Leto XVIII, f Celju, dne 31. julija 1908. Štev* 86. i Uredništvo Je na Schillerjevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsa, kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Podraženje piva. V najhujši vročini, s prvim julijem, so nam pivovarnarji in gostilničarji podražili pivo. Obrambna zveza alpskih pivovarn utemeljuje svoj sklep s tem, da so se zvišale delavcem plače in podražile surovine, gostilničarji pa, da se morajo sedaj oškodovati za one ugodnosti, ki so jim jih odvzeli pivovarnarji pred par leti, ko je štajerski deželni zbor sklenil zvišanje doklad na pivo. Takoj tukaj se lahko pribije, da imamo na Štajerskem že najdražje pivo. Toda krčmarji so napravili račun brez gostov. V industrijalnih krajih so nakrat pričeli delavci z bojkotom piva ter si pomagali s sadnimi soki in z mešanicami. Marsikdo, ki je prej mislil, da mu jedino pivo daje moč pri delu in da brez njega ne more živeti, se je sedaj prepričal ne samo, da mu pivo nič ne koristi, temveč da mu le škodi. Le poglejmo si nekaj številk o tem »tekočem kruhu", kakor se marsikdo rad izraža. L. 1901. se je v Avstriji in na Ogrskem pridelalo iz 5,948.950 q ječmena z 4,682.000 q re-dilnih snovij 21,259.231 hI piva z 1,014.000 q redilnih snovij torej za 3,638.000 q manj in še te niso vse porabne za naš želodec. Saj se mora izpiti 25 litrov piva, da dobi naše telo toliko ogljenih hidratov, ko v 1 kg kruha! Razun tega, da bi bil tak kruh pač malo predrag, je tudi velika množina vsakoršne tekočine za srce nezdrava. Bo pač marsikoga privedel ta bojkot k popolni abstinenci! Ker so od vseh stranij prihajale vesti, da se bojkot že širi v najzakot-nejče vasi, ga je tudi socijalno demo-kraška stranka za Štajersko in Koroško oficijelno proglasila v zadnjem času za Solnograško in Gornje Avstrijsko. Izbruhnil je torej med organizacijama pridelovalcev in odjemalcev boj, v katerem hoče vsaka poskusiti svojo moč. Da pa bojkot na pivo ni samo stvar socijaldemokraške stranke ampak bi naj bila vseh odjemalcev, nam pokaže par številk. V zgoraj omenjenih deželah se zvari na leto 2,924.923 hI piva; torej znaša podraženje, če se računa 2 K pri hI na pivovarnarje in 2 K na gostilničarje, pri sedanji porabi 11,699.692 K. Koliko redilnih snovij ali knjig bi se lahko kupilo za te miljone in koliko gledališčnih predstav in koncertov se obiskalo! Čeravno smo mnenja, da je najboljša popolna abstinenca, moramo vendar računati z dejstvom, da je pivo pri ljudstvu še zmiraj v navadi in da se še ne bo dalo tako hitro odpraviti. Saj vendar vemo iz izkušnje — in to so gotovo tudi pomislili pivovarnarji — da se s podražitvijo poraba nikoli ne zmanjša. Da se torej ta rop na žepe odjemalcev ponesreči, je potreba skupnega delovanja. Socijalno demokraška stranka je razvila živahno agitacijo zoper pivo in izdala 140.000 letakov in neštevilno lepakov, ki naj pouče ljudstvo o bojkotu. V vseh večjih krajih prireja zborovanja proti podraženju piva, ki so dobro obiskovana. Pa tudi pivovarnarji delajo z velikim pritiskom. Vse pivovarne združene v zvezi so morale podražiti pivo; dogovorjene so s kartelom pivovarnarjev sudetskih dežel, da oddajo zadnje ves dobiček, ki ga imajo vsled tega boja v alpskih deželah v zvezino blagajno. V Mitterndorfu na Zgornjem Štajerskem pivovarnar Zunzer ni podražil piva, ker po lastnem priznanju lahko izhaja in sedaj nima vzroka za podražitev. Kaj stori kartelirana pivovarna Zipf? V njegovem okrožju prodaja pivo po stari ceni, dočim drugod po zvišani. Gostilničarji pa ne vedo ne kaj, ne kam. Gostilničarske zadruge jim prete s konvencijcnalnimi kaznimi, ako piva ne bi prodajali po zvišani ceni, na drugi strani delavci z bojkotom, ako še sploh točijo pivo. Graški mestni svet je sklep zadrug kot nepostaven razveljavil, a da bi tudi glavarstva na deželi storila kaj takega proti jednakim sklepom, še ni znano. Najprej so se vzdignili v Juden-burgu gostilničarji in sklenili pod danimi pogoji ne točiti piva. Začelo jih je posnemati tudi nekaj tovarišev v Gradcu in ti so na zadnjem zborovanju zadrugarjev se pritoževali, da jih je vodstvo premalo varovalo proti zvezi, od katere so sedaj popolnoma odvisni. Zborovanje se je moralo zaključiti, toda opozicija proti vodstvu je že tako močna, da lahko zahteva novo zborovanje. ' Razvil se bo precej hud boj, predno bodo mogli bogati pivovarnarji vtakniti velik dobiček v žep, ki so si ga obetali od podražitve piva. Na kateri strani bo zm^ga, to se še ne da reči. Samo gotovo je, da zmaga na tej ali oni strani pomeni propad manjših pivovarn, od katerih so že zdaj mnoge morale ustaviti delo in njihove odjemalce prevzamejo Puntigam, Reining-hans in še par drugih. Koristil bo pa ta boj na vsak način protialkoholnemu gibanju, ker bo vzbudil v ljudstvu prepričanje, da se tudi brez piva in brez alkoholnih pijač lahko živi in se poleg tega izvrstno zabava. Kupujte narodni kolek! Politični pregled. Domače dežele. Češki realistični dnevnik »Čas" poroča iz zanesljivega vira, da se misli na jesen celo ministerstvo parlamen-tarizirati. Izstopila bi iz njega minister notranjih zadev Bienerth in pravosodni minister Klein ter bi prišla na njuna mesta dva parlamentarca. S tem bi se razmere v ministerstvu znatno poslabšale za Slovane; z Beckom vred bi stalo 8 nemških politikov 4 slovanskim nasproti. (Sicer pa Bienerth in zlasti Klein v zasledovanju nemške politike nista nikakor zaostajala za poklicnimi »branitelji" nemštva, posebej kar se tiče nas Slovencev!) »Čas" zahteva še tretjega češkega ministra in meni, da bi ga prava in smotrena češka politika tudi dosegla. A jugoslovanski minister krajan ? In smotrena jugoslovanska politika? O obojem se pri nas žalibože vsled klerikalizma ne sme govoriti. * Deželni odbornik Link je izjavil na shodu svojih volilcev v Unzmarktu na Zgor. Štajerskem glede vol. reforme, da Nemci ne pripuste nobene vol. reforme, katera bi ne obvarovala sedanjega nemškega posestnega stanja in »nemškonaprednega" značaja deželnega zbora. O naprednjaštvu večine v našem deželnem zboru se nam ni treba prerekati. Znamenita pa je beseda o obrambi sedanjega posestnega stanja Nemcev. Po domače in nediplomatično povedano: Nemci hočejo ohraniti sedanje krivično razmerje med nemškimi in slovenskimi poslanci v deželnem zboru; navadno znači taka »obramba" še nadaljne krivice. Linku nasproti lahko izjavimo v imenu slovenske jav- LISTEK. Dr. Johannes Frischauf in njegovo delovanje v Savinjskih planinah. Kateremu slov. planincu ni znano Frischaufovo ime? Njegovi rojaki Nemci so ga napadali in grdili po svojih listih, napravljali so mu »mačje muzike" in so dosegli njegovo predčasno upokojitev kot vseučiliščnega proiesorja in vse to radi tega, ker je on kot pošten mož, kot resnicoljuben človek upošteval slovenske prebivalce naših planin, njih težnje in potrebe. Toda mož se ni uklonil, on je vkljnb vsemu preganjanju ostal pravičen in nepristranski turist — ostal je mol Oglejmo si nekoliko njegove zasluge za nas. Rodil se je dne 17. septembra 1837. 