ŠTEVILKA 5, LETNIK 19 06. 03. 2008, CENA 1,13 €/270 sit
Vsako številko Zasavca S imate možnost dobiti |
2+2 brezplainl« kino vgtopnM.
žZMmš o&še ^©[Mjwam
2000 €l

ZANESLJIVE
INFORMACIJSKE REŠITVE
Usmjds DroEbdS^WäM
I Varuhinja človekovih pravic v Trbovljah
WHP0DÖÖQV7 ÖJtiOaäD TMBfflOD®
® Dobro zane!
Piščančja bedra
z delom hrbta, postrežno, AIA,
1 kg
2,65
Sir Gavda
Mlekarna Celeia, postrežno,
1 kg

Ponudba velja do 11.3.2008 oz. do prodaje zalog. cenesovEUR.
Dobrodošli v hipermarketu
SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26; WWW.spar.si
® ZAGORJE!
S PAR
SUZUKI - AVTOHISA KRŽIŠNIK
ZIMSKA AKCIJA VOZIL SUZUKI -NA ZALOGI TUDI 4x4 POGON VSI MODELI IMAJO KLIMO, ABS, AUDIOSISTEM
E 9»*
Ignis

g~ i

Oglejte si naše modele pred centroma SPAR v Zagorju in Litiji od 6. do 15. marca.
NAGRADNE IGRE IN PREIZKUSNE VOŽNJE!
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče,
popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov_________
Novosti pri AH Kržišnik:
PRENOVLJENA MAZDA 5 Z EL. DRSNIMI VRATI -že v našem salonu
MAZDA 6 V AKCIJI -2.500€+super darilo
AVTOHIŠA PRI
Tretja Mazdina zmaga na testu kakovosti
mazoa
Ut ZAGORJE
V
AKCIJA S POPUSTOM 1.000C
ÖUAUTÄT8
REPORT
2007
Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 1/1 OOkrn,uradna emisija C02 167 do 246 g/km.
@0
Morate prebrati
Razpisi slovenskega podjetniškega sklada
Kmečke žene in dekleta
Odmev ljudske pesmi na Mlinšah
Februar je bil živ
Zagorjan v hrastniški galeriji
Zgodovinski uspeli članic SK Zagorje
Litijski
obrazi
Downov
sindrom
Popolna
preobrazba
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sit), polletna 13,52 EUR <3.240.00 sit).
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
UV8BM
Nad mestom se dela dan. Sončen dan. A v duši je mrak. Težka tema objema misli, ko želim zapisati vse tisto, kar mi je še maloprej rojilo po glavi. Npr, da je bil dan podoben današnjemu, ko sva se prvič srečala pod Čemšeniško planino. Prej bi si mislil, da bom ob tej rani uri tu srečal kakšnega odtavanega kočevskega medveda, kot predsednika republike. Na kolesu. Ti si rinil v breg, mene je pot že peljala dol iz vasi proti Camberku. Rekel si „...dobro jutro, perkmandeljc..., jaz pa sem od presenečenja zapeljal kar v jarek, ki je vodil dol na pašnik...ja no, predsednika, ki te pozna po nadimku, pač ne vidiš vsak dan.
Pozneje sva se še večkrat srečala in vedno te je vse zanimalo...kot, da nisi imel zadosti svojih problemov. Pa saj se tudi nisi obnašal, kot da jih imaš. Tvoji problemi zate niso bili problemi.Ti si bil nad njimi. Do 23.2.2008.
Prišel si tiho in vstopil v legendo. Kot direktor majhne banke iz Trbovelj postaneš predsednik razpadajoče države v kateri smo bili tedaj Slovenci teoretično sosedi z Grki. Se te bomo pogrešali. In to bivšo državo bratstva in enotnosti takrat drži skupaj samo še militantna sila. Nikoli nisi spustil šusa iz puške, nikoli nisi oblekel vojaške uniforme - pa si vendar postal poveljnik tretje največje vojaške velesile na svetu. Danes se zdi vse tako enostavno, kot da si jim samo pokazal s prstom kje je jug, za vsak slučaj, da ne zaidejo. In oni so odšli. Nikoli pa se nisva mogla zmeniti, ali moja zaprisega jugo vojski še velja ali ne? Sem vojni veteran ali sem nemara dezerter, glede na to, da sem se še vedno pod prisego JNA javil kot dobro-voljec v takratno teritorialno obrambo.
Je JNA sploh kdaj podpisala kapitulacijo in priznala poraz? Ali so se samo (začasno) umaknili iz deželice? To ne bi bilo nič čudnega, saj veš, da so Črnogorci še iz časov slavne Bokeljske mornarice še danes v vojni z Japonsko. Nasmejiva se tej ugotovitvi, jaz spijem pivo do konca, ti pa praviš, da naj te kaj pokličem, ko bom v Ljubljani. In še to. Ker ljudje, sploh tisti, ki živimo na tej strani Atlantika zelo dobro vemo, kdo je nosil glavo v torbi v času osamosvajanja smo te zato nagradili s svojim zaupanjem tako, da si bil voljen na prav vsako funkcijo, ki si si jo poželel.
Ponavljam, ker smo ti zaupali. Nekaterim pa je šlo to v nos, in bodiva odkrita, marsikdo od njih si je, zdaj, ko si šel, oddahnil. Moram ti priznati Janez, da mi je šlo na bruhanje, ko sem videl nekatere od tvojih bivših „kolegov,, ob žalni knjigi.Tudi to je življenje.Toda, vsak dobi, kar mu gre... Res ne vem, kako bi se stvari odvijale a ko ne bi bil pravi Janez v pravem trenutku na pravem mestu. Pravijo, da ti bodo postavili spomenik, poimenovali ulice in parke po tebi. Lepo. Zelo lepo.Tako se dela. In tudi kakšno šolo bi lahko poimenovali po tebi, tako, za vzor mladini, saj si bil bister deček, radoveden in željan znanja. Da jim pokažeš, da ni važno od kod človek prihaja, temveč, kam gre. Ker ti ni odgovarjala nobena od političnih opcij, ki so „tancale,, po parlamentarnem parketu, si ustanovil stranko po svoji meri. Gibanje za pravič-
nost in razvoj. Z njim si vsem, ki so si te želeli prilastiti pokazal, kakšno stranko si želiš. Dregnil si v osir in ni bilo več miru. Ker naj bi se po njihovem, pravi politik ne ukvarjal z reševanjem problemov malega človeka, ker je ekologija danes, kar je bilo krščanstvo na svojih začetkih. Ne! politika je vendar sama sebi namen in namenjena samo politikom. Sem rekel, politika je kurba, ti pa si pokimal. Uspeh in simpatije, ki si ga požel s tem dejanjem, je jasno takoj našlo posnemovalce brez lastnih idej. Zanimivo pa je, da so te razumeli mali ljudje. Na žalost pa mali ljudje pridejo prav samo vsake štiri leta.Vmes pa se dela škoda...Bil si mnogo pred časom in zato včasih nerazumljen. Take so včasih zažigali na grmadi. Ti pa si človek iz drugačnega testa. In te je to napihnjeno politikantstvo, ki nima nobene zveze z realnim življenjem, nažiralo. In na koncu razžrlo. Matjaž je rekel, da si dal življenje za domovino. Kaj naj ob njegovih besedah še zapišem? Življenje teče naprej. S svojim obnašanjem si marsikomu pokazal, kakšen naj bi moški bil. Miren, preudaren, duhovit. Slovenski Don Corleone.V pozi-tivo. Erotika a la dr. D. In končno, Slovenci smo dobili novo romarsko pot.Tisti, ki v Zagorje ne bodo romali, v ponedeljek, ko je bil dan žalovanja, državnih zastav tako ali tako niso razobesili na pol droga.
Imeli smo srečo, da smo živeli za časa tvojega življenja. Zdaj smo ostali sami. Mir in dobro s teboj, Jani. Se vidimo ...
<ifl)#)>č S//ke: Fanči Moljk
FUMŠTEkC Q
11 .seja v znamenju iskanja poli in potrjevanja odlokov
V četrtek, II.februarja 1008, je v Radečah na sedežu občine potekala 11. redna seja občinskega sveta, na kateri so radeški svetnice in svetniki obdelali 16 točk dnevnega reda.
Župan Matjaž Han pravi, da je bila seja burna, predvsem pri točki razno. Kljub temu so sprejeli nekatere pomembne odločitve med katere sodi Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Celjskih lekarn in Odlok o ustanovitvi sveta regije Posavje. Pri tej točki so tisti, ki so bili najbolj zagreti za to regijo, tokrat bili proti ter mu očitali kot poslancu glasovanje proti pokrajinski zakonodaji. Na seji so se, poleg odprodaje nepremičnin, svetnice in svetnike seznanili s projektom Mladinski center Radeče, za katerega ustanovitev so, po skoraj več kot enourni predstavitvi in razpravi, dali pozitivno mnenje.Tako bodo nadaljevali z akcijo, da bi ustanovili Mladinski center tudi v Radečah.
Po seji smo kot vedno za mnenje povprašali župana Matjaža Hana.
Kako bi opisali potek in zaključke današnje seje?
Seja kot taka, ne glede na obsežnost, ni bila produktivna. Takšna, kot je bila danes, ne vodi k pravemu cilju. Strah me je, da so nekateri začeli s nekakšnimi političnimi oz. volilnimi aktivnostmi. Načeloma bom kot Matjaž Han, župan občine Radeče, delal v dobrobit občanov in vem da imam njihovo podporo.
Kaj pa še ostale pomembnejše točke?
Mladinci so predstavili svoj projekt, za katerega sem mnenja, da je v redu. Na občinski upravi bomo začeli z aktivnostmi in to
Nov nadzorni svet družbe Lafarge Cement
Skupščina delničarjev družbe Lafarge Cement je na seji, ki je bila v četrtek, lS.februarja, potrdila predlog nove sestave nadzornega sveta.
Na čelo nadzornega sveta je tako stopil Nicholas Fournier, regijski direktor Lafarge e ve divizije Cement za Centralno Evropo. Poleg tega je skupščina na predlog nadzornega sveta sprejela sklep, da se število članov v nadzornem svetu zmanjša, in sicer s šestih članov na tri člane. Poleg Fournierja bo član nadzornega sveta še Gerhard Nagi, finančni direktor avstrijske cementarne Lafarge Perlomooser.Tretjega člana pa bo imenoval svet delavcev kot svojega predstavnika. Isti dan se je prav tako sestal nadzorni svet še zadnjič v stari sestavi in sprejel poslovno poročilo za leto 2007 ter podelil razrešnico upravi. Sejo je vodil dosedanji podpredsednik nadzornega sveta Janez Malovrh, ki je opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta od januarja letos, ko je z mesta predsednika nadzornega sveta odstopil Peter Orisich.	(zas)
tako, da najdemo način, kako ustanoviti mladinski center da bo zaživel. Upam, da nam bo uspelo. Sprejeti so bili tudi odloki v zvezi s povezovanja v regijo Posavje.
Izgradnja platoja pred železniško postajo in dogovor s SŽ?
Zadeve okrog izgradnje platoja tečejo, dokumenti so v pripravi.Vložili bomo zahtevek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Računam, da bo to gradbeno dovoljenje pridobljeno v mesecu do dveh in se bo gradnja pričela v juniju ali juliju.
Kako pa je v tem trenutku s t.i. finančno oz. proračunsko coklo - izdelavo čistilne naprave. Kako ste se dogovorili o nadaljevanju izgradnje?
Čistilna naprava - prav ste ugotovili - je v Radečah neka cokla. Dejstvo je, da se trudimo, kako priti do teh sredstev. Na zadnjem obisku predstavnikov vlade v občini Radeče smo se z Ministrstvom za okolje, konkretno z državnim sekretarjem Mitjem Bricljem, dogovorili, da se poskušamo povezati z občino Litija in Zagorje ob Savi in se prijavimo na kohezijo ter pridobimo dodatna sredstva za izgradnjo čistilne naprave. Ocenjujemo, da bo vrednost investicije med I do 1,5 milijona evrov. Tako se bodo nadaljevale investicije in pot v lepšo bodočnost in življenje v občini Radeče tudi v letu 2008.
Besedilo: Rudi Špan
Nagrajenci priznanja 8. februar iz Hrastnika
V prejšnji številki je izpadla fotografija letošnjih hrastniških nagrajencev za priznanje 8. februar. Nagrado je podelil Jure Bantan, predsednik ZKD Hrastnik - na levi, sledijo pa mu: Mile Plahuta, Jani Oberčkal.Jure Klenovšek, Milan Crnkovič,-
F.M. fotografija: Branko Klančar
© FUHŠTGZC
Varuhinja človekovih pravic v
Trbovljah
Trbovlje je 17. 01 1008 obiskala dr. Zdenka Čebašek - Travnik.
Po že ustaljeni navadi varuhinja ob obiskih na terenu najprej obišče občinsko vodstvo tako, da v kratkem pogovoru spozna dosežke, pa tudi problematiko konkretne občine. Tudi tokrat je bilo tako.
Ob zaključku obiska v Zasavju je varuhinja, ob prisotnosti svetovalke Martine Ocepek, ki pokriva področje varovanja okolja, spregovorila o poteku obiska v Zasavju tudi pred novinarji. Novinarski konferenci je prisostvoval tudi podžupan Občine Trbovlje, Mitja Rozina.
Varuhinjo, kot je poudarila sama, ne zanimajo zgolj problemi neke občine, temveč tudi dobre plati v določenem občinskem okolju.
Kot je dejala Zdenka Čebašek - Travnik, je bila prijetno presenečena ob predstavitvi koordinacije za reševanje socialnih problemov v občini. Pristopa, kot ga imajo v trboveljski občini do omenjene problematike, drugje še niso zasledili. Zdi se ji pomembno, da smo v Sloveniji tudi sposobni izvesti podobne socialne rešitve.
V prostorih Lafarge cement Trbovlje je varuhinja človekovih pravic prisluhnila pobudnikom in odgovarjala na njihova vprašanja. Omenjenih pobudnikov je bilo letos šest. Od tega je bilo pet novih pobud, kar pomeni, da se Urad Ombudsmena do sedaj z njimi še ni ukvarjal.
Ne glede na to, kdo so bili pobudniki in s kakšnimi temami so nastopili, so skoraj vsi povedali nekaj na račun okolja - onesnaženosti in varovanja okolja.To zavedanje, da živimo v okolju, ki bi ga bilo treba ohraniti in izboljšati, je tu, v Zasavju, zelo močno prisotno. Da je to stalna tema pogovorov, se zdi varuhinji zelo vzpodbudno. Pomembno je tudi dejstvo, da ljudje v njej prepoznali osebo in v varuhinji institucijo, ki se ukvarja tudi z okoljsko problematiko. Kot je dejala varuhinja, občani pričakujejo, da bi župan z večjo odgovornostjo lahko učinkoviteje zagotavljal pravico do zdravega življenjskega okolja.To je bila splošna ugotovitev. Bolj konkretno pa sledijo ugotovitve, da se zagotovi namenska uporaba ekološke takse in da se pripravi sanacija okolja.To pomeni, da se za to, kar je pač onesnaženo, podobno kot v Mežiški dolini, tudi v Zasavju začne posledice onesnaženja sanirati. Občani so v pogovoru z varuhinjo povedali, da imajo občutek, da se občina premalo vključuje v reševanje okoljevarstvenega vprašanja. Pri tem je opozorila, da osebno ne more oceniti ali se občina res premalo vključuje v reševanje omenjene problematike ali pa so zgolj občani premalo seznanjeni z aktivnostmi občine v tej smeri, kajti to, kar je bilo v uvodnem pogovoru z županom slišati, se občina sorazmerno dobro vključuje v reševanje navedenih problemov. Pri tistem, kar je Zdenka Čebašek - Travnik slišala v pogovoru, se ji je zdela najbolj uporabna študija, ki jo bodo izvajali v okviru vseh treh zasavskih občin. Gre za študijo o ugotavljanju vplivov okolja na zdravstveno stanje prebivalstva.V kolikor se bo ta študija izvajala in če bo imela odgovarjajoče ponovitve, bo prikazala neko osnovno stanje, ki ga bo mogoče spremljati in nanj vplivati. Študija naj bi tudi pokazala, kako z uvedbo čistilnih naprav lahko bolezenske pojave preprečujemo, oziroma zmanjšujemo.
Glede Lafarge cementarneTrbovlje.je bilo v pogovorih slišati, da omenjeno podjetje skriva podatke pred javnostjo in da si občani želijo, da Lafarge izboljša stanje na področju onesnaženosti, ne pa da začne z kurjenjem odpadkov. Kot je bilo varuhinji pojasnjeno s strani predstavnikov cementarne, ne gre za tipično kurjenje odpadkov, temveč za uporabo alternativnih goriv, torej za sortirane odpadke, ki se v svetu uporabljajo pri proizvodnji cementa. Kot primer je varuhinja navedla sosednjo Avstrijo.
Občani so opozorili tudi na problem osebne stiske zaradi revščine, brezposelnosti in osebne obupanosti. Kar po mnenju varuhinje samo dokazuje, da je to področje še vedno podhranjeno z delovnimi mesti. Tudi v pogovoru s podžupanom je bilo v razgovoru ugotovljeno, da
predvsem mladi, težko dobijo prvo zaposlitev in tako ne vidijo perspektive za življenje v Zasavju.
Tudi nekaj povsem osebnih problemov, so v razgovoru z varuhinjo omenili pobudniki. Gre za pobude kot so: dolgotrajnost postopkov pri ugotavljanju stalnega prebivališča na upravni enoti, finančna stiska pobudnika, izguba zaupanja v pravno državo in zadeve kot n. pr. izstavljanje in višina računov za ogrevanje.
Tekst in slika MAŠ.
11. seja Občinskega sveta Hrastnik
V	četrtek, 28 februarja 2008, so imeli v Hrastniku 12. redno sejo Občinskega sveta. Na dnevnem redu so imeli tudi prvo obravnavo predloga o odloku načina izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest.
Vzdrževanje cest je gospodarska javna služba, kar je obširno pojasnil vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarske javne službe Tomaž Sihur. Koncesionarja bodo izbrali na podlagi javnega razpisa, koncesijo pa bodo podelili za obdobje petih let.
Sihur je predstavil tudi spremembe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Hrastnik, ki se nanašajo na območje Dola. Občina Hrastnik je pristopila k izdelavi lokacijskega načrta za prenovo centra Dola že leta 2004. Tokrat so sprejeli nekaj sprememb tega dokumenta.
Svetniki in svetnice so se včeraj seznanili tudi s priključitvijo OŠ Vitka Pavliča k OŠ narodnega heroja Rajka, ker zaradi manjšega števila otrok, vključenih v OŠ Vitka Pavliča, šola ne izpolnjuje več pogojev za samostojno institucijo.
Občina Hrastnik je prejela tudi dve ponudbi za odkup delnic Komunalno stanovanjskega podjetja Hrastnik, in sicer ponudbo zaposlenih in ponudbo nekdanjih zaposlenih. Občina je sicer že lastnica dobrih 54 odstotkov podjetja, vendar se niso odločili za odkup delnic, ker za to niso zagotovljena sredstva v občinskem proračunu za leto 2008, kot je pojasnila Vanja Jerič, vodja oddelka za finance.
