Leto LXVI Pofltnfna plaSana t gotovini V LJublJant, t tort*', Bne J!, mala 1538 Stev. 1231 Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 scovEr Telefoni uredništva ia uprave: <041, <04)9, <948, <004, KMM — Izhaja vsak da« zjutraj Cek. račun : Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inseraie; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Častno predsedstvo mednarodnega mladinskega tabora ZFO Belgrad, 30. maja. Pri častnem predsedstvu mednarodnega mladinskega tabora, ki ga prireja od 26. do 29. junija 1938 Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, so sprejeli mesta naslednji člani kralj, vlade: predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, notranji minister dr. A. Korošec, prometni minister dr. Spaho, minister vojske in mornarice armadni general Marič, minister za telesno vzgojo dr. Miletič in minister dr. K r e k. Volitve v ČSR Poraz sovjetske diplomacije Njena dvolična vloga v zadevi Češkoslovaške Francosko'italijanski sporazum ji ne gre v račun V zadnjih dveh zaporednih nedeljah dne 22. in 29. majnika so bile na Češkoslovaškem občinske volitve, ki so zaradi raznih mednarodnih okoliščin vzbudile svetovno pozornost. Tik pred volitvami namreč je na občnem zboru nemško - sudetske stranke v Karlovih Varih voditelj te stranke Konrad Henlein v zahtevajoči obliki postavil v osem toak razdeljene želje nemških državljanov v češkoslovaški državi. Nekatere med njimi so samo po sebi razumljive in jih je češkoslovaška ustava že sama davno prej uzakonila, druge pa so bile takšnega značaja, da so zahtevale temeljitega proučevanja, če so v skladu z ustavo države in z njeno samostojnostjo. Češkoslovaška vlada je ohranila popolnoma hladne živce in je pravilno odločila, da naj češkoslovaški državljani najprej pri občinskih volitvah izrazijo svoje politično mišljenje, nakar naj se šele začnejo stvarna pogajanja med vlado in nemško narodno manjšino, seveda v okviru notranje politike in ne na mednarodnopolitičnem področju. Med tem časom pa je češkoslovaška vlada z. resno in stvarno voljo pripravljala nov narodnostni statut, ki naj bi vsem manjšinskim narodnostim v češkoslovaški državi zajamčil njihove pravice v tolikem obsegu, kot jih svojim narodnim manjšinam še nikdar ni dala nobena druga država, saj je vlada po izjavi ministrskega predsednika dr. Ilodže pristala na to, da ponudi nemški narodni manjšini krajevno samoupravo, v ostalem pa takšno udeležbo pri državnih poslih, ki odgovarja številčnemu količniku nemškega prebivalstva v državi. Na žalost pa stvar ni ostala, kakor bi morala, v rokah notranje politike je bil spor, ki bi ga bili morali rešiti med seboj vlada in nemška narodna manjšina,■ prenesen na mednarodno polje, pri čemer pa češkoslovaške vlade ne zadene nobena krivda. Tako se je zgodilo, da se jc položaj dva dni pred prvimi volitvami silno zaostril in se je začelo že govorili o češkoslovaško - nemški krizi, ki jc grozila, da se vsak dan bolj razvnamc in razširi na vso Evropo. V notranjosti češkoslovaške države so se kar naenkrat pojavili tudi poklicni agitatorji, ki so očividno imeli namen, ustvariti neznosno ozračje, morda celo izzvati javne izgrede, ki naj bi v zunanjem svetu napravili videz, da vlada na Češkoslovaškem ni več v stanu vzdrževati miru in reda ter zaščititi osebne varnosti in premoženja svojih državljanov. Posrečilo se jim jc ponekod vznemiriti prebivalstvo in ga pognati v poulične demonstracije, ki so seveda takoj dobile svoj zvočni odmev v inozemstvu. Istočasno so se tudi že razširile vesti, da so opazili na več mejah češkoslovaške države premikanje vojaških odredov sosednih držav. Praška vlada je bila po takem razvoju, ki ga ni niti želela niti je dala povod zanj, zelo presenečena in je morala tako na znotraj kakor na zunaj storiti korake v zaščito javnega reda in miru in v obrambo državne neodvisnosti. Poklicala je pod orožje dva letnika rezervistov, da bi imela na razpolago zadosti čuvarjev javnega reda, če bi se ob priliki volitev pripravljali kakšni nemiri. Obenem pa je v javnem proglasu povedala narodu, da so nastopili hudi trenutki, ko je bolj kot kdaj potrebno, da se ves narod strne v obrambo svoje svobode in se prostovoljno podvrže najstrožji disciplini. Ukrepi vlade so imeli takojšen in popoln uspeh. Narod je razumel. Pri volitvah naslednjega dne 22. majnika ni bilo nikjer niti najmanjšega nereda, med narod pa je dihnila železna volja, du bo doprinesel vsako žrtev, ki jo bo od njega zahtevala domovina. S tem jc bil doprinesen najbolj sijajen dokaz za državnost češkoslovaškega naroda. Postopanje praške vlade pa seveda ni moglo ostati neopaženo v inozemstvu. Kar naenkrat se je pojavila na braniku Češkoslovaške Anglija, katere poslanik v Berlinu je trikrat zaporedno šel v nemško zunanje ministrstvo ter tamkaj izpovedal stališče Anglije v vprašanju nedotakljivosti češkoslovaške države. Ob Angliji je stala tudi Francija z jasno izjavo, da bo mobilizirala v tistem hipu, ko bi kakšen tuji vojak prekoračil češkoslovaško inejo. S tem je bila zadeva, kolikor se tiče njenega zunanjepolitičnega značaja, urejena in že v ponedeljek, dne 23. majnika so odgovorni državniki velesil, ki so se za razplet dogodkov na Češkoslovaškem zanimale, zaporedno izja- London, 30. maja. Tukajšnji diplomatični krogi zaznamujejo značilno dejstvo, kako sovjetska diplomacija na vseh frontah skuša onemogočiti politiko miru, ki jo odločno zasleduje vlada g. Chamberlaina. Ko je bil spor med Češkoslovaško in Nemčijo na vidiku, tako da je svetovni mir visel samo še na eni niti, je angleška diplomacija zaman pričakovala, da bi se ji pridružila sovjetska vlada s primerno akcijo, da bi se preprečilo krvavo klanje. Njeno zadržanje, v katerem ni hotela dati nobene točne in nedvoumne izjave, kaj bi storila v primeru napada na ČSR, je bilo dobro premišljeno, ker je imelo namen, da prevara nasprotnike češkoslovaške republike in jim na ta način da poguma, da bi storili nepremišljen korak. Stalinova diplomacija je delovala te dni z vprav orientalsko dvoumnostjo: na enem sektorjn Evrope je Moskva mobilizirala vse sile komunistične stranke v_ skupen odpor proti fašizmu, na drugem sektorju pn je hotela vzbujati vtis, da svetuje k popuščanju, s čimer je nameravala v tako zvanin avtoritarnih državah okrepiti voljo do končnega krvavega obračuna. Sedaj skrbi sovjetsko vlado, ki je bila prevarana v češkoslovaškem vprašanju, kjer se po zaslugi in prizadevanju Anglije in Francije razvijajo dogodki v smeri mirne rešitve, predvsem Španija. Tukaj je namreč sovjetska diplomacija tudi pretrpela hud poraz, ker so sc Anglija, Francija in Italija sporazumele, da se odpokličejo vsi prostovoljci, dočim bo Francija spet zaprla pirenejsko mejo, in bo na ta način, kakor se resno bojijo v Moskvi, prepuščena rdeča V Pragi položaj mirno presojajo Izredni varnostni ukrepi pa še ostanejo v veljavi Praga, 30. maja. TG. Povsod vlada vtis, da je zunanjepolitična napetost [»pustila. Češkoslovaški poslanik v Parizu, ki je bil nekaj dni v Pragi, se je vrnil na svoje mesto in nesel s seboj točne podatke o narodnostnem stalutu, ki ga čel. vlada pripravlja. Angleški poslanik Newlon je bil tudi pri zunanjem ministru Krofti in oddal nekaj dobrih nasvetov. Poročila, ki prihajajo iz Berlina, so pomirljiva. Tudi tamkaj je imel angleški poslanik Henderson enotirni razgovor v zunanjem ministrstvu ter je pri tej priložnosti po-polnoma raztolmačil angleško stališče, na drugi slrani pa dobil pomirljiva obve«!ila od strani Nemčije. Praška vlada si ne dela nobenih utvar glede bodočnosli. Prepričana je, da kriza še ni mimo, da je .nastopil samo mirnejši trenutek pred novo nevihto, ki pa sedaj, ko je znano, kakšno stališče bi v primeru vojnih zapletljajev zavzeli Anglija in Francija, ne bo narasla v neurje, ki je grozilo' Evropi dne 22. maja. Sudetski Nemci se bodo sedaj pogajali in bodo pri tem sledili natančno izdelani taktiki. Šele v prihodnjih tednih se bo pokazalo, če iskreno želijo mirne rešitve in če jim je res le do avtonomije in do gospodarskega izboljšanja, ali če stremijo za drugimi cilji. Vlada je pripravljena, da se s Ilen-leinom že sedaj pogaja, čeprav ima namen objaviti narodnostni statut šele okrog 15. junija. V očigled stvarnega položaja pa je prav gotovo, da češkoslovaška vlada ne bo preklicala vojaških ukrepov — vpoklic rezervistov — dokler bo trajala negotovost, zaradi katere je bila vlada prisiljena, da na mejah države okrepi svojo stalno vojsko. Izid drugega deta občinskih volitev Praga, 30. maja. b. Druga stopnja volitev na Češkoslovaškem ni prinesla nobenih iznenadenj. Na nemški strani je največje število glasov zbrala nemška sudetiska stranka, ni pa dosegla napovedane večine. Nemška socialno-demokratska slranka je pretrpela pričakovane izgube, toda še zmerom v istem razmerju kakor v preteklem tednu. O polomu te stranke se sploh ne more govoriti. Od 2670 občin so bile volitve v 1465 občinah, v ostalih občinah pa je bila postavljena samo po ena lista in so volitve odpadle, Od teh občin jih jc bilo 367 z nemško večino, 921 s češko, oziroma slovaško večino, 230 s poljsko, 47 s karpatsko-rusko in 8 z madžarsko večino. Največja pozornost je bila posvečena volitvam v nemških občinah. Po dosedanjih izidih je od vseh 3607 občinskih mandatov v nemških občinah sudetsko-nemška stranka.dobila 1897 mandatov, nemška socialno-demokratska stranka je dobila 185 mandatov, komunisti 160 mandatov, demokrati dva mandata in češke stranke 259 mandatov. Zanimive so tudi volitve za praški občinski odbor, za katerega pa ni bilo nič več toliko zanimanja kakor pretekli teden. Te volitve pa so bile izraz moči češke narodno-socialne stranke 7. Zenklom na čelu. Občuten poraz sta pretrpela Gai-da in Stribrni, sudetsko-nemška stranka pa je izgubila tri mandate. Samo dejstvo, da so bile včerajšnje volitve mirne, prav lako pa tudi izid predstavlja temelj za bližnja pogajanja o narodnostnem statutu med dr. Hodžo in Hcnleinom. Henlein dobil 96% glasov nemške manjšine Praga, 30. maja. AA. Štefani: Po dosedaj objavljenih izidih je Henleinova lista pri včerajšnjih volitvah dobila 96% glasov v krajih, kjer živi nemška manjšina. To je za stranko velik napredek, ker je Henlein pri zadnjih volitvah dobil v teh občinah 80% glasov. Komunisti so tudi precej napredovali in sicer za Prago ludi v notranjosti države. Po izidu glasovanja so se postavili v prve vrste. Praga, 30. maja. AA. (Havas.) Nabiralna akcija za narodno obrambo, ki so jo včeraj priredili, je samo v Pragi vrgla skoraj milijon Kč, to se pravi, povprečno vsak Pražan je žrtvoval po eno krono. Na vsakem volišču v Pragi je stala skrinjica za prispevke. V kratkem so bile vse skrinjice polne in so morali prinesti druge. Španija svoji usodi. Ker bi bilo s tem upanje sovjetske Rusije, da razplamti svetovno vojno, pokopano, so nastopili sedaj francoski komunisti, ki so na seji svojega osrednjega odbora preteklo nedeljo v Parizu sklenili ostro resolucijo, v kateri grajajo vlado g. Daladiera, da se vdaja pritisku Anglije in Italije ter tako prihaja na pomoč generalu Francu, ki bo slej ko prej dobival izdatno inozemsko pomoč, dočim bo Valencija po zaslugi Francije osamljena. Obenem je sovjetska vlada poklicala v Moskvo svojega poslanika v Parizu Suriča, kjer bo dobil nova navodila. Ta navodila obstojajo, kakor se je izvedelo, v novem blufu, ki naj ustraši Anglijo in Francijo Sovjeti namreč nameravajo izjaviti, da se bodo v primeru, če bi se v resnici zaprla pirenejska meja in se uvedla stroga kontrola nad uvozom vojnega materiala po Sredozemskem morju, desinterc-sirali za češkoslovaško vprašanje... V krogih angleško diplomacije bi seveda tak korak ne napravil nobenega vtisa, ker je Anglija, prav tako, kakor je zadušila možnost požara v Srednji Evropi, trdno odločena, da tudi špansko vprašanje privede do konca, ki ne bo ogrožal miru v Evropi. Tudi v Parizu vzbuja ta taktika sovjetske vlade čedalje večji odpor in ima za posledico, da se skuša sedanja politika Francije bolj in bolj osvoboditi kontrole, pod katero je bila postavljena za vlade Leona Bluma. »Te m p s«, ki velja v zunanjepolitičnih zadevah za pol-u rad no glasilo, opozarja v uvodniku sovjetsko Rusijo, dn njena taktika ogroža simpatije, ki jih je doslej imela v izvestnem delu francoske javnosti. Sovjetska politik a* prihaja čedalje bolj v nasprotje 7. resničnimi interesi F r.a n c i j e , ki hoče obd ržati evropski mir s pomočjo svoje najboljše zaveznice Anglije in ima tudi trden namen, da doseže sporazum z Italijo. Bnš ta sporazum pa je tisto, kar hoče sovjetska vlada na vsak način preprečiti. Namen sovjetske vlade pn je obenem tudi ta, da bi ne stopil v veljavo že podpisani sporazum med Anglijo in Italijo, ker bi namreč v primeru, če se ne uredi vprašanje popolne nevtralnosti v španski državljanski vojni na edino mogoč način, ta pogodbo ne mogla stopiti v veljavo. Obstrukcija, ki jo Moskva sistematično vodi proti miroljubnim namenom Francije in Anglije, bo imela le dobrodejne posledice za mir, ker ustvarja čedalje bolj popolno solidarnost med Anglijo in Francijo v korist Evropi. , „Nem, nem, sohal" Vsiljivo vpitje madžarskega revizionizma Naš list, ki je kot največji katoliški list v Jugoslaviji in eden največjih te vrste v srednji Evropi, je s podrobno pozornostjo, s katero je spremljal vse dogodke ob mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti, pokazal pravo katoliško in občestveno usmerjenost. Tolmačil je ta veliki in za sedanje dni v vsakem oziru lako pomembni dogodek kot veliko manifestacijo bratstva, sloge in ljubezni in odpuščanja med narodi, strogo po duhu in zamisli te važne mednarodne ustanove. Prav tako smer in značaj so kongresu — o čemer so se naši bralci ob izčrpnih poročilih v listu lahko dovolj prepričali — dajale vse izjave in govori uradnih zastopnikov Cerkve, naj so bili te ali one narodnosti, te ali one hierarhične stopnje. Prav ta dva razloga nam dajeta pravico, da po kongresnih dneh, po tej grandiozni manifestaciji katoliške ohče-stvenosti in ideologije, priobčimo naslednja opazovanja našega kongresnega dopisnika, s katerimi ponazarja in obsoja predrznosti, ki si jih je pri tej priliki dovolil degenerirani madžarski revizijo-nizem. — Ur. »Ne, ne, nikdar« — tako se glase po slovensko besede »Nem, nem, sohž« — lo, sprva nera- vili, da je napetost popustila in da razgovor praške vlade z nemško narodno manjšino izgublja mednarodnopolitični značaj ter se počasi vrača v izključno notranjepolitično pristojnost češkoslovaške vlade. Ozračje je od neurja, ki jc šlo mimo Evrope, še precej razgreto in je bolj modro, da počakamo, da se zopet razčisti in pomiri. Šele iz bolj odtlaljenega vidika borno mogli presoditi vzroke, iz katerih jc kriza nenadno zrasla, ter nevarnosti, ki jih je nosila s seboj za vso Evropo. Za danes se bomo zadovoljili le z dvema ugotovitvama ki^se nam na ozadju zadnje krize kar sami od sebe vsiljujeta. Prva se i tiče Češkoslovaške in češkoslovaškega naroda. ! Vsa Evropa je razumela, da preživlja ta narod hude dneve. A vsa Evropa je tudi videla, da . jih preživlja z odprtimi očmi in s srcem brez | strahu. Češkoslovaški narod je v zadnjih dneh ] pokazal toliko zrele hladnokrvnosti in brezpogojnega domoljubja, toliko preudarne discipliniranosti in premišljene samozavesti, a tudi toliko iskrene pomiri jivosti in demokratične širokognidnosti, da zares zasluži vse simpatije, ki so mu prihajale z vseh delov sveta. Ne samo to, temveč da zasluži ludi popolno zaupanje, da bo svojim državljanom, naj bodo tega ali onega jezika, delil pravice po predpisih naravnega moralnega zakona, ki preveva češkoslovaški narodnostni statut in ki je bil tudi gonilna moč državnikov, ki so imeli čast in težko odgovornost, da so narod vodili v preteklih dneh. Večjega jamstva za pravice narodnih manjšin pa treba ni. Češkoslovaška I)o prva država na svetu, ki je svojim manjšinam dala vse, kar urejeno državno občestvo dati more. Druga ugotovitev se tiče Anglije. Po dolgem času se je z brezprimerno jasnostjo in odločnostjo postavila za mir. Po dolge.m času se je izkazalo, da ima njena beseda zopet ono težo, ki' zahteva posluh. To jc razveseljivo dejstvo za bodočnost evropske politike, kajti kakor tokrat, se bodo tudi v bodoče evropske velike sile izrekle za mirne rešitve, če lxi Anglija stala na struni miru. zumljivo, a potem neizbežno geslo pozdravlja človeka na sleherni madžarski mejni postaji. V njem je izražen ves trmasti, nesodobni, nojevski program madžarskega revizijonizma. Ob teh kratkih azijatskih izrazih človek sliši nekje udarjanje podkev in žvenket huzarskih ostrog, zasluti vso simboliko operetne Madžarske — ne prave, resnične, ki ji stanje po svetovni vojni ni vzelo ne možnosti, ne veselja za življenje — marveč tiste Madžarske, ki pomeni zadnji otok propadlega evropskega fevdalnega reda. »Verujem v enega Boga, v eno domovino, v eno božjo in večno pravico, verujem v vstajenje Madžarske .. .