NaroJnina mesečna Abbonamenli! Me«« 12 Lire; Estero, me- 12 Lir. ta ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^ MSB ^ ^^^^^^^ B J« Jfi£f 20 Lire, Edizione Btvo 30 Lir — n«- ^^^^ M^M n HB K jHHaM^h. JftM^ M MU-^ /flSv anno deljska kdaj« ce- W ^ M^Kf^^J UŠM • fl^V loletno ca ^^M M^K ^T M JRH ■■■ C Inozemstvo SO Lir ^ ^Hl «■ Mf MV M 1» MH VA 10.650 per abbo- Ljubljana UKg JŠt> ^Bt ^^ Jffli^^MjJ ^^^^^^^^ namentl; per 10.650 za naročnino ^^^^^^^^^^^ ^ le isserzi0I1ia te 10.349 za iaserate. Filiala« Podružnica« Izbaf« vsak dan tjutr.) razen ponedeljka te dneva po prazniku. Novo mesti Novo mesto. Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, L|ub1|ana. g , , , ... „ . .. ,. __ Izključna pooblaMenka za oglaševanje Italijanskega te tujega I Redazion., Ammini.tr.zioa.. Kopitarjeva 6, Lubiana I Concesslonar a esc uslva per la pnbbIleHl ffl proven enz. ttahana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. 1 Tel.lon 4001-4005. i ed estera: Un.one Pubbhcta Ital.ana S. A. M.lano. Vojno poročilo št. 529 Uspešni letalski napadi v Severni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Med letalskim poletom nad Napoli včeraj ponoči jc protiletalsko topništvo sestrelilo sovražni bombnik, ki je padel v morje v smeri pristanišča. Ugotovljene i zgube so narastlo na 6 in 16 oseb jc bilo mrtvih, 36 pa ranjenih. Poleg letal, ki so bila omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu, jc bilo nad Sicilijo zatloto šc eno letalo in jc gotovo padlo v morje. Posadka jc bila zajeta, med njimi jc šest častnikov s sestreljenih letal. Včeraj popoldne je naše izvidniško letalo bilo zapleteno v boj s štirimi lovci vrste »Hurricanc« iu jc sestrelilo eno letalo. Severna Afrika: Letalstvo Osi je uspešno napadlo ciljc v trdnjavi Tobruk. Nemška letala so bombardirala sovražno letališče in na letališču uničila pet letal na tleh, ostala pa poškodovala. Angleško letalstvo jc metalo bombe na Bonghasi in Demo in na kolonialne vasi v Gebelu. Nekaj škode v Dcrni, kjer jc bomba zadela poljsko bolnišnico in so bili štirje bolniki ranjeni. Eno letalo je bilo sestreljeno v platnenih. Vzhodna Afrika : Sovražnik jc ponovil svoje napade na kopnem in v zraku proti bojišču pri Gondarju. Naše čete so povsod zavrnile sovražnika z vztrajnostjo in so prizadejale pomembne izgube sovražniku. Pred velikim napadom na Kerč Bombardiranje sovjetskih ladij na Črnem morju -Topniško obstreljevanje Petrograda in Kronstadta Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 13. nov. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Krimu so nemške čete pred napadom na trdnjavske naprave v Kerču. Več obrežnih trdnjav južno od mesta je bilo zavzetih. Močne letalske skupine so napadle sovjetske ladje v pristanišču Sebastopol, v ožini Kerč in ob severovzhodni obali črnega morja. Bombe so zadele tri križarke, rušilec in pet velikih trgovskih ladij. Zadetki v polno so napravili tudi na področju pristanišča škodo. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so krajevna bojna dejanja prinesla nove uspehe. Težko topništvo je obstreljevalo vojaško važne cilje v Petrogradu in pristanišče in ladjedelnice v Kronstadtu. Uspešni letalski napadi so bili izvedeni na Petrograd in Moskvo. Na morju okoli Anglije so bojna letala podnevi poškodovala z bombami dve večji trgovski ladji. Berlin, 13. nov, AS: Iz pristojnega vojaškega vira se je izvedelo, da je poveljnik 178. sovjetske pehotne divizije polkovnik Kolov, moral 6vojim četam ukazati umik zaradi neznosnega položaja, v katerega so zašle njegove edinice. Zaradi tega ukaza o umiku je bil polkovnik Kolov obsojen na smrt, vendar pa 6e mu je posrečilo zbežali in priti za nemško črto. Polkovnik je izjavil, da je njegova divizija izgubila polovico čet in skoraj vse težko orožje. Helsinki, 13. nov. AS: Na bojišču okoli Petrograda je zavladal 6ilen mraz in so vse ceste in vse vode zamrznile in lahko 6e reče, da je mraz najboljši zaveznik linske in nemške vojske. Mraz Finska je odločno in ponosno odgovorila na ameriško noto Vojskovala se bo, dokler si ne zagotovi varnih meja Berlin, 13. nov. AS. Finska vlada je ponosno in odločno zavrnila ameriške grožnje in je odgovor Finske Ameriki tak, kakor to zasluži ta mali in junaški narod. To je včeraj pred inozemskimi časnikarji ugotovil zastopnik nemškega zunanjega ministrstva. Najprej je izrekel nekaj prisrčnih toplih besedi na naslov finske vlade. Izjavil je. da je odgovor na nezaslišano židovsko izzivanje odličen. Kdor pozna finskega vojaka, lahko med vrsticami finske note ugotovi, kako ponosen je finski vojak, ki odločno zavrača nevarne iutirige iz Amerike. Sicer pa je bila ameriška nota zahrbtna in nemoralna žalitev in tega nobena stvar ne bi mogla dovolj ožigosati. Vendar pa je finska vlada našla pravilen način izražanja, ko je ohranila Finski največje dostojanstvo in se izrazila tako, da so njeni razlogi ledeno stvarni. Če bo Roosevelt kdaj pisal svoje spomine, tedaj bodo njegova poglavja o Finski zanj najbolj nečastna. V Ameriki pri prebiranju te note iiikdo ne bo mogel mimo sramotnega udarca, ki ga je Ameriki zadal bolni mož iz Bele hiše. Finska je na ta način postavila lep zg'led malim državam in narodom, kako se naj vedo braniti in čuvati svoj ugled. Finski odgovor Ameriki je prava evropska vojna napoved za osvoboditev. Helsinki, 13. nov. lp. Vsi finski listi objavljajo besedilo ameriške note, ki jo je finska vlada prejela iz Amerike 27. in 30. oktobra. Ameriška vlada zahteva, da naj se finske čete umaknejo na finsko mejo in da naj Hnska ustavi sovražnosti proti sovjetski Rusiji, pri tem pa ameriška vlado ni mogla Finski poro-štvovati, da bo sovjetska Rusija vrnila Finski Ribačij polotok, otoke v Finskem zalivu in polotok Hango. Finski listi tudi objavljajo poročilo, ki ga je poslal v Helsinki finski poslanik v Ameriki Procop. V tem poročilu navaja Procop vsebino razgovora, ki ga je imel (8. avgusta z ameriškim državnim podtajnikom Suinnerjem Wellesom. Med tem razgovorom je ameriška vlada začela izvajati pritisk na finsko vlado, češ, da naj ustavi sovražnosti proti sovjetski Rusiji. Takoj nato pa vsi finski listi objavljajo »dgovor finske vlade, ki ga vsa javnost v celoti odobrava. Finska vlada v tej noti zlasti poudarja, da sovjetske ponudbe tako v angleškem kakor v ameriškem predlogu ne nudijo nobenega poroštva, ker sovjetska Rusija ne namerava vrniti Finski njenega nacionalnega ozemlja. Zato mora Finska sodelovati s to vojno, dokler ne doseže tiste meje,, ki ji bo za- gotovila ohranitev miru in jo obvarovala pred novimi napadi. Stockholm, 13. nov. AS. Iz Washingtona poročajo, da je odgovor finske vlade ameriški vladi napravil zelo velik vtis na ameriško javno mnenje. Skupina listov, ki je last llcarsta, obžaluje, da so Združene države posredovale za mir med Finsko in Sovjetsko Rusijo na taki podlagi, ki bi bila žaljiva za Finsko. Bivši predsednik Iloover je imel prav, ko je izjavil, da je bil ameriški pritisk na Finsko nemoralno dcjauje v smislu mednarodnega prava. je prisilil razne oddelke sovjetskih četnikov, da so morah zapustiti svoja skrivališča v gozdovih. Na vsem karelijskem bojišču finske čete neprestano napredujejo vkljub srditemu sovražnemu odporu. V zadnjih 4S urah 60 imeli v Helsinku še tn znake za letalsko nevarnost in o teh letalskih napadih na finsko prestolnico bo še objavljeno uradno poročilo. Berlin, 13. nov. AS: Ko so sovjetske čete v zadnjih dneh poskušale izpasti iz Petrograda, je bil ob tej priliki ujet sovjetski častnik, ki je izjavil, -da vlada v mestu Petrogradu velika črnogledost in obup. Položaj mesta postaja vsak dan slabši. Izjavil je, da meni, da se bo prebivalstvo Petrograda nazadnje »zgrizlo med 6eboj«. Sovjetske čete 6kušajo vsak dan prebiti obroč, ki jih stiska. Nemška letala povzročajo v me6tu silovita razdejanja in razvaline ovirajo premikanje oklepnih oddelkov. Nemška letala mečejo na mesto bombe vseh vrst. Berlin, 12. nov. AS: Dne 11. nov. so Sovjeti izgubili 33 letal in 6icer osem v letalskih spopadih, štiri letala pa je sestrelilo protiletalsko topništvo, 21 letal pa je bilo uničenih na tleh. Berlin, 13. nov. AS: Nemške letalske skupine so ponoči ponovno bombardirale vojaške cilje v Moskvi. Ugotovili so, da je izbruhnilo mnogo požarov. Okoli Moskve so letala napadla tudi mnogo letališč. Bombe 60 razdejale pristajališče na nekem letališču in 20 letal na tleh, 21 letal pa je bilo hudo poškodovanih. Goreti so začele tudi barake. Helsinki, 13. nov. AS: Severno od reke Zvir 60 finski oddelki razpršili in uničili ostanke 3. in 272. sovjetske divizije. Na sovjetski 6trani 6e je teh bojev udeleževalo še 3.000 sovjetskh vojakov, ki so se po bitki za Petroskoj zatekli v gozdove. Na bojišču je obležal tudi poveljnik 272. divizije polkovnik Aleksejev, ki je konec septembra v tanku ušel iz Petroskoja. Položaj sovjetskih vojakov je obupen, ker ne dobivajo dovolj hrane in tudi nimajo dovolj obleke za silen mraz, ki je zavladal na vsem bojišču. Sovjetski politični komisarji so vojakom svojih oddelkov pripovedovali, da jih bodo zmagovalci silovito mučili, če jih ujamejo. Sovjetski vojaki so ponekod tem navedbam verjeli , in zato raje prenašali najhujši mraz in pomanjkanje, kakor pa da bi se dali ujeti. Budimpešta, 13. nov. lp: Poročila, ki so prišla z vzhodnega bojišča potrjujejo, da nemške in zavezniške sile zelo uspešno nadaljujejo 6 6vojim prodiranjem vkljub sovražnemu odporu. Zavezniške čete so zasedle nekaj važnih krajev pred Ro-stovom v odseku Zlahti. Madžarsko vojno poročilo pa je 6inooi poudarilo, da je bilo na odseku, kjer se vojskujejo madžarske čete, le malo spopadov med patiolami. Amerika pripravlja zasedbo Dakarja in Kanarskih otokov Nova letalska nesreča v Ameriki Kansas City, 13. nov. AS. Na zborovanju ameriškega Rdečega križa je govoril admiral Vates, ki je izjavil, da moderna pomorska strategija zahteva, da mora Amerika za nastop proti Nemčiji zasesti še druga oporišča ob Atlantiku, in sicer Capverdske otoke, Kanarske otoke, Dakar in Marlinique. Newyork, 13. nov. AS. Ameriška revija »Fort-nightly Reviev« objavlja nove dokaze o nasilni požrešno6ti angleške politike. Članek v reviji je napisal nadškof v Yorku in pisec članka zagovarja misel, da je treba popolnoma iztrebiti »prusov-6tvo«. Člankar predlaga zasedbo Nemčije za pet let, Nemčijo pa naj bi zasedle ameriške in angleške čete. Poleg tega še predlaga popolno razorožitev Nemčije, nemško težko industrijo pa bi bilo treba postaviti pod mednarodno nadzorstvo. Newyork, 13. nov. AS. V Ameriki se je zgodila nova letalska nesreča. Velik ameriški bombnik vrste »Douglas« je odletel iz Moha\v-ka v Kaliforniji v Anglijo, je treščil na tla. Pilot je bil mrtev. Ni pa nobenih poročil o nekem drugem letalu, ki je bombnik spremljalo. Oblasti so v vetikih skrbeh zaradi teh nesreč, ki jmstajajo preveč .številne. Newyork, 13. nov. AS. Poveljnik nekega polka v Buffalu jc izjavil, da je ameriška vojska tako slabo opremljena, da se nikakor ne more meriti z nemško vojsko. V spopadu z nemško vojsko bi Ameriška vojska imela izredno majhne izglede na zmago. Vojna bi Ameriko gospodarsko in socialno uničila Washington, 13. nov. AS. Tisti ameriški tisk, ki je odvisen od Židov in framasonov, nadaljuje svojo silovito gonjo za vstop Amerike v vojno. Toda zadnji čas se med javnostjo vedno bolj oglašajo trezni glasovi, ki so proti iiosegu Amerike v vojno, in številni ameriški listi že priobčujejo obsežne članke, v katerih dokazujejo, da bi vojna spravila Ameriko v veliko socialno in gospodarsko krizo, ki bi zajela celo zahodno poluto. Listi objavljajo statistične podatke o moči ameriškega gospodarstva in gvare pred nepreglednimi posledicami vojne z Ameriko. List »VVashington Journal American« piše danes, da je odgovor finske vlade na ameriško noto popolnoma pravilen, in pravi, da Roosevel- Angleška in sovjetska propaganda na isti poti Berlin. 