GOSPODINJA IN MATI
LETO 1943
10. NOVEMBRA
UZQOJ/I
ST. 43
Podedovano zlo
Pravila mi je učiteljica iz štajerskih vinskih goric: »Silno nenadarjene učence imam. Po dve ali celo tri leta sedi v prvem razredu, predno se za silo nauči brati in pisati, da niti ne govorim ne o drugih predmetih. Starši pa se nad nami učitelj« pritožujejo, da ničesar ne naučimo otrok. Ko si fant in dekle želita boljše službe, pridejo potem starši, naj jim damo spričevala, da so dovršili toliko razredov, kolikor jih pač pogoji za tisto službo zahtevajo, češ, saj ne bo nihče za to vedel, če mu več razredov napišete. In ker seveda tega ne smemo, se vsa krivda spet zvali- na nas učitelje, ne da bi starši poiskali tisti pravi, resnični vzrok za-bitosti svojih otrok. In ta vzrok je čezmerno pijančevanje staršev. Koliko je tu slaboumnih, ki sploh niso za šolo, koliko bebcev, ki vse življenje ne pridejo do jasnega razuma in so sebi, staršem in pozneje, ko odrastejo rednikom in občini v napoto.«
Povedal je učitelj iz dolenjskega vinorodnega kraja: »Kadar je pri nas zrelo mlado vino, je dan za dnem vse pijano, mlado in staro. Če gospodar vino dobro proda, vsa družina po cele dni praznuje. Na mizi je meso in potica in vino se kar cedi. Pozimi in spomladi, ko so potrebni močne hrane, pa še koruznega kruha zmanjka. Tako so mi dostikrat prihajali otroci pozimi napol pijani v šolo in ves pouk prespali Ko sem se jezil, so mi odgovarjali: »Nimamo kruha, pa so rekli mama, naj kar kozarec vina spijem, da me bo pogrelo, predno grem na pot.«
Znan mi je ugleden gospodar uekje na Gorenjskem, ki se je vedno pritoževal nad otroci, kako jih priganja k učenju, a brez uspeha. Denar je bil pri hiši, otroci bi lahko študirali, a sta dva fanta zaporedoma obtičala v prvem gimnazijskem razredu, a tretji v meščanski šoli. Ko jih je dal izučiti v obrti, so se raje potepali, kot da se resno oprimejo dela. Da se eden ali drugi v družini izpridi, ni nič nenavadnega a da so vsi tako zabiti, kje je temu vzrok? Prav o tem gospodarju so mi pripovedovali, da je bil kot fant velik razvratnež in pijanec. Ni je bilo pijane fantovske družbe brez njega, ni je bilo gostilne, v katero ne bi zavil. Sele z ženitvijo se je nekoliko streznil, a doma se vsako leto nakuha mnogo žganja. Zjutraj
In rvečer'stoji steklenica pred gospodarjem kot priboljšek in zdravilo. Ker je močne narave, ga tudi mnogo prenese, zato se pa posledice tembolj poznajo na potomstvu.
Kolikokrat slišimo, kako zagovarjajo starejši mlajše: »Naj se iznorijo, dokler so mladi, naj si ga privoščijo, saj si ga za svoj denar. Ko bodo starejši bo že prišla pamet sama od sebe.« Ne pomislijo pa, kako se mlad organizem trajno zastruplja in da deluje strup na vse organe, zlasti še na možgane. In ko se tak pijanec končno iztrezni, si misli, da je zdaj vse dobro. Saj ni res. Strup je v organizmu ostal, ostala je nagnjenost k opojnim pijačam. Strup bo prenešen na potomce, nagnjenost k pijančevanju se bo v potomstvu podedovala. Vsako dejanje vleče za seboj posledice, včasih nedogledne, nepričakovane posledice. Za dobrimi dejanji dobre posledice, za zlimi zle.
Pijančevanje je naša narodna nesreča. Marsikdo se raje odreče kruhu kot vinu in žganju. Pije se ob vseh prilikah, ob praznikih, ob godovih, porokah, krstih. Brez alkohola si naše družbe sploh zamisliti ne moremo.
Seveda niso vsi sami pijanci, a le vse preveč jih je, da bi mogli mirno misliti na to strašno razvado. Slovenci so znani kot zdrav, odporen in razumen narod. Kako zdrav, odporen in razumen šele bi bil brez tega narodnega zla. Koliko manj zločinov bi bilo, koliko manj pobojev in ropov. Kajti alkoholiki spočenjajo manjvredne ljudi, lenuhe, delomrzneže, prijatelje tuje lastnine in druge take spridence, ki jim možgani že od rojstva dalje niso zdravi.
