V Novi Ljubljanski banki smo za vse, ki so vas prizadele avgustovske vodne ujme, pripravili posebna posojila, s katerimi boste laže premostili težave pri odpravljanju posledic te naravne Voto^rJ tetoMt "Smí"""" rg v POD DEŽJEM CELJANOV m f I /jf ; / pV Pomagamo s posebnimi «r UP! UUOSKAUNIWRZA ŽALEC Sole ponekod Steklarji dobili še gradbišča nove gospodaije JPWPWP if' Strani4-5 Stran2 Št. 65 / Leto 60 / Celje, 30. avgust 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK Odgovorna urednica NT. Tatjana Cvim 9770353734020 Steklarji dobili nove gospodarje Kot je bilo pričakovati, so delničarji Steklarne Rogaška na včerajšnji seji skupščine sprejeli sklep, da bodo Nova Ljubljanska banka. Nova Kreditna banka Maribor, Banka Celje in SKB banka dél svojih terjatev spremenile v lastniške deleže in s tem postale 100-odstotne lastnice steklarne. Delavci, ki so bili preko holdinga Rogaška Crystal skoraj 85-od-stotni lastniki, bodo s takšnim sklepom, ki bo začel veljati, ko bo potrjena prisilna poravnava, izgubili steklarno. S konverzijo terjatev se bo zadolženost steklarne zmanjšala za 2 mi-' lijardi tolarjev, kar po besedah predsednika uprave Bojana Bevca pomeni približno 40 odstotkov dolga, ki ga ima podjetje do štirih bank. Poleg tega so v steklarni izpolnili tudi pogoje za predložitev načrta finančne reorganizacije, ki ga morajo poravnalnemu senatu predati do 15. septembra. »Novica, da imamo nove lastnike, bo gotovo prepričala tudi ostale upnike, da podprejo prisilno poravnavo in da bo steklarna sposobna vračati dolgove ter poravnavati vse tekoče obveznosti,« meni Bevc, ki je včerajšnje skupščinske sklepe sprejel z velikim olajšanjem. Prepričan je tudi, da bodo novi lastniki bolje upravljali s svojo naložbo, boljši pa bo tudi nadzor nad poslovanjem. Kaj bo prisilna poravnava prinesla zaposlenim, Bevc za zdaj še ne želi odkrito govoriti, je pa nakazal, da bodo najhujši rezi narejeni med režijskimi delavci. »Vsak poseg v proizvodnjo bi bil nesmiseln, saj bi s tem zmanjšali naše zmogljivosti,« je dejal Bevc. JI, foto: SHERPA Te dni je že začela poskusno obratovati prva od treh steklarskih peči. Steklarna je 1,7 milijona evrov, kolikor je stalo popravilo, zagotovila iz terjatev, ki jih je imela do svojih dolžnikov. Turnšek odhaja na martinovo Nadzorni svet Pivovarne Laško je za novega direktorja imenoval Boška Šrota, dosedanjega namestnika Toneta Turnška. Da bo Turnška nasledil prav Šrot, je bilo pričakovati, saj je bil že doslej njegova desna roka. Boško Šrot bo direktorsko mesto prevzel 12. novembra, med njegovimi bodočimi tesnejšimi sodelavci pa se omenja Robert Šega, ki je bil že sedaj drugi Turnškov namestnik. Tone Tlirnšek, ki se je v Pivovarni Laško zaposlil leta 1981, direktor pa je bil zadnjih 24 let, se bo 11. novembra po izteku mandata upokojil. Kot je dejal ob napovedanem odhodu, verjame, da bo Pivovarna Laško tudi v bodoče vodilna pivovarna v Sloveniji in vodilna v skupini slovenskih proizvajalcev pijač. Za Boška Šrota, 48-letnega diplomiranega pravnika, ki je v pivovarno prišel pred enajstimi leti, pa pomeni prevzem družbe, ki je v zadnjih desetletjih imela vodilni položaj na slovenskem trgu piva in pijač, ve- Boško Šrot je že dlje časa veljal za naslednika Toneta Turnška. V zadnjem času je speljal mnoge, za pivovarno pomembne finančne posle, med drugim tudi nakup 40-odstotnega deleža belgijskega InBeva v ljubljanskem Unionu. liko odgovornost in še večji izziv. »Čeprav smo v zadnjih nekaj letih uspeli združiti slovensko industrijo pijač in ji s tem omogočili dolgoročen obstoj na domačem trgu, želimo v bodoče okrepiti tržni položaj na tujih trgih. To pomeni na tistih, kjer smo že prisotni sami ali s povezanimi družbami, pa tudi na ostalih trgih jugovzhodne Evrope in Evropske unije,« napoveduje Šrot. Nadzorni svet je včeraj med drugim obravnavali tudi polletne rezultate pivovarne, ki so dokaj dobri. Skupina Pivovarna Laško je v prvih šestih mesecih ustvarila 31,4 milijarde tolaijev čistih prihodkov iz prodaje. Konsolidirani polletni dobiček skupine znaša dve milijardi tolarjev, čisti dobiček pa 1,6 milijarde tolarjev, kar je za 72 odstotkov več kot v enaikem obdobju lani. JI Praznična procesija z nadškofom in metropolitom Alojzijem Uranom Alojzij Uran v Celju Zadnjo nedeljo v avgustu je bil praznik cerkve sv. Danijela v Celju, ki je tudi zavetnik mesta Celja. Slovesno dopoldansko mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran ob somaševanju celjskih in drugih duhovnikov z opatom Marjanom Jezernikom na čelu. Ob sveti maši in procesiji je bilo pred cerkvijo tudi družabno srečanje. Spet na referendum Začeli so teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), v četrtek pa se je začela tudi volilna kampanja pred referendumom, ki zna letošnjo politično jesen kar precej vroče razburkati. Na spletni strani www.rvk.si naj se uveljavi zakon o RTVS, Republiške volilne komisije so objavili vse informacije v zvezi z referendumom, ki bo v nedeljo, 25. septembra. Volivke in volivci se bomo na ta dan odločali, ali ki ga je na predlog vlade državni zbor sprejel 15. julija. Referendum so zahtevali opozicijski poslanci LDS in SD, ki nasprotujejo vsebini zakona. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Slovenije, ki imajo pravico voliti v državni zbor; to so volivci, ki bodo najpozneje 25. septembra dopolnili 18 let starosti. Skladno z zakonodajo bo mogoče glasovati tudi po pošti, na domu, predčasno na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije ter na diplomatsko-konzular-nih predstavništvih Slovenije. Tisti volivci, ki se v nedeljo, 25. septembra, ně bodo mogli zglasiti na volišču, bodo svoj glas lahko oddali na predčasnem glasovanju v tednu pred referendumom, torej od 20. do 22. septembra. Predčasno glasovanje bo mogoče na posebnem vo- »Celje in naša opatijska cerkev sta izročena priprošnji preroka Danijela, že odkar obstojajo pisni viri,« je o prazniku povedal opat Marjan Je-zernik. »Naša župnija sv. Danijela je najprej sodila pod oglejski patriarhat in je ostala tudi po njegovem pro padu. Tako vsako leto zad njo nedeljo v avgustu praz nujemo dvojni praznik - za vetnika Celja in naše župni lišču na sedežu okrajne volilne komisije. Če pa jim prihod na volišče preprečuje bolezen, jim zakon omogoča glasovanje na domu, vendar morajo svojo željo okrajni volilni komisiji sporočiti najpozneje tri dni pred dnem glasovanja, vključno do 22. septembra. Še nekoliko prej, sedem dni pred gla sovanjem oziroma 18. sep tembra se izteče rok, do ka terega lahko zahtevo za gla sovanje po pošti vložijo vo je. Letos je bilo še posebej slovesno, ker se je našemu vabilu za maševanje odzval nadškof in metropolit Alojzij Uran.« V nagovoru se je nadškof Uran tudi na kratko dotaknil novih škofij, ki se obetajo verjetno še pred koncem letošnjega leta. Med njimi naj bi bila tudi škofija s sedežem v Celju. TV, foto: AŠ livke in volivci, ki bodo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici, v zdravilišču, zaporu, priporu ali v domu za ostarele občane. Javna propaganda v zvezi z referendumom, ki se je začela v četrtek, se mora končati v petek, 23. septembra, ob 24. uri. Okrajne volilne komisije so morale do 25. avgusta določiti volišča ter imenovati volilne odbore. Svetovalci zavračajo očitke V celjskem zavodu so ogorčeni, ker so v sindikatu kmetov krivdo za potrebno dopolnjevanje subvencijskih vlog zvrnili na kmetijske svetovalce V prejšnji številki NT smo že poročali, da je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja več kot 45 tisoč slovenskih kmetov pozvala na dopolnitev letošnjih zbirnih vlog za subvencije. Zaradi tega je nastal precejšen škandal, sploh potem, ko so v sindikatu kmetov za nastali položaj okrivili kmetijske svetovalce, med drugim pa so omenjali tudi zahtevo po odstopu predsednika Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije Petra Vriska. Na obtožbe sindikata so ostro reagirali v Kmetij sko-goz-darskem zavodu Celje, kjer trdijo, da so svetovalci v letošnjo kampanjo za pripravo zbirnih vlog za neposredna plačila vložili maksimalne napore. V celjskem zavodu, ki poleg Savinjske-statistične regije »pokriva« del Koroške, so v kratkem času trajanja kampanje pomagali več kot 9.400 kmetom ter 8.222 vlog vnesli tudi v elektronsko aplikacijo, ki So jo pripravili na agenciji. Po podatkih celjskega zavoda je več kot 90 odstotkov zahtevanih dopolnitev povezanih s potrebnimi obrazložitvami odstopanja dejanske površine od površine, izračunane iz grafičnih podlag. Na območjih, kjer kmetje obdelujejo površine sklada kmetijskih zemljišč, je precej dopolnitev povezanih tudi s potrebno uskladitvijo površin najemnikov iste parcele. Seveda je bistveno več potrebnih dopolnitev pri vlogah, ki so jih kmetje izpolnili sami. To potrjujejo tudi podatki agencije, ki kažejo, da večina dopolnitev (36.124 od 44.848) ni posledica nestrokovnega dela kmetijskih svetovalcev, temveč zastarelega katastra, ki ne odraža stanja v naravi. »Problem je v tem, ker je večina letalskih posnetkov nastala v letu 1999,« je povedala Vesna Čuček, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Celje. »Nekateri kmetje morajo v dopolnitvi vloge pojasnjevati, zakaj je iz posnetka vidna senca dreves, oni pa so v vlogi zapisali travnik. Kmetje so v tem času ponekod očistili zarast, posekah gozd ob robu travnika ... Zaradi tega prihaja do neskladja.« Kmetje dobivajo pozive za dopolnitev vlog že ves avgust, vendar je afera izbruhnila šele v zadnjem času. Kmetje kot geometri Da gre občasno za neskladje v skoraj banalnih zadevah, je potrdil tudi predsednik odbora za hmeljarstvo pri sindikatu kmetov Slavko Le-skošek iz Migojnic. »Mislim, da se država poigrava z nami. Ne razumemo, zakaj ne priznava katastra, če na njegovi osnovi plačujemo dohodek, zavarovanja...? Zdaj bi moral biti vsak kmet geometer, da bi premeril svoje površine, če je vse v redu. V bistvu so kmetijski svetovalci žrtve bombardiranja z dveh strani: po eni strani so pod udarom države, po drugi pod pritiski kmetov.« Leskošek zahtev po odstopu Petra Vriska ni želel komentirati, pri tem pa je omenil, da je hmeljarjem vsaj malo lažje, ker so organizirani v register pridelovalcev hmelja, s tem imajo priznane površine, svojega mida oziroma identifikacijske številke pa nimajo le kmetije, temveč vse žičnice, stroji ... »Kljub temu so tudi mnogi hmeljarji pozvani k dopolnjevanju vlog. Ponekod gre za neskladje na stotih kvadratnih metrih, kar je pri 20 hektarjih res malenkost,« je povedal Leskošek in dodal: »V osmih dneh po prejemu poziva moramo oddati dopolnitve, če ne, izgubimo subvencije oziroma zavržejo vlogo. Na denar pa čakamo leto dni. Po pogodbi naj bi prvi del subvencij prejeli do oktobra, drugega pa februarja prihodnje leto. Zaradi zadnjega dogajanja bodo subvencije nakazane verjetno šele konec leta. Ob tem pa niso izplačane niti subvencije za lani: prejeli smo denar za površino in integrirano pridelavo, za subvencije, do katerih smo upravičeni zaradi prilagoditve evropskim standardů m,pa ne vemo, kdaj jih bomo dobili. Vemo, kakšen je položaj v Sloveniji. Povsod stiskajo pas, zdaj so se spustih Še na kmete. Zal se zaradi tovrstnega dogajanja naklonjenost do kmečkega življa še bolj obrača v negativno smer in tako bo očitno tudi v prihodnje.« Temu mnenju se v izjavi za javnost pridružujejo tudi v KGZ Celje: »Ob na žalost že tako negativnem javnem mnenju o kmetijstvu so takšna neutemeljena razburjanja javnosti za kmetijstvo res škodljiva.« Poleg tega so odgovarjali še na obtožbe o mlečnih premijah: »Izjave Petra Kranvogla iz sindikata kmetov, da so bili kmetje iz območja Šmarja pri Jelšah zaradi napake svetovalcev pri izpolnjevanju vlog za premijo za mleko oškodovani za več milijonov tolarjev, so popolnoma neresnične. V Šmarju je okrog 20 kmetov, ki so vlogo izpolnili sami in niso upoštevali navodil kmetij-skih svetovalcev, dobilo negativne odločbe za vse zahtevane živalske premije za leto 2004. Kmetje so namreč nepravilno uporabili obrazec za krave dojilje. Vsi kmetje z območja Šmarja, ki so jim vlogo za leto 2004 pripravili svetovalci, so mlečno premijo dobili izplačano.« US IZJAVA TEDNA »Skromnost« »Bog mi je dal veliko darov, vendar daru petja ni med njimi,« je na srečanju žalskih abrahamov skromno omenil župan Lojze Posedel. Največ zanimanja je bilo za izlet v jamo Pekel. Drugo srečanje rejniških družin Občina Žalec in Center za socialno delo Žalec sta v petek pred dvorcem v Novem Celju pripravila drugo srečanje rejniških družin Slovenije. 850 rejnicam, rejnikom in otrokom iz vse Slovenije je dobrodošlico zaželel podžupan občine Žalec Ferdinand Haler. Za udeležence so pripravili različne aktivnosti, med drugim ogled mesta Žalec z vlakcem, jame Pekel, Rimske nekropole, športne igre, pohod do ribnika Vrbje, jezdenje konj, ustvarjalne delavnice in lutkovno predstavo, ki je bila na odru v velikem šotoru. Po dopoldanskih aktivnostih, ki jih je motilo slabe vreme, sta slovenske rejniške družine pozdravila še žalski župan Lojze Posedel in mag. Irena Pražni-kar, direktorica Centra za socialno delo Žalec. ' TT Kozje in Podčetrtek dobila pomoč Ministrstvo za okolje in prostor je občinama Kozje in Podčetrtek končno nakazalo obljubljeni denar za pomoč pri odpravi posledic neurja s točo, ki je zajelo velik del obeh občin 22. julija zvečer. Občina Kozje je dobila 25, občina Podčetrtek pa 15 milijonov tolarjev. Obe občini bosta lahko s tem denarjem poplačali prve najnujnejše stroške pri odpravi posledic, ki so v obeh občinah povzročile za 1,350 milijarde tolarjev škode. TV Predsednik SD Borut Pahorje na srečanju posebej pozdravil najstarejšo članico stranke iz Celja, 97-letno Ano Tovornik. Za strukturne reforme Pod geslom Leto je pred nami so se v soboto na športnem igrišču na Lopati pri Celju zbrali člani in simpa-tizerji medobčinskega odbora stranke Slovenskih demokratov. Druženje in piknik v dežju so namenili zabavi in seznanjanju o tem, kaj jih čaka v politični jeseni. Predsednica celjskega odbora Andreja Rih-ter je člane in simpatizerje pozvala k udeležbi na referendumu o zakonu o RTV Slovenija z namenom, da storijo vse, da bi se ohranila javna in samo- stojna televizija. Predsednik stranke Borut Pahor pa je v svojem nagovoru povedal, da je stranka pred novimi izzivi, ko se mora odločiti za pogumno politiko strukturnih gospodarskih in socialnih reform. Te na kratkoročno niso priljubljene, v razvojni perspektivi pa so edine, ki lahko Slovenijo ohranijo v družbi napredujočih evropskih držav, kot prodorno in konkurenčno državo, ki bo sposobna ohraniti obstoječa in odpirati nova delovna mesta. Čeprav takšna politika ni samo pogumna, ampak je lahko tudi pogubna-za stranko, je poudaril Pahor, je edina možna, če želi stranka iz dolinske megle, kot se je izrazil, v nove, s soncem obsijane vrhove. Pot reform je strma, vendar pripelje višje, je bil slikovit Pahor. Srečanja, ki so ga popestrili skupina Veter, Mi2 in drugi, se je v deževnem popoldnevu udeležilo več kot sto članov in simpatizerjev stranke, med njimi celoten celjski vrh stranke ter gostje Igor Luk-šič, Danica Simšič, Majda Potrata in drugi. BS OBVESTILO NAROČNIKOM novega!? Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 16, Šola z zamudo V šolo manj učencev Normalen pouk bo v novi srednji zdravstveni šoli v Celju stekel šele oktobra Koledar za šolsko leto 2005/06 Za osnovne šole Novost - Ekorgov klub - Te dni spet poostren nadzor prometa Prag devetih celjskih osnovnih šol in šole s prilagojenim programom bo 1. septembra prestopilo 3.776" učencev. Od tega bo 373 pr-vošolcev. V program devetletne osnovne šole bo vključenih 78 odstotkov vseh osnovnošolcev, ostalih 815 Učencev bo še obiskovalo osemletni program. Olga Petrak iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti pravi, da bo primerjalno s preteklim šolskim letom v šol; ske klopi sedlo 68 učencev manj, skupno število oddelkov pa se bo zmanjšalo za dva. »V desetletnem obdobju se je število učencev zmanjšalo za 1.179, število oddelkov pa za 32. Generacija otrok, ki se bo vpisala naslednje leto v 1. razred, pa je številnejša od letošnje in šteje 395 otrok,« pravi Petrakova. Novost v tem šolskem letu je Ekorgov klub, ki ga bo ustanovila Mestna občina Celje, da bo povezovala okolj-ske aktivnosti osnovnih šol v Celju, kjer na primer zbirajo star papir, izdelujejo raziskovalne naloge z okoljsko vsebino, se udeležujejo spomladanskih čistilnih akcij okolja, sodelujejo na dnevu brez avtomobila in podobno. Za sodelovanje pri različnih aktivnostih bodo učenci prejeli eko točke, ki bodo predstavljale dodatno spodbudo za vključevanje v dejavnosti, ki se odvijajo v sklo-. pu programov odgovornega ravnanja z okoljem. Najuspešnejše bo občina nagradila. Poletni čas počitnic so v občini Celje kot vsako leto izkoristili za nujne obnove in naložbe v vrtcih in šolah. Občina je v vrtcu na Mariborski cesti obnovila fasado ter zamenjala dotrajana okna. V vrt- cu na Kajuhovi so sanirali greznico in asfaltirali dvorišče vrtca. V vrtcih Nušičeva, Škapinova, Zagajškova in Čopova so zamenjali dotrajane sisteme za pripravo tople vode. V vrtcu na Čopovi so obnovili tudi kuhinjo in sanitarije. V vrtcu Center pa so zamenjali streho in vgradili nova strešna okna. V I. in III. osnovni šoli so zamenjali dotrajana okna, v III. OŠ so obnovili tudi hodnike. Streho v osnovni šoli Glazi-ja so na novo prekrili. V II. osnovni šoli so obnovili kuhinjo in centralno ogrevanje. Največji zalogaj za občinski proračun pa prihaja z začetkom obnove Osnovne šole Frana Kranjca na Polulah, kjer bodo podrli stari del šole in na istem mestu zidali novo. Da bi bila pot v šolo in iz nje kar najbolj varna, bodo skrbeli policisti, občinski Nova srednja zdravstvena šola v Celju, v katero bi se morali seliti že pozno spomladi in ki bo stala skoraj milijardo in pol tolarjev, še vedno ni dograjena in v celoti opremljena. Ker je novo šolsko leto pred vrati, so se zato v šoli, kjer so celo povečali vpis, znašli v hudih težavah. Zapletlo se je pri dobavi opreme za šolo, zlasti pri opremljanju specializiranih učilnic, pa tudi telovadnice, ki je še vedno brez parketa. »Zamuda pri opremljanju se je pojavila zaradi zapletov pri izbiri dobavitelja opreme. Podjetje Atlas iz Ljubljane, ki je posel pridobilo šele na pragu poletja, zdaj z opremljanjem učilnic zamuja, čeprav se res trudi, da bi pravočasno usposobili šolo za začetek pouka,« pojasnjuje zaplet ravnateljica šole Marija Marolt. Nastali položaj bodo reševali z dobršno mero improvizacije. Tako se bo v četrtek pouk sicer začel, vendar na drugačen način. Po posebnem razporedu bodo prvi šol- ski dan vse dijake seznanili s položajem kar v stari šoli, zatem pa jim bodo razkazali novo šolo. V petek bo imela polovica dijakov športni dan, preostala polovica pa pouk - nekaj v učilnicah stare in nekaj v že opremljenih učilnicah nove šole. Zaenkrat pa bo trpel pouk v specializiranih učilnicah, ki še niso opremljene, prav tako bodo težave s poukom v telovadnici. Nova šola bo tako v celoti zaživela šele konec septembra ali v začetku oktobra, ko bo opremljenih vseh 5.900 V občini Šentjur so eno največjih šolskih investicij zaključili v Loki pri Žusmu, kjer bodo konec meseca v sklopu občinskega praznika uradno predali v uporabo novo telovadnico. Obnovili pa so tudi fasado in zunanje igrišče. V osnovni šoli Franja Mal-gaja v Šentjurju zadnja leta postopoma obnavljajo konstrukcijske plošče v starem delu šole. Med temi počitnicami so obnovili kar dve in sicer nad knjižnico in računalniško učilnico. S to investicijo, vredno 12 milijonov tolarjev, se ta dela v glavnem zaključujejo. Hruševska šola je dobila nadstrešek nad vhodom v dvorano. Letošnji proračun bremenijo še nekatere investicije, ki so jih na primer v Dramljah in Slivnici iz- Srednja zdravstvena šola še ni končana, kar bo za organizacijo pouka pomenilo precej težav. vedli že lani, v bodoče inve-;- Št. 65 - 30. avgust 2005 - sticije pa so vključili tudi prenovitvena dela za osnovno šolo na Planini, ki jih bodo izvedli v prihodnjih letih. Največji problem tako ostaja šola na Ponikvi, ki je v resnično slabem stanju in doslej so se vsi pristojni že zedinili, da ni vredna obnove. Ponikva naj bi tako v najkrajšem možnem času dobila novo šolo. Šlo naj bi za fazno gradnjo, v kateri pa se bodo faze prekrivale. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi z deli začeli v prihodnjem letu. Trenutno pa problem dvoiz-menskega pouka rešujejo z najemom prostorov kmetijske zadruge. Direktor občinske uprave Jože Palčnik je med drugim povedal, da želijo prispevati tudi k varnosti otrok v prometu na poti v šolo. Tako bo občina letos financirala tudi prevoze otrok krajše od štirih ki- lometrov, kot so jih sicer za- i vezani. »Pa tudi infrastrukturo poskušamo kar najbolj pri- ; lagoditi temu. Dokončana je | na primer pešpot do šole v Hru- j ševcu. Tudi dostop do šol na | Blagovni, v Dramljah in do glasbene šole bo v prihodnje varnejši, vendar pa v tem pogledu trenutno še tečejo nekateri dogovori z upravljalci i cest.« Posebno poglavje so nekatere okoliške in podružnič- ' ne šole, kjer je otrok malo, stroškov pa zaradi starih in neprimernih stavb iz leta v leto več. »To v resnici predstavlja za občino precejšnje breme in razmišljamo o nekaterih rešitvah, ki bi dolgoročno pomenile racionalizacijo stroškov, vendar pa zapiranje teh šol nikakor ni ena izmed njih,« je ob koncu dodal Palčnik. ST I. OŠ Celje bo imela 417 učencev v 20 oddelkih, II. OŠ Celje 449 učencev v 20 oddelkih, III. OŠ Celje 404 učence v 20 oddelkih, IV. OŠ Celje 440 učencev v 20 oddelkih, OŠ Frana Kranjca 275 učencev v 16 oddelkih, OŠ Hudinja 418 učencev v 19 oddelkih, OŠ Lava 436 učencev v 18 oddelkih, OŠ Frana Roša 430 učencev v 18 oddelkih in OŠ Lju-bečna 389 učencev v 18 oddelkih. OŠ Glazija bo predvidoma imela 118 učencev v 20 oddelkih. inšpektorat in sodelavci sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Občinsko redarstvo skupaj s policisti od tega ponedeljka izvaja tudi akcijo poostrenega nadzora nad mirujočim prometom. BRST 21. avgust - 31. avgust roki za predmetne, razredne in popravne izpite Za srednje šole 1. september začetek pouka 31. oktober - 4. november jesenske počitnice zaključek 1. ocenjevalnega obdobja kvadratnih metrov novih pro- Šolska malha premajhna 26. december-2. januar štorov. V Srednjo zdravstveno šolo Celje je za to šolsko leto vpisanih 960 dijakov, med njimi 320 prvošolcev. V šoli izobražujejo za programe tehnik zdravstvene nege, kozmetični tehnik, program bolničar negovalec in program tehnik zdravstvene ne-ge- BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN novoletne počitnice 20. september - 20. oktober izpiti poklicne mature in zaključnega izpita 16. -31. avgust_jesenski izpitni roki Gradbišči za gimnazijo v Slovenskih Konjicah in za zreško podružnično šolo na Stranicah so odprli januarja, na isti dan. Prav tako ' na isti dan bosta prvič odprli vrata dijakom in učencem. Letošnji prvi šolski dan bo tako v obeh krajih zapisan v zgodovino. Obe naložbi sta v zadnjih letih največji - prva za konjiško, druga za zreško občino. Za novogradnjo gimnazije bo šlo več kot 780 milijonov tolarjev, za straniško podružnično šolo 390. Za ta denar so v Konjicah zgradili 2200 kvadratnih metrov površin, na Stranicah 890 za šolo in vrtec ter 553 za telovadnico, ki bo hkrati večnamenski prostor za potrebe krajevne skupnosti. Nova šola na Stranicah s telovadnico in prostori za vrtec pričakujejo sodobni klima-Slavnostni sprejem za tizirani prostori in specializirane učilnice. Prostora je dovolj ne le za po dva razre- vse konjiške prvošolce bo letos prvič skupen. Prvošol-ci OŠ Ob Dravinji in OŠ Pod da štirih gimnazijskih letni- goro Slovenske Konjice se bodo zbrali v četrtek ob 9. uri v jedilnici OŠ Pod goro. kov, kolikor jih bo prihodnje leto, temveč še za dodatne oddelke. Ravnatelj mag. V tej šoli bodo imeli tudi Franc Šelih že resno načrtu-pouk vsi prvošolci do do- je nove programe. končanja obnove OŠ Ob Dravinji. Nič manj veseli niso na Stranicah, kjer je letos v prve štiri razrede vpisanih 39 Najbolj težko pričakova- učencev. »V novi šoli so štiri na je bila gimnazijska stav- učilnice, tako da bodo imeli ba, saj se je letos v program gimnazije vpisala že tretja ge- učenci pouk v treh skupinah. Samostojna bosta 1. in 2. i neracija dijakov, svojih pro- red, 3. in 4. pa bosta kombi- storov pa doslej niso imeli, nirana. Pričakujemo, da bo- Brez novogradnje bi se pri se- sta že prihodnje leto tudi ta danjih 180 dijakih in 16 red- dva razreda samostojna, do no zaposlenih hudo zaplet- takrat pa bomo četrto uČil- lo, saj bi v Konjicah že zmanj- nico uporabljali za oddelek kalo nadomestnih prostorov podaljšanega bivanja,« opi- za vse. Dijake gimnazije, ki suje ravnatelj Osnovne šole deluje v okviru Šolskega cen- Zreče Ivan Olup, ki se naj- tra Konjice-Zreče, v četrtek bolj veseli nove telovadnice in kuhinje, ponosen pa je tudi na knjižnico, medioteko in računalnico. »Izjemno smo veseli novogradnje, saj so bili prej prostori vse prej kot primerni,« poudarja. Obe šoli bosta odprli vrata na prvi šolski dan, v četrtek. Ta dan pa se bo začel pouk tudi za učence Osnovne šole Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. Obnova te šole, ki jo je lani tudi najbolj prizadelo neurje s točo, do začetka šolskega leta še ne bo končana, kar zaradi obsežnosti del tudi ni bilo mogoče pričakovati. Kljub temu se bo pouk za učence te šole začel 1. septembra. Učenci se bodo zbrali ob 8. uri v konjiški športni dvorani. Tam bodo učence sprejeli razredniki, ki jih bodo popeljali na različne lokacije, kjer bo pouk v času obnove šole, torej še vsaj mesec dni. Šola je Dve milijardi za šolarje Med najbolj zadovoljnimi bodo v četrtek zagotovo učenci v Šoštanju, ki bodo zakorakali v popolnoma novo šolo, nova telovadnica oziroma športna dvorana pa bo popolnoma nared nekaj dni kasneje. OŠ Šoštanj bo nadomestila sedanji dve šoli, Karla Destovnika Kajuha in Bibe Roecka, obiskovalo pa jo bo približno 800 otrok. Sicer je gradnja nove šole stala 1,6 milijarde, telovadnice pa še dodatnih 600 milijonov tolarjev. Novo šolo v Šoštanju, kjer so uredili vse potrebno, kar zahtevajo šolski predpisi, bodo uradno odprli 30. septembra. uspela zagotoviti tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje za učence od 1. do 5. razreda. MILENA B. POKLIČ Deveto-šolci z največ 85 točkami Po zapletih konec šolskega leta je na predlog strokovnih svetov za splošno ter za poklicno in strokovno izobraževanje sredi počitnic šolski minister dr. Milan Zver sprejel merila za izbiro kandidatov v srednje šole z omejitvijo vpisa za šolsko leto 2006/07. Letošnji devetošolci bodo lahko zbrali največ 85 točk, pri tem jih bodo 70 osvojili z učnim uspehom, preostalih 15 pa na račun tekmovanj iz znanj (šteli bodo trije rezultati tekmovanj za Cankarjevo, Preglovo, Vegovo in Proteusovo priznanje ter iz znanja zgodovine, angleškega ali nemškega jezika, pri čemer bo zlato priznanje vredno 5, srebrno pa 3 točke). Dodatne točke, pridobljene na tekmovanjih iz znanj, bodo štele le iz 9. razreda, prav tako pa bodo učenci tudi vseh 70 točk iz učnega uspeha nabirali v 9. razredu. Štele bodo zaključne ocene vseh obveznih in dveh najbolje ocenjenih izbirnih predmetov ter zaključni uspeh - posamezni predmet, prav tako pa tudi zaključni uspeh, prinese učencu največ 5 točk. Velja opozoriti, da ta merila veljajo zgolj za letošnjo generacijo devetošolcev, za tiste, ki bodo 9-letno osnovno šolo zaključevali v prihodnjem šolskem letu (2006/07) in kasneje, pa bo minister sprejel nova. IS Študenti med dijaki Dijaški dom Celje je v svojih prostorih zagotovil sto ležišč za študente, ki bodo oktobra začeli študirati na Fakulteti za logistiko. Vsi študenti, ki so pravočasno poslali vloge za bivanje v dijaškem domu, so upravičeni do subvencije. Zaenkrat kaže, da vsa ležišča ne bodo zasedena, saj se je za bivanje v domu prijavilo približno 60 študentov. Končni podatki bodo sicer znani šele prvi teden v septembru, vendar kaže, da bo prostora še nekaj. Za prosta ležišča v študentskih sobah bodo lahko kandidirali tudi drugi študenti fakultete za logistiko, vendar neposredno v dijaškem domu, kjer bodo med prijavljenimi izbirah na osnovi kriterijev, kot so socialni status jn oddaljenost od stalnega bivališča. Dodatne vloge bodo v dijaškem domu obravnavah med 10. in 19. septembrom. BS Nova, gimnazija in OŠ Stranice Osnovno šolo Ob Dravinji še obnavljajo - Pouk v začasnih prostorih ANKETA Visoke cene in dobrodošla olajšava Ksenja Podpečan: »Za učbenike sem že zapravila 45 tisoč tolarjev. V ta znesek sodijo delavni zvezki, učbeniki in zvezki. Kupujem za peti razred osnovne šole. Učbenike pa smo naročili tudi v šoli. Cene v knjigarnah so pretirano visoke, še posebej delovni zvezki. Menim, da se je potrebno posluževati učbeniških skladov, ker otroci učbenike potrebujejo le eno leto.« Andreja Tepeš: »Imam tri otroke in za dva osnovnošolca sem odštela 25 tisoč tolarjev, za tistega, ki obiskuje srednjo šolo, pa bomo učbenike naročili v šoli. Tako nimaš skrbi in še bistveno ceneje je. Učbenike vedno kupujem v knjigarni, ker so primerne cene. Pa tudi uvedba davčne olajšave pri dohodnini za nakupu učbenikov se mi zdi pravilna.« Darinka Berginc: »Nič denarja še nisem porabila za učbenike, ker si trenutno ogledujem, kje so primerne cene. Sem pa prepričana v to, da bo končni znesek, kot vsako leto, zelo visok. Poslužujem se učbeniških skladov v šoli, ampak ponavadi nimajo vsega in je potrebno tudi kupiti kakšen učbenik. Cene v knjigarnah se mi zdijo previsoke in menim, da bi morala država subvencionirati določene založbe, da bi bih potem učbeniki in delovni zvezki cenejši. Menim, da so učbeniški skladi osnova za nekoga, ki si ne more privoščiti, da bi si vse učbenike kupil v knjigarni. Za olajšavo pa sem izvedela šele od vas in se vam zahvaljujem za informacijo.« DANI ILUEVEC Foto: ALEKS STERN Zaradi bližnjega začetka šolskega leta so gneče v knjigarnah vedno večje, čeprav prodajalci pravijo, da je veliko staršev prve nakupe opravilo že julija. Božo Kajba: »Za učbenike sem zapravil že 5 tisoč tolarjev, kar pa ne pomeni, da je to končni znesek. Do sedaj sem kupil dva rabljena učbenika za prvi letnik srednje šole. Učbeniški skladi v srednji šoli niso priročni, ker otrok potrebuje določen učbenik iz prvega letnika tudi kasneje in če si ga izposodiš, ga moraš vrniti. Za davčno olajšavo pri nakupu učbenikov nisem vedel, vem pa, da je to včasih bilo. Prav je, da so to uvedli ponovno.« Ferme še pol mandata Celjski Etol še do konca leta 2007 s starim vodstvom - Prvo polletje pod pričakovanji Konec novembra se bo iztekel rok predsedniku in članu uprave celjskega Eto-la Ivanu Fermetu in Zdenku Zanoškemu. Nadzorni svet podjetja je prejšnji teden 70-letnemu Fermetu, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za upokojitev, podaljšal mandat še do 31. decembra 2007, Zanoški, ki v javnosti že nekaj časa velja za Fermetovega naslednika, pa je dobil nov, 5-letni mandat. Letošnji poslovni rezultati Etola, ki sicer velja za eno najbolj uspešnih celjskih podjetij, niso takšni, kot je bilo načrtovano in pričakovano. Odstopanja sicer niso velika, vendar so v podjetju zadnja leta beležili precejšnje, -rasti prihodkov in dobička. Razlogov za letošnjo slabšo prodajo je več, pravijo v upravi, poglavitna pa sta kriza živilsko-pre-delovalne industrije doma in na zunanjih trgih ter sla- Ivan Ferme je v Etolu zaposlen že od leta 1969, na čelu podjetja pa je od leta 1991. bo vreme v predpoletnem času. Veliko surovin, ki jih izdelujejo v Etolu, je namreč vezanih na pijačarsko in mlečno industrijo. Do polletja so ustvarili 3,8 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, kar je za slabe tri odstotke manj kot v lanskih šestih mesecih. Najbolj, za 10 odstotkov, je upadla prodaja na domačem trgu, kjer so sicer ustvarili dobrih 18 odstotkov celotne realizacije. Slabše je šel v prodajo predvsem tako imenovani brezalkoholni program. V državah na območju bivše Jugoslavije so ustvarili približno toliko prihodkov kot lani. Najuspešnejši so bih na Hrvaškem, občutno rast pa so dosegli še v Makedoniji in na Kosovu. S prodajo v Bosni in Hercegovini letos niso zadovoljni, pravijo v Etolu, več so pričakovali tudi v Srbiji. Ostali trgi so jim prinesli za skoraj dva odstotka manj prihodkov kot lani in so bili za štiri odstotke pod pričakovanimi. Izjema so le Ukrajina in še nekatere vzhodnoevropske države, kjer je bila prodaja višja, kot so načrtovali. V Etolu pričakujejo, da se bodo razmere na trgu še naprej zaostrovale. Živilska industrija se vse bolj koncentri- Etol, ki že ima pomembne lastniške deleže v nekaterih slovenskih podjetjih, bo kupil tudi 19,9 odstotka družbe Fidina, ki se ukvarja s finančnimi in z nepremičninskimi storitvami. Nakup bo stal skoraj 60 milijonov tolarjev. ra, velike korporacije, v katere je tudi sicer izjemno težko prodreti, pravijo, pa postavljajo vse bolj rigorozne pogoje nabave. Poleg tega želijo o proizvodnji odločati tudi velike trgovske verige, ki same izbirajo dobavitelje osnovnih surovin. Kljub težavam v Etolu načrtujejo, da bodo letos ustvarili skoraj osem milijard tolarjev prihodkov iz prodaje in 924 milijonov tolarjev čistega dobička (ob polletju so ga imeli 532 milijonov tolarjev), dodana vrednost na zaposlenega naj bi se povečala na 16,6 milijona tolarjev. JANJA INTIHAR Celjski sejmarji želijo občinski dvorani Občina naj raje gradi nov bazen, kot popravlja starega, meni Franc Pangerl -Letošnji Mednarodni obrtni sejem najboljši doslej Do Mednarodnega obrtnega sejma v Celju je samo še dober teden. V družbi Celjski sejem so priprave na ta največji gospodarski dogodek v naši državi, ki bo letos privabil približno 1.500 razstavljalcev iz 29 držav, že končali. Kot so povedali, je bilo letos zanimanje med razstavljalci izjemno, tako da so morali marsikoga zavrniti. Na sejmu, ki bo od 7. do 14. septembra, se bo kar 978 razstavljalcev predstavilo neposredno. Prvič sta se za skupinski nastop odločili gospodarstvi Belgije in Tajvana, skupinske nastope pa pripravljajo tudi podjetja iz Srbije in Črne gore, s Hrvaške in iz Italije. Direktor Celjskega sejma Franc Pangerl je prepričan, da bo letošnji Mednarodni obrtni sejem (MOS) eden najbolje pripravljenih doslej, kar velja tako za vsebino samega sejma kot tudi za kakovost spremljevalnega programa. »Gre za načrtno delo ve-čih let in seveda tudi za velika vlaganja v sejemsko infrastrukturo, ki nam s petimi halami in z okoli 25 tisoč kvadratnimi metri pokritih površin zdaj omogoča ustrezno izpeljavo MOS-a in tudi vseh drugih sejmov. Brez pre- Franc Pangerl: »Celje ima trenutno najbolje opremljeno sejmišče v Sloveniji.« tiravanja lahko rečem, da ima Celje trenutno najbolje opremljeno sejmišče v Sloveniji,« pravi Pangerl. V investicijskem ciklu, ki je trajal dobrih osem let in je bil vreden več kot 800 milijonov tolarjev, je družba Celjski sejem zgradila dve novi dvorani ter posodobila večino starih objektov in ostalo infrastrukturo. Novih sejemskih hal za zdaj ne načrtujejo, razmišljajo pa o tem, kako bi v lastništvo pridobili dvorani A in B, ki sta v lasti celjske občine. »Bilo bi nesmiselno, da bi občina adaptirala dvorano B, v kateri je zdaj ba- zen. Treba bi bilo namreč vložiti preveč denarja, da bi služila svojemu namenu. Zato bi bilo bolj smotrno in tudi ceneje, če bi jo prodala nam, nov pokrit bazen pa postavila tja, kamor sodi, to je blizu športnih dvoran pod Golovcem. Dvorano B bi lahko brez večjih težav v kratkem času preuredili v sejemsko ter jo povezali z novo halo K, ki je v njeni neposredni bližini,« razkriva načrte Franc Pangerl. Prepričan je, da bi si s pridobitvijo in preureditvijo obeh dvoran celjsko sejmišče zagotovilo dovolj zmogljivosti za naslednjih deset let. Seveda pa bodo te in še druge načrte, ki med drugim vključujejo nove specializirane sejme (za naslednje leto pripravljajo vrsto presenečenj, pravi Pangerl) in prodor na trge jugovzhodne Evrope, lahko izpeljali le ob predpostavki, da mestna občina, ki je s 36-odstotnim deležem njihova največja lastnica, tega deleža ne bo prodala. »Res je, da občina svoj delež prodaja že dve leti, vendar menim, da bi morala ohraniti vsaj 25 odstotkov lastništva. Sejem ima namreč velik vpliv na okolje, zato mora občina kot lastnica sodelovati pri načrtovanju razvoja sejemske dejavnosti,« meni Pangerl. JANJA INTIHAR Vpliv polletnih rezultatov Kljub temu, da se počitnice približujejo koncu, na Ljubljanski borzi ni opaziti bistvenih sprememb. V zadnjem tednu je bilo v povprečju brez upoštevanja poslov s svež-nji dnevno zamenjanih za približno 330 milijonov tolarjev vrednostnih papirjev, večino prometa na borzi pa so predstavljali posli z obveznicami. Aktivnosti primerno se tudi vrednosti pomembnejših delnic niso pomembneje spremenile. V enem tednu je slovenski borzni indeks zdrsnil za 0,6 odstotka, njegova vrednost pa je v petek končala pri 4.540 indeksnih točkah. Trgovanje torej ostaja dokaj monotono in neaktivno, vlagatelje pa občasno prebudijo le posamezne informacije. Oznaka Iva Enotni tečaj Pro metvmSIT %'Spr. CICG Cinkarna Celje 26.010,00 11,6 -0,04 CETG Cetis 35.000,00 1.1 0,00 CHZG Comet Zreče 1.968.95 400,0 16,21 GRVG Gorenje 5.600.00 42,0 1.81 PUR Pivovarna Laško 7.344,78 50,5 1.57 JTKS Juteks 27.000,00 5.0 -3,23 ET0G Etol 53.000.00 3.6 -3,64 Trgovanje so zaznamovali polletni rezultati družbe Mer-cator. V prvem polletju je skupina ustvarila za 193 milijard tolarjev prihodkov, kar je dobrih 7 odstotkov več kot v istem obdobju lani, čisti dobiček pa se je na osnovi iste primerjave ob upoštevanju Slovenskih računovodskih standardov podvojil. Na žalost je visoka rast dobička posledica učinkov iz financiranja, saj je podjetje realiziralo lep donos pri prodaji naložbe v Savi, hkrati so se občutno znižali tudi odhodki za obresti, poslovni izid iz poslovanja pa se je povečal le za nekaj več kot 15 odstotkov. Predvsem slednje je bil glavni razlog, da visoka rast dobička ni prepričala vlagateljev. Na trgu se je sicer povpraševanje okrepilo, cena delnice pa se je ob nekoliko večjem prometu dvignila za dober odstotek na 37.800 tolarjev. Zadnji tečaj Xspr. SBI20 4.510.07 -0,11 FIX 4.222,41 -0,65 BIO 121,42 -0,19 Mogoče bomo pri tej delnici opazili zapoznelo reakcijo, kot se je to zgodilo tudi pri delnici Intereurope. Kljub temu, da je bila informacija o slabših polletnih rezultatih objavljena že pretekli teden, so agresivnejše prodaje znižale ceno delnice še v začetku tega tedna. Trgovalno območje se je spustilo pod 5.400 tolarjev oziroma za dobrih 9 odstotkov na tedenski ravni. Polletni rezultati pa so krojili tudi trgovanje z delnicami Krke. Po počasnem drsenju so se v petek delnice opazno podražile. Čisti dobiček Krke je ob polletju presegel 10 milijard tolarjev in je lanskega presegel za dobrih 30 odstotkov, slednje pa je povzročilo dvig delnice preko 82 tisoč tolarjev, kar na tedenski ravni pomeni odstotno rast. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d NAKRATKO Comet povečal dobiček Zreški Comet je imel v prvem polletju 4,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 14 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano in za sedem odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Či- jiim.u.i.miiwwl Vedno z vami za čisto »fA'i!»* JAVNE NAPRAVE PJHji 3o™°c^jetT3.L!kr« in prijazno okolje E'SSSS ODVOZ m RAVNANJE Z ODPADKI L0CEN0 ZBIRANJE ODPADKOV intervencijska naročila ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 sti dobiček je znašal 362 milijonov tolarjev in je za 297 milijonov višji kot lani. Največji vpliv na preseganje lanskih rezultatov ima prodaja delnic Banke Celje in Zavarovalnice Triglav. Skupina Comet je imela prav tako manjše prihodke od prodaje. Znašali so 5,4 milijarde tolarjev, kar je za desetino manj kot lani. Vodstvo podjetja pričakuje, da zaradi pritiskov tekmecev lanskih rezultatov ne bo mogoče doseči. Union z borze Na predlog največjega delničarja, Pivovarne Laško, bodo na današnji seji skupšči- ne Uniona odločali o umiku delnic ljubljanske pivovarne z borze. Tistim delničarjem, ki bodo temu nasprotovali, ponujajo odkup delnic, in sicer za malo manj kot 40.621 tolarjev za vsako. Na seji bodo odločali tudi o odpoklicu sedanjih šestih članov nadzornega sveta, predstavnikov kapitala. Namesto njih naj bi bili novi nadzorniki Uniona Tone Turnšek, Boško Šrot in Robert Šega, vsi iz Pivovarne Laško. JI www.novitednik.com pobarvajte ^ številke! FARAONOVA^ msm Casmo) . lOO^S^mtm NAGONI» i \2610 / T 7 ^T*Pi /A\__/ '-/Ti/\ V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! ± ikOAMAS Nagrajenca oddaje 23. 08.2005: ZORAN BABIČ, UI. bratov Vošnjakov 5, 3000 Celje DUŠICA MARJANOVIČ, Slake 8, Podčetrtek prejmeta srebrna prstana Adamas. Žalski abrahami Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! Skupinski posnetek generacije 1955 Prvo srečanje generacije 1955, ki bo zbrani denar namenila v dobrodelne namene OBČINA DOBJE da je prejela sklep Uprave za zaščito in reševanje o pričetku postopka cenitve škode zaradi posledic neurja s poplavami, dne 21.8. 2005. Kljub deževnemu sobotnemu popoldnevu je v šotoru pred dvorcem Novo Celje marsikomu igralo srce. Ne le, da so z žalskimi abra-hamkami in abrahami proslavljali letošnji jubilejni rojstni dan številni domači, druženje pod šotorom je prineslo tudi veliko ponovnih srečanj, obujenih je bilo veliko spominov, utrnila pa se je tudi kakšna solza. Žalski abrahami so se na pobudo župana Lojzeta Posedela, ki je okroglo obletnico slavil v petek, srečali pr- vič. V generaciji 1955, najbolj številčni generaciji v žalski občini, se je rodilo 378 otrok. Od tega jih malo manj kot tristo še živi v občini, na srečanje pa je prišla slaba polovica povabljenih. Mnoge je zadržalo slabo vreme, tisti pa, ki so prišli pred dvorec, so v en glas zatrjevali, da jim ni žal. Skupina organizatorjev je pripravila bogat kulturni program, prireditev so obogatili številni glasbeni gostje, ki so se pridružili rojstnodnevnim čestitkam. Druženje je minilo v prijetnem klepetu, program pa med drugim v Kekčevih prigodah, ki so obogatile že mladost žalskih 50-letnikov. Za nekaj časa so se namreč vrnili v leto 1955 ter pripravili poudarke iz kasnejših let, med drugim so se spomnili na čas Titovih pionirjev in na norčije v razredu. Program so pripravili prijatelji abra-hamov, vmes pa so se gostje zabavali ob domislicah Klo-basekovega Pepija: »A ste poročeni? Ne, kar tako sem malo slabe volje.« Pomemben del sobotnega druženja je bila dobrodelnost - ves izkupiček s prireditve Knjige ali ceste? V Grižah je bilo te dni pestro. Ne le zaradi povodenj, ki so prejšnjo nedeljo doletele ta kraj, pač pa tudi zaradi krajevnega praznika, ki se je odvijal istočasno. Poleg številnih športnih in kulturnih prireditev so v kraju ponosni tudi na kar nekaj pomembnih pridobitev. V četrtek so pri osnovni šoli v Grižah odprli rudarski park in vilinsko pot, v petek pa pred osrednjo prireditvi- jo ob krajevnem prazniku in 60-letnici osvoboditve še obnovljene prostore, krajevne knjižnice v Domu Svoboda Griže. V knjižnici imajo namen urediti domoznanski oddelek, v katerem bi krajani lahko našli vse o življenju in delu v krajevni skupnosti. Vanj pa ne vabijo le knjige, pač pa tudi literarni večeri, predavanja in številna srečanja. V teh dneh se je med nekaterimi krajani pojavila tu- di dilema, čemu v kraju, zlasti po naravni katastrofi, dati prednost. A kraj ima bogato zgodovino in vrsto uspešnih društev, ki jih je treba negovati za prihodnje rodove, smo slišali na osrednji prireditvi. Aktivnosti se bodo končale naslednji petek, v soboto pa bo ob 55-letnici Planinskega društva Zabukovica pohod po poteh NOB in ZZB. MATEJA JAZBEC Foto: TONE TAVČAR so žalski abrahami namenili slabovidnemu Gregorju iz Žalca, ki bo bogatejši za računalnik, del zbranega denarja pa bodo namenili za rentgen za invazivno srčno diagnostiko v celjski bolnišnici. Srečanja naj bi se udeležil še en abraham, župnik Izidor Pečovnik -Dori (oba s Posedelom sta se v dobrodelne namene odpovedala darilom), ki pa je bil zadržan, zato je prijatelje v njegovem imenu (in stilu) pozdravil Ivan Arzenšek oziroma pater Vanči: »V cerkvi smo zato, da grehe odpuščamo, ker bi bih sicer brezposelni. Sicer pa je bil Dori že pred 23 leti, ko je bil še kaplan v Preboldu, večkrat tako zaposlen, da je.kar mene poslal k maši v Prebold.« Na srečanje je prišel tudi Mirko Lebar, prav tako generacija '55, človek, ki je s svojimi rokami, pogumom in z zanosom pokazal, da se da v življenju marsikaj storiti. »Živim v Grosupljem, ker sem v zdravstvenem remontu, vendar si želim, da bi se vrnil v Savinjsko dolino,« je povedal Lebar. Kljub deževnim kapljam je večkrat zvenela tista znana Kol'kor kapljic, tol'ko let, zbrani so se zabavali ob Pe-pijevih zdravičkah in drugih domislicah, predvsem pa so se veselili srečanja s starimi prijatelji, znanci in sošolci. To pa največ velja, zato je šta-fetno palico za organizacijo srečanja žalskih abrahamov že prejela generacija 1956. US, foto: TT Slovesno ob odprtju rudarskega parka in vilinske poti Občinska uprava zbira prijave oškodovancev na predpisanih obrazcih vsak delovni dan od 26. 8. 2005 do 30. 8. 2005 med 8. in 14. uro. Oškodovanci lahko dobijo obrazce na občini Dobje. Nesprejemljivi pogoji Telekoma V Drešinji vasi se krajani ne strinjajo s pogoji, ki jim jih je postavil Telekom pri polaganju telefonskih kablov Pred dnevi so delavci Telekoma pričeli s polaganjem telefonskih kablov v smeri od Drešinje vasi proti Petrov-čam. Vse lepo in prav, če pri tem prebivalcem ne bi, po njihovem, postavljali nemogočih pogojev. Na zemlji naj ne bi smeh, potem ko bi vanjo Telekomovci položili kable, postavljati fiksnih stavb, saditi drevja in ostalih pridelkov, skratka ničesar. Prebivalci se s tem ne strinjajo, saj imajo nekateri s svojo zemljo še velike načrte. Bogomir Pristovšek, doma iz Drešinje vasi 55, meni, da je vsa stvar postala nesprejemljiva, ko so na domove prejeli obrazce z napisanimi pogoji, kjer jiiji Telekom narekuje, česa ne smejo več početi na svoji zemlji, potem ko bodo vanjo enkrat položili kable. »Dovolimo, da položijo kable, saj gredo pod zemljo, se pa ne strinjamo z njihovimi pogoji,« razlaga Pristovšek. Njegova sinova imata s poslovnim partnerjem celo načrte na tem območju postaviti gostinski obrat. »Ja, kako ga bodo pa postavili, če ne bi smeh postavljati na zemlji nobenih objektov?« se nejevoljno sprašuje in dodaja, da je nesprejemljivo, da jim na lastni zemlji drugi postavljajo pogoje. »In, sedaj, ko jim tega ne dovolimo, so zaobšli tukajšnje tri hiše in zato enkrat izkopavajo na severni, nato na južni strani pa nato spet na severni in tako naprej ob cesti proti Petrovčam, kar verjetno tudi precej več stane,« pravi. Tudi Karel Šeško, doma v Drešinji vasi 56, si je na zemlji, kjer naj bi potekal izkop, naredil lastno kanalizacijo. »Z izkopi bi mi vse uničili, zato se ne strinjam ne z izkopi, ne z njihovimi pogoji.« Naj bi pa . krajanki, ki ni vedela, ah naj bi se na prejeti obrazec podpiše ali ne, delavci s Telekoma kljub vsemu pričeli z izkopi. Po odgovor smo se obrnili na družbo Telekom, kjer nam je njihov tiskovni predstavnik dejal, da pri gradnji krajevnih kabelskih omrežij povsod po Sloveniji lastnikom zemljišč, preko katerih potekajo kabli, ponudijo v podpis tipske pogodbe o ustanovitvi Izkopi na drugi služnosti, v katerih so natančno navedene obveznosti obeh strani. »Z lastniki se dogovorimo tudi za razumno odškodnino v skladu z standardi. Če so zahteve po odškodnini previsoke in za nas ekonomsko Pristovšek kaže, kje naj bi potekali FOTOGRAFIJA POLETJA 2005 Domače morje Akcijo Fotografija poletja 2005 smo dva meseca pripravljali v sodelovanju s Foto Rizmal in tokrat objavljamo še zadnjega tedenskega zmagovalca. Tedensko nagrado - pet filmov Fuji in izdelavo 36 fotografij formata 10 x 15 cm v studiu Rizmal - bo prejela Ema Kumperger z Rimske ceste v Šempetru, ki je poslala fotografijo otroškega čofotanja v domačem »morju«, v bazenčku. S tem se je uvrstila v finalni izbor za veliko nagrado. Med tedenskimi finalisti bo namreč komisija v sestavi Vojko Rizmal, Gregor Katič, urednik fotografije pri Novem tedniku, in Ivana Stamejčič, namestnica odg. urednice Novega tednika, izbrala tri najboljše, ki bodo prejeli lepe nagrade. Nagrajence bomo objavili v prihodnji torkovi številki Novega tednika. «v ViHK' - -V rsfŽSHjESJfcjNs' BStefe^. irttfr" MiaîWl? niso opravičljive, skušamo najti cenovno - stroškovno ugodnejšo varianto. Tako se je zgodilo tudi pri gradnji krajevnega kabelskega omrežja v Drešinji vasi, saj so lastniki zemljišč na hišnih številkah 54, 55 in 56 zahtevah nerazumno visoke zneske,« razlagajo nastalo situacijo. Za Telekom Slovenije je bila prestavitev 82 metrov kabelske trase na drugo stran ceste (na podlagi dopolnilnega soglasja pristojne direkcije) stroškovno tako bistveno ugodnejša, kot če bi plačali zahtevane odškodnine. Telekom Slovenije je oškodovancem ponujal 105 tisoč tolarjev, Karel Šeško je za svojo zemljo zahteval odškodnino v vrednosti 150 tisoč tolarjev, Miran Pristovšek, Bogomirjev sin, pa 460 tisoč tolarjev, saj naj bi hiša ob izkopih tako izgubila precejšnjo vrednost. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Novi tednik in FOTO RIZMAL UB llSIMtil FÎT® STUDIO. Celje, Mariborska 1, Žalec, Savinjska Ï8 ) iščeta Fotografijo poletja 200S gošljite s svojega dopustam nič ne pomeni. Premalo Wa. Potrebno bo nekaj spre- »gledalo 250 pristašev CMC lem delu lige nogometašev kluba s 5:1. D.Š. »Igralci izpolnili naloge« Ekipa Alposa Kemoplasta je svoje osnovne priprave spet opravila v Kozjem, kjer so zelo dobri pogoji za vadbo. Obnovljeno nogometno igrišče, atletska steza in novi fitnes so novemu strategu Damjanu Novakoviču omogočili, da skupaj s svojim pomočnikom Dejanom Mihevcem uresniči zastavljene načrte. O poteku enotedenskih priprav je novi strateg Šentjurčanov povedal: »Nekoliko netipično smo začeli priprave, saj smo zaradi gostovanja ameriške selekcije lige NCAA najprej odigrali dve tekmi in šele nato začeli resne treninge. Igralci so to novost, ki je bila sicer naključna, dobro sprejeli. Predvsem mladi igralci, ki so bili na turneji po ZDA, so bili že dokaj dobro pripravljeni. Po tednu dela v Hruševcu smo minuli teden preživeli v Kozjem, kjer smo opravili vse načrtovano. Dopoldne smo delali na štadionu in v fitnesu, zvečer v dvorani v Lesičnem, bivali pa smo v motelu Ribnik, kjer smo že pravi domačini. Igralci so dobro prenesli napore, saj se med prekinitvijo nihče ni preveč zapustil, zato sem zadovoljen.« Kakšna je sestava ekipe? Od lanske ni več Mulića, Samca in mene, odšel pa je tudi Boštjan Kočar - v konjiški Banex. V svojih vrstah smo zadržali Maria Novaka, ki je bil lani prvi. igralec, kar pričakujem tudi letos. Na moje igralno mesto smo uspeli pripeljati Blaža Ručigaja iz Elektre, v delo prvega moštva smo vključili kopico mladih. Prav na njih gradimo del igre, ki naj bi bila bistveno agresivnejša in hitrejša, jedro pa bo trojica Čebular-Sebič-Krušič. Od iz-kušenejših imamo na branilskih položajih še Mačka in Ribežla ter na krilu Palčnika. Temu bomo dodali še nekaj mladincev in to bo ekipa za prvenstvo. Iščete še enega branilca ... Res je, a potrebujemo takšnega, ki lahko igra na obeh položajih, kot Vivod spet do odličja San Sebastian: S svetovnega veteranskega prvenstva v atletiki se je celjski skakalec v višino Branko Vivod vrnil s srebrno medaljo. V hladnem vremenu je preskočil 154 cm in zaostal samo za Nemcem Spielfoglom. Se se iščejo Ciudad Real: Rokometaši Celja Pivovarna Laško so na prvem turnirju v Španiji doživeli tri poraze. Najprej jih je ugnal nemški Magdeburg s 32:30, nato domači Ciudad Real s 33:31, ob koncu pa še Cehovski medvedi s 34:29. Celjani so se preselili v Santander, kjer se bodo udeležili »turnirja evropskih prvakov«, saj bosta poleg domače Teke nastopila še Montpellier in Portland San Antonio. (DŠ) Damjan Novakovič je kot igralec slovel po zagnanosti. organizator in kot strelec. V Kozje je prišel Američan Jimmie Hunt, ki je igral v drugi diviziji lige NCAA in lani v tretji profesionalni ligi ZDA. Ta 23-letni branilec, visok 188 cm, zdaj išče možnost preboja v Evropo. Po nekaj treningih, ki jih je opravil z nami, lahko rečem, da gre za zanimivega igralca, a ga moramo preskusiti še na tekmah. Zato igramo ta teden na Kodeljevem s Slovanom in v Kranju s Triglavom, potem pa se bomo odločili. Če nam Hunt ne bo ustrezal, imamo v rezervi še nekaj možnosti, o katerih še ne bi govoril. Kakšno je sodelovanje z upravo? Zaenkrat odlično, saj imam proste roke pri izboru okrepitev, seveda v okviru finančnih zmožnosti kluba. Odgovorni me v vsem spremljajo in upam, da bo tako še naprej. Kaj pa igralci, s katerimi ste še nedolgo tega skupaj igrali? Že na začetku smo postavili pravila igre. Na treningih in tekmah se ve, kdo je kdo, zunaj dvoran smo prijatelji naprej. Igralci so to sprejeli in menim, da tukaj ne bo težav. Stvari skušam reševati z dogovorom, saj je to najboljši način. Ze v Kozjem se je videlo, da igralci upoštevajo dogovorjeno. Omenili ste že plejado mladih, ki prihajajo na površje, tudi za prvo ekipo ... V Šentjurju se je zadnjih nekaj let zelo dobro delalo z mladimi, o čemer priča tudi podatek, da smo se uspeli prebiti v vrh slovenske košarke v teh kategorijah. Nekoč sta za vzore pri delu z mlajšimi selekcijami veljala predvsem Kranj in Domžale, mi smo lani že prišli povsem do njih. Posledica tega je tudi nekaj mladih, ki so že priključeni prvemu moštvu, še kar nekaj obetavnih igralcev pa prihaja. Seveda jih čaka še veliko dela, da pridejo do ravni, kakršne si želijo tako sami kot mi. Šentjur in bazen okrog Celja in Kozjanskega ima potencial, le delali je Ireba. To je tudi naš dolgoročni cilj, saj si želimo imeti v moštvu čez sezono ali dve osem do deset igralcev z našega območja ali bolje rečeno iz svoje šole košarke. To pa je tisto, o čemer se pred leti v Šentjurju niti sanjati ni smelo. In kakšne so ambicije v novi sezoni? Menim, da ne bi smeli imeti težav glede obstanka v ligi, kar je prvi in osnovni cilj. Prepričan sem, da se bomo borili za mesta med pet in sedem, kar bi ob dobrem razpletu lahko celo prineslo igranje v ligi za prvaka. To sicer ni cilj, je pa skrita želja. Bo pa več jasno, ko bomo videli, kako so se okrepili naši tekmeci. Ob tem želimo uveljaviti mlade, predvsem trojico, ki sem jo že omenil. Želja je tudi vrnitev gledalcev v Hruševec, z dobro, privlačno in predvsem hitro košarko. In seveda z rezultatom. Ciljev nam ne manjka, pri čemer sem trdno prepričan, da bomo večino tudi uresničili. JANEZ TERBOVC ntij " jr pM CêmLix mk"Mir HP |SH:;í o ï.tfF^QpB| ■HUP w t m imTTIT Uroš Zorman pri metu preko bivšega soigralca Renata Vugrinca. Zmagi Riflju in Kolarju Škofja vas: Konjeniški klub Celje je organiziral tekmo pokala Slovenije v preskakovanju ovir. Med člani je slavil Primož Rifelj (Ganymed Žalec), med mladinci pa njegov klubski kolega Gašper Kolar. Druga je bila Mirjam Vesenjak (Laško), tretja pa Aleksandra Pekošak (Rogaška Slatina). V skupni razvrstitvi vodi Irena Drobnič (KK Ljubljana) pred Rifljem in Jasmino Kapetan (Rogaška Slatina). Zaključena zasedba Celje: Devetnajstletna košarkarica Eva Komplet je s KK Merkur Celje podpisala novo, triletno pogodbo. S tem je uprava kluba zaokrožila sestavljanje ekipe pred novo sezono. Trenutno na treningih manjkata le slovaški reprezentanki Lucija Laskova in Livija Libicova, ki bosta igrali v dodatnih kvalifikacijah za nastop na EP v T\irčiji. Krudru za las ušlo zlato Peking: Na svetovnem mladinskem prvenstvu v športnem plezanju na Kitajskem je Jernej Kruder, član Športno plezalnega odseka PD Celje -Matica, osvojil izvrstno 2. mesto v hitrostnem plezanju v svoji kategoriji. Celjske plezalce je zastopal tudi Jure Bornšek, ki je v težavnostnem plezanju osvojil 28. mesto med mladinci. Mladi in nogomet Celje: Okoli 400 mladih nogometašev v treh starostnih kategorijah se je v soboto zbralo na Areni Petrol v okviru Športne akademije. V kategoriji U-10 je slavila ekipa iz Mirne, v U-12 iz Ljutomera in v U-18 iz Jesenic. Namen prireditve je spodbujati aktivno življenje mladih, odgovornost do sebe in drugih ter spoznavanje najbolj množične športne panoge. (JŽ) Ponovno v Laškem Košarkarji Pivovarne Laško so se v nedeljo vrnili z desetdnevnih priprav v Radencih. Trener Ante Perica je v osnovni del priprav vključil veliko mladih igralcev - z izjemo poškodovanega Tadeja Horvata - od katerih bosta vsaj dva v letošnji sezoni dobila priložnost, da bosta igrala: »Na preizkušnji je bil Avstralec Daniel George, vendar menimo, da to ni igralec, ki bi nam lahko pomagal.« Laške pivovarje čaka že v četrtek prijateljska tekma v Treh lilijah s Koprom, sledil pa bo niz tekem z ekipami na pripravah na Rogli. 9. in 10. septembra se bodo varovanci selektorja slovenske mladinske izbrane vrste udeležili Natkovega memoriala v Šoštanju, sledil bo turnir v Širokem, pripravljalni del pa se bo končal s tradicionalnim turnirjem v Laškem. MOJCA KNEZ Vitezi so se prav pošteno udarili med seboj... ... in nekateri so padli pod mečem nasprotnika. - Št. 65 - 30. avgust 2005 Pod zvezdami Celjanov tokrat pod dežniki Pod dežjem Celjanov Huističnemu društvu Celje, ki se je celo leto pripravljalo na organizacijo tradicionalnega srednjeveškega popoldneva na Starem gradu Celje, je vreme v soboto pošteno zagodlo. Kljub temu so imeli obiskovalci, ki so trmasto vztrajali na prizorišču pod dežniki, kaj videti in slišati, čeprav so bili organizatorji prisiljeni bogat program kar precej oklestiti. Začetek je bil kar precej obetaven, zgodnje sobotno popoldne je obljubljalo stabilno vreme, še sonce se je skušalo prebiti skozi oblake. Tako smo se lahko sprehodili po različnih prizoriščih na celjskem Starem gradu, občudovali srednjeveške kostume nastopajočih, kupovali izdelke umetnostne obrti ter zdravilna zelišča na srednjeveški tržnici in se pridružili malčkom, ki so v animacijskih delavnicah izdelovali različne drobne rekvizite za mlade grofe in grofične, hodili po hoduljah, metali podkve in še marsikaj drugega. Seveda nismo mogli mi- mo šotora vedeževalke, ki je radovednežem napovedovala prihodnost ... Ne vemo ravno, ali je napovedala tudi tolikšne količine dežja za tisti dan. Pa se je naenkrat nebo zaprlo, stemnilo se je in grajski prebivalci iz pozne gotike, ki še niso vedeli za novodobne izume, kot so dežniki, so bili v trenutku mokri do kože, kar nikakor ni pretirano pokvarilo njihovega razpoloženja. Predvsem se nikakor ni utrudil simpatični trubadur, član Družinskega gledališča Kolene, ki je igral in pel ne le mladim obiskovalkam, ampak je učil »čarati« prav vse obiskovalce. Pa saj je tudi v srednjem veku deževalo, mar ne? Tako smo razmišljali, medtem ko smo iskali zavetje, gledališčniki pa so kar nadaljevali z burko o Paštetarju, glasbena skupina Gallenberg Vaganti pa je skrbela za pristno vzdušje z glasbo iz 13. in 14. stoletja. Še zmeraj smo vztrajno pogledovali v nebo, če se nas bo usmililo, pa je še zmeraj pošiljalo na nas tolikšne količine dežja, kot bi hotelo sprati vse grehe iz davne celjske zgodovine. Vseeno smo si lahko napasli oči ob lokostrelskem tekmovanju za zlato puščico, vitezi pa so za vse vztrajne obiskovalce prikazali svoje veščine z različnimi vrstami orožja in tako uprizorili manjši spektakel. Prazni želodci so nas takoj zatem vodili za prijetnimi vonjavami in znašli smo se v srednjeveški krčmi Pri volovski glavi, kjer so dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem pripravljali številne dobrote, predvsem hitro smo obiskovalci »oskubili« pečenega vola. Srednjeveški dan se je tako končal malce turobno, na veliko žalost vseh, ki smo lahko videli, koliko truda so organizatorji vložili tudi v pripravo podrobnosti. »Bo pa naslednje leto toliko boljše,« Vesne Vidovič, vodje organizacije projekta ni zapustil optimizem. Torej se vidimo naslednje leto - spet Pod zvezdami Celjanov. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Dogajanje je budno spremljala grajska gospoda. Niso je vsi vitezi odnesli brez praske. ljudski prazn k v Trobnem Dolu 20. prikaz starih ljudskih šeg in opravil občine Laško - Ko sadje dozori Za jesenskimi deli kmalu pride zima. Zato je bilo treba dovolj zgodaj pripraviti trske za razsvetljavo in drva za kurjavo. V Trobnem Dolu se je čas v soboto zavrtel za nekaj desetletij v preteklost V čas, ko še ni bilo sodobnih tehnoloških naprav in veletrgovskih centrov, ampak so si morali ljudje vso ozimnico pripraviti doma. Čeprav je bilo jeseni na podeželju dela čez glavo, se zdi, da so bili ljudje nekoč bolj vedrih obrazov, zdravega duha in veliko manj obremenjeni s časom kot danes. Vsako kmečko opravilo so znali spremeniti v pravi ljudski praznik, kjer je vsa vas stopila skupaj in poprijela za delo. Da bi vsaj delček tistih nostalgičnih časov priklicali nazaj, so člani Etno odbora Jureta Kra-šovca Možnar pripravili 20. prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil v občini Laško. Tokrat so pospravljali in predelovali sadje. V pestrem programu si jebi-lo na več prizoriščih, kljub dežju, mogoče ogledati ves postopek priprave sadja za zimo, od obiranja in sortiranja za nadaljnjo uporabo do praktičnega prikaza mletja in prešanja na več načinov. Iz prvih sort jabolk in hrušk so lahko »na-prešali« prvo sladko pijačo, ki so se je posebej razveselili otroci, seveda pa tudi ostali. Ponavadi so jo ponudili tudi »ta-vrharjem«, ki so pomagali pri jesenskih opravilih. Gospodinje so jo prinesle k malici na rob njive, še posebej pa se je takšen sladki jabolčnik prile-gel, čejeM star vsajjiekaj dni, ko je že začel vretir... A pojdimo lepo ód začetka. Najprej je bilo treba poskrbeti za to, da so jabolka priromala z jablane v »prešo«. Dozoreli sadeži so ponavadi že popadali z drevesa, ostalim je bilo pač treba malo pomagati. Najbolj spretni so se povzpeli po lestvi v krošnjo, žene, dekleta in otroci pa so ostali spodaj in hiteli pobirati tisto, kar je padlo na tla. Polne »čajne« in koše so nato naložili na voz in jih odpeljali domov, kjer je sledilo sortiranje. Najlepša jabolka so shranili za ozimnico, iz ostalega pa so gospodinje bodisi pripravile kaj okusnega za pod zob bodisi so jih narezalena krhlje, da so jih posušili v starih sušilnicah, »frjačah«. Preo- stanek so zmleli oziroma stol-kli v koritu ali na »polhu« in iz njega iztisnih sladek sok. Za kuhanje žganja so bili praviloma zadolženi moški, ki so morali ves čas skrbeti, da je bilo na ognju ravno prav drv in sproti preverjati, ali bo žganje dovolj močno ... Pijačo in jedačo, ki je niso potrebovali doma, so možje odpeljali na trg. Vedno pa se je našel čas tudi za dobro voljo, zato so se ustavili pri katerem od »pušn-šankov«, ki jih je bilo v preteklosti kar precej v teh krajih. To je bila tudi ena od priložnosti, da so se poveselili in tako so tudi v Trobnem Dolu strnili sobotno prireditev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Možje in žene pri pobiranju jabolk. V HYPU DO ZADETKA! igra ođ 23. 8. - 1. 9. 2005 m O Nagradno vprašanje: Ha katerem naslovu se nahajate poslovna enota HYPO ALPEAĐRIABANK » Celju in HYPO LEASING CELJE? 1. septembra 2005 bomo izžrebali: 6 x VSTOPNICE za nogometno tekmo SLO : NOR Celie. 3. B. 2005 2 x KREDIT brez stroškov odobritve 2 x DRES slovenske nogometne reprezentance 5 x HYPOnet brez pristopnine 5 x TRR brez stroškov vodenja do konca leta VABLJENI v četrtek. 1. septembra ob 17. uri v celjsko poslovno enoto HYP0 ALPE-ADRIA-BANK. Ljubljanska cesta 20. ter sodelujte v javnem nagradnem žrebanju. Nagrade bodo izžrebali slovenski nogometni reprezentanti. Čim bolj zmleto je bilo sadje, več soka je dalo. mmmsm /T • 1*1* Lan podeželja Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo iegaživljenjazNovim tednikom. Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samoza naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje. Predanost koreninam Zvestoba tradiciji predstavlja glavno vodilo Turistične kmetije Bukovje, kjer ob glavni cesti Ljubno-Lu-če v naselju Primož goste na vsakem koraku preplavljata pridih domačnosti in veselo razpoloženje. Mlada gospodarja Alenka in Marko Korpnik sta pred kratkim popolnoma preuredila staro kmečko hišo iz leta 1891. Gostom sta tako za razna praznovanja ali delovne sestanke namenjena dva prostora s približno 45 sedišči, medtem ko zgornji del kmečke hiše zajemajo prenočišča. Zamisel, da bi podala roko turizmu, se je zakoncema Korpnik porodila pred malo več kot desetletjem, ko sta na začetku svoje skupne poti dogradila stanovanje ob kmečki hiši. Ker je le-ta kulturna dediščina in je nista smela podreti, sta v želji po obiskovalcem prijetnem ambientu krepko zavihala rokave. »Obnova je bila zahtevnejša kot gradnja nove hiše, toda dolgoročno je turizem tisti, ki bo v dolini verjetno obstal,« pravi vselej nasmejana gospodinja Alenka, sicer inženirka živinoreje. Ker je na domačiji Bukovje že tretja generacija žensk, se obeta nov priimek (na domačiji je namreč poleg Alenkine mame Vide še, kot pravita Korpnikova, tri-peresna deteljica: 11-letna Jerneja, 8-letna Ema in 6-letna Jerica), a kljub temu želijo ohraniti staro ime Bukovje. »Vsi vedo, kje je Bukovje, in naj tako tudi ostane,« pove Alenka, »sama sem se dolgo bojevala, ah naj ostanem na kmetiji ali ne, pri čemer pri naslednji generaciji čustva verjetno ne bodo več igrala take vloge, kot so jo pri meni.« Predanost koreninam kaže tudi izbrani datum odprtja turistične kmetije, 28. maj 2005, ko je obletnica tako Alenkine poroke kot poroke njenih staršev. Ker so s turistično dejavnostjo tako rekoč šele na začetku, želijo v prihodnje svojo ponudbo predstavljati tudi na spletni strani ter biti s pomočjo in-terneta dostopnejši predvsem za tuje goste. Slednjim so med odkrivanjem lepot Zgornje Savinjske doline v kmečki hiši na voljo pet sob s kopalnicami, skupni prostor in kuhinja. Ena enoposteljna in štiri troposteljne sobe pa so poimenovane po starih prostorih v hiši. »Ta hiša ima dušo, ker je stara hiša,« meni Alenka Korpnik, ki ima tako kot soprog Marko poleg dela na kmetiji še redno zaposlitev. Veselijo jo petje, igranje kitare ter peka dobrot, pod te- žo katerih se vselej šibijo njihove mize. »Trudimo se, da ponudimo malo drugačne jedi. Ocvrtega krompirčka in dunajskega zrezka tu že ne boste dobili. Vedno so na voljo suhi narezki, denimo zgor-njesavinjski želodec, domači sir in kruh, pa bukovski žlikrofi, štruklji in cvetačna ali oženjena juha. Že okolje je takšno, da zahteva domače jedi.« Sladokusci pa se bodo težko uprli tamkajšnji spe-cialiteti, ajdniku. »Kot že pove ime, gre za prisotnost ajdove moke, orehov in medu. Ima specifičen okus, ne zna ga vsakdo narediti, zanj so tudi potrebne kar drage sestavine, a ga je vredno poskusiti,« je še zaupala gostiteljica Alenka. Naročila za razna praznovanja sprejemajo približno tri dni prej na telefonskih številkah: 03/ 838 - 14 - 16 ali 031/ 630 - 476. MAJA GORJUP za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7.3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 -10% popust iS. visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4.3000 Celje - 10% popust iS. prodajalna Golida, Arja vas 92. 3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za ka ul. 30.3000 Celje - 10* ina Dobrotinška 27. 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmaije pri Jelšah - do 35% popusta ob nakupu letnih pnevmatik - Potika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22.3000 Celje, P.E. Ljubljana, Bmiičeva 7. P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - Slada, d.o.o.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70. GSM 051 626 793 - 10% popust. ■ Klimatiziran Taxi Simby. 031 20 50 60 - 10% popust • Slikooleskarstvo Podoečan. Vel. Pirešica 27h, 03 572 84 18, GSM 031 696 164 - 5% popust na delo (brez materiala) - Time oui (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1, 3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 - 15% popust ■ Too-lit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust - Zlatarna Stožir. UL mesta Grevenbroich 9,3000 Celje - 10% popust - Žive». Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene ... in nastal je Kreart Umetniški vodja prireditve Simon Sernec ni pričakoval, da se bo »stvar tako hitro prijela« okoliške kraje Kreart se seli tudi v Loka pri Zidanem Mostu je majhen kraj, v katerem se je v teh dneh zbrala slovenska in evropska umetniška smetana. Razlog za slednje tiči v 8. Kreartu, ki je tudi tokrat umetniš-zasnoval Simon Sernec jz Radeč. Zase pravi, da uži-vsem, kar počne, poseben užitek pa mu predstavlja ravno Kreart, ki mu je zvest že od samega začetka. Na čigavem zelniku je zrasla ideja o Kreartu? Če se prav spomnim, se je ideja utrnila predsedniku RUD Primoža Trubarja Zoranu Cvaru. Čeprav si sprva Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo poškodovan sem bil v prometni jftesreči, ki jo je povzročil voznik Nezavarovanega . osebnega tomobila. Ali lahko kljub temu ibim . kgJsšt\o .odškodnino? Jaka, Celje Da. Zakon o obveznih zavaro-jVbnjih v prometu določa obveznost sklenitve zavarovanja za vse avtomobile v prometu: Za •primer, da kdo tégo kljub vse-. .mu ne stori in |e s takšnim vozi-•tem udeležen v prometu ter fjijovzroči nesrečo, zakon zaradi Švarsfva oškodovancev predvi-Jđeva : plačilo odškodnine, ki jo. dolžno ..izplačati Slovensko ižovarovalho.ždruženjé. Za školka na vozilu lohko vložimo zahtevek takoj, postopek za uvel-gbvljanje odškodnine za nepre-pioženjsko pa lahko začnemo po zaključenem zdravljenju. |)dškodnina vam pripada za telesne. bolečine in nevšečnosti •Sed zdravljenjem ter strah. Če So ostale tudi trojne posledice, pa še odškodnina za duševne ®olečine. zaradi zmanjšanja življenjskih oktivnosti in morebil-fe skaženosti (če so vidne ptizgotine). Vprašanja v zvezi s svojim-prt-'ftièrom pošljite na elektronski laslov INFO@PORAVNAVA.SI fli PO POŠTI na naslov Poravnava d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh :&oste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Poravnava, ip.o.o, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št,: 080 13 14 ni predstavljal, da bo vsa stvar izpadla tako dobro, kot je, kajti naše kulturno umetniško društvo je bilo pred desetimi leti znano le po pevskem zboru in lutkovnih igricah, ki smo jih uprizarjali nekajkrat na leto, pa še to le ob praznikih. Pa mi je Zoran nekega dne rekel: 'Ti poznaš različne glasbenike. Zakaj jih ne bi povabil v Loko in bi kakšen koncert pripravili.' Mislil sem si, le koga bi to zanimalo. In potem smo čisto po naključju srečali kolege, ki so se ravno vrnili iz Amerike. Povabili smo jih, ti so se odzvali - celo nekaj obiskovalcev je bilo na njihovem koncertu. In potem se je ta stvar kar nekako 'prijela'. Čez čas pa je Zoran spet prišel k meni z novo idejo: 'Kaj ko bi mi še kakšno kolonijo pripravili?' Prijatelj Blaž De Gle-ria nad tem ni bil najbolj navdušen, saj je slikarskih kolonij v Sloveniji že precej, zato je predlagal, da bi naredili 'nekaj drugačnega', kamor bi povabili še oblikovalce, ilustratorje, kiparje, skratka čim več različnih umetnikov vizualnih likovnih zvrsti. Zvečer bi imeli pa še različne koncerte, džezoyske večere ali kaj podobnega. Njegova ideja nam je bila všeč, začeli smo se dogovarjati z umetniki in nastal je Kreart. Imate stalneumetnike, ki sodelujejo na Kreartu? Na podlagi česa jih izberete? Ni neke selekcije. Prednost dajemo generacijam, ki prihajajo. Jih je pa nekaj, ki so že kar naši pridruženi člani: fotograf Andrej Perko, mizar in arhitekt Janez Suhadolc, ki je letos premierno predstavil Trubarjev stol, ilustra- tor Bori Zupančič, bobnar Zlatko Kaučič ... Poleg njih letos razstavljajo še Miha Art-nak, Tihomir Bregar, Kristina Jeič, Anja Jerčič, Alenka Kosem, Samo Perpar, Mateja Podmenik, Vesna Stanko-vič, Nataša Tajnik ... Nase ste pa pozabili. 1\i-di sami razstavljate, kajne? Ja, res je. Vsako leto dam na ogled vizualno podobo, plakat in zloženko preteklega Krearta. Kreart je tudi glasbeno obarvan. Koga vse ste povabili letos? Na Kreartu so predstavljene zvrsti, ki niso tako 'popularne', ki se ne vrtijo kar naprej na radijskih postajah. Gre predvsem za džezovske zasedbe, šansone, glasbeno poezijo, tudi določene etno-indijsko-arabske Simon Sernec zvrsti so bile letos predstavljene, improvizacija, klasični džez, dramolet... In če gremo še h konkretnim imenom... Na odprtju razstave je nastopil Emanuele Cisi iz Italije s solo recitalom, ki sta se mu nato pridružila basist Loris Bertot ter bobnar in tol-kalist Zlatko Kaučič. V petek smo. prisluhnili recitalu na Razborju pod Lisco. Letošnja novost je namreč bila, da se je Kreart selil tudi po okoliških krajih, kar se mi zdi zelo dobrodošlo. Nastopili so še kantavtorji Peter Andrej, Tadej Vesenjak in Bori Zupančič, za katerega malokdo ve, da je tudi odličen glasbenik. Prisluhnili pa smo tudi dramoletu v izvedbi Pavla Šiferja in Janeza Suhadolca. Zadnji dan srečanja se nam je pridružil Marjan Loborec kvartet, ki ga ob že omenjeni bobnar-ski legendi sestavljajo še Lenart Krečič in Steve Wood iz New Yorka ter Igor Lunder. Koliko ljudi si pride ogledat kreativno umetnost v Loko? Odprtja razstav so najbolj množično obiskana. Na koncertih pa je bolj »tako«, saj je ta zvrst glasbe bolj za sladokusce. Na koncert ponavadi pride od 30 do sto ljudi. Več jih tudi ne moremo spraviti v dvorano. Kateri motivi so predstavljeni na tokratni razstavi? Motivi so zelo raznoliki, od abstrakcije do fotografij, akrilov, inštalacij, skulptur, mizarskih izdelkov oziroma malih arhitektur do plakatov in tipografije. Dela so pretežno zaznamovana z ikonografijo Save, Primoža Trubarja, ki je pet let ustvarjal tudi v Loki, železnice, bližnjega hribovja ... Razstava je v kletnih prostorih doma upokojencev običajno na ogled vse tja do pozne jeseni. Po izobrazbi ste likovni pedagog in zgodovinar. Tu- PAÇNI VALIAK k P' Mi" BORIS NOVKOVIĆ CRVENA JABUKA Mestna občina Celje je sinoči na Starem gradu podelila 9. Veronikino nagrado. Dosedanjim nagrajencem se je pridružil Ivo Svetina s pesniško zbirko Les1 bos. »Lesbos je kompleksna, večravninska zbirka, ki bralca nagovarja z različnimi vrednostmi. Lahko ga očara besedilna površina - lepota barv, oblik, dišav, rastlinja, pijač, sadežev, okraskov. Lahko pa v njej odkriva preseganje delitev in razlik, povezovanje angelske in živalske narave človeka, sedanjosti in spomina na preteklost, sodobnosti in antike, minljivega realnega in trajnega umetniškega obstoja /.../ Ker avtor govori konkretno, natančno in izbrano, Lesbos ne pred- di vi svoje učence kdaj pripeljete na Kreart? Ja, smo jih tudi že peljali. To se mi zdi smiselno, saj otroci na ta način spoznajo različne tehnike ustvarjanja, tudi tiste, ki niso predstavljene v učnih načrtih/Zato se mi zdi Kreart tudi pedagoško zanimiv. Ukvarjate se tudi z grafičnim oblikovanjem. Katere je vaše zadnje delo na tem področju? Zadnje delo je plakat oziroma vabilo za Kreart. Pred kratkim sem opremil tudi knjigo o stoletnici šolstva v Radečah ter naredil celostno podobo za Glasbeno šolo Radeče. V pripravi imam tudi celostno grafično podobo za Glasbeno šolo Zagorje. Kaj snujete za naprej? Precej časa mi vzame šola, zato nimam več toliko časa za grafično oblikovanje kot nekoč. Seveda pa še kaj postorim tudi na tem področju. Počasi se bomo začeli pripravljati na koncert za Tatjano ... Dolgčas mi zagotovo nebo... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Lesbos prinesel Veroniko postavlja učenega bralca in ne potrebuje razlage. Pač pa predpostavlja odprtega in pozornega, ki je pripravljen tok vsiljivih digitaliziranih slik zamenjati za podobe, ki jih po pesnikovih navodihh izdeluje v lastni domišljiji. Poezija zbirke Lesbos nam v veliki meri omogoča tako estetsko izkušnjo, po kateri smo tudi kot bralci zmožni občut-ljiveje razlikovati ter natančneje izražati svojo realnost,« je predsednica strokovne žirije dr. Irena Novak Popov dejala ob razglasitvi nagrajene pesniške zbirke. Fit media je prvič podelila tudi zlatnik poezije, ki ga je za življenjski prispevek k slovenski poeziji prejel Ciril Zlobec. BOJANA AVGUŠTINČIČ 20.00 Vodni stolp Celje____ Plesna predstava Karia-tide V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani LOŠ Celje. Ï ^ 20.00 Mladinski center Velenje Odprtje razstave del udeležencev likovne kolonije Premog.si in Videota--.. petaII . ... 21.00 Prostor pred Mladinskim centrom Velenje Prikaz filmov 10.00 Skate park Velenje ob Rdeči,dvorani Velenje Grafitiranje skate parka - delavnica in revija 20.30 Mladinski center Velenje Skrivnosti gledaiiško-plesna monotoš-ka predstava 21.30 Prostár pred Mladinskim __centrom Velenje Prikaz filmov Odpovedane Sanje Plesni večer Sanje ali 7x7, ki je bil napovedan za jutri ob 20. uri pri Vodnem stolpu in ki naj bi ga izvedli plesalci Plesnega teatra Igen - Studia za ples, odpade, so sporočili s celjske izpostave JSKD. 10.00-14.00_Most na promenadi pred Šolskim centrom Velenje_ Info tržnica mladih 16.30 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje__ VII. poletna likovna kolonija Mravljica 200S odprtje razstave 20.00 Dom kulture Velenje Plesni teater Velenje: Fu- večer plesa in glasbe, plesna trilogija - slika I 21.00 Mladinski center Velenje Prikaz filmov Vsestranskega dela škofa Antona Martina Slomška se je težko lotiti v nekaj kratkih stavkih. Toda njegove neprecenljive vloge pri utrjevanju narodne zavesti, izobraževanju ljudskih množic in ohranjanju narodovega blaga se še vedno premalo zavedamo. Malokdo ve, da je napisal oporočno pesnitev Slovo solčavskim planinam. S to pesmijo v duši so se tudi novodobni gorniki lotili trasiranja Slomškove romarske pešpoti od Bizeljskega do Nove Cerkve. Po tako zamišljeni poti so izdali tudi vodnik. Za pot pod pokroviteljstvom ordinarija mariborske škofije dr. Franca Krambergerja skrbi Društvo prijateljev Slomškove poti. V bodoče bi si želeli, da se pot zaključi v Mariboru ter tako poveže Vuze-nico, Št. Andraž in Maribor po obmejni poti čez Kozjak. Tako bi pot ohranjala tudi zgodovinski spomin na la-vantinsko škofijo Historia la-vantina, katere sedež je škof Slomšek prenesel v Maribor. Sredstva v ta namen je društvo dobilo iz evropskega sklada Interreg Slovenija-Avstri-ja. Vključilo se je tudi KD Mo-horjan iz Prevalj, ki je izdalo ponatis Slomškove pesmarice. Na njihovo pobudo naj bi mladinske zbore v prihodnje nagrajevali s Slomškovo pevsko značko. Na pot iz Vuzenice se je odpravilo 50 udeležnecev. Pot v obratni smeri, preko kraja So-both, Zweibacha oz. Bistriškega grabna pri Muti pa bo še posebej slovesna prihodnje leto, ko bo 160. obletnica Slomškovega škofovskega posvečenja in umestitve v St. Adražu. Vuzenica pa se na tej poti ponaša celo s Slomškovim muzejem. V župniji Št. Andraža je romarje sprejel organist in pevovodja Herbert Unterkircher. Povedal je, da med ljudmi še živi spomin na veličino škofa Slomška v Št. Andražu. Poudaril je, da je bil škof Slomšek naklonjen preprostim ljudem tako ene kot druge narodnosti in jim skozi izobrazbo želel pomagati. To potrjuje tudi Slomškov zapis o narodnosti iz leta 1848 v Laibacher Kirchenzei-tung (verjetno v nemščini), kjer zaključi v Kristusovem vzgledu in pravilu za ravnanje: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! in Kar nočeš, da bi drugi tebi storil, tudi ti drugemu ne stori«. Albina Pintar, romarka, ki je prevzela vlogo prevajalke, je s to mislijo izročila spominsko darilo. V ta namen so romarji izbrali izdelek Sončkovih delavnic, ročno barvano steklo, vitráž z motivom Slomška z Blažetom in Nežico. Slomškova pot bo z njihovo pomočjo tako zaživela tudi na avstrijski strani. S to duhovno obogatitvijo so se romarji odpeljali pod vrh Golovice na 1.627 m in se podali na pot preko vrha, skozi kraj Soboth do Bi- www.novitednik.com ——- Št. 65 - 30. avgust 2005 MM Slomškova pot nas potrjuje v Evropi Velenjski gasilci v Savudriji Gasilska zveza Velenje, v kateri je štirinajst prostovoljnih gasilskih društev, se mladimi gasilci udeležila mednarodnega kampa mladih v Savudriji, ki je zapored. Ob slovenskih gasilcih so sodelovali gasilci iz Avstrije, s Hrvaške, iz Bosne ne, Srbije, Francije, Italije in Makedonije. Namen srečanja sta bila izmenjava izkušenj na področju dela z mladimi gasilci. Organizacijo je la Evropska skupnost preko svojih programov dela z mladimi. Letos je bil program čen umetnosti, zato tudi naslov Art d'Europe, 2005 v Savudriji, mladi pa so petih delavnicah. Pomemben del je bil tudi dvodnevni izhod iz kampa na tako preživljanje, ki je bilo letos na ruševinah gradu Dvigrad. ANDREJ striškega grabna, kjer so zaključili z mašo pri ekološki kapelici sv. Frančiška. Štajerci, Krajnci, Korošci in Primorka so se sicer zbrali še v dežju, Št. Andraž pa jih je pozdravil že v soncu. Vedro vreme z meglicami jih je spremljalo na poti, pozdravljalo jih je gorsko cvetje z arniko na čelo. Po devetih urah hoje so utrujeni doživeli rahlo roso iz neba in zadoščenje pri sv. maši, ki jo je vodil dekan Ernest Berložnik. Že tako doživet dogodek pa je z lepim petjem obogatilo še KD Mohor-jan s Prevalj, katerega člani pa so poskrbeli tudi za pogostitev ob koncu. Čeprav utrujeni od napornega in dolgega dneva, so se udeleženci vrnili domov duhovno obogateni in zadovoljni. Slomškova pot in Historia Lavantina s podporo sklada Interreg III a Slovenija -Avstrija tako postajata potrditev naše evropske usmerjenosti in narodne pokončnosti. F. Z. Blagoslova konj se je udeležilo velika ljudi od blizu in daleč. Žegnanje konjev na Babni gori Sveti Štefan se v pisnih virih omenja že leta 1494. Leta 1955 so ga preimenovali v Vinski Vrh, z osamosvojitvijo pa so se krajani odločili, da mu povrnejo ime, ki ga je kraj nosil dolga leta. Ker je svetnik in prvi mu-čenec sveti Štefan zavetnik našega kraja in tudi konjev, smo se odločili, da bi v našem kraju pripravili žegnanje. Izbrali smo enega najlepših hribčkov sredi neokrnjene narave pri sv. Ani na Babni gori. Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! Lepo nedeljsko popoldne je na Babno goro privabili mnogo ljudi od blizu in dď leč. Najprej je bila sveta maša, ki jo je daroval domačij] Matej Užmah. Sledil je kr» tek program, v katerem so nastopili Štefanski fantje id mladi harmonikar Denis Gu-benšek. Vse prisotne so po® dravili: župan naše občine Jff že Čakš, predsednik Konje; niškega društva Sveti Štefani Mirko Bevc in predstavnik konjeniških društev Škocji. na na Dolenjskem in Lukovice pri Ljubljani. Po blagoslovu konjev, ki ga je opravi Matej Užmah, je sledila vleka vrvi, v kateri so zopet zmagali skoraj nepremagljivi;' fantje iz Buč. Drugo mesto so zasedli sosednji fantje i2 Dobrine, tretji pa so bili Svet-štefančani. Sledilo je družabno srečanje ob glasbi ansambla Ljuba Užmaha. Lepa pesem je še dolgo v noč odmevala s prelepega hribčk na Babni gori. Dl www.radiocelje.coil Trebuh v nosečnosti V času pričakovanja sodi trebuh (poleg zadnjice, bo-lnjv, stegen in prsi) med najbolj obremenjene dele materinega telesa, ki trpi zaradi povečanega obsega, pritiska, napetosti in teže rastoče vsebine. Zato potrebuje ta predel že pred, zlasti pa v času nosečnosti in po njej še posebno pozornost, skrb in nego. I Poleg redne izometrične vadle, gimnastike in zvrhane mete gibanja (doma, na svežem zraku in tudi v telovadnici), si vsak večer privoščite še blago masažo s frotirasto ali lufa rokavico in mlačno prho, ki jo zaključite s krožnimi hladnimi, a ne premrzlimi polivi. Kožo rahlo otiite z mehko frotir-ko, nato pa predel trebuha izdatno zmasirajte s krožnimi gibi od znotraj (popek) : (rob trebuha) in pri tem v kožo vtrite voljno kremo, olje, mleko ali lotion proti strijam. Preparat, ki ga izberete, naj bo kvaliteten, antialergijsko testiran in ne preveč odišavljen, vsebuje pa naj elastin in vitamin E, ki skrbita za voljnost, prožnost in elastičnost kože. V prvih mesecih nosečnosti, ko je obseg trebuha še manjši, si lahko omislite tudi malce bolj energično masažo z intenzivnejšim gla-denjem, nežnim udarjanjem in rahlim ščipanjem kože. Pojav prog, strij, madežev in nosečnostnih sprememb na koži je pogojen predvsem genetsko. V kolikor imate mlahavo in ohlapno kožo ali celulit na stegnih, trebuhu, zadnjici in nadlahteh, je veijetnost nosečnostnih prog in strij precej večja kot sicer. Zato je priporočlji- RADIO JE UHO. S KATERIM SLIŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL vo, da si vsaj od četrtega meseca nosečnosti dalje s posebnimi preparati redno negujete in masirate predel trebuha, bokov, nadlahti in prsi. Ko se pojavijo belosrebrnakaste ali rdečkaste proge na koži (strije), ni več moč veliko storiti, povsem odpraviti pa se jih pogosto ne da nikoli več. Skupina nemških zdravnikov pri boju proti strijam prisega na akupunkturo -zabadanje iglic v strije naj bi pospešilo njihovo zmanjševanje in izginevanje. Američani pa so se odločili za povsem nebolečo terapijo s posebnim laserjem, ki se je doslej izkazala za dokaj uspešno. Kljub temu je nosečnostne proge bolje preprečevati kot zdraviti. Ne lenarite in ne jejte preveč, obenem pazite, da se v času nosečnosti ne boste preveč zredili, sicer boste po porodu maščobne blazinice težko odpravili s trebuha, pasu, zadnjice in bokov. In ne pozabite: v soglasju z ginekologom lahko telovadite praktično do poroda (izjema so rizične nosečnosti), organizmu prijazno in prijetno gibanje v zmernih dozah pa ostaja tudi v času nosečnosti zapoved številka ena. NM ROŽICE IN ČAJČKI Mladost iz ognjica Ognjič (calendula officinalis) se v svojih živahno oranžnih ali rumenih odtenkih bohoti po podeželskih vrtovih kot ponos gospodinj. A ta cvetlica ni samo neznansko lepa, temveč slovi tudi po silnih zdravilnih lastnostih. Prežene, denimo, celo slabo voljo! Ognjiču pravijo tudi babji prstanec, primožek, ringel-ca in solnčnica. Ta živahna rastlina je res kot majhno sonce ali ogenj, ki človeka spravi v dobro voljo že samo, če jo pogleda. Če pa seže po čaju, kremi ali losionu iz njenih cvetnih lističev, toliko bolje. Ognjič so uporabljali že stari Egipčani, ki so mu pripisovali moč pomlajevanja. Če so leta vaš sovražnik, si raje kot lifting privoščite dobro ognjičevo mazilo ali čaj iz cvetov. Zdravilni učinki te rastline so mnogoteri, o njih so se prepričale že naše babice. Cvetove nabiramo v suhem vremenu in jih sušimo v senci, brez umetne toplote. Iz njih pripravimo mazilo. Cvetove počasi cvremo v masti, da vlaga izhlapi. Precedimo in shranimo v posodice. Uporabimo, kadar imamo težave z aknami, bradavicami, opeklinami, ranami, razpokano kožo. Lajša tegobe pri hemeroidih, blaži luskavico, zdravi krčne žile in vneto kožo. Ognjičev čaj je primeren za obkladke pri zvinih in pretrganih vezeh in mišicah. Vid pa si krepimo, če oči umivamo z mlačnim ognjičevim čajem. Za notranjo uporabo si navadno pripravimo poparek. Čaj v tej obliki uživamo pri želodčnih in črevesnih tegobah. Blaži želodčne krče, čire, drisko. Redno pitje čaja čisti kri, blaži nečisto kožo in neredne menstruacije. Ognjič je tudi prijatelj žensk v meni in ljudi, ki imajo rahle in od stresov zrahljane živce. Najbolj znan »stiški doh-tar« je priporoča} ognjičev čaj pri rakavih obolenjih kot do- Piše: PAVLA KLINER datek, drugim zdravilom v podporo. Maurice Messegue, slavni fitoterapevt, je zapisal, da ognjič učinkuje kot poživilo in proti krčem, zatorej je koristen kot sredstvo proti astmi, kašlju, razbijanju srca, nespečnosti in tesnobi. Dokazano je tudi, da zdravilno učinkuje na jetra in pospešuje izločanje žolča. Opozoriti je treba še na diuretič-ne in odvajalne lastnosti og-njiča, ki je tudi dragoceno sredstvo proti infekcijskim boleznim, ker pospešuje zno-jenje. Pripravek iz ognjiča, namočenega v žganje, zdravi podplutbe in otekline. Ognjič pa s pridom uporablja tudi moderna naravna kozmetika pri izdelavi sredstev za vlaženje in čiščenje kože ter za suho in razpokano kožo. Eterično ognjičevo olje v aromatera-piji uporabljajo za lajšanje težav s kožo in spolnimi organi. Navsezadnje je ognjič tudi pravi vremenar. Če je cvet po 7. uri zjutraj še zaprt, bo tisti dan deževalo. AEROVA poletna jadranja A B C D E F G H I J obkrožite 4 pól jo "AERO" obkrožile 1 polje "POLDE" pošljite na naslov: RADIO CEUE, Prešernova 19, © Spoštovani bralke in bralci Novega tednika, poslušalke in poslušalci Radia Celje! Z družbo AERO smo vam pripravili 10-dnevno razvedrilno radijsko oddajo, v kateri boste odkrivali, kje se po nebu nad Celjem podijo 4 jadralna letala, ki skrivajo za vas prijetna presenečenja; vsak dan po 4 lepe nagrade iz znanih Aerovih programov: za šolo in hobi, za vašo pisarno, za pakiranje in promocijo! In kaj morate storiti vi? Poslušajte radijsko oddajo Aerova poletna jadranja in pošljite Aerovo preglednico polj na naš naslov in seveda uganite, na katerih štirih poljih jadrajo z nagradami obložena letala I Vsak dan čakajo štiri srečneže štiri lepe nagradel Igre pa s tem $e ni konec! Vsak dan vas bo, ko boste odkrili vsa štiri letala, na enem od polj čakal še naš radijski škratek Polde z našimi novimi Kuharskimi bukvami! Tistemu, ki ga bo odkril prvi, bo Polde moral Bukve tudi podariti! Veliko zabave in sreče vam želita Aero in naše uredništvo Poslušajte nas vsak dan ob 14.15 na Radiu Celje! RADIO CEUE, NOVI TEDNIK IN AERO nagrajujejo! Mrtvih devet mladih - Za varnost otrok in mladoletnikov v prometu niso zadolženi le policisti Pisali smo že o začetku šolskega leta, ko bo na cestah potrebna še večja previdnost, saj bodo v promet na šolskih poteh vključeni tudi najmlajši. Lani, predlani in letos do 22. avgusta je na cestah celjske regije umrlo kar devet otrok in mladoletnikov. Dva kot voznika kolesa z motorjem, dva kot voznika motornega kolesa in dva kot potnika v osebnem avtomobilu, po eden pa kot sopotnik na motornem kolesu, voznik osebnega avtomobila in peška. »Največ je takšnih primerov, ko otroci in mladoletniki brez nadzora pritečejo ali se pripeljejo na cesto, ne uporabljajo varnostnih pasov oziroma otroških varnostnih sedežev, zaščitnih čelad. Vozijo se s tehnično neurejenimi vozili ali za vožnjo nimajo vozniškega izpita, pogosta je tudi objestna in neprilagojena hitrost,« navajajo na policiji. Ravno ob začetku novega šolskega leta pa se spet obeta poostren nadzor nad kršitelji cestnoprometnih predpisov. Policiste tako v prihodnjih dneh čaka obilica dela, da bi zagotovili čim večjo varnost za otroke in mladoletnike v prometu, toda znano je, da lahko policisti le opozarjajo in ukrepajo. Pri prometni vzgoji mladih pa morajo biti vključeni še vsi ostali, najbolj starši. Policija bo kaznovala Delo policistov bo te dni.najbolj usmerjeno v nadzor posameznih in organiziranih prevozov v šolo in iz nje ter v uporabo otroških varnostnih sedežev, varnostnih pasov. Kaznovali bodo predvsem tiste, ki bodo kršili prometne predpise v bližini vrtcev, šol in drugih šolskih objektov, ukrepom se ne bodo izmuznili niti tisti, ki bodo sedli na motorje brez ustreznih dovoljenj, čelad in ki se ne bodo držali omejitev. Statistika kaže, da je najmanj otrok udeleženih v nesrečah v prvem tednu septembra, več kot očitno, da zaradi številnih preventivnih aktivnosti in poostrenega policijskega nadzora. V drugem tednu omenjenega meseca se prometna varnost otrok poslabša, najslabša pa je v drugi polovici meseca. Policija je začela številne aktivnosti že ob koncu preteklega šolskega leta, in z njimi nadaljevala med počitnicami, predvsem avgusta. »Izdelali smo načrte za varovanje otrok na poti v šolo in iz nje. Ti so sicer podobni preteklim načrtom, vendar so dopolnjeni z novimi podatki, ki se nanašajo na nekatere nove prometne razmere in tudi na rezultate analiz varnosti na posameznih območjih,« navajajo na policiji. V Sloveniji je bilo lani v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovanih več kot 200 oseb, starih do 18 let, lažje poškodovanih pa jih je bilo več kot 1.500.15 oseb, starih od 7 do 18 let, je umrlo. Kot vsako leto so tudi letos že avgusta policisti pregledali prometno signalizacijo na Celjskem, ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti pa sporočili odgovornim službam. Opravili so tudi nekaj razgovorov v šolah in vrtcih, sodelovali pa bodo na sestan-, kih s starši in podobno. Hitrost vožnje v naseljih bodo nadzorovali tudi v popoldanskem času, saj so ravno takrat v nesrečah največkrat udeleženi otroci. Kot smo minuli teden že pisali, bodo v številne preventivne akcije poleg policistov vključeni tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člani ZSAM-a, avto-šol, gasilskih društev. Rdečega križa in tudi predstavniki lokalnih oblasti. V drugi polovici septembra bodo nadaljevali tudi akcijo Slovenija, pripni se. Policisti v šolah Policisti bodo tako v prvih dneh novega šolskega leta sodelovali na uvodnih roditeljskih sestankih s starši prvošolcev, za prvošolčke bodo pripravili krajša predavanja o prometni varnosti, jih popeljali po poteh, ki vodijo v šole in iz njih, ter jim ob tem praktično prikazali pravilno uporabo prometnih površin. Posebno pozornost bodo posvetili oprem- ljenosti otrok z rumenimi ruticami, ob zmanjšam vidljivosti in ponoči pa tudi uporabi odsevnikov. Še posebej bodo pozorni na voznike koles in motorjev. O kršitvah bodo obveščali šole in starše mladoletnih. Delo policije bo v prometno varnost mladih usmerjeno celo šolsko leto, na voljo pa bodo tudi mentorjem prometne vzgoje za sodelovanje pri šolskih urah. Vsem prvošolčkom celjske regije bodo razdelili še pobarvanke Varno na poti v šolo in iz nje s priloženimi nagradnimi kupončki. Vsi prvo-šolci se bodo tako lahko na enostaven in zabaven način seznanili z osnovnimi pravili obnašanja v prometu. Pobarvane oziroma pravilno izpolnjene nagradne kuponč-ke bodo prvošolčki morali poslati ali prinesti na območno policijsko postajo ali Policijsko upravo Celje, kjer bo žrebanje za praktične nagrade. SIMONA ŠOLINIČ Izginil audi Minuli četrtek ponoči je s parkirnega prostora v Ulici frankolovskih žrtev v Celju izginil osebni avto Audi 80 turbo dizel. Avto je sive kovinske barve, ima poškodovan zadnji desni blatnik in prednji odbijač, na katerem se lušči lak. Na vozilu so bile nameščene registrske tablice z oznako CE P3-726. Vse, ki bi ukradeni avto opazili ali bi lahko ffoma-gali pri odkritju storilca, policisti prosijo, naj pokliče na najbližjo policijsko postajo ali na 113. Je kdo videl nesrečo? Celjski policisti naprošajo vse, ki so v soboto nekaj minut pred 21. uro na glavni cesti izven Črnove videli prometno nesrečo, da pokličejo 113 zaradi razjasnitve okoliščin. Voznici osebnega avtomobila, ki je vozila proti Črnovi, je v blagem levem ovinku iz nasprotne smeri po njenem smernem vozišču pripeljal neznani voznik osebnega vozila. Da je voznica preprečila trčenje, je zapeljala v desno na travna- to nabrežino, kjer je trčila v drevo in se pri tem telesno poškodovala. Prijeli tatinsko dvojico V nedeljo zvečer sta dva moška vlo-j mila v skladišče na Mariborski cesli v Celju in nameravala odnesti več kol sov električnih ročnih aparatov. Zaradi sprožitve alarmne naprave je na kraj prišel varnostnik, ki je enega sto-' rilca prijel ter zadržal do prihoda pol licistov. Drugi storilec se je kasneja sam vrnil na kraj vloma. Zoper oba' Celjana, eden je star 18, drugi 17 lel, so odredih policijsko pridržanje. Spet podtaknjen požar V petek zjutraj so na Cesti na grič v' Velenju morah posredovati gasile^ saj je zagorelo večje skladišče. Požar je uničil igralne aparate, sejemsko opremo in nekaj strojev. Požai J naj bi nekdo podtaknil, policisti in' kriminalisti pa piromana še vedno I iščejo. V požaru naj bi nastalo za približno šest milijonov tolarjev. si Zapeljal v trgovino V petek, nekaj minut pred geto uro zjutraj, je v Prožinski vasi prišlo do hujše nesreče, čeprav sta jo udeleženca odnesla z lažjimi telesnimi poškodbami. Policisti okoliščine nesreče še vedno preiskujejo, zato na številki 113 ali na policijski postaji v Celju še vedno zbirajo informacije, ki bi jim pomagale pojasniti, kaj se je v petek zjutraj dogajalo na glavni cesti Celje - Šentjur. Izven Prožinske vas je voznik tovornega avtomobila začel prehitevati drugo tovorno vozilo in ga med vožnjo oplazil, nakar je zapeljal z vozišča in najprej trčil v prometni znak, nato pa v objekt podjetja Etiks. Voznik drugega tovornega, vozila, šlo naj bi za vozilo rdeče barve, pa je odpeljal naprej v smeri Štor ne da bi se ustavil. Tovorno vozilo je prebilo steno trgovine podjetja Etiks in s tem povzročilo večjo škodo tako na objektu kot na vo- Nekaj minut po nesreči žilu. »V času nesreče ni bilo v prostorih nobenega, o tem nas je obvestil bližnji sosed, ki je slišal, da se je nekaj zgodilo,« so nam povedali v Etiksu. »Natančna škoda na objektu pa še ni znana,« še dodajajo. Foto: ETIKS Nadaljevali bodo novembra Plakati voznike že nekaj časa opozarjajo, naj vozijo previdno... Za manj mrtvih otrok na cestah! Minuli petek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Danijelu Hrovatu in Sašu Fijavžu, ki ju obtožnica bremeni neupravičenega prometa z mamili. Gre za primer, zaradi katerega so v Beogradu na večletno zaporno kazen obsodili Kristjana Kamenika, nato pa je pred dnevi vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Na celjskem sodišču so poudarili, da iz beograjskega sodišča še vedno niso dobili zahtevanih odgovorov, ki so ključni za sojenje v Celju, saj sta ' primera med seboj povezana. O razveljavitvi sodbe Kristjanu Kameniku v Srbiji pa so v Celju izvedeli le iz medijev. Zato so v Beograd preko | Ministrstva za pravosodje spet poslali prošnjo o posredovanju, da bil komunikacija med srbskim in slovenskim sodiščem stekla hitreje. Prav tako poskušajo dobiti tudi uradne podatke o tem, v kateri fazi je sodni j postopek v Beogradu. Naj spomnimo, da je na junijski obravnavi kot i priča nastopil Sašo Stankovič. Slednji naj bi pol kilograma heroina, ki naj bi ga priskrbel Fijavž in ki naj bi ga v zračni filter avtomobila skril Hrovat, prepeljal v Srbijo. V omenjeni slovensko-srbski navezi sta bila tudi Kristjan Kamenik in Ma-řinko Zemunovič, ki so ju v Srbiji kot že rečeno že obsodili na sedem let 1 zapora, sodbo pa tudi že razveljavili. Stankovič je bil obtožen že v Beogradu, vendar je tamkajšnje tožilstvo odstopilo od obtožnice, saj mu je | verjelo, da o nameščenem heroinu ni vedel ničesar, mislil je, da v Beo-'i grad pelje rezervne ključe od nekega avtomobila, saj naj bi original nekdo izgubil. Obravnavo bodo nadaljevali 10. in 24. novembra, Fijavž jI in Hrovat pa se branita s prostosti. SŠ HALO, 113 OGLASI - INFORMACIJE DAEWOO nubiro 2,0 cdx, letnik 1999, 74.000 km, prodam za 960.000 SIT. Telefon (03) 5414-720,040 606-161, 5414-720. 5631 PEUGEOT 306 si, letnik 1995/11, zlala metalna barva, prodam. Telefon 041 458-391. 5630 IEHAULT laguna II grand tour 1,9 dizel, letnik 12/2001, vsa oprema, prodam. Telefon 040 983-219. 5555 UNO 1.0, letnik 1998, bel, 5 vrat, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, toni rana stekla, prodam. Telefon 041 648-118. 5667 NISSAN suny 1.4 six, temno sive barve, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 625-465. 5684 (110, letnik 1991, dobro ohranjen, ugodno prodom. Telefon 041 654-993. Š738 V tady, letnik 1998, s stekli, prevoženih 98.000 km, srebrne barve, prodam. Telefon 040 785-556. L804 HYUNDAI sonato 3,0, letnik 1997/8, 139.000, metalno zelen, v usnju, alu platišča, z novimi gumami, vso oprema, prodam za 470.000 SIT. Telefon 041 710-477. 5724 tOČICA ob Savinji. Prodam zazidalno parcelo, velikost 560 m', na odlični lokaciji. Informacije po telefonu 051 336-184. MANJŠO kmetijo, na lepem kraju, prodam. Kličite zvečer, telefon 5794-412. 5662 KUPIM V Gorici pri Slivnki, Šentjurju ali loki kupim zazidljivo parcelo. Telefon 041 949-360. Š716 POSLOVNE ali stanovanjske prostore, primerne za pisarne, velikost do 100 m, v centru Celjo, kupim. Telefon 041 799-660. 5602 NAJAMEM SI10K0MBA1N, ličkalnik, samonakladal- ko in šrotar za vse vrste žit prodam. Telefon 031 892-496, po 20. uri. 5604 BETONSKI mešalec, sadni mlin z elektromotorjem, motorno žago Stihi 039 in stiskalnico za sadje, 1301, prodom.Telefon (03)5707-346. Ž386 SltOKOMBAJN, tip sk 80 e, malo rabljen, poškodovan, ugodno prodam. Telefon (03)5835-559. 5673 CISTERNO Creina, 17001, novo, prodam za 500.000 SIT. Telefon 041 331-489. 5660 TOMO Vinkovič, z motorjem Roderini, 2 cilindra, 25 km, razširjen, obtežen na 4 kolesa in trosilec hlevskega gnoja Sip, s stranicami za silos, prodam ali zamenjam za žito. Telefon 031 637-380 . 5710 MOLZNI stroj Virovitica prodam. Telefon (03)5777-311. 5718 V Mariboru, okolici najamem dnevni ali nočni bar. Telefon 041468-843. 5659 vmmm PRODAM DVOSOBNO stanovanje na Otoku (62 m!) prodam ali menjam za manjše. Telefon 041 369-498. 5678 TRISOBNO stanovanje, 84 m', tel., plin, catv, na Hudinji, blizu izvoza z avtoceste, prodam. Telefon 051 388-188. 5649 NOVA vas. Dvosobno stanovanje, 52,70 m2, vpisano v zk, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031 886-153. 5696 EN0S0BN0,35 m'+ 12 m2 kleti in trisobno stanovanje, 58 m! ♦ 27,5 m! lastni atrij, Celje, bližina centra, oboje popolnoma obnovljeno, CK, kabelska, prodam. Telefon 031 60M25. p ODDAM V CELJU oddam v najem s 30. septembrom opremljeno garsonjero. Telefon 00385 91786-3243,031 843-545. 4705 CEUE. Dvosobno opremljeno stanovanje oddam najboljšemu ponudniku. Telefon 041415-412. 5676 V Mariboru, na Radvanjski, oddamo sobe za študente. Telefon 041486-280. 5665 EN0INP0LS0BN0 opremljeno stanovanje, 40 m', na Zelenici, oddam v najem. Telefon 031 704-940. 5725 Toi.: OS G40 02 33 DAN AEROBIKE V CELJU! NEDELJA, 4. SEPTEMBER 2005, IPAVČEVA 22 cene! BREZPLAČNA VADBA, PREDSTAVITEV NOVOSTI IN SHOW PROGRAM PLESNE top-fit ipavčeva 22. Celje DAN AEROBIKE - nedelja, 4. september 2005 ,18.30 plesna skupina DIVAS _ [19.10 I19.50 plesna skupina DIVAS — plesna skupina DIVAS 20.00 dO 20.30 BODY ATTACK - TINA & KAJA & JASNA 20.30 SEF 21.15 plesna skupina DIVAS 20.40 do 21.10 BODY PUMP - LUKA & SAMANTA Žrebaje nagrad za udeležence dneva aerobike!!! TEDEN ODPRTIH VRAT Od 5. 9. 05 dO 11. 9. 05 ! Vstop prost, po urniku skupinske vadbe www.top-fit.si Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. V SPOMIN Danes mineva žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, brat in stric MIRKO TAJNŠEK iz Celja (5.7.1929-30.8.2004) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate s prižgano svečko in lepo mislijo. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi IVAN SUŠA iz Laškega (1.12.1922-22.8.2005) Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvala velja OZZB Trbovlje, Celje in Laško ter borcem Drugega bataljona 3. brigade VDV. Lepa hvala govorniku Franju Ma-rovšku, predsedniku brigadnega odbora za besede slovesa ter ostalim prisotnim borcem, praporšča-. kom, zastavonoši, čebelarjem in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi BELO vino ter jobolčnik iz neškropljenih jabolk prodam. Cena ugodna. Telefon 051 264-509. 5685 ISCEM0 pomočv kadrovski službi. Končana srednje šola, starost 22 do 35 let, izpit B kategorije, lasten prevoz. Telefon (03) ___ 42824)72, Lindigo d. o. o., Kidričevo 13, 1f 3000 Celje. IMiSliíl«**" CENENA SMREKOVE deske, 25 in 50 mm, možen razrez v late ali »štafle«, prodam. Cena 32.000 SIT. Telefon 5472-381. 5631 STREŠNO opeko Kikinda 272, približno 1500 kosov, prodam po simbolični ceni. Telefon 7482-075. Š735 PRODAM 10 S urejenih in komunikativ- CELJU OVCI, jezersbromonske pasme, srednje veliki, teli, prodom. Telefon 040 222-615. 5637 MLADO kozo, burske pasme in mladičko, smaste posme, staro 4 mesece, prodam. Telefon 5778-166. 5546 PUJSKE, težke od 25 do 40 kg, mesnate posme, prodom.Telefon 5823-439. 5679 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, težko 580 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5827-169. 5658 DVE smosti kozi prodam. Telefon 041422-142, Klemen. L799 OVCE, za zakol ali nadaljnjo rejo ter dve telički, težki od 180 do 200 kg, nujno prodam. Telefon 041 597-836. 5661 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 7 tednov, odličnih staršev, brez rodovnika, prodamo. Telefon (03) 5743-441,041 239-911. Š736 BURSKE kozličke z rodovnikom prodam. Telefon 031 823-820. Š737 BURSKE kozličke, štiri, ugodno prodam. Telefon 031 500-756. 2389 TELIČKO, sivko, staro 2 meseca in pol, prodam. Telefon 041 598-645. ž 384 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 100 do 130 kg, prodam. Fišar, Tabor 45, telefon 041 619-372. ž 391 PRAŠIČE, težke 20 do 30 kg, prodam. Telefon 041 797-052. Š740 KMETIJSKI PRODAM DOMAČE hruške, viljamovke in konferans, za vlaganje in ozimnico, prodamo. Telefon (03) 7053-553. Ž385 BELO in rdeče vino prodam, (ena 150 do 250 SIT. Telefon 5795-571, 031 596-631. 5610 VINO, belo, mešano, ugodno prodom. Telefon (03) 5824-514,031 584-414. 5662 BALE ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 533-204. Š739 VINO, rdeče, kakovostno, prodam po ugodni ceni. Telefon 5421-127,031 772-499. 5728 KOZOLEC dopler, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 817-032. Ž388 OTROŠKI voziček Hauck, ležalni stolček in otroška oblačila ugodno prodam. Telefon (03) 5732-265,040 512-784. L801 KL0P0TEC prodam. Telefon 041785-769. 5729 rnmsm ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miron Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 ZAPOSLIMO kuharjo z izkušnjami ali brez. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. ZAPOSLIMO voznika tovornega NK delavce, do 30 let, z lastnim prevozom, zaposlimo. Delovni čas 8 ur, plača od 145.000 do 180.000 SIT, brez nadur. Telefon 040 754-025, Roberto Šket s. p., Vilie 33,3221 Teharje. 5655 ZAPOSLIMO voznika tovornega vozila pre-kucnika v domačem prometu. Pogop: izpit C kategorije, izpit F kategorije, eno leto delovnih izkušenj. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 8. dneh na naslov: Vilkograd d. o. o., Zlateče 8 a, Šentjur. Š741 VRSTA BLAGA CENA 00 DO ZELENJAVA BUČKE ...................100-200 BUČNO OLJE................. ................ 590-1500 CVHAĆA 450 ĆTRUIA 250300 řfSfN Míisnn nim V 7RM11I 350900 JAJČEVCI 300 KQLtRAHA 2503011 KORENJE 180250 100)50 15039C 150500 600 1000 250 300 Zaposlimo voznike B kategorije. Pogoji: urejenost, komunikativnost veselje do dela s strankami in poznavanje Celja izpito C, E kategorije, eno leto delovnih c'en čas. Pisne prijave pošljite v 8. dneh na naslov: Vilkograd d. 0.0., Zlateče 8 o, Šentjur. Š741 V naši enoti v Cel ju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon 040 431-561, 040 621-165. Demon s. p., Parižlje 145 a, Brasiovče. p ZAPOSLIMO voznika taksija. Telefon 041 369-338, Tina Pozinek Koštomaj s. p., Celje, Krpanova 3. 5306 GRADNJE Kapetan d. o.o.,Stanetovoul. 16 a, Celje, gradbeno podjetje z dolgoletno tradicijo prevzame v izvedbo vsa gradbena delo na objektih nizkih in visokih grodenj. Telefon (03) 4908-630, 041 324-761. s«« vadeče Družba RADEČE PAPIR proizvodnja, trgovina in storitve, d.d. Njivice 7, 1433 Radeče več delavcev za delo v proizvodnji papirja: - nekvalificirane delavce - kvalificiranje delavce IV. st. strojne, papirne, kovinarske, kemijske smeri V. st. papirne, strojne, kemijsko-tehnične smeri V. st. elektrotehnične smeri (elektroenergetik) Pogoji: delovne izkušnje ročne spretnosti zanesljivost samoiniciativnost Zaželeno tudi: izpit za upravljanje z žerjavi in dvigali, izpit za viličarja Če želite postati del papirnega sveta, vas vabimo, da se pred- : stavite s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi ter nam jih pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov: Radeče papir d.d, kadrovska služba, Njivice 7, 1433 Radeče ali na elektronski naslov: info@radecepapir.si 150250 1000 . 400-590 250350 150250 100250 100-120 350 320 . 14001500 . 15002000 . 8101400 700 750 /00800 33005500 2232 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbena dela na nizkih gradnjah; do 2.9.2005; Gradisan d.o.o. Celje, Teharska cesta 110, 3000 Celje. Delavec brez poklica posluževanje strojev za sukanje in termofiksiranje; do 6. 9. 2005; Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore; čiščenje vegetacije v gozdovih; do 6. 9. 2005; Mlakar Ivan s.p., Lesembal, Železarska cesta 3,3220 Štore. Osnovnošolska izobrazba voznik taksija; do 10.9.2005; Hažič Danijel s.p.. Taxi Tomi, Smrekarjeva ulica 6, 3000 Ce-D« komisionar, skladiščni delavec; do 6.9.2005; Inka - impex d.o.o. Celje, ipavčeva ulica 22,3000 Celje. Mesar-sekač mesar sekač; do 3.9.2005; Le-das d.o.o. Celje,Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Mesar prodaja mesa in mesnih izdelkov v prodajalni v Celju; do 30.8. 2005; Fingušt Jožef s.p. Mesnica in predelava mesa Pragersko, Spod-nji Gaj pri Pragerskem 9,2331 Pragersko. mizar širokega profila; do 2.9. 2005; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje. Ključavničar monter hladilnih naprav na terenu, montaža strojnih instalacij, strojna vezava agregatnih sklopov v delavnici ter občasno montaža izolacijskih panelov; do 31. 8. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Varilec elektro in plamensko varjenje, montaža plinskih in toplovodnih naprav; do 24. 9. 2005; Tašker Ivan s.p. Škofja vas. Na gmajni 13, 3202 Ljubečna. Strojni mehanik nastavitve, vzdrževanje strojnih in tehnoloških naprav; do 6. 9. 2005; Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore; vzdrževanje, popravljanje, pregled strojev in drugih naprav; do 30.8. 2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Što- Avtoličar avtoličar; do 30.8.2005; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje; kitanje, lakiranje in izdelava kalupa; do 1.9.2005; Kukolj Tadej s.p. Spojli, Ljubljanska cesta 29, 3000 Celje. Zidar zidanje, ometavanje; do 2. 9. 2005; Sarić Milovan s.p. Štore, Cesta XIV. divizije 11, 3220 Što- Voznik avtomehanik prevozi tovornega vozila; do 30. 8. 2005; Dued d.o.o. Ljubečna, Gasilska cesta 22, 3202 Ljubeč- Prodajalec prodajalec ur, del. mesto v Celju; do 2.9. 2005; Sten d.o.o. Ljubljana, Zaloška cesta 165,1000 Ljubljana; prodaja tekstilnih izdelkov, na tržnici v Celju; do 2.9.2005; Šribar Bojan s.p., Gamba, Zadobrova 73,3211 Škofja vas; prodaja bele tehnike in akustike; do 7. 9. 2005; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Prodajalec kemičnih-drogerijs. artiklov prodajalec; do 2.9.2005; DM drogerie markt d.o.o. DM drogerie markt, d.o.o., Stanetova ulica 17, 3000 Celje. priprava, kuhanje in izdajanje hrane; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Cesta vTrnovlje 10a, 3000 Celje s pripisom: za kadrovsko službo; do 30.8.2005; Engrotuš d.o.o. CeljeRestavrarijaPlanetTuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Natakar strežba hrane in pijač, izdajanje računov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Cesta v Tmovlje 10a, 3000 Celje s pripisom: za kadrovsko službo; do 30. 8. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje Restavracija Planet TUŠ, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; strežba jedi in pijač; do 6. 9. 2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub. Mariborska cesta 1, 3000 Celje; strežba pijač; do 6. 9. 2005; Koprive Mitja s.p. Celje, Dnevni bar cafe Gallus, Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje. Voznik instruktor za A, B, C, D.Ekategor. inštruktor za voznike motornih vozil B kategorije; do 9.9.2005; Avto šola B & M Krajne, d.o.o., Krekov trg 1,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba izdelovanje modelov iz stiropo-ra; do 1. 9. 2005; Kukolj Tadej s.p. Spojli, Ljubljanska cesta 29, 3000 Celje; varnostnik; do 5.9.2005; Sin-tal Celje d.d., Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje; vozniktovomega vozila, del. me sto v Celju in okolici; do 1.9.2005; Uroš Gostenčnik s.p., Efenkova cesta 3,3320 Velenje. Elektrotehnik asistent v prodaji, delovno območje Štajerska; do 1. 9. 2005; Konisa d.o.o.. Cesta dveh cesarjev 403,1000 Ljubljana. Elektrotehnik elektronik opravljanje nalog vzdrževanja v proizvodnem procesu, na objektu podjetja in v oddelku vzdrževanja, na strojih v proizvodnem procesu in strojih za vzdrževanje, izvajanje del na novogradnjah in vzdrževanje le-teh; do 3.9.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, UlicaXIV. divizije 6,3000 Celje. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja; do 24. 9. 2005; Čepin Branko s.p., Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88, 3211 Škofja vas. Trgovinski poslovodja trgovski poslovodja, vodenje prodajalne s tekstilom; vloge na naslov: Rebel d.o.o. Mašera Spa-sičeva 8,1000 Ljubljana, za "Andrej Kuhar"; do 2.9.2005; Rebel d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota. Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj na terenu, območje Celja; vloge na naslov: Korinita d.o.o. p.p. 15,3212 Prebold ali elektronski naslov: info-ďkorini ta.com; do 5.9.2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; delo na blagajni, sklepanje kreditnih pogodb; do 7.9.2005; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik sprejem pacientov, triaža, informiranje pacientov, vodenje bolniških kartonov, receptov, napotnic, ambulantnih storitev, sestavljanje poročil; do 6.9.2005; Terme Do- brna d.d., Dobrna 50, 3204 Do. brna. Srednja strokovna ali splošna izobrazba vročevanje pisemskih pošiljk nj terenu; do 24. 9. 2005; Uničuj d.o.o., Varnostni inženiring, Zadobrova 23, 3211 Škofja vas. I Inž. računalništva programer; do 6.9.2005; Razvojni center IRC Celje, Ulica XIV divizije 14,3000 Celje. Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije samostojni tehnolog v proizvodnji kemijske tehnologije za spremljanje in uvajanje tehnoloških novosti, pripravo; do 23', 9.2005; Adecco h.r. Kadrovskoj svetovanje d.o.o. Podružnica Ce-lje, Ulica XIV. divizije 6, 300» Celje. I Magister farmacije farmacevt; do 6.9.2005; Javili zavod Psihiatrična bolnišnica Voj nik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik; izdaja in pripravazdravil v le-1 karni, v podružnici Štore; do 13, 9. 2005; Pusser Romana mag. farm.. Lekarna sveti Jurij, Ulicji Dušana Kvedra 27, 3230 Šentjur; izdajanje in priprava zdravil, svetovanje uporabe zdravil, preverjanje; do 30.8.2005; Splošna bolnišnica Celje Enota lekarna. Oblakova ulica 5,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist vodja prodajno nabavne služ-i be in logistike. Vodenje organizacije, kontrola dela v prodajno na-i bavni službi, sodelovanje z investitorji; do 2.9.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Te finančni analitik, upravljaleci delo na področju upravljanja premoženj vlagateljev v Sloveniji in v tujini, delo v Mariboru; do 31.8. 2005; Manpower d.o.o. Podruž-: niča Maribor, Gregorčičeva ulici 27, 2000 Maribor. Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psihiater (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 6.9.2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Voj-i nik. UPRAVNA ENOTA _ LAŠKO Kovinarski delavec pomožni dela pri upravljanju strojev v proizvodnji panelov in kabelskih polic; do 9. 9. 2005; Eho d.o.o. elektrika, hladilništvo-in ogrevanje. Brezno 7,3270 Laško. Gradbeni delavec strojnik TGM in pomoč pri ročnih gradbenih delih; do 2.9.2005; Trbovc Darko s.p., gradbena mehanizacija, Huda Jama 18, 3270 Pomožni delavec upravljanje strojev v proizvod-1 nji papirja, nameščanje pokrovov na kartonske škatle; do 2.9.2005; Radeče papir d.d., Njivice 7,1433 Radeče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomočnik v strojni dodelavi; do 30. 8. 2005; Radeče papir d.d.,! Njivice 7,1433 Radeče. Pek peka kruha in peciva; do 3.9. 2005; Vudrag Ivan s.p., Pekarna in trgovina zrno, Lahomno 33,3270 Oblikovalec kovin delo v proizvodnji pu panelov in kabelskih polic; do 2.9.2005; Eho d.o.o. elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7,3270 Laško. Monter hladilnih naprav montaža hladilnih sistemov na terenu; do 2.9.2005; Eho d.o.o. elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško; Grafičar ofset tiskar; do 2.9.2005; Radeče papir muflon d.o.o., Titova ulica 99,1433 Radeče. Strojni tehnik specialist monter hladilne opreme in strojnih elementov; do 13. 9.2005; Eho d.o.o. elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. ^J^uliaróhe bubve vladanje, A lir a nje vanje in zamrzovanje živil jr ■ ^ Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje j živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina). r Podpisani-i nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, „ shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje--— -- C« c-> ■ «Sr* S3 tór to - >C-> f" y^i O s-l Diplomirani inženir strojništva (iis) vodenje in planiranje proizvodne v orodjarni, (priprava dela, razpis delovnih nalog, planiranje); do B. 2005; Seca plast d.o.o., Podš-pihel 1,3270 Laško. Profesor angleščine profesor angleškega jezika; do jO. 8.2005; Osnovna šola Marja-0 Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. profesor matematike poučevanje matematike in fizike; do 30.8.2005; Osnovna šola lilarjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče. Univ. dipl. bibliotekar knjižničar; do 30.8.2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laš-fc), Trubarjeva ulica 20,3270 Laš- UPRAVNA ENOTA __MOZIRJE Delavec brez poklica natakar; do 2.9.2005; Pfeifer franc s.p.. Nizka 26,3332 Rečica ob Savinji; delavec v proizvodnji, sestavljanje izdelkov in posluževanje proizvodnih linij; do 30.8.2005; Uenkwalder cLo.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Pomožni delavec delo v proizvodnji, sestava in montaža plastičnih izdelkov; do 3.9. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik; do 2.9.2005; Pfeifer Franc s.p.. Nizka 26,3332 Re-fica ob Savinji. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 11. 9. 2005; Melavc Jožef s.p.. Zgornje Pobrežje 1,3332 Rečica ob Savinji. Akademski glasbenik učitelj harmonike; do 2. 9. 2005; Glasbena šola Nazarje, Za-drečka 37,3331 Nazarje. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Pomožni delavec pomožna dela v kamnoseštvu, delo v delavnici in na terenu; do 6.9. 2005; Špes Franc s.p. kam-noseštvo in pogrebne usluge, Tat-tenbachova ulica 14,3210 Slovenske Konjice. Ključavničar ključavničarska dela; do 24.9. 2005; Kostroj strojegradnja d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Frezalec rezkalec - frezalec; do 24. 9. 2005; Kostroj strojegradnja d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Sloven-ike Konjice. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih naprav; do 9.9.2005; Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, Celjska cesta 3,3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik avtomehanik; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. Avtoličar avtoličarska dela; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. tesarska dela; do 2. 9. 2005; Gradbeništvo Fuli d.o.o.. Slov. Konjice, Celjska cesta 14,3210 Slovenske Konjice. zidarska dela; do 2. 9. 2005; Gradbeništvo Fuli d.o.o.. Slov. Konjice, Celjska cesta 14,3210 Slovenske Konjice. Prodajalec prodjalec, blagajnik; do 2. 9. 2005; Kocijan Melita s.p. Celje, Opekarniška cesta 12c, 3000 Celje. pomoč v kuhinji; do 24.9.2005; Ulipi Vládo s.p.. Gostišče Ulipi, Zreče 35,3210 Slovenske Konji- Natakar strežba hrane in pijače; do 9. 9. 2005; Hotel Smogavc d.o.o., Slomškova ulica 4,3214 Zreče; strežba hrane in pijače; do 9. 9.2005; Smogavc Ludvik s.p., turizem in gostinstvo, Gorenje pri Zrečah 27,3214 Zreče; strežba hrane in pijače; do 9. 9.2005; Smogavc Ludvik s.p., turizem in gostinstvo. Gorenje pri Zrečah 27,3214 Zreče; strežba pijač; do 13. 9. 2005; Tornado d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče; pomoč pri strežbi jedi in pijač; do 24.09.2005; Ulipi Vlado s.p., gostišče Ulipi, Zreče 35,3210 Slovenske Konjice. Lesarski tehnik izdelovalec-ka palet (del.mesto je na naslovu-mestni trg 18,3210 Slov.Konjice); do. 2. 9. 2005; Grand corporation založnik d.o.o., Prepuž 16,2316 Zgornja Ložni- Kemijskitehnik kemijski tehnik m/ž - skrbeli boste za samostojno pripravo zmesi, tehtanje materialov, pripravljali boste poročila ter skrbeli za dobavo določenih materialov.; do 2. 9. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Ma- Srednja strokovna ali splošna izobrazba administrativna dela - ženske; do 17.9.2005; Alpe-trans d.o.o., Stari trg 15,3210 Slovenske Konjice. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik specialist splošne ali družinske medicine; do 30.8.2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRII CEUU_ Pomožni delavec delo v proizvodnji gumenih izdelkov; do 8. 9. 2005; Gaberšek Milan s.p.. Protect servis, Cesta Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur. Osnovnošolska izobrazba samostojna gradbena dela, strojnik TGM, voznik; do 9. 9. 2005; Polak Gabrijel s.p. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur. Pek peka kruha in peciva; do 6.9. 2005; Saliji Ibraim s.p.. Pekarna in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20,3230 Šentjur. opravljanje vseh mizarskih del v proizvodnji; do 6. 9.2005; Al-pos, mizarska proizvodnja,d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2,3230 Šentjur. Orodjar rezkanje na CNC stroju, struženje; do 17.9.2005; Kovač Alojz s.p. -splošna mehanska dela. Cesta Kozjanskega odreda 79,3230 Šentjur. Stavbni klepar kleparska dela; do 9.9.2005; Verhovšek Silvester s.p., Maistrova ulica 2,3230 Šentjur. Avtomehanik vulkanizer; do 8.9. 2005; Gaberšek Milan s.p.. Protect servis, Cesta Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur. frizer; do 4. 9. 2005; Plahuta Sonja s.p. Šentjur, Cesta Miloša Zidanška 10,3230 Šentjur. Tesar tesarsko-krovska dela; do 9. 9. 2005; Verhovšek Silvester s.p., Maistrova ulica 2, 3230 Šentjur. Natakar strežba pijač; do 6. 9. 2005; Obrez Milan s.p. Prevorje - Bistro Obrez, Žegar 2, 3262 Pre- Srednja poklicna izobrazba monter suhomontažne gradnje ; do 17.9.2005; Siter Simon s.p., zaključna gradbena delaTagoss, Dramlje 13,3222 Dramlje. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka in podaljšanega bivanja ; do 2.9. 2005; Osnovna šola Blaža Kocena, Ponikva 29,3232 Ponikva. Univ. dipl. pedagog specialni pedagog, individualna strokovna pomoč učencem; do 2. 9.2005; Osnovna šola Blaža Kocena, Ponikva 29,3232 Ponikva. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec zidanje in ometavanje; do 10. 9.2005; Colnarič Janez s.p.. Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica skladiščenje, pakiranje, zlaganje na palete, prekladalna dela do 1.9.2005; Avis d.o.o. projektiranje, gradnja, svetovanje, Kamenik 4,3240 Šmarje pri Jelšah. Natakarski pomočnik strežba pijač v kava baru; do 4.9.2005; General Ledger d.o.o.. Celjska Cesta 52, 3252 Rogatec. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) priprava jeklenih konstrukcij, montiranje raznih kovinskih predmetov v industrijskih prostorih, delo je v tujini; do 31.8.2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina. Ključavničar varjenje in montiranje jeklenih konstrukcij in drugih kovinskih elementov; do 31.8.2005; H-mont d.o:o.. Celjska cesta 7,. 3250 Rogaška Slatina. Stavbni klepar stavbno kleparska dela; do 2. 9.2005; Šramel Janko s.p., Stavbno kleparstvo in krovstvo, Senovica 32,3240 Šmarje pri Jelšah. Monter vodovodnih naprav montiranje vodovodnih naprav in cevi v industrijskih prostorih, varjenje cevi in naprav; do 31.8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina. Monter ogrevalnih naprav montiranje centralno ogrevalnih naprav v industrijskih prostorih, delo v tujini; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina; monter ogrevalnih in vodovodnih naprav, varjenje; do 13. 9. 2005; Plam, trgovina in elektro-storitve, d.o.o.. Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Monter klimatizacijskih naprav montiranje industrijskih klimatskih naprav in kanalov, rezanje kovine za pripravo montaže, delo je v tujini; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Elektromehanik za gospodinjske naprave servisiranje elektro aparatov, do 7. 9. 2005; Toplišek Daniel s.p.. Trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38,3250 Rogaška Slatina. Ekonomski tehnik knjigovodja; do 4.9.2005; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 52,3252 Rogatec. www.novitednik.com UPRAVNA ENOTA _________VELENJE Pomožni gostinski delavec pomožna dela v strežbi; do 17. 9.2005; Marina Ostrovršnik Beš-kovnik s.p.. Partizanska cesta 52, 3320 Velenje. Delavec brez poklica prodaja v kiosku (kebap, hamburger); do 6.9.2005; Bedeti Na-mik s.p. Kebab Paša, Jadranska ulica 14,2250 Ptuj; plesalka; do 3.9.2005; Sezam Co, d.o.o., Efenkova 61,3322 Velenje. Pomožni delavec pomožna dela v gradbeništvu, pralec avtomobilov; do 3.9.2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1,3320 Velenje; pomožni delavec, izvaja pomožna dela, pridržuje, vijači, odlaga dele in sklope pri odpravljanju napak, tiska izdelke - tampotisk, čisti, maže vzdržuje in izklaplja stroje in naprave, skladišči, prevzema in odpremlja blago; do 2. 9. 2005; Vesna d.o.o., Kersnikova cesta 21,3320 Velenje; laker, s pnevmatsko pištolo brizga barvo, tiska izdelke - tampotisk, čisti demontirane in rezervne dele, orodja in materiale, skladišči, prevzema in odpremlja blago; do. 2. 9. 2005; Vesna d.o.o., Kersnikova cesta 21, 3320 Vele- Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji, sestava malih gospodinjskih aparatov; do 2. 9. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Pomožni klepar pomožni krovec stavbni klepar; do 13. 9. 2005; Kroving d.o.o.. Paka pri Velenju 40, 3320 Vele- pomožni delavec, opravlja pomožna krovsko kleparska dela; do 13.9.2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40,3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) montažer; do 30. 8.2005; Se-dovnik Ladislav s.p., Lipje 36, 3320 Velenje. mizar; do 31.8.2005; Rednak Adolf s.p., Janškovo selo 24,3320 Velenje. Klepar krovec stavbni klepar; do 13. 9.2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40,3320 Velenje. Šivilja šivilja; do 2. 9. 2005; Veta d.o.o.. Rečica ob Paki 1, 3327 Šmartno ob Paki. Izvajalec površinske zaščite hidroizolater; do 13. 9. 2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40,3320 Velenje. Elektrotehnik elektronik trgovski poslovodja; do 13.9. 2005; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6,3320 Velenje. Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj na območ-ju Velenja; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, Prebold ali info@korinita.com; do 5.9.2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94,3312 Prebold. Zdravstveni tehnik zobna asistentka; do 17.9.2005; Lah Romana, doktor dentalne medicine, Vodnikova cesta 1,3320 Velenje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba delovodja; do 4. 9. 2005; Te-kavec d.o.o.. Podjetje za inženiring in consulting. Cesta 15,3320 Velenje Dipl. inž. elektrotehnike (vs) vodja projekta; do 30.8.2005; ATM SL d.o.o.. Stari trg 35,3320 Velenje. Univ. dipl. inž. gradbeništva samostojni komercialist, pridobiva in spremlja podatke o tržnih razmerah: konkurenci, cenovnih gibanjih, potrebah in preskrblje-nostih, zbira in ureja povpraševanja, sestavlja ponudbe in nudi izdelke, v sodelovanju z nadrejenim izdeluje komercialne plane; do 2. 9. 2005; Poštajner d.o.o.. Ravne 21, 3325 Šoštanj. Univ. dipl ekonomist vodja knjigovodske službe; do 2.9.2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1,3320 Velenje. Univ. dipl. psiholog univ. dipl. psiholog - psihološka testiranja, individualno delo, delo z malo skupino v rehabilitaciji; do 2.9.2005; Zavod Ruj Velenje, Efenkova cesta 61,3320 Velenje. Dipl. delavni terapevt (vs) delovna testiranja, individualno in skupinsko delo v rehabilitaciji; do 2.9.2005; Zavod Ruj Velenje, Efenkova cesta 61,3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13.9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji sestava malih gospodinjskih aparatov; do 2. 9.2005; Aadecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Pleskar pleskarska dela; do 8.9.2005; Košir Ladislav s.p. - posredništvo in montaža, Leveč 8,3301 Pe-trovče. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije; do 13.9.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Natakarski pomočnik strežba jedi in pijač; do 2. 9. 2005; Bareša Nikola s.p.. Bar can-tina la plaza, Savinjska cesta 11, 3310 Žalec. pomoč v proizvodnji PVC pohištva, delo s stroji; do 2.9.2005; Gradex - Matič Radosav, k.d.. Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Ključavničar ključavničarska dela, montaža; do 6.9.2005; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec. Avtoklepar avtokleparska dela; do 24. 9. 2005; Krajne Andrej s.p. Griže, Avtokleparstvo, Migojnice 19,3302 Griže. Monter in upravljalec energetskih napr. monter energetskih naprav; do 6. 9.2005; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in energetskih naprav; do 8. 9. 2005; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Elektromontér servisiranje energetskih naprav na terenu; do 6.9.2005; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče. Gradbenik montaža, demontaža PVC stavbnega pohištva, zaključevanje z knauf ploščami in letvicami ter ostala pomožna gradbena dela; 2.9. 2005; Gradex - Matič Radosav, k.d„ Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13.9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13.9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; obzidava oken; do 8.9.2005; Košir Ladislav s.p. -posredništvo in montaža. Leveč 8,3301 Petrovče. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Voznik avtomehanik vozniktovomjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Prodajalec prodaja pohištva, svetovanje ; do 2. 9. 2005; Lesnina d.d. Prodajni center Leveč, Leveč 18,3301 Petrovče; prodajalka modnih dodatkov -delo v trgovini @accesories PE Žalec (Era center); do 2. 9. 2005; M.A. 28 d.o.o., Leskoškova cesta 8,1000 Ljubljana; sklepanje naročil na terenu, opravljanje predstavitev fiziotera-pevtskega programa in trženje izdelkov; do 12. 9.2005; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Loči-ca ob Savinji 50,3313 Polzela. Natakar strežba pijač; do 2. 9. 2005; Bonajo klub društvo ljubiteljev rokometa, Pečnikova ulica 2,3310 Žalec; strežba in točenje pijač in toplih napitkov; do 9.9.2005; Tavčar Breda s.p. Šempeter - Trgovina Sebi, Zgornje Grušovlje 18,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13.9.2005; Alea group d.o.o. Celje, GláVfti trg 12,3000 Celje; prodaja na terenu PVC stavbnega pohištva, svetovanje in meritve; do 2.9.2005; Gradex - Matič Radosav, k.d.. Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj na terenu - področje Žalca; do 5. 9. 2005; vloge na naslov: Korinita d.o.o. p.p. 15,3212 Prebold ali elektronski naslov: info@korinita.com; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94,3312 Prebold; blagajniška dela z gotovino in čeki; do 2.9. 2005; Lesnina d.d. prodajni center Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče. Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13.9.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; vodja montaže, do 6. 9.2005; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec. Univ. dipl. ekonomist samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. ratj^ocelje Podjetje NT&RC d.o.o. «rektor: Srečko Šrot Bsjjétje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-Jijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, ®c (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in perek, jsna torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1,700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-Srafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva lehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Karmen in Janko Deželak iz Laškega se do vsake podrobnosti spominjata dne, ko sta Amorjevi puščici přestřelili njuni srci. Od tega je že sedem let in z vsakim dnem je njuna ljubezen močnejša. Še posebej zdaj, ko sta jo okronala tudi pred bogom. Spoznala sta se na gasilskih vajah, za kar je kriv Jankov stric Ivan, ki je bil tedaj gasilski mentor. Ker sam ni imel časa, je na vaje poslal kar svojega nečaka. Med gasilkami pa je bila tudi Karmen ... Iskrica je preskočila, a kaj, ko ne ona ne Janko nista imela poguma za prvi korak. Kar dva meseca sta se obotavljala in se sramežljivo spogledovala, dokler ni bilo Janku tega dovolj. Na zabavi je poiskal Karmen ... in zgodilo se je. Postala sta par in 13. avgusta letos še mož in žena. Večno zvestobo sta si najprej obljubila v parku Zdravilišča Laško ter nato še v cerkvi v Vrhu nad Laškim. A preden sta prispela do cerkve, ju je pri gasilskem domu čakalo presenečenje. Tamkajšnji gasilci so iz cevi spustili 25 curkov vode, kar pomeni njuno skupno število let v gasilskih vrstah (Janko je gasilec že 18 let in Karmen 7). Tam ju je s kočijo in konjsko vprego čakal tudi Jankov stric Ivan in ju odpeljal do cerkve (na sliki), od tam pa še v Trobni Dol na turistično kmetijo Salobir, kjer je bilo poročno slavje. »Strašno me je bilo strah, saj sem se ves čas bala, da se bo kočija prevrnila,« se danes smeje Karmen, ki ji je vožnja kljub vsemu ostala v čudovitem spominu. Kot tudi vse ostalo, saj je vse teklo kot po maslu. Da so se svatje pošteno oznojili na plesišču, je poskrbel Gregor Mlinar s prijatelji. S poročnim potovanjem bosta morala mladoporočenca nekoliko počakati, saj sta začela graditi skupen dom v Mali Brezi, v katerem bo tudi prostor za otroško sobo ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Moja poroka na straneh Novega tednika Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. 32EŒ5E »Teta pa že nisem!« Pred časom smo pisali o družini Plešnik Petek iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je v enem dnevu dobila kar dva nova člana. Sestri Bojana in Anita sta svoja prvorojenca namreč povili na isti dan. Novopečena očka Andrej in Uroš sta se pohvalila z vzornim znanjem menjavanja pleničk in drugih otroških radosti. Vsi skupaj so te veščine osvojili že prej pri dveh nečakih. Srednja sestra Adrijana je namreč ponosna mamica skoraj triletnega Davida in leto starega Denisa. Pozabili pa so omeniti, da ima sestrska deteljica njihove družine še četrti listič. Najmlajša Eva šteje šele 11 let, nad svojimi nečaki pa je navdušena. Pri tem pa skoraj ni treba posebej omeniti, da svojo mlado teto tudi malčki naravno obožujejo. Eva je dobila prvega nečaka pri osmih letih in ko so jo postavili pred dejstvo, da je teta, bi jo skoraj oblile solze. Kakšna te- ta neki! Tete so stare in zgub ne. Potem pa je ugotovila, bo svoje nečake lahko razv jala ne glede na leta in naziv In zdaj je prav na vlogo te najbolj ponosna. V počitnic; so bili njena najpogostejša najljubša družba prav Denis Adrijan, Alja in David. In ka bo Eva, ko odraste? »Vzgojiteljica v otrošket vrtcu,« brez oklevanja poil svetlolasa deklica, ki natai ko ve, kam jo vleče srce. Sil curkov za srečo www.nonitediiik.coni Polde s planikami 12-letna Neža Ža- ger Korenjak je našega škrata Poldeta vzela s seboj na pohod. Kot pravi, je do Rinke Polde spal v Nežinem žepu, nato pa pešačil in kljub žeji ni pil čiste vode iz Savinje, da se ne bi preh-ladil. Do Kamniškega sedla, kjer je nastala tale fotografija, se je dodobra nahodil, ker pa je škrat, mu seveda tudi takšni napori niso tuji. Neža ga je postavila k trem planikam in ga fotografirala, zraven pa dodala: »Sploh ni foto-geničen, grdoba mala!« Peš od Gaberk do Zibike Zgodba se je začela bolj v šali kot zares, a jo je Janez Zelcer pred petimi leti sklenil uresničiti. Med Gaberkami pri Šoštanju in Zibiko se že od leta 1980 spletajo prijateljske vezi. Zadnja štiri leta jih začinijo še s tradicijo peš hoje iz Šaleške doline proti Kozjanskemu. Šala se je rodila na gasilskem zeljniku. Tako so se prvo leto na pot podali trije. Letos jih je bilo nâ tisti najbolj deževni konec tedna, ko je vso Slovenijo skoraj zalilo, na poti sedem. Fantje so čisto prava družina. Duhovni oče pohoda je glava družine, sinov pa so se prijela tudi partizanska imena. V petek pot končajo na Ponikvi pri Žalcu na Zelcer-jevem vikendu, v soboto jih golaž in šotori Čakajo pri Štorovih v Podgradu v Šentjurju, v nedeljo pa pot končajo v Zibiki. Zibičani jim povratno turo obljubljajo že nekaj časa, a kot kaže kar ne zberejo poguma. Jim pa vseeno pridejo nasproti do Šentjurja. In v čem je skrivnost pohoda pod rumeno zastavo? Poglavar družine pove, da v klobasi, ki jim jo vsako leto ob odhodu za popotnico; stisne v roke njihov gasilski kolega Pečečni-kov Tina, velikem gostoljubju Štorove dru- : žine in logistiki. To zadnje prevzame lepši; del ekipe. Ivanka, Martina, Vera in Majda: skrbijo za hrano, prtljago in prenočišča. Strežejo jih praktično na vseh koncih in krajih.; Pa naj še kdo reče, da tisto o treh vogalih^ hiše ne drži. Gospe pa poskrbijo še ža marsikatero navihano in prijazno. Kako bo drugo : leto, ko bo peta obletnica še ne vedo. Jasno je samo, da bo tradicija ostala živa. ' ST Tomaž, Ivan, Janez, Pavle, Igor, Rudi in Sandi že četrič združeni pod rumeno zastavo, avgust 2005 -