268. številka. Ljubljana, petek 21. novembra. XII. leto, 1879. LOVEMS M Č dom uja VHak dan, izvzeniši ^unodeljke tn dneve po praznikih, ter velja po polti prnje man za a v s tr o - og e r a ke dežele za celo leto 16 gld., za pol li-ta 8 gl., četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 'SO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na n se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ta četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in U dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od cotiristopne petit-vrate 6 kr^ če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi oaj se izvole rrankiratL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 8 »gledališka stoto**, Opra vn i št v o, na katero naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Avstrije poklic na iztoku. (Konec) Zadnji čas se je mnogo besedovalo o zvezi vseh balkanskih državic; jaz v tako zvezo ne verujem in če . e u t. novi, mislim, da iz zgoraj oiiienjtii.h uzrokov ne bode trajna, za kulturni razvoj onjenta pa brez vstga pomena (? Ur.) in brez vspeha. Le Avstrija mora torej kulturno delo v orijeutu vzeti v svoje roke, če se nehče izneveriti svojej zgodovinskej nalogi in grešiti zoper srečno bodočnost balkanskih nt rodov. Prej pa mora urediti svoje notranje zadeve, mora zadovoljiti h v oje narode iu jih pomiriti mej soboj. Napačno m nedosledno, pa tuu opaBno bi zanjo bilo, kot nositeljica kulture prodirati proti orijentu, doma pa p u fičati narode v prep.ru izvirajočem iz zatiranja po Nemcih in Magjarih. Kako bi potem mogli iztočni naiodi staviti vanjo zaupanje, ko bi videli, da ima za svoje narode — dvojno mero. Še bolj napačno bi bilo kulturo nositi na Balaan z geruiauizacijo in magjarjenjein; kultura je mogoča na podlogi materinskega jezika narodov. Avstrija mora tedaj najpreje urediti svojo hišo po vodilih jednakopravnosti, urediti mora Bosno in Hercegovino, potem sto-prav utegne priti na vrsto — kaj druzega Noti\m,e sporazumljenje se je pričelo in upamo, da se srečno dožene; le onkraj Litave bo v tem treba če mnog.h sprememb. S kupfcijskinii poguobami, te železnicami in diugiini zvezami pa mora naše cesarstvo tako skuhati Rumu-mjo, Srbijo, Grtcijo in Bolgarijo pridobiti svojemu upnui. To se ne bode zgodilo na en hip, ampak zorelo korakoma in počasi, državue spremembe se Vrše* po prirodnih zakonih in za to potrebujejo časa, ki se ne da skrajšati. Ko bi Avstrija naravnost nastopila pot proti Solunu, bi gotovo našla silno in splošno nasprotje, ki se bode pa morebiti b časom dalo odpraviti; toda paziti mora, da nobene ugodne prilike ne zamudi. Pospeševati bode morala pred vsem drugim razvoj slovanske narodnosti, da si pridobi naklonjenost prebivalstva in z Rusijo ne pride v nasprotje. Rusija je večkrat slovesno zatrdila, da ona hoče le oavo-bojenje balkanskega krščanstva in Slovanstva, da si ne misli ničesa od balkanske zemlje prisvojiti; za to Ku -ija ne bode zoperno, če bo videla, da Avstrija pospešuje svobodo balkanskih Slovanov, da razširja mej njimi presveto, ter skrbi za njihove interese. Drugače se ve da bi bilo, ko bi Avstrija hotela pogaziti srbsko in bolgarsko samostalnost, če bi balkanskim Slovanom v Šole in urade urivala nemščino ali magjarščino; potem bi Rusija gotovo povzdignila Bvoj mogočai glas in branila, da diugi uživajo koristi