Štev. 151
Velja po pošti:
hm celo leto naprej K 26-— u* pol leta „ „ 13'— » 6 50 „ 2'20
pol
ga 11 trt leta m en mesec
V upravništvu:
celo leto naprej K 20'-pol leta „ „ sa četrt leta „ „ 5'— »b en mesec „ „ 1'70
9 Uabilunl,ečetrtek, M11. lunin 190).
'/i* poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez r	dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
»e vračajo; nefrankirana pisma se n< sprejemajo. UrcdniSkega telefona itev. 74«
Političen list za slovenski narod
Leto rnv.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za >>«£ ko trikrat . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 'i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO Je u Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate hi
reklamacije, Upravniškega telefona Stev. 188.
Četrtletna priloga »VOZNI RED«.
Slovensko moško učiteljišče iz Kopra u Gorico.
in se ministrstvo čim prej odloči, bodo skrbeli naši državni poslanci.
Deputacija jc obstojala iz gospodov: deželnega odbornika profesorja Bcrbuča, trgovca in posestnika Kopača in odvetniškega kandidata dr. Dermastia.
veja enega skupnega debla, da je res še to-stran gorovja isti rod kakor onstran, ki čuti ž njimi, ki trpi ž njimi trpečimi, ki se raduje ž njimi ko se sami vesele.
Slovenci V nedeljo, dna 1-1. julija, v Št. Jakob v Rožu na narodni praznik koroških Slovencev!
Pripomba: Železniška postaja za Št. Jakob v Rožu je Podrožčica nove državne železnice. Najugodnejše zveze so za udeležnike celodnevne slavnosti: iz Ljubljane zjutraj ob 7 uri 5 min., Gorice 6.05, Trbiža 818. Odhod iz Jesenic 9'25, nrihod v Podrožčico 944. Iz Beljaka 8, prihod v Podrožčico 8 51. Brzovlak iz Trsta zjutraj 725, prihod v Podrožčico 1145. Iz Maribora črez Dravograd 320 zjutraj, prihod v Celovec 6 41, odhod 7 45, prihod v Podrožčico 8 54 (Brzovlak odhod iz Celovca 6 50, prihod Podrožčico 7 47). Iz Celja preko Ljubljane z brzovlakom ob 4-18 zjutraj, iz Ljubljane ob 705.
Društva .in večje družbe naj naznanijo udeležbo zadnji čas do sobote dne 13. t. m. g. župniku Mateju Ražunu v Št. Jakobu v Rožu.
Državni zbor.
Državni zbor.
D u n a i, 10. julija.
Proračunska razprava.
Nov parlament, novo življenje. Niso se še polegli valovi volivnega gibanja. Mnogim poslancem šume še po ušesih agitacijski burni prizori. Na jeziku so jim še gromoviti govori na shodih. Volivci pričakujejo vsak dan, da njihovi zastopniki v zbornici čimpreje *olma-čijo vladi njih želje in zahteve. To so psihološki razlogi, ki v neki meri opravičujejo precej glasne dosedanje razprave nove poslanske zbornice. Mladost je norost. Ko prvič mali šolarčki zasedejo šolske klopi, je tudi jako živo v šoli. kakor na mravljišču, ki ga obsije toplo pomladansko solnce. Repetentje pa se muzajo, češ, ali ste vi še otročji. Nekaj podobnega je v novem ljudskem parlamentu, koder so zasedli klopi novi in tudi mladi poslanci. V treh tednih smo doživeli že več »parlamentarnih bojev«, vika in krika, šuma in hru-ma. Godci poskušajo svoja godala. Rusinski poslanci so celo priredili koncert.
In vendar ne moremo pritrjevati onim, ki nekako škodoželjno in zaničljivo kažejo čez ramena: »Tu vidite in slišite žive priče, da Avstrija ni še zrela za splošno iu enako volivno pravico.« Počasi, aiiguri! Naj sc ohladi tnladeniški temperament, poleže volivna boie-vitost, ki je mnogim pregrela mozeg in kosti.
Parlamenti se starajo hitreje, nego posamezne osebe. Jezdec mora prej trdno sedeti v sedlu, da more brzdati iskrega konja.
Razni nujni predlogi, ki jih je doslej mlatila zbornica, so tudi le otroška bolezen, ki jo kmalu preboli telo. Tudi v prejšnji zbornici so bili nujni predlogi le glasen protest proti samovolji birokracije, ki je morila ljudsko dušo, zadrževala zdravi razvoj posameznih narodov ter zaverovana v oblastni absolutizem kratila parlamentu potrebno kontrolo držav, gospodarstva. Nevarnost bi pač bila za novo zbornico, ko bi nujne predloge izrabljala le kot obstrukcijsko orožje proti vladi. Bil bi to političen samoumor, ker zbornica bi le sebi spletala vrv, da birokraciji olajša življenje s § 14.
Nikakor pa ne tajimo, da so predivji temperamenti lahko nevarni v parlamentu. Zato je dolžnost vsakega kluba, tla vzdržuje med člani potrebno strankarsko disciplino. V vsakem klubu pa so izkušeni parlamentarci, ki poznajo parlamentarni ustroj in vse ovire, ki ga morejo ustaviti. Ako preveč vsuješ med mlinske kamne, ustaviš kolo. Vcdni nujni predlogi so onemoglost, smrt parlamenta. Kaj je nujno? Nujno jc vse, najnujnejše pa red v državnih financah. Slab jc gospodar, ki vedno zida. gradi in kupuje nova zemljišča s posojili, pa se nikdar ne vpraša, ali mu izposojeni denar donaša dohodke, da bode mogel poplačati dolgove.
Ista skrbna previdnost ie potrebna tudi v državnem gospodarstvu. V zadnjih desetih letih je parlament enkrat samkrat redno rešil državni proračun. In še ta čas je bila vsa površna razprava le tlačansko delo. Država pa je med tem napravila ogromne dolgove za razne investicije. Državnega zbora je torej prva dolžnost in ustavna pravica, da temeljito prouči državni proračun in se na podlagi vladnih poročil prepriča, kako sc gospodari z davki. Parlament, ki tega ne stori, ni vreden, da obstoji, ker je le klub za drage govorniške vaje in zagrinjalo za prikriti absolutizem.
Te svoje dolžnosti in pravice se je spomnil novi parlament ter včeraj pričel proračunsko razpravo. V pravem pomenu besede pa to ni proračunska razprava. Na dnevnem redu je le zakon, s katerim se pooblasti vlada, da sme od I. avgusta do Novega leta pobirati razne davke v dosedanji meri. O proračunu kot takem se malo ali celo nič ne govori. Debele knjige državnega proračuna leže pod mizo. Za pravo, temeljito proračunsko razpravo, za javno kritiko državnih dohodkov in troškov ie treba časa nekaj mesecev. In to je v prvi vrsti naloga proračunskega odseka. Zato jc na dnevnem redu le provizorij, in po-
Gorica, 10. julija 1907.
Mnogo prahu je dvignilo na našem političnem obzorju vprašanje premestitve slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Učiteljišče v Kopru je že samo na sebi neka avstrijska specialiteta. Prvič kraj sam vsled svoje brezpomembnosti in oddaljenosti ni pripraven za učiteljišče. Drugič pa moramo pomniti, da je Koper nekako ognjišče laške iredente, ki zastruplja na eni strani laške dijake, na drugi strani pa silno preganja slovenske. In gotovo je tudi, da tudi v moralnem oziru Koper ni najbolj prikladen kraj za štu-diranje mladine.
Dolgo časa je trebalo, predno se je zbistrilo v glavah naših birokratov. Treba je bilo za to moža, kakoršen je princ Hohenlohe. Njemu se imamo zahvaliti, da je z energično roko začel razdirati sršenovo gnjezdo. Hrvaško učiteljišče se je premestilo v Kastav, slovensko naj bi sc v Gorico in laško pa v Gradiško, ki je pač edino naravno središče Italijanov.
Ko so Lahi zaznali to vladno namero, so zagnali velikanski hrup, goriški poslanec Marani ie vložil v državnem zboru interpelacijo, ki jo .ie žal podpisal tudi krščanski Italijan prošt dr. Fajdutti, mož, ki je izvoljen s pomočjo glasov slovenskih Bricev in ki je obljubil, da ne bo nastopal proti slovenskim koristim.
V goriškem občinskem svetu so grmeli proti vladi in odposlali v Trst deputacijo k namestniku.
Stvar Slovencev je bila, da to laško akcijo paralizirajo. Slovensko politično društvo »Sloga« je v sredo odposlalo v Trst deputacijo k namestništvu v tej zadevi. Deputacija je namestniku razložila, da zahtevajo premestitev učiteljišča slovenski narodni, gospodarski,oziri goriškega trgovst^a ter šc razni drugi oziri. Namestnik princ Hohenlohe je deputaciji izjavil, da je vse storil za premestitev, kar je bilo od njegove strani možno storiti, ker to zahteva pravičnost. Povedal je, da so bili pri njem že tudi gospodje od italijanske strani, a jim je povedal isto. Pripomnil •e še, da se zadeva brez dvoma ugodno reši. >edaj leži vse v ministrtvu, kjer čaka odločitve.
Slovensko moško učiteljišče bo torej go-:ovo prestavljeno v Gorico, ki je središče goriških Slovencev. Da se to čim hitreje izvrši
Narodni praznik koroških Slovencev.