V	zvezi s pobudami in vprašanji omenimo vsaj tri: kaj je s povračili vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, kdaj bo poravnana škoda po neurju v letu 2006 in pobuda, da tovornjaki skozi Hrastnik ob nedeljah ne bi vozili.
Besedilo: Fanči Moljk
77/
FUNšreftc 0
Zasavski župani z družbo RTH podpisali projekt Barbara
V petek, 19. februarja 1008, je bilo ob objektu hrastniškega rudnika slovesno. Ob obnovljenem vhodu v jamo so namreč blagoslovili kapelico sv. Barbare, kar je sovpadalo s podpisom treh zasavskih županov z
družbo RTH o aktivnem sodelovanju po zaprtju rudnika.
Še prej pa so številni obiskovalci izvedeli, za kaj sploh gre. Direktor RTH Bojan Klenovšek je razložil, da pomeni projekt Barbara enotno načrtovanje sanirane uporabe površin za nove poslovne priložnosti. »RTH je lastnik precejšnega števila nepremičnin v občini Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, zato je poslovno vodstvo RTH oblikovalo strategijo gospodarjenja s svojimi nepremičninami. Projekt Barbara je pomemben mejnik, saj pomeni odgovorno gospodarjenje s svojo lastnino, kot tud sodelovanje z lokalnimi skupnostmi...« V mislih je imel male investitorje z idejami, izkoriščanje biomase do sončne energije, projekte razvoja poslovnih in gospodarskih con in tudi projekte, ki se nanašajo na izobraževanje, kulturno in tehnično dediščino, turizem... Ustanovili so projektno pisarno, kjer se bodo zbirale pobude lokalnih skupnosti, občanov in predstavnikov občin in jih potem enakopravno obravnavali. Zupani vseh treh občin - Matjaž Švagan, Bogdan Barovič in Miran Jerič so pozdravili možnost za nove poslovne strategije v Zasavju, saj jim ni vseeno, kako se bo ta regija razvijala v bodoče..Vendar bi bilo zelo slabo, če bi samo načrtovali, potem pa na vse skupaj pozabili.V preteklosti smo veliko dali Sloveniji, zato lahko postavimo svojo ceno, je dejal eden izmed njih.
Blagoslov kipa sv. Barbare
Minister Vizjak je bil navdušen, da projekt ni vsiljen od zunaj, ampak je zrasel v Zasavju. Tako ima več možnosti, da zaživi. Obljubil je pomoč države, saj želijo odpreti nov list v zgodovini Zasavja.
Pred blagoslovom kapele s kipom sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, je župnik Franc Ornik z Dola osvetlil njeno življenjsko pot in mučeniško smrt.
Govor ministra Vizjaka
Podpisu listine vseh treh županov o sodelovanja zasavskih občin v prisotnosti ministra in direktorja RTH pa je sledilo družabno srečanje rudarjev, oblečenih v svečane uniforme in ostalih obiskovalcev.

Svečan podpis projekta Barbara
Na prireditvi, ki jo je vodila Vojka Povše Krasnik, so v kulturnem programu sodelovali solist Riko Majcen, ki ga ja na harmoniko spremljal Franci Vrtačnik, gojenki GŠ Hrastnik Nadja Mičič in Nina Kreže ter rudarska godba.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
0 fiwftagg
Praznovanje kulturnega praznika na Mlinšah
V dvorani na Nlinšah je v petek, 8. februarja 1068, potekala slovesnost, namenjena Prešernu in njegovim pesmim. Popotovali so s Prešernom in tako požlahtnili spomin nanj. Obiskovalci so uživali z izvajalci govorjene umetniške besede, ob melodijah nekaterih pesmi, odigrani izpovedi otrok.
Bliža se železna cesta
Uživali so ob lepih dobrih mislih, ki jih je posredoval pred več kot dvesto leti rojeni naš poet - France Prešeren. V svojih časih je mislil na bodoče rodove, in ne zaman, kajti danes so tukaj. So otoček, mogoče čer v zvezdnem nebu, naseljeni v tišini, v razpokanem hladu. Z besedami se dotikajo, s slikami, z glasbo iz sebe dajejo sebe v svet... Čudoviti nizi zvokov klavirja, so bili ustvarjeni izpod prstov mlade in kulturno bogate enajstletne Stine Strehar.
Poezija ne more dati ničesar, česar ni v ljudeh. To prav gotovo ve Marija Zajc, ki je predstavila eno izmed svojih napisanih umetnij. Umetnost je človekov skriti dom, včasih edino zatočišče. In samo v človeku je, nikjer drugje. In je v vseh ljudeh sveta. Prav tako je bila prisotna v vseh nastopajočih: članih Kulturnega društva Mlinše, Medgeneracijske skupine za kakovostno starost Mlinček in drugih, ki so nastopili z govorjeno besedo. Čudovito so se zopet predstavili učenci Podružnične šole Mlinše, ki so prav gotovo mali veliki umetniki, pogosto videni na marsikaterem odru. Ta večer so bili, tako kot njihove učiteljice, pogosto pohvaljeni za čudovit nastop, saj sodelujejo na številnih prireditvah v kraju in izven. Ljudske pesmi sta peli Cveta Lavrin in Mojca Grden. Prav Mojca Grden je bila režiserka te prireditve, saj je skrbno izbrala besede, poezijo, s katero so se ta dan predstavili, z željo in voščilom, da vsem ob skupnem slovenskem prazniku iskreno čestitajo. Mojca Grden je s tokratno režijo zopet dokazala, da je ženska z velikim, čutečim darežljivim srcem, ne le do ljudi, temveč tudi do kulture.
Po končani prireditvi si je bilo v prostorih Podružnične šole
Mlinše mogoče ogledati kar tri razstave. Prof. dr. Vladimir Brezar, upokojeni univerzitetni profesor, je razstavljal risbe in slike krajev sveta in domovine. Svojo poklicno pot projektanta in učitelja je vedno dopolnjeval z govorico risbe. Ta mu je pomenila prvi zapis vsake zamisli, a tudi neposreden način dojemanja prostorov in ambientov, ki jih je doživljal na svojih potovanjih na strokovna posvetovanja po svetu. Po upokojitvi prenaša skice s poti v nove tehnike in formate ter tako interpretira spomine v zahtevnejši likovni govorici. Živi v Ljubljani, a vedno več tudi na Mlinšah. Razstava je bila vredna ogleda in marsikdo kar ni mogel odtrgati pogleda od prekrasnih razstavljenih umetnij, ki so delo njegovih rok. Krajani KS Mlinše so ponosni, da med njimi živi tako velik umetnik.
»Veste, jaz ljubim prte, ki so kakor sanje. Dlan v dlani... nitka ob nitki... v vsem pa je vpleteno veliko ljubezni...« so besede Natje Bregar z Izlak, ki je razstavljala svoje ročno izvezene prte, prtiče in zavese. Ob izročitvi čudovitih prtov za razstavo je izrazila željo, da bi dekleta in žene tudi v današnjem času poprijele za iglo, platno in niti ter se ob lastnih lepotah rad oval e. Ob vezeninah so si obiskovalci lahko ogledali tudi del primerkov bogate zakladnice etnološke dediščine Majde Brečko z Izlak, krajank ter zbirko učencev ter staršev Podružnične šole Mlinše. Razstavljeni so bili primerki posod, številnih predmetov, slik, pripomočkov in oblačil izpred mnogih let. Razstavo so uredile članice Medgeneracijske skupine za kakovostno starost Mlinček. Ob samem zaključku prireditve so se poslovili z zahvalno poezijo besed vsem nastopajočim in sodelujočim ob tej slovesnosti ter razstavi. »Kot predsednica KS Mlinše-Kolovrat se vsem in vsakemu posebej, ki smo se družili ta dan na tej slovesnosti, iskreno zahvaljujem, saj smo s to prireditvijo in obiskom le še dodali kamenček k mozaiku pestrega kulturnega dogajanja pri nas.« je
zapisala Marija Ribič in dodala: »Premišljujte vtem vsakdanjem vrvežu o življenju, pa tudi o kulturi in umetnosti! Naj vam to daje navdih in vzpodbudo za polno in res srečno življenje! Mi na Mlinšah si znamo marsikateri dan polepšati tudi s kulturnim dogajanjem, kjer krajani združimo moči in tako nastane vedno kaj kvalitetnega ter vredno ogleda.«
»Vabljeni v naš kraj med nas, v našo dvorano, kjer prireditev po prenovi res ne manjka.«
Razstava dr. Vladimirja
Brežana	Besedilo in slike: Marija Ribič
Etnološka razstava učencev in staršev z Mlinš
Z Goričkega v Piran
Lansko jesen je Vlado Kreslin izdal plošček Cesta, kjer je tudi pesem Z Goričkega v Piran. Staši Lepej se je na pobudo njenega brata porodila misel, da bi omenjeno pot prehodili peš in si ogledali lepote
Slovenije.
Organizirala je pohod, ki je trajal od 15. do 27. septembra, ko so prehodili med 300 do 350 km, saj so včasih prehodili kakšne kilometre preveč, ko ni bilo dobro označenih poti ali pa niso hoteli poslušati domačinov, ki so jim pokazali bližnjice.
Številne fotografije, ki smo jih videli na potopisnem predavanju v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju, so potrjevale njene besede in so jim prikimavali tudi drugi pohodniki. Srečali so se z mnogimi znanci in prijatelji, se naužili obilo sadja, ki ga je v tistem času ponujala narava, pogovarjali z domačini, prepevali in spali večkrat pri dobrih domačinih.
Lahko bi rekli, da je bil ta pohod kot nekakšen Camino po Sloveniji. Na poti so bili ves čas v kontaktu z Vladom Kreslinom, ki jih je povabil na malico k staršem v Beltincih, jih večkrat »obiskal« na njihovi poti in zadnji dan pričakal na Tartinijevem trgu v Piranu.
Večkrat je poudarila, kako dobro so se pohodniki ujeli, da niso veliko negodovali, če so zašli, pravzaprav so stvari obračali na veselo plat. Posebno rad je pel in plesal »Srnico« njihov Tomaž, ki je znal tudi ponikniti in se spet prikazati. Skupina, kjer so bili mladi in stari se je dobro zabavala, pesem, zaradi katere so šli na pohod, so se vsi naučili, da so jo skupaj z Vladom zapeli, ko so prispeli na cilj.
Slovo je bilo težko, zato so oči zalile solze. Da so postali dobri prijatelji potrjuje dejstvo, da so skoraj vsi udeleženci prišli na predavanje v Zagorje, skupaj z domačimi stalnimi obiskovalci. Obiskovalcem sta zaigrali Stašina mama Ivi Bašelj na citre in hči Nina na violino, pesmi je prebrala Manja Goleč.
Kako je bilo, je zapisano na internetni strani http://users.volja. net/stasal I/, kjer so v ilustracijo tudi številne fotografije.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Pismonoša Aljoša
V knjižnico Mileta Klopčiča v Zagorju je pismonoša Aljoša prinesel čarobni paket...
Otroci, ki so si prišli ogledati predstavo Pismonoša Aljoša in čarobni paket, magičnega teatra Jaba-daba-du so bili nadvse navdušeni. Na težkem paketu ni bil napisan naslovnik, zato ga je odprl in pogledal, če so kakšni podatki morda v njem. Namesto
tega ugotovi, da je to pravi čarobni paket, s polno čarovnijami, pa še z navodili za uporabo zraven.
Povabil je mlade obiskovalce, da po navodilih izvedejo neverjetne stvari. Pri tem so si pomagali z ruticami, žogicami, baloni, klobukom, zajcem ... Vse jim ni čisto gladko uspelo, zato je bilo obilica smeha na ta račun.
Otrokom je ob koncu povedal, da bi naslovnik dobil paket, če bi le bil napisan njegov naslov.
Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje
oL^ujafa.-^[InvleA^a/
V spomladanskem času vas vabimo k vpisu v:
» SREDNJEŠOLSKE PROGRAME: trgovec, natakar, voznik, bolničar - negovalec, elektrikar energetik, ekonojmski tehnik, prometni tehnik
■	JEZIKOVNE TEČAJE: angleščina, nemščina, ruščina, slovenščina
Izkoristite priložnost za naložbo v znanje ob nespremenjenih, še jesenskih cenah, in možnost plačila na obroke. Hkrati vam nudimo individualno obravnavo v času izobraževanja, svetovanje in učno pomoč.
Sprejemamo že prijave za študijsko leto 2008/2009:
■	NOVO - VIŠJEŠOLSKA STROKOVNA PROGRAMA:	EKONOMIST, POSLOVNI
SEKRETAR (Višja strokovna šola, Abitura d.o.o. Celje, študijski center Trbovlje)
■	VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI. STROJNIŠTVO, VARSTVO OKOUA IN KOMUNALA, LOGISTIČNO INŽENIRSTVO, ELEKTRONIKA (kombiniran sistem izobraževanja na daljavo v sodelovanju z Višjo strokovno šolo ŠC Novo mesto - študijski center Trbovlje)
* VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM: VISOKA POSLOVNA ŠOLA (študij na daljavo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana - študijski center Trbovlje). Vpis v 1., 2. in 3. letnik. V 2. letnik se lahko vpišejo tudi študenti, ki so končali (diplomirali) višješolski strokovni študij poslovne ali ekonomske usmeritve po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. i. RS 86/2004) in izpolnjujejo pogoje za vpis.
INFORMACIJE: S* 03 56 31 190 ali 03 56 55 120
€3 zluni-trbovlje@guest.ames.si OBIŠČITE NAS NA SPLETU: www.zlu-trbovlje.si
Novi Mobitelov center v Trbovljah
Družba Mobitel je, 19. februarja 2008, odprla novo prodajno mesto v Trbovljah. Obiskovalci novega Mobitelovega centra na Trgu svobode 14 se lahko seznanijo s široko ponudbo naprednih telekomunikacijskih storitev. Ta poleg sodobnih mobitelov in mobilnih storitev zajema tudi storitve fiksne telefonije, Siol interneta in televizije ter druge storitve Telekoma Slovenije.
Uporabnikom je tako na enem mestu na voljo široka ponudba sodobnih telekomunikacijskih storitev in najnovejših rešitev, ki jih te omogočajo, od svetovanja in urejanja naročniških razmerij do nakupa kakovostnih aparatov, pri čemer so jim v pomoč prijazni in strokovno usposobljeni svetovalci.
Novi Mobitelov center lahko obiskovalci obiščejo od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Uporabniki lahko v Mobitelov center Trbovlje pokličejo na stacionarno številko: (03) 56 33 750 ali GSM-številko: 041 700 219.
Mobitelov centerTrbovlje je 22. prodajni center družbe Mobitel, ki skupaj s pooblaščenimi zastopniki tvori razvejano prodajno mrežo, s katero je ponudba sodobnih telekomunikacij uporabnikom po vsej Sloveniji še bližja in lažje dostopna.
Klici v Mobitelovih omrežjih in omrežjih tujih mobilnih operaterjev, s katerimi ima Mobitel sklenjene pogodbe o gostovanju, so brezplačni.
MaH
Zaključna konferenca projekta RegioMarket
Med 13. in 14. februarjem se je v Friedrichshafnu v Nemčiji zgodila zaključna konferenca projekta RegioMarket v okviru pobude Interreg IIIB Alpine Space, ki se je je udeležilo okoli 150 udeležencev iz različnih evropskih držav.
Projekt 17 evropskih partnerjev, ki se je predvsem ukvarjal z optimizacijo regionalnega trženja in regionalnih blagovnih znamk, se je začel marca 2006 in se uradno zaključi marca 2008. Glavni rezultati projekta so bili predstavljeni na zaključni konferenci, kjer so se vse partnerske regije predstavile tudi na »regijski tržnici«. Center za razvoj Litija, kot partner na projektu, je skupaj z zadrugo Jarina predstavil v projektu razvito blagovno znamko Srce Slovenije (Heart of Slovenia) in kulinarične dobrote tega območja. Krovna blagovna znamka Srce Slovenije je glavni rezultat njihovega sodelovanja v projektu, hkrati pa so bile izvedene določene promocijske vsebine - izdana zgibanka Dobrodošli v Srcu Slovenije, zasnovana spletna stran www.srce-slovenije.si, ocenjevanje jetrnih klobas na prireditvi časopisa Zasavc »Klobasijada in bunkucarija 2007«, predstavili so se na Furmanskem sejmu v Postojni in na drugih prireditvah.Tako udeleženci kot vsi projektni partnerji so prejeli končni dokument projekta - Smernice za kooperativno regionalno trženje, ki predstavlja odlično osnovo za prihodnje aktivnosti na tem področju in ga bodo prejeli tudi vsi župani območja Srca Slovenije.
Prepričani so, da je potrebno začete aktivnosti projekta RegioMarket nadaljevati, saj prispevajo h krepitvi konkurenčnosti tega območja.
Po virih: MaH
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	poslanilß "Ut1
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP

Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel,/fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
dat*
E-mail: atv.signal@sioI.net I
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
1/J
ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroprom.si
komerciala:
03-56-57-150
uredništvo:
03-56-57-177
zEč 40 let z i/ami/
elektroinstalacije strojne instalacije projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij geodetske storitve
1 daljinsko ogrevanje z lesno biomaso 1 kabelsko komunikacijski sistemi 1 grafitne ščetke 1 trgovine EVJ Center 1 delovni stroji in nizke gradnje 1 barSedmica
Bilk	/H fr*WfalyM&	ySMgBj	. mM /H	Sff Ijkf	Elv jy|
			T* t ud fT»™	
KŠEFTI GSM 040 16# 411
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860
VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG,
TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE
ELKOPLAST DEKOR
Obrtniška I I .Trbovlje,Tel.: 56 28 349
ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE,
ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
© PODJETNIŠKA
^ I---------------
Podjetniški kotiček Irene Hetere
RAZPISI SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA
Konec februarja je bil objavljen razpis za nova in mlada inovativna podjetja v tehnoloških parkih in inkubatorjih ter garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere. V okviru razpisa za nova in mlada inovativna podjetja v tehnoloških parkih in inkubatorjih so objavljene subvencije za zagon novih inovativnih podjetij in za delovanje mladih podjetij, ki delujejo v tehnoloških parkih in inkubatorjih, v višini dobrih 2 milijonov evrov. Razpis je namenjen sofinanciranju prvih zagonskih stroškov podjetja, povezanih z razvojnimi aktivnostmi. Maksimalna višina subvencije na podjetje je 25.000 evrov, podjetja pa lahko ob uspešno končanih razvojnih aktivnostih subvencijo prejmejo tri leta zapored. V letu 2008 bodo lahko za subvencijo poleg novih podjetij zaprosila tudi mlada inovativna podjetja iz tehnoloških parkov in inkubatorjev, ki niso starejša od 42 mesecev.