Kdor hoče imeti tedaj zdrav narod, naj zgodaj misli na njega ali pa naj se ne ženi. Bolje je ostati samec kot oče biti sokriv vsega gorja, ki bi doletelo njegove otroke in si nalagati na rame strašno odgovornost pred Bogom in pred ljudmi.
Res je tudi vino dal Bog, kakor vse druge dobrine življenja, a kakor moramo ostale zmerno uživati, prav tako je tudi t vinom, ki je naraven izdelek, žganje pa bi se moralo povsod prepovedati, v kolikor se ne rabi za zdravilo. Koliko več zdravja In odpornosti bi dali našim otrokom v posušenem sadju in sadnih mezgah, kakor da jim kupujemo vse motfoče nadomestke, ki kvarijo želodec.
5323234853484848484823482353532348235323024853485348
PERUTNINA

Perutnina v novembru
Kakor je bilo že povedano, začenja pe-rutninar 1. novembra novo perutninarsko leto, ki traja do prihodnjega 31. oktobra. Perutninar ima na ta način dober pregled dohodkov in stroškov iz perutninarstva za vse leto. Do tega časa natančno ve za število znesenih jajc, ima vpisan ves dohodek za prodano klavno perutnino, plemenske živali itd.
SeiJaj ko nastopa hladna In meglena jesen, ostaja perutnina v kurnicah in jo le tu pa tam spustimo na pašo. Zato skrbimo, da bodo kurnice svetle in zračne, saj prebije žival v njej ves božji dan. Na deželi je perutnini bolje, ker se podnevi lahko zadržuje pod šupo ali kozolcem, kjer brska in najde marsikako raztreseno žitno zrnje. Kdor ne razpolaga z veliko kurnico, naj preskrbi kokošim vsaj pokrito lopo, kjer bodo živalice vedrile v slabem vremenu. Premočene kokoši so vedno izpostavljene nevarnosti prehlada. Posebno občutljive za vremenske spremembe so jarčice, ki so nam ravno prenesle. Mokra in premražena jarčica bo največkrat prenehala nesti in bomo zaman potem čakali, da bo zopet nesla. Skrbimo, da bodo kokoši imele priliko grebsti v brska-lišču, ki pa mora biti suho. V brskališču nasujemo ped visoko suhe mivke, ki ji primešamo presejanega pepela.
Ob slabem vremenu in pozimi ostane perutnina podnevi v tem prostoru, kjer se koplje, grebe in brska v pesku. Skrbimo, da bo brskališče vedno snažno Natrosimo jim zrnje, da so živalice prisiljene gibanja. Čimveč se kokoš giblje, tem lažje presnavlja
hrano. Nasprotno pa, ako ves dan čepi na gredi in pase lenobo po kotih. Seveda nikakor pa ne nadomesti brskališče proste paše, kjer najde perutnina črve, hrošče, gliste itd.
V kurnicl so edružene letošnje jarčice in starejše kokoši. Navadimo iarčice, da bodo že prva jajca znesle v zaklopno gnezdo. Gnezda dobro nasteljemo in nasteljo večkrat izmenjamo. V gnezdo polož;mo »podložekc, t. j. umetno jajce, da se iarčice hitreje privadijo gnezdu. Kurnico prav pridno zračimo. Dokler ne zmrzuje naj bodo okna tudi ponoči odpta. Okna morajo biti omrežena z gosto mrežo, da ne pridejo v kurnico roparice n. pr. dihur, lisica, podlasica. Živali varujmo tudi pred podganami. Prav pridno nastavljajmo pasti tej golazni. Pasti nastavimo v kurnici tako in v tak prostor, kamor kokoš ne more.
Napajalnik in krmilna koritca postavimo v brskališče malo višje, ker imajo na ta način kokoši več prostora za brskanje ter preprečimo, da bi kokoši vodo in krmo onesnažile, kar se pogosto dogaia, če so krmilne posode na tleh in brskajo živali po pepelu, pesku in nastilju.
Tudi ne pozabimo preskrbeti perutnini dovoli zlenjave. Zdaj ko se še vedno dobi kakšna glava zelja, ohrovta, pese itd., pridno kupujmo to zelenjavo in hranimo za čase, ko jo ne bo mogoče nikjer dobiti. Slabo razvite zeljnate glave in ohrovta obesimo, da so živalice prisiljene poskakovati in klju-vati zelenjavo. Kocene zrežimo in skuhajmo ter jih primešajmo mehki krmi. Peso natak-nimo na dolg žebelj, ki ga spodaj zabijemo v desko. Z žitom krmimo proti večeru. Mehko krmo pogrejemo in krmimo zjutraj.