13. nov. AS. Tukaj se je razširila novica, da je bil med angleško in sovjetsko propagando podpisan poseben sporazum za sodelovanje in medsebojno podporo. Nemški listi pišejo, da je v zadnjem času v Rusijo od|iotovalo mnogo angleških osebnosti, ki so na licu mesta proučile način in obseg sovjetske propagande. Uspehi teh obiskov in tega sporazuma s sodelovanjem se že čutijo v oddajah angleškega radia. Uspeh je tolikšen, da je ta s sovjetsko propagando prenovljena angleška pro- paganda že začela vplivati na vodilne osebnosti angleške politike. List Borsen Zeitung« objavlja komentar o zadnjem Churihillovem govoru in pravi, da je v tem svojem govoru Churchill potrdil, da ne mara izvesti nobenih sprememb v svoji vladi. List pravi, da je Churchill najbrž prepričan, da morajo biti angleški kralj, parlament in angleško ljudstvo popolnoma zadovoljni z njegovim delom in podpirati strofo liiecovo uolitiko. ki vodi v Uata- Položaj na bojišču Bern, 13. nov. AS- Kakor je razvidno iz poročil nemškega vrhovnega poveljstva se vojne operacije nahajajo v prehodnem stadiju, ki bi pomotoma mogle vzbuditi vtis, da je na bojišču nastopil nekakšen odmor, V resnici pa se nemška ofenziva nadaljuje na Krimu, v Ukrajini m na vseh odsekih južno od Moskve. Vse te operacije so med seboj povezane in imajo za cilj nov odločilni udarec, ki se pripravlja. Vreme se je zbolj-šalo in so snežni zameti prekinili začasno operacijo le severno in zapadno od Moskve. Južno bojišče je zelo mokro in so ceste večkrat zelo blatne, tako, da je ninogokje morala živalska priprega nadomestiti stroje. Toda trdna volja zaveznikov, boriti se do konca zmage, premaguje tudi te naravne ležkoče. Angleška pričakovanja, da bo ironta na vzhodu zamrznila, se torej niso uresničila. Na Daljnem vzhodu se polaga velika važnost razgovorom med Japonsko in Združenimi državami. Te razgovore seveda skušajo Angleži motiti s svojimi znanimi intrigami. Tudi Churchillov govor je imel le namen ustrahovati Japonsko, kajpada brezuspešno. Kajti Japonska bo nadaljevala s politiko, ki varuje njene interese, in to napram vsaki zunanji sili. Churchill je hotel s svojim ustrahovalnim govorom preplašiti Japonce, da bi napram Ameriki postali popustljivejši, v resnici pa je le Amerika v težkem položaju, kajti njen načrt. da bi imela na obeh oceanih zadosti močno brodovje, se še ni uresničil. Churchill in Roosevelt 6e nahajata v slepi ulici. Oba se zavedata, da se nikakor ne bi mogla uspešno boriti na dveh frontah. Sovjetsko poveljstvo na Krimu Stockholm, 13. nov. AS. »Daily Express« javlja, da je Stalin zaupal poveljstvo nad Sebasto-poloin in pa nad boji pri Kerču ljudskemu komisarju in poveljniku sovjetske morn^"* Kuzne-covu. Novi nemški bombniki Berlin, 13. nov. AS. Nemčija ima novo vrsto bombnikov »Dornier«. Ti bombniki so dosegli pomembne uspehe, in sicer 60 te bombnike prvič uporabili v ponedeljek proti angleški plovbi. Daleč na Atlantiku so bombniki napadli dve tovorni ladji, ki sta obe bili zadeti in so na ladjah nastale silovite eksplozije. Nekaj angleških lovcev vrste »Spitfire« je skušalo prestreči nemško letalsko skupino, toda novi nemški bombniki 60 napad odbili. tovo poseganje v finske zadeve ni bilo na mestu. Tako vplivanje na tujo državo ni moralno in. je tudi proti suverenim pravicam finskega naroda ter zelo krši Monroejevo načelo ameriške politike lievinešavanja. Ameriška smodnišnica zletela v zrak Washington, 13. nov. AS. Po poročilih, ki so prispela semkaj iz fllinoisa, poročajo, da je veliku smodnišnica pri Eduardsu iz neznanih vzrokov zletela v zrak. Razdejane so bile naprave, v katerih je delalo na tisoče delavcev, prav tako pa so uničena velika posebna skladišča za eksplozive. Ta smodnišnica je bila med največjimi \ Ameriki. Podrobnosti o nesreči še ni. Kanadski parnik potopljen New York 13. nov. AS. Dopisnik lista »Sven-ska Dagbladek poroča, da ameriški mornariški krogi menijo, da je treba smatrati za izgubljen parnik »Canadn (5300 ton). Isti krogi v New Yorku izjavljajo, da je bil potopljen na Atlantiku angleški trgovski parnik Anthiope« (4545 ton). V Anglijo je vozil ameriške potrebščine. švedski parnik potopljen Stockholm, 13. nov. AS. Švedski trgovski parnik >Vol lui Tu n u (5820 Ion) je bil potopljen na severnem niorju. Posadka je bila rešena. Seja tajnega japonskega državnega sveta Tokio, 13. nov. AS. Včeraj je bila v cesarski palači v Tokiu tajna seja zasebnega cesarjevega državnega sveta. Na seji so obravnavali pristop Hrvatske k pogodbi o trojni zvezi. Zasebni svet je tudi obravnaval položaj generalnega guvernerja na Koreji. Oh koncu seje je zunanji minister Togo podal obširno podrobno poročilo o mednarodnem položaju in njegovo poročilo je trajalo 40 minut. Seje se je udeležil tudi predsednik vlade general Tojo. Izredna seja japonske vlade Tokio, 13. nov. AS. Danes bo v Tokiu Izredna seja japonske vlade, na kateri bodo obravnavali spored za prihodnjo sejo japonskega parlamenta. Na seji vlade bodo določili vsebino uradnih govorov. Gibanje za osvoboditev Indije Tokio, 13. nov. AS. Indijci na Japonskem so vsi pristopili k gibanju, ki se bojuje za osvoboditev Indije. To gibanje vodi Subas Šandra Bose, ki se sedaj mudi v Nemčiji. Ta zveza bojevnikov za osvoboditev Indije je poslala Bose ju v Nemčijo naslednjo brzojavko: Indijski nacionalisti, ki žive na Japonskem, vas v celoti podpirajo in odobravajo vaš načrt za neodvisnost Indije. Turški predsednik vlade na bolezenskem dopustu Carigrad, 13. nov. AS. Predsednik turške vlade Sajdam bo zahteval na prihodnji seji vlade mesec dni počitnic iz zdravstvenih razlogov. Na isti seji vlade bodo določili njegovega začasnega namestnika. Zaupnica turškemu zun. ministru Ankara, 13. nov. AS. Parlamentarna skupina poslancev ljudske stranke je imela sejo, na kateri je zunanji minister Saradžoglu podal podrobno poročilo o dogodkih na polju zunanje politike v zadnjem času. Nato sta dajala svoja pojasnila še minister za narodno obrambo in prometni minister. Parlamentarna skupina poslancev je nato odobrila izjave zunanjega ministra. Trgovina med Turčijo in Italijo Carigrad, 13. nov. AS. List »Džumhurijetc piše, da se obnavljajo stiki, da bi se zopet razmahnil uvoz in izvoz v oziroma iz llalije. Bivši načelnik perzijske policije aretiran Carigrad. 13. nov. AS. Iz Teherana se jp zvedelo, da so oblasti na zahtevo Angležev aretirale generala Maktavija, policije. Zvezni tajnik Emilio Grazioli sprejel voditelje stranke v pokrajini na poročanje Ljubljana, 13. novembra. Včeraj ob 11 dopoldne jo v fašističnem domu v Ljubljani Zvezni Tajnik Emilio (irazioli sprejel na poročanje nadzornike in politične tajnike bojevniških fašijev, poveljnike pomožnih organizacij stranke in voditelje skupin »GILt v pokrajini. Navzoč je bil tudi Zvezni Podtajnik. zvezni podpoveljnik GIL-a in zaupniki vseučiliške organizacije v Ljubljani, zaupnica ženskih fašističnih organizacij, načelnik štaba zveznega poveljstva >GILs:, načelnik upravnih uradov, pokrajinske tajnice kmečkega delavstva in delavstva na domu, podtajnik fašistične stranke v Ljubljani. Zvezni tajnik je obrazložil gospodarski iu politični položaj posameznih pasov in je pregledal položaj, kakor so mu poročali posamezni nadzorniki raznih področij. Zvezni tajnik je nato podal navodila za delovanje desetih bojevniških fašijev in 44 središč za pomoč, ki obstajajo v Pokrajini. Prav tako je poročal še o drugih organizacijah fašistične stranke. Proučil je položaj prehrane v raznih občinah in je podal točna navodila za nadaljnje delo, ki ga opravljajo komisije za kontrolo cen neomajno in to delo se že čuti v narodnem življenju. Zvezni tajnik je tudi podal navodila za organizacijo materinskega in deškega dne, ki bo prvig v tej pokrajini dal čutiti prebivalstvu pomožno akcijo, kakor jo hoče Duce v kori9t dru- žinam. ki imajo mnogo otrok. Napovedal je uvedbo občinskih pomožnih organizacij, ki bodo skrbele za bedne družine. Vodstvo teh organizacij bo poverjeno Imjevniškim fašijem in strankinim pomožnim organizacijam. Proučil je tudi delovanje namestitvenih uradov ter je podal navodila za delo pri tvrdkah in tovarnah, da bi se tam vse tako izvajalo, kakor jo to običaj v drugih italijanskih pokrajinah na polju socialne pomoči. Zvezni tajnik je proučil uspešnost in delovanje Dopolavora in skupin kmečkega delavstva in delavstva na domu in jo podal podrobna navodila za to delovanje v smislu načrtov, ki se naj razvijajo. Nazadnje je Zvezni tajnik podrobno poročal o delovanju italijanske mladine v Ljubljani in je naročil, da naj se ustanove občinska poveljstva, voditeljske skupine, sedeži itd. Napovedal je takojšnje delovanje zimskega refektorija >GIL< in pripravo fašističnega božičnega praznika, prav tako pa je navedel delo za mladinsko oskrbo |K> šolski dobi, omenil je pevsko zbore, dramatične odseke, športne tekme, delavne izobraževalne tečaje. Med poročanjem je bil proučen upravni položaj raznih organizacij. Govorili so podtajnik. podpoveljnik GIL-a. nadzornik Dopolavora, tajnica pokrajinskih skupin kmečkega delavstva in delavstva na domu. Poročanje se je začelo in končalo s pozdravom Duceju Kazenske določbe za pripojena ozemlja DUCE, Prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podstavi čl. 17. in 20. vojaškega kazenskega vojnega zakonika, glode na razglas z dne 3. oktobra 1941-X1X o kazenskih določbah za ozemlja, pripojena kraljevini Italiji s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in 18. maja 1()41-X1X št. 452 in na podstavi kr. uredbe z dne 3. oktobra 1041-XIX. št. 1129 glede razširitve kr. uredbe z dne 4. aprila 1941-XIX o razglasitvi vojnega stanja na delu matičnega ozemlja na ozemlja, pripojena kraljevini Italiji, odreja: Čl. 1. Na ozemljih, pripojenih kraljevini Italiji s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-X1X št. 291 in 18. maja 1941-XIX št. 452, se uporabljajo določbe naslednjih členov, a ostanejo v veljavi določbe razglasa z dne 3. oktobra 1941-X1X. Čl. 2. Kdor brez pooblastitve po pristojnem ohlastvu nosi ali sicer ima strelno orožje, municijo aLi razstreliva, se kaznuje z ječo od treh do štiri in dvajsetih let. Če je dejanje posebno hudega značaja, ker hi bil krivec zmožen zločinstva, ali po okolnostih in načinu, kako je bilo storjeno, ali zaradi značaja, vrste ali množine orožja, se uporablja smrtna kazen. Če se orožje, municija, ali razstreliva najdejo v stanovanjskih prostorih 'ali njih pritiklinah, je za to odgovoren tudi rodbinski poglavar, razen če dokaže, da zanje ni vedel. Če se najde orožje na drugih krajih nogo so označeni v prednjem odstavku, se uporablja določba tega odstavka zoper tistega, ki ima nadzorstvo ali čuvanje nad tem krajem. Čl. 3. Kdor razširja ali sporoča krive, pretirane ali tendenčne vesti, ki bi mogle povzročiti javni nemir ali potlačiti javno razpoloženje, ali vobče deluje tako, da oškoduje državne koristi, se kaznuje z ječo ne pod petimi leti. Kazen je ječa ne pod petnajstimi leti, če se je storilo dejanje s propagando ali s prioboitvijo vojaškim osebam. 01. 4. Kdor na javnem ali občinstvu odprtem ali dostopnem kraju v prevratnem smislu manifestira ali vzklika, se kaznuje, če ni dejanje hujše kaznivo, z ječo od enega do petnajstih let. Čl. 5. Kdor žali čast ali ugled vojaške osebe v njoni navzočnosti ali ograža vojaško osebo brez vzroka s škodljivim dejanjem, se kaznuje, če ni dejanje hujše kaznivo, z ječo do treh let. Čl. 6. Kdor potem, ko se je storilo zločinstvo, označeno v razglasu z dne 3. oktobra 1941-X1X ali v tem razglasu, izvzemši primere sodelovanja pri takem zločinstvu. komu pomaga onemogočiti uspeh oblastveno preiskave ali da se odtegne ovedbaui oblastva, so kaznuje z ječo do desetih let. Vendar ne sme kazen biti večja ko polovica kazni, določene za zločinstvo, na katero je merila pripomoč. Cl. 7. Kdor odtegne normalni potrošnji blago v znatni množini, da bi povzročil pomanjkanje blaga ali zvišanje tržne cene, so kaznuje s smrtjo. Če dejanje ni povzročilo hude motnje na trgu, se uporablja kazen dosmrtne ječe Prednje določbe se uporabljajo tudi na proizvajalca, ki bi skrival velike množine svojega blaga, da bi s tem povzročil pomanjkanje blaga ali zvišanje tržne cene. Čl. 8. Kdor uniči surovine ali kmetijske ali industrijske proizvode ali proizvajalna sredstva in povzroči s tem narodnemu gospodarstvu hudo škodo ter da v veliki meri nedoslaje blaga občne ali široke potrošnje, se kaznuje s smrtjo. Če dejanje ni povzročilo hude škode ali pa lo nedostajanje blaga v manjši meri, se uporablja kazen dosmrtne ječe. Čl. 9. Kolikor ni dejanje hujše kaznivo, se kaznuje, kdor odtegne blago normalni potrošnji, z ječo od šestih mesecev do šestih let in v denarju do dvajset tisoč lir. Če je bilo dejanje storjeno pri opravljanju trgovine ali obrta, je kazeii ječa od treh do petnajstih let in v denarju od pet tisoč do petdeset tisoč lir. Prednje določbe se uporabljajo tudi na proizvajalca, ki skriva svoje blago, da bi ga odtegnil normalni potrošnji. Čl. 10. Določbe čl. 7. razglasa z dne 3. oktobra 1941-XIX se uporabljajo tudi, če se je storilo de janje na škodo italijanskih vladnih ali sodnih obla-stev, hiorarhov Narodne fašistične stranke in čast' nikov ter organov javne varnosti. Cl. 11. Pri dalmatinskem gubemiju se usta navija posebno sodišče, sestavljeno iz predsednika in štirih sodnikov, katere imenuje guverner vsako leto in jih po možnosti izbere izmed višjih častni kov državnih oboroženih sil. Pri sodišču iz prednjega odstavka se ustanovijo urad državnega tožilca, preiskovalni urad in pisarniški urad. Posli državnega ložilca in proiskovalra sp poverijo sodnikom rodne ali vojaške sodne stroko, pisarniški posli pa uradnikom ali tajnikom redne ali vojaške sodne »trnke. Čl. 12. Posebno sodišče se ravna v svojem poslovanju po določbah vojaškega kazenskega za kona o armadnih vojaških sodiščih. Oblast in posli, za katere je po določbah vojaškega kazenskega zakona pristojen poveljnik edinice, pri kateri posluje vojaško sodišče, pa so prenesene na guvernerja Dalmacije. Čl. 13. Vojaška vojna sodišča so pristojna za sojenje kaznivih dejanj, označenih v tem razglasu in v razglasu z dne 3. oktobra 1941-XIČ, kolikor naslednji člen no določa drugače. Čl. 14. Posebno sodišče je pristojno za sojenje kaznivih dejanj v prednjem členu, ki jih storijo na ozemlju Dalmatinskega gubernija osebe, ki ne pripadajo oboroženim silam države, razen če gre za kazniva dejanja, storjena na škodo pripadnikov teh oboroženih sil ali na škodo vojaške uprave. Čl. 15. Če so postopki združeni, je za sojenje glede vseh pristojno posebno sodišče, kolikor posebno sodišče ali preiskovalni sodnik pri njem iz razlogov umestnosti ne odredi ločenega postopka. Ob sporih odloči vrhovni poveljnik po zaslišanju guvernerja Dalmacije in poveljnika edinice, pri kateri posluje vojaško sodišče. Čl. 16. Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v uradnem listu aba-su«. da bi ga porabljali za I )iesel-motor.je. Do seda j so to ol je uporabljali kot mast in so ga posebno rabili pri izdelavi parfumov. Kmetijstvo v Besarabiji Bukarešta, 13. nov. AS. Povriina zemlje, ki pride v Besarabiji v poštev za p.itne pridelke, znaša 900.000 ha. Do sedaj je bilo posejanih že 300.000 ha. vice so danes za ženske izredno važen predmet, za katerih par je res treba dati samo 2 točki, toda teh točk se kaj kmalu nabere mnogo in potem zopet ostaja premalo za druge predmete, ki so tudi potrebni. Zato je treba s točkami ali odrezki pametno in previdno gospodariti. Število razpoložljivih točk ni tako visoko, da bi omogočilo popolno obnovo vsega oblačilnega inventarja, kolikor ga človek potrebuje, v teku enega leta. V današnjih časih je treba z vsem pamelno gospodariti in misliti tudi za nekaj časa naprej, ne pa samo na trenutne potrebe. 0 samih navodilih je potrebno opozoriti še na nekaj stvari. Osebne izkaznice so razdeljene na pet vrst z raznimi barvami, ki so delno v naši pokrajini nekoliko drugačne kot v drugih pokrajinah kraljevine. Osebne nakaznice same pa so razdeljene na tri vrste odrezkov. Prva vrsta odrezkov je nume-rirana z arabskimi številkami za moške (n. pr. od 1—120 pri odraslih). Ta vrsta služi za nakup oblačilnih predmetov in obutve. Druga vrsta odrezkov je označena z rimskimi številkami (od I do XXX). Ta vrsta odrezkov služi za nakup hišnega perila, perila za gospodinjstvo, preprog, tkanin za pohištvo, tapet, kovčegov in torb iz usnja. Tretjo vrsto odrezkov pa tvorijo oni, ki so označeni s črkami A do F. Ti odrezki pa se lahko porabijo za nakup sukanca za krpanje in vezenje in šivanje, v domačem gospodinjstvu. Drugo važno določilo je, da lahko lastnik izkaznice kupuje blago tudi za račun svoje rodbine na osnovi nakaznic, ki se glase na rodbinske člane, seveda tako blago in proti takim odrezkoni, ki odgovarjajo karti za dotično osebo (n. pr. za otroke). Tretja važna stvar pa je, da se vsi odrezki razdele po veljavnosti na štirimesečno dobo, torej na vsake štiri mesece ( ne četrtletje, kakor pravi slovenski prevod navodil). V prvih 4 mesecih od 41 —90, v naslednjih 4 mesecih pa od 81—120. Seveda pa se lahko nakaznice, katerih točke so sicer zapadlo v prvih 4 mesecih, porabijo za nakupe v naslednjih 4 in 4 mesecih, dokler ne zapade vsa celoletna karta. Odrezki so torej razdeljeni na štirimesečna oddobja. da morajo z dnem uveljavljenja te naredbe vsi mlini, ki ineljejo v prah žito in stročnice za lastne družinske potrebe in potrebe podjetja, preneham z delavnostjo v lastnih napravah in ne morejo izvrševati mletja razen v primerih, ki jih dopušča zakon. Občine morajo v desetih dneh zaplombirati vse najvažnejše naprave. Mlinarji, odn. najemniki morejo oa časa do časa zahtevati dovoljenje za proizvodnjo za lastne potrebe v družini in potrebe podjetja, da občine odstranijo plombo in se v tem času dovoli mletje. Občine se morajo prepričati, če zmlete količine odgovarjajo količinam, ki 60 navedene v prošnji za mletje. Prošnje bodo reše-vane glede količin do višine, ki je dovoljena za lastno porabo in za krmljenje živine. Kjer bo potrebno, bodo občine nastavile v mbnu posebnega pooblaščenca in odredile mletje v gotovih urah. Velika lesna industrija Guttmann preide v državne roke. Nedavno so hrvat6ki tisti prinesli poročilo, da 6o razveljavljene vse delnice tvrdke S. A. Guttmann v Belišču pri Osijeku. Sedaj pa poročajo, da bo tvrdka zvišala delniško glavnico od 40 na 100 milij. kun z izdajo 300.000 novih delnic imenske vrednosti 200 kun. Te delnice vplača in prevzame v celoti hrvatska država. Poleg tega se morajo 6tare delnice zamenjati z novimi. Zvišanje cen soli na Hrvatskem. Z dnem 7. novembra so zvišane cene 6oli na Hrvatskem tako, da bo stala namizna 6ol 5 kun za kg, fina namizna sol pa 10 kun za kg. Mestna hranilnica v Sisku je bila ustanovljena in vpisana v trgovski register v Petrinji. Obvezna prodaja presežkov krompirja in fižola n a Hrvatskem. V Zagrebu je izšla zakonska odredba, po kateri morajo vsi pridelovalci oddati vse presežke krompirja in fižola komisionarjem Državnega ravnateljstva za prehrano. Za kritje svojih potreb lahko kmetje zadrže potrebne količine, ki jih določijo prvostopne upravne oblasti. Vsaka trgovina izven prodaje komisionarjem je prepovedana. Življenjski stroški na Hrvatskem. Po podatkih Družbenogospodarskega zavoda Hrvatske in Delavske zbornice v Zagrebu so znašali življenjski stroški za enega delavca avgusta 9139 806.42 din, do septembra 1941 so narasli na 1341.91 din, do oktobra letos na 1717.33 kun, t. j. za 112.95%. Kam z zajčjimi kožicami? V današnjih časih je treba vsako stvar, ki jo pridelamo ali pridobimo, dobro vnovčiti. To velja tudi za kožice zaklanih kuncev, ki se morejo, če so pravilno posušene in etrojene, porabiti za usnje, kožice starejših, v zimskih mesecih zahlanih kuncev pa tudi za krzno. V Ljubljani in okolici se letno zakolje najmanj 25.000 kuncev. Od tega števila pa je lansko leto dobila Zelezničareka splošna gospodarska zadruga, na kratko imenovana Žegoza, v strojenje le približno 1000 komadov. Ce vzamemo, da so zasebni 6trojarji in nekateri rejci strojili še trikrat več kožic, vendar gre letno okoli 20.000 kožic v izgubo. Zato bi bilo koristno, če bi se rejci bolj zanimali za to stvar. Delno lahko sami 6trojijo kože, za kar dobe navodila v knjižicah, še bolj koristno pa je, če se obrnejo na Zegozo, ki ima svojega mojstra za strojenje kunčjih kožic v usnje in krzno, za katerega urejuje pravkar primerno delavnico. Zegoza stremi, da se tudi na tem polju mali gospodarji osaniosvoje. Zato bo sprejemala kožice predvsem v strojenje za račun člana, ki kožice prinese, in bo odkupovala le tiste kožice, ki jih člani ne nameravajo obdržati za 6vojo domačo porabo. Odkupnih cen pa seveda ni mogoče povedati v naprej, ker so odvisne od cen, od kakovosti in velikosti kožice. Cene surovim posušenim kožicam se gibljejo od 3 do 12 in več lir za komad. Za strojenje pa se računa 4 do 8 lir za komad. Življenjski stroški v Švici Bern, 13. nov. AS: Že je bilo sporočeno, da znaša proračun za prihodnje leto 4 milijarde 800 milijonov Irankov in da znaša primankljaj 10S milijonov. Indeks življenskih stroškov je nekoliko višji kakor leta 1917. Da je Švica v težkem položaju, je dovolj razvidno iz podatkov, po katerih so izdatki od leta 1914 do 1918 znašali 818 mili-jonov, medtem ko so za prihodnje le*o samo jaški izdatki predvideni na eno milijardo milijonov. Nov oltar brezijanski Mariji Pomagaj Tudi Dolenja vas se je zaobljubila, da zgradi Mariji kapelico Ribnica, 13. nov. Na kratko smo že poročali, da so se Ribni-čani odločili postaviti v spomin na sedanje čase v župnijski cerkvi oltar v čast brezjanski Materi božji, h kateri se-je slovensko ljudstvo s takim zaupanjem zatekalo v stiskali, težavah in boleznih. Tudi prebivalstvo Ribniške doline je prav rado romalo v naše najlepše Marijino svetišče. Zalo so Ribničani zelo hvaležni g. dekanu Demšarju, da je poskrbel za krasno, umetniško delo — kopijo prave Matere božje z Brezij, ki jo je napravil akademski slikar g. Kregar. Ta slika bo krasila novi oltar v župnijski cerkvi v Ribnici, katerega bo v nedeljo dopoldne blagoslovil kne-zoškof g. dr. Rožman. Ob tri četrt na devet bodo Marijino sliko prinesli s procesijo v cerkev, kjer l>o g. Škot iniPl najprej govor, nato pa blagoslovil novi oltar. Vse prebivalstvo Ribniške doline va- bimo, da se te lepe slovesnosti polnoštevilno udeleži! V nedeljo so se odločili tudi Dolenjci, farani Dolenje vasi pri Ribnici, da bodo postavili spomenik na te čase. Župuik in svetnik g. Škulj je imel v nedeljo zjutraj krasen govor, v katerem je izrazil svojo tiho željo, da bi Dolenjci zgradili v spomin na te čase kapelico Mariji na čast. .Jutranji mrak je bil še v cerkvi, ko je c. svetnik s prižnice vprašal svoje farane, ali obljubijo Mariji zgraditi spominsko svetišče. Vsa cerkev je vstala in zadonelo je kakor en sam mogočen vzklik: »Obljubljamo ti, Marija!» Novo kapelo bodo gradili že spomladi, in sicer na cesti, ki vodi iz vasi v župnišče in cerkev. To cesto so gradili jcta 1918 srbski ujetniki. Tako bosta v naši dolini kar dva nova spomenika Mariji na čast pričala o dnevih, ko sc je naše ljudstvo zatekalo k svoji Materi!. Stebrišče ob trimostju in ribarnice bodo res lepe Obravnave o dopustnem dobičku Ljubljana, 13. nov. Na okrajnem sodišču v mali sobi št. 28 se sedaj dnevno razvijajo razprave o dopustnem dobičku, ki t« lahko zahtevajo trgovci pri nadrobni prodaji različnih potrebščin in blaga, ki je ra- r ioni rano in glede katerega jo prodaja urejena po navodilih, predpisih in ukrepih, izdanih od Visokega komisarja v zadnjih mesecih. Ovadenih je mnogo trgovcev, da so zahtevali pri nadrobni prodaji mnogo višjo odstotne pribitke na nabavne ceno blaga, nekateri celo do 30%. Prihajajo tudi že ovadbe, da so nekatere osebo kršile zadnje predpise o klanju prašičev in da zakola mso naznanile »Prevodu«. Vrste se tudi razpravo glede nakupa krompirja in njega dovoza v Ljubljano brez predpisanega dovoljenja, ki ga izdaja •Prevod«. Te razprave so bile vse začasno preložene, da odloči okrožno kot prizivno sodišče pristojnost okrajnega sodišča za presojo takih kršitev. Za kršitev predpisov o dopustnem dobičku pri nadrobni prodaji blaga so določene v prvi vrsti le denarno kazni do 5000 lir, v skrajno težkih primerih pa tudi zaporna kazen. Proti brezvest- I .. ! ____- ! X., ! 1----- : okani betonski stropi. Polžasto stopnišče, ki gleda celo na Ljubljanico, je že v glavnem dokončano. Ob trimostju zaključuje stebrišče cvetličarna, za katero so že zabeto-niraini temelji. Tako se vsa dela naglo približujejo koncu vsaj v surovem, medtem ko v tržnicah hi- tijo, da bi uredili tudi notranjost. V treh dolgih mesarskih tržnicah sedaj žc dokončavajo opremo posameznih mesarskih prodajaln. Ni treba posebej poudarjati, da so vsa okna že zasteklena. Vse mesarske prodajalne v tržaiicah so sestavljene iz blokov umetnega kamna. Tudi prodajna miza, pred katero bodo stali kupci, je iz umetnega kamna. Plošča sama je bila napravljena kar na mestu. Z njo so povezali stranske plošče iz umetnega kamna, ki jo nosijo. Seveda morajo sedaj prodajne mize sproti brusiti, vendar bo tudi to delo v kratkem končano. Za semeniščem so odstranili že nekaj lesenih mesarskih 6toinic. Tam so začeli urejati visoki cestni nasip, ki bo skoraj za poldrug meter višji kakor pa Pogačarjev trg. Začasno bodo na cestni nasip ob mesarskih tržnicah vodile številne položne, stezice z niže ležečega trga. Tako bodo ob končni ureditvi mesarskih tržnic posamezne mesarske prodajalne dostopne prav ortnega obnašanja, zatem pa pride pravi trening, ko lahko dela učitelj z učenci kakor tovariš 6 tovariši. »Četrt leta bom formalist, vzgojitelj in — učitelj lepega obnašanja, potem pa trener.