Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, St. 93 Ljubljana, sreda 20. aprila 1927 Cena 2 Oiu = Uhaja ob 4. uiraj. = Stane mesečno Oin 25—; za inozemstvo Dir 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon St. 207» in 2804, ponoči tudi St. 2034 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ulica St. 54. — Telefon St. 2036. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 8492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana St 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien. Nr. 105.241 Ljubljana, 19. aprila. Ko so bili klerikalci v vladi, so popolnoma pozabili na eno izmed najvaž-ncjsin resnic, ki bi je ne smel v današnjih hitro se menjajočih razmerah prezreti noben politik, namreč resnico, da ima vsaka palica dva konca. SLS je bila očividno prepričana, da bo ostala v vladi 10 let. pa je samo mislila kako bi pojačila oni konec palice, s katerim je udrihala kot vladna stranka proti naprednjakom v Sloveniji. Posebna izdaja «Slovenca», s katero SLS sramežljivo oznanja svojim pristašem presenetljiv konec klero-radikal-skega režima, nekoliko s ponosom povdarja «požrtvovalno delo« SLS tekom dveh mesecev v vladi, ko je klerikalna stranka prevzemala «radi višjih interesov odgovornost tudi za marsikaj, kar ji ni bilo ljubo«. Stvar bi ne bila tako huda. ako bi šlo samo za ljubo ali neljubo. Uprav usodno pa je. da se sedaj baš po zaslugi SLS odpirajo vrata v novo politično in ustavno dobo. ki jo splošno označujejo kot pričetek absolutizma. Zaman smo SLS neštetokrat in ope-tovano svarili pred amandmaji k finančnemu zakonu, katerih cilj je izločitev parlamentarizma kot glavnega nosilca demokracije in svobode. SLS je s svojim glasovanjem — brez glasov SLS bi amandmaji ne bili sprejeti! zakrivila, da ima sedanja vlada poobla stilo, da z uredbami odpravlja, spre^ minja in dopolnjuje obstoječe zakone ter ureja vse. kar se ji bo zdelo po-trebno. SLS je glasovala za amandma, s katerim se prenaša zakonodajna moč v gospodarskih zadevah od Narodne skupščine na «državni odbor«. ki bo obstojal iz 22 članov pod predsedstvom finančnega ministra. Kako bo sestavljen ta državni odbor si lahko mislimo, če vemo, da bo volil 14 članov finančni odbor — v katerem imajo radikali večino — 8 pa jih bo imenoval finančni minister, ki je tudi radikal. Ko je klero-radikalska večina spre jemala ta dva amandmaja, smo zapisali, da gre Narodna skupščina po njih sprejetju lahko na počitnice do prihodnjega proračuna: kajti pooblastila za vlado so tako široka in dalekosežna. da je parlament postal odveč. Tako se je tu-di zgodilo. Nova. čisto srbska vlada, v kateri prav za prav ni zastopnikov ostalih pokrajin držav, je ob svojem nastopu izvedla, kar so ji tako lepo pripravili klerikali: odgodila je z ukazom Narodno skupščino zaenkrat do av gusta. Tako je samo po zaslugi SLS — nobena druga parlamentarna skupina ni hotela prevzeti odgovornost za proračun in njegove amandmaje in celo Niki-čeva skupina je odklonila sodelovanje in podpiranje g. Uzunovica — ustvar jen «Iegalen» temelj za razvoj negra-ničenega absolutizma z nedoglednimi perspektivami in posledicami. Ako SLS sedaj govori o parlamentarizmu, o državnem udaru ter o protiparlamentar-ni akciji nove vlade, je to le humbug. namenjen za varanje razočaranih volil-cev SLS. Dr. Korošec, dr. Kulovec in drugi voditelji SLS so pravi očetje sedanje politične situacije, očetje diktature, ako pride, pa naj svoje nezakonsko dete še tako zatajujejo in ga drugim podtikajo. Ako bi SLS ničesar drugega ne zagrešila kot da je glasovala za omenjena dva amandmaja, bi že dovolj dokazala svojo politično naivnost in nespret-nost. Kaka malenkost so strankarske drobtinice, ki jih je SLS dva meseca kakor vrabec odnašala z vladne mize v svoje gnezdo, v primeri z dalekosež-nimi konsekvencami, ki jih moreta roditi samo ta dva amandmaja. Tragikomična je uloga, ki jo igra dr. Koroščeva politika nesposobnosti. Celo vrsto let je imela SLS najugodnejšo priliko konstruktivno delovati na zgradbi države. Takrat je SLS hitela prekašati v vrtoglavosti Stjepana Radilča. Kakor je zapravila veliko politično doto, ki jo je prinesel v Beograd dr. Korošec kot predsednik Narodnega Viječa. Kakor veša je tavala SLS sem in tja in potem, ko si je pred leti nakopala odgovornost za samoradikalski režim, se je tik pred končnim sprejetjem zadnjega proračuna znova spajdašila z radikali v nadi, da ji bo Bog dodal, kar manjka na politični pameti njenim voditeljem. Danes je SLS na slabšem, nego je bila pred dvemi meseci. Konec palice. ki ga je z vnemo pripravljala za druge, bo sedaj bil po njenem grešnem hrbtu. «Reč» zaplenjena Beograd, 19. aprila, p. Današnja «Reč» je bila zaplenjena zaradi uvodnika pod naslovom «Davidovičevi demokrati poko« pavajo svojo lastno obtožnico« in pa za. radi člankov pod zaglavjem »Preprečena obtožnica proti ministrom® in »Moralni padec Davidovičeve stranke«. Fašistične metode Marseille, 19. aprila, (be.) Policija je are« tirala italijanskega agenta provokaterja, ki je nago arjal italijanske izseljence, naj se udeleže navidezne zarote proti italijanske« mu kralju. Mučna odsoditev Narodne skupščine Vsled odločne zahteve predsednika parlamenta se je včeraj vršila seja Narodne skupščine, na kateri je bil ob popolni odsotnosti vlade prečitan ukaz o odgoditvi. Beograd, 19. aprila, p. Vlada je hotela odgoditi Narodno skupščino z objavo ukaza v «SIužbenih Novinah«. Temu se je odločno uprl predsednik parlamenta Trifkovič, ki je vztrajal na tem. da se mora današnja že sklicana seja vršiti in na njej prečitati ukazi o spremembi vlade in o odseoditvi parlamenta. Med njim in vlado ie prišlo vsled tega do ostrega spora, ki se je končal na ta način, da je vlada pristala na objavo ukazov v skupščini, vendar je pa istočasno sklenila, da se sama parlamentu sploh ne predstavi in seje ne udeleži. Tako se danes ni pojavil v zbornici noben minister in seja je zato potekla v skrajno mučnem razpoloženju. Z desne in leve so padale trpke opazke . . . Pred precej polno dvorano je predsednik dal najprvo prečitati ukaze o ostavki Uzunovičeve in o imenovanju Vukičevičeve vlade Nato bi imela slediti kot edina točka dnevnega reda obramba bivšega ministra Maksimoviča proti obtožnici Demokratske zajed- Vlada nima volilnega mandata? Zatrjuje se, da bo prihodnje dni morala demantirati, kar je sama širila. niče. Mesto tega je prečital predsednik sledeči ukaz: «Mi Aleksander Prvi, po milosti božji in narodni volji kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev na predlog našega predsednika ministrskega sveta in našega ministra notranjih del, na podlagi člena 52. ustave in zaslišanju našega ministrskega sveta smo sklenili in odrejamo: da se seje Narodne skupščine, sklicane na redno zasedanje 20. oktobra 1926 zaključijo in da se Narodna skupščina skliče na izredno zasedanje l. avgusta 1927 Predsednik našega ministrskega sveta in naš minister notranjih del naj ta ukaz izvršita v Beogradu 17. aprila 1927. Sledi podpis kralja, predsednika vlade in ostalih ministrov. Predsednik Trifkovič je nato objavil, da sklicuje prihodnjo sejo na dan 1. avgusta. Obenem je prosil za pooblastilo, da overovi zapisnik današnje seje. V velikem nemiru so se poslanci razhajali. Beograd, 19. aprila p. Danes so politični krogi že bolj hladno presojali politično situacijo, in zlasti vladne stranke so začele razmišljati o svoji poziciji in o bodočnosti. Predvsem se razmotriva vprašanje, ali ima vlada volilni mandat ali ne. Dočim je ministrski predsednik Vukičevič izjavil, da je njegova vlada delovna, je minister dr. Srskič rekel v radikalskem klubu, da gre za volilno vlado. Demokrati in muslimani so povsod pripovedovali, da bodo kmalu nove volitve, ker gre za volilno vlado. Danes popoldne pa so se začeli pojavljati dvomi o resničnosti teh trditev. Razširita se je vest, da se z merodainega mesta zahteva, naj vlada sama demantira govorice, da ima volilni mandat. Demokrati in muslima- ni in celo radikalski klub so se nekako pomirili z Vukičevičevo vlado ravno zaradi preten-' o volilnem značaju novega kabineta. Naravno je zahteva, da se govorice o volitvah demantirajo, vladi jako neprijetna, ker se boji, da bo nastopila močna reakcija v vladnih klubih. Jutri se odpelje v Topolo dr. Marinkovič poročat kroni. Smatrajo, da bo pri tei priliki poskusil zahtevani demanti za nekaj dni zavleči, dokler poslanci ne odidejo domov. Iz popolnoma poučenih krogov je izvedel vaš dopisnik, da so vesti o volilnem mandatu Vukičevičeve vlade res izmišljene. Vlada nima volilnega mandata. Vse te vesti so le manever, s katerim je hotela vlada ustrahovati demokratsko zajednico in radikale. Klub SDS proti odgoditvi Narodne skupščine Zahteva po takojšnjem sklicanju izrednega zasedanja, da se razpravlja obtožnica, kontrolira zunanja politika in donesejo nujni gospodarski zakoni. Beograd, 19. aprila, p. Klub SDS je danes dopoldne in popoldne razprav- Parlamentarni klubi o politični situaciji Včeraj so zborovali vsi parlamentarni klubi razen radikalske-ga, ki se ga voditelji ne upajo sklicati. — Klerikalci jadikuje-jo nad prevaro. — Nikič gre v vlado? Beograd, 19. aprila p. Po skupščinski seji so danes zborovali vsi parlametarni klubi, izvzemši radikalski, ki se ga predsedništvo Ijal o politični situadji ter je zvečer izdal sledeči komunike: «KIub poslancev Samostojne demokratske stranke je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o politični situaciji, nastali z imenovanjem nove vlade, ki je odgodila seie Narodne skupščine, ne da bi se ii bila predstavila ali razvila pred njo svoj program. Vlada je hkrati z odgoditvijo parlamenta izigrala zakon o ministrski odgovornosti, ki določa prekluzivne roke za raz- ker bi sicer moral vsakdo dobiti vtis, da se vlada skriva za ukazom o odgoditvi ravno zato, ker nima večine v skupščini 2 Ker je z ozirom na težko zunanjo situacijo potrebno, da je Narodna skupščina stalno zbrana, da more kontrolirati zunanjo politiko in da ne dobi inozemstvo prepričanja, da je stopila naša kraljevina v vrsto onih držav, v katerih se vlada proti demokratskim načelom, brez parlamenta. 3. Ker je potrebno, da se v interesu omiljenja hude gospodarske krize, ki tišči na vse sloje prebivalstva in zlasti tudi na pravo v skupščini. Klub je pooblastil kmeta donesejo.. oted skupščino in v Wr»iptro nru^ea/^nSl/i /ln »n ■> -:■ _________t • ■ v • t < . svojega predsednika, da se v njegovem imenu obrne do predsednika Narodne skupščine z zahtevo, naj izpo-sluje od vlade nujno sklicanje Narodne skupščine k izrednemu zasedanju iz sledečih razlogov: i. Ker je potrebno, da se vlada v skladu s čl. 1. ustave predstavi Narodni skupščini in zahteva od nje zaupnico, da se vidi, ali je za n.io večina parlamenta, to tembolj. nji razpravlja o važni zakonski načrti. ki se nanašajo v prvi vrsti na izenačenje da\kov. Končno obsoja klub, da se iz vrst vlade širijo v javnosti glasovi, da je sedanja vlada volilna, da pa se hkrati ne razpušča Narodna skupščina. Jasno je, da se hoče na ta način izvršiti na politične stranke neustaven pritisk v smislu strankarskih ciljev kabineta.« Radičeve najnovejše originalne o novi vladi Klasifikacija ministrov: dobri, slabi in najslabši. — Zunanja politika je po Radičevem mnenju v židovskih rokah. — Pašičeve copate. — Demokrati in radikali se bodo medsebojno požrli. «Hrvati ne smejo v vlado» — do preklica. Zagreb, 19. aprila, n. Zvečer je Stje-pan Radič dal po svoji stari navadi no- pod pritiskom vlade ni upalo sklicati k ior-malni seji, boječ se mučne eksplozije. Radičevci so sklenili, da bodo definitivno sklepali o položaju na seji svojega kluba 29. t. m. v Zagrebu. Nikičev klub je dolgo razpravljal o položaju, a ni izda! posebnega obvestila. Trdi se da je Vukičevič na današnjem sestanku ponudil dr. Nikiču resorl pošte in brzojava, kar bi značilo, da na radičevce ne reflektira. Klerikalci so dolgo razmišljali, kako bi se potegnili iz mučne afere. Plod tega razmišljanja je sledeči jako rezervirani komunike: »Jugoslovenski klub je razpravljal o sedanjem političnem položaju in ugotovil, da je bila sedanja koalicija NRS in SLS v popolnem medsebojnem sporazumevanju, da je imela dovroljno večino v parlamentu in da je začela uspešno (!!) reševati gospodarsko krizo v državi, na temelju programa, zamišljenega za daljšo dobo. Javnost je to delovanje dosedanje vladne koalicije sprejelo z interesom in ga ie odobravala (!!) Kljub temu ne bi bil že z ozirom na zunanji po-Ltični položaj nihče proti temu, da se razširi dosedanja vladna koalicija na temelju svojega programa tudi na druge parlamentarne skupine. Namesto tega pa se je sestavila nova vlada, v katero nista bili povabljeni k sodelovanju stranki dosedanje koalicije, ampak se je vlada celo setavila na način, ki se protivf navadnemu parlamentarnemu običa- ju. S tem se ovira nadaljne parlamentarno ddo in izvedba zamišljenega delovanja. Ako pa ima nova vlada volilni mandat, je potrebno, da takoj razpiše nove volitve, kar edino odgovarja parlamentarnemu načelu, garantiranemu v ustavi.« Precejšnjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da sta imeli popoldne jugoslovenska muslimanska organizacija in Davidovičev klub lečeni seji. Na seji muslimanov so bila mnenja zelo deljena. Dr. Spaho je poročal, da je bil postavljen pred dovršno dejstvo. Muslimani nameravajo zahtevati od vlade še en resor ali pa vsaj državnega podta.inika v ministrstvu za agrarno reformo. Z velikim interesom so pričakovali politični krogi sejo Davidovičevega kluba, ki je bila že opetovano odgodena. Seia je trajala od 17. do 20. Bila je zelo ostra in mestoma burna Mnogi poslanci so odločno obsojali postopanje svojih tovarišev, ki so vstopili v vlado, ne da bi poprej vprašali klub za mnenje. Tudi Ljuba Davidov iu je v daljšem govoru ostro kritiziral to postopanje, končno pa je navajal, kaj bi bilo treba v vladi storiti. Zunanji minister Voja Marinkovič je branil sebe in svoje tovariše ter povdarjal, da .ie treba sedaj položaj oceniti tak, kakršen je. O seji jc bil izdan sledeči komunikč: »Na današnji seji demokratskega kluba so njegovi člani vlade poročali o politični situaciji. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Potem se je razpravljalo o vprašanju organizacije delovanja v viadi in stranki«. Radikalska stranka in nova vlada ve obširne izjave o novi vladi, katero deloma hvali, deloma ostro graja, znak da še ne ve. ali ga bo povabila k sodelovanju a! ne. Nova vlada je rekel Stjepan Radič, je prva. ki je res srbska, čeprav ne samo srbijanska. ker so v njej tudi Bosanci. Eden od novih ministrov iz Bosne pa ni na svojem mestu (Radič misli pri tem dr. Srškiča), 0 drugem velja isto (dr. Andrič). tretji (dr. Spaho) pa bo imel dovolj prilike, da pokaže, ali je dober. V vladi je tudi dober Vojvodinec. Svetozar Stankovič. ki velja za enega najboljših poznavalcev naprav v zaščito proti poplavam, flija Šumenkovič ie izvolien v Južni Srbiji. ni pa prav. da ie padel takoj v ministrstvo gradjevin. Značaj vladi dajajo politični prijatelji Ljube Jovanoviča. torej oni radikali, ki nimajo pridevka ko-rupcijonistov ali policajev Na prvem mestu v kabinetu stoji general Hadžič in z njim general Milosavljevič. Potem pride finančni minister dr. Markovič, ti ie dobil tudi prosvetni resort. Torej so štiri najvažnejša ministrstva v rokah nestrankarjev. Dr Markovič je sicer radikal, ni pa poslanec in zato nima vezanih rok z borbami v klubu. Skupino Ljube Jovanoviča predstavlja Velja Vukičevič. ki ima v rokah dve ministrstvi. Potem je tu Svetozar Stankovič s poljedelskim in poštnim resor-tom. Ti dve najboljši skupini imata v rokah kar osem ministrstev. V vladi je še minister brez listnice, mali Perič. Demokrati so poslali v vlado svoje najslabše ljudi. Dr. Marinkovič je prevzel slabo dedščino. On je oče nettunskih konvencij in bo moral sedaj pojesti svoje otroke, ali pa pustiti, da njegovi otroci pojedo državo. Tega pa nikakor ne smemo dopustiti. Ne smemo imeti ministra, ki bi sprejel nettunske konvencije. Škoda je. da je dr. Marinkovič napol žid. Naša zunanja politika kar ne more iz židovskih rok. S tem je treba vendar enkrat napraviti konec, sicer bo prepozno. »Vprašajte Američane ali Angleže«, je nadaljeval Radič. «ali bi poverili svojo zunanjo politiko Židom!« O Iliji Šumenkoviču bomo šele videli, kakšen je. O dr. Mijoviču pravijo, da je najslabši v Demokratski stranki in sploh v Narodni skupščini. Četrti demokratskih ministrov je dr. Kumanudi. ki je na vsak način hotel dobti v roko državne finance. Ako bi se mu to posrečilo. ne bi bilo nič iz sedanje vlade. Dobil je šume in rudnike Oni. ki ga poznajo. pravijo, da bo prekosil vse svoje prednike. Dr. Spaho je v vrsti tega zla še najboljši, ker je iz Bosne. Vlada ni zasedla petih ministrstev, od katerih čaka najvažnejše na Božo Maksimoviča. To sicer ni preveč verjetno, vendar tudi ni nemogoče. Ako se to zgodi, potem bo nova vlada najslabša, kar smo jih doslej imeli. Dva resorta čakata na pašičevce. ki računajo na to. da obuje Vukičevič copate mrtvega Pašiča. Tega pa država ne sme dovoliti. Mi Hrvati ne smemo v novo vlado. Vanjo bi mogli vstopiti šele tedaj, ako se naš zunanji položaj še poslabša.« Končno je izjavil Stjepan Radič o novi vladi, da bodo radikali in demokrati drug drugega požrli, češ «Dober tek!« Zemlioradniki in radičevci Zagreb, 19. aprila, n. Dopoldne sta do« spela semkaj iz Sibenika zemljoradniška poslanca Joca Jovanovič in Miloš Moskov« Ijevič, ki sta imela dopoldne daljši sesta« nek s Stj. Radičem. Zvečer sta se odpe« ljala v Beograd. Joca Jovanovič je izjavil na kolodvoru novinarjem glede nove vla« de, da po njegovem mnenju nikakor ne gre za volilno vlado. Ni dvoma, da vstopi v kabinet še kaka politična skupina, ker pet ministrstev še ni zasedenih. Smatra za najbolje, da vstopijo naknadno v vlado še radičevci. Nove volitve niso mogoče, ker naš zunanji položaj še ni jasen. Tudi notranja situacija še ni stabilna, saj so vsakomur znane zmešniave pri radikalih i« tudi pri demokratih. Kar se tiče ustano« vitve od Radičevega narodnega seljaškega kluba m vstopa zemlioradnikov vanj. je rekel Joca Jovanovič, da stvar še ni aktu« alna, da se pa na stvari dela z obeh strani. Glavni organ NRS «Samouprava» je bridko razočaran nad novim režimom in odklanja odgovornost stranke za novo vlado Beograd, 19. aprila, p. Karakteristično za razpoloženje v radikalskih vrstah po imenovanju nove vlade je. da se službeni organ NRS danes v posebnem članku izraža o kabinetu g. Vuki-čeviča skrajno rezervirano in deloma ostro kritično ter zlasti odklanja odgovornost radikalske stranke za delo nove vlade. i državi, če_ jih smatramo z upravnega stališča, že rešena in sicer to lahko re r-o mirne duše — rešena v korist sam s-avam. (Tako ie! pri sam. demokratih.) S tako širokimi in_ neodvisnimi samoupravami. kakor iih ie Dri nas uvedel zakon, se ne more ponašati skoro nobena velikih evrooskih demokracij na kontinentu. Samouprave brez državnega nadzorstva ni nikjer: taka samouprava tudi n: mogoča, ker bi brez državnega nadzorstva postale samouprave male državice i-n bi bilo večjih držav konec. Vendar oa ie naša država nadzorstv" •nad samoupravami skrajno omejila in sicer na to. da pazi veliki župan, da se ne krši ustava da se ne krši zakon, dr se ne kršijo uredbe, katere ste Vi sami sklenili. ■Bo.i^ oroeiiti se tore' državno nadzorstvo st>lqh ne more: kljub tema pa tudi tukaj nima država, oziroma veliki župan zadnjo besede, ampak v zaščito samoupravam ima končno besedo neodvisno sodišče državni svet. (Poslanec dr Kramer: Po volji te večine ima zadnjo besedo finančni minister.