V nedeljo, dne 14. t. m. se vrši v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem velika narodna šlavnost ob priliki blagoslovljenja temeljnega kamna narodne šole.
Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo so koroški Slovenci v kratkem času dobrih dveh let skoraj izključno le s svojimi lastnimi prispevki omogočili ustanovitev tega za slovenstvo na Koroškem tako velevažnega zavoda, m gotovo je dolžnost vseh Slovencev, da se vsaj na dan, ko koroški Slovenci praznujejo uresničenje svoje najiskrenejše želje, pridružijo svojim bratom v slavlju njihove samoosvojitve izpod težkega jarma tujčevega pritiska, izpod jarma germanizacije.
Dolžnost slovenskega naroda je, da ta dan resnično pokaže svojo bratsko ljubezen napram tistim, katere .ie vedno imenoval svoje najljubše, obenem pa da tudi manifestira ono skupnost v našem narodu, iz katere se tako radi norčujejo naši nasprotniki, češ, nič jih ne druži, niti rod niti jezik, »bratov« to in onstran Karavank.
Dvignite se torej in pohitite dne 14. t. m. v slovenski Št. Jakob v slovenskem Rožu ter pokažite svojim koroškim bratom, da ni prazna beseda, ki se tolikokrat ponavlja o bratstvu in bratski ljubezni, pridite ter s svojo mnogobrojno navzočnostjo pokažite oholemu Nemcu in izdajalskemu Nemčurju, da ima koroški Slovenec onstran Karavank bratov, ki so pripravljeni vedno in vselej z vso odločnostjo stopiti v boj zanj in za njegova prava, in da je njih število toliko, da se mu ni treba bati sovražnikove zlobe.
Poživljamo torej vsa narodna društva, poživljamo vse posameznike, katerim ie le mogoče, da žrtvujejo dan 14. julija koroškim Slovencem, da pohite ta dan v krasni slovenski Rož, da s svojo udeležbo pri blagoslov-ljenju temeljnega kamna nove slovenske trdnjave na Koroškem, narodne šole v Št. Jakobu, navdušijo nanovo probujene koroške Slovence k tem vztrajnejšemu, odločnejšemu delu za njihov in ž njimi celega slovenskega naroda obstanek, da prebude v koroških Slovencih že skoro zaspalo zavest, da so res šc
LIK6K.
Bes Iz lefe.
Resnična slika iz ruske revolucije.
(Dalje.)
Sekundo je postal in pogledal naokoli ka-Kor preganjena zver in premišljeval, na katero stran bi se vrgel in če ni kje kakšnega mesta, kamor bi skočil z obupnostjo človeka, ki je pripravljen na vse. Smrt v boju mu je bil najboljši in najbolj zaželjeni konec.
Načelnik policajev je prvi uganil njegov nameni in je grozeče zaklical:
»No, no, kam pa? Ne zbežiš!«
Ko jc to rekel, ga jc pograbil za ovratnik in sunil v voz. Službujoči namestnik jetniške-ga načelnika, ki je stal med tem na hodniku in molče gledal na prizor, se je gotovo prepričal, da v resnici ne potrebujejo pomoči. Pozneje pa, ko se je beg odkril, je Maciullerricz pripovedoval, da, ko je videl, kako so policaji izvrševali svojo dolžnost in kako je njihov načelnik rahlo ravnal z Judyckim, ki je hotel zbežati, takrat mu je prvič blisnila misel, da to niso resnični policaji iz stroge policijske službe, ampak preoblečeni, ki so prišli sem, da bi mu kakšno naredili . . .
Ko je načelnik policajev vse jetnike spravil v voz, naročil je na povelje stotnika, ki je v tem trenotku stopil na hodnik, enemu policaju vsesti se v voz in je zaprl za njim vrata, drugim dvema je rekel vsesti se na kozla pri vozniku, a sam z ostalima dvema se je vse-del od zadaj na voz.
V tem trenotku so se odprla vrata, jet-niški voz se ie odpeljal na ulico in zavil od vrat na desnico.
Nato se je Budberg poslovil od Maciu-lerricza, šel skozi vrata, sedel na voz in rekel izvoščeku pognati.
Njegova vloga se je končala.
Igral jo je z neizmerno natančnostjo in spokojnostjo, kakor zamore samo človek, ki se je s celo dušo vdal kakšni ideji, dela samo za njo in pozabi popolnoma na samega sebe — svojo varnost in srečo.
Mislilo bi se, da so se s tem končali glavni in najbolj nevarni trenotki podjetja. Beguni so bili že zunaj ječe, dasiravno še v zaprtem jetniškem vozu, na čegar kozlu je sedel kot voznik jetniški stražnik.
Baron Budberg se je že vrnil domov, kjer se je ncopaženo preoblekel po civilno in .ie že popolnoma mirno sedel v prijateljski družbi ter pripovedoval svojim tovarišem dogodke svojega nočnega izleta.
V	resnici je bila pa dvršena šele prva polovica težavnega in nevarnega podjetja. Ostalo je šc drugo, res da manj nevarno, toda vse eno opasno delo oprostiti se policijskega agenta, ki bi pri najmanjšem sumu v vsakem trenotku lahko naredil kraval in pokvari! potem vse.
Povsod po ulicah so stale vojaške patrulje, s pomočjo katerih bi bilo lahko preprečiti beg, ki se je tako lepo posrečil iz zidov ječe.
Vse ie bilo zdaj odvisno od razumnosti načelnika policajev.
Toda na kak način sc iznebiti neželjene priče na kozlu.
V	njegovih rokah so vajeti, on pelje voz, toda če bi tudi takoj ne zaptizil, da so mu rekli peljati v smeri, protivni od trdnjave, z izgovorom, da morajo pogrej še vstopiti v tretji policijski oddelek, od koder so bodo šele odpeljali proti trdnjavi, vendar bi on zamogel
v vsakem trenotku uganiti goljufijo in izročiti vse v roke vladi.
Težavna in neprijetna naloga. Zahtevala je bistroumnosti in poguma.
Zadrega je bila tem večja, ker sc je zgubilo v ječi veliko časa in sc je dan že delal.
Prvi odsev vzbujajočega se jutra se je že odčuval v zraku in smrl v prozorni megli obrise predmetov.
Ni bilo več mogoče zgubiti časa.
Dotični policijski oddelek se je že videl, zdaj morajo na vsak način obrniti drugam.
Ccz en trenotek so že lahko odkriti, če se jim ne posreči iznebiti se policijskega agenta.
Nastopil je odločilni trenotek, treba jc bilo delati . . .
In glej, naenkrat sc jc razlegal glasen krik načelnika policajev:
»Sto—oj! — Kolo!«
Ta nerazumljiv krik je naredil svoj vtis. Voznik jc naenkrat ustavil konje, ne da bi vedel, kaj sc je zgodilo. Psevdo-policaj, ki jc sedel poleg njega, je skočil s kozla, po njegovem zgled u tudi voznik, ki je oddal vajeti drugemu policaju, nato sta šla pa oba k zadnjemu kolesu, poleu katerega jc stal pripognjen načelnik policajev in nekaj ogledoval. Ko sta ona dva prišla, rekel je načelnik, s prstom poka-zavši na os:
»Glej, kaj se je zgodilo!«
Voznik se je pripognil in skušal pogledati, kaj mu kaže načelnik.
V tem trenotku ga je zgrabilo od obeh strani dvoje silnih rok, zamašili so mu usta z ruto, da ni mogel kričati, vzdignili in brez najmanjšega glasu, brez vsaccga boja vrgli v jetniški voz med štiri jetnike in pri njih sedečega psevdo-policaja.
Tam so mu ukazali, naj mirno leži in ničesar ne stori, kar bi jim moglo škodovati.
V tem slučaju ga bodo namreč takoj zabodli.
Policijski agent je to seveda vzel na znanje in ležal tako mirno, da se je bal celo dihati.
Od strahu mu je duša zlezla v pete.
Zdaj so tovariši lahko mislili, da so že blizu svojemu namenu, ako jim le kakšna nepričakovana okoliščina ne pokvari na-črteov.
Morali so hiteti, da bi pravočasno prišli na kraj mesta, na prostor, o katerem so se poprej dogovorili. Tam so se smeli preobleči, pustiti voz, konje in zvezanega agenta. Tu jih jc tudi imel pričakovati drugi oddelek tovarišev, da bi sprejel sedemnajst revolverjev, katerih stranka ni hotela pustiti v vladnih rokah, od druge strani pa tudi ni hotela oproščenih tovarišev izpostaviti kakšnemu nesrečnemu slučaju, ako bi imeli orožje s seboj.
Na daljnem horizontu se je zabliščal ozek pas svita. Novi voznik je neprenehoma podil skozi celo mesto.
Časa je bilo malo.
Voz ie drdral jako hitro naprej. Na poti so srečavali vojaške patrulje in posamezne pozne potnike, toda nobenemu ni prišlo na misel, kam hiti jetniški voz in kakšno je njegovo spremstvo.
Slednjič so se prikazale majhne lesene hišice, dolgi ploti in netlakane ulice.
Voz se jc pripeljal že v predmestje Varšave in ie hitel skozi njega, ker dogovorjeno mesto je bilo še v zračni daljavi, tam kjer so se pričenjale že gluhe podmestne pustinje.
Tu že niso nikogar srečali na poti, ker je bilo vse še pogreznjeno v spanje.