« Tako 6i predstavlja svojo nalogo naš športni znanec in tovariš. Ljubljanski športni klubi — Ilirija, Planina, Hermes in drugi — bodo nove dejavnosti gotovo veseli. Odslej bodo prejemali šjiortni klubi izšolan človeški material, ki bo prinesel že iz srednje šole veliko znanja o lahki atletiki, smučanju, igrah z žogo in jxxiobno. Zimsko dobo bodo učitelji telesne vzgoje porabili največ za smuško gimnastiko in smučanje, za igre z žogo in lahko atletiko. Tu pridejo v poštev zlasti predvaje za skok v višino in daljino, troskok, tek čez zapreke, ob 6uhem vremenu pa teki čez drn in strn. Prepričani smo, da bo kmalu prišel čas, ko bo imel vsak osmošolec toliko šfiortne zavesti in znanja, da se bo uveljavil V6aj v eni panogi telesne vzgoje. Enkrat v zgodovini slovenskega šjx>rta smo doživeli največje napore v vrstah SK Ilirije. To je bilo potem, ko so zgradili športno plavališče Iin so se trenerji in plavalci zagrizli v delo, da bi jx>stali enaki obmorskim plavalnim klubom. Ta- krat so ustanovili plavalno šolo »Ilirije«, skozi , »ilirijanske roke« je šlo letno par sto mladih pla- H žrtev, valcev, talenti so ostali, plavalna Ilirija pa se je ■ razvila v j>onos vsega slovenskega športa. Takih in podobnih naprav pričakujemo sedaj, ko je v srednjih šolah več športa, tudi v lahki atletiki, najprimernejšem dijaškem športu. Po nekaj mesecih dela bodo strokovni učitelji kaj lahko odkrili najnadarjenejše atlete, športni klubi pa jih bodo radi sprejeli med svoje juniorske vrste. Po uspelem letošnjem atletskem troboju med Planino, Hermesom in Ilirijo, smo se prepričali, da je slovenska atletika na dobri poti. V Ljubljani imamo kar tri kvalitetne klube, med katerimi vlada zmerna in zdrava športna rivaliteta. Trije klubi v enem mestu — to omogoča tudi lepe in zanimive prireditve, ki imajo važen delež pri napredku atletike. Vendar, ne gre nam za male sezonske uspehe, temveč za one, katerih so naši bistri in zdravi fantje resnično sposobni. Le-te pa bodo dosegli samo po tem, kadar bodo vsi trije ljubljanski klubi imeli vsaj po sto nadarjenih izbranih ju-miorjev! S svojim dosedanjim udejstvovanjem so učitelji telesne vzgoje jwkazali, da so pripravljeni sodelovati z organizacijami zasebne pobude. To velja zlasti za plavalne in reševalne tečaje SK Ilirije. Prepričani smo, da 6e jih bo našlo dovolj, ki bodo" tudi slovenski atletiki pomagali do večjega razmaha in vidnejših uspehov. Zrtcv živi v tišini kakor vse, kar je zares velikega Človek se žrtvuje, ko se mora Žrtvovati iz notranjega nagiba in potrebe, potem ko je postal človek v hudi šoli za to voljan. Da je človek voljan žrtvovati sc, je najbolj resna in najbolj močna radost ki utegne človeka prešinjati. Vsi ti stavki se dozdevajo, kot bi si nasprotovali, vendar so res-nični in smiselno urejeni. Dandanašnja doba je doba raznih žrtev in samega žrtvovanja - bodi glede na vojaške napore, bodi v življenju vseh domovanj. Upajmo, da bo ta doba izšolala duha naših sodobnikov in njihovih otrok za dolga leta. Le preveč smo bili prej raz-mehčani in razigrani. Ce postane življenje igra, se spremeni v bedo. Vse sile se raztajajo, kosti se zmehčajo; a ne le kosti, tudi volja se razrahlja in iz razcefranosti volje in hotenja se izcimi brezum-nost. Človek uspeva samo, ko ga kaj primora. Doba mehkužnosti je za nami. Dnevi so strogi, besedica »ne« je glasna, povsod občutimo mejo. Zavrnjeni smo na najpotrebnejše. Zdaj je postal človek spet človek, ker se je zbudil v svoji notranjosti, ker občuti vse povsod samo nasprotovanje. Postavljeni smo v dobo samega trdega dela. Toda delo, udejstvovanje. to ni žrtev. Ni prav, če pravimo, da je hiša grad, hribček gora, zabava veselje, bodica žalost in kar jc majhno, da je veliko. Majhne izgube in omejitve, ki jih vsakdo doživlja, ki prav za prav niso vredne besede, to niso žrtve. Žrtve so redke, so velike in so zmeraj poslednje in največje delo. Razumni človek se zgrozi spričo žrtve. Tisti, ki je za nas vse doprinesel največjo žrtev, je prosil Očeta, »naj gre ta kelih od mene...« Razumni človek se ne ustraši žrtve zato, kakor da bi bil bo-jazljivec, pač pa zato, ker spoštuje dobrine življenja in je zasidran v globoki hvaležnosti do vsega, kar je prejel. Žrtev je zmeraj odpoved in oddaja. Ali pa smemo kaj dati, če ni sila nujna? Samo kvartopirec izpostavlja svoje imetje slučaju, ne da bi pri tem kaj pomislil. Da človek hoče obdržati, kar ima, pa bodi da je to zunanja ali notranja dobrina, to dejstvo je podlaga vsemu človeškemu sožitju. »Ali mora to res biti?« — to je vprašanje razumnega človeka, kadar se pojavi pred njim misel na žrtev. Tako se lahko vpraša, ker se zaveda o sebi, da je pripravljen storiti, kar je potrebno. Žrtev zahteva najvišjo svobodo, namreč to, da ni navezana ne na imetje, ne na čas, denar, na kako radost, na kako dobrino in niti ne na življenje. Jaz imam, kar imam in sem vesel in hvaležen, da imam. Toda inene nima nobena reč. Jaz itnam, (oda mene nima nihče, ne denar, ne zabava, niti ne življenje. Le kdor ima, da more izgubiti in ostane vendar še isti, kot jc bil, le ta zares ima. Kdor ima drugače, ta nima, pač pa imajo druge stvari njega. In le v taki svobodi se dogajajo žrtve. Takega pomena so besede: Kdor izgubi življenje zaradi mene, ta ga bo našel. Taka je žrtev. Ti moraš in si pripravljen. Greš in prešine te najresnejše in največje veselje. To je V nedeljo zopet boj za žogo Hi za točke... Vreme je prisililo SNZ, da je poslala svoje enajetorice baš v najlepšem zagonu za točke, na kratek dopu6t. Snega ni več — nebo 6e sicer zopet krernži — nogometaši pa se pripravljajo na nova srečanja. V nedeljo bodo nadaljevali z letošnjim jesenskim prvenstvom. Najbolj zgodnji bodo na igrišču Marsa, kje 6e bosta ob enih srečala oba predzadnja s tablice, Elan in Grafika. Na igrišču Ljubljane bo tudi tokrat dvojni 6pored. Ob pol dveh bo srečanje med Svobodo in Hermesom, takoj po prvi tekmi pa nastopita moštvi Ljubljane in Jadrana. Zgodovina idrijskih čipk Pričetni izdelki so se pojavili v starem veku (pred letom 476 po Kr.) in sicer najprej v vzhodnih deželah kot vezeni pajčolani in predpasniee. Prvi poskusi naj bi nastali iz posnemanja oblike ribiških mrež, katero so okrasili z raznimi liki. Iz tega se je razvilo v srednjem veku (po letu 476) vezenje na mrežasto blago. V Evropo so menda prinesli prve take izdelke razni arabski rodovi iz severne Afrike, ki so pričeli zasedati nasproti ležečo Španijo kmalu po letu 700 in se tam vzdržali do leta 1490. Golovo je toliko, da so se v Evropi pojavile včzene čipke proti koncu 15. stoletja in sicer po Španiji in Italiji, posebno v Siciliji, Sardiniji ter v mestu Genovi, nato po Nizozemskem (takratna Holandska in Belgija) ter dalje po severni Nemčiji. Ker je bila Nizozemska v 16. In 17. stoletju rod špansko oblastjo ter sta si obe deželi zamenjavali obrtnike, posebno rudarje, je smatrati, da se je zaneslo čipkarstvo v severne kraje polom Nizozemske naravnost iz Španije. Prve knjige risanih vzorcev so izšle leta 1597 v Italiji in Nemčiji. Prve svetovne razstave so bile pa prirejene šele leta 1892 in 1900 v Parizu ter 1905 in 1906 na Dunaju in v Berlinu. Kako se izdelujejo čipke. čipke — merletti, pizzi — se izdelujejo na trt tehnične načine: • I. Vezene s šivanko ali kvačko — ad ago, a punto. Sredi 1500 so se pečale l ujimi največ pletne-nitaške gospe. '' Središče teh izdelkov je bilo takrat v Benetkah, kjer je bila tudi strokovna šola, imenovana »di Burano«. Ti izdelki so prvacili do konca leta 1600, nato pa prišli iz mode. Obdržali so se delj časa le v nizozemski pokrajini Flandriji in na Angleškem. V XVI. stoletju je vpeljala francoska kraljica Katarina de Medici (f 1589), doma iz Firenze, nove italijanske vzorce. Takrat so prišle italijanske čipke v trgovino že kot samostojen izdelek. Omenjene nove vzorce so pričeli posnemali, a v povečani obliki, j>o francoskih mestih Aleu-(,-on in Valenciennes. Od XVII. stoletja naprej so pričele stopali v ospredje čipke glavnega belgijskega mesta Bruslja, napravljene iz najfinejše tvarine ter po umetniških risbah. Glavni sedež čipkarske industrije je bil pa do konca 1. 1600 še vedno v Španiji in T tali ji, posebno v Benetkah; tamošnji okus je namreč veljal kot splošno merodajen. I. Predene na vreteno — a fusetti —; največ v italijanskih mestih Genovi in Milanu. III. Klekljane — dentelli a piombo, a tombolo. Ker pridejo za Idrijo v poštev najbolj zadnje, ostanemo pri njih. Izdelujejo se na posebnih blazinicah — cusci-netlo, ji o idrijsko »bula« (die Beule = bula, die Bulle = strešje?). Te blazinice imajo po nemških in čeških krajih ter v Idriji obliko širokih, a kralkih ter vrtljivih valjarjev, napravljenih iz blaga in žaganja. Po južni Italiji, Franciji in Belgiji so pa oglate in ploske. Po njih površini se napne zrisan vzorec iz močnega, rumenega papirja (imenovan v Idriji papirci). Na takem vzorcu se vbada in plete sukanec, ki je na drugem koncu navit na neko število klekljev (piombino, Kloppcl). Blazinica Računanje prognoz prepuščamo za enkrat cenjenim bralcem samim. Da jim bo naloga lažja, fionavijamo objavo razpredelnice po 4. kolu: Ljubljana Mars 4 3 4 2 0 0 0 1 tis 11 2 3 8 4 Herme6 3 2 0 1 10 5 4 Jadran 4 1 1 2 10 11 3 Svoboda 3 0 2 1 3 9 o Elan 2 0 1 1 1 9 ! Grafika 3 0 0 3 2 16 0 Na igrišču Mladike bo ob 10. dopoldne nadaljevanje prekinjene tekme med Mladiko in Mostami. »Uradno« bodo igrali le 7 minut, zatem pa bodo nadaljevali »prijateljsko«. Naši najhitrejši na 800 m Koširjev čas na 8C0 m (1:57.4) je sicer hvale vreden, zasluži pa le 858 točk. Če vemo, da je čas istega atleta na 1500 m vreden kar 953 točk, tedaj nam je jasno, da je Košir rojen za daljše proge. Za danes si oglejmo letošnje najboljše v teku na 800 m: 1. Košir, Planina 1:57.4, 2. Oberšek, Ilirija 2:01.0, 3. Nabernik, Planina 2:02.3, 4 Magušar, Ilirija 2:04.6, 5. Srakar, Hermes 2:05.0, 6. Skušek Planina 2:06.2, 7. Jovan, Planina 2:08.0, 8. Glonar, Ilirija 2:08.3, 9. Zupan, Planina 2:09.3, 10. Potočnik, Planina 2:10.3, Slovenski rekord je postavil Košir letos, svetovnega pa Rudolf Harbig, Nemčija 1:46.6 leta 1939. Dunajske plavalke boljše od madžarskih V ženskem plavalnem dvoboju med reprezentancama Dunaja in Budimpešte so zmagale brhke Dunajčanke z 39:34. Borbe so bile močno napete odločile pa so skakalke Dunaja, ki sc pokazale več znanja in boljši slog. Kakor smo napovedali, je bila v madžarskem »moštvu« najuspešnejša Ilonka Novak. V hrbtnem plavanju na 100 m je zmagala z odličnim časom 1:18.6 min; Kumerjeva (Dunaj je dosegla drugo mesto z 1:25.4. V prostem slogu na 400 m je bilo kar dvoje presenečeni: zmage si ni priborila niti dobra Ilonka niti nemška prvakinja Thallerjeva, pač pa Albacho-va (Budimpešta). Čas prvakinje, 6:07.8, ne pomeni nič izrednega. Na 100 m prosto je zmagala Ilonka Novak z 1:13.4, na 200 m prsno pa Seibold (Dunaj) 3:19.5. — V soboto in nedeljo so se pomerili tudi waterpolisti se postavi v pehar iz vrbovja, posadi na mizo ter Monakovega. V "soboto so igrali ncodloč- PM8tr,^ l°ie jjt*SK, £& mi- no 1:1, v nedeljo pa s< V Idriji imajo lične, tipične »klekljarske mi žice« za eno osebo. Zgodovina klekljania. Prve take čipke z »vpletenim vbodom« — a punto — so se izdelovale le z dvema paroma klekljev. V trgovini so se imenovale: tracciatc, Fleclilspitzen. Pojavile so se malo pred letom 1400 najprvo po Španiji in Italiji. Točnega pričetka klekljan j a ni mogoče več dognati. Ker je bilo namreč lo izdelovanje veliko priročnejše od prejšnjega vezenja ter zaradi priprostih sredstev dostopno vsem slojem, se je naglo razširilo in udomačilo, da v takratnih časih niso več razločevali izvirnega kraja. Vendar se smatra po raznih znakih, da izhaja klekljan je iz Španije. Kajti razširjeno je bilo tudi po špansko-portugnlski naselbini Paragvaj v Južni Ameriki, poleg tega pa so uživali star sloves izdelki afrikanskega otoka Te-neriffe v Kanarskem otočju. (To otočje leži nasproti zahodne obale severnoafriške države Maroko; bilo je odkrito in zasedeno po Špancih leta 1344.) Te okoliščine bi potrdile mnenje, da so prinesla čipkarstvo v Evropo arabska plemena iz Afrike; a razmahnili se je moglo šele potem, ko se je po nj^h podvrženju Španija umirila. (Dalje.) s 4:1. so zmagali Dunajčani zasluženo Berlinu so začeli drsalno sezono. V berlinski športni palači so v nedeljo začeli letošnjo zimsko sezono. V drsanju sta nastopili znameniti dunajski dvojici Baier in Pausin. Posebno velik uspeh sta žela Pausinova s »Plesom kontrastov«. Za drsalci so nastopili igralci hokeja. Berlinski drsalni klub je zmagal nad SC Riessersee s 5:1 (1:1, 1:0, 3:0). IzSla je Družinska za leto 1942. Dobili jo boste za ceno 12- v Ljudski knjigarni, v trgovini Ničman in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite takoj po pra-tiki sv. Družine. novice, Koledar Petek, 14. novembra: Jozafat Ktinčevič, škof in mučenec; Veneranda, devica in mučenica. Sobota, 1*. novembra: Mati božje prrvid.: Leopold, kralj; Albert V., cerkveni učenik. Novi grobovi + Kervina Marija, soproga zvaničnika drž. železnic v pokoju, jt po dolgi in mučni bolezni za vedno zatisnila oči. Pogreb blage matere bo v petek U. novembra ob 15.30 iz kapelice sv. Marije na Žalah. Naj ji sveti večna luč! Vsem sorodnikom naše sožalje! ■f- štembov Marija, roj. Babnik. V četrtek je izdihnila blaga mati in vestna gosjjodinja Stembov Marija. Pogreb pokojnice bo v solxito 15. novembra ob pol petih s kapelice sv. Petra na Žalah. Naj počiva v miru, njenim dragim .naše sožalje! Osebne novice — Poročila sta se v Trstu dne 0. t. m. gosp. Ivo I.ahajner, bančni uradnik iz Ljubljane in gdč. Mila Sirca iz ugledne tržaške rodbine. Novoporočenčema želimo obilo sreče na njuni skupni življenski j>oti! Praktična novost za zatemnitev vež in stopnišč Po naredbi oblasti moramo pri zatemnitvi paziti ne samo na sobe, temveč tudi na hodnike, veže, stranišča itd. Pri odpiranju vežnih vrat ne sme uhajati svetloba na cesto ali dvorišče. Samo modro prepleskane ali z modrim prosojnim papirjem ovite žarnice niso pravilno zatemnjene. Po navodilih za zatemnitev, ki jih ie izdal mestni zaščitni oddelek dne 5. avgusta 1941, morajo biti take žarnice tako zatemnjene, da je onemogočen kakršenkoli odsev. V našem uredništvu sc je oglasil okrajni tajnik v pokoju g. Puc Rudolf iz Ljubljane, stanujoč v Prekmurski ulici št. 2 (za topničarsko vojašnico) in pokazal novost, ki jo je odobril tudi zaščitni urad. Iz kartona jc izdelal razpršilnik svetlobe, ki v resnici ustreza predpisom za zatemnitev vež, hodnikov in stopnišč. Je prav uporaben in poceni, saj človek tak razpršilnik izdela sam brez stroškov. Seveda je razpršilnik primeren le za pro6tore ki jih ne rabimo za delo, popolnoma pa zadošča povsod, kjer moramo videti le toliko, da se lahko orientiramo. Marsikje bi razpršilnik nudil celo več