»imuna. 9 - ■ - Hl. liti. ^B^B^B^B^Bb B^B^B^H ^B^B^B^bV B^B^bUb^B^BB* pvBBnBBBBBJ ^HIB'' BBBBBn .^anaaBBBB- BnBBBBBBnaaB ^^^^^^ ^^^^» ^^^^^ ^^«m> ^^_^^_^_^ ^^^^k. ^^___^ ^__________________Jl.______ I bi knfe bhrle AvftroOgrsfce: gg NcaCBos «*> M> stapaj aaprej. . K OJ- odo tato aaanj . . ." . K «w pol lete . • • . • 30-— — >_ Z^7 _. Sm leta.....15- ■ Abw*i at vee drate ddkte: at mene . .... 5-50 cdo teto aaptei .... k 7*- vpuunjun gteoe msemtov te aaj pruotl a oogov doptarici tj| aanaa. gpi ■■■!•<■ a (spodaj, pritaje, lero), KaaHeva ttUBB M. 1. ^hm At a*. "^ *■-»■»* ^ ^^—^^ ^^v vj a^BB^BBiBBBBj Vk Wl Maav a¥ak paste pa J0 vtaatfev. pri *—*%ffrri ftabOtal pmi«t ■^^^ ^™« pnHRtjao na. »gnu«*! Narod* vdj* T I|«M|«Ii dostavljat aa dom ali će se bodi ponf: edo fcao aaavoj • •••!( 58*— I Cetrt lete n&prcj • • ■ • K 15.^- pol leta m • • . . m tUr • I Ba bmocc v • * • ■ K. 5*"^~ Pomumsim Itevilka v«Ua 30 vinariev. Dopisi naj ae fnMktMfa. RokopU ae aevračajo. Bfea4aalttva>t Basttaro ađtos M« S (▼ L aadstr. lcvo), talasaš ali 94* 0 našem tekom nradn. Eden najpotrebnejših in na]-važnejšili uradov, kl jih je v središču Slovenije porodila smrt rajnke maćehe Avstrij©, je gotovo poštni čekovni urad. Ta zavod deluje v naši Ljubljani že drugi mesec in nadomestuje za Slovenijo, kar se tiče čekovnega prometa, prejšnjo poštno hranilnico na Dunaju Interesirala nas je njegova organizacija in njegov dosedanji razvoj in smo ae v to svrho obrnili na predstojnika tega mlađega zavoda* Gospod dr- Maričić, rodom Daimatinec, toda poznan med Slovenci, posebno na Dolenjskem, kjer je kot večletni poštni komisar ostavil najlepše uspomene, nam je prikazal razvoj dela v posameziuh oddelkih in moramo reći, da ne samo g- predstojnik in osobje, katero je on prevzel iz Du-najske poštne hranilnice, kot organiza-torji našega novega zavoda zaslužijo vsako priznanje, ampak da tuđi priđe-Ijene gospodične kot strojepiske in ra-Čunovodke, so že dosedaj pokazale, da so kot 8Otrudnice na svojem mestu-Vsi skupaj« upamo, bodo držali ta naš zavod na oni visini, na kateri je bila dunajska poetna hrani ini ca, posebno kar se tiče natančnosti in hitrosti v pripisovanju vlog in izplačevanjn nakazanih čekovnih zneskov oziroma t obveščanju strank glede njihovih čekovnih imovin, kar je sa stranke najvažnejše* Gospod vod ja čekovne ga tirada nam je dal o zavodu sledeče podatke- V mesecu decembru pr* 1- mu je poverje-nik za promet dr. Peetotnik poveril na-logo, naj na Dunaju prouči ustroj po-štae hranilnice, ter treh poštnih stro-kovnih računskih oddelkov in mini* ftrskega račun skega oddelka (za poštni reeort) in vprašanje osnovitve teh uradov v Ljubljani- Na Dunaju ee je razven s tem studijem moral pecati tuđi s personala fmi zadev&mi naših ljudi, ki so bili v Nemški Avetriji odpu-ščeni iz požtne službe in tuđi z nabavljani em potrebnega materijala in stro-jev sa novi urad- Većji del tiskovin se je moralo naročiti na Dunaju, ker so tukajšnje ti-Bkarne preobložene % del om. To je tuđi vzrokf da se sedaj ena pretjina lastnl-kov čekovnih računov ni dobila potrebnih položilic oziroma čekov, ker pet ljubljanskih tipkam dela za čekovni urad in vse stapaj n« morejo izpo-polniti sadoflti položnic in čekov z troe-nom in Stevilko Iastnlkor racunov- Pr! takih razmerah žallbog borno še zmirom odvisni v marsioem od Duuaja- Stranke morajo imeti položiiice in <5ek©. dru-gace se čekovni promet ne more razvi-jati — in dokler našim tiakarnain ni mogoče i«vrševati narocil, zastonj bi bilo event- napadati ček. urad, ee sm poslužuje tujih in ne domaČih zavodov-Predpriprave za ček- urad so bile končane na Dunaju koncem jazmarja, toda tukaj ni bilo mogoče začeti z de-lom do 20- febroarja radi tega, ker lokali nišo bili pripravljeni- Z isplatili se je aafolp &• le 25- febroarja- V malo več kot eoem mesecu svojega obstanka torej do konca marca je pristopilo k našemu čekoTnenm uradu S65 lastnikov ček- ractmoT' Po muenju vodje čekov-nega orada bi to število za Slovenijo moralo narasti i« dvakrat toliko. Skoro vsi ti lastniki čekovnih računov so pristopiH tuđi k kllrinškeni prometu-KanimiTB so nadaljnje SteTilke, katar* — kakor nam je naglaeil g- dr. Mari-čić — pričajo, da tndi na t«m polja Slovenija stoji na prrem lueotu ▼ nagi mlađi državi- Do eeđaj je blV> pri postnih uradih 21-041 vplačil na pofoi-nicah v sknpnem sDaeJbt 10,849-291 K in izplafll s dekoTnind nakasnleaini 7809 t maakn 2,77^990 K, med tam ko je pri blagajni č*k- nrađa Ulo samo 111 TplaOl t sačeka ^iT&bCS K in 33 is-plafil (blagajniških čekov) v sn#flk« 1,006,557 E- Od do^danjlh lMtnikoT ratenor sto samo 2 tretjini, na katorib računih to lahko vplača ali izplaca, ke» drugi nđi ooMojenih toflco* s tiakar- I na^ ia) mt bk# 4oUtt poaoeMe* Đa> ■ sedanje manipulacije so se tor«j vršile samo na približno 600 Ček- računov; tako da po doeedanjem prometu bi na vsakega lastnika račiuoa prišlo pri-1 bližno 390 vplačil in 140 izplačil po-' vprečno na leto. Prejšnji promet pa za ! Slovenijo pri dunajski požtni hrani Ini-1 Ci je izkazoval do 540 vplačil in 140 izplačil na vsaki konto na leto- Izpla-► čanja so torej prišla že do normalne visine, ker so bile izplacane številne ' podpore in pokojnine; -vplačila p& še » nišo normalna, vzrok tomu pa je iska* k ti ▼ sedanjem splošnem slabem gospo-darskem stanju. Toda tndi dosedanja i izplačila stoje na preoej visoki stop-nji, ker v normarlnih časih povprečra vplačila za ćelo Avetrijo za eden konto so dosogla komaj 370 na leto; med tem ko eo vplačila v Bosni - Hercegovini prišla samo do blizo 130 in izplačila ra 50% več, torej do 190- Tu se vidi. da se prebivalstvo teh dežel — ker agrar-no — ni poslužeTaJo tega prometa, ampak samo državni uradi, ki so n* kazovali svoja izplačila potom čeka-Tuđi v Banovini ta promet ni bil tako razvit kakor pri nas, in da v Hrvatski in Slavoniji ne čntijo veliko potrto tega zavoda priča dejstvo, da se v Zagrebu še nišo potrudili, da se priklo-pijo našemu č. uradu ali pa sarajevski poštni hranilnici, 6e že nišo hoteli ali mogli narediti to, kar smo mi tu kaj storili, ampak so še zmirom v tem odra odvisni od Budimpešte, in kadar ni-majo poštne zveze z Madžarsko, po tetu nimajo sploh čekovnega prometa- V Srbiji in Crni gori pa splob nimtjo j-.oštno - čekovnega prometa* Te činjenice se bodo morale na vsaki način vpoštevati tuđi pri Tprašanju event-centralizacije ćek- prometa za eelo dr- i iavo- Ali ste vi goep- doktor aa centralizacijo čekovrega prometa, ali 7a decentralizacijo? vprasaii smo g- vodjo cek. urada- ; — Za centralizacijo, toda s tom oe rečem, da bi se tuđi to moralo centrar lizoTati v Beogradu — odgovori! je. i — Torej v Ljubljani? * | — Po mojem mnenju v Ljubljani &n na Reki • • •, ampak o tem bodo dragi odločevali, in sicer v prri vrsti v Parizu in potem sele v Beogradu- — Otvoritev takega zavoda je zve-zana z velikimi stroški? — Lahko se računa na eden detrt milijona- i — Koliko j« oeobja do oed&j zapo-sleno v njem? I — 90 uradnikov, % poroožnih moči in 10 slug- — Kaj je vzrok tenu, da je pri val! blagajni promet do sedaj minimtlei? Vzrok temu to, da občinstvu v Ljubljani morda ni znano, da se lahko položnioe vplačajo pri blagajni ček-urada (v Beethovnovi ulici 7, birdi nemški gimnaziji) in da spričo tega ima lastnik računa to korist, da se doti<*ni znesek za eden cei dan poprej pripiše njegovenm računu, kakor da ga Tpl*ča na glavni pošti- Poštna uprava bi ustavila ta promet pri glavni pošti in od tega bi imela korist država, ker bi se pri štedi lo par moči pri glavni pošti in tuđi stranke, ker jim ne bi bilo^treba čakati pri poštni blagajni, pri kateri je . večkrat tako natlačeoo, da se kom*] ! priđe na vrsto; toda podtna uprava a« boji proteetoT s strani tistih strank, katere istočasno pridejo na glavno posto obenem po već opravil- — Zakaj pa se to ne rasjaeni ob-činstvm v časopiaih? — Preobloieni orno z delom in ae pridemo do tega, toda, upam, da mi ho kmalii mogoče prieeti b kraikimi Slaa-ki po časopisih in tako rasjaanlti obćin-strv radične naflian. kak* na| iskoristi čekonii promet in todl korist in potrebo, da ae stranke poahiiajejo blagajne ček- vrada« kar bi alabi promet pri taj blagajni znaTbiti enkrat ravno tišti motiv, ki M govoril za pretotitor toga nrađa is Ljubljana Čekovni orad j« ie i iliuaiiaiijli pionetom — 6a« 10 nriH|on#v v .«mb ■WB!ai — pokasal, da Je bil petubea Ureditev prejemkov državnih nastavljencev. Wwmšud9 Beke na kongresi!« oicj najnovejša.) danjega razvoja. Sigurni smo pa, da em bo se bolj&e razvijaj ko bo imel tisto samostojnost, ki jo imajo taki savodi v drugih deželah in kl jo mora imeti kot denarni zavod — prost od vsako birc-I kratske bolesni. V. Svajgar: BoUak. V ziđnjem času se piie in sliši vcč-krat o Bcljakm Italijani j» iioćcjo za vsako ceno Isviti Ja^ostovanom v prid NemSld Avstrtii. Ore Jim pa n to, da bi ohranilj sebi in Ncmcem ntkak večji prtnmtini pot £ez izrazito jurosio-vanslco mtmUt. Pri'nas p*č vsakdo ve, da med Pontabljetn io Beljakom ni niti pet pravih Netncev, pač Da mnojso pV I nemčencev slovenskega pokoljenja. V lesnici začenja skienfeno ?i*»m5ko orem-lje itak sele na seveni od Đeljaka. Čemu torej vsa ta nežna skrb slnzbene Italije ra Ncmce? Na vsak način moralo inictl pač tehtne irospodarske vzrokc, da se toliko potegttjejo za te r resnlci važno križišće. Da odrekajo nam Beljak, ae izvira niti iz Ihibezni Lana do Nemcev. niti iz narodnostnih motfvov. patč na iz velike mržnje do aas in Iz nflhoveca sacro e^oisma Iz omenjenega je razvidno, da mora imeti rodi ^a nas Beljak velik pomen v poHtičnem In'Kospo-darskem ozirn — osrlejmo si nekoliko, kakšna vlo^a pa je namenjena I temu mesru v okviru na§c »irža- I v e. Takoj uvr * vdariti, da fe Beljak za nas v resnicf ■ velikanskeira pomena kot obmcjia pro- I metna in jcosoodarska postojanka proti ! sever« — mnogo važnejšega kot Celovec. | Beliak je pomenil v ^tari Avstriji eno najvažnelSih prometnih križ*š2, ker se je tam shajalo več sveto v no \>až- | nih železniških profr. Ako se smemo izraza ti tako, je veljala bcliaSk.t icleznU ?ka postaja kot nekako razdeljeva-lišće tovorov med severom in Jn^om m tndi v veliki meri med zapadno in vzhodno slavno progo jaž-ne železnice. V tem mestu so se stekale sledeče profre: Državna proga bivše Rudol-fove železnice. ki je vodila po nafkraišem potn z D a n a 1 a preko Be-l]aka in PontaMjt v LaSki Vid em i n dalje v 11 a II j o. Dalje le priha-jala v Beljak takoimenovana tnrska železniea CTanembahn), kl Je predstavljala sevemi del II. železniške zveze Severa sTrstom. Ta pro-ga se je nadaljevala v Podroščico in Je-senice do Trsta kot bohinjski del onie-njene ždezniške zveze. Končno moramo omeniti še koroško proso, lastm-no južno - železniške družbe. Ta linija je v glavnem spojevala glavno progo Trst - Dimaj in pa brenersko železnico Kufstein - Ala. - Italija. Njen začetek Je bil Maribor; od tod Je preseknla ce- i !o Koroško tja do važne postaje T x a n- I zensfeste. Služila je torej ne le tranzitnemu prometu jnžne žeieznice po lastnth progah. pač pa je bfla :ela deset-letja edina večja proga na KoroSkem. Ustrezala Je torej v veliki meri tndi , krajevnim koristim. j Vse te važne proge so se križala v BeJjakn, kjer se je moral na podstavi tega razviti hočeS nočeS večji pro* net To nam dokazuje radi kratek pregled razvoja beljaSkih postaj. Od prvotno ene srednje velike postaje bivše koroške ždeznfee se je razvila po-leg te še jako velika državna postaja s kmilnico m ddavnfcanii sa vodove in straic. Ker pa je vse to postalo premaj-hno sa ogroinai, veđno naraSčajoCa osebni in btagovnl promet (pred vojno), se je moralo napraviti Se posebno nre-mfcmmo postajo za tororoe vlako dr-zavpe mwhhc*. ... Kakšna naloga pa bJ pri-padla Beljak* ako «e boaalia. jal v naši državi? Jato veHka. Kot znano* lcfi to sioer danes po voOni Mtđfđmtm kotlcica našega aarodnostne-ga osemlja. V Beliak graflttiajo sfcer tndi seremo n^zapadnolefea mcmŠUt defl bivia Kmoike. awpalt aieste^pa aV • poglcjmo jih beljaške Nemce. Pri vseh se pozna na5e. slovensko pokoJenje, iako mnogo jih zna prav dobro naš jezik. V prehranitvenem oziru je mestonavezano edinona slovenski Rož in Podravlje — ravno tako pa žive beljaški trgovci edlno od svojih slovenskih sosedov. Jasx> je, 0a Beljak v slučaju priklopitve k Nemški Avstriji ne bo imel tega. ker Di bila pač naša meja vmes. V prometnem oziru pa tvori Beliak takozvano vsprejemno postajo 7a ves promet iz Nemške Avstriic. To velja bodlsi iz Pranzensfeste, Solno-grada in Dunaja. Obenem pa prihaja vse blago iz C«ške tndi v velikih množinah preko Solnograda, Selzthala. Kot vspre-jemna postaja pripade beljašksmu kri-žišću ena najvažnejših nalog — razpo-ređiti celotni promet po jugoslovanskih progah, ki tam pričenjajo. Ako pomislimo ono množico vlakov. ki prihajajo vsak dan tja. potem sele lahko zapopa« đemo, kakšneza potnena je Bdjak za nas, Vsled tega pa gre ItaHjanotn za to, da bi nam to važno prometno in gospodarsko postojanko lztrgaft iz rok. Vedo pač tuđi oni, kakor tuđi beljaški Nemci prav natančno, da bi b0o lako te-žko za njm »pravično« stvar, ako dobi-mo to mesto nri. Med ItaRjo in Avstrijo bi ne ostala namreč niti ena druga glavna železnica kot zveza kot le ona preko Breneria in Ale -^- podrejeneza pomena bi bila še valenganska proga preko Pri-molana. Vsled težkega terena zapadno od Pofitablja splob ni mogoča.taka pr-• vovrstna proga; kvečjema drugovrst-; na zveza bi se dala izpeljati, pa še ta i silno draga To je tišti vzrok, zakaj Italija sili, I da naj Nemci dobe Beljak. Na eni strani nas hoče oropati za nas jako važne prometne postojanke. na drugi strani pa se boji naše kontrole, boji se odvis-nosti od nas, od toliko osovražene Jugoslavije. Lahi vedo namreč natan-ko, da je Nemce mnogo prej za pridobiti kot nas — dalje pa računajo tuđi s tem, da sami nimajo dovolj veleobiti ln industrije in so prisiljeni industrijske iz-delke uvažati, Ker od nas ne more dobiti mnogo, sami nimamo presilne indu-> strije, skušajo pač doseči prometno crto Videm - Pontabelj - tteljak-Dunaj v svojo odvlsnost — đa potom izmenjave živfl za industruske izdelke nekoliko popravijo težko poru-šano lastno gospodarstvo. Obenem pa deloma računajo v Rimu na to, da se bo Jugoslavija kmalu I dvignfla iz svojega sedanjega ne baš ugodnega položaja kot sila, ki jo bodo morali uspoštevati tuđi Italijani, ker bo predstavljala pač kmalu gospodar, velesilo m bo pač vsled svoje mogočnostl kaj lahko in občutno motila nemško-laško kramarijo preko Đeljaka. Odtod zopet en vzrok, da se mora Beliak od-trgati Jugoslavi^. Kaj pa naj pravimo k vsem tem po-sknsom mi? Zdi se nam, da do Oanes ražen nekoliko notic v listih nikdo pravzaprav ni Črhnil javno kako bese-dico. Naša javnost pač caka, <1a nam bo mirovna konferenca v svoji >dobrohot-nosti« podarila to mesto kot zlato ja-bolko. Ali smo že kaj informirali sveto naših severnih gospodarskih težnjah, da jih bo umel cenitL Tuđi tu se moramo zganiti. da nam sovražni faktorji v Pariza, ki so gotovo pridao na deiu* ne odžrejo v njihovi sveti pohlepnosti to toli važno mesto. Pečeni golobl nam ne bodo y usta leteli — m mnogo nismo Se stonii. Ne samo* da se je svoječasno z a m u -dilo priliko zasestt Beljak in Ce- I lovec tuđi drugaČe nismo prav nič storili tu doma, da dokažemo., da je Befrk naš, da ga rabimo, da ga zaktevamo. Z oštrom na vse navedeno je razvidno, da je Beljak mnogo, »nogo vmž-mtiU za nas kot Celoree — ta Pe»- < siooopolis — ker ima mnogo večjo gospodarsko in tuđi politično važnost za nas. Brez BeOaka Celovec ne pomeoi < mnogo — z Đettakom pa pridobimo na ' : severozapadnem kota vse, ćelo Ko-roško v svole ooopodatako obmocie* I < resimo jugoslovanslri Korotan narodne in pa gospodarske pogube — c e 1 i d r -žavi pridobimo važno gospodarsko prometno križišče, Zveza Jugoslovanskih železnJčarjev alcflciila. za danes, 7. aprila ob 7% zveter javni železničarski sbod v Nestnem donu. Dnevni red: Odgovor vboe na zahtare Zvoc Vsak iugoslovanski že-lezničar na shod! ■....— » ■■ m i.i Slovenski lovnosn. 2e dalje časa sem prinašajo čašo« piši Dotiče, v katerih dolže češko potifi-ko, da sledi le sebične cflje in češki narod, da se je izneverfl siovanski solidar-i nosti. Te notice so rodile Že sad: V čas-mMh se kaiejo že večfi članki z izrecno protičeško tendenco, in slovenska javnost, ki je imela pred petino* meseci za Čehe le beseđe priznanja in Ijubezm, kaže danes že Redove tega zastruplje-vanja. Ta polav napotil je nas Čehe, kl živimo v Sloveniji, da se obrnemo (to slovenske javnosti ter njej razložimo* naziranje, čute m stališča češke^a na-n roda. Ni drusrega naroda slovanskega, k| bi bil tako brezpogojno odan misli slo-vanske vzajemnosti, kakor je češkL Od časa, ko smo se dvigniH k lastnemu narodnemn življenju — bilo je to že v srednjem vekn v Irasitski dobi — mti za trenotek nismo se izneverin tej mi-» sli in nismo se postavili v tuje služba proti kakemu slovanskemu narodu. Nikoh* od te dobe ni vodila našega deio-vanja sebičnost vselej smo se borffi m žrtvovali za ideale svobode in člove-Štva. V tej ponosni zavesti se smejo z nami prhnenati edino le Srbi In, kakor. je bilo, tako je sedaj in bode tndi v pri-hodnosti. FVi nas ni stranke, ki bi bfla izključno češka in ne obednera slovan-ska. Ce so morda posamezniki takega mišljenja, so brez vsakega vpliva na javno mnenje in na potek češke poDtikc Vsi naši javni delavci, brez fejeme, tndi ti, katerim se med Slovenci podtika izdajstvo ju poslova nskih interesov so na-vdani slovanskesra duha in, ako se jhn morda smejo očitati kake hibe, nifcofi ne iznevrere slovanske misti. V prvi vrsti velja to o predsedniku češke republike Masarvku. Mož, ki ga bo zgodovina postavila med najboD$e sinove našega naroda, je tako vzvišen nad vse sumničenje, da bi se zdek> od^ več ga braniti. Toda žalibog begajo slovensko Javnost ljndje, ki ne vodo, da |d bil Masaryk duševni oče večine ustva-riteljev hrvaško-srbske koalicije in kl so pozabni na njegovo odločno in po-žrtvovalno delovanje v Friedjungovein procesu. Temu možu, ki se je po peflet-ni odsotnosti na povratku v domovino in k bolni soprogi ustavil že v Rimu za intervencijo v prid Jugoslovanov, se dan nes podtika sovraštvo do jago6k>van-skega ujedinjenja. Prezideat Masarvfc je mož, v katerem so vtelesnjeni najboli-ši znaki češkega človeka. Zato čnfl vsak zaveden Ceh sumničenje njegove-ga političnega značaja, kot osebno ŽaH-tev. In smo prepričani, da bi vsak v Slo^ venni živeći Ceh prevzel brez obotav-Ijanja osebno odgovornost za Masary-» kovo stovansko zvestobo. Vesti o dek>vanju češke delegacije pri mirovni konierenci in o raznih izre-kih posameznih čeških poMikov, se ae dajo kontroGratL Ako je na teh ves** sploh kaj resnice, sledi iz me le, d« naša delegacija in naši poiltfld đvomtjp o doeegljivosti nekaterih jagoslovansldh zahtev v laSko - jaRoslovaoskcm sponL Toda dvom o dose«ljivosti Se ni o>om o mtmhčemo9(A kake zabteve. Se mmm Stran* 2. „tfLOVENSKI NAROD" 4bb 7. aprila 1»19. S2. itev. pa pomori Mi dvora sovrašta> do 3m •oeJovanov. Niti kaka kritika, kS jo Je morebm fsrekel te ali oni izmed naiih politiko* o hibah politike Jugoslovanov bivše Av-strije se ne sine kratkomak> smatrati kot izraa sovraitva, VsaJ te hibe, kl vplivajo ie sedaj neugodno na potek mirovnih raaprav, priznavajo Slovenci sami Sele, ako bi znali vse okolnosti pri katerih ]e bUa taka, morđa neoportuna kritika izrečena, bi smeli soditi da nfe zmiseL Medna rodni pologa? Cehov ie pač naftigodnejši Izmed vseh narodov bivSe Avstrije. Toda niti te, niti notranji poto-laj ni brez velikih težkoč, in nas sili, da arse svoje moči porabimov da podpremo, Sasiguraino in oiačimo svojo novo dr-favo. Slovensko Javnost moti razmerle j med Iaškim in češkim narodom. Lahf ; spadajo k antanti, kamor spadajo tuđi Cehi — javno od preteklega poletja, z aski Stiski, so storUe neprecenljive službe. Ah naj država zapodi sedaj one čast-like, ker so laike narodnosti in na| s ten desorganizira one čete? Češki narod nima povoda do sovra-&va proti italijanskemu narodu, toda: vzlic prilateljskemu ođnošaju napram njemn ni ?lep za Imperijalistične težnje, kl obvladaJD sedaj odločuioče kroge na Laškem. O tem bi se slovanska javnost lahko prepričala, ako bi zvedela za vse manifestacije in izjave simpati] za Jn-goskrvane, ki jih objavljajo češki listi. V najnovej&i dobi pričakujeio Jugo-sk>vani pomoč za svoje težnje od do-sodkov, ki se pripravljalo v Italiji. Zdi se, da so te nade upravičene. Toda močno bi se varali, ako bi pričak^vrdi pomoći Ie od tega. da bo sosadova hiša gorela. Tak požar bi prinese! 1« oslabljen} e nasprotnika, nikakor pa ne pozitivne podpore jngoslovanski pravični Ajvari Sigurne)e bo, ako se računa tuđi na čut narodne pravičnosti teh slojev, U hočejo uveljaviti onstran meje svoio voljo. TI sloji so pa tuđi dei itaiijanske-ga naroda in čntijo italijansko, pač pa Ite imperialistično. Kako pa naj računamo na njih pravičnost, ako med tem vzplamti med Slovend 9ovraštvo do vsega, kar je laškega. Ne kaže torej i netiti takesa sovraštva do celera itali- j Janskega naroda, ako so opravičeni upi, * da je velik del tega naroda dostopen $ pravičnemu naziranjti na jugoslovanske ? iežnie. ;■ Pole^ nezaupanja in sovraštva ne- \ IrflJe se v slovenski javnosti neki skep- j fldzem do idealo\r. o katerih smo ver- i jeli, da se žanje bori vsa Antanta. Je { pač žalostno razočaranje, ako vidimo, i da možje, ki so imeli med vojno polna j usta teh idealov. le-te sedaj zapuščaio. i Iz tega pa se ne srne sklepati, da so ifli j zapustili tuđi oni, ki so žanje umirali v j strelskih jarkih. Nič ne bi bilo tako po- J gubnega, kakor zanikanje idealizma v J mednarodnih odnošajih. In ne Ie v med- j narodnih stikih. tuđi v javnem In zaseb- I nem življenju ga potrebujemo. j Vsaki izmed nas je dobil med vojno kako moralno rano. Skoda, ki jo je s tem utrpeia Čioveška družba, je brez-dvomno veliko večja. kot vsa gmotiia Skoda, ki jo je povzročila vojna- Ako naj se ne ra*suje čioveška družba, moramo se vsi moralno zdraviti; posamez-ijški kakor narodi. K temu pa potrebujemo vere v ideale, ne cinizma; zaupanjs ne sumničenja; IJubezni ne sovraštva. \ Le s tem se povzdignemo iz sedanje ] bede, zacelimo rane in si zgradimo boljko bodočnost. Bratski odnoSaji med Cehi in Jugo-riovani so za oba naroda zelo važni. NUh prelom bi bfl nesreča za oba naroda ' y sedanji kritičn! dobi morda za Jugo-slovane večja, kakor za Čehe. Zato ro-dmo slovensko javnost, da se ne pusti bega ti po vesteh, ki se širtjo gotov-v sovražnem interesu. Vabimo vse Sk>-▼ence, ki se zanimajo za življenje in stremljenje češkega naroda v svojo sre-do, kjer bodo sprejett z bratsko liubez-nflo in dobe vselei točnih pojasni! in in-lormacti. Iz tega medsebofnega spozna* uja mora vtkaliti Ie trdna bratska lju-bezen. Za to tuđi oporno, da ostane vse protičeško IČuvanje brez rpHva na slovensko Javnost Med vojno je imelo Slovensko ljudstvo priliko poznati razne narode, med njimi tuđi Cefae. Bilt so to .sinovi vseh slojev naiega naroda. Do-brodošH paS trfso Kfli, vsaj vsm vojna $1 bila dobrodošla. Toda vilic temo smo trveijen/, da so ostavili ti možje v spominn slovenskega ljudstva le dobre Vtise in da ie to ljudstvo spoznalo Čehe Jiot resen in pošten narod* Smatrali smo za svoio dolžoost. da to povemo slovenski javnosti, kot sinovi tega najsl malega, toda ponosoesa naroda. V Ljubljani, dne 3. aprila 1910. Za društvo »CeskA obec v Ljubljani«: Predsednlk: RftžiCka. Hilbert, OtaM, Crnilu *• K*Mi **+, Bitak Bunobbo vpndnlt Kakor mi idbno, da m SrM hMs* rtsirajo za ntfo zapadno ma|o^ ravao tako moramo tnđi mi pot^PČIi vso po« wnott njihovim specijetatan. oatađi nam vsem skupnim interesom, aaamč njihovim mejam na Tsfaodu, loca M^ ki nudilo marsikateri problem a. pr. v Banatu, proti Bnlgarift. prod OrOJI (Solun!) L t. d. Največ pozornosti vzba)a basrntsko vprašanje vsled odpora ftotnunov. Da snana pogodba, katero so Rommii skle-nili, ne velja već. je povsem jasno, ker so pozneje skleniU drugo pogodbo s centralnim! državami, ki prvo eo ipoo facto unlčuje. Romuni tmajo tor ej ravno toliko pra\ice do Banata kakor mi, C J. J vsak do svojega deJa. Zahtevamo lahko svoj de! Banata iz rospodarskih ozirov. Toda o tem se je že razpravljalo. Zato omenjam samo sledeče: Jugoslavija je večinoma sorata država, prl-manjknje ii za prehrano neobhodno po-trebnega polja; Romunija pa Ima v Mol-daviii fn Valahiji tako prostrana polja, da pridcla mnogo vet žita nego ga sama Datrebuje. Gospodarski moment to-rej irovort za nas. Ravnotako govori za nas rodi na-rodnostni moment. Madžarov fe v Banatu tako malo. da povsem zgtnefo med drugimi narodi. Imam pred seboj štirl razltčne etnografske karte. Na vsaki se nahaja le tn pa tam kak ne zna ten madžarski otočič. Tuđi Nemd, dasi jlh ie precej, ne žive v kompaktni masi. tem-več so rastreseni. V kompaktni masi žive samo Srbi in Romuni. Romuni žive v kompaktni masi nekako do crte Arad, Temešvar. vzhodno Vršeca, vzhodno Bele cerkve. Moldava (ob Donavi na-sproti Golabaca). Obojestranski narod-nostni o4oki so kompenriraio. Nemce pa mi lahko z ravno isto pravico reklamiramo za se kakor Romunt Nam bi moral torei pripadati celt komitat torontal-! ski ta Južni deli temešvarskega in kra-! Sevskega komita ta. Oziram se le na zemljevide, (narejene od Nemcev, tor ej ne Srbom v prilog); Statistike ne nava-iam, ker je popolnoma potvorjena (v škodo Srbom sevedaO Kako se je de-kla statistika na iužnem Ogrskenu na) navedem samo en vzgled. V Subotici so 1. 1900 našteli 82.000 prebivalcev, in sicer 46.000 MađŽarov. približno 2000 Nemccv in 2 in pol tisoč Srbo-Hrvatov. Kake narodnosti 5e bilo več ko 30.000 prebivalcev. to ve samo madžarski šta-tistični ura4 kl jim je narodnost eska-motiral. Letos pa so našteli v Subotici 80.000 Srbo-rirvatov!! Toliko v naclo-nalnem momentu v pođlago nadaljni razpravi, ker se je o tem Že kolikor to-Hko Dtsalo. Nekoliko bolj bi pa rad povdarjal rtrategično važnost Banata za našo pre-stolic». Naj se mi dovoli par besed o tej zadevi. dasi sem lajik. Sa! so dands-našnji lajiki že roieni ministri ali pover-Jentki (s katerimi se pa nikakor ne na* I merjam primerjati) ali vojaškl atašćfi | (kakor n. pr. katoliški duhovnik kaplan j Pr. Feinler 1. 1914 od Zjeđinjenih đržav i imenovan za vojaškega ataSeja na na!-! važnejši točki, namreč v Tokiin). i Pred kratkim so prišle \z Pariza. I krilate besede: »Naša prestolnica fPa-! riz) je preblizu meje. Ker ne maramo i prestolnice preložiti, se mora odmak-i niti meja, oziroma dobiti moramo garan-I čije itd.« Kar velja za Partz, velja Se v ! mnogo večji meri o na5i prestolnici. I Beograd leži ravna ob meJL Pa tndi mi ! ne maramo preložiti svole prestolice, t ker je naše narveČJe mesto (Trst bo te-| žko kedaj naš), ker je bila prestolnica i naše matuške Srbije in — last not least ! — ker leži na izredno važni točki. Tn se i snidejo vse vodne ceste iz cdo blvie j Avtrije in Balkana — to so SUe dovođ-nice in Bw)giad je srce. Iz katerega vodi ena odvodnica Dona^fa naravnost do morja in ćo Orijenta, Beograd ie torej že po svoji legi naše naravno srediifie. Treba bo torej prestaviti me)e, to tem-boij. ker s tem ne zahtevamo nič tnjega, temveč resimo menda poi milljona svo-iih bratov. Prestaviti se morajo meje i tako daleCda bo obramba naše prestoii-I ce mogoča; mesta se pa dandanašntf ne i dajo več braniti iz blizine, ker jih so-vražnik lahko < topovi razrnii; treba ie torej pred mestom toliko lastne zemlje, da je uspefen razvoi annad (Auf-marsch) mogoč. Koliko torep Turkom [ se je po balkanski vojni določU za ob-1 rambo Carigrada in morskih oiin pas, Ki je bil povpročno 100 km lirok in se je se le po turski invaziji v drugi balkanski vojni razširil. Ko so bili ravno pred enim letom zavezniki potisnjenl na Fran-coskem do morja na razdaljo kakfe 70 kilometrov. se še gensrallsinm Focbu ni zdelo potrebno, da bi storil kate dalekosežne korake da ne vMed tega» fcer le P5*^**oyM SMH tfešMi» PHMl^ili Ma za Ctaa aasođbe obe ieiei rq©et »dmieaJ z Ograto> HL WL Kfli noc#mo7 Oerer feelaana, %+ M£* F«ea ^ CMHPODABflD FOLOfiA* 40% prometa teMfte luke eđpale na Jngeelavijo, I0H aa ostale deiele ▼ valedf« Trsta* Is ■lm—trfli pekraflai ^rpa Vrat em|e wmš ta bla#aelefl|a. Nikdar Bi imel teensjlln svez z apeala aktom polotokom; nespretno, Trst ee |e , ▼#dno boril proti temu, da bi ▼ drtav« cum filiU mori quam wn>qilM'1 aropUos otoka. Leta 13S2- se je prav radi tega i sroči 1 proetOToljno Habeburiaaom, da bi ne prisel pod Benečao^ In lMa 1518- so izjavili Tržačani eeaarju Mak- , cimilijana I-» >ee velle potios omnes | cum filiia mori. quam amquam azaplins ad manua Venetorum pervenirec. Gospoda! Motir f leja^e gotoro takrat ni bilo nacijon&hio mišljenje« to !• jasno, ampak goepodarski moinmt |e ta ođloeer&l- In tega ee saveđa Trst tndi danea- Ne mislite, da j* to, kar reče tržaski župan, v reenici vox popo-li* Naj ee da Trstu svoboda in pravica, đ% odloda sam o eebi* pa bo strašno malo glasom ra Italijo- (Tako fa\) Trsta gromi go«poamr»ki polom, kakor hitro prido pod Itatijo, prav tako kakor vođo Istrani in Goriean!t da bodo gospodarsko popotnoma uničeni, fte pridejo pod Italijo- NaJr«6Jo dohodko jim daje vino in sočivje; ti predmeti se pa produciralo pri njih z mnogo viiji-mi stroški nego v Italiji- Scveđa ae Italija saveda tega gro-sečega gospodarskoga poloma in ga noče prepre^iti % drugo napako: ho6« tađi IMtot tako đa bi saprla Tsem srednjim in govornim delom naie dr-iave poi do morja in nae prisiUU, da si lemljeno vmak koioak kraha od Italiiaaor no eenalu ki bi ilh oni diktirali- Ali m moremo misliti sramotne}!« razmero nego so te, ki flh bo6e UBTTSr riti iUlij* sa nae?! Ali motobo airae gleeati, da nae ispedrinejo ei merja, ob kaierm sno Uvali 1300 let?! (Ploakaaje.) PO0EBKA. KAIiOOA SlJOVBKtKB0A NARODA. In Se nekaj! Slovenski iisrot, kl Ieči ta Nemce od morja, |e imet važno politično vlogo- Ml vemo, kako so bili Slovenci na tem toritoriju trn v ooeh germanstra^ koliko nasilja In truda je bilo, da bi se ustraril tišti glasoviti nemški most do Adrije- (Ploskan|e.) Goepodjo, ml amo dr*aH 1900 \M po-koncu steber, ki je locil Kemee od morja! Ki smo blH tistl j«s, kl jo bra-nil, đ% se nemSka povođenf ni razlila proti vzhodo, Ako bo Trst postal itali« janaki, goepodje, mlslini, da bo itali-janski čamo navidez« Te ne bo nle drugoga nego genseaski Trs^, ali drugoga aego eksposltua gensaastra* Kajtl naft narod ne bo mogel Ted sadržavati nen&ke tovaaij«, ker bo oame-•to kompaktnoga njedinjeoega naroda nastala valed političnih bojev meeeni* ca brei odporno modi- (Tako je!) BLAZNO6T ITAIJJANSKEOA IM-PBRTJALIZMA- Todas goepodjo, itaUJanski imperv iaKiem šahtova ▼ slojem blaenem pohlepu fto veo> Šahtova oalo Istro in Dateadgo- Bohie ieljo ao to, pov«catt na vmak način tn mm vaeko osoo moi driave, borno letjo kakor smo jih vi-doli v sgodovini pri Aleksandru Veli-kem, perzijskih kraljih, turskih sulU-nih* Kapoleonm L ta VUjenu II* Toda njihova usoda na} bo tuđi italijaneke-ma imperijalismii glaees memeeto mori! (Tako jo!) GO0POOAMKI BOJ« Ako nam Italiia sapre istočne Hbal ako Bae odreie od morja, tedaj bo s tem sedela ie nekef dragega kakor smo političen boj; s tem bo »afela proti nam tuđi goepodaraki boj. V tem »ručaju ne vidim, kdo bo mocn«JM in kdo bo imel vofijo škodo od tega- Mi vemo, da Italija v tam slučaju ae bo mogU lavaiati svojih isdelkov na Balkan in da si bo maraU iakati drogje trga sa evoje blage- Vemmo pa tnđi, da bo nafta driava dovolj «rreta In bega-ta, da be klfub mama tmela dovolj pri-ieleUeT, da bo mefla uepelno roditi ta bof- (Teke je!) LONDONSKA POGODBA-Afi n*J a* na podlaci krpe papfr* |n rastrga. «v nerodtt Ltmirwk» po- i a^bs, kl |o isrodak ta|ne diplomacije : im fm»erijaHerteae mentalitete mofot- , , «bv, ie MU veadnr ukleejaae pei pe- < ' .^^m^s^amsa^ ^^aa^^B^^ ^^L^ ^^^am^—a^ mTsnflns^sVls^s^tt. ^s% i ^^^^si «^^ai sav hsisvp wswj^» j" \ kila pteil AvvMV bi gtav«! Hm me- j \** fe Mi elrategsto, kl daaee ie eb-elt* v* Avetre - Ogrste meMrarJe m\ Tefi, It%Hja aa tmoii at *•* ofre- i lana, ker smo ml HbkejH* Ce Oi ob ftloial ie kak etiaietMmi mottr to te Je tak a^aav aplok kak aigeaiii, po*« , s» sn api^avu ■SHBV.8P sjsv^ a» aisiv ^«^ i T,—ds—ha ps-f eW Je i«g^Mlft sv#| efcjak^ kakor bi bila izgubila avol Maiakt^ ako bi bUa a, pr. Italija res> pedla poi ▼pUvoea belftovizma* Xer ni ve« ohjakte, taft londmvke pogodbe ni vee, ker ena ni bila aaporjena preli kraUtvUd Mbiji, le maaj pa preli kre-l]0vtsi Srbovt Hrratov in SlorenoeT, za tetere ee takrat aploh ie ni malo« kaker ee tadi ni aalev da se bo raa-rusila aTmtro - ogrska monarhija. Saj je smm, da je bila Rnalja, ki je tndi podpteala te pogodbo, proti njedlaje* nju Jugoslovanov* Kako naj tedaj sluti ta pogodba sa preeojo naših razmer, kako naj tvori podlago sa razsodbo v sporu med «a-vasnlkl?? AH na] eodijo oni, ki so pogodbo po dpi sali, kot iudice6 in caosa sna? Ali naj se resi uaoda našega naroda i majoriziranjem? Ali naj se po-zabl na one ogromno Žrtve Srbije, ki so bile relativno in absolutno veSje nego one, ki jih je doprinesla Italija (Tako je!), ako tuđi ne vržemo na teht-nieo vseh onih muk in trpljenja naSe-ga naroda v Avstro - Ogrski, ako se tndi no spomnimo vseh onih tlsoeev, ki so pogimili na mori&Čih, vseh onih, ki so padli kot Žrtve avstro - ogrskega militariima! (Živahna pohvala*) RIMSKI PAU5T- Da. gospodje, mi bi mogli resiti ta epor z Italijo sami, ako bi ta stala na naeelih, ki eta jih z&?topai& oekdaj Maizini in Garibaldi! In v istini je bil v tej svetovni vojski čas, ko se je ita~ lijanaka javnost postavila na tako sta-lišče- Takrat, ko je avstro - ogrska ar-mada stala Emagovito globoko v Italiji, takrat so najboljši italijanskl duhovi skleniU glasoviti rimski pakt* kl je superlativ mednarodno morale in na podlagi katerega bi se mogli sediuiti takoj* (Tako je!) Vemo, da ta pakt ni bil sklen]en od strani dveh vlad, toda bil je sklonjen javno od z&stopnikov naroda« bil je javno odobravan in od nikoder ni bilo ugovora- (Čujte! Čujte!) , Ali naj v politiki res ne velja v«3 vera in poštenje? Ali naj se pozabi, da je tuđi oficijelna Italija, priznala Wilsonove teze, na podlagi katerih je bil sklenjen rimski pakt, in da se je • tem implicite odrekla veljavnosti Ion-donake pogodbe? (Tako jel) Gospodje» ako obvelja londonska pogodba, ne bo same o&tala Baletnu naroda «ave«t, da ma je bila prindeta ogromna krivica, ampak med nami in med nifani be ležala tadi lareet rara-nega amapanja, zavest varane vere — in tega ne borno posabili aikdar! (Tako j«l) Tuđi nam ae je obetalo popolno ojedinjenje nadega naroda, oeprar te obet ni bil pisan- Vprasam vae pa> a> epodje, ali naj zato izgubi svojo mocf Italija tuđi ni ila v boj samo na podlagi londonske pogodbe* Mislim, da bi italijanaki narod protettiral, ako bi mu kdo očital, da je Italija sla v boj kakor kak nemSki Soldner zgolj za platilo. Italija je morala v vojno, da varaj« lastni svoj oestanek, da varuje svojo laatno državno neodvisnost, ker bi bila Italija ogrože&a v prvi vrsti, ako M bile zmagale centralne državo* Zato Je nmftno, gospodje, da ae Italija danes oklepa liki Shylocka svoje londonske pogodbe* (Tako je!) SACStO EGOISMO. Gospodje, londonska pogodba stoji za nae izven vsako diskusijo- Mi si ne moremo misliti, da bi naši visoki aa-vezniki ne hoteli razumeti našega sta-Ii36a; ne moremo si misliti, da bi ga ne hotela umeti dežela vere, Anglija- Tn četudi nimamo danes v Franelji javne-ga foruma, kjer bi mogli zaetopati svojo težnje, si no moremo misliti, da bi ona Prangija* ki jo bila vedno vzor vmakega evobodnega pokreta, ki je bila zibelka svobode narodov, ki je od nek-daj imela gorko srce za zatirane narode, da bi ona Francija, ki nam je že pred 100 leti priznala pravico do naše obali s tem, da je ustanovila kralje* stvo ilirsko, da bi ona Frandja zap«-stila visoki piedlstal idealizma ia politične morale ter ee ponižala na naee-Iey izraženo v beecdak: saero egoizme! ZVSZA NARODOV. Raziirjeolo takega poHtJiciiega ensHvovanja, gospodje, bi pomenflo ne samo to, da se odnoftajl med držarami ne bodo izborjlali, ampak bi pomentto rodi, da so mednarodne razmere &e nezdrave in da ie ni nastopil zlati vek, ki ae nam je satretil izza Wileonore poetav©, da ie ni naetopllo edinstvo na-rodov- Zveza narodov bi bila v tem stasaju eamo fata morgana- Goepodje! Oe ee sa] oemije zvezn narodov, ee mora osnovati na zdravih, trdnlh teme-ljth praviee in sporazuma ne pa na pe-skn nasilja, majorlziranja In tajnih po-godV (Tako je!) Zvesa narodov ne srne stopiti v sret s novo Bosno, z novo Alsaeije* Xxnreno* IBEDBNTA. Kakor Avstrija ni nikdar poseđo-▼aU.Boene ia Lombardije, kakor ni Nsmttia kljub vsej tvoji vojeJki moći nikiar poeedovala A^ZMdtf-Lorm^ s^ s» sftsm ŠA MMMhinhf,,M mi- --- * f sa svojo prvotno domovino, tako je tndi sigurno, da Italija ne be nikdar ! posetevala pokrajia aa zapete maše J driptire- (Tako je!) ; Gospodje! Srea prebiraleeT teb i pokrajin bodo z nazmi njihove misli t bodo pri nas, njihove želje bodo kera-I kale preko suej in preko vseh vojsJkih '■ kordonovt Mi ne borno mogli ostati ' hladnoga srca, kakor ne moremo biti mirne krvi danes, ko vidimo, da sku-šajo od matere domovine odtrgati njeno .4eco. Eden za vse, vsi ia enega! (Živahno pritrjevanjo In ploakanjs*) SLOBODEN PLEBISCIT-Gospodje, ce bi bil obstojal kak dvom, komu pripađajo te zasedene ; lemlje, imamo pot, ki je najbolj pravična in sprejemljiva za vse naše savez-| nike, pot narodne volje, narodno samo-, odločbe- Co je Italija tako uverjena o svojem pravu kakor mi, mora sprejeti to ponudbo- Res je si cer, da se je nai j narod že odločil- Mi vemo, da je na Go-; riškem v težkih dneh okupacije bilo izvršeno glasovanje naroda in da js od 100000 prebivalcev, ki so takrat j bivali na elovenekem Goriskem, se pod-pisalo 85.000 ljudij za Jugoslavijo, za zdroženje s kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloveneov- Zato ne moremo trpeti, da bi se odločalo o narodu, ki se je že odlocil in oddal svojo izjavo, preko 1 njega, brez njega in proti njem«* To 1 bi se reklo napraviti zločin, ki bi se strašno maščeval nad vsemi, ki bi ga doprinesli- (Živahno pritrjevanje in ploekanje.) NAS NAROD SE NB UDA! Goepodje, v zadnjem Času so dotle vesti, ki so se izkazale kot neresnične-> Toda v teh vesteh je bilo rečeno, da se - sasigura za one đele nafiega naroda, ki bi prišli pod rajo oblast, avtonomi-ja- Gospodje, ne del&jmo si iluzij, in ne igrajmo se z besedo >avtonomija<* Nam Slovencem je že bivša Avstrija ponuja-! Ia avtonomijo. a mi ie nismo hoteli | eprejeti, ker smo hoteli biti ujedinjeni I s vsemi Srbi, Hrvati in Slovenci I Resilo naj bi se vpračanje našega naroda s tem, da bi se mu dala samo autonomija? In to sedaj, ko umirajo v Italiji naši voditelji, naši jetniki v laftkih jecah, ko jim krvave roke od težkih verig, ko gnijejo pri živem telesu in vse to v znamenju svobode in 20001et-ne laske kulture?! Ne, gospoda, naS narod 2ak* Zlomil ga ni beneški me«, uničil ga ni turski plamen, prestrašile ga nišo nemško visliee, pa ga ne bodo strle talijanske verige in ječe! Nas narod trpi, kakor ni Se trpel nikdar, škriplje z zobmi in Šaka* Nikdar in nikoli ee ne bo posrećilo Italijanom, ia narod pridobiti, ta narod, ki je trden, krepak in kremenit, kakor skala, na kateri stanuje* Za nas no obstoja vpra-sanje: ali pojde Italija ia teh krajev. ampak samo: kdaj pojde! (Živahno odobravanje in plofikanje.) Zato izjavim v imenu slovenskega dela našega naroda, zlasti tuđi v imenu onih 400-000 Slovencev, ki blvajo v zaeede-ni Kranjski, Istri, Trstu* slovenskem đelu GoriSke, kojega zakoniti zaatop-nik sem tu, da mi protestiraaio proti nasilni okupaciji od strani Italije, da protestiramo proti harbarskemu posto-pauju italijanskih oblasti v našhi kra-jih, protestiramo proti temo, da bi mi-ro^Tia konf erenea v Parizu hotela proti naši volji pridružiti naše kraje korner-koli- (Ploekanje-) Izjavljam, đa prizna-vamo kot svojo državo edino le kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri ostanemo zvesti do smrti, da pri-znavamo kralja Petra in prestolona-slednika regenta Aleksandra, da ostanemo svesti svojemu nareda, pa naj ee zgodi kar hoće! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Vas, bratje, pa prosimo« da nas ne pozabite- (Klici: >Nečemo vas zaboraviti lc) Tem svojim Suatvom smo Hoteli dati izraza v adresi- Zato Izjavljam v imenu Demokratskoga kluba, da borno glasovali zanjo- (Živahno odobravanje in ploskanje- Govorniku čestita zelo mnogo poelanoev vseh stranV in skoro V8i ministri*) Haic vhogmlnBtvo. Pretežni ćd Jugoslavije, kakor ta do zakliuČ-ka. da je Slovenija sama lani Đriđelala za 625 miliionov kron vina. Ćela srednja vinska letim bivše Av-strije se ie uradno cenila na 4 5 milijonov hektoUtrov vina. Od tejca pa oapada dobra polovica na bivše avstdjske de-žele. ki so naseljene do Ifigoslbvanlh tn prlpadelo sedaj JuoroslavffL Ce prišteiemo k temu Je vinsko pro. dnketio slovanskih dežela bivše ogrske krone (joine Ogrske. HrvaSke in Slavo* . nije) ter bivie kraljevine $rbU& prlde-ir« i * sekUučki, da bode prldelajaji- 1 «|pekvteT.«e4tfhletmol&klvii»- u 82. Stev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 7. aprila 1910. Stran 3. ne hektolftrov vina, v sedanjl vrednostt poldrugc milijarde kron. Te številka do-kazujejo gotovo dovolj fesno, da ima naša država v vinogradniStvu pravi za-Kiad. ki ga Je le treba s parnetnimi od-redbami in smotrenim Jelom dvigniti. Vsaj je umevno, da bode polep: lesa, živine in prašičev, moral zlasti izvoz vina dajati potfavttni vir dohađkov naši mladi državi Skrbeti pa moramo še o pra-vem času, da si zasiguramo zunanji trg m da organizujemo vinogradnistvn tako, da bo sposobno za Izvoz, sicer nas pre-hite druge države, zlasti Italija, s cenej-šini svojim pricelkom in naSe vinograd-ništvo doživi lahko hndo krizo. Da bodemo svoj vinski pridelek iz-važali samo na sever. zlasti v severnc slovanske države, je umevno. Značilno pa je za nas to, da se za naše vinsko vprašanje zanimajo bolj tujci, kot mi sami. Pisec teh vrstic je bil pozvan, da je spisal uvodni članek o vinogradništvu v Jugoslaviji za prvo številkb novousta-novljepejra češkega strokovnega lista *Vinafskć Listy«, glasila čeških vinskih trgovcev. Enak poziv je dobil od prvega ktrokvnega lista dunajskega (»Allgeni. Weinzt£.«). Največji češki politični dnevnik »Nar. Listvc prinaša v svoji 47. številki z dne 26. febmarja 1919 iz pere-sa nekega R. Zahorskesa toplo pisan članek, ki se poteguje zlasti za slovensko Primorje. V tem članku naidemo sle-deČi odstavek: »Primorski agrarec. vi-nogradnik, je zdrav predstavitclj drema-jočih sil slovenskega naroda. Visok, krepak, bistrih oči, žarečih s samozavestno inteligenco bodočega vele trgovca. Ima znatne zmožnosti prilagoditi se svojemu okrJišm dane okolnosti si bode obrnil v pri in v svojo korist Ko bi se vino-gradnistvo v južnih deželah. zlasti v slovenskih, konsolidovalo tako, da se posamezniki strnejo v društva v svr-ho izvoza še v večji meri, nego se je to godilo doslej, potem bi se mu gotovo posrečilo, izpodriniti enakovredna, a često mani vredna avstrijska vina iz našega Tto je češkega) trga in naš (Češki) denar bi se ne stekal več v one dežele, katere so nas itak veljale že preveč žrtev.« Da Je naše vino za eksport sposobno, dokazuje uspeh prve slovenske vinske razstave v PragL ki jo ie leta 1909. pod vodstvom podpisanega vprizorila kmetijska podružnica novomeška, kakor rudi okolnost, da se Je potom dunajskega trgovca Webra zalagala dunajska ro-tovška klet z vipavskimi vini, ki so se tam točila kot nižjeavstrijska vina. In kako je pri nas? Nihče se ne gane, da bi se v tem oziru kaj storilo, ali vsaj pripravljalo. Edino vinarsko zadru-go v deželi, ki je v zadnjem Času Se delovala in ni bila samo na papfriu, smo koma} reŠiH gotove smrti, na katero je bila že^absojena. Slovenski vinogradnfki nimajo niti enega samostojnega strokov-nega glasila, ki bi vzbnjal. orgariiz|ral In podučeval vinogradnike, Cehi s svojim razmeroma neznatnim vinogradništvom imajo zdaj že dva srrokovna vinosrradni-ška lista. Pa ne samo to, pri nas se sliSi pogostoma ćelo glasove, fci vinogradni-stvo omalovažujejo in mu nasprotujeio. Pogosto se sliši, da bi bilo boljše, da zlasti Dolenjci vinogradnišrvo opuste. Vsaj pravi haje Nemec »vinska dežela — revna dežela« in to da velia tuđi za nas. Ravno pred izbruhom vojne je neki go-spod v nekem listu ćelo priporočal, da naj dolenjski vinogradniki iztrebijo trto po svojih vinogradih in posadijo v njih raj flžol.. Ravno naslednje leto na, vsleđ suše, ni flžol skoraj nič obrodil, zato pa je bila prav dobra lanska letina, ki je pri tedanjih vinskih cenan prinesla našim vinogradnikom lepe tlsočake, med tem, ko je bivša država rekvirirala fi-žol po 60 v kilogram. Kako bi izgledala Dolenjska, ko bi sledila temu »kunšt-nemu« nasvetu? Le čevlje sodi naj kopitar! Taki in podobni nasveti stnešijo ne le namen sam, ampak omalovažujelo našo, tako važno gospodarsko panogo, kot je vinarstvo. Vinogradništvu, zlasti na Holeni-skem, se očita, da ovira razvoj kmetij-stva, da pospešuje pijančevanje in nemoralno življenje, da bi torej bilo bolje, da kmetje vinogradnistvo opuste. Res je, da blagostanje v vinorodnih krajih na Dolenjskem došle j ni bilo ugodno, a temu ni bilo krlv*o vinograd-ništvo, temveč ćela vrsta drugih okolnosti, tako pred vsem mala, razkosana zemljiSka posest Zelo dvomljivo je te-daj, ali bi postalo boljše, ko bi se vinogradi opustili Znano je, da ?e trte goje po večini v solnčnih, a strmih in kamenitih gričih; kjer svet sploh za drugo kulturo ni priprave«, kot za trto ali pa k večjemu še za htVsto. Ali bi se za-mogfo na stotine malih vinogradnKkih družm preživeti od te zemlje, ako bi na njej ne gojile dragoceno vinsko trto? Kaka beda bi potem nastala po ten krajih. ako bi ne bflo vinogradov, smo videli lahko v Času. ko nam Je pred 25 leti trtna uš vinograde uničila, zlasti v Beli Krajini. Na stotine rodbin se je preselilo v Amerika ker jfli ni mogla domača zemlja preživetL Pogostoma se sliši, da vcčji posestnikt ki so obenem vinogradniki, zanemarjajo vsled vino-jrradništva svoje kmetiie. Izvzemši mor-da posamezne slučaje, pa to nikakor ni resnična Vinogradi ležljo Pri nas na solnčnih gričih in ko spodaj po donnan še sneg zemljo zakriva, an pa ko sploh polja še ni mogoče obdelovatl, Je v vi-notrradih že vse živo. Vsak dob«r gospodar skuša vinograd obdelati popni, predno se prične ddo na polio. Po vtao-gradth delajo večinorpa moški, ko skrbe ženske doma za gospodinjstvo In za delo pri hišL In če so zamogle v vojski ■• naše pridne gospodinje brez gospodar-jev obdelatl poleg vinogradov tuđi polje, bodo to zamogli temboJj pridni !■ marljivi naši gospodarji z nfiK pomočia Koliko premore gospodarsko toliko zaničevana Đolenjska, pokazala Je rav- 1 na tisoče moStih odsotaffi, se le poles - vinogradov tuđi polje obdelovalo ie ta- - ko. da je zalagala Dolenjska z žrvili ne - samo sebe, temveč tuđi Ljubljano, No- - tranlskor Trst in Istro, kjer bi Ijndje Uli • Kladu umirali, ako ne bi bilo Dolenjske. ■ Ce pa tuđi v gospodarstvu na Do-i Ienjskcm ni vse tako kot bi bilo želett • ni vzroka iskati le v vmogradniStvu, • temveč marsikje drugje. Pred vsem se : naj pomisli, da se je pod prejšnjo vlado, . prejšnjimi razmeraini Dolenjska od • strani merodajnih činiteljev sistematično zanemarjala. sele pred 26 - leti je dobil majheo del Dolenjske svojo prvo železnico in Belokrajina sele tik pred vojsko prvo železniško zvezo z i ostalim svetom. Veliko, rodovitno krško ► polje z ogromnim! gozdi v Corjancih, s • krasnimi vinogradi, z bogato prašiče- • rejo itd. še danes nima od Novega me-%- sta do Krškega ali do Brežic nobene ' železnice, da niti poštene poštne zvezef Mnogo naravnih sil leži neizkoriščenih. i Kdor je n. pr. vide! neizkoriščene vodne i moči na gornji Krki, tega. ako ima sploh kaj zmisla za napredek. mora srce bo-ieti, da leže ti zakladi neizkoriščeni. Enako na Kolpi. Kakšna industrija bi nastal pod takimi razmerami drugod, n, pr. na ĆeŠkem. Tukaj pa je še tisto malo, kar je tu nekdaj bilo. vsled malobriž-nosti odločilnih krojrov moralo propasti. Dolenjski kmet, vsaj večji posest-nik. bi se moral v svojem kmetijstvu bolj^ specializirati in bolj posluževati strojev. Zdaj je njiva dolenjskega kmeta včasih pravi pravcati botanični vrt, na katerem najdeš najrazličneiše kme-tijske kulturne rastline. Morda je to bilo v vojski prav, da je vsak posameznik pridelai vse, kar ie rabil za hišo, sam pa Svoji zemlji, a po vojski gotovo ne bo prav hodilo. Obilo sadežev na eni njivi skoraj izključuie rabo kmetijskih strojev, ročno delo je pa predrago in pre-zamudno. Zemljo bo treba intenzivneje obdelovati in pri tem vporabljati kar največ mogoče strojev. Zemljo je treba tuđi bolj gnojiti. Tovarno za umetna gnojila ustanoviti, bi bil 2e zadnji čas. To in razne druge okolnosti so krive, zaostajanja Dolenjske v gospodarskem napredku. Vinogradn;štvo se dobro sklada*z živino- in prašičjerejo in te dve kme-tijski panogi imata na Dolenjskem gotovo lepo prihodnjost. Z dobrim vzcrled-nim gospodarenjem in z marljivim kme-tijskim poukom je treba posestnikom pokazati pravo pot, kje in kako se je stvari lotiti. Kdor se pa tega loti, mora kmetiiske razmere v vinorodnih krnjih temeljito poznati, od zelene mise ukre-pe delati in zabavljati, ne izda nič. Vinogradništvo se pogostoma spravlja tuđi v zvezo s pijančevanjem in nemoralnim življenjem. Res je, da de-la prilika tatu. K pijančevanju nagnjen človek bo Drej podlegel, če bo imel priliko piti. Nasprotno pa je znano,, da s?, kdor je k temu nagnjen, tuđi že priliko poišče. 2ivim 34 let med dolenjskimi vinogradniki in nisem našel tukaj vec pijančevanja kot v nevinorodnih krajih dežele. O Vipavcih, ki so znani po svoji treznosti, pa še ne govorim. Med vojsko in tuđi po njej se pa vidi dosti več pijanih ljudi v nevinorodnih krajih, zlasti v Ljubljani, kot pa na Dolenjskem. Za-kaj? Vinogradnik je štedljiv in Če more svoj pridelek ugodno prodati, ga ne trati. 2e davno pred vojsko sem imel priliko poudarjati načelo, da je treba skrbeti za to, da vinogradnik vmo lahko in dobro proda, s čemur se bo najhitreje zatrlo pijančevanje. Da je to načelo bilo pravo, se je izkazalo zlasti med vojno. Misel, da se z razširjenjem splošne-ga abstmenčnega gibanja to razvado lahko odpravi, ni srečna. Kdor pozna človeško naravo. v6. da popolne absti-nence pri kmetu ne bode nikoli dosegel. Današnji čas zahteva nekai razvedrila. Po težkem, trudapolnem delu kozarec osvežujoče pijace, še bolj pa lastuega pridelka, razvedri truda in skrbi polno lice in da veselje do novega dela. Popolne vzdržnosti tedaj ne borno dosegli, pač pa lahko zmernost. kar želi iskreno vsak prijatelj ljudstva. Zmernost v za-uživanju opojnih pijač borno pa dosegli pred vsem s tem, da dvignemo inteligenco našega ljudstva. Ako ne bi bik> na Dolenjskem vina, pomagali bi si Ijudje drugače. Mesto do-mačega vina, pili bi tuje pivo. ali pa cek) otrovno žganje ^- ali špirit. Vsaj ni brez pijace danes dobiti ne blapca. ne delavca. 2ivo mi je ostal v spominu prizor, ki sem ga doživel ored nekaj leti v lepi, prebujeni vaši na Doleniskem. Na svojem potovanju prišel sem popol-dne k trgovcu, vnetemu vinogradnikn in posestniku. Sedim v prodaiaM In \H-đim. da prihajajo otroci iz 5olc \-sak z majhno steklenico v trgovino. Trgovec jim natoči svetle tekočine, ki sem jo imel za ocetno esenco, otrod filačkjejo in odhajajo. Konečno me je le osupnilo, da se toliko te te koči ne prodaja in vpra-šam trgovca, čemu rabiio ti Ijudfe toliko esenca. »Sram me ie poredati gosood nadzornik.« pravi trgovec. »ta tekofiha ni esenca, ampak špirit Ker *o Undem trte opešale in nrmafo vina, pijejo z vodo pomešan špirit« Tako delajo tuđi bafe na OorenJ-skem. Ali je špirit za ljudsko zdravje boljsl nego kapljica dobrega c'omačesa vina ali petijota? Gotovo ne, kajti naj-vcčji 4trup za dušo in tek> je ta nezdrava pijaca. Konečno na še nefcaf o morafl. ki se tuđi rada spravlja v zvezo z vtafrad-nStvom. Živim dolgo nad tvkaSh&m ljudstvom, prepotnjem. letno skoraj \^o vinorodno deželo, a da bf bSa morala v vinorodnih krajih slabSa kot đrntfe, pišem opazll. Sloveče rahla Je n. pr. morala v nentškem dely Korofke. Ali so tam vinorradi? Rahla Je tn Vinogradništvo rojiti kaže te tam, kjer so za to prikladne razmera, torej v krajih s prikladnim podnebjem in z ugodnimi legami. Siliti vlnogradnU štvo v neprikladne kraje, bi bil velik pogrešek. 2.) Vsak vinogradnik imej načelo, »malo, a dobro«, t. j.: obđelaj raje malo vinograda, a tega dobro goji, pa ti bo prinesel več koristi kot velik vinograd ki ga moraš, znabiti. zanemarjari. 3.) Z vso močjo je delovati na po» vzdigo kletarstva in vinskej?a Uvoza. V to svrho bi bilo pred vsem pospeševati pouk v kletarstvu, zboijševanje kleti in razvoj zadrug. 2a ustanovo skupnih zadružnih kleti in za nabavo kletnega inventarja bi mos:Ia zadrusram priskočiti na pomoč vlada z brezobrestnimi Dosojili. Ogrska vlada je v svrho z najboljšim uspeliom izdala svoječasno milijone. Dobro ure-jene zađrujre pospešujejo ne samo vin-ski promet ampak rudi umno kletar-stvo. Prav klasičen dokaz ža to imamo v viDavski dolini, kjer posluje izvrstno urejena vinarska zadruga (kmetijsko društvo v Vipavi). Zadrusre nosameznih, cnakotež!iih vinskih ookrajin naj bi se strnile v zve-ze. Deželna vinarska zadruga v Ljubljani bi imela biti ena taka zveza, r.e pa vinotoč. 4.) V svrho organizacijo in posne-ševama vinogradništva sploi, ustanoviti bi bilo po vzoru bivšega državnega avstrijskega vinarskega društva >Vi-narsko društ\To za Slovenijo«. ki raj bi pbsegalo vse slovenske vinorodne kraje in izdajati dobro urejenovino-fcradniško strokovno glasilo. 5. Iskati je s pomočjo vinskih raz-stav, reklame, osebne intervencije stik in zvezo z vinskimi odjem^Ici v sever-nih, slovanskih deželah. Vsem vinogradnikom in vsem kro-gom. koiim je procvit vinogradništva na srcu. kličemo: »Vzdramite se in delajte. dokler je čas!^r_________B. Skalick?. Tiplinii Dafil Janezif n Lafkeo. Pred kratkim se je vrnii iz laške-ga ujetniStra župnik našega 17* peš-polka g. Martin BkBrjanec ir. nam je podal sleđeč© porobilo o naših T.ine-zih od oktobra meeeca pa đo zadnjih dni trpljenjapolnega laSkega njetni-štva- , Polk v postojankah pri Assia£n-Nepopisno jo bila trpljenje naših fantov v visokih gorskih postojatikah pri Assiagu- Vsled vednega deževja i»i moglo moštvo sproti odvajati vode iz kavera in je vsled tega moralo vztr*-jati v jarkih polnih blata in vode- Boji so se vedno nadaljevali Dne 20. t kr<>-bra sem poslal 6- dirizijskemu povel] stvu poročilo, v katerem sem v*,Vži: trpljenje moštva in njegov nerzd^žljiv položaj in v imenu polka zahteval dalj-ši počitek. Poveljstvo nam je zag>to-vilo dolg počitek (6 tednov) s prošnjo naj moštvo vztraja se dva dni- Eomaj je prišel polk na oddih v Chieso na Lavaronski planoti, je bil 2-bataljon poklican v varstveno službo pri III- zboru- Dne 31- oktobra je bil ta polk zamenjan, 1- novembra pa bi bil mora] vee polk na povelje III- zbora takoj odkorakati na fronto- Povelje se je razglasilo najprej 2- bataljjonu in ta se je enoglasno uprl, češ, obijubljen nam je bil daljši počitek, a do sedaj se niti umiti m osnažiti nismo mogli. Upor pa se je bliskoma razairil po vsem policu* Slovenski častniki smo se posveto-rali o položaju, nakar sem polkovniku Vemtarju na znani 1 slede^e: 1* Polka ne spravi nobena sila ve£ la fronto, 2. zahteva polk in ml slovenski ?astniki, da Bas takoj odposljejo v donovi no — Jugoslavijo- Polkovnik je to sporočil ni- zbor-lemu poveljstvu, ki je tej zahtevi mo-•alo ugoditi- Nam^rmvmai oAoi v ^mtuhv Dne 2- novembra je polk popoino-na discipliniran odkoraka] proti Trl-lentu in na večer prenooeval v Vigolo Gataro- Slovenski častniki smo imeli »osvetovanje, da okrenemo vse po-rebno- IzvedeJi smo namreč po ovin-:ih, da se je polkovnik izrazil, da bo-ao korakali samo đo Sabirna pod Bol-anom in da bo tamka] že zopet npeljal r polk disciplino- Pred vBem smo mo* tvu naročili, naj hrani nmnidjo, zlati ročne granate- Dne 8- noveubra ob - ejutrmj Je bilo rasglaleno prentirje, ljub temo, da je bilo v reenici skle-jeno iele ob i- popolđne isti dan. Zato • bm> hresakrbao korakali maprei » si* i »r ed llonie Ate in do CagnoU Tri-•stao, kjer U MnH premosti. Ker i polkoma piufljealufa t TrMeatv mela m dra dni prorijaata, Je đel tr«> . a onM ponj v irMnt Ma vmil a* » brea pvvHJanta, pa Ml bres oioifa, aftl ob S> popoMne ao prre laike na-■rfje prtile t w*mt+ VoJ laftl «jnte|. iHMeMliitf Mat kite obofo. m fai JhgfiM f oirtal BMtiiri PommB narednika Župana, ki govori dobro la-SJti- Med tem časom so laske patrulje rasoraževale nade vojake tuđi že v okolici- Nai polk so še pustili v miru, ker jim je moStvo odgovarjalo, da tu prenocuje jugoslovanski polk- Na pođ-lagi jako neugodnih poroci 1, ki jih je : prinesel narednik Župan iz mesta, sem se podal « poroenikom Lebenom 4. novembra ob 5- zjutraj v mesto kot par-lamentarec- Pogajanja. V Tridentu sva našla poveljstvo 29- italijanskega armadnega zbora-Pripusčena sva bila najprej k nekem u italijanskemu kapitanu, ki sva mu pojasnila, da stoji polk oborožen in discipliniran v Oagnole in okolici, da se polk smatra za jugoslovanski polk in da se ne bori več za Avstrijo- Vprašala sva ga ce srne polk lahko oborožen preko Laviza nadalje vati svojo pot-Odgovoril mi je, da je to mogoče, da pa ne prevzame nikake odgovornosti-Pripomnil pa je, da je najboljše, ker je polk jugosloranski, da priđe v Triđent, odloži orožje in odstrani nemške Čast-nike in moštvo in da bo vžival izjemno stališe© in se z mostvom ne bo ravnalo kot z vojnimi ujetniki- Nato sva midva zadovoljna odšla- Ko sva že odhajala, je naju kar>i-tan po ordoDancu poklical nazaj- Ke-kel je, da je stvar prevažna, da bi jo mogel urediti sam in naj zato poč&k&va poveljnika, ki bo odločil. Čakala sva kaki 2 uri, dokler ni prišel neki colo-nello generalnega štaba z drugi mi častniki- PrejŽnii kapitan je takoj o za-devi poročal in je naju izpraševal še za nekatere podrobnosti- Potem je dotični kapitan z nekim tenentom prisfo-pil zopet k nama in nam ponovi 1 pogo-je, ki nam jih je povedal prej in pri-pomnil, da se bo bržkon3 kmalu našla prilika, da odidemo v domovino. Ko nam je še obljubil, da bomo dobili orožje nazaj, nama je dal dotičnega tenenta (poročnika), ki bo šel z nama in polk spremil v Trident- Polk je nato spolnil vse zahtevane pogoje in je prejel navo dilo, naj koraka v Torbole- Odšli smo nato pod lastu im povel jstvom z vsem trenom in godbo in vkorakali dne 4-novembra v Cadino, kjer smo si s posredovanjem obeinskega tajnika po-I iskali stanovanja in 5- novembra šli ' preko Caniga in Arco in prikorakali 6- novembra v Rivo-, Od tu naprej je ; stal polk pod lastnim poveljstvom in t se povsem samostojno organlziral* Za med našim pokajanjem so pa močni U-ški in angleški odđelki razoroževali naš polk- Fantje so pa razbili 150C pusk in 50 strojnih pušk in tako pra-znovali god bivšega cesarja. V Rivi- Tu se je eelemu polku izborno gComando di Presidi k ; živeža več kot đovolj. Dvakrat so nam hoteli porcijo zmanjšati, pa obakrat smo se osebno pritožili pri 29- italj zboru v Tridentu, s katerim smo se po-gajali in obakrat nam je šel U na roko* Toda ti lepi dnevi so kmalu minuli in začelo se je trpljenje naših Janezov, k? traja še danes- TjetniStvo- Dne 17- decembra po 6 tedenskem bivanju v Rivi pa je prišlo povelje, da mora polk oditi preko Gardskega jezera v Pesohiero- Ves tren, t- j. 150 konj z vozovi in kub in jami smo morali izro-citi komandi v Rivi, ki nam je dala. pismeno potrdilo- Na ladjo smo še odko-rakali kot svobodni polk z godbo na eelu in spremili so nas laški oficirji* Ko pa smo prispeli v Pesohiero, nas je obdala modna tnuna oboroženih laških vojakov- Caetniki so bili lojeni od ^o-čtva in zaprti v neko poslopje v me-8tu, rooštvo so pa spravili pod šotore na travniku zunaj meeta. Cez dva dni smo koracali mimo Kustoce in Sv- Lu-čije v >Campo Prigioneric v Grezrano pri Vili Franci, kjer se je za nas vse začela žalostna usoda — vojnih vjei-nikov- Vsi protesti na laško vrhovno poveljstvo nišo popolnoma nič zalegli-Za moStvo našega polka so bili najhnj-5i fcj* Je KJ m Jjnuarja- Ker eo se pa i d f dobro f Jepili in popravili, so do* It^at vsem *^tV'Orom in boleznim kreptoiifkljnboTali- Ai odhodu častni-kov v Južno Italijo dne 7- januarja so bili že porazdeljeni na delavske stotni-je po 400 mož. Ena teh stotnij je že pred nami odsla, druge pa so jim sledile do srede januarja- Na vsak način je Mia s tem najstrasnejša doba končana, kajti delavske stotnije so odšlo v razne kraje Bene&je in Lombardije, kjer kot delavci prejemajo naši fantje več živil in imajo boljfia prenočisca- Iz pisma narednika PreleenSka sem irredel, da laiki Tojakl in čaetaiki s dotično sfot-ni|o ne poetopajo preeurovo, pač pa jih jtalno yieblvalstve eilno sorraii- To to sploino Teljalo za naše mostvo to-■trna PUto* Onostran Piave v Lonv nardijl, pa so> menda tuđi civilisti, ki nleo iakvslli groaole avstri jskeg« opa-4a ektebra &&, prijasnejU đo njih. AIbp še nwđ MriHni moitrom so fastt* ' ^kake neisnijivo boJeanif± »tH- ; f upanje, da se bodo naši fantje povečinl srečno vrnili domov, ker so vajeni . kljubovati vsem nezgodom- ! Toliko v pojasnilo vsem svojoem naših dragih fantov in mož ljubljan-skega jugoslovanskega pešpolka* Oi grozovitosti našega vjetništva v Grez-zanu bona poročal prihodnjič obširneje* . HovinsBl pregled. »NOVOSTI« priobčujejo pismo I« Pariza, ki pravi, da so Lahi izzvali >vihar v ca^i vođe< s svojo pretnjo, da zapuste konferenco, ako se ne ugodi njihovim zahtevam- Ta pretnja ni imela nikakih nevarnih posledic- Na to pa Lahi menda sami uvidevajo, da s svojinu zahtevami ne bodo uspeli, zato iščejo naMn, kako bi se spretno iz-muznili. Poskusali so tuđi, kako bi se približali našim Ijudem potom raznih posredovalcev- Tako je jeden izmed teh posredovalcev (ki sicer trde, da . nišo odpo«lanci Lahov) govoril, da j obstoji nevarnost, da &i žavezniki raz-i dele bivšo avstrijsko trgovsko mornarico pa bi bilo torej boljše, da se to prepreci tako, da si Italija in Jagosla-^ vija takoj razdelita mornarico Dobil je odgovor, da dokler bodo Lahi stavili tako brezobzirno zahteve glede Primorja, dotle se ž njimi sploh ni mogoče j razgovarjati- Najprej naj so rešijo teritorijalna vprasanja, potem pridejo n» vrsto gospodarska- »HRVAT« pravi v uvodniku >Tmurno obzorje«, da so vesti o sve-to^Tii politiki najboljši dokaz, kako se je človeštvc zopet strašno oddaljilo od onega idejala humanosti, kateremu se je bilo znatno približalo- Ze so je bila pokazala sveti a točka in mislili smo, da bomo *z lahkoto dospeli do velikega cilja, ko je kar naenkrat izginila svet-; loba in .človeštvo se ruši nazaj v ono j odurno mržnjo, ki jo dajata nacijonalni ; šoviniz#m in ž njim združeni iraperija-lizem- Mirovna konferenca se ne pre-makne nikamor- OdloČujoči člani kon-ference ne morejo napraviti miru, ker hočejo zajedno mir- in vojno- Delo kon-ference bi bilo jako jednostavno, lahko in hitro, ako bi se delalo po obljublje-nem načelu. Tako pa s© zapletajo stvari v kaos, iz katerega ni videti iz-hoda- Italija dobro ve, da njej ne gre naše ozemlje, ali vendar ga zahteva, pri čemur jo vodijo imperijalistični ln strateški motivi* Italija ee bori na kon-ferenci proti pravičnosti in boj njen uspeva, ker so tuđi drugi člani konfe-rence prežeti slične ga pohlepa, poseb-| no službena Franci ja- Malo nade nam more vlivati neprestano odgajanje našega vprašanja, kar znači, da Wilson ne popušča in da caka prilike, da se bo s svojo odločnostjo izjavil za našo stvar. AH kaj nam pomaga uteha, da1 naša stvar ne stoji slabo, ko pa sploš-na stvar gre po napačni poti- Slab je izgled za zdravo ureditev mednarodnih' odnošajev- Kdaj bo mogel svet prlti iz tega mrka in zagledati zoro novega dne? »MARIBORSKI DELAVEO od-govarja >Grazer Tagblattuc; ki je tr-dil, da išče laska misija v Mariboru stika z izobraženimi krogi, ki ga more seveda doliti le pri Nemcih, tako, da je gorostasna in smešna trđitev, da so edino Nemci izobraženi- Ako na§ sistem, ki s krepko, žetezno roko drži vajeti, le malo popusti, že se pojavi oni pravi značaj nemSke duše, ki se kaže v pouličnih demonstracijah« One nemske tolpe, ki more, požigajo, one-čaščajo, ali so to tudt edino izobraženl krogi? In ravno te tolpe dajajo pravo in istinito sliko nemškega značaja iri nemškc kulture* — Po IaŠki družbi bo Nemce še glava bolela- Drugega ntf rečemo* >NOVO VRIJEME« izvaja, da je naloga moderno urejene države, da omogoči zajedniško življenje in da osigura in pospeši njegov razvoj v vseh panogah gospodarekega in kul-turnega prizadevanja- Na dan 29. oktobra je bila ideja narodnega jedinstva v zenitu* Sedanjim razmeram, ki obetajof težke borbe, ne bo konca, dokler se ne vspostavi zopet jeđnodušnost in za-upanje prvih dni, dokler se v čustvu1 velike odgovornosti, v složnom đelo-vanju, mirnem. brezstrastnem pretresanju in obzirnem, veetnem upravljanju naših razmer ,.ne vspostavi uverjenje, da se bodo uredile v duhu načel, radi katerih je narod težil za ujedinjenjenv >UCITEI,JSKI TOVARIŠ« prina-ša Ganglov članek >Pastorka«, ki po-roča o zborovanju dveh anket v Ljul>-Ijani, ena se bavi z reformo ljudske iri meščanske iole ter učiteljišč, druga s preustrojem srednjih Šol- Pastorka v dosedanjem našem šolstvu je mežean-ska šola; želeli so si vsaj enotne spod-nje srednje iole, ki naj bi se ne usta-savijala samo po mestih, ampak tudf po vnanjih krajih, ta šola bi dala ab*-•orrentom trden temelj splošne izobrazbe ia osposobljenost za uspeden Stadij na višjih srednjih šolaK. Na dru-' gi enkeii Je bila enotna srednja Sola" pokopana* Is debate sledi, da moreoML računati s tremi tipi spodnje srednja* sole: gimnazija, realka, (realna gte* .Bt^ia) in Stiriracredna sMičanska *o- Stran 4. iMVMO MAROO-, mm 7. aprila Itl9. 82 Itcr. to v boj za moftcansko Solo,, za Solo £*» dočnostit Gojili jo bomo s skrbjo ia ljubeznijo, ker smo prepričani, da bo imel narod od nje najveć koristi- »SRPSKO KOLOs narodni list, Id izhaja v Zagrebu, ima izpod pereš« Adama Pribičevića kraaen Članek, na* elovljen >Neznani rodoljub<- V članku riše pisec zgodbo kmetakega mladeniSa, kl ga je beda odgnala v iAjneriko, kjer je s težkim delom v tvornici zaelužil na loto 4000 dolarjev* %o j© izbrahnila vojna, se je prijavil med dobrovoljca ter odšel na solunsko fronto, kjer se je udeležil vseh bojev-Letos po zimi se je vrnil na svoj dom« Tej zgodbi dodaj© Pribifević te-le mi-&li: > Vedro je bilo na svetu, međ vserni narodi mož, ki po tako žrtvovali svoje divljenje in — kar ie često teže. ker tr&ja dolgo — svoj mir in udobnost, «voj sen in odmor, svoj dragooeni oa^ in svoje delo, svoje zdravje za dobrobit T«ega človeštva ali svojega naroda. V ima žrtvovanju najdejo ti ljudje tuđi *vojo nagrado, ona nevidno. dragooeno notranjo povracilo, ki je daje mirna Test In zavest, da so s tem izvršili pvo-jo dolžnost in pošicno delo- A kdorkoli je sposoben. da pojmi in ramme to uadzemelisko in božanstvena iskro v *eh Ijudeh, on zažiga v svoji duši kadilo pred njiroi- Pa tuđi ti ljudie sami prav dobro čuirio, da je vsak pošten iSlovek ž njimi, da misli nanje in da jim sSeli dobro- Tn to je jim lepa nagrada za njihov napor in njihove muke* Našli se bodo med načini narodom liudje, ki jim lx>do izrok&li hvalo in palili kadilo f^red njihovimi žrtvami, mukami in pred njihovim trpljeniem.< »SLOVENSKI JTG : pis* v felan-tu >Sovjetska republika<: >Karolyi je vrgel poslednjo kocko, ko je njegov obup prikipel do vrhunca in ko je uvide!, da se približnj© zgodovin-ski b&vbav >Finis Eungarifte«- Preokret je si cer gprenvenil imena, ali I* ta imena napisal na stare tablice- Novi heroj madžarske revolucije Bela Kun. ki se je nauči 1 v Rusiji terorja maee, bo morda poskusil tuđi z rusko takti-ko- Na mirovnem kongresu lahko madžarski preokret interpretiraj«"*, kakor lioče|of mi pa slejkotprej naglašaroo svoje zatteve na ozemlje bivše Madžarske, ki je naseljen po našem ele-joaentu- Integriteta zeroelj sv. Stefana je ideja, ki je propadla, in ne bo je reč oiivel niti najstrasnejsi boljševički bftvbavc »SLOBODNA REČ« pi*e pod za-jrfavjem >Hram<: >Neki ljubljanski Hst je notiral vest. da je naša vlada odložila, da na evoje stroške zgradi MeStrovićev Vidovdanski hram na Ko-sovem polju- >Samoupravac je to veet reprodukovala in to se lahko smatra »a toliko, kakor da je potrdila to vest. Tako Btopajo pred javnost z i?tim nacrtom, ki je propadel 1- 1913- Toda ta-krat ja bll finančni minister dr- Laza Paču, ki je razumel, da vsled vojne iz-crpana Srbija, povečnna z Makedonijo, v kateri ni bilo sreds+ev niti za najele-mentarnejš© kulturne potrebe, ne more niti misliti na tak predrag lukpus- Dane* 8O >druge prilike<. Ministri so optimisti in imajo ?av=. da Tnislijo na ve-Kko umetnost- Knj je to, bože, jedna milijarda deficita? Snjno da smo doča-Icali, da imamo impozanten pror-a^un treh milijard- Vse to bo narod pozlatil-Ob jedni milijardi defirita zakaj bi Re $6 ae dodala Se jedna stotinica milijo-nov 2a Vidovdaaski Hram?< — Tako >SIobodna RečO pasna igra< raspravlja beogradska * SLOBODNA •REČ« o iieputaciji hrvatskih in bogan-•kih veleposeetnikov. ki 90 prišli v Beograd, da zastopajo svoj© interese, in piže: >Morda se bogatali Hr\-atske, Slavonije in Bosne nadejajo, da se bo-do lahko posluževali sumadinskih čet, da očnvajo svoje glave in svoje ered-iijeveške privilegije? Ali morda go-spodje z Zrinjevca pričakujejo, da bo fltopil šnmadiiski seljak pod slavnimi sTOJimi zastavajni v njihovo službo proti svojim bratom v Zagorju, da brani njihova veleposestva? Ali ho6e to iiposlovati odpoalanstvo gr&feča- *OY?______________t___________________ Polititn« vesti. Preokret T«l«gfl napram naktnii ^prrfanjn. Reka, 5. aprila. (P. P.) Trža-9d »Lavorator*« t dne 4. aprila prinaša ■1 uvodntm mestu sledečo brzojavko iz Parila z dne 3. aprila: »Jugoslovanski de-leffatje so bili spreleti danes od predsed-Mka WUsona, LIoyd ueoriela In Clemen-ttauaJladl značaja ten nsioTon te Or-taado iwt|atol}ako pojasofl svojim tovarl-Imb mmzon, radi katortb s© toca razgovora al hotel mtofeBtl. Trfaikl sodlillsti za LJentna. Rekt, 5. aprila. (P. P) Tržailđ »Lavontorc« * dira 4. aprila poroča, da ie trimška soci!a-llstična stranka Imela dne 3. aprila svoja glavno zborovanle, kler U bila sprejeta kot Qa samofa to ra8anje pomak-njeno v novo laso razpraTljanJa, kjer ko narodnost«! princip ijeral aajvateajie ugolo. Wilson tmaguje sad CleoMnceaiioak R e k a, 5. aprila. (P. P.) »Secolov« poroCe-valec poroča Ie Pariza dne 1. aprila: »Po zadnjih vesteh ima konferenca ta - le program: V tem tednu bo rešeno vpra&anje rajjadnih in vzhodnih meia; prve dni dru-Kesa tedna bodo raspravljali o italijanskih, iua:oslovanskih, romunskih, boćarskih, t-jr 5kih in drugih vpraSanMh. Po 15, aprilom bodo skllcali nemSke poobUS?ence v Ver* sailles. Kakor se zć'\t bodo mirovni preft-minariji podoisani Že sadnje dni tega me-seca. Po teh vesteh na! konstatiram dvo-j^: l. Tz procrama ?e vidi, da ne bodo tta-illanske zahteve ločene od drojrlh zavezni-ških in drugih vpraSanfih. Po 15. aprila godbi bodo rešene med dru Rimi zahtevaml tuđi n*?e, itafiianske, 6o narodom najboUS© Jamstvo si«TT:rnostl In svetu najbrže jamstvo miru. To ie atmosfera. Vi ri'>da^a VnnferenČno delovanie. Ali se iz-plači prorokovati? Na I pre-misli cftatel^U V ormo«1vem okraću priredilo lcra-]evr>e or*ftrtizacii<* JPS v velikem tp^Tin shode !n sirer dne 14- aprila oh 6- zv^?er v telovađnid ljudske sole ormoška. dn© 15- aprila ob 6- uri rre-rer v ljnA«ki soli v Sredi??u Bredi^ka, dn« 1G. aprila ob %1* uri rre^er v j?o-pttlni Pan sv- Bol^enska, dne 17- apr!t« ob 9- uri T>redT>olmaj«ki koreapoadeneai orad-) Agmtem Hara« poroda.: Ministrald predaedniki MiriK ▼lad so imeli v soboto dr* aefi* V «0-botniH rasprarah a« ie doaegel pftOBf-sen napredak. Radakfdja tarHorljateill ▼praia*i M b»> naiUlja^%U ▼ p««tk-Problem edakodnin beto nU ▼ wfr kraiiaa «a*a. Pntftffraaili •• Mm TaJaa glad* rpralanla Gdaaatagar T pondenib krogOi, aa> oposarja sa la> da lahteta marial Focb to rićao latoear ni« poljskih 6ai t Gdaaakan- Tfc amhtt-To }• Ersbttf« toraaalni aawe)a4- Kar pe>alllinfMi mmjkM ata^fc m mm*** TUlUtja^ amadft tod* U*n ■ t—Omi vlaki spraviU skoai Nea^o, da prito aa progo proti VartaTi* Retonalatt sa WPaaam LDU. tv^ 5» aprila- BtnAm Mi poroča iz RUna: Socialističaa sveaa re* fonniatov in republikanska stranka ota izdali manifest, v katerem proteatirata proti nacrtu splošoe *tavke, pritrjujeta pa naetopnim aalitevam: 1- Preliminarni aaire*ni dogovori naj a« takoj m-kljuMjo, in to na podlagi WUaonovih tofk: 2- izvrM na| se takoj demobilizacija in razoroženje-, S- skliče naj se zbor konstituante- Odlaianja* LDU- Rim, 5- aprila- (Bretlifino«) Ministrska nota objavlja, da ee splošne ▼olitve ne bodo mogle vršiti meseca junija, marveč najbrže sele meseea oktobra. Minister želi, da mirovni dogovor ratificira ee se ^edanja zbornice, preden bo rarpnšCena- MI NE INTERVENIRAMO. Beograd* 5. aprila. (JDU.) Antantni vrhovni vojni svet je zahteval od Jugoslavije, naj se udeleži s svojo armado akcije proti boljševikom, zlasti proti Madžarski. Kakor doznavamo iz pouče-nega vira, ie vlada kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev ta poziv odklo-n!la. Svoje stališče utemeljuje vlada z dejstvom, da ententa na§e države še vedno ni priznala. Ob mejah Madžarske pa se nahajata dve od entente pri-znani in favorizirani državi. Cehoslo-vaška in Romnnlia. Te naj torej i*zvt§1-ta gorenjo nalosro. Ražen tejja še vedno n! rešeno vprašanje na5ih državnih mej ?n važni dell naše države so zasedenl, kakor da bi pripadali sovražni dežMi. Zato je stavila vlada kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev kot pogoj za so-delovanje protiboljševiSki akciji zahte-vo, da se poprej »ideistvijo vse naSe na-"'rc t«»2n e. Šaša posebna telefontčna Doročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda, VELIKA JUGOSLOVANSKA DEMOKRATSKA STRANKA. — ZDRUŽENJE S SRĐSKO OPOZICIJO. Beograd, 6. aprila. Izvršilni odbor Demokratskega Kluba je imel danes po-poldne važno sejo, v kateri se je raz-pravHalo o internih strankinih vprasa-njih. Zlasti se Je v informiranih političnih krogih govorilo, da stoji Demokratski klub pred silno valnim! odločitvami. Kakor znano, se Je v Sarafevn osnovala Demokratska Stranka, katere program je ujedinjenje slovenskih, hrvatskih ln srbskih poslaneev v Demokrat-skem Klubu. Stranka se je postavila od vsesa početka na staliSče. da smatra kot po^oj za svojo definitivno organizacijo, da se združijo 2 njo tuđi elementi iz brvše kraljevine SrbUe, Kakor tevemo, •• • odločllni trenntek sedal nasiopil. Razgovori. Id so tih imeli voditelji De-mokratskega Kluba z vseml srbijanski-mi strankami, so tako raščistili položaj, da je sedaj mogoče pričeti z združe-njem. Ker je srbska radikalna stranka s sprejetjem takozv. voivodinskih radi-kalcev pokazala, da se us more iznebit! jrotovih velesrbskih tendene In Je tndl na lastno pest podvzela stcer nenspeH poizkus pridobiti tal med prebhralstvom bivše avstro-ogrske monarhije, se Je takorekoč sama izkljnčila \z kombinacije. Na drugi strani se je tekom zaseda-nja Karodnera Predstavništva o poj-movanju nacijonalnih in demokratičnih načel pokazala taka solidarnost med Demokratskim Klubom m srrankaml takozvane srbske opozicije, da Je treba le s*e formalnef^i koraka, dh^irp» tdefo^ko STtSOt Ci •• Iflit" ■• toMjapp ^fc»^11» datta maii stmo 7 km. Na u naan bi ntttoU med Liubljano in Zagrebom droga teMant&ta sves« in bi se tako 2e obetoječa crta tzdatno rasbremenila. Brvši poverjenik trn. promet iavlja, da so vse predpriprave v ministrstvii za po-Sto in brzojav že {zgotovljene in da Je odvisno samo od dobre volje prizaactih poštnih ravnatelistev, da se ta i;ačrt Čimpreje uresriči. ZACASNI UCNI NACRT ZA SREDNJE SOLE V SRBIJL Beograd, 6. aprila. Minister prosve-te Davidovič je izdal začastil naučni nacrt za sredne Sole v bivši kraljevini Srbiji. Nacrt naj omogoči srbski mladini da v pospešenem Solanju nadomesti vsaj deloma po vr>int izsnibljeni Cas. Za-nimivo in vse hvale vredno ie, da minister pro&vete tuđi pri skrajšanju pouka ni pozabil na potrebo, da srbska mladina pozna kulturo celokupnega naroda. Tako so pri literaturi odrejene posebne ure za slovensko literattiro in književnost in skozi pol leta se bo v osrnem razredu gimnazije gojila na teden vsaj po eno uro slovenska literatura v svr-ho poznavanja našega narečja. V defini-tlvnem učnem rmčrtu bo seveda odka-zano spoznavanju naših razmer še mnogo več prostora. DAR AMERISK1H SLOVENCEV Dr. A. KOROSCU. Beograd, 6. aprila. Ameriški Slovenci so v znak priznanja kupili ministrske-mu podpredsedniku dr. Anton Korošcu dragoceno uro in io poslali po posebnem kurirju iz Pariza v Beograd. _______ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na meji. Ljubljanski dopisni urad poroča r dne 5. aprila ob pol 5. popoldne Iz uradne«a vira: Dne 3. aprila ob pol 10. zve-Cer so Nemci dvakrat napadli Hrenovice» 4 km zapadno Velikovca. Napad je bil od-Wt ~ Dne 4. aprila ob U. uri 33 minut dopoldne so Ncmci strelja\i na našo posad-ko pri RaStata s sttK>lnicami, ob pol 10. dopoldne pri Mrzli vodi In metali ročne granate. Linbliansid dopisni urad poroča z dne 6. aprila ob 11. dopoldne Iz ussdnega vira: Odsek Veltkovec: Dne 5. aprila ob 11. dopoldne so NemcJ streljaM na naše čete pr! Črnem jradu. Popoldne ie krožii nemški letaJec pol ure nad našiml postoiankami. — Odsek: Radovljica: Dne 4. aprila ob 3. po-poldne so Nemct dvakrat napadli vzhodno od vaši Franci $ pehotnim ognjem in roč-nlmi granatami. Vsled hrabrena nastopa na$0i Ce* so Nemci pobejvtti. U Martborm. — Nteo ▼feđfll pros«ostl! Će gleda človek okolo sebe, vidi na vsak korak, kako hiapčevsk© le tavamo po last-td građi, ponizni v vsakem ozlcu. Se vedno sožnfl stare Avstrt]e, Ćelo dojgo dobo imo si žele« prostostl da bi biU na svoj! zemlji lastni sosDodarii. Sedal, ko smo dosegli prostost delamo tako» kakor bi se le ne favedaH, bi le ne bitt vrednl. Sosebno na mef!* kjer M se na vsako malenkost moralo eledatl, Wh vwl vrsti morali dos1q-«ffva« domače covorfće. Ce pa priđe* v kak lokal, tedi v njem vtC kot tri e««rtlDe Slovencev, toda vedno 5e ldepeta tn te tam katert v blažen« nemSčml. SHM se tamo »calen«, *Švarcen«, »braunen« m Boi vt kal vse. Tajci se nam pa roff&jo. AH to res te tri četrtine Slovencev sa one tri ali itlrt strežnice tuka) U ie zagrizenoeti najveS-krat si! tz nevednosti ne ogovore naSesa !e-«ika, alt so one za nas toka!? Dogodilo se le, da Je tmi frovorf! s tako postrežnleo namenoma veC minut slovensko, da nra le pm ta te same zagrteenosti odgovarjata ves čas nemSko. Žalostan tn karakteristično }e, Se 2e tri strežnice takorekoS pometafo z nam!. Otreslmo se fe enkrat onega suženl-skega duha in glave pokoncu! Sa! tulec se nam muza in kaSe s prstom na nas — Cei: NIso vrednl prostostl! Heodre^na domovina. Iz Rojuui pri Trst«. V Roianu Ćutimo prav težko nesrećo, Id nas le zadela i okupacijo naših kraJev po iraperijalističnetn Lanu. Naša Rojanska liptJina je polna ita-Hianskega mr£e$a ,tudi karbonlrjcv, to Je karabinjerfev ne manika, toda na$e zavesti ia nismo izgubili, v nesreći se so bol) za-vedamOi da nam edino nafta odreSenica Jugoslavija more prinesti vse ono. kar že toliko let pogrešamo — svobodo, Med ćelo vojno se ie Čvrsto držal na nogah naš ro-lanski Sokol tn to po veliki zaslugf brata Negrotau načelnika, ter brata Pertota in br. Mavriča, med vojno )e naS Sokol imel tuđi iaven nastop v tržaškem Narodnem domu in lepa občadovanja vredno Ie bilo gledati, kako se Je upala ta rolanska čoti-ca nastopati pod avstrijsldm reSlmom tako iunaSko. Takoi po razsulu bivSe tatiralkc Avstrije ie imel roianski Sokol občni zbor, na katerem ie bil frvolien sledečl odbor: starosta dr. Pertot; podstarosta br. Lav-renčič; tajnik br. Kravos Vlado; namestni-ca s. CaČ; blagajnik br. MauriC m Tornič; za načelnika Je bil soglasno izvoljen brat Ivan Negro ln se ođbornfld br. TorniC, Mikoli. s. Mihelčič in dragi. Rojanski Sokol tuđi seda) med italliansko okupacijo prav pridno deluie n Ima vsak dan redno telovađbo, kaiti v samem Roianu Je nad 300 naraSČaia.. Poleg Sokola Imamo nanovo oiivijeno pevsko društvo > Zar Ja«, Id nam mnoico obefa. Od vojakcv se vračaj o-č! naSi mlađ Rpiančanl so sf ustanovili Ia-stea narodni klab, samo zato. da ne obiskii-9e tala mladnu tnlerođnlh zabav, ampak da se prtdno snČe in delnlc v narodni dmfbtiZ« narodno stvar. MfaJSa generaefla to U> mladma do 18 lei si Je ustanovila tati ktnb »Slovan«, ta pridno zbira naSo mladino, Ji posoluje slovenske kn|1*e» pri-rila Istele* amb*** fn m twvf mnoco z cf!- WMHVraV^Bi 9 1PR. OS VBVlSVfia ■••• HT©. ¥ Kefnra Jcakor italt* nobeden ne aai vit. od natmlalsefa do «aJftartfS«ca dela, đela ▼ aanreMt da U nt v*% Irančano. đ*** v sm-vttstl. da mila vravfCMs «tvar mora cma-«t! na todl Se te vsa desetnrlea v Parizu na tlaro nnstavi. War Je naše, ostane nate, wi Ce nrMe *t n*itfV*ii La*or t**+st. *o-fan fe od *fnr1h časov ofroHei trfa^Hn. Trst to m stwfli cas^v MfTVsnsl^t m twe**ffcafl U tno i« vodno zatiran! in vsa) vi v na-Sem imena poveite vsem. Id so gluht: »Trst le bil naš Ia naž mora ostati!« Slovunskl svet Nacadovollaost aarodov. LDU Poz-nan), 5. aprila. (DKU) Spričo vesti, da luke Odansko ne bodo pripoznali Poljakom in da ostane zapadna Pnislja še nadalje pruska, se je polotila prebrvalstva v Poz-naniu velika razburjenost Pred mestno hISo se je zbrala ogromna množica; Imeli so protestne govore. Mirovno fconfracn. Konferenca. LDU Berolin, 5. aprila. (DKU) Orlando, Lloyd George, Qe-menceau in polkovnik House so M Ob 3. popoldne sestali v vojnem ministrstvu h koniorenci, ki ie trajala do 7. zvečer. Saj ae vodo nlč. LDU Amsterdam, 5. aprila. (DKU) Listu »Aigemeen Hand-delsblad« se poroča iz Pariza: Svet četvorice se je pečal včerai z jadranskim vpra-šanieni, iz česar se da sklepati, da bodo želie Italije, ki rahteva, da se določijo njene meje istečasno z mejami Trancije, izpol-niene. Francozi stoje na stallSču. da se morajo brezpogoino držati Italijanom dane obljube, katere vsebuje londonska pogodba. Zdi se, da so tuđi Angleži istejsa mne-nia. Wilson se pa protivi nekaterim zahte-vam ItalHe, ker stoji na stallšču svojih 14 točk. Jadransko vprasanje je meoda najteži i problem, ki ga ima reSitl mirovna konierenca. _ Jttzfflci Lažejo brez prestanka. LDU Lyoc 5. aprfla. (Brezžično.) Potniki, kl prftaiajo Iz Romimije, izjavliajo, da so vseyestt te nem^kega in madžarskega vira o grozeči revoluciji v Romuniji popolnoma nere»n!5-ne. Ravnotako ja neutemeljena vest da ie bila v Besarabiji in v Bukovini razjclaSena republika svetov. Take vesti tirihajajo Ir isteka \ira, kakor na pr. poroCtta. ki že dve leti ponovno Javljaio o revoluciji v Buka-reSti in o umoru kralja. NEZADOVOIjJNOST ODRE8BNIH TRBNTINCEV Z ITALIJANSKO VI, A DO. Jngoslovan! v zasedenem osemljn čutijo na svojem lastnem telesu o«te-cnjoce delovanje nasilnih" ItAllJanov-Vsak bi pričakoval, da bodo ravnali lodreMtelji« vsaj s svojim! odreietđmf brati dobro. ven4&r bi ae* temeljito no-tll Vsi itnJijanski Usti so bili do aeda| vodno polni bobneCili fras o matoii Ita-Hji, ki je kon^no vzela ▼ svoje okrilje ji >najmilejše< đoielet >Trento e Trla-stec da jih ohrani in čuva. pred Barbari- Praksa te Mnaterec Italije je pa po-vsem drngačna- >L* Idem NazionalM prinaSa vrlo lanimivo poročilo o raz> poloSenju odrešenih Italijanov f Tren* tintL V eafetkn so Trentind pozdravili Italljaue e navdušenjem, kmata p» Je prišlo kruto razočaranje- Skrajna nemarnost italijanske vlade, njena po* polna brezbriinost in rtesposobnont spremenile so prvatno prilateljatro v nezaiipne«t, ki se razvija vedno bolj t sovraštvo proti Italiji* Plače nradni-kov itd* isplafioje vlada to vodno v kronah, davke in eploh vae javne da-Jatve pa sahteva. ▼ lirah\ sa katere Je dolazila sama valuto v Škodo prebival-atva- To umetao sniSanje eeno kronske veljave onemogofeuje promet in gospodarsko življenje sploh- Mak3iriialne o©-ne Je vlada določila v llrah, to pa ljn-dem malo pomaga, ker morajo plakati po višjem kurzu v kronah* Veftlno pre-bivaloev tvorijo semljedelel, ki eo h\H navajeni do sedaj na red v upravi de-žele, katera sa pa sedaj nahaja v naj-vočjom nereda in razpađu. Uradi in Javne oblasti nimajo veS nobenegra ugleda- Ka stotine poro&l Iz laeeden©-ga Trentina plika beđno stanje tamošnjega prebivalstva, td propada, gospodarsko ia moralno das na dan vedno bolj- Vsled pomanjkanja vsake avtori-tete postaja negotovoat in nezaupnoat vedno večja, in sedanje nezadovoljstvo naranča vedno fjolj- Trentind so prepričani, da jih nooe> italijanaka vlada z valuto gospodarsko oškodovati in sa-tirati, kar ima za posledico vedno ve£-je sovraštvo napram Italiji- >lf Ide* Nazionale< opominja italijansko vlado, naj spremeni svojo dosedanjo politiko napram Trentincem predno bo prepozno. Dnevne vesti. . Redna iavaa seja obaaakega tveta. U bo v torek. dne & aprila 1919 ob šest* zvefer v mestal dvorani, se bo vršila po sledečem dnevnejn redu: A. Javne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisni-kov zadnjih treh scj. Obljuba novega me-Jčana ljubljanskega. Samostalni predloc občinskih svetovalcev socijalno - demo-kratiCne stranke flede premembe občin-skesm in občioskega voMneca reda za ne* rto Liubljano. Personalno - pravne«* od-seka pOTOČili: 1. o dopisy itmanovem glede resolucijc občinskesa sveta v zadevl vjtetia 4 in.pol let vojne dobe vsem mest-nim usluibencem v službeno dobo; 2. o priziva Antona Deshenichija proti predpisn Kanalske pristoibine. PinanSnecft odseka poročfl«: 1. o prizivu treh deželnlh arad-rikov proti predplta dtsetnlh ta obansktt doldad na plača rtaot t. o dopisu ivpano» Tem dade dciočitve^ptistojbin za uporabo roSHnfh vos; i. o p«^nji Slovenske** t»U-«insk«ca društva za odois obresU hloote©-nlk potolU pri Mestni hranllnic ljubljanski; 4. o poroCflu mestnega stavbnega nradm glede nakupa provtzoroega mosta eesine električne lelezntee poleg lentpetrsVeirt mostu: 5. o pomidbi povetieniltva za Javna dela ter raznih drugih notrađbah za aakup ?^rofesorja. Uprav-nera odbora mestne elektrarne, vodovoda ln pllname poročilo o prošniah treh usluž-ber.cev mestneea vodovoda, odnosno elektrarne 2a stalno nameščenie. Direktorija mestnesra iižitninskesa zakiroa poročflo o prošnfah dveh vdov užftninskfh uslužbencev za dovolitev t^eskrbninskih pre!emkov. Ohrtnega odseka poročila o raznih pro-snjah za ra/no obrtne ko^cesite. Jelezttfčarsko j^baitie. V rSerafšn«; seji mJnterrsfcesa sveta fe bilo sJr!e?ileno povijanje drsrfnfskfh nih _ izjavab Južne releznfce povi*nfe 1 tn železnJca svoffm nsliižberscem nreiemke v T*če!rt v eiraV? Tzmerl. Vrtor drfnvna že-fe?^rfca. Vsled teea }e imnrl v n^fVrn<^ra čn^n na enak tfkrep s »trair! fažre iefez-nfoe. Koliko pTeblvalcer Stefe LfnM^nn? K a k o r čn f em o, šteje seda! Ljubljana 77.000 prebivilce^ pri čemer ru vSteto vojaStvo. Ako 5e priStefema vojake, prebiva seđaj v L J n b t J a n ! nad 90.000 «hif. — Pt! zadnjem ffudskem Stetjo je bilo v na§em mesto 42.000 ljudi- takratpa Šiška 5e ni bila pr I k 1 o t> IJ e n a Ljubljani. Otroritev telefonske centrale z Javno ffovorilnloo pff poStnem orađn t Ormožo. Pri poštnem uradu v Ormoin se Je otvorila telefonska centrala z Javno govorlinlco v vodu 4237 za krajevnl m medkrajevni telefonski prometObenem se je zvezal Or-mož telefofiično z Ljutomerom v novern vttfn 4158. S poSte. Razpisana so naslednla službena mesta: a) PoštarskJ mestf Podnart (n/l) in Crna pri Prevaljah (II/l); b) od-pravniSka mesta NaHo pri Kranjn ClIT/4), JefJca On/2), DobrnJCe (m/4)t Mozell ffII/1) hi Nova Sela (III/l). l^ok za natečal 3 te^ne. — Mesto poStnega odpravnfka v Orahovem pri Cerknld ClTI/2). Pavfal za slugo 532 kron. Na tečajni rok 2 tedna po objavi. — PoStni asistent Franči§ek Petek 1n pošrni oficijant Anton Pevec sta pre-meščena na lastno prošnjo Iz Ljubljane v Ptuj. Jn^osfovanska poStm ravnateljstva hi njih načebtlkf: 1. Beogradsko poStno m brzojavno ravnateljstvo, kl nm stoji na čela ravnatelj Jovan M. Jovanovfć. 2. Niski poStno in brzojavno ravnateljstvo (ravnatelj Mllan Popovlć). 3. Skopljansko poJt-no in brzojavno ravnateljstvo (ravnatelj Stefan Spasić). 4. Cetinjsko poStno !n brzojavno ravnateljstvo (ravnatelj Peter MI11Ć). 5. ZagrebSko poStno hi brzojavno ravnateljstvo (ravnatelj Avgnst Majksner). 6. Ljubljansko poštno in brzojavno ravnateljstvo* (ravnatelj dr. Ivan Debelak). Tekom lutmfi njega dne piispe v Ljubi Jano znani Sokol brat Stane Vid-m i r, H se je nahajal ve£ mesecev v la-$kem uJetniStvu. Brate Sokole opozarjtmo, MfloS Clhns. Cd. Prm« fn Josip Kos: pod- poročnika Fr. ŽaherI hi Fr. Cvira: maJor-Ja Ivan Loger fn Fr. Barborfe*; kapetani L razreda Pr. PHfor. Vat Ćb©. Perdo *•«•* Fr. Poflraffar In Mihael Ltfictne: ktoetiiH V razrrda Rn^^mfl Armre, Ferdo Jelene, Lev ^•i«le \n Pavel ITotnfTrT noroCnIM Joshi Berfatr, Jsnko Jtrvane, P. Wb«r. fHtm Ojf-eorVL m Jotfp Holene, Bmff QrMH, OlHl P^am I. rasr. Lnd. Sknteli; *m*m R. r. |onj» lb* i. Alkte Mlak«; k«** »Jor Jjfjp Vo4opWe«; iu«Jm»I I h**M IL r. VSrtor OarcaroH; nantt m*m* «>. ftlkard Jug in Rud. Kobal; »n. kapetan L rasreda dr. Madfanlr Pnrnui In 4r. M**t Jnntin: san. kap. u. nzi, dr. And. Ani*; san. poročnik dr. Miroslav P*er: wd. raajoria dr. Mac. Vargazon in dr. Mirko Kresnik; sod. kap. I. razr Viktor Kokalj te »od. kap II. razreda Gustav DoHniek m dr. Herhttt Kartin. Okndtnc ftncil^to nov^|stv# v Gf Uo. V noći dne 30. marca je viomil v blagajno Stacijskega poveUstva v Celja tamkaj uslužbeni Četovodja Fran Tobl« ter ukradel 9000 kron v gotovini hranimo knjigo v mesku 45 000 kron in 4 gumileve obroče za avtomobile. Tobii Je izginil z ♦odprtira poveljem« nefcega častnlka. ZloSi-nec je 3° let star in je doma v Kozifim, Srbo • hrvaUVia na IjnMjannUh *>-lah. Obvezen pouk srbo - hrvaičlne m uvede v višje razrede osemrazrednih ljudskih in meščanskih Sol v Ljubljani. O tem bo sklepa! mestni šolski svet v svoji pri-hodnji sejf. Franoosld ia angteSU novnuuit v naši državL Da se informirajo o naših razme-rah, potujejo po na§i državi z as top niki iran-coskih listov »Journal des Debats«, >Hu-marite«, »Lf Oeuvre« in »La petite Oiron-de«, ancle5kih listov *Morning Post« in »Times< ter antefiikega lista »New York Herald«. Potujejo po na5ih zemljah na poziv predseđnika našega informacijskega odbora v Parizu dr. Jakšića, prišli pa »o semkaj v spremstvu člana naSe mirovne delegacije Jela vica iz Sarajeva. Jelavić se pritožuje, da te novinarje pri nas ne spre-jemajo tako, kakor bi bilo treba, plšoc v »Slovenskem Tuguc: »Nikjer jim ne prirede pravega sprelema, kar lahko nanje prav slabo vpliva. Zato bi bilo treba, da bi posvetila naša javnost veČ pozornosti tenin vprašanju, ker borno za slučaj ueuspeha zanj v s i odjravorni.« — Beiejimo to, da se vsaj v Ljubljani ne zasrreši kaka hiba, Japonska za srbske Invalide. Japon-ska vlada je poslala 75.000 frankov srbskl vladi med ranjene in invalidne vojake m njihove rodbine. Denar se je izročil finanč-nemu mlnistrstvu do definJtrvne re?:tve vprašania o podporah vojzdm invalidom. Informativni oradi pri naših mlnistr-stvlh. Pri vseh ministrsrvih se ustanove informativni odseki. Prva naloga teh odse-kov je, da Informirajo novinarie o delova-nju v posamnih mlnistrstvih in dajejo potrebna poj?-snila publiki o vseh podrobno-stih, v kolikor nišo državne tajnostt Taki-sto je tuđi njihova dolžnost da informiraj© tuje Časopise in da črpajo vesti iz tujih vi-rov. Po potrebi lahko izdajajo tuđi svoja glasila, TakSen urad je že ustanovljen pri vojnem ministrstvu. Imenovanja na magistratu. Občinske-mt! svetu, ki ima jutri sejo, so predloženi v imenovanje: V računski službi praktikantje Viktor B a b n i k, Josip S m o-1 e in Alojzij Počivavnlk za asistente v XI. činovnem razredu z veljavno$tjo od 1. aprila ti. — Vpisarniški s 1 u Ž -b 1 asistentie Ciril Tavčar, Ivan Tav-č a r in Fran K a v č i Č za oficijale v X. činovnem razredu s 1. aprilom 1919, zadnja dva »extra statum«; Kavčič se uvrsti v skupino B. — Ofic. Fran Mulaček, po-možnt urađntk Anton R u p n i k, praktikant-je Drago Mohorč, Albert Derganc in Ivan K o I e š a ter pomožnl nradnik Branko Kozine za pisarniške asistente v XI. činovnem razredu, z veljavnostjo od 1. aprf-la 1919, ražen MulaČka vsl »extra statum«; Derganc in Kole?a se uvrstita v skupino B maglstrarnih uradnikov; mag. pomož. urad-nik Anton O * t e r c za magfstr. plsarntške-ga praktikanta s I. aprilom 1919. — Takl-sto se nasvetuje, da se definitivno namesti nastavffence mestne zastavijalnlce, in sicer Frana Pol}5aka za stalnesra Ificviđator-ia. Rudolfa Jnvana za stalnesa skte-điSčnika, Alofzija Vavpotlča za stal-ne^ra cenilca in Josipa Jontesa za stal-nega slugo. — Nadalie se t>redlaea. đa se Imenujeta mag. pomož. uradnik Fran Kerzi č za stafnej^a mas:. oflcijanta; Fran Luke ž i č za stalneza ma?, slugo. Mnogo pozdravov Iz prezlvefesn teŽ-kejra bola pri Veflkovcn po?fl|a)o slovenski Janezi vsem Ljubijančanom m OUnčanom: Janko Jenko, Zore Janko. Pire Dra*o, Vinko Jereb." Janko Le«rat Franc Žablek. Umdnl Uši Izšla je 7L MevilVa od 4. aprila 1919 z oblčalrlb vsebfno. PrinaSa zlastf rnno^o sprememb v osobfu. Ib politične slufbe- Okrnjni glavar v Celjn In obenem vod ja mestne^a ma-pristrata v Celju, St- Friđerik Lukan, j© premeSč^n k poverjeništvn «* no-tranje zađeve ▼ Ljubljani; na njegovo roesto je Imenovan okrajni glavar dr-Rudolf pl- Andr^jka - Livnogradski-Vodstvo okrajnega glavarsh-a v Kam-nikn se le poverilo višjenra okrajnenra komieariu drju Ivann Llningeriu. Srednje Sole« Namešceni so: na I-državni gimnaziji v Ljnbljani: kot nči-telj za nemščino kot glavni predmet, la&čino ln grSčino kot postranska predmeta dr* Jakob Kelemina, profesor Tia državni gimnaziji v Novem mestu; kot učitelj za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet Ivan Macovec, snplent na državni realni gimnaziji v Ljubljani; kot učitelj za zgodovino kot glavni predmet dr-Matej Potočnik, profesor na državni realki v Idriji; na državni realni gimnaziji v Ljubljani: kot učitelj sa slo-venšeino kot glavni, klasično filologijo kot postran*ki predmet Martin MaJ-oen, profesor na državni gimnaziji v Novem mestv; kot ufiUelja sa prirodo-pisje kot glavni, matematiko in finike kot poetrmuska predmata BogenH R«. mec, profesor na državni ginmazijl v Novem nientu, Ib dr. Griđon Saforfe, profesor na drSarnl Fnatel ffitnttK^i ▼ LJnblJanit na &r§mwiA vtaHi ▼ Lfn^ ljani: kot nfitori na miiMiHlM te «• ^JnW^k ^nVm ffa^^^A J'ia J^S «^nn^nnnWnn^Mn> ^n^an^ ^nnn^. stini inr* f msje vwsja\ pivissnv sni v* iavnl rmOA r UH0: tat «9Ml • s—lijepiš te sffađflrvteo dr- Kncnl Ijoav 0V( prersnnT oa šrsavsji rnatn ▼ imp JI* pridnijnsi điflavnl realal gtRnvaslff ^ Ljnbljanl; aa dftarat ghnanalfl v He> ^^^n^^^k ^n^^n^ntA^nt * nV^n^ >^KJnn\ft^bSC nn^ki nWV^n^nsUnsn^Bav ^ssntnn^ v čut »a driavBi fisaiiiifl ^ Kraala; mm vaaUiU nttlali Fraae Fahteo, ninunt ni m&tolj »a »lovennki trfovnkl io« v Ljubljani- / I4aUw Ma* Z osirem aa potrebn Mrodnaga ftolatva no is sloiboBik ontroT mfmmio prsniiiiguiiit na ovite moiSaasko Solo v Maribora: Drafotln Humak, sirokovni učitelj v Krake«, sa* saoafinega ravnatelja; Josip Hergoutk, učitelj pri Bm&rtnem ob Paki, ift *a-fasnega strokovnoga učitelja; sfU&n Vauda, učitelj v dmarju pri Jeliah, za začaenega etrokovnega učitelja; Fran Skot nadučitelj v Mariji na Žili, sa sa-časnega strokovnega učitelja; Milan Zupančič, učitelj - begunec v LJablja-ni, za začasnega strokovnega učitelja; Erneet Sirca, vadniski učitelj v Gorici, sdaj v Ljubljani, za sa&asnega strokovnega učitelja; na dekliško meččan-sko solo I- v Mariboru. Zora Klavžar, vadoiska učiteljica v Gorici, zdaj v Ho-tinj; vaši, za šolsko voditeljice; Elza Kukovec, učiteljica v Stoprcah, za za-easno strolcovro nČiteJjieo; Avgnstm Santel, strokovna učiteljica v Pulju, zdaj v Kržkem, za strokovno uciteljico; na dekliškq mešcansko solo II- v Mariboru: Antonija Stupca, učiteljica v Lajtersbergn, Krčevini, za šolsko voditeljica; Elza Lešnik, začasna učiteljica v Vita njih, za začasno strokovno učiteljieo: Helena Levstik, učiteljica v Dobrni, za začaeno strokorno učiteiii-co; na vadnico bivšega deželnega ženskoga učiteljišča v Mariboru: Angela Milčinski, učiteljica v Hajdini, za šol-sko voditeljico; Berta Brence, učiteljica v Velenju, za učiteljieo; Antonija Batir-, začasna učiteljica, zdaj v Ljubljani, za začasno učiteljieo; Marija Rozman. vadniska učiteljica v Gorici, zdaj v Cmomlju, za učiteljieo; na de-ško ljudsko solo I. v Mariboru: Fraac Serajnik, učitelj v Središču, za učitelja; Friderik Zinauer, učitelj pri Sv- Jakobu v Slovenskih goricah, za nčitelja; Franc Vabič, bivši zaČasni nadučite'j na okoliSki soli v Ptuju, za učitelja; Anton Nerat, nađučitelj na Zgornji Po-nikvi, za učitelja; Miroslav Logar* učiteljski kandidat v Ljubljani, za sa-Časnega učitelja; na desko ljudsko solo II* v Mariboru: Mirko Kožuh, nađ-učitelj pri Sv* Duhu v Halozah, sa nad-učitelja; Viktor Grčar, učitelj v Ribni-ci, za učitelja; na đeško ljudsko Solo III- t Mariboru: Ivan Tomažič, naduči-telj na Stari cesti, sa nađučitelja; Josip Malenšek, učitelj, zdaj nadporočnik pri mariborskem pehotnem potku, za uH-telja; Josip Kutina, začaani učitelj v Istri, zdaj v Ljubljani, za začasnega učitelja; Zofija Mulaček - Suša, učiteljica v Kranjski gori sa učiteljieo; na đeško ljudsko solo IV. v Mariboru: Martin Vođenik, nađu&telj pri Spodnji Kuncoti. za naducitelja: Stanislav Tje-gat, naduciterj ▼ Logatcu, sa učitelja; Alojzij Spanger, učitelj v Rojanu, zdaj v Ljubljani, za. učitelja; na dekliško solo I* v Mariboru: Hermina Bračič, učiteljica v Dobovi pri Brežicah, sa u«teljico; Ana Bersog, začasna učiteljica v Ljutomeru, sa začasno učitelji!-co; Marija Velnar, učiteljica v Sv- Bol-fenku na Kogu, sa učiteljieo; Alojzija Kožuh, učiteljica pri Sv- Duhu v Halozah, za učiteljico; Filomena TruH, učiteljica pri Veliki Nedelji, za učite-ljico: FranČiška Mnlenšek, uči teli iea ročnih del v Mariboru, sa učiteljieo ročnih del; na dekliško ljudsko Solo II* v Mariboru: Olga Juvančič, učiteljica v Selnid, sa Soleko voditeljico; Marija Tomažič - Skrbsc, učiteljica na Stari cesti, sa učiteljloo; Marta Gobec, učiteljica v St* Janžu na Dravskem polju, za učiteljieo; Josipina Kirar, sačasna učiteljica v 8t. liju v Slovenskih goricah, za začasno učiteljieo; na dekliško ljudsko solo III- v Maribora: Iđa Vo-đonik, učiteljica v Spodnji Kungoti, sa učiteljieo; Justina Coreti, učiteljica v Framu, sa učiteljieo; Ema Kosi, začasna učiteljica v Cirkovcih, za začasno učiteljieo; Ivana Viđmar, učiteljica v Vuzenici, sa učiteljieo; Ljuba Marin, začasna učiteljica v Slovenski Bistrici, za začasno učiteljico- Pisnmt aa iefttates«. Radi potnanj-kanfa pctroleja te z dnom 6. apiiloni 1919 ustavilo naslednil osebni vlald: Maribor-Ljublfant: vlak 39, odhod Maribor 430 pop. prihod v UnbUano 8.54 zvečer. Vlak 42, odhod Ljubljana 5J5S zvečer prihod Maribor 10.31 pooočL Zatreb-fcfnbllana: vlak 511/45. odhod Zagreb 6.05 zv, prihod Llnbljana 10M sv. Zidam most - Zagreb: vlak 510, odhod Zidani most 7.40 sv., prihod Zagreb 9J9 sv. Prafriko - Kotoriba: vlak 207/299, odhod Pmgfiko &30 zv^ prihod Kotoriba 2M ponoći. Vlak 390/208 odhod Kotoriba $M sj» prliod Pragersko a30 dop. Spale - Llntoner: Vlak 1903, odhod Spilje &29 posw prftod Uato«er T.53 sr Vbk MK odhnd Llatosstr SJt nesu prihod SnOp) *JM sv. Vontfo novi nasJednJI SaksT Maribor - Uiilliii; vlak U odhod bod LlnbUana 2.47 ponw nrnod Ma^njnr FiH Sw. JBnSIW * Ki^^HPBHBS vM «■»■»—" -^---^ 4JHI a^Hu onWl ainnt n^^ *** m, prihoi LMUsn« ŠM fr. VWt!m ^^ ^gna^s^^^^BJ ^^n^^^ns^ '^Bi^n^nH^^^BW* ^^sn^^hk sssnsl ^^^Bx_ VfSrW* ^^PwWŠ1p* ■^g^špn"* afa^g^^snnnnj* vVJH 4^^P^% *»P^» MvS £mBKI[ff*. ■^*^pW* ^g«anw ■^■^^hnj ^PJ^I^^^p^^^^ps*^^^ 7«Z9 1P^* 5p^Wrw • fc»F^n^P«p^Pnns« • ^pvbsV rWBnsV wtr popi visw ibw, onvem c.invnnjnr iksv nnnv OroisnnV V waU&m vofne Je dala o-isjaft Avttrtts netetette vpokoknim ortnV tom naans, naj prosUo za raikthrlraDK ■tori protsjl so le lađi vgodBo. DmsJ pa o WH tokom votoc kralkomalo vpokhcanl r vojno slnibo. marslkateri izmed ten sledV flh je W! v aktrvnl dobi od hvata Bogu vrtoitaole Avttrlle radi svojegt narod-isga prepričanu proganjan m raditega Hinoran se predCa^no nmaknfti v poko). Cer pa v JngoslaviH veijajo vri stari za-conl In naredbe, so reaktivirani orožnlH, ki to večinoraa »lužil v zaledjn, toliko na boli* tem, da se ]lm poleg tega da so bili za to UIhovo službo prlmerno pla^airf, vštejcio I irojna leta in ćelo v dvojni mert v pokoj- I Uno, međtem ko so bili njih tovari 5i kot »tari Avstrlji nevarni, veCtnoma poslani na 'rento, bili tam izpostavljeni vsakovrstnim levarnosttm, izsubili ostanek svojega Edravja in za vse te napore dobivali k veČ-lemu 90 vinarjev na dan. Ker pa je Nem-Ska Avstrija na Stajersfcem bivajočlm vpo-cojenlm orožnlkom Izplačflo pokojnlne koncem februaria 1919 ustavila, se nahaiajo mnogi izmeđ teh reveiev, kl so v hlapče-vanju državnim oblastira osive.1!, brez vsa-kih sredstev In brez zaslužka v skrajnl bedi. Opozaria se fnerodajne činitelje, da [>opravijo krivico, storieno od stare Avstrl-je, da se tuđi neaktiviraiTim vpokojenim orožnikom. k! roga in oč^ta- Kam seđnj- Sponnf «« one^a poljnba in norca. Tuđi on je ne mara, ker ljubi svojo bolno ženo, ki nm ie bila zvesta družica v ?reci in ne«re-&.- A niena bolesen pTepreC! nastop obeh zakoncev v rirkn?n- Tu se ponudi hčerka njesovegm bivšega ravnatelja sa njeno vloero in mu potisne v panto-mlni. ki t|o sknpno i^rata. mesto tope-ga oštro bodalo v roke- Tako gre ođ vseh zapuštena prosto voljno v smrt-Glavno vlo^ro igra Leontina Kiihnberg umetniško dovršeno, s pretresijlvo re-alifftiko. Poleg tega še >PotovanJe na Norve?Tcemc. lep naravni posnetek* Vremensko poročilo. T»u ui atrjea SN-2 Srctejl tnM (ttWn. ™ - Staaje ^& I •?»»• aetr« ■ 1 Vctro¥t Ncbo $ 2. pop. 737-3 19*4 brezvetr. oMafoo . 9. zv. 737*3 109 6. 7. zj. 7344 88 sL jga. de2 7I2.DOP 734-8 12-9 brezvetr. def . 9. zv. 734 7 12.6 . oblačno 7 7. ij. 735-2 8-4 . pol. obL Pađavlm v 24 urah 3*6 mm — Srednja v^raiint temperatura ll*4*t normalna 7*9». Vremenski napoved xa jutri: — TeOMM efttotte, alne tertrae mae. Z IJabUansketa obiervatorttt. VčeraJ ponočl so zaznamovaH teStrumcnttpotresne opazovalnlce mali potres v dallavl kakih 70 kflometrov. Začetek sazaamovaiila ob 11. uri 25 minut 12 sekand. Nalmočnelše valovito Kibaale ob U. ori 25 mfamt 25 sekmd. Koaec zaznamovanfa ob 11. »rt 2S afamt Mravle. Na f—rr>l seri — oMtam C«UJ« pit jftMjNj— ^f/E^JV^Sm**^ *^ ai *•!•■• eo |a pa ■■vf vgš 9 npai pn* v flaHHMi ft —li »a punrfipjB^ HBOSv »^Bf ^P" ■ «BBBBB*i# ^p wW^^ ^n^ hi lm ftgBturifMinv pota KmpMe. Kr«p| lp 3eM|pr Zalnf m boUU um ob potvrt bo-9ttŠ mc4e*Mo v botaUteot Ne MMi Me fazilrjMil« epldcMUc Kultura. Koncert »Ljubljanskoga Zveaa* jrlavno beeedo Je imel pri tem kooow ta Josip Rijavee, ki £• v Izbranih to£-cah predstavlja boljsi del sporeda ln d Jih je rasven tega kot pevoe po po-clicu podal občinstvn z vao slavo tako, takor jih zboru ni bilo mogofte dopri-oesti- V Rijavčevem dehi so stalo posni prav poerečeoo vrste, izvzemsi Do-brovičevet ki Je bolj Mbka slasti vale* sačetnega motiva, ki Je ▼ sobi prevtč meden- Od slovenskih komponlstov |e bil na sporeda Lajovio. >Meeeo v lsW« je pevec zapel na najlepsi način, ki si ga, človek more ieleti- >O da dokU(c Je prišla do izraza nekoliko dragaoa* kakor sicer, toda ne manj dobio- V dodanih točkah je prišel na vrsto Benjamin Ipavec z Murnovo pesmijo >Pozabil sam mnogokaj đeklec, ki Je zanlmlva slasti v svojem konca- Podal Je ie skladbo češkega skladatelja Proohaske na Zupančicevo beoedilo >Roi» duhtijo opojno« in odlomek lis Boheme- LajoviSeva pesem >Japan< opeva kras domaće zemlje* kf leži v novi državi na luga, ko se naslanja v svojem obcutju na narodno pe-sem- V skladbi se nahajajo pogosti me-lizmi, srečno vporabljeni. V ariji L4H-skega in Onjegina je g- Stepnlowski v. pevca imel priliko gposn&ti vrednoga bratca, katerega bi mi val radi imeU ▼ svoji gredi- Sledece prireditve narodnih1 pesmi so vse dobro napravljen«- Od slovačke >Hej zapadaj slnieSko< se mi zdi sanimanja vredna posebno priredi-tev druge kitice- Lepsa se je bila droga slovačka >Diev£a« v kateri se israsat prisrČna ljnhkoet in živahnost- Srbska >Pod Pendžerlc je od Konjovica okos-no prirejena in sama na sebi fovolf zanimiva. Zbor je prišel na konosrtn le do droge vloge- Enkrat saradi dovr-senega prednasanja solista, potem ra*-di izbranih del, dasi so bila bolja** ta-joviceva >Vodica čista so vilac Je piša* na v bolj vlečnem sloga ia ujo lopola zgine, če je ne prednasamo liriteo* Dobro so zapeli koroSko narodno od Deva prirejeno" AH je kateri posesa oil Vodnika tako vglasbljena, da bi si * mirno vestjo lahko rekei, da Je> dobra, no vera- BenJ. Ipaveeva >IUriJa otlv-ljen&c Jo manj dobra- Od Antona Totr' sterja bi se morda nasla boli dffuseitf pesem, kakor Je >Raabita casax- 0 Ada-micevi vglaebitvi Golarjere »Kregsssi se baba in devojka« se pafl nora reći, da nadkriljaje besedilo, da se pa a*-si pogoste ponovljene >Mof Je kpi Ivan« karikirano- Zdi se ad, da posmatt boljse ibore od Adandcap Od! osUIOi zborov so peli nafboljfie »Koiarjac« Dobro je bila da Je »Ljubljanski Zvon« priredil ta koncert, in dobro bi bilo, es bi jih priredil še več, posebno 6s pritegne k prireditvam take moH kot J* Rijavec- — Marij KogoJ. Is Kasmtu. Dndskl IsTokas »Na Ose* lahc, katerera ie priredila Narodna Cltal* nlca dne 30 marca 1919 )• v osorslKoeiii kakor tndi v gmotnem osim prav dobro nspel. V zadršci sem, kateri cotDodKsf teralki bi dal prvenstvo, ker pretevalale so svoje dol^e težavne vlose v primili kret-njah m teksta kar najbolje kolfloor m nm pa£ zahtevatl od naSetti mladeca dfletani^ stva. Prednjačila Ie Ana (fotplca Janeflce-va), katera Je igrala prav costvene ln $topn|evala dnševno stanje Itvvislao 1a bOs na vrhuncu v petem defanJiL Vse priznanje za nio Marijani (gosptei ZnpanovJ), Mre« (zostfd Hocevarfevl) in Mictt (gotnid Kransovl), ker vglobUe so se v vloge Is-borno. Tiidl moSke ▼Ittf« so bde v tpr«*-nlb rokah naših starih znancev na odro, V prvi vrsti otnenhn Mttljo (gosp..Stane Vedlin), U le bd prav dober, a ojtan Valentina (gosp. AloJrtJ Btejak), Id }e bfl tatf to pot prav na mestn, a fanamo pri reprM Ie večle zahteve ođ njega, ker nas le fe zelo razvadil orlglnalneja kotlarU al-menca (gosp. MOko Oercar), fupfdki (gosp. Maks Pohlln) In "prav nvalevreden le bH prvi nastop gosp. VI. Vedttna kot •osrkoT* nika in kar le tacegat. Tndl ostale manjie' vloge (g. Tonijeva ln gosp. Jnstm) se 14 prav dobro posrečile. Omembe vredstt, fe tndl nastop Izvrstno masldranft beracev^ Priznanje tndi vestnhna režlserfema: gg. Đlnter hi Stele, kateri zadnlt Je tndl ▼ ne-del]o kot garderober Izborno pokazaf. ka! da zna in ima. Po načelu: lep! pođobi, top okvtr ie bila tndl scenerila glede lenlls 1^ razsvetllave krasna m kakor nalalc' za ta Igrokaz tn to po zasingl gg. OerCar. Cnder-man fn Jnstm, katerlh okns le res vse, nvalevreden. «4k OlSNAlFSliOL PRTJORITETNC OBUGACIJE SLOVENSKIH 2ELEZNIC K tema važnema narodnogospodar^ skema vpraSanJa smo sprejeH bi ban©* nlh kroftov sledeče pojasnilo: Dimajsld bančni koncern ie v zadnjih dneh z obvezo do 12. aprila i L ponođfl dvem rs> kaJSnjim slovenskim btnkam 4 % Drf-Joritetne oblUraclie slovenska tdtzric ▼ sledeifli skimmaJi: 1. LJnbllana-Vrbnika, 2. Kran] - Trlič. i Dravograd . Velenie v skapnj nominalni vrednostl okrofEfo 7 \n pol mtlijonov kros. Te prOorttete y«-vajo in bodo samoob seW onicviio tom nadalje vžhrale drltvao faran^ cijo ter so proglašene ga.PgjlUt^ no-varne vredndstL FomnM •»Htatate toni to đilrr— inof Stran 6# .SLOVENSKI NAROD" ft* 7. tptfh 1919. 82. Stev. m Tsled Eaterega se vnanj! dana!* s k i npnpd ne čutijo pri nas v*č na var* «h tleh in izgube twM svoj vpllv na že-ltsniko upravo, katero je prevrela dr-2avm SHS. Skupini Ljubljana-Vrhnika in KranJ-,yžič ste manjši in tukai đavoli znani. • K skupini Dravograd-Velenjc* kl znaSa okroglo 5 milijonov kron nominalne vrednosti. pa bodi omenjeno, da spadalo te prijoritete v celotno skupino orijoritet 12 milijonov kron Iz leta 1897, Izdano za železnico (Celje) Vele-n i e - Dravograd - Zeltweg, ki .vtie Gorenje in ćelo slovensko Spodnje Štajersko preko vzh. Koroške z Rogatcem Slatino in bo JRUta po doffrađitvi dosedaj od Maža-Tpv pretfrečenega malega koščeka Ro--jgratee-Kra? ina (12 km) najlepšo ;tfreK> z Zagrebom in ćelo Banovino. Ta proga ie torej va*na in se je ;&ri prijoritet te žeieznice otiđal svoje-tesno tuđi naFrancoskem. Narodno - gospodarsko ima Vaš bankar torej popolnoma prav: v našem jiteresu ie, da spravimo đohodke naših ajoveaskih železnic kolikor le mogoče H nale roke. Ali tuđi Iz denamega stališča le prevzema teh prijoritet ravno sedaj po-- sebno DriporočHiva. Zasebniki in zavodi res sfcoraj ne vedo kam s papirnatlmi ^ronami, s katerirni nas je avstro-ogr-ska finančna politika takortkoč preplavila in v najbližjem Času se bode tb. papirnati denar zamenjal in deloma jpđvzel iz prometa. Vsprlčo sedanjega turza krone (za 1H0 franfcov 430 kron, ra 100 dinarjev 2SO--300 K) je naložitcv raapolagljive fotovine v teh prijorite-tali izredno ugodna. V primeri s tem sla-Tpitm kurzom sedanie papirnate krone se Jahko dobi železnisko 4% priioriteto s 100 K norrflnale in s prodajno ceno 109—110 K približno za 25 K ali 26 fran-kov predvojne veljave (relacije v zlatu) ail 36—40 dinarjev relacije v srebru. ■Tako poceni kat sedaj se pač ni*o ?e nikđar kupovale železniške prijoritete. Ako se bo pravočasno z 9isf att ptMe^ Mea M|i> rti« 1**H pe) I poDotmoMI brw odra na tad* M Je> »o- ' ranca splotettL Lahka tr&m\ Bm bom-tejfl ]• kdo, ton boli pwKrii li «tf«|i narodno tremo2ea|e> Prttoib% ld m afiHltt vedno pfolt putoieiijn paJalka^ m «*> vičen#. V »noćili slaeaflh »• J* to mU-tnrna ploektv ^rt^lflt poeaen aerarne operacije na posamnlke. Hiiogo takth zemUlSč se potem obdeUu mnog>> pm JUi ostane tudl Je po tei operaciji faktlćao neca*deUeulh ia Se nadalje v sknpnem uftvanto. Izmed sredstev sa rbolJSanje aarod-nega blagostanja se navala med drugiral organizacija zadrng. Po Ukuinjah v mnogih drugih defelaJI M s to organizacijo pri nas tefko dosegli kak uspeli, ker M pri nas vkoreninjena potrebna soHdariteta, kl Jo Je treba ljudem vcepiti v solah, za odrasle v ljudskih univerzali kakor na Daa-skem, rTolandskem in BelgijL Nek pozi ti- ! ven uspeh bi se pa vendarle lahko đosegel I z organizacijo paSniilctga gospodarstva hi sicer postavnira potom na temelju vzornfh pravih po katerih bi se na sploino dolofila red In dolžnost obdelovanja, oziroma oskrbništva teh puSčav, specialno pa bi se s prostim dogovorom se v tetn okvirju ugotovila obsežnost đela in viStna davkov z ozirom na število živine itd. S tem bi sirota dobila očeta fai ©skrbnika, kar bi bilo na korist sploSnosti. Končno je treba omenitl Se itaSe vinograde. Veliko razliko oparimo, ako primer-jamo obdelovanje vfnocradcrv dm god In pri nas. AH ri to velfk rtzlko. ako rase pri nas v vinograda samo trti? AH ni to nezdravo, Škodljivo? DoCtm goje drugod med trtaml pofno drnsfh rastlta tu zelfšč. kl v neuffndnem slučaju, da trta ne obrodl. vsal deloma irrsvnalo Škodo, se pri nas vino-gradnik Se ni ničesar prftiČTI in dela veno-mer Iste napake. Tsto velja za »etev de-telje; samo v gozdovih se aemtertla or>afa deina previdnost v novih nasađih. §ola oče tov !n sosedov Je očltno slaba m jf Je nu)nu treba novih vroTcev. S4n, čet»mv je ahsolvent kmetijske Sole, fe prernTad. ore-malo avtoritativen In se sam lcmatu sn^e-st!\Tio poVori starim navađam \n avtorite-tam, napređka Sol pa n! videti Tu te nulno treb« nove krvi, rtlemeniteUe ktilrure na ?taro đrevn! Ne Eadođ kontrolo ve^^^Vov. To M Vio aVtlvno podfetfe, ld bi rodilo stoteren sad Inž. T. Pncak. Vn«včev«Wca za flvl?n> In w.«*t v LfnHian* *e nahaTa <^d r»n^^H^1tVa. rfwe T ao^Ha 1919 v T>r**i«*»!ti d**f!ne vTa^*» TT nad*troT)je. trakt TrfavCeva uTI^a in RM-weisovfi ce^t^. V|fio^r«t1-1« 1910 r>b «0! * ncnvrfdne naredi v?wa*^M 1<*** te. d« ^e v*«**t*#i?i|V| oredavanfa ▼ obfT"*m t^vlin r»^«»?e?#». - rmfl~* nWn1 rKnr ^n ]mfn 1010. £>eeett brat« v soboto, dne 12. aprila t 1. ob pol B. uri ia v nedeljo, dne 13. aprila t 1. ob 4. ari. Sedefi po 5, 4, 3 K. stojliča 1 K. Vaaaji oMskovald te napro-lajo, đa se praTočasno qgj#ae hi vstop-nice. ld se dobe v pretprodaji v trgovini Strel. koleaeeTc Je imelo e*e 9. t. ■. ob obilni ndeleibf vseaaoral obCni «bor. Zbvrbranie te otvorfl predsedatk prtarrtf^aece odbora. Po pozdrava m pfeStMi« w*H B so Ma toOca n toeiro jpiejeta bre« f6-pravica, so sfedfle voftfre II m Ml i(V I efasn« fcvoffeitl slede« v^efceleeief: FreeV I se*rik Bele Jak, iel. ttra«, laHMhmV r9Wm rr^^vil nnMHR, V9HB UpR JMU ^^O»* srrMB^s^ WHHNBUT JNIR KMkVOnBt btacahrik Seri— rV, BafeptvteeMfc, ■»> raffpm nemen is>» mOjner mač. wr. °*wnilM: RjiNrfe Jat;, Igb. tmurn*. Be*C jOS^ SeL ■BOVOfV^OSflHCr vVMHIi r^BB» BBB^ ber rV^ Zalete« A^Fjg^ HeMiiejejV ▼HienCMu ; nSIlelHe« 1* ZemllS JHQ—, mmmtiđđz i ^Tl^CiTVlC JtUt rifTVrt U^PfBb ^^CBBr !▼• 1 •^ V ft^^A^i^K^k^^e^^ ^BbkJ4^HbW ^K^^^e^ef^^B^BMHBVe)« ^ttHHHeWMBt M Uet ^^vCBvSOTSVb BC^POOm* ^^*v^BHP^BBH^D ni-^Bt fnv% Ihilpu • datteiem raurava. ***• to se trpke mri&M talbe, U kafeio potrebo« da te upokojene! ladlnhao, Pre^> Ipieae jpoiiiettice se odpoellefo na mero-^^QiH& Hie>^wB. bih ac*ttkOQw je one v par daek ie okro* 500 flanel vpisaaft, Pripo-ffWi se, da detekrot droltvt oteefft odo Slovenija OddaJJeni se lahko prllavijo pl-sneao. O potrebi se bodo ustanovile kra-Jevse skvpfaw. Pristaše aprelema društveni btagaMk coanod Seriea. Ooseosk* nllč* mv. 9. ■ _______________• Aorovlzaclia* t Prodejilil anti se vabijo, da se saaeeliJvo zglase v torek, dne 8. aprila ob . 9. dopoldne v nestai posvetovalnlcl radi . nakaall« moke, 1 t Na stefeem hterfn it 8» i. €2 ta 63 ee doM eof v ftlede&h triovinah: Na it 5 pri Cermak ta Val, Vodnikov tri; ne št • pri Fridrihn, Poljanska cesta; na St 62 pri Stancerjn, Danalska cesta (Holzer); na St 6S pri Kharnn, MlkloSIčeva cesta. — Ravnotam se bo dobil tndl aUdlcor. t V4ed Ic^MeTMla nrtopevtoT ca Omm nfeotnfh Adi se od ponedeljka, dne 7. aprila do vStetega torka. dne 15. aprile v mestnf vosvetovalnJcl strankam ničesar ne nakaztrie. t PrlavevU za krak ta »oko se lz-ptačajejo na iskaznice abo£nih akdj oo sledečem reda: đopolđse v me«tni posve-tovalsicL poooldne tw pri krušni komisiji na maiistratu: I. Na A - Utantat: dne 7. a vrli a od 8. do 9. ft. 1—150; od 9. đo 10. St 151—300: od 10. do U. St. 301 «*o konca. — 11. Hm B - Izteznlc* dne 7. aori-la: od 11. do 12. St 1—150; od 3. do 4. St 151—300; od 4 do 5. ft 301—450; od S.~-6. St 451—600; dne * aprila: od 8. do 9. *t «01—750: od e. &o 10. St 751 do 900; od 10 do 11 9i 901—1050: od 11. do U. St 1051—1200: od 3. do 4. popolđne St 1201—1350; od 4 do 5. ŠL 1351—1500. od 5. do 6. St 1501 — 1650; dne <>. aprila: od *. do 0. St 1**1 - 1800: od 9 do 10. 5t. !*H1 do 1950: od 10. do 11. S. 1951—2100: od 11. do 12. St 2101—*25n; od 3 do 4. St 2251 do 2400; od 4 do 5 it 2401—2550; od 5. do 6. poiv>lđne 3t. 2551 do konc* — m. Na C - Izfcaznloe: dne 10. aprila: od ft. do 9. St. 1—150: od 9. do 10. St 151—300; od lft. do 11. St 301—450; od 11. do 12. St 451—600; od 3 do 4. St 601—750; od 4. do 5. St 751—900: od 5. 6o 6. St 901 do 1050: dne U aprila: od 3. do 9. St 1051 do 1200; od 0 do 10 St 1201—13»; od 10 do 11 St 1351—1500; od U. do 12. St 1501 do 1650; od 3 do 4 St 1651—1800: od 4. do 5. St. 1801—»50: od 5. do 6. St. 1951 do 2100: dne 12 aprila: od 8. đo 9. St 2101—2250: od 9. do 10. St 2251—2400; od 10. do 11. St 2401 do konca. — IV, Na te-kautfee I. aradnfflm eftaptee: dne 12. aprila: od 3. do 4 Đopoldne St. I—150; od 4. do 5. St 151—300; od ». do 6. St 301 do ke«ca, — V. Na Izkmznlce D. oradniSke skvplae: dnt 14 aprila: od 8. do 9. St 1 - do konca. — VL Na B - lakoseloe za ViO: dne 14. aprila: od 9. do pol 11. St 1 do konca. — VTL Ne C - r^affcie trn VIč dne 14. aprila: od pol U. do 12. dopoldne St 1—200; od 3. do/ 1. popolđne St 201 do 350; od 4. do 5. St 351 do konca. — Na iB - lektorice za Moste: dne J5 aprila: od 8. do 9. dopoldne St 1—150; od 9. do 10. št 151 do konca. — IX. Na C - Izkaz-•loe n Moste: dne 15. aprila: od 10. do 11. douoldne St 1—150; od U. đo 12. St 151—300; od 3. do 4 popolđne St. 301 do konca. ' t Clvfbriia drfavnltt vpokojencetn, nJRi volova« hi sirotan se bodo proda jal e šake sHve v torek. sredo, Setrtek in petek. dne 8., 9^ 10 hi 11. aprila popolđne od 2. do 6. v OradlSCti St %, »Vrstijo se stranke po navadnem redu. Na vsako osebo priđe 1% kj. Kilogram stane 3 K 50 vin. Prinese : na] se drob) 2. t Cebala n TIL ekrej. Stranke tret-)eya okraja dobe čebolo v torek, dne 8. aprila pri Mfihiefsnu na Dunajskf cesti. De-Hla se bo na kromplrjeve nakazntee oo sle-dečem redu: dopoldne od 8. do 9. St 1 do 500, od 9. do 10 St 501—1000. od 10. do 11. St 1001 do konca. Stranka dobi sa vsako osebo 3 k% čebale. kar 9tane 2 kronl. t Čebata trn IV. ekraj. Stranke četr- i tega okraja dobe fiebulo v torek. dne 8. aorfla pri Muhleisna na Dnnafski cestL De-lfla se bo na krompirjeve nakaznlce pe sledečem reda: popolđne od t, do 3. St 1 do fi00. od 3 đo € It 601—1200, od 4. đo 5. St 1201 do konca. Stranka dobi za vsako O9«bo 3 kc čebiile, kar stane 2 kron!. t Uve^ka mmmim. Prve in đni^a nrađniSka skupina ter nbožna akeija- A dobivalo meso v Ljudski mesnici vsako *re-do in soboto, In sicer: t uradntška skupina St 1—250 od 7.—«. »JntraJ; St 251 do konca od 8—9. zjatra); TI. nrađniSka skroina od 9 do 10. dovolđne. Strtiike se eoocarja-i o, da m vrstneira reda točno drže f* da •« na Eamuđnike pod nobenim pokojem ne bo ociralo P^o»l se točnost In red. Ubožna : akcija A pa dobiva meso kakor dosedaj od 2. do 3. popolđne._______________________ Pelzve)dbe. Kdo pol t* od vraCeloCIh se vjetnl-kov Js Rnsije o Andrejn Kersniku te Kranjske fore Sloili le pri cew]ev1čevem ool-ka St 17; vjet fe bit v ICarparih leta 1915. Imeseca marca; zađnfikrat le plsal meaeca daeembra 1917. od takrat se ae v^ alč o njem. (Naslov: Dnnska efelast Balavka, pošta Hmcrta, Rusija.) Prosi se, naj poroča bratn Janecn KersnOni v KranJskJ gort — Strpali se hvalafito povraejo*_______&W Bum simL ^ i7Tvvej| lan vaaajpoaana msv^^gm ■lađftiga aaaatj* y% sapovedal irjefov biv« fnaralal pobočnik voa TUmtm hrmtb*. hm fm t a«ki Mofttal oematfl drfaaje eeavja VHj€wa siv klavemo ta Bedoatojma- nnaBatiiuat i# P^fr od-kkaA oaa«aMPr 4piv* rtk jtav^aani ■» ^^^aJB^h^^U 4^ aVaV^aefl ^Ua^S ' ^B^B^a^af^eftaT- fc^ Mat Hf^^^^^a^B^e^a^ai ^^ar ^ftV^ ^^^B^^B e^^P^^a^^aia^aF^*^ ^ ■ ^ w+ Velike lap uatailjian J****** ** ^ettaa^Bh Ma. ^a^k ^■B^^Helel^^^h.^ ^^^^^^^^^■^■^■v^dBeSana^. flAVBa ■aa^e^Biaa^^k ^vaaaaa^a^B^ «^» ^m*^ ^^^^^m^±^tm ^^h Sb vbj* ; laVOsVeB gTW9tmMm ^M Bav KKmtmBm §& ^^ w^r~ tik napie: filđaagr Bomnlno, rojea * * " TWB fMdajnM ptfct oa| poSn i «*• Nainovejša poročila. . Tfi&ia posebna brzojavna poročitaj STAVKE V ITALIJI. Laeerm, «V aprila- (Kasnelo preko Domaja). V provinciji Brescia je skle-njena generalna stavka- V Torinu in Bergamo stavkajo kovinski delavci-Vfiaraj je v Tmino otvorjen železni-Sarski kongres« Meščansko časopisje je od njega isključeno- Razpoloženje čisto boljfteviško- Italijanski ministrski svet se jo včeraj pečal z ^rašanjera pre-skrbe a premogom in živi I i- Stavkati hoc« tuđi oeobje epalnih vozov- V Gal-larate je bila velika proletarska manifestacija. V inseratnem delu laškega socialistirnega Časopisja ponujajo razglednice z Ljeninovo sliko za agitacijo v masah* Ta pisana vrsta dogođ-fcov dokaenje, kako se v Italiji širi uporno raspoloženje- ZOPET INTERVJU GASPARRIJA- Lneern, 4. aprila* Kardinal Ga-sparri j© v novom intervjuvu povedal, da imajo (ktlo) resn© sl:rbi radi raz-ftirjenja boljševizma v Avstriji in n* Ogprsketa- Tndi je izjavil, svojo željo, da se Jeruzalem internaeionalizira- ŠVTCA. Lofern. i- aprila- Obersf Sonde-reggor postane mesto Sprecherja švicarski generalstabni tef- SPORNA VPRASANJA. Geiieve 4- aprila- Potem ko se je dosegel sporasmm v vprasrnju kota-nj© Saar© in levcsra brega "Rena, pre-oMajajo s« diference med Francijo in Anglop?»^i o izvT8en;iii mirovnih po^o-jev- Amerika hoče, da nadzira to izvršenje zveza narodov. Francija pa, da bi imela Antanta nadzorovanje v ro-kah- — V vpražanjii odškodnin ie po Iaških vesteh dosežen ^poraznm v smi-sln. da dobi Franci ja amo prfbližno HO milijard vojne odlkodnine. — Franco-ski politični krogi so zelo nezadovoljni nad poča=nim potekom mirovnih poga-janj n* pr- radi Ievesra brega Rene in radi ođpošiljiatve generala Smutsa na Ogrsko raesto takojšnje intervencije Ogorčenje, ki se je polastilo franro«Tce politične javnosti, se vidi v raznih Člankih vkljub temu, da jih franeoska eenzura preeej oštro kroti- JADRAN55KT PROBLEM- G«oevef 4- aprila. >Temps< zago-tavlja* da jadranski problem še ni re-šen, đa pa se nahaja že ves teden v po-svetovanju in da se bo baje v ponede-ljek (torej danes 7- t- m) pričel ofici-jilni posvet o tem vprašanju. TRFHBIĆ DET^A- Geneve. 5- aprila- Na ž© javljeni konf©renei jugos!ovan?kih deleeatov z Wilsonom, LIovd Georgem in Clemen-eeauem je TrumbiĆ ob?inio rn^Iožil naSe zahteve- Tako javlja izdani ofi-cielni komtmike konf**renc«- VESTI« Geneve. 5- aprila- Pariški kore-spondent >Basler Na^ririclitenc javlja, da se možnost, naj "Reka postane jugo-lovaraka, na pariških konferencah ne omertja niH z besedico- Tak^n? vesti je treba sprejeti z najveojim pomi?lekom. ker so vse narejene od interesirane stran? in je tajnost na konferenei tnko velika, da nima nikdo v Pariru nrave-pra pojma, kaj se za kni!?nmi pravza-prav godi. KOVA ZVEZA. Geneve. 5- aprila- Kakor se Čuje iz gotovaga vira, se vrše pogajanja «a novo tro«vezo mod Frandjo, Italijo in Belgijo- Ni pa gotovo, da se bo ta zve-aa res sklenila- ITALIJA- Geiieve, 6* aprila- L»aški »locialisti pripravljaju sa 1- maj velikanske boljSeviSk« manifestacije v eett Italiji. KONFERENCE- Getaave, 6- aprila- Wolsonova obo-Ielost Bioer nekoliko zadržuje potek pogajanj, vendar pa to n© bo dolgo trajalo, ker je Wilsonu že zopet bolje in ae vačnejša poevetovmnja že sedaj vrte na njegovam stanovanju- — Resiti Je mdm% treba samo ie jadranski problem in pa avstrijsko in ogrsko vpra-»aaj« ia. je radi toga porottlo, ki ga bo 4*1 general Serats, icređne važnosti za na* Pfttrjtrje em vest, da pojde Wilson 20. april* lopat domov- Pričaknje se, da aođo po«v«tovanjft v glavnih cadevah 4er1ej ie konoas** Del *n*;leike*;* ća-aoBlaf*v predvaeiB >Daily Mailc, oštro kritiatTa, dršaaj« Llovd Georga na-avaam Fiaaiaaaoa^ ki je premalo pri-faslflT aapfim njin, venđ*r da isgleda, 4* a* !• to maA laa ia apremanllo, kar kala arndnji (!• javljeni) intervju Lftajrf'Ootvb* ▼ »Fatit Parisienu«, da |* flpptt a*M stari aporasnm % Fr**> ^jo. VaMl tefm fm tuđi utihnilo razpo-luian|< proti Clemenceatm in je napad BriaiiiTi, skupine piroti ajemu «d^e* CASOPISNI GLASOVI- — DRŽANJE FRANCIJE IN AMERIKE. Geneve, 6- aprila- >Matin< piše 0 priliki posvetovanja o jadranskem problemu, da Francija ne bo nasproto-vala laškim aspiracijam, ker sta Francija in Italija edini sili, ki v Srednji Evropi nasprotujeta boljševizmu- Podobno piše rudi >Tempso Iz malošte* vilnih Časopisnih glasov 6ledi sklep, da je Francija od početka marca radi znanih koncesij glede nevtraliziranja Avrtrije itd. najbrže sklonila z Italijo dogovor v njeno podporo- Temu na-sproti se pa od ameriške uradne strani »'•uje s precejžnjo gotovostjot da zaetopa Amerika jugoslovansko stalisče v glav-nera in zlasti tuđi v vprašanju *Reke* Del franeoskega (?asopi?ja pre\*idno naatopa proti temu ameri>kemu stali-šću, drugi del pa ali molci ali pa piše. polagoma simpatičroje o Ju^oslovanih-Ijahom prijazno držanje je politika Clomenceaua in PicTiona, dočitn uteg-nota naelednika Briand in Franklin-Bouillon biti nam prijazneji^a, če pri-deta v dogleđnem ča?m do vodstva- Vse-kakar je jeđransko vprasanje na đnev-uera redu in stoji neposredno pred re-Šitvijo, r-e no priđe ni6 nepričakovane-ga vmes- >Semaine Literaine« objavlja clanek publicista Ignotusa, v katerem pravi, da je Wil.=on svoječasno predla-gal koirmromis, da bi Trst in Istra pri-padla Italijr, Dalmacija Jugoslaviji, Reka ra\Tiotako Jusroslaviji toda z avtonomijo. Baje radi tega so Lahi svo-jecasno odklonili "\Vilsonovo arbitražo, ker so se bali, da bo Wilson v tem smisla razsodil- Na splošno se potrjn-jejo veti, da so vse velesile mnenjja, đa bi moral Trst in đel Istre pripasti Italiji. Dalmacija pa Jugoslaviji- Glede Reke je Francija oficielno za Iaško stališče, naše stališče na ima mo?no podporo Amerike, Anglije in neoficiel-nih franeoskih kromov- BOUŠEVIKI. Geneve, 6. aprila. »Times« Javljajo, da so aretirali v Brisbane v Avstraliii veliko jrnezdo niskih boljševikov. Isti list javlja, da so na notu v Rusiio mor> na anorleška ojačenja, ker je položaj v severni Rusiji za zaveznike precej ne-priieten. KDO JE PA ZOPET TA MEMORAN-DUM NAPRAVIL? ALI SE NE BO KONCA PADIČEVIH IZDAJALSKIH PUSTOLOVŠCIN? Geneve« 6. aprila. V Pariza se je pojavil nov »hrvatski« memorandum proti aretaciji Radića in drugov. Po Parizu se ta novi memorandum razširja s podporo Lahov. ZAKAJ SE ORLANDO NI UDELE2IL KONFERENCE S TRUMBlCEM? Geneve, 6. aprila. »Corriere defl^ Sera« javlja, da se Orlando iz načelnih razlosrov ni hotel udeležiti, ker smatra Trumbića za sovražnika Antante in se hoče izopćiti kontroverzi z zastopnikom Jugoslavije, da tako izrazi odklonitev našega priznanja. >AVANTI«r. Geneve. 6. aprila. »Avantf« obiavlja karikaturo, na kateri ie naslikan demobilizirani delavec, ki se po povratku do-mov razffovarja s svojimi otroci. Ti ga vprašajo: »Oče, ali si nam prinesel kruha?« On pa odgovori: »Kruha ne, pač pa zcmlfevid prirodnih mej Italije.* Ke-deljska številka »Avantija« prinaša ck-lic socialistov. ki protestirajo proti otvo-ritvi narlatnenta in proti imperializinii. k je pokazal na pariški konferenci. da ni zmožen posredovati mir v duhu WH-sonovih načel. Protestira rudi proti meji ob Renu in proti zasedenju Saarske'ko-tanje ter pravi, da koleba Italija med ponarejenim VVilsonizmom in pristnim imDerializmom. Protivi se franeosko-laški imperialistični zvezi in pravi, da se vlada iz vojne ni nič naučila. Mir bo prišel le po proletariatu. Intemacionala je ne več ideal, ampak močna resnica. Antanta se vedno bolj izpreminja v Sveto Alijanco. Manifest končno vabi pro-Ietarce na borbo za proletarski mir. —• Zelezničarski kongres v Turtnu. povsem v boljševiškem duhu traja dalje. Ofici-elni manifest socialistične skupine v parlamentu je bolj frazerski. Med tem se pa ekstremna skupina pripravlja na energično akcijo. Republikanska stranka, ki se tuđi priblje, bi se rada sicer izognila boljševizmu, venđar pa zahteva, naj vladajoči razredi oddajo vlado ljudstvu, zahteva tuđi Wilsonov mir, ta-kojSnjo demobilizacijo in sklicanje narodne konstituante. (!) Tuđi je zahteva-la ta stranka, naj se v Italiji uvede republika. O TRUMBICEVFM EKSPOZEJU. Goneve, 6. aprila. O Trumbičtvem ekspozeju se izve, da je sovoril nad dve uri proti italijanstvu Reke in še posebej natančno razložil gospodarske razloge. V diskusiji je Wilson zahteval nekatera pojasnila o zemljepism karti našega ^zemlja, ki Jo je predložfl prof. Hohn-sob. Drugih podrobnosti ni mogoče iz- ^^ REKA Pariz. 6. aprila. Vprašanie Reke stoji za nas ugodno. Reka Je bila glavna točka diskusije v svetu četvorice. LASKE SKRBI Gemve, 6. aprila. Lahi ne prikrivaj© svojih skrbi, da priđe 1. maja v ligi« ^% jt^kik to^tteviAkik sMtfiMb ' V £2. Itev. »SLOVENSKI NAfeOD^. dam 7. aprik 1919, Slrao 7. VtOđ đamimM PoroBU U BtOfrt* ii Za*?**«. UOEDITEV URAĐNISKEOA M DC LAV5KEGA VPRASANJA- Boograd, 6. aprila, Dane* )e v »Službenih Novtnahc teillm naredba, s 1»» tero se urejojeio začasno prelemkl dr-žavnega »radništva in uslužbencev odnosno dragtftjske doklade, kl flh nai državni nastavilenci prejrttefo poleg 2e obstoječih dosedanllh doklad. Olavpe določbe so sledeče: Radi vtsokosti doklade se državni uslužbenci delijo v 8 razredov po številu glav rodbinskih čla-nov. L razred neoženjeni in vdovci brez otrok, ti. razr. oženjeni brez otrok in vdovci z enim otrokom' (torej po dve glavi), III. razred oženjene! z enhn ©tro- §om aB Vdovd % đvema (toni fadMim ma aB Tdovei t fra* «tral (4 alavj. V. rmd pet *tay, VL rairnđ mt m lamđ aodom ta VHL rasred oaom aH veg glav (torci VTIt razred oflonjnscf s ^ *5? °* otroc* te ^ovc| s vofi fcnt lest otrocl K temeljom plaćam na pftttof 4* doMado ▼ kronah po doljni tabeH. T#-meJjne pbče snašajo po kateforifah let- ??Li w.ooo—18.000 K; a laooo do 14.000 K; in. 6400 do 10,000 K; IV. nsr. 4800 do 6400 K: V. 3600 do 4800 K; VI, 2800 do 3600 K: Vn. 2200 do 2800 K; VID. 1600 do 2200 K. Po teh katesorHah in skupinah po Stevilu rodbinskih čla-nov se doklade izplaCuiejo po zdoUn! tabeli: IrftmmiliMlsiaifta* ^^^^'^"^ | ________________________ ll»|>|4ti|i|7|i I. 14.000 — 18.000 148 335 j 377 419 [ 460 | 502 1 544 585 1L 10,000 - 14.000________128^ 265 307 349 390* "15" ~~474~ "sTo"' HL «.4OQ — 10 0O0________1SS 283 325 367 408 450 492 538 IV, 4.800 — 0.400 185 304 346 388 429 471 513 554 T. »600 — 4 tOO 183 258 292 325~ 358 i« 425 458^ VI. 2,800 — »000_________161 210 ?44 ~~277 310~ 344 377 410 m M°° "" ^*00 "" 133 ~*^ 2I7 250 283 317 350 383 " VIII. l.«a0 — t.20O lOl 15>o ! 184 217 250 | 284 317 350 Doklade veljajo v Bosni In Hercegovini, Hrvatski, Slavoniji, Bački, Baranji, Banatu začenei s 1- majem tega leta. Istega dne se nstavijo izvanredne doklade, ki so v teh zemljah odkazale »radništvu pokT#jinske vlade- V Dalmaciji in Sloveniji pa veljajo odrejene doklade od 1- marca naprej, torej tuđi za mesec nazaj- "Drugim državnim uslužbencem na Hrvatskem in v Slavoniji, ki doklade pokrajinske vlade nišo prejeli, veljajo novo urejene doklade zacenši 9 1- mar-cem. v Bosni in Hercegovini, Baski, Baranji, Banatu začen&i s 1* aprilom in Dalmaciji in Sloveniji sače&di 8 1. ma-iem- Takozvani nižji državni naetav-Ijenci, kakor tinančni str&žniki in drugi, ki nimajo ur&dniškega značaja, (uradne sluge, straže iki Ud-- itd*) se ravnotako dele v osem skupin po £te~ vihi rodbinskih Manov in tri razrede dosedanjih prejemkov: Prvi razred manj kakor 1400 K, drngi rasred od 1400 do 1800 K in tretjl razred nad 1800 K osnovne plače- Po teh 3 raxre-dih in osmih rodbinskih skupinah dobe mesečne doklade po tabeli, kakor sledi: ____ . . , . MeseCiu đokltđt ? kroufe ▼ rontiste« razredi: Trsta oaofiil preiOTM? n I t Iran_______________________________________________ ___________________^___ f * ! • 4 \ s i I 7 8 L MBf to 1400 B 101 I 123 | 148 { 173 | 198 223 | 248 2% n. od 1400 ^s^ i WmmmmW ^BB^BJI ^^^^t^m^m^m** ~ v^^m^^^B^Hi 9 ^9WWt^mlm^&mm mmm^^^mm mmgmmmgmmm^ ^BR ŠAKAHU CAMMKA HVA. m^ttm% 6* «ftlW Hw—fai w*a± •4er {# toial aanafli* ■ kaftere ee on. Jaje tafiatntt rarinrkt tluiba sa Md*- njfli drihmilfi In SeoiMicaei]«ilfi mejafr W«o pMtat \m*ti»i DELNA STAVKA T TRBOVUAfl Tftofto 7. aprtte. Đum fe n^ete sltvka V*mnntt*rtoj*cm mmum Mavcet-. Zahteralo Jednako pJtCo, kakor kopaa. Zitoanie đelo počiva, notra-b|o s# fuulaUoio* Seznam telefonskih narofoikov. t Brecovtca. Z. Of. B#ako*iS. 4. Viinrtrtftr - Vefoticlc 5. Stivbni ivctmk JakSa — premog. . 6. Trtni nrad. 7. JelAčia Ivaa. & VISti ravnate)! dr. Debelak. 9l Samsssa« 10. Avstro - ogrska banka. 11. Prometna banka. 12. Maststrat 13. Topničarska vojaSnica. 14. Glavna avtomobima delavoica. 15. Mestni pogrebni zavod. 16. Mestaa hranllnlca. 17. Dr. Majaron 18. Kavama Evropa, 19. Narodni svet 20. Narodna vlada. 21. Zadružna zveza. 32. Vzdrievalni odsek južne iclez-alce. 23. Tvrdka Sarabon. 25. Mestna policijska straža. 26. Hotel Untoa. 27. Vldfc 6i Comp. 38 Deielno mesto za krmila. 29. Dr. Tavčar. pisama, 30. Deželna bolnica. 31. Prisilna delavnica. 32. Svetnlk LanrenCiC, stanovanje 33. Notar Hudovernfk. 34. »Slovenski Narod«. 35. Okrajno glavarstvo. 36. Tiskovna |adru«a. 37. Dr. Ivan Cerne. 38. Dr. Rrc, advokat 40. Kreditni zavod. 41. Vojno • prometno vodstvo. 42. Ravnatelj Legvart. 43. Vojno - prometno vodstvo. 44. Upravnlltvo »Jufoslavije«. y 45. Hotel Slon. - 46. Vojno - prometno vodstvo. 47. Defelni dvoree — dr. Pocafinfle. 48. Hrovatfn, tlskanuL 50. »Sloveneo«. 5a Avtokader. 55. Rndolf Wfllmami. 57. Dr. Pecan, pisama. 99. Trenska delavnlca, 60. Ramtnjer. 61. PoStno ravnateljstvo V kresIJL 63. Olaml kolodvor. 65. Kmetska posolflnica. 66. Avtoreferat Hotel IllrUa. 69. Mestni stavtml nrajL 70. Vo)aS1co sodiSCe. 73. L. Schwentner. 74. Votno - prometno vođsrvo. 76. Mlzarska zadrasa (Cente). 88. Minister dr. TCramtr. 90. Upravn!5tvo »Slovenskefa Naroda« — »Narodna Tiskanu«. 101. Mestna ktavntea. 102. Siemens SdnrinrL 103. Tomdčarska delavaka. 104. Češka Industrlitka banka, 105. KmeUSsko drnitro. 106. Udar. 107. Žebljama Olobočnlk. lOft. Avtokokma X 109. Koatrolorska mlza (fetefoa. een- 110. Mehanflci za brsofav b telefon. 111. Tobafina tovarha. 112. Sanltetm od4elek Narodne vlade dr. Bleiweis. 114. Simoa Welstbacher. 116. Cukrama — brzojava! batalion. 118. Samsa & Ko. 119. Blasnlkovt naslednttt tiskarna. 121. PoverjenfStvo za MCUateo skrb. 122. Celica. 123. Pisama lu^oslovan. demokratske straak*. U4. fiačmitkl oddelek poStnesa ravna-Mstva. 12& Pollat staaovanje. 12& Narodni sve« 12a RačansU oddelek Narodne vlade. 129. Vttje orožniško poveUstvo« 130. Jtnko Predovie. 131. Novakovi«* 132. Uradni list 133. Tnovska zbornica. 134. Korespondenčnl urad. 135. Dr. Rus, stanovanje. 136. Dr. Konm. 137. Gospodarska zveza. 138. Korespondenčni nrad. 139. Dr. JanŽekovič — nemslca glnma-tJSa, 140. PoverieniStvo za javna dela. 141. EUzabetni sanatorij. 142. Kastelic - žabkar - TOnles. 143. Čekovni urad. 144. Mestna elektrani*. 145. Sprettzcr. 146. Ilirska banica. 148. Načelnik DO&tnega uradi. 149. Metni Julii. 150. Gospodarski urađ za tehn. oddeL 151. DeŠelni dvorce dr. Tavčar -Triller 152. Pošfoa blasalna. 153. Dr. Zerjav. 154. Čekovni urad (poštna hranilnicaX 156. Telef. račun oddelek. 157. BrezžfSna w»ta}«u b 15^ Vila Korenčan. 160. Odsek za vzdrlevanje \kz* - lelef. 161. Leoninum. 1*2. Blajmica, Studenee. /.v ■• 163. Dobava klavne živine. * ' 164. Vnovčevalnlca klavne živin«. 165. Zastopništvo NemSke Avstrljc. 166. Električna železnica. 167. Paplrnica VevCe. 168. Državni kolndvor. 170. Tovarna Ivana Cerneta. 172. PoStni ekonomat 173. DeSelna banka. 175. Povellstvo dravske đrvfzlje. 176. Banka Slavila. 177. PoverJeniStvo za prehrano. 179. Stirotea. 1^0. Zađrnfna tiskarna. 201. Brzojavni oddelek. 202. Staeni. 203. Domobranska voJaSnfcft« 204. Dr. Pavnfffar, ptearna. 205. Drajtotfn Hribar. 206. Dr. fettich - Frankhelm. 207. Tovarna Pollak. 208. ibstiSna palaCa — centrala. 209. PfKilna postaja. .. ... . 2ia Pn*er Kozina. 211. Pl^ftnsfca nosta. 212. Pn«^n« nrad Ljubljana 2. 213. Blacovna poSta. 214. Pinan£no ravnateljstvo. 215. Oddala ntsemske noite. 216. SJdadlSč^ davni kolodvor 217. Solnfk, trtovtea. 218. Dr. Scrrmk ) 219. Povozna akupina. 220. ZdravnTk dr. Potačnik. 221. Narodna vlada, — poverieništvo sa nk. 233. Ivan Bonač. 223. Mlekarska zvesa. 224. Vodnik, kamnoselč. . 225. Vojno - prometno vodstvo. 226. Okrajna orožniSka postaja, 227. KorespondenSnl nrad. 228. Ljudska posolflnica. 230. Skupina za dobavo lesa. 231. Slovensko gledališče. 232. Hotel Union, srbski general 233. Mencinger.______________^__^ 334. KoriMca. «Uvni kolodvor. Jđ9. gpdanto sUvvttva . aa& Narodi avet sa okopir. mmik* 238. Zvexa iadmtrlK^v sa Inc. _______________________________1 Izdajatel) ta odsoTornl nređotki . Valentin Kopitar. K v La&taioa In tlsk »Naroda« tiskarss«. * Tužnega srca narnanjamo vsem znancem in so-rodnikom, da je na«a 13 letna hčerka v soboto, dne 5. aprila 1919. previđena s svetotajstvi, preuinula. m . Pogreb bo 7. aprila ob 4. un pop. ix dcžclnc bolnice. LJUBLJANA, dne 6. aprila 1919. 2aW(n!taftaM Vsem sofDdolkM. prijatd}tsi ta znancem atmujas** pietafno vtsl; da Jt naf Mutno l]nblj«ri aoproft goanoi Joieff Jamnik dne 7. •prfte eb 1 ni tf ■* •»"*■• m* "•»""* boguvdaao sattsoll sa vaiaa avo|a Haga ta. Pi««b sa bo vr« šm % aprta a% 4V ari popotuana li dtieiM Maica m pokopaUMa k 1*. UM, •i^B^ajaA^itBsttk ^at 7« aatfls KHfL Ba^^P"Jss"B*n^^"a^^nBain^B^aaBjajaaBBa^ ^a^^s^F ^^^T^ li ainHiitfca Ima ** v«*1"*!0 *dč IH ipmillll IIJH Kje, pove uprar Slov. Narona. 3870 MM velik, ovalen, Sfrok, za llfn# prsni portret se kapi. Naslov pove upe. .Slov. Naroda". 3910 Zttralawta naantflBa M apreimeta gosp. J. Brice! i u. 3884 mom m Mb «npo' iittTr. alminijeva fke bcđisl gole ali Izolirane. ' 3881 MIhH scedvlnf se^ejl vza«e ▼ saten. Pismene iTonudbe pod .tatllta/)iir na opr. SI. Nar. 3913 ■jafajil teta dobf©ohrmjM«i»Mislti MPHI| ■■ livalal stroj in dobro oh ranjen 3 žensko kolo. Cene po dogovoru Kje, pove upr. SI. Nar. 3914 im WipUi žina na prodaj. VprtSatl ^mM ^mj ^_^4Pn^B^aW ^ftsSsBBaf aa^ak^^aaaas^BBaHBL^ ^saSB^^B^si^Bi ^B ▼ M•s^BWfc^PwBss» avss^B^mHsan| a^VMl sllSisil,_______ 3827 UF haaiaMk «■»■ zantsljtvlb sa IR MRU HUf, sprejme. Hrana ; hi stapovanje V httl, plaCa po dojro-voru. Oglasili st Ja: 9mšk na ■**«-»nsll ______39» InUa vi t*^*9***!*. p11**1 '•p1 nMapN to** prnosfatiega mesa, Cista SBatt« fcafear ss^l €tna svflnata obtsfca sa gospodfgfio. ^ Haslov pove ttpfavsnSvPs vSlav. PJaaaaae« aviB ffVssaH do*as]sB) ViaS onofsvncaM paMtta: lep tamplrlraakD K aa*— do' K^ljg** **■*» K 3ia— sjsffuao t^Km^mmSSTkm^^B^ M MX> k* tan» sjaaa im nag fcasđaV v^vJavJHnnjBs^B' vJavJavsl Bsv^svnanavv^p nn^aaaaa^ nnnasv^PBBa^sv w ^nwnnjnaajnns> npsaaaaanja *ja^aw nanaiar^^^• 's^s^^^^si^^^^^^^^*. * aft>-» sa Hf L js«aata- Jf^'J"Ja, awaaa> K or—► vac* spavat jBnom»^M Uli.!., nov se zamenja za pisami Hlilll stroj. Ponudbe na nnravni- Stro Stev. Nar. pod .MkUtet/ilir'.___ mi dobro obranjen, se proda. Tsr-v Jsikl trg 5» BL aitttrotjt, lete. •i ^as4.psa#iise.______________3905 iajMNfai v FrsaagTJ sll.w IWflinlJl projtrotn r WH|nm mf ?noaaW ala». •nftintf, Sin Pjih izvraten Hi vljnden, HČe mesa-■M, rlio v nafem ali na račon. D!•> »7 MBiv naiapaoa asn vani w*» ^*^^i~ A^^m^mVmJ^m^m^m^mmm. m^m^mm HtkM^Bl kl ■W paaaaaai ■■■■■% "^^^S^_r3^ ^as^ai^at^n^H ^M^k^^g^M^^Ms^na^nannk n^nsnainMHn^niflhtfe laTi fcala jpnittnniiBi ntiniv^ *^?SBB?y laktawai aafa kUDtra. Ponudbe z na-LlIflDn liII tančnimi navedbami na poštni predal St 26* 3918 Imam nnamisl ***** 15 kg »flbra« sa II9I Ispllll Izolacijo. Kdo, pove upravniitvo »Slov. Naroda*/ 39C6 lad ^Cao, večja množina na prodaj. ■Bit Naslov pove upravniitvo JSIov. Naroda". ^ «756 fftnannfi obenem strojepisca — tuđi HCIa|lull fensko moČ — sprejme tako) odvetnik tfr. Ina Zakttdfiek t StHirJi sr! JeliaB._______________3921 RnH pfcM ikal tt. ?£&** cene In vsorca. Wt* BnjanSy aOkI#M* •ova oaate a. 3818 151 tft ?n rg me rfrfi (nrti) lo ■■nrneaialaa< ia n^snnknnn sdsnn tf . btota a at ta- pUo tmmTmr^m 0mš%% u sfenfSttirn Ml|l ko{e^t£?3na" M. fvppaso, fiinlnvn. 3893 ffmfanlsta Wl prtmeme slmfbe ta v illijCPSli Ljubljani. Naslov na opr. »Slovenskega Naroda*. I8SS Wf9M ftrai •* kupi* Ponodbepod; PISfflI lUlj .Meil^aas* na upr. Slov.! Naroda, 3866: —————^—^—- H«fega> aiaJai sa Sita. BMko atc* aa ■ niTC IRU prodajo. Nasler pore nar,; Slovenskcga Naroda.___________IM Drim itarin iUn ^JS^tk 2.-4. pop. Naslov se Ista ▼ aprav' SI. Nar. »07! 1 - t ■ ■ — j Dajti bwWb ii 3&m Mtttrtka, Uf - Tttal^c - Najsabavne)ie bcrilo sa sasnska ta pa» foCancI Ccna 3 K. Narote m ▼ Nirotal Ib^PshsI 8tm 6L 82. stev« MtfaaJ najbolfeff sestara, asssaa •UM. nov IH malo rabljen fr-liiMo inom. Poaude tvrtci Mvartal 4ns> lagn*, frtmeevleeva 1. »47 b*M) dm te prodijtjo v poieam mi 'Miti Bit metre ta vagone, kaaor rl na đrobno Idena, od 500 kg nmpn\ se dostavlja o pohabao ftvdi na dosa. JaaSp rtaattr, PtitsJtU čas* ftt Ift- MsBamatfi obstoječe Iz 1 vsi sobe, MeMlUjE, kanlnje, drvarnice in pod-■flreejt v najIcpA ulici mesta se ume-aie lakoj ali pozneje. i ve.'Jin, obato-Itfim U 3 do t leb s prttilclinami. Poteve se v apr. Slov. Nar. 3671 fnittf ^!rtni samostojen goepod iHUCI. na deitli, prljctnt zunanjotti Ut eacrfičnega nastopa, državni pan SJoaist a pi«mo2enj«m v poae«tva, se M sasnanrtl z neodvisao in priprosto gospodično alt vdove s prtnolcn^eni v poseatva alf gotovini v starosti cd SS do 45 let Pisma £e mogoče s sliko pod »Debra »rfislaeet 371" na uprav ,5Iot. Naroda*'. 3763 _____A____^^ al oboga] aU tesao. Geae sa les sa*a» *"■ v v»«o« •* aaj n**Ma#» ae V. SCAGNETT!, parna iafs aata> lodvofoa, LftibtjMa. IM* Sorejme se v trati* teto profl iiM pl" * im* «#*. ^ aff Da v akorda. PonudHe na MaNta strevam v Lafteai trfa, Sp*ia|o §ta*ar-tke. MM lafa sušaru Uh * Mmšmtm Ltab Itpo artjavim vrtaav kl »e pitanveo tudf X9 stavbfSt«, se takef ofoal-ne proda. HiSa Je rHpravna Im aa vaako večje nodjttie. Ravnotak* |a naprodai ?e£ trgsfsfclfe fcti v nnsgii I« dve veliki h Si s trgovino v Sf. Silk«. Pismena vpi a Sanja je poslati a«d .ieaar/97tSa na upnv. Sasv. Nareda Dne T. do 15, aprila se bode razprodajalo 300 zabojev milnega nađoeiesfk* a« icio ugodnih cenah v Kollzcju, Marije Tcrezije cesta 13. Ljubljana, skladtMe V, Sterle, prej Holzer, k*?*! m vaMfs. «32 Dan geBaiiHBHtriivi penis s M\ m i i^Otla m^b mHa in soda m ^m^ 0^ "*"" *"" * Ignac Fock, ^JI II3 :4 1a ** : Električnu Mtm žica za napeijavo MF* so kasi- "^H Pontidbe z vzorcem in navedeno množino se prosijo ni: Irictriji a mnttlian, MirtHr rt Brari, 6cnrti tfa Bit, i IVlfliai^l bel° letnft 1918 — 7° m0Čn0 K *" a '• ■■ III11 rdeče letnik 191S ~8t m#ćno K 7* *• '• U I IH 11 temnorđeče I 1917 — 9*8« močno K 9*—a 1. ^B ■■■SI *z ^'e^ v ^i5k* odnosno kolodvor Ljubljani. IIIIII Trgovina vina MILKO JESIH, Ljub-■ 11109 ljana, Rorijanska ulica Stef. 36. :. llii k Valentii Deki ;. ■itifu aiiTienllia lm *o*w usr. cataOei, Ljibljaaa, Traavtkl friatai 14. prcvzemata fn IzvrSnfeta vsa stsvbena dela, ka kor tuđi vsakovrstna projeVHranfa in napravo načrtov in visoke stavbe, rerkve, javne iole, nadalje ćtaitva. tahnlfna nuienja i. t. cl. — Ob jednim imati tu dl oblastveno dovoljtuo sasebno poareaVv vatnJco ara nakup fa prođafo pose«t«v} ka kor hii feTilHSč, gozdov Ltd. 3803 JOSIP CIHIAR betonska tvornica .'. Ljubljana nasprott tnpmUmnM ▼•Jftiald prevzema vsa v to stroko spadajoča dela i. s. železo-beton, stropove, tlakovanje čest, bod ni kov, kanalizacije, fundamente, ograje itd. Izdelu]e vsa kamnoseški dela v umetnem kamnu i s. stopnice, balustrade, pio-šče 2a veže, korita itd. Priporoča zaloge beton, cevi, plošč za tlak itd. 2730 IV* Kupujem cementne i rede. ~W J L Javna dražba plemenskih« kobil in mladih žrebcet- Dne 15b apria 1919 ob 9. ori dopoldne bo v Pragerskem (na predđvom žrebctiSča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih ko-taM v staroeti od 4—8 let, dne 16. apiilf 1919 ob isti uri in na istem neatn pa dražba 32 dveletnih, 1 triletnesa žrebca in 3 trfletnih 9lto|4|encev. Polovica kobil in žrebcev je re$ervirana samo ra koojerefee okraiadh glavarstrv Ljubljana okolica, Krško, Novo mesto, Crnomeli in Kočevje, druga polovica pa za konjerejce iz socUh ekraier Lju-toiner, Gor. Radgona samo Št Jurško okrotje, Brezice, Ptut Ormoi fm Maribor lovi in desni breg. Praanapc! so Wdjučaa-L Vsak konjerejec se mori iskazati s potrđilom pristoineci žn-imatv** da se resnično bavi s konjerejo. Prevzamniki prvovrstnih in drugovrstnih kobil se piMiieno - »rvetajo, da obdrfe plemenske kobile vsaj tri leta si pleme. Prodaji kobil v tej dobi se smo izvrSiti le % dovoljeaiei oddelki ci fcmetiiatvo deželne vlade v LjubUani. Knpnino bo takoj plačail,, žival pa ni mesta odcmtl Upnvičenim kupcem so kobile aa egled ni dia draAe od 7. ure sfutnj dalje. Kooierejci se opozarjajo, da koflfl «i» podkorioi ia tađl wšm vmjanl vo*n|e tar so vsled ta aHa^La^aa*^kW «aV aaa^ai ■asaHalH aVttai^ai^Ba^a^Ml la^BB^Lw ■^lT^^^B^^a^Ba^a^^aV^^ ^^*^ ^^apafjaai ajaav. aBatvaja. • WH^3 av^^^^^^^^^a a^^^^^^ Ifll aiaaai ^^a^a^A* ^a^^a^ s^a.. vto. Za aiaaayaan< ni knaja) aa po* aK>lnoatl ptvaktbi* StaTbaaa tvrdka laVAtaB a^aaaVa^Bl B^BaaBBBBaB^BatAaBMk ^Ba^a^oBa^aMl^ ^ft A*9aT C "**■ vajnau ■■■■■bjVvv aBanaipi ■> 9/oa lajaJi^h M takoj pomo«k~lB dva •-pravtla v va£ji mno- ni. Obi ke ao na razpolsgo. Zaloga vaako vrst ni h stam-a kov! 375a MU K ■1H1HI, na] b« zna I« d>b.o Kuhati i« bi rax »mt-a tudt vsi druga goapodin a^ca dela. Statot* d« S5 let. -ltixba tt v Lmb!|«ni v dobo hi'. — Ponuda« pod .ZvtaU paaitcaica HM' nm aorav Sov N«ro4j 3823 Ualntni i laftifa <".;"- Sče vfKe elektiornontar e sa vz^rla van te naazemaih in pod^e^nlh ekikrr *-vvdov. rastavljam« m vcirtavanit e>tktr^a*«lora trr IsvatanJ« in-taUdj. Olo'tnt pofiodb« na saravt gradffkt vaajart, larfcnac 31^8 IrfaaaaVaaf 1 ffi v»;fk^m fai* M»mfil;l dV9tT!iskem aodj«rjot 27 i»t »tar. v«4£ $k>v hi neati efm i^sfka v govoru in ptsavl ter Jaf^ega v g Se tjabie če ima avoio mm-n co. Somio *yaa« »onu be pod aaalov •■MaataH aM|Har/HH na opr. Sio*. Na»of S sob. UP tUKiafPt pradaebe in z vstml B"itikifaaaa,p #%c s opravo, v sredini metla, a* taJaH mirni ltranki »rta otrak sa neaec maj atl avfuat P aaneiM aonudb« na Mpravntatvo Sl»-venskega Nar do S t m. pod JNm ■taaavaaja^iM*._________________3M4 faaafta« aa^aaaaall Nadntitetj v mmn>. MRaV piaMHi I jtt 7Š let, ▼ iaptai krajtj Stovenija, seli znanfa f hmtm-ža— faapudie— t nekaj pr«moien«eaB I v svrno pozneff« fenitv«. MuzikaliCae ?dc laaaio prednost. Tatnoet aaiaa^ -m La retnt posudba a aitko peđ .vaate atC ftn* na upravntitvo 5l#v. Naroda. »21 liliiBki lanilin, brezhfa«a (roin«tt barvt), sofa In Š f«4ati«v z eaak'atf draneHjami rt dve oteai, se nroda zaradi preselltve aa^B^aBaaajp aaaajajiBa^ W^f* 9% ™W^aaa^ajB"% "ja^a^^ajp Mast Goscodar. ki ml d* sUnovanie 2 aob ta pripadkl, de%i fcot naarado vuk meaec 1 kg ma*ti Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod jBaaat*. Pozor I Pozor t Proato Je Icvos slobodan, rradtai rakifet ililvovico prave boastfiake, aaM Pjrv«, lafaofa kamena, krtstafne attle. aode bikarpopt, maatiavinifke, slanliie. drva aa gorivo sojpo vagonofii, te i ostalih svib vtsta Hvataj namirnica. Zahtrvalte pomoću I od droge robe k0*u tiebyte »Nrad P •jareadfl. ares-1 aTaatlaaaVaBBaai^ A Mf^BhakBBaSi aaj^fk ■■aPaajia^ka^BferiBBiaVaVl ai a^a^^_^^B^^ ■sfejas._____________________snu FronBflS eVpL aHVisMMsrSVasaat MitlliwHnit.il iPEŠp] ■ Ml , ljubuaha: i M ssatcsfaftrs: i IfMia. liihalsaMpe« ssttovU tM IMat kfei ¥ orlgMIaili ««M» i BJ bbsbsbsbbbbbbT ^ BSBBaaaaBBB la^BBaaft BaVBaaaaaaa^a^BSBSaV a^asaskais^ak asaša lvWP 0Ba^P*sl IveV š^w*aa«PWv psTvUK ^V 4ft ffnai|aaj 1 taaaajM pri os«bnem pagL lapisi »TaSafsta, MU Mm. aov« taa —aklng oblaka. ■• aenfclk at veJUo o^ebo, a^vsvS Bjss6s> sslsssSjS oaiaka. ^^oizve ae ffBaaak^HiBBBai aataa^ aa^»a> #•_ »a^M>l ■■■■BBavpBaBH aaaBBBi aajv« •■■ vaBa^aBrs salilab fJBaB sašflaV M50 sMasaa^saM s^alfajHl a v*drlava-IHvv9S«Wii aaHlOjI nje vo#ov*dne mrefe, hidrantov In tsvajanjt »nšfa!* di Mčt takoi Itstsl taditad f KarUrci. Nameteeaje )e alatno 3W9 1|1 bpaM aa^aamaU dm oneaiu. ki Bit ili UH ■»HR Dre»k.bi stanova-a}* dveh smb, kuhmjo aa ta^.j aj za 1. JUP1). V*" «^ noitv« v Ftarijaett? alta 11» f tritl td II de f\ X. pet. 84 lafciai a\a_^ ki lepo nemlld govori» Majm ■■«« dobro Siva ia ooanaf* ili haindh -oa ih, se tiče k trc« ottokom. Nemske ponudbe a al>k» *.n ta htevo rtaLČe, »aj se fx^5(>e o na gnsc dr Basmgaitcn, Trbovlte *8 TimiifiiB4tni!c^o1^: tM««A«tMiO vseciiozi pvprav j -. P. «aia«e »oaudbe na u.^r. Slov Nar>di ,,d .Zagr«b/t77i*. Sl.2 flffsal si flfaUaTfalBl S9M M'*d samo-■■I ■ iMifflP !>tot*n ge*>cd priKUpljivrga :nača)a, za ta<«j ai *iev Krmn / me*tu ali Št Pct**-•krin modmeotm Ponudbe pod Mfio: .■eaecsa stea/t W na upravaiitv.. SioventKega Nai\rda. 3809 faa«k)aiA aaaVMadb« I Katcra m i etere ajaMerijo Ia detre Mete (aattl««* bi «• omotila z mlad m uvritnim me* *ariem ? Resne ponudbe, fit motoče < «>tko, sed .alaearija IStT" sa upr. Slov Naro* 3897 I-^M aaate«rt»r««> star 31 let prak-lllfJB, tkno hi teoreM^no IzsCen » vsakovrsbaa vrtnerska dela z dobrim ; iafkteevmU MCe stalno alefbo v kakem veCJeei vrta, VeiS slovenskega hrvat. skegs, HaUiasjsinga in itemskega teci ita. riaskfv pove upravntštvo Slove^ iktaai Nafoda.__________________4804 aaggjLa} Bftasa4aa> vrjne mornarntee. izu« IDIP WjW čen k1}u?iv«iear ter vejaMme proet, 2e1i pr rnern« «lufbe Gre t»dl sa stoomka k papirnim stre-iem D'eetlovtfli bendnsktm metorjeai tar se rasevie na vsa v U strika -toajđaJoCa dela. Ponodbe na upr. &ev Nar. pod .sprelaa/ISaf._________«6t fju a aaasBBa1 h tefkhn kon|eniv stara IME ■ IfOsl biti eiaaieii bres otrok aH le z eniaji strokom, fena naj te rssnaae sja oaravlfaala krave in pra-SCev. Plača MMsečno 300 K ob pio-stem stanovrnok«, kurjavf rn razsvet-ijavL PredsUHt^ae la v odvetniSki oi-Sirpii 8#9bb1 VHM flllf/« a% ?o2l Sladkor aa kapi eJI aamenta trn mast v e^ffaiaaaei Saaiai O. aaaaaaM^aavaiall —KK Oia ni labek voz kapi dr.JTi^eaT. l^idlMe>Staieaate. 3784 Pe>|eiseiiaei o isseMljaivl neUtosfiKta ftnarjo Ni pt-oefaijl fOjKtt POSOini di|« aaea)Css elspesklja at aUteM Daerjasa, Kiipml trg t. 3Q15 LCR0ATIA1 BniRii nftm f latnli sprai^ma ■ ^^a J^Bkfl.^B*aaaaaBL^Bh^ifeaa\aa^*eahaBBV^aaMBaBaBL ■Vaaaak aSaBamaBa* w eVeMBBHlBVMaBTl sbb Mva —^ __ " 11 BlaaBaaaaBaaaaBi aaalala^l^BMI ■ I vsikovrstna zivirovinji pod nijngođnejsami pogoji ia nij- atodćrnejliiiii tarifi. ZMht**mitm proipe)lit« kilere poMji in^dijo vsi po-ticbni ptincaai 2a »harni tmaesnalai flHM 9BHPSM Savi tt« tanr. B. IAT™*aaMPB"ap #aai ■^^^■■■■saa"^""*"i ^^"^^ s i aa^Ma^aak aaK aaaaaiB' ^^aHaVaBaB aaaarte ~ ■ 'I ™JBawBlB" aaai ^^^^^p~a^^aiwaaaaaai ■■a^F* a j CSLllaaia^ fti m BlU isat zini ii Ma qiA (ta* ? etfb fifaail). M aVtasrabd ■» (td IM kg rttjt) Btaaja Wwtti Ihtoiae, 1W. Mrtaii i II (umili laM, Trapistovski sir se prodaja v vsaki množini po dnevnih cenah. Pismene pontidbe pod „TrapUtarrilri »iP»« aii u«mta*) a)k«ps)diollo AL Milev ____________Mi, Llmblliaia, Iaa|rttil traj. 9.____________ Pieu. 8E konzi in jetmei prodaja unio nm cele vagone od postaje St tak za takoj Telearajovi«« s tltova trn cesolalaml prtdelail TMUJtC WSISaV Slamk. Ustanovljeno 1881. 3714 obenHn koraapo»ale«tla>U in disponent »i«, ka ter a je bila že v mirnem fa«u par let v ^rjjo-inl špecerijskega blaga in deielnih prldflkov, popolno zmožna »lovcnskeea in ne/nškeg« ierika, se sorejme. Hrana in stanovanje v hlšl. Prednost iranjo cofpicc trgovskega tečajs z odliko in znajo Še stenografijo, hrvaščino in la^'no Fraao Delsae, Srasf. 3757 ^# Sorejme sa star ej ia *"^bV %^i iSi^^i i&vlllafCi prakso9 ^ohra knj fovod^inja in k r^spondent n'i (srbohr/a5ke koresoondence zrno-Zna ima prednost — ! totam se-kuni blagaina at r>. do 3. — VpraSa se •roafere * TerHe L^UlfaiiB, Čest« na Rualollovo iolesntoo stev. T. C^Sk Srtečico, hraste, lišaie CZ"^ B d«trani prav ««?lo dr. Plesch-a Izvir. oostav. varova no „SlABA- H k rOlM*'- mssalo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni ■ H ^nćfck K 3— vel»ki K 5'—, porcija za rodbino K 12*—. ■ ■ = ir. L Ftacch's Kreiti^iMttiefce («y«r), R»ab Ogrsko. = ■ H Zaloga za Ljubljano In okolico: IfOkama „pH ilalem |eiemr"v ■ ■ lifebllSAa, Marijin trg. 5958 ■ ^H SjBjV Pozor na varstveno znamko „S^AMTOMM«* "fajg ^M Keiioaruni, trafiliani. froovuBl Oni, ki hočejo dobiti založbo in prodajo franeoskih fevij in peiltfieilk flaiitr ran li čiraikov, se naprošajo, da pišejo na .ftrffimisittM rrsiiM-iH9Ve)a«i (Franeosko-slovenska organizacija), Narodni dom, Ljubljana. — Ufotal B090IU — Mlat« ______aiflaf ttci. — ifalBpvjte l»di|#»__________ H RoZllonillle Podp'sani vljudno naznanjam, da som otvori! H ^ trgovino z delikatesami W ^ v Spodnji Šiškl, Kolodvorska cesta fitev. 150. ^ H Za eenjino naklonjeiiost se sbvncmu občinstvu najtopleje piiporoCa H H 2 odličnim spoštovanjem KUHOL FflVAl. H iiu 11 pomlad nove obleke ak« se s »rtearvaajeai atarlfe ia keerieaisi ettćeojem zinazialb dosele iste. Na]modern*jis barvef prihranek denaria. ====saaaaaaaaaaaaB«B= UtTl ln* tOtel UtTSftOV. ====== Mi h nfnfjj lnwl mra a Iraii knibi GMdt prah ta mtls-Okaji psihi ^—r |.f%C DClaTftl tovarm: PoJJamakl nasip It. 4. bi^F JVJ* KCIVlif lioatrululca t ierfambiiraova) eH. 4. t l*e)aVtitai iiareclla ae> toono IzvHtaJoj«)* —-a^— Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo SLOVENIJA Jiienictt-FuiineGorenjfko mmM brez obvezno po dnevni ceni iz zaloge Osijek (Slavonija) po poštnem povzetju vrednostno zavarovano v Zabojih & 15 in 20 kg prosto kraj naročnika: čista avjnjska mast današnja cena K 32-— •fjiana slanina 9- f9 K 32"— sol je na slabina ,f .. K 29"— afeN ivijsli r% forti ter nue uliiisiiate izdelte. ejBBj^ Pmbfosbisi saiB)as)l|i¥0i lai p# BBOSsaMBti ta)eaifu ^BS ssf C—|— aars+Ua a^Mfajsai amoral e)amam!«am tvrdkm. 'M ■k ^ ttfkfim attf^ ™ai I nka avasai ajakaai aaajaflaidatt aaMM wttšB9tM f v. tCPa Pili krti a aliailiaita^ taB a iiaHiaiaai paitota. Palkrata f pitiaai aaBmuifa ajliaiii »Elu* paaMaa » Mfaajc 1 ajaga Uf aiatia-r aja|t aaBMalt kala, aalaSc*, afliic cata aratf tpalliataU. anbanli ajao, ■an antatlac. arljt ML7— UaOe taat mfl • kraas. Owat I aaiiaiđaia alaaafaaA* a*JaaBM|M ^,^^^*^—— naa> -.11 aal^Ja■ ___ ' * **■*■■* sacasmU VNfsaaM Hl WmgmUMQCm *■■■ Umiesto Škodljivih sapuna T^L^nz-te , je aaarta I iaaas jat laka ataa, aR 1 M Me trtiau I ■aft««jivMti ka« arflt rata. BaQI I Ha^I aaaaaa ajafa kaić a iaaaia}« M««fea rtJ aoabUtf Kn« Dii^m« biif« ■•<< « ^^1*1 »*■• '«««"»•■ .Eln* TauUaa-aoaMalaa DUlnO KOSd ia poiaat fm. JU* koit aa fUri, aarilciajc fistaat Za^ag&SnJu 'i£tu Uicla ^oS" SS^f^: »asa ai aaft Hi. CCeat K l%Oa kartaaa. ^^ ^^ I t?aA«fca» Ins|t I ania a Mapa bmM m aNit kaB aMtUtaO, w$$tBL { iBPOfc) UZCII aaanaaj^l Mlam. Ja»- aoMal frfir (■ŽiSk? R atala aaraarika.'fAala aa aet ES*aa. atoaNjaM,svali satekalla V I TU, Pnit aasiailt aaval^d. avafl kaos« aaea I tVmacaiHa'a I kaca« pa I ♦»!» ■ ■*•*_ ^^,... . v tt ŽeltldlC fcm kala- Caw*-> -laam _[&**/ .TWa» aH fcwrtalBaai»*BalBfcjFal»afati- VlBgA&r RafaVBB SD itBaeka aaa^«JBa# IMkalftmi .aT^aafafaT aBBBa SS BBiaH V^^* • ■ aanaaaai aaaaaj ^B_^BBaBaar ^^BBaaa_y Sakat pa S BJ i***- ,afiaaiaaiK.^aSBaeaem I ™"«afcS9"Ji L. noaa i*m i i-M, ^L__ ■X KnaaMzMnw jgp' -i aaMva.-Saaaai •■ai ^» aaaMt i aaSaaaaKatt Bav eaaalt^BB%Bat^a^aVia^B^BiaiBa^aBfe^BB^ asaiiai aaaki aa^aaaa^aiki7 r _ mi mi& Min. ta ta 2* fttatte Mat -