/Primorski Št. 51 (15.153) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 00/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190___ 1 cnn f ID POŠTNNA PUČANA V GOTOVN IOUU LIK SPH).INABB.POST.GR. 1/50% Filmska kamera brez starih prikazni Sandor Tence Tržaški desničarski in Nacionalistični krogi so Medvojna in povojna fržaška dogajanja vedno izkoriščali v politične in v volilne namene. To je stara zgodba, ki za javna °bcila, kot se temu pravi, Ni več novinarsko privlačna, saj je res napočil Cas, da se s temi zadeva-Nti ukvarjajo le zgodovi-Narji in kvečjemu psiho-NNalitiki. Gre namreč že Za psihološko perverzne Nastope nekaterih politikantov, ki meljejo le Prazno slamo in čas je za. da Trst (ne samo tisti, Ki se ima za levičarskega) z njimi enkrat za vselej dokončno obračuna. Da je trezno in resno soočanje tudi v tem protislovnem mestu ne sa-Nio potrebno, ampak tudi možno, je pokazala si-Nočnja filmska prireditev y gledališču Miela. Ce lzvzamemo popolnoma osamljeno in patetično Skupino mladih fašistov, jo se še bojijo pokojnega rita in jugoslovanskih komunistov, so slovenski dokumentarci in ulmski obzorniki spodbudili tvorno in predvsem strpno razpravo. Slovenski »Combat fil-^«, kot jih je nekdo pretirano prekrstil, niso Nikogar šokirali in ustrašili, ampak so le s tako ^enovane nasprotne, sli bolje rečeno druge strani, prikazali dele in drobce takratnih dogodkov. Časnikarji Primorske-8s dnevnika pišemo večkrat z določeno vnemo le o dogajanjih, ki so za Našo skupnost negativni, to nam v zadnjem času Nekateri očitajo glasno, drugi bolj potihoma, "lorda imajo prav, mor-dy pa ne. Sinočnjo prireditev v Mieli (vabilu organizatorjev se je odzvalo preko petsto ljudi!) pa lahko brez težav uvršča-Nro med zelo pozitivne dosežke tistega dela Trsta, ki hoče, da bi to mesto zaživelo kot normal-No mesto. Nič več, a tudi Nič manj. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napol-Nilo gledališče Miela, je bilo narodnostno zelo Niešano. Ne vemo (in tudi ni važno), ali si je dokumentarce ogledalo y®c Slovencev, kot Italijanov. Ti računi, ki dišijo po starem, nas ne zanimajo. Poudarka vre-jiN0 pa je dejstvo, da je bilo med publiko mnogo Ndadih radovednih obra-zov. To nas navdaja z Npanjem, da se bo v Trstu prej ah slej nekaj res spremenilo. 1 V Groznem včeraj I relativno mimo GROZNI, MOSKVA (Reuter) - Čeprav se je premirje, sklenjeno med čečenskimi in ruskimi silami, v nedeljo popoldne izteklo, je bilo včeraj v Čečeniji sorazmerno mirno. Čečenski uporniki naj bi, kot poroča agencija Interfax, napadli ruske položaje v Zavodskoju. Na včerajšnjem zasedanju ruske dume je v svojem poročilu o čečenski drami varuh človekovih pravic Ko valj o v dejal, da je za čečenske dogodke kriv predsednik Jelcin. Na 18. strani g lira ostala pri I 1 petkovem tečaju i RIM - Medtem ko je dolar kljub včerajšnjem prazničnemu zaprtju ameriških trgov nadaljeval svojo pot navzdol, se je lira ustavila pri petkovem, sicer poraznem tečaju z marko. Njen trend bo torej bolj jasen danes, ko naj bi ji koristilo tudi nekoliko boljše razpoloženje trgov do Dinijevega manevra. Industrijska proizvodnja je po podatkih zavoda Istat decembra lani doživela rekorden porast, milanski borzni trg pa hodi svojo pot. Na 11. strani | Henrik Tuma | v treh knjigah TRST - Na pobudo tržaške Skupine 85 so včeraj v knjigarni Einaudi predstavili tri knjige Henrika Tume, ki precej celostno osvetljujejo kompleksno osebnost enega najbolj zanimivih slovenskih intelektualcev nekdanje Julijske krajine. Gre za povsem različne knjige, in sicer za italijanski prevod Tumove avtobiografije, za zelo obširno zbirko Pisemin za drobno knjižico Tumovih novel Izza velike vojne. Na 5. strani ITALIJA / VLADA ZAČELA POSVETOVANJA Odločilen teden za gospodarski manever Se nejasna opredelitev političnih sil RIM - Vlada predsednika Lamberta Dinija je začela posvetovanja s političnimi, sindikalnimi in gospodarskimi silami za pripravo gospodarskega manevra, ki je v glavnih obrisih že začrtan. Včeraj so se z vlado pogovarjali sindikalni tajniki Cgil, Cisl in Uil, nato Se predstavniki avtonomnih sindikatov, danes pa bodo na vrsti Zveza industrijcev in zastopniki drugih gospodarskih panog. Dokončno besedilo ukrepa naj bi vlada odobrila v petek, nakar bo imel besedo parlament. Po prevladujočih ocenah bo manever zanesljivo odobren, ni pa še povsem jasno, kako se bodo do njega opredelile razne politične sile. V tej zvezi je zgovorna včerajšnja izjava bivšega premiera Silvia Berlusconija, da manever ne bo imel velikega vpliva na gospodarstvo države in da je predvsem važno sklicati volitve, ker bi samo tako zagotovili stabilnost. Vsekakor niti Forza Italia niti Berlusconijevi zavezniki niso še povedali, ali bodo glasovali za manever. Na 2. in 3. strani r-hTRST / SLOVENSKI FILMI V GLEDALIŠČU MIELAh Res velik uspeh dokumentarcev TRST - Več kot petsto ljudi si je derground v sodelovanju z deželno sinoči v gledališču Miela ogledalo kinoteko in z Inštituom za odpor-dokumentarce in filmske obzor- niško gibanje. nike, ki so jih takoj po vojni v Trstu V razpravi so sodelovali filmski in v bližnji okolici posneli parti- kritik Alberto Farassino, zgodovi-zanski dokumentaristi. Pobudo za narka Marta Verginella in razisko-res zelo uspelo prireditev je dal valka Roberta Sodomaco. tržaški filmski krožek Cappella Un- Na 3.strani Arafat išče pomoč EZ PARIZ (Reuter) - Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, je Evropsko zvezo pozval, naj Palestincem in Izraelcem pomaga pri iskanju izhoda iz slepe ulice, v katero je zašel bližnjevzhodni mirovni proces. Arafat je kljub nekaterim črnogledim napovedim optimističen in verjame, da lahko palestinske in izraelske oblasti s skupnimi močmi dosežejo konkretne rezultate pri reševanju medsebojnih nerešenih vprašanj.To je povedal tudi francoskemu predsedniku Mitter-randu. Francoski zunanji minister Alain Juppe je v imenu EZ zagotovil evropsko pripravljenost za pomoč pri iskanju miru na BV. Na 19. strani Beograd za sedaj šene popušča BEOGRAD, BANJALUKA (Reuter, AFP) - Iz Beograda še vedno ni nobenih znakov, da bi bila črnogorsko-srbska federacija pripravljena sprejeti predlog skupine za stike, po katerem naj bi Beogradu za priznanje Hrvaške in Bosne omilili ukrepe Združenih narodov. Po besedah zunanjega ministra Jovanoviča naj bi najprej ukrepe ZN odpravili, šele potem bo Beograd pripravljen sodelovati pri reševanju krize na Balkanu.. Na 19. strani Podelili zlate medvede V Berlinu so včeraj podelili nagrade 45. filmskega festivala. Zlati medved je šel Bernardu Tavernierju, za najboljšo moško vlogo pa je zlatega medveda prejel Paul Nevvman, ki ga vidimo v eni njegovih zgodnejših vlog. Danes v Primorskem dnevniku Gombač utrl pot desnici Deželna svetovalca Nacionalnega zavezništva izhajajoč iz ovadbe SGPS, zahtevata »preverjanje« prispevkov manjšinskim ustanovam Stran 3 Za varnost in pravice pešcev V Trstu je združenje CamminaTrieste manifestiralo za varnost in pravice pešcev: pločniki so postali parkirišča za avtomobile, javna prevozna sredstva so uklenjena v prometnem kaosu. Stran 4 Politiki pritiskajo na generale Politiki 2. republike pritiskajo za gradnjo finan-carske Sole na goriškem letališču, medtem ko bi za finančno stražo bila sprejemljiva tudi drugačna lokacija, je včeraj povedal sen. Darko Bratina. Stran 9 Rojac in njegova harmonika Na abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu bo drevi nastopil mladi tržaški harmonikar Corrado Rojac. Stran 15 Košir drugi, Tomba spet odstopil Na veleslalomu za svetovni pokal v Furanu je Jure Košir osvojil drugo mesto, Alberto Tomba pa je po tretjem mestu odstopil. Stran 26 Torek, 21. februarja 1995 ITALIJA NOVICE Scalfaro bo obiskal Češko RIM - Na vabilo češkega predsednika Vaclava Havla bo italijanski predsednik Lugi Scalfaro obiskal češko republiko prihodnjega 27. in 28. februarja. Sindikati proti rasizmu RIM - V soboto popoldne bo v Rimu na pobudo sindikatov Cgil, Cisl in Uil in Številnih drugih organizacij manifestacija proti vsem oblikam rasizma, ki se se v"zadnjem času razbohotile tudi v Italiji. Sindikati bodo tudi vodili vrsto pobud med delavsko bazo, da bi izboljšali odnose s priseljenci. To se lahko doseže samo tako, da parlament in vlada odobrita primerne zakone, da se bodo priseljenci lahko integrirati v italijansko družbo, so povedali na včerajšnji predstavitvi sobotne manifestacije. Računajo, da je v Italiji od 700 do 800 tisoč priseljencev, ki nimajo urejenega statusa, registriranih pa jih je 922.706, kar je 6.6 odst. manj kot leta 1993. Odobrili dekret proti nasilju na stadionih RIM - Poslanska zbornica je izglasovala vladni dekret proti nasilju na športnih - predvsem nogometnih prireditvah. 363 poslancev je glasovalo za dekret, 14 proti, 64 pa se jih je vzdržalo. Dekret bo sedaj vzel v pretres senat, ki ga mora odobriti do prihodnjega četrka. Tekst, ki ga je odobrila poslanska zbornica, ne vsebuje vladnega predloga, po katerem bi morala Športna oz. nogometna društva kriti stroške za vzdrževanje javnega reda. SVP proti NZ BOČEN - Južnotirolska ljudska stranka SVP ne bo sodelovala s strankami, ki bi kakorkoli sodelovale z Nacionalnim zavezništvom. Razširjeno vodstvo stranke meni, da »spremembe v novofašistični stranki niso prepričljive«. V odnosu do desnih in levih koalicij bo SVP neopredeljena: »Sodili bomo na podlagi programov, vsekakor tam, kjer so novo-fašisti, nas ne bo.« Lasorella tožila Feltrija RIM - Raieva novinarka Carmen Lasorella, ki je bila v Mogadišu s snemalcem Pahnisanom, ko so ga ubili somalski gverilci, je tožila milanski dnevnik »II Giomale« zaradi 15 člankov v zvezi s tragičnim dogodkom v somalski prestolnici, v katerih naj bi jo obrekovali. Zagovarjati se bodo morali odgovorni urednik Vittorio Feltri in avtorji člankov, ki ga jih je objavil dnevnik Berlusconijevega brata Paola. Videl je to, česar ne bi smel REGGIO CALABRIA - Danes bo obdukcija trupla 90-letnega Domenica Antonia Di Pina, ki so ga umoriti v soboto zvečer s sedmimi streli. Ker ni nikoli imel opravka s kriminalom, preiskovalci menijo, da je po naključju videl pripadnike kake kriminalne tolpe, ki so ga zaradi tega ubili. Na moslu nag, nastopil bi v filmu MILAN - Železniški promet so morali prekiniti za dobre pol ure, ker je popolnoma nagi 29-letni Antonio Farrante grozil, da bo skočil z železniškega mostu blizu osrednje milanske postaje. »Dokazal sem, da bi lahko nastopil v filmu, seveda brez oblek«, je dejal gasilcem, ko so ga z lestvijo spravili z mostu. RIM / DINIJEVA VLADA NA DELU Gospodarski manever bo še ta teden dobil dokončno vsebino RIM - Gospodarski manever, ki ga pripravlja vlada Lamberta Dinija, bo v tem tednu dobila svoje dokončno obličje. 2e včeraj se je predsednik vlade sestal z nekaterimi političnimi in sindikalnimi predstavniki, danes se bo srečal z in-dustrijci in predstavniki drugih gospodarskih panog, že v petek pa se bo verjetno sestala vlada, da bi dokončno odobrila ukrep, ki bo nato romal v parlament. Tu bo manever lahko računal na podporo strank, ki so podprle Dh}ijevo vlado, se pravi Ljudske stranke, Severne lige in Progresi-stov, medtem ko bivSa Berlusconijeva koalicija še koleba, češ da mora vsebino manevra dobro preučiti. Minister za delo Tizia-no Treu je včeraj izrazil prepričanje, da bo manever hitro odobren, seveda, če ne bo prevladala neodgovornost. Gre za ambiciozni manever, je dejal Treu, ki teži k urav-novešenju odnosa med javno zadolžitvijo in bruto domačim proizvodom. Ne gre za mašenje lukenj, ampak za strukturne ukrepe, ki bodo imeli dalj-noročne posledice. Pri tem bo vlada še posebno pazila na vprašanje pravičnosti, ki jo je treba zagotoviti, ko gre za tako delikatne operacije, ki nalagajo žrtve. Težnja vlade je, je pojasnil minister za delo, da se prizadenejo višji dohodki, da bi uravnovesili negativne učinke posrednih davkov na srednje sloje. Prav tako je treba zagotoviti ravnovesje med odvisnimi delavci in drugimi ka- tegorijami. Kot rečeno, je Dini včeraj najprej sprejel nekatere politične predstavnike: najprej Casinija in Mastello za Krščansko demokratski center, nato pa še tajnika Ljudske stranke Rocca Buttiglio-neja. Zvečer pa se je sestal s sindikalnimi voditelji D’Antonijem (Cisl), Larizzo (Uil) in Epifa-nijem (Cgil), kasneje pa Se z zastopniki avtonomnih sindikatov. O poteku vseh teh pogovorov je bolj malo vesti, saj se udeleženci niso hoteli spuščati v preuranjene ocene. Se najbolj zgovoren je bil predstavnik KDC Clemente Mastella, bivši minister za delo v Berlusconijevi vladi, ki je povedal, da bo manever prav gotovo predvidel tudi podražitev bencina, o čemer pa ima njegova politična stran močne pomisleke, češ da bi ukrep prizadel šibkejše sloje. Dmi se začenja Sanremo, televizijski Spektakel leta SANREMO - Drevi se začenja festival festivalov. Za Italijane je festival popevke v Sanremu na kratko kar festival, ali pa Se raje Sanremo. Letos -kot te dolgo ne - bodo festival bogato preoblekli in iz njega naredili veliki televizijski Spektakel pod absolutnim vodstvom Pippa Banda, ki bo vodil vseh pet televizijskih prenosov iz »mesta cvetja«, Se prej pa je urejal priprave na festival kot umetniški vodja in glavni selektor popevk. Pippo Baudo je porok, da bo pet televizijskih večerov, katerim bo ob italijanski sledila Se publika iz drugih držav, teklo brez večjih zapetljajev. Sanremski festival je že »zrela« prireditev, saj letošnji nosi zaporedno Številko 45. Začetnim velikim uspehom, nad katerimi so bedeli državni radio (takrat edini) in gramofonske hiše, ki so imeli tedaj strog nadzor nad tržiščem. Časi so se korenito spremenili in dandanes je prevzela nadzor tudi nad tem sektorjem televizija, saj je sanremski festival postal v prvi vrsti televizijska prireditev. Neusmiljeno bo od drevi do sobote prva televizijska mreža s »svečenikom« Baudom prenašala glasbene večere iz sanremske dvorane Ariston, zgodovinskega templja italijanske popevke. Kot se za televizijski Spektakel pod vodstvom velikega profesionalca Bau-da spodobi, je program že točno določen. Drevi se bo predstavilo 16 »velikih« in lanskoletni »novi predlogi«, od teh bodo štiri »povišali« v kategorijo »bigov«. V sredo zvečer bo nastopila prva polovica letošnjih »novih predlogov« (osem), spet pa se bo pred-stastavilo 10 »velikih« (začetnim 16 so prvi večer dodali 4 lanskoletnih novincev, tako da je »bigov« 20). V četrtek bo na oder stopilo in odpelo svojo pesem ostalih osem letošnjih novincev, spet pa bo mogoče poslušati 10 »velikih«. V petek bo veliki večer za »nove predloge« s proglasitvijo zmagovalca, medtem ko se bodo veliki (vseh 20) spet predstavilo. In končno bo v soboto veliki finale, ko bodo objavili rezultate glasovanja popevk »šampionov«. Voditelju Pippu Baudu so seveda v skladu z železnimi navadami vseh festivalov dodelili prikupno žensko spremstvo, tokratni sanremski lepotici sta Claudia Koli in Anna Falchi. Ob uradnem oz. glavnem programu bo v Sanremu tudi »spremni« festival ali »Pofestival«, kakor so ga poimenovali, in ki ga bodo vodili številni znani »alternativci«, predvsem televizijski voditelji in komiki, ki so se uveljavili na tretji mreži Boi. Kot jih je priznala velika večina med njimi, so tudi oni, svoji protestni nastrojenosti navkljub, vselej sledili Sanremu. V letih splošnega ostrega osporavanja vsemu seveda bolj na skrivaj, v zadnjih letih pa odkrito, dasi z distanco, ki jo narekuje nujno potrebna ironija. Sicer pa se »prekletstvu« festivale ne morejo ali nočejo izogniti niti politiki. Varnostniki bodo imeli polne roke dela, da zaščitijo italijanske in tuje zvezdnike, ki bodo na odru, in pa številne politike, ki bodo sedeli v dvorani. Vsekakor pa letos politiki festivalu ne bodo sledili pasivno, saj bo skupina 35 parlamentarcev raznih strank nastopila v petek zvečer v »Pofestivalu«. S svojim nastopom - zapeli bodo Cosa sara (Kaj bo) - pa želijo parlamentarci opozoriti na pereč socialni problem oskrbovanja mladih. Ob številnih italijanskih zvezdnikih lahke glasbe pa bodo letops nastopili tudi številni tuji, med njimi Madonna, Annie Lennox in Take That. Festival se še niti ni začel, pa so že sestavljene lestvice favoritov za končno zmago. V najboljših pozicijah - glede tudi na predstavljeno pesem - naj bi Startali Fiorello, ki bo v sanremu prvič nastopil, veteran italijanske scene lahke glasbe Gianni Momndi in Andrea Bocelli, ki je lani zmagal v kategoriji »novih predlogov«. Veliko pozornosti pa sta pred začetkom zbudili tudi mladi igralki, letošnji Baudovi spremljevalki, kateri so skušali opredeliti tudi politično. Vendar pa ne »levičarka« Claudia Koli, ne »desničarka« Anna Falchi, nista bili veseli oznake, ki so jima nadeli novinarji. Na sliki (telefoto AP): festivalska dvorana ie že nared. ISTRANOVA PRIZMA BSBSesSsk Tista strašna leta v Pulju pred 50 leti Gumo Miglja 1945 - 1995: pol stoletja, eno življenje. Pa vendar so podobe takratnih dogodkov povsem jasne v spominu. Septembra 1943 sem moral pobegniti iz svojega Pulja, ki je padel v roke nacistov in njihovih fašističnih služabnikov. Zatekel sem se v Trst. Stanovanje sem imel pri neki švicarski družini, v mezaninu neke palače v Ulici Giustinel-li, v drugem nastropju te zgradbe pa se je v veliki tajnosti vsaj v prvih mesecih naselila ena od komand nemškega SS. Spominjam se težkih korakov po stopnicah in občasno -zvečer in ponoči - njihovih veselih pesmi in veseljačenj. Mi pa smo prestrašeni, zaprti v tišini svojih sob, vsak dan čakali na dnevno svetlobo. To obdobje dolgih, daljnjih in tesnobnih noči je trajalo vse do osvoboditve v maju 1945, do političnega in vojaškega zloma fašistične Italije, do pomladi Titovih partizanov v Trstu; vse to sem doživljal na uticah uničenega mesta skupaj z istrskim pisateljem P. A. Qurantotti Gambinijem. Mesto sem po svojem uspelem begu iz Pulja sredi septembra 1943 dobro poznal. Vso mojo deželo je takrat pretresla nasilna nacistična okupacija, ki je v krvi dušila partizansko kmečko vstajo. Nemške eno- te, oklopna vozila in letala »štuke« so povsod po polotoku skušala uničiti vsake partizansko jedro od Buzeta do Roča, od Tinjana do Pazina, Zminja in Labina. Ob cestah so ležali mrtvi, gorele so hiše, ljudje pa so se preplašeni zaradi nasilja, ki do takrat še nikoli ni bilo tako strašno in odločno, skrivali v gozdovih. Zaradi tega tujega vojaškega terorja, kateremu so takoj priskočili na pomoč fašistični špijoni, je v Istri prišlo do kmečkega upora, ki je večkrat porodil tudi veliko krutosti. Ta je prišla do izraza, ko so odpeljali nekaj sto ljudi (praktično vsi so bili znani fašisti) in v grozotah fojb. To je bil balkanski način, s katerim so se znebili ujetnikov in se skušali rešiti pred nemškim osvajalcem, ki je brez milosti nadaljeval s svojim divjim uničevanjem. V tem vzdušju je slabel Pulj, v velikih kasarnah je bilo zaprtih na desetine tisočev italijanskih vojakov in ženske iz mesta so v kasarne nosile toplo mineštro, ki so jo pripravljale v ljudskih hišah, da bi nasitile te vojake, ki so jih nato poslali v internacijska taborišča v Nemčiji. Vrnili pa so se podaniki Mussolinija, Gra-zianija in Salojske republike, ki so stotine tisočev svojih nesrečnih tovarišev pustiti gniti v z bodečo žico ograjenih taboriščih v Nemčiji. V tem morečem vzdušju sem tudi sam doživljal tiste dni v Pulju, videl sem drvenje oklopnih vozil po glavni ulici »Giardini« - tam je bil tudi največji trg v mestu - okupacijo vseh strateško pomembnih vojaških in civilnih točk ter takoj zatem strahotno tišino na ulicah in v hišah. Za 9. september je antifašistični Pulj pripravil v samem središču mesta za tržnico zborovanje, na katerem smo hoteti zahtevati svobodo za našo zemljo. Takrat še nismo občutili nacističnega besa. Na tržnici se nas je zbralo nekaj sto, toda zborovanje je bilo prepovedano. Zato smo se strnjeni podali proti Trgu Giardi-ni. Nenadoma smo opaziti, da proti nam iz nasprotne smeri prihaja vod karabinjerjev, ki so bili pod nemško kmando. Zasedli so celo cesto od Bance dTtalia do Knjigarne Smare-glia, v kateri so se že nekaj let zbirali starejši in mlajši disidentski intelektualci. Karabinjerjem je poveljeval kapetan Casini (kasneje se je, zato, da bi se odkupil, pridružil partizanom v Istri, vendar so ga skupaj z ženo ubili) in ko so biti pet metrov od nas, je Casini zavpil: »Razidite se,« ali nekaj podobnega, takoj zatem pa ves razburjen dodal: »Ogenj!« Zaslišalo se je ropotanje brzostrelk in nekdo med nami je zakričal: »Živela svoboda!« Nekaj deset demonstrantov se je zgrudilo na tla in trije ali štirje so bili takoj mrtvi. Moj prijatelj Remigio Sepeti-ch, pomemben konstruktor regatnih jadrnic, ki je stal ob meni, je bil za- det v nogo, jaz pa sem kot obseden od strahu bežal proč od mesta pokola. Tekel sem pod slavolokom SergL po Korzu, čez Trg Foro in po obali mimo Arene in se brez diha zaprl v svojo sobo, da ne bi nihče izvedel, kakšni tragediji sem ubežal. Ze naslednji dan so se začela prva sumljiva zasledovanja okoli moje hiše, temu je v tistem vzdušju terorja sledil beg iz Istre in potem ' kar se vedno zgodi, če človek ne umre - počasen povratek v življenje. Po trpečem skrivanju in suplenci na učiteljišču Carducci v Trstu, ki mi jo je velikodušno ponudil ravnatelj Giovanni Quarantotti, oče pisatelja Pier Antonia, se je začelo novo prijateljstvo z neko istrsko družino, od katere sem se v njihovi lepi hiši v Ulici Tigor veliko naučil. Ravno tako pa tudi v Semedeli v Kopru, kjer sem se v tišini Gambinijeve hiše pogovarjal s takrat že znanim pisa' teljem, njegovim očetom - ravnateljem in nato po dolgih letih kolegom. Tam sem spoznal tudi njihovega svaka in strica Antonia De Ber-tija, inteligentnega in izobraženega puljskega poslanca iz začetka dvajsetih let, ki pa ga je fašizem, ki se je takrat uveljavljal in zatrl politično življenje na celotnem našem ozemlju, takoj izključil. RIM / PO NAPOVEDI VOLILNEGA ZAVEZNIŠTVA S FINIJEM V Ljudski stranki spet razplamtela polemika Berlusconi: Takoj volitve, vse drugo so smešnice! Tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione (foto AR) TRST / IZREDNO USPELA FILMSKA PRIREDITEV Povojni Trst v očeh slovenske strani Slovenske dokumentarce in obzornike si je ogledalo več kot petsto gledalcev Zgodovinarka Marta Verginella in filmska raziskovalka Roberta Sodomaco (f.KROMA) RIM - V Ljudski stranki je polemika spet ^pCa. Povod zanjo je dal jajnik Rocco Buttiglione, P je kmalu po povratku lz ZDA v intervjuju za ^danski Corriere della Sera dopustil možnost vplilne povezave s Fi-'djevim Nacionalnim zavezništvom že na prihodnjih deželnih volit-Vah. Buttiglione je sicer Pojasnil, da ne bi šlo za skupne liste, ampak le Za povezavo med razlic-lldni listami, po možno-sti v drugem krogu voli-Jev, odvisno pac, po kakšnem volilnem zako-nu se bo volilo. Toda pojasnilo ni prepričalo strankine notranje opozicije: »Naj gre Za volilna zavezništva aii volilne povezave, ostaja dejstvo, da Butti-Shone namerava storiti t°, kar je strankin vse-oržavni svet jasno iz-kjiucil,« je dejal Sergio Mattarella, predstavnik levega krila stranke, "redsednik stranke Gio-vanni Bianchi pa je ugo-t°yil, da je Buttiglione oairno formalnih vpra-fprij izbral zavezništvo s frnijem, kar pa je za ve-hk del Ljudske stranke ln za njeno bazo povsem Nesprejemljivo. »Ne gre 2a fašizem in antifaši-zem«, je dejal Bianchi, * ampak za vprašanje osebne biografije. Zame, ki sem bil predsednik tkCLI, je nemogoče sklepati zavezništvo s Fi-Nijem, ki je v parlamentu zagovarjal protisin-uikalna stališča.« Se najbolj ostra do “Uttiglioneja pa je bila, kot vedno, Rosy Bindi, k1 je napovedala, da bo treba tajnika prijaviti strankinemu razsodišču zaradi kršenja sklepov zadnjega zasedanja vsedržavnega sveta. Buttiglionejevo napoved zavezništva s Finijem je ironično komentiral tudi Umberto Bossi, po katerem je desničarsko zavezništvo obsojeno na propad. PaC pa je bil ob branju intervjuja v Corriere della Sera zelo zadovoljen voditelj For-za Italia Silvio Berlusconi: »Končno dobra novica,« je komentiral. Sicer pa je bivši premier izrekel svoje ocene tudi o drugih političnih vprašanjih, ki so tacaš v ospredju, pri Čemer, kot običajno, ni meril besed. »Glavno vprašanje je danes zagotoviti državi stabilno vlado, in to je možno le z volitvami. Vse ostalo so smešnice.« Med »smešnice« je Ber- lusconi očitno vključil tudi gospodarski manever, ki ga pripravlja Dini jeva vlada, Ceš: »Država ima dva milijona milijard lir dolgov. Dvajset tisoč milijard (kolikor znaša Dinijev manever, op.ur.) ničesar ne spreminja.« Bivši premier je tudi povedal, da je Forza Italia zahtevala srečanje s predsednikom republike Scalfarom, preden bi parlament glasoval za gospodarski manever, da pa od Kvirinala še niso prejeli odgovora. In ko je že bil pri Scalfaru, mu je namenil še eno bodico. »Ko sem zapustil Palačo Chigi, sem prejel brzojavke od vsepovsod, od Kvirinala pa niti telefonskega klica.« Berlusconi je tudi ponovil svojo priljubljeno tezo, da je sedanji parlament delegitimiran ter da »zakoni, ki jih pripravlja, ne ustrezajo pričakovanju ljudi«. Se najbolj jezen pa je bivši premier bil nad izjavo, ki jo je v prejšnjih dneh dal predsednik progresistiCne skupine Luigi Berlinguer, da je namreč dodatni manever potreben za kritje dolgov, ki jih je povzročila Berlusconijeva vlada. »Vsi dobro vedo,« je odgovoril Berlusconi, »da so za dolgove odgovorni gospod Bossi, gospod D’Alema in vsi tisti, ki so streljali proti vladi in destabilizirali državo.« Odtod tudi zaključek, da nima smisla pozivati k umirjenosti, k odgovornosti, k premirju v politični polemiki. »Resnica je,« je trdil Berlusconi, »da smo mi odgovorni, vsi drugi pa delajo prav nasprotno.« Romano Prodi, bivši predsednik Irija, ki bo po vsej verjetnosti glavni Berlusconijev tekmec na prihodnjih volitvah, pa je včeraj spet potrdil, da je zdaj najbolj nujno, da se odobri gospodarski manever. Na vprašanje, kaj meni o trditvi bivšega premiera, da je zdaj najvažnejše, da se Cim-prej odprejo volišča, je Prodi zavrnil, da datum volitev ni pomemben in da bi lahko bile kadarkoli, tudi junija ali oktobra. »Zdaj je važno predvsem, da je vladno obzorje dobro zacrtano. Ko imamo opravka s takšnimi mednarodnimi pretresi s tako hudimi posledicami za liro, je dobro, da jim zoperstavimo jasno gospodarsko politiko.« TRST - Vec kot petsto gledalcev, med katerimi je bilo lepo število mladih, si je sinoči v gledališču Miela ogledalo dokumentarce in filmske obzornike, ki so jih takoj po osvoboditvi in v prvib povojnih letih na Tržaškem posneli slovenski dokumentaristi. Bila je to prireditev, ki je presegla ozke meje filma in filmske kulture, saj je izpadla tudi kot prispevek k popolnejšemu in objektivnejšemu prikazu burnih tržaških povojnih let. Pobudo za prireditev je dal tržaški filmski krožek Cappella Under-ground, ki je že lanskega decembra prikazal v Mieli dokumentarce in nekatere filme, ki so jih v povojnem obdobju posneli Italijani oziroma italijansko govoreči Tržačani. K pobudi sta pristopila tudi Kinoteka Furlanije-Julijske krajine in Deželni institut za proučevanje odporniškega gibanja, ki že vrsto let pogumno raziskuje večplastno tržaško zgodovino. Zaradi tega je ta inštitut večkrat tarča napadov tržaških desničarskih krogov, ki od vedno trobijo v nacionalistični rog. Gledalci so si ogledali nekatere zelo zanimive dokumentarce o osvoboditvi Trsta, o takratnih množičnih manifestacijah po mestnih ulicah ter tudi nekatere »filmske razglednice« iz primorskih krajev. Zanimiv je kratkometražni film o slovenskih ribičih v Križu pri Trstu, ki ga je posnel znani partizanski fotograf Edi Selhaus. Iz kasnejšega povojnega obdobja je dokumentarec o tržaški mladini na oddihu v Sloveniji, na ve- liko zanimanje pa je naletel tudi filmski prispevek o postopnem padcu železne zavese med Italijo in takratno Jugoslavijo. Film je prepojen s hudomušno ironijo in nas popelje v sedanje Čase. ZveCer so v Mieli predvajali še znameniti film Franceta Štiglica Trst, ki je bil posnet leta 1951. Tudi ta film si je ogledalo lepo število gledalcev. V videodvorani pa so predvajali novejši film (iz leta 1987) Francija Slaka Hudodelci, v katerem igra vlogo protagonista tržaški Slovenec. Ogledu dokumentarcev je sledila okrogla miza, na kateri sta sodelovala univerzitetni profesor in filmski kritik dnevnika Repubblica Alberto Farassino ter slovenska tržaška zgodovinarka Marta Verginella. Prireditev je uvedla filmska raziskovalka Roberta Sodomaco, mlada Tržačanka, ki je pravzaprav odkrila dokumentarce v slovenskih arhivih in v ljubljanskem filmskem muzeju. Dobršen del dokumentarcev, ki jih je posnela jugoslovanska vojska, pa so žal še vedno v moskovskih in beograjskih arhivih, nekateri pa so najbrž šli izgubljeni. Verginellova z Deželnega inštituta za odporniško gibanje je osvetlila velik (tudi psihološki) pomen, ki ga je Trst imel za partizansko vojsko, kar lahko razumemo tudi v luCi znanega konflikta med pretežno italijanskim mestom in njegovim pretežno slovenskim zaledjem. Farassino pa je spregovoril predvsem o filmski tehniki, ki so jo uporabljali dokumentaristi. Skupina mladih fašistov je pred dvorano delila letake proti prireditvi in opozarjala, »da se v Trstu s takimi pobudami znova pojavlja Titova prikazen«. Fašisti so kljub spremembi imena (sedaj so Nacionalno zavezništvo) ostali vedno fašisti. Rimska vlada odobrila deželni zakon o zdravstvu R/M - Rimska vlada je odobrila deželni zakon o zdravstvu in o preureditvi bolnisniskega omrežja v P urla ni ji-ju lijski krajini. Zakon bo v prihodnjih dneh °bjavljen v Deželnem vestniku, dokončno pa bo stopil v veljavo dva tedna po uradni objavi. Deželni odbornik za zdravstvo Giampiero Fasola je Pozdravil ta vladni sklep in ob tej priložnosti postavil v ospredje veliko odgovornost, ki jo je po njegovem pri odobritvi tega zelo pomembnega zakona izkazala deželna skupščina. Fasola, ki pripada Severni ligi, je tudi obsodil govorice in natolcevanja, po katerih je bil Dim na tem, da zavrne ta deželni zakon, CeS da je v nekaterih Členih v nasprotju z ustavnimi določili. Za- tarca ostrih političnih Novi vodilni funkcionarji Dežele FJK TRST - Deželna vlada FJK je včeraj imenovala nekate-r° vodilne funkcionarje deželne uprave. Imenovanja )e predlagal pristojni odbornik za osebje Gianluigi D’Orlandi, v prihodnjih dneh pa bodo poskrbeli za ‘nienovanja Se drugih pomembnih funkcij v okviru deželne birokracije. Zu novega deželnega ravnatelja za organizacijo in osebje je bil imenovan dr. Giorgio Drabeni, ki je bil doslej ravnatelj službe za socialno medicino pri deželnem ravnateljstvu za zdravstvo. .a deželnega ravnatelja za parke in gozdove je bil imenovan dr. Giovanni Pellegrino, ki je že doslej upravljal to funkcijo kot vršilec dolžnosti. 'du namestnika glavnega deželnega knjigovodje je bila unenovana dr. Marina Zavadil, ki je bila doslej vodil-*u funkcionar te službe. In končno je bil za skrbnika Vile Manin pri Passarianu imenovan dr. Gilberto tkinzer, ravnatelj pordenonskih občinskih muzejev. iudi tega zakona je bil Fasola kritik desne in leve opozicije. r MANJŠINA / OVADBA »TRETJE KROVNE ORGANIZACIJE« n Gombač odpri pot posegu svetovalcev skrajne desnice Iz trte izvita obtožba na račun Kapiča in Komela TRST - Ovadba, ki jo je vložil Boris Gombač proti dvema elanoma posvetovalne deželne komisije za prispevke kulturnim ustanovam slovenske manjšine, Suadamu Kapicu in Igorju Komelu, bo prišla tudi na dnevni red enega izmed prihodnjih zasedanj deželne skupščine. Včeraj sta namreč deželna svetovalca skrajno desnega nacionalnega zavezništva Sergio Dressi in Manilo Contento poslala Časopisom vprašanje, v katerem izhajata iz sodne ovadbe, ceš da je bil elan deželne komisije tudi delničar enega izmed podjetij, ki je prejelo prispevke, ter sprašujeta deželno vlado, kateri je vprašanje naslovljeno, ah je to res, in zahtevata seznam elanov komisije in vseh ustanov, ki so prejele deželne prispevke. Tako je postalo javno že to, kar dejansko vsi vedo, in o Čemer je tržaški tisk, tako Primorski dnevnik kot II Piccolo, že poročal. Kaj pravi dr. GombaC? Besedila njegove ovadbe Se nismo brali, iz raznih virov pa smo ugotovih, da predsednik »tretje krovne organizacije« trdi, da je v deželni komisiji sedel tudi delničar družbe Salti, ki naj bi bila la- stnik podjetja ZTT, ki je založnik Primorskega dnevnika. V zvezi s to ovadbo je tržaško tožilstvo izdalo dve sodni obvestili; nanašata se na Suadama Kapica in na Igorja Komela, ki naj bi izkoriščala položaj elana komisije pri izrekanju mnenj o dodehtvi sredstev. Predmet preiskave je torej Primorski dnevnik, ki je že nekaj Časa trn v peti Gombačeve »tretje krovne organizacije.« Kapic in Komel naj bi bila »kriva,« da sta kot minimalna delničarja družbe Safti (njun delež ne presega enega odstotka) izrekla povoljno mnenje za prispevek Primorskemu dnevniku za leto 1992 in 1993. Po preverjanju podatkov smo tudi ugotovili, da v tistih letih Safti ni imela večine lastništva podjetja ZTT, ki je bilo takrat založnik Primorskega dnevnika, ampak je imela leta 1992 samo 15 odstotkov, leta 1993 pa 40 odstotkov. Cernu torej sodni obvestili, in na Cern temelji obtožba (mimogrede, ce je osnova za obtožbo res samo v »delničarstvu«, je vsa zadeva videti iz trte izvita, saj založnik Primorskega dnevnika prav zaradi prejemanja prispevkov iz javnih sredstev po statutu ne sme deliti dividendov delničarjem), nam ni bilo še dano izvedeti; kaj vec bo mogoče napisati, šele ko bodo preiskovalci Kapica in Komela zaslišali in jima torej povedati, Česa ju dolžijo. Do zaslišanja še ni prišlo, ker sta oba, na osnovi pravice, ki jo kazenski postopnik priznava pripadnikom slovenske manjšine zahtevala zaslišanje v slovenskem jeziku. PaC pa je, po naših informacijah, GombaC svojo ovadbo vložil v italijanščini, kar je za predstavnika »manjšinske krovne organizacije« res nekaj svojstvenega. Sicer pa to ne čudi, saj se je GombaC že v preteklosti poslužil odvetnika, ki je izrazit predstavnik tržaške desnice, za upravno tožbo zaradi prispevkov za manjšinske ustanove. Komu to početje koristi pa je včeraj na neki zasebni tržaški radijski postaji povedal deželni poslanec Dressi, ki je vse pripisal prepiru med Gombačevo organizacijo in drugimi manjšinskimi ustanovami, dejal, da je slovenska manjšina dobro zaščitena, in zahteval »preverjanje« vseh prispevkov. Ta beseda pa, za tiste, ki jpoznajo italijansko politično govorico, pomeni »odvzem.« (J.J.N.) ŽELEZARNA / IZ RIMA ŠE NOBENEGA ODGOVORA ZDRUŽENJE CAMMINATRIESTE / PROTESTNA MANIFESTACIJA Tudi zunanja podjetja v težavah Propadlo srečanje s poslanci desnice Že ve C kot pol leta je usoda skedenjske železarne pod damoklejevim meCem: bodo našli kupca za obrat, ali pa bo propadel, z vsemi dramatičnimi posledicami za uslužbence in za mestno gospodarstvo nasploh? Odgovora še vedno ni, čeprav sta dva ponudnika za nakup že pred meseci javila svoj interes in predstavila konkretni ponudbi. Se vedno mora ministrstvo za industrijo preveriti, če sta ponudbi primerni glede na vrednost škedenskega obrata. Odgovora z ministrstva pa ni in ni niti znano, če in kdaj bodo na ministrstvu za industrijo, po možnosti pa tudi na ministrstvu za delo, sprejeli predstavništva zaposlenih in krajevnih uprav, tržaške občine in dežele. Tudi na deželnem od-borništvu za delo še čakajo, da jim iz Rima sporočijo datum sestanka. Sindikalne organizacije upajo, da bo do sestanka prišlo še ta teden, vendar je negotovost velika. Medtem je včeraj propadlo srečanje z delavci, ki so ga priredili desničarki sindikati: najavljenih poslancev Me-nie, Vasconove in Nicco-linija ni bilo na spregled. V zvezi z železarno se postavlja tudi vprašanje uslužbencev podjetij, ki so delali za železarno: 32 delavcem podjetja, ki se je ukvarjalo z železniškim prevozom litega železa, je novembra zapadla dopolnilna blagajna. Medtem ko so uslužbencem žele- zarne dopolnilno blagajno obnovili, so delavci zunanjega podjetja ostali brez vsakršne gospodarske opore. 15-minutna stavka Telcom Včeraj so stavkali prvih 15 minut vsakega turnusa uslužbenci telefonskega podjetja Telcom, nekdanjega Sip. Borijo se proti nameri vodstva, da bi v okviru prenovitve družbe premestili iz Trsta v Mestre deželno direkcijo telefonskega podjetja. Ker gre za telefonsko službo, ki spada med podjetja, ki po zakonu ne smejo prekiniti delovanja, niso s stavko uslužbencev omejili ali drugače prizadeli telefonskih uslug. UNIVERZA / AKADEMSKI SENAT Študenti spet na volišča Ponovno so jih razpisali, ker so prejšnji predstavniki odstopili Na tržaški univerzi bodo ponovili volitve študentskih predstavnikov v razširjenem akademskem senatu. Tako je včeraj sporočil univerzitetni rektorat, ki je pojasnil, da bo do novih volitev prišlo zaradi odstopa skoraj vseh nedavno izvoljenih študentskih predstavnikov v tem telesu. Nove volitve so razpisane za torek, 21. marca, od 9. do 18. me ter v sredo, 22. marca, od 9. do 14. me. V Trstu bodo potekale na osrednjem sedežu na Trgu Europa 1 ter na obeh ločenih sedežih v Ul. D’Alviano 15 in v Ul. Lazzaretto Vecchio 8; v Gorici na univerzitetnem sedežu v bivšem Malem semenišču v Ul. Alviano 18; v Pordenonu pa samo 22. marca v Bor-gu Meduni, Ul. Prasecco 3/A. Volilno pravico imajo vsi in samo vpisani študentje, katerih število se suče okrog 23 tisoč. Pred volitvami bo seveda treba predložiti kandidatne liste. Cas za to bo 7. marca. Podpise za kandidte bodo zbirali od 22. februarja do 6. marca na rektoratu v Trstu, pa tudi na univerzitetnih sedežih v Gorici in Pordenonu. Kdor namerava podpisati, se mora predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom, po možnosti z univerzitetno knjižico. Sicer pa velja poudariti, da podpise za predložitev kandidatnih list lahko overovijo tudi notarji in občinski tajniki. Kandidatne liste bo treba vsekakor predstaviti najpozneje do 13. me 7. marca 1995, in sicer na rektoratu v Trstu. Pristavimo naj, da bo novi akademski svet imel pomembne pristojnosti oziroma naloge. Med drugim bi moral izdelati novi statut tržaške univerze. Proti avtomobilom, za pravice pešcev Vedno več vozil na pločnikih in v drugi vrsti Med protestno manifestacijo pred sedežem Kze v Ul. Farnetto (Foto KROMA/Ferrari) Pešči se po mestnih ulicah premikajo z vedno večjo težavo, ker vedno več vozil parkira na pločnikih. Zgovorni primer je vrhnji del Ul. Ginnastica in začetni del Ul. Fanetto, koder morajo pešči, namenjeni v made Krajevne zdravstvene ustanove, hoditi na robu ceste. Združenje za varnost in za pravice pešcev CamminaTrie-ste je včeraj na tem odseku ceste priredilo pravo protestno manifestacijo. »Priča smo stanju stalne nelegalnosti«, je dejal koordinator združenja, Sergio Tremul in predstavil protestno pismo županu s podpisi 133 občanov, ki živijo na tem območju. Od občinske uprave zahtevajo, da bi jim zagotovili osnovno pravico do varnosti pri hoji, saj je cestišče ozko, še ožje pločnike - široki so samo 90 centimetrov - pa v glavnem zasedajo parkirana vozila. Protest je uperjen tudi proti redarjem, ki dopuščajo tako stanje. Po pravici rečeno so pred včerajšnjo manifestacijo redarji razdelili zelene lističe z globo vsem nepravilno parkiranim vozilom. Vendar je to izjema, trdijo organizatorji protesta, globe naj bi delili prevsem, ker je bila najavljena prisotnost številnih novinarjev zaradi protestne manifestacije. Medtem ko so številna vozila parkirana na pločnikih, z globo ali brez je za pešce pravzaprav vseeno, pa je za velikim poslopjem Kze v Ul. Farnetto neizkoriščeno notranje dvorišče, kjer bi lahko parkirah avtomobile onih, ki morajo po opravkih v urade Kze. Podobno velja tudi za sedež združenja Ginnastica trie- stina, ki je takoj po križišču z Ul. Rossetti. Tudi na tem mestu je stalno nepravilno parkiranih veliko vozil, medtem ko je v nostranjem dvorišču na razpolago nad 100 parkirnih mest. Zaradi vozil, ki so parkirana v drugi vrsti, pa zastaja promet in avtobusi ne morejo mimo. Neurejenost zasebnega prevoza torej prizadene javni prevoz in torej veliko število občanov: računajo, da se vsak dan pelje z avtobusom približno 100 tisoč občanov, javni prevoz pa stalno zamuja, ker je preveč avtomobilov na cestah in veliko jih je nepravilno parkiranih. Za primer so včeraj navedli Ul. Battisti: v poznih popoldanskih urah, ko je promet najbolj gost, avtobusi rabijo celo 20 minut, da prevozijo 200 metrov od Portičev do Ljudskega vrta. Temu sicer botrujejo tudi nesinhroni- zirani semaforji, vendar pa so glavna ovira vozila, ki so jih - pa čeprav samo za par minut - parkirali v drugi vrsti. Pravice voznikov, ki se peljejo z lastnimi vozili, so očitno večje od onih, ki se peljajo z javnimi prevoznimi sredstvi oz. od pešcev, ugotavljajo pri združenju CamminaTrieste. Na včerajšnjem srečanju so se spet vrnili tudi k vprašanju Drevoreda XX. septembra. »Akvedot je, razen začetnega dela, postal rezervat za avtomobile in ni sploh več prehoden za pešce. Ravno Akvedot pa naj bi povezoval območje za pešce okrog kanala in Sv. Antona z Bošketom.