29. številka. V Trstu, v soboto 9. aprila 1887. Tečaj M/Mk O pazke. Vsi dopisi ne puHiljnjo uredništvu v ulioi Torr«nte. 12.Ysftk list mora biti frnnkiriui. liokopisi su ne vračajo. C^.Jfl^) InRi-rnti (razne vrste naznanila in poslanice) se zarnčunijo )>o pogodbi; pri krutkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 9 nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na teden, vhhIio sreij iu soboto ob 1 uri popoludne. G^flfJD Cena Z a vse leto s prilogu 9 fnr , za pol :i for 5I> nov., 7.a četrt lotu I for. 1 r» nov — Edinost brez prihjg-- stana /a celo leto O for., za pol leta :t for., za četrt lota I for, IiO m>v. — Posa-mezne Številko se dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po 7» nov., v Gorici in v Ajdovščini po M.* Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. i O nov. »V edinosti Je 'nof.c ALELUJA. Čemu bi primerjali denašnje veselje? Vstajenja dan je in občega veselja dan, srčne, tajne radosti za one ljudi, koji še imajo in spoznajo v sebi čut, ki jih veže na drugo notranje živenje. Povsod razlega se radosten vsklic aleluja! vstajenja dan, je dan radosti. In res narava polagoma vstaja od svojega zimskega spanja, popovje na drevesih se polagoma spreminja v zeleno, nežno perjice; gozdovi se pre-oblaSujejo v zeleno suknjico — v znak radosti; ptički po ozračju veselo prepevajo v znak radosti — sploh ▼se raja in vse se veseli nad vstajenjem, nad probujenjem narave; pravoverni kristijan hiti, vabljen od lepo doneSih zvonov, v cerkev proslavljat in molit Boga — vstalega od smrti. Praznik vstajenja je za človeStvo zelo važen in velike pomembe; strinja se v njem več simboličnih pomenov ; spomina ga na sedanjest in minolost, spomina ga na veselje in na žalosti. Žalosten in turoben je bil čas pred tem praznikom, čas molitve in promi-šljevanja — tem veselejši je čas vsta jenja! Poglejmo, kako nas lahko spominja ta praznik tudi nezgod in veselja našega naroda. Vstajenja dan je nam napočil uže pred leti; davno je uže, odkar so začeli naši prvoboritelji orati ledino na našem literarnem in političnem polju. Borili bo se ter navduševali svoje rojake k prebuditvi in probujenji. Navduševali so jih sicer krepko ter jim pred oči stavili pravo spoznanje in koristi, predočevali jim tužno njih stanje, budili jih k vstajenju. PODLISTEK. Trst v praznikih. Kako radostno so spominjam otročjih let, ko sem v svojoj rojstvenojvasi z drugimi otroki poskušal veliki teden svojo „razgetuljo" in „tablico", kije vso leto pod kaščo mirno počivala. To bomo ropotali, in res ropotanje so jo začelo na veliko sredo in nehalo veliki petek zvečer. Veliko soboto smo mi otroci imeli veliko posla v kuhinji; dekla nam jo pisala piruhe, mati so delali gibanico in „monihett; zvočer za procesijo pa smo šli od daleč glodat, kako Ščurkov Jožo komandira svojo baterijo, ki jo grmela vos čas, ko so jo procesija pomikala po vasi. — Na veliko nedeljo smo sekali piruhe in pomeranče, potem smo šli k velikoj maši in smo s posebno slastjo poslušali latinsko mašo, katero je očo Lavriček navadil svoje povco; on sam jo godol klarinet, brat njegov škant, stari Brvinoc gozdni rog, Tončkovoev Tone trombo in njegov brat menda trombon; to so vam bili akordi! Ali nam jo bila to angeljska muzika. — Mati Lavričkovka so poli alt, fletna Popca Lavričkova jo pela sopran, in posebno dopadal so nam jo solo v začetku „Tan-tum ergott. Ko smo šli iz cerkvo, vsi smo občudovali primadono Popico in ona je memo nas šla ponosno, kakor kaka kraljica. O sročni, srečni časi! — Ko smo postali študentje in prišli za volikonoč na vakanco, takrat smo uže bolj dejansko posezali v svoto slavnosti, „gospod14 so nas povabili, da jim bomo pomagali peti Ali pri vsem tem mi še vedno vstajamo; še se nismo popolnoma prebudili iz globokega spanja, v koe je bil zavit od starodavnosti s^m naS narod; naredili smo sicer lep korak k zavedanju in probuditvi, a zadobili nismo Še vsega, kar nam po božjem in človeškem pravu pristuje! Česa bi nas moral tedaj spominjati slovesni ta praznik? Prve prebuditve in onih srčnih prvoboriteljev, ki so nevstrašeno se postavili nasproti kljubujočemu tujstvu ter žrtvovali se v namen, da obteženemu svojemu narodu pridobe one pravice in prostost, katero uživajo ostali narodi. Pri tem bi nas pa moralo napolnjevati tudi upanje do boljše pri-hodnjesti, do časov namreč, ko bodo naše želje izpolnjene ter bodemo uživali popolne pravice. Und was die innere Stimmo spricht, Das tiiuscht die hoffende Seele nicht. pravi nemški pesnik. Kar nam narekuje notranji glas namreč, da i nam pridejo boljši časi, naj nas ne vara v našem upinju do njih. Dan pa, v katerem se drugi narodi spominjajo svojih lepih minolih Časov, naj nas vzbuja na delo: krepko naprej na začetej poti in smoter nam ne uide! lil res, ako so ozremo po slovenskem obzorju okrog: kaj se nam pokaže novega ; nas je li kak napredek povzdignol na stališče drugih narodov; smo li v političnem in ekonomičnem obziru napredovali ? Osoda je nam Slovencem skoraj vedno enaka; minolo je leto od zadnjega vskrsa, od zadnje aleluje, ali na političnem polju smo vedno na istem stališču; v šoli vlada še vedno tuji jezik; v uradu se z nami občuje „bilje", točno smo se deležili z vaškim nčiteljem vred tega petja, ljudstvo nas je radovedno gledalo in si šepetalo o našej učenosti, a mi smo ponosno gledali na ljudstvo v cerkvi z vzvišenega stališča. — Nekateri starejši gospodje so nas sicer nekam porogljivo imenovali „kanonike", toda to nas je malo brigalo in južina pri „gospodu" po končanem cerkveuem opravilu nas je dovolj odškodovala za take in enake opazke. — Drzni smo pa tudi bili mi in naš pevovodja, vaški učitelj. Na nek veliki petek smo so lotili Palestrino-vega „miserere", ali jojmeno, kak stok jo bil to; mešalo so je nekam čudno; ali ini smo do konca peli, potem pa porogljivcem zatrjevali, da so mora tako peti. Nekateri so nam verjeli, drugi z ramami majali, ali vso to nas šo ni strašilo, da smo tudi na veliko soboto, pa v mešanem zboru, pri procesiji peli in ponosno korakali na strani Bajcovc Micko, Kran jčeve Rezike itd. — To so bili Časi, kakoršnih ne bo nikoli več. — In v resnici, kaj je lepšega na svetu, kakor velika noč na deželi, ki pušča vsakemu toliko najslajših spominov. Žalibog, da tudi na deželi ni več tisto prisrčnosti, tistega nedolžnega veselja, kakor nekdaj. Tako neskaljeno i čisto veselje so morda nahaja le še v hribih, daleč od večili mest. Ali uže spomini na to lepo časo obudo v srcu človeku neko otožnost, posebno ako človek živi v mestu, in šo celo takem mestu, kakor jo Trst. — Tudi tukaj vidimo vso cerkveno obrede v prelepih hramih božjih, slišimo krasno petje, Pale-strinov miserere, ki nam pretresa živce; ali vso to je le mrtvo, ni za ljudstvo, ki še vedno v tujščini, niti smo so mej seboj od lani sem kaj bolj