Domači \?rt
Naš vrt meseca listopada
Minil je god sv. Uršule, ki stoji tudi v vrsti od vrtnarjev tako čislanih vremensko-preroških svetnikov. »Ce je svete Uršle dan lepo, vsa zima mila bo« — pravimo po stoletnih izkušniah. Torej se nam letos obeta mila zima. Zlasti za vrtnarja ie važno, če že vnaprej lahko sluti, kako se bo vreme sukalo. Za mrzlo zimo pripravi rastlinam, ki prerimijo na prostem, cele gore toplih odej. Za milejše zime pa zavaruje rastline le proti hitro menjajoči se zimski dnevni in nočni toplini s tem, da na sončno stran nameče varovalo, ki daje rastlini senco, da se podnevi preveč ne segreie. ker bi ji nato hlad noči znal znatno škoditi.
Posamezne sorte vrtnine pa zavarujemo pred zimskimi neprijetnostmi na razne načine. Često se dogaja, da glavice glaviča-stega ohrovta čez zimo segnijejo Glavice zmrznejo ko nastopi mraz. Cez dan pa je večkrat milo, talo vreme. Glavice se odta-jajo, ponoči spet zmrznejo itd Na ta način se zmehčajo in segnijejo. Ce bi jih pokrivala zadostna odeja, bi se to gotovo ne zgodilo. Zato je priporočljivo izkopati rastline glavičastega ohrovta iz zemlje, porezati stranske liste toliko, da ostane le za palec dolg pecelj. Rastlino spet vsadimo popolnoma poševno v zemljo. Tam kjer se glavice dotikajo zemlje, podložimo desko Tako leže rastline druga ob drugi. Ko zapade sneg so lepo pokrite z mehko odejo, zavarovane
pred vsemi vremenskimi neprllikaml. Ce pa
bi pritisnil velik mraz preden bi zapadel sneg, pokrijmo rastline s smrečjem, listjem ali s slamo.
V mnogih vrtovih so gotovo še cvetače, katerih cvetovi pa se niso še popolnoma razvili. Sicer je cvetača zelo neobčutljiva za mraz in raste še dolgo v jesen, že ko je padla toplota pod ničlo. Vendar je listopad ali november oni mesec, ko na nadaljni razvoj vrtnine na prostem ni več misliti Cvetača pa je ena najdragocenejših vrtnin in je zato škoda, če bi jo pokrmili ali celo zavrgli. Saj z malim trudom vzgojimo tudi takesnelkam lepe cvetove
Izkopljimo 1 20 m širok jarek. Izkopano lemljo namečimo ob straneh Zdaj dvignimo vsako cvetačo lepo s koreninami iz zemlje, ter jih vložimo tesno drugo poleg druge. Med njimi ali pa ob eni steni puhtimo ozko stezico. Ce imamo pesek, obsujmo stene s peskom, ki je dobro varovalo proti gnilobi Stene naj bodo tako visoke, da segajo za dobro dlan iznad vrhov cvetače. Počez čez jarek položimo preklje, na nje naložimo smrečje, nanj slamo ali listje in vrhu tega lemljo, ki brani vetru, da bi odpihal slamo oz listje. Na obeh konceh jarka pustimo odprto kolikor časa gre, pa tudi pozimi zračimo ob talem vremenu v opoldanskih urah Ko zmrzuje pa prislonimo desko ali pa spleteno slamnjačo. Čudili se bomo kako bo nspevala cvetača. Vsak teden bomo lahko pobrali nekaj cvetov. Po stezici, ki smo jo pustili ▼ notranjosti pregledamo, če morda kaka rastlina« ne gnije. Tako seveda takoj odstranimo, da ne okuži okolice. Kdor ima toplo gredo, bo seveda najlaže shranil cvetačo čez zimo v njej.