Begunom ie bilo to na roko.
(Konec prihodnjič.)
famezni govorniki vkladajo pritožbe proti upravi, želje prebivalstva in razjie druge bolečine v sejne zapisnike. Tako je današnji prvi govornik dr. StolzI razvijal že znani neni-škonarodni program, imel je mnogo radovednih poslušalcev, dasi ni povedal prav nič novega.
Za njim je skoraj dve uri govoril voditelj socialnih demokratov dr. Adler, ki je označil stališče svoje stranke nasproti vladi in ostalim strankam. Naglašal je, da so socialni de-mokratje oblegani od leve in desne strani. Od <\brahanioviča na skrajni desnici do princa Liechtensteina na levici, vse stranke se družijo iu spajajo v železen obroč, ki naj bi zadušil socialno demokracijo. Ta pa hoče vladi in večini izpraševati vest, ali storita svojo dolžnost . V vsakem javnem zastopu mora biti opozicija. Ako je ni, mora si jo vlada sama ustvariti.
Govorili so še Silberer o telefonu, češki socialni demokrat Cerny o zavarovanju delavcev in dalmatinski poslanec Biankini o zadnjem inažarsko-hrvaškem sporu. Koncem seje je starorusinski poslanec dr. Hlibovicki odločno protestiral, ker je včeraj podpredsednik dr. Začek njegovemu ožjemu tovarišu dr. Markovu odtegnil besedo, ker je govoril v ruskem jeziku. Dr. Hlibovicki trdi. da je od leta 1772 ruščina v Galiciji priznana kot deželni jezik, ker rusinski jezik je le rusko narečje. Rusinski poslanci so mu burno ugovarjali, da ni res in da so takozvani Starorusini v Galiciji le izdajice svojega naroda. Ker ga je predsednik dr. Weiskirchner opominjal, naj pove, kaj hoče, vpraša ga dr. Hlibovicki, zakaj ne pusti govoriti v ruskem jeziku. Dr. Weiskirehner odgovori, da ruščina ni v Avstriji priznana kot deželni jezik.
Prihodnja seja jutri.
Prosta zveza agrarcev.
Včeraj po seji so se zbrali poslanci raznih strank, da se združijo kot prosta zveza, ki hoče ne glede na politične in narodne razlike skupno zagovarjati kmečke zahteve in želje. Shod je otvoril poslanec Povše, ki je pozdravljal zvezo, h kateri je pristopilo že 261 poslancev, torej absolutna večina zbornice. Poslanec Kaiser je pojasnil program zveze. Najbolj pereča vprašanja so razbremenitev kmečkih posestnikov, izboljšanja zemljišč, uravnave voda. pospeševanje živinoreje itd. V načelstvo zveze so izvoljeni: Povše, Fink, Kozlovski, Peška in Zazvorka. Kmečki zvezi v zbornici želimo mnogo uspeha.
NAGODBA.
Dunaj, 10. julija. Nagodbena pogajanja so se danes zaključila. Pogajanja se pletejo posebno okoli direktne zveze Ogrske z Nemčijo pri Annabergu na Kašov-Oderberški železnici in dalmatinski železnici, katere Ogri brez anaberške koncesije nočejo dovoliti. Ta teden ne bo mogoče rešiti vseli vprašani in zato bo potrebno, da se zastopniki obeh vlad zopet snidejo.
PROTI LOČITVI DVORNEGA ARHIVA.
Dunaj. 10. julija. Pod predsedstvom ministra za notranje zadeve se .ie vršila danes seja arhivnega sveta. Profesor dr. Fournier je poročal o težnjah Mažarov, ki hočejo, naj se iz dvornega arhiva prenesejo vse listine, ki se nanašajo na Ogrsko, v Budimpešto. Fournier se je odločno izjavil proti tej nameri. Ravnotako dr. Celakovsky. ki je dokazoval. da je izročitev »ogrskih« listin tudi iz stvarnih ozirov nemogoča, kajti med temi listinami je mnogo takih, ki se nanašajo na dežele češke krone, ki so bile svoj čas pri-klopljene ogrski kroni. Arhivni svet se je soglasno izrekel proti želji Ogrov. Ogri lahko vzamejo v Budimpešto manj važne listine, ki se nanašajo na ogrske plemiške robine itd., druge listine pa naj si Ogri prepišejo, kakor je to storil tudi deželni arhiv kraljestva če-
Ameriški Cehi so imeli v Pragi sestanek, na katerem so sklenili osnovati splošno organizacijo vseh ameriških Cehov s skupnim narodnim svetom.
Velik tabor južno-češkega naroda je bil v Budjejevicah, na katerem je bilo do 5000 ljudi. V imenu katoliške stranke je govoril poslanec Horsky. Namen taboru je bil okrepiti češko manjšino v Budjejevicah.
Katoliško-narodna stranka prireja velike ljudske shode. Dobro uspel je tabor v So-potih pri Hotebru. Shod v Košumberku je razpustil vladni zastopnik, ker so prišli razgrajat liberalci.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Konlerenca hrvaške koalicije.
Budimpešta, 10. julija. Ogrski kores-pondenčni urad javlja iz Zagreba: Ob pol 11. zjutraj so se zbrali člani hrvaške koalicije na skupno posvetovanje. Soglasno se je sklenilo, da ostanejo poslanci, ki so dozdaj bili člani koalicije, še nadalje skupaj in da se noben član ali pa stranka, ki pripada hrvaško-srbski koaliciji ne sme pogajati s strankami izven koalicije, ako nima za to dovoljenja od vodstva. Nato je poročal Supilo o delovanju poslancev v budimpeštanski zbornici. — Popoldne ob 5. je zboroval saborski klub starčevičanske čiste stranke prava. — Zborovali so tudi člani »narodne stranke«, katerim je bojda dr. Spevec l>oročal o svojih razgovorih z banom.
Hrvaški sabor bo razpuščen.
V političnih krogih se govori, da bo hrvaški sabor jeseni razpuščen.
Magnatska zbornica.
Budimpešta. 10. julija. Jutralšrtje seje magnatske zbornice se udeležijo tudi hr-
vaški magnatje grof Kulmer, dr. Nikolič in F. M. L. Tomičič. Izjavo Hrvatov bo prebral najbrž F. M. L. Tomičič v mažarskem jeziku. Predsednik magnatske zbornice grof Dese\v-ffy ni poskrbel za hrvaške stenografe in tudi ne namerava hrvaških govorov protokolirati.
Odkritja »Budapesti Hirlapa«.
Budimpešta, 10. julija. »Budapesti Hirlap« piše sledeče: Sporazum med hrvaškimi poslanci in ogrsko vlado bi se bil lahko sklenil že 20. junija. Hrvatje so bili že čisto pripravljeni sporazum podpisati, toda v zadnjem trenutku so to preprečili Supilo, dr. Lor-kovič, Popovie, Krasojevič, Pribičevič in Budisavljevič. Najbolj strupeni da so bili Srbi. Baje obstoji med hrvaškimi in srbskimi tajna pogodba, ki Srbom v slučaju, da se spor z Mažari za Hrvate ugodno konča, zagotavlja na hrvaških postajah srbske napise v cirilici.
Spevec.
Zagreb, 10. julija. Dr. Spevec izjavlja, da se je sicer z banom Rakodczayem razgo-varjal o politiškem položaju, da pa nikakor ne misli sprejeti kakega mesta pri novi vladi. Drugi listi javljajo, da je dr. Spevec sprejel mesto podbana.
»Osservatore Romano«.
R i m, 10. julija. Glasilo Vatikana »Osservatore Romano« v uvodnem članku opisuje hrvaško-mažarski spor ter opominja Mažare, naj se lotijo vendar enkrat trezne in premišljene politike v korist cele monarhije.
»Novoje Vremja«.
Peterburg, 10. julija. »Novoje Vremja«, govoreč o hrvaško-ogrskem sporu, opominja Mažare, da bo kmalu prišel čas, ko bodo Mažari apelirali na Evropo, naj jim pomaga v boju proti Avstriji, toda takrat se bo Evropa spomnila na mažarska nasilja proti Hrvatom iu bo neusmiljena proti neusmiljenim.
OGRSKA.
Budimpešta, 10. julija. Pravosodni minister priporoča zbornici, naj sprejme sledeči predlog peticijskega odseka: Vladi se naroči, da ob priliki sestave ustavnih garancij tudi preskrbi, da se ne bodo mogli več dogoditi taki slučaji, kakor leta 1903 v Szegedinu, ko je vojaška oblast dala s Košutovega spomenika sneti venec, katere so tam položili vojaki honvedi. Zbornica pa o tem predlogu ni glasovala, ampak sprejela predlog Nagyja, naj se peticija pošlje honvedskemu ministru. Sprejme se tudi predlog peticijskega odseka glede na reinkorporacijo Dalmacije z ogrsko krono. Pri tem zabavlja Desider Nagy proti hrvaškemu kraljestvu.
IZSELJEVANJE NA OGRSKEM.
