številka W • leto XXXIX • cena 25 din
Celle, 14. marca 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PM JELSAN IN 2ALEC
Spomladanska setow s
preweó vprašali
Ali morda pozornost družbe do kme-
tijstva znova upada. Stran 10.
ŽMIonlo odvisno od aparatov
Končno so urejeni prostori za celjsici dializni center. Stran
JÄ_
¥ Lipici bomo videli olimpllco
Vse je nared za 13. izlet 100 kmečliib žensk na morje. Stran
^__
Precel višje cene
mestnega prometa
še nalceneie z mesečnimi wozownicami
Cene za prevoz potnikov
v obmestnem in mestnem
prometu Celje bodo v pov-
prečju višje za 45,8 odstot-
ka. Izvršni svet je odredbo
sprejel v ponedeljek, veljati
pa bo pričela z objavo v
Uradnem listu SR Slove-
nije.
Povišanje je v primeijavi s
prvotnim predlogom, ki je
predvideval več kot 100 od-
stotno podražitev, pravza-
prav majhno in bo omogoča-
lo celjskemu Izletniku ko-
majda pokrivanje rastočih
stroškov, zato že sedaj pravi-
jo, da to ne bo zadnja letoš-
nja podražitev.
Najbolj se bodo povišale
cene za gotovinsko plačilo
posameznih vozovnic. Od O
do 8 kilometrov bo po no-
vem treba odšteti 50 dinarjev
namesto dosedanjih 30, že-
ton pa bo veljal 45 dinarjev.
Vsak nadaljnji kilometer bo
dražji za dinar oziroma dva.
Občutno cenejše bodo neka-
tere mesečne vozovnice. Za
razdaljo od O do 8 kilometrov
bo stala 1500 dinarjev za neo-
mejeno število voženj. Mese-
čne vozovnice bodo v pov-
prečju cenejše za 10 odstot-
kov, za dijake, študente, sta-
rejše občane in invalide pa
še znatno bolj.
Mesečna vozovnica za dija-
ke in redne študente bo stala
za razdaljo od O do 4 kilome-
tre 750 dinaijev, od 4 do 8
kilometrov pa 1000 dinaijev.
Mesečna vozovnica za obča-
ne, starejše od 60 let in inva-
lide dela bo za razda^o od O
do 8 kilometrov 750 dinaijev.
Za vož^o na daljših razda-
ljah pri mesečnih vozovni-
cah dijakov in rednih štu-
dentov priznava Izletnik še
dodatnih deset odstotkov
popusta, republiška izobra-
ževalna skupnost pa še 40
odstotkov običfgne cene vo-
zovnice.
Zaradi ugodnosti pri naku-
pu mesečnih vozovnic priča-
kujejo, da se bodo zanje od-
ločali vsi, ki se redno vozijo,
izvršni svet pa priporoča or-
ganizacijam združenega de-
la. da uveljavijo za svoje de-
lavce, ki jim vračajo stroške
prevoza na delo in z dela, izk-
ljučno neposreden nakup
mesečnih vozovnic. Na ta
način podražitve prevozov
tudi ne bi v tolikšni meri bre-
menile organizacij združene-
ga dela.
MILENA Б. POKLIČ
Za nekaj več kot deset delavcev Izletnika, ki preštevajđ dnevne izkupičke z lokalnih avtobusov, bo po bližnji
podražitvi dela še več. Stroj ne zaleže, saj je vse več plačil z bankovci, stroj pa tudi ni prilagojen novim velikostim
kovancev. Pomagajo si s priročnim sitom.	EDI MASNEC
Gripa, ki ni gripa
Celjski zdravstveni dom
obišče te dni preccj več bol-
nikov s prehladnimi obole-
nji, kot je to običajno, a ta-
ko je vsako leto ob prehodu
zime v pomlad. Ker obole-
vajo pretežno otroci in sta-
rejši ljudje in obolenje ni
masovno in ker povzročite-
lja niso izolirali, še vedno
ne govorimo o gripi.
Bolezen ima vseeno znake
gripe: povišano telesno tem-
peraturo, splošno prizade-
tost z bolečinami v sklepih
in mišicah, včasih pa še
kašelj in bruhanje. Ce težave
niso prehude, svetuje direk-
tor celjske splošne medicine
dr. Brane Mežnar počitek, ob
zvišani temperaturi tablete,
aspirina ali andola in C vita-
min ter seveda veliko tekoči-
ne. Če pa težave po nekaj
dneh (to je pri posameznikih
različno - od enega do petih
dni) ne preminejo, še zlasti
pa, če se jim pridružijo še
druge težave, kot so bruha-
nje, driska ali glavobol, je
najbolje, da obiščete zdrav-
nika.
Za cepljenje proti gripi je
sed^j že prepozno. V Celju
pa ugotavljajo, da je pri vseh
tistih, ki so bili v času od
oktobra do decembra ceplje-
ni, obolenj manj oziroma so
le v la^ih oblikah. MBP
Marjan Fabian član
Impola
Od torka zvečer je »izgnani*
član judo kluba Ivo Reya, Mar
Jan Fabjan, član judo kluba Im-
pol v Slovenski Bistrici. Tako
bo lahko nastopal na republiš-
kih, državnih in drugih tekmova-
njih, kjer ima kot tekmovalec še
vedno velike ambicije. Takoj po
Podpisu enoletne pristopnice je
odpotoval na večdnevne pripra-
ve državne reprezentance v Novi
Sad.
Če smo se v Celju včasih jezili,
ker so nam večji klubi »kradli*
vrhunske športnike, se zdaj
upravičeno jezimo na tiste, ki so
brez pravih vzrokov napisali izpi-
snico enemu najboljših celjskih
Športnikov v zadnjih letih.
T.VRABL
Javna radljslca oddala v Medlogu
Slovenijales Celje, Trgovina z lesnim in gradbenim
materialom Medlog, je v prodajnem centru v Medlogu
obnovila in razširila razstavno prodajne prostore in nji-
hovo otvoritev bomo popestrili z javno radijsko oddajo,
ki jo pripravlja naše uredništvo.
Prireditev bo v petek, 15. marca ob 17. uri v Medlogu,
na njej pa bodo sodelovali: pevka Laura Budal, zabavni
ansambel Plamen iz Celja, narodnozabavni ansambel
Braneta Klavžarja, kvintet Frankolovčani, gledališki
igralec Miro Podjed in še kdo.
Program bosta povezovala Mateja Podjed in Janez
Vedenik. Za vse obiskovalce te prireditve bomo pripra-
vili tudi nagradno igro, vsi tisti, ki ne bomo mogli priti
na prireditev pa bodo lahko poslušali posnetek z javne
»"adijske odd^e v nedeljo, 17. marca ob 10,30 uri.
Aiicoliolu tudi icazni
ne morejo do živega
v kolikšni meri gostinci
upoštevajo zakon, ki prepo-
veduje točenje alkoholnih
pijač mladoletnnim in vinje-
nim osebam in odlok o pre-
povedi točenja alkoholnih
pijač pred sedmo, ozirorña
osmo uro ^utraj? Vprašanje
je tem bolj aktualno, če ve-
mo, da so lani na celjskem
območju zabeležili preko
2000 primerov kaljenja jav-
nega reda in miru, v katerih
so bili soudeležene vinjene
osebe in vinjeni mladoletni-
ki, primerov pa je bilo veijet-
no še mnogo več, pa niso
nikjer evidentirani.
Zakona in odloka še vedno
ne upoštev^o v zadostni me-
ri, za kar je pravzaprav več
vzrokov. Težko je namreč
ugotoviti, kdaj je kakšen
gost vinjen in kdo sploh pri-
de vinjen v lokal. Ko pride
do razgrajanj, je seveda vse
skupaj že prepozno. Še bolj
brezskrbno je seveda točenje
alkoholnih pijač pred sed-
mo, oziroma osmo uro, sć{j
takrat inšpektorjev pravilo-
ma še ni v službi, pa tudi
možnosti, da bi kdo že zgo-
daj zjutraj zaradi vinjenosti
razgrcual, so minimalne. Ob
vsem skupaj namreč ne gre
prezreti možnosti za zaslu-
žek. To pa je seveda mnogo
večji kot kakršna koli zagro-
žena kazen. Na sploh so kaz-
ni tudi za gostinske delavce
že zdavnaj tako nizke, da v
primeijavi z zaslužkom ne
pomenijo ničesar.
Glede mladoletnih oseb je
težava v tem, da je gostin-
skim delavcem težko oceni-
ti, koliko je kdo star, povrhu
vsega pa natakarji nimajo
pravice kogar koli legitimi-
rati.
Lahko bi torej rekli, da niti
zakon niti odlok že zdavnaj
nimata svoje veljave. Pre-
pričani pa smo, da bi v pri-
meru, če bi bile kazni višje
kot so sedaj, bilo tudi kršite-
ljev manj.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
Ali že mislimo na volitve?
Delovni ljudje in občani
morajo postati nosilci od-
ločitev o najpomembnejših
življenjskih vprašanjih: o
nadaljnem razvoju naše so-
cialistične samoupravne
demokracije, dolgoročnem
programu gospodarske
ustalitve, srednjeročnem in
dolgoročnem razvoju. Ko-
rak dlje po tej poti naj bi
naredili tudi s pripravami
in samimi volitvami v pri-
hodnjem letu. Uspeh je v ve-
liki meri odvisen od ljudi,
ki jih bomo izvolili, s tem
pa tudi od načinä, kako bo-
mo to storili.
Odprtih vprašanj v tem
času še ni zmanjkalo, vendar
ne moremo čakati, da bi ra-
zrešili prav vsa. Precej časa
smo že izgubili, saj pravilo-
ma kadrovske priprave še
vedno niso stalna dejavnost
in, kot ugotavlja predsednik
medobčinskega sveta SZDL
Celje Jože Veber, v Sociali-
stični zvezi že tretje mandat-
no obdobje ugotavljajo, da
evidentiranje tako za člane
delegacij kot tudi za vodilne
družbene funkcije ne poteka
stalno. Prihodnje leto pa se
praktično zamenja večina
delegatov in nosilcev odgo-
vornih funkcij tako v druž-
benopolitičnih skujjnostih
kot v organizacijah. Ze samo
zato je skrajni čas, da se v
vseh družbenopolitičnih or-
ganizacijah poglobljeno loti-
jo priprav.
Poleg čisto organizacijske-
ga dela ostaja poudarek na
vsebinskem. Volitve so
izredno pomemben političen
dogodek, na katerem se bo
po pričakovanjih ponovno
potrdilo, da v samoupravlja-
nju in delegatskih odnosih
vidimo našo nadaljnjo pot.
Številne slabosti smo pri de-
lovanju vsega tega že spoz-
nali in v pripravah na volitve
je priložnost, da nekatere od-
pravimo. Gotovo ni potreb-
no, da so v vsaki, tudi
najmanjši krajevni skup-
nosti ali temeljni organizaciji
posebne delegacije za vse sa-
moupravne interesne skup-
nosti. Z bolj smiselnim pove-
zovanjem bi bilo mogoče oži-
veti delo konferenc delegacij
in še marsikaj. Navsezadnje
ni najbolj bistveno vpraša-
nje, ali bodo kandidatne liste
odprte ali zaprte - v temèlj-
nih okoljih se bodo o tem
sami odločali. A če ne bodo
poznali ljudi, o katerih se bo-
do odločali, predvsem pa te-
ga, kako so doslej delali, tudi
odprte liste ne bodo prinesle
prav nič več demokratič-
nosti.
MILENA B. POKLIC
Delegacija Iz Grevenbroicha obiskala Celje
Ob koncu preteklega tedna je Celje obiskala občinska delegacija prijateljskega mesta
Grevenbroich iz Zvezne republike Nemčije. V tem mestu živi in dela tudi mnogo Jugoslo-
vanov, ki imajo svoje društvo, ki nosi ime mesta Celja. Most, ki so ga naši delavci na
začasnem delu v tujini vzpostavili, je doslej omogočil tesnejše stike med obema občinama.
Ti se odraž^o za sedaj predvsem na medsebojnem kulturnem sodelovanju, da pa bi posegli
tudi na področje gospodarstva, so bili dogovorjeni ob tem obisku nekateri predlogi, ki jih
bo vsaka stran proučila. Na sliki: posnetek s sprejema pri predsedniku skupščine občine
Celje Edvardu Stepišniku.
Foto: Edi Masnec
Cellski sindikati o slabostili nagralevanja
Ugodna ocena letnih skupščin osnovnih organizacij In konferenc
Na letnih članskih sestankih v 320
osnovnih organizacijah in 41 konfe-
rencah osnovnih sindikalnih organi-
zacij, pa tudi na letnih sejah občin-
skih odborov sindikatov dejavnosti v
Celju so ugotavljali, da je neposre-
dno proizvodno in kakovostno
ustvarjalno delo še vedno premalo
vrednoteno, delavci pa veliko priča-
kujejo od uresničevanja samouprav-
nih sporazumov dejavnosti. Odločno
so tudi zahtevali, da mora biti vsako
delo najprej pravilno ovrednoteno in
mora s svojo vrednostjo ob normal-
nih pogojih in učinkih delavca, ki ga
opravlja, zagotoviti dovolj denarja
vsaj za osnovne življenjske potrebe.
Ker so se v večini okolij zavedali, da
so osebni dohodki odvisni od njihove-
ga ustvarjenega dohodka, so še toliko
bolj ostro spregovorili o težavah, ki jih
pri poslovanju najbolj ovirajo. Govori-
li so o skromni učinkovitosti pri zago-
tavljanju in preskrbi s surovinami in
repromateriali, o izsiljevalskih samo-
upravnih sporazumih, zahtevah po so-
vlaganjih, visokih cenah surovin, ener-
gije, transporta, manipulacijah z devi-
zami, neskladju cen, visokih obrestnih
merah in podobnem. Zaradi občutne-
ga zaostajanja v razvoju, o čemer zgo-
vorno govorijo podatki o izredno viso-
ki odpisanosti opreme, so še ostreje
kot doslej spregovorili o odnosu do
sohdarnosti do nerazvitih. Prevlado-
valo je mnenje, da bi morala biti meri-
la o nerazvitosti strožja in ne omejena
le na neka ozka in vedno ista področja
v državi.
Ponovno so opozarjali na vse manjši
vpliv delavcev pri samoupravnem od-
ločanju. Ugotavljali so, da je moč ti-
stih, ki ponujajo rešitve, pa naj bo stro-
kovne ali samoupravne, vedno večja
in da ne dopuščajo nobenega samo-
upravnega dialoga ali ustreznejših
rešitev samoupravljalcev oziroma de-
legatov. Zaradi tega člani samouprav-
nih organov in delegati vse bolj izgub-
ljajo voljo in moč. »Potrebno bo storiti
odločne korake«, so poudarjali saj so
na tak način že močno oslabljene sa-
moupravne pravice delavcev.
MILENA B. POKLIČ
Priprave na 50-letnico zleta
Svobod
v tradiciji delavskega gibanja zavzema zlet Svo-
bod, ki je bil pred 50 leti v Celju, pomembno mesto.
Da bi visoko obletnico dostojno, vendar ne zaprav-
ljivo proslavili, so na predsedstvu občinskega sveta
Zveze sindikatov že imenovali odbor za pripravo in
izvedbo proslave.
Ta bo 4. julija, v času, ko bo Celje tudi gostitelj
borcev in mladine Jugoslavije. Prireditev bo ali v
mestnem parku ali v prostorih športno rekreacijskega
centra Golovec, podrobnosti pa bo oblikoval organiza-
cijski odbor že prihodnji teden. Ker praznovanje
pomembne obletnice ne bo občinska, temveč repu-
bliška prireditev (na njej pričakujejo pet do šest tisoč
udeležencev), bo pripravljalni odbor imenoval tudi
republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
MBP
Sindikat zavrnil
analizo referenduma
Delavci na! odpravijo motnje sami
Predsedstvo velenjskega
občinskega sveta zveze sin-
dikatov je zavrnilo analizo
o vzrokih za neuspeh refe-
renduma, o združitvi v sozd
Rek Frenc-Leskošek Luka,
v šoštanjski termoelektrar-
ni, ki jo je pripravil kolek-
tiv. Predsedstvo namreč
meni, da gre za mnogo glob-
lje in širše probleme, kot pa
so to v analizi ocenili v ko-
lektivu. Velenjska skupšči-
na pa je v ponedeljek potr-
dila predlog ukrepov, ki jih
je predlagal družbeni pra-
vobranilec samoupravlja-
nja in potrdil izvršni svet.
Delavci šoštanjske ter-
moelektrarne in velenjskega
rudnika lignita dosegajo v
zadnjih letih zelo dobre pro-
izvodne rezultate, vendar za-
radi neusklajenih cen elek-
trične energije in naraščanja
stroškov proizvodnje, ob šte-
vilnih notranjih slabostih na
področju gospodarjenja in
povezovanja, poslujejo z iz-
gubo. Zato ni slučajno, da je
nastalo največ problemov
pri povezovanju dveh ener-
getskih delovnih organizacij
v sozd. Obstoječe medseboj-
no nezaupanje je posledica
neurejenih dohodkovnih
odnosov. V okviru sozda se
tako pojavljata dva med se-
boj nasprotujoča procesa: na
eni strani prizadevanja za
uspešno združevanja dela in
sredstev v proizvodnji ter-
moenergije, na drugi strani
pa težnje, da se zadrži zapr-
tost v krogu posameznih de-
lovnih organizacij. Zato so
nastale razmere znotraj šoš-
tanjske termoelektrarne
omogočile krepitev intere-
sov nekaterih ozkih skupin,
ki se kljub navidezni dobro-
namernosti v bistvu zavze-
majo za ohranitev skupin-
skolastninskih interesov.
Zaradi vsega tega je pred-
sedstvo velenjskega občin-
skega sveta zveze sindikatov
zahtevalo od kolektiva, da v
analizi poimensko navede
vse skupinovodje in člane
poslovodnega organa, ki so
odgovorni za neuspeh refe-
renduma v šoštanjski ter-
moelektrarni. Dogovorili pa
so se tudi, da bodo o proble-
matiki energetike v kratkem
spregovorili na skupnem se-
stanku z Elektrogospodar-
stvom Slovenije, republiš-
kim sisom za elektrogospo-
darstvo in z republiškim ko-
mitejem za energetiko. Ob
tem je treba poudariti, da
problem energetike ni v tem,
da v delovnih organizacijah
ne razumejo sprejetih dogo-
vorov ali da so le-ti zanič,
temveč v tem, da nekateri
dogovorov nočejo spošto-
vati.
Delegati vseh treh zborov
velenjske skupščine pa so
podprli predlog družbenega
pravobranilca samoupravlja-
nja zato, ker je po njihovem
mnenju še vedno bolje, da
delavci v šoštanjski termoe-
lektrarni odpravijo motnje
sami, kot pa da bi bil potre-
ben ukrep družbenega var-
stva.
VILI EINSPIELER
Bolle je
preprečevati
kot zdraviti
Pri Občinskem sindi-
kalnem svetu Slovenske
Konjice so se lotili akci-
je, s katero naj bi ugoto-
vili najvišje in najnižje
osebne dohodke zaposle-
nih v občini. V delovne
organizacije so razposla-
li vprašalnike, ki jih bo-
do izpolnile strokovne
službe in jih najkasneje
do 10. aprila vrnile v
analizo Občinskemu sin-
dikalnemu svetu.
V konjiški občini, kjer
se nobena delovna orga-
nizacija ne otepa z rdeči-
mi številkami, tudi ni pri-
merov, da bi kje delavci
prejemali zajamčene
osebne dohodke. Najnižji
pa se gibljejo nad repu-
bliškim povprečjem, ki
znaša 22.000 dinaijev. Ker
pa je v nekaterih delov-
nih organizacijah zaradi
težjih pogojev gospodar-
jenja nekoliko zastal
izvoz in se zmanjšal fizi-
čni obseg proizvodnje, je
skrb za osebne dohodke
zaposlenih na mestu.
Analiza naj bi pokazala,
kje delavci ne dosegajo
republiškega povprečja v
izplačilu osebnih dohod-
kov. Tam bodo morali
krepkeje poprijeti za va-
jeti, v nasprotnem prime-
ru, če bodo rezultati go-
spodarjenja to dopuščali,
pa bodo spet drugod lah-
ko predlagali višje najniž-
je dohodke, s katerimi so
bili spričo ugodnih go-
spodarskih gibanj v ko-
njiški občini nad repu-
bliškim povprečjem. Kje
so danes, bo torej pokaza-
la analiza, ki jo lahko po-
stavimo v pregovor: bolje
preprečevati kot zdraviti.
M. PODJED
Potrebne analize preteklih let
¥ Šmarju so sprejeli predlog resolucije
Tudi letos bodo v občini
Šmarje pri Jelšah, skladno s
srednjeročnim planom raz-
voja, prednostne panoge go-
spodarstva industrija s ste-
klarstvom na čelu ter kmetij-
stvo in turizem.
Nova naložba v Steklarni
Boris Kidrič Rogaška Slatina
naj bi po izračunih letos omo-
gočila realno rast družbenega
proizvoda v občini za 6 odstot-
kov, za kolikor naj bi narastel
tudi dohodek. Poleg večje pro-
izvodnje d^ejo v šmarski obči-
ni največji poudarek izvozu
blaga in storitev na konverti-
bilni trg. Le-ta naj bi bil letos
višji za 15 odstotkov. V Kmetij-
stvu bo treba odpraviti nesora-
zmerja med primarno proiz-
vodnjo in predelavo (naloga
širše družbene skupnosti), po-
večati kmetijsko proizvodnjo.
nič тацј pomembna naloga pa
je tudi nadaljnja izvedba agro
in hidro melioracij. Nosilci tu-
rizma se bodo morali med sabo
tesneje povezati, v program tu-
ristične ponudbe pa se bo mo-
ral še bolje vključiti tudi Spo-
minski park Trebče. Na podro-
čju splošne porabe bodo letos
nadaljevali akcijo za učinkovi-
tejšo organiziranost upravnih
in drugih družbenih služb.
Osnutek oziroma predlog
občinske resolucije za letos je
bil dovolj dolgo v obravnavi,
zato so delegati zbora združe-
nega dela in zbora krajevnih
skupnosti občine Šmaije pri
Jelšah preteklo sredo sprejeli
predlog tega dokumenta brez
posebnih zadržkov oziroma
pripomb. Kmetijski kombinat
Šmarje je na zasedanju predla-
gal, da bi gradnjo v Imenem
črtali iz resolucijskega predlo-
ga, ker vse kaže, da za to nalož-
bo letos ne bo možnosti. Kljub
temu bo ta naložba ostala zapi-
sana v Resoluciji za primer, če
bi letos vendarle lahko vsaj za-
čeli s to gradnjo.
Tehtna je bila razprava dele-
gata Steklarske šole iz Rogaš-
ke Slatine, ki je med drugim
menil, da delegati v doseda-
njih štirih letih tega srednjero-
čnega obdobja niso dobili ni-
koli v roke analize, kaj je bilo
do sedaj narejenega. Pri tem je
mislil zlasti na vsako leto zapi-
sane naloge kot so izboljšanje
kadrovske strukture zaposle-
nih delavcev, zmanjševar^e
brezposelnosti, razbremenje-
vanje gospodarstva in po-
dobno.
MARJELA AGREZ
Zrcalo komunista je aktivnost
Pri Občinskem komiteju
Zveze komunistov Sloven-
ske Konjice ugotavljajo, da
bo potrebno bolj dosledno
odpravljati nepravilnosti
in slabosti pri delu posa-
meznih osnovnih organiza-
cij ali članov.
V osnovnih organizacijah
je sorazmerno veliko članov
zveze komunistov vključe-
nih v delo samoupravnih or-
ganov, delegacij in sindika-
ta, premalo pa se ti komuni-
sti vključujejo v razprave na
zborih delavcev, kakor je tu-
di premajhna njihova samoi-
niciativnost za razreševanje
posameznih problemov.
Ugled komunistov s tem se-
veda pada. Zmanjšujejo pa
ga tudi neuspele akcije, ki so
bile sicer enotno dogovoije-
ne, a ne izvedene. Osnovne
organizacije še vedno pre-
malo reagirajo na razne pre-
krške svojih članov, pa пгп si
gre za nedisciplino, slabo de-
lo ali za kazniva dejanja.
Skrb za kadrovsko rast
zveze komunistov tudi ni
prisotna v vseh osnovnih or-
ganizacijah enako, vendar pa
so pri OK ZK s sprejemom
novih članov v preteklem le-
tu zadovoljni. V vrste zveze
komunistov je bilo sprejetih
35 članov, od tega 23 mladih,
oziroma 24 iz gospodarstva.
Med komunisti še vedno ni
nobenega kmeta. V resnici
se je članstvo povečalo lani
le za 15 članov, kajti 14 jih je
bilo izključenih, dva črtana,
štiije pa so izstopili iz zveze.
Razlogi za izstope so razli-
čni: predvsem osebni, pa tu-
di religiozni. Naj ostrejši
vzgojno politični ukrepi '
izključitve, pa so bili izrečeni
zaradi pasivnosti, kršitev za-
konitosti in tudi zaradi reli-
gioznosti.
MP
Popravek
V prejšnji številki Novega te-
dnika smo pomotoma objavili'
da je na letni konferenci ve-
lenjskega sindikata sodeloval
Emil Roje, sekretar Medobčin-
skega sveta Zveze Komuni-
stov. V razpravi je sodeloval
Rafko Mlakar, predsednil^
Medobčinskega sveta Zvez^
sindikatov in zapisana izjava
njegova. Bralcem in prizadeti-
ma funkcionarjema se opra-
vičujemo za storjeno napako.
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Težave z
ogrevanjem
Pet blokov, v Ulici Duša-
na Kvedra v Šentjurju
ima ob koncu tedna pona-
vadi mrzle radiatorje. Ne-
kateri pravijo, da je kriva
zamuda pri izgradnji nove
kotlarne, drugi pa, da je v
stanovanjih mrzlo že vsa le-
ta. Na stanovanjski skup-
nosti trdijo, da s temi stvar-
mi nimajo več nobenega
opravka, ker imajo bloki
svoj kurilni odbor. Ta na-
bavlja majhne količine ku-
rilnega olja, ker računa na
novo kotlarno. Pri Ingradu
jim namreč vsak teden za-
gotavljajo, da bodo začeli
kuriti, te obljube pa se
vlečejo že od novembra, ko
bi morala biti kotlarna ko-
nčana. Takrat je kurilni od-
bor tudi kupil 42 ton pre-
moga, ki pa ga doslej še ni-
so mogli uporabiti. Tako
jim ob koncu tedna olja
zmanjka, ker je tudi cena
zanj prenizka, s^ plačajo
stanovalci le 90 dinaijev za
kvadratni meter. Ob koncu
meseca пад bi bilo teh težav
konec, saj bodo y novi kot-
larni poskusno zakurili. In-
grad bo moral stanovalcem
plačati razliko med ceno
olja in premoga.
T. C.
Umirjena rast prispevnih stopenj
v Šentjurju vse manj denarja za skupno porabo
v šentjurski občini bo letos
za skupno porabo na voljo to-
liko denarja, da bodo lahko
zagotovili redni program de-
la, kaj več pa ne bo mogoče.
Zato tudi ne bo večjih investi-
cij, razen na področju izobra-
ževanja. V teh dneh bodo za-
čeli graditi prizidek k osnov-
ni šoli v Slivnici, ki bo veljal
120 milijonov dinarjev. Del
sredstev pa bodo namenili tu-
di sanaciji strehe na prizidku
osnovne šole v Šentjurju.
Na skupnosti otroškega var-
stva imajo že sedaj prijavljenih
več kot 1200 otrok, ki so upra-
vičeni do otroškega dodatka,
pričakujejo pa, da se bo to šte-
vilo še povečalo. Ker sami ne
bodo zmogli vseh obveznosti
iz novega samoupravnega spo-
razuma o denarnih pomočeh.
pričakujejo tudi več solidar-
nostnih sredstev.
Zavedajo se, da bo moral biti
večji tudi njihov delež pri po-
krivanju stroškov ~ v otroških
vrtcih, saj s 1. majem ne bodo
prešli na nov način plačevanja
soudeležbe staršev. Bojijo se
namreč, da bi imeli potem
prazne vrtce, zato nameravajo
cene uskladiti do konca leta.
Tudi v zdravstveni skup-
nosti računajo na solidarnost-
na sredstva, saj so lani poslo-
vanje zaključili z izgubo, letos
pa še niso dobili programov
izvajalcev, za katere menijo, da
bodo gotovo bolj obsežni kot
prejšnja leta.
Tako Zdravstveni center za-
hteva dodatna sredstva za za-
gotovitev najnižjih osebnih do-
hodkov v višini 22.000 dinar-
jev, v Zdravstvenem domu v
Šentjurju pa nameravajo po-
stopoma zaposliti šest novih
delavcev. Sredstva pa bo treba
najti tudi za socialno varstvene
pomoči.
Za zaposlovanje združujejo v
občini najmanj denarja, od te-
ga gre 30 odstotkov za regijske
strokovne službe, s čimer pa
niso najbolj zadovoljni. Nekaj
več denarja bo za kulturo, saj
bodo popravili kulturni dom
na Ponikvi in v Šentjuiju, v
treh krajevnih skupnostih pa
bodo uredili izposojališča.
Kljub številnim obvezno-
stim iz programa in novega sa-
moupravnega sporazuma si
bodo v občini prizadevali do-
seči čim bolj umirjeno rast pri-
spevnih stopenj.
T. C.
Družbenopolitično usposabljanje
v občini Laško
v občini Laško teče te dni izredno živahno družbeno-
politično izobraževanje in usposabljat^e. Iztekajo se
seminarji za predsednike in tajnike uličnih in vaških
odborov ter za predsednike krajevnih organizacij socia-
listične zveze, ki so organizirani po različnih krajevnih
skupnostih, udeleženci pa se seznanjajo s pripravami na
volitve, z družbenoekonomskim položajem občine ter
vlogo in nalogami socialistične zveze v sistemu sociali-
stičnega samoupravljanja.
Od 4. marca poteka tudi občinska politična šola za člane
ZK, ki bo trajala vse do 25. marca. Udeleženci obravnavajo
marksistično teorijo, zgodovinsko vlogo partije, sezna-
njajo se s strategijo razvoja občine Laško in z družbenopo-
litičnim položajem Jugoslavije in njenim mednarodnim
položajem.
V ponedeljek se je pričela tudi politična šola za kandi-
date za sprejem v zvezo komunistov občine Laško ter za
člane, ki so bih v preteklem obdobju sprejeti v ZK. Ti se
seznanjajo s statutom in s programom dela zveze komuni-
stov, z Vlogo zveze komunistov v našem političnem
sistemu in z nalogami, kijih le ta im^o v samoupravnih in
družbenopolitičnih organizacijah in tudi na področju
družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. Ob
koncu tega seminaija, 20. marca, bo okoli 25 oseb na novo
sprejetih v zvezo komunistov.	WE
Celjani v Planici
Na 8. svetovnem preven-
stvu v poletih v Planici, ki
slavi s tem tudi 50 letnico,
bodo dobro zastopani tudi
predstavniki celjskega ob-
močja. Po velikanki se naj bi
kot predskakalec spustil tu-
di Jože Verdev iz Braslovč -
Andraža, mladinski državni
reprezentant, v izteku pa bo
vodja tudi član tega društva
Jože Oblak.
Delovna organizacija To-
per je uradni dobavitelj
opreme za več kot 200 sode-
lujočih ob skakalnici, v nji-
hovih kombinezonih pa se
bodo pognali v dolino vsi
naši predskakalci, dva iz pr-
ve ekipe, štirje Francozi,
Bolgar, dva Čehoslovaka in
po vsej verjetnosti tudi nekaj
Italijanov. Zlatarna je za to
priložnost izdelala spominke
z različnimi motivi ob 50 let-
nici Planice.
Kalco bo letos na Kozjanskem?
Na zvezni delovni akciji bo letos delalo 12 brigad
Konec februarja so na seji
predsedstva zvezne konfe-
rence mladih potrdili, da
ostaja v Sloveniji šest zvez-
nih in štiri republiške mla-
dinske delovne akcije. Tako
bo tudi mladinska delovna
akcija Kozjansko ostala še
vnaprej akcija na zvezni
ravni kljub temu, da briga-
dirsko naselje ne zadošča
novim normativom.
Le-ti namreč predpisujejo,
da morajo imeti vse zvezne
akcije v vsaki izmeni haj-
manj pet mladinskih delov-
nih brigad in seveda tri de-
lovne izmene. Tega' pa na
Kozjanskem ni moč zagoto-
viti. V okvirni program del
za letošnje leto so zato orga-
nizatorji akcije zapisali, da se
bo na Kozjanskem v vseh
treh delovnih izmenah zvr-
stilo 12 brigad, kar pomeni
približno 500 brigadirjev.
Po besedah člana skupšči-
ne ZMDA Kozjansko, Draga
Mackoška, bodo poskušali
brigadirsko naselje Jože Per-
čič v Šentvidu pri Planini do
prihoda brigadirjev čimbolje
urediti. Kot kaže, je zaenkrat
največja težava v naselju,
neurejenost sanitarij, že od-
pravljena, poleti naj bi od-
pravili tudi pomanjkljivosti
pri oskrbi s pitno vodo.
Za akcijo Kozjansko je že
izdelan okvirni program del,
ki vključuje delovišča iz
vseh treh občin. V Šentjuiju,
Laškem in Sevnici bi naj bri-
gadirji delali predvsem na
melioracijah, elektrifikacij-
skih delih, gradnji vodovo-
dov, cest in izkopih za PTT
omrežje. Vrednost del, ki bi
jih naj opravili brigadirji, bo
približno 25 milijonov dinar-
jev, vendar pa se že sedaj -
kljub temu, da še ni izdela-
nega finančnega načrta - za-
tika pri kritju stroškov.
Občina Sevnica lahko zago-'
tovi denar za kritje prevoz-
nih stroškov brigadirjem le
za ^ mesec. Seveda pa tudi
v Laškem in Šentjurju ni to-
liko denarja, da bi lahko v
brigadirski standard vložili
kaj več kot tisto, kar je zares
najbolj potrebno.
Na pobudo občinske kon-
ference mladih iz Šentjuija
si organizatorji prizadevajo,
da bi na akcijo lahko pripe-
ljali kakšno specializirano
brigado. Najrajši bi imeli
geodete, saj so v dopolnilni
.delovni program vključili tu-
di geodetske izmere na cesti
Loka-Dobrina, morda pa bo
na Kozjansko prišla tudi spe-
cializirana brigada Rdečega
križa.
IVANA FIDLER
Kip pionirja oš Frana Rosa
Kurirčkova pošta danes zapušča celjsko občino, saj jo bodo
dopoldan frankolovski pioniiji predali vrstnikom iz Slovenskih
Konjic. Sicer pa je kurirčkova torbica, odkar so jo 8. marca od
velenjskih pionirjev sprejeh na Dobrni, obiskala vse šole celjske
občine, osrednja prireditev pa je bila v ponedeljek na osnovni
šoli Veljka Vlahoviča. Pot jubilejne kurirčkove pošte so pope-
strili tudi s spremljajočimi prireditvami. Tako so ob sprejemu
pošte na COS Fran Roš v Celju tej osnovni šoli podelili kip
pionirja, priznanje za uspešno sodelovanje na jugoslovanskih
pionirskih igrah. S takšnim priznanjem za 25 uspešno opravlje-
nih nalog se lahko v Sloveniji ponašajo le na nekaterih šolah.
RP
S polnimi jadri v izvoz
Najboljša v konjiški občini Unior in Konos
z rezultati gospodarjema
v minulem letu so v konjiš-
ki občini zadovoljni, čeprav
so za to obdobje značilna
nekatera odstopanja,Jti se
odražajo prevsem v*^rasti
družbenega proizvoda, fízi-
čni rasti industrijske proiz-
vodnje in v izvozu.
Težke razmere gospodarje-
nja načenjajo tudi sicer mo-
čno gospodarsko konjiške
občine, ki pa ima prednost v
svojih smotrnih usmeritvah
iz minulih let. Oceno gospo-
darjenja je po predhodnih
podatkih sklepnih računov
delovnih organizacij skrbno
opravila komisija za družbe-
noekonomske odnose pri
OKZK Slovenske Konjice
in so jo med drugim obrav-
navali in podprli na zadnji
seji Občinskega komiteja
prejšnjo sredo.
Gospodarstvo konjiške
občine je lani povečalo fizi-
čni obseg proizvodnje za 4,2
odstotka, načrtovalo pa je
šest odstotno rast. Kljub te-
gobam, ki niso obšle združe-
nega dela v konjiški občini,
je bilo čutiti napore in priza-
devanja delavcev za kako-
vostno rast proizvodnje in
prilagajanja potrebam tr-
žišča ter usmerjanja proiz-
vodnje v izvoz.
Lani so delovne organiza-
cije izvozile svoje proizvode
in storitve v vrednosti štiri
milijarde in 800 milijonov di-
narjev. Izvoz na konvertibil-
no področje je znašal tri mili-
jarde in 600 milijonov dinar-
jev in je bil uresničen z nekaj
več kot 75 odstotki. V pri-
merjavi z letom poprej je bila
vrednost celotnega izvoza
3,1 odstotek nižja. Največja
nosilca izvoza sta bila lani
Unior, z nekaj več kot dvema
milijardama dinarjev in Ko-
nus s približno polovico
manj. Sledijo pa jima: Ko-
stroj, Comet, Lip in drugi.
MP
Klubaši na Celjskem
Glavna naloga centrov za
klubsko dejavnost je, da omo-
gočijo vsej mladini organizi-
rano in usmerjeno preživlja-
nje prostega časa, da torej
združujejo na enem mestu več
aktivnosti. Vendar sta se do-
slej v desetih letih, kolikor je
že od prvih začetkov organizi-
ranja klubske dejavnosti, na
našem območju ustanovila le
dva centra - v Žalcu in Celju.
Oba sta v tem času imela že
nekaj zastojev in prekinitev
delovanja, vendar so sedaj
mladi v obeh občinah spet ak-
tivni.
V Žalcu bodo že ta mesec
pripravili srečanje vseh klu-
bašev obèiné, ki bo v krajevni
skupnosti Trnava. Sicer pa je
delo žalskega centra za klub-
sko dejavnost precej specifi-
čno. Mladi namreč delujejo v
komisijah pri posameznih
osnovnih organizacijah, na
občinski konferenci pa samo
Uskladijo posamezne delovne
programe. Med osnovnimi or-
ganizacijami je tudi razvejano
oobro sodelovanje, tako da je
^na osnovna organizacija orga-
J^izator klubskega večera ali
kakšne druge prireditve tudi
ostale mladince. Sicer pa je
klubska dejavnost v žalski
občini dobro razvita in sega ta-
ko od klubskih večerov, debat-
nih srečanj, predavanj z diapo-
zitivi do literarnih in glasbenih
večerov. V Vinski gori priprav-
ljajo zanimivo prireditev »Mla-
dina poje«, v Andražu pa so se
odločili za ohranjanje starih
običajev, ki so ga poimenovali
»Florjanovo«.
Pri občinski konferenci mla-
dih v Celju so lani pričeli s po-
novnim oživljanjem klubske
dejavnosti. Lotili so se adapta-
cije klubskih prostorov in tako
se bodo verjetno sredi marca
mladi že vselili v preurejene,
sodobno urejene in tehnično
izredno dobro opremljene pro-
store. Pri tem jim je veliko po-
magalo združeno delo celotne
občine, s prostovoljnim delom
pa so sodelovali tudi mladinci
sami. Trenutno je v posamezne
sekcije vključenih preko 150
mladincev, v večini učencev in
študentov. Največ zanimanja
je predvsem za planinsko sek-
cijo, pevski zbor ter plesno
skupino, seveda pa bodo v
klubskih prostorih našli svoje
mesto tudi računalnikarji,
klub študentov in ljubitelji vi-
deo projekcij.
Za ostale občine celjskega
območja pa bo verjetno kar dr-
žalo, da nimajo pravih pogojev
za delovanje centrov.
IVANA FIDLER
POGLED V SVET S kovinotehno
Smrt Černenka, izvolitev Gorbačova
v Sovjetski zvezi so v kratkem
obdobju kakih treh let umrli trije
najvišji partijski in državni vodite-
lji: Leonid Brežnjev, Jurij Andro-
pov, Konstantin Černenko. Nekaj
ur po smrti sledi^ega je CK sovjet-
ske partije izvolil na izredni seji za
novega generalnega sekretarja Mi-
haila Gorbačova, 54-letnega člana
politbiroja in sekretarja CK.
Čeprav so bile v tem potrjene šte-
vilne napovedi širom po svetu,
izrečene med boleznijo Černenka,
da bo prišel na krmilo sovjetske
partije Gorbačov, je bil svet v za-
četku tega tedna vseeno prese-
nečen. Vse je namreč potekalo na-
glo, operativno in ni bilo malo ko-
mentatorjev, ki so govorili o no-
vem stilu vodenja ene od supersil.
Izvolitev Gorbačova je demanti-
rala ugibanja, da bi po smrti Čer-
nenka spet utegnili izbrati enega
starejših članov politbiroja, s
čimer bi se nadaljevalo obdobje
zadnjih let, ko je bilo zdravstveno
stanje prvega moža Sovjetske drža-
ve hočeš nočeš nenehno v ospredju,
kar je razumljivo vplivalo na
vzdušje v domači in tuji javnosti.
Mihail Gorbačov na čelu sovjet-
ske partije pomeni izrazito pomla-
ditev, saj je od marsikaterega dru-
gega člana politbiroja mlajši za 15,
celo za 20 let. Pa ne samo to. Anali-
tiki so že ugotovili, da je mlajši od
večine voditeljev supersile ZDA in
velesil, od Ronalda Reagana, Mar-
garet Thatcherjeve, Françoisa Mit-
terranda, japonskega premiera Na-
kasoneja.
Gorbačov, po šolanju pravnik in
agronom, sicer pa dolgoletni sov-
jetski partijski funkcionar, je bil
sorazmerno znan tudi zunaj meja
Sovjetske zveze. Zlasti veliko po-
zornost je zbudil njegov lanski
obisk v Veliki Britaniji. Mnogi
sklepajo, da vsekakor ne bo zapo-
stavljal mednarodne dejavnosti.
To se je pokazalo že včeraj in pred-
včerajšnjim v Moskvi, ko so na po-
greb Konstantina Černenka prišli
visoki in najvišji državniki iz okoli
sto držav.
Znano je, da so na ameriškem
svetu za nacionalno varnost dolgo
debatirali, ali naj gre na pogreb
Černenka tudi predsednik Reagan
ali ne. Ob tem je značilno dvoje:
dejstva, da Reagan ni šel v Moskvo,
so v Washingtonu razložili zgolj s
tehnično-organizacijskimi, ne pa
' vsebinskimi zadržki. In drugič,
sam Reagan je izjavil, da upa na
srečanje z Gorbačovom v bližnji
prihodnosti.
