Poštnina plačana v gotovini. Štev. 26. V Ljubljani, dne 26. junija 1930. Posamezna Stev. Din Leto XIII? Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Vzgofa za tujski promet Eden glavnih pogojev za dobro uspevanje tujskega prometa je v to smer vzgojeno ljudstvo. Znaki, da poskušamo malo posnemati švicarsko vljudnost in postrežljivost, se že kažejo po Gorenjskem okrog naših tujskoprometnih središč, lastva, ki sicer govore o pospeševanju tujskega prometa, store čestokrat tako, da tujcu ni ustreženo. Tu moramo povedati odkrito, da velike težave, ki se delajo otvarjanju varietejev, kaba-rejev in podobnih zabavišč, niso v prilog množe kjer so ljudje že precej vljudni napram tujcem.; nju letoviščarskega obiska. Seveda je za leto-Je pa v tem oziru pri nas še nešteto napak. Ako : viščarja glavna privlačnost priroda, a takole si vljuden napram tujcu, ki prinaša v našo revno kratek skok v originalno in ne predrago zaba deželo denar, je lepo in zraven še koristno, ker bo ta tujec delal za tvoj kraj reklamo ter se bo od leta do leta večal obisk naših letovišč. S tem bo prihajalo vedno več denarja k nam, ki smo ga prav potrebni. Tvoja vljudnost pa ne sme biti vsiljiva in osladna, tvoja ustrežljivost ne sme kar iskati pla^ čila, na primer s tem, da takoj pošlješ s to ali ono pretvezo beračit otroke med tujce, kar je, na žalost, imel pisec teh vrst že priliko opazovati. Tujec je lahko še tako bogat, vendar se ne- višče se vmes prav prileže. Zraven pa mora imeti Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno II Din, celoletno 36 Din; za iftt* temstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dia. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljabljani, st. 19.711. tujec, kar se razume, tudi stanovanje z vsemi ugodnostmi in po ulicah ne sme na vsak korak srečavati kričečih in zibajočih se prikazni, ki bi se morda celo zaletavale vanj. Torej vljudnost, postrežljivost, pametna reklama in primerna skromnost v zahtevah za vse, kar nudiš tujcu. Za vsako reč pa je treba vztrajnosti in potrpežljivosti. Ne smeš morda kar ziniti in čakati, da ti bodo pečeni kopuni sami lezli v usta! Zmagovit polic d sokolske misli Ker je ta teden posvečen Sokolstvu kraljevine Jugoslavije in sploh slovanskemu Sokolstvu, je pač umestno, da izpregovorimo kaj več o tem tudi v «Domovini». Med našim ljudstvom jih je še mnogo, ki imajo dokaj nejasne pojme o ■ svrhah Sokolstva. Dosti jih je, ki menijo, da je : Sokol le v razvedrilo brez vsake višje svrhe. sramno izkoriščati ne da nikdar rad. Zato ne Tj SQ y yeliki zmotj_ Sokol ima prj nas kakor odiraj kupca tujca, kateremu za drag denar niti tudi y drugjh slovanskih državah nalogo, vzga- ne nudiš udobnosti, kakršnih je vajen v svetov- jati predvsem miadmo v zdrave državljane in nih letoviščih. j dobre rodoljube. Sokolsko geslo se glasi: «V Slovenci se moramo zavedati, da pomeni tuj-1 pestj moč, v srcu odločnost in v mislih domo- ski promet, za katerega imamo brez dvoma naj-, vina.» lepše pogoje, za nas v bodočnosti morda naj-j i ostal° sablanje pri njihovih potomcih se komaj premika, toliko ima pred seboj klancev in rodno osvobojenje. Od sokolskega duha prežeti vojaki tudi pod najhujšim pritiskom tujčeve sile, podpirane po domačih nasprotnikih Sokolstva, niso klonili. Odkod so prihajali prostovoljci v balkanski in svetovni vojni? Iz vrst Sokolov in sokolskih prijateljev! Sokolstvo je bilo, kar danes lahko povemo, tajna narodna armada. Pa še nekaj je, kar mora krasiti vsakega pravega Sokola. Verska strpnost je to. Sokol ne sme poznati nobene mržnje, nobenega sovraštva do drugih vernikov. Videti mora v vsakem državljanu, pa bodi katoliške, pravoslavne ali mohamedanske vere, svojega brata. Prav tako ne sme pravi Sokol poznati plemenske mržnje. Bratska ljubezen za vse in med vsemi! To je vzvišena naloga Sokolstva. Moti se, kdor misli, da to ni potrebno. Propadli so in še propadajo narodi, ki tega niso spoznali pravočasno. To veliko važnost Sokolstva je spoznal tudi naš kralj. Xato se je z zakonom ustanovil namesto starega Sokola Sokol kraljevine Jugoslavije, kateremu je postavljen za starosto naš prestolonaslednik Peter. Pa še nekaj! Sokolstvo je tesno zvezano z vojaštvom. Fantje, ki se udejstvujejo pri Sokolu, imajo olajšave pri odsluževanju vojaškega roka. Ta mesec polaga Sokol pred javnostjo na velikem sokolskem zletu v Beogradu račune o svojem delovanju. Na tisoče in tisoče se zbere Sokolov in naroda v Beogradu ta teden, ki je določen kot vrhunec sokolskih prireditev v tekmah, telovadbi in slavnostni povorki v nedeljo. Trdno smo prepričani, da bo javna sodba o delovanju Sokola kraljevine Jugoslavije najugodnejša. Zato Sokolstvu kličemo v «Domovini» najkrep-kejši: Zdravo! Movo zdravilo za nravnost še mu mečejo polena pred kolesa. Krivda za nezadostne uspehe je v nas samih, ki smo še mnogo do danes v veljavi. Kakor je pa mikalo ničemurno srako, da se je okrasila s pavjim perjem, tako so še tudi dan- običaji. Če ti ljudje že po krvi ne morejo biti plemeniti, se kažejo vsaj po zunanjosti. Sicer ga lahko vsak po svoje lomi, vendar pa nikakor ne gre, da bi se navduševal za sablo katoliški list, ko piše: «Kot šport je borenje v sedanji materijalistični dobi zelo važen vzgojni činitelj predvsem v moralnem pogledu. Borenje je neprestani vir novih doživetij in zadovoljstva in čimbolj prodira v široke plasti naroda.» V precej dolgem sestavku se je razpisal »Slovenec« zadnjo nedeljo o sablanju. Kako morete trditi danes, da je sablanje zelo važen vzgojni Sinitelj in vir zadovoljstva, ko še dobro pomnimo, kako sta se z iste strani bljuvala ogenj in žveplo pred desetletji na naše študente, ki so se vadili v sablanju. Menda vendar ne namerava kdo uvajati «Križarje» v sablaške uemtnosti! Mislimo, da se ne da govoriti o nožu kot vzgojnem činitelju za nravnost. Nož kakor tudi sabla sta surovi orožji, ker obstoja vedno nevarnost raznih prepirov in obračunavanj med sab- lači v dvoboju. Dvoboj je pa menda še vedno prepovedan po cerkvenih zakonih. Takšna mladina, ki išče novih doživetij in celo zadovoljstva v sablanju, je prav žalostna mladina, saj mora ubiti tak sirov šport vsako kal srčne kulture. Ko piše1?, da prodira sablanje čimbolj v široke plasti naroda, nam morate te plasti pokazati. Sicer pa je menda vse skupaj le šala, ker je prav težko verjeti v resnost takega naziranja. Politični pregled V Rumuniji so se razmere že povsem uredile ler so izrekli svojo zvestobo kralju tudi liberalci, ki so se spočetka sicer močno razburjali zaradi njegovega povratka. S povratkom kralja Karla je sedaj zajamčen obstoj kmetske vlade, ki bo mogla mirno izvesti svoje velike načrte za po-mirjenje in notranjo ureditev Rumunije. V sosedni Rusiji pa je čuti zopet pokanje strelov. Razlika je sedaj le ta, da ne streljajo samo na kmete in malo meščanstvo, temveč da so se pričeli komunistični voditelji obstreljevati sami med seboj, ker očitajo drugi drugim, da tirajo sovjetsko Rusijo v propast. Tako je nedavno streljal glavni voditelj ruskih komunistov Stalin na ministra vojske Vorošilova in pri tem zadel uglednega člana vodstva komunistične stranke Avanesova. To so znaki, da se bliža tudi ruskim komunistom dan plačila. V zvezi s tem prihajajo iz Sibirije poročila o velikih protiboljševiških vstajah, v katerih so dosegli uporniki že prav lepe uspehe. Avstrijski kancelar dr. Schober jc pričel prav odločno prijemati avstrijske lieim-welirovce (fašiste) zaradi njihovega rovarjenja. Po odloku vlade je bil izgnan iz Avstrije glavni voditelj heinnveh-, rovcev, bivši nemški major Pabst, star zarotnik, i ki je že poskušal svojo srečo v Nemčiji, kjer je j TRATA V POLJANSKI DOLINI. (Smrtna kos a.) V Todražu je umrl 13. t. m. g. Alojzij Selak, sin posestnika in lesnega trgovca, za pljučnim vnetjem v cvetu mladosti, star šele 25 let. Pokojnik je bil vrl mladenič, miren in ljubezniv. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležila velika množica ljudi iz raznih vasi. Darovateljem krasnih šopkov in vencev se družina Selakova najtopleje zahvaljuje. Dragi Lojze, počivaj mirno v domači tratarski žemljici! Bodi ti ohranjen blag spomin, užaloščeni rodbini pa naše iskreno sožalje! ŠMARTNO OB PAKL Dne 20. julija se bo tukaj obhajala obletnica odkritja spomenika v vojni padlim vojakom in se bo takrat tudi odkrila plošča v spomin g. majorju Colariču. Slovesnost se bo vršila dopoldne s sv. mašo g. Bo-nača s pevskimi zbori, popoldne pa s primerno igro in petjem. Prosimo okoliška društva, naj na ta dan ne določajo svojih prireditev. ZAVODNJE PRI ŠOŠTANJU. Zavodnje, prijazna vasica nedaleč od Šoštanja na potu na Sv. Uršulo, bo obhajala 29. t. m., na Petrov dan, farnega patrona. Ta dan bo velika cerkvena slavnost. Vsako leto prihiti na ta dan k nam vse polno ljudi iz okoliških vasi. Pa tudi izletnik, ki je namenjen na Sv. Uršulo, se kaj rad GORENJI LOGATEC. V nedeljo so pokopali us.tavi pri nas. Na ta veliki dan priredijo tukajš-Jakoba Nagodeta starejšega, po domače Jože- ™ mIadenicl m. mladenke tndejansko komedijo tovca, iz Gorenje vasi. Dosegel je lepo starost «ScaP'"ove zvijače«. Prireditev bo po konca-71 let. Rad je posečal prireditve v Sokolskem S"em cerkvenem opravilu na šolskem vrtu. Vab-domu. Zadnja pot ga je vedla mimo doma. ko se S°,?1 P^atelji m prijateljice dobre volje, je baš mladina pripravljala za nastop. Blag mujPo Predstavi bo poskrbljeno za lačne zelodcke spomin, rodbini pa iskreno sožalje! - Letošnji V g°stini. Na SVldenje! javni nastop domačega Sokola je vsekakor K0NJICE- Telovska procesija se je vrs.la hotel zrušiti republiko. Heinnvelirovci so zaradi tega protestirali in Tirolci so celo grozili, da se bodo odcepili od Dunaja, če dr. Schober ne dovoli, da se major Pabst vrne. Avstrijska vlada pa je ostala trdno pri svojem sklepu ter molče prešla preko vseh protestov heimwehrovcev, ki jim itak ne preostane drugo kakor zadovoljiti se s praznimi resolucijami. uspel prav dobro. K uspehu v telovadnem oziru mu je mnogo pripomogel župni zlet. Telovadili so vsi oddelki v močnih četah. Sosednja bratska društva so se ljubeznivo odzvala povabilu k so- svečano. Poleg predstojnikov državnih in avtonomnih oblastev so se je udeležili tudi zastopniki ra.znih društev. Ves trg je bil odet v zelenje. Preko 400 smrekovih dreves je krasilo ce- delovanju in znatno pomnožila domače vrste, ki ^hlf ? ^ prevod. Pogrešali pa smo bi bile še številnejše, če bi imeli nekaj dobrih in 1 g^s ' ' ^ požrtvovalnih prednjakov-vaditeljev. 1 e svoja okna s cveticami, pa ne samo ob svečanih prilikah. — Dekliška šola je priredila TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. (Smrtna:22. in 23. t. m. lepo uspelo razstavo izdelkov kosa.) Dne 21. t. m. je umrla na Vrheku gospa'učenk. Uciteljstvu se zahvaljujemo za vse *rud, Marija Štihova v starosti 64 let. Bila je dobra ki ga je posvetilo tej razstavi. — Zadnje nevihte gospodinja in mati šestih sinov in dveh hčerk,; v območju Pohorja so napravile prebivalcem ki jih je vse dobro vzgojila. Bodi ji lahka zem- (občutno škodo. Preko posejanih njiv so drli 'iica! | hudourniki in uničili posevke. Občinska cesta, ki GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) Na Poljskem. Veselo sta dirjala spočita konjiča čez plan. Na njihovih hrbtih sta jezdila Matevž in Jerač. Ko sta hitela čez drn in strn, se je Matevž Spomnil na svoje življenje med rokovnjači. Tako je včasih med njimi živel svobodno in divje življenje in vžival samo prostost. «Radoveden sem, kako bova potovala, Poljaki so dobri ljudje. Se bova že prerila naprej! Ampak živino imava. Krmo za konja bova pač teže dobila!» je modroval Jerač. «Kaj bi obupavala, ju bova pa krmila z lipovim listjem, saj je na Poljskem lipa doma. Grizla bosta lipove liste, midva pa cvetje, ki je baš zacvetelo,« se je šalil Matevž. Ko se je že mračilo, sta bila še vedno na poti. Mesec je sijal, ko sta se utrujena bližala -neznatnemu mestecu. «Poženiva! Kmalu bova kje pod streho. Ce ne bova nikjer našla prenočišča, se bova morala zadovoljiti kar z ležiščem zunaj, saj ne bo napak!» je modroval Jerač. Jaz bi sploh dejal, da nikar ne hodiva v mesto. Pozno je že. Že zdavnaj se je zmračilo! Kaj si bodo ljudje mislili, ko bova sredi tihe noči pridirjala skozi mirno mesto. Vsakdo bo prepričan, da se je pripodila cela vojska!« je ugovarjal Matevž, «Kaj boš onegavil! Pojdiva in vse bo dobro izteklo! Boš videl!« se je upiral Jerač, prav kakor bi bil prepričan, da ga že čakajo s slastno pečenko in poličem vina. «Naj bo po tvojem! Če se kaj pripeti, drživa skupaj in glejva, da se izmaževa!« je odvrnil Matevž. Konja sta pridirjala do mesta. Že sta junaška Gorenjca hitela po trgu. Mahoma sta začula pred seboj divji krik. Zagledala sta dva stražnika, ki sta jima stala nasproti z dolgima sulicama v rokah. Skočila sta s koni. Matevž je pričel pripovedovati, da sta prijezdila od daleč in da želita hrane zase in za konja. Ker je govoril Poljakom dokaj sličen jezik, ki se ga je priučil med Rusi, sta ga oba stražarja še nekam razumela. Videl je pa takoj, da njega in Jerača sumljivo opazujeta, a sam ni vedel zakaj. Prav po onih krajih sta se tedaj potepala dva divja razbojnika. Ko sta zdaj pridirjala naša znanca v mesto, sta stražnika mislila, da sta to ona dva razbojnika. Moža pač nista vedela, da se razbojnika takih tičev ne bi bala. Še Matevž in tovariš sta se jima samo smejala, zakaj opazila sta, da sta stražarja zelo bledu in da se jima hlače tresejo. Stražarja sta pokazala Matevžu in tovarišu, da jima morata slediti. Udala sta se v usodo in šla za njima. «Meni se vidi, da naju ne smatrajo za poštena človeka! Oba stražarja sta naju tako čudno gledala. Pa bojita se naju! No, bova že videla, kako in kaj!« je omenil Matevž. «E, nocoj naju že ne bodo obesili! Jutri se bova že kako izmazala. Samo, da nama dado kaj jesti!« je hitel Jerač, ki je čutil pajčevino v želodcu. Dospeli so do večje mračne hiše. Manjši stražar je udaril s pestjo po vratih. Kmalu so se odprla. Prikazal se je zmršen mladenič, menda županov hlapec. Stražnika sta mu izročila konja. Naša znanca sta pa morala s stražo dalje. Dospeli so do druge nizke, zapuščene hiše, ki je bila menda občinska ječa. Eden stražnikov je odprl vrata in že sta sedela na slami v ozki kamri. Pričela sta tipati okoli sebe. Kamra je imela le eno zamreženo okence. «Ne vem, kako bo jutri,« je zaskrbelo Matevža. «Kaj mi mar, kaj bo! Danes mi stoji glava še vedno na plečih. Treba je, da se dobro spočije. Morda jo bom jutri dobro rabil za premišljanje?« je omenil Jerač, ki je že naslednjo minuto spal kakor polh. Matevž pa ni mogel tako hitro zaspati. Pristopil je k zamreženemu oknu, ki je bilo znotraj zavarovano z desko. Odtrgal jo je. Pogledal je skozi mrežo. Oba stražarja sta stala blizu hiše in se živahno menila. Kmalu se jima je pridružil tisti tretji, ki je prej prevzel konja. Oba stražarja sta mu nekaj naročila. Že je stekel. Kmalu se je vrnil in z njim trije moški. Matevž je mrmral: vodi iz Skomarja na Zreče, je na več krajih popolnoma izginila. Beškovniku Karlu, posestniku v Skomarju, pa je deroča voda preko dvorišča napravila celo strugo. POLJČANE. Nova elektrarna, ki jo gradi v Poljčanah g. Vezjak, bo kmalu dograjena. S tem bo podjetnik sedanjo električno silo znatno laz-bremenil. Tudi se nam poslej ne bo treba bati, da bi bili zaradi prevelike suše ali vode kdaj v temi, ker bo nova turbina dobivala stalno količina vode. V zvezi s to napravo namerava kesneje g. Vesjak električno omrežje še razširiti na sosednje kraje, kar znači lep napredek in je treba načrt samo pozdraviti. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Pred kratkim je naše Sokolsko društvo s sodelovanjem Društva kmetskih fantov in deklet uprizorilo Bevkovo dramo «Kajn», ki nam je pokazala trpljenje naših neodrešenih bratov. Igra je bila podana dobro ter je dosegla svoj moralni učinek. — V nedeljo dne 22. t. m. se bo ponovila uprizoritev igre v Slatini Radencih. SLATINA RADENCI. V nedeljo 22. t. m. bo ob 5. uri popoldne v dvorani g. Sterniše v Slatini Radencih uprizorilo Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici s sodelovanjem Društva kmetskih fantov in deklet Bevkoov dramo «Kajn», ki nam «S temi ljudmi menda ne bo preveč varno češnje zobati. Sam Bog ve, kaj imajo.» Opazil je, da se zbira okrog koče vedno več ljudi. Tedaj se je vzbudila v njem stara rokovnjaška kri. Za vpil je nad tovarišem: «Jerač!» Oni je pa molčal in hropel, kakor bi vlekel povoščeno dreto. «Jerač!» je spet kriknil Matevž. «1, kaj pa hočeš, sitnara sitna!» se je kremžil vzbujenec in se obrnil na drugo stran. Matevž je pa prigovarjal: «Neumno se mi vidi, da bi naju tako-le stražili in se zjutraj hvalili, da so tako pazili na naju, da bi se jim še miš ne mogla izmuzniti!« «Pusti me no! Za božjo voljo, naj si mislijo, kar si hočejo, samo da naju pustijo lepo v miru! Spi, kanalja, in vesel bodi, da si pod streho!« «Ne bom! Pa tudi ti ne boš! Zagosti jim jo morava! Potem bova pa ležala, čeprav jutri do opoldne!« je motovilil Matevž. «Jaz sem pa res revež! Nikoli nimam miru!« je jadikoval Jerač. Dvignil se je nekoliko in jezen vprašal: «Kakšne ti pa spet vrtajo v glavi. Ti se menda ne boš nikoli spametoval!« «Čakaj! Uiti jim morava! Najprej pričneva razbijati po vratih in kričati na žive in mrtve. Nihče se ne bo zmenil za okno, kjer bom jaz ta čas odstranil mrežo. Vsi bodo le pri vratih. Tiščali jih bodo in čakali, kdaj pridereva na plan! Takoj pod oknom je grmovje. Ko izderem mrežo, skočiva skozi okno in jo pocediva, odkoder sva prišla. Prenočevala bova pri najinih konjih. Sla- kaže odlomek gorja naših neodrešenih bratov in je bila pred kratkim z dobrim uspehom uprizorjena pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Po igri bo prosta zabava s plesom. POLHOV GRADEC. (S m r t n a k o s a.) Dne 21. t. m. smo pokopali Franceta Dolenca, po domače Ahčevega očeta. Mož je umrl v visoki starosti 80 let. Bil je vedno vzgleden in pošten mož. Nad 40 let je bil ključar cerkve sv. Nikolaja v Dvoru. Pred petimi leti je obhajal zlato poroko. Zapušča 10 doraslih otrok, od katerih se jih nahaja 8 v Ameriki. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! SLATINA RADENCI. Na seji krajevnega šolskega odbora 19. t. m. je bila oddana gradba šole od šestih najnižjemu ponudniku g. Marku Stuhcu za 1,075.000 dinarjev. Stavbnik g. Maks Stuhec je naš rojak in znan kot dober in zanesljiv delavec. Z gradbo je takoj pričel in bo šola, kakor se je zavezal, še to leto pod streho. — Gradba posojilničnega poslopja napreduje in bodo zidarska dela v najkrajšem času gotova. — Obisk v zdravilišču je bil v predsezoni zelo povoljen in se je število gostov od lanskega leta precej povečalo. — Nasadi v parku so skoro gotovi in je sedaj park prav lep. Želeti bi bilo, da zdraviliška uprava razsvetljuje park tudi zvečer vsaj do ma je tam najmanj toliko vredna kakor ta, pa še konja imava pod nadzorstvom!« «Saj nazadnje res ni tako napačna ta tvoja misel!« je pritrdil Jerač. Takoj sta pričela divje razsajati. Vsi ljudje so stali pri vratih in gledali, kdaj se prikažeta naša begunca. Matevž je urno izdrl mrežo. Počakala sta, da se je hrup pred hišo unesel. Nihče ni mislil na okno. Nikogar ni bilo blizu. «Če je tako, pa pojdiva! Midva bova tam ležala, kjer se bo nama vzljubilo!« je godrnjal Jerač in lezel za tovarišem skozi okno. Že sta bila v grmovju. Tiho sta odšla za cesto. Kmalu sta našla hlev, kjer sta prenočevala njuna konja. Hlev je bil odprt. Zateknila sta zapah ter se vlegla počivat. Pozno je že bilo, ko se je vrnil hlapec. Skušal je odpreti vrata, pa jih ni mogel. Robantil je in klel. Naposled je odšel v travo, kjer je spal do jutra. Zjutraj je zgodaj vstal in hodil okoli. Bilo je hladno jutro in fant se je od mraza kar tresel. Ko sta se zjutraj naša junaka zbudila, sta mirno odprla duri in legla nazaj, da se še malo oddahneta. Kmalu sta čula divji vrišč, ki je odmeval po trgu. Stražarji so bili pač razočarani, ko so zjutraj odprli ječo in jo našli prazno. Ona dva sta pa ležala pri svojih konjih in mirno počivala. Odprla so se vrata. Vstopil je hlapec. Ko ju je zagledal, se je tako prestrašil, da je kar klecnil s koleni. Potem se je urno pognal iz hleva. 10. ure. Električna luč je itak napeljana; torej bi se to dalo popolnoma lahko izvršiti. Občina bi tudi dobro storila, ako bi cesto od kolodvora do gostilne Domanjkove razsvetljava vsaj s petrolejkami, kar bi ne stalo mnogo. — Dne 19. t. m. zvečer je umrl g. Franc Schroll, ki je bil dolga leta oskrbnik veleposestev Arenberg. Po rodu Čeh, ni nikdar zatajil svojega naroda in se je rad spominjal let, ko je kot čelist muziciral v domovini. Dočakal je visoko starost. V zadnjem času se je preselil k svojemu zetu ravnatelju gospodu Janžku, kjer je tudi umrl. Naj mu bo lahka žemljica, njegovim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! LJUTOMER. Na tukajšnji meščanski šoli bo vpisovanje za I. razred 1. julija ob 8. zjutraji Sprejemali se bodo učenci, oziroma učenke, ki so dovršili uspešno najmanj 4. šolsko leto (razred) osnovne šole. Predložiti je šolski izkaz in krstni, oziroma rojstni list (ne izpisek iz krstne knjige). V meščanski šoli se predeluje vsa snov osnovne šole zopet od kraja, novi predmeti so v celoti ali deloma nemščina, higijena in geometrija, zato je priporočljivo, da pošljejo starši svojo deco, ki je dovršila četrto šolsko leto in je telesno dovolj razvita, v meščansko šolo. Kmalu se je prikazala dolga procesija ljudi s stražarjema na čelu. Nihče ni mogel verjeti, da sta to sinočna jetnika. Tako mirno sta ležala' v hlevu. Ko so ju zbudili, sta jim prijazno pokimala. Odvedli so ju k županu. Pričelo se je dolgo zasliševanje. Pogovarjala sta se z županom in mešetarila za svobodo. Sicer se pa nista posebno bala. Vedela sta, da ju ne morejo tako zapreti, da bi se ne izmazala. Zaupala sta svoji moči in tudi zvijači. Zupan ju je res tudi smatral za ona dva divja razbojnika. Kar obupavala sta že. Bala sta se, da ju bodo odvedli v večje mesto pred sodišče, kjer se bosta še dlje zamudila. «Naposled naju bodo pa vendarle pošteno zašili!« je prerokoval Jerač, ki je že izgubil upanje. Matevž je hitel govoriti županu, da bi ga omehčal. Veliki, tršati starec pa ni hotel ničesar verjeti. Toliko sta ga pač razumela, da morata čakati, da je poslal po nekoga, ki oba razbojnika pozna. Ta človek bo pa prišel šele čez teden dni, ker je odšel po konjskih kupčijah. Spet sta prišla nazaj v ječo, ki je bila tudi ob oknu zastražena. «Zdaj je pa res zadnji čas, da jo pobriševa!« je rekel Matevž. Slabo hrano so jima dajali in pazila so nanju, da sploh nista bila nikoli brez straže. Tako je minulo nekaj dni. O onem človeku, ki je poznal razbojnika, pa še ni bilo nikakega poročila. Sokolske svečanosti v Beogradu V nedeljo 22. t. m. se je vršil v Beogradu naraščajski zlet jugoslovenskega Sokola, ki se ga je udeležilo skupaj nad 12.000 naših naraščajnikov in naraščajnic in nad 500 naraščaj-nikov in naraščajnic češkoslovaškega Sokola, i Naraščaj je dospel v kraljevsko prestolnico že v petek in v soboto. V soboto je imel narašcajske telovadne tekme, katerih se je udeležilo skoro 1000 tekmovalcev in tekmovalk, kar je izredno veliko število. Borba je bila zelo huda, ker so bili vsi naraščajniki "številnih sokolskih družin za tekmo izvrstno pripravljeni. Najbrže bodo odnesli prvenstvo naraščajniki I jubljanske sokolske župe. Glavne svečanosti pa so se vršile v nedeljo. .Otvorjene so bile s sprevodom vsega naraščaja, ki je bil dolg nad štiri kilometre. Sokolska omladina je žela tako navdušene pozdrave Beograjčanov, kakor jih ni bil deležen po vhodu srbske vojske še nihče. Beograd je sokolsko omladino naravnost zasul s svežim cvetjem. Sam pohod tisočev in tisočev Sokoličev in Sokoličic je bil prizor, katerega ne bo pozabil nihče, ki ga je gledal. Med gledalci gotovo ni bilo človeka, ki ne bi z veseljem pozdravljal tega izbranega cveta naše mladine od Vardara do Triglava. i Med opazovalci naraščajskega pohoda je bil tudi naš kralj, ki je bil od omladincev oduševljeno pozdravljen. Koliko ljubezen je vzbudil v srcih Beograjčanov sokolski naraščaj, se je najlepše videlo pri popoldanskem javnem nastopu, ki se ga je udeležilo nad 30.000 Beograjčanov in gostov, ki so od točke do točke bolj navdušeno pozdravljali vedri mladi rod, ki je pokazal v toku dveh ur, • kaj se je naučil v leta trajajočem d«Iu t v sokolskih telovadnicah, teh utrjevalnicah za dobre Jugoslovane. Telovadbo je opazoval od prve pa do poslednje točke kralj Aleksander, ki se mu je tudi takrat poklonila in ga pozdravila sokolska mladina na prav lep način, kakor more to storiti samo mladina vedrih src in poštene duše in v zvesti ljubezni do domovine in kralja. Poleg kralja je motrila potek telovadbe tudi celokupna vlada, na čelu z ministrskim predsednikom generalom Peroni Živkovičem. Med ministri je bil tudi dr. Korošec. Potek telovadbe je bil nadvse vzoren. Vse se je izvršilo v največjem redu in miru. Človek ni vedel, ali naj bolj občuduje pogumen nastop sokolske dece ali izklesano izvedbo prostih vaj moškega in ženskega naraščaja. Zato tudi ni bilo čudno, da je od točke do točke raslo navdušenje desettisočglavih množic, ki kar niso prenehale pozdravljati mladih sokolov. Diven je bil tudi prizor, ko so zastopniki češkoslovaškega sokol- skega naraščaja izročili spominski dar našim Sokoličem ter nato izvajali svoje vaje tako, kakor zmorejo to le sinovi naroda, iz katerega srede se je porodil neumrli Tyrš. Nič manj zanimiva ni bila orodna telovadba moškega in ženskega naraščaja, ki je pokazala, s koliko spretnostjo telovadijo ti mladci tudi na orodju. Ob zaključku so nastopili še dečki Glinške župe, ki so izvedli simbolične vaje, «SokoIsko prisego*, in jih završili s prisego zvestobe kralju