Za Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere je na razpolago 9 milijonov evrov. Gre za ugodne garancije za zavarovanje investicijskih kreditov za materialne in nematerialne investicije za mala in srednje velika podjetja, ki jih bodo podjetja lahko najela pri sodelujočih bankah v skupni višini 16 milijonov evrov. Pri kreditih za nakup nove tehnološke opreme in pri kreditih, ki jih bodo najemala mlada podjetja (ki niso registrirana več kot 42 mesecev), bo lahko odobrena garancija v višini 80 % kredita, za ostale materialne in nematerialne investicije pa do 60 % kredita. Sklad bo tudi zagotovil nižjo obrestno mero kredita, ki bo zavarovan z garancijo sklada, in sicer 6-mesečni euribor + 0,7 %. Razpis bo namenjen zagotavljanju ugodnih kreditov za materialne in nematerialne investicije, obenem s potrebnimi obratnimi sredstvi za zagon investicije v višini do 20 % višine kredita. K razpisu bodo priključena tudi sredstva ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki jih želi le-to nameniti razvojnim investicijam.
Ta mesec naj bi bil objavljen tudi težko pričakovani in že za lani napovedani javni razpis za subvencije za nakup nove tehnološke opreme v podjetjih z I do 9 delavci. Število zaposlenih v podjetjih se bo preverjalo na dan 30.6.2007. Skupna višina razpisanih sredstev bo okoli 10,5 milijona evrov. Objavljen bo hkrati z javnim razpisom ministrstva za kmetijstvo za investicije v m ikro podjetja na podeželju, saj lahko mikro podjetja na podeželju izkoristijo sredstva iz evropskih kmetijskih skladov, mikro podjetja iz naselij s statusom mesta in vsa ostala mala in srednje velika podjetja z do 9 zaposlenimi pa sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj preko Slovenskega podjetniškega sklada. Subvencija bo lahko znašala največ do 50 % upravičenih stroškov razvojne investicije oziroma 200.000 evrov. Tako bodo podjetja z do 9 zaposlenimi glede na sedež podjetja in dejavnost, ki jo podjetje opravlja, imela možnost
prijave za subvencije v razvojne investicije preko javnega razpisa Slovenskega podjetniškega sklada ali preko razpisa ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Podjetja s sedežem v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Litiji in Radečah se prijavijo na razpise Slovenskega podjetniškega sklada (občine imajo status mesta).
Slovenski podjetniški sklad bo letos prvenstveno izvajal tri finančne linije, in sicer garancijsko - kreditno linijo za mala in srednje velika podjetja, sofinanciranje projektov malih in srednje velikih podjetij s subvencijami za turistične investicije, tehnološke investicije in zagon podjetij ter z lastniškim financiranjem malih in srednje velikih podjetij preko dveh hčerinskih družb Slovenskega podjetniškega sklada, in sicer Javne družbe tveganega kapitala in upravljavca Prvi kapital d.o.o.
Javni razpisi za posamezne produkte bodo objavljeni v Uradnem listu RS, javnih občilih in na spletni strani sklada. Za pravočasno obveščenost o razpisih se prijavite na e-novice na: www.podjetniskisklad.si. Na tej spletni strani boste lahko ob objavah razpisov našli tudi več informacij, razpisno dokumentacijo ter pripomočke za pripravo vloge, poslovni načrt in odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov.
SLOVENIJA JE PREMALO INOVATIVNA
Slovenija se je po raziskavi, ki jo je naročila Evropska komisija znašla v družbi bolj inovacijsko zaostalih držav. Raziskava je države ocenila po več kot 25 dejavnikih, ki so pomembni za razvoj inovacij, države pa so pristale v štirih precej jasnih skupinah, ki se v zadnjih petih letih niso pretirano spreminjale.
Najbolj inovativna je Švedska, sledijo pa ji Danska, Finska, Nemčija in Velika Britanija, ki so daleč pred vsemi zajetimi v raziskavo in predstavljajo tudi svetovne velesile v inovacijah. Švedska je prva na lestvici, saj tudi največ vlaga v inovacije, kljub temu, da je njena učinkovitost na tem področju nekoliko nižja kot pri nekaterih drugih državah. Države EU, ki so pristale v drugi skupini, ti. sledilke velesilam inovacij, so Avstrija, Belgija, Francija, Irska, Luksemburg in Nizozemska. Slovenija je pristala v skupini zmernih inovatork, v družbi Češke, Estonije, Italije, Norveške in Španije. Med drugim sta v tej skupini tudi Ciper in Avstralija. Slovenija bi lahko, če bi se nadaljevali trendi zadnjih let, prestopila iz skupine zmernih inovatork v višjo skupino v manj kot 15 letih. Za Češko, Estonijo in Litvo pa bi se prestop lahko zgodil že v naslednjih 10 letih.
V najnižji skupini, ki morajo na področju inovacij še veliko narediti, so se znašle Bolgarija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija in Slovaška.V tej skupini sta tudi Hrvaška in Turčija.
fiiaufiim 0
Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje
V zadnjih letih se v izobraževalni sferi in v podjetjih pri nas uveljavlja pojem kompetenc. Model kompetenc je star že približno trideset let. Njegov začetnik je ameriški psiholog McClelland, velik razmah pa je doživel konec osemdesetih let prejšnjega stoletja z znanstvenimi spoznanji Richarda Boyatzisa.
In kaj kompetence sploh so? Ko rečemo, da je nekdo kompetenten, večina od nas pomisli, da je to oseba, ki dobro obvladuje neko specifično področje. Kompetenco lahko definiramo kot ravnanje, s katerim posameznik učinkovito opravi določeno delo. Nanaša se na vse potenciale, ki jih oseba pri svojem delu optimalno izrablja. Naštejmo nekatere med njimi:	motivacija,
samopodoba, sposobnosti, znanja, veščine in spretnosti ter socialne vloge posameznika.
Novi izobraževalni programi (visokošolski, višješolski, srednješolski in poklicni) določajo t.i. poklicne kompetence, ki predstavljajo kombinacijo strokovnih znanj in veščin, s katerimi je mogoče znanje učinkovito prenesti v prakso. Znanje za poklic običajno pridobimo v formalnem izobraževanju, ki pa ga je danes potrebno vedno znova dopolnjevati in nadgrajevati. Samo izobrazba ni več dovolj za kakovostno opravljanje dela na nekem delovnem mestu niti nujno ne omogoča zaposlenosti do upokojitve. Izobraževanje in učenje postajata vseživljenjski aktivnosti.	Strategija
‘vseživljenjskosti' učenja namenja ključnim kompetencam posebno pozornost, saj posameznikom omogočajo dosegati tri temeljne cilje: (I) osebno izpolnitev in razvoj skozi vse življenje, (2) socialno vključenost in (3) zaposljivost.
Katera pa so področja ključnih kompetenc, ki posameznikom
omogočajo dosegati omenjene cilje? Strokovnjaki so identificirali nabor osmih ključnih kompetenc. To so: komunikacija v maternem jeziku, komunikacija v tujih jezikih, številska predstavljivost, kompetentnost v IKT (informacijsko komunikacijski tehnologiji), učenje učenja, medosebne in državljanske kompetence, podjetnost ter splošna kultura. Obvladovanje maternega jezika je predpogoj za vključevanje v kulturno, gospodarsko in politično življenje družbe. Pismenost je temeljna veščina in osnova za vse nadaljnje učenje. Ni potrebno posebej poudarjati, da je v globaliziranem svetu komunikacija v tujih jezikih izjemnega pomena. Dobra številska predstavljivost omogoča posameznikom vključitev v določene dejavnosti in prispeva k večji kakovosti življenja. Že samo vodenje hišnega proračuna lahko predstavlja utemeljen argument za prejšnjo trditev. IKT kompetentnost daje ljudem dostop do informacij, jim omogoča obdelavo besedil ali uporabo bančnih storitev preko računalnika. Pomembna kompetenca je tudi učenje učenja, oziroma učiti se načinov in strategij, ki ustrezajo posamezniku in mu omogočajo, da je proces učenja uspešnejši in učinkovitejši. Medosebne kompetence omogočajo posamezniku sodelovati v družbi. Državljanske kompetence pa pomenijo zavedati se struktur in procesov v družbi. Spodbujajo razmišljanje o
vlogi državljana. Podjetniška kompetenca ni povezana zgolj z ustanavljanjem in vodenjem lastnih podjetij, temveč spodbuja posameznike k nenehnim spremembam v njihovem delovnem okolju, da sprejemajo odgovornost za svoja dejanja, dokončajo začeto ter si postavljajo cilje, ki jih tudi uresničujejo. Kompetenca splošne kulture pa je pridobitev za vsakogar. Krepi nagnjenost k sodelovanju v skupnosti, kjer posameznik prebiva.
Namen prispevka ni pisati o uvajanju modela kompetenc v podjetja - to je naloga kadrovskega managementa, ki jo v večjih, razvojno naravnanih podjetjih, danes že dobro opravljajo, čeprav zaenkrat še pretirano poudarjajo razvoj predvsem vodstvenih kompetenc. Nekatera med njimi pa vendarle vidijo prednost v sočasnem razvoju vseh zaposlenih. Namen prispevka je predvsem spodbuditi vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje in krepitev ključnih kompetenc med odraslimi. Se posebej velja opozoriti na deprivile-girane oziroma bolj ranljive skupine, kot so starejši, brezposelni in/ali man| izobraženi. Kar nekaj programov je na voljo v Zasavju. Programi Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU) so javno veljavni programi za zviševanje ravni pismenosti odraslih. Nanašajo se na pridobivanje in razvoj temeljnih spretnosti, povezanih s pismenostjo, socialnih spretnosti, načel vseživljenjskega učenja in
aktivnega državljanstva ter učenja računalništva. Programi institucionalnega usposabljanja, (kot so npr. različne delavnice do dela in zaposlitve, delavnice o učenju ter mnoga usposabljanja in izpopolnjevanja), so namenjeni povečanju zaposljivosti brezposelnih oseb. Omeniti je potrebno tudi program Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki udeležencem zagotavlja pridobitev javne listine, s katero izkazujejo pridobljena strokovna znanja in spretnosti, potrebna za opravljanje poklica.
V prihodnosti bo potrebno dati še več pozornosti razvoju kompetenc tako na nivoju slehernega posameznika, organizacij in družbe kot celote. Čas je, da se kot posamezniki zavemo, da bomo v življenju uspevali le s primerno kompetentnostjo, ki jo bomo ohranjali le s stalnim učenjem ter ustreznim ravnanjem in vedenjem. Tudi slednjega se moramo učiti ves čas. Podjetja in ostale organizacije pa bodo morale poskrbeti za uravnotežen razvoj vseh zaposlenih in ne samo privilegiranih vodilnih skupin. Družba kot celota (beri država) pa bo morala ravnati še bolj družbeno odgovorno in v večji meri poskrbeti za najbolj ranljive skupine, širiti dostopnost in priložnosti za njihovo učenje ter s tem omogočati večjo socialno vključenost.
^-—-Besedilo: Rofriana Martinčič
® mšn/£Mo
Aktivne in družabne kmečke ženske in dekleta iz okolice
Hrastnika
Za članice Društva Kmečkih žena in deklet iz hrastniškega območja bi lahko rekli, da so aktivne in družabne, saj se pri njih vse leto nekaj dogaja.
V soboto, 23. februarja 2008 so imele na primer tečaj peke peciva, kjer so se učile oblikovati jagnje, galeba, hrastovo deblo, gobe... Dom KS v Savni Peči, kjer imajo navadno tečaje, je bil zaseden, zato so se zbrale kar v kleti ene izmed članic na Brni-ci. Pravzaprav so postale učenke spretne gospe Francke Šurk iz Trbovelj, ki se je rodila v Novi Štifti, vrsto let pa je preživela tudi v Hrastniku kot kuharica župnika Jožeta Savinska, svojega bratranca. Zaupala jim je razne podrobnosti, ki so pomembne, da je izdelek čim lepši in seveda čim bolj okusen. Recepte so si tudi zapisovale.
»Gasilska« Društva kmečkih žena
Za njimi je tudi občni zbor, ki je potekal 15.februarja 2008 v Gorah. Najprej so imele predavanje. »Dr. Jelka Markovič Grahek, direktorica Zdravstvenega doma Hrastnik nam je govorila o nevarnostih osteoporoze,« je povedala predsednica društva Irena Kovač. Z dr. Markovičevo redno sodelujejo, saj je tudi predsednica RK, kjer organizirajo pred novim letom v športni dvorani na Logu v Hrastniku srečanje starejših občanov. In naše ženske jim spečejo različne sladke domače dobrote. »Sodelujejo pa še na drugih prireditvah, kjer se lahko izkažejo,« jih je pohvalila Janja Žagar, kmetijska svetovalka, s katero tesno sodelujejo. »Pekle so lani za prvi Miklavžev večer v KS Dol, priložnostno sodelujejo na prireditvah v organizaciji drugih društev v občini - žegnanju konj v Turju, na kramarskem sejmu 10. marca na Dolu, na sadjarskih in cvetličnih razstavah...« Med članicami je tudi Minka Babič iz Turja, upokojena učiteljica, ki večkrat pripravi kakšne zgodbe iz preteklosti, osvetli razne običaje, etnografske posebnosti. Tako se izobražujejo tudi na tem področju. Največkrat se to dogaja na majskem pikniku, ki bo letos v Cečah.V svojem programu imajo najmanj dve ekskur-
ziji letno, povezani s kakšnim obiskom razstave ali dejavnosti s kmetijskega področja. Svoje znanje kulinarike, zeliščarstva, gojenja zelenjave... pa izpopolnjujejo na tečajih in predavanjih.
»Naše Društvo kmečkih žena in deklet deluje od leta 1995 in šteje od 40 do 50 članic s hrastniškega območja: Dol, Turje, Marno, Gore, Brezno, Kopitnik, Brnica, Prapretno, Podkraj in Šavna Peč,« je še povedala Irena Kovač, ki je kot podpredsednica oziroma predsednica društva aktivna od vsega začetka. Za svoje delo je prejela pred tremi leti tud občinsko priznanje z denarno nagrado.
Predsednica dr. Jelka Markovič Grahek
Seveda je bil februarski občni zbor povezal z družabnostjo, ki se je ob živi glasbi in plesu nadaljevala pozno v noč.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
'A'
Bgl/ftVSW Q
Srečanje hrastniških izgnancev
V torek, 18. februarja 1008, so imeli hrastniški izgnanci v poslovni dvorani vsakoletno srečanje, ki se ga je udeležilo preko sto dvajset članov od 180. Prisotni so bili tudi predsedniki drugih zasavskih društev, župan Miran Jerič, predsednica republiškega društva Ivica Žnidaršič in drugi. Srečanje je vodila namesto
odsotne predsednice Marije Mejač Minka Babič iz Turja.
Govorniki so se posvečali največ vprašanju reševanja gmotne škode, nastale med drugo vojno. Predlogi Dl Slovenije za poplačilo vojne odškodnine za premoženje je že več kot leto dni na vladi. Pripravlja se tudi sprememba zakona o žrtvah vojnega nasilja. Slovenski izgnanci so bili prve množične žrtve vojnega nasilja. Predsednica Ivica Žnidaršič je med drugim pohvalila župana Mirana Jeriča, ker ima za izgnance posluh in jih tudi finančno podpira.
Izgnanci
Ivica Žnidaršič
Poleg raznih srečanj z drugimi izgnanci so se v letu 2007 odpravili tudi v Rajhenburg, kjer je bil zbirni center slovenskih ljudi za izgnanstvo. Ogledali so si muzej, za katerega je sredstva prispevala tudi hrastniška občina. Podobne načrte imajo tudi za leto 2008, ko bo med najpomembnejšimi srečanji proslava ob dnevu izgnancev v Mostecu.
Srečanje so izkoristili tudi za poravnavo članarine in prispevka za glasilo Vestnik. V kulturnem programu so sodelovali steklarski pevci, po končanem uradnem srečanju pa so še posedeli ob skromnem prigrizku in prijetnem pogovoru.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
Kramarski sejem bo v ponedeljek,
10. marca
Kramarski sejem na Dolu ima vedno enak datum. Letos pride dan mučenikov, 10. marec 1008 na ponedeljek, zato pričakujejo več ljudi kot navadno.
»Če pade na soboto, so kramarji na raznih tržnicah, zato se nekateri ne odločajo za naš sejem,« je povedala Mojca Greben, predsednica TD Hrastnik, ki ta sejem pripravlja. »Letos se jih je prijavilo okoli štirideset,« je še dodala. Kot navadno bo na voljo raznovrstna krama: suha roba, suho sadje, kmečko orodje, semena, drevesnice...
Mojca Greben je še povedala, da se zaveda želje starejših krajanov, ki predlagajo, da bi bil sejem v centru vasi, okoli cerkve, tako kot včasih, vendar to ni mogoče izvesti. Število prodajalcev je naraslo, zato bi bili prometni zamaški, pa tudi varnost kupcev bi bila ogrožena.
Se vidimo na ponedeljkovem sejmu ob Dolanki, ki se začenja ob 9. uri in zaključi pozno popoldne.
Mojca Grebem, predsednica TD Hrastnik	$lika in besedilo: Fanči Moljk
A\C?VA'
10 mtfmjo
Odmev ljudske pesmi na Mlinšah
V petek, 15. februarja 1008, se je v dvorani na Mlinšah razlegal glas harmonike, ostalih glasbil ter pevcev ljudske glasbe. Javni sklad za kulturne dejavnosti iz Zagorja je pripravil območno srečanje folklornih skupin, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Zasavja 1008.
Predstavili so se Folklorna skupina KUD Javorje, Ljudski pevci z Javorja KUD Javorje, Folklorna skupina KD Svoboda Trbovlje, Pevke ljudskih pesmi KUD Javorje ter Folklorna skupina PD Cemšenik.
Ljudski pevci KUD Javorje
Prizor dr. Fig
Prireditev je vodila Vita Benko. Prvi so se s plesom predstavili člani folklorne skupine iz KUD Javorje s plesom Le plesat me pelji. Za njimi so se predstavili ljudski pevci. Zapeli so tri pesmi, ki so nam že kar nekako ušle iz spomina. Dobro, da se najde kdo, ki ohranja našo kulturno izročilo in nas opomni, kako lepa in bogata je naša dediščina. Za njimi so oder zasedli člani folklorne skupine iz Trbovelj. Prikazali so nam splet gorenjskih plesov ter splet plesov severne Primorske. Za njimi so dvorano očarale še pevke ljudskih pesmi iz Javorja. Za konec se je predstavila še folklorna skupina iz Cemšenika. S plesom so nam prikazali kakšno je vzdušje na sejmu.
Nastop učencev PŠ Mlinše
KUD Javorje
Folklorna skupina
Zbrani v dvorani so vsem z veseljem prisluhnili. Njihove noge so nehote plaho poplesavale pod stoli. Razšli so se lahkih nog in verjamem, da so si nekateri v lahkotnih ritmih poplesavali do doma. Domov so se odpravili zadovoljni, da so z obiskom obudili spomin na kulturno dediščino.
Besedilo in slike: IRH
mßmo 0
Letna seja Zbora veteranov OZVVS
Zasavje
V petek, 11.01.1008, je v gledališki dvorani Delavskega doma v Zagorju o/S potekala letna seja Zbora veteranov OZZVS Zasavje. Po pozdravnem nagovoru predsednika Marjana Dolinška je 113 udeležencev zbora potrdilo predlagano delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Matjaž Piškur.
V nadaljevanju letne seje so prisotni potrdili poročilo o delu OZWS Zasavje za leto 2007 in predlog načrta dela in finančni načrt za leto 2008, potrdili pa so tudi akte, usklajene z novo zakonodajo. Pomembna novost je predvsem naslov sedeža OZWS Zasavje.
Kljub temu, da OZWS Zasavje s strani Zveze vojnih veteranov Slovenije še ni prejel predvidenih sredstev za leto 2007, je Območno združenje delovalo v skladu z letnim načrtom in ga tudi v celoti realiziralo.
Na seji se je k razpravi prijavil zgolj eden od prisotnih članov, ki je menil, da bi moralo biti k vabilu na letno sejo Zbora veteranov OZWS priloženo tudi celotno finančno poročilo za leto 2007. Ker pa je večina menila, da je omenjena dokumentacija na vpogled vsem članom na sedežu društva, predlog z večino glasov prisotnih ni bil sprejet.
Potrjen je bil predlog delegatov, ki se bodo v imenu OZVVS Zasavje udeležili volilne konference Zveze vojnih veteranov Slovenije.
Na letni seji so člani sprejeli še sklep, da se omogoči vsem zamudnikom plačilo članarine za leto 2007, do 31. marca 2008. Vsi, ki do tega datuma ne bodo poravnali članskih obveznosti za preteklo leto, ne bodo več vodeni v aktivni evidenci in bodo vpisani v pasivno evidenco članstva.
Letne seje Zbora veteranov OZVVS Zasavje, se je udeležil tudi predsednik Policijskega veteranskega društva Alojz Klančišar in predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB iz vseh treh zasavskih občin. V imenu Občine Zagorje se je v odsotnosti župana Matjaža Svagana letne seje udeležil direktor občine Branko Omahne.
Tekst in slika: MAŠ.
© M£RWU____________
Grumova nagrajenka:
Jasna Drebež - Viki
Igralka, zborovska pevka,uslužbenka, nežna in skrbna mama, soproga - vse je to naša prijetna mlada sogovornica. Zaupala nam je, nekaj majhnih drobnih utrinkov iz svojega življenja, ki je lepo bogato in umirjeno, kljub tempu, ki nam ga predpisuje sodobno življenje.
Na svetovnem spletu lahko preberete: Jasna Drobež se je že pred 21 leti pridružila kulturnemu društvu v Cemšeniku. Dejavna je bila na vseh področjih. Pela je v dekliškem pevskem zboru Zora, plesala v folklorni skupini, še sedaj pa je aktivna članica gledališke skupine in cerkvenega pevskega zbora župnije Cemšenik. Na odrskih deskah uprizarja vloge, v katerih zna dobro prikazati njihov značaj in s svojimi soigralci ter ostalimi sodelavci prispeva k uprizoritvi gledalcem dopadljivih predstav. V vseh teh letih je uprizorila najrazličnejše vloge, gotovo pa se najbolj spomnimo zadnjih: pretkane baronice Rozale v Linhartovem Matičku in “nafrfuljene” Vickey v komediji Harolda Brighousa Hobson v škripcih. Pomembne vloge redno uprizarja tudi v Grajskih štorijah na dvorišču gradu Gamberk.
Letošnja Grumova nagrajenka je prava Cemšeničanka, kajne?
Da, res je, doma sem iz Zgornjega Jesenovega, zdaj pa živim v samem Cemšeniku v hiši, ki se nahaja ob cesti proti Trojanam.
Poznajo vas tudi pod imenom Viki?
Da imam še tri sestre, po očetu, ki je bil Viktor, pa sem doma dobila še ime Viki Kot prava Cemšenčanka, kot se reče, ste verjetno obiskovali tudi čemšeniško osnovno šolo. Se radi spominjate teh časov?
O seveda se! Tu sem končala prve štiri razrede osnovne šole, pred tem je bila pa še mala šola. Danes se otroci vozijo z avtobusom ali pa jih starši pripeljejo z avtomobili v šolo. Nihče več ne hodi peš. Takrat je bilo drugače. Ker smo pešačili smo rabili malo več časa, da pridemo do šole,še več pa,ko smo šli nazaj domov... takrat smo se pač igrali, pa včasih tudi pozabili na čas in na to, da nas doma pričakujejo.
Pozimi je bilo malo teže, če je bilo mrzlo in veliko snega, sicer nam je bilo resnično lepo. Včasih se nam je pridružila naša učiteljica, ki nas bi pospremila del poti, potem smo pa še mi pospremili njo in tako...
Viki je morala naprej, v Zagorje, pa v Trbovlje, Ljubljano...želja za znanjem jo je vodila naprej, kajne?
Da, končala sem gimnazijo, pa Višjo socialno šolo po redni poti, kasneje pa še Visoko in univerzitetno socialno...vendar
že kot mlada žena in kasneje mamica.
Grumovo nagrado za vaš doprinos na različnih področjih ste med drugim dobili tudi za delo v Prosvetnem društvu. Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo?
Že v osnovni šoli sem veliko nastopala. Največji užitek je bil, ko smo nastopali v Prosvetnem domu, ki takrat še ni bil obnovljen, vendar je za nas bil od izrednega pomena. Spomnim se prvega nastopa s pesmico Ciciban teče v zeleni dan...Imela sem nekaj težav z besedilom in takrat sem sama sebi obljubila, da je to prvič in zadnjič- in tega se od takrat držim. Kasneje sem začela redno nastopati, kot povezovalka-moderatorka in z različnimi vlogami. Ko sem bila v srednji šoli, sem se začela s tem aktivno ukvarjati, sicer je pa takrat bila to edina zabava v naših krajih. Moja prva vloga je bila seveda stranska v komediji Poslednji mož, po njej pa sem se že začela bolj uveljavljati. Nastopala sem predvsem v komedijah kot so: Dva para se ženita, Zveze in razveze, Matiček se ženi, Hobson v škripcih pa Grajske štorije....
Cemšeniška folklorna skupina je že zelo znana in se je dokazala na številnih prireditvah. Mislim, da obstaja že dlje časa, le z majhnimi presledki.
Da, folkloristka sem tudi bila nekoč. Najprej smo se učili splete plesov za razne obletnice, pred 15. leti pa je ustanovljena “stalna” folklorna skupina, kjer sem na začetku tudi plesala (nekaj časa sva plesala skupaj z možem Mitjo),
vendar le do rojstva hčerke Tamare.
Naši ljudje najraje gledajo komedije, kar ni čudno, saj živimo v stresnih časih...
Tako je, največ je komedij, čeprav smo poskusili tudi z dramo, npr. Spomenik pri hrastu.
Vaše delo pa ni bilo samo igra, aktivni ste bili tudi drugače?
Bila sem najprej predsednica PDČ, kasneje tajnica, zdaj pa urejam in skrbim za blagajno. Vse to so bila leta obnove Prosvetnega doma, kar je doprineslo, da je sedaj takšen kot ga vidite. Sicer pa še to ni dokončna ureditev, ker moramo najprej urediti pravne zadeve, ki zadevajo lastništvo.
Vaše društvo vsako pripravi kakšno predstavo, vsako drugo leto, pa še Grajske štorije. Letos je spet na vrsti avgustovska predstava na Gamberku?
Za to jesen pripravljamo komedijo Micki je treba moža, tudi Grajske štorije so na vrsti. Besedilo za le -te, pa kot vedno piše Nande Razboršek.
V Cemšeniku obstaja zelo dober cerkveni zbor, kjer je Jasna-Viki aktivna tudi aktivna...
Tu sem verjetno najdlje, saj sem najprej pela še kot učenka prvega razreda v otroškem zborčku, to je pri nas že kar tradicija. Sicer sem pa vedno zelo rada pela in tako bo tudi vnaprej.
Veliko lepega sem slišala o ženskem PZ Zora, vendar ga na žalost ni več. Tudi tam ste peli?
PZ Zora je vodila Tadeja Nimac in od začetka smo nastopale le občasno v gorenjskih narodnih nošah. Potem je zbor registriran in smo imele redne vaje ob petkih. Zaradi številnih obveznosti se je število članic začelo osipati in na koncu je zbor prenehal z delom.
Kakšen je Jasnin vsakdan, je kaj drugačen kot pri ostalih?
Verjetno,da ne. Priznam,da sem najprej ob petkih pogrešala druženja in vaje v Zori. Se vedno pa obstajajo vaje v cerkvenem zboru, pa v PD, služba, družina...Torej obveznosti so, kot jih ima večina ljudi.To so aktivnosti, v katerih uživam in bom še naprej. Rada se sprostim ob dobri knjigi ali glasbi. Z možem obiskujeva abonmaje, koncerte in podobne prireditve.
Družina mi je zelo pomembna. Najraje imam tiste trenutke intime zvečer, ko se pogovorimo kako smo preživeli dan, izmenjamo misli, brez tega dan ne bi bil popoln. Tako nadoknadimo tisto, česar čez dan ne utegnemo, družina si mora ostati blizu. Radi hodimo na sprehode, izlete, v hribe, potujemo, smučamo....
Ko sta otroka bila še majhna, sta zvečer zelo rada poslušala vse, kar bi jima prebrala. Na ta način sta že od začetka bila seznanjena tudi s sodobno literaturo, zdaj pa to lahko počneta že sama, saj sta velika....Ukvarjata se tudi s športom-Tamara igra rokomet, Davor pa je nogometaš, zato ju ob sobotah vozim na treninge, tekme....torej moj čas je resnično izpolnjen in verjemite, ni mi žal. Ali v Tamari in Davorju vidite tudi vaša dva naslednika, kar zadeva dejavnosti v kraju?
Vsekakor imata tudi to v genih. Odločiti se morata pa sama. Davor zelo rada nastopa in je dober improvizator, oba pa aktivno sodelujete na šolskih nastopih. Celo na Grajskih štorijah sta bila statista. Zaposleni ste vTrbovljah na Zavodu za zaposlovanje. Tudi vi, kot številni krajani potujete do delovnega mesta, ki je verjetno zahtevno, pa odgovornost v službi...
Seveda, vsako delo je zahtevno, če ga želiš
opravljati tako kot je treba, pa je tudi pri nas tako. Glede na specifičnost moje službe z veseljem ugotavljam, da se število nezaposlenih v Zasavju zmanjšuje.
Obseg našega dela se zaradi tega ni spremenil, kajti veliko več je dokumentacije kot prej. Z vstopom v EU se je marsikaj spremenilo, ne samo pri nas.Tudi zaposlenih pri nas ni veliko, delo pa je opravljeno tako kot je treba.
V	Cemšeniku je bilo doslej podeljenih že nekaj Grumovih nagrad in priznanj, predvsem v Prosvetnem društvu, kar govori o uspešnosti in aktivnosti društva, ki je nekako duša kraja, saj se
v	Prosvetnem domu dogajajo še druge aktivnosti v katerih sodelujejo tudi druga društva.
Kako ste sprejeli predlog, da ste prav
vi	nominirani za letošnjo Grumovo nagrajenko?
Iskrena bom- bila sem prijetno presenečena in brez lažne skromnosti povem, da kaj takega nisem pričakovala. Človek pač počne tisto, kar se mu zdi prav, kar ima rad in mu popestri življenje, če pa še s tem doprinese napredku domačega kraja je zadovoljstvo toliko večje. Nikoli nisem razmišljala o tem, da bom mogoče nagrajena, zato je presenečenje toliko večje. Vesela, ponosna in hvaležna sem zaradi tega priznanja, ki mi je dodeljeno. Zdaj bo to novi izziv za mojo aktivnost v kraju, ki ga imam rada, kjer živim in se z vsemi skupaj trudim, da nam je življenje lepše.
Kaj še reči?
V	Cemšeniku živi veliko dobrih in pridnih ljudi. Tu živijo pesniki, obrtniki, umetniki, entuziasti...Kraj živi in to je pomembno. Življenje in radost pa prinašajo ljudje kot so Jasna in njeni sokrajani.
Slike:J.D., St.R., besedilo St.R.
,® NAJSTNIŠKA
Februar bil je živ
Kljub temu, da je februar krajši kot ostali koledarski meseci, se je na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli
dogajalo marsikaj.
Slovenski kulturni praznik, ki je posvečen smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, smo na naši šoli praznovali že dan prej, torej v četrtek, 7. februarja. Nekaj dijakov in dijakinj je pod mentorstvom profesorice Aleksandre Medved za svoje sošolce pripravilo kulturni program. Interpretirali so Prešernove pesmi, skozi vezni tekst so predstavili pesnikovo življenje, govorjeno besedo pa so popestrili še z glasbenim in plesnim vložkom.
šolah tudi pri nas šola odprla svoja vrata ob informativnem dnevu. Učenci zaenkrat še devetletke in njihovi starši so pri nas lahko izvedeli več o programu gimnazije in popolnoma prenovljenem programu ekonomski tehnik, skozi uvodni programček in pa pripravljene stojnice pa so se lahko v živo prepričali, kaj vse se dogaja na šoli.
Kulturni dan na GESŠ Trbovlje
Za pester zaključek četrtka pa so poskrbeli dijaki 3.d razreda ekonomske gimnazije, ki so organizirali Slovenski večer. Pozdravili so nas v gorenjski in prekmurski narodni noši, predstavili velike Slovence - Primoža Trubarja, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna in Otona Zupančiča. Svojo novo knjigo nam je predstavila tudi gospa Fanči Moljk, o čemer je napisala prispevek v prejšnji številki Zasavca, dijakinja Sara Bavdek je pogumno predstavila svoji pesmi,zaplesala pa nam je tudi folklorna skupina mladih iz Cemšenika. Ob glasbeni podlagi Avsenikove »Slovenija, odkod lepote tvoje« smo si lahko pogledali posnetke slovenskih krajev, za konec pa smo lahko pokušali okusne slovenske jedi in napitke.
Tretji petek v februarju je tako kot na vseh slovenskih srednjih
Slovenski večer
Zimskih počitnic so se razveselili prav vsi, zadnji teden v februarju pa je bilo spet zelo živahno, saj se vse odvija v pričakovanju maturantskega plesa dijakov ekonomske gimnazije in ekonomske srednje šole, generacije 2004-2008, v soboto, I. marca 2008.
Besedilo in slika: Urška Fabjan
Aktivnosti DPN Trbovlje
Minil je aktiven počitniški teden, ki so ga prostovoljci društva pripravili za trboveljske otroke.
V času zimskih počitnic med 18. in 22. februarjem so otroci v velikem številu (v povprečju 30) obiskovali dejavnosti, ki so dnevno potekale na sedežu društva. Tako so v ponedeljek poslikali skodelice, v torek oblikovali fotoalbume, v sredo risali na majice in v četrtek izdelovali zapestnice iz volne in prejice. Ker je bilo vreme res lepo je večina dejavnosti potekala kar na igrišču, kjer so vzporedno izvajali še družabne in štafetne igre. Počitniške dejavnosti so zaključili s kopalnim izletom v Terme Laško.
Z obiskom otrok so bili zelo zadovoljni in upajo, da bodo tudi vnaprej vse njihove aktivnosti tako številčno obiskane.
DPM Trbovlje Sekretarka Lavra Izgoršek
Dijakom 4. letnikov je bila namenjena tudi razstava promocijskih materialov fakultet ter visokošolskih zavodov, ki smo jo postavili v šolski knjižnici. Material, ki so ga lahko dijaki vzeli domov, naj bi dijakom pomagal pri odločitvi, kam po končani srednji šoli.
Razstava
V petek, 19. februarja 1008 dopoldne so se zbrali predstavniki zasavskih osnovnih šol v hrastniški galeriji DD, da se pogovorijo o temi Zabava in prosti čas mladih. Prisotni so bili tudi predstavniki občinskih zvez prijateljev mladine iz Zasavja, nekateri mentorji in predstavniki šolskih svetovalnih služb, hrastniška ravnateljica Darja Markelj in župan Miran Jerič. Razpravo je vodila Anja Markovič, študentka
komunologije.
Gostje otroškega parlamenta
Anja Markovič je vodila debato
Mladi parlamentarci
Na večini zasavskih šol so se o tej temi pogovarjali že v oddelčnih skupnostih, kjer so se zanimali tudi za prosti čas svojih starih staršev. Seveda se je v zadnjih petdesetih letih marsikaj spremenilo, vendar so ugotovili, da so športne aktivnosti še vedno najbolj zdrave in priporočljive za prosti čas. Očitke, da preveč časa presedijo za računalniki, so delno zavrnili, saj ga izkoristijo tudi v učne namene.
V njihov prosti čas sodi tudi delo v domačem okolju, pa individualni konjički, ko se ukvarjajo z zbiranjem kamnov, znamk, fotografirajo... Ugotovili so, da je povsod dovolj raznih društev, kamor bi se lahko vključili, vendar niso o njih dovolj seznanjeni. Zato so hrastniški predstavniki predlagali, da bi na začetku šolskega leta organizirali tržnico, kjer bi se lahko vse dejavnosti predstavile. Prav tako iz drugih občin. Tudi o mentorjih in interesnih dejavnostih na šolah je tekla beseda. Če so mentorji dobri, bo ta dejavnost pritegnila več otrok. Kritično so ocenili tudi ambicije nekaterih staršev, ki silijo svoje otroke v dejavnosti, ki jih ne zanimajo.Verjetno hočejo preko njih izpolniti svoje zatrte ambicije.
Zupan Miran Jerič je bil vesel, da so tokratni regijski parlament organizirali v okviru OZPM Hrastnik. Pohvalil je njihove strpne in poglobljene razprave in predlagal, da svoje sklepe prenesejo na svoje občine, ker bodo gotovo dobili podporo.
Za republiški otroški parlament, ki bo 10. marca v Ljubljani, so predlagali naslednje predstavnike: Denisa Hrstiča z Dola, Aljaža Bastiča iz Trbovelj, Tino Breskvar iz Litije in Spelo Drnovšek iz Zagorja.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
GtAS&M
Zasavska skupina glasbenih posebnežev znanih pod imenom Orlek se je v prvi polovici februarja mudila na gostovanju v Pekingu, kjer je Kitajcem pomagala, da so lažje prešli v novo (lunarno) leto, ki je v
znamenju podgane.
Koncertna
Vlado Poredoš, glas, kitara; Jure Tori, harmonika, klaviature; Bojan Bergant, kitara; Matej Fele, kitara; Mitja Tori, baskitara; Sašo Marn, bobni; Kristijan Adamlje, saksofon; Ečo Matko, pozavna in Janez Tori, trobenta, so bili na veliki preizkušnji, kajti v zelo neugodnih razmerah (skromno ozvočenje, ogromen oder, ledene temperature in zadržano občinstvo) so en teden z dvema koncertoma (dopoldan in popoldan) na dan na prostem vendarle premaknili domače občinstvo in ga pritegnili k sodelovanju na osrednji prireditvi ob kitajskem novem letu.
Koncertna s publiko
Krona gostovanja Orlekov na Kitajskem je bil nastop za povabljeni diplomatski zbor in širšo javnost v Pekingu, ki ga je v prestižnem klubu Star Live organizirala tamkajšnja slovenska ambasada. Orleki so med gostovanjem na Kitajskem spletli kar nekaj vezi, omenjala pa so se morebitna gostovanja v Afriki, Jamajki in spet v Pekingu. Kako bo s tem, bo pokazal čas.
Sicer pa so se Orleki med Kitajci v redu znašli. Zelo hitro so se naučili barantanja s trgovci, kjer to predstavlja poseben ritual, ki se konča običajno tako, da sta zadovoljna oba, kupec in trgo-
Konfucijev tempelj
rAbAV
vec. Obiskali so tudi nekaj znamenitosti od Velikega kitajskega zidu,Trga nebeškega miru in Prepovedanega mesta, Nebeškega, Lama ter Konfucijev tempelj, svoje želodce so puščali razvajati v kitajskih restavracijah, mladinska sekcija Orlekov pa je skupaj s prav tako mladinskim pratežem, skupaj so znani kot Supci, kitajske prostovoljke učila knapovščine, one pa njih kitajščine. Šupci so tudi razvili posebno nemo tehniko učenja kitajskih pismenk in sicer podmornica, pod katero je televizor na držalu od dežnika, ki je podložen z dvema devedejema pomeni Peking. Preprosto.
Prepovedano mesto
Na kitajskem zidu
aes
1 2008 CHA0YANG INTERNATIONAL S
ISdbSCSBPBIll®^
Pred hotelom
Na Kitajskem utrjeni Orleki bodo 13. marca ob 20. uri nastopili v veliki sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, kjer jim bodo družbo delali še eni glasbeni posebneži, in sicer Dej še ‘n litro.
Besedilo in slike: Orleki
Pred hotelom
Zasavska skupina glasbenih posebnežev znanih pod imenom Orlek se je v prvi polovici februarja mudila na gostovanju v Pekingu, kjer je Kitajcem pomagala, da so lažje prešli v novo (lunarno) leto, ki je v
znamenju podgane.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa so v Hrastniku v galeriji DD dva dni prej odprli razstavo zagorskega slikarja Milana Razborška. Njemu in številnim obiskovalcem je na tvoritvi povedal nekaj spodbudnih besed stanovski prijatelj Nikolaj Beer.

Milan Razboršek in Nikolaj Beer
Slikarjevo izražanje videnja
Umetniško delo Milana Razborška
OBČINA TRBOVLJE
Č E ST IT KA
Spoštovane Trboveljčanke, cenjene Zasavčanke!
Ob 8. marcu, mednarodnem Dnevu žena, vam iskreno čestitam in vam želim prijetno praznovanje v krogu vaših najdražjih!
Bogdan BAROVIČ ŽUPAN
Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bral ci!
Prebiram najave zadnjih treh, štirih let in ugotavljam, da smo vseskozi zaskrbljeni zaradi visokih temperatur, kako, da bodo salamarke in salamarji težko zoreli salame in so jih resnično težko negovali. A so jih, celo odlične so bile!
Verjamem, da bomo letos prvega mal travna imeli izvrstne vzorce na pokušino - že danes se mi sline cedijo.
Prav tako verjamem, da se bomo približali petdesetim vzorcem. Desetletna zgodovina nas uči, da bodo naše salamarke in salamarji s svojim znanjem in izkušnjami ter občutkom pri spremljanju zorenja salam tudi letos donegovali veliko - petdeset smo rekli - vzorcev!
Lani smo strogo ločili divjačinske in kmečke salame, tudi debelina in "obraščenost" s plemenito plesnijo sta dodala plus.
Letos bomo poiskali tudi najmlajšo salamarko in najmlajšega salamarja.
Pri prijavljanju boste deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način.
Spoštovane zasavske salamarke, spoštovani salamarji, naprošamo vas, da prijavnico čim preje izpolnite in nam jo pošljete na uredništvo Zasavca, najkasneja pa do 20. marca letos!
Na svidenje 1. aprila, na naš praznik, na praznik salam!
MM
PRIJAVNICA ZA IP. ZASAVČEVO SALAMIIADO I. MALTRAVNA 1008 NA VIDRGI
GRAFIKA GRACER
TELEFON, GSM
Podpis:.
Datum:.
Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 64 250 Fax: 03 56 64 494 GSM: 040 267 411 ali 041 458 444
_©dw____________________
Nina zmagovalka slaloma in veleslaloma na pokalu veverica na Sljjemenu nad Zagrebom
Tekmovalci SK Zagorje in SD Zasavje uspešni tudi na regijskih tekmovanjih, kjer so osvojili dve medalji in
kar nekaj uvrstitev med prvo deseterico.
Nina Žnidar je kot članica slovenske otroške smučarske reprezentance nastopila na mednarodnem tekmovanju na Sljemenu nad Zagrebom - Pokalu Veverica, ki so se ga udeležili mladi tekmovalci iz evropskih držav. Nina je odlično nastopila tako v slalomu kot tudi v veleslalomu in obakrat prepričljivo premagala vse tekmovalke.
V nedeljo, 24.2.2008, pa so se po dolgem času na istem prizorišču srečali vsi mladi smučarji SK Zagorje in SD Zasavje, saj je Črna na Koroškem gostila regijsko tekmo za cicibanke in cicibane ter deklice in dečke. Skupaj so si priborili eno zmago in eno drugo mesto, ter še nekaj uvrstitev tik ob stopničkah. Z zmago se je pri starejših deklicah izkazala Nina Žnidar, pri cicibankah pa je na stopničke za drugo mesto tokrat stopila NevaTaškar.
Minuli vikend so tekmovali le najmlajši tekmovalci SK Zagorje in SD Zasavje, cicibanke in cicibani.V soboto so se najprej pomerili na Rogli v veleslalomu za Pokal Rossi, v nedeljo pa še v veleslomu za točke državnega Pokala Argeta. Najbolj se je izkazala Neva Taškar, ki je v soboto osvojila 2. mesto, v nedeljo pa v veliko močnejši konkurenci 9. mesto.Tudi ostali naši smučarji so dosegli lepe uvrstitve.
Besedilo in slika: Irena Murne, SK Zagorje
Uspešen začetek pokalnih tekmovanj v okviru
karate zveze Slovenije
Trboveljčani so prvič v zgodovini slovenskega karateja, odkar obstajajo pokalna tekmovanja v okviru Karate zveze Slovenije, postali absolutni zmagovalci pokalnih tekmovanj v letu 1007.
S skupno osvojenimi 335 točkami so bili boljši od drugouvrščenih Kranjčanov kar za okroglih 50 točk, tako, da sploh ni dvoma o prepričljivi zmagi.V letu 2007 se je za lovoriko POKALA SLOVENIJE 2007 potegovalo kar 71 slovenskih karate klubov.
V soboto, I. marca 2008, je v športni dvorani v Žalcu v organizaciji Karate zveze Slovenije potekala I. tekma za »POKAL SLOVENIJE 2008«, za vse kategorije, od najmlajših do članov. Na tekmi je sodelovalo preko 40 klubov s skupno več kot 400 tekmovalci, ki so opravili 480 posamičnih in 40 nastopov v ekipnih katah.
Za Karate klub Trbovlje je nastopilo 25 tekmovalcev, v katah in borbah posamezno, ter katah ekipno: Eva in Žan KRAJŠIČ, Laura in Jakob KMETIČ JUREČIČ, Sanja in Jan NARAGLAV, Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ, Mila NEDIČ, Sonja BALOH BAROVIČ, Žan JUREČIČ, Luka FERLIN, Timotej ZUPANČIČ, Ajša DURATOVIČ, Patricija BUKOVINSKI, Barbara GAŠPARIČ, Ammar ŠILJIČ, Blaž HRIBOVŠEK,Tim ŽLAK, Lejla DORIČ.AImin
SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA in Jernej HUDOMALJ.Trboveljski tekmovalci so osvojili skupno 14 medalj. Glede na to, da so v fazi treninga, kjer popravljajo in izboljšujejo osnovno tehniko in je malo treningov namenjeno specifični pripravi na tekmo je ta bera medalj dobra vzpodbuda v naprej. Najboljšo dnevno formo sta prikazala Timi UMEK in Almin SALKIČ, ki sta v obeh posameznih disciplinah osvojila vsak po eno zlato in srebrno medaljo. Odlične borbe sta prikazala tudi Aljaž VESENJAK in Žan KRAJŠIČ, ki sta vse svoje nasprotnike premagovala z veliko razliko in na koncu suvereno slavila vsak v svoji težnostni in starostni kategoriji.Trener Miha KOVAČIČ je bil skupaj z vaditelji Katjo SIMERL, Kristijanom OSTOJIČEM in Maksom ŠMID-HOFERJEM zadovoljen s prikazanimi nastopi mladih karateistov, saj posamezniki že kažejo napredek v sami tehniki in pristopu na tekmi, tako v katah kot športnih borbah.
Besedilo: Bogdan Simerl
_______ftogr©
Velika zmaga luventusat
V soboto, devetega februarja, je v športni dvorani v Senovem ob dnevu krajevne skupnosti potekal že 10. tradicionalni - dobrodelni turnir v malem nogometu „SENOVO 1008“. Turnirja se je udeležilo IS ekip iz vse Slovenije. Iz petih skupin s po tremi ekipami so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili samo zmagovalci
skupin.
Največ težav pri napredovanju je imela ekipa Slabiči iz Sevnice. Ekipo Vigo Herbi so premagali z 2:1. Obe ekipi sta imeli v svojih vrstah nekaj odličnih posameznikov, kot so npr. Drobne, ki igra v I. državni ligi za KMN Sevnica ter Kroflič in Kugler, ki prihajata iz ekipe Zivex Celje. Od petih zmagovalcev se je z žrebom v finale uvrstila ekipa ASPEKT iz Železnikov. Druga dva finalista sta postali ekipi GRADVEL iz Velenja, ki so z 2:0 premagali Slabiče in naš zasavski prvak KMN Juventus iz Hrastnika, ki je z 2:1 premagal ekipo Pizzerie Fontana iz Krškega.V prvi finalni tekmi so Hrastničani z golom Robija Kokalja z 1:0 premagali ASPEKT. Igralci iz Železnikov so tudi v drugi finalni tekmi izgubili, tokrat z Velenjčani s 3:0. V odločilni tekmi pa so igralci KMN Juventus dobesedno eksplodirali in s 5:3 premagali ekipo GRADVEL iz Velenja, ki do finala sploh niso prejeli zadetka. Po dva zadetka sta dosegla Ljoljič in Goluh, še enega pa je dodal
Kokalj, čeprav je treba priznati, da je v golu Juventusa blestel Matjaž Povšnar. To je bila sladka zmaga Hrastničanov nad Velenjčani, za katere so skoraj v celoti nastopali igralci Relax avto šole, ki so v RLMN Celje 2007 za las prehiteli Juventus. Sodila sta Srečko Resner in Duško Jambriško.
Končni vrstni red: I. KMN Juventus Hrastnik,2. GRADVELVele-nje, 3. ASPEKT Železniki.
Za najboljšega vratarja so izbrali Matjaža Povšnarja iz KMN Juventus, za najboljšega igralca pa Mirnesa Mujkiča iz ekipe GRADVEL. Na proglasitvi je vse pokale podelil predsednik krajevne skupnosti Senovo Vlado Grahovac.Za KMN J uventus, ki je na tem turnirju nastopil prvič, so igrali Matjaž Povšnar, Marjo Ljoljič, Milan Perko, Gašper Starc, Zoran Presečki, David Goluh in Robert Kokalj.
Besedilo: PRAV
NK Olimpija Bežigrad : NK Rudar Trbovlje 3:0
V sredo, 1/.1.1008, je članska ekipa v Ljubljani odigrala tretjo prijateljsko tekmo proti ekipi NK Olimpija Bežigrad.
Igralci Olimpije so bili kljub starosti nekaterih igralcev boljši nasprotnik, saj so slavili z rezultatom 3:0. Vse tri zadetke je Olimpija dosegla v prvem polčasu. Tudi knapi so imeli svoje priložnosti, vendar pa jim ni uspelo zatresti mreže nasprotnikov. Strelca za Olimpijo sta bila Bubanja (1) in Pavlin (I).
Izjavi po tekmi: Igor Matanovič (vratar NK Rudar Trbovlje): “Kljub porazu smo imeli tudi mi svoje priložnosti. Olimpija je boljša in bolj izkušena ekipa od nas. Pri dveh prejetih zadetkih smo malce zaspali, saj jih niti ne bi bilo potrebno prejeti. Drugi polčas smo prikazali boljšo predstavo in pravi pristop.”
Antonio Buovski (trener NK RudarTrbovlje):“Sam sem zadovoljen s tekmo.Videla se je prava kvaliteta Olimpije. Končni rezultat tekme je sprejemljiv, vendar pa smo imeli tudi mi tri “zicerje”. Fantje so se zelo trudili in prišli v priložnost za zadetek že na samem začetku. Pri tem se je poškodoval tudi Rok Lamovšek. Na koncu naj poudarim še dejstvo, da gremo gor.”
Po virih: M a H
SDN Litija na smučanju
V sobote 13.1.1008 so sc člani slovenske demokratske mladine (podmladek SDS) in društvo Rekreativci 77 pod okriljem organizatorja Zavrl Gregorja in Furman Denisa odpravili na smuko v italijansko smučišče Trbiž in Sv. Višar-je. Ob čudovitem razgledu in sončnem vremenu smo na zasneženih bregovih uživali zimske radosti narave.
V dopoldanskih urah so proge dovoljevale res izjemno smuko, kasneje v popoldanskih urah, pa so se zaradi močne odjuge začeli delati kupi snega, zato smo se raje martinčkali na toplem soncu ob koči. Ob smučišču je bil pester tudi glasbeni spremljevalni program, katerega je začinila kubanska plesna skupina. Imeli so tudi možnost preizkusiti naj novejše Elanove smuči za naslednjo sezono, nad katerimi so bili vsi navdušeni. Po koncu smučanja so se vsi celi in zdravi odpravili proti Naklu, kjer smo si privoščili obilno večerjo. Pot sm nato v veselem vzdušju in polni lepih vtisov nadaljevali proti Litiji in tako sklenili lep zimski dan.
Po virih: zas
ORIA spodbujat
Družbeno odgovornost in šport.
V prostorih RR Centra v Zagorju ob Savi se je zgodil pomemben dogodek, tako za lokalni Kolesarski Klub Zagorska dolina, kot za podjetje Oria Computers. Direktor podjetja Oria Computers Miha Praunseis in predsednik Kolesarskega kluba Zagorska dolina Borut Drnovšek sta namreč podpisala dvoletno pogodbo o generalnem pokroviteljstvu KK Zagorska dolina.
Miha Praunseis je poudaril, da Oria Computers že od svoje ustanovitve leta 1988 skrbi za širše družbeno okolje tako s spodbujanjem inovativnih tehnoloških procesov,kottudi s podpiranjem različnih kulturnih, športnih in okoljskih aktivnosti. Odločitev za podporo lokalnega kolesarskega kluba z velikim potencialom in širokim pogledom na pomen aktivnega preživljanja prostega časa tako ni bila težka, je še dodal direktor podjetja.
Borut Drnovšek je predstavil delovanje Kolesarskega kluba Zagorska dolina, ki deluje že od septembra 2000. Trenutno je v klubu 28 članov in članic, ki se, eni bolj resno, drugi bolj rekreativno ukvarjajo s kolesarjenjem, tako gorskim kot cestnim. V klubu letno organizirajo dva odmevna projekta na slovenskem prostoru. Maraton
mladosti je organiziran v počastitev dneva državnosti, drugi pa je Vzpon na Zasavsko Sv.goro in je organiziran v počastitev praznika Občine Zagorje v začetku avgusta. Oba projekta sta v slovenskem prostoru cenjena, klub pa prepoznaven po dobri ter za udeležence brezplačni izvedbi projektov.
Predsednik kluba je še poudaril, da se člani KK Zagorska dolina udeležujejo vseh večjih in znanih kolesarskih prireditev v Sloveniji, imajo pa tudi višje ambicije - sodelovati na tekmah višjega ranga (DirkaOkrogSIovenije), saj imajo visoko pripravljene in motivirane člane. Dvoletna pogodba bo omogočila udeleževanje na teh vrhunskih tekmah ter priprave nanje.
V KK Zagorska dolina so prepričani, da bodo upravičili izkazano zaupanje generalnega pokrovitelja Oria Computers ter seveda Občine Zagorje, katero ime nosijo. Občini Zagorje ima v zgodovini delovanja kluba posebno mesto, saj je klubu od same ustanovitve dalje izdatno pomagala.
Dogovor o generalnem pokroviteljstvu med Orio Computers in Kolesarskim klubom Zagorje je bil oblikovan s ciljem vzajemnega sodelovanja in izboljšanja prepoznavnosti delovanja Kolesarskega kluba ter posredno tudi podjetja Oria Computers. Sodelovanje se začelo že konec leta 2007, ko je Oria Computers z namenom izvedbe kreativnega in uporabnega novoletnega darila svoje najpomembnejše poslovne partnerje obdarila s kolesarskimi dresi. S tem smo dosegli povečano prepoznavnost KK Zagorska dolina ter hkrati povezali uspešno poslovno zgodbo podjetja Oria Computers s spodbujanjem aktivnega preživljanja prostega časa. Pozitiven odziv poslovne javnosti je bil prvi pozitiven učinek zastavljenega sodelovanja, verjamemo pa da bo takih učinkov še več ter da bomo s svojim zgledom dobili posnemovalce in s tem dodatno pripomogli k razvoju športnih dejavnosti v lokalnem okolju, katerega del smo tako kot podjetje ter kot posamezniki v vlogi občanov.
DP za dečke in deklice 15.1.-17.1.1008 - CELJE
V Celju je minuli konec tedna od petka 15.2. pa do nedelje 17.2.2008 potekalo še zadnje zimsko Državno prvenstvo za sezono 2007/2008 za kategorijo dečkov in deklic. Državnega prvenstva se je udeležilo 21 klubov z 21 I plavalci, med katerimi so bili tudi štirje iz PK Lafarge Cement Trbovlje.
Za trboveljski plavalni klub so nastopili Alen Firšt, Peter Vozel, Žiga Kovačič pri dečkih ter pri deklicah Tjaša Božič. Žal je zadnji teden pred Državnim prvenstvom zbolela Karmen Zmrzlak in se jim pridružila šele zadnji dan prvenstva, vendar pa se od nje ni smelo pričakovati dobrih rezultatov, kajti bolezen ji je pobrala preveč moči za kakšen odmeven rezultat.
Samo tekmovanje je potekalo tako, da so se dopoldan plavala predtekmovanja, popoldan pa A in B finala za razvrstitev od I. pa do 16. mesta, vsak plavalec pa je lahko plaval po dve disciplini na dan. Najuspešnejši v trboveljskem klubu je bil Alen Firšt, ki se je, v vseh šestih odplavanih disciplinah na prvenstvu, uvrstil v finala in sicer kar štirikrat v A finale in dvakrat v B finale. Alen je dosegel odlične rezultate, le malo mu je zmanjkalo za želeno medaljo. Osvojil je četrto mesto na 200 m delfin, dvakrat peto mesto na 100 m delfin in 400 m mešano, bil je sedmi na 200 m mešano, deveti na 100 m mešano in deseti na 50 m delfin.
Peter Vozel je bil v finalih petkrat, od tega enkrat v A finalu in štirikrat v B finalu.V disciplini 50 m hrbtno je osvojil šesto mesto, dvakrat deveto mesto na 50 m prosto in 100 m hrbtno, enajsto mesto na 200 m hrbtno in trinajsto mesto v disciplini 100 m prosto.
Izredno je z odplavanimi rezultati presenetila Tjaša Božič, saj so ji prinesli kar tri B finala.V disciplini 100 in 200 m prsno je osvojila dvanajsto mesto in bila še trinajsta na 200 m prosto. Njeni rezultati so zelo vzpodbudni, vendar ob nekoliko slabši realizaciji treningov ne more posegati višje, že ti rezultati pa so presenečenje.
V	finalih A in B se osvajajo točke, kar pomeni, da se na koncu DP seštejejo za končni ekipni vrstni red. Državni prvaki so postali Merit Triglav Kranj, drugo mesto so osvojili Fužinar z Raven na Koroškem, tretji pa so bili plavalci in plavalke Ilirije iz Ljubljane. PK Lafarge cement Trbovlje je zasedel odlično deseto mesto glede na to, da so nastopili le s štirimi plavalci.Trojica njih je prinesla toliko točk, da so se uvrstili v zlato sredino. Nekateri klubi nastopajo tudi s po 20 ali več plavalci, zatorej pohvala vsem trboveljskim plavalcem za dosežen rezultat. Zimska DP-a so tako uspešno pripeljali h koncu, kljub težkim pogojem za delo, ki vladajo v Trbovljah oz. Zasavju. Z rezultati, ki pa so jih dosegli, so zadovoljni, saj imajo državno prvakinjo in udeleženko mladinskega svetovnega prvenstva, ki bo nastopila v Mehiki,Tjašo Vozel, državnega prvaka Jana Burgarja ter Maria Budimirja in še dobitnike medalj Roka Leskovca, Nejca Kosa in najmlajšo plavalko, še ne osemletno, Klaro Volaj.
V	PK Lafarge cement Trbovlje upajo, da se bo situacija glede bazena rešila v prid vseh in da se bodo vzpostavili normalni pogoji za delo mladih in perspektivnih otrok.
Besedilo: Seiko Boris
_______frogr©
Alpinistične novice
Zimski plezalni vzponi na območju Mojstrovke
V	soboto, 16. februarja 2008, sta se znana alpinistična naveza Sebastijan Jančič in Veronika Viltužnik, prvi iz alpinističnega odseka Planinskega društva iz Trbovelj, druga z Raven na Koroškem, lotila plezalnih vzponov na območju vrhov nad Vršičem. Ob lepem, vendar mrzlem vremenu sta se z Vršiča namenila v Vzhodno steno 1983 m visokega Grebenca, ki je južni greben male Mojstrovke (1332 m). Menila sta, da bi čim bolje izkoristila lepo zimsko vreme in opravila kar največ vzponov v tem ostenju. Veter je dodobra zamet el sneg v grape. Začela in končala sta z vzponom v 200 m visoko Butinarjevo grapo. Smer sta preplezala razmeroma hitro. Smer ima naklon 50/40°. Z vrha Grebenca sta se nato spustila po Pripravniški grapi in v sestopu preplezala 250 m višine te smeri z naklonom 45-40°. Po krajšem počitku sta se znova odločila za vzpon po novi smeri. Vstopila sta v 350 m visoko Zupančičevo smer. Snežne razmere so bile odlične, zato sta dobro napredovala. Smer ima naklon 50-55/30°. Po pristopu na 2332 m visoko Malo Mojstrovko sta se rokovala kot običajno po uspešnem vzponu. Znova sta si dokazala, da sta v odlični kondiciji.
V	nedeljo, 17. februarja 2008, pa sta se plezalca odpravila v Vzhodno steno 1930 m visoke Robičja.Vstopila sta v 300 m visoko Skrito grapo. Razmere so bile res dobre, vreme je bilo naklonjeno, snega pa tudi odličen. Naklon te smeri znaša 55/ 40-45°. Smer sta preplezala brez večjih težav. Čakalo pa ju je še prečenje Robičja. Po sledeh plezalcev pred njima sta nato v sestopu preplezala Meniskov žleb, visok 300 m z oceno 111/40-45°.Tako sta v dveh dneh opravila pet plezalnih vzponov ter en zimski pristop na dvatisočaka. Zadovoljna sta se vrnila domov.
Zimski plezalni vzpon vTurski gori
Znana plezalska naveza Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje ter Veronika Viltužnik iz Raven na Koroškem sta se v soboto, 23. februarja, lotila zimskega plezalnega vzpona v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Njun tokratni cilj je bila severna stena 2251 m visoke Turske gore nad Okrešljem. Vreme je bilo lepo in primerno za plezanje. Vstopila sta v smer Bela Piramida. Ta smer se pleza v kombinaciji s 300 m visoko Tschadovo smerjo, medtem ko je smer Bela Piramida visoka 200 m z naklonom 60-50°/40-30° v izstopnem delu. Razmere v smeri niso najboljše. Snega je bilo dosti in gazila sta ga domala do kolen skupaj še s tremi drugimi plezalskimi navezami.Vsi plezalci so se na vrhu veselili tokratnega uspeha, saj je bilo plezanje kar naporno.Ves čas vzpona so bili posebno pozorni na morebitni snežni plaz, ki pa ga ni bilo. Z vrha gore so se vračali po Turskem žlebu proti Orešlju in dalje v Logarsko dolino.
Nedeljsko plezanje v Mojstrovki
V nedeljo, 24. februarja, se je naveza Sebastijan -Veronika lotila plezanja na območju Vršiča v Julijskih Alpah.
Tu se je jima pridružil še Sebastijanov plezalski tovariš Matjaž Čuk iz Kranja. Njihov cilje je bila smer po južnem grebenu male Mojstrovke, imenovana Smer ob rebru. Preden pa so prišli do te smeri so vsi trije opravili še zimski pristop na 2037 m visoko Nad šitom glave. Smer ob rebru ima naklon 50-55°/40-45°. Sneg v tej smeri je bil precej južen, mehak. Kljub temu so opravili vzpon do vrha 2332 m visoke Male Mojstrovke.
Besedilo: Tine Lenarčič
Zgodovinski uspeh člani« $K Zagorje»
sekcije za skoke
Tekmovalki SK ZAGORJE, Sekcije za skoke Kisovec, sta včeraj na MLADINSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU ZA DEKLETA v Zakopanah (Poljska) dosegli zgodovinski uspeh. KATJA PO-ZUN je doskočila na odlično 3.mesto. Da pa je uspeh še večji, je svoje dodala še MANJA POGRAJC, ki je zasedla 8.mesto.
Tako sta naši tekmovalki navkljub rosnim letom pokazali, da sodita v sam svetovni vrh.
Rezultati:
I .mesto: Seifriedsberger Jaqueline - Avstrija: 227,0 točk
2.	mesto: Runggaldier Elena - Italija: 225,5 točk
3.	mesto: Požun Katja - Slovenija: 222,5 točk 8.mesto: Pograjc Manja - Slovenija: 200,5 točk 15.mesto:Vtič Maja - Slovenija: 192,5 točk
19.mesto: Logar Eva - Slovenija: 184,5 točk
Besedilo in slika: SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec
/'K
© mm NMšpomu
Izbiramo:

l^|SlP^OttTiNIKEi	V LETiM|2p/>/7f
Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno, sedaj objav- 3. Naj trener Zasavja 2007:
Ijamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bodo le-te neveljavne. Prav tako bodo neveljavne glasovnice, če bodo pomanjkljivo izpolnjene ali katera od kategorij neizpolnjena. Fotokopiranih glasovnic ne bomo upoštevali. Napisan vrstni red je slučajen in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 15. marca 2008 do 12.00 ure. Rezultati pa bodo objavljeni 20. marca. Prvo mesto bo točkovano s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno točko.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2007
1.	Naj športnica in športnik Zasavja 2007:
-	Iztok Živko ml. (KBM PACING)
-	Klemen Juvan (KBV PONDOKWAN Zagorje)
-	Klemen Lavrič (MSW Duisburg)
-	Mišo Brečko (Hamburger SV)
-	Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik)
-	Žiga Santej (Karate klub Trbovlje)
2.	Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2007:
-	Aljaž Vesenjak (Karate klub Trbovlje)
-	Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Nina Žnidar ( SK Zagorje)
-	Primož Roglič (SK Zagorje)
-Timi Umek (Karate klub Trbovlje)
-TjašaVozel ( PK LCT)
r
-	Bogdan Simerl ( Karate klub Trbovlje)
-	Boris Rozina (SK Zagorje)
-	Darko Raušl (PK LCT)
-	Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje)
-	Peter Kauzer st.(BD Steklarna Hrastnik)
-	Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake)
4. Naj ekipa Zasavja 2007:
-	BD Steklarna Hrastnik
-	Karate klub Trbovlje
-	KBM Pacing Zagorje
-	KBV PONDOKWAN Zagorje
-	KK PONDOKWAN Izlake
-	SK Zagorje
5. Naj športni delavec Zasavja 2007:
-Aljoša Pišek
-	Branko Praznik-Kosa
-	Igor Grčar
-	Iztok Živko st.
-	Jože Hočevar
-	Martin Stariha
'-x
V'
'ihr ^
h
v
<\
GLASOVNICA
šx 4	4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2007
I. mesto:
2.	mesto:_
3.	mesto:
I. NAJ SPORTNIK-CA ZASAVJA 2007
1.	mesto:____________________________
2.	mesto:____________________________
3.	mesto:____________________________
2. NAJ MLADI ŠPORTNIK-CA ZASAVJA 2007
1.	mesto:__________________________
2.	mesto:____________________________
3.	mesto:____________________________
3. NAJ TRENER ZASAVJA 2007
1.	mesto:____________________________
2.	mesto:____________________________
3.	mesto:
5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2007
1.	mesto__________________________
2.	mesto_________________________
3.	mesto________________________
Glasoval sem
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Davčna številka:
________ŠPORT®
Nova športna disciplina:
Pribijanje na Na pranger z pranger	njimi!
Zagorje, Selo, potok Kotredeščica, vzporedno z ribnikom ribiške družine Zagorje.
Takole čez zimo se je nekdo, ali pa več njih odločili zasipavati strugo Kotredeščice kar z gradbenim materialom, seveda z odpadnim. POSTAVI SLIKI Zanimivo je, da v zagorski dolini nihče ne odkrije takega črnega odlagališča. Se bolj zanimivo je, da ravno nasproti tega »zasipovališča« nek gradbenik skladišči ves mogoč in nemogoč gradbeni material, da je tam tudi čistilna naprava, ki jo upravlja zagorska komunala in so tam vsakodnevno prisotni, da je v Zagorju celo komunalni redar, da so tam blizu ribiči, ne nazadnje, da se tod mimo vozijo ali hodijo ljubitelji psov...
»Zasipovališče« je precej obljudeno, pa vendar nikogar ne gane. Koga torej na pranger?
To pot bodimo prizanesljivi, pa pustimo uradno odgovorne za okolje še zimskemu spanju.
Na pranger dajemo človeško brezbrižnost, natančneje, brezbrižnost do urejenega naravnega okolja.
Zapisal in slikal M Al
Nekateri dobro vedo, da smo v Zasavju dobri ekologi in skrbimo za čisto okolje.
“Zato pometimo pred svojim pragom in odpeljimo pred sosedovega”, pravijo nekateri izven naših meja, ki so popolnoma brez občutka odgovornosti ter morale.
Zapisala in slikala: M.R.
OBČINA RADEČE
VOŠČILO
Cenjene Radečanke, spoštovane Zasavčanke Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, Vam iskreno čestitam in želim vse dobro.
Matjaž Han Zupan

© RAZmutLO
REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
SUDOKU
6			2					7
			8				5	
	4					9		6
8								
		2		4	8			
6			3	2		7	9	
					1			5
2						6		
4		1		9				
KAKURO
NURIKABE
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 15. marca 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 5/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št.3/2008
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
-Teja Hlebec, Polje 27, 1410 Zagorje- bon za 20,86 €
-Ana Kušar, Novi Log 13, 1430 Hrastnik - bon za 12,52 € -Franc Lekše, Prešernova 47, 1410 Zagorje - bon za 8,35 €
Ali se prepoznate?
Prepričani smo, da ste se prepoznali! In zdaj hitro pokličite 041 410 734. Oglasila se vam bo Marta, ki hrani za vas tri bone, od katerih vsak prinaša dve pici in dve kokakoli. To je preprosto povedano šest pic in 6 kokakol. Dediščina iz prejšnjih števil Zasavca je zdaj vaša...ampak hitro reagirajte, kajti po petku, 14. marca 2008, bodo pice in kokakola postali dediščina za naslednjega bralca Zasavca, ki se bo prepoznal.
PIZZERIA ČEBEIICn
V R A ö E VI č motej Valvazorjeva % IZLAKE. Tel.: 03/56-74 157
Kuhamo s Stašo Ajdovi štruklji
Potrebujemo:
*1/2 kg ajdove moke * pol litra vode * sol * 3 jajce * malo bele moke * 'A kg polnomastne skute * 4 žlice kisle smetane
Priprava testa:
Ajdovo moko poparimo s slanim kropom, nato pa jo do mlačnega ohladimo. Dodamo ji jajce in toliko pšenične moke, da lahko zgnetemo gladko testo. Testo nato razvaljamo.
Priprava nadeva:
V posodici zmešamo skuto, jajci, sol in kislo smetano.
Z nadevom namažemo testo in ga zvijemo. Položimo ga na mokro krpo, ki smo jo potresli z drobtinami.
Štruklje kuhamo 30 minut v slani vodi. Pa dober tek!
Staša
BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Od 06.03. do 19.03.2008 Posebna ponudba samo v trgovini Jaka
Tako slastne...po tako ugodni ceni ..da se jim ne da opreti
1 kom slaščica
Samo 1,15 €
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
'A'
© tsr________________
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Marsikaj je mogoče kupiti, pravega prijateljstva in ljubezni pa prav gotovo ne. Stvari, ki jih lahko kupimo z denarjem, same po sebi ne prinašajo sreče. Če smo slabe volje, nam ne pomaga nobena otipljiva dobrina, k boljšemu počutju nam lahko pomaga le toplina srca in ustvarjalnost. Zagona za spoprijemanje z življenjskimi izzivi in premagovanje ovir na naši poti ni na policah supermarketov. Moč za nove zmage lahko najdemo samo v sebi. Če smo deležni prijateljstva in ljubezni, smo tega sposobni, saj nam polnita baterije. Navdajata nas z optimizmom, zato se nam zdi svet lepši. Želim vam ju v izobilju. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
RAZPRODAJA
Vse se prodaja: sonce v solariju, voda v plastenki, ogenj v škatlici, mišice v tabletah, vijolice v stekleničkah, sanje prek TV ekranov ...
Tudi otroci v epruveti in ljubezen prek oglasov.
Ja, vse se prodaja.
Je pač razprodaja, ki traja in traja ...
Igor Goste
ZA VSAKEGA NEKAJ
Dan žena in mučenike je potrebno proslaviti.
Ce ne vemo več, zakaj, nas veselje vsaj nasiti.
Dobri Znanec
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve,
ki bodo obogatile bralce!
Pravi naslov zanje: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
IZ LITERARNE DELAVNICE
Kdo je literat, se sprašujem.
Tisti, ki piše rad, modrujem.
Nekaj knjig sem res prebral, a pisal nisem rad, kratek bo ta moj sestav, saj bil težak sem knap.
Izkušnje z delom sem nabral, občutil sem okolje, dostikrat mi ni b’lo prav, pa nisem zgubil volje.
Med ljudmi rad sem bil, zapiral nisem se med stene, z njimi sem se veselil, si življenja lajšal breme.
Korenine v Zagorju sem pognal, tu moja je družina, rudarjenja se nisem bal, ki postaja zgodovina.
Tudi meni teče čas, pa sem čisto miren, v prijetni družbi v Radencih izkušnje si nabiram.
Jutri vračam se domov med zasavske hribe, spet napočil izziv bo nov, današnji šel bo med spomine.
Maks Marinčič
ŽIVLJENJE
V	življenju se mnogokrat zgodi,
da ljudje so ti nevoščljivi, da razočaran si v ljubezni, in prav zato velikokrat srce boli.
Življenje lahko ni, a tu, v tej dobi, ne moreš brez skrbi.
Vedno te kaj teži, a ko pride pravi prijatelj, te razveseli.
V življenju se moraš naučiti pravici služiti,
spoznati moraš pravi pomen besede: prijatelj.
Ko spoznaš pravega prijatelja, življenje zaide na lepša pota.
Ko pa najdeš ljubezen pravo, življenje uživaš zabavo za zabavo.
Pred prijateljstvom in ljubeznijo pa še nekaj stoji: tvoji domači,
ki so od rojstva skrbeli zate, ki močno te radi imajo.
V	življenju si srečen in nesrečen,
a vsakokrat pomisli na to, da si dober, prijazen; torej si večen. Ko hudo ti bo, dvigni glavo, nariši nasmeh na obraz, pojdi naprej po trnovi poti življenja in reci: “ZMOREM, MOČAN SEM!”
Apolonija Lipičnik
Aleksij Porednik:
SUŽNJI POHLEPA
Mediji nas zadnje čase ‘pumpajo’ z zgodbami o tajkunih, ljudeh, ki brezsramno bogatijo na račun ‘raje’, ki gara za ušivih 400 evrov mesečne plače. Podjetnike in direktorje, ki jim ni nikoli dovolj, bi zlahka označili za sužnje pohlepa. Enako bi lahko rekli za zaposlene v njihovih podjetjih. Bolj natančno povedano, delavci v takšnih ‘firmah’ niso sužnji pohlepa, ampak sužnji zaradi pohlepa. Nihče ne more zdravo mislečemu človeku vbiti v glavo, da je 400 evrov ustrezno plačilo. Kdor zasluži toliko na mesec, komajda shaja. Kako naj mlad par, ki spravi skupaj 800 evrov mesečno, skrbi za ohranitev naroda?
Kdor ima doma kakšno ‘fliko’ zemlje, da na njej pridela nekaj hrane, je lahko vesel. Neumen bi bil, če bi jo opustil. Kaj pa tisti, ki nimajo svojega vrtička? Kmalu se bo še bolj opazilo ‘fehtanje’ po ‘pavrih’, ko bodo mestni ljudje brez svoje zemlje skušali prihraniti pri hrani, da bodo uspeli plačati položnice in si ohraniti streho nad glavo. Če bo vsak kmet dal kilogram krompirja, kakšno korenje, solato, nekaj zelja, repe in fižola, se bo do konca vasi nabralo nekaj za tekoče potrebe in ozimnico. To bodo novodobni berači, sicer garači, a zaradi sramotno nizkega zaslužka prisiljeni prositi za “vsakdanji kruh”.
Nekatera podjetja si res ne morejo privoščiti zvišanja plač, so pa druga, ki bi to brez težav storila, vendar nočejo. S tem podaljšujejo agonijo zaposlenih. Sužnji s 400 evri ne morejo ne živeti ne umreti. Kljub temu ne odidejo iz podjetja, saj se bojijo, da bo potem še slabše. Nadomestilo za čas brezposelnosti in socialna pomoč sta še nižja kot njihova sedanja plača. Poleg tega dvomijo, da bodo s svojim znanjem in delovnimi izkušnjami na drugem delovnem mestu zaslužili več. Čutijo se ujeti v brezizhodnem položaju, zato nadaljujejo s suženjskim delom v deželi, ki “gradili smo za dobro jo človeka”.
Nekaj časa bodo sodobni izkoriščevalci morda še tiščali delavce k tlom, vendar ob nadaljevanju takšnega odnosa sledi le eno - revolucija, ki se kljub svoji neracionalnosti zdi mnogim podcenjenim sužnjem pohlepnega sistema edini izhod v sili. Predokus revolucije bo mogoče začutiti že čez nekaj dni, ko se obeta velika delavska stavka. Kakšen učinek bo dosegla, je vprašanje, toda sramotno plačani ljudje in njihovi sindikalisti v pogajanjih z delodajalci ne vidijo več dovolj močnega orodja za zvišanje plač. Večina šefov je namreč tako “zategnjenih”, da se požvižgajo na upravičene delavske zahteve.
ma aroganten odnos do njihovega dela. Nizko vrednost ima njihovo delo, zato se tudi sami počutijo ničvredni. Z nizko samozavestjo pa ni mogoče v življenju narediti korenite spremembe, ki bi jih prek izobraževanja in iskanja boljših zaposlitvenih možnosti popeljala k dostojni plači in človeka vrednemu življenju. Še slabše se počutijo zaradi povečevanja razlik med bogatimi in revnimi. Vidijo recimo direktorja, ki se vozi v dragi limuzini, medtem ko sami komajda še vzdržujejo svojo ‘kripo’. Potem pa poslušajo, da bi povečanje delavskih plač pahnilo podjetje v propad.

Delovna sila v spodnjih plačilnih razredih je žal pogrešljiva.“Če nisi zadovoljen, pa pojdi, bomo že našli drugega.Takšnih, kot si ti, je dovolj na Zavodu za zaposlovanje!” lahko šef zabrusi delavki ali delavcu z nizko plačo.Toda gledanje na zaposlene iz tega zornega kota je zelo kratkovidno. Res gre delodajalcem s tovrstnim odnosom do delavcev na roko prosti trg dela znotraj EU, ko lahko zaposlijo Poljake, Slovake, Romune ali Bolgare, ki so navajeni na nižji standard od našega. Kljub temu se domači delovni sili ni mogoče povsem odreči. Med mladimi pa je vse več takšnih, ki so raje prijavljeni na Zavodu, kot delajo za 400 evrov.
Še bolj kot boj za preživetje z borno ‘colngo’ bode reveže divjega kapitaliz-
Podjetja, ki ustvarjajo velike dobičke in se hkrati izgovarjajo, da si ne morejo privoščiti povišanja plač najslabše nagrajenim zaposlenim, enostavno lažejo. Z laganjem skušajo vodilni in lastniki ohraniti svoj položaj ter si prigrabiti še več imetja. Takšni pohlepneži mečejo slabo luč tudi na poštene podjetnike, ki cenijo in dostojno plačujejo svoje zaposlene. Prav zato bi morala Gospodarska zbornica narediti red v vrstah svojih članov. Določiti bi morala, kolikšen delež dobička obvezno pripada delavcem, in sicer ne glede na to, ali imajo v podjetju lastniški delež ali ne. Že s tem bi omilila posledice nizkih plač in si pridobila večje zaupanje delavcev.
Q mo/omm
Kino Delavski dom Trbovlje
POM LAD V BOSNI POŠASTNO ZF triler POKORA Romant.vojna dr. POŠASTNO POŠASTNO POKORA POMLAD V BOSNI POŠASTNO POŠASTNO POKORA POKORA POKORA
ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH Kom. akc.pust ZBOGOM BAFANA Biografska drama ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH
ZBOGOM BAFANA ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH
ZBOGOM BAFANA ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH
ALVIN INVEVERIČKI anim. igr.komed.sinhr.
POSLEDNJA LEGIJA Zgod. vojna pust.
ALVIN INVEVERIČKI anim. igr.komed.sinhr.
POSLEDNJA LEGIJA ALVIN INVEVERIČKI anim. igr.komed.sinhr.
PREDATORJU: REKVIEM am.
Četrtek	6.3. ob 18.00
petek	ob 20.00 7.3. ob 18.00
sobota	ob 20.15 8.3. ob 18.00
nedelja	ob 20.00 9.3. ob 18.00
ponedeljek	ob 20.00 10.3. ob 18.00
torek	ob 20.00 1 1.3. ob 18.00
sreda	12.3. ob 18.00
četrtek	13.3. ob 18.00
	
	ob 20.15
	
sobota	15.3. ob 18.00
	
	ob 20.15
nedelja	16.3. ob 18.00
	ob 20.15
ponedeljek	17.3. ob 18.00
torek	18.3. ob 18.00
	ob 20.00
sreda	19.3. ob 18.00
četrtek	ob 20.00 20.3. ob 18.00
Kino Delavski dom Hraš	
Četrtek	6.3. ob 19.00
petek	7.3. ob 19.15
sobota	8.3. ob 17.00
nedelja	9.3. ob 17.00
	ob 19.00
sreda	12.3. ob 19.00
četrtek	13.3. ob 19.00	
petek	14.3. ob 19.30
sobota	15.3. ob 17.00
	ob 19.00
nedelja	16.3. ob 17.00
	ob 19.00
sreda	19.3. ob 19.00
četrtek	20.3. ob 19.00	
IGRAH
avanturistična komedija
- am. akcijski triler
kriminalna drama
Kino Dol pri Hrastniku
petek 7.3. ob 17.00 ALIENI PROTI PREDATORJU
- REKVIEM am. zf akc.
petek 14.3. ob 17.00 POMLAD V BOSNI - am.
avanturistična komedija
Kino Delavski dom Zagorje
kriminalka
ASTERIX NA OLIPIJSKIh IGRAH - komična akcija ob 19.00 AMERIŠKI GANGSTER - am. kriminalka
Sobota	8.3. ob 19.00
Nedelja	9.3. ob 19.00
Ponedeljek Torek	10.3. ob 19.00 1 1.3. ob 19.00
Nedelja	16.3 ob 10.30 ob 18.00
Ponedeljek 17.3. ob 17.00 ob 19.00 Torek	18.3. ob 19.00 Kino Izlake	
Nedelja	9.3. ob 19.15
Nedelja	16.3. ob 19.15
kriminalka/triler MAFIJSKE NOČI am. kriminalka/triler Film teater : ZBOGOM, BAFANA, biografska drama ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH, kom.akc. pust. ob 18.00 ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH
ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH
ZBOGOM PUNČKA am. kriminalka/drama FilmteatenTEMNOMODRA SKORAJČRNAdrama/kom.
koprodukcija, akcijska drama
Delavski dom Zagorje
Petek 7.3. ob 18.00 OBČINSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV-JSKD Območna izpostava Zagorje Četrtek 13.3. ob 19.30 gledališki abonma in izven MARKIZA DE SADE Drama Ljubljana
Petek 14.3. ob 18.00 OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN ZASAVJA 2008 - "PLESNI BAZAR” JSKD Območna izpostava Zagorje
Sobota 15.3. ob 18.00 SNEŽNA KRALJICA Baletni oddelek Glasbene šole Zagorje
Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje
Petek 14.03.2008 ob 19.00 večer z Orleki
Ponedeljek 17.03 ob I 7.00 velikonočna ustvarjalna delavnica v
Knjižnici Kisovec
ob 18.30 srečanje članic ŠK Beremo z Manco Košir
sreda 19.03.2008 ob 17.00 velikonočna ustvarjalna delavnica v
Knjižnici Izlake
četrtek 20.03 2008 ob 17.00 velikonočna ustvarjalna delavnica na mladinskem oddelku Knjižnice Zagorje ob 10.00 knjižna čajanka v Knjižnici Zagorje
SK Zagorje in SD Zasavje
vabita rekreativne smučarje na odprto prvenstvo Zasavja, ki bo 8.3.2008 na Golteh. Štart bo ob 13.30, prijave pa sprejemajo do četrtka 6.3.20-08 (ksenija_kranjc@t-2.net ali fax: 03 56 71 I 19). Ostale podrobnosti si preberite na spletni strani kluba (www.sk-zagorje.si).
HAU ocm ©
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
-http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/
Z ZASAVCEM V KINO!
Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave
po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah. st. 3
I Seveda pa morate odgovoriti na tokratnje nagradno vprašanje:
| Kdo igra vlogo Qbelixa v filmu Asterix pa olimpijskih igral)? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter I pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite [
na: Grafika Gracerd.o.o.-ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje.
Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I | dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na | blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju.
Uredništvo.
Tokratna srečna izžrebanca sta:
Rajko Rajner in Franc Lekše
Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo):
Živali
Imamo črne in rjave rodovniške mladičke nemške doge, dovolj stare za odhod v novi dom. So redno razglisteni, tetovirani, cepljeni in maksimalno socializirani. Več o nas si lahko pogledate na spletni strani: www.nemskedoge.net ali pokličete na tel. 041 393 432, Dejan.
Srečna izžrebanka nagrade 2000 € - centov je gospa Viola Prosen iz Izlak. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju!
Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca.
KUPON ZA
ŠT. 3
2000 €
Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 €-centov. Vabljeni k sodelovanju!
Ime in priimek:.......................................... m
Naslov:.................................................
Podpis:....................................
o
ö
"d
>o >
c o
O. O uu
S
as
o <+>
o
Telefon in e-pošta: . Davčna številka: .... Številka TRR:.........
3 c o K °
*
% >8 S o e
3.8
- o .g.
*vsi podatki so obvezni*
© mmpm
Kofetkamo na arhivski fotografski razstavi
m	litijski obrazi	3,
V avli Občine Litija so v ponedeljek, 18. februarja 1008, odprli zanimivo arhivsko fotografsko razstavo z naslovom LITIJSKI OBRAZI. Čeprav so prenekatere fotografije stare nekaj desetletij in precej porumenele, je bilo med obiskovalci tudi nekaj takih, ki so se na njih prepoznali. Ker so fotografije priromale iz marsikaterega zasebnega arhiva, se je tu in tam tudi orosilo oko...
Otvoritev razstave
Razstavo je v sodelovanju z Občino Litija pripravil Javni zavod za kulturo Litija, zato smo direktorico Heleno Hauptman povprašali za nekaj podrobnosti.
Zakaj ste se tokrat odločili ravno za razstavo z naslovom Litijski obrazi?
V našem Javnem zavodu za kulturo že kar nekaj časa gradimo arhiv starih fotografij Litije in njenih prebivalcev in zato smo se tokrat odločili povdariti predvsem same Litijane, ki so tako ali drugače zaznamovali naš kraj, ni pa namen razsta-
Na litijskem mostu
ve podajati podatke, datume, kdaj, kje in kako so se zgodili dogodki... niso pomembna imena, ampak le obrazi samih krajanov. Pomembno je, kje so fotografirani, kaj so počeli, kako so oblečeni, skratka, hoteli smo zajeti utrip preteklega časa.
Tematika je izredno zanimiva, mnogo fotografij ni bilo nikoli objavljenih. Kaj je pravzaprav rdeča nit razstavljenega gradiva? Lahko rečem, da je ta razstava pravi Litijski obraz, kajti na njej so prikazani ljudje, prebivalci, tudi posamezni, morda najbolj eminentni konci mesta, kjer so se ljudje zbirali in se radi fotografirali.V ospredju je prav gotovo stari, leseni Litijski most, ki ga ni več že od leta 1973, pa Litijski »plač« - današnji Valvazorjev trg... Vse skupaj smo zlili v mozaik teh obrazov, ki odražajo duh preteklega časa. Nam zaupate, kateri so vaši viri fotografij? Na kakšen način ste jih pridobili? Fotografije smo pridobili predvsem od starejših Litija-nov, Litijskih družin, ki doma hranijo stare fotografije, dru-
Pred gostilno
Sprevod po ulici
žinske arhive in so nam jih velikodušno odstopili, mi smo jih poskenirali, obnovili, shranili v arhiv in jih nato vrnili prvotnim lastnikom.
Do kdaj si bo moč to zanimivo razstavo ogledati-
?Na ogled bo tri tedne, zato
pohitite, da ne zamudite te izjemne priložnosti za vpogled v preteklost našega lepega mesta. Vljudno vabljeni, vstop je brezplačen!
Besedilo in slike: Boštjan Poglajen
_______Ftmec @
Ljubitelji Ravenske vasi in večkratni pohodniki na Iskranjeo so se sestali
Ravenska vas ima s svojimi zaselki zanimivo in prav posebno lego v zagorski občini, saj na vzhodu meji na Trbovlje, na jugu pa prepadno sega skoraj do reke Save. Ravno nad to prepadno območje je umeščena Iskranjca, s 677 metri najvišji vrh med vrhovi Ravenske vasi.
Z vrha je prelep pogled proti jugu na Kozlovo goro in dalje na Kum, vidi se Šentjur, pa del Rodeža, cela Grašiča, proti zahodu pa Družina in Vrh, zadaj, severozahodno in severno vidimo Kamniške, pred njimi pa Dobrljevo in Čemšenik s Čemšeniško planimo, pa seveda Sveto planimo in Mrzlico, slutimo Kal, potem pa pogled na Žrebljev hrib preko Bukove gore in elektrarniškega dimnika zaplava spet na Kumljansko.
Štirje možje na vrhu, da o psu ne govorimo...
Drzen je pogled v globino proti strugi reke Save, kjer se vijeta železnica in na drugi strani cesta, slutimo še ostaline gradu Po-tjorek in malo dlje še Prusnik.
Ta prelep razgled ob jasnem vremenu te poplača, ko si preje kako uro iz Krhliča grizel kolena v hrib proti Koritom in dalje malo bolj zlagoma čez Babno polje proti Iskranjci, če si si seveda zadal, da prideš iz doline na vrh.
Seveda so mogoči pristopi tudi s savske strani, vendar vedno v kak zaselek ali del Ravenske vasi, pa potem na vrh z vzhodne ali pa z zahodne strani. Z juga in severa poti ni.
Kdor enkrat zaide v te bregove Ravenske vasi, se bo gotovo vračal, saj ga očarajo. Kljub občasnemu smradu iz trboveljske cementarne ali pa včasih elektrarne, prideš. Enostavno prideš.
Tisti, ki spozna te bregove, bo razumel, zakaj »Prijatelji Ravenske vasi«.
Tako so Drago, Boris, Veko, Stane, Lojze, Dragi, Tatjana, Majda, Marjan in kdo bi vedel kdo še je bil pobudnik postavitve razgledne plošče na vrhu Iskranjce.
Drago s prijatelji je 29. aprila leta 2006 na vrhu zabetoniral razgledno ploščo na kak meter dvajset visokem nerjavečem cevastem podstavku, naredili pa so jo v graverstvu Zupan v Trbovljah.
...pa še slika z drugega kota sobe
Februarja, trinajstega naslednje leto je bilo, ko se ji je pridružila še skrinjica z vpisnim zvezkom.
Tako, pa ima Iskranjca vse, kar mora pošten vrh imeti.
V vpisni knjigi zasledimo tudi take prav hudomušne, ko se Drago razpiše in pravi: »Gobe ob stezi rasejo in Borisu v vrečko skačejo.« Istega dne, kako uro kasneje pa eden pripiše: »Res je, sem včeraj videl!!«
Pa Drago naslednji dan: »Prazen on se domov ne vrača, ker spremlja ga gobarska sreča« in dan kasneje: »Boris sreče ne deliš, gobe pa veselo razdeliš!« Pa še tretji dan je prav pesniško naravnan in napiše: »Jaz bi si rad gob nabral, a jih je že Boris pred mano pobral.«
(Saj ni čudno, ko pa je bil gori šele ob devetih - to je seveda razvidno iz vpisov.)
Precej opomb se nanaša tudi na žveplo in druge čudne vonjave iz vzhoda - trboveljskih raufe n kov, seveda.
Včasih bi si človek zaželel, da bi škrici iz dolin, ki nam iz dneva v dan tako in drugače grenijo življenje, prisopihali v hribe, da bi se jim vsaj na ta način obzorja razširila...
Pa so Prijatelji Ravenske vasi letos sklenili, da bo zbor vseh 16. februarja v društveni sobi GD Ravenska vas. In so prišli.
Iz začetne zadržanosti se je kaj hitro razvil prijeten pogovor o poteh okrog zaselkov, o vrhu, pa starih bukvah, ki bi jih lastniki host lahko obrenkali, da bi bil razgled še lepši, o dogodivščinah v gozdu in na poteh, kako srečaš trop srn, kako ti zajec skoči čez pot.
Nakar je Drago vse presenetil in razglasil najpogostejše obiskovalce Iskranjce, izdelal je celo pokale v obliki svečnikov, vse pa iz lesa, ki raste na Iskranjci.
Dekleta so kar tam preštela imena in ugotovila, da je največkrat bil na vrhu Boris Čebin in to sto sedemintridesetkrat, Drago Sikovec je bil devetinsedemdesetkrat, Mojmir Maček se je vzpel triinšestdesetkrat, sledila mu je Dragi Kolander z devetinštiridesetimi vzponi,Veko Kolander pa jih je imel tri manj. Štetje je bilo bolj zaradi zanimivosti, vsi pohodniki, vpisanih v star zvezek jih je bilo 866, so si edini, da gredo na vrh zaradi lepega razgleda, zaradi druženja, zaradi rekreacije, pa tudi zaradi gob...
Slikal in besedilo napisal MM
0 m mme
Dewnev sindrom
Downov sindrom je dedno pogojena duševna manjrazvitosti, hi nastane kot posledica kromosomske nepravilnosti. Pojavnost bolezni je med 1/800 in 1/1000 porodov ne glede na spol in raso. Verjetnost, da bo otrok imel Downov sindrom, močno narašča s starostjo nosečnice. Pri nosečnicah, starih 10-34 let, je verjetnost okoli 1/1400, medtem
ko je pri 40 letih že 1/60 in pri 49 letih l/l I.
Starost matere v letih
Pojavnost Downovega sindroma v odvisnosti od starosti matere
Downov sindrom nastane zaradi kromosomske napake, ki se odraža v dodatni kopiji genetskega materiala na 21. kromosomu. Lahko pride do nerazdvajanja kromosomov v mejozi in tako najdemo prisoten dodaten kromosom številka 21 v vseh celicah.V tem primeru govorimo o trisomiji 21 (95% primerov). Druga možnost je da najdemo dodaten kromosom le v določenem številu celic, kar imenujemo mozaicizem (1-2% primerov).V 2-3% primerov se bolezen pojavlja kot familiarna oblika, pri katerih izgledata eden ali oba izmed obeh staršev popolnoma normalno, imata pa okvarjen genetski material (Robertsonova translokacija). Klinična slika je zelo variabilna, najpogosteje se kaže kot
karakteristične obrazne poteze z nizko rastjo, kognitivni zaostanek, bolezni srca (ventrikularni septalni defekt), prebavil, ščitnice, motnje sluha, zmanjšana plodnost, mišična ohlapnost in zgodnji nastanek Alzheimerjeve bolezni. Na obrazu so značilni sploščena lobanja, kratek nos, epikantus (navpična očesna guba), manjša in nižje raščena ušesa, manjša usta in tanke ustnice. Na dlaneh je značilna črta, ki se imenuje simianova brazda, okončine in prsti so krajši, razmak med palcem in drugimi prsti je večji.Večja je pojavnost nekaterih drugih resnih bolezni kot so levkemije, imunska pomanjkljivost in epilepsija. Večina oseb z Downovim sindromom je blago (IQ 50-70) do srednje (IQ 35-50) mentalno zaostalih. Kot dojenčki so bolj zaspani, malo jokajo in se manj zanimajo za svet okrog sebe. Razvojne psihomotorične mejnike dosegajo z zamudo, pri gibanju so okornejši in nespretni, shodijo okoli drugega leta. Najbolj zamujajo v govoru, zato bolje razvijejo neverbalne oblike sporazumevanja. Ti otroci lahko osvojijo večino osnovnih veščin, le da za to potrebujejo več časa. Pri odkrivanju Downovega sindroma ima pomembno vlogo že prenatalna diagnostika. Nekatere nepravilnosti je možno odkriti že med 10 - 13,5 tednov, ko se opravlja test nuhalne svetline. Če je tveganje povečano, potem se lahko opravijo še dodatne neinvazivne (npr. trojni hormonski test), ki imajo vse možnost lažno pozitivnega ali negativnega rezultata. Invazivne preiskave (amniocenteza) dajejo točne rezultate, vendar nosijo rizik spontanega splava. Po rojstvu se diagnoza postavi na osnovi klinične slike ter pregleda kromosomov. Starši otrok so ustanovili Sekcijo za Downov sindrom. Njeni cilji so uveljavljanje takšnih pravic in položaja obolelih v družbi, ki jim omogoča polno in bogato življenje, nudenje informacij novim staršem in seznanjanje ter vzgoja javnosti o Do-wnovem sindromu. Več informacij o društvu si lahko preberete na http://szds.si21 .com/sl/.
Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med.
Obolevnost za rakom v Zasavju
Na ravnokar končani mednarodni konferenci o raku je bil med preventivnimi dejavniki v boju proti raku poudarjen
tudi pomen izbire zdravega načina življenja.
Po navedbah bi bilo najmanj tretjino vseh rakavih bolezni mogoče preprečiti, zato so udeležena konference poudarili pomen preventive. Med dejavniki tveganja so bili (vsaj v dnevnem časopisju) našteti nezdravo prehranjevanje, nezdravo hujšanje, pretirano pitje alkohola, kajenje, fizična neaktivnost in debelost. Odločitev o načinu življenja je seveda, kot je bilo zapisano, stvar izbire posameznika.
»Menimo, da bi bilo med pomembnimi dejavniki tveganja potrebno navesti tudi kemizacijo okolja. Prepričani smo, da bi podrobna študija obolevnosti za rakom v Zasavju, pokazala na povezavo med dolgoletnimi velikimi emisijami nekaterih kancerogenih substanc (poudarimo naj le benzen, heksaklorbenzen, dioksine, furane in težke kovine) in pojavnostjo rakavih obolenj. Pri tem želimo poudariti, da bivanje v ozkih in neprevetrenih zasavskih dolinah v mnogih primerih ni stvar proste izbire posameznika (kot je to način prehrane ipd.), saj je povezano s celo množico ostalih dejavnikov.
Ne glede na znana dejstva o veliki onesnaženosti okolja v Zasavju in s tem povezano veliko obolevnost prebivalstva, je podjetje Lafarge Cement d.d. Trbovlje Ministrstvo za okolje in prostor zaprosilo za izdajo dovoljenja za sežiganje odpadnih olj, plastike in avtomobilskih gum. Morebitno dovoljenje za tolikšno dodatno onesnaženje, že tako obremenjene regije, vidimo kot veliko zdravstveno tveganje za okoliško prebivalstvo. Žal pa se v tej igri vse preveč gleda le na dobičke, ki bi jih ustvarilo sežiganje odpadkov, pozablja pa na zdravje ljudi. Ob tem želimo opozoriti še na dejstvo, da je Lafarge Cement d.d. Trbovlje na okoljsko ministrstvo poslal predlog, da se mu dovoli veliko večje onesnaževanje okolja, kot to
dovoljujeta slovenska in evropska zakonodaja. Z odobritvijo predlaganih sprememb, bi se emisije težkih kovin povečale za 100 do 300 odstotkov, emisije organskih spojin pa 25 krat. Preglednico zakonsko določenih mejnih vrednosti in preglednico mejnih vrednosti, ki jih je sama zase predlagala trboveljska cementarna vam pošiljamo v prilogi. Tukaj vidimo potrebo po posredovanju Svetovne zdravstvene organizacije, ki je s svojimi strokovnjaki sposobna natančno proučiti problem in prepoznati dejavnike okoljskega tveganja ter vplivati na izvor kancerogenih substanc na njihovem izvoru.
Zdravje je seveda neprecenljivo in ga ni moč ovrednotiti z denarjem, pa vendar se nam ob tem poraja vprašanje, kolikšni so stroški zdravljenja obolenj, ki nastanejo kot posledica uvajanja tveganih tehnologij v bivalno okolje. Na navedeni konferenci so bile omenjene (če povzamemo po časniku Delo) tudi »študije, ki preračunavajo, koliko ljudje, ki živijo nezdravo, »stanejo« zdravstvene sisteme«. Zanima nas, ali obstajajo tudi študije, ki bi opredeljevale, koliko stanejo zdravstvene sisteme ljudje, katerih obolenja lahko pripišemo onesnaženemu okolju.« so zapisali v obvestilu za javnost člani Ekokroga. Pismo so naslovili na Dr. Nata Menabde, WH0 Deputy Regional Director for Europe, WHO Regional Office for Europe, Scherfigsvej 8, DK-2100 Copenhagen R, Denmark, na European Centre for Environment and Health, via Francesco Crispi, 10 - 00187 Rome, Ital/, Ministrstvo za zdravje, Tanja Dolenc, Direktorica urada za varstvo okolja in narave, ARSO,Vojkova Ib, dr. Zdenka Čebašek - Travnik, Varuhinja človekovih pravic, mediji.
Po virih: MaH
^J^zUjzno vzsztjz jz dvojno vziz[jz. [l^>ztjzna IjoCzčuza jz jzolloviina HroUzaina.
(OieJgs)
Tokratni razmerje je 10 :7 v korist dečkov.
19.02.	2008
Pavla Drnovšek, Cesta 9. avgusta 104, Zagorje - sin Anže
20.02.	2008
Tina Kolenc Praznik. Pod lipami 30, Celje - sin Oskar Praznik
21.02. 2008
Maja Stepinšek, Smiklavs pri Škofji vasi, Ljubečna — sin Galus Kelhan Stepinšek 22.02.2008
Simona Pekolj, Trg Pohorskega bataljona Kisovec, Zagorje - hči Patricija Lundek
Emilija Kobilšek, Sveta planina 20,Trbovlje - sin Blaž
24.02.2008
Nena Bagari Bizjak, Za Povrtmi 4, Šmartno pri Litiji - sin Lovro Bizjak
Mateja Horvatič, Poljanska c. 46, Ljubljana - hči Tina Naima Ogrinc
Manja Mihelič, Kresnice I 19, Litija - sin Kajt Uštar Mihelič Darija Dežman, Zgornje Pirniče 43 c, Medvode - sin Adam
28.02.2008
Metka Kuharič, Škofja Riža 15 a. Dobovec - Trbovlje, sin Jon Urška Pintar, Šuštarjeva 27,Trbovlje - sin Tim Pintar Petra Ahac, Glonarjeva ul. 4, Ljubljana - sin Glen Vajdič 29. 02. 2008
Marjana Požun, Gradiške Laze 29, Šmarno pri Litiji -hči Neža
Tina Ržen, Partizanska c. 19,Trbovlje - hči Tjaša
01.03.2008
Jerneja Drnovšek, Šuštarjeva 16, Trbovlje - hči Maja Bori-šek
Nadja Zotlar, Zg. Izlake 6, Zagorje - hči Hana Sejdinovič
02.03.2008
Janeta Kolenc, Brdo 40, Dol pri Hrastniku - hči Leontina Topolovec
Čestitamo!
NAŠA SOWCHOS! <®
RDEČI N#SKI
KLOVNI ZDRAVNIKI
marca odpravljajo na drugo
turnejo po otroških oddelkih slovenskih bolnišnic
Rdeči noski, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi, ki v Sloveniji deluje od leta 1004, se marca 1008 odpravlja na drugo turnejo klovnov zdravnikov po vseh slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki. Osnovni cilj Rdečih noskov - klovnov zdravnikov, se je v sklopu turneje ustaviti pri vseh otroških pacientih, ki bodo v tem času hospitalizirani. Turneja bo trajala od 4. marca do 3. aprila.
V sklopu turneje bo šest slovenskih klovnov zdravnikov, profesionalnih umetnikov, usposobljenih za delo v bolnišnicah, obiskalo in razveselilo vse male paciente v slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki, in sicer v Novi Gorici, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Celju,Trbovljah, Brežicah, Izoli, Mariboru in Ljubljani ter na Jesenicah in Ptuju. Na prvi turneji so vsega skupaj obiskali 324 otrok, tokrat pa bo število verjetno večje, saj je meseca marca žal več obolenj in so postelje večkrat polne kot prazne, hkrati pa bodo dodali še vse otroške oddelke v sklopu ljubljanskega Kliničnega centra, ki pa jih bodo obiskali prvič.
Drugo turnejo je, tako kot tudi prvo, finančno podprla Zavarovalnica Generali d. d. z donacijo 4500€. Na tokratni turneji se bodo klovni zdravniki vozili v Dacii Logan Laure-ate, ki jim jo je podjetje Renault Nissan Slovenija d.o.o. dalo brezplačno v najem. Zlati donator Rdečih noskov je družba Mercator d. d. Sponzor programa Rdečih noskov - klovnov zdravnikov je Mobitel d.d.
_____________
_	W .
Rdeči noski se
0 mm/mmmm
Kosovo
Pred davnimi leti, ko sem bil še rosno mlad, sem se navdušeno lotil zbiranja znamk. Kar lepo število sem jih imel. Kadar mi je bilo dolgčas, sem si rad privoščil ogled lepih podobic na tistih poštnih, nazobčanih lističih. Marsikatera od raznobarvnih sličic mi je ostala v spomini. Še posebej zanimiv in skrivnosten pa se mi je zdel motiv na znamki iz že zdavnaj preminule kraljevine SHS. Na znamki je bila ženska podoba, ki je klečala, nekje sredi nekega polja po končani bitki. V naročju je držala obvezano glavo ranjenega vojaka.
Kakšno desetletje kasneje sem že vedel kateremu zgodovinskemu obdobju pripada tista podoba na majhnem koščku nazobčanega papirčka. Upodobljena je bila žalujoča mati, ki je v naročju držala glavo srbskega vojaka in objokovala junake svojega naroda, ki so leta I 389 padli v bitki s Turki na Kosovem polju blizu Prištine.To je bila velika obrambna bitka proti turškemu pohodu, ki ga je vodil osvajalec sultan Mu rat I.. Velike izgube so v tisti bitki utrpeli Srbi, pa tudi Turki so izkopali veliko število novih grobov.
Dobrih šeststo let je minilo od tiste epohalne bitke, za katero se še danes ne ve natačno kdo je bil poraženec in kdo zmagovalec. Srbi so kmalu po bitki postali turški vazali, podobno, kot se je pred njimi zgodilo z bizantinskim in bolgarskim vladarjem. Srbi poraza niso nikoli priznali, spomin na tisto grozovito klanje, pa je v srbskih srcih ostal za vedno.
Po tolikih stoletjih je na Kosovu ponovno dramatično. Kosovo se je enostransko, ob veliki podpori Amerike in EU pred kratkim odcepilo od matične Srbije. Pravzaprav je za neprizadetega opazovalca zadeva povsem logična, saj vse tisto, kar se je dogajalo med Srbi in kosovskimi Albanci v zadnjih desetletjih, ni obetalo nobene možnosti za skupno sožitje.
Po razglasitvi samostojnosti, so Albanci na Kosovu navdušeno praznovali razglasitev novo nastale države.V Srbiji in širom sveta, še posebej v Beogradu, pa so Srbi dali duška svojim čustvom v protestih proti odcepitvi Kosova.
Zadeva se je sredi meseca februarju letošnjega leta premaknila iz nevzdržne, dolgoletne pat pozicije in nastopilo je novo zgodovinsko obdobje. Ali bo to obdobje pomenilo postopno umirjanje napetega in zapletenega stanja na Balkanu, ali pa se bodo odnosi še zaostrovali, je odvisno od samih Srbov in Albancev na Kosovu ter celotne mednarodne skupnosti. Mednarodna skupnost, ki je podprla enostransko odcepitev Kosova, si je s podporo temu dejanju naložila veliko odgovornost. Morala bo zagotoviti mir na tem nemirnem območju Balkana. Pa tudi vlada samostojnega Kosova, bo imela veliko skrbi z gospodarskim razvojem tega, z naravnimi bogastvi obdarjenega območja, ki pa kljub vsemu velja za nerazvito in v vseh pogledih za eno najrevnejših regij na Balkanu. Kosovski Albanci bodo svojo zrelost morali dokazati tudi v odnosu do srbske manjšine v novi državni skupnosti.
Na srebrnih kovancih v nekdanji državi SHS je pisalo: »Bog čuvaj Jugoslavijo«.
Ves čas, dobrih 70 let, ko je z raznimi preobrazbami obstajala omenjena država, je na njenem ozemlju, še posebej na Kosovu, vrelo in so obstajala trenja in potekale so vojne.
Čas bi že bil, da se Balkan za vedno stabilizira in umiri.V ta namen bi veljajo nekje zapisati: »Bog čuvaj mir na Balkanu.«
Mefisto
Če je on...
Kot pametna ženska veste, da v življenju ni vse idealno. Obstaja nekoliko vrst moških in med njimi boste prepoznale svojega ali pa vsaj nekaj njegovih lastnosti.
On je biznismen
To je uspešen človek, ki svoj poslovni imperij širi vsak dan, uživa v izzivih in ima moč. Še ena sanjska transakcija, še deset ali sto tisoč nečesa več na računu, na njega vpliva adrenalinsko. Občudujete ga in ponosni ste, da je za svojo srčno damo izbral ravno vas. Ob pamet pa vas spravlja njegov telefon, ki kar naprej zvoni, vedno mu primanjkuje časa, potuje, ima poslovna kosila, kar pomeni, da se bolj poredko videvata. Presrečni ste, ko končno najde malo časa, da skupaj nekam odpotujeta, kjer naj bi bila končno sama, prepuščena ljubezni in sproščenosti.
Njegova tajnica se v tem primeru izkaže kot izredna organizatorka. Vrhunski hotel, jet-set, soba s pogledom...
A ne,... ne bo uspelo!
Ko se končno le nahajata v sanjskem mestu, telefon zvoni skoraj kot vedno. Vaš ljubljeni se kar naprej opravičuje, ker boste morali sami na plažo ali izlet.Vrhunec je takrat, ko izveste, da mora za dva dni nujno odpotovati. Gre za zelo važen sestanek, pa saj bo kmalu nazaj! Ožaloščeni se tolažite ob koktajlih, v spa centru, na sprehodih in se počutite prevarano.
Nasvet:
Prepričajte ga, da vas zaposli kot osebno tajnico ali asistentko. Tako boste rešili problem skupaj preživetega časa.
On je umetnik
Prijateljice vam zavidajo partnerja, ki v vaše življenje vnaša toliko romantike in lepih trenutkov.Vrtnica na blazini, ko se zbudite, romantični sprehodi ob reki, kjer vas obkroža z veliko pozornosti, kar je dovolj, da pozabite kako je pred dnevi bil toliko zatopljen v svoje ustvarjanje, da še opazil ni poplave v kopalnici dokler niste prišli iz službe. Seveda ukrepali ste vi, ker noče imeti opravka ali izgubljati čas s tako dolgočasnimi vsakdanjimi zadevami. Slabo vpliva na njegovo inspiracijo ali...naj mu bo, ni pomembno... Načrtoval je sanjske počitnice- hišica na otočku, kjer bosta popolnoma sama. Srečni ste, saj to je prvi f raj er, ki vas je v življenju postavil v samo središče svojega življenja in vas treti ra kot Dante svojo Beatrice. Ali še preden bosta prispela, boste spoznali, da vse le ni tako idealno, kot je bilo videti. Na poti lahko poči guma in on se bo verjetno prestrašil bolj kot vi. Najprej ga bo treba umiriti in če sami gume ne znate zamenjati, boste za pomoč morali zaprositi nekoga, ki se pelje mimo ali pa poklicati asistenco.
No, ko bosta končno prispela na pravljični otok se lahko zgodi, da rezervacije sploh ni! » Joj, draga čisto sem pozabil! Vedel sem, da moram nekaj...ali tako sem obremenjen...« In če boste imeli malo sreče in uspeli najti kotiček za vaju, si lahko oddahnete. Končno je vse pod kontrolo - lahko mu se prepustite, saj je pravi mojster, da vas z objemi in lepimi besedami povzdigne do zvezd.
Nasvet
Obvezno preverite ali je njegov potni list še veljaven, če je vzel seboj kartice, denar, ali je poravnal položnice. Prepričajte se ali je psa res odpeljal k vaši mami, kot ste mu naročili, da uboga žival ne bi ostala sama v stanovanju.
Nadaljevanje sledi!
StR.
/3MDa QMö Deb fö agsGfla to
Popolna preobrazba
Začelo se je! Tudi v Zasavju imamo popolno preobrazbo! Zakaj pa ne?
Poglejte tole brhko mladenko, Sašo iz Loga pri Litiji!
Dekle je že po naravi lepo, vendar...razlika je tu! Vsi rabimo spremembo, seveda jo! Po dolgi zimi in vetru si želimo še malo drugačne svežine in pozitivne naravnanosti.
Saša ima čaroben nasmeh, lepe in kvalitetne lase, ki so v rokah ustvarjalk Studia zasijali z novim sijajem. K tako lepemu in nežnemu obrazu pristoji tudi diskretna šminka in to je to...poglejte, primerjajte, izpolnite kupon in se prijavite....Z malo sreče vas čaka brezplačna popolna preobrazba, pridih novega in razburljivega.
Saša prej...
Ime:
Priimek:
Ulica:
Kraj:.
... in Saša potem.
Vabimo k sodelovanju tudi druge: kozmetične in trgovske hiše, cvetličarne...da bo naša akcija še lepša in uspešnejša.
Veselimo se srečanja z vami!
Žlahtnih petdeset let skupnega življenja sta v februarju dopolnila ženin Tomažič Rudolf in nevesta Tomažič Jožefa z Dola pri Hrastniku, CestaVDV brigade 19,
Pred pričama Boštjanom Zupanom in Petro Tomažič sta 26. februarja 2008 potrdila zvezo, ki sta jo sklenila v Radečah 15. februarja 1958
Uradna oseba, pred katero je bila sklenjena zakonska zveza, je bil župan Miran Jerič.
V negotovih časih izberite varno naložbo!
NLB Varčevanja
Ml R npnn^iti
Možnosti za varno in zanesljivo naložbo denarja je v I NLB Banki Zasavje ! toliko, da bomo z veseljem ustregli j vašim željam!
|
1 www.banka-zasavje.si
j
NLB O Skupina