Ker so se hkrati v Ženevi začela
sovjetsko-ameriška pogajanja o
omejitvi jedrskega oboroževanja
na Zemlji in v vesolju, je očitno, da
supersili nadaljujeta dialog, po-
skuse sporazumevanja o vpraša-
njih, ki se tičejo vsega človeštva:
ali še naprej v oboroževalno tekmo
ali le-to vsaj zavreti in tako zmanj-
šati nevarnost svetovne jedrske ka-
tastrofe.
Gorbačova čaka obilo dela tudi
doma. Že zaradi vojaškoobrambnih
razlogov si SZ ne more privoščiti
nadaljnjega zaostajanja za najmo-
dernejšo svetovno tehnologijo. Era
računalnikov, informatike, roboti-
ke neusmiljeno narekuje hitrejše
korake. Da pa ne bi zaostajali, bodo
v sovjetski družbi morali ne samo
hitreje skrbeti za najmodernejšo
tehnologijo, marveč odstraniti tudi
birokratske ovire, okostenelost, ne-
zainteresiranost in kar je še takih
nadlog, ki so cokla razvoja.
Kakor koli že: mednarodno doga-
janje postaja bolj dinamično, zani-
mivo.
Piše Jože SircelI
4. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
Traktorji dobro v
izvoz
v štorski Tovarni traktoijev
so lani izvozili nekaj več kot
1300 traktopev, približno toli-
ko pa naj bi jih na tuje prodali
tudi letos (vse skupaj so doslej
v osmih letih izvozili več kot
13.000 traktorjev). S kooperan-
tom Fiatom se te dni še dogo-
varjajo, koliko traktorjev bodo
izvozili v Italijo (in s tem posre-
dno tudi na druge trge), prav
tako pa še niso zaključeni po-
govori z Grki, katerim prodaja-
jo traktoije brez posredovarya
Fiata. Štorski tovarni pa se od-
pir^o tudi možnosti za koope-
racijsko sodelovanje z Madžar-
sko. Ker doma še vedno ni do-
volj gum, mor^o traktorji na
tuie z »lesenimi« kolesi.
S. ŠROT
Poigoročni razvoj Cinkarne
Letošnji načrt: 33 mllljartl din celotnega prihodka
TL gospodarjenjem v prete-
klem letu so v celjski Cinkar-
ni zadovoljni, saj ni nobena
temeljna organizacija zaklju-
čila leta z izgubo, vse pa so
ustvarile precejšnjo akumu-
lacijo. Delovna organizacija
je ustvarila preko 20 milijard
din celotnega prihodka, ker je
za 82 odstotkov več kot v letu
1983 in tudi 21 odstotkov več
kot so načrtovali.
Zaradi velikih izdatkov za
prispevke, davke in obresti ter
za,stroške surovin, jim je to
pustilo le 4 milijarde din do-
hodka, kar je 76 odstotkov več
kot v letu 1983 in 45 odstotkov
nad načrtovanim. Čisti doho-
dek seje povečal še manj za 61
odstotkov oziroma 20 odstot-
kov nad načrtovanim. Pri tem
so bili povprečni osebni do-
hodki 28.549 dinaijev. Vzpod-
budni pa so bili izvozni dosež-
ki, saj so izvozili za 26 milijo-
nov dolarjev, od tega za 11 mi-
lijonov dolarjev na konverti-
bilno tržišče.
Letos načrtujejo za 4 odstot-
ke večjo proizvodnjo, z njo pa
bi naj ustvarili 33 milijard din
celotnega prihodka. Izvoz na-
meravajo povečati za 6 odstot-
kov, tako da bi izvozili za 28
milijonov dolarjev, od tega na
konvertibilno tržišče za 12 mi-
lijonov dolarjev.
Ob prizadevanjih za uspešno
sprotno poslovanje, ki jih je še
otežilo razreševanje notranjih
nepravilnosti in odnosov, pa v
Cinkarni zavračajo trditev, da
niso ničesr naredili za obliko-
vanje dolgoročnih ciljev raz-
voja. Kot je povedal vršilec
dolžnosti predsednika kolek-
tivnega poslovodnega organa
Jože Randl, imajo narejeno že
vrsto študij. Nimajo pa še pri-
merjalnih analiz za celoten raz-
voj Cinkarne. Posamezne štu-
dije so strokovno proučiU, niso-
jih pa še uskladili ne znotraj ne
s stališči družbenopolitične
skupnosti. Eden izmed razlo-
gov je zahtevna industrija z ze-
lo raznoliko proizvodnjo. Eko-
nomska in ekološka sanacija,
že pred leti sprejeta v občini,
jih zavezuje tudi k opuščanju
bazične in razvoju predeloval-
ne industrije. Razmere so se od
takrat spremenile in vse več je
spet razmišljaj o ohranitvi ba-
zične industrije ali celo njene-
ga razvoja. Zato so se odločili,
da bodo dolgoročni osnutek
razvoja naredili s pomočjo
strokovnjakov Razvojnega
centra. Menijo, da bo za razpra-
vo pripravljen že maja, junija,
Jože Randl pa zagotavlja, da
bodo pri tem imeli prvenstve-
no vlogo tudi ekološki pro-
blemi.
MILENA B. POKLIČ
Neredna oskrba s surovinami
Kljub temu, da v tovarni kmetijskih strojev Sip v
Šempetru, lani niso dosegli vseh zastavljenih ciljev, pa
poudarjajo, da so z gospodarskimi rezultati zadovoljni,
čeprav je tudi resda vzrokov za pretirano samozado-
voljstvo ni.
Največ težav so imeli lani z redno oskrbo s surovinami in
repromateriali, saj se je dogajalo tudi, da je proizvodnja
kasnila za trideset dni. Težave so povzročale dobave
jeklarskih proizvodov, gum, aluminijastih stranic ter tistih
kooperantskih proizvodov, ki so bili vezani na izdelavo
deficitarnih materialov.
Izvoz je bil v primerjavi z letom poprej za petníyst
odstotkov višji, vendar še vedno pet odstotkov nižji kot so
ga načrtovali. Vrednost izvoza je tako znašala dobrih dva-
najst milijonov 300.000 dolarjev, medtem ko je pravi kon-
vertibilni izvoz bil in je še vedno relativno nizek, saj v
strukturi celotnega izvoza predstavlja le sedem odstotkov.
V strukturi celotnega iz\'oza pa predstavlja izvoz na Polj-
sko kéir 84 odstotkov. Izvoz na konvertibilno področje je
bil za skor^ polovico maryši kot so ga načrtovali, pred-
vsem Zciradi tega, ker v Italijo niso prodali toliko kmetij-
skih strojev kot so planirali. Kljub temu paje bil izvoz na
konvertibilni trg za dve tretjini večji kot leto poprej. Pred-
vsem zaradi nekaterih na novo osvojenih tržišč v Avstriji,
na Švedskem, v Franciji in na Norveškem. Prodna na
domačem trgu je bila takšna kot so jo načrtovali.
J.V.
Drago vzdrževanje
Zanj gre letno nad 10 milijard din
Osnovna ugotovitev analize
o vzdrževanju objektov v ko-
lektivih na celjskem obmo-
čju, ki jo je izdelala Tehniška
srednja šola iz Celja, je, da so
stroški za vzdrževanje, iz 10
odstotkov pred leti, dosegli že
polovico vseh vloženih sred-
stev v vzdrževanje in gredo v
nekaj 10 milijard.
Lesna industrija na Celj-
skem je leta 1982 namenila za
vzdrževanje objektov in njiho-
ve infrastrukture le 366 milijo-
nov, letos pa že milijardo in
400 milijonov din.
Zaskrbljujoče je tudi, da so
objekti, ki so bili zgrčeni po
vojni in smo zanje mislili, da so
novi, tik pred propadom. Zato
morajo kolektivi namenjati
vse več sredstev za vzdrževa-
nje po potrebi. Stroški za takš-
na popravila so desetkrat večji,
kot v primeru, če bi napake
predvideli že prej in jih odpra-
vili pravočasno. Toda na Celj-
skem preventivno planskega
vzdrževanja sploh ne pozna-
mo. Slabo pa je tudi načrtova-
nje vzdrževanja, kajti zanj je
treba zagotoviti tudi potrebna
sredstva. V kolektivih name-
гуајо za vzdrževanje le določen
odstotek od bruto dohodka
podjetja, ki ga vsako leto po-
večujejo le za predvideno stop-
njo inflacije. Tako v večini pri-
merov vzdrževanja ne načrtu-
jejo na osnovi tehničnih pre-
gledov, ki edini lahko pokaže-
jo dejansko stanje na objektih
in infrastrukturi. Še najslabše
je s takoimenovanimi nevidni-
mi objekti (kanal v zemlji, ce-
vovodi zaščiteni z izolacijami,
podvodni kabli...), ki jih sko-
raj nihče ne pregleduje pre-
ventivno.
Stanje je torej več kot za-
skrbljujoče, izhod iz tega pa vi-
di Marjan Žuraj, vodja sektorja
za razvoj na Tehniški srednji
šoli, v znižanju stroškov vzdr-
ževanja. Gradbena podjetja, ki
so v glavnem izvajalci del, se
bodo morala dogovoriti in poe-
notiti vse potrebne elemente
za vzdrževanje. Pri tern bodo
morali uporabljati cenejše ma-
teriale, predvsem domače, ki
so enake kakovosti in jih mno-
ga naša podjetja že proizvajajo.
Izvajalci vzdrževalnih del s
tem seveda ne bodo zadovolj-
ni, ker vsako odstopanje od za-
starelih oblik vzdrževanja po-
meni tudi manj dela (npr. bar-
vanja cevovodov ne bo potreb-
no izvajati vsako leto, ampak
le vsakih pet let). Toda druge-
ga izhoda ni in tisti izvajalci, ki
se bodo novim razmeram pri-
lagodili prvi in nastopili z bolj-
šo ponudbo, ne bodo izgubih
dela.
VILI EINSPIELER
Tudi KiV Vransko
se usmerja v izvoz
Zanimiv program peči za lesne odpadke
Kovinska industrija
Vransko, ki se je lani kot
tozd Sigme iz Žalca oziroma
Zabukovice odcepila in za-
živela kot samostojna de-
lovna organizacija, tudi za-
radi odcepitve v žalski
občini ni ravno uživala na-
klonjenosti. Kljub temu pa
so lansko gospodarsko leto
zaključili pozitivno.
Celotni prihodek so v pri-
merjavi z letom prej povečali
za polovico, dohodek za 92
odstotkov, ostanek čistega
dohodka pa so celo podvoji-
li. S temi številkami sicer ne
dokazujejo pravilnosti svoje
odločitve pri odcepitvi, saj bi
bili rezultati poslovanja še
ugodnejši, če bi jim ne pro-
padel komercialno zanimiv
posel in zaslužek.
Po besedah v. d. direktorja
Radeta Živanoviča računajo
letos na bistveno prodornej-
šo prodEyo trajno žarečih
peči na trda goriva, pri
čemer bodo skušali tržišče
osvojiti s pečmi na lubje in
lesne odpadke, ki so v ener-
getsko stisnjenih časih še
pobej zanimive. Tudi ka-
drovsko so se okrepili za
opravlanje tržne funkcije.
Njihov program toplotne
tehnike za avtomatsko zgo-
revanje lesnih odpadkov se
je že izkazal v nekaterih ob-
jektih, ki so jih zgradili v
Karlovcu in v Črni gori, saj
po kakovostnih energetskih
atestih prav te peči nudijo
porabnikom i^emno ugo-
den izkoristek energije -
med 78 in 81 odstotki.
Sodelujejo z SCT iz Ljub-
ljane tudi na tujih tržiščih,
ietos v Franciji, lani pa s
Smeltom v Libiji, čeprav pri
teh izvoznih poslih vedno ne
zaslužijo veliko deviz. Toliko
pa vendar, kot jih potrebuje-
jo, saj večino surovin in re-
produkcijskih materialov
dobijo doma.
MITJA UMNIK
Vsak želi kopati v svoji iuknji
¥ kamnolomu Pečovnik poslujejo z Izgubo
Kamnolom Pečovnik, ki
ga upravlja celjska komu-
nala, je že od vsega začetka
brez lokacijskega in drugih
potrebnih dovoljenj. Zato
ne morejo uveljaviti dovolj
visokih cen in pošluje z iz-
gubo. Tako meni Matej
Fink, tehnični direktor
obrata, medtem ko Alek-
sander Kerštajn, direktor
tozda Asfalt kamnolom Pi-
rešica, ki je eden največjih
v Sloveniji in ga upravlja
celjsko cestno podjetje pra-
vi, da je vsak kamnolom, ki
proizvede manj kot 200.000
kubikov letno, nerenta-
bilen.
V kamnolomu Pečovnik si
za lokacijsko dovoljenje pri-
zadevajo že od leta 1977, brez
njega pa ne morejo testirati
kakovosti gramoza, ki je nji-
hov glavi proizvod in ne
smejo se širiti. Ob tem zago-
tavljajo, da je njihov gramoz
ravno tako kakovosten kot
gramoz iz kamnoloma v Pi-
rešici. V kolikor to drži, bodo
lahko v Pečovniku kmalu
zvišali cene gramoza, ker je
Razvojni center Celje izdelal
skoraj že vse potrebno za iz-
dajo lokacijskega dovolje-
nja. Določiti morajo le še me-
je eksploatacijskega obmo-
čja. Projektant Jure Križnik
je ob tem zagotovil, da bodo
v Pečovniku dobili vsa po-
trebna dovoljenja že sredi te-
ga meseca. Na vprašanje, za-
kaj nista Razvojni center in
Občinski komite za urejanje
prostora in varstvo okolja hi-
treje pripravila lokacijskega
dovoljenja, pa je odgovoril,
da je bilo potrebno več meri-
tev hrupa, ker so ga v ka-
mnolomu večkrat prekorači-
li. Zapletov je bilo še več, ne-
kaj časa pa se tudi v Pečov-
niku niso kdo ve kaj zanima-
li za pridobitev dovoljenja.
Cene gramoza v kamnolo-
mu Pečovnik so resnično
nižje kot pa cene gramoza iz
kamnoloma v Pirešici, ven-
dar razlika v ceni ne znaša 80
ali celo 90 odstotkov kot to
trdi Marjan Kvas, vodja
obrata kamnolom v Pečovni-
ku. Če primerjamo cene tam-
ponskega gramoza za cesto-
gradnjo z granulacijo od O do
60, ugotovimo, da je gramoz
v Pirešici dražji za približno
četrtino. Kubik tamponske-
ga gramoza za cestogradnjo
v Pečovniku stane namreč
226, v Pirešici pa 300 dinar-
jev. V Pečovniku sicer kupu-
jejo od Pirešice tudi tampon-
ski gramoz, ki stane 420 di-
narjev, vendar je le-ta po za-
gotovilih Aleksandra Kerš-
tajna, boljše kakovosti, ki je
v Pečovniku z zastarelo te-
hnologijo ne morejo doseči.
Samo zaradi nižjih cen gra-
moza in ostalih materialov,
obstoj kamnoloma v Pečov-
niku ni ekonomsko upra-
vičen. Ostane še vprašanje,
kako naj celjska komunala
zadovolji lastne potrebe, če
zapre kamnolom v Pečovni-
ku. Za lastne potrebe porabi-
jo namreč 30-40 odstotkov
proizvodnje kamnoloma. V
Pirešici zagotavljajo, da lah-
ko s svojimi zmogljivostmi
oskrbujejo celotno celjsko
območje, saj že zdaj prodaja-
jo gramoz in druge materiale
v Maribor, Novo mesto in
drugam in to mnogo več kot
bi ga potrebovala celjska ko-
munala. Uvedejo pa lahko
tudi dvoizmensko delo, kar
so lani v višku sezone že sto-
rili.
Aleksander Kerštajn pra-
vi, da so v Pirešici že večkrat
skušali prepričat upravljalce
manjših kamnolomov, da je
obstoj takšnega števila
manjših kamnolomov ne-
smiselen, vendar brez uspe-
ha, ker želi vsak kopati v
svoji luknji, ne glede na ka-
kovost. V Pečovniku, kakor
tudi v ostalih manjših ka-
mnolomih, se očitno bojijo
monopola kamnoloma v Pi-
rešici.
VILI EINSPIELER
Ena hranilna knjižica ~
manj stroškov
Pa poskusimo dokazati zapisano geslo. Mno-
gim varčevalcem se je zaradi različnih razlogov
nabralo več hranilnih knjižic, pri čemer pa naj-
pogosteje za poslovanje z banko uporabljajo le
eno, ali največ dve knjižici, pri čemer je druga
ponavadi kar devizna, zelena knjižica. Vsekakor
je pri večini, ki imajo več rdečih, hranilnih knji-
žic tako, da je najbolj v prometu le ena, na dru-
gih pa so manj pomembni zneski, včasih le
nekaj dinarjev.
Kljub temu pa morajo tudi za najmanjši zne-
sek, včasih za nekaj dinarjev v banki voditi
ustrezno evidenco, zaradi tega tudi bolj, kot je
potrebno, obremenjevati računalniški spomin,
pripisovati vsako leto obresti in podobno. To
evidentiranje pa pomeni tudi nepotrebne
stroške pri bančnem poslovanju, v domačih raz-
merah pa včasih pri varčevalcih tudi zmedo
zaradi iskanja »prave« knjižice.
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje pri-
poroča, da se vendar odločite za eno hranilno
knjižico. Na ta način boste banki (pa tudi sebi)
prihranili nekaj nepotrebnih stroškov, in imeli
boste boljši pregled nad svojimi prihranki, če
boste imeli samo eno knjižico. Potrebno je le
vse zneske iz več knjižic prenesti na eno in prav
sedaj ob pripisovanju obresti je za to najlepša
priložnost.
Torej naj res velja: ena hranilna knjižica -
manj stroškov in boljši pregled nad prihranki!
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Alkoholu tUdI kazni
ne morejo do živega
CelJe: Pijeio tudi s
pedagogi
v Celju so lani zabeležili
368 primerov kršitev javne-
ga reda in miru v gostinskih
lokalih. Seveda je razgra-
janj in pretepov po gostil-
nah in bifejih še več, toliko-
lirat so natakarji na pomoč
poklicali miličnike.
Največkrat jih pokličejo iz
bifeja na avtobusni postaji,
iz hotela Evropa (predvsem
v času obratovanja disca), iz
restavracije Pošta, pa iz Mer-
xovih restavracij v Novi vasi,
na Hudinji in ob Ljubljanski
cesti (Pigal). Зкогад vsi inci-
denti (več kot 90 ostotkov) so
se primerili zaradi vinjeno-
sti. Miličniki ugotavlj^o, da
strežno osebje ne upošteva
zakona, ki prepoveduje toče-
nje alkoholnih pijač mlado-
letnikom in vinjenim ose-
bam, ampak da - nasprotno
- zaradi večjega zaslužka
točijo alkohol v neomejenih
količinah komurkoli. Pred-
vsem zaskrbljujoče je, da je
tudi vedno več skupin mla-
doletnikov, ki se opijao brez
peave mere in to nemalokrat
celo s svojim pedagogom
vred (npr. v bifeju Beton).
Čeprav zakon predvideva
kazni tudi za natakarje, je v
resnici prijav zoper strežno
osebje zelo malo (lani samo
14). Kršitev zakona je nam-
reč nataka^em izredno tež-
ko dokazati. V večini prime-
rov se izgovarjajo, da je raz-
grajač že prišel opit v lokal in
začel razgrtati. Prič ponava-
di ni, največkrat noče nihče
od prisotnih vedeti nič o
tem, kar se je dogajalo pred
incidentom. Kadar pa nata-
karja prijavijo, morata pred
sodnika tudi odgovorna ose-
ba (navadno šef strežbe) in
delovna organizacija. Nava-
dno ugotovijo, da sta slednja
izpolnila svoje obveznosti
glede zakona - kar v praksi
pomeni, da sta strežno oseb-
je seznanila z njim.
Miličniki vedo, da so nata-
karji pogosto v precepu, ali
gostu postreči ali ne. Marsi-
kakšen nered se izcimi tudi
iz ogorčenosti gosta, ker ne
dobi pijače. Kljub temu pa
fnénijo, da bi morali natakar-
ji bolj dosledno upoštevati
omejevanje točenja alkoho-
la- Verjetno bi k temu pripo-
rnogla tudi sprememba za-
kona, ki je bil sprejet leta
1974, za tisti čas visoke de-
narne kazni, pa so do danes
Postale smešno nizke.
Šentjur: Kazni le
Petim
v Šentjurju so lani reše-
J'ali 17 primerov kršitve do-
»očila Zakona o prekrških
®oper javni red in mir, ki
Kovori o točenju alkohola
'Mladoletnikom in vinjenim
®sebam.
Od tega so osem zadev že
J'^šili in sicer so tri ustavili,
k^r ni bilo dovolj dokazov,
P^tim kršiteljem pa so izre-
kli denarne kazni v višini do
^000 dinarjev. Pri ostalih pri-
J^^erih dokazni postopek še
Samo enkrat se je zgo-
^'io, da je bil v postopku
predlagan kot kršitelj tudi
pravna in odgovorna oseba.
Ugotavljajo, da je število
kršitev v zasebnem in druž-
benem sektorju približno
enako, v primerjavi z letom
poprej pa se število teh pre-
krškov zmanjšuje.
Ko pa gre za kršenje Odlo-
ka o delovnem času na pod-
ročju prometa blaga na drob-
no, gostinstva, turizma in
obrti, je tržni inšpektor ugo-
tovil samo eno kršitev, ko je
bila gostilna odprta pol ure
po zapiralnem času in so mo-
rali miličniki intervenirati
zaradi kaljenja javnega reda
in miru.
Slovenske Konjice:
Skorai povsod kršijo
odlok
v konjiški občini je spre-
jet odlok o prepovedi toče-
nja alkoholnih pijač pred
osmo uro zjutraj.
Vendar se ta v večini, če ne
kar v vseh lokalih krši. V za-
drtem času se je zato, da te-
mu ne bi bilo tako, k^ malo
naredilo, samokritično ugo-
tavljajo na inšpekcijskih
službah na občini. Izrečenih
je bilo sicer nekaj mandatnih
kazni, ki pa so le po 100 di-
narjev in je vprašanje, koliko
zaležejo. Sodnik za prekrške
ni dobil nobene ovadbe.
Laško: Pripravljajo
višje kazni
Tržni inšpektor v občini
Laško je povedal, da lani ni-
so ugotovili kršitev odloka
o točenju alkoholnih pijač
pred sedmo uro zjutraj.
Vzrok zato je verjetno ta,
da vse gostinske organizaci-
je, razen hotela Savinja, od-
prejo vrata gostom ob sedmi
uri ali še kasneje. V Savinji
pa teh primerov ni, ker je ho-
tel v središču mesta in bi te
kršitve ljudje prej opazili in
tudi opozorili inšpektorja.
Letos tržni inšpektor še ni.
preverjal v koliki meri se ta
odlok upošteva, delno je te-
mu vzrok tudi delovni čas,
saj inšpektor začne delati še-
le ob 7. uri, delno pa je kriv
stari odlok, ki še vedno pred-
pisuje izredno nizko kazen
za kršitelja, le 300 dinarjev.
Zato so že stroški, ki jih ima
inšpekcija s prijavo kršitelja
sodniku za prekrške, pona-
vadi večji.
Letos bodo odlok spreme-
nili in uskladili z zakonom,
ki predvideva višje kazni tu-
di za kršilce odloka o točenju
alkoholnih pijač. Odlok je že
v pripravi in upajo, da bo že
letos začel veljati.
Šmarje: Odlok bolj
na papirju
Odlok v občini Šmarje pri
Jelšah sicer imajo, vendar
je ugotavljanje kršilcev
zgolj stvar naključja.
Zato smo največ podatkov
dobili na Postaji milice v
Šmarju, kjer pa se soočajo le
s p>osledicami vinjenosti, ko
občan prekrši odlok o redu
in miru ali pa stori kakšno
drugo kaznivo dejanje. Ugo^
tavljanje kršenja odloka o
točenju alkoholnih pijač pa
je sila zapleteno, ocenjujejo
na Postaji milice, ker »druž-
bena samozaščita« na tem
področju dobro deluje, žal v
negativnem smislu. Pred
sedmo uro zjutrso v gostin-
skih lokalih v šmarski občini
ne točijo alkoholnih pijač,
preprosto zato ne, ker noben
lokal ni odprt pred to uro.
Oglasili smo s tudi na inš-
pekcijskih službah. Tam so
nam odkrito povedali, da ne
razpolaga o s podatki o krši-
tvah odloka, ker tržni inš-
pektorji na tem področju ni-
so bili nikoli aktivni. Pestijo
jih kadrovske težave (imajo
samo dva tržna inšpektorja),
vso energijo in čas pa trošijo
na področju kontrole cen, ki
se tako rekoč dnevno spre-
minjajo. Na območju občine,
ki je velika in zelo razvejana,
pa je 36 gostinskih lokalov.
Po oceni inšpekcije se v lo-
kalih drže navodil in vinje-
nim osebam ne točijo alko-
holnih pijač, S£Ú se s tem
izognejo tudi ostalim, večjim
nevšečnostim, ko morajo po-
sredovati miličniki. Občin-
ski odlok ima tudi to po-
manjkljivost, da ne oprede-
ljuje sankcij v primeru
kršitev.
Titovo Velenje:
Morili pod vplivom
alkohola
v velenjski občini se
občinska inšpekcija ne uk-
varja z alkoholizmom, tem-
več so to delo prepustili Po-
staji milice in sodišču. Na
sodišču nimajo natančnih
podatkov o kaznivih deja-
njih, ki so jih povzročili vi-
njeni občani, ker ne vodijo
statistike o alkoholizmu.
Pravijo, da bi lahko prene-
hali soditi, če bi vsa posa-
mezna kazniva dejanja
spremljali tudi statistično.
N^več problemov pa po nji-
hovem mnenju povzroči o
občani iz takoimenovanega
»dna družbene lestvice«. Na
občinskem inšpektoratu so
še povedali, da je po veljav-
nem odloku prepovedano
točenje alkoholnih pijač
pred 6. uro zjutraj, vendar se
na pobudo Socialistične zve-
ze in Društva za boj proti al-
koholizmu pripravlja nov
Odlok, ki bo prepovedoval
točenje alkohola pred 7. ali 8.
uro zjutraj.
Velenjska postaja milice je
lani zabeležila 271 kaznivih
dejanj, ki so jih povzročili vi-
njeni občani. Zaradi pijanče-
vanja prihaja najpogosteje
do pretepov, ki imajo za po-
sledico lažje ah težje telesne
poškodbe. Lani pa sta se pod
vplivom alkohola zgodila tu-
di dva umora. Postaja milice
je lani prijavila sodniku za
prekrške 12 gostinskih pod-
jetij, ker se niso držali pred-
pisov. Najpogosteje v gostin-
skih lokalih točijo alkoholne
pijače vinjenim gostom in
mladoletnikom, dog^a pa se
tudi, da ne spoštujejo odpi-
ralnega časa. Doslej seje пгу-
več kršiteljev pojavljalo v Ti-
tovem Velenju in Šoštanju,
kjer je tudi največ kaznivih
dejanj.
V poznih nočnih urah, ko
se »pijanci« vračajo iz loka-
lov, se zgodi največ kaznivih
dejanj na Šaleški, Jenkovi in
Tomšičevi cesti ter na Tito-
vem trgu. V Šoštanju pa se
ga gostje prekomerno »nale-
zejo« v gostišču Kajuh in v
restavraciji avtobusne po-
staje.
Med kršitelji prevladujejo
moški, vendar je Postaja mi-
lice med nekaj manj kot 100
povratniki zabeležila tudi 23
žensk. Glede na starost je
največ kršiteljev med dv£Ó-
setim in petindvsgsetim le-
tom. Vse večje je tudi število
takoimenovanih skupinskih
kršiteljev. Največ proble-
mov ima Postaja milice v
plačilnih dneh, med 10 in 20
v mesecu, ter ob večjih praz-
nikih, ko imajo občani več
dni prosto. Problemi pa se
običajno pričnejo po 15. uri
popoldne, medtem ko zjutraj
in dopoldne izgredov skoraj
Žalec: Kršitve
predvsem v
diskotekah
Tudi v žalski občini'mar-
sikje ne spoštujejo odloka,
ki prepoveduje točenje al-
koholnih pijač pred osmo
uro.
Miličniki pravijo, da so le
malokje ukrepali, s^ do iz-
gredov prihaja večinoma v
večernih urah. Pravzaprav
so ukrepali le enkrat, ko je
prijava prišla za Izletnikovo
gostišče na žalski avtobusni
postaji. Zabeležili so štiri-
najst primerov, da so točiU
alkoholne pijače mladolet-
nim osebam in to predvsem
v diskotekah v Preboldu in
žalskem hotelu. Na inšpek-
toratu so nam povedali, da
izvajanja odloka skorajda ne
spremljajo, že zato, ker je po
navadi sploh težko ugotav-
ljati krivdo. Ker izgleda, da
se vse skupaj vrti v začara-
nem krogu, problem pa je
vendarle prisoten, so pred
kratkim pri občinski konfe-
renci Socialistične zveze pri-
pravili posvet o tej proble-
matiki ter se dogovorili, ka-
ko bodo temu problemu v
bodoče namenjali več pozor-
nosti. Glede mladoletnikov
pa so si enotni v tem, da bo-
do morali med sabo še bolj
sodelovati miličniki, šole,
starši in ustrezne socialne
službe.
Zakon o kršitvi javnega
reda in miru, člen 11, točka
16: »Z denarno kaznijo do
2000 dinarjev ali z zaporom
do 30 dni se kaznuje za pre-
kršek, kdor da v javnem lo-
kalu alkoholno pijačo mla-
doletniku, ki še ni dopolnil
15 let, pijani osebi ali skupi-
ni, v kateri je pijana oseba.«
V občini Laško je prepo-
vedano točenje alkoholnih
pijač med 4. in 7. uro zju-
traj. Ta določba ne velja ob
nedeljah in državnih praz-
nikih in takrat, ko trajajo
prireditve po 4. uri zjutraj.
Kazen je od 300 do 3000 di-
narjev za pravno osebo in
zasebnega gostinca ter od
100 do 300 dinarjev za odgo-
vorno osebo pravne osebe
(natakarja na primer).
Na Celjskem so lani mili-
čniki obravnavali 2891 pre-
krškov, kar je za skoraj
četrtino manj kot leto po-
prej, vendar pa hkrati mili-
čniki ugotavljajo, da je bil
tudi lani alkohol stalni
spremljevalec pri kršitvah
javnega reda in mira. To po-
trjujejo tudi podatki, da je
bilo 48 odstotkov vseh krši-
tev storjenih v gostinskih
lokalih, 57 odstotkov storil-
cev je bilo v času kršitve
vinjenih, pod vplivom alko-
hola pa je bilo storjenih 58
odstotkov vseh prekrškov.
Miličniki so poleg »izgre-
dnikov« sodnikom za pre-
krške prijavljali tudi nata-
karje, ki so postregli z alko-
holnimi pijačami že vinje-
nim gostom ali pa mladolet-
nikom; predloge za uvedbo
postopka so lani vložili zo-
per 120 natakarjev in 9
pravnih oseb, vsega skupaj
pa je v statistikah zabeleže-
no, da je bilo 136 takšnih
prekrškov.
V Titovem Velenju je naj-
več kaznivih dejanj v na-
slednjih lokalih: Hotel Pa-
ka, Kolodvorska restavraci-
ja, Tržnica ena. Restavraci-
ja Jezero, obrat družbene
prehrane REK, disco Flek,
samskih domovih REK in
Vegrad in v restavraciji av-
tobusne postaje.
Pionirji nosilo kurirčicovo pošto
Nosilci kurirčkove pošte so danes zaokrožili pot po
celjski občini in predali kurirčkovo torbico, v kateri
je pozdravno pismo za predsedstvo republiške konfe-
rence socialistične zveze, pionirjem konjiške občine.
Kurirčkova pota bo v rokah konjiških pionirjev
potovala po našem območju še vse do ponedeljka, ko
jo bodo v Poljčanah prevzeli pionirji iz Slovenske
Bistrice. Slovesnost ob prevzemu kurirčkove pošte so
pripravili na Stranicah, danes pa jo bodo pionirji pone-
sli še v Vitanje, Zreče in do Slovenskih Konjic, kjer bo
na osnovni šoli Dušana Jereba prenočila. Jutri jo bodo
pionirji naprej ponesli do osnovnih šol Edvarda Kar-
delja in Pohorskega odreda, nato pa do Tepanja, Žič,
Loč, Jerneja in v Zbelovo, kjer bo spet prenočila. V
osnovni šoli v Zbelovem bo kurirčkova torbica čakala
vse do ponedeljka, ko jo bodo v Poljčanah konjiški
pionirji predali vrstnikom iz Slovenske Bistrice. V
Zbelovem so pripravili pionirji častno stražo, ki bo
čuvala kurirčkovo torbico.
IF
Prostovoljni prispevki so Izraz
potrebe po sodobni bolnišnici
Za pomoč pri modernizaciji bolnišnice v obliki prosto-
voljnih prispevkov se odloča vse več delavcev, občanov
in delovnih organizacij na celjskem območju. Med njim.i
im^o vse pomembnejšo vlogo tudi posamezni obrtniki.
V januarju so posamezniki prispevali 716 500 dinarjev,
organizacije združenega dela pa 50 000 dinarjev. V
februarju so posamezniki prispevali še 131 000 dinarjev
tako da so skupno v obeh mesecih 847 500 dinarjev.
Organizacije združenega dela so v februarju prispevale
1 100 000 dinarjev, skupni prispevek pa je 1 150 000 di-
narjev.
V februarju so za modernizacijo prispevali:
Majcen Zinka, Globoko-Šmarje	1.000,00
Flis Maks, plastika-orodjar. Arclin	50.000,00
Janez in Berta Javoršek Celje	30.000,00
Hojnik Jože, Zadobrova 135	10.000,00
Kveder Nevenka in Hojnik Slava,	izdelov. predmetov iz
lesa, Ško^a vas	20.000,00
00	ZSS HMEZAD TOZD Kmetijstvo Latkova v. 20.000,00
Za modernizacijo bolnišnice je v februarju prispevala tuSi
temeljna organizacija Keramika KIL Liboje in sicer
1	150 000 dinarjev.
Bolnišnico potrebujemo
Leopold Drame podpi-
ra modernizacijo bolniš-
nice v Celju tako kot po-
sameznik kot predsednik
celjskega obrtnega zdru-
ženja: »Številni obrtniki
smo že pred podpisom
sporazuma o združevanju
sredstev za modernizaci-
jo bolnišnice prispevali
zanjo po svojih močeh, a
prispevki so občutnejši v
zadnjem obdobju. Ko
smo se na zboru obrtniki
odločali o podpisu spora-
zuma je bila očitna eno-
glasna podpora, zato tudi
pričakujemo, da se bo
marsikateri obrtnik s svq-
jim prispevkom pridružil
še med letom.
V obrtnem združenju
smo se doslej odločili že
za več podobnih akcij, a
takšne podpore in odziva
kot ta, ni doživela nobe-
na. Prav je tako. Prizade-
vali si bomo, da bi krog
darovalcev prispevkov še
bolj razširili, želim pa, da
bi akcijo prenesli tudi v
druge občine, v druga
obrtna združenja. Raz-
mišljamo že, da bi jo
vključili v naša skupna.
regijsko dogovorjena pri-
zadevanja.
Zavedam se, da v Celju
potrebujemo razvit
zdravstveni center, so-
dobno bolnišnico. Le ta-
kšna nam bo lahko na
urejenih oddelkih nudila
vso potrebno pomoč in
sočasno bolj kot doslej
uresničevala tudi svojo
vlogo pri preprečevanju
obolenj. Eden izmed raz-
logov za pospešeno iz-
gradnjo, ki jo vsi občuti-
mo na svoji koži,>so tudi
dolge čakalne dobe. Če se
bomo vsi po svojih
močeh potrudili in pri-
spevah, kar lahko, bomo
tudi te probleme pomaga-
И odpraviti.«
6. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
Lani 17 požarov
v žalski občini so prišli
do razveseljivega zaklju-
čka. V preteklem letu se je
število požarov v primerja-
vi z letom poprej zmanjšalo.
Seveda pa si Občinska ga-
silska zveza in Samouprav-
na interesna skupnost var-
stva pred požari želi in pri-
zadeva, da bi jih bilo še
manj. O vzrokih, ki so naj-
pogostejši, številu in o ob-
jektih, kjer je največkrat
gorelo ter škodi, ki je pri
tem nastala, smo povpraša-
li načelnika občinske gasil-
ske zveze Žalec, Antona
Grosa:
»Lani smo v naši občini
posredovali pri 17 požarih.
Gorelo je na 9 stanovanjskih
in 6 gospodarskih objektih,
in dvakrat v gozdu. Najpogo-
stejši vzrok je bila po-
manjkljiva električna nape-
ljava, kar é krat je zanetila
požar, štirikrat so bile vzrok
gradbene pomanjkljivosti,
dvakrat malomarnost in igra
otrok, po en požar pa so za-
netili strela, požig in samo-
vžig. Skupna škoda je znaša-
la skoraj 10 in pol milijona
dinaijev.
Čeprav se je osveščenost
občanov že izboljšala, mora-
mo še naprej stremeti, da
nam bo vsem prešlo v nava-
do čuvati družbeno in lastno
premoženje pred ognjem.«
TT
Na vrsti so samoliraniici
Zadeva okoli štirinajstih
obrtnikov, ki so bili popol-
noma oproščeni plačevanja
prispevka v celjskih vrtcih
še vedno buri duhove, ver-
jetno pa bo ugotavljanje de-
janskega materialnega sta-
nja družin, ki so popolnoma,
oproščeni plačevanja vrtcev,
odkrila še kakšne nepravil-
nosti, ki se dogajajo na tem
področju.
Obrtniki so bili le začetek
akcije socialne delavke, ki je
zadolžena za vse tri vzgojno
varstvene organizacije v Ce-
lju in ki si je med prve nalo-
ge zadala, da preveri, kakšen
je dejanski položaj v tistih
236 družinah, ki so popolno-
ma oproščene plačevanja
vrtcev. Njen naslednji korak
je preverjanje dejanskega
gmotnega stanja edinega
hranitelja. Starši, ki živijo v
izvenzakonski skupnosti na-
mreč pogosto prijavljajo le
dohodek tistega, ki naj bi ve-
ljal kot edini hranitelj, kar
znižuje dohodke na družin-
skega člana.
Od vse 14 obrtnikov je ko-
misija ugotovila, da sta dva
dejansko potrebna družbene
pomoči, medtem ko bo za
ostale veljal sklep skiipšči-
ne, da se jih razvrsti v 11.
kategorijo, dokler ne bodo
predložili stvarnejših poda-
tkov o svojem materialnem
stanju.
WE
Nadomestna
loicacija za
Sv. Duha
Več kot 20 let je že mini-
lo, kar so v Celju odrli cer-
kev Sv. Duha. Tokrat je
občinska skupščia oblju-
bila nadomestno lokacijo
za novo cerkev, doslej pa
se zlepa ni našel pravi pro-
stor.
Čeprav so na zadnji seji
celjskega izršnega sveta
sprejeli šele sklep o javni
razgrnitvi osnutka spre-
memb in dopolnitev zazi-
dalnega načrta Ostrožno -
sever, kjer je predvidena
tudi lokácija za nadomest-
no cerkev, pa so že pred
tem posamezniki iz te kra-
jevne skupnosti zavračali
možnost gradnje cerkve pri
njih. O spremembah se mo-
ra odločiti krajevna skup-
nost in svoje mnenje tudi
objektivno utemeljiti. Kra-
jevna skupnost pa so vsi
krajani, ne posamezniki.
Poleg nadomestne cerk-
ve predvideva osnutek še
dopolnitev pozidave s 139
zasebnimi in zadružnimi
stanovanjskimi objekti, ob-
jekte centralne dejavnosti
ter ureditev rekracijskih in
drugih zelenih in parkov-
nih površin.
MBP
Vrtlčkarji v Žalcu
Pri Hortikulturnem društvu v Žalcu so ustanovili sekcijo
vrtičkarjev, ki bo dobila svoje parcele zemlje na njivi med
pokopališčem in obvoznico.
Parcele bodo патедјепе predvsem upokojencem in tistim z
nizkimi osebnimi dohodki, da bi si lahko z doma pridelano
zelenjavo olajšali življenje. Njivo, ki je last krajevne skupnosti,
bodo razdelih na manjše parcele, med njimi postavih vodnjak za
zahvanje, v smeri proti pokopališču pa zasadili ograjo, da bo
prostor ločen od pokopališča. Te parcele naj bi posamezniki
imeU predvidoma окоИ osem let.
Krajevna skupnost je zemljišče odstopila hortikulturnemu
društvu, ki bo zdaj organizirano vodilo vrtičkarstvo. Ob tem pa
bodo nadaljevah z iskaiyem še drugih za vrtičkarstvo primernih
zemljiških površin.
TV
Štekliču - Luki v spomin
v ponedeljek so krajani Ljubečne in člani pionir-
skega odreda podružnične šole, ki nosi ime Franca
Štekliča-Luke, obudili spomin na smrt tega revolucio-
naija domačina. Franc Šteklič-Luka, sekretar OF in
KP za Celje okolico, je padel v zgodnjih jutranjih urah
11. marca 1945 v opuščenem glinokopu nad vasjo Lju-
bečna. Zadela ga je krogla nemške vojaške patrulje.
Franc Šteklič se je že 1941 vključil v NOB. Za to
sodelovanje so zvedeli tudi okupatoiji in ga zaprh v
celjskih in mariborskih zaporih. Okusil paje tudi tabo-
riščno življenje v Borlu pri Ptuju. Po pretrpelih mukah
so ga izpustili. Vrnil se je domov v Zadobrovo in še
bolj pomagal narodno osvobodilnem gibanju. Ko je
zaslutil da ga okupator zasleduje, je 24. avgusta 1944
odšel v ilegalo. V tem času se je največ gibal v okolici
Celja. Torej na področju, za katerega je prevzel odgo-
vorno partijsko in OF funkcijo.
Na spominski svečanosti je o liku revolucionaba
Steklica spregovoril predsednik KK SZDL Ljubečna
Lojze Hren. Ob obeležju, Iyer je padel, pa so še zapeli
pevci moškega zbora iz Ljubečne in recitirali učenci
šole iz Ljubečne.	MB
V žalski občini
manj črnih gradenj
Urbanistični inšpektorji v
Žalcu imajo največ dela pri
gradnji objektov, katerih na-
membnost je težko določiti.