svetlobe, kakor ie sedaj nudijo močno, a vendar nepravilno zatemnjene žarnice na hodnikih in po vežah. Razpršilnik svetlobe bo služil tudi vsem tistim, ki nimajo zatemnjene spalne sobe, pa žele imeti vendarle nočno lučko, ki bi odgovarjala predpisom. Razpršilnik bo g. Puc Rudolf imenoval »Je—ni« in ga bo tudi izdeloval in razpečaval po primerni cen, Tako me je zbral zato, ker razpršilnik nudi toliko svetlobe, da se lahko kretamo, ni pa toliko svetel, da bi prišli v navzkrižje z zatemnitvenimi predpisi. Kdor «e zanima za razpršilnik svetlobe, si ga lahko ogleda pri g. Pucu. Marsikje bodo sedaj prišli tudi v zadrego, ker imajo zatemnitveni papir kar enostavno prilepljen na notranjih zimskih oknih. Ta rešitev je bila ugodna poleti, ko so čez dan lahko ostala notranja okna odprta. Ker pritiska mraz, bo vsakdo hotel imeti tudi notranjo stran okna zaprto. Odstraniti bo moral torej če bo hotel imeti svetlobo, zatemnitveni papir z notranjih oken. Za zatemnitev pa bo treba izdelati okvirje, ki bodo pokrili celo okno. Taki so dragi. Tudi shranjevanje okvirjev čez dan zavzame precej prostora. Dober pripomoček je tudi, in kar je najvažnejše, mnogo cenejši, zastor iz papirja pritrjen na dveh letvah. Obesiti ali 6neti tak zastor je zelo lahko, papirnati zastor se lahko naviie in se lažje shrani. Nabavni stroški za papir in dve palici pa so proti drugim načinom zatemnitve tudi mnogo cenejši. Vzorec tega zatemnitvenega zastora ie g. Puc tudi izdelal in si ga vsakdo pri njem na domu lahko ogleda. Ljubljančani! V»m je posvečena prekrasna povest LEE FATURJEVE „Če burja ime ml" v kateri je opisano življenje naših znamenitih mož v Ljubljani okoli leta 1800. Vsi romantika takratnih časov je ▼ tej povesti . . . Povest bo izšla v Slovenčevem koledarju in bi v lormotu knjig „Slovenčeve knjtiniee-predstavljala knjigo zase. Za «»mo 11 lir bose dob:li nadvse bogat almanah, neobhodno potreben v današnjih dneh vsfkomur. — Veliki koledar ho verna slika vseh dogajanj v dana*nj'h dneh 'n bo obsegal ?88 strani, velikih skoraj polorieo strani „Slofene»". Ljubljančani I Naročite koledar takoj I Le do 25 t. m. ima e še čas! Koledar naročite lahko kar pri naših inka- santih. je morala gospa stopiti v visoki sneg. Žalostno je pogledala /a njimi in odšla dalje. Videla sem ves prizor in globoko se mi je vtisnil v srce. — Mali harmonikarji Rdečpmu križu. Mali harmonikarji so od svoje prireditve, ki je bila dne 26. oktobra 1941 pod vodstvom g. učitelja Novaka Gregorja v Prosvetnem domu na Vrhniki, darovali ves čisti dobiček 1100 Lir Rdečemu križu, in sicer 600 lir odseku za občino Vrhniko, ostanek 500 Lir pa Osrednjemu odboru za socialno pomoč v Ljubljani Za ta velikodušni dar se izreka najtoplejša zahvala. 1 Kongregacija akademičark pri oo. frančiškanih ima zopet redne tedenske sestanke, in sicer vsak petek oh sedmih zvečer v frančiškanski kapeli. Vse akadomičarke, posebno pa še novinke, prisrčno vabljene! 1 Robbov spomenik. Mestni delavci so pred dnevi z deskami zakrili Robbov spomenik pred mestnim magistratom, da ga obvarujejo pred mrazom, ki lahko nenadoma nastopi. Dalje so mestni delavci pobrali iz vseli drevoredov in nasadov prenosljive zelene klopi ter jih odpeljali v skladišča. 1 Za oblačilne nakaznice je današnji petek še čas, da greste polije v uradiii prostor svojega okoliša. Opozarjamo vso javnost na važnost oblačilnih nakaznic, saj brez njih ne bo mogoče dobiti prav nobenega blaga in nobenih potrebščin, ki so navedene v navodilu za raoionirano prodajo oblačilnih predmetov tja do 31. oktobra prihodnjega leta. Edino z oblačilnimi nakaznicami bomo letos in prihodnje leto do kraja oktobra lahko kupovali najpotrebnejše oblačilne predmete I I Večja odločnost na tramvaju je bila že skrajno potrebna, da se ljudje nauče reda ter s svojo nediscipliniranostjo drugim ljudem ne tratijo dragocenega časa. Že neštetokrat smo opominjali, naj ljudje vstopajo samo pri zadnjih vratih in izstopajo samo pri sprednjih, toda pomagalo je tako malo, da z vstopanjem pri sprednjih vratih mnogi še vedno ovirajo naglo izstopanje drugih — drugi pa spet pri zadnjih vratih tišče ven, da ljudje ne morejo pravilno vstopati. Prav ti neredni ljudje pa potem v vozu najbolj glasno in ogorčeno zabavljajo na zamude tramvaja, ki jih edino oni sami povzročajo. Zato je sedaj z najboljšim namenom, da se skrajšajo zamude, naposled vendar strogo naročeno vsem voznikom, da morajo zavrnili vsakogar, ki hoče vstopiti pri sprednjih vratih, ker pri sprednjih vratih smejo vstopati samo uniformirani stražniki, uniformirano uslužbenstvo tramvaja ter vojaki v službi. Vsakemu drugemu. ki bi silil spredaj v voz, mora voznik pred nosom zapreti vrata. Kdor bi pa tega nežnega migljaja ali drugega opomina še ne upošteval, bo imel opraviti s stražnikom. Vstopanje je torej dovoljeno samo pri zadnjih vratih, od tod naj se pa ljudje naglo pomikajo v notranjost voza, zavzamejo sedeže. nikakor pa ne smejo stati poleg praznega sedeža ter v gneči tako zavzemati sedeža drugim. Kdor na ta način neobzirno do svojih sopotnikov zavzema stojišče in sedež, naj plača tudi dve vozovnici, vendar bo pa kljub dvema vozo-vnicama vsa okolica vedela, s kako vzgojenim človekom ima opraviti. V vozu se vedno pomikajte proti sprednjim vratom, da ne bo zamud pri izstopanju. Razsodni ljudje naj pa sami opozarjajo neredno sopotnike, naj ne ovirajo naglega poslovanja, vstopanja in izstopanja ter sploh tramvajskega prometa. »Čas je zlatot mora veljati tudi na tramvaju prav za vsakega brez izjeme! Zato ludi za vozov nico vedno pripravite kovani drobiž! 1 Na splošno željo občinstva bo »Rokodelski oder« ponovil uspeli »Zabavni večer«. Na sporedu je veseloigra: Fest fant«, dva komična prizora. Tinček in Tonček s kupleti. Veseli kvartet in prizor iz slovenske gostilne. Med dejanji glasba. Občinstvo opozarjamo, naj si vstopnice nabavi v predprodaji, da ne bo zvečer navala pri blagajni, kakor je bilo preteklo nedeljo. Predprodaja je v nedeljo od 10 do 12 in eno uro pred predstavo v Rokodelskem domu, Petrarkova 12/1. 1 Krompir, ki so ga stranke naročile pri sle dečih trgovcih: Bervar Mirko, Ciber Marija črnjač Marija, Felber Antonija. Globelnik Ivan, Hert Gabrijela, Hrovalin P., Jeršek Josipina, Ka-pus Marija, Langus Ivanka, Mencinger Anton, Milič Stana, Moliar Franc, Možina Alojz, Novak Ivan, Pavčič Božidar, Pire Ivan, Pretner Stanko, Štular Nežka, Urek Franjo, Vider Marija, Zaje Anton, naj pridejo takoj v Javna skladišča, Dunajska cesta št. 33 k tvrdki Fran Pogačnik, da Gledališče . Drama. 14. nov., petek: »Nocoj bomo impro- | viziralic. Red B. Začetek oh 17.30. — 15. nov., robota: »Hamlete. Izven. Znižane cene. Začetek oh 17. — 16. nov., nedelja: Dojjoldne ob 10.30 »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 17.30 »Boter Andraž«. Izven. 17. nov., ponedeljek: Zaprto. Opera. 14. nov., petek: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 17.30. — 15. nov., sobota: »Grof Luksemburški«. Izven. Začetek nb 17. 16. nov., nedelja; »Rigoletto«. Izven. Začetek ob 15. — 17. nov., ponedeljek: Zaprlo. P. n. gledališko občinstvo opozarjamo na različni začetek predstav v Operi in Drami. Ker je potrebno, da se pricno daljše predstave prej, prosimo, naj gledališki obiskovalci za sleherno predstavo zasledujejo z največjo pozornostjo na-znafeni začetek, ki je vselej priobčen v repertoarju ter se na ta način izognejo prezgodnjemu ali prekatnemu prihajanju na predstave. Radio Ljubljana Petek. 14. novembra: 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba, v odmoru ob 8 naj>oved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.15 koncert pianista Marija Salerna — 12.40 koncert tria Prek — 13 napoved časa, nato po-ročila v italijanščini — 13.15 poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 koncert godbe Kr. karabinjerjev pod vodstvom Ciro-neija — 14 i>oročila v italijanščini — 14.15 kon-cert EIAR - Radio Ljubljana pod vodstvom D. M. Šijanca — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 godalni orkester Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Škerjanca — 19 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Lebeu — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 komorna glasba — 20 Napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.45 simfonična postaia EIAr: otvoritveni koncert pod vodstvom La Rosa Parodija, v odmoru razgovor v slovenščini — 22.45 poročila v italijanščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva c. t; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. Poizvedovanja Izgubljena je bila v ponedeljek, 10. t. m. črna listnica z nekaj gotovine in listinami na potu od Erjavčeve ceste, po Bleiweisovi cesti, Knafljevi ulici. Prešernovi ulici. Starem trgu, Mestnem trgu Karlovški cesti do Privoza. Na jditelja se naproša, da listnico z listinami, ki bodo za njega brezpomembne, odda v upravi »Slovenca«, gotovino pa naj si obdrži kot nagrado. Včeraj sem zgubila zapestno urico od Tržaške c. 22 do Viča. Pošten najditelj naj jo odda: Tržaška cesta 28-1. Iz Novega mesta — čemerno vreme. Ta teden vlada oblačno, megleno in sploh slabo vrcine brez sonca. Barometer je začel počasi padati. V cetrtck zjutraj je dosegel stanje "60.2 milim. Temperatura sp skoraj drži na višini zadnjih dni. V četrtek je bila najnižja jutranja temperatura +6 stopinj Celzija, v sredo dnevna najvišja + 7 stopinj Celzija. Od srede zjutraj pa do četrtka zjutraj je meteorološki zavod zaznamoval 1.2 milim, dežja. Nalahno je rosilo. Drugače je b:lo zelo oblačno in kislo vreme. Začel je pihati severovzhodnik. Splošno južno vreme je po ravninah in na prisončnih straneh hribov popolnoma odpihalo do 50 cm zajiadh sneg. Ljubljanica .prav počasi narašča. _ Današnja mladina. Prejeli smo: Prvi sneg je pobelil polja gozdove skratka: zame-tel je vse dodobra. V okolici mesta je b:lo rioioldne (jswa dne .<« vse pod snegom. Le. ozka' gaz je držala do glavne ceste. Gruča otrok je razposajena šla v šolo. Srečali »o starejšo gospo. Mesto, da bi se ji oni umaknili, odpeljejo za njih določene količine. 1 Na ponedeljkovem velikem koncertu naše Glasbene Matice na katerem se bosta izvajali Sattnerjeva kantata Jeftejeva prisega in Arničeva Te Deuni simfonija, bo nastopila kot solistka naša odlična sopranistka operna pevka Valerija lieyba-lova. Zajiela bo dva Lajovčeva samospeva s 6prem-.ljevanjem simfoničnega orkestra ter Pesem o tkalcu. Skladbo spreniljevanja za simfonični orkester je napisal skladatelj L. M. Skerjanc. Matični koncert bo prva velika simfonična-zborovska koncertna prireditev v letošnji sezoni. Taki koncertti pomenijo vedno velik muzikalen dogodek v našem koncertnem življenju, posebno ob prilikah, ko se izvajajo velika simfonična dela prvič v koncertni dvorani. Ob tej priliki bo krstna izvedba Arni-čeve Te Deum simfonije. Koncert bo v jionedeljek, dne 17. t. m. ob 'Al. uri zvečer v veliki Unionski dvorani. Opozarjamo, da bo začetek točen, zalo tudi konec par minut pred 8. uro zvečer. Za koncert je izšla programna knjižica z vsemi teksti. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 1 »On in njegova sestra«, komedijo v štirih dejanjih uprizori frančiškanska prosveta v nedeljo. tb. novembra ob 5 popoldne. Zaradi velikega zanimanja si preskrbite vstopnice že v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska ulica. Vabimo k čhn večji udeležbi. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. Kralja in Cesarja. V .proslavo rojstnega dne Nj. Vel. Kralja in Cesarja so bile v torek raz vseh novomeških hiš razobešene državne trobojnice. Praznik so slovesno proslavili vsi oddelki tukajšnje posadke, ki so pojx>Idne v Prosvetnem domu imeli slavnostno prireditev, ki je bila izpolnjena s pestrimi točkami obširnega sporeda. Drugih prireditev v proslavo j>raznika ni bilo. Umetniška razstava. V prostorih cvetličarne na Glavnem trgu je te dni odprl razstavo svojih slikarskih in kiparskih del novomeški rojak in učenec Franceta Kralja g. Vladimir Brejc. Razstava bo odprta do 17. novembra. Čeprav razstava, odnosno vse razstavljene slike in kipi niso na največji višini in se marsikateremu delu močno jx>zna. da je razstav-Ijalec še začetnik, je za Novo mesto razstava primerna že zato. ker take razstave v metu že več let ni bilo in zato, ker razstavlja domačin, ki si je večino motivov za svoje slike izbral iz domačega kraja. Mladi umetnik je razstavil 27 slik, največ v akvarelu in 14 kijx>v. Med akvareli so zlasti lepe: Sv. Ana, Žitno polje in kozolci, med kiparskimi deli pa pred-njači Eva. Mladi umetnik bi zaslužil, da bi ga Novomeščani podprli z obiskom razstave in z odkupom njegovih del, ki so vkljub temu, da še nosijo pečat nedozorelosti, vendar več vredne kakor vsako tuje blago, saj so delo doma; čih rok in domačega duha, ki bi moralo najti jio naših stanovanjih več prostora, kakor se je to dogajalo doslej. Ob priliki te razstave se nam zdi umestno apelirati na ljubljanske umetnike, naj se vendar spomnijo tudi na Novo mesto jn tukaj ob priliki priredijo razstavo svojih del, da sc da Novemu mestu tudi v tem oziru prilika za napredek v kulturnem življenju. Ljubljansko gledališče je z obiski v Novem mestu že začelo in uspelo. Naj mu sledijo tudi likovni umetniki! Gostilničarjem novomeškega okraja. Novi jedilni listi jw> najnovejši uredbi se dobijo v Zadružni pisarni v Novem mestu, Trdinova ulica 1, med uradnimi urami orl pol 9 do t2. Listi veljajo za vse gostinske obrate novomeškega in prejšnjega krškega okraja. Iz Gorenjske V Kranju je umrla 50 let sta:ra šivilja Alojzija Potočnik, ki je ilolgo bolehala- Tržič je zdaj priključen radovljiškemu okraju. Zalo so te dni v Tržiču imeli zlioro-vanje voditelji Koroške zveze iz radovljiškega okraja. Zborovanje je vodil pristaš stranke Putza, ki je ob enem dal poročilo o delu, katero je doslej bilo izvršeno. Tudi na Jesenicah so se zbrali celični in blokovni vodje Koroške zveze, katerim je govoril krajevni skupinski vodja dr. Klein. V Dravogradu so 9. t. m. slovesno slavili dan nemških junakov, kj so padli zo svobodo nemškega naroda. Govorili so krajevni vodja Koroške zveze Tadina. nato pa še Erik Lorber in Einerik \Veiscli. Tega dne so se zbrale k slavnosti tudi ženske, katerim je govorila Job-stova o 9. novembru leta 1925. Nemški maturanti bodo končali šolo prihodnjo veliko noč.. Namesto maturitetnih pismenih nalog bodo veljnle zadnje štiri šolske naloge. Ustni i/piti bodo zadnje dni pred veliko nočjo. Kdor pa bi padel, bo moral do konca leta hoditi v 7. šolo {•trta knjiga . ..Slovenčeve knjižnice", prelepa zgodovinska povest iz Koroške pred 500 leti Podkrnoški gospod ia Izšla I Povest je spisala Dolores Vieser. Stan« l« 5 lir. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. Naioiite se na ctloino zbirko ..Slov. knjižnice" I Kupite tretjo knjigo ..Slovenčeve knjižnice" Deklica s Prisoi - Anie tiskano na antičnem papirju in vezano v platno, btane 20 lir. Iz Hrvatske Novi podpredsednik hrvatske vlade je že prevzel svoje posle. Naš list je že poročal, da je poglavnik oni dan imenoval bivšega ministra dr. Dža-ferja Kulenoviča za zastopnika ministrskega predsednika. Dosedanji podpredsednik dr. Osman Ku-lenovič, brat dr. Džaferja Kulenoviča, je pa bil istočasno imenovan za poslanika in opolnomoče-nega ministra ler stavljen na razjiolago zunanjemu ministrstvu. Kakor znano, je novi podpredsednik hrvatske vlade po smrti dr. Spaha postal njegov politični naslednik in je v bivši jugoslovanski vladi zavzemal položaj ministra za gozdove in rudnike, pred tem je pa bil zastopnik prometnega ministra. Znano je tudi, da je bil dr. Džafer Kulenovič politično vedno usmerjen proti Zagrebu, njegov politični rival v muslimanski polilični organizaciji dr. Šefkija Behmen pa za Belgrad. Dr. Džafer Kulenovič je svoje novo službeno mesto že prevzel. Veliki krediti za javna dela na Hrvatskem. V prvih šestih mesecih je izdala hrvatska vlada za izvedbo raznih javnih del 285 milijonov kun. Ustaška mladina potuje na tečaj v Italijo. Zastopniki ustaške mladine potujejo te dni v Turin na tečaj, ki bo trajal dva meseca. V Italijo je odpotovalo 50 ustasev. Kulturni ataše pri hrvatskem poslaništvu v Madridu. Hrvatski zunanji minister je imenoval Srečka Dragičeviča za kulturnega atašeja pri hrvatskem poslaništvu v Madridu. Nova bolnišnica za duševno obolele na Hrvatskem. Ministrstvo za narodno zdravstvo je pričelo graditi na posestvu Stančič in Stakorovac pri Božjakovini novo bolnišnico za duševne bolnike. S tem bo zelo razbremenilo bolnišnico v Vrapči pri Zagrebu. Hrvatska vlada in kmetski stan. Minister za obrt, veleobrt in trgovino dr. Dragotin Toth je te dni sprejel hrvatske časnikarje ter jim je v zvezi z novimi gospodarskimi predpisi dal izjavo, v kateri je poudarjal, da bo hrvatska vlada nudila kmetskemu stanu vso potrebno podporo. Občine morajo same skrbeti za svoje reveže. Minister za korporacije je razjjoslal vsem občinam okrožnico, v kateri jih opozarja, da morajo občine same skrbeti za svoje siromašne sloje in jih ne smejo več puščati, da bi prosjačili od mesta do mesta in potem le nadlegovali ministrstvo za korporacije. Hannoverski župan zapustil Zagreb. Te dni je odpotoval iz Zagreba hannoverski župan dr. von Haltenlioff. Pred svojim odhodom je obvestil zagrebškega župana, da bo hannoverska občina dajala vsako leto štiri štipendije hrvatskim akademikom za študij na hannoverski veterini in na kmetijski fakulteti. Štipendija znaša 2400 RM letno. Iz Srbije Belgrajska policija in črnoborzijanri. Odkar je belgrajska občina racionirala večino živ-ljenskih jx)trebščin. se je v Belgradu razvila prava trgovina j>od roko vseh teh j>otrebščin. Ljudje, ki imajo denar, jih od svojih znancev in prijateljev kupujejo po znatno višjih cenah, kakor so pa uradno določene. Proti takšni trgovini je pričela belgrajska policija zelo ostro nastopati ter je že več ljudi občutno kaznovala. Tako je zadnjič napravila preiska-; vo pri najemniku nočnega zabavišča »Ruski car«, Nikiforu Babiču, ter mu je zaplenila 40 tisoč kg moke, 1500 kg olja, 1500 kg masti in 1500 kg raznih vrst mesa. Razen odvzema blaga ga je policija kaznovala še z denarno globo 1 milijon dinarjev in na 50 dni prisilnega dela. Policija je trdo prijela tudi nivšega poslanca Gojka Novitoviča, ker je v svoji gostilni dražje prodajal salame in sir. kakor so pa za te vrste blaga določene uradne cene. Kaznovan je bil z denarno globo 5.000 dinarjev, razen tega bo pa še moral odsedeti 10 dni. Srbski Rdeči križ za srbske vojne ujetnike. Srbski Rdeči križ je takoj jio končani vojni razvil veliko delavnost za zboljšanje položaja srbskih vojnih ujetnikov v raznih državah. Italijanski in nemški Rdeči kr*ž sta bila takoj pripravljena ter sta dovolila pošiljanje živil, obutve in obleke ter odej vojnim u.jetni-km. Srbska vlada je zatem organizirala posebne železniške transporte tega blaga v glavna ujetniška taborišča. Srbski vojni ujetniki so na la način preko srbskega Rdečega križa dobili 250 parov čevljev, 1500 kosov spodnjega perila in 10.000 paketov z živili, vsak jx> pet kg. Razen tega so zastopniki te mednarodne socialne ustanove obiskali vojne ujetnike v 19 nemških, 10 italijanskih in v enem grškem u.jetniškem taborišču ter v 9 ujetniških bolnišnicah v Nemčiji. Upokojitve v gradbenem ministrstvu. Na predlog gradbenega ministra sta upokojena pomočnik gradbenega ministra inž. Celegin in načelnik arhitektonskega oddelka Ivačič. Tednik »Srbsko Selo« o sedanjem političnem položaju v Srbiji. Srbski tednik za kmet-sko ljudstvo, »Srbsko Selo«. v svoji zadnji številki prikazuje sedanji politični položaj v Sr-biji takole: >Pri nas prihaja vse bolj do izraza želja, da bi izginile vse strankarske razdvojenosti in da se v sedanjih težkih časih - 11-0 U d R E- v • ejtfi U KER .V. -i.-.i': - .-v > iu "j -^tbHitO V . \ • ,:r - KRFPCUEH IN; • 0161$TIVO . : '.-.VAM URAVNA PREBAVO združijo tudi vsi tisti, ki prej niso bili skupaj. Ta želja se je pojavila fcot fiosledica uvidevnosti našega sveta, da nas bo dosedanja družabna razcepljenost docela pokopala. Danes je potrebno zbiranje in združitev v narodne vrste, da bomo tako lažje prebrodili težave, katerim smo izpostavljeni. Zato tudi srbska vlada generala Nediča vse bolj razširja svojo obnovo. Lahko rečemo, da ne ho nobenega poštenega Srba, ki bi ne uvidel, da samo v slogi in edin-stu in iznad starih strankarskih okvirov lahko prebrodimo «edanje težkoče in pridemo do mirnejšega življenja, ki bo izpolnjeno z delom.< KULTURNI OBZORNIK Narte Velikonja: »Zbiralna leča" Po knjigi karikatur in ironičnih karakteri-zacij Pod drobnogledom, ki jo je Velikonja izdal pred tedni, je zdaj izšla druga knjiga podobnih kramljanj in čenč, kakor jih sam imenuje Zbiralna leča. Že podobnost naslovov opozarja, da bo tudi vsebina podobna ter gre, samo za novi zvezek njegovih feljtonov iz uredniškega in otroškega sveta. Toda v prejšnji knjigi je N. Velikonja dajal velik poudarek na noveliatično gradnjo črtic, pa je ostal bolj pri kramljanju in v spominih iz svoje mladosti ter je zato vse bolj enojno urejena, dasi bi dal po notranji vrednosti prednost prvi knjigi zaradi nekaterih resnično živih in tragičnih postav, katerih bolest se da čutiti skozi komična dejanja. Ta svoja kramljanja začenja Velikonja s svojo avtobiografijo, in sicer s storijo pri njegovem rojstvu in krstu ter na smolo z njegovim imenom, ko bi moral biti krščen za Bertla, pa je zaradi okajenosti botrov dobil ime Lenart ter je mati zvedela za pravo ime svojega sina šele pri cepljenju koz, ko je morala predložiti krstni list. S to zgodbo se začenjajo njegovi otroški spomini, kakor so v njegovem, nekaj hladnem in trdem slogu, opisani v naslednjih feljtonih: Božični spomini, Sveča, Statistika in piruh. Potem se pa zopet začenjajo kramljanja iz uradniškega, družinskega življenja, med katerimi je na primer Cirkus in avtoriteta živahna in čudovito resnična karikatura in obenem tragika ter veselje družinskega življenja. Zajkla se mi zdi preveč zamotana. da bi bila jasna in neposredno zajem-ljiva. Velika modrost pa je v Kadiji, ki je zopet dogodek iz šolskih let avtorjevih. Posrečena karikatura je Žaga, kakor tudi Žlahta, ki sta med najboljšimi, dočim Krištof in Albert predstavljata že prekrvavo ironijo, da bi bila notranja verjetnost ohranjena, kakor je potreba za te vrste črtic, ki niso fantastične pravljice, temveč realistične storije. Prav tako tudi Vitamini gredo preko cilja. Odlične so pa zopet Velikonjeve karikature nepotrebnih ljudi, ki spominjajo živo na Alešovčeve Ljubljanske slike in njegovo registracijo ter oznako posameznih človeških kast. Velikonja vzame tiste, ki so otroškemu svetu najbližje, ter poda nekakšne šolske naloge — seveda s potrebno dozo karikature — večnostne podobe matere, očeta, bratov in sestric, hišnega gospodarja, učitelja, stražnika, sprevodnika, mežnarja Petra in sebe samega. Z zadnjim kramljanjem je dobil zopet zvezo z začetkom, ko je opisoval svoje rojstvo, za konec pa poda kramljanje o svojih jubilejih v življenju, ki so vsi' bolj važni, kakor pa njegova 50-letnica. S pripombo v motu švrkne mimogrede na časopisje, ki jo je te vrste kramljanje naročilo, ni ga pa priobčilo s pripombo, da »ni prostora*. Gornje dejstvo moram samo potrditi, in vzeti željo za iskreno in potrebno. Tak je drugi zvezek Velikonjevih kramljanj in karikatur, ki je v toliko enotnejši od prvega, ker se ves suče v otroškem svetu, bodisi v spominih na lastno mladost, ali pa na doživetja v lastni družini. Zato so družinsko branje prav tako kakor mladinsko ter jih priporočamo. Želeli bi pa, da bi Velikonja zopet prešel na svoje pravo polje psihološke novelistike ter nam ob vstopu v novo polstoletje napisal še kaj višjega in trajnejšega! r, td Obraz. Zadnja leta se je med italijanskimi pripovedovalci močno uveljavil Francesco Sapori. Njegovi romani, zajeti iz toplega narodnega življenja, dihajo grudo in veličino domovine. Posebno njegov zadnji roman (oz. nova priredba) »Sotto il šole«, ki opisuje preroditev Pontinskega močvirja v zdravo plodno zemljo, je poln himne na človekovo delo v borbi z naravo. Tudi življenje pisateljevo je polno topline in doživetij. Danes je Sapori, rojen blizu Ravenne, že 50-letnik. Še kot dijak v Anconi je pokazal ob nekem nagradnem razpisu svojo darovitost. V zadnji vojni se je boril na Krasu in je bil težko ranjen. Tu je zasnoval svoji prvi roman, že večkrat ponatisnjen in preveden, »La trincea« (Strelni jarek). To je prvi opis vojne izpod peresa vojaka. Prinesel mu je slavo in priznanje. Umetniško še bolj zaokrožena je njegova naslednja knjiga »Terre rosse« (Rdeče zemlje). To je spev o njegovi rojstni Romaniji in uprav georgični opis kmečkega dela in napora. Roman je še danes po 20 letih živ in sodoben, česar se o marsikaterem drugem italijanskem romanu ne more trditi. _ Nekaj izvirnega je pa njegova knjiga »La finestra della torre« (Okno v stolpu). Spis je nastal v kvadratnem stolpu palače Venezia, kjer stoluje Mussolini. V tem stolpu je imel Sapori 6voie stanovanje skozi eno desetletje. Skozi okno stolpa je pisatelj dobesedno zrl na široki trg pod sabo in je gledai kot film politično dogajanje nove Italije. Videl je množice, ki so se zgrinjale pred balkoni beneške palače ob vseh njenih mejnih dneh, prisluhnil je njih utripu ob raznih prazni- Nove ceste in železnice na Bližnjem Vzhodu Dočim je pri zadnjih angleških nastopih na Bližnjem Vzhodu, to je pri napadu na Irak in Sirijo, segala angleška fronta od Libije preko obal Sredozemskega morja proti vzhodu in severu, se je po zasedbi Sirije in Perzije položaj počasi, toda stalno spreminjal. Angleži nimajo sedaj več enostavne fronte Libija—Egipt—Sirija, marveč je njihova fronta podaljšana proti severu in obsega sedaj celo sirsko-turško in iraško-tur-ško mejo. nato pa gre naprej v Perzijo vzdolž sovjetsko-angleške razmejitvene črte v tej deželi. Sicer na tej novi fronti še ni bilo bojev, toda priprave za napad in obrambo so stalno v teku. Dopisnik nemškega lista »Neues \Viener Tag-blatt«, ki iz Ankare popisuje, kaj se zadnje čase na tej fronti dogaja, poroča, kaj je bilo doslej storjenega. »V področju okoli Alepa — torej ob turškem Sandžaku — so Angleži v zadnjih časih zbrali večje število britskih in gaullističnih čet, na kar s precejšnjo pozornostjo gledajo v Turčiji, ker jim je še v spominu, kaj se je zgodilo s Perzijo kmalu po prihodu angleških čet na njene meje. V področju okoli Alepa zdaj pod nadzorstvom angleških vojaških oblasti gradijo z vročično naglico nove ceste od juga proti severu, da bi lahko v danem primeru brez motenj dovažali nove čete na fronto ob angleško-turški meji. Nove, od južne Sirije do turške meje speljane ceste so v zvezi s strateškim cestnim omrežjem, ki ga ima v načrtu angleški glavni štab za^ Irak in ki ga zdai uresničujejo s pomočjo tisočev Arabcev, ki so jih prisilili k delu.