probudili, ampak še vedno vlada mej nami razpor, še vedno se nahajajo mej nami nemarneži in egoisti! Oh, da bi mej nami ne vladal trdosrčni egoizem, ampak lepa slož-nost: tedaj bi tudi slovenskemu narodu prisijal dan popolnega vstajenja z ob. težujočih spon! Letošnja velikonoč spodbujati bi nas tedaj morala k d»lu; Še mnogo leži ledine neizorane, ki tirja delaloev. Mi vstajamo — to spoznavajo tudi sosednji narodi ter se boje našega popolnega vstajenja, ker tedaj bodo morali od krivic odmeknoti. K delu tedaj, da priborimo milemu narodu to, kar drugi narodi uže tako dolgo uživajo. Pred vsem bi želeti bilo, da se nam konečno po loli pravica v šolah in v uradih. Uboga slovenščina je še vedno zametovana iz kota v kot; kar se nam je dosedaj dovolilo, privolilo se je zgolj iz usmiljenja, ne pa iz pravicoljubnega obzira. Dovolili so se nam mrvice tudi v cesarskih uradih, ali žalibog, med nami ni še pravega zavedanja, kajti poslužujemo se pri vsem tem še dalje radi tujščme. Vstati bi tedaj morali iz našega spanja, zavedati se bolje naš°ga rodu in pravic ,ter biti ponosni na krasni svoj jezik in običaje. Dokler ne bode pri nas narodnost in navdušenost do nje postala nekak opravičen fanatizem teine bodemo s ponosom kazali na svoj jezik in narodne ustave, nismo še vstali, nismo še postali dozorel narod. Glejmo navdušenost pri drugih narodih; zadnja pretvarja se čestokrat v divji fanatizem in zagrizlost. Take navdušenosti sicr mi ne priporočamo, bi vse to tako z globokim prepričanjem uživalo, kakor na deželi. Ljudje res vrejo v cerkve in iz cerkev, toda večinoma so to le zijala; vsaj pri mestnej mladini je le redkokrat verski čut tako globoko vkoreninjen, da bi njo srca uživala lepoto srčnega verstva. — In pa v Trstu, mestu največega materijalizma! — Tukaj so vam pravi kontrasti. — Iz cerkvo naravnost v gostilno občudovat kneginjo Pignatelli, ki je postala natakarica v pivarni, in plemenito natakarico hodi vso gledat, kakor bi bilo to ros kaj vzvišenega, ako so modra kri spozabi in postane predmet škandalov. — Kaj dokazujo vsa episoda Pignatelli, ki jo v Trstu toliko hrupa delala P — Nič druzega, nego to, da ni vse plemenito, kar jo modre krvi, nego plemenito je ono, kar se odlikuje po blagočutečom srcu, po vzvišenem mišljenju. Tržaška mladina pa ne pozna tega, njo vodi lo čisto navadna radovednost; zato pa jo vidimo tako enostransko odgojeno, prisega-jočo na evangelje, ki se zove „11 Piccolo". — Ta listič je zagnal za praznike, kakor znano, krik zarad slovenskega napisa na trž. postaji hrpeljske železnice in to ne toliko iz prepričanja o stvari, ampak lo več zarad reklamo. — No, tržaški mob prijel je za trnek in čifutl od „Piccola" se smejo. — Ker pa se je vtikal v politično stvari ta list brez kavcije, ustavilo ga je državno pravdništvo za praznike in jeden dan ni mogel več izhajati. Toda Lahoni so bili hitro pri rokah in so listu v 12 urah preskrbeli kavcijo za 0000 gl. — Slaba stvar v Trstu dobro raste in tako je tudi „Piccolo" za piruhe dobil kavcijo, da bo odslej še bolj rogovilil, kajti ona je bolj lastnina naro lov no — omikanih in nezrelih, a zdrava navdušenost mora oblajati nas vse t*>r nas spodbadati k spoznanju in zavesti. Tudi v drugih koristnih usta mu Jih in pripravah, ki morejo blagostanje narodov povekšati, nismo v zadnjem lotu napredovali. Društva, ustanovljena v namen narod buditi in ga mikati, vedno so še skoraj na istem stnliSču, samo prekoristno društvo sv. C rila in Metoda na šolskem, in društvo sv. Mohora na literarnem polju ste nekoliko napredovali; prvo ustanovivši si raznih podružnic (med katerimi dve tudi v Trstuj in zadnje pridobivši si novih udov iz raznih stanov. Prebujeni spravili so se naši predniki z veiiko navdušenostjo in srčnostjo na delo, na oranje narodne ledine. Nekoliko se je od tedaj spr-menolo politično naše obzorje; priborili so nam vsaj dobro pot; na delo tedaj, da si priborimo Še ostale pravio-1, ki našemu narodu pristojajo ! Letošnja aleluja spominjati nas tedaj mora našega naroda ter nas spodbujevati k delu za prtdnbljenje nam pripadajočih pravic ! Občni zbor tržaške moške podružnice Sv. Cirila in Metoda (Konec.) Poročilo tajnikovo jo zbor se zahval-nostjo in živim odobravanjem vzel na znanje. Na to povabi načelnik gosp. denar-ničarja, inženirja Živca, da poroča o denarnem uspehu podružnice. Gosp. Zivic poroča tako-lo: nego je doslej. — Za praznike nam je tudi uradni li*t „L* Adria" porodil sinčka, ki so zove „11 Corriere", in so nam pokaže vsaki dan opoludne;iz vedenja tega nepotrebnega sinčeka vidimo, da je namenjen reklnmi, da namreč nekaterih pekov „pinceu in „preznico", nekaterih vinotržčev vino hvali itd. Zato pa j<> prejel za praznike nokda pinc na cente, boteljk pa na stotine. Temu pač ni treba voščiti veselili praznikov. So drugo Dauajevo darili) smo prejeli, namreč vsakdanji listič ,,L'Arena", ki pa bi se moral klicati po babjem kvartirju v Trstu „La Rena1*; zgrešil je ime in zgrešil tudi pot. Za praznike tudi naši starejši la-honski listi kaj slastno obirajo nas Slovence. — Vznemirjeni so zarad nadpisa, zarad slovenskega jezika v obrtnijskej šoli, katera ima še le priti in zato ho ne spravili v zadnjem času na nekega slovenskega kavarnarja in na slovenske služkinje; gospodarju kavarne „Commercio" se namreč Salobarda roga radi tega, ker on in njega markerji govore slovensko, konečno pa straši kavarnarja s tem, da nasvetuje svojim, naj ne hodijo v to kavarno, češ, da bode potem morala propasti. — O revše, v tej kavarni je prečisti zrak za Salobardovce, to verujemo in stavimo, da kavarnar sam rad vsakemu Salobardovcu na vratih daruje 10 soldov, da ne stopi v njegi vo kavarno. Kavarna „Commercio" no potrobujo podpore Lahonov iu nje gospodar stoji trdnejše, kakor marsikak kavarnar v Trstu. Ad vocem: „kavarna propade", naj služi Šalobardi le to, da je propala kavarna Litko, da je uže enkrat propala kavarna „Stclla polare", in baš Dohodki so bili ti lo: Pokrovitelji: G. F. Kalister f. 200, Monsignor Hrovatin f. 100, Ivan Šabec f. 100, gg. M. in A. Truden f. 50, 34 drugih ustanovnikov f. 305, 139 letnikov jo plačalo f. 139, 22 podpornikov f. 220, g. Lovro /vab nabral f. 3'90, g. Fran Žitko od 3 Notranjcev prejel f. 7, nabranih v pušici del. podp. društva f. 0 47, g. Ivan Mankoč jo izročil za potovanje deklet v Prago nabranih f. 52, g. Dolenc jo izročil 2a prodane 2 svetil-nici Poatonjske slavnosti f. 5, obiskovalci plesnih vaj v del. podp. društvu so darovali f. 510, čisti dohodek veselico 7. decembra 188G. f. 102-35, hišni gospodar otroškega zabavišče je dal k troškom za nove stopnice f. 100, inosečnino od otrok v otročjem zabavišču je došlo r. 30-60. Skupaj f. 1211-62. Od teh dohodkov je odbiti ustanovnih troškov f. 51-92; torej ostane čistega denarja v blagajnici f. 1159-70, katera svota se jo odposlala