in domovini. Kot zadnja točka je bil nastop naraščaja s Sušaka, ki je nastopil s karabinkami in izval kakor že v sprevodu vihar navdušenja. Saj pa je bil tudi nepopisen prizor, ko so ti bodoči čuvarji naših zapadnib meja in morja izvajali tako brezhibno težke vaje s karabinkami kakor rtari preiskušeni vojniki. Po zaključku telovadnega nastopa dece, ki se je končal ob 6. uri, je bil razhod v najlepšem redu in miru. Kolika je moč, ki leži v sokolskem naraščaju, je najlepše razvidno iz tega, da ni bilo ves čas zleta niti enega primera obolenja. Prav tako tudi ni bilo niti najmanjšega izgreda. Kmetijski pouk PROTI UŠEM IN FUSIKLADIJU NA SADNEM DREVJU. Današnji čas zahteva, da različne sadeže skrbno negujemo in da skušamo tudi na ta način doseči boljše pridelke. Če tega ne delamo, smo sami krivi slabih uspehov. Take očitke si lahko delamo letos tudi pri sadnem drevju, ki ga vse še zmeraj premalo varujemo pred raznimi škodljivci. Na mnogih mestih so napravile letos veliko škodo listne uši in tako imenovani škrlup ali fusikladij. Res je težko priti listnim ušem do živega zlasti na visokem drevju, ali vendar ni držati rok križem, če opazimo to nadlogo, ker je škoda, ki jo delajo, prevelika. Listne uši je preganjati, kakor hitro se prikažejo na mladih poganjkih, kar poznamo že od daleč na tem, da se začnejo vršički poganjkov kriviti, listi pa zvijati. Po nizkem drevju in nizkih vejah uničujemo uši preprosto s tem, da jih z roko mastimo, ali pa da potapljamo vršičke poganjkov v raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. Po višjih vejah in po visokem drevju pa s škropljenjem s to raztopino. Potrebno tekočino si pripravimo na ta način, da vzamemo na 1001 vode 3 kg tobačnega izvlečka (tri odstotke) in poldrug kilogram mazavega mila (poldrug odstotek). Dobro je, da tobačni izvleček prej preskusimo, če je dosti močan, ker se oddaja danes iz tovarn tudi manj učinkovita roba. Dražestne kodre neomajno stanovitne pri vlažnem zraku ali potenju, dosežejo dame in gospodje brez ž. alnih škarij s pomo jo Hela-ko-dralne esence. Tudi najbolj zalo bubi-glavo polepša Heia, in je vsaka onduladja nepotrebna. Ve ik prihranek na (asu in denarju ter pospešu e rast las. Pogled v zrcalo Vas bo zadtvil. Takoj po uporabi obilno bujnih kodrov, mične frizure. Mnogo zahvainin pisem. Posebno gledališki igralci so polni hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, .6 steklenic 40 Din. Dr. Nic. Kemeny, KoSice H, poStnl predal 12/H 8, Češkoslovaška. j)/ «Pojdiva!» je priganjal Matevž, i «Kako neki? Saj vidiš, da sva zastražena!® Se je jezil Jerač. ; «Taka straža! Teh šibkih pastircev se sploh ne bojim. V prežganki jih pojem, tako ti rečem.« Naslednji dan popoldne je Matevž skočil Skozi okno svoje ječe, za njim pa Jerač. i Tiste stražarje sta kar pometala po tleh in Jo mahnila v hlev, kjer sta preplašila hlapca. J Stražarji so prinoreli za njima in ju hoteli Žgrabiti. Ta pa sta zasedla konje, se poklonila ter odbezljala v megleni dan. Pa je imel Jerač s konjem smolo. V nekaj ur oddaljeni vasi sta morala čakati. Konj se je pamreč zbosil. ' Ko je kovač podkaval konja, sta prišla po cesti dva kosmata dedca. 1 Takoj sta se spogledala, ko sta videla konje. Pbstala sta pred kovačnico ter se pričela pogovarjati s popotnikoma. Bila sta zelo zanemarjena človeka. V obrazih se jima je pitala lokavost in zloba. Bila sta škiljasta in širokih ust brez zob. ^ Ko sta odšla Matevž in Jerač dalje, sta oba gledala za njima. Na hrbtih sta nosila svežnje. f. ■ Naša znanca sta odšla v vežo zadnje hiše, kjer sta dobila pri neki kmetici za to noč .prenočišče. L Sklenila sta ostati čez noč pri svojih konjih in legla sta kar na slamo v hlevu, da bi zaspala. Pa sta ponoči zaslišala neko praskanje. Matevž je skočil kvišku in videl, da hoče nekdo odpreti vrata. Naslednji večer sta počivala na prostem. Prenočevala sta na širokem travniku ob hosti. Jerač je privezal oba konja k stari bukvi. Pa tudi to noč nista imela miru. Dolgo sta že spala, ko se je Matevž pre-dramljen dvignil. Cul je pred seboj tiho govorjenje. Opazil je, da se okoli konj plazita dve senci. Sunil je tovariša v hrbet. «Zakaj me suješ?» je zahreščal Jerač. «Molči in obrni se, da bosta tata misli. , da govoriš v sanjah! Najbrže hočeta odvesti najina konja. Ko te pokličem, skoči na pomoč!« Jerač je nekaj zagodrnjal, kakor da bi spal. Matevž se je v senci splazil tik drevja h konjema. Opazil je, da sta oba tujca naložila na konja svoja nahrbtnika. Matevž se je v senci splazil do drevja in šel previdno proti nasprotnikoma. Počasi mu je sledil Jerač. Baš ko sta se oba neznanca pognala na konja, je pristopil Matevž, kakor bi zrasel iz zemlje. Pograbil je oba konja za uzdi in poklical Jerača. Oba nasprotnika sta se urno pognala na svoja napadalca. Matevž je pograbil prvega in ga divje sunil. Ta je padel raz konja in skočil urno kvišku. Matevž je nasprotnika zopet pograbil in ga s tako silo treščil ob drevo, da je kar zaječal in obležal. Jerač ni imel take sreče. Prepočasen je bil. Ko je hotel pograbiti svojega moža, ga je ta prehitel in ga sunil z nožem v roko. Drugič ga ni mogel več, kajti krepke Matevževe pesti so ga pograbile, da so mu zahreščale kosti. Nož je padel v travo. Matevž in njegov sovražnik tudi. Razbojnik je bil močan. Matevž je takoj čutil, da ima sebi enakega pred seboj. Fant se pa ni bal. Le par minut sta se držala objeta. Matevž si je osvobodil desnico. Med tem ko ga je poskušal nasprotnik suniti pod brado, ga je Matevž stisnil za vrat tako močno, da je prvi kar odrevenel. Šele, ko je videl fant, da je ropar ves višnjev v obraz, je odnehal. Zdaj sta spoznala v teh tatovih tista dva, ki sta ju srečala pred kovačnico. »Stavim, kar hočeš, da sta to ona dva roparja, za katera so naju zamenjali,« je trdil Matevž, ko sta obema možakoma zvezala z usnjenima pasovoma roke. «Saj bosta res!« je pritrdil Jerač. Matevž je obvezal prijatelju ranjeno roko. Nekaj časa sta premišljala, kaj naj napravita z razbojnikoma. Potem sta se pa odločila. Vrnila sta se v mesto, ki sta ga zapustila. Pred seboj je imel vsak enega roparja. Ko sta dospela do kovačnice, je stal na pragu kovač in kar mežikal, ko je zagledal naša znanca. Kovač je oba razbojnika spoznal, le bal se ju je. Zdaj je takoj povedal, da sta to ona nevarna lopova, ki ju iščejo oblastva. Preiskali so njuna nahrbtnika in našli v njih mnogo denarja in cerkvene zlatnine. Zdaj so naša znanca v mestu lepo sprejeli. Kovač je županu takoj povedal, da pozna roparja. Naša znanca sta se dobro okrepčala in ostala nekaj dni med ljubeznivimi meščani, ki so se kar kosali, kdo ju bo bolje pogostil. Od uši napadeni poganjki izgube liste ter se posuše, vsled česar je vsa rast in rodovitost drevja prizadeta. V drugi vrsti nam povzroča letos mnogo škode glivična bolezen, ki jo imenujemo škrlup ali fusikladij in ki jo poznamo na tem, da se pokažejo na zelenih listih rjave pege, ki se začno sušiti in povzročajo nazadnje, da odpade listje in da se kvari vsled tega tudi sadje. Drevje izgubi prezgodaj liste, sadje se pa zanikamo razvija in dobi po sebi kraste, grinte in razpoke, tako da izgubi za kupčijo vso vrednost. Zaradi fusikladija trpe jabolka in hruške, ki so časih čisto razpokane od te bolezni. Tudi proti fusikladiju se moramo pravočasno zavarovati, in sicer s tem, da sadno drevje škropimo z modro galico in apnom, slično kakor delamo pri trtah proti peronospori. O tem se je že večkrat pisalo, toda še zmeraj premalo, kakor nas uče izkušnje. Prvič je škropiti že pred cvetjem, pozneje pa po potrebi in vsaj še enkrat po cvetju. S pravočasnim škropljenjem je preprečiti, da se bolezen sploh ne prikaže. Za 1001 škropiva je vzeti poldrug kilogram .modre galice in dva kilograma apna in je v ostalem pri napravi škropiva tako postopati kakor običajno. Za visoko drevje je treba pri škropilnicah na dolgo nasajenih razpršilnikov. Če hočemo, da nam bo ostalo drevje zdravo, se ne smemo zbati ne enega ne drugega dela! SNETJAVOST LETOŠNJEGA JEČMENA. Ječmen sejemo pri nas kot zimsko strn. Začel nam je pa vidno bolehati. Letos ga je praš-nata snet tako močno napadla, da je marsikje skoraj 25 odstotkov uničenega. Vzrok tiči tudi v tem, da ga naši gospodarji sejejo, ne da bi prej potrebno seme razkužili. Bolezen prehaja od ene letine na drugo, če nič ne storimo. Prenaša se pa po semenu, na katerem obvise trosi prašne Advokat DR. JOSIP POŽRU naznanja, da le otnori! odvetniško pisarno 290 V ČRNOMLJU. sneti, ki s semenom vred kalijo in z rastlino skupaj rastejo. Namesto zdravega klasa se prikaže nazadnje snetjav klas, v katerem je namesto zrnja polno črnega prahu, ki predstavlja same nove trose te pogubne bolezni. Snetjavega ječmena se lahko znebimo. Če ne moremo dobiti semena za jesensko setev iz zdravih in neokuženih njiv, kar bi bilo še najbolje, ga moramo pa razkužiti, preden ga sejemo. Le na ta način se lahko ubranimo pred nadaljnjo snetjavostjo ječmena. Za razkuženje semena od trosov sneti so se poskušala že razna sredstva, kakor modra ga-lica, Porzol itd. Toda nobeno se ni tako dobro obneslo kakor namakanje v vroči vodi. Za to namakanje mora imeti voda 52 do 54 stopinj toplote po Celziju, nič manj, pa tudi nič več. Tako uče izkušnje. Zaradi tega je treba, da se-grejemo in merimo toploto vode s toplomerom v roki. Potrebno vodo segrejemo v kotlu in merimo njeno toploto tudi v kadi (čebru), v kateri hočemo namočiti seme. Namakanje samo naj traja le pet minut, nič več. Nato je seme po tleh razgrniti, da se osuši. Potem pa je sposobno za setev. Če bi se voda pri večkratnem potapljanju semena kaj shladila, jo je s prilivanjem vroče vode vzdržati pri omenjeni toploti. Priporoča se, da seme pred namakanjem v vroči vodi namočimo za štiri do pet ur v navadni vodi, ker se potem bolezenske kali še prej uničijo. Kar splava pri tem namakanju ječmena na Vrh, ga je za setev odstraniti. Vse to delo je poceni in zahteva le malo dela. Ni pa v nobenem razmerju s škodo, ki jo dela snetjavost pri ječmenu in ki se veča od leta do leta samo zaradi tega, ker nič ne storimo, da bi jo zatrli. Namakanja semena v vroči vodi bi se morali lotiti vsi od kraja, pa bi pregnali to škodljivo bolezen, ki nam v celoti povzroča nešteto škodo vsako leto. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje neizpremenjene cene: volom I. 10.25 Din, debelim kravam 8 Din, klobasaricam 5 Din, teletom 14 do 16 Din. Prasci za rejo, 6 do 10 tednov stari, so se prodajali po 250 do 400 Din za kos. ŽITO. Tik pred novo žetvijo so začele popu« ščati cene. V Vojvodini se je žetev že pričela. Kakor kaže, bo žito dobre kakovosti, vendar ga bo manj kakor lani. Na ljubljanski borzi so po« nujali zadnje dni (postavljeno na slovensko po« stajo; za 100 kg) pšenico, baško, po 245 do 262.50 Din, turščico, baško, po 150 do 152.50 Din, moko «0» po 410 do 415 Din, ječmen, baški, po 162.50 do 165 Din. Sejmi 29. junija: Čakovec. 30. junija: Rajhenburg, Mala gora, Zagorje, Ra« kek, Mirna peč, Zreče, Sv. Peter pri Ljuto-i meru, Spodnja Polskava, Sv. Bolfenk pri Trnovski vasi. 1. julija: Črnomelj, Jurklošter, Podčetrtek. 2. julija: Št. Gotard pri Trojanah, Kočevska Reka, Petrovče, Rakičan, Remšnik, Ptujska gora, Št. Ilj pod Turjakom, Tinsko. 4. julija: Krško, Veliki Gaber, Ziri, Vojnik, Rečica ob Savinji, Vuzenica (živina in blago). 5. julija: Mengeš, Dolenja vas pri Kočevju, Bo-štanj, Sv. Lenart nad Laškim, Brezovo, Hodoš. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo (fobili zadnje dni V valutah: 1 dolar za 56.20 do 56.40 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 796.86 do 799.86 Din; 100 nemških mark za 1348 do 1351 Din; 100 madžarskih pengov za 988.37 do 991.37 Din; 100 italijanskih lir za 295.25 do 297.25 Din; 1 dolar za 56.37 do 56.57 Din; 100 francoskih frankov za 221.14 do 223.14 Din; ICO češkoslovaških kron za 167.39 do 168.19 Din. Vojna škoda se je trgovala po 43 2do 433 Din. Vzdiu. Kaj ni to grozno, gospod, da si v Ljubljani ljudje tako jemljejo življenje? Prav nič bi se ne čudila, če bi se lepega jutra zbudila in se videla tudi sama na vrvi...« Potem sta pa vzela slovo od prijaznega mesteca in oddirjala naprej. ^ Kako pa pri Jeračevih... Predoseljski dolgi Jurij se je pri svoji Jerački dobro počutil. Mama je bila včasih res precej huda, a tudi očka ni zaostajal. Često sta si skočila v lase. On je dobil bunke, ona pa sunke. Nazadnje se jima je vse skupaj videlo neumno. Poravnala sta se in bila spet prijatelja za nekaj dni. Kdor ju je opazoval, se jima je smejal, zakaj ko sta nehala udrihati drug po drugem, sta se oba nekako oddehnila. Bila sta kar vesela, kakor bi v tem pretepanju našla neko skrivno zadoščenje. Nekega dne je sedel Jur pred hišo. Bil je izredno dobre volje. Pogovarjal se je kar sam s seboj: «Vidiš, Jur, kako dobro se ti godi! Delati ti ni treba preveč, pa imaš vendar dosti jesti! Jerača je Bog baš pravi čas poklical, da je izpraznil mesto zame! Tak rokovnjač sem bil, da sem se skoro samega sebe bal. Francoskega vojaka sem zaklal. Kradel sem kakor sraka. Zdaj sem pa lepo gospod na svoji zemlji. Pa še babo imam, s katero se tako razumeva, da sem kar vesel. Vidiš, Jurček, sinček moj mali, kakšna pota hodi človek, preden se umiri. Nikoli se mi ni sanjalo, da bom takole sedel pred hišo in pestoval svojega princa.