r u>» iino DTocono ¥ oonvMi Leto XX., št. 272 a Ljubljana, sreda 22. novembra 1939 Cena 2 Din Upravništvoi iiuDiiona. Knaftieva i - leleton štev. 3122, 312). 3124. 3125 3126 Inseratni oddelek« Ljubljano, Selen« Durgovo ul. — tet 3492 in 3392 Podružnico Maribor-. Gratski trg H. 7. Telefon it 2455. Podružnico Celi.: K oceno va ulico 2 Telefon st 190. Računi pri ooit ček. zavodi*! Ljubljano št 17749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124,3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Razočarani Japonci Sta.ra taktika Japoncev je bila v tem, da je skušala, kako bi najbolj izkoristila evropske spore v svoj prid. Zelo je bilo vidno, kako je izrabljala protikominternsko fronto za svoje specialne cilje na Kitajskem, kjer se je delala, kakor da pobija tudi kitajski komunizem ter njegove bol j ševiške zaveznike. v resnici pa je seveda šla samo za svojimi osvojevalnimi cilji. Ko je antikomunistična fronta tako nepričakovano razpadla, se japonska zunanja poliitka dolgo ni mogla znajti v novi situaciji in se prav za prav še danes ni povsem trdno vsmerila na novo. Bilo bi napak ako bi mislili, da bi Japonci šli radi v svetovno vojno z gesli protikomunističnega pakta, a obenem tako, da bi bile demokratične sile na strani njihovih nasprotnikov. Taka razporedba sil bi prinašala vendarle marsikatere zelo komplicirane probleme in bi ustvarjala zelo kočljive možnosti, ki bi mogle postati za Japonsko katastrofalne, saj bi v tem primeru zadržanje Amerike pomenilo izredno mnogo. Toda tudi razplet situacije, kakor jo imamo sedaj, pušča za Japonce mnoge nelahke probleme, ki o niih nikakor še ni gotovo, kako bodo končno postavljeni. Da sta v evropsko vojno zapleteni Velika Britanija in Francija, je vsekakor za tokijsko politiko zelo ugodno. Vendar je resnica, da so si to stvar v Tokiu predstavljali še ugodneje. Računali so vsekakor na tihem, da evropska vojna ne bo ostala omejena na obale Atlantskega oceana, marveč da se bo razširila tudi na Sredozemsko morje ter vezala tamkaj poglavitne angleške in francoske pomorske sile. Šele to bi dejansko razbremenilo Japonsko ter ji dalo proste roke v kitajskih vodah, pri čemer bi se dalo tudi nevtralno zadržanje prav dobro odkupiti. Prav tako so si v Tokiu tudi želeli, da se evropskega boja udeleži tudi sovjetska Rusija in sicer na strani za-padnih sil, tako da bi se sovjetske vojne sile temeljito angažirale v krvavi borbi z Nemčijo, tem bolj, ko bi Ma-ginotova in Siegfriedova linija pripomogli k temu, da bd se poglavitne nemške vojne trume lahko zagnale na rusko stran. To bi bila za Japonce naravnost idealna situacija. Sovjetske kopne in britansko-francoske pomorske vojne sile bi bile vezane. Japonci pa bi imeli prostost akcije v ogromnem obsegu in bi mogli izvesti program nadaljnjih osvojitev na azijskem kontinentu, v dani situaciji pa udariti tudi zoper evropske pozicije v vzhodni Aziji. Japonsko postopanje napram ruskim. britanskim in francoskim pozicijam na Daljnem vzhodu v dobi zadnjih let, ko so se čim dalje bolj določno kazale na obzorju oblike bodoče evropske vojne, zgovorno pripoveduje o tokijskih nagnjenjih. S tem, da se niti Italija niti Rusija nista zapletli v evropsko vojno, je bil napravljen debel križ čez japonske račune. Predvsem kar se tiče razmerja do Sovjetske unije, ki jo je evropska vojna dejansko še ojaeila s tem, da je vezala nemško vojno silo na zapadnih mejah, pa vrh tega s posebnim sporazumom zbližala Moskvo in Berlin. Ako bi danes Rusija hotela likvidirati na bojišču svoje račune z Japonci, bi ji bil hrbet v Evropi zavarovan in v Tokiu si komaj morejo misliti bolj neugodno situacijo za tak obračun. Kaki so dejansko sovjetski načrti na Daljnem vzhodu, je prav tako negotovo in zavito v temo, kakor sploh celotna sodobna moskovska politika. Kar vidimo, je pomirjeno razmerje med Moskvo in Tokiom Prerrrrje na mejah med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo dejansko še vedno traja in vsaj z japonske strami ni videti nika-kih znamenj, da bi ga rada prekinili. V Tokiu so hiteli zagotavljati, da se s premirjem niso razčistili problemi, ki razdvajajo cbe veliki sili na Daljnem vzhodu. Res obe državi očividno Še čakata in zato še nista pristopili k resnemu prizadevanju, da bd dosegli dejansko poravnavo v takoimenovanih visečih zadevah. Se v zadnjih dneh se naglaša, da v Moskvi in v Tokiu ne mislijo na to, da bi sklenili nenapa-dalni pakt. Sovjetsko časopisje še vedno pridno napada Japonce radi proti-kitaiske politike ter izraža simpatije Za stvar maršala Čangkajška, ki ga, kakor se trdi. Sovjeti tudi še vedno zalagajo z vojnimi potrebščinami. Nadaljnje zadržanje je povsem negotovo Gotovo je pri tem samo to, da se Japonci nikakor ne bodo želeli zaplesti v kakršnekoli konflikte z Rusi, dokler imajo ti v Evropi zavarovan hrbet Zato nekoliko preseneča, da ne izrabijo boli prilike na Kitajskem, saj njihova vojna tamkaj že dolgo mesce ne prinaša ni kakih bistvenih sprememb. Kakor je bilo pričakovati, se je razmerje med Japonci ter Angleži in Francozi v zadnji dobi izboljšalo Tlencin-ski konflikt sicer še ni poravnan toda deaar>sko se je obravnavanje težjih Chamberlain napoveduje repretaliie Angleška vo na mornarica bo odslej naprel zaplenila ves pomorski izvoz nemškega izvota ali nemške lastnine — Tozadevno povelje bo izdano ie v kratkem In stopi takoi v veljavo London, 21. nov. s. (Reuter.) Ministrski predsednik Chamberlain je danes prvič, od kar je zbolel, zopet prišel v parlament. Njegov prihod je bil pozdravljen z glasnim in dolgotrajnim odobravanjem. Na neko vprašanje vodje opozicije Attle-eja je Chamberlain napovedal represalije zaradi potapljanja ladij potom nemških min. Parlamentu je znano, — je dejal Chamberlain — da se je v zadnjih treh dneh potopilo zaradi nemških min 10 ladij, izmed njih 6 nevtralnih. Izgube življenj ob tej priliki so bile zelo resne. Haaška konvencija, ki jo je podpisala tudi Nemčija in glede katere je še 17. septembra sporočila, da jo ima namen spoštovati, določa, da morajo biti pritrjene mine opremljene z vsemi možnimi varnostnimi napravami za varnost trgovinske plovbe. To je sploh pravi smisel konvencije, kajti mine ne morejo ločiti med vojnimi ladjami in trgovinskimi ladjami ter med onim, ki je v vojnem stanju in med nevtralcem. Chamberlain je nato omenil druge določbe konvencije glede uporabe min, ki se jih morajo držati vse države podpisnice. Tako je tudi določeno, da morajo plavajoče mine biti konstruirane tako, da najkasneje po eni uri postanejo neškodljive. Nobene izmed teh določb nemška vlada nI spoštovala pri polaganju miti, katerih žrtve sem omenil. Ta novi akt nasilja je višek v seriji kršitev pogodb, ki jih je Nemčija zagrešila. Spomniti se je treba samo potopitve »Athenie« z izgubo 112 življenj ter nadaljnjim uničevanjem angleških, zavezniških in nevtralnih ladij, potom min, torpedov in obstreljevanja s topovi. Ti napadi so bili pogosto izvedeni brez svarila in v vedno večji meri s popolnim preziranjem zakonov, ki jih določa protokol o podmorniški vojni, ki ga je Nemčija podpisala, ali pa s preziranjem najelementarnejših zahtev človekoljubja. Kraljeva vlada ne bo dopustila, da bi se vse te metode vojne nadaljevale brez re-presalij. Zbornica se spominja, da je bilo v zadnji vojni kot upravičena represalija za podmorniške napade na trgovinske ladje določeno, da zapade zapienitvt na visokem morju ves izvoz nemškega tevora aH nemške lastnine. Radi mnogih kršitev mednarodnih zakonov in neusmiljene brutalnosti nemških metod smo se odločili, da tudi sedaj p od vzamemo slične ukrepe. Povelje v tem smislu bo v kratkem izdano ter takoj stopilo v veljavo. Nato je miss Wilkinson. članica laburistične stranke vprašala, ali so strokovnjaki mnenja, da so bile morebiti imenovane ladje potopljene v nekim novim tipom magnetskih min. Chamberlain je odgovoril, da je to stvar, o kateri za sedaj ne more dati nobenega končnega mnenja. Izjava ministrskega predsednika Cham-berlaina je bila pozdravljena z glasnim 'odobravanjem. Finančni minister sir John Simon je sporočil parlamentu, da še ni prišel čas za razpis javnega vojnega posojila. Zato pa bosta z jutrišnjim dnem izdani dve vrsti vrednostnih papirjev za finansiranje vojne. Eni tvorijo novo Izdajo nacionalnih certifikatov za štednjo in bodo izdani popolnoma na isti podlagi, kakor dosedanji, samo da bodo nosili nekaj višje obresti nego doslej. Stali bodo enako kakor doslej 15 šilingov. Po petih letih bo njihova vrednost narasla na 17 in pol šilingov, po 10 letih, ko poteče izdaja, pa na 20 in pol šilingov. Ti certifikati bodo prosti dohodninskega davka. Da pa tega ne bo mogoče izrabiti, sme imeti vsak posameznik samo 500 takih certifikatov. Drugi vrednostni papirji, ki bodo jutri izdani, so »obrambni boni« po 5 funtov, ki bodo nosili 3% in se amortizirajo v sedmih letih. Posameznik sme imeti teh bonov za 1000 funtov. Na neko vprašanje je izjavil ministrski predsednik Chamberlain, da zaenkrat vlada ni pripravljena razpravljati o evakuaciji parlamenta iz Londona v primeru potrebe. Trgovinski minister Stanley Je sporočil, da bo vlada podpirala vsako možnost povečanja angleškega in francoskega izvoza. To vprašanje je bilo tudi predmet razgovorov s francoskim finančnim ministrom Reynaudom. Prvi Nemčiji fecč« blokirati Anglijo z minami Magnetske min« v Rokavskem prelivu so zahtevale zopet več žrtev, med njimi eno angleško pomožno vojno ladjo in velik japonski parnik London, 21. nov. br. Angleški listi danes mnogo razpravljajo o magnetskih minah, ki so se jih pričeli Nemci posluževati v pomorski vojni proti Angliji. Magnetske mine se polagajo na dno morja. Cim se jim na določeno razdaljo približajo določene mase železa, eksplodirajo same od sebe in povzročijo običajno ogromno ško do. Borba proti takim minam je silno težavna, ker jih na površju vode ni opaziti. 2e po haaški konvenciji je bila njihova uporaba prepovedana. V svojih komentarjih listi tudi pripominjajo, da sedaj že Nemci sami priznavajo novi način svoje borbe proti Angliji. Tako je v pretekli noči hamburški radio v svoji oddaji naglasil, da Nemci zelo obžalujejo, da so tudi nevtralne ladje postale žrtve te borbe na življenje ln smrt, da pa Nemčija svojim sovražnikom drugače ne pride do živega. Slično je borbo z minami proti Angliji in Franciji utemeljila tudi današnja »Essener Nazional Zeitung«. Spočetka so Nemci zatrjevali, da so ladje naletele na angleške mine. Današnji »Times« pa pravi, da so take trditve naravnost fantastične, ker pač nihče ne bi mogel pričakovati, da bi se Anglija sama zabarikadirala z minami, ko je vendar vse njeno gospodarstvo in vse njeno življenje odvisno baš od morja. Pariz, 21. novembra. AA (Havasi Francoski listi se danes bavijo v prvi vrsti s pomorsko vojno in ugotavljajo, da se Nemci nič več ne poslužujejo podmornic in torpedov, ampak min. Po njihovem mnenju nemška vojna z minami ni naperjena samo proti nevtralcem, da jih zastraše. ampak predstavlja tudi nov način vojne proti Veliki Britaniji in Franciji Nemčija hoče tako onemogočiti plovbo po Rokavskem prelivu in pretrgati zvezo med Veliko Britanijo in celino. Stockholm, 21. nov j. (Havas) Vesti o čedalje večjem številu ladij, ki so postale zadnje dni žrtev morskih min. so napravile na švedsko javnost zelo neugoden vtis. Listi obsojajo ta način vojne, ki pomeni kršenje osnovnih zakonov mednarodnega prava. Pripominjajo, da obeta nadaljevanje tega načina vojne zelo žalostne perspektive za trgovino nevtralnih držav Nove žrtve min London, 21. nov. s. (Reuter). 12.000-toinski japonski parnik -»Terukuni Maru« je ob vzhodni angleški obali zadel na mino in se potopil. Angleška adimiraliteta javlja, da 1e pomožna vojna ladja >Mast'ff« (520 ton) zadela včerai na nemško mino in se potopila. En član posadke je bil ubit, 5 jih pogrešajo. 4 so ran jeni. Norma^o ie imela ladia posadko 15 mož Zgrajena je bila lani in je stala 46.000 funtov. problemov odložilo, pa se bolj iščejo praktično one točke, ki nudijo osnovo za soglasje. Te dni so britanske in francoske oblasti objavile, da so zmanjšale svoje posadke v koncesijah na severnem kitajskem področju, bržčas zato, ker so začutile potrebo po teh oboroženih silah drugod. Toda v uradnih objavah se je naglasilo, da so ti ukrepi brez vsake zveze z načelnim stališčem, pa da se niti Francija niti Velika Britanija ni odrekla nobeni od svojih pravic na kitajskem ozemlju. Seveda je ta korak vzbudil zadovoljstvo na Japonskem, značilno pa je, da so v Ameriki izrazili pomisleke ob njem. Da se je položaj Japoncev na morski strani nekoliko izboljšal, kaže tudi poročilo, da so japonske vojne sile zasedle morsko luko Pakoj v Tonkinškem zalivu, ki se nahaja v bližini francoskega kolonialnega ozemlja. S tem so izpopolnili svojo zasedbo na morski strani do skrajnih možnosti, ne da bi se brigali za občutljivost Francije na jugu. Kolikor se da doslej presoditi, se je položaj maršala Cangkajšeka spričo evropske vojne manj poslabšal, kakor se je pričakovalo Dejstvo, da sta ostali nevtralni tako Rusija kakor Italija, je odporu nacionalne Kine koristil, podobno kakor je na drugi strani oškodoval Japonsko. London, 21. nov. s. (Reuter) K napovedi ministrskega predsednika Chamberlaina, da bo Anglija začela z represalija mi radi potapljanja ladij potom nemških min ob angleški obali, pripominjajo v uradnih angleških krogih, da Anglija doslej ni pod-vzela nobenega poskusa, da bi preprečevala nemški prekomorskt Izvoz. Nemčija je svoj izvoz na vse načine forslrala, da M na ta način dobila tuja plačilna sredstva za nakup neobhodno potrebnih vojnih potrebščin. Taks Je bil zlasti velik v zadnjem času izvoz netnSkih tovarniških Izdelkov v Španijo, na Daljni vzhod in ▼ Južno Ameriko. Nevv York, 21. nov. s. (Associated Press) Današnjo izjavo ministrskega predsednika Chamberlaina tolmačijo v Ameriki kot znak, kako resen obseg je že zavrela vojna. Ker so nemški izvoz doslej posredoval* predvsem holandske in italijanske trgovske ladje, izhaja lz izjave ministrskega predsednika Chamberlaina, da risklra Anglija resna nasprotstva tudi z nevtralnimi državami, samo da čimbolj prizadene Nemčijo. Nadalje je bila potopljena 320-tonsfca angleška ladja »Sea&Upper«. Posadka je rešena. V zadnfh štirih dneh Je bOo potopljenih skupno 14 ladij v bližini angleške Obale. Izmed teh jih je 7 angleških, 6 nevtralnih In 1 francoska. Razen dveh ali treh so vse te ladje naletele na mine. Po tonaži znašajo izgube nevtralnih držav 36.000 ton, angleške izgube pa okoli 5000 ton. Dve torpedirani angleški ladji LAtdOn, 21. nov. s. (Reuter). šele sedaj se je zvedelo, da je bila v četrtek v bližini irske obale potopljena še ena angleška ladja. Neka nemška podmornica je z dvema torpedoma potopila angleška para)k »Arlington Court« (5000 ton). 22 članov posadke je vzela na krov neka ho-landska ladja. Eden je med prevozom umrl, ostali so bili sedaj izkrcani v Angliji. 11- članov posadke, ki so bili v drugem rešilnem čolnu, še pogrešajo. Tudi ladjo »Pensilva« je v nedeljo zjutraj potopila neka nemška podmornica. Rešeni so vsi člani posadke, vzela jih je na krov neka angleška vojna ladja. Posadka pripoveduje, da se je vkrcala v rešilne čolne, čim je opazila periskop nemške podmorn ce. Iz neznanih vzrokov podmornica ladje ni takoj napadla, temveč je krožila najprej poldrugo uro okoli nje, nato pa izstrelila torpedo in ladjo potopila . B6 smrtnih žrtev ,Bofivarjav London, 21. novembra. AA. (Reuter). Izšel je uradni seznam pogrešanih s potopljene ladje »S'mon Bolivar«. Po njem je 86 ljudi izginilo ali utonilo. Med njimi 16 mož posadke. Tudi kapitan je med mrtvimi. Holandska motorna ladja »Algenib« je včeraj reš la 22 članov moštva britanskega parnika »Arlington Gort«, ki se ie po topil blizu irske obal.e Glavni strojnik je umrl, preden je priplul rešilni čoln, in so njegovo truplo spustili v morje. 11 članov moštva, ki so jih spravili v drugi rešilni čoln, je izginilo in jih doslej še it-so mogli najti. Danska se bo zavarovala z minami Kodanj, 21. nov. s. (Havas). Danska admiraliteta je objavila, da bo danska vojna mornarica ob danskih obalah zlasti v Beltu položla mine, da bo zavarovana danska nevtralnost. Mine ne bodo ovirale redne trgovinske plovbe. Ustavljen finski parnik Berlin, 21. nov. br. Neka nemška vojna ladja je v Vzhodnem morju ustavila 3 000-tonski finski parnik »Asta«, ki je plul s tovorom lesa proti zapadu. Ladja je bila odvedena v neko nemško luko. Finska ladja »Asturias«, ki je bila ustavljena pred 6 tedni in je bila prav tako .iatovca> jena z lesom, je že zapustila Stettin. Totalna vojna ali ne Glasovi, da je nemški generalni štab samo odložil Izvedbo svojih načrtov Pariz, 21. nov. (Presse lnformatlons). V petek bo mesec dni, odkar je nemški zunanji minister Ribbentrop izjavil, da bo začela Nemčija totalno vojno in 15 dni kasneje Je to njegovo napoved potrdil tudi vodja ln kadcelar Hitler. Pričeti bi se morala zlasti totalna vojna proti Veliki Britaniji Na drugi strani zelo resni opazovalci naglašajo. da je bil za 12. november določen napad na Nizozemsko in da je ta dan določil nemški generalni štab. Toda na zunanji fronti se ni zgodilo nič, pač pa so se v notranjosti Nemčije razvili važni dogodki atentat v Monakovu, in nemiri na češkem. Atentat je ostal zavit v temo in vse preiskave niso dale nikakršnega rezultata. Široki sloji v Nemčiji si niso na Jasnem, kaj je prav za prav za vsemi temi dogodki, toda nekatere govorice je vendar treba zabeležiti, ker prihajajo iz krogov, ki so običajno dobro poučeni. Ti krogi vedo povedati, da je izvedba načrtov nemškega generalnega Štaba samo odložena. Nemški aeroplani so že dvakrat v dveh dneh napravili polete nad nizozemskim ozemljem in ko so jih nizozemska letala hotela pregnati, so Nemci odgovarjali na strele svojih zasledovalcev. Vse kaže, da upajo Nemci nevtralizirati nizozemsko obrambo s tem, da so naperili svoje napade samo proti pristaniščem Zeelanda in da se ogibljejo priti v stik z utrjenimi nizozemskimi središči. Zdi se, da hočejo v Berlinu Nizozemsko prisiliti, da bi jim dovolila prehod nemških čet skozi njeno ozemlje. Glavna skrb nemških odločilnih krogov pa velja še vedno notranjim vprašanjem, zlasti posledicam blokade. Treba Je namreč vse načrte prilagoditi dolgotrajni vojni, ki je Nemci niso pričakovali. Šest nemških divizij zbranih ob holandski meji Pariz, 21. nov. br. »Petit Parisien« razpravlja danes o položaju na belgijski in nizozemski meji in ugotavlja, da imajo Nemci tam še zmerom koncentrirane velike oddelke svoje vojske. Sest nemških divizij je še zmerom v strogi pripravljenosti in čaka na povelje. Vseh šest divizij je koncentriranih na Westfalskem in ob reki Ems. Da je bilo mogoče nemško vojaštvo spraviti pod streho, so morali ustaviti delo v večjem številu tamkajšnjih tovarn. Hitlerjevi posveti s prvaki Nemčije London, 21. nov. s. (Reuter) Iz Berlina poročajo, da je imel kancelar Hitler danes ves dan dolga posvetovanja s člani vlade ter visokimi dostojanstveniki vojske in mornarice. Navzočna sta bila tudi poveljnik mornarice veliki admiral Raeder in poveljnik vojske general KeiteL Nemško vojno poročilo Berlin, 21. nov. j. (DNB). Današnji oC-cielni komunike nemškega vojnega poveljstva pravi: Na zapadni fronti Je prišlo na nekaterih točkah do aktivnosti izvidniških čet ter sem pa tja do delovanja artilerije. Nemško letalstvo Je nadaljevalo izvidniške polete nad sovražnikovim ozemljem. Nemška letala so ponovno preletela Scapo Flow na Škotskem ter nekatere pokrajine na jugu Anglije. V Franciji so nemška letala obiskala ozemlje severno od Pariza. Navzlic sovražni protiletalski obrambi so se vsi poleti izvršili po odrejenem načrta. V septembru hi oktobra so nemške pomorske silo ekupoo s ustavile na Severnem in Vzhodnem morja več sto ladij. Večje število ladij je bilo takoj izpuščenih, ker na njih niso našli tihotapskega blaga, 127 ladij s skupno to-nažo 245.455 ton pa je bilo v svrho natančnejše preiskave prepeljanih v nemške luke. Kolikor ni bilo na njih tihotapskega blaga, so bile izpuščene, ostale ladje in tovor pa so bili zaplenjeni. Francosko vojno poročilo Pariz, 21. nov br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske ie davi izdalo naslednje 157. vojno poročilo: V pretekli noči se ni zgodilo nič omembe vrednega. Velika agilnost nemškega letalstva London, 21. nov. s. (Reuter) Danes dopoldne so se tri nemška letala pojavila nad Orknejskim otočjem. Dan je bil letalski alarm, vendar protiletalsko topništvo ni stopilo v akcijo Nemška letala niso metala bomb. Angleška letala so jih pregnala. Tudi nad južno Škotsko so opazili nemško letalo. Zjutraj se je pojavilo neko nemško letalo nad jugovzhodnim Kentom. Letalski alarm ni bil dan in tudi protiletalsko topništvo ni stopilo v akcijo, pač pa so se dvignila angleška lovska letala, ki so nemško letalo sestrelila. Od napada na Firth of Forth v oktobru dalje je bilo ob angleških obalah sestreljenih skupno najmanj 20 nemških letaL Pariz, 21. nov. br. V Franciji so se tudi danes ponovno pojavila nemška vojna letala. ki so bila očitno na izvidniških poletih, ker niso odvrgla nobenih bomb. Prvi alarm je bil nad severno Francijo davi med 7. in 8. uro, drugi ob 10.40. Nevarnost je po drugem alarmu minila šele ob 12.45. Berlin, 21. nov. AA. (DNB). Nemško letalstvo je včerai nadaljevalo svoje ogledne polete nad Anglijo in Francijo kljub zelo težavnim vremenskim razmeram. V hudi burji in dežju, ki sta pogosto otežko-čala akcija so Nemci izvedli ogledne polete nad zalivom Scapa Flow, nad Škotsko. nad južno angleško obalo, nad Rokav-skim prelivom in nad severno Franci jat Letala so ostala v zraku 6 do 7 ur in so prinesla s seboj dragocene podatke. Na severnem in južnem Angleškem je bil alarm, ki je trajal dalj časa. V okolici Londona so se sovražna lovska letala in protiletalsko topništvo zaman borila nroti. nemškim letalom, ki so letela izredno visoko in jih ni dosegel sovražni ogenj. Poleti nad severno Francijo so potekli brez sleherne sovražne obrambe. Oficirski čin v Kanti ji Berlin, 21. novembra. AA. (DNB). Časopisje objavlja nove uredbe o izpopolnitvi častniškega kadra v vojnem času, ki gredo za tem, da omogočijo slehernemu sposobnemu vojaku odgovarjajoče napredovanja, S tem so ukinjene dosedanje razlike pri napredovanju bodočih častnikov v vojni dobi. Vsak vojak ima možnost, da postane častnik, če je svoje sposobnosti dokazal pred sovražnikom in če se je tudi drugače odtikoval. Sposobnost na bojišču je pogoj za vsakega, ki žeii v vojni dobi doseči častniki čin. „Močna Jugoslavija v interesu Madžarske" Zanimiv ekspoze madžarskega zunanjega ministra groSa Csakyja o odnošajih Madžarske do posameznih držav Budimpešta 21. nov. o. (MTI) Ob 13. se Je pričela v zunanjepolitičnem odboru madžarskega parlamenta razprava o mednarodnem položaju. Pri tej priliki je imel zunanji minister grof Csaky govor, v katerem je poudarjal, da Madžarska nima samo svoje lastne, temveč tudi evropsko misijo, ki jo je izpolnjevala v polni meri. Najbolj je bilo pogrešeno, ker v poslednjih dveh stoletjih posamezne evropske sile niso razumele pomena neodvisne Madžarske, ki nima velike naloge samo v Podunavju, temveč v Srednji EvTopi sploh kot faktor ravnotežja Prva naša naloga Je, da ohranimo Madžarski neodvisnost in sicer tako na vojaškem kakor na gospodarskem ter zunanjepolitičnem področju. Predvsem mora Madžarska Izpopolniti svojo vojaško pripravljenost, kar bo mogla z lastnimi močmi tudi izvršiti. Izpopolnitev naših vojaških sil naglo napreduje ip bomo mogli v nekaj mescih reči, da nas ne more vznemiriti nobeno presenečenje. Položaj Madžarske je danes na zunanjepolitičnem področju zelo ugoden, ker ima mnogo več prijateljev, kakor jih je imela prej. Odnos! do Nemčije in Italije Nato se Je zunanji minister Csaky bavil z odnosi Madžarske napram posameznim državam, s katerimi vzdržuje politične zveze. Najprej je omenil Nemčijo, o kateri je dejal, da je velika soseda, s katero se je Madžarska borila v svetovni vojni ramo ob rami. Madžarska je z velikim zadovoljstvom sprejela na znanje besede, ki jih je Izrekel državni kancelar Hitler v svojem govoru 6. oktobra na njen naslov. Madžarska ni niti trenutek pozabila, da je Nemčija danes v vojni in da sta se Nemčija in Madžarska v svetovni vojni borili skupaj. Treba je vedeti, kaj pomeni za Madžarsko močna Nemčija, če bi bila Nemčija slaba, bi bili slabi tudi mi. Med Italijo In Madžarsko obstoja globoko prijateljstvo. Izrekam zahvalo Musso-liniju, ki je znal v svoji politični daleko-vidnosti storiti toliko dobrega za Madžarsko. Razmerje z Jugoslavijo Naši odnosi z Jugoslavijo so se prirodno zboijšali, podlaga temu pa je dejstvo, ker vežejo Jugoslavijo z Madžarsko skupni interesi in ker ne obstojajo taka nasprotstva, ki bi se ne mogla rešiti v teku časa. V razmerju med Jugoslavijo in Madžarsko ni vprašanj, ki bi jih ne bilo mogoče urediti. Močna Jugoslavija je v interesu Madžarske. Kar se tiče Bolgarije, nismo nikdar pozabili skupnih bojev v svetovni vojni in naših enotnih interesov. „Besedo ima Bukarešta14 Glede Rumunije smo podvzeli iniciativne korake, sedaj pa ima besedo Bukarešta. Danes je še odvisno od nje, ali se hoče prilagoditi potrebam Sedanjega časa in sedanjih razmer, ali pa bo opustila možnost, da se zgradi sodelovanje vseh držav, ki so zainteresirane v Podunavju. Od Rumunije je odvisno, ali se bo naša usoda uredila v našem duhu, ali pa bo Rum unija fatkals, da pade vsa odgovornost zgodovine samo nanjo. Ne more se zatajiti, da so bili govori Argetoiana in drugih rumunskih držav-nikov vsekakor zelo slaba uteha za našo javnost, ki je njihove besede sprejela z nezadovoljstvom. Iskreno obžalujemo, ker gotovi krogi še niso razumeli v lastnem Interesu potreb sedanjega časa. Madžarska ne more biti več potrpežljiva ln od zadovoljitve njenih upravičenih zahtev bo odvisno nadaljnje njeno pomirljivo zadržanje. Ne sme se pozabiti, da se Madžarska nahaja na žarišču treh svetovnih sil, kar je vsekakor velikega pomena za razmerje in položaj v EvropL Madžarska in balkanski nevtralni blok Pravijo, da bi Madžarska mogla v svojem interesu sodelovati v nevtralnem bloku na Balkanu. Zato je potrebno, da poudarim na tem mestu naše zahteve in pogoje za vstop Madžarske v tak nevtralni blok. Madžarska je pripravljena v takem bloku sodelovati v interesu miru pod naslednjimi tremi pogoji: 1. Tak blok ne sme biti naperjen proti kaki tretji sili. 2. Tak blok ne sme Imeti oblike tajne □stanove in se ne sme pojaviti pod kako krinko. 3. Pred osnovanjem tega bloka se morajo končno odstraniti vsa nasprotstva med Madžarsko in ostalimi soudeleženci v tem bloku. Brez izpolnitve teh pogojev bi bilo popolnoma brezkoristno razpravljati o sodelovanju Madžarske. Dokler obstojajo neurejena vprašanja, se ne more govoriti o našem sodelovanju v takem bloku. Moje izjave o sodelovanju Madžarske v kakem bloku se ne tičejo sporazuma ad hoc za določen čas, če bi bilo to v Interesu miru. Razmerje do Rusije Madžarska je sprejela z velikim zadovoljstvom na znanje besede sovjetskega državnega poglavarja in potrjuje, da med obema državama verjetno ni nasprotij. Na gospodarskem področju želi tudi Madžarska nadalje sodelovati ter ojačiti gospodarske stike med obema državama. • • • Francije in Anglije Odnosi Madžarske s Francijo in Anglijo se niso izpremenili ter upamo, da se bodo poizkusi dr. Beneša in Osuskega razblinili kakor sanje in da jih bodo odbile tudi vlade zapadnih velesil. Govor grofa Csakyja je bil sprejet z velikim zadovoljstvom ter je zapustil globok vtis. Obsedno stanje v Pragi in okolišu ukinjeno Dogodki, ki so dovedli do proglasitve obsednega stanja, so še vedno predmet živahnih razprav listov Berlin, 21. nov. br. Nemški poročevalski urad poroča, da so nemške protektoratske oblasti ukinile obsedno stanje v Veliki Pragi ln bližnjih okrajih, ker vlada v mestu in drugod mir. Berlin, 21. novembra. AA. (DNB). Nemška diplomatska politična korespondenca piše v zvezi z nedavnimi praškimi dogodki. Ker je diplomatsko prizadevanje zapadnih držav med kontinentalnimi državami rodilo samo pakt s Turčijo, se vrše po malem poskusi s tistimi narodi, ki so morali same sebe žrtvovati britanskim koristim in so sprevideli, kaj se pravi biti v angleški službi. Pozornost zbuja, kako se zadnje čase kažejo na prizorišču tiste marionetne figure, ki jih med propadlimi poljskimi in češkimi politiki vzdržujeta Anglija in Francija. Pri tem seveda ne igra nobene vloge. kakšne posledice bodo imele te intrige za prizadeto prebivalstvo. Glavno je, da se uresničijo njihove želje, da se te narode spet nahujska proti Nemčiji. Če n. pr danes češki emigranti v zvezi z nekimi umetno povzročenimi neredi v Pragi trdijo, da je bilo vse to spontano, bi bili bolje storili, če bi se bili pobrigali, da se sin prezidenta Masaryka ne bo hvalil v Londonu s svojimi dobrimi zvezami, ki jih ima z nekimi neodgovornimi elementi v Pragi. Nemška odgovorna mesta ne bodo londonskim hujskačem storila te usluge. da bi dovolila, da se vkoreninijo razmere, ki bi mogle napraviti škodo nemškim koristim in dobro pojmovamm koristim glede češkega naroda. Najmanj so pa poklicani soditi o nemških ukrepih proti umetno povzročenim nemirom tisti, ki podpirajo agitatorje in nosiio odgovornost za posledice in ki vrhu tega v Palestini in Damasku kažejo, kakšnih metod se sami poslužujejo. »T^mpsov« uvodnik o dogodkih v Pragi Pariz, 21. nov. Včerajšnji »Le Temps« se v svojem uvodniku bavi z notranjim položajem Nemčije s posebnim ozirom na dogodke v češko-moravskem protektoratu. člankar izvaja med drugim: Nemci so že morali začeti uvidevati. da je ured tev manjšinsker vprašanja v notranjosti države veliko težje nego so si bili predstavljal* Stepo zaupanje v stroge prijeme te je izkazalo za varljivo in Je rodilo Slabe rezultate. To Je zlast' usodno v času ker Nemčija potrebuje vse svoje sile ns f renti n v borbi z zunanjim neprilateljem Poleg vsega tega je nemško vojaško poveljstvo prisiljena cepiti svoje oborožene tfle in jih v znatni meri držati na notranji fronti dočim bi b le te čete nad vse potrebne na pravih bojiščih. Tudi če vpoštevamo, da vesti o dogodkih na češkem in Moravskem, o nezadovoljstvu v Avstriji in položaju na Poljskem, niso vedno zanesljive, se vendar dogodki v Pragi in drugih večjih središčih češkega naroda ne dajo zatajiti in pričajo o tem da je nemška policija prenapela lok. S pre-kim sodom in drugim izjemnimi ukrepi f-? pač da zatreti vsako gibanje, ne da pa se doseči pomirjen ja. ki je Nemčiji ravno v danem položaju toliko potrebno. Nemška uradna agencija sama priznava ducat izvršenih justifikacij. po drugih vesteh pa je izgubilo življenje celc okoli sto oseb. Nihče se ne more čuditi, ako se taka politika silovito dn-'mi narodne duSe Cehov n ako vzbuja tudi nejevoljo vsega omikanega sveta. že od prvih začetkov Je imel nemški pro-tektorat protičeško ost. Osebni ugled protektorja barona Neuratha je stalno padal v sporih s krajevnimi činitelj in z nemško državno policijo, dočim je navidezna vlada g. Hache, ki je vedno kazala veliko volje ustreči nemškim željam, med češkim ljudstvom zbudila samo iustvo globokega nezaupanja. To je dejstvo, k: ga ne morejo izbrisati še tako strogi policijski p rije mi. S silo se pač da Izpremeniti oblika države in vreč: v sužnost ves narod, ne da se pa zadušiti vse življenje naroda ln iz temelja izpremeniti njegova duša. Zakaj sta bili ustreljena češka policijska uradnika London, 21. nov. d (Exchanee). O prili ki usmrtitve treh nadahnjih Čehov je nem ški poročevalski urad priznal, da sta bila med njimi tudi dva češka policijska uradnika Nemške vojaške ob'asti so bile napram aktivni češki policiji v zadnjih mesecih vedno bolj nezaupljive. Kakor se poroča, se je češka policija ponovno branila, da bi nastopila proti češkim demonstrantom z vso strogostjo, kakor ji je bilo zaukazano. O ustrelitvi obeh čeških policijskih uradnikov poročajo sedaj, da se nista hotela poslužiti strelskega orožja proti svojim lastnim rojakom, ko so pred »Nemškim domom« vzklikali proti Hachi in za svobodo.V čeških krogih poudarjajo z vso odločnostjo, da ni bilo nobenega povoda za nastop proti demonstrantom z orožjem ker protestirajoča množica nI bila oborožena. Pozivu nemfke policije, da naj streljajo, se nista odzvala ne samo oba ustreljena čeeka policijska uradnika, temveč tudi vsi ostal« češki policisti. Kakor SC zatrjuje, je bila ustrelitev obeh čeških policijskih uradnikov in devet čeških visoko-šolcev — eksemplarična kazen. Tako pra- vi vsaj proglas, ki Je bi Mkoj črtan v nemškem jeziku češkim stražnikom. &*oo aretiranih Amsterdam, 21. nor. a. Ust »Het Volk« prinaša razgovor svojega poročevalca s ogledno češko osebnostjo, ki je pobegnila na Slovaško. Po njegovih podatkih je blo v zadnjih dneh na Češkem ln Moravskem aretiranih skupno okoli 2.000 oseb. Ko je nemška policija zasedla praško univerzo. so Ml aretirani tudi vsi profesorji. O onih 9 dijakih, ki so bili po uradnem nemSkem poročilu v petek ustreljeni, pravi list, da so bil vsi predsedniki raznih čeških visokošolskih dijaških društev. • • • 120 ustreljenih London, 21. nov. g. (propagandno ministrstvo). Na češko-slovaškl meji so bili vsi češki obmejni uradnik! zamenjani s nemškimi. Osebni promet v češko-moravski protektorat je omejen ln dovoljen samo v izrednih primerih. Število usmrtitev v protektoratu od petka dalje cenijo že na 120. Tuj m novinarjem prihod v Prago ni dovoljen. pač pa je nemška vlada dovolila nekemu Švedskemu novinarju, da kot zastopnik inozemskih novinarjev pod uradnim spremstvom odide v Prago. Tajen manifest čeških dijakov London, 21. nov. g. Angleški radio javlja. da so češki dijaki izdali tajen manifest, ki ga razširjajo po vsej Češki in Moravski. Manifest pravi, da bo češka mladina nadaljevala borbo. Pariz, 21. nov j. (Havas) Med aretiran-ci v zvezi s protinemškimi demonstracijami v Pragi je bilo tudi zlasti mnogo delavstva. Delavske organizacije ao sprva nameravale protestirati proti nastopu Gestapa z generalno stavko, ki je bila določena za torek, a so ta načrt zaradi n-varnosti, da ne bi prišlo do novih justifikacij in aretacij, opustile. Aretirance je Gestapo najprvo spravila v svoje zapore v Petschkovi palači, kjer ima svoj sedež, Med aretiranci je bil tudi znameniti češki profesor Jirasek Gestapo je zasedla tudi češki osvobodrtveni muzej, ker je sumila, da je tam skrita tajna radijska postaja, nakar je odnesla s seboj vse dokumente, nanašajoče se na borbo za osvoboditev češkoslovaškega naroda, ter tudi mnogo drugih dragocenosti Študenti zaprtih visokih šol so se razkropili po deželi Vojni drobiž Varnostni ukrepi holan&skih ladijskih družb London, 21. nov br. Zarad5 nesreče par nika »Simon Bolivar« sta obe nizozemski paroplovni družbi, ki vzdržujeta promet med Nizozemsko in Nizozemsko Indijo sklenili, da bodo odslej njuni parniki pluli od Nizozemske Indije le do Genove. Od tam bodo potniki, kakor tudi blago, nada-daljevali pot po železnici Danska ladja za lov na kite ponesrečila Kodanj, 21. nov. br. V bližini danske obale se je ponesrečila neka danska ladja za lov na kite. Od 4 članov posadke so bili 3 mrtvi Zaplenjen nemški parnik London, 21 nov. s. (Reuter). Nemški parnik »Rheingold« (5055 ton), ki ga je angleška mornarica nedavno zaplenila, je danes dospel v neko škotsko luko z nemško posadko na krovu. Nemška posadka je internirana. Manevri ruskega baltiškega brodovja Moskva, 21. nov. s. (Reuter) Rusko baltiško brodovje Je sedaj na manevrih. Poveljnik brodovja je izjavil danes, da ruska mornarica sedaj gospodari nad Baltikom. Napadel je tudi Finsko, o kateri je Izjavil, da se od nje sliši samo rožljanje orožja. Avtomatska pomoč Belgije Pariz, 21. nov. p. Agencija Havas poroča, da je belgijska vlada obvestila nemško vlado, da bo Belgija avtomatično priskočila na pomoč Nizozemski, če bi nemške čete prekoračile nizozemsko mejo. Cesar Viljem se vrne v Nemčija ? Basel, 21. nov. z. »Baseler Nachrhhten« objavljajo vest iz Berlina, da računajo v tukajšnjih političnih krogih do Drvih stikih bivšega nemškega cesarja Vfllema s Hitlerjem, da se bo bivši cesar Viljem kmalu spet vrnil v Nemčijo. Razveljavljene angleške pogodbe Ženeva, 21 novembra. AA (Havas). Bri tanska vlada je sporočila Društvu narodov svoj sklep, da za nedoločen čas razveljavi sledeče listine, ki jih je svoj«.as registrirala pri Društvu narodov: 1. Pogodbo o omejitvi pomorskega oboroževanja, sklenjeno 25 marca 1936 med Zedinjenimi državami, Francijo, Veliko Britanijo. Novo Zelandijo in Indijo, h kateri je Italija pristopila 2. decembra 1938. 2. Pomorski sporazum sklenjen v Londonu 17. julija 1937 med Veliko Britanijo in Rusijo. 3 Pomorski sporazum sklenjen 25. aprila 1938 sklenjen v Londonu med Veliko Britanijo in Poljsko. Ta svoj sklep je angleška vlada obrazložila z vojnim stanjem z Nemčijo. Glede pogodbe od 25. marca 1936 je tudi sporočila, da je od Zedinjenih držav, Francije in Italije dobila zagotovilo, da so tudi te i države sklenile razveljaviti omenjene listine. V Indiji praglcšena zopet nep^slušnast B®mbBy. 21 nov br Izvr?ni komite in-| dijake kongresne stranke j« na svoji vče-j rajšnjl seji sklenil znova proglasiti za vso 1 tod jo negoslu&joat nagvam Angležem, Balkanski nevtralni blok in velesile Francosko mnenje • težloočah, na katere je zadela ideja bloka na Balkanu Pariz, 21. nov. (Prease-tnformaUons). Znano je, da je Nemčija na zahtevo Sovjetske unije posredovala bolj ali manj neposredno pri balkanskih državah ln Jim odsvetovala ustvaritev bloka nevtraleev, dasi ji je bila nedavno ta misel Ae sekt po godu, ker ae je nadejala, da se bo tega blo-ga lahko poslužila za svojo politiko. V Nemčiji pojasnjujejo ta preokret a zelo zanimivo argumentacijo. Nemčija, pravijo, zlasti v sedanjih časih ne more trpeti take formacije na Jugovzhodu Evrope, ki bi se nasproti Nemčiji ne držala dobrohotne nevtralnosti ln ki bi ne bila ustanovljena pod egldo kake velesile, bodisi Italije ali Rusije. Italiji pa Je na tem, pravijo v Berlinu, da se ne veže z balkanskimi državami, ker bi jo to v bodočnosti dovedlo do tega, da bi se morala zaplesti v spor. Zato je njena korist, da ostane prosta vseh vezi in vseh odgovornosti v tem delu Evrope. Tudi pristavljajo, da ima Italija z Nemčijo pogodbo prijateljske pomoči ln bi prišle njene obveznosti, potekajoče iz te pogodbe, lahko v nasprotje z obveznostmi, Id bi Italiji nastale lz pokroviteljstva pri ustvarjanju balkanskega bloka. Kar se tiče Rusije, berlinski politični krogi dvomijo, da bi se interes Rusije na balkanskih državah ne razvil do take stopnje, da bi hotela prevzeti vodstvo ah pokroviteljstvo nad blokom balkanskih držav. Nemci Izjavljajo, da bo balkanske države prešibke ln da nimajo dovolj ugleda, da bi pod vzele tako Iniciativo in da bi pokazale dovolj smisla za skupnost. Vse kaže, da ao prizadevanja sa ustvaritev balkanskega bloka dospela na mrtvo točko, najsi se je pred nekoliko tedni Se zdelo čisto drugače. Razlog je v tem, da se hočejo balkanske države pred vsem med seboj sporazumeti o predmetu svoje nevtralnosti. V nekaterih balkanskih državah ao mnenja, da morajo države tega dela Evrope pred vsem najti možnost za medsebojno sodelovanje. Ako gre vera madžarskemu časopisju, so Italijanski diplomatski agenti že dali vedeti prizadetim prestolnicam, da bi Italija ne bila nasprotna misli nevtralnega bloka na jugu in da smatrajo v Rimu, da bi se tak blok ostva-ril najlažje brez sodelovanja katerekoli velesile. Tudi v Parizu tn v Londonu mislijo enako. Vsi komentarji nemškega časopisja, ki pripisujejo misel južnega bloka angleškemu spletkarstvu, nimajo drugega namena. kakor zatajiti ruski pritisk, ki je bil izvršen v Berlinu v zadevi bloka balkanskih držav. Protisovjetska fronta od Baltika do Turčije Snovanje obrambne črte, kjer naj bi se zajezilo nadaljnje prodiranje sovjetskega vpliva Pariz, 21. nov. J. (Havas). V političnih krogih še vedno zelo pazno motrijo razplet dogodkov na Baltiku. Sodba v poučenih krogih je. da prodiranje Rusije na Baltik ln vobče proti zapadu Se ni končano. marveč se nahaja šele v prvi fazi. Nedvomno pa bo naraščanje ruskega vpliva na vzhodu Evrope ustvarilo obrambno fronto proti Sovjetski uniji, ki bo sesala od Finske do Turčije. Gotovo je tudi. da bo naraščanje ruskega veliva na jugovzhodu Evrope prav tako vzbudilo zavest skupnih Interesov med Finsko in Rumu-nijo. Kakor je namreč Finska ki luč do skandinavskega prostora tako ie Rumu-nija ključ do jugovzhodnega prostora Evrope. V Bukarešti se zmerom boH zavedajo. da ie odpor Finske proti ruskim zahtevam kardinalne važnosti zar Rumuiijo. (z spoznanja skupnih Interesov, ki Jih imajo države ob Baltiku in v Jugovzhodu Evrope, se bo počasi začela kreniti črta odpora, segajoča od Finske do Turčije. Mesto nemščine v Baltiku zavzela ruščina Stockholm, 21. nov d. Posledice izselitve Nemcev iz Baltika oostajajo vedno bolj občutne Dri že stoletja na Leton-akem in Estonskem naseljenih nemških rodbin ima še vedno pomisleke, da bi sledil nemškemu pozivu. Vse te Nemce opozarja sedaj estonafco vladno glasilo »Uuz Esti« Se enkrat da nikakor ne smelo računati z nadaljnjo ohranitvijo dosedanjih narodnih manjšin. Kdor ostane na Estonskem, se mora asimilirati. Nemška rodbinska imena morajo Izginiti, prav tako nemške šole in organizacije, kakor tudi nemški jezik iz vseh lavnih lokalov. Skandinavski opazovalci poročalo, da medtem, ko sta na Estonskem in Leton-5kem nemški vpliv in tudi raba nemškega jezika že popolnoma izginila, pa na drugi strani vedno bolj prodira v baltiSke deželo ruščina. Zanimanje za ruske jezike in za gospodarsko izmenjavo s Sovjetsko unijo narašča v baltiških državah od dne do dne. Rusko-nemška trgovinska pogajanja Berlin, 21. nov. J. Načelnik ruske trgovinske delegacije Je danes zapustil Berlin ter z več člani delegacije odpotoval v Moskvo. kjer bo poročal o napredovanju gospodarskih razgovorov z nemško vlado. Turška vojaška misija zapustila London London, 21. nov. s. (Reuter). Turška vojaška misija pod vodstvom generala Or-baya, ki se je mudila mesec dni v Londonu. je danes odpotovala nazaj v Turčijo. Člani turške misije so ob odhodu do^ udarjali, da so bili na konferencah z angleškimi političnimi in vojaškimi krogi proučeni važni skupni interesi ln da so se vsi razgovori vršili v prijateljskem in prisrčnem duhu. Rusija in Bolgarija Moskva, 21. nov. a (Havas). Bolgarski poslanik v Moskvi Antonov se že od prekinitve rusko-turški h pogajanj mudi v Sofiji. V političnih krogih mislilo, da Rusija ni naklonjena ustanovitvi bloka nevtralnih balkanskih držav in da skute povečati svoj vpliv na Bolgarijo. Naggyar pri Saradzoglu Carigrad, 21. nov AA. (Štefani) Francoski poslanik Naggyar se je na povratku v Moskvo ustavil v Carigradu ln se sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzog-lom. O čem sta govorila, ne poročala Slovaki dobili kos Poljske V zahvalo za vojaško pomoč v vojni proti Poljski je dobila Slovaška nekaj sto kvadratnih kilometrov bivšega poljskega ozemlja Berlin, 21. nov br. Kmalu po zaključku vojnega pohoda na Poljsko je kancelar H-tler glede na slovaško podporo Nemcem v 'vejni proti Poljaki izjavil, da bo Nemčija odstopila Slovaški vse bivše poljsko ozemlje, kjer so Slovaki v večini. V požtev so pri£li predeli južne Poljske, ki si jih je Poljaka pridobila takoj po vojni leta 1920 in pozneje od Češkoslovaške republike v letih L924 m 1938. Kmalu po tej Hitlerjevi iz javi so se dejansko pričela pogajanja med netn&kim zunanjim ministrstvom ter slovaškim poslanikom v Berlinu, ki so bila včeraj uspešno zaključena. Danes dopoldne sta nemški zunanji minister Ribbentrop in slovaški poslanik v Berlinu čermak podpisala pogodbo, po kateri pripade Slovaški nekaj sto kvadratnih kilometrov ozemlja tn sicer severno od zsupadnth Beskl-dov in na severnih pobočjih Visoke Tatre. Ekspoze predsednika slovaške vlade Bratislava, 21. nov. w. (Slov. tisk. urad). Ministrski predsednik dr. Tuka je podal danes v slovaškem parlamentu prvo izjavo nove slovaške vlade V njej se proglaša Slovaška, čeprav priznava češko in madžarsko manjšino, ko* nacionalna država. Dr. Tuka je napovedal, da bo parlamentu predloženih 80 novih zakonskih predlogov in odredb, ki so že pripravljene. V zunanjem političnem pogledu bo nova slovaška Nastop našega poslanika v Švici Bern, 21. nov. br. Danes dopoldne le novi jugoslovenski poslanik Vladimir Mi-lanovič izročil svoja poverilna pisma predsedniku zveznega sveta, ki ie obenem državni poglavar Švice. Avdienci le prisostvoval tudi zastopnik zunanjega minim stra zvezni svetnik dr. Bauman. J»goslovensko poslan Stvo v Švici le • tem po večletnem orestanku obnovljeno. Nekaj let ,1e opravljal poslanlške posle v Švici jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Pu»& vlada nadaljevala sodelovanje z Nemčijo, | ki se je v teku leta pokazalo kot plodno. Slovaška je po zaslugi tega sodelovanja dobila nazaj od Poljske ozemlje, ki ji je bilo odvzeta To se ima zahvaliti le nemški vojski in sodelovanju slovaške vojske z nja Slovaška želi sodelovati t vsemi državami Slovaška vlada tudi veruje, da se bo izpolnilo načelo, ki ga je proglasil kancelar Hitler glede točnejše razmejitve posameznih narodov ter preselitve narodnih manjšin, ko bo prišel primeren čas za to. Nadalje je dr. Tuka nastopil proti vojnim ciljem zapadnih velesil, ki hočejo postaviti nor Versailles ter obnoviti na ta način češkoslovaško republiko. Slovaška je končnovo-Ijavno obračunala z nekdanjo Češkoslovaško ter je pripravljena poslužiti se vseh sredstev, ki so ji na razpolago, da se ne obnovi prejšnje stanje. Ker se tiče narodnih manjšin na Slovaškem, bo slovaška vlada napram njim postopala tako. kakor postopajo s slovaškimi manjšinami v drugih državah. Potres v Sremu Novi Sad. 21. nov. o. Nocoj so čutili ▼ Novem Sadu prilično hud potres, ki je trajal več sekund. Potres so čutili tudi v Sremu in na področju Fruške gore, zaradi česar mislijo, da je bil epicenter tamkaj. Doslej še ni znano, ali je bilo kaj škode. Sneg na Hrvatskem Zagreb, 21. nov. o. Danes je pričelo ▼ Zagrebu snežiti. Ker vmes tudi dežuje, se •neg v mestu tli obdržal. Na Sljemenu in ostalih hribih v okolici Zagreba že od snoči neprestano sneži ter piha močan veter. Tudi iz Medjimurja in Hrvatskega Zagorja poročajo, da je nastal mraz m da že od moči sneži Vremenska napoved Zemunska: Se hladneje, po večini jasno v zahodnih krajih in v pri morju. V ostalih predelih države bo prevladovalo oblafr-no vreme z dežjem in snegom, čez d^n se bo na severni polovici države vreme nekoliko zbodjšdoi Maši kraji in ljudje Mezde rudarjev in porast draginje Sklepi konference predstavnikov rudarjev In rudarskega odseka DZ LJubljana, 21. novembra Kakor smo že poročali je bila v ponedeljek pri Delavski zbornici konferenca predstavnikov vseh rudarskih strokovnih organizacij ter članov zborničnega rudarskega odseka, ki je razmotkvala položaj rudarjev z ozirom na občuten porast draginje ter sklepala o akciji za prilagoditev mezd naraščanju draginje. Konference so se udeležili tudi zastopniki rudarskega glavarstva poleg predstavnikov vseh ž tir Ji rudarskih organizacij, n. rudarske zadruge zveze strojnikov in članov rudarskega odseka. Zborovale! so ugotovili, da so se oene živil zvišale aa nad 10 odstotkov in da se poleg kolonialnega blaga draži tudi manufak-tirra ln obutev. Po tej soglasni ugotovitvi so bili takoj sprejeti tudi naslednji zaključki: Na podlagi člena 26 kolektivne pogodbe za TPD naj se zahteva nujno sklicanje pogajanj za pr.lagoditev mezd naraščajoči draginji in sicer naknadno s L novembrom 1939 Ob priliki pogajanj naj se ugotovi »odlaga za ugotavljanje porasta draginje tn zahteva aa primer nadaljnlh dragtnjsldh sprememb avtomatično prilagoditev mezd. Pn banski upravi naj se pospeši sklicanje ankete predstavnikov delodajalskih in (felojemalakih zbornic, ki naj sklepa o Ob- veznem avtomatičnem zvišanju plač za primer porasta dirag.nje pri vseh delodajalcih brez razlike. Ker velja za državne rudnike še vedno enotna delovna pogodba, naj ukrene DZ vse potrebno, da se tudi za rudarje državnih rudnikov zvišajo plače odgovarjajoče draginji. Prav posebno so zaradi porasta draginje prizadeti upokojeni rudarji, ker njih pokojnine že T*rej niso zadoščale za skromno preživljanje. Pokrene naj se nujno akcija za priznanje posebnih draginjskih doklad k pokojninam in rentam. Predstavniki strokovnih organizacij so stavili še predloge o potrebi priznanja rodbinskih doklad, da se reši družine s številnimi otroki pred propadom, dalje spremembi sedaj veljavnih minimalnih mezd, po-vrn tvi odtegljajev po 10 din dnevno, ki so Jih delodajalci neupravičeno odtegnili na orožne vaje vpoklicanim rudarjem, in uvedbi plačanih dopustov za rudarsko delavstvo. Tudi tem predlogom bo posvetila DZ vso pažnjo, takoj pa je pristopila k izvajanju sklepov glede prilagoditve mezd naraščajoči draginji in upa, da bo to vprašanje še ta mesec zadovoljivo rešeno. Samoizobrazba gospodinjskih po Obširni delovni načrt Zveze gospodinjskih v Ljubljani za letošnje zimske mesece Ljubljana, 21. nov. Marsikoga, predvsem pa gospodinje in gospodinjske pomočnice, bo zanimalo, kakšno je življenje v notranjem poslovanju te stanovske organizacije, ki si tako dolgo nI mogla priboriti priznanje in jo martrkje še danes odklanjajo. Organizirana služkinja — kak&na ostra kritika je padala in de pada od vsepovsod na njo! Gospodinja, ki omejuje razvoj mladega človeka in mu utesnjuje osebno svobodo, hrta akrajno ozko obzorje in zastarele nazore. Danes je mlada gospodinjska pomočnica spričo izboljšanja šolskih razmer napredovala v splošnri izobrazbi, zato stopa u jasnejšim in zavestne jšim pogledam v sv et. S tem je pač treba računati in se zavedati, da je doba zasužnjenega človeka, tudi v najožjem družinskem življenju, minila. Tisti, ki hočejo vzgajate gospodinjsko pomočnico kot pripadnico posebnega stanu, morajo dati poseben poudarek na vzgojo notranjega človeka^ na srčno oaniko, da bo dekle, ki nastopi službo pri nov, družini zavzelo tisti pravilni življenjski odnos, ki je aa sožitje s družinskimi člani nujno potreben. Poleg rednih poslov v društvenem zavetišču. prenočišču, posredovalnici in uredništvu lista, namerava izvesti Zveza Se nekaj koristnih načrtov. V nedeljskem shajališču v Delavski zbornici, kjer se zb-rajo dekleta ob nedeljskih popoldnevih ter ob praznikih, se bodo to zimo vršila tudi poučna predavanja, že doslej so se prijavili predavatelji: ga. Kroftova, dr. Merljakova, Sifrarjeva ln Zemljanova ter gg. dr. Alujevič, dr. Kovič in Som. — V prostor Ji Zveze v VVoLfovi ulici 8L 10. tn v Delavski zbornici pa se bodo vršili tečaj kuhanja, za začetnice za splošno kuho, nadaljevalni tečaji aa boljšo ku- ho, specialni tečaji (priprave sendvttSev, drobnega peciva, raznih solat, dietetlč-nih jedil), tečaji za kuho na plin in na električnem štedilniku. OtvorOi se bodo šivalni tečaji, dopoldanski, popoldanski ln večerni Ob delavnikih, ter posebej nedeljski, vsak po skupino 120 ur, za brezposelne in uslužbene pomočnice. Vršil sa bo tudi šestmesečni celodnevni živalski tečaj s prenočiščem in prehrano ali brez oskrbnine po dogovoru. Za pouk jezikov se pripravljajo tečaji iz slovenščine, srbohrvaščine, češčine, nemščine francoščine in angleščine. Poleg teh se bodo vršili tudi tečaji za splošno omfko in izobrazbo: za petje, ples, lepo vedenje in aL Prijave sprejema in pojasnila daje dnevno v društvenih prostorih v Wolfovi uO. 10. (tel. 40-53) Zveza. V razvedrilo bo 8. decembra popoldne v dvorani Delavske zbornice prireditev z igro, godbo in petjem ter s sodelovanjem gospodinjskih pomočnic. V nedeljskem shajališču bo 28. decembra božičnica s tombolo in kot zaključek bo dne 4. februarja sestanek članstva z nagradnim žrebanjem. Glavna dobitka bosta žensko kolo in šivalni stroj. V načrtu so tudi priprave za otvoritev lastne šivalnice za popravljanje in izdelovanje perila ter stanovskih službenih oblek za pomočnice (predpasnike, delovne halje, čepice tn čelnike za kuharice, sobarice itd.). Delovni program Je torej začrtan, uspešno se bo pa dal izvesti le ob najboljšem soglasju gospodinje in gospodinjske pomočnice ter ob skupnem delu vsega zvezinega članstva. To je ena najboljših poti do zboljšanja razmer med gospodinjskimi pomočnicami. Nova šolska palača v Ljubljani V nedeljo bodo na Viču blagoslovili novo zgradbo za tamošnjo meščansko šolo. Sola stoji — in to je tudi edino, kar greni velikemu delu prebivalstva veselje nad njo — na prostoru bivšega sokolskesa telovadišča ob Tržaški cesti, čeprav bi se dalo najti dovolj drugih primernih stav-bišč. Kot šolska zgradba pa bo nova oa-lača tako po svoji zunanjosti, kakor po svoji notranji ureditvi ponos ne le Viča samega, temveč vse Ljubljane. Zgrajena je po najmodernejših, za šolske zgradbe veljavnih načelih. Za deset metrov je odmaknjena od regulacijske črte Tržaške ceste, zavzema pa 5200 m* prostora. Spodnji del je zunaj obložen s temnordečo prepeko, zgornji del pa ometan s prijetno učinkuj očim ometom. V vestibul visokega pritličja vodi široko stopnišče. Ob vestibulu so nameščene konferenčna soba, ravnatelj eva pisarna, govorilnica, prostorna knjižnica in soba za zdravnika; torej predvsem prostori, namenjeni vsem učencem in njihovim staršem. V spodnjem pritličju — zaradi visokega nivoja zemeljske vode zgradba nima kleti — so prostori za gospodinjsko šolo, za delavnice, za centralno kurjavo in za razne shrambe. Obe nadstropji sta namenjeni šolskem pouku. V njih so ob širokih hodnikih učilnice, fizikalna dvorana, risalni-ca in kabineti, vse sami svetli in zračni veliki prostori, opremljeni kar se da praktično in okusno, povsod topla in mrzla tekoča voda, kurilne napeljave, moderne naprave za zračenje itd. Uveljavljeno je načelo, naj bo v šoli čim več zra- ka in svetlobe, po čim mani ropota in trušča. V posebnem prizidku ob šali je prostorna telovadnica z garderobami in prhami, a tudi s primernim odrom in pripravami za šolski kino. Telovadnica je neposredno zvezana z igriščem na dvorišču. Šolo so začeli graditi lansko jesen. Dela je vodil in nadzoroval mestni arhitekt inž. Ivo Spinčič, izvršili pa so jih sami domači podjetniki in obrtniki. Skupni stroški znašajo nekaj nad štiri in pol milijona dinarjev. Vas Doli ima lepo novo šolo Novo mesto, 21. novembra V nedeljo 19. t m. so blagoslovili v vasi Dolžu pod Gorjanci v občini Smihelu-Stopičah novo šolsko poslopje, kakršnih je malo na Slovenskem. Doli je hribovska ▼as, precej oddaljena od glavne prometne ceste. Ljudstvo tod je ubožno, a kakor kaže novo šolsko poslopje, naklonjeno ljudski prosveti, saj je kljub ubožnosti tudi sa- 1J * M j. dati tako vsem fai^H joče poslopja Največ js ________ zgradbo banska uprava. Sala je trirazredna in dvonadstropna. Vsako nadstropje ima po en razred • toplo predsobo, kjer odlagajo otroci svoje površne obleke, klobuke in rute, pa tudi čevlje, da se preobujajo v preproste pletene copate, preden vstopajo v učno sobo. Vsak razred ima tudi svoje stranišče. V razredih so namesto doslej še vedno običajnih šolskih klopi stoli in mize zrn dva učenca. Stoli imajo na nogah gumijaste podstavke, da ni nikakega ropota pri premikanju. Upraviteljevo stanovanje ima svojo lastno poslopje, ki se dTŽi šolskega poslopja kot prizidek. Lepo novo šolsko poslopje je bilo ob navzočnosti g. bana, zastopnikov občine in krajevnega šolskega odbora, učiteljstva in Številnega občinstva slovesno blagoslovljeno. Slovesnost blagoslova je izvršil novomeški prošt dr. Čerin ter v nagovoru očrta! važnost šole m pomen cerkvenega blagoslova. Po blagoslovu sta govorila še gg. ban in župan. Zadnji je v svojem govoru zašel tudi na politično področje, kar vsaj v tem primeru ni bilo na mestu, šola ni in ne sme biti politična. Mučno je bilo tudi to, da učiteljstva, ki bo vzgajalo šolsko mladino, ni nihče omenil. Na novinarskem koncertu 1. decembra bo spet sodelovala vojaška godba pod vodstvom kapel-nika podpolkovnika F. Herooga Na novinarskem koncertu 1. decembra na Taboru bo prvi del sporeda zavzel nad ugledni vojaški orkester 40. pešpolka Triglavskega, ki se je pod vodstvom kapelni-ka g. podpolkovnika F. Hercoga tekam zadnjfti let tako lepo spopolnil ki vigraL Orkester bo nastopil v dveh svojstvih: v prvi točki bo podal simfonično Sliko »Fln-landija« slavnega skladatelja Sibeliusa. Simfonična slika, ki predstavlja to svojevrstno deželo s svojimi tisočerimi jezeri in fjordi bo toliko bolj aktualna, ker stoji baš sedaj ta mirna in pridna dežela v ospredju političnih dogodkov. V nadaljnjih dveh točkah bo orkester spremljal enkrat našega priljubljenega opernega pevca Vekoslava Janka, Id bo s svojim simpatičnim in zvenečim glasom zapel najprej Lajovičevo skladbo »Bujni vetric ln potem še bnpo-zantno arijo Roberta lz čajkovskega opere »Jolanta«. V tretji točki pa bo orkester spremljal našega odličnega violinista g. Lea Pfeiferja, člana znanega ljubljanskega komornega kvarteta, ki bo predvajal na violini efektno Svendsenovo »Romanco« in potem »Pripovedko«, krasno skladbo našega skladatelja Schdnherrja. že te tri točke bodo podale na novinarskem koncertu velik užitek za poslušalce, tem bolj ker je, kakor že naglašeno, baš sedaj vojaški orkester v izredno dobri farmi, kar je posebna zasluga njegovega kapelnka g. Hercoga. Podpolkovnik Fesrdo H®rcog je začel svoja delovanje v Mariboru pri obmejnem poveljstvu generala Maistra že ob prevratnih dneh. Iz Maribora ga je vodila pot v Beograd, kjer Je bil pomočnik kapelnika kraljeve garde, potem v Tuzlo, dalje v Skop-lje, kjer Je služboval pet let in je bdi tudi vodja državne glasbene šole, iz Skopi ja v Knin, od tam pa spet v ožjo domovino v LJubljano. Z velikimi uspehi je že v raznih mestih prirejal simfonične koncerte in novinarji si štejejo v čast njegovo prijateljsko naklonjenost ln odlično sotrudništvo pil konoertnih prireditvah. Razbojnik Hace beži iz kraja v kraj Vse kaže, da bo zdaj na rimo kmalu v rokah pravice Novo mesto, 21. novembra Razbojniku Haoetu se je, kakor smo že poročali, posrečilo pobegniti mokronaSdm orožnikom pod Trebeljnim, ker se orožniku naboj ni užgaL Hace se je nato naglo skril za obronkom gozda, preden se je orožnik pripravil za drugi strel. Ko je zapazil v gozdu gozdarja s puško, je mislil da je to tudi njegov zasledovalec. Zavoljo tega je nanj streljal in se hitro odstranil Ker spada ta kraj Hmeljnik, pod orožniški okoliš v Mirni peči, so mirnopeški orožniki dobili ojačenje več orožnikov, ki nevarnega zločinca zasledujejo. Hace se je pojavil že v okolici Smarjete. To kaže, da mu zasledovanje gre že zelo na živce. Zato hiti z veliko naglico iz kraja v kraj, dokler se ne bo obroč zasledovanja tako zožil, da bo padel v toke zasledovalcem. Po tej vesti bo najbrž točna domneva mokronoških orožnikov, da tisti, Id je kupoval v Mokronogu v Strelovi trgovini ni bdi Hace sam, temveč eden izmed njegovih de nezsledenih pajdašev, in da je Hace po srečanju z orožniki blizu Trebeljnega, zbežal proti Hmeljniku. Redko naključje pod Trebeljnim, da se streljajočemu orožniku naboj ni vžgal, je pač opomin, da bi morali imeti orožniki pri izvrševanju svoje težke službe, zlasti kadar so na sledi tako nevarnim zločincem, kakor je Haee, povsem zanesljive naboje. Zaradi slabega naboja se mora zdaj orož-ništvo de dneve in noči mučiti z zasledova- njem nevarnega Zločinca. Kakor kažejo okoliščine, ima Zločinec prijatelje ki ga Skrivajo, odnosno vsaj rfkušajo motiti sted za njbr Hacetov pomočnik Ljubljana, 21. novembra V ponedeljski izdaji »Jutra« smo poročali o nekaterih razburljivih srečanjih, ki so jih s sJovečim razbojnikom in vlomilcem Hacetom doživeli ljudje okrog Mokronoga Zadnje dni je tudi kriminalni oddelek policijske uprave v Ljubljani zbral nekatere podrobnosti, ki kažejo, kako se Hacetova razbojnika kariera razvija Poizvedbe žandarmerije in policijske uprav« so dognale, da se Tone Hace zadnje čase pojavlja v družbi za nekaj let starejšega, po postavi večjega neznanca, ki j« Hacetu v veliko oporo. Z njim v družbi m je Hace pojavil v Soteski pri Sv. Jakobu, kamor sta po vsej priliki prišla iz kamni&ega okraja in pri Prislanovih v Malih Braskrv-čah, kjer sta s samokresi v rokah skušala od domačih žensk izsiliti blago ki denar, pa sta se morala nazadnje umakniti Nato sta se razbojnika pojavila v okolici Mozirja, kjer sta vlomila pri posestniku Antonu Stebiovniku v Podgori. Od tam sta najbrž zašla na Dolenjsko, kjer sta v okolici Mokronoga nastopala najbrž vsak zase, enkrat Hace, drugič njegov pomočnik. (NSERIRAJTE V »JUTRU« S Občni zbor Pedagoškega društva Ljubljana, 21. novembra. Snoči se je po predavanju g. Vojka Ja-godiča vtšH v mineraloški predavalnici naše univerze redni letni občni zbor Pedagoškega društva, ki ima sedaj, po nekaj letih dela, tudi že svojo tradicijo. Kakor smo slišali po poročilih, se je tudi v pretekli poslovni dobi delo vtŠJo po začrtanih smernicah. Društvo je priredilo dva uspela tečaja za starše, prvega v Mostah, drugega v Spodnji ŠHki. Nameravani pedagoški tečaj za profesorje pa je odpadel, ker se je zanj prijavilo premalo interesentov. Mladinskih ur je društvo priredilo dvoje: na Viču in v Zgomj išiški. Posebno dobro so uspela tudi javna predavanja, ki jih je bilo šest, med njimi najvažnejše gosta prof. Vuka Pavlovi ča iz Zagreba. Praktičnemu šolskemu delu je bil posvečen diskusijski sestanek o meščanskih šolah. Delo v pretekli poslovni dobi pa izkazuje tudi dve posebno razveseljivi novi društveni ustanovi. Ustanovljena je bila pedagoška strokovna knjižnica, v katero uvršča društvo predvsem dela, ki jih po drugih knjižnicah ni dobita; v pretekli poslovni dobi je za knjižne nabavke izdalo okoli 5.000 din, kar mu spričo dejstva, da je društvo imelo čez 15.0W din dohodkov, ni bilo posebno težko, saj je še za prihodnjo posJovno dobo ostalo nad 9.000 din. Druga važna ustanova pa je vzgojna posvetovalnica, ki je bila deležna živahnega obiska in je po počitnicah zopet povzela svoje delo. Kljub temu nekateri odseki (za teorett-čnočno pedagogiko, zgodovino pedagogike, aoc. pedagogiko) niso delovali, ker je ldjub razmeroma visokemu številu članstva primanjkovalo dovolj resnih delavcev, zaradi česar je občni zbor tudi sklenil, da je treba pritegnitvi novih sil posvečati več pozornosti. Z malimi izjemami je bil pri volitvah ia-voljen lanskoletni odbor pod predsedstvom priv. docenta dr. Stanka Gogale. Med drugimi je v odbor prišel tudi vodja bano-vinske poklicne svetovalnice dr Vlado Schmidt. Odbor se je konstituiraj kakor lansko leto. Poleg že začrtanega programa bo društvo v tekočem poslovnem letu priredilo tudi pedagoški tečaj za učitelje m poskušalo ob tej priliki organizirati kongres pedagoških delavcev Jugoslavije Sijajna — melodijozna ln razkošna opereta — ki bo navdušila vso Ljubljano! Predstave ob 16., 19. ln 21.28 ml KINO SLOGA - tel* Z7-3® asm Kulturni pregled Razgpvvri in stiki v Zagrebu (IV) Pol ure z Milanom Begovičem i Najpomembnejši živeči hrvatski dramatik .z generacije Moderne Milan Begovič Je prebolel težko bolezen, ki Je skoraj leto dni vezala njegove sile Srečala sva se v Gradski kavarni; avtor slovečega »Pustolovca pred vrati« je očividno prestal krizo in se zdaj veseli novih življenjskih in stvar-jalnih možnosti. Beseda mu teče počasi, odmerjeno, vendar pa z notranjim vzgo-nom. ki priča o svežem dotoku življenjskih energij. — Bolezen me je prekinila pri pisanju romana »Sablastl u dvorcu«, ki ga je pričel objavljati »Jutarnji last« — mi je de-j&J ljubeznivi mojster, ki je dober znanec slovenskega gledališkega občinstva. —Moje poglavitno delo, ki m slim nanj že dalje časa, je drama o Levu Tolstoju »Bijeg iz života«. Priprave za to dramo so me stale mnogo truda. Ni ga skoraj spisa o Tolstoju ki mi ne bi bdi znan. Težišče dramat-skega konflikta v tej življenjepisni drami je boj med Tolstojem in njegovo ženo. Meri tema drvema bitjema je bila razlika kakor med nebom in zemljo. On je bil genij, ona razumna žena n mati: on titan, ona pa "gospodinja s polnim čutom za stvarnost vsakdanjega življenja. — V prvem dejanju nameravam prikazati Tolstoja na postaji Astapovo, kjer ga je na begu te Jasne Poljane nenadno pel- jeta pljučnica in vrgla na smrtno posteljo, V mrzličnih blodnjah, v bolezenskem transu preživlja vse svoje življenje, ln posamezne slike te moje de nenapisane drame se bodo razvijale v tej zvezi Tu bodo mnoge resminiscence na mlada leta, ko Je Ul vojak na Kavkazu, spomini na ženltev L t d.; v dejanje nameravam vplesti tudi nekatere osebe iz »Vojne in miru«, »Ane Karenine«, »Vstajenja« in »živega mrtveca«. Te osebe se pojavljajo v blodnjah umirajočega Tolstoja kot resnična bitja ln izpovedujejo razne svoje idejte, kakor JDi dejansko nahajamo v omenjenih Tolstojevih spisih. Iz te mase spominov in prikazni se čedalje bolj oblikuje osrednji motiv njegove starosti: spor z ženo, ld pomeni globok prelom med njim — genijem in obdaja jočim ga okoljem. Zadnja slika — to je slika Tolstojeve agonije, ko se v sobi postajnega načelnika v Astapovem, kjer je umdral pisatelj »Vojne in miru«, pojavi Sofija Andrejevna. Nad Tolstojev svet se že spušča zastor onostranstva, za hip se še srečata oči dveh bdt!j, ld sta se vedno po svoje ljubili, na to pa Tolstojeva telesna bitnost za večno ugasne, — Moja drama o Tolstoju ne bo samo drama konfliktov med genijem in žensko, marveč tudi drama žene, ki je močno ljubila Tolstoja in je zato tem bdrikeje obču- tila notranji razdor mod možem-miSiecem in umetnikom in seboj — gospodinjo in materjo, odgovorno za toliko otrok, kakor sta jih b la imela. — To moje delo je sedaj samo Be v beležkah; ko pride primeren trenutek, ga bom spisal. Kdaj bo to, tega v tem hipu ne morem reči. G. prof. Begovič je začel govoriti o današnjih razmerah, zlasti glede na Hrvatsko, — Današnje razmere, — je dejal — bo kaj malo ugodne za literaturo. Obrnili smo se v kotu 180* in ne vemo, kje prav aa prav smo. V banovini Hrvatski so sedaj prišli na krmilo ljudje, ki razumejo današnji svet in urejajo nad politični položaj. Tudi prosvetno življenje je na dobra pati. Vse to bo imelo ugoden vpliv na nado literaturo, ki se ji sedaj odpirajo lepši vidiki. Gotovo je to: kdor dela, bo poefej de-Iflhin priznanja. — Današnja nsfta intePgenca se mora do neke mere prSagodlti Radlčevim Ms jam. Radč Je Ul nedvomno veiflc t^Vnt, Prav sedaj, ko sem ss toliko bavA s Tolstojem, v klim, koliko stičnih točk js luSd obema. Morda ni noben velik pisatelj toliko vplival na tega politika, kakor Lev Tolstoj. SIcer pa lahko sami vidite na Hrvatskem, koliko se Je razmahnilo nsds knJL ževno življenje. Neprestano se pojavljajo novi pesniki in pisatelji; nekateri dosezajO resnične uspehe, druge drži konjunktura: le-ta bo seveda mtfnfb, to pa, kar Je zdravega in pomenljivega, bo ostalo. Mene osebno močno veseli ta manah in napredek naših mladih, — V drami na daftort te lihim stopfM korak dalje po Miroslavu Krteži, u ga imam zelo rad in o katerem mriSthn, da Jb velik dramatik. Vzlic temu imamo nekaj interesantnih avtorjev, na pr. FeMmsaain Stroezija, med najmlafthni Martnkovtta, ki ima očiten talent; toda v njem te vse vre. — Omenili ste hrvatske kulturne fml v preurejeni državi. Menim, da Hrvati n» smerno prekiniti ne s Srbi In ne • Slovvod. Ce Slovenci dobe svod točno določeni položaj v državi, kakor smo ga dobfli Hrvati, se bomo po mojem mnenju Se laže SbMže-vaJL Priti moramo do tega, da m tema ijerrmo neposredno ^pomavaO, sodelovali in drug na drugega vpAlvalL Za to nate resnično, neprisiljeno, svobodno Zbliževat« nje s» ne bojim. BD sem te dkii v Beogradu in me Je presenetilo, kako tam vsi »hrva-tuju«. Dosedanja politična trenja so nam duhovno-kulturno Škodovala. Vsekako Ja sedaj velik napredek v tem, da so Srbi prtonatt nate državnost, v katero U prej nihče verjel aliL Je jemal resno; za nas pomeni to priznanje silen moralni pfrus. — žal mi je, da tako malo vem, kaj ss dogaja pri vas Slovencih. Vem pa, da Jb ljubljansko gledališče nameravaOo 'uprizoriti mojo »AmeriSko jahto v splitski hik±« ld js imela drugod velik uspeh, ki če Je m vprizorilo, niso za to odgovorni kulturi* ln umetniški krogi. Izmeri slovenskih dramatikov me mnogo zanima Bratko Kreft; menim, da Je močan talent, po Krteži najmočnejši pri nas. Ko sra se poslavljate, ml Ja dsjai g. Be. gov*6: — Pozdravite mi Slovma ln povejte, da Js moja srce vedno z njimi; kadar koli pridem v Stovenijo, imam ob&sfaek, kakor da sem med domačini. —o. Zapiski NOVA DRAMA IVANA MRAKA ▼ sredo »večer bo v Delavski Sboratd Mraka »Stari Rimljan«. To delo bo vpri-aorila ^mntoa, ki as fcnenuje »Mrakoao gtadfefidfie« in sicer v režiji samega pfcrnn, ki 1» — prav kakor v lanskem »Grohar Ju« — nastopil tudi kot Igrafec glavne vfe. ga. Mmkova dramatska prizadevanja, kS so se pokarala atesti v vprizorjetrih deCh ^•IkovakS«, »Ltocota« in »Grohar«, m pri» -v.;? sne«*. Avtor m* > m obg* ZA PODALJŠANJE NAROČNINE prosimo cenjene naročnike, ki prejemajo list po pošti in jim je naročnina potekla, da se poslužijo položnic, ki so jih prejeli za vplačilo nadalnje naročnine in sicer zaradi poslovnega reda pri upravi že prve dni meseca novembra. Kdor ima še kak zaostanek, naj ga sedaj, ko se leto pomika h koncu, in pa da ne zgubi za svojce pravice do »Jutrovega* nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d., s tekočo naročnino vred poravna. Kakor znano, velja zavarovanje le za naročnike, ki imajo naročnino poravnano vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Ujrrava »JUTRA« e vesti 6'Z iet. Nauaije je razpisan natečaj za sprejem 12 vojaško-tehničnih uradnikov v vojno mornarico. Pravico do sprejema imajo naši državljani, ki n dovršili srednjo tehnično šolo in so bili diplomirani v gradbeni, strojni, ladjedelniški ali tehnični stroki tei niso stari nad 30 let. Prošnje sprejema komanda vojne mornarice v Ze-munu do 20. januarja 1940. • Na morju vihar, na g°rah 8nežni me-teži. Na moriu je spet divjala orkanska burja, ki je dosegla na uro brzino nad 100 km Ko ie med nevihto priplu' «■ -■"•'itsko pristanišče italijanski prekoocea parnik »Neptunia«, ni mogel vkrcati potnikov • Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu Berislavičeva ulica 11. V sredo 22. t. m. ob pol 21. bo predaval g. dr. Drago Chloupek o resnic; o bojnih strupih (s projekcijami ) Vstop prost. • Priključitev trboveljske elektrarne na omrežje K DE. V ponedeljek popoldne je b.la slovesno otvorjena priključitev nove električne centrale TPD v Trbovljah na omrežje KDE Svečanega akta so se poleg predstavnikov domačih korporacij udeleži li tudi številni gostje lz Ljubljane. S kolodvora so se udeležniki po industrijski železnici odpeljali do električne centrale Tam ie generalni direktor TPD Skubic poudaril pomembnost trenutka, ko se ena največjih zasebnih elektrarn priključuje na javno omrežje. S tem je bilo hkratu rešeno načel no vprašanje sodelova^iu zasebnih elektrarn v zvezi z načrtom, ki ga ima banovina za elektrifikacijo Slovenije Pri tem sodelovanju pa bo do neke mere prišla na svoj račun tudi TPD, ki bo v zvezi z novim načinom elektrifikacije lahko uporabila ves premogovni prah. kar ga je doslej brez koristi odtekalo v Savo. I SKIOPTIČNO PREDAVANJE 15933 KM PO SEVEBN1 AMERIKI V PONEDELJEK 27. t. m. ob 20- V FRANČIŠKANSKI DVORANI Predava Ing. Mitja švigelj z 200 diapozitivi • Efektna loterija siovenjgraškega Sokola. k; je bila prvotno določena za 29. oktobra. je sedaj preložena nepreklicno na 31. decembra s pričetkom ob 13. v slovenj-graškem S ':olskem domu. * Mesto zdravnika. Uprava bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje po naloeu ministrstva za socialno politiko ln narodno zdravje natečaj v skrajšanem roku za mesto zdravn ka-pripravnika v 3. pol. skupini. I^ualitelna opiiJzcu oiupto LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA * Himen, foaoc.ia sta se v aeucijO 19. t m. na Robu na Dolenjskem gdč. Hilda pl. Malahovski, učiteljica istotam in g Marjan Prosen šolski uprav tel j na Krvavi peči. Mlademu paru obilo sreče! * Sprejem Inženjerjev in vojaško-tehničnih uradnikov v vojno mornarico. Ministrstvo za vojsko in mornarico razpisuje natečaj za sprejem 16 inženjerjev oficirjev v vojno mornarico. Pravico do sprejema imajo naši državljani inženjerji za ladjedelništvo. strojne, elektrotehnične, gradbene in tehnološke posle, ki niso stari nad — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca In glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davninp preizkjpeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. oei % bt vo informativne izjave, iz katere posnemamo: — Starejšim Ljubljančanom je še v dobrem spominu gostilna »Pri starem Rimljanu«. prav kakor jim je v spominu moj oče »Stari Rimljan«. Kdor koli mi je doslej očital, da pišem »pamflete« na druge ljudi se bo lahko prepričal, da se jih ne bojim pisati sam nase. Kakor sem videl in doživel vse svoje figure doslej po svoje, prav tako se nisem ustraš;] v tem smislu pred doživetjem, ki ga imam po svojem očetu. Kdor ima posluh za veličino tragičnega, mi ne bo zameril da grem v borbi za umetniško resničnost tudi v tej smeri. — Glede svojih igralcev lahko mirno trdim, da nikoli še niso bili tako na svojem mestu kakor v tem delu. Osebe ki jih predstavljajo, so j m po letih ln po življenjskem izkustvu tako blizu, da so jim po mojem občutku popolnoma dorasli; tega o nekaterih pri prejšnjih vprizoritvab ne bi mogel trditi Kakor pri umetnosti sploh sta mi tudi pri igralskem ustvarjanju resnica m iskrenost edin cilj in namen. To je moj »izem«, drugi ne pripoznavam. »Illustrierte Zeitung« o Jugoslaviji. Prav kar izišla druga novembrska številka ugledne revije »Illustrierte Zeitung«, ld jo izdaja G. J. Weber v Leipzigu, je v glavnem posvečena Jugoslaviji in njenemu mlademu vladarju. Iz življenja kralja Petra n. prinaša daljši simpatični sestavek in celo vrsto lepo reproduciranih slik. Naš minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres ln nemški državni tajnik dr. Friedrlch Land-firled sta prispevala kratke članke, v katerih poudarjata pomen dobrih odnošajev med obema državama in trdnost medsebojnih gosopdarskih vezi. Dr. Mano-Siszl je prispeval članek »Starohrvatska umetnost«, ki je opremljen z nekaterimi značilnimi ilustracijami, prikazujočimi ornamentalno lepoto in izvirnost starohrvatskih umetnost- Iz Ljubljane u— Ljudska univerza. V sredo 22. t. m bo predaval univ. orof. g. dr. Evgen Spek-torski. Tema: Sodobna mitologija Preda vanje bo v mali dvorani Filharmm je na Kongresnem trgu (Kino Matica), vsakokrat ob 20. uri. Vstopnine nL u— Tečaj Splošnega ženskega društva »Vzgoja matere« se prične v četrtek 23 t. m. ob 20. na ženski realn. gimnaziji. Bleivveisova cesta Predaval bo priljubljeni govornik strokovnjak dr Franta Mls o snovi Uspeh In neuspeh otroka v družini in v Soli. Vsakdo dobrodošel! u— 4NAD Jugoslavija. Drevi Jts 20. v posvetovalnici seja centralnega odbora. Tajnik I. u— EnUco Mainardi je eden izmed onih -elikih priznanih umetnikov, katerega 'el na umetnost na mah pridobi poslušalca Mainardi je umetnik izredne muzikainost •n prefinjene glasbene kulture ter je kot vsem 'mčnlm zahtevam na svolem inštru mentu. ki ga obvlada mojstrsko. Je pa tudi odličen lnterp vseh skladateljev, ki sr »isali svoja dela za čelo Na koncertu "r ->o spremljala priznana pianistka izredna njegova pomočnica ga. Ada Colleoni Mai nardi. Prepr čani smo da vlada za koneer Mainardi ja v Ljubljani veliko zanimanj -a1 so čeMstični koncerti v naSem mesti precej redki. Izvajal bo dela Ta rti'-Rarha, Schumana. Rossellinila m Caseijt tt. dve svoji skladbi. Prodala vstopnic s knjigarni Glasbene Matice Začetek v petek ob 20 (—) u— Tvrdka R. Soss, Mestni trg Vas vljudno vabi v nedeljo 26. L m. na razstavo. (—) Otvoritev modernega frizerskega salona za dame ln gospode na vogalu Stritarjeve ln Llngarjeve ulice 1. Cenj. občinstvu se vljudno priporoča FRANK IVAN, friz. salon za dame in gospode LJUBLJANA. H ^jriuiN A i.<,v. DANE« V sr^no ODPRTO VSO NOČ PRVOVRSTNE PJEVAČICE. ♦ Razprava o groznem Mo^nu pred pe tr»nt"skim sodiščem. 18 t. m se je pričels pred okrožnim sodiščem v Petrmji razpra va proti mlademu trgovcu Juraju Rukavi ni. ki je pred meseci v Sisku blizu kopal -šča na grozen in krvoločen na Pariza, Je umrl francoski pisatelj Maurir-Renard. Spadal je v vrsto p scev fantastičnih in utopističnlh romanov in so ga nekateri primerjali z Wellsom. Prav kakor nekoč Jules Verne, se je tudi Maurice Re nard dal inspir rati po znanstvenih pod menah in ie na tej osnovi zgradil fanta stične ztrodbe. vendT pa 1ih tu in tam prodrl z globokimi mlsMmi. Na E. A Pola spo mnla v svojih najboljših romanih »Le Docteur teme sous Dieu« in »Le Voyage immob'ie«. Tel zvrsti romanov in povest' sta izmed Fran^-^zov prav Renard in Ros ny dala znatno višino. Kino Union, teL M*21 DANES PREMIERA velike ljubavne drame Zlomljeni cvet z lepo Dunajčanko LUISO RAINER v glavni vlogi Ob 16., 19. ln 21.15 uri I Ker je še vedno veliko zanimanje za film ga predvajamo še danes. Mladini izpod 16. leta je film prepovedan. KINO MATICA, 21-24 — ob 16., 19., 21. človek-zver j potjo izpričal žilav si aašega rodu ter predstavlja tudi čudne križeve poti, na kateri so se znašli mnogi uslužbenci nekdanje avstrijsk- monarhije. Po rodu je iz Kronovega pri Novem mestu, adejstvo-val pa se ie -dajo odno?no dobavo bencina malop^oda-jalcem tako, da je kljub temu nastal pred-v deni zastoj v avtomobilskem prometu. Glede na ta dejstva smatra Avtomobilski klub za primerno, da opozori oblastva. kakor tudi širšo javnost na važnost vprašanja rednega oskrbovanja našega trga z bencinom. Bencin katerega dobivamo iz Rumu-nije, stane franko meja približno 1 dinar za liter. Vse ostale dajatve pa se nalož jo k bencinski ceni šele na našem ozemlju. Tako Je v prvi vrsti prizadeta državna mo-nopolska uprava, ki dobi levji delež v obliki carine in trošarine, za njo pa pr de jo še banovine z banovinsko in mesta z mestno trošarino. Tudi železnica, ki oskrimje prevoz do trgovca zasluži svoje, končno pa zasluži še nekaj malega trgovec na svoji črpalki. Upoštevajoč vse te dajatve, ki predstavljajo v prvi vrsti ogromen zaslužek države, se dviene cena bencina od enega dinarja na 6.20 dinarja pri litru torej za več kakor 600«/o. Bencin in nafta sta neobhodno potrebna za pogon naše motorizacije, ki posredno nud državi se nadaljnje davčne dohodke, tako prispevek za prekomerno uporabo cest in za cestni fond, banovina dobi trošarino na pneumatiko in takse na vozniške izkaznice, mestna uprava mestne davke na vozila. Enako žive v naši državi od avtomob lov, (posredno od bencina) številni ljudje ki so zaposleni v trgovini z avtomobili na bencnskih črpalkah, v garažah, mehaničnih delavnicah itd., kajti z ustavitvijo prodaje benc na bi vsi ti postali breziposelni, država, banovine in mesta pa bi izgubile svoje dohodke, kajti če prenehajo obratovati motorna vozila zaradi pomanjkanja bencina, bodo odpadle vse takse ln dajatve, ki so v zvez: z avtomobilskim prometom. Razen tega pa bo država ob svoj zaslužek na carini na avtomobile in rezervne dele ker si ne bo hotel nihče nabaviti vozila, če ne more dobiti potrebnih pogonskih sredstev. Vse te zgube, ki bodo v primeru pomanjkanja bencina takoj nastopile, bodo povzročile velik zastoj v trgovini tn bodo povečale že sedanjo brezposelnost. Avtomobilizem pa Je tudi važen obrambni faktor. Avtomobili, k bodo stali v garažah brez akumulatorjev in bencina, ne bodo prišli v poštev za eventuelno nujno potrebo. Zato smatra Avtomobilski klub za svo^o dolžnost, da svari pred preveliko omejitvijo bencinske prodaje, ki se lahko zaracfl ozna- čenih dejstev kruto maščuje. Ako se smatra za potrebno, da se izda kaka uredba, ki naj bi omejila potrošnjo bencina v naši državi bi morali, ako se hočemo obvarovati hudih posledic, takoj poverit organizacijo pravične razdelitve pogonskih sredstev kaki ustanovi, ki je za to poklicana. Nikakor pa ni umestno sedanje postopanje, da gotovi činitelj, brez vsakega predhodnega obvestila ali tozadevne uredbe na lastno pest omejujejo ali celo popolnoma ukinejo dobavo pogonskih, sredstev maloproda-jalcem. ko ni za to nobenega tehtnega razloga, že glede na majhno potrošnjo v naši državi Konferenca zaradi omejitve prodaje tekočih goriv Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani sklicuje sestanek zaradi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv. Sestanek bo v sredo 22. t m. ob 10. uri dopoldne v Trgovskem domu v Ljubljani. Na sestanek vabi osrednji odsek vse svoje člane, dalje zastopnike organizacij (vse Slovenije), trgovcev z motornimi vozili, trgovcev z avtomobilskimi potrebščinami, avtomobilistov, avtotaksijev, avtobusnih prevoznikov, prevoznikov s tovornimi avtomobili in šoferjev, nadalje lastnike avto-garaž in mehaničnih delavnic, avtomeha-nike in vse ostale z uredbo prizadete stro-ke. Navedene organizacije prosi osrednji odsek, da se sestanka po svojih predstavnikih zanesljivo udeleže in o sestanku ob-veste svoje članstvo, ki naj se sestanka po možnosti tudi udeleži. Predsednik Viljem Laznik, tajnik Albert Kiler. • V kakšnem obscen Je zamišljata omejitev Potrošnja tekočih goriv za motorni promet v naši državi ni znatna, kar nam potrjuje naslednja statistika, ki so jo sestavili v Beogradu kot podlago za eventualne omejitve: Privatni avtomobili (11.730 vozov) potrošijo na leto 11.100 ton goriva, taksiji (1200) 3845 ton, tovorni avtomobili (4125) 23.806 ton, avtobusi (1037) 7171 ton, motorna kolesa (8000) 583 ton, traktorji in motorni čolni pa 644 ton. Skupaj znaša letna potrošnja 47.149 ton, od tega odpad* na bencinsko mešanico 37.954 ton, na nafto pa 9195 ton. Načrt za omejitev predvideva, da bi st dala potrošnja bencinske mešanice zmanjšati za 10.469 ton (pri 6000 luksuznih avtomobilih za 5678 ton), pri 600 tovornih avtomobilih za 3462 ton, pri 150 avtobusih za 1037 ton in pri 4000 motornih kolesih 292 ton). Od gornje količine odpade na čisti bencin 8312 ton, pri čemer bi znašal prihranek na devizah leča 18 milij din. (če uvozimo bencin in ne nafto), medtem ko bi znašala vsota javnih dajatev, ki bi pri tej količini odpadla preko 40 milijonov din. Vzroki preseljevanja Industrije v Beograd 2e včeraj smo na tem mestu navedli nekaj podatkov o preseljevanju industrije v Beograd, ki jih je objavil Ivan Krešič v zagrebškem »Ekonomistu«. V lanskem letu in v prvi polovici letošnjega leta se Je preselilo v Beograd 11 industrijskih podjetij, od tega 8 iz savske banovine, 3 iz dravske banovine, 3 iz dunavske banovine in 1 podjetje iz vardarske banovine. Ponovno smo že na tem mestu omenili, da Je davčna preobremenitev Slovenije najvažnejši razlog za izseljevanje industrije. O tem vprašanju objavlja »Trgovski list* zanimive podatke, iz katerih posnemamo naslednje. Trgovec z davčno osnovo 100.000 din plača povsod v državi 10.000 din osnovnega davka, 8.000 din dopolnilnega davka in 4140 din prispevka za narodnoobrambni sklad, skupaj torej 22.140 din neposrednega davka. Samoupravne doklade so pa v posameznih krajih naše države različne ln znašajo: v Beogradu 2.500 din v Zagrebu 6-500 din v Ljubljani 12.500 din v Mariboru 12-700 din v Celju 16.000 din Trgovec v Ljubljani plača torej pri davčni osnovi 100.000 din 10.000 din več samoupravnih doklad kakor trgovec v Beogradu, trgovec v Celju pa celo 13.500 din več. Samoupravne doklade ljubljanskega trgovca so petkrat večje kakor samoupravne doklade beograjskega tovariša. Za industrijska podjetja pa navaja Trgovski list naslednji primer. Podjetje, ki plača redni društveni davek od davčne osnove 500.000 din, mora plačati povsod v državi 62.000 din osnovnega družbenega davka, 25.000 dopolnilnega davka in 21.600 din prispevka za narodno obrambni sklad, skupaj torej 108.600 din državnega neposrednega davka Na dokladah pa plača tako industrijsko podjetje: v Beogradu 12.400 din v Zagrebu 24.800 din v Splitu 55.800 din v Ljubljani 77.500 din v Mariboru 78.740 din v Celju 99.200 din V Ljubljani plača torej industrijsko podjetje z davčno osnovo 500.000 din 6 in pot krat toliko samoupravnih doklad, kakor industrijsko podjetje z isto davčno osnovo v Beogradu, v Celju pa celo 8 krat toliko doklad. V Beogradu se pobira le 20% občinska doklada, medtem ko se pri naa poleg občinske doklade (v LJubljani 60%, v Mariboru 50% in v Celju 75%) pobirajo «e okrajne cestne doklade (v Ljubljani 10%, v Mariboru 22 in v Celju 20%) in 8e bano-vinska doklada ki znaša 55% (v podeželskih občinah pa 90%). Podjetja v Beogradu neupravičeno uživajo tudi druge ugodnosti; zlasti dobe lažje potrebne devize za uvoz surovin in kredite pri Narodni banki, vrhu tega pa se lažje udeležujejo državnih licitacij, ki »o po večini v Beogradu. Konferenca trgovcev z usnjeni V nedeljo so imeli trgovci z usnjem iz vse države konferenco v prostorih zagrebškega Združenja trgovcev z usnjem, čevlji in usnjenimi izdelki. Na tej konferenci je tajnik zagrebškega združenja Neumann podal glede na podražitev usma referat o produkciji in o cenah surovih kož v naši državi. Iz tega referata je razvidno, da nam primanjkuje predvsem težkih govejih kož. V prejšnjih letih smo izvažali lažje goveje kože, uvažali pa smo iz inozemstva težke kože. Letos pa se je izvoz docela ustavil. Leta 1936 smo izvozili še 257 vagonov govejih kož, v letošnjem letu pa nismo izvozili niti enega vagona. Nadprodukcija pa vlada pri nas v telečjih kožah, ki jih pridobimo na mesec 25.00C do 30.000 kg, medtem ko zna*a domača potreba le okrog 30°/» te količine. Iz tega je razvidno, da imamo dovolj telečjih kož tudi za izvoz. V referatu je prikazan tudi razvoi cen v zadnjih letih Povprečno je rnalala eena surovim govejim kožam v naš. državi leta 1936 11 do 12 din. naslednje leto 12 do 14, lani 10 do 11 din, leto« pa do pričetka vojne okrog 10 din, medtem ko se je v oktobru povprečna cena dvigaila na 13 din. Težke surove kože so dosegle najnižjo ceno ob koncu leta 1938, ko se je cena gibala na višini 12.75 din, leto« spomladi je znašala 13.50 din, sedaj pa se je dvignila na 15 do 16 din. Cena telečjim kožam se je gibala leta 1936 na višini 18.50 do 19 50 din, naslednje leto na višini 21 do 23 din, lani je znašala 15 do 17 din, leto« pa do pričetka vojne 18.50 do 19.50 dm. nakar se je dvignila na 21 do 22 din Iz tega je razvidno, da se cena surovim kočam v primeri s prejšnjimi leti ni ▼ znatnejši meri dvignila Podražitev v zadnjih mesecih pa je deloma posledica špekulacije, pa tudi posledica večje potrošnje. V debati so trgovci z usnjem iznesli mišljenje, da je podražitev usnja v današnjem obsegu neupravičena. Na konferenci je bilo tudi izne-šeno. da so vesti o velikem izvozu surovih kož brez osnove. Pogoji za uvoz blaga lz nevtralnih držav v Anglijo Anglija Je za uvoz blaga lz nevtralnih držav postavila posebne pogoje, ki Imajo namen preprečiti, da bi se blago Iz Nemčije v nepredelanem alfi predelanem stanju izvažalo preko nevtralnih držav v Anglijo. Zato je izšel predpis, da mora biti blago, ki se tsvoal v Angl.jo la nevtralnti nade, da bo delo do kraja izvedeno. Likvidacija poljskih monopolov Krakov, 21. novembra. AA. (DNB). V Varšavi se v kratkem sestane poseben odbor, da likvidira poljski monopol. Odbor je sestavljen is zastopnikov Nemčije, Rusije, Litve in generalnega gufoernata. Razpravljali bodo o razdelitvi "premoženja poljskega monopola. Kakor je znano, Je bil na Poljskem monopol na tobak, žganje, sol, vžgalice in loterijo. Politika Francove Španije Madrid, 21. nov. AA. (DNB). General Franco Je včeraj sprejel deputac jo madridskih fatoLagistov. V svojem nagovoru jih Je spomnil na prve čase vojne in na njihovo junaštvo v državljanski vojni, posebno v pouličnih bojih. Zdaj se trudimo, Je rekel Franco, da dokončamo špansko revoluc jo. Naši sovražniki so v liberalnem taboru meščanstva, med marksisti, prostozidarji ki sebičnežL Falanga ae bo tudi v bodoče borila preti vsem tem so-vranžikom. Prav tako kakor je madridska falanga, ko ji je poveljeval Jose Anteno, dajala zgled vsej Španiji, prav tako zahtevam tudi Jaz danes, da ohranimo tisto navdušenje, ki nas Je navdajalo v začetku, da nadaljujemo revolucijo ia da dokončno rotimo Španija Šli / V- sv '' ** % $ i. . . ■ ■■ ■i'.«., . - . >'■ Pomorske mine Eno izmed najstrašnejših orožij v sedanji vojni Med novejšimi pripomočki pomorske vojne je mi£a prav za prav najstarejše sredstvo. 2e v času borb za ameriško neodvisnost torej v času. ko na bilo o par-nikih še nobenega duha Ln sluha, je Američan Bushnell ponudil nekakšnega primitivnega križanca med mino in torpedom za uničevanje sovražnih ladij. Svoj poskus je hotel izvršiti sam proti neki angleški vojni ladji. Sam se je odpeljal proti njej, ni pa imel uspeha in se je moral vrniti Naslednje leto ie drug napad imel večji uspeh, čeprav učinek še ni bil prav velik. Ideja pa ie ostala ž va. Izumitelj parne ladje, Fulton. je zgradil mino. ki jo ie ponudil v nakup francoski mornarici. Napoleon se i e za stvar zanimal, čutil je v tem orožje, ki bi mu utegnilo pomagati v njegovih načrtih proti Angliji. Stvar pa je morala Napoleona kako razočarati, kajti Fulton je odpotoval na Angleško in ponudil svoj izum ministrskemu predsedniku Pittu. Angleži so iz Fultonove ideje napravili plavaioče mine. ki so jih s tokom spustili proti francoskemu vojnemu brodoviu pri Boulognu. Francozi so zaslutili nevarnost in se umaknili Nekoliko min je ob tej priliki vendarle eksplodiralo, čeprav niso napravile nobene škode, a za Angleže je bilo dovolj, da so skušali ta sistem potem izpopolniti. Niso pa mogli preprečiti, da bi Fulton kmalu potem ne odpotoval v Ameriko, kjer ga je vlada podprla za nadaljnje poskuse. Pri tem ie imel nekoliko uspehov proti — angleškim vojnrm ladjam Kot učinkovito orožje se je mina pokazala prvič L 1848. v vojni broti Danski. V krimski vojni je spreobrnila še zadnje neverne Tomaže. Rusi so svoja vzhodno-morsfea pristanišča zaščitrli z minami in znatno poškodovali dve ladji angleško-firancoskega bnodovja. Med dogodki na Sredozemskem morju 1859. so bila avstrijska pristanišča zavarovana z minami. V ameriški državljanski vojno so uporabljali že privezane ito prosto plavajoče mine. V Nemško-danski vojni so Danci zaprli Alsensund z minama iz stekla. Orožje je začelo učinkovati že operativno. Tako so Rusi v svoji vojni s Turki izenačili premoč turškega brodovja s tem, da so z minami zaprli dohod v Dunav. V rusko-japonski vojni ki je preizku- šala toliko orožja, ki je svoj pravi pomen pokazalo šele v svetovni vojni, n. pr. strojnico. metalce min in strelske jarke, le imela tudi pomorska mina veliko ulogo Obe sili sta jo uporabljali abe sta imeli zavoljo nje izgube Enajst vojnih ladij ao mine popolnoma uničile, štiri nadaljnje oklepni ce pa hudo poškodovale V svetovni vojni je bila mina eno najvažnejših orožij sploh. 25 odstotkov v tel vojni uničenih bojnih ladij, križark in podmornic gre na račun min. več nego 50 odstotkov pa ruš«lcev. Angleži so v morje spustili okrog 75 000 min. Američani v Severno morje 57.000. Rusi 50.000. Največje uspehe so imele mine v Dardanelah. 10 odstotkov vseh trgovskih ladij ld so se pogreznile v svetovni vojni gre na račun min. A tudi posredno so mine imele znatne učinke. Zavezniki so morali zastaviti 4000 ladij samo za odstranjevanje min. ki bi pretile njihovi plovbi, ito te ladje s svojimi posadkami vred za druge vojne namene seveda niso prihajale v poštev. Razume se. da so se mine od svetovne vojne dalje zelo izpopolnile in da so danes še nevarnejše nego prej. O tem govore vsakdanja časopisna poročila. Videti le. da uporabljajo v sedanji vojni zlasti prosto plavajoče, mogoče celo magnetične mine v zelo velikem števila to ie tiste mine, ki so plovbi še posebno nevarne in ki bodo predstavljale veliko nevarnost še dolgo po končani vojni. Pri poljubu Ji ]e zlomil vrat Mlada Parižaaka ae 1e odoeLiala pred nekoliko dnevi v Marseille. da bi tam ■prejela zaročenca, ki ae je vračal z ladja Vse je šlo tam po programu: Mladi mož je skočil s pristajalnega mosta, pozdravil dekle, ki ga je tam hrepeneče čakalo. in ga krepko objel A med poljubom po dolgih letih pa se je dekle nenadno zgrudilo ln obležalo mrtvo. Mladi mož U je v objemu zlomil tilnik. Stvar bi se pa gotovo ne končala tako tragično, da ni neerečnica nekaj časa prej doživela avtomobilske nesreče, pri kateri si je poškodovala tilnik. Praga, dvanajsto največje mesto v Evropi Z Izdajo živilskih kart so v Pragi dobili zelo točno statistiko o številu njenega prebivalstva. Po tej statistiki Je češka prestolnica prekoračila milijon prebivalcev. Šteje jih že okroglo 1,023.000 ln je po Številu duš dvanajsto največje evropsko mesto. Največje mesto v Evropi je London, ld šteje okrog 8,000.000 ljudi, sledi Berlin s 4,800.000 ljudmi, potem Pariz, Moskva, Dunaj, Leningrad, Rim, Varšava, Hamburg, MIlan, Glasgow, Praga, Budimpešta. Barcelona ln Blrmlngham. V svetovni statistiki je Praga po številu prebivalstva na 34. mesto. Z Aalandskih otokov Kmetica s Aalandskih otokov, ki ao postali sporna točka v pogajanjih med Finsko ln Rusijo Br Ronald Campbell, dosedanji angleški poslanik v Beogradu, je prevzel diplomatsko zastopstvo Anglije v Pariza Znanost v vojni Sistem znanstvenega dela v službi narodne obrambe Ka AngleAcem Imajo urad. o katerem la maaokdo kaj ve. ki te pa velikega pomena: urad za znanstvena raziskovanja pri vojnem ministrstvu. Prvič, odkar je izbruhnila vojna, te stopdl ta urad pred Uršo Javnost po nekem pogovwu svojega ravnatelja z raefldm poročevalcem »Time-aa«. Poročevalec v ostalem ne navaja ravnate! jevega imena. Is omenjenega pogovora te razvidno, da je Anglija že poi leta pred vojno pripravila vse, da bi mogla v primeru potrebe postaviti cei sistem znanstvenega dela v trenutku v službo narodne Obrambe. Urad ftteje sedaj sedemnajst odličnih znanstvenikov s štirinajstimi osebnimi pomočniki Id so svoje normalno delo za vojni čas ustavili ln delujejo bodisi v glavnih sta-nih. bodisi v laboratorijih ministrstva. Teh SI znanstvenikov se bavi z nekam določenim krogom vprašanj v zvezi z vojno tehniko, a celo vrsto drugih znanstvenikov bodo »mobilizirali« v primeru potrebe za posebne naloge, ki se lahko Dokažejo med vojna Država jih za sedaj noče odtrgati od normalnega dela. Prišteti je treba še nepregledno število znanstvenikov ljubiteljev in zasebnih izumiteljev vseh vrst Lnksembnrski ujetnik Angleški pilot, ki je po pomoti pristal na nevtralnih tleh Prebivalci male vojvodine Luksembur-ške, ki ima sicer naslov velike vojvodine, pa vkljub temu spada v vrsto najmanjših Kkopatra Je imela hčer Njeni sinovi so umrli nasilne smrti, hči pa ni imela brezskrbnega življenja O lepi Kleopatri smo koKkor toliko poučeni, a težko si jo predstavljamo kot mater in čuvarko družine. In vendari res. da je Antonij u in Cezarju rodila štiri otroke, tri dečke in deklico. Dečki so umrli nasilne smrti hči. ki se je imenovala Kleopatra Selena in ki so njeno življenjsko pot dognali šele sedaj po dolgih študijah, je pa umrla naravne smrti, V svojem desetem letu je postala ujetnica in v verigah so jo vodili skozi Rim. Ko ji je bilo dvajset let. se je poročila z nekim Mavretancem. ki je kot rimski vazal upravljal neko severnoafriško kolonijo. Dobila je sina, kS mu je dala ime Pto-lomej in ki je o njem sanjala da bo obnovil egiptsko neodvisnost Na povelje nekega rimskega cesarja pa so ga ubili, preden je mogel izvesti načrte svoje matere. Popolnoma mirni pa so postali v Rimu šele tedaj, ko je umrla tudi hči častihlepne Kleopatre. m - < tu 4" ----""""«""""' "" Angleška podmornica ob domači obali držav Evrope, radovedno sprašujejo drug drugega: »Ali kaj veš, kako se godi našemu ujetniku ?< Gre namreč za angleškega pilota, ld se je po svojem poletu nad nemškimi pozicijami nekoliko zmotil ln pristal na luksem-burškem letališču v Eschu, misleč, da je že na francoskih tleh. Velika vojvodina je po dolžnosti nevtralca pilota Internirala ter mu odkazala stanovanje v eni izmed vojašnic glavnega mesta. Ker pa luksembur-ški zakoni določajo, da se po tleh države nihče ne sme sprehajati v uniformi tuje vojske, so letalca držali v vojašnici, kjer je možu postalo silno dolgčas. Izgubil je tek in Jel se ga je polaščati pristen angleški spleen. Vsa država se je vznemirila zaradi tega. Luksemburžanke, ki so trdile, da je izredno lep človek, so mu začele pošiljati pakete, moški pa so obsipali vlado z zahtevami, da je treba ujetniku dati več svobode, da se mu vrne dobra volja. Vlada je naposled sklenila, da dovoli Angležu popolno svobodo v območju glavnega mesta. Se prej pa so letalcu predstavili prvega krojaškega mojstra luksem-burške prestolnice, ki je vzel Angležu mero ln mu napravil najmodernejšo civilno obleko. Letalec je dal častno besedo, da ne bo pobegnil in sedaj se giblje prosto na veliko veselje Luksemburžanov. Tako se godi ujetniku, dokler je sam, dokler je senzacija, redkost ln posebnost. Angleška podmornica patruljira ob domači obali in preži na morebitne sovražne ladje Skok s padalom v dimnik V Sydneyu se je primerila nekemu letalcu nenavadna nezgoda. Ko je odskočil lz letala, je priletel s svojim padalom na dimnik neke tvornice ln obvisel na njem v višini 100 m. Do pasu se je pogreznil celo v odprtino dimnika, od koder so ga morali rešiti gasilci. Kljub temu nenavadnemu pristanku pa si je le neznatno odrgnil koža Postani in ostani član Vodnikove družbe! ki preplavljajo usad s svojkrn de« Urad dobiva tedensko baje povprečno 300 novih izumov. Neki odstotek teh izumov Je ttoareben. In sicer neposredno aH pa na ta način, da dobe znanstveniki po njih dragocene pobude. Mnogo izumov velja vprašanju zračne obrambe Vsak teden dobiva urad povprečno dva Izuma ix področja »smrtnih žarkov«. Seveda je med temi izumi mnogo taktnih. ki ne vzdrže znanstvenega preseda in ki dišijo pogostoma po smešnoetl. Neki izumitelj je n. pr. predlagal naj bi prihodnje poletje spustili za sovražnimi črtami padala s kobilicami ki naj bi požrle sovražnikovo letino. Neki drug možakar je hotel so&ažne linije iz zraka polili z bencinom in potem zažgati tretji Je priporočal velikanske jeklene plošče, ki naj bi jih zaveznriSce vojske pri napredovanju potiskale pred seboj kot zaščitne stene, in ko so mu s suhim angleškim humorjem resno odogovoriK. da bi bile takšne plošče vendarle pretežke, ie mož mislil da bi morali plošče potem pač izvotlitL Toda brez tratenja časa pregledujejo samo ponudbe takšnih izumiteljev, ki pravido. da morejo sovražnika v trenutku iztrebiti popolnoma, a skrivnosti svojega izuma nočejo navesti, dcfcler bi na roko ne plačali 100.000 funtov šter- AngleSkemu vojnemu vodstvu ne gre samo za to, da bi se izpopolnila obstoječa vojna tehnika, temveč znanstveniki dobivajo tudi povsem nove naloge v rešitev. Te naloge obsegajo pred vsem področje »tajnega orožja«, o katerem je v zadnjem času toliko govora. Ravnatelj urada te v pogovoru navedel Hitlerjev namig, da ima Nemčija uničujoče orožje, o kakršnem se ostalemu svetu niti ne sanja. Anglija ▼ to nikakor ne dvomi. Rezervnim znanstvenikom pa bo pripadla naloga, da poiščejo takoj primarne pripomočke proti temu orožju, če bi se kje pojavila A tudi sama ima svoja posebna orožja, in sicer ne samo eno, in znanstveniki razpravljajo še druga... N A A N M E S E K D 0 T T O E Slovit amerigei astronom pripoveduje svojim poslušalcem pri nekem predavanju, da toplotna sila sonca počasi pojema in da se bo v 80 milijonih let izčrpala. Mlad reporter plane pokonci: »V koliko letih ste dejali?« — »V 80 milijonih let,« ponovi profesor. »Hvala bogu,« de mladi mož in zadovoljno sede, »mislil sem že. da ste rekli v 8 milijonih leti« VSAK DAN ENA »Kaj tudi tebi, revica, teče ls nosa kakor meni?« (»Sondagsnlsse Stris«) Grejt Zakon zapada Iz te zamišljenosti jo je mahoma zdramil zaspan in truden glas. »Mary, ženska, ali si tudi danes, ko je Gospodov dan, že precej po polnoči vstala?« se je začulo iz sosednje sobe, ki si jo je bila Georgia z indijanskimi odejami in živalskimi kožami kaj prijazno uredila. »Dobro jutro, zaspanka,« je smehoma odgovorila Mary, »že večnost je, kar sem pokonci, in poldan je mnogo bližji od polnoči.« »Ce me imaš količkaj rada, mi daj požirek hladne vode,« je zaklicala Georgia; »zgaga me peče in v ustih imam taik grozen črnorujav okus. Brozga, ki ji pravijo tod .žreloprask', je res vsa vražja.« Mary je brž nalila velik kozarec in ga prinesla Georgiji, ki se je zehaje vzdignila na postelji in ga željno izpila. »Kaj si res pila to strašno žganje?« je v skrbeh vprašala učiteljica, ki je bila sedla na rob postelje. »Utegnilo bi biti tako,« se je zasmejala Georgia, »a verjemi mi, ta reč ni prava za našo najmlajšo.« »Kod si pa hodila snoči po plesu v Rysonu?« »Nekaj malega sem hotela založiti, pa smo stopili v neki restoran, ki je bil še odprt. Bid Hat-JLeld je im^ pri sebi čutaro in je dal nam dekle- tom pokusiti druge so samo srebnile, jaz pa, kakor veš, ne maram takšnega spakovanja in sem krepko potegnila. Fej te bodi — enkrat in nikoli več, za-nesi se na to.« »Ali mi obljubiš?« »Nak — obljub pa ne dajem, delajo me nervozno, čeprav bi jo to pot gotovo držala. Ta svinjarija mi je do kc ... — « »Za Boga, Georgia, kako pa govoriš, ji je Mary prestrašeao planila v besedo. »Oh, dragica, ne zameri; nisem pomislila, da pri vas ne imenujete stvari s pravim imenom.« Pri tem je tako skesano skremžila obraz da je sestra komaj ostala resna. »Tudi družbo bi si morala previdneje izbirati, mala,« je dejala z nežno skrbjo. »Sploh se pa čudim, da se ti je ta Hatfield približal, ko si vendar s Thurmanovimi prišla na ples.« »Boyd je bil tudi ves zelen zaradi tega Prav res da, Mary, figo bi mi bilo mar nadutega Bida Hatfielda, ko ne bi vedela, da se te tontske goske jezijo.« »Ali je bil Cal tudi z vami?« »Da. a ta je prišel pozneje Ko ie vstopil, sem pravkar kazala fantom in dekletom na;novoj?j modni ples, da si videla njegov obraz! Kakor da bi me hotel požreti — misli si!« »Razumem ga,« je resno odgovorila Mary. »in rada ti pojasnim, kaj mu je bilo. 2e tako s^m hotela pri priliki govoriti s teboj — ne le zastran Cala, ampak tudi vobče — « »O joj, zdaj misliš začeti s pridigo,« jo je prekinila Georgia, »tega sem do grla sita — kakor veš, je tvoja dobra mamica obilno storila svojo dolžnost, in s kakšnim uspehom, to sama vidiš! Mary, srčece, doslej si bila proti meni sijajna, če me pa tudi ti začneš trapiti z dobrimi nauki, jo kratko in malo odkurim, kajti tega ne prenesem — posebno pa ne na prazen želodec!« »Ne mislim mučiti ne tvojih čuvstev ne tvojega želodca,« je odgovorila učiteljica, »menila sem le, da bi bilo dobro, če bi druga drugo tudi razumeli, ko hočeva skupaj živeti.« »Izključeno, saj ne razumete mladine, nihče izmed vas ne ve, kako je, če je človek mlad!« »Dete. tudi meni je bilo nekoč osemnajst let in niti ne pred tako davnim časom, da se ne bi mogli sporazumeti — « »Pač, pač, to je povsem nemogoče. Med vam4 in med mlajšim pokolenjem zeva prepad, ki ga ni moči premostiti — vsekako ne z lepimi besedami. Kar pustite nas. da se zveličamo po svoji volji, in sprijaznite se s tem. da se ne damo več tlačiti in zatirati od gospodarjev stvarstva, kakor naše matere in babice.« Razgrela se je bila. in Mary jo je gledala v nemi osuplosti. »Mlado vino mora vreti « je Georgia nekoliko mirneje nadaljevala in kdo ve, kadar se nadiv-iam, .si morda tudi iaz vzamem takšnega gožčarja za moža. kakor je tvoj Enoh — « »Georgia, kako se predrzneš?« »Beži, beži,« ji je mala drzno segla v besedo, »le nikar ne ubiraj moralnih strun. Saj hvala Bogu nisem slepa, da bi ne videla, kako te vrli Enoh t očmi požira — še iz rok ti bo zobal, samo pre-neumna ne smeš biti in njegovi poštenjaški okornosti moraš priskočiti na pomoč. Zanesi se na to.« »Ti strašanski otrok!« »Zato, ker ti dajem dobre svete, ki jih prav za prav niti ne potrebuješ? Tebe sem namreč tudi opazovala, velecenjena, in — nu, nič ne rečem.« »To je vsekako bolje,« je odgovorila Mary Stock-wellova in hotela vstati, a Georgia jo je zadržala. »Si huda?« je vprašala in poredno nagnila glavo. »Ne, dete, in če hočeš biti meni na ljubo nekoliko bolj obrzdana v svojem vedenju proti mladim moškim — « »To bi bilo najneumnejSe, kar bi mogla storiti, kajti potem se ne bi mogla več otepati ženitnih ponudb — šele pred tremi dnevi mi je Calvin Thurman, tvoj ljubljenec, začel klatiti nekaj takšnega.« »Tega sem se bala! In ti?« »Seveda sem ga poslala po gobe.« »Zakaj?« »Smešno vpraša&je — zato, ker ga nimam rada!« »ln vendar si mu morala zbuditi upanje, drugače tak resen človek ne bi —- « Georgia &J je zatisnila ušesa. »Hvala, hvala — že vem, kaj misliš reči! Sicer pa: izgini zdaj, *'ato moje, čas bo, da vstanem.« Dr. Maček v Nišu Po desetih letih prvič zopet v notranjosti Srbije — Obisk pri predsedniku vlade — Ovacije prebivalstva Niš, 21. nov. a, O priliki obiska podpredsednika vlade dr. Mačka in hrvatskih ministrov pri predsednku vlade Dragišu Cvetkoviču je bil Niš danes ves v zastavah. Vse mesto je bilo danes v svečanem razpoloženju. Prihod dr. Mačka je W1 določen za 12.15, že prej pa so se zbrali na železniški postaji številni zastopniki raznih narodnih, gospodarskih in viteških organizacij kakor tudi člani raznih odsekov JRZ. Tud kolodvor je bii lepo okrašen. Sprejem dr. Mačka se je spremenil v lepo manifestacijo sloge med Srbi in Hrvati, Na postaji so bili bivši predsednik senata dr. Korošec, ban in podban moravske banovine, poveljnik armje general Naumo-vič, župan in podžupan Niša ter več senatorjev in bivših poslancev, pred kolodvorom pa se je zbrala velika množica ljudi. Kmetice iz Kičeva so v pisanih narodnih nošah tvorile špalir na peronu. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je odpeljal dr. Mačku nasproti do postaje Tooon ce. Tam Je počakal na vlak, s katerim se je pripeljal dr. Maček z ministri dr. Šu-tejem. generalom Nedičem. M haJdžičem, dr Markovičem, dr. Cubriiovičem in dr. Konstantinovičem. Stopil Je v salonski voz in se prisrčno pozdravil z dr. Mačkom, ki je ob tej prilik čestital predsedniku Cvetkoviču k današnji krstni slavi, kar so nato storili tudd ostali ministri. Prihod vlaka na postajo v Nlšu so nav-aočni pozdravili z vzklikanjem Nj. VeL kralju, Nj. kr. Vls. knezu namestniku, predsedniku in podpredsedniku vlade ter nai-odnemu sporazumu. Ko se Je vlak ustavil, je stopil iz voza najprej dr. Maček, ki ga je pozdravil niški župan. Dr. Maček se Je zahvalil s kratkim govorom, v katerem je med drugim dejal: »Bratje in priiatelji! Sporazum bo zagotovil dolgotrajni mir med srbskim in hrvatskim narodom. Med njima nikdar ni bilo spora. Spore so podpirali dolgo časa tisti ki so od njih živeli. Velika je zasluga vašega sina, našega predsednka vlade, ld Je prvi spoznal, da so temelji vse jugoslovenske države samo na Hrvatih in Srhih tn >ia brez skupnega dela ne more država obstojati. Zaradi tega Je on predlagal, da se s sporazumom spravijo v sklad hrvatski in srbski interesi n da se s tem končno veljavno okrepi naša skupna država Jugoslavija. živeli!« Besede dr. Mačka so nazvočni sprejeli s dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki: »živela Hrvatska! živel dr. Maček!« Železnčar-ska godba je zaigrala himno. Dekleta v narodnih nošah, ki so delale špalir, so izročile dr. Mačku šopke cvetja. Pred kolodvorom sta se dr. Maček ln Dragiša Cvetkovič vsedla v odprto kočijo. Sestavil se je sprevod, ki Je šel do spomenika Osvobojenja. Med potjo so množice ljudstva po ulicah prirejale velike ovacije. Tudi v Niški Banji, kamor so potem vsi iz Niša, krenili, so jih prebivalci sprejeli z ovacijami. V predsednikovi vili so gostje prisostvovali rezanju slavskega kolača ter bili na kosilu, popoldne pa so si ogledali Niš in okolico. Zvečer jim je predsednik Cvetkov.č priredil večerjo. Izjava dr. Mačka Beograd, 21. novembra. AA. Med vožnjo do Niša so novinarji, ki so potovali z istim vlakom, zaprosili podpredsednika vlade di. Mačka, naj jim posveti nekaj minut za razgovor. Dr Maček je ljubeznivo ustregel njihovi želji ter v razgovoru z njimi dal tole izjavo. »Vsekakor Je glavni povod mojega prihoda v Niš. da obiščem svojega sodelavca, predsednika vlade Cvetkoviča. Pa čeprav ta obisk sam na sebi ni političnega značaja, je vendar dokaz ne samo prisrčnih odnošajev. pač pa tudi trdne volje, da Dragiša Cvetkovič in jaz svoje delo, ki sva ga začela s skupnimi močmi, končava kljub oviram, na katere z raznih strani dan za dnem naletavamo. Veseli me pa, da po dolgem času prihajam spet v središče Srbije, in to v središče kmečke Srbije. To, kar je bilo dozdaj storjenega v smeri sporazuma. je bolj zunanja oblika Do pravega sporazuma bo prišlo tedaj, kadar bo dobilo edino odločujočo besedo tako srbsko kakor hrvatsko kmečko ljudstva« Beležke O skupščinskih volitvah | V zagrebški »Novi riječi« je napisal senator Večeslav Vilder članek »Resnično slovansko delo«. V njem analizira posledice sklenjenega sporazuma, poseben odstavek pa posveča volitvam, o katerih se danes največ govori v beograjskih političnih krogih. Med drugim piše: »Volilni zakon je temeljna osnova, s katero sleherna država vodi in uravnava po svojih prilikah državno voljo, ki se izraža na volitvah. Ni tako dovršenega volilnega zakona, da bi bil primeren za vsako pokrajino in za vsak narod. Volilni zakon je stvar, ki jo je treba pripraviti za vsak narod posebej. Vsi merodajni krogi v Beogradu se strinjajo tudi v tem, da mora biti naš novi volilni zakon tak. da ne bo njegov cilj. že v naprej zagotoviti kako strankarsko nadvlado. Vprašanje razpisa volitev je še v razpravi, a vsi so prepričani o tem, da jih je treba razpisati še letošnjo zimo. Splošno vzeto je naš položaj danes tak. da je ni zapreke, ki se ne bi dala odstraniti, in ni prepada, ld ga ne bi bilo mogoče premostiti. Dasi ne gre vse tako. kakor bi si želeli, vendar prevladuje splošno prepričanje, da se pomikamo naprej in da je naša državna ladja naravnana v smer, ki jo bo pripeljala v rešilno luko.« Akcija Ssrbkinj za žensko volilno pravico Po Srbiji se nadaljujejo manifestacijski shodi žensk, ki zahtevajo, naj se vstavi v novi volilni zakon za narodno skupščino tudi ženska volilna pravica. Med drugimi sta bila taka shoda v Čačku in Nišu. Na obeh so govorile zastopnice intelektualk, kmečkih žena ter delavk, ki so vse zahtevale politično enakopravnost žensk in žensko volilno pravico. Nadškof Stepi^ac bo obiskal Slovaško Kakor poročajo zagrebški listi, bo obiskal zagrebški metropolit dr. Alojzij Ste-pinac v aprilu Slovaško, kjer bo posvetil hrvatsko cerkev v selu Hrvatski grob. V tej novi cerkvi bo postavljen tudi že oltar bodočega hrvatskega svetnika Nikole Ta-veliča. Razlastitev zagrebške radijske oddajne postaje Majhna zagrebška radijska postaja je last posebne delniške družbe »Radio Zagreb d. d.«. Ze na zadnjem občnem zboru delničarjev je bila. kakor smo že takrat zabeležili, postavljena zahteva, da se družba likvidira, delničarjem izplačajo delnice, postaja pa izroči vodstvu Hrvatske seljačke stranke. Bila so potem pogajanja. ki pa so se vlekla brez rezultata Sedaj je na predlog zagrebške banske oblasti in na osnovi uredbe o ekspropriaciji za potrebe radiofoniie minister za pošte dr. Torbar odredil razlastitev radijske postaje v Zagrebu z vsemi njenimi aparaturami ter ostalim premičnim in nepremičnim inventarjem. Razlastitev se bo izvršila v korist ministrstva pošte in telegrafa Komisijski ogled je določen za 5. december, ekspropriacijska razprava pa bo 6. decembra. Ukrepi zagrebške policije Dne 17. novembra so se na zagrebški univerzi ponovili dijaški nemiri, ki so jih povzročili frankovci. Policija in meščanska zaščita sta aretirali okrog 30 akademikov Nekateri so bil po zaslišanju zopet izpuščeni, druge pa je policija, kakor po-r-K-ajo zagrebški listi, kaznovala s po 10 dni zapora ter z izgonom iz Zagreba za dve leti Sploh so se. pravijo dalje listi, oblasti sedaj odločile, da napravijo energičen konec provokaeijam elementov, td hočejo za vsako ceno izzivati nova na-sprotstva in nemire. Včeraj so frankovci skušali vprlzoritt nove demonstracije na univerzi, a so bile te že * bali zatrte. Policija je izvršil« hišne preiskave v redakcijskih prostorih ravnatelja »Hvatske straže« kanonika dr. Janka Šimreka in urednika frankovske-ga teon.ka »Hrvatskega naroda« dr. Bu-daka. Kakor smo že v včerajšnji številki zabeležili, je glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič ?e v nedeljo napovedal dr. Sim-raku, da se bo proti njemu postopalo po besedah sv. pisma, da bo od meča poginil, kdor se meča loti. Dr. Simraka namreč dolžijo, da je duševni oče letakov, ki proglašajo dr Mačka za izdajalca hrvatskega naroda, češ da je s sporazumom onemogočil ustanovitev svobodne in neodvisne hrvatske dr?ave .. '.TT T« '-."'Vi-', »»•:*- " " ff ■ Hohenzolfernci in Hitler Dopisnik »Politike« Milan Radulovič poroča iz Berlina, da se je oglasil na običajnem dnevnem sestanku berlinskih inozemskih novinarjev tudi princ Avgu3t Viljem, sin bivšega nemškega cesarja Viljema II. O Avgustu Viljemu so pisali 11 sti zapadnih sil, da je bil po monakov-skem atentatu aretiran, dočim so drugI celo zatrjevali, da je bil ustreljen. Princ st je sedaj pojavil med novinarji v civilni ob eki z zlato zaafko narodno socialistične stranke v gumbnicL Novinarjem fe je rekel da se nahajajo skoraj vsi člani hohenzollernske dinastije na fronti in da so nekateri žo padli. Nato je nadaljeval: »Naravnost nerazumljivo Je, kako si more kdo misliti, da bi člani bivše vladajoče hiše sodelovali v kakršnikoli akciji, ki bi bila naperjena proti Nemčiji in nemškemu narodu. Kdor ne stoji danes stoodstotno za vodjo Hitlerjem, ta ne želi dobro Nemčiji in nemškemu narodu. Sploh si ni mogoče predstavljati, da bi bil lahko kak član bivše vladarske hiše samo za trenutek proti Hitlerju. Prav tako razpoloženje vlada po mojih informacijah v Doornu. Ko je zvedel moj oče Viljem II. za neuspeli atentat v Monakovem, je stopil takoj v telefonsko zvezo z nemškim poslanikom v Haagu ter mu čestital zaradi srečne rešitve kancelarja Kar nas je Ho-henzoHernrev danes v Nemčiji, delamo vsi z vsemi silami za zmago Nemčije v tej vojni« Končno 1e demantiral princ, ki se Je priznaval za narodnega socialista že prej. preden je ta prevzel oblast, tudi glasove o zaporu svojega brata, bivšega prestolonaslednika Viljema Dejal je, da se tudi brat povsem svobodno giblje in da prihaja z avtomobilom vsak dan v Berlin iz Pots-dama, kjer stanuje P*»l®Žaf v Podkarpatski Ukrajini Slovaški listi poročajo, da so 9ovjc-ti obrali ob meji proti Madžarski več divizij rdeče vojske To ie dalo ukrajinskemu prebivalstvu v Podkarpatski Rusiji pogum, da je začelo vedno bolj odločno nastopati proti Madžarom Ukrajinska ire-denta trajno narašča Ljudje beže v velikem številu preko meje na rusko stran Poskusi madžarskih oblasti, da bi prebivalstvo ustrahovale, ostajajo oo zatrjevanju slovaških listov brezuspešni. Zanimivo ie, da poročajo slovaški listi o ukrajinski iredenti v Podkarpatju z neprikriva-no škodoželjnostjo. Konec samostojnega gasilstva na Slovaškem Slovaška vlada je odredila, da se imajo gasilske organizacije na Slovaškem ukiniti lcot samostojne organizacije in se vključiti v Hlinkovo gardo. Sklep ie bil izveden 16. t m. na seji dosedanje slovaške gasilske zveze. Seji 1e prisostvoval tudi komandant Hlinkove garde Sanjo Mach. ki je s tem postal tudi vrhovni poveljnik gasilstva. Za vodstvo gasil-kih poslov bo pri štabu Hlinkove garde osnovan poseben gasilski oddelek Slovaška gasilska organizacija is štela okrog 50.000 članov. Njeno delovanje ie bilo doslej strogo nepolitično, sedaj pa Je tudi ona vključena v avtoritarni strankarski režim msigr. Tisa. Patriarhoma krstna slava Beograd, 21. nov. AA. V Beogradu so danes svečano proslavili slavo saborne cerkve in patriarha Gavrtta. V saborni cerkvi je daroval službo božjo patriarh ob asistenci več škofov ki velikega števila drugih duhovnikov. Po službi božji se le patriarh s škofi in ostalo duhovščino podal v patriarhijski dvorec, kier le sprejemal čestitke. Za veliko pozornost, ki so mu lo Izkazali zastopniki beograjskega meščanstva, se je patriarh zahvalil z govorom, v katerem Je vse navzočne pozval, naj naslove tople pozdrave na Nj. VeL kralja in člane kr. doma. Navzočni so priredili navdušene manifestacije kralju in kraljevemu domu. V imenu kralja ln kraljice je patriarhu čestital k slavi kraljev adjutant brigadni general Barjaktarovič; čestitali so tudi upravnik dvora general Jovan Leko. prvi adjutant NJ. VeL kralja general Hristič ter številne druge visoke osebnosti- Finančni posvet hrvatskih mest Zagreb, 21. nov. a Danes se je v mestni posvetovalnici končalo zborovanje finančnih strokovnjakov mest banovine Hrvatske. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki se tičejo težavnega finančnega položaja večine hrvatskih mest V sprejeti resoluciji se navajajo ukrepi, ld bi jih bilo treba pod vzeti, da se razmere sanirajo. Resolucijo bo izročil komisar zagrebške mesto* uprave Starčevič banu dr. Subašiču. Vihar na Jadrann Sibenlk, 21. nov. a V severni ln srednji Dalmaciji razsaja že tri dni hud vihar, ki doseže do 120 km brzine na ura V Pri-morju je nastal tako hud mraz, kakršnega že desetletja ne pomnijo v tem času. Neurje je povzročilo v mnogih krajih veliko škodo. Na morju se Je ponesrečila motorna jadrnica »Sv. Vlaho«, ld Je pri svetilniku Kull v bližini MI jeta zavozila na čeri ter se potopila. Posadko in 5 drugih ljudi, ki so bili na ladji, so rešili. Zahteve hrvatskih športnikov Zagreb, 21. nov. a Danes so zastopniki Hrvatske športne sloge poslali bariski oblasti spomenico, v kateri navajajo zahteve hrvatskih športnikov. Med drugim zahtevajo, naj se hrvatsko športno in telovadno udejstvovanje popolnoma izloči iz ministrstva za telesno vzgojo ter vsa pristojnost v tem pogledu prenese na bansko oblast v Zagrebu. Pri banski oblasti naj se osnuje poseben oddelek za šport in te-lovaaoo, ki bo edina uradna oblast za vse športno ude;«ivovanje v hrvatski banovini V proračunu banovine Hrvatske za leto 1940-41 naj se določi posebna postavka za podpiranje športa in telovadbe. Dosedanja postavka za subvencijo SKJ v višini din 600.000 v proračunu bivše savske banovine, naj se prenese v korist hrvatskega športa in telovadbe. Razen tega naj ban-ska oblast posreduje, da se znesek 110 milijonov dinarjev, ki je določen v državnem proračunu za zgraditev olimpijskega stadiona v Beogradu, prenese v upravičenem pcrs/n.erju na banovino Hrvatsko ter da ta denar na razpolago za zgraditev Igrišč ln telovadišč v banovini Hrvatski. • Prav tako naj se osnuje v Zagrebu visoks Sols za šport tn telovadbo v svrho izobrazbe stioko\ >kio, 21. nov. j. (DNB). Razmejitve no konferenco delegatov Sovjetske Rusije, Japonske m Mandžurije v Citi je smatrati po zatrjevanju japonskih političnih krogov za izhodiščno točko novih pogajanj, s katerimi se bodo skušala urediti ne samo obmejna, ampak tudi vsa druga sporna vprašanja med temi tremi državami. Preden bo sklenjena trgovinska pogodbo. Je na vsak način treba preprečiti. da ne bi prišlo do novih obmejnih sporov, ki bi lahko napravili Huzoren vsak trgovinski dogovor. Japonski politični krogi trdijo, da je v principu med prizadetimi vladami v tem smislu že dosežen- sporazum. V skladu z izjavo Molotova \ Moskvi je ruska vlada pripravljena pogajati se z Japonsko o vseh gospodarskih problemih, tičočih se obeh držav, v prvi vrsti pa ureditve ribolova ter vprašanja pe-trolejskih' polj na Sahalinu. Japonski politični krogi sodijo, da bo v kratkem prišlo v tej smeri do ožje konference med Molotovom In japonskjn poslanikom v vroskvi Togom. Japonski uspehi v Južni Kitajski ToKio, 21. nov. br. Japonska vojska, ki se je izkrcala v bližini Pakhoja na južno-kitajski obali, prodira sedaj naglo v dveh smereh. V zapadni Kvantung in vzhod«) Kvansi. Pri bojih na meji pokrajine Kvan-si je bila poražena 19. kitajska divizija. 3.000 Ktajcev je bilo ubitih, 1500 ujetih. Pskhoj in Naning, obe lufci na skrajnem Južnem konca Kitajske, pa sta še zmerom v kitajskih rokah, čeprav je njuna usoda že zapečatena. * Huda nesreča Španskega generala Daville Sevflla, 20. nov. AA. (Haivas). Preteklo noč se je pr avtomobilski nesreči med Gra-nado in Sevlllo hudo ponesrečil general Davilla. ki Je bH za časa španske državljanske vojne vojni minister ln Je zdaj vojaški poveljnik pokrajine Sevllla. Zdravstveno stanje ponesrečenega generaHa Daville je po mnenju zdravn kov zelo resno. * o stanji in ostani član Vodnikove družb*.' I ŠPORT Zda] bodo na vrsti — Nekaj • tem, kako mislijo na nomo organizirati plavalni šport V teku številnih razprav tn sklepov glede reorganizacije našega športnega življenja v duhu nove politične ureditve v državi so se z majhnimi izjemami oglasili že zastopniki vadi športnih panog, predvsem na Hrvatskem, pa tudi v Sloveniji in Beogradu so v zvezi z ustanovitvijo novih športnih forumov ukrenili marsikaj, da bo ta reorganizacija končana čimprej. Za nogometaši, ki so pričeli to akcijo že davno prej, so prišli atleti, boksarji, veslači, ta-ble-tenistl in še nekateri, prihodnjo nedeljo pa bodo poglavje reorganizacije javn<% načeli tudi na občnem Zboru Jugosloven-skega plavalnega saveza. Nekaj o načrtih in zamisli, kako naj bi bil naš plavalni šport organiziran v bodoče, smo sem ln tja razbrali že lz časopisnih poročil, kjer je bilo predvsem naglašeno, da bo razmerje sil v novi vrhovni organizaciji za plavalni šport razdeljeno po ključu 4:1:1 (torej na štiri Hrvate po en Srb in Slovenec). Mi smo že takrat, ko so se prvič pojavile te številke, izrazili dvome, da bodo zastopniki športnih klubov lz Slovenije in Beograda pristali na to rešitev, posebno naši domači, med katerimi je tudi SK Ilirija, ki je bila dolga leta med najboljšimi klubi v državi, ima pa razen te- ' ga Ae ogromne in edinstvene zasluge za propagando plavalnega športa z dograditvijo številnih športnih bazenov po dravski banovini, kakršnih nimajo sploh Se nikjer v državi. Ne glede na vse to pa se seveda iz krogov hrvatskih plavalnih klubov ln funkcionarjev JPS, ki Ima svoj sedež v Zagrebu, nadaljuje propaganda in na vse načine utemeljuje, da bi bilo vodstvo plavalnega športa edino dobro v Zagrebu in bi bila sestava vrhovne plavalne organizacije za vso državo edino pravilna po prej omenjenem ključu. Iz podobnega propagandnega gradiva posnemamo lz zadnje številke »Ilustrovanih sportskih novosti« sestavo posebnih tabel po uspehih, ki so Jih posamezni vidnejši plavalci dosegli v teku pretekle sezone. Sestavljalec je tukaj delil uspehe posebej na moške in ženske ln je pri tem prišel do zaključka, da je naš najboljši posameznik, znani rekorder ln član dubrovniškega »Juga« Branko 21žek, potem pa sledijo Sušačani Curtini, Potočnjak in Defllipis, na četrtem mestu pa je Illrl-Jan Tone Cerer. Med plavalkami je bila v lanski sezoni najboljša IUrijanka Draguša Flnčeva, za njo pa sta uvrščeni Boršičeva ln Smolikova, na četrtem mestu je Wer-nerjeva lz Ilirije. Uspehe posameznikov lz raznih klubov je avtor ocenil s posebnim merilom po točkah, ki jih je potem seštel posebej za bodoči hrvatski ter posebej za slovenski in srbski savez. Rezultat tega računa je tak, da bi imel hrvatski savez 2407, srbski 839, slovenski pa — reci in piši — 599 točk. Razmerje teh točk daje potem skrajšano razmerje 10:4:3 ali še bolj reducirano — 4:1.4:1. Po teh računih bi bila torej razdelitev funkcij in vsega ostalega v bodoči vrhovni plavalni organizaciji po ključu 4:1:1 popolnoma pravilna. Slovenski plavalni klubi se s to razdelitvijo funkcij, še manj pa podpor in sredstev, ki jih bo imel novi plavalni savez na razpolago — o tem smo prepričani — ne bodo hoteli zadovoljiti. Razlogov, s katerimi bodo lahko podpirali tako odklonilno stališče, imajo dovolj in bomo o njih še pisali. Izvedeli smo glede priprav za občni zbor JPS, ki bo to nedeljo v Zagrebu, za enkrat le toliko, da je savez razposlal klubom obširen predlog za spremembo vseh pravil in pravilnikov, vendar Je rok do nedelje mnogo prekratek, da bi mogli vsi klubi dostaviti še pravočasno svoje izpre-mlnjevalne predloge. Zato se nameravajo slovenski klubi zavzeti na tem občnem zboru samo za sprejetje osnovnih smernic pri reorganizaciji, podrobno obravnavo pravilnikov pa odložiti na pozneje. Kakor v vseh ostalih športnih panogah, gre tudi v plavalnem športu za veliko in važno spremembo, ki Jo je treba dobro proučiti ln premisliti, ker bi utegnil vsak prenagljeni sklep samo škodovati bodočemu r%» zvoju. časa do sezone je še dovolj ln zato se nikamor ne mudi — z razdelitvijo časti ln Oblasti za zeleno miza V nekaj vrstah Hermes v Kranju Kranj—Hermes 1:1 (1:0) Preteklo nedeljo je v Kranju gostovalo moštvo ljubljanskega Hermesa, in je v prijateljski tekmi z domačo enajstorico doseglo remis. Igra je bila vseskozi zelo razgibana ln izenačena, tako da neodločen rezultat popolnoma ustreza poteku. Vodilni gol so dosegli Kranjčani že v prvih minutah prvega polčasa in prt tem zgodltku je tudi ostalo, čeprav so Imeli še nekaj lepih prilik, da bi povišali. V drugem polčasu pa so bili Hermežanl nekoliko boljši in so zlasti proti koncu igre močno pritisnili ter izenačili. Hermes je po dolgem času nastopil z odličnim Brodnikom v napadu, ld se je spet pokazal s odlične strani ln zaigral, kakor v nekdanjih časih. Sodil je g. fienica. Naš najboljši boksar Tlkan PavlovM si Je v noči od sobote na nedeljo v družbi mladega dekleta na železniški postaji v Borovu sam končal življenje. Tikan Pavlo-vič je bil eden naših najboljših boksarjev, ld je začel svojo kariero v prav mladih letih v Zagrebu, potem pa se je preselil v Borovo ln tamkaj ustanovil boksarski klub. Njegov šport ga je privede! tudi v tujino in je absolvlral več uspelih nastopov v boksa tudi v Franciji. Nemčiji ln Belgiji. Po povratku se je stalno naselil v Beogradu, pa je vendarle zelo rad obiskoval tudi podeželska mesta. Bil je prav dober v svoji stroki in se mu je gotovo Se obetala lepa športna bodočnost. O vzrokih nepremišljenega koraka, ld ga le iztrgal lz velike družbe športnikov, krojijo razne govorice. Po eni verziji je le ne- kaj časa svoji znanki, neki Gabrijeli Se-tlerjevi iz Ljubljane, ki živi v Beogradu, pripovedoval, da mu ni več živeti. V soboto zvečer je bil na veliki zabavi v tovarniškem domu v Borovu, od koder se je proti polnoči umaknil v družbi nekega dekleta, s katerim sta kmalu nato šla skupno pod vlak. * Ameriška atletska federacija Je pred kratkim izbrala poseben odbor, ki ima nalogo proučiti možnosti, da bi Amerika organizirala vseameriške atletske igre v primeru, če bi Finska prihodnje leto ne mogla Izvesti olimpiade. Za mednarodno nogometno tekmo z Italijo, ki bo prihodnjo nedeljo v Berlinu, bodo vodji nemškega nogometa na izbiro za reprezentanco naslednji igralci: Klodt, Ja-nes, Billmann, Kupfer, Sold, Kitzinger, Lehner, Hahnemann, Gellesch, Conen, SchSn, Pesser in ArlL General Franco bo dal prihodnje leto v Madridu zgraditi ogromen nacionalni stadion, za katerega bodo stroški znašali 12 milijonov pezeL »Hustrovane športne novosti« St. 47. so izšle. Vsebina: »Hrvatska športna sloga« predlaga način organizacije športa v banovini Hrvatski. — Slovaki so igrali bolje, Zagreb pa je zmagal. — Prvi poraz Italijanov po štirih letih — proti SvicL — Kdo bo heroj olimpijskih iger 1940? — Spliča-ni Se niso Izgubili nade, da bo Hajduk tretji v HS-lIgi. — Dr. Ivkovic Je igral kakor v mladih dnevih. — Zimskosportna zveza pred sezono. — »Jadrija«, nov plavalni klub v Sibenlku Je pristopil k JPS itd. — Vmes je Se mnogo pestrega drobiža iz raznih športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. Iz Zagorja z— Veliko zborovanje rudarjev. V nedeljo je bil v kino-dvoranl »Triglava« dobro obiskan Shod, ki ga je sklicala podružnica Zveze rudarjev. Zborovanje Je otvoril predsednik g. Ivan BazeL poročilo pa je podal tajnik ZRJ g. Jurij Arh. Zanimivo je bilo njegovo poročilo o uspehu intervencije pri socialnem ministrstvu v Beogradu, kjer so skupne strokovne organizacije predložile 'nekatere upravičene želje ter zahtevale to. česar so 2e, deležni rudarji izven Slovenije. Zboroval ce Je posebno zanimalo poročilo o naraščajoči drag nji. Zadeva povišanja plač ni tako enostavna, kakor si domišljajo nekateri. Treba je odpovedati kolektivno po-*odbo sklenjeno med TPD to rudarji. Sele takrat se bo določala mezda sorazmerno z naraščajočo draginjo. Izčrpno so razpravljali tudi o sestanku vadi strokovnih rudarskih organizac j pri Delavski zbornici v Ljubljani ter dali predstavnikom svoja navodila. z— Praznik zedlnjenja bo tud! letos Sokol proslavil zelo slovesno. Na predvečer bo Slavnostna akademija, združena s prosto zabavo, 1. decembra bo ob 8. rtužba božja, potem pa v Sokolskem domu slovesna zaobljuba novih članov. Iz Kočevja kč— Ustanovitev lutkovnega gMalilfta. Preteklo sredo in četrtek 80 se vršile v mali dvorani Sokolskega doma prve predrta-ve društvenega lutkovnega gledališča. Bile so posebne predstave za otroke, dijake in odrasle. Dvorano so napolnili zlasti otroci, a tudi predstava za odrasle je bila častno obiskana. Z notranjim zadoščenjem st opazoval zlasti otroke, ka so z žarečimi Obrazki sledim gibom lutk in zakulisnim glasovom. Središče dogajanja je bila posrečena postava Jurčka. Dekoracije, delo četrtoSolca, so tvorile ustrezajoč ln okusen okvir dejanja. Lutkovno gledališče bo prirejalo od časa do časa stalne predstave. Zlast hvaležno publiko ba našlo med otroki. Glede predstav za odrarfe so se poJavM predlogi, da bi ae uvedle posebne točke, ki bi Obsegale v Šaljivi obliki razne krajevne novosti. To bi prltegn lo širši krog odraslih. Novemu hit. kovnemu gledališču žettnto po lepem začetku Se mnogo uspehov! feč— Lep večer. V soboto zvečer ae je vi SI v dvorani Sokolskega doma lepo uspel koncert vojaške godht 37. i^cB« Is Rft- niče. Na sporedu so bila večinoma dela raznih klasičnih skladateljev. Uvod je tvorila učinkov.ta Pučfkova uvertura »Mart-narella« v precizni izvedbi številnega orkestra. Sledila je Parmova operna fantazija »Ksenija« in za njo Urbachov potpuit »Iz Mozartovega kraljestva« z značilnimi mesti sončno lahkotne Mozartova muzEka. Po odmoru je prišel na vrsto Beriot a svojim »9. koncertom za violino« (op. 109). Ugajal je violinski solo Beriotove skladbe. Občinstvu posebno prmerni sta bili 5. in zadnja točka, obsegajoči odlomke iz Verdijeve priljubljene »Traviate« in Dolinarjev venček slovenskih narodnih pesmi »Mlada pota«. Dirigiral je z razumevanjem kapelnik g. Florijan F. Leskovar. Občnstvo je toplo sprejelo posamezne točke koncertnega programa in prosvetar kočevskega Sokola je v svojem nagovoru izrazil željo po po novnih koncertih godbe, ki se nahaja v bližnji Ribnici Po koncertu se je vršila prisrčna plesna zabava. Ob sk koncerta je bil lep, a vendar Se prešibek. Kočevski Nemci se koncerta naše vojaške godbe razen dveh, treh niso udeležili. Tudi dela Slovencev ni bilo, čeprav Je koncert prirejala vojaška godba. Popoldne ob petih se je vršil poseben koncert za dljlaStvo, ki se ga Je mladina v častnem štenrflu udeležila. Godbi 87. p p. smo hvaležni za njen uspeli nastop in želimo, da bi ae skoraj zopet pojavila med nami! Iz Ptuja J— Zv«čnl kino predvaja danes in jutri v četrtek. Obakrat ob 20. prekrasen vele-fflm »Tajnost črte Maginot«. Kot doda» tek fSmski žurnal ali kulturni film. (—) j— OdbOr za splošno in Hrokovno na-obraebo trgovskega In obrtniškega naraščaja priredi letos tečaje za: 1. slovenska korespondenco, praktične vaje iz knjigovodstva, predavanja iz narodnega gospo* darstva; 2. strojepisje (teorija ta praktične vaje). Interesenti naj se do 28. t. m. prijavijo t pisarni Združenja trgovcev, ali v psarni Združenja obrtnikov ali pri Slovenskem obrtnem društvu. Vsi prijavljeni interesenti naj se nato zberejo v pisarni Združenja trgovcev dne 30. L m ob pol 19., kjer ss bo dotočil urntk. Oba toča ja pričneta z rednim poukom dne 2. decembra Ob pol 19. ta sicer v prostorih, ki se bodo določili 30. t m na sestanki* 1-1 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po M par tm besedo. Din 8.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za ftlfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki liftejo služb- Najmanjši zneaek ta enkratno objavo oglaaa Din LZ.—. Dopisi In tenitve h umAunaJo po Din t__ca vsak« betedo, Din L— davka Sa vsak ogla« ln enkratno pristojbino Din i- za Atfro ali dajanje naslovov. NaJmanJ&l araeh za enkratna objava oglasa Din 20.—. Val ostali oglasi «e saraAnnaJo po Din — za besedo, Din S— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za fltfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17—. Službo dobi Mlajšo postrežnico Sa ves dan ali za dopoldanske ure ,iS2em takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada postrežnica«. 30901-1 Frizerko aprejme — frizenk! salon »CAKAR« PreJernova ul. 7. 30906-1 Mojstra desinaterja kateri ima prarico za koncesijo, iile tekstilna tkalnica. 12 stroje* glatt in iakart. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na ogl, odd. Jutra ~"' itfro »Damski in moški M. 30902-1 Službe išče Starejša gospa Seli mesta družabnice ali pa spremljevalke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inteligentna in solidna«. 30883-2 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 30874-3 Trg. pomočnica *eWa v delikatesni in špecerijski trgovini, dobi me-•to. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30909-1 Mizar popolnoma zmožen za luZe-nje, barvanje in politiranje pohištva dobi stalno mesto. Ponudbe z navedbo plače na mizarstvo K. Wesiak, Maribor, Cankrajeva ul. 2. 30890-1 Boljše mlajše dekle ta stalno postrežbo bolehne ctarejše dame, iščem. Zgla-sti se ob pol 13. uri, Tehna Mestni trg 25. 30894-1 Predil niški tehnik 28 let star, absolvent tekstilne strokovne šole .večletna praksa v vseh predilni-ških oddelkih, želi preme-niti mesto kot asistent ali delovodja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jugoslovan«. 30907-2 Trgovski pomočnik delikatese, Jpecerije, vinar-ne, išče službo v vseh krajih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna moč«. 30908-2 Gospodična začetnica, z referencami, Kavcije zmožna lSče pisarniške službe. Cenj. ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Pridna ln vestna«. 30694-2 Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Modni salon Fani, Rožna dolina. Cesta XI. 28. 30896-1 Prodajalko Jtvefbano, sprejme v večjem mestu knjigarna in trgovina • šolskimi in pisarniškimi potrebščinami. Ponudbe t točnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prodajalka za knjigarno«. 30453-1 Kuharica dobri, poštena, dobi slui* bo 1. decembra. Naslov v vseh pt jlovaloica> Tutra. 30918-1 Pisarniška uradnica Mariborčanka, ki ima ie nekoliko prakse, dobi služ-bo v Mariboru. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pisarniška uradnica«. 30922-1 Prodajalko »tarejšo, iščem za trafiko — Potrebna kavcija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trafika«. 30917-1 Delo dobi tekačica, slikar in pleskar. Aero, Kolodvorska 18. 30916-1 INSERIRAJ V „JUTRU"! Potniki Agilne potnike na deželi za prodajo redil-nega praška za prašiče — iščemo. Potrebna kavcija 200—400 dinarjev. Mesečni zaslužek najmanj din 800. Na pisma ne odgovarjamo. Zglasiti se osebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30915-5 Prodam Dame! Pozor! Zakaj sive lase? ko si lahko za dio 26. pobarvate sami z neškodljivo berlinsko Omonell-Henna Shampoo barvo, katero dobite v vseh mansab z navo dilom pri glavnem zastopstvu- Ludvik IlerJič. Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shampoo original 250 o * din 20. 29842 6 Božična drevesca okoli 5X00 komadov, fai lične velikosti, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30921-6 Kupim Trgovske stelaže pult ifl register blagajno, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Ma-nufaktura«. 30899-7 Radio Seibt Super radio za razvajenega poslu šalca, S cevni, t okro-81 J, 3 valovne dolžin«, 3800 din pri Ludvik Dei št«u. Ljubljana, Minska oesta U. »M NAJSLAJŠA ln NAJBOLJŠA krepiina pijača je RERMET—VINO CBN IN A IZ FKUaKJC GOBI. Sremski Karlovd — Gostilničarji nudite to Specijallteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovd — Fruška gora. Ujetnika v deželi lam Tako objeta sta stala oče In stn nekaj trenutkov — baš toliko, da je doktor utegnil zašepetati: »Tvoj načrt je Izvrsten, dečko moj. Ko so me vodili semkaj, sem videl, da je zunaj na velikem dvorišču pred sodnim poslopjem vse mrgolelo ljudi. Veliko tempeljsko dvorišče bo zaradi tega najbrže prazno. Morda je radovednost privabila semkaj celo stražarje izpred rova. Torej pogum!« S temi besedami je po-trepljal sina po ramenu in spet pokleknil, na kar se je John še enkrat sklonil čezenj, rekoč: »Zdaj bom Imel kratek nagovor nate; ljudje bodo mislili, da se v njem poslavljam od tebe in ti v najinem tujem jeziku naznanjam strogo obsodbo. Bodi pripravljen, in ko zakličem: »Zdaj!« skoči za menoj, kolikor ti dado noge.« Doktor je prikimal, a John je počasi in slovesno začel svoj govor. _ IIIIM „1,1 J, I Osebni avto boljše znamke, malo rožen, le dobro ohranjen, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s primernim opisom pod »Ekonomičen« na ogl. odd. Jutra. 30449-10 Kapital Hranilne knjižice vrednostne papifjc Kupujemo stalno po naivišjib cenah in proti takoilniemo plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 30897-16 Dvosob. stanovanje komfortno, iščem v centra ta 1. december. Ceni, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toiea Is siguren plačnik«. 90092-21» Pritlično stanovanje čedno, 1 ali 2-sobno (ne periferija) iščem a takoi. Mirna zakooca brez otrok. Vesten plačnik. Ponodbe sa Učiteljsko tiskarno. 30886 21 Sobo odda Kabinet oddam v sredini mesto 1. ali 15. de«. Naslov v vseh poslovalnicah Jata. 30904-23 Sobe išče Prazno sobo s pečjo, prikladno a društveni lokal iUeoM v centra. Ponodbe a navedbo cene pod »Takoj sobo«. 30000-23a Gospodična Ude malo, prijazno sobico do 200 dm v okolici Tyr-leve ceste. Ponodbe na ogl. odd. Jutza pod »Prijazna«. 30888-23* Prazno sobo veltko, solnčno Is rabo, v centra Ljubljane, J čem m 1. sli 13« decembri. Po-ribe m ogl. oddL Jntfs ped »PfotaoM. 30891-23« Sobo popotno oskrbo Mcs pri boljši družini, po možnosti s nemško konventacijo ta dijakinjo višje rimnazite m 13. december. Ponodbe a* ogl. odd. Jstti pod Uto »It 1830«. 90m-23* Prazno sobo --- Bčem v Cilki v Frankopanski sli s« Celovški. Ponudbe na oni. odd Jutra pod »Pritličje«^ __ 3091123 Dopisi Čedna gospodična išče dobro situiranega gospoda. Ponodbe na oglasni odd. Jutra pod šifra »Pri iatdjkM. S0095-J4 Izgubljeno Našlo se jo nalivno pere, kliuči in nekaj gotovine. Dobi se: Goriška 39, ifabljana VII. 30919-28 Glasbila Kupim motor 200 ccm. v dobrem stanj« in prodam kromatičoo harmoniko, krasno. 120 basov, register ali zamenjam, .rect Danici, tog. Bcodoka, Laik* 30070-26 NAROČILA ZA B02IČ katera se morajo iele Ugotoviti, se ie sedaj sprejemajo WEKA MARIBOR — ALEKSANDROVA IS Pri nas najdete praktična darila sa Vate stanovanje. Vse, kar darujete Vatemu stanovanja, ras vose 11 vso vašo družina Lepo pohiStvo is vseh zažel jenih vrst lesa. Moderno pohištvo za kuhinjo, pomivalne mize z email posodo. Dobro tapeciran fotelj ali nad patentiran kauč, na katerem se ugodno sedi in prijetno spi. Posteljnina: perje, puhnate odeje, odeje iz kamelje dlake, volnene odeje Preproge v vseh velikostih in vrstah. Perzijske preproge v najboljših kvalitetah. Izrabite priliko tn kupite tako) OTOMANO, Id stane samo DIN 360.— dokler traja Se stara zaloga prt E. ZAKRAJ&EK, L j u b I Jana, Miklošičeva St Kupim hišo v strogem centra LJubljane, trgovsko ali stanovanj, sko, cena od 1,^00.000 do din 2,000.000. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod iifro »Rentabel«. 30890-20 Gozd 20 lohov po 1 din kv. m 20 km od Liubljane, hiša v Polju 850 kv. m vrta din 68.000. Posestvo 25 km od Ljubljane 27 ha din 130.000. Parcele. Šiška po 50, Koleri ja 60, Bežigrad 150. — Reaiitetna, Gosposvetska 3. 30910-20 Lepe stavbene parcele v neposredni bližini me sta Celja prodam. Pa ninger Glavni trg • — Celje. 30493-20 Stanovanje Stanovanja Trisobno Bežigrad pri gimnaziji, komfortno, 700, več dvosobnih, center 700—900, odda Reaiitetna. Gosposvetska 3. _30909 21 Enosob. stanovanje s kabinetom takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutza. 30920-21 Hnbertus aščl š din «50. vse vrste dežnih plašče v. trenško ov eukenj toplega! >erlls itd nudi oo| >riznanc nizi oenaA PRESKER, Sv Petra & 14. Da je Zakrajškova otomana najboljša dokazujejo ostali tapetnlkl to to odo stare firme — katere nate OTOMANO pridno kopirajo. Kupite si Jo tudi VI — stane samo Din 360.— prt Egon Zakrajšek, tapetništvo • Miklošičeva 23 - tel 48-70. 1NSERIRAJTE V »JUTRU«! ZDRAVITE KOŽNE BOLEZNI! Lttaje, hraste, prišče na obrazu ln telesu, flrclgerje. — Vzemite ie danes DERMOVAL, lonček din 20.—. Želodčne bolečine, napihnjen je, pomanjkanje teka, motnje v prebavi zdravite z MARKOVTMI KAPLJICAMI, ki so preko 100 let preizkušeno zdravilo. Steklenica din 22.—. Znojne noge je treba sdravM s Slquldom; steklenica din 10.—. Lekarna Roje, Zagreb, Gornji grad 5. Nate dobra mama, stara mama, taiča, sestra tn svakinja, gospa ANTONIJA VONDRAČEKOVA v starosti «8 let, po dolgi vedno sapastlla. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 22. novembra 1989 ob 18. url te mrtvatnlee okoliškega pokopališča v Celju. Sveta mata saduinica se bo brala v četrtek 28. novembra 1989 ob pol 7. url zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, Praga, Otovnlee, dne 20. novembra 1939. ANA por. KRACTBERGE&, Ml; VLADIMIR VONDRACEK, sin; dr. ALOJZU KRAUTBERGER, set; EVA, IVA, ANICA, ▼Buklnje — la ostalo sorodstvo. ■•pobov ZAHVALA Vam sorodnikom, prijateljem ln mancem, ki ste nate blago mamo, staro ""flt"1 ln sestro KOVAČ J0SIPIN0 NADUCITELJEVO VDOVO spremil! na njeni zadnji poti, vsem, ki ste jI poklonili cvetje, vsem, ld ste nam izrazili šolal je tn kakorkoli pomagali, se najlskrenejše zahvaljujemo. VIŠNJA GORA, a. novembra 1939. CALUJOd OSTALI JUGOSLAVIJA SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA VODILNA DRU2BA V NAŠI DRŽAVI ZA TRANSPORTNO ZAVAROVANJE PREVZEMA TUDI ZAVAROVANJA VOJNEGA RIZIKA NA MORJU IN PO KOPNEM PO ZELO UGODNIH CENAH PREVZEMA TUDI VSE VRSTE OSTALIH ZAVAROVANJ PO NAJUGODNEJSH1 PREMIJAH IN POGOJIH Ravnateljstvo sa dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova ooota St. U, telefon it 35-71« nadalje podrutnieet Zagreb, Reograd, Sarajevo, Split, Novi Sad, Osljek, Petrovgrad in vsa ostala zastopstva v državi Sokol — Opereta na studenškem sokolskem odru. Agilna studenška odrska družina se vneto pripravlja za otvoritveno predstavo, opereto v treh dejanjih »Tam na gorah«, ki jo je uglasbll znani češki skladatelj Edvard IngriS. Ta opereta je žela v Pragi prodoren uspeh. StudenSka sokolska odrska družina bo s to predstavo svoj sloves nedvomno povzdignila. Sreda, 22. novembra LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki — 12: Po daljnih krajih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Slagerje in pesmi poje g. M. Jelačta, pri klavirju prof. P. ftivic. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: A Adamič: Blaž Kocen, slovenski semljepdsec (poučna igra). — 18 40: Narodna tn državna zavest (Fr. S. Flnž-gar). — 19: Napovedi poročila. — 19.20: Nac. ura: Pomen lesa za slovensko gospodarstvo (g. Drago Potočnik). — 19.40: Objave. — 19.50: Fotografiranje ▼ naravnih barvah (g. Pr. Bajd). — 20: Orgelsk. koncert, msgr. Stanka Premrla. — 20.45: Zbor praških učiteljev (plošče). — 21.15: Plesne pesmice pojeta Jožek tn Ježek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Tamtouraški orkester (A. Krmelj). Beograd 18.05: Celo. — 18.35: KlarvtrSke skladbe. — 19.40: Narodna glasba. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 20: Pravoslavni cerkveni koncert. — 21: Plošče po željah. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Operetni napevi. — 21: Lahka glasba. — 23: Češka glasba. — Sofija 18.45: Zborovsko petje. — 19: Lahka godba. — 20: Petje. — 20.30: Instrumentalna glasba. — 21.30: Lahka godba ln ples. — Dunaj 19: Plošče. — 20.15: Koncert po željah. — 22.50: Lahka glasba. — 24.10: Nočnd koncert. — Berlin 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: SLrnf. glasba. — 24.10: Nočni koncert. Urejuje Davorin fiavJJen. — iadajs m kosam*) »Jutra« Narodno tiskamo d. 4 kot rtsk>rasi» fraa Naše gledališče O B A M A Sreda. 22.: Striček Vanja. Red A. Četrtek, 23.: George Dandin. Premierskl abonma. Petek 24.: zaprto. Sobota, 25.: številka 72. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Nedelja, 26. ob 15.: Emil ta detektivi. Mladinska predstava. Premiera. Izven Oehovljevo Igro »Striček Vanja« bodo igrali drevi za red A Delo. ki je polno oa-stroja, pokaže življenje družine na ruskem vele posestvu, življenjsko dramo posameznikov in n j hovo resigna^djo. Naf ovno vi« go igra Cesar, ostala zasedba je običajna. Režiser Vidmar. Mollerovo delo »George Dandin«, katerega premiera bo Jutri v četrtek za premierskl abonma, pokaže na zabaven, mestoma tragikomičen način usodo meščana Dandina, k; ga vara njegova žena. S pristno mol erovskimi domislicami opremljeno dejanje nudi obenem kritično sliko tedanje dobe. Delo bo zrežiral dr. B. Kreft. Inscenator ing. Pranz. Opozarjamo na premiero učinkovite mladinske igre »Emil in detektivi«, katere avtor je K&stner. (Njegovo delo je tudi »Pikica in Tonček«). Tudi tokrat je onsaj pisatelj na zabaven in izredno napet način z°odbo te mesta. De6ek, ki mu je bil ukraden denar, zasleduje ta ujame s svojimi prijatelji tatu. Prof. Sest, ki je delo zrežiral, Je igro tudfl prevedel in lokalizaral tako da se godi dejanje v Novem mestu in Ljubljani. Na ta način je približaj dejanje naši miMinl, ki bo brezdvoma z velikim zanimanjem sledila dogodkom ki se razvijajo med Emono, na Muzejskem trgu ta te na rarf čnih krajih Ljubljane. Premiera bo v nedeljo popoldne ob 15. uri. OPERA Sreda, 22.: Kjer škrjaoček žvrgoli. Red sreda. Četrtek 23.: Sabska kraljica. Red četrtek. Gostuje Josin Gostič. Petek, 24. ob 15.: NVerther. Dijaška predstava. Gostovanje J os.pa Gostiča. Globoko znižane cene. Sobota, 25.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane vene. Gdč. Jelka IgličOva, ki je sicer članica mariborskega gledališča, je v naši vpriszo-rttvi Leharjeve operete »Kjer škijanček žvrgoli« pokazala toliko smisla za prikupno, naravno igro ln toliko glasnovne topline, da je bila pri vseh predstavah deležna največ le pozornosti to Izrednega uspeha. Zato po->ovno opozarjamo na njeno nocojšnjo gostovanje. Predstava bo za red sreda. Jutri la v petek popoldne bo gostoval prvak zagrebške opere, naš odlični pevec g. J. Gostič, ld bo nastopil Jutri s Kogojevo. Heybak>vo, Sokovo, Jankom, Be-tettom in Dolničarjem v monumentalni Gotdmarkovi operi »Sabska kraljica«, v petkovi popoldanski dijaški predstavi Mae-senetovega »Wertherja« pa s Kogejevo, Ribičevo, Zupanom, Dolnlčarjem, Sladoljevim in Perkom. Opozarjamo na obe gostovanji, posebno pa te na >Wertherja«. kjer bo ga. Kogejeva prvič nastopila kot Lota Za petkovo dijaško predstavo veljajo znižane cene od 18 din navzdol. MARIBORSKO OLEDALTŠCE Sreda, 21.: zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 22.: Neopravičena ura. Red B. Mariborska opera pričenja svojo letošnjo senmo s vprizorltvijo najznamenitejše Sa-vtoowe opere »Lepa Vida«. Pod vodstvom kapelnlka Hercoga in v Skrbnškovi režiji pride ta slovenska opera prvič na oder mariborskega gledališča. Dejan ie te opere je deloma sestavljeno po Jurčičevem romanu, ni pa Istovetno s Cankarjevo dramo »Lepa Vldac. CELJSKO GLEDALIŠČE 22.: Neopravičena ura. OMtovanJo mariborskega gledališča. Aleji Novak. — Vst t Ljubljani. Naši kraji in ljudje Mezde rudarjev in porast draginje Sklepi konference predstavnikov rudarjev in rudarskega odseka DZ Ljubljana, 21. novembra Kakor smo že poročali je bila v ponedeljek pri Delavski zbornici konferenca predstavnikov vseb rudarskih strokovnih organizacij ter članov zborničnega rudarskega odseka, ki je razmotr.vala položaj rudarjev z ozirom na občuten porast draginje ter sklepala o akciji za prilagoditev mezd naraščanju draginje. Konference so se udeležili tudi zastopniki rudarskega glavarstva poteg predstavnikov vseh štir.h rudarskih organizacij, H. rudarske zadruge, zveze strojnikov in članov rudarskega odseka. Zborovale! so ugotovili, da so se cene živil zvišale za nad 10 odstotkov in da se poleg kolonialnega blaga draži tudi manufak-tura in obutev. Po tej soglasni ugotovitvi so bali takoj sprejeti tudi naslednji zaključki: Na podlagi člena 26 kolektivne pogodbe za TPD naj se zahteva nujno sklicanje pogajanj za prilagoditev mezd naraščajoči draginji in sicer naknadno s 1. novembrom 1939. Ob priliki pogajanj naj se ugotovi podlaga za ugotavljanje porasta draginje te zahteva za primer nadaljnih draginjskih sprememb avtomatično prilagoditev mezd. Pri banski upravi naj se pospeši sklicanje ankete predstavnikov delodajalskih in delojemalskih zbornic, ki naj sklepa o ob- veznem avtomatičnem zvišanju plač za primer porasta dragnje pri vseh delodajalcih brez razlike. Ker velja za državne rudnike še vedno enotna delovna pogodba, naj ukrene DZ vse potrebno, da se tudi za rudarje državnih rudnikov zvišajo plače odgovarjajoče draginji. Prav posebno so zaradi porasta draginje prizadeti upokojeni rudarji, ker njih pokojnine že mrej niso zadoščale za skromno preživljanje. Pokrene naj se nujno akcija za priznanje posebnih draginjskih doklad k pokojninam in rentam. Predstavniki strokovnih organizacij so stavili še predloge o potrebi priznanja rodbinskih doklad, da se reši družine s številnimi otroki pred propadom, dalje spremembi sedaj veljavnih minimalnih mezd povrnitvi odtegljajev po 10 din dnevno, ki so jih delodajalci neupravičeno odtegnili na orožne vaje vpoklicanim rudarjem, in uvedbi plačanih dopustov za rudarsko delav- stv 3. Tudi tem predlogom bo posvetila DZ vso pažnjo, takoj pa je pristopila k izvajanju sklepov glede prilagoditve mezd naraščajoči draginji in upa, da bo to vprašanje še ta mesec zadovoljivo rešeno. Samoizobrazba gospodinjskih pomočnic Obširni delovni načrt Zveze gospodinjskih pomočnic v Ljubljani za letošnje zimske mesece Ljubljana, 2L nov. Marsikoga, predvsem pa gospodinje in goerpodinjske pomočnice, bo zanimalo, kakšno je življenje v notranjem poslovanju te stanovske organizacije, ki si tako dolgo ni mogla priboriti priznanje in jo marsikje še danes odklanjajo. Organizirana služkinja — kakšna ostra kritika je padala in še pada od vsepovsod na njo! Gospodinja, ki omejuje razvoj mladega človeka in mu utesnjuje osebno svobodo, ima skrajno ozko obzorje in zastarele na-xore. Danes je mlada gospodinjska pomočnica spričo izboljšanja šolskih razmer napredovala v splošni izobrazbi, zaito stopa z jasnejšim in zavestnejšim pogledom v svet. S tem je pač treba računati in se zavedati, da je doba zasužnjenega človeka, tudi v najožjem družinskem življenju, minila. Tisti, ki hočejo vzgajati gospodinjsko pomočnico kot pripadnico poseb-neg-a stanu, morajo dati poseben poudarek na vzgojo notranjega človeka, na srčno omiko, da bo dekle, ki nastopi službo pri novi družini, zavzelo tisti pravilni življenjski odnos, ki je za sožitje z družinskimi člani nujno potreben. Poleg rednih poslov v društvenem zavetišču. prenočišču, posredovalnici ji uredništvu lista, namerava izvesti Zveza Še nekaj koristnih načrtov. V nedeljskem shajališču v Delavski zbornici, kjer se zb rajo dekleta ob nedeljskih popoldnevih ter ob praznikih, se bodo to zimo vršila tudi poučna predavanja. 2e doslej so se prijavili predavatelji: ga. Kroftova, dr. Meri jalova, šifrarjeva in Zemljanova ter gg. dr. Alujevič, dr. Kovič in šorn. — V prostor h Zveze v Wolfovi ulici št. 10. in v Delavski zbornici pa se bodo vršili tečaji kuhanja, za začetnice za splošno kuho, nadaljevalni tečaji za boljšo ku- ho, specialni tečaji (priprave sendVičev, drobnega peciva, raznih solat, dietetič-nih jedil), tečaji za kuho na plin in na električnem štedilniku. Otvorili se bodo šivalni tečaji, dopoldanski, popoldanski ln večerni ob delavnikih, ter posebej nedeljski, vsak po skupno 120 ur, za brezposelne ln uslužfoene pomočnice. Vršil se bo tudi šestmesečni celodnevni šivalski tečaj s prenočiščem in prehrano ali brez oskrbnine po dogovoru. Za pouk jezikov se pripravljajo tečaji lz slovenščine, srbohrvaščine, češčine, nemščine, francoščine in angleščine. Poleg teh se bodo vršili tudi tečaji za splošno omEko in izobrazbo: za petje, ples, lepo vedenje in si. Prijave sprejema in pojasnila daje ženca preiščejo psihiatri. Razprava je bila zaradi tega odgodena. • »Pečenko smo pojedli, glave vračamo.« V okolici Varažd na so v zadnjih tednih na delu predrzni tatovi puranov in kokoši. Samo v vasi štefancu je bilo izvršenih v treh tednih okrog 50 tatvin. Nekemu posestniku so nedavno odnesli 50 puranov n kokoši. Tretjo noč so se vrnili a niso ničesar odnesli, marveč so preko dvorišča razobesili vrv, na kateri je viselo okrog 30 glav puranov ter listek z nap som: Pečenko smo pojedli, glave vračamo! Da bi se obranili predrznih »kokošarjev«. so va-ščani sami organizirali straže. Iz LJubljane u— Ljudska univerza. V sredo i2. t. m bo predaval univ orof. g. dr. Evgen Spek torski Tema: Sodobna mitologija Preda vanje bo v mali dvorani Filharm m je na Kongresnem trgu (Kino Matica), vsakokrat ob 20. uri. Vstopnine nt u— Tečaj Splošnega ženskega društva »Vzgoja matere« se prične v četrtek 23 t m. ob 20. na ženski realn gimnaziji Bleiweisova cesta Predaval bo priljubljeni govornik strokovnjak dr Franta Mls o snovi Uspeh in neuspeh °troka v družini in v šoli. Vsakdo dobrodošel! MIKLAVŽEVO darilc n?«t ta) sicer: 1 punčka 1 zibelka. 1 steklenička t dudko 1 sesalka. 1 ropotulca. 1 muzikal rleareta i srce 1 strelec — zabavna tgra za mladr m staro, t zapestnica. 1 sirena. Vplača 1te na ček rač St 132«* aH poSijit* v znamkan na naš naslov Din 24.- nakai Vam kot paket odnosi Temo darilo oa Va.c naslovi FOTOAPARATE — FILME plošče brez vsakega povlSka vse dotle -iokler traja stara zsloga. pri Fcto Touristu Lojze Snractf LJUBLJANA, ALEKSANDROVA & u— Enrico Mainardl je eden izmed onit velikih priznanih umetnikov, katerega 'e! tta umetnost na mah pridobi poslušale* Mainardl Je umetnik Izredne muzikalnost 'n prefinjene glasbene kulture ter je kof vsem * 'inčnlm zahtevam na svojem InStn. mentu. ki ga obvlada mojstrsko. Je pa tudi odličen Interpret vaeh skladateljev. Id sr oisali svoja dela za čelo. Na koncertu do spremljala priznana pianistka. Izredna njegova pomočnica ga. Ada Colleoni Mai nardi. Prepr čani smo da vlada za koncer Mainardija v Ljubljani veliko zaniman" saj so čePstični koncerti v našem mes' precej redki. Izvajal bo dela Tarti^ Bacha, Schumana. Rossellinlja in Casei ter dve svoji skladbi. Proda 1a vstopnic knjigarni Glasbene Matice. Začetek v pe tek ob 20. (—) FRIZERSKI TEČAJ Obveščamo vse interesente, da otvarjamo <*8 t. m frizerski tečaj. Prijave sprejema mo vsak dan od pol 1. do pol 2. in zvečer od pol 8. do pol 9 v pisarni Saveza brivskih in vlasuijarskih pomočnika — Ljubliana Delavska zbornica. ODBOR. Drevi bo krstna predstava Mrakove tragedije »Stari Rimljan«. Ker je zanimanje za to ielo med našo javnostjo Izredno se obeta vsem posetnikom tega večera vsekakor ntmlv dogodek. Do^ej je ime) Mrak krstne predstave svojih del v celjskem Mestnem gledališču. Opozarjamo občinstvo. naj si preskrbi vstopnice čez dan od 10 do 13. tn od 15. do 17. pri blagajni v veži Delavske zbornice. u— Tvrdka K. soss. Mestni trg Vas vljudno vabi v nedeljo 26. t. m. oa razstavo. (—) »Tomlris« Prav tako zanimiva drama, pesnitev ln tragedija obenem, so »Mojstri« Rače Stojanova, ki so jo že vprizorili v Beogradu. Pisec sklepa: To so drame, ki imajo bolgarski vonj, in le-ta nI nič manjši kakor diSava našega rožnega olja. Id je po nos bolgarske dežele. . . Videl sem « Sa rajevu komedijo Jordana Jovkova »Borja na« ln sem bil ponosen, da sem Bolgar; to mi je navdihnilo misli o uspešnem prodiranju naSe drame v tujino«. — Narodno gledališče v Sofiji bo v kratkem uprizorilo tri bolgarske novitete. Prva bo Igra znamenitega pesnika Kirila Hristova »Iznaj-dltelj«. Je to prvo dramatako delo velikega poeta po njegovi dolgoletni odsotnosti lz Bolgarije. Druga domaČa krstna predstava bo v verzih spisana drama Slavča Krasin-skega »Orli«, M obravnava epizodo lz aprilske vstaje leta 1876 Tretja drama je delo Nikolaja Ikonomova. Imenuje se »Kan Tar-tar« ln se dogaja v dobi prvega bolgarskega kraljestva. — V »La Parole Bulgare« tudi čltamo, da je režiser drame dr. Branko Ga-vela preko uprave zagrebškega gledališča povabil v gostovanje na zagrebškem odru prvaka sofijske drame Vladimirja Trenda-crllova in Pet jo Overganovo. Gostovala bosta v Shakespearovi »Zimski pravljici«. MauHee Renard umrl. Kakor poročajo lz Pariza, je umrl francoski pisatelj Maurice Renard. Spadal je v vrsto pscev fantastičnih in utopističnlh romanov in so ga nekateri primerjan z We»lsom. Prav kakor nekoč Jules Verne, se je tudi Maurice Renard dal inapir rati po znanstvenih podmenah ln je na tej osnovi zgradil fantastične zgodbe, vendar pa tih tu in tam prodrl z globokimi mislimi. Ns B. A. Pola spominja v svojih najboljših romanih »Le Docteur Lerne sous Dieu« ln »Le Voyage ImmobHe«. Tej zvrst! iw"nov in povest' sta Izmed Pran - ~?»v r -i.v Renard ln Ros ny dala znatno višino. Kino Union, teL 22*21 danes premiera velike ljubavne drame f lam jeni cvet z lepo Dunajčanko LUISO RAINER v glavni vlogi. Ob 16., 19. in 21.15 uri I Ker je še vedno veliko zanimanje za film ga predvajamo še danes. Mladini izpod 16. leta je film prepovedan. ij-nj spo.o_a vsem gg. kolegxa, ca se pi.uno rečna predavanja v aruš.vu. Vršila se bodo vsak zaonji peiek v mesecu ob 18.15 v predavalnici žensKe bol-n ce v Ljubljani. V petek 24. t. m. demonstrirajo zan.mlve primere bo'n kov gg. dr. J Demšar, dr. Baje dr. Brand-stetter ln dr. Pe^šič Vabljeni vsi gg. ko-iegi m mediclnci. Kavarna »CENTFAL« DANES V SREDO ODPRTO VSO NOC. PRVOVRSTNE PJEVACICE. Ljub joi.ska sadjarska in vi tnarska podružnica ima svoje redno predavanje drevi ob 19. v kemijski dvoran: na l. drž realni gimnaziji (realk ) v Vegovi ulici Predaval bo g nadzornik Josip štrekelj e »Jesenskem delu pri sadnem drevju« Pc predavanju bo lahko dobil vsakdo na vprašanje strokoven odgovor. Vstop prost Cla ni in gostje vabljeni u— Za ušnica za g°spo Hodvigo DHrl-chovo bo jutri v četrtek ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega oznan enja. lo nekol ko bolje Spričo tega bodo morali seuaj naši kmetovalc kupiti semenski krompir iz Gra-ca kjer ga ponujajo za ceno i.6u uin. Lalikj bi si naoavili ludl holandski semenski kiompir, le bi pa prišel na 3.40 din kg. G-aJti semenski k- cun-pir se bo procajaJ po 2 din.f holandski pa bi se moral pcocajsti v_tevži iežj£ke i_0vk° no 5 o:n a — Številne aretacije. Policija je zaslišala več oseb. ki jih je potem oddala v tukajšnje sodne zapore. Vseh aretirancev je 7, med njimi sta tudi dva obrtnika. a — Tastu za£gai hišo. Mali kazenski senat je obsodil 28 letnega brezposelnega hotelskega siugo Josipa Weisa na 4 leta in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. ker je 11 marca t l zažgal svojemu tastu Josipu Ltmpretu v Grdini p*- Siopercan domačijo razen tega posestniku Antonu Novaku gospoJ^Vko pc<-'opje. a — Krvav »ncident. 40 letni tesarski p^m^čnik Karo! S. je prišel nekoliko vinjen na delo Uslužben je v Hutterjevi tekstilni tvomici. Ko so mu rekli, da bi bilo najbolje, ako gre domov, je Karol S. segel po kladivu, težkem pol kg, in ga za- NOVOST Otvoritev modernega frizerskega salona za dame In gospode na vogalu Stritarjeve in Lingarjeve ulice 1. Cenj. občinstvu se vljudno priporoča FRANK IVAN, friz salon za dame in gospode LJUBLJANA. u— častitljiv jubilej. Mož, ki ga pozna-jo vsi, nekdaj v Tistu in okonei bivajoči rojaki, slavi danes med nami še čil in zdrav svojo 80-letnico. To je g. Franc 4mf, ki je s sv«>jc raznoliko življenjsko potjo izpričal žilav - monarhije. Po rodu je iz Kronovega pn Novem mestu, udejstvoval pa se je Kot organ st tn učitelj petja v Rajhenburgu kar ni tako daleč ko pa je dovršil vojaško službovanje, je potoval kot finančni uslužbenec iz kraja v Kraj ln je bil dolga leta v Trstu in Sežani, kjer e imel j^zn-je tele priljubljeno m dooro ibiskano gostimo a po dolg h letih, ko •e mu je Trst z okolico tako priljubil, da u želel vedno tam ostati v krogu mnogih prijateljev, je moral spet nazaj od koder je pr^šei V Jugoslaviji prebiva že od L 1924. m se zdaj v Ljubljan. veseli zdrave, Mle staeosti katero naj bi mu usoda po-rt.jsaia lc sKrajnin meja U— JNAD Jugoslavija. Drevi A 20. v posvetovalnici seja centralnega odbora. Tajnik L Iz Maribora a— SoKoi M»nbOi matica priredi, kart or vsako leto tako tudi letos na predvečer praznika zedinjenja dne 30. nov. t. m. v Sokolskem lomu svojo telovadno akademijo, pri kateri bodo sodelovali vsi od-JelkL a— Pogreb odvetnika dr. M. Stajn««. Množica pogiebcev je pospremila nenadno umrlega dr. M. Stajnka na njegovi poslednji poti Poleg globoko užaloščenih svojcev so bili v mrtvaškem spre /odu številni pokojnikovi stanovski tovarišfi, sodniki in člani naše mariborske »prleške republike«. Med drugim so se udeležili pogreba tudi bivši predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Fr. Ziher, sedanji predsednik dr. Hudnik šef državnega tožilstva dr. M. Zorjan m bivši župan dr. Franjo Llpold. ki je spregovoril ob pokojnikovem grobu prisrčne, tople občutene besede v imenu odvetniške zbornice v Ljubljani. Ohran'.mo aepozabnemu dr. M. Stajnku trajen in svetal spomini ar— Iz Studencev. V naši studea«kl ujudski univerzi bo predaval jutri v četrtek g. Jaroslav Dolar o temi »Umetnost ln ljudstvo«. Predavanje spremljajo poučne slike Vstop je prost. ar— Kulturne novice, v petek 24. t aa bo predaval v Ljudski univerzi znameniti zgodovinar univ. prof. dr. Lj. Haupt-man lz Zagieba o temi »Revolucija ln militarizem«. V kratkem Oo v marib. gledališču prvič uprizorjena opera Rlsta Sa vina »Lepa Vida«, ki je ena najboljših slovenskih oper. ar- Maribor v L draginjsid razred. Iz-edhe iraginjske prilike v obmejnem Mariboru. ki se iz dneva v dan zelo stopnjujejo, ao napotile vodilne ljudi razn h mariborskih strokovnh in stanovskih organizacij. da so se pričeli bavitl s organ za-cijo akcije katere cilj naj hI aila uvrstitev Maribora v prvi draginjsid razred Spričo specialnih pri) k v našem < bmej-nem mestu Marbor to v polni meri zasluži! ar— Mleko po tri d*n. Med okol»Sklm< kmetovalci je v teku akdja. da se zviša cena mleku, ki ga prodajajo sedaj po dva din liter na tri din To svojo odločitev, ki paše ni dokončna, utemeljujejo kakor je bilo razbrati na nedeljskem sestanku, a pomanjkanjem krme in nujno potrebo nabave krepkih krmil, ki pa so zelo draga Zvišanje cene mleku naj bi bil neke vrste dodatek za krepka krmila. Te dni bo posebna anketa zastopnikov kmetovalcev n zastopnic marb gospodinj ter razn'h kortzumentsk h krogov. Na tej anketi hočejo zastopniki kmetovalcev urediti to zadevo sporazumno s predstavniki k tizu-mentov, ki bodo gotovo navajali svoje pomisleke. a— Prvi snegec je pričel na rahlo na-letavati v noči na torek. Proti poldnevu je naletavanje že močno pojenjala a— Semen ki krOuipu iz (in doa. V vrstah obmejnih kmetova!cev zelo tožijo zaradi pomanjkanja semenskega kromprja. Spomladi je bila namreč Izredna moča sledila je bolezen gomolj se je posušil. Posledica Je bila, da so se tri petine krompirji posušile, kc-naj dve petini sta ofNro-Mi. Tako Je celo naše Dra sko po-IJe, U Jovajfe sicer ogromna kottiae , krompirja, ostalo letos brez semenskega krompirja Le v konjižkem okolišu je bl-gnal inž Miru Vodebu v glavo. Inž Vodeb je dobil take poškodbe, da so ga morali prepeljati v dr. Cerničev sanatorij. Znanemu in odličnemu mariborskemu športniku želimo čim prejšnje okrevanje. a — 100 litrov vina v Dravo. Finančni organi so odkrili v neki kleti v magdalen-skem mestnem okraju pravcato skladišče vina. ki so ga zaplenili, ker je bilo v mesto viihotapljeno Na podlagi ugotovitev analize so 400 litrov pokvarjenega vina izlili v Dravo Poslednjo besedo bodo imeli sodniki. a — Razdejanje. Dobro razpoloženi vinjeni fantje so se v Papeževi gostilni na j Pobrežju hudo spoprijeli. Po zraku so frčali kozarci, steklenice in drugi predmeti gostilniškega inventarja. Gostilničar ima precejšnjo škodo. V zvezi s tem razdeja-ljem sc neKcUJi mladeniči ovadeni državnemu tožflr^vu. Iz Celja e— Opozorilo staršem v Celju. Za teritorij mestne občine celice bo v statistične svrhe popis vseh do 16 let st^r h otrok s posebnimi popisnimi polarni, ki bodo te dni razdeljene roditeljem. Zaradi pravilne in točne izpolnitve teh pol b^ v četrtek 23 t. m ob 18.30 po?eban roditeljski sestanek v I. nadstropju I. drž deške narodne šole v Celju. Roditelji in skrbniki, ki Imajo otroke, ki prihaiaio v poštev za popis, so vabljeni, da se udeležijo tega sestanka. e— Zaključno predavanje v ciklu pedagoških predavanj ljudskega vseuč lišča bo drevi ob 20. v risalnici meščanske šole. Predavala bo prof. Anica Cernejeva o temi »Kako vzsoj'mo deklice za živlie-nje«. Udeležite se tega predavanja v čim večjem številu! e— Uprizoritev »Neopravičene ure«. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo drevi ob 20. v Mestnem gledališču v Celju Bekeffijevo učinkovito veseloigro v šestih slikah »Neopravičena ura« v rež;ji g. Jožeta Koviča in dobri zasedbi Predstava je za abonma. Neab'-nenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. e— Celjski mestni svet bo imel v petek 24. t m. ob 18.30 redno sejo Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Sejem na Teharju. V petek 24. t. m. bo na Teharju pri Celju živinski in kra-marski sejem. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t m v evidenci 283 brezposelnih (194 moških in 89 žensk) nas*->o r> škodovala no vratu in tilniku Oddali so jo v celjsko bolni?čnloo. e— Srečke ra TTT nt^ dr? rarr^dne VtferHe ao rr:s^?le Ob^oV;e. čimprej v podružnici »Jutra« v Celjul Iz Zkvllanfa m lejeli MEDVODE. »Jutro« je že pred nekaj dnevi poročalo o znani, privlačni veselo gri »Pri te^em konjaku«, ki se uprizori v našem Sokolskem domu v korist podružnice Jadranske straže. Pri navedbi datuma ae Je pa pripetila neljuba pomota. Navedena pr redltev ae vrši pod nazivom »Jadranski dan« v nedeljo, 26. t. ra. ob 4. popoldne, cisti donos prirertve 1e določen v korist "evnlm ln boleha- • -i- ^ 1lh Jadran. ska straža pošlje .sako Mo na morie v svrho okrepit**