« Neurejenost prometa torej v bistvu izničuje vsebino urbanističnega načrta, ki bi moral biti osnova mestne ureditve. Zakaj mestni redarji ne posežejo večkrat in bolj učinkovito v bran pravic pešcev? Po mnenju predstavnikov združenja CamminaTrieste jih je res premalo, vendar bi morala občinska uprava smotrneje izkoristiti obstoječe zmogljivosti in predvsem ne dopuščati več stalne nelegalnosti, kot je na primer parkiranje na Akve-dotu. Zakaj pa se to ne dogaja? Ge bi redno »zasolili« globe, bi med avtomobilisti nastal pravi upor. Pešci pa niso organizirani, in prav v tej smeri namerava delovati združenje CamminaTrieste: postati hoče organizator protesta onih, ki nimajo avta ali Pa se ga ne poslužujejo. »2al smo v mestu, kjer prevladuje nasilje avtomobilistov, zaradi katerih živimo v nemogočih pogojih: zraK je onesnažen, vsak dan je več prometnih nesreč in niti hoditi ne moremo več...« Primorslu dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611. fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VČERAJ NA TRGU UNITA Na ogled sodobni avtobusi Sodelovanje med tovarno iz Osoppa in nizozemskim koncernom Na Trgu Unita so bili včeraj na ogled trije sodobni avtobusi, ki jih skupno proizvajata tovarna De Simon iz Osoppa in nizozemski koncem Van Hool. Gre za zelo sodobna in udobna vozila, ki med dragim razpolagajo z najbolj sodobnimi klimatizatorji in tudi s posebnimi dostopi za telesno prizadete in za invalide. Predstavitve novih avtobusov sta se udeležila tudi predsednica deželne vlade Alessandra Guerra (na sliki) in odbornik za prevoze Cristiano Degano. Predstavniki tovarne iz Osoppa so zelo pozitivno ocenili poslovno sodelovanje z nizozemskimi partnerji. Nove avtobuse so predstavili pred korenito posodobitvijo avtobusnega parka Furla-nije-Julijske krajine. H DREVI V BOLJUNCU Skupščina Slovencev DSL o pripravah na volitve Tudi na Tržaškem bodo spomladi (datuma še niso določili) občinske volitve in sicer v Dolini, Zgoniku in v repentabrski občini, kjer bodo prvič neposredno izvolili župane. Istočasno z občinskimi bodo morda tudi pokrajinske volitve, katerih datum pa je odvisen od razsodbe ustavnega sodišča v zvezi z znanim volilnim prizivom stranke Slovenske skupnosti. Na volitve se predvsem pripravljajo v Dolini, kjer so se stranke že nekajkrat sestale med sabo, prejšnji petek pa je o volitvah tekla razprava na srečanju, ki ga je priredilo gibanje domače civilne družbe. Razveseljivo je, da se je skupščine v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu udeležilo precej mladih. O občinskih volitvah bo tekla beseda na dre-visnji skupščini (začetek ob 20.uri) ki jo v gledališču Prešeren v Boljuncu prireja slovenska komponenta Demokratične stranke levice. Srečanje, ki so mu dali naslov »Slovenska manjšina zdaj in upravne volitve« bo uvedel podpredsednik deželnega sveta in načelnik Slovencev v DSL Miloš Budin. Srečanje je odprto javnosti in nanj so, poleg članov in simpatizerjev D’Alemove stranke, vabljeni vsi občani oziroma predstavniki drugih strankarskih komponent, dolinskih organizacij in civilne družbe. To bo namreč tudi lepa priložnost za odkrito soočenje o političnem trenutku, ki ga doživljamo Slovenci v Italiji v luči bližnjih zelo zahtevnih volilnih preizkušenj. . DEVIN-NABREŽINA / OBČINSKA SEJA Obrtna cona buri duhove Razpravo razgrela Carlijeva interpelacija Sinočnja seja devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta je bila bokaj živahna. Za se-8retje temperature razprave je tokrat poskrbel svetovalec Severne lige Raimund Carli z vložit-vrjo interlepacije o spo-Jj11. ki je nastal med konzorcijem za obrtno c°no v Nabrežini in zasebnikom Fulviom Mikijem zaradi zasilne eeste, ki jo je slednji ^gradil na zemljiščih konzorcija, da bi si ure-od dostop do svojega ooina v nekdanji železarski čuvajnici. Carli je Predstavitev interpela-crje izkoristil za napad aa župana in odbor, ces da se pristransko povzemata za interese M‘trija proti koristim konzorcija za obrtno cono. Zupan Depangherje v svojem odgovoru odločno zavrnil, da bi kakorkoli nasprotoval realizaciji obrtne cone v Nabrežini in izrazil upanje, da se bodo nastali zapleti okrog tega načrta čimprej ugodno razrešili. Sicer pa je poudaril, da je Mitriju izdal le dovoljenje za gradnjo zasilnega cestnega dostopa, in sicer na osnovi razsodbe tržaškega pretorja. Razprava pa je spet zadobila ostre tone, ko je Carli napadel upravo, češ da je pristranska tudi pri obravnavanju nekega gradbenega načrta, ki zadeva odbornika Daria Pertota. Slednji je namreč Car-lijeve očitke ostro zavr- nil in napovedal, da bo preveril možnost, da bi svetovalca Severne lige celo zatožil zaradi obrekovanja. Sicer pa je sinočnja seja devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta potekala po običajnih tirnicah. V prvem delu so župan in odborniki odgovarjali na vrsto vprašanj in interpelacij, ki so jih vložili v glavnem predstavniki opozicij. V drugem delu pa so občinski svetovalci odobrili nekaj podrobnih regulacijskih načrtov za omejene gradbene posege pa Se dopolnilo planskega poročila za razširitev pokopališč v Mavhi-njah in v Sempolaju ter nekatere druge ukrepe tekoče uprave. Sindikati stanovalcev proti prodaji občinskih stanovanj Predstavniki pokrajinskih tajništev sindikatov SUNIA, SICET in UNIAT in delegacija stanovalcev so se Prejšnjo soboto sestali s posebno občinsko komisijo, ki je bila ustanovljena, da bi občinski upravi posredovala mnenje in eventuelno tudi načrt za prodajo stanovanjskega pre-moženja, katerega lastnik je Tržaška občina. Predstavniki tajništev sindikatov stanovalcev so ponovno potrdili odločno nasprotovanje prodaji stanovanj na osnovi dražb in obenem zavrnili tudi smernice, ki jih je občinska uprava že od seunega začetka ubrala Slede tako delikatnega vprašanja. Sindikalni predstavniki so ponovno potrdili, da občinska uprava sicer lahko vzame v poštev možnost o prodaji stanovanj; sindikalne organizacije temu ne nasprotujejo, operacijo pa je možno uresničiti, poudarjajo, samo v okviru deželne zakonodaje oziroma na osnovi deželnega zakona 75. To seveda pomeni, da mora občinska uprava ponovno revidirati celotno operacijo, ki je bila zasnovana med sestavo proračuna. Sindikalne organizacije stanovalcev so vsekakor podprle to možnost kot rešitev, ki nudi določena jamstva ne samo stanovalcem, ampak tudi sami občinski upravi. Odločno in jasno sindikalno stališče so podprle vse politične skupine v posebni občinski komisiji; obenem so izrazile pripravljenost za iskanje političnih in juridičnih rešitev, ki naj omogočijo dosego tega najbolj realističnega in tudi uresničljivega cilja. Tajniki SUNIA, SICET in UNIAT so ob koncu srečanja predočili komisiji izredno težavno stanje stanovanjske problematike in izrazili potrebo po ustanovitvi posebnega telesa, ki bi obravnavalo ta vprašanja. _____SKUPINA 85 / POGOVOR O TUMOVIH KNJIGAH_ Tuma, slovenski glas tedanje Julijske krajine Govorili so J. Pirjevec, B. Marušič in M. Vončina Finis Austriae skozi delo in oči Henrika Tume, enega najbolj zanimivih in dejavnih slovenskih intelektualcev takratne Julijske krajine. Sredstva za razkrivanje takratne dobe in vloge, ki jo je na raznih področjih in ne samo na političnem, odigral Henrik Tuma, so tri knjige, o katerih je bil na pobudo tržaške Skupine 85 govor v knjigarni Einaudi. Gre za tri povsem različne knjige, od katerih je ena, druga pa deloma, dostopna tudi italijanskim bralcem. Najbolj zajetna in tudi »imenitna« je zbirka Tumovih pisem, ki jih je pred kratkim izdala založba Mihelač. Za drugo je poskrbela ista založba, gre pa za italijanski prevod Tumove avtobiografije Iz mojega življenja - Dalla mia vita, ki je v slovenščini izšla pred mnogimi leti, vendar pa posthumno. Tretja pa je bilo malo prijetno presenečenje, pri novogoriški založbi Branko je namreč lani izšla knjižica Tumovih novel Izza velike vojne, ki razkriva tudi Tumovo ljubezen do literarnega ustvarjanja. Takšne tri knjige povsem različne zasnove pa so lahko zelo učinkovito sredstvo za celovito osvetlitev kompleksne in bogate osebnosti, kakršna je bila Tumova. Vsekakor je med Italijani in tudi med Slovenci, je bila splošna ocena, Henrik Tuma slabo poznan in premalo cenjen. Jože Pirjevec je npr. se zlasti izpostavil Tumovo vlogo povezovalca med tedanjimi socialističnimi misleci različnih narod- RAZISKOVALNI CENTER Posvet o obnavljanju kraškega okolja Jutri bo v konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padricah Posvet na temo »Obnavljanje in varovanje okolja: eksperimentalni načrt Centra za raziska-Ve- Znanstvene osnove in aplikacije v kraskem okolju.« Kot pove že naslov, bodo na posvetu pred-stavili teoretska izhodišča in praktične rezultate naravovarstvenega posega, ki so ga opravili na področju okrog sinhrotrona pri Bazovici. Gre za delo Centra za teoretsko in uporabno ekologijo iz Gorice ter Deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Na področju, ki so ga piza-dela dela za izgradnjo sinhrotrona, so skušali obnoviti tipično krasko gmajno. Pri tem so uporabili najmodernejše tehnike, kar jih premore sodobna znanost. Posvet-se bo pričel ob 9.30, končal pa približno ob 13. uri. Pokroviteljstvo sta mu podelila Dežela Furlanija-Julijska krajina in Kraška gorska skupnost. Spominski večer o dr. Josipu Agnelettu Osrednja knjižnica S. Vilharja iz Kopra in Kulturni klub “Istra" vabita na spominski večer ob 110. obletnici rojstva dr. Josipa Agneletta, ki bo v četrtek 23. ob 19. uri v čitalnici knjižnice. Osebnost dr. Josipa Agneletta in njegovo delo, zlasti v povojnem Času v Trstu, bosta predstavila sin dr. Branko Agneletto in prof. Nadja Maganja; večer bo vodil Zdravko Vatovec. SODIŠČE / TRI LETA KAZNI Ukvarjal se jez ukradenimi in ilegalno uvoženimi avti Febraurja 1991so ga prijeli z avtomobilom audi coupe, ukradenim v Forliju, poleg tega je skuSal vpisati šest drugih avtomobilov v Javni avtomobilski register na ime nekaterih znancev. Avtomobili (med drugim trije mercedesi) so bili ukradeni ali ilegalno uvoženi v Italijo. Včeraj se je 34-letni Antonio Piccolo, doma iz Neaplja, sicer s stalnim bivališčem v našem mestu, znašel na sodiscu, kjer se je moral zagovarjati zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom in lažnih izjav. Sodnika očitno ni prepričal o svoji nedolžnosti, saj so mu naložili tri leta ječe ter tri milijone lir globe. Skupaj s Piccolom se je moralo zagovarjati Se Sest oseb, na katere je omenjena vozila skuSal prepisati: pet so oprostili, 47-letni Enrico Lavina iz Mantove pa je bil obsojen na leto dni zapora zaradi nudenja pomoči. Znova o Ugu Fabbriju S pokrajinskim tajnikom Cisnal Ugom Fabbrijem se je včeraj ukvarjalo prizivno sodisce, in sicer v zvezi z njegovo zahtevo po zavrnitvi sodnice za predhodne preiskave, Bottanove, ki se ukvarja z njegovim primerom (Fabbri mora namreč odgovarjati zaradi domnevnega upiranja izgonu). Že pred časom je zahteval, da mu sodijo v drugem mestu, kasacijsko sodisce v Rimu mu ni ustreglo, nakar je zavrnil sodnika za predhodne preiskave Morvaya in 26. januarja letos Se Bottanovo. Dokument, ki ga je tistega dne izročil, je nasploh zelo trd do sodnikov in namestnik državnega pravdnika Gulotta je tedaj dejal, da ga bodo posredovali državnemu pravdnistvu. Ce bodo ugotovili, da je žaljiv, bodo proti Fabbriju postopali. Glede včerajšnjih zahtev pa imajo prizivni sodniki pet dni časa, da se izrečejo. nosti, poudaril pa je tudi, da je s svojimi deli in stališči vplival na izoblikovanje tez, ki so bile kasneje zelo upoštevane, kot npr. Vivantejeve. Branko Marušič, urednik zbirke Pisem, je predstavil dolgoletne priprave in urejanje knjige, ki je končno lani izšla. V njej je zbranih 1153 pisem, ki zaobjemajo skoraj celotno življenjsko pot Henrika Tume. Pisma so objavljena v originalu, tako da je 149 italijanskih in 91 nemških pisem. Kot tretji je nastopil Marjan Vončina, prevajalec, ki je povedal, kako je doživljal in prodiral v Tumov svet skozi prevajanje. In tako je odkril, da je bil odločni Tuma, ki je moral vseskozi premagovati Številne težave, veliko manj »kremenit« od tega, kar je kazal navzven. Zaradi težav sodnikov oCostanzu šele decembra Zaradi težav, ki jih imajo sodmiki (premalo jih je) so proces, v katerega je vpleten Giampao-lo Costanzo, preložili za več mesecev, na vrsto bo prišel Sele decembra. Costanza obtožujejo izkoriščanja prostitucije, vpleten pa je v dokaj žalostno zgodbo, v kateri je eno dekle izgubilo življenje, drugo pa bo Se precej let prebilo v ječi. V zaporu je Elena Giral-di, ki je septembra 1993 umorila Annamario Vi-cig. Costanzo je imel z obema razmerje, Giral-dijevi pa naj bi bil pokazal fotografije in filmske posnetke Annamarie Vi-cig v erotičnih pozah ter ji predlagal, da počne nekaj podobnega. Ponudba naj bi na dekle usodno vplivala (prizivni sodniki so ugotovili, da je delno neprištevna) in se je spravila na Vici-govo (morda je mislila, da je kriva za take ponudbe). NOVICE Srečanje z Ulli Gruberjevo Danes ob 17.30 bo v dvorani hotela Savoia Excel-sior na Nabrežju pred pomorsko postajo srečanje z novinarko Lihi Gruber. Rdečelasa voditeljica večernih dnevnikov prve raieve mreže bo govorila o »informaciji med lotizacijo in mamljivostjo«. Vprašanje televizijske informacije je Se posebno pereče v sedanjem obdobju, ko sistem strankarske lo-tizacije, ki je tohko let gospodoval v Raiu, nadomešča Se bolj oster nadzor nad vsemi »drugače mislečimi«, predvsem napredno usmerjenimi novinarji in televizijskimi ustvarjalci nasploh. Gruberjeva spada v skupino novinarjev, ki so sprožih vrsto pobud in protestov proti enostrankarski usmerjenosti v informaciji in v oddajah javne televizijske hiše, ki jo je vsilila Berlusconijeva politična koalicija. Z današnjo pobudo se bo pričel letošnji ciklus srečanj z osebnostmi iz italijanskega javnega življenja, ki jih že vrsto let prireja krožek Ercole Miani. Vstop na prireditev je prost. Prefekt Cannarozzo sprejel kapetana kanadske ladje Prefekt Luciana Cannarozzo je včeraj sprejel komandanta kanadske ladje “Montreal" Chrisa Gun-na. Kanadski komandant, ki je prvič v našem mestu, si je že ogledal Trst; lahko se je sam prepričal o razpoložljivosti prebivalstva, ki na sploSno dobro sprejme mornarje. Poklon spominu Eugenia Curiela-Giorgia V petek ob 11. uri se bosta Vsedržavno združenje partizanov in Vsedržavno združenje političnih preganjancev poklonih spominu Eugenia Curiela - Gior-gia; pred obeležje, ki na griču pri Sv. Justu spominja na v Milanu od fašistov umorjenega borca, bosta organizaciji položili venec in prebrali obrazložitev, na osnovi katere je bil Curiel odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge. Na Eugenia Curiela se bodo v petek s spominsko svečanostjo spomnih tudi v avditoriju liceja “A. Modighani" v Padovi. Spregovoriti bodo ravnatelj prof. Renato Varriale, predsednik Padov-ske pokrajine Giuseppe Barbieri, spominski govor pa bo imel bivši predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao; sledil bo koncert sopranistke Olatz Gorrobca-tegi in komorne skupine I Giovani di di Nuova Ca-meristica iz Milana pod vodstvom Gioigia Ubaldija. Izložbe lahko odprte Tržaška občina obvešča, da so izložbe trgovin lahko odprte tudi ob sobotah in nedeljah brez vsakršnega predhodnega dovoljenja; prodajni prostori pa morajo biti vsekakor zaprti. Lažji prometni nesreči Na Trgu Liberta se je včeraj zjutraj poškodoval 19-letni Devis Schiraldi (Ul. del Rivo 46), ki je s svojim motornim kolesom zapeljal na oljnat madež in padel. Okreval bo v 20 dneh, vendar ga v bolnišnici niso zadržati. V popoldanskih urah pa se je Radomir Bertocchi v Ul. Coroneo zaletel z avtomobilom s tre viško registrsko tablico. Opomogel si bo v 10 dneh, zdravil pa se bo kar doma, saj tudi njega niso sprejeti v bolnišnico. Torek, 21. februarja 1995 TRST 6 MAČKOLJE / V SOBOTO ZVEČER Kulturna prireditev je izzvenela v duhu mladih spomin na Kajuha GROPADA / DAN SLOVENSKE KULTURE Ob Prešernu še Gost večera je bil vokalni kvartet iz Logatca V soboto zvečer so kulturni delavci Kulturnega društva Mačkolje priredili v prostorih domače srenjske hiše proslavo v spomin na največjega slovenskega pesnika. Oblikovalci proslave so bili predvsem mladi, tako gostje, vokalni kvartet iz Logatca, kot mladi recitatorji. Program je povezoval Niko Tul. Prireditev se je začela z nastopom logaškega kvarteta, ki je poleg Prešernove Kam zapel še Beethovnovo Večerno, Florjančičev Večerni zvon in Maroltovo Pisemce. Prof. Nada Pertot je na visoki kulturni ravni izrazila misli o pomenu tega kulturnega praznika; podčrtala je pomen vzgoje, ki ob vseh sferah življenja goji tudi zdravo mero narodne zavesti, črpajoč smisel in bistvo iz pravilnega vpogleda v preteklost. Opozarja pa na včasih neuravnovešeno, to se pravi pomanjkljivo ali prenapeto zavednost, ki se pojavlja v matični Sloveniji. Sledil je bogato in poučno zastavljen recital, ki so ga podali dijaki Martina Slavec, Aljoša Novak, Danijela Tul in Eliza Martini. Besedilo, ki ga je priredila Martina Slavec, je številnemu občinstvu prikazal posamezna obdobja slovenske poezije od Prešerna, Murna, Gregorčiča, Kosovela, Kocbeka do modernega pesnika Šalamuna. Na oder je spet stopil kvartet in ubrano zapel štiri umetne pesmi. Prireditev je izzvenela v duhu kulture in mladih. Suzana Strain ' Vokalni kvartet iz Zagorja med koncertom (Foto Križmančič/KROMA) Društvo Skala se je spomnilo tudi Joška LukešO V soboto zvečer je bila v dvorani Zadružnega doma v Gropadi proslava ob dnevu slovenske kulture. Na prireditvi sta nastopila kar dva zbora: s štirimi skladbami domači mešani zbor, ki ga uspešno vodi zborovodkinja Anastazija Purič, kot gost pa še dekliški zbor Devin, ki ga vodi Herman Antonič, ki je zapel sedem pesmi, na željo občinstva pa dodal še eno. Naj zapišemo, da sta se oba zbora izredno izkazala, tako z izborom umetnih ljudskih pesmi, kot tudi z njihovo izvedbo. Pri domačem zboru sta še posebej ogreli občinstvo skladbi Emila Cossetta "Orkester” in Kuharjeva "Jutri gremo v napad”, medtem ko so se mlada dekleta, ki prihajajo iz OPENSKA GLASBENA SREČANJA / NASTOPIL JE FABJAN PEREZ TEDESCO Sodobni zvoki marimbe Fabian Perez Tedesco je z marimbo v nedeljo uvedel nov sklop Openskih glasbenih srečanj, ki jih v presledkih redno prireja SKD Tabor (foto KROMA). 2e omemba inštrumenta, ki ni običajen gost na naših koncertih, jasno pove, da so tokratna glasbena srečanja posegla tudi na področje sodobne glasbe, v kateri se prepletajo različne zvrsti in vplivi, med temi je med pomembnejšimi tudi ljudska tradicija. Tokratni openski gost je po rodu iz Argentine, vendar pa že nekaj let živi v Trstu. Joško Lukeš raznih vasi zahodnega Krasa izkazale s prefinjenim petjem bolj intimnih pa tudi pesmi nabožne vsebine. Da sta se srečala na skupni prireditvi prav omenjena zbora, je dalo poslušalcem priložnost, da ugotavljajo bogastvo naše pevske ustvarjalnosti in pomen, ki ga ima vsak naš zbor ne samo za kraj, v katerem deluje, temveč za vse Slovence v zamejstvu, ki lahko prav ob petju in nastopih teh zborov spremljamo to zvrst umetnosti, se ob njej oplajamo in utrjujemo v zavesti, da smo sicer majhni kot narod, da pa smo v ljubezni in navezanosti na našo kulturo veliki. Lepo število mladih pevcev v gropaj-skem zboru in mladi sestav zbora iz Devina sta nam porok, da se bo pevska tradicija pri nas nadaljevala in morda še okrepila. To pa je bil le del sobotne proslave, saj so drugega domači kulturni delavci posvetili spomi- nu pokojnega gledališkega igralca Joška Lukeša ob drugi obletnici njegove smrti. S tem se je želelo društvo oddolžili spominu tudi drugih igralcev "stare garde”, ki so nas v zadnjem času zapustili-Danila Turka, Silvija Kobala in Staneta Starešiniča ter Joška Lukeša, ki je bil še posebej povezan z Gropado, pa tudi Pa" dričami, saj je tu večkrat nastopal, režiral domače prireditve in vodil nepO) zabno proslavo v domači šoli, ko je bila le-ta p°i' menovana po partizanskem pesniku Karlu De-stovniku-Kajuhu, katerega obletnica smrti v boju proti sovražniku poteka prav v tem mesecu. In prav Lukešu v spomin je na večeru nastopila igralka Mira Sardoč, zvesta kolegica in soustvarjalka številnih skupnih recitacijskih in drugih večerov. Lukešu v spomin, pa tudi v spomin na skupni nastop društva in šole iz Gropade pred leti v Šoštanju, je umetnica za ta večer izbrala pet Kajuhovih poezij, ki so jih recitirali prav na takratnem nastopu. Lepo je, kot vedno, po-vezoval celotno prireditev tajnik društva in pe' vec Aleksander Mužina, ki je tudi povedal kratek življenjepis o Jošku Lukešu in o njegovi navezanosti na Gropado in na kulturno in družabno življenje v tej vasi. V izredno lepo okrašeni in pripravljeni dvorani se je nato razvila prijetna družabnost, ki so jo domači pevci in pevke nadaljevali s prepevanjem naših pesmi. N. L. DOMJO / KD FRAN VENTURINI BOLJUNEC / MLADINSKI POlVL Denis Novak) predstavil prvo kaseto KD Fran Venturini si že vrsto let prizadeva za vrednotenje ljudske kulture z raznimi prireditvami, kot je prvomajski mednarodni festival Glas harmonike, pa tudi spodbujanjem delovanja edine glasbene šole za diatonično harmoniko na Tržaškem. In prav iz te šole izhaja Denis No-vato, danes 18-letni fant, ki je v nekaj letih zrastel v pravega mojstra tega glasbila, tesno povezane- ga z ljudskim kulturnim razpoloženjem in z narodnozabavno glasbo. Tako so v soboto zvečer pri Domju predstavili prvo kaseto, ki jo je Denis Novato posnel v sodelovanju z Renzom Počkarjem, elanom raznih domačih glasbenih zasedb, in Igorjem Podpečanom, tonskim mojstrom in producentom, pa tudi godcem na bariton in bas kitaro. Kaseta povzema naslov Muzikant iz Trsta po skladbi, ki jo je napisal sam Novato in z njo lani avgusta zmagal naslov svetovnega prvaka na tekmovanju v Anconi. Sobotna predstavitev je izzvenela kot pravi praznik: Denisa od mladih nog pozna malodane vsa okolica, saj se je v zadnjih časih uveljavil ne le s samostojnimi nastopi, temveč tudi v raznih skupinah, kot je TFS S tu ledi. Pri KD Fran Venturini je začel najprej s poukom klasične harmonike, nato pa svoje navdušenje za nežne valčke in razposajene polke »preusmeril« na diatonično. V šestih letih, od začetnih korakov pod mentorstvom Zorana Lu- pinca, do danes je Denis Novato zbral precejšnjo mero uspehov, že od leta ’91 dalje z vrsto zavidljivih visokih uvrstitev na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pri Domju so kaseti in mlademu umetniku »nazdravili« društveni člani, prijatelji in privrženci te glasbene zvrsti. Denis je nastopil v Triu Novato (poleg njega sta še Renzo Počkar z električno kitaro in Martin Andolšek z baritonom), v Triu Venturini (zanimiv sestav diatonične harmonike in dvojnih orglic, s Počkarjem in Ivanom Kralom) in seveda tudi sam. Posebej je večer poživela ljudska pesem ženske pevske skupine S tu ledi. V imenu KD Fran Venturini pa je voščilo in željo vseh, da je kaseta za Denisa le prvi korak k še večjim zadoščenjem, izrazil predsednik Marjan Spetič. Damiana Ota Šavrinske pupe predstavile istrsko ljudsko izročilo Po prireditvi ob dnevu slovenske kultme, ki jo j® oblikovalo vaško KD France Prešeren, se je v nedelj0 v Boljuncu zvrstila še Prešernova proslava na pobu-do Mladinskega doma. Vabilu se je odzvala istrska ženska pevska skupina, ki nekako nasleduje tradicij1 starejših Savrink. Predstavile so se torej Savrinsk® pupe, ki delujejo pod mentrostvom Rožane Koštjal-Občinstvu so predstavile ljudsko izročilo teh istrskih krajev, še posebej navade in običaje, ki so značilni za šavrinsko območje. Ob narečni besedi je seveda zazvenela tudi ljudska pesem, še posebno zanimiva, ker takorekoč naravno obsega večjezični kulturni pr°' štor. O vsebinah in pomenu dneva slovenske kultur® pa je spregovorila Fulvia Premolim Miljski pust Letošnji 42. miljski pust spremlja cela -vrsta prir®) ditev. Jutri bosta na vrsti dve. V umetnostni dvorani »G. Negrisin« bodo ob 18. mi odprli razstavo kostumov miljskega pusta. Gre za prikaz najlepših in naj bolj značilnih pustnih oblačil, ki so bila izdelana za pustne sprevode zadnjih let. To je prva tovrstna razstava v okviru miljske pustne manifestacije, ki pa na) bi postala v prihodnje tradicija. Tako bodo na razstavi ob prihodnjem pustu razstavili oblačila, ki bodo spremljala letošnji sprevod alegoričnih vozov. Druga pobuda, ki bo na sporedu prav tako jutri in ob isti uri, vendar v Kulturnem centru »G. Milio®’ 00 predstavitev knjige o miljskem karnevalu od leia 1954 do 1994. Knjigo »Bulli e Pupe« sta pripravi a Livio Morpurgo in Sergio Norbedo in obsega 205 fotografskih reprodukcij ter obsežen pregled tega, k so o miljskem pustu poročali časopisi. REPENTABOR / TELOVADNICA Adria kvintet predstavil kaseto »Pri nas doma« Nastopili še Vanka in Tuonca ter čarodej Vikj Ce sodimo po vedrem razpoloženju in nasmejanih obrazih res Številnih obiskovalcev, ki so v nedeljo napolnili telovadnico v Repnu, je zabavna prireditev ob Predstavitvi kasete zamejskega ansambla Adria knvintet v celoti dosegla svoj namen in Postregla z dvema urica-ma res prijetne zabave m osvežujoče sprostitve. ^ prekipevajočem vzdušju so se na odru v vr-togalvi sosledici zvršCali Protagonisti tega zabavnega večera, ki so s svojim izvajanjem-vti-snili pristni kulturni in umetniški pecat pestremu programu. Navdušeni poslušalci so si dodo-bra ogreli dlani in večkrat s ploskanjem skandirali poskočen ritem. Glavna pozornost je Pila seveda osredotočena na koncertni nastop Petih muzikantov Adria kvinteta, ki so mojstrsko m igrivo - z večkratno Ponovitvijo najlepših refrenov - predstavili de-Set izvirnih besedil in melodij, posnetih na njihovi prvi kaseti »Pri nas doma«. Z odlično izvedbo, prepojeno s svojstvenimi interpreta-nijskimi finesami so Upravičili svoj sloves in dokazali, da si niso slučajno izborili zlatega Orfeja na festivalu na-rodno-zabavne glasbe v muju. Poslušalci so zelo uenili izpovedna besedi-fa zamejskih avtorjev in 'zvirne glasbene aranžmaje. Da so skladbe Adria kvinteta Se toliko Polj prišle do izraza, je Pripomogel izvrstni pe-vec Dušan Kobal, dobit- Adria kvintet nik Korenove nagrade v Ptuju, ki je s svojim barvitim glasom ogrel srca občinstva in bil deležen - posebno ob vokalni interpretaciji dveh ljudskih pesmi - prave ovacije. Temperaturo v dvorani sta z mnogoterimi šaljivimi vložki Se dodatno dvigali klepetavi branjevki Vanka in Tuonca, ki sta brez dlak na jeziku obujali spomine na mlada leta in na »Se ne preorano njivco«; se jezili na sosedino figo, ki dela senco in je kriva, da ne raste radie; obsojali sta bivšega ministra za zdravstvo, ki si je ustvaril bogastvo na »naši bolni koži«; lotili sta se tudi medijske problematike in poročanja oz. neporoCanja našega dnevnika. V veselje otrok, pa tudi odraslih poslušalcev je večer razgibal simpatični in nenavadno spretni Čarodej Vikj, ki je s svojo sodelavko Tanjo prikazal nic koliko vragolij in domislic, katerim je pozorna publika sledila z veliko partecipacijo. Tako smo bili priCa razmnoževanju jajc in steklenic, skrivnostnim izginotjem SKD Cerovlje-Mavhinje prireja festival zamejskih amaterskih dramskih skupin Slovensko kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija tl. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim Številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca, za informacije lahko telefonirate na tel. St. 299798 (Antonie Katja) ali na tel. St. 299985 (Antonie Paolo) v večernih urah. VČERAJ-DANES Danes, TOREK, 21. februarja 1995 IRENA Sonce vzide ob 6.58 in galone ob 17.39 - Dolžina Uneva 10.38 - Luna vzide °° 24.00 in zatone ob 9.51. Jutri, SREDA, 22. februarja 1995 MARJETA vreme včeraj ob 12- URI: temperatura 2taka 8,7 stopinje, zračni j'ak 1025,9 mb raste, ve-ter 10 km na uro seve-r°vzhodnik, vlaga 84-od-st?tna, nebo jasno, morje j^frno, temperatura morja 8’6 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Sarah Oerlevaris, Caterina Di Giulia Morelli, Elisa Morelli, Patrick Rosiello, Martina Di Paolo, Cri-^*an Succi, Adelaide Zettin. umrli so: 79-ietna Giuseppina Perchiani, 73-letna Lidia Pozzari, 83-letna.Maria Šerpo, 81-letna Maria Tulliani, 76-letni Paolo Pitti, 80-letni Luciano Dolenz, 63-letna Licia Supan, 75-letni Lino Pimazzoni, 61-letni Vittorio Callegaris, 73-letni Giovanni Lonja, 79-letni Carlo Tremuli, 96-letni Antonio Corazza, 95-letna Francesca Sch-leiner, 79-letna Maria Sterpini, 82-letna Maria Škrinjar, 71-letna Licia laschi, 74-letna Emma Andreassi, 59-letni Clau-dio Stoch, 72-letna Egi-dia Sari, 76-letna Olga Morosutti, 62-letna Gior-gina Visintini, 65-letni Mario Bianchin. LEKARNE Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, pred- KINO * i. m Slovenska komponenta DSL f prireja danes, 21. t.m., ob 20. uri v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu javno zborovanje na temo “ SLOVENSKA MANJŠINA ZDAJ IN UPRAVNE VOLITVE ” Vabljeni elani in somišljeniki IZLETI s->\ GLASBENA MAJICA MM TRST Koncertna abonmajska sezona 94/95 Danes, 21. februarja ob 2030 v Kulturnem domu v Trstu harmonika Na sporedu: Frescobaldi, Zo-lotarjov, Lundquist, Rojac, Kusjakov, Gubajdulina praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Clefks commessi«, r. Kevin Smith. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 » P u 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Omici-dio nel vuoto«, r. John Badham. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La piccola rosa tre le gam-be«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.15 »Sotto il segno del pericolo«, i. Harrison Ford. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Betty«, r. Claude Chabrol, v francoščini. LUMIERE - 20.00, 22.15 »Vive 1’amour«. Jj PRIREDITVE KNIZNICA P. Tomažič in tovariSi-Opcine. Danes, ob 20. uri bo gost srečanja dr. Rafko Dolhar ob izidu knjige "OD TRENTE DO ZAJZERE”. Uvodna beseda Zora Tavčar, sodelujeta Ko-stanca Filipovič in Livij Va- Ipnf-’if*' DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na veCer »20 LET PO KOCBEKOVI AFERI «. Predavala bosta avtorja knjige »Edvard Kocbek - pričevalec našega Časa« pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM - Trst na pustno soboto od 20. ure dalje DOBRODELNI PLES z bogato večerjo. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezervacije na tel. St. 573141. ZAMEJSKA SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA priredi v nedeljo, 26.t.m., od 15. do 18. ure v župnijski dvorani v na-brežini PUSTOVANJE za volčiče in veverice. Od 19. ure dalje pa za starejše elane. vabljeni. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 26. t. m. od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ« prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, PUSTNI PLES ob zvokih ansambla »Keydea«: ples, glasba, jedača, pijaca, sreColov. Priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na št. 51377. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca vabita na DRUŽABNOST IN PUSTOVANJE v ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri v Ul. Do-nizetti 3. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM priredi na pustni torek, od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE za otroke do 12. leta starosti. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Ci-cerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim umikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. □ OBVESTILA DEKLETA in žene! Praznujte DAN ZENA v restavraciji Al Carso v Mavhinjah, ob veselih zvokih ansambla Vrtnica. VeCer, ki ga organizira Skd Cerovlje-Mavhinje bo obogatil zabavni program. Informacije in rezervacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KRUT obvešča, da se začnejo v sredo 1., v Četrtek 2. in v torek 7. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije danes, od 9. do 12. ure na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, tel. 360072. ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin v Bregu in Miljah na področno srečanje, ki bo jutri, 22.t.m., ob 20. uri na sedežu KD Jože Rapotec v Prebenegu. SKP - krožek Kras, vabi Člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo jutri, 22.t.m., ob 20. uri, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: v soboto, 25. t. m.: Medja vas in Sesljam v nedeljo, 26. t. m.: Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempoalj in Praprot ter v ponedeljek in torek Vižovlje, Nabrežina in Trnovca. BRANI SVOJE ZDRAVJE - alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associa-zione club aleolisti in trat-tamento - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov ) srečanje zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi boš spoznal "nov stil življenja”. Čakamo te na našem sedežu v Ul. Foschiatti 1 v Trstu od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. 370690. OdloCi se za obisk! 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča elane, da je šolsko skrbništvo v Trstu razpisalo nasledenje natečaje po naslovih za vstop v pokrajinske sezname neuCnega državnega osebja: administativni pomočniki -IV. funkcionalna oznaka, tehnični pomočniki - IV. funcionalna oznaka ter pomožno osebje III. funkcionalna oznaka. Cas za predstavitev prošenj zapade 3. marca 1995. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8, tel. St. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča neuCno osebje (A.T.A.), da je Cas do 11. 3.1995 za vložitev prošenj za premestitve. Obrazci in informacije na sedežu SSS. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa nestalno osebje vseh stopenj, da bo v petek, 24. t. m. urad odprt tudi v popoldanskih urah in sicer od 16.30 do 18.30 za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za vključitev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE F. ERJAVEC iz Rojana vabi vse starše, ki bi želeli vpisati svoje otroke v to Solo na informativni sestanek, ki bo jutri, 22. t. m., ob 14.30 v šolskih prostorih v Ul. Montorsino 2. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimbergo in ogled pršutar-ne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Turel, tel. št. 220266. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. SKD CEROVLJE MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za nesmuCarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Kromberg na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled kosovelove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, do Četrtka 2. marca. MALI OGLASI ZAVAROVALNA AGENCIJA na Krasu sprejme v službo uradnico/ka, možna prva zaposlitev. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Zavarovalnica". NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine za vse stopnje ter pomoč osnovnošolcem in srednješolcem pri ponavljanju in pisanju domačih nalog. Tel. 229364. ISCEM delo kot hišna pomočnica ali otroška varuška 2 ali 3 krat tedensko. Telefon 212196 od 12. do 17. ure. PRODAM počitniško prikolico Adria, pet ležiSC, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 228318. DAJEM v najem vinograd. Tel. št. 231859. KMEČKI turizem je odprt v Zagradcu št. 1 pri Ostrouški. OSMICO ima odprto v Borštu Benedikt Žerjal - Diko. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob MiCeta Malalana darujeta Aldo in Gabrijela 50.000 lir za SZ Sloga. V počastitev spomina drage Milke Zahar vd. Zobec darujeta družini Petaros in Sulli (Boršt) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Marijo BriSCik darujeta Marija in Vera Ukmar 30.000 lir za KD Prosek-Konto-, vel. V spomin na Rudija Vodopivca daruje Vinko Vodopivec (Repentabor 140) 50.000 lir za SD Zarja. V isti namen daruje Marta Kocijan 15.000 lir za SD Zarja. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah so darovali: N.N. 50.000 lir, Pepi 30.000 lir, N.N. 10.000 lir ter prijatelji društvenega bara 33.600 lir. , V spomin na Bernardo Hrovatin daruje Elva z družino 30.000 lir in Fabio z družino 30.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Zdravka Makovca darujeta Miranda in Aleksander Kokoravec 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Po kratki bolezni nas je zapustila Marica Škrinjar vd. Brusadin Pogreb bo jutri, 22.t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na glavno pokopališče. Žalostno ves sporočajo sin Jožko z Avrelijo, sestri Cilka in Tončka ter brat Stanko z družinami. Trst, Koper, 21. februarja 1995 Žalovanju svojcev se pridružujeta Etko in Neva Jogan z družino. BANČNIŠTVO / GORIŠKA HRANILNICA Skupaj s Cariplo na slovenski trg Goriško banka bo septembra ponudila 500 tisoč delnic varčevalcem v deželi Letos septembra bodo varčevalcem ponudili 500 tisoč delnic in s tem odprli pot ljudskemu delničarstvu. Nadaljevali bodo s politiko odpiranja podružnic v vsej deželi, saj se hočejo utrditi in uveljaviti kot banka deželnega značaja. V sodelovanju in tudi s podporo Cariplo iz Milana bodo skušali prodreti na slovensko finančno tržišče. To so tri glavne smernice, ki vodijo upravitelje Goriške hranilnice. Naštel nam jih je predsednik upravnega odbora dr. Antonio Tripa-ni. Nekaj se že uresničuje, drugo je šele v načrtih. Začnimo pri ljudskem delničarstvu. Hranilnice so kot znano bile doslej banke javnega značaja. Upravitelje so imenovale krajevne uprave in nadzorni organi. Sedaj se privatizirajo. Prejšnja lastnina je šla v last fundaciji, za redno poslovanje bančnega zavoda pa skrbi prava banka v obliki delniške družbe. V Gorici so lani milanski banki Cariplo prodali 10 odstotkov delnic. Zanje so dobili 30 svežih milijard lir. Cariplo je enega svojega zastopnika imenovala v upravni svet. Sedaj naj bi 6, 53 odstotkov delnic ponudili v javno prodajo varčevalcem iz vse dežele in ne samo z Goriške. V vsakem ponujenem paketu bi bila polovica delnic, polovica pa obligacij, ki bi se sicer lahko spremenile v delnice. Vsak paket bo vreden nekaj nad 7 milijonov lir. Nadejajo si, da bodo v deželnem merilu našli toliko varčevalcev. Podobna akcija je v Trstu imela uspeh, v Vidmu pa se z njo obotavljajo, čeprav je bila že napovedana. Do leta 1987 je bil njihov delokrog omejen na goriško pokrajino. »Takrat smo prvič prestopili pokrajinsko mejo«, pravi predsednik Tripani,»in odprli podružnico v Reani del Roiale pri Vidmu. Kasneje smo šli tudi drugam, na Tržaško, na Videmsko in v pordenonsko pokrajino. Ne bomo pa šli izven dežele.