< »Neues Wiener Tagblatt« piše dalje: »V zvezi s tem načrtom bodo ceste med Bagdadom in Kirkukom ter med Bagdadom. Mossulom in Tel-Kočekom podaljšane prav tako proti severu, torej zopet proti turški meji, in bo cesta Tel-Koček prišla v stik s turškim področjem tam. kjer se velika turška proga, vodeča iz Nissibina preko mest Diaekebir, Malataya in Sivas odcepi proti Črnemu morju. Narejena bo nadalje nova zveza med pomembnima petrolejskima središčema Mosul in Kirkuk. Cesti Kirkuk—Bagdad in Mosul—Magdad bosta podaljšani do Perzijskega zaliva po dveh cestah, od katerih bo vodila prva po dolini reke Evfrata. druga pa po dolini reke Tigrisa. Končno lx> cesta iz Bagdada, vodeča proti iranski meji pri Kanikinu. razširjena ln kmalu se bo začel promet po pravkar dovršeni cesti Bagdad—Rutbah—Haifa. Angleške vojaške oblasti torej na Bližnjem Vzhodu grade strateško cestno omrežje, ki dA zelo jasno slutiti njihove vojaške namene v smeri proti severu. Pri tem je značilno in pomembno še dejstvo, da morajo biti vse ceste dokončane najkasneje do prihodnjega marca. Ne grade pa samo cest. ampak spopolnjujejo tudi železniško omrežje. Tako popravljajo progi med Bagdadom in Basro ter med El Kantaro oh Sueškem prekopu in Palestino, torej tako imenovano sinajsko železnico — vse z namenom, da bi po teh progah lahko prevažali večje tovore. Kakor pišejo arabski listi, je ves civilni promet na obeh imenovanih železnicah prepovedan, tako da služita samo potrebam angleške armade na Bližnjem Vzhodu.< Podzagi, v ŠL Vidu in tudi drugod. Številni kmetovalci so bili že hudo oškodovani. Davčna izterjevalnica zapustila Vipavo. Goriška -Cassa di Risparmio« — nekdanja »Mont« — ima v naši pokrajini v zakupu pobiranje davkov. Zato ima v večjih središčih v podeželju svoje podružnice. Tako davčno iztenevalnico je imela tudi v Vipavi. Proti koncu minulega meseca je bila pa ukinjena. Mnogim je ta sprememba zelo neprijetna, ker bodo morali radi svojih davčnih obveznosti hoditi v precej oddaljeno Ajdovščino, nekateri so pa kar zadovoljni, ker 6e bodo davki vsak drugi mesec pobirali v Vipavi in v St. Vidu pri Vipavi. Kislo vreme. Ob koncu oktobra smo se kar nenadoma znašli v hudi zimi. Naneslo je snega, kakor ga ljudje ob tem času ne pomnijo. Vsa dežela s Krasom vred je bila zasnežena in v nekaterih višinah po Cerkljanskem in v idrijskem okolišu ga je bilo meter visoko Proti vzhodu ga je toliko nametalo, da so bile onemogočene avtobusne zveze iz Gorice skozi Postojno v Ljubljano in iz Gorice čez Goro v Idrijo. Samo najožji goriški okolici, Brdom in Sp. Krasu je še ostala prihranjena zimska odeja. V začetku novembra je pa pritisnil jug in z njim megleno, mokrotno vreme. Sneg je začel kopneti in se umikati na visoke vrhove. Sedaj nas že par dni tlači sivo zadelano obzorje, prepreženo z nizkimi oblaki in vlago. Dnevi so brez sonca, noči temne; včasih dežuje, včasih pa samo prši, pravo kislo jesensko vreme. Vendar v marsičem ugodno, ker je pregnalo prezgodnji sneg in številne neprilike, ki so z njim v zvezi. Neznane sile v naših domačih rastlinah Naše rastlinstvo zasluži, da se zanj fiozani-mamo ne le z znanstvenega in umetniškega vidika, marveč tudi prav in dandanes predvsem s praktično-gospodarskega. Vprašanje, ki nas mora posebno dandanes zanimati je, s katerimi domačimi rastlinami, ki jih doslej premalo poznamo, bi se mogli čim bolj okoristiti. Rastline, o katerih bomo govorili, delimo v take, ki nam dajo vlakna, olje, škrob in moko. Z ozirom na to, si bomo ogledali domače rastline. Izmed rastlin, ki nam dajejo vlakna, poznamo veliko ali navadno koprico (Urtica dioica), ki ima 2—5 cm dolga vlakna, ki so skoraj prav tako odjx>rna kot vlakna konoplje. Ponekod so pred več leti gojili koprive baš v tehniške namene, toda ker ima gojena kopriva manj vlaken nego divja in pa ker niso imeli za obdelovanje takih vlaken primernih strojev, so opustili gojenje kopriv. Pri hmelju (Humulus lupulus) je težava s pridelavo vlaken iz rastline; vlakna so namreč krhka, zalo se za hmelj ljudje niso preveč zanimali, četudi bi se dala taka vlakna prav dobro predelati. Prav tako uporabna vlakna bi mogli dobiti iz obeh vrst medene detelje (Melilotus of-ficinalis in albus). ki ima precej dolga in prepletena vlakna. Morda bi se dalo pridobivati vlakna tudi iz vrhe, trsta. lipe. Seveda bi bilo treba preskrbeti primerne stroje in temu odgovarjajoče urediti pridobivanje naštetih rastlin. Nekaj podobnega je z rastlinami, ki nam dajejo olje. Tudi tu bi bilo treba urediti pridobivanje, to je preskrbeti predvsem potrebne stroje, ki bi omogočali pridobivati olje iz več vrst rastlin in ne le iz ene. Med prvimi rastlinami, ki bi nam dala olje, bi bilo sadno drevje, in sicer jedrca sadežev, ki jih v velikih množinah zame-tavamo in ki vsebujejo mnogo olja. Tako na pr. vsebujejo jedrca sliv do 40% olja, jedrca breskev pa celo 47% olja, jedrca češenj 20—40%. Tudi rdeči bezeg (Sambucus racemosa) in prav tako dren (Cornus sanguinea) vsebujeta v svojih semenih 25—30% olja, ki bi ga mogli uporabljati kot jedilno olje. In jedrca grozdja! Kdo se pa meni zanje, ko je odtekel sladki sok iz grozdja? Nihče! Ponekod so že poizkušali pridobivati olje iz grozdnih semen. Tako so ga pridobili leta 1930 samo v renski pokrajini (Nemič.ia) 40.000 litrov. Imamo pa še druge rastline, iz katerih bi mogli pridobivati olje, ki ga dandanes tako pogrešamo. kih in proslavah ter je vse to opisal s čustvom pesnika. Knjiga je prav za prav dnevnik nove Italije, njenih utripov enega desetletja. Naročili so mu tudi spisati šolske knjige — čitanke. Najbolj znana je njegova »Amor di Pa-! tria« za peti razred. Udejstvoval se je tudi kot { časnikar in govornik, ki je mase kar povlekel I1 za seboj. Sapori je zdaj docent za zgodovino umetnosti na rimskem vseučilišču. Iz svoje stroke ie dal že dosti del. Tudi ostalih njegovih pet ali šest romanov ima za temeljno noto zemljo in napore novega pokreta v državi. Ni pa tendenčen, marveč življenjsko pristen, kar se je ob taki snovi marsikomu že zateknilo. Od njega pričakuje italijansko slovstvo še dosti. R- B. Seme bresta ima n. pr. 14% olja, seme bukve približno 12%, divji kostanj pa skoraj prav toliko. Celo seme smreke daje dobro jedilno olje. Razen naštetih bi mogli navesti še sledeče rastline, iz katerih bi mogli pridobivati olje: beluš (špargel), ki ima 10—20% olja, sončnica s 40% olja, bučno seme z 20—40% olja, gorčica s 40% olja. Nekoliko težje je delo z rastlinami, ki nam dajejo škrob in moko. Mnogo škroba vsebuje n. pr. divji kostanj, čigar plodove bi bilo treba raz-greniti. To se napravi tako, da se plodovi zme-ljejo in se napravi iz njih nekaka kaša. ki jo izpir.amo z vodo toliko časa, dokler ne odteka po-ptolnoma čista voda. Če naj dobimo iz kostanja moko. dodamo vodi, s katero izpiramo škrob, nekoliko sode (svežo vodo vzamemo 8 do 10-krat); nazadnje pa izperemo vse s čisto vodo. Poleg kostanja daje dober škrob tudi trst (Phrag-mites communis), čigar koreniko naglo posušimo in zmeljemo v moko. Prav tako nam daje dobro moko islandski lišaj (Cetraria islandica). ki mu odvzamemo grenke snovi z raztopino sode. Tudi želod nam da uriorabno moko,če mu vzamemo grenke snovi tako, da jih izperemo z vročo vodo. Drobno seme raznih dresnor daje ajdovi moki podobno moko. Korenike kačjega dresna (Poly-gonum bistorta) naglo posušimo in zmeljemo v moko. Korenike (gomolje) streluš (Sagittaria sa-gittifolia) moremo uporabiti sveže ali kuhane. V kratkih obrisih smo našteli nekaj rastlin, ki rastejo pri nas ponekod kar v veliki množini in na katere smo z opisanih vidikov doslej morda premalo mislili, pa bi nam v teh hudih časih utegnili pomagati, da si olajšamo življenje. Treba je poizkusiti, pa prvih neuspehih nikar ne obupati in vreči puške v koruzo, marveč iti znova na delo Drobne zanimivosti Na kožni površini normalnega človeka je okoli 120 milyard stanic. Led bi lahko pogreli do 80 stopinj Celzija pod pritiskom 21.000 atmosfer. Na svetu se dnevno rodi 50.000 ljudi. Slon tehta sedem' do osem tisoč kilogramov. Najdaljšo besedo imajo Nizozemci za avtomobil. Piše se tako: Sneelpaardelooszoondeerrsjjoo-onvegpitroolrijtung. fma torej 44 črk. Na reki Ganges v Indiji je mesto Benares, To je sveto mesto Indijcev in vsako leto prihajajo v Benares velike procesije Indijcev iz vseli krajev. Na leto ga obišče do 200 milijonov Indijcev. Kadar prevzame zajce in bele miši strah, požno mladiče, na katere sicer zelo pazijo in jih skrbno pitajo. Prvi parni stroj je zgradil fizik Heron iz Aleksandrije pred 2000 leti. Parni stroj je bil sicer dobro narejen, pa ga niso vedeli za kaj ujx>rabiti. Najveličastnejši dvorec na svetu ima maha-radža iz Jaipura v Indiji. Dvorec ima nad 3000 oken. Gradnja je veljala nad milijardo lir. Zlato se da zelo teniti. Iz 240 gramov zlata bi lahko izdelali tako dolgo, silno tanko žico. da bi segala okoli zemlje. Dolgo zaželeni trenutek Iz Goriške pokrajine Praznovanje rojstnega dne Njeg. Veličanstva. V torek, 11. t. m. je tudi Gorica dostojno obhajala rojstni dan Njeg. Vel. Kralja in Cesarja. Mesto je bilo v zastavah, v šolah so gojencem predočili svetlo in častitljivo osebo 721etnega vladarja, v vojašnicah so se slovesno spomnili najvišjega poveljnika, ob šestih zvečer je pa prevzv. nadškof v stolnici v počastitev praznika imel slovesni »Te Deiim«, katerega so se udeležili vsi civilni in vojaški dostojanstveniki. Gorica je dobila novega kvesforja. V bližnjih dnevih dospe v Gorico novi vodja goriške kve-sture komendator Baldassare Scaminaci, ki je dozdaj vodil kvesturo v Tirani. Dosedanji kve-stor, komendator Coco, ki je prilično sest let deloval v goriški pokrajini, je piovišan v svoji službi in imenovan za kvestorja v Padovi. Svinjska kuga. Pred tedni smo poročali, kako občutno škodo prizadeva letos našim kmetom po Banjški planoti in Kanalskem okraju sploh še ne-jx>znana svinjska bolezen, ki nosi na sebi vse znake nevarne kuge. Tudi iz drugih predelov dežele 6e čujejo žalostne vesti o tej bolezni, ki pobere rnhogo prašičev. Iz Zg. Vipavske doline nam sedaj poročajo, da so tam radi te bolezni pre|x>vedani vsi živinski semnji. Pojavila se je že na Slapu, v Brivec: »Končno pa le lahko tudi jaz tel 'i povem svoje mnenje!« Prezgodaj Kralj Louis Philippe iz Orleansa je obiskal kneza Talleyranda, ki je bil bolan, in ga je vprašal, kako mu je. Bolnik je vzdihnil in rekel, da trpi peklenske muke. »Že zdaj«, je vprašal kralj začudeno. Med prijateljicama Nuša: »Tvoj zaročenec vedno zamenjuje besedici meni in tebi.« Slava: «To ni nič. Tvoj pa vedno zamenjuje mene in tebe.« Prva partija 39 »Zdravo Stanko,« se je nekako plaho oglasilo med vrati, in Stanko se je zbudil iz dremote. Med vrati stoji tesar Martinek s čepico v roki; videti je resen in v zadregi, kakor spodoben deček. »Kako ti je?« »Martinek,« se je razveselil Stanko, »stopi noter!« »Res, 6mem?« Mladi orjak 6e po prstih bliža postelji. »Meni so rekli naši fantje, naj grem sem vprašat. Prav za prav so me izvolili; hotel je iti Andres, toda fantje 60 rekli, naj gre za nas vprašat Martinek, kako mu je.« Tesar se je oddahnil. »In jDOzdrav naj ti sporočim.« »Pridni 6te,« momlja ginjeno Stanko. »Sedi!« »Res, smem?« Tesar se oprezno sprnšča na stol. »Lepo imaš tukaj, prijatelj!« »Poglej,« mu kaže Stanko obvezano roko. »No,« jo je ocenil tesar. »To ti je delal naš primarij? Se precej vidi, ta ima zlate roke, prijatelj. Srečo imaš.« »Dober doktor?« »No jej! In pri porodih. Pri nas je bil, ko 6e je rodil fant. Tako spretnost ima v ti6tih kratkih ročicah, in kričati zna —« Stanko se je zasmejal in povohal k obvezam. »Nekaj tu smrdi, se spominjaš?« »No, kaj bi se ne,« 6e je zadovoljno namrdnil tesar. »Že takrat mi je smrdelo, ko smo se peljali iz jame.« »Kako je 6ploh bilo v rovu?« se živo zanima Stanko. »Kaj 6te delali? Se ni nič več zgodilo?« »Nič. Popravljali 6tno tisto oporo pri stropu. Aha, Matulo bi bilo malone ubilo. Kamen, ampak za iae! Matula ima srečo, še ustrašil se ni. To veš, da je rov znova zasulo, ne?« »Pa se bodo dokopali tja?« 1 »Ne vem. Adam misli, da. Ampak če bo kdo prodrl skozi, bo to prva partija. Saj veš Andres I ne odneha tako hitro. Kaj mi, mi bomo že prodrli, če bo šlo —« »Kaj pa Pepiek?« »No, Pepek. Pepek ima gobec, ampak dela. Saj veš, 6tari Suchanek ne naredi dosti, ima pa zato polno misli: da bo šlo in da pomni še hujše primere itd. je že dako razdeljeno.« »In Adam?« »Kaj ta! Morali smo ga skoraj za nogo vleči iz tiste luknje, kakor raka.