*) Res ni še končano nasprotstvo na finančnem polju. Vendar pa sem prepričan, da se bo tudi na tem polju nasprotstvo v kratkem izravnalo, in sicer v koris: oblastni skupščini, ker se vendar smem-o zanesti na tozadevne izjave iz različnih ministrstev. na izjavo zastopnika finančnega ministrstva ki je bil pred kratkim v Ljubljani. (Ironični medklici pr' opozic'.'i.) Končno ie vel župan apelira' r.a medsebojno lojalnost, dobro voljo in '^krenost. ker potem bo skupno delo imelo dober pozornostjo čuval imovino dežele Kranjske. (Splošno odobravanje.) Oblastni odbor si ie najel uradne prostore v Kmetijskem dvorcu na Turjaškem trgu ši 3 III.. primernih prostorov za zbo- ; astne skupščine na še ni bilo rovan:a mogoče dobiti. _ Pooblastila za najetje cosoiiia v znesku i 00 000 Din «e oblastni odbor ni posiužtl ker 'e finančno ministrstvo medtem nakazalo državno posojilo za organizacijske namene oblastne samouprave Sklepa g'ede nastavitve uradništva -e :e oosluži! oblastni odbor samo v omeiettem obsegu- nastavljenih ie bilo nekai slu: pogodbeno oz proti nagradi sicer pa vrši odbor svoie Posle < pomočjo uradništva veli Kesa županstva. Predloži^ proračuna za leto 1927. Predsednik 'e nato sporni! da ie predložen poslancem dvoien proračun za 'et<> 1927. Prvi i? bil ^sravlien na zahtevo finančnega ministra v ob-egu sredstev ki bodo letos oblastni skupščini na razpolago tz lasmi« virov v-š: p-o^ac-jn pa tvori Program k: nai ustanov5 obseg in smernice delovanja samouprave zj bodočnost zlasti smernice katerih br odbo- drža: nrt nrevzem?niu posameznih poslov s strani io 1927 2. Prošnia občin Motnik. ŠPiiaiič in Trojane za priklonitev k Ijublianski oblasti. Enkrat po poslovniku, drugič protf. Pred zakliučkom seje oblastne skupščine ie prišlo do malega incidenta radi poslovnih Posl dr Kramer ie interpeliral predsednika radi postopanja s predlogom posl. Sitarja ki b; ga moral obravnavati kot nujen. ker ie bii tako zamišljen, čeprav ni bil naslovljen kot nujni predlog. Novi skupščinski poslovnik je smatrati ko; uredbo, ki mora biti poprej objavljena v Uradnem listu oredno stopi v veliavo kar Pa se ni zgodilo Zato ie v trenutku še vedno v veljavi stari poslovnik. Predsednik dr. Natlačen odklanja dr. Kramerievo tolmačenje. češ da poslovnika sploh ni treba objaviti^ Post Tavčar: Ce se že smatra sedanj: poslovnik kot veljaven in merodajen. potem pa ie tudi dolžnost predsedstva, da se ravn2 po § 36 Poslovnika, ki izrecno predpisuje. da se mora pri vsakem predlogu določiti rok do katerega mora odsek predložiti svoie poročilo. Zakaj predsednik tega ne stori? Posl. inž Zuoančič: Pridruiuiem se in podpiram izvajanja predgovornika. Pripo-mir.iam da leži ogromno število predlogov pri predsedstvu, ki bi bili že lahko davno izročeni odsekom in predelani. Ugleda, kakor da bi večtr.a hotela zavlačevati njihovo rešitev Klici :z večine: Dajte nam sredstva! Opozidia: Saj ste b:'l na vladi, za-kai pa si iih niste poskrbeli?) To je spravilo poslance večine v veliko zadrego in razburjenje Med obema skupinama ie prišlo v trenutku do zelo viharnega prereka-tja. sred' katerega ie predsednik nenadoma zaključi! sejo rl sodba o faš stični politiki Obsodba italijanskega odklonilnega stališča. — Italija name rava poslati velesilam novo obtožnico proti nam? London, 19. aprila (be.) «Ti m e s^ ostro napadajo Mussolinija. ker je od- klonil pogajanja z Jugoslavijo glede tiranskega pakta. List smatr„ italijanski odgovor Jugoslaviji za brutalen in dodaja. da bo treba, v slučaju, da ostane Italija pri svojem stališču, najti druga pota in sredstva, da se reši italijansko-jugoslovenski spor. London. 19 aprila. 1. <.Daily Herald* piše o novih obdoižitvah italijanskega tiska na račun Jugoslavije. Tud drugi angleški listi menijo, da se. ako so italijanske trditve resnične. :z tega vidi. da ne ogroža Jugoslavija miru. ampak Italija. «W estminster G a z z e t i e» pravi, da je oboroževanje Jugoslavije vsekakor posledica postopanja Italije, ki hoče preprečiti pogajanja med Rimom in Beogradom in tako ustvariti teren za napadalno udejstvo vanje fašistične diplomacije. Isti list pravi nadalje. da ie treba računati z možnostjo, da Došlje Italija velesilam novo obtožnico na naslov Jugoslavije. V tem slučaju-bi moralo prei ali slej priti do tega. da pride vsa stvar pred Društvo narodov. Razmišljati je treba tudi o tem. ali ne bi v takem primeru dalo Društvo narodov prav Italiji ki bi potem razglasila, da ie ?eneva popolnoma potrdila njene navedbe, s čemer bi postalo jugoslovensko postonanje ob albanski meji vsemu svetu odkrito. V Moskvi računajo z napetim mednarodnim položajem Predsednik sovjetske vlade Rykov je podal ekspoze, v katerem zatrjuje, da je mednarodni položaj zelo napet. oUKaz tir, n,1 oaseKu za temu cel t: (Živahno uspeh. Skupščini želi pri nad; loilo sreče tn kar največ uspeha odobravanje Pri večini.) Usoda dosedanjih sklepo^ oblastne skupščine. Predsednik dr. N" a 11 a č c n c poroč-1 ■nato. kai ie ob lasmi odbor ukreni' glede na razre sklepe oblastne skupščine: Intervencija za Lzposlovanje ugodnosti za oblastne Poslance na Ž2>eznicah tt: dosegla pozitivnega uspeha. Zahtevo no imuniteti oblast . 1; pa-lj-,-cev rrserodaini činitelji odločno odklanjajo, češ da poslanci tiso povsod za to zrer. iz>em pa ni mogoče delati. (Dr. Krame--Kateri pa so nezreli? Medklici več"~: smeh). Popoln uspeh je dosežen glede prevzema imovine bivše dežele Kranjske, s čemur ie postavljen močaa temelj za nadalinn uspeš-no delovatre ljubljanske oblastne samouprave. (Ploskanje večine Dr Kramer: Zahvalite se za to nam! To "e bil naš predlog! Klerikalci protestirajo.) L godno je rešeno rodi vnrašmie izpre-menrt) dopolnitev in razveljavljeni bivših deželnih zakonov voivodine Kranjske. (D-Kramer: Lex Kramer' Klerikalci hrupno rgovarjaio) S to važno določbo finančnega zakona ie dana oblastni samoupravi akcijska zmožnost. (Dr Kramer: Tako le!) Predsednik se le imenom oblastne skupščine zahvalil višiemo ravnatelju Matiji Zarodi. ki je ves čas z vso vestnostjo in države Proračun le bil finančne zadeve Predlogi in interpelacije Naprednega kluba. Natlačen ie za tem pre-rpelaciie in predloge, ki aa predsedstvo oblastne do-JelH posamez-iim od-se narr.jcfo aa e-adn-o •st gradnio in po-■ • rek in drugp go-■prašanja Napredni m zasedanju do ča- Predsedivk dr čital številne inr «o bili vloženi skupščine te iih sekom Večinoma i-t izboijšanie dežeViiti pra . -. mostov regult e sooderska in soci:- - • klub 'e vlož'l pn • nes_ sledeče nove predloge. Ivan M o h o " ■ c in tovariši glede zgradbe noslopia za CTgovsk- akademijo v Liubliani: Valentin P o1 i a n š e_k za zaiezitev hudournikov v žt-ovski občini in za napravo vodovoda na Dobračevi: Fran Zebal glede oo-dpur:-živiooreiskim zadrugam in naborom rr.d: ustanovitve oblastne živin-ks zavarovalnice. za podporo kmetijski družbi za Slovenijo. glede poslovanja komisiie zn terjatve prot;_ bivšemu erariu glede rujae pmv.r-: vsled živinske bolezr.: metuliavosti glede podpore^ odboru za- zgradbo šole na Lavr-c; radi kmefiiske šole za Gorenjsko za izvedbo _ zakona o kmetijskih kreditih za "etno podporo l"t:blianskemu veleseimu ter obrtnimreč:e- posl ir Puc glede zgradbe po-s:_op;a za obl^smo skupščino: p.-sl Moho-rič slede ustanovitve srednje tehnične šole za lesno obrt iu industrijo, daiie prc-d-a skupščinskih zapisnikov. Ker bt s.-;-jpšc;na s č tanjem zapisnikov tzgubla preveč. časa. ^ oos! dr Kramer predložil, na; vseba.t ofcijeitti zapisnik samo formalni potek .eie. ker ie avtentič-t.a vsebina razprav itak v stetiogratičnem zapisniku. Predsed-.ik dr Natlačen ie obenem sporočil, da bo zapisnik o vsaki seji vedno eno ara pred novo »ejo poslancem na vpogled. Nov oblastni poslanec. Mesto Alojza Kutnarja. k; je Vlada bojkotira tudi zakonodajni odbor Beograd. 19. aprila, p. Popoldne je imel sejo zakonodajni odbor. Vlada je sejobojs kotirala. Predsednik odbora Živkovič je v svojera govoru obžaloval, da zakonodajni odbor ne more delovati, ker ne pošilja vlada na njegove seje zastopnika. Nagla: šal je važnost delovanja tega odbora za iz* enačenje zakonodaje in nujnost donošenja nekaterih zakonov. V debati se je splošno ugotavljalo, da vlada ne želi delovanja za= konodajnega odbora, kar se vidi najbolje e iz tega. da pošilja parlament domov. Odbor je sklenil pozvati vlado oziroma pristojne ministre, naj pride na sejo, da ko mogel odbor delati. S tem se ie seja ;'uključila. prihodnja pa določila za jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Popoldne je imel sejo medparlamenuirm odbor Ker sta odstopila njegov predsed* tak Ljuba Jovanovič in podpredsednik dr. Trumbič, sta bila izvoljena danes za no* vega predsednika dr. Momčilo Ninčič in a; podpredsednika dr. Ladislav Polic. Taj* ittika =ta dr. Slavko Sečerov in dr. Ljuba Popovič. Potem se je ocibor delil na tri sekcije. Za predsednika prve sekcije za n:edparlamen$arne trgovinske konference je bil izvoljen dr. Veli/ar Jankovič, za predsednika druge sekcije za evropske fes deracije Sušnik in tretje sekcije za zvezo parlamentarcev antanre dr. >lavko Šibenik. Sklenili so, da se jutri sestane delegacija, ki je bila v Pragi na zasedanju kulturno* gospodarske sekcijc. Ker se ho vršila od 21. do 25. t. m. v Ženevi seja medparla* rnentarac Unije, na kateri se bo razprav* Ijalo o raznih mednarodnih gospodarskih vprašanjih, je odpotovala nocoj tjakaj na* >a delegacija, obstoječa iz dr. Laze Marko* viča in dr. Šečerova. Radič kot mojster davčnega vijaka -VoW oblastni davki v zagrebški oblasti. Zi-treb, 19. aprila, r. Na današnji seji oblastne skupščine je bila prečitana ured* ba o oblastnem proračunu za 1 1927 Iz* datKi znašajo 76,585.100 dinarjev, in sicer redni 26.4S7.100, izredni 6.SS4.000, investi* cije in melioracije 6,950.000 in iz državne* ga proračuna za I. 1927.2S 37.264.000 Din. Redni dohodki znašajo 33,371.100 Din, iz državnega proračuna za L 1927'2S dinar* jev 26,264.000. skupno 69.635.100 Din. De* ficit 6.950.000 Din se naj pokrije s posoji* lom za investicije in melioracije. Predvidena je cela vrsta novih oblast* cih davščin Med drugim se predvideva trošarina na špirit in žganje 12,136.000 Din, trošarina na pivo 600.000 Din, doklada na vinski davek 5.600.000 Din. trošarina na š..mpanjec. likerje ia ostale špirituoze 69.000 Din, taksa za varijeteje, kabarete, orfeume in slična podjetja 900 000 Din, taksa na kir,o*vstopnice 1.600.000 Din. ta* kse na razne zabave 40.000 Din, takse za vse vrste športnih prreditev 150.000 Din. t J kse na avtomobil, i 200.000 Din, takse ra lovske in riboiot ■_• izkaznice 150.000 Din, tskse za zakupnine ! tvišč 120 (100 Din takse za luksuzne pse 20.lr» Din. doklada na zemljarino 329.000 Din, Jcltlada na te* civarino 3 razreda 1 000 Din doklada r.a davek plač zasebnih nameščencev in uradnikov 493.1ia imajo raz^rožitv^ne konference, ki jih sklicnie Društvo narodov, miroljubne smotre. Sovjetska Unija je pripravljena za popolno razorožitev, ako bodo to storile tudi vse druge države. Da so ostale države odobrile napad na sovjetsko poslaništvo v Pekingu. pomenia poizkus izzvati Sovjetsko Unijo k vojni s Kitajsko, kar pa se ne bo zgodilo. Glede Borodina je pripomnil Rvkov. da ta na noben način ni zastopnik sovjetske vla-le ter da nima nikakih pooblastil. Kar se tiče odnošajev med Sovjetsko Rusijo in N'emčijo, je ruska vlada mnenja, da se Nemčija ne bo dala izkoristiti za sovražne akcije. Pariz, 19 aprila, s. Kakor poroča tlnfor-mation» iz Pekinga, je kitajska centralna vlada na protestno noto sovjetske vlade odgovorila odklonilno. Predvsem se kitajska vlada brani izpustiti na svobodo one osebe, ki so bile aretirane pri preiskavi v ruskem poslaništvu ter vrniti zaplenjene dokumente. Dav-t so odpotovali vsi uradniki ruskega po« slaništva. med njimi tudi upravnik poslov. Rusi nameravajo zasesti Mandžurijo? Po kitajskih vesteh koncentrira Rusija svoje čete ob mandžur-ski meji z namenom, da zavzame Mukden. iunghaj, 19. aprila. L Vznemirljive vesti prihajajo iz Mandžurije, kjer se opaža sumljivo kretanje ruskih čet ob meji. Kljub demantijem namerava sovjetska v i a* da poslati na mandžursko in mongolsko r.ie.io kakih 150.000 vojakov, ki naj bi nad* li maršalu Čangtsolinu v hrbet s severa. Popolnoma pripravljene so že konjeniške čet generala Budjenega, ki samo čaka na povelje za pohod preko meje. Z druge strani pa se uporno širijo govorice, da po» šilja sovjetska vlada močne oddelke čet v Ukrajino, kjer se opaža močan monarhi« stični pokret. V Moskvi računajo, da bodo mogle sovjetske čete zavzeti Mukden sre» di maja. Tokio, 19. aprila, (be.) V Mandžuriji ostanejo oficirji generalnega štaba in večji %-ojaški oddelki, čeprav je že prišla zame« na. Tudi v Tientsinu ostanejo japonske zamene kot ojačenje tamošnje posadke. Nova kitaiska nacionalistična vlada S sedežem v Nankingu. — Akcija generala Čangkajška proti komunizmu. — Pred izročitvijo nove note velesil kantonski vladi. •aushaj. 19. aprila, (lo.) Na konferenci stranke Kuomingtang v Nankingu je nazna-il general Cansbajšek. da je konfnoveljavnn l-retrgal odnošaje s kantan^ko vlado v Han-kmvu iu da se je ti-ianovila nem^i-na kitaj--ka iiasiionaltsPčna vlada z glavnini n>p'*.e.sti Koomingtans k prvotnemu pro-star u i:> popolnoma !7!>riri jz širanke ko-miiDistif-ne vplive. Cangkajškova akcija oroii komunistični« organizacijam v Kantonu je bila zelo drastična in temeljita. Kantonski komunisti so ho-leli izzvati nemire proti tujcem, da povzročijo spor me! tujimi ve!es:lair-i in pristaši Čangkajška. Oblasti so naslopile z vso energijo in aretirala komunistiČLe voditelje. Povodom konfl:kfa s policijo je bilo ubitih 100 oseb in 13'Vi aretiranih. Oblasti so zaplenile mnogo municije. šanshaj. 19. aprila. 1. Napetost med komunističnim krilom stranke Kuomingtang in ftanskajskovi jesničarji je tako narasla, da z vso gotovostjo računajo na skorajšeo popolni prelom. General se pripravlja na pot v Hankov. da prisili ekstremistifno vlado k odstopu in da sam vzame oblast v roke širijo se že glasovi, da izgine iz kantonske državne zastave (belo solnce na modrem ozadju) rdeča barva, ki so jo komun:sti dodali. Cang-kajšek namerava prenesti sedež kantonske vlade iz Hankova v Nanking. V novi vladi bi prevzel zunanje posle vodja delničarjev, Si-sivu. ki je bolj zmeren kakor Cen. London. 19. aprila, s. \Vestminster Gazzet-tet poroča, da se v kraikem pričakuje izročitev nove noie peterih velesil kantonski vladi. Velesile bodo izjavile, da bodo uporabile sankcije, ako se njihove zahteve ne bodo izvršile. Nota bo pustih odnrto možnost, da »e bodo mogli poklicati na odgovornost Cen in njegovi sovjetski svetovalci, ne da bi se s tem preveč brisk rali zmerni elementi nacijonali-sti'"-nega eibania. -ansbaj. 19. aprila, (be.) Ofenziva generala Čangtsolina je popolnoma ustavljena. zasto-ooklican v oblastno Ivan A v - pa! lititski okra i. skupščino njegov namestnik s en ek Delovni program obl. skupščine. S tem ie bil dnevni red izčrpan in :e predsednik sporočil, da se bo v sredo ob 9. dopoldne v prostorih na Turjaškem trgu vršila seia finančnega od:eka. ob 2.30 ponoldrne istrtatn seja odsek.* za javna dela. ob popoldne pa v rr.~gistraini posvetovalnici seja „ i k. za kmetijstvo Za četrtek ob 9 dopoldne ie sklicana plenarna seta oblastne skupščine s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o proračunu za le- Jugoslovensko-hirski sporazum? Lcndon, 19. "aprila. L «D £ i I v Tele* g r a p h» poroča iz Sofije, da je odpoto* valo iz Beograda nekaj višjih jugosloven* skih vojaških funkcijonarjev v Carigrad kjer naj b: dosegli sporazum med Ju gosi a* vijo in Turčijo. Angleški krogi naglašajo. -a je zadnje čase začela Turčija razvijati živahno diplomatsko delovanje, ki ii pa zaenkrat ni pripisati večjega pomena, do* kler se ne vidijo pozitivni rezultati. Vse* kakor so tu znaki, da ie sporazum med Turčijo in Jugoslavijo kolikor toliko v zvezi z lansko turškorfusko pogodbo. Konec zasliševanja prič v Zanibonijevem procesu hiiu. 19 aprila, o. Prel posebnim tribu-naloni za obrambo države se je danes nadaljeval Zanibonijev proces. Tekom dopoldanske razprave so se zaslišale še zadnje priče. Fašist Nlaseioli je izji.il. da mu je Quaglia i prvih mesecih leta 1925 pravil, da snu;f Zrjuboni oboroženo vsiaio i roti režimu. Ma-6<-irl- je to takoj sporočil Farinacciju. ki je bil takrat glavni tajnik fašistična ftranke. fa lnu je svetoval, naj pazuo zasleduje zadevo. Koncem oktobra je Ouaglia obvestil pričo, da je Zaniboni opustil načrt za oboroženo vstajo ter ia namerava 4. novenibia izvršiti aten-U:t na Mnssoliniia. Priča je Ouaglio nagovarjal, naj Zanibonija ovad; policiji Vendar pa Ouaglia ni hotel tega storiti sam. marveč je naprosil pričo, naj to opravi. Mascioli je 3. novembra od daleč opazoval, kako se je na mostu Cavour general Ccpello i-azaovarjfl s OuagPo in je uato preštel denar, ki ea je dal za Zanibonija. Bilo je nekakih tisoč lir. Nato ie vso zadevo naznanil oblastem Priča Tamburelli pravi, da mu je obtoženec Ducci pravi meseca decembra 1924. da bo večia skupina oboroženih mož vi rta v pa-tafo Chiggi ter strmoglavila vlado. Pietro Bezzi pravi, da se je seznanil z Duccijem. takratnem tajn ku organizacije cDomovina in Svoboda > v Pavi ji tekom priprav za neko večjo manifestacijo. Pri tej manifestaciji so zarotnik; hoteli ugrabiti i kralja, nakar bi se bilo proglasilo obsedno sianje Tamburelli je imel že zbrani1« 5000 mrž. ki naj bi bili iz-vrš li ta načrt Manifestacij so oblasti prepovedale. njesa pa ie policija aretirala Duci je bil v stikih z generalom CapePom Prič.i ie sriremljii geaterpla v Milan, kjer je imel ICapello več sestankov z raznim: vii:imi častniki. Capello mu ie z-iupno povedal, da se bo voiska postavila na stnn vstašev Snomla- I ii lyt?o leta so avenfins';i po-lanci prinrav-liali večjo akH-o prot: vladi Obenem bi se bile po rimskiri ulicah vršile manifestacije • preli Mi -soMn ju Po izjavah Bezzija. zadnje i priče v ZftiliKvii «»veni or vesu ie nredsedni^ J zitMučil moMne d-ithil/l^n^t-n rpzorfvo 1 Na popoldanski razpravi je govoril držav- ni pravdnik general Noseda približno štiri ure in pol. Razpravljal je večinoma o krivdi Zanibonija in Capella. Nasrlašal je v glavnem, da so zarotniki hoteli umoriti min strskega predsednika in tako povzročiti v državi krvavo revolucjo. Priprave za prevrat so izdatno podpirali fraroazoni. predvsem veliki mojster Torrigiani. Nastopile pa eo težave. Začelo je primanjkovati denarnih sredstev in število zarotnikov se je vedno boli krčilo, tako da so morali glavni voditelji gibanja opustiti načrt za večjo akcijo. Zato se je Zaniboni odločil, da^sam umori Mussolinija. Izvesti je hotel ta načrt s :xjtnočjo nekaterih pristašev, ki so ma še ostali zvesti. Zaradi pravočasnega naslona polifje ~e Zanibonijev načrt ni posrečil. Zaniboni mora odgovarjati zaradi zarote proti državi, zaradi pripravljanja vstaje in zaradi izkušenega umora. Poleg Zan bonija je za prevratni načrt najbolj odgovoren Capello. ki je vcdil vojaško siran gibanja in je zalagal zarotnike z denarjem. Na podlagi dosedanjih ugotovitev ne more biti najmanjšega dvotna, ia je obstajal med Zanibonijem uTCapellom tesen sporazum. Na koncu svojega govora je državni pravd-fik predlagal naslednje kazni: ra Tita Zanibonija in »enerala Alojriia Capella »n-č a k v Mariboru za višjega pisarniškega oficijala v 3. skupini II, kategorije v Slov. Bistrici; kanclist Ivan Rupnik v Murski Soboti za višjega pisarniškega oficijala v 3. skupini II. kategorije v Murski Soboti; oficijant Brno P o h a r za kanclista 3. skupine III. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani: oficijant Miloš Le bič v Brežicah za kanclista 3. skupine III. kategorije v Mokronogu; oficijant Stanko Kronali e t h v o g e 1 pri Sv. Lenartu za kanclista 3. skupine III. kategorije v Kamniku; oficijant Jakob K andrič za kanclista 3. skupine III. kategorije v Marcrtbergu; oficijant Franc Scltweiger za kanclista v 3. skupini III. kategorije v Ribnici; oficijant Anton Lindner v Mariboru za kanclista 3. skupine III. kategorije na Vranskem; oficiiantinja Antonija Fisiter za kancli-stinjo 3. skupine III. kategorije v Radovljici; pisarniški pomočnik Josip Geder za kanclista 3. skupine III. kategorije v Dolnji i Lendavi; pisarniški pomočnik Rudolf Lah i za kanclista 3. skupine III. kategorije v j Murski Soboti; oficijant Drago Grabnar v Ljubljani za kanclista v 3. skupini III. kategorije v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani brez stalnega službenega mesta; oficijant Josip Mikflč v Ljubljani za kanclista v 3. skupini III. kategorije za pod-ročje višjega deželnega sodišča v Ljubljani brez stalnega službenega mesta; pisarniški pomočnik Franc M i k 1 a v č i č v Ljubljani za sodno-pisarniškega pripravnika v 4. skupini III. kategorije; žandarmc-rijski narednik Franc Polanc za kanclista v 3. skupini III. kategorije v Črnomlju; žandarmerijski narednik Franc Rigler za kanclista v 3. skupini III. kategorije v Gornji Radgoni; žandarmerijski narednik Lu-dovih F r a s za kanclista v 3. skupini III. kategorije v Kozjem; žandarmerijski narednik Josip H o e n i g m a n n za kanclista v 3. skupi,ni III. kategorije v Kranjski gori; artilerijski narednik-vodnik Anton Č m e r za kanclista v 3. skupini III. kategorije za področje višjega deželnega sodišča v Ljubljani brez stalnega službenega ■mesta. Premeščeni so: višji pisarniški Kar je za nas cvetna nedelja, je zu naše pravoslavne brate «vrbica». Kakor drugi verski običaji, se tudi ta razlikuje le v tem, da mesto naših butar in oljk blagoslavljajo vrbove vejice. V Beogradu je to najljubkejši praznik, ki se ga udeleže v velikanski procesiji tisoči dece z malimi zvončki okrog vratu in «vrbicami» v rokah. Zvončkajoča procesij^ se ustavi pred dvorom, kjer jih kralj obdaruje s slaščicami in sprejme tudi sam vrbovo vejico. Najsvečali ejša je bila pa beograjska «vrbica» gotovo leta 1914. po zmagoslovnih balkanskih vojskah, ko je mladina navdušeno pozdravljala svojega sivolasega kralja-junaka in je iz tisočerih mladih grl donel do neba klic «Povedi nas na Švabu!» V soboto popoldne je na Ivorišču vojašnice vojvode Mišiča v Ljubljani praznovala «vrbico» pravoslavna občina in vojaki-novinci, ki so ravno prišli in Srbije in Makedonije. Navzoč j; bil tudi divizijski general g. Danilo Kala-fatovič in mnogo oficirjev s svojimi soprogami in deco. kateri se je pa pridružilo tudi mnogo naših otrok, ki so ravno nesli «žegen» domov. Po blagoslovu je prota Dimitrije Jankovič razdelil vrbove vejice otrokom, ki so tudi v Ljubljani nosili na trakovih okrog vratu male zvončke, oficirjem, vojaštvu in civilistom, nakar so se razvrsitili v procesijo. ki se je podala okrog vojašnice v kapelo. Z «vrbico» se je pričel pravoslavni veliki teden. Pet zakramentov v eni uri Prestop laponke v katoliško vero. Ljubljana, 19. aprila. Na Veliki pondeljek ob 9. dopoldne se je izvršila v kapelici škofijske palače v Ljubljani redka verska ceremonija, ki je to staro poslopje, nili naša domovina ni še doživela. Ne samo v Ljubljani, temveč tudi v drugih večjih krajih Slovenije splošno znana in radi izredne ljubeznjivosti, s katero je pomagala pri vseh mogočih prireditvah naših društev in gledališč, priljubljena gospa Tsune-ko Skuškova roj. Kondo, torej naša simpatična Japonka, je pred nekaj meseci svojemu presenečenemu soprogu izdala svoj sklep, da želi radi njega in svoje nove domovine sprejetu tudi njegovo vero, kar za Japonko pomeni za nas skoro nepojmljivo žrtev. Nenavadno inteligentna dama je s tem korakom hotela dokumentirati ljubezen do svoje rodbine in na naj-odločnejši način manifestirati pripadnost k našemu narodu. Gospa je rojena na Japonskem blizu Kiota v mestu Gifu, ki je znano po svetu radi za ribjih lov dresiranih ptic kormo-ranov. Kot hčerka stare, premožne rodbine, ie bila vzgojena najprej v japonskem duhu, pozneje se je pa izšolala tudi v evropskih jezikih in vedah. Danes govori seveda tudi gladko tudi naš jezik, čeprav ni imela nikdar uči'elja. Našim naročnikom bo to dokazala v kratkem s članki o svoji domovini, posebno pa o zanimivostih japonskega družinskega življenja, ki jih pripravlja za našo prilogo «Življenje in svet». V Pekingu, kjer je bil g. Ivan Skušek uradnik avstro-ogrskega poslanstva, se je z njim civilno poročila še pred svetovno vojno, 1 1920. se je pa preselila v Ljubljano. Za prestop v katolicizem iz šintoizma (japonski budizem) jo je pripravil g. dr. Kimovec, častni kanonik, ki je v nedeljo krstil in izpovedal tudi njenega sina Matička in hčerko Eriko, ker ni bilo popolnoma gotovo, če sta bila v Kini pravilno krščena. Vse druge zakramente, namreč pri otrocih birmo in obhajilo, pri gospej pa krst, obhajilo in poroko, ker po krstu ni potrebna izpoved, je pa opravil škof g. dr. Jeglič ob številni asistenci. Na njegovo željo je dama prišla k obredom v temnomo-dri z rožnatimi krizantemami z zelenimi listi okrašeni japonski obleki. Za botre so bili pri krstu gospe in otrok starši g. Sku-ška, ga. Marija i« g. Ivan Skušek, pri birmi je bil fantkov boter g. dr. Aleš Peršin, odv. kandidat, hčerki Eriki pa ga. Štefi Je-vakova, soproga solastnika firme «Levan-te». Gospejina botrica pri birmi je biia pa gospa dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva, ki je svojo ljubko birmanko obdarovala z dragocenim, s srebrnim in bogato pozlačenim figiranom okrašenim hišnim oltar-čkom s sliko Sikstinske Matere Božje, srčkanim rožnim vencem v malem srebrnem križcu i n zadnjo zbirko Silvin Sar-denkovih pesmi: «Sveti Alojzij« s prisrčnim voščilom in podpisom. Pri poroki sta bila za pričo ženinov oče g. Ivan Skušek st. in zdravnik dr. Ernesit Mayer, gostje so "n redki par obdarovali z ogromnimi šnn-ki nageljnov in drugimi darovi. Vsa svečanost je bila seveda popolnoma slovenska, kakor tudi govori pri svečanem kosilu, ki se ga je poleg botrov, botric, prič in svatov ter sorodnikov udeležil tudi škof. Dosedanja Tsune-ko, sedaj pa slovenska Micika, — ime, ki si ga je izbrala — naj bo preverjena, da ji je botrica čestitala v imenu vseh naših da,m in da se njenim čestitkam pridružujemo tudi mi z najboljšimi željami. Iz tajništva ZKD Ljubljana Naš kulturni dan. ZKD. Ljubljana naproša vsa svoja drus štva, ki so priredila na velikonočni pon« deljek kako akcijo v korist kulturnega fonda, da ji nemudoma poročajo o uspe* hu teh prireditev. Nabrani znesek naj se pošlje ccntrali ZKD v Ljubljano, na čekov no položnico pa napiše opomba «Kultur« ni dan». Ostala podeželska društva, ki doslej še niso priredila nobene take prireditve, nas prošamo, da store to sigurno vsaj do kon* Danes ob četrt na 5., tričetrt na 7. in četrt na 10. uri zvečer Gigantski sen bodočnosti: METROPOLIS Do danes vse predstave razprodane! Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. uri! Kino «Dvor» Teleion 2730. ca maja, m sicer na najuspešnejši način. Več društev v enem kraju naj izvede akci« jo skupno na en dan. Eventuelno potrebni znaki po 1 Din, 2 Din, 5 Din in 10 Din so na raz4fpolago v tajništvti ZKD v Ljub* Ijani. Ljubljanska društva ZKD in ona iz bliž« nje okolice (Šiška, Moste, Vič), so skle« r.ila na svojem delegatskem zborovanju dne 13. t. m., da prirede «Naš kulturni dan» v Ljubljani na nedeljo, dne 1. maja s prodajanjem znakov naprednemu občin* stvu. Vsako društvo naj nam stavi takoj na razpolago čim večje število članov, ki bodo pomagali akcijo izvesti kar najbolj častno in uspešpo. Do sobote dne 23. t. m. naj nam javi vsako društvo imena in to« čen naslov svojih članov, ki so nam pri« pravljcni pomagati. Strnite se vsa ljub* Ijanska društva v trdno in mogočno na« predno fronto, pomagajte nam vsi, da bo uspeh časten in da bomo tudi mi lahko pomagali Vam v Vašem težkem boju! Nov filmski spored za deželo. Za svok podeželska društva si je izposodila ZKD izredno poučen 5 dejanski film «Newyork in nieeovi prebivalci». Film ostane v upra vi ZKD le en mesec, vsled česar na i d štva. ki žele videti ta zanimiv spored, ne mtidoma sporoče svojo željo tajništvu ZKD Ljubljana. Pož^^i pri Brežicah in Zidanem mostu Za velikonočne praznike je rdeči petelin ponovno razsajal pri Brežicah in Zidanem mostu. V nedeljo popoldne se je nenado; ma vnelo v Zverinjaku gospodarsko pa slopje posestnika Sovnika. Ogenj se je ši ril z veliko brzino in je v naglici prešel s skednja še na hlev in stanovanjsko hi šo. Na pomoč so prihiteli razen domači« nov še gasilci iz Brežic, vendar pa ognja kljub vsem naporom ni bilo mogoče ome« jiti in je pogorelo vse, tako da je ostal od hiše le zid. Poginilo je tudi pet glav goveje živine ter par konj. Škoda je ne« precenljiva. Okoli polnoči je nastal požar tudi v hiši posestnika Nemčiča v sosednji Dobo v i Pogorelo pa je samo gospodarsko poslop« je, dočim se je posrečilo požrtvovalnim domačim in brežiškim gasilcem hišo rešiti. Kljub temu pa je napravil ogenj Nemci« ču okrog 150.000 škode. Pri posestniku Blatniku v Stražah pri Zidanem mostu je v soboto zjutraj vpepe« li! požar stanovanjsko hišo in hlev. Ker je vas zelo oddaljena od Loke, gasilci ni« se mogli priti na pomoč. Iskre vlaka, ki je vozil iz Zagreba, so v nedeljo popoldne dalje zanetile želez« r.iško šumo, ki leži ob progi Zidani most « Radeče, v pondeljek pa šumo v smeri pro ti Širjam. Močen veter, ki je ravno takrat pihal, je požar še pospešil. K sreči so že« lezničarji ogenj še pravočasno pogasili, da se ni zgodilo kaj hujšega. Povodenj v Baranji. - Okoli 5500 oralov pašnikov pod vodo Baranjo, ki je že lani toliko trpela ob povodnji, je zopet zadela nesreča. Dunav je namreč pri Bogojevu v ponedeljek dosegel 5.48 m nad normalo in poplavil predel, ki ni dovolj zaščiten z visokimi nasipi. Veliki pašnik v Bajari, ki meri nad 5000 oralov, ie poplavljen. Valovi so včeraj predrli tudi nasip Virovac. Pod vodo so najlepši pašniki, na katerih se je paslo preko 5000 glav najboljše živine z državnega imetja v Belju in dela severne Slavonije. Voda pa še vedno narašča, zlasti pri glavnem velikem nasipu pri vasi Meji, kjer nasip po lanski poplavi še vedno ni popravljen. Ogrožen je že tudi nasip Sec/ čeprav je bil lani učvrščen z 200 vagoni najboljšega materijala. Med prebivalstvom ie zavlada! velik strah. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Sreda, 20.: «Vojiček». B. četrtek. 21.: Zaprto. Petek, 22.: «Lumpacij vagabund». C. Sobota, 23.: «Ti in jaz>». D. Ljubljanska opera; Sreda, 20.: «Figarova svatba«. A. Četrtek, 21.: intere-santni vsebini privlačna točka vseh opernih repertoarjev in tudi ena izmed najbolj priljubljenih Puccinijevih oper. Četrtkova izvedba se vrši za abonente reda D. Razpis mariborskega opernega abonmaua. Odziv na razpis mariborskega gledališkecra abonmaja je doslej jako pičel. Uprava hoče storiti vse, kar je v njeni moči, da ohrani Mariboru opero in podaljšuje priglasni rok do 25. aprila. Ta abonma je neodvisen od dramskega, ki sc razpiše v jeseni ter velja za 15 poljubnih opernih predstav. Cene so sledeče: lože po 2400. 2100, 1500; parterni sedeži po 450, 400, 350; balkonski sedeži po 450, 400, 250, 200; galerijski sedeži po 200, 150 in llo Din. Uradniki imajo znaten popust od teh cen. Abonma se lahko plačuje v obrokih. Novi ravnatelj zagrebške drame'. Za ravnatelja drame v zagrebškem gledališču je imenovan znani hrvatski pisatelj Milan Ba-govič, ki je že nastopil svoje mesto. Dosedanji ravnatelj Ivo Rajič je radi raznih nesoglasij odstopil. Dr. Iran šanda: Kralj Samo. V Celju je izšel iz tiska prvi snopič epa cKralj Samo>, obsegajoč prvi spev pesnitve dr. Ivana šau-de. Snopič stane 5 Din in se naroča pri pisatelju v Rogatcu na Štajerskem. Otvoritev XI. umetnostne razstave Narodne galerije se je vršila na velikonočno nedeljo v Jakopičevem paviljonu pod Tivo-lijem. Galerijo je zastopal predsednik gosp. Zorman. Poleg mnogobrojnega občinstva so prišli tudi: poslanik ČSR v Beogradu- gosp. Šeba, češkoslovaški konzul v Ljubljani gosp. dr. Resi in francoski konzul gosp. Flache. Osebno je bil navzoč veliki župan ljubljanske oblasti gosp. Vodopivec ter zastopnik magistrata gosp. dr. Zarnik. Razstava, na kateri so zastopaifi štirje markantni mojstri slovenskega impresijonizma — Rikard Ja- kopič, Matija Jama, Matej Sternen in Ferdo Vesel — je velezanimiva ter nas vodi po potih impresijonističnega slikarstva od njegovih početkov do danes. Večina razstavljenih del je na prodaj. Občinstvo ima lepo priložnost, da si umetnine ogleda do prvih dni maja. Miran Jarc. Človek in noc. Za veliko noč je izdal znani slovenski književnik Miran Jarc zbirko svojih pesmi cčlovek in noč--. Knjiga je izšla v lepi grafični opremi z izvirnimi lesorezi grafika Božidarja Jakca. Založil jo je avtor sam. Milan Begovič — ravnatelj zagrebške drame? Iz Zagreba javljajo, da bo v kratkem podpisan ukaz, s katerim bo Milan Begovič imenovan za ravnatelja zagrebške drame. Shakespearove svečanosti v Stratfordu. Letošnje Shakespearove svečanosti so se začele v Stratfordu za velikonočne praznike z dramo «Vkro5ena trmoglavka,. Rojstni dan velikega pesnika se bo praznoval z velikimi svečanostmi dne 23. aprila. Zastopanih bo 20 tujih držav. Podaljšan Balokovičev natečaj. Natečaj violinista Zlatka Balokoviča za koncertno skladbo (violina in orkester) domačega skladatelja, je podaljšan do 15. novembra t. 1. Nagrada znaša 25 000 Din. Uspeh natečaja se objavi v listih dne 1. januarja 1928. Rokopisi naj se pošljejo na naslov: Ivo Mladinec, tajnik Yugoslav Circlea, 222 Fourth Avenue, Nevvyork. Nenavadna nesreča V Št. Jtir.iu ob južni železnici je bilo na velikonočno nedeljo zelo vetrovno. Popoldne se je veter izpremenil v vihar, ki je podil velike oblake prahu po cestah ter naravnost oviral pešce in voznike. Ob 14.45 Pa je naenkrat zadivjal preko trga močait vrtinec, čegar žrtev je postala velika šupa za seno. last znanega trgovca s senom Franca Kincla. Šupa je bila zgrajena na zidanih stebrih in obrta z deskami, sedaj pa je vse skupaj razbita podrtija; cela ni ostala niti ena greda, deset tisoč opek je drobno razbitih. Šupa je stala ob cesti med drugimi poslopji in je gotovo izredna sreča, da ni bilo v bližini nobenega človeka. Vsakdo bi namreč v tem slučaju postal žrtev elementarne katastrofe, saj se je dogodila nesreča v pol minute. Lovski pes. ki je bil privezan na voglu, ie bil sicer podsut. pa za čuda ni bil ranjen. Žrtve eksplozije dinamita V selu Tulc; v okolici Mostarja se je preteklo soboto pripetila grozna nesreča. Se-ljak Alija Fučkalo se je bavil z ribolovom na nedopusten način. Metal je dinamit v vodo in tako lovil ribe. V soboto popoldne ie še! za trenotek iz sobe, ostal pa je v sobi njegov sedemiet.ni sinček Ibro in triletna Fatima. Nenadoma je ob strahoviti detonaciji eksplodiral dinamit, ki je oba otroka raztrgal na kose. oče, ki se je nahajal v stranski sobi, pa je bil težko ranjen. Hiša se je skoraj popolnoma porušila. Pretepi po gostilnah Med velikonočnimi prazniki, posebno v soboto ter v ponedeljek so postale v posameznih gostilnah popivajoče družbe zelo bojevite i,n prišlo je do večjih in manjših ekscesov ter pretepov, ki pa k sreči niso končali ravno močno krvavo. Najhujše je bilo v dalmatinski gostilni na Vodnikovi cesti, kier so se v soboto ponoči spoprijele tekom kratkih odmorov kar tri družbe. Policija je imela z razgrajači mnogo posla. še več pa ženske, ki so morale z mrzlo vodo hladiti modre buške in izpirati krvave praske. V Rožni dolini se je vršil obžalovanja vreden pretep med očetom in sinom. Tudi tu je morala intervenirati policija. Hujši pretep se je razvil tudi v neki gostilni na Žabjaku, vendar ni tekla kri. Z razgrajači so imeli posla stražniki, pozneje še na ulici in so bili prisiljeni, da jih za par ur prestavijo v hladni policijski zapor, kjer šele so se jim proti jutru umirili živci v toliko, da so lahko stopili pred dežurnega uradnika. Pred njim so se zagovarjali vsak po svoje, vendar jim še tako brihtni zagovori niso pomagali. Sodba se je pač glasila za vsakogar na primemo globo, ki so jo sicer plačali, vendar z vsemogočimi protesti. Poskušen rop in roparski umor «Jutro» je že včeraj na kratko poročalo o predrznem roparskem vlomu v Razboriu nad Loko pri Zidanem mostu. Evo še nekaj podrobnosti. V noči od 13. na 14. aprila je slišala kuharica- župnišča g. Kaianc čuden ropot v podstrešju. Ko je šla pogledat, je zapazila neznanega m-oškega, ki je ravno odpira) omare. Na njen klic se je neznanec obrnil proti kuharici ter ustrelil s samokresom. Krogla je k sreči zgrešila svoj cilj in šla par centimetrov mimo ušes kuharice. Ropar je med tem ušel skozi vrata, župnik pa je začel biti plat zvona. Še isti dan so orožniki prijeli v vlaku v Zidanem mostu brezposelna delavca Mihajla Duhandžijo in Ladislava Holaniča, oba Hrvata, ki sta priznala več tatvin in vlomov ter izpovedala, da sia bila v zvezi z zagrebškima trgovcema Bakičem in Čačičem, ki sta baje ukradeno blago razpečavala. Omenjena trgovca sta bila nato v Zagrebu aretirana, vendar pa odločno zanikata vsako krivdo. Mnogo se govori o tem, da so arctiranci tudi v zvezi s številnimi vlomi zadnjih let v Laškem, vendar pa je to zelo 'dvomljivo. čeprav ie bilo bržčas vse tamkaj ukradeno blago odnešeno na Hrvatsko. Vsekakor pa je zidanmoško orožništvo napravilo zelo dober plen. Pojasnila, znižane vozne karte, prospekte zi potovanja v Švico Uradna švicarska prometna pisarna. Wlen, I. Schvrarzenbergerplatz 18. NCCAVICE z zn amko in žiaom ur na/boUs£,naj'{rp ežn ejse. zofo ppjcenejš«. Domače vesti * Včerajšnje »Jutro«. Z ozrrom na važne velikonočne dogodke smo se odločili, da izdamo prvo popraznično izdajo našega lista mesto danes že včeraj v torek »Jutro« je izšlo z najnovejšimi političnimi in drugimi vestmi na 4 straneh ter je bik) kot redna izdaja doposlano vsem naročnikom. Upamo, da smo s tem ukrepom svojim prijateljem ustregli. Interes javnosti za dogodke v Beogradu je bil izredno velik, kar priča tudi zvišana prodaja našega lista v trafikah in kolportaži. * Pričetek trgovinskih pogajanj s Švico. Včeraj je odpotovala skozi Ljubljano v Bern naša delegacija za trgovska pogajanja s Švico. V delegaciji so: proi. dr. Milan Todorovič za zunanje ministrstvo, dr. M. Lazarevič za industrijski oddelek ministrstva za trgovino, dr. Velja Stojkovič za ministrstvo poljedelstva, veterinarski inšpektor Petrovič ter ministerijalni tajnik Antula. Pogajanja se prično še ta teden. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je predložila delegaciji obširen memorandum o željah in predlogih pridobitnih krogov v Sloveniji glede nove pogodbe s Švico. * Izpremembe v državni službi. V smislu uradnikega zakona so trajno upokojeni: inšpektor trgovinskega inšpektorata v Skop-liu dr. Vladimir Pertot, nadzornik državne varnostne službe za Slovenijo v Ljubljani Peter Gerzinič, predmetni učitelj dvoraz-redne trgovske šole v Celju Adolf Radič in pisarniški ravnatelj Ivan Sotelšek pri velikem županu ljubljanske oblasti. Računovod-kinji pri poštni hranilnici v Ljubljani Mihaela Zaje in Cecilija Bregar sta bili s 1. aprilom reducirani. + Premeščenja v državni službi. Po potrebi službe so premeščeni: Ignacij Novak, kontrolor mer pri merosodnem uradu v Ljubljani v istem svojstvu k merosodnem ttradu v Mariboru: poštni uradnik Milan Oir.ahen z Brezovega polja kot starešina k poštnemu uradu v Zireh, in poštni uradnik Ignacij Pečar iz Maribora h kolodvorski pošti v Beogradu. * V prospeh našega zračnega prometa. Upoštevajoč občekoristni namen »Društva za zračni promet« in pomen naših zračnih zvez, ki bodo v kratkem vezale večja mesta naše države, je kralj Aleksander vpisal veliko število društvenih delnic. Društvo za zračni promet smatra našega kralja za svojega prvega delničarja. * Učne osebe za meščanske šole. Ker se bo v bodočem šolskem letu rabilo na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti več ličnih oseb. iz višje pedagoške šole pa iih še ne bo prišlo dovolj, se bodo nastavljale začasno še učne osebe z osnovnih šol. Dobro kvalificirani učitelji(ice), ki bi želeli poučevati na meščanskih šolah, naj po uradni poti vlože prošnje na velikega župana ljubljanske oblasti. V prošnji je navesti sedanjo službo, službeno dobo in predmetno skupino, ki jo žele poučevati. + Podpora rudarski šoli v Celju Generalna direkcija državnih rudnikov je nakazala rudarski šoli v Celju podporo v znesku 70.000 dinarjev. * Zakon proti nepošteni konkurenci V .-ntaistTstvu za trgovino in industrijo je sestavljena posebna komisija, kateri je poverjena naloga, da izdela načrt zakona o pobijanju nepoštene trgovske kokurence. Načrt se bo izdelal v sporazumu z gospodarskimi organizacijami. * Obrtno sodišče v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije ie odločilo, da določi civilne prisednike za obrtno sodišče v Ljubljani in njihove namestnike od sedai naprej iz vrst delodajalcev Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, iz vrst delojemalcev pa Delavska zbornica. * Promocija. Na ljubljanski univerzi je bi! včeraj promoviran profesor Anton M e-i i k za doktorja filozofije. Čestitamo! * Himen. Na velikonočni pondeljek se je poročil v Št. Janžu na Dolenjskem g. Vlado Roječ, učitelj na meščanski šoli na Rakeku i hčerko šol. upravitelja v Št. Janžu gdč. Anico Bercčtovo, učiteljico v Št. Rupertu. — Poročila sta se ing. Dušan Tomšič, ravnatelj mestne plinarne in Mara Tomšič, roj. Hreščak ter ing. Bogoslav Žagar pri šum-skem oddelku velikega župana v Mariboru z gdč. Lidijo Vereno Antloga, hčerko sodnega nadsvetnika g. Jakoba Antloga iz Ljubljane. — V frančiškanski cerkvi v Ljubljani sta se poročila v nedeljo industrijalec g. Antonio Porto iz Como v Italiji in gdč. Leonie Peschke iz Ljubljane. Bilo srečno! * Poškodovane novčanice sprejema samo .Narodna banka. Narodna banka je izdala naslednje avtentično tolmačenje o poškodovanih novčanicah: »Pri zamenjavi poškodovanih novčanic se bo pridržal primeren zne sek po veličini poškodovanega dela risbe, ki znašajo 70 par za vsako vrsto novčanic, razen onih po 5 Din, kojih iabrikacija stane 50 par za vsak komad. Pri ocenjevanju poškodbe novčanic se ne upošteva beli okvir, marveč samo risba«. Povodom tega pojasnila je ministrstvo pošte in brzojava vsem poštnim uradom in poštni hranilnici naročilo. naj sploh ne sprejemajo poškodovanih novčanic, interesente pa naj napotijo a Narodno banko in njene podružnice. Ta odredba Narodne banke je v gospodarskih krogih povzročila mnogo nevolje. * Spalni vagon na progi Zagreb-Sušak. Počenši s 16. aprilom je na progi Zagreb-Sušak uvrščen pri osebnih vlakih štev. 313 m 314 spalni vagon (W. L) s štirimi ležišči I. razreda, ostala ležišča pa so II. razreda. Ti vagoni so uvrščeni na pačetku omenjenih dveh vlakov takoj izza poštnega vagona.- * Poziv usmiljenim srcem. Uboga žena iz Uršnih sel ima zdravo nezakonsko hčerko ki je sedaj stara 8 mesecev. Sirota mati ctroka ne more preživljati in se obrača na usmiljena srca z milo prošnjo: kdo vzame njeno dete za svoje? Za pora stri! a se je obr- niti na krajevno organizacijo SDS v Urš-nih selih pošta Semič. * Živahen tujski promet v našem Pri-morju. Vkljub nesigurnemu vremenu ie prišlo letos v naše Primorje izredno veliko število velikonočnih izletnikov iz Jugoslavije in iz inozemstva. V vseh obmorskih krajih je bilo živahno vrvenje in življenje. Zaradi povečanega prometa uvede »Jadranska plovitba s 1. majem dnevno hitro službo med Sušakom in Pagom. Parniki bodo pristajali v vseh kopališčih. Prometna zveza na Sušaku se je obrnila na prometno ministrstvo s prošnjo, da se glede na povečani promet uvede že pred uveljavljenjem poletnega voznega reda brzojavna zveza Su šak-Miinchen. * Zrakoplovna pošta. Ministrstvo je odredilo. da se zopet odpravljajo iž naše države pošiljke z zrakoplovi, in sicer v Francijo, Češkoslovaško, Poljsko, Avstrijo, Mad žarsko. Rumurtijo in Turčijo. * Izjava. Vsako prerokovanje potresov smatram kot navadno varanje, ako se pri tem ne omeni natančno datum t. j. mesec, dan, uro in vsaj minuto, kakor tudi natančno lego epicentia, da se morejo ljudje na ta način zavarovati proti eventuelnim posledicam tega prirodnega pojava. To je moja prva in zadnja beseda. — Prof. dr. A. Gavazzi. * Finančna kontrola v Rušah. Pišejo nam iz Ruš- Cuje se, da namerava oblast ukiniti tukajšnji oddelek finančne kontrole. Čudna ideja. Kajti s tem gotovo ne bodo obrtne stranke zadovoljne, ako bodo morale namreč za vsako malekost hoditi v Maribor k iinančni kontroli, ali še Bog ve kam.Go-spodje gotovo ne mislijo na današnji slab položaj trgovcev in gostilničarjev. Zato apeliramo na meroda.ino oblast, da opusti to misel in nam še nadalje pusti finančno kontrolo v Rušah KAJ JE »F U R M O T O« ? »FURMOTO« je edino dovršeno čistilno in polirno sredstvo za pohištvo, klavir avto. usnjene garnitme steklo, sploh za vse lakirane in oolitirane predmete. — Poizkusite! Blagoslavljali budete! * Lov na divje peteline. Petelinji lov je v polnem razmahu. Na poziv SLD so lovci letos z odstrelom čakali do 15. t. m. zato pa sedaj tem bolj hite. Padlo ie že več kosov te plemenite divjačine. Dne 19. t. m. je ustrelila gospa Zora dr. Lovrenčičeva Itpega petelina v Zažarju pri Vrhniki. + Pokopališče za bivše internirance v Aradu. Udruženje bivših internirancev, tal-nikov in političnih preganiancev v dobi svetovne vojne namerava pričeti veliko akcijo za ureditev pokopališča v Aradu. na katerem sniva večni san nad 4500 Srbov iz raznih krajev, ki so pomrli po vojaških zaporih Udruženje namerava urediti pokopališče in po možnosti zgraditi skupno kosturnico. * Naši v Ameriki. V Clevelandu. kjer je najštevilnejša slovenska kolonija v Zedinje-nih državah, ki šteje nad 40.000 duš, je bila dne 15. marca v tamkajšnjem »Narodnem domu« otvorje-na razstava slik slovenskega slikarja Gregorija Peruška. Razstavo je priredil posebni odbor, v katerem so zastopana vsa slovenska kulturna društva. Slikar je dosegel lep moralni, a tudi povoljen mate-rijalni uspeh * Težka nesreča v rudniku. Kakor javljajo iz Šibenika, se je v rudniku »Adria- Bau-ksit d. d.« v Trebounju pripetila preteklo soboto težka nesreča. V rovu, globokem 24 metrov, sta delala dva rudarja: Roko in Peter Marin iz Trebounia. Bila sta zaposlena na najbolj oddaljeni točki rova in težko kamenje je pokopalo oba rudarja. Ostali rudarji so prihiteli na pomoč, a odkopali so oba rudarja že mrtva. Oba rudarja imata številno rodbino. Nezgod se je pripetila po nesrečnem slučaju. Krivda za težko nesrečo ne zadene nikogar. + Sneg v Gorskem kotarn. V Gorskem kotaru ob železniški progi Karlovac-Sušak ie ob velikonočnih praznikih razsajal močan mrzel veter, ki je ponekod podiral tudi drevje. Nastal je hud mraz in padlo ie precej snega. Burja je trajala v nedeljo in pondeljek dopoldne. Šele opoldne je veter ponehal. Zasijalo je zopet toplo pomladansko soince in mraz je mahoma popustil. * Tragedija nesrečne starke. V sarajevski bolnici se je te dni usmrtila 66 letna Fata Ognjanovič iz žalosti, ker jo je zapustil njen sin. Njen sin je bil nezakonski otrok, ki pa ga je Fata vzgojila z ljubeznijo in velikim pcžrtvovanjem. tako da ie dovršil univerzo in se posvetil sodnemu poklicu. V zadnjem času jei je sin pisal pismo, v katerem jej sporoča, naj ga ne smatra več za svojega sina. V bolnici si je nesrečna žena nato iz žalosti prerezala žile na roki ter je vsled izkrvavitve že naslednje jutro umrla. + Samo Zika garantira okusno in redilno kavo. Zato ie treba zahtevati v trgovini izrecno Ziko. Dobite io samo v rdečih zavitkih. 276 * Rogaška Slatina je najceneiše in naj--spoja? afnstjABjpz ez aosniAEipz ssrsuqopn nih in črevesnih bolezni posebno v .času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! * Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic. Pred Škofijo št. 15. 109 Zelo poceni imam žarnice 489i dokler traja zaloga SLAVO KOLAR * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaknira Ljubljana, Tavčafjeva ullcS 7. — ITO - pasta za zobe e najboljša * Glavno žrebanje drž. razr. loterije se vrši dnevno od 7. do 31. maja. Srečke (tudi nadomestne) si more vsakdo nabaviti pri B. Naglič, Maribor, gl. pošta. 609 * Napenjanje, bolečine v črevesu, bo-denje v straneh, tesnoba v prših, utripanje srca se hitro odpravijo s prirodno grenčico >Franz - Josef«: zniža se pa tudi pritisk krvi na možgane, oči,- pljuča ali srce. Zdravniški izvidi znamenjajo resnično presenetljive uspehe z vodo »Franz - Josef«, ki se dosezajo pri ljudeh, ki mnogo sede. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah s špecerijskim hlagom 14-L FILM Asta Nielsen, največja filmska tragedka. se je po daljšem odmoru vrnila svojemu prvotnemu poklicu — filmu! S prvaki filmske umetnoiti (\Verner K rane« Alfred Abel itd.) sodeluje v sen-jacijanelnem velefilmu cLaster der Menschheif* (Kokain), ki se ravnokar predvaja s triumfalnim uspehom v Berlinu in Londonu. — V Jugoslaviji =e ta velefilm še ni predvajal. Iz Ljubljane u— Ljubljanska borza za blago in vrednote. Ker so razveljavljene volitve, ki so se vršile na 11 rednem občnem zboru dne 22. marca, sklicuje borzni svet ponovno II. redni občni zbor na dan 10. maja ob 16. uri v borzne prostore v Ljubljani, Kongresni trg št. 9-1 (Filharmonija) z nastopnim dnevnim redom: Volitve S članov borznega sveta. 5 članov finančnega odbora in dopolnilna volitev 7 članov borznega razsodišča. u— Župnik Anton Gabron. znani koroški iodoljub, ki si je pridobil svoječasno velike zasluge za probujo slovenskega ljudstva in čigar dom je pred desetletji slovel po svoji gostoljubnosti po vsej Sloveniji, ze težko obolel in se zdravi sedaj v Leonišču. u_ Društvo »Treznost« ima danes svoj redni sestanek ob 1S.30 v klavirski sobi učiteljišča Dnevni red: 1.) Br. Puhar reterira o svojem načrtu za kongres. 2.) Zagrebški krčmarji proti abstinentom. u— Nezgoda v Triglavskem pogorju. O praznikih sta napravila g. Jarošlav Klapalek blagajnik Češke industrijalne banke v Ljubljani in njegova soproga izlet v Triglavsko pogorje. Kakor se nam poroča, je gospa zdrsnila s poti v narasli potok in Izginila v vodi. Njen soprog je skočil za njo in jo ne-iolikokrat potegnil na površje, dokelr je ni spravil končno na breg. Pri tem sta dobila oba poškodbe, da so ju morali prepeljati v Leonišče v Ljubljano. u— Redni občni zbor pevskega društva Ljubljanski Zvon se vrši v torek, dne 26. t. m. ob sedmih zvečer v društvenih prostorih v Gajevi ulici št. 2-1. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes 20. aprila skupna vaja mešanega zbora. Obvezna udeležba za vse! Važni pogovori! u— Lastniki psov, se opozarjajo, da je v občinah Dobrunje. Šmarje, Grosuplje, Št. Jurij, Lipljene, Račna, Pijava gorica in Slivnica odrejen strog pasji kontumac. u— Vojak djačke čete na bolovanju je izgubi! o velikonočnih praznikih na poti od Poljanske ceste mimo cukrarne do Mestnega trga večjo vsoto denarja. V notesu je ime in razred iz preteklega šolskega leta. Najditelj se naproša, da ga vrne proti dobri nagradi na Poljanski cesti 41. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni po-liciji sledeči slučaji: 2 telesni poškodbi, 1 prestopek kalje-nja nočnega miru, 1 izgred v gostilni, 1 poškodba tuje lastnine, 3 prestopki pijanosti, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek hoje po železnici. 1 prireditev s plesom brez dovoljenja in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi sumljivega stikanja, 1 radi taine prostitucije in 1 radi javnega nasil-stva. u— Poškodovan cestni valjar. Med prazniki se je neki zlobnež spravil čez ograjo mestnega cestnega valjarja, ki je počival v Cigaietovi ulici ter odnese! s stroja parno piščal. Zlikovec je odvil tudi več vijakov različnih delov stroja ter odnesel steklenico bencina. Skupne škode je napravil za kakih 200 Din. Omedlel na cesti. Trgovski potnik Marko Damjanovič stanujoč na cesti na Loko. se je vozi! predvčerajšnjim popoldne s kolesom po cesti na Prulah. Nenadoma se je zrušil s kolesa na tla in obležal. Ljudje, ki so takoj prihiteli, so mu nudili prvo pomoč. Damjanovič trpi na oslabljenju srca in je pade! v nezavest. Rešilna postaja je ponesrečenca odpeljala v splošno bolnico, kjer so konstatirali. da je Dam:anovič utrpel pri padcu tudi notranje poškodbe. u— Dve tatvini koles. Izpred gostilne pri Slepem Janezu v Zapužah je dne 17. t. m. odpeljal neznan »kolesar« Ivanu Aharju z Zg. Šiške 2000 Din vredno črno pleskano Ivanu Bučarju pa izpred neke hiše na Sv. Petra cesti 1500 Din vredno kolo. b— Tombola društva »Skrb za mladino« se vrši v nedeljo dne 24. t. m. na Kongresnem trgu, ob treh popoldne. Glavni dobitki so razstavljeni v veletrgovinah Urbane in Maver. Segajte pridno po tablicah! u— Ozalld, sveži svetlopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, skicni in pavzni papir najfinejših specijalnih vrst, vse tehnične m risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem, trgovina s papirjem Iv. Bonač, Liubljana. 113 u— Razglednice, umetniške, v eno-in večbarvnem tisku, nudi po reklamni ceni dokler traja zaloga po Din 25 in 30 za 100 komadov tvrdka M. Tičar, Ljubi ana. 130 u— Angleško sukno po solidnih cenah pri Francu Pavlinu. Gradišče 3. 575 u— Specijalna trgovina dunajskih bluz in otroških oblačil nudi velik« izbiro po nizki ceni Krištoilč Bučar. u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 Brez konkurence so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov |OS. ROflNA, Aleksandrova c. 3 R I P S IN O T O M A N svila Za plašče zopet došla. Cene izvanredrio nizke! F. in I GORICAR. Ljubiiana Šv Petra cesta št. 29. Pri slabi prebavi izbo'iša naravni »Planmka« zdravilni čai delovanje želodca in črev Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi najboljše na polt kože. Cena Din 20.—. Zahtevajte v lekarnah. Iz Maribora a— Še redukcije v mariborski bolnici. Posledice klerikalnega proračuna segajo v svo jih pogubnostih še dalje. V bolnici so že reducirali b mladih zdravnikov, sedaj pa ima priti na vrsto št- strežniško osobie, ki se mora baje skrčit; od 60 na 30, torej kar za pclovico. »Slovenec« je hotel ta ntjvi udarec mariborski bolnici zamašiti z bombastičnim člankom o nekem brezplačnem zdravljenju v novem ambulatoriju bolnice, ki je baje zasluga klerikalne vlade in že naprej se ie bal, da mu bomo mi še to uslugo snedli. Ta strah' pa je bi! nepovtreben, ker je »Slovenec« v svoji sieposti istočasno že sam poročal, da zdravi! za ambulatorij še niso dobili, a bolnica sama mora skrajno štediti s pomanjkljivimi zdravili za svoje bolnike. Takšna je torej zasluga SLS za mariborsko bolnico. a— N'a kirurgiški kongres, ki se vrši ves ta teden v Berlinu, se je odpeljal vodja ki-rergičnega oddelka mariborske bolnice g. primarij dr. Mirko Cernič, ki se udeleži kongresa kot edini iz Slovenije. a— Brez nalezljivih bolezni. Mestni fizi-kat nam poroča, da mu pretekli teden ni bil javljen noben slučaj nalezljive bolezni, kar je za Maribor velika redkost. a— Avtobusni promet mestne občine je bil naravno ob praznikih zelo živahen, posebno v pondeljek. Občina ie vzpostavila izjemoma ta dva dneva rudi promet v Ruše in onega v Selnico podaljšala do Fale. Vozni red pa bi moral biti tudi iavno razobešen a— Avto na Pohorju. Na veliko soboto je doživelo tudi mariborsko Pohorie senzacijo, ko je pripeljal v Ruški koči prvikrat avtomobil last g. Herbersteina. a_ Prosta stanovanja. I.) Slovenska ul. štev. 22. dvorišče, 2 sobi, kuhinja in pritikli-ne od stranke Rudolf Vodišek. 2.) Tržaška cesta štev. 39.-I, 2 sobi. kuhinja in pritikline od stranke dr. Anton Pinter. 3.) Magdalen-ska ulica štev. 12-1., 1 soba. kuhinja in pritikline od stranke Vilko Bodlej. 4.) Studenci Jurčičeva ulica št. 19 v podstrešju, 1 soba kuhinja in pritikline od stranke Jakob Siiter 5) Pobrežje. Tržaška cesta št. 7. 3 sobe, kuhinja in pritikline v katerem je dosedaj stanovala žandarmerijska stanica. a— Aero-postaia v Mariboru? Kakor do-znavamo se snuje zračna zveza z aeroplani preko Avstrije in Slovenije v Italijo, ki bi imela svoje postajališče v Mariboru. Mariborska občina je baje že prejela tozadevno obvestilo s prošnjo, da sporoči, kakšno stališče zavzema k nameravani aero-jx>staji v Mariboru. Ce se bo zadeva uresničila, jo bo mestna občina gotovo z vsemi svojimi močmi podprla, ker bi se s tem zopet znatno dvginil ugled in tujski promet Maribora, ki se pravkar uveljavlja kot največji cen-'er avtobusnih zvez v mestu. Za postajališče pa ima Maribor tudi dovoij krasnih prostorov na desnem in levem bregu Drave, to je na Teznu ter med Koroškim predmestjem n Kamnico. a— Predavanje za rezervne oiicirje. Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev priredi danes ob 20. v kazinski dvorani predavanje g. poručnika Stjepana Neu-bergerja. Za rezervne oficirje bivajoče v Mariboru 'e udeležba obvezna. a— Pijanec na škofiji. Na velikonočno soboto je prišel v škofijsko palačo še pred vstajenje-n neki pi-anec. ki e hotel od ško- [ Svetovna maifca Cendro de rose Rouge mandarine Bourjois - Pariš I 'Ki^uz&vačnc irtcU&M ia vina. Domačini so ga seve odslovili, toda pijanec je bil pri tem tako rabijaten da ie razbil v škofiji večjo šipo. Policija je morala žejnega razgrajalca aretirati in ga premestiti v svoje prostore, kjer se je črez praznike iztreznil. a— Težke posledice fantovskih pretepov. Včeraj popoldne so popivali v gostilni Ekert v Prepoli domači fantje. Med njimi sta bila posestniški sin 22 letni Ivan Pesek in njegov brat. Na poti proti domu so se fantje stepli. Ko ie hotel Ivan Pesek braniti svojega brata, ga ie neki tovariš sunil z nožem v levo roko in mu jo razčesnil od ramena do komolca. — Gostilničar Alojz Bauman v Sv. Janezu pri Mariboru je šel o praznikih popivat v Zgornji Duplek h Šikerju. Tam je našel na dvorišču pretepajoče se fante, ki jih je skušai pomiriti. Kakor dostikrat ob takih prilikah je tudi Bauman dobil pri tem za svoje samaritansko delo pet močnih vbod ljajev z nožem, in sicer tri v hrbet ter po enega v levo in desno roko. Reveža so prepeljali v bolnico. a— DJA v Mariboru javlja, da se vrši XVIII. redni občni zbor danes v sredo ob 20. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu, z običajnim dnevnim redom. Udeležba za člane obvezna! Točnost! —Odbor. a— Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi svoje člane k občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo dne 24. aprila ob 9. uri predpoldne v Gotzovi mali dvorani. 610 a— Specijalist za ženske bolezni in porodništvo med. univ. dr. Fran Toplak se je vrnil iz inozemstva in zopet redno ordinira Maribor, Glavni trg 18, od 10,—12. in od 14—16. ure. 611 Iz Celja e— Redna skupščina društva »Celjski dom« v Celju se bo vršila v soboto, dne 23. t. m. ob S. uri zvečer v klubovi sobi Celjskega doma s sledečim dnevnim redom: Pc-točilo upravnega odbora o diuštvenem poslovanju, sklepanje o event. predlogih upravnega odbora in društvenih članov in slučajnosti. Ako skupščina v smislu § 10 prvega odstavka društvenih pravil ne bi bila sklepčna, se bo vršila uro pozneje z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov in glasov. e— Proračunski provizorij za celjsko mestno občino podaljšan. Kakor smo zvedel i iz Maribora, je veliki župan mariborske oblasti podaljša! proračunski provizorij za mestno občino celjsko do konca aprila 1927. Po zaslugi celjske kleroradikalne opozicije, ki je razbila delavolini in delazmožni občinski svet, je celjsko mestno občinsko gospodarstvo na veliko škodo celjskega mestnega prebivalstva že četrti mesec v izven zakonitem stanju in bo, kakor se čuje traja! ta provizorij še delj časa. Pa kaj za to izvestnim prebežnikom v radikalno stranko, če trpijo soobčani na škodi in ves napredek celjskega mesta na razvoju, samo da se zadosti njihovi osebni ambiciji in da se z nezakonitim in nasilnim potom prerije:o do mest, ki bi jih po svoji nesposobnosti in nedelavnosti v normalnih političnih razmerah na politično pošten in legalen način nikdar ne mogli doseči. e— Reden sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje mesto odpade ta teden. — Sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje okolico bo v četrtek zvečer ob osmih v gostilni \Vilson v Ga-berju. e— Smrtna kosa. V samostanu lazaristov na hribu Sv. Jožefa pri Celju je umri v pondeljek, dne 18. t. m. g. Fran Kitak, zlato-mašnik in duhovni svetovalec, v 79. letu starosti. Pogreb pokojnega bo v četrtek dne 21. t. m. ob 15. uri na celjsko okoliško pokopališče. Naj v miru počiva. e— Vlom v javn0 bolnico v Celju. Od petka na soboto ponoči so vlomili doslej še neznani uzmoviči v blagajno javne bo!::;cc. Ves efekt njihovega ponočnega tatinskega dela ie bil, da so odnesli okrog 700 Din, po večini dvodinarski, dinarski in petdeseipar-ski drobiž, en bankovec po Din 100 in 7 bankovcev po Din 10. Vlomilci so prišli do blagajne skozi trojna dobro zakleniena vrata. Stransko steno težke blagajne so izvrtali ter izžagali, nato pa vdrli v notranjost na dveh mestih. Očividno jim je šlo samo za denar, ker so pustili nekaj hranilnih knjiži, ter vse ostale listine nedotaknjene. Uprava bolnice je dne 14. t. m. t. j. pred kritično nočjo dvignila po poštnem nakazilu čekovnega urada Din 45.000. ki jih je pa še tekom petka dopoldne in popoldne porabila za poravnavo raznih faktur pri raznih celiskili obrtnikih in trgovcih. Izgleda, da je izvršila ta vlom ena in ista družba, ki jo zasledujejo varnostni organi tudi že zaradi pred kratkim izvršenih vlomov pri celjskem okrožnem sodišču, na železnici in v kemični tovarni Veliki previdnosti upravitelja javne bolnice se je treba zahvaliti, da v!om:'ci niso prišli baš na svoj račun, da pa tudi državna blagajna ni bila ošokodovana za večjo vsoto. e~ varno bo spravljen za dobo treh let nepoboljšljiv postopač in tat Anto.; K 'er. 43 letni brivski pomočnik. Neda\~ je bi! obsojen pred senatom celjskega -krožnega sodišča radi goljufije. Ker ie seJ.r Kazen prestal, so ga odgnali v p-isilno c/sv-nico v Stari Gradišfci. Kitt!eria pozi v u menda vsa naša okraina in okrožna Prebrede! je veliko sveta in se ogifc A vedno trajnega in pošte-.- de1?. e— Zopet tatvina kolesa. Pred trgovino Krušič na Glavnem trsu e ukradel jznan tat mesarju g. Krofiiču moško dv,.k<<;;-znamke »VVaffenrad« Typ 31. Kolo ie bilo črno pleskano z navzgor obrn-eno ba anc-i. G- Krofič je stop'! za kratek ča> v trgovino in prst:' kolo v veži. K~ -e priše-i ven, že ni bilo kolesa nik>er. e. d;: povzročaio te vrste tatvine mladoletni tan-ti iz bližnje oko'ioe. ker se >e v zadnjerr času med temi razpasla nekaka strast za kolesa. v solnčni dolini reke Vaha (Slovaška), 70 stopinj Celzija, vulkanski žvepleni vrelci z neprimerljivimi uspehi lečenja pri ishiasu, revmi. protinu, eksudatih. Dobra pensiona v »Thermia Palače« Ia. ^Pro Patria« Ha, že počenši od Kč. SO.—. Krasen naravni park. tenis, obsežne kopeli, 3 in pol ure od Dunaja. Pojasnila: L. SCHREIBER, Zagreb, Akadcmičci trg 1. Iz Ptuja j— Nove cestne zgradbe v ptujskem ckraju so nameravane sledeče: Nadaljuje se zgradba Dravinjske ceste, ker še danes ni Dravinjska dolina zvezana po dobri okrajni cesti, čeravno je promet zelo ve« lik. Dalje se nameravajo dokončati okraj* na cesta od Ptujske gore na postajo Št. Lovrenc Dr polje, PtujsVičava, Zavrč«Tur ski vrh. Razširiti se mora cesta v Spuhlji r.a klancu ter pri Sv Barbari v Halozah, kjer sc bo klancc znižal. j— Razširiti cesto iz mesta na Dravski most v Ptuju je nujno potrebno. — Saj se jc žc zgodilo par nesreč, ker jc cesta pri Tamovi tovarni preozka in ni pregled* na, promet pa je iz cclega desnega brega Drave in iz Maribora zelo velik, zlasti av« tomobilni. Četudi težko, vendar se bo tre* ha odločiti za to, da se stavbe na desni strani ceste poderejo in cesta ter mestni park razširita. S tem bi pridobilo tudi mesto na olepšavi. j— Licencovanje in premovanje plemen* skih bikov marijedvorske, pomurske in pinegavske pasme za ves ptujski okraj bo 9 maja od 8. naprej na sejmišču v Ptuju. Ta dan se vrši tudi plemenski sejem za oddajo in nakup plemenskih bikov do« mače vzreje. Ob priliki licencovanja bo poučno predavanje o bikoreji. j— Sadjarska podružnica se je ustano* vila na Ptujski gori. Podružnici je takoj pristopilo 15 članov, več jih še pristopi. Na ustanovnem občnem zboru je imel predavanje tajnik Sagadin. j— Dva kmetijska gospodinjska tečaja sc nameravata prirediti letos v ptujskem okraju, in sicer v Ptuju v «Mladiki« in pri Sv. Marjeti nižje Ptuja. — Čas prireditve bi bil najbolj primeren za počitnice, ko so prostori na razpolago in je na polju manj opravka. Prijave sprejema okrajni zastop Ptuj. j— Okrajne do k Uide za leto /927. so sc na seji okrajnega zastopa izpremenile in določile tako, da znašajo na hišno naj* marino 100 odst., na vse druge davke: zemljarino, hišno razrednino, krošnarino, pridobnino občo in po II. pogl. ter rent« nino pa 330 odst. Ako bi bile doklade za vse davke enake, tedaj bi znašale v ce* loti 230 odst. Donesek okrajnih doklad je r.a skupni davčni podlagi po 462.362 Din določen na 1.092 230 Din. Ker ima okraj znatne izdatke za druge koristne gospo* darske in kulturne potrebe, ter ima za oskrbovati 278 km okrajnih cest, ker ni v okraju nobene državne ceste, bo s to vso* to težko izhajal. j— Okrajni računski sklep za leto 1926. se je na seji dne 9. aprila odobril. Iz ra« čunskega sklepa je razvidno, da je imel okraj v tekočem letu 1,679.151 Din izdat« kov. Največje vsote so se porabile za ce« sle, za završki brod in za dravski most v Ptuju. Okrajno premoženje: prodne jame, sVIadišče in drugo izkazuje vsoto 620.000 dinarjev. Iz Trbovelj t— Velikonočni prazniki v Trbovljah. Letošnja Velika noč je potekla še precej mirno; nikjer ni prišlo do večjih inciden« tov kakor druga leta. Pri rudniku je delo počivalo in so ljudje ostali večinoma dcx ma. Niti gostilne, ki so sicer dobro obi« skane, se niso mogle pohvaliti z obiskom. Izjemo so tvorili le kinematografi, pred« vsem v Sokolskem domu in v Narodnem domu. V izredno velikem številu so se udeležili letos nedeljske procesije z rudar« sko godbo na čelu rudarji iz raznih kolo« r.ij. Vreme je bilo zelo lepo, kljub temu, da je na Sv. Planini poskušal zapasti sneg. t— Umrli so: Rudolf Kužnik, sin ru« darja, Loke 198; Gabrijela Tržan, hči ru« darja, 2 leti, Retje 123; Olga Mlinar, hči r-.otorovodje, 6 mesecev, Loke 187; Jurij Oselšek, občinski ubožec, 83 let. Sv. Ka« tarina 19, Matevž Drmadnik, upokojeni ru« dar, 74 let, Trbovlje 34. t— Krvav pretep na Kleku. Na veliko« nočni pondeljek je prišlo pri Žagarju na Kleku do krvavega pretepa med ondotni« mi domačini. Intervenirati je moralo orož« cištvo. t— Pevsko društvo Zvon. V četrtek 21. aprila vaja mešanega zbora. Radi koncer« ta polnoštevilna udeležba dolžnost. Po pevski vaji seja. — Tajnik. 615 t— Občni zbor Zadružne elektrarne. Za občni zbor Zadružne elektrarne v Trbov« ljah, ki se Ko vršil v kratkem, vlada veliko zanimanje. Revizija po g. Smodišu od celj« ske Zadružne zveze je končana in bo da« tum občnega zbora takoj določen, kakor hitro pride revizijsko poročilo. Mnogo se govori, da bo Zadružno elektrarno prevze« la občina v svojo last. t— Razlastitveno postopanje za razšir« jenje ceste okrajnega zastopa na progi Riicklnov most * kolodvor v Hrastniku se je vršilo včeraj popoldne. Ta pomembni akt je še odredil bivši gerent dr. Roš iz Laškega. Iz Laškega 1— Krajevna organizacija SDS nujno poziva vse somišljenike, da glede na bliž« nji občni zbor in priprave za občinske vo« litve tekom tega tedna plačajo članarino, ki znaša letno 5 Din. Ne nalagajte blagaj« niku več posla, kot je potrebno. Dolžnost vsakega posameznika je, da se pravočasno sam organizira. I— Požar V noči od Vel. petka na so« boto je pogorela kočarija p. d. pri «Pogra« du« v Žikovci. Ogenj je nastal iz krušne peči. Usmiljenja vredne ljudi priporočamo naklonjenosti občinstva. 1— Sneg. Na Vel nedeljo zjutraj je po vseh osoliških gorah močno snežilo, ven« dar ni pobelilo zelenečih travnikov. »Florian« kvišku s prstom kaže. ta gotovo se ne laže. kdor si njega bo izbral, borih par mu ne bo žal Edina izdelovalnica E. Jeras in druj», Ljubljana-Moste. M\ onstran grame p— V Podbrdu je bilo i. t. m. aretiranih 10 domačih fantov Pogovarjali so se z nekim svojim sovrstnikom, ki je bil otie dni sprejet k milici Šalili so se med seboj, povsem nedolžno mladeniško besedičenje, ali novi miličnik ie vzel vsako besedo za zlo in šel je na orožniško postajo, uvadit svoje tovariše bog zna radi česa Fantje so bili uklenjetii ko: razbojniki in odgnali so jih v zapore v Gorici. Na sodišču v Tolminu je bilo zaslišanih več prič Tam sta bila aretirana še dva tanta in ot\nuna v zapore k ostalim desetim. Taku se ie razvila cela politična afera, sledila bo ve« lika razprava in huda obsodba p— Izganjanje slovenščine iz cerkve Fa* šistični «11 1'opolo di Trieste« je v velikem tednu zarohnel. da se morajo prenehati v cerkvi sv. Antona starega v Trstu sloven* ske molitve in petje, ki se vršijo tam «ostentativno». Ne zahteva tega iz anti* klerikalizma, ampak iz čistega verskega nagiba. Slovensko petje zveni kot žalje« nje Trsta, funkcije s slovensko molitvijo in petjem so avstrijski ostanki, ki morajo izginiti. Tiste slovenske služkinje znajo vse italijansko in ako bi ne hotele več hoditi v cerkev po izgonu slovenščine, ni treba, da bi se cerkev zmenila za to. «Je» zik krščanstva je latinski« (to je v faši* stični razlagi za Trst: italijanski)... p— 33 let je služboval v čistilnici riža pri Sv. Soboti v Trstu delovodja Fran Gla« vič. Pred kratkim pa mu je bila služba nenadoma odpovedana. Dobil pa je takoj enako mesto v Bresiavi v Nemčiji, kamor je te dni odpotoval Glavič je znan na* rodnjak in poštenjak. p— "Trieste iialianissima». Veliki faši* sti okoli «Popola di Trieste« se bijejo po glavi pri misli, koliko «tujih priimkov« je v Trstu. Pišejo, kako da se inozemci ču* dijo, ko vidijo na napisih toliko neitalijan* skih priimkov. Treba le malega sprehoda po Korzu V E III. in gledati na priimke trgovcev Alarmantno je to. Pa se dobita dva italijanska državljana, eden iz Julij* ske Krajine, drugi recimo iz Abrucev. Slednji vpraša: Ali ste vi Tržačan? Od* govor: Jaz? Seveda sem Tržačan (Triesti* nissimo). Torej ste Italijan? Odgovor: Na* ravno' Italijan (Italianissimo).. In kako se zovete? Tržačan z nasmehom: E! Kraus... Italianissimo s takim priimkom! — «Popolo» zahteva, da se izpremenijo ali docela^ prevedejo vsi slovanski in nemški priimki. Velika nevolja pretresa redakcijo fašističnega »Popola«, ker mora v svojih člankih o zakonu za popravo priimkov na« vjati resnico da nosi 90 odst. tržaških Ita* Iijanov «tuje« priimke. Zahvala O priliki svoje 70letnice sem prejela ne* šteto pismenih in ustmenih čestitk in si dovoljujem tem potom vsem skupaj izreči najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 18. aprila 1927. HELENA BAVDEKOVA. Šport SD Rapid : ISSK Maribor 4 : 3 (3 : 1) Poraz boljšega moštva. Na velikonočno nedeljo se je na igrišču ISSK Maribora odigrala zaključna prven* stvena tekma med jesenskim zmagoval* ccm ISSK Mariborm in bivšim prvakom SD Rapidom. ki jc končala z zmago sla* bejšega moštva V prvem polčasu so imeli Rapidovci za zaveznika močan veter, ki j;m je v največji meri pripomogel, da so v sedemnajst in pol minutah dosegli tri gole. Kljub temu, da je bila storjena pri po* stavi Mariborovega moštva malenkostna pogreška, je enajstorica vendar prevlado* vala in imela več od igre, kakor pa na* sprotnik, ki je izvedel nekoliko prescnetlji vih potez, katere je bolj pripisati slučaju kakor pa preračunljivosti, dočim je mo« štvo ISSK Maribora predvcdlo solidno kom binacijsko igro. ki je tehnično v vsakem oziru nadkrilievala igro Rapida. Najboljši de! moštva ie imel Maribor v napadu. Notranji trio ie bil nalogi v polni meri dorasel, le žal, da jc imel pre* malo podpore s strani krilske vrste, pre* malo pa tudi s kril. Srednii krilec se ni obnesel. dočim sta levi in desni krilec zadovoljila Desni branilec, ni bil v naj* boljši formi. levemu pa se je zlasti v drugem polčasu poznalo, da je radi po* manjkanja treninga zaostal. Vratar jc bil zelo dober in je rešil mnogo nevarnih si* tuaeij. Tudi Rapid je imel najboljše moči v napadu Izredno dober je bil levi krilec, dočim srednji krilce ni predvedel najbolj« šc igre. V obrambi se je Barlovič dobro uveljavi j.;! in rešil tri sigurne gole. Vratar uober. Potek tekme je bil izredno oster Obe moštvi sta z nenavadno požrtvovalnostjo hoteli prehiteti v ■ pehu drugo drugega Že vosmi minuti pa je dosegel Rapid po Tergletzu vodilni gol. Žoga ie bila nam* reč c. rirana. a io ie veter zanesel v levem kotu pod prečko Maribor igra na izenačenie, a so vsa prizadevanja ostali brezuspešna. — V 15 min. drugi prodor Rapida in Pavlin zabije neubranljiv go! iz neposredne bližine. Kmalu nato ponovno uaskakuje Rapid in že v 17 min. doseže po Wenku tretji gol. Maribor zopet pre* \zame inicijativo in doseže v 36. min. po Vodebu iz prostega strela prvi gol. V drugem polčasu se napadi menjava* io Maribor je v premoči, a šele v 36. min. izkoristi po Laznieki, ki je drugič nasto« pil v prvem moštvu, situacijo in doseže drugi gol. Sledil je prodor Rapida- ki ga Koren razbije in foula Tergletza. Sodnik diktira v 39. min. enajstmetrovko, ki jo sigurno plasira Barlovič. Igra, ki je posta* la izredno nervozna radi stalne premoči Maribora ic v tempu nekoliko popustila. Tik pred zaključkom polčasa pa jc Mari« boru šc enkrat uspelo zabiti žogo v 44. min. v mrežo Rapida. Sodil je g. Vodišek zadovoljivo, vendar mestoma premalo strogo, predvsem v ka« ženskem prostoru Rapida. kjer si je Kurz« man dovolil nad Pepčkom preveliko gro« bost, in to dvakrat zaporedoma. Sicer sod« niku ni ničesar očitati, vendar sta ravno navedeni pogreški izzvali incident, ki pa ie bil takoj poravnan. Oh priliki prvenstvene tekme je slavil zasluženi član ISSK Maribora g. Vcdeb redek jubilej, stoto tekmo, Vodeb se je že od leta 1923. udejstvoval z veliko vne« mo in požrtvovalnostjo v prvem moštvu, je povodom svojih nastopov dosegel za barve svojega kluba 125 golov. Kljub štu« ciju, ki ga nadaljuje v Ljubljani ni zapu« stil matičnega kluba. ISSK Maribor mu je v znak priznanja naklonil zlato uro za* pestnico. Še nekaj nogometnih tekem zadnjih um. Maribor: Prvenstvena: TSK Merkur : SK Svoboda 3 : 1 (2 : 0). Celje: Prven. stvena: Atletiki : SK Celje 5 : 3 (2 : 3). Rakek: SK Krakovo : SK Javornik 4 : 1 (3 : 0). Vratar SK Krakovo je ubranil dve enajstmetrovki. Cerknica: SK Krakovo : komb SK Javornik * SK Slivnica 5 : 1 (3 : 1) Trbovlje: Ilirija komb. : Amater 7 : 3. Beograd: Prvenstvena: Jedinstvo : Šumadija 3 : 1. Sofija: Levski . BSK 2 : 1. rrbga: Slavija : Szabaria (Segedin) 5 : 2. Dunaj: Prvenstvene: Rapid : Rudolshiigel 7 : 3, Vienna : Austria 3 : 2. Admira : WAC 5 : 2, \Vacker : FAC 2 : 0. Prija, teljske; Rapid : Vienna 5 : 1, \Vacker : Simmeringer 3 : 0, Austria : Szabaria 2 : 1. SK Ilirija, nogometna sekcija. V sre« do in petek od 17. dalje trening za I. sku« pino, v četrtek in soboto od 17. dalje tre« ning za II. skupino. Obvezna udeležba! — Načelnik. SK Ilirija, tenis sekcija naznanja, da so tenis prostori otvorjeni. Igra je dovo« Ijena le osebam, ki se izkažejo z izkazni« co tenis sekcije. Načrt razdelitve ur je razobešen na prostoru. Eventualni prizivi radi razdelitve ur naj se naslove na načel« nika sekcije. — Načelnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes v sredo od 15.30 naprej trening za vsa moštva. Do 19. se imajo javiti vsi aktivni nogometaši načelniku radi razvr« stitve v skupine. Z današnjim dnem pre« vzame tehnično vodstvo sekcije trener go« spod Wening. — Načelnik. ASK Primorje (Hazena sekcija). Redni treningi se vršijo vsak pondeljek, sredo in petek od 17.30 naprej in v nedeljo od 930 dalje za sledeče igralke: Kaiser, Kra« mar. Podboj I, II, Erbežnik, Oman. Vidic, Jerina Mladena in Mici. Jenko, Alodic 1. II. Kačič I. II in Sajovic: ostale imajo red« ne treninge ob istih dneh od 17. dalje, ob nedeljah zanje trening odpade. — Načel* nik. S K Slavija. Seja upravnega odbora se vrši danes 20. t. m. točno ob pol 8. zve« čer pri Štoru. Seje naj se udeleži tudi go« spod Stane Ahčan. Gg. odborniki se opo« rarjajo na točnost in polnoštevilnost radi važnosti dnevnega reda. — Tajnik I. Pododbor Koturaškega Saveza v Ljub« ljani poživlja vsa kolesarska društva in klube v Sloveniji na otvoritvene medklub* ske dirke, katere prirede bratska društva Sora in Ilirija dne 1. maia t. 1. ob 14. na progi Št. Vid nad Ljubljano Medvode ic obratno. Poživljajo se vsi gg. člani dru« štva in dirkači k polno.številni udeležbi, ad naši onstran Klub kolesarjev in motociklistov I lis rija v Ljubljani in kolesarsko društvo So« ra v Št. Vidu nad Ljubljano razpisujeta za 1. maja t. 1. skupne «Spomladanske otvoritvene medklubske dirke« na progi Št. Vid Medvode in obratno. Start in cilj pri km 4.200 pred gostilno g. Šušteršiča pri «Slepcm Janezu«. — Prijave sprejema go* spod Fran Ogrin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14 in g. Fran Trapečar, Št. Vid nad Ljubljano. Zaključek prijav je nepreklic« Davčna obremenitev Slovenije Iz statistično bogato opremljenega letnega poročila Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (cPogledi na gospodarsko leto 1920.») posnemamo naslednje zanimive podatke o davčni obremenitvi Slovenije. Davčne dajatve Slovenije so v preteklem letu nazadovale. To nazadovanje je očividno naravna posledica težke depresije, ki vlada v našem gospodarstvu, kakor tudi posledica pretiranega fiskalizma, ki ie uničil marsikaterega davkoplačevalca in s tem občutno oslabil davčno moč Slovenije. Drevesa ne rastejo do neba in tudi davčna obremenitev ima svojo mejo. ki je dana v trenutku, ko pričenja davčna obremenitev uničevati davčni objekt. Slovenija je v koledarskem letu 1026. vplačala na neposrednih davkih (tekočih 'n zaostalih) 221 «57.231 Din napram 292.603.502 Din v 1. 1925. Od te celokupne vsote odpadejo na posamezne najvažnejše davke naslednje vsote: dohodnina in davek na ročno delo 45.4 milijona Din (1925 68.5 milijona Din), davek na poslovni promet 39.0 milijonov Din (47.2 milii. Din), zemljarina 33.3 milijon. Din (29.6 miliion. Din), invalidski davek 21.4 milij. Din (27.S milij. Din), posebna pridobnina 20.2 milij. Din (29 5 milij. Din), vojaška komorska doklada 10.1 mil ]. Din (8.2 milij D;n). hišna razredarina in hišna naimarina 9.8 milijon Din (8.2 milij. Din), občna pridobnina 4.3 milij. Din (4.0 milij. Dinj itd. Na račun z:>of>tankov iz prej-šniih let je bilo plačanih 25.5 milij. Din • 1925 52.2 milii. Din) Iz £rorni:h številk ie razvidno, da so nazadovala predvsem vplačila na dohodnino, nr. davek na poslovni promet, na invalidski davek in na posebno pridobnino. medtem ko so se vnlnčila na zemljarino. voiaško komorno doklado in h:5no naimarino povečala. 7.a gospodarsko stanje Slovenije ie posebno značilno znatno nazadovanje vplačil na davč ne zaostanke. in sicer od 52.2 milijona Din v 1. 1925 na 25.5 milijona Din v 1. 1926. To pa navzlic dejstvu, da je finančna uprava v preteklem letu vse =torila. da davke pravočasno izterja. Na doklndah na neposredne davke za sn-mounravne onrane je bilo v preteklem lotu vplačanih 55.151.526 Din napram 46.152.9P2 Din v 1. 1925 Skupno je bilo torej v pretek-ipm letu na neposrednih davkih vplačanih 277.nos.780 Din napram 33S.756.494 Din v 1. 1927. Tudi višina za 1. 1926. predpisanega neposrednega davka je znatno nazadovala. Za 1. 1926. je bilo namreč prednisanih 212.9 mili iona Din. za 1. 1925. pa 242.5 milij. Din. Navzlic nazadovanju vplačil na davke kakor tudi nazadovanju davčnega predp;sa sp relativna davčna obremenitev v 1 1926. ni zmanjšala, kajti gotovo je. da je tudi davčna moč Slovenije v isli. če ne še v večji meri. padla. Davčna preobremenitev Slovenije se najbolj jasno vidi. če primerjamo davčne dajatve v posameznih pokrajinah. Glasom statistike o pobranih neposrednih davkih v letih 1923. do 1925. odpade povprečno na prebivala v Slnvpniii 182 Din. na Hrvatskem in v Slavoniji 93 Din.'v Srbiji in Črni gori na 65 Din neposrednega da*ka. Se izraziteje pa se kaže preobremenitev pri davku na poslovni promet Davka na poslovni promet se :p v naš: državi pobralo v letih 1921. do 1925. in v času od 1. januarja do 30 septembra 1926 skupno 839.6 milijona Din. Na posamezne pokrajine se ta vplačila razdele takole: Slovenija 183.2. Hrvatska in Slavonija 223.3. Vojvodina 160.9. Srbija in Črna gora 147.9. Rosna in Hercegovina 94.4 in Dalmacija 29.9 milijona Din. Od celokupne vsote odpade na nosameznega prebivalca v Sloveniji 155 Din. v Hrvatski in Slavoniji 85 Dfn. v Srbiji in Črni gori po 34 Din. Glede dohodnine so zanimive nastopne š*p-vilke: število davkopjačevaloev je v zadnjih treh letih znatno nazadovalo, in sicer od 35.636 v 1 1924. na 32 922 v 1 1925. in končno na 31.200 v 1. 1926 Obdavčeni čisti donns pa je padel od 527.9 milijona Din v. 1. 1924. na 457.1 milijona Din v 1. 1925. in na 431.7 miliiona Din v 1. 1926. Davkonličevalci leta 1926 se razdele po višini dohodkov sledeče: dohodkov do 10.000 Din je imelo 20503 oseb. do 25.000 Din 7421 oseb. do 50.000 Din 2153 oseb. do 75.000 Din 549 oseb. do 100.000 Din 217 oseb. do 150.000 Din 46 oseb. do 250.000 Din 24 oseb — preko 250.000 Din 50 oseb. Tržna DoročUa Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Pšenica 76 ker, 2 4 vagoni 307.50; sremska, 74 — 75 kg, 2%, 2 vagona 295. T u r š č i c a: baška. 5 vagonov 157—157.50: banatska, 3 vagoni 154; sremska, Ruma, 1 vagon 157.50. Moka: baška, <0g», 4.5 vagona 440 — 450; banatska, «-0g>. 3 vagoni 410 do 450; baška. <2», 2 vagona 405; baška, «5... 1 vagon 415 — 417: baška, <-6>. 1 vagon 360: sremska, <8», 1 vagon 177.50. Fižol: banat-ski. beli, 2 1 vagon 150. Tendenca mirna. = Vesf o posebnem dolarskem posojilu za železniško investicije. Koncem preteklega tedna so se v finančnem ministrstvu vodila pogajanja z zastopniki neke ameriške finančne skupine radi posojila v znesku 20 milijonov dolarjev. k: naj bi se porabilo izključno za gradnjo novih prog. Po informacijah beograjskega »•Trgovinskega glasnika* so podajanja skoro zaključena. Posoji tega posojila so bnie zelo povoljni. = Nemški barvni trust in Jugoslavija. Glede na priprave za trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo je potrebno opozoriti našo javnost m merodnjne kroge na izkoriščanje naših konzumentov s strani nemškf-sra barvnega trusta. Nemški barvni trust, največji koncem kemične industrije v Evropi, zavzema v gotovih izdelkih kemične (predvsem zdravilstvene in barvne) industrije tako monopolno stališče, da lahko diktira cene, in lo predvsem v državah, kjer ni zadostno razvita domača kemična industrija. Cene proizvodov barvnega trusta so v posameznih državah različne. Ugotovljeno je, da no dne 28. aprila ob 18. uri. Kasneje došle prijave se sprejemajo proti dvojni prijav« nini. — Bratski klubi se uaprošajo. da čimpreje prijavijo člane k dirki, da se zamorejo pravočasno sestaviti startne liste Po dirki razdelitev nagrad in športna ve« selica s koncertom na vrtu g. šušteršiča Odbor Ilirije in Sore. prodaja nemški barvni trust v Jugoslavijo gotove proizvode po znatno višjih cenah, kakor pa n. pr. v Avstrijo. Prodajna organizacija trusta je tako izpopolnjena, da ni mogoče dobaviti teh izdelkov v tranzitu preko Avstrije. Poleg tega pa se gotovi izdelki dobavljajo v posebnih nacijonalnih opremah (n. pr. Bayerov aspirin). Razlika v cenah je tako velika, da je v mnogih primerih mogoče dobaviti fabrikate trusta ceneje iz Avstrije, čeprav so isti že obremenjeni z avstrijsko carino in z zaslužkom grosista. To nevzdržno stanje je vsekakor treba odpraviti, ker ne gre, da bi nemški barvni trust izrabljal svoje monopolno stališče na škodo naših konzu-mentov. = Težak udarec za našo papirno industrijo. Z novim finančnim zakonom 6e je znižala carina na rotacijski papir od 1.32 Din na 0.11 Din za kg, torej na eno dvanajstino dosedanje carine, oziroma na eno šestnajstino stare tarife. To znižanje carine predstavlja precejšnji udarec za našo papirno industrijo, predvsem za Združene papirnice Vevče, Go-ričane iu Medvode, ki bodo morale popolnoma ustaviti proizvajanje rotacijskega pap ri i in odpustiti 142 delavcev. To podjetje je leta 1921. uredilo svoj največji papirni stroj za proizvajanje rotacijskega papirja Šele pred kratkim je podjetje povečalo kapaciteto tega stroja. =Pomladni velesejem v Zagrebu se bo vršil od 1. do S. maja. Ta velesejem ima specialni tehnični značaj, ker bo posebno obširen v avtomobilski in strojni stroki. Sama avtomobilska razstava bo zavzemala 5000 m5. Zanimiva bo tudi razstava kmetijskih strojev kakor tudi strojev in pr:prav za najeko-nomičnejši pogon. — Sejmske legitimacije, ki dajejo pravico do polovične vožnje na železnici se dobe pri podružnicah Prve hrvatske štedionice in ostalih denarnih zavodih, kakor tudi pri vseh potniških uradih. = Razvoj bankarstva v Črni gori. Črnogorska banka v Cetinju je te dni objavila bilanco za poslovno leto 1926.. iz katere je razvidno, da so bančni posli tudi v Črni gori zavzeli večje dimenzije. Celokupna bilančna vsota te banke znaša 44.2 milijona Din, oziroma 24.8 milijona Din (I. 1925. 18.9), če izločimo upnike in dolžnike za garancije. Hranilne uloge so dosegle 7-4 milijona Din (leta 1925. 6.9). stanje ostalih kreditorjev pa je naraslo na 7.5 milijona Din (5.3). = Občni zbori. Redni občni zbor Kreditnega društva Kranjske hranilnice se bo vršil 28. t. m.; redni občni zbor Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani. 29. t. m.; izredni občni zbor Slovenske banke pa dne 7. maja (sklepanje o likvidaciji zavoda). = Konkurz je razglašen o imovini Janeza Jeza in Marije Jezove, posestnikov v Hajdini (roki: 21. aprila, 21. maja in 4. junija). = Vagoni za izvoz. Prometno ministrstvo je podvzelo vse potrebne mere, da bo v b> dofi izvozni sezoni na razpolago zadostno število vagonov. Že sedaj so posamezne direkcije dobile naročilo, da forsirajo transport drv in gradbenega lesa, tako da bo ta prevoz še pred jesensko izvozno sezono, to je do 1. septembra t. 1. končan. Med sezono se bodo vagoni za transport gradbenega lesa in drv dovoljevali interesentom le, kolikor se ne bodo potrebovali za sezonsko blago. Upajmo, da se bodo ti računi obnesli. Doslej so se še vsako leto izjalovili. Borze 19. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.50- 87 (86.50), Vojna škoda 339—340. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0. Merkantilna 99—100. Praštediona 850—0. Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0 — 450, Vevče 185 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca neiz-premenjena. Zaključenih 7 vagonov lesa. ZAGREB. Na efektnem tržišču je bilo malo več zaključkov kakor običajno. Industrijski in bančni papirji so trdni, edino Jugo je oslabela na 93. Slavonija pa na 22.50 denar. Vojna škoda promptna se je trgovala po 338. za ultimo avgusta po 346. — Na deviznem tržišču je bil promet po praznikih nekoliko živahnejši. Italija je mednarodno nekoliko osla bela; tečaj je v Zagrebu popustil na 283.50. Skupni promet v devizah 12.8 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 800.5—803.5, Berlin 1350.5 — 1353.5, Budimpešta 994.10 do 997.16, Italija 282.644 _ 284.644, London 276.20 — 277, Nevvvork ček 56.75 — 56.35. Pariz 222.75 — 224.75, Praga 168.30 — 169.10, Curih 10.94 — 10.97; efekti: bančni: Eskomptna 105.50 - 106, Poljo 15.50 — 16, Kreditna Zagreb 93 — 94. Hipo 58.50—59.50. Jugo 93 — 94, Praštediona 850 — 855. Srp-ska 129 — 130. Ljubljanska kreditna 150 do 151; industrijski: Dubrovačka 410 — 420, Danica 121 — 124, Gutmann 250 — 2S0. Sla-veks 105 — 0, Slavonija 22.50 — 24. Trbovlje 450 — 453. Vevče 140 — 142, šečerana 470 — 490; državni: Vojna škoda promptna 337.25 — 338.25. k.osa 337 — 338.25, maj 339 do 340, junij 341 — 342.50, investicijsk' 86.50 — 87. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.75 do 224.75, London 276.20 — 277, Ne\vyork 56.75 do 56.95, Milan 282 — 284, Praga 169.10 do 168.30. Dunaj 800.5 — 803.5, " Budimpešta 994.50 — 997.50, Berlin 1350 _ 1353. Cur h 1094 — 1097, Bukarešta 94.50 - 35. Atena 75.75 - 76.25. CURIH. Beograd ^.13, , Berlin 123.2125, Newyork 519.875, London 25.25, Pariz 20.36 S Milan 25.975. Praca 15.40. Budimpešta 90.70. Bukarešta 3.20, Sofija 3.75, Varšava 58. Dunaj 73.10. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4750 do 12.5150, Berlin 168.25 — 168.75, Budimpešta 123.77 — 124.07. Bukarešta 4.38 - 4.40. London 34.4925 — 34.5925. Milan 35.68—35JS. Newyork 710 — 712.50, Pariz i7A3 — 27.93. Praga 21.03 — 21.11, Sofija 5.11 in tri osmin-ke do 5.15 in tri osminke, Varšava 79.35 do 79.85. Curih 136.63 _ 137.13; valute: dinarji 12.45 — 1251. dolarji 707 — 711. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.24, v Berlinu 7.398, v Londonu (popoldne) 276. Vremensko ooročilo Meteorološki zaveti * Ljuhliaoi 19. aprila 1927. Višina b:tnunf»r.-i 308.8 m Krai Cas • 5 C. Sttcr vetra o 52 Padavine O t- C ir brzin: - 1 -- opazovanja 03 co o f- I * v metrih Vrsta 9 mm do 7. are 7 <68 a S-3 /1 F 1 10 Ljubljana & 769-2 58 76 SW 1 10 (dvorec) . » . 14. 766 5 15-3 53 SW 2 s 21. 768 t U'7 79 mirno 0 Maribor , . . 768-8 6-0 86 Tirrir- 10 Zagreb . , ■ , 7ris-2 100 73 SSE 2 8 Beograd i « t a 76^8 80 84 \V 2 5 Sarajevo , . , 7649 4-C 87 NE 2 <0 Skoplje .... 764 2 7-0 74 \V 2 10 dež 10.0 Dubrovnik . . 762-b 12-0 33 E 1 5 Split ...» 7. 762-3 11-0 32 NE 10 2 Praha ..... Solnce vzhaja ob 5.9, zahaja ob 18.51, luna vzhaja ob 22.48, zahaja ob 6.33. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16.6 C, najnižja 3.5 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma jasno, temperatura se bo dvignila. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni severovzhodni vetrovi, n«bo jasno; temperatura od 10 do 15 stopinj; morje mirno. Gospodarstvo Samomor italijanskega pesnika V Napoliju je tik pred velikonočnimi prazniki izvršil samomor profesor Francesco Gaeta. znan italijanski pesnik. Če bi njegovo dejanje poteklo iz kakega lahkomiselnega nagiba in če bi bilo izvršeno v mladih letih, ko človek navadno ne pretehta takega koraka, bi se zanj ne zmenil nihče razen lokalnega kronista. Toda prof. Gaeta je bil resen mož 48. let. Literarni krogi so ga imeli za treznega in prevdarnega človeka, ki je bil italijanskim leposlovnim vestnikom vedno ljub in dobrodošel so-trudnik, bralcem in bralkam pa mil pisatelj. Živel je v hiši svoje matere, katero je nežno ljubil in jo naravnost oboževal. Mati je bila že stara. V začetku aprila se je prehladila. Lotila se jo je in fluenca. kateri vsa zdravniška umetnost ni vedela leka. Y velikem tednu je umrla. Prof. Gaeto je to zelo potrlo. Šel je za njenim pogrebom, a ko se je vrnil s pokopališča, se ga je lotila taka melanholija, da mu ni bilo več obstanka v življenju. Sklenil je. da gre prostovoljno v smrt in si ie nabavil močno dozo veronala. Zvečer ko je legel k počitku, je po-vžil strup in položi! na nočno omarico listek z napisom: »Draga mati. zdaj grem za teboj!» Legel je ter zaprl oči za vedno. Drugo jutro so ga našli v postelji mrtvega. Vest o njegovi smrti ie izzvala v Napoliju in sirom južne Italije globoko žalost. Pokojnik je bil literaren sotrudnik mnogih vplivnih italijanskih dnevnikov ter je izdal svojčas originalne. mizantropskega duha polne pesmi 7. naslovom 'Poezije*. Kakor pesn;ki povečini, je bil Gaeta nepraktičen človek. Obup nad usodo življenja ga je privedcl na samomorilno misel, ki ga je končala v najbolj zrelih letih. Ministrska štednja Mister Neville Chamberlain je minister zdravja v sedanji angleški vladi. O priliki pripravljanja proračuna je kakor njegovi kolegi tudi on dobil nalog. da reducira izdatke svojega re-sorta. Minister je šel žurno na posel in je v resnici našel nekaj postavk, ki jih je lahko brez pomisleka črtal. Najboljša Pa je brez dvoma ta-le. ki se je njegova ekscelenca domislila. Gospod minister se je namreč dotlej podpisoval s polnim krstnim imenom «Neville». Sedaj pa je skleni! napraviti konec tej potratnosti in bo poslej signiral zgolj z iniciiaFko N. «Tudi to je prihranek». je utemeljeval svoj korak novinarjem. «S tem namreč prištedim j- javljajo iz Berlina, da je ondotna filmska družba Ufa» začela snimati prizore za prvi del velike vojne trilogije. Film se pripravlja na podlagi gradiva, ki se je našlo v nemških državnih arhivih. To jamči za nepotvorjenost vseh potrebnih podatkov, na katerih je režiser zgradil svoje delo. Prvi del filma bo prikazoval tekmovanje evropskih držav v oboroževanju Sarajevski atentat ima v filmu posebno važno vlogo. V nadaljnem je prikazana mobilizacija, prvi spopadi na zapa-du in vzhodu in drugo. Posneti so tudi prizori iz bitke pri Tannenbergu, na Marni in drugod. Ta del je že dovršen in se bo pričel predvajati v Berlinu še v aprilu. Za drugi del trilogije je določen naslov «Narod v stiski». Tu bodo nanizani prizori !)<=--<.r-kega življenja, življenje : 1 v zaledju. Tretji del fi!~- -j! «Usoda naroda» in i: 'cljučno fazo vojne ter ■:; "v v';.. Nemci r:u'!y*a.h. da bo fiim na moč objektiven in da bo izdelan natančno v skladu z zgodovinskimi dejstvi, kakor jih hranijo arhivi nemškega zunanjega ministrstva. Ločenca, ki sta se drugič našla po 23 letih Pred 23 leti sta se v Ameriki poročila mehanik Ernest Curtis in njegova žena. Pet let sta živela skupaj v srečnem zakonu. Potem sta se naveličala drug druzega. zahtevala sporazumno ločitev in šla narazen. Iz tega zakona se jima je rodila hčerka, ki je zdaj mati dveh otrok. Kakih 14 dni pred velikonočnimi prazniki je mehanik, kateremu je sedaj 5S let. obiskal svojo hčer. Pri njej je bila slučajno na obisku tudi njena m s ti. njegova prva žena. Zdaj ima 48 let. to srečanje je postalo za očeta in mater hčere važno in odločilno. Stara ločenca sta se zopet zagledala drug v drugega in sta sklenila, da vnovič obnovita razrušeno zvezo. Napisala sta izjave in šla na magistrat, kjer ju je uradnik vnovič poročil. Po poroki sta šla na drugo poročno potovanje. Seveda ne mine v Ameriki tak dogodek brez re-porteriev. Ko so časnikarji doznali za stvar, so ju šli intervjuvat in Curtis jim je izjavil: »Človek živi lahko z najlepšo žensko na svetu, ioda svoje prve žene ne more pozabiti nikoli, čeprav je živel nad 20 let daleč od nje. Tako se je tudi meni zgodilo, da sem jo napravil sedaj za svojo ženo do smrti.» njegovi vsiljivosti, se ie obrnil ter izginil v plohi. Naliv je postajaj vedno močnejši. Veža se je vedno bolj polnila in ljudje, ki so čakali, da se zunaj zvedri, so se začeli med sabo pogovarjati. Razgovor med državnim tajnikom in plavolasko je bil posebno živahen. Ker je bil tajnik že nekoliko starejši gospod, mu je za-ščitenka napravila poklon ter mu povedala. da ne mara mladih fantov in da ji ugajajo samo strejši gospodje. To se ie videlo državnemu tajniku zelo laskavo. Ko je dež ponehal, je prosil tovari-šico iz veže. če je sme spremiti do doma. Plavolaska je v to rada privolila. Pred hišo se je hotel posloviti od nje. Toda bila sta v razgovoru že tako domača. da ga je plavolaska povabila na čaj. Državni tajnik je pozivu tem rajše sledil, ker je po stopnicah grede izvedel. da je plavolaskina sobarica na dopustu. Med čajem se je plel pogovor dalje. Državni tajnik je sedel v naslonjač in je naposled od pijače in gorkote omamljen zaspal. Šele čez več ur se je zbudil. Moral je s strahom konstatirati, da je do polovice slečen in da ne more takšen na ulico. Potrkai je na sosedna vrata, ki so se mu odprla. Tam sta stanovala mož in žena. ki sta tajnika za silo oblekla in povedala, da nimata o elegantni plavolaski niti pojma. Pre-brisanka je svojega gosta okradla in mu odnesla obleko, samo da mu onemogoči zasledovanje. Budimpeštanska policija še danes išče zagonetno tatico in tico, o kateri ni doslej še duha ne sluha. Budimpeštanska pustolovščina Nekemu postavnemu državnemu tajniku madžarske vlade se je nakl.iučiia pred^par dnevi nenavadna dogodivščina. šetal se je po budimpeštanskem korzu. kjer ga je zajel dež. Moral je zbežati v vežo neke hiše. kamor je kmalu priskakljala za njim elegantna in lepa plavolaska. Za njo je šel neki mladenič, ki pa je damo ostavil v hipu, ko je smuknila v vežo. Dama je bila na videz zelo prostodušna. Brez najmanjše zadrege je nagovorila državnega tajnika in ga prosila zaščite pred vsiljivim zasledovalcem. Čim je mladi človek videl, da gre za obrambo proti Nebotičnik v plamenih V osrčju Pete newyorške avenije je pred tednom dni izbruhnil velikanski požar, kakršnega ne pomni newyorška kronika že dolga desetletja. Ogenj je izbruhi! v 28 nadstropni hiši in se je videl 30 milj naokoli. Takoj so bili na mestu gaslici. ki so napeli vse sile, da bi požar omejili. Njihov napor pa je rodil le malenkosten uspeh. Radi velike višine vodni curki niso mogli doseči goreče zgradbe in tako se je zgodilo, da je ogefij trajal nepretrgoma 36 ur. Nebotičnik je bil pravkar dovršen in bi bil izročen prometu v letošnjem oktobru. Zunanjost palače je bila iz kamna in železnega betona. Gradili so jo po najnovejših izkustvih. Notranjost nebotičnika je bila obita z rezbari.iami iz hrastovega lesa in baš ta je bil. ki je pogubonosno učinkoval na potek ognia. Naval radovednežev pri požaru je bil tako ogromen, da je moralo delati red Frak in bBiozzo r.e harmonirata, ali vendar ne bi bilo nič čudnega. Ako drviš na motorju v deveto deželo, si laHko v fraku, čez njega pa ba^ jazzoobleko cd tvrdke Drago Schwab, pa boš brez madeža in eleganten pri sloves« nosti. Obal Tenerife, otoka skupine Kanarskih otokov na severozapadu Afrike. Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! Popolnoma novo! Ona iz varijeteja... Krasno filmsko delo, ki nam v sedmih ljubavi in grehe lepih mladih baletk in Šampanjec ima veliko moč — denar še vivant Morton. — Nova zvezda, nova ž Lahkomiselnost. — Nevarna avtomobils Velika predstava v \arijeteju Alhambra panjec. denar, kavalirji, šarena svetloba itd. itd. — Vse to ie sijajno prikazano varijeteja. — Lepi igralci. — Fina režija dejanjih popolnoma razkriva vse tajne, njih življenje »Za kulisami varieteja«. večjo... — Lepa Sallv in mladi bon« rtev. — Orgije in pustolovne noči. — ka vožnja. — Liubav in ljubosumnost. . — V garderobi lepih baletk. — Šam* nočnih žarnic, nove pustolovne noči. v sedmih dejanjih življenja za kulisami — Krasna igra! — Ne zamudite! Današnje predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. j Preskrbite si pravočasno vstopnice! — Pr: vseh predstavah sodeluje naš priznano S prvovrstni umeti.iški orkester. I Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124. [ Prednaznanilo: Sc:v - iiatuiinaiiiiiaa jfz iclm velefilm: KOKAIN (Alfred Abel, Asta Nielsen). 700 policajev. Sta?: > okoliških hišah so ves čas poža.;.- dobro služili. Dajali so namreč proti dobri denarni odškodnini v najem okna, s katerih je imel radovedni svet razgled na hišo v plamenih. Toda tudi radovedneže so na koncu pregnala obrambna sredstva. Potegnil je jak veter in ogn.iegasci so naenkrat obrnili cevi svojih brizgalnic proti zijalom, ki so se s protesti seveda. umaknila, nakar so se okna defini-tivno zaprla. Goreči nebotičnik je bil visok nad 170 m. Zgrajen je bil v slogu italijanske renesance. vestibuli pa so bili napravljeni po zgledu florentinskih palač. Zgradba je bila namenjena za najraz-košnejši hotel v Ne\vyorku. Koliko bogastvo so požrli plameni .priča že dejstvo. da so bile vse pipe v ogromnem poslopju iz masivnega srebra, okraski nad vrati pa so bili zlati. Škoda, ki jo je ogenj napravil, znaša 600 milijonov dinarjev. Ameriški listi pa z velikim zadovoljstvom beležijo, da je kljub strašnemu ognju ostala nepoškodovana ameriška zastava, ki se je vila nad streho ožganega nebotičnika. Darujmo za spomenik . kralju Petru Osvoboditelju! Socijalna politika Delavske zbornice o važnih socijalnih vprašanjih V dneh 12. 'ti 13. aprila je v Novem Sadu imel konferenco upravni odbor osrednjega tajništva Delavskih zbornic Najvažnejšo točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje reorganizacije bolniškega zavarovanja, katero omogoča rin. zakon. Delegat: posameznih zbornic so se zavedali važnosti in da-kkosežnosti te reiorme in so vso pažnjo posvetili onim sredstvom, s katerimi naj ss omogoči ne propadanje in hiranje bol. zavarovanja. ampak njega uspešen in koristen razvoj tudi v onih krajih, za katere je to zavarovanje novo in ki nimajo zato bistvenih predpogojev za uspešno delovanje te vrste zavarovanja. Po temeljitem razčišče-nju situacije, ki je nastala vsled pooblastila ministra za soc. politiko v vprašanju reorganizacije našega bol: zavarovanja je konferenca soglasno osvojila sledeča načela: petletne skušnje v našem zavarovanju potrjujejo potrebo, da dobe posamezni okrožni uradi večjo materijekio odgovornost in s tem več inicijative in lokalnega interesa na razvoju in uspevanju bol zavarovanja. Vendar pa razmere in skušnje nujno zahtevajo, da se Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev da -močna in neposredna nadzorstvena moč, da ima priliko pravočasno in z zadostno avtoriteto zagotoviti zakonu vso veljavo in preprečiti vsako površno, nekritično ali morda celo nesolidno posredovanje okrožnih uradov. Reforma zavarovanja mora biti taka. da na sedanjem osnovnem načelu našega zakona o zav. delavcev, ki leži v upravno-tehnični unifikaci-ji vseh vrst zavarovanja ničesar ne spremeni. Okrožni uradi bodo v preoešenern delokrogu tudi še v naprej morali vršiti gotove posle nezgodnega in starostnega ter invalidnega zavarovanja in tu je najvažnejše, da si osrednji urad kot lastnik imovine teh panog zavarovanja zagotovi pravočasno odvajanje po okrožnih uradih nabranega nezgodno- in starosmozavaroval-nega denarja. Resolucija polaga važnost ra to, da bo tudi reformirano zavarovanje moglo ustanavljati skupne zdravstvene naprave, katerih posamezni okrožni uradi ne bi mogli Resolucija zahteva v interesu cenejše uprave in finančne moč: okrožnih uradov- ustvarjanje kolikoi mogoče teriterijal-no in po števcu članstva močne urade. Konferenca je morala ugotoviti, da bodo sedanji okrožni uradi radi gospodarskih n socialnih ozirov in radi majhnega števila •članstva stalno in redno pasivni. Zaio je v kritje teh primanjkljajev potreben osrednji rezervni fond, k: naj rizikove neenakosti izjednači Končoo je bila izrečena zahteva po skorajšnjih volitvah v okrožne urade in želja, naj se reorganizacija zava- Anatole France: 0 ženskah (»Z Epikurovega vrta«.) Krščanstvo je mno-go storilo za ljubezen s tem. da je iz nje napravilo greh. Izključilo je ženo iz svečeništva; boji se je. Kaže. kako je nevarna, in ponavlja s cerkvenim očetom: »Ženske roke so podobne lovskim mrežam«. Svari nas. naj nimamo do nje zaupanja: »Ne opirajte se na trs. ki ga stresa veter; ne zaupajte ji. zakaj vsako telo je kakor rastlina in njegova slava izgine kakor poljska cvetlica.« Boii se zvijačnosti nje. ki je pogubila človeški rod: »Vsaka zloba ie majhna v primeri z žensko zlobo.< Prav s tem strahom pred njo dela krščanstvo ženo Ie še bolj mogočno in strašno. Da pa moremo razumeti ves zmisel teh življenskih načel, je treba, da smo preživeli svojo mladost v religijoznem ozračju. Morali bi bili dvajsetletni či-tati poučne knjižice, ki odkrivajo naivnim dušam nadnaravni svet. V teh drobnih knjižicah otroškega bogoslovja je na tisoče pripovedk, ki vse previsoko cenijo čistost, da ne bi obenem delale sladostrastja še boli mamljivega. Uvažujoč njihovo lepoto ie Cerkev napravila iz Aspazije, Laide in Kleopa-tre peklenske demone. Kolika čast! Še svetnica bi zanjo ne bila- nedovzetna. Najskromnejša in najstrožja žena. ki posameznemu moškemu noče vzeti miru, bi ga nad vse rada vzela vsem moškim. Njen ponos se prilagaja svarilnim opominom Cerkve. Ko ubogi sv. Anton vpije nanjo: »Poberi se. živina!« se ji ta strah laska. Vesela je. da je nevarnejša. nego je mislila. Toda ne laskajte si, drage sestre, niste se pojavile na svetu v vsej svoji popolnosti in moči! Ob svojem početku ste bile ponižne. Vaše prednice iz dobe mamutov in orjaških medvedov niso imele do lovcev, prebivaiočih v duplinah in brlogih, tiste moči. ki jo imate ve do nas. Takrat ste bile Potrebne in koristne: nezmagljive niste bile. V oni starodavnosti in še dolgo potem vam je nedostajalo slehernega čara. Takrat ste nalikovale moškim in moški so nalikovali živalim. Da na so iz vas napravili strahovito čudo. kakršno ste danes, da ste postale brezrazlični in suvereni vzrok žrtev in zločinov, vam je bilo treba dvojega: civilizacije, ki vam je dala kopreno. in vere. ki vam je dala predsodke. Od tistih dob ste skrivnost in ste greh. Sanjamo o vas in se obsojamo za vas. Navdajate nas z željo in strahom: bedastoča-liubezen je prišla na svet. Zato imate čisto prav, da ljubite krščanstvo, saj je podeseto-rilo vašo moč. Ali poznate sv. Jeronima? V Rimu in v .Aziji ste ga pripravljale v tolikšen strah, da je zbežal v puščavo. In ko se je hranil s koreninicami in ga je žga-lo solnce. da se jc črna koža lepila na kosti, vas je še vedno iznova našel. Njegova samota je bila polna vaših predstav, še lepših, nego ste same. Zakaj po asketih preizkušena resnica je, da so sanje, ki jih vzbujate, bolj zapeljive od resničnosti, ki jo morete dati. Jeronim je z enako grozo zavračal i vašo prisotnost i spomin na vas; a zaman se je postil in molil, zakai ve ste z iluzijami polnile njegovo življenje, iz katerega vas je bil pregnal. Taka in tolikšna je moč ženske do svetnika; zelo pa dvomim, da bi bila prav tako velika njena moč do obiskovalca pariških varijetejev. Zato pazite, da ne izgine obenem z vero tudi del vaše moči in značai greha. Zakaj, odkrito povem, ne verjamem, da bi vam pristojal racionalizem v vaše dobro. Da sem na vašem mestu, ne bi maral fiziologov, ki so indiskretni. ki nam povedo veliko preveč, ki praviio, da ste bolne, kadar vas imamo mi za navdahnjene, in ki nazivajo vašo vzvišeno zmožnost ljubezni in trpljenja »prevladovanje refleksivnih gibanj«. V -Zlati legendi« ne govore o vas tako: tam vas imenujejo belega golobčka. lilijo čistosti, rožo ljubezni. To je vse bolj prijetno od nazivov ^histerična, ka-taieptična, podvTžena halucinacijama ki vam jih dajejo vsak dan. odkar je zagospodovala znanost. In končno bi jaz na vašem mestu sovražil in mrzil vse pospeševalce ženske emancipacije, ki vas hočeio napraviti enake moškim. Sai vas tirajo v propast! Čuvajte se: že ste izgubile nekaj svoje skrivnosti in svoie mikavnosti. Ali vse še ni izgubljeno: še se borimo, še se upropaščamo in izvršujemo samomore zaradi vas in za vas; toda mladeniči, ki udobno sede v vozu cestne železnice, vas brezobzirno puste. da stojite na hodišču. Vaš kuk umira z drugimi starimi kulti vred... rov. izvede v soglasju z dei. zbornicam: po čisto stvarnih vidikih in prilikah. Druga važna rtička je bila razprava o rudarskem pravilniku, o osnutku, ki ga je izdela! dr. Obersnel. Konferenca je osvojila svoječasne predloge posameznih del. zbornic in je zlasti izrekla željo, da naj se sedanje fakultativne določbe osnutka spremene v obligatorne, da se zagotovi zavarovanje onih delavcev, ki so danes zavarovani pri bratovskih skladnlcah onih podjetij. ki nimajo rudarskega značaja (Jesc-nice!): resolucija zahteva tudi vzajemnost med rudarsk'm in splošnim zavarovanjem. Daljša razprava se je vršila o delavnem času, za kar se zahteva striktno izvajanje 8 urnika, o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov ter o nedeljskem počitku. V glavnem zbornice ne zahtevajo ničesar drugega. kakor točno izvajanje obstoječih zakonov. Razprave so se vršile z vsem razumeva njem danih razmer in važnosti vprašanj. Dopisi LITIJA. Krajevna organizacija SDS r -znanja, da se vrši v nedeljo dne 24. april; občni zbor ob 10. dop. v gostilni Pr: MeškUi ter vabi vse svoje člane in somišljenike. da se ga gotovo udeleže. — Tajnk. RUŠE. Mladinski dramatični odsek vpri-zori dne 24. aprila ob S. zvečer v dvorani z. Crukeja dr. 1. Lahovo Noč ra Hmeljnl-ku^. zgodovinsko sliko iz 1. 1S09. V več.';, vlogah nastopijo: gdč. Asta Pinteričeva (zosna Hmeijniška). z. L. \Verk (gospoe Hmeljniški). g. S. Stani (De Gardus). z. S. Golob (Evgen) n g. H. Požun (Jeronim > Igro režira z. H. Gračaer. načrte za novo scenerijo izdelala gg. S. Stani in H. Gr:č-r.er. Ker je to zadnja predstava v letošnj: sezoni, vabimo Rušane. da se je čim števll-neje udc-leže. RAČJE. Pretekli mesec je imela tukajš-nja kraj. org. sani. dem. stranke svoi redni letni občni zbor. Organizacija je v preteklem letu jako razveseljivo' in zadovoljiv? delovala. Mislimo, da ne pretiravamo, če se izrazimo, da ie menda io edina organizacija politične stranke, ki se za ras briga tudi takrat, kadar niso volitve pred durmi. V novi odbor so bili ponovno izvoljeni možje. pripadniki raznih slojev ia sicer: predsednik g. Alojzij Faleš. k ne:. Magah:m Stem Franc, pismonoša. tajnikom MoschI Ljudevšt. ekonom, odbornikom pa zz Ska-za Franc, invalid. Pirnat Martli. železničar :n Topo:ovec Jos.. mizarski delavec. SLOVENJGRADEC. Prvi mai se b 1. . Prinese nam veselo pomlad. Žalostno je !e to. da ne bomo mogli uživati te prelepe pomladi. Naš tukajšnji delavec in državni nameščenec ne bo občutil spomladanskega veselja, videč da se vsemu hudemu prl-aružj_še to zlo da se ukine stanovanjsko sod.šče. bo prenehalo nakazovati sta: --. vacja. Naše stanovanjsko sodišče ima vz-■ c malemu mestecu -grorrno prošem za dodelitev stanovanj. Mestna obč na je sklenila zida:! stanovanjsko hišo. a na ža!o=! moramo ngotoviti. aa se je p- če!^ s s:- -ni klerikalcev in N.mcev gon'a »roti :akc potrebni stanovaniski hi- \'e č -.i • -o onim. ki so od nekdaj kazal sv .; pr-..: -Prot; nižjim slojem, žalostno je pa. ca v -d:mo med n:lmi tndi take. k: so še i z-.-davna b,'ii v delavskih vrstah Tu mMr :o predvsem nekega trgovca z usniem ln vinom, ki je bil celo vod:teli h >r-c:a.-demokratov ln se je v -jih- :h bori! za pravice tlačenih - j.v. Ta z-na:_ -omisli kako mu :e bilo takrat, k e tudi an kot delavec moral teč.:ve. katerih smo mi še dane- delež: . S: 1 :r aa stališču da pravi suc:;a!is- ne sme n k M •Dozabj-.i na težnje sv :h votrpin v. Ta gospod pa ie «ociia:;5tom. kakor h: t r se je Postavil na lastne noge. nakaza! hrbet POCOR DAME: Došio je najmodernejše blago za kostime, toalete itd Vsa naročila [>■. najnovejših modelih izvršuje !■ :no in no b 1 > sovorjenein Č3SU diplomirani pariški -a Ion F. Potoroika. Ljubljana, v r trs *!. Damam, ki prinesejo sr.me bbzo. -'.? postrežba Izdelovanje krojev po meri. Cene navzlic najfinejšemu in preciznemu delu konkurenčne! — — _ _ _ Marrrcila, m, vsa, dopisa-, Učoctsjc, malih. ogio^ov, ju, poslati^ na, OgLasniod, dthk -Jutra,' Jjubfyaria,, ■ Td št. VnJi 'Zjjvclj.. -HaL, oglasu, ^sluijgcr o posnuLovaLnA, tn, socuaL rut, rvcuruuic. cbcuurloa,. utaka. basada, ,50 par- ^Tf/aj-ntanjst, zrvasak Dut, 5-. Pružofiuuz. za, sifrvdin.3- VjtL irurtojbisL«, jt, vposLcu ti ooatuun. i ruiročdtm,, st, -c*r xt oglasu n. prxobču&. Čtkov/u račun, po sina, kra. nilnuit (fublfeuia.št 11842 —rr~' ^P^-o^^fO- Ms oglasu lrgowiug sa 100«Xi Din Na-lov » ogl odd»llto »Jutra« 823S Kmečko dekle sprejmem v go.-tilnibko kuhinjo Predstaviti se v četrtek ob 11. uri v gostilni «pri fajmo5tru>. 12192 Fotografskega pomočnika dobroga operaterja, sprejme Primožič, fotograf. Zidani mošt. 12174 Mlinarja dobro izurjenega za valjčni mlin sprejme takoj Me^es-nel, Vič 26 — Ljubljana 11993 Motorno kolo ^Donglas. — skoraj novo. ugodno naprodaj Naslov v oclasnem oddelku pod državo. — Nudi se jim v-ijok zaslužek. Kazen tega dobi vsak zastopnik posebno nagrado. — Glavno za-.tup-rvo Jusro Fortuna — Oospos-ka. ulica Stev. 9/1. 12212 Šivilja ta finejša dela, Ooričanka, re priporoča cenj. damam Tia dnin. Gre tu H na deželo. Naslov v otrlasuem oddelku »Jutra-. " 12236 Dva plesakrska pomočnika sprejme Bokal Franc T Zz. Šiški 65. 12206 Čevljar, pomočnika za boljša dela sprejmem takoj. Naslov v oarlamem oddelku «Jntra». ~ 12217 Drž. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani razpisuje službo vodje skladišča Pogoji: najmanj 4 razrede srednje šole s trgovsko na-obrazbo, poštenost in vestnost, zmožen kavcije. Pismene prošnje je vložiti na vodstvo drž. zaloge do sobote 28. aprila il'27 — s spričevali, navedbo dosedanje službe in pogojev glede službenih prejemkov — Službo nastopiti najka.-neje do 1 . maja 1927. 12219 Čevljar, pomočnika pridnega, sprejme takoj v stalno službo ilarenče Ivan čevljarski mojster, Ljubljana 7, Aljaževa 7. 12216 Mlajšo postrežnico ki je že služila kot sobarica, iščem za dopoldanske ure. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 12215 Ogljarje dobro izvežbane sprejmemo v trajno delo. Naslov pove Oglasni oddelek «Jutra». 12230 Gradbenega tehnika verziranega, z absolvirano srednjo tehnično šolo. tudi začetnika, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*-. 12244 črkoslikarja za delo skozi celo leto sprejme Ivan llubinič na Sušaku. 12245 Mladenič zdrav, 27 let star — išče službe v kakem skladišču, trgovini ali kot sluga. Ima lastno kolo. Razpolaga nekaj tisoč Din kavcije. Dopise na oglasni oddelek zjutraj po. 12211 Brivski pomočnik 24 let star, vešč tudi »bil striženja in ondoifranja išče službe za takoj ali s 1. majem Pismene ponudbe na naslov: Pavo Saraja. Dunajska eesta 12. 1 12227 Amerikanske žage Atkins-Savvs velika zaloga vseh velikosti RUDOLF DERŽAJ Ljubljana Slomškova ulica 1. 4719-a Kolesarji! Znižane cene! Oglejte si zaloge dvokole^> najnovej Sega tipa Tribuna Rekord. Champion Styria. Biankini. Favor. Perla Diamant že od 1300 Din naprej — Pnevmatika Michelin. Dun-lop itd Ceniki frankov Prodaja na obroke — Tribuna F B L., tovarna dvokoles in otroških vozič kov. Ljubljana 81 Premog, drva, koks In oglje Ilirija*, Kralja Petra trg 8 Srebrne krone Kupuj* is plafta dobro * Cudea Ljubljana. Preler altea 1 i3h Konjsko opremo prsno, kup:m. Na^ov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12204 Jabolčnik prvovrstni, v vsaki množini po zmernih cenah preskrbi Marija A r h. Svečina pri Mariboru. Slov gorice. 11923 - Telefon 2820 23 Velikoevetne nageljčke za vrt in okna razpošilja 10 komadov po 20 Din vrtnarstvo Ivan Jemec Maribor 12146 Dva voza en nov in er, star, za samca teT en komat naprodaj. — Istotam oddam tudi njivo v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra>. 12184 Trgovski zastopnik .-talno v Skoplju, ki pozna nzntere trirovcev v Makedoniji in Srbiji, želi za--rop-tva *o!i(hiih tvornic. Cenjene dopise na poštni predal 25 v Ptuju Okoli 2". t. m. pridem na dosro-vor. 12233 dobe Brivskega vajenca ali praktikanta, ki ima zanimanje za gledališko fri-r-ko stroko, sprejme N"a-vinsek v Ljubljani. 11913 Žagarja venecianko. eirkularista za frize in mlinarja -prejmem Pogoj neoženjen in z daljšimi spričevali — Ponudil z zahtevo plače pod šifro «Trez"Ti in z.i-r^sljiv 2W» na oglasni o-*-delek «Jutra*. 11960 Trg. uradnika z a veletrgovino >prejnieni takoj. Pogoji: Srednješolska izobrazba, izurjen kore?pon-dent za hrvaški in nemški j^zik Starost ne čez 35 let Natančne ponudl>e naj ?e rošliejo na poštni prodal št. f>2, MariboT. 12034 Izurjeno pletiljo .-prtjmem takoj. Naslov v ©glasnem oddelku cJutra*. 12203 Služinčad kuharic«', pobarice. n«ataka-ri'*e. hišne itd dobe najlažje službo v Beosradu ako ?e z^lap« v biron Ekonomija. Beograd. Visana 11 11397 Učenko p(>5tenlh staršev in dobro računarico =preimem t trgovino mp5an»"n blasra v večipm krajn Slovenije — Ponudbe na ogda;» oddplek «.Jutra» pod «8olidna R1> 118P1 Vzgoj;telj?co prfektno nemško eovore-čo. katera liubi otroke — sprpimpm k 4'Metni ^k'icf Ponu-'hp s prepihi sprfčeval in nlačilnimi zahtevki po-el.it i na czlacTd 0-^'^lek . 12194 20 kamnosekov dobrih za granit, verzi ranih v izdelovanju granitnih kock in navadnem kamnoseškem de'u, sprejme Gra-nitolom Cezlak, Op'otnica pri Konjicah. Dobro akord-no plačilo. 12194 Službo kletarja iščem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 12229 Hotelski sluga zanesljiv vporaben in trezen, zmožen srbohrv , nemškega in madžarskega jezika. išče službe v večjem hotelu, tudi v inozemstvu Naslov v oglasnem oddelku i Jutra*. 12246 Zanesljiva deklica stara 17 let, bi šla kot pomoč gospodinji na deželo Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 12240 Dobra šivilja želi službe kje na deželi. •— Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 1241 Gospodična začetnica, zmožna slovenske stenografije, strojepisja in knjigovodstva, išče službe. Naslov pri podružnici «Jutra* v Mariboru. 12251 15—20 tesačev dobrih za jelovino. rabi Ozren šumsko industrijsko A. D.. Srednje pri Sarajevu 12189 Prodajalca za pohištvo izuč enega mizarja ali ta-petnika, z vpg'otno prakso, sprejmem. Pogoj je znanje slov. ali hrv. in nemškega jezika Ponudbe na upravo «.T utra» v Mariboru pod cPohištvo* 12249 Brivskega pomočnika za gospode, mlajšega — z znanjem slov. in nemškega jezika, proti dobri plači f-prejme Štefan Toman, brivec. Maribor, Aleksandrova cesta 30. 12250 Boljše dekle simpatično, zlažje delo sprejme starejši posestnik samec. Ponudbe s sliko na M. Cvetkovič, SI. Brod. 12180 tsceio Vezilja na stroj, išče 6lužbe. Dva mef»ec3 gre brezplačno — samo za hrano. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 12172 Kuharica srednje starosti, ki je bila že na stanici. Želi službe pri finančnih stražnikih aH orožnikih. Ponudbe na ogl oddelek cjutra* pod Šifro «Izve2bana 214>. 12214 Službo premeniti želi mlad zasebni uradnik ki raz[K»laga g 1(M) 000 Din kavcije. Reflektira na večja trgovska ali industrijska podjetja kjer bi bila -lu/bn stalna Le resne ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro eOd najcpnej* Lovro Krle Trnov-kl \tri *t&o 12. Portretbo točnv 61 Sodna dražba raznega stavbnega lesa in stavbnih potrebščin — raznega k!fučavn'čarskega in gospodarskega orodja se vrši dne 22 aprila t. 1 počenši ob 9 uri r Ljubljani. na Taboru štev. 2 PojasnPa v odvetniški pisarni dr D Majarona — Miklošičeva cesta št 18. 11994 Ne II 42/27. 11999 Javna dražba V konkurzni zadevi Rihar-da Zimmerla v Prevaljah se vrši dne 23. aprila 1927 dopoldne po javni dražbi hiše in zemljišč javna prodaja konkurzne mase — obstoječe iz: galanterije v vrednosti Din 41.402. špecerije Din 8 695. železnine Din 10 936. gospodarskih potrebščin 1651 Din prodajalniške opreme 7253 Din manufaktine 2511 Din. hišne oprave Din 2450 — Prodaja bo najprej v celoti. če ne bo ponudnika, po posameznih zgoraj navedenih partijah »n v skrajnem -dučaju |k> koma 'u z nadaljevanjem v nedeljo in prihodnje dn{ z začetkom ob 9 uri.- Kupci naj se zgla-sijo radi ogleda blaga pri upravniku mase dr Dušanu Senčarju. notarju v Prevaljah — Okrajno sodišče v Prevaljah. odd. II, dne 11. aprila 1927. Posestvo približno 8 oralov. 10 minut od kolodvora, 2 in pol orala vinograda. 1 in pol orala gozda, lepa stanovanjska hiša. 4 sobe. gospodarsko poslopje in preša napro-'aj Vpraša se pri Fr. Fidler. Gornja Radgona. 12082 Parcelo v izmeri <-a 3000 m* kupim takoj na Mirin «!• Pod Rožnikom evpnt tu Ii manjšo v mestu Ponudi* e navedbo cen* m* na ogl oddelek cJntraa ood Šifro t Parcela 2000» 8234 Zemljišče ot> progi nizu* železnice (K)|pg tovarne cSaturnn** v Mostah v skupni «zmer >A m' «3prodaj Zel« orim^rno sa večja *kla diSča ali zaloge Rako» tudi ta indo-trijo izbija va lastnega tira omogočana i mnjhniml «froški ker je industrijski tir tik orp«l eemljiščeiD l* iz^ljan Na«!ov v oglasnem odd^lkn »Jutra* 9237 Lepo posestvo z dobro vpeljano gostilno v Gorjah na Gorenjskem prodam. Gostilna leži v kar najbolj prometnem kraju ob izhodišču iz Vintgarja in dona-ša lepe dohodke. Natančnejša poiasnila daje lastnik Anton Kržišnik. Zg. Gorie pri Bledu. 12111 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje na Zaloški cesti 27. 11967 Lepo sobo opremljeno ali prazno, z vhodom s stopnic, elektriko. event souporabo kopalnice, iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Separirana 39*. 12013 Opremljeno sobo ne predrago, išče oženjen akademik. Ponudbe z navedbo najemnine na oglar« oddelek «Jutra» pod šifro cN. P.* 12089 Lepo solnčno sobo v novj hiši oddam s 1 majem 1 ali 2 osebama Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 11863 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12186 Gospodično sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano Na->lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12187 Malo sobo s kupnim vhodom oddam v Streliški ulici 8, pritličje, desno. 12188 Prijazno sobo udobno, oddam solidnemu gospodu. Elektrika, parke-ti in poseben vhod. Poljanska cečta št. 13/11, levo. 8355 Stavbne parcele prodam Naslov v oglasnem oddelku . 12183 Mesnico oddam v najem na zelo prometni ulici Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* no^ »Mesnica*. 12238 Poslovne lokale na Miklošičevi cesti št 13 katere ima sedai v najemu Za d rn ž na oppkama. d d., oddamo — Istotako oddamo poslovne lokale v II nadstr v Se'enhnnrovi ul Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra* 12124 Sostanovalca sprejmem k boljšemu go-* po d u r 20 aprilom ali 1 maiem na željo tudi « hrano Naclov v oglasnem oddelku »Jutra* 11977 Brezplačno prijavite oddajo »tanova nja «obe loka!« gostiln*-trgovine delavnic* itd — Posredovanje ia oH-lajalra popolnoma brezplnfino »Posredovalec* Sv Petra "pfta 18 «247 Stanovanje sobe in kuhinje, event. prašno sobo s štedilnikom iščem. Plačam do 300 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 20*. 12232 Stanovanje pobe, kuhinje in pritik'in oddam za 300 Din. — Na ogled vsako popoldne — N.t-'ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12218 Mansardo eiegautno, s popolnoma novim modernim pohištvom oddam dvema solidnima gospodoma ali gospodična ma Cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12210 Priprosto sobico če mogoče s posebnim vhodom išče gospodična šivilja v okolici sv Petra Naslov je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Sobica 22*. 12243 Opremljeno sobo z zelo pripravnim posebnim vhodom oddam s 1 majem v Graoišču št. 14, pritličje, levo. 12237 Gospodično sprejmem na hrano in stanovanje v veliko in svetlo sobo z električno razsvetljavo za 550 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 12247 Prazno sobo parketiiano in s posebnim vhodom oddam v centru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12252 Dijakinjo-višiešolko sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12254 PilchfXLaci Na hrano dobro in poceni sprejmem 4—5 boljših gospodov. — Istotam oddam sobo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12233 Za otroka 28 mesecev starega, iščem popolno oskrbo pri dobri in snažni gospodinji-zasebnici v Ljubljani ali najbližji okolici Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mari*. 12235 Kapetan Slovenec. 28 let star. inte-ligent — začasno v južnih krajih, išče v svrho ženitve vsled nepoznanja tem po tom primerno slovensko dekle, veselega temperamenta in dobro gospodinjo Dopise pod »150.000» na oglasni oddelek »Jutra*. 11795 Želim znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo v starosti 25—35 let. ki bi imela nekaj premoženja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 12178 Gospod sredi 30, z dobro eksistenco, želi resnega poznanstva s simpatično gospodično — srednje postave, v Ljubljani — Nekaj imetja, ali vsaj stanovanje zaželjeno. Pisma na ogla-ni oddelek »Jutra* pod »Tajnost zajamčena*. 12170 Vdova hišna posestnica v mestu, biez otrok, želi poznanstva s 50—60 let starim gospodom v drž. službi ali vpo-kojencem. v svrho takojšnje poročitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12208 2 konja (belca) 1 lincer voz, 2 težka voza, 2 konjski opremi, 1 slamoreznica naprodaj v Mariboru, Cvetljična ulica št. 13/11, levo. 12041 Jajca laških jerebi-čark čistokrvnih, razpošilja za valjenje po 3 Din uprava veleposestva v Gornji Lendavi, Prekmurje. 12191 Psa čuvaja in mlade prešičke proda mesar na Sv. Petra cesti št. 79, Ljubljana. 12097 Šoferska šola izobrazuje kandidate prak tično in teoretično za samostojne vozače (šoferje) Dame in gospode sprejemamo dntvno Pouk temeljit in uspeh siguren. — Zahtevajte prospekte Auto-Škola, Zagreb. Kaptol 15. telefon 11-95 128 Angleščino in klavir poučuje po 10 Din uro dobra učiteljica. Ponudbe na oglasdi oddelek »Jutra« pod značko »Hiter uspeh* 11695 Lažja jetika! Zavod dr Pečnik a za lažjo jetiko na gori Jšnina. ob čina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din 8070 Otroške vozičke tapecira po nizki ceni Ste fan Vincek, Tržaška c 9 — Glince. 11900 Vulkaniziram vse vrste avtogume. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in mo torje P SRafar Ljubljana Rimska eesta 11 12 Revno dekle z otrokom lepo prosi dobra srca za pomoč, da bi e mogla poročiti, ker nima nič — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Pomoč z denarjem*. 11915 Tvornlce pohištva ln mizarji naj ponudijo svoje izdelke, spalnice, jedilnice. otroške sobe, kuhi_ nje itd velikemu podjetju: Skladišče pohištva A. Ku-šanič, Zagreb, Martičeva ulica 14/d in sicer z navedbo cene in pogojev v prodajo ali pa v komisijo. 12175 Kateri trgovec mantifakturo bi dal agil-nemu trgovcu na deželi blago v komisijsko prodajo Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Agilen 25*. 12074 Vešč in zanesljiv trgovec, ki ima izredno oriliko, da oodvzame zelo ugoden posel, • V v ali drugo osebo, ki bi dala na razpolago kopltol do 250.000 Din Dotičui. ki da kaoital. bi vodii pisarniške nosle podjetja Zasisuran je zelo lep tn trafen zaslužek Posel ie tako rentabilen, da dobiček 1 leta z lahkoto dosege viš;no vloženesa kapitala. Proračuni Ln kalkulaciie na razpolago. — Pismene ponudbe (samo resnih interesentov) pod »Seriozno« na Aloma Company Ljubljana. 4906-a DOKTOR PRAVA, s koncLpijcntsko. trgovsko in upravno prakso, eksportni akademik. veš.č perfekaio srbščine, nemščine, italijanščine ter francoščine pozna dobro celo Jugoslavijo. Italijo. Francijo. Avstrijo. zanesljiv, verziran. samostojen, reprezentativen išče mesto v industrijskem ali večjem trgovskem podietiu. — Ponudbe na upravo lista pod »M 107«.-- 4896-a OCARINJENJE vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TUR.K. carinski posrednik. Ljub. Ijana, Masarykova cesta 9, oasproti čari* narnice. — Revizija pravilnega zaračunava« nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Za jutosiovenski .atent št. J5'27 od 1. XII. na: ..Stroj za vtte trn sila" (Maschine zum Ziehen v«n Tafelglas) se iščejo kupci ali odjeiralci licenc. Ceni. ponudba na: ing. IHitan Suklje, Lžubljsna Še'enhurgova ulica 7. Tuižnim srcem sporočamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest da ie naš iskreno ljubljeni, dobri in skrbni oče. stari oče. tast. svak in brat. gospod ■v Ludvik Smuč strojevodja drž. žel. in hišni dos. danes ponoči v 51. letu svoje starosti. previden s tolažili sv. vere, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vTšil v četrtek, dne 21. t. m. ob 4. uri iz hiše žalosti. Stožice— Ljubljana št. 79. na domače pokopališče. Stožice-Liubljana. 19. apr. 1927. Globoko žalujoči: Marija Šmuc, soproga. Ludvik. Aleksander. Ernest. sinovi. Mara Christof. Edita. Anči. hčerke. Zahvala. Vsem, ki ste me tolažili in so» čustvovali z menoj v najtežji bo» lesti, ko me je tako prerano za* pustil moj najboljši, preblagi mo* žek Jože Semolič torp. vodja I. ki. jugosl. mornarico v pokoju izrekam najiskrenejšo zahvalo. — Zahvaljujem se tudi vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti in se ga na ta ali oni način spomnili Suho, dne 15. aprila 1927. Julija Semolič: Luschiitzky, učitel jica v imenu sorodnikov. Zahvala. O priliki težke izgube naše predrage, nepozabne hčerke, oziroma ses-trice. gospodične izjekamo tem potom najtoplejšo zalivalo za odkritosrčne izraze so-žalja. za podarjeno cvetje in vence, dalje čast. duhovščini, gg. pevccm za ganljive žalostinke ter vsem. ki so blago pokojnico spremili r.a njeni zadnji poti. Šmarje, dne 19. aprila 1927. Žalujoči ostali. tiskan v latinici je izSel in stane s poštnino vred Din 215. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Lfubllanš, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. 126 AL Zevaco Papežinja Favsta Romac Roussotte se je naklonila. Nato je privzdignila zaveso in pokazala: »Tu so vrata. Ali znate potrkati?c »Znam,« je rekel menih. Krčmarici sta izginli in Jacques Clement je potrkal na vrata, kakor je bilo dogovorjeno. Odprli so mu takoj.. Ko je prestopil prag, se je našel v sobi, ki jo je razsvetljevala svetiljka, čeprav je bil zunaj še velik dan. Belo oblečena žena, ki je sedela v visokem naslanjaču, mu je mignila, naj stopi bliže. »Vi ste Jacques Clement?« je vprašala. »Da, gospa. Tako mi je ime.« »Jacques Clement iz samostana jakobincev?« »Tako je, gospa. Toda častiti oče prednik mi je velel, naj pridem v posvetni obleki. »Prednik Bourgoing?« »Da, gospa.« »Veste li, kdo sem jaz?« »Mislim, da ste tista, ki jo imenujejo princeso Favsto.« »Favsta sem,« je potrdila žena v naslanjaču. »Ne bojte se ničesar, zaupajte mi...« »Evo zakaj sem prišel, gospa...« Menih je pogledal Favsto, kakor bi se v srcu še obotavljal. »Govorite,« je rekla z zapovedujočim glasom. »Gospa,« je dejal, ne zavedaje se vzhičenji ki ga je prevzemalo čedalje bolj, »duša mi je težka od strašnega sklepa. Izvršiti ga hočem, pa da sem na vekomaj pogubljen. Ko sem prosil častitega prednika Bourgoinga, naj mi da za to, kar nameravam že naprej sveto odvezo, sem dobil odgovor, da me tolikšnega greha ne more odvežati nihče na svetu ... razen...<■ »Razen?« je ponovila Favsta. »Razen osebe, h kateri me povedete vi, da sc ji razodenem pod pečatom spovedne tajnosti.« »Govorite, gospod menih,« je rekla Favsta. »Oseba, ki vas more naprej odvezati vaše krivde, sem jaz. Vaš častiti prednik je mislil mene.« Pri teh besedah se je vzravnala in vsa njena pojava je dobila izraz skrivnostnega veličanstva. Menih ji je trepetaje pogledal v obraz, čudno brezumje mu je kipelo v glavo. Bilo mu je, kakor da ga roke nevidnih bitij ob zvokih cimbal in harp odnašajo v neresničnost. In ko je spustil" oči na Favstino roko, se ni prav nič začudil, da je uzrl r,a njej papeški prstan .. Toda drget, ki ga je stresal, je postajal od trenutka do trenutka silnejši. Leden znoj mu je orosil čelo. Počasi se je zgrudil na kolena in zajecljal: »Kdo ste?... Ali ste mi poslani po Gospodu? Ali ste angel Njegov, kakor ona?« »Nisem angel, gospod menih,« je odgovorila Favsta. »Sem poslanka božja. Vsevišnji mi je poveril nalogo, da obnovim kraljestvo Njegovo na tem svetu.« »Kdo ste?« je ponavljal menih. »Kdo ste?...« »Najvišja Pastirica!« je rekla Favsta z glasom božanstvene sa-mozevasti. »Tista sem, ki jo je tajni kardinalski zbor izbral za vo-dtieljico v boju zoper brezboštvo Siksta V. Poslana sem na Francosko, da vržem krivo vero ob tla.« »Papežinja !< je zamrmral Jacques Clement. »Častiti oče Bourgoing mi je nekajkrat prikrito namigaval o tem dogodku, a nisem mu mogel verjeti...« »Prišel si po odvezo,« je nadaljevala Favsta. »Ta desnica je edina, ki jo more izliti na tvojo glavo. Zato govori brez strahu, brez ošabnosti in brez slabosti. Da se uveriš o moji oblasti do tebe — poglej!...« Tako govoreč si je naglo odpela bodalo, ki ga je nosila za pasom, in ga je vrgla pred klečečega meniha. Jacques Clement ga je drhte pobral. »Ali je isto?« je vprašala Favsta. »Da,« je odgovoril menih, z nepopisnim začudenjem ogledujoč orožje. »Zdai vidim, da ste v zvezi z angelom...« Tisti mah ga je obdala nenadna tema. Nič več ni videl ne Favste ne njene okolice. In kakor takrat v kapelici jakobinskega samostana, ga je tudi to pot prešinila sveta groza, ko je zasijala v globini sobane rahla svetloba in se je iz tega sija izvila pojava angela ... Kakor tistikrat. je imel angel tudi danes obličje vojvodinje de Montpensier. Ves iz urna je Jacques Clement razprostrl roke. Angel pa se je približal, sklonil se k njemu in zamrmral: »Danes /veš. o Jacques Clement, katera pot te povede v nebeško glorijo.. in v zemeljski raj... Najvišji Pastirici je naloženo, da te pouči...« (FIay-toks) AKO JE GOSPODINJA DOBRA ONA MORA UPORABLJATI FI Y - T O X KI IE ZELO POTREBEN ZA HIGIJENSKO OBDRZAN IE HIŠ. FLY-TOX UNIČUJE MUHE STENICE. KOMARJE ŠČURKE. UŠI IN DRUGE ŽUŽELKE. ZAHTEVAJTE PROSPEKT DOBITE GA V VSEB DBOGER1JAH IX BOLJŠIH KOLOMJALNIB TRGOVINAH ALI PRI ZASTOPNIKIH DROCJERI.T T. Subašič i drug BEOGRAD, K ^ez Mihajlova ulica bro< 25. Elegantna precizna ura za zmerno ceno se dobi v vseh boljših trgovinah z urami. Velika tekma ČOKOLADE NESTLE Nagrade; srebrne švicarske ure zs dame in gospode, fotografski aoar.tr, švicarski Gramofoni Oglefte si plakat Mestle pri svojem dobavitelfu 4606 , Foto aparati in potrebščine po nizkib cenah v zalogi drogerija ANTON KANC, sinova. Ljubljana Židovska ulica Štev. 1. Aparati v trgovini na ogled. — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine. Za avgustov termin išče -19 5 stanovanje 3 — 4 sob v moderni hiši išče starejš akonski par — Prijazne ponudbe pod O «4 na ■ glasni oddel k Ju ra Dr. fKlojz ŽKrautberger zibozdravnik v Zaicu 4 66- zopet redno ordinira v toslopju prejeme Delniške pivovarne v Žalcu Ali se hočete brez nevarnosti rešit: R E V M A T I Z protina, vdora (Hexen-schuss) in sshiasa ? Revmatizem ie strahovita, daleč razširjena bolezen k ne prizanaša ne revnim ne bogatim in si izbira žrtve po kočah in do palačah Kaj mnogostranske 3b;ike v Vaterih se Dokazuje to trpl.ienie. in največkrat niso bolezni, ki iih označujemo s dod.ilnoma drugimi Imen' nič drugega nege re vm a ti ze m Včasih so to bolečine v udih in členkih, včasih otekli udie. skrivljene roke in noge trzanje, zbadanie. vlečenje Dri najrazličnejših delih telesa, da celo oslabelost oči sr Dogosto posledica revmatičnih in Drotinskih bolečin Kakor je razlikovita slika, ki jo kaže bolezen tako mnogostranska so vsa mu goča zdravila Ieki. mazila, mešanice itd. ki iih hvalisajo trpečemu občinstvu Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti, nego k večejemu za kratek čas orineso olajšanje Kar Vam priporočamo, ie neškodliivozdravljenje s pitjem vode. ki Je že mnogim trpeč m pomagalo Naše zdravljenje ie izborno in učinkuje hitro tudi pri zastarelih kroničnih razmerah Da dobimo nadalinih pristašev, smo se odločili, vsakemu, ki nam piše. poslat: popolnoma zastonf naš zanimivi, iako poučni spis Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se kratkim potom rad reši 1 temeliito in brez nevarnosta svojega trpljenja, piši še danes! AUGUST MARZKE, Berlin - Wi?mersdorf Bruchsalerstrasse No. 5. Abt. 323. Srčna zahvala vsem neštetim znancem in prijateljem, ki so izkazoval• za časa moje aretacije ii preiskoval ega zapora touke simpatije meni in moji družini salon P. Hišni Mestni trg 7 iriporoča bogato zaloge sni® kili! m siiioi od 80 Oin naorrj do naj'ine>še izvršbe Preoblikovani* slamkov in ooprevila točno m najceneje. laideoeieišs dame *>ostaoc vitka — Ce boč* Uspeti ndeD ie v pai Ineh - To 'ioMfiet* t •j porabo injrl^škt-g«, ra lioaktivorga preparata cSANOS* 5q«1o ki iajt aio«lerno ravno linijo! tapeti Rajamfcen eieei .»ovrneino -lenar Cena tavojčko rranko S5 DiD "poraba tun&nja cavo lilo Driloi^no Naročila aa oa^lov cSanitana* Vik veni** - Primorja Naibol si m naiekomicnejši elektromotorji iz znanij, čeških tvoinic Škoiovib zavodov v plzn;u se naha ajo v \elikosti »/4 do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Civ. inž. JI fi. Stcbi, CinbPana, Selenturgova ul 7 Telefon Stev. 2966 he"fekinega korespondenta za slov korespondenco spreimemj v Beogradu onudbe s totografijo in zahtevki p ače je po sbti pod ši ro „174" na Jugoslovensio Rudol Mosse, A D Beograd Teazije. Gospodično k otrokom ve;čo brezhibne nem-čine sprejmem k 3'/., it tn i de ; lici Adam Philipo«ič, ndustriiaiec. Pančevo Crkosiikarskega pomočnika samostojnega sprejme v sta no službo Desider Lovenberger, norfl iflfl, La/c Mus čko ul. 4 pri nakupu spomladanskih oblek, da bodete najbolje in »ajceneje postrežem v modni trgovini PATE BEB1-KAMERE. Amaterji! Filmovati je lažje kakor pa fotografirati. Bodite Vi sami kino-operaterji. Bodočnost je v živih slikah. Zakaj snemate samo mrtve elike ko lahko za isti denar in z manj truda dobite žive slike. PATE-BEBI-KAMERE je v naskoku osvojila svet. Vsa obveščenja lahko dobite v vseh boljših foto-podjetjib ali pri generalnem zastopniku. Firma PA THE CINEMA a A. ParK DROGERIJA T. SUBASIC I DRl'<«, _ Beograd. Kuez Mihajlova ulica štev. 23. y miefev sprejemam pšenico vagonske pošiljke ter kmetsko pšenico, kakor tudi koruzo. — Imam stalno v zalogi najfinejši koruzni zdrob in koruzno moko po najnižjib cenah. — Postrežba solidna — Elektrovaljčni mlin IVAN ZAKOTN1K, Škotia Loka (tik kolodvora. Na Trati). eno 490. Leao oprem delikatesno trgovino s zajtr kovamico st novanjem in kuhin o procam. Pojasn I« prj portirju » hoteiu Slon. v : ! II111 IU " ' » " " i n i n 111 n n 11111 n ii 1111 ih 8 gaiice M/BB1! .peceri;sko olago, kavo, riž, ol e, moko, sianino mast Koruzo, razno žgan-e itd ter eražesfe kino nudi na;ceneie na veliko in malo veletrgovina 4nton Kolenc & druoov. Celie L.astn^ pražarnp za kavo Prgovi - ahieva u en '-