glavnemu vodstvu v Ljubljano. — Temu računu je dodal g. Zivic tudi izkaz troškov, za osnovo in vzdrževanje otroškega zabavišča pri Sv. Jakobu, katero troške jo poplačalo glavno vodstvo v Ljubljani. Dotični izkaz slove: Stroški za osnovo otroškega vrta pri sv. Jakobu : Za koleke prošnjam za osnovanje for. tJ-97, za komisi jo magistrata f. 5'60, stroški za najem stanovanja (pogodba) f. 23, za zidarska dela v stanovanju f. 10, za barvarska dela v stanovanju f. 7'30, za klopf, tablo v zabavišču i vnanjo tablo z napisi f. 105-30, za drugo pohištvo f. 85.54, za priprave pri učenju f. 68-08, za napravo kamenitih stopnic f. 260, razni majhni stroški f. 1*60, za tiskovino f. 6, za orodje za vrt f. 3'18, za delo v vrtu f. 18-26. Skupaj f. 600-83. Stroški za obdržavo otroškega vrta do danas: Za stanovanje f. 306, za učiteljico f. 210, za strežnico f. 30, za zdravniški pregled otrok f. 5, za hišno potrebščino f. 29-23. Skupaj for. 580.23. Vsi stroški skupoj do sedaj gl. 1181-06. Po prečitanju tega poročila popraša načelnik, ako ima kcdo kaj opaziti ali predlagati glede računov in ker so noben no oglasi, stavi predsednik na glasovanje, ako zbor letni račun odobri, kar se je zgodilo enoglasno. Iv četrtej točki „posamezni predlogi" oglasi so prvi g. L. Furlani in predlaga, naj zbor z vstanjem raz sedeža izrazi svojo zahvalo načelništvu podružnice, ki jo tako marljivo delalo in k ljubu mnogo zaprek napravilo otroško zabavišče pri Sv. Jakobu ter so trudilo tudi za ustanovo žensko toli važne podružnice. Zborniki vstanejo in zakličejo „živio" načelništvu. Načelnik Dolenc so zahvali in omeni, da gro za osnovo vrta in za ustanovljenje žensko podružnico v prvoj vrsti zasluga g. Žvabu, ki jo v ta namen žrtoval dosti časa in truda. Na to se oglasi g. Ivan Valenčič in stavi predlog, da se novo vodstvo obrne do odborov vseh narodnih društev Trsta in okolico, da vsa ta društva skupaj šo v tem letu napravijo veliko veselico, katere čisti dohodek bi bil na-nainenjen društvu Sv. Cirila in Metoda. Pri glasovanju obvelja ta predlog soglasno in so ga vsi nazoči živo odobro-vali. G. Kobal izrazi željo, da bi so za to besedo izvolil ugoden čas. Predsednik pojasni, da se je tudi za lansko besedo bil odmenil pravi čas, toda bolezen jo vse pokvarila. — Ker so ne ve, kaj bo letos, jo najbolj pametno, da to zadevo pripuščamo novemu vodstvu. G. Kobal se »tem pojasnilom zadovoli. G. Lovro Žvab predlaga na to, da se novo vodstvo podružnice prej ko prej obrne na glavno vodstvo v Ljubljano s prošnjo, da v Trstu pri Sv. Jakobu so to jesen odpro L razred ljudske šole, govornik je mej drugim tudi rekel, da otročji vrti nc bi imeli pravega namena, ako so precej ne nasloni na-njo narodna ljudska šola. G. Kobal so strinja s tem predlogom; toda šolo bi on želel bolj v sredini mesta. Ko načelnik pojasni, da razmere za zdaj ne dopuščajo, da bi se oddalili od Sv. Jakoba, zadovoli se g. Kobal tudi a tem pojasnilom. Predlog g. Žvaba se na to soglasno sprejme. Gosp. M. Kržč predlaga, da bi novo vodstvo imenovalo nekoliko poverjenikov, ki bi v raznih društvih ju pri drugih prilikah nabirali novih članov in denarja. Tudi ta predlog obvelja soglasno. Načelnik Dolenc predlaga glede na to, da je Trst po Ljubljani za Slovenstvo najvažnejši kraj, da bi bil prihodnji glavni zbor društva Sv. Cirila in Metoda v Trstu. — Ta predlog je bil sicer užo lani v glavnem zboru sprejet; toda treba ga je ponoviti, da so bode glavno vodstvo, katero ima v tem obziru odločilno besedo, toliko gotovejšo nanj oziralo. — Zbor je temu predlogu živo pritrjeval in ga soglasno sprejel. Načelnik pretržo potem sejo za 10 minut v namen, da se udje pogovore gledč volitve novega vodstva. — Po tem odmoru vabi navzočno, da vole z listki, ali ustmeno novo vodstvo v smislu pravil in V. točko dnevnega reda. — Gosp. Valenčič predlaga, da bi se volilo ustmeno z aklamacijo in sicer, da bi se potrdilo dosedanjo vodstvo. — Zbor pritrjuje. — Ali gg. Živic m Žvab ugovarjata temu, ker nc moreta nikakor sprejeti zarad prevelikih drugih poslov. — G. Kobal obžaluje to. — Načelnik pa omenja, da bi bilo na vsak način voliti vsaj namostnika načelnika, kor g. Resmana ni več v Trstu in namestnika tajnika, ker se je č. g. Varto šo mej letom odpovedal. Zopet so pretržo seja. — Ko se udje mej seboj pogovore, predlagajo razni udje, da zbor potrdi, gg. V. Dolenca za načelnika, Ivana Valenčiča za njega namostnika, S. Železnika za denarni-čarja, Fr. Žitka za njega namestnika, L. Furlana za zapisnikarja in L. Žvaba za njega namostnika. Načelnik stavi vsako kandidaturo posebe na glasovanje in pokaže se, da so vsi omen jeni gospodje izvoljeni. Načelnik se zahvali za zaupanje v imenu vsega vodstva in gospod L, Žvab dostavijo, da vendar prevzame mesto na- mostnika zapisikarjevega, ker vidi, da ni drugače. Načelnik povabi potem zbor, da izvoli vsled točke VI. dnevnega roda zastopnike tržaške podružnice pri letošnjem glavnem zboru. Na predlog g. Žvaba je izvoljen soglasno načelnik V. Dolenc in na željo mnogih udov izvoli zbor še druzega pooblaščenca v osebi za podružnico trž. toli zasluženega g. L. Žvaba. — Zadn ji omenja, da so le potem udeleži glavnega zbora, ako bode v Trstu, v katerem slučaju bode imelo tako in tako vae vodstvo pravico vdeležiti se zbora. Načelnik na to sklene zbor s primernim govorom in s klicem: živelo društvo Sv. Cirila in Metoda, živela in srečnejša postala naša lepa domovina ! S tem so je končal zbor ob 8. uri zvečer. za to, ker so obe ti kavarni podpirali La-honstvo in gorje kavarnarju kavarne „Com-mercio", katero zdaj obiskujejo le Slovenci in častniki, ako bi se v njo vgnez-dili rudeči. To pa g. Šorli prav dobro zna in nekda vsakikrat se starimi poplati podkadi, kadar kaka Salobarda odide iz njegove kavarno. „L' Irulipendente" pa se jo spravil na služnice; on jih deli po narodnosti; Furlanke so po njem v manjšini, za zakaj. Čujte in strmite! Zato ker je v njih bolj razvit duh neodvisnosti. — Nemke so tudi bolj ponosne. — Le Slovenka je udana službi in so čuti zadovoljna v neodvisnosti, polog tega ima svojega vojaka itd. Vso kar jo grdega, navalilo je lahonsko glasilo na naše služnice. — Furlanke in neodvisnost! Vsaj so uže od doma sužnje in v Trstu vidimo pač mnogo furlanskih dojic pa dekel zadnjo vrste, pa skoro nobene hišine ali kuharice. Pisec tega pozna osobno na Furlanskem več ljudi, nego je videl pisec „L'lndipon-denteja" na Furlanskem hiš. Prvi vabi zadnjega te praznike v Oglej in Cervinjan; tam stopita v cerkev, in videla bosta ljudstvo lačno — upalili lic, da ga prime groza. In tam naj kraljuje neodvisnost, Hvobodoljubje! „O povero buratino!" Slovenske služkinje pa so dale matere prvim Tržaškim hišam, in žalibože tudi Ireden-tarskim. — V Trstu bi mogli našteti na stotino družin dobro stoječih, katerih rod-nice so bih) slovenske služkinje; prva grofica v Kopru (Toto) jo bila služkinja; bogato rodbino de Mori v Kopru, starka je bila slovenska služkinja, Cerklanova Mi-cika iz Razdrtega je tukaj v Trstu kakor služkinja poročilu enega prvih milijonarjev v Kodanji; in takih slučajev bi vam mogel še prav mnogo našteti. No, naj pa „L'Indipendente" zdaj nabroji furlansko dekle, katero so postalo pošteno in Čislano gospo! — Iles je, da v velikej masi slovensko služinčadi v Trstu so tudi kaka ženska pogubi; toda k temu največ pripomorejo „čifuti", zavezniki Im-pertineuteja in v srce nain je žal, da je premotilo kakih nam znanih 10 in več dobrostojećih Židov toliko služkinj, da so stopile ž njimi v takozvani „civilni", po naše, „divji" zakon. — Žalostno sicer, ali pri vsem tem dokaz, da tudi noodrešenci v istini bolj spoštujejo našo služkinje, nogo to kažejo njihovo lažnjive novino. — In čo našo služkinje kedaj pot zgrešijo, Icedo je temu več kriv, kakor židjo in La-honi, in pa včasih tudi furlansko prijateljice! — Piscu teh vrst so poznani neki La-honi, katerih matero so bile slovensko deklo pri njegovih sorodnikih ; denes so sinovi teh mater zagrizli lahonski kolovodjo (Cačula, se piše zdaj drugačo. Nolli, Combi, Buzzi, Alič itd.) Ako jo to greh slovenskih služkinj, potem ima „L'Indipendento" vsaj nekoliko prav. In tako je našo tržaško ljudstvo za praznike zopet dobilo nekoliko dušno hrano, katera ga ima obdržati v neumnosti in predsodkih; zopet se je razlil na njega blagoslov časnikov, kateri ne blažijo in podučujejo ubogega tržaškega ljudstva, ampak le vzbujajo v njem slepe strasti in ga kovajo v predsodke. Tudi to so piruhi, ali črni so. — Ubogo ti tržaško ljudstvo, kedaj ti pride vstajenje iz to te-mote? Srečno ljudstvo na deželi, ki uživa nepokvarjenim srcem prazniko vstajenja! T. P. Politični pregled. Notranje dežele. Kmetje pripravljajo na državni zbor prošnjo z mnogo popisi, v katerej zahtevajo: 1) oproščenje kmetov iz hipotekarnih dolgov s tem, da se izdado obrostne hipote-karne note; 2) razširjenje občinske samouprave ; 3) ustanovitev nadalnjevalnih šol na kmetih ; 4) ustanovitev neobrestnega zaloga najmanj sto miljonov za napravo občinskih blagajnic: 5) uvedbo neposredne volitvene pravice; 6) ustanovitev založišč;7) postavljenje enketnih komisij za preiskavo kmetskih razmer in odprav obstoječih napak; 8) ustanovitev poljedelskih zbornic; 9) prodrugačbo pravdarstva in notarjat-fltva; 10) podržavljenje denarnih in zavarovalnih zavodov, in 11) predrugačbo dav-karstva. Poslanska zbornica neki 21. t. m. začne svoja dela zopet nadaljevati. V prvej seji se bodo razpravljale nekatere manj važne stvari, v drugej seji pa se predloži proračun za leto 1887. Kaj vso pride potem še na vrsto, to so Šo no ve, le toliko so trdi, da se sklone še zakon o ponesrečbah. Ogerski finančni minister jo v zadregi, kako pokrije letošnji primanjkljaj, ki znaša najmanj 80 miljonov gold. Druzega mu no ostane, nego narediti nov dolg, a Ogorska je uže tako zadolžena, da so stebri nje zaupanja uže jako slabi. Rothschild bi uže še posodil, a praša so, po katerej ceni, in to bi tudi dolgo ne zaleglo, vedno več dolgov — vedno več obresti, da nazadnje mora nastati državni polom. Vn»nje dežele. Crnogorsko-turška meja šo vedno ni stalno vrejena. Zdaj je turška vlada zopet poslala svoje koraisarjo na Cetinje, da so ta stvar vredi, ali nobeden no veruje, da so ta zadeva konečno reši. Bolgarsko praša nje. Bolgarska domoljubna zveza jo na rojstveni dan kneza Batenberga hotela proklicati Bolgarijo za kraljestvo in Batenberga za bolgarskega kralja, ali bolgarska vlada jo to odsvetovala rekoč, da zveza nema te pravice, in da bi to škodovalo deželnim interesom; ali mesta, domoljubna društva in častniki so knezu čestitali. Iz Sredca se 6. t. m. poroča, da so bili vsi zarad zadnjega gibanja zaprti oproščeni; Karavelov proti temu, da je vložil 40.000 in Nikiforov 20.000 frankov poro-štvonine. O ruskem carju so piše v „Daily Telegraph", da jo izmišljeno vse, kar se je pisalo o tem, da ni prav pri zdravoj pameti. Car je zelo bogaboječ ter ne pozna nobenega strahu. Zato zarotniki z napadi no dosego svojega namena. O tem jo car skoraj fatalist. On pravi: Čo jo božja volja, da me usmrti krogla ali bomba katerega mojih podanikov, potom se moram v to udati. Dokler pa bom živel, rabil bom vso svoje moči za ohranitev in čast Rusijo. — Carica pa vedno trepeče za ži-venjo svojega soproga. Macedonija postajo pravo torišče propagand raznih narodnosti. O Turkih ne govorimo, ker ti so zdaj še gospodarji te lepo deželo, a dolgo ne bodo, da se za vse čase vržejo iz nje. Upor pripravljajo tam Grki, Bolgari, rirbi in Rumuni, to so ve, vsak za svojo državo, Največ vpliva na to deželo pa imajo brez dvombo Bolgari, ker je v Maeedoniji večina prebivalstva bolgarske narodnosti in ker se to prebivalstvo vedno množi ter drugih narodnosti prebivalce nadkriljuje v vseli gmotnih in dušnih krepostih. Da celo Rumunci zarad par tam prebivajočih rojakov delajo propagando za Rumunijo, temu bi se čudil, komur ni znano, da rumunski patrijoti tirajo tisto politiko, kakor italjanska iredenta. O tem bi dosti bilo govoriti, naj danes le to naglasimo, da omenjena ru-muska iredenta smatra dežele od Rumunijo do egejskoga in jadranskega morja za svoje, z ozirom na zgodovino i narodnost — velevažen dokaz so jej celo Rumunci v Istri. — Za to dela propagando tudi v Maeedoniji in Albaniji. Nedavno je bil znani načelnik to propagande, Margaritis, v Monastiru zarad sčuvanja zaprt, ali rumunski poslanec v Carigradu se je zanj potegnol, in vsled tega jo bil zopet oproščen. Ker pa je v Monastiru zopet začel podpihovanje, bil je poslan z vojaško stražo v Solun in izročen rumunskemu konsulu. Angleška in ruska vlada ste zopet začeli dogovore zastran določitve avfganske meje; angleška vlada je v ta namen poslala polkovnika Ridgeway in kapitana Barron v Pctersburg. — Ruski časniki poročajo, da so po vsem Avfganistanu in Tndiji oznanuje sveta vojna zoper Rusijo. Papež se neki prizadeva za posredovanje mej Nemčijo in Francosko, če tudi ga za to nobeden ni naprosil. Tako vsaj poročajo italjanski in angleški časniki. Italjanska vlada jo novemu poveljniku v Masavi, generalu Saletti naročila, naj ukaže prejšnjemu poveljniku Gene-ju, da se vrne v Rim, kder se bo moral zagorarjati pred disciplinarno sodbo; v Masavi so ima oklicati obsedni stan in izgnati so imajo vsi sumljivi Evropci, Abe-sinci in domačini: vodotok iz Monkulo v Masavo se ima posebno zavarovati. Od Raz Alule naj se zahteva, da brez odloga osvobodi popotnika Savoiroux, sicer ga italjanska vojska zgrabi. Nazadnje naj se pripravi tudi ekspedicija v deželo Bogos in pošljejo poslanci h kralju Meneliku. Turška vlada uže dalj časa iščo denarja, ker ga silno potrebuje, a povsod jej vrata zapirajo, ker ne more več