Z Ogrske se izseljuje vedno več ljudi. Danes prekaša glede na izseljevanje Ogrska že celo Italijo. Ljudje beže pred judi, ki postopajo s kmeti takole: Kmeta jud pregovori, da se zadolži pri njem. Tirja ga, ko ve, da kmet nima denarja. In poplača mu na to v blagu tako, da napravi jud desetkratni dobiček. Kmet je vedno bolj v dolgeh in končno je prisiljen, da proda hišo in posestvo seveda zopet judovski družbi, ki sc peča s kupčijo zemljišč. Judje so že zdaj posestniki veliko polja in travnikov, ki obdajajo vasi. Kmetje so le še večinoma judovski dninarji. Da judu polje več nese, si naroči delavce od daleč, katere stiska, kolikor jih le more. Judje so pričeli naročati za dela na polju Kitajce. Ogrsko časopisje pa molči. V takih razmerah ni nič čudnega da zapušča ogrsko prebivalstvo rodno grudo in išče opoteče sreče v Ameriki.
DR. TRUMBIC MINISTRU KOŠUTU.
Zader, 10. julija. Zadnji »Narodni List« objavlja brzojavko, ki jo je dr. Trumbič povodom hrvaško-mažarskega preloma odposlal ministru Košutu. V isti očita Mažarom, da so povsem pozabili na včerajšnjo prošlost. Z oziroru na reško resolucijo pravi brzojavka: Tedaj ste obljubljali, da bosta združeni Ogrska in Hrvaška delili skupne uspehe njihove borbe za svobodo, a sedaj se plemeniti naši pomoči povračuje nasilnim postopanjem. Vsi Hrvati in Srbi od Osjeka do Kotora se složno upro vsakemu, ki bi hotel preprečiti naš kulturni narodni napredek! Tako misli vsa Dalmacija. Ni poštenega človeka, ki bi odobraval vaše postopanje nasproti Hrvaški. Spametite se, kajti sicer sejete seme nesloge na veliko škodo Hrvaške, ali tudi Ogrske.
DALMATINSKI AKADEMIKI IN HRVATSKA.
V petek zvečer so imeli v Zadru sestanek akademiki in abiturienti, ki so poslali poslancu dr. Bogdanu Medakoviču v Zagreb brzojavko v kateri poživljajo hrvatske poslance, naj na-rede konec sedanji vladi. Dr. Ivčeviču na Dunaj so brzojavili, naj se poteguje za recipro-citeto hrvaškega vseučilišča.
MINISTER DARANYI IN DRAGINJA KRUHA.
Budimpešta, 10. julija. Poljedelski minister Daranyi bo na svojih posestvih v Kisberu, Mezohegyesu in Balboni, dal proizvajati po ceni kruh, da odpomore draginji.
SESTANKI AVSTRIJSKIH. ITALIJANSKIH IN RUSKIH DRŽAVNIKOV.
R i m , 10. julija. »Corrire d' Italia« poroča, da se bo v kratkem vršilo več sestankov med avstrijskimi, italijanskimi in ruskimi državniki v zadevi balkanskih vprašanj.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
London, 10. julija. O okrožju Vangtse se je odkrila protidinastiška zarota. V Key-angu se je pojavilo nad 1000 ustašev, proti katerim ic podkralj poslal vojaštvo.
RUSIJA.
Splošna revolucija na Ruskem. — 550 oseb aretiranih.
Iz Peterburga prihaja poročilo, da kljub najstrožji cenzuri dan na dan prihajajo tja iz cele dežele poročila, da se pripravlja splošna revolucija po celem carstvu. — Včeraj je bilo v Peterburgu aretiranih 550 oseb, med njimi 56 gospej, ki so bili v zvezi s teroristi-ško agitacijo. Vlada je razpisala 15.000 rubljev nagrade onim, ki vjamejo dva voditelja te organizacije.
Strašna nesreča na železnici.
Na postaji Podwoloczyska-Odessa so pri postaji Proskurov neznanci odstranili kos tira. Nesreča je baje grozna, natančnih vesti še ni razun te, da je proga tako zastavljena, da tudi s pomočjo prestopanja ni mogoče vzdržati prometa.
Slaba letina
in lakota preti 17 gubernijam.
Proti štrajkujočim kmetom,
ki prevažajo ljudi čez ladoške kanale in so izkušali preprečiti promet parnikov, je policija streljala, šest kmetov ustrelila! 20 pa ranila.
Delo ruskih roparjev
Na moskovskih cestah se je 9. t. m. razvil cel boj. Roparji so hoteli oropati ravnateljstvo Moskva-Kazanske železnice, kjer je bilo ravnakar v blagajno prinešenih 400.000 rubljev. Policija je pa za namero izvedela in nastavila v direkciji nekaj svojih preoblečenih ljudi. Ti so streljali, ko so roparji prišli in dva na cesti ustrelili. — V Varšavi so neznaci ustrelili ravnatelja vodovoda Szymanskega.
NAPETOST MED AMERIKO IN JAPONSKO.
London, 10. junija. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Haaga, da tamošnji zastopniki velevlasti zelo pesimistiško sodijo o razmerah med Japonsko in Ameriko. Japonska že od 20. junija sem pošilja severnoameriškim zjedinjenim državam zelo ostre note, kjer protestira proti preganjanju Japoncev v Kaliforniji. Japonska da je pripravljena v Tihem oceanu uveljaviti svojo avtoriteto.
TAJNA »KATOLIŠKA KULTURNA ZVEZA«.
Monakovo, 8. julija. Po liberalnih listih kroži vest, da se je .v Nemčiji osnovala »kulturna zveza« modernih katoličanov, katere glasilo je »Hochland« in ki vodijo znani vseučiliščni profesor filozofije v Monakovu, baron Hertling, član državnega zbora, vse-učiliški profesor Schwering, dr. Hompel, v namen zahtevati od papeža reformo indek-Hellrath in drugi. Ta zveza da si je postavila sa. Zveza je laiška in izključuje duhovnike, katerih nasvet pa rada posluša. (Glej tudi »Tagespost« od 10. t. m.) »Corrispondenza Romana«, ki je baje nekoliko v zvezi z vatikanskimi krogi, trdi, da je ta nemška laiška organizacija osnovana po vzorcu framason-skih zvez, ker morajo člani o vsem povsem molčati. Vatikan da je v Nemčijo že odposlal odposlance, ki naj stvar preiščejo. Milanski »Corriere della Sera« pa poroča, da ta zveza hoče organizirati vse katoliške laike v Italiji, na Francoskem in Angleškem proti indeksu in okorelim tradicijam v katoliški cerkvi. Na Italijanskem dela za to Murri, na Francoskem Loisy. na Nemškem K. Muth, na Angleškem Tyrell in drugi, ki se sedaj zbirajo posebno okoli »moderno-katoliškega« »Rinnovamen-to«, ki izhaja v Milanu. V Nemčiji je to gibanje sad naukov rajnega profesorja bogoslovja na vseučilišču v NViirzburgu, Schella. Vatikan da je celo v skrbeh, ker se gre za enotnost in disciplino v cerkvi.
Z ozirom na te vesti, smo dobili iz Mo-nakova od kompetcntnili nemških katoliških krogov sledeče stvarno pojasnilo:
»Nekaj katoličanov v Mtinstru na Vest-falskem se je strogo zaupno posvetovalo, kako bi osnovali zvezo ter prosili sv. očeta, naj izpremeni določila indeksa. Posvetovanja so bila strogo zaupna in sklenjeno ni bilo ničesar Kar se tiče laiške organizacije, je le to res, da se je izpočetka nekaj gospodov zanjo zavzemalo in so jo hoteli združiti z znano »Gor-resgeselseliaft«, ki pod vodstvom barona Hertlinga neumorno dela na :nanstvenem polju. Misel se je takoj opustila, ker so odločilni katoliški znanstveni in literarni krogi bili od-ločno proti temu. da ne bi škodovali in razcepili »Gorresove družbe«, kjer že 30 let laiki in duhovniki skupno pospešujejo znanstvo in so že nebroj dobrega sporazumno storili. Toliko je resnice na odkritjih »Corrispondenze Romanc«, ki vso stvar strašno pretirava in utegne vzbuditi razburjenje, kakoršnega cela zadeva ni vredna.
CRNOGORA.
C e t i n j e , 10. julija. Avstrijski kore-spondenčni urad javlja, da je vest o častniški zaroti proti knezu Nikolaju čisto neresnična.
VELIKE VOJAŠKE VAJE V ITALIJI.
Rim, 10. julija. Velike vojaške vaje med L, 2. in 3. armadnim zborom se bodo vršile v Piemontu od 28. avgusta do 6. septembra. Vodil jih bo šef generalnega štaba Saletta. Glavno vodstvo bo v Borgomanero.
DVOZVEZA.
P c t c r b u r g , 10. julija. Razmerje med Rusijo in Francosko je vedno slabše. Da to dejstvo prikrije, objavljajo »Novoje Vremja« oster članek proti Nemčiji ter poživljajo Dansko, Nizozemsko in Belgijo, naj se ustavljajo vedno prodirajočemu nemštvu.
VLADARSKI OBISKI.
Vest, da se poda italijanski kralj v London, je neusnovana. — Nemški cesar bo pri-
hodnje leto na svojem sredozemskem potovanju obiskal tudi albanska pristanišča. Albanci bodo cesarja navdušeno sprejeli in častili, ne vedo pa še, ako bo s tem zadovolje« sultan. — Letos obiščeta našega cesarja tudi španski kralj in kraljica. Najprej obiščeta v Cowesu kralja Edvarda angleškega, potem nizozemsko kraljico, naposled pa cesarja Franca Jožefa. Ali prideta na Dunaj ali v Ischl, še ni določeno.
FRANCIJA.
Pa r i z , 10. julija. Stariši vojakov 17. pešpolka, ki je zdaj za kazen v Tunisu, so se zbrali včeraj v Bezieresu in sklenili prositi potom posebnega poslanstva predsednika republike. naj upornike pomilosti in zapove, da se smejo zopet vrniti v domovino.
Dnevne novice.
+ Polletno zasedanje državnega zbora namerava vlada zaključiti 25. julija.
+ Kako Hribar umeva slovansko demokratično misel na Dunaju In kako doma. Hribar se je na Dunaju delal velikega demokrata in je glasoval za nujnost, da se naj takoj sklene splošna in enaka volivna pravica za deželne zbore. Pri tem je bil še tako predrzen, da je napadal S. L. S., kot da ta ni dovoli demokratična. Tako na Dunaju. Doma v Ljubljani pa ravno narobe! Glasilo Hribarjevo včeraj razmišljuje: »Ali se skliče deželni zbor?« ter razvija sledeče misli: 1. Splošna in enaka volivna pravica je sama sleparija, surogat brez vrednosti, nesramna goljufija. »Salonski demokratje, ki na tihem pečene piške jedo in šampanjec pijejo, očitno pa nosijo veliko rdečo kravato«, so prišli do spoznanja, da se je splošna in enaka volivna pravica za državni zbor čisto izjalovila zanje; če ni nič prida za državni zbor, je še tem manj vredna za deželne zbore. 2. Glede kranjskega deželnega zbora zahteva Hribarjevo glasilo, da se sploh naj ne vpelje nobena reforma, ampak da naj ostane vse pri starem: Nemški veleposestniki naj volijo še naprej deset poslancev, kot doslej, niti za las naj se ne izpremeni dosedanja krivičnost. 3. Kranjski deželni zbor se naj sploh ne skliče, ampak sc naj razpusti; nove volitve naj bodo po starem. 4. Kot pretvezo je iznašel ta čudni demokrat, da «sedanji predsednik Sch\varz ni oseba, ki bi mogla vzeti »v roke tako posredovanje«. Schwarz ali Weiss je seveda le jalov izgovor; Hribarjeva stranka hoče sploh preprečiti vsako reformo.
Zdaj pa pozor, gospodje Hrvatje! Ali je imel dr. Krek prav ali ne, ko je v državnem zboru Hribarju zaklical, da je sama hinavšči-na in licemerstvo, če on na Dunaju govori za splošno in enako volivno pravico, doma pa preprečuje volivno reformo za deželni zbor, ki bi splošno in enako volivno pravico vsaj v eni kuriji izvedla? Hribarjeva stranka zahteva da naj še nadalje dvajset nemških in uradniških poslancev majorizira 16 zastopnikov slovenskega ljudstva. Hribar obstruira volivno reformo, po kateri bi stalo 10 Nemcem nasproti 36 Slovencev, ki bi za vedno tvorili zanesljivo m nepremagljivo slovensko večino. In ta človek se drzne očitati S. L. S., da se poteguje za Nemce!
-+ »Edinost« bridko toži, da smo se lotili Ploja. Samo par besedi zato, da označimo to perverzno predrznost, ki ž njo piše »Edinost« svete in pozive na našo adreso. Kaj je pa bilo z «Edinostjo» in njeno stranko, ko se ie šlo proti dr. Šusteršiču. Takrat so se pa tudi v nji prodajale dr. Plojeve in »Narodove« spletke in neresnice kot gotova resnica, .lugoslo-vanstvo takrat seveda ni nič trpelo. In tudi dr. Rybar je našel dovolj poguma, da je dr. Šusteršiča napadal. Danes ga nima nihče, da bi preklical nepopisna obrekovanja; pač pa intriganta, ki je vse zlo povzročil v zvezi z intrigantom, ki na Kranjskem ovira vsak mo-dr,s vivendi, pritiska »Edinost« s svojimi pristaši vred na svoje hinavske prsi. Zlobna per-fidnost je vodila »Edinost«in njeno stranko proti »Slogi« na Goriškem in njenemu kraškemu kandidatu posebej. Niti sposobni niso ti ljudje, da bi objektivno sodili nas in našo stranko, kaj še-le, ko je nečejo! Naj si zapiše »Edinost« za uho in naj to pove vsi svoji stranki z dr. Rybarein vred, da si od izrazitih sovražnikov prepovedujemo vsak opomin in vsak nasvet. Od sovražnikov se brez hinavstva morejo vršiti le napadi. Kdor pa napade skriva v kilavo sentimentalnost, je hinavec. In ž njim nam ni posla!
+ Don Ivaniševič noče povedati tega-le: Hrvatje so vedeli, da mi ne vstopimo z liberalci v en klub. To smo jim jasno povedali. Oni so pa na vrat na nos sprejeli-naše liberalce v svoj klub. Zraven pa pravijo, da so hoteli osnovati močen jugoslovanski klub. Don Ivaniševič! Radi bi vedeli, koga ima za tako prismojenega, da bi to verjel. Ce so res hoteli močen jugoslovanski klub, potem bi se bili morali udati dejstvu, da mi ne gremo z liberalci skupaj. Ali je to naše stališče zdravo ali ne. nič ne dene v tem slučaju ... Le brez skrbi bodite don Ivaniševič: S. L. S. in njeni poslanci čutijo prav dobro, da ste namenoma udarili v lice zastopnike slovenskega naroda, zato da rešite par liberalcev. To, kar ste storili, jasno priča, da se vam je šlo mnogo bolj za naše liberalce, nego za močen jugoslovanski klub.
+ Izboljšanje planin in pašnikov. Z Dunaja se nam poroča: Vlada vendar enkrat resno misli na akcijo, s katero hoče pospeševati živinorejo. Ta akcija bode neposredno koristila živinorejcem, posredno pa širšemu prebivalstvu, konsumentom mesa. V ta namen bode vlada dovoljevala večje podpore v povzdigo živinoreje ter olajšave pri vožnji, obenem pa pospeševala pridelovanje boljše krme. izboljševanje planin in pašnikov. Kakor smo že poročali pred tedni, je že izdelan na-
črt zakona za izboljšanje planin. V t?m oziru stno precej zaostali. Živina se pase na planinah vsepovprek; išče si boljšo pašo in se razvadi, da slabšo pohodi in prezira. Tudi je na planinah še premalo hlevov, kjer bi se pridobival gnoj za izboljšanje paše. V mnogih krajih sploh ni napajališč za živino. Potrebno je tudi, da se pašniki ločijo od sveta, ki ni ugoden za pašo, pač pa za pogozditev. Treba je tudi več pouka, boljšega nadzorstva itd. Opozoriti pa moramo vlado in druge mero-dajne kroge tudi na pašnike in senožeti v nižini, h. pr. na obširne prostore po Krasu, in v Suhi Krajini in drugod.. Tu je v prvi vrsti potrebno, da se zasejeio boljše vrste krme, da se napravijo napajališča, izčistijo senožeti in pašniki. V to pa jc potreba primernega poduka in podpore.
-FPaslvna rezistenca pravnih praktikan-tov. Tudi med dunajskimi pravnimi praktikanti se je pojavilo nemirno gibanje. Vzrok, temu je neka odredba dvornega svetnika Vi-torellija, kjer slednji grozi pravnim prakti-kantom po § 17. z disciplinarnimi posledicami, ako ne- bodo bolj redno pohajali svoj urad kakor dozdaj. Od 9. ure zjutraj naprej morajo •pravni praktikanti biti v pisarnah na razpolago svojim referentom. Referentje imajo takoj predsedniku naznaniti, ako kak praktikant prepozno pride v urad. Včeraj so se dunajski pravni praktikanti zbrali in ustanovili priprav-ljavni odbor, ki naj ukrene vse potrebne korake, da se izognejo praktikanti posledicam Vitorellijeve naredbe. — V Pragi traja rezistenca dalje. Vlada hoče izvršiti imenovanje 50 avskultantov in ustanoviti senat, ki naj želje praktikantov proučuje. Nemški praktikanti češkim zahtevam po povišanju iz nacionalnih ozirov nasprotujejo in ne izvršujejo pasivne rezistence.
+ Blagoslovljenja zastave »Katoliške delavske družbe« v Idriji se udeleži »Katoliško izobraževalno društvo iz Šturij z zastavo.
+ Novo izobraževalno društvo. V Novakih (Cerkno, Goriško) se je ustanovilo »K. slov. izobraževalno društvo« za vasi Gorenji in Dolenji Novaki in Davčo na Kranjskem, v kolikor spadata pod novaško duhovnijo. Društvo je takoi pristopilo »Kršč. socialni zvezi«.
—	Nevarno obolela jc na Vrhniki soproga g. dr. Pavletiča, ki se nahaja sedaj ondi na počitnicah.
—	lzpreinenjena »Liepa naša domovina«.
Neki hrvaški list predlaga, naj se vočigled temu, da hočeio Madiari Hrvaškej vzeti značaj kraljevine in jo ponižati do pokrajine, iz-premeni v jugoslovanski marzeljezi: Liepa naša domovina, Oj junačka zemljo mila. drugi stih, da se bo glasila pesem: Liepa naša domovina, Oj hrvatska kraljevina. To bode po njegovi misli dvignilo narodno zavest in bodrilo na vztrajno delo, da se povrnejo domovini nekdanji lepi časi.
—	Vojaštvo na laški meji. V Korminu je sedaj nastavljena ena stotnija 27. pešpolka. Minule dni se jc mudilo tam 60 narednikov raznih vojaških branž, ki so pregledovali stanovanja, hleve, trgovine, konje itd, za slučaj potrebe.
Nesreče. V Podhosti pri Toplicah se je ubil čevljarski mojster Jakob Hočevar. Gnal je na verigi kravo na vodo. Ker že delj časa ni bila zunaj, se mu tako naglo izpuli iz rok, da pade mož znak črez škarpo na cesto in pri tej priči nezavesten obleži. Zdravniška pomoč je bila zaman. Cez par ur je umrl. Bil ie tiha, blaga duša, veren mož in obče spoštovan. — Lahka mu žemljica! — V nedeljo 7. julija sc je kri udrla neki ženi iz Ljubna, ko ie prišla k božji službi v Toplice. Zdravnik in duhovnik sta bila takoj pri rokah. Ker je priletna, bo težko okrevala.
—	Slovensko planinsko društvo priredi dne 14. julija (v nedeljo) društven izlet v Št. Jakob v Rožu na Koroškem, kjer se izletniki udeleže tudi slavnosti blagoslovljenja temeljnega kamna za narodno šolo. Odhod iz Ljubljane v nedeljo z vlakom ob 7. uri zjutraj, povratek z večernimi vlaki. Posebna vrsta planincev odhaja v soboto na Golico v Ka-dilnikovo kočo. prenočuje tam in poleti zjutraj v nedeljo v krasni Rož. Odhod v soboto iz Ljubljane z dopoldanskim vlakom ali pa ob tri četrt na četrto uro popoldne.
—	Slovenska knjigarna v Trstu. V Trstu otvori knjigarno Slovenec g. Gorenik, poslovodja knjigarne Lav. Hartmanna v Zagrebu.
—	Nov Lloydov parnik. Jutri spuste v morje v Trstu nov Lloydov parnik »Freiherr von Beck«. Lloyd vsled pogodbe z vlado dobi še šest novih parnikov.
—	Hoteli na ladjah. V Dalmaciji nameravajo zgraditi več ladij, na katerih bi se nahajali popolni hoteli. Tujski promet bi to zelo povzdignilo. Vsako leto prihaja več tujcev ogledovat si krasno dalmatinsko obalo. Ladje bi vozile ob njej ter dalje časa obstajale IX) raznih lukah.
—	Resnica o prepiru s hrvaškimi delavci. Na poročilo o napadu na hrvaške delavce, katero smo priobčili 26. junija, smo dobili od verodostojne strani pojasnilo, ki ga lojalno priobčujemo. — 21. m. m. pilo je več hrvaških delavcev v veži gostilne g. M. Batellinija na Brdu pri Viču, v stranski sobi pa Ivan Zadnikar p. d. Fučev Johan in Franc Škof. Ker sta Hrvate nadlegovala, so ju ti napadli in nastal je pretep, v katerem pa Zadnikar ni nikogar udaril. Tudi ni on letel v vas in kričal, da bodo Škofa ubili. Ljudje sami so fante prosili, naj gredo Škofa branit, sicer ga res lahko ubijejo. Toda v krčmo fantje niso udrli, kot je stalo v poročilu, le pred krčmo so vpili nad Hrvati, ker so Škofa tako hudo stepli. Še manj
resnice je na tem, da so fantje Hrvatom grozili drugi dan z napadom, ali ga res izvršili, saj so šli vsi na delo.
Izpred sodišča.
Napad na Nemce. Delavec Janez Zaje in posestnika sin Janez Pečnikar, oba iz Št. Jakoba ob Savi, sta dne 12. ninija t. 1. popivala čez dan in še pozno v noč po raznih krčmah. Isti dan je napravilo izlet v Sotesko več tovarniških uradnikov iz Vevč s svojimi rodbinami in nemškim otročjim vrtcem;da so bili veseli, je ob sebi umevno. Obdolženca pravita, da se je med izletniki čulo vpitje »Hcil in Hoch, nadalje pravita da ju je nekdo po nemško nagnal spat. Zaradi tega, da ne bodo Nemci tako korajžni na slovenski zemlji, sklenila sta jih malo oplašiti. Položila sta v to svrho dolg tram na vožnjo cesto blizu sv. Jakoba. Ko so se izletniki vrnili okolu polnoči v treh kočijah iz Soteske domov, trčila je prva kočija na položeni tram, katerega sta sicer konja preskočila, kočija pa ni mogla naprej. Izletniki so morali oviro odstraniti, med tem sta pa jela obdolženca vanje metati kamnje; en kamen jc zadel ravnateljevo soprogo v hrbet, drugi kamen pa jc pokvaril kočijo. Vsega tega obdolženca ne tajita. Zaje bo sedel zato 3 mesecc, Pečnikar pa dva meseca v ječi.
Uboj. Dne 13. aprila t. I. zvečer jc bil mlinarski pomočnik Jakob Šiler iz Spod. Bit-nja v vasi pri Francctu Šilariu v Zgor. Bit-nju. Tja sta prišla tudi posestnikova sina Matevž Hafner in France Rozman iz Stražišča v družbi še več drugih fantov. Jakob Šiler ie jel Rozmanu očitati, da je nekoč nekemu fantu vzel peresa in to je dalo povod do besedovanja, ki je, trajalo, dokler nista obdolženca s tovarišema vred zapustila hišo. Ccz nekaj časa je eden obdolžencev potrkal na okno in tako izvabil Šilcrja na prosto. Takoj sta se ga lotila s kolmi, ga na tla pobila, ter udrihala po njem. Šiler jc dobil dve poškodbi na glavi in eno na zatilniku. Vsaka poškodba je bila sama na sebi lahka a ker je čez nekaj dni pritisnil krč, ie čez deset dni Jakob Šiler umrl. Obdolženca tepež priznavata, trdita le, da sta bila v silobranu, ker jc imel Šilar nož v roki. Obsojena sta bila vsak na pol leta težke ječe.
Lahkomišljeni vajenec. Janez Cešarek se je učil trgovine pri Frančiški Lapajne v Idriji. Ker ni imel veselja, pri trgovini ostati, zapustil je z dovoljenjem gospe svojo službo. Pr; odhodu so našli pri obdolžencu 50 kron, katere si jc z večkratnimi manjšimi tatvinami prilastil, kar tudi odkritosrčno sani priznava. Za kazen jc prejel 4 tedne ječe.
Štajerske novice.
š Konkurz je napovedal v Celju trgovec Milan Hočevar.
š Zaradi kride je obsojen v entedenski strogi zapor sevniški trgovec Ludovik Skct. Dolgovi so presegali premoženje za 2000 K.
šNova realka jc ustanovljena v Bruku ob Muri. Kdaj dobimo spodnještajerski Slovenci svojo? Nemci imajo sedaj na Štajerskem pet realk.
š Konkurz je dovolilo okrožno sodišče v Celju za premoženje And. Kužnerja, gostilničarja in posestnika v Kartincah blizu Šmarja p. J.
š Nemci na delu. V Slov. Bistrici slave 14. t. m. 25letnico, kar so ustanovili šulferein-sko krajevno skupino. To bo hajlajna!
š Volitev v rogaški okrajni zastop. Pri volitvah je bil namesto rajnega člana Franca Horvata izvoljen Nemec ravnatelj Piirker.
š Sv. Križ tik Slatine. Javno poživljamo dopisnika »Domovine* z dne 28. junija, naj nam določno objavi ime tiste deklice, kateri je gospod nadžupnik pri spovedi naložil ondi označeno pokoro. Naj deklica sama izjavi, kaj jc na tej stvari resnica, ker sc gospod nadžupnik radi spovedne tajnosti ne more braniti. Ako pa dopisnik ne objavi imena, bo vedela vsa javnost, s kako podlimi sredstvi zna jemati čast sebi neljubim osebam.
š Pritožbe iz Brežic. Zadnje čase sem so bili že večkrat napadeni potniki zvečer na brežiški postaji. Prav bi bilo, da bi orožništvo pri večernih vlakih nadzorovalo kolodvor.
Ljubljanske novice.
lj Nadvojvoda Leopold Salvator v Ljubljani. Kakor smo že pisali si je ogledal nadvojvoda v torek ljubljanski grad in tudi kapelico sv. Jurija ter se podal na stolp. Nadvojvoda je bil očaran nad lepim razgledom na Kamniške planine in ljubljansko okolico in se pohvalno izrazil o novih nasadih. — Včeraj zjutraj jc inšpiciral artiljerijo na vežbališču, popoldne si ogledal artiljerijsko vojašnico. — Opoludne je sprejel visoki gost g. deželnega predsednika Schwarza, ml. g. knezoškofa dr. Jegliča in deželnega glavarja pl. Detela v apartementu hotela »Union« ter kmalu potem vrnil omenjenim gospodom obisk. Danes se vrši velika aplikatorična vaja artilerijskega polka.
lj Prelat č. g. kanonik Janez Rozman nevarno obolel. Včeraj je nevarno obolel č. g. prelat Janez Rozman. Včeraj je cel dan ležal v nezavesti. Danes spi. Večkrat se zbudi in se takrat popolnoma zaveda. Zdravnik je izjavil, da je danes položaj gospoda prelata nekoliko boljši, vendar pa je prepovedal vse obiske ter bolniku zapovedal popoln mir. Gospod prelat je bil v torek v Velesovem na božji poti in ga .ie ta pot zelo utrudila.
lj Ravnatelj gluhonemnfce izginil. Ze več dni pogrešajo ravnatelja gluhonemnice gosp. Pianeckega. V soboto ga ni bilo več v šolo, ne da bi komu javil svoj odhod. Mislili so. da je šel k svoji soprogi, ki je na počitnicah na
Gorenjskem, včeraj mu .ie pa hčerka- s počitnic pisala v Ljubljano in tako so L vedeli, da Pianeckega ni na Gorenjskem. Včeraj so bili v gluhonemnici zastopniki vlade. Našli so v pisarni popoln red. Pianecki je bil že dalj časa zelo otožen.
lj G. Ivan Cankar je te dni izročil g. Schvventnerju najnovejši svoj spis »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Bivši kandidat in urednik »Rudečega Prapora« se vrne jutri na Dunaj.
lj G. Dragutinovič, bivši član slovenskega gledališča, je postal režiser hrvaškega gledališča v Varaždinu.
I j Slovenska opera. G. Julij Betetto, naš priljubljeni operni pevec, sc sedaj mudi na počitnicah v Oseku na Goriškem, kjer je tudi v nedeljo sodeloval pri veselici ondotnega »Bralnega društva«. Inter.danca ljubljanske si. opere mu je te dni poslala lepo ponudbo za prihodnjo sezono. G. Betetto pa je to ponudbo odklonil z razlogom, da gre na dunajski konzervatorij, da si pridobi najvišjo izobrazbo za opernega pevca.
Ij Stavka mizarjev v Ljubljani. Včeraj so pričeli mizarski pomočniki z delom tudi pri g. Primožiču. V ostalih podjetjih delo še počiva.
Ij Pogreba nagloma umrlega tovariša mizarskega pomočnika F. Dobrina, kateri se je vršil včeraj popoldne ob 2. uri iz bolnišnice na Posavje, se je udeležilo veliko število mizarjev iz Ljubljane in okolice.
Ij Umrl je v 69. letu starosti bivši pek Fran Wurner, nekdaj bogat mož.
lj Nemške šole v Ljubljani. Na ljudski šoli nemškega »Schulvereina« je bilo 200 učencev. Nemci hočejo za to šolo zgraditi šolsko poslopje. Na mestni petrazredni nemški deški ljudski šoli sta bila 202 učenca, med njimi 72 Slovencev, na mestni dekliški nemški ljudski šoli je bilo 419 učenk, med njimi 136 Slovenk!
lj Poneveril je predvčerajšnjim v Mall-nitzu na Koroškem 301ctni Janko Poslončič, rodom iz Hrvaškega, 600 K in neznano kam pobegnil.
lj Prijet prisiljenec. V Trstu so prijeli pri-siljenca Alojzija Grosovina, ki je dne 1. junija letos pobegnil od dela iz gramozne jame.
lj Tatvina pšenice. Včeraj popoldne jc pustil posestnik Anton Šare iz Jarš na Miklošičevi cesti pred Štefanovo gostilno z žitom naložen voz, sam pa šel k obedu. Ko je prišel nazaj, je opazil, da mu je med njegovo odsotnostjo zmanjkalo z voza dve vreči pšenice, vredne 20 K, in vreča prosa, vrednega 10 kron.
lj Izgubila je neka dama črno denarnico, v kateri je imela do 20 kron denarja.
P. n. naročnike, ki jim je koncem junija potekla naročnina na »Slovenca«, opetovano opozarjamo, naj čim preje obnove naročnino na III. četrtletje, oziroma II. polletje, ker bomo sicer pošiljali list le še par dni. '•L
Iz slovanskega sveta.
si Poljski korespondenčni urad. Poljaki ustanavljajo svoj lastni korespondenčni urad. Njegovo središče bode v Parizu. Tja se bodo brzojavno pošiljala vsa poročila iz poljskih krajev in odtod zopet dalje v svet. Načrt je že gmotno zagotovljen.
si Deseti sestanek poljskih zdravnikov in prirodoslovcev se vrši letos od 22. do 25. t. m. v Lvovu z raznimi izleti.
Razne stvari.
Kedaj postane dekle — gospa. Vrhovno sodišče v Genovi je razsodilo, da se sme vsaka samska ženska, ko prekorači 30. leto, imenovati in tudi službeno podpisati »gospa«.
Silen, oddaljen potres, ki je traial dve uri, so zaznamovale opazovalne naprave na potresni opazovalnici v Hamburgu.
Stavka mestnih delavcev v Lvovu je končana, ker so delavci dobili višjo plačo za 10 odstotkov. In v Ljubljani ali se je Hribarjeva obljuba zopet izgubila?
Slavnost prebitja železniškega predora skozi Ture so morali preložiti. Prebiti morajo šc sto metrov. Dela v predoru bodo trajala še eno leto. Popolnoma odprt predor torej še nc bo pred drugo polovico prihodnjega leta.
Bivši huzarski poročnik — mesarski vajenec. Poročnik 13. huzarskega polka 271ctni Aladar Solmitzky ki govori mažarsko, nemško, angleško in rumuusko je odložil častniško šaržo ker ni mogel shajati s svojo gažo in je vstopil za vajenca k nekemu mesarju s suhim mesom.
Na smrt je obsojen v Brnu Frančišek Gacdik, ki je ustreli! gozdarja Kosterhuna.
Ukradena slika ruskega carja. Oljnato sliko carja Nikolaja v generalski uniformi je ukradel nekdo na berolinski narodni galeriji. Slika jc vredna več tisoč mark.
Strela ubila celo družino. Strela je uda-riltT v Konio\vu v neki šotor, pod katerim je vedrila rodovina Ignacija Ehrenfelsa. Ubitih jc bilo 6 oseb.
Živ pokopan. Dekla Sauer v Stuttgartu je pokopala svojega živega otroka na pokopališču. Nečloveški materi je prisodilo sodišče petletno ječo.
Molčeče ženske. Med korejskimi prebivalci vlada navada, da žene iz omikanih stanov na dan svoje poroke ne sinejo izprego-voriti nobene besede. Ce bi prekršila ta običaj, bi izgubila med ljudstvom ves ugled.
Katera hoče veljati za posebno ugledno mora še dalj časa molčati.
Štiri vinarje za pojasnilo. Društvo dunajskih postreščkov je sklenilo uvesti takozvane »znamke za pojasnila«, po štiri vinarje ena. Vsak postrešček celega mesta bi moral dati vsakomur, kdor ga kaj vpraša, zahtevano pojasnilo, odškodnina zato bi znašala eno znamko, če bi pa kdo dal več znamk, še boljše. Za občinstvo bi bilo to jako pripravno, ker dobivalo bi vedno točna in zanesljiva pojasnila iu bi mu ne bilo treba izgubljati časa. Deputacija društva je žc bila pri nižjeavstrijskeni namestniku, da izprosi od njega potrjenje tc novosti, kar se tudi pričakuje.
Glavo je odtrgal vlak božjastnem bero-linskemu knjigoveškemu pomočniku Khunertu, ki je na mestni železnici izstopil na napačni strani in zašel med dva vlaka.
Poštni rop v Belgiji. Na piogi med Liitti-chom in Lowenom v Belgiji so vdrli v poštni voz kolinskega vlaka roparji, ki so prerezali poštne vreče, namenjene na Angleško. Vzrok ropu še ni dognan.
Draga juha. V Edinburghu toži vdova po umrlemu ravnatelju tovarne za motorje Go-vanu lastnika hotela v Glasgovvu J. in W. Mac Kilogs. V obtožnici navaja Govan, da sta omenjena restavraterja njenemu možu dala pokvarjeno juho, ki je povzročila njegovo smrt ter zahteva 200.000 mark odškodnine. Truplo so izkopali, ter dognali, da je pokojnik res umrl vsled zastrupljenja.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V DRŽAVNEM ZBORU.
Češki poslanci so včeraj v posebni seji sklenili, da glede na jezikovno vprašanje pro-vizorično sprejmejo predloge ministrskega predsednika, da pa bodo v zbornici izjavili, da se morajo v jesenskem zasedanju izpolniti v jezikovnem oziru vse češke zahteve. Cehi zasedaj odnehajo od zahteve, da se protoko-lirajo češki govori in se zadovoljijo samo z zapisovanjem čeških interpelacij in predlogov s prestavo vred. Ministrski predsednik je odklonil zahtevo, naj se imenuje v uradni steno-grafski pisarni za člana češki stenograt", in sicer z ozirom na to, ker bi potem tudi vse druge nenemške narodnosti to lahko zahtevale. S 34 proti 31 glasovom so se odklonili predlogi radikalcev in se je obsodil poizkus obstrukcije. Odločilno besedo je pri tem seveda imel minister rojak Pacak. »Lidove No-viny« pišejo, da so Cehi poraženi, ker so bili v tem vprašanju čisto osamljeni. Zdaj zahtevajo le še, da se češki govori objavijo potoni državnozborske korespondence. — Danes opoldne so sc sešli vsi načelniki klubov v svrho, da mirnim potom rešijo vprašanje o protokolaciji čeških govorov.
Telefonska In brzojavna poročilo.
IZREDNI OBČNI ZBOR »SLOGE«.
Gorica, 11. julija. Ob 11. uri dopoldne se je vsled odpovedi predsednika dr. Gregorčiča vršil izredni občni zbor »Sloge«, ki je odpoved dr. Gregorčiča vzel z globokim obžalovanjem na znanje. Za predsednika »Sloge« ie bil soglasno izvoljen odvetnik dr. Fran Pav-letič, za odbornika deželni poslanec Grča. Odboru se je naročilo, naj v posebni spomenici se zahvali dr. Gregorčiču za trudapolno 18-letno delovanje na kulturnem in političnem polju.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 11. julija. Danes se je nadaljevalo prvo branje proračunskega provizorija. Ofner je nasvetoval novelo k kazenskemu zakoniku in ministrstvo za socialno-politične zadeve. Bielohlavek je polemiziral s socialnimi demokrati. »Slovenski klub« je sklenil, da se debate pri prvem branju proračunskega provizorija ne udeleži.
Dunaj, 11. julija. Seja načelnikov klubov je sklenila, da se debata o prvem branju do generalnih govornikov danes zaključi. V ponedeljek ob 3. uri popoldne in v torek ob 9. uri dopoldne ima sejo proračunski odsek, drugo branje proračunskega provizorija pa bo v četrtek. Na predlog dr. Šusteršičev je bilo sprejeto, da se njegov predlog o spremembi društvenega zakona brez prvega branja izroči ustavnemu odseku.
Dunaj, 1. julija. Čehi so izročili danes ministrskemu predsedniku zgoraj omenjene svoje zahteve glede jezikovne rabe v parlamentu in se bodo baje zadovoljili s tem, da se češke interpelacije in predlogi sprejmo v zapisnik poleg nemških prestav, češki govori pa se sprejmo v državnozborsko korespondenco.
VOLITVE V ISTRI.
L o v r a n , 11 julija. Tu so pri občinskih volitvah v tretjem razredu zmagali zopet Lahi; dobili so 201 glas, dočim so jih Hrvatje dobili 54.
TOVARNA PAPIRJA POGORELA.
Dunajsko Novo Mesto, U. julija. Tovarna papirja Emil Hamburger je pogorela. Nekdo je nalašč zažgal.
NOVA HRVAŠKA VLADA.
Zagreb, 11. julija. Čuje se, da prevzame notranje zadeve Spevec, pravosodje dr. Mihaljenovič in nauk Silovič.
OGRSKA MAGNATSKA9 ZBORNICA IN HRVATJE.
Budimpešta, 11. julija. Bivši hrvaški podban Nikolič je v magnatski zbornici danes protestiral proti Košutovemu nasilju. Košut je dejal, da ni izvršil nasilja, ampak da se pravice Hrvatov hočejo razširiti, ker bo vsak železniški uslužbenec moral v občevanju znati tudi hrvaški. Nato so hrvaški člani magnatske zbornice zapustil! zbornico.
Delniška družba „Z DRUŽEN IH P IVO V A REN" Žalec in Laško
=z priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). zz
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— pc^iljotuc no dem sprejem« restauroter »porednega T>cma" g. r ž i 5 n i (Telefon št. 82.) ——
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Cu opazovanja
I
10
11 11
9. »več.
7. zjutr-2. pop.
Stanje barometra T mm
738 9
738-8 736 4
Temperatura
po Celaija
Vetrori
Neb«
18-8 166 23 1
sr.jug brezvetr. p. m. jug
jasno del. obl del. jasno
a*
5 E •SS »• a.
00
Srednja včerajšn)a temp. 19 1°, norm 19 6°
Zsodarja^K
spretna delavca, se pod ugodnimi pogoji za veliko trgovino
z vinom takoj sprejmeta.
_ 1530 3-2 Kje, pove upra*. tega lista
Dussobrshuliinio
se iščeta
za mesec sugust.
Naslov v upravništvu „Slovenca".
0001
Lspasika oprava
med drugim garnitura, fin pianino, se radi preselitve ceno proda. 1503 3-3 Več se poizve v
Gosposki ulici 5.11.
OOO!
2
ucenca
sprejme takoj s popolno oskrbo Janko M, svečar in lectarv Kranju.
1442 10-7
Lepo
stanovanje
v I. nadstropju, obstoječe z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, drvarnico, kletjo in z vrtom je prav po ceni za mesec avgust oddati.
Poizve se v Spod. Sišlci št. 205 v špecerijski trgovini. 1531 2-2
M Mtf
[pasar in Izdelovotelj cerkvenega^ . orodja in posode

se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnico
odslej na
Ellzabetni cesri
blizu samostana 00. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 5*6 3
ilBISSSlilii
zrcala"
nejueeji J"! izbiri pri
K^ ALOJZIJU PAUSCHINU
LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. - lisa steklarska dela najceneje.
Bčem gostilno Stonouonje
rlnhrn vnphann \r nmpm ali na ro^nn	**
dobro vpeljano, v najem ali na račun. Ponudbe pod A. H. 10 na upravn. ,,Slovenca".	1544 3-1
obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje, jedilne shrambe, drvarnice in malega vrta se zaradi nenadne preselitve odda za mesec avgust v Novem Vodmatu, h. št 30.	1643 3 1
Razpis
oddaje zgradbe novega enorazrednega
Jolskesa poslopja na 1m ob luž. žel.
V svrho oddaje zgradbe novega enorazrednega šolskega poslopja na Savi se bo dne 4. avgusta ob 4. uri popoldne pri g. Leop. berdajsu vršila ofertna obravnava. Stavbinska dela, ki se oddajo samo enemu podjetniku, so sledeče proračunjena:
1.	Težaška dela................2389 56 K
2.	Zidarska dela................2346 77 „
3.	Gradivo za zidarska dela ....	2&5540 „
4.	Tesarska dela................900 03 „
5.	Gradivo za tesarska in težaška dela	2419 90 „
6.	Kamnoseška dela..............272 30 „
7.	Ključavničarska dela in železo . .	107s-ii0 „
8.	Kleparska dela................345 37 „
9.	barvarska dela................19o 7l „
10.	Steklarska dela..............170*40 „
11.	Lončarska dela..............270 00 „
12.	Slikarska dela................38'10 „
13.	Mizarska dela................820x0 „
Skupaj . . 14102-84 „
Varščina znaša 1410 K (tisočštiristoindeset K), ki je predložiti kraj-nemu šol. svetu pred pismenim ali ustnim ofertom. — Načrti, troškovnik in stavbeni pogoji so na vpogled pri g. Leop. Berdajsu.
Krajni šolski svet na Savi, 10. julija 1907.
1642 3_1	Ignacij Smuk s. r.
predsednik.
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato n«d ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejfia. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poakuaa.	2574 31
Prva ljubljanska velika žjalnlca kave
Dunajska oesta, nasproti kavarni ,,Evropa".
Išče se 1529 3~2
spretnega tovarniškega	—
ključavničarja
kateri mora biti obenem tudi godbenik, da more sodelovati pri tovarniški godbi. Služba je stalna. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami naj se vpošljejo na naslov — bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Gorenjsko.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
^ pod »Narodno karam".
Električna razsvetljava.
Od 7. jnlija do vštevši 13. julija 1907:
EGIPET
Pridna in poštena 1528 3—2
prodajalka
špecerijske stroke se takoj sprejme. Katera je verzirana v prodaji tobaka ima prednost.
Ponudbe se prosijo na J. Kemperle Kamnik.
OOO
Mor želi sooje posesti/o oll trjoulno
vsake vrste kakor tudi tovarne, hiše, vile, zemljišča, pen-zionate posestva, mline, opekarne, hotele, gostiine, kmetije
naglo in naravnost prodati
ali dobiti na nje hipotečno posojilo, naj se predvsem zaupno obrne na prvo strokovno, strogo reelno in največje podjetje
Prva avstr. borza
za trgovino in realitete
Največji kršč. strokovni list. Centrala na Dunaju.
Glavno zastopstvo:
LJubljana, Spodnja Šiika
Cesta na drž. železnico št. 149
13*6 6-5
Podružnica g v Spljetu, :
Delni&ka glavnioa i i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve m m z:::
obrestuje
pV W0f vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do	0
dnevzdiga po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica : v Celovcu, a
i Rezervni fond i i i J K 200.000. i i i
Podružnice:
Praga ■ mtolalnlcaml: Oraban 29, Malt itran, Msit. allca it, Bajaa, Brao, ------Dtfti luulu, Mor.Taki Zanberg, IMUag, HotI JIM., Plača,
Manjalnlčna delniika družba
46 160—103
Upa, Ca« grtUra la Ubnr
Menjalnic« na Dunaja:
L Vallaillt 10, H. Tab.rtlraitt 4, IU. Uniargaaai 77 (t.gal Rtnnvcf a), III. L8-ngpait 27, IV. Wl«dn«r Haaptitranc 12, V. SctaBnbraontrilraiic M a, TI 8amp«aiorfertto. M, VII. Marlablltralraaaa 76, VIII. Lercbtnltldcralraaa« 192, IX. Alarralrata* 32, X. raf.rltfnitrall« M, XVIII. Wlhrinf tritra.u II, XIX. DBbllngtr Haaptitr 19, XIX. Ha.pt.tr«.« H.
M
MERCUR"
Dunaj, L, WollzeUe 10.
Ako. kapital K 20,000.000. Seier zaklad K 8.500.000
Najkulantnejai
IT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnlc devii, valut in denar)a.
w*~ Zamenjava in eskomptiraiye
Uirebanlh tastavnic in obligacij, srečk in kuponov,