Cesto se dogaja, da so rastline, ki smo jih
jeseni posadili n. pr. solata, ohrovt itd. spomladi dvignjene iz zemlje. Pravimo, da jih je mraz pridvignil. Rastline, ki jih posadimo v jeseni, da prezimijo na prostem in dajo zgoden spomladanski pridelek, moramo posaditi še s prav posebno pazljivostjo. Posajeno površino pokriimo s preležanim gnojem, listjem ali s šoto, da na ta način zavarujemo zemljo pred najhujšo zmrzaljo. Spomladi takoj preglejmo rastline, če jih ni morda dvignil mraz iz zemlje. Ce se je to zgodilo, jih previdno pritisnemo naza< v zemljo, da ni praznin okoli korenin. Rastlina »plava« spomladi nekako v zraku in če je ne pritisnemo, se lahko zgodi, da se posuši Mraz pa ne dvigne le pravkar posajenih rastlin, marveč tudi setve. To povzroči zmrznjena voda v zemlji. Zgornje zemeljske plasti «o pozimi večinoma močno prepojene z vodo. Ko zemlja zmrzne, zmrzne tudi vodu v njej. Zmrznjena voda se razširi, delci ledu so večji od prejšnjih vodnih kapljic. Led pritisne zemljo navzgor in z zemljo tudi korenine, ki tiče rahlo v zgornji zemeljski površlti Ce koreni rastlina globlje je mraz navadno ne dvigne in ostane na svo)em mestu, le zemlja okrog nje se zrahlja. Včasih pa ie pritisk zmrznjene vode tako močan, da pretrga celo močnejše daljše korenine. Mislimo tore', Ze pri jesenskih saditvah na ta poj*v.
Pred zimo ne pozabimo na popravilo ograje. Prepleskaimo jo, da jo zavarujemo pred gnilobo Kompostni kup premešajmo in obliimo z gnojnico. Zemeljsko površino pre-kopljimo *er io pustimo v grudah, da io čez zimo predela mraz.

Če dojenček preveč kriči
V pomirjenje preveč skrbnih mamic naj bo povedano, da jokajoči dojenček sicer itavlja na preizkušnjo živce staršev, da pa lam sebi s svojim kričanjem prač nič ne škoduje. Vendar pa to še nI zadosten razlog, da bi se za otrokovo kričanje ne zmenili, kajti nedvomno je ta jok znamenje, da z detetom nekaj ni v redu, da se v kakršnem koli oziru ne počuti dobro. Mati mora torei ugotoviti, kai detetu manjka in to navadno ni tako težko.
Nekatere matere trdijo, da Iz otrokovega glasu uganejo, kaj hoče, če je lačen ali utrujen ali če ga kaj boli. Po trditvi zdravnikov pa je nemogoče z gotovostjo dognati kako razliko v načinu otrokovega kričanja. Zato pa ie treba vzroke ugotoviti na drug način
Če otrok kriči potem ko ga ie mati nahranila in se noče pomiriti, tedaj je vzrok
v tem, da je dojenček še lačen. Ce pa se
kmalu umiri, tedaj je bilo to samo ugovarjanje, ki pa mu ni treba posvečati nikake pozornosti. Ce se dete prebudi čez pol ure ali čez eno uro potem ko ga je mati nahranila in začne kričati, tedaj je zelo verjetno, da so vzrok kričanja težava » prebavo. Če pa začne dete kričati dve ali tri ure pozneje, pa je zelo verjetno zopet lačno Nailažje se prepričamo, ali dete nc dobiva zadostne hrane, če ga večkrat stehtimo. Če pa ima otrok težave s prebavo, moramo paziti, da ga preveč ne hranimo.
Zelo pogostokrat ie vzrok otrokovega kričanja v tem. da mu ie prevroče. Ce ga primemo za nožice, se o tem lahko kmalu prepričamo Boli redko se rgodi da ga zebe Lahko se le tudi naveličil ležati na eni strani In ga ie treba obrniti Vefie dete začne včasih kričati, ker mu je dolgčas Z igračko ga takoj potolažimo, ali pa če ga de-
nemo na tla, da lahko kobaca po sob!. Seveda je nemalokrat vzrok v tem, da je mati svojega miljenčka razvadila. V tem primeru mora pač mati delati pokoro zaradi nepravilne vzgoje.
Kako pijemo zdravila?
Trpeče človeštvo bi lahko razdelili v dva dela: v tiste, ki vsako zdravilo z lahkoto vzamejo, in tiste, ki se branijo vsakega, še tako nedolžnega praška, kakor da bi se z njim zastrupili. Seveda je med tema dvema skrajnostima še nešteto vmesnih stopenj. Nekateri trdijo, da jim ne dela težav še tako grenko zdravilo, olja pa za nobeno ceno ne morejo požreti, drugi pa ne morejo spraviti po grlu še tako majhne tablete. Nikakega dvoma ni, da igra tukaj domišljija precejšnjo vlogo. Pogostokrat lahko opazimo, da hudo bolni ljudje sprejmejo brez težav vsako zdravilo mnogo radovoljneje kakor tisti, ki so le malo bolni ,ali pa si svojo bolezen le umišljujejo.