« »...Ali še trkajo... tisti trije?« ».. .Včeraj jih ni bilo več slišati. Saj veš, tam so tudi dušilci, kakor na naši 6trani, zato je težko, prijatelj.« »Pa se bo vendar vrtalo naprej!« »Na seveda. Da jih vsaj jxikopljemo, dokler se na njih še kaj skupaj drži. Ne moremo jih tam pustiti.« Tesar Martinek mirno mežika proti oknu. »Danes bomo menda videli —.« Nekaj časa je bilo tiho. »Kaj pa,« 6e je spomnil Stanko, da bi začel iz drugega sodčka, »kaj pa gospod Hansen?« »Nič. Hodil je tja in čakal, kdaj bo spet kaj počilo.« »Morate paziti nanj, lantje,« je resno rekel Stanko. »Saj veš, da bomo. Aha,« se je zdajci spomnil tesar in začel iskati po žepih. »Tule je bilo nekaj v časopisih — prinesel sem ti to.« Stanka je oblila rdečica. »Vem,« je godrnjal ves nesrečen. »Kdo daje take nesmisle v časopise! Prosim te. pusti to! Povej, ali je Marija spet čakala na Adama?« »Je.« Tesar se ie medtem zamračil. »In potem je Adam spet prišel za nami v krčmo. Sapra, to gledam tasko nerad! Takole objokane oči je imela,« je kazal tesar z debelim prstom okrog okoli oči, »in ta vrtoglavi koštrun noče in noče tega videti. Mi mu vendar ne bomo rekli: pojdi 6pat k svoji ženi, ne? Rečem ti, da bom vesel, ko bom videl Adama kje drugje, ne v tem Hansovem rovu?« »Zakaj?« »Tako. Adam je tako nesrečen značaj, veš?« Martinek je utihnil; 6edel je zravnan na stolu, niti nasloniti »e ni upal, široke pesti je imel položene na stegna in je blodil z modrimi očmi po bolniški sobi. »To je lejjota, tale spita!,« je vzdihnil z občudovanjem. »Torej ste bili spet v krčmi?« je vprašal Stanko. »Cela partija?« Tesar je zažarel. »No kajpak, prijatelj. Andres, mi, Adam, V6i. Samo ti si nam manjkal.« »In gosjood Hansen?« »Je bil tudi tam, kakor zadnjič.« »In o čem ste govorili?« »Samo tako. Saj veš, Pepiek je dražil — in Suchanek, ta ima ti6te svoje stare čase. Andres je pripovedoval o vojni. Prijatelj, to je veliko doživel; v Srbiji je bil, pa v Galiciji. Človek bi niti ne verjel: takšen pritlikovec, a kaj je V6e doživel. Prav lepo smo 6e pogovarjali, tudi Hans.« »Kaj je rekel?« »Nič, 6amo poslušal je, in včasih čisto tako, kakor da nas razume; tako živo je gledal in se smejal. Saj veš, kadar se začne Pej>ek producirati.« »In peli 6te?« »No, pa še kako!« »Adam tudi?« »Tudi.« »In gospod Hansen?« »Tudi. Pel nam je neke švedske pesmice.« »Lepe?« »Lepe, ampak on je z glasom uhajal nekako v stran, vež? Pepek je imel harmoniko 6 6eboj, no, pa smo plesali.« , »Vsi? Tudi Adam?« je spraševal Stanko kakor očaran. »Poskusil je tudi,« je rekel mirno Martinek, kakor bi ga opravičeval. »In gosfiod Hansen tudi?« „ »Ne, ta je samo gledal in ploskal.« »So bila tam dekleta?« »Kaj se ti sanjal« je rekel tesar. »Dve, tri vla-čuge 60 6e privlekle od zunaj, ko 60 slišale kraval, ampak mi smo jih pognali ven, prijatelj! To je bilo samo za partijo, veš? Nihče drug ni smel v lokal. Moral bi videti, ko je plesal Matula! Veš, Pepek krasno igra na harmoniko«. Martinek se je smehljal z zaspanimi očmi. »To je bilo prima, škoda, da nisi bil tam. Saj smo se spominjali —« Stanko se ni mogel naveličati tega pripovedovanja. »Pa obkorej 6te šli domov?« »Okrog dveh,« je rekel tesar skromno. »Veš. Per>ek se je še domislil, da poskusimo, kdo je izmed nas najmočnejši. Pa smo tekmovali —.« »In kdo je bil najmočnejši?« »No, Matula,« je lojalno priznal tesar. »Ampak-6 Pepkom sem se tudi dovolj spotil. Ti bi ne verjel, kako je ta fant prožen in uren. Matula je pri tem prevrnil celo točilnico. Jaz mislim,« je rekel, »da bo moral to Han6 plačati.« »Zakaj?« »Veš, on je bil pri tem nekak sodnik. Ko 6e je prevrnila neka kredenca, je Han6 Malku kazal nase, češ da bo on plačal. Tale naš Hans je strašno smešen,« je priznaval Martinek. »Ali pa veš, da ima tudi Adam pošteno moč? Sapra, če te zagrabi s svojimi dolgimi rokami ti ni lahko, prijatelj. To je kakor jermen. Mene je sukal.« »Kaj pa Andres?« »Eh, ta je človek lahke teže; ampa s Pepkom. mislim, se je dolgo valjal jx> tleh. To je bilo prav tedaj, ko je prišla patrola.« »Kakšna patrola?« Mišku ni kazalo, da hi čakal. Splazil se je pod Miškino okno in jo je poklical. »Ljubi moj Mišek!« je vzkliknila, ko ga je spoznala. »Nikar tako glasno, ljuba moja,« jo je posvaril Mišek in položil prst na usta. »Nihče nc sme zvedeti, da som jaz tukaj!« »Po kaj vendar počenjaš? Kako si vendar zašel v vse te razprtije in mešanice?« ga je vprašala Miška. »Zdaj ni čas za to, da bi ti vse razkladal,« ji je v naglici odvrnil Mišek. -Treba je le, da veš, da som na varnem. Na vsak način moram dobiti Netopirja in izkazati svojo nedolžnost. Zbogom, draga moja!« Zamahnil jc z ruko in že ga je vzela noč. Odtod se je odpravil naravnost na posestvo gospoda Lisjaka. Našel je laterno, prižgal jo je in stopil v hlev. Začel je iskati po hlevu, da bi našel kaj iakega, kar bi dokazovalo Lisjakovo krivdo. V hlevu je res našel torbo starega inženirja in vedel je, da tudi druga torba ne bo daleč. V 't ., LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah In praznikih pa ob 10.30, 14.30. 16.30 m 18.30 (iauljiva ljubnvna zgodba mladega zdravnika do oiupaue kaznjenko v lilinu Obso|enke Sallv Etlera. Loni- Hayward Hndi koncerta pred .tava samo ob IO. url KINU |iroga, oziroma papaua, deda, pradeda, tasta, brata, strica in svaka, gosjioda Josipa Katalana se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Glasbene Matice za ganljive žalostinko, iskrena hvala vsem številnim darovalcem cvetju, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, tor vsem, ki so nam kakor koli izrazili svoje sočutje. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto, dne 15. novembra 1941 ob 8 zjutraj. Ljubljana, dne 15. novembra 1941. Žalujoče rodbine: Katalan, Smrkolj, Tavčar. Po dolgi, mučni bolezni nas je zapustila, pokrepčana s tolažili sv. vere, naša nadvse ljubljena, nenadomestljiva soproga, mama, sestra, teta, svakinja in sestričiia, gospa Takojšnje plačilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Novejši tip« 12669. Srednje veliko posestvo na Dolenjskem, v bližini postaje, ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slov.< pod št. 12676. (p suha drva nudi I.Pogainik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Postraiba brezhibna Marija Kervina soproga zvaničnika drž. žel. v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 14. novembra ob 15.50 z Zal, kapelice sv. Marije, k Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v molitev. Ljubljana, Sevnica, Ptujska gora, dne 12. novembra 1941. Globoko žalujoči: Franc, soprog; Mimica, hčerka; Franc, sin ter rodbine Mlinaric, Traun, Hrastnik, „SLOVENECu, podružnica t Miklošičeva cesta šl. 5 Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše preljube soproge itd., gospe Tonefc Terezije roj. Volk soproge kavarnarja jo obsuli s cvetjem ter počastili na kateri koli način njen spomin, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti, naša prisrčna zahvala. Posebno se zahvaljujemo vsem številnim gostom za spremstvo, domačemu uslužbenslvu, ki je na prelep način počastilo spomin svoje gospodinje. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 14. novembra 1941 ob 9. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 13. novembra 1941. Žalujoči ostali Lord Carlisle je bil očaran. Mislil si je: »Nisem vedel, da so tudi tako vljudni Amerikanci na flvetu!« Medtem se je prerinil k Chappellu srendje-rastel mož v temnem žaketu. »Brzojav, bossl« Chappell vljudno vpraša trojico: »Vam li smem predstaviti svojega detektiva? Detektiv Montgomery.« Medtem, ko je stiskal Ambrose roko detektivu, je Chappell odtrgal zalepljeno brezžično brzojavko. »Zanimivo!« pravi negibno in poda brzojavko časnikarju. »Grajski strah umoril Cassertona! — Bob- by izginil brez sledi. — Kriminalni primer! — Takoj priti! — Helen.« Montgomery 6eže, momljajoč, v lase. »Ce bi le ta ladja hitreje vozita...« »Kje je lady?« vpraša Carlisle, ki 60 mu tudi iz vljudnosti pokazali brzojavko. »V gradu Heatherstone!« »Ali je grad zopet obljuden? Saj je rod Heatherstoncev že pred dvanajstimi leti izumrl...« Grad je kupil neki Casserton.« Casserton? Casserton? Ne poznam nobenega lorda s tem imenom!« »Amerikanec!« »A tako! — Da, tista pokrajina je le redko obljudena, kraj je divji in mrzel. Tam prebivajo, skromni, prijazni ljudje, ki žive od bravine, sla-nikov in ovsene kaše...« je poskušal ironizira(i Carlisle. Njegovi poslušalci pa so bili zelo nepazljivi. »Oprostite gospoda!« reče Chappell, »oddati moram brzojavno sj^oročilo.« 2. »Ne moremo odpotovati, dokler ne pride gospod Washington ali pa gospod Chappell!« pravi gospod Chappell Te6sy Cassertonovi. Ženi 6ta 6i sedeli nasproti v prostrani knjižnični dvorani heatherstonskega gradu. Gospa Tessy Casserton je bila sestra Henryja Cassertona, ki je podlegel pred kratkim srčni kapi. »Zelo mi je žal, gospa Casserton, »da vas je doletela taka nesreča ...« Gospa Casserton prekine z brezbrižnim glasom kiparko: »Oh, gospa Chappell, nimate prav! Štirinajst let sem jezdila z bratom po svetu okrog. Bila sem njegova pomočnica in večer za večerom seni gledala smrti v oči. Zato me ne more njegova smrt tako razrvati, kot bi 6i prav za prav predstavljali.« Gospa Chappell je napeljala pogovor drugam. »Gospa Casserton, kakšna pa je bila vaša točka?« »O, Henry je bil najbolj sloveči svetovni umetnik v streljanju. S parterja vsakega gledališča — pa naj je bila vmes razdalja dvajsetih ali tridesetih metrov, to niu je bilo vseeno — je začel name streljati z brzostrelno puško Winchester-Magazin in je razslreljeval štiriindvajset steklenih krogel, ki so bile pritrjene v razdalji enega centimetra po vsem obrisu mojega telesa...« Pred Heleninimi duševnimi očmi se je pojavila slika mladega dekleta, ki stalo na odru in okrog katere so Irčale krogle ter stekleni koščki; najmanjši bratov tresljaj bi pomenil njeno smrt. Človek postane pri tem hladnokrven,« je mirno priznala gospa Tessy. »S tein se tudi ne jto-veča čut medsebojne povezanosti. Vsekakor mi je bratova gospodstveno6t onemogočila, da bi postala plesavka.« »Zakaj si pa gospod Casserton ni najel nobene druge pomočnice?« »Henry ni nobene naše!, kajti vsem se je zelo izvrševanje tega poklica jirenevarno. — Morda, da se Henry tudi ni dosti potrudil Bil je namreč precej štedljiv, in umetnice, ki bi jih bil za svojo točko najel, so zahtevale za to življenjsko zavarovalnino. Moja nagrada pa je bila z ozirom na nevarnost precejšnja. Sedaj pa je itak vse j>orav-nano...« pripomni Tessy Casserton. »Kaj?« vpraša malo začudeno gospa Chappell. »Kaj da je poravnano? To, za kar nisem dobila od Henryja nikoli plačila. Sedaj mi pač zapušča milijonsko premoženje ...« Gospa Chappell je požrla slino. Pojmovanje te mlade žene, ki ji je bila podobna samo po letih, jo je njej močno odtujilo. Kajti Helena se je bila poročila z Regom Chappellom kot umetnica, brez vsakega premoženja in nihče izmed njiju si ni belil glave z bogastvom ali s 6lič-n i mi stvarmi. Gospa Casserton pa je nosila svojo žalost in tudi svojo, s presenetljivo naglico pričarano, žalno obleko z mrzlim dostojanstvom. »Gospa Helena, vaše delo je postalo s smrtjo brata nepotrebno. Vendar bi rada, kar 6e Hen-ryjeve zavede tiče, poravnala honorar. Koliko vam dolgujem?« Gospa Chappell je bila v velikih skrbeh zaradi Bobbyja, ki je nepojmljivo kam izginil brez sledu; zato ni mogla skriti nasmeška pri takem stvarnem prizadevanju s strani gospe Cassertonove. »Oh, gospa Casserton, saj je že poravnano! Jaz sem itak to delo hotela obdržati zase, ker ga bom lahko tudi dogotovila brez modela. Naj bo torej moj trud poravnan s stroški, ki sem jih vain napravila s svojim bivanjem...« Tessy se nasmehne. Potem reče priznavalno: »Občudujem žene, ki imajo trgovske zmožnosti! Razumem!« Helena zmaje z glavo. »Prosim, kaj razumete, česar ne razumem?« »Kaj moram še vse podrobno razjasniti?« »Prosim!« »Pa ne boste hudi name?« »Gotovo ne!« »Ko boste prišli v Združene države, boste vi torej Henryjev kip prodali za osemkratno ceno kakemu zmešanemu posebnežu, ki zbira take 6tvari.« Helenino lice se je lahno pordečilo. »Izgledam res bolj trgovsko, kot sem v resnici!« »Skoda, meni bi zelo ustregli!« »Oprostite, gospa Casserton, razočarati vas moram.« Tessy prikima. Po kratkem premišljevanju pa naglo odgovori: »Ne želim, da bi odšli s heatherstonskega gradu s finančnim neuspehom!« Gospa Chappell odkima z glavo. »Mojo prisotnost gotovo slabo razumete. Prišla sem k Cassertonu samo zaradi tega, ker sva hotela z Regom že zdavnaj potovati v Evropo.« . »Torej pride komisar Chappell v Veliko Britanijo? Ali pa 6e morda sestaneta v Parizu?« »Toda Casserton, izginil je vendar vaš detektiv Bobby! Gospod Chappell ga mora najprej najti!« Tessy je luje zrla v Helenine sive oči, v katerih je bil nenavaden sijaj. Bila je presenečena zaradi Heleninega poudarka, da »mora najti« komisar svojega pomočnika Bobbyja, kot da bi bilo to že samo po sebi umevno. Možnost, da ga ne bi mogel najti, menda ni gospej Chappellovi niti na um prišla. 7a Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarff izdajatelj: inL Jože Sodi? Urednik: Viktor CenJič