žrtev, katere je ona prinašala Slovanstvu. Z modrim postopanjem bode pa mogoče privabiti vsa balkanska kne-ževstva, da sama stopijo pod avstrijsko vrhovno oblast. K temu jih bodo silili njihovi lastni kupčijski, vojni, narodni iu politčni interesi. Od tega, da Avstrija raztegne svojo oblast črez balkanski poluotok, bi naša monarhija imela mnoge koristi v materijalnom obziru. Balkanske dtžele so po večjem rodovitne, one bi bile lep biser v avstrijskej kroni. Turčija je svoje ozemlje zanemarjala, pa vendar so jej dosti nesle — vkljub goljufnej upravi; kako bi se bila sicer mogla toliko vojskovati? Če bi se te pokrajine o bde l a vale, bi tam lehko živelo srečno ljudstvo in država bi dobivala iz njih lepe dohodke, drugačne, kakor so pri zaanej turškej nerednosti bili mogoii. Skrbeti bi se najprej v teh pokrajinah bolj moralo za varstvo življenja in imenja. Na Bilkanu bi se mnogo žita ia vina za izvoz pridelalo, v južnih krajih raste južno sadje; dežele so bogate rudnin, toda rudniki so zanemarjeni. Res bi od začetka bilo dokaj troškov, preino bi se vse uredilo, pa bi se pozneje obilno poplačali. Saj kmetovalec tudi ima mnogo truda iu troškov, predoo mu njiva ali vinograd daje sad; mnogo troškov ima rudar, predno dobi rudo iz zemlje, še več, predno iz nje Utopi kovino, da jo more spraviti v denar. Kakor kmetovulec ne pusti kmetovanja, rudar ne rudokopov, ker delo mnogo troškov Btano, isto tako Be niti država ne sme ustrašiti podjetja zavoljo troškov, če podjetje poznee obeta mnogih dohodkov. S prisvojenjem Bilkana bi velik del orijentalne trgovine, kakor trgovine z Azijo in Afriko, prišel v naše roke, gotovo na korist avstrijske obrtnije. Češke, moravske, dolenje -avstrijske tovarne bi delale za oriient, za A^ijo in Afriko, in ne manjkalo bi pridnim rokam dela ni zaslužka, kakor zdaj. T- tu je, da se vlada loti takih političnih podjetij, ki bodo pomogla trgovini in obrtniji, sicer nikdar ne pridemo \i zdanje trgovinske in obrt ijske krize. Angleži, zdaj najbogatnjši narod, Be nijso obotavljali prisvojiti si zemlja v vneh petih delih sveta, če bo le videli, da se da kje kaj koristi izmolzti; tako si tudi Avstrija mora prizadevati, da nova pota odpre svojej trgovini, svojemu eksportu, in v to svrho je mimo druzega treba, da se pomiče bliže egejskomu morju. Bismark je uže davno izrekel, da Avstrija mora težiti proti iztoku. Po časopisih so se uže razglašali razni podobni projekti iz letajo ljudje sem ter ta: tu modri možje, tam /govorne iei.6, tu življenja veseli mladeniči, tam sramežljive deklice, tu počasna starost, tam lehkonoga mladost, tu prijatelj s prijateljem, tam prijatelj s prijateljico, tu lehko->.i vi gizdalin, tam praznično oblečen delavec, tu elegantna dama, tam brhka kmetica! Kako živahna, vedno menjajoča se slika razveseljuje oko, in vendar! Zastonj se oziram na vse strani, nikjer ne najdem znanega obraza, nikjer ne vidim prijaznega, meni namenjenega pogleda, nikdo me ne nagovori, nikdo mi ne poda prijateljske roke; sredi vse te množice sem sam, tako sam! Nikdo se ne zmeni za me, tuj sem vsem, meni tuji vsi, vsakdo hiti svoj pot, in jaz ostanem sredi množice sam, tuko sam! Krasen dan je. Velika množica mestnih prebivalcev hiti popoludne iz mestnega zidovja ven na prosto, v zeleno, svežo naravo, — v bližnjo prijazno vasico, kjer priljuden, človeške potrebe poznavajoč krčmar s pomočjo Sam, tako sam! Nedelja je, dan namenjen telesnemu počitku in duševnej utehi. Telo ne dela in se ne trudi; ouša se ne bavi z vsakdanjimi skrbmi, povzdiguje se nad delavniški obzor življenja, njene misli spenjajo se više — k vladar/u sveta iu voditelju našega življenja. Človek se odteza navadnemu poslu iu se ogiblje prostorov, kjer je celi teden delal; »krono skuša odstraniti in zakriti vse, kar bi ga spominjalo na njegovo opravilo mej tednom, celo zunanjost svoje osebe spremeni in ozaljša po mogočnosti. Stanovanje mora biti ta dan izredno osnaženo in očiščeno, vsaka stvar v svojem redu, iu samega sebe obleče v čisto in čedno obleko. Ako tudi cel teden ne, v nedeljo ozre se človek v svetlo zrcalo, in čuti neko posebno do-padanje sum nad soboj, nekako pomlajen Be zdi Bam sebi. Vesel dan je nedelja, Ko je človek zbrisal se sebe in svojtga stanovanja znamenia dela m truda, ko se je hvaležno spominjal vsemogočega gospodarja, kateri vsem deli delo in kruh po svojej neizmeruej modrosti iu previdnosti, oudu misli na posvetno veselje. Prijatelji se obiskujejo, znanci shajajo, — povsod Be vidijo vestli obrazi, povsod se čuje prijazuo kramljanje. Oj, kako sini se tudi jaz nekdaj veseM nedelje, kako jo užival! Zdaj je pa vse drugače, prešlo je to veselje, kakor marsikatero drugo. Nevoščljiva osoda nij hotela izpolniti go-rtče mi želje, ter pustiti me v preljubem do-movji, odkazala mi je delo, kjer si ga nijsem želel. Tudi tukaj praznujem nedeljo, ali nek danjega veselja ne uživam. Kamor pogledam, kamor se obrnem, povsod me srečujejo tuji mrzli pogledi, čutim se osamljenega. Napravim se po starej navadi nekoliko lepše, ter grem v mesto. Kakor na mravljišči Poslanec Wiesenburg ja utemeljevali svoj predlog o oproščenji davkov pri novih zgradbah in pri takih, ki se prezidajo ali Be jim kaj prizida. Pravo je trdil, da tam, kjer ae mnogo zida, cvete tudi obrt. Predlog njegov se je izročil davkovskemu olseku. Prihodnja 15. seja je v petek 21. t. m Politični razgled. Motranje rt V Ljubljani 20. novembra. Na Duoaji je umrl državnik in bivši minister baron ###•!'*« #*#o-OKt»rske nagodbene obravnave gredo k svojemu koncu; ali pa ae bode nagodba mirno dovršila, to So nij gotovo. Dosle se je v teh obravnavah določilo, da Hrvatska obdrži 45 odstotkov Rvojh dohodkov /a svoje avtonomna potrebe. Mugjari bo zahtevali, da se ti odstotki znižajo in drug* njih zahteva je. da mora Hrvatska dohodke indirektnih davkov Voine krajine od leta 1874—75 v znesku 820.000 gld. povrniti M«gjarom. Hrvati se ve da morajo takovo uiagjarBko smelost od bijati; oni za bodočnost nehč^jo dohodkov || Vojne krajine osobito za-He zuhtevati, a zahtevajo to, da da se jim dohodki indirektnih davkov iz Vojne krajine povrnd od leta 187G do konca prve desetletne nagodbene dobe. V tem se Magjari in Hrvati ne bodo mogli zje-diniti, za to „Agr. Ztg.u svetuie, da bi bilo najbjlje, da se nagolb^oa obravnavanja za zdaj prenehajo, mej tem pik da da bi se določilo, kako da bi se počasi Vojna granica Hrvatskej utelesila. Najbolje bilo bi, da bi Hvvatje ne" ne odstopili od svojih zahtev. V pvštattsi, i'f zbornici je naRtal vtorek strahovit Skandal pri določevanji, kdaj da naj se dene vladna predloga o vojaskej postavi na dnevni red. Desnica je hotela, da Be prične to posvetovanje uže denea, levica pa, da v Boboto. Vsled tega je nastal velikan-^k krik in vik po sobani, in jedna Htranka je drugej dajala neparlamentarne priimke, kar je v peštanskej zbornici uže itak nava ia. Koncem se je sprejel predsednikov predlog, da pride vojaška postava v petek, jutri, na vrBto. V lita in J« *Z ri»«tr. ti it m '.i carjevič je se soprogo odpoto val v ponedeljek večer nazaj v Peterbug. Iz njegovega potovanja Be sklepa kakor tu ii iz iskreuega sprejema na Duoa preti razrušiti to, kar je se*i ial sam II ■'mark na Dunajt. O.i ne more trpati (1) da bi rodbinske razmere berlinske in peterburgske u divale tudi na politiko njegovo in na skleneno (?) zvezo mej Nemčijo in Avstrijo. Franco/fca vlada je dosle 300O ko-munardov pomilostila ; hrup. ki je nastal zavoljo vprašanja popotnega pomilošftenja veh ko-munardov pred kratkim, in kateri je zagnal naiprej organ Gambettov „R F.", se je nekoliko polegel. Gre y in Gimbett* pak sta BO popolnem vprijaznila. V floitti je bi sklican v ponede- ljek kabinetui svet., pri katerem bo bili vsi uiiirstn navzočni ; kaj se je tam posvetovalo, o tem se določnega še nič ne ve, lehko pa s j rfodi, da ro bilo na vrsti posvetovanja ange-ke zahteve napram Turčiji in, mogoče da tuli razmere z Rusijo, ki bo se v zadnjem Časa posebno poostrile, Anglija je v K 'ropi, Adji in Afnki do-iti povezana, u'.roka dosti, da bi sklenila uže jedenkrat pametno in ne žaljivo vuanjo politiko. Turški su'tan je ustregel An-'ežern ter imenoval Angleža Biker pašo za svojega zastopnika pri nadzorovanji, da Be bodo vse reforme v Matej Aziji tudi resnično iz-tVe. ltal»jitfn*ki kralj je pooblastil Ciiro-lija, d-, aestavi novo mioisterstvo. Program novega kabineta bode: odpravljenje davka na mlenje, revizija budgeta ia posvetovanje o volilnej reformi Dopisi, V Trn J i pri sv. Petru na Notranjskem, 18. novembra. [Izviren dopia.] (Občinska volitev.) Preteklo je uže OBem mesecev, kar je bila prva volitev občine pri sv. Petru razglašena. Pri Ali bo volilci, da bi volili, ali nered, ki ;e bil pri zapisovauji, je razburil volilce in o išli so ne oddavši svojih glasov. Pri drugej je bilo pa premalo volilcev iu volitev se n j mogla dovršiti. Kmalu potem je bila tretja volitev, ali, ko so volilci zvedeli, da je toliko kandidatov in prav usiljenih kandidatov, še na volišče nijso prišli, nego vse popustili. Nemčije, kakor sem jih jaz tu razpravljal. Nij dvombe, da nemški kancelar zato želi Avstrijo poriniti na iztok, da bi pograbil tako imenovane nemfiko-avstrijake kronovine. Pa jai nikakor nijsem tega mnenja, da bi se te dežele morale prepustiti Nemčiji, če se Avstrija razš ri na iztoku. Naši državoi interesi isto tako zahtevajo, da se oblrAe te zemlje, kakor da se pridobe btlkanske. One v resnici niti nijso nemško, neg* večinami slovanske. Ti Slovan;o pa se ne smejo izročiti Nemcem. Kakor Italija hrepeni po naš h zapadnih provu,< i ali, tako Nemčija želi razširiti svojo gOBpcdstvo črez severne avstrijske dežele. Treba je jez nasproti postaviti požrešnim nemškim željam. Tak jez bi bilo upravno zjedinjenje dežel češke krone, kakor je zahtevajo češki zastopniki. Poleg tega naj bi vlada svoj upliv porabila, da ponehi poljsko-rusioski prepir v Galiciji. Potem bodo Reverni Slovanje trdna bramba Avstriji, in na njih se bodo razbile vse pruske nakane. Slovencem pa bo mora izpolniti želja po zjedinjenej Sloveniji, ki bode najmočnejše gradišče prot Italiji. Jednako pravično bi bo morale uravnati razmere na balkanskem poluoatrovu, povsod z oz rom na narodne od-nofiaje; zato bi n pr. trebalo administrativno združiti Bolgare. Če bo avstrijska politika dosegla sporazum ljenje na rodnosti j in potem mimo razširjala naše meje, potem bo mogočna na zvuuaj in zboljšalo se bo blagostanje njenih državlja nov. — . i . . a . Iz državnega zbora. Z Dunaja 18. nov. [Izv. dop.] Denašnja seja je bila zopet tako enolična, kakor večinoma vse po adresnej debati. Na vrsti duevnega reda je bilo skoraj izključivo samo prvo branje prt d log. Ob početku seje je zbornica pooblastila Bvojega prvosedoika, da izrazi v imenu cele zbornice prepon.žno čestitanje našej ctsarici, ki bode jutri obhajala bvoj god. Potem pak je grof Hohen-vvart predlagal, da se zakon v podporo I-tri takoj drugikrat prečita in sprejme. Predlog je bil sprejet in zakon potrjen tudi v tretjem branji. Druga točka dnevnega reda je bilo prvo branje dveh vladnih predlog o olajšanji po-Bilnega legalizo vanj a, iu obe predlogi Be izročiti odseku za posilno legalizovanje. urnih in okretnih natakaric skrbi, da dobro mu došli mestni gostje dobre volje ostanejo Glej, kako veselo korakajo proti izhodu mesta. Tu vodi hišni oče svojo drobno družino, tam ponosno stopa mati mej mladimi hčerami, tu beži družba glasnih mladeničev mimo naB, tam zapušča mesto množica čvrstih dekličev. Kdo bi seštel „zaljubljene pare" vseh stopinj, od plahega, golobradega mladeniča, ki je denes prvikrat na sprehodu s svojo boječo in sramežljivo „izvoljeno", do brkastega uže deseto ali dvanajsto leto služečega ka prola, poleg krepko, izkušene, zmagonosno in samosvestno stopajoče kuharice. Le redko kdo koraka sam, in še ta ne dolgo, prej ali pozneje dobi tovarišijo, ali pa leta od druščine do druščine, kakor metulj od rože do rože; le za me n j prijatelja ne prijateljice, ne tovariša ne tovarišice, le jaz korakam sam, tako sami Zdaj grem mimo cerkve. Pred njo Btoji vitek mladenič, skrbno opazovaje mimogredoče. Ne stoji dolgo, dočakal je, kar je čakal; prišla je visoka, rudečelična deva, vzel jo je pod pazduho, in hajdi ž njo na prosto. Tj m na oglu oue ulice Btoji mlado dekle, ter se nemirno krog sebe ozira. Saj je uže odbila določena ura in vendar ga še nij; kako more vendar tak biti, da jo pusti čakati, to mu jih pove, kadar pride, in drugikrat ne bo čakala ona njega, temuč on njo. No, prav dolgo nij čakala, prišel je, in — pozabila je svojo jezo, podala mu roko in urnih nog odrineta iz mesta. O sivina mladina! Ne zavidam jej sreče, uživa naj jo, dokler je mogoče, le to me boli, da mene tujca nikdo ne vabi in ne kliče, nikdo ne čaka, da sem sam, tako sam ! Lepa je narava, ako prideš v njo veselega srca, ako jo obiščeš v prijetnej druščini; pu-t.a in prazna se ti zdi, ako se jej bližaš sam, tožen in zapuščen. Otrtšja radost zdi se ti razposajenost, šaljive igre odraslih neumnost, raz čela se ti bere resnoba, ki bo ne strinja z norčavim skakanjem in hrupno šalo — pa vendar šel bi sam mej ta brezskrbni svet, in skakat, lovil, Brni ial se, pel in vriskal bi ž njim, da uijsi i-imi, tako sami Naprej! s pisane livade v zeleni, senčnati log. Kako prijetno se Btopa v v m hladu, kako prijazno se vije ta Btezica mej drevjem! Kako vabilno me gleda ta mična tratica! Naj bode, :-edem in stegnem se prav po volji. Nijsem jedin, ki je poiskal senčnega hlada. Milo dalje nad muno sedi smejočih obrazov zaljubljena dvojica; njijnega pogovora ne /uem, vendar bi ne bilo teško uganit)) o čem se pomenkovata. Na desnej od mene izbrala si ja počivališče mala a visela družba. Prnesli BO soboj jedi in pijače, mej šalo in binehom jo použvajo. Ni nasprotuej Birani ustavila se je tripica mladeuičev; kmalu zaori krepka pesen iz njihovih grl. Domači, znani mi ti glasovi nijso, vendar ušesu ugajajo. Po stezici prihaja vedno več l.iudij. Kako čudno me nekateri pogledujejo! Kaj si šepečejo? Dve, tri Četrto volitev Bklical je sam c. k. okrajni glavar 5. dan t. m., in še le zdaj so izvoljeni naši pravi možje, ki bodo očetovski skrbeli za nas. Njim smo izročili občino in to s polnim zaupanjem. Volitev župana vršila t-e je 12. dan t. m. pod predsedstvom c. kr. okrajnega komisarja namestnikom glavarja. Prejšnji župan, vrli naš gospod Ivan Špil ar je zopet izvoljen za župana. Za občinske svetovalce so izvoljeni sledeči gg.: Fran M argon, posestnik v Truji; Ridoslav Dekle vu, posestnik v Selcih; Matevž Medica, posestnik in trgovec z lesom pri sv. Petru in Fran Požar, posestnik v Petelinjah. Vsi vrli in iskreni rodoljubi. Želeli bi, da se še na dalje tako postopa nam S'ovencem na korist in celej občini na 'čast. Sploh je vse zadovoljno z izidom volitve. Domače stvari, — (Prihod domačega polka.) Fem. Kuho je poročil v Ljubljano, da njegov polk dospe sem prihodnjo sredo 26. dan novembra ob 1/a7. uri zvečer. Priprave za sprejem bo ustanovljene. — (Ljubljanska čitalnica.) Prva leto?n;a beseda za družabnike bode prihodnjo nedeljo ob 7. uri zvečer. Program priobčimo jutri. — (Iz našega mestnega zaBtopa.) Drevi in v pouedeljek 24. dan t. m. ima mestni odbor seji. Dene s je razen nekaterih poročil finančnega odseka na vrsti Bamostalni predlog g dr. Josipa Suppana, naj mestni odbor poslanske) zbornici državnega sveta izroči prošnjo, da bi se v državnem proračunu dovolili nove; za grajenje učiteljskega izobra-levališča v L ubijani. — (Vest ga je Bpekla.) Včeraj po-poludne je prišel neki kmetski opravljen človek k ljubljanskoj policiji ovadit se, da je — denar ponarejal. Dajal je, da mu zdaj vest več ne pripušča to prikrivati. Kaj, ko bi se mož — zime zbal? — (Nulla dies sine line a.) Ali je čuden svetnik naš „Tagblatt." Kjer more, zabavlja, a Bog ne daj, da bi mu kdo odgovar-jal! Das hinUberschiesaen ware schon recbt, aber das htriiberschiessen ist —unagenehm. Ko smo mu ondan replicirali kakor zasluži, He mu je hudo pokadilo, pod noa in je dejal: da se ne grćm več! Mi smo bili veseli, da se nam ne bo treba ukvarjati ž njim, a — ne mine dan, da bi kaj ne onegal. Najprej je pogrel tDto neslano staro pravdo o „slovenščini", pravdo, ki je za vse razumne ljudi nže davno dognana; ne zadovoljen s to čisto novo iznaidbo, je ustvaril nemške kmete z dvojnimi jeziki, naposled pa ie v nekem trenotji duševne odsotnosti mnlti-pliciral ljubljanske „Nemce" tako, da jih je dobil toliko „ tisoč", kolikor iih je bas potreboval. Zaradi teh in drug'h krat.kočam. OtOŽnOst, katera me je spremljala ves duu, me ju zopet objela. Ztmislil sem se v proSle čase. O srečni dnavi, o zlate ure, ko sem .... pa kuj bi pripovedoval? Kdo bi mi zdaj verjel, kako mi je nekdaj bilo? T0 N 3 & Q I .S « . 2 S m JS M i .s i ~ I j I _ «-1 v I 1 ',, bt> ti a Ji 9) tn