Seveda moramo priznati, 'da so zdravila ▼ veliki večini vse prej ko dobra — prijetna za okus; zato pa imamo nešteto možnosti da omilimo to neprijetnost. Tako na primer lahko precej zmanjšamo grenek okus kakega zdravila, če damo bolniku takoj po zdravilu par kapljic zelo sladkega sadnega soka. Tudi limonada je zelo primerna In v večini rimerov neškodljiva. Seveda moramo v vsa-em posameznem primeru vprašati zdravnika, kajti tudi limonada, ki je sama na sebi popolnoma neškodljiva, lahko ▼ nekaterih primerih škoduje. V tem primeru pa si lahko pomagamo drugače. Posebno večje količine grenkih zdravil (na primer razne čaje) lahko pijemo s cevko in ne občutimo toliko grenkega okusa. Cevka je lahko steklena ali pa navadna slamnata bilka. Glavna stvar je, da tekočina ne pride v ustno votlino, ampak gre skozi cevko naravnost v grlo.
Če moramo dajati zdravilo po kapljicah, se navadno zposlužujemo nalašč zato pripravljenih stekleničk. Če pa take stekleničke nimamo pri roki, si lahko tako pomagamo, da izrežemo iz pergamenta majhen jeziček, ki ga z jaičnim beljakom pritrdimo na rob steklenice. S pomočjo tega jezička lahko brez težav šteiemo kapljice.
Marsikateremu bolniku se gnusijo razna olja in se jih brani na vse pretege. A pravo ricinovo olje in podobno predpisujejo zdravniki zelo pogostokrat. Da jih lažie zavžije-mo izplahnemo prej kozarec ali žlico z poprovo meto.
Zelo važno je, da znamo pravilno pripravljati raznovrstne čaje. Nikakor ne smemo vsakega kar prevreti. Marsikateri čaj dobi pri tem nepriieten okus, ki po nepotrebnem muči bolnika. Vse čaje iz raznih korenin moramo namakati v mrzli vodi. Čaje iz cvetja in listja pa prioravljamo tako, da najprej vodo zavremo. Če je čaj premočan, mu prilijemo po potrebi še nekoliko
vode. Razume se, da je trebi čaj vedno precediti. čaj mora biti tako močan kakor zdravnik predpiše. Na vsak način pa tudi najbolj navadni čaji ne smejo nikdar biti premočni
Če upoštevamo ta navodila bomo bolni' kom zelo olajšali zauživanje zdraviL
Ali ropot podaljšafe življenje?
Dva japonska zdravnika sta prišla do ugotovitev, ki postavljata na glavo vse dosedanje zdravniške teorije na tem polju. Na podlagi natančno ugotovljenih dejstev trdita, da ropot podaljšuje življenje. To dejstvo sta ugotovila seveda le pri podganah, vendar pa je mogoče sklepati, da velja isto tudi za druga živa bitja in tudi za človeka. Oba zdravnika sta dalj časa opazovala dva roda podgan, od katerih je eden prebival v zelo mirnem kraju, medtem ko je drugi živel v bližini železniškega skladišča. Ugotovila sta, da so podgane, ki so živele sredi hrupa, živele povprečno 52 dni dalj od tistih^ ki so prebivale v mirnem kraju. Če preračunamo na človeško življenje, bi to bilo štiri leta in pol.
Vendar pa sta opazovalca dognala ie nekaj, namreč, da so bile podgane, ki so živele dalj časa bile manjše in slabotnejše ter poleg tega še bolj boječe in nekam nervozne. Iz tega sicer sledi, da ropot sicer res podaljšuje življenje, vendar pa je manj vredno.
«
jNasveti za dom
Citronine olupke razrežemo na majhne kosce in jih denemo v sladkor, ki polagoma postane rjav. Tak sladkor naredi okusno še tako preprosto močnato jed.
Drobec razbitega kozarca najlažje pobe-reš s tal, ne da bi si ranila prste, če namočiš kos vate v vodo in z njim podrgrieš na-lahko po podu. Tudi najmanjši drobci 66 bodo prijeli vate.
Jeklene predmete, ki jih le redkokdaj uporabljamo, obvarjemo pred rjo, če jih zdrgnemo z mešanico narejeno iz belega voska in terpentina
Da žeblji trdneje stojijo v steni jih pn-stimo nekaj dni v vodi, ki smo ji dodali nekoliko kisa. Žeblji postanejo rjavi; rja pa se trdno zveze z apnom in žebelj ostane trdno na svojem mestn.
Jajčne madeže odstranimo g srebrnega pribora, če jih zdrgnemo s premotrovim pepelom in splahnemo z vrelo vodo. Pepel je treba presejati.
Led se ne raiztopi tako hitro, če ga zavijemo v časopisni papir.
Da cvetača ne razpade pri kuhanju, jo osolimo šele potem, ko je že kuhana, ,j