dati poroštva za posojilo. DOPISI. Iz Gorice 1. aprila 1887. [Izv. dop.J — (Pelagra — C i k 1 i s t i š k i klub. — Društvo Propati* i a in Društvo sv. Cirila in Metoda). Kdo ni slišal Šo o groznoj bolezni pebigri P Ta strašna morilka, ki je drugod popolnoma neznana, pobira po Furlaniji in nekod po Laškem na tisoče ljudi na leto. Po inicijativi kneza Ilohenloho jo to bolezen posebna komisija proučevala in doktor Neusser spisal jo o njej posebno knjižico. Tudi na Laškem, osobito pa v Vidmu bavijo se medicinci z proučevanjem te bolezni, njenih uzrokov, in pomočkov, s ko-jimi bi so dala odpraviti. Rekli bi jej lahko, „bolezen ubogih", kajti napada skoraj breizjemno ubožnejši stan, namreč kmete in obrtnike; izvira pa od preslabo hrano, s katero se ta stan preživlja; ponajveč od pusto in malotečne polento. Sirk ali turščica jo skoraj edini pridelek furlanskoga polja, sejejo ga v množini, prodajejo ga pa primerno malo, kajti rabi jim za življenje. Polenta jo glavna jed furlanskega kmeta in delalca; jć jo čestokrat po trikrat na dan. In v polenti je takorekoč „bacilus" te grozno bolezni. Tudi občino imajo radi te bolezni ogromne stroške, ki jih jim prizadovajo bolnišnice in zdravila. Samo Videm na Laškem je izdal neki v 17 letih preko 3Va milijonov lir v ta namen. Kar je tem očevidnejše, da ta bolezen prihaja zgolj od slabo hrano, jo tudi istina, da so v središčih, kder je več trgovine in prometa in kder si ubožnejši stan lahko nnjde dela, o tej bolezni lo malo sliši v tem, ko razgraja v krajih, odaljenili od železnice in trgovinskih središč. Edini pomoček to bolezen kolikor možno omejeti bil bi, ako bi so prebivalstvo boljših in tečnejših jedi preskrbovalo. So ve da jo to kaj težko, kajti državo imajo dandanes ogromnih stroškov z drugimi potrebami. Pri vsem tem bi pa občino same lahko prevzele nalogo preskrbeti svojim občanom tečnojšega živeža z ustanovljanjem zavodov, kder bi so prodajale tečne jedi m kruh v ceno ne ozirajoč so na dobiček. Omenjoni dr. Neusser v svoje j studiji o polagri nasvetuje več sredstev, koja bi po njegovem menenju bila vspešna za zboljšanje zdravstvenih razmer v Furlaniji. Kot pomoček nasvetuje n. pr. sajenje ono turščice, ki popolnoma dozori; napravo občinskih sušilnic, kder bi se ta pridelok sušil po načinu Mehihuucev; sajenje so-čivja namesto turščice; napravo kolonij za bolehajoče na polagri itd. Ta sredstva se pa nekejim (kakor g. Bolletu) zde nev-spešna. Prvo bi n. pr. prosto obdelovanje polja nekako oviralo, druga so pa skoraj neizvedljiva ali ne bi toliko vspeha do-našala, kakor misli rečeni strokovnjak. Sploh najbolje bi bilo poprijeti se usta-novljanja zgoraj omenjenih zavodov, s čemur bi so zdravstvene razmere dosti zboljšale. Furlani imajo sicer mnogo teČ.»ega živeža, ki ga pa, ne da bi ga v deželi povžili, v tujino prodajejo. Oni n. pr. goje kokoši, ki jim donašajo obilo jajc — koje pa skoraj vso v Trst znosijo, zadovoljivši se sami z samo polento. Ako bi to ljudstvo prišlo do prepričanja, da strašno razsajajoča bolezen pelagra prihaja zgolj od pomanjkljive jedi, prenehalo bi kupčevati s temi domačimi pridelki in zdravstvene razmero bi se morebiti zboljšale. — Zboljšanje teh slabih razmer je tedaj važno in želeti bi bilo. da se občine poprimejo primernega sredstva, zmožnega to bolezen omejiti. * * * V nedeljo 17. t. m. bode Gorica pričujoča prikazu, kakoršnega ni šo imela. Tukajšnji bicikliški klub bode namreč imel svoje prve dirke, pri katerih se bodo La-hončki poskušali na motovilih — kdo je večje motovilo ! Bicikl, ki jo bil pred leti bela vrana, prišel je sedaj v navado in laški gospođini drže dosti do tega, da vedo njih sinovi na kolesu dobro tekati. V nedeljo bodo tedaj prvikrat javno za stavo poskušali, kdo jo v tekanju prid-nejši. Prizor bode menda lep ter privabi mnogo ljudstva od vseh strani. Oglasili so se neki velocipedisti iz daljnih dežel, Gradca, Dunaja, Monakova — če ni to samo kokodakanje Italijančičev, da privabijo ljudi. * * * Gorica kakor tudi Trst ni menda tako laška, kakor jo lahonski časopisi razupivajo. Temu svedok so razno lahon-ske ustanovo in društva, ki tu nikako no morejo dobro vspevati, kajti tla jim niso ugodna. Znano vam je, kako se vesele tukajšnji Lahoni laških predstav v tukajšnjem laškem gledišču. Gledališčino dru-Stvo, ki jo zadnjič o tem modrišču predavalo, moralo je po končanih sedmih ali osmih prestavah pobrati kopita brez groša v žepu in lačnim želodcem. Ako bi se nekoji bolj uneti Lahončiči ne bili pobrigali ter po Gorici za to ubogo glediščno umet-niko miloščine prosili, ne bi zadnji *tiiti od todi mogli. Ako so z umetniki tako počenja, ni menda navdušenosti za nje. Tudi tukajšnja podružnica lahonskega šolskega društva „Pro patria« nema ugodnejšo oflode. Za to podružnico se tukaj skoraj niti ne ve, dasi seje toliko propagande delalo, ko se jo ustanovila ter kričalo, da bode v kratkem imela do 2000 udov. Ima pa menda lo predsednika in tajnika, drugi se pa toliko za njo brigajo, kakor za lanski sneg. Pri takih razmerah naj pa Lahi kriče, da Gorica je laška ter naj sklepajo resolucijo na dzžavni zbor za laško univerzo v Trstu, kojo bodo tudi vsa laška j mladina iz Gorice obiskovala! „E so non ridi, di che rider sueliP" — vskliknol bi Dante, ako bi bil pričujoč pri inscenacijah in bahariji primorskih Lahonov! Tukajšnja podružnica društva sv. Cirila in Metoda imela jo nedavno svoj občni zbor. Malo jo sicer minolo leto inoglapo-slati v Ljubljano glavnemu društvu, kajti boriti so je bilo tukajšnjim Slovencem z deželnimi slabimi razmerami ter žrtvovati za razno tukajšnje prekoristne ustanovo, namreč za šolski vrt, štud. kuhinjo itd.; pri vsem tem pa niso pozabili tega društva, čegar predstojništvo je v dvakratnih obrokih poslalo 58 gld. glavnemn društvu v Ljubljano tudi znesek na narodni altar! — Upati jo pa vendar, da bode v tem letu zanimanje za to društvo tudi tukaj rnstlo z boljšim uspehom. Iz Materije, dne 2. aprila 1887. [Izv, dop.] Draga „Edinost", uže dolgo časa nisi prinesla no črkioe iz naše občino. Torej sem namenil par vrstic v tvoje domoljubne predalčke. Komu pač ni znano, v kakšnem žalostnem stanji smo Kraševci radi poman-kanja vodo, posebno poleti, ko se radi vročine in pomankanja dežja še ono borno kaljužice, kali imenovane, posužo; sam Bog varuje nekatero vasi nase občino požara, in ako bi so to zgodilo, česar Bog čuvaj, joh ubogim prebivalcem, ker šo ono, kar bi se pri obilnosti vode moglo rešiti , so to bi pri pomankanju vode zgorelo. In ubogi kmet no moro sam iz svojo moči kaj posebnega storiti, ker se le pre- več od kmeta zahteva; pa kje preprostemu kmetu pomoči iskati, ako nema dobrega voditelja, in najpripravniši voditelj našemu kmetu bi bil dober občinski župan, in res Materijski občinarji smemo se srečne čislati in ponosni biti, da imamo župana, kateri po očetovsko skrbi za blagost svoje občine. Prav pod sedanjem velespoštovanim in občno priljubljenim županom gosp. K. K. se je mnogo storilo v korist občine, posebno pa mu moramo biti Matarci hvaležni, ker brez njegove pomoči bi se ne gradil tako krasen vodnjak, kakoršnih so malo na Krasu vidi. Bližajo se volitve novega župana, gotovo ni treba č. gosp. volilcem priporočati druzega kandidata, ako bode le hotel sedanji g. K. K. blagovoljno na tem mestu ostati in še na dalje tako blago v prid občine delovati. Da je gosp. K. K. iskren rodoljub, kakoršnih je malo, tega ni treba ni omeniti. Torej Bog ga ohrani mnogo let v prid občino in milega nam naroda. Hvaležen občina r. Domače vesti. Cesarjev dar. Cesar je podaril iz svojega premoženja občini Moščenice 100 gld. za opravo novo zgrajene podružne cerkve v Dragi. . "•■P.* "»*). Trnovec, sodnik v SoJ ~"o Z£Z 1. ril lf> rd fini lmnnnFon DiT/ifniruln.im .... ... r Italijani obožavajo, ker je živel zadnji čas v Rimu, so bile tomu vzrok njegove slabe novčane razmere, vsled Čegar se je podal k svojemu sinu g. Evgenu Popovič, koji je politični ravnatelj lista „II Diritto" v Rimu. — Bodi mu zemlja lahka! Počitnice v srednjih šolah. Naučni minister je ukazal, da se imajo od leto-šnega šolskega leta počenei počitnice v isterskih in goriških srednjih šolah začenjati 16. julija in končavati 15. septembra. Državno sodišče je zarad priziva mestnega zbora Tržaškega proti odloku tuk. c. k. namestnistva, da se v Rojan-skej slov. Ijudskej šoli mesto italijanščine podučuje nemščina, odločil, da mora mestni zbor v 60 dneh vtemeljiti omenjeni priziv. Dopolnitne volitve v mestni zbor, in sicer dveh poslancev v I., in enega poslanca v III. razredu se bodo vršile 13. in 16. t. m. Ker se patrijotje, skoro gotovo ne bodo vdeležili to dopolnitne volitve, bodo gotovo voljeni sopet trije Lahoni. Delalsko podporno društvo baje namerava mesto lani letos obiskati božjo pot na Sv. Gori; najbrže 1. maja, ako dobi vlak in dovoljenje, česar pa se je nadejati. Odbor človekoljubnega društvo zazidanje delalskih hiš v Trstu, koji namerava zidati hiše v Trstu za manj premožno ljudi vsake vrste, tudi za one, kateri zasluže na leto samo nekoliko sto goldi žan, bilje te dni imenovan svetovalcem 8rečkah in amortizirale po najemščini v deželnega sod, ca v Trs u in se torej v; 25. letih ter tako postale posestvo do-kratkem preseli v i rst, kder nekda prev- tićnihj ta odborje v Xm položaju, zame važno mesto vodje mestno-odre-; da m;re la8iJti 8iŽdečo Veselo vest: Vi-jene sodnije. - To vest javljamo s toliko , 8oko mjni8terstvo za notranjo zadeve je večjim veseljem, ker poznamo v g Trnovcu , d()V0lii0 temu podvzetju 30-1 e t n o opro-ne lo rodoljuba, temuc tudi do skrajnosti, š6enje vseh da%kov. {)h enem jo dovi,iIo nepristranskega sodnika pravega dobrot- !viaoko name8tništvo pripravljajoča dela, mka ljudstva. Sežancem bo jako žal po kfttera 8e začenjajo. Program tega pod^ tem sodniku, ah tudi tukaj so potrebni vzetja ae bode pJriiodnji6 Rjavil odboru, taki možje, pa se bolj so vredni pov - j onnn ... , • * . ganja J F | 3000 goldinarjev dovolil je Štajerski Premeščenje in imenovanja. Deželnega !^eŽ0Jni odb°r. P0™^0 kopeli odseku v sodišča svetovalec Colcuc je bil premeščen ! . na \ "morskem proti temu, da se iz Rovinja v Trst; okrajna sodnika Tušar; V8alf0 ,®to P? 2° stajarskih otrok v Kanalu in Flegar v Vodnjanu sta bila 7 tl8f° mor8ke koPe,1;.^e?ar 8e bo na imenovana za deželnega sodišča svetovalca • kopalw4no posest vknjijsil in - če so kopri okrožnem sodišči v Rovinji, okrajni so- pel razPU8tl« ~ stajarski deželi vrnil, dnik Legat pa za deželnega sodišča sve-! PoŠta za vojno mornamico se od-tovalca v Trstu. j posije 30. t. m. brodu „Saida" v S. Pierro V spomin Ivan Dolinarja. Odbor za de. ^Union, (Afrika) kamor dospč 24. Dolinarjev spomenik je v nedeljo dne 3.! fnaja. in brodu „Aurora" 13. t. m. v Hong-t. m. postavil lep mramoren križ na go-, kon»' kamor Pride poprečno 22. maja t. 1. milo prezgodaj umrlega rodoljuba. O tej I Voina ,adija stolpenica „Prestolnica priliki zbralo se je prečejšno število ro- nadvojvodinja Štefanija14 zdrči 14. t. m. doljubov na pokopališči sv. Ane. 1 popoludne ob dveh pri sv. Roku v morje. Grob je bil okrašen lepimi cveticami i venci. Napis na grobnem spominku je: IVAN DOLINAH, narodni boritelj rojen v Škofji Loki dne 26. Avgusta 1840. umeri v Trstu 6. junija 1886. Postavili rodoljubi 1887. Prilogo ima denašnja številka, in sicer večo kukor navadno ob sobotah. Tržaške novosti: Časnikarska vojna. Mej dnevnikoma „fllattinou in „Cittadino* traja uže par tednov uprav huda peresna vojna; ured V poletji bode odbor z nabranimi niki obeh liatov 8i očitai° vso grdo, kar doneski postavil spominsko ploščo v rojst- Je lo moSoče 8 peresom izraziti. — Naj-venej hiši rajnkega Ivana. Kdor želi so j lePša ta' da 8ta oba bojllJoča »o ured-kaj žrtvovati v čast neutrudljivega bori-'nika sIovt,nakft renegata, jeden se zove telja naj izvoli poslati denarničarju odbora! Modric' druS' Pa Matković. „Cittadino* je g. K. Kalistru, ulica Coroneo št. 17. posebno dr. baron Morpurga, ki jo pokro- ' vitelj „Mattina", vzel na mušico in je ob- Iz Ubeijskega nam pišejo, da je bil pogreb rajneega č. g. duhovnika Fran Legaua zadnjo sredo za ondotne razmere uprav velikansk. Duhovnikov jo bilo deset, drugih pogrebcev iz vse hrenovsko fare nad 500; venca Bta bila dva prelepa s trakovi v narodnih barvah in z napisi: „Pod-občina Ubelsko — Svojemu dušnemu pastirju* in „Rodbina Premrou — Svojemu prijatelju"; šolska mladina pa jo na rakev položila dva lepa šopka. Vso jo obžalovalo prerano smrt šo le 48 letnega gospoda, čistega rodoljuba in duhovnika po božjej volji. — Zapustil jo>ekaj premoženja, in ni pozabil na uboge in na narod. — Bodi mu zemljica lohka! javil nek grdi škandal, ki so je godil v gledališču Politeama. Sicer pa vsakdo v Trstu zna, da jo ta semitski baron uže davno prekosil don Juana. Ženski dvoboj. 22-letna Antonija Tomšič, rodoma iz Postojne in 20-letna Alojzija Rodica iz Sežane sta se skregali na stanovanji, kjer ste obo skupaj stanovali; — ali Rodica je zgrabila za debelo steklenico, katero jo vTomšičevej zalučala v glavo ter jo prav močno poškodovala, vsled cesar so morali Tomšičevo odpeljati v bolnico. — Ženske, torej v surovosti ne zaostajajo za možkimi. Zopet vtonjenec. Vtorek popol- t Drago Popovič. V četrtek ob pol dn0J0 iavadilna obrežju del Salo ribič Anton 11 uri dopoldne bila je slavnostna črna f0080 86 8!?j° mrežo človeško truplo, ka- ** uupmuc umi j« smvnoscna crna . , . , » ---------.. maša v pravoslavnoj cerkvi Sv. Spiridiona kafero Je bl,° uže Srozno segnjito 111 o za Draga Popovića. Rajnki je bil rojen Je«eno. I o^ nekaterih papirjih, koji so se se ne- o.uj»uvii;u. jviijiiKi 10 uii rojen " . . r~r—j—j ---j----- v Trstu in umrl v svojem 86 letu v Rimu.! na»aJa}1 v žepu mrtvecevem, se jo v r — Bil je poznat radi svoje junaško požrto-,8rečnežu k«»tantoval 35-letni težak Iv.„. valnosti, kojo jo vsikdar dokazal za svo- ?uzzl\"~. Iz??mo1 Je ,iotlčni užo 21 • fo* bodo Grkov. Udeležil se jo dejansko z dvema | bruvarJa.8V0.i°„ ^užbe pri g. De Rattista, lastnima oboroženima ladjama bitk za grško ! da neodvisnost proti turškej, izvršil je čuda J. uuuu um«., «JUBii;iM»« juuujmisKozavcmai , . , ;--------; lastnima oboroženima ladjama bitk za grško ! da 111 bl,° mog°co "»jt1 ^edu po njem. neodvisnost proti turškej, izvršil ie čuda'?0.™ 86 tedaJ' da"h Je iskal Zuzzi 8mrti in jo našel ali je ponesrečil. Nesreča. Služabnica Angela M. je vrgla 10-letnemu dečku Ferdinandu Tam z vso silo velik amerikansk oreh na glavo hrabrosti in neustrašljivosti pri Navarinu, kjer se jo bojeval so svojima ladijama proti Turškej na strani rusko-francozko-angležko mornarnico. — Začasno so umrlega položili k počitku v Rimu ter so je vdoležilo njegovega pogreba več ministrov, diplomatov in vsa odlična rimska gospoda. Ranjki jo bil vedno dober Slovan ter je skoraj vso svojo žrtoval za svobodo narodov. — Dasiravno ga sedaj tudi ter ga tako nesrešno zadela, da ubogi dečok skoraj gotovo oko izgubi. — To-gotno služabnico so prijavili redarstvu. Zblaznela jo v četrtek 27-letna kmetica Reza Stanich iz Novegagrada na trgu Barriera. — Odveli so jo v bolnico. Nasledki pijanosti. 36-letni fakin Franc Sehrott je bil v četrtek zvečer tako pijan, da je večkrat zgubil ravnotežje v ulici Cordariuoli in tako nesrečno padel, da so ga morali nesti nevarno na glavi ranjenega v bolnico. Prevroča 1 j u b e z e n je napotila 18-Ietnega mehanika Antona S., da jo včeraj zvečr svojo ljubico pred veliko kasarno neusmiljeno pretepel, zarad česar so ga straže odpeljale na hlad v ulico Tigor. Policijsko. V soboto zvečer je ukradel 18-letni Anton N. kmetici Jeleni Kral razne obleke in eno kokoš, vse skupaj vredno 30gl. —Včeraj gaje našla policija in ga spravila v svoje varstvo. — 29-let-nega pisarja Alojzija Warmuth so zaprli, ker je poskusil neko grdo hudodelstvo. — Na bregu Sanita je ukradel spreten uz-movič nekej kmetici novčarko iz žepa in odnesel pete. —Včeraj zjutraj so aretirali, 52-letnega bivšega trgovca z usnjem Ignacija P. v njegovem stanovanju v ulici lli-gutti št. 254, radi goljufije. — Nek drzen tat je razbil okno pri tieb ležeče sobice hišine Paoline R., v hiši št. 51 ulice Chiozza, skočil v sobo in odnesel srebrno uro se zlato verigo, vredno 35 f. iti 0 f. nove. — S parnikom „Milano" je prišel iz Mletk 19-letni Jurij V. h Gradca, kojega iščejo oblasti radi begunstva. — Oddali so ga takoj sodniji. Sodnijško. 20-Iotna služkinja Uršula Sclnvetel iz Ljubljano je ukradla dne 5. februvarja svojoj gospodinji A. Ronta iz zaprte omare razne obleke, vredne 36 gld. — Obtožena je priznala tatvino ter je dobila 4 mesece zapora. — 13. februvarja t. 1. je umrl trgovec Sabat Tedeschi. Ker dedje niso našli raznih vrednostnih predmetov v njegovem stanovanju, so sumili, da jih je ukradla služabnica, 34-letna Antonija Visintini iz Tržiča. Policija je našla pri njej 63 f. gotovega denarja, katere jo neki dobila od Josipa Logar iz Toma ju, koji jo služil v Tedeschijevej trgovini. — Ker pri obravnavi 5. t. m. Visintini ni mogla svoje trditve dokazati, bil je Logar obtožbo oproščen, Antonija Visintini pa jo bila obsojena radi tatvino na 4 mesece težke ječe. — 32-Ietni Ivan Božič iz Sabonjo pri Podgradu je bil obsojen na 7 mescev ječe, ker je v prepiru svojega očma nevarno ranil. Za Erjavčev spominek je odbor do-sedaj nabral užo f. 2208. Istarski marmor za novo cesarjevo palačo. Zidanje nove cesarjeve palačo na Dunaji se jo zopet začelo. Temelj iz velikanskih štirivoglatih skal, kakoršne so na Dunaji šo niso rabile, uže jo dovršen in se obsekujejo užo skale za zidove. Kamen za ta dela so dobiva iz Istre blizu Pulja, in sicer iz nekdanjega rimskega kamenoloma, ki se jo zopet našel, in katerega beli marmorni kamen se je užo rabil pri zidanju dvornega gledališča ter se sploh jako hvalil. Solkanska čitalnica bode praznovala prvo nedeljo mnja svojo 20 letnico. Ob enem se bode blagoslovila tudi društvena zastava, ki jo bila napravljena uže leta 1848 iz fine svile v narodnih barvah; solkanska dokleta bodo podarila isti zastavi lep trak v spomin. — Slavnost obeča biti velikanska. Vipavska Čitalnica bode na Velikonočni pondoljek, 11. t. m. na splošno za-htevanje ponovila predstavo krasne žalo-igre „Mlinar in njegova hči". Začetek ob polu osmih zvečer. Ustopnina 30 kr., sedež 20 kr. Pred igro in po istej sviranje na glasovir in petje. — Glede na izvrsten uspeh te žaloigro pri Besedi dne 27. marca, nadejati so je vsestranske, mnogobrojne udeležbo. Poznati Švindlar „profesor matematike" Orliče, koji jo sleparil ljudij po svojih oglasili za loterijo, je stanoval na Vino-hradu pri Pragi, od kar je bil izteran iz Nemčije. V pondoljek pa so ga zaprli radi goljufije. — Na koga se bodo zdaj kak lahkoumnež obrnol, da mu pošlje „gotovo terno?" Največa mesta na Nemškem. Po zadnjem popisu imajo ta le nemška mesta največ prebivalcev: Berlin 1,276.000, Hamburg s predmestji 486.000, Bretislava 30N.000, Monakovo 272.000, Draždane 254.000, Lipsija 177.000, Kolin 167.000, Franko-brod na Meni 160.000, Bremen 120.000, Norimberga 120.000, Danzig 117.000, Stuttgart 116.000. Šemice 116.000 Stras-sburg 114.000. Elberfeld 110.000. Altona 109.000, Barmen 105.000, Stettin 102.000. Tržno poročilo. Sava — ceno vsaki dun vise. — l'ro dJB> 3 Co aJ™ v K <3 Teodor Slabanja «r«»l»r*r v Uorlcl, ulica Morelli št. 17 priporoča velečastiti duhovftčini za izdelovanj« cerkveiipR* orodja r.amrei: Monstrance hustndije,ke' lihe ciborije soetilnice-svečnike za altarje, taber-nukeljne in pred staci« jone, križe za sillarj® in band-ra, relikvarije, mon-štrancice ali križe t a s^e-• i "j*, kanonske table, kadilnice s kadilnim čolni• Čem. steklene ffaltce ta darilno vino, stope c, r«<5-nlk iz kocine, krstne sklede in žlice. kotliČe >a t'laeo*lovlj*nn vnrin. kro-pilnike, posode \a sv. olje in popotnico, držala za sveče, sklepe pri u I li v i j i|i h ud. itd. po naj ni 21 i ceni. Tudi se p -i njem staro c^rltvno orodj« v ognju pozlati, po-irebri, izfiisti in popravi. Ni bUgovoljno vprašani« hode radovoljno '»dgovariil In vsako blago dobro shranjeno in poStnine prosto pošiljal. Staro nernbtjivo orodji1, mesing In kuf r jemljem v račun. 24—12 ČEŠLJANO SUKNO za poletje se more prati, v najnovejših uzorcih 1 ostanek 6'[, metrov za dvostruko obleko za gospode 8-3 :i for. 55» nČ. samo, dokler je še kaj v zalogi 5 Uzorci In ceniki se pošiljajo zastonj In franko Naj bolj 9 i papir z,a cigarete — 1 'je pristni LE HOUBLOlf Um.fabrilulCawlejev in lleiirj v \ Parizu Svari se pred ponarejanjem. Ta piuir p r-etur i4.i| i ^upidi« r "IpI. J.J. Poh!, B. Ludvis<, U. Ijip|iminn prjiaur.t Icnaija na diatislc. vaouđiliSSu, ' r.ill nje!?>va n,ijboljflj. kikovosti, r ili nje-({□^d flUtiKi in zato. kar ■ nJem m uik.ike Irugi zlr.i'ja Škodljiva tv .rini. Načelnik delavcev v magacinu, koji govori in pi»e popolnoma slovenski, nemški in italijanski jezik, ter se razume v raznih trgovskih poslih, išče primerno službo. Tudi kot odpošiljavec na kolodvoru v kojej trgovakej hiši. Ako treba, položi jamčevino. — Večpri upravništvu „Edinosti". 3—3 Strmite, čitajte, kupite! dobil som voliko posiljatov izvrstnih ur iz Pariza Genove | Turinga koj j luorain za svak i oin<» pruda^i, ZiLur .j _prinoroSam sie i-Se vrati: samo iv.-lja lepa Kabinetna nazldna ura- tr. k're dobre, ima verižice in je Upo 1*0 okraš na samo i stanu izvrstna ž'ptia ura iz b-pa, fr. zlata podobne kovrne n' ijjra^ti, um-9 SO pak dobrn ura za vsak ua kamo velja krasna nazldna ura se zvonci in f". I budi I no pripravo v orehovem okvirju 3 5© in /. samo sve rujoffo ploščo ffč izvrstno. samo fr. » r.o samo fr. :i »o stane ura z malu lom, najlepša ura, katero se more misliti, prava krasita za vsako dvoranu v sr^-hoven okvirju, u're nat nko i b je p>il in cd|q ur-. samo f-. ]l .-»O sam o fr. isr. velja francezna budilna ura iz p zl «- f-enega bronu, jako i«p ■ zvoneča in krasota za dom in popotovanje, ima it'pokone.ljivi stn>j ter gre natanko. issssuiiiiMšžgaiSi^ Assicurazioni generali, v Trwtu (dnŠtvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je raZtegnolo svoje delovanje na v«.' veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti poZaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti tođi — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Društvena glavnica In reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,4?0.S75 83 Premije za poterjati v naslednjih letih f 21,006 641-33 ftltivnlea za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračila: i a) v letu 1S84 f. 8,637 596-13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,498.388'51 T.^tni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in nopoje za zavarovanji« in splch vsa uatnnjSneja pojasnila se d^be v Trstu u uradu društva.* Tergesteo, csak III. v vprnni nadstropji. 19-38 mm ^ Klal V si od ^ 0 il'L'a op-ljonoklillk hAtron. m li-tliinna j« rml-' Hiisku kisla r«>1a k t upecitikam pri: pr 'ti li, kionnji v fnlđi, m luirjt n l ilvi-Ciin, »Jn.ll lili. bruni Imrlcl hmh rn. tit niči. i-lod-i Milili boNznili n pri kai v oli/"«. Kupelji, stiuiova>iia, reNtiivrs>:'j« revdtttUi'iiviju, c«no, • voda, kopelliče BADENCE ^oi^Tuko obiT^nStr^-li'hion-kmlino«. Garo- dovi JI' ku*i n doktt- •1 , dn je nfrljetu«-klfdi »Lithion« prt rotili klh bole-— iih najboljše i aj(r"T«je t ilnt vilo. Piunione Adriatica di Sicurta v Trwiu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje ▼ vsih kombinacijah Glavnica in reserva druitva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,3o0.000-— Reservni fond ou dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje 150.000*— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161 rjOO'— Premiina reserva vseh oddelkov » 7.;i42.780'36 Reserva za škode • 267 601-— V portfelju: Premije, ki pe imajo potirjati v prihodnjih letih . . . » 16.9.i4.118-57 Skupni znesek v: h Škod plačanih odi. 1838 do 1883 Rld. 114.949847 01 Urad ravnateljstva «—24 Via Valdirivo, ?;t. 2 (v lastnej liifti. ŽELODČNE BOLEZNI je mogurte BRZO in POSVEMA ozdraviti no JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni piiači Da al Človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke. Večina raznih kapljic, izločkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič drnzega, nego škodljiva zmes. Edini Jepuzalemnkl balzam al ie zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne Živ«e hitro krepčalne m<>či pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče prašanje no njemu. Ta baliain bogat na delajnčib snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni čilSenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preh |i sti, nasiope kuŽenja i oiilabenja moŽke slabosti, piiluclje, žgečo vo lo. močenje jiostelje, puftČanje krvi, zaiiitje v de, in za vse bob zui mehurja, drolia in živcev. Tudi piNineuo po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi sredstvi. ."j—11 — 104 C. StrortZRl. specijalni zdravnik Liaiian an Boisnaee Lastnik društvo „Edinost". lr. juko fina pozlačena veiižiea z peca-■ <6Q' tmii. prekrasno, umetno d lo Kili na zaloga v avstro-cig^rHke^i^aTHJsr. Ijanjo nu vse kraje to pri nošiuetn povz.fiju pri Wiener Uhren-Depot &. Versandt: Fekete, Wien, V. Wehrgasse 18-34. Op. Kirnrnr sprejeti predmeti niso po volji, povatim denar, toruj more vsakdo brez -krbi naročiti. 12- Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nalclatl ravno izašla medic, svetovalca Dr. Mflllerja najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nustopkih mladostnih pre-greškov itd. Pošilja so tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkulole, (sušice, jetiko), neduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara itd po plinovi l^11' V (po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi Ideal zdravnikov je z ovini postopanjem po-polnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vapebih govore najjasnejše slideča pistna slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda koliki r mopoče z lastnimi IjV j besedami, in koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii- iti Inoiemstva: pf Prof dr. Bergcon. Po tridnevnej plinovej ehalacijl po r-ktalnej Injekciji, izdatno [kj pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hrinaniH f=(I je posve iz ginola. — Truplo redi vsaki teden za lj2 — 1 K. Ravno tako brzo o?-Ifjž! dravljenje tudi pri starej, c«l6 pri miliarnej tuberkoiozi. — Bolnik mu ozdravi tur more ] tudi naj težji u posel zopet opravljati. — u lljj Prof. Dr Cdrnll. Pri naduhi se more pol ure po plinovej ehalaciii ladje sonsti. jl^j; — Ako se ehalacija dalj-i rabi, se naduha ne povrne več. Zoper susini in naduhi je plinova ehaeija i/kušerio, izvrstno. Garedstvo" P«"of. Dr. Dujardin Beaumetz : «Celo pri afoničnem grlu, poškodovanemu po tuber-kole/i, so se v 2 — 3 Lednih zacelila oteleline dauiravno je bila uže polovica pljuč razdejanih • Dr. M. Langhlin. volja bolnice v FiladelUji je vporabil plinando ehalncjo 30 bolnikih, koji ho bili uže v najzadnjem stunju tuberkuloze in val so popolnoma vzdraveli Vsaki dan pa so ninoŽć zravmka noroč l.„—s«7 Tudi v c. k. jav e| bol- Imaino mnoi-o vprifieval "(Rectal-Jujector) se doniva iiraunschwei^. 8 -52 ijj navad eni h spričrval Šh mnogo družili od slavnih profesorjev []~] "'cl na Dunaja se vporahljuje stroj za plinovo enalacji, — 1 LJll odsdravelih. C. kr. Izklj. priv str