« »Ko bi hoteli vztrajati samo v pokrajinskih mejah«, dodaja generalni direktor dr. Franco Podda,»ne bi bili mogli vzdržati sedanje ostre konkurence, ki k nam vdira od vsepovsod in ki, hočeš nočeš, domačim kreditnim zavodom odjeda vsaj nekaj klientov«. Leta 1985 so imeli 16 podružnic, sedaj jih imajo že 26. Letos in v prihodnjem letu nameravajo odpreti še 6 okenc. Skoro polovica vseh bo izven Goriške. Sicer pa so lani na Goriškem zbrali 27 odstotkov hranilnih vlog, v posojilih pa so na ravni 30 odstotkov. Čeprav dokončnih številk še ni, je že sedaj mogoče ugotoviti, da so lani poslovali pozitivno. Zaradi krize, manjših finančnih uspehov v naložbi v državne vrednotnice in tudi novih davčnih predpisov končni uspeh ne bo takšen kot pred letom dni. Uspelo pa jim je dati več posojil, kar pomeni, da se gospodarstvo krepi. Zmanjšali so število soferenčnih posojil. Seveda nas je zanimalo, kaj je napotilo milansko Cariplo, da je pristopila kot delničar v goriško hranilnico. Cariplo je najmočnejša italijanska in evropska hranilnica, ena vodilnih bank v Italiji, ima večino delnic v več bankah v južni in srednji Italiji. Pred kratkim je poskušala kupiti večinski paket v bolonjskem Ro-lo, pa ji pok-sus ni uspel, saj jih je prehitela ponudba Credita. Denarja ima ogromno na razpolago. Ni odveč ugotoviti, da bi Milančanom goriška hranilnica služila kot odskočna deska za vstop v Slovenijo. O tem so se sicer že pogovarjali a le v okvirnem smislu, saj je Milan imel v mislih in delu cel kup zanj pomembnejših stvari. Očitno Slovenija postaja zanimivo tržišče in prisotnost v njenem finančnem središču bo kaj kmalu nekaj zares nujnega, pa čeprav je Cariplo tam posredno že prisotna, saj ima svoje delnice v dunajski Austria Bank, ki posluje v Ljubljani. Očitno pa postaja, da želijo Milančani biti tam neposredno prisotni. Skok v Slovenijo naj bi naredili skupno z goriško hranilnico. Tako nam daje razumeti dr. Tripani, ki sicer tudi pove, da do gospodarstva čez mejo že sedaj kažejo zanimanje, saj so kar precej podjetnikom, seveda z ustreznimi garancijami, že dali svoja posojila. MARKO VVALTRTrSCH ŠTANDREŽ / PRIREDITEV OB DNEVU KULTURE »Od nas samih je odvisno, če bomo jutri to, kar smo« Mešani pevski zbor KD Oton Zupančič med nastopom(foto Studio Reportage) Štirje zbori so v soboto nastopili na prireditvi v počastitev dneva slovenske kulture v Standrežu. Poleg tega smo lahko prisluhnili priložnostnemu nagovoru Sare Hoban in recitatorjem. Skupno prireditev sta pripravili KD Oton Zupančič in PD Standrež in s tem vnovič dokazali, da je sodelovanje na področju ljubiteljske kulture možno in predvsem koristno. V Standrežu so se za skupno Prešernovo proslavo odločili že lani, zatem pa sta društvi skupaj obeležili 150-letnico rojstva Simona Gregorčiča. Na sobotni dobro obiskani prireditvi so sodelovali otroški pevski zbor KD Oton Zupančič (vodi ga El-da Gravner), mladinski pevski zbor PD Standrež pod vodstvom Kristine Marušič, mešani pevski zbor PD Standrež, ki ga je ob tej priložnosti vodil Silvan Za- vadlav ter mešani pevski zbor KD Oton Zupančič pod vodstvom Mirana Ru-stje, ki sta ob koncu, združena, zapela Zdravljico. Bogat program pevskih točk so popestrile recitacije Prešernovih pesmi, ki so jih izvajali Eva Del Fabbro, Jana Plesničar, Peter Povšič, Lara Pavlin, Ivan Golob ter Tanja in Katja Gaeta. Učiteljica Majda Pavlin je prebrala Zupančičevo pismo mariborski mladini "Ljubite Prešerna”. Napovedovala je Vesna Lutman. V priložnostnem nagovora je Sara Hoban nanizala vrsto vsakdanjih na videz drobnih in nepomembnih stvari, ki pa posebej pripadnike manjšinjske skupnosti povezujejo s Prešernom, oziroma s smislom njegovega sporočila, z bistvom razumevanja vloge in pomena kultme. Predsednica KD Oton Zupančič je poudarila, da je od nas samih odvisno, od vsakega posaneznika, od stopnje dojemanja in zavesti, če hočemo ohraniti naš jezik, zavest o pripadnosti slovenski kultmi in izročilu, ob spoštovanju istih vrednot večinskega naroda. Posebna vrednota je jezik, govorica. In prav tej vrednoti moramo namenjati posebno skrb. Ne samo v šoli, časopisih, na prireditvah, ampak predvsem v njeni osnovni funkciji sredstva sporazumevanja: doma, v družinskem okolju, v trgovini, v pogovora s prijatelji. Naša skupnost doživlja v zadnjem času številne pritiske in napade, kar pa ni pravzaprav nič novega in nas tako stanje ne sme potreti. Le na primeren način in zavestno je treba odgovoriti. Nihče nam namreč ne more vzeti ali spremeniti bistva, če tega sami nočemo. r SOVODNJE / PREDSTAVITEV- Tiskana beseda na Goriškem Predavanje M. VValtritscha GLASBA / V KULTURNEM DOMU Jazz koncert dua Rava-Galliano Italijanski trobentar in francoski harmonikar obetata zanimiv večer Uredništvo Glasila, mesečne publikacije, ki jo že četrto leto izdajata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev, je že lani ob svojem rednem poročanju o kulturnem in športnem delovanju na Goriškem objavilo prvi tematski zvezek. Takrat so predstavili še neobjavljene pesmi prof. Milana Bekarja. Druga tovrstna tematska publikacija je pravkar pripravljena in jo bodo javno predstavili jutri, 22. februarja, ob 20.30 na večeru v sovodenjskem Kulturnem domu. Gre za publikacijo novinarja Marka VValtritscha o tiskani besedi na Go- riškem. Na predstavitvenem večera, ki ga ob uredništvu Glasila pripravljata ZSKD in KD Sovodnje, bo avtor publikacije spregovoril tudi o kulturi v So-vodnjah skozi časovna obdobja. Poslušalci bodo imeli priložnost pobliže spoznati razvoj kulturne stvarnosti na Sovodenjskem v teku zadnjega stoletja ter se seznaniti z vrsto zanimivosti, ki jih bo Wal-tritsch omenil in ki bodo zadevale širšo stvarnost v tej občini. Povedati velja tudi, da se jutrišnji sovo-denjski večer uokvirja v niz prireditev ob letošnjem dnevu slovenske kulture. Goriška srečanja z jazz glasbo nas nocoj ponovno vabijo v veliko dvorano Kulturnega doma. Na odru slovenske dvorane bosta nastopila italijanski trobentač Enrico Rava in francoski harmonikar Richard Galliano. Gre za nenavadno zasedbo, ki združuje jazz in tango, milongo in melodram, liriko in, ljudsko tradicijo. Glasbenika sta se srečala pred nekaj leti in kaj kmalu dobila skupen jezik. Liričnost, nostalgija in ironija Ravine trobente so dobile pravo protiutež v tipkah Gallia-nove harmonike. Sredozemska glasbenika sta skupaj posnela tudi nekaj plošč, med katerimi naj omenimo Ravino mojstrovino izpred dveh let “Rava 1’Opera va”, pre- gled opernih del v jazzovskem stilu in lanski skupni načrt “Chanson”, v katerem poleg Rave in Galliana sodelujeta še En-zo Pietropaoli in Rita Marcotulli. Enrico Rava ima za sabo vrsto let mednarodnih izkušenj in je vedno zelo aktiven v raziskovanju novih obzorij in dopolnil jazzu. Richardu Gallianu pa gre nedvomno zasluga, da je harmonika dosegla vidno mesto v jazz glasbi. Nocojšnji koncert se bo začel ob 21. uri. Ciklus koncertov letošnjih Srečanj z jazz glasbo se bo potem nadaljeval na pustni torek, ko se bodo na odru Kulturnega doma predstavili Carla Bley, Steve Swallow in Andy Sheppard. AW KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Stargate«. Igrata Kurt Russel in James Spa-der. Ozv. Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Kika, un corpo in prestito. Rež. Pedro Almo-dovar. Prep. ml. pod 14. letom. ODBOR UPOKOJENCEV JZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja. Prijave v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. ODBOR UPOKOJENCEV JZ DOBERDOBA prireja 11. marca izlet na Bled z muzejskim vlakom. Odpeljal bo ob 9. uri iz Nove Gorice. Prijave do 3. marca v trgovini pri Mili (tel. 78072) in v gostilni Peric (tel. 78000). Izlet prirejajo ob dnevu žena. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja ob 8. marcu izlet v Caorle. Prijave v sredo, 1. marca na sedežu in pri poverjenikih. If! OBVESTILA SPD GORICA priredi 5. marca ob priložnosti Zamejskega smučarskega prvenstva, avtobusni smučarski izlet v Fomi di So-pra. Prijave na sedežu v sredo od 11. do 12. ure in v četrtek od 19. do 20. ure. Avtobus bo peljal, če bo dovolj prijav. Na sedežu sprejemajo tudi prijave za društveno tekmovanje, ki bo 12. marca na Trbižu. Tudi ob tej priložnosti bodo organizirali avtobusni prevoz. KD SOVODNJE vabi dekleta in fante, ki bi radi sodelovali na modni reviji, da se udeležijo kratke informativne seje, ki bo nocoj ob 19.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ali 81113. SKUPNOST ARCO-BALENO daje v najem pustna oblačila. Interesenti se lahko oglasijo na sedežu v Ul. sv. Mihaela 38 (tel. 22012). a PRIREDITVI KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI (2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavili v četrtek, 23. februarja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 24. t.m., ob 18. uri na predstavitev monografije Borisa Paternuja France Prešeren 1800-1849. O delu bo v prisotnosti avtorja govorila Lojzka Bratuž. SKRD JADRO IZ ROMK prireja ob dnevu slovenske kulture srečanje z novinarko Dorico Makuc, ki bo predstavila knjigo Aleksandrinke. Nastopu bo tudi Tržaški oktet. Prireditev bo v petek, 24. februarja, ob 20.15 v občinski sejni dvorani * * * v Ronkah. SD SOVODNJE prireja 25. t.m. pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila so na razpolago pri G. MarsonUi Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in Lučotu Fajtu. KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustno praznovanje “Pridi z nami v džunglo...”, ki bo 24. februarja ob 20.30 v domu Andreja Budala v Standrežu. Nagradili bodo najlepšo masko. SKPD F.B. SEDEJ V Steverjana vabi na pustovanje v soboto, 25. t.m., °b 20.30 v telovadnici pr' Katoliškem domu v Gorici. Igral bo Adria kvintet. Nagradili bodo najlepSO masko. Prijave pod tel-884160 in 531407. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča urnik odhoda avtobusov za pustovanje 25. t.m. v Gallianu: 1. avtobus ob 15.30 s Travnika, gost. Primožič, Podgora in Ločnik; 2. avtobus od 15.30 iz Stan-dreža; 3. avtobus ob 15.30 iz Sovodenj. Udeleženci z lastnimi sredstvi naj se zberejo v gostišču ob 16.30. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je do 27. t.m- postavljena razstava slikarske Clotilde Menardi - Fenzl. Ogled ob delavnikih med 9. in 13. uro in v večernih urah med prireditvami v domu. V GALERIJI KINA VITTORIA na Travniku je se danes postavljena razstava inštalacij »...Kaj ni bilo jutri?«. Razstavljajo Giuseppe De Cesco, Odinea Parnici, Grupa Topolove. Giovanna Torresin in Giorgio Vazza. : • lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Mag' gio 94, tel. 790338. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Anna Pavesi (sestra Pjfn- na) iz samostana uršubnK v Ul. Palladio 6 na glavno pokopališče, ob 11- url Fabio Penna iz bolnišnice sv. Justa v Ločnik. ° 12.30 Pierina Suligoi por. Silli iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. MNANCARSKA ŠOLA / SEN. BRATINA PO SREČANJU S POVELJSTVOM FINANČNE STRAŽE NOVICE Politiki pritiskajo na generale za gradnjo šole na letališču Kritike na račun "rovarjenja" sen. Romolija in župana Valentija Generalno poveljstvo finančne straZe v Rimu se zavzema za to, da bi Solo za finančne stražnike sezidali v Gorici, nikakor pa ni rečeno, da se mora to zgoditi na letališču. Nasprotno, zavedajo se, da bi vsiljevanje gradnje na tem območju proti volji večine prebivalstva imelo negativne učinke. Zato so pripravljeni sprejeti vsakršno drugo lokacijo, le da se šola naredi v Gorici, saj bi v nasprotnem primeru izgubili že razpoložljivih 113 nnlijard lir iz zakona o financiranju Osimskih sporazumov. To je pomembna novo-sti ki jo je senator Darko Bratina prinesel iz Rima, Ner se je v Četrtek srečal s Poveljnikom finančne straže gen. Costantinom Berlenghijem in poveljnikom generalštaba finančne straže gen. Ni-Colbjem Pollarijem, ki je Judi odgovoren za šolanje kadrov. Obračun srečanja je senator predstavil vče-raj na tiskovni konferenci, na katero so poleg novinarjev prišli tudi nekdanji žuPan Antonio Scarano, nekoč vplivni elan občinske uprave Lanfranco Zu-nalli, pa tudi predstavnik odbora za varstvo letališča Gino Cocianni in občinski svetovalec Severne lige bJereo Tavagnutti. Zlasti nied Scaranom in Cocian-nijem ni manjkalo pole-nncnih iskric. Senator Bratina je povedal, da sta mu generala v dveurnem pogovoru zagotovila, da bi namestitev fi-nancarske Sole na ob-toocju kake opuščene v°jašnice bila prav tako prejemljiva. Potrebna je sicer primerna površina, ni pa nujno, da je tolikšna, kot v načrtu, ki predvideva pozidavo skoraj 30 hektarov na letališču. Poveljstvo finančne straže je pripravljeno revidirati naCrt in se zadovoljiti tudi z manjšo površino. V kratkem (obljubili so da že v enem tednu) bodo senatorju Bratini pripravili dosje z navedbo lastnih potreb. Del struktur (na primer športni objekti in bivališča za inštruktorje) bi lahko bili tudi loCeni od osrednjega dela kompleksa (»finančna straža bi sicer raje imela vse skupaj, toda o tem se lahko pogajamo«, pravi Bratina), tako da bi šolo najbrž brez težav lahko namestili v vojašnici v Tržaški ulici (8, 5 ha) ali v LoCniku (9 ha). Zakaj potem toliko polemik okrog letališča? Goriški zagovorniki, začenši z nekdanjim županom Scaranom pa do Valentija, ki je to ponovil še v soboto, trdijo, da je gradnja fi-nancarske šole možna le na letališču. V nasprotnem primeru, pravijo, bi jo finančna straža sezidala drugje v Italiji. To nikakor ni res, je vCeraj odgovoril sen. Bratina sklicujoč se prav na izjave poveljstva finančne straže. Prvič zato, ker je osimski denar uporabljiv le na Goriškem in torej alternativa ni “Gorica ali kje drugje”, temveč “Gorica ali niC denarja”. Drugič, ker finančna straža nima specifičnega interesa za letališče. Za to lokacijo, sta povedala generala, so pritiskali in še pritiskajo nekateri goriški in vsedržavni politiki. Senator Bratina je s tem v zvezi zelo ostro ocenil ravnanje sen. Romolija in župana Valentija. »Kot obCana, še prej kot politika, me moti, da sta to partijo odigrala nekorektno in skrivaj. Sla sta v Rim in poveljstvu finančne straže ponujala goriško letališče, pritiskala pa sta tudi za Berlusconijev dekret, ki je 15. decembra že sredi politične krize - kar je, milo reCeno, neobičajno - s sklicevanjem na vojaško tajnost zavrnil ugovore Dežele in prižgal zeleno luc za gradnjo na letališču.« Ti pritiski so torej že dolgoletna konstanta. Od Scaranovih Časov (nekdanji župan se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi kaznivega preseganja pooblastil), do pritiskov, ki jih je Bratini potrdil obrambni minister v Ciampijevi vladi Fabbri, in vse do pritiskov “poli- tikov 2. republike”, ki se prav kot kolegi iz prve na vse kriplje trudijo, da bi šolo-vojasnico zidali na letališču. Generala Berlen-ghi in Pollari sta namreč Bratini potrdila, da sta bila prav v zadnjem Času deležna»politiCnih pritiskov« z lokalne in vsedržavne ravni. Bratina seveda obsoja in zavrača take politične metode, ki proti volji občanov “razprodajajo” letališče, ne da bi se poslužili vseh možnosti pogajanja s finančno stražo, ki nedvomno obstajajo. Prav te možnosti namerava do dna raziskati slovenski senator, ki je prepričan, da bo mogoče s složno politično akcijo odpreti financarsko šolo v Gorici, ne da bi zaradi tega bilo treba žrtvovati raz- vojne možnosti letališča. Sicer pa Bratina opozarja, da je za bodočnost mesta potrebno dosti veC kot financarska šola. Ministrica Agnellijeva bo najbrž kmalu umaknila veto glede pridruženega članstva Slovenije v ES. Skrajni Cas je že, da se pripravimo na odpravo meje, ki bo gotovo travmatična. Potrebna je jasna strategija in nekaj konkretnih načrtov (Bratina poudarja zlasti razvoj univerze, novo funkcijo avtoporta, ceste, primerno vlogo centra Informest), da se v Gorici zasidra eno od vozlišč novih tokov. V nasprotnem primeru bomo, s financarsko šolo ali brez nje, le koridor, po katerem bo gospodarski razvoj hitel mimo nas. Večni spor, ki se vleče iz prve v drugo republiko Napoved, da bo sen. Bratina javil novosti o političnih pritiskih za gradnjo financarske šole na letališču, je očitno vznemirila nekdanjega Zupana Scarana, ki je prišel na tiskovno konferenco, da bi zagovarjal svoje izbire. Bratina je sicer imel v mislih dvojico Valenti-Romoli, ki danes dosledno nadaljuje po Scaranovi poti. Prisotnost bivšega župana pa je bila kljub temu zanimiva. »Bilo je 23. decembra 1983, ko sem v Časopisu prebral, da je finančna straža opustila načrt za odprtje šole v goriškem semenišču, ker da je premahno. Takrat sem si dejal, da Gorica ne sme zapraviti te priložnosti. Pri poveljstvu finančne straZe sem se pozanimal, kaj bi potrebovali in jim ponudil letališče, ker je pac to bilo edino dovolj prostorno ob- močje in povrhu še državna last«. »Zakaj si jim pa ponudil desetkrat večjo površino od one, za katero so se zanimali«, je Scaranu zabrusil Gino Cocianni, nekdanji strankarski tovariš v KD in potem oster Scaranov nasprotnik prav zaradi financarske šole. V enajstih letih se je v Italiji spremenilo marsikaj, polemika o financarski šoli pa ostaja v bistvu ista. Na eni strani so politiki na oblasti (nekoč Scarano, danes Valenti), ki jo hočejo za vsako ceno na letališču in trdijo, da druge možnosti ni. Na drugi, kdor kot Bratina, Cocianni pa tudi ligaš Tavagnutti opozarja, da Gorica ne sme pasivno sprejemati vsiljenih izbir, ampak ima vso pravico, da sama odloči o uporabi svojega teritorija in denarja, ki ji je bil dodeljen. Na Vrhu pripravljajo v petek Prešernovo proslavo SKD Danica, kjer so prav pred kratkim obnovih in pomladih društveni odbor, prireja v petek, 24. t.m. prireditev ob Dnevu slovenske kulture. V centru Danica bodo ob 20.30 nastopili recitatorji z izborom poezij o krasu, program pa bo zaokrožil nastop moškega pevskega zbora KD Jezero iz Doberdoba. Seja rajonskega sveta v Pevmi Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver se bo ponovno sestal nocoj, 21. februarja, ob 20.30 v prostorih osnovne šole Josipa Abrama v Pevmi. Glavna točka na dnevnem redu je odobritev programa kulturnih dejavnosti za leto 1995. Dejavnost članov krožka CIFI Goriški fotografski krožek je v zadnjem Času moCno povečal razstavno delovanje. V teh dneh so v dogovoru z mladinsko sekcijo združenja trgovcev v izložbah številnih trgovin v mestu na ogled fotografije na pustno tematiko, ki so jih posneh nekateri elani krožka. Prav tako na pustni Cas so ubrani motivi fotografij Erosa Gubata, Gina Moreltija, Claudia Veniera in Giovannija Viole, ki so od sinoči na ogled v kavami “Torino” na Korzu Italia. Danes ob 18. uri pa bodo v kavami “Ai Giardini” odprli razstavo fotografij dr. Pierlugija Lodija na temo Moj Kras. Jutri pisna preizkušnja natečaja za učiteljska mesta Goriško šolsko skrbništvo spominja interesente, da bo jutri, 22. februarja, pisna preizkušnja natečaja na podlagi naslovov in izpita za dodehtev učiteljskih mest v italijanskih in slovenskih osnovnih šolah. V Gorici bo izpit v poslopju zavoda Fermi v Ul. Diaz 20. Kandidati morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument s sliko. Kandidati se morajo na izpitnem sedežu javiti ob 8. uri, nakar naj bi se po uvodnih formalnostih pisna preizkušnja začela ob 9.30. Samuelsovo bodo predvidoma zaslišali danes v bolnišnici Zdravstveno stanje 33-letne Scarlet Maxine Sa-muels, temnopolte angleške državljanke, po rodu sicer iz Jamajke, se izboljšuje. Po informacijah, ki smo jih dobih pri pristojnih policijskih organih, naj bi danes zaslišali žensko glede okoliščin sobotnega tragičnega dogodka. Zensko so namreč našli, s težkimi telesnimi poškodbami, premočeno in podhlajeno, na železniškem nasipu med Krminom in Koprivnim. Tat kradel denar v župnišču Neljubo presenečenje je v nedeljo, sredi popoldneva, doživel podtumski župnik Don Ruggero Di-piazza, sicer pa odgovorni pri humanitami organizaciji Caritas. Ob vstopu v župnišče je na hodniku sreCal mlajšega moškega, ki na vprašanje kaj neki dela v prostorih, ni dal jasnega in prepričljivega odgovora. Don Ruggero je vsiljivca, ki je menda v notranjost prišel skozi okno kopalnice, povabil naj se oddalji, kar je ta tudi naredil. Kmalu zatem je župnik ugotovil, da je izginilo za kakih pet milijonov lir denarja, last Caritasa. Poizvedovanje policije ni obrodilo uspeha. KRONIKA / TEŽAK OBRAČUN DVEH PROMETNIH NESREČ Pri Rupi umria 56Jetna avtomobilislka V Tržiču se je hudo ranil upokojenec Žrtev je 56-letna Goričanka Edes Bozzuffi - Upokojenca prepeljali v Videm Na cestah na Goriškem sta se včeraj dopoldne zgodili dve težki prometni nesreči. Ena oseba je izgubila življenje, eno pa so z zelo težkimi poškodbami prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu. Prva nesreča se je zgodila dopoldne na državni cesti št. 55 v Rupi. V silovitem trčenju v drevo ob cesti je umrla 56-letna Edes Bozzuffi iz Gorice, ulica Aprica 16. V fiatu 128 je vozila v smeri iz Gorice proti Trstu. Takoj po ostrem ovinku, ki mu domačini pravijo Velika jama, je z avtom zaradi še nepojasnjenih vzrokov zapeljala v levo in silovito trčila v drevo ob cesti. Avto je po trku odbilo nekaj metrov niže v vino- grad. Reševalci (poklicali so tudi helikopter reševalne službe 118) so ugotovili, da je avtomobili-stka umrla na kraju nesreče. Dobre pol me zatem pa je do težke prometne nesreče prišlo v Tržiču in sicer v križišču ulic Rossini in Sanzio. V nesreči je bil težko ranjen 75-letni upokojenec Pasquale Mautone iz Tržiča, Vicolo Marcelliana. Prišlo je do trčenja med motorčkom, ki ga je upravljal Mautor-ne in avtomobilom, znamke renault clio, ki ga je vozila 50-letna Liliana Moretto iz Starancana. Mautoneja so zaradi hudih poškodb s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Videm, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Zapora zaradi dviganja žerjava Ob Verdijevem gledališču, kjer so pred kakšnim tednom spet odprli gradbišče, so včeraj postavljali velik žerjav. Glavno goriško ulico so iz varnostnih razlogov zaprli za promet. (Foto Studio Reportage). SAMOVOLJA VIDEMSKEGA PREFEKTA Raba slovenščine v videmski pokrajini Prefekt zavrnil priziv v slovenščini odv. Berdon se je obrnil no Deželno upravno sodišče TRST - Na videmski kvesturi so zagotovili, da zborovanje ni prepovedano in da zanj ni nobenih ovir ali omejitev, cestna policija pa je bila drugačnega mnenja in je vsem udeležencem naložila globo, nakar je videmski prefekt Se zavrnil priziv proti takemu početju policije, ker ni bil napisan v italijanščini. Prefekt pa nima zadnje besede in zato se je eden od udeležencev manifestacije, Jože Ferluga, odločil, da se s pomočjo odv. Andreja Berdona obme na Deželno upravno sodišče. To sodisce se je že ukvarjalo z vprašanji naSih pravic in je prišlo do zaključka, da za naSo zaSCito ne veljajo nikakršne ozemeljske omejitve. Upravičeno je pričakovanje, da pri svojih nadaljnjih sklepih ne bo zavzemalo stališč, ki bodo v nasprotju s tem, kar je glede naših pravic svojcas že zapisalo. Manifestacijo z razdeljevanjem letakov je priredilo društvo Edinost, in sicer že 13. aprila 1990 pri vhodu na avtocesto pri Ukvah. Za ustrezno dovoljenje se je pravočasno (z obvestilom v slovenskem jeziku) obrnilo na videmsko kvesturo, kamor je prof. Pahor stopil tudi osebno. Hotel je dvigniti primerek predloženega obvestila in seveda ukrep o dovoljenju. Dejali so mu, da so obvestilo prevedli, da zborovanje ni prepovedano in da ni nobenih omejitev. Ukrepa o dovoljenju pa mu niso izroCih, Ces da ni v navadi, da bi v primem odobritve manifestacije izdajali kaj pismenega. In tako je prišlo do zapletov. Proti manifestantom (Jože Ferluga, Jagoda Kjuder, Katja Kjuder in Marko Kokora-vec) je posegla cestna poli- Odv. Andrej Berdon cija, ki ni hotela nič slišati, da bi se obrnila do videmske kvesture in preverila, Ce obstaja ustrezno dovoljenje, zavrnila je zahtevo po tolmaču in naložila po 20 tisoč lir globe zaradi oviranja prometa. Proti globi je Četverica vložila priziv (v slovenščini) na videmskega prefekta. Slednji je 2. decembra lani odgovoril, da je priziv nesrejemljiv, ker »ni napisan v italijanščini, Čeprav je predlagatelj italijanski državljan«. In tako smo pri sedanjem prizivu na Deželno upravno sodisce. V njem odv. Andrej Berdon najprej zavrača prefektovo staliSCe: vlogo nanj je res napisal italijanski državljan, vendar je ta državljan tudi pripadnik priznane slovenske jezikovne manjšine v Italiji, kar pomeni, da ima pravico do pismene in ustne rabe slovenščine v odnosih z oblastjo. Ta pravica pa temelji na ustavi, posebnem statutu FJK, raznih državnih in deželnih zakonih, mednarodnih pogodbah itd. Berdon se zatem sklicuje na osimsko pogodbo in na zakon, s katerim je bila ratificirana, a ta zakon velja na vsem področju, kjer živi slovenska manjšina. To je leta 1992 potrdilo samo Deželno upravno sodišče z razsodbo St. 382, v kateri je med drugim tudi zapisano, »da je najbolj pravilno tisto tolmačenje, ki ugotavlja raztegnitev člena 8 na celotno deželno ozemlje«. Priziv nadalje omenja tudi razsodbo Ustavnega sodisca St. 62/92, v kateri je navedeno, da manjšinski pravni red velja za celotno ozemlje dežele FJK, kjer prebiva slovenska jezikovna manjšina in da za obstoj jezikovnih pravic »niso nujne posebne izvršilne norme, kajti dovolj je, da obstajajo ustanove in organizacijske strukture za splošno rabo, ki se jih da uporabiti, da pride do dejanskega uživanja pravice, ki jo načelno jamci Ustava«. Se zlasti je pomemben zadnji del priziva, ki se nanaša na stanje v videmski pokrajini. Odv. Berdon trdi, da »diskriminacijsko stanje Slovencev v videmski pokrajini, sad stoletnega etničnega zatiranja, nikakor ni ozemeljsko skrčilo ah odpisalo ustavnega, notranje-pravnega in mednarodnopravnega manjšinskega reda. Nasprotno, prav to terja spoštovanje zakonitosti, obstoječega manjšinskega pravnega reda. Vsekakor pa je nepravno in nelogično zanikati zajamčeno jezikovno rabo materinega jezika in prejemanja odgovora v pisni in ustni obliki v razmerjih z javno oblastjo v Vidmu in priznati isto pravico v Trstu. Pojem priznane jezikovne manjšine zaobjema vse italijanske državljane slovenskega jezika na osnovi same ne-sveCane izjave o pripadnosti (člen 109 Kazenskega postopnika).« ODPRTA VRATA Slep otrok v razredu Naloga Sole je, da s pomočjo usposobljenih učiteljev poveže in uskladi pristojnosti različnih strokovnjakov pri izdelavi enotnega in celovitega vzgojnega nacrta, prilagojenega potrebam »različnega« učenca. Vključevanje učencev, s posebnimi potrebami v obvezno Solo je že uveljavljen postopek. Čeprav smo se od leta 1971 morah soočati z mnogimi porazi in velikimi težavami, smo na tem področju dosegh tudi uspehe. Odprto je ostalo vprašanje, kako opredehti prizadete otroke, ki jih lahko vključimo v solo. V zvezd s tem so mnenja raz-licna. Nekateri trdijo, da je vključevanje z vidika socializacije pozitivno. Drugi menijo, da je vključevanje koristno le, ko se poleg socialnih stikov oblikujejo tudi nekatere možnosti dojemanja. Nekdo je' napisal, da po osmih letih šolanja »ni socializacije brez funkcionalnega napredka osebnih sposobnosti in ni funkcionalnega napredka, ki ne temelji na socializaciji«. Kljub 20-letnim izkušnjam Sola Se ni pripravljena za navedeno dvojno vlogo in otrok s posebnimi potrebami je zaradi tega pogosto v stiski. Dokler imamo opravka z otroki z lažjimi pomanjkljivostmi, zadostuje prizadevnost razrednega in pomožnega učitelja. Ce pa ima otrok prizadeta Čutila, ne moremo upati, da bo šola sama sposobna izpeljati svojo nalogo. Potrebno je vključiti Širše okolje in v primeru težje motnje mora pomagati tudi družba. Zelo razširjeno mnenje, da je trok s posebnimi potrebami stvar pomožne učne moči, zato se ostah učitelji zanj ne zanimajo ah ga celo odklanjajo. Toda pomožna učna moC ne dela samo s tem otrokom temveč z razredom in Sele po potrebi poseže izven razreda. Zato so vsi učitelji enako odgovorni in prav je, Ce se strokovno usposabljajo. Znanost, ki se bavi s slepoto, je nastala leta 1784, ko je Valenti Hany ustanovil v Parizu prvo zasebno Solo za vzgojo slepih otrok. Dokazal je, da je slepe osebe mogoče učiti. Leta 1819 je prišel na obisk Louis Braille, ki je kasneje zasnoval reliefno pisavo, ki so jo po njem tudi imenovali. Brailleova metoda predstavlja dokajšnjo novost v zdogovini slepih, ker jim omogoča, da dosegajo visoko kulturno raven, a vpliva tudi pozitivno na zmožnost sporočanja, na pridobivanje samostojnosti, kar pomeni preseganje odmaknjenosh, v kateri Aldo Rupel se slepe osebe največkrat znajdejo. Gentihjeva Šolska reforma je uvedla leta 1923 obvezno Šolanje slepih in gluhih otrok. Izdelali so tudi prve napotke za oblikovanje posebnih razredov. Sele leta 1971 pa so izdali prvi zakon, ki kaže občutljivost do prizadetih oseb, saj »... priznava pravico obiskovanja javnih sol.«. 4. avgusta 1977 sta bila sprejeta zakona 360/76 in 517. Na tej osnovi se otroci s posebnimi potrebami vpisujejo v redno osnovno Solo. V zakonu so navodila glede preverjanja znanja, pomoči, dopolnilne dejavnosti in strokovne usposobljenosti ucitlejev za delo s temi otroki. Kljub mnogim okrožnicam ne moremo Se govoriti o resničnem vključevanju, pogosto prihaja le do vstopa v Solo. Ce želimo zagotoviti otroku z motnjo kakovostno vključitev na vzgojni in socializacijski ravni, je potrebno ustvariti pogoje v Soli in seznaniti s tem širše okolje ter družine z zdravimi otroki. Ko se pojavijo težave, je potrebno posredovati Cimprej, ker dosežemo v mnogih primerih naj-vecje rehabihtacijske uspehe v prvih letih življenja. Ko otrok vstopi v vrtec in nato v osnovno Solo ter najbolj srečni v proizvodno delo, je pomembno, da obstajajo potrebne okohscene za učinkovito postopnost in omogočanje ustreznega usklajevanja pri didaktičnem načrtovanju. Vse to morajo seveda zagotavljati redna srečanja ravnateljev vseh Sol ter učiteljev različnih zvrsti Sol. Razvoj človeka je vseh njegovih izraznostih odvisen od dednih zasnov, lastne aktivnosti in njihovega medsebojnega vplivanja. Otrok z motnjo vida se v Času Šolanja pogosto znajde glede dojemanja v posebni situaciji. Cilji so sicer enaki za vse ucence: doseči vrsto spoznanj, doseči operativne spretnosti in oblikovati medsebojna Čustvena razmerja. Pri dojemanju slepega otroka je potrebno doseči in preseči Se naslednje: sprejemanje okolja, njegovo vodeno in neposredno odkrivanje. Potrebno je uporabljati različne metode in didaktično gradivo. Namen gibalnih djavnosti za slepe otroke je enak kot za vse ostale otroke: pemagati sramežljivost, opogumljati in pridobivati samozaupanje, spodbujati psihofizic-* ni razvoj, da se usposobijo za svobodne gibalne dejavnosti in mavnoveSeno delovanje vseh organskih funkcij, razvijati miselno predstavo prostora, prebuditi zanimanje, presegati psihično in mišično napetost, premagovati dolgčas, ki pelje otroka v sploSno osamljenost, kar povzroča neodzivnost na zunanje spodbude. Pri prizadetih na vidu so skoraj stalne spremljevalke napačne telesne drže in dizmorfizmi. Povzroča jih dolgo mirovanje. Slepemu otroku primanjkujejo kakovostne spodbude in pobude k dejavnosti, ki izhajajo v glavnem iz sposobnosti gledanja. Sicer jih je potrebno iskati s pomočjo preostalih čutov. Gibalna vzgoja mora zato pomagati otrokom s preventivno in korektivno telovadbo, nacrtno razvijati psihofizične energije in nuditi slepcu spoznavanje njegovega telesa, dajati Cim veC spodbud, izboljšati pravilen in harmoničen odnos telesnih sposobnosti, priuCevati ravnotežje in orientacijo v prostoru. Vse se mora odvijati s pomočjo posrednika - vzgojitelja. Vzgojne okohSCi-ne morajo pripeljati otroka do spoznavanja lastnega telesa s primernim odnosom do samega sebe, predmetov, okolja in drugih oseb. Psihomotorična dejavnost nedvomno predstavlja najpomembnejše sredstvo za funkcionalno rehabihtacijo slepega otroka; v njej najde vselej nove in različne spodbude, ki prispevajo k pospeševanju osnovnih motoričnih obrazcev, kot so hoja, tek, skok, prijem itd. Starši lahko mnogo pripomorejo, posebno do tretjega leta starosti. Ce pomagamo staršem, da se osvestijo in sprejmejo dejansko stanje, se otroci uspejo bolje vključiti v družbo. Starši predstavljajo najpomembnejšo vzgojno postavko za slepe otroke, ker bolje spoznajo lastne otroke in njihove sposobnosti, toda ostati morajo starši in se ne smejo spremeniti v učitelje ter tako zamešati vloge. Potrebno oziroma nujno je tudi, da se slepi otrok vključi v solo zato, da omogočimo njegov razvoj ob spoštovanju fizioloških in psihičnih ritmov rasti. Slep otrok mora biti polno zaposlen, da pridobi vselej nove in Številne izkušnje, da se hitro rehabilitira in dejansko družbeno integrira, da se ne Čuti različen ali da ne izpade različen od ostalih otrok. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 74. Nekatere posameznike pa je ta nadvse pomembna odločba prikrajšala za veselje, ki bi ga imeli z novimi ugovori ustavne neusklajenosti v Sevilnih civilnih pravdnih postopkih. V kolikor bi se nudila priložnost, bi pac za vsak postopek romali v Rim na Ustavno sodisce in se zmagoslavno vračali. Ti redki posamezniki se za D’Amatovo odločbo sploh ne menijo. Toda Predsednik dr. D’Amato ima prav. Ni mogoče, da bi bil neki predpis istočasno skregan in v skladu z Ustavo. Člen 136 Ustave tako doloCa: »Kadar Ustavno sodisce proglasi kako zakonsko določbo ali kak akt z zakonsko veljavo za neustavnega, tista norma preneha biti veljavna naslednji dan po objavi odločbe. Odločba Ustavnega sodišča je objavljena ter sporočena zbornicama in prizadetim deželnim svetom, da ukrenejo, Ce se jim zdi potrebno, po ustavnih predpisih.« (Art. 136 »Quanto la Corte dichiara 1’ille-gittimita costituzionale di una norma di legge o di atto avente forza di legge, la nor- ma cessa di avere efficacia dal giorno suc-cessivo ala pubblicazione della decizione. La decisione della Corte e pubblicata e co-municata alle Camere ed ai Consigli regio-nali interessati, affinche, ove lo ritengano necessario, provvedano nelle forme costi-tuzionali.«) TIHA (IMPLICITNA) RAZVELJAVITEV ČLENA 122 CIVILNEGA POSTOPNIKA Pri tako pomembni zmagi pa je odigralo odločilno vlogo javnosti Se neodkrito pravno orožje. Po Členu 15 Splošnih določil o zakonu (»Disposizioni generali sulla legge«) se zakoni razveljavijo »s poznejšim zakonom, ko zakonodajalec izrecno tako določi, ali pa vsled neskladnosti med novim in prejšnjim določilom« (Le leggi sono abro-gate »da leggi posteriori p er dichiarazione espressa del legislatore, o per incompatibi-lita tra le nuove disposizioni e le prece-denti«). To neskladje (inkompatibilnost) sem izvajal že pred Pretorjem v Trstu (dr. Raffae-le Morvay). PredoCil sem, da se lahko »civilna tožba predložena civilnemu sodniku prenese v kazenski postopek (člena 74 in 75 Kazenskega postopnika). Ni pa pojmljiva nikakršna jezikovna sprememba (“metamorfoza”) pri tem prehodu. Premoženjskopravna tožba italijanskega državljana pripadnika slovenske manjšine v kazen-skemm postopku ali v civilnem postopku uživa jezikovne pravice, ki so izrecno določene v členu 109 Kazenskega postopnika. Zaradi tega je člen 122 Civilnega postopnika ali razveljaven ali protiusta- ven«. (»L’azione civile proposta davanti al giudice civile pub essere traferita nel pro-cesso penale. Non e concepibile una meta-morfosi Tinguistica’ durante questo per-corso. L’azione civile proposta in sede penale o in sede civile da parte del cittadino italiano appartenente alla minoranza slo-vena gode i dirititti lingusitici precisati nell’art. 109 cpp. Ne consegue che 1’art. 122 cpc o e abrogato nella sfera territoriale stabilita dall’art. 109 cpp o e incostituzio-nale«) Tudi v Rimu pred Ustavnim sodiSCem sem vztrajal pri stališču, da je prišlo do razveljavitve člena 122 Civilnega postopnika v trenutku, ko je stopil v veljavo člen 109 Kazenskega postopnika, to je že 24. oktobra 1989. Predstavništvo ministrskega sveta (ki ga je zastopala Državna advokatura) pa se je krčevito zoperstavilo tihi razveljavitvi, kakor tudi neustavnosti člena 12 Civilnega postopnika. Ob osporavanju tihe razveljavitve omenjenega člena se je Predsedstvo rimske vlade poslužilo nevednosti in zapisalo med drugim tudi sledeče: »Ne gre zanemarjati dejstva, da se Člen 109 nanaša na kazenski proces, to je na proces, ki, za razliko od civilnega, zadeva vprašanja osebne svobode, in ne samo premoženjske koristi. »Ne va trascurato che Part. 109 concerne il pro-cesso penale, vale a dire un processo che, a differenza di quello civile, coinvolge problemi di liberta personale, e non gia solo interessi partrimoniali. »(Razsodba Ustavnega sodisca St. 62/92 stran 6). (Se nadaljuje) PISMO UREDNIŠTVU Zamenjava imen Cenjeni urednik, v nedeljski Številki Primorskega dnevnika, se pravi 12.2.95, je Vas časopis objavil na D. strani v »Novicah«, pod naslovom »Kaznovan, ker je glasoval za Dinija«, vest da je Stranka komunistične prenove »suspendirala za obdobje 6 mesecev senatorja Luigija Ara-to, ker je glasoval za zaupnico Dinijevi vladi«. Vest je povsem netočna, ker je dr. Luigi Arata zelo znan italijanski sodnik, ne pa senator, in je obenem predsednik Vsedržavnega jamstvenega sveta (oziroma »kolegija«) SKP. Omenjeni svet je res obravnaval vprašanje glasovanja nekega senatorja SKP, ki je edini, izmed parlamentarcev Komunistične prenove glasoval za zaupnico Dinijevi vladi, a gre za prof. Carpija. Sest mesecev suspendiranja ni pa Vsedržavni jamstveni svet sklenil z namenom, da bi sen. Carpija kaznovali, temveč zato, da bi mu dali določeno dobo za raz-misljane in za poglobitev pojmov in odnosov med stranko in njenimi elani-Sen. Carpi ni bil namreC na dnevnem redu razprave v Vsedržavnem jamstvenem svetu kot parlamentarec, temveč kot pripadnik SKP, ki ni smatral umestno spoštovati vsedžravnega statuta, niti ne notranjih pravilnikov stranke, in tudi ne sklepov Vsedržavnega političnega odbora, ki se je sestal prav za to, da bi razpravljal o stališču SKP o Dinijevi vladi. Važno je tudi poudarili, da ni v razpravi različno, specifično mišljenje sen. Carpija, temveč le dejstvo, da se slednji ni držal kolegialnega slepa o zadržanju parlamentarcev stranke v Senatu, ko je slo o omenjenem glasovanju. Jelka Gerbec Podpredsednica Vsedržavnega jamstvenega sveta SKP Pripis uredništva: Opravičujemo se za zamenjavo imen, glede ocene, da ni slo za kazen, pa ugotavljamo, da se z njo ne strinjajo niti nekateri ugledni elani SKP, kot na primer bivši tajnik Garavim. BANKA OPČINE Zadružna , BANKA ^NABREŽINA '' tmammmmamammm rZADRUJ KRAŠKA BANKA Ul. del Ricreatorio, 2 OPĆINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 A Ura kot v petek, boizopa zanima Mont-edison TRENDI / PO PODATKIH ISTATA ZA LANSKI DECEMBER TOR SRE ČET PET PON Decemora rekordna rast industrijske proizvodnje Realna stopnja rasti se je povzpela na skoraj 15 odstotkov DM 1059,3 1063/1 1074,8 1083,5 1083,2 ■Pl it: l' MILAN - Dolar si čez konec tedna ni opomogel, vendar je Praznično zaprtje ameriških trgov ponudilo dan premirja, ki je liri koristilo vsaj to, da je zavrla svoje prosto padanje. Zeleni bankovec je včeraj na italijanskem denarnem trgu zdrsnil pod 1.600 lir, marka pa je ohranila Petkov tečaj. Pozornost velja torej današnjemu razvoju na denarnih trgih, kjer bi moral dolar Se pasti, medtem ko liri poznavalci za prihodnje dni obetajo nekaj kisika, ker sodijo, da bodo trgi ugodno sprejeli Dinijev manever. Na milanskem borznem trgu so kazalci vCeraj zmerno upadli (zadnji Mibtel je popustil za 0,75 odstotka), saj je sestanek potekel v znamenju valutne krize in negativnih gibanj na ostalih evropskih borzah. Obseg poslov se je drastično znizal (na 410 milijard lir), osrednja tema dneva pa je hila zamenjava v vrhu grupe Montedi-s°n, kjer je dosedanji predsednik, prof. Gu-ido Rossi, ki je izpeljal sanacijo, prepustil mesto jeklarskemu industrijcu __^uigiju Lucchiniju. RIM - Rast italijanske industrijske proizvodnje se veča iz meseca v mesec. Zadnji podatki zavoda Istat so za lanski december in kažejo, da se je stopnja industrijske rasti glede na december 1993 povečala za 6,1 odstotka, Ce pa upoštevamo, da je je imel lanski december z ozirom na predlanskega dva delovna dneva manj, je realno zvišanje proizvodne stopnje doseglo celo 14, 7 odstotka. Ta podatek dobimo, ce število delovnih dni v lanskem decembru, ko jih je bilo 22, uravnavnamo na 20, kolikor jih je bilo decembra 1993, izračun pa nam pove, da se je dnevna proizvodnja zvišala za 14,7 odstotka. Z ozirom na mesec prej, torej na november 1994, je konjunkturno zvišanje proizvodnje doseglo 5, 5 odstotka, povprečni lanski porast v primerjavi s predlanskimi podatki pa je dosegel 4, 9 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da je bila industrijska rast v prvem Stirimesecju lani Se zelo skromna, od maja naprej pa se je skokovito večala. Po sektorjih je najveCje povprečno letno zvišanje dosegla avtomobilska industrija (+19, 6 odstotka), sledi ji proizvodnja pisarniških strojev (+17,3%), mehanskih strojev in naprav (+10, 9%) in kovinska indu- strija (10,2%). Med sektorji, v katerih je prišlo do znižanja proizvodne ravni, pa je na prvem mestu izdelava transportnih sredstev, med katere ne sodijo avtomobili (-9, 3%), televizijskih sprejemnikov (-3,8%) in naftna industrija (-2,7%). Glede na gospodarsko namenjenost se je lani najbolj povečala proizvodna dobrin za Široko porabo, in sicer za 5,2 odstotka, skoraj enako rast je doživela proizvodnja vmesnih dobrin s 5,1-od- stotnim zvišanjem, medtem ko se je proizvodnja v sektorju investicijskih dobrin povečala za 3,1 odstotka. Take so torej letne primerjave, za lanski december v primerjavi s predlanskim pa veljajo naslednje stopnje industrijske rasti: najbolje se je odrezala avtomobilska industrija z 31,1-odsto-tnim porastom, na drugem mestu je proizvodnja mehanskih strojev in naprav (+19,7%), na tretjem proizvodnja gu- me in plastičnih mas (+18,4%), na Četrtem pa najdemo metalurško industrijo (+15,9%). Manj so decembra lani glede na december 1993 proizvedli le v industriji radiotelevizijskih naprav in aparatov (-15,4%) in na področju precizne mehanike (-12,7%), vendar razlogov ne gre iskati v manjši živahnosti teh industrijskih vej, temveč v tržni zasičenosti, ki jo je povzročil lanski zastoj povpraševanja po blagu Široke porabe. DAVKI / DO KONCA FEBRUARJA Odvisni delavci bodo tokrat prejeli nekoliko spremenjeni davčni obrazec Delodajalci oziroma davčni zastopniki morajo do konca februarja izročiti odvisnemu delavcu obrazec 101 z navedbo vseh prejemkov, morebitnih zaostankov in odpravnine, ki je bila izplačana v letu 1994 in podvržena obdavčitvi pri izvoru. Anticipacija tega roka je bila nujna, da bi uslužbenci lahko do 31. marca izkoristili možnost poenostavljene davčne prijave na obrazcu 730 (Ce delodajalec zagotavlja to storitev), medtem ko se v nasprotnem primeru zaposleni lahko do 30. aprila obrnejo za davCno pomoč na katerikoli center CAAF. Ministrstvo za finance je nekoliko spremenilo obrazec 101, na katerem so navedeni podatki o prejemkih delojemalcev, tako da so ukinili obrazec 102, ki je doslej loCeno evidentiral zaostanke in odpravnino. Obrazec 101 sesta- vljata dva dela: v prvem delodajalec navede razne oblike prejemkov, drugi del pa lahko izpolnijo odvisni delavci, ki želijo nameniti 8 promil davka ER-PEF eni izmed navedenih ustanov za socialne ali humanitarne potrebe. Na obrazcu 101 ni letnice (v primem prekinitve delovnega razmerja mora delodajalec izdati to potrdilo v roku 60 dni, kar pomeni, da lahko zajame tudi dohodke iz leta 1995), natisnjeni so le neobhodno potrebni podatki, zraven pa tudi prostor za navedbo prejemkov pri prejšnjem delodajalcu in za davčno poravnavo ob prekinitvi delovnega razmerja ali ob koncu leta. V posebnem odseku je mogoče navesti podatke o davčni pomoči, o znesku, ki je podvržen davku na zdravje (SSN), in evidentirati dohodke, ki so bili izplačani dedičem preminulega uslužbenca. (B) Po radiu o pravnih vidikih nepremičnin TRST - Včeraj se je na Radiu Trst A v okvira dopoldanskega programa »Iz studia z vami« začel tedenski niz o hiši oziroma stanovanju. Danes ob 11.45 je na vrsti pogovor o nepremičninah s pravnega vidika, v katerem bosta sodelovala odv. Jože Skerk in dr. Stevo Kosmač za SDGZ, ki bosta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. Ti se lahko neposredno vključijo v oddajo, Ce zavrtijo St. 040/362875. Ob 9.30 bo odgovorna urednica revije Kras Ida Vodopivec govorila o skrbi za ohranitev kraške arhitekture, v sodelovanju z gospodarskim uredništvom našega dnevnika pa bodo poslušalci lahko prisluhnili pregledu gospodarskih novic. NOVICE V Vidmu predstavili sejem »Alimenta 95« VIDEM - Na videmskem sejmiSCu bo od 4. do 8. marca deveti enogastronomski sejem Alimenta 95, ki si je z letošnjo izdajo zastavil cilj, da postane izložba živilskih proizvodov, gostinstva in hotelskih naprav vse skupnosti Alpe-Jadran. Štiri sejemske dni bo poživila tudi prireditev »Za mizo z Alimente«, na katero se je z večerno gostinsko ponudbo odzvalo že 25 restavracij iz vse Furlani-je-Julijske krajine. Včerajšnja predstavitev v Vidmu pa ni bila bila prva, saj so bili sejem že predstavili v Celovcu, v naslednjih dneh pa bosta na vrsti Se predstavitvi v Ljubljani in v Pulju. Nova fizionomija videmskega živilskega sejma, ki naj bi tipičnost deželnih kmetijsko-živilskih proizvodov izkoristil za njihovo promocijo in komercialno razširjanje, temelji na kakovosti teh proizvodov, zraven pa se vrača v njihovo preteklost z obujanjem tradicije, kulture in folklore, kar naj bi jim dodalo vrednost in kompetitivnost. Ta zahtevni nacrt je videmska sejemska ustanova pripravila v sodelovanju z deželnim zavodom za razvoj kmetijstva ERSA, s konzorciji za vina DOC in z združenji somelierjev. PRESELJEVANJE KAPITALOV / ITALIJANI V MONTE CARLU IN NA KARIBIH Beg v davčne paradiže se nadaljuje kljub napovedim o strožjem nadzoru Vzhodna Evropa kiju olajšavam tujemu kapitalu ne ponuja najboljših po- MlLAN - Montecarlo in Karib-sjti otoki so med najbolj priljubljenimi »davčnimi azili«, v katere se zatekajo Italijani. Veliko Premožnih, a tudi zgolj bolje situiranih italijanskih državljanov si je tam pridobilo pravico do bi-Vanja ali celo državljanstvo in Ustanovilo svoje finančne družbe. V teh krajih sicer tovrstne čružbe največkrat obstajajo samo Ua papirju, saj se posli običajno tjrejajo v domači državi. Ko govorimo o davčnih utajevalcih, nam uiisel navadno pohiti v Monte-čarlo, na Ažurno obalo, kjer v tamkajšnjih nebotičnikih in na mksuznih jahtah kar mrgoli milijarderjev z vseh koncev sveta. Nlc Čudnega torej, da je pred Časom v Italiji sprožila velik odmev napoved takratnega finančnega ministra Giulia Tremontija, da bo nnanena uprava pošteno pregledala račune tistih Italijanov, ki [majo podjetja doma, živijo pa v katerem od tako imenovanih dav- čnih paradižev. Od Časa do Časa beremo o tem ali onem finančniku, ki se je zatekel na bujne otoke v Karibskem morju, kjer tamkajšnje samostojne državice ponujajo vrsto davčnih in finančnih ugodnosti za tiste, ki se odločijo, da bodo tam živeli in prinesli kaj denarja v prazne državne blagajne. To se dogaja kljub temu, da so finančniki že zdavnaj ugotovili, da se jim boj splača investirati drugod, v sami Evropi in drugih gospodarsko uspešnih državah, katerih posebnosti privlačijo ogromne kapitale. Na prvem mestu je seveda Švica, v katero se je zateklo od tretjine do polovice vsega svetovnega denarja, ki je zbezal iz matične domovine. V Švici denar ni le na varnem, temveč je tudi davčno zavarovan. Zakoni so sicer različni od kantona do kantona in šele v zadnjem Času je odpovedala tradicionalna Švicarska tajnost, in Se to le v primerih, ko v domači državi doka- žejo, da gre za kriminal. To je lepo ponazorila italijanska podkupninska afera. Finančnik, ki želi na svojo investicijo plačati cim manj davkov, se bo lahko usmeril v Luksemburg, v kneževino Lichtenstein, na Nozizemsko, v Dublin na Irskem in Se v marsikatero državo Evropske unije. Angleški otočki, ki imajo nek svojstven status, kot npr. Jersey, Guernesey, Man in tudi polotok Gibraltar, niso vec tako privlačni kot nekoč. V Karibskem otočju so Bermuda trenutno zelo vabljivi za zavarovalnice, med davčne paradiže pa sodijo se Panama, Liberia, Hong Kong, Singapur, Sejselski otoki, Malta itd. Marsikateri italijanski podjetnik gleda zdaj na evropski vzhod, vendar v teh primerih ne gre za denarne Spekulacije, ampak predvsem za investicije v nakup in posodabljanje naprav, ki jih v vzhodnoevropskih državah nujno potrebujejo. Tujim finan- čnikom zato ponujajo vse možne ugodnosti, predvsem davčnega značaja. Vendar je investicija velikokrat tvegana, posebno zato, ker delovna sila ni najboljša in niti primemo disciplinirana. Marsikateri zahodni podjetnik se je zato kljub velikim olajšavam vrnil na zahod. Nemci so se ustavili predvsem na Češkem, na Madžarskem in v Sloveniji, zanima jih tudi Hrvaška, pa Čeprav je tam položaj Se vedno negotov. Enako velja tudi za Italijane, vendar njihovo zanimanje velja bolj Madžarski, Sloveniji in Hrvaški. V milanskem svetovalskem studiu Uckmar, enem najpomembnejših v Italiji, se posvečajo posebno slovenski zakonodaji na področju tujih vlaganj. Podobno kot zakoni drugih srednjeevropskih držav, imajo namreč tudi slovenski Se vrsto vrzeli, to pa finančniku in podjetniku omogoča koristno investiranje svojega denarja, pravijo v Milanu. Marko VValtritsch Za javna dela lani skoraj 18 tisoč milijard lir FIRENCE - Po »Cmem« letu 1993 se je vrednost zakupov za javna dela lani povečala, Čeprav ni niti približno dosegla rekorda iz leta 1991. Skupna vrednost lanskih zakupnih natečajev je dosegla 17.997 milijard lir, kar je za 2.563 milijard vec kot leto prej, ko so zakupi v vrednosti 16.566 milijard dosegli najnižjo raven v zadnjem Četrtletju. Ce je bilo lansko leto v državnem povprečju slabše od rekordnega leta 1991, pa to ne velja za severno Italijo, ki je s 7.930 milijardami občutno presegla tudi takratno vrednost zakupov v znesku 6.060 milijard lir. Podatke so objavili včeraj v Firencah, kjer so govorili o telematskih sistemih za nadzorovanje javnih zakupov. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.HIBL.IAN£ V pRANKFIIRT J^ONDON jyjUNCHEN JSJANBUL ]yjQSKV0 j^openhagen pARIZ piM gKORIE gPLIT 'piRANO JJUNAJ ^URICH Rezervacije in Informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 Z ______BOVEC / NEKDANJE VOJAŠNICE__ Vojaški objekti še vedno samevajo Pojavljajo se ideje o predelavi ovčje volne V nekdanji tolminski občini so bile tri vojašnice - v Tolminu, Bovcu in na Ciginju. Zadnji se je odrekla že JLA in v njej so uredili tovarniške prostore najprej za novogoriški Gostol, zdaj pa za Tovarno strojev Tolmin. Tudi tolminska vojašnica počasi izgublja mraCen videz. V njej uspešno cveti zasebno podjetništvo in obrtništvo. Le bovška, ki so jo leta 1931 zgradili Italijani, Se vedno sameva. ______KRANJ / KOMUNALNI ODPADKI .... Krajani Tenetiš soglašajo z deponijo Odpadke lahko odlagajo do 15. aprila Krajani Tenetis so se odločili, da lahko radovljiške, blejske in bohinjske odpadke Se naprej skladiščijo v kranjski deponiji komunalnih odpadkov. Rok poteče 15. aprila letos. Trije veliki objekti so se kar sami ponujali, da bi v njih uredili brezcarinsko in brezdavCno cono po zgledu nekaterih evropskih držav. Nakaj prizadevanja v tej smeri je bilo. Za to rešitev si je prizadevala predvsem banka Hipa, ki je bila tudi lastnica bovških hotelov. Ko so hoteh dobili novega gospodarja so se ti nacrti vsaj zaenkrat podrli. Da iz te moke ne bo kruha, je vse bolj prepričan tudi sedanji bovški župan Andrej Stergulc. Po njegovem mnenju je Hipa obupala pri Čakanju na pridobitev licence za brezca- rinsko in brazdavcno cono, saj bi sicer kot dober gospodar ne spustila hotelov iz rok Lastnik bovške vojašnice je zdaj ministrstvo za obrambo. Kot je bilo že nekajkrat rečeno in napisano, hoče ministrstvo od treh stavb obdržati eno, in to najlepšo. Drugi dve pa naj bi prevzela bovška občina. Kako to urediti in kakšno dejavnost dati v te prostore se zaenkrat še ne ve. Bovški podjetniki in obrtniki ne kažejo veliko zanimanja za te objekte. Nekakateri Bovčani - med njimi tudi župan - razmišlja- jo, da bi v teh stavbah uredili obrat za predelavo ovčje volne. S tem bi dah tudi več poudarka vse bolj živahno razvijajoči se ovčereji na Bovškem. Panogi torej, ki je bila pred časom močno razvita v tem delu Slovenije. O tem se bosta v kratkem pogovarjala tudi bovški župan Stergulc in obrambni minister Jelko Kacin. Drugače je s tolminko vojašnico. Tam si je svoje poslovne prostore že uredilo 26 obrtnikov in zasebnih podjetnikov. V minulih dveh letih jim je (nekdanja) tolminska občina oddala 13 stavb s skupaj 7144 kvadratnimi metri pokritih površin. Zanimanje še traja, a je oddajanje prostorov ustavljeno, dokler se ne reši vprašanje, kdo bo upravljal s prihodnjo obrtno cono. Vojko Cuder Valter Pavlič ohudoumištvu na Slovenskem IDRIJA - Predzadnja tema muzejskih večerov, ki bo drevi v predavalnici osnovne šole v Idriji, bo posvečena delovanju hudournikov na Slovenskem in na Idrijskem, kjer je ogroženost pred to nevarnostjo narave zelo visoka. O tem bo predaval gozdarski strokovnjak Valter Pavlic iz Podjetja za urejanja hudournikov v Ljubljani. Vendar pa avtor ogroženosti pred hudourniki ne pripisuje le naravi. Za veliko škodo, ki jo narasle vode v goratih in hribovitih pokrajinah povzročijo ob hudih nalivih, je največkrat krivo neodgovorno človekovo ravnanje in poseganje v naravo. Njeno muhavost so veliko bolj spoštovali naši predniki, industrializacija in tehnološki razvoj pa ob vodnih ujmah pokažeta tudi slabosti človekovega ravnanja do narave. (R. B.) Do takrat bi po napovedih bolje obveščenih morali določiti lokacijo regijske deponije komunalnih odpadkov, ki naj bi rešila (tudi) aktualne probleme smeti iz omenjenih treh gorenjskih občin. Konec tega meseca naj bi ministrstvo za okolje in prostor objavilo javni razpis, na katerega bi se za Gorenjsko javil poseben konzorcij, ki ga oblikujejo v teh dneh. Kot smo že poročali, bo omenjeno ministrstvo v prihodnosti podpiralo zgolj regijske načine reševanja skladiščenja komunalnih odpadkov in to v skladu s sodobnimi evropskimi merili, Čemur ta hip v Sloveniji (še) ne ustreza nobena deponija. Se vedno sveža teneti-ška zgodba se je pravzaprav začela 15. januarja letos, ko sta kranjski Zupan Vitomir Gros in njegov radovljiški kolega Vladimir Černe podpisala dogovor, po katerem bi lahko komunalne odpadke iz nekdanje radovljiške občine ob odškodnini nadaljnje tri mesece vozili v Tenetiše. Ko se je za dogovor javno razvedelo,-so se tene-tiški krajani razburili, saj so menili, da je podpis njihovega predsednika Marka Kokalja na pogodbi o skladiščenju smeti močno presegel njegova pooblastila. Na takratnem zboru krajanov so se potem le dogovorili, da rado- vljiških smetarskih tovornjakov en mesec ne bodo ustavljali, v tem času pa se mora ta občina prijaviti na razpis za regijsko dep°' nijo. »Mi smo svoje obveznosti do krajanov Teneti5 izpolnili,« pravi direktorica radovljiške Komunale Bernarda Podlipnik. Tako meni tudi prvi mož Tenetis Marko Kokalj: »Krajam so sprejeli realizacijo pm gojev, ki smo jih postavili Radovljici, in zdaj vsi skupaj čakamo objavo razpisa.« »Dovozi potekajo v skladu z osnovnim dogovorom in pri tem ne beležimo nobenih posebnosti,« pravi direktor kranjske Komunale Jože Pešak, ki bdi nad deponijo v Te-netišah, ki bo polna v dobrem letu dni. Vine B ester KRANJ / iSKRATEC Tudi podjetje Iskrofec se je znašlo med stečajniki Po razpadu Iskrinega sistema so posamezna podjetja doletele zelo različne usode. Na žalost zaposlenih jih je kar nekaj našlo svoj konec v stečaju. Kot kaže nedavna odločitev kranjskega sodišča, je takšna usoda namenjena tudi Iskratecu, podjetju s skoraj Štiristo zaposlenimi. Včeraj je bila sicer skoraj polovica delavcev še vedno na svojih delovnih mestih, Čeprav nihče ni znal odgovoriti, kaj in za koga po novem delajo. Praktično so po sodni odločitvi vsi na seznamu, ki gre na zavod za zaposlovanje. Stečaj Iskrateca po polomu Tekstilindusa, kjer je ostalo brez dela 1500 ljudi, predstavlja najveCji tovrstni dogodek zadnjih let na Gorenjskem. Uradnih informacij, kaj bo s proizvodnjo in ljudmi, zaenkrat še ni. Direktor Srečo Vengar je bil včeraj ves čas »službeno odsoten«, stečajnega upravitelja Igorja Anta-uerja, ki je sicer iz Ljubljane, pa ravno tako ni bilo mogoCe doklicati po telefonu v kranjskem podjetju, ki je (večinoma za tuji trg) izdelovalo tiskana vezja, mehanske dele in konstrukcije. Vine B ešter ____________CERKNO / KULTURA_____________ Župan Podobnik o kulturnem utripu O perečih problemih delovanja društev in kulturnih ustanov Na petkovem pogovoru o kulturnem utripu, ki ga je sklical župan Janez Podobnik, so se zbrali vsi, ki tako ah drugače soustvarjajo področje kulturnega življenja na Cerkljanskem. Namen srečanja je bil po županovih besedah v tem, da še pred proračunsko razpravo v novi občini spregovorijo o problemih nadaljnjega delovanja društev in kulturnih ustanov, se seznanijo z možnostmi in razmerami, v katerih delujejo, z nadaljnjimi povezavami med občinama Cerkno in Idrija ter po možnosti začrtajo nove poti, s katerimi bi Cerkno ter Cerkljansko na področju kulture bolj dejavno zaživela. Na pogovoru so sodelovali predstavniki tamkajšnjih društev, osnovne šole, muzeja, knjižnice in glasbene šole, ki so nanizali nekaj odprtih vprašanj. Tako je predsednik cerkljanskega kulturnega društva Bojan Božič navzoče seznanil s sklepi občnega zbora društva, z njimi pa občinsko vodstvo opozarjajo na perec problem razpadajoče kulturne dvorane. Tudi vodja Oddelka glasbene šole, Milojka Bizjak je novo občinsko vodstvo prosila za pomoč pri reševanju nevzdržnih razmer v sedanjih začasnih prostorih nad hotelskim bazenom, kjer nimajo niti klavirja. Za rojstni kraj slovenskega skladatelja Petra Jereba je velika škoda, da v kraju ni pevskega zbora, edini še delujoči zbor na Cerkljanskem pa je oktet France Bevk iz Otaleža, ki je lani praznoval 25-letnico. Udeleženci petkovega srečanja so podprh pobudo za ustanovitev mešanega pevskega zbora v Cerknem, hkrati pa je župan obljubil pomoč tudi pri obnovi kulturne dvorane. V bogatejšo kulturno ponudbo kraja naj bi vključili tudi koncerte v fami cerkvi Sv. Ane. Roman Bric Jesenice / železarske druHI Slovenske železarne bodo začele sprejemati certifikate Sindikatu Železarne Jesenice SKEI je direktor koncema Andrej Kokalj posredoval novico, ki zadeva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene. Dokončno so se odločili, da bo tudi v sistemu Slovenskih železarn mogoče uporabiti listine za nepopolno izplačane osebne dohodke kot tudi lastniške certifikate. Ce bo zakon o lastninjenju pravnih oseb in premoženja v lasti RS sprejet, bo do 20 odstotkov lastninskega deleža mogoče prodati zaposlenim, nekdanjim zaposlenim, upokojenim in družinskim članom za certifikate in listine za nepopol- no izplačane osebne dohodke. Vsi upravičenci bodo lahko s certifikati in listinami kupih delnice koncerna-Nastala bo delniška družba, morda pa bodo vsi, ki bodo vložili certifikat prek družb pooblascenk, zastopani kot družabniki tudi v lastni družbi, kjer so zaposleni zdaj-Listine za nepopolno izpla-čane osebne dohodke in la5' tniške certifikate bodo lahko uporabiti vsi. Kdor bo želel, bo lahko za celotno vsoto odkupil delnice Slovenskih železarn ali delež v družbi pooblaščenki. Celoten p° stopek nameravajo v koncernu izpeljati do 30. avgU' sta letos. (M- *■' Obnovitvena in olepševalna dela v portoroški Marini LUCIJA - Na objektih sosedov z griča Vesna - Turističnega podjetja Portorož (Casino) in hotelov Metropol - že vso zimo potekajo manjša obnovitvena in olepševalna dela. V teh dneh sta najbolj na oCeh urejanje teniškega središča, ki ga pripravljajo za teniški dvoboj Slovenija -Zimbabve za Davisov pokal konec marca, in obnova spodnjega dela upravne stavbe portoroške Marine (na fotografiji). V zvezi s slednjim je direktor TP Portorož Enes Loj o dejal, da so se za obnovo recepcije odločili, ker bi jo radi s sodobnejšo komunikacijsko mrežo bolj približali gostom. Prav tako naj bi odslej tudi posamezne službe v Marini prek recepcije delovale bolj usklajeno. Dela naj bi končali do 16. marca, stala pa naj bi osemnajst milijonov tolarjev. Tekst in foto: Andrej Žnidarčič LOKOVEC / VOZILA GORICA Tovarna prosi občino za kredit Gorica Elementi za ločitev od holdinga Vozila potrebuje denar Na Goriškem je gospodarska kriza »zaprla« Cicibanove obrate v Kalu nad Kanalom in v Cerovem v Goriških Brdih ter Iskrine na Ligu in še kje. Podobna usoda je grozila tudi obratu Vozil v Lokovcu, iz katerega je nastalo podjetje Gorica Elementi, d. o. o., ki še vedno deluje znotraj holdinga Vozila Gorica, katerega lastnik je sklad za razvoj in prestrukturiranje. Holding prav zdaj reorganizirajo z odpiranjem novega podjetja z imenom Nova Vozila. Lokovško podjetje v prestrukturiranje ni zajeto, zato se bo moralo kmalu soočiti z resnimi težavami, ki utegnejo, če ne bodo zavihali rokavov, privesti celo do stečaja. Zdaj je v podjetju zaposlenih 35 delavcev. S skladom za razvoj so se sporazumeli, da se bo podjetje Gorica Elementi, d. o. o., ločilo od holdinga Vozila Gorica in bo letos olastninjeno. Da bi to lahko izvedli, so prosili mestni svet občine Gorica za posojilo v višini treh milijonov tolarjev, ki bi ga porabili za obratna sredstva. S temi bi ustvarili pogoje za normalno delo vseh že zaposlenih, obljubljajo pa tudi delo za novih petnajst delavcev. Za dodelitev posojila se je zavzel tudi župan Črtomir Špacapan. Na zadnji seji mestnega občinskega sveta so vlogo sicer obravnavali, odločitev o posojilu pa preložili na naslednjo sejo. (V. C.) NOVICE S PRIMORSKE Imenovanja NOVA GORICA - Mestni svet občine Nova Gorica je na zadnji seji dal soglasje za imenovanje ravnateljev OS Milojke Štrukelj in Dornberk. Za ravnatelja prve je imenovan Mirko Brulc, Id je bil njen ravnatelj že doslej, za mesto ravnatelja OS Dornberk pa je dobil soglasje Janko Rednak, prejšnji ravnatelj OS Poljane v Ljubljani. Svet je imenoval tudi sedemčlanski strokovni odbor za delitev namenskih sredstev iz spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Njegov predsednik je član mestnega odbora, odgovoren za kmetijstvo. Zimski glasbeni večeri BOVEC - V petek ob 20. uri bodo prišli na svoj račun ljubitelji resne glasbe. V bovškem kulturnem domu bodo imeli priložnost prisluhniti koncertu iz cikla Zimski glasbeni večeri. Predstavil se bo Simfonični orkester Domžale Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča in s sofistoma Matejem Zupanom (flavta) in Zoranom Potočanom (bas). Kje bo uradovala občina DIVAČA - Vse nove občine imajo prostorske težave. Divaska se bo vselila v zadružni dom, kjer so tudi prostori KS. Prostori so v precej slabem stanju, zato jih bo treba najprej usposobiti. Največ preglavic jim bo povzročalo popravilo strehe, ki se ga bodo lotili ze marca in bo stalo skoraj tri milijone tolarjev; denar bosta prispevala Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana in stari sežanski proračun. Za zdaj se ne vedo, koliko denarja bodo potrebovali za ureditev notranjosti. Denar bodo skušali dobiti od države, ki je taksnim občinam, kot je divaška, za zdaj obljubila le denar za nakup naj' nujnejše opreme, kot so telefon, telefaks, računalnik s tiskalnikom in nekaj programov. Novice zbral Vojko Cuder PODALJŠANJE PORODNIŠKE SKOZI OČI ZDRAVNIKA Med dopustom omogočili stik z delovnim mestom Obstaja vsaj pet možnosti, kako urediti to problematiko LJUBLJANA - »Pobude za podaljšanje starševskega dopusta za nego in varstvo otroka nedvomno povečujejo pralce otrok v prvih letih življega, vendar pa hkrati zmanj-sUjejo socialno integriranost roditelja (praviloma matere), ki ostane doma. Zaradi dolgotrajne in večkratne odsotnosti na delovnem mestu bi podalj-sanje dopusta povečalo neenakost med moškimi in ženska-•ni pri iskanju zaposlitve in zmanjšalo možnost žensk za Uveljavljanje v poklicu in družbi nasploh.« Tako je svoj kompromisni predlog spremembe zakona o delovnih razmerjih začel profesor dr. Du-Sau Keber, njegov predlog, »Id si iskreno Zeli izboljšati seda-nio, nikakor nq najslabšo rešitev in zato upošteva tudi to ^an problema«, pa je podprl Odbor za zdravstvo Liberalne demokracije Slovenije. Dr. Keber meni, da je delo s skrajšanim delovnim časom za starše do konca tretjega leta otrokove starosti edini možni odgovor na uvodno dilemo, saj Povečuje otrokove pravice, hkrati pa upošteva socializacijske in poklicne potrebe rodite-ija, ki ostane doma, pa tudi potrebe njegovega delodajalca. Glede izrabe tega določila bi morale obstajati različne možnosti. Prva možnost zadeva Štirimesečni porodniški dopust matere, nato pa zaposlitev očeta ali matere ali izmenično obeh s polovičnim delovnim Časom do konca tretjega leta otrokove starosti. To bi bila Ugodna rešitev za tiste druži-ue, ki ne bi imele težav pri varstvu otroka za nekaj ur, ko sta oba starša odsotna. Druga možnost bi bil Štirimesečni porodniški dopust matere, nato pa polovična zaposlitev očeta in matere hkrati do konca dvajsetega meseca otrokove starosti. To bi bilo Ženske zarad imaterinstva ne smejo biti prikrajšane za kariero (Foto: D. S./BOBO) ugodno za družine brez kratkotrajnega varstva, saj ima otrok z izmenjavo med očetom in materjo zagotovljeno popolno varstvo, hkrati pa sta oba starša vključena v delovni proces. Tretja možnost bi bila dopolnitev zdaj veljavne rešitve: porodniški oziroma starševski dopust za enega od staršev do največ dvanajst mesecev, nato pa zaposlitev s polovičnim delovnim časom do konca osemindvajsetega meseca otrokove starosti. Zadnji dve možnosti bi bila dvajsetmesečni dopust za matere samohranilke in kombinacija dopusta od najmanj štirih do največ dvanajstih mesecev z drugačnimi skrajšavami delovnega časa (na primer pet ah Sest ur), pri čemer bi moral biti obseg pravic izenačen s prejšnjimi rešitvami. Skrajšano delo bi bilo v dogovoru z delodajalcem mogoče opravljati bodisi v obliki skrajšanega delovnega dne bodisi z izmeničnim dnevnim ali tedenskim delom, pri čemer bi morala oče in mati napovedati svojo odločitev delodajalcu toliko prej, da bi mu omogočila iskanje nadomestnih zaposlenih. Roditelju bi v tem času pripadala polna zavarovalna doba. Denarni prejemki bi zajemati osebni dohodek, zmanjšan samo v sorazmerju s skrajšanjem delovnega časa, in polno nadomestilo izpadlega osebnega dohodka po vzoru dosedanje ureditve za dvanajst mesecev dopusta ali za sorazmerno daljše obdobje, če bi starša že v prvih dvanajstih mesecih namesto polnega dopusta uveljavljala skrajšan delovni čas. Za ostalo obdobje do končanega tretjega leta starosti bi država roditelju, ki bi izbral skrajšan delovni čas, zagotavljala vsaj plačevanje prispevka za pokojninsko dobo, v primeru boljših finančnih možnosti pa tudi del izpadlega dohodka. Samohranilkam bi zagotavljala polno nadomestilo za ves čas dopusta oziroma skrajšane zaposlitve. Predlog ima v primerjavi s pobudo za podaljšanje starševskega dopusta in v primerjavi z veljavno ureditvijo več prednosti, meni avtor pobude. Poleg temeljnega namena, da podaljša obdobje boljšega varstva in nege otroka, namreč omogoča, da posameznik ne bo pre- dolgo izločen iz delovnega procesa. Skrajšani delovni čas zmanjšuje predvsem fizični obseg dela, ne pa kreativnosti, inovativnosti in tekmovalnosti, ki omogočajo poklicno napredovanje. Odpade tudi učenje ali vsaj prilagajanje spremembam delovnega procesa, ki sta potrebna po dolgotrajni odsotnosti z dela. Izostanka zaradi dopusta tudi ni mogoče enakovredno nadomestiti z novo zaposlitvijo. To velja zlasti za zahtevnejša delovna mesta. Ce pa ostane tak posameznik zaposlen s skrajšanim delovnim časom, lahko sam uvaja v delo nadomestno zaposleno osebo, hkrati pa ostajajo delodajalcu vse njegove delovne izkušnje in intelektualni prispevek. S tem je poskrbljeno, da kakovost dela ne niha tako kot pri popolnem izpadu zaposlenih in njihovem nadomeščanju z novinci. Delodajalec se bo bistveno manj bal zaposlovati mlade ljudi (praviloma ženske), ki šele načrtujejo svoje družine. V večjih ustanovah je število teh ljudi precej stalno, zato bo mogoče vzdrževati večjo zaposlenost, ki bo pre- prečila, da bi posamezni začetek skrajšanega dela pomenil mrzlično iskanje nadomestila. Delo s skrajšanim delovnim časom do konca tretjega leta otrokove starosti bo zmanjšalo odsotnost staršev na delovnem mestu zaradi nege bolnega otroka. Potreba po vrtcih se bo nekoliko zmanjšala, povečala pa se bo potreba po kratkotrajne j š ih oblikah varstva prek vsega delovnega dne. Številnejše bodo tudi oblike družinskega varstva oziroma medsebojne pomoči mladih staršev. Dejstvo, da se bo kljub povečanim otrokovim pravicam mogoče izogniti dolgotrajnim prekinitvam zaposlitve, bo omogočilo staršem, da bodo obdržali skoraj neokrnjen stik z delovnim in socialnim okoljem in s tem možnost za svojo strokovno rast in napredovanje. S tem se bo dejansko in ne zgolj na videz povečala verjetnost, da se bo za varovanje in nego svojega otroka odločalo znatno večje število očetov kot doslej, meni dr. Dušan Keber. V obeh primerih pa se bo vloga žensk v družbi nedvomno povečala. (KaN) V svojem predlogu dr. Keber prav tako poudarja, da bi bilo treba posebej obravnavati starše, Id se odločijo, da bodo sami varovali in negovali kronično bolnega otroka, ki bi ga bilo treba v nasprotnem primeru negovati v posebni ustanovi. Takemu roditelju bi morala država zagotavljati najmanj prispevek za pokojninsko dobo za ves čas, ko neguje otroka, poleg tega pa bi morala v vsakem posameznem primeru presojati, kolikšen del izpadlega dohodka pripada roditelju. STRANKE / SNS Vlada pozablja na invalide Zavlačevanje z zakonom o invalidskih organizacijah ne koristi nikomur LJUBLJANA - »V slovenskem parlamentu se mečejo iz razprave zakoni samo zato, ker jih vlaga Slovenska nacionalna stranka«, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal prvak te stranke Zmago Jelinčič. Pri tem je imel v mislih predlog zakona o invatid-sldh organizacijah, Id ga je že pred pol leta v parlamentarno proceduro vložila SNS. Odbor za delo, družino in socialne zadeve je omenjeni zakon zavrnil, ker naj bi vlada imela svoj predlog, ki invalidsko problematiko obravnava mnogo bolj kompleksno. Vendar se je izkazalo, tako Jelinčič, da vlada na tem področju še ni naredila nic, čeprav je imela več kot tri leta časa. Pred dnevi je namreč Jelinčič dobil dopis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v katerem ga vabijo na sestanek, kjer naj bi se dogovoriti o imenovanju delovne sku- pine, ki bi pripravila predlog zakona ter določiti, kdo bi vodil oziroma koordiniral pripravo zakona o invalidskih organizacijah. »Na ministrstvu za delo se zelo malo ukvarjajo z dejansko problematiko, razmišljajo le o tem, kako bi kupovali socialni mir«, je bil kritičen Jelinčič. Pri tem je še povedal, da je svet invalidskih organizacij lani junija poslal svoje stališče v zvezi s predlogom zakona o društvih, kjer je zahteval, da mora biti invalidska problematika obdelana v posebnem zakonu. Tudi parlamentarna komisija za vprašanja invalidov, ki jo vodi Danica Simšič, je menila, da je njihov zakon primeren za prvo obravnavo. Po Jelinčičevih besedah takšno zavlačevanje nikomur ne koristi, saj vsaj še leto dni ne bomo dobili zakona o invalidskih organizacijah. Margareta Jarc Zor ošpicami doslej obolelo 236 ljudi LJUBLJANA - Epidemija ošpic, ki je izbruhnila že septembra, v začetku tega meseca pa je zajela Slovenijo, je kot kaže v »mirujočem« stanju. Podatki, ki jih zbira Center za nalezljive bolezni pri Inštitutu za varovanje zdravja, namreč kažejo, da pa se stanje ne slabša. Otroke cepijo po pogramu, pri čemer so posebej pozorni na tiste, ki so biti odklonjeni zaradi zdravstvenega stanja, na splošno pa poteka pregledovanje cepilnih kartonov. O novoobolelih ni podatkov, pravi predstojnica Centra za nalezljive bolezni dr. Alenka Kraigher. Od septembra do včeraj je bilo skupaj prijavljenih 236 obolelih, od česar okoli sto v letošnjem letu. Od objave epidemije so zabeležili nekaj primerov v ljubljanskih in mariborskih bolnišnicah, kjer so za obolele poskrbeli na infekcijskih klinikah, aktivnosti zdravstvene službe pa so predvsem usmerjene v cepljenje. V nekaterih dispanzerjih so se starši pritoževali in razburjali, da osebje ni imelo navodil za cepljenje proti ošpicam. Dr. Kraigherjeva pravi, da so bila poleg običajnih navodil, ki jih imajo že sicer, vodstvom zdravstvenih organizacij razposlana tudi posebna navodila, ki pa povsod niso pravočasno poskrbela, da bi ta prišla na pravo mesto. (KaN) ____________DRŽAVA IN KULTURA_________' Bo svef za kulturo izpolnjeval javne interese na tem področju? Kot posvetovalno telo ga ustanavlja vlada LJUBLJANA (STA) - Na osnovi zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture je slovenska vlada sprejela sklep o ustanovitvi sveta za kultu-r°> ta pa je začel veljati ta teden po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. DEMOKRATIČNI FORUM SLOVENIJE Jernej Jung nadaljuje lov na prostozidarje Tokrat jih vidi v novoustanovljenem Kulturnem forumu Svet za kulturo bo strokovno posvetovalno telo slovenske vlade za obravnavo splošnih vprašanj kulturne politike. Vodil ga bo predsednik, imel pa bo osemnajst članov. Njihov mandat bo trajal štiri leta; vsaki dve leti bo imenovana polovica članov. Na prvi seji sveta bodo z žrebom določili, katera polovica članov bo imela dveletni mandat. Osnovna naloga sveta za kulturo bo oblikovati vsebinska izhodišča in Usmeritve za pripravo nacionalnega kulturnega programa, sodelovati pri pripravi tega programa, spremljati in ocenjevati njegovo izvajanje ter ocenjevati stanje in razvoj kulturnih dejavnosti. Svet bo obravnaval tudi zakonske predloge in druge predpise s področja kulture, dajal pa bo tudi pobude in predloge za urejanje drugih vprašanj na področju kulture. Stroške delovanja sveta bo pokrivalo ministrstvo za kulturo. Predsednika in šest članov sveta bo imenovala vlada na predlog ministra za kulturo, in sicer izmed uveljavlje- nih ustvarjalcev, poznavalcev in javnih delavcev s področja kulture. Sest članov sveta bo imenovala vlada izmed kandidatov, ki jih predlagajo Kulturniška zbornica Slovenije ter strokovna in poklicna društva ali združenja s področja kulture, ki niso člani zbornice in imajo več kot sto članov. Sest članov pa imenuje vlada tako, da imenuje dva izmed kandidatov, ki jih predlaga SAZU, dva izmed kandidatov, ki jih predlagajo interesna združenja s področja ljubiteljske kulture, organizirana za območje države, ter po enega izmed kandidatov, ki jih predlagata italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji. Zeleni telefon usposablja nove sodelavce LJUBLJANA - Za nove sodelavce Študentskega zelenega telefona se je včeraj na medicinski fakulteti pričelo štirinajstdnevno usposabljanje. Po njegovem zaključku naj bi bili sposobni strokovno odgovoriti na vsa vprašanja, ki jim jih za reševanje svojih problemov postavljajo študentje in njihovi starši. Zeleni telefon je pričel delovati maja leta 1994, njegove brezplačne anonimne nasvete pa študentje lahko dobijo vsako popoldne. Kot nam je včeraj povedala nosilka projekta Zeleni telefon Eva Naglič, trenutno dobivajo veliko klicev dijakov, ki se po zaključku srednje šole še niso uspeli vpisati na fakultete in nimajo opravljene mednarodne mature. Ta matura bo letos potekala prvič, zaradi nje pa fakultete ne bodo imele sprejemnih izpitov. (M. B.) LJUBLJANA - Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) je v soboto v Cankarjevem domu ustanovila Kulturni forum. Znak oziroma logotip tega foruma pa je že povzročil javno polemiko med SDSS in Demokratičnim forumom Slovenije. Predsednik Demokratičnega foruma Slovenije (DFS) Jernej Jung namreč zaradi velike podobnosti znakov obeh forumov meni, da sta SDSS in iniciativni odbor za ustanovitev Kulturnega foruma logotip Kulturnega foruma ukradla demokratičnemu forumu. DFS meni, da gre pri tem za krajo intelektualne lastnine, kajti DFS je svoj znak maja 1994 registrirala kot svoj zaščitim znak pri Avtorski agenciji. Jernej Jung je včeraj napovedal tožbo, če kulturni forum ne bo prenehal uporabljati v soboto predstavljenega znaka. In v čem se logotipa razlikujeta? Znak DFS je v obliki kvadrata z včrtanim krogom in trikotnikom. Znak Kulturnega foruma je prav tako sestavljen iz ka-vadrata, ki ima včrtan krog in trikotnik, le da trikotnikovi stranici sekata krog. Del znaka sta tudi črki K in F, v zgornjem delu pa je izpisana beseda kulturni forum. Kulturni forum kot kaže svojega znaka pri avtorski agenciji ni registriral, kajti ne njegov avtor prof. Janez Bernik, ne generalni tajnik SDSS Branko Grims yčeraj za tako registracijo nista vedela. Tiskovna predstavnica SDSS Nika Dolinar včeraj ni zanikala, da sta si znaka obeh forumov podobna. Vendar, kot pravi Dolinarjeva, znaka ni- sta enaka. Krog, element in trikotnik, pa so že od časov renesanse naprej priznani kot osnovni elementi likovne govorice. Najbolj priznana je uporaba teh treh likov v različnih študijah Leonarda da Vincija. Dolinarjeva meni, da bi Jung torej moral avtorsko zaščititi vse geometrijske like, šele potem bi lahko preganjal vse, ki bi jih v kakršnikoli kombinaciji uporabili. Na včerajšnji novinarski konferenci pa je Jernej Jung povedal, da je Demokratični forum Slovenije za svoj znak in logotip načrtno izbral prostozidarski simbol, da bi v svojem načrtnem razkrivanju vseh tajnih lož v Sloveniji ugotovil, katero bo prvo premamila skušnjava, da bi si prilastila svoj simbol. Mateja Bertoncelj PRED SREČANJEM Z MOCKOM: Thaler soočen z ostrimi protesti svobodnjakov Grasser: »7. člen je izpolnjen« DUNAJ - Kritično stališče do avstrijske manjšinske politike, ki ga je izrazil novi slovenski zunanji minister Zoran Thaler (slika spodaj) v pogovoru za včerajšnjo izdajo dunajskega dnevnika »Kurier« (približno 800.000 bralcev dnevno - op. ured.), močno odmeva ne le v ostalih avstrijskih medijih, temveč tudi pri politikih, še posebej na Koroškem. Svobodnjaški namestnik koroškega deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser je Thalerjevo kritiko v zvezi z manjšinsko politiko v izjavi za tisk zavrnil in menil, da so »brez izjeme izpolnjena vsa določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe«, hkrati je pozval slovenskega zunanjega ministra , naj pride na Koroško in se »osebno prepriča o dobrem sožitju med obema narodoma na Koroškem«. Menil je tudi, da je po- ložaj nemško govoreče manjšine v Sloveniji nezadovoljiv ter da slovenska vlada slej ko prej »masivno diskri-minira staroavstrijsko manjšino«. Poslovode-Cega deželnega glavarja Michaela Ausservvink-lerja (Zematto je na dopustu) pa je pozval, naj uradno protestira proti Thalerjevim izjavam. Tudi (svobodnjaški) 3. predsednik državnega zbora Haupt je izjavil, naj Avstrija šele tedaj podpre prizadevanja Slovenije za vstop v Eevropsko zvezo (EZ), Ce bo Ljubljana zadovoljivo rešila vprašanje pravic oz. položaj nemško govorečih Staroav-strijcev. Zahteval je ureditev njihovih pravic na ustavnopravni ravni. Zunanji minister Thaler je v pogovoru za »Kurier« med drugim poudaril, da so odnosi med Slovenijo in Avstrijo sicer »zelo dobri«, da pa je vprašanje položaja slovenske manjšine na Koroškem še vedno »nezadovoljivo rešeno«. Glede današnjega srečanja s svojim avstrijskim kolegom Aloisom Mockom na Dunaju pa je Thaler dejal, da si pričakuje, da bo Avstrija podprla slovenska prizadevanja za Čimprejšnjo vključitev Slovenije v Evropo oz. Evropsko zvezo. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel da mu je tozadevno zagotovil »polno podporo«, je dejal novi slovenski zunanji minister v Ku-rierju». Ivan Lukan DOM V TINJAH / PREDSTAVLJEN PROGRAM ZA PRVO POLLETJE 1995 r ES/STOJSIČh V znamenj obletnic Serija predavanj ob 50-letnici ustanovitve 2. republike, vrnitve izseljenih koroških Slovencev ter 40-letnice ADR »Pravice manjšin še bolj utrditi« Ivan Lukan CELOVEC - Leto 1995 je leto pomembnih obletnic; - 50 let je minilo od konca vojne in poraza na-cifašizma v Evropi, pred 50 leti je bila ustanovljena 2. avstrijska republika, za koroške Slovence pa sta še posebnega pomena 50. obletnica vrnitve slovenskih izseljencev iz nemških taborišč in 40-letnica podpisa Avstrijske državne pogodbe, pogodbe, v kateri so zapisane pravice Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter gradiščanskih Hrvatov. Leto spominov in spominjanja bodo koroški Slovenci oblikovali s številnimi prireditvami in proslavami, na sporedu so tudi številni znanstveni simpoziji in predavanja s ciljem,da bi se dogajanja pred pol stoletjem kritično in - iz vidika manjšine - tudi samokritično obdelala. Prav kritičnem pristopu polpretekle zgodovine koroških Slovencev je namenjen tudi najvecji del te dni predstavljenega programa Doma prosvete »Sodali-tas« v Tinjah za prvo obdobje leta 1995. Serijo prireditev na temo »50 let druge avstrijske republike - Avstrija in njene nacionalne manjšine« je predstavil vodja oddelka za vzhodno in jugovzhodno Evropo na celovški univerzi Andrej Moritsch, projekt »1945 -1995:50 let po vrnitvi slovenskih izseljencev« direktor Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Avguštin Malle. Predavanja na prvo temo bo odprl Moritsch sam (7. marec), v drugem predavanju se bo Teodor Domej lotil teme »Koroška 1945 - 1955: neuresničljiva vprašanja« (28. marec), ustavni -strokovnjak Heinz Tichy iz Dunaja bo govoril o »Določilih 7. člena Avstrijske državne pogodbe in njene realizacije« (11. april), »Perspektive avstrijskih narodnih manjšin v Evropski zvezi« pa bo analiziral profesor Jože Pirjavec s tržaške univerze (2. maj). Serija bo 23. maja zaključena z okroglo mizo na temo »Koroški Slovenci v EZ-Avstriji«. Na njej bodo sodelovali znani politologi, zgodovinarji, ekonomisti, itd. Celotna serija predavanj naj bi kasneje izšla tudi v obliki znanstvene publikacije. Andrej Moritsch o projektu: »Petdeset let je primeren čas tako za bilanco kot tudi za pogled v prihodnost. To še posebej pod vidikom, da je Avstrija z začetkom leta 1995 postala članica Evropske zveze, mlada suverena država Slovenija pa se prizadeva za čimprejšnji vstop v to zvezo. Tudi koroški Slovenci so se znašh v novem in zelo spremenjenem položaju. Postavlja se vprašanje, ali bodo ta novi položaj znali tudi koristiti?«. O prireditvah s tematskim težiščem 50-letnice vrnitve izseljenih koroških Slovencev iz nemških taborišč bomo še obširno poročali, prav tako o ostalem izobraževalnem programu tinjskega izobraževalnega doma, ki žal ni deležen nikakršne podpore dežele Koroške. Na sporedu so mdr. jezikovni tečaji za tujce (vodstvo prof. Robert Sa-xer), serija pireditev pod naslovom »Kaj je življenje?«, za katero je odgovoren pedagoški sodelavec tinjsekga doma Martin Pandel, cikel predavanj »Stikanje in glasba v Evropi« (vodstvo Corne-lius Dingsa, strokovnjak za umetnost in glasbo), ter serija literarnih večerov pod geslom »Naša beseda - naša domovina«. Rektor tinjskega izobraževalnega doma »Sodalitas« Jože Kopeinig (sredina) z vodij posmeznih projektov. Z leve: Martin Pandel, Andrej Moritsch, Robert Saxer, Cornelius Dingsa. slika : VValter Fritz STRASBOURG -Državna poslanka in govornica manjšin pri avstrijskih zelenih Terezija StojsiC je v okviru 45. zasedanja Sveta Evrope (SE) v Strasbourgu bila izvoljena kot redni elan komisije za vprašanja varstva okolja ter kot nadomesten član komisije za socialna vprašanja ter vprašanja migracije in beguncev. Ob nastopu svoje funkcije v organih Sveta Evrope je gradiščanska Hrvatica poudarila, da se bo pri svojem delu osredotočila predvsem na aktualna vprašanja človekovih pravic ter manjšin. Stem v zvezi izpostavila, da je prav Svet Evrope bil doslej tisti organ, ki je problematiki manjšin in migracije posvetil največ pozornosti. Kot konkreten cilj je državna poslanka zelenih v avstrijskem parlamentu označila krepitev zaščite manjšin v obliki sklenitve dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ta dodatni protokol naj bi izboljšal tudi položaj migrantov v Evropi izven njihovih matičnih držav, je v izjavi za javnost še poudarila državna poslanca in manjšinska govornica avstrijskih zelenih. (I.L.) ISTRA Referendum o Opatiji, Cresu in Lošinju Goran Moravcek OPATIJA - Istrski regionalisti, ki zahtevajo avtonomijo polotoka »v naravnih mejah«, so razpisali referendum o priključitvi Opatije z okoliškimi naselji ter otokov Cres in Lošinj k Istri. Čeprav je na Hrvaškem v tem trenutku vloženih skoraj 200 različnih zahtevkov za spremembno notranjih meja med mesti, občinami ali županijami, je deležna zahteva Istrskega demokratskega sabora (IDS) največ pozornosti. Velika večina ljudi, ki ne živijo v Istri, spremlja početje vodje IDS Ivana Jakovčiča in njegovih sodelavcev z velikim nezaupanjem, saj »v notranjosti« prevladuje mnenje, da deluje najmočnejša istrska stranka proti državnim interesom. Hrvatje se bojijo, da bi utegnila Istra s tako avtonomno oblastjo, kot jo zahteva IDS, že kmalu postati novo krizno žarišče. Jakovčič si namreč Istro predstavlja kot čezmejno regijo, ki bi se tako ozemeljsko kot tudi politično raztezala od Preluka pri Opatiji do italijanskega mesta Milje. Regionalisti so v Opatiji ter na Cresu in Lošinju napovedali skorajšnji referendum, na katerem bodo prebivalci odločili, ali želi še naprej ostati v reski regiji ah se želijo priključiti Istri. O ustavnosti referenduma je dvakrat razpravljalo tudi hrvaško ustavno sodišče in obakrat razsodilo v prid regionalistov. Jakovčič mora torej le počakati na ugoden trenutek za korak, ki bo na Hrvaškem nedvomno dvignil veliko pohtičnega prahu. Regionatisti so referendum kot eno od možnosti samoodločanja uvrstiti v svoj statut, ki so ga pred nedavnim podrobno prebrati tudi hrvaški ustavni sodniki in ukinili več, po njihovem mnenju spornih določb. Določbo o možnosti razpisa referenduma na veliko veselje regionalistov niso oporekali, saj je ustavno sodišče s svojo odločbo posredno potrdilo tudi veljavnost opatijskega mestnega statuta. Del prebivalcev tega turističnega mesta, ki so že nekaj časa v sporu z enim od najvidnejših članov IDS, županom Axlom Luttenbergom, je namreč vložil zahtevo, naj iz mestnega statuta črtajo določbo o razpisu referenduma, na katerem bi se lahko prebivalci Opatije odločati o tem, pod katero regijo, oziroma županijo spadajo. Spor se je končal na hrvaškem ustavnem sodišču, saj so tožniki meniti, da lahko o spreminjanju notranjih meja odloča smao sabor. Ustavni sodniki pa so meniti drugače. Ce državljani želijo, so menili sodniki, lahko razpišejo referendum o tem, v katero enoto lokalne samouprave naj bi sodilo njihovo mesto. Istrski regionatisti so prepričani, da se bodo prebivalci Opatije, Lovrana, Moščeničke Drage, Matu-Ija, Cresa in Lošinja izrekli za priključitev k Istri. »Prav nič napačnega ne bo, če bo referendum uspel. Posamezniki nas sicer strašijo, da ne bodo mogli naši otroci hoditi v reške šole in da nam bodo v reski bolnici zaprti vrata. Take trditve so popolnoma neosnovane, saj je vseeno, v kateri županiji živimo. Vsi smo namreč še vedno v isti državi,« meni Srečko Sobot, eden od vodilnih članov IDS v Opatiji. Ivan Jakovčič, ki pravi, da njegova stranka pooseblja »gibanje za novo Istro«, zatrjuje, da z referendume prav nihče »ne cilja« na spremembo meddržavnih meja. Obenem napoveduje tudi »nekonfliktno izvedbo referendumov«, na katerem se bodo Istrani odločiti o tem, ali želijo tako avtonomijo kot jo predlaga IDS ati ne. »IDS žeti Istro, v kateri bodo ljudje živeti varno - tako duhovno kot tudi gmotno. Danes smo seveda še daleč od postavljenih ciljev. Ne živimo namreč v miru, vedno tanjše pa so tudi naše denarnice. Prav zato mora Istra dobiti avtonomijo, da bo lahko samostojno razpolagala z lastnimi prostorskimi in materialnimi viri,« meni Jakovčič, ki trdi, da temelji predlog regionalistov za povezovanje hrvaškega, slovenskega in italijanskega dela polotoka na idejo o evroregiji, ki je po njegovem predpogoj za nadaljnji razvoj Istre. Med Hrvati pa je tudi veliko takih, ki so prepričani, da hočejo istrski regionalisti izigrati državne interese. Za državo, ki je še vedno v vojni in nima oblasti nad skoraj četrtino svojega ozemlja, so taki pomisleki verjetno povsem razumljivi. Prav iz teh pomislekov izvirajo tudi strahovi, da bi utegnila Istra namesto »mostu za so-.delovanje« postati velik mednarodni kamen spotike. Globoke zgodovinske rane, še posebno v odnosih med Hrvati in Italijani, so namreč le navidezno zaceljene. Goran Moravcek MADŽARSKA Pomankanje krompirja Vlado se je morala odločiti za brezcarinski uvoz BUDIMPEŠTA (AFP) - Hudo pomanjkanje krompirja na Madžarskem je vzrok, da so cene po novem letu močno poskočile, tako da kilogram krompirja prodajajo po sto forintov (0,90 dolarja), kar pomeni, da so trikrat višje kot ob koncu lanskega leta. Vlada se je odločila za brezcarinski uvoz 30 tisoč ton krompirja, saj so ga lani pridelati kar za 20 odstotkov manj. Po poročilu madžarskega ministrstva za kmetijstvo so v letu 1994 pridelali med 700 do 800 tisoč ton krompirja. Tisk piSe o črnem trgu krompirja. Kot navaja dnevnik Magyar Hirlap, trgovci skrivaj uvažajo krompir izredno slabe kakovosti iz Romunije, Id ga potem prodajajo po okoliških vaseh ob ro-munsko-madžarski meji po 50 forintov (0,45 dolarja) za kilogram tega osnovnega živila madžarske kuhinje. Mumije iz 18. stoletja BUDIMPEŠTA (AFP) - Kot je sporočila agencija MTL so v kripti neke cerkve v Vacu (30 kilometrov severno od Budimpešte) odkriti 152 mumificiranih trupel iz 18-stoletja. Trupla z vsemi oblekami in predmeti, s katerimi so bila pokopana, so se ohranila zaradi ugodnih klimatskih razmer. Pokojniki so bili pokopani v kripti med leti 1730 in 1808, kot so ugotovili etnografi. SEZONA G M Sodobni zvoki harmonike Corrada Rojaca Luisa Antoni Drevi je na vrsti Sesti koncert iz letošnje abonmajske sezone Glasbene matice. Na oder tržaškega Kulturnega doma bo tokrat stopil glasbenik Corrado Rojac. Tržaški harmonikar, ki je sicer že jeseni 1. 1994 solistično debitiral v sklopu cikla Srečanj s sodobno glasbo, je prvi italijanski absolvent iz harmonike, saj je v lanskem Šolskem letu diplomiral na konservatoriju v Firencah. V zadnjih Časih je Rojac usmeril svojo glasbeno delovanje predvsem k ovrednotenju harmonike, ki postaja v zadnjih desetletjih polnopravni koncertni instrument; harmonika vzbuja namreč zanimanja v sodobnem kompozicijskem svetu. V drugi polovici naSega stoletja je glasba doživela globoko preobrazbo, ki je omogočila iskanje novih poti in novih zvočnosti: tako so skladatelji svojo pozornost usmerili tudi do takih instrumentov, ki izhajajo iz ljudske tradicije. Corrado Rojac bo drevisnji koncert pričel z drugo »Toccato« italijanskega skladatelja Girolama Fre-scobaldija (1583-1643); le-ta je namenil svoje kompozicije »instrumentu s tipkami«, kar po mnenju Corrada Rojaca opravičuje tudi njegovo harmonikarsko podajanje. Ostali del sporeda pa spada v strogo sodobnost. Najprej bo Rojac izvedel tri skladbe iz »Komorne suite« sovi- etskega kompozitorja Vladislava Zo-lotarjova. Zolotarjov se je rodil 1. 1942, 1. 1975 pa si je vzel življenje. Svojo glasbeno pripravo je izpopolnil v Magadanski glasbeni Soli, kjer je diplomiral iz harmonike. Svoje kompozicijko znanje pa je Zolotarjov pridobil pri Sčedrinu in Hrenikovu, ki sta s svojim delovanjem globoko vplivala na razvoj sovjetske glasbe. Sledila bo skladba »Metamorfoze« švedskega skladatelja Torbjorna Lundquista, ki prepričljivo udejani prepletanje jazzovske tradicije z dosežki sodobne glasbene govorice. Skladba je sicer nastala za znanega harmonikarja Ellegaarda, ki je s svojim koncertnim delovanjem vzpodbudil masikaterega skladatelja. Drugi del koncertnega sporeda je v celoti posvečen ruski glasbeni ustvarjalnosti: najprej bo Rojac predstavil »Sonato»Anatolia Kusjakova (r. 1945), v kateri izraža ruski skladatelj orkestersko zamisel v masivni zvoCni konstrukciji. Koncert pa bo Rojac zaključil z delom »De profun-dis« ruske skladateljice Sofije Gubaj-duline (r. 1931), ki spada v skupino najvažnejših sodobnih glasbenih ustvarjalcev. Posebej velja omeniti, da bo Corrado Rojac predstavil tudi svojo skladbo Drammatico, ki jo sam opisuje kot »osvetlitev ene same glasbene zamisli, v continuumu brez izhoda«. REM: začenja se italijanska turneja »PoSasti« rocka so torej v Italiji. Po zelo uspešni azijski turneji so pred nekaj dnevi Američani skupine R.E.M. zaceli dolg ciklus evropskih koncertov. Pred navdušeno množico so nastopili v Madridu in Barceloni, sinoči pa so v Turinu uvedli italijanske nastope. Povpraševanje vstopnic za koncerte skupine je bilo tako veliko, da so načrtovanim štirim koncertom dodali Se dva datuma. R.E.M. bodo tako igrali jutri in v četrtek v Rimu (Palaeur), v soboto in nedeljo v Milanu (Forum), v ponedeljek pa v Bologni (nova Športna palaca v Casalecchiu). Prvi rimski in prvi milanski koncert sta popolnoma razprodana, precej prostih mest je za milanski nedeljski nastop, nekaj mest pa se Se dobi tudi za Bologno. Informacije dobite po telefonu na št. 02/487097. Koncerti se bodo zaceli ob 20.30 z nastopom predskupine, in sicer zelo dobrega ameriškega benda Grant Lee Buffalo, Michael Stipe in tovariši pa bodo stopili na oder ob 22. uri. Univerzitemi študentje Peter Buck (kitara), Bill Berry (bobni), Mike Mills (bas in klaviature) in John Michael Stipe (glas) so ustanovili rock bend Ra-pid Eye Movement (R.E.M.) na Georgia University v mestecu At-hens. Kot underground skupina so nastopali po univerzah in raznih klu- bih, zaradi Ciste glasbe in ironičnih besedil pa so se uveljavili kot najboljši krajevni bend. Njihovo prvo ploSCo, Radio free Europe, je slišal Miles Copeland, direktor mlade in aktivne producentske hiše IRS, s katero bodo ostali do leta 1987. Njihov prvi album Murmur je izšel leta 1983, revija Rolling Stone ga je proglasila za najboljšo plošCo leta. Pot do uspeha je bila začrtana. Zaceli so nastopati kot predskupina na ameirskih koncertih skupine Police, v Angliji so jih zelo dobro sprejeli. New Musical Express jih je označil za najbolj vitalno ameriško skupino. Re-ckoning, Fables of the re-construction, Lifes reach pageant in Document so bili izredno uspešni albumi. Njihov rock je zelo originalen. Vsebuje prvine iz underground glasbe šestdesetih let (vpliv Vel-vetov), folk pesmi Byrdsov, rock’n’rolla Cre-densov, elemente new wave glasbe in nekaj psi-hedelije. Zelo so pozorni na kakovost glasbe, zvoki so Cisti. Besedila govorijo o vsakdanjih problemih, večkrat so kratki prikazi problemov mlajše generacije. Leta 1988 so prešli pod okrilje VVarner Brossa. Izdali so plošCo Green, ki je dosegla izjemen uspeh vsepovsod po svetu. Sledila je enoletna svetovna tura, ki jih je pripeljala tudi v Italijo, kjer so prav tako poželi uspeh. Od takrat, in to je celih pet let, R.E.M. niso veC nastopali. Millis, Buck in Berry so se leta 1990 pridružili kantavtorju VVarrenu Ze-vonu in so ustanovili skupino Hindu Love Go-ods. Najvecji komercialni uspeh skupine R.E.M. je iz leta 1991. Album Out of Time je bil več tednov na prvem mestu top lestvic v najmanj dvajset različnih držav. Automatic for the People (1992) je v tem smislu nadaljeval tradicijo. Melodični rock skupine iz Athensa je še enkrat prevzel mladino na vseh celinah. Pred nekaj meseci je izšla zadnja ploSCa Monster, ki je delno različna od prejšnjih del, saj odraža nelagodje današnje ameriške mladine in se približuje grunge glasbi. Album je posvečen dvema velikima prijateljema, ki ju je lani doletela smrt: River Phoenbc in Kurt Cobain. Za slednjega je Stipe tudi napisal skladbo Let Me In, ki je med njegovimi najlepsimi v petnajst let dolgi karieri. Sestavine za dober koncert so torej odlične. Dolgolenti molk jim ni osibil odlične koncertne žilice, vsak njihov koncert je poglavje zase, R.E.M. imajo pripravljenih veC desetin skladb, ki jih veCer za večerom menjujejo. V uri in pol nastopa (po njihovem mnenju je to dovolj) bodo vsekakor zaigrali dobro glasbo, zaradi katere so si zaslužili naslov najboljšega ameriškega benda osemdesetih let. Aleš VValtritsch SATIRA ■■ Grillov pikri humor ni prizanesel niti Tržačanom Pred tržaško Športno palačo se je dolga vrsta ljudi vila že uro pred začetkom Grillovega shovva. Z (dragimi) vstopnicami v roki so mahali redarjem, ki so mirili smeha in zabave željno množico. Pogled na notranjost športne palače je bil kar se da veličasten: ljudi je mrgolelo, vsi so hiteli iskati najprimernejše mesto, otroci so klicali starSe, redarji so prigovarjali gledalcem na tribunah, naj se stisnejo, da bo prostora za vse. Samo tisti srečneži, ki so si zagotovili sedež v parterju, kjer so bili prostori oštevilčeni, so si lahko privoščili Se kavico ali krompirček. Beppe Grillo je na oder stopil točno ob devetih. Publika ga je navdušeno pozdravila in nekateri (med njimi tudi podpisana) so se zaceli smejati, ne da bi sploh Čakali na prvo puscico. Toda luci se še niti niso ugasnile, ko je Beppe Grillo že “zbodel” občinstvo: »Moj bog, kakšno mesto je tale vas Trst! In kakšna je Sele vaša govorica, za katero ste prepričani, da jo razume celi svet! Imate sladki Miramare, pa mu pravite Miramar. In kaj jeste? Potici, pipici, cicici (najbrž je mislil na čevapčiče). Ah, ti Tržačani! Imenujete se Cosu-lich in sovražite Slovane (v originalu: Vi chiamate Cosulich e poi odiate gli...gli... slavi!)« Tako so bili torej že od vsega začetka moji dvomi razpršeni. Se preden bi se predstava zaCe-la, sem se namreč spraševala, ali bo prodorni komik omenil pristno tržaško “italijanskost”. Publika se je smejala, nekateri so celo zaploskali. Da zmore smeh tja, kamor zdravi pameti ne uspe?!? V nadaljevanju so svoje dobili tudi Zupan Illy (»Zaceli ste s Hab-zburžani, pristali ste pa pri Madžaru...«, se je Grillo obreknil ob županovo poreklo) in melonarji (»Povedali so mi, da so v Trstu ustanovili celo eno izmed prvih desničarskih lig, tako zvani Melon!«). Od melonarjev smo nato prese- Matejka Grgič dlali na Berlusconija in njegovo vlado, s posebnim poudarkom na figuri bivšega ministra Previtija, ter na otroke nekdanjega premiera, ki so bili za Časa vladavine slavnega očeta predmet svojevrstne prisege. Zanimiv človek, tale Grillo. Svojih političnih oz. ideoloških prepričanj spoh ne skriva, pa Judi jasno jih nikoli ne razodene. S svojim strupenim jezikom in preprostim načinom izražanja zabava množice po vsej Italiji, toda njegov repertoar ni smešen, prej tragičen: gnila politika, smrdljivo okolje, za katero se nihče veC ne zmeni, intrige velikih finančnih podjetij. Toda iz vseh muh sodobne družbe, nad katero tako radi zdihujemo, zna GenovCan splesti zanimivo satiro, ki gledalca zabava in pretrese. Kaj bi z dramatičnimi toni, ki nam jih vsak dan ponujajo politiki in njihovi pristaši! Ljudstvo si želi smeha! Je torej Grillov show nekaj v zvezi z antičnim geslom panem et cir-censes? Ne, prej obratno: njegov spektakel ima namen (ki ga tudi komik sam rad poudari), da prebudi zaspano občinstvo, ki je vse premalo vajeno razmišljati. Ni ga področja, ki bi Grilla ne privabilo: celo bioetika, spolna revolucija in nabirka prispevkov za boj proti rakastim obolenjem so prišle na svoj raCun. »Nikomur ne dajte svojega denarja. Na nobene javnomnenjske raziskave ne odgovarjajte. Vsi so vas pripravljeni prodati za par lir. Mojega sina so prodali že v bolnici: tri dni po njegovem rojstvu sem po pošti prejel reklamne letake za otroško hrano, za igrače...« Se najmanj je bilo seveda prizaneseno političnim lobbyjem (predvsem takim, ki se skrivajo pod kapucami lože P2), njihovim spletkam in špekulacijam. Ena najbolj zabavnih, pa tudi najbolj efektnih točk, je bila prav gotovo predstavitev novega avtomobila, ki oddaja iz svoje izpušCe cevi - vodno paro. Tak avtomobil ni, po besedah Bep-peja Grilla, samo scenska izmišljotina, pač pa dejanski prototip vozila prihodnosti: »Da ne bo dvomov,« je poudaril Beppe, »v Trst sem se pripeljal prav s tem vozilom, ki brez težave potegne na 110 km/h.« Ekološki avtomobil je izum nekega Švicarja, ki se (da bi bila mera polna) sam oskrbuje z električnim tokom. Za uspešnejši prikaz je komik v izpušCno cev vtaknil nekaj Vi-ksa, tako da je dvorana prijetno zadišala (tako so povedali srečneži iz prvih vrst, do mene je prišlo bolj malo duha po evkaliptusih). Grillov nastop je trajal nekaj manj kot dve uri, a občinstvo se ni in ni hotelo posloviti. Nazadnje so se vendarle prižgale luci, ekran, na katerem smo lahko tudi najbolj oddaljeni od odra natančno spremljali vsako potezo, je postal temen. Množica je zopet zaCele riniti proti vratom, toda tokrat z obratne smeri. Skušala sem se prebiti do zvezdnika, a ta je medtem že izginil za krdelom redarjev, visokih in močnih, ki so branili vhod v zakulisje. Skoda; rada bi ga bila vprašala, kdo mu je povedal tisto o Cosulichih in ... Slovanih. Sopranistka Marta Vuga Horvat in flavtistka Silvia Di Marino v Kopru V četrtek, 16. t.m. je Glasbena Sola v Kopru priredila koncert sopranistke Marte Vuge-Horvat (na sliki) in flavtistke Silvie Di Marino. Obe glasbenici sta doma s Tržaškega in sedaj poučujeta na koprski Glasbeni Soli in na njenih podružnicah. Marta Vuga por. Horvat je osnovno glasbeno vzgojo pridobila pri svoji materi, t.j. pri koncertni pevki Justini Vugi, ob tem pa je tudi diplomirala iz klavirja in solopetja na trZaskem Konservatoriju Tartini. Ze kot absolventka je Marta Horvat večkrat koncertno nastopala v raznih italijanskih mestih, kot npr. v Firencah, v Vidmu, v Spoletu, itd. Po poroki pa se je tržaška glasbenica posvetila predvsem pedagoškemu delu na glasbenih Šolah. Na glasbenem večeru, s katerim je pevka proslavila svoj Zivljenski jubilej, je nastopila tudi flavtistka Silvia Di Marino, ki pa je vedno skladb izvedla na pikolu. Tržaška flavtistka je leta 1990 zaključila svoje glasbene Studije na tržaškem Konservatoriju Tartini in končuje tudi Filozofsko fakulteto na tržaški Univerzi. Marto Horvat sta pri klavirju spremljala Nadja Žerjal in Bojan Glavina, Silvia Di Marino pa je svoje skladbe odigrala s pianistko Luiso Antoni, (ant) GLASBA / RECENZIJA NOVE KOGOJEVE PLOŽC, IZŠLE V MILANU Prepočasno uveljavljanje tržaškega skladatelja TRST - S ploščo Kogojeve glasbe, ki je izšla konec koliko mu je prav to zgodovinsko obdobje evropske glasbe vnovesje med zvočnostjo violine in klavirja. Oba sta po- prejšnjega leta v Milanu in se je pred kratkim pojavila tudi v tržaških prodajalnah, smemo s prenovljenim optimizmom gledati na usodo tega slovenskega glasbenega velikana pri nas in drugje po svetu: prav izid te druge italijanske plošče z glasbo Marija Kogoja (pred desetimi leti je v Genovi izšel LP s Kogojevimi Malenkostmi v izvedbi pianista Andrea Pestalozza) potrjuje evropski pomen tržaškega skladatelja, ki se še danes prepočasi uveljavlja v zgodovinski zavesti in v koncertni praksi slovenšč’ne cele. 2e ko jo vzameš v roke, si prijetno presenečen zaradi vzornih platnic spremne knjižice z vznemirjujočo vsebino: gre za barvno risbo, ki je skupno delo skladatelja in njegove žene Marije Podlogar; in ti je takoj jasno, da se drugačne platnice ne bi mogle bolje prileči glasbi našega skladatelja in ki bi tako zadeto simbolizirale vsebino plošče. Ce že omenjam vznemirljivost te slike in hkrati glasbe, ki nam jo daje plošča poslušati, se nujno spomnim Adomovih izjav v njegovi Filozofiji modeme glasbe: »Stiska osamelega človeka postaja estetski kanon« in še »Ce se odpove stiski, ki je bila dimenzija ustvarjalnega akta, zgubi mnetnost svojo moč«. Ta osebna stiska, ki nas ob pogledu na sliko in poslušanju glasbe vznemirja, je toliko bolj nepogrešljiva, ko je govor o umetniku ekspresionistu, kakršen je Kogoj nedvomno bil, in jo spremna knjižica, v kateri sama izvajalca razlagata smisel skladb in s tem pripravljata poslušalca na sprejemanje glasbe, z veliko jasnostjo in spretnostjo podčrtuje. Hkrati s to ploščo je izšel v italijanski glasbeni reviji Pianotime zajeten prikaz (šest strani formata A4) Kogojevega življenja in dela; presenetila me je pronicljivost, s katero je mladi (ne še tridesetletni) Emanuele Arciuli iz Barija (ki ima za sabo že razvejano dejavnost in veliko priznanj in ki je predvsem z masterclass pri Mauriziu Polliniju o dunajski šoli, to je prav o klavirskem ekspresionizmu, pokazal, pri srcu) našel pot do razumevanja Kogojeve glasbe in jo umel tolmačiti tudi v sovisnosti s tedanjo slovensko stvarnostjo; hkrati je Arciuli pozoren do mnogo širših družbenih in psiholoških vidikov, s katerimi pričara bralcu otipljivo sliko razmer, sredi katerih je skladatelj ustvarjal, in stisk - zunanjih in notranjih - ki se v njem prepletajo. Na plošči se vrstijo najprej vse Kogojeve znane skladbe za violino in klavir: to so mladostni Andante, ki ga slovensko občinstvo še najpogosteje in najrajši posluša, nato Laserska plošča Marij Kogoj: L’opera completa per violino e pianoforte / Complete VVorks for Violin and Piano; Piano, raccolta completa Z Complete Collecti-on (po naše: Zbrano delo za violino in klavir; Piano, celotna zbirka) v izvedbi violinista Crtomira Siškovi-ča in pianista Emanuela Arciulija je izšla pri založbi Stradivarius in nosi oznako STR 33342 s pripombo digital studio recording. nedokončani Preludij iz časa, ko je skladatelj pisal Cme maske in ga je našel ter izpopolnil Tomaž Lorenz, Portret, ki ga je pred dvema letoma dokončal Jakob Jež, in Sedem skladb, eno poslednjih Kogojevih del, tudi v Ježevi redakciji, ki so doživele praizvedbo v oddajah Radia Trst A pred desetletji. Oba izvajalca sta enakovredna partnerja pri tej soigri: Šiškovičevo zrelo in poglobljeno muzikalnost v Trstu dobro poznamo, kakor poznamo žlahtnost njegovega zvoka. A pri ti soigri bi rajši poudarili vrline dveh umetnikov, ki se uberejo v izvajalsko enoto. Zato naj pri skupni igri omenim enakovrednost violine in klavirja, enako plastično zvočnost pri obeh, uravnovešeno muzikalnost, isto preglednost pri podajanju glasbene snovi, isto vživetost, isto slogovno prepričljivost. Oba se povsem skladata v fraziranju in naravnem dihanju ter dosežeta ra- zoma na skladateljevo izpoved in znata svoj izrazni spek-trum ravnati po skladateljevi volji, od lirske intimnosti do dramatične napetosh. Ko skupno prehodita vso pot Kogojeve glasbe, znata suvereno poustvarjati mladostno zagnanost kakor tudi iskanje zadržane bistvenosti; interpretacija Sedmih skladb ni nič manj pregnantna od Andanteja, nič manj napeta, čeprav se tu zvočne gmote rahljajo, pripoved je bolj tekoča: povsod zaznavamo usodnost Kogojevega sporočila enako nazorno. Arciuh igra sam celotno zbirko Piano: pod njegovimi rokami zadiha Kogojeva glasba naravno, zaživi polno in prepričljivo, zaporedje glasbenih situacij in valovanje sporočil te nosita s seboj, kakor da prisluhneš sami skladateljevi ustvarjalni misli in samoumevno sprejemaš njegovo sporočilo. Drugače povedano: težko si predstavljam bolj spoštljivo in hkrati bolj doživeto izvedbo Kogojeve klavirske glasbe; in prav v tem »poustvarjalnem« aktu je Arciulijeva veličina. Tu je pianist sam s Kogojem. Pri violinskih skladbah pa je moral rešiti vse težje tehnične in vse bolj odgovorne akustične probleme, tako težka je namreč vloga klavirja v teh delih. In tudi v teh ni Arciuli manj prepričljiv, nič manj naraven, nič manj »kogojev-ski« kakor v solističnih klavirskih skladbah. Koliko se je vživel v Kogoja in kako globoko mu njegova misel sledi, nam je pokazal v že omenjenem eseju. Smo z njim dobiti novega, mladega, sposobnega pobornika za »skladatelja z vbito pesmijo«, kakor ga sam imenuje, ko ponavlja njegove lastne besede? Končno ne smemo zamolčati očitka, ki ga razberemo iz njegovega eseja: težko najdeš Kogojeve partiture, težko izveš kaj več o njem v dostopnih publikacijah (tudi zunaj slovenske jezikovne ograde), težko slišiš njegova dela. Ali tudi mi lahko naredimo kaj za Kogoja, da bo lažje dosegel na tujem, a tudi pri nas, priznanje, ki mu gre? Pavle Merku Boye Areni Afraid Funk/punk, 35 minut; izdala Doranit Enterprises Ltd., 2.600 SIT v vseh trgovinah s CD. Ce bi delati CD-je iz gume, bi tole lahko poljubno zvijal in pregibal, pa vseeno ne bi mogel iz »edinega srbskega ženskega rock benda« napraviti izključno ženske skupine. V skupini je vseeno preveč moških, od basista Bebca do teleprezence idejnega očeta Koje, nekoč basista in trobentača Discipline Kičme, ki pa pri koncertih na tujem rad kakšno pihne tudi pri Boyah .Pred dnevi mi je prijatelj potožil, da se srbski rokenrol kljub sankcijam še vedno sliši daleč bolj »evropsko« kot slovenski. Govoril je o neki drugi plošči, ki da je bila posneta v Beogradu, za vsak primer pa sem si ogledal še ovitek tega albuma, ki res zveni evropsko; posnet je bil na Nizozemskem, v Evropi. Poleg tega je svoj umetniški pečat na njem pustilo še nekaj Nizozemcev, ki pa bi lahko svoj prostor odstopilo temperamentnejšim Turkom. Kar nas pripelje do glasbe. Dvanajst skladb se zaokroža v energično celoto, ki jo znajo Boye kljub večkratnim menjavam v postavi še vedno držati na visoki ravni. Zvestim oboževalcem skupine se bom zameril z izjavo, da je v malo manj kot desetletnici obstoja napredovala za zanemarljiv del pedi, ampak tudi hiše stojijo na temeljih in bi se prekucnile na streho, če bi se ti temelji stalno premikali ati rasli. (M. P.) PRISLUHNITE Meot Puppets Too High To Die (London, 1994) CD, rock, trajanje 52 min. Prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj. 2.600 SIT. Meat Puppets so uglasbljevalci nepredvidljivosti. Radikalna glasba, bolje rečeno trušč njihovega istoimenskega prvenca, na katerem je trajanje posameznih skladb komaj presegalo dolžino ene minute, je doživela radikalno spremembo že na drugi LP plošči z naslovom Meat Puppets H. Izrazito country obarvana plošča sodi med najboljše, če ne kar najboljši glasbeni izdelek skupine. To je country vroče puščavske Arizone, ki je morda motivirala tudi besedila skupine - če obstaja besedni ekvivalent slik Salvadorja Dalija, so to besedila Meat Puppets. Po drugi LP plošči se je skupina začela umirjati v bolj ustaljenih glasbenih vodah. Ostala je originalna kitarska zavozlanost, zato pa je bilo v skladbah vedno manj originalnih prebliskov. Ko so po sedmih ploščah, izdanih za neodvisno založbo SST, odšli k veliki založbi London, se stvari do izdaje zadnje plošče niso bistveno spremenile. Zdaj Meat Puppets s Too High To Die mislijo resno in dobesedno. Spet ponujajo nekaj zavozlanih, vendar izrazito poslušljivih glasbenih užitkov, nekaj izrednih melodij in kot dodatek tudi novo izvedbo skladbe Lake of Pire s svojega drugega LP-ja. Morda je to odziv na sodelovanje z Nirvano, ki je igrala omenjeno skladbo, ali pa le glasbeni komentar Meat Puppets - Too High Too Die zveni presenetljivo podobno sveže kot njihova druga plošča. (D. C.) Pihalni kvintet simfonikov RTV Slovenija, ZKP RTV Slovenija, Ljubljana 1994; 1.615 SIT. Pihalni kvintet RTV Slovenija (ustanovljen 1958) je v zasedbi Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout in Jože Banič izdal pri ZKP RTV Slovenija svojo prvo lasersko ploščo. To ni prvi ansamblov diskografski dosežek, pač pa prvi v tej tehnologiji (-ADD). Vsekakor sodi ansambel s sicer različnimi zasedbami med najstarejše delujoče komorne ansamble, med zasedbami s pihali pa je prav gotovo edini s takšno tradicijo. Zasedba se je venomer spreminjala, ta, ki jo poslušamo na teh posnetkih, pa je zdržala več kot dvajset let. Med člani te zasedbe Pihalnega kvinteta RTV Slovenija gre prav gotovo za najboljše predstavnike tako imenovane »ljubljanske« pihalne šole, za cevtober slovenskih umetnikov in pedagogov. Tokrat so se združili v glasbi skladateljev Mozarta (Pihalni kvintet v c-molu, KV 406), Klughardta (Pihalni kvintet op. 79), Barberja (Poletna glasba op. 31) in Bojana Adamiča (Nalepke). Ansambel je tudi na teh posnetkih poskrbel za najboljšo predstavitev slovenske pihalne reprodukcije, ki ji je sedaj dodana še slovenska glasbena produkcija (B. Adamič). Po številnih ansam-blovih živih koncertih doma in v svetu (Avstrija, Italija, Nemčija, Danska, Bolgarija, Romunija, Indija, ZDA in Španija) je sedaj mogoče temu ansamblu prisluhniti tudi trajno, in sicer »konsendrano.« (F. K.) Baročne orgle II Slovenija/Nemcija (DDD; EBCD 9118, Ljubljana 1994), druga laserska plošča organista Milka Bizjaka; Založba Edition Bizjak, d.0.0. Ljubljana; 2.275 SIT. Na treh različnih orgelskih instrumentih predstavlja organist, producent, urednik in oblikovalec Milko Bizjak glasbo skladateljev od 16. do 18. stoletja: A. Banchierija, J. Pachelbela, J. P. Svveelincka, F. W. Zachaua, J. G. VValtherja, G. P. Telemanna, J. S. Bacha, neznanega češkega avtorja, B. Galuppija, neznanega avtorja iz hrvaškega arhiva v zagrebškem Klanjcu, G. Galvanija, P. Anfossija, J. Stanleya in D. Bmctehudeja. Organist Bizjak je posnel (v letih 1991-1993) orgelsko glasbo omenjenih skladateljev na kar treh različnih orgelskih instrumentih, in sicer: v Kopru (na restavriranem/1993 izolskem instrumentu iz cerkve sv. Marije Alietske, na Fallerjevem orgelskem pozitivu na sv. Primožu nad Kamnikom, restavriranem 1991. leta, in na orgelskem instrumentu firme Gegenbauer v ž. c. sv. Petra in Pavla v nemškem Frei-senhofnu. Kvalitetni orgelski glasbi in odlični Bizjakovi interpretaciji je dodana še neke vrste orgelska turneja, mini antologija orgelskih instrumentov, ki organistu Bizjaku že dolgo časa njegove solistične kariere pomeni vedno nove in nove izzive. Izid te laserske plošče z dobro uro orgelske glasbe pa je tokrat omogočil Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. (F. K.) Različni izvajalci Pulp fiction, filmska glasba, 41 minut, distribucija NIKA, prodaja REG REG, 2.800 SIT. Le kakšna naj bo filmska glasba v filmu, kjer ni niti enega eksplicitnega seksualnega prizora? Kjer se v najbolj erotični sceni Travolta ziblje v heroinski zaspanosti in komaj gleda kokainsko divo Umo Thurman, kako nori? Oziroma: kako naj človek posluša ploščo z glasbo iz filma, kjer zgodba ne poteka linearno? Eno je gotovo: če jo bo na domačem CD gramofonu poslušal v načinu, kjer si skladbe sledijo v naključnem vrstnem redu, popularno »random play« ali »shuffle«, ne bo izgubil nič. V deželi kaset je to, priznam, nerodno, ampak tudi visoka moda je draga, če pa si hočete kupiti CD gramofon, preusmerite sredstva za naslednjih petdeset kino predstav v pujsa. Ce hočete torej slediti šizo-hotističnemu Tarantinovemu vizualnemu razmišljanju še v glasbi in še nimate CD gramofona, se morate odreči naslednjim petdesetim filmskim predstavam. Kako osvežujoče! Enainpetdeseta, ati če hočete triinpetdeseta predstava, Ce hodite v kino vsak teden enkrat, bo seveda naslednji Tarantinov film. Informacija za tiste, ki bi si ploščo vseeno posneti na kaseto: na tem izboru iz šestdesetih in sedemdesetih let prednjačijo skladbe: Jungle Boogie v izvedbi Kool & The Gang, Son Of A Preacher Man pevke Dusty Springfield in seveda priredba pesmi Girl, You’ll Be A VVoman Soon post-gmnge rokerjev Urge Overidll. (M. P.) Glasbena dediščina Slovenije IX. plošča (DDD; EBCD 879678, Ljubljana 1994): Novo mesto / arhiv frančiškanskega samostana in tretja laserska plošča iz serije predstavitve glasbe slovenskega skladatelja baročne glasbe Jakoba Frančiška Zupana (1734-1810); arije; Založba Edition Bizjak, d.0.0. Ljubljana; 2.275 SIT. 2e tretja zaporedna laserska plošča ljubljanske Založbe Edition Bizjak, d.0.0. in deveta v seriji Glasbena dediščina Slovenije prinaša glasbo enega pomembnejših slovenskih skladateljev poznega ali visokega baroka in zgodnjega klasicizma Jakoba Frančiška Zupana (1734-1810). Največ njegovega dela (žal ne tudi najpomembnejša prva slovenska opera Belin) se je ohranilo v arhivu ljubljanske stolnice, novomeški proštijski in frančiškanski cerkvi. Na plošči lahko več kot celo uro poslušamo Zupanove vokalno-instrumentalne arije, sedem po vrsti, vse na liturgična (cerkvena) besedila. Posnete so bile v ljubljanski moščanski župnijski cerkvi sv. Družine (v maju 1994) s sopranistko Olgo Gracljevo in mezzosopranistko Sabino Hajdarovičevo ter instrumentalisti: violinistoma Igorjem Grassellijem in Tanjo Spragarjevo, violončelistom Igorjem Mitrovičem ter čembalistom Milkom Bizjakom (basso continuo). Tudi ostali sodelavci pri izdaji te plošče so bili skoraj enaki kot v dosedanjih diskografskih dosežkih založbe Edition Bizjak. (F. K.) IZŠLO JE Franček Bohanec: Kanje Roman, Založba Viharnik, Ljubljana 1995, mehka vezava, str. 162, 20, 5 x 14, 5 cm, 1.470 SIT. Publicist, pisatelj, urednik in prosvetni delavec Franček Bohanec nadaljuje v tej knjigi pripoved o usodi Kočevske v letu 1942, ki jo začenja že v romanu Stopa in reka iz leta 1993. Avtor odstira duševna doživljanja domačinov v odročnih krajih na obrobjih Kolpe v času pred avgustovsko italijansko ofenzivo. Znotraj krajinskih podob se izrisujejo posamezni človeški portreti, ki tudi v težkih vojnih razmerah ohranijo človeško dosojan-stvo. Pripovedi so prispodobe za življenjske bivanjske usode - in za svet - kot poetske metafore medčloveških navzkrižij, v katerih je človek prisiljen, da si v mrežah nasilja krči lastno pot v svet. Pripoved odlikujeta dramatična napetost in pestro zaporedje dogodkov, ki so mestoma opisani humorno ah celo ironično. Avtor v tem delu ne obuja le spominov na dogajanje med drugo svetovno vojno, pač pa z razčlembo vojnih grozot išče simbolne vrednote človekove osvoboditve. O tem govori tudi uvodna misel avtorja: »Trnjeva je pot iz teme k svetlobi svobode.« (A. P.) Makso Šnuderl: Dnevnik 1941-1945 V partizanih (2. del), Documenta et studia historiae recentioris, Založba Obzorja Maribor, Maribor 1995, trda vezava, str. 530, 24, 5 x 16, 5 cm, 4.494 SIT. Dr. Makso Snuderl (1895-1979) je bil znani mariborski odvetnik in politično angažirani kulturnik, ki je bil po drugi vojni tudi vodilni pravni strokovnjak za ustavno ureditev pri nas. Poleg vrste knjig in člankov je izdal tudi številna književna dela, od katerih sta bila dva dramska dela tudi uprizorjena. Njegovi dnevniški zapisi iz časa druge svetovne vojne so razdeljeni na štiri dele. Prva dva sta izšla že v prvi knjigi L 1993, medtem ta knjiga prinaša zapise iz partizanskih časov, ko je avtor deloval v organih slovenskega NOG na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in Kočevskem Rogu ter nato v Beogradu. Med drugim je bil tudi imenovan za predsednika Komisije pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. V dnevniku so zapisana vsakodnevna doživetja in zapažanja avtorja, ki ga pisal svobodno in le zase. Pisanje odlikujeta neposrednost in dokumentarnost. (A. P-) KULTURNA DEDIŠČINA / STELETOVA NAGRADA IN PRIZNANJA ZA LETO 1994 NA KRATKO Praznik slovenskih konservatorjev LJUBLJANA - Danes bodo v Narodni galeriji slavnostno podelili Steletovo nagrado in priznanja, najvisja slovenska odličja na področju konservatorske stroke. Steletovo nagrado za življenjsko delo bo prejel naravovarstvenik Mirko Šoštarič, Steletova priznanja pa Mitja Ferenc, Vito Hazler in okipa Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Najvisje priznanje za življenjsko delo, poimenovano po enem izmed pionirjev umetnostnozgodovinske stroke na Slovenskem, vsestranskemu raziskovalcu domače umetnosti, deželnemu konservatorju za Kranjsko po 1913 in kasneje, do 1938 za Slovenijo, dolgoletnemu predavatelju na ljubljanski Univerzi dr.France-tu Steletu (1886 - 1972), je za leto 1994 komisija Slovenskega konservatorskega društva za Steletovo nagrado podelila Mirku Šoštariču. Mirko Šoštarič se je varstvu narave posvetil že v Petdesetih letih, ko je pri planinskem društvu, gorski straži in hortikulturnem društvu ustanovil in vodil komisije za varstvo narave. Leta 1964 je postal prvi redno zaposleni naravovarstvenik pri takratnem Zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru. Tu je uspeSno delal do upokojitve leta 1983. V Šestdesetih letih se je na inovativen način lotil izdelave sistematičnih seznamov naravnih znamenitosti severovzhodne Slovenije in 0b tem opravil pionirsko metodološko delo na področju topografije, evidentira-uja, vrednotenja in operativnega varstva naravnih znamenitosti. S strokovnimi planki, predavanji, referati m ekskurzijami je odločilno Prispeval k oblikovanju konservatorske stroke v teo-nji in praksi. Bil je med prvimi pri vključevanju varstva naravne dediščine v sistem uebanisticnega načrtovanja in njenem uveljavljanju v vsakdanjem življenju, Prispeval pa je tudi k nastajanju mnogih občinskih odlokov o zavarovanju naravnih znamenitosti kot tudi Pri nastanku prvega zakona P varstvu narave leta 1976 m kasnejšega zakona o naravni in kulturni dediščini leta 1981. Posebno skrb je Mirko Šoštarič posvetil varstvu gozdov, ogroženih rastlinskih vrst ter starih znamenitih dreves. Leta 1965 je opravil prvi popis gnezd bele Štorklje v Sloveniji. Med njegova temeljna dela sodi Ekološka Studija vzhodnega Pohorja. O svojem delu je ustvaril tudi bogato strokovno knjižnico, arhiv fotogra- dediscino, ki je ni mogoče obnoviti s pomočjo restavratorjev, zato je njena promocija in vzpostavitev njene identitete veliko težja. Razstava je nadgradila tri leta terenskih in arhivskih raziskav. Gradivo je bilo tudi celostno dokumentirano in fotografirano. Mitja Ferenc se je pri delu kljub specifičnim razmeram na območju Kočevske povsem izognil političnim konotacijam. Posebej je bila izdelana fotodokumentacija. Topografija je spodbuda ob Številnih dvomih in dogovarjanjih institucij, kdo in kdaj naj izdelu- katerim konkretnim obnovitvenim posegom. Popularizacija ljudskega stavbarstva Steletovo priznanje bo za dosežke na področju varstva in popularizacije ljudskega stavbarstva prejel Vito Hazler, ki je je kot prvi redno zaposleni etnolog konservator ob koncu sedemdesetih let uveljavil vlogo in delokrog etnologa konservatorja. Ob sistematičnem evidentiranju nepremične etnološke dediščine je izdelal vzorčni metodi vrednotenja in tipološkega obrazca Odličje tudi za Kočevsko - Izgubljeno kulturno dediščino kočevskih Nemcev fij in diapozitivov ter zbirko starih razglednic in znamk s področja varstva narave. Na domača tla je uspeSno prenašal spoznanja iz tujine. Dediščina kočevskih Nemcev Primanje za leto 1994 je komisija za topografijo in razstavo Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev dodehla Mitji Ferencu. Projekt je komisija ocenila kot najvidnejši prispevek stroke na področju promocije kulturne dediščine v Sloveniji. Razstava je pri varovanju in prezentaciji dediščine bistven miselni in strokovni prestop v novo kvaliteto. Prikazuje je topografije. Mitja Ferenc je enakopravno obravnaval različne segmente dediščine nekdanjih prebivalcev Kočevske, jih dokumentiral, analiziral in predstavil v katalogu. K delu je pritegnil sodelavce od geografov do etnologov in umetnostnih zgodovinarjev. Predstavitev je pomenila promocijo konservatorske stroke in postavitev ob bok kolegom, ki v veliko večjem številu delajo v muzejih, pozabljajo pa, da je tudi nepremična dediščina vredna predstavitve na način, kakršnega je predstavljala vzorčna razstava Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Pomenila je temelj ne- za objekte ljudskega stavbarstva. Ima vodilni delež pri povezovanju etnologov konservatorjev in uveljavljanju bazične stroke v varstveni dejavnosti. Uspele so mu celovite obnove in prezentacija ključnih objektov ljudskega stavbarstva, ob katerih je vidna tudi njegova stalna skrb za predstavitev svojih rezultatov v publikacijah, kakor tudi popularizacija etnološke dediščine nasploh. Njegovi najvidnejši uspehi so: delavske kolonije v Trbovljah, Aškerčeva domačija na Senožetih, Slivnikova in KavCniko-va domačija v Zavodnjah in Muzej na prostem v Rogatcu. Slednji je srednje velika domačija, ki predstavlja vzorčni in hkrati edini primer dobro organiziranega in strokovno izvedenega varstva ljudskega stavbarstva, izhajajočega iz sodobnih konservatorskih in muzeo-loskih konceptov. Tako je nadvse uspeSno sodelovanje med Društvom za ureditev Muzeja na prostem Rogatec in Vitom Hazlerjem, ki je skrbel za strokovno plat in interdisciplinaren pristop, še posebno pri pripravi ustrezne dokumentacije in načrtovanju dela in za ustrezno medinstitucio-nalno povezovanje pri oblikovanju vsebine in nadaljnjega razvoja muzeja na prostem, rodilo docela nepričakovan, a edinstven rezultat. Muzej je postal del zavesti prebivalcev pod Donačko goro. Kot splošna vrednota tamkajšnjega življenja je tako dana tudi realnejša možnost za ohranjanje ostale etnološke dediščine »in situ«. Obnova polhograjskega gradu Steletovo priznanje za leto 1994 bo danes prejela tudi ekipa Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo. naravne in kulturne dediščine za obnovo gradu Polhov Gradec. Ekipo, ki je obnovila grad, sestavljajo: Spelka Valentinčič Jurkovič, Jusa Vavken, Darja Pergovnik, Mojca Torkar in Mojca Gabrič ter zunanji sodelavci, predvsem Stojan Ribnikar, Martin Horvat in Momo Vukovič. Poseg, ki je na začetku predstavljal skoraj nerešljivo nalogo, je izvedla uspešno, po vseh načelih, ki jih narekuje konservatorski kanon, velikokrat ne po vnaprej izdelanem programu. To je neštetokrat omejeval stroškovnik in tudi pomanjkanje ustreznih delavcev. Ekipi je uspelo premagati vse prepreke; uspela je izpeljati zahtevno spomeniško-varstveno akcijo. V celotnem programskem sklopu so bile na strokovni opravljene tudi številne raziskave, ki so odkrile prve zametke grajskega objekta in njegov razvoj. Vojko Urbančič Predavanje o interaktivni televiziji LJUBLJANA - V Informacijskem centru Modeme galerije bo danes ob 17. uri predavanje svobodne kustosinje in in publicistke na področju medijev in svobodne umetnosti iz Bostona Kathy Rae Huffman o interaktivni televiziji. Predstavila bo zgodovinski pregled eksperimentov v živo, ki so nastali v poznih 50-ih do sredine 80-ih, in preko prikaza več odlomkov del tudi dogodke in programe sodobne interaktivne televizije. (V. R.) Ekskluzivna videopredstava v Cankarjevem domu LJUBLJANA - Po premieri v londonskem IGA in pred nastopom na festivalu Ars Electronica v Linzu se bo nocoj ob 22. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma predstavila ena vodilnih avstrijskih skupin medijske umetnosti Granular Synthesis z deli Granular Synthesis in Motion Control, Modeli 5. Slednja je primer spreminjajočega se dela, ki poteka v živo, vendar brez nastopajočih. Temelji na video in zvočnem materialu, ki ga operaterja-dirigenta sintetizirata v živo. Posebnost predstave je tudi glasnost (2 x 4000 W), gostovanje pa je podprlo avstrijsko veleposlaništvo. (V. R.) Tartini Quartet v novi zasedbi LJUBLJANA - V Narodni galeriji bo ob 20. uri Tartini Quartet pričel ciklus petih koncertov, ki ga pripravlja v sodelovanju z zasebno agencijo Gallus Camio-lus. Prvič se predstavlja v novi zasedbi, saj se mu je priključil odlični tržaški violinist slovenskega porekla Crt Siškovic. Skupaj z violinistom Romeom Dru-ckerjem, violistom Aleksandrom Miloševim in violončelistom Milošem Mlejnikom predstavljajo cvet slovenskih kvartetov. Odlični glasbeniki, ki sodijo v sam vrh slovenske poustvarjalne glasbe, so v svoj ciklus povabih tudi zelo ugledna slovenska glasbenika, flavtistko Ireno Grafenauer in mladega klarinetista Mateja Bekavca. Izjemen program, ki so ga pri-pravih ob tej priložnosti, je napisan na kožo tako poznavalcem glasbene umetnosti kakor tudi številnim ljubiteljem komorne glasbe. (T. F.) Prvi muzej na prostem v Sloveniji MARIBOR - Kulturni forum Maribor je sredi preteklega tedna širši javnosti predstavil nadvse zanimiv projekt RaCji dvor - muzej na prostem. To bo eden od muzejev, ki bo nastal v sistemu regionalnih muzejev na prostem, za katere se je odločila slovenska vlada, in bo torej tudi glavni financer. Bodoči muzej na prostem je del prelepega posestva srednje kmetijske Sole Maribor in se razprostira pod vznožjem Kalavarije, katere prisojna lega je zasajena z žlahtno trto. V bodočem muzeju na prostem bo prikazano življenje na podeželju sever-novzhodne Slovenije z zbrano etnološko oziroma etnografsko zbirko objektov in vseh predmetov, ki sodijo zraven. Osrednji objekt Se naprej ostaja RaCji dvor.Projekt je v celoti pripravljen, prvi objekti, ki bodo preneseni na ta prostor, pa so že izdelani in pripravljeni za postavitev. (M. P.) Knjiga E. Hrvatina v nizozemščini LJUBLJANA - Knjiga Emila Hrvatina Ponavljanje, norost, disciplina - celostna umetnina Fabre (Modema galerija, ZKOS, 1993) je doživela že drugi prevod. Tokrat jo je izdal vodilni nizozemski založnik na področju gledališča, amsterdamski International Theatre & Film Bo-oks. Iz francoščine jo je prevel Koen Geldof, izšla pa je z naslovom Herhaling, VVaanzin, Discipline - Het theatervverk van Jan Fabre. Predstavitev knjige je bila 9. februarja v znamenitev bmseljskem Kaaitheatru. S svojim drugim delom, predstavo Novi Organon, produkcija Društva B-51 in koprodukcija Cankarjevega doma pa se je Emil Hrvatin predstavil v Budimpešti na mednarodnem gledališkem festivalu Mucsamok, ki je potekal od 20. januarja do 12. februarja v istoimenskem ogromnem razstavišču. Predstava je bila ugodno ocenjena, kot posebnost pa naj omenimo, da so bili deli besedila prevedeni v madžarSCino.PR OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTEV / DRUŠTVO GLASBENIH UMETNIKOV SLOVENIJE (3) Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je organizirana skupina glasbenih umetnikov-instrumentalistov, vokalnih solistov, dirigentov in elanov raznih komornih zasedb, ki so na poustvarjalnem področju dosegli visoko umetniško stopnjo. O njegovi zgodovini: ZaCetki združenja segajo v prva povojna leta, ko se je naša glasbena kultura začela ponovno razvijati. Ljudje so v glasbi zaceli iskati nekaj veC, notranjo obogatitev Pa tudi sprostitev in razvederilo po napornem delu. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani najdemo prvo idejo oziroma predlog za ustanovitev Društva glasbenih reproduktivnih umetnikov. Do ustanovitve bila 1947. leta je preteklo še veliko Časa. Tri leta kasneje (1950. leta) pa se je društvo preimenovalo v Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Pod tem imenom ga poznamo danes. Splošne in redne dejavnosti: Združenje slovenskih glasbenih umetnikov, ki ga od januarja vodi Tomaž Sever, skuša kot združenje slovenskih glasbenih poustvarjalcev organizirati Cim veC nastopov in vsestransko pomagati svojim elanom, še posebej mladim domačim umetnikom. Njegova dejavnost je predvsem usmerjena v organizacijo koncertov. V preteklem letu so zato, da bi obogatili Ljubljano v poletnih mesecih, izvedli trinajst koncertov, na katerih so nastopili njihovi elani. Za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in za družbeno dejavnost pri širjenju glasbene kulture pa društvo, ki združuje okrog 180 elanov, vsako leto podeljuje svoje najvišje priznanje, nagrado Julija Betetta. Za zgledno sodelovanje z društvom in strokovno pomoč elanom pa podeljuje še Betettovo listino. Naslov: Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, Stari trg 34 in Gosposka 6, Ljubljana, tel. 125-02-80. Pripravlja: Tanja Fajon Tomaž Sever (Foto: B. V./ BOBO) Tomaž Sever, predsednik Dmštva glasbenih umetnikov Slovenije: Društvo glasbenih umetnikov Slovenije bo tako kot doslej poleg sorodnih društev in kulturnih institucij skrbelo za razvoj glasbene kulture na Slovenskem. Med drugim bomo skušali aktivno sodelovati pri zakonski ureditvi kulturne sfere. Pri tem bomo največ pozornosti namenih pmv zakonoma o kulturi in zaščiti avtorskih pravic, ki sta trenutno v ospredju. Člani društva se bomo momli v prihodnje spopasti tudi z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev. Poleg sredstev, ki nam jih odmerjata Ministrstvo za kulturo in Mesto Ljubljana, bomo za pomoč pri nadaljevanju naših dejavnosti prosili sponzorje. Gre predvsem za pomoč pri organizaciji treh koncertnih ciklov: Ljubljanski umetniki Ljubljani, Mednarodni koncerti v Grand Hotelu Union in Društvo glasbenih umetnikov Slovenije predstavlja. Ob tem upamo, da bo država za sponzorje čimprej uredila vpmsanje davčnih olajšav. Skušali bomo najti tudi nove možnosti za nastopanje slovenskih glasbenikov, predvsem mladih talentov. Ob tem razmišljamo tudi o tesnejšem sodelovanju s sorodnimi društvi v sosednjih državah, izmenjavi koncertov in organizaciji glasbenih tekmovanj ter seminarjev v okviru Alpe Adria. ČEČENIJA / KOVALJOV OBTOŽUJE »Za tragedijo je kriv Boris Jelcin« MOSKVA (AFP) - Ruski varuh človekovih pravic Sergej Kovaljov, ki se je večkrat mudil v Čečeniji, je včeraj v dumi prebral svoje porodio. V njem poudarja, da jeza Čečenske dogodke »odgovoren sam predsednik Jelcin«, rusko vodstvo pa obtožuje »nesposobnosti in nedoveskih dejanj«. »Za posredovanje se je odločila pestiča ljudi in ne vlada,« je izjavil Kovaljov, »saj za evakuacijo ljudi, ki so v Groznem umirali zaradi mraza in lakote niso poskrbele ne civilne in ne vojaške organizacije, čeprav je v mestu ostalo največ Rusov.« »Uničenje skoraj polmilijonskega mesta 2e samo po sebi dokazuje, da so bile kršene človekove pravice,« je izjavil. Ob koncu svojega poročila je poudaril, da kot ruski varuh človekovih pravic ne more »pravno ukrepati«, ker mu ustava tega ne dopušča. Tiskovna agencija Interfax je včeraj povzela izjavo inguskega mirovega posrednika Pjotra Kosova, po kateri je v nedeljo prišlo do izmenjave ruskih in čečenskih vojnih ujetnikov v mestecu Sali, ki leži 30 kilometrov jugovzhodno od Groznega. V prisotnosti inguskih predstavnikov sta sprti strani izmenjali po Sest ujetnikov. Od začetka vojne naj bi po in-guskem posredovanju CeCenski uporniki izpustili 67 ruskih ujetnikov, nekatere pa so CeCeni osvobodili po obisku staršev ruskih vojakov. Kosov ocenjuje, da imajo »CeCenski uporniki zaprtih še kakih 400 ruskih vojakov«. Na včerajšnji novinarski konferenci v Moskvi je poveljnik ruskih padalskih enot Evgenij Podkolzin izjavil, da »pogajanja s čečenskimi uporniki koristijo le predsedniku Dudajevu«, vendar se je kljub temu zavzel za »politično rešitev spora«. NEMČIJA / VOLITVE V HESSNU Dejanska zmaga rdeče-zelene koalicije in moralna zmaga FDP BONN (dpa) - Rdece-zelena vladajoča koalicija v nemški zvezni deželi Hessen je na nedeljskih volitvah ponovila svoj uspeh. S pomočjo odtne zmage zelenih bo lahko koalirija, kljub izgubi sodaldemokratske stranke SPD, povečala Število sedežev v deželnem patlamentu s 56 na 57, kar pomeni, da bo imela absolutno vedno. Krščanski demokrati (CDU) in liberalni demokrati (FDP) bodo tudi odslej v opozidji. To je prvič, da so nemški volila potrdili neko rdece-zeleno vlado. Rezultati vohtev v Hessnu pa imajo svoj pomen tudi na zvezni ravni. Zvezne dežele, kjer imajo vedno sotial-demokrati, v bundesratu ohranjajo vedno, s katero lahko blokirajo zvezno vlado. Ministrski predsednik v Hessnu bo se naprej Hans Eichel. Liberalni demokrati, ki jih vodi zunanji minister Klaus Kinkel, so po seriji volilnih neuspehov na lokalnih volitvah končno dočakali svoj dan. Zbrati so osem odstotkov glasov, kar je toliko kot na prejšnjih volitvah in tri odstotke vec, kot potrebujejo za vstop v parlament Nedvomni zmagovalec hessenskih volitev pa je stranka Zveza 90/Zeleni, ki je zbrala 11, 2 odstotka glasov. To je eden najvecjih uspehov na ravni zveznih dežel, z njim pa so tudi utrditi svoje mesto tretje najmočnejše politične sile in izpodriniti liberalne demokrate. Vladajoča koatidja kanderja Helmuta Kohla je rezultate volitev v Hessnu sprejela z olajšanjem. Notranji minister Manfred Kanther, ki je za premiera Hessna kandidiral v imenu krščanskih demokratov, je v ponedeljek v Bonnu izjavil, da so volilni rezultati na zvezni ravni utrditi vladajočo koalicijo. Z njim se je strinjal tudi zunanji minister Klaus Kinkel, voditelj FDP, ki je zbrala 7, 4 odstotkov glasov. Krščanski demokrati so zbrati 39, 2 odstotka glasov. Neuspeh liberalnih demokratov in slab izid krščanskih demokratov bi po mnenju opazovalcev lahko ogrozil tudi koatidjo na zvezni ravni. Kinkel je že napovedal, da bo FDP na naslednjih deželnih volitvah, ki bodo maja v Severnem Porenju - Vestfaliji, energično branila svoje mesto na lestvid političnih sil. Voditelj FDP, zunanji minister Klaus Kinkel (Telefoto: AP) Niti v »najboljši« bolnišnici ni več zdravil in obvez URUS-MARTAN - Direktor slabo opremljene najvecje CeCenske bolnišnice se boji, da njegovi zdravniki ne bodo mogli oskrbeti novega vala ranjencev. Osebje se nanj že pripravlja, ker je prekinitev ognja v nedeljo popoldne zaradi novih bojev med čečenskimi in ruskimi silami propadla. »Glede na razmere, v kakršnih delamo, ne verjamem, da bomo obvladali razmere. Zaloga zdravil in obvez zadostuje samo za nekaj dni. Ogrevanja ni, vodo in elektriko pa imamo samo nekaj ur dnevno. Zdravniki so utrujeni, izčrpani - pripravljamo se na najhujse,« opisuje stanje doktor Ruslan Visarigov. Umazana, temačna in mrzla bolnišnica v Urus-Martanu, ki ima uradno 480 postelj, je polna ranjenih čečenskih borcev in civilistov. Čeprav so razmere obupne, je po padcu Groznega to najbolje opremljen medicinski objekt v Čečeniji. Visarigov razlaga, da Čakajo na pošiljko zdravil in opreme, ki naj bi jo pripeljal konvoj Rdečega križa. Zdravniki si zasilno pomagajo tudi z zdravili in obvezami, ki jih prinašajo svojci ranjencev. »Rdeči križ se trudi, vendar ima težave s prevozom. Največ zamud je zaradi številnih ruskih in čečenskih kontrolnih točk.« V bolnišnici preprosto nimajo zadostnih zmogljivosti, da bi dnevno oskrbeli od trideset do Štirideset ranjencev, kot so jih morali med decembrskimi in januarskimi boji. Zdravniki v Urus-Martanu zdravijo najtežje ranjence iz bojev na severu Čečenije. Lažje ranjence borci oskrbijo v ambulantah na bojišču in pošljejo nazaj v boj. Ruslan Visarigov se boji tudi izbruha epidemij, saj čečenski begunci životarijo v nemogočih razmerah. »Takoj ko se bo otoplilo, ne bo število žrtev spopadov nic v primerjavi s številom ljudi, ki jih bodo pobrale bolezni. Nimamo nobenih cepiv. Ze zdaj razsaja hepatitis, z veliko verjetnostjo pa lahko pričakujemo tudi izbruh epidemij kolere, otroške paralize in vraničnega prisada.« V Rusiji Čečensko vojno označujejo kot notranji spopad in trdijo, da sami zagotavljajo človekoljubno pomoč. Zaradi tega so težave pri dostavljanju pomoči iz tujine Se večje. Ce-Cenci so prepričani, da je moskovska blokada dostave hrane in zdravil iz tujine le dodaten pritisk na voditelje upornikov. Kurt Schork / Reuter AFGANISTAN Pogajalcem ZN je spodletelo Talibanska milica postavlja pretrde pogoje KABUL - Predstavniki Združenih naro- dov so se včeraj južno od Kabula sestati s predstavniki talibanske vojasko-verske milice, vendar pa pogovori niso obrodili želenih sadov in nacrt o mirnem prenosu oblasti s pomočjo te nove sile, ki je le se bolj zapletla položaj na afganistanskem prizorišču, je ostal na mrtvi točki. Tunizijec Mahmud Mestiri, vodja mirovne delegacije OZN, ki so ga spremljali Se Štirje elani sveta, ki naj bi v prihodnjih dneh zamenjal predsednika Burhanudi-na Rabanija, se je dve uri pogovarjal s predstavniki talibanov v nekem opuščenem hotelu v Harasjabu, 25 kilometrov južno od Kabula. Talibani so ponovno poudarili svoje tri pogoje za morebitno izvedbo nacrta OZN. Zahtevajo namreč, naj bo varnost Kabula zaupana njim, naj pri mirovnem procesu sodelujejo samo »pravi muslimani«, v novi svet pa naj bo povabljenih vseh 30 predstavnikov afganistanskih provinc. »ZN smo že sporočili, da bo njihov mirovni naCrt uspel samo v primeru, Ce bodo izpolnili naše pogoje,« je izjavil Mulah Boržan, poveljnik talibanskih sil v Harasjabu. Vzdolž ceste, ki vodi v Harasjab, so zdaj razmeščeni vojaki pod poveljstvom Ahmeda Šaha Masuda. Vse te enote dodatno utrjujejo svoje položaje. »Nikoli ne bodo prodrli v mesto, nikoli,« je odločno zatrdil eden od Masudovih vojakov. Okrog opuščene bolnišnice v Harasjabu je Sest ruskih tankov T-55 in T-62, ob njih pa se dve oklepni vozili. Talibani zatrjujejo, da so jih zaplenili Četam voditelja integrali-stov Gulbudina Hekmatjarja, ki se je bil zaradi silovitega naskoka talibanov prisiljen hitro umakniti s svojih položajev na jugu Kabula že prejšnji teden. Talibani, ki so prodrli z juga od pakistanske meje in so v svoji ofenzivi nizali zmago za zmago nad Mudža-hidi, zdaj zatrjujejo, da ne more nic vec zaustaviti njihovega pohoda na Kabul: »Mesto bi lahko zavzeli v dveh dneh. Ce tega ne storimo, je to samo zaradi civilnega prebivalstva,« je zatrdil talibanski poveljnik. Kljub nenehnim spopadom med različnimi frakcijami je-v afganistanski prestolnici Se vedno kakih 800 tisoč civilnih prebivalcev. Po ocenah naj bi v spopadih za Kabul od padca komunističnega režima aprila 1992 padlo že 20 tisoč ljudi. Druga ovira, ki stoji na poti mirovnemu načrtu ZN, pa prihaja iz vrst predsednikove administracije, ki je po nedavni zahtevi, da je potrebno ves proces »pospešiti«, zdaj začela zavlačevati. Eden od tiskovnih predstavnikov predsedstva je celo zahteval, naj bi mirovni nacrt ZN ponovno proučili, da bi vanj vključili tudi talibane. Tudi Masud ne skriva svoje želje, da bi bil udeležen v bodočem državnem svetu, in po zagotovilih afganistanskih virov v Islamabadu je zase že zahteval obrambno ministrstvo, ki ga pravzaprav od odhoda komunistov ni nikoli zapustil. Prav njegovi možje, ki naj bi jih bilo vec tisoC, poleg tega pa so vajeni vojskovanja in dobro oboroženi, so tisti, ki nadzorujejo večji del položajev v Kabulu. V Afganistanu se že sprašujejo, ali niso najnovejse zahteve Abanija zgolj taktika, s pomočjo katere se Zeli ohraniti na oblasti, medtem ko so njegovega poglavitnega nasprotnika Hekmatjarja iz Kabula pregnali talibani. Dveletni Rabanijev mandat je potekel že decembra leta 1992. Medtem ko je politično dogovarjanje zašlo v slepo ulico, pa je pakistanski tisk včeraj poročal, da je general Rasid Dostam. Se pred kratkim poglavitna opora komunističnega režima in hkrati tisti, ki nadzoruje večino ozemlja na severu Afganistana, zagrozil, da bo ustanovil lastno neodvisno državo Južni Turkmenistan, Ce bo prišlo do napada talibanov. Eden od tiskovnih predstavnikov njegove stranke je takoj demantiral omenjeni nacrt, po katerem naj bi državo razdelili po etnični razmejitveni Crti. Toda gibanje generala Dostama si so po besedah omenjenega tiskovnega predstavnika »ne sme privoščiti, da politične pravice ne bi bile zajamčene tudi prebivalcem na severu Afganistana. Terence VVhite / AFP ZDA / REPUBLIKANSKI ZBOR Bob Dole je favorit tekme za ameriškega predsednika Ideolog ameriške republikanske stranke VVilliam Kri-stol je nekoč pripomnil, da mora biti vsak, ki hoCe postati ameriški predsednik, malo nor. Senator Robert Dole (na stiki AP), ki je po pravkar končanem republikanskem sestanku v New Hampshiru najresnejši kandidat za naselitev v Beti hiši Cez slabi dve leti, seveda ni nor. V sedmih desetletjih življenja in petintridesetih letih politične kariere se je izkazal za izjemno premetenega politika. Dovolj je star in dovolj ugleden, da mu bo najbolj neusmiljena politična tekma sedanjosti - krvavi boj za Belo hišo - prizadejal manj ran kot drugim. Ljubljenec najbolj skrajnih konservativcev, nekdanji podpredsednik Dan Quayle, ni nastopil v Nevv Hampshiru, ker se je ustrašil za svoje družinsko življenje. Sedanji predsednik Bill Clinton je grobo izkusil, kaj pomeni odločitev za javno življenje v državi, kakršna je s svojo zakonodajo in napadalnim tiskom Amerika. Odkriti so vse njegove grehe iz preteklosti - ljubice, finančne nepravilnosti, celo domnevni umor so mu naprtiti! Bob Dole je prepričan, da ga bo podobnega cvrtja na majhnem ognju odrešila starost. Konec koncev je bil Ze dvakrat - leta 1980 in 1988, obakrat neuspešno - zapleten v predsedniški spopad in s tem na voljo javnosti. Družinski mir je pomembna stvar v državi, ki zakonsko SCiti neomejeno vrtanje po zasebnem življenju politikov in drugih javnih osebnosti. Se vec potencialnih Delovih tekmecev za Belo hišo pa je odstopilo zaradi grozljive vsote denarja, ki jo morajo zbrati predsedniški kandidati. Teksaški senator Phil Gramm, ki ni odstopil in bo zato najresnejši Dolov tekmec za republikansko predsedniško kandidaturo, je seštel, da bo moral samo letos naprositi dvajset milijonov dolarjev, ko se bo približalo magično leto 1996 in bo slo zares, pa vsaj Se enkrat toliko. To po Grammovih besedah pomeni vsak dan najmanj Štiri ure telefonskih pogovorov s premožnimi firmami, skladi in podobnimi. Za Dana Quayla, nekdanjega obrambnega ministra Dicka Cheneya in Se nekaj drugih uglednih republikanskih politikov je bilo to preveč. Poleg kansaskega voditelja večine v senatu Roberta Dola in Phila Gramma iz Teksasa se je do zdaj z dovolj moCno finančno podporo izkazal samo se Lam ar Alexander, nekdanji guverner iz Tennesseeja. Republikanska konvencija, ki je minuti konec tedna potekala v New Hampshiru, je bila tako pomembna zato, ker ta trenutek kaže, da bo v spopadu s predsednikom Clintonom, najverjetnejšim kandidatom demokratske stranke, zmagal katerikoli republikanec. V ZDA je zdaj moderno tisto, kar propagirajo republikanci: manj države, manj države in Se enkrat manj države. In ker je nesporna republikanska zvezda Nevvt Gingrich odločen, da bo »do končne republikanske zmage« vodil najvisje zakonodajno telo ZDA, je Bob Dole vendarle dobil svojo predsedniško priložnost. Ce bo zmagal, bo bosanska vlada lahko kupovala orožje, Srbe bodo odločno kaznovali, vojaška zveza Nato pa bo spet postala strah in trepet sovražnikov Zahoda, trdi Bob Dole. Seveda je povsem mogoče, da se nic od tega ne bo zgodilo. Dole ne bi bil prvi predsednik, ki bi v Beti hiši korenito spremenil svoje prepričanje. Poleg tega pa zadnje besede se nista povedala sedanji predsednik Bill Clinton in Se neopredeljeni temnopolti general Cotin Povvell, ki je za mnoge sanjski predsedniški kandidat. Barbara Kramžar Belgijci bodo volili konec maja BRUSELJ (dpa) - Belgijci so včeraj izvedeli za točen datum parlamentarnih volitev. Namesto novembra se bodo na volišča odpraviti že 21. maja, torej pol leta pred iztekom mandata sedanje vlade. Premier, krščanski demokrat Jean-Luc Dehaene, se je v ponedeljek o tem sporazumel s socialističnimi koalicijskimi partnerji. Parlament bodo razpustili 7. aprila. Premier Dehaene je svojo pobudo utemeljil s težkimi gospodarskimi odločitvami, ki jih mora vlada sprejeti poleti. Dehaene meni, da ni primemo, da bi vlada, ki se poslavlja, sklepala o tako pomembnih rečeh. Po zadnjih anketah vec kot polovica Belgijcev meni, da je pametneje, Ce se vlada zamenja pred kle-stenjem proračuna. Dosedanja gospodarska politika Belgije je bila sicer dokaj uspešna, vendar so prelomne odločitve neizogibne. Vlada mora namreč zmanjšati državni dolg, ki znaSa kar 140 odstotkov bruto domačega proizvoda, spopasti pa se mora Se z visoko stopnjo brezposelnosti, ki je trenutno kar 10, 8 odstotna in tako najvisja med evropskimi državami. Ce hoče Belgija sodelovati v evropski gosp0; darski in denarni uniji, mora proračunski deficit, ki zda) znaša 5,4 odstotka, zmanjšati na tri odstotke. BIH / SRBI PROTESTIRAJO Živahen helikopterski promet SARAJEVO (AFP, Reuter) - Predstavniki Unproforja poročajo o številnih kršitvah bosanskega zračnega prostora v okolici Tuđe in Bihaća, Id naj bi jih tokrat zagrešila bosanska vojska. Srbska stran se jezi, CeS da Unprofor vojski BiH gleda skozi prste. Dokaz za tako ravnanje naj bi bil po srbskih trditvah tudi pristanek trasportnega letala Hercules C-130 prejšnji teden v Tuzli, o Čemer je Unprofor poročal, ne ve pa, Čigavo je letalo in kaj je prevažalo. O nekem helikopterju, ki pogosto leti v Bihać in iz njega, Srbi menijo, da s Hrvaške dovaža branilcem mesta orožje in strelivo- Unprofor in Nato, ki nadzorujeta prepoved letenja nad BiH, doslej proti preletom (v glavnem srbskih) helikopterjev nista ukrepala, ceš da helikopterji pogosto prevažajo ranjence, poleg tega pa jih je zaradi nizkega leta teže izslediti kot letala. Radovan Kara-dđć, ki se mudi v Banjaluki, je sprejel skupino tamkajšnjih Studentov - Banja Luka je edini univerzitetni center pod srbskim nadzorom - ter jim zagotovil, da jih med studijem ne bodo klicah v vojsko. Posebni odposlanec ZN za bivšo Jugoslavijo Akashi se je včeraj mudil v Kninu. Pri Senju našli ubita nemška državljana ZAGREB (AFP) - Minuli so odkriti vec sto kilometrov konec tedna je hrvaška poti- dlje v vasi Široki Brijeg v dja v vasi Krivi put pri Senju BiH. Sirolđ brijeg, ki ga nad-nasla trupli nemških drža- zoru je jo bosanski Hrvati, je vljanov, petindvajsetletnega znan po trgovini z ukradeni-Franka Leuschnerja in triin- mi voziti. Hina poroća, da je dvajsetletne Nadine Hardt, hrvaška policija že aretirala njun cmi mercedes 190 pa tri osumljence. NOVICE Novo vodstvo portugalskih socialdemokratov UZBONA - Vladajoča desnosredinska Portugalska stranka socialnih demokratov (PSD) je na svojem 17. kongresu 23 naslednika ministrskega predsednika Anibala Cavaca Silve izvolila Femanda Noguiera in se tako po mnenju °pazovalcev izrekla za »spremembo v kontinuiteti«. No-gnira (na sliki telefoto AP), minister za obrambo in drugi človek v vladi in v stranki, je tako premagal zunanjega mi-pistra Manuela Duma Barrosa. Naslednik Cavaca Silve si \ j6 za svojo glavno nalogo zadal spravo in združitev stranke, da bi si tako na volitvah zagotoviti že tretjo zaporedno ^nago od leta 1985. Volitve bodo oktobra in ce bodo soci-đdemokrati zmagati, bo Noguiera postal novi predsednik Portugalske vlade. (AFP) tinski predsednik v Parizu PARIZ - Finski predsednik Mariti Ahtisaari je v ponede-*iek pripotoval na dvodnevni obisk v Francijo. Pogovarjal se bo s francoskim predsednikom Frangoisom Mitterran-oom, zunanjim ministrom Alainom Juppejem in predsednikom narodne skupščine Philippejem Seguinom. Sogovorniki se bodo posvečali predvsem vprašanjem, ki zadevajo Evropsko zvezo. Med drugim bodo razpravljali |pdi o sprejemu vzhodno in srednjeevropskih držav v kZ, o varnosti v Evropi, o načrtovani ustanovitvi policijskih enot Evropola in o prostem pretoku ljudi znotraj Evropske zveze. Na dvostranski ravni naj bi Francija uravnovesila neenakovredno trgovinsko bilanco s Finsko, francija je namreč leta 1993 iz Finske uvozila za 7, 5 mi-njard frankov lesa in papirja, finski uvoz pa je bil za sko-dti polovico manjši, (tipa) Kaunda pred sodiščem kUSAKA - Nekdanji predsednik Zambije Kenneth Kaunda, prvi ustanovitelj kakšne samostojne afriške države, se ’J'ora zaradi organiziranja protizakonitega shoda zagovarja-n Pred sodiščem. Obtožen je, da je pred tednom dni go-vpril na zborovanju svoje Stranke nacionalne neodvisnosti, ■d naj bi potekalo brez uradnega dovoljenja. 70-letnega Ka-undo, ki je včeraj ob začetku sodne razprave zavrnil vse obtožbe, je leta 1991 po 27 letih vladavine na oblasti zame-n]al vodja sindikata Frederick Chiluba. Sprva je Kaunda ra-2glasil umik iz političnega življenja, lani pa je napovedal Vrrntev. Na predsednisih volitvah leta 1996 se namerava Znova potegovati za položaj zambijskega voditelja, (dpa) V Kninu se pripravljajo na odhod modrih čelad KNIN - Vojaki kopljejo rove na razmejitveni Crti med Hrvaško in ozemljem pod nadzorom krajinskih Srbov. Poročila o pripravah na spopad, ki potekajo na srbski in na hrvaški strani, potrjujejo tudi opazovalci Združenih narodov. Srbski politiki pogumno izjavljajo, da so njihovi borci pripravljeni na obrambo Krajine, Ce bodo modre čelade do konca marca res zapustile Hrvaško. Povsod je prisoten strah, da bo umik enot Združenih narodov uvod v novo sr-bsko-hrvasko vojno. Tudi prebivalci Knina že živijo v tem pričakovanju. Med nekaterimi kninskimi politiki sicer krožijo govorice, da si bo hrvaški predsednik Franjo Tuđman premislil in preklical svojo odločitev o odpovedi gostoljublja Unproforju, ker bi z novo vojno veC izgubil kot pridobil. »Hrvati bodo morali plačati visoko ceno. Njihov morebitni napad ne bo samo popoldanski sprehod po gozdu,« je prepričan Mihajlo Markovič. »Pripravljamo se na vojno,« priznava Mladen KalapaC, ki je v kninskem vodstvu zadolžen za zvezo s predstavniki Združenih narodov. »Vendar mislim, da si tukaj-sni ljudje ne želijo spopada.« KalapaC meni, da Tuđman napenja mišice z namenom utišati kritike s strani opozicije. »To je Cisto politično vprašanje.« Tuji opazovalci napovedujejo, da bi novo vojna razvnela spopade tudi drugod po nekdanji Jugoslaviji, kar je tudi cilj groženj srbskih nacionalistov. Krajinski voditelj Milan Martič je v Beogradu prejšnji teden izjavil, da si ne Zeli vojne, vendar pa bodo njegove eno- te z vsemi razpoložljivimi silami odgovorile na morebiten napad. Ne gre pozabiti, da so krajinski Srbi oboroženi tudi s težkim topništvom in raketami zemlja-zemlja. Tudi vodja bosankih Srbov Radovan Ka-radžič je potrdil domneve o skupnem obrambnem nacrtu bosanskih in krajinskih srbskih »bratov«. »Sovražniku mora biti jasno, da smo en narod. Ce bodo napadli, bomo odgovorili,« je KaradziC dvigoval moralo na Radiu Knin. Predstavniki ZN v Kninu upajo, da bo prevladal pragmatizem, vendar pa ne verjamejo, da bi se vojskujoči strani lahko izognili spopadom nizke intenzivnosti. Mednarodni posredniki so sicer predlagali mirovni sporazum, s katerim bi lahko krajinski Srbi dobiti široko avtonomijo v sklopu Hrvaške, toda Marte je nacrt zavrnil in hoCe, da Unprofor ostane. Ker poskus ni uspel, se je pojavil nov predlog, tokrat naslovljen na srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, po katerem bi Združeni narodi omilili sankcije proti Beogradu, Ce bi priznal države naslednice nekdanje Jugoslavije. Ljudje v Kninu so pesimisti. Želijo si, da bi mirovne enote ostale na zasedenih ozemljili, hkrati pa se ne želijo odpovedati svoji kvazi državnosti. Mladen Bukovica, 22-letni Student, je v lokalu v ulici svetega Save takole komentiral dogajanje: »Druge izbire kot to, da se borimo, ni. Tisti, ki so nameravati oditi iz Knina, so že zdavnaj odšli. Tudi sam ne žetim ponovno obleci uniforme, toda ne vem, kdo bo v morebitni vojni branil mojo mater in sestro...« Angus MacSvvan / Reuter BLIŽNJI VZHOD / KONFERENCA V PARIZU Jaser Arafat kliče na pomoč Francoski minister Juppe obljubil gmotno in politično podporo O čem pišejo drugje po svetu O odnosih med ZDA in Rusijo »Trmoglavost Borisa Jelcina je ameriški vladi vse večji trn v peti. Zaradi ameriškega kongresa, ki je sovražno razpoložen do ruskega predsednika, in spričo geostrateških nujnostih moštvo okrog Billa Clintona prikriva svoje cilje v zvezi s politiko do Borisa Jelcina. Slednje je tudi eden od razlogov, da je Bela hiša pretekli konec tedna postavila pod vprašaj sodelovanje Billa Clintona na vrhu v Moskvi, ki naj bi se odvijal 8. maja ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne... Ce bi se ZDA odzvale vabilu, bi dobili vtis, da Amerika podpira Kremelj in obenem tudi njegovo vojaško operacijo v CeCeniji... Moskva pa, kot da ne bi ničesar slišala, tako zdaj bolj kot na lastno moč stavi na nemoč Clintonove administracije. Toda tisti, ki pretirava, je v nevarnosti, da njegova prizadevanja doživijo neuspeh.« (Les Echos, Pariz) O srečanju Arafata in Peresa v Parizu »Kaj smo pričakovali od srečanja Simona Peresa in Jaserja Arafata? Da prepreke med Izraelom in Palestinci čudežno izginejo? Da se moža na obrežju Seine objameta - torej nekaj, kar jima na obali Jordana nikakor ne uspe...? Seveda ne... Simon Peres je ob koncu dneva pravilno dejal: Resnična pogajanja se ne morejo začeti pred tem kolokvijem; obstajajo komisije, ki delajo na tem... Nekaj pa je medtem že postalo jasno: razlog za stagnacijo mirovnega procesa je iskati v koaliciji Hamasa in revščine. Jasir Arafat pa ima podobno kot ostali voditelji v arabskem svetu težave z islamisti. Veliko pričakuje s strani ZDA, Evrope in ostalih arabskih držav... Toda za kaj takega bi morali bolj poznati njegove namere. Ali gre za boj med Jeruzalemom in Gazo ali pa za prikrito državljansko vojno znotraj Palestine?« (Le Figaro, Pariz) O deželnih volitvah v Hessnu »Poraz je za nemškega kanclerja grenak tudi zato, ker znova ni uspelo, da bi levica v Hessnu izgubila večino. Zeleno-rdeCa koalicija še naprej beleži uspehe. Poraz je tudi hud zaradi dejstva, da je demokr-ščanska CDU v volilni boj poslala enega svojih velikih mož - ministra za notranje zadeve Manfreda Kantherja. Kohl je upal, da bo “crni šerif1 premagal levico, toda žal konservativcu Kantherju le-to ni uspelo. Najverjetnje se v regionalni politiki ne bo kaj dosti spremenilo. Razdelitev sedežev med CDU in SPD je ostala nespremenjena. Edina novost je politična moč Zelenih - morda je slednje znak, ki bi ga moral upoštevati tudi Bonn.« (La Repubblica, Rim) »Kancler Kohl je v predvolilni boj v Hessen poslal notranjega ministra Manfreda Kantherja. Zal pa ni dosegel uspeha, ki bi imel vidne posledice tudi v Bonnu, saj se ravnovesje ni spremenilo in še vedno imajo v Bundesratu največjo moč socialdemokrati, kar de faeto vpliva tudi na odločitve desnosredinske koalicije. Volilni izid, ki je potrdil “pragmatično levico" v hessenski vladi, je razočaral tiste, ki si želijo spremembo na nacionalni politični ravni: odhod liberalcev in sestavo velike koalicije. Volilni izid - se posebej pa neuspeh CDU - seveda niso dober znak za kanclerja Kohla.« (La Štampa, Rim) O Jelcinovi prepovedi oglaševanja tobačnih in alkoholnih izdelkov »Potem ko smo doživeli, kako so tako imenovani neodvisni organi za tisk prikrojevali javno mnenje v zvezi s čečensko vojno, se zdaj zdi, da so avtoritarni svetovalci Borisa Jelcina sklenili, da obrzdajo ruski tisk. Novinarjem in podjetnikom, ki jih zanimajo mediji, vse pogosteje grozijo vprašljive varnostne službe, ki jih povezujejo s predsednikom Jelcinom. Spričo tega ozadja prepovedi oglaševanja se zdi, da gre v bistvu za nadaljevanje vojne proti medijem, toda z drugačnimi sredstvi. Pred prihodnje leto načrtovanimi volitvami pa Rusija še bolj kot kdajkoli prej potrebuje svobodni tisk.« (The Times, London) PARIZ - Palestinski voditelj Jaser Arafat je po pogovorih v Parizu izjavil, da je bližnjevzhodni mirovni proces zašel v slepo utico, zato je pozval mednarodno skupnost k sodelovanju in pomoči. »Zdaj potrebujemo Francijo, Evropo, oziroma Evropsko zvezo, da dobi mirovni proces nov zagon in da s skupnimi močmi najdemo izhod iz slepe ulice. Vem, da lahko Evropska zveza pomaga Palestincem in Izraelcem na poti k 'miru pogumnih’. Pri tem pa ne smemo pozabiti varnostnih vprašanj, ki so problem za obe strani,« je po srečanju s francoskim zunanjim ministrom Alainom Juppejem povedal palestinski voditelj. Arafat je tudi zagotovil, da namerava Palestinska osvobodilna oranizaci-ja, katere izvršilni odbor danes zaseda v Kairu, vztrajati pri pogajanjih. Na vprašanje, Ce se strinja s Džamalom al Suranijem, elanom izvršilnega odbora PLO, ki je izjavil, da je bližnjevzhodni mirovni proces mrtev, je Arafat odgovoril: »S tem se ne strinjam. To je njegovo osebno mnenje, ki ga je treba v duhu demokracije spoštovati. Čarobne paličice, s katero bi naenkrat rešili vse probleme, ni. Upam, da lahko dosežemo konkretne rezultate.« Alain Juppe je novinarjem povedal, da so se Izraelci in Palestinci strinjati, da je pogovore treba nadaljevati, saj bi prekinitev vodila v katastrofo. »Gospodu Arafatu sem zagotovil, da bo Evropska zveza Se naprej gmotno pomagala palestinskim oblastem. Seveda smo pripravljeni sodelovati tudi pri mirovnem procesu.,« je dejal Juppe. Arafat je na konferenci v Parzu napadel izraelske oblasti, Ceš da ovirajo mirovni proces, ker zavlačujejo umik svoje vojske z zasedenih ozemelj. Izraelski premier Rabin je odgovoril, da uresničevanje palestinske avtonomije blokirajo samo napadi islamskih skrajnežev, ki nasprotujejo mirovnemu procesu. Arafat je povedal, da palestinske oblasti že izvajajo poostrene varnostne ukrepe, kar je potrdil tudi izraelski zunanji minister Peres. Bernard Edinger / Reuter NOVICE PAKISTAN / KER NAJ BI PISAL BOGOKLETNA GESLA NA ZIDU MOŠEJE Težak krvni davek na kitajskih cestah HONG KONG - Kot poročajo hongkonški časopisi in radijske postaje so v teh dneh ob koncu praznovanj za lunino novo leto kitajske ceste terjale težak krvni davek. V zadnji prometni nesreči je v osrednji kitajski pokrajini Hube! prenatrpan avtobus zavozil s ceste, tako da je 22 potnikov izgubilo življenje. Pred tem je v Hananu utonilo 16 potnikov. ker je neki avtobus zavozil v reko. Vsem nesrečam botrujejo dotrajana vozila in preutrujeni Šoferji. Zapleti po smrtni obsodbi proti 1 Metnemu kristjanu Predsednica vlade Buthova v težavah pred odhodom v ZDA Požar v iranski šoli terjal smrt šestih dijakov TEHERAN - Sest dijakov v sevemoiraskem Rastu je izgubilo življenje v požaru njihove šole. Kot je sporočila tiskovna agencija Ima se je prevrnila neka peč na kerozin, tako da so plameni v trenutku zajeli dvonadstropno Šolsko poslopje, v katerem je bilo 135 dijakov. Hammerjev kodeks na disketah MILAN - Hammerjev kodeks Leonarda da Vincija je odslej dostopen tudi na dveh floppy diskih. Včeraj so namreč v milanskem muzeju znanosti in tehnologije predstavili računalniško predelan Hammerjev kodeks. Vsakdo bo sedaj z lahkoto pregledal in preučeval to zapleteno gradivo, ki so mu še dodali življenjepis Leonarda da Vincija in njegove najpomembnejše likovne umetnine. Nesreča na Nizozemskem AMSTERDAM - Pri nozozemskem Rotterdamu je včeraj ob zori eksplodiral avtomobil, ki je bil poln razstrebva. Eksplozija je ubila le šoferja in popolnoma uničila vozilo. Oblasti niso ugotovile istovetnosti voznika, prav tako ne vedo, če je morda pripravljal kak atentat. Islamski integralistiCni skrajneži grozijo sodnikom vrhovnega sodišče v Lahoreju. (AP) ISLAMABAD - Predsednica pakistanske vlade Benazir Butho se je znašla v težavah zaradi smrtne obsodbe, ki jo je neko sodišče izreklo proti 14-letnemu krščanskemu dečku Salmatu Maišu, ki so ga njegovi muslimanski sosedje obtožili, da je skupaj s stricem in nekim vrstnikom pisal bogokleta gesla na zidu vaške mošeje. Benazir Butho je po razsodbi izjavila, da je nad njo »presenečena in začudena«, tako da si je sedaj nakopala srd islamskih skrajnežev, ki jo obtožujejo »bogokletstva«. Konec maja bo Buthova odpotovala v ZDA, kjer bo poskušala obnoviti kampanjo proti Indiji, zaradi kršenja človekovih pravic v Kaš- VELIKA BRITANIJA / DIETOLOGINJA PREUČILA PREHRAMBENE NAVADE PETIH MANEKENK Nekatere gladujejo, druge se basajo LONDON - Medtem ko se Claudia Schiffer, Linda Evangelista (na sliki levo) in Elle MacPherson dobesedno postijo, se nekatere vrhunske manekenke, kot Naomi Campbell (na sliki desno) in Kate Moss, veselo basajo. Do teh zaključkov je prišla znana dietologinja Amanda Ursell, ki je primerjala prehrambene navade petih manekenk in ugotovila, da pravzaprav nimajo ničesar skupnega. Schifferjeva se hrani sicer pravilno, a premalo. Hrani se predvsem s svežim sadjem, kuhano zelenjavo, piščancem ali ribami na žaru, pije pa samo mineralno vodo. Za zdravo življenje bi morala pojesti dvakrat toliko vsega tega, svetuje Ursellova. Najslabše se brez dvoma hrani Elle MacPherson, ki za zajtrk zaužije samo kos prepečenca, vitaminsko tableto in kozarec vode, nato pa se hrane ne dotakne do večera, ko poje nekaj mesa in koruze na žaru, nekaj testenine in kozarec vina. Ursellova opozarja, da bi si manekenka na tak način lahko povsem pokvarila želodec, poleg tega da njena prehrana ne vsebuje potrebnih hranilnih snovi. Tudi Cindy Cravvford se posti. Ursellova svari, da je njenih 800 kalorij na dan odločno premalo za aktivno življenje lepotice. Na povsem drugačen način se hrani koščena Kate Moss, ki jo občuduje na tisoče anoreksičnih mladoletnic. Mossova si privošči hamburgerje, čokoladne slaščice, prepečenec z maslom in sploh vsakovrstne redilne jedi. Ima namreč srečo, da ima dolge in lahke kosti in da takoj porabi vsako kalorijo. Isto velja za črno gazelo Naomi Campbell, ki kar nori za hot-dogi, šampanjcem, smetano in tajsko kuhinjo. mirju. Primer Maiš je sedaj vse postavil na glavo, ker bi se lahko v ZDA sama znašla v vrtincu protestov. Ce pa bo preprečila usmrtitev, se bo dokončno zamerila islamskim skrajnežem, ki niso Se preboleli dejstva, da jim vlada ženska. Ze sedaj se je zamerila pakistanskim feministkam, ker ni izpolnila nobene od predvolilnih obljub glede položaja ženske v pakistanski družbi. Odvetniki na smrt obsojenega Salmata Maisa trdijo, da je deček nepismen, tako da gotovo ni napisal protimusliman- skih gesel. Da bi bila mera polna, ni nihče razen ljudi, ki so trojico prijavili oblastem, videl ta gesla, ker naj bi jih takoj zbrisali. Odvetniki navajajo, da muslimanski skraježi že dalj časa poskušajo iz vasi Rata Dho-tra izgnati 50 krščanskih družin. Maiša naj bi se s svojimi muslimaskirni vrstniki sprl zaradi nekih golobov, muslimani pa so se mu maščevali. Njegov krščanski vrstnik, ki naj bi prav tako pisal bogokletna gesla, je umrl v zagonetnih okoliščinah že pred procesom. Včeraj pa je kakih 400 islamskih skrajnežev protestiralo pred vrhovnim sodiščem v Lahoreju in grozilo sodnikom, da jih skupaj z njihovimi družinskimi člani čaka smrt, če bodo spremenili prvotno razsodbo in oprostili bogokletnega kristjana. Ta primer je nedvomno alarmni zvonec za vse pakistanske etnične in verske manjšine. Eksorcisl organizira seminar za izganjalce zlih duhov LONDON - V Veliki Britaniji kar ena desetina oseb verjame, da je vsaj enkrat v življenju videla strahove. Tako trdi najpomembnejši anglikanski eksorcist, oče Tom Willis. VVillis, ki je star 64 let, se že 30 let ukvarja z eksorcizmom. Sedaj je odločil, da bo poklica naučil tudi mlajše duhovnike in je zato organiziral tridnevni seminar v Scarboroughu. Čeprav se že dolgo ukvarja s strahovi, je VVillis priznal, da je duhove videl samo na sliki ali na posnetkih. Kljub temu je izjavil, da je doslej pri svojem delu bil 100-od-stotno uspešen. Vsako leto ga kličejo povprečno 35-krat. Strahove mora izganjati celo iz hotelskih sob. Zvezde bežijo v vami NewYork NEW YORK - Med osebnostmi, ki zapuščajo Hollywood, je tudi Madonna. Svojo vilo v Hol-lywoodu prodaja za sedem milijonov dolarjev, češ da je ne potrebuje, saj živi večinoma v Miamiju in v New Yorku. Vila je bila nekoč last slavnega gangsterja Bugsyja Siegla. Ko jo je Madonna kupila, je bila bela, pevka pa jo je dala prebarvati na rdeče in rumene črte, zaradi česar sosedje niso bili preveč zadovoljni. Hollywood je zaradi potresov, požarov in plazov zapustilo že mnogo zvezdnikov, ki so raje odšli v New York. PEKING / ODPIRANJE V SVET Kitajski kapitalizem Kitajski policist ureja promet pred McDonaldovo restavracijo na pekinški VVangfujiški ulici, ki je nekak simbol tujih investicij in kitajskega sockapitalizma. (Telefoto AP) H EKOLOGIJA / SREDNJI VZHOD}-! Lovska strast šejkov ogroža veliko dropljo v iranskih stepah V Iranu in Pakistanu lovijo tudi druge ptice, predvsem pa sokole in orle Hamad. Iranski ekologist Ali Torabi je v dnevniku Hamšari (Someščan) včeraj zapisal, da so v Iranu tujcem odobrili na stotine lovskih dovoljenj. To povzroča pravo morijo ptic na stepskih območjih ob puščavah v osrednjem in južnem delu Irana. Neki krajevni lovec pa je povedal, da so velike droplje na območju Buserja že prava redkost. Šejki in Arabci pa lovijo tudi sokole, saj je v arabskih zalivskih državah za lov izvežban sokol vreden tudi 30 milijoov rialov (27 tisoč mark). Na udaru pa je predvsem velika dro-plja, ki je za Arabce vredna tudi 500 tisoč rialov. TEHERAN - Lovska strast bogatih šejkov iz arabskih zalivskih držav ogroža veliko dropljo, ker so šejki prepričani, da meso te stepske ptice povečuje spolno moč. Plat zvona bijejo naravovarstveniki in lovci iz banskega obmorskega mesta Bušer. Njihovi bogati arabski sosedje, ki prihajajo na lov v ban, ne ogrožajo samo velikih dropelj temveč tudi sokole in orle. S podobnimi težavami se ubadajo tudi v Pakistanu, kjer so pred kratkim odobrili 16 lovskih dovoljenj visokim osebnostim, med katerimi sta predsednik Združeih arabskih emiratov šejk Zajed Ben Sultan al Najhan in katarski šejk Halifa Ben PISMO IZ ŠVICE Največja tčnica mamil je zaprta vrata ZURICH - Letten, opuSCena železniška postaja streljaj od znamenite zuriske Bahnhofstrasse, je spet samo opuščena železniška postaja. Prejšnji ponedeljek se je na njej Se trlo nekaj sto uživalcev mamil in preprodajalcev, ki so v zadnjih dveh letih iz Letina naredili največjo odprto mamilasko sceno v Evropi. V sredo so za njimi ostale samo se gore smeti in od krvi, urina in dežja razmočena zemlja med opustošenimi tiri. Zuriske sramote ni več. Mestni očetje so si oddahnili, tristo poticistov, Id je točno ob napovedanem roku hotelo razgnati zasvojence in njihove liferante, je brez težav osvojilo mamilasko trdnjavo in začelo postavljati Španske jezdece. Nekaj deset televizijskih ekip iz Evrope in iz ZDA ni imelo razen dreka kaj snemati. Iz dolgočasja so obupani reporterji, ki so pričakovati spopad med policijo, zasvojenci in prekupčevalci, intervjuvati drug drugega. Letten se je razblinil sam od sebe. Toda kam so zginiti tisoči zasvojencev, ki so se zadnji dve leti tod oskrbovati z dnevno porcijo heroina? Kam so se potuhniti prekupčevalci, Libanonci, Albanci in njihovi Švicarski pomočniki? Zvečer sta v TV-dne-vniku govorila Zupan Estermann in Sef policajev Neukomm. »Akcja Letten še zdaleč ni končana,« je dejal župan, »trajalo bo nekaj mesecev, preden se bodo posledice dolgoletne brezbrižnosti bogate zuriske družbe spravile v red.« Ce se ne bo med tem na drugem koncu mesta, v nekem novem parku ali na kakem zapuščenem tovarniškem dvorišču, ra- zbohotila nova scena. Dve leti je tega, kar je Ztirich sklenil opraviti z mesto sramoto, s tedaj največjo mamilaško sceno v Evropi in se odločil za zaprtje prelepega parka na sotočju LLmmata in Sihla v srcu mesta, kjer so se turistom pred nosom fiksali zasvojenci iz vse Švice in pol Evrope. Dva dni pozneje pa se je rodila scena na opuščeni železniški postaji Let- ten, spet ob Limmatu, le da tokrat petsto metrov niže. Tam je bila za mesto in njegove obiskovalce manj na očeh in Sele ko se je začelo pod železniškim mostom dnevno zbirati več tisoč mamilašev in ko so vse pogosteje z Lettna odvažali trupla, se je javnost spet zganila. Mestna (socialistično-zelena) vlada se je uklonila pritiskom meščanskih (desnih) strank in zaukazala Letten izprazniti. In Letten je zdaj prazen. Utvar, da je s tem za vselej reSen problem drogeraske scene, pa si ne dela nihče. Ztirich je tako že drugič ostro zarezal v svojo gnojno bulo, le da se je tokrat mestna vlada bolj premišljeno in organizirano lotila problema. Pripravili so na stotine ležišč v na novo odprtih zaporih, kamor spravljajo pod ključ pravo armado tujih prekupčevalcev. Za bolnike-zasvojence so organizirali nekakšen prehodni dom, od koder jih pošiljajo v občine, kjer so doma. Domače, ztiriske zasvojence, pa pošiljajo v nekakšne vzgojne domove. Socialne službe se naprej brezplačno delijo sterilizirane injekcije in kondome, Cerkev in dobrodelna društva skušajo pomagati pri resocializaciji od mamil odvisnim mladim ljudem. Nastajajo prave male vasi za rehabilitacijo, po številnih, ponekod vaških občinah, so poskrbeli za prostore, kjer bodo namestili »svoje« zasvojence, ki so jih nagnali iz Ztiricha. Po Ztirichu nenehno patruljira policija, ki ima nalogo v kali zatreti poskuse, da bi prekupčevalci in njihovi kupci oblikovali novo »sceno«. Letten se ne sme več ponoviti. Toda na dnevne porcije heroina navajeni zasvojenci morajo priti do svoje doze. Cena mamil je že poskočila za trikrat in v težavah niso samo prekupčevalci, temveč tudi zasvojenci, ki vse težje pridejo do vedno dražjega mamila. Politiki pa kot mačke okoli vrele kaše - nihče niti ne omenja nadzorovanega ra- zdeljevanja mamil močno odvisnim bolnikom. Ker se bodo oblikovale manjše »scene« zlasti v stanovanjih, opozarja mestna vlada, da bo podeželje pač moralo poskrbeti za »svoje« zasvojence in da bo treba se povečati zaporniške zmogljivosti, da bi pozaprli cim več prekupčevalcev, ter da bodo še poostrili policijski nadzor. Eksperiment imenovan »Zaprtje največje mamilaške scene v Evropi« je stekel. Ce se bo obnesel in kako se bo obnesel bo vas ziiriški do- pisnik še poročal. Dotlej pa, če vas pot zanese v »najmanjšo svetovno metropolo«, pamet v roke, denarnico globoko v žep in proč od temnih zakotnih ulic. Tudi Ztirich namreč ni več tisto, kar je bil. Zvone Petek VELIKA BRITANIJA Grozljive zgodbe iz britanskih Bolnišnic Izgubljeni bolniki ukradene postelje LONDON - Carlosa, »izgubljenega« pacienta, so Sele po enem mesecu iskanja našli golega in mrtvega v bolnišnični kurilnici. Na eni od londonskih otroških klinik si je sobo za več kot mesec dni »prisvojil« neki potepuh, uprava pa ga je odkrila cisto po naključju. Neka starejša gospa, Id je v eni od uglednejših londonskih klinik okrevala po operaciji, je samo za trenutek odšla na stranišče, medtem pa ji je nekdo odpeljal posteljo. Na Škotskem so pogrešili nekega malčka, Id se je odločil, da bo raziskal svet. Preplezal je ograjo svoje stajice in brez poškodb prestal padec na tla, manj sreče pa je imel pri nadaljevanju svojega »pohoda«. Našli so ga namreč na tleh enega od stranišč. Zaradi podhladitve so njegove življenjske funkcije menda že ugašale in zdravniki so ga le s težavo rešili. Se manj sreče je imela neka njegova vrstnica, ki jo je raziskovalni duh prav tako premamil, da je zapustila svojo varno posteljico in se odplazila proti stranišču, kjer je padla v straniščno školjko in se utopila. Na jugu Otoka je neka mlada mamica po vrnitvi iz porodnišnice z grozo opazila, da v zadnji plati njenega otroka še vedno tiči dolga injekcijska igla. To je le nekaj grozljivih zgodbic, s katerimi se mora ukvarjati Britanska državna zdravstvena služba (BNHS) Sest let po tem, ko so vladajoči konservativci napovedali in vpeljali korenite spremembe v zdravstvu, ki nudi svoje usluge več kot Šestdesetim milijonom ljudi - vsem enako hladno in neprizadeto. Nekdaj edina zdravstvena organizacija v državi je danes sama potrebna intenzivne nege, vprašanje pa je, kdo ji jo bo lah-,ko nudil. Tržno gospodarstvo ima namreč svoje zakonitosti, te pa so vse prej kot prijazne do oseb - tako pravnih kot fizičnih -ki si niso sposobni zagotoviti svojih lastnih stredstev za preživetje. V časopisu so moralo, ki vlada med zaposlenimi v BNHS, opisali takole: »Položaj je čedalje bolj brezizhoden in žalosten. Z moralo so že skoraj popolnoma na psu, de- la je vedno več - prebivalstvo se namreč marljivo množi, sredstva, iz katerih naj bi BNHS financiral svoje delo, pa so čedalje bolj skromna.« Organizaciji, ki so jo leta 1946 ustanovili zato, da bi skrbela za zdravje vseh britanskih državljanov, danes očitajo, da je velikodušno in liberalno shemo zdravstvenega varstva preveč začinila z modernim, izključno na denar vezanim mišljenjem in da za vse skupaj plačujejo najvišjo ceno ravno »stranke«, ki so jih »po starem« imenovali še pacienti. Neizprosni pa so tudi statistični podatki, ki mečejo na BNHS še temnejšo luč, saj kažejo, da so se stroški za različne odškodnine, izplačane zaradi nepravilne ali celo nepravočasno nudene zdravstvene pomoči v državnih zdravstvenih ustanovah, povišali kar za tristo odstotkov; denar seveda prispeva država. »Le kakšen sistem za zdravstveno varstvo je to, če ljudje umirajo, ko čakajo na njegove storitve,« se sprašuje hči nekega umrlega osemdesetletnika, ki so ga s hudo pljučnico pripeljali v bolnišnico, kjer je več kot sedem Ur čakal na pregled, nato pa je v čakalnici umrl. Odgovor je preprost: gre za sistem, ki pošilja svojo medicinsko opremo domov v svojih najmlajših pacientih. Nerodno povedano, a kruto resnično... Zamišljajte si začudenje mlade mamice, ki je po vrnitvi iz porodnišnice odkrila, da iz rokice njenega deset dni starega sinčka Strli dolga injekcijska igla. Zagnala je vik in krik, v bolnišnici pa so sestro, ki je »neljubi dogodek« povzročila, odpustili zaradi prekoračitve svojih delovnih pooblastil. Po mnenju njenih nadrejenih je namreč brez dovoljenja opravila operativni poseg... Zdravniki se zagovarjajo, da le s težavo oskrbijo množico ljudi, nujno potrebnih njihove pomoči. Pri tem pa z olajšanjem dodajajo, da je še dobro, da do takih ali podobnih napak ne prihaja pogosteje. Britanci pa lahko le molijo, da ne bi zboleli... Lyndsay Griffiths /Reuter BOLGARIJA Zdravstvo in korapcija SOFIJA - Bolgarska ministrica za zdravstvo Mimi Vilkova je zaprosila za pomoč policije in državnega pravdništva pri preprečevanju korupcije v zdravstvu, Id se je pojavila zgolj zato, ker bolnišnice nimajo dovolj denarja in ker nimajo mejenega sistema socialnega zavarovanja. Ministrica je povedala, da se korupcija v Bolgariji pojavlja predvsem v zdravstvu, kjer se tudi zelo hitro širi. Čeprav so zdravstvene usluge brezplačne, Bolgari vedo, da bodo morali plačati, če naj zdravniki svoje delo dobro opravijo, zato so primorani za operacijo plačati tudi do dvesto tisoč levov. Nekateri zdravniki gredo celo tako daleč, da na vrata svoje ordinacije na polikliniki prilepijo listek, na katerem je napisan naslov njihove zasebne ordinacije in delovni čas, med katerim zdravnik sprejema samoplačnike. S pacienti, ki sporočila niso dojeli, načeloma zelo slabo ravnajo. Bolnišnice trpijo veliko pomanka- nje, saj nimajo zdravil, obvez in denarja, da bi vzdrževale prostore. V nekaterih bolnišnicah so celo prenehali opravljati operacijske posege in se lotevajo le nujnih primerov, bolnike pa čedalje pogosteje obveščajo, da morajo s seboj prinesti obveze ali celo hrano. V Blagoevgradu ljudje plačujejo določeno vsoto denarja, s katero si zagotovijo posteljo v državni bolnišnici. Neki zdravnik je bolniku, ki je prišel na pregled ledvic, tega odrekel in mu povedal, da »bolnišnica propada«. Stanje je zlasti grozljivo v psihiatričnih bolnišnicah, ki so v zelo slabem stanju in slabo ogrevane, pacientom grozi lakota. Bolniki so se že privaditi na stavke zdravniškega osebja zaradi nizkih plač. Kot v časih komunizma imajo zdravniki tudi danes nagrado, ki znaša skoraj toliko kot ena povprečna plača, kljub temu pa strokovnjak za raziskave na onkološki kliniki v Sofiji zasluži mesečno le sto petdeset ameriških dolarjev. Cene zdravil so neverjetno visoke in nedosegljive za večino ljudi, ki zdravila najbolj potrebujejo, to pa so upokojenci in številnejše družine. Država bi sicer morala poskrbeti za bolnike s kroničnimi obolenji, kot je na primer diabetes, žal pa v lekarnah nočejo sprejeti receptov, na temelju katerih bi morali brezplačno izdati zdravilo. Z lekarnami je pravi križ, pravi ministrica za zdravstvo, ki se trudi po svojih močeh. Z novim zakonom naj bi uvedli visoke kazni za Spekulacije pri cenah zdravil, ki jih postavlja država, žal pa projekt socialnega zavarovanja še vedno čaka pred vrati parlamenta. Zaradi vseh težav z državnim zdravstvom se čedalje več Bolgarov zateka k mazačem, ki z bioenergetiko in zdravilnimi zelišči obljubljajo čudeže. Eden takšnih mazačev pa je v zadnjih dveh letih zaradi prevelike doze zdravil v Sofiji povzročil smrt šestnajstletnega fanta in nekega dekleta. Vessela Sergueva / AFP »Vroči denar« iz vse Evrope na Češkem PRAGA - Zaradi davčne luknje, ki tujim vlagateljem omogoča, da z nakupom in prodajo državnih obveznic zasluzijo mastne dobičke, se na Češko steka reka »vročega denarja« iz vse Evrope. »Te finančne Spekulacije češkemu gospodarstvu nikakor ne koristijo in tudi povzročajo motnje v monetarnem sistemu, ker primanjkuje denarja za odkup deviz,« razlaga Peti Ko-rouš, uslužbenec pri Ceskoslovenski Obchodni Banki. Češke finančne oblasti obupano skušajo ustaviti nenadzorovan pritok tujih špekulativnih finančnih sredstev, saj se je zaradi njih lani denarna masa v obtoku zvišala za dvajset, namesto načrtovanih dvanajst odstotkov. Strokovnjaki si rast tujih vlaganj razlagajo različno, njihov stranski učinek pa so ne- dvomno inflacijski pritiski. Češki finančni minister Ivan Kocar-nik je finančne Spekulacije označil kot glavni vzrok za revalvacijo krone, toda vlada je za težave pretežno sama kriva. »Ohlapna davčna poltika je pravi magnet za špekulante, ki kupujejo državne obveznice nekaj dni pred rokom njihove zapadlosti,« pravi Korouš. Državne obveznice imajo razmero- " ma visok donos, vendar se jih domači vlagatelji otepajo, ker morajo ob njihovi zapadlosti plačati 25-odstotni davek na dobiček. Tujcem je s tem udarcem po žepu prizaneseno, ker so izvzeti iz davčne zakonodaje zaradi meddržavnih sporazumov o preprečevanju dvojne obdavčitve. Dodatna spodbuda za prodajo vrednostnih papirjev tujcem je tudi ta, da domačim finančnim hišam ni treba plačati davka, če jih prodajo pred rakom zapadlosti in pod njihovo nominalno vrednostjo. Pri teh (ne) ugodnostih seveda največ zaslužijo prav tujci, saj lahko s samo nekajdnevno naložbo v obveznice dosežejo tudi 45-odstotni dobiček. Češka centralna banka bo morala kar pošteno zavihati rokave, saj trendi kažejo, da bo v prihodnosti tujih špekulativnih naložb Se več. Na Češkem sicer potrebujejo tuj kapital, toda finančnih Spekulacij ne vidijo radi. Tiskovni predstavnik centralne banke Martin Svehla kljub vsemu ostaja optimist: »Ta država in njen finančni trg potrebujeta svež kapital, zato so te naložbe v principu pozitivne. Seveda skrbno spremljamo finančne operacije tujih vlagateljev in lahko vam zagotovim, da stanje še ni kritično.« Alan Crosby / Reuter SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 ® RAI 1 RETE 4 @ Koper DtO Hrvaška 1 He - Man, ameriška risana nanizanka Deklica z zlatimi prsti Zverinice iz Rezije, 7/13 del lutkovne serije Podelitev nagrad za nove zgodbe medveda Bojana Indijanske legende, 4/10 del kanadske nanizanke Otroci glasbe, zabavnoglasbena oddaja Najhujsi dan v življenju, 2. epizoda avstralske nanizanke Zlati cekin, 1. del zabavnoglasbene oddaje Fletch, ameriški film, pon. Tv avtomagazin Poročila Sedma steza, ponovitev Sobotna noc, pon. Mostovi Podarim - dobim, pon. Tv dnevnik 1 Žepni nož, 1/7 del nizozemske nadaljevanke P. Golia: Srce igrač, 2/3 del mladinske gledališke igre Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, šport Moj dobri prijatelj, 2/7 del angleške humoristične serije Perm STeller, 1/6 del angleške zabavne serije Osmi dan Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport VPS 2210 Žarišče Poslovna borza Sova Z eno nogo v grobu, 11/12 del angleške nanizanke Umor, je napisala, 4/12 del ameriške nanizanke fr SLOVENIJA 2 Video strani Euronevvs Video strani Kamniti svet, pon. 1/4 dela dokumentarne serije Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodistria, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brown, 9. del ameriške nanizanke Umor, je napisala, 3/21 del ameriške nanizanke Hura za umor Iz življenja za življenje Podarim - dobim Videošpon Gore in ljudje Roka rocka A. Thomas Ellis: Obleke iz omare, angleška drama Svet poroča Video strani KANALA Video strani Spot tedna A shop, televizijska prodaja Luč svetlobe, ponovitev 366. dela ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Spot tedna CMT Spot tedna A shop, televizijska prodaja Dežurna lekarna, ponovitev 13. dela španske humoristične nanizanke Tekma z vetrom, ponovitev filma A - shop, televizijska prodaja Poročila Risanka Luč svetlobe, 367. del ameriške nadaljevanke Rodeo, kontaktna glasbena oddaja Divje palme, 6. del ameriške nanizanke Poročila Zadeto, oddaja o aktualnih dogodkih Upravljanje, 18. del dokumentarne nanizanke o manage- mentu Spot tedna A - shop, televizijska prodaja CMT Video strani HDf MMTV (62. kanal) Jutranja oddaja Unomat- Nan.: Tre cuori in affitto tina, vmes(7.0Q, 8.00, Nad.: Diritto di nascere. 9.00, 9.30, 10.00) dnev- 8.10 Manuela, 9.05 Gua- nik, 7.35 Gospodarstvo dalupe, 9.30 Catene Nan.: Cuori senza eti d’amore Film: Magia d’estSte Variete: Buona giornata, (kom., ZDA ’62, i. H. vmes 10.00 Grandi Ma- Mills, B. Ives), vmes gazzini, 11.00 nad. Feb- (11.00) dnevnik bre d’amore, 12.00 Rubi, Vabilo k mizi: Tutti a ta- 13.00 Sentieri vmes vola (11.25,13.30) dnevnik Vreme in dnevnik Rubrika o lepooti IW Nan.: La signora in giallo Nad.: Sentieri, 15.20 jfS? Dnevnik Cuore selvaggio, 16.00 mfn Aktualno: TGl Motori variete Buona giornata Kviz: Sala giochi Aktualno: Perdonami, Nan.: Catwalk 18.00 Funari Nevvs, vmes Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke (19.00) dnevnik Film: 11 macellaio, la mo- Nan.: Zorro glie, 1* amante (kom., Danes v Parlamentu ZDA ’89, i. J. Lifhgovv) Dnevnik Film: 11 gatto a nove code Neverjetne zgodbe (krim., It. ’70, i. K. Mal- rfiS Variete: Luna Park (vodi den, C. Spaak), vmes Fabrizio Frizzi) (23.45) dnevnik Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Glasba: 45. Festival italijanske popevke (vodijo Pippo Baudo, A. Falchi, C. Khol), vmes (22.45) dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: Stoletnica bienale umetnosti Aktualno: Sottovoce RAI 2 Variete za otroke, risanke Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Buon Compleanno Cine-ma Variete: Quante storie ra-gazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Film: II cavaliere pallido (vestern, ZDA ’85, r.-i. Clint Eastvvood, M. Mo-fiarty, C. Snodgress) Aktualno: Italija sprašuje Dnevnik Pregled drugačnega tiska, vreme RAI 3 Video strani - panorama MMTV shop, televizijska prodaja Vesela nedel’a, glasbeno razvedrilna oddaja, pon. Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Avtodrom MMTV, oddaja o avto -moto športu I Wonder Who Is Killing Her Now, film Igrajo: Jane Haver, Martha Stevvard in drugi Demon Warp, film MMTV shop, televizijska prodaja Deutsche Welle Pregled tiska Videosapere: Filozofija, angleščina, zgodovina, Zenske in glasba, Euronevvs, Enciklopedija Fantastica Eti Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Sport: rokomet dresura CSA, SP v sabljanju Aktualno: Alfabeto TV, 17.00 Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Spori, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik Aktualno: Speciale 3 Pred premiero opere Gosi fan tutte Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario ® CANALE 5 ITALIA 1 TELE 4 MONTECARLO Euronevvs Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Globus Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika Tv dnevnik Tv sola Euronevvs Vsedanes - aktualnosti Rhythm & Nevvs - vodi Andrea F. Tierras de Espana Vsedanes - tv dnevnik Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film: Tommyk- nockers, le creature del buio (fant,, ZDA ’93,1.) Nan.: X-Files Variete: Maurizio Gostan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani (□MF Avstrija 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Spori studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: Wings, 18.10 Su-perboy, 18.45 Village, 18.50 Tutti al college Odprti studio, vreme Spori studio Variete: Karaoke Nan.: Cobra investigazio-ni (i. M. Dudikoff) Fatti e misfatti Spori: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Star Trek Naš hrupni dom, pon. Dunajčani spet plešejo, pon. Stil Pametnejši brat Sherlocka Holmsa, pon. angl filma Sportn arena, pon. Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogled od strani Otroški program Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Trije prijatelji Naš hrupni dom Čas v sliki, vreme, šport Hunter, am. serija Pogledi od strani Nismo sami, 1/2 italijanskega filma, 1992 Igrajo: Massimo Daporto, Francesco Gordani, Vale-ria Mililo in drugi Ujet v Riu, angl. - brazil. triler, 1988 Režija: Lech Majevvski Bratovščina vrtnice, pon. 1. dela am. mini serije Video strani (□MF Avstrija 2 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Nadaljevanka 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Spori Film: Vivere in fuga (dram., ’83, i. D. Raffin) The Lion Trophy Show Film: Camera con vista Variete: Tappeto volante Trojica s štirimi pestmi Department S Rožnati partner spet napade, angl. krim. kom., 1976 Moč strasti, serija Rastline in ljudje, dokumentarni film Srčna dama - digitalis Orientacija Mi Tista stvar je Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Hladen ogenj - dragi kamni, 2., zadnji del Zunanjepolitično poročilo Večerni studio Ambo terna Klub 2 HHHM Themroc, franc, kom., 1972 z Michelom Piccoli-jem Videostrani Tisoč mojstrovin Dobro jutro Poročila Šolski program: Živali - pokazatelji onesnaženosti voda Organske spojine s kisikom Naravne znamenitosti kvarnerskih otokov: Lošinj Mehanično vesolje Deklica iz prihodnosti, 21/24 del serija Poročila Cesarica, 102. del serije Afriški krik, ameriški film Risanka Šolski program, pon. Živali - pokazatelji onesnaženosti voda, pon. Mehanično vesolje, pon. Otroški program: Zgodbica Med nami, fantje Lidrano Poročila Usode: Družina Glavaševid, dokumentarna oddaja Besede, besede, besede Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 938. del ameriške serije Dnevnik, vreme, šport Eva, dokumentarna oddaja Parlament Slika na sliko Napad na moškost, dokumentarni film Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Video strani Tv-koledar Izsiljevanje, pon. 2/3 dela nanizanke Arena, oddaja o športu, pon Risanka Dnevnik Popolna tujca, 3/22, del ameriške humoristične serije Izsiljevanje, 3., zadnji del nanizanke Žametna taca, 2/7 del dokumentarne serije Sestre, 16/22 del serije HR TOP 20, zabavnoglasbena oddaja Video strani Z (“™) Madžarska Mejno mesto Dopopldne, Magazin, Panoptikum mesta Prage Zvon Posel Sotrpini, rehabilitacijski magazin Pomoč v duševni stiski Fizika za šolarje Poročila Analiza pesmi Gospodična, serija Koledar 1995, poljudnoznanstveni magazin Za boljši jezik Tele video'95 Katoliška kronika Posel Maček v Žaklju, kviz Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik Zakaj ravno Aljaska Studio '95, kulturni tv tednik Ultra, italijanski film Dnevnik BBC TV SLOVENIJA / NOVOSTI Studio Luvvigana ■ morda pa še jutranji program W Slovenije Ljerka Bizilj je mesto urednice Studia Lmviga-na prevzela pred dvema letoma. Pred tem se je z ljubljansko problematiko ukvarjal RPL (Regionalni program Ljubljana), ki je bil na sporedu enkrat tedensko. Po njenem prihodu so razširili program na dvakrat tedensko, tako da lahko sedaj Studio Luvvigana spremljamo ob sredah in sobotah od 18.00 do 18.45. Mesečno izvedejo šest oddaj v živo; želijo in prizadevajo si vzpostaviti CimveC stikov z gledalci; dve oddaji Studia Luvvigana pa sta posneti. Tematsko so predvsem ljubljanski program, največ pozornosti pa, v svoji mozaični strukturi oddaj, posvečajo socialnim in drugim problemom današnjega človeka. Ugotovili so, da ljudje potrebujejo tovrstno tematiko, in ker ji v drugih programih Televizije Slovenija ne posvečajo pozornosti, so se odločili, da sami zapolnejo to vrzel. »Tudi odziv gledalcev na oddaje, v katerih govorimo o problemih, ki jih osebno zanimajo, je vedno večji, «je dodala Ljerka Bizilj. Redno zaposleni so samo trije novinarji, velik del programa pa ustvarja sedemnajst honorarnih sodelavcev, ki prihajajo iz različnih fakultet. Vsi skupaj so ustvarili delovno ekipo, katere glavni vrlini sta dinamičnost in veselje do dela, manjka Pa jim izkušenj, ki so potrebne za poglobitev tematike. »Ce posameznik nima tovrstnih izkušenj, tudi ni potrebno, da se pri svojem delu usmerja v to smer. Trudimo se, da bi ugodili večini želja naših gledalcev, tako mladim, ki jih zanimajo bolj atra- ktivni dogodki, kot tudi starejšim gledalcem.« Velik pomen pri celotnem njihovem delu ima slika. Za razliko od TV dnevnika, ki nastane na podlagi kombinacije slike in zvoka, so pri Studiu Luvvigana bolj sproščeni kar zadeva vprašanje slike. To predstavlja določeno prednost in odpira nove možnosti razvoja oddaj. Pogosto se porajajo nove ideje in tu imajo vsi ustvarjalci posameznih oddaj povsem proste roke. Za še večjo kakovost in profesionalnost pri delu pa si želijo kakšno snemalno ekipo veC. Studio Luvvigana je deloval kot delno komercialen program in podobno naj bi bilo tudi v prihodnje. Določeno mero neodvisnosti so si v preteklih dveh letih priborih z občasnim predvajanjem reklam, ki je pokrilo nekatere stroške, med katere sodi tudi najveCji: najemanje avtomobilov za prevoz ekipe. Za ostale stroške pa je Televizija Slovenija Studiu Luvvigana namenila potrebna denarna sredstva za delo v letošnjem letu. Se vedno ni rešeno tudi vprašanje scenografije, ki mora biti za tako dinamičen in tematsko pisan program primemo prilagodljiva. In kaj je o tem povedala urednica Ljerka Bizilj? »S scenografijo imamo že od nekdaj težave. Radi bi imeli sodobno, preprosto sceno do katere pa nikakor ne pridemo. Oddaje snemamo v studiu 4, kjer ne funkcionira splošno uveljavljen cromakey sistem, pri katerem na modro ozadje računalniško nanašajo željeno sliko, tako, da smo primorani v studio postavljati pohištvo in druge eksponate, kar predstavlja posebno omejitev v programskem smislu. Scena bi morala biti prilagodljiva do te mere, da bi lahko v oddaji predstavih samo posameznika ah pa pevski zbor. Pogovori z arhitekti so v teku in upam, da bomo tudi ta problem Cimprej razreših.« Ljerka BizUj je v 450 tisočih slovenskih upokojencih, okoli 100 tisoC brezposelnih in otrocih videla zadosten razlog za razmislek o jutranjem programu, ki je že ustaljena praksa mnogih drugih televizijskih postaj. Pripravila je projekt, ki ga je kolegij Televizije Slovenija že potrdil. Oddaja bi bila kombinacija vseh televizijskih zvrsti, ki bi jo vodil glavni moderator in nekaj informatorjev. Vsi skupaj bi, s sodelovanjem dokumentarnega, glasbenega, otroškega, informativnega in zabavnega programa, zagotovo popestrili marsikatero pusto dopoldansko vzdušje. »Jutranji program naj bi bil na sporedu od ponedeljka do petka, tri ure dnevno. Sama realizacija Jutranjega programa bi za Televizijo Slovenija pomenila podvojitev števila trenutnih programov, zbrati pa bi morah vse kadrovske potenciale, ki bi nam naj bik na voljo. Bolj kot s kadrovske, pa se mi zdi uresničitev Jutranjega programa, problematična s produkcijske strani.« In res. Produkcijsko je Jutranji program velik zalogaj in za uspešno delovanje bo Televizija Slovenija morala začeti uporabljati aparature 24 ur dnevno, za kar pa se bo morala izogniti ustaljenim ekonomskim okvirom. Določene vsebinske sklope bi lahko izvedli v koprodukciji s studiom Maribor in Koper. TV SLOVENIJA 1 20.05 MOJ DOBRI PRIJATELJ, angleška humoristična serija Peter in Harry se redno dobivata v bifeju. Ellijin sin Neil (Caleb Lloyd) je vzel Petra za svojega in ga kliče »drugi dedek«. V Petrovo veliko nezadovoljstvo se Harry v hipu prikupi njegovi hčerki Betty in zetu Brianu. Peter bi se Se vedno rad preselil k El-iie. Harry izve, da ena od najemnic, gospodična Byron (Joan Sims), razmišlja o tem, da bi se preselila k nečaku v Ameriko. S Petrom skujeta načrt, kako bi pospešila njeno odločitev. TV SLOVENIJA 2 21.45 OBLEKE IZ OMARE, angleška drama Scenarij: Martin Sher-man (po romanu Aliče Thomas Ellis) Režija: Warrsi Hussein Igrajo: Jeanne More-au, Joan Plowright, Julie Walters, Lena Headey, David Threl-fall, Padraig Casney in drugi Zabavna komedija z odličnimi igralci, s štirimi veterani (More-ou, Walters,Plowright Threlfall) in s simpatično novinko (Lena Headley), je zgodba o dekletu, godnem za možitev; Margaret je odkrila ljubezen v Egiptu in zdaj noče vzeti zoprnega soseda Syla, ki bi bil lahko po letih njen oče. V Croydonu pri Londonu, kjer se konec petdesetih let odvija ta šarmantna zgodbica, veljajo pravila, da je starše treba brezpogojno ubogati. In Margaretina mama Monica vztraja na poroki, saj so tudi poročni kolač že naročili... V zadnjem trenutku se pojavi upanje in odrešitev za malo Margaret; to je Monicina mladostna prijateljica iz Egipta, hudomušna in eksotična Lili, ki takoj presodi in razume situacijo, zato vzame vajeti v svoje roke. Dekle seveda ne sodi k Sylu in v zadnjem trenutku se Lili žrtvuje ter prepreči nesmi- __selno poroko. ________ TV SLOVENIJA 2 20.05 GORE IN LJUDJE, dokumentarna oddaja Televizijska ekipa je tokrat obiskala nekaj znanih slapov, ki jih je kratkotrajni januarski mraz vkoval v led, spremljali razburljivo tekmo v hitrostnem plezanju po ledu v Bohinju in si skupaj s Pavlom Kozjekom zelo od blizu ogledali samega Luciferja, zaledenelega. seveda. Del oddaje bo tudi tokrat namenjen tujim goram, tokrat predgorju Himalaje na severu Tajske, kjer živijo gorska plemena, ki imajo s Tajci le malo skupnega. Njihovo kulturo in način življenja močno ogroža ilegalna trgovina z mamili, ki ji je tajska vlada napovedala neizprosen boj. MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Popoldanski m!x; 16.30 Coca Cola Re-port; 16.45 CineMatic; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits: 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKVONE 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Kalni izvir; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trelc 19.00 Gamesworid; 19.30 Family Ties; 21.00 The x - Files; 01.00 Ponovitve PRO 7 05.05 Serije; 11.55 Neizprosna, a prisrčna; 13.00 Charlijevi angelčki; 14.00 Arabella Kiesbauer; 15.05 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Bugs Bunny; 17.55 Kremenčkovi; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Vse razen umora: Kukavičje jajce, nemški triler; 23.10 Kung Fu - v znamenju zmaja; 0.05 Vojna svetov; 01.00 Poročila; 01.10 Ponovitve PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Medeni mesec v Las vegasu; 16.25 Sostanovalca, am. drama, 1993; 18.15 Kodno ime Nina , am. triler; 20.00 Program; 20.15 Jennifer 8, am. zf film, 1992; 23.00 City Boy, ameriški pustolovski film, 1994; 00.55 Morilčeva senca SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Falcon Crest, 14,25 VVhite Fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa; 15.55 Macgyver; 17.00 Tvegaj! 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.15 Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Sla po maščevanju, nem. melodrama, 23.40 Vse je ljubezen ...ali kaj? EUROSPORT 08.30 Evrogolf, posnetek 09.30 Akrobatsko smučanje, posnetek; 10.30 Tenis; 12.00 Evrogol; 13.30 Speedvvorld; 15.30 Evrogoli; 17.00 Tenis, ATP turnir v Stuttgartu; 21.00 Evroski; 22.00 Boks, prenos iz Crawleya: Michael Ayers (VB) vs Paul Burke (VB); 00.00 Snooker; 01.00 Športna poroci- RTL 05.30 Jutranji program; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.10 Umor, je napisala; 15.00 llona Christen; 16.00 Hans Mei-ser; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami, 61. del; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 20.15 Kolnerski karneval; 23.00 Gottschalk RIL 2 05.55 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17,55 Umik 18.25 Nasmehnite se. prosim; 19.00 Zenska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Most do tišine, am. drama, 1989; 22.00 Sanchezovi otroci, ameriško - mehiška družinska kronika SKY MOVIES 13.00 Croos My Heart; 15.00 Bury Me In Niagara; 17.00 Spotsvvood; 18.55 The Retum On Ironsi-de, am. drama; 20.30 Close Up: Sharon Stone; 21.00 Malcom x; 00.205 To The Death MOVIE CHANNEL 12.30 Tarzan Finds A Son; 13.55 The Big Broad-cast Of 1937; 15,35 The Ex - Mrs. Bradford; 19.00 The Haunted School; 21.00 Fire in The Sky; 23.00 Double Impact FILMNET + 12.00 The Stranger; 14.00 The VVoman, Her Man 8t Her Futon; 16.00 K-TV; 18.00 Nxln Buliao Quing, kitajska drama; 20.00 Single VVhite Fe-male; 22.00 Boxing Helena SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market VVrap; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 ZMjenski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Dateli-ne; 21.30 Inside Edition; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 VVorld News; 07.30 Moneyline; 11.30 VVortd Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorld Sport; 01.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-lh; 19.45 Lahko noc, otroci; 20.00 Slov. zermlja v pesmi In besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih Jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Radio most; 11.30 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, slalom; 14,00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Sport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RIS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti 'na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 Koncert, 22.25 Nizozemski festival 93; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega Vala; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edlg Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po \teljah; 14.50 Single ted- na: 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira In obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Tema tedna; 23.00 Ego-style; 24.00 Hits: 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema: o delu KD Preddvor; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr. -911 Turbo. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00. 15.00 Poročila; 17.00. 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18,00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetnlški program. Radio Študent 9.00 JajCkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur In-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Luscious Jackson; 20.00 Undergo-rund International. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Ettore Mangialupi (prip. A. Ru-stja, 7. odd.): 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MPZ Jezero; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: koncert GM 20. jan.; 18.00 Igra: Koža in raze (M. Žižmond, r. M.So-siC); 18.40 Soft mušic; 18.40 Za smeh in dobro voljo: 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin - Potopis: Rio, Kristus nad Brazilijo (M. Bogataj). NAPOVEDI PRIREDITEV Torek, 21. februarja 1995 - j 1 'V 11 SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Sofa Trio - TI-TANIK IN JAZ. Gostovanje iz Budimpešte. V nedeljo, 26., in v torek, 28. februarja, ob 19. uri: G. Puccini- TURANDOT. V ponedeljek, 27. februarja, ob 11. uri: B. Adamič -SNEGULjaCA. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V soboto, 25. februarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMA-CE, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 21. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V sredo, 22. februarja, ob 20. uri: Z. Hočevar -SMEJCI, za izven. V Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: F. Bover - Ali BOG LAJA? za izven. V petek, 24. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. SNG OPERA, tel: 061/ 331-950 V sredo, 22. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - RIGO-LETTO, za izven. V petek, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - NA-BUCCO, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 19. uri: T. VAN SCHAVK - BALETNI VEČER, premiera. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 21. februarja, ob 19.30: E. Car - POREDI T-SOV JANOS, za izven. V sredo, 22. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven. Predstava bo Se v petek, 24. februarja, ob isti uri, za izven. V Četrtek, 23. februarja, ob 19.30: A. Miller -SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 11. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven. Ob 19.30: M. Camo-letti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in konto. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER V sredo, 22. februarja, ob 17. uri: R. Dahl-A. Tka-Cev - VDV, za izven. V četrtek, 23. februarja, ob 17. uri: N. Simončič -VELIKI KIKIRIKI, za izven. Predstava bo Se v soboto, 25. februarja, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CABARES, CABAREI. Predstava bo Se v petek, 24. februarja, ob isti uri. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 ODERPODODROM Danes, 21. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma oderpododrom 3. LJUTOMER DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja V petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Ionesco -PLEŠASTA PEVKA. V soboto, 25. februarja, ob 19.30: VVaechter-Dekleva - KLOVNI. V nedeljo, 26. februarja, ob 19.30: PODELITEV NAGRAD ŽLAHTNI KOMEDIJANT in gostovanje gledališča Gavella iz Zagreba s predstavo O. Wilda - VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST (BITI RESEN). DOM KULTURE V petek, 24. februarja, ob 19.30: M. Fravn - HRUP ZA ODROM. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 21. februarja, Mah oder ob 20. uri: CABA-RET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za red rumeni. Predstava bo Se v sredo, 22. februarja, ob 20. uri, za red rumeni. V petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? V nedeljo, 26. februarja, Minoritska cerkev ob 17. uri: SerUng-D. LukiC - OBMOČJE SOMRAKA, za red u in izven. Ob 19.30, stara dvorana E. Albee -KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 26. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič -PORCELANASTA MUCA. NOVA GORICA PDG, tel: 065/25-326 V sredo, 22. februarja, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma predpremiera in izven. Predstava bo Se v četrtek, 23. februarja, ob 20. uri, za abonma premiera in v soboto, 25. februarja, ob 20. uri, za abonma sobota. FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za predstavo St. 4 »Servo di scena«, ki bo na sporedu od 23. t.m. do 5. marca. Režija Guglielmo Ferro. V glavni vlogi nastopa Turi Ferro. Urnik blagajne gledališča/ 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra». Umik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 25. t.m., do 5. marca bo na sporedu »Vita col padre» H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata U. Pagliai in P. Gassman. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 1. in v Četrtek, 2. marca, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro dell’Archivolto z delom »Krokodili« G. Gal-lioneja. Režija G. Gallione. VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA CELOVEC Občinski center Šentrupert: v Četrtek, 23. t. m., ob 18. uri solidarsnostni veCer z Romi »Bodimo tokrat mi storilci, podprimo žrtve, pridimo otrokom Romov na pomoti«. Film »Halgato«, nato koncert Harrija Stojke z orkestrom. Prireditelji Mohorjeva, ORF-Ko-roSka in Kleine Zeitung. DOM Glasbe: v nedeljo, 5.3. »Koroška poje«.. VOGRČE Pri Florjanu: v petek, 24. t. m. in v soboto, 25. t. m., ob 19.30 Pustnija. RADIŠE Kulturni dom: v nedeljo, 26. t. m., ob 14. uri otroški pustni ples. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V Četrtek, 23. februarja, ob 19. uri: delavnica Marka Pogačnika - ROJSTVO CELOVITEGA SVETA (SD). V petek, 24. februarja, ponovitev in poglobitev. V soboto, 25. februarja, ob 10. uri: PUSTNA MATINEJA (KD). GALERIJA SOU Danes, 21. februarja, literarni večer UROŠA ZUPANA in ALEŠA STEGERJA. KAPELCA, Kersnikova 4 V torek, 21. februarja, ob 21. uri: večer poezije UROŠA ZUPANA in ALEŠA STEGERJA. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 21. februarja, ob 20. uri: SABINA ŽNIDARŠIČ - Zgodovina menstruacije ah zgodovina moškega Čudenja. V sredo, 22. februarja, ob 20. uri: IZTOK SAKSIDA, LIZA DEBEVEC, MAJA OGRIZEK - Kaj nam danes pomeni menstruacija? V soboto, 25. februarja, ob 17. uri: pustno rajanje z GOSPODOM OTTOM IN NJEGOVIM PSOM. KAMNIK ŠPORTNA HALA, tel.: 061/ 831-612 V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: VESELO V KAMNIK '95 - PUSTNE ŠTORIJE. MARIBOR ROTOVŽ, Rotovški trg 1 V sredo, 22. februarja, ob 18. uri: literarni večer NADE KRANJC. MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/ 224-421 V sredo, 22. februarja, ob 17. uri: predavanje MANICE SPENDAL o Richardu VVagnerju in njegovih delih. V Četrtek, 23. februarja, bo gost kabineta prof. Sedmaka MARKO BRECELJ. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA L TAVČARJA, tel.: 064/ 620-200 Danes, 21. februarja, ob 17. uri: URA PRAVLJIC -Bernarda Pavlovec. V Četrtek, 23. februarja, ob 17.30: veCer z diapozitivi -STEZE, POTI, CESTE. V ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri: ponovitev literarnega večera in predstavitev knjig žirovskih avtorjev. TREBNJE PAVLA GOLJE TREBNJE V Četrtek, 23. februarja, ob 18. uri: predstavitev knjige GRAJSKI OBJEKTI. V petek, 24. februarja, bo v Razstavišču Veronika v Kamniku ob 19. uri otvoritev razstave slik FRANCA ŽIDANA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mah galeriji je do 5. marca na ogled razstava fotografij BARBARE JAKŠE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 Danes, 21. februarja, bo ob 20. uri v Mali galeriji otvoritev razstave del BOGOSLAVA KALASA. Razstava bo na ogled do 29. marca. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVMJAMA HENRVJA FOX TALBOTA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Danes, 21. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov PETRA KOZINA. Razstava bo na ogled do 10. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. ARHITEKTURNI MUZEJ -JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. februarja. KUI.TURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja. OSNOVNA SOLA VIC, Abramova 26 Razstava 10. VISKI LIKOVNI SALON je na ogled do 23. februarja. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. IDRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2 Razstava slik PATRIZIE DEVIDE je na ogled do 25. februarja. MARIBOR IZUM, Prešernova 17/1 V sredo, 22. februarja, bo ob 17. uri otvoritev razstave del JANEZA VIDICA. MURSKA SOBOTA Razstava MARINKE DANC-ROTH je na ogled do 12. marca. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN V petek, 24. februarja, bo pb 19. uri otvoritev razstave GENERACIJA 1982. Razstava bo na ogled do 3. aprila. SOLKAN VILA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja. TRŽIO GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IBS! Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHI: do 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvato-reja Marcheseja. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana. OPČINE SKD Tabor-Prosvetni dom: Razstava Rudolfa Sakside - poklon tržaških prijateljev. Odprta je Se danes, 21. t. m. od 16.00 do 20.00. ŽPETER Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merku. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 27. t. m. razstavlja slikarka Clotilde Menardi-Fenzl. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludwig Gerstakker. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CD, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 22. februarja, ob 20. uri: NATIONAL ARTS CENTRE ORCHESTRA OF CANA-DA, za zlati abonma. V četrtek, 23., in v petek, 24. februarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FIL-HARMONINIJE, za modri abonma I in H. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel: 061/226-544 Danes, 21. februarja, ob 19.30: koncert PIHALNEGA KVINTETA AKADEMIJE ZA GLASBO. V sredo, 22. februarja, ob 19.30: komorni koncert ALJOŠE DEFERRIJA (klarinet) ob klavirski spremljavi DIJANE TANOVIC in KVARTETA FLAVT (JERNEJ MARINŠEK, SPELA MOČILNIK, JASNA NADLES, NEVENKA TESAN). K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 27. februarja, ob 21.30: koncert ZDENKA K0-VACICEK & VANJA LISAK 3. GRAD TIVOLI V sredo, 22. februarja, ob 18-uri: koncert TANJE PETREJ (" oboa), BOŠTJANA LIPOVSKA (rog) in KLEMNA GOLNERJA (klavir). KOPER MKC, Gregorčičeva 4 Danes, 21. februarja, ob 21-uri: koncert EUGENA CHA-DBOURNA in BRATKA BIBIČA. MARIBOR Danes, 21. februarja, Unionska dvorana ob 19.30: koncert Mladinskega zbora Maribor. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 Danes, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikaSa Corra-da Rojaca. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 21. t.m., ob 20. uri (red C) osma ponovitev baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Stefano Vizioli. Dirigent Do-nato Renzetti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16" 19 - zaprto ob ponedeljkih)-Gledališče Rossetti Danes, 21. t. m., ob 21. uri koncert Fiorelle Mannoia-Predstava izven abonmaja' Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 27. t.m., 20.30 nastop Kvarteta Boro-din. Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7.3., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13.3. ob 21-uri -Koncert ansambla Litfi' ba. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. GORICA Kulturni dom Danes, 21. t.m., ob 21.00 -Srečanja jazz glasbe 1995 -Duo Enrico Rava in Richard Galliano. V petek, 24. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Honved En-semble. SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12.3., ob 20.30 bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka. MENJALNIŠKI TEČAJI 21. februar 1995 menjalnica Nemška maika (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 79,70 80,60 11,25 11,44 7,50 7,80 A banka Koper 79,40 80,60 11,22 11,44 7,45 7,76 A banka Nova Gorica 79,70 80,70 11,23 11,46 7,51 7,77 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 79,50 80,50 11,20 11,50 7,20 7,75 Banka Noricum* d.d., f: 133-40-55 - - - - - - Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 - - - - - - Bund Ljubljana, t: 18-51-318 79,90 80,40 11,20 11,45 7,40 7,70 Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635,od8-15,sobod9-12 80,10 80,35 11,31 11,40 7,35 7,60 Creditanstalt d. d. 80,00 81,00 11,20 11,60 7,30 8,00 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,20 80,40 11,35 11,60 7,50 7,65 Hida, od 7-19, sob od 7-14 80,23 80,28 11,36 11,38 7,53 7,58 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 80,20 80,26 11,36 11,39 7,50 7,60 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-15 80,00 80,40 11,29 11,42 7,30 7,55 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13 80,00 80,40 11,29 11,42 7,30 7,55 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,20 81,00 11,29 11,42 7,30 7,55 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,00 80,40 11,29 11,42 7,30 7,55 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741-519, od 8-12,17-19, sob od 7-16 80,00 80,40 11,29 11,42 7,30 7,55 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,00 80,40 11,29 11,42 7,30 7,55 Kompas Hertz Maribor* Jel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,00 80,40 11,29 11,42 7,30 7,55 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,40 81,10 11,25 11,50 7,40 7,75 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,00 80,80 11,26 11,52 7,40 7,58 J-judska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 79,90 80,50 11,28 11,42 7,40 7,70 Poštna banka Slovenije* 78,85 80,40 10,83 11,38 7,16 7,69 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,30 80,33 11,39 11,40 7,58 7,60 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,00 80,35 11,31 11,42 7,48 7,58 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 79,90 80,50 11,34 11,47 7,40 7,69 _Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,10 80,35 11,33 11,37 7,40 7,75 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,50 81,10 11,20 11,55 7,35 7,80 ^Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,40 80,67 11,30 11,59 7,45 7,58 Publikum NM, t: 068/ 322-490 79,90 80,35 11,28 11,42 7,35 7,65 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 79,90 80,40 11,25 11,45 7,20 7,68 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 79,80 80,55 11,25 11,43 7,30 7,65 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 79,95 80,45 11,30 11,41 7,35 7,61 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 79,95 80,60 11,31 11,42 7,50 7,75 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 79,90 80,39 - 11,30 11,44 7,48 7,75 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,00 80,58 11,30 11,48 7,30 7,70 SKB d.d.,*** 79,55 80,35 10,90 11,65 7,20 7,65 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,10 80,30 11,32 11,40 7,40 7,65 JSZKB d.d. Ljubljana 79,95 80,48 11,29 11,44 7,40 7,70 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,00 80,70 11,30 11,50 7,45 7,70 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,22 80,30 11,36 11,38 7,55 7,60 Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo:" " Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 20. FEBRUAR 1995 _ valuta V LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1573,00 1623,00 nemška marka 1073,00 1096,00 francoski frank 306,85 316,40 holandski gulden 953,00 982,00 belgijski frank 51,80 53,40 funt šterling 2502,00 2573,00 irski šterling 2468,00 2545,00 danska krona 270,20 278,50 grška drahma 6,70 7,00 kanadski dolar 1120,00 1155,00 japonski jen 16,20 16,70 Švicarski frank 1265,00 1297,00 avstrijski šiling 151,70 156,50 norveška krona 242,70 250,20 Švedska krona 215,50 222,25 Portugalski escudo 10,00 10,60 Španska pezeta 12,25 12,60 avstralski dolar 1161,00 1198,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,10 _ hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 _J0. FEBRUAR 1995 v LIRAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1575,00 1620,00 nemška marka 1073,00 1093,00 francoski frank 307,00 317,00 holandski gulden 952,00 970,00 belgijski frank 51,80 53,00 funt šterling 2493,00 2563,00 irski šterling 2481,00 2566,00 danska krond 270,00 278,00 grška drahma 6,80 7,30 kanadski dolar 1120,00 1155,00 Švicarski frank 1267,00 1297,00 avstrijski šiling 151,60 155,60 slovenski tolar 12,60 13,10 20, FEBRUAR 1995 džava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk Avstrija Posojilnica Železna Kapla Avstrija Posojilnica Borovlje Avstrija Posojilnica Šentjakob Avstrija Posojilnica Ločilo Italija Kmečka banka Gorica 12,80 13,30 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,20 20. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4742 - francoski frank 28.7360 nizozemski gulden 89.1980 belgijski frank 4.8552 Španska peseta 1.1453 danska krona 25.3160 kanadski dolar 1.0495 japonski jen 1.5171 Švicarski Irank 118.1800 avstrijski Šiling 14.2070 italijanska lira - 0.9231 - švedska krona - 20.2150 - ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 21.2.1995 1. Redni prodajni tečaj za DEM 81.88 2. Te čaj za teminsko-valutne pogodbe za DEM 80.66 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 13.2.1995 menjalnica hida »»i/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 034 z dne 20. 2. 1995 - Tečaji veljajo od 21.2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 88,8728 1160,7050 396,6675 85,7436 2068,3049 2635,6263 2347,7172 8169,9513 7,5417 123,9463 7287,4331 1857,8469 78,7992 1651,5556 9655,2484 190,7275 120,4414 153,4031 93,5704 89,1402 1164,1976 397,8611 86,0016 2074,5285 2643,5570 2354,7815 8194,5349 52,0353 190,6295 7,5644 2200,0000 124,3193 7309,3612 1863,4372 79,0363 1656,5252 9684,3013 191,3014 120,8038 153,8647 93,8520 89,4076 1167,6902 399,0547 86,2596 2080,7521 2651,4877 2361,8458 8219,1185 52,1914 191,2014 7,5871 124,6923 7331,2893 1869,0275 79,2734 1661,4948 9713,3542 191,8753 121,1662 154,3263 94,1336 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21. februarja 1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoCa nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG GAJNISKI ZAPIS , IZPLACUIV 12.5. 1995: 1,500,000 810,425 810,315 1,620,736 80 108.0561% 108.0420% 108.0490% 150,000 81,042 81,031 162,074 LJUBLJANSKA UCIUAVK STOCI dchancluc Tečajnica borznega trga St.: 32 Datum: 20. 2. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon šLdat(3) enotni teto) % sprem datum povpras ponudba Ma& Min. UMI ms SEBE 50EE LffiC 796 (4.5.93) 11.475 16.2. 11.101 11.450 PUB 1.000 (6.6.94) 13.788 5,16- 20.2. 13.771 13.901 14.350 13.400 2.2« SAL 500 (7K29.8.94) 20.000 1,55- 20.2. 19.861 20.291 20.000 20.0« 1.2« SKiR 458 (16.5.94.) 36.229 ,25- 20.2. 35.501 35.950 36,300 35.5« 89.703 SEDE •jirrFT IR* RS01 8,0 4.(31.12.94) 98,5 ,36- 20.2. 98,1 98,7 98,9 98,4 5.1« RS02 90 8.(1.10,94) 103,1 ,55- 20.2 102,! 103,5 103,5 103,0 3.944 RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. 77,1 89,1 RSll 7,0 4.(15.1.95) 92,4 13.2. 96,1 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 97,6 ,14 20.2. 97,1 98,0 97,5 631 RSL2D 9j 8.(1.10.94) 102,2A ,20 20.2. 102,1 104,! 102,2 102,2 87 SKB1 10,0 4.(1.11.94) 98,0 ,26- 20.2. 96,! 98,1 98,0 98,0 605 '•riKiiB irantf* BTBR 12.990A 1,09 20.2. 12.451 13 US 12.990 12.9« 39 DAD 10.000 (1.6.94.) 130.887 6,84- 20.2 129.201 131.000 136.0« 128.0« 49.606 FMD ffl 17.600 ,57- 20.2 17.5« 17.9« 17.6« 17.6« 1.232 GPGR 16.000 6.2. 17.0« KMER 14.195 6,73 20.2 14.0« 14.6« 14.5« 14.1« 596 MKZ 218 (30.3.93.) 8.648 2,90- 20.2. 8.571 8.981 8.850 8.571 5.284 NKR 4.000 (8)110.6.94.) 4.622 3,07- 20.2 4.58! 4.631 4.7« 4.M0 9.470 Ot (5) 7273 4,49- 20.2. 711,1 725,0 735,0 720,0 1.625 MK 'BIKliB KBTP 4000 (23.5.94) 39.93! ,26- 20.2 38.2« 39.5« 40.6« 39.0« 3.235 PFNP 42.009" 9,66- 20.2 42.500 44.0« 41.850 1.428 RGSP (6) 2,699 7,70 20.2 2.300 2.699 2.699 2,699 3 UBKP 11,645 2,14- 20.2 11.500 12.500 11.700 11.5« 675 VIPP 41.200 15.2 41.000 41.350 ME SIŽEE m* LEK2 12,0 4.(1.11.94) 99,0 17.2 OZG 11,0 4.(1.1.95) 89,3 17.2 93,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 97,OA 20.2 96,0 97,0 97,0 14 PLj 12,0 7.(1.1.951 99,0 17.2 97,5 99,0 PGO 10,0 l.(1.6.94) 93,0 2,26- 20.2 93,1 98,0 93,0 93,0 207 RSGSl 10,0 4.(1.6.94| 95,0 17.2 96,5 TEČAJNICA IZVENBORZNKGA TRGA ST. 32/95 - 20. 2. 1995 Odprli trg C - Redne delnice_____________ CEAR 2.5« 20.2. m 6.5« 2.5« 2.500 1 115 mo 119 (8.3.94.) 1.0« 2.2 580,1 HBRO 3.7« 17.2. 3.4« ER 3.558 ,07 20.2. 3.41! 3.8« 3.565 3.550 127 RDRO 17.5« 2,78- 20.2. 19.000 17.5« 17.500 193 RGSR 550,0 ,89 20.2. 531,1 595,0 550,0 550,0 33 •Trmim mr ^Tiiiiivtnrš HBP0 3.649 17.2, 3.1« 36« KBPI KBPP 40.5« 1,25 20.2, 31.0« 39.9« 40.5« 40.5« 6.075 UBKC 5,0« 17.2, 3.«1 6.5« w»d GORO 10,0 9.(15.1.95) 99,OA 1,02 20.2. 95,1 99,0 99,0 392 LOK (1.10.94) 84,2A ,12 20.2. 85,0 94,9 84,2 84,2 275 ML]0 (1.4.94) 94,OA ,01- 20.2 93,( 95,[ 94,0 94,0 36 OSMO (1.10.94) 83,1 15.2 80,1 0LS0 81.9.94) 87,0 17.2 86,9 87,5 0NM (1.8.94) 89,0 6.2 87,0 «.( 0P0 6.(1.2.95) 85,0 3.2 85,0 95,( UBKK (15.10.94) 25,0 VPI0 (1.10.94) 98,5 30.1 91,0 n *■*>:«)■ Tiffii •asai imf lE'-tiim. BS2 94,7 ,26 20.02 94,7 94,8 94,8 94,6 31.729 BS1 BS3 BNB2 (1.6.95) B8M B8MA B8MB B8V B8VA B8VB NBl 46.162 4,91 20.2 35.0« 48.0« 44.000 1.708 NB2 14.732 4,«- 20.02 14.4« 14.440 15.9« 13.5« 280.582 SBI C 20.2.95 prejšnji d T d% 1.251,71 1.275,55 -23,84 -1,87 najnizju nominacija), delnice kotirajo v tolarjih: obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni letaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A • aplikacijski tečaj; boraii posrednik je hki^ kupO in prodal isti papir za razhon sfaanki; S • suspendirano trgovanje; Z • zadnano h^ovai^e; *• dosežena l(kxlstotnadne\Tia sprememba tečaja; **• dosežena 3(k)dstotna omejitev’-trgoi-anje je zatlrzana Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnin RS01, RS08, RSLl, 931,0ZG, PCF. PG0, PL), RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti lenega; (3)-obvmire kotirajo brez kupona vidjutno 4 ddovne dni pred zapadlo-s^o le4^a; (4) - dospele obresti od vključno kupona, Id je zapadel 13.93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4A4 del-nkako&a brez kupona za L93; (6)-od 26331 delnica kotila brez kupona za L93 in 92; (7Hzpladk) akontacije divi-dende za 134; obr. m. - obrestna mera (obv’Eznice); div. • dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno dnigace; max. • naj-višji tečaj določenega vTtdnostn^ papiija; mia • najnizji tečaj določenega vrednostnega [lapiija Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21. februarja 1995odOO.CO ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečoie na tre Šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih f zaseben 1159,5733 2345,4323 8162,0000 7,5343 190,5419 120,3242 »slih je možno odst doaovor. 1162,1326 2350,6048 8180,0000 7,5510 190,9621 120,5896 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih Je DEM DEM nožno odstc 81,50 81,65 panje. 81,90 81,80 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 21. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizri teče# za USD. A1S, UT h CHF so dok* veljavrti tečqniti Banke Sbv-enije, pri drugh val oziroma zmanjšano za dvoodstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri več|h prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM leni na pode utah pa )e razi 3čdi veMo zt upiisefeča) kipova« in r pogoje nakup 81,50 81,65 81,40 81,70 81,45 X, sreckijh tečq merje Banke Slovi oćkup prtvov jotod vspaazurr xodaja« tu)o vok a ai prodaje. 81,90 81,80 81,75 81,96 81,80 sv po trenutno snie povečano prodajo deviz u, ito po objavile- 20. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1597,780 — ECU — 2034,450 — nemška marka — 1083,240 — francoski frank — 311,340 — funt Šterling — 2530,400 — holandski gulden — 966,180 — belgijski frank — 52,589 — Španska pezeta — 12,408 — danska krona — 274,270 — irski funt — 2520,180 — grška drahma — 6,879 — portugalski escudo — 10,451 — kanadski dolar — 1138,180 — japonski jen — 16,455 — švicarski frank 1280,270 avstrijski šiling — 153,900 — norveška krona — 246,420 — švedska krona — 219,040 — finska marka — 349,390 — avstralski dolar — 1178,680 — 17. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,3500 10,8500 kanadski dolar 7,3500 7,7500 funt Šterling 16,2500 17,0500 švicarski frank 814,5000 846,5000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 198,5000 206,5000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6450 0,6790 danska krona 174,5000 182,5000 norveška krona 156,5000 163,5000 Švedska krona 139,2000 145,8000 finska marka 222,0000 232,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 10,4500 10,9500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL V FURANU NBA: Kukoč 60 točk v dveh dneh! MOVAUKEE - Le večer po svoji najboljši tekmi, ko je dosegel 33 točk in imel 12 skokov, je Toni Kukoč spet odigral zelo učinkovito in dosegel novih 27 točk v Mihvaukeeju, kjer pa so Bullsi zgubili. IZIDI - sobota: San Antonio - Atlanta 111:97 (Del Ne-gro 31, Ditobinson 24), Utah - Boston 108:98 (K.Malo-ne 30; Radja 6 točk in 3 skoki v 22 minutah), Seattle -Golden State 129:117 (Schrempf 31, Payton 29; Sprevvell 30), Nevv Jersey - Cleveland 75:82 (Brandon 19; Mills 23), Charlotte - Detroit 110:88 (L.Johnson 29; Dumars 14), Mihvaukee - Chicago 118:111 (Baker 27, G.Robinson 26; Kukoč 27 točk - 9:15 iz igre, 6 asistenc in 3 skoki v 38 minutah), Sacramento - Clippers 109:92 (Richmond 25; Piatkowski 20), Philadelphia -Denver 95:89 (Barros 24; Rauf 19); nedelja: Phoenbc -Utah 110:107 (Barkley 35), Lakers - Portland 93:83 (Peeler 21, Divac 18), New York - Houston 122:117 (Ewing 31, C.Smith 21; Olajuvvon 27), Indiana - Miami 106:87 (D.Davis in R.Miller po 16), Minnesota - Orlando 100:95 (Rider 33, Laettner 22; O’Neal 36), Wa-shington - Denver 92:94 (Rauf 23, Mutombo 21). (VJ) Eamhardt nima sreče DAYTONA - Z dirko 500 milj Daytone se je v nedeljo na Floridi pričelo letošnje prvenstvo v najbolj priljubljenem ameriškem avtomobilističnem tekmovanju -NASCAR. Prvenstvo obsega 31 dirk, najpomembnejša pa je prav preizkušnja v Daytoni. Največji zvezdnik tega tekmovanja Dale Eamhardt je tudi v svojem 17. nastopu ostal praznih rok. Potem ko je prejšnja leta v zadnjih krogih ostajal brez goriva ali pa se je zapletal v nesreče, tokrat enostavno ni mogel mimo Sterlinga Mariina. Sedemkratni prvak NASCAR je bil prekratek za 61 stotink sekunde. Mariin je zmagal Ze lani, z nedeljsko zmago pa je postal šele tretji dirkač v zgodovini NASCAR, ki je zmagal dvakrat zapored. Mariin, ki je za zmago prejel 300.460 dolarjev, je po uspehu povedal, da se ima za zmago zahavaliti predvsem odličnemu avtomobilu. Skromno je priznal, da bi z njegovim avtomobilom lahko zmagal kdorkoli. Eamhardta ni potolažilo niti 212.250 dolarjev, ki jih je prejel za drugo mesto: »To je 500 milj Daytone in na tej prekleti dirki mi očitno ni usojeno zmagati.« Tretje mesto na dirki je osvojil Mark Martin, ki je skupaj s filmskim zvezdnikom Paulom Nevvmanom pred časom nastopil tudi na 24-umi dirki, prav tako v Daytoni. (S. D.) Edberg prvič po septembru 1985 ni več med deseterico MONTE CARLO (STA/APA) - Prvič po 9. septembru 1985 Šved Stefan Edberg ni več med najboljšo deseterico teniških igralcev na svetovni jakostni lestvici ATP. Edberg je izgubil pet mest in je šele na 14. mestu. Zmagovalec teniškega turnirja v Milanu Rus Jevgenij Kafelnikov je na 8. mestu, pred tem pa je bil deseti. Najnovejša lestvica ATP (v oklepaju mesta prejšnjega tedna); 1. (1.) Pete Sampras (ZDA) 4.776, 2. (2.) Andre Agassi (ZDA) 4.082, 3. (3.) Boris Becker (Nem) 3.033, 4. (6.) Sergi Bruguera (Spa) 2.619, 5. (4.) Goran Ivaniševič (Hrv) 2.595, 6. (5.) Michael Chang (ZDA) 2.537, 7. (7.) Alberto Berasategui (Spa) 2.473, 8. (10.) Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2.460, 9. (8.) Michael Stich (Nem) 2.341, 10. (11.) Wayne Ferreira (JAR) 2.070, 11. (16.) Todd Martin (ZDA) 1.872,12. (12.) Jim Courier (ZDA) 1.837,13. (13.) Andrej Medvedjev (Ukr) 1.815,14. ( 9.) Stefan Edberg (Sve) 1.787. Martin zmagal v Memphisu Brenda Schultz v Oklahomi MFMPHTS - V finalu teniškega turnirja v Memphisu (nagradni sklad 683 000 dolarjev) je tretji nosilec Todd Martin (ZDA) premagal Nizozemca Paula Haarhuisa s 7:6 (7:2), 6:4. Polfinalna izida: Todd Martin (ZDA/3) - Pete Sampras (ZDA/l) 4:6, 7:6 (8:6), 6:4, Paul Haarhuis (Niz/11) - Jonathan Stark (ZDA) 6:4, 7:5. Oklahoma City (161 250 dolarjev nagradnega sklada) - finale ženske: Brenda Schultz (Niz/l) - Elena Lihov-ceva (Rus/9) 6:1, 6:2; polfinale: Brenda Schultz (Niz/l) - Patty Fendick (ZDA/8) 6:2, 6:2, Elena Lihov-ceva (Rus/9) - Amy Frazier (ZDA/2) 7:5, 2:6, 7:5. Rezultati in lestvice hokejske NHL lige NEW YORK (STA/AP) - Rezultati nedeljskih tekem v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL: Chicago -Edmonton 4:1, Quebec - Florida 4:1, Buflalo - Pittsburgh 3:3. Vrstni red: vzhod konferenca - atlantska divizija: N.Y. Islanders 14, N.Y. Rangers 14, Florida 13, Philadelphia 13, Tampa Bay 13, New Jersey 13, Wa-shington 8; severovzhodna divizija: Pittsburgh 26, Quebec 26, Boston 17, Montreal 14, Buffalo 14, Hartford 11, Ottavva 6; zahod konferenca - centralna divizija: Chicago 19, Detroit 19, St. Louis 17, Toronto 17, VVinnipeg 11, Dallas 8; pacifiška divizija: Calgary 16, San Jose 16, Edmonton 14, Anaheim 11, Los Angeles 11, Vancouver 11. Grofova vnovič št. 1 LONDON (STA) - Nemka Steffi Graf se je z zmago na teniškem turnirju v Parizu vrnila na 1. mesto ženske teniske lestvice WTA, kjer je bila dva tedna Španka Arantxa Sanchez Vicario. Lestvica: 1. (2.) Steffi Graf (Nem) 317.6963, 2. (1.) Arantxa Sanchez-Vicario (Spa) 307.9131, 3. (3.) Mary Pierce (Fra) 218.1125, 4. (4.) Conchita Martinez (Spa) 188.0752, 5. (5.) Jana Novotna (Ceš) 167.4709, 6. (6.) Lindsay Davenport (ZDA) 150.4000, 7. (7.) Gabriela Sabatini (Arg) 130.3500, 8. (8.) Kimiko Date (Jap) 116.7929, 9. (9.) Natalija Zvereva (Blr) 107.8462, 10. (10.) Anke Huber (Nem) 103.3129, 11. (11.) Magdalena Malejeva (Bol) 100.6786, 12. (12.) Iva Majoli (Hrv) 92.2383, 13. (13.) Brenda Schultz (Niz) 78.9109, 14. (14.) Naoko Savvamatsu (Jap) 76.0929, 15. (15.) Amy Frazier (ZDA) 75.1125, 16. (16.) Helena Sukova (Ceš) 74.1667. Zmagal Avstrijec Mario Reiter Jure Košir osvojil dingo mesto Košir je bil tudi včeraj v vodstvu po prvem spustu - Alberto Tomba še drugič ostal brez uvrstitve - Italijan ostaja favorit za skupno zmago v SP Košir, Reiter in Stranci Nilsen (od leve) med nagrajevanbjem FURANO (STA) - Jure Košir, ki je vodil po prvi vožnji veleslaloma za svetovni pokal v japonskem Furanu, je na koncu zasedel drugo mesto in za zmagovalcem Avstrijcem Mariom Rei-terjem zaostal 11 stotink. Avstrijec je nekoliko presenetljivo osvojil prvo zmago v svoji karieri, tretji pa je bil Norvežan Harald Strand Nielsen. Ostalih slovenskih tekmovalcev ni bilo v drugem nastopu prve trideseterice: Matej Jovan je bil po prvem nastopu 40., Gregor Grilc 41., Rene Mlekuž 43., Mitja Kunc pa prvega nastopa ni končal. Košir je bil na Japonskem kar trikrat prvi po prvem nastopu. V soboto so veleslalomsko tekmo po 23 tekmovalcih zaradi močnega vetra prekinili in nastop prestavili na ponedeljek, v nedeljo je vodil po prvi vožnji slaloma in nato končal na 4. mestu, včeraj pa je po prvem mestu na prvi progi končal na drugem mestu. »Drugo mesto je zelo dober rezultat in z njim sem popolnoma zadovoljen. V drugem nastopu sem nekoliko prepozno prihajal iz zavojev, zato sem v vrhnjem delu izgubljal na hitrosti, potem pa sem v drugem delu pospešil,« je dejal Košir, ki je v dveh tekmah na Japonskem zbral 130 točk. »Proga je bila zelo dolga in zelo zahtevna. Za razliko od nedeljske tekme pa sem smučal bolje. Mogoče mi je tudi sreča nekoliko obrnila hrbet in bi lahko zmagal na obeh tekmah.« Štiriindvajsetletni Reiter je bil lani v svetovnem pokalu najboljši šestnajsti, letos pa ni bil nikoli boljši kot četrti. Prav na četrtem mestu je bil tudi po prvi vožnji, vendar se je z osmim časom drugega nastopa zavihtel na prvo mesto. Avstrijca so dolgo pestile poškodbe, leta 1988 in 1990 pa so mu dvakrat operirali koleni. Po prvi vožnji je zaostajal 14 stotink za Koširjem, drugi Steve Locher pa je bil za najboljšim slovenskim smučarjem vsega 2 stotinki. Tudi peti Švicar Urs Kalin je imel le malo zaostanka za Mojstrančanom, saj je bil Košir le 2 desetinki hitrejši. Medtem ko je Košir po prvih vožnjah na Japonskem vodil in mu prednosti ni uspelo ubraniti, je Italijan Alberto Tomba na obeh tekmah odstopil. V slalomu ni končal prve vožnje, po tretjem mestu in 9 stotinkami zaostanka za Koširjem v veleslalomu pa je včeraj odstopil na drugi progi in tako na japonskih smučiščih v svetovnem pokalu in na tekmah svetovnega prvenstva še ni zmagal. »Napaka v drugi vožnji veleslaloma se mi je primerila zaradi prevelike hitrosti v zavoju. Mislil sem le na zmago in na to, kako priti do nje, pri tem pa ni bilo prostora za previdnost,« je za AP povedal Tomba. Reiter pa je po zmagi v solzah dejal: »Trdo sem delal, da sem dosegel ta rezultat Doslej mi zaradi velikih težav z zdravjem ni uspelo, po prvi vožnji pa sem zaradi majhnega zaostanka menil, da lahko posežem po prvem mestu.« Alberto Tomba še vedno vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala, na drugem mestu pa je Jure Košir, ki ima zdaj že skoraj 100 točk prednosti pred tretjim Mar-com Girardellijem iz Luxem- burga. Košir bo zdaj nastopil na zadnjem superveleslalomu za svetovni pokal na Norveškem pred finalom tega tekmovanja. Tomba vodi tudi v posebnem seštevku veleslaloma, na drugem mestu pa je Jure Košir. Tretji je Norvežan Harald Strand Nilsen. Rezultati veleslaloma: 1. Mario Reiter (Aut) 2:38.92 (1:17.85, 1:21.07), 2. Jure Košir (Slo) 2:39.03 (1:17.71, 1:21.32), 3. Harald Strand Nilsen Nor) 2:39.17 (1:18.35, 1:20.82), 4. Lasse Kjus (Nor) 2:39.22 (1:18.71, 1:20.51), 5. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 2:39.29 (1:18.32, 1:20.97), 6. Steve Locher (Svi) 2:39.31 (1:17.73,1:21.58), 7. Michael von Griinigen (Svi) 2:39.32 (1:18.35, 1:20.97), 8. Achim Vogt (Lie) 2:39.33 (1:18.72, 1:20.61), 9. Rainer Salzgeber (Aut) 2:39.59 (1:18.62, 1:20.97), 10. Marco Hangl (Svi) 2:39.66 (1:18.90, 1:20.76). Skupni vrstni red po 24 tekmah: 1. Tomba (Ita) 1.050, 2. Košir (Slo) 700,3. Girardel-li (Lux) 603,4. Aamodt (Nori 554, 5. Mader (Avt) 520, 6-Reiter (Avt) 515, 7. von Grii' nigen (Svi) 512, 8. Strand Nilsen (Nor) 497, 9. Tritscher (Avt) 477,10. Alphand (Fra) 469... 37. Kunc (Slo) 147, 49. Miklavc (Slo) 113, 72-Grilc (Slo) 46, 102-Vrhovnik (Slo) 18, lOO-Koblar (Slo) 15, 133. RaV' ter (Slo) 2; veleslalom (6): 1. Tomba (Ita) 350, 2-Košir (Slo) 315, 3. Strand Nilsen (Nor) 298, 4. Von Griinigen (Svi) 270, 5. Ka-lin (Svi) 268, 6. Aamodt (Nor) 257, 7. Vogt (Lie) 226, 8. Reiter (Avt) 196, 9. Kjus (Nor) 176, Salzgeber (Avt) 143. JADRANJE / AMERICA'S CUP Prvo slavje Špancev V vodstvu pa je še naprej jadrnica Nev/Zeland SAN DIEGO (Reuter) - Na zahodni obali združenih držav Amerike se nadaljujejo izločilni boji za nastop v finalu najdražje regate na svetu America's cup. V tretjem krogu, kjer vsaka zmaga šteje štiri točke je prvič okusila zmago tudi posadka Rioje de Espane pod vodstvom Bedra Composa. Spanci so se pomerili z Sydneyem 95 pod vodstvom Syda Fischerja in povedli že na začetku, njihova prednost pa je skopnela, ko so Avstralci naleteti na močnejši veter. V vožnji z vetrom je prišla do izraza lažja konstrukcija Rioje de Espane in zaostanek za Syd-neyem se je zmanjšal. Spanci so ponovno prevzeti vodstvo po tretjem obratu, ko so se, sicer v vožnji proti vetrn, morali izogibati Tag Heuerju in Franciji IH, ki sta plula v nasprotni smeri. V tem manevru so krajšo potegniti Avstralci, ki so zaviti v levo in padli v brezveterje, medtem ko je Bedro Compos naletel na ugoden veter in si do konca privozil veliko prednost 11 minut in 26 sekund. Spanci so tako po 15 porazih prvič zmagali in se v skupnem seštevku Franciji III na predzadnjem mestu približali na tri točke zaostanka. V ostalih dvobojih izzivalcev je One Austratia pod vodstvom Johna Bertranda premagala Nippon Makatoja Nambe za 8 minut in 40 sekund, Tag Heuer z Chn-som Dicksonom pa Bojotov France 111 s prednostjo 6 minut in 23 sekund. V razredu izzivalcev je Dennis Conner na Starš & Stripes v boju z Mahaneyevo Young Americo igral na karto lokalnih vetrov, odplul na rob regatnega polja in izgubil-Njegov zaostanek je bil 8 minut in 35 sekund. Vrstni red izzivalcev (Louis Vuitton Cup): 1. New Zeland 28 točk, 2. Tag Heuer 25, 3. One Austratia 25, 4. Nippon 14, 5. Sydney 95 8, 6. France HI 7, 7. Rtoja de Espana 4. Vrstni red branilcev (Citizen Cup): 1. Young America 17, 2. Starš & Stripes 13, 3. America IH 7. NOGOMET / PREGLED DOGAJANJ NA TUJIH IGRIŠČIH V »bundesligi« m nič novega Delni spodrsljaj Real Madrida FRANKFURT - Kdor je od spomladanskega dela »bunde-slige« pričakoval otipljivejše spremembe ni dobil zadoščenja. Bomssia Dortmund se je sprehodila v Miinchnu proti TSV 1860. H končnemu rezultatu 5:1 so prispevali prav vsi Borussijini ostrostrelci, in sicer Zorc, Sammer, Chapui-sat, Riedle in Moller. Ostala moštva res ne dajejo vtisa, da bi lahko ogrozila neustavljivo četo Otmarja Hitzfelda. VVerder Bremen je doma s skromnim 1:0 zmagal proti slabemu Dy-namu iz Dresdna, zato bi višje ovrednotili enak uspeh Kaiser-slauterna proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev v pokal UEFA Bayerjem iz Leverkusna. Senzacionalno uspešno serijo je podaljšal Freiburg, ki je premagal HaBlerjev Karlsruhe z 2:1. Orožje pa je celo pred domačimi gledalci morala položiti Effenbergova Borus-sia MG: v pomrskem derbiju jo je nepričakovano premagal Schalke. Kaj pa Bayern? Tra-pattonijevi fantje so z 2:1 zmagali v Bochumu. Gola za Bavarce sta dosegla zimski nakup Bolgar Kostadinov in Helmer. VRSTNI RED: Borussia Dortmund 30, VVerder Bremen 26, Freiburg 25, Kaiserslautern in Bayern 24, Borussia MG 23. Neverjetno v Španiji! Letos neustavljivemu Real Madridu, ki na desno in levo brez usmiljenja deli gole, je na San-tiago Bernabeuu pot do vrat uspešno zaprl skromni Albace-te. »Beli« so seveda vso tekmo napadali, toda Laudrup, Zamo-rano in Amavisca tokrat niso bili razpoloženi. Tako kot že med tednom v pokalu, ko Real v Valencii ni uspel nadoknaditi domačega poraza, še več, ponovil je izid 1:2. V nedeljo ponoči pa so člani Reala tudi izvolili novega (starega) predsednika: dosedanji boss Ra-mon Mendoza je za samo 698 glasov prehitel tekmeca Pereza (15.203 proti 14.505 prefe- renc). V prvenstvu sta si opomogla tako Deportivo La Co-runa kot Barcelona. Oboji so zmagali s 3:0. Galičani so ugnali Racing Santander, ki je prejšnji teden s 5:0 pregazil prav Barcelono. Le-ta je dobila mestni derbi z Espanolom. Toda kljub vabljivi tekmi gledalci niso napolnili Nou Čampa, kar daje slutiti, da tudi »torcida blau-grana« ne verjame več v podvig Cruijffovih varovancev. Prav Cruijff je bil v minulem tednu tarča ostrih polemik, v katerih so mu očitali prav vse mogoče: od nočnega veseljačenja do nepotizma, to je podpiranje sina Jordija. Dalj časa vodilna Zaragoza je zašla v krizo. Izgubila je proti ne ravno nezadržnemu Ovie-du (en gol je dosegel Robert Prosinečki): v zadnjih štirih tekmah je osvojila le eno točko, za nameček pa jo je v pokalu, kjer je branilka naslova, izločil Albacete. Athletic Bilbao je iztržil važno točko proti Real Betisu, končno pa se vzpenja tudi Valencia. Zmaga v oddaljenem Tenerifeju (gola sta dala zvezdi Mijatovič in Salenko) je znak dobre forme-VRSTNI RED: Real Madrid 34, Deportivo 30, Barcelona 29, Zaragoza in Real Betis 26, Ath-letic Bilbao in Sevilla 24. V Angliji in Franciji so prvenstvo »zanemarili« na račun pokala. Na Otoku sta od močnejših ekip v konkurenci (beri četrtfinale) ostala Manchester United in Nevvcastle, medtem ko sta Liverpool in Tottenham igrala neodločeno in si bosta morala napredovanje izboriti v ponovitvi, toda na tujem terenu. V Franciji so se v polfinale uvrstili Pariš SG, Le Havre, Ba-stia in Montpellier. Ge na kratko pogledamo še drugam, vidimo, da je v Belgiji najresnejši tekmec Anderlech-ta, KV Bruges izgubil in zdaj zaostaja že štiri točke, na Portugalskem pa je od velike trojice zmagal le Porto, (dk) H košarkaH-h Benetton skoraj brez možnosti Drevi igra tudi Stefane! MILAN - V klubskih evropskih košarkarskih pokalih bosta danes zaposlena Benetton (evropski pokal) in milanski Stefanel (Koračev pokal). Pred težjo nalogo bo gotovo Benetton, ki bo gostoval v An-tibesu. Francozi so že presenetljivo zmagali v Trevisu s 95:88 in so tudi na današnji tekmi favoriti. Če bi Benetton zmagal, bodo igrali še tretje srečanje, in to v Četrtek, spet v Antibesu. Na povratni polfinalni tekmi Koradevega pokala pa je Stefanel danes v Milanu favorit proti Orthezu, saj je že zmagal v Franciji z 82:76. r HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA Usodna taktična napaka Poleta na tekmi v Gorici Pri izidu 1:2 je opensko ekipa igrala izključno z napadalci UG Goriziana - Polet 4:2 (2:1) STRELO: Poletti 3 in Medeot za Goriziano, Mitja Kokorovec in Deangelini za Polet. POLET: Marinuzzi, Martellani, Russo, Mitja, Mojmir in Samo Kokorovec, Deangelini, Biasiz-zo, Rados, trener Fonda. Pred lepim številom gledalcev je UG Goriziana zasluženo premagala poletovce in tako osvojila svojo Četrto prvenstveno zmago. V prvem polčasu so bili openski hokejisti povsem enakovredni gostiteljem, nakar je, pri izidu 2:1 za Goričane, Poletov trener poslal na igrišče izključno napadalno postavo. To hudo taktično napako so gosti- telji sprida izkoristili in takoj dosegli tretji zadetek. Ko pa je gorisko moštvo doseglo Se Četrti gol, je bilo jasno, da so se poletovci taktično bridko ušteh in da se porazu ni bilo moC vec izogniti. Proti koncu srečanja so poletovci zmanjšali zasotanek, bilo pa je prepozno, da bi lahko upali na kaj več. Medtem ko pri Poletu ni nihče blestel, pa sta se pri gostiteljih izkazala Poletti in vratar Onesti. Poletovi hokejisti bodo v prihodnjem kolu (v soboto) igrali v gosteh proti Sandrigu iz Vicen-ze. Na prvem srečanju v Trstu je nase moštvo dokaj nerodno izgubilo z 2:6. KOŠARKA / V PRVENSTVU DEČKOV Borovci zanesljivo dobili slovenski derbi z jadranovci Kocjančič (32 točk) in Bosari (28) najboljša strelca - Sokolu za las spodletel podvig proti drugouvrščeni ekipi Barcolane KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI Domovci proti Barcolani sami zapravili zmago Dom - Barcolana 71:79 (40:29) DOM: Stefančič 12 (2:8), Bogateč, Crisettig, Mura, Valente, Puntar, Fonda 8, Guštin 18 (4:8), Zobin 21 (3:6), Pavletič 12 (2:4), trener Gregori. PON: Fonda, Stefančič in Zobin. Domovci so zapravili edinstveno priložnost, da bi osvojili novi točki. Kljub slabi igri so stalno in zanesljivo vodili (tudi za 12 točk), pet minut pred koncem srečanja pa so povsem izgubili glavo in zmaga je tako šla po zlu. V zadnjih petih minutah so domovci povsem nezbrano igrali tako v obrambi kot v napadu. Domovo zmedo so gostje sprida izkoristili in tudi zasluženo zmagali. Zares škoda, da so Domovi košarkarji sami zapravili zmago, saj bi z novima točkama ogrozili na lestvici Četrto mesto Latte Carsa. OSTALA IZIDA: Don Bosco A - Latte Carso 96:62, Panauto - Poggi 70:94, San Vito - Don Bosco B 45:80. VRSTNI RED: Don Bosco A 26, Poggi 22, Don Bosco B 16, Latte Carso 16, Dom 14, Barcolana 8, San Vito 6, Panauto 2. Igor Zobin je bil z 18 točkami najboljši Domov strelec Jadran Farco - Bor Ediauto 84:101 (34:64) JADRAN: leram, Kalc 5 (0:2), Lakovič 16 (4:13), Špacapan 12 (2:6), L’ Abba-te 2, Gregori 17 (5:6), KocjanCiC 32 (10:14), Si-belja, Brce, Hrovatin, Malalan, trener Gregori. BO: Kafol 10, Veni, Smi-lovich 12 (0:2), Gaburro 10, Stokelj 11 (5:8), Opelli, Santi 13 (1:2), Bosari 28 (4:6), Lombardo 6 (2:2), To-lentino, KrCaliC 4, Lovriha 7 (1:3), trener Krečič. PON: Kafol in Santi. TRI TOČKE: Kalc 1. ' Slovenski derbi med jadranovci in borovci se je že po prvih dveh četrtinah odločil v korist gostov, saj so vodih kar s 30 točkami razlike. Medtem ko so borovci igrah pazljivo v obrambi in učinkovito v napadu, pa so jadranovci odpovedali na vsej črti. V drugem polčasu so si sicer nekoliko opomogli in znižah zaostanek, še zdaleč pa niso ogrozili Borove zmage. Od posameznikov bi pri gostiteljih omenili Vasilija KocjanCiCa, ki je bil z 32 točkami tudi najboljši strelec srečanja, od gostov pa Danila Bosarija. (N. Stokelj) Barcolana - Sokol 112:97 (58:53) SOKOL: Grilanc 9 (0:2), Pavletič 29 (2:6), Šušteršič 25 (5:7), Frandoli 7 (1:2), Doglia 25 (7:14), Jaklič 2 (2:2), Bogateč, Hrovatin. TRI TOČKE: Grilanc 1, Pavletič 1. V zaostali tekmi 8. kola so se Sokolovi dečki pome-rili z drugouvrščeno Barco-lano. Zdesetkani Nabrežin-ci (gripa je »položila« kar štiri igralce) so srečanje pričeli s pravim tempom in vodih vse d015:14, ko so domačini z delnim izidom 10:0 povedh. Z dobro sku- pinsko igro in pod režijo Denisa Doglie so gostje le obržah stik z Barcolano vse do konca prvega polčasa, ko so zaostajali za pičlih pet točk. V tretji Četrtini pa si je nabrežinska peterka s slabo obrambo in neučinkovitim napadom zapravila vse možnosti za veliko presenečenje in dovolila domačinom, da so povedli kar za 22 točk (95:73) v 30. minuti. V nadaljevanju pa je našim fantom le uspelo nekoliko ublažiti poraz in iztržih pravičnejši rezultat. NajveC zaslug za boljšo igro v zadnjem delu dvoboja ima Danijel Šušteršič, ki je v drugem polčasu dosegel kar 19 točk. Kljub pričakovanemu porazu pa moramo pohvaliti vso ekipo, ki je tokrat prikazala zadovoljivo skupinsko igro. (A.T.) Bresdalat - Jadran Farco 100:68 (54:29) JADRAN: Špacapan 12 (0:1), Kalc 2, Hrovatin, L’ Abbate 2, Lakovič 18 (2:6), KocjanCiC 20 (0:1), leram, Žagar 1 (1:2), Gregori 13 (1:2), trener Vremec. Čeprav so jadranovci proti močnemu Brescialatu iz Gorice doživeli visok poraz, pa so s prikazano igro in predvsem s požrtvovalnostjo zadovoljili in se tako vsaj delno oddolžili za porazen vtis, ki so ga zapustili na derbiju z borovci. V prvi Četrtini so bili celo enakovredni gostiteljem, saj so zaostajali le za 4 točke (19:23). V nadaljevanju pa je stopil v ospredje visoki Graziani, ki je polovil vec kot 20 odbitih žog, dosegel kar 52 točk in skoraj sam prislužil domači ekipi visoko zmago. VRSTNI RED PO 10. KOLU: Don Bosco A 20, Barcolana 16, Don Bosco B ______MLADINSKI NOGOMET / NARAŠČAJNIKI IN NAJMLAJSI_ Zarjani nadigrali močni Forlhudo Remi Mladosti, zmaga Bora Farco naraščajniki na TRŽAŠKEM Zarja Adriaimpeoc - Fortitudo 3:0 (2:0) Strelci: Lorenzi, Šušteršič, Man-zin. ZARJA ADRIAIMPEK: Tence (Damjan Gregori), Bukavec, Zomada, ten Gregori, Križmancic, tvhliani, Kaos (Blazina), Lorenzi (Manzin), Cur-toan (lozza), Ota (Damjan Gregori), Šušteršič. Za številne privržence mladinskega nogometa, la so se tokrat zbrah ob bazovskem igrišču, je bila ta tekma Piava poslastica, naša združena eki-Pe pa je z najboljšo letošnjo igro drugouvrščenemu Fortitudu nasula kar W zadetke. Zarjani so bili za razred boljši tako v obrambi, ki gostom ni dopustila niti ene zrele priloznosh za gol, kot na sredini igrišča, kjer so bili Miljcani skoraj vedno zaustavljeni, predvsem pa se je odlikoval napad, F je dosegel tri zadetke, ob tem pa je puel še celo vrsto zrelih priloznosh Ze po prvem kotu, ko se še ni končala peta minuta srečanja, so zarjani povedh. Lorenzi je skočil najvišje in z glavo premagal vratarja gostov. To le Miljcane seveda potrlo in zmedlo, tako da so postajali vedno bolj ner- vozni. Najprej je Ota zapravil priložnost za drugi gol, nato pa je Šušteršič po lepi kombinaciji vodstvo domačih poveCalk na dva zadetka. Po izredno dobrem prvem polčasu, kjer so naši nogometaši igrah res izvrstno, je v nadaljevanju tekme igra postajala vse bolj raztrgana, preveč je bilo grobih prekrškov in sodnik je gostujočim igralcem, ki poraza niso znali športno prenesti, pokazal kar dva rdeCa kartona. Se najlepši pa je bil tretji gol prisebnega Manzina, ki je z volejem dosegel tretji zadetek, (d.gr.) NA GORIŠKEM Gradese - Mladost 1:1 (0:1) STRELEC ZA MLADOST: Černič v 40. min. MLADOST: D. Devetak, Rosano, Moro, M: Devetak, Zanier, Peric, Mikluš, Gorjan, Cemic, Florenin, Čohe (Sergo). Doberdobska Mladost je nastopila v zelo okrnjeni postavi (dva igralca sta izključena, trije pa so zboleh za gripo) in na zelo razmočenem igrišču v Gradežu osvojila točko. Gostitelji so zaceh odločno in napadalno, toda doberdobska obramba je bila vedno na mestu. Našim nogometašem pa je uspelo prav ob izteku povesh s krasnim golom, ki ga je dosegel Matjaž Cemic. Tudi v nadaljevanju so domačini v glavnem napadali, Doberdobci pa so bili zelo nevarni s protinapadi in so tudi zamu-dili vsaj dve zelo ugodni priloznosh. Gostitelji pa so nato tudi izenacih. Tokrat je treba pohvaliti vso ekipo, predvsem pa hste nogometaše, ki običajno manj igrajo. (A.F.) NAJMLAJSI San Luigi - Bor Farco 0:3 (0:1) STRELO ZA FARCO: Zothch, avtogol, Longo. BOR FARCO: Hrovahn (Jaš Gregori), Škabar, Bahc, Berce, Gigic, Pri-mosi, Babudri (Kapun); Pahor, Zothch (Longo), Zomada (Gabrovec), Gi-raldi (Tul). Kljub skromnemu nasprotniku in tudi skromni igri naše združene ekipe so na koncu borovci gladko zma- in Poggi A 14, Acli Ronchi 12, Bor Ediauto in Pall. Goriziana 10, Poggi B in Sokol 8, