jatranja tadaja. 394. Jtevlim. V UnblJanl. v nMello, dne 13. novembra 1910. Ceoa 4 vinar|e> Letnlk Xllll. Jatranim Udala ▼ L|«bl|amft: v»e leto...............K 12*— pol leta................f 6*— cetrt leta...............» 3*— na mesec...............»• 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uredništvo: Knaflovi nlica št 5, (v prUlićji levo), teleUi it S4. Izhaja vsak dan zjotraj. Posamtua itevilka 4 viurltn Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri veĆJuttni inserd)! po dogovoru. Na pismena nar oči 1 a brez istodobne vposlatve naročnlae se ne ozira. Jutr&al* Izdaja po posti *a Avfttro-Ogrsko: vse leto...............K 18*— pol leta...............„ 9*— *etrt leta................, 4 50 na mesec...............„ 1'bO Za inozemstvo ćelo leto.........„28 — Usrtvaištvo: Kultova šlica 5, (spodaj, dvorište Ict#), tetefoa ftttt. Najnovejže vesti. — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu •„ Elsner imenovan za predsednika ljub!janske*ca deželne&a sodišča. F. — Gradec, 13. novembra. V tiikajnjšnjih in formiranih krogih se zatrjuje, da je višje - sodu i svetuik Elsner pri graškom nadsodisiu imenovan za predsednika ljubljanskoga dežt Inega sodišča. V današnji »Wie-nor Zeitunj*:« bo to imenovanje oficijelno razglašeno. Iz delegaeijskega zasedanja. S. — Dunaj, 13. novembra. Včeraj šna plenarna seja avstrijskih de-legaeij je bila zelo zaniiniva, ker se je v njej obširno govorilo o bosansko-hercegovskem gospodarske ni, socijal-nem, kulturelnem in državnoprav-nem razmerju. Tuđi vprašanje želez-niških zvez z Bosno se je obširno ob-ravnavalo in delegati so soglašali v tem, da je danes Bosna glede prometnih zvez takorekoč popolnoma za-prta, od vsega sveta locena dežela. Razumljivo je, da so bile pri tej priliki izrečene tuđi povsem opravi-čene zahteve, kaj da je neki s toli potrebno železniško zvezo z Dalmacijo. Kakor se je prav umestno izrazil delegat grof Latour, je skoraj več upanja, da bo prej dograjena železni-ea na Rt dobre nade, kakor pa že toli premlevane dalmatinske železniške zveze. Skoraj pri vseh delegatih je vzbudila senzacijo izjava ministrske-ga predsednika barona Bienertha, da se sedaj naenkrat zopet zanima ogr-ska vlada za železniški projekt skozi Liko. Avstrijska vlada bo baje po Bienerthovem zatrdilu delovala z vso silo na to, da se ta projekt čim prej udejstvi. Iz tega postopanja vlade pa skoraj izhaja, da se pri nas propagira en železniški projekt tako dolgo, da postane aktualen, takoj nato pa se ga pusti pasti in se prične s propagiranjem drugega projekta. Lika, Una in zopet Lika, to je delo naše vlade in iz tega se da sklepati, da najvažnejša stran ćele zadeve dalmatinskih že-ležniških zvez ne bo še tako hitro re-šena. Delegat dr. Šusteršič se je včeraj pečal zlasti s takimi zadevami, ki so * jih drugi že zdavno umaknili, ker so druga vprašanja aktualnejša. Prije-mal je skupnega ministra Bnriana radi znane afere bosanske agrarne banke ter znova predlagal resolncijo, katero je že svoj čas stavil v avstrij-skein državnem zboru grof Morsev, ki je bila v poslanički zbornici tuđi soglasno sprejeta in v kateri se je izrekla Burianu nezaiipnica. Vsled te, ■ tedaj sprejete revolucije, se je potem vlada odločila svoje stališče glede agrarne banke Kpremeniti. Podala je o bosanskem saboru zakonsko pred-logo o fakultativnem odktipn kmetov in statuirala pri odkupu posredovanje z državnim i sredstvi, ne pa potom privatnih bank. Ćela stvar je potem tuđi prišla pred pravi forum, to je pred bosanski sabor, brez katerega dovoljenja je sploh vsako nadaljnje postopanje vlade izključeno, Slovanski delegati obsojajo vce-rajšnje dr. fiusteršičevo postopanje in soglašajo v tem, da bo ta dr. Šuster-sieeva resolucija še ćelo poslabšala razmere v Bosni. Dr. Šusteršič se je izpostavil veliki nevarnosti. Resolucija bo namreč sedaj propatila, ker bodo Nemci in Poljak i glasovali proti njej. Za rosolucijo bodo glasovali le ostali Slovani, kar bo imelo zopot značaj osebne demonstracije proti Burianu, v stvari sami pa bo skrajno škodljiva. Slovanski delegati so sicer na dr. Šusteršičevo zahtevo resolncijo podpirali, toda včeraj so že očitno izražali svojo nevoljo nad dr. Šusteršičevim korakom, ker so si v svesti, da bo ta dobri stvari le ško-dovala. Dr. Šusteršič je včeraj oči vidno podal svojo resolueijo radi tega, da se ohrani v pozi skrajnega opozicijonal-ea. kar mu pa sicer že nihče već ne verjame. Profesor Masaryk je tuđi včeraj govori 1. Izjavil je pred vsern, da on ni poslal toli citiranega brzojava v ruski list »Rieč«, temveč le brzojavno poročilo svojemu prijatelju Miljukovu, v katerem poročilu mu naznanja, da hoče dokazati Forga-ehovo krivdo. Brzojav, ki ga prinaša »Rieč«, je prišel tja morda vsled in-diskricije ter nikakor ne odgovarja vsebini njegovega Miljukuvu posla-nega brzojava. Z grofom Aehrentha-lom, ki ni navzoč, ne mara polimizi-rati. Iz javi ja samo, da njegov včeraj-šni odgovor na stavljeno mu vpraša-nje nikakor ne zadošča. Delegat N e m e c se peča nato s pravnimi razmerami v Bosni ter se pritožuje zlasti nad brezpravnostjo bosanskih delavcev. Delegat R e n n er predlaga, naj se izvoli preiskovalna komisija o znani aferi Biševie-Axinann, v kateri je Airnann pripomogel Biševiću do velikih gtrtdov v Bosni in s katero afero je bi i Aimann močno kompromitiran. Tuđi glede odkupa kmetov se je v vecerajšni delegacijski seji pre-cej govorilo. Većina delegatov se je strinjala z nazorom, da je treba izvesti fakultativni odkup. Le profesor Masarvk in socijalni demokrati so se toplo zavzemali za obligatorieno rešitev kmečkega vprašanja. Prof. Masaryk je stavil tuđi to-zadevno reKolucijo. Po prof. Masarvkovem govoru je bila včerajšnja seja končana. Pri-ha te vesti kot popolnoma neutemeljene odločno zanika. G. — Praga, 13. novembra. Pri-hodnjo sredo imajo Mladočehi, češki radikalci, češki agrarei in končno tuđi zveza čeških deželnih poslancev zborovanje, v katerem se bo definitivno odločilo, ali naj se spravna po-gajanja sploh še nadaljujejo ali pa opuste. G. — Praga, 13. novembra. Situacija glede češko-nemške sprave se je včeraj sodila precej pesimistično. Na vseh straneh vlada velika nervoz-nost in bati se je, da morda ćela stvar, še predno se resi, zaspi. Koroški deželni zbor zaključen. B, — Celovec, 13. novembra. Koroški deželni zbor je bil danes zaključen. Deželni glavar, grof Eiehelburg-Labia, in voditelj nemških nacijonal-cev, vitez Metnitz, sta hvalila dežel-nega predsednika Heina, v katerega da ima koroški deželni zbor veliko zaupanje, ter ga prosila, da naj še ostane na svojem mestu. Hein se je izgovarjal, da je jako slabega zdrav-ja, da pa bo vseeno skušal ostati deželni predsednik še toliko časa, dok-ler mu bo mogoče. Italijanski dijaki in i talijansko vse-učiliško vprasanje. G. — Dunaj, 13. novembra. V pe-iek zvečer so imeli italijanski dijaki zborovanje o italijanskeni vseučili-škem vprašanju. Poročevalec j»» po ročal, da je intervenira I državni jh> slanet* B u g a t t o pri ministrskein predsedniku baronu Bienerthu in na-učnem ministru grofu Stiirkhgu in da sta mu oba o-bljubila, da je stališče xlade v žude vi italijanskega vseuči-liškega vprašanja neispremenjeno. Vladna predloga o italijanski pravni fakulteti ostane v proraennskem od« seku in se bo ta ni kaj razprava o njej nadaljevala, kakor hitro se driavni zbor sestane. — ZlH»rovalci so vzeli to poročilo na znanje ter soglnsno sklenili, začeti z novo agitacijo zit i talijansko vseučilišče. — Včeraj se je podala posebna deputacija itali-janskega študentstva k rektorju ter ga prosila, naj podpira italijan-sko stremljenje po italijanekem vse-učiliščn. Deputacija se je rektorju tndi pritoževala nad discipliniranjem italijanskih dijakov, ki so bili obso-jeni radi znanih izgTedov na dnnaj-skem vseučili&cu, pri k.nterih se je streljalo. Končno so protestirali tuđi proti temu, da je na dunajski uni-verzi inskribiran zloglasni agent-pro-vocateur Na»tić. Rektor se je v splo<&-nem zadovoljivo izrazil Rlede itali- jan^kih zahtev, glede Nustiča pa je bil jako začuđen, da je ta na dunajski uriiverzi inskribiran, o cimer mu dosedaj sploh ničesar znanega ni liilo. I'voz arp:enog"odba z Avstrijo. Zboljšane razmere med Avstrijo in Kusijo. A. — Pt^trojjrad, 13. novembra. V političnih krogih se že danes resno zatrjuje, da priđe upravitelj ruskega zunanjega ministrstva Sasonov po-zimi na Dunaj in da se s tem uve-dejo zopet boljše razniere med Avstrijo in Rusijo. Pri povedu je se, da bi bila konsekvenca takega novoga 1 prijateljstva ta. da bi avstrijski prest olonaslednik Franc Ferdinand obis-kal Petrograd. Tolstoj iz^inil. A. — Varšava, 13. novembra. Kakor smo že v večernem listu poro-(iili, je neiiadoTiia izprinil ^rrof Tolstoj iz sv<>jega ]M>sestva na Jasni Poljani, la vest se seotrjuje. V četrtek zjutraj se je namreč Lev jrrof Tolstoj natihoma odpeljal s svojim (lomačim zdravnikom iz Jasne Poljane in od trga časa se še ni jhht-liil sem in o njem ni nohenega glasu. A. — Petro^rad, 13. noveml>ru. Tolstoj je pisal na svojo soprogo pismo, v katerem pravi, da ne more ves živeti v lnksusu, ki ga je užival na Jasni Poljani in da se kot star človek l>oče skriti v šamot o ter t tik ni počn-kati smrti. Svojo soprogo prosi, naj ne izslednje njegovoga ;-edanjega bi-vališča. Tuđi nnj skrbi za to, da o tem ničesar ne izve javnost. A. — Petrograd, 13. novembra. Iz Tula se f>oroča, ett*k zborovanjo katoliške kmetske zveze. Sprejota je bila resolucija proti državnem u po-8lancu vitezu Pantzu kot rušitelju kršćansko - socijalne sloge. F. — Dunaj, 13. novembra. Nižje-avstrijska kmetska zveza je včeraj pofilanca Kemetterja, ki je prijatelj viteza Pantza in podpira njegova stremljenja, iz kmetske zveze izklju-čila. Raspnš£en obein&ki svet. S. — Trident, 13. novembra. Tu-kajšnji obcinski svet je bil razpu« 6čen. Naši klerikalci in politika grofa Aehrenthala. Vse evropsko časopisje razprav-Ija o senzaeijonalnih razkritjih profesor ja dr. Masaryka v delegacijah in vse evropsko javno mnenje so-glaša v sodbi, da bi moral minister grof Aehrenthnl v vsaki drugi drža-\i pod pezo takih razkritij takoj iz-vajati konsekvenee ter odstopiti. Tuđi v Avstriji si je vse neodvisno časopisje — tuđi nemško — edino v tem, da je politika grofa Aehrenthala vsled Masarvkovih razkritij tlo kosti kompromitirana in da je do-živela zlasti z oziroin na »Jugoslovu-i>e in sosedno kraljevino Srbijo strahovit poraz. Listi, ki stoje v najožjih stikih z voditelji avstro-ogrske |K>liti'ke, ali docela molče o aferi ali pa skušajo z brezpaineinhnhni frazami grofa Aehrenthala oprati, stvar samo pa kolikor mogoee omalovažiti. A tuđi med temi listi jih je prav malo. ki bi se s posebnim navdnšo-ujem izjK>stavljali za ministra grofa Aehrenthala. Med vst'ini jrlasili javnegra imie-uja zavzema organ slovenske klerikalne stranke »Slovenee« doeela iz-jemno stališče. >^Slovenee« je tista bela vrana med časopisjem, ki ne samo odobru-je ponesrečene |>olitike Aehrenthalo-ve nasproti Jugoslovanom, niarveč oelo jemlje Aehrenthala v zaščito pred poslaneem dr. Masarvkom. Ves svet si je edin v tem. da je dr. Masarvk s svojim i razkritji ne-smrtno blamiral ministra grofa Aehrenthala in njegovo protislovan sko politiko, »Slovenec« pa pravi, da je bil v duelu Masarvk-Aehrenthal blamiran — Masarvk. To stoji v včerajšnjem »Slovencu« črao 11 a belem. Vzpričo teda pri »Slovencu« takšni tepci, da ne more-jo več razl očeva ti, kaj je crno, a kaj je belo, ali pa zasledujejo s svojim nastopom za Aehrenthala svoje posebne naniene. Menimo, da ni težko uganiti, da je za stališee klerikalcev nasproti Aehrenthalu in njegovi politiki zo-T>et zgrolj merodajna nizkotna stran-karska samopašnost, ki je vodilni motiv vsega njihovega dejanja in li eha n ja. Razume se samoobsebi, da se klerikalei prav dobro zavea ga izvrše brez vsa-kega nadaljnega j>omisleka in pre-vdarka. A pri tem je upoštevati še nekaj drugoga. »Slovenec« je bil vse Čaše naj zvestcjši pomagač Aehrenthalove nesrečne politike proti Jugo&lova-nom. Ko so na Hrvaškem jeli prega-njati na najokrutnejši način tamkajš nje Srbe, je bil »Slovenec« med tišti-mi maloštevilnimi javnimi organi, ki je navdušeno ploskal tej akciji. Ko so kasneje na Hrvaškem uprizorili znani »veleizdajniški« proces, zaprli 52 nedolžnih Srbov ter že jeli postavljati vešala za te uboge žrtve Aehrenthalove ix>litike, je zo-pet »Slovenec« glasno odobraval to gadilo dejanje in poveličeval tište, ki so hlepeli \h) krvi teh mučenikov, kot najzashiženejše patrijote, dasi je ta-krat vse evropsko javno mnenje proglasa lo zagrebški »veleizdajniški« proces kot najveČjo sramoto XX. stoletja! Toda »\varum in die Fenu* sch\veifen«l! Ozrimo se samo za nekaj tednov nazaj. Kaj pa je delal »Slovenee« mese-ca julija in avgusta, ali ni do pičiee igral vlogo poštenjakov in »vzornih patrijotov« Azeva, Nastića in Va-šića? Dan za dnevom je pogreval v svojih predalih legendo o velikosrpski propagandi, o velikosrbskem iredentizmu na Slovenskem ter tako-rekoč s prstom kazal na osebe, ki so zapletene v ono veleiztlajalsko za-roto. A to mu še ni zadostovalo, svoja kukavičina jajca je na to še odlagal v notorično znanih Aehrenthaiovih organih s prozom im namenom, da bi poklicani krogi poslali krvnika na lastne njegove rojake. ^Slovenee« se je takrat kar ee-dii samega patrijotizma in lojalnosti ter klical v tonu Petra Amienskega: > Velikosrbska jugoslovanska hidra vedno smeleje dviga svojo glavo, pri-ilite, vzemite meč in posečite joi« In stavili bi. o!a bi se gotovi faktor ji odzvali pozivu slovenskih Xa-stićev, ako bi ne bili že doživeli onih nehotičnih blamaž. ki so jim bile za delež v zagrel>$kem »veleizdajni-škem« in Friedjungovem procesu. vSlovenec« in vsi oni, ki se zbira jo okrosr njedra, so torej ]>omagači jrrofa Aehrenthala, že leta so uje^ro-vi služabniki ter poslušni izvrševate-Iji ukazov in idej, ali se je potem čuditi, ako v nasprotju z vso pošteno javnost jo odobrujejo in zagovarja.jo svojepra erospodarja in inspiratorja Aelirenthala! Klerikalci se delajo ogorčene. Vlada je dovolila Tr^rovski obrtni zadrugi v Gorici jx)sojilo v zneskii 1 milijon kron proti 2% obrestim. Škofov »Slovenec« je zaradi tega ves iz sebe ter kliče patetično: »Liberal:- zem na Goriškem, ki je stal tik pred gospodarskim polomom, je resila vlada, tista vlada, ki ninia nikoli de-narja za nujne potrelie ljudstva, tista vlada, ki tako strašno »kopari, kadar je treba kaj dati za povzdigo kmetij-stva«. Naj škofov list nikari ne bo preveč ogorčen, ker bi se sieer laliko ugodilo, da bi moral biti ogorčen na vlado tuđi radi svojega vrhovnega Št^fa - škofa Antona Honaventure. Menimo, mina, da bi se ne spominjali, da je vlada resila praveatega gospodarskega po loma tuđi še nekoga dnigega. Morda bo gospodi še v spominu, da je pred nedavnim časom ista vlada dovolila ! milijon knm )M»sojila proti V/t obre-stim tuđi Ijuhljanskeinu škofu dr. Antonu Honavcnturi. Zakaj pa se nredniki škofo-vega lista takrat nišo zgražali ? X tem slučaju bi bilo zgražanje lw>lj uniestno, ko se že v naprej lahko ve, da škof svojega dtdga nikoli ne bo plačal, dočim je toliko ka-kor enkrat ena, da bo Trgovska obrtna zadruga morala posojilo vrniti do zadnjega beliča! »Znamenje časa.« Z ozirom na notieo pod tem naslovom se nam piše: Kes je, da je hotel o v zadnjem času več dijakov pre-stopiti v drugo vero, a pristojne oblasti so dosedaj dovolile samo enemu. Vlada je namree zelo Đataiuna ^ieu.-vzroka prestopa, na kar opozarjamo vse one, kateri so namenjeni storiti ta korak. — Omenjeni dijak je pre-stopil k protestantom, ker mora baje vsakdo, kdor presto[>i k drugi veri, iti v kraj, kjer je taka cerkevr, da se tam vj)iše. (Kaj pravi k temu slav. uredništvo?) Vzrok prestopa je pi» večini šikaniranje od strani g. kateheta, kar se razvidi iz tega, da je ne-kepra dijaka vprašal, katera katoli-ška cerkev je bila za časa rimskih cesarjev največja v Ameriki. Ko mu je dijak pojasnil, da Amerika takrat še ni bila odkrita, ga je g. katehet — pognal. Sploh je pričel g. Opeka de-lati v zadnjem času po receptu gimnazijskih katehetov. Kaj se s tem na realki doseže, je menda že videl, čs ne, bo pa še prav gotovo moral joka-ti za izgubljenimi oveicami, kajti na realki je danes tako mišljenje, da bi d i jaki v slučaju šikaniranja odpada-li, kot jesensko Hstje. G. Opeka se lahko o tem prepriča. Davorili Jenko — čast ni član mcsta Kranj. Mestni občinski svet v Kranj u je imel v petek, dne 11. novembra sejo. Profesor Makso Pirnat je pred-lagal, naj se izvoli skladatelja Da-vorina Jenka povodom njegove 75-letnice v priznanje njegovih velikih zaslug za slovensko glasbeno literaturo za častnega meščana. Ta svoj predlog je utemeljeval v daljšem go- voru, v katerem je očrtal zasluge, ki si jih je Davorio Jenko pridobil za slovensko in jugoslovansko glasbo sploh. Pirnatov predlog je bil z na-vdušenjeni soglasno sprcjet. Zupan-stvo je nato brzojavno naznanilo ju-bilarju, da mu je občinski svet v Kra-nju podelil najvišje odlikovanje, ki mu je na razpolago, — CAstno me-š^anstvo. Javno predavanje. Danes ob 11. dopoldne se vrsi v; veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje »Splošnega sloveu-skega ženskega društva.« Cital bode c. kr. sodni svetnik gosp. Frmn Mil-činski nove slovenske pravijice. — Vstopnina UO viu. za osebo, je name-njena društvu za varsto zant*marje-iiih otrok. Zato se preplačila hvalež-no sprejemajo. Mladina je vstopnine prosta. Slovensko deželno gledalinee. Danes jw>i>old. ob ^5. se igra pri zni-žanih ccnah llorst. Knglova iz vrstna burka »Svet brez inoških«. Glavno \ h>ge igraju ga. Danilova, g1. Zajca. Slovensko gledališče. »Zakonske metode« burka —-noviteta — trodejanka, francoski spi-sala Maurice Hennequin in Piern* Vćber. To je res noviteta za - Ljubijano. \' vse ni kompleksu ne najdete niti zrna ideje, samo humor in vedno le humor. Zapletljaji na vse strani, mešanica prve vrste. Delo je brez vsake literarne vrednnsti, nainenje-no onim, ki s(> že izgubili vsak okus. Poleg vseh teh slalnisti nam pokaže delo to dobro straji, da je teatralično zirrajeno kar najbolje. Logika je teina Francozoma postranska stvar, gr»» se iima samo zato, da prineseta občin-stvu najboljše razpoloženje in to se iima vedno i>osreči. Kdor je slišal te salve smeha, ta bo imel za zalmv:> mio\ i za cei teden. Nad kom se IhmI^ '/abaval, je pa vprašanje, ali nad »Zakonsko metodo« ali nad — - publiko. Opozovanje je veiisi bolj zabavno, kot pa po^lušanje. Delo je uprav klusičn » prevedel g. VI. Levstik, in je je povrh zalnMil še s krepkimi kranjskimi or-virki. Igralo se je tako — tako. Eni so bili prav dobri, drugi zopet ne. G. VeroA'šek se naj ne blago vol i ježiti, če se zopet konstatira njegov slab >pomin. Htjede mu včasih knr uoče- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Svetlin je ljubeznivo pozdravil Olgo in jo poljubil na ustna. Mirno se je dala poljubiti, a čutila je, da svojega moža več ne ljubi in da je iz njenega srca odtekla vsa tista velika, neskončna strastna ljubezen, ki jo je do tega dneva čutila do njega in da je ugasnil tišti velikanski plamen, ki je do te ure gorel v njeni duši. Tuđi Elvira je poljubila Olgo, površno in naglo in ni zapazila, kako je Olga pod tem poljubom zadrh-tela in stiskala pesti in kakšen ogenj je hipoina zažarel v njenih očeh. Svetlin in Elvira sta kar obeneni začela pripovedovati o svojih lovskih doživljajih. Lizika se kar ni mogla nasmejati šaljivim besedam, s kateri-mi sta popisovala različne svoje nezgode in tuđi Olga se je znala prema-govati toliko, da se je, četudi malo, udeleževala teh pogovorov. Pri tem je pazno motrila Svetlina in Elviro in se na tihem čudila, da znata tako spretno prikrivati svoje razmerje. Z nobeno gesto, z nobeno besedo in z uobenim pogledom se ništa izdala. Občevala sta neprisiljeno, kakor dva dobra prijatelja in posvečevala Olgi najnežnejšo pozornost. Po večerji je Svetlin spremil svojo ženo v nj«-no spalnico. Tako je storil vsak večer in kramljal z ženo o i'odbinskih re<"h časih še ćelo uro. Torej, Olga, dl i si se že odločila? Kje hoćeš prezimiti1! Na Lošinju? ali v Dubrovniku, ali bi raje šla na Južno Francosko. Zima je pred vrat mi! Najraje bi ostala tu, je odgovorila Olga. Tu? Na Krasu? Burja bo divjala okrog hiše in dež bo lil. Zadnji ćas je, da greva v drug kraj. Saj nekaj tednov bi še rada tu-kaj ostala, je dejala Olga. Tuđi se bojim, da bi mi bilo dolgčas, če bi Elvire ne bilo pri meni. Povzdigujoče je Olga uprla poglede v Svetlina. A ta se ni zganil. Malomarno je menil: Nekaj mesecev bi že tuđi prestala brez Elvire, saj bi bilo druge družbe do vol j in saj v takih krajih ni take šamote in zapuščenosti, kakor tu. Svetlin je vstal in se poslovil od Olge. Lahko noč in sladko spi! Ti tuđi, je rekla Olga trdo in se obrnila od Svetlina. Trajalo je dolgo časa, predno se je Olga, sama v svoji sobi, toliko pomirila, da je mogla razmišljati o svojem položaju. V dveh treh urah tega dneva je občutila in pretrpola vse bridkosti, ki jih more dozive ti ženska. V moji lastni hiši, par korakov od mene me varata, so šepetale njene ustne. Moj zakonski mož, ki sem ga tako neskončno ljubila in ki mi j*» tolikrat prisegal, da me ljubi čez vse, me vara sramotno, me vara z mojo najboljšo prijateljico. Kdo ve, koliko Časa to že traja. Kdo ve, če ni ta grešna ljubezen vzrok, da je Elvira doslej odbila še vsakega snubca. Kdo ve, če me moj mož ni vzel samo zaradi denarja, vedoč, da mi ni sojeno dolgo živeti . . . Take in enake misli so blodile Olgi po glavi in so ji razburjali živce, dokler se nišo vse te misli zlile v eno samo vroeo in strastno željo, v željo po maščevanju. Olga se je zdaj zavedala* da je njena življenjska sreča izgubljena. Z Ijubeznijo svojega moža je izgubila vse, kar je imela zanjo kaj vrednosti na svetu. Življenje, ki se ga je doslej oklepala z vsemi močmi, ji je bilo ljubo in drago le zaradi ljubezenske sreče in ni imelo zdaj nobenega dru-gega pomena več, kakor da ji omo-goči maščevanje. Najprej je mislila na samomor. Ta misel ji je bila prijetna. V tre-notku bi bilo vsega konec, nehala bi njena bolezen, nehale bi strašne duševne muke, ki jih zdaj trpi, utonila bi v mirni neskončnosti. Smrti se ni hala nič. Toliko manj, ker je ves čas svojo bolezni računala s tem, da so njeni dnovi šteti in da bodo kina I u izčrpane moči njenega slabotnega telesa. Ah, kako sem bedasta, je naen-krat vzkliknila. Ce si končani življenje, izkažem Svetlinu in Elviri samo uslugo. Će ležem v grob, je odstranjena zadnja ovira, ki ju še loči iu uglajena bi jima bila pot do ztlružit-ve in do popolne sreče. Nič več bi ji-ina ne bilo treba lagati, nič več bi sa jima ne bilo treba hliniti in ae skrivati. Srečna bi lahko bila pred vsem svetom . . . Še dolgo je Olga razpletala te misli. Pri tem se je v njeno dušo vse bolj zajedala želja po maščevanju. 0 ne! Jaz vama ne pomagani do sreče, ampak ju vama hočem razdre-ti in uničiti. Umrla bi rada, gmehlja-je bi šla v smrt, a gotovost hočem imeti, da tuđi vidva ne boovsod. Kamor jo potisne jo, tam resi svojo nalogro eastno. Marljivost in nadarjenost sta njeni zvesti spremljevalki. Ljubka kot vodno je bila gra. Ilirićeva. Pozabiti ne sineino r.a g. in aro. Bukšekovo, ki se vedno trudita, da nam nudita kaj novela. G. Danilo je bil to pot tuđi preeej dober. Ostale osebe so bile bolj ali manj dobre; jjrevee jih je, da bi jih iineno-i!ia našteval. Kot je bilo ob primije-ri te burke gledališce slabo obiskano, tako bode pri re|>rizi nabito polno, kajti pri as ln>de šel po tleželi, to se je za smejat, in kjer je smeli, tamkaj ne manjka ljubljanske publike. II. družabni večer »Narodne eitalniee v Ljubljani«. Za zabavne večere, ki jih prireja »Citalniea«, zanimanje meti ljubljansko družbo lepo narašea. Zato je skle-nil veselicu i odsek »Nar. iitalniee« prirediti II. plesni in zabavni večer v soboto, 19. t. ni. Pred začetkom plesa bodo različne i>evske in grlasbene produkcijo znanih odličnih grdč. pevk in umetnika na vijolini g. Trosta. Da se omogroči udeležba teli večerov tuđi neelanom čitalnice. upeljala se je za te 1 K vstopnine. Več o tej priredit vi borno i>oročali med tednom. Zanimiva knjiga. Vsleil Masarvkovih razkritij v delegraeijah se je vzbudilo znova za-ninuinje za (logođke, ki so v zvezi z ■sagrebškim »veleizdajniškim« procesom. Prav te dni je v Zagrebu izšla zanimiva knjiga, naslojena »Med ve-leizdajniki«. Pisatelj Josip Lakatoš, ki je bil v družbi z »veleizdajnik^ v Zagrebu zaprt, opisuje v knjigi življenje teli »veleizdajnikov« v ječi, riše njihovo trpljenje in njihove muke ter opisuje uredbe v zagrebških jecah. Knjigra obsegra 216 strani in ima okrog 70 fotografskih posnet-kov. Naslovna slika je izredno originalna: Mrkla pokrajina, blatna cesta, a plava jata crnih gavranov. Kdor se zanima za stvar, naj iknjig-o, ki stane po ravsti 3 K 50 v kupi, ne bo mu žal. Čisti prinos je na-menjen bednim rodbinam srbskih »veleizdajnikov«. Iz sodne dvorane. Okrajno ftodiače ljubljansko. »Na posodo vzel«. Delavcu Jože-l'u Bobku je zadnjič izginilo par čev-Jjev, vrednih 6 K. Bobkov sum se je obrnil takoj na delavca J ožet a Ko-seznika. Zato je Bobek urno Kosezni-ka ohiskal in je hotel stvar mirnim potom ]K>ravnati. Koseznik ga je pa kratkomalo ven vrgel. Zdaj sele je Kobek stvar naznanil orožništvu. Koma j je pa Koseznik dobil povabilo k soflniji, že je bil ves mebak, plačni je Bobku brz G K in se je izgovarjal, da je eevljo samo »na posodo vzel«, ker so bili njegovi raztrgani. Zdaj je so-veda bilo prepozno za poravnavo. — Koseznik je bil pri okr. sođišču obso-jen na 2 dni zapora. Iz Gruberjevega kanala. Dne 10. septembra sta se nekaj sporekla v Gruberjeveni kanalu st rojnik Fra ne. Fijan in delavee Ferdinand Javor-nik. Javoru ik je začel nekaj zabavljati, to je pa Fijana ujezilo in je Ja-vornika sunil. Ta pa je padel z neke-ga odra 4 metre fdoboko tako ne-srečno, da se je na roki prav težko poškodoval. Ležal je 3 tedne v bolnis-nici. Fijana je okr. sodišče obsodilo na 14 dni zaj>ora s postom; povmhi Ima Javorniku tuđi za izgiibo na za-služku 34 K 80 v in za bolečine 30 K. Kako je Prešeren praznoval sv. Martina. God sv. Mart ina, ki »krsti« novo vino, se je prejšne čaše praznoval v Ljubljani razsežneje in izdatneje nego dandanes. Dr. Prešeren se je n. pr. irogodil s svojim prijateljem odvetnikom dr. Hrovatom tChrobatom), pri katerem je bil mnogo let odvetniški koncipijent, da ga na sv. Martina dan nikoli ne bo v pisarno, ker mora ta dan dostojno ]»razno vat i vinskega patrona sv. Martina. Zgodi se pa neko leto, da dr. Prešerna ne samo na sv. Martina dan, 11. novembra, ampak tuđi 12. in 13. novembra ni bilo v pisarno. Nejevoljen vpraša dr. Hrovat dne 13. novembra popoldne svojega solicita-torja, če ve, kod bodi dr. Prešeren. »Dr. Prešeren je s svojinu prijatelji r/e tri dni zidane volje pri Maliču,« odgovori solicitator. Dr. Hrovat, ki je imel svojo pi sarno v tedanji Luckinannovi hiši (kjer je ztiaj glavna i>ošta), teda.i ravno nasproti Maličevi gostilni, vzame klobuk ter stopi naravnost k Maliču. Ondod se nameri na dr. Prešerna, ki je v družbi Andreja Smole-ta in drugih prijateljev praznovai »vinskega patrona«. »No, doktor, zakaj te pa že tri dni ni v pisarnof« ogovori šef nekoliko nejevoljen svojega koncipijenta. »Saj veš, da moram praznovati sv. Mart ina !v< odgovori veselo Prešeren. »Pa kar tri dni?« »I seveda! Predvčerajšnim sem praznoval sv. Martina škofa, vče-raj sv. Mart ina p a p e ž a in ni učenika . . . saj veš, da iinata ta dva 11. in 12. novembra svoj god!« »No, in danes, 13. novembra?« »Danes pa prazniijem god — svT. Luter-Martina!« Zagrohotala se je vsa družba in ludi dobrodušni dr. Hrovat je sedel k svojim prijateljem. Pravijo, da so šli iz gostilne sele ob 11. zvečer, ko se je na Ljubljanskem gradu oglasil tišti znameniti zvonec, ki so ga tedanji Ljubljančanje imenovali »Lum-jenglocke«. —c Za kratek čas. »Beračeva žena. »Kako! Vi ste doma? Vsaj morate vendar vsak dan spremljati svojega slepega moža.« — »Danes moram prati. Vsled tega je šel danes moj mož kot »gluho-nemec« beračit.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšck. Loterijske številke. Dvigniene v soboto, 12 novembra 1910 Gradec: 32, 21, 3, 81, 23. DunaJ: 52, 39, 40, 23. 38. Kje na| knplm dobro uro? Težko je med r nogimi inserati ki vsi svoje ure hva* lijo k najboljše, izbrati pravega. Priporo-čati je cenj. bralcem, naj si naroče brez-plačni cenovnik svetovno znane in poštene firme Maks Bohnel, Dunaj IV., Marga-retenstr. 27 68. Zadostuje dopisnica z na-tančnim naslovom zgorajšnje firme. Žitne cene v Budimpešti* Dne 12. novembra 1910. T • r m I n. Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10 84 Rž za april 1911 .... za 50 kg 782 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 554 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8*26 Efektiv. Vzdržno. Borana porodila. Dunaj, 13. novembra. Razpolo-ženje na včerajšnji borzi je bilo nekoliko boljše kakor v petek. Tr^ se je gibal sieer v ozkih mejah, vendar pa .so nekateri posebno priljubljeni papi rji pridobili na kurzu, zlasti ogrske bančne vrednosti, akcije orijentalake železnice, akcije avstrijske splosne stavbinske družbe in turske srećke. Borza je končala v precej dobrem razpoloženju. Rente so bile malo spremenjene. Divize na London so bile vstrajnejše, diviza na Pariz je f'ila of eri rana. LlflMlanskft .Kreditna banka v Ljubljani«. Uratal kini tfuajtkc tone 12. aovenbra !•!•. 4°, majeva renta .... 93-15 93-35 4-2« o srebrna renta .... 9660 96'80 A*U avstr. kronska renta . . 93 05 93*25 4°/« ogr. . . 91*55 9175 4«, kranjsko deželno poao|Ho 96— 97 — 4*/« k.o. feike dcž. banke . 94•— 95* — SreJke U 1. l«60 •/, . . . 213 — 219 — „ m „1S64..... 319 25 325-25 „ Uske...... 153 75 i 159-75 „ temeljske I. Udaje . 297— 303 — li „ . 277— 283 — „ ognke hlpotečne . . 24775 253 75 „ dan. komunalne . . 531' Ml — av»tr. kreditne . . . 525— 535 — „ ljubljanske .... 8775 9375 ., avstr. rdeč. krlia . . 60 25 64 25 M ogr. . . 3750 41 50 M bazilika..... 27 50 3150 „ turske...... 25075 25375 BalalM. Ljubljanske kreditne banke . 444 — 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 661— 662 — Dunajske bančne družbe . . 551 — 552 — Južne ieleznlce..... 115— 116- Državne železnice .... 74525 74625 Alpine-Montan..... 750 75 751 75 Češke sladkorne druibe . . 246 - 248*50 Živnostenske banke. . . . 270— 271 — Vttlut«. Cekini........ 1137 1139 Marke........ 117 60 117 80 Frankl........ 95 45 95 55 Lire......... 95— 95-25 Rubljl......... 254*50 j 255 25 gmmmdj V- letnik —^ I Slov.trg.drDstvo JerkurvLjiibllani I I le Izdalo 3695 I Trgovci koledar I za leto 1911. I ■ bitdar jt trgoven io utradiiksa Depo^rtS&o potrebu. I I Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. I ■ Dobiva se pri društvu in vseh knjigarnah. I lepo stauvaije v II. nadstropju, 4 sobe s pritiklino in delom vrta, za februar prih. 1 po zrrerni ceni, je oddati v prijazni, mirni in senčnati Novi ulici Št 3. 251 Več hiš ki se dobro obrestujejo, se pod prav ugodnim i pogoji proda. Natančna pojasnila se dobe na Vodovodni cesti St. 26. 193 Edina slovenska kisla voda ifovrUltoi je po zdravnUkita strok9¥B]akili priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je Izborno zdravllo za katare v grlu, pljuČih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bo-lezni v ledvicah in mehurju ter pospe-šuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna> temveč je tuđi osvežu jo ča namliM» Ušla voda Odlikovana je bila na mednarodni raz-stavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaj u 1899. 174 Naroča se pri MkrfcaUHv« ToUtO- Triko slatiBOi p SvAtem| (Koroško), kjer se dobe tuđi ceniki m prospekti. Del čistih Mm«mv gre ▼ wiwt MBeac. Slovenci ! Svoji k svojim I Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino 1 Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Denarji in svetinja zlate, srebrne, brončeve starine, posamezne dobre kose in najdenine se po najvi&e mo-gočih cenah kupijo za gotovino; tuđi pismene ponudbe se rešijo takoj. Prevzetje razprodaj Izdajanje bogatih katalogov o zalogi. Britje Efgcr, zapriseieni izTcdcnci c in kr. itjf. dvornegt maršilskegi oradt in c. kr. trgovskega sodišta na Dunajn, 1. okr. Opernring 7. mezzaiin. 178 Kompanjon s 20 do 30.000 K se išče v svrho razŠirjenja že obstoječe trgovine s stavbinskimi potrebščinami, pre mogom, drvami kakor tuđi za zgraidbo nove restavracije in trgovine z mešanim blagom na večji postaji južne železnice v blizini večjega mesta na slov. štajer-skem proti hipotekarnemu varstvu. Prodaja ni izključena — Ponudbe pod l9Zin^ner 4. popoldne. Giulio Morterra, ivtor. plesni učitelj. Ustanovljeno 1853. G.Tophom&Co. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Dano] X|., Gnđranrtr. 159 grade za spedaliteto: polne jarme vseh vrst za parne I in vodne žage, vse stroje za obdelovanje lesa l krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-ljenje (Frasmaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarjr, transmisije Prospekti, proratanf stroikev obimk !al*alr|a ■ ■■!•■! lo° | Drože (kvas) { =^z= iz tovarne =^= vinsketo cveta In drož v Račjem (Štajersko) ™ | iriHnbu rakni ker u ib(e kot lajbtljie io najtrpežnejSi zuk. i I j&S Priporofi« se N^ I if M. KrlstoHč-Bnčar \l I Stari trg *t lt» Ilrt^au, Buprrt lalanlka. N I l^* Zadnja moda ~^S I I BLUZE KRILA I FINE KOSTIME — NOČNE HAUE I I na nove) vpaljan«, krasna I VRHNE JOPE — PLAŠČI — PELERINE I I « vsakatai!Ma««« barwl In fazoni, turfl pa wm+w\* I I ■aF' Baifflnajaa In kaniplatna fM I OBLEKICE — PLAŠCKI — PELERINCEI I WW *" krstNa »prava. "W ' I L Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobnčki, kapice A I^S. ui m» top ■■«■■ trn irrtai al— H —MaMa hiiiii j/kM ^X. WMntm »a ttt*w tm p# p.*L S& I LMtaiaa Ia tlak •Naroda« ttakarae«.