Gre namreč za objekte, za ka-
tere je težko reči ali so počit-
niške hišice ali gospodarski
objekti. Večina služi za shra-
njevanje pridelkov, imajo pa
tudi bivalni prostor. Občinski
predpisi dovoljujejo gradnjo
samo počitniškega objekta ali
samo zidanice. To močno ote-
žuje delo inšpektorjev pri
odrejanju ukrepov.
V občini se nadaljuje pritisk
na postavitev pomožnih objek-
tov brez ustreznih dovoljenj,
pa čeprav je priglasitev takšne
gradnje enostavna in tudi po-
stopek za izdajo dovoljenja ni
dolgotrajen. Naraščanje cen
gradbenega materiala in po-
manjkanje lokacij je vplivalo
tudi na zmanjšanje števila ne-
zakonitih graderò stanovanj-
skih hiš. Povečalo pa se je šte-
vilo gradenj raznih prizidkov k
stanovanjskim hišam, ker je
tako najenostavneje in n^ce-
neje razreševati stanovanjske
probleme. Večino teh prizid-
kov so investitorji gradili z
ustreznimi dovoljenji. Najbolj
nemoteno in tako rekoč brez
nedovoljene gradnje poteka
gradnja kmetijskih gospodar-
skih objektov. To je predvsem
zasluga Hmezada, ki je uprav-
nemu organu pomagal pri lo-
kacijskih ogledih in pri prido-
bivanju ustreznih soglasij.
Urbanistični inšpektor je
imel največ težav prav zaradi
spremenjene zakonodaje. Le-
ta je namreč zasnovana za no-
ve urbanistične izvedbene do-
kumente, ki pa jih v žalski
občini še nimajo. Tudi pregle-
da in s tem v zvezi sprejetega
odloka, katere sestavina ve-
ljavnih izvedbenih dokumen-
tov niso v skladu s sprejeto za-
konodajo še nim^o. Tako mo-
ra urbanistični inšpektor ob
vsakem primeru posebej pri-
meijati veljavni dokument z
novo zakonodajo in potem za-
ključiti ali je za obravnavano
nezakonito gradnjo možna iz-
d^a lokacijskega dovoljenja
ali ne. S sprejetjem dolgoro-
čnega in srednej ročnega druž-
benega plana občine, usklaje-
nega z novo zakonodajo, bodo
odpadli tudi ti problemi.
JANEZ VEDENIK
Ansambla Amfor nI bilo
Skoraj ga ni bilo zaselka v
žalski občini, kjer ne bi žen-
skam in materam ob njiho-
vem prazniku pripravili kul-
turnega sprejema potem
še zabave do jutranjih ur. Tu-
di na Gomilskem je bilo ta-
ko. Svojevrsten delež pa so
vsem ženskam pripravili čla-
ni ansambla Amfore iz Celja.
Obiskovalke so bile nav-
dušene nad programom, ki
so jim ga pripravili učenci
osnovne šole, razočarane pa
so bile, ko so se mislile neko-
liko zabavati in pozabiti na
vsakdanje skrbi. Ansambla
Amfore namreč ni bilo na
Gomilsko. Nihče od članov
tega ansambla ni bil priprav-
ljen niti toliko, da bi se orga-
nizatoijem opravičil. Veliko
obiskovalk je potem odšlo
na zabavo v Trnavo, tiste, ki
so v dvorani ostale, pa so lah-
ko poslušale kaseto s posnet-
ki Avsenikov, dokler organi-
zatorji niso našli harmoni-
karja, ki je potem igral.
V opravičilo ansamblu
Amfore morda le to, da po-
godbe z organizatorji niso_
podpisali. To pa seveda ne
spremeni grenkega občutka,
da je v naši estradi vse mo-
goče. Organizatorji so jim
pač verjeli na častno besedo,
kar v poslovnem svetu mar-
sikje velja še mnogo več kot
podpisan papir. Očitno pa se
bo moral ansambel Amfore
še marsičesa naučiti.
JANEZ VEDENIK
Večji mesečni prejemki za vojaške '
invalide In borce NOV
Zvezni komite za vprašanje borcev in vojaških invalidov
je zvišal mesečne prejemke vojaških invalidov, ki prejemajo
invalidnine in drugih udeležencev NOV, katerih prejemke
izplačujejo iz zveznega proračuna za 43,8 odstotka v primer-
javi s prejemki, ki so veljali 1. januarja lani. Zaostalè pre-
jemke bodo v tem letu izplačali skupaj z mesečnimi pre-
jemki za maj.	Z. S.
Doife CizeJ
Letos v začetku fe-
bruarja je slavil 70 let
nadvse plodnega življe-
nja in delovanja - prof.
dr. Dolfe Cizej, dipl. inž.
agr. Rojen pred 70 leti v
Prekopi v Savinjski doli-
ni kot sin trdnih kmečkih
staršev je tudi s svojini
poklicem, ki si gaje izbral
ostal zvest kmetijstvu. Po
odlično opravljeni maturi
na realni gimnaziji v Ce-
lju je v leüh 1933 do 1937
študiral agronomijo na
Agronomski fakulteti v
Zagrebu.
V času okupacije je bil
zaradi sodelovanja in
podpiranja NOB zaprt od
oktobra 1942 pa vse do
konca vojne v koncentra-
cijskem taborišču DA-
CHAU. Po osvoboditviin
vrnitvi v domovino je na-
stopil službo na takrat-
nem slovenskem ministr-
stvu za kmetijstvo in goz-
darstvo v Ljubljani. Leta
1947 paje nastopil ravna-
teljsko službo kmetijske
šole v Šentiuiju pri Celju
kjer je dosegel izredne
strokovne uspehe v živi-
noreji. Na samem kmetij-
skem obratu šole kot tudi
v širši celjski regiji, zlasti
še s prvimi začetku orga-
niziranega pospeševalne-
ga dela v kmetijstvu. V
letu 1956 pa je s svojim
štiriletnim delom kot vo-
dja kmetijske inšpekcije
pri OLO Celje bistveno
pripomogel k dobri stro-
kovni in organizacijski iz-
grajenosti družbenih po-
sestev in zasebnega sek-
torja na tem območju.
V letu 1960 paje bil ob
ustanovitvi Višje agro-
nomske šole v Mariboru
izvoljen za profesorja ži-
vinorejskih predmetov
na tej ustanovi. Naš jubi-
lant je v vsem obdobju
delovanja na Višji agro-
nomski šoli razvil vse
svoje pedagoške, stro-
kovne organizacijske in
raziskovalne sposobno-
sti. Obsežna bibliografija
iz obdobja delovanja na
VAŠ, je odraz njegovih
pedagoških, tehnoloških
in raziskovalnih sposob-
nosti.
Vsa njegova življenjska
pot in delo, ker je' eden
najstarejših še vedno pol-
no aktivnih kmetijskih
strokovrijakov, dokazuje
izredno častitljiva letnica
- 45 let neprekinjenega
aktivnega dela v kmetij-
stvu. Sodelavci in kolegi
želimo našemu jubilantu,
da ohrani svojo vedrino,
polet in zagnanost z vso
njemu tako lastno človeš-
ko toplino še dolga leta.
Na vrsti je
prostovoljno delo
z gradnjo gasilskega doma
na Polzeli so pričeli lansko je-
sen. Gradbena dela, pri kate-
rih so potrebni stroji in izur-
jeni delavci, je opravil Ingra-
dov TOZD Žalec, sedaj pa so
na vrsti že drup dela. O tej
fazi je predsednik gradbenega
odbora Franc Jelen povedal:
»Ker smo z denarjem sred-
stvi bolj na tesno, smo se od-
ločili, da bomo kar največ
opravili s prostovoljnim de-
lom. Najprej moramo dom po-
kriti. Tesarska ekipa, ki to delo
opravlja je zelo prizadevna, ta-
ko, daje ostrešje že narejeno in
upamo, da bo tudi opeka kma-
lu na njem. Poleg tega bi letos
radi naredili električno in vo-
dovodno napeljavo ter kanali-
zacijo. Dokončati moramo še
garažne prostore, če pa bo še
kaj časa in denarja, bodo prišli
na vrsto tudi društveni prosto-
ri in stanovanje. Povedati mo-
ram, da pri prostovoljnem delu
niso udeleženi le gasilci tem-
več tudi drugi krajani. Pred-
vsem kmetje nam veliko po-
magajo s prevozi ter hrano in
pijačo.* Na sliki: Prostovoljci
pri spravljanju strešne opeke
na zgorryo ploščo doma.
TONE TAVČAR
S Petkovim mozaikom
na piknik v Logarsko doiino
v drugem kolu naše nagradne igre, katere
pokrovitelj je ZŠAM Celje, se je sreča nasmeh-
nila JUSTINI LAMUT iz Šmarjete pri Skofji
vasi, ki jo je v petkovi oddaji izžrebal vodja
delovne skupnosti ZŠAM Alojz Čobec.
Vprašanje: Katerega leta je Dajmer
izdelal prvo motorno kolo na svetu?
Odgovor:..........................
Ime in priimek ....................................................
Naslov.................................................................
Odgovore pošljite na DOPISNICI na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
do četrtka, 21. marca 1985.
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Nallepši izdelek
Terezije Lesjaic
uspela razstava v Šentvidu
Da bi poživili kulturni in
družabni utrip kraja, so se v
šmarski krajevni skupnosti
Šentvid pri Grobelnem od-
ločili za zanimivo razstavo
ročnih del in izvirnih izdel-
l(OV domače obrti, ki počasi
tonejo v pozabo. Na razstavo
$0 se skrbno in dlje časa pri-
pravljali.
V soboto je bila v osnovni
Joli otvoritev te razstave, na
kateri je sodelovalo enainšest-
deset občanov s skupno tristo
osmimi izdelki. Značilnost raz-
stave je bila pestrost: od veze-
iya, pletenja, makramejev in
gobelinov do pletenih košev,
pletene posode iz slame, doma
izdelanih grabelj in drugih
kmečkih orodij. Posebnost so
bili stari kolovrati in orodja za
prejo volne.
Organizator razstave, aktiv
kmečkih žensk v krajevni
skupnosti Šentvid pri Grobel-
nem, je poskrbel tudi za tride-
set nagrad, ki so jih prispevale
organizacije združenega dela iz
občin Šmaije in Celje ter
občinska kulturna skupnost
Šmaije.
Posebno nagrado za izviren
domači izdelek z etnografsko
vrednostjo je prejela psemde-
setletna kr^anka Terezija Les-
jak. Sama je iz lanu stkala prt
in ga obogatila z etnografsko
bogatim vezenjem. V knjigi
vtisov z razstave je veliko poh-
valnih in spodbudnih besed,
zato bodo v Šentvidu s takšni-
mi in podobnimi razstavami
nadaljevali.
M. AGREŽ
Irena Kresnih
Marija Padovntk
Dejan Petelinšek
Tanja Klinac
Brane Renko
Informativni dnevi na srednjili šoiah
Na vseh celjskih srednjih
šolah so imeli v petek infor-
mativni dan za osmošolce.
Kaj so na šolah propravili
zanje m koliko več učenci
vedo po obisku na bodoči
šoli, smo poskušali izvedeti
v naslednji anketi.
Irena KRESNIK, predstoj-
nica tekstilne usmeritve v
Srednji šoli Borisa Kidriča:
»Na informativni dan za
osmošolce smo se letos še
posebej pripravili. Pripravili
smo pisno predstavitev vseh
učnih programov in dodatne
informacije o kadrovskih šti-
pendijah na našem območju
ter prostih mestih v domu
učencev Karla Destovnika
Kíyuha. Že sed^ lahko
rečem, da bomo imeli spet
preveč učencev. Razpisanih
imamo samo pet oddelkov
za tekstilnega konfekcionar-
ja, dva oddelka za tekstilne-
ga mehanika in en oddelek
za pomočnika tekstilnega
mehanika.«
Marija PADOVNIK, mati:
»Na informativni dan sem
pospremila hčerko, ki je želi
vpisati na kemijsko usmeri-
tev Srednje tehnične šole.
Mislim, da so se na šoli po-
trudili in pripravili bodočim
učencem vpogled v celotno
dogajanje na šoli. Še posebej
zanimivo se mije zdelo to, da
so učence popeljali po šoli in
jim pokazali laboratorije in
vso opremo, s katero bodo
kasneje delali in se z njo
učili.«
Dejan PETELINŠEK, uče-
nec: »Šolanje želim nadalje-
vati na elektro usmeritvi in
po vsem kar sem danes izve-
del, lahko rečem, da bo veli-
ko te^e kot v osnovni šoli.
Imeli bomo kar trinajst pred-
metov in potrebno bo veliko
več učenja. Na informativ-
nem dnevu so nam povedali
tudi veliko o možnostih pre-
hajanja med usmeritvami,
vendar bo za elektfo-usmeri-
tev nekoliko težje, s£Ù v pred-
metniku nimamo dovolj
zemljepisa, da bi se lahko
prepisali v kakšno drugo
usmeritev.«
Tanja KLINAC, učenka:
»Na informativnem dnevu
smo izvedeli vse o možno-
stih za vpis in sprejemnih iz-
pitih, ki nas še čakajo. Šola-
nje želim nadaljevati na na-
ravoslovno-matematični
usmeritvi in ker je preveč
kandidatov za vpis, že sedaj
vemo, da bodo sprejemni iz-
piti. Sicer pa mislim, da bo
naša generacija kar dobro
prestala prehod na srednje
šole.«
Brane RENKO, učenec:
»Mislim, da informativni
dan veliko da vsem osmošol-
cem. Spoznali smo bodoče
profesorje, število ur za po-
samezne predmete in šolo,
seveda pa smo se spoznali
tudi bodoči sošolci. Prav ta-
ko so nam že sed^ povedali
kakšne so možnosti za nada-
ljevanje šolanja na posamez-
nih fakultetah. Zanimivo se
mi zdi, da bo na naravoslov-
no-matematični usmeritvi
veliko ur matematike, saj
imam ta predmet zelo rad.«
IVANA FIDLER
foto: EDI MASNEC
Uspešna akcija
na Polzeli
Kr^evna	organizacija
Rdečega križa na Polzeli, ki so-
di med n^bolj delavne v žalski
občini je za 8. marec, Dan žena
pripravila za Zavod za transfu-
zijo krvi iz Ljubljane krvoda-
jalsko akcijo. »Čeprav, ali pa
morda prav zato, ker je bil Dan
žena, se je naše akcije udeleži-
lo rekordno število krvodajal-
cev. Vseh je bilo 284, iz Tovar-
ne nogavic 166, Tovarne pohiš-
tva Garant 73 itd. Vsćiki krvo-
d^jalki smo v znak hvaležnosti
in spoštovanja dali »skromen
cvet« je povedal predsednik
KO RK na Polzeli Peter Pun-
gartnik.	T.TAVČAR
Lačnim v Afriki
Na obudo Rdečega križa Ju-
goslavije se je v začetku minu-
lega meseca pričela akcija za
pomoč lačnim v Afriki. Skupaj
s socialistično zvezo in občin-
skim sindikalnim svetom se je
vanjo vključil tudi občinski
odbor Rdečega križa Sloven-
ske Konjice. Šole, delovne or-
ganizacije in kr^evne skup-
nosti so se množično odzvali.
Boni, ki so bili natisnjeni, so že
pošli v prvih dneh. Pokupili so
jih delovni kolektivi. Na tere-
nu pa izvajíüo akcijo s pobiral-
nimi polarni. Doslej so zbrali
okoli 300 tisoč dinarjev. V de-
lovnih organizacijah naj bi ac-
kijo zaključih jutri, na terenu
pa do konca meseca, vendar
bo poseben račun odprt celo
leto.
Zbrane prispevke bodo z
Občinskega odbora RK Slo-
venske Konjice nakazali repu-
bliškemu, ki bo lačnim v Afri-
ki posredoval hrano in zdra-
vila.
MP
Zvezno
tekmovanje
invalidov
Zveza za rekreacijo in šport
invalidov Slovenije in društvo
za rekreacijo in šport invalidov
Celje sta organizatoija drugega
področnega tekmovanja v ke-
glanju 100 luč^v posamezno.
Na tekmovanju bodo sodelo-
yala invalidska društva Zasav-
ja vključno s CeUem.
Tekmovanje bo potekalo 30.
Inarca na deset steznem keg-
ljišču Zavoda ŠRC Golovec s
Pričetkom ob osmi uri. Tek-
'^ovalci, ki bodo v svoji kate-
priji dosegli normirano števi-
kegljev se bodo uvrstili na
Republiško prvenstvo, ki bo 28.
Septembra v Ravnah na Ko-
roškem.
Društvo za rekreacijo in
"Port invalidov celje vabi inva-
lide vseh kategorij na tekmo-
yanje v pogojih, ki so kategori-
lam invalidnosti ustrezni.
Z. S.
Tjaša Rovere
Alja Kroflič
Melita Felicijan
Martin Babič
Boil povezano in usklajeno
Klutil OZN se povezujejo z mirovnimi skupinami
Klubi OZN v celjski obči-
ni poskušajo najti nove poti
delovanja. Prav zato so se
tesneje povezali z mirovni-
mi skupinami in sedaj
skupno pripravljajo preda-
vanja o polož^u v Afriki in
skupno zbirajo tudi pomoč
lačnim na tem kontinentu.
Pri tem delu so našli skup-
ni jezik s tujimi študenti, ki
žive v Ljubljani in ki bodo
tudi pripravili ta predavanja.
Vodja občinskega centra
klubov OZN Liljana Lesko-
všek je dejala, da bodo z mi-
rovniki sicer še vnaprej osta-
li formalno samostojni, da pa
bodo prav s skupnim delom
poskušali nekoliko poživiti
delovanje.
Za delo klubov OZN je na-
mreč značilno prav to, da se
rgihove pobude in akcije
upoštevajo in izvíyajo v
osnovnih šolah, da pa že v
srednjih šolah prične to de-
lovanje zamirati. V Celju
imamo sicer skor^ na vseh
srednjih šolah tudi krožke
OZN, vendar bi aktivne lah-
ko prešteli na prste. Morda
še najbolj izstopata Srednja
zdravstvena šola in Srednja
kovinarsko,strojno metalur-
ška šola iz Štor. Med učenci,
člani krožka OZN na
SKSMŠ v Štorah, smo o nji-
hovem delu izvedeli nekaj
zanimivosti.
Tjaša ROVERE, Z. letnik:
»V zadnjem času se je na
naši šoli veliko spremenilo.
Z razširitvijo in popestritvijo
interesnih dejavnosti je tudi
naš krožek oživel. Poskuša-
mo čimbolj spremljati doga-
janje v svetovni politiki in
potem v pogovorih tudi ra-
zvozlati in razumeti nekatere
probleme. Seveda se zaveda-
mo, da smo šele na začetku,
SĆU je potrebno veliko časa in
vzgoje, da bomo lahko mno-
žično prodirali v vse razsež-
nosti dela OZN.«
Alja KROFLIČ, 2. letnik:
»Krožki OZN še vedno ni-
majo pravega mesta na šo-
lah. Pri nas smo to rešili z
dobrim sodelovanjem s šol-
sko radijsko postno Lipa in
tudi profesorji nas vse bolj
upoštevzOo. Prav z radijsko
postajo Lipa si pomagamo
pri pripravi oddaj ob dnevu
OZN in tako tudi opozarja-
mo učence na predavanja in
vse ostale akcije, ki jih pri-
pravlja naš krožek. Predava-
nja in pogovore, ki so že re-
dna oblika naš^a dela, do-
polnjujemo tudi z ekskurzi-
jami.«
Melita FELICIJAN, 2. let-
nik: »Delo našega krožka je
nekoliko oteženo zaradi te-
ga, ker se vsi učenci težko
uskladimo za primeren čas.
Nekaj nas je tuk^ na šoli v
Štorah, drugi im^o učne ure
na Srednji tehniški šoli, spet
tretji pa imajo praktični
pouk. Prav zaradi tega smo v
zadnjem času pričeli s krat-
kimi sestanki v odmorih, na
katerih se v manjših skupi-
nah pogovarjamo le o eni te-
mi. Sicer pa mislim, da se
krožkom OZN ponuja veliko
alternativ za nadaljnje delo.«
Martin BABIČ, 2. letnik:
»V krožek OZN sem se
vključil že v osnovni šoli in
ker me je delo v njem priteg-
nilo, sem nadaljeval tudi se-
d^j. Mislim, da bi se dalo de-
lo v OZN še bolj povezati z
mirovniki, s^ bi tako postali
močnejši. Sploh pa lahko
gledamo mirovnike kot tiste,
ki konkretizirajo naše delo.
Veliko več bi lahko naredili
za bolj usklajeno delo na tem
področju. Tako pa mislim,
da se pri nas v večih sredi-
nah nepovezano soočajo z
istim delom.«
Stališče občinskega centra
klubov OZN prav tako nare-
kuje večjo odprtost in širino
dela. Morda bi se morala v
delo klubov OZN bolj
vključevati tudi socialistična
zveza, saj bi potem vso de-
javnost lahko veliko bolje
usklajevali.
IVANA FIDLER
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST CELJE
v skladu s 4. členom Pravilnika o podeljevanju
priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Celje
RAZPISUJE
za leto 1985 podelitev:
1.	Roševih priznanj,
2.	Priznanj Občinske izobraževalne
skupnosi Celje.
Roševo priznanje se podeli posamezniku za poseb-
ne uspehe in dolgoletno delo na področju vzgoje in
izobraževanja. Kandidat mora imeti najmanj 10 let
dela na področju vzgoje in izobraževanja " " izbiri
imajo prednost kandidat, ki izpolnjujejo či eč na-
slednjih kriterijev.
-	doseganje izjemnih pedagoških uspehov,
-	poznavanje in uporabljanje sodobnih vzgojnoizo-
braževalnih metod,
-	vnašanje novosti v vzgojnoizobraževalni proces,
-	prenašanje izkušenj na mlajše, mentorstvo dija-
kom in študentom kadrovskih šol ter pripravnikom,
-	povezovanje vzgojnoizobraževalnega dela z oko-
ljem,
-	mentorstvo v organizacijah učencev in interesnih
dejavnostih ter doseganje nadpovprečnih rezultatov
v teh dejavnostih,
-	aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in
samoupravnih organih.
Priznanje Občinske izobraževalne skupnosti Celje se
podeljuje posameznikom, organizacijam združene-
ga dela, krajevnim skupnostim, družbenim organiza-
cijam in društvom za posebne uspehe pri razvijanju
vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini Celje in za
posebno uspešno sodelovanje pri izvajanju celovite-
ga procesa vzgoje in izobraževanja.
Kandidate lahko predlagajo:
-	organizacije združenega dela,
-	krajevne skupnosti,
-	samoupravne interesne skupnosti,
-	družbenopolitične organizacije,
-	družbene organizacije in društva.
Predlog mora poleg imena in drugih osnovnih poda-
tkov vsebovati še podrobno obrazložitev.
Rok za prijavo je do vključno 5. 4. 1985. Predloge
pošljite na naslov Občinska izobraževalna skupnost
Celje, Gregorčičeva 5 a.
8. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
V županovi Micki vsi »ledig in frei«
Uspela predstava mladih laških amaterskih gledallščnlkov polni dvorane po občini
Bilo jih je deset več, ko so
začeli vaditi novo predsta-
vo, Linhartovo Županovo
Micko. Žal vsi niso zmogli
uskl^evati urnika in do-
mačih obveznosti z vajami.
Tako jih je na koncu ostalo
še enajst. Toliko vlog ni bi-
lo, vendar jih je režiserka
igralka SLG Celje, Ljerka
Belakova, vse zaposlila. Bi-
li so pevci in glasbeniki, pa
je šlo. Premiera je bila pred
kratkim, sedaj pa gledališ-
ka sekcija kulturno umet-
niškega društva Pivovarne
Laško gostje na odrih po
ostalih krajih v občini.
Skupaj so že štiri leta. V
tem času so imeli štiri pre-
miere,, vendar ugotavljsgo,
da je Županova Micka tisto,
kar zmorejo in kar občinstvo
rado gleda. Skratka, domača
veseloigra, ki so jo pod vod-
stvom Ljerke Belakove pri-
redili svojim zmožnostim in
zato je bilo vse skupaj pri-
srčen in vesel kulturni dogo-
dek za Laščane in sedaj še
okoličane.
Večina igralcev je delav-
cev iz Pivovarne Laško, ne-
kaj jih je tudi od drugod,
osrednji ženski vlogi igrata
srednješolki Simona Pavšek
v vlogi Micke in Simona Re-
snik v vlogi Šternfeldovke.
Branko Maček, ki igra An-
žeta pravi, da je naporno de-
lati predstavo, zlasti še, ker
je večina fantov imela več-
izmensko delo in so marsi-
kdaj prišli na vajo naravnost
z nočne izmene. Кгу dosti
več članov skupina tudi prej
ni štela. Eni pridejo, drugi
odidejo. Ponavadi takrat, ko
se fantje oženijo, dekleta pa
poročijo in so ostali sami ta-
ki, ki so še ledig in frej«.
»Zagretost, veselje do de-
la, to je tisto glavno kar te
mlade delavce in srednješol-
ce druži,« pravi Ljerka Bela-
kova. »Užitek je z njimi dela-
ti, ker si vzamejo čas, ker po-
slušajo in pridno vadijo, ko
mene ni zraven, ker imam
svoje obveznosti. Tudi sceno
so napravili sami. Enostavno
in prenosno, da jo bodo lažje
vozili v manjše кгаде, kjer
bodo nastopali. Delali smo
pod nemogočimi pogoji. Na
odru v dvorani Dušana Pože-
nela, ki jo ima začasno v na-
jemu gostišče Hum. Dvora-
na je bila nezakuijena, ropo-
tali so z mizami, radovednost
so pasli gostje iz lokala,
skratka, pravega miru ni bilo
in vendar so vse to zdržali in
vztrajali do konca. Verjetno
jim bom pomagala tudi pri-
hodnjo sezono, če bodo le
hoteli delati, v kar pa ne
4vomim.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Naravnost z nočne izmene so prihajali na vaje. Z ene
izmed vaj vidimo Ažeta (Branko Manček), župana Jako
(Zlatko Marot) in Micko (Simono Paušek).
Likovne
upodobitve
Nives Kavtirič-
Kurtovič
v Likovnem salonu v
Celju so v petek odprli
razstavo slikarskih del
Nives Kavurič-Kurtovič.
Njena dela bodo na ogled
do 30. marca. Pred tem so
si jih v razstavnem salonu
Rotovž ogledali tudi Ma-
riborčani. Razstava v Ce-
lju je vsekakor izjemen
dogodek in delež k pred-
stavitvi pomembnih ju-
goslovanskih umetnikov.
Nives Kavurič-Kurto-
vič je bila rojena v Zagre-
bu. Leta 1962 je diplomi-
rala na Akademiji za li-
kovno umetnost v Zagre-
bu in bila nekaj let sode-
lavka Mojstrske delavni-
ce Krste Hegedušiča. Po-
leg slikarstva se ukvarja
tudi z ilustracijo, saj je
opremila na desetine pe-
sniških in proznih del.
Posebno pomembna je
grafična mapa in dva ci-
klusa grafičnih listov, ki
jih je Nives Kavurič-Kur-
tovič objavila in dopolni-
la z verzi tujih in domačih
pesnikov. Zbirka »Bišku-
pič« je izdala tudi mono-
grafijo njenega slikarske-
ga opusa.
S svojim delom je Ni-
ves Kavurič-Kurtovič ne-
nehno prisotna v javnosti
tako s samostojnimi kot s
skupinskimi razstavami,
na katerih je sodelovala
več kot tristokrat.
Za svoje delo je prejela
številna domača in med-
narodna priznanja, njena
dela pa je moč najti v
vseh pomembnih muze-
jih in galerijah širom po
Jugoslaviji. Zastopana pa
je tudi v mnogih privat-
nih in svetovnih zbirkah.
ALENKA DOMJAN
Polzeianska pričevanja
Tisti, ki ga kolikor toliko'
zanimajo domači kraji in
ljudje, pa ga skopi leksikal-
ni podatki ne zadovoljujejo
(izdatnejšega Krajevnega
leksikona naše dežele pa ni-
ma pri roki), ne bo več v
zadregi zastran predstave o
Polzeli, »kr^u na severnem
robu Spodnje Savinjske do-
line« zdaj, ko so nam kul-
turni in prosvetni delavci
pod okriljem žalske Kultur-
ne skupnosti pripravili in
izdali tako zgovorno mono-
grafîjo o Polzeli.
O njenem izidu smo na
tem mestu sicer že poročali,
tokrat pa skušaj mo predsta-
viti njeno vsebino po iztočni-
ci, ki nam jo govorijo prazni-
čni verzi pesnice Mete Rai-
neijeve: »Dobrovoljni stari
svet, zanimiva zgodovina,
dela in napredka sled plo-
dnih vseh povojnih let...«
»Dobrovoljni stari svet«
oživljajo s sliko in znanstve-
no besedo geograf Milan Na-
tek (Geografske značilnosti
Polzele in njenega zaledja)
ter etnologa Vito Hazier (O
ljudskem stavbarstvu na ob-
močju KS Polzela) in Marija
Markovič (Zdravstvena kul-
tura na zgledu Orove, pol-
drugi km od Polzele oddalje-
ne vasi). Zanimivo zgodovi-
no odkrivata arheologinja
Vera Kolšek (N^ starejša
zgodovina Polzele) in umet-
nostni zgodovinar Ivan Sto-
par s kulturnozgodovinskim
orisom polzeljanskih graščin
- Komende, Seneka in Nove-
ga kloštra. Na sled krvavega
boja in vztrajnega razvoja v
današnji čas vodijo slike
spominskih obeležij, verzi in
nenazadnje še živa pisatelj-
ska beseda (Vybihal, Artnik,
Turnšek, Debič), posebej pa
Lajhovi Utrinki iz delavske-
ga gibanja na Polzeli med
obema vojnama ter Zgodovi-
na NOB na Polzeli, izpod pe-
resa zgodovinarke Andreje^
Rihteijeve.
Nekaj spominov »na stai'e
čase«, več pa sodobnih priza-
devanj za napredek v gospo-
darstvu - v industriji in kme-
tijstvu, v duhovni in tele-
snovzgojni kulturi pa angaži-
ranost mladine, pevcev, mu-
zikov, igralcev, vseh vrst lju-
biteljev narave idr. doku-
mentirajo pričevanja števil-
nih družbenih delavcev in
aktivistov.
Zadnje tiskovne pole zajet-
nega (416 strani) krajevnega
zbornika je urednik Vili Vy-
bihal prepustil pesniški in
pisateljski besedi, s katero
izstopajo zlasti Neža Maurer,
Drago Kumer, Paul Parin in
Darinka Pavletič-Lorenčak,
ki je obenem prispevala tri
svoje barvne reprodukcije in
tako tudi kot umetnik-slikar
obogatila publikacijo priče-
vanj o bogati in razgibani
zgodovini kraja in z njim v
razumevanju, požrtvovalno-
sti in solidarnosti povezanih
ljudi.
G.G.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje j
Sreda, 20. marca ob 12. uri: Ivan Cankar; ZA NARODOV ^
BLAGOR. Za 3. mladinski abonma in izven.
Dom kulture Titovo Velenje
v domu kulture bo jutri in v soboto, 16. marca, obakrat ob
17. uri 28. srečanje mladih pevcev občine Velenje. Prvi dan
srečanja boste lahko prisluhnili mladinskim pevski zborom, v
soboto pa bodo prepevali otroški pevski zbori iz vzgojno var-
stvenih zavodov in osnovnih šol.
Šmartno ob Paki
V	osnovni šoli bratov Letorye bo v soboto, 16. marca ob 19.
uri predstava Toneta Partljiča Sekretar za humor. S predstavo
bodo gostovali člani Slovenskega narodnega gledališča iz
Maribora, vstopnice pa lahko kupite na šoH.
Zadružni dom Ljubečna
v zadružnem domo bo v soboto, 16. marca ob 19. uri gosto-
vala folkloma skupina DKD Svoboda iz Senovega. Predstavili
se bodo s spleti kozjanskih, prekmurskih in štajerskih plesov
ter plesom iz Baranje. V programu pa bodo nastopili še harmo-
nikar Toni Sotošek, citrar Miran Kozole in pevka Štefka Štrok.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	soboto, 16. marca ob 19.30 uri bo Večer opernih arij, na
katerem bodo sodelovali priznani operni solisti: Alenka
Dmač-Bunta, Olga Gracelj, Jurij Reja in Franc Javomik. Na
klavirju jih bo spremljal Igor Švara.
V	Razstavnem salonu si lahko tudi ogledate razstavo likovni
del Alice Javšnik.
Kulturni center Ivan Napotnik
V	knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Veleryu je odprta retrospektivna razstava FYana Klemenčiča.
Razstavo si lahko ogledate še danes in jutri med 10. in 18. uro.
Pokrajinski muzej Celje
V	stari grofiji Pokrajinskega muzeja je odprta razstava z -
naslovom Japonski listi iz celjske zbirke starih grafik. Raz-
stavo si lahko ogledate do 1. maja.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je odprta
razstava z naslovom Odsev celjskega področja v leposlovju, ki
so jo pripravili v počastitev dneva žena. Razstava bo odprta do
24. aprila, ogledate pa si jo lahko v času, ko knjižnica posluje za
bralce.
Galerija Mozirje
V	Galeriji je odprta razstava likovnih del Milice Zupan, ki si
jo boste lahko ogledali do sobote, 16. marca.
Narodni dom Celje
V	dvorani Narodnega doma bosta danes dva koncerta. Prvi,
mladinski abonmajski koncert, bo ob 12. uri. Na njem bo
nastopil Tomaž Pengov z lastnimi skladbami ob spremljavi
lutnje in kitare.
Ob 20. uri pa bo koncert Mešanega pevskega zbora Kovino-
tehne СеЦе ter moškega pevskega zbora prosvetnega društva
Tone Tomšič iz Strmca pri Vojniku.
Županova Micka v laški občini
* Kulturno umetniško društvo Pivovarne Laško bo ob koncu
tedna gostovalo v Radečah in Malih Brezah s komedijo Župa-
nova Micka Antona Tomaža Linharta. Predstavo si bodo jutri
lahko ogledali Radečani ob 19. uri v tamkajšnjem domu kul-
ture, v soboto, 16. marca ob 19. uri bo predstava v domu
Vrhovo pri Radečah, v nedeljo, 17. marca pa bo predstava ob
15. uri v strelskem domu Male breze.
Dobje in Šentjur
Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo v nedeljo gostovalo
v šentjurski občini. Ob 11.30 uri bo predstava Jezičnega
dohtarja Petelina v kulturnem domu Dobje pri Planini, ob 18.
uri pa si bodo isto predstavo lahko ogledali obiskovalci v
kulturnem domu v Šentjuiju.
Priprave za Zlato iiarmoniko
Organizacijski odbor za 5.
Zlato harmoniko Ljubečne
se je že sestal. Odbor delile
v okviru kulturno umetniš-
kega društva Ljubečna, ki
skupaj s celjskim radiom in
uredništvom Novega tedni-
ka organizira to v Sloveniji
znano tekmovanje harmo-
nikarjev z diatoničnimi
harmonikami.
Vse kaže da bo letošnja
zlata harmonika postregla z
novimi izvirnimi rešitvami
med podobnimi tekmovanji
v Sloveniji in tudi izven me-
ja. Organizatorji upajo, da
bodo lahko y sodelovanju z
drugimi lokalnimi radijski-
mi postajami izvedli izbirna
tekmovanja po regijah. Naj-
boljši iz teh izbirnih tekmo-
vanj bi se nato pomerili v
polfinalu, ki bo znova nćybrž
na Frankolovem in nato v fi-
nalu na Ljubečni.
Organizatorji so že določili
tudi datum letošnjega finala.
Finale Zlate harmonike bo v
nedeljo 1. septembra. V Lju-
bečni upajo, da bo tudi letoš-
nja prireditev pritegnila čim-
več harmonikarjev iz vseh
krajev Slovenije in sosednjih
dežel. Prepričani pa so tudi,
da bodo novosti o katerih ra-
zmišljajo doživele ugoden
sprejem tako med harmoni-
kami kot tudi med njihovimi
privrženci. Zgodnje priprave
pa kažejo, da bi ta prireditev
Celju prinesla na tem podro-
čju podoben sloves kot ga
ima z mladinskim pevskim
festivalom in Tednom do-
mačega filma.
MB
»Veseli večer« na Llubečni
Dvorana zadružnega doma na Ljubečni postaja vedno
bolj kulturno središče kraja. Na zadnjem takšnem kultur-
nem večeru so se krajanom predstavile pevke domačega
kulturnega društva in pevci iz Vojnika. V soboto ob 19. uri
pa pripravljajo na Ljubečni »veseli večer« s folklorno sku-
pino Delavskega kulturnega društva Svoboda iz Senovega.
Gostje iz Senovega se bodo predstavili s spletom kozjan-
skih, prekmurskih in štajerskih plesov; v program, ki ga
pripravlja Dušan Vodlan, pa bodo vpletli tudi ples iz Bara-
nje, vesele viže harmonikarja Tonija Sotoška, citraša Mirana
Kozoleta in pevko starih ljudskih pesmi Štefko Štrok.
MB
V soboto, 23. marca ob 20. uri
m. GASILSKI PLES
-	ansambel Savinjskih 7
-	gost večera presenečenje
Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da vam zavod Golovec
omogoča igranje tenisa tudi pozimi, in sicer v glavni pri-
reditveni dvorani vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.
do 14. ure. Rezervacije igrišča pri varnostniku dvorane
Golovec tel. 33-098.
Ostanite zdravi in čili, obiščite bazen, kegljišče, savno, ki
so odprti: bazen od 8. do 19. ure, kegljišče od 12. do 22.
ure, savna od 15. do 21. ure.
BAZEN-petek 15., soboto 16. in nedeljo 17. 3. 1985
DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU ZA PIONIRJE DO
14. LET
Avtosejem rabljenih avtomobilov vsako soboto od 8. do
12. ure.
Vabljeni!
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 9
v SPOMIN
Rozika
Rifelj
Dolgoletne, zveste in
agilne turistične delavke
Rozike Rifelj iz Gornje-
ga grada, ki ima veliko
zaslug za razvoj turizma
v tej dolini, ni več med
nami. V začetku leta
smo jo pospremili v njen
zadnji dom.
Pokojnica se je rodila
pred 62 leti v zavedni
šestčlanski mizarski
obrtniški družini v Mo-
zirju. Živeli so skromno,
vendar pa sta marljiva
oče in mati poskrbela,
da so imeli otroci varno
mladost, se izšolali in
prišli do poklicev in za-
poslitev. Njen oče je bil
med ustanovitelji OF v
Mozirju, okupator ga je
zaprl in odpeljal v Maut-
hausen, od koder se je
vrnil hudo bolan. Med
zveste sodelavce OF so
šteli vso družino in seve-
da tudi Roziko. Po vojni
je bila nekaj časa zapo-
slena na mozirski pošti,
kmalu pa seje poročila v
Gornji grad in se posve-
tila družini in turizmu.
Pred skoraj trideseti-
mi leti se je vključila v
vrste turističnih delav-
cev in bila 15 let vodilna
in najagilnejša delavka v
domačem turističnem
društvu. Pridobila je go-
stince in zasebnike, da
so uredili turistične sobe
in pričeli sprejemati go-
ste, ki jih je veliko tudi
sama pridobila, saj je na-
vezala stike s številnimi
delovnimi organizacija-
mi širom domovine, ki
so pošiljale svoje sode-
lavce na dopust v Gornji
grad. Obiskovala je turi-
stične agencije, pisala
pisma znancem, navezo-
vala stike z novinarji. Na
njeno pobudo je bilo tu-
di zgrajeno vikendsko
naselje v Šokatu. Kmalu
so se pokazali rezultati.
V tistih letih je bilo v
Gornjem gradu dvakrat
več nočitev kakor pa jih
je bilo v zadnßh letih. V
tem času je bila tudi čla-
nica upravnega odbora
Celjske turistične zveze
ter komisije za propa-
gando pri Turistični zve-
zi Slovenije.
V zadnjih letih se je
posvetila predvsem mo-
žu, sinovoma in vnu-
kom, sodelovala je v po-
trošniškem svetu, pa tu-
di turizmu je ostala zve-
sta do zadnjega diha, saj
je umrla sredi živahnega
razgovora na Presečni-
kovi turistični kmetiji,
kamor je prišla rezervi-
rat sobe za turiste, ki so z
njo še vedno dopisovali
in jo obiskovali.
ZORAN VUDLER
Leto kakovosti
v Rogaški Slatini
ТиШ letos več tujih gostov
Tristo dvajset let zdravi-
liške in turistične tradicije
v Rogaški Slatini je gotovo
močan izziv za Zdravilišče,
ki namerava ta letošnji ju-
bilej obeležiti z mnogimi
prireditvami, aktivnostmi
in manifestacijami. Jubilej
je tudi priložnost za še bolj
učinkovit prodor na tuje.
Za izvoz zdraviliških turi-
stičnih storitev ima Zdravi-
lišče z izgradnjo novega ho-
telskega kompleksa Sava
odlične pogoje. Prvi rezultati
intenzivnejše obdelave tuje-
ga tržišča so se pokazali že
lani. Zdravilišče je lani z
izvozom ustvarilo 46 odstot-
kov skupnega prihodka. Go-
stov iz tujine je bilo lani za 16
odstotkov več kot predlani.
Tujega tržišča se lotevajo s
skupnimi akcijami s poslov-
no skupnostjo naravnih
zdravilišč Slovenije, Cen-
trom za turistično ekonom-
sko propagando, sodelujejo
s predstavniki Turistične
zveze Jugoslavije v tujini ter
z domačimi in tujimi organi-
zatorji potovanj. Največ
izvoznih poslov so lani skle-
nili z Avstrijo (52%), Italijo
(25%), Zahodno Nemčijo
(13%), ostali gostje pa so bili
iz Izraela, Finske in od dru-,
god, vse bolj pogosto pa pri-
hajajo v Rogaško Slatino tu-
di gostje iz Združenih držav
Amerike.
Letošnji cilj je 10 odstotno
povečanje nočitev gostov iz
tujine in dvoodstotno po-
večanje nočitev domačih go-
stov. Zato letos načrtujejo 60
tisoč nočitev Avstrijcev, 30
tisoč nočitev Italijanov in 15
tisoč nočitev gostov iz Zaho-
dne Nemčije ter 10 tisoč
nočitev iz ostalih držav, zla-
sti iz Skandinavije in držav
Bližnjega Vzhoda.
Jubilejno leto 1985 so v
Zdravilišču Rogaška Slatina
označili kot »leto kako-
vosti«. Da bi takšno v resnici
bilo, so se odločili za vrsto
akcij kot so urejenosti pro-
stora, bogatejši programi za
zdravje, razvedrilo in rekrea-
cijo, obnovitev nekaterih ob-
jektov, povečanje osebnih
dohodkov zdraviliških de-
lavcev in še marsikaj.
Vključitev jubileja Rogaš-
ke Slatine v skupni program
turistične ekonomske propa-
gande v Sloveniji in širše je
dobra priložnost, da se slo-
venski in jugoslovanski
zdraviliški ponudbi posveti
več pozornosti.
MARJELA AGREŽ
PLANINSKI KOTIČEK
Orientacijski pohod
v soboto, 16. marca organizira
PD Polzela orientacijski pohod,
tekmovanje za pionirje (ekipno)
ter mladince in člane, ki se bodo
zbrali ob 8. uri pred Domom
svobode na Polzeli ali pa kar na
startu pri Zadružnem domu v
Andražu. Mladinci in člani bodo
tekmovali ekipno in posamično.
Vsi lahko s seboj prinesejo topo-
grafske karte Celja (list 31,1 in 2,
1:50 000) pa morda še kompas.
Tekmovanje bo v skladu s Pra-
vilnikom za slovenska orientacij-
ska tekmovanja, ki so ga priredili
občinskim razmeram. Akcijo po-
svečajo 40 letnici svobode, 90 let-
nici Planinskega vestnika ter 43
letnici bitke, ki je potekala na
predelu, kjer bo vodila tekmoval-
na proga.
Š. J.
Vabljiv program
izletov
že lep čas je v okviru PD Celje
aktivna sekcija za izletništvo
pod vodstvom Janeza Kovačiča.
Tudi za letos so pripravili vabljiv
program planinskih izletov v
bližnje sredogorje, dokler bodo
snežne razmere dopuščale, pa tu-
di izlete s smučmi na gorska
smučišča. Poleti bodo pripravili
izlete v gore drugih republik (Ve-
lebit, Durmitor), pa tudi vzpone
v Alpe na obeh straneh meje.
Več ali manj stalna družba
izletnikov, ki za seboj ne zapira
društvenih vrat in se tudi ne
omejuje na članstvo v določe-
nem PD, se vsak prvi ponedeljek
v mesecu zbira na planinskih
večerih, katerih vsebina so pre-
davanja in poročila o opravljenih
izletih, ponaizorjena s skioptični-
mi slikami.
Redne informacije, o izletih
lahko preberemo predvsem v
razglasni omarici PD Celje (Sta-
netova ulica) ter v izložbenem
oknu Elektrosignala Celje (Vo-
dnikova 6), mesečne programe
pa sekcija pošilja tudi službi in-
formacij pri PTT (988).
G. G.
Bil! smo na stolu
Tudi letos je PD Železničar Ce-
lje organiziralo poseben vlak za
vse planince, ki so se želeli ude-
ležiti 20. jubilejnega zimskega
pohoda na Stol. Iz Celja je 23.
februarja ob 3.30 krenilo na pot
kar 160 pohodnikov iz raznih PD.
Za letošnji pohod, ki je sicer or-
ganiziran vsako leto v spomin na
boj jeseniških partizanov z Nem-
ci - februarja 1942. leta, je bila
ponovno odprta pot na sam vrh
Stola, kar je bilo za planince še
posebej zanimivo. Med letošnji-
mi pohodniki je bilo tudi nekaj
starejših planincev, ki so bili na
Stolu že večkrat. Med njimi
Franc Dolinšek iz PD Aero, star
66 let, ki je bil na pohodu že pet-
krat, Miro Malgaj, 64 let, iz PD
Rimske Toplice sedmič. Drago
Modere, 61 let iz PD Celje šest-
krat, Adi Vrečer, PD Cinkarna pa
devetkrat. Pavle Jerman iz PD
Metka je prejel plaketo za deseti
pohod. Rudi Pisanec iz PD Že-
lezničar pa je bil na Stolu že dva-
n^stkrat. BUo je tudi nekaj sta-
rejših planink, najmlajša udele-
ženca pa sta bila Aleš Zupane iz
OŠ Franja Vrunča СеЦе in Peter
Zaje iz OŠ Primož Tiiibar Rim-
ske Toplice. Oba sta v 5. razredu
osnovne šole. Naporni vzpon na
Stol je bil poplačan z lepim vre-
menom in čudovitim razgledom.
Novo vodstvo PD
Žalec
Ob koncu februarja so imeli
svojo volilno konferenco tudi
žalski planinci, ki so kritično
ocenili svoje dosedanje delo.
Kljub nekaterim pomanjkljivo-
stim je bilo delo zadovoljivo, zati-
ka pa se pri izgradnji postojanke
na Bukovici. Presenetljiva je
ugotovitev, da je ostalo društvo
zaradi kadrovske spremembe na
TKS brez vsake gmotne podpo-
re, kar jih je v preteklem letu zelo
oviralo pri delu. Kljub tem teža-
vam so dosegli zavidljive rezulta-
te pri delu s pionirji. Najbolj de-
javna je bila sekcija na Osnovni
šoli Miroslav Širca v Petrovčah.
Na konferenci so izvolili tudi no-
vo vodstvo. Novi predsednik PD
je Lojze Kampuš. V delovni pro-
gram za to leto so zapisali, da bo
tudi v bodoče osrednja naloga
delo z mladimi in izgradnja po-
stojanke na Bukovici.
IVAN JURHAR
Planinci v Šempetru
povezani s šolo
Svoj prvi letni članski sesta-
nek so imeli tudi šempetrski
planinci tamkajšnjega lani
ustanovljenega društva. Kot je
povedal predsednik Ivan Šuler,
je bilo društvo delovno pri prire-
janju izletov, udeležbi na raznih
planinskih pohodih, skupno s
Turističnim društvom pa so pri-
pravili tudi orientacijski pohod.
Društvo je letos skupno s ta-
borniki dobilo tudi prostor na
kr^evni skupnosti Šempeter,
kjer bodo sedaj vsak torek od 17.
do 19. ure tudi uradne ure. Dobro
je tudi sodelovanje s planinsko
skupino na osnovni šoli, ki je po-
nudila tudi prostore za sestanke
in zbor.
Š.J
Gostilna je iaiiko življenje
Pri Krašovcu bo kmalu »blrtovala^' že tretja generacija
Gostilna je povsod ena od
značilnosti kraja, pogosto
pa še osrednje zbirališče, še
posbej, če je ena sama. Tako
ga ni prebivalca Zagrada,
ki ne bi vedel za gostilno
Rudija Krašovca. »Pri
Franci« ji pravijo, pa tudi
do mesta Celja in še dlje gre
glas o njej.
Tako je bilo že včasih, ko
je bil glavni »birt« v njej Ru-
dijev oče, Matija. Konec
prejšnjega stoletja, natan-
čneje 1896. leta, je odprl vra-
ta svoje gostlne, ki je še do
danes ohranila svojo zuna-
njo podobo. »Pri Franci« so
se zbirali domačini in mešča-
ni, ki so se vračali z izletov v
okolico mesta. Tukaj se je
vedno točilo dobro vino.
Rudi je - odkar pomni -
svoje dneve preživljal med
gosti. Tako mu je gostilna
zlezla pod kožo.
»Čim sem pritekel iz šole,
sem moral za šank,« se na-
smeje. »Od svojega 10. leta
sem v gostilni, to je zdaj že...
čakajte... 66 let bo, ne?«
Ja, šestinsedemdeseti križ
si je Rudi že oprtal, pa še
vedno sam streže gostom in
vodi vse posle. Še sreča, da
imajo tudi otroci pridne roke
in zagra"bijo za delo na njivi
in v hlevu. Sin Rudi je ostal
kar doma, hčerki Marinka in
Dora pa tudi nista daleč, in
lahko priskočita na pomoč.
Skoraj 40 let je Rudi
Krašovec tudi že uradno go-
stilničar. Leta 1947, po očeto-
vi smrti je prevzel gostilno.
»Med vojno je bilo najteže.
Nikoli nismo vedeli, kdo je
stopil skozi vrata. Vsakogar
smo morali postreči. Ampak
pogosto mu nismo imeli kaj
dati. Slabo je bilo...«
Iz stereo radia na polici za
točilno mizo se razlega glas
popularnega Princa.
»Včasih ni bilo radia, pa
kasetofonov. Zato smo pa za-
peli kakšno našo, da je bilo
veseje. Dandanes se ljudje
nič več ne znajo tako veseliti,
kot nekoč.«
Pa ima Rudi vendarle rad
svoje goste in Zagrajčani ra-
di prihajajo k njemu.
»Tukaj se srečajo z znanci,
prijatelji, se kaj pomenijo...,
kje pa naj se zbirajo?«
V bližini je športno igrišče.
Rekreativci se, seveda, uže-
jajo, pa pridejo k Rudiju. Tu-
di zmago ali poraz je treba
zaliti.
»Kar rad imam mladež, ki
pride. Nekateri se vedno pri-
tožujejo, češ, kakšni so da-
nes mladi. Pa so kar v redu.
Jaz se z njimi dobro razu-
mem, nobenih težav ni.«
O, pa tudi starejši pridejo.
Nekateri zahajajo k njemu že
leta in leta, desetletja.
»Če ni gneče, včasih pose-
dim z njimi, pa obujamo spo-
mine na stare čase. Včasih
pravimo - lepi, stari časi, pa
v resnici tudi ni bilo vedno
tako rožnato. Jaz sem tudi
danes kar zadovoljen.«
Tako Rudiju tečejo dnevi.
Ob sedmih zjutraj je že za
šankom, zvečer ga razigrana
družba marsikdaj preprosi.
da še malo »potegne«. En da
v tednu so vrata gostilne za-
prta, ampak tudi takrat Rudi
ne sedi križem rok. Dela je
cel kup. Takšno je življenje.
Tudi gostilna je lahko živ-
ljenje.
Za zdaj Rudi streže le pi-
jačo, pa kakšen bolj skro-
men prigrizek, sendvič ali
narezek. Toda kmalu bodo
tudi za Krašovčevo gostilno
prišli drugačni časi. Hči Ma-
rinka, ki je zdaj še vodja
strežbe v celjskem hotelu
Merx, bo prevzela očetove
posle. Zdaj si »Pri Franci«
kljuko podajajo zidaki, vo-
dovodarji, električaiji... Jci
bodo temeljito preuredili no-
tranjost stavbe. Marinka bo
v očetovi gostilni uredila so-
doben lokal.
Bo potemtakem Rudi ob
svoj stolček za točilno mizo?
»O, to pa ne. Pomagal bom
vedno rad, tudi potem, ko bo
hčerka »glavna«. Brez skrbi,
dela ne bo zmanjkalo.«
NADA KUMER
Pri Krašovec so od nekdaj točili dobro vino. Rudi Krašo-
vec,(na sliki) je v gostilni vse življenje, kmalu pa ga bo
nasledila njegova hčerka.
10. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
Spomladanska setev s preveč vprašaji
AN morda zanimanje družbe za kmeiljstvo spet upada?
Tudi zadnji pogovor na
Zadružni zvezi Slovenije s
kmetijskimi novinarji ni
dal pravih odgovorov na
vprašanja, kako bo z letoš-
njo setvijo oziroma kakšen
pridelek naj ob žetvi sploh
pričakujemo. Že res, da je
znan količinski cilj setve in
na koliko hektarih naj bi
česa posejali, vendar niti
predstavniki republiškega
komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ne
vedo, kako bomo prišli do
zaželenega pridelka in, če
sploh bomo.
Zato, da ni jasnih odgovo-
rov tik pred setvijo, je več
razlogov, večina pa gre v ok-
vir vse dražjih »vhodnih«
materialov pri kmetijski pri-
delavi in številnih cenovnih
nesorazmerij med kmetijski-
mi kulturami, predvsem pa
vse dražjega denaija (obre-
sti) za kmetijske naložbe.
Posebej pretita dve nevar-
nosti. Prva je ta, da ni mo-
goče vnaprej predvideti,
kakšna bo sestava setve, ki
je lahko dejansko povsem
drugačna, kot jo predvideva-
jo setveni in drugi načrti.
Kmetje lahko po svoji go-
spodarski računici sejejo ne-
kaj povsem drugega, tudi na
škodo pšenice in drugih žit,
druga nevarnost pa je vpra-
šanje dobrega pridelka na
hektar, ki gaje mogoče zago-
toviti le z večjo porabo mine-
ralnih gnojil. Ta pa so vse
dražja in je res veliko vpraša-
nje, če bodo kmetje, zlasti
kooperanti, bolj segali po
njem. Že dosedanje izkušnje
iz celjske Agrotehnike kaže-
jo, da gnojila kupujejo le
manjši kmetje, ne kooperan-
ti zadrug, skratka tisti, ki
imajo manjše kmetijske po-
vršine.
Hkrati je denar za kmetij-
ske naložbe predrag, bankir-
ji so s svojimi obrestmi za
prednostno kmetijsko pano-
go gosp,odarstva še vedno za-
vezanih denarnic in postav-
lja se vprašanje uresničitve
intenzifikacije kmetijske pri-
delave. Skoraj je mogoče pri-
trditi pesimistično razmišlja-
jočim kmetijcem, da bomo
morda morali pod črto dose-
danjih poljedelskih uspehov
v kmetijstu in v Sloveniji na-
mestiti le lakonične ugotovi-
tve kmetov, ki razmišljajo s
svojo gospodarsko logiko tu-
di takole: »Zase bomo že še
pridelaU!«
Mlečna odkupna cena seje
za kmeta, mlečnega pridelo-
valca povečala za četrtino, to
je dejstvo, ki se je v nekate-
rih statističnih igricah mle-
čnih predelovalcev in orga-
nizatorjev odkupa, pa tudi v
delu sredstev javnega ob-
veščanja, preveč skrila. Na-
merno ali nenamerno, smo
-že slišali komentarje iz Zgor-
nje savinjske kmetijske za-
druge Mozirje (v tej dolini so
živinorejci izrazito usmerje-
ni v mlečno pridelavo). Torej
25 odstotkov večja odkupna
cena mleka ob v povprečju
več kot za 60 odstotkov viš^
jih cenah »vhodnih« mate-
rialov oziroma stroškov mle-
čne pridelave nobenega od
kmetov ne osrečuje, da
sploh ne razmišljamo o po-
trošniku in različnih embala-
žah naših mlekarn, ki mleko
dražijo še na svoj način. (Ba-
je bo šel pure-pack v muzej,
na police pa spet bolj plasti-
čna vrečka.)
To je le nekaj vprašanj, ki
jih bo treba nujno in takoj
razrešiti, sicer se bomo lotili
letošnje spomladanske setve
(do koledarske pomladi pa je
komaj še teden dni) nepri-
pravljeni bolj kot kdaj koli
prej.
Nekateri zatrjujejo, da se
je družba začela že spet manj
zanimati za kmetijstvo, po-
tem, ko je slišala, da je kme-
tijstvo napredovalo.
Ali bodo kmetij ci kaj pa-
metnih odgovorov našli na
posvetu Slovensko kmetij-
stvo leta 2000 v Ptuju 21. in
22. marca, torej na prvi in
drugi spomladanski dan leta
1985? Bo k£Ó simbolike v teh
dveh datumih? O tem lahko
samo ugibamo, čeprav si ve-
liko ugibanja ne smemo več
privoščiti, da se ne bo zgodi-
lo, kako še poceni krompirja
v krompirjevi deželi Sloveni-
ji ne bomo mogli več kupo-
vati, trgovci pa se bodo po-
tem obnašali, kot da sploh
niso nič krivi, če zrušijo si-
stem zadružne pridelave
krompirja. Že danes ga mo-
ramo kupovati po 90 dinar-
jev za kilogram. Kolikšno ce-
no (celo krompirja!) bo pre-
nesel potrošnikov žep se bo-
do morali vprašati tudi in
predvsem politiki, še najbolj
politiki na »zeleni fronti«
kmetijstva.
MITJA UMNIK
Tudi vprašanje nadaljnje-
ga spodbujanja mlečne pri-
delave mora kmalu najti
dolgoročne odgovore: ali
bomo imeli porabo, ali bo-
mo mleko lahko prodali, če
ga bomo vse več odkupova-
li. V mlečni prah ga, na pri-
mer, ob kakršnikoli ko-
njunkturi ponudbe nismo v
Sloveniji v stanju predela-
ti. Ga bomo morali nato
zmetati v korita prašičem,
če ga bo, recimo, preveč.
Seda] Je čas za popravilo
Popravilo traktorjev in druge mehanizacije je eno pomebnejših del pred spomladanskimi
opravili na poljih. Pri Strojni, tozd Grameks, DE servis, imajo v teh dneh veliko dela. Vodja
servisa, Slavko Delakorda, je povedal, da jih je v delavnici kakih trideset. Opraviti morajo
manjša in pa tudi zahtevnejša dela. Pesti pa jih pomanjkanje rezervnih delov, če pa so, so
zelo dragi. Na sliki: Andrej Bosnar in Brane Cačulovič - mehanika pri popravilu traktorjev
v servisu Strojne v Žalcu.	T. TAVČAR
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Neprimerna
fotografija
Neposredna zveza med fo-
tografijo dveh punkerjev in
temo tedna o mladoletniš-
kejn prestopništvu na na-
slovni strani Novega tednika
28. 2. 1985 je skrbno neoku-
sna. Mladoletniško krimina-
liteto, ki jo je Novi tednik
obravnaval konec februarja
ni mogoče navezovati na
punk kot eno od pojavnih
oblik življenja, bivanja in
izražanja mladih v naši
družbi.
Kriminaliteta mladih je
vsekakor problem, ki ga je
nemogoče obravnavati izven
okvira pojava kriminaliteté v
naši družbi sploh. Je v prvi
vrsti družben problem in kot
takega ga moramo tudi razu-
meti. Ni, ne more biti in se
obravnavati kot od družbe
ločen, iztrgan pojav, katere-
ga razrešitev je zgolj v proce-
su prilagajanja (obdelava,
obravnava, učenje, kazen,
vključevanje po prestani
kazni) obstoječi družbeni
stvarnosti. Ni dovolj, da mla-
de ljudi, ki so zagrešili kazni-
vo dejanje, potem ko jih vsa-
kodnevno izključujemo iz
procesa šolanja, dela, življe-
nja, kasneje ponovno
vključujemo v te iste delov-
ne in življenjske okvire. V
NT kot osrednjem množi-
čnem mediju v naši regiji, ki
s svojim (ne)konceptualnim
pristopom skrbi predvsem
za »ljudske stereotipe«, do-
sedaj nismo našli prispev-
kov o mladinski subkulturi,
tudi punku. Nedopustno je,
da se objave, čeprav v obliki
fotografije, še takrat, ko se v
NT pojavijo, pojavijo v po-
vsem neustrezni obliki in po-
vezavi.
ANKA VETRIH,
OK ZSMS Celje
*
K pisanju naju je spodbudil
prispevek v osmi številki NT
o mladoletniškem prestop-
ništvu, ki ga je na naslovni
strani najavila tehnično sicer
uspela, a glede na vsebino
prispevka popolnoma nepri-
merna fotografija.
Fotografija nasploh, kot
vizuelna komunikacija, ki
dopolnjuje ali nadgr^uje pi-
sano besedo, ni vrednostno
nevtralna, njena sporočil-
nost pa je ob upoštevanju
teksta, ki jo spremlja (pojas-
njuje?), lahko tudi predmet
zlorab. Fotografija mlade-
ničev iz omenjene naslovni-
ce sama po sebi ni sporna,
tekst, ki jo spremlja, pa bral-
ce v tem primeru implicitno
vodi k zaključku, da so mla-
di ljudje, ki so po svoji zuna-
njosti drugačni, prestopniki
(kriminalci?). Zato lahko v
tem primeru rečemo, da je
bila fotografija zlorabljena,
izrazito uperjena proti mla-
dim, ki pripadajo določene-
mu kulturnemu gibanju. Ta-
ko kot družba nasploh je tu-
di mladina izrazito strukturi-
rana. Vendar ne zgolj sta-
rostno, po socialnem pore-
klu, izobrazbi, ki jo dosega,
temveč je ena od dimenzij
diferenciacije tudi različno
opredeljevanje do različnih
smeri v mladinski (sub)kul-
turi. Sem sodi tudi punk kot
upor proti prevladujočemu
sistemu vrednot, ki se danes
izražajo v pretirani potroš-
niški usmerjenosti ljudi, ma-
lomeščanščini in duhovni
revščini, za kar tudi naša
družba ni imuna. O punku se
je v bližnji preteklosti v sred-
stvih javnega obveščanja v
Sloveniji večkrat pisalo, пад-
večkrat nestrokovno in sen-
zacionalistično, s pripisova-
njem lastnosti, ki jih to giba-
nje pri nas nima oziroma jih
ni imelo.
Verjame va, da uredništvo
NT ni imelo takih namenov,
kljub temu pa meniva, da ta
uredniški spodrsljaj vendar
le ne more kar tako mimo.
Vse prevečkrat molče prista-
jamo na takšna posploševa-
nja in stereotipna gledarúa,
ki imajo v tem primeru za
mlado generacijo lahko hu-
de posledice. Apriorne dis-
kvalifikacije, utemeljene na
posplošitvi (punk - prestop-
ništvo) - usmerjajo javno
mnenje v netolerantnost do
drugačnosti, ki s kriminalom
nima nič skupnega. Prav ne-
razumevanje in zavračanje,
ki sta pojavni obliki diskri-
minatorskega odnosa do
mlade generacije, ki ost^a
ob strani pri odločanju pri
pomembnih življenjskih
vprašanjih, sproža delik-
ventne pojave, na katere ste
želeli opozoriti v temi tedna.
B.VIVOD,
V.NEDL,
Celje
Uredništvo:
Strinjamo se z večino gor-
njih argumentov. V uredni-
štvu smo z objavo te foto-
grafije zagrešili napako. Za-
trjujemo pa, da resnično ni-
smo imeli nikakršnega na-
mena diskreditiranja »dru-
gačnosti« mladih, še zlasti
kar zadeva njihovo subkul-
turo. Sliko smo objavili ne-
premišljeno in se vsem pri-
zadetim zaradi tega spodrs-
ljaja opravičujemo. Se to:
na sliki nrsta punkerja, am-
pak, po »opremi« sodeč
heavy metalca, kar pa dej-
stev ne spreminja. O (ne)-
konceptalnosti NT pa mor-
da več kdaj drugič.
O Guzaju
Pošiljamo vam prepis pi-
sma, ki ga je pisal anonimni
pisec in poslal 1.000 dinarjev
Zaliki Vinkler, da bi uredila
grob Franca Guz^ja, kije po-
kopan na Prevorju. Zalika
Vinkler je grob uredila tako,
kot si je želel anonimni
pisec.
Darovalec v svojem pismu
predlaga, da bi krajani uredi-
li grob in nar\j postavili lesen
križ z napisom na železni
ploščici z imenom Franca
Guzaja, datumom rojstva in
smrti (12. 11. 1839 12. 9.
1880).
KS PREVORJE
V NT smo lahko čitali, ka-
ko tovariš Tiran svojega Gu-
z£ya poveličuje in razglaša za
edino pristnega, medtem ko
Golečevega kritizira in deva
v nič. Bralci, radovedni kot
smo, pa smo se le morali za-
teči prav k omalovaževane-
mu Golecu, če smo hoteli
zvedeti za datum Guz^jeve
smrti. Tiran je na to malen-
kost enostavno pozabil. To
se je ponovilo tudi pri poob-
javi romana, ki se je v NT
pravkar iztekla, samo tovariš
Strašek v svojih zapiskih ta
datum mimogrede omenja.
Tiran pa je v svoj spis natro-
sil toliko hudičev, ha ha ha-
jev in he he hejev, da mu je
za Guz^ev datum smrti
zmanjkalo prostora. Ker smo
nav^eni, da so samo popol-
noma izmišljene osebe brez
datumov, vse tiste, ki pa so
dejansko živele in ne spada-
jo v pradavnino, pa imajo
vseù datum rojstva in datum
smrti, upamo, da bo vs^ Ti-
ranov tretji Guzaj vseboval
te podatke.
FRANC MOHORIČ,
Vitanje
Uredništvo:
Tovariš Tiran ni še enkrat
napisal romana Guzaj, ki
ste ga brali v NT ampak
smo njegov roman, kot je
bil pred mnogimi leti ob-
javljen v NT le poobjavili.
Da bi roman ponudil še ma-
lo več razmisleka, Guzaja
postavil v prostor in čas in
razbil legendo, ki se plete
okoli njega, pa smo kot do-
datek objavili še feljton Mi-
lenka Straška.
Za prostor pod
soncem
Kot vašo dolgoletno naro-
čnico me je k pisanju spod-
budil prispevek »Za svoj
prostor po soncem«, v kate-
rem govore moji prijatelji,
sotrpini in naš primari] Jože
Arzenšek o luskavici. Prav
on me je pred leti prvi napo-
til na takrat zame čudežno
zdravljenje na Veli Lošir^j.
Moji sklepi so bili že skor^
povsem otrdeli, Síy sem tri
leta prejemala injekcije, ki
vsebujejo soli zlata, vse to pa
SO bile posledice moje že 23-
letne sprernljevalke - psoria-
ze. Kíú vse sem morala v tem
času spregledati in preboleti
zaradi te bolezni. Težko sem
tudi prebolela, da zdravstve-
no varstvo ne premore več
sredstev niti za niOnujneše
primere in si mora pač vsak
sam iskati košček obale, kjer
lahko odloži del obleke, ki
skriva psoriazo. So podjetja,
ki svojim delavcem nudijo
počitniške prikolice, tam je
letovanje cenejše. Za nas
morje ni luksuz. Žal najdeš s
to boleznijo uteho le med se-
bi enakimi. Vsako leto se do-
bimo na skupščinah in se po-
govorimo o tem, kako je kdo
preživel leto, kako se mu je
posrečilo priti do morja.
Vsak izmed nas pa bi najraje
šel na Lošinj, sai smo tam
brez predsodkov, ker vsakdo
ve, zakaj si tam. Že ko se
kraju bližaš z avtobusom, si
marsikdo upa odpeti bluzo
ali srajco, kar drugače nava-
dno ne upamo in odhajamo
tudi na morje kot pozimi na
smučanje. Pa tudi na Loši-
nju nas izpodriva boj za devi-
ze. Društvo se bori, da bi tam
ali kje drugje ob obali zgradi-
li vsaj kamp za psoriat^e, da
bi imeli prostor in mir. Res
se vsi skrivamo, bolezen nas
je napravila nemočne, pa
čeprav nas je verjetno več
kot alkoholikov. Vse več za-
upanja pa nam dajejo naši
zdravniki, specialisti derma-
tologi iz vse Slovence s pro-
fesorjem dr. Stjepanom
Bunto na čelu, da bomo tudi
mi nekoč upali pokazati svoj
obraz in telo vsakemu in ne
samo njim, ki se trudijo za
naše zdravje.
IVANKA SEVŠEK
Privlačno
nabrežje
Vodna skupnost oziroma
Nivo je zgradila veliki odvo-
dni kanal ob levem bregu
Savinje, ki ima betonsko
streho. Na tej široki površini
je nastalo sprehajališče in
poleti prostor za kopanje in
sončenje.
To opravjeno delo je hvale-
vredno, saj je mesto dobilo
prostor za počitek in rekrea-
cijo svojih občanov. Ob le-
pem vremenu je in bo goto-
vo tu zbiralšče ljudi, ki naj-
dejo na tem kraju ob Savinji
svež zrak in dovolj sonca.
Zdaj pa n£Ù bi bilo na vrsti
celjsko Turistično društvo,
ki naj bi ob obrežju v cest-
nem drevoredu postavilo
več Idopi za počitek spreha-
jalcev.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Črna točka
živim v KS Ljubečna, kjer
so v zadnjem času poskrbeli
za velik napredek, saj skoraj
ni hiše, ki ne bi imela krajev-
nega vodovoda. V teku je tu-
di ureditev kanalizacije, ne
bo dolgo, ko bodo začeli z
napeljavo telefona.
Kamen spotike pa je ko-
maj nekaj nad 500 metrov
dolg odcep ceste, ki povezu-
je celjsko in šentjursko obči-
no v Žepini. Ta cesta je ma-
kadamska in nikogar ni, ki
bi jo pozimi posipava! zaradi
poledice. Na Komunali Celje
se izgovarjajo, da niso plača-
ni za posipavanje, kljub te-
mu da to cesto plužijo in je
odcep samo nadaljevanje as-
faltne ceste. Pravijo, da mora
posipavanje naročiti KS Lju-
bečna, čeprav to ni njena ce-
sta, kajti ceste, ki so v okviru
KS so vedno pravočasno
splužene in očiščene.
Odgovorne prosimo za po-
jasnilo, čigava je v resnici ta
cesta in da preprečijo ne-
sreče, do katerih lahko pride
ob poledici, saj se tod vsak
dan pelje okoli 20 avtobusov
v Celje in Šentjur. Ne zahte-
vamo asfaltne prevleke, s^
je bilo večkrat povedao, daje
na tem delu ceste premalo
hiš in so stroški preveliki,
mislimo pa, da lahko tovor-
njak peska prepreči škodo,
ki bi nastala, če bi se prevrnil
avtobus poln potnikov.
C. K. Zepina
Iščem ženo
Marsikdaj si mislim, da
poznajo osamljenost samo ti-
sti, ki so sami zaprti med šti-
ri stene, brez družbe in sti-
kov z ljudmi. Kdaj pa kdaj
pa pomislim, da le ni tako.
Doma sem s prelepe Štajer-
ske, iz okoUce Celja. Sem za-
poslen, imam avto in precej
prihrankov, doma pa imamo
mehanizirano kmetijo.
Imam tudi brata, ki bo nasle-
dnik. Rad serri vesel in znam
biti tudi družaben, a bal sem
se, da bi zašel v slabo druž-
bo. Nisem zahajal na zabave,
prireditve, plese, ipd. Nisem-
se delal »frajeija« pri točil-
nih mizah. Čeprav sem se že-
lel pribUžati dekletom, jim
takšen, kot sem, nisem bil
všeč. I^ta pa tečejo in zdaj
jih imam že čez trideset.
Vedno sem si želel, da bi
spoznal dekle, ki bi mi bila
dobra žena in bi si ustvarila
topel dom in družino. Res pa
je, da se dandanes mladi raje
odločajo za nadaljnje šola-
nje, da bi dosegli svoj cilj in
poklic. Po šolanju pa odhaja-
jo in puščajo starše same
doma.
Dokler so ti vsak dan gara-
li s tolažbo, da bodo otroci za
njimi prevzeli, je še šlo. Da-
nes pa je vse več osamljenih
na naših kmetijah. Mladi bi
morali vedeti, da tovarn, kjer
bi rastel živež, ni.
Vem, da so še domačije,
kjer potrebujejo moško ro-
ko, kjer je dekle samo s svo-
jimi starši. Morda si prav ti
dekle želiš moškega, ki bi ti
pomagal, da bi svoje starše
razbremenila in po možnosti
hodila še v službo. Nič me ne
moti, če si vdova ali če že
imaš otroka. Ko gledam
sošolke in sošolce, ki so si že
ustvarili dom in družino, se
sprašujem, zakaj sem jaz še
vedno sam. Res je, da imam
še starše, da živim z njimi. To
mi je v tolažbo, naj bo vsaj
njuna jesen lepa.
Pravijo, da za dežjem posi-
je sonce. Ne vem pa, ali bo
kd£g posijalo tudi v moje pu-
sto, osamljeno življenje.
Uredništvo: Naš redni
bralec, katerega naslov
imamo v uredništvu, nas je
zaprosil, da objavimo nje-
govo pismo. Če bo nanj priš-
lo v uredništvo Novega te-
dnika kaj odgovorov, mu
jih bomo posredovali.
Tako kot okrožni odbor OF so bili
organizirani tudi okrajni odbori OF,
krajevni odbori OF in krajevni narod-
noosvobodilni odbori. Okrajni odbor
OF je imel poleg sekretarja komiteja
še referente oziroma načelnike ali po-
verjenike oddelkov. To so bili referent
za mobilizacijo, za izgradnjo ljudske
oblasti, za gospodarstvo, kmetijstvo,
gozdarstvo, zdravstvo, prosveto, finan-
ce, préhrano, obnovo, socialno skrb-
stvo, promet, NZ, za ugotavljanje
zločinov okupatorjev in njihovih sode-
lavcev, za upravo narodne imovine. V
okrajni odbor OF so spadali še sekre-
tarji okrajnih komitejev SKOJ, ZSM,
SPŽZ, RK. Vsak okrajni komite OF je
imel nad 20 članov, ki so vršili uprav-
no-politično oblast. Podobno kot delo
komiteja OF je bilo organizirano delo
krajevnih odborov OF in krajevnih na-
rodnoosvobodilnih odborov. Decem-
bra 1944 je na teritoriju Kozjanskega
delovalo 261 KO OF in 24 KNOO.
Najpomembnejša naloga vseh politi-
čnih in oblastnih organov in organiza-
cij je bila mobihzacija. Politično so
mobilizacijo organizirali OK KP in OO
OF Kozje, vojaški referenti okrožnega
in okrajnih komitejev ter odborov OF
in KNOO. Tehnično je mobilizacijo
izvajala zaledna oblast kozjanskega
vojnega področja. Novince je preko
Save in Savinje na Dolenjsko spreva-
jal Kozjanski partizanski odred, ki se
je moral pri transportiranju novincev
spopadati s številnimi težavami in ne-
varnostmi. Mobilizacija je bila zelo
uspešna. V letu 1944. je dalo Kozjan-
sko okrog 4000 borcev enotam 4. ope-
rativne cone na Štajerskem in 7. kor-
pusa na Dolenjskem.
Odsek za izgradnjo narodne oblasti
OO OF je na osvobojenem ozemlju
Kozjanskega razpisal volitve v KNOO.
Razpisane so bile konec septembra
1944 in so se vršile do začetka novem-
bra 1944. Izvoljenih je bilo 24 KNOO,
ki so kot demokratično izvoljeni orga-
ni revolucionarne ljudske oblasti pre-
vzeli oblast na osvobojenem ozemlju.
Volitve je vodila okrožna volilna ko-
misija, ki je bila postavljena sredi sep-
tembra 1944. Vodila sta jo predsednik
Jože Perčič iz Planinske vasi in tajnik
Rudi Cilenšek-Vrankar, član OK KPS
Kozje, zadolžen za izvajanje volitev. Za
pomoč volilni komisni pri izvajanju
volitev je PO OF za Štajersko poslal
inštruktorja Ferda Remica. Jeseni
1944 sta pri graditvi ljudske oblasti na
Kozjanskem pomagala tudi Jože Lev-
stik-Vid in dr. Darko Černej, člana
predsedstva SNOS-a. Za usposablja-
nje odbornikov KNOO sta bila v
Št. Vidu pri Planini in v Pilštanju
upravnopolitična tečaja.
Prebivalci svobodnega Kozjanskega
so se zavedali, da kujejo novo oblast. O
kandidatih za NOO so se resno pogo-
vorili. Vedno je kandidiralo več kandi-
datov, kot so jih izvolili. Prvič so imele
volilno pravico tudi ženske. Volilna
udeležba je bila od 80-90 odstotna.
Izvoljeni KNOO (Krajevni narodno-
osvobodilni odbor) so imeli veliko de-
la. Organizirati so morali obdelavo
zemlje, obnovo požganih domov, reše-
vati najrazličnejše gospodarske pro-
bleme, skrbeti za oskrbo prebivalstva
z najnujnejšimi potrebščinami in živi-
li. Organizirali so šole in skrbeli za pre-
hrano učiteljstva. Izvajali so akcije zbi-
ranja sanitetnega materiala za potrebe
narodnoosvobodilnih enot. Skrbeli so
za obnovo požganih in porušenih do-
mov, nudili in organizirali medseboj-
no pomoč pri kmečkih opravilih.
Reševali so socialne probleme. Vršili
so agitacijo in propagando, mobilizira-
li. Izdajali so različne izvršilne odred-
be in odloke.
12. STRAN - NOVI TEDNBC
14.
Drenova grča iz Nazarij
Boblnow ata Je kronika dogajanj v kraju včeraj In danes
Veste kako raste hrast? Če mu okleščite veje,
obtešete deblo, pustite košato krošnjo - potem
dobite podobo Antona Žlabornika, ki je decem-
bra lani dopolnil osemdeset let.
V Nazaijah ga bolj poznajo pod imenom Babi-
bov ata. Starost mu še ni izbrisala spomina. Svojo
rodno zemljo in njenih sokov skrivnostno preta-
kanje čuti pod seboj. Globoko je pognal korenine
v rodnem kraju, zato pomni tudi stvari, ki so
njegovim vrstnikom že iz glave šle ali pa so zapi-
sane le še v kroniki.
Zna pa biti muhast, ta Babinov ata. Ni kar takoj
pripravljen za klepet, zlasti, ker novinarkam ne-
kam ne zaupa. Potem, ko ga skupću spijeva kozar-
ček, dva, se vrelec pripovedovanja počasi odpre.
Skraja po kapljicah, ko pa govoriva o resnih stva-
reh, šale ne pozna.
Sitna ste že zadost...
Ko sem v dopoldanskem času potrkala na nje-
gova vrata v Nazaijah in se ni nihče oglasil, sem
nevljudno vstopila. Nasproti mi je prihajal po
stopnicah iz kleti osemdesetletni mladenič, ki je
nosil v rokah kačjo slino. Povabi me v prijetno in
toplo kuhinjo in z vprašanji pričnem.
»Sitna ste že zadosti, že vidim, da ste novinar-
ka,« mi takoj na začetku zabrusi v obraz. Ker mi
je že nataknil pravcati in pravilni okras, ki mi niti
v ponos, se pa z njim kitim, če hočem da moja
kuverta ob mesecu ni prazna, sem požrla slino in
še bolj tečno spraševala dalje.
Oblečen v domačo jopo, ki mu jo je z vso skrbjo
spletla hčerka, neobrit (če bi me pričakoval, bi se
koža na obrazu, ki ni polna gub, kar svetila od
gladkosti), še vedno bujnih las, tršatih rok, ki bi
še vedno znale zvezati splav, s kančkom humoija
v glasu, mi reče: »Zjutraj najprej dve kavici, pot-
lej malo grenkega, opoldan mi paše, da nekaj
prigriznem« in že se znEgde v tistih "časih, ko je
petelinil naokoli, pa čeprav dostikrat ni bilo kaj
dati pod zob.
Iz klobuka moke ovsen kruh
»Ko sem bil fantiček, je moj oče odšel na fronto
v prvi svetovni vojni. Z mamo sva sama ostala
doma. Z dvanajstimi leti sem šel v klošter v šolo,
a sem jo kmalu pustil. Brez prebite pare sva bila z
mamo. Zato je v stiski šla h kmetu in kupila od
njega škaf ovsa. Potem ga je dala pri mlinarju
ophati kot ječmen, ostalo pa je moke za en klo-
buk. Iz tega je spekla ovsen kruh in ko ga je
postavila na mizo, se mi je zdelo, da je to skleda iz
zlata. Ni bilo.masti, le nek^ fižola, kruh le kdaj pa
kd^. Pa smo vseeno preživeli.
Ko se je vojska končala, se je oče vrnil in meni
je bilo štiriniust let. Grem lahko z vami na šiht,
sem vprašal očeta, ki me je postrani pogledal, s^
se šole nisem končal...
Spominjam se propada stare Avstroogrske.
»Reva« je bila tako uboga, da so oficirji jedli
crknjene konje.
Ker sem vztrajal, da grem delat, me je oče res
vzel s seboj. Močan sem bil in leta sem lahko
malo skril. Splavaije so rabili in tako sem najprej
splavaril od Luč proti Nazarjam. Splavaiji smo se
razdelili na polovice in splavarili vsak na svoji
strani.
Marsikaj smo imeli za ušesi, pa to je bilo že
velikokrat popisano, zato ne bom ponavljal.«
»Ti fant,« me nekega dne ogovori mojster, »bi
prišel k meni na žago«. »Šel sem, skraja sem bil
pomočnik, potem pa mojster.
Življenje "se je nekako izboljšalo, vpeljal se je
red in leta 1926 sem šel k vojakom. Ko sem se
vrnil sem se takoj oženil.«
Babinov ata za пекад časa umolkne. Obraz se
mu zmrači, potem zamahne z roko, kot da bi želel
odgnati mračne misU. Pa jih ne more. »Dva sina
sem imel. Prvi je bil navdušen motorist in staknil
je prehlad, ki seje končal s smrtjo. Drugi moj sin
- Tonček, seje ponesrečil z orožjem. Za kozolcem
je našel granato in ker je želel vedeti кцј je v njej,
mu je v rokah eksplodirala. Na mestu je bil mr-
tev.« Sledi molk, podoben tistemu po katastrofi.
Ata Imamo vsi radi
»Tako mi je ostala samo hčerka, pri kateri ži-
vim. Pa zet in vnuki, seveda. Od 1960 leta sem že
v pokoju. Več kot štirideset let sem služil za
skromno pokojnino. Vse pri enem podjetju, tudi
partizanščina se mi šteje zraven. Vedno tudi še
kaj brkljam. Skrbim za dve kravici, luščim fižol,
sadjevec prešam in pokušam, plošče najdem in
se zasučem, ha, ha...«
»Ata imamo vsi radi, sžg če je še tako hudo,
najde izhod,« ga pohvali hčerka. Pristavi ji za
kosilo, če je treba tudi kaj pomeša, predvsem pa
je zakladnica spominov, ki jih obuja, kadar je
dobre volje.
Da vsaki stvari sledi konec, me je ata Babinov
spomnil sam. '
»Zd^ bi pa lahko že nehala,« mi je dejal. »Všeč
mi je Ivica Bumik, ki je kratka. Pa rad bi jo
poznal. Alije oženjena ali ne?«
Dobila sem jo pod nos, ni кгу. A ker je Bobinov
ata tak, mije všeč še bolj.
ZDENKA STOPAR
Gospod -1
čakalnica zdravstvcneg.
doma...	'
Vreme ravno pravšnje za pf^
hlade. Ta kiha, oni kašlja, spef
drugemu hrope v prsih, tam ^
kotu nekoga duši; starost razia
ina: od 14 navzgor.
Mnogi se med seboj kar dobr^
poznajo. Niso iz istega kraja^
čakalnica jih je zbližala. Рогп^
vse sestre, zdravnice, zdravnik»
vedo za njihove navade. Nelta(¿!
ri jih branijo, češ, da so z deloti\
preobremenjeni, drugi vedo po.
vedati, da so poznanstva in pro.
tekcije še vedno preveč prisotot^
da gre včasih kot po tekočem
traku, drugič pa je treba čakati^
čakati...
Vse mogoče stvari so jim napo.
ti. Zgodi se, da bi pacient pri
oknu rad zaprl vrata zaradi prt^
piha, ker ima vročino, oni tam n
kotu pa zakriči, naj bo vse odph
to zaradi slabega zraka.
Padajo tudi očitki, češ, da jt
»dohtar« tega nagnal na »šibi»
kljub visoki vročini, sedaj je p^
zaradi grla na onkološkem. Ja^
zdaj kar največkrat priganjajo b
bolniške, nekateri pa ie leta it
leta »marodirajo*, doma pa gn
rajo in delajo vse po vrsti! Ц
zdravila! Zdravnik jih predpiše,
v lekarni jih pa ni. Pa invaliá
ska! Sosed je že z desetimi let
delovne dobe zlezel vanjo, drugi
pa je ima že trideset in zdravnik
še slišati noče zanjo.
V čakalnici se zgane, završi
kot v čebelnjaku. Nekdo hoče т
ordinacijo z izgovorom, da bo s»
mo nekaj vprašal, zdravnik mu
Zivijenje odvisno od aparatov
¥ celjskem dlallznem centru redno dlallzirajo 53 bolnikov, ki so Jim odpovedale ledvice
v celjski bolnišnici je drugi naj-
večji dializni center v Sloveniji.
V njem se sedaj redno dializira 53
bolnikov, ki so jim odpovedale le-
dvice. Od leta 1972, ko so v Celju
kot tretji v republiki pričeli na-
domeščati ledvične odpovedi s
pomočjo hemodialize, so skupno
dializirali 97 kroničnih bolnikov.
Medtem ko so prvo leto naredili
100 dializ, so jih lani že 6590. Tak
razvoj so dosegli s skromno opre-
mo in v nemogočih, nazadnje
kletnih prostorih, vendar z veliko
zagnanostjo zdravstvenih delav-
cev na tem področju. Letos stopa-
jo v urejenih prostorih v novo ob-
dobje, a vseh stisk se z njimi že
niso rešili.
Nadomeščanje ledvične odpove-
di s pomočjo hemodialize so priče-
li v Celju 26. maja 1972, ko je pri-
marij dr. Franc Fazarinc priključil
37-letno bolnico s kronično ledvi-
čno odpovedjo na hemodializator.
Bolezen je povzročil kronični glo-
merulonefritis. Bolnica je bila nato
vključena v kronični dializni pro-
gram in je imela vrsto let trikrat
tedensko šest do sedem umo diali-
ziranje. Umrla je po osmih letih.
Zaradi vrste iznajdb, ki so še
olžošale sam postopek, se je hemo-
dializa v zadnjih dvajsetih letih
razširila po celem svetu. Leta 1980
je bilo v Evropi registriranih že
1225 dializnih centrov s 107 004
bolniki.
Prvi dializni center v Sloveniji se
je oblikoval leta 1969 v Ljubljani.
Že po пекад mesecih so ustanovili
dializno postajo v Slovenj Gradcu,
v Celju pa so pričeli dializirati
akutne in kronične bolnike kot
tretja bolnišnica v Sloveniji in de-
veta v Jugoslaviji. Čeprav niso v
Celju imeli skor^ nikakršnih po-
gojev za ustanovitev centra, zaradi
številnih bolnikov z odpovedjo le-
dvic ter zasedenosti obeh centrov
ni bilo druge poti. S pomočjo so-
cialnega zavarovanja, ki jim je
omogočilo nakup prvega aparata,
so pričeli z delom v začasnih pro-
storih. Šele preselitev v kletne pro-
store leta 1975 je omogočila nakup^
novih dodatnih strojev, a vse do'
danes z opremo zaostajajo za po-
trebami.
Že leta 1976 so imeli na dveh
dializnih strojih priključenih 14
bolnikov in je bilo razmerje med
bolniki in dializnimi mesti v Celju
n^ slabše ne le v republiki, temveč
verjetno v celi Jugoslaviji. Malo
boljše je bilo leta 1982, ko so diali-
zirali povprečno s štirimi stroji.
Zaradi priliva bolnikov pa so ta-
krat kot danes dializirali po štiri
bolniške izmene v treh delovnih.
V novih, preurejenih prostorih
bivše bolniške pralnice, im^o se-
d^ sicer na razpolago 12 dializnih
mest, ki so oskrbovana z dializno
vodo iz naprave za reverzno osmo-
zo. Ureditev, prostorov, štiri apara-
te za dializiranje, bolniške postelje
in del inventarja je prispeval sklad
za modernizacijo bolnišnice, vse
drugo pa je rezultat minulega dela
delavcev, ki so razvili hemodiahzo
v Celju.
Število dializnih mest sedaj za-
došča za potrebe, a apartov je še
vedno premalo, saj so po trije, štir-
je vedno v okvari in aparati so
obremenjeni kot v n^težjih časih
Vsaj dva aparata bi morah imeti v
rezervi, meni primarij dr. Franc
Fazarinc. Sicer pa je nadaljni raz-
voj centra odvisen od razvoja
transplantacij skega centra. V pri-
hodnjih letih pričakujejo po deset
Z dializo so v Celju pričeli tri
desetletja po tem, ko je Kolff se-
stavil napravo, s katero mu je
uspelo premostiti odpoved ledvi-
čne funkcije. Poskusi segajo sicer
že v 19. stoletje, a šele s Kolffom
in po njem je postala dializa učin-
kovita, nova raziskovanja pa so
tudi omogočila skrajšanje po-
trebnega dializnega časa z 12 na 4
do 5 ur.
Medtem ko je bilo pred dvema
desetletjema pred bolnikom, ki
so mu odpovedale ledvice osnov-
no vprašanje kako preživeti, pa je
danes kako ob dializi opravljati
redno delo, kako preživljati
počitnice in spoh čimbolj polno
živeti. Ob dializi pri tem bistve-
nih sprememb ne pričakujejo več,
zato pa so toliko bolj v ospredju
presaditve ledvic živega ali mr-
tvega darovalca. Od razvoja
transplantacijskega centra v
Ljubljani je zato v veliki meri
odvisna tako usoda številnih le-
dvičnih bolnikov.
Novi prostori celjskega dializnega centra so sicer lepo urejeni, a primarij dr. Franc Fazarinc ugotavlja, da je
dializnih aparatov še vedno premalo.
Jože Jelenko iz Draže vasi pri Slo^
lec celjskega centra ie četrto leto,
plantacijo ledvic v Fanciji: »Na di
tem pa sem redno zaposlen v Kott
časa in napora zahteva dializa,
Sicer se na dializo navadiš, a nor»
novih prostorih, so sicer pogoji dd
sanitarij nismo imeli urejenih, prot
je sedaj boljše, vendar tudi boinif
sedaj kateri pokvari, se poruši tud'
moreš vnaprej vedeti, kdaj boš o»
¡1985
NOVI TEONHC - SnUfi 13
irariš
gamo nekaj podpisati. Iz-
^ја se, da je izkaznico prine-
včeraj popoldne.
, ¿rugi strani se razgovori
јдЛјдг z visokošolsko izobra-
^tem, čemu ne upamo nazi-
!jsester in zdravnikov s tova-
^gjiti, tovariši. »Madonca, jaz
gie dvajset let profesor, pa
od dijakov nihče ne reče go-
J! Sajćešče sem gospod na
^¡eljskib sestankih. Naj bo.
џрак v ambulanti, v bolnici
^e tovariš še nisem slišal,
f nisem tak, res ne. Jezi me
iiimo pride sestra in že se tai-
profesor požene k njej, jo pri-
eta roko, nekaj šušlja, večkrat
tssliši: »Gospodična, veste...
foJtat? Kakih deset jih je
fešprical*<. In ker sem bil dru-
M njim, že vsprejemni pisar-
pred menoj je bil delavec In-
ida, sem slišal profesorjev
is; »Gospod zdravnik, prosim
fpod zdravnik... Slišim tudi
itvčev glas, ki je bil za njim:
Ji druže doktore, veruj mi, bo-
itMB sam, bolestan...«
mi je smeh. Sestra izza
Џ vpraša: »Gospod, kaj pa je
^о smešnega?«
Sič, nič, »zamahnem z roko in
>pim k zdravniku: »Gospod
ravnik, zdrav sem, na šiht
m...
Iđravnik me pogleda od glave
peta in se rahlo nasmeje: »Do-
it tovariš, pa bova šla na
i.3..«
DRAGO KUMER
^Konjicah je reden obiskova-
lci pa je že kandidat za trans-
^^hajam trikrat tedensko, ob
*l tehnolog v razvoju. Veliko
rešitev v transplantaciji.
Jveti z njo ni mogoće. Zdaj, v
Ï orejeni. Prej še garderobe in
tesni,kletni, жгак slab.To
še kakšen apart. ĆS se
*^oređ programa dializ in ne
^ bolnikov letno. Ce bo do leta
transplantacija ledvic bolj do-
kot je sedaj, verjetno šte-
''äliznih mest ne bo treba širi-
■^gače pa bodo ob pričakova-
Porastu števila bolnikov mo-
^ino narediti okrog 10 000 he-
^liz. To pomeni, da bi jih mo-
^^ensko narediti 200, za to pa
°ralo neprekinjeno delovati
dializnih strojev. »Takšno
^enitev bomo -zmogh le ob
vzdrževanju opreme,
'kadrovski zasedenosti in
j^ni oskrbi s potrošnim ma-
om,« ugotavlja primarij dr.
^azarinc.
MILENA B. POKLIČ
BILO JE NJEGA DNI...
Ohcet po zreško...
Po zreško ali po pohorsko, kakor hočete
Sicer pa so si svatbe povsod, po ožji in širši domo-
vini, kakor tudi po šimem svetu, vsebinsko in posle-
dično hudo podobne. Tu kot drug^od se moški ženijo z
ženskami, ki gredo zamož. Povsod gre za novo družin-
sko gnezdo, za slovo od rodne hiše, povsod pijejo, jedo,
se veselijo in sklenitev zveze ozaljšajo z najrazlične-
jšimi šegami in obredjem.
Zreška ali pohorska, kakršno so pokazali člani DPĐ
)^Svoboda« iz Zreč ima vse obredne elemente ohceti na
slovenskem vendar pa mnoge posebnosti. Fanto-
vščina in deklišč'na sta uvod v svatbo. Tu pod Pohor-
jem nevesta ne jemlje slovo v strogo ženski družbi. Na
njenem domu so dobrodošli godci in tudi pevci
»prešci« (prišleki), kot jih drugod imenujejo tudi
voglarji ali kobilčarji.
lepo in prav ali vas prosim
da to na stran pustite, se k
nam obrnite, da bo prav za
vas in za nas naj se sliši prvič
naše muzike glas.«
Tako gre v drugo in v tret-
je, potem sledijo vprašanja,
večinoma dvoumna, da je
nanje težko odgovoriti, da bi
nasprotna stran ne imela
drugega odgovora, ki da je
pravi.
Primer:
-	Kßj je Marija prvo zju-
traj kuhala?-
-	Žgance pa zelje! -
-	To pa ne bo štimalo,
fruštikje kuhala.
Nazadnje se zbogajo, ven-
dar pošljejo najprej ven grdo
opravljeno »godčevsko ba-
bo«, morda še katero nepra-
vo, dokler jih ne povabijo v
hišo, kjer že čaka nevesta z
družico, nevestini domači in
vodila. Tu si pripnejo šopke,
podelijo robčke in ko godci
igrajo sed^o za mizo.
V Zreški ohceti je par sta-
rešinu vodila, to kar je pone-
kod vojarna, ali pa kar sta-
rešinka. Posebnost v teh kra-
jih je, da že pred odhodom v
cerkev h poroki zberejo de-
nar za nevestin šopek in da
poslovilni govor za nevesto
nima starešina, marveč vodi-
la. Ta govor je največkrat
čustven, sili k solzam, ki so
ob tem slovesu tako že na
koncu nosu.
Navadno ob tej priložnosti
zapojejo prigodno pesem:
-	Le jemlji nevesta slovo!
Šranganje poti Ic
poroki
če je ženin iz druge fare,
fantje dekleta svoje vasi ne
dajo kar tako. Trdijo, da sojo
varovali, negovali, veliko
noči zaradi nje prečuli in da
terjajo za to plačilo. Cena, ki
jo pred šrango postavijo, je
visoka. V teh časih obesijo
na vidno mesto tudi spisek
stroškov, koliko je pojedla,
popila, koliko oblek ponosi-
la in koliko čevljev zbrusila.
Začne se barantanje, navz-
križno postavljanje ugank,
ki velj^o kot »jockey« za ba-
rantanje. Če uganejo svati, se
ceha niža, če šrangaiji, se
spet viša. Tudi tu so vpraša-
nja zvito postavljena, kot je
tašnole:
-	Katera krogla je za srnja-
ka n^ boljša?
Naj bo že odgovor kakršen
koli v smislu naštevanja vrst
projektilov, obvelja edino le
tale:
-	Tista, ki žvisne mimo sr-
njaka! -
Pogajanje naposled doseže
sporazumno številko, jo že-
nin poravna.
Seveda morajo imeti šran-
g^i pri sebi vsakršne vrste
pijače, cigarete, valute, kajti
svati bi jih utegnili vprašati
tudi po tičjem mleku ali pra-
protnem semenu...
Gostija na
nevestinem domu
Ko se svati vrnejo, sprej-
meta mlada oče in mati. Mati
izroči nevesti kruh, oče ženi-
nu ključe. (Tu je morda le
пекад vprašljivega: Če so ne-
vesti šrangali, potem gre ne-
vesta na ženinov dom. Bolj
verjetno bi bilo, da je to
običaj, ki sodi na ženinov
dom, kjer gospodar, ženinov
oče, izroča sinu ključe in s
tem položaj gospodama?)
Ko so potem v hiši in seda-
jo za mizo, godci igrajo val-
ček, plešeta pa predfirer* in
družica (predfirer je beseda
za tovariša, ponekod za ca-
maija - to je za ženinovega
spremljevalca). Temu pravi-
jo, da župo (juho) pihata.
Sevèda potem sledi ob pol-
ni mizi pesem za pesmijo, ša-
le, ki jih razdirajo godci,
ples.
Ko se približuje polnoč,
pridejo »prešci«. Zunaj zapo-
jo navadno pesem: »Slišal
sem, slišal, eno ptičico pet,«
ki je pesem v malone vseh
slovenskih krajih za to pri-
ložnost. Pošljejo v hišo pi-
smo in denar. Pismo stareši-
na prebere, izroči denar god-
cem in stopi s tovarišem po
prešce. Ti so navado maski-
rani, smejo plesati z vsemi
ženskami in dekleti, le z ne-
vesto ne. Ostati smejo le kra-
tek čas, plesalke jih nagradi-
jo s pijačo, potem тоггуо, ne
da bi jim kdo to rekel, zapu-
stiti hišo.
Lorma ali
obdarovanje neveste
starešina sredi noči napo-
ve »lormo«, drugod tej šegi
pravijo tudi »larma«, ki ima
za cilj obdarovati mlada, pri-
spevati nekaj k stroškom za
takole, niti malo poceni go-
stijo.
Ta larma je tu pod Pohor-
jem nekaj posebnega. Tu
godci ne pojejo zdravice da-
rovalcem. Tu darovalci po-
vedo vsak svojo zdravico,
nazdravijo in izpijejo vsej
družbi. Ker so te zdravice
pogosto sila duhovite, včasih
malo zabeljene, jih pono-
vimo:
Starešina:
Dragi ženin in nevesta,
ostanta zdrava srečna in ve-
sela, pa da bi se čez petdeset
let še enkrat vzela. Živeli!
Ena ženska:
Na zdravje muzikantov. Če
ne bojozapiskali, jih bomo
napUskali, če ne bojo zagod-
li, jih bomo pa napodli! Ži-
v^jo!
Zeninova mati:
Na zdravje nevestine ma-
me, ko so nevesto tak lepo
gor vzgojili in jo moj m u sinu
izročili. Živijo!
Ženinov oče:
Nazdravje neveste! Vem
da zna pisat in brat, kok jo je
mogu moj sin tolk napla-
htat? Živijo!
Druga ženska:
Na zdravje muzikantov, ki
so na gostijo pripekljali, do-
mov se bojo^ pa z mercede-
som peljali. Živijo!
Nevestina mati:
Ljubezen je pač lepa stvar,
namenjena za srečen par.
Tudi vidvsa se ljubita, do-
kler na svet živita. Živijo!
Nevestin oče:
Na zdravje neveste, ki seji
krencl na glavi blešči. N^ bo
vesela, dokler bo živela, naj-
bolj pa tedaj, ko bo v zibelki
kaj. Živijo!
En Moški:
Na zdravje totgale muzi-
kanta, ki še ni taku star, slok
je že taku, ko bi biu en srp
požar'. Živijo!
Drug moški:
Na zdravje neveste. Tam
na sosedovem traunki rate
en velik lapuh, pr'naši neve-
sti pa vse večji trebuh. Ži-
vijo!
Ena ženskah:
Na sosedovih vratih ene
gate visijo. Ne vej m če nejso
od muzikantoK de tek
čudno smrdijo. Živijo!
In še ena
Na zdravje vodile, ker nas
je lejpu vodl^ de ni nobene-
ga pohodla. Živijo!
vodila:
Vsi svatje kozarce dvigni-
mo, jih na zdravje novopo-
ročencev izpijmo. De bi do-
brega včakala dost na tem
svet in zlato poroko čez pet-
deset let. Živijo!
Družica:
Na zdravje ženina in neve-
ste, da bi si bVa vedno zvesa,
če pa to nau'ta storila, bota
pa včasih okrog vogla letela.
Živijo!
Predfìrar (tovariš):
Dragi ženin. Danes poslav-
ljaš se od nas. Vso srečo ti
želim, se tud sam ženske ve-
selim. Živijo! Ker pa so
predfiraija in družico izbrali
med veselimi, jezičnimi, do-
miselnimi in pevsko sposob-
nimi vrstniki mladih dveh,
so vsi pričakovali besedni
dvoboj med tema dvema.
Družica ošvrkne namigova-
nje predfirarja:
Predfìrar si bil, ženin ne
boš, po mojem trebuhu se
plazu ne boš. Živijo!
Predfirer pa urno nazaj:
Zdej pa na zdravje naše
družice! Namest de bi ji dal z
lesam po križi, jo bom pa z
mešam po riži. Živijo!
Ko so vsi na vrsti starešina
napove odrešitev neveste.
Tudi to je nek^ posebnega;
oba para: ženin in nevesta
ter predfirar in družica pri-
dejo v sredo hiše. Nevesta in
družica imata na glavah klo-
buke, na ryih njune venčke.
Predfirar in družica pojeta
zabavljivo pesem zapeljeva-
rya in namigovanja o krence-
Iju, o dveh krencljih in podo-
bno, dokler oba od svojih
družic ne dobita z venčki
okrancanih klobukov.
Pastir vklene mlade
Tudi zelo prikupen običaj
z ozirom na pogosto imeno-
vanje zakona z zakonskim
jarmom.
V pastirja preoblečen mo-
žak pride na gostijo, pove da
je pastir, da se mu je dvoje
živinčet na paši zgubilo in ju
zdaj išče. Zagleda ženina in
nevesto, češ, našel sem ju.
Pripelje ju od mize v sredo
hiše, kjer ju vklene v lično
izdelane telege, ju nagovori
kako morata voziti, ne se
»šprajcati« niti narazen vleči
itd. Seveda je smeha, ko ju
pozove, da naj se poljubita,
kar vklenjena ne moreta, sle-
di spet ples, pesem, pa pe-
sem in ples, vse do jutrnice
in razhoda. In ob tej prilož-
nosti spet pojo pesem, ko
pride na vrsto vsak svat in za
vsakega je treba izpiti kozar-
ček. Takole glasi:
Starešina ostane še tukaj
bomo spili glaž vinca še
skupaj.
Jaz moram it', ne morem
ostat,
jaz moram pač iti od vas.
Tako se ponavlja do za-
dnjega svata.
Toliko sem videl od te oh-
ceti. Nadaljevali so na ženi-
novem domu. Če niso prišli
domov, potem so še zdaj
tam!
Na ohceti bil
JURE KRAŠOVEC
Ženfn in nevesta v lično izdelanih telegah.
Svatovščina se je pričela.
SvatJe pridejo po
nevesto
Kot drugod je tudi na zreš-
kem navada, da ženinovi
svatje pridejo pred nevestin
dom, kjer jim sprva ne od-
prejo, niti oglasijo se ne. Že-
ninov starešina mora izkori-
stiti vse spretnosti jezika,
godci po nekajkrat zaigrati,
šele v tretje spustijo svate v
hišo, pred tem pa morajo
prestati še preskus koliko so
kos postavljenim zankam in
ugankam.
Zanimivo je starešinovo
klicanje, saj je vse skupaj
zloženo v nekakšno rimo,
prilikovanje za vsakdanji
kmečki govor kar prerazkoš-
no leporečje. Kako bi dru-
gače, ohcet vendar ni vsak
dan. Prvi od treh nagovorov
starešine je takle:
»Dobro jutro vam pa tudi
nam, ki smo danes zgodaj
vstali, se na to pot podali ter
ravno pred vašo hišo obstali,
ker vemo, da imate pri vas tri
rožice cvetoče, ki so nam v
srce dopadaj oče... Zato
bom trikrat klical in trkal na
vaša vrata in upam, da nam
boste tako ogovorili, da bo-
mo te tri rožice dobili— Ha-
lo, halo, hišni oče gospodar,
kaj neki delate v tem lepem
jutri pri vas, da ni nobenega
odgovarja od vas. Ah morda
svatom glaške nalivate in ve-
sele zdravice napijate? Če
imate danes to delo pri vas je
14. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
Krivda
Nekoč sva bila z bratom
Urošem sama doma. Na polici za
rože je bil pepelnik. Ta pepelnik
je bil iz lepega, temnega stekla.
Jaz sem rekla, da se greva skri-
vat. Skrila sem se v omaro, ker
pa je Uroš goljufal in gledal, je
šel proti omari, kjer sem bila
skrita.
Kar naenkrat je zaropotalo.
Skočila sem iz omare in videla
razbit pepelnik. Uroš je vzkli-
knil: »Ti si kriva, da sva razbila
pepelnik!« Jaz pa v jok!
Ko sem nehala jokati, me je
brat vprašal: »Kam naj skrijeva,
kar je ostalo od pepelnika?« Po-
kazala sem eno od omar. »Seve-
da!« je vzkliknil. Ko je mamica
prišla domov, je dolgo iskala pe-
pelnik.
Nekega dne smo pospravljali
stanovanje. Mama je iznenada
pogledala v omaro, v kateri je bil
skrit pepelnik. Z Urošem sva
zbežala v otroško sobo. Mama je
prišla za nama in vprašala, kdo je
razbil pepelnik. Uroš je molčal,
jaz pa sem začela lagati. Uroš je
le na koncu dodal: »Pa kaj! Ti si
mi povedala, kam naj ga skri-
jeva!«
MOJCA JEZERNIK, 4. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Prva ljubezen
Prav lep šopek deteljic mladih,
ki mi v srcu cvete.
Prav lepo gnezdo ptičic mladih,
ki na drevju žvrgole.
Lepa je narava svetla,
lepe so te rožice.
Kadarkoli jih pogledam,
zmeraj spomnim se na te.
F ANIKA ČAKŠ, 8. r
OŠ Anton Aškerc
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstvo
Lebdim v tekočini... Občutim
neznansko mehkobo. Tu ni nika-
keršnih spon. Okrog mene je tiši-
na. Samotna globina moija. Ko-
talim se sem ter Ija. Božajo me
mehke in nežne rastline. Poču-
tim se kot človek, ki utrujen poz-
no v noč ob prijetni toploti piše
in piše in računa in se ga loteva
tista utrujenost in dremavost, ki
sili v ude. Tok me premetava...
Zanese me v veliko školjko.
Školjka - vsa obdana z resicami,
ki so tako mehke - začuti plen in
se malo pripre. Negotovo mi je
ob dotiku nekakšne stene, voda
okrog mene vzvalovi, zadene ob-
me, se me dotika in me nehote
premika...
Tekočina se umirja, umirim se
jaz...
Divje valovanje se spremeni v
ritmično ob moje telo. Valovarye
je že neznatno in ritem umira.
Vse okrog mene me boža in
uspava. Vse okrog mene me boža
in uspava. Vse je ena sama, prele-
pa melodija. Prej bučen grom se
je sprevrgel v nežno šepetanje in
božanje. Vse okrog mene mi nu-
di mehkobo. In mir. Kot bi se mi
hotelo opravičiti za prejšnje
bučarxje... Tako se predam meh-
kim stenam balona, blagi toploti,
mirni temi... in se pogrezam glo-
boko v jamo saiy... Iznenada me
predrami neko butanje. Kaj to
pomeni? To je vihar! Stena balo-
na se stiska! Utesnjen sem! Bo-
lečina se še stopnjuje! Zadaj me
tišči, naprej trda stena, od strani
me stiska. Prej blaga, mehka in
prijazna, zdaj trda in neizprosna
stena! Vso me izriva, nihče več
me noče, nihče ne mara! Kam?
Naprej? Kaj me tam čaka?
Krčevito se oprijemam ladje in
bojim se besnečih valov, ki mi
pretijo! Tako so razkačeni! Kam
bi se rešil? Kje bi se oprijel?
Brezizhodno...
Nenadoma ogromen val:
treščilo me je v hladno, a sedaj
mimo moije - v drug svet zame.
Tu sem. Neznaten, droben, v za-
me povsem tujem svetu. Kje je
sedaj toplina? Kje je prejšnja pri-
jetna otopelost? Kje je tista pri-
jaznost sten? Zajokal sem iz dna
duše. Ne maram te svetlobe in
nočem teh mrzlih dotikov! Zakaj
sem moral priti v ta hlad?
Rojstvo. To je bila moja prva
težka ločitev od nečesa, kar mi je
bilo že od spočetja všeč. Mi bo
všeč tudi ta, drugi svet?
OLGA JEZERNIK, 6. a
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Kai ie krivica?
Nekega dne smo dobili paket
bonbonov. Bratje nameraval po-
jesti kar vse, pa sem mu jih še
pravi čas vzela. Zato pa sem ga
zatožila mamici. Mamica je po-
tem razdelila vsem enako. Le
Boštjanu je dala dva bonbona
več. Meni se zdi, da je to krivica.
IRENA KAVČ, 4. b
OŠ 3. bataljona VDV
VITANJE
O vlakih
Stanujem ob železnici. Po njej
neprenehoma vozijo vlaki. Vlaki
so potniški in tovorni. V potniš-
kih vlakih se vozijo potniki iz
vseh krajev. Tovorni vlaki preva-
žajo različne tovore. Vsak dan
pelje mimo naše hiše poln vlak
živine. Živali žalostno gledajo iz
vagonov. Smilijo se mi, ker vem,
da ji peljejo v zakol. -
Tisti, ki prečkamo železniško
progo, moramo biti zelo previ-
dni. Po progi vozijo tudi elektri-
čni vlaki. Pripeljejo tako tiho, da
jih skoraj ne slišiš. Dosti ljudi je
že povozilo.
Jaz sem se na vlak že navadil.
Ravnam se po mimohodih. Ve-
dno vem, koliko je ura. Tudi zju-
traj me vlak zbudi, da ne zamu-
dim pouka.
ZDRAVKO METLIČAR, 3. r
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Pionirji fotografirajo
V Mali šoli fotografije bomo danes ne-
kaj besed spregovorili o najpomemb-
nejšem delu fotoaparata - objektivu.
Enostavnejši aparati imajo tudi eno-
stavnejše objektive, navadno iz ene same
leče. Objektivi so fiksirani in imajo
običajno n¿irisane oblačke in sončke, eno
in več oseb. Prilagojeni so določenim raz-
meram, in če imamo srečo, da so ti pogoji
idealni, bomo dobiU lahko tudi zelo lepo
sliko. Pogoji pa vedno niso enaki, četudi
nastavimo sonce, ko sonce sije. Vemo, da
je naprimer na snegu ob sončnem vreme-
nu svetlobe vehko več, kot ob sončnem
vremenu pomladi. Treba bi bilo skozi ob-
jektiv spuštiti mary svetlobe, to pa lahko
storimo le pri objektivih, ki imajo več
možnosti nastavitve zaslonke. Običajno
od zaslonke 2 (pjovsem odprta) do 16.
Boljši objektivi se lahko tudi тецјајо.
Takšen, kije običajno vstavljen na aparat
in skozi katerega predmete gledamo v
naravni vehkosti, je objektiv normal
50 mm. Predmete lahko približamo in
napravimo izreze s tele objektivi. V upo-
rabi so objektivi od 80 mm, ki so zelo
primerni za portrete do 200 mm in več s
katerimi se fk)služujemo športnih po-
snetkov. Smučarje bomo naprimer slika-
h z 200 mm objektivom, kjer bomo lahko
snemali okoli 15 metrov nižje od vratic,
na katera smo naravnali ostrino, imeli pa
bomo maksimalen izrez in bo izgledalo,
kot da tekmovalec smuča naravnost v
aparat. Nogomet bomo snemali s 135 mm
objektivom nekaj metrov stran od kor-
neija in dobiU bomo v objektiv del gola
in maksimćden izrez nogometašev, ki (na
primer z glavo) zabijajo gof.
Tam, kjer pa nimamo vehko prostora
za gibar\je, radi pa bi zajeli čimveč stvari
v objektiv, se poslužujemo širokokotne-
ga objektiva. Pri razdalji treh metrov od
objekta snemanja, bomo že lahko dobih
na posnetek večjo skupino ljudi (28 mm).
Če snemamo z širokokotnim objektivom
manjših vrednosti 24 mm, 18 mm... bo-
do objekti močno popačeni in se takšnih
običajno ne poslužujemo.
Pioniiji iz osnovne šole Antona Ašker-
ca Titovo Velenje, ki so tudi vsi člani foto
kluba Zmo so nam v teh dneh poslali
z^eten šop fotograf« pa tudi precej no-
vic. Pioniiji so na klubskem tekmovanju,
ki se ga je udeležilo 31 avto^ev z 238 deli
pK)brah večino nagrad in priznanj in tako
prekosili tudi starejše kolege. Na pionir-
ski repubUški razstavi so tudi pobrali ne-
kcó odličij, med njimi zlato plaketo za
kolekcijo Aljoša Videtiča, katerega po-
snetek »Hvala, ne kadim« tudi danes
objavljamo. To je fotomontaža, kjer je
Aljoša najprej osvetlil žensko brez ciga-
rete, na drugo polovico papiga pa ekspo-
nira žensko s cigareto, pomanjšano (manj
vredno) in eksponirano še skozi mrežasti
film, ki nekako predstavlja protest proti
kajenju. Fotolik mu za nagrado poklanja
nagradni kupon.
Urednik fotografije
Turistični vodnik izpod
peres stranišicih
dopisnikov
Pravljica o izginotju cerkve
Cesta na vrhu klanca se prevesi na
drugo stran proti Slovenskim Konji-
cam. Tam je stala cerkev sv.Križa.
Stranice so bile vas furmanov. Po
tem strmem klancu so vozili pesek,
apno, les, premog daleč po svetu. Ker
je bil pozimi klanec zaledenel, živina
ni speljala strmega klanca. Furmani so
jo priganjali, tepli in preklinjali. To gr-
do ravnanje pa se je zamerilo cerkve-
nemu svetniku in neko noč se je dvig-
nil ter zbežal v Bele vode nad Šošta-
njem.
To je le ena od številnih zanimivo-
sti, ki so jih straniški dopisniki zapi-
sali v TURISTIČNEM VODNIKU svo-
jega kraja. Marljivi člani dopisniške-
ga krožka so spet prijetno preseneti-
li. Maja Olup, Sergeja Cvefler, Darja
Šet, Metka Soderžnik, Ivanka Ko-
drin, Petra Kolar, Marko Laznik, Kse-
nija Podgrajšek in Špela Šelih so pod
vodstvom mentorice Nade Kovač pri-
pravili zares imenitno in zanimivo
glasilo, v katerem so zbrali vse zani-
mivosti s Stranic. Škoda je le, da ga
niso mogli izdati večkot v 50 izvodih,
saj bi po Turističnem vodniku stra-
niških šolarjev prav rad pobrskal
vsakdo, ki obišče ta kraj. Za objavo
pa smo iz zveščiča izbrali še eno zani-
mivost.
Črna kuhinia
Pri Makslnu na Cretvežu si lahko
ogledate še edino črno kuhinjo na
Stranicah. Gospodar Jože Vok vam jo
bo rade volje pokazal, s£y je zelo pono-
sen nanjo. Pravi, dokler bo živ, bo tudi
kuhinja taka.
V veži zavohaš vonj po dimu. Nato
greš v kuhinjo. Na desni je štedilnik,
malo naprej vratca krušne peči. Dim
ne uhaja v dimnik, temveč se prosto
vah po kuhinji v višini glave. Vseda se
na zidove, strop. Zid je črn in masten.
Kar potipajte ga, nič ne boste umazani.
Poglejte proti stropu. Na preklah se
prekajujejo klobase, krače, svinjske
glave in slanina. Kako je to lepo! Seve-
da, čas bo preuredil tudi to kuhinjo.
Kakšna škoda!
Atkina zanka
Kako pazljivo prebiraš našo stran?
Atka te danes sprašuje, kaj je
zanimivega pri Makslnu na Cre-
tvežu?
• Odgovor boš našel v enem od današnjih prispevkov.
Napiši ga na dopisnico in jo pošlji na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Med
rešitvami, ki bodo prispele do torka, 19. marca, bomo
izžrebali nagrajenca tovarne AERO.
V posetnici iz prejšnje številke ste morali razbrati
delo znane švedske pisateljice Astrid Lindgren PIKLA
NOGAVIČKA.
Med pravilnimi odgovori smo za nagrado izžrebali:
Mateja Ilijaša iz Lopate 51, 63000 Celje.
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 15
• v Saranovičevi 9 je
razgrajal Anton Ž. Bojda
se je tako razvnel zaradi
neke ženske. Sosedje, ki
jih je motil hrup, niso
imeli prevelikega razu-
mevanja za njegove srčne
težave, zato so poklicali
miličnike. Ti so Antona
pridržali, ker se nikakor
ni hotel umiriti.
• V nedeljo zvečer je
Gahp M. z močnim, 1.000-
watnim reflektorjem s
Pohorske 2 svetil v stano-
vanja na Pohorski 6 in na
avtomobile, ki so vozili
po cesti. Ni še znano, za-
kaj je Galip svetil v stano-
vanja in avtomobile, mili-
čniki pa sumijo, da so bile
tudi tu vmes srčne težave
Galipa. Sicer pa so mu re-
flektor zasegli, tako da je
bilo Galipovega igranja
za tisti večer konec.
• V petek zvečer sta se
pred restavracijo Na-Na
pretepala Igor K. in Boris
K. MiUčniki so dobili ob-
vestilo o pretepu nekoli-
ko kasneje, tako da so pri-
šli pred Na-Na, ko je bilo
borbe že konec in je en
pretepač že bil v knock
downu.
• V stanovanju v Ulici
Milčinskega pa sta se pre-
tepala Jože V. in Marjan
Ž. Jože je z zračno tlačil-
ko udaril Marjana, ki je
moral iskati zdravniško
pomoč. Miličniki so
tlačilko zasegli, Jože pa
bo moral pred sodnikom
razložiti, zakaj jo je upo-
rabil.
• Vse kaže, da so de-
lavci Ingrada, vsaj tisti, ki
delajo v Tovarniški ulici,
precej zmrzljive narave.
V petek so naravnali elek-
trično peč na najvišjo
temperaturo, potem pa
odšli domov. Zaradi
vročine sta se vnela topli
pod in lesena stena, zara-
di raztresenosti delavcev
pa je nastalo za 40.000 di-
narjev škode.
S. Š.
Potrjena kazen za umor očeta
in za poskus požiga iiiše
Celjsko Višje sodišče je
zavrnilo pritožbi Martina
Pavliča in njegovega zago-
vornika ter potrdilo prvo-
stopenjsko sodbo, v kateri
so sodniki Pavliču izrekli
enotno kazen 14 let zapora
za umor svojega očeta, za
poskus požiga in za hudo
kaznivo dejanje zoper var-
nost javnega prometa.
Do tragičnega obračuna v
hiši Martinovega očeta, Aloj-
za Pavhča v Slancah 1 je pri-
šlo popoldne 9. novembra
1982, ko je Martin v prepiru
udaril očeta s sekiro po glavi,
potem pa mu zadal še več
drugih ran, daje oče na kraju
pretepa umrl. Martin Pavlič
je potem podtaknil ogenj v
hiši in zbežal z osebnim avto-
mobilom ter povzročil pro-
metno nesrečo, v kateri je
umrl voznik osebnega avto-
mobila, ki je pripeljal iz na-
sprotne smeri. Huje ranjene-
ga Martina Pavliča pa so pre-
peljali v bolnišnico.
Martin Pavlič je med so-
dnim postopkom večkrat
spreminjal izjave in zanikal,
da bi umoril svojega očeta.
Ker prič obračuna v hiši v
Slancah ni bilo, je bilo, je
imel senat prvostopenjskega
sodišča težko delo, vendar
pa so sodniki na podlagi
izvedenih dokazov lahko z
gotovostjo zaključili, da je
Martin Pavlič storil obe kaz-
nivi dejanji: umoril očeta in
poskušal zažgati hišo. Upo-
števah pa so, da je bil takrat
zmanjšano prišteven.
Za umor očeta mu je prvo-
stopenjsko sodišče prisodilo«
12 let zapora, za poskus poži-
ga pa 2 leti zapora. Pri izreku
enotne kazni - 14 let zapora -
pa so upoštevali tudi izreče-
no kazen 1 leto zapora za hu-
do kaznivo dejanje zoper
varnost javnega prometa.
Martinu Pavliču so pri
izreku kazni lahko šteli v do-
bro le dejstvo, daje bil takrat
zmanjšano prišteven, breme-
nilo pa ga je več oteževalnih
okoliščin; znesel se je nad
starim in slabotnim očetom
in sicer zaradi maščevanja
oziroma zaradi premoženj-
skih koristi. Poleg tega je
očeta umoril na okruten
način in kasneje ni niti z eno
samo besedo obžaloval deja-
nja ter celo poskušal zabrisa-
ti sledove svojega dejanja.
V pritožbi sta Martin Pa-
vlič in njegov zagovornik
predlagala razveljavitev sod-
be prvostopenjskega sodišča
in ponovno sojenje. Senat
Višjega sodišča pa je menil,
da sta obe pritožbi neuteme-
ljeni. Prav tako pa so menili,
da je izrečena kazen 14 let
zapora zaradi vseh oteževal-
nih okoliščin primerna ozi-
roma, da ni previsoka.
S. ŠPvOT
Trčenje na
železniškem prehodu
Do železniškega prehoda na
cesti med Mestinjem in Pod-
platom- je pripeljal tovornjak
Radosav JANKOVIČ, 44, iz
Šabca in kljub utripajoči rdeči
luči zapeljal proti tiru. Mimo je
pripeljal potniški vlak in Jan-
kovič se je s sprednjim delom
zaletel v lokomotivo in poško-
doval tudi tri vagone. Škode
na tovornem avtomobilu je za
približno 300.000 dinaijev, na
vlaku pa za 200.000 dinaijev.
Telesnih poškodb v nesreči ni
bilo.
Zbil kolesarja
Alojz VIRTIČ, 39, iz Dobriše
vasi se je pe^al s kolesom po
lokalni cesti iz Žalca proti Pe-
trovčam. V Novem Celju je ne-
previdno zapeljal na cesto voz-
nik osebnega avtomobila Jože
GOZDNIKAR, 36, iz Tmoveljj
in zbil kolesaija. Virtičsi je pri
padcu zlomil ključnico.
Umrl v bolnišnici
Tri dni po nesreči je v celjski
bolnišnici umrl 22-letni Franc
SEHUR s Praprotnega. Sehur
je v Gračnici zapeljal z oseb-
nim avtomobilom s stranske
ceste na prednostno in se zale-
tel v tovornjak, ki ga je mimo
pripeljal Vladislav PUŠNIK,
35, iz Vehkih Gorele.
IViine še grozijo
Prejšnji teden so na Celj-
skem našli dve, še neaktivi-
rani mini iz druge svetovne
vojne. Pirotehnik pri celj-
skem Zavodu za požarno
varnost Vinko Mejač, ki
opravlja to delo že 17" let inje
trenutno edini strokovnjak
za deaktiviranje min na
našem območju, je moral v
soboto najprej na Vrhe pri
Teharju, kjer je buldožer pri
ravnanju zemlje odkril še
neaktivirano mino. V nede-
ljo pa so neaktivirano mino
našli tudi v Laškem.
Vinko Mejač je obe mini
deaktiviral, sicer pa pravi, da
je pri nas še precej neaktivi-
ranih min iz pretekle vojne.
Največ jih odkrijejo pri raz-
nih zemeljskih delih za grad-
nje, nekaj pa tudi še pri ora-
nju polj.
. »Ljudje so bolj previdni in
takoj, ko odkrijejo kakšno
mino, obvestijo nas ali pa
miličnike, tako da zadnja le-
ta tudi ni bilo nesreč s stari-
mi minami,« pravi Vinko
Mejač.
S. ŠROT
Ustrelil sestro
Do tragedije je prišlo v
Kravjeku 9 pri Ločah; 50-
letni Jože Rupnik seje že
prej večkrat prepiral s
svojo sestro, 37-letno Pa-
vlino zaradi posestva, na
katerem sta živela skupaj.
V nedeljo zjutraj pa je Jo-
žetu prekipelo. Vzel je
lovsko puško in dvakrat
ustrelil v sestro, potem pa
odšel na konjiško Postajo
milice in prijavil unior.
Podrobnosti o umoru še
preiskujejo.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE UIHKO FREVEČ i %
Pomen sodelovanja svojcev v
procesu zdravljenja alkoholizma
Za uvod si bomo tokrat izposodili misel Martina
Luthra Kinga: »Vsak posameznik bi moral težiti za
tem, da doseže popolnost najprej v samem sebi.« V
pomenu te misli se skriva tudi bistvo zdravljenja alko-
holizma.
Alkoholiki so v začetku zdravljenja še zelo odtujeni,
počutijo se izgubljene in nemočne. Zato potrebujejo ob
sebi nekoga, ki jim bo stal ob strani in jim vlival moč, ki
je sami več nimajo. Alkoholik se bo iz odtujenosti lahko
izkopal samo, če bo izredno prizadeven in, če bo njegovo
okolje razumevcuoče, dosledno v zahtevah, vzpodbuja-
joče in tovariško. Tu mislimo tako na delovno kot na
domače okolje. Najpomembnejše pri tem paje sodelova-
nje t. i. ključnega svojca, kije običajno zakonski tovariš
oziroma partner.