1. na Dunaju. Od leta 1866. do predlani je bil profesor matematike na univerzi v Gradcu. V svojih prostih urah je vedno rad pohajal lepo naravo, na gore, bil je planinoslovec v pravem pomenu besede. Ne bodemo se pečali s tem, kako je potoval po Švici, po avstrijskih Alpah, temveč ozirati se hočemo le na našo ožjo domovino in na njegovo delo med nami. Prvič je bil v Savinjskih planinah 1.1868. tedaj ravno pred štiridesetimi leti. Leta 1874 pa jih je začel sistematično raziskovati. Svoje nabrano turistično gradivo je porabil za spis »Die Sulzbacher Alpen", kateri spis je izšel v »Jahrbuch des Steier. Gebirgsvereines" in pa v posebni izdaji. Upoštevajoč njegovo turistično delovanje v Savinjskih planinah so leta 1875. planinsko kočo pod Grin-tovcem imenovali »Frischaufova koča". Ker je pa to kočo plaz zrušil, je podružnica Železna Kaplja O. T. K. postavila novo kočo. To je leta 1898 prodala sekciji Krain D. u. Oe. A. V., da ne dela konkurence Zoisovi koči na višje ležečem Kokrskem sedlu. Koča je sedaj zaprta, napol podrta in napis odstranjen. Tako so Nemci hoteli izbrisati spomenik možu, ki je prvi raziskoval Savinjske planine. No — Slovenci smo mu postavili dostojnejši spomenik: veliko planinsko stavbo na najlepšem prostoru v naših planinah. Frischauf je hodil pozneje vsako leto v Savinjske planine, kjer je ljudi dramil, naj svojih planin naravne krasote ne omalovažujejo, temveč naj jih priredijo pristopne tujcem. Sam je pota napravljal in markiral, sam je interesoval druge za delovanje v turističnem smislu v Savinjskih planinah. Leta 1875. je ustanovil planinsko društvo: Sannthaler (Savinci), kateremu je bil dve leti načelnik. Največjo skrb je imel z dobavo potrebnega denarja za postavljanje koč in za popravilo potov. Prihodnje leto (1876) se je vršila slovesna otvoritev Savinjskih planin. Dne 12. avgusta se je zbrala družba raznih planincev na Jezerskem. Bilo je 14 oseb. V nedeljo, dne 13. avgusta so ob 4. uri zjutraj šli iz Jezerskega, po Štulerjevi planini, na Ravni in na Mlinarsko sedlo (po sedanjem Frischaufovem potu, napravljenem po češki podružnici S. P. D.) in na Grintovec. Frischauf je kot načelnik „Sa-vinjcev" prvi stopil na vrh Grintavca in urednik Issler mu je prvi napil, nakar je imel Frischauf daljši govor, omenjajoč zasluge posameznih planinskih društev radi podpor. Pozneje je isto leto Frischauf prepotoval skoraj vse Savinjske Alpe. Tako je leto za letom hodeval v Savinjske planine. Izdal je nadalje monografijo »Die Sannthaler Alpen." S tem delom je Frischauf prvi opozoril hribolazce na krasote Savinjskih planin, da so nato zaslovele v izobrazbe k nam v ljubki Fram. Mariborčani, spomnite se na to, da so Framčani oni, ki vsikdar in ob vsake« vremenu vrlo obiskujejo vaše prireditve! Saj se vam mora srce radosti z&smejati, ko prihitite v ta dični kotiček na podnožju zelenega Pohorja, katerega je narava obdarila v tako pbilni meri s krasotami. Pa tadi vi vrli domačini in okoličani ne zamudite te slavnosti, ko se bo pred vašimi očmi razprostrl zastor, na katerem bote zrli v lepih naravnih barvah slikano diko Frama, to je naša lepo ležeča razvalina nekdaj ponosnega grada. Prihitite vi zavedni kmetje, da pri koristni zabavi pozabite pereče skrbi in da si stari znanci zopet podamo roke ter med milo donečim narodnim petjem obnovimo staro prijateljstvo. Z Mute. V nedeljo, 19. julija smo imeli lepo slovesnost, bitmovanje. To ni sicer kaj posebnega, a za nas, za nas tu na meji bivajoče slovenske tlačane je vsaka malenkost važna. Navadno nam vsak dogodek v jasni Iflči kaže, da smo manj vredni od Remcev. TOiL Pri tej priložnosti se je hotel višji duhovni pastir posebno prikupiti nemški gospodi. Odredil je namreč, da morajo vsi birmanci priti iz bližnjih žjupnij na Muto k birmi. Revčki so že na- vse zgodaj pricapljali iz daljnih krajev, z visokih gor v naš trg. Eni so prišli s svojimi botri, drugi so pa iskali svoje botre po gostilnah. Za nas Mutčane je bila odredba dobra, ker so imele naše gostilne in trgovine polne roke dela. Mi našim obrtnikom nismo nevošljivi, čeprav so, razno ene izjeme, vsi zagrizeni Nemci, odroma — po večini — nemškutarji, kij jim slov. denar jako prijetno diši. Pilo se je in jedlo, da je bilo veselje. Radovednost me je gnala na vse strani: v cerkev, gostilne, trgovine in na, ulico, radovednost glede na jezikovne naše razmere. Lepa priložnost jebila, ker so bile zastopane naše okoliške župnije. Dobro zastopane, saj $Germanija", zjoči se! Kar sem tp^Jpovedal, potrdim lahko s pričami, I Ij^so tudi kakor jaz nalašč opazovale govorico prišlecev. Da, zjoči se! Mi pa na delo z večjo vstrajnostjo! nosti: ako se ne bode vsled volilne reforme zboljšalo stanje slovenske delegacije v dež. zboru, pa ne bode volilne reforme. Toliko moči še imamo v sebi, da se ne bodemo na noben način dali politično zadaviti. To naj upoštevajo tudi slov. dež. poslanci. Tuje države. — Turčija. Zanimivo je, da izvajajo sedaj nekateri listi, da je celo mladoturško in sedaj kot posledica tega ustavno gibanje le izboren izgovor sultana, da prepreči vsako reformo v Macedoniji in da se vobče otrese pre-silnega vpliva evropskih velevlasti, zlasti Anglije in Rusije. Za kristjane, posebej za Slovane, da se bo položaj še poslabšal. — Rumunski list »Uni-versul" v Bukareštu piše, da je pre-jenjala po macedonskih garnizijah vsaka disciplina. Oficirji so si prilastili vso javno upravo in pridejo v vojašnice le zato, da govore politične govore. — Mladoturki še niso s tem zadovoljni, kar so dosegli: odpravi cenzuri in amnestiji političnim zločincem bi naj še sledile velike spremembe oseb v višjih državnih in dvornih uradih. — Sultan je že prisegel na ustavo. — Posebna komisija, ki ureja turški državni proračun, je zdatno skrčila troške za sultanov dvor in plače visokim uradnikom. Drobne politične vesti. Štajerski grof Stiirgh pride za Marchetom v naučno ministerstvo. In sicer že to jesen. To je po poročilih nemških časnikov gotova stvar. Kaj ima pomeniti ta „pridobitev" posebej za nas štajerske Slovence, to vedo vsi oni, ki so že slišali o »delovanju" tega gospoda v štajerskem deželnem in v prejšnjem državnem zboru. Objednem se znova v nemških političnih krogih razmotriva vprašanje o imenovanju kakega alpinskega nemškega poslanca v nemško krajansko ministerstvo. (Morda Doberniga ali celo Marckhla?) Angleški kralj Edvard pride v spremstvu državnega podtajnika Har-dinga 12. avgusta na enodneven obisk našemu cesarju. |Sestanka se ndeleži tudi minister Aehrenthal. iS „Budapesti Hirlap" ve povedati, da je volilna reforma na Ogrskem že zgotovljena. List izvaja, da je določen cenzus izobrazbe (to se pravi znanje madžarskega jezika v govoru in pisavi); na ta način se hočejo Madžari otresti neprijetnih jim nemadžarskih volilcev. V minulem zasedanju pa se volilna reforma zato ni objavila, da bi „ sovražniki naroda" ne hujskali prpti Madžarom,; mislijo to reformo v jesen spraviti širših turističnih krogih; Potovanje in proučevanje ga je stalo mnogo , truda in denarja. Pri domačinih ui našel mnogo podpore, ker se je takrat med Slovenci le malokdo zanimal za turi-stiko in domovinoslovje. Leta 1877. se je planinska družba »Sannthaler" razpustila, a kmalu se je v Celju ustanovil »Sannthaler Alpen Klub", iz katerega je leta 1884. nastala celjska sekcija D. u. Oe. A. V. Od leta 1878 do leta 1892 ni bil Frischauf v priljubljenih Savinjskih planinah, potoval je drugod. Pač pa je v knjigi: »Steierische Wanderbiicher", V. Untersteier — prav lepo popisal Spodnji Štajer, posebno pa še Savinjske planine. Leta 1892 so Frischaufa zopet privabile Savinjske planine. Prišel je, da bi ponovil stara znanstva in da bi domačine spodbujal za razna dela, v prvi vrsti za gradbo ceste iz Luč v Solčavo in v Logarsko dolino. Določil je smer pota iz Robanovega kota na Moličko planino, katerega je leta 1893 pod streho, ko se ne more tako agi-tirati proti nji. Okrožne zastope misli baje avstr. vJada vpeljati v Bosni in Hercegovini. Ti bi naj bili nekak surogat autonomne uprave. Ruska vlada je odklonila uvedbo nemškega učnega jezika v nemških baltskih pokrajinah. Dopisi. i Poučen shod v Podlogu pri Št. Petru v Sav. dolini dne 19. julija je bil z ozirom na slabo vreme zelo dobi o obiskan; bilo je nad 150 poslušalcev. Potovalni učitelj gosp. Goričan je bil žal zadržan in ni prišel. G. nadučitelj Klopčič je otvoril shod in prosil g. nadučitelja Petričeka, da povzame besedo. Ta je opozarjal hmeljarje posebno, da pazijo na obiranje hmelja. Kupci se pritožujejo vsako leto, da je hmelj slabo obran. Hmeljarji naj bi nastavili osebe, ki bi hmelj prebrale, predno pride na leso, raztrgale največje veje in sploh odstranile vse, kar ne spada med hmelj. Tako dela žalski župan gosp. Širca, za čegar hmelj se kupci kar tepejo. Hmeljarje svari, naj ne mešajo hmelja na solncu, ki mu odvzame to, kar ga najbolj priporoča: zeleno barvo. Opozarja na neko novo vrsto sušilnic, ki so tako vre]ene, da zadene najhuja vročina sveži hmelj. Hmelj je suh kadar se štingelc ali pecelj da zlomiti. Suhi hmelj se spočetka ne sme nasuti preveč na debelo in se mora pustiti na miru. Pozneje se spravi na nakuje, ker se mora večkrat premešati. Prostori, kjer se shra-nja hmelj, naj bodo kolikor mogoče znažni. Drž. posl. g. Roblek je govoril najprej kratko o proven. postavi. Ta postava določa, da se sme hmelj ^ pod lastnim imenom prodajati. Mi smo dozdaj svoj hmelj prodajali kot češki hmelj. Spodnještajerskega hmelja pivo-varnarji še ne poznajo, četudi so ga rabili. Sedaj jim bo malo težko dopovedati, da imamo pri nas tudi hmelj in da je dober. Vend&r upa g. drž. posl., da si bo pridobil naš hmelj ime in veljavo, ker je v resnici dober, kakor mu zagotavljajo različni piyo-varnarji. Nato govori g. poslanec o razmerju goldinga do poznega hmelja, Pozni hmelj so naši hmeljarji zanemarili. Pozni hmelj je sicer bolj vreden, pa se ga pridela več. G. predavatelj ima obeh vrst polovico hmelja. Skušnja je pokazala, da poznega hmelja nikdar ne zavržimo, ampak ga imejmo od obeh vrst nekaj. Slednjič omenja g. poslanec, da si je pred 5, leti nabavilo hmeljarsko društvo več vrst hmelja in ga nasadilo; mogoče je, da najdemo kakšno 1 ' ' \ . ' /. ' izgotovila graška akademična sekcija . D. u, Oe. A. V. • Ker celjska sekcija D. u. Oe. A. V. v tej dobi ni skoraj nič več delala, se je ustanovila leta 1893 Savinjska podružnica S. P. D. Frischauf jo , je pozdravil, ker je pričakoval, da bode ta marljivo in vestno delovala. Ni se motil. Leta 1895 je izdal ob priliki zgo-tovitve ceste iz Luč v Solčavo spis „Die Erschliessung der Sannthaler Alpen". V listu »Siidsteierische Presse" je priobčeval več krajših spisov n. pr, Aus den Sannthaler Alpen, Das Logar-thal . . ., Der neue Weg zur Zoishutte, Die Wildh()hlen-Klamm bei Leutsch, Erdffnung der Wege Rinkathor und Skuta, itd.; Potegoval se je zlasti za I zgradbo ceste Solčava—Logarska dolina—Železna Kaplja. Spisal je. brošu-rico „Eine neue Alpenstrasse", sam je smer ceste trasiral in izmeril. Dne 8. septembra 1897. je slavila Savinjska podružnica S. P. D. v Mozirju Frisch- novo vrsto hmelja, ki bo še bolj ugajal našemu podnebju. Med živahnim odobravanjem sklene g. poslanec svoj1 govor. s Nato govori domači nadučitelj g; Klopčič. Predavanje je bilo izborno in poljudno. Vedno se sliši: Sadno drevje pri nas ne raste. Zakaj ne? Ali ni prav vsajeno, ali pa se ni zbrala prava vrsta. Vsaka vrsta ne uspeva povsod. G. predavatelj obljublja, da bo podpiral gospodarje v tem oziru s svetom, naj se le zglase v šoli kadar bodo nasa-jali; on pride z veseljem v vsako vas naše občine nazorno pokazat, kako se sadi drevje. Pa tudi ko je drevo vsajeno, se ne sme pozabiti nanj. Mora se čediti in suhe veje odstranjevati. G. nadučitelj je k sklepu opozoril na razstavo aadja, ki jo bo priredil okt. ali septembra v šoli. Gg. predavateljem srčna hvala za zzanimiva predavanja in prosimo, da še pridejo večkrat med nas. Iz Frama pri Mariboru. (Slavnostna otvoritev jubilejskega gled. odra dne 2. avgusta popoldne.) Tukaj pri nas je precej oživelo delovanje „Kmetijskega bialnega društva". Zlasti moramo pohvalno omeniti, da si naše bralno društvo prizadeva širiti ljudsko izobrazbo z prirejanjem gledaliških iger. Saj je umljivo, da se pri takih prilikah zbere vedno veliko ljudstva in tako se prav umestno druži z zabavo izobraževanje. Ker razpolagamo s precej dobrimi diletanti, smo občutili že večkrat živo potrebo po gledališkem odru. Cesto je že spodbujal g. nadučitelj Pirkmaier pri sejah bralnega društva k uresničenju te dobre ideje. Da ne bi tudi jubilejsko leto 1908 minulo, kakor so že mnoga poprej, ne da bi nam prineslo zaželjenega torišča tako praktičnega ljudskega izobraževanja, je sklenil odbor nabaviti oder. »Kmetijsko bralno društvo v Framu" si hoče ž njim postaviti jubilejski spomenik v proslavo 60 letnice našega vladarja in obenem spomenik pridnega društvenega delovanja. G. iur. Otmar Pirkmaier je prevzel nato celo akcijo glede odra in v kratkem se je pokazal vesel vspeh, kajti v par dneh nam je prineslo požrtvovalno nabiranje g. iur. Pirkmaier ja precejšnjo vsoto. Pohvalno se morajo omeniti med darovalci gospodje odborniki s predsednikom gosp. M. Turnerjem. Vsa čast in zahvala gre nadalje naši dobri Posojilnici, ki se je, kakor pri vseh koristnih napravah, tudi tokrat pokazala dobrotnico in pospešiteljico framske občine. In tako smo srečno prišli do trenutka, ko se ima praznovati slovesna otvoritev jub. odra. Ob tej priliki se vrši velika ljudska slavnost z dvema igrama. Pridite toraj prijatelji igre in narodne aufovo 60 letnico. Bila je to slavnost za vso Savinjsko dolino. Občini Luče in Solčava sta mu ob tej priliki izročili diplomi častnega občanstva. V imenu S. P. D. je govoril predsednik profesor Orožen, ki je napil Frischaufu kot častnemu članu S. P. D. (izvoljen leta 1894.) Govorili so še Kocbek, Goričar Anton in župnik M. Šmid. Tudi Frischauf je govoril. Njegov zanimiv govor je vzbudil pozneje med Nemci hud vihar,, kajti ostre so bile besede, ali resnične. (Glej Pl. V. 1897 str, 133—142). Leta 1899 in 1900 je Savinjska podružnica S. P. D. gradila najintere-santnejšo pot v naših planinah: pot, skozi Turški žleb., i Frischauf je sam preudaril pot in je sam delo nadzoroval. Tudi je za financiranje storil mnoge korake. Pot je stal okroglo 5000 kronž Nato je leta 1904 proučeval pot na Kamniško sedlo, ki se je potem 1.1905 do 1907 izvršil. Ta pot je stal zopet primeroma veliko svoto. Po Frisch- anlovem posredovanju se je dobila podpora od štajerske hranilnice in od raznih drugih činiteljev. Zadnja leta : j%Jfrischauf moral mnogo prestati od šovinističnih svojih rojakov, zlasti še, ko je nastopil proti nekaterim spisom j prpt Richterja. Konečno so dpsegli j- njegovo prisilno umirovljenje. t|K, Omenjam še, da je Frischauf častni občan občin Solčava, Luče in Ljubno, častni član »Slovenskega planinskega društva", »Hrvaškega planinskega društva" in »Primorskega planinskega društva". Kdor se hoče natančneje poučiti o delovanju dr, Frischaufa, ta naj čita Kocbekovo hrošuro: „Dr. Johannes Frischauf", katero je ysjlala Savinjska podružnica S. P. D., i lapsko leto v proslavo njegove 70 let-Qipe in po katerej smo sestavili ta spis. Dobiva se pri podružnici v Gornjemgradu. V tej knjižici je tudi navedenih 72 Frischaufovih knjig in spisov planinoslovne vsebine. Nekaj druzega! Eekel sem, da se je hotel škof Mutčanom prikupiti. Seveda: trgovci in gostilničarji so mu hvaležni, saj so spravili lepih novcev. Ne pa tako naša gospodujoča gospoda. Ves čas svojega bivanja na Muti je bil škof slabe volje. Videl je, kako godi. Hotel se je prikupiti, a mož se ni držal gesla, da kdor je predober itft. Že lansko leto nam je kaplana proč spravil, kaplana, kateri ni nič druzega zakrivil, kakor da ga je rodila slovenska mati. To je storil škof na ljubo človeku, ki je privandral pred nekaj leti semkaj iz Švabske kot „armer Reisender". Novi kaplan je na isti poti. Dobil je že od muškega škofa — odpustnico: kar takoj se mora spraviti! Da, vroča so bila tla škofu pri bas: Čemu pa je prišel semkaj, saj mu jje »Domovina" nedavno povedala, da mi imamo že svojega škofa, ki je ob enem tudi okrajni glavar? Spoznali smo že v cerkvi, da višjemu pastirju ni prav. Čudili smo se posebno, da je takoj po slovesnosti odšel. Nameraval je takoj s prvim vlakom odriniti, ali, človek obrača, Bog pa obrne. Zamudil je vlak. Morda so mu pa železniški rdečkarji nalaSČ malce poprej spustili vlak. Pod Bogom je vse mogoče. Naj bo temu kakor hoče, prevzvišeni je zamudil vlak in moral je obedovati v eni vuzeniških gostilen. Vuzenica je imela to čast, da je v ujej služboval rajni Slomšek. Da se Napotnik malo pomudi v Vuzenici hote ali nehote, zahteva že pijeteta do Slomška. Mi Slovenci na Muti in iz okolice imamo čisto vest, mi prevzvišenega pastirja nismo žalili. Žalitev je morala priti od nemške in nemškutarske strani, katero cerkev in njeni organi tako protežirajo. In prav tako! Morda se gotovi krogi spametujejo in nam privoščijo vsaj malo pravice v cerkvi in šoli. Od Sv. Ane na Krembergu. Grozno se jeze različni kaplani sosednih župnij nad veselico, ki jo je priredila pri nas šentlenarčka podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Seveda, nas obmejne Slovence bi se naj kratko-malo zanemarjalo in izročalo nemškim bratcem klerikalcev na Slovenskem, ki za nas ne store ničesar drugega, kakor da slepijo slovensko občinstvo z Vžigalicami, čijih čisti dobiček se porabi za klerikalne strankarske namene: Ti kaplani so začeli v svoji nadutosti, zagrizenosti in nevednosti pisariti :j)0 Korošec-Linhartovem »Gospodarju" neumnosti, katerim bi gotovo ne odgovarjali, če bi ne presegale vseh mej dostojnosti. Nekoliko podatkov, lažnjivi obrekovalci, in obsevala vas bo prava luč vaše resnicoljubnosti. Vidimo, da se bodemo tudi mi, dasi težko, morali navaditi trde resnice, da karkoli je klerikalnega, to je nepošteno in sovražno vsemu, kar je odkrito narod* nega pri nas. Morali se bodemo navaditi te ljudi uničevati, ako nočemo, da zgine naš narod v okostenelem nažad-njaštvu in hinavstvu ter da ne prelije svoje zadnje kapljice krvi za našo nenasitno duhovščino in nekaj zaničevanja vrednih lajičnih špekulantov. Torej častiti »gospodje- kaplani! Smo li nasprotovali mi kedaj vašim predstavam in pisali o vas na takšen podel način, kakor vi o nas, vsaj V enem časniku (prosimo samo en slučaj!), ko ste prirejali za ljudstvo V narodnem oziru brezpomembne različne »st. Cite", »sv. Neže", »Lnrške pasta-riee" i. t. d.? Nismo hoteli prepirov, pomagali smo še vam često pri vaših veselicah, da bi poskusili skupno prebujati narodno zavest. Ali se nismo držali tega načela tudi sedaj? Kaj pa ste storili vi, vedno »pošteni" možakarji, ko smo hoteli prirediti veselico, ki bi bila v narodnem oziru eotovo večjega pomena, ko vse vaše »šoštarenje" ? Odgovor čisto na kratko: Ker niste imeli pri vsej stvari svojih rok v ospredju, ste se jezili in začeli svojo obrekovalno pesem pod vodstvom klavrno »kvakajočega" žabjega tenorista, čegar glas prihaja nekod od Sv. Jurja v Slov. goricah (če nima znani vodja raznih »slovenskih" pre-tepačev svojih rok zraven.) Pribiti še moram dejstvo, da iste deklice, ki so sodelovale pri prejšnjih klerikalnih prireditvah, tudi nam niso odtegnile svoje požrtvovalnosti, ker se je šlo za strogo naroduo stvar, za razširjenje narodne ideje. In nek duševni revček, kateremu so vsled vročine raz-cvrte možgane izpili najbrž farovški petelini, klobasari v zadnjem »Slov. Gospodarju" o dobičku in dobičku. Izdajalci! Če kedaj, ste pokazali sedaj, koliko vam je mar narodno delo. Seveda dobiček, to je vaša parola, mal-harji nenasitljivi! Mislite, da je naloga Družbe sv. Cirila in Metoda samo, da pridobiva denar? Lep del svoje naloge izvršuje gotovo s tem, da zanetijo njene podružnice s pomočjo drugih dobro organiziranih društev, s pomočjo čilih sokolov in krepke narodne godbe vsaj iskrico narodne samozavesti v obmejnih, narodno zaspanih krajih. Nesramen lažnik pa ostane do-pisun v »Slov. Gosp.", dokler ne dokaže, da se je od liberalne strani raz-bobnala med ljudstvom novica o gosp. Trstenjaku in njegovi maši na prostem. Kombiniralo si je to ljudstvo samo, ker se je raznesla vest, da pride dotični vojaški kurat, kakor vsako leto, tudi letos ob žegnanju k nam. Da je privlekel tudi graške akademike iz svoje laži-torbe, se razume. Ako hočete torej prepir in boj, katerega ste začeli, smo pripravljeni. Sicer pa ta poskus veselice, ki bi se pri lepem vremenu imenitno bila obnesla, ni bil prvi in zadnji! Štajerske novice. - Razveljavljena jubilejna ustanova. Kakor je znano našemu občinstvu, je ustanovil vladni komisar za celjski okr. zastop dr. Breschar v sporazumu z občinami okraja jubilejno ustanovo za doslužene in zveste posle v znesku 30.000 kron. To ustanovo je namestnija z ozirom na razsodbo upravn. sodišča v celjski vodovodni zadevi razveljavila. Razveljavila je tudi sklep okr. komisarja darovati 1000 K za celjsko podružnico štaj. društva za boj proti jetiki. Razveljavljene bodo najbrž tudi ostale podpore. — Celjsko „nemštvo" je na robu propada! — Kdor ne verjame, pa naj čita kako vpije obupano o tem celjska »vahtarica", nekdaj tako samozavestna in predrzna borilka svete »nemške" stvari v Celju. Kdo bi ne obupaval, ako vidi, da podpisujejo celo mestni odborniki slovenske kupne pogodbe kakor je to storil g. Terschek? Res, res, čudne stvari se gode v Celju, Minili so časi, ko so si blagodušni in darežljivi celjski meceni s solzami navdušenja za sveto nemško stvar v Celju skrbno spravljali v predale sal-dirane menice za raznimi »Nemci", kateri so čez noč zginili, ne meneč se za sramoto, ki so jo napravili svojim poštenim in čč. nemškim someščanom, da bi mogel enkrat vesten zgodovinar pisati o »narodni požrtvovalnosti" nemških Celjanov. Minili so časi, ko so se ogibali celjski Nemci slov. denarnih zavodov; danes delajo z njimi, ker so kulantnejši in solidnejši ko nemški. In še bo vpila »vahtarica", še bodo obupavali gg. kakor so Am- brožič, Javornik in tovariši! Slovenci ostanimo mirni in zasledujmo trezno množeče se simptome splošnega poloma v Celju, ki je neizogiben. Vpitje in tožbe »vahtarice" ter nekaterih hujskačev po poklicu tu nič ne spremeni. Sicer pa, kaj more biti ljudem, katere je miniralo žalostno nemško gospodarstvo v mestu, na celjskem »nemštvu"! Najprej rešiti sebe, potem še le pridejo gg. Ambrožič, Javornik in tt. na vrsto. Ne moremo nič reči, pravo naziranje je to, ki se v Celju s čudovito naglico širi. Sliši se skrivnostno šepetanje o bližajočih se krizah, krče se pesti proti »nemškemu" go-spodstvu v Celju in pride dan, ko za-plapola na magistratu ona trobojnica, katero imajo še sedaj spravljeno tam, da ne bo treba o potrebi kupiti nove. Kajti naši mestni očetje so gospodarski in varčni. — Zgoraještaierski dečki v Celju. Dečki z rdečimi suknjicami, zelenimi klobuki in naramniki, katere je bilo videti po mestu v pondeljek in tork, so iz Miirzzuschlaga na Zg. Štajerskem. Prihranili so si kot postavljači na kegljiščih in z nabiranjem jagod toliko denarja, da morejo sedaj v počitnicah potovati čez Koroško po novi drž. železnici v Trst (v Ljubljano se jih niso upali peljati), Celje in Gradec v domačijo nazaj. Malih potnikov je bilo 28 z dvema vodjema. — Celjski vodovod bo do 1. okt. že gotov. Do Gaberja so sedaj že vsa dela razun malih izjem dogotovljena. Prihodnje tedne bocio polagali cevi po mestu. — Bikoborilca Ettora Tiberija, ki bo imel v nedeljo popoldne na Gla-ziji v Celju predstavo, priporočajo velikanski plakati po mestu. 4 voli, kateri ga ne bodo mogli premakniti s prostora, so Grenkovi. — V Celje pride v kratkem iz Ljubljane velik kinematograf. — Glas iz občinstva na Bregu. Občino Celjska okolica smo že večkrat opozorili, da spravi razgrajača Morna na Bregu tja, kamor tak človek spada. Čudno se nam dozdeva, da se ne ukroti tacega človeka in da občina ni napravila niti enega koraka za mir na Bregu. Celo noč ni miru, vedno neprestano divje vpitje — moj Bog, kako dolgo še bodemo morali to prenašati! Ker nam občina do sedaj ni napravila miru, se obračamo tem potom vsi posestniki in stanovalci Brega do c. kr. okrajnega glavarstva, da isto odpravi že čez 7 let kaljen mir na Bregu. Ljudje si niso varni življenja pred temi razgrajači. Istotako zahtevamo od občine, da nam takoj nastavi stražnika za Breg, katerega še do danes nimamo dasiravno je že preteklo 2 meseca, ko ste nam spravili gosp. Šotl-na proč! — To je ponižna zahteva vseh posestnikov in če se nam to takoj ne ugodi, bomo prisiljeni se obrniti na višje mesto. — Bojkot malharjem! Piše nam z dežele napreden kmetovalec: Bliža se zopet čas, ko bodo hodili razni gg. kaplani in fajmoštri po deželi z malhami in žaklji ter nadlegovali ljudi vkljub temu, da nam je letos suša skoro vse vzela in sami ne bodemo imeli ničesar za pod zob. Svetujem svojim tovarišem kmetom in tudi vsem drugim naprednim posestnikom, naj te nadležne prosjake kratkomalo napodijo. Ako imajo kaplani dosti denarja, da plačujejo z njim na stotine izvodov kmetom škodljivih listov, zakaj pa potem prosjačijo okrog nas revežev? Ako se gg. duhovniki lahko vozijo na Kranjsko, ako prirejajo po farovžih gostije, čemu potem moledujejo pri naših itak praznih žitnicah? Naprednjake posebno spominjam na to, da ti gospodje z onim denarjem, ki ga dajate vi, napredni možje, podpirajo klerikalno stranko proti vam, vas blatijo in hujskajo proti vam po listih. Povrnite jim z obrestmi vred! Nič v malhe in žaklje — to jih bo najhuje bolelo in s tem bodete najbolj koristili sebi in svoji stranki. — Dražbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. Fr. Hrašovec, abit. v Celju 30 K, katere so darovali celjski abitu-rijenti 25. julija pri abiturijentskem sestanku v »Skalni kleti". G. Bogdan Ferlinc je nabral za našo družbo mej rodoljubi pri gosp. župniku Skerbcu na Prevorju 11 K. Iskrena hvala. — Mnogo podružnic družbe sv. Cirila in Metoda je priredilo veselice v korist družbi. Nekatere so prav sijajno uspele. Ti uspehi so jasen dokaz, da se da in more mnogo storiti, če se le podružnični odbor prime resno dela. Čas počitnic imamo, naše dijaštvo je doma. Znano mi je dobro, da naše dijaštvo prav rado prireja v času počitnic veselice v svojih rojstnih krajih. Slavne podružnice opozarjam na to dejstvo. Vsaka podružnica, ki do sedaj še ni priredila veselice, bi jo lahko sporazumno z dijaštvom priredila. Vrlo narodno dijaštvo pa vljudno prosimo, da blagovoli podružnicam v tem oziru blagohotno na roko iti. . — Narodnega blaga ima dražba sv. Cirila in Metoda vedno dovolj v zalogi. Le žal, da se ne sega prav pridno po njem. Če bi vsaki deseti rodoljub storil svojo dolžnost, ne imeli bi več tolikega števila razglednic v zalogi. Ob času veselic, prosimo, spomnite se našega narodnega blaga, vzlasti razglednic, nar. koleka in gostilničarji računskih listkov! — Nov vir dohodkov Ciril-Metodovi dražbi. Znano je, da se v naših slovenskih inteligentnih rodbinah prav rado nemško govori. To pa ne mogoče zaradi nemškutarije, ampak iz nekakšne stare, podedovane navade, misleč, da' je bolj »nobel". Gotovo je, da to jako slabo vpliva na narodno vzgojo otrok. Da bi se ta veliki naroden greh odpravil, se je že jako veliko pisalo in govorilo, toda le z malim uspehom. Priporočamo, da se v takih rodbinah upelje postava, da vsak, ki bode brez potrebe nemško govoril, plača za vsako besedo 2 vinarja v poseben nabiralnik, kateri znesek se potem pošlje Ciril-Metodovi družbi. Nekje |se je takšen nabiralnik v kratkem času imenitno obnesel. Posnemajmo! — Za slovenske abi turi j en te. Avgustova številka »Omladine" ki izide prihodnji teden bo namenjena zlasti slovenskim abiturijentom, katerim bo podala kolikor možno točne informacije glede izbere stanu. Opozarjamo na to številko vse interesirane; ne-naročniki jo dobijo pri upravništvu v Ljubljani, Breg 12, ako upošljejo 42 vin. v znamkah. — Za slovenske abitnrijente. Kdor nima sredstev, da bi brez skrbi odšel na visoke šole, in kdor nima poklica za bogoslovje, stori najbolje, če stopi v službo pri Južni železnici. Razmere so jako ugodne. Kdor je vojaščine prost, če je že odslužil ali pa ni bil potrjen, in je po zdravniški preiskavi za železniško službo sposoben, pride takoj v Gradec v brzojavni kurz. Ta kurz traja mesec dni, je seveda brezplačen, in dobivajo obiskovalci vrhutega še po 3 krone na dan, tako da so takoj pri svojem kruhu. Po dokončanem kurzu se obiskovalci razpošljejo v različne postaje kot aspi-rantje, da se službe priuče. Aspirant dobiva od začetka 100 K na mesec, po dovršenih izpitih, ki se navadno v preteku pol leta napravijo, pa 150 K. Po dveh letih od vstopa v službo se postane asistent z letno plačo 2080 K. Kdor je v službi natančen, hitro na- preduje, postane v 12—14 letih že revident in so mu vrata do nadzornika (7. razreda državnih služb) popolnoma odprta. Tako pride hitro do dobre in stalne službe. Prošnji, katera se naslovi na prometni urad (Verkehrs-Direktion) Južne železnice na Dunaju, je treba priložiti krstni list, izpitno spričevalo, domovinski list ter spričevalo o dovršeni vojaški službi ali o oproščenju od nje. — Poziv vsem zasebnim nastav-Ijencem! Od političnih oblastij se ravno sedaj razpošiljajo na naše denarne zavode, kakor tudi na druge osebe, odvetnike in notarje, tiskovine za prijavo zasebnih uradnikov k pen-zijskemu zavarovanju — in te izključno v nemškem jeziku. Ako pogledamo po Spodnjem Štajerskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem itd. koliko imamo zasebnih uslužbencev, kateri bodo podvrženi temu zavarovanju, tedaj mora pograbiti vsakega, količkaj narodno - mislečega človeka sveta jeza, da se nas pri tej priliki Slovence tako nečuveno, krivično zapostavlja, naravnost žali. Ako naša država misli, da je naša poslanska zbornica izdelala in glasovala za starostno zavarovanje nas zasebnih uslužbencev samo za Nemce? Zahtevamo odločno, da se nas Slovence pri tem zavarovanja vpošteva, pri prvi prijavi in pozneje. Še bolj pa moramo skrbeti in delati na to, da bodemo tudi Slovenci pri deželnem zavarovalnem uradu z našimi ljudmi kot uradniki v tem številu zastopani, kakor nam topristoja. Da pa bodemo to dosegli v popolni meri, se moramo že sedaj odločno upreti vsakemu zapostavljanju. Kdor ne bode storil tozadevno poštenih, energičnih korakov, ta dela proti sebi, ta dela proti našim koristim in interesom. Vse slovenske časopise poživljam, da ta poziv ponatisnejo s primernimi opombami in da naše časopisje posveti temu početju najstrožjo pozornost. — V nedeljo v Fram! Ponovno opozarjamo na ljudsko slavnost, katero priredi kmet. bralno društvo v Framu dne 2. avgusta 1.1. pri g. M. Turnerju. Prijatelji pristne narodne zabave ter dobre kapljice prihitite v zeleni Fram! — V Breznu ob Dravi se vrši, kakor smo že zvedeli, dne 9. avgusta popoldne velika narodna veselica v prid Družbi sv. Cirila fin Metoda. Vprašali smo v svoji radovednosti gg. ,aranžerje', pa oni se nam le smejijo in pravijo: »Pridite pogledat in presenečeni boste". Teremtete, smo zaropotali nad njimi, pa ni nič pomagalo, samo to so skrivnostno izdali, da nas posetijo vrli Mariborčani s svojim pevskim zborom in s »Tremi tički", sami pa da bodo nam pokazali tistega siromaka, ki je igral eno uro doktorja. No, smo si mislili, kaj tacega pa še Brezno ni ni videlo, in smo zadovoljni odšli. Izplačalo se bo res, da nas obišče vsa dravska dolina; lepo vreme pa nam bodeta gotovo izprosila sv. Ciril in Metod sama. Torej, le pridite vsi, ki ste obloženi s križem vsakdanjih skrbi, da se pri nas razveselite. Mogoče, da do prihodnjič izvemo še kaj več, in to vam vse še izdamo. Sicer pa — na svidenje 9. avgusta v Breznu! — Požarna bramba v Šmarju pri Jelšah vabi na nedeljo, čfiie 9. avgusta 1908 k slavnostnemu blago-slovljenju novega gasilnega doma, ki si ga je zgradila v proslavo in spomin šestdesetletnice slavnega vladanja Nj. Veličanstva presvit. cesarja Franca Jožefa I. Spored: Predpoldne. Ob poj 9. uri sprejem z vlakom prišlih gostov na šmarskem kolodvoru, za tem skupen vhod na zajutrek v gostilno Habjanovo; ob 10. uri maša v farni cerkvi; po maši skupen odhod pred novi „ Gasilni dom"; ob pol 12. uri blagoslovljenje istega; ob 12. uri skupen obhod po trgu. Popoldne: Ob 1. uri skupno kosilo pri Habjanu; ob 3. uri začetek veselice istotam. Svira šmarska godba in društveni tamburaši. Petje šentjurskega moškega zbora, tombola, kegljanje na dobitke, šaljiva pošta itd. Zvečer ples v dvorani gošp. Habjana. ,.Na pomoč!" V nedeljo zvečer ob 8. uri vozi vlak na Grobelno, kjer ima zvezo koj proti severu in jugu. — Velika ljudska slavnost v Konjicah se priredi dne 30. avgusta 1.1. v „Narodnem domu". Spored se objavi pravočasno. Vsa pevska, telovadna in druga društva se prosijo, da se udeleže polnoštevilno ta dan veselice v Konjicah. Želi se, da bi več društev nastopilo, ter to nemudoma javilo pripravljalnemu veseličnemu odseku v Konjicah v roke g. Avgusta Kolšeka. Ker se obhaja ta dan 25 letno poslovanje posojilničnega načelnika g. Iv. Šepica, vabijo se tudi č. posojilničarji ta dan v Konjice, da se udeleže teh dveh tako redkih jubilejev. — Planinska slavnost na Okrešlju vabi razne turiste tudi zaradi tega, ker lahko napravijo odtam najrazličnejše ture po Savinskih planinah. Dobili smo od marljivega tajnika „Savinske podružnice S. P. t)."4, g. Ign. Šijanca lepo sestavljen opis tur, ki se dado napraviti z Okrešlja. pa ga žalibog ne moremo v celoti priobčiti. Omenjamo tu le turo na Savinsko sedlo in dalje skozi Žrelo v Češko koč6; nadalje znamenito pot skuzi Turški žleb na Skuto^ Pode, Mlinarsko sedlo, Grintavec itd., o kateri se je izrazil prof. Sputh iz Berolina tedaj, ko se je otvorila, „da je edina v Alpah". Naprava te poti je stala Sav. podružnico 5000 kron. Lahko je priti na Kamniško sedlo in odtam napraviti zlet ali na Brano ali na Planjavo; nato se lahko gre po divni bistriški dolini v Kamnik. — K zgodovini stavbe Frischaufovega doma še omenimo, da je Sav. podružnica sklenila že pred 15 leti takoj v prvi odborovi seji postaviti na Okrešlju večjo 4očo z zidano kuhinjo in dvema sobama. Stroški so bili preračunani na 800 goldinarjev; do stavbe pa ni prišlo, ker je bilo mnogo nujnejšega dela. — Ker* še je pa ila XII. občnem zboru Savinske podružnice S. P. D. dne 27. grudna 1905. 1. V Celju soglasno sprejel dr. Hrašovčev predlog: »Občni zbor sklene, da se bo prva koča, ki se gradi v bsredjti Savinskih planin po Savinjski podružnici S. P. D. imenovala v čast Frischaufu" — je sklenil odbor, da se koča na Okrešljti zeve »Frisch-anfov dom". — „Frischaufov doni" je enonadstropna planinska stavba. Stoji na malem gričku in je na takem tttestu, da se ni treba bati radi plazov. Izdelana je po načrtih odbornika S. P. D. inženirju g. Skoberneifiti V Ljubljani. Stavba je do tričetrt lesena, ena četrt je zidana. Lesene stefie So sestavljene iz zelo debelih mecešnovih hlodov in so od znotraj obite z deskami. V pritličju je ena večja in ena manjša obed-niča. Te sobe so sploh namenjene turistom kot bivališča, zato v njih ni ležišč. Zraven obednice je kuhinja z Vzidanim štedilnikom in pa Gškrbnikova soba s shrambo. Tudi lopa je primerno široka. V prveffi nadstropju je šešt sob, katere so opremljene s posteljami in so namenjene turistom kot spalnice. Postelje so železne, kakor vojaške, v njih so žičnati modraci in pa žirtinice. Postelj v sobah je 15. V podstrešju je na pogradih 21 žimnic. Vseh ležišč je tedaj 36. Tudi primerno velika klet je v »Frischaufovem domu", ki je poleti zelo hladna. To je prilično, da se lahko ohranijo živila hladna. Vsa stavba je 15 m dolga in 16'8 metrov široka. Za hišo je napeljan vodovod s pristno studenčnico. Letos bo oskrboval „Frischaufov dom" gosp. Fran Piskernik mlajši, ki je tudi vodil delo poslopja. Mož zna več jezikov in je tudi dober kuhar. Sicer pa mu bo tudi žena pomagala v njegovem oskrbovanju. Ponosno se dviga „Frischaufov dom" na Okrešlju, vabeč vse turiste in izletnike vseh narodov! — Sokolska slavnost v Ljutomeru. Vse cenjene dame, katere se udeleže sokolske slavnosti, naj blagovolijo javiti radi prenočišč gdč. Josi-pini Pihlar kot tajnici pripravljalnega odbora. Nazdar! — Iz Ljutomera. Naši okoličani, ki so vedno naša najtrdnejša opora, se zelo zanimajo za slavnost razvitja sokolske zastave. Nekateri kmetje so darovali les za stavbo šotorov, vrle slovenske kmetice pa nam hočejo po-streči s ..krapci" in „gibanci". Tržani brigajmo se tudi mi malo bolje, da ne bomo osramočeni! — Šentlenaršba občina je darovala za tamošnjo novo „šulferajnsko" šolo potrebno stavbišče. Ta „bogati" trg pa ima vzroka kaj darovati! — Vojaški novinci bodo vpoklicani dne 6. oktobra, enoletni prostovoljci pa kakor navadno 1. oktobra. — Utonila sta v Ščavnici fanta Fr. Stranjšek iz Jamne in M. Korošak iz Berkotc. Bila sta velika prijatelja špirita. — Imenovan je deželno - sodni svetnik A. Liebisch v Mariboru višjim deželnim sodnim svetnikom. — tJtopljenea so potegnili iz Save pri Boštanju. Imel je pri sebi izkaznico, glasečo se na Nikolaja Drnača iz Petrovca v Bosni. — Pet novih podružnic „Schul-vereina" se je ustanovilo pretekli teden na Zgornjem Štajerskem z več ko 500 člani. — Šola v Kaplji pri Arnovžu bo vprihodnje vsled sklepa krajnega šolskega sveta popolnoma nemška. Člani tega čednega šolsk. sveta so storili ta sklep za 4000 Judeževih »Schulverein-ovih" kron. Objednem se dosedanja dvorazrednica razširi v trirazrednico. Sicer je bila šola tudi doslej pretežno nemška, a slovenski se je vendar vsaj v začetku poučevalo. — Kolesarsko dirko priredi dne 16. avgusta zagrebški kolesarski klub »Orao" iz Gradca čez Maribor, Celje, Krško v Zagreb. , Kdor se hoče dirke udeležiti, naj piše g. Merčepu v Zagrebu, Preradovičev trg 7. — Povodnji in nalivi. Velike nalive in povodenj imajo v spodnji inski dolini na severnem tirolskem. Voda je podrla več hiš in drugih poslopij, 16 ljudi je utonilo. — Velike povodnji imajo nadalje v Bukovim in na Gališkem. Tam je napravila voda za 40 milijonov kron škode. — Podpora za sušo. Iz Dunaja se nam brzojavlja: »Poljedelsko ministerstvo je nakazalo štajerski namest-niji 300.000 K kot prvo podporo po suši prizadetim živinorejcem." Nujno pozivamo vse javne oblasti in korporacije, naj sedaj store vse potrebne korake kakor smo že zadnjič pisali. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Knjižnica Št. Jurij Ob J. ž. priredi v nedeljo, 2. avgusta veselico v prostorih g. Al. Nendla po sledečem sporedu: 1. »Dnevnik". Veseloigra v 2 dejanjih. 2. »Bucek v strahu". Šaloigra. 3. Mešan zbor pod vodstvom gospoda J. Culeka. 4. Prosta zabava. Čisti dobiček je namenjen »Knjižnici" za nakup in vezanje knjig. Z ozirom na prepotrebno podporo »Knjižnici" se vabijo vsi člani in prijatelji k obilni udeležbi. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor. Druge slovenske dežele. — »Slovenski meščan", ki bi naj poklerikalil slovensko meščanstvo, je prenehal izhajati. — 200.000 kron podpore je dala vlada kranjskim živinorejcejcem. Podpora se ne bo dajala v denarju temveč le v blagu, namreč seno. Posreduje klerikalna »Gospodarska zveza". — Klerikalni dennncijantje. V „Zori" ovajajo ljubljanski klerikalni srednješolci svoje lastne profesorje, ako kateri izreče kako besedo, ki se ne sklada s katoliškim »svetovnim nazi-ranjem". To bodo kedaj čedni možje, ti dijaški denuncijantje! In »Slovenec" se jie sramuje jih še k temu vspod-bojati. — V Št. Petru pri Nov. mestu je pogorelo minul petek 5 kozolcev z žitom vred. Zažgal je 4 letni županovi sin. — „Kršč. soc. zveza" je imela minulo nedeljo svoj občni zbor v Škofjiloki na Kranjskem. Kakor se vidi iz poročil naprednih in klerikalnih kranjskih listov, cela slavnost ni tako uspela kakor so si želeli klerikalci. Obljubljen nam je .z ozirom na to slavnost iz krogov »Zveze nar. dr." poseben članek. — Maturanti ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1883. imajo 3. avgusta svoj sestanek v Ljubljani. Zbirališče v hotelu »Južni kolodvor" ob 3. uri popoldne. — Gad je pičil pri žetvi 26letne A. Vovk v Klancu v Istri. — Sokolskega zleta v Tržič, katerega so priredila v nedeljo gorenjska sokolska društva, se je udeležilo nad 300 Sokolov v kroju. Slavnost je krasno uspela. — Draginja v Ljubljani. Salatne glavice so se prodajale v petek in v soboto v Ljubljani po 24 vin. Tudi v Celju ni veliko boljše! — Bazpuščeni italijanski društvi. Vlada je razpustila iredentistični italjanski društvi »Giovine Pola" v Trstu in »Čireolo di pultura" v Gorici, v katerem so nedavno tega našli bombo. Svetovne vesti. — Zabranila je nemška vlada ustanovite* 9 novih samostanov v Al-zaciji in Lotringiji. No, pa bodo prišli zato dotični lačni menihi v Avstrijo, kjer se jih bo sprejelo z odprtimi rokami. — Nemška gimnazija v Ogr. Gradišču na Moravskem šteje 146 dijakov v 8 razredih! Od teh je 31 Čehov, 78 Židov in samo — 39 Nemcev. In vendar je avstrijska vlada ustanovila to nepotrebno gimnazijo, da zadosti »nujni" nemški kulturni potrebi. Ta gimnazija in pa pripravnica celjske gimnazije z 8 dijaki sta živ dokaz, kake so nemške »kulturne potrebe". — Poneverjenje. V Amanjevu pri Odesi so dognali, da manjka v mestni banki 145.000 rubljev. Ker je ravnateljstvo zabranilo vladnemu komisarju revizijo je morala policija s silo odpreti bančne prostore. — Nesreča na reki Amur. Minuli pondeljek je prevrnil vihar na reki Amur v vzhodni Sibiriji ladjo, v kateri je bilo 84 kaznjencev, 6 vojakov in krmilar. Vsi so utonili. — Čipkarsko šolo ustanovi nad-vojvodinja Marija Jožefa v Primoštenu v Dalmaciji. Zadnji čas se visoki krogi zelo zanimajo za dalmatinske vezenine. — Vseslovanska ilustr. revija, pisana v ruščini, bo pričela izhajati v Petrogradu. — Petrolej so našli, kakor pravijo poročila, v Dernišu na Dalmatinskem. 800 Hrvatov in Čehov se pelje dne 8. avg. v Prago na jubilejno razstavo. — Srbska zmaga. V slavonski Rumi so zmagali pri obč. volitvah Srbi. Doslej so imeli to občino Nemci v rokah. • — Umrl je v Budimpešti znani znameniti vodja ruske vokalne kanele Dm. Ag. Slavjanski. — Ne plavati s polnim želodcem! Dr. Revenstorf, ki je imel v hamburški pristaniški bolnišnici obilo prilike za izkušnje, silno svari pred plavanjem s polnim želodcem, kajti pritisk vode nanj da je zelo nevaren. Ker je dihanje pri plavanju že itak skrajno naporno in krogotok krvi vsled mraza in vodnega tlaka otežkočen, zadostuje kaka nadaljna ovira dihanja, da povzroči omedlevico ali celo smrt. Zagonetna smrt marsikaterega dobrega plava ča se da razlagati na ta način. Pri plavanju na hrbtu je dihanje lažje, ker voda ne pritiska tako na trebuh in na želodec. — Gradnja zrakoplovov za osebni in tovorni promet. V Bostonu se je ustanovil konzorcij „American Aerial Navigation Company", ki prične takoj graditi velike zrakoplove za prevažanje oseb in blaga. V poldrugem letu prične konzorcijalno podjetje obratovati med Bostonom in New Yorkom. Na čelu družbe je znani graditelj motorskih vozil Charles Giidden. — Sokolska statistika. Po naj-novejih podatkih je med slovanskimi narodi razširjeno sokolstvo, kakor sledi: Poljaki na Poznajskem imajo 152sokol-skih društev s 7000 členi, v Galiciji 150 društev z 20.000 členi. Slovenci imajo 37 sokolskih društev z 3932 členi, Hrvati 50 društev s 6300 členi, Bolgari 40 društev s 2700 členi. Razun tega so v Galiciji tri sokolska malo-ruska društva. Češko sokolstvo šteje v Češki, Moravski, Šleziji in Nižji Avstriji 800 društev s 75.000 členi — Ako se ti noge potijo, štupaj jih s salicovim prahom. Ako se koža med palci lušči in poka, maži se z vazelino. — Radi veleizdaje je uvedlo drž. pravd, v Lipskem preiskavo proti trgovcem z orožjem v Vormsu, Obdol-ženi so, da so kradli patrone in jih prodajali francoski vojni upravi. — O ,,velikih" demonstracijah v Ustju na Češkem poročajo nemški listi. Naj sledi tu poročilo češkega lista „Den": Okrog desete ure zvečer je predvčerajšnjim (t. j. 22. jul.) demonstriralo okrog sto nahujskanih nemških hlapcev pred Besedo v Ustju na Labi s huronskim kričanjem. Ko so se demonstranti že skoro razšli, se je policiji zljubilo jih nekoliko prijeti, a so bili vsi, se razume, spuščeni. Ustječki Nemci bi ne mogli živeti, ako bi od časa do časa ne tulili pred češko Besedo. — V četrtek zvečer so se te demonstracije ponovile. Zakaj policija ne prime enkrat intelektuelnih povzročiteljev ? — Okraden je bil grški prestolonaslednik v vili „Imperiar' v Fran-cevih varih, kjer stanuje s svojo ženo, rusko veliko kneginjo. Neznani tatovi so vdrli v vilo iu odnesli 700 kron. — Drugi mednarodni shod učiteljev esperanta se vrši v Draždanih na Saksonskem dne 21. in 22. avgusta t. 1. Shoda se udeležijo češki učitelji esperantisti. Izkaz posredovalnice „Slov. trgov, društva v Celju". — V službo se sprejmejo: 3 pomočniki manufak-turne stroke, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika železninarške stroke, 2 učenca, 3 prodajalke. — Službe iščejo: 4 pomočniki manufakturne stroke, 6 po- močnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 prodajalke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Milan Hočevar --n=i Glavni trg šf. 10 Priporoča direktno I.oun kila po K 2"—, drugih vrst po importirano arabsko B*«W K 2-40, 2-80, 3-20, 3-60 itd. trikrat na teden SLr^sm^ri kila po K 2-80, 3*20 in 4—. Fino svežo praženo ter okusno italijansko namizno olje, SS^6' Ogrske salame, švi- fanelr! dSsr® radajnsko, slatinsko kislo vo Jo. Galico, CeirSlKl Sl™j žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno. Dmamvmm s pečovniških jam. — Prodaja na drobno in rreinog « celih vozovih. 263 —15 342 12-8 r 1000 kron l l fe nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna * rem. gloria srebrna ura za gospode Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro izdelana ura ima skrbno preiskano kolesje, ki teče v kamenju, lepo gravirane pokrovce (odskakujoče) in stane mesto K 20 le H 8 s sekundnim kazalcem S 9. Razpošilja proti poštnemn povzetju Avstr. dražba za izvoz nr (0. Dhrei Export - Gesellschaft) Dunaj XY|1, Westbahnhof 97. poprej E 20 sedaj K 8 M mmmmmmmm 11 24 24—79 liova Vinska postava Zvezni trgovini v Celju M Cena 60 vinafjev^ po poŠti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah m i...................... JI pomaga izborno kot nedo- i sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Celje : Gustav Stiger „ Franc Zangger „ Viktor Wogg ,, Milan Hočevar ,, Josip Matič ,, Anton Ferjen „ Fried. Jakowitsch ,, Ivan Lanrič „ Ranzinger A Honig-mann „ Rauseher Adler Ap. Celje: Fianc Pečnik ,, Ivan Ravnikar „ Anton Kolenc „ Otto Schwarzl Jt Co. „ Ant. Preuz j, Peter Majdič „ Josdpina Srimz Dobrna: Josip Sikošek Braslovče: Ivan Pauer „ Ant. Plaskan Videm: Joh. Nowak Konjice: Franc Kupnik trg Laško: Andr. Elsbacher „ Kari Hermann Hrastnik: Paul Bauerheim „ Josip Wouk Ljubno: Iv. Filipič F. X Petek Sevnica: S. F. Schalk „ Ludovife Smole ,, Alojz Matznng Gomllsko: Franc Cnkala Vojnik: FTanc Zottl . . Planina: Lndv. Scherscherfe0 „ F. Wambrecb tsteiner ,, Mihael Jazbinšek Oornjigrad: Jakob Božič „ Franc Scharb Poljfiane: Ferdinand Ivanns ,, Franc Kaučič „ A. P. Krautedorfer ,, Anton Sch-wetz Kari Sima Mozirje: Rudolf Pevec ,, Leopold VukiS Pristova: Maria Suppanz , Ed. Suppejiz Brežice: Franc Matheis „ Iv. Pinteric „ Uršič A LipAj , „ Josip Boecio Zale«: Adalbert Olobočnik „ Adalbert Geias „ Vincenc Kveder J. Krašovic ViianJ® :AntonJakIin T rt ovij e: Franc Dežntan „ AntonKrammer Joe. MoU „ Ivan Muller sen. Joe. Sporn S t. J nri j: Artman A Hostnik F. Kartin nasl. „ J. F. Scbescherko Velenje: Kari Tischler „ , Josip Wntti St.Paul b. P-. N. Zamer A sin 54 U Moderno sukneno, volnb svileno in perilno blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka Karol Vamč & Celje b Katodni dom Sokolski zlet v Hrastnik se je obnesel nad vse dostojno in sijajno kljnb vsem zaprekam. ki so mogoče le — v Hrastniku. Da se je zvršilo vendarle tako, je podpisanemu odbora dolžnost, zahvaliti se vsem tistim, ki so zastavili svoje moči, da rešijo čast slovenskemu Hrastniku. Predvsem gre hvala našim vrlim, požrtvovalnim gospicam in sicer: Kuster Tonči, Poglajen Mara. Sorčan Mici, Šentjurc Milka, dalje gospicam: Dolinšek Rezika. Močnik Kristina, Pinter Lojzka in Julka; za njih trud: gg. Vinko Šentjurc, zavednim rudarjem, ki so neumorno pomagali pri delu, vrlim kmetom: Fran Plaznik. Ivan Sovre (p. d. Pire) in Mih. Urbajs. Srčna hvala našemu narodnemu mizarju gosp. Petru Bauerheimu, katerega vsestransko priporočamo. Hvala vsem, ki so postavili slavoloke, razobesili zastave itd. — Hvala vsem dragim, ki so pripomogli k tako častnemu gmotnemu in moralnemu uspehu te slavnosti, ki je donesla „Sokolskemu domu" v Celiu 200 K. Hvala spoštovanemu gasilnemu društvu v Trbovljah za častno udeležbo. V Hrastniku, dne 29. mal. srpana 1908. Pripravljalni odbor za sprejem „Sokolov". Yizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celju. V Savinski dolini se proda dobro ohranjen dvojnat kozolec (Doppier). Kje, pove upravništvo -Domovine". 413 2-1 Ivan Naraks v Gornji Ložnici pri Žalcu izdeluje soda-vodo in pokalice najizbornejše kakovosti. Razpošilja na vse strani točno, cene nizke, postrežba solidna. P. n. gostilničarjem in privatnikom se priporoča za obilna naročila. Dva učenca od boljše hiše in z dobrim spričevalom se takoj sprejmeta y veliki trgovini mešanega blaga Vitusa Mory v Pli-berku na Koroškem. 109 3-3 MN mmmmmmmmim ANTON KOLENO, Celje Graška cesta 22 in Nar. dom. Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo In drobno. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-ilelnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne, hruške, črešnje, češplje. laarelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi i a divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah. predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčne ,1 ajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince aznih zemljišč kakor: tisoč rože, bezgovo - < vetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke ki korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi. 40 53-30 sprejme v svojo delavnico krojaški -r mojster Šimon BohmervVoitsbergu 398 3-3 je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Ultonija 11. avgusta, Slavonija 25. avgusta 1908. Pa-nonija 8. septembra. Iz Liver-pola: Lusitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 15./8, B./9., 3./10., 24./10. Mauret.ini ja 22./8., 12./9., 10./10. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana SlgmiiikOH ulici it. 28. poleg cerkve Srca lezttsovaga. Edina slovenska pnškarska tvrdka IVAN »VIKAR, CELJE Telefon štev. 17. v priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh 'vršt (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183 teden sveže žgano. 21 Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salam^ £vež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniškoPreblauer-, Ema-, Konstantin ===== in Gisshiibierjevo slatino. ===== Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta. Jfa debelo in drobno, km ?o$la naročila se točno izVrše. Slovenci! vžigalice v korist družbi st. Cirila in Metoda t Najboljše mazilo za črevlje v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložrilh cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski oenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. 216 50-19 O X Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Glavni zastopnik za Spodnje Štajersko Zalag. Druškovič & Valenčak Slov. 308 Gradec. 20-12 N kfc _ 'V flelihe skrbi ill ««> , , , 1 ZVEZNA TRGOVINA, CELJE, Rotovška «i. 2. Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. (IV. pomnoženi natis)..........K Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'60, eleg. vez. „ Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih.....................„ Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez. » Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar- čanov IV. natis..................„ Kmetijsko gospodarstvo, IL popravljeni in pomnoženi natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno .... » Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan......... Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2 — eleg. vezan „ Zabavnik, spisal A. Brezovnik............ Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Belč........» Luči, Funtek, broširane K 1/40, vezane........ Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg. vezane.....„ Civilno-pravdni red, dr. L. FHipič, v platno vezan . . . „ Naš dom. I. zv. Vsebina: »Cesarjevič in sestri dvojčkinji" in »Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš. „ Naš dom. II. zvezek. Vsebina: »Zadnji gjof Celjski" in »Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . . ,, Naš dom. III. zvezek. Vsebina: »Vojna leta 2000" in »Doma in na tujem", brošuan................» 1 — 2'40 160 440 —'80 160 2 — 3 — 140 —•80 2.20 2 — 5 — — 50 — 50 — 50 Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: ^Ciganka", izvirna povest ter razne humoreske, broširan.........K —"50 Naš; dom. V. zvezek. Vsebina: »Pavlo Črnokril", »Nu, občinstvo", »Ljubezen do domovine", »Pesem o hudourniku", »Karin" in »Plesati ni znal," broš. . Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: »Pevčevo srce", »Krvava svatba v Kijevu", »Prijatelj Lovro"...... Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: »Palica Petra Gašparja Sveteckega", »Zvonikar", »Sodba", »Poezija in U TT*.« proza , »Vij ................ Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane..... Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde nanovo zasajati in obdelovati, broširan .'. . . . Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der Panslavismus. Eine nationalpolitische Betrachtung broširano.................. Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografi čn i m osnovam, vezano v platno............... Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h kartografi enim osnovam, broširano......... Red za šolske sluge............... Šolski red.................... Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti "madeže na raznem blagu, kovinah itd. kartonirano................. Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič..... — 50 — 50 — 50 —'24 — 60 1'20 —'60 4'— —'20 —'24 — 30 v— -'40 OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin. Sil: HIs | Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. Jj