« Princ pa tega modrovanja ni poslušal. Pričel se je kremžiti. Jur mu je zapel: «Štirji voli, štirji konji zlato deteljico jedo!» Pri tem pa je ujsal svojega naslednika in ga Skušal razvedriti. Mahoma začuje Jur v bližini topot konjskih kopit. • Že naslednji hip se ustavi pred hišo jezdec, ki ga rokovnjač ne pozna. Jezdec je ves prašen in poraščen. Konj mirno obstane pred hišo. Jur vstane in oba moža si gledata v obraz. «Kdo si?» vpraša Jurij, ker neznanec samo molči. «Povej, kdo si ti!» se odreže neznanec. «Ti boš prvi povedal, kdo si, jaz sem gospodar te kmetije, da veš!» je odjeknilo iz Jurja. «Ha, ha, ha! Ta je pa dobra! O ti srakoper nagačeni! Ti si gospodar te kmetije! Ha, ha, ha!» se je režal tujec. «Da, jaz sem!» «Figo, če hočeš! Figo ti bomo dali! Kje je pa gospodinja?« «Kaj, ti me boš žalil, ti potepin, mene, kmečkega posestnika! Čakaj, da odložim to-le živo butaro! Potlej ti že pokažem. Še imam rokovnjaško kri v sebi!« je rentačil Jur. Neznanec se pa ni zmenil zanj. Pustil je pred hišo konja, stopil v vežo, pogledal v sobo in odšel v hlev. Žena je baš pokladala živini, ko je opazila neznanega kosmatinca. «Kaj pa vi tu? Kaj bi radi?« je zagodrnjala. «Svojo pravico!« je votlo zadonelo iz pri-hajača. «Moj Bog! Ali je res?» Vrglo jo je vznak. Ujela se je na zid. «Ali mar mrtveci vstajajo? Peter, moj mož, ti si! Kaj naj storim? Kako naj se zagovarjam?* Jerač jo je mirno gledal, ko je odvrnil: «Baba prismojena! Vidim, da se ti je bolj mudilo kakor meni, ki bi bil lahko poročil mlado Rusinjo, lepo in tako, da bi ti teslo bila lahko njena mati. Pa sem se norec obotavljal! Zdaj se vrnem v Rusijo. Toda prej mi bosta plačala pošten delež!« «Nimam mnogo denarja! Saj veš, kako je s posestvi!« «To me prav nič ne briga! Vzemi takoj dolg na hišo! Sicer grem h gosposki, vržem tistega pritepenca iz hiše, pa še tebe in vse prodam. Ali meniš, da ne vem, kakšne pravice imam? Hiša je še vedno moja, zakaj živ sem! Nihče nima pravice do nje, dokler sem živ! Najmanj pa tisti suhač, ki sedi pred hišo in ziblje dete. Ali misliš, da bom kar nanj prepisal?« «Pomiri se! Vse bomo uredili! Ti, Jur, pojdi noter! Vidiš, tale je moj prejšnji mož Peter, Mislila sem pač, da ježe zdavnaj mrtev!« «Hudič babji, kakšen prejšnji mož sem jaz? Jaz sem še vedno tvoj pravi mož po veri in postavi, da veš! Če bom pa sam odstopil, je to moja zadeva«, se je repenčil Jerač. Nič mu ni bilo hudo za svojo staro. Mislil je na Rusijo in se kar smejal, ko se je spomnil, kako bo vesela njegova vdovica, ko se vrne. «Ne razburjaj se vendar! Zlepa se bomo pomenili!« ga je tolažila žena. «Posteljo mi pripravi! Truden sem. Pa v sobi bom ležal, da veš! Kje bo spal tvoj divji mož, me malo briga!« se je zadri Jerač in postrani pogledal Jurija, ki so se mu oči začele sovražno blesteti z zelenim sijem. (Dalje prihodnjič.) * Kraljica se je vrnila na Bled. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je bila mudila nekaj dni v Beogradu, se je zopet vrnila na Bled. Do Ljubljane se je pripeljala z rednim nočnim brzovla-kom, kateremu sta bila za kraljico in njeno spremstvo priklopljeno dva dvorna vagona, iz Ljubljane pa je nadaljevala pot na Bled z avtomobilom. * Visoko odlikovanje ljubljanskega škofa. Papež je podelil ljubljanskemu škofu g. dr. Antonu Bonaventuri Jegliču naslov nadškofa gare-lenškega. Kakor se domneva, pojde g. dr. Jeglič kmalu v pokoj. V Gornjem gradu, kjer se namerava naseliti, se vrše že živahne priprave za njegovo .bivanje. * Smrt odličnega duhovnika. V Mariboru je umrl v ponedeljek v stolnem kapitlju stolni prošt g. Martin M a t e k, ki je bil znan kot plemenit duhovnik. Star je bil 70 let in po rodu iz Gornjega grada. V mašnika je bil posvečen 1. 1883., nakar ga je poslal takratni mariborski škof Na-potnik študirat v Rim. V Rimu je Matek dosegel doktorat kanonskega prava. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Kmečki praziiik na zgodovinskem Krškem polju bo letos v nedeljo 20. julija ves dan. Na programu bosta poleg pestrega sprevoda tudi razstava konj, konjska iu kolesarska dirka. Po sprevodu ob 2. popoldne se prične na polju velika ljudska veselica, združena s petjem, plesom in prosto zabavo. Ker se pričakuje na železnici polovična vožnja, se obeta od vseh strani velika udeležba. * Krcsovanje. Običaj, da se na predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (4. julija) prižigajo kresovi širom Slovenije, močno utrjuje narodno zavest v ogroženih krajih. Zato prosi Družba sv. Cirila in Metoda vse rodoljube, posebno pa svoje podružnice, naj potrebno ukrenejo, da se zažgo kresovi na vseh vrhovih naše domovine. 4. julija zvečer naj se kresovi ožarjena Slovenija utrdi našim zasužnjenim bratom na severu in jugu up v boljšo bodočnost. * Trojni jubilej. Te dni je proslavil splošno znani in priljubljeni celjski trgovec in čevljarski mojster g. Štefan Strašek s svojo zvesto družico go. Ano 501etnico poroke. Slavnostni cerkveni obred zlate poroke se je vršil z mašo " župni cerkvi v Petrovčah, kjer sta se jubilanta poročila pred petimi desetletji. Zanimivo je, da sta pii-sc£t\c\ala zlati poroki 3la/lj;ncev brat g. Anton Strašek in ga. Mimi Ange ietterjev.a z Dunaja, ki sta bila pred 50 leti star?jšina in družica pii poroki. Istočasno je proola-,1 g. Strašek SOletnico svojega rojstva in 551e» ifioD obstoja svoje firme, čestitamo! * Konjska dirka v Št. Jerneju bo 29. t. m. na dan sv. Petra popoldne. Sodelovala bo godba iz Novega mesta. Za vse bo poskrbljeno. Občinstvo se vljudno vabi k posetu. * Nabava kmetijskih strojev. Minister za kmetijstvo dr. Šibenik je podpisal z neko nemško tvrdko v Diisseldorfu pogodbo o nabavi 75 trijerjev. S tvrdko Bratje Eber pa je bila podpisana pogodba o nabavi 3000 sadnih brizgalnic '(2000 nahrbtnih in 1000 voznih). Trijerji in briz-galnice bodo nabavljeni na račun vojne odškodnine. * Ne na Holandsko! Izseljeniški komisarijat v Zagrebu razglaša, da za naše ljudi na Holand-škem za enkrat ni dela. * Prvi avtomobil na Urški gori. Nič se avtomobilu ne ustavi več. Werner Stiger iz Celja je prispel z vozom «Tatro» v poldrugi uri celo na 1700 m visoko Urško. * Dražba dobave in voženj gramoza za banovinska ceste, kolodvorske dovozne ceste in občinske ceste I. reda (prejšnje okrajne ceste) bo pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju v sredo 2. julija s pričetkom ob devetih dopoldne. Draž-beni pogoji so na vpogled pri okrajnem cestnem odboru. Ker pride letos po proračunu precejšnja množina gramoza na te ceste, je pričakovati, da se bodo vendarle ceste izboljšale, za to pa je svetovati voznikom domačinom, da se dražbe polnoštevilno udeleže. Zlasti se poudarja, da bo letošnji zaslužek v jeseni po dobavi gotovo izplačan, ker je za denarna sredstva zadostno poskrbljeno. Letina v Beli krajini precej dobro kaže. Košnja je bila izvrstna. Ječmen, ki je dobro obrodil, je že požet; pšenica prav tako lepo kaže. Potrebovali bi samo malo dežja. Trta bo prav obilno rodila, če ne bo vremenske nesreče. Le sadja letos ne bo. Otvoritev meje v Prekmurju. Doslej so smeli prehajati preko madžarske meje le dvo-lastniki, od 15. t. m. pa je dovoljen vsakemu prebivalcu obmejnega pasu nemoten prehod preko meje in celo tridnevno bivanje v tujem obmejnem pasu. Potrebne legitimacije izdaja sresko načelstvo. Ker je ta uredba velikega pomena za tamkajšnje gospodarstvo, jo je sprejelo ljudstvo stojna po svojem možu, ki pa se nahaja sedaj v z velikim veseljem. ■ Rusijii v Ljtija imenovana je bila po rodu Čehi- Tečaj za kopunjenje. Dne 22. t. m. se je nja. V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni, vršilo na pobudo Zadruge za rejo perutnine v" Mariboru praktično kopunjenje v Razvanju, katero je predvajal tamkajšnji veleposestnik g. Jo stekel pes. Pri vseh otrocih so ugotovili steklino in ni izključeno, da bo zdravljenje pri njih že prepozno. Sedaj v tej vročini se sploh rada pojavlja steklina, zato opozarjamo ljudi, naj se vsakdo, ki ga ugrizne sumljiv pes, takoj poda v bolnico! * Požar v Metliki. V torek baš ob času sejma je nastal ogenj v podu g. Janka Bračiča, trgovca in gostilničarja v Metliki. Pod je docela zgorel. Zaradi vetra se je vnela tudi sosednja hiša, last posestnika g. Jožeta Orlica. S hiše je ogenj preskočil na pod, hlev in pristavo, tako da je Orliču zgorelo vse. Gasilci so storili vse, da so ogenj omejili in le z največjim naporom se jim je posrečilo rešiti vsaj skladišče trgovca Lenarčiča. * Nenadna smrt v kopališču «Iliri]e» v Ljubljani. V kopališču «Ilirije» v Ljubljani se je pripetila pred dnevi nenavadna nesreča. V vodi je zadela srčna kap neznanega mladeniča, ki je nato utonil. Ker v utopljenčevi obleki niso našli ničesar drugega nego vizitko Marice Sokličeve z Bleda, iz katere je bilo razvidno na podlagi neke beležke, da je utopljencu najbrže ime Blaž, se je policija obrnila telefonsko na Bled do Marice Sokličeve, ki je sporočila, da gre najbrže za 301etnega krojaškega pomočnika Blaža Kru-šiča iz Vižmarij pri Št. Vidu. Izkazalo se je, da je bila domneva pravilna. * Cerkev je začela goreti na Telovo med mašo v Rovtah. Nepreviden pritrkovalec je vrgel cigaretni ogorek na leseno streho, ki se je vnela. Požar so kmalu udušili z novo motorno briz-galno, ki so jo pred kratkim kupili, tako da škoda ni velika. * Samcmor v Ljubljani. V svojem stanovanju na Sv. Petra cesti še je zastrupila z lizolom 34letna Marija Koblerjeva, bivša učiteljica, pri- * Žrtev avtomobilske nesreče. Na praznik Rešnjega telesa se je pripetila v neposredni bli- žini Sv. Jurija ob južni železnici huda avtomo-sip Kuhn. Podobni tečaji bi bili tudi drugod prav; bilska nesreča, ki je zahtevala smrtno človeško umestni, da dobijo nekdaj tako znani štajerski žrtev. Iz Zagreba se je pripeljal v svojem avto- 1/Annni rjnr,rvl TTnl,r,.,/\ __" __ 1 _ 1 . ... «... _ _ kopuni zopet veljavo, kokošjerejci pa lep do-i hodek. mobilu lastnik založbe koledarjev «Jugografija» g. Fran Lentič; z njim so sedeli v avtomobilu še * S čolnom na vsesokolski zlet v Beograd so' šofer Vidkovič, Lentičev uradnik Bartol Jurišič se odpeljali nekateri člani v Hočali: šest telovad-jin trgovski potnik Miodrag Miličič, po rodu iz cev, večinoma dijaki in domači učitelj ter načel- i Splita. Avtomobil, o katerem se je šofer že v niča. Čoln so si izdelali sami in ga opremili z Zagrebu izrazil, da nima trdnih prednjih koles, «DOMO VINARJI«! V zadnji «Domovini» ste našli naročilno dopisnico za srečke državne razredne loterije. Ali ste naročili takoj srečke? Prvo žrebanje se bo vršilo že 8. julija. Če še niste naročili, poiščite naročilnico in jih naročite takoj. Hočemo, da bo del večmili.;onskega iznosa, ki ga bo državna loterija razdelila na srečne igralce, odpadel na vas. Seveda, kdor ne bo kupil srečke, ne bo mogel zadeti dobitka. Kdor ne najde naročilnice, naj naroči po poštni dopisnici. Cela srečka stane za I. razred 100 Din, pol srečke 50 Din, četrtina srečke 25 Din. Naroča se jih pri: Zadružni Ii r a n i I n i c i, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. radijskim aparatom. * Letoviščarji na Polzeli. V začetku meseca julija "dospe na Polzelo 70 dijakinj iz Zagreba. Stanovanja jim bo dala v uporabo iz prijaznosti tamošnja tekstilna tovarna. Pri braslovškem jezu pa bodo taborile skavtke iz Maribora. Savinjska dolina postaja zaradi krasne in tople Savinje za tujce vedno bolj privlačna. «Pomoč novorojenčku in dojenčku » je naslov knjige primarija dr. Dragaša v Ljubljani. Knjiga obravnava vse, kar se tiče novorojenčka, dojenčka, nege, prehrane in načina življenja doječe matere in prve pomoči bolnemu dojenčku. 62 slik. Knjiga je prav priročna za naše ženstvo in jo toplo priporočamo slovenskim družinam. Dobiva se v vseh knjigarnah. " Požar v Hujah pri Kranju. Na Telovo je proti večeru divjala v kranjski okolici huda nevihta. Strele so udarjale vseokrog in tako je ena strela v gospodarskem poslopju posestnika Krča v Hujah zanetila požar, ki je popolnoma uničil poslopje. Živino in orodje so rešili domači, hišo pa so obvarovali gasilci iz Kranja in Prim- ! 'tok na tla. Šifrer s Primskovega je zgrabil za žico, da jo odstrani, pa se je takoj onesvestil. | Eržen iz Kranja mu je hotel pomagati v nesreči, [ pa je še njega tok onesvestil. Z umetnim dihanjem in zdravniško pomočjo sta oba prišla zopet k zavesti. Gasilcem bodi to v opomin, naj pri gašenju vednu izključijo električni tok. * Stekel pes ogrizel pet otrok. Iz Laz pri Črmošnjicah na Dolenjskem so pripeljali v ljubljansko bolnico pet od 3 do 10 let starih otrok, ki jih je že pred več kakor tednom dni ogrizel je na nekem ovinku zdrčal s ceste in se prevrnil. Dočim sta dobila šofer in g. Jurišič več lažjih poškodb na rokah in nogah, je obležal trgovski potnik Miličič na mestu. Bil je v polni zavesti in so ga odpeljali v Celje zaradi pomanjkanja motornih vozil z navadnim kmečkim vozom. Miličič, ki je nedvomno dobil hude notranje poškodbe, je drugega dne v celjski javni bolnici umrl. * Nesrečen padec z drevesa. Te dni je obiral cvetje na lipi za starim okrožnim sodiščem v Celju llletni učenec 4. razreda mestne osnovne šole Valter Valentine, stanujoč Za kresijo. Nenadoma pa je zdrknil z drevesa kakih 4 do 5 metrov, globoko in- obležal na tleh nezavesten. Takoj je bil prepeljan v javno bolnico, kjer je bil sprejet v oskrbo in zdravljenje. * Kobilo sta ukradla. V okolico Cerkelj in na Štefanjo goro sta se pritepla te dni cigana Rudolf Held ter Boštjan Reichert, ki sta vodila s seboj še nekaj ciganskih tovarišev. Cigani so se potikali od hiše do hiše, nakar so izginili v gozd, kjer so taborili. Na Štefanji gori je kmalu zinanj- skovega. Pri gašenju so padle žice za električni kalo več kokoši, vendar se cigani niso zadovoljili samo s perutnino. Boštjan in Rudolf sta se ponoči splazila v l^ev posestnika Lovrenca Porav-neta ter mu odpeljali temnorjavo, štiri leta staro kobilo. Tatinski cigani so nato izginili. * Huda nesreča trgovskega potnika. V ljubljansko splošno bolnico so pripeljali te dni trgovskega potnika Frana Kostjaka iz Maribora. Kost-jak se je peljal z avtomobilom skozi Nomenj na Gorenjskem, kjer ga je dohitela nesreča. V trenutku, ko je zavil mimo nekega ogla, mu je pridrvel nasproti neznan motociklist. Da prepreči karambol, je Kostjak svoje vozilo zavrl ter ga res [ ustavil, a sunek ga je vrgel z voza na tla. Moto-[ ciklist namreč ni mogel ustaviti in se je z vso silo zaletel v Kostjakov avtomobil. Kostjak si je [ pri padcu zlomil desno nogo. Motociklist se je [ poškodoval le neznatno in je vozil.naprej. Kost-I jaka so ljudje prenesli v bližnjo hišo, nakar so ; ga odpeljali na zdravljenje v Ljubljano. * Smrt dekleta pod vlakom. Na Telovo zvečer, ko je vozil skozi postajo v Limbušu okrog 21. ure [ zadnji osebni vlak v Maribor, so ljudje malo pred postajo opazili, da je nekdo prišel pod vlak. Našli so boljše oblečeno dekle z zlomljeno desno nogo in roko in razbito lobanjo. Dekle je bilo seveda že mrtvo. Studenška policija je v teku poizvedb dognala, da je imela samomorilka pri sebi ročno torbico, v kateri so bili papirji. Preden je skočila pod vlak, je torbico skrila v živo mejo ob železniški progi. Ta torbica je bila drugega dne najdena; v njej je bilo 4CO Din, nekaj drobiža, robec z monogramom D. S. ter listek z napisom Dora Selinškova, Maribor. Kakor je ugotovila policija, je mladenka do februarja službovala v Mariboru, nato je odšla v Subotico, in se sedaj zopet vrnila v Maribor, ne da bi se javila pri ožjih sorodnikih. Kaj je bilo povod obupnega dejanja, je popolnoma nejasno. * Pežar. V Starem trgu je do tal pogorela hiša, v kateri je stanoval kot najemnik Anton Krevh. Ker je imenovanemu pogorelo vse imetje in ima razen tega osem nepreskrbljenih otrok, mu je sresko poglavarstvo dovolilo nabiranje milodarov. * Smrtna nesreča. V bližini Mozirja je v božjastnem napadu padel v Savinjo 371elni učitelj iz Gelja g. Anton Z d o 1 š e k, ki je lovil ob reki ribe. Dasi je voda na tamkajšnjem mestu plitka, je g. Zdolšek spričo nezavesti utonil. Našel ga je celjski zdravnik g. dr. Sadnik, ki ga je skušal obuditi k življenju, a je bilo vse zaman. Truplo pokojnikovo so prepeljali v Celje kjer se je vršil pogreb pretekli torek. Bodi dobremu in priljubljenemu učitelju ohranjen blag spomin! * Utoniia je v Savi na Lazah pri kopanju 201etna uslužbenka Zelezničarske nabavljalne zadruge v Ljubljani Frančiška K 1 a d n i k o v a, ker jo je v vodi neuadoma prijel krč. * Huda nesreča pri gradnji. Pri novozgrajenem parnem mlinu tvrdke Maček, Gregorig in Hren v Logatcu se je pripetila nesreča, ki le po naključju ni zahtevala smrtnih žrtev. Tvrdka je zgradila zraven mlina še poslopje za parno žago. Stavba je bila že pokrita, manjkali sta le še čelni steni. Usodnega d"e je nastal silen piš, ki je zagrnil v trenutku ves kraj v oblak prahu. Vihar se je uprl ob streho, jo zamajal v temeljih ter jo podrl s silnim truščem na tla. Podrli sta se s streho obenem tudi obe vzdolžni steni. Od prisotnih delavcev, ki so se umaknili nesreči še pravočasno, je ranilo samo zidarja Makovca iz Borovnice, vendar je njegova poškodba na glavi lažjega značaja. Materijalne škode trpi tvrdka okoli 40.000 Din. Nesreče ni kriv niti stavbnik niti tvrdka. Seveda bi bila katastrofa še mnogo hujša, ako bi žaga že obratovala. * Avtomobilska nesreča. Na Hotizi v Prekmurju je počilo pero pri tovornem avtomobilu g. Znidaršiča iz Dolnje Lendave, ki se je vračal iz Čakovca. Poškodba je povzročila, da se je zaletel voz v jarek. Dočim so bili šofer in dva potnika laže ranjeni, je avtomobil hudo zdelalo. * Samomor enajstletnega dečka. Posestnica Marija Kramerjeva iz Vrhovega dola pri Mariboru je šla po opravkih v bližnji gozd in je na nekem drevesu opazila dober meter od tal viseti truplo enajstletnega učenca IV. razreda osnovne Šole v Limbušu, Antona Borovnika, delavčevega sina iz Vr-liovega dola. Kramerjeva je takoj poklicala še neko drugo žensko, nato pa prerezala vrv in skušala dečka obuditi k življenju, a je bilo že prepozno. Mladi samomorilec je bil že mrtev. Borovnik je odšel tisto jutro z doma kakor običajno. Starši, bratje in sestre so bili prepričani, da gre v šolo, toda fant je kmalu krenil v bližnjo goščo in se obesil. Kaj je dečka pognalo v obup, je popolnoma neznano. Bil je bolehen in precej nagle jeze ter se je baje že ponovno izrazil, da bo izvršil samomor. * Najdba obešenca. Gospa Kacova iz Šmartna pri Slovenjgradcu je pri pregledovanju svojega gozda našla neznanega, na smreki visečega moškega. * Smrtna nesreča otročiča. Posestniku Alojziju Zadniku iz Gabrijel pri Mokronogu se je pred dnevi smrtno ponesrečil dva meseca stari sinček. Mati je prekuhavala v kuhinji perilo, njena petletna hčerka pa je pestovala malega Lojzeta. Ko se je mati za trenutek odstranila iz kuhinje, je padlo dete deklici iz rok v lonec, ki je stal na tleh in v katerem je bil še skoro vrel lug. Čeprav je mati takoj prihitela v kuhinjo in potegnila dete iz luga, je to zaradi groznih opeklin že po eni uri umrlo. * Smrt slovenskega delavca v Karlovcu. V karlovški tvornici «Kordun», ki izdeluje žage in druge železne predmete, se je ponesrečil 321etni delavec Ivan Mlinarič iz Ptuja. Prišel je v oddelek, kjer ni poznal strojev, ki se jim je preveč približal, tako da ga je neka žaga zagrabila in porezala na vratu. Priskočili so mu takoj na pomoč in ga poslali v bolnico, vendar pa je med potjo v bolnico umrl. * Kobilice grozijo Sloveniji. Te dni je došla vest iz Hrvatskega Zagorja, da so tja prileteli oblaki kobilic. Ogromna truma kobilic se je spustila na tla v Savskem Marofu ter pokrila več hiš, vinogradov in njiv. Orožništvo je z raznih postaj prihitelo na pomoč kmetom, ki so kobilice uničevali z gorečo slamo. Velik oblak kobilic se je ponovno dvignil v zrak v veliko višino ter odletel v neznano smer. Domnevajo, da je krenil proti Sloveniji, ker je veter pihal v tej smeri. * Jezdec in konj utonila. 27letni hlapec vrhniškega zdravnika drja. Janka Marolta, Ivan Malovrh, je kopal konja v Ljubljanici. Pri tem sta zašla v hude vrtince, kjer je padel hlapec s konja. Ker ni znal plavati, se je oklenil konju okrog vratu in ga potegnil s seboj v smrt. Advokat DR. JANKO VOVK vljudno naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno na Jesenicah v poslopju hotela „Triglava" (blizu postaje). * Zaplenitev topičev. Orožništvo je zaplenilo fantom iz Velikega vrha pri Šmartnem ob Paki 22 topičev in 15 kg črnega smodnika, ker niso imeli od oblastva izdanega potrebnega dovoljenja za streljanje ob priliki birme na. Paki. " Nesreča pri trčenju dveh avtomobilov. Celjski mestni avtobus je zadel v bližini Rečice ob Savinji v neki drugi avtomobil. Pri tem je skočil 25letni posestnikov sin Ivan Jeraj, doma iz Nizke pri Rečici ob Savinji, prehitro iz avtobusa in se pri padcu poškodoval. " Zemlja je zasula v kočevski tkalnici polirja Franca Celca, ki je šel pogledat v čistilno jamo, katero so izkopali delavci. Delavci so ga sicer brž odkopali, vendar pa je dobil nesrečnik tako hude poškodbe v trebuhu, da so ga morali prepeljati v bolnico. * Strela užgala hišo v Ribnici. Te dni je udarila strela v hišo posestnika Kersniča v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem. K sreči so ogenj takoj opazili in ga zadušili v kali. Strela je omamila šestletnega sinka, ki pa se je kmalu zopet zavedel. * Nenadna smrt. V Tešanovcih so imeli nedavno veselico, pri kateri je sodeloval 161etni sin Legenove družbe. Nenadoma je fanta začelo viti. Prepeljati so ga morali v bolnico, kjer so ga operirali. Pomagala pa mu tudi ni operacija in je nesrečnik kmalu umrl. * Dva požara v Savinjski dolini. V nedeljo je udarila med nevihto strela v Zaklu pri Gomil- skem v zapuščeno gospodarsko poslopje tamkajšnjega posestnika Vasleta in ga užgala. Poslopje je zgorelo do tal obenem s krmo, ki jo je zmetal z dovoljenjem lastnika v poslopje posestnik Korun iz Trnave. V času, ko je udarila strela, sta vedrili v gospodarskem poslopju dve deklici, ki pa se jima k sreči ni nič zgodilo. Skoro istočasno je strela užgala gospodarspo poslopje po-Jsestnika Mihe Baloha v Založah pri Polzeli. I Ogenj je preskočil tudi na hišo, krito s slamo. .Posestniku so do tal zgoreli gospodarsko poslopje s prizidano hmeljsko sušilnico, stanovanjska hiša in svinjaki. Živino in večino pohištva so rešili. * Dve žrtvi potoka Ledave. Iz Murske Sobote poročajo, da je potok Ledava v kratkem času zahteval kar dve žrtvi. Prvi je utonil 17-letni Štefan Sukič. Te dni pa je našla grob v Ledavi sedemletna Barica Štefančeva, šolarica iz Rankovcev, ki je pri kopanju zašla v globoko vodo ter izginila pod vodo. * Voz ukraden. Iz Lukovice smo prejeli: V noči na 7. t. m. je neznan tat ukradel na škodo revnega delavca Jurija Kosmatina iz Prevoj, srez Kamnik, voz parizar, ki je stal v vasi Pre-vojah v jarku državne ceste. Voz je bil brez zavore. Platišča na kolesih so široka 10 cm, oje je i bilo na zadnjem koncu nalomljeno. Voz je bil |nepobarvan, vreden 2500 Din. Komur je o tem I kaj znano, naj sporoči orožnikom v Lukovici ali najbližji orožniški postaji. * Aretacija ciganske družbe. Orožniki v Rogatcu so te dni aretirali družbo ciganov, ki so se ' potepali v tamošnji okolici. Glavar ciganske družbe je bil Janko Križ, pri katerem so našli orožniki najrazličnejše blago. Zaplenili so 6 m modne tkanine, 2 m rdečkaste flanele, 1 moder telovnik, več metrov manufakturnega blaga, več namiznih prtov, več moških in ženskih srajc, nekaj žemperjev, 3 ženski krila, 1 pernico, nekaj moške obleke in baržunast klobuk. Vse te predmete so cigani pokradli najbrže v okolici Rogatca, vendar se doslej lastniki še niso javili. Cigani se nahajajo zaenkrat v zaporu, dočim je zaplenjeno blago spravljeno na orožniški postaji v Rogatcu. * Pijana siroveža. Pred cerkvij > v St. Vidu nad Ljubljano se je na Telovo primeril neverjet- I no sirov dogodek, ki sta ga zakrivila dva pijana I mesarska pomočnika. Ko se je pomikala procesija proti verkvi, sta pridrvela nasproti na mesarskem vozičku mesar Ivan S. ter neki njegov tovariš, oba iz ljubljanske okolice, ki sta zapodila konja naravnost med ljudi tik za nebom, tako da je bila ogrožena monštranca in kajpak ludi ljudje. Ker sta pijana fanta tako ravnala zavestno in namenoma, so se pričeli ljudje razburjati in bi ju skoro dejansko napadli. Ker pa so že bili orožniki na mestu, so ju ljudje pustili in so nadaljnje opravili orožniki sami. Obema je bila napovedana aretacija, nakar so ju orožniki popoldne uklenjena odpeljali v zapora deželnega sodišča. * Prepoved obiskovanja gostiln. Sresko sodi-šeč v Konjicah je Alojziju Rošarju, po domače Sopočniku, delavcu iz Bezine pri Konjicah, za deset mesece^ prepovedalo zahajati v gostilne. Po novem kazenskem zakonu je strogo kaznovan vsakdo, četudi ni gostilničar, ki bi taki osebi postregel z alkoholnimi pijačami. * Pobegli kaznjenec se je vrnil. K stražniku na Aleksandrovi cesti v Mariboru je prišel neki 191etni fant, ki se je predstavil za Aleksandra Horvata iz Vanče vasi pri Murski Soboti. Prosil je stražnika, naj ga odvede nazaj v zapore okrožnega sodišča, reš, da je prejšnji dan okrog poldneva kot kaznjenec pobegnil od dela pri Woegererju v Krčevin.i, kjer je s šestimi drugimi kaznjenci sušil seno. Stražnik ga je odvedel na policijsko stražnico, odkoder so ga spravili v zapore. * Ker je pijance miril, je bil napaden načelnik gasilcev iz Kočevske Reke, Lesar v Mravi, ko se je vračal od gašenja požara iz Brige. Obsula ga je toča kamenja, ki ga je hudo ranila po obrazu, tako da se je onesvestil. Upamo, da bo oblastvo občutno kaznovalo pijance, ki tako grdo plačujejo naporno gasilsko delo. * Ponarejalci tisočakov pred mariborskim sodiščem. Pred mariborskim senatom se je zagovarjalo te dni 21 obtožencev, Alojzij Raušl, Franc in Anton Lajh, Franc Slana in Martin Šumak, ki so bili obtoženi, da so izdelovali tisočdinarske bankovce, nadalje Anton Lah, Ana Štelelova, Marija Krambergerjeva, Jožef Peštrak, Filip Kurnik, Franc Karnekar, Franc Črnjavič, Marija Močnikova, Marija Roškarjeva, Kristina Kirbi-ševa in Franc Jurgec kot sodelavci pri izdelovanju bankovcev. Razen teh so bili obtoženi Lovrenc Šilak, Jakob Raušl, Ivan Matjašič, Marija Pucova in Terezija Jurgčeva, da so spravljali ponarejeni denar v promet. Glavni krivec Alojzij Raušl, doma iz Rucmancev, je bil obsojen na tri leta težke ječe in 10.800 Din denarne globe, na pridržek treh let in na petletno izgubo častnih pravic. Franc Lajh je dobil dve leti šest mesecev, 5400 Din globe in dve leti izgube častnih pravic, Anton Lajh eno leto šest mesecev, 5400 Din globe in dve leti izgube častnih pravic, Franc Slana dve leti šest mesecev, 5400 Din globe in pet let izgube častnih pravic, Martin Šumak dve leti, 5400 Din globe, pridržek tri leta in tri leta izgube častnih pravic. Ostali so bili obsojeni od enega do petih mesecev strogega zapora z globami do 1800 Din in pogojnimi kaznimi do dveh let. Oproščeni so bili Filip Kurnik, Kristina Kirbiševa, Franc in Marija Jurgec. Eden glavnejših krivcev, Radivoj Starčič iz Ritmerka, ni bil pri razpravi. Denar so izdelovali s pomočjo opalografov v Turškem vrhu, Spodnjem Radvanju, Tratenskem vrhu in drugod. * Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna Franc Jožefova grenčica zastajanja v trebuš- j nih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna Franc Jožefova grenčica izborno delovanje! črevesa. Franc Jožefova grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. PREKMURSKI GLASNIK Živinorejske organizacije v Prekmurju. Smo-trena novodobna povzdiga živinoreje je mogoča le s plemensko odbiro (selekcijo), ki se vrši v rodovniških društvih, vodečih rodovnik in redno: kontrolo mlečnosti. To delo se mora organizirati tudi v Prekmurju, kjer so kmetovalci z dobro nego in razmeroma dobrim krmljenjem ustvarili že prav lep krajevni tip svetlolisastega ali simo-dolskega goveda. Prva organizacija te vrste je bilo Rodovniško društvo v Nedelici, ki je pričelo delovati že leta 1928. V letu 1929. so sledili rodovniški odseki v Puconcih, Moravcih in Tešanov-cih. V letošnjem letu se pa snujejo nadaljnje organizacije v Strukovcih. Predanovcih, Vučji Gomili in Dolnji Lendavi. Za leto 1929. je zaključena mlečna kontrola, ki je dala prvi celoletni zaključek mlečne kontrole za simodolsko pasmo v Dravski banovini pri Rodovniškem društvu v Nedelici. Največjo mlečnost je dosegla krava št. 13, last Štefana Gerkeša, ki je dala 4106 litrov mleka. Kot druga sledi krava št. 33, last Verone Horvatove, s 3021 litri in kot tretja krava št.30, last Jožefa Šomna, z 2752 litri. Povprečna mlečnost znaša 1880 litrov. Pričakovati je, da bo dosledno nadaljevanje započetera dela prineslo živinorejcem še lepe uspehe. Za letošnjo jesen se pripravljata dve mali razstavi rodovniške živine, in to v Nedelici in v Puconcih. Gasilno društvo Sotina-Srdica je imelo dne 15. t. m. pri g. Koblencerju pri Sv. Juriju dobro uspelo veselico, katere čisti dobiček je namenjen za gasilne potrebščine. Tamkajšnji gasilci se pridno pripravljajo na svoj letni kongres. Želeti bi bilo, da se v teh dveh občinah še bolj razširi «Domovina», ki prinaša vedno koristne članke, osobito za nas Prekmurce. Živinorejsko predavanje v Martjancih. V nedeljo 29. t. m. bo v Martjancih specialno predavanje o uvedbi rodovne knjige in mlečne kontrole za občine Martjanci, Noršinci, Nemčavci in Sebeborci. Začetek ob 15. uri (3. popoldne) v osnovni šoli v Martjancih. Razne novice iz Rogaševcev. Pišejo nam: Izvoz živine v A%7strijo je zelo padel v zadnjem času, ko izvažajo živino v Avstrijo Nemčija, Poljska in druge države. Zato so tudi oslabele cene svinjam. To se pa ne pozna pri tukajšnjih okoliških mesarjih, ki meso prodajajo še vedno po istih cenah. Umestno bi bilo, da bi tudi ti znižali cene mesu in mesnim izdelkom. — Pred kratkim je odšel od nas g. Weiss Laci, trgovec, ki je bil več let agilen član in blagajnik prosvetnega društva «Ledavski glas» in tudi dober igralec dra-matskega odseka. Bil je nadalje blagajnik gasilnega društva Rogaševci-Sv. Jurij ter knjigovodja Hranilnice in posojilnice v Rogaševcih. Z njim so izgubile omenjene organizacije vrlega delavca. Želimo mu, da bi se tudi v Cakovcu, kamor je odšel, tako agilno udejstvoval. — V kratkem namerava gasilno društvo Rogaševci - Sv. Jurij prirediti veliko ljudsko veselico; nanjo že danes opozarjamo, ker bo veselica namenjena pre-potrebnemu gasilnemu orodju. — Za blagajnico so izvolili pri «Ledavskem glasu* gdč. Margitko Weissovo, ki bo, kakor upamo, tudi tako pridno delovala na prosvetnem polju kakor njen brat. LJUDSKO VSEUČILIŠČE LESNI CVET JE STRAŠEN STRUP. O vinskem cvetu ste že gotovo culi in veste, da imenujemo tako špirit v raznih stopnjah ja-kosti. Te stopnje jakosti se ravnajo po odstotku vode v špiritu. Čist špirit brez vode imenujemo alkohol in so mu to ime dali arabski zdravniki v srednjem veku. Vinski špirit dobimo iz žlahtnih vin. Na debelo ga pa kuhajo iz kvašenega žita (turščice, rži in riža) in iz krompirja, čist alkohol je hud strup za vsako živo stvar; žlahtna vina in sadjevec so sestavljeni iz vode, kisline nekih trpkih in vonjavih snovi in alkohola, zato ne kažejo takega uničujočega vpliva na človeka. Kdor pa stalno in v obilni meri pije te pijače, propade —kakor je iz vsakdanjega življenja znano — na telesu in na duhu. Kaj pa je lesni cvet? Je tudi alkohol, vendar pa se loči od vinskega cveta kakor tolovaj od lažnivca. Pridobivajo ga na debelo, če pečejo suh, olupljen les listavcev pri visoki toploti. Tekočina, ki jq, potegne vročina iz lesa, je sestavljena iz lesnega jesiha in lesnega cveta. Če ločimo s prekuhavanjem lesni cvet od jesiha in ga očistimo, dobimo čist lesni cvet ali metilov alkohol, kakor ga imenujemo, da ga ločimo od pravega ali etilovega alkohola. Ker je lesni cvet skrajno opasen strup, ki takoj ubije vsako živo stvar, ga uporabljajo le za izdelavo lakov, par-femov in drugih industrijskih proizvodov. Metilov alkohol je nežlahten alkohol, zato ga ne najdemo ne v žlahtnem vinu ne v sadjevcu in ga ne pridobivamo ne iz žita ne iz krompirja, pač pa ga najdemo v precej obilni meri v vinu necepljenih ameriških samorodnic — v šmarnici. Da mora biti šmarnica strupena, je jasno, ker ima tak strupeni alkohol. Vsakdo, ki je kdaj pil šmarnico, ve, da postane človek po pitju tega strupa najprej sirov, potem pa pobesni. Mnogega morilca je zakrivila šmarnica. Zdravniki, preiskujoči ljudi, ki so stalno pili šmarnico, so našli pri takih mrličih popolnoma skvarjena jetra, ledvice in srce. Pogosti primeri kapi v zadnjih desetletjih pri nas so baš posledica šmarničnega lesnega cveta. Komur je življenje in zdravje i ljubo, proč s šmarnico! SAHARIN JE BREZ REDILNE VREDNOSTI. Saharina naši kmetje niso poznali pred svetovno vojno. Med vojno pa, ko je začelo nedo-stajati sladkorja, da ga je bilo na karte za ves mesec samo nekaj dekagramov kakor za zdra- vilo, se je naenkrat pojavilo po lekarnah novo sladilo, ki je bilo v sladkobi 300krat močnejše od pesnega sladkorja. Nekaterim kar ni šlo to sladilo, saharin imenovano (naši ljudje so mu rekli cukarin), v tek zaradi oslastnega okusa, drugi so se ga pa tako navadili, da ga še danes samega uporabljajo za slajenje kave in čaja ali pa ga mešajo s sladkorjem. Na Češkem, kjer je sladkor doma, ga uporabljajo letno na vagone in ga večinoma tihotapijo iz Nemčije, kakor ga pri nas skušajo tihotapiti iz Avstrije. Kaj pa je saharin? Saharin je izčiščen odpadek pri pridobivanju katrana ali tera iz premoga. Premog pečejo v velikih pripravah pri zelo visoki toploti, da se prične izcejati iz njega gosta smrdljiva tekočina — katran. V posodi pa ostane izvrstno kurivo koks. Pri tem se pridobi tudi saharin, ki v običajnih količinah zaužit ni prav nič strupen. Le ta razlika je med njim in pravim sladkorjem, da je ta redilna hrana, saharin pa je slepilo za okus in gre neizpremenjen od človeka. Zato ga baš ne moremo priporočati, čeprav je za reveže ceneno sladilo. Sladiti vino ali sadjevec s saharinom je po vinskem zakonu pri nas in povsod drugod zelo strogo prepovedano, ker bi bil s tem osleparjen nevedni kupec. 1.000 Din plačam a'* o Vam ne odpravim vaših kurjih očes, bradavic, roženice, oteklin z zdravniško priporočenim „Ria Balzamom" v treh dneh, brez bolečin in brez nevarnosti, brez noža in brez vnetja. Gozdni sve'nik g. L. piše: ,18 let sem trpel na kurjih očesih: vsak čevelj in vsak korak mi je povzročal muke". Enako pišeta vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin Cena z garanciiskim pismom 8 DIn,v3 lončki 15 Din. Dr. Nic. Kemčny, Košice, postni predal 12/E 8, Češkoslovaška. ZDRAVSTVO ČE TE PIČI STRUPENA KAČA. Pretekla mila zima in sedanje vroče poletje sta pripomogla k temu, da se je letos kačja golazen hudo razpasla in se vsak dan čuje, da je koga pičil gad ali modras. Ker po navadi pri takih prilikah ljudje izgubijo razsodnost, naj zapišemo nekaj navodil. Če je koga pičila kača, bodi njegova prva skrb podvezanje pičenega uda, največkrat pač roke ali noge. Če je ugriz na podlahtnici ali pesti, moramo izvršiti prevezanje na komolcu, če je više, pa tesno ob rami. Prav tako tudi na nogi. Podvez pa napravimo najbolje takole: Vzemi robec, ga pregani na trikot in zaveži ohlapno okrog roke oba.konca s krepkim vozlom. Pod vozel porini za dobro ped dolg klin in klin tako vrti, da se robec vedno bolj zadrguje, vse dotlej, da začne boleti, potem pa spodnji del klina privezi s konopcem na ud. Kmetje bi rekli, da roko porajtljajo. Ko je to gotovo, se pičenec nemudoma podaj k zdravniku; če je pot do zdravnika dolga, na vsak način z vozom ali avtom, ker roka ne sme biti dalje porajtljana kakor dve uri, sicer prične odmirati. Dobro bi bilo rano z go- tovo popolnoma snažnim nožičem izrezati, vendar pa je samemu bolniku to težko, drugi se pa navadno boje rezanja, da bi česa ne zakrivili. Nikakor pa ni priporočati izsesavanja rane, kar se je doslej precej priporočalo, ker je pri količkaj ranjenih ustnicah zelo mogoča zastrupitev glave, ki se, žal, ne da s pridom podvezati in reševalec prav lahko plača to dobro delo s svojim življenjem. Odrasel človek bodi sedaj na oprezi pred kačami in otrok ne puščajte bosih po hostah, pa bo manj teh nesreč. Brke bi mu bili vzeli, če ne bi ustregel naši želji. I Leta 1922. je prevzel predsedstvo sedanji nje-Pa je bila tudi njegova boljša polovica za to, gov predsednik, šolski upravitelj g. Franjo Kožar, da mu pustimo brke. Sedaj je on zopet naš in ki je društvo dvignil do še lepših uspehov. Danes GRIŽA. Prav verjetno je bilo, da se bo pričela v letošnjem vročem poletju griža. Ljudje že tožijo, da jih grize in da gre od njih krvavkast žlem. Griža je prav nevarna in nalezljiva bolezen. Glavni raznašalec bakterij griže so muhe. Edini vir okuženja so odpadki bolnika. Da se zatre širjenje bolezni že v kali, je treba predvsem snage. Zato naj grižavi bolniki ne opravljajo potrebe za ploti in po njivah. Če pa že bolnika nažene med potjo, naj zagrebe s prstjo odpadke, da ne morejo muhe do njih. Kakor hitro je gri-žav bolnik pri hiši, kupite sirovega lizola za polivanje stranišč ali pa polivajte večkrat na dan v stranišča apneno vodo. Pokrijte skrbno straniščne jame z deskami in luknje s pokrovci, da ne morejo muhe do iztrebkov. Umivajte si pred vsako jedjo roke! Ne jejte svežega, neopranega sadja! Če občutiš ščipanje po trebuhu in utrujenost v nogah, poišči česen! Ob začetku griže je česen najboljše zdravilo, da bolezen preženeš. Pojej ga po nekaj strokov večkrat na dan. Če te pa že močno žene, se ravnaj takole: Ne pij ne črnega vina in ne žganja, niti ne jej čokolade, to vse več škoduje kakor koristi. Pač pa vzemi veliko žlico ricinovega olja, da se pošteno izčistiš. " Ne zmajuj z glavo, češ: Saj me že itak preveč žene. Poslušaj in ubogaj! Ne jej, dokler te žene, ničesar, pij le ruski čaj, ker vsaka hrana draži vneto debelo črevo. Krompir, kruh, meso in tudi mleko so strup za griževca. Ko po nekoliko dneh preneha driska, lahko pričneš po malem z močnikom, ki ga napraviš tako, da zavreš eno žlico moke na pol litra vode. Razen malo soli ne de-vaj nikakih začimb v ta močnik, ki sicer res ni okusen, pač pa prav koristen. Pozneje pričneš po malem s pšeničnim zdrobom, riževo ali ječ-menčkovo sluznjačo in preideš polagoma na normalno hrano. Kdor pa huje oboli, naj ne odlaga z bolnico, kjer imajo proti tej bolezni zdravilna vbrizgavanja in druga zdravila in blažila. Posebno za otroke in stare ljudi je griža prav nevarna bolezenski se d£ uspešno zdraviti le v bolnicah. Ne prikrivajte bolnikov, ker en sam tak prikrit bolnik lahko okuži vso vas! Snaga je glavni pre-prečevalec griže, stradanje pa njen glavni zdravnik. bo pomagal delovati v dobro društva kakor dosedaj. Na občnem zboru smo se spomnili tudi urednika g. Ravljena, ki nas je obiskal decembra lanskega leta. Da bi nas zopet kaj kmalu posetil in nam povedal kaj lepega iz domačih krajev! Letos obiščemo zopet svoje rodne kraje. Precej se nas je nameravalo podati na pot, pa je kriza prevelika. Komaj po štiri šihte na teden delamo, in to že od božiča. Tako bodo prav mnogi ostali doma in upali na boljše čase v drugem letu. Bog daj! Boljše čase želimo tudi svojim sotovarišem v Trbovljah in drugih slovenskih revirjih. Zakaj mora naš rudar toliko pretrpeti, ko ima že itak najtežje življenje, najnevarnejši poklic! Svoje znance in prijatelje v domovini pozdravljajo — Slovenci iz Dorstena. je lahko na svoje delo samo ponosen in z njim vsi društveni delavci. Danes ima društvo že svoj oder, ki je postavljen v prijazni dvorani gosp. Hedžeta, kjer se vrše redne prireditve društva. Pripominjamo, da razen nekaj članov sestavljajo vse društvo le kmetski ljudje, kar je prav razveseljivo. Društvo v najlepši vzajemnosti deluje s tukajšnjim Sokolom. Popoldansko slavnostno akademijo na preteklo nedeljo je otvoril društveni predsednik g. Franjo Kožar s primernim pozdravom ter podal nekaj zgodovinskih beležk o plodonosnem društvenem delovanju v teku 40 let s spominom na pokojne ustanovitelje. Sledili sta pevski točki «V Korotan» in «Milada», ki so ju zapeli pevci (mešani zbor s 15 pevci in pevkami) pod vodstvom g. Kožarja lepo ubrano. Tamburaški zbor pod istim vodstvom je odsviral nekaj glasbenih del v splošno zadovoljstvo (igral je tudi med odmori in pri veselici), potem pa je sledila pet-dejanska igra «Lepa Vida» pod režijo gg. Kožarja in Janežiča. Igra je splošno zadovoljila. Po uspeli igri se je vršila v dvorani g. Hedžeta in na vrtu prijetna zabava, ki je primerno zaključila lepo slavje. Obisk je bil prav lep. Društvu naše iskrene čestitke; želimo mu še mnogo uspehov na poti k izobrazbi naroda! La Machine (Francija). Podporno društvo jugoslovenskih delavcev v La Machine prosi gospoda urednika za malo prostora v priljubljeni «Domovini». Že v nedavno objavljenem smo seznanili čitatelje in čitateljice o naših razmerah v La Machine. Dne 8. t. m. se je vršil izredni občni zbor zaradi nujnih izprememb pravil in volitev nadomestnih funkcionarjev. Odbor sestoji večinoma iz starih članov. Na tajniško mesto smo izvolili g. Jaušnika Ivana zaradi od- BRDSKO PISMO, hoda našega agilnega tajnika g. Ivana Gajška. „ - „-_„.„ hi*_ v Kot zastopnik naših bratov Hrvatov je bil iz- Velik požar v Čepljah. - Strela uzgala hiso v voljen g. Stanko Sušak. V zadnjem dopisu smo Gradišču. - Letina dobro kaze. pomotoma izpustili našega požrtvovalnega sve- L u k o v i c a, junna. tovalca g. Slavka Vodiška, kar s tem poprav- Huda nesreča je zadela Čepljane 14. t. m. ljamo. Na pobudo g. Pavla Bolhe, predsednika Okrog poldneva omenjenega dne je nenadoma Zveze podpornih društev v Nemčiji, se je raz- j nastal ogenj v Mošnikovi hiši. Gospodinja je pravijalo tudi o združitvi jugoslovenskih pod- namreč kurila v krušni peči, pa so se užgale saje pornih društev v Franciji, kar je članstvo so- j ali kaj. Zaradi silne vročine se je ognjeni jezik glasno odobravalo. V ta namen se je tudi vršila j potegnil takoj na sosednjo leseno Lukovo hišo, konferenca v Lensu med zastopniki društev pod a odtam k Brezniku, kjer je zgorel tudi hlev. predsedstvom g.Bolhe. Odbor pozdravlja vsaj Sreča v nesreči je bila za Čepljane, da ni bratska društva v imenu celokupnega članstva bilo vetrovno, sicer bi zgorela vsa ta lepa vas, in kliče: «Le naprej pod zastavo uedinjenja.» ki je med našim prijaznim Brdom in Lukovico, -K. W. PISMO IZ VVESTFALSKE. Herwest-Dorsten, v juniju. Spoštovani gospod urednik, tudi nam, Slovencem iz Herwest-Dorstena na Westfalskem, prepustite za nekaj vrstic prostora v priljubljeni nam «Domovini». Životarimo tu na skrajnem severnem koncu poruhrskega revirja, koder nas je precej slovenskih družin. Zaposleni smo na cehah Baldur in Fflrst Leopold. Mnogo naših rojakov se je izselilo za časa zasedbe Poruhrja na Francosko. Kar nas je še tu, smo vsi včlanjeni v Jugoslo-venskem delavskem podpornem društvu, ki ga je ustanovil leta 1923. g. Pavel Bolha, predsednik naše zveze. Naše društvo nam vodi že peto leto g. Te-pež Florijan iz Zibike, katerega smo ta mesec na občnem zboru zopet vpregli pred društveni voz za eno leto. Branil se je sicer, pa se ni obranil. Ženske brke in nadležne lase pod pazduho, na lehteh in nogah se odstranjujejo s CITO-KURO prav hitro. Zlasti lasje na obrazu in na nogah, ki so pokrite s tančičasto nogavico, motijo prav posebno in so vas gotovo že često spravili v zadrego. C1TO prepreči vsako neprijetno rast las v nekaj sekun dah, zajamčeno brez bolečin, brez nevarnosti, radikalno in za vedno. Oospa T. — piše: »Sem jako srečna, odkar je CJTO- HAARFE1ND" korenine popolnoma uničil.' Lahko ga uporabljajo tudi gospodje. Brije brez mila, brez noža, brez aparata. Cena 12 Din, 3 »tekleničke 25 Din. Dr. Nic. Kem4ny, KoSlce D Poštni predal 12/D Češkoslovalka. IZ POPOTNIKOVE TORBE ŠTIRIDESETLETNICA BRALNEGA DRUŠTVA V VERŽEJU. V e r ž e j, junija. Stari, častitljivi trg Veržej je na telovsko nedeljo 22. t. m. slavil 40 let ustanovitve svojega Bralnega društva. Ustanovitelj je bil tedanji, sedaj že pokojni župnik Lovro Janžekovič, ki je z veržejskimi prvaki, pokojnim Pušenjakom, Ko-rošo, Krcljem in Gabercem, leta 1890. postavil temelje temu prosvetnemu društvu. Bilo je to društvo za protiutež proti Nemcem, ki so prav takrat uspešno širili nemški jezik po manjših slovenskih trgih in mestecih. Zrno je našlo ugodna tla in društvo se je prav krepko razvijalo. Ustanovilo je lepo knjižnico, ki šteje še danes okrog 600 knjig. Svetovna vojna je delo ustavila in šele leta 1919. je pričelo društvo pod predsedstvom g. Rajmunda Topolovca znova delovati. Nastopilo je tudi z igrami ter jih do letos podalo 26. Leta 1921. sta bila ustanovljena še tamburaški in pevski zbor, ki sta prav pridno sodelovala na številnih društvenih prireditvah z zelo zadovoljivimi uspehi. zakaj gasilci bi ne mogli napraviti ničesar zaradi nedostajanja vode. Od vseh treh pogorelcev je najhuje prizadet čevljar Barbin Luka, ki je imel samo leseno hišo in je še poleg tega invalid. Upajmo, da bodo naši dobri ljudje vsak po svoji moči priskočili nesrečnikom na pomoč. Nekaj dni nato smo imeli zopet ogenj, in sicer v Gradišču. Okrog tretje ure v petek 20. t. m. so se pripodili hudourni oblaki nad našo okolico. Začelo ie grmeti in treskati in ena strela je užgala Mačkovo hišo v Gradišču, pri kateri je zgorelo vse, kar je bilo gorljivega. Bila je še sreča, da se zaradi dežja ni ogenj razširil na vas. Če bi se to zgodilo, bi zgorelo lahko več kakor dvajset poslopij, ki so tako tesno skupaj. Ko je treščilo v Mačkovo hišo, sta bili doma samo domača hči in njena teta, ki sta se silno prestrašili. Gospodarja ob času nesreče ni bilo doma. Čudno naključje je, da je v to hišo že enkrat treščilo, in sicer prav pred letom dni, a takrat se poslopje ni užgalo. Ker je pogorelec mal posestnik, je njegova nesreča zelo huda. Usmiljena srca bodo pač tudi njemu pomagala. Letina kaže dobro. Žita so prav lepa. Samo da ne bi bilo kakega neurja. Kositi smo že začeli in vse kaže, da bomo imeli precej krme. Le sadja letos ne bo skoro nič. MORAVSKO PISMO. Sokolska slavnost, birma in druge novice. Moravče, 1. junija. Moravski Sokol je obhajal 1. t. m. lepo slovesnost, prvo, odkar je stopil pod državno okrilje. Krasno prireditev je združil z okrajnim nastopom Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je ponovno dvignil sokolsko misel. Slavja so se številno udeležili bratje iz okolice; sprevod je štel uad 150 krojev. Telovadba je ob skladnih udarcih moravške godbe prav odlično uspela. Telovadci so proizvajali proste vaje, vaje na orodju, na konju in skakanje v daljavo. Starosta br. Toman je pozdravil udeležence in pozval člane, naj za-kličejo svojemu najvišjemu starosti kraljeviču Petru trikratni «Zdravo!». Okrog telovadišča so plapolale zastave na visokih mlajih, katere so darovali prijatelji Sokola, za kar jim. izrekamo prisrčno zahvalo. Na običajni binkoštni shod na Limbarski goii je prispelo tudi letos mnogo romarjev. Vendar opažamo, da po vojni silno izostajajo daljnji romarji s cekarji in culicami, kakor smo jih videli pred vojno. Tudi ne čujerno več melietanja ovc in kokodakanja kokoši v zakristiji, kjer so verniki nekdaj odlagali svoje darove. Danes se ljudstvo menda drugače odreže, saj imamo pušice in nabiralnike. Birma 15. t. m. je prinesla moravški mladini obilo nedolžnega veselja. Otroci so *e veseMli odpustkov, mlaje pa so postavljali fantje, katerim so .pomagala dekleta z dolgimi venci. Moravče še niso bile zlepa tako okrašene kakor 'etos ob škofovom prihodu. Sprejema so se udeležili šolska mladina in vsa moravška društva, kakor Sokoli na konjih, godba, gasilci in kolesarji, ki so pohiteli naproti 801etnemu slavljeiicu do meje moravške župnije. Zvečer so Moravčani priredili razsvetljavo, združena pevska zbora pa lepo uspelo podoknico. Trg pred cerkvijo je bil drugi dan podoben malemu sejmišču. Obe vrsti stojnic sta bili obloženi s pestrimi odpustki in z drugimi spominki na birmo. Botri in botrice so imeli obilo posla ter so otrokom pridno odganjali skušnjave. Vendar so bile zaloge -tolike, da jih 365 birmancev ni moglo Izprazniti. Končno je bilo treba še botrinje in denarnega darila. Pa smo se postavili: dva tisoč krouic «šenkenge» ni bila nikaka posebnost. Moravčani namreč še vedno štejemo na krone, zato da je lepše slišati, kadar se pohvalimo. Birma je bila letos — prvič, kar pomni domača zgodovina — tudi pri gorski podružnici Sv. Križa, visoko gori pod Cicljem, nad 600 metrov višine. Bilo je le 17 birmancev. Kraj je bil nekdaj slaven; tu se je rodil Jurij baron Vega. Njegove zasluge pa so danes pozabljene; ljudstvo se rajše ukvarja z drugim delom, predvsem si prizadeva, kako bi se osamosvojilo v svojo župnijo. Važen korak k temu je novo pokopališče, ki je pravkar dograjeno in čaka blagoslovitve. ZELENI OREHI. Zelene orehe ukuhavamo kot kompot. Godni za to so koncem junija in še v juliju. Treba je samo, da so še toliko mehki, da se dajo prebosti z iglo. Pripravimo jih tako, da posamezni oreh na obeh koncih obrežemo in ga dobro pre-bodemo z iglo, za kar je najbolj pripravna igla za pletenje nogavic. Prebodene« orehe denemo v svežo vodo, da izgubijo nekoliko svoje trpkosti. V vodi jih pustimo deset do štirinajst dni, vendar moramo vodo vsak dan po večkrat izmenjati. Orehi med tem v vodi počrnijo. I(o jih slednjič vzamemo iz vode, jih še enkrat operemo v sveži vodi, nato pa jih denemo v slan krop, da na ta načih še bolj izgubijo grenkobo. Kuhani so orehi, kadar so toliko mehki, da jih prav lahko prebodemo z iglo. Tedaj jih ponovno pustimo čez noč v mrzli sveži vodi. Naslednjega dne jih stresemo na sito in pustimo, da se posušijo. Med tem pa pripravimo potrebni sladkor, ki ga denemo v kozo, da se sprede (špina). Na vsako kilo orehov je potrebna kila sladkorja. Da se sladkor raztopi, je treba le toliko vode, da pokrije orehe, ko se kuhajo. Sladkorni raztopini dodamo v tenki krpici nekoliko cimta v skorji in par žbic. Ko je kuhano, odstraiiimo to krpico z dišavami vred. Istočasno pa dodamo za vsako kilo orehov sok ene limone ali pa nekoliko dobrega vinskega kisa, kar zelo zboljša okus orehov. Orehe, ko so zavreli, denemo v sladkorno raztopino, kjer jih pustimo vreti deset minut, pri tem pa moramo posnemati pene, ki se zbirajo. Nato stresemo orehe s sladkorno raztopino vred v porcelanasto skledo in jih pustimo par dni stati, da se še dodobra prepojijo s sladkorjem. Končno vložimo orehe v steklenice ali vrče. Raztopino sladkorja pa še malo povremo, in ko se je shladila, jo vlijemo na orehe, in sicer tako, da so orehi popolnoma pokriti. Posode pa moramo dobro zavezati s pergamentnim papirjem, ki ga pomažemo z beljakom ali gumo, tako da se papir prilepi na posodo in jo tako sigurno in popolnoma zamaši. MARMELADA IZ RDEČIH VRTNIC. Iz dišečih rdečih vrtnic se da napraviti dobra marmelada. To znajo napraviti zlasti na Balkanu. Narežemo tri četrt kile sveže natrganih listov vrtnic (spodnje liste vrtnic, ki so belkasti in grenki, moramo odstraniti), otisnemo nanje sok ene limone in stiskamo in tlačimo z roko, da se pojavi sok. Med tem pa pristavimo k ognju sto gramov (deset dek) celih cvetnih listov s tri četrt litra vode in jih pustimo malo prevreti. Nato vodo precedimo in jo pustimo zopet prevreti, in sicer ko smo primešali tri četrt kile stolčenega sladkorja, toliko časa, da se vleče, na kar primešamo prej pripravljene cvete. Zdaj pa pustimo tako dolgo kuhati, da nastane marmelada, ki jo še vročo denemo v posode. Ko je shlajena, dobro zamašimo posode s pergamentnim papirjem. Ta rožna marmelada je zelo dobra, prijetno dišeča in tudi zelo zdrava. Za kuhinjo Špinačni zrastek. Kilo špinače operi in skuhaj v slani vodi, nato jo odcedi in pretlači skozi sito. Dve zemlji namoči v mleku, ožmi in tudi pretlači skozi sito k špinači. Sedem dek sirovega masla, dva rumenjaka, malo soli in popra 1 dobro zmešaj s špinačo, potem pa dodaj še sneg dveh beljakov in zopet zmešaj. Nato pomaži kozo, jo posuj z moko, stresi vanjo špinačo in daj v pečico. Ko je pečeno, daj kar v kozi na mizo. Zraven lahko daš še dušen riž ali kaj drugega primernega. Telečja pečenka s sirom. Pripravi telečjo pečenko kakor po navadi, in sicer kos od stegna. Odstrani z mesa vse kožice, nato zarezi z nožem v meso velike zareze, natlaci noter sira parmezana, osoli kakor po navadi, polij z vročo mastjo in peci v pečici. Ko je meso pečeno in lepo zarumenjeno, prilij osminko litra kisle,smetane in popeci še par minut. Pečenko razreži in i zloži na krožnik, jo polij s sokom in daj na mizo. ! Zraven lahko daš dušen riž ali krompir in solato. Cmoki s špehom. Skuhaj kilo krompirja, ga olupi in pretlači skozi sito. Pretlačenemu krompirju dodaj pol kile moke in umesi v testo. Nato razvaljaj testo in zreži na četverokotne kose, položi v vsak košček ocvrtega špeha, oziroma ocvirkov in ga zavij v obliko cmoka. Cmoke skuhaj v slanem kropu in kuhane zabeli z drobti-nami ali ocvirki. Tako pripravljeni cmoki so posebno dobri s kislim zeljem. ZANIMIVOSTI X Skrivnostni zakladi. Raziskovalec Hanne !je odpotoval v gvatemalski pragozd, da poišče i neko skrivnostno svetišče. Indijanci trdijo, da so v njem skriti zakladi nesrečnega Montezume, j zadnjega mehiškega cesarja, ki je padel leta 11521. kot ž'tev španskih osvajalcev. Vsa dose-'danja raziskovanja so bila brezuspešna, toda ; Hanne upa, da mu bo to pot sreča mila. Dobil je namreč vodnike, ki so bili več mesecev ujetniki ■nepoznanega mehiškega rodu, ki še nikoli ni vi- del belega človeka. Jezik teh Indijancev kaže, da bi utegnil biti ta rod zadnji ostanek nekdanjih Actekov. Skrivnostno ljudstvo prihaja vsako leto molit k omenjenemu svetišču. Kot žrtve prinaša pure in žito. Vodniki trdijo, da jemlje v svetišču bivajoči bog ta darila k sebi, a namesto njih ostavlja čestilcem kose pristnega zlata. Skrivnostno svetišče stoji sredi težko dostopnega močvirja. Vse kaže, da utegne biti na pripovedovanju vodnikov nekaj resnice. x Zdravnik umoril dve svoji ženi. V mestecu Prenzlau pri Berlinu se je začela razprava proti zobozdravniku dr. Fritzu Guttmannu, ki se mora zagovarjati zaradi umora svoje žene, zaradi sleparstva pri zavarovanju in zaradi ponarejanja listin. Razprava vzbuja v Nemčiji veliko pozornost. Guttmann ni obdolžen samo umora svoje druge žene, temveč ga tudi dolže, da je svoji prvi ženi pomagal na oni svet. Prva žena je umrla leta 1922. v čudnih okolnostih. Seveda mu bo težko dokazati, toda vse kaže na to, da je dr. Guttmann svojo prvo ženo zastrupil z brizganji. Seveda mož vsako krivdo zanika in zatrjuje, da je pred osmimi leti našel svojo ženo mrtvo v spalnici. Bila je baje huda morfinistka in zato je lekarnarju prepovedal, dajati ji morfij. Zanimivo je, da je dan pred njeno smrtjo v lekarni sam predložil nakazilo za morfij. Obtožnica navaja, da je zdravnik ženi, ki je bila morda res morfinistka, pripravil strupeno mešanico, tako da se je sama zastrupila. Vsekakor gre za dobro premišljen načrt. Drugo Guttmannovo ženo so našli lani v novembru v kopalnici z rano na glavi. Obtoženec je najprej zatrjeval, da gre zgolj za nesrečo, kasneje pa je pod težo dokazov priznal, da je ženo umoril. Zatrjeval je, da sta se sprla in da jo je v jedilnici z robcem zadavil, nato pa zavlekel v kopalnico. Obremenjevalno i za obtoženca je zlasti dejstvo, da je dal svojo ženo, katere podpis je ponaredil, nedavno prej zavarovati za visok znesek. Vse kaže, da gre za dobro premišljen umor. Guttmann je namreč usodnega dne poslal z doma tudi otroke in njih vzgojiteljico, kateri je dejal, da se ji ves dan ni treba vrniti. X Divje čebele so jih napadle. Neka skupina italijanskih učenjakov, ki potuje po Afriki, je doživela nedavno neprijetno zgodbo. V notranjosti severne Rodezije se je pov?pela omenjena družba na gorski rob v pokrajini Lusake. V nekoliko sto metrih višine se je nenadoma znašla pred ogromnim rojem čebel, ki so se vgnezdile v skalnatih gorskih razpokah. Preden so se člani družbe mogli umakniti, jih je že napadel cel oblak čebel. Hladnokrvnosti voditelja skupine, Gat-tija, ki je hitro zažgal večjo količino bencina iu tako pregnal čebele, se ima družba zahvaliti, da se je rešila. Ko so se vrnili učenjaki v taborišče, so jim bila lica tako zatekla od čebeljih pikov, da niso mogli spoznati drug- grugega. X Tudi pri živalih je razvit čut za pravico. Zanimiv primer so opazovali te dni prebivalci v občini Eberswaldu pri Bernu. Na strehi neke kmetske hiše je že dolga leta — leto za letom — imel gnezdo zakonski par štorkel. Ko se je letos par povrnil in hotel zopet zasesti svoje gnezdo, je našel v njem že drugi par štorkel. Za dom okradeni gtorkli sta več dni obletavali svoje staro gnezdo, a brez uspeha. Tedaj sta odleteli neznano kam. Čez nekaj dni pa so videli prebivalci zanimiv prizor: na obzorju se je pojavila cela četa štorkel, med njimi oba okratlenca. Nekaj časa so čakale štorkle ob gnezdu, ker pa se vsiljivca nista pojavila, je šlo osem štorkel po nju in ju s silo pritiralo med velikim krikom na polje. Tam se je vršila sodna razprava, po kateri sta se čez kakih 10 minut stara stanovalca povrnila v svoje staro gnezdo, vsiljivca pa sta bila pregnana. Četa štorkel je čakala še nekaj ur, da je sodba stopila v veljavo, nato pa je izginila. Listnica uredništva Reckllnghausen. Prosimo, da se večkrat oglasite. Zlasti prav kratki dopisi so nam dobro došli! Lepe pozdrave Vam in tamošnjim rojakom! kmetovalci berite! ZA SMEH IN KRATEK ČAS ŠOPEK SMEŠNIC. «Zaprite me, zaprite me!» kriči mož, ki v največji naglici pribeži na stražnico. «V svojo ieno sem vrgel gladilnikb odgovori postrežljivo natakar iu prične pisati. Cez dve uri najde izvožček tujca v sprejemni sobi sedečega in bledega kakor stena. Prestrašen zakliče izvožček: «Za božjo voljo, kaj pa vam je?* Vprašani, ki mu od strahu že pot lije po čelu, more le še na lahko vzdihniti:.«Oh, on še vedno piše račun!* c Prezgodaj umrl. Pred grobom stoji sključen mož in bridko joče. Grobar pristopi k njemu in reče: «Vaša bol mora biti zelo velika, da prihajate vsak teden semkaj.« Žalujoči: «Res, grozno je, da je prezgodaj umrl.» Grobar: «Kdo pa je bil mož, ki ga objokujete?« Žalujoči: «Prvi mož moje žene...« V pisarni. Šef (pisarju): «Zakaj ste prišli danes zopet prepozno v pisarno?« Pisar: «Oprostite, gospod doktor, moja žena je imela ponoči težak porod.« Šef: «Gospod, kaj hočete zopet iz mene norca briti? Vaša žena je imela vendar šele pred osmimi dnevi težak porod.« Pisar: «Seveda, saj je babica...« Noga na bankovcu. Mati: «Janezek, kolikokrat sem ti pa že rekla, da moraš iz šole naravnost domov, pa že zopet prhajaš tako pozno!« Janezek: «Pepček je izgubil desetdinarski bankovec in so ga vsi iskali.« Mati: «Kaj pa to tebe briga?« Janezek: «Saj ga nisem iskal, samo nogo sem imel na njem.« Pomlajevanje. Znano je, da nikako bogastvo ne more dati človeku one sreče, ki jo uživa v svoji mladosti v polnem zdravju, moči in aktivnosti. Toda na žalost ostane naš oiga-nizem zdrav, močan, sposoben za delo in aktivno življenje samo dotlej, dokler so njegove življenske Zleze zdrave. Slabe ali celo Volne žleze ne dovajajo več organizmu dragocenih fermentov in hormonov energije, zaradi česar krvotok iu premena materije ne delujeta iti v organizmu se nabirajo strupi (sečna kislina, urati i. dr.), ki so ravno glavni krivci vseh naših nadlog in naglega staranja. Na srečo so slavni znanstveniki: ] Braun, Sekar, Karno, Gilbert in drugi iznašli sredstvo, 'da se po dovajanju fiziološkega ekst-akta (kakor Kale-fluida D. Kaleničenka) iz žlez mladih živali v bolni organizem človeka zopet vračajo izgubljeno zdravje, mladostna moč in aktivno življenje, t. j. organizem se ' enostavno pomlaja. j Kalefluid čisti kri, regulira krvotok in premeno materije; po izvršenem kurzu zdravljenja ponehajo: slabost, nervoznost, nagla utrujenost, bolečine, potrlost; in bivši bolnik uživa zopet vse radosti življenja mladih let. Brezplačno pošljemo brošuro: «Pomlajenje m pečenje organizma«. Naš naslov: Beograd. Kralja Milana 58, Miloš Markovid. — Za Ameriko: A'. Tschemotf, 50 East. 127 St. New York City. .282 Kalefluid se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Zahirala. Za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega očeta, gosp. Jožefa Puklavca, izrekam s tem društvu Ljudski Samopomoči v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najbolje. Hum pri Ormožu, dne 10. junija 1830. Jakob Puklavec. 286 e Kovači I Najcenejši koks 100 kg . . . Din 85*—. Pri večjem naročilu popust! LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA. za seno, grabile, žetvene pri prave in vse nadomestne dele! OiSelte si tudi mojo veliko zalogo večkrat odlikovanih poljedelskih sfrolev vseh vrst in razne šeieznine v Liubljani na Gosposvetski cesti št. 1 Stuplca Frane Kdor oglašuje, ta napreduje! Aii se želite [znebiti p roti na bolečin v kosteh in išiasf brez nevarnosti? ifr me an&MHKS GmSBEKI INŽTKUMEMTi ^ig^ppTj _obumofonT HBRMOMME 'OUMC oalCi« < »Jtrn M-' ROgNE HRRMONIKC.dKng; irtfi " To^KdMTrT" ™ "Vilo- "SrKhoioh S DVOKOLESA — teža cd 7 kg naprej najlažjega in najmodernej- jSjJTrj^ Sega ii|-a najboljših sve- j|j||yj[\ F) tovnih tovarn. Otroški vo- žički od najpreprostejšega ^SKSpS^*" do naifinejšega mode a. Iz- deluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni S^^Sej*"' stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Ve-lika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Zahtevajte cenik gratis in franko. BIRMANSKA PARILA H. SUTTNER, Ljubljana 5 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte cenik gratis in franko. Birmanske ure za dečke od Dan 44*— naprej. Birmanske zapetne ure, srebrna od Din 152-— naprej. Birmanske zapesine ure, 14 Karat ziata, od Din 296 — naprej. SREBRNE VRATNE VERIŽICE (Coliiers) od Din 20-— naprej. ZLATNE VRATNE VERIŽICE (Coliiers) od Din 85'— naprej. Modrece jugoslovanskega izvora neuničljiva pri uporabi nestrupena štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minij najboljša najekonomičnejša zaščitna barva proti rji RUDARSKA ZDRUŽBA fROJANA Dunajska cesta 1 /IV, Ljubljana je v prodaji: A. Keber - Marijin trg 2, Ljubljana; Franc Berjak, Kranj; Udovič & Lampe, Novo mesto; Edvard Povalej, Meljska 29-Maribor; Ivan Šega, agentura Muiska Sobota. vrhne, iz Ia afrika, močno blago. Din 240, mreže, posteljne odeje, žimo, cvilh kupite najceneje pri Rudolf Sever, Marijin trg 2 v Ljubljani. larve, lake, fJrrež in drugo nudi najbclje in najceneja »LUSTRA" V. LAŽNIH, Ljubljana Gospcivetska c. 12 (poleg restav. Novi Svet) 41 Zahteva te crezpiačni čemim; 14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar plitka dobra in cenena ura « 3ietno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi Din 12©*- 5lerno |amstvo. 243 lliin, liir lik Razpošilja se le proti povzetju. Ri bi o moko za rejo prašičev in govedine kupite najceneje pri tvrdki A-. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta štev. Inseršrait© v ».DOMOV k« i Revma je strašna in zelo razširjena bolezen, ki se ne izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah, tako tudi v kočah. ! rerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni pa je takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni, medtem pa niso nič drugega kot revmatiiem. Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke in noge, trganje, zba-danje v različnih delih telesa, celo oslabljenje vida; vse to so posledice revme in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako številna so mogoča in nemogoča zdravila, medicina, miksture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Večina teh sredstev ne inore popolnoma ozdraviti, kvečjemu bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je mnogim bolnikom pomagala! Naša kura je izborna in deluje hitro pri zastarelih kroničnih slučajih, Da pridobimo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam poslati popolnoma brezplačno 241 našo interesantno in poučno razpravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temeljito in brez nevarnosti iznebiti naj še danes piše na: Aupst Marzke, Berlin - WiImersdorff, Bruchsalerstrasse Nr. 5., Abt. 21.