V prejšnjih člankih smo že govorili o tem, da je alko-
holizem družinska bolezen, zato je jasno, da je tudi
zdravljenje družinsko. In tako kot je zaradi alkoholika v
družini prizadet vsak družinski član posebej, mora tudi
pri zdravljenju vsak nekaj doprinesti. Razhčne raziskave
pri nas in po svetu so potrdile, da sta zdravljenje in
rehabilitacija uspešnejši, če so v procesu že od vsega
začetka vk^učeni tudi svojcL
•Sodoben proces zdravljenja alkoholizma nujno
vključuje tudi sodelovanje svojcev. Vendar pa pri tem
nemalokrat naletimo tudi na odpore, saj svojci pogosto
mislijo, da so storili vse že s tem, da so alkoholika
pripeljah na zdravljenje. Le težko razumejo, da se zdrav-
Ijenec sam, brez pomoči najbližjih, ne bo mogel izmotati
iz začaranega kroga konfliktov in napetosti, ki jih je
povzročil s svojim vedenjem pod vplivom alkohola.
Sodelovanje in pomoč svojcev temelji na spoznanju
alkoholikove'in svoje problematike ter na njihovi moti-
vaciji, da skupaj z alkoholikom tudi sami spremene
marsikaj v svojem vedenju in razvijejo nove medosebne
odnose zasnovane na bolj zdravih izhodiščih.
V času zdravljenja morajo alkoholiki in svojci tragično
obdobje alkoholizma podoživeti skupaj in ga v sebi pre-
delati tako, da jim ne bo pomenilo moreče izgube in
sramote, ampak bogato življenjsko izkušnjo, da zaživijo
na višji ravni.
Tako alkoholiki kot svojci morajo pozabiti na svoje
stare prepire, sicer se njihovi odnosi ne morejo izbolj-
šati. Pomembno je, da čez preteklost naredijo črto, da si
ne očitajo, ampak drug drugega vzpodbujajo. Morajo se
naučiti pogovaijati kot ljudje, vsak mora spet prevzeti
svojo naravno vlogo.
Zelo pomembno pa je, da poleg zdravljencev tudi
svojci dobro spoznajo alkoholizem, bistvo sindroma
odvisnosti in težave, do katerih lahko pride ali je že
prišlo. Človek se namreč uspešno lahko bori samo proti
tistemu, kar dobro pozna. Alkoholik in njegova družina
se morajo skupaj boriti proti odvisnosti od alkohola, ki
čaka v zdravljencu, da bi jo prebudil s ponovnim pitjem.
Poleg alkoholika morajo tudi svojci spremeniti svoj
odnos do alkohola. To je pogosto zelo težko, saj so zaradi
številnih razočaranj, ki so jih doživeli ob alkoholiku
nezaupjivi. Šele, ko se prične alkoholik spreminjati, tudi
svojci prično spreminjati svoj odklonilen odnos do
njega. Zato je v terapevtskem procesu pomembno
doseči vzajemno spreminjanje alkoholika in njegovih
svojcev.
Vse, o čemer smo danes govorili, je moč doseči le, če
so tudi svojci ves čas enakopravno vključeni v terapevt-
ski proces.
JOŽICA BARBORIČ, dipl. psih.
16. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
Kmalu derbi Gradiš - Celje
1. republiška liga kegljanje
moški: Celjani so zabeležili
šesto zmago, ko so doma pre-
magali Tekstil Slovan iz
Ljubljane 5177:5132. Med Ce-
ljani ni nihče podrl več kot 900
kegljev, najboljši pa je bil Urh
892, Hmezad je bil tokrat naj-
bližje zmagi, saj je doma samo
s štirimi keglji razlike izgubil s
favoriziranim Triglavom
5170:5174. Kompan je bil z 903.
keglji najboljši mož Hmezada.
V prihodnjem kolu bosta obe
ekipi z našega območja gosto-
vali v Ljubljani. Derbi bo med
Gradisom in Celjem, ki vodita
na lestvici (Gradiš je brez pora-
za in ima šest točk prednosti),
Hmezad pa se bo srečal s Tek-
stil Slovanom, ki je 6.
1.	republiška liga ženske:
Celje II bo gostovalo v Slovenj
Gradcu (malo možnosti za
uspeh), Celje I pa v Ljubljani
proti Gradisu, ki je 6. Od vseh
štirih ekip ima realne možnosti
za uspeh samo ženska ekipa
Celje I.
Z. republiška liga moški -
vzhod: Tekstilna iz Prebolda je
doma premagala Slovenj Gra-
dec 4992:4975 ter si na lestvici
deli 3. do 6. mesto z 10. to-
čkami.
2.	republiška liga ženske -
vzhod: Hmezad je zmagal v
Krškem 2371:2403 ter si deli 2.
do 3. mesto.
8. kolo območne kegljaške
skupnosti Celje 1. liga: Kovi-
nar je premagal Šoštanj, Mo-
zirje izgubili s Papirničaijem,
Dobrna je bila slabša od Obrt-
nika, EMO je izgubil s Šentjur-
jem, Ingrad premagal Laško in
Kovinotehna Resevno. Vodi
Ingrad pred Šentjurjem, Kovi-
notehno itd.
2. liga: Savinja, Konus, Av-
tocelje in Klima so bili boljši
od Kamnoseka, Obnove, Žele-
zarne in Izletnika, medtem ko
sta bili srečanji Cinkarna-Ro-
gaška in Žična-Emajlirec pre-
loženi. Vodita Konus in Avto-
celje 14 pred Obnovo 12 točk
itd.
MARTIN OJSTERŠEK
Prva letošnja medalja
Vse kaže, da se je atlet Stane Rozman, član AD Kiadi-
var, dobro pripravil za letošnjo sezono, saj je med dru-
gim tudi več kot mesec dni treniral v Medulinu. Po
uspehih na domačih krosih se je uvrstil v državno repre-
zentanco ter osvojil 2. mesto in s tem srebrno medaljo na
Balkanskem krosu v Romuniji.
Špela Pere najhitrejša pionirka
v Celju je bilo letošnje dvoransko republiško pionirsko atletsko
prvenstvo na katerem je sodelovalo 135 tekmovalcev iz 14 klubov.
Celjani so bili najbolj uspešni, saj so osvojili pet medalj ter dosegli
dva nova republiška rekorda.
Mlada Špela Pere, znana bolj kot odlična umetnostna drsalka, je
potrdila, da je izreden talent v atletiki in je v teku na 60 m dosegla
nov republiški pionirski rekord 8,14 ter prvo mesto. Nov republiški
rekord je med celjskimi atletinjami dosegla tudi Radmanovičeva v
skoku v daljavo 489 cm. Ostale medalje so osvojili pri fantih srebrno:
Kocuvan na 60 m z ovirami 9,21, Svet srebrno v skoku v daljavo 6,14
in bronasto na 60 m ovirami 9,29. Mlada Klamužina iz Titovega
Velenja je bila 3. v skoku v daljavo pri pionirkah 485 cm.
Uigravanje miadib
Dani Novak je bil vodja celjskih
rokometašev na zanimivi turneji po
Franciji, kjer so odigrali devet
srečanj, od tega so kar osemkrat
zmagali.
»Turneja je bila izredno naporna,«
se spominja Dani Novak, »saj smo
bili domala vseskozi ali v avtobusu ali
na igrišču, zato ni čudno, da se je
utrujenost ob koncu že poznala zlasti
pri mlajših igralcih, ki niso več dajali
tistega, kar znajo. Prevozili smo kar
4500 km, kar dovolj jasno pove o re-
sničnem naporu. Na pot smo odšli
brez nekaterih starejših igralcev, To-
plak pa ni igral na prvih tekmah zara-
di bolezni. Tako je dal trener Bambir
prednost mlajšim, kot so Anžič, Robi-
da, Kvartič, Markovič in drugi, ki so
se tako kalili za težke prvenstvene
boje. Priložnost so dobro izkoristili in
mislim, da dobivamo nov kvaliteten
rod rokometašev.«
Kaj pa disciplina?
»Bila je, brez pretiravanja, na višku.
Turnejo bi ocenil kot uspešno z
dveh plati: vrhunske discipline ter
priložnosti za uigravanje zlasti ml^-
ših, perspektivnih igralcev. Najboljši
igralec celotne turneje pa je bil
Razgor.«
T. VRABL
Rokometaši Aera 1. v
Trbovljah
Na močnem turnirju v Trbovljah
so nastopili rokometaši ŽRK Aero
Celje. V prvi tekmi so premagali Var-
teks 21:18, v drugi pa BOLOGNO iz
Italije 20:16 ter tako osvojili prvo me-
sto. Za najboljšega vratarja je bil pro-
glašen Zupane, za najboljšega igralca
Toplak (oba Aero), za najboljšega
strelca pa Božič, ki je vrsto let zelo
uspešno igral za Aero.
V soboto bi moralo priti do ponovi-
tve tekme zadnjega kola v jesenskem
delu med Aero in Istraturistom iz
Umaga. Tekma naj bi bila v Ribnici
pa menda preko zračne Unije ni pred-
pisanih in zahtevanih 100 km. Sicer
pa se bo prvenstvo začelo 23. marca.
T. VRABL
Zdaj na državno prvenstvo
Letos resnično odlična ekipa Manchestra iz Žalca, ki je zmagala na četrt in
polfinalnem turnirju ter klonila šele v finalu, kar pomeni da je uradno druga
najboljša ekipa v malem nogometu v Sloveniji letos bo igrala tudi na državnem
prvenstvu, stojijo od leve proti desni Gregor Culk, Jelko Pesjak, Srečko Haladea,
Janez Lokam, Marjan Haladea, Jože Šalej, spredaj Dani Kotnik, Bojan Vogler,
Andrej Vengust, Grega Jošt, Aleksander Šarlah (kapetan), Ivan Mavrek in Ciril
Naprudnik.	Foto: TONE TAVČAR
Pod koši
1.	B zvezna liga: Do kd^j se
je Libela poslovila iz te lige?
Takšno vprašanje bi si lahko
postavili po zadnjem srečanju
v tem rangu tekmovanja, koje
številčno šibka ekipa izgubila
tudi zadnje srečanje s sarajev-
skim Železničarjem 80:88. To
je bil žalosten labodji spev
peščice igralcev, ki je včasih
veliko obetala in tudi veliko
dala, zdaj pa je igrala v agoniji,
kot je ne pomnimo. Libela se
seli v republiško ligo z obeti
da bo tudi prihodnjo sezono
igrala v isti postavi. Ker so v
klubu nekateri resnično preda-
ni ljudje je pričakovati, da se
bo situacija uredila in da bo
celjska košarka z nekaj injek-
cijami ter »carskimi rezi« zno-
va ugledno zadihala v jugoslo-
vanskem košarkarskem pro-
storu. Bilanca Libele je ob slo-
vesu skromna; 22 tekem, samo
6 zmag in 16 porazov
(1908:2050) ter 12 točk ali 4
manj kot dve ekipi pred njo.
Spomnimo se besed trenerja
Mileta Čepina pred začetkom
drugega dela, ko je po TV po-
vedal, da bo za obstanek po-
trebnih najmanj 18 točk. In to
bi tudi bilo dovolj, če ne bi
Celjani kar nek^ tekem izgu-
bili s točko razlike! Vzroki za
to pa so samo v prešibkem ka-
dru, morda tudi v notranjih
odnosih, šele potem sodnikih.
Kajti če bi bili dovolj močni v
prvih dveh primerih, jih tudi
tretji ne bi mogel speljati iz 1,
B zvezne lige.
2.	zvezna liga ženske: po ne-
kaj zaporednih porazih je Ro-
gaška kljub slabi igri uspela
premagati Kozalo z Reke
75:68. Na lestvici je 6., v 16.
kolu pa gostuje pri drugo-
uvrščeni ekipi Maries Branik v
Mariboru.
Republiška liga moški: Co-
met je izgubil proti vodeči eki-
pi Tima MIT v Mariboru
109:82, na lestvici je 9., v pri-
hodnjem kolu pa igra doma s
Triglavom (8).
Republiška ženska liga:
Metka je doživela hud poraz v
Žireh s Kladivarjem 101:56, na
lestvici je 6., v 16. kolu pa igra
doma proti zadnjeuvrščenem
Cimosu.
Vzhodne republiške lige:
Polzela je v gosteh premagala
Slovenj gradeč 79:83, strelci M.
Turnšek 38, Polauder 18 in
Grobelnik 12, štorski Kovinar
pa je premagal Mirno 105:97,
najboljši strelci Ramskugler
36, Kramperšek 31 in Jošt 24.
V končnico so se uvrstile
ekipe Slovenske Bistrice, Ro-
gaške, Polzele, Kovinarja, Mir-
ne in Zlatoroga Laško, najbolj-
ša pa bo zasedla eno prosto
mesto v republiški ligi. TV
Mešane dvojice za
Dan žena
v LIK Savinja imajo uspešno
razvejano rekreacijsko življe-
nje. Tako so ob 8. marcu pripra-
vili tudi tekmovanje mešanih
dvojic, v kaljanju, kjer so bili
negboljši J. Salamon - Turk, Fi-
ster - Špacapan, Obajdin - Ro-
van, M. Salamon - Gošnik. Slo-
gar - Prašiček itd.	JK
NA KRATKO
Nogometaši
Kladivarja v formi?
Po krajši turneji v sloven-
skem Primorju (tri zmage nad
Izolo, Koprom in Piranom ter
poraz z Dekani) so nogometaši
Kladivarja gostovali še v
Šmartnem ter gladko 4:0 pre-
magali domačine, ki so tudi čla-
ni republiške lige. Strelci so bili
S. Beve 2, Zukić in Podgoršek.
Zadnji rezultati so dokaz, da so
nogometaši Kladivarja že zdaj
dobro pripravljeni na hud boj za
obstanek v republiški ligi, kjer se
bo spomladanski del začel 24.
marca.
Kajakaši že v vodi
Na prvi letošnji tekmi po Ljub-
ljanici od Podpeči do Ljubljane
(12 km) so nastopili tudi člani
DŠV Nivo, sekcija kajak-kanu.
Med mladinci sta bila Joži Ivačič
in David Žličar 2. oz. 4., med čla-
nicami pa Živa Cankar 2.
Vsi najboljši pa se bodo zbrali
v soboto, 16. marca na tekmi Ta-
cen-Ježica, kjer bo nastopil tudi
najboljši član Nivoja Matjaž Mur-
gelj. V pripravljalnem obdobju je
preveslal 2000 km, vzdignil na to-
ne uteži in pretekel na stotine
kilometrov, saj se želi čimbolj
uveljaviti v jugoslovanskem pro-
storu ter z našo reprezentanco
sodelovati na evropskem prven-
stvu.
DUŠAN KONDA
Mali nogomet v
Celju
Zveza za telesno kulturo Celje
bo tudi letos pripravila prven-
stvo v malem nogometu. Prijavi-
jo se lahko vse ekipe, ki so že
sodelovale ter nove. Ob prijavi,
ki jo sprejmejo v prostorih
ZTKO Celje, Ulica 29. novembra,
je treba navesti ime ekipe in
točen naslov vodje ekipe. Prijave
sprejemajo do petka, 22. marca.
Črepan zmagal v
Veliki KladušI
Na odprtem prvenstvu BiH v
šahu je nastopilo 26 tekmoval-
cev, prvo mesto pa je po 9. kolih
švicarskega sistema osvojil
mojstrski kandidat Marjan Čre-
pan iz Žalca.
Slednji je zmagal tudi na mo-
čnem hitropoteznem turnirju v
Radencih na »vikend turnirju«
ter s tem dokazal, da je odličen
hitropotezni šahist, ki pa mu žal
mnogokrat zdravje prepreči še
nadaljnejši kvalitetni razvoj.
Plahuta pred Turkom
Na drugem letošnjem hitropo-
teznem turnirju šahovskega
kluba Žalec je nastopilo 10 šahi-
stov, zmagal pa je Darko Plahu-
ta pred Karlijem Turkom, Fran-
cem in Dušanom Brinovcem itd.
Znova Skok
Na hitropoteznem turnirju
ŠK Savinjčan v Šempetru je na-
stopilo 18 šahistov, zmagal pa je
Stane Skok pred Jožetom in
Štefanom Peternelom itd.
Naprej Žalec in T.
Velenje
Na regijskem šahovskem pr-
venstvu invalidov v Žalcu je na-
stopilo pet ekip, zmagali pa so
domačini pred DI Titovo Vele-
nje, Vrbje, Griže in Slovenskimi
Konjicami. Prvi dve ekipi bosta
18. maja nastopili na republiš-
kem prvenstvu v Ljubljani.
JOŽE GROBELNIK
Heda, Darja In Vesna
v počastitev 8. marca so pri-
pravili v Celju tekmovanje z
zračno puško, kjer je nastopilo
21 strelk. Zmagala je ekipa СеЏа
(Heda Dobovičnik, Darja Ka-
čnik, Vesna Čuček) pred Cinkar-
no in Metko, med posameznica-
mi pa Vesna Čuček pred Saško
Lamut, Paniko Klokočovnik, Mi-
ro Gorenšek itd.
Mladi plavalci v
Celju
PK Klima Neptun je pripravil
meddruštveno tekmovanje pio-
nirjev do 12 let, kjer so nastopili
tekmovalci Celja, Kranja, Trbo-
velj in Reke. V osmih discipli-
nah so Celjani osvojili pet prvih
mest: Gorenak na 50 m delfin in
100 m prsno, Krušič na 100 m
hrbtno in 200 m kravi ter Kozmu-
sova na 100 m hrbtno. Drugi in
tretji mesti so osvojili Gorenak,
Kozmusova, Krušič in Seličeva.
Državno prvenstvo v
Celju
Najboljši pionirji do 14 let bo-
do v soboto in nedeljo nastopili
na državnem prvenstvu v pla-
vanju v Celju v Golovcu. Orga-
nizator PK Klima Neptun priča-
kuje tekmovalce iz več kot tride-
set klubov. Med pomembnimi
osvajalci medalj bodo tudi do-
mači tekmovalci - Tnja Drezgič,
Mojca Anderle, Dejan Tešovič,
Mateja Cvirn, Gregor Jurak, Era-
zem Polutnik, Jure Vračun in
Aleš Zupane.
Gaberčanl v
dvoranskem hokeju
v hali Golovec je bilo 2. repu-
bliško prvenstvo v hokeju v
dvoranah, ki ima v svetu že pre-
cejšen ugled (v Avstriji ga celo
prenaša televizija). Na 2. prven-
stvu je nastopilo pet ekip, zmaga-
lo je Pomurje, domače Gaberje
pa je bilo predzadnje, četrto, po
edini zmagi nad PIC Maribor 1:0.
To je nazadovanje, saj so bili lani
drugi.
180 udeležencev
Občinskega sindikalnega tek-
movanja v veleslalomu občine
Žalec se je udeležilo 180 smučar-
jev iz 24 OZD. Zmagovalci ml.
člani Rak (SIP Šempeter), st. čla-
ni Bukovnik (Hmezad), veterani
Marolt (Elektro Šempeter) in čla-
nice Urankar (SM Žalec). Po treh
panogah (šah, smučanje, odboj-
ka) pri ml. članih vodi SIP Šem-
peter 89 točk, st. članih Juteks
Žalec 58 točk, pri članicah VIO
Žalec 58 točk in pri veteranih
SIP Šempeter 58 točk.
T.T.
Kovinar drugi, Celje
tretje
Na strelišču v Ljubljani so se
pomerili strelci za najboljša
mesta v republiki med »vzho-
dno« in »zahodno« ligo. Kovinar
Štore je izgubil borbo za prvo
mesto s strelci Nove Gorice, Ce-
ljani pa so premagali lanskega re-
publiškega prvaka Triglava iz
Kranja. Pri Kovinarju je bil naj-
boljši Malee 373, pri Celjanih pa
B. Jager, kije s 369 krogi postavi-
la nov republiški mladinski re-
kord.
Ekipe da,
posamezniki ne
Na regijskem strelskem pr-
venstvu v Štorah so ekipno pov-
sod slavili Celjani, med posa-
mezniki pa je nekaj zmag odšlo
tudi drugam. Rezultati: mladin-
ke ekipno Celje, posameznice
Barbara Jager, mladinci Celje,
posamezno Darko Paradiž Žalec,
članice Celjanke, posamezno
Alenka Jager, člani Celjani, posa-
mezno Branko Malee Kovinar
Štore, drugi Evin Seršen Celje,
tretji Mladen Melanšek Žalec.
Normo za nastop na republiškem
prvenstvu je izpolnijo 27 strelcev
treh občin - Celje, Žalec, Laško.
Partizan Vinska gora
Tak je bil pravilni odgovor za prejšryo nagradno igro, saj so na
lanskem referendumu odločili, da bo del sredstev iz samopri-
spevka namenjen za telovadnico pri osnovni šoli. S tem se bodo
izboljšali pogoji za šolarje in člane domačega društva Partizan.
Prispelo je rekordnih 87 dopisnic, žal pa je bilo pravilnih samo
43, ki gredo v boben za zaključno žrebanje. Tokrat prejmejo
nagrade Fructala iz Ajdovščine Vili Grobler, Meljska 10, Mari-
bor, Angela Gluk, Ob Hudinji, Vojnik in Tanja Grošelj, Cankar-
jeva 2/a, Titovo Velenje.
NAGRADNA IGRA PARTIZAN
13
Sredi gozda bela gavga.
svoj zalet tja v zrak štrli,
vrh zaleta v temni noči,
mlad skakač brez gat stoji.
Od Gine sliko da pod pajsho,
petrolejko pa za vrat,
na noge prbije dile in
spusti se dol v preprad.
Pri odgonu most podere,
'koj ga oberluft zagrab,
s smučo vred mu nogo odtrga,
ko na gobec prieti.
V robček si zobe pobere,
z d rato m zveže si kosti,
brž na rame dile dene in
na vrh spet odhiti.
Tokrat vas vabimo, da pazljivo preberete
pesmico in nam odgovorite na naslednje
vprašanje:
O kateri zvrsti športa oziroma športni
panogi pesem pripoveduje?
SMUKU
GIMNASTIKI
SMUČARSKIH SKOKIH
Pravilen odgovor pošljite na Uredništvo
NT in RC, Trg V. kongresa 3/a, Celje,
najkasneje do petka, 22. marca 85.
Nagrajuje ZLATARNA Celje
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 17
ца Sindikalnem
prvenstvu 400
tekmovalcev
ZTKO Celje je skup^ z SK
Unior Zreče odlično pripravila
občinsko sindikalno prven-
stvo v veleslalomu na Rogli,
Iger je v različnih kategorijah
sodelovalo 398 tekmovalcev.
Rezultati: moški skupina III
(34-39 let) uvrščenih 68 tekmo-
valcev, zmagal pa je Cene Jo-
van pred Marjanom Rosino in
Branetom Grabaijem. V sku-
pini II (26-33 let) je bilo
uvrščenih 71 tekmovalcev, naj-
boljši pa so bili Vitko Kolšek,
Silvo Gobec in Zelko Enfalt. V
skupini I (do 25 let) so bili naj-
boljši Srečko Čater, Dušan
Čater in Andrej Špat, uvršče-
nih pa je bilo 51 tekmovalcev.
Ekipno je zmagala Železarna
pred Ingradom, EMO, Libela,
RC. Cinkarna, Izletnik itd.
Ženske skupina III (nad 40
let) nastopilo je 12 tekmovalk,
najboljše Alenka Bonajo, Pa-
vla Jagačič in Maijanca Mari-
nček. Ženske skupina II (od 30
do 39) 34 tekmovalk, najboljše
Gitka Samec, Irena Schmidt in
Milena Sedovnik, ženske sku-
pina I (do 29 let) 43 tekmovalk,
najboljše Borica Požlep, Alja
Kroflič in Vlasta Šupek. Ekip-
no Kovinotehna, Aero, Ingrad,
Železarna, Carina, Cinkarna
itd.
St. člani II (nad 45 let) 42
nastopajočih 1. Niko Rožič, 2.
Slavko Zgoznik, 3. Maijan
Nunčič, skupina I (od 40 do 44)
44 nastopajočih, 1. Jemej
Čater, 2. Maijan Stele, 3. Franc
Zimšek, ekipno Ingrad, Aero,
Železarna, EMO, BC, Cinkarna
itd.
Skupax M in .Ž in st. člani
Ingrad, Železarna, Aero, Cin-
karna, Libela, EMO in Kovino-
tehna.
TV
Evropski pokal
na Golteh uspel
Smučarski klub Velenje se
je znova izkazal z odlično or-
ganizacijo, tokrat evropskega
pokala na Golteh.
Snežne razmere so bile ugo-
dne, proga dobro pripravljena,
tekmovanje pa si je ogledalo
blizu 3000 gledalcev. Uvršče-
nih je bilo samo 18 tekmoval-
cev, tako daje bil izpad tekmo-
valcev izredno velik, saj je bilo
prijavljenih 95 tekmovalcev iz
štirinajstih držav. Zmagal je
Šved Joakim Wallner (na sli-
ki), ki je za nagrado dobil surf
velenjskega Veplasa, naš naj-
boljši in edini uvrščeni tekmo-
valec pa je bil mladi Matej
Oblak, ki gaje za uspeh nagra-
dil velenjski rudnik s tremi to-
nami premoga.
Foto: EDI MASNEC
Modelarji ocenili svoje delo
Modelarji v LT EMO v Ce-
lju so že vrsto let med naju-
spešnejšimi v Jugoslaviji v
tej športni zvrsti. To potrjuje-
jo številni dobri rezultati in
nastopi za državno reprezen-
tanco. V klubu je trenutno 37
članov, od tega enajst starej-
ših članov, prav toliko mla-
dincev in 15 pionirjev. Lani so
izvedli kombiniran A in C
tečaj iz letalskega modelar-
stva, ki ga je obiskovalo osem
tečajnikov.
Lani so se člani kluba udele-
žili: štirih klubskih tekmovanj
z 22 tekmovalci, osmih med-
klubskih (31), treh republiških
(20), štirih državnih (7) in se-
dem zveznih prvenstev (26).
Štirinajst tekmovalcev je na-
stopilo tudi na šestih medna-
rodnih tekmovanjih. Za vse
nastope so člani kluba prejeli
42 priznanj, od tega štirinajst
pokalov, 19 diplom, 5 medalj
in 6 plaket. Člani so imeli odli-
čne uvrstitve na republiških,
zveznih in državnih prven-
stvih. Tako je Martin Klančišar
postal republiški in državni pr-
vak v radijsko vodenih mode-
Uh, Milan Mastnak je bil 3. na
državnem prvenstvu, ekipa
pioniijev pa je osvojila 1. me-
sto na republiškem prvenstvu
v kategoriji A-1 in A-2. K temu
je treba prišteti še več zmag na
zveznih tekmovanjih, ter dve
uvrstitvi med prvo trojico v
mednarodni	konkurenci
(Klančišar, Leskošek - Bezgo-
všek). Zaradi teh uspehov je
celjski modelarski klub EMO
lani po seštevku točk med dva-
najstimi klubi v Jugoslaviji
osvojil odlično 2. mesto za
Ptujem.
Aprila se bo začela letošnja
sezona, trajala pa bo vse do ok-
tobra. Žal bo n^večji problem
financiranje, saj LT EMO sama
ne more zagotoviti vseh sred-
stev Oetos 800 tisoč dinaijev).
Vključiti bi se morala tudi šir-
ša družbena skupnost. Za do-
sežene rezultate in dolgoletno
uspešno delo sta Branko Le-
skošek in Edi Zagozda prejela
od Zveze za tehnično kulturo
Jugoslavije srebrno plaketo
Borisa Kidriča, Edi Zagozda
pa je kot dolgoletni vodja klu-
ba in voditelj vseh tečajnikov
prejel še zlato plaketo Zveze
letalskih organizacij Slovenije.
Mati je še vedno delala pri premožnih družinah, da
nas je preživljala. Nekega dne je oče odšel z doma in se
ni več vrnil. Težko je povedati, kako sem ga pogrešal!
Počutil sem se osamljenega; brata sta se redkokdaj
oglasila doma, mati pa je vse dneve garala in ni imela
časa, niti volje, da bi se še ukvarjala z menoj. Tako mi ni
preostajalo drugega, da sem še jaz ubral svoja pota.
Nekoč sem se potepal po pristanišču in srečal (svo-
jega) očeta. Ni bil sam. Družbo mu je delala mlajša
ženska. Bil sem v puberteti in temu primerno občutljiv.
Pristopil sem k očetu. Imel sem pripravljene besede, da
bi mu povedal, kako zelo ga pogrešam, a se v tem
trenutku nisem mogel ničesar spomniti. V grlu me je
stiskalo in solze so mi začele zalivati oči. Nemočno sem
obstal pred očetom. Še sem slišal žensko, kije vprašala
očeta: »Кг^ pa naju ta mule tako gleda?«
Takrat je v meni vse popustilo: pred očmi so se mi
delali črni kolobarji, s pestmi sem se lotil ženske, ki mi
je ukradla očeta. Kot v sanjah sem shšal njegov glas:
'*Pa s^ to je moj sin!«
Z^ela meje tema. Zbudil sem se v svoji postelji. Telo
fili je podrhtevalo; bil sem ves vročičen. Dolgo časa sem
tporal ostati v postelji. Bral sem knjige, kot so Robinzon
ÙÌ podobne, ter si želel daleč proč, na samotne otoke,
ilrepener^e za pustolovščinami je rasilo v meni iz dneva
^ dan. Ko sem že smel vstati, sem mnogo časa preživel v
pristanišču, opazoval ladje, ki so plule po morju in
spraševal pomorščake o njihovem življenju. V moji
glavi je nastal načrt, da se bom vkrcal, na eno teh ladij
Velikank, kot slepi potnik, čim bi se ponudila priložnost.
Žal pa je ostalo pri načrtih. Želja se mi ni nikoli
^polnila. Z mojim zdravjem je bilo vedno slabše. Čim
starejši sem posterai, bolj sem občutil drhtavico v
telesu. Vsako razburjenje in žalost pa je to starce še
Poslabšalo.
Prvič me je mati spremljala k zdravniku, ko sem
dopolnil 16 let. Po kratkem pregleduje zdravnik rekel:
* Vaá sin je malo živčen, sicer pa ni z njim nič narobe.«
Kadar sem se dobro počutil, sem poprijel za kakšno
Priložnostno delo, da sem si zaslužil denar. Rad sem že
Pogledal za dekleti in jih vabil v kavarne. Brez denarja
pa ni bilo uspeha in nobena ni hotela zgolj iz prijaznosti
hoditi z mano.
Pridružil sem se tudi »klapi« in večkrat imel opravka
s policijo. Ukradli smo čoln in se cele dneve vozili po
morju. Ko smo se vrnili s potepanja, so nas že pričakali
karabinjeiji in nas vtaknili na »hladno«.
Mati je bila obupana. Iskala je zaposlitev zame in jo
tudi našla. V" službo me je vzel trgovec z mešanim bla-
gom. Moje šolsko spričevalo ni bilo slabo; sploh v mate-
matiki sem bil odličnjak.
Pri trgovcu sem delal nekaj mesecev. Žeje izgledalo,
da sem na pravi poti in mati seje mojega napredka zelo
veselila.
Tisto nedeljo pa seje zgodilo nekaj, kar je zapečatilo
mojo usodo. Z ukradenim čolnom smo se podali na
morje. Popoldan so se začeli zbirati temni oblaki in
preden smo se prav zavedli, кцј se dogaja, je naš čoln
prmetavalo sem in tja po morju kot orehovo lupino.
Valovi so bili vse višji in grozljivejši. Sploh ne vem kako
seje mojim prijateljem posrečilo spraviti čoln na obalo,
ker sem bil že v nezavesti. Zopet sem moral v posteljo za
nekaj časa, nato pa ponovno k zdravniku. Po temeljitem
prgledu je dejal, da moram v bolnico na opazovarye.
Meni pa se ni nikamor mudilo; bolnico sem odložil in
nary o pozabil. Ponovno sem se oglasil pri trgovcu zaradi
službe, a me je odslovil z besedami: »Jaz potrebujem
zdrave in pametne ljudi za delo. Tebe ne potrebujem
več. Adijo!«
Nisem se preveč grizel zaradi dela; všeč mi je bilo
pohajkovanje. Za moje avanturice sem imel zopet
dovolj časa.
Preteklo je leto naokrog. Tokrat seje vrnil brat Mario
s potovanja. Srečanja z bratom sem se iz srca veselil, a to
veselje seje kmalu sprevrglo v razočaranje. Očital mije,
da sem prisklednik in da izkoriščam mater. Pustil nama
je nekaj denarja in odšel. Od takrat nisem brata več
videl.
Ponoči se mije zdravje spet poslabšalo. Naslednji dan
sem že ležal v bolnici. Tam sem imel dosti časa za
razmišljanje... Po zadnjem napadu se mi je zdravje
hudo poslabšalo. V bolnici sem ostal pet mesecev. Nič
ni kazalo, da bi se mi zdravje izboljšalo...
Mati meje večkrat obiskala, oče nikoli! Uboga moja
mati! Samo njo sem imel. Zdaj sem se šele zavedal,
koliko goija sem ji povzročil.
Koje nekoč zopet prišla na obiska jo je primarij pokli-
cal k sebi v pisarno. Razložil ji je, kako je z mojim
zdravstvenim stanjem in nazadnje dejal: »Vaš sin ne
more več tukaj ostati; neozdravljivo je bolan, kot sem
vam povedal in morali ga boste vzeti domov.«
Naslednji dan sem šel sam domov ob podpori
matere... Potem so sledili dnevi, ko nisem zapustil
stanovaja. Zunaj je dehtela pomlad, v sobi paje vladal
mraz in obup. Skozi okno sem prisluškoval šumenju
valov, gledal sem pisano množico ljudi, kije valovala po
ulicah. Meni paje postajalo vse bolj jasno, da mi usoda
ni naklonjena. Krog se je zapiral in nobenega izhoda
nisem več videl.
Mati je potrkala na prenekatera vrata. Iskala je pod-
pore zame, pa je povsod naletela na gluha ušesa.
»Mi ga nismo dolžni vzdrževati,« soji odgovarjali. Na
mestnem forumu pa so nazadnje odločili: »V Jugosla-
vijo ga bomo poslali na občino, kjer je njegov oče rojen.
Če ga sam ne vzdržuje, pa ga naj ima njegova občina na
grbi.«
Ivan postane občinska sirota
Leto dni kasneje. Dokumenti za vstop v Jugoslavijo
so bili pripravljeni. Ivan se je poslavljal od rodnega
mesta; poslavljal seje od pristanišča, od morja...
Srce mu je bilo polno obupa. Nikoli si ne bi bil mislil,
da bo ločitev tajco težka.
Mati gaje pripravljala na pot in se v duhu poslavljala
od svojega najmlajšega sina Ivana.
Poletje je prihajalo v deželo. Debeljakov Ivan in nje-
gova mati sta se poslavljala na železniški postni. Padla
sta si v objem in jokala. Ganljivo ju je bilo gledati. Mati,
vsa drobna, upognjena pod težo trpljenja. Beh lasje so ji
padali izpod črne rute, ki je ni več odložila, odkar je
zvedela za sinovo usodo. Neizmerno je trpela, ko je
gledala svojega nebogljenega sina. V njenem srcu je
gorelo upanje kot medla lučka, da bo njen sin v očetovi
domovini našel sorodnike, ki se bodo zavzeli zanj.
Vlak je bil pripravljen za odhod. Ivan je še privijal
svojo mater na prsi in jo prosil odpuščanja. Pogled mu
je begal po kolodvoru in iskal očeta. Ni ga bilo. Tudi
prijateljev ne.
Mož, kije bil Ivanu določen za spremstvo do jugoslo-
vanske meje, gaje opomnil, da morata vstopiti. Obzirno
gaje ločil od matere in mu pomagal v kupe. Ivan sije
izbral sedež ob oknu, od koder je lahko opazoval pokra-
jino, skozi katero je sopihal vlak. Potem gaje zagrabila
čudna otopelost. Ničesar ga ni več zanimalo: ne pokra-
jina, ne ljudje. Potopil se je v spominih in trpljenju
preteklih dni.
18. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
Praznična
Ob vsakem prazniku žensk ne
pozabimo javno pozvati vseh
raznih organizacij, naj se ob tem
prazniku odpovedo ženskih za-
kusk in drugih obdarovanj. De-
nar pa naj namesto tega nameni-
jo za gradnjo bolnišnice ali kakš-
no drugo humanitarno akcijo.
Ob mnogih drugih velikih za-
kuskah, na katerih so v glavnem
moški, pa na take pozive poza-
bimo.
Zaspanost
Nekateri pravijo, da je bil
stari Šmarski hram sredi
Šmarja pri Jelšah veliko
bolj vabljiv kot je sedanji,
novi. Ta, pravijo, je preveč
dolgočasen.
In ker je v tem kraju še
nekaj takih, ni čudno, da je
tudi celotni turizem v Šmar-
ju bolj zaspan.
Dobro obveščeni
Samo naj še kdo reče, da nas
zdaj sproti ne obveščajo o naših
denarnih aranžmajih s tujino. Za
nekdaj je to veljalo, za zdaj pa
res ne!
Zdaj točno vemo da smo uspe-
li doseči - Stand by.
A da ne veste kaj je to?
Ja, to je pa drugo vprašanje.
Na neobveščenost o pogovorih
se pa le ne morete zgovarjati.
TUDI PRI TISTIH, KI DELAJO LE Z ROKAMI,
SE POGOSTO ČUTI POMANJKANJE ENERGIJE.
Dobesedno
Podatki kažejo, da nekateri ko-
munisti pri izstopu iz te organi-
zacije navajajo kot vzrok slabo
zdravstveno stanje.
Pa ne, da hočejo na tak nepo-
sreden način prispevati, da bo ta
organizacija še bolj zdrava!
Napetost
v termoelektrarni Šoštanj je še
vedno precejšnja napetost.
Pa ne mislimo le na tisto, elek-
trično.
Zdravo - zdravo
Ribiči na Celjskem se zavze-
majo za izpolnitev reka: zdrava
voda, zdrave ribe, zdravi ljudje.
Zdaj pa še vedno imamo, žal,
preveč onesnaženih voda, bolnih
rib - zaradi neumnih ljudi.
Delovna organizaci-
ja Libela se je uvr-
stila v svetovno
ligo.
Košarkarski klub Li-
bela pa je padel iz
zvezne v repu-
bliško!
Počitnišica
- A veš, zakaj pravimo raznim raz-
košnim vilam počitniške hišice?
-	Ker so za počitek!
-	Sploh ne - zato ker so jih last-
niki zgradili s počitkom - ne pa z
delom!
- Pravijo, da àe vedno preveč
krademo.
-	To pa še ne pomeni, da tudi
že preveč imamo.
-	Res je tudi, da ne kradejo v
glavnem le tisti, ki Imajo pre-
malo!
ZRCALO
Riše Bori ZupanCiC
Gasilskr^šba V ¿eljskl Obči
Piše: Franjo Mauer
Industrijsko gasilsko
društvo EMO
Med najstarejše industrijske gasilske
enote v Celju štejemo gasilsko društvo
EMO, nekoč tovarna Westen. Na pobudo
lastnika tovarne so leta 1936 ustanovili ga-
silsko enoto. Njena oprema je bila skro-
mna: ročna brizgalna, motorna brizgalna
Magirus in пекцј drugega orodja in
opreme.
Po osvoboditvi leta 1945 so vodstvo gasil-
skega društva prevzeli Slovenci, med njimi
Franjo Velikanja, Anton Mumelj, Franjo
Medved, Jože S^na in drugi. V tovarni je
bil referent za gasilstvo Franc Aušič.
Ko je bil leta 1948 sprejet zakon o druš-
tvih, je nastala sprememba tudi v delu ga-
silskega društva. Izvolili so novo vodstvo.
Njegovo delo na področju požarne varnosti
je bilo povezano z vodstvom tovarne in poz-
neje leta 1950 z organi samoupravljanja.
Skrbeli so tudi za nabavo novega orodja
in opreme. V letih 1952 do 1964 so dobili
motorne brizgalne Polonca, Sora, Slavica
in Rosenbauer, kot prevozno sredstvo pa
gasilski avto TAM-Pionir. Svoje orodje in
opremo so stalno prilagajali tehnologiji
proizvodnih procesov, vse z namenom, da
zagotovijo popolno požarno varnost.
Od osvoboditve pa vse do leta 1970 ni bilo
v tovarni požara, ki bi imel težje posledice.
Poročila govorijo, da je leta 1946 gorela šu-
pa za slamo in leseno volno, da je požar
zanetila iskra iz lokomotive. S pravilno ga-
silsko intervencijo so požar pogasili v 45
minutah in tako preprečili večjo škodo. Le-
ta 1957 je nastal večji požar v pokositrarni,
ko sta se vnela mast in kolofonija. Požar je
kljub hitri intervenciji gasilcev povzročil
večjo škodo. Podoben požar je nastal leta
1961 tudi v pocinkovalnici, a ni povzročil
večje škode. Naslednji večji požar je bil leta
» 1966 v oddelku topilnice emajlov, kjer seje
vnela razlita nafta. Požar, ki se je hitro širil,
je bil še pravočasno zajezen. Podoben po-
žar na istem mestu je bil leta 1967 hitro
pogašen. V obeh primerih je društvo upora-
bilo za gašenje kemična sredstva, ki so bila
nabavljena po letu 1964.
Gasilci iz EMO so se posebno izkazali ob
poplavi leta 1954, koje Celje z okolico doži-
velo pravo katastrofo. Tovarna je bila po-
plavljena, zato so gasilci reševali stroje,
opremo in proizvodnjo. Črpali so vodo iz
poplavljenih objektov. Na pomoč so jim
prišle tudi druge gasilske enote iz nepo-
plavljenih področij.
Ko je voda odtekla, so gasilci črpali vodo,
čistili blatne stroje in naprave ter odstranje-
vali naplavine. Pri tem so opravili veliko
delo, za kar so prejeli priznanje organov
upravljanja tovarne in gasilske organiza-
cije.
Gasilsko društvo je bilo na vseh občin-
skih, okrsqnih in republiških tekmovanjih.
Bili so tudi na raznih proslavah in tekmova-
njih v Varaždinu, Metliki, Karlovcu, Beo-
gradu in drugod po Sloveniji.
Društveni prapor so slovesno razvili 16. 5.
1954.~
Druš^o je skrbelo za razvedrilo svojih
članov in pripravilo pogoste izlete in pou-
čne ekskurzije po Sloveniji.
Leta 1971 je društvo štelo 42 članov, po
strokovnosti 1 višjega častnika, 6 častni-
kov, 3 nižje častnike, 30 izprašanih gasilcev
in 2 pripravnika, med njimi 6 gasilskih
strojnikov in 7 šofeijev.
Vodstvo društva si je prizadevalo organi-
zirati žensko desetino, kar jim ni uspelo.
Prijavilo se je 10 članic, vendar so že po
пекдј v^jah in predavanjih izstopile. Ostali
sta le še dve.
Veliko skrb so posvetili požarni preventi-
vi. Imeli so le 5 začetnih požarov, ki niso
povzročili posebne škode. Po obratih so
imeli gasilske trojke in jih podučili, kako
ravnati z ročnimi gasilnimi aparati.
Gasilci so bili na občinskem tekmovanju
v Štorah (6. mesto) in veterani v Gabeiju (3.
mesto).
V tem letu so prevzeli tudi nov gasilski
avtomobil IMV-gasilec kombi in še пекгу
opreme. Za nabavo prepotrebnega avtomo-
bila si je društvo prizadevalo že nekaj let.
Organi upravljalna so jim nabavo avtomo-
bila sicer odobrili, vendar šele po prodaji
starega. Avtomobil so kupili s sredstvi za
civilno zaščito.
V	letu 1972 je v društvo pristopilo 14
novih članov, za katere so pripravili tečaj za
izprašane gasilce. Prav tako pa so tudi orga-
nizirali tečaj za gasilske trojke po obratih in
teč^ za varilce. SkUcali so tudi izredne vaje
v dopoldanskem času, to je med delom, z
improviziranimi požari, da bi videli, kakšna
je izvežbanost gasilcev in zadržanost kolek-
tiva v takem primeru.
V	tovarni so zabeležili 10 začetnih po-
žarov.
Z gasilskim avtomobilom so opravljali
prevoze v bolnico med delom ponesrečenih
ali zbolelih članov kolektiva. Opravljenih je
bilo 48 prevozov.
Kot ostala leta je tudi v letu 1973 društvo
skrbelo za požarno preventivo. Zabeležili
so 13 začetnih požarov. Za izpopolnitev
strokovnega znanja je 5 članov opravilo iz-
pit za nižje častnike, 8 članov pa za izpraša-
nega gasilca.
Gasilci so se udeležili 4 tekmovanj. Na
tekmovanju ob 100-letnici Cinkarne so bili
prvi.
Ob proslavi 80-letnice EMO 1974 je bila
velika gasilska v^a, na kateri je sodelovalo
več gasilskih društev OGZ Celje in poklicni
gasilci.
Gasilci so se udeležili občinskega tekmo-
vanja in republiškega tekmovanja v Ve-
lenju.
Operativni štab društva je skupno z refe-
rentom za požarno varnost izdelal požarni
načrt. V zvezi s tem so nabavili novo gasil-
no opremo in sredstva za gašenje. S prevze-
mom nove motorne brizgalne Rosenbauer
KB 40 bodo še bolj skrbeli za požarno var-
nost.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Člani IGD EMO po občnem zboru leta 1974.
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 19. 3. 1985., do 9. ure. Rešene
križanke lahko prinesete tudi osebno,
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: PI, KAMEN, PANTA-
LONE, ČESTITKE OB OSMEM
MARCU, MARIA, SELAM, KOBILI-
CA, JNA, LAPOR, OPERATER, GA-
DAFI, ARA, KALAHARI, ANU, OČI-
TEK, OVID, LACAN, NAGINA, SA-
NA, ARARA, ROÑA.
Izid žrebanja
1. nagrado 700 din prejme: Justina
Florjančič, Oblakova 26, 63000
CELJE.
5 nagrad po 300 din prejmejo: Borut
Gajšek, Čopova 2, 63310 Žalec, Matija
Demšar, Ljubljanska 54, 63000 Celje,
Franc Planko, Nevlje 36, 61240 Ka-
mnik,' Franc Sever, C. na grad 64,
63000 Celje,.Branko Hus ml., ul. Ton-
čke Čečeve 7, 63230 Šentjur.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
Leta 1492 je Krištof Kolumb,
po izkrcanju na otoku Gvanaha-
niju, zapisal v svoj ladijski
dnevnik, daje videl rdečekožce,
ki so imeli v rokah nekakšne
liste z ognjem ter so skozi usta
puhali oblake dima. Indijanci so
kadili tobak, kar je bila pri njih
že stara obredna navada. Po-
tem, ko se je Kolumb vrnil v
Španijo, se je кадепје tobaka hi-
tro razširilo po Evropi. Tobak je
takrat veljal za rastlino ki po-
zdravi vsako bolezen. Seveda
takrat še niso poznali današnjih
cigaret, temveč so kadili ni^jveč
s pomočjo pipe, kasneje pa so
prišle v modo cigare.
Šele v 19. stoletju so tudi v
Evropi začeli kaditi cigarete in
sicer so novost prinesli vojaki iz
krimske vojne, kjer so videli da
Turki in Rusi kadijo na ta način.
S kaj o cigaret pa se je začelo
inhaliranje tobakovega dima,
posledici pa sta bili vehko večja
navajenost na tobak in seveda
večja nagnjenost k boleznim.
V	tobakovem dimu je več kot
1000 kemičnih spojin. Najpo-
membnejši je živčni strup niko-
tin, ki negativno vpliva na vid,
avtonomni živčni sistem, srce in
obtočila, jetra, ledvice in sluzni-
co želoca. Kadilci cigaret pa zra-
ven nikotina vdihav^o tudi og-
ljikov monoksid, ki izpodriva
kisik v krvi. Škodljiva je še ena
snov ki deluje predvsem na
sluznico dihal. V desetih letih se
pri povprečnem kadilcu prilepi
na sluznico dihalnih poti cel ki-
logram te tobakove snovi.
V	kupon vpišite to snov.
Žreb bo med reševalce razde-
lil šest nagrad: 700 in petkrat po
300 dinaijev.
Vodoravno:
1	- ime in priimek hrvaškega pesnika,
pisatelja in kritika (»Kmečki punt«), (0),
2	- bolezenska nagnjenost k uživanju
mamil, (0),
3	- površina, območje - pokrajina v
JAR, ob obali Indijskega oceana, (1),
4	- škotsko mesto, blizu Glasgowa - so-
glasnika, (2),
5	- primorska reka - zarebrnica, (1),
6	- jezik Bantu črncev - nogometaš
skopskega Vardaija, tudi državni repre-
zentant (Darko), (2), •
7	- rdeča poljska cvetica - oče - manjše
naselje, (2),
8	- Enrico Caruso - Giuseppe Tartini -
škotsko krilo ki ga nosijo moški, (3),
9	- spojina dušika s kakšno kovino -
vulkan na Siciliji, (1),
10	- grška'boginja miru - srednjeveški
častni naslov v Franciji, (1),
11	- vrsta tropskih dreves î dajo dišeč
les - Aškerčeva socialna pesem, (1)
Navpično:
A - grški filozof iz 6. stoletja, Anaksi-
mandrov učenec, (0),
B - cepljenje proti kozam z izcedkom
pravih koz, (0),
C - sladkovodna riba, pezdirek - bodi-
ca, (1),
D - tanzanijski otok v Viktorijinem je-
zeru - žensko telovadno orodje, (2),
E - italijanski popevkar (Bobby) - ze-
lenkasta plast na bakreni površini, (1),
F - Thómas Mann - električna morska
riba - kos celote, (2),
G - pesem, popevka, (4),
H - glavni števnik - Tone Čufar - spri-
mek snega, gruda, (2),
I - sukanec - roman Vitomila Zupana,
(1),
J - naprava za elektronsko ojačenje gla-
su, (0),
K - belgijsko mesto v Flandriji - hudo-
mušen naziv za starejšo žensko, (1)
Rešitve iz 9. številice
MAGIČNI KVADRAT
ORDONANC, RUISDAEL, DINAR, ZE, OSAT, HAM, NDR,
DIVE, AA, HIMEN, NEZAVEST, CLEMENTI.
MAGIČNA KRIŽANKA
KUŠČER, USTINOV, ŠTOLA, RS, ČILE, PAT, ENA, ČETA,
RO, PERUN, VRATUŠA, STANAR.
MAGIČNI LIK
SNEŽNIK, DEMETRA, ŽETON, ANTONIJ, PIRNICA.
HOROSKOP
•	OVEN_20. 3.-20. 4.
Pred vami so lepši dnevi, zato boste svoje naloge in obveznosti
uspešno izvrševali. To stanje se bo pozitivno odražalo tudi v oseb-
nem življenju, zato boste dosegli, kar prej niste mogli. Srečali boste
novo zanimivo osebo. Storite vse, da bo tudi njej ugodno. Ne zamu-
dite nobene priložnosti._
•	BIK	21.4.-20.5!
Prezaposlenost in veliko družabnih stikov označujejo obdobje pred
vami. Uspešni boste v delih, ki zahtevajo samostojnost. Na potova-
nju se boste dobro počutili, dogodki pa vam bodo ponudili več kot
pričakujete. Tisto kar želite, bo vaše._
•	DVOJČKA_21.5.-21.6.
Pred vami je obdobje polno obveznosti, ki se ne nanašajo na stvari,
ki jih trenutno rešujete. V službeni zadevi boste premostili neko
težavo, samo če boste vložili vse vaše znanje in energijo. Pred vami
je nova avantura. Zdravje bo dobro.
•	RAK__22. 6.-22. 7.
Pred vami je obdobje brez večjih sprememb. Edino kar vsa bo
spravilo v slabo voljo je slab odnos neke osebe do vas. Čeprav ni
jasno izražen, ga boste občutili. Najboljše bo, da se obnašate igno-
raiitsko. Ne posvečajte pozornosti stvarem, ki so nepomembne.
•	LEV_^_23. 7.-23. 8.
Manjša nevšečnost vam bi utegnila zmešati vaše načrte. V kolikor
pride do tega, bodite odločni in stvar boste uredili. Na drugi strani
pa pričakujte uspehe v osebnem življenju. Pred vami je še vse lepo.
Zdravje bo dobro. _
•	DEVICA__24. 8.-23. 9.
Pred vami je ugodno poslovno obdobje. Prinaša vam uspehe, ki si
jih že dolgo želite oz. jih pričakujete. V družabnih stikih boste
dosegli ugodne uspehe za naprej. V osebnem življeiiju ne spremi-
gwte ničesar. Vaše simpatije pokažite bolj jasno._
•	TEHTNICA_24. 9.-23.10.
Pred vami je obdobje manjših neuspehov, še posebej v stvareh, ki
ne zavisijo samo od vas. Posvetite se obveznostim, ki ste jim kos,
kar želite. V družabnem življenju pričakujte spore, ki pa vam prav
niso potrebni. Dobro razmislite, komu boste nekaj ponudili.
Gfipa!_
•	ŠKORPION	24.10.-22. iT
Pred vami je nervozno obdobje, v katerega ste zašli brez vaše
krivde. Ne zaletite se, stvar prepustite času, ki vam je naklonjen. V
osebnem življenju boste rešili nekaj, za kar boste zadovoljni. Dru-
^bni stiki ne bodo tako pestri kot dosedaj. Preusmerite vaša čustva
drugam_
^STRELEC	23.11.-21.12.
Pred vami je obdobje manjših poslovnih napetosti. Naprej se bodo
Pojavile težave, pri reševanju naloge, ki bi jo morali kmalu končati.
iCmalu se bo vse umirilo in prešlo v normalno stanje. Zaradi nekega
Po/ava postopajte drugače kot doslej._
^KOZOROG_22.12.-20.1.
пекцј časa se izgib^jte zelo zahtevnim nalogam. Ker nagibate k
hitrim odločitvam, bi lahko stvar samo poslabšali. Privoščite si
"^snjši odmor in si odpočijte, že samo zaradi težjih nalog, ki so pred
^àmi. Pri tem uporabite vso vašo energijo in upornost. Vise pride ob
P[avem času.___
^VODNAR_21.1.-19. 2.
^ed vami je obdobje novih aktivnosti, veliko dela in zadovoljivih
'^^ultatov. Neka ambiciozna zamisel bo rodila dobre rezultate,
"eliko se boste družili z različnimi ljudmi in zadovoljni boste. Izpol-
!iii¿boste dano obljubo. Ne hitite, vse ob svojem času._
!JIBI_20. 2.-20. 3.
^red vami je obdobje polno dogodkov. Počutili se boste dobro,
"PiJco gibanja pa bo dobro voljo še okrepilo. Na krajšem potovanju
^^ožno srečaTije, ki bo ugodno za prihodnost. V osebnem življenju
^sfe uspešni, vendar ne zahtevajte preveč. Kmalu boste spoznali,
je storiti.
20. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
HORTIKULTIIRNI KOTIČEK
Vrt v marcu
Za vse ljubitelje rastlinstva - naj bodo
vrtniki ali pridobitni vrtnarji - je marec
že pravi pomladanski mesec. To je mesec
prvega prebujanja narave. Najprej to
opazimo v stanovanju. Rast lončnic je iz
dneva v dan bujnejša. Toda, tudi v kleti
se kažejo novi poganjki. Oživljajo se
vzimljene pelargonije, fuksije, pasijonke
in vse druge, ki so zimo preždele ob po-
manjkanju toplote in vlage ter predvsem
ob pičli svetlobi.
Vse te rastline presadimo v svežo in pri-
memo prst ter poganjke prikrajšamo na
пекдј krepkih očes, da bodo pozneje mo-
čno odgnali. Tiste, ki jih ni treba presćgati
vsako leto, npr. rožmarin, oleandre... pog-
nojimo tako, da odstranimo v posodah
zgorryo plast zemlje in jo nadomestimo s
svežo prstjo. Vedno vzamemo za presgja-
дје samo eno številko večji lonček, kar
pomeni, da ima posoda za 1 cm večji notra-
цј1 premer. Nikakor ni prav, če bi presajali
v prevelike posode. Odcvetele čebulice še
naprej zalivamo in gnojimo, da se bodo
čebule čim bolj zdebelile. Takšne čebule
lahko jeseni sadimo na prosto. Tudi za od-
cvetele ciklame in amarilise skrbimo podo-
bno. Odcvetele cinerarije pa obič^no zavr-
žemo.
Nadaljujemo setev v skodele in zaboj-
čke. Najbolj odporne vrste cvetlic in zele-
ryave pa seveda ob ugodnem vremenu se-
jemo neposredno na prosto, še bplje pa to
lahko opravimo v zaprti gredi. Še naprej
oskrbujemo vzbrstele gomolje gloksinü in
gomoljnih begonii, ki smo jih dali nakaliti
že prejSiyi mesec. Zd^j je čas za nakaljeva-
гце kan. Odebeljene korenine položimo v
zabojčke ali večje lončke v dobro zemljo
(rahla kompostnica). Ko bo minila nevar-
nost spomladanskih mrazov, bomo imeli
na voljo že postavne sadike.
Kaktejisti im^o polne roke dela s presa-
јагцет svojih ljubljencev in s postopnim
privcOanjem na močnejše sonce. Nenadna
izpostavitev sončnim žarkom prav rada po-
vzroči ožige celo pri kaktusih iz n^bolj
sončnih puščav! Ob narašč^oči toploti je
proti koncu meseca pravi čas za setev
kaktej.
V lepem vremenu pripravljamo vrt na
pomladno setev. O sami pripravi smo že
pisali. Najprej sejemo solato, korenček,
redkvico in peteršilj. Izjemoma sadimo na
prosto v zaprtih gredah vzgojene in utijene
sadike glavnate solate, cvetače, ranega ze-
lja in kolerabice.
Postopoma odstranjujemo z občutljivih
drevnin varovalne plašče. Osipane vrtnice
odkopljemo in jih obrežemo na 3 do 4 oče-
sa. Letos bomo zaradi hude zime vrtnice
prisiljeni obrezovati do živega lesa. Brž, ko
se zemlja osuši, vrtnice tudi lahko sadimo.
Sadimo pa tudi vse ostale okrasne drevni-
ne, sadno drevje ter jagodičevje. Posebno
kosmulje in črni ribez zgodaj odženejo, za-
to moramo pohiteti s stenjem.
Zadnji čas je za ргесерЦацје koščičarjev
in ža obrezovale sadnega drevja. Škropi-
mo po navodilih škropilnega koledarja.
Pñkaz obrezov^a sadnega drevja
Pod društvenim okriljem bo prihodnji
četrtek, 21. marca, prikaz obrezovanja sa-
dnega drevja. Udeleženci se bodo ob 15.30
uri zbrali na začetku Malg^jeve ulice, pri
Vrtnici, in se od tam z dvema avtobusoma
odpeljali v Mirosan. Priporočamo tudi last-
ni prevoz.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
RECEPT TEDNA
Rižota
s pršutom
Potrebujemo: 500 g riža, 120
g narezanega pršuta, 400 g
jurčkov, ali drugih gob, 5 žlic
olja, 80 g naribanega parme-
zana, 100 g masla, pol čebule,
žlico sesekljanega peteršilja,
200 g kuhanega graha, en liter
juhe, sol po okusu.
Naprej si pripravimo dobro
juho za zalivanje rižote. Lahko
uprabimo jušno kocko ali pa
porabimo zelenjavno ali me-
sno juho, ki nam je ostala od
prejšnjega dne. Gobe nareže-
mo na drobne koščke. V ponvi
prepražimo na olju sesekljano
čebulo, dodamo gobe, jih pre-
pražimo in dodarno še riž. Ko
se riž prepoji z maščobo, ga
skuhamo tako, da ga postopo-
ma zalivamo z vrelo juho in
stalno mešamo. Ko je rižota
skuhana, jo odstavimo in zabe-
limo s koščkom masla, potre-
semo s parmezanom in s se-
sekljanim peteršiljem.
Z maslom premažemo mo-
del za kolač, stresemo vapj ri-
žoto in potisnemo za пекад mi-
nut v vročo pečico. N^ se ne-
koliko ohladi in ga nato strese-
mo na okrogel krožnik. Lepo
oblikovano rižoto okrasimo z
rezinami pršuta in okrasimo s
kuhanim in na maslu dušenim
grahom. Zraven ponudimo
zeljno solato in kozćirec rume-
nega muškata.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	WAR SONG - CULTURE CLUB
2.	PURPLE RAIN - PRINCE
3.	ANDREJA - REGATA
4.	NINA-PLAMEN
5.	SEXCRIME-EURYTHMICS
6.	STEREO-MORE
7.	WILD BOYS - DURAN DURAN
8.	TINA I MARINA - DANIEL
9.	LIKE A VIRGIN - MADONNA
10. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS - BAND AID
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1.	POLKA, VALČEK IN ROCK IN ROLL - HENČEK
2.	PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
3.	AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
4.	ORLEK KRAŠKI - FRANC KORBAR
5.	DANES NA VASI - RŽ
6.	MAMICA - MATIJA SLAK
7.	SAVINJČANI - SAVINJSKIH 7
8.	ŽEUA - FLERE
9.	ČAS MLADOSTI - OGLARJI
10. NA SPREHOD - GORENJCI
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: Caharija Violeta, Kazje 28
Nevenka Štukovnik, Dalmatinska 43, Maribor
Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO
ZDRAVILO
spet na zalogi!
Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU kakor vsako pomlad, poletje,
jesen in zimo. Že 21 let predelujem zdravilno zelišče hermeliko
(sedum-fnaximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdra-
vim bolnike, ki bolujejo za naslednjimi boleznimi: revmatizem
(sklepni, živčni, mišični), išias. éen. otekline nog, čir na želodcu in
dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in
jeter, opekline, posledice udarcev, slabo prebavo, gastritis, želo-
dčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile stare po već deset let
in sveže, trombozo, arteriosklerozo, glavobol, sinuse, ekceme,
vrne tek - suhi bolniki se zredijo, regulira preveč ali premalo
želodčne kisline na normale, zdravi ozebline in vse vrste oteklin,
hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetja jajčnikov in
maternice, otrdline na dojkah, razne podkožne tumorje in še veliko
drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V
Marilx)ru. Celju, Murski Soboti, Ljubljani in po vsej Sloveniji me že
dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, prede-
lano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko
brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene
izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju.
če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi TAKOJ
in vedno pišite in na kratko opišite svojo bolezen
HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CEUE, MARIBOR IN
MURSKO SOBOTO po 15. aprilu 1985. O točnem kraju, datumu in
uri izdaje zdravila, vas tx>m pravočasno pismeno obvestil. Pri
prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slo-
venskem in srt)Ohrvaškem jeziku. O vsem. kar va$ t)o še zanimalo,
se bomo ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se
boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, PIVČEVIČ
HERMINA (in STJPE), Glinikova ploščad 8, 61113 UUBUANA-
BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermelika lahko dobite pri meni v Ljub-
ljani na gornjem naslovu. Moj telefon je: (061) 348-170.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejćič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Maijela Agrež.
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed. Milena BreCko Poklič,
Franček Pungerćić, Zdenka Stopar, Srečko Šrot. Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehručni urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo. Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.175 dinarjev, polletna 587,50 dinarjev. Za tujino
je letna naročnina 2.350 dinarjev, za delovne organizacije pa
1.300 dinarjev. St. žiro računa 50700-603-31198 - ČOP Delo
Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
ZDRAVILNE RASTLINE
Bela mrtva kopriva
Rod mrtvih kopriv šteje približno 40 vrst. Razšir-
jen je po Sredozemlju in v zmemo toplih območjih
Evrope in Azije. Latinsko ime Lamium se nanaša na
značilno izoblikovan cvetni venec. Slovensko ime pa
opominja na veliko podobnost listov z listi koprive,
vendar pa na njih ni žgalnih dlačic in zato ne pečejo.
Rastlina je zato »mrtva« v primerjavi s pekočo
koprivo. Razne vrste mrtve koprive spadajo v
Evropi med najbolj navaden plevel.
V enosomemih cvetovih je spodnji del venca izobli-
kovan kot kolenčasto navzgor zapognjena cev, ki se
razširi v dve ustni. Zgornja je čeladasta, spodnja pa je
ploščata in služi žuželkam - opraševalkam za pristaja-
lišče. Ob dnu plodnice so medovniki, ki izločajo obilo
nekataija, tako da zaznavamo njen sladki okus tudi z
našim, malo občutljivim jezikom, če srknemo iz njego-
vega dna. Na enosemenskih delih plodiča je тцјћпа,
belkasta bradavica, v kateri je precej olja. Tako mrav-
lje pridno raznaš^o plodiče in jih zavržejo, ko použi-
jejo slastno bradavico. S tem seveda širijo rastlino.
Nabiramo celo rastlino, brez podzemnih delov in to
od začetka aprila dalje do konca septembra. Mlade
liste lahko uporabljamo za špinačo. Rastlino nabiramo
v lepem vremenu in jo hitro posušimo in spravimo.
Bela mrtva kopriva (Lamium album L.) vsebuje
veliko zdravilnih snovi. Poleg čreslovine, eteričnega
olja, sluzi, sladkorjev, glikozida, lamizida, grenčin vse-
buje tudi saponine, ki jih je največ v korenini. Vse te
naštete snovi vplivćgo na sluznice prebavil, ledvic,
mehurja sečevodov in dihal.
Poleg tega je bela mrtva kopriva odlično zdravilo
zoper ženske težave, tako pri belem toku, nerednem
mesečnem perilu, zlasti pri slabih menstruacijskih
lu-va\àtvah. Za čaj vzamemo cvetove oziroma drobno
zrezano celo rasthno ter poparimo žličko čaja s skode-
lico vrele vode. Lahko dodamo še rman, meto, meliso
in baldrijanove korenine. Čaj čisti kri, pospešuje delo-
var\je prebavil, hitreje se odvaja voda iz telesa. Kopeli
v prevretku korenin in cele bele koprive mehčiOo
tvore, čistijo kožo, odpravjajo razna kožna vnetja.
Tudi bela mrtva kopriva je uporabna za spomladan-
sko čiščenje krvi in č^jna kura pomaga pri katarjih
dihalnih poti.
Naš Scopoli pa pravi v svoji knjigi iz leta 1720 takole:
»Kdor ima neznano bolezen na neznanih mestih, пдј se
umiva z vodo od bele mrtve koprive. Bo kmalu boljše.
Ta voda je gotovo zdravilo za beli tok. Vsako jutro in
zvečer пад pije 2 lota, pa bo ozdravil »mrzlo« božjast v
telesu. Prežene tudi kašelj in ozdravi bolna pljuča ter
odpre ženskam žile, ki imé^o beli tok... Kdor ima v
nosu kako bolezen, naj vsrkava to vodo. Mrtve koprive
in med kuhiù skupaj, to obesi na križ in odvzame
otekline v trebuhu in nogah.«
Posušeno belo mrtvo koprivo pa lahko namočimo
tudi v dobrem žganju in postavimo za 14 dni na toplo.
Nato precedimo in dobimo tinkturo. Vsak dan vza-
memo po 20 kapljic na skodelico vode in to poživlja
krvni obtok, čisti kri, urejuje prebavo in pospešuje
delovanje ledvic.
Poleg bele mrtve korpive lahko uporabljamo, za
težave pri mesečnem perilu tudi č^jno mešanico iz
bele koprive, lapuha, kamilic, šentjanževe rože, koko-
vičnika, kadulje, in rmana. Če so krvavitve premočne
pa belo mrtvo koprivo, marjetico, plešec, plahtico in
P^^slico.	BORIS JAGODIČ
RADIO CEUE i
ČETRTEK, 14. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto,
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo:
Koliko П£ц bi letos iztržil turizem na Celjskem, 18.00
Zaključek sporeda.
PETEK, 15. 3.: 8.00 PoročUa, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.OO
Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Šport ob koncu tedna,
17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična
oddaja, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 16. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, lO.OO
Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, vmes Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00
Zaključek sporeda.
NEDELJA, 17. 3.: 10.00 Poročila, 10.30 Posnetek javne
radijske oddaje v Slovenijalesu v Medlogu, 11.30 Kmetijska
odd^a, 12.00 Poročil^ 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Ц
domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni
globus, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 18. 3.: Poročila, 8.05 Športno dopoldne,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lO.OO
Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00
Zaključek sporeda.
TOREK, 19. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek, 15.00
Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe,
17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 20. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Pokličite in vprašćute: O
letošnjem komunalnem urejanju Celja, vmes ob 8.30 Obve-
stila, 9.00 Druga poročila, 9.35 Koledar prireditev, lO.OO
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Iz krajev-
nih skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00
Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00
Zaključek sporeda.
14. MAREC 1985.
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
14JVIARECJ985
■ЦТЖ!
DOBRO OHRANJEN P 126, 34.000
km, letnik 80, IX mesec, cena
18 M, prodam. Telefon 32-037,
popoldan.
V BLIŽINI Laškega prodam staro-
hišo in 1 ha 50 arov zemlje (vo-
da in elektrika v hiái). Šifra: GO-
TOVINA - KREDIT.
GRADBENO PARCELO z objektom
do I. faze in gradbenim materia-
lom do III. faze v bližini Žalca,
prodam. Telefon 33-039, po-
poldan.
GOLF JGL, letnik 81, prodam. Inf.
na tel: 85^321, interna 489,
Jakop.
Zidanico s 13 ari vinograda v Ka-
čjem dolu pri Rogaški Slatini,
dostop z avtom, primerno za vi-
kend, prodam. Franc Pergamož,
Kočevarjeva 4c, Celje.
GARAŽO in 5 a zemlje, primerno
za vikend, ob avtocesti, pro-
dam, Žepina. Arciinska cesta 6,
Vojnik.
250 m' salonitnih plošč, čokola-
dno rjave barve, prodam. Pun-
cer Jože, Sp. Gorče 11, 63314
Braslovče.
ROČNI TOČKOVNI aparat pro-
dam. Tel: 31-824.
LONČENE PEČI zaradi selitve po-
ceni prodam. Anica Plausteiner,
Tomšičev trg 3, Celje.
SUZUKI 125 RM cross 83 prodam.
Janez Kovačič, Celje, Ob želez-
nici 6. Inf. tel: 22-901 od 7. do 8.
ure.
NOVO HIŠO s centralno z nekaj
zemlje na sončni legi v bližini
Planine pri Sevnici prodam ali
zamenjam za primerno manjšo
v okolici Celja do Šentjurja. Ši-
fra: ČIST ZRAK.
NAPRODAJ za takojšnjo rušitev
hmeljska žičnica (drogovi - žica
ca. 100 kom) pri Gomilskem. Inf.
tel: 701-484.
VEČ TELIC in krav brejih, po izbiri
in konja prama, starega 6 let,
prodam. Jože Rakun, Trnava 15,
Gomilsko.
TRAKTOR FORD Ferguson 42 KM,
motorno žago Stihi 0.70 ter ko-
silnico Moto Benasi, prodam.
Pere Anton, Straška gorca 10,
Prevorje.
PEVSKO OZVOČENJE FBT 1002,
profesional, komplet z monitor-
jem, prodam. Tel: 31-231 interna
54, Kramer, Velika Pirešica 11.
VW 1200, letnik 75, prodam. Tel:
(063) 741-660 popoldan.
KOMBI IMV, letnik 78, s podaljša-
no kabino, keson z obnovljenim
mercedesovim motorjem, pro-
dam. Tel: (063) 884-109.
DIATONIČNO HARMONIKO, Melo-
dija B, ES, AS in jedilni kot z
mizo in stoli, ter ležalni stol, pro-
dam. Jazbinšek Drago, Dušana
Kvedra 26, Šentjur.
DVA SKORAJ nova dekorirana jo-
gija 90 x 190 cm, dva fotelja in
starejši črno bel TV, ugodno
prodam. Informacije po telefonu
24-451, popoldan ali zvečer.
RENAULT 18, bel, letnik 84, prevo-
ženih 8500 km, dodatno oprem-
ljen, ugodno prodam. Tel: (063)
28-088.
REGAL za dnevno sobo prodam.
Mlakar, Ljubljanska 62/6, tel: 28-
473.
MOTORNO KOLO TOMOS 14 TL,
letnik 78, trofazni elektromotor
1.6 KW, 1400 obratov ter kosilni-
co Alpina po posameznih delih
in z vsemi deli prodam ali me-
njam za smrekov les, debeline 5
in 8 cm. Ogled popoldan. Zi-
mšek Ivan, Kresnike 1, Štore.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v za-
ključni fazi z dvema vhodoma,
vrtom, garažo in telefonom, vo-
da v vseh sobah, primerno za
turizem v Zgornji Savinjski doli-
ni, prodam. Kličite po telefonu
(063) 844-037, od 16. ure dalje.
Ž 101, letnik 73, registriran, vozen,
7 M, prodam. Ogled od 16. do 18.
ure Tušek, Trubarjeva 6, Celje.
NEKAJ dobro ohranjenih litoželez-
nih radiatorjev prodam. Tel:
219-69.
GRAMOFON TOSCA 21, prodam.
Informacije tel: (063) 24-109 od
15. ure.
2 T SENA in žrebico, mlado, pro-
dam. Kind Alojz, Grobeino.
SKORAJ NOVO kotno sedežno
garnituro ugodno prodam. Bez-
jak Franc, Doberteša vas 16 c,
Šempeter.
PARCELO ca. 450 m' v Celju za
vikend, prodam. Telefon (063)
32-631.
OTROŠKO POSTELJO z jogijem
prodam. Čopova 25, Celje ali
tel: 28-531.
TRSNE SADIKE, žvice, izabela in
črnina, prodam. Teharje 25.
126 P, letnik 76, reg. do junija 85,
za 9 M, prodam. Rožencvet Dar-
ko, Bodrež 10, Grobeino.
KVALITETNO SLADKO KRMO pro-
dam. Slavko šuc, Šentjur, tel:
741-611 do 14. ure.
TV sprejemnik Čajevec, potreben
popravila ali za rezervne dele
poceni prodam. Močivnik, Zabu-
kovica 90.
MOTORNO ŽAGO STIHL 050, do-
bro ohranjeno, prodam po ugo-
dni ceni. Reberšek Branko,
Ločica 5, Vransko.
VEČJE POSESTVO prodam ali za-
menjam za hišo z vrtom ter več
parcel za vikende. Šifra:
MAREC.
OPEL ASCONA 16 in Fiat ^50 ugo-
dno prodam. Lipar, Kompole 84,
Štore.
ZASTAVO 850, letnik 81, prodam.
Poklečki Janko, Vrbje 88a,
Žalec.
ŠKODO 110 L, letnik 72, reg. do
novembra, prodam. Ogled po-
poldan. Seražin Žarko, Petrovče
36.
ZASTAVO 128 zaradi odhoda v
JLA ugodno prodam, letnik 82.
Seles Denis, Trdinova 2/a,
Šmarjeta, 63211 Škofja vas.
TRAKTORSKO KOSILNICO supe-
rior z dvojnimi noži 180 cm, pro-
dam. Tel: 783-280.
KOMPLET otroško sobo ugodno
prodam. Jasna Breznikar, Hero-
ja Staneta 5, Žalec.
SENO prodam. Telefon 741-493.
POLOVICO HIŠE prodam. Šifra:
SAVINJSKA DOLINA.
SEDEŽNO GARNITURO prodam.
Telefon 31-770.
KLET dvojno z 10 ari zemlje, voda
v kleti, prodam. Šifra: UGODNO.
MONTAŽNO DELAVNICO 7 x 9 m
sendvič plošče in starejšo
stružnico 0 500 x 100, prodam.
Tel: 741-635. Cmok Branko, Rif-
nik 28, Šentjur.
GLASBENI CENTER Gorenje za 7
M, prodam. Informacije na tel:
21-929.
0.5 HA gozda, 0.5 ha travnika, pro-
dam. Stopče 43, Grobeino.
VRTIČKARJI! Prodajam hlevski
gnoj, prevoz zagotovljen. Mimik
Rudi, Lopata 44.
KARAMBOLIRAN osebni avto 125
P, prodam. Zupane Marjeta, Vo-
druž 9, Šentjur pri Celju.
OBRAČALNIK SENTAL, širina 2 m,
ugodna prodam. Tel: (063) 824-
191.
VEČJE ŠTEVILO novih klasičnih
zasteklenih oken, ugodno pro-
dam. Lubej Ivan, Trnovlje 62.
KOSILNICO BCS, osni motor ter
zadnji nakladaiec za gnoj Riko,
ugodno prodam. Cerovšek
Stanko, Završe 2, Grobeino.
MANJŠE POSESTVO primerno za
vikend s hišo, hlev, 2,5 a zemlje,
voda, elektrika v hiši, dostop z
avtom ob vsakem vremenu, pro-
dam. Interesenti se naj zglase v
Strtenici 14, Zibika.
RODOVNIŠKO KRAVO, brejo, dru-
gega teleta, 6 mesecev ter teli-
čko za pripust, enake kvalitete,
prodam. Plahuta, Lopata 24 c,
Celje.
DVODELNO GARDEROBNO OMA-
RO in nov kavč, ugodno pro-
dam. Audič Fani, Tomažičeveva
10, Celje.
ZASTAVO 750, letnik 72, prodam.
Je cdlično ohranjen. Ogled po-
poldan pri Krajne, Delavska 12,
Celje.
DOBRO OHRANJEN REGAL, kotni
za dnevno sobo, poceni pro-
dam. Vipotnik, Teharska 116,
Celje. Telefon popoldan 27-591.
BARVNI TELEVIZOR prodam za
rezervne dele. Vodopivec, Te-
harska 2, Celje popoldan.
HIŠO z vrtom. Dečkova 44 v Celju,
prodam.
JEEP VAZ, letnik 78, prodam.
Škorjanc, Šlandrov trg 18, Ža-
lec, tel: 710-752.
HIŠO 6 km iz Celja ugodno pro-
dam. Tel: 32-056.
KRAVO s teletom 5 tednov in 5
tednov starega bikca, prodam.
Tel: 21-860. Sitar Jože, Zagrad
5b, Celje.
HIŠO na lepi sončni legi, 1 km iz
centra Celja, prodam. Ponudbe
pod šifro: Z VRTOM.
PRAŠIČA za zakol prodam. Mra-
viak Ivan, Šentjanž nad ŠtoramI
5.
KUHINJSKE ELEMENTE, elektri-
čni štedilnik, pisalno mizo, pro-
dam. Hočevar, H. Bračiča 26,
Celje, Polule.
MALO RABLJEN planino znamke
Petrof, prodam. Šifra: PIANINO.
3 HA obdelovalne zemlje z gospo-
darskim poslopjem, prodam.
Ponudbe pod »GROBELNO« ali
tel: (061) 861-660.
8 MESECEV staro spalnico, fran-
coska postelja z radiom, pro-
dam. Ogled vsak dan popoldan.
Cena po dogovoru. Rajinič Pe-
tar, Cesta 1. maja 20, Hrastnik.
MOTORNO ŽAGO Stihi 070, sedež-
no garnituro za dnevno sobo,
prodam. Tel: 27-501.
KROŽNE BRANE, malo rabljene,
prodam. Skale Darko, Jelce, Go-
rica 9, Slivnica.
KRAVO, brejo 7 mesecev, ugodno
prodam. Škoflek Marija, Klane
87, Dobrna.
OPREMO za gostilno prodam. Ma-
rica Zagoričnik, Dolenja vas,
Prebold.
MOTOKULTIVATOR REX combi s
frezo naprodaj. Inf. tel. 701-484.
MOTORNO KOLO PUCH
250emm3, 10.6 KW prodam po
ugodni ceni. Ogled možen v so-
boto 16. in nedeljo 17. marca od
10. do 16. ure v Pongracu 64,
Griže.
TAM 5500 kasonar ugodno pro-
dam ali menjam za osebni avto.
Dečman Ivan, Spodnje selce,
Grobeino.
SIVORJAVO mlado, visoko brejo
kravo, prodam. Mele, Metleče
33, Šoštanj.
MALE PRAŠIČE, konja ponija 2 leti
starega in hlevski gnoj, prodam.
Čater Roman, Zadobrova 40,
Škofja vas.
R 4, letnik 76, december, registri-
ran do konca leta 85, prodam.
Tek 21-152.
LESENO HIŠICO 4X3 novo (kon-
tejner) z dogovorom lahko z
zemljo 350 m^ ob cesti v lepi na-
ravi 8 km iz Celja, prodam. Šifra:
50 M.
VOZNO KRAVO z drugim teletom,
šeko, seno 1 t, hlevski gnoj, do-
stava na dom, 120 m alkaten ce-
vi 0 80, zraven je peltonova tur-
bina za malo elektrarno, pro-
dam. Košee, Glinsko 7a, pri Lju-
bečni.
TRAKTOR ZETOR 70-11 s kabino,
star eno leto, prodam ali me-
njam za lažjega Zetor, Štore ali
Univerzal. Ogled možen vsak
dan. Ludvik Vipotnik, Plat 4, Ro-
gaška Slatina.
APN 4 ugodno prodam. Plahuta
Ivan, Luterje 9, Ponikva.
TRAKTOR 20 KS, motor na brzine,
prodam. Štante Alojz, Verpete
13, Frankolovo.
BARVNI TV sprejemnik Gorenje
prodam. Inf. tel. 32-415 po-
poldan.
ETZ 250 za 14.7 M in Yamaho 125
cross za 17 M prodam. Gobec
Gorazd, Nova vas, Šentjur.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO zgra-
jeno do IV faze, prodam. Šifra:
DRAMLJE.
PARCELO z vso dokumentacijo v
Petrovčah prodam. Tel. 31-095
zvečer.
GOLF DIESEL, letnik 83 prodam.
Tel. 31-095 zvečer.
NOVO HIŠO, vseljivo, prodam. Tel.
33-045, samo v petek ob 19-21
ure.
STANOVANJSKO HIŠO z nekaj
zemlje prodam. Informacije po
16. uri, Babno 20, Celje.
FOTOAPARAT Minolta X 61, fleš
Braun 2000/34 VC Polaroid Fo-
toaparat Kodak EK 8, prodam.
Inf. tel. 33-816.
ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika (z
garancijo-nov), prodam po stari
ceni. Tel. 27-857 po 16. uri.
126 P prodam ali menjam za Ško-
do 105 ali podoben avto. Tel.
217-42.
OTROŠKO POSTELJO prodam.
Tel. 36-492 popoldan.
BREJO TELICO prodam. Ogled
vsako popoldne. Šalej Koni, Gri-
že 17, tel. 707-249.
PEČ za centralno ogrevanje s ku-
rilnim oljem ali trdimi gorivi,
40.000 cal znamke Elbraht in
120 litrski bojler s kompletno
termostatsko opremo po ugodni
ceni prodam. Riko Presinger,
Celje, Kajuhova 12.
ZASTAVO 101, avtokasetofon in
menjalnik za AUSTIN 1300 pro-
dam. Srečko Selezina, Lažiše
20, Dobje pri Planini.
VEČJO KOLIČINO sladkega sena
in otave prodam. Bračun Vinko,
Golobinjek 20, Podčetrtek.
GOSTINCI, prodam skoraj novo
registrske blagajno NCR s pre-
dalčnikom, ohranjen biljard,
stroj za pomivanje kozarcev
»Borac«, dva fotelja. Informaci-
je po tel. (063) 745-161.
REJCI PERUTNINE! Piščance bele
težke, rjave in grabaste dobite
vsak dan, sprejemamo tudi na-
ročila za jarkice, stare tri mese-
ce. Vinter Henrik, Lopata 55, Ce-
lje, tel. 33-751.
ENOINPOLSOBNO stanovanje
40 m' centralna, telefon Na ze-
lenici Celje, prodam. Šifra: GO-
TOVINA.
BETONSKE STEBRE z rokami za
brajdo, prodam. Gračnar, Trnov-
lje pri Celju pri Samopostrežbi.
OD 22. do 24. marca dopoldan
prazn:m stanovanje in proda-
jam ter podarjam opremo od po-
hištva do manjših predmetov.
Mekinda, Štore 26, ob cesti Što-
re-Šentjur.
VOLE TEŽKE 1200 kg, delajo vsa
dela, tudi težka, ter seno po do-
govoru, prodam. Pajk Jože, Be-
lo 8, Šmarje pri Jelšah.
NOVO vgradno pečico in kuhalno
ploščo Gorenje, 4 elektrika,
ugodno prodam. Krivec Miran,
Čuprijska 11 d.
DVA KOMATA 21 in 22 col, krave
po izbiri, mlatilnico in jabolka,
prodam. Inf. tel. 745-222 po-
poldan.
LADO 1200 S, julij 184, salonitke
nove 110 m^ malo rabljen pralni
stroj, nujno prodam. Dušak, Te-
lefon 853-151 Int. 08.
SVINJE 220 kg, železni stolp
50 x 50, Visok 6 m in enega 4 m
visokega, reduktor za ravnanje
betonskega železa do 14 mili-
metrov, zobnik premera
1200 mm. Podvezaned Ivan,
42305 Nedelišće, Nova 25, prej
Čakovec, tel. (042) 831-759.
KAVČ, raztegljiv, prodam. Ko-
rošec, Lopaca lOa, Prevorje.
HIŠNI RAČUNALNIK Sinclair ZX
Spectrum 48 K prodam. Infor-
macije po telefonu po 15. urL
710-368.
BARVNI TV RIZ prodam. Informa-
cije popoldne, tel. 27-381
KUPIM
GOZD v bližini Vojnika, Višnje va-
si, Ivence, Jankovca, llovce, ku-
pim. Kličite na telefon 772-192.
VESPO kupim. Tel. 21-115
NOVEJŠO hišo z velikim vrtom ta-
koj kupim. V poštev pride okoli-
ca Vojnika ter Celja, Savinjska
dolina. Ponudbe pošljite na No-
vi tednik pod: »GOTOVINA«.
MANJŠO hišo, garsoniero ali eno-
sobno stanovanje v Celju ku-
pim. Šifra: »GOTOVINA-2«
ROTACIJSKI plug Gorenje kupim.
Sporočite na naslov: Kavčič
Franc, Šibenik 17, Šentjur.
ZDOMEC kupim prostor 10-20 m'
Pogoj - možna preureditev v lo-
kal za mirno obrt. Ponudbe pod:
»SREDIŠČE CELJA«.
KAVČ kupim. Požežnik, Čopova
17, Celje.
OBRAČALNIK in rotacijski plu9
Gorenje Muta kupim. Založnik'
Zadobrova 85, Škofja vas.
OBRAČALNIK za traktor Tomo
Vinkovič ali kosilnico Pucti'
BCS, kupim. Kruleč Cvetko, Ga-
licija 43, Žalec, dopoldan po tel'
31-511..
STANOVANJA
IŠČEM sobo. »GOSPODINJA«
V MARIBORU oddam opremljen«
takoj vseljivo stanovanje dV
ma študentoma ali študentka-
ma. Pisne ponudbe pod »Т^'
KOJ VSELJIVO« na uredništv«
Novega tednika.
GARSONIERO ali manjše stano-
vanje, lahko tudi sobo z upof''
bo kuhinje in kopalnice, vz«
mem v najem. Šifra: »GARS^
NIERA«.
ZAMENJAM novo stanovanje
sobno na Hudinji, Miličinske9^
13, za staro stanovanje v blo""
lahko je 1,5 sobno, v Celju. S^
drija Sali, Miličinskega ^
Celje.
HRANO in stanovanje nudim
kemu, ki bi po službi pomadf
pri delu na mehanizirani kmet'1'^
Najdem mu tudi službo v Šaie^'
ki dolini. Tel. (062) 601-429.
ETOL - IFF
Celje
Delovna organizacija kupi
garsoniero ali
enosobno
stanovanje
v Celju
Pokličite telefonsko števil-
ko 34-811, interno 49.
Cenjene stranke
obveščarn, da je s 1.
marcem 1985 pričela
obratovati
nova avtomehanična
delavnica
v Zadobrovi 69
Delavnica je specializirana
za popravila vozil audi,
Volkswagen. Popravlamo
tudi vozila renault in Z
101.
Za obisk se priporoča
BOJAN STEPANČIČ,
Zadobrova 69, 63211
Škofja vas.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
ANTONA
VODOVNIKA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, družinam Čere-
njak, Zaveršek in Jurman, sosedom, delavcem ŽTO Celje
TOZD promet in DSSS, prijateljem in znancem iz Goto-
velj. Vsem, ki so nama ustno ali pismeno izrekli sožalje,
poklonili vence in cvetje ali nama kako drugače pomagali
ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji
poti. Posebna zahvala predstavnikoma ŽTO Celje in KS
Ostrožno za poslovilne besede ter duhovniku Antonu Rata-
ju za poslovilne besede in opravljen obred.
Žalujoča žena MARICA, sin TEO in ostalo sorodstvo
14. MABEC T 985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
g^pSONIERO alt sobo s kopalni-
co ičče uslužbenka VP Celje v
(;elju ali Žalcu. Šifra: »V
STISKI«.
QgKLE i^če sobo v okolici Celja.
Šifra: »MIRNA«.
gOBO z možnostjo kuhanja išče
nilrna intelektualka. Ponudbe
pod: »TAKOJ«.
V CEt-'lU iščem večjo sobo s po-
sebnim vhodom. Telefon 32-112
int. 508.
,TAKOJ zaposlim dva stavbna kle-
parja. Pilko, Veselova 3, Celje.
Tel. 34-805, 32-902, dopoldan.
iSČEM frizerko ženske stroke.
ŽnuderI Marija, Zagajškova 6,
Celje.
v	REDNO delovno razmerje sprej-
mem takoj KV avto mehanika.
OD po dogovoru. Tel. (062) 701-
392 dopoldan.
OBRTNIKI! Sprejmem honorarno
delo za vodenje poslovnih knjig.
Šifra:	»DOLGOLETNA
PRAKSA«.
OBREZOVANJE brajd, vinogradov
in za druga popoldanska dela
se priporoča Flac Ivan, Zg. Hu-
dinja 8 pri Ježovih ali po tel. 38-
4Í6.
OBRTNIKI! Sprejmem delo na
dom, lahko tudi z manjšim stro-
jem. Možnost popoldanske obr-
ti. Šifra: »SPRETEN, NATAN-
ČEN, VESTEN«.
2 KV sllkopleskarja in 1 priučene-
ga s triletno prakso sprejmem v
delovno razmerje. Nastop služ-
be lahko takoj. Sllkopleskarstvo
Franc Filipič. Zidanškova 7, Ce-
lje tel. 25-682 ali 24-540.
V	CELJU sprejmem v službo kro-
jačice, šivilje ali pa dekleta, ki
imajo smisel za šivanje. Tel. 33-
336.
GOSTIŠČE Gračner, Radeče pri
Zidanem mostu, telefon (062)
819-245 išče KV ali priučeno na-
takarico za hitro, natančno in
elegantno postrežbo. Hrana in
stanovanje v hiši, plača po
učinku.
RAZNO
PONUDBA! Opravljamo vsa kle-
parska dela kot so: montaža
žlebov, dimniške obrobe in po-
krivanje streh z vsemi strešnimi
kritinami. Po ugodnih cenah. Se
priporoča stavbeno kleparstvo
Pilko, Celje, Veselova 3, tel. 34-
805 ali 32-902.
STAR sem 40 let, razočaran v živ-
ljenju, razvezan ne po svoji kriv-
dk Rad bi spoznal dekl^, vdovo
ali ločenko, staro od 28 do 38
let, en otrok nI ovira. Resne
pnudbe pošljite pod šifro:
»IMEL TE BOM RAD«.
V NAJEM dam delavnico primerno
za obrt cca 70 m^. Interesenti se
naj oglasijo na naslov: Šram
Franc, Trnava 25 b, Gomilsko.
ELEKTROTEHNIK izvaja in po-
pravlja vse vrste elektroinstala-
cij na vseh vrstah gradenj, prav
tako montira in popravlja vse
vrste el. strojev in postrojenj.
Rehar Stane, Lokovina 3, Dobr-
na ali ul. bratov Vošnjakov 5,
Nova vas.
NUJNO vzamem v najem starejšo
hišo v okolici SI. Konjic. Vse
ostalo po dogovoru, šifra: »DO-
BRA IN REDNA PLAČNICA«.
VINOGRAD 1000 m^ Gotovlje, Sv.
Jedert pri Žalcu, dam v najem
pod ugodnimi pogoji. Angela
Repič, Celje, Pucova 5, tel. 36-
765 po 18. uri.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 18 dečkov in 25
deklic.
POROKE
Ceije
Poročila sta se dva para.
Titovo Velenje
Poročili so se: Peter ŠLEBIN-
GER in Rozika JANČIČ, oba iz
Titovega Velenja, Matjaž VRTO-
VEC iz Titovega Velenja in Ani-
ta KRALJ iz Lušečke vasi.
SMRTI
Celje
Umrli so: Jožefa POLAJŠER,
73, Gotovlje, Oto PRISLAN, 82,
Celje, Franc BELIČ, 65, Rogaška
Slatina, Elizabeta KOSTOMAJ,
71. Celje, Marija LAH, 73, Celje,
Peter OLENŠEK. 33, Zavrh nad
Dobrno, Janez SAGADIN, 70,
Nova vas pri Lembergu, Viljem
BOŽIČ, 86, Celje, Gizela PAJ-
TAK, 40, Strensko, Elizabeta
GOLCAR, 78, Zreče, Janez
STANCER, 76, Sotensko, Mar-
gareta GAJŠEK, 82, Celje, Franc
SPORIŠ, 58, Celje, Srečko
SMON, 49, Celje, Kristina LA-
PORSEK, 74, Stranice, Marija
[KAVC, 58, Ponikva pri Žalcu,
Ana SAMOBOR, 89, Šoštanj,
Jernej TROBIŠ, 76, Rožni vrh,
«ilda ŠTABEJ, 69, Celje, Franc
;^TARC, 58, Radeče, Anton ZU-
' ANC, 59, Bukovžlak, Franc
^EHUR, 21, Prapretno, Ivan RE-
74, Celje, Vera LUC, 60,
^elje, Marija BLAJ. 81, Jagnje-
"ica. Franja FLA VC, 83, Celje.
Usko
Umrli so: Frančiška PA J K, 70,
¿^h nad Laškim, Frančiška
^TARKL, 83, Breze, Jože SMA-
yUR, 60, Paneče, Jurklošter.
»ttiarje pri Jelšah
Jože DEČMAN, 81, Gornja vas
i",- Ana JAZBEC, 85. Pod rebra-
1, Šentjur, Jožefa KRAJNC,
Zagorje 11, Jožef FRIC, 77,
uobovec 21, Marija JAGODIČ,
.¿_Sp. Mestinje 1. Cecilija
"^^TRaŠEK, 76. Tekačevo 61,
'Ciljana DROBNE. 88, Trebče 5,
^ranc ŠUC. 89. Močle 20. Franc
Močle 20, Franc KOT-
fjJ^nirli so: Elizabeta OGRAJE-
i-^^EK, 85, Dobriša vas 4 b, Pau-
KRISTAVČNIK. 90. Dreši-
nja vas 36, Stanislav HROVAT,
56,	Brezje 17, Frančiška LON-
ČAR, 76, Grajska vas 14, Antoni-
ja ZUPANC, 82, Žalec, Frančiš-
ka TURNŠEK, 77, Migojnice 74,
Ivan PLASKAN, 58, Prebold
122, Jožef POSEDEL, 61, Gotov-
lje 144.
Mozirje
Umrli so: Janez BIDER, 60,
Rečica ob Savinji 13, Angela JE-
RINA, 79, Potok, Franc TRAT-
NIK, 80, Šmiklavž 54, Jože JE-
RŠE, 55, Bočna 172, Antonija
MOLIČNIK, 63, Luče 15, Janez
ROBNIK, 90, Raduha 31.
Titovo Velenje
Umrli so: Ivana KOLAR, 62,
Titovo Velenje, Antonija VIDO-
VIČ, 73, Titovo Velenje.
Šoštanj
Umrli so: Ivan PUNGART-
NIK, 77, Juvanje 21, Marija ŠTI-
BLER. 88, Draža vas 19, Elica
JEVŠNIK, 37, Gabrke 80, Ana
LEDINEK, 84, Bele vode 74,
Martin ZIDANŠEK, 78, Škalce
73, Avgust REDNJAK, 101, Šoš-
tanj, Jožef JERANKO, 82, Pod-
četrtek 9, Jakob GERMADNIK.
55, Koprivna 22, Vinko PE-
ČNIK, 78, Celje, Pavla PRA-
PROTNIK, 71, Gomilsko 71, Ju-
stina HORJAK, 71^ Titovo Vele-
nje, Anton STENSEK, Floijan
pri Gornjem gradu 5, 76, Antoni-
ja ČAKŠ, 65, Roginska gorca 26,
Alojz PRAH, 82, Brezovec pri
Rogatcu 9, Jožef VODEB, 58,
Celje, Alojz LESNIK, 82, Titovo
Velenje. Franc PIŠKRUH, 65,
Tirosek 12, Ana PUČKO, 79, Za-
vodnje 21, Jožef TURINEK, 74,
Skorno pri Šoštanju 29, Janez
NOVAK, 81, Titovo Velenje, Ma-
rija TEKA VC, 64, Koroška 64,
Velenje, Janez BREZNIK. 85,
Šercerjeva 13, T. Velenje, Ber-
narda SOSTAR, 87, Liboje 3, Lu-
dvik TAMŠE, 55, Aškerčeva 26,
Šoštanj, Marija ZUPANC, 66,
Loče pri Poljčanah 6a, Franc OJ-
STERŠEK, 79, Rečica 43, Jožef
SERUČAR, 54, Loška gora 4,
Marija POTEKO, 75, Pongrac 50.
Slovenske Konjice
Umrli so: Anton STUDEN-
ČNIK, 58, Stenica, Herman KA-
MENIK, 63, Hudinja, Karel
OROŠ, 78, Zreče, Marija GORE-
NAK, 54, Zreče. Silvester RO-
ŽIČ, 24, Padeški vrh, Elizabeta
GOLČAR, 79, Zreče, Pavel GO-
RIŠEK. 69, Zbelovska gora, An-
ton POKOLŠEK. 72, Loče. Alojz
KLINC, 78, Žiče. Viktor ČAKS,
57,	Koble. Kristina LAPORŠEK.
75, Stranice. Pavla RUPNIK. 57,
Kravjek. Friderik ZVELFER, 53,
Stranice.
PREKLIC
Preklicujem oglas, ki je bil
objavljen na Ime HUMER
IVAN, Šmarjete, 63211
Škofja vas, v Novem tedni-
ku št. 9 dne 7. marca 1985
v rubriki RAZNO. Oglasa ni
oddal prizadeti, temveč mu
ga je neznana oseba, ki se
je izdajala zanj, grobo in
neokusno podtaknila.
Tir SPORED
NEDEUA, 17. 3.
8.00-22.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.15 POROČILA; OTROŠKA MATI-
NEJA: 8.20 ŽIV ŽAV: Risanke, Smrkci; 9.10 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameri-
ške nanizanke; 9.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 9 50 Planica: SP V SMUČAR-
SKIH POLETIH, prenos (za JRT 2 in EVR), 13.15/30 625, oddaja za stik z
gledalci; 13.35/50 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE - PTUJ 84; 14.10
POROČILA; 14.15 MOSTOVI; 14.45 S.Sremac: POP ČIRA IN POP SPIRA, drugi
del nadaljevanke TV Beograd in TV Novi Sad; 16.00 KO ZAPIHA SEVER,
ameriški film, 17.50 TV KVIZ; 18.50 KNJIGA; 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK;
19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK in PLA-
NICA 50 - kronika; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00
GENIJI ALI GENIJALCI: Pn/a številka, 4. del TV nadaljevanke; 20.50 PORTRET:
FILIP KUMBATOVIČ-KALAN; 21.35 ŠPORTNI PREGLED; 22.05 POROČILA
PONEDELJEK, 18. 3.
8.45 TV V ŠOLI: TV Koledar, Sadno drevje spomladi, Češčina, Predstavljamo
vam. Po sledi rokopisne dediščine. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Književnost,
Risanka, Angleščina, Osnovna šola 25. maj Valjevo, Risanka, Oblikovalec
pohištva, Ohridsko jezero; 12.30 POROČILA (do 12.35); 17.15-22.30 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35 CICI-
BAN SMUČA, 1. in,2. del; 18.05 KAMILA - portret slikarke Kamile Volčanšek;
18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.45
ZDRAVO. MLADI; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ;
19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 20.05 H.Arnow: REZBARKA, 2. del ameriške nadaljevanke;
20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o zna-
nosti; 21-.40 JAZZ NA EKRANU: CHICO REEEMAN QUINTET; 22.10 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK II
TOREK, 19. 3. 1985
8.55 TV V ŠOLI: TV Koledar, Obznana, NOB in socialistična revolucija, Izbrali
smo za vas, Trebižat, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka,
Lepote sveta: Otočje Aleuti, Mali program. Risanka, Ulična sonata. Ljubezen-
ska poezija v dveh jezikih: Patty Smith; 12.30 POROČILA (do 12.35);
15.55-00.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.10 ŠOLSKA TV: Užiška repu-
blika; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35 PEDENJŽEP; 18.05 MITI
IN LEGENDE: Mezopotamski miti - Ep o Gilgamešu, 1. del - nanizanka TV
Beograd; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 SEVERNOPRIMORSKI
OBZORNIK; SPORED ZA MLADE: 18.40 PERISKOP; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK
CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.25 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK;
19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 P. Ferris: DYLAN - živ-
ljenje in smrt nekega pesnika, angleška drama; 22.00 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.05 OMIZJE; 00.05 POROČILA
SREDA, 20. 3.
9.00 TEST; 9.15 TV V ŠOLI; Poštni nabiralnik. Starodavne civilizacije. Voda za
Evropo, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Skadarsko jezero. Risanka, Športni
mozaik. Računalniška šola. Risanka, Kocka, kockica. Poslednje minute; 12.30
POROČILA (do 12.35); 17.15-23.30 TELETEKST RTV UUBLJANA; 17.30
POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35 LOVSKA ZGODBA, prvi del lutkovne
nadaljevanke; 17.50 P. Golia: JURČEK, 3. - zadnji del predstave SNG Maribor;
18.20 MOZAIK; 18.25 GORENJSKI OBZORNIK; 18.40 RAČUNALNIŠTVO,
angleška izobraževalna serija; 19.05 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RA
NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TISOČ IN VEČ, dokumentarec meseca; 21.00
FILM TEDNA: VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE, ameriški film; 23.10 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 23.15 TV DNEVNIK II
ČETRTEK, 21. 3.
»
8.45 TEST; 9.00 TV V ŠOLI; Pesmi in zgodbe za vas. Skrb za potomstvo.
Sonce, Odmor, Gnojenje in prehrana rastlin. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI:
Dijaški magazin. Risanka. Združeni narodi. Risanka, Ribiči, Kako teči; 12.30
POROČILA (do 12.35); 15.55-23.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.10 ŠOL-
SKA TV: Užiška republika; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35
J RIBIČIČ: NANA, MALA OPICA - Nana se vrne; 17.50 N. Grafenauer-LÖKO-
MOTIVA; 18.05 PORTRET KIPARJA FRANCETA KRAUA; 18.20 MOZAltt; 18.25
ZASAVSKI OBZORNIK; 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Zlata mrzlica, sov-
jetski film (ČB), Mojster borilnih veščin, kitajski film; 19.10 RISANKA; 19.20
CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I;
19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 21.10 A. Mnouchkine: MOLIERE, 2. del francoske nadalje-
vanke; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK II; 22.30 RETRO-
SPEKTIVA DOMAČE TV DRAME - M. Kranjec: O grehu stare Jakovce
PETEK, 22. 3.
8.45 TV V ŠOLI: TV Koledar, Pomlad, Ritem, ritem. Ruščina, Kaj je film.
Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Vietnam, Risanka, Stroji in orodja. Raj ali pekel.
Risanka, Jugoslovanski pisatelji za otroke: Danko Oblak, Glasbene minute;
12.30 POROČILA (do 12.35); 17.15-23.35 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.30
POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35 GRADIMO MESTO ŽIV ŽAV; 17.50
GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka: 18.20 MOZAIK; 18.25 OBZORNIK UUB-
UANSKEGA OBMOČJA; 18.40 MLADOSTNIK: Mladostnik v zagati, 2. del izo-
braževalne serije; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ;
19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 20.05 PRIČEVANJA O EDVARDU KARDEUU: Odločitev, 5. del
dokumentarne serije; 20.40 NE PREZRITE; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.55 M. Spillane: MIKE HAMMER, ameriška nanizanka; 21.45 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK II; 22.00 KREMENJAK, avstrijski film
SOBOTA, 23. 3.
7.45-13.35 in 14.35-22.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 POROČILA;
OTROŠKA MATINEJA - ponovitve oddaj: 8.05 J.Ribičič: NANA, MALA OPICA
- Nana se vrne; 8.20 N. Grafenauer: LOKOMOTIVA; 8.35 GRADIMO MESTO
ŽIV ŽAV; 8.50 CICIBAN SMUČA, 1. in 2. del; 9.20 PEDENJŽEP; 9.50 MITI IN
LEGENDE - Mezopotamski miti: Ep o Gilgamešu, 1. del; 10.05 PERISKOP;
10.35 ČUDEŽI NARAVE: Nenavadna bitja iz živalskega sveta; 10.55 Kraguje-
vac: ODHOD ŠTAFETE MLADOSTI, prenos; 12.00 PRIČEVANJA O EDVARDU
KARDEUU: Srečanje s prihodnostjo, ponovitev 4. dela dokumentarne serije;
12.50 UUDJE IN ZEMUA (do 13.30); 14.50 POROČILA; 14.55 NOGOMET - YU
: GVATEMALA (mladi), v odmoru...; 16.45 RISANKA, 17.00 Šabac: PJ V
ROKOMETU (M) - METALOPLASTIKA : FIHA (Islandija), prenos^ v odmoru...;
18.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.35 BOJ ZA OBSTANEK: Čedna roparja,
angleška dok. serija; 19.00 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ;
19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME; 19.52 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 20.00 SCOTT JOPLIN, ameriški film, 21.30 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.35 ZRCALO TEDNA; 21.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.00
VIDEOGODBA; 22.45 POROČILA
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
14. 3.: APOKALIPSA DA-
NES - ameriški film
14. 3 do 20. 3.: BOJEVNIK
IZGUBLJENEGA SVETA -
ameriški film
18. 3. naprej: MODEL - ame-
riški film
MALI UNION
Do 16. 3.: APOKALIPSA
DANES - ameriški film
Od 18. 3. dalje: VARIOLA
VERA - jugoslovanski film
METROPOL
Do 17. 3.: DEKLE Z RE-
GRATOM - nemški film
Od 14. do 20. 3.: MRAČNI
ODMEVI - ameriški film
Od 18. 3. dalje: VROČA CE-
CILIJA - francoski film
METROPOL - MATINEJA
16. 3.: SUPERSONIČNI
MOŽ - ameriški film
DOM
14. do 17.3.: ZADNJA OAZA
- jugoslovanski film
14. 3. dalje: MORILEC IZ
METROA - ameriški film
Od 18. 3. dalje: SUPERSO-
NIČNI MOŽ - ameriški film
KINO MOZIRJE
14. 3.: SEKS NA MOTORJU,
ameriški film
16. in 17. 3. DISCIPLINA
BREZ MILOSTI, ameriški
film
19. 3. DEMONI NA VRTU,
španski film
21. 3. ZGODNJA ZRELOST,
zahodnonemški film
KINO VOJNIK
17. 3.: DVOJNA EKSPOZI-
CIJA - ameriški film
KINO LJUBNO
15.	do 17. 3. BAD JEZDI NA
ZAHOD, italijanski film
19. 3. MODROOKI RA-
ZBOJNIK
KINO GORNJI GRAD
16.	in 17. 3. ALI BABA iN 40
RAZBOJNIKOV, indijsko-
sovietski film
KINO ŠENTJUR
16. in 17. 3.: ABBA - švedski
film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
14. in 15. 3.: VROČA CECI-
LIJA - francoski film
15., 16. in 17. 3.: MATI, PO-
SLUŠAJ MOJO PESEM -
španski film
KINO ROGAŠKA SLATINA
14.	in 15. 3.: SUROVI UDAR-
CI - ameriški film
15.	3.: UČITELJ - francoski
film
16.	in 17. 3.: SMEŠNA
STRAN ZGODOVINE -
ameriški film
19. in 20. 3.: OBSODBA -
ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
15.	3.: RESNIČNE ZGODBE
8 del - nemški film
16.	in 17. 3.: ČLOVEK S ŠTI-
RIMI NOGAMI - jugoslo-
vanski film
17.	3.: LETEČA GILJOTINA
-	hongkonški film
19. in 21. 3.: MANAOS -
BEG IZ PEKLA DŽUNGLE
-	italijanski film
KINO VELENJE
14.	3.: POGODBA - hong-
konški film
15.	3.: BREAKDANCE -
ameriški film
16.	3.: VROČICA LJUBEZ-
NI - jugoslovanski film
16. in 17. 3.: BREAKDANCE
-	ameriški fUm
18.	3.: VEDOŽELJNA RITA
-	angleški film
19.	3.: MAMA, POSLUŠAJ
MOJO PESEM - španski
film
20.	in 21. 3.: ŠAMPION NEŽ-
NEGA SRCA - ameriški film
FIIMSKO GLEDAUSČE
18. 3.: MAMA, POSLUŠAJ
MOJO PESEM, španski film
KINO ŠOŠTANJ
16.	3.: POGODBA - hong-
konški film
17.	3.: VROČICA LJUBEZ-
NI - jugoslovanski film
18.	3.: BREAKDANCE -
ameriški film
20. 3.: MAMA, POSLUŠAJ
MOJO PESEM - španski
film
KINO DOLIĆ
15.	3.: BREAKDANCE -
ameriški film
KINO LAŠKO
16.	in 17. 3.: PSI VOJNE -
ameriški film
KINO RIMSKE TOPUCE
16. 3.: ŠIFRA SALAMAN-
DER - ameriški film
20. 3.: DIH - slovenski film
KINO RADEČE
17.3.: SAMO ZA TVOJE OČI
- angleški film
KINO ŽALEC
14.	3.: CHARLIE IN WEN-
DY - ameriški film
15.	3.: LADY CHATERLY IZ
TOKIA - japonski film
16.	3.: PLAMEN MAŠČEVA-
NJA-
17.	3.: VOJNA ZA OGENJ -
francoski film
19.	3.: VOJNA ZA OGENJ -
francoski film
KINO PREBOLD
14.	3.: PLAMEN MAŠČE-
VANJA
15.	3.: ŠTIRJE ASI - italijan-
ski film
17. 3.: ŠTIRJE V IGRI
19. 3.: LOVEC NA MORSKE
PSE - italijanski film
KINO POLZELA
14. 3.: LADY CHATERLY IZ
TOKIA - japonski film
16.	3.: CHARLIE IN WEN-
DY - amerišld film
17.	3.: ŠTIRJE ASI - italijan-
ski film
19.	3.: ŠTIRJE V IGRI
KINO VRANSKO
14. 3.: ŠTIRJE ASI - italijan-
ski film
16.	3.: LADY CHATERLY IZ
TOKIA - japonski film
17.	3.: NEPREMAGLJIVI IZ
PEKLA
KINO BRASLOVĆE
17. 3.: MLADI VOJAKI -
ameriški film
20.	3.: VROČICA LJUBEZ-
NI - jugoslovanski film
Dežurstvo
zdravstvenih domov v regiji
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Organizirana je neprekinjena
dežurna služba od 15. ure do naslednjega dne do 7. ure qutrîù,
dopoldan pa so redne dopoldanske ordinacije. Dežurstvo je
organizirano ob koncu tedna in ob praznikih. Tel. 22-334
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba
je vsak dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizi-
rano od 19. ure do 7. ure zjutrćg. Tel. 741-511.
ZDftAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano
v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo
pa se prične ob 20. uri in tr^a do 6. ure zjutriO, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure
zjutr^. TeL 831-943.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske
ordinacije, dežurstvo za celo občino je organizirano v žalskem
zdravstvenem domu med. tednom od 19. do 7. ure gutr^, ob
sobotah pa se prične dežurstvo ob 14. uri in triga do ponedeljka
do 7. ure zjutréo- TeL 710-851.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldan-
ske in popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom je od 20.
do 7. ure 23utr^, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu
tedna in ob praznikih. Tel. 751-522.
ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH: V šmarski
občini im^o v treh zdravstvenih domovih, v Šmaiju, Kogem in
Podčetrtku dopoldanske in popoldanske ordinacije, v vseh treh
zdravstvenih domovih pa je organizirana tudi dežurna služba.
TeL Šmaije: 821-021, Koge: 781-012, Podčetrtek: 828-018.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
času dopoldanskih in popoldanskih ordinacij, nočna dežurna
služba je vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj. Tel. 730-078.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldan-
ska ambulanta je od 7.30 do 13.30, popoldansko ^iežurstvo tr^ja
do 20. ure, zdravnik je v sprejemni pisarni, dežurstvo v dežurni
ambulanti paje od 20. do 7. ure zjutr^, prav tako paje dežurstvo
organiziramo tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Tel. 856-711
Veterinarslco dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas dopoldan
od 6.30 do 14.30 ure, redna dopoldanska ambulanta za male
živali od 8. do 10. ure, sicer pa im^o neprekinjeno dežurstvo v
, popoldanskem in nočnem času ter ob koncu tedna in ob prazni-
kih. Tel. 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Delovni čas od 7. do
15. ure. Dežurna služba vsak dan od 15 ure do 7. ure gutraj. Tel.
730-068.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE:
Delovni čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7.
ure zjutréó, dežurstvo je tudi ob praznikih in ob koncu tedna.
Tel. 751-041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do
14.30 ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj. Od 15.
do 22. marca bo dežural veterinar Gregor Bezenšek, Šentjur, ul.
Dušana Kvedra 6 a, tel. 741-264.
VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE PRI JELŠAH:
Delovni čas od 7. do 15. ure, popoldan in ponoči je organizirana
dežurna služba do 7. ure zjutr^. Tel. 821-057.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Od 11 do 17. marca
bo dežural dipl. veL Ciril Kralj, tel. Ljubno 840-112, od 18. do 24.
marca pa bo dežural dipl. vet. Maijan Lešnik, Ljubija, tel. 831-
017.
24. STRAN - NOVI TEDNIK .
14. MAREC 198S
»Fenomen Semka Sokolović-Bertok«
Tako le o znani Igralki In šahistki zapisal welemoßster TIgran Petrosjan
v nadaljevanju zapisa, ki
je pred leti izšel v neki sov-
jetski šahovski reviji, je Pe-
trosjan napisal, da bi bilo
zanimivo videti Semko So-
kolović-Bertok v mednaro-
dni šahovski konkurenci.
Predvsem zato, ker se s ša-
hom ukvarja le ljubiteljsko,
dosega pa enakovredne re-
zultate kot profesionalne
šahistke. Semko so sicer tu-
di že poklicali v državno ša-
hovsko reprezentanco, ven-
dar je to ob njenih poklic-
nih obveznostih bila le pre-
huda obremenitev.
»Pa se bom
preizkusila ie v
šahu...«
... si je dejala Semka in se
kot Študentka igralske aka-
demije vpisala v Šahovski
klub Zagreb. Že pred tem se
je predvsem iz radovednosti
in želje, da bi spoznala čim-
več prijateljev, vpisala v šte-
vilne športne klube. Vendar
je prav v šahu našla tisto za-
dovoljstvo, ki jo poleg dela
na gledaliških deskah in
pred filmskimi kamerami,
spremlja vse do danes. Mor-
da je k temu pripomoglo tu-
di to, da je že na prvem tur-
nirju - pa čeprav je šah pri-
čela igrati zelo pozno in ni
imela nobene teoretične izo-
brazbe - zmagala. Po treh
dobljenih partijah je o njej
napisal v tedanji zagrebški
»Narodni list« dobro oceno
tudi šahovski kritik, sicer
dober šahist in tediO tudi
njen soprog, Mario Bertok.
Uspešnejša v
ekipnem delu
Za Semko velja trditev, da
je veliko svojih lastnosti in
tudi naučenih sposobnosti iz
igralskega poklica prenesla
v šah. Tako je doslej dosega-
la vedno veliko boljše rezul-
tate v ekipnih tekmovalcih
kot pa v posamičnih. Sama
pravi, da je večje breme in
odgovornost, če s svojim ne-
uspehom in slabo igro od-
vzameš dober rezultat celot-
ni ekipi, kot pa če dosežeš
skromno uvrstitev sam. Ta-
ko je tudi pri filmu ter v gle-
dališču in v svoji dolgoletni
karieri - tako igralski kot ša-
hovski - se je Semka naučila
spoštovati to pravilo. In mor-
da prav zaradi tega je Semka
osvojila že skoragda vse ša-
hovske naslove, ki jih je pri
nas sploh mogoče. Med dru-
gim je bila osemkrat prvaki-
nja Hrvatske, premagala je
skorajda vse naše najboljše
šahistke in osvojila tudi ne-
кдј »rating« točk na svetovni
šahovski lestvici. Po vseh
teh uspehih pa Semka lahko
mirno dod^a, da v našem
ženskem šahu pač ni vse ta-
ko kot bi moralo biti. Tako
je, ne samo po rijenem mne-
nju, ženski šah v Jugoslaviji
zapostavljen, nihče se načrt-
no ne ukvarja z mladimi ša-
histkami in prav zato so pri
nas že leta in leta na vseh
pomembnejših tekmovanjih
vedno ista imena. Če pa se že
pojavi novo ime, ki nek^
obeta, pa prav zaradi neure-
jenih razmer v jugoslovan-
skem šahu kmalu zatone.
»In kljub temu,« dodaja
Semka, »pri nas še vedno
ženske in mladinske deske
odločbo na največjh tekmo-
vanjih.«
Šah, film In
Slovenija
Semka pravi, da ji je žal,
ker še nikoli ni igrala šaha v
Sloveniji. Predvsem zato,
ker ima med slovenskimi ša^
histkami nekaj pravih prija-
teljic. S Piberlovo, Ljiljako-
vo in Pongračevo se srečuje-
jo na šampionatih, pa tudi
zasebno se večkrat obiščejo.
Je pa Semka v Sloveniji že
skor^da kot doma. Sama
pravi, da prihiya v Slovenijo,
predvsem pa v Celje rada,
ker je vedno prisrčno spreje-
ta. Že vrsto let se z njo sreču-
jemo med Tednom domače-
ga filma tudi na Celjskem in
sama pravi, da je prava »po-
tujoča reklama« za to film-
sko manifestacijo. Predvsem
zato, ker to ni festival, ni no-
benih nagrad začinjenih z za-
kulisnim mešetarjenjem v ži-
rijskih kuhinjah, in zato, ker
se filmski delavci in Ijubite^i
filma zares lahko pogovorijo
med seboj.
IVANA FIDI ER
Včasih odbornik danes vodja deleg^A
cije.	1
■■ '-i
Volili bomo tiste, ki se bodo pustili na.ì
govoriti.
Delegati imajo prednost Na seji lahkih
med delovnim časom dremljejo.	||
Tovariši delegatu Mislimo, da je naši
predlog utemeljen zato prosimo, glasujte
zanj.
V našem TOZD smo najboljši. Vsi smo
delegati vsaj v dveh skupščinah.
Delegati dvoživke so tisti, ki dopoldant
branijo interese združenega dela popoi-|
dan pa krajevne skupnosti.	M
OBABÍ
Sneg zvišal cene na tržnici
Zadnje poslabšanje vre-
mena je vplivalo tudi na pe-
strost prodaje na celjski trž-
nici in dvig cen. Čebula je na
tržnici po 80 (v kiosku 85),
česen 200-300 (240), fižol v
zrnju 200-250 (230), krompir
60-80 (91), koleraba 80, kore-
nje 100 (60), peteršilj
(120), radič 400-600, endivija
250-300 (250), m^niška
380-400, špinača 300-600
motovileč 400-600, regrai
400-600, presno zelje 60-7(1
(60), kisla repa in zelje po lOO
(60), brstični ohrovt 120, cel
orehi 300-400, jederca lOW
(1305), suhe slive 100 (228),
limone 291 (312), pomaranče
291 (296,50), hruške 160, ja-
bqlka 40-140, grozdje
ll'0-120 in jajca po 16-25
(20). Rdeče zelje je v kiosku
po 70, pesa pa 60 dinaijev. Z
vsakim dnem je več tudi
čebulčka za srenje, pojavila
pa so se že tudi prva drevesa
jabolk, hrušk in ostalega
drevja iz Zrenjanina.
Na salamiadi zmaga Mančka
Tudi letošnji dan mučeni-
kov, 10. marca, je bilo ves
dan in še pozno v noč veselo
v gostilni Francija Vrhovš-
ka v Sevnici, kjer že od leta
1962 dalje prirejajo tradi-
cionalno pokušino salam in
klobas ali salamiado. Akci-
jo, ki je že dobro znana tudi
v širšem delu Slovenije, or-
ganizira in izpelje Društvo
salamarjev.
Dopoldne je najprej oce-
njevanje, kjer petčlansko ko-
misijo vodi veterinar Boris
Stariha iz Krškega. Ocenje-
vanje je resno in strokovno.
Najprej ocenijo zunanji iz-
gled salam in klobas, potem
notranji ustroj, barvo, vonj
in seveda okus. Salame mo-
rajo biti lepo trde, pravilne
barve (nekateri si pomagajo
s solitrom, kar znižuje to-
čke), dobro razmerje med
mesom in slanino in da se ne
vidijo cele kepe popra.
Takšnim zahtevam je naj-
bolj zadostil že večkratni
zmagovalec Branko Manček
iz Planine pri Sevnici, do
zdaj zaposlen v hotelu Evro-
pa v Celju, v naslednjih dneh
pa v restavraciji železarne
Store. Med prvih deset пад-
boljših salam se je uvrstilo
kar pet rijegovih, od tega dve
na prvi mesti, pri čemer je
zmagovalna salama dobila
doslej sploh najvišjo oceno
54,1 točke od 60 možnih.
Branko je za uspeh dobil ve-
lik lesen pokal v trajno last,
na njern pa so vpisani vsi do-
sedanji zmagovalci, on celo
trikrat. Drugi je bil Stane
Krnc iz Zajčje gore in tretji
Zvone Jurišič iz Sevnice.
Branko je pravi mojster, ki
pa seveda recepta ne izda.
»To je moja skrivnost,« se
hudomušno nasmeji izpod
brk in včasih še potarna nad
oceno komisije, kajti pre-
pričan je, da je katera izmed
njegovih salam boljša od ti-
ste, ki je pa dobila višjo
oceno.
TONE VRABL
Branko Manček
AIUDEIS POROČA
Sportnike celjske tarejo brige.
Kar po vrsti se selijo v nižje lige.
Ne športno obnašanje, amaterski pristop
povzročila sta splošni športni potop.
V Lipici bomo videli olimpijce
13. izlet 100 kmečkih
žensk na morje je takorekoč
pred vrati. Samo še dober
teden in odpotovali bomo
lepotam in zanimivostim
naproti. Prva bo že v več
kot 400 let stari Lipici, ki je
svetovno znana po svojih
čudovitih konjih lipican-
cih. Te bomo videli, v jahal-
nem revialnem programu
pa tudi tri udeležence olim-
pijskih iger v Los Angelesu
Moderca, Laha in Mavca.
Lani so imeli v Lipici re-
kordnih 250 tisoč obiskoval-
cev, med katerirni je bilo naj-
več Italijanov in Nemcev.
Trenutno imajo čredo 200
konj ter še 50 turističnih
konj. Zanimanje je veliko,
tako da ta čreda številčno ne
zadostuje. Tudi za letos je
izredno zanimanje, saj imajo
vse vikende do oktobra raz-
prodane, prav tako pa je vse
polno tudi za bližnje veliko-
nočne praznike.
Druga zanimivost bo v go-
stišču Tomi v Portorožu,
kjer je stene tudi že sicer pri-
jetnega lokala s petdesetimi
najnovejšimi likovnimi deli
opremil Jože Horvat - Jaki iz
Nazarij. Zdaj pripravlja še po
svoje pobarvane luči in zave-
se, tako da bo v bodoče go-
stišče ne samo znano po do-
brih morskih specialitetah
(včasih tudi do 40 vrst mor-
skega življa), temveč postaja
tudi zanimiv razstavni pro-»
stor.
Najbolj zanimivo pa bo se-
veda v Rovinju, kjer hitijo z
gradnjo novega hotela Park
(500 postelj in 30 apartma-
jev), v marini, kjer je treba
urediti samo še okolico, paje
prostora za 500 privezov. Rok
vinj je med našimi večjimi
turističnimi obmorskimi
centri, saj lahko v glavni se-
zoni sprejme v vse svoje ka-
pacitete tudi preko 40 tisoč
turistov. Postojanka za 100
kmečkih žensk bo v hotelu
Montauro, ki je podaljšek
hotela Eden.
TONE VRABL
>»Paštetarjh mamicam za
praznik
v vrsti prireditev, ki so jih ta konec tedna pripravili
za praznik žensk, je nekoliko izstopala prireditev
tabornikov »Druge grupe odredov« iz Celja.
Taborniki so pripravili kulturni program, v katerem
se je kot rdeča nit vseskozi prepletal humor, in za
konec prireditve še razstavo. Na kratko bi lahko to
razstavo predstavili kot »paštetaije od plenic do najst-
niškega obdobja«. Taborniki voda »Paštetaijev« so
namreč zbrali svoje foto^afije vse od najnežnejših let
pa do danes, jih opremili z zabavnimi podnapisi in jih
pokazali svojim mamam. In lahko verjamete, da so bile
vse mame takšne prireditve vesele. Pa ne samo vesele,
nekatere so se tudi načudile iznajdljivosti svojih otrok.
IVANA FIDLER

Minili so tisti časi, koje
bil n^manjši problem na-
točiti poln avtomobilski
tank z bencinom. Zdaj je
to že pravo razkošje. V ti-
stih časih je bilo samo po
sebi umevno, da so na Pe-
trolovih črpalkah vsake-
mu vozniku na avtomobi-
lu očistili stekla. Tudi na-
pitnina je bila v tistih
časih skorajda samo po
sebi umevna stvar.
Z uvedbo bencinskih
bonov so vozniki nehote
dobili občutek, da je veli-
ka sreča že v tem, da je
bencin sploh mogoče do-
biti. Niti v sanjah ni nihče
upal pomisliti da bi mu
ob dragem bencinu, za
katerega je bilo treba dati
še bone, uslužbenec na
črpalki umil še stekla na
avtomobilu. Izvedeli pa
smo, daje to še vedno ena
izmed DOLŽNOSTI de-
lavcev na Petrolovih
črpalkah. Ker smo pač iz
takšnega testa, da so nam
bolj pri srcu pravice kot
dolžnosti, se nam čudno
zdi, da se nihče ni pretira-
no razburjal zato, ker ste-
kel niso brisali. Tem bop
presenečeni pa smo bili
zadnje dni, ko smo opazi-
li, da na bencinskih črpal-
kah v Žalcu in Šemeptru
obnavljajo staro navado.
Presenečenim voznikom
namreč na njihovih jekle-
nih konjičkih z vso vlju-
dnostjo brišejo, oziroma
umivajo stekla na avto-
mobilih.
Ob tem prispevku zdaj
upamo samo, da nam te
objave ne bodo zamerili,
če ne mislijo tega poče-
njati redno. Lahko pa b¡
bili Šempetrani in Žalča-
ni za vzgled svojim sode-
lavcem na drugih
črpalkah!
JANEZ VEDENiK