah smo v Trbovljah, so predvsem raz-torej Opisali eno največjih nalog previjali o vprašanju družbene-delovnega kolektiva trboveljske ga upravljanja po referatu tov. Elektrarne. Mihe Marinka na zasedanju In danes? Da, danes, po pičlih Glavnega odbora SZDL Slove-mesecih je celotno delo izvrše- nije s konkretnimi prikazi raz- je mogoče povedati, kako so se vsi od prvega do zadnjega težaka prizadevali opravičiti zaupanje, ki jim ga je dalo vodstvo podjetja. Vedeli so, da nam hudo manjka električne energije. (Nadaljevanje na 2. strani) Družbeno upravlfanie - velika skrb obeh organizacij S SIRSE SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZK IN SZDL V TRBOVLJAH tako še vedno vse preveč obravnavajo razna drobna vprašanja, ki se lahko rešijo drugje, ne pa na teh zasedanjih. Vse premalo zanimanja je bilo v naših podjetjih za vprašanje kadrovske politike in zaposlitev novih delovnih moči. Tako je dogodil značilen primer no. Pred, nekaj dnevi so zakurili parni kotel, čez nekaj dni pa bodo dali v pogon novo turbino, ki bo dajala več toka našim zasavskim proizvodnim podjetjem in še mnogim drugim potrošnikom v Sloveniji. To ogromno — Uvodoma je govoril o zunanji politiki naše države in o splošnem položaju v svetu, nato pa ,ie podrobneje orisal delo Zveze borcev v minulem letu. Poudaril je, da je bila glavna skrb ZB Obini ibnr ..Svobode" Center v Trimvljch posvečena otrokom padlih bor- svoje namene. Omenili po tudi, cev, ki jih je v občini kar 183. da bo treba pritegniti v ZB še Vsi so prejemali redno razne več članov, zlasti mladino, ki je Podpore, v počitnicah pa so ti aktivno sodelovala v NOV Več otroci letovali. Tajnik je podčr- tovarišev je predlagalo, da bi tal, da so borci vse premalo pa- člani ZB posredovali svoje spo-zili na vzgojo teh otrok, kajti ne mine iz NOV šolski mladini na- sme nam biti vseeno, v kakšnem duhu se ti otroci vzgajajo. Razveseljivo pa je, da so bili šolski uspehi teh otrok letos mnogo boljši. Zvera borcev je priredila lani Vel partizanskih pohodov, ki se Jih je udeležilo nad 400 ljudi; odkrila je nadalje spominsko ploščo padlim borcem pri Prašnikarju pod Partizanskim vrhom in spomenik prvoborcu Lojzetu Hohkrautu na Dobrni. Borci se udejstvujejo tudi izven svoje organizacije, zlasti v PAZ. Ayto-moto društvu itd. Vsekakor pa bo treba letos mi-s'iti na ustanovitev Centra za jzvenarmadno vzgojo, ki ga v '»bovljah Sr ni. Na koncu je tov Narad še omenil, da je ZB končno dobila dalje, da bi morali člani organizacije sodelovati tudi pri izven-armadni vzgoji. Vse zbrane borce je nato v imenu Okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje pozdravil tov. Ivan Som-Bojan. Tovariš Sorn je v svojem nagovoru opozoril na razne napake v dosedanjem delu ZB ter poudaril, da bi morali borci NOV v čim večji meri sodelovati tudi v našem družbenem upravljanju. Ob koncu več kot dveurne razprave so vsem nekdanjim borcem prebrali še pismo, ki so ga poslale SZDL, ZB in druge organizacije z Ježice množičnim organizacijam v Trbovljah V tem pismu omenjajo d", se namerava eden glavnih voditeljev fašistične Orjune inž Marko V sredo zvečer je imelo eno najmočnejših kulurnih društev v revirju — DPD Svoboda-Center — redni letni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan, zborovalce pa so prišli pozdravit tudi zastopniki drugih kulturnih društev. Izčrpno poročilo o delu dru- štva je podal njegov tajnik Korimšek, k’i je med drugim ugotovil, da je Svoboda-Center opravila v minulem letu skoraj vse začrtano delo. Društvo šteje v petih sekcijah 233 aktivnih članov. O občnem zboru bomo še podrobneje poročali v prihodnji številki. -jak voja družbenega upravljanja pri nas. Po obširnem poročilu, ki ga je podal član sekretariata tov. Stane Brečko, je sledila široka razprava, v katero je posegel med drugim tudi sekretar OK ZKS Trbovlje, tov. Viktor Kovač. Ta je poudaril, da se je družbeno upravljanje v večjih podjetjih okraja prav dobro razvilo, ne more pa tega trditi za manjša podjetja. V delavskih svetih podjetij se pojavljajo nadalje še vedno razne slabosti, tako n. pr. da kolektivom ne poročajo o sklepih delavskega sveta, pač pa da ostanejo ti sklepi pa navadi samo med člani delavskih svetov. Na zasedanjih delavskih svetov se prav stavbo za Muzej NOV in da bo- Kranjc, vodja tolpe, ki je pred do trboveljski borci letos prvič Proslavljali Dan borcev. Nato se je razvila živahna in Plodna razprava, v katero . je Ppsegi0 veliko število tovarišev, tkdegatl so načeli vrsto perečih “Prašanj, ki ie potrebno, da jih bližnji prihodnosti rešijo. Tako je za ena izmed teh nalog skrb 32 leti na grozoten način ubila revolucionarja Franca Fakina vrniti iz Makedonije, kjer je živel do sedaj, na Ježico, kjei ima svojo hišo. »Tega,« pravi dopis, »revolucionarno prebivalstvo ne bo nikoli dovolilo.« Navzoči so bili nad to novico silno ogorčeni. Zahtevali so, da vojne sirote. Res je, da ti pride zločinec Kranjc pred se na rudniku Trbovlje-Hrastnik — o katerem smo že poročali — kjer se je neki delavec sam udaril s kladivom po roki samo zato, da je lahko ostal doma in izkoriščal naše socialno zavarovanje. Spet drug primer se je zgodil zaradi premajhne budnosti na rudniku v Krmelju, kjer je neki kmet dal polovico svojega posestva v najem hlapcu — sam pa se je zaposlil pri rudniku, da je na ta način prišel do uživanja vseh ugodnosti, ki jih imajo ostali profesionalni delavci. — Na konferenci je bila med drugim izrečena tudi kritika vprašanja kaznovanja tistih, ki namerno delajo škodo v naših podjetjih in ovirajo reden potek proizvodnega procesa. Tak primer se je dogodil v trboveljski cementarni. Tu je neki delavec — strugal stresel železne opilke v ležaj, pred sodiščem pa je bil ta delavec oproščen, češ da je to napravil po pomoti, čeprav je povzročil ■ podjetju veliko škodo. Kar se tega tiče — tako je bilo poudarjeno na konferenci —, grešimo mnogokrat. Tako se zgodi, da pogostokrat kako majhno, nebistveno stvar napihnemo, velikih napak pa ne vidimo, ali pa jih celo nočemo videti. Na konferenci so razpravljali tndi o našem plačnem sistemu. Tudi v plačnem sistemu se dogajajo nepravilnosti. Tako so n. pr. v kakšnem podjetju za neko delo določene plače. Zgcmi se pa, da sta pri tem delu lahko dva pridna delavca, tretji pa je lenuh in vendar dobe za to delo potem vsi trije enako plačo. Na konferenci so poudarili, da to ni pravilno. Na vsak način mora dobiti pridni delavec večjo plačo kot pa leni, to še tembolj, ker sc ob takem načinu plačevanja dela izpostavljamo veliki nevarnosti, da len delavec demoralizira marljivega delavca. Samo s pravilnim piače-tNadaljevtnje na 2. strani) O delu delovnega kolektiva Proizvodnje gradbenega materiala v Zagorju 34-800 ton apna SO DALI LANI ZAGORSKI APNARJI ZA POTREBE NASE GRADBENE INDUSTRIJE — DNEVNO ZAPUSTI ZAGORSKO ŽELEZNIŠKO POSTAJO 9 DO 10 VAGONOV DOBREGA APNA — GRADNJA NOVE PECI — BREZ TEZ A V NE GRE NIKJER — PRODUKTIVNOST DELA SE JE DVIGNILA — NAJBOLJŠA SINDIKALNA PODRUŽNICA JE NA PODROČJU ZAGORJA — TUDI CEMENTNINARSKI IZDELKI SI UTIRAJO POT V SVET S širše seje SZDL občine Trbovlje Dopolnilne volitve v odbore SZDL v Trbovljah Ni še dolgo tega ko je »Rige]« — obsežen skalnat hrib — docela zastiral pogled proti Savi. Danes pa ta hrib kar vidno izginja: še nekaj tednov, mogoče mesecev, in zagorski apna rji bodo mimoidočim povsem odprli pogled proti železniški postaji. Stop, tovariš! Mlad fant — zunanjost ga izdaja za apnarja — zavihti rdeče pleskan loparček. »Stop, tovariš! Streljali bodo!« Pred loparčkom se ustavljajo kamioni, kolesarji, vozniki in pešci. Vsi upremo oči v kamnolom, od koder bo vsak hip zagrmelo. In res! Deset močnih detonacij v Jugoslaviji. Letos bi lahko sklenili dvakrat toliko pogodb, če bi seveda imeli toliko apna. Gradnja ncve peči Prav zato, da bi lahko ustregli številnim kupcem, so 1»R> začeli graditi šesto peč. Le-to gradijo sami. Imela bo nekoliko boljše ognjišče, ker hočejo kvaliteto apna izboljšati. Prav tako nadaljujejo z remontnimi deli n£ ostalih pečeh, s čimer bodo zboljšali in dosegli večjo proizvodnjo apna. Brez težav ne gre nikjer Kajpak ima delovni kolektiv sem in tja tudi težave. Z »sla- pa se pripravlja na proizvodnjo montažnih oblog za stanovanjske hiše. Stojke bo kolektiv kmalu začel pošiljati rudnikom v Hrvatsko in Bosno. To je, v skopih besedah povedano, delo delovnega kolektiva Proizvodnje gradbenega ma- Na seji so razpravljali o organizacijskih vprašanjih, družbenem upravljanju, splošnem Izobraževanju in raznih tečajih ter o razširitvi mreže poverjenikov Prešernove družbe. Kakor vse druge organizacije in društva, tako dajejo tudi organizacije SZDL vsako leto obračun svojega dela. Da se te NA SEJI SO RAZPRAVL.IALI O ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU, SPLOŠNEM IZOBRAŽEVANJU IN RAZNIH TEČAJIH TER O RAZŠIRITVI MREŽE POVERJENIKOV PREŠERNOVE DRUŽBE pretrese ozračje; po zraku lete rele naprave v kamnolomu in preeej debelj kosi kamenja da- druge težave povzročajo kdaj teriala v Zagorju. Tudi letos sd organizacije na to pripravijo, je bo prizadeval dati čim več kva- bila sklicana širša seja občln-litetnega apna in cementnih Iz- skega odbora SZDL v Trbov-delkov. Milan Vidic ljah. Na njej so razpravljali o Krajevni odbori v občini Viden-Krško so pričeli z delom .. ,.-Ko oporje — izdelek tega obrata leč naokrog. Slednjič pisk s signalnim rogom in cesta je ponovno odprta. Delavci v kam-nolovu so spet, kakor sleherni dan, navrtali nekaj velikih skal, ki jih bodo naložili na vozičke in odpeljali proti pečem. Osamosvojitev in združitev obeh apnenic Včasih so bile apnenice ob železniški postaji v sestavu rudnika rjavega premoga Zagorje, medtem ko je bil apne-niški obrat, v osrčju rudnika Zagorja, zasebna lastnina, kasneje pa v sestavu komunalnih podjetij. Razvijanje zagorskega gospodarstva pa je narekovalo, da se oba obrata združita in osamosvojita v podjetje »Industrija gradbenega materiala«. Nameravana združitev je sprva delala hudo kri pri postajnih apnarjih, kar pravzaprav ni bilo čudno. Ne gre namreč pozabiti, da so bile apnenice vsekozi združene z rudnikom. * In danes? Vsi tisti, ki so bili sprva proti združitvi, so že pa kdaj resne preglavice apnar-jem. Včasih dobiva uprava tudi pritožbe podjetij, da je apno slabo, toda to ni niti čudno, saj je plan postavljen tako visoko, da je apno včasih res nekoliko slabše kvalitete. Na splošno pa se je produktivnost lani znatno dvignila. Norme v kamnolomu in drugod so precej visoke. Tako je n. pr. v Zagorju norma deset vozičkov kamenja, v Solkanu na Primorskem pa le tri vozičke. Nedvomno gre zasluga za plodno delo podjetja delavskemu svetu m upravnemu odboru kakor tudi upravj apnenic. Vsi rešujejo skupno razne težave. Oba organa delavskega samoupravljanja se često sestajata, kjer pregledujeta dobre in slabe strani podjetja. Da je kolektiv enoten in res dober, nam pravi tudi to, da Je pred dnevi dobil od občinskega sindikalnega sveta v Zagorju priznanje kot najboljša sindikalna podružnica Zagorja. Treba je poudariti, da so razen štirih tovarišev vsi člani sindikalne podružnice. Na pobudo LO občine Videm-Krško so krajevni odbori začeli z delom. Na svojem prvem ostanku so se člani seznanili z vlogo in delom krajevnih odborov v novi komunalni ureditvi, nato pa so razpravljali o problemih svojega področja. Terjatve dolgov, ki jih imajo kmetje še izza časa, ko je kilo treba obnavljati gospodarstva na našem podeželju, so se sedaj nekoliko poostrile. Zato se krajevni odbori zanimajo, kako urediti vprašanje odplačila dolgov tistim dolžnikom, ki so gospodarsko šibki in plačila nezmožni. Rešitev tega vprašanja je še posebno težavna zaradi tega, ker so obnovitvene zadruge slabo gospodarile in v mnogih primerih denarne kredite m materialna sredstva, ki 60 bila dana v pomoč za obnovo, pristransko razdeljevale. Pojavljajo se namreč primeri, da se dolgovi ne terjajo od vseh koristnikov, ali pa se terjajo od njih večji zneski, kot so jih dobili. Da se odpravijo te nepravilnosti, bodo krajevni odbori in organizacije SZDL preiskale vse te primere in nato izrekle svoje mnenje, kako naj se ti dolgovi izterjajo in v katerih primerih delno tudi črtajo. Nekateri prosilci so prejeli pomoč za obnovo iz raznih virov, saj so takrat delile kredite razne družbene organizacije in organi ljudske oblasti. Žal pa vlada jasnost v tem pogledu le v tistih primerih, kjer je bila pomoč nakazana po banki. Tre- ba bo torej natanko preiskati posamezne primere in ugotoviti, iz kolikih virov so posamezniki prejeli materialno pomoč, treba bo nadalje ugotoviti, če ,ie bil material uporabljen za določen namen O Smledniku se malo sliši m piše. Odkar pa imajo krajevni odbor, so tukaj bolj delavni. Odborniki in tudi volivci se pritožujejo, da pri investitorju av-tostrade ne naletijo na zadostno razumevanje, kadar se pojavi vprašanje ureditve raznih prevozov, k,i jih je ta investitor dolžan urediti v korist prizadetih. Odborniki vedo, da je treba varčevati z javnimi sredstvi in jih ščititi, res pa je* na drugi strani, da se morajo težnje in potrebe prebivalcev prizadetih krajev tudi upoštevati. V Smledniku stoje nadalje že pet let prazni električni drogovi, kj čakajo na žico. Razumljivo je, da prebivalci s svojimi sredstvi ne bodo mogli priti do potrebnega materiala. Občinski odbor naj razmišlja, kako bi s primemo denarno pomočjo rešil to vprašanje, da se ljudem izpolni dolgoletna želja. Ce se bo rešitev tega vprašanja še odlagala, grozi nevarnost, da bodo postavljeni drogovi strohneli in postali neuporabni, kar je razumljivo treba preprečiti. Razen v Smledniku pa seveda tudi krajevni odbori na Raki, Velikem Podlogu, Zdolah in drugod razpravljajo o svojih gospodarskih problemih in si prizadevajo, da bi jih rešili. Člani krajevnih odborov hočejo dokazati, da so vredni zar upanja, ki so jim ga volivci izkazali s njihovo izvolitvijo. vseh vprašanjih. Akoravno letošnje leto niso predvidene volitve v odbore organizacij SZDL, bo vendar treba opraviti dopolnilne volitve v nekatere odbore. Dopolnilne volitve so že izvedli na Kleku, kjer so izmenjali nekaj neaktivnih odbornikov, nadalje se pripravljajo na dopolnilne volitve tudi v drugih odborih. Na zborih SZDL, kjer bodo izvedli dopolnilne volitve, bodo dosedanji odbori polagali či.nstvu obračun dela za preteklo leto. Vsi zbori organizacij SZDL na področju mestne občine Trbovlje bodo opravljeni do konca meseca februarja. — Ko so na seji obravnavali delo posameznih odborov, so prišli do zaključka, da bo treba temeljito spremeniti odbor v organizaciji Trbovlje-Center. V tem odboru sc namreč opaža premajhna politična zavest, kar ni ostalo brez vpliva na delo odbora, dasiravno Trbovlje-Center razpolaga z dovolj močnimi kadri, ki bj lahko pomagali temu odboru. Tudi po drugih odborih drži, da so člani ZK vse premalo sodelovali in pomagali Socialistični zvezi. Družbeno upravljanje — odigrati ti sveti za boljše poslovanje naših trgovskih poslovalnic. V Trbovljah potrošniški sveti še ne delujejo, kakor bi bilo to potrebno. Prav zaradi tega je bil stavljen predlog, da se v centru mesta zaradi neaktivnosti izmenjajo članj potrošniških svetov. Sprejeli so nadalje predlog, da se za vsako trgovsko poslovalnico določi predsednik potrošniškega sveta. S splošnim izobraževanjem so začeli V Trbovljah so sicer že izdelali načrt za pričetek s splošnim izobraževanjem, vendar z delom še niso povsod začeli. V rajonu Trbovlje II in Zasavju so s predavanji pričeli, ostali rajoni pa še čakajo. Dosti bolj aktivni so v tem pogledu na vasi. Tako so imeli na Kleku in v Čečah že kmetijska predavanja. Začeli so nadalje z raznimi tečaji. Na Dobovcu so že zaključili gospodinjski tečaj, ki ga je vodila tov. Pavla Urbas iz Trbovelj. S podobnimi tečaji bodo pričeli v februarju v rajonu Zasavje in v Trbovljah II, v Gabrskem pa so priredili gospodinjski tečaj, ki ga je organizi-„ . y. __m rala KZ Trbovlje. Tudi na Kle- važna naloga elanov SZDL ku je v načrtu tak točaj. Kakor lansko leto, tako bodo tudi le- Vse bolj in bolj se uveljavlja in prihaja do izraza družbeno upravljanje, o čemer je govoril predsednik SZDL mestne občine Trbovlje, ko je poročal o referatih zadnjega zasedanja plenuma SZDL Slovenije. Ko je podrobneje razčlenil družbeno upravljanje v Trbovljah, je poudaril, da je v kraju potrebno med posameznimi podjetji več sodelovanja. Tako bi lahko sodelovali tudj podjetji »Mehanika« in »Elektro-Standard«. Ko je predsednik obravnaval našo novo investicijsko politiko, je opozoril na družbene organizacije, ki niso odvajale davka, jia drugj strani pa so prosile za subvencijo. Neizpodbitno Je, da bi morali politični aktivi po družbenih organizacijah voditi o takih vprašanjih več računa. Med najvažnejše naloge, ki jih bo treba rešiti, sodi po mnenju predsednika SZDL občine Trbovlje tov, Borštnarja vloga potrošniških svetov, ki jo morajo zdavnaj spoznali, da niso imeli prav. spoznali in s« vsak dan |n cementninarski obrat? spoznavajo, da j« bila združitev in osamosvojitev celo zelo dobra, saj daje že danes- lepe sadove. Ta delovni kolektiv j« postal dandanes tako homogen in strnjen kot malokateri kolektiv v Zasavju. Vsak dan 150 ton apna Kdor pogleda nalepnice, s katerimi opremljajo zagorski železniški uslužbenci vsak poln vagon apna, lahko opazi, da gre zagorsko apno po vsej Jugoslaviji. Zlasti veliko vagonov gre v južne kraje, Srbijo, Bosno in celo Makedonijo. S prvovrstnim apnom zalagajo kemično Industrijo, s apnenim prahom pa celo podjetje »Jugovi-nil« v Splitu. Vsak dan zapusti zagorsko postajo po devet do deset voz apna. Lani so izdelali 34.800 ton apna, s čimer so se uvrstili med največja tovrstna podjetja Letošnja skupščina rpdniške- V sklopu podjetja deluje tudi cementninarski obrat. Lani se je iz središča Zagorja moral preseliti v Kisovec, kjer si je uredil majhno delavnico. Razen ga odbora sindikata rudarjev je že daleč naokrog poznanih be- bila zelo plodna, saj so rudarji tonskih cevi izdeluje sedaj tudi razpravljali o mnogih perečih železo-betonske stojke in obli- problemih, ki so se pojavljali kovnike za jamske šahte. Zdaj skozi vse leto. Družbeno uprnuljnnte — velika skrb obeh organ zacij Z občnega zbora rudarjev v Zagorju Vsi so člani sindikata V rudniku Zagorje je zapoalenih skupno 2344 delavcev in uslužbencev, od katerih je 2256 včlanjenih v sindikalnih podružnicah — Samo podružnica kotredetkega obrata je sprejela lani 81 novih članov — Na strojnem, kisovškem In podstranskem obratu pa so organizirani vsi delavci — Lani Jc imel rudniiki odbor skupno 14 odborovih sej, katere so bile prvenstveno posvečene članstvu —- Lani ao za rudarje organizirali 23 Izletov in poslali 297 rudarjev na letni oddih — Lepi proizvodni uspehi in pomembne delovne zmage — Preuredili so jalovišče v.Po-toški vasi, uredili peskovno napravo v Borovniku in drugo — Delavski svet ni v celoti izpolnil svoje naloge — Lani je bilo 489 nezgod, (Nadaljevanje s 1. strani) vanjem bomo dvignili storilnost in produkcijo, kar je cilj našega novega gospodarskega sistema. Ob pregledu poslovanj« naših delavskih svetov je bilo mogoče opaziti tudi to, da se delavci prav dobro zavedajo svojih pravic, ne zavedajo se pa vedno svojih dolžnosti. Po trdem delu - popolna zmaga Nadaljevanje s 1. 9trani Vedeli so, da je od njihovega vztrajnega dela odvisna povečana dobava toka. In s to zavestjo so premagovali silne zapreke. Vodstvo podjetja oziroma tehnično osebje ni poznalo počitka. Pravzaprav so to le štirje tovariši, ki so bili neutrudni, ki niso poznali počitka, bili »o vse- Ko pišemo ta sestavek, parni kotel že daje prvo paro. In verjetno je graditeljem toplo pri srcu, saj vidijo, da je njihovo naporno delo obrodilo bogat uspeh. Dne 23. januarja bodo dali v tek še turbino. In od tega dne se bo za precej dvignila proizvodnja električnega toka. Tudi ob tej priložnosti bodo vsi povsod zraven, dajali napotila, delavci Elektrarne spoznali, da nasvete in vse, kar je bilo potrebno pri tako važnem delu. Kajpak ne gre pozabiti, da so se tudi ostala podjetja, ki so pomagala pri gradnji oziroma postavitvi obeh objektov, zelo izkazala. Precejšnjo zahvalo dol- njihovo delo ni bilo zaman ln da so se vsi delovni napori bogato poplačali Jasno pa je, da ima Elektrarna tudi kopico majhnih ln večjih težav. Zlasti s preskrbo premoga. Toda o teh precej perečih guje delovni kolektiv mariborski problemih pa prihodnjič. Tokrat -Metalni«, »Hidromontaži«, mostovni delavnici iz Ljubljane, »Betonu« in drugim. Vsa ta podjetja so si prizadevala, dp bi svoje delo opravila v predpisanem času. i/ražamo kolektivu trboveljske Elektrarne vse priznanje za njegovo naravnost gigantsko delo. In želimo, da bi vestno ravnali z novimi pridobitvami v korist naše skupnosti. Milan V. Značilen primer, kakšne uspehe Je mogoče doseči v podjetju z dobrim upravljanjem in sodelovanjem članov delavskega sveta, se je dogodil v hrastniški steklarni. Leta 1953 uprava podjetja ni prodrla z novim načinom nagrajevanja za delo. Delavski svet Je ovrgel sklep upravnega odbora in ni podpri prizadevanj uprave. Lansko leto. ko so se o vprašanju temeljito pogovorili, pa se je pokazal uspeh pravilnega nagrajevanja: kolektiv je izdelal lansko leto 600 ton več stekla kot prejinje leto! Se dosti drugih koristnih predlogov smo slišali na tem posvetovanju ln se seznanili z raznimi slabostmi v naših podjetjih. Prav dober je bil predlog tov. Zuieta, naj se skličejo v okrajnem merilu ali pa v merilu občin konference delavskih svetov, ki bodo hkrati priprava za kongres delavskih svetov. Delavski svetj v okraju oziroma na področju občin naj ustanove nekakšno koordinacijsko telo za medsebojno povezavo ter izmenjavo nasvetov dela In izkušenj. Na zaključku tega plodnega posvetovanja so sklenili, da bodo o vprašanju družbenega upravljanja sledile še podrobne razprave po občinah in tudi v vseh naših delovnih kolektivih, tako da te bo vsak Slan kolektiva seznanil z vsebino vprašanja o delavskem in družbenem upravljanju. -ar* Uvodoma pa je treba ugotoviti, da so zagorski rudarji malone brez izjeme včlanjeni v sindikatu, saj od skupnega števila delavstva 2344, le 44 delavcev ni v članskih vrstah. Kaj laskavo število na novo včlanjenih pa je dosegel obrat Kotre-dež, ki je lani vključil v članstvo nadaljnjih 81 rudarjev. Obrati: Podstrana, Kisovec in strojno pa sploh nimajo delavcev, ki bi bili izven organizacije. Poglejmo nekoliko delo rudniškega odbora! Vseh svojih 14 sej je malone v celoti posvetil obravnavanju problemov rudarskega dela oziroma članov. Rudniški odbor pa je večino svojega dela posvetil svojim podružnicam. Ta pomoč pa bi bila lahko še večja, če bi vseh devet voljenih odbornikov rudniškega odbora resnično delalo. Tako pa je delalo le 6 tovarišev, kar je kajpak vplivalo na celotno delo. Posebno skrb je rudniiki odbor posvetil počitku rudarjev. Lani je namreč odšlo na letni oddih v razne počitniške domove ln drugam skoro tri sto rudarjev. Le-tem je rudniški odbor s pomočjo rudnika oziroma delavskega sveta in upravnega odbora pomagal z denarnimi sredstvi. Razen tega pa je organiziral tudi 23 izletov, bodisi z avtobusom ali z vlakom. Na teh Izletih so rudarji spoznali naše kraje ln njihove ljudi. Vsekakor velja Izreči proznanje vsem tistim, ki so pomagali pri ofganlziranju teh izletov, saj so postali priljubljena oblika načina zabave jr flalo pretil* K: bilo, da bi bilo teh Izletov tudi letos čimveč, zlasti pa naj bi sindikalne podružnice skušale organizirati čimveč ogledov kulturnih ln drugih prireditev v našem središču. V poročilu predsednika pa je zaslediti tudi lepe proizvodne tos vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu v Trbovljah debatni večeri. Ti debatni večeri bodo tudi v bodoče v Domu SZDL Trbovlje. Na prvem teh večerov bo predaval odgovorni uradnik Ljudske pravice« tov. Ivan Šinkovec in sicer o temi »Romunija danes in jutri«. Izobraževalni načrt pa bosta prav tako pripravila rajon Dobrna in Trbovlje-Center. Pričeli bodo s predavanji, na katerih se bodo člani SZt)L seznanili z raznimi važnimi problemi doma in v svetu. Delovni načrt za leto 1956 ifi poverjeniki Pfefcerneve družbe Še ta mesec bodo posamezni rajonski in vaški odbori pripravili delovne načrte za letošnje leto. V teh načrtih bo opredeljeno delo rajonov in delo odborov SZDL. Spričo okoliščine, da je mreža poverjenikov Prešernove družbe v Trbovljah še zelo pomanjkljiva, je bil storjen sklep, da se ta mreža razširi in da se povsod postavijo poverjeniki Prešernove družbe. Sklenil) so tudi, da bodo število naročnikov na Prešernove knjige povečali za 100%. ALI JE TRGOVSKA MREŽA v našem okraju ZADOSTI RAZŠIRJENA? Analiza, ki jo je izdelala Trgovinska zbornica našega okraja o trgovski mreži, je z*l° _ • • rr. 1r.lll.n uspehe tega delovnega kolekti- zanimiva. Podatki, koliko prc-va. Med drugim so rudarji lani bivalcev odpade na eno proda-preuredili jelovišče v Potoški jalno, kažejo namreč, da trgov-vasi, montirali strojnico na Lo- kah in dogradili novo peskovno napravo v Kisovcu, o kateri bomo v bližnji prihodnosti še poročali. Proizvodnjo so lani na-pram letu 1954 še povečali. Do konca leta so rudarji nakopali ska mreža v našem okraju še vedno ni dovolj razširjena. V okn a je 80 trgovskih organizacij z 211 poslovalnicami, ki so v prvem polletju imele 2 milijardi 295 milijonov 530 tisoč dinarjev prometa. Na eno tr- 550 tisoč ton premoga. Člani govsko poslovalnico odpade 547 prebivalcev, medtem ko znaša slovensko povprečje 349, jugoslovansko pa 490 prebivalcev na eno prodajalno. Naš okraj je torej med zadnjimi, kar se tiče razširjenosti trgovske mreže. Treba bo torej resno razmišljati o odpiranju novih prodajaln. -uc. skupščine pa so bili mnenja, da bi bilo treba nedeljsko delo nekoliko omejiti, kajti šest dni v tednu pomeni 48 hudih tele-«nih naporov, ki zelo izčrpavajo rudarja. Rudniški odbor je tesno sodeloval z delavskim svetom in upravnim odborom. Na skupščini bi bilo pravilno poudarjeno, da so za dobro delo delavskega sveta odgovorni vsi člani sindikata In če nekateri odborniki delavskega sveta niso prihajali na seje, zaradi česar parkrat ni bilo zasedanja, je popolnoma utemeljena ugotovitev rudniškega odbora, da so za to stanje odgovorni prvenstveno člani sindikalnih podružnic. Podružnice pa so zelo redko sklicevale sestanke s člani delavskega sveta in no njih pretresale probleme rudnika. Na drugi strani pa posamezni člani delavskega sveta niso seznanjali delavce s sklepi zasedanj, ali pa so jih kdaj pn kdaj celo napačno obveščali o posameznih važnih ukrepih. Poleg tega je iz poročila tudi ZAKAJ SO TRGOVINE ODPRTE TUDI V NEDELJO? V Šentjanžu, Tržišču, Podku-mu in drugje so trgovine odprle tudi ob nedeljah To opravičujejo s tem. češ da je v trgovini zaposlen samo en človek, ki mora biti on dan v tednu prost.' da gre lahko nakupovat blago in i odobno. Drugod spet opravičujejo odpiranje trgovin cb nedeljah z večjim prometom. To pa je samo ena stran medalje: slišati je namreč, d« sc tudi duhovniki radi pohvalijo nad večjim prometom v »hišah božjih«... Res ne vem, kdo ima od tega večje koristi? Jasno je pri celi stvari samo razvidno, da je bilo lani na rud- eno: trgovski uslužbenci se mo- niku kar 489 nezgod, od teh 2 smrtni in 4 težke. To pove, da bodo morali nekoliko smotrneje skrbeti za rudarjevo varnost pri delu. Vse tiste pa, ki neupravičeno izkoriščajo ugodnosti socialnega zavarovanja, bo treba brez m''er*i kaznovati. Milan V. rajo boriti proti odpiranju trgovin ob nedeljah. Sest dni v tednu je menda dovolj, da si potrošniki lahko preskrbijo vse, kar potrebujejo za življenje. Nedelja pa naj bo dela prost dan tudi za trgovske uslužbence, kakor je za ostale državljane. -nc. Gradnja nove osnovne šoev Zagorju je nujno potrebna Ko v začetku novega leta delamo nove načrte raznih nujnih gradenj, ne smemo pozabiti, da je poslopje osnovne šole v Zagorju že davno doslužilo svojemu namenu in Je njegova življenjska doba že potekla. Leta 1924 Je tedanji občinski odbor sklenil graditi novo šolsko poslopje, kupil stavbeni prostor in oskrbel potrebne načrte, ki jih je napravil univ. prof. dr. Kasal iz Ljubljane. Ti načrti so še danes v arhivu osnovne šole, ki pa današnjim prilikam, razumljivo, ne ustrezajo več. Do gradnje pa takrat ni prišlo, ker je temu nasprotovala tedanja rudniška uprava. Rudnik je bil največj' davkoplačevalec in je imel absoluten vpliv na krajevno gospodarstvo. Kapitalističnemu režimu je bil malo mar napredek kulture in prosvete ter razvoj šolstva, saj je bilo izkoriščanje delovnega človeka tem laže, čim manjša je bila njegova izobrazba. Rudnik je paraliziral sklep takratnega občinskega odbora s tem, da Je izposloval gradnjo vodovoda v Zagorju, ki je bil tudi potreben, od katerega pa bo imel več koristi, kot pa od nove šole. Vedel je, če bi privolil v gradnjo šole, bi bila naslednje leto nujno potrebna gradnja vodovoda. Tako se je gradnja nove šole odložila in še danes ni rešena. Po osvoboditvi bi bilo to vprašanje spet aktualno, a reorganizacija našega obveznega šolanja je vprašanje nekoliko odložila. Iz prejšnje sedemraz-rednlce smo leta 1948 dobili le štirirazrednico s potrebnimi paralelkami. Vsi učenci so po dovršenem četrtem razredu osnovne šole začeli prestopati v nižjo gimnazijo, kjer dopolnjujejo svojo šolsko obveznost. Tako se je število učencev osnovne šole v Zagorju znižalo od 500 na 300 in so sedanji prostori vsaj za nekaj časa delno ustrezali, ker takoj po osvoboditvi v šolskem okolišu ni bilo tolike naseljenosti. Mestna občina je Imela dovoli razumevanja in je z razpoložljivimi sredstvi poskrbela, da so bili stari, neprimerni in nehigienski prostori vsaj delno primerni. Danes je pa število učencev naraslo na 400 in poleg ostalih neprimernosti tudi po 'prostoru tn po številu učilnic ne zadoščajo več. Učenci obiskujejo pouk dopoldne in popoldne v tesnih In nepravilno razsvetljenih prostorih. V poslopju je nadalje nastanjena tudi vajenska šola v treh učilnicah trikrat tedensko v popoldanskih urah (73 vajencev!. Že drugo leto gostuje v tej stavbi prav tako gospodinjska šola (23 učenk), za katero se sedaj urejajo novi prostori v nasprotni hiši. Osnovna šola ima 12 oddelkov v sedmih učilnicah. Učenci nimajo prepotrebne telovadnice, ne prostora za ročna dela, ne pionirske sobe In ne ostalih prostorov, ki jih današnja socialistična šola nujno potrebuje. Verjetno Je, da bomo dobili z reorganizacijo našega šolstva tudi viš'e razrede osnovne šole, katerih ne bomo mogli nikjer nastaniti, zato nastopa nujen problem gradnje nove osnovne šole v Zagorju. Delo Gasilskega društva v Vihrah Spoznali so, da brez SZDL ne bodo uspevali V Vihrah so ustanovili gasilsko društvo pred osmimi leti. Ker je društvo še mlado, se bori z mnogimi težavami, 6aj dani nimajo gasilskega doma, niti primernega inventarja. Kljub temu je pripravljenost 34 aktivnih gasilcev velika. Preteklo leto so imeli tri požare. Akoravno so gasilci brez orodja, so en požar vendar zadušili in s tem preprečili veliko škodo. Na pobudo društva so v vasi zgradili vodni bazen. Gasilska četa vadj le teoretično. Upa pa, da bo v kratkem lahko prešla na praktične vaje, kar ji bo do neke mere omogočila tudi OGZ. Prav tako upajo gasilci, da bodo prišli do potrebnega gasilskega inventarja, da bodo lahko ob izpolnitvi danih obljub še letos uporabili v to svrho prihranjenih 60 tisočakov. Člani društva so imeli pred dnevi svojevrsten praznik: zbrali so se k občnemu zboru, k; se ga je udeležil tudi predsednik OGZ tov. Stane Nunčič. V Vihrah je 140 volivcev. Sodelovanje gasilcev z ostalimi množičnimi organizacijami pa je bilo slabo, ker v vaš ni drugih organizacij Prva leta po osvoboditvi so bili vsi člani SZDL. Pozneje pa so voditelji te organizacije odšlj v industrijo ali v JLA. Ker je bila tiste čase pomoč okrajnega odbora SZDL slaba, je edina politična organizacija v vasi zamrla. GASILCI BODO POŽIVILI v najbližjem času, predlagal LO občine Vičtem-Krško in občnemu zboru Socialistične zveze spremembo občinskega statuta tako da se 5-članski krajevni odbor poveča na 7 članov. V Vihrah bodo izvolili 1 do 2 odbornika, ki bosta zastopala vas. PROBLEMI VASI KAKOR TUDI ZUNANJA IN NOTRANJA POLITIKA SO JIH ZANIMALI Gasilci so se zanimali tudi za vaške probleme. Spoznali so, da bodo laže uspel) z elektrifikacijo vasi sedaj, ko so začeli z zaupanjem gledati na Socialistično zvezo, kajti le ta politična organizacija se bo lahko uspešno borila za pridobitve vaš. Govorili so tudi o vaških cestah, ki jih bodo začeli sami popravljati. ■* Težave imajo v vasi Z dostavo pošte, ker prihaja pošta za Vihre naprej iz Leskovca v Cerklje, od tu pa šele k njim. Izrazili so željo, da bi imeli enako dostavo pošte iz Leskovca kot Mrtvice ki so v neposredni bližini Viher. Vse to in ostalo kaže, da bo imel novoustanovljeni odbor SZDL pred seboj odgovorne naloge, ki pa jih bo lahko rešil ob podpori vseh članov. O notranji in zunanji politiki je govoril zbranim gasilcem predsednik OGZ tov. Nunčič in jim obrazložil različne politične in gospodarske probleme. Gasilci v Vihrah so dosegli dvojen uspeh: dobro so izvedb občni zbor svojega društva, hkrati pa postavili temelje vasi s tem, da so po nekaj letih spet poživili delo SZDL, ki bo vključila v svoje vrste večino prebivalcev in se tako okrepila, da bo lahko vedno podprla potrebe in težnje vaščanov, kadar se’ bodo zavzemali za skupne koristi. DELO SZDL Gasilci so na občnem zboru V Zogor u so zočelf s tečaii Zadnjič smo pisali, da je v no obiskuje oba tečaja 46 te-Zagorju začel z delom gospo- čajnic, večinoma kmečkih de-dinjski tečaj, ki ga je organi- klet. zirala kmetijska zadruga s po- Nedvomno bodo dekleta na močjo množičnih organizacij in teh tečajih pridobila precej ko-drugih organov. ristnega znanja. Dnevi, ki nam ostane o v spom nu Uiaainikr iigU-Lenn Genij Oktobrske revolucije Vladimir Iljič-Lenin se je !; rodil 22. aprila leta 1870 v Simbirsku na Volgi in umrl i 21. januarja leta 1924. Že kot študent je postajal vse bolj prepričan, da lah- !j ko samo marksizem reši ruski narod carizma in buržoazne j! ter da mora biti delavski razred nosilec novega gibanja. Lenin je v nenehni borbi proti domačemu • in mednarodnemu oportunizmu in revizionizmu ustanovil v Rusiji partijo novega tipa: boljševiško partijo. Lenin je tudi usta-novitelj ni. Internacionale. Ni se ustavil pred mrtvo črko j; marksizma, marveč jo je dalje razvijal in dvignil marksizem na novo, višjo stopnjo. Lenin je sovražil vse oblike zatiranja, bojeval se je za osvoboditev človeka in za sprostitev energij v njem sovjet- I; ska država, ki jo je ustanovil je bila prva domovina-ideal i delavstva vsega sveta. Pod njegovim vodstvom je delavski razred Rusije zrna- : gal v Oktobrski revoluciji. Leninov nauk je neizbrisno zapisan v srcih mednarodnega proletariata, posebno pa v sr-'ih nažega de^v^ega razreda, ki je najdostodnejše uresničil njegov nauk. Zato nam bo ostal večno v spominu kot du- |i hovni velikan, ki je uresničil svojo osnovno življenjsko načelo: Delavcu oblast! poleg ostalega sklenili, da bodo Pred dnevi pa se je v rudar- delo SZDL spet poživili. Posta- _axpi administrativ- vili so tričlanski inciativni od- 8141 sc>l1 zaiel 6e adimnistrativ- bor, ki bo preskrbe! legitimaci- ni tečaj, ki ga obiskuje 26 te-je SZDL in sklical množični čajnic. Tečajniki bodo v treh sestanek, na katerem bodo izvolili v Vihrah vaški odbor Socialistične zveze. Sestanek bo mesecih — toliko časa bo namreč trajal — dobili osnovno dobro obiskan, saj so gasilci znanje o vodenju administra-sklenili, da se bodo vsi včlanili tivnih poslov in drugem pisar- v SZDL. Poleg gašilcev je še mnogo drugih volivcev, ki se zavzemajo za razvoj vaš. Ker v vasi niso imeli aktiva Okrajni odbor Rdečega križa vestno izpolnjuje svoje naloge V Trbovljah so se zbrali na potrebne smernice za nadaljnje lom ustvarili vrednoš nad 15 niškem delu. Predavajo zagorski učitelji in drugi. 2. sejo plenuma člani OO RK delo. in zastopniki vseh osmih ob- Borba proti alkoholizmu v milijonov dinarjev, kar je velikega pomena ne samo za RK, činskih odborov. Predsednik teh vinorodnih krajih je veli- marveč tudi za skupnost. .V Cemšeniku in Senožetih pa tov. Vinko Salmič je poročal o kega pomena, posebno na pod- plenum je nato sklepal o SZDL, niso imeli predstavnika , . . armn štirimesečnem delu novega ročju bivšega krškega okraja, proračunu za leto 1956. Delega- v kfajevnem odboru. Zato bo 50 Prea okrajnega odbora, ki je zajel Pravilno je, da se je tudi oblast ti ^ poročali o delu na svojem odbor SZDL, ki se bo formiral dinjsko-šmljskirm tečaji. Skup- prejšnjih 37 občin. Izvoljene zavzela za to vprašanje, in š- terenu, o potrebah asanacij in o komisije so svoje naloge izpol- ■ cer da bi določen del, 2—3% tečajih. Teh je bilo predvideno nile. posebno za komisije za te- pribitka na pijače služil borbi 44 ocj katerih jih 35 odlično čaje ženske mladine na vaš, proti alkoholizmu. Nadalje bo uspeva, o delu Podmladka RK Padlim za svobodo Organizacija Zveze borcev Lcke-Kisovi Orehovici zgraditi spomenik umrlim za Se dobro se spominjamo ti- Spomenik, ki bo še poznim ro- 0bravnavai Jvse zadevne proble- boljšanje higienskih naprav Ornanifafiiia 7 uata Hnrppv I p.kp-K icnvPP flJimpr3Va V sai 60 rediti primeri, da ti te- treba po podjetjih ustanoviti pa poročala tov. Hvala, in si- urgamzacija zveze norcev LCKe Msovec name. ava V ^ ne bf uspevay v splošno aktive RK. ki bodo skrbeli v cer o^dni akciji, o sodelova- ših poznih pomladanskih dni leta 1944. Okupator se je menda zaklel, da bo iztrebil ves slovenski živelj, zlasti pa borce za svobodo. Tudi v Zagorje so nenehno prihajali esesovci in se odpravljali proti Izlakam. Nekaj dni kasneje smo ostrmeli pred skoro neverjetno resnico: v Orehovici so nemške zveri požgale hišo s prebivalci vred. 18 ljudi je zgorelo. Med njimi tudi 78-letna Mlinarjeva mama in osem mesecev star otrok. V spomin na to grozodejstvo bo Zveza borcev v Lokah-Ki-sovcu čez nekaj mesecev postavila na tem mestu spomenik. . J ~I ----- ------ ----’ Lei \J nauui u auuuuva' SVObOdO zadovoljstvo. Okrajni odbor je svojem področju za razne asa- nju podmladka. RK in OO RK na svoji seji meseca novembra nacije, sanitarne naprave, iz- jt lično izdelani kot nekakšno stavbo na kolih In so postavljeni v pravilnih vrstah. Perut- nina je namreč poleg ovčevtne in gnjati skoraj edina vrsta mesa domačih živali, ki jo Angleži uživajo* Ker se je ura že nagibala proti peti popoldne, Je rdeča sončna obla že tonila na zahodu. Na večerni strani so jele stajatl megle, ki so s svojo tančico zagrinjale sonce. Megla se je pričela gostiti in se kopičiti v valove, ki so preraščali horizont, dobila je vijoličasti nadih, ki Je le v zgornjih plasteh prehajal v rožnat odblesk. Končno je bila vsa pokrajina v megli. Megla — megla — vijoličasta in siva angleška megla. Ni pa tako gosta, da ne bi razločil glavnih potez pokrajine in poslopij. Vse Je pogreznjeno v nekakšno motno tekočlpo, ki odseva In črta silhuete in budi domišljijo, da Izpolnjuje vmesne prazne prostore, kar ustvarja videz tujosti In skrivnosti. London se začenja skoraj neopazno. Izdaja ga le malo boljša razsvetljava ob cestah in poteb, da so v megli vidne tudi fasade hiš. Ce človek misli, da bo našel v tem osem in pol milijonskem mestu, ki meri v prečniku skoraj osemdeset kilometrov, nebotičnike, se moti. Hiše, posebno v predmestjih, so tipično angleške, U jih vidiš po vsej An- gliji. To so enodružinske hiše ali pa dvodružinski dvojčki, ki se večinoma lepijo druga ob drugo, z ob vsaki strani precej lepimi cestami. Vse so enonadstropne in zidane iz opeke brez ometa. Ometanih, posebno belo ometanih biš, v Angliji skoraj ne vidiš. Zaradi izredno visokega števila tovarn, železarn in koksarn je namreč zrak tako nasičen s sajami, da bi vsaka ometana hiša postala v najkrajšem času črna. Pri neometanih fasadah iz opek pa se di počr-nelost preprečiti s tem, da se fasade redno umivajo. Mnoge hiše imajo še neometane opečne fasade, prevlečene z lakom, da se opeka manj kvari in da se hišna pročelja laže umivajo. Hiše pološčijo po navadi z ope-kastordečim lakom ali oljno barvo, ali pa s črno barvo ali lakom. Posebno črno pološčena pročelja hiš vplivajo na naš okus precej tuje in nekam pošastno. Večkrat imaš priložnost videti, kako gospodinje, zlasti ob sobotah dopoldne, z gumijasto cevjo v rokah s curkom vode umivajo hiše. Hiše so po večini postavljene tako, da gleda krajša stranica na cesto, daljša pa je požarni zid med eno in drugo hišo Za hišami so dvorišča In vrtovi, ki so prav tako ozki kot hišna obcestna pročelja, so pa izredno dolgi. Vsi so ločeni med seboj z visokimi zidanimi ograjami, ki ne dopuščajo, da bi sosedje gledali drug drugemu v vrtove. Na obcestni strani loči hiše od pločnika ob cesti nekaj metrov širok zelen pas z urejenimi nasadi. ki je prav tako kasetiran z ločilnimi zidanimi ograjami med posameznimi hišami. Kar se tiče zidanja družinskih biš, se ravna Anglež po starem angleškem pregovoru: »An Eng- Iishman’s housu is his castle« ali po naše: »Angleževa hiša je njegov grad«. Prav tako kot hiše, so tudi čelne fasade starotipne. V pritličju gledajo na ulico vhodna vrata, do katerih prideš po nekaj stopnicah, In široko okno salona. Ce pa ima hiša še jedilnico, je na drugi strani vrat še eno okno. Široko okno salona je oblikovano kot nekakšen er-ker; pomaknjeno je namreč v obliki steklene kasete iz zidu, pri čemer qta stranski okenski krili poševni, srednje pa je vzporedno s pročeljem hiše. Vrhnji del kasete je oblikovan kot polovična steklena piramida. Ti erkerji so v mnogih primerih zasteklenl z barvastim škotskim steklom; svinčena armatura, ki drži in loči stekla, pa je obtikovana kot rože ali stilizirani liki. V prvem nadstropju je po navadi dvoje oken, večkrat tudi po troje, vendar so ta okna v primeri z okni v pritličju ozka in visoka. Značilno za Anglijo pa je, da ne najdeš prav nikjer dvnjnib oken. Zasteklitev je prav povsod enojna. Okna tudi niso nikjer dvokrilna, ampak so sestavljena iz zgornje in spodnje polovice, ki se pri odpiranju oken premikata vsaksebi po žlebih. Okno odpreš z nategnitvijo vrvice ob oknih. Ker Je ena polovica okna drugi polovici kot protiutež, je odpiranje in zapiranje oken enostavno in brez vsakega napora. Na ta način odpadejo pri oknih tudi vse klju- ke in vezi, kar seveda zmanjša stroške za izdelavo oken pri gradnji hiš. Nikjer v Angliji ne vidiš na oknih oknic, žaluzij ali rolojev. Okna so zagrnjena edinole z zavesami in to zgornji del oken z zavesami iz tiskanega platna z živo pisanimi rožami, spodnji del pa z luknjičastimi ali prozornimi tkaninami. Vsi okenski in vratni podbo.il oziroma okvirji so na zunanji strani izdelani iz izrezljanega lesa in živo pobarvani z oljno barvo. Ce je hiša črno lakirana, so okviri po navadi slonokoščeno belo pobarvani, če pa je hiša rdeča, so okvirji zeleni ali si-vovijoličasti, ali črni, ali celo zlati. Sploh ljubijo Angleži težke barve in to prvenstveno črno, rdeče in zlato. V teh barvah so pobarvane večinoma vse kinematografske in gledališke dvorane, pa tudi tokati. Kljub stereotipni zunanjščini pa hiše nikakor niso enolične. Vsaka hiša ima nekoliko drugače pobarvana vrata ali okenske okvire; portalni okraski okoli vrat so različni, cizelira-nje podbojev in okenskih okvirov je različno prav tako pa se razlikujejo tudi nianse barv, s katerimi je pološčena hiša. V Angliji skoraj ne moreš ločiti, katera hiša je bila zgrajena pred sto ali dve sto leti in katera šele pred enim mesecem. Stil in zunanji izgled sta namreč enaka, poleg tega pa Angleži tudi pleskajo z oljno barvo in lakom zidove in okenske ter vratne okvire, da skoraj ni razlike med staro in novo hišo V Angliji težko vidiš hišo. kjer bi bila barva z okenskih okvirov izprana ali zidovje zane- marjeno, ker sc Angleži kot varčen narod dobro zavedajo, da je stalno in temeljito vzdrževanje hiš vedno najcenejše. Moderne vile v Angliji le redko vidiš. Sploh imajo Angleži kaj malo smisla za moderno stanovanjsko arhitekturo. Priznati pa jim je treba, da so njihove hiše v starinskem stilu večkrat bolj udobne, pa morda tudi bolj praktične kakor marsikatera moderna vila. Tudi za nestr-njeni način zidave stanovanjskih hiš niso preveč navdušeni, ker so hiše v takšnem sistemu predvsem veliko dražje kakor v strnjenem sistemu. Pri strnjenem sistemu so namreč vse instalacije. kot vodovod, kanalizacija in električna napeljava, precej cenejše kakor pri raztresenem sistemu; k hišam ni treba speljati dodatnih poti. hiše so toplejše, ker se stikajo, poleg tega pa so med seboj ločene le s požarnimi zidovi in je gradnja hiš cenejša. Efekt separira-nosti hiš pa je isti, morda še boljši kot pri raztresenem sistemu. ker so vsi vrtovi oddeljeni med seboj z visokimi zidovi in služi en zid dvema hišama. Stereotipnost stila in oblike hiš pa tudi zelo pocenjuje zidavo. Okenski in vratni okviri so skoraj povsod isti in enakih razmer. Izdelujejo jih množično in je zato njihova cena nizka. Moreš Jih kupiti v trgovinah. Kljuk in vezi pri oknih ne potrebujejo, ker so okna potezna. Edino, kar pri oknih in vratih individualno kupiš, so ‘'izelirani zunanji okrae' (Nadaljevanje sledi) STRAN 4 7L& n&š® hin §i@§p@dlniiw I- 21. JANUARJA 1956 — ST. 4 Mali sadjarji - enkrat drugače! »Jablane, hruške in druge nastopi že v tretjem letu, pri-cepe, sadi v mladosti za stare delek po površini pa je 4 do 5-zobe,« lahko tudi premeni- krat večji kot pri Isti sorti na mo... »sadi v mladosti za mla- podlagah iz semena. Plodovi so de zobe,« če cepimo jablane ali lepši, debelejši in okusnejši, hruške na drugačne podlage, Drevesca zrastejo v širino okrog Sevnica. Ta kot jih uporabljamo običajno. 2,5 metra, v višino pa ravno skrbela EM Drevje, cepljeno na podlagah, tako- Nekoliko bujnejše rasti ki jih dobimo iz semena, ima Pa so drevesca jablan na podlost n ost, da bujno raste, zaradi lagi EM II. In EM IV Hruške pozno in rodi.neredno. V in- cepljene na kutino EM A, so tenzivnem sadjarstvu na veli- tudi šibke rasti in imajo pokih kompleksnih površinah in za dobne lastnosti kot jablane, drevesca, ki jih sadimo v vrto- cepljene na EM IX. Vsa ta drevesca zahtevajo dobro zemljo ter so primerna za gojitev v vrtovih ali pa na zemljiščih, ki so ograjena in s tem zaščitena pred zajcem. V vrtovih jih sadimo ob poteh, zanimanje, in to ne naključno. Jaz sem imel n. pr. prvi pridelek že na dveletnih drevescih, ki sem jih kupil v drevesnici Kmetijska zadruga v Kapelah dobro dela Kmetijska zadruga v Kapelah je ustanovila Kmetijsko ljudsko univerzo in povabila kmetijske strokovnjake na predava-, . nje. Tako je bilo na šoli v Ka- zadružnega posestva Boštanj— pelah doslej dvoje predavanj: ” •* • mg, pleterski je predaval »O škodljivcih ’-n zaščitnih sredstvih proti njim«, ing Milkovič pa »O živinoreji*. Kako veliko je zanimanje za tovrstna predavanja. nam dokazuje ne samo polnoštevilen obisk temveč tudi, da se, predavani udeležujejo bodoči mlad,- gospodarji, ki Vodovod gradilo vih pa uporabljamo zaradi dobrih lastnosti še podlage, ki jih razmnožujemo podobno kot podlage za vinsko trto. Imenujejo se EM (Est Maling) podlage in so doma iz Anglije. Pod- drevesnica je pre-podlage neposredno iz Anglije, jih razmnožuje in na njih cepi najboljše sorte za plantažne in vrtne nasade. Tako bo imela drevesnica še za spomladansko saditev na razpolago večje število teh kvalitetnih sadik, ki v vrtu lahko delno nadomeščajo lepotične grme hvaležno sprejemajo vsa navo- in zadovoljivo oko spomladi e cvetjem, jeseni pa z obilico krasnih plodov. P dila, ki jim jih nudijo naši kmetijski strokovnjaki D V lag je več vrst ter se razliku- ograji ali pa ob zidovih hiš. jejo predvsem glede bujnosti Zaradi neznatnega zasenčenja in rodnosti. Imajo pa tudi posebna imena kot EM I., EM II. in tako dalje do EM XVI., podlage za jablane, dobre podlage za hruške pa so predvsem kutine EM A in EM C. Tako so jablane cepljene na EM IX. zelo rodovitne ter dajo pridelek vsako leto. lahko izkoriščamo zemljo pod drevjem tudi že z vrtnimi kulturami. Prednost tega drevja je še v tem, da imamo lahko na vrtu zaradi malih oblik večje število sort, jih z lahkoto obrezujemo, škropimo in obira- trebni pripravami, mo plodove. Za saditev teh Dne 15 t m. je skupina naj- Senouški planinci in Bnhnr Mlado in aktivno Planinsko društvo na Senovem $i je zadalo nalogo obnoviti požgani Lovsko-planinski dom na Bohorju. Ob pomočj senovškega <-udnika je društvo začelo s po- Rodnost dreves vlada v splošnem včliko marIjlvej§ih planincev Senovega skupno s članom PSZ tova- Tri e nasveti za gosoodin e Nekaj o ribjem c-lju Naše gospodinje poznajo dobre učinke ribjega olja na organizem. To olje se dobiva iz svežih jeter morske trske. Ribje olje je izvrstno zdravilo, saj vsebuje od vseh masti največ vitamina D, dalje precej vitamina A in v manjših količinah železo, mangan, arsen, fosfor itd. Olje se uporablja proti rahitisu, naj je ta bolezen že nastopila ali za primer, da jo hočemo preprečiti. Otrokom naj se daje omenjeno olje v času, ko je hrana revna na vitaminih, torej v času od oktobra do aprila. Solarji naj dobe na dan dve do tri žlice tega olja, ki učinkuje tudi proti žlezni jetiki, malokrvnosti in v času zdravljenja po hudi bolezni. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi matere svoje otroke navadile, da bi ribje olje jemali vsak dan ter se ga privadili. Znano __ ________ _____ je, da se otroci tega olja brani- 250^gramov destil- rane vode. -in 1 - / , v» imn ritih in *-» it _ S_ -1 Če ima obleka neprijeten vonj Obleka se sčasoma navzame neprijetnega vonja, ker tkanina vpija vonj prah. tobakov d-m duh po bene nu in podobno. Ta vonj je neprijeten in močnejši če v oblek; delamo in jo le malokdaj zamenjamo z drugo. Razen estetske neugodnosti ki jo občutimo, je taka obleka tud iz zdravstvenih razlogov neprimerna, saj nudi najugodnejše razvojne pogoje najrazličnejšim bakterijam, ki se naselijo v njej. Odlično desdfeko jo in odstranitev najrazličnejših vonjev opravimo od časa do časa lahko same če poškropimo oziroma zdrgnemo obleko zunaj in znotraj 5 sledečo mešan co: 30 kapl jic smrekove esence, 20 kapljic cimetove, 15 kapljic rožmarinove, 15 kapljic nageljnove, 10 kapljic pomarančne esence jo, ker ima svojevrsten duh in tudi okus. Doma sušeno meso Ko kupimo klobase, opazimo, da se čez nekaj dni začno kvariti Vzrok temu je lahko da je shramba premalo zračna. Možno pa je, da so klobase premalo posušene. Zato je najbolj primemo, da jih doma v štedilni-kovem dimu še enkrat posušimo. To pa napravimo tako, da go-rišče, to je prostor, kjer kurimo, dobro očistimo in rešetke pomi-jemo. Na to rešetko položimo klobase in slanino ali kar želimo posušiti, lahko tudi dobro nasoljeno sveže meso In slanino. Prostor pa, kamor pada pepel, napolnimo z žaganjem katerega pri vratcih podkurimo s papirjem. Vratca morajo biti vsa zaprta, tudi zapirač nad kotlom (šuber) naj bo le malo odprt. 2aganje bo počasi tlelo in s tem povzročalo dim, ki suši meso. Za sveže meso se mora tp sušenje ponoviti. Bolje je, če klobase vise, zato vzamemo tanko močno palico, jo namestimo tik pod ploščo štedilnika in nanjo namestimo klobase. Za tkanine je omenjena mešanica pov5em neškodljiva.___________ rišem inž Perkom napravila turo na Bohor. Skupina je zapuščala megleno senovško kotlino. Januarsko sonce, ki je bilo to nedeljo Izredno lepo, Je skupino pozdravilo že na prehodu skozi Jablanico. Pogled s skale nad »Ubijavnikom« Je bil očarljiv: Senovo In dolina Save sta se kopala v gosti megli, samo Gorjanci ln zasavski vrhovi so bili otočki v tem meglenem morju. Še lepša slika Je bila s Plešivca. V zavetju Ple-šivca stoje ostanki požgane koče. Njeni temelji bodo po okrepitvi služili za novo planinsko kočo. Tovariš Perko si je temeljito ogledal prostor in temelje ter bo za PD Senovo napravil idejni osnutek za postavitev novega Planinskega doma na Bohorju Društvo ima trdno voljo, da izvrši svojo nalogo. Po ogledu bodočega stavbišča je skupina, sestoječa iz planincev Senovega: gospodarja Toneta. markaeista Ivana, tajnika Stojana in odbornika Draga ter tovarišice Milice, kakor tudi tov. inž. Perka, odrinila dalje proti najvišjemu vrhu Bohorja, Javorniku (1023 m). Tu pa zaradi preraščanja vrha z ja- vori razgled ni bil kaj posebnega. Toda s postavitvijo razglednega stolpa na tem vrhu bo razgled zelo dober, in sicer na pogorje Zagrebačke gore, Gorjance, Lisco, zasavske hribe, na velik del Krškega polja in severno na Boč ln obronke Pohorja. Na povratku v dolino so se planinci oglasili še v partizanskih Lože ah, ki bodo — upamo — prizadevanje senov-ških planincev za postavitev koče na Bohorju podprle. Prepričani smo, da bodo podjetja in ustanove na Senovem in v Brestanici, kakor tudi okraj v Trbovljah vsestransko podprli delo senovšklh planincev. Saj je bil Bohor srce kozjanskih in ostalih borcev v času NOV — danes pa je Bohor spet zbirališče graditeljev socializma našega Posavja, ki na Bohorju na novo iščejo oddiha in zdravja za delo in nove podvige. Stojan Iz razgovora s tov. Remškar-jem kj je tudi član OLO Trbovlje. je razvidno, da bodo vztrajni in uspeh do roka dokončat; vodovod To bo zopet nov uspeh; imeli bodo dobro vodo in to v hišah. Gospodinjam bo prihranjeno veliko skrbi in poti zaradi vode. Zahodno od Cemšenika Je 20 minut do vasi Jesenovo. Tu 6e je zadrževal štab Zasavskega odreda. V vasi živi 83 ljudi, ki redijo 60 goved in konj ter do 60 prašičev Tu imajo star vodovod, zgrajen leta 1906. V vasi je javna izlivka z napajališčem, ki ima neurejeno okolico. Star vodovod ima železne cevi, ki gledajo na treh krajih iz zemlje: nekje v dolžini 15 m. na nekem mestu je cev ukrivljena od skale, ki je padla na cev, a na plazovitem zemljišču je cevovod 1,5 m nad zemljo, Ta star, dotrajan vodovod hočejo obnoviti. Staro zajetje studenca Resmanca ne ustreza in je že precej razpadlo. Studenec je 100 m nad vasjo pod strmim pobočjem Čemšeniške planine pod skalo Resmanco in daje 12 litrov vode na sekundo. Tu morajo zgraditi novo, sodobno zajetje z zbiralnikom. Ako ne bodo mogli dobiti gramoza in peska pri skalovju, bodo morali znositi do studenca ves gradbeni material iz vasi 1 km daleč. Od tu pojde nov cevovod v dolžinj 405 m do 42 m niže ležečega zbiralnika. Zbiralnik je v grobem stanju že zgrajen Morajo ga še glazirati in vgraditi dovodne in odvodne cevi. Od tu je še 510 m do vasi, ki ležj še 58 m niže. V vasi bodo imeli 3 hidrante Sedanje hišne priključke bodo spojili z glavnim vodom Čebelarsko društvo v Žagar u pred novimi nalogami Pretekli mesec je imelo Čebelarsko društvo svoj redni letni občni zbor na Lokah pri Zagorju. Lansko leto je bilo za čebele venti dobili potrdila, ki jim bodo služila kot dokaz, da so upravičeni sodelovati pri zatiranju čebelnih bolezni. Ves tereh od Izpuščeni psi so restokrot neumni 4. januarja so pripeljali že na pred pasjo nadlego. To še tem pol mrtvo ženo Nežo Zupančič v ambulanto »Gradisa« v Krškem. Imenovana je doma iz Gržeče vasi in je šla po opravkih v Leskovec pri Krškem, med potjo pa jo je na travniku' v Veliki vasi napadel majhen pes, jo ugriznil v levo mečnico ter ji pregriznil krvno žilo tako hudo, da je navedena že na travniku skoraj izkrvavela. Nekaj časa po napadu je šla še dalje, potem pa se je nedaleč od potoka zaradi izgubljene krvi zgrudila na tla. V tem položaju jo je našel njen sorodnik; prepeljali so jo v ambulanto in ji nudili prvo pomoč, nato pa jo z rešilnim avtom odpeljali v brežiško bolnišnico. Vprašujemo se, če je bilo to potrebno? Prav gotovo ne! To- bolj, ker je to v tej okolici že peti primer pasjih napadov. Mnenja sem, da bi bilo pravilno, da ima gospodar, če mu pes varuje hišo, priklenjenega na verigi ali pa ga drži v hiši zaprtega. Ce pa gre z njim na cesto, naj ima psa privezanega na vrvici. Ce pa pes sam teka neugodno, saj so neprestani de- Trojan do Trbovelj je bil razde-ževni dnevi uničili vsakokratno ljen na področja vsakega posa-čebelno pašo. Ker je tudi ajda meznega izvedenca, da se na ta način laže koordinira delo. S svojim delom bodo ti strokovnjaki začeli še ta mesec na ta način, da bodo temeljito pregledali vse čebelnjake na omenjenem področju ter ugotovili trenutno zdravstveno stanje čebel. Morebitne bolezni bodo preprečevali po določilih zakona. Ker so nekatere bolezni take, da čebele hirajo tudi do šest let, odpovedala, so morali čebelarji seči po denaturiranem sladkorju, ki so ga jim oskrbele kmetijske" zadruge v Zagorju, na Izlakah, v Mllnšah in Cemšeniku. Skupno so čebelarji porabili 2700 kg sladkorja za dopolnitev zimske zaloge. To je bil za čebelarje sicer občuten izdatek, vendar so ga že preboleli in delajo sedaj načrte za bodoče leto. Tokrat so sklenili prirediti te- je upravičena domneva, da bodo čaj za spoznavanje čebelnih bo- marsikje našli leglo bolezni, saj okrog, naj mu gospodar naveže nekakšna podaljšana roka kra-nagobčnik. Sam sem že mnogo- jevnih veterinarjev pri zatiranju krat hodil po naših vaseh in ni se zgodilo samo enkrat, da se je kak pes zagnal proti meni, čebelar niti sam ne ve, da jo ima v panju. Tudi prekomerno odmiranje čebelnih družin vsako pomlad podkrepljuje gornjo domnevo. Pri nas izgubimo po ___ ____ _ nepopolnih podatkih na ta na- čebelnih kužnih bolezni. L. 1954 fin težke stotisočake narodnega lezni. Iz Ljubljane je prišel dr. Leon Kocjan, ki je vodil tridnevni tečaj izvedencev čebelnih bolezni. Tečajniki naj bi bili je izšel novi temeljni zakon o varstvu pred živalskimi kužni- Žnano mi je, da se je pripetilo mi boleznimi (Ur. list FLRJ Ste- .»..j: j____• __________-J ne no C 1 TSi 4« premoženja Upamo, da bodo izvedenci Vaščan) so zbrali do sedaj okrog 37 000 din, Okrajna gasilska zveza je prispevala 50.000 dinarjev. OLO Trbovlje 1. 1954 75 000 din a za leto 1955 računajo še na 200.000 din za nakup pocinkanih vodovodnih cevi. Tovariš Franc Drolc, ki vodi vsa ta dela, pravi: *Radi bi imeli za petdesetletnico starega vodovoda letos otvoritev novega Dobre volje in vztrajnosti za vsa prostovoljna dela — izkope, vožnje itd. nam ne manjka. Skrbi nas le nakup cevi. Poprosili bomo gospodarski 6vet OLO Trbovlje za izredno sečno dovoljenje lesa, a izkupiček bi bil za preskrbo cevi.« V teh vaseh pod Čemšeniško planino ,ie mnogo, mnogo delovnega poleta. V Jesenovem imajo tudi vaško kanalizacijo, le izlivke še niso urejene. V vseh vaseh bi morali zgraditi pod vodstvom Okrajne zadružne zveze gnojne jame in več prispevati k lepši ureditvi naše vasi. To posebno še tu ker drže skozi te vasi poti k planinskim kočam na Cemšeniški planini in na Partizanskem vrhu. Smučarski te ai na Parti anskem vrhu Na obisku pri tečajnikih smo od tehničnega vodje tov. Šubica izvedeli, da snežne razmere kakor tudi tereni za vadbo tekov niso najboljši, vendar zadovoljivi za začetnike. Tečaj je potekal natanko po določenem umiku in so tečajniki predvideno snov v celoti predelali. Predvsem so mladi smučarji vadili finski korak, dvo- in trokorak, prestope v smuku ter lahek in brzinski tek. Da je bil tečaj še bolj pisan, so smučarji igrali razne igre, kot na primer: »Lov na lisico«, »Ravnovesje« in »Štafeta z eno smučko«. Poleg tega so tečajniki poslušali razna strokovna predavanja, vključno zgodovino smučanja. Obdelali so tudi tehniko vzdrževanja in mazanja smučk. Po izjavi tov. Šubica je vlada med tečajem vzorna disciplina na terenu in v Počitniškem domu. Po njegovem mnenju so tečajniki mnogo pridobili v strokovnem in splošnem znanju. To izjavo potrjujejo tudi dobri rezultati tekačev na tekmovanju, izvedenem ob zaključku tečaja. Uspeh tečaja pa bi bil še boljši, če bi tečajniki Imeli boljšo smučarsko opravo, kajti večina ima slabe in za teke neprimerne smuči In palice. Glede na to, da je tekaška disciplina v nazadovanju v celi Sloveniji, bi bilo nujno, da se tej disciplini posveti večja skrb. Treba bo najti potrebne prijeme, da se mladina zainteresira za teke, kajti opaža se tudi že drugim, da so bili psov napadeni. vilika 26, 23 6. 1954). Tu je v členu 3 navedeno, da določbe lahko mnogo koristili, ako bodo 2ČT*J« izvedli navedeni načrt Problem H" Zato želimo, da bi oblast sto- tega zakona veljajo tudi za pre- rila vse potrebno, da bodo psi doma priklenjeni na verigi, če pa so zunaj, naj se vodijo na vrvici, drugače pa naj nosijo da, ker sami pogostokrat vidi- nagobčnike. mo, kako psi napadajo ljudi ob Gornje omembe niso samo poteh in ne vem kje še vse, so- moja želja, marveč tudi mno- prečevanje in zatiranje kužnih bolezni čebel, ki so navedene v 22. odstavku: acariosis, pestis apis, nosemosis. To je torej troje čebelnih bolezni, ki so jih čebelarji po zakonu dolžni zatirati. dim za potrebno, obrniti se na ljudsko oblast, da napravi v tem pogledu red, da bomo varni gih drugih. Prepričan sem, da moje opozorilo ljudski oblasti ni bilo zaman B J. je trenutno finančen, vendar upamo, da bodo odbori kmetijskih zadrug vprašanje pravilno razumeli ter določili potrebne zneske za izvedbo navedene akcije. Zdrave čebele napravijo spomladi kmetovalcem neprecenljivo korist s tem, da oplajajo cvetje. — Ta" tečaj je bil Tečaj so obiskovali čebelarji prvi in edini v trboveljskem iz Cemšenika, Izlak In Zagorja, okraju doslej. E. B. Ob zaključku tečaja so absol- raza tudi pri organiziranju tečaja za alpsko kombincijo na Kumu. Medtem ko se je priglasilo za teke le 18 tekačev, jih je vodstvo tečaja na Kumu preko programa sprejelo 15 za alpsko kombinacijo. Vzrok bo delno tudi v tem., da zaradi neugodnih snežnih razmer ni bilo mogoče izvesti splošnega smučarskega tečaja pripadn«’rov »Partizana« na Lisci. S G. Ugotovitve poljedelskih poskusov so važne za usakega kmetovalca Vendar v tem pogledu »Podgorska« še prekaša domačo pšenico, zlasti na težjih zemljah »v stari moči«, saj je dala na težki zemlji brez uporabe umetnega gnoja skoraj dvakrat tolikšen pridelek kakor ena izmed ne-udomačenih sort na isti zemlji, na lahki zemlji pa celo trikrat večji! Razlika med posameznimi sortami je bila na vseh poskusnih poljih zato že med rastjo najbolj vidna prav na negnojenih parcelah, ker so bile na teh nedomače sorte redke in slabotne — udomačene (domača sorta in »Podgorka«) pa dovolj gosto in dobre rasti. 2. Uspeh gnojenja z umetnimi gnojili je pri razvajenih »tujih« sortah veliko bolj viden (t. j. razlika med negnojenimi in gnojenimi površinami očitnejša) kakor pri- udomačenih skromnejših sortah pšenice. Zlasti se je to pokazalo na lahkih tleh, kjer je dala n. pr. sorta »Tas-silo« pri jesenskem in spomladanskem gnojenju z umetnimi gnojili .skoraj trikrat več pridelka kakor na negnojeni parceli, v težki zemlji pa le za polovico več 3. V okolišu udomačene sorte so veliko odpornejše proti boleznim. V našem okraju nismo (Nadaljevanje na domači sorti pšenice in na »Podgorki« opazili nobenega snetjavega klasa, medtem ko so bile Vse od drugod pripeljane sorte okužene s prašno snetjo, posebno močno še »Kadolška osinka« in »Tassilo« Sorti »Tas-silo« in »Montania« sta bili tudi od rje napadeni mnogo prej in močneje kakor udomačeni sorti-4. Pšenice bujno rastočih udomačenih sort, ki bolje izkoriščajo hranilne snovi iz tal, ne smemo gnojiti z dušičnimi gnojili, druge sorte z redkimi in kratkimi bilkami pa morarpo, če hočemo dobiti dober pridelek. Pšenične sorte z gosto, visoko in tanko slamo dušičnega gnojenja ne prenesejo, temveč poležejo, zlasti v rodovitnejših težjih tleh in ob vlažnih letih. Tako sta tudi na poskusnih parcelah v našem okraju dali domača sorta ln »Podgorka« zaradi spomladanskega gnojenja z dušičnim gnojilom manj pridelka kakor na parcelah, kjer z dušikom nismo gnoiili — pač zato, ker sta zgodaj polegli. Pri tujih sortah s kratko, redko slamo pa je šele dodatno spomladansko gnojenje z dušikom omogočilo najvišji pridelek. 5 Slama tujih sort z debelimi bilkami se nerada suši; snop j e prav rado začne plesneti ali celo gniti, zlasti če ga zložimo v kozolec. Za krmo ali iko-po je slama takih sort slaba. 6. V 6ortah z redkimi bilkami podsevki (detelja, korenje) bolj uspevajo kakor v gostih posevkih naših domačih sort — buj-neje poganja pa tudi plevel. 7. Glede na čas zorenja večina tujih sort (tudi »Tassilo« in »Montania«) dozoreva nekaj dni kasneje kakor naše udomačene sorte, kar otežkoča in včasih celo onemogoča pravočasno letev strniščnih posevkov. Nekatere tuje sorte pa zore prej kakor domače (tudi »Kadolška«). 8. Pri določanju vrednosti posameznih sort ne smemo gledati samo na količino pridelka, temveč tudi na njegovo debelost. enakomernost, debelost otrobov, kakovost moke in še druge lastnosti; tako je bilo n. pr. lani izmed pšeničnih sort, ki smo jih preizkušali v našem okraju, zrnje »Kadolške osinke« sicer drobno, toda imelo Je najvišjo hektolitrsko težo. Na drugem mestu je bila glede klenosti oziroma hektolitrske teže »Podgorka«. ki ima tudi precej debela zrna, na tretjem mestu je domača vrsta pšenice, na če- trto mesto glede hektolitrske teže je prišla sorta »Tassilo« z bolj drobnimi zrni, ki jih je težko spraviti iz plev. Najbolj puhlo pa je bilo sicer lepo in debelo svetlo zrnje sorte »Montania«, ki je imelo najnižjo hektolitrsko težo. 9. Na količino in kakovost pridelka pšenice ima razen sorte velik vpliv tudi zemlja. Pri lanskoletnih poskusih v našem okraju so bili pridelki pri vseh sortah in vseh načinih gnojenja na tež,)) zemlji za eno petino večji kakor na lahki! Tudi hek-tolitrska teža zrnja je v določeni meri odvisna od kakovosti zemlje, vendar je ta vpliv pri raznih sortah različen. Tako je imelo n. pr. zrnje pri »Kadol-ški osinki« Ln pri domači pšenici z vseh poskusnih parcel na težki zemlji znatno višjo hektolitrsko težo kakor na lažji zemlji, nekoliko višjo na težji zemlji tudi pri sortah »Tassilo« ln »Podgorka« — pri »Montaniji* pa je bila hektolitrsku teža z vseh parcel na lažjih tleh višja kakor na težjih Prav tako smo ugotovili, da se hektolitrska te* ža vsake sorte ob enakih drugih pogojih v višjih legah viša, v nižjih pa niža. 10. Razen na parcelah, ki so bile spomladi gnojene z dušikom so udomačene sorte pšenice (domača in »Podgorka«) dale na gnojenih parcelah — prav tako kakor na negnojenih — večji pridelek kot neudoinače-ne. Udomačene sorte torej tudi umetna gnojila bolje izrabljajo — če je seveda zanje ustrezno, to je, če ne damo preveč dušika. 11. Iz uspehov posameznih načinov gnojenja z umetnimi gnojili bi lahko napravili predvsem te-le zaključke: a) Jesensko gnojenje z umetnim) gnojili vseh treh skupin poveča prideluje pri vseh sortah in na vseh zemljah, vendar ne pri vseh enako Pri naših poizkusih se Je zaradi jesenškega gnojenja najbolj povečal — v primerjavi s pridelkom na negnojenih parcelah — pri sorti »Tassilo«. nekaj manj pri domači pšenici, še manj pri »Podgorki«, le malo pri »Montaniji«, skoraj nič pa Prt »Kadoški osinki«. Jesensko gnojenje jo razen tega v skoraj vseh primerih vplivalo tudi na zvišanje hektolitrske teže zrnja. Zaradi jesenskega gnojenja se posevki 1udi zgostijo ln slama je daljša kakor na negnojeni površini. b) Jesensko vsestransko gnojenje z dodatnim spomladanskim gnojenjem s hitro delujočim) dušičnimi gnojili je pri nekaterih sortah veliko bolj učinkovito kakor samo jesensko gnojenje — pri udomačenih skromnih sortah pa povzroči preobilica dušika poleganje in s tem poslabšanje pridelka po količini in kakovosti. Pri vrstah, ki so polegle. se je tudi hektolitrska teža znižala — pri drugih ki niso polegle, pa je bila ta teža pri jesenskem in spomladanskem gnojenju višja kakor samo pri jesenskem. Ži- to na poskusnih parcelah, pognojenih z umetnimi gnojili jeseni in spomladi, je sicer nekoliko kasneje dozorelo, kakor samo v jeseni gnojeno, bilo pa je v rasti najbujnejše in v klasju najlepše — kolikor ni poleglo. c) Samo spomladansko gnojenje s hitro delujočimi umetnimi gnojili povzroči bujnejšo rast — kar pri sortah s šibko slamo zakrivi poleganje in s tem zmanjšanje pridelka — in zakasni zorenje za več dni. Prav tako pa pospeši tudi razvoj ije in plevela, ki je na parcelah, pognojenih spomladi z dušikom, mnogo bohotnejši kakor na tistih, kt spomladi z dušikom niso gnojene. Pri trdoslamnotih sortah spomladansko gnojenje z dušikom tudi količino pridelka znatno zviša v primeri s pridelkom negnojenih parcel — celo v večji meri kakor samo jesensko gnojenje z vsemi tremi hranilnimi snovmi. Skoraj v vsakem primeru pa Je hekto-litrska teža zrnja s parcel, ki so bile samo spomladi gnojene z dušikom, nižja kakor s parcel, ki so bile samo jeseni pognojene oziroma jeseni in spomladi. d) Zrnje s parcel, ki jih. nismo pognojili z umetnimi gnojili, ima višjo hektolitrsko težo kakor s parcel, gnojenih samo spomladi z dušikom — toda pajvečkrat nižjo kakor zrnje s pprcel, pognojenih Jeseni z vsemi hranilnimi snovmi oziroma pognojenih jeseni in spomladi (Nadaljevanje sledi) 21. JANUARJA 1956 - > -> K I T F D N STRAN 5 Dr V. Krasnik: Nadaljevanje In konec Ob 30. obletnici trboveljske bolnišnice Obračun dela hrastimk h Iz opisanega je razvidno, da nima trboveljska bolnišnica za današnjo frekvenco pacientov in porodnic dovolj postelj, da so bolniške sobe prenapolnjene, da nima potrebnih upravnih prostorov, skladišč za živila in kurjavo, prostorov za zdravila in vnetljivi material, nima sodobnega laboratorija, da ji tudi manjka dežurnih sob za zdravstveno osebje itd. Dotok, odpuščanje, odklanjanje bolnikov in delov bolnišnici kažejo, da postaja povečava trboveljske bolnišnice nujnost, ki je ne bo mogoče dolgo odlagati, če bomo hoteli v bodoče popolnoma zadostiti potrebam hospitalizacije bolnih prebivalcev in porodnic našega okraja. Povečava bolnišnice pa naj bi se smiselno izvršila na ta način, da bi dozidali poleg sedanje bolnišnice novo poslopje za interni oddelek s ca. 70 posteljami in otroški oddelek s ca. 30 posteljami, s sodobnim laboratorijem in rentgenskim oddelkom. Za upravne prostore bolnišnice, kuhinjo, pralnico, skladišča itd. naj bi se sezidala posebna stavba. V današnji stavbi bolnišnice naj bi ostal le kirurgični, ginekološki in porodniški oddelek, ker ustrezajo operacijski prostori v njej po ureditvi aseptične operacijske sobe vsem zahtevam sodobne operativne medicine. Momentalno največji problem v bolnišnici pa predstavlja kirurgična ambulanta Zdravstvenega doma v Trbovljah, ki deluje v bolnišnici. Že v tako tesnih prostorih se gnete vsak drugi dan v tednu v ordinacijski sobi bolnišnice, na hodnikih, po stopnicah in v operacijskih prostorih veliko Zagorski otroci si žele lutkovnih predstav Čudno se zdi zagonskim otrokom, da je lutkovno gledališče topi iške »Svobode« povsem prenehalo z delom. Ne morejo namreč pozabiti, kako prijetne urice veselja so imeli pred leti, ko je gledališče priredilo več uspelih igric. Res je, da zagorski otroci pogrešajo takšnih prireditev. Nič ni čudno, če so filmske matineje ob nedeljah zelo dobro obiskane. Kajpak je treba poudariti, da filmi, ki jih mladi gledajo, dostikrat res niso primerni za njihova leta. Prav bi bilo, da bi društvo na vsak način skušalo urediti ponovno predvajanje otroških igric. število ljudi od zunaj, ki motijo redno in neovirano delo v bolnišnici, rušijo disciplino hospitaliziranih bolnikov in uničujejo inventar bolnišnice. Iz tega sledi, da moramo čimprej ločiti kirurgično ambulanto Zdravstvenega doma od bolnišnice, če hočemo ohraniti našo bolnišnico tako, 4cot je sedaj. Neogibno potrebno je, da se sezida v Trbovljah posebno poslopje za Zdravstveni dom, kjer naj bi bila združena pod eno streho vsa kurativna, splošna in specialistična ter vsa preventivna zdravstvena služba. S tem bi bilo trajno rešeno vprašanje rednega in uspešnega dela ter omogočen sodoben razvoj zdravstvene službe ne samo v Trbovljah, ampak tudi v območju vsega bivšega trboveljskega okraja. Edino s takšno ureditvijo bi lahko storili vse za zdravje našega rudarja in delavca in resnično približali naše zdravstvo delovnemu človeku. Tako pa tava danes naš delovni človek iz enega konca Trbovelj do drugega in išče razne ordinacije ter druge zdravstvene in socialne ustanove, ki so raztresene po raznih stavbah v 5 km dolgi dolini. Za dosego tega cilja pa je predvsem potrebno enotno presojanje potreb. koristnih za skupnost, brez lokalnega separatizma in šovinizma. Že vnaprej smo obsojeni na neuspeh, če bi hotela imeti vsaka občina v okraju v svojem zdravstvenem domu vse specialistične ordinacije in celo bolniške oddelke, ker finančnega bremena za vzdrževanje teh ustanov v vseh občinskih zdravstvenih domovih prj zanesljivo nepolno zaposlenih zdravnikih-speciallstih ne bi preneslo naše socialno zavarovanje. Ob koncu članka, posvečenega 30. obletnici trboveljske bolnišnice, sodim za svojo dolž nost, da se v svojem kot v imenu upravnega odbora bolnišnice najtopleje zahvalim OLO Trbovlje, vodstvom rudnikov in vseh večjih podjetij v okraja ter mestni občini v Trbovljah za vso uvidevnost in naklonjenost pri dosedanjem reševanju težkih problemov v bolnišnici. Knjiga uči in wigaja Deset let dela Ljudske knjižnice*v Brežicah Ob desetletnici poslovanja Ljudske knjižnice v Brežicah je bil njen največji uspeh ta, da se je preselila v nov, njeni sedanji velikosti ustreznejši prostor. V njem poslujejo knjižnica, čitalnica in izposojevalnica odrskih del. Število bralcev se je spričo vidnejšega prostora ob glavni brežiški ulici še povečalo. V preteklem letu je bilo rednih izposojevalcev glavne knjižnice in obeh podružnic v bolnišnici 1941. Ti so obiskali knjižnico 5634-krat. Med bralci je prednjačila mladina vseh vrst. od osnovnošolske in celo predšolske do gimnazijske in vajenske. Vajenska mladež je v primeri s prejšnjimi leti nekoliko popustila. Odločno premalo je pa videti v knjižničnih prostorih mestne mladine, take, ki je zaposlena v pisarnah in trgovinah. Finančna stran ne more biti vzrok, saj je knjiga ob izposojevalnini 2 do 14 din še vedno najcenejša zabava. Bralci so si v minulem letu izposodili skupno 10.199 knjig, od teh 2.672 mladinskih, 6.654 leposlovnih, 764 poučnih in 109 političnih. Domači pisatelji so zelo v čislih in to starejši kot tudi mlajši. Med njimi je Se vedno na vidnem mestu Bevk, nato Cankar, Finžgar, Prežihov, Seliškar, Vaštetova, Ingolič in drugi, mlajši pa Grabeljšek. Magajna, Potrč in ostali. Za potopise je še vedno veliko zanimanje, zlasti med mladinci, tudi družabni in zgodovinski romani so priljubljeni. Veliko je povpraševanja po pravljicah, a to ne samo med najmlajšimi. Premalo je zanimanja za poljudnoznanstveno literaturo. Na zadnjem mestu izposojanja stoji pa poezija, za katero se zanimajo le silno redki izbranci. Prvič smo v knjižnici v preteklem letu preskrbeli dela Karla Maya. Po njih mladina hlastno sega. vendar je tu umestna delna omejitev v branju, ker na posameznike pustolovsko opisane prigode ne učinkujejo vedno najboljše. Zelo gredo v promet vsa nova dela, tako domača kot prevodna, le žal, da so te knjige za sredstva, s katerimi razpolagajo ljudske knjižnice, predrage. Izrvisoievalnjce <-dr«.'.''h del. ustanovljene pred enim letom in priključene knjižnici, se je .poslužUo v tem času okrog 60 skupin, večinoma mladinskih aktivov šol, kultumoumetniških in gasilskih društev. Knjižnica ima tudi čitalnico, v kateri je dobiti »Slov. poročevalca«. »Zasavski tednik«, »Tovariša«, »Borca«, Naše razglede«, »Jezik in slovstvo«, »Ljudsko prosveto«, »Obzornik«, »Glasnik Slovenske Matice«, »Knjigo 55«, »Pavliho« in »Turistični vestnik«. Čitalnica je odprta v času, ko knjižnica posluje, t. j. ob ponedeljkih, sredah. četrtkih in sobotah od 10. do 17 ure in pa ob nedeljah dopoldne. Ostali čas je namenjen notranjemu delu v knjižnici. Čitalnica je uredila v zadnjem času ameriški kotiček z nekaterimi angleškimi revijami, ki nam jih velikodušno pošilja brezplačno Ameriška knjižnica v Zagrebu. Knjižnica, ki je sestavni del SKUD »Stanka Černelča«, se vzdržuje iz izposojevalnine in prispevkov. V lanskem letu je znašala izposojevalnina 50.407 dinarjev, vendar ta še daleč ne zadošča za redno preskrbo novih knjig, vezavo knjig, najemnino, razstevl.iavo in kurjavo. Da knjižnica krije te izdatke, gre v prvi vrsti hvala mestni občini Brežice, ki je z zneskom 50.000 din znatno pripomogla k računskem ravnovesju. Knjižnico so podprle še SZDL z io.000 din, Kmetijska zadruga s 5.000 din, sindikalna podružnica uslužbencev državnih ustanov št. 1 s 3.000 din in okrajni odbor Ljudske, prosvete z 10.000 din. Vsem darovalcem za uvidevnost in naklonjenost prav lepa hvala z željo, da bi našli obilo posnemalcev! S. Z. DOBOVA V nedeljo 15. t m., so priredili moški, ženski in mešani pevski zbor KUD iz Kapel pod vodstvom tov. Ivana Pintariča koncert slovenskih narodnih in .umetnih pesmi v Zadružnem domu Poslušalci, ki jih je bilo žal premalo, so pevce sprejeli z odobravanjem. Poslušalci so bil,- po večini iz okoliških vasi, ne pa iz Dobove. Z istim programom bodo vsi trije zbori nastopili še v ostalih krajih brežiške občine in jim želimo številnejši sprejem kot v Dobovi D V šeferfev Pred dnevi je polagala na občnem zboru obračun 6vojega dela podružnica Združenja šoferjev in mehanikov Slovenije v Hrastniku, Poleg 30 članov drušva se je udeležil občnega zbora tudi delegat Združenja iz Ljubljane, tov. Milan Svetek. Na občnem zboru so odborniki poročali o delu in uspehih svoje strokovne podružnice, seveda pa tudi o neuspehih in pomanjkljivostih društva. Raznovrstnost dela hrastniške podružnice; šoferjev je prišla posebno do izraza lansko leto na praznik šoferjev 13. julija, ki se Šteje kot simboličen rojstni dan partizanske motorizacije v Sloveniji. Na ta dan so napravili hrastniški šoferjj sprevod 30 motornih vozil po cestah svojega kraja in z njim pokazali enotnost svoje organizacije. S položitvijo venca pred spomenikom padlih borcev NOV so se šoferji z enominutnim trobljenjem avtomobilskih 6iren oddolžili spominu najstarejšega šoferja v Hrastniku, tov. Miloša Hercoga, ki je daroval svoje življenje kot žrtev fašističnega nasilja v Dachauu. Pomanjkljivost dela v podružnici pa se je pokazala v tem. da upravni odbor društva ni organiziral to zimo predvidenega tečaja za visokokvalificirane voznike motornih vozil. Tečaj je izostal zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. V tej zadevi je centralni odbor .Združenja že storil potrebne korake in sicer z organiziranjem enomesečne šole v Ljubljani. Če bo podružnica prišla do te ugodnosti, upa. da bo tedaj naletela na razumevanje krajevnih podjetij in ustanov, da bodo članom podružnice omogočili potrebno šolanje v korist kraja in njih samih ter v korist naše skupnosti. V živahni diskusiji je tovariš Milan Svetek odgovarjal na razna vprašanja. Le-ta je ob koncu občnega zbora izrekel podružnici pohvalo kot eni izmed najboljših podružnic v Sloveniji. To priznanje bo vzpodbuda za nadaljnje koristno delo društva. Člani se bodo še bolj povezah med seboj in pokazali tovarištvo tudi na naših cestah. Strokovno- se hočejo še bolj izpopolniti in dvigniti disciplino in varnost na cesti, s čimer bodo olajšali tudi delo prometnim varnostnim organom. Ob izogibanju alkohola kot največjemu zlu šoferjev hočejo z vestnim in treznim delom v službj doprinesti vreden delež k izgradnji socializma v naš; državi. V. K. Delo avto-moto društva v Krškem Pred dnevi je Avto-moto društvo v Krškem na občnem zboru polagalo obračun svojega dela. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je društvo kljub nekaterim pomanjkljivostim že doseglo lansko leto zadovoljive uspehe. V društvu je danes 105 članov, med njimi 30 delavcev in 5 žena, ostali pa so uslužbenci in kmetje V društvu je še premalo mladine in žena. Vsi člani so že opravili šoferske izpite in sicer 45 za kategorijo A, 35 za kategorijo B in 28 za kategorijo A in B. V ta namen je društvo priredilo v minulem letu tri tečaje, v katerih je bilo tudi 55 mladincev predvojaške vzgoje, ki so se usposobili za šoferje v JLA. Posebno moramo omeniti tečaj, ki ga je društvo skupno z ADM Brežice in Vojnim odsekom organiziralo v sklopu s taborjenjem mladincev predvojaške vzgoje v Kostanjevici, kj je dosegel stoodstotni uspeh. Društvo je priredilo nadalje predavanja o varnosti v prometu. Temu vprašanju bo treba posvetiti še več pozornosti. Po poročilih in bogati diskusiji 6o nato izvolili nov upravni odbor društva in hkrati gradbeni odbor za gradnjo nove dirkalne steze. Med nalogam; novega društvenega odbora je, da gradbeni odbor pospeši popravilo steze na stadionu »Matije Gubca« in začne z gradnjo nove dirkalne steze. Posebna komisija bo zbrala ves arhiv društva od njegove ustanovitve in izdala o delu brošuro. Vsem aktivnim članom bo nadalje društvo tudi omogočilo, da z društvenimi vozili opravijo dvodnevno kondicijsko vožnjo, če nimajo drugačne priložnosti za obnovitev svojega strokovnega znanja. Ta sklep je umesten in bo pritegnil v društvo nove člane. Na občnem zboru so poudarili, da je potrebna tesnejša povezava z LT in ljudskim odborom, ureditev voznega parka in garaže več predavanj za mladino, nov tečaj za šoferje-•materje itd. Z marljivim delom se bo društvo obdržalo na višini, ki jo Zavzema v AZM Slovenije. K ar močno smo že stopili v novo leto in ne bo dolgo, ko se marsikdo lanskega niti spominjal ne bo več. Vendar pa dopisniku iz Radeč ne da miru, da ne bi povedal še nekaj stva-ri, ki so se zgodile sicer še lani, a jih nikakor nc moremo vreči v koš pozabljenega. Najprej bi obral občni zbor fadeških gledališčnikov. Precej se jih je nabralo na tem letnem obračunu dela in uspehov, bilo bi jih pa lahko še več, če marsikomu beseda kultura ne bi ležala le preveč na jeziku in Premalo v srcu in delavnih rokah. No, kljub temu pa je bil obisk kar zadovoljiv, prav tako pa so bila razveseljiva in vzpodbudna poročila, ki so Jih Podali posamezni odborniki. Sedem del, 29. repriz, 7112 obiskovalcev, 3734 ur — to je bilanca radeškega gledališča za Preteklo poslovno leto. Številke, mislim, dovolj zgovorno pri-cajo, da ljudje, ki delajo pri Gledališču v Radečah, niso spa-*i. ampak so pošteno delali. Ce k temu dodamo, da je bila tudi kvaliteta izvedenih del na dostojni višini, potem jih lahko hrez vsakega laskanja in pretiravanja pohvalimo. Edino, kar “i tu lahko pripomnili, je, da ”e skoraj vsa teža dela ležala izključno na ramenih manjšega j^evlla agilnih članov, medtem k° je druga, večja polovica le tu in tam. malo aktivneje poseda v gledališko življenje. Z b.iihovo stalno in enakomerno jlStlnostjo bi bili uspehi gotovo Se večji in pomembnejši. Novi Ollbor. pravilneje rečeno stari ? rii0 samo spremembo poprav-Jeni odbor, bo tudi v prihodnje krbel, da bo šlo delo po poti, drži k vedno pomembnejšim ,1 iepšim uspehom. Pri tem pa moral najti pot do svojega iznsiva in ga pritegniti, tako .? bo na prihodnjem občnem koru lahko s ponosom poročal u
  • 3ka težava, še manj pa je to uspeh. Vendar pa v primeru radeškega Mladinskega gledališča ta stvar ni šla v to smer kajti vodstvo je v danih možnostih našlo vedno zaposlitev za posamezne člane in jih tako aktiviralo. Jasno pa je. da bo treba najti predvsem tako pot, ki bo vsakemu mladincu in mladinki nudila tajio delo v društvu, ki mu najbolj prija In zaradi katerega je tudi prišel v njihove vrste. Ob vsem tem pa bodo morali znati ohraniti tudi kvaliteto dela, ki je pre- sebnostim naletela tudi na težave vprašanja režiserjev. Zato bo treba misliti na to, da bo glavni odbor »Svobode« organiziral primeren tečaj, na katerem bodo tako mlajši kakor tudi starejši dobili osnovno znanje režiserskega dela. Novoizvoljeni odbor je dober porok, da bodo vse te misli in predlogi, ki so bili sproženi na zborovanju, tudi uresničeni in bo Mladinsko gledališče iz Radeč tudi v bodoče primer uspešnega dela bližnji in daljnji okolici. OTROŠKI PRAZNIK V RADEČAH In zdaj? Se otroški praznik obiščimo! Mestni park so tokrat spremenili v majhen gozdiček z veliko mušnico, s kočo, s ka- nekaj lanskih in lefninph iz Rodni udeležil, prav gotovo žal. Predavatelj tov. je svoja izvajanja podajal v tako prijetni, zanimivi in šegavi obliki, da je takoj osvojil vseh petdeset poslušalcev. Vem, da bom izrazil željo vseh navzočih, če napišem, da si še želijo takih in podobnih predavanj, obenem pa tudi upam, da se bo tov. Sabo prav rad odzval povabilu odbora Ljudske univerze. AKTIVNOST GLEDALIŠKE DRUŽINE V PAPIRNICI Sedaj pa me spremljajte v Papirnico oziroma gledališko dvorano. Zadnjo nedeljo lanskega leta je tamkajšnja gledališka družina v režiji tov. Steblovnl-kove uprizorila dramo »žene na Niskavuoriju«. Delo je zelo zahtevno in terja precej in to dobrih igralcev. To je bila vsekakor največja težava, s katero se je morala boriti režiserka, zato bi si dovolil skromno pripombo, da bi v prihodnje mogoče segla po lažjih stvareh z manjšo zasedbo, ki ji bo omogočila še večji uspeh. Ne mislim tu samo na igralce, ampak tudi na občinstvo, ki mu je prav gotov« bližja kaka domača stvar, zadnje grče. Malo je motila tudi scena, ki je bila včasih prenatrpana. in pa dolge pavze, ki gredo delno na rovaš tesnega prostora, delno pa »udi na rovaš prekompliciranostl, in so zato dejanje preveč trgale, kar celoti nikdar ni v prid. Ponavljam. da Imajo vse te opombe le konstruktiven značaj; zato želim delavni gledališki družinici še veliko uspehov pri njenem delu. ki prav gotovo ni lahko, saj so člani — igralci precej oddaljeni in že zato zaslužijo vso pohvalo in priznanje. MLADINSKO GLEDALIŠČE JE USPE5NO DELOVALO Naslednji dan pa sem se že znašel sredi mladih obrazov, ki so dvorano v »Jadranu« skoraj popolnoma napolnili. Mladinsko gledališče je podajalo obračun svojega dela v preteklem letu. Potek skupščine je dokazoval, da so se nanjo prav dobro pripravili in niso prepustili vsega le srečnemu naključju in trenutni domiselnosti. Samo nekaj glavnih misli bi rad podčrtal. Iz poročil je bilo razvidnp, da je bilo vse delo v glavnem osredotočeno na notranjo orga- teklo leto malce padla v primeri z izvajanji prejšnjih let, kar gre malo na račur novincev, malo pa tudi na račun naglice in včasih predstave za vsako ceno. Zato so na zborovanju predlagali, da bi prirejali interne predstave za lastne vrste in krog povabljenih starejših igralcev in igralk, na katerih bi preizkušali mlade in nove moči ter nato v pogovoru pokazali na dobre in slabe strani, lake predstave bi novincem tudi pregnale strah pred nastopom, ki večkrat igra precej odločilno vlogo. Druga misel, ki so jo sprožili, pa izvira Iz sestava tega gledališča, ki zajema svoje članstvo iz vrst pionirjev in mladincev in sicer da bi celoto razdelili v dva dela: pionirsko in mladinsko gledališko družino. Ta predlog je treba vsekakor pozdraviti, kajti zahteve 16-let-nega mladinca ali mladinke so gotovo čisto drugačne kot zahteve 6-lctnega pionirčka ki še sanj, medtem ko je oni drugi vedno živi v svetu pravljic in ic začel z lasln pametjo gledati svet okoli sebe. Do pa ta stvar kljub svojim dobrim po- tere sta v pravljici Janko in Metka lizala in trgala slaščice, ter veliko pečjo, kjer je našla stara čarovnica zasluženo plačilo. Vendar pa se v »eh prostorih tokrat ni šopirila čarovnica, ampak so bili tamkaj prijazni radeški prodajalci, k| so po zelo znižanih cenah nudili otrokom sladke dobrote — pekarna VPD pa je nudila svoje izdelke celo zastonj. Glasbeni dom pa so pridne roke naših žena spremenile v okrepčevalnico, kjer se je s čajem in pecivom okrepčal vsak nestrpni malček, ki je čakal dedka Mraza. V mraku je ta res prišel, in to z velikim spremstvom ki je kaj radodarno delilo bonbone in kekse. Postavil se je pod razsvetljeno smreko, pozdravil male prijateljčke in jim zaželel veliko zimskega veselja in še več sreče in zadovoljstva v novem letu. To pa še ni bilo vse, kar je mladini nudil dedek Mraz v teh dneh V dvorani Doma »Svobode« so te dni lahko gledali pravljico o Pehti, ki jim Jo je s svojimi mladimi sodelavci pripravila tov. Novakova. Mnogo je bilo potem še govorjenja o Pehti, o slepi Mojci, o pogumnem Kekcu, o gozdnih vilah in palčkih, pa o lepi sceni, ki jo je poživljala pravljična luč. Otroški praznik torej nikakor ni šel kar tako mimo naših V najralajšlh. Zapustil jim je go- x tovo lep spomin, da bodo drugo leto spet nestrpno pričakovali svojega dobrega prijatelja — dedka Mraza. PRVE DNI V NOVEM LETU Tudi telovadci TVD »Partizana« ga ne bodo pozabili, saj jim je pripravil v telovadnici lepo presenečenje. Prav lepo je bilo videti najmlajše, kako so zadovoljnih obrazov šli domov, sti-skaje pod pazduho zavoj, darilo dedka Mraza Članom in starejšim mladincem, ki jim sladkarije niso več potrebne, pa je naklonil nekaj poskočnih zvokov našega jazza. No — pa smo že prispeli do zadnjega dne, ko se je 1955 poslovilo in predalo svoje posip 1956. letu. Tak dogodek Je seveda važen, saj se zgodi le enkrat v letu, zato so imeli pri TVD >Partizanu« čisto prav, da so ta dogodek proslavili, kakor se to spodobi. Takoj drugi dan v novem letu pa so nas mladi igralci zopet razveselili s svojo Pehto, le žal. da je bil odziv občinstva vse premajhen. Premalo se naše občinstvo zaveda, koliko truda je treba, preden naučiš otroka. da bo na odru res zaživel in da ne bo le deklamator. Zato b> njihov trud lahko nagradili z večjim obiskom. Sobota pa nam je prinesla gostovanje papirniške igralske družine, ki je tudi Itadenčanom pokazala dramo »Žene na Niskavuoriju« Dvorana je bila šc kar zadovoljivo zasedena, če računamo, da je bilo prireditev v zadnjem času res obilo. Tudi izvajanje je bilo dobro in se je marsikje poznalo da je predstava že bolj dozorela Teh nekaj zakasnelih novic sem hotel povedati In obenem tudi vsem bralcem »Zasavskega tednika« voščiti — mislim, da bo šc veljalo — v imenu vseh Radečanov prav zadovoljni In uspehov polno novo leto 19561 V V Rasizem in sindikati Južnoafriški minister za delo je nedavno izjavil, da kani vlada predložiti parlamentu nov zakon, po katerem se bodo sindikati razformirali Tako bodo posebni sindikati za belce, posebni za črnce in posebni za Indijce. Razumljivo! Na ta način se bo vlada mnogo laže borila proti delavskim zahtevam. Jasno je, da bo vlada mačehovsko postopala proti sindikatom črncev in Indijcev. Ironija je naposled to. da je minister za delo imenoval ta zakon »industrijski« sporazum. Pij XII. ustanavlja... Papež Pij XII. je v črni Afriki osnoval 11 novih nadškofij. Doslej je bilo v tem delu Afrike 51 apostolskih vikaritov. Nadškofije je osnoval v Dakarju, Bama-kou, Ugandungu, Komakvi in drugod. Ti kraji so vsi francoske kolonije. Pariški »Le Monde« piše: »Ta transformacija kaže, da črna Afrika ni več cona tako imenovanih misij, ker je dosegla tako imenovano versko zrelost. Tu je tri milijone katoličanov...« Najboljši novinar Sicer je ženevska konferenca štirih velikih že davno za nami, toda o njej se še vedno ponavljajo razne vesti, ki včasih povedo marsikaj. No, na tej konferenci je bil tudi neki bivši ministrski predsednik, ki so mu bili sedanji veliki kolegi. Tokrat je nastopil kot novinar. To je bil Bidault, ki ga je pred dvema letoma zrušil Mendes-France. V Ženevi je bil po naročilu neke ameriške agencije, da bi za njo napisal serijo člankov. Nastanil se je v istem hotelu kot Dulles in se z njim bojda prav dobro razumel. Nemška slovesnost v Tobruku Prejšnji mesec je bila v puščavi pri Tobruku v Afriki proslava — in to nemška proslava. Odkrili so velik spomenik nemškim vojakom, ki so se tu borili pod Rommelom proti Angležem. Slavljen je bil pravzaprav znani Rommelov »Afrika Korps«. Dogradili so tudi veliko grobnico, v kateri so zbrane kosti kakih 6000 Nemcev Na slovesnost so prišli tudi nekateri nemški generali, ki so tedaj vodili vojake — sedaj mrliče. Prišel je tudi general Ludvig Cruwell, ki je zamenjal Rommela v vrhovni komandi nemške vojske v Afriki. Tu je bil tudi general Siegfried West-phal, Rommelov šef štaba. General Cruwell je govoril o »nepozabnem Rommelu«, ki je kot »vitez brez strahu in napake« vodil svojo vojsko. Rommel je seveda leta 1944 moral storiti samomor, ko je postalo očito, da je bil vpleten v zaroto proti Hitlerju Toda v času, ko je bil v Afriki, )e bil Hitlerju zelo veren. In ravno to so slavili v Tobruku: zvestobo v vojni za osvajanje sveta. Generala Cruwell in Westphal še ni- sta vključena v novo nemško vojsko. Toda morda še bosta. In njun duh z njima ... Sveti lastnik dežnikov Siamski predstavniki »plave krvi« se kitijo s številnimi vladarskimi naslovi in verjetno nimajo tekmecev na svetu. Eden izmed številnih odličnikov ima celo trideset naslovov. Med njimi je najzanimivejši: presvitli lastnik 26 dežnikov... Dve lutki... V ameriškem mestu Saint Louisu živi gospa Ann HI11-mann, ki ima svojega konjička. Zbira namreč lutke v narodnih nošah iz vsega sveta Kajpak jih ima že celo zbirko. Manjkale pa so še lutke iz Sovjetske zveze. Impresionirana z ženevskim impulzom se je ojunačila in pisala osebno Molotovu. V pismu je izrazila željo, da bi rada dve lutki iz Sovjetske zveze. Navedla je celo dimenzije, da ne bi bile neskladne z njeno ostalo zbirko. In glej! Pred kratkim je po pošti prejela paket iz Moskve. V zavitku sta bili dve lepi lutki, oblečeni v narodno nošo Nošam je bilo videti, da so bile izdelane nalašč za določen namen. Hillmannova je bila res- nično vesela. Molotov je torej stvar vzel resno in ji ustregel, kar je tudi skladno z ženevskim duhom. Toda nekaj ni bilo tako, kot je ženska želela. Hillmannova je dobila 50 cm visoke lutke, a prosila je le 45 cm visoke. Ob tej priložnosti je dejala: »Kakor da so želeli, da bi bile njihove lutke višje! Prav, vseeno so mi dobrodošle .« Nezaslužena odlikovanja Kakor poroča neki ameriški časnik, so morali v Ameriki po zadnji vojni pretopiti 67 ton odlikovanj, ker ni bilo dovolj tistih, ki so jih zaslužili... Na grobove padi h S Senovega borcev so pozabili... (Dopis is Cerkelj) Dne 11. t. m. smo v Cerkljah spremili na zadnji poti tov. Jožeta Butaro. Pokojnik je bil eden izmed najstarejših članov krajevnega gasilskega društva in sicer že od leta 1903. Bil je med ustanovitelji tega društva, ki ga po njegovih zgledih danes vodijo mlajši. Za trud, ki ga je tov. Butara doprinesel za gasilsko društvo, so se mu člani sedaj častno oddolžili. Med njimi bo živel vedno lep spomin na pokojnika. Ker pa je njegov grob tik ob grobu padlih borcev, naj se ob tej priložnosti dotaknem še tega zelo perečega vprašanja. Skupni grob štirih borcev leži za ograjo, čez katero naj bi ljudje metali smeti s pokopališča. Ker pa se — kakor izgleda — nikomur ne ljubi napraviti še dva koraka več, mečejo vsi smeti tik h grobu padlih borcev ali celo nanj! Tako stoji sedaj cela grmada smeti na tem grobu, namesto lepega spomenika ... Vprašanje spomenika padlim borcem in reda na pokopališču je vedno na dnevnem redu, toda rešitve vprašanja sedaj po 11 letih še vedno ni. Domačini vidijo to vsak dan, dobro bi pa bilo, da bi videl še kdo drug, kako žalosten je pregledna grobove teh padlih borcev. Žene, ki so metale smeti na grob, prav gotovo niso doprinesle ničesar v NOV, kajti drugače bi tega ne delale. Ne vedo in ne pomislijo, kako gledajo na to matere, ki so darovale svoje sinove; morda še ne vedo za njihov grob. . Vedno imam priložnost brati, da so odkrili spominsko ploščo temu ali onemu borcu, toda v Cerkljah po 11 letih ni bilo mogoče napraviti niti lesene plošče, da bi nanjo napisali imena borcev, ki so darovali svoje življenje za nas. Grob nima niti okvirja in če bo današnje stanje še trajalo nekaj časa, bodo tiste smeti tako prekrile grob, da o njem ne bo sledu. Kako žalostno je to za ZB in tudi za občinski urad v Cerkljah, da s tako lahkoto pozabljajo na velike žrtve NOV. V »Zasavskem tedniku« z dne 14. t. m. smo brali tudi opozorilo uprave brežiškega pokopališča glede reda na pokopališču Potrebno bi bilo, da bi takšno opozorilo objavili tudi glede našega pokopališča. Ne vem sicer, kdo je za pokopališče odgovoren, čas pa je, da bi v Cerkljah pre pretih letih, odkar so predrli staro mrtvašnico, postavili novo. Obdukcijska miza stoji že celih pet let nezavarovana na dežju in soncu — nosila in ostalo orodje pa spravljajo pri J. 2. Občinski sindikalni svet na Senovem je na svoji seji med drugim sklenil, da bo organiziral zdravstvene tečaje za zaposleno mladino. Krajevni zdravstveni organi so pripravljeni nuditi v tem pogledu vso pomoč. Tečaj bo najprej na Senovem, verjetno pa tud; v Brestanici. Tečaje, na katerih bodo predavanja z zdravstvenega področja, bodo obiskovali mladinci do 25 let starosti. Predvsem pridejo tu v poštev mladinci, zapresleni pri rudniku in v ostalih podjetjih občine, nadalje vajenci privatnih mojstrov Mladincem, ki bodo obiskovali; te tečaje, bo učna snov prav gotovo zelo koristila v življenju. Na Senovem deluje tudi že gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje lepo število domačih deklet. Izgleda, da bodo na Senovem letošnie zimske mesece koristno uporabili za izobrazbo mladincev in mladink. ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE NA SENOVEM Število članov Prešernove družbe na Senovem je kar zadovoljivo. zlasti še, če ga primerjamo s številom v večjih krajih našega okraja. Lansko Iz navedenega lahko vsakdo "*leto je‘ bilo v senovški občim sklepa, kako »živahna« je v Cerkljah dejavnost na tem področju... -mb- Posvetovanje članov ZK o gospodarskih vprašanih Pred kratkim so imeli na Senovem posvetovanje vseh članov osnovnih organizacij ZK na rudniku, k; ga je na pobudo občinskega komiteja ZK sklical rudniški komite. To posvetovanje, ki ga je vodi! načelnik oddelka za gospodarstvo senov-ške občine tov. Lojze Jazbec, je Imelo nalogo, da podrobneje seznani člane ZK s posameznimi ukrepi in vprašanji v našem gospodarstvu. Posvetovanje je bilo dobro pripravljeno, saj so članj Zveze komunistov to pot temeljito analizirali nekatera aktualna vprašanja našega gospodarstva. Prav tako so ob tej priložnosti ponovno poudarili važnost vloge SZDL na področju reševanja naših gospodarskih vprašanj in važnost aktivnega sodelovanja vseh komunistov. Posvetovanja, kakršno je bilo prav to, bodo zelo koristna tudi v bodoče za vsakega posameznega člana ZK, zato Jih bodo prirejali tudi v prihodnje na Senovem in v Brestanici. 315 članov, letos pa Izgleda, da se bo Ko število še povečalo. Ce vzporejamo število prebivalstva in število članov Prešernove družbe, prednjačijo Senovčani pred Krškim in Hrastnikom, kar je vredno pohvale. Za dvig števila naročnikov Prešernovih knjig pa imajo zasluge predvsem marljivi poverjeniki. Posebno moramo omeniti tov. Minko Zalokarjevo, ki je sama zb-ala skoraj nad polovico vseh članov Prešernove družbe v občini. 2e v teh kratkih dneh po Novem letu je tov. Zalokarjeva spet uspela pridobiti nad 100 novih naročnikov Prešernovih knjig — in to šele v januarju. Prav verjetno je, da bo s pomočjo vseh ostalih poverjenikov število članov Prešernove družbe letošnje leto naraslo tako, da bodo Senovčani lahko kar ponosni. > K. IZPRED SOD1SCA Miličnika je napadel ni* prepovedanega prehoda čez , . državno mejo po čl. 303/2 ka- Albin Rajner, rudar, stanujoč jenskega zakona ter so se zato v Zagorju, Gasilska cesta 1, je mora;; zagovarjati pred okraj-dne 15 februarja 1955 žalil vi*- nim Trbovljah. jega vodn ka Ljudske milice N Nedeljko Vasiljevlč Je A., ob isti priložnosti pa milič- 0,bso1enJna 8 mesecev zanora ki nik. H. E. teta«. Uhko poSko- »S _ ' , , . • ker je dal spodbudo ostalima Zaradi^tegajcaznivega^dejanja dvema, da sta pobegnila z njim in je tudi vodil celotno akcijo. se je obtoženec moral zagovar- Okrajnim sodiščem v pol^ Tega 'pa^tudTnT pokadi Trbovljah, kr ga je obsoddo na nob B 0^alovanja. Obdolže- “52EJ" ”“£??? nemu Ivanu Cafuta je sodišče sodnijskih stroškov, organu Lj J odmerilo 5 mesecev zapora zato, ker je dejanje odkritosrčno priznal in na splošno s svojim ravnanjem pokazal obžalovanje. Obdolžencu Bernardu Ferčecu pa je sodišče ob upoštevanju . vseh okoliščin naložilo kazen 6 Pred Okrajnim sodiščem v Tr- mesecev zapora. — Zoper to sodbo sta se Ivan Cafuta in Nedeljko Vasiljevič pritožila, milice R. R. pa mora plačati odškodnino v znesku 5000 din. Zakrknjenec pred sodiščem bovl j ah se je moral zagovarjati Ivan Novak, mizarski pomočnik, decembruV ]eta^l95o’ vzcMzpred venc'ar ic Pritožbeno sodišče, kinematografa v Radečah moško kolo v vrednosti 24 166 din, lastnina tov. K. F Obdolženec je v teku svojih zaslišanj trdovratno zanikal, da bi izvršil očitano tatvino, prav tako je zanikal na t. j. okrožno sodišče v Celju, prvostopno sodbo v celoti potrdilo. Kolo je ukradel Dne 25. decembra 1954 je obravnavi, ki je bila pred sodi- Friderik Dular, delavec, stanu- š Hn a O A — inšR nf« w ščem dne 24. junija 1955. Ta-krat se sodnijska obravnava ni joč v Zebniku št. 16, v večernih urah izpred gostilne »Ob mogla skončati zaradi izvedbe Savi(( Radefah v*el na škodo novih dokazil Na zadnji glavni &aV1 v Kadeeai1 vzel na skMO obravnavi na sodišču 22. novem- Z. D. moško kolo V vrednosti 16.000 din. zaradi česar ga ie no priznal in izpovedal, kako je 1,—ni obsodilo na 6 mesecev zapora. bra 1955 pa je obdolženec tatvi- *>•«»»« if ***»■ radi tatvine na šest mesecev za- Pntozl'- vendar višje so pora, oškodovancu pa bo moral dišce prvostopno sodbo v celo.i plačati odškodnino v znesku Potrdilo. 30.500 din In še poleg tega poravnati sodnijske stroške. Obrekoval jo je .. , , . . . . Martin Bregar, upokojenec, Med delovnim lasom jo je stanujoč v Vrhovem št. 52. je napadel v decembru 1954 v gostilni Antona Golobiča v Vrhovem go-Mihael .Zužman, steklarski de- voril proti možu zasebne tožil-lavec, stanujoč v Hrastniku 101, ke L. J., da bi lahko imel nje-je 8. junija 1955 med službo v govo ženo, če bi jo hotel, pri steklarni vrgel delavko V. A po čemer je mislil na intimne od-tleh ter zagnal poleg tega v njo nošaje. Zaradi tega je L. J. zo-še litrsko steklenico, s katero per Martina Bregarja vložila jo je lahko telesno poškodoval, zasebno tožbo zaradi kaznivega Zaradi tega kaznivega deja- dejanja obrekovanja in se je nja se je moral obdolženec za- obdolženec moral zagovarjati govarjati pred Okrajnim sodi- pred okrajnim sodiščem v Tr-ščem v Trboviah, ki ga je po bovljah. kjer je očitano mu iz-členu 142 2 kazenskega zakona javo odločno zanikal. Po izve-obsodilo na sedem dni zapora. denem dokaznem postopku pa Izvršitev izrečene kazni pa je sodišče obdolžencu odložilo za se je sodišče prepričalo o krivdi Martina Bregarja in ga je leta £°dtP°-fjem' da Obsodilo na denarno kazen 8000 priv teko hnrčl S din. zasebni tožilki L. J. pa je LS,“g,5S„s)a,.S'gM,J'S ^ S'«s™ ,r'riiJ“°“'"',C|Jod'prt/o . N, pritožbo oMo!S,»a )« vU-okoliščine, da do sedaj še ni bille so^l^.e prvostopno sodbo kaznovan in da je živčno razr- in kazen znižalo na van ter se je na glavni obrav- 2000 din ter izvršitev kazni v navi z oškodovanko poravnal. smislu čl- 48 kazenskega zako- na odložilo za dobo 1 leta pod pogojem, da obdolženec v tem času ne bo storil enako hudega ali hujšega naklepnega kaznivega dejanja. Kazen je okrožno vrhom), nadalje Ivan sodišče v Celju znižalo glede steklar, stanujoč v na to, ker je v večji meri upo- števalo kot olajševalno okol- Preko meje so hoteli Nedeljko Vasiljevič, steklar, stanujoč v Trbovljah (pod Ostrim Cafuta, Hrastniku, Pokraj štev. 70 in in Bernard Ferčec, steklar, sta- nost, da obdolženec kljub svoji nujoč istotam, so se po pred- priletnosti — saj je star že 70 hodnem dogovoru, da bodo brez let — do sedaj še ni bil obso-dovoljenja odšli v inozemstvo, jen, nadalje tudi, ker mož živi dne 23. septembra 1. 1. odpravi' li v Hrastniku na vlak z na- rah. menom, da se odpeljejo do Jesenic. od tam pa odidejo peš čez državno mejo, kar pa se jim ni posrečilo, ker jih je v vlaku pred Jesenicami prijel organ LM. Obdolženci so s t®111 preskušali storiti kaznivo deja- v skromnejših gmotnih razme- Ne pozabite: vsak narofi nik ..Zasavskega tednika" je .zavarovan! JIDDAvmeko (Nadaljeval) j«) • Blizu tam, kjer so nekoč v obzidju stala vrata za Meko, je s kamenjem ograjena, približno 10 metrov visoka gomila. Tu je pre ustnem izročilu grob Eve. Svoj čas je prihajalo semkaj dosti romarjev in nastal je strah, da Meka ne bi bila prikrajšana. Pokojni kralj je zato prepovedal množični obisk in sedaj je videti samo še redke obiskovalce Vendar pa so prebivalci Jidde zelo prenosni, da je prva predstavnica , ženskega spola prebivala in našla tudi smrt blizu njihovega mesta. Ker beseda »jidda« pomeni v arabščini »pramati«, sodilo da je mesto dobilo ime pre njej. Ogledal sem si ta grob, ki ni nič drugega kakor kup kamenja. Sicer sem pa na svojem potovanju srečal mnogo podobnih mest. Videl sem sledove stopinj, ki jih je baje napravil Budha, ko je širil svoj nauk pre severni Indiji — bil sem pred figovim drevesom, kjer se je hla'111 v senci bog Višna; pokazali so ml nadalje grob neke svetnice v Mysoru in sam ne vem, kaj še vse. Vsa ta sveta mesta pa imajo skupno to da prevsod za prazen nič pobirajo denar. V tem so sl menda vse religije podobne Med mestom in pristaniščem je veliko naselje nizkih, umazanih, na pol lesenih barak, polnih ljudi raznih narodnosti, rjave in črne kože in vseh mogo- čih oblačil. Tu je zbirališče ki prenočišče za romarje, ki pridejo semkaj po morju in se pripravljajo za pot v Meko. Včasih se jih nabere na tisoče Tu jih zdravniško pregledajo, pre-kontrollrajo dokumente, da se v Meko ne bi prikradel kak nevernik, in dajejo navodila za nadaljnje potovanje. Tu tudi čakajo na odhod domov. V nedeljo prepoldne, čeprav je bil delaven dan — muslimani praznujejo samo v petek — nas je tri, kapitana ladje, mojega prijatelja in mene zastopnik agencije povabil na svoj dom. Rad sem ustregel povabilu. V arabsk; hiši še nisem bil in želel eem videti njegov harem Pa sem videl prav malo arabskega. Nekaj let službe pri Aramcu je iz našega znanca napravilo ie na pol Evropejca. Bil je poročen in ima štiri žene. Mohamed namreč dovoljuje vsakemu verniku, da ima več žena. več kot štiri pa Jih ne sme imeti nihče. Pri kralju in ostalih mogotcih pa tudi v islamu vera pogleda skozi prste in omejeno število velja samo za navadne vernike. Sicer pa mnogoženstvo pri Arabcih leni zavidanja vredno. Koran namreč terja da Je mož proti vsem svojim ženam enako pravičen. Gorje, če bi katero zapostavljal. Prekršil bi koran In doletela bi ga težka kazen. Ce pri- nese domov kakšno darilo, ga mora razdeliti enakomerno med vse žene. Noči preživlja zaporedoma enkrat pri eni, potem spet pri drugi ženi. Nov čas je 6icer prinesel marsikateri ženi materialno izboljšanje. stari običaji in navade pa jo še vedno delajo sužnjo. V večjih hišah ima vsaka žena svoje prostore, vsaj svojo sobo. Tu živi z otroci in služinčadjo. Navadno ima vsaka svojo kuhinjo, če razmere to dopuščajo, sicer pa je za vse gospodinjstvo skupna kuhinja. Beseda harem v arabščini ne pomeni plesačjc v prozornih tančicah, temveč žene istega gospodinjstva. Z moškimi se ženske družijo samo doma, izven hiše je videti — 'n že to prav redko — le kakšno starko, ki se pogovarja z moškim svoje starosti. Otroci obeh spolov se prosto družijo samo do desetega leta, pozneje pa se dečki pridružijo odraslim moškim, deklice pa ženskam. Arabska žena ne more zapustiti doma brez dovoljenja svojega moža, pa tudi če bi šla na trg, kar pa je prav redko, ker opravljajo to delo navadno čr-nopolti služabniki, največ Abe-sinci. Vsepovsod, razen v haremu, so skrbno pokrite s fere-džo, in to jih edino dela za tujce zanimive. V Jiddi in Arabiji sploh ženske kupujejo Precej dobra, zdrava in mlada stane približno 200 funtov. Baje je v mestu tudi hiša, kjer se lahko kupijo belke ki so kot žrtve raznih pustolovcev in največkrat tudi same pustolovke prišle v te daljnji 6vet. pa končajo svoje življenje v haremu, prodane za lep denar. Kolikor sem mogel sklepati, Arabci zelo ljubijo belo polt vsaj za spremembo, če ne za stalno. Hotel sem si ogledat) to hišo od blizu, pa so mi odsvetovali. Najbrž nisem izgledal dovolj resen kupec. Pa tudi trgovina s »črnim blagom« je razvita v Arabiji. Oborožene 6kupine iz Saudske Arabije in Jemena na svojih pohodih proti ekvatorialni Afriki napadajo oddaljene vasi in manjše zaselke, love krepke mladeniče in može in Jih kot živino povezano vodijo k obalam Rdečega morja. Tako potovanje traja tedne In tedne in veliko teh nesrečnikov najde svoj prerani grob v puščavi, preden dospejo do Jidde. Tu je baje šola, v kateri se usposabljajo ti sužnji za svoje bodoče delo kot služabniki po hišah bogatih arabskih družin, ali pa za delo na velikih posestvih v notranjosti polotoka. Prodajajo jih na trgih v Jiddi. Meki in Medini, kjer pridejo naravnost v roke svojih bodočih gospodarjev, ali pa Jih prevzamejo razni prekupčevalci in Jih pro-zaslužek. Love tudi ženske, vendar to v manjši meri, ker ženska kot delovna sila na Vzhodu ne pride v poštev. Te so namenjene • največ za »dobrodelne« domove z rdečo razsvetljavo. Dosti jih potuje tudi preko morja. Promet med ekvatorialno Afriko In Arabijo je v tem pogledu baje precej velik. Bolj kot ta trgovina pa mc je zanimala Aramco, ameriško-arabsk^ petrolejska družba, ki je prinesla materialno blaginjo v to nekoč tako siromašno deželo. Bolj kakor kdo drugi od mojih znancev, pa mi je ravno on lahko dal še najbolj zanesljive podatke o tej družbi, saj je bil nekaj časa celo zaposlen v eni Izmed njenih ustanov. 2e pred tridesetimi leti so pričeli geologi vrtati po BAH-REINSKIH OTOKIH in po ostalem delu vzhodne Arabije. Petrolej v Perziji jih je privedel do tega, da so ga začeli iskati tudi tu. Delo je vodila kalifornijska petrolejska družba. kj se je pozneje preimenovala v Bahreinsko družbo. Leta 1933 so Amerikanci stopili v zvezo a kraljem glede podelitve koncesij. (Nadaljev. sledi) Kmetijska zadruga na Izlakah obvešča vse kmetovalce, mesnice in ostale kup-'e plemenske in klavne živine, da bo na Izlakah vsak prvi torek v :.:esecu živinski semenj Udeležite se ga v Cim večjem številu, ker bo živine dovolj in cene ugodne. Priporoča se uprava KZ IZLAKE. Občni zbor plavalnega kluba „Celu-loze' na Vidmu Pred kratkim so se zbrali v dvorani Tovarne celuloze in roto papirja na Vidmu ljubitelji vodnega športa k prvemu rednemu občnemu zboru. Plavalni klub je bil ustanovljen lansko spomlad, je pa že dosegel lepe uspehe. Plavalci-mladinci so se udeležili republiškega mladinskega prvenstva na Vrhniki. Ker je bil klub tedaj v veliki denarni stiski, je komaj zbral sredstva za kritje stroškov na republiškem prvenstvu — ob organizaciji plavalnih tečajev, šole in prireditvi republiškega plavalnega tekmovanja so pa sindikat) in ljudska oblast začeli z zaupanjem gledati na razvoi plavalnega športa v Vidmu-Krškem in ga finančno podprli. Po oceni posameznih plavalcev so se pogovorili o bodočih nalogah kluba. Potrebno je, da se prične »suhi trening* plavalcev; ustanovi naj se nadalje v klubu tudi waterpolo sekcija. Ta «e bo poleg vaj z žogo urila tudi v plavanju. Plavalci, ki bodo obiskovali redno plavalne vaje, bodo šli na 14-dnevni trening na morje, kjer bodo taborili. Nato so na občnem zboru izvolili nov upravni odbor, ki bo pravilno vodil In usmerjal mladi klub, da bo letos dosegel še boljše uspehe. Upamo, da se bo udeleževal raznih tekmovanj. Ker pa je zanje potreben denar, bi bilo priporočljivo da prevzame upravo bifeja pri bazenu sindikalna podružnica »Celuloze«. da bo le-ta mogla z izkupičkom pri bifeju še bolj podpreti plavalni klub in tako plavalcem omogočila udeležbo tekmovanj. Le na ta način bo klub lahko uspeval in se v prihodnjih letih kftsal v tekmah v republiškem merilu. Občni zbor TVD ..Partizan" v Krškem Vedno več telovadečih članov Tečaji Rdečega križa v brežiški obč ni V ponedeljek, 9. t. m., je bil v Domu »Partizana« v Krškem občni zbor tamkajšnjega TVD »Partizana«. Poleg članov so se ga udeležili še podpredsednik okrajne zveze »Partizana« tov. Vinko Salmič in načelnik okrajne zveze tov, Karel Rupnik ter zastopniki raznih množičnih organizacij in podjetij. Dolgoletni predsednik društva tov. Franc Agrež je podal precej kritično poročilo ter poudaril pomen in naloge telesno-vzgojnih društev. Število telovadečih se je zadnje leto dvignilo od nekaj nad 300 na 440 članov. Kljub temu, da število članov narašča, se število prednjakov ne veča, Zato odpade na požrtvovalne vaditelje v moških vrstah preko 40 članov. Isto velja za vaditeljice. Zaradi tega so nekateri primorani vaditi tudi po dve vrsti, in zgodi 6e. da vadijo celo po deset ur tedensko. Pomanjkanje vaditeljskega kadra je poleg telovadnice najbolj pereč problem društva Priporočljivo bi bilo, da o tem razmišljajo tudi krajevna podjetja in pri sprejemanju v službo dajejo prednost vaditeljem v telesni vzgoji. Preteklo leto so se člani društva poleg redne telovadbe udeleževali raznih prireditev, tekmovanj in nastopov. Ob rojstnem dnevu maršala Tita so telovadci izvedlj samostojno telovadno akademijo, na kateri je sodelovalo 115 telovadcev. Pokrajinskega zleta v Celju se je udeležilo 224 telovadečih, zleta v Koper pa 42. Telovadci so nadalje sodelovali v okrajnem prvenstvu v akademskih sestavah in lahk; atletiki in so dosegli lepe uspehe. Kakor vsako leto, so se člani udeležili tudi Titove štafete, v kateri je sodelovalo 180 tekačev. Vseh Ob občnem zboru SŠD ..Bratstva" v Hrastniku Delo še boli pei veti Pred kratkim je imelo sindikalno športno društvo »Bratstvo« v Sp. Hrasitniku dobro obiskan redni letni občni zbor. - » fitf» .• ;lz poročil-na občnem zboru smo povzeli, da sta,v društvu v glavnem delali nogometna in kegljaška sekcij a, medtem ko odbojkarji niso dosegli posebnih uspehov in so se omejili le bolj na vaje. Nogometno moštvo društva je lansko spomlad zasedlo v slovenski nogometni ligi 3. mesto. Za ta lep uspeh je društvo s Pomočjo sindikalne podružnice poslalo Igralce na 10-dneven oddih v Crikvenico. V jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja pa nogomeno moštvo ni prišlo do veljave. Doseglo je samo 2 točki ln slabo razliko v golih. Vzrok za ta neuspeh bo iskati do neke mere v tem, da so se nogometaši »Bratstva« morali kosati s prečeč močnimi klubi, ki so igrali že v zvezni in hrvatsko-slovenski ligi. Krivdo bo treba iskati nadalje v tem, da je moštvo imelo preveč tekem in premalo počitka. Seveda p* bo vzroke za neuspeh iskati tudi v samem odboru kluba in v nedisciplini posameznih članov. V društvu sta nastopili nadalje 2 pionirski moštvi, ki pa tudi nista dosegli zadovoljivih uspehov Nogomet-ha sekcija društva jo prišla zadnje čase v krizo, kj jo bo morala preboleti v letošnjem SDomladanskom tekmovanju. Pripomniti pa moramo, da je Uener Ludovik Komlanc dobro Ugajal pionirski kader, ki šteje 40 igralcev Iz vsega bi lahko Povzeli, da je odbor društva storil veliko napako v tem. da 3c v zadnjih letih posvečal premajhno pažnjo vzgoji nogometnega naraščaja Ce bi se to ne mio zgodilo, b1 društvo Imelo danes že boljši nogometni kader. Kegljači »Bratstva« so delovali zadovoljivo skozi vse leto. Težave pa imajo s tem. da razlagajo « kegljiščem s Prekratkim stežiščem. kar jim dela Potem neprtlike na kegljiščih z Ustrezno dolžino. Kegljači »o tekmovali lanske let0 ' 15-krat tet dosegli ■ v štirih pokalnih srečanjih z drugimi moštvi 2 P°kal;, in sicer prehodni pokal V Hrastniku in pokal v Zagor-sj4- V ostalih srečanjih so keg-JJači društva dobili 7 tekmo-v,mj. izgubili pa so Jih osem. Vprašanje zase je tudi keglje za denar ki mlajše keg-lačo čestokrat odbija. diskusija je bil« plodna. V ]ei so poudarili da je treba ustanoviti strelsko družino. Po-yjti bo seveda treba delo v Odbojkarski sekciji Potrebna je dddalje utrditev discipline. Odjaviti bo treba nedelavnost smučarske sekcije saj je kadra ta šport dovolj Po izvolitvi °ovega odbora je občni zbor sprejel sklepe za nadaljnje delo. Med važnimi sklepi je, da bo treba proti nediscipliniranim članom nastopiti odločneje. tekmovanj v odbojki, nogometu, namiznem tenisu, smučanju in olavanju je bilo 34. V občini Videm-Krško Je to društvo edina telesno vzgojna organizacija razen plavalnega in boksarskega kluba. Senčna stran društva pa Je, da mora preko 400 telovadcev telovaditi v majhni temni telovadnici nižje gimnazije v Vidmu-Krškem, ki seveda za tak množičen obseg ne ustreza. Težave so nadalje v tem, da »o telovadci tudi v poletnih mesecih navezani na telovadnico, ker društvo nima primernega igrišča. Upamo pa, da bo vprašanje letnega telovadišča kmalu rešeno, saj je vodstvu društva končno uspelo zagotoviti sl v to svrho primeren prostor In se bodo mladinci že v poletnih mesecih na tem telovadišču res lahko vadil; in krepili. TVD »PARTIZAN« NIMA MONOPOLA Občina Videm-Krško se Je zadnje čase. zlasti pa samo mesto, po številu prebivalstva močno okrepila in razvila. Zato se pojavljajo težnje Po razširitvi kulturne 1« športne dejavnosti. Pred kratkim so ustanovili plavalni in boksarski klub. V zadnjem času je opaziti prizedevamje da v mestu Videm-Krško ustanovijo športno društvo. Občni zbor je pozdravil to iniciativo, seveda s pridržkom, naj novoustanovljeno društvo pritegne v svoje vrste mladino, ki še ni nikjer vključena. Slabo bi pa seveda vplivalo na delo TVD »Partizana«, če bi športno društvo odvračalo člane od »Partizana«. VAŽNA JE MNOŽIČNOST IN SODELOVANJE S SZDL IN DRUGIMI POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI Podpredsednik okrajne zveze tov. Vinko Salmič je v imenu predsednika tov. Martina Gosaka pozdravil občni zbor in nato podal analizo dela. Telesno-vzgojno društvo je preteklo leto pravilno delalo, kar je razvidno iz poročil in razprave, kjer so nakazane pozitivne in negativne strani društva. Cilj telesnovzgojnega društva je množičnost, zato je treba dejavnost »Partizana« razširiti in zajeti v delo čim več delavske in kmečke mladine, in to ne le iz samega mesta Videm-Krško, marveč iz cele občine. Člani telesnovzgojnega društva pa se morajo seveda spoprijeti tudi z našimi ostalimi problemi. Ni dovolj, če so člani SZDL, ali pa morda celo ne, pač pa je treba, da sodelujejo tudi z dragimi našimi organizacijami. Iz poročil bi povzeli zaključek. da bo društvu uspelo razširiti svoje delovno področje in da bo vzgojilo svoje člane, da bodo znali sodelovati z vsemi organizacijami, s čimer bo izpolnjena težnja našega političnega vodstva. Ob zaključku je občni zbor sprejel načrt nadaljnjega dela, ki je tako pisan in obširen, da bo mora) novoizvoljen odbor napeti vse sile, da bo društvo uspevalo kot pretekla leta. Tečaji v brežiški občini, ki jih vodi posebna komisija občinskega odbora Rdečega križa v Brežicah, odlično uspevajo. V vsej občini je 11 tečajev in sicer v Brežicah, Čatežu, Veliki Dolini, Cerkljah. Sromljah, Artičah, Globokem, Pišecah, Dobovi, Kapelah in na Bizeljskem, ki jih po večini vodi učiteljstvo. Razen redkih izjem se tečaja udeležujejo dekleta letnikov 1936 in 1937 polnoštevilno. Težave so bile glede obiska le v Pišecah in Globokem zaradi nerazumevanja vodstva podjetja, kjer so dekleta zaposlena, vendar je komisija tudi te nevšečnosti premostila. V Pišecah je na pobudo tov. Ivanke Ostre-ličeve tečaj povezan tudi z gospodinjskim tečajem. Prav dobro bi bilo, da bi temu zgledu sledili še drugi. Po končanem tečaju bo komisija sklicala skupno konferenco vseh voditeljev in predavateljev tečaja, na kateri bodo poročali o vseh problemih, ki so jih imeli v času tečaja in drug drugega seznanili s težavami in njih odpravo, kar jim bo dosti koristilo za bodoče tečaje. Komisija se učiteljstvu, ki pomaga pri tečajih, iskreno zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost, upraviteljem šol za naklonjenost da so tečaj) v šolah, tečajnicam pa želi, da bi jim pridobljeno znanje koristilo v življenju in da bi postale vzorne aktivistke RK doma in v svoji okolici. Komisija za tečaje RK Brežice „Premalo smo poznali vsebino dela taborniške organizacije44 Tako je izjavil zastopnik uprave rudnika Trbovlje-Hrast-nik, tov. Gvido Urlep, ko je pozdravil pred nedavnim občni zbor tabornikov »Rodu temnega hrasta« v Hrastniku in pripel na zastavo spominski trak: Občnega zbora se je udeležil kot odposlanec ZTS, član uprave tov. Ivan in zastopniki »Rodu črnega diamanta« iz Trbovelj. Iz poročil je bilo razvidno, da se je število članstva v rodu dvignilo skoro na 300; da si je rod s tečaji vzgojil dobre mlade vodnike ki že samostojno vodijo delo v organizaciji; s pomočjo ljudskega odbora si je rod opremil društveno sobo; rod se je udeležil tabora 1. maja v Sevnici; priredil je propagandni tabor v Dovcah ob občinskem prazniku; rod se je udeležil III. zleta ZTS v Ljub- ljani in postal republiški prvak v taborniškem mnogoboju za leto 1955 ter osvojil prehodni pokal in prvo nagrado: šotor; imeli smo dva tabora v Trogiru in potovalni tabor po Črni gori, razen tega še več izletov in delovnih akcij. V rodu deluje klub starejših tabornikov iz vrst radarjev, steklarjev, gospodinj, učiteljev in vajenske mladine, ki 90 steber društva in opora mladini. »Taborniki vzgajajo mladino v dobre državljane, ker vnašajo v svoje delo tudi polltično-idejno vzgojo, z veščinami pa pripravljajo tudi sposobne branike domovine!« — je poudaril zastopnik občinskega ljudskega odbora, ko j« pripel na zastavo spominski trak kot največje priznanje rodu. Rodova uprava pa je pohvalila večje število mladih tabornikov in dala z di- Joslo Brinar; PIONIRSKI KOTIČEK 'Nadaljevani«) mmrn? 29. Stara Hvaležnost je umrla Dremuh in Zvitorepka sta odkorakala po puščobnih lažeh tja proti kraljevi prestolnici. Bučman, Strkolin in Rjavče pa so strmeli za odhajajočima, dokler se nista skrila na zadnjem ovinku za robidovjem. Huda otožnost je objela dečake, ker jili je mati spet pustila same. »Nič dobrega ne pomeni ta nenadni poklic. Kaj naj počnemo, sirote, brez matere?« so tarnali vsi vprek »In še nad nas utegne silni Mlroljub poslati svojo vojsko!« zajavka najmlajši Rjavče. »Veste kaj, dobro se za-kovarimo in zapahnimo vrata, da nam ne pride kdor si bodi tako hitro do živega.« Dečaki skrbno zaprejo vse vhode v Hudo luknjo, pa ležejo v kot na dišeče seno. Uro za uro ždijo tako na ležišču, a končno se oglasi Bučman, rekoč: »Vesta kaj, od dolgega časa bomo skoprncli, če se kako ne zvedrimo. Kaj hočemo početi?« »Prav govoriš, bratec,« odvrne Strkolin, »poigrajmo se malo. da nam čas hitreje mine.« »Meni se pač zdi najlepše poslušati povesti,« reče Rjavče in veselo striže z ušesi. »Vsakemu izmed nas je naša mila mamica povedala že dosti čudnih dogodkov iz svojega življenja. Kaj, če bi si zaporedoma pripovedovali vsak po eno pove-stico? Videla bosta, kako nam čas pri tem bliskoma mine. Kar ti, Bučmanček, začni, potem pa prideva midva na vrsto.« »Eh, povesti imam jaz vedno polno torbo,- odgovori Bučman. »Poslušajte torej čudno pravljico, kako je bilo tedaj, ko je stara Hvaležnost umrla. Svoje dni Je zgrabil sivca volka skopec — tako Jame pripovedovati Bučman — pa posrečilo se mu je vendarle izviti se iz železja. Ves ubog je od-šantal po pusti dobravi. Zagledali pa so ga lovci in ga Jeli preganjati. In sivec je moral bežati čez pot, po kateri je ravno prihajal kmet z vrečo in cepcem na rami. Volk poprosi kmeta: »Usmili se me, kmetič. In skrij me v vrečo! Glej, lovci so mi že za petami!« Kmet ga usliši in akrije preganjanega sivca v vrečo, ki jo zaveže ln zadene na pleča. Nato gre po svoji Poti, a naproti mu pridejo lovci. »Kmetič, ali si videl volka?« ga hlastno poprašajo. »Ne, nisem ga videl,« jim odgovori on. Lovci so hiteli dalje in kmalu jih ni bilo več videti. »Cuj, ali so že odšli moji sovražniki?« vpraša volk. »So že za deveto goro.« »No. izpusti me zdaj na prosto!« Kmetič je razvezal vrečo in izpustil volka v beli svet. A sivec lakotni je dejal: »Veš kaj, kmetič, jaz te zdaj pojem za malo juiino!« »Oh, volk, volčič, iz take nevarnosti sem te rešil, a v zahvalo me hočeš še snesti?« »Stara Hvaležnost je umrla, ni je več na svetu,« mu odvrne volk. Kmetič lzprevid), da se tu ni šaliti, in reče: »No, če je tako. pojdiva še malo dalje po poti in če reče prvi, ki naju sreča, da ni več Hvaležnosti na svetu — no. potem me lahko poješ!« Sla sta torej dalje po poti. Naproti jima pride star« kobila. Kmetič stopi ročno k njej in jo poprosi: - Bodi tako dobra, kobila moja mila. ln rassodi nama! Glej, Jaz sem volka rešil velike nevarnosti, a on me hoče zdaj pojesti!« Kobila je premišljala in končno dejala: »Živela sem pri svojem gospodarju dvanajst let. Skotila sem mu dvanajst žrebet, delala sem mu na vse pre-tege, a sedaj na stara leta, ko sem trhla in slabotna, me je pogna] v vodo, da bi poginila. Pa sem lezla in lezla In sem naposled res Izlezla iz vode, a sedaj kolovratim po svetu, kamor me pač oči popeljejo. Pa naj te kdo reče, da je ie stara Hvaležnost živa!« A-jL »Vidiš, kaj sem rekel?« pravi volk. Kmetič se razžalosti in začne prositi volka, naj počaka še tako dolgo, da srečata še koga drugega. Volk se da preprositi. 8reča Ju star pes. Volk mu realoži svojo zadevo, proseč ga za razsodbo. Pes malo pomisli, pa reče: »Služil sem gospodarju dvajset let, varoval sem mu dom in živino, a ko sem se postaral in sem nehal lajati, me je nagnal od hiše in sedaj se potepam, kamor ml oči kažejo. Da, stara Hvaležnost je umrla!« »No, vidiš, da Imam jaz prav!« Kmetiča je ta odgovor še bolj užalostil, a prosi] je volka, naj še počaka tretjič, da šc enkrat slišita sodbo tretjega, potem pa naj ga poje, če Hvaležnosti res ni več na svetu. In tretjo pot jima pride naproti naša mat j Zvitorepka. Kmetič ji ponovi svoje vprašanje. A ona Sc jame čuditi: Kako je to mogoče, da bi volk, ta debeli brdavs, imel prostora v tej vrečici?« Volk in kmetič Ji potrdita, da je to čista resnica. Pa jima Zvitorepka vendarle ne verjame in pravi: »EJ, no, kmetič pa pokaži, kako sl ga stlačil v to vrečo!« Kmet razgrne vrečo ln volk potisne vanjo svojo glavo. Naša Zvitorepka pa zakriči: »A tako, ali si samo glavo skril v vrečo?« Volk sleze ves v vrečo. »No, kmetič,« nadaljuje Zvitorepka, »pokaži, kako si vrečo zavezalI« In kmet vrečo zavozla. »No, kmetič, pokaži, kako si žito mlatil!« In kmet Jame mlatiti s cepcem po vreči. »Ej, kmetič, kako sl pa snope obračal?« Kmet obrne vrečo in udriha po hrbtu, po glavi in repu. po plečih ln nogah, kamor je pač priletelo. Ko je volku vse kosti prerahljal. je nehal In dejal: »Stara Hvaležnost Je umrla!« (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke iz 2. številke Nagradna uganka, ki smo jo priobčili v predzadnji številki našega lista, je delala nekaterim pionirjem preglavice, vendar jo je večina pravilno rešila. Odgovor na uganko je: ŽELVA. Strogi žreb Je tokrat odločil, da dobi prvo nagrado za rešitev uganke Otmar Brvar, učenec II. razreda nižje gimnazije, pošta Zagorje ob Savi — drugo nagrado pa je žreb prisodil Vidi Povhe, učenki I c razreda nižje gimnazije, pošta Senovo. Obema bomo knjižno darilo zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslali po pošti. Vsern ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za njihovo pošto in pozdrave iskrena hvala! Uredništvo Nagradna uganka za pionirje Naslednjo uganko bodo naši mladi bralci prav gotovo hitro rešili. Poslušajte Jo: Na zapeček aede, brez vretena prede, prede venomer, preje pa — nikjer. Ste že uganili, kaj bi to bilo? No, če ste, nam prinesite ali pa pošljite rešitev po pošti. Za rešitev uganke imamo pripravljeni dve nagradj za naše pionirje po odločitvi žreba. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka razred šole, ki jo obiskujete, ter pošto ln kraj, kjer ste doma. Uredništvo plomami priznanje za delo tudi starejšim tabornikom. Po čestitkah k doseženim uspehom je zastopnik ZTS pozval tabornike v Hrastniku, da vključijo še več medvedkov in čebelic v svoje vrste. Mladi taborniki pa so v diskusiji obljubili večjo pomoč rodovemu glasilu »Nova pota«, obljubili so, da bodo osnovali umetnostni krožek; prosili so za sobo, kjer bi z ročnim delom izdelovali razno taborniško in drugo opravo. — Načrt dela v letu 1956 pa je: izvest) vodniški tečaj; tečaj gorske straže; zimski tabor na Kalu in tekmovanje v štafetnem teku smučarjev — tabornikov vseh rodov Zasavja; zlet zasavskih tabornikov v Dovcah ob občinskem prazniku in tekmovanje v mnogoboju; potovalni tabor po Gorenjski; tabor ob morju in izlet v Trst; udeležba na zletu ZTS v Mariboru in zleta SIOJ v Sarajevu ter končno osnovanje družine tabornikov v Radečah in osamosvojitev družine na Dolu K doseženim uspehom čestitam in kličem: Srečno! Anekdota PRVI AVTOMAT Po velikih in malih mestih na svetu je danes na tisoče in tisoče avtomatov, ki nam takoj postrežejo z raznimi malimi vsakdanjimi potrebščinami in dobrotami, če vržemo v te priprave ustrezen novec. Ti aparati pa niso izum tega stoletja. 2e 1000 let pred našim štetjem je bil na glavnem trgu Sparte (v starem veku glavno mesto grške pokrajine Lacede-monije) nameščen avtomat, iz katerega j« pritekla pijača, če si vrgel vanj dva novčiča. Danes je ta avtomat shranjen v Britanskem muzeju v Londonu. LISTNICA UREDNIŠTVA V. K. Šentjanž. — Vašega dopisa ne moremo priobčiti, zelo nas pa veseli, da se izobražujete in poslušate razna strokovna predavanja o živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu in zaščiti poljskih rastlin. Tako je prav; čim bolj bomo izobraženi, tem lepše življenje si bomo lahko ustvarili. — Lepe pozdrave! — Uredništvo. F. 8. Brežice. — Vašo črtico »Med odmorom« smo prejeli, vendar Je ne moremo priobčiti, ker je napisana za prizadete osebe v skrajno žaljivem tonu. C« nam boste poslali kaj boljšega, bomo radi objavili. Tukaj o drežltel DOPISNICA Upravi .Zasavski tednik4 Trbovlje TRG REVOLUCIJE ST. 29 7 dni po sve'u (Nadaljevanje s 1. strani) ostro pa je to opravil ameriški tisk, ki zahteva uradnih pojasnil v tej zadevi od samega predsednika Eisenhowerja. Francijo v dneh pred sestavo nove vlade vedno bolj prevzema mrzličnost k čemur v nemali meri prispeva zloglasni »voditelj« gibanja malih trgovcev in obrtnikov. Poujade, ki nastopa s čisto fašističnimi parolami o »pohodu na bourbonsko palačo, kjer je treba napraviti red med bando klovnov«, s čemer niso mišljeni samo vsi politiki demokratičnih strank, temveč tudj osnove demokratične ureditve sploh. Ce upoštevamo dejstvo, da v Franciji Poujadovemu podobna gibanja nimajo velikih izgledov za polastitev oblasti, ta brbljanja sicer ne pomenijo resnega ogrožanja demokratične ureditve v deželi. Je pa sam pojav tega gibanja za Francijo ne najbolj častna zadeva. Mendes-France in Guy Mol-iet sta se menda sporazumela o skupnem nastopu v okviru republikanske fronte, ko bo predsednik republike iskal kandidate za člane nove vlade. S tem sklepom je propadlo prizadevanje KP Francije po ustanovitvi ljudske fronte, pa tudi prizadevanje desničarjev, ki so si obetali iz eventualne nesloge med radikali in socialisti kakšne koristi. Predsednik Eisenhorver in predsednik vlade Eden se pripravljata na razgovore o poskusih z atomskim orožjem ki jih bosta imela ob Edeno-vem obisku v VVashingtonu. To vprašanje ni velike važnosti samo za ti državi, temveč za ves svet, zato pa tudi zasleduje vse, kar se s tem v zvezi dogaja v svetu. Eden bo na tem sestanku skušal opraviti čim več, namreč to, da bi v bodoče dobil od Amerikancev čim podrobnejše informacije o poskusih z atomskim orožjerh, ki jih delajo Amerikancl, ker bi s tem pri-štedil svoji državi lastne poskuse, ki ogromno stanejo in ki med narodi niso nič kaj popularni. Ta naloga sicer ne bo lahka, saj so Amerikancl doslej tovrstne podatke ljubosumno čuvali ZAHVALA Dr. Ani Kostevc-Collauti in osebju bolnišnice v Zagorju se najlepše zahvaljujem za vso nego in skrb v času moje bolezni. Marijan Lipovšek Zagorje. Okrajni ljudski odbor Trbovlje Odlok Na podlagi čl. 6. in 8 odloka o volitvah samoupravnih organov zavodov za socialno zavarovanje (Ur. list FLRJ št 55-55) in na podlagi odločbe OLO Trbovlje štev. 01/1—187/1 z dne 7. I 1956 o imenovanju posebne komisije za Izvedbo volitev članov skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje razpisujemo: za nedeljo, 12. februarja 1956, za volitve članov skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje in članov skupščine podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah, v Zagorju in Koškem ter volitve članov odboTa zavarovancev pri obratni izpostavi rudnika Trbovlje-Hrastnik in pri krajevni izpostavi v Hrastniku. Volitve se izvedejo po volilnih enotah na območju občinskih ljudskih odborov in sicer za: I. Občinski ljudski odbor Trbovlje: 1. volilna enota: Rudnik Trbovlje voli 7 članov, okrajne skupščine; 2. volilna enota: Strojna to- varna Trbovlje voli 1 člana; 3. volilna enota: Cementarna in Elektrarna Trbovlje voli 1 člana; 4. volilna enota: Gradbena podjetja volijo 1 člana; 5 volilna enota: Strojno mi-zarstvo-Mehanika in obrtne delavnice volijo 1 člana; 6, volilna enota: Državna uprava, zavodi, ustanove in družbene organizacije volijo 1 člana; 7. volilna enota: zdravstvo, prosveta in pošta volijo 1 člana; 8 volilna enota: trgovina, gostinstvo in ostala podjetja volijo 1 člana; 9. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin volijo 3 člane. II. Občinski ljudski odbor Zagorje: 10 volilna enota: Rudnik Zagorje voli 4 člane; 11. volilna enota: Proizvodnja gradbenega materiala, podjetje »Sava« in obrtne delavnice volijo 1 člana; 12. volilna enota: vsa ostala gospodarska podjetja zavodi in ustanove volijo 1 člana; 13. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin volijo 2 člana. III. Občinski ljudski odbor Hrastnik: 14. volilna enota: Steklarna voli 2 člana; 15. volilna enota: vsa ostala gospodarska podjetja zavodi In ustanove volijo 1 člana; 16. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin volijo 2 člana. IV. Občinski ljudski odbor Radeče pri Zidanem mostu: 17. volilna enota: železničarji volijo 1 člana; 18. volilna enota: vse ostale gospodarske organizacije, zavodi in ustanove volijo 1 člana; 19. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin volijo 1 člana. V. Občinski ljudski odbor Brežice: 20. volilna enota: Gozdno gospodarstvo. Revirna gozdna uprava. Prevoz, Tovarna pohištva in Cestno nadzomištvo volijo 1 člana; 21 volilna enota: Premogo- kop Globoko in ostala krajevna podjetja na Bizeljskem, Piše-cah, Globokem, Sromljah ln Kapeli volijo 1 člana; 22. volilna enota: »Gradbe- nik«. ZTP Brežice in »Vino« volijo 1 člana, 23. volilna enota: ostale go- spodarske organizacije kmetijske zadruge zavodi in ustanove volijo 1 člana; 24 volilna enota: železničarji volijo 1 člana; 25. volilna enota: zavarovanci, zaposlem pri privatnih delodajalcih volijo 1 člana; 26. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin volijo 1 člana. VI. Občinski ljudski odbor Krško: 27. volilna enota: »Celuloza« voli 1 člana; 28 volilna enota: gradbenega podjetja REVIZIJA GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE LRS V CELJU SPREJME revizor a Pogoji: ekonomska fakulteta in dve leti prakse v finančni stroki ali popolna srednja šola in 6 let prakse v finančni strok,- ali nepopolna srednja šola ter 8 let prakse v finančni stroki. Plačilni pogoji: osnovna plača po odločbi o plačah^ uslužbencev zadružnih zvez (enaka kot za državne uslužbence), dopolnilna plača in revizorski dodatek do 4000 din, plačilo nadur in dnevnice po uredbi. Pismene ponudbe z življenjepisom sprejema Glavna zadružna zveza IRS, Revizija v Celju. Cankarjeva 4. Ce si pogreši) lani, popravi to letos. Zaklanega prašiča pravilno oderj tn oddaj kožo .EOTEKSD' ki plača za I.a kožo slovenske pasme 200 din za kg. Ne zametuj denarja, gospodinji pa prihrani nevšečno delo z žaltovo slanino na koži. Da! Tud! letos kakor lani in kakor prihodnje leto poziva »Koteks« naše prašičerejce in k ^vnice, da ne zavržejo niti ene kože. marveč skrbno oderejo vse zaklane prašiče, a »Koteks. jim bo plačal za I.a kožo • Irt.rAMrCn n .'••‘SO >»00 H’ •> »** n Tukaj odrežite! trne m priimek: Poklic: Krak Pošta: Časopis pošljite na gornji naslov od dne redno naorej — Naročnino bom o:;ebno - četrtletno — polletno trehno prečvtattel). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi tista Dne 195- Tehnika Cerklje, »Gradis«, avtocesta — Leskovec volijo 1 člana; 29. volilna enota: gradbena podjetja volijo 1 člana; 30. volilna enota: vse ostale gospodarske organizacije, zavodi in ustanove volijo 1 člana; 31. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin voliio 1 člana. VII. Občinski ljudski odbor Senovo: 32. volilna enota: Rudnik Senovo voli 2 člana; 33. volilna enota: vse ostale gospodarske organizacije volijo 1 člana; 34. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin volijo 1 člana. VIII. Obe inski ljudski odbor Sevnica: 35. volilna enota: Kopitarna, Jugotanin, LIP, Žaga Boštanj, Mizarska zadruga in sodarstvo volijo 1 člana; 36. volilna enota vse ostale gospodarske organizacije in ustanove iz Sevnice in Bošta-nja voli;o 1 člana; 37. volilna enota: Rudnik Krmelj in ostale gospodarske organizacije iz Krmelja, Št, Jani in Tržišča volijo 1 člana; 38. volilna enota: uživalci pokojnin in invalidnin volijo 1 člana. Volitve so posredne in volijo zavarovanci člane skupščine zavoda za socialno zavarovanje po delavskih svetih gospodarskih organizacij oziroma po delegatih, ki jih izvolijo v gospodarskih organizacijah, ki nimajo delavskih svetov. Prav tako volijo zavarovanci v zavodih in ustanovah člane okrajne skupščine po delegatih (1 delegat na 10 zavarovancev). Uživalci pokojnin in invalidnin volijo tudi posredno po delegatih (1 delegat na 100 uživalcev) pri podružnicah Društva upokojencev. Na območju podružnic Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah, v Zagorju in Krškem, se izvolijo še člani Kinematografi > \ Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ameriški glasbeni film »Rapsodija.«. Naslednji teden ameriški film »Ženske prihajajo«. Kino »Svobofia-Trbovlje II« bo predvajal do ponedeljka poljski zabavni film »Zaklad«. Kino Brežice: 20.—22. janu- arja ameriški film »Oholi«. 23 —25. januarja marokanski film »Otelo«. 26.—29. januarja ameriški barvni film »Sneg na Ki-limandžaru«. »Partizan« Sevnica: 21.—22. januarja ameriški barvni film »V vrtincu« I del 28 —29. januarja »V vrtincu« II. del. Kino Brestanica: 20.—22. januarja ameriški barvni glasbeni film »Trobenta in bobni«. 25,— 26. januarja italijanski film »Ana Zakeo* — drama. 27.—29. januarja angleški barvni glasbeni film »Melba«, Potujoči kino Sveta »Svobod« in PD okraja Trbovlje predvaja od 21 do 24. januarja 1956 ameriški film »Maja v tenčicl«. V soboto, 21. Januarja, ob 16. uri na Blanci, ob 19. ur, v Za-bukovju pri Sevnici; v nedeljo 22. januarja, ob 10. uri v Artičah, ob 14. uri v Pišecah in ob 18. uri v Kapelah; v ponedeljek. 23. januarja, ob 16,30 na Bučki ob 19. uri na Raki; v torek. 24. januarja, ob 16 30 v Leskovcu in ob 19,30 o Velikem Podlogu Šah v Trbovljah V soboto, 7. januarja, so člani šahovske sekcije SD Rudar v Trbovljah odigrali v svojih društvenih prostorih prvenstveni brzotumir za mesec januar. Udeležilo se ga je 18 šahistov »Rudarja«, ki so se razdelili v dve skupini. V prvi skupini je zmagal stoodstotno mladinec Hinko Jazbec z 8 točkami. Drugo mesto je zasedel France Gerželj. — V drugi skupini pa je zmagal Vili Rugel. V finalu je igralo dvanajst šahistov, med katerimi je bilo pet mladih igralcev, in sicer: Blaznik, Goljuf, Ra'evec. Hinko Jazbec ml. in Rudi Dolanc. Končni vrstni red tega brzo-turnirja je bil naslednji: 1 Fr. Gerželj 10 točk; 2. Hinko Jazbec ml. 9 5 točke; 3. Vili Rugel 7,5 točke; 4. Ivan Škrbec 7 točk; 5 Mirko Sribar 6 točk; 6 Ivo Goljuf 5 točk: 7.-8. Peter Ra-jevec in Hinko Jazbec st. po 4.5 točke itd. (n) SEJMI V BRESTANICI V letu 1958 bodo v Brestanici sejm) po naslednjem razporedu: dne 30. januarja, dne 25. februarja, dne 29. marca, dne 14. maja, dne 30 junija, dne 27. avgusta, dne 10. oktobra, dne 20. novembra in dne 21. decembra. Razpored sejmov, M je objavljen v koledarjih in v pratikah, je neveljaven. Občinski ljudski odbor Senovo OBJAVA Igralce srečk Jugoslovanske loterije obveščam, da je bila v 68. kolu premija za 800.000 din zadeta na številko 171.105, prodana v trafiki Franc Dolničar. Trbovlje, Kupujte srečke, ker po novem planu so dobitki povečani. Največjo izbiro srečk dobite pri Dolničarju v trafiki kakor tudi po drugih trafikah v Trbovljah. krajevnih skupščin podružnic po ključu ki ga določi krajevna volilna komisija. St. 01/1—187/3 Trbovlje, 17. Januarja 1956. Predsednik Posebne komisije pri OLO Trbovlje: Viktor Burkeljc Vabilo! Občinski odbor SZDL Trbovlje vabi vse aktiviste in člane SZDL na predavanje »Romunija danes in nekdaj«. Predavanje bo v dvorani »Turist« na trgu Revolucije v ponedeljek, 23. 1. 1956 ob 16.30. Predaval bo urednik »Ljudske pravice« tov Ivan Šinkovec. Istočasno obveščamo vse članstvo SZDL. da bodo razna predavanja v bodoče redno vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu. Občinski odbor SZDL Trbovlje Žene, gaspndin e m deklet! Zenska komisija pri Socialistični zvezi delovnih ljudi mesta Trbovlje vabi vse zainteresirane žene in dekleta, da se priglasijo Z3 različne tečaje (šiviljski kuharski in tečai za ročna dela v zimskem času). Vpišejo se lahko v rajonskih pisarnah »Svobode« v Trbovljah II. Center (Delavski dom), v Domu »Svobode-Zasavje«. Priglasitve za te tečaje 1956. SZDL v Domu v Domu »Svobode« Trbovlje-Domu »Svobode Dobrna« in v bomo sprejemali do 25. januarja Ženska komisija pri SZDL Trbovlje Ofija/Je On o-g&Jii OBVESTILO INVALIDOM! Vse vojaške vojne invalide na teritorija Obč. LO Trbovlje obveščamo, da se v zvezi izdaje novih legitimacij za popust na vožnjah z železnico avtobusi itd. zglase na občinskem odboru ZVVI Trbovlje (v stavbi pri Forte), Ob zglasitvl naj vsak prinese s seboj: 1. Rejenje o priznanju invalidskih pravic: 2. Fotografijo: 3. Osebno legitimacijo Občinski odbor ZVVI Trbovlje bo sprejemal priglasitve le v času od 23 I. do 28. I 1956, vsak dan od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure OBJAVA Naprošamo vse svojce bivših borcev španske republikanske armade (leta 1936—1939), ki so prdli v Španiji ali v vrstah NOV (1941—1945), da javijo svoje naslove in podatke o padlih Glavnemu odboru Zveze borcev LRS — španska sekcija. ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIR; EV OBČINE TRBOVLJE vabi na predavanje, ki bo 26 januaija ob 17. uri v prostorih kluba rezervnih oficirjev. Predavanje: Razdelitev artilerije, borbeni razpored poveljevanje, grupiranje ln ognjene cone. Udeležba za rezervne oficirje obvezna, vabljeni tud; podoficirji ZAHVALA Zahvaljujem se Mari Pečnikovi da je odstopila od tožbe. — Fani Pišek, Trbovlje, kol. 1-maja 14. PREKLIC Preklicujem besede, izrečene o Miri Hribar iz Trbovelj. — Zofi Šinkovec, Trbovlje. POZIV Tovariš, ki je 1 januarja ob 19. uri, pred izhodom iz kino dvorane (Delavski dom) v Trbovljah, v družbi dveh prič, pripovedoval o najdenih tisočakih, naj najdbo takoj priglasi upravi ZT, sicer ga bom naznanil sodniji. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu za nakazilo zavarovalnine ob nesreči izgube mojega ljubljenega moža Maksa Komlanca. Priporočam vsakomur, naj bo naročnik »Zasavskega tednika«. Veronika Komlanc, Sevnica PREKLIC Preklicujem besede, izrečene Stanetu Sršenu iz Trbovelj. — Rezi Kalšek, Trbovlje. PRODAM VINOGRAD 14 a, prvovrsten, v Mrzlaku in ženski šivalnj stroj »Pfaff«, pogrezljiv — M c serko Po-hanca, Artiče. ZAMENJAM večje dvosobno družinsko stanovanje v bližini Vidma- Krškega z velikim vrtom za manjše eno ali dvosobno v mestu Videm-Krško. (Stanujem sam v vili.) — Vprašajte pri mizarju Dularju — Krško. PRODAM VINOGRAD v Libni v izmeri 32 arov Cena po dogovoru. — Anton Rožman, Gornji Lenart 26. Brežice PREKLICUJEM posredno izgovorjene očitke proti Martinu Kolarju, miličniku iz Brežic. Nimam razloga, očitati mu kar koli nepoštAega in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe — Jože Šerbec, Sromlje štev. 50. POL URE OD 2. P. KRMELJ prodam 29 a velik opuščen vinograd z dobro ohranjeno zidanico. — Informacije pri D Turk, Trbovlje, Gimnazijska cesta. PRODAM MANJŠI VINOGRAD z novo zidanico v okolici Pi-šec. Cena ugodna. — Naslov v upravi lista. PRODAM vinogradniško posestvo ca 3 ha v Sromljah, krasna lega Prodam tudi posamezne parcele. — Poizvedbe prj Antoniji Mikolič, Brežice, Cesta prvih borcev 21. ZAHVALA Po tej poti se uredništvu »Zasavskega tednika« najlepše zahvaljujem za izplačanih 2000 din ki sem jih kot naročnik tega tednika prejel iz nezgodnega zavarovanja. — Ivan Škulj, Staro Dobje. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, babice Marije Pavličeve 6e vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala za pomoč Okr. odboru ZB, tov. Somu, tov Levcu in Slavki Završnikovi. Enako se zahvaljujemo vsem organizacijam in sosedom za vence kakor tudi godbi in govorniku. Žalujoči hčerki Mici, Urška por. Cebovin, mož Stane, hčerka Ladi in sin Marjanček. Viemens^n Pcnfivoti za prihodnji teden Konec tekočega tedna izboljšanje vremena. V prihodnjem tednu zopet pogoste padav ne. Večja ohladitev v roku do 22. januarja. EDGAR WALLACE: ............................................. . ......... ................a,.. .i;:,',;;.a........ ..............a,;!-:':-! ',l 1111111111111111 zvečer v banki. Ce je za to prepozno, jih postavi pod oboroženo varstvo.« Podpisan Je bil »Gllbert *Stan-derton«. MELODIJA smrti NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK* na naslov: plačeval po položnici — — celoletno vnaprej (nepo- 'astnotofn: podpis) »In vendar ca Gllbert mora poznati,« je dejal stari mož. »Z njim sem namreč često govoril o Barclajr-Seymourju, ki, mimogrede omenjeno, ni tako velik bedak kakor večina zdravnikov. Prej sem ga zelo visoko cenil, više kakor v zadnjem času,« je nadaljeval, »in skoraj se bojim, da sem ga ubogemu Gilbertu bolj hvalil, kakor sta to njegova spretnost in modrost zaslužili. Vam Je o njem kaj pripovedoval?« Mlada žena Je odkimala. »Nehvaležni hudič!« se je Jezil general brez prave smiselne zveze. V tem trenutku je prinesel eden izmed mnogih služabnikov brzojavko za gospoda generala. »No?« je vprašal sir John, si nataknil naočnike In mračno pogledal služabnika. »Brzojavka, sir John,« Je odvrnil mož, »Vidim, da Je brzojavka, osel! Kdaj je prišla?« »Pred nekaj minutami, sir.« »Kdo jo Je prinesel?« »Raznašalec brzojavk, sir John,« je dejal služabnik t neomajnim mirom. »Zakaj nisi tega takoj povedal?« ga je general pomirjen nahrulil. Edith se je morala silno premagovati, da ni pri tem malem prizoru izbruhnila v glasen smeh. Stari gospod Je odprl brzojavko, jo razgrnil, počasi bral in grbančil čelo. Prebral jo je še enkrat. »Kaj naj to pomeni?« je začudeno vprašal in dal brzojavko mladi gospe. Edith je bral: »Vzemi dragulje Iz blagajne in JUi nemudoma shrani danes General Je ponovno prebral brzojavko. Kljub svoji prenapetosti Je bil moder in razumen mož. »Kaj naj to pomeni?« se Je zamišljeno vprašal. »Kje Jc Gllbert? In kje je oddal brzojavko?« Vzel je v roke obrazec In ga pregledal. Brzojvka Je bila oddana na glavni pošti v Londonu ob 6,35 zvečer. Cas večerje pri generalu Je ustrezal času zajtrka. Bilo Je četrt čez devet, ko Je gong poklical Edith Standerton iz njene sobe. Bila je zelo zaskrbljena in ni mogla razumeti, v kakšni zvezi Je GFbert s stričevimi dragulji. Kaj Je dalo Gilbertu povod za to sporočilo? Ko bi bila kaj več vedela o dozo^kih prejšnjega popoldneva, bi se brez dvoma prej čudila temu. kako je sploh mogel odposlali sporočilo. General Je vzel svarilo resno, vendar pa ne tako resna, da bi se dal pregovoriti in bi dragocenosti spravil na1 drugo m« ‘a Preskrba blagajne le bila resnično potrebna, kajti razen omare za srebrn« po rode, ki jo je imel. hišni upravitelj In ki nikakor ni mogla veljati za vzr-no, n| bilo v hiši doslej nobenega varnega In zenesljlves* mesta za dragocenosti. Ko je dragulje v b'agajil š® enkrat pregledal in vrata dobro zaklenil, je strogo naročil služabniku. da ostane v knjižnici In je v nobenem primeru brc* rjernvega dovoljenja r.« fc3' pusti. . Ko Jc prišla EdKh iz svoja sobe, je našla v sprejemni-ci pravkar došlega doktor ,a Barc!ay-Seymourja, ki j) J® prijazno In prisrčno pozdravi. .Kako se Imate, gospod doktor?« Je dejala. »NI še dolgo tega, kar sva se re-nanlls. Ali * me ie spominjate?«