< To molitev morajo molili lačni madžarski otroci vsak dan po šolah. Molili so jo po volji plemenitega razreda tudi ob kongresu. Revizijoni-stična organizacija je zvezala kongres s svetošte-fanskimi slovesnostmi, kar jo vzbudilo mnogo ne-volje. Ta organizacija je ob kongresu preplavila Rudimpešto z revizijonističnim propagandnim materialom: knjigami, zemljevidi, reliefi, napisi, spominki, ki pod krinko velikega dogodka kažejo težnje vladajoče aristokracije. Za majhen denar ste lahko kupili cele knjižnice del različnih imen, a ene vsebine: »pravica« za Madžarsko! Mehanične papirne igrače so vam kazale »pravo«, »veliko«, resnično", »zgodovinsko« Madžarsko, ki sega seveda čez vso Hrvaško in Slavonijo do Reke in Senja. Na majhen pritisk mehanizma se je zemljevid razmahnil, zazijale so »rane«, ki jih jc sveio-šlefanskemu kraljestvu zadala triatlonska pogodba. Zraven številke, računi. Videli ste lahko karte, na katerih nož reže Hrvaško in pol Moravč od fvške. Videli ste zbirke grbov madžarskih mest, med njimi Osjeka, Zagreba, Sušaka, Reke, Senja, Ča-kovca, Bratislave, Temišvara. Videli sto demonstrativne torte po slaščičarnah, ki so vabile na uživanje z »Nem, nem, soha«. Videli ste deset-tisoče svilenih praporčkov s križem, ki mu je bil za ozadje obris velike Madžarske. Slišali ste govore in tožbe, vse je izzvenevnlo v »Nem, nem, solni«. Ti pojavi, ki so jih vsi odločujoči krogi zanašali s poudarjanjem potrebe po bratstvu in odpuščanju zlasti danes, ko se mora svet združiti proti ideologijam sile, so bili mučni, zalo zaslužijo razlage in odgovora o tem, kaj je madžarski slepi, netaklni revizijonizem in kakšna je njegova življenjska upravičenost. Nadaljevanje na 2. strani Zagrebška vremenska napoved. Poslabšanje vremena. i Dunajska vremenska napoved. Šc nestalno s padavinami, z zapada pa sc bo vreme počasi zbolj-ialo. l Prazno ponujanje JNS Političen pregled ob seji ožjega glavnega odbora JRZ Belgrad. 28. maja. m. Sestanek ožjega glavnega odbora JRZ je nudil zopet priliko, da so funkcionarji stranke lahko podali poročila o stanju in delovanju strankinih organizacij v posameznih banovinah. Iz poročila je razvidno, da se je stranka povsod lepo razmahnila in zajela široke plasti naroda. V stranki že uspešno deluje delavska organizacija Jugoras. Pred kratkim je imela prvi kongres strankina mladinska organizacija, ki je v raznih krajih priredila že več političnih sestankov, ter akademska organizacija »Slovanski jug«. Zaradi uspehov, ki jih je dosedanja vlada dosegla v notranji in zunanji politiki ter na gospodarskem in socialnem polju, se množijo primeri, da tudi v hrvatskih krajih prestopajo v JRZ kar cele občinske organizacije bivše HSS, ker ljudstvo ne odobrava več nespametne in škodljive abstinenčne politike, ki se propagira iz Zagreba. JRZ je že do sedaj stalno izpopolnjevala svoje organizacije, v prihodnjih mesecih pa bo to delo še podvojila, da bo povsod zavel nov duh v našem političnem in gospodarskem življenju. Ze danes je na terenu JRZ najmočnejša politična organizacija in pravih tekmecev sploh nima, razen dr. Mačka v vseh banovinah. Dosedanje uspešno delo vlade je ostala politična gibanja v državi razbilo v neznatne brezpomembne politične skupine, ki imajo tu in tam le nekoliko pristašev, politično pa ne pomenijo prav nič več. Razmerje med strankami »rbijanske združene opozicije se zadnji čas ni prav nič zboljšalo. Voditelji teh političnih skupin: Davidovič, Miša Trifunovič in Joca Jovanovič 90 pripravljeni na odločen nastop proti ljntfcUip-frontaškim nergačem dr. Ribarju, dr. Dragoljubu Jovanoviču in drugim. Spor med njimi je narastel tako, da ne_bo več moglo priti do pomiritve. Ljudsko-frontaška skupina srbijanske združene opozicije vabi v svoj krog vse. kar je levičarsko usmerjenega. JNS se je tudi v nedeljo, kakor vedno doslej, zadovoljila ze s tem, če se ji je v nekaterih krajih posrečilo zbrati nekaj ljudi, s katerimi se nekoliko poslancev lahko pogovori, približno tako, kakor je to napravil sam predsednik te stranke Peter Zivkovič v Bosanski Kostanjici. Po časopisnih vesteh je Zivkovičev prihod v tem kraju zanimal samo 10 ljudi, ki so ga prišli gledat. Zivkovič je tem ljudem govoril o vremenu. De- jal je, da je danes oblačno vreme, da pa bo jutri zopet zasvetilo sonee in da bo JNS zopet prišla na oblast. Tudi to je povedal, da je tedaj, ko je nil na vladi, mislil napraviti s Hrvati pošten sporazum, ni ga pa utegnil izvesti, ker je prej odšel. Tudi onih 10 ljudi, katerim je Zivkovič to pripovedoval, je vzelo te besede za šalo, ker je znano, da je bil Zivkovič na vladi polna tri leta in da je imel tako oblast, kakor nihče pred njim in nihče za njim. Tako dobro obiskani so vsi sestanki JNS. Zaradi tega je strah pred novimi državnozborskimi volitvami nagnal voditelje JNS, da na vso moč poskušajo in trkajo na najrazličnejša vrata, da bi se jih kdo usmilil in jih sprejel v volivno vlado, da bi se na ta način izognili neizbežnemu porazu, ki jih čaka, če bi JNS morala iti samostojno v volivni boj. Te želje so se istočasno čule iz vrst JNS v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Vsi bi radi prišli v volivno vlado, predvsem pa predstavniki slovenskega dela JNS. Te dni se je prišel v Belgrad ponujat tndi Jnvan kot predstavnik dr. Kramerjeve Narodne Strokovne zveze. Na vse mogoče načine je brusil pete po belgrajjskih ulicah in iskal stikov z vodilnimi člani JRZ, da bi jim ponudil vstop Narodne strokovne zveze v Jugoras. Znano je, da se Narodna strokovna zveza med slovenskimi delavci nikdar ni mogla prav razviti. Zadnji čas pa je zanjo nastal tako težaven položaj, da misli, da bi se mogla obdržati še nadalje pri iivljenjn samo tedaj, Se bi se je usmilil Jugoras. Tako sliko nudi JNS po vsej državi. Vse se otepa njene firme in beži v organizacije ter išče zavetja v varnejših pristanih. V nedeljo se je z ostalimi izletniki in povabljenimi gosti s potovanja s parnikom »Lov-čenom« vrnil v Split podpredsednik JNS in vodja masonskega krila JNS bivši senator Jovo Banjanin. Ker so se medtem, ko je Banjanin na ladji brezskrbno užival krasno potovanje z našo razkošno opremljeno ladjo, pojavile velike razpokline v dalmatinskih JNS-arskih organizacijah, je Banjanin sklenil, da ostane še nekaj dni v Dalmaciji in namerava prirediti z Andjelinovičem več sestankov s še preostalimi člani JNS. Kakor znano, je ogromna večina Andjelinovičevih pristašev tako v Splitu kakor v ostalih dalmatinskih mestih zapustila JNS in se pridružila politiki JRZ. Udeležba Jugoslavije na umetniški razstavi v Benetkah Benetke, 30. maj. AA. Prvo udeležbo kraljevine Jugoslavije v lastnem paviljonu i\a dvoletni mednarodni umetniški razstavi v Benetkah (biennale) so opazili v vseh krogih ter je vzbudila kar največje zanimanje. Dela jugoslovanskih umetnikov mojstra Tome Rosandiča, Petra Dobroviča, Mila Milunoviča, Vladimirja Bečiča, Ljube Babica in Matije Jame so deležna ioplega sprejema. Komisar paviljona dr. Milan Kašanin, ravnatelj muzeja kneza Pavla, je delal po cele dneve s svojim sodelavcem arhitektom Ivanom Zdravkovičem, da uredi notranjščino paviljona in razvrsti slike in kipe. Paviljon je zdaj gotov in daje s paviljoni Švice, Poljske in Romunije vtis skladne celote, natančno sredi med njimi stoji pa paviljon mesta Benetk. Po svoji arhitekturi je jugoslovanski paviljon zgrajen v modernih linijah. Paviljoni drugih držav so pri vhodu, in siccr v ospredju paviljon Italije, Velike Britanije, Francije in Nemčije (le-ta je zgrajen letos prav tako kakor naš), ČSR, Madžarske in drugih držav. Vsi paviljoni stoje v prekrasnem parku >Giardini pubblici«, deset minut od trga Sv. Marka, sredi med zelenjem. Ob letalski razstavi v Belgradu Belgrad, 80. maja. AA. Podpredsednik Aero-kluba Tadija Sondermajer je 29. t. m. priredil v hotelu »Bristol« gala večerjo na čast tujim delegatom, ki so se udeležili prve letalske razstave v Belgradu. Na večerji so bili: trgovinski minister VrbaniS, vojni minister general Mariž, turški poslanik Hajdar Aktaj, belgijski posl. grof Romrč, nemški poslanik v. Heeren, poljski poslanik Dem-bicki, angleški poslanik Campbell, italijanski poslanik Indelli, romunski poslanik Cadere, bolgarski poslanik Popov, litovski poslanik Turauskas, j odpravnik poslov nunciature Bertolli. holandski odpravnik poslov Krandij, češkoslovaški odpravnik poslov Spaček in V6i tuji vojaški odposlanci v Belgradu: general Techer, poveljnik nemškega letalstva, general Fricolo, poveljnik italijanskega j letalstva, polkovnik Bojder, poveljnik bolgarskega letalstva, Roubik, bivši poslanec in predsednik česl aerokluba, Pop Krstev, predsednik bolgar- — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joseiova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35. skega aerokluba, Gronau, predsednik nemškega aerokluba ter drugi tuji delegati, dalje maršal dvora Colak Antič, bivši minister Djura Jankovič, odposlanec Drag. Stojadinovič, poveljnik letalstva general Simovič, pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrič, belgrajski poveljnik general Peter Kostič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general N. Hristič, kabinetni šef dr. Marinkovič, član uprave Aerokluba Pile, akademik Veljko Petrovič, predsednik aerokluba iz Sarajeva Veselinovič in mnogo drugih povabljencev iz vrst prijateljev našega letalstva. Belgrad, 30. maja. m. Notranji minister dr. Korošec je danes dopoldne obiskal na belgrajskem velesejmu prvo mednarodno zrakoplovno razsrtavo. Na razstavi so gospoda ministra pričakali in sprejeli vsi funkcionarji Aerokluba na čelu z g. Sonder-majerjem, ki so gospodu ministru dajali strokovna pojasnila o vseh razstavljenih modelih. Shodi in zboro- van a JRZ Seja jugoslov. - francoskega gospodarskega odbora Belgrad, 30. maja. m. V Belgradu so bfle v soboto in danes seje stalnega jugoslovansko-francoskega gospodarskega odbora, kateremu predsedujeta izmenoma šef francoske delegacije Leuynac i.n šef jugoslovanske delegacije dr. Sava Oib radovič. Na sobotni seji je odbor razpravljal o vprašnju železniških olajšav med našo državo im Francijo. Sklenili so, da se uvede razpravljal o vprašanju železniških olajšav med francoskimi in našimi železnicami. V to svrho se bodo kmalu sestali predsiavmiki naših in francoskih državnih železnic, da sprejmejo de-finitivme tozadevne sklope. Na današnji seji je odbor razpravljal o vprašanju povišanja jugoslovanskih kontingentov za izvoz v Francijo, predvsem sadja in lesa, ter o vprašanju tarifnih olajšav. Odbor bo ^elal še nekoliko dni. Pogajanja se razvijajo V zelo prijateljskem razpoloženju. _ Belgrad, 30. maja. m. Prometni minister dr. Spaho je dovolil polovično vožnjo za vse udeležence kongresa >Pax Romenae« v Ljubljani. Nova japonska vlada v prvih pogajanjih s SSSR Tokio, 30. maja. e. Tukaj bo se razširile vesti, da se je nova japonska vlada odločila urediti vsa viseča vprašanja med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Zunanji minister Ugaki je baje sklenil, da se začne takoj pogajati s sovjetskim veleposlanikom r Tokiu. Pogajanja bi se naj vodila na tej podlagi: sovjetska Rusija naj ugodi japonskim zahtevam po petrolcjskih koncesijah na Kamčatki in Sahallnu, Japonci pa bodo posredovali v Harbinu, da man-džurska vlada izplača dolgove za vzhodno-ki tajsko železnico in pošlje svoje zastopnike v razmejitveno komisijo na mojo med Mandžurijo in sovjetsko Rusijo. Pri bombardiranja Kantona nad 100 mrtvih Honkong, 30. maja. b. Vojni dopisnik INS poroča, da eo japoiska letala davi ob 9.45 izvršila Nadaljevanje s prve strani. Program in pristaši madžarskega revizi-onizma Program in revizijonizem, zahteva po odpravi sedanjih meja in po obnovitvi bahatega, dasi po resnični veličini dvomljivega svetoštefanskega kraljestva, je življenjski program izumirajočega razreda habsburških Erzherzogov, plemenitašev z ve-leposestvi, emberjev in pisane, pompozne črede žlahčičev. Tej je sedanja Madžarska dosti premajhna, da bi vsemu temu obaržunjenemu, ob-ostroženemu bahavemu roju zadostovala za izže-manje in po njem za življenje v parfumiranem slogu Ludvika XV. in raznih »apostolskih« kraljev v prestolnici ob Donavi. Ta propadajoči, telesno in duhovno izrojem razred drvi zaradi novega stanja koncu naproti. Mala Madžarska, ki je po osvoboditvi obrobnih narodov jk> svetovni vojni ostala, ogromni množici plemstva in brezdelnih, anahronističnih odličnikov ne zadostuje. Viri za bleščeče življenje v metropoli ob Donavi vse bolj usihajo, zadnji otok evropskega fevdalizma in aristokracije se potaplja. Edina njegova rešitev je revizijonizem, ki oznanja vzpostavitev nekdanjega madžarskega, svetoštefanskega kraljestva, ki bi naj segalo od Karpatov do Jadrana. »Ne, ne, nikdar,« to geslo se ne nanaša na nove, zdaj prav za prav že stare meje, ki jih ta madžarski vladajoči razred ne prizna, ker jih zaradi lastne krize in obstanka ne more. »Nem, nem, sohž« je postalo njegovo edino politično geslo, ki je vsemu madžarskemu političnemu življenju dajalo zlagan videz. Revizijonizem kljub vsemu kričanju in kljub trmastemu umetnemu vzdrževanju ni politični program madžarskega ljudstva. To ljudstvo ni bilo in ni in v takih duhovnih ter socialnih razmerah nikdar ne bo politični faktor. Madžarski mali človek je kmečki proletarec, kolon, najemnik, tlačan, trpin, ki nikjer ne šteje, ki je trpel pod enako usodo tedaj, ko je živela »Velika Madžarska«, kakor trpi danes, ko so se njene meje skrčile. Zato ga revizijonizem ne briga, briga ga kruh, pravična ureditev agrarnega vprašanja, razdelitev velepo-sestva. To ljudstvo je raja v toliki meri kakor nikjer v Evropi, niti ne na Balkanu. Razred, ki že sto in sto let živi od žuljev tega človeka in se po trianonski pogodbi čuti prizadetega v svojem nesocialnem standardu, razpolaga z ogromnimi predeli rodovitne blagoslovljene zemlje, ki bi pomenila gospodarsko in politično odrešenje za Madžarsko, če bi prišla v tiste roke, v katere po božji in človeški pravici spadn. Neizgovorjeni program ljudstva A čim glasnejše je revizijonistično kričanje iz Pošte, tem obupnejši je položaj madžarskega malega človeka. To ljudstvo, ki je delavno, pošteno in verno, počasi zori za revolucijo. Razmere v tej so v marsičem hujše kakor v Španiji. Po zaslugi slepe madžarske aristokracije, ki kriči na zunaj v stotinah oblik po »Pravici za Madžarsko«, se pripravlja v srcu Evrope nova revolucija. Madžarski je potrebna najprej pravica na znotraj. Toda madžarska plemiška plast, slepa in zlasti danes nerealna noslteljiea revizijonizma, za to prvo potrebo svoje domovine nima čuta. Po vseh peštanskih aristokratskih domovih je služinčadi strogo prepovedano stopiti na stopnice, koder hodi gospodarjev plemeniti škorenj — stopnice za posle so zadaj skrite. Izgovoriti v peštanskih političnih salonih besedo ljudstvo ali celo kaj več, se pravi sramotiti se kot ne fin človek. Ljudstvo — to je neznan pojem. Govoriti o njem danes v Budimpešti je prav tako sodobno kakor govoriti o ljudstvu pod Janošem Hunyadijem. Ce je ta gnila in krivična družba smatrala za dostojno in umestno, da celo praznik vesoljnega katoliškega sveta skruni s svojimi zlaganimi zahtevami, je dokazala le svojo popolno nestvarnost Danes gre — če gledamo stvarno — Madžarski za kožo, gre za to, ali bo ohranila minimum svojega političnega obstanka. Če hoče to, mora ozdraveti sama v sebi, sicer jo bodo sklatili ko gnilo jabolko. Treba je, da si išče prijateljev med sosedi, brez ozira na kake slamnate zgodovinske pravice, katere je razvoj evropskih narodov in pravica do samoodločevanja življenjsko zanihala. Taka prilika za pridobivanje se jim je nudila med evharističnim kongresom pretrekli teden. Toda omenjeni madžarski razred je v tej krvavi potrebi kalil edino ugodno priliko z otročjimi iz-vivanji o maksimalnem, »zgodovinskem«, svetošte-fanskem revizijonističnem programu. Revizijoni-stični simboli, zemljevidi in gore literature, ki so jo nudili tujcem so dosegli prav nasprotno, kakor je hotela revizijonistična žlahta: desetindesettisoči nepristranskih ljudi so odhajali domov z visokim mnenjem o veri, o katolištvu madžarskega ljudstva in s trpkim prezirom za njegove nesposobne nestvarne, vsiljene glavarje, ki se niti v usodnih evropskih urah ne znajo — kljub vse vrste kričanju — odreči svoji omejeni sebičnosti in zaslepljenosti. Ti so edini skrunili duhovni praznik naro-rov ob Donavi. In če je njihovo geslo »Ne, ne, nikdar,« jim ga mi drugi, ki nam je prav duhovno bratstvo katolicizma jamstvo za sleherno človeško in narodno svobodo, kličemo z najmanj enako odločnostjo nazaj. M. J. Kardinal Verdier obišče Prago Praga, 30. maja. c. Po evharističnem kongresu bo več katoliških odličnikov obiskalo Progo in ČSR. Kardinal Verdier bo prišel v Prago v četrtek, danes zjutra j pa je odpotoval v Prago ravnatelj vatikanskega glasila »Osservatore Romano« grof della Torre. Budimpešta, 30. maja. AA. (Havas.) Kardinal Goma v Thomas, pirimas Španije, je odpotoval iz Budimpešte na Dunaj. nov napad na Kanton. Ob 10.30 je sledil drugi napad japonskih bombnikov. Med ljudstvom je zavladala panika. Nepregledne množice Kitajcev so zaman skušale najti zavetišča v mednarodni coni Kantona, ter so onemogočile vsak promet na vratih v to cono. Za okrepitev čet v mednarodni četrti je bil poslan nov oddelek britanske mornarice. Priplula je tudi tretja britanska vojna ladja, ki se je usidrala poleg ostalih dveh topničark. Bombardiranje Kantona z japonskih letal je terjalo več ko 100 smrtnih žrtev, najmanj 200 ljudi je pn ranjenih. Britanski anglikanski misijonarji v Kantonu so brzojavno apelirali na canter-buryjskega nadškofa in ga opozorili na ta grozodejstva ter ga prosili, da prosi britansko vlado, naj bi protestirala pri japonski vladi. Društvo ameriških državljanov v Kantonu je poslalo podoben brzojavni apel zunanjemu ministru USA Cordellu Hullu. Na praznik, dne 26. t. m. je bil sestanek članov JRZ v Komendi. Sestanka se je udeležilo članstvo v tako velikem številu, kot to ni povsod mogoče. Sestanek je pričel banski svetnik in župan Štrcin Ivan. Na to je govoril tajnik banovin-skega tajništva JRZ v Ljubljani in so poslušalci njegovemu poldrugo uro trajajočemu poročilu pazno sledili. Isti dan popoldne je bil sestanek JRZ, združen z občnim zborom na Rovi pri Kamniku. Velikemu številu poslušalcev je govoril tajnik bano-vinskega tajništva JRZ v Ljubljani. V nedeljo, dne 29. t. m. je bil sestanek članov JRZ v Dev. Mariji v Polju, kjer je poročal gospod Češnovar Slavko, tajnik MJRZ za dravsko banovino. Na shodu JRZ na Doleh pri Litiji in popoldne isti dan pri Sv. Križu pri Litiji pa je govoril g. dr. Kamušič, odvetnik iz Ljubljane. Udeležba je bila zelo lepa. Tudi shod v Prečni pri Novem mestu je bil zelo dobro obiskan, dvorana Prosvetnega doma je bila nabito polna. Govorili pa so odvetnik Veble, g. Červan in g. Komljanec. Mladinska organizacija JRZ iz gornjega dola Hrvatskega Primorja, Gorskega Kotarja in Ka-stavščine je imela v nedeljo in včeraj na Suš&kn dvodnevno zborovanje, katerega se je udeleževalo okrog 2000 udeležencev. Pri zborovanju je sodeloval tudi minister Vekoslav Miletič, bivši minister dr. Josip Rogiž, poslanec Nikolaj Kabeliu in poslanec Luka Kostrenčič. Ves čas je bil navzoč tudi predsednik glavnega odbora mladinske JRZ dr. Bojan Pire in predsednik mladinske JRZ za savsko banovino Dušan Bogunovič. Zborovanje so spopolnjevali govori navedenih in poročila zastopnikov posameznih organizacij. Velik shod je JRZ imela tudi v Jagodini v Srbiji, kjer sta govorila ministra Simonovič in Cvrkič. Shoda se je udeležilo okrog 6000 meščanov iz Jagodine in okoliških kmetov, v manifa-stacijekem sprevodu pa se je zlasti odlikovala skupina 100 konjenikov. Shod je potekal ves čas v velikem navdušenju, v katerem so zborovalci vzklikali Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Po španskih bojiščih Francove čete prodirajo na teruelski in kastelonski fronti Huesea, 90. maja. AA. (Štefani) Nacionalistične eete še prodirajo v teruelskem odseku. Za-vzole so več važnih postojank, pogorje Santa Barbara, vas Tarba de Mora in vrh Carnaco. Rdeči še napadajo na aragonski fronti, kjer so vrgli v borbo svojo najboljše čete, vendar so njihove izgube velikanske. Saragosa, 30. maja. AA. Havasov dopisnik poroča: Nacionalistični oddelki so dopoldne ponovili napad na vsem vzhodnem odseku pri Al-bocaseru, vzhodno od Teruela. Operacij se udeležujejo vse čete generalov Varelle, Gareie in Va-lina. Na skrajnem desnem krilu so motorizirani oddelki, ki operirajo ob cesti v Sagonte, izvršili okoli poldne hud naskok. S to najnovejšo operacijo je Teruel popolnoma rešen sovražnega topniškega ognja. — Na vseh frontah je letalstvo zelo živahno. Salamanea, 30. maja. AA. (Havas) Vrhovno poveljstvo objavlja: Rdeče čete eo bile včeraj v vseh odsekih, posebno pa v odsekih Belaguer in Falgone odločno odbite. Na kastelonski fronti so nacionalistične čete zavzele Pensal in prelaz Bo-ladar ter vas Sula. Ujele so nad 600 miličnikov. V odseku Teruel so nacionalisti napredovali za 13 km in zavzeli vas Valbo in Karko. Po drugih bojiščih je bilo vse mirno. Tenis Jugoslavija : Švedska 2 : i Zagreb, 30, maja. Danes se je tukaj nadaljevalo teniško tekmovanje v tretjem kolu za Davisov pokal. Kljub delavniku je prisostvovalo današnji tekmi nad 3000 gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali uspehe jugoslovanskih igralcev in splošno nagradili tudi vsako lepo potezo Švedov, Najprej sta nastopila Šved Rohlsson in jugoslovanski državni prvak Punčec, ki sta nadaljevala včeraj zaradi mraka prekinjeno tekmo. Tudi dane6 je Punčec igral za razred bolje od mladega Šveda ter ga s svojimi dolgimi in ostrimi udarci v kote nasprotnikovega prostora prisilil h kapitulaciji. S tem je tudi tretji set dobil Punčec in tako zmagal v tem srečanju s fr.2, 6:2 in 6:2 ter pridobil eno točko za Jugoslavijo. Za tem sta nastopila v igri parov za Švede Schroder in Rohlsson, za Jugoslavijo pa Punčec in Kuktiljevič, slednji namesto obolelega Mitiča. Jugoslovanski par je prekašal nasprotnika « tehnično dovršenejšim igranjem, medtem ko sta se Šveda zelo lepo sporazumevala. Jugoslovanska igralca sta Dr. Stojadinovič predseduje konferenci JRZ v Belgradu Belgrad, 30. maja. m. Pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, šefa stranke JRŽ, je bila nocoj od 6 do 3 konferenca v strankinih prostorih v Dečanski ulici. Prisostvovalo ji je več višjih strankinih funkcionarjev, med njimi notranji minister dr. Korošec ter ministri Stankovič, dr. Kunjudžič, dr. Novakovič in dr. Kulenovič, Navzoči so bili tudi bivši min. Dj. Jankovič ter strankina tajnika Trifkovič in Pantič. Na konferenco je bilo povabljenih tudi več poslancev ter predsednik glavnega odbora mladine JRZ dr. Bojan Pire, dalje urednik »Samouprave« Stojmir Jovanovič, dr. Da- pa prav v tem večkrat grešila, kar je razrarffivo, ker je bil par sestavljen Šele zadnji moment ki igralca nista bila vigrana. Prvi set sta kljub temu hitro odločila zase. Napeta je bila borba za drugi set. Čeprav sta Punčec in Kukuljevič dobro začela in vodila s 4:2 in 5:3, je uspelo Švedoma z močnimi udarci ob mreži izenačiti in celo dvakrat preiti v vodstvo s 5:6 in 6:7. Šele tedaj sta Jugoslovana zaigrala bolj pazljivo in 6 tremi zaporednimi dobrimi igrami odločila ta set v svojo korist. Tretji set je potekel slično ko.t prvi. V začetku sta se Šveda dobro branila, vendar sta potem morala kloniti pred veliko premočjo naših igralcev. Igra je končala prej kot v eni uri s 6:3, 9:7, 6:3. S tem je Jugoslavija prešla v tem dvoboju v vodstvo in je njeno nadaljnje tekmovanje v četrtem kolu za Davisov pokal proti zmagovalcu iz dvoboja Belgija : Indija, ki se igra te dni v Bruslju, skoraj zagotovljena. Schroder bo mogel jutri v nadaljnjih igrah posameznikov le težko zmagati nad Punče-cem in zelo verjetno je tudi, da bo Palada uspel proti slabšemu Švedu Rohlssonu. nilo Gregorič in ostali funkcionarji belgrajske mestne organizacije JRZ. Vzhodna marka bo dobila novo vlado Berlin, 30 maja. AA. (DNB.) Nemški minister dr. Frick je danes v spremstvu državnega podtaj-nika Pfenderja in nekaj svojih sodelavcev odpotoval na Dunaj v zadevi sestave nove avstrijske pokrajinske vlade. Dunaj, 30 maja. AA. (Havas) Ze 24 ur ni več straže pred poslopjem, kjer je bival Schu-sehnigg. Najbrž ga ni več v tej hiši. Kje je Schu-schnigg sedaj, m znano. Mednarodni mladinski tabor v Liabtiani Slovenski katoliški javnosti Zadnji dnevi letošnjega junija bodo v Ljubljani zbrali ogromno množico domačih in tujih udeležencev mednarodnega mladinskega Tabora, ki ga bo priredila Zveza fantovskih odsekov. Tuji katoliški časopisi posvečajo kar cele svoje številke temu našemu taboru, dokaz, kako veliko važnost pripisuje zunanji svet tej naši mogočni prireditvi. Na najvidnejših mestih prinaša to časopisje slike iz naših pokrajin, motive iz naših prekrasnih gora, z naših jezer, iz naših ravnin, iz naših vasi in mest. Fotografije naših narodnih umetnin, naših narodnih noš srečavate skoraj v slednji številki. Narodi, ki bodo poslali svoje delegacije na naš mednarodni mladinski tabor, že skoraj dva meseca neprestano prinašajo po svojih dnevnikih, tednikih in revijah podatke o geografskem položaju, o zgodovinskem razvoju, o socialnem ustroju, o kulturnih razmerah v Sloveniji. Prav natančno in izčrpno informativno so ti časopisi že seznanili svoje bralce in v prvi vrsti seveda tiste udeležence, ki so namenjeni priti na naš tabor, z lepotami Slovenije, z ljudstvom, z njega šegami in navadami. Propaganda, ki jo za ta tabor vodi tuje časopisje, je urejena in izvajana zares vzorno. Slavnostni dnevi bodo zbrali v Ljubljani na tisoče tujcev, ki bodo naši gostje. Devet narodov se_ bo sestalo na našem veličastnem štiri dni trajajočem meetingu. Devet narodov bo priča, da je naša mladina zavedno katoliška, da je delavna, da je dobro organizirana in pripravljena uspešno prestati tudi najtežje čase. ki jih napovedujejo črni oblaki na evropskem obzorju. Tuji narodi se bodo na lastne oči prepričali, kako dober je naš človek, kako z otroškim zaupanjem posluša navodila in hodi po poti, ki mu jo kaže sveta katoliška Cerkev. Prepričali se bodo, da je slovensko ljudstvo zavedno katoliško, da je krepko in delavno ter skromno; majhno sicer po številu, toda močno in odporno. Prav je, da za te svečane dni, ko bodo tuji narodi prisostvovali ljubljanskim prireditvam Zveze fantovskih odsekov, pride v Ljubljano vse, kar je v slovenski deželi našega. Pripravite se, katoliški deželani! Ne pošiljajte samo svojih krepkih sinov in zdravih hčera na ta mednarodni tabor, ne pošiljajte samo tega svojega ponosa kot zastopnike svojega doma, — dvignite se, pripravite se in pojdite tudi sami ž njimi! Med mladim rodom se boste tudi sami pomladili. Nagleje vam bo udarilo srce, bistrejše vam bodo pogledale oči, telo se vam bo vzravnalo in prožnejši 1k> postal korak! Pojdite in korakajte z mladino vštric! Zastopniki tujih narodov naj vidijo, kako silna je množica slovenskih katoličanov, kako brezpomembna je peščica tistih, ki ne mislijo katoliško, ampak so bili zapeljani v zmoto, kako goreča je in kako odločna na svoji jasno začrtani pot i. Vidijo naj, da je stari rod, ki je vse življenje zvesto hodil po fioti svojih prednikov, tesno jx>vezan z mladino, ki danes zastavlja svoj prvi korak v življenje! Otroci so istih misli s starši, zvesti liočtyo biti istim svetim načelom, kakor so jim bili dedje in jiradedje. Sinu in hčeri je ista stvar lepa in sveta, kot je bila materi in očetu. Mednarodni mladinski tabor naj bo hkratu tudi naša sijajna manifestacija za složnost, ki druži starejši rod z mladino! Povodenj v Benici in Petoševcih Nepričakovano hitro in izredno silno naraščanje Mure je prizadelo veliko škodo ludi kolonijam primorskih einigranlov v Benici in Petešovcib. Obe naselji ležita ob izlivu Lendave v Muro in sta nastali v prvih povojnih letih iz prejšnjih vojnih barak. Sem se je priselilo večje število družin z Goriškega in iz Istre in v potu svojega obraza so začele obdelovati zemljo, ki jim je vsaj z najnujnejšim za preživljanje vračala trdo delo. V noči od 23. na 24. maja pa je prišla nad nje nesreča. Okoli 3 zjutraj jih je zbudilo iz spanja močno šumenje vode. Nihče jih ni bil prej obvestil o velikih nalivih na Gornjem Štajerskem in o preteči povodnji. Benica šteje danes 32 družin s približno 160 dušami, Petešovci pa 25 družin s približno 120 dušami. V manj kot pol uri sta bili obe koloniji pod vodo. Posebno hudo je bila prizadeta Benica. Zaman so skušali Beničani ohraniti nasip ob potoku Lendava; voda ga je kljub njihovemu naporu porušila in valovi Lendave in Mure so preplavili njive in naselje. Večjo srečo je imela sosednja primorska kolonija Pince, kjer živi kakih 30 družin. Tam se je posrečilo obvarovati pred deročo vodo vas in polja. Ko je voda pri Benici porušila nasipe, je zajela prav vsa jKielopja in poplavila vse polje in gozd v obsegu nad 1000 oralov. Vse poplavljeno ozemlje pa meri več tisoč oralov, ako računamo ves levi breg Mure od Hotiže do Benice. Voda je ietWa-'V nekaterih hišah do 1 m visoko. Zbegani Beničani so odpeljali živino, krave in konje po vodi čez že ogroženi most v Pince, prašiče in perutnino pa so morali spraviti v podstrešja. Most »e je v prvih urah povodnji porušil. Proslava 150 letnice ljudske šole v St. Ilju v Slov. goricah Ljudska šola v obmejnem Št. Ilju v Slovenskih goricah bo na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija obhajala 150 letnico svoje ustanovitve in 20 letnico obstoja naše narodne države. Za to proslavo 6e je iz vseh šentiljskih društev sestavil pripravljalni odbor pod častnim predsedstvom zaslužnega narodega borca g. župnika E. Vračka, ki je sestavil naslednji spored: Dopoldne ob pol 10 na šolskem dvorišču sv. maša za vse učitelje in učiteljice ter katehete, ki so poučevali na šoli._ Po sv. maši spominski govor in pevski nastopi učencev ter učenk in vseh domačih pevskih zborov. Popoldne bo na občinskem prostoru velika ljudska veselica. — Za zunanje udeležence le zveza z vlaki v Št. Ilj zelo ugodna. Iz Maribora odhajajo vlaki ob 7, 10 in ob 13. Iz Št. Ilja vozijo vlaki ob 12., 17.20 in ob 21. — Pri proslavi sodeluje mariborska gasilska godba. Pripravljalni odbor vabi vsa narodna društva in narodno zavedno občinstvo, da se spričo posebnega položaja obmejnega Št. Ilja proslave v častnem številu udeleži, udeleži. Zadoščenje uglednima pristašema JRZ Slovenske Konjice, 29. maja. Svoj čas je »solna monopolska afera«; močno razburjala vse tiste, ki so pričakovali, da bo ta sol vrgla našega podžupana g. Šumra. Kakor je že okrožno sodišče v Celju sodilo in kakor smo pričakovali, je tudi Stol sedmorice v Zagrebu to-žiteljem g. Petku Antonu, trgovcu v Celju, g. Jermanu Ivanu, trgovcu v Oplotnici, ki je bil pod JNS režimom tudi župan oplotniški, g. Weischu, trgovcu iz Loč, in g. Feliksu Poznetu, bivšemu trgovcu iz Oplotnice, sedaj trgovskemu potniku za tvrdko »Mirim« iz Maribora in tvrdko Bauman iz Št. Ilja, povedal, da je g. Šumer nedolžen. S tem je tudi osvetljeno delovanje raznih oseb iz konjiškega tabora JNS, zlasti pa bivšega župana g. Križnica. Na občnem zboru trgovskega združenja, ki je bil 19. maja, je zbor razen nekaj neznatnih izjem vzel to poročilo z odobravanjem na znanje. Proti osebam, ki so v tej zvezi o g. Šumru razširjale neresnične vesti, je kazensko piostopanje pred okrajnim sodiščem v Slov. Konjicah v teku. — Ravno tako prijetno je odjeknila med poštenimi Konjičani vest, da je tudi »Jutrot dne 20. marca pri sodni razpravi pred okrož. sodiščem v Ljubljani dobilo zasluženo plačilo za klevete, ki jih je očividno v ponatisu za celjsko »Novo dobo« priobčilo o g. Hrastniku, uglednem članu konjiške občinske uprave. Ta razprava je pokazala, da narodne zavednosti in narodne poštenosti g. Hrastniku tudi v tistih časih ni manjkalo, v katerih ne vemo, kje sc je pisec teh klevet narodno udej-stvoval. Obema gosjiodonia, ki sta zaradi teli klevet težko trpela, vsi res zavedni slovenski Konjičani iskreno čestitajo. Naj bodo te vrstice re6cn opomin vsem, ki mislijo! da bodo s klevetami zopet pričarali čase bivšega županovanja g. Križniča v Slov. Konjicah. Petešovčani eo rešili svojo živino na marof in k dvema kolonistoma, katerih hiši sta bili edini ostali neprizadeti od grozne nesreče. Voda je stala tu v hišah več kakor dva dni in je v nekaterih dosegla do 1 m. Še tri dni pozneje so bila nekatera dvorišča pod vodo in velike mlakuže so pokrivale polja. Škodo cenijo v Benici na nad 300.000, v Pete-šovcih pa na 200.000 dinarjev. Ljudje so ostali brez hrane in živina brez krme. Treba je nujne pomoči, še poselvno zaradi tega, ker je voda tudi I>šenico, krompir in druge pridelke na f>olju po-jHilnoma uničila. Obe vasi sta že vajeni poplav, saj ne mine leto, da ne bi prestali večje ali manjše povodnji. Toda letošnja poplava je spravila prebivalstvo v obup. Z nujno pomočjo pa nikakor še ni rešeno vprašanje teh nesrečnih kolonij. Naseljenci so žrtvovali vse, svoje imetje in svoje zdravje. Skoraj vsi so postali na nezdravem ozemlju med Muro in Lendavo malarični, težko delo na polju in komaj zadostna hrana pa nudita najboljši teren za širjenje jetike. Poleg tega pa jih težijo še dolgovi: anuitete za agrarno zemljo, prispevki za koloni-zacijski fond in odplačila Zvezi agrarnih zajed-nie za hiše. Petešovčani, Beničani in tudi Pin-čani prav srčno želijo, da bi se jim to breme olajšalo in ti dolgovi odpisali, kajti sicer ne morejo več vztrajati na svojih mestih. Beničani pa morajo žal misliti na preselitev drugam, kajti na sedanjem kraju spričo večkratnih letnih poplav ne morejo več vztrajati, in so 6e v tem pogledu tudi že obrnili na pristojno politično oblast. K železniški nesreči v Slovenj Gradcu preteklo soboto, ko se je razbilo devet vagonov. Italijanski romarji v Ljubljani in Celju Ljubljana, 30. maja. Davi je dospel v Ljubljano prvi vlak, s katerim se vračajo italijanski romarji z evharističnega kongresa v Budimpešti v svojo domovino. S tem vlakom, ki je dospel ob 8.54, je prišlo 8 škofov in en kardinal, več prelatov, nad 100 duhovnikov in okoli 200 vernikov. Na kolodvoru so jih pozdravili g. prošt in generalni vikar Ignacij Nadrah, stolni dekan dr. Kimovec ter kanonik dr. Zupan. Duhovščino so oddelili na posamezne ljubljanske cerkve, kjer so ob 9 nu .Sevali." Turinski kardinal in en škof sta maševala pri nunah, v škofijski kapeli sta maševala dva škofa, eden v semenišču, eden v cerkvi sv. Jožefa, štirje prelali so maševali v stolnici, drugi prelati in duhovniki pa so maševali ob navzočnosti svojih vernikov jx> raznih ljubljanskih župnijskih cerkvah. Ti italijanski romarji so že danes nadaljevali pot v Italijo, potem ko so si ogledali mesto. V torek zjutraj, malo r>o 7 pride še en vlak, v katerem bo 10 škofov, 80 duhovnikov in okoli 200 vernikov iz Italije. V sredo zjutraj pa dospeta dva vlaka, s katerima so bo zopet vračalo iz Budimpešte v Italijo 10 škofov, 80 duhovnikov ter več sto romarjev. Škofje in duhovniki, ki jx>tujejo skozi Ljubljano, bodo v našem mestu maševali. Vsi italijanski rontarij pripovedujejo o najbolj ugodnih vtisih, ki so jih dobili v Budimpešti, hkrati pa so hvaležni tudi za ljubez-njivost, s katero jih je Slovenija kot prehodna dežela spremljala na kongres in pri vrnitvi v domovino. Celje, 30. maja. Danes ob 8 zjutraj se je ustavil v Celju brzo-vlak, ki je vozil italijanske romarje z evharističnega kongresa v Budimpešti. Izstopilo je 18 ško-wfov, med njimi sta bila nadškofa iz Vidma in Zadra, 150 duhovnikov in okoli 300 civilistov, med katerimi jo bila močno zastopana mladina KA. Goste je sprejel na kolodvoru cejski opat Peter Jurak z duhovščino. Ob spremstvu domačinov so 6e gostje odpravili v opatijo, Marijino in kapucinsko cerkev, kjer so imeli sv. maše. Ljudje so 6i z znanimanjem ogledovali italijanske duhovnike GDADO prl TRSTU Zlati otok. Plaža. Jeiero. Morske termalne kopeli HOlel ESPLANADE KolCl MILANO I. raz. ob obali II.raz.veskomf.,prosp. Pension VILLA REALC Park ob obali. Hotelski boni reda »C« notel METROPOLE Moderni komfort. Cent. lega. Zmerne cene. LYDIA DRUŽINSKI HOTEL Blizu obrežja. Tek. vodn. Izvrstna kuhinja. Popolni pension od Lit. 20 do '22. Oovori se Jugosl. Prospekt Pension ..ALLA SPIAGG1A" Ob morju. Družinski hotel. Pension od Lit. 25 — naprej. Prospekt Pension LITTOR1A Moderni komfort. Obrežna bližina. Zmerne cen«. Prosnekti s klobuki širokih krajcev, posebno pa so radovedni povpraševali, če je med gosti kak kardinal. Gostje so se laskavo izrazili o našem Celju, nikakor pa niso mogli verjeti, da ima Celje tako nizko absolutno višino. Zanimali so se tudi o delu KA. Ljudjem je ugajala prostodušna domačnost italijanskih duhovnikov, ki so si ua trgu nakupili od kmečkih ženic jajc, katere so po juž-njaški navadi kar na ulici pridno izpili. Ob 10 se je zbralo k slovesu na kolodvoru nad 500 ljudi, ki so pozdravili goste. Dva delavca pokopana pod ruševinami barake Maribor, 30. maja. Danes dopoldne ob 10 se je dogodila na skladiščnem prostoru lesne trgovine Miroslav France ob Masarykovi cesti nasproti hotela »Mariborski dvor« usodna nesreča. Zrušila se je velika, 20 m dolga in 8 m široka lesena baraka, pod njenimi ruševinami pa sta bila pokopana dva delavca, ki so ju po daljšem reševanju z največjimi napori še malo živa rešili. Na omenjeno barako je bilo pri-slonjenih kaka 2 vagona de6k, ki so pritiskale na ogrodje barake z znatno 6ilo. Na zahodni strani so začeli betonski temelji barake lesti v zemljo in šupa se je precej nagnila v dotično stran. Ker se je bilo bati, da se bo baraka podrla, je prišel pogledat nevarnost strokovnjak od gradbeno tvrdko Kiffman. Določil je, da se morajo desk*1, ki so prislonjene na barake, preložiti na nasprot- no stran, da bodo tako razbremenile vdirajoče so temelje in bodo barako podpirale, da po no poruši. Danes dopoldne so začeli delavci deske pre-lagiti, med tem delom pa tramovje ni več vzdržalo pritiska, naenkrat jc zahreščalo in že se je vsa baraka zrušila na tla. V baraki sta se v trenutku nesreče nahajala dva delavca — preddela-vec Ernest Piščanec in delavec Franc Florjančič. Oba je tramovje jx»kopalo pod seboj. Z mrzlično naglico so začeli njuni tovariši z reševalno akcijo ter so z veliko težavo odstranjevali bruna, deske in tramove, da so prišli do obeh jionesrečencev, ki sta ječala pod ruševinami. Oba so takoj prenesli v bližnjo bolnišnico. Dobila sla hude poškodbe. Florjančič ima najbrže strt prsni koš, Piščancu pa je zdrobilo desno nogo ter ima poškodbe tudi po ostalih delih telesa. Mlada življenja - žrtve Mure Mura, 30. maja. Mura se je vrnila nazaj v svoje korito. Še pričajo o njenih poplavah zablateni travniki in njive, stranski rokavi in kotanje, na obrežju so še zalite s kalno vodo, v čisto zvrhani glavni strugi pa se valijo umazani valovi ter še vedno nosijo s seboj ostanke ruševin, ki jih je Mura v Avstriji v svojem gornjem toku zdrobila. Vse vrste reči plava tako po Muri, med njimi pa eo tudi truplja utopljencev. Veliko smrtnih žrtev je zahtevala poplava Mure v Avstriji in najbrže bo reka vsa ta trupla odložila šele v svojem spodnjem toku na našem ozemlju. Nemški sosedje se zlasti zanimajo za truplo junaškega mladega poročnika graškega artilerijskega polka 25-letnega Wolfganga Giintherja iz Nemčije. Našel je smrt v narasli Muri pri mestecu Frohnleiten nad Gradcem, ko je hotel prinesti rešitev 23 ogroženim ljudem. V Frohnleitnu je Mura porušila most, razdrla veliko hiš ter je popolnoma obkolila tovarno papirja. V tovarni in sosednjih poslopjih je bilo odrezanih od rešilnega 152 nagrad, ki so vredne nad 100.000 din bo sreča 15. julija t. L popoldne razdelila med vse nove naročnike »Slovenca«, ki se nanj naroče najmanj za 3 mesece in plačajo do 12. julija t. 1. trimesečno naročnino — vse sedanje naročnike, ki 6o naročeni na dne vnega »Slovenca« že najmanj tri mesece in ki bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katerem bo žrebanje — vse, ki nam bodo poslali do 12. julija t, 1. 50 izrezkov z rdečim žigom iz »Slovcnca«, ozir. tiskanih odrezkov iz nedeljske priloge »Slovenca«. Najlepša je pač prva nagrada, to je popolna oprema stanovanja (spalnice, kuhinje in predsobe s pohištvom ter ostalo opremo za spalnico, posodo za kuhinjo itd.) Tej nagradi pa je »Slovenec« dodal šc prav tako dragocena darila, to je: 2 nevestini opremi 5 5 radijskih aparatov 4 2 šivalni stroja 4 2 pisalna stroja 5 2 harmoniki 5 1 kuhinjsko opremo (več kot 40 4 raznih kosov) 4 10 dvokoles (moških ali ženskih) 6 1 prašič 2 1 zaboj sladkorja 5 5 krat po 500 kg fosfatne žlindre in 5 gnojničnih črpalk 5 plugov osipalnikov izruvačev za krompir dvodelne brane vreče fine bele moke moških oblek ženskih oblek moške ure ženske ure fotoaparatov knjižni zbirki reporeznic drage vredne nagrade (razne servise, nalivna peresa, čevlje, platno, brzoparilnc lonce itd.) in povrhu še lepo, osem dni trajajoče potovanje z vso oskrbo (za srečnega izžrebanca torej brez stroškov), ki ga organizirS izletniška pisarna Okorn v Ljubljani. Pot bo šla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d' Ampezzo, Bolzano, Innsbruck, Garmisch-Parten-kircen, Miinchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glocknerstra66c, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano. Sreča Vas bo lahko obiskala le z bogatimi darili! Zato nc odlašajte, ampak postanite še danes naročnik »Slovcnca«, da boste lahko zastonj, brez slehernih dajatev delžni bogatih daril! Lastništvo »Slovenca« brega 23 ljudi. Poskušali so jim pomagati s čolni, pa je bil tok prehud, potem so hoteli vreči z letalom vrv, s itatero bi reševali ljudi, pa se poskusi niso posrečili. Končno ee je odločil poročnik Giinther, do spleza po žicah električne napeljave do tovarne. Ta poskus pa je plačal z življenjem in Mura ga je odnesla. Nemci eo naprosili naše oblasti, naj bi' jx>magali iskati truplo pogrešanega častnika. Utopljenec je 181 cm visok, vitkega, šibkega telesa, plavolas, brez brk, oblečen v sivo uniformo ter bos. Če najdejo truplo na našem ozemlju, ga bodo prepeljali v Nemčijo. V Svečanah pri Sladkem vrhu je utonil v Muri 331etni delavec in oče treh nedoraslih otrok Franc Tisler. V Svečanah je Mura naplavila v globoko kotanjo poleg brega 3 sode. Delavca Rošker in Tišler sta skušala te sode spraviti na breg. Napravila sta z desek nekak 6plav ter sta zaveslala jx> sode, jih naložila na splav in ga spravila k obrežju. Rošker je skočil s splava, da bi iz bližnjega gozda prinesel kole, na katerih bi zvalila sode na breg. Tišler je ostal sam na splavu, ko ga je začel tok nenadoma zopet odnašati od brega Tišler je tako nerodno veslal, da je pri tem poslu padci s splava ter se začel potapljati. Rošker je opazil nesrečo, naglo se je pognal v vodo ter zaplaval proti ponesrečenemu tovarišu, ki ni znal plavati. Vendar mu ni mogel pomagati, ker je Tišler že izginil pod vodo. Iskali so ga potem s čolnom ter so s kavljem jx>tegnili truplo na suho, vendar so bili vsi poskusi, da bi ga vrnili v življenje, zaman, ker je nesrečnež že jjoldrugo uro ležal na dnu vode. Neznanega utopljenca je naplavila Mura v Dolnji Bistrici poleg bistriških mlinov. Našfli ao ga domačini na produ ter so pn prenesli v Dolnjo Bistrico, kjer so ga jx>kopal.i. Utopljenec je 168 centimetrov visok, star kakih 40 let, kostanjevih las s plešo na temenu, kostanjevih brk, v ustih tu manjkata dva sprednja zoba. Po obleki sodeč je bil delavec ali kmet. Najbrže ga je Mura prinesla s seboj iz Avstrije, Boj z medvedom Dole pri Litiji, 30. maja. Precej je bilo govorjenja o velikem medvedu, ki se poteplje v okolici. Te dni 60 otroci šli nabirat šmarnice. Ob robu malega gozda med Čepljami in Brezovem so zagledali v grmovju nenavadno žival. Bežali so proti domu. Kmalu nato pa je prišel mimo znani klepar Grebene Ciril, mož, star okrog 40 let. Imel je korajžo, da je šel kar z navadno potniško palico nad zver. Nekaj metrov od banovinske ceste sta se že sešla. Medved je ležal v grmovju. Ko je videl, da gre mož le čisto blizu, je malo zagodrnjal, 6e postavil na zadnji nogi in skočil nad Grebenca; 6 predAjo šapo ga je opraskal po obrazu, z gobcem pa mu jeodtrgal kar cel rokav. Ker je imel še eno roko prosto in palico, se je Grcbencu posrečilo, da se je oprostil in zbežal, kolikor so ga noge nesle, v vas Čeplje, kjer je skočil v kar prvo hišo. Hitel je pripovedovati v kakšnem strahu je bil. Ko se jc nekoliko odj>očil, se je opogumil in šel nazaj lovit medveda. Z njim je šel z gnojnimi vilami oborožen posestniški sin Pipan Anton. Medveda sta šc videla, ko sta prišla nazaj, pa žival je vedela, da ima preganjalec, zato je zbežala v notranjost gozda. Bilo je že bolj na noč, zato sta pustila lov. Medved ima verigo okrog vratu; najbrž jc bil žc ukročen in jc kje ušel. Na vsak način bi ga bilo dobro živega ujeti in to čimprej, da nc postane res šc bolj nevaren, kot i? bil do sedaj. Kaj pravite? »Življenje od nas zahteva, da mali omedleva, ko se poslavlja sin!-:. Tako približno pravi Oton Zupančič v eni svojih pesmi. V Ameriki sedaj stotisoči Slovencev jasno itpovedujejo svojo ljubezen do 'tiare domovine« ter doprinašajo ob prihodu ljubljanskega župana vse dokaze, da so ostali zvesti in trdni Slovenci. Domovina in mati Slovenija je dolgo bila lopa zanje, ker se ni zavedela, dati so šli tja naši najboljši ljudje. Najboljšo kri smo dali Ameriki, toda Slovenci v Ameriki nas niso osramotili. Tako beremo v poročilih, kako jih Američani spoštujejo in ponosni smo na sinove in hčere naše domovine. Častno so nas zastopali pri slovesnostih p Clevelandu. Mali Slovenija ne omedleva več ter je ponosna na svoje sinove. Vemo, da bo slovensko ime živelo še v nadaljnjih rodovih, čeprav morda prihodnji rodovi ne bodo več zmogli govoriti slovenski, toda bodo ponosni vsaj na svoje slovensko ime. Tudi Irci v Ameriki ne znajo več svojega keltskega jezika, toda še vedno s ponosom naglašajo, da so Irci. Enako bodo tudi Slovenci, čeprav bodo govorili angleško, vedno naglašali, da so po rodu Slovenci in lako bo davek, ki ga je Slovenija dala daljni tujini, na nek način pomrnjen narodu v stari domovini. Velika demokratična država Amerika nas je spoznala po naših izseljencih in mi Slovenci moramo biti svojim ljudem v Združenih državah hvaležni! Cene velesejmshim vstopnicam in legitimacijam Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice po 2 din izkoristili 50 odstotni popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 din, dobi obiskovalec pri vele-sejemski blagajni vstopnico za 10 din, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) ako je karta veljala do 60 dinarjev, dobi obiskovalec vstopnico za 15 din, ki daje pravico na tridnevne in tri večerne obiske velesejma, c) ako je karta veljala preko 60 din, dobi obiskovalec vstopnico za 25 din, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma. Te vstopnice upravičujejo tudi do nagradnega žrebanja. 2. Za Ljubljančane odnosno liste, ki se voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija 25 din in daje pravico na lOdnevuih in 10 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkraten poset velesejma stane 10 din in tudi velja za nagradno žrebanje. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 roze napravil z odliko, naše najiskrenejše čestitke! = Prvi uradniški izpit pred apelacijskim sodiščem v Ljubljani je napravil zvaničuik I. Špunt, dodeljen okrajnemu sodišču v Ljubljani. — Poročila sta se v nedeljo, 29. maja v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem gospod Jože Kušar, Uršičev stradon, z gdč. Slavico Drnovšek, Ižanska cesta. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. KVALITETNA AMATERSKA IZDELAVA Z VSAKIM APARATOM LEPE SLIKE! FOTO ,,HERMES", MlkloSICeva 30 — Preprečevanje je boljše kot zdravljenje. Zato ne pozabi vsak dan zjutraj in zvečer na zobno nego s Chlorodont pasto za zobe. Tedaj ostanejo lepi in zdravi i!o pozne starosti. — Na uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za I. gimnazijski razred 20. in 21. junija od 8 do 12 v direktorjevi pisarni. Sprejemajo se učenke, ki so bile rojene v letih 1925, 1926, 1927 in 1928. Vsaka naj k vpisu prinese prošnjo, kolkovano z 10 dinarskim kolkom, krstni list in posebno izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. naraščaju. Ako bi se vsi šoferji in samovozači zavedali velike odgovornosti, ki jih stavijo nanj splošno varnostni ukrepi, policijsko cestni zakon in sploh cestni promet, bi bilo dandanes precej manj avtomobilskih nesreč, sodnijekih pravd in smrtnih primerov. Naloga izpraševalnih komisij in šoferskih tečajev vobče pa je, da zberejo sposobne, trezne in praktične vozače. — Tivar obleke prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54 nasproti glavne pošte. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana V torek, dne 31. maja 1938 Gledališče Drama. Torek, 31. maja: zaprto. — Sreda, 1. junija: Zenitev. Red A. — Četrtek, 2. junija: Izpit za življenje. Red B. — Petek, 3. junija: zaprto. — Sobota, 4. junija: Lopovščine. Red A. — Opera. Torek, 31. maja: zaprto. — Sreda, 1. junija: Manon Lescaut Red Sreda. — Četrtek, 2. junija: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. Gostujeta gdčna Zvonimira Zupevčeva in gosp. Josip Gostič. — Petek, 3. junija: zaprto. — Sobota, 4. junija: Giocondo. Premiera. Premierskl abonma. Prireditve in zabave Zelezničarski mešani pevski »bor iz Ruse velja v svoji domovini za enega najboljših bolgarskih zborov. Zelezničarski zbor iz Ruse ima odli- »Ukročeni trmoglave«; v komediji zakonskih kapric KINO MATICA Telefon 21-24 Osma žena modrobradta Ob 16. Claudette Colbert Gary Cooper 19.15 in 21M5 uri s Colbert I oper S 1-15 uri f Izven Ljubljane stanujoče deklice lahko pošljejo prošnjo z navedenimi prilogami tudi po pošti najkasneje do 22. junija. Sprejemni izpit se bo vršil 23. in 24. junija. V uršulinsko gimnazijo ee sprejemajo gojenke ki stanujejo v tukajšnjem zavodu, in učenke stanujoče v Ljubljani. Navodila glede sprejema v internat in prospekt debe 6tarši v uršulinskem samostanu. — 3000 francoskih knjig bo razstavljenih na službeni razstavi Francije v okviru letošnjega pomladanskega velesejma v Ljubljani od 4 do 13. Vsak Je bil navdušen, kdor je videl zabavno opereto in paui Horbiger Theo Lingen Hans Moser Tega filma ne smete zamuditi! Predstave ob 16., 1915. in 2115 ' koiiiikov " Rudolf Carl KINO UNION Telefon 22-21 Lucie Engliseh Čarobna igra z Marto Eggerth ansamblom odličnih in priljubljenih komikov Položnice prilagamo današnji številki »Slovenca« za vse p. n. naročnike, ki jim je potekla naročnina, da z njo poravnajo naročnino od 1. junija 1938 dalje, predvsem pa, da nam nakažejo morebitne zaostanke. P. n. naročniki, ki imajo naročnino že poravnano, naj shranijo položnico za poznejšo dobo ali jo oddajo novemu naročniku. Vljudno prosimo vse naše cenj. naročnike, da se položnic čim prej poslužijo, da ne bo ovir pri dostavljanju lista, ter da si z rednim plačilom zagotove pravico do »Sloven-čeve« smrtno-nezgodne podpore. — Številka čekovnega računa za »Slovenca« je 10.650. Cene dnevniku ,.Slovenec" tuzemstvo: mesečno.....din 25.— letno.....din 300.— inozemstvo: mesečno.....din 40.— letno ..... din 480.— S »Slovenčevo« položnico poravnajo naročnino tudi p. n. naročniki »Ponedeljskega Slovenca«, vendar pa je zato potrebno, da na vrhu položnice to posebej označijo. junija. Poleg knjig bo razstavila Francija še parfume in pariško bižuterijo. — Okrajni odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti je razdelil 5000 (pet tisoč) dinarjev med siromake občine Bakovci, Satahovci, Murski Črnci, Gradišče, Tišina, Tropovci in Petanci, ki so bili najbolj prizadeti po povodnji. — Okrajni odbor Rdečega križa v Murski Soboti je bil prvi, ki je nudil denarno pomoč ponesrečencem. — Sava trga zemljo. Zadnji hudi nalivi, ki so trajali drugi teden v maju, zlasti v soboto 14. maja, so povzročili prav naglo naraščanje Save, ki je pri Črnučah iu Tomačevem prestopila bregove. Sava je bila pri Tomačevem tako besneča in deroča, da je hud vodni pritisk začel odnašati velike kose obrežne zemlje in se je obrežje na mnogih krajih popolnoma spremenilo ter je Sava dobila čisto novo strugo. Na mnogih krajih je Sava odnesla zemljo po več metrov na široko. Nekemu posestniku v Tomačevem je voda odnesla do 15 oralov plodovite zemlje. Cenijo, da so ti nalivi napravili do 100.000 din škode na rodovitni zemlji. — Dobre ceste je treba vzdrževati. Vzdrževanje stane denar. Da pa izdani denar ne koristi samo cesti in prometu, ampak tudi malemu človeku, kateremu nudi zasluzka, nam bo nazorno pokazala razstava »Cesta«. Priredilo jo bo v okviru letošnjega Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija društvo za ceste v Ljubljani. — Konjerejsko društvo za dravsko banovino ima sejo glavnega odbora v soboto 11. junija ob 19.30, občni zbor pa 12. junija Ob 10 v Mariboru . v hotelu »Orel«. 5. junija - Binkoštna nedelja vsi v VELIKA POSTOJNSKO JAMO ST Posebni vlaki iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, Tyrševa c. 11. Telefon št. 24-72, v Kranju in na Jesenicah ter pri PUTNIKU v Mariboru in v Celju Koledar Torek, 31. maja: Angela, devica; Kancijan (Kocijan), mučenec. Ta mesec je dan narastel od 14 ur 18 minut za 1 uro 11 minut na 15 ur 19 minut. Sreda. 1. junija: Fortunat, spoznavalec, Kuno. Novi grobovi -j- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Jože Medvešček, knjižničar pravne fakultete ljubljanske univerze. Pogreb bo v sredo, 1. junija ob 4 popoldne izpred hišo žalosti Glince c. Ia, št. 3. Naj v miru počiva! Žalujoči soprogi naše iskreno sožalje! ■f" V Dol. Logatcu sta umrla Urbas Anton, gostilničar, in 88 letni užitkar Nagodc Anton. Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Promocija. Včeraj je bil promoviran 'na ljubljanski univerzi g. P e z d i r c Joško zo doktorja prava. Mladi doktor je že pred leti napisal obsežno razpravo o statutu otoka Krka, ki je bila nagrajena e svetoenvsko nagrado. Mlademu, komaj 23 letnemu doktorju, ki jc vse izpite in rigo- — Šofer in samovozač je naslov knjigi, ki jo je spisal inž. Josip Štolfa, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, ima 272 strani besedila in okoli 300 slik, ki ponazorujejo posamezne dele motorja in ostalih delov avtomobila, kar da posebno vrednost tej knjigi. Cena je vezani knjigi 140 din. V slovenskem jeziku je to do danes prva knjiga, ki razpravlja podrobneje o modernem avtomobilu, konstrukciji, stregi in vodstvu ter ima namen podati v splošno razumljivem popisu vse sestavne dele avtomobila in njih pomen. Tudi lastniki mo-tociklov l>odo našli v tej knjigi marsikaj, kar se nanaša na delovanje eno in dvovaljnega, ter štiri in dvotaktnega motorja. Knjiga je s strokovnega stališča priporočljiva ne samo poklicnim šoferjem, samovozačem luksuznih in tovornih avtomobilov, temveč tudi onim, ki hočejo lo šele postati, to je »Naš dom« v vaš dom! Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležite še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki ie naročil list na ogled, ga je obdržali Poizkusite šo vi. stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite na upravo: »N a S do m«, Maribor, Koroška cesta št. 5. kovanje Njega Veličanstva bolgarskega carja in sicer red za meščanske zasluge. Generalna direkcija bolgarskih železnic pa ga stavlja kot vzor vsem ostalim drugim železničarskim društvom. Ta zbor koncertira v Ljubljani na binkoštno nedeljo dopoldne ob pol 11 dopoldne v Filh. dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Umetniški večer z zabavo, ki ga priredi »Slovenska scena mladih«, ne bo 10. julija, kot je bilo prvotno objavljeno, temveč na Vidov dan dne 28. junija. Podrobni 6pored bo pravočasno objavljen. Sestanki Fantovski odsek Ljubljana-mesto! Drevi ob 8 bo v telovadnici II. drž. real. gimn. (na Poljanah) redna telovadba. Vsi oni, ki bodo nastopili s posebno točko na Viču, morajo priti brezpogojno! Novi člani, ki so pristopili k odseku na I. farnem sestanku v beli dvorani hotela Uniona, naj se tc telovadbe tudi udeleže! Zasavsko okrožje ZFO v Ljubljani vabi člane vseh odsekov okrožja na okrožni sestanek v sredo 1. junija t. I. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Na sporedu predavanje g. inž. Sodje, Dekliški krožek Ljubljana-mesto ima drevi točno ob 8 sestanek v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici. Ta sestanek je zelo važen, zato prosim, da se ga vse tovarišice sigurno udeleže. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Junijska pobožnost Jutri, dne 1. junija, ee prične cejomeseč-no češčenje Srca Jezusovega. Vsako jutro ob pol 6 sv. maša e petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vsak večer bo ob pol 8 kratek govor in li-tanije Srca Jezusovega. Predmet govorov: Družina, ustanova Srca Jezusovega. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Teševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Poizvedovanja Dobi nagrado in mladiča! Prosimo vrnitev svetlomodrosive papige, ki je ušla 29. maja, je stara in bolehna. Aleksandrova 10, SimenthaL Slovesnost v cerkvi sv. Družine v Mostah Zupna cerkev svete Družine v Mostah je dobila nov oltar presv. Srca Jezusovega. Kip, ki ga je kupila neimenovana dobrotniea, bo blagoslovljen v torek zvečer v karmeličanski cerkvi na Selu. Ob 8 zvečer bo pri Karmeličankah sklep šinarnicne pobožnosrti, ki se je je vsa fara udeleževala ves mesec v cerkvi. Nato bodo kip v slovesni procesiji prenesli v cerkev svete Družine, kjer bo blagoslov, zahvalna pesem in posvetitev mo-ščanske fare jjresvetemu Srcu Jezusovemu. — Procesija e prižganimi lučkami pojde od karmeli-čank po Zaloški cesti v Društveno ulico, nato pa bo po Ciglarjevi ulici zavila v župno cerkev svete Družine. To bo zaključek letošnjih šmarnic v Mostah in obenem začetek junijske pobožnosti Srca Jezusovega, ki bo vsak dan meseca junija ob tri četrt na šest zjutraj v cerkvi sv. Družine. Sklepni govor bo imel, kakor vsak dan v majniku, g. M. Volčič, ravnatelj banovinskega vzgojevališča. Nagovor pri posvetitvi župnije pre-svetemu Srcu Jezusovemu bo' pa imel vseuč. prof. dr. Ciril Potočnik. Uref zlatnino za birmo najceneie pri A. Fuchs, Židovska ulica 3 1 Akademski pevski zbor bo zopet nastopil na samostojnem slavnostnem koncertu — ob priliki vsetlržavncga kongresa trgovcev — v veliki dvorani hotela Union v petek 10. junija ob 20. Na sporedu bodo slovenske narodne pesmi v priredbah M. Tomca, Fr. Marolta, O. Deva, Jo«. Kocijančiča. — Predprodaja vstopnic bo v vratarejvi loži na univerzi od 1. junija dalje v času od 8 do 18. 1 Pot dr. Slokar ja v Ameriko. Pretekli teden je odpotoval v Ameriko g. dr. Ivan Slokar, ki je bil ta mesec izvoljen za guvernerja jugoslovanskih rotary-klubov Od g. dr. Slokarja so se poslovili na ljubljanskem kolodvoru številni njegovi prijatelji ter člani ljubljanskega kluba. G. dr. Ivan Slokur se udeleži konvencije vseh rotarv-klubov sveta, ki bo od 12. do 19. junija v Snn Franciscu, ter bo na tej konferenci zastopa! vse jugoslovanske klube. G. dr. Slokar se vozi v Ameriko na Cunardovi ladji »Bri-tannic«. 1 Še do petka zvečer oddnne obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svelloli-kanje perila izgotovi sigurno do binkoštnih praznikov tovarna Jos. Reich. BROM - JODNA SOL - KOPELI OBALNE KOPELI Palače ffofel HISA PRVEGA REDA (200 sob) ZMERNE CENE PENSIONU Pojasnila: PALAČE HOTEL P0RT0R0SE (Trieste) 1 Opozarjamo na nocojšnji predavanji v okviru treznostnega tedna, in sicer: »Alkoholizem in šola«, predava g. V. Jagodič, in »Sredstva za protialkoholno delo v šoli in družini«, predava g. M. Zor. Predavanja bosta v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20. 1 Rez. častniki in voj. uradniki se opozarjajo na pregled uniforme, ki bo v četrtek in petek, t. j. 2. in 3. junija t. I. ob 17 v Mestnem domu na Krekovem trgu 2-1. V četrtek je na vrsti pešadija, v petek pa vse ostale vrste vojske. 1 Gospodarski urad mestnega poglavarstva v Beethovnovi ulici 7, dne 3. in 4. junija t. 1. ne bo sprejemal strank, ker se bodo tedaj čistili uradni prostori. Še do petka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do binkoštnih praznikov tovarna Jos. Reieh 1 Uprava policije opozarja vse lastnike vprežnih in drugih vozil, da je prepovedano vozilom, ki se pomikajo v isti smeri, voziti drugo poleg drugega (vštric) in da morajo voziti drug za drugim. Posebno velja to za kolesarje, ki morajo voziti vedno drug za dra-gim po desni strani cesti. Organom, ki vrše cestno - kontrolno službo, je naročeno, da posvečajo tej okolnosti posebno pažnjo in da prijavijo vse kršilce, ki bodo občutno kaznovani. Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik. 1 Požar na Barju. V noči od nedelje na ponedeljek ee je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Andreja Snoja v Črni vasi na Barju. To poslopje je stalo tik mestne meje. Požar so opazili nekoliko pozo, kar je vzrok, da so gasilci mogli ogenj le omejiti, ne pa ga preprečiti. Prihiteli so gasilci iz Tomišlja in z Barja, ki se jim je posrečilo, da so pred ognjem rešili Snojevo hišo, ki stoji v bližini. Gospodarsko poslopje je bilo vredno okoli 30.000 din, vendar je škoda krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. 1 Posestna Bprememba. Rozman Ivan, tovarnar na Glineak, Tržaška cesta št. 40, je prodal Mariji Peteln, trgovki v Ljubljani, pred Skotijo st. 1, posestvo vi. št. 278 k. o. Poljansko predmestje, obstoječe iz hiše št. 31 v StreliSki ulici in iz vrta v izmeri 973 m' za 140.000 din. Celje c Florie Anton — petdesofletnik. Včeraj je praznoval v naši gasilski sredi petdesetletnico naš priljubljeni in spoštovani poveljnik Prostovoljne gasilske čete v Gaberju tovariš Florič Anton. Rodil se je 30. maja 1888 v Ložnici pri Celju. Pristopil je h gasilski četi v Gaberju 26. oktobra 1912 in sodelovali z veliko vnemo do mobilizacije v svetovni vojni, nakar je odšel v vojna Takoj v začetku vojne je bil ujet v Rusiji, kjer je bival do 18. julija 1918. Ko se je vrnil iz ujetništva je takoj pristopil k legiji koroških borcev, kjer' se je hrabro boril za slovensko in jugoslovansko idejo ter kmalu postal zopet aktiven član Prostovoljne gasilske čete v Gaberju. Za njegovo neumorno delo ter marljivost 6e bliščijo na njegovih prsih častne kolajne. Zaslužnemu možu k jubileju kar najiskreneje čestitamo! c Duhovniški sestanek bo v četrtek 2. junija ob 10 dopoldne v opatiji. c Učenci II. deške ljudske šole so imeli v nedeljo 29. maja prvo sv. obhajilo. Ob tej priliki je društvo za revne otroke v Gaberju po zaslugi njegovega predsednika g. Ivana Gamsa in tajnice gdč. Poglajen Marije obdarilo dva revna učenca s perilom, obleko in obutvijo, več celjskih tvrdk pa je z denarnimi darovi in v blagu prispevalo za zajtrk prvoobhajancesn. Vsem blagim dobrotnikom se upraviteljstvo te šole prav lepo zahvaljuje. c Vsi v Celje pristojni rekruti dijaki, ki žele letos nastopiti svojo vojaško službo, morajo najpozneje kazal leta 1929-30 z ogromnim padcem cen kmetijskih proizvodov, ki se je nadaljeval do 1933-34. Zatem se opaža zopet delno izboljšanje. Tudi če bi eene vseh proizvodov enakomerno padle, torej tudi onih, ki jih kmet kupuje, bi bilo kmetijstvo radi padca cen močno prizadeto, ker je del dajatev, ki jih ima za dolgo dobo let vnaprej določen in sicer odgovarjajoče višjim cenam, ki so bile prej. Cene pa so padle predvsem kmetijskim proizvodom v veliko večji meri kot cene vseh proizvodov, katere mora kmet kupovati, odn. stroški, ki jih ima kmet pri svoji pridelavi. V tej razliki neenakomernega padanja cen kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov — ta pojav je znan v literaturi pod imenom »škarjec — je glavni udarec za kmetijstvo. Strukturne izpremembe. - < . Vzroki agrarnih kriz pa niso samo v navedenih faktorjih, ampak tudi v velikih izpremembah v celotnem gospodarskem ustroju, ki učinkujejo naravno tudi na kmetijstvo. To so tehnične, gospodarske in politične izpremembe. Važna tehnična izprememba je bila motorizacija, ki je zlasti zbližala mesto in deželo glede preskrbe s kmetijskimi proizvodi. Nadalje je motor kmetijsko proizvodnjo zmehanizirad in jo napravil skoraj neodvisno od človeških rok in sicer ob i6toča6ni pocenitvi celotne produkcije. Tudi z denarne in valutarne plati izvirajo gotovi učinki na krizo kmetijstva. Tu so težkoče v meddržavnem plačilnem prometu dovedle do razparceliranja svetovnega gospodarstva in pre obrazbe v nacionalna gospodarstva. Povsod se je začelo dirigiranje gospodarstva, ki pa napreduje počasi. Kulturni obzornik Tenorist Christi Solari — gosf ljubljanske opere O italijanskem tenoristu Solariju, ki je že ponovno gostoval v zagrebškem gledališču, smo do sedaj poslušali laskave ocene; te dni pa smo se sami dejansko prepričali o vrednosti njegove pevske in igralske umetnosti, in to ob priliki njegovega gostovanja v našem opernem gledališču. Gost je nastopil v Rossinijevi opere »Seveljski brivec« in kreiral vlogo grofa ALmavive. Dejstvo, da se tenorist Solari umetniško udej-stvujc edino kot gost, ki obiskuje razna domača in tuja gledališča, je že samo dovolj zgovorno in priča o njegovi posebni, v svojstveno strujo zajeti operno pevski kakovosti. Solari je izrazito tipiziran pevec in prav tako igralec, ki gradi iz svojstvenega občutka za podrobno, v odtenke razvito lepoto; poseben občutek za finese, za odmikanje vsemu, kar zna učinkovati kakorkoli grobo, to vodi njegovo odrsko oblikovanje. Zato je že v splošnem obrisu njegov lik na vse strani tanko estetsko občuten ter je — sodeč po tem, kar smo zaenkrat doživeli — prav ta čista lepota daleč preko emocionalnega ozadja glavni nosilec učinkovitosti. Kot pevec ima Solari prvo odliko v svojem glasu, ki jc izrazito liričen, mehak, a malce droben; ta glas pa je oprt na izdelano pevsko tehniko, ki mu omogoča prožno slediti predpisanim melodičnim linijam. Tako je to petje posebno lahkotno, in ker sledi točno estetskim glasbenim postavam, tudi res lepo; če mu slediš, 6e ti zdi, kot da te dvigne in zaziba v mehkih vijugah po brezdanjem prostoru. Če pa pri tem doživiš kot neko pevčevo posebnost, da celotna melodična linija po barvi noče biti povsem izenačena — te pa z druge strani zopet kot izredna odlika priklene jasna in čista izgovarjava. — Igralsko je Solari posebno svoboden in prikupen zlasti po finesah svojih gibov, ki se previdno ognejo vsaki estetsko dvomljivi potezi, kaj šele grobi kretnji. Obenem pa sloni vse podajanje na dobrem poznavanju stilnih kriterijev. Zato je njegov lik kot filigranska umetnina, nad katero imaš svojstveno dopadajenje, bližajoče se nekje lepotnemu doživetju, kot te navda ob kristalni mozartov-ski melodiji. Zanimivo pa je, kako 6e je Solarijev lik nekako odločil od dane celotne predstave našega »Sevilj-skega brivca« in sicer prav po opisani zadržanosti. S tem pa nočem izrekati kritike naši uprizoritvi, ki je včasih res malce burkasta, ki pa sega po celotni izdelanoeti v prvi red predstav. Tudi tokrat je imela celotna uprizoritev mnogo odlik, zgoščenih zlasti v oblikovanju ostalih posameznih solistov (med katerimi se je posebno mojstrsko vzpel Don Basilio g. Betetta), ki so s svojimi vrednotami in z nekim prikupnim osnovnim razpoloženjem močno dvignili celotno predstavo. Tudi orkester je bil v elanu. — Tokrat je nastopil prvič v vlogi sevilj-skega brivca baritonist g. Kolacio, Z ozirom na oblikovanje melodij in besedi mnogozahtevni lik je bil pevcu še trd oreh, vendar ga je izdelal v petju in igri toliko močno, da je pričal o pravih pevčevih sposobnosti in razvojnih možnosti. V. U. Dve honservatorijshi produkciji Ko sc polagoma bliža šolsko leto h kraju, jc pričelo tudi vodstvo našega konscrva.torija posto- poma s tradicionalnim manifestiranjem vzgojnega dela, obseženim v tako zvanih »produkcijah«. Dve taki produkciji sta se v zadnjem času vršili pred številno zbranim občinstvom v filharmonični dvorani, in obe je spremljal lep in viden uspeh, ki more biti v zadoščenje učencem in vzgojiteljem. Jako ugodno je učinkovala že smiselna ureditev nastopov in izbranost sporeda, po kateri smo na prvi prireditvi dojeli tvornost izključno poljske, na drugi pa izključno slovenske glasbe. Da je vodstvo posvetilo enkrat toliko pozornosti zlasti domačim tvornim silam, to je dokaz, da se zaveda svojega poslanstva — v 6mislu katerega je s tem zastavljen prvi krepki korale. Tako nam je bil podan vsaj kratek pregled po domačem glasbenem skladateljskem delu, ki ga prav gotovo ne gre prezirati — kot je dokazal končni učinek. In prav bi bilo, ko bi prihodnjič izbor skladb posegel tudi še v daljšo preteklost, ki hrani še vrsto pravih biserov. A tudi med tem, kar smo tokrat slišali, je mnogo zrelih glasbenih misli. Vrsta teh, ki so nastopili kot raznovrstni izvajalci, je kaj razsežna. Predstavilo se nam je več mladih pevcev (Frlanova, Pavlovčičeva, Lipušček, Polajnarjeva, Rakovec, Tiranova in Lupša); večji dej od teh jih žc poznamo, nekaj pa jih je nastopilo prvič in vzbudilo nade v razvoj. Tudi mnogo pianistov je razvilo pred nami svoja mlada umetniška svojstva in stremljenja. Med temi, večinoma prav tako že poznanimi izvajalci (Prinčičeva, Trtnikova, Kruljčeva, Demšar, Bradačeva, Osterčeva, Adamič) 6e vzpenjata zlasti poslednja dva že resno v umetniški svet, sicer pa kaže vsak posameznik kvalitete s svoje strani. — Manj se nam razvija violinistov, kot kažejo nastopi; a ti, kar jih je nastopilo (Zalokar, Mihelič in Marin) so bili v igri sigurni, slednji jc težko umetnino obvladal z zanosom, — Čclist Čehovin je pa zaenkrat edini v tej vrsti, ki ga žc poznamo, ki pa pridobiva na tonu. Omeniti bi hotel še, da je Jurij Gregorc, ki se nam je predstavil kot učenec kompozicije, pokazal kar lepo invencijo in smisel za gradnjo, ki je pa sev še zmedena, zlasti če hoče biti svobodna. A iskro talenta je treba razpihati. Tako končavam z željo, da bi se v bodoče produkcije s te lepe ravni še postopoma dvigale navzgor in doprinašale k pravemu razvoju naše glasbe. V. U. Nastop otroškega glasbenega vrtca Glasbena Matica je pred nekaj leti srečno osnovala otroški glasbeni vrtec, v katerem se najmlajši Zemljani seznanjajo z elementi te plemenito umetnosti, ki tako blagodejno vpliva na človekovo dtiševnosit, da so jo od nekdaj modreci smatrali za bistveno sestavino človekove duševne vzgoje. Kot vsako leto, so tudi letos ti malčki pokazali predvsem svojim mamicam, pa tudi vsem drugim, ki se znajo s pravim zanimanjem in užitkom vtopiti v utrip otroške duše, kaj so se v skrbni šoli tekom leta naučili in kakšni skriti talenti žive v teh malih bitjih. Nostop v Hubadovi dvorani je bil silno prisrčna in mikavna prireditev. Kakih 15 malčkov jc na vsa ustcca prepevalo in sc ritmično prekopice-valo po odru, da je bilo res veselje gledati in poslušati jih. Ga. Herta Kraljeva, ki vodi to »visoko šolo«, je dokazala, da ji je dano potopiti se v otroško dušo in v njej poiskati, kaj jo mika in kaj tišči, tako, da si hoče najti izraza navzven. Zato je bilo to, kar so malčki pokazali, dokaz skrbnega dela in lepih namenov. V.U. Veličastni prizori s 34, mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti Z letalom nad severnim tečajem Predavanje norveškega znanstvenika Hoela Vodja norveškega zavoda za raziskovanje Spitzbergov in Ledenega morja Adolf Hoel je predaval o možnosti prometa z letali nad severnimi tečajskimi kraji. Takole je povedal v glavnih obrisih : Težave, ki jih mora premagati letalec v teh severnih ledenih pokrajinah, so različne. Največja pa je brez dvoma težava, kako pristati na ledu, kadar te razmere k temu silijo. Polet po zraku je dognana stvar in ne dela tudi v teh krajih no-be-ne velike težave. Pri poletu je za sedaj zgolj ta težava, da še ni mogče leteli tudi ob polarni noči, to je pozimi. Druge čase |xi je polet gladko mogoč in sicer bodisi čez suho zemljo, bodisi čez zamrznjeno morje in ledenike. Zadnje čase pa eo rešili tudi težavo, kako pristajati na ledu in na ledenikih. To je jasno pokazal Elsworthov polet čez kontinente. Dolgotrajni poleti v zadnjih dveh letih so dokazali, da je mogočo premagati vsakršno težavo pri pristajanju na plavajočem ledu, če ima seveda letalec na razpolago pripravno letalo. Izkazalo 6e je tudi, da so letala imenitna sredstva za raziskovnje teh pokrajin, zlasti dobro služijo pri kartiranju. Seveda je težko zviška doli zanesljivo opazovati, kakšna je zemlja pod vami, če pa štrle v zrak velikanski ledeniki in če je zemlja okoli in okoli globoko zasnežena. Vendar pa zračne fotografije, posnete iz zraka, tudi tukaj mnogo pripomorejo. Sicer pa se fotografiranje tako naglo razvija, da bodo tudi te težave kmalu zadovoljivo rešene. Velikanskega pomena je letalo za promet po polarnih krajih. Letalo lahko kaže pol ladjam, da najdejo izhod med razpokami zledenelega morja. Letalo pa lahko služi tudi za prenašanje ljudi in stvari med obljudenimi kraji Evrope, Zahodne Amerike in Vzhodne Azije. Določenih letalskih prog sicer še ni, vendar vse kaže, da bodo tudi proge kmalu določene, katerih so bodo potem letala morala držati. Tako pa se bodo razdalje med raznimi deli sveta močno skrajšale. Med poletom bo marsikje mogoče pristati. Tako letalom ne bo več t roba leteti nad velikanskimi vodnimi gladinami in jim zbog tega tudi ne bo treba nositi s seboj preveč kuriva. Sedaj pa se pričenja t norimi napravami reševati tudi največja težava, kako bi letalo letelo v temi in po noči. Veliko upanje je, da bo tudi to kmalu ugodno rešeno, nakar bodo letala lahko ob vsakem času letala nad Severnim tečajem. Strupena mamila v Egiptu Uživanje omamnih strupov v Egiptu je bilo že od nekdaj močno razširjeno, kar jo seveda velikanska duševna in zdravstvena škoda za prebivalstvo in državo. Že prejšnja angleška oblast je z vso silo zatirala kupčijo s temi strupenimi mamili. Prav tako pa si sedanja egipstka oblast prizadeva, da bi v korenini zatrla vso tako kupčijo. Vendar se doslej tudi egiptski oblasti to še ni posrečilo. Pri rokah imamo poročilo tozadevnega egipt-skega urada, ki zatira kupčijo z mamili. Številke so še iz leta' 1937. Dne 1. julija 1937 je bilo v ječah 2385 trgovcev in tihotapcev s strupenimi mamili. Ce upoštevamo, da je bilo istega dne leta 1936 v ječah 2478 in istega dne leta 1935 2724 teh zločincev, vidimo, da je nazadovanje sicer majhno, da pa se delo oblasti vendar, le pozna. V Egiptu pa ne zapirajo le tistih, ki te sirupe prodajajo, marveč tudi tiste, ki jih kupujejo in uživajo. Takih je bilo leta 1937 zaprptih 334, medtem ko jih leta 1936 bilo zaprtih 444, leta 1935 pa 544. K tej statistiki pa je egiptska notranja uprava dodala svoje poročilo, ki pojasnjuje, da najbolj gredo ti strupi v denar v Gorenjem Egiptu. Pri tej priliki omenja poročilo tudi staro in slabo navado egiptskih felahov, kmetov, ki si sami varijo mamila iz navadnega ruskega čaja. Ruski čaj j egiptski kmetje močno prekuhavajo in nazadnje pijejo tisti odcedek, ki jih omami. — Tak čaj kmetje štiri do petkrat zapovrstjo prekuhajo in tihotapijo mamila na vzhodni egiptski meji ob Sueškem prekopu. Mamila prihajajo tjakaj iz Sirije. Vlada je vse storila, da bi to tihotapstvo zatrla, izgnala je iz Egipta že 500 takih ljudi, ki so se pečali s tem tihotopstvom, ter jim noče več dovoliti vrnitve v Egipt. St. 140. Temni naklepi >Mene nič ne briga, kaj nameravate,< je nadaljeval de Bracy. »S to stvarjo nočem imeti nobenega opravka!« >No, Valdemar!« je knez nagovoril Fitzursa ter ga potegnil na stran. »Vsaj ti stopi k meni. Nate se menda še lahko zanašam!« In nato je začel Fitzursa na vso moč moč nagovarjati. Ko se je Fitzurse kmalu nato poslovil, se jo knez zasmejal in rekel de Bra-cyju: »Sedaj odhaja Fitzurse, da bi ujel mojega brata. Ima pa strogo naročilo, da mu ne sme storiti nič žalega.« De Bracy si ni mogel kaj, da se ne bi neverno nasmehnil. Kez je to opazil ter je nadaljeval: »Zaupno ti povem, de Bracyl Valdeniar se mi je zdel preveč goreč, ko je šel lovit mojega brata. To se meni zdi dokaz, kako malo spoštovanja ima ta človek do kraljevske hiše! Seveda je prepričan, dn bo deležen kanclerske službe, če mi postanemo kralj. Vendar si se ti s svojim viteštvom in svojim velikodušjem skazal naši kraljevski hiši mnogo bolj zaslužnega. Tega ti ne bom pozabil, moj dragi!« »Ali sem res tak norec, da bi se zanašal na besedo takega omahljivega tirana?« je de Bracy sam pri sebi premišljeval, ko je odhajal iz gradu. >Kaj, ko bi pa vendarle poskusil, ali bi se mogel dokopati do kanclerske službe!« Maribor m Trgovci obiščejo Maribor. Prihodnje dni bo v Ljubljani velik kongres trgovcev iz vse Jugoslavije. Po kongresu bodo napravili udeleženci iz drugih-pokrajin izlete v razne dele Slovenije. Največja skupina izletnikov je namenjena v Maribor. m Olimpijski dan bo letos v nedeljo 18. junija. Vsakoletne športne prireditve v okviru olimpijskega dneva so pregled vsega športnega dela v najrazličnejših panogah. Tudi letošnji olimpijski dan bo revija mariborskega športa. Točen spored se bo določil drevi na sestanku delegatov vseh športnih organizacij. Sestanek se vrši ob '20 v hotelu Orel. m »Divji lovec« na mariborskem odru. Drevi ob 20 bo v mariborskem gledališču zadnja letošnja dramska premiera. Uprizori se v Malčevi režiji Finžgarjev »Divji lovec«, ki so ga na mariborskem odru igrali zadnjič prod 14 leti. m Proti odstotni napitnini, ki so jo začeli na podlagi banske odredbe uvajati v mariborskih restavracijah in kavarnah, se izrekajo tako lastniki podjetij, kakor nameščenci. Natakarji opozarjajo, da bodo mariborska podjetja zaradi manjšega zaslužka izgubila dobre kvalificirane inoči, lastniki obratov pa so boje, da bi padla pozornost pri postrežbi gostov. Opozarjajo, da je v Mariboru konzum mnogo premajhen, da bi dobili nameščenci z odstotnim sistemom primerno nadomestilo za dosedanjo napitninn. m Umrl je v Sodni ulici 14 upokojeni skladiščnik drž. žel. Andrej Somrak. Naj počiva v sov ima naročenih: 61 Bogoljubov, 15 Glasnikov in Misijonskih listov. Ustanovil jo je g. Karel Ku- mer, sedaj upokojeni župnik v Konjicah, 1. 1008. ravno na Vnebohoda dan Sprejete so bile tedaj 102 mladenke. Sprejemal je g. misijonar Klančnik iz Celja. Slovenska Krajina Velik političen 1 shod MJRZ in JRZ bo dne 19. junija' 1938 v Beltincih. Na shodu govorijo odlični govorniki. Vsi somišljeniki in pristaši JRZ vabljeni 1 Krani Razstava ročnih del in risb v gimnaziji. V nedeljo, dne 29. maja je bila v II. nadstropju kranjske gimnazije razstava, ki je bila ves dan dobro obiskana. Pokazala je poleg najrazličnejših lepih ročnih del, ki so jih izvršile dijakinje nižjih razredov pod vodstvom gdč. prof. Bezek, tudi risarsko umetnost naših dijakov, katero poučuje g. prof. Košir. Smrt ugledne katoliške matere. V petek, dne 27. maja je Bog poklical k sebi 69 letno posestnico go. iMarijo Rozman iz Zg. Duplja pri Križah. Pokojniea je bila mati 9 otrokom, izmed katerih so dve hčerki že umrle pred njo, vsi drugi otroci pa močno žalujejo za svojo vzorno katoliško materjo. Pokojniea je bila naročnica »Domoljuba«, odkar izhaja, bila pa je tudi dolgoletna naročnica »Slovenca« Pogreb je bil v nedeljo, dne 29. maja ob številni udeležbi domačinov. Naj v miru počiva, žalujočim otrokom naše gloiboko sožalje. Gledališče Pre- Torek, 31. maja, ob 20: »Divji lovec«, miera. Red A. Sreda, 1. junija, ob 20: »Sreča d. d.«. Red D. Zadnjič. Ptui Narodno - obrambno predavanje, ki je bilo napovedano za 31. maja v prosvetnem domu, je preloženo na soboto 4. junija ob 8 zvečer. S kolesa je padel na poti Sv. Andraž-Ptuj trgovski pomočnik Alojzij Toplak in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Nogo si je zlomil pri otroški igri petletni Simčič iz Gradišča. Prihova Tridesetletnico je obhajala dekliška Marijina družba na Prihovi na praznik Vnebohoda, 26. t. m. Zjutraj so imela dekleta skupno sv. obhajilo z nagovorom, popoldne pa procesijo z Marijinim kipom. Za ta slovesni dan je prispel iz Maribora g. kanonik dr. Ivan Žagar, škofijski voditelj vseh Marijinih družb, ki je v lepem govoru poživil našo Marijino družbo in sprejel nekaj novink. Naša dekliška družba šteje sedaj 118 mladenk. Časopi- Uboj v Levcu pri Celja Celje, 80. maja. V nedeljo okrog 10 zvečer je bil Blizu Majdi-Eeve gostilne v Levcu pri Celju ubit 31-letni cin-karniški delavec Jože Jankovič iz Celja. V Majdi-Cevi gostilni so se sešli delavci L. Avgust iz Ostrožnega, P. Karel iz Levca in K. Viktor iz Arje vasi, kjer so popivali. Avgust in Karel sta sedela skupaj. Viktor pa je pil pri drugi mizi. Med delavci je prišlo do izzivanja in pretepa, v katerega so posegli tudi drugi, ki so vinjene delavce hoteli pomiriti. Gostilničarka se je trudila, da bi spravila delavce iz gostilne, ker pa tega sama ni dosegla, je poklicala na pomoč Janko-viča, ki je bil tu na obisku in se je razgovarjal v spalnici z nekim prijateljem. Jože je skušal razburjene delavce pomiriti, medtem pa ga je že udaril L. Avgust s kolesarsko sesalko po rami. Naiagaite svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi dne 6. junija veliko dobrodelno tombolo v prid »Doma revežev«. Tablica stane samo 2 din. Glavnih tombol je štirinajst in še več sto manjših lepih dobitkov. Segajte po kartah. V slučaju slabega vremena se vrši tombola dne 12. junija. Oglejte si razstavo tombolskih dobitkov pri zalogi pohištva Makoter na vogalu Stolne ulice— Slomškovega trga. Odbor. m Mariborski Ljudski oder je priredil v nedeljo izlet na Slomškov dom v Ponikvi. Izlet je bil združen z gledališkim nastopom ter je Ljudski oder uprizoril veseloigro »Tisoč vozlov« na odru v novi šoli. Igralci si igro dovršeno podali ter so doživeli pri domačinih, ki so veliko dvorano docela napolnili, zasluženo priznanje. Dohodek prireditve je Ljudski oder poklonil za zidanje novega Slomškovega doma v Ponikvi. m Lobanja ji je počila. 27 letna delavka Neža Šah je hitela iz Bodove v Maribor na delo. V bližini Hoč se je hotela izogniti nekemu avtomobilu, pa je pri tem padla v obcestni jarek in udarila z glavo ob kamen. Od udarca ji je počila lobanja, povrhu si je pa še zlomila levo roko. Obležala je nezavestna ter so jo reševalci spravili v mariborsko bolnišnico. m Izmenjavo daljnovodnih električnih žic čez Dravo med Pobrežjem in Meljem je izvršilo v nedeljo mestno električno podjetje. Dosedanje žice so imele premajhen premer ter niso več prenašale vedno močnejše obtežbe, ki jo zahteva naraščajoča meljska industrija. Zamenjali so jih z žicami, ki imajo 70 kvadrat, milimetrov premera. Izmenjava je .trajala od 4 zjutraj do 6 zvečer ter je predstavljala težko in odgovorno delo, ki so ga pa strokovnjaki električnega podjetja rešili, na enostaven, pa učinkovit način. Na pobreški strani so prerezali staro žico, pritrdili nanjo novo žico, pri mestni klavnici pa so staro žico navijali na velik boben in tako so potegnili čez Dravo 4 žice brez vsake nezgode. Neprijetno bi bilo, če bi bila žica prišla v stik z Dravo, ker bi jo bila deroča reka gotovo pretrgala. Elektriško podjetje je tudi že razmotrivalo, da bi viseče žice nadomestilo s kabli, ki bi bili položeni v Dravi, vendar je tok reke tako močan, da ne bi kabli vzdržali tega pritiska. Kje bodo olimpijske igre I. 1940? Olimpijske igre na Japonskem so prve, ki vzbujajo vso dobo priprav, olimpijado, stalno negotovost, da li sc bodo tam vršile ali ne in tudi danes, ko manjka samo še 2 leti do teh iger, vprašanje še ni končno veljavno rešeno. Nordijske države so od vsega početka jasno izjavile, da vojno stanje prireditelja olimpijskih iger z idejo olimpi/.ma ni združljivo, pa tudi v ostalih državah je bil ta klic več ali manj glasen. Japonci so očividno računali s krajšo vojno dobo in na zadnji seji mednarodnega olimpijskega odbcura (CIO) še vedno niso mogli dati točnega odgovora, razen poudarka želje in sposobnosti za izvedbo teh iger ne glede na vojno stanje. Olimpijska diplomacija pa zahteva striktni odgovor in tako je bil dan Japonski nov rok do prihodnje seje CIO v maju, ki bo v Bruslju, na kateri mora Japonska predložiti CIO izvestna jamstva, ki so v zvezi z prireditvijo olimpijskih iger. Eno teh je jamstvo, da bo nameravana svetovna razstava na Japonskem zaključena najmanj mesec dni pred pričetkom olimpijskih iger, ker po pravilniku CIO ne sme biti v državi, ki prireja olimpijske igre, nikake druge večje manifestacije svetovnega značaja. Daljnje jamstvo zahteva CIO, da bodo olimpijske igre tudi v resnici izvršene, kajti ako bi bile te zaradi morebitnega vojnega stanja v zadnjem hipu odpovedane ali ako bi se zaradi tega ponesrečile, potem bi to pomenjalo za Japonsko ogromno izgubo na ugledu. Način, kako so bile Japonski te zahteve sporočene in pa dejstvo, da se je obenem proučevala možnost drugega kraja za izvedbo olimpijskih iger, pomenja, da se z vso gotovostjo ne računa na Japonsko. Tako se je n. pr. Anglija takoj odrekla prireditvi 1, 1940 v korist Finske, ta pa je zopet izjavila, da bi bila pripravljena prevzeti prireditev, ako dobi nalog zanjo najkasneje šest mesecev po seji v Kairu; to pomenja da junija. Maj bo tedaj vsekakor odločil in obstoji možnost, da bodo prihodnje olimpijske igre ne v oddaljeni Japonski, temveč v nam mnogo bližji Finski, deželi najčistejšega športa in visokega športnega pojmovanja. Finska ima stadion do dveh tretjin gotov, množico sposobnih delavcev in 100% prebivalcev, ki bi bili pripravljeni mnogo žrtvovati za olimpijske igre: nc za igre velikega zunanjega bleska, temveč za igre močne notranje vrednoetil Zato je treba, da naši športniki ne računajo z nedosegljivimi olimpijskimi igrami na Japonskem, temveč z veliko verjetnostjo, Jankoviču se je končno posrečilo, da je s pomočjo „ drugih iztrgal Avgustu sesalko, pijance pa je po- da utegnejo biti te igre mnogo bližje, pa tudi mnogo gnal na cesto. Vinjeni delavci so se še vedno I — težje v lahko dosegljivi Finski! Joso Goreč, prepirali 20 m od gostilne na državni cesti ter bi se bili vsak čas močno spoprijeli. Jankovič jih je šel mirit in razganjat, medtem pa je dobil z nožem dva vbodljaja Prvi sunek z nožetn je zadel nad srcem ter napravil 10 cm dolgo rano. Jankovič ima tudi prerezana prsa od desnega ramena do trebuha. Vsega v krvi so odnesli v Majdi-čevo gostilno, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa odpeljali z reševalnim avtom v bolnišnico, kjer je danes ob pol 4 zjutraj podlegel poškodbam. Celjsko orožništvo je krivce aretiralo in jih izročilo okrožnemu sodišču. SK Jugoslavija : SK Korotan 7:3 Ob priliki izleta salezijanskih gojencev iz Rakovnika v Ljubljani v Ceije se je v nedeljo popoldne odigrala na Olimpovem igrišču v Gaberju prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Korotanom. Gostje so v celoti igrali dobro, niso pa izenačeni. Moštvo domačinov je ugajalo v prvem delu prvega polčasa ter zadnjih 20 min., dočim so ostali čas predvajali zelo slabo igro. Zadovoljil je na levem krilu le Steblovnik I. Opaziti je bilo. d& moštvo z nepotrebnim prerekanjem na igro slabo vpliva. Razveseljivo je, da se je klub zopet začel zanimati za mladino, kar pričajo trening lekme, ki jih je odigrala mladina na praznik in danes. Rezultati tekem z mladino SK Celja 5 : 1 (2 : t) ter SK Olimpa 6 : 2 (5 : 0) kažejo, da je v moštvu nekaj talentiranih juniorjev, ki bodo s smotrnim treningom klubu kmalu v veliko oporo. Ostale vesti Binkoštni izlet motoristov o Trst. Moto-Hermes priredi za Biukoštne praznike klubski izlet po cesti v Trst. Obenem bo to tovariško spremstvo našega prvaka Stariča, ki bo tam startal na binkoštno nedeljo popoldne. Cas povratka vozačev poljuben, a odhod skupen v nedeljo ob 5 izpred nebotičnika. Rok prijave vozil in članov do 30. t. m. (ponedeljek) zvečer pri tovarišu Korlnu »Na-na«, Tyrševa cesta KopaUMe v Koleziji odjrrto. Z današnjim dnem je odprto kopališče v Koleziji in dostopno javnosti. Za letošnjo sezono se je več stvari preuredilo in popravilo tako, da bodo kopalci v polni meri prišli na svoj račun. Drevje, ki je prejšnja leta v zgodnjih popoldanskih urah zasenčilo kopalni prostor, je posekano. Preuredil se je tudi filter, da bo pronical čisto vodo, in več drugih popravil je bilo izvršenih. Sedaj se nam obetajo lepi dnevi in prijazno kopališče v Koleziji bo svojim gostom nudilo še večje udobnosti kakor doslej. Kljub visokim stroškom so ostale cene lanske. * Športni klub «Ljubelj' priredi S. julija t. 1. v prostorih hotela PoŠta v Tržiču svojo poletuo veselico ter prosi vsa sorodna društva, da to upoštevajo. — Odbor. Mntoklub illirijai. Redni letni občni zbor bo v torek, dno 31. ma.ia zvečer ob 8 v restavraciji »Slamič«. Članstvo se vljudno naproša, da vplača članarino in v tajniSki pisarni dvigne klubske legitimacije. Razpis propagandnega lahkoatlntskega mitinga v trn bojih za | sonlorje. ki ga priredi SK Železničar v Mnriboru dno ] 12. junija 19.'» ob P doi>oldne na svojem stadionu ob j Tržaški cesti. Disciplinc: Sprintcrskl trobo.1: tek 60 m. I (*l in in 100 m; troboj metalcev- krogla, disk in kopje; I troboj skakačev: daljava, višinn in troskok. Ocenjevn-| nje posameznih disciplin se bo vršilo novih finskih tabelah za mnogoboje, le za tek na d« se ho S znradi pomanjkanja druge primerne tabele vzela stara j tabela 7A fifl metrski tek. Tekmovanje se bo vrSilo po j pravilniku in pravilih .TLAZ, na tekališču, ki je dolgo ! 438 m. ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaskl. Pravico nastopa imajo vsi verificirani ln ne-I verificirani atleti klubov včlaujenh v JLAZ. Nagrad j pri tem tekmovanju ne bo. Prijavnim. znaša 1 din za osebo. Prijave je poslat! na naslov: Jenko Jože, stadion SK Železničar, Maribor. Tržaška cesta, najpozneje do 10. junija 1938. Vlomilska tolpa na delu ZFO Rogaška Slatina, 29. maja. Po šmanskem. deloma celjskem in konjiškem okraju se zadnje tedne klati precej dobro organizirana in izurjena vlomilska tolpa, ki se je lotila posebno različnih uradov oz. ustanov ter zasebnikov, pri katerih sluti, da je kaj denarja. Tako je bil pred nekaj tedni poizkušen vlom v hranilnico in posojilnico v Šmarju pri Jelšah, o čemer je bila javnost že deloma obveščena: vlomilci so prišli že do železne blagajne in se je lotili, a do denarja niso prišli. Kmalu za tem je bil izvršen vlom v Št. Juriju ob juž. žel., kjer so odnesli manjšo vsoto denarja. Svojo srečo je nato poizkusila vlomilska tolpa tudi v Slov. Konjicah, a je bila pravočasno pregnana. Ta teden v noči od ponedeljka na torek pa je bil zopet poizkušen vlom v Šmarju pri Jelšah in sicer to pot v prostore davčne uprave. Vlomilci so bili tudi tu pravočasno prepodeni. Takoj naslednji večer so najbrž isti vlomilci poizkusili vlomiti v nadžupnij-sko poslopje pri Sv. Križu pri Rog. Slatini in sicer okrog polnoči. Pri kljuki na zadnjih vratih poslopja eo navrtali številne luknje in dotični del izbili iz vrat. Ob tem ropotu se je služkinja zbudila in poklicala nadžupnika g. Vajda, ki je ustrelil parkrat v zrak ter jih na ta način prepodil. A niso šli daleč, kajti komaj dobre pol ure za tem so pričeli vlamljati v gostilno Ogrizka Franca, ki je oddaljena od nadžupnišča komaj dobrih 100 m. Pri stranskem oknu večje gostilniške sobe so izrezali dve šipi in hoteli odstraniti železno mrežo z debelim 4metrskim hlodom, ki so ga našli nekje v bližini. Ropot izrezanih šip je Obudil domače, od katerih je eden parkrat ustrelil, da bi jih prepodil; a tudi eden izmed vlomilcev je ustrelil nazaj. Kakor kaže, so najbrž vse vlome izvršili isti vlomilci. Baje je med njimi tudi neki Lampret, katerega se more spoznali po dveh zlatih zobeh spredaj. Imenovani je po poklicu mehanik in ga policija že delj časa zasleduje. D.va člana sta popoldne pred vlomom — tako vsaj mislijo sedaj po vlomu tisti, ki so ju videli — prišla v gostilno Drofenik v Tržišču pri Rog. Slatini in sicer je najprej prišel samo eden; ko je prišel drugi za njim, se je usedel k isti mizi kot prvi in sla se začela pogovarjati. Proti večeru sta bila tudi v gostilni Ogrizka Franca, kamor je bilo nato ponoči vlomljeno. Nekaj časa sta najbrž bila j>opoldne ob bližnjem poloku, kjer sta sedela v travi. V mraku oz. ponoči pa jih je moralo priti še nekaj; pri Ogrizku so namreč domači izjavili, da jih je bilo sedem. Prva dva sta bila oblečena precej dobro in nihče ni niti najmanj mogel slutiti, da bi bila vlomilska tipa. Razen gornjih dveh zadnjih vlomov se je naknadno ugotovilo, da so hoteli vlomiti tudi v Društveni dom, v katerem je blagajna hranilnice in posojilnice, ker je bila trava okrog doma vsa po-hojena. Ljudstvo se opozarja, naj dobro pazi na vse sumljive nepoznane ljudi in naj jih oprezno motri ter tako mogoče nekoliko pripomore oblastem, da pride la nevarna vlomilska tolpa čimprej v roke pravice. Vaja za rajalni pohod članov bo v četrtek 2. junija ob 7 zvečer na Stadionu. Vsi in točno! Rog živi! Radio Programi Radio Ljablfanat Torek. St. maja: 11 Šolska ura. Glasbeni nastop: harmonika, gosli in klavir, izvajajo 4 učenci glasbene šole v Krauju (vodi g. Fakin A-Lbtn) -- 12 Plesi iz prošlih dni (plošče) — 12.45 Poročila — IS Napovodi — 13.2 Iz Leharjevlh operet (Radijski orkester) — 14 Na-, l>ovedi — IS Itadijski šramel — 18.40 Poklicna iiosveto-, valnica (g. dr. Vladko Schmidt — 1» Napovedi, poro, čila — 19.30 Nac. ura: Vas v Hrvatski (dr. Drago Hlou-pek, Zagreb) — 19.50 Prenos šmarnic iz trnovsko cerkvo v lijubljanl — 20.30 Konoert pevskega zbora »Grafika« — 21.15 Igor Stravinski (plošče) — 22 Naixwedi, poroi čila — 21.15 Zvoki v dvočetrtinskem in tričetrtinskem taktu (Radijski orkester). Sreda, I. junija: 13 Wiirliške orgle in havajske kitare (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi — 111.29 Valčki, polke in koračnice (plošče) — 14 Napovedi —, 18 Mladinska ura: Junij v naravi (g. Mirosav Zor) -i 16.20 Ovotke v glasbenih slikah (plošče) — 18.40 Dolenji ska mesta v dobi narodnega prebujenja (g. prof. .Toni ko .Tare) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura —: 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani — V I. odmoru: Glasbeno predavanjo (g. V. Ukmarj — V II. odmoru: Nai>ovodl, poročila. Dragi programit Torek, 31. maja: Belgrad: 30 Opera — Zagreb: 2ft Igra. 20.30 Cerkveno iietje, 21.30 Violina, 22.20 Plesna glasba — Praga: 19.25 Lahka glasba, 20.25 Igra, 21.05 Ork. koncert — Variava: 19.30 Glasba in petje, 21.10 Lahka glasba, 22 Prenos iz Bruslja — Sofija: 20 Vok. koncert, 21.15 Ruske romance, 21.45 Lahka glasba — Budimpešta: 20 Radijski potpuri, 22 Ork. kon-.ert, 23.10 Pihala — Trnt-Milan: 17.15 Violina, 21 ShakcHPcarjeva komedija »Beneški trgovec« — Itim-Bari: 17.15 Cltraški kvartet., 21 Brnhmsov »Uokvlcm. — Dunaj: 10.40 Plošče. 20.20 Sudetako-nemftka oddaja, 21.15 Zab koncert. 22.30 Lahka glasba, 23 Plesna glasba, 21 Zab. glasba - Berlin: 19.10 Verdijevo arije, 20 Filmska in plesna glasba — Kdnigsberg: 19.10 Plesna glashn — Hamburg: 19.10 Vojaška godba, 20.10 Sinf. koncert — Stutlgarl: 19.40 1 tov na kite. 20 Nar. glashn. 21 Plesna glnsba, 22.35 Zab. koncert, 24 Fontzingova opera «Undtne« — Monakovo: 19.10 Vojaška godb« in zbor — Stratbourg: 20.30 Opera. Na „Lovčenu" okrog Balkanskega polotoka XI. Skozi Bospor T Orno morje in nazaj. Vsa panorama divnega Carigrada pa se nam je pokazala ob odhodu, ko je večerno 6once razsvetlilo Pero, še bolj pa nasprotni azijski del — Skutari, ki je predmestje vil in zelenih vrtov, pravo nasprotje temu, kar si predstavljamo pod Azijo. In prav tako je eno samo veliko jezero, ki je na obeh straneh odprto, morska ožina Bospor, posejana na evropski in azijski strani s samimi vilami, postavljenimi v zelenje in gozdove, tako da imamo vtis, da se vozimo s parnikom ob italijanskih jezerih ali vsaj ob Vrbskem. Strmeč smo vozili skozi to monsko ožino, med vilami na levem bregu in trdnjavami na desnem, dokler se nam ni razmaknilo obzorje in smo zaplavali v Črno morje, v tisto, v keterem je hrepenela dobra Ifigenija, v katerem je tožil ex Ponto Ovidij, v katerem je Krim mepinral Mickiewicza in Puškina in Tolstoja; Črno morje, kateremu je najlepšo pesem napisal Puškin na nasprotni strani v Odesi. Zdaj smo zaplavali vanj z željo, da bi nam ne bilo črno. žalostno, kot je bilo žalostno za toliko bokeljskih žena, ki so objoka-vale svoje mornarje, izgubljene v tem črnem, črnem morju... Dve lastnosti ima to morje: ali je razburkano, ali pa megleno. Mi smo imeli megleno. Voda mirna in tilia, kot da smo še vedno v Mar-morskem morju — toda nad gladino leži gosta megla, vedno poslejša, da ee ne vidi niti deset metrov naprej. Toda »Lovčen« je Crnogoerc, pogumen junak, sigurno vozi v meglo, toda vsakih deset minut ali pn Sp prni daje signale s svojo sireno. In tako jo šlo vso noč: same sirene v megli, vso pot od Bospora do Konstance. Morda je šlo to komu na živce, toda — smo pač v Črnem morju, kjer je megla in je pač bolje poslušati sirene vso noč, kakor pa zaleteti se nasprotni ladji v trebuh ... Prav zanimiv je bi! prihod v Konstanco, romunsko pristanišče, ki je bilo v megli: toda tega so tam že vajeni ter imajo avtomatično piščal, ki ves dan vpije po morju svoje znake: Konstanca! Tu se ladje orientirajo in pristajajo po posluhu ... S pilotom smo pristali v tem edinem romunskem pristanišču, ki je zato tudi primerno zgrajeno: pomola, kot dolgi lovki, segata globoko v morje in držita v svojem objemu nebroj ladij, med njimi so nae opozorili takoj na jahto kralja Karla, ki je bila svoj čas last Waleškega princa in je igrala veliko vlogo pri njegovi usodni ljubezni. Constanta! Mesto Ovidijevega izgnanstva in njegovih žalostnih elegij »ex Ponto«. Moderno mesto, evropsko in zgrajeno po načrtu: kose dvignete iz pristana na majhno vzpetino, se mesto raztegne pred nami kot geometrijska križanka: vse ulice se križajo pravokotno in se podaljšujejo po ravnini v nedogled. Zato je pogled in šetanje po mestu nekako dolgočasno, ker nima pravega naravnega središča, ter tvori središče magistrat z okolnimi kavarnami ter spomenikom rimskega pesnika Ovi-dija. Na drugem koncu pa spominja bronasti lik na enega največjih romunskih pesnikov Eminesca M.. ki je baje — po tem spomeniku sodeč — iz tega kraja; v parku ob morju pa stoji v klasični i>ozi nad igrajočim harfistom »kraljica in pesnica-: Oar-men Silva, slani mati naše kraljice Marije. Prisrčno so nas Romuni sprejeli, kar je pokazal tudi banket, ki ga je obiskal tudi naš poslanik iz Bukarešte pesnik jovan Dučič, in na katerem je bivši minister, književnik Tranku Jasi imel lepo zdravico na Dučiča kot pesnika in na Lovčen kot jugoslovanski Parnas; Dučič pa mu je v pesniški francoski besedi vrnil z Ovidijem in klasičnimi pisatelji, rišoč to deželo ob Črnem morju kot deželo pesmi in ljubezni. Nekateri od naše družbe eo pohiteli mimogrede še v Bukarešto, ki je tri ure z vlakom oddaljena od obale; ko so se vrnili, smo že čakali na krovu »Lovčena«. da nas popelje k Bolgarom nazaj proti Varni. Ko smo dopoldan po jasnem, toda zato malo razburkanem morju privozili v Varno, je bilo v pristanišču polno ljudi in je svirala godba. Tudi smo že iz dalje videli zastave, na prvi pogled kot slovenske, samo da se v bližini modra barva spremeni v zeleno. Toda — ko smo se točneje ozrli po okolici, smo takoj spoznali, da slavnost ne velja nam, temveč veliki turški bojni križarici »Ilanii-diye«, slavni še iz balkanske vojske, ki je zdaj turška šolska ladja in je pripeljala svoj oficirski naraščaj na obisk v Bolgarijo. Vsi muslimani iz mesta in okolice — tudi od 30 km daleč, kot so nam pravil — so prišli gledat legendarno ladjo in se udeležil razvitja turške zastave na ladji: ladijska godba je odevirala himne in vsa posadka je izkazala čast zastavi — v tem smo mi pristali zraven njih in bili tako deležni od občinstva in godbe nehote slavnostnega sprejema. Čutili smo potem ves dan, da je vsa Varna v znamen ju turškega obiska, da pa smo mi pač navadna potniška ladja, ki ji je usojeno, da bo še večkrat in redno plavala v teh vodah. Tak vtis sem dobil ludi iz časopisov. Razume se, da je na občinstvo, zlasti muslimansko, napravila večji vtieek turška bojna ladja, slavna iz dveh vojskti, loda oficielno smo bili lepo pozdravljeni ler so se »zakuske« na ladji udeležili vsi povabljeni predstavniki javnega življenja v Varni. Tistih nekaj ur, ki smo jih imeli na ra/.|mlago, smo porabili za ogled mesta, ki spada med najlepša bolgarska mesta, zlasti pa morskega kopališča, plaže, ki je najbolje in najmodernejše urejena na vsem Črnem morju. Ni čudno, da jo mnogo obiskujejo tudi Cehi, zlasti pa Poljaki, ki jih veže na Varno tudi veličastni grob njihovega nesrečnega kralja Vladielava »Varnetičika«, ki je tu utonil v bitki s Turki 1. 1444. Življenje v teh kopališčih jo počen i hi nudi jo tudi vsakršen komfort. Mesto samo se pa razvija v tipično obmorsko letoviško mesto: raslo ulice z drevoredi in se razvijajo predmestja s samimi vilami. Obala je gozdnata — zelena, kar to obrežje najbolj loči od naše sončne, skalnate, vroče Dalmacije. Življenje v Varni pa je tako kot v naših obmorskih mestih: folklorno pestro, kar smo videli zlasti na obali med turško ladjo občudujočim občinstvom: poleg Bolgarov /. značilno mongolsko - rumeno barvo v obrazu še polno muslimanov ter ciganov, ki imajo tu precej domovinske pravice. . Ko se je na sosednji turški ladji vršil banket v najživahnejšem tempu meti igranjem godbe in zdravicami, je naša ladja zavrtela svoje vijake, razburkala morje in z njim sosedni brod ter se poslovila od občinstva, ki nam je prirejalo ovacije. Toda čim bolj smo ee oddaljevali od obrežja, bolj so rastli valovi in marsikdo je legel prej v posteljo. kot pa eicer. Črno morje: če ni megleno, je razburkano. To noč je bilo nemirno, toda prav toliko, da smo dobro spali. Toda proli jutranjim uram je zopet padla megla, in pred vhodom v Bospor nazaj smo bili zopel >do vratu« v njej, iz katere smo klicali |>o signalih z obale. V klicanju in odgovarjanju siren z ladje in obrežja smo za-vozili v Bospor, ki je v jutranjem soncu zopet odkril vso svojo čudovito lepoto. Črno morje /. moglo in valovi pa jc oslaio za nami ... Id. Mali oglasi V mnllh oglasih velja vsaka besed« 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede »e računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali »glas 1% din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. ■ Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Organist se takoj sprejme. - župnijski urad Stanga nad Litijo (b) 1000 din nagrade dam osebi, ki ml preskrbi službo skladiščnika ali inkasanta. Po potrebi položim tudi kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 880 (a) Gospodična ki govori tudi nemško, želi službo kot lnstru-mentarka pri zobozdravniku v Mariboru. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št, 878 (a) •HHLUU Krojaškega pomočnika za velika dela sprejmem takoj. — Ivan Mohorčlč, krojač Žužemberk (b) Zavijalko mlajšo, začetnico, sprejmemo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8053 (b) Pošteno dekle sprejmem takoj za vsa hišna dela tn oskrbovanje 3 glav živine. Betnavska št 73 Maribor (b Mizarstvo Petak Rog. Slatina sprejme pomočnika za fino pohištvo in stavbno delo. Pri ponudbi navesti plačo ln dosedanjo zaposlitev, (b) Pomočnico in učenko sprejme šivilja v Ljubljani takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 8651 Krojaškega pomočnika sprejmem. Hrana ln stanovanje preskrbljeno. — Križaj Alojz, Zaloška e. št 103b ' (b) Mizarskega pomočnika dobro moč,0 za splošno mizarstvo, sprejmem. — Strojno mizarstvo Res-man, Vrbnje, p. Radovljica'. (b) Spreten uradnik tudi penzionlst, vajen pisarniškega dela, zmožen voditi pisarno se sprejme. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vodja pisarne« 8634 (b) Frizerko zmožno vodne, železne in trajne ondulacije, sprejmem v stalno službo. — Franc Blzovičar, Tržaška cesta «2 Vič-Ljubljana. Agilen organist Cecllijanec ki je obenem tudi cerkovnik, dobi mesto. Imeti mora veselje za poučevanje petja. Plača dobra, obstoji lz obvezne blre. Nastop službe takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 8640 (b) Zahvala Vsem, ki ste nam lajšali žalost in vsem, ki ste se udeležili zadnje poti naše drage pokojne matere Marije Rozman iz Zg. Dnplja pri Križah se najiskreneje zahvaljujemo. Otroci. Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wollova ulica št. 8 Milostljiva! Vaš krzneni plašč čez poletje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele Jeseni ob prevzemu. — KOT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg št. J - telefon 20-05. (r) Vnajem IŠČEJO: Gostilno ali restavracijo prometni kraj, vzamem takoj v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Strokovnjak« 8619 (m) Trgovino vzamem takoj v najem. -Ponudbe v upravo »SI.« v Celju pod šifro »Štajerska« 8649. (m) Stanovanja ODDAJO: Pritlično stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. Julijem. Rožna dolina Cesta IV, št. 32 (C) Enosobno stanovanje vlsokopritllčno, sončno — oddam za takoj ali julij. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 8615 (č) Štirisobno stanovanje s pritiklinami, v I. nadstr. oddam avgnsta v Pražako-vi ulici 10. Poizve »e pri A. Sarabonu, Zaloška e. 1. + o >' Štirisobno stanovanje komfortno, mirno, centralna lega, v bližini kavarne Evrope, se odda za avgust. Informacije : Kersnikova ulica 7-II, (č) Kapital razpoložljiv, domač aH tuj cirka 2—300.000 din, za ustanovitev zelo do-blčkanosnega podjetja, po možnosti z aktivnim sodelovanjem - se Išče takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobičkanos-no« št. 8617 (d) Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. 48 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 8*/i obveznice, bone ter •rečke, delnice Itd. VALUTE VSEB DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. Zapustil nas je za vedno po dolgem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, naš iskreno ljubljeni soprog in predobri oče, gospod med. univ. dr. Jan Voves banovinski zdravnik t p., imejitelj reda sv. Save IV. stopnje, hišni posestnik Itd. Pogreb bo v Radovljici is hiše žalosti št. 77 v torek, dne 81. maja 1938 ob petih popoldne na farno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 1. junija ob 6 zjutraj v farni cerkvi v Radovljiei. Radovljica, dne 29. maja 1938. Fani V o t e s roj. F e r I i n c, soproga; M a f a Voves, hčerka. IrJTOHiiM Za vsakogar najboljši nakup obleke, perila itd. pri Presker, Sv. Petra cesta 14( Ljubljana, ' (1) Biljardet avtomatičen, jako lepo ohranjen, poceni naprodaj. LJubljana I Malen-škova 1 (1) češnje 6 din kg košarice Sveže trde po 45 kg franko voznina razpošilja po povzetju G. Drechsler Tuzla (1) Priznana »BRENNABOR« lahka motorna kolesa 100 ccm, eleganten model, so zopet prispela. KLEINDIENST A POSCH Maribor Aleksandrova 44 Za potovanje se priporoča vso vrste kovčegov, aktovk, nahrbtnikov Itd. v veliki Izbiri Ivan Kravos Maribor Aleksandrova 13 KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverJctno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Ure in zlatnino za birmo nudi najcenejše Ivan PAKIŽ Ljubljana, Pred Škofijo 15 Za birmo. Darilo za cele Življenje rSffffSHTffl Enostanovanjsko hišo z vrtom ln njivo, prodam v Dravljah pri Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov,« pod »Dravlje« 8620 (p) Prodam hišo z zemljiščem, skupno ali parcellrano, poleg državne ceste ln kolodvora v Zgornjih Dupljah. Poizve se pri L u k a n c , kolar, Tržič. ' (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra S t. 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Štev. 1525. Razglas Občina Remšnik, okraj Dravograd, razglaša tem potom, da se bo letos prepleskal most čez Dravo v Breznu. Podjetniki te vrste se naprošajo, da javijo svoje ponudbe občini vsaj do 15. junija t. 1. ter stavijo proračun in pogoje. Občina Remšnik, dne 22. maja 1938. Predsednik: Jerič Ivan. Vabilo na redni občni zbor stavbne zadruge »Stadion« r. i. z o*, z. v Ljubljani, ki bo dne 9. junija 1938 ob pol 8 zvečer v sejni dvorani Vzajemne posojilnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev letnega računskega zaključka. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočnih članov v smislu § 32. zadr. pravil. »SLOVENEC", podružnični Miklošičeva cesta št. 5 Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem ln znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog in oče, gospod Anton Urbas posestnik in zadružni gostilničar nenadoma umrl v 46. letu starosti. Pogreb bo v torek, dne 31. maja ob pol 5 popoldne iz Zadružnega poslopja na farno pokopališče v Dol. Logatcu. Blag mu spomin! Žalujoča soproga, hčerka Marija, mati, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Omrl mi je moj srčno dobri mol Jože Medvešček bibliotekar jnridične fakultete in bo njegov pogreb 1. jnnija 1938 ob 4 popoldne iz njegovega doma, Glince, Cesta I. a št. 3 (za lekarno). Ljnbljana-Glinee, dne 30. maja 1938. Ivanka Medvešček roj. Saksida, žena. Pogrebni zavod Ivan Gajšek Ljubljana. Hugo Wast» J 59 Zlato večnega Juda Prišel ji je nasproti in jo odvedel na dvorišče, zavito v cvetje, ki so ga razsvetljevale zvezde. Ve-trič z reke je hladil toplo noč. »Kako lepi so vrtiči po teh starih hišah!< »Res. Toda še lepša si ti. Kako sem vesel, da te vidni...« Odgovorila mu je: »Toda v resnici je moja duša žalostna do smrti.. .< »Do smrti?« je rekel on. •Kako se ti vkti, da zdaj bereš Sveto pismo. Toda to je krščansko besedilo, ki si se ga naučila v novem zakonu... Tudi jaz prebiram te reči.« >Kadar zaprem oči,« mu je odgovarjala, »čutim smrtno žalost. Ni mi treba brati nobene knjige, da bi našla podobo za svojo žalost.« »Ničermirnica! Niti pri Svetem pismu ne ma-ras, da bi se z/lelo, da koga posnemaš. Toda tam ne gre, da bi iskala podobo, s katero boš naslikala svojo žalost, marveč i.-či zdravilo in vzrok.« »Vzrok poznam že dolgo. Vzrok si ti. Vzel si tu i vero!« »Ni res! Spreobrnil sem te k veri tvojega pravega rodu.« »Zavist in sovraštrvo fta me naredila za Ju-dinio. Tvoja vera je vera Farizeja, maščevalna in umazana. Če bi mogla ljubiti, bi postala spet kristjanka. In če bi bila kristjank«, bi me ti ljubil. Tako pa . .< »Povej, kaj hočeš reči!« --Ali si bil v delavnici .lulia Rama? Ali si videl napis, ki pravi: Nič ni skritega, da se ne bi razodelo?« D«, videl sem.« Tvoje srce me jc iz,dalo in jaz sem odkrila izdajstvo... Zaljubil'si se v gojimko, Mauricio. Zaslužiš smrt!« Zabavala ga je, kadar je bila razdražena. In laskalo mu je, ker je videl v tem znamenje ljubezni. »Ljubosumna si. Judovske ž črnske ne poznajo ljubosumnosti. Ti si torej še naprej kristjanka.« Ta trenutek se je Zahariju Blumenu posrečilo, da je spravil predsednika republike nekam v kot in mu je šepetal v uho resne vesti. »Moj družabnik iz Ria de Janeiro mi je poslal šifrirano brzojavko: Brazilija je sklenila dati za oboroževanje deset milijonov dolarjev.« »Kako? Najbrž ima preveč denarja in to je dober način, da ga zapravite.« »Ustavila je plačila vseh svojih zunanjih dolgov, da vsa sredstvo posveti za pripravo na vojno, ki 6e bliža « »Ros. V Evropi se je nekaj boje. Toda nad Ameriko je ne bo brez oblakov. « »Najbolj jasno nebo se brž pooblači. Jaz lahko dam argentinski vladi kredit dvajsetih milijonov šterlingov.« »Za javna dela, šole, ce6te, pristanišča? To bi sprejel « »Skupina bančnikov ponuja teh dvajset milijonov ne v denarju, marveč v orožju iz najuglednejših tovarn in delavnic na svetu.« »Hvala, prijatelj Blumen. Če se oborožimo, se bodo oborožili tudi oni, potem bo pa res prišla vojna« »Oni se že oborožujejo.« »Zal mi je zanje. Ne bomo jih skušali posnemati.« Sedela sta pri mizici v sveženi z zelenjem zasenčenem zakotju. Služabnik jima je natočil šampanjca. Videla sta, kako gresta mimo Marta in Kohen. Dekle je prosilo spremljevalca, naj jo odvede na konec vrta do grma hortenzij. »Bežiš pred svetlobo? To si muhasta !< »Vaša hči in Kohen?« je zamišljeno vprašal predsednik, ki je vedel zo staro nasprolstvo med rodbinama. »Torej je mir... v Varšavi?« »Da, gospod predsednik,« je odgovoril Blumen in zardel do ušes. Morda pa je predsednik vedel, da je on roš Velikega Kahala v Buenoe Airesu? Najbrž ne. Skrivnosti iz sinagoge eo v dobrem varstvu.« »Ali ste slišali čudno alkimistovsko zgodbo, gospod predsednik? Za tistimi hortenzijami je imel svak skrit kup starih svinčenih cevi. Moja hči je najbrž šla gledat, če eo cevi še tam.« »Povejte mi to.« Godba je komaj prihajala do njiju. Lahko sta se pogovarjala potiho. Blumen je pripovedoval predsedniku, kako je Adalid pojasnjeval svoj gospodarski vid. Med pripovedovanjem je pazil, kako bo to učinkovalo na predsednika. Ta je v očeh kazal razumno nadovednosrt, okrog ust pa mu je igrala poredna guba. Nič drugega. »Ali vaša ekecelenca ne verjame, da bi to bilo res?« »Zakaj ne? Moderna kemija je dokazala, da je alkimija imela znanstvene temelje. Na skrivnostnem področju višje kemije lahko pričakujemo najrazličnejših čudovitih odkritij...« Trenutek nato sta se predsednik in Blumen približala hortenzijam. Skoraj hkratu so po drugih stezah, kakor bi se bili dogovorili, prihajali Blumenovi prijatelji, ki so vedeli za to skrivnost. Vsi so z enako bojaznijo in tesnobo gledali prazni prostor, ki sta ga obiskala tudi Marta in Kohen. Nikjer ni bilo kakega znamenja ne sledu po tonah svinca, ki jih je Adalid nekega dne pokazal nečakinji. »Zdi se, da nas je nalagal,« je rekel predsednik in ee obrnil k enemu izmed njih. »Kaj naj mislimo o tem. Zytynski.< Ta se je domislil, da je pred kratkim na sestanku v petindvajsetem nadstropju Blumenove banke omenil zvezo Narodne banke z Bhtmenovi-mi posli. »Mislim, gospod predsednik, da živi v čudovitem času.« »Pod zemljo in na nebu, prijatelj Zytynski, je še zmeraj dosti skrivnosti, za katere naša modroist ne ve, bi lahko rekli Shakespearju.« V predsednikovem glasu je donel rahel za-smeh. Sest finančnih mogočnikov je bilo nad vse presenečenih. »Dežuje na tempelj!« je rekel nekdo, ki je prišel na novo, z zasmehljivim poudarkom in namigoval na obup v Izraelu. Bil je Adalid. »Še nikdar nisem videl tako lepih hortenzij. Kaj je bilo prej na tem praznem mestu?« »Svinec, gospod.« »Zares?« »Da, gospod. Vse to je res. Jaz nisem iz teh reči nikdar delal skrivnosti. Po nečakinji sem sporočil Blumenu, pa mi je verjel.« »Tako je. Čestitam ti za to, Fernando. Bog ti je pomagal.« »Seveda, seveda. Vsakomur ob svojem času. Dane pomaga tebi. Ali 6i bral nocojšnjo »La Ra-zon?« »Kaj pa je?« Vsi so hoteli slišati novice in so ga obkrožili. »Evropska politika se vsako minuto vedno bolj zapleta. To vam ne prizadeva skrbi. Vojna je nekaka alkimija: spreminja rdečo vojaško kri v rumeno zlato za Jude ... Ali ni res, Guttgold?« »O, ta don Firnando, kakšne reči nam pripoveduje!« nam je vzkliknil pivovarnar in pobožal svoj obkladek v žepu. • »Oprostite, nisem vedel, da ste tudi vi Jud.« »Tudi druga novica je ugodna za vas: ubogi Ram ...« »Kaj, kaj, kaj?« »Je izginil! Nekateri pravijo, da so ga odvedli, drugi pa, da so ga umorili. In nihče ne ve, kdo je to storil.« Vseh šest mogčnjakov je ostalo mirnih. Nihče ni zgovoril niti besede, ker so se bali, da ne bi izdali svoje radosti. Za Junoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel (ieč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič