Političen list za slovenski narod. , , , ^ B . . i ... . J Naročnino in oznanila (i n» e r a t e) vspreiema upravnIStvo Jn ekspedlcija t Za celo lato predplačan 16 ffld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden .. . . ... .. .. . mesec 1 ffld 40 kr. I „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: a Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. '8t0f « » pol le'a 6 rld ». četrt leta 8 rld., » jeden me«c 1 ffld. f Vredništvo je v 8en,eniSklh ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. I Izhaja vaak dan, iivsemti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredništva telef6n-štev. 74. JŠtev. V Ljubljani, v četrtek 28. marca 1899. Letnilt XXVII Deželni zbor kranjska. V. seja dne 23. marca. Gledališki zaklad: Dohodkov jo imel gledališki zaklad 1897. I. 11.602 gld. 23 kr. Mej temi dohodki so najmovine za lože v znesku 10.032 gld. 50 kr., najmovine 401 gld. 17 kr., obresti 736 gld. 99 kr. itd. Troški pa so znašali: redni 10.442 gld. 02 kr., izredni pa (razni troški, kurjava in zavarovalnina) 12.733 gld. 74 kr. V mestni hranilnici se je vložilo 27.500 gld Cista imovina tega zaklada je koncem 1. 1897 znašala 146.515 gld. 33'/j kr. ter se od prejšnjega leta zvišala za 15.489 gld. 74 kr. — Potrebščina za 1. 1899 se proračunava na 11.756 gl., pokritje pa na 11.300 gld., torej je primanjkljeja 456 gld., ki se bode pokril iz dež. zaklada. Pri točki o računskem sklepu gledališkega zaklada se je vnela živahna debata. Pri razpravi o prošnjah dramatičnega društva in nemškega gledališkega društva (poroč. Hribar) jo predlagal posl. Povše, naj bo z ozirom na to, ker bi bilo umestno, da so slovenski poslanci o tem skupno posvetujejo, preden se stvar konečno resi v deželr&m zboru, odloži za danes z dnevnega reda. Poročevalec Hribar se temu predlogu pro-tivi, rekoč, da skupni razgovori, kakoršne so slovenski poslanci že imeli, nič ne pomagajo, da torej ne kaže stvari odkladati. Predlog poslanca Povšeta je večina poslancev »Narodove« stranke in veleposestva odklonila. Posl. K a lan je omenil, da so člani katol.-narodnega kluba že v finančnem odseku izrazili željo, naj se ta stvar preloži za poznejši čas, in sicer zato, da imajo priliko slovenski poslanci prepričati se, ali se veljajo oni razlogi za »Naro- LISTEK. Sodn]i dan. Spisal J. Joergensen. XXII. Drugi dan je praznik vernih duš v neki Fi renceški cerkvi. Ko je prišel Niels Grafi' včeraj zvečer domu, je dobil na mizi brzojavko. Odpre jo; bile so samo tri besede: Zona je umrla. Bile so samo tri besede: Žena je mrtva. Niels skrbno prebere, vtakne brzojavko v žep in odide. Stopal je po Via Calzajoli in šel v beli električni svetlobi po cesti večkrat gor in dol. Prihajale so damo in ga pozdravljalo z ,buona sera', ga pogledovale ter ga ustavljale. Pričelo so je mra-čiti na Via Calzajoli. Sel je ven k Arnu ter se sprehajal pod temnimi obokanimi hodniki. Dame so pristopalo k njemu in ga vabile za seboj. Signore! Signore! Zamahal je proti njim s palico in šle so. Postajalo je prazno po temnih obokanih hodnikih ob roki Arno. dovo« stranko podpirati nemško gledališče, kakor so po njih izjavi pri spravnih akcijah to po-vdarjali. Po mnenju govornikovem teh razlogov sedaj več ni. Posl. K a 1 a n omenja, da podpora za slovensko drairatiško društvo ni v nobeni primeri s podporo za nemško gledišče, ki ceneje prireja svoje igre, ničesar ne izdaja za prevode, dobiva zdatno podporo od kranjsko hranilnice ter celo ljubljanski Nemci mislijo na to, da si zgrade lastno nemško gledališče. Tako društvo pač ne potrebuje podpore v istem znesku kakor dramatično društvo. Toda neka okolnost je, ki nas še posebe sili biti opreznim glede podpore nasproti nemškemu gledališču. Decembra meseca se je predstavljala v nemškem gledališču slavnostna predstava, ki je jako žaljiva za narodno čutilo ogromne večine slovenskega prebivalstva. Kedor tako plačuje dobrohotnost dežele, tak ne zasluži nobene podpore. Takih božjih volkov ni najti na vsem svetu, tla bi podpore delili zavodom, ki žalijo njih plemenita čutila. Zato govornik predlaga, da se prošnja za podporo nemškega gledališča odkloni. Pristavi pa, da so katol.narodni poslanci pripravljeni, ako se podpora za nemško gledišče odkloni, svoto 6000 gld. tako razdeliti, c'a se s tem slovenskemu dramatičnemu društvu poviša podpora za 3000, ter tla se dajo zdatnejši doneski za družbo sv. Cirila in Metoda, za »Našo stražo« in za druga narodno koristna gospodarska društva. Poročevalec H r i b a r je bil v veliki zadregi; govoril je, da to, kar je prednik govoril, ni bilo odkrito, ter pristavil, :da so »Narodovci« Nemce morali prositi podpore za dramatično društvo, ker je pri katol. narodnih poslancih niso dobili, dočim Hodil je po novih bulevardih, zablodil na staro ceste od Santa Croco — prišel slednjič na Piazza Signoria in dospel do smrti utrujen do svoje hiše Pred škofijo v svojo sobo, kjer še ni bilo luči, in v svojo postelj, katero si jo poiskal, ne da bi se slekel. Takoj je zaspal in spal celo noč, trdno, ne da bi se mu sanjalo. In sedaj so ,verno duše' v Santissima annun-ziata. In tukaj poje zbor staro smrtno himno Tomaža Celanskega in slovesno doni: Dies irae, dies illa Solvet saeclum in favilla Teste David cum Sybilla. Nizek bas pojo in se vali kakor votlo podzemsko bobnenje in žuga v vseh temnih vokalih ter doni v tro-dvojnastih stihih, kakor daljno gro-menje. In zdaj zadone trombe sodnega dne ter se družijo z glasovi: Tuba mirum spargens sonum Per sepulera regiouum Coget omnes anto thronum. Med vsako kitico jo majhen odmor, ko glasovi in godala molče, in po tej tišini zadoni petje nakrat in krepko. Zdaj jo pa, kakor bi so klanjal spev do zemljo in krepki glasovi se znižujejo, mora vedeti, da to ni res, in da se klub narodnih poslancev v tekočem zasedanju ni nikoli obrnil na klub katol.-narodnih poslancev v tej zadevi. To je torej prazen izgovor, s katerim skušajo narodni poslanci sedaj izgovarjati svojo zvezo z Nemci. Glede povišanja podpore dramatičnemu društvu je dejal poročevalec, da poslanec Kalan ne misli odkritosrčno. (Poslanec Kalan: Le poskusite I Odklonite podporo nemškemu gledišču in takoj glasujem, da se slovenskemu gledišču da 3000 gld. več podpore!) Poslanec Hribar je na to dejal, da je na lovo uho gluh, da no sliši, kaj govori poslanec Kalan, da mu torej no more odgovarjati. Predlog finančnega odseka, da se dovoli po leg 6000 gld. dramatičnemu društvu »udi za nemško gledišče 6000 gld., se vsprejme z glasovi nemških in slovenskih liberalnih poslancev. Omeniti je še, da je presvetli knez in škof označil pri tej točki sta!iš"e katoličana nasproti sedanjemu gledališču, o čegar pomenu splošno in posebo o slovenskem gledališču je knez in škof označil sodbo, da se mora gledališče klanjati naravnim zakonom, zapovedim božjim ter da je v tem pogledu gledišče sploh in tudi slov. čestokrat tudi krivo. Presvetli govornik izjavlja, da v tem pogledu ne glasuje, pač pa prosi, naj vodstvi gledišč pazita na to, da se varujejo pri predstavah naravni zakoni in božjo zapovedi. Isto, je Presvetli omenil, velja tudi za razstavo slik v Zagrebu, katero mislijo prirediti tudi v Ljubljani. Ves govor objavimo po stenografskem zapisniku. Poslanec Jelovšok poroča o prošnjah županstva v Kropi za uvrstitev okr. cesto v Pod-nartu med deželno ceste in posestnikov s Hinj za gradnjo okrajne ceste od Smuke do Hinj. Obe kolikor morejo. In znova so vzdiguje spev, toda počasi, kakor obraz, ki se tesno in proseče obrača v nebo — zopet so vzdiguje, tresoč se od strahu pred vznožjem Vsemogočnega. Rex tremendae majestatis Qui silvandcs salvas gratis, Salva me fons pietatis. M,;d zadnjo kitico bas počasi zastaja in zgine, kakor bi ponižno poklekal. Recordare, Jesu pie, Quod sum causa tuae viae, Ne me perdas illa die. Quaerens me sedisti lassus, Redemisti cruuem passus Tantus labor non sit cassus. Glasovi spominjajo Najvišjega na njegovo zemeljsko življenje. Prosijo ga, naj se spomni dolgih. prašnih potov v vroči, solnčni Judeji, naj pomisli na bridko hojo čez potok Cedron na Oljsko goro, kako ga jo Juda izdal, Peter zatajil, kako so vsi bežali. Spominjajo ga, kako so ga rablji bičali, kako ga Herod zasramoval, Rimljani bili v obraz, spominjajo ga na trnjevo krono in zasra-movalni škrlatni plašč. Prosijo ga, naj se spomni dolgega, bolesti polnega pota, ko jo nosil težki križ na krvavih ramah, in nepopisne boli, ko so prošnji se vsled nedostatnih pripra\ in preiskav izročita deželnemu odboru v nadaljno poslovanje. Glede ceste od Smuke čez Hinje do Zvirč oglasi se poslanec dr. Žitnik ter omenja, da mu prosilci očitajo, češ, da trdovratno molči o tej cesti. In vendar je istina, kakor se razvidi iz stenogra-fičnih zapisnikov, da je že dvakrat v deželnem zboru priporočal to cesto in utemeljeval njeno po-t-ebo. Dregal je tudi pri deželnem odboru, toda vprašanje le ni še rešeno. Zato naj vendar deželni odbor vsaj letos dožene obravnave z udeleženci in dobi izjavo političnega oblastva v smisla § 22. cestnega zakona iz leta 1889 ter v prihodnjem zasedanju predloži konečno poročilo z do-tičnim zakonom, Županstvu v Selcih za podporo v svrho poprave treh občinskih potov se dovoli 2700 gld. pod gotovimi pogoji. (Poročevalec K a lan.) Zdravstvenemu zastopu v Pos^ojini se za zgradbo okrožne bolnice dovoli 1500 gld. (Poročevalec K a 1 a n.) Prošnja županstva Sv. Jošt za podporo v svrho naprave nove občinske poti se odstopi deželnemu odboru v nadaljno poslovanje. (Poročevalec K a lan.) Ani SkedI, siroti zdravnika v prisilni delavnici, se dovoli 180 gld. letne miloščine, prošnja posestnikov na Blečjem Vrhu pri Polici za vodovod se izroči deželnemu odboru v svrho nadalj-nih priprav. Učiteljski pokojninski zaklad: Leta 1897 je ta zaklad imel prihodkov 30.972 gl. 61 V, kr. Mej temi prihodki je donesek dež. zaklada 18.706 gld. 25 kr., šolske globe 1217 gld. 99 kr., pokojninski odtegljeji 7554 gld. 27l/, kr., preostanek iz zaloge šolskih knjig 923 gld. itd. Troški pa so znašali 30.788 gld. 84 kr. in čista imovina 33.204 gld. 561/a kr. (Poročevalec Viš-nikar.) Računski sklep norm a 1no-šo 1-skega zaklada za 1. 1897: Prihodki .so znašali 384.185 gld. 07 V, kr. in sicer razni doneski od države, ustanov in zapuščin 23.741 gld. 47'/, kr. 10% priklada na davke 142.044 gld. 42 kr., različni prihodki 322 gld. 56 V* kr- donesek iz deželnega zaklada 214.129 gld. 41'/» kr. Troški pa ao 1. 1897 znašali 384.185 gl. 071/, kr., v primeri s proračunom manj 3279 gld. 92'/» kr. Čista imovina tega zaklada je znašala 91.600 gld. (Poroč. Višnikar) V i n o g r a d a r s t v o na Kranjskem: Deželni odbor je predložil obširno poročilo o pospeševanju vinogradarstva na Kranjskem. Tudi 1. 1898 se je mnogo storilo v tem oziru z raznimi podporami, brezobrestnimi posojili, ameriškimi trtami in podukom. Upati smemo, da bodo v nekaterih letih skoro vsi opustošeni vinogradi z ameriško trto zopet zasajeni. Poljedelsko ministerstvo namerava na spomlad v Bršlinu pri Novem Mestu napraviti 12 oralov obsežen matičnjak, iz katerega se bodo na leto dobivalo do 1 milijon podlag. Po trtni uši okuženih občin je sedaj na Kranj- mu prebodli žeblji roke in noge, in spomni naj se triurnega dolgega trpljenja na križu. Glasovi spominjajo Najvišjega na one dogodke, ko je on kot človek bival med ljudmi. Prosijo ga, naj bi se bpomnil tudi grešnikov, katerim je tedaj tako milostljivo oprostil — Magdaleni, ki mu je mazilila nogi, in razbojniku, ki je visel poleg njega na križu. Oba priznavata krivdo, — in glasovi se nižajo, kakor plameni, ki gore nizko nad pepelom: Oro supplex et acclinis, Gor contritum quasi cinis Gere curam mei finis. Lacrymosa dies illa Qua resurgel ex favilla Judicandus homo reus. Zdi se, kakor da čaka zbor za hip, da se v resnici drzne, prositi Najčistejšega odpuščenja — čaka, kakor Abraham, ko je govoril z Gospodom in prosil za Sodomo. (Dalje sledi.) Zločin v Lille. Silni vrišč, katerega je zagnalo pred kratkim vse framasonsko in liberalno časopisje proti šolskim bratom vsled znanega dogodka v Lille, polagoma potihuje, ker nedolžnost brata Flamidiena stopa na dan. Kljub nečuvenemu pritisku, gro- skem 64 po obsegu 9174 ha. Od teh je popolnem uničenih 3960 ha. Najbolj je prizadet črnomaljski okraj. V deželni trtnioi pri prisilni delavnici se je 1. 1898 nacepilo 62.700 komadov raznih žlahtnih vrst. Vspehi niso po volj ni posebno vsled neugodnega podnebja. Razdelilo se je 16.100 cepljenk in 109.500 korenjakov. Troški za dež. trtnico in matičnjak so znašali 1849 gld. 66 kr. Podružničnih nasadov je v krškem okraju 6, v novomeškem 4, v črnomaljskem 4, v postojin-Bkem 7 in v litijskem 1. Državnih nasadov je 5, in sicer v Novem Mestu, Drašičah, Črnomlju, Kostanjevici in na Slapu. Iz teh državnih nasadov se je razdelilo 371 400 ključev in 666.800 korenjakov, nekaj proti plačilu, večinoma brezplačno. Da se vinorejcem pokaže umno kletarstvo, je država napravila vinske kleti v Novem Mestu, v Kostanjevici, v Drašičih in v Št. Vidu pri Vipavi. Ta vina, katerih se je pridelalo 20 hI, se smejo porabljati za poskušnjo pri predavanjih. V pospeševanje vinogradarstva je bilo I. 1897 troškov 35.138 i>ld. 93 kr., in sicer za potovalnega učitelja 1450 gl., za deželno trtnico 4072 gl. 05 kr., podpore vinogradnikom in kmet. podružnicam 1891 gld. 88 kr., brezobrestna posojila 27725 gld. Redni dohodki pa so znesli 25.138 gl 93 kr., mej temi je vladni donesek 1000 gl., skupilo za trte 727 gld. 54 kr., ostalo je dodala dežela. Dežela ima v terjatvah za dana brezobr. posojila koncem 1897. leta 70.459 gld. 60 kr. Za 1. 1899 se določi v to svrho 53.987 gld., in sicer za dež. matičnjak 537 gld., za potovalnega učitelja 1710 gld, za denarne podpore 20o0, in za brezobrestna posojila po 200 gld. pa 50.000 gld., ako država ravno toliko dovoli. Narodna malomarnost. Iz Zagreba, 15. marca. Poznato je, da so nase književne publikacije odvisne večidel od književnih društev, in da marsikatera knjiga ne bi mogla zagledati belega dne, ko ne bi imela gmotne podpore od društva. Vsa naša znanstvena književnost je odvisna le od društev, in sicer strogo znanstvena od akademije znanosti in umetnosti, a popularno znanstvena in za bavna od 'Matice Hrvatske«, dočim skrbi za ljudsko knjigo društvo sv. Jeronima. Le to poslednje društvo lepo napreduje, sicer počasi toda trajno, ter ima tudi že znatno društveno premoženje; sicer ni še doseglo števila članov družbe sv. Mohorja, ali je v jednem pogledu stalneje, ima na mreč veliko glavnico od utemeljiteljnih članov ter ni odvisno od letne članarine. Akademija znanosti in umetnosti ima neki stalni dohodek od svojih glavnic ter po tem proračunu izdaje vsako leto toliko knjig, kolikor jih je mogoče izdati brez zgube. »Matica Hrvatska« je do najnovejega časa storila za popularno znanstveno in zabavno knjigo gotovo največ med vsemi društvi. Od preporoda njenega leta 1878 pa do letos je izdala vsako leto po več knjig, v zadnjih letih po navadi 9 knjig, a vrh tega je sprejemala v naklado še prav po žnjam, preiskavam in dolžitvam, ni moglo sodišče obtoženemu redovniku dokazati niti najmanjše krivde. Vendar se skuša sodišče radi krivičnega svojega postopanja ubraniti veliki blamaži s tem, da takorekoč izsiljuje iz brata Flamidiena kak znak, 8 katerim bi potrdil njih sumnjo. Pvet še skoro ni čul podobnih sredstev, katere uporablja Lillsko sodišče proti obtoženemu bratu. Navesti hočemo tu samo prvo preiskavo proti Fr. Flamidienu, po francoskem dnevniku 1'Univers. Prijeli so ga okoli šeste ure zvečer. Zgrabila sta ga dva redarja, ga uklenila in ga vodila k vozu, ki je stal na obrežju Bass-Deule. Da bi obtoženec ničesar ne preslišal, kako kriči in vpije poulična druhal in zahteva njegovo smrt, da bi ga tem bolje videli in tem lažje psovali, — so odprli okno pri kočiji. In mej vožnjo je moral nesrečnež poslušati klice : »Smrt! Živel Deibler!« Naposled so dospeli do mediciniške fakultete, in peljali so brata Flamidiena v majhno dvorano, slabo razsvetljeno s plinovimi svetilkami. Tukaj so ga pustili jedno uro, obkoljenega od redarjev, kateri so ga surovo psovali in mučili, kar je bilo grozovitejše, ker je nesrečnega brata pretresala vsled prestanega trpljenja huda mrzlica. Med to uro, ki se je zdela zatožencu ne- ceni vsako leto po katero knjigo, katero so mogli Člani dobivati prav po ceni, dočim so za ostalih 9 knjig plačali letniki po 3 goldinarje, utemeljitelji pa jedenkrat za vselej 50 gld. Književni darovi »Matice Hrvatske« so bili od leta do leta lepši in zanimivejši, pa je število članov naraslo do blizo 12.000. Darovi so ostali še vedno na isti višini i lanjski i letošnji, toda zanimanje za »Matico« pa vendar pojema. Že lani niso spravili v denar vseh 12.000 iztisov knjig, a letos do zdij komaj polovico, in vendar letošnji dar presega po Bvojej vrednosti mnoge poprejšnje; saj ste samo dve poučni knjigi vredni 3 goldinarje, namreč : Zemljepis Rusije in pa Zgodovina najnovejšega časa. »Obzor« se toži v jednej svojej številki prav britko zbog te malomarnosti hrvatskega občinstva za »Hrvatsko Matico«, pa ugiblje, kje se nahaja uzrok temu žalostnemu pojavu. Navaja za uzrok tudi našo slovansko naravo, da se za vse hitro in gorečo zavzamemo, toda tudi kmalu popuščamo, radi česar je že toliko lepih in dobrih sklepov propalo. Resnica je tudi, da naši domači politični prepiri ne morejo pospeševati naše književnosti in to tem manje, kjer se politika v jednem taboru vodi prestrastveno ter zatira vse, kar ne trobi v njen rog. Le preveč nam je poznato, kako jedna politična stranka ne zna ceniti niti največih hrvatskih domoljubov in mecenatov in sicer samo zato, ker niso Člani dotične stranke. Druga stranka pa noče poznati narodnih idealov ter jej ni mnogo ležeče tudi na tem, se li razvija hrvatska literatura, ali pa če hira. Narodni indeterentizem se je vsled tega silno razširil, in ta nam škodi največ. Le poglejte mladi naraščaj, kako ga je že obvzela ta narodna bolezen. Ne misli se na narodne ideale, nego na zabave, na različne športe, za katere se troši mnogo denarja; za resnobno narodno delo jim ni mar, saj vidijo, da se brez tega tudi živi, in pri nas se taki ljudje skoraj bolj cen£ nego oni drugi. Ta indeferentizem podpirajo naši narodni protivniki, ker mislijo tako prej izvršiti svojo poznato misijo. Potem pa je treba pomniti, da je pri nas vrlo mnogo tujega življa, ki ne mari za našo narodno stvar. Po mestih imamo le preveč Židov, Nemcev in v novejšem času tudi Mažarov, ki najraje prezirno gledajo na Slovana in nimajo smisla za našo knjigo. Vrh tega tudi še jedna četrtina hrvatskih prebivalcev raje podpira srbsko književnost nego hrvatsko, kar jim seveda ne zamera-vamo, saj je tudi Brbska knjiga slovanska, vendar pa se pri vsem tem zgubi mnogi član za »Matico Hrvatsko«. Sicer pa je pri nas za neke stanove, posebno za duhovnike in činovnike, narodni davek zares prevelik, dočim se drugi temu davku odtegujejo. Narod je svojo snago že skoraj do cela izčrpal, pa potem se ne smemo čuditi, če na nekih mestih popušča; bati se pa ni, da bi »Matico Hrvatsko« zapustil. S političnim in verskim preporodom, ki se na Hrvatskem pripravlja, obudila so bode iznovič narodna zavest. Iztrebiti moramo izmed sebe na- skončna, je nagovoril neki redar brata Flamidiena v flamskem narečju, in ko je slišal, da kliče ta Boga na pomoč, je zavpil: »Ali verujete še v Boga, vi, ki ste storili tako nesramen zločin ?« »D&, verujem«, odgovori brat, »in upam, da bode kaznoval onega, ki je tako hudobno in nesramno umoril mojega učenca, in upam tudi, da bode pokazal mojo nedolžnost « »Vi da bi verovali v Boga ! Pojdite no ! toliko verujete, kakor jaz . . .« In taki nesramni napadi, namešani s psovkami so trajali tako dolgo, dokler niso prišli po obtoženca, da ga odpeljejo v autopsiško dvorano. Po temnem hodniku pride brat Flamidien kmalu v močno razsvetljeno dvorano. Oči so mu kakor osteklele; učinek je bil jako dobro premišljen. Na viseči mizi leži dečkovo truplo, trebuh mu je razparan ; na jedni strani vise čreva, na drugi pa je razprostrto še krvavo in nagnjusno drobje. Brata Flamidiena peljejo pred autopsično mizo. Okoli njega se nakupičijo osebe, ki smejo prisostvovati in izmed katerih naj tukaj nekatere navedemo : Gg. Delale, preiskovalni sodnik; Tain-turier, državni pravdnik; Dorc, zapisnikar; Vi- Priloga 68. štev. »Slovenca" dn6 23. marca 1899. rodni in verski indefurentizem, ki gonobi najhuje vsak narod. Cim bodo ta zadača izpolnjena, obrnilo se bode na boljo tudi na književnem polju. Delokrog našega delovanja pa naj ne bode omejen samo na ožjo Hrvatsko; razširiti se mora čez Dalmacijo, Istro in Bosno, hrvatsko prebivalstvo teh dežel se mora okleniti nas ter podpirati hrvatske boritelje na političnem in književnem polju, kar se seveda deloma že zdaj godi, ali se pri vsem tem hrvatska knjiga v omenjenih deželah še vedno premrzlo ceni in naročuje; od te strani je pričakovati ravno za »Matico Hrvatsko« mnogo več podpore. Slovenci vrše glede »Matice Hrvatske« svojo dolžnost, ker se jih nahaja lepo število med njenimi članovi, premda isto tako potrebuje znatne podpore »Slovenska Matica«, katera vendar po najnovejih poročilih napreduje, če tudi le počasi. Pri vsem tem pa živo priporočamo posebno letošnje darilo »Hrvatske Matice« vsem zavednim Slovencem, ki še niso članovi njeni, da se čim prej zglasijo ter nabavijo prelepe knjige tega iz venredno koristnega književnega društva. Politični pregled. V Ljubljani, 23. marca. Notranji položaj v Avstriji je po mnenju nekaterih politikov precej zamotan, posebno še od tedaj, ko je češki poslanec dr. Kramar objavil svoj članek, v katerem kritikuje zvezo Avstrije z Nemčijo. Ker je vlada, kakor trdijo nemško-nacijonalni listi, še vedno izredno naklonjena mladočeškim poslancem, ki so baje odgovorni za dr. Kramafevo delo, akoravno avtor sam to trditev najodločneje zanikava, je njeno stališče v zadnjem času zelo omajano in je grof Thun prišel v neko navskrižje z zunanjim ministrom grofom Goluhovskim, ki je nekako varuh naše trozveze. »Wiener Abendpost« je včeraj demento-vala to vest in posebno naglašala, da tudi nemški državniki vedo, da avstrijski vladni krogi in pa mladočeška delegacija ni v prav nobeni zvezi z izvajanji poslanca dr. Kramara v nekaterih čeških listih. Tudi »Linzer Volksblatt« oporeka poročilom o navstali krizi v našem kabinetu ter naglaša, da je doželnozborska večina še vedno jedina in trdna in da še vedno zaupa grofu Thunu. Dokler pa večina ne odreče zaupanja grofu Thunu, pravi ta list dalje, ni prav nikakega povoda za odstop sedanjega ministerstva. Ta poslednja trditev pa ni vselej merodajna, kar priznava omenjeni list sam ter tudi omenja, da je že nekaterekrati tudi manjšina vrgla avstrijsko vlado in da pridejo sem ter tje v poštev tudi druge okolnosti. Kajpada, pravi konečno, no smemo misliti, da se je ta izredna navada že povsem udomačila. Omenjeni list toraj meni, da grof Thun še vztraja na svojem mostu, dokler ne pride kaj hujega, tembolj, ker je zadeva glede trozveze že -kolikor toliko poravnana. Trezna sodba o avstrijskih Nemcih. Dunajski dopisnik lista »Daily Chronicle« objavlja sg^aaaggaasBggagagmi^agaB^^BBBaaffi vier des Vallons, osrednji komisar ; Broigne, komisar sodnijske delegacije; Boilierault, policijski načelnik ; Castiaux, med. veščak ; Cousin, profesor na med. fakulteti; Tondeur, pripravljatelj ; Paul ml., medicinec in poleg teh še lepo število uradnikov. Štirje uradniki primejo brata in ga približajo mizi, med tem ko mu reče preiskovalni sodnik trdo in neusmiljeno: »Prosite odpuščanja tega otroka, katerega ste tako grozovito umorili Poglejte, kakšen je !« Brat pa, ne da bi priznal, se zgrudi na kolena, objame dečku noge in jih poljubi, potem pa reče s krepkim glasom: »Ne, moj Bog, ne morem prositi odpuščanja niti vas, niti Gastona radi zločina, katerega me dolže. Nikoli nisem storil kaj slabega niti temu učencu niti drugim«. »Da, d&«, odgovori preiskovalni sodnik, »zadovoljili ste svojo podlo strast in iz strahu, da bi to ne prišlo na dan, ste zadušili svojega učenca, katerega prosito odpuščanja. No, poglejte svojo žrtev . . .« In sodnik in uradniki, zgrabivši brata Flami-diena za glavo in roke, ga prisilijo, da ostane poleg trupla. In ta trenotek so pokažo strahovit te dni pogovor z grofom Albertom Apponyjem o sedanjem razmerju mej Nemci in Mažari. Na dopisnikovo opombo, da bo ogerska vlada zvesta Deakovim tradicijam, pokazala ves svoj vpliv na korist avstrijskih Nemcev, je baje odgovoril grof Albert Apponyi sledeče: Brezdvomno so nam Nemci kot vodilni element v Avstriji najbolj simpatični, vendar so so razmere od leta 1871 znatno spremenile. Tedaj je grof Andrassy priskočil Nemcem na pomoč z namenom, da reši njih hegemonijo v Avstriji. Tedaj je res obstajala njih hegemonija, bila je dejanjska posest, mej tem ko so bili Hohen\vart >vi poskusi napad na to posest in ob jednem napad na duvalizem. Poslednjega je bilo pred vsem treba rešiti. Od tedaj pa je hegemonija Nemcev po njih lastni krivdi izgubljena. Kako naj toraj posežemo v stvar? Ogri ne moremo niti direktno niti indirektno vplivati v korist Nemcev. Sicer pa ni v to svrho najpotrebnejih pogojev. Nemci nimajo nikakega voditelja; s kom naj so toraj pogajamo in dogovarjamo ? Kje je mej avstrijskimi Nemci kak priznani vplivni voditelj, kateremu bi se mogli zaupljivo bližati in mu razodeti svoje misli ? — Tako toraj govori o naših Nemcih kolikor toliko nepristranski sodeč Mažar, nekdaj njihov zaveznik. O volitvi naslednika sedanjega papeža, akoravno se mu stanje neprestano boljša, pišejo židovski listi najmnogovrstneje laži in prazne kombinacije. Piše so v teh čilutskih listih o vseh mogočih kandidaturah in mej kandidati imenujejo se celo imena kardinalov, katere že davno krije črna zemlja. Dunajska Židinja iz Fichtegasse ve mej drugim celo poročati, kako razmerje glasov se bo pokazalo pri prihodnji volitvi, koliko upanja ima kardinal Rampolla, Vanutelli in drugi, ter ji je tudi znano, na katero stran se bodo nagnili avstrijski, ogerski, nemški in francoski kardinali. Kajpada je vsaka beseda v teh poročilih popolno izmišljena, ker glede bodoče volitve ni v nobenem oziru niti najmanjše gotovosti. Vstaja na Filipinih. Ameriški angleški, pa tudi slovenski listi, poučeni najbrže samo iz jednega, vladnega vira, ne morejo prehvaliti položaja, v katerem se sedaj nahaja ameriško vojaštvo na Filipinih, in kar tekmujejo moj seboj, kdo bo naznanil svojim bralcem večje število ubitih in ranjenih ondotnih vstašev. Le v toliko se ta poročila strinjajo z resnico, da preti v malo dneh za zdravje Amerikanov nevarno vreme, ki jih bo nekoliko oviralo pri znani vojni akciji. Bodisi, da ameriški listi ne smejo drugače poročati, bodisi, da res ne zvedo nikdar prave resnice, res je, da ameriškim vojakom ni tako dobro postlano in da jim posebno v zadnjem času prete marsikatere neprilike. >Koln. Zeitg.« poroča namreč, da se nahaja vodja Aguinaldo s svojo 25.000 mož broječo armado v Marilaru in sicer v zelo dobro zavarovanem kraju, kjer se bo na vsak način prej ali slej vnela huda bitka, v kateri pa ameriško bro-dovje radi prevelike oddaljenosti ne more sodelo- prizor. Trepalnice nesrečne žrtve se počasi povzdignejo ; oči se pomikajo z desno na levo. Zdi se, kakor da se mali Foveaux, krvav in razrezan, vzdiguje z avtopsične mize, da pove zločinca. Jeden izmed pomočnikov zdravnika Castiauxa, kateri jo provzročil ta maškeradni prizor, se je namreč spravil zadaj za dečka in je z nekako mehanično pripravo provzročil, da so se gibale mrtvecu oči. To je strašno in grozno. Nesrečni brat, že preje prevzet, se globoko strese, toda zagotavlja svojo nedolžnost rekoč: »Ah, gospod Delale, to ni več Gaston Foveaux! Kako morete kazati ubogo bitje v takem stanju njegovemu učitelju, njegovemu drugemu očetu!« »Da, očetu, ki ga je onečastil in zadavil! Toda prosite ga odpuščenja!« zavpije sodnik. In zopet so se jele privzdigati trepalnice in obupno viti oči. Brat Flamidien pade na kolena in zagotavlja večkrat svojo nedolžnost pred Bogom. In da bi ga še bolj mučil, zavpije Delale: »No, prosite Boga, naj stori čudež!« »Moj Bog, odgovori brat, da se pokaže moja nedolžnost, ti ni treba delati čudežev, toda ako bi vati. General Otis je uvidel, da s svojimi vojaki ne more biti kos mnogo močnejši vstaški armadi in je vsled tega zahteval, naj mu vlada nujno do-pošlje novih močij, posebno pa zadostno število gorskih baterij. Ameriška vlada naj no slepi prebivalstva s pretiranimi poročili in ne slika položaja tako. kakoršen ni. Sicer je pa že vsak razsoden človek jel dvomiti nad resničnostjo vladnih vestij, ker bi bili morali Amerikani že davno umoriti zadnjega vstaša, ko bi bila tla zadnje res tako ugodna. Vabilo k javnemu ljudskemu shodu v Cerkljah kateri se bo vršil v nedeljo, dnč 35. marca 1899 ob 3. uri popoldne Dnevni red: 1. Poročilo o državnem zboru. 2. Ustanovitev hranilnice in posojilnice v Cerkljah. 3. Gospodarska organizacija. Poroča drž. poslanec dr. Krek. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor katol. polit, društva. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. marca. (Dežclui zbor kranjski.) Proti koncu seje je bila obširna razprava glede podpore vinogradar-stvu v naši deželi. Poročal je posl. L a n g e r , v razpravo so posegli gg.: Povšo, Pfeiferin H e i n. Vsprejeli so se predlogi za podpiranje vi-nogradarstva zelo ugodni. Po tej točki je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja je v sredo po Veliki noči, dne 5. aprila. (Netaktnost.) Poročevalec Hribar je izjavil v svojem govoru pri poročilu o prošnjah za gledišče, da obžaluje, da se tudi škol udeležuje današnje seje. Po škofovem govoru je bil Hribar druzega mnenja, ker je zvedel iz škofovih be-sedij, da škofa ni privedlo v zbor kako stranka r s t v o, marveč skrb za javno nravnost, ki naj se goji tudi v gledališču, katero je škof kot višji pastir dolžan po svojem poklicu zagovarjati povsod, tudi v deželnem zboru. {Is mestnega šolskega sveta.) O redni seji mestnega šolskega s\eta v torek dn<5 14. t. m. smo prejeli nastopno poročilo : Za razpisano učno mesto na mestni nemški deški petrazrednici se predloži deželnemu šolskemu svetu temo predlog. Franji Illerschitsch-evi, učiteljici na mestni nemški dekliški šestrazrednici. se pripozna druga, Luki J e 1 e n c u , učitelju na I. mestni deški petrazrednici, pa tretja službeno-starostna doklada, hotel vrniti Gastonu življenje, bi pričal on pred vsem tem zborom, da jaz nisem kriv. Dve leti sem skušal napraviti iz tega dečka kristjana, dobrega sina in hrabrega Francoza«. Zaslišanje je bilo končano. Brata so odpeljali v malo dvorano, kamor so ga že poprej privedli. Tukaj ga je obkolilo nebroj gledalcev, uradnikov, sodnijskih slug in dijakov, in izpostavljen je bil novim napadom : »Ali ste torej priznali svoj zločin?« so vpili proti njemu; »ako ne bodeto priznali, bodo zaprti vsi vaši bratje«. In neki mlad dijak, ki se je priril do nesrečnega obtoženca, mu je zakričal še enkrat v obraz: »Priznajte svoj zločin!« »Ali ste me videli, da sem storil ta tako strašni zločin?« odvrne brat Flamidien. »Ne, ampak vi — —« »Ako me niste videli, čemu me tožite? Jaz, ki vas ne poznam, bi vas ne mogel dolžiti takega zločina, ako vas ne bi bil videl. Zakaj postopate vi drugače z menoj, ko sem vendar nedolžen«. Žalostni prizori so bili končani. Brata Flami-diena so odpeljali zopet po istem potu kakor prej v ječo. Med tem so pa šli uradniki in medicinci v bližnjo gostilno, da se okrepčajo vsled velikega obe od 1. marca t. L, prvi v znesku letnih 50 gld., drugemu v znesku letnih 40 gld. Sklene se prošnje treh mestnih učiteljev za novčno podporo dežel nemu šolskemu svetu priporočiti v ugodno rešitev. Mestni magistrat so naprosi, naj pri občinskem svetu izposluje, da se vodstvu rokotvornega tečaja v šoli na Barju s prihodnjim letom zviša remuneracija na letnih 100 gld. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, profesorja Frana Le v ca o nadzorovanju obrtne pripravljalnice na L mestni deški petrazrednici se vzame na znanje, odobre se ž njim združeni nasveti in sklene se, da se ima to poročilo predložiti deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Nek vnanji učenec se sprejme v mestno šolo, drugemu tukajšnjemu pa izda izpustnica. Radovoljka Helena Tekavčičeva se premesti na mestno dekliško osemrazrednico, na njeno mesto vstopi pa na mestni nemški dekliški šestrazrednici kot radovoljka izprašana učiteljska kandidatka Tekla Hubadova. Potem, ko se reši se par internih zadev, vzame se končno na znanje še poročilo predsednikovo o stanju vprašanja radi nove zgradbe za mestno dekliško osemrazrednico pri Sv. Jakobu. (Iz Šmartna pri Litiji.) Pretočeni teden so pričeli podirati staro dekanijsko cerkev. Tesarski mojster Ivan Vrhovnik iz Tunjic pri Kamniku je vzel streho z zvonika, snel zvonove in jih obesil v ta namen pripravljeno lopo. Mož se je pokazal pri tem opravilu skušenega mojstra in je vsestranskega priporočila vreden. Upamo, da bo cerkev do Velikenoči podrta, da se takoj po praznikih prične z zidanjem, če le vreme nagajalo ne bode. Zidarska in tesarska dela izročila so se stavbeni tvrdki Tonnies v Ljubljani. Prvotne načrte za novo cerkev je napravil arhitekt Jeblinger; te pa je popravil in prenaredil profesor in arhitekt A. Wagner v Gradcu, po čegar načrtih je zidana tudi ljubljanska cerkev Srca Jezusovega. Zidala se bode cerkev v prvotnem gotskem slogu, v podobi križa s trikotnim končnim završkom, s štirimi kapelami na vsaki strani glavne ladije in z dvema stolpoma. Na pročelju bodo trije uhodi, na vsaki strani pa po dva in sicer po eden v ladijo, drugi pa v zakristijo in na oratorij. Zunanja dolgost bo 2našala 48 m., širokost pa 26 m. Visočina streho bo 24-50 m., nadstrešnega stolpiča 38 50 m. in stolpov 57 m. Dolgost ladije s prezbiterijem bo 44-35 m. in njena širokost 11 m. stranska ladija je pa 21 m. dolga in 8 m. široka. Visočina obeh pa je 16 m. Stavba se bo spravila še letos do konca oktobra pod streho; drugo leto se bode pa obokala, dozidali se bodo stolpi, ki se bodo letos le do strešne visočine zidali, in dogotovila se bodo se druga potrebna dela, tako da bo stavba do konca oktobra 1900 izgotovljena in za kolavdacijo pripravljena, v kar pomozi Bog! (Iz Kostanjevice.) Poročali ste nedavno, daje bilo pri nas 200 prašičev zaplenjenih. Dejanje je sicer resnično, toda malo prehitro so se zaredili, kajti pri nas smo jih našteli sam6 102. Od teh so jih nekoliko kmetom nazaj vrnili, nekaj so jih napora, ki jim ga je provzročil nesrečni obtoženec, — da so popili nekaj belega vina in konjaka. Na vaše zdravje, častiti gospodje 1 K temu preprostemu poročilu — pravi »1' Uni-vers« — nimamo ničesa pristavljati. Toda vprašamo, ali je to sodnijska preiskava? Ali je dovoljeno, da se izpostavlja psovkam in surovim žalitvam cele tolpe uradnikov in pobalinov človek, proti kateremu ni druge sumnje, kakor njegovo nenavadno, toda lahko umljivo vedenje? Ali je dovoljeno tako skrivnostno postopanje in prirejati tako strašne in grozovite prizore, da obtoženec prizna svojo krivdo ? Ali je dovoljeno, da se obtoženca na tak način pretrese in zmeša, da niti ne ve, kaj govori ? Kako bi prenesel nedolžen človek tako preskušnjo in da bi ne onemogel ? In, ali naj bi potem njegova slabost, njegove zmedene besede pričale proti njemu? To je tortura natezalnica, in sicer grozovita moralna tortura, in kdor se ji more ustavljati, mora imeti izvenredno utrjeno dušo. Niti svojemu smrtnemu sovražniku bi ne želeli nikoli, da pride v tak položaj « To je omika in pravica, kakor jo umeva fra-masonstvo. zakopali, 58 so jih pa včeraj na javni dražbi prodali. Toda ta dražba je bila taka in zbudila je toliko nevolje, da moramo proti takemu načinu dražbe protestirati. Oklicala se je po vseh bližnjih okrajih dražba na dan 21. t. m. In res so prišli kmetje doli iz Samobora, Velike Doline in dru-godi po šest ur daleč, tako da se je zbralo kupcev okoli 200. Pa vsi so prišli zastonj. Pripeljal se je živinozdravnik iz Krškega in je naznanil, da je vse skupaj kupil mesar Žener iz Krškega komad po štiri goldinarje. To je vzbudilo pri vseh navzočih silno ogorčenost, in dasiravno so bili drugi pripravljeni prešiče plačati veliko dražje, bila je kupčija kratko sklenjena. Gotovo je, če bi se prodali posamezno ali pa po pet skupaj, da bi dobili 150 gold. več. Da bi ne bilo orožnikov zraven, prišlo bi bilo prav gotovo do pretepa. Ljudje so prišli po več ura hoda daleč ob najslabšem vremenu, pa so jih tako rekoč za norca imeli. Zakaj so oklicali dražbo, ako so že naprej vedeli, kdo in po koliko jih bo kupil? Zakaj se pa ni naznanilo ob pravem času, da so prašiči že prodani ? Kdo bo pa škodo trpel ? Kmetje, ki so tako lahkomišljeni, da za par goldinarjev dobička stavijo v nevarnost vse svoje premoženje. Jeden bo vsled tega, kakor pravijo, prišel ob vso posestvo. Marsikoga pa tudi ta skušnja ne bo spreobrnila, kajti znan je njihov pregovor: če »rata«, bo »prata«, če ne, bo pa ričet! (Pri občinski volitvi za Oselico) bil je 20. marca t. 1. izvoljen županom: Franc Bogataj, posestnik v Stari Oselici; svetovalci so: Janez Frelih, Lovro Kristan, Pavel Ušeničnik. — V odbor novovoljeni: A. Jelovčan, A. Pfajfar, M. Pintar, L. Pirk, I. Šturm, I. Jezeršek. (Z Rovt nad Logatcem,) 21. marca. Tukaj že od nedelje (19. marca) dopoludne sneži. Ravnokar bo snega jeden meter na debelo. Dva dni je tulila burja do sile, menda zato, ker je o svetem Pavlu pozabila. Pretekli petek smo imeli +12 stopinj, danes pa — 4 stopinje. Kmetska pratika dobro »stih« drži. Skozi kolikor španj na sv. Je-dert dan solnce sveti, skozi iste vse o sv. Jožefu sneg mete. Naš letošnji prvi semenj 10. t m. se nam je čisto izjalovil. Prihodnji ponedeljek ga bodemo ponovili, če bomo dobili dovoljenje. Zvedeli smo tudi to veselo novico, da bo v par letih vrhniška železnica podaljšana skozi Rovte na Vipavo. Lepi piruhi za nas. Bog daj, da bi bilo res. Vederemo I (Iz velikovške okolice.) [Nekaj iz veliko vš k e nemške šole.] Po pravici se dandanašnji toii o razuzdanosti in neubogljivosti mladine. Marsikdo pripisuje vzrok novim šolam, učitelji in liberalci pa tega ne pustijo veljati. Res, tako daleč nismo še prišli, da bi smel učitelj, kakor se mu ljubi, učiti deco brezverstva, in zato tudi ne smemo zatrjevati, da bi ravno učitelji iz-prijevali mladino. Učiteljem očitamo le, da oni dejanjski ne storijo dosti, da bi v mladini vzdržali in vzbudili krščanstvo, brez katerega si mi katoličani poštenega človeka misliti ne moremo. Izprijevanje otrok prihaja v prvi vrsti od druge strani. Jedno gnjilo jabolko izpridi vse druge, ki so zraven njega, in gorje otrokom, ki morajo leta in leta sedeti na šolskih klopeh z otroci, ki so hudobni. Otroci najboljših starišev se morajo izpriditi. Kakšna je šolska mladina v krajih, kakor v nemškonarodno socijalnodemokratičnem Velikovcu, kažejo sledeči slučaji, ki jih je, kakor slišimo slučajno iz zanesljivega vira, doživel zadnje dni velikovški gospod veroučitelj. Sla sta pred kratkim dva duhovnika skozi hodnik pri velikov-škem starem rotovžu. V sredi hodnika stal je šolar velikovške nemške šole in se ne gane na nobeno stran, tudi odkril se ni, da bi svojega veroučitelja in drugega duhovnika pozdravil. Gospod katehet stopi k njemu: »Ali ne veš, kaj se spodobi; idi strani!« A fant je odgovoril: »Tam imate pot!« Tuji duhovnik je rekel: »Ko bi bil fant pri meni v šoli, dal bi mn zaušnico!« A kaj češ v Velikovcu? Udari ga in tožijo te, daj mu kazen, pusti ga klečati, smeji se ti, zapri ga in sam si zaprt; ker ima pa duhovnik 16 ur v tednu šole pri sodrgi, kakoršna je v nemškem Velikovcu, mu kmalu preide veselje, da bi še prostovoljno sedel par ur v šoli, potem, ko je imel že štiri ure krščanskega nauka. Drugega nad vse porednega fanta je gospod veroučitelj nekoliko trdo prijel in ga postavil ven. Fant pa je stopil k tabli, na kateri so disciplinarne vredbe natisnjene, pokazal je na-nje, češ: »Tu stoji, da me ne smete tepsti, jaz vas bom šel tožit!« To se je zgodilo 20. marca zjutraj, popoludne je že dobil gospod veroučitelj pismo, ki g£\ je voditelj velikovških socijalnih demokratov pisal takoj opoludne šolskemu nadzorniku. V pismu tirja, naj šolski nadzornik postopa proti katehetu. Otroci se ne smejo tepsti. »Was fiir den Lehrer gilt, wird wohl auch lur den Pfaffen gelten«, piše dalje in grozi, da se bo on postavil »liir die armen Kinder«. Brezsramni škrati uganjajo v šoli reči, katerih zapisati ne moremo. Živele nove šole! Zdaj otroci ukazujejo, učitelji in kateheti morajo pa molčati, vsaj postava prepoveduje, da otroka kaznovati ne sme. Kaj pa naj z otroci počnejo? Izključiti jih iz šole? To jim je ravno najljubše, in če bo jeden zaradi hudobije izključen, posnemali ga bodo vsi, da bodo oproščeni. Želeti bi bilo, da bi gospodje kateheti take žalostne slučaje ne ohranili molče za-se, treba jih je spraviti na dan in razkriti vse razdejanje sedanje vzgoje, treba je pokazati na vir, od koder prihaja razuzdana mladina. Ko slišimo taka poročila o velikovški nemški šoli, se nam stoži, da iz okolice pošilja toliko pridnih, a neumnih slovenskih kmetov svoje otroke tja, da se nemški naučijo ! Kmet, ali ti ni žal za nedolžno dekle, ki ti ga je Bog dal, ali se ne bojiš, da bi ti vrl fant postal potepuh v družbi mestnih potepuhov! Zaradi nesrečne nemščine mu ni žal za značaj in čednost svojih otrok ! Želeti bi bilo, da bi dušni pastirji odločno opominjali stariše na tako veliko nevarnost. Velikovška gospoda je nemškonarodna in brezverna, delavci so socijalni demokrati in v tako družbo pošiljajo otroke, ki ostajajo čez polu-dne tam — uboga mladina, in stariši so sami tega krivi, ker mislijo, da človek brez nemščine zveličan biti ne more. Pred nekaterimi dnevi, slišimo, da je bil v Velikovcu šolar iz neke sosedne liberalne šole obsojen v zapor, ker si drugače z njim več pomagati niso mogli. Kam nas popeljejo take šole? (Ponudbeni razpis) Trgovsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da je c. in kr. konzulat v Madridu naznanil, da se bo dne 12. aprila letos vršila ponudbena obravnava, zadevajoča pobarvanje vojnih ladij v arzenalu Ferrol-a, kakor tudi dobavo potrebnih barv in drugih potrebščin za čas do 30, junija 1901. (Evropa) šteje po novejši štetvi 366,425.790 prebivavcev; vse armade štejejo 8,403.544 mož, za slučaj vojske nad 21 milijonov. Za te vojake plačuje Evropa v mirovnem času 5 milijard in 303 milijone frankov. Državni dolgovi znašajo 116 milijard in 600 milijonov, torej pride na vsako glavo 320 frankov. Na Portugalskem pride na glavo državnega dolga 794 frankov, na Francoskem 677, na Angleškem 529, na Nizozemskem 480, v Italiji 417, v Avstriji 364, v Belgiji 350, v Španiji 339, na Grškem 334, v Nemčiji 274, v Rusiji 146, v Turčiji 137 in v Švici 25 frankov. Redni letni državni troški znašajo 19 milijard 583 milijonov ali 54 frankov od osebe. (Povodenj v Sahari) Pariški »Temps« poroča, da je v Sahari ob vznožju pogorja Atlasa že nekaj časa silna nevihta z nalivi. Reka M'Zi je tako narasla, da je preplavila veliko dežele. Valovi nosijo izruvana drevesa; mnogo hiš se je sesulo, poštna zveza je pretrgana, ljudstvo je v strahu. (Železnica preko Afrike.) Znani južno-afriški mogotec Cecil Rhodes je zasnoval v svoji glavi načrt, po katerem bi z železnico zvezal Kajiro v Egiptu s Kapstadtom na skrajnem jugu Afrike. Sedaj išče po Evropi moralnih in denarnih podpor. »Times« pišejo o tem načrtu: »Danes je še nemogoče z gotovostjo trditi, da bi ta železnica toliko koristila, ko brzojav. A to je gotovo, da se brez železnice angleška posestva v srcu Afrike ne morejo razvijati. Ali pa je kdo slutil, ko so pričeli graditi kanadsko pacific - železnico, da bode odprla najbogatejšo žitnico Severnih držav?« — Toda srednja Afrika ni rodovitna Kanada. (Potratljivost.) Iz Novega Jorka se poroča, da se bode dne 4 aprila Viljem Vanderbilt poročil z gospico V. Fair. Oba sta iz milijonarskih družin. Zaročni prstan neveste velja malenkost 40.000 dolarjev. (Zbirka ptičjih jajc.) Neki Nehrkorn v Brun-šviku ima blizu 4000 vrst ptičjih jajc. Za zbirko v britanskem muzeju je njegova največja ter ob-seza jajca vseh v Evropi živečih ptičev in veliko vrst iz tujih dežela. Društv a. (Občni zbor društva za zgradbo pripravniškega konvikt a) se je vršil danes ob 11. uri v konferenčni dvorani c. kr. učiteljišča pri precejšnji vdeležbi. — Predsednik g. ravnatelj H u b a d pozdravi zbrane člane, omenja umrlega dobrotnika prelata dr. Č<"baška in otvori zborovanje. Tajnik g. profesor Kržič prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri; potem poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Odbor je imel večkrat posvetovanje in je vodil zadeve. Denarja se je nabralo okroglo 8000 gld., izdalo pa se je v podporo revnih pripravnikov okrog 700 gld. Članov Stoje društvo 205, ki razno prispevajo, kot dobrotniki, ustanov-niki ali kot redni člani. Tudi čisti dobiček listov »Angeljček« in »Vrtec« se steka v to blagajno. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni vsi dosedanji gg. odborniki. Razgovor o društveni hiši je pokazal, da je precej upanja, da jo kmalu dobimo. Pospešili bode treba le nabiranje doneskov pri raznih prilikah. Predsednik zahvali člane na obilnem štovilu, jim priporoča delavnost in zaključi zbor ob l/«12. uri. (»Glasbena Matica« vNovem Mestu.) V soboto, dne 25. marca t. 1. v čitalnični dvorani tretji glasbeni večer. Iz posebne prijaznosti sodelujejo : gdč. Mira Devova (sopran), ter gg. dr. P. Drachsler (vijolina), J. Junek (cello), P. Lozar (vi-jola), J. Prohazka (klavir), J. Vedral (vijolina) in učitelji tukajšnje glasbene šole. — Petje vodi g. . koncertni vodja I. Hladnik. — Vspored : I. L. van Beethoven: »Slava božja«, mešan zbor. 2. J. Prohazka : Trio za klavir, gosli in cello : I. Thema con variacioni, allegro moderato. II Andante. III. Allegro molto. 3. K. Kreutzer: Arija iz opere »Prenočišče v Granadi«, poje gdč. M. Devova. 4. I. Haydn : Kvartet za dvoje gosli, vijolo i cello, op. 76 Bdur; 1. Allegro con spirito. II. Adagio. III. Menuetto. IV. Allegro ma non troppo. 5. a) J. Brahms: »Zvesta ljubav«, b) R. Schumann : »Ne grem od tod«, poje gospodičina M. Devova. 6. A. Dvorak: »Stabat mater«, oratorij za mešan zbor z orkestrom III. in IV. zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer. (Kmetijsko društvo vDobrepoljah.) [Konec ] Predno vam povemo, kaj nameravamo, povedali vam še moramo, kako morate ravnati z vašimi pridelki, ako hočete, da bode zadruga dobro vspevala. Ne pozabite, da je podlaga zadružnemu napredku vaše poštenje Brez vašega poštenja naša najboljša volja ne zmore ničesar! Zato nekaj nasvetov in navodil. Naši mlekarski izdelki so v kratkem času dobili dobro ime. In če bi še toliko izdelovali, upamo si prodati vse. Treba pa je, da dobro ime ohranimo! Zato nosite v mlekarnico le popolnoma sveže mleko in brez primesi ker le iz tacega blaga se dobi res dobro blago. Dobe se pa vendar semter-tje ljudje, ki niso tako pošteni, kakor bi morali biti, ter kvarijo mleko na ta ali oni način, ali s tem, da prilijo malo vode, ali pa primešavajo k svežemu mleku že otopljeno, ali zlivajo od dveh molž mleko skupaj itd. Čudimo se tem ljudem zaradi tega, ker nimajo v sebi niti trohic e poštenja, niti trohice'sramu. K » * * . f •O M * v O. 22| 9. zvečer 732-3 -4-5 si. jug oblai-no 23 7 zjutraj 2. popol. 731 1 '27 9 -82 -34 si. jvzb. si. jug oblačno sneg 00 Srednja včerajšnja temperatura —3 5" normale: 4-8n. Tržne cene v Ljubljani dne 22. marca. | gl.jkr. gl- kr.! Pšenica, m. st. . . lOj 60 Špeh povojen, kgr. . — 70 i Rež, „ . . . 8! 50 Surovo maslo, n . — 90, Ječmen, „ . . . 7 6" Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 60 Mleko, liter — 8 8i 30 Goveje meso, kgr. — 64! Proso, „ . . . 9 — Telečje „ „ . — 62 Koruza, „ . . . 51 50 Svinjsko „ „ . — 6 j ' Krompir. .... 2 40 Koštrunovo „ „ . — 40 j Leča, hktl. . . . 12 — Piščanec .... _ 60 1 Grah, . . . 10 _ Golob..... _ 20 ! Fižol. m. stot . . . 11 50 Seno. m.stot. . . 1 96. Maslo, Kgr. . . 1 — Slama, „ „ . . . 1 78 , Mast, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 20 Speb svež, „ . . — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 60 Zahvala. 304 1-1 O dolgi in mučni b-ilezni ter povodom smrti našega nepozabnega sina Antona Pečnik-a prejeli smo dokaze srčnega sočutja od mnogih strani; izrekamo tem potom vsem, ki so si na kakoršenkoli način prizadevali nas tolažiti, našo presr no zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. Simonu Juvanu za I pomoč, čast. gospodoma župniku in kapelanu, šolskemu osebju, si. čitalnici šentviški, katera se je vdeležila pogreba z zastavo, dalje g. Jan. Žirovniku za ginljivo petje na grobu, ter vsem za darovane vence. V S e n t - V i d u , dne 23. marca 18^9. Žalujoči ostali. Le stilni ocltiskalni papir, svetovni razstavi v Čikogi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohišlvu, »ratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRAFA EEERL v Ljubljani, Frančiškanske ulic«. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—1 Ivan Kordik $ v Ljubljani, ^ Prešernove ulice St. 10-14, * priporoča svojo zalogo galanterijskega blaga $ in drobnine posebno za kapievaloe, kakor tudi orodje za črevljarje in sedlarje, posebno na debelo po nizki ceni. 187 7—6 Služba organista m cerkovnika se takoj odda v Javor-u. Prosilci oženjeni naj se oelasijo pri cerkvenem predatojništvu v Javor-u, zadnja pošta Spodnja Hrušica pri Ljubljani. 303 4-1 Krepkega in zdravega ki ima veselje do vrtnarstva, sprejme takoj Ivan Pifoer, 293 3-3 vrtnar na Bledu. $ Teodor Slabarya, | »K srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, & priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-/n stojnikom svojo delavnico za Izdelovanje ^ cerkvene posode in orodja. Sfe^ Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ^ ognju po najnižji ceni. fi/ Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti r^ cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, Sj^ ' - da jim je pripravljen napravljati blago, katero se (ji/ izplačuje na obroke. Prei-ast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi. 386 62—43 ^ Pošilja vsako blago poštnine prosto. ^ SLOVENCI, pristopajte k „Naši straži"! Razpošiljanje sukna le privatnikom! gld. Odstrižek 3 10 m (lolg, dosti za Jednejja gospoda, stane le: 2.80 iz dobre 3 10 iz doore 4 80 iz dobre 7 60 iz fine OVČ]e 8-70 iz fine VOlriB 10 50 iz najfinejše 12'40 iz angleške 13 95 iz kamgarna Odstrižek zn črno salonsko obleko gld. 10-— Blago za površnike meter od »Id. 325 više; loden v lepili barvah odstrižek gld. 6'— do 996; peruvijen in doskin, blago za opravo državnih, železniških uradnikov in sodnikov; najfinejši kamgarnl in oheviot-blago za uniformo finančne straže, žandarmov itd. ra/pošilja 100 po tovarniški ceni najboljše znana 12—8 Tfooaarnlukkanaa' Kiesel-Amhof v Brnu. Uzoroe brezplačno in franko. Pošiljatev prav po vzorcu. Pozor! P. n. občinstvo posebno opozarjamo, da je blago pri naravnostni naročitvi dosti ceneje, kakor pri vmesnih prodajalcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu pošilja vse po res tovarniški < eni brez podražbc rabata. MJT Svoji k svojim! Najstareji češki renomirani veliki zavod. Ces. ln kralj. dvorni založnik Josip Meikudla v Jablonem ob Orlioi hiš. št. 86 na Češkem priporoča: masno blago, pluvijale, dal-matlke, vela, nebesa. Šolske ln društvene zastave, ~ bandera, altarne preproge , pregrinjalu, albe, roketc, mon-štrance , kelilie, paclfikale, clbo-rije , svečnike, oltarne svetilke, kidilnlee, škopil-nike , cerkvene j3jj£ lestence, teh. dovr-Senc križeve pete, oltarne podobe najboljših akad. mojstrov itd. itd. — i/.delane izredno okusno po cerkvenih predpisih, dragocene, trpežne in po zelo nizkih cenah Za dokaz solidne in točne postrežbe je mnogo tisoč častnih priporočilnih priznanj ter obstanek zavoda od leta 1810. Zahtevajte velike ilu-strovane cenike, proračune, vzorce in gotove predmete v izbero franko. Monštranca renesančna iz bronca, vsa vojinju pozlačena, 130 gl. vsa iz čistega srebra, težka, v ognju pozlačena..... 390 gl. Naslov za dopise vselej doslovno popoln. 301 81 Naslov za brzojavke: Dvorno založništvo — Jablonem ob Orlici. }{] Uradne Cj Sin trgovske s firmo priporoča p Klf. TIS KARE A | S]] v Ljubljani. ^SHSBSHSHSBSBf St. 8380 Kleti v najem 289 3-1 V pritličju poslopja meščanske imovine v Špitalskih ulicah v Ljubljani oddati je takoj nekaj kleti v naje m. Pogoje je izvedeti pri mestnem komisarjatu v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dno 18. marca 1899. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane eiVkte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. M T\/r _ lTr( „ ~[T n-r>n n n ! Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. IjL ItIOiKoU V DlODU Gim-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč v I,JUBrJJANI. do dnč po 4l/a%. Poštno - hranilnične položnice na razpolago. D ii a, J 8 k a b o r z a. ii- Dne 28. marca. Srnpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska ren'a 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0 . . . . . . Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 101 gld. 05 kr. 100 > 90 > 120 » 10 » 100 » 75 » 119 » 80 » 97 » 60 > 919 » — » 367 » 75 » 120 » 60 » 59 » — • 11 > 79 » 9 > 65 It* 44 . 35 » 67 » Duo 22. maroa. 4°/0 dr'.avne srečko 1. 185-1, 250 gld. . . 5"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Donavske vravnavne srečke 5°/0 ... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem. kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . > » južne železnice 3"/0 . » » južne železnice 5°/0 . ► » dolenjskih železnic 4°/0 171 gld. 60 kr. 158 » — » 191 » 50 » 99 » — » 141 » — > 130 » 75 » 108 » 75 » 112 » — > 98 » 25 > 98 » — » 218 » 25 > T9 » 20 > 124 » 50 » 99 ► 50 > Kreditne srečke, 100 gld. .... 199 gld 25 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 1,0 > — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » — » Rudoliove srečke, 10 gld.......29 » — » Salmove srečke, 40 gld........85 > 75 » St Genčis srečke, 40 gld.......85 » — » VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » — » Ljubljanske srečke.........24 » — » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . l-:5 > 15 > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3365 » — » Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . 465 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 > — » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 110 » — » Montanska družba avstr. plan.....248 » 35 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 191 > — » Papirnih rubljev 100 ................127 . 12 » Nakup ln prodaja "3M& vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična dulniška družba rj it r, it 99±f.m. MJJ Km VLj I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., &JT Pojasnila "J£XL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti w n I o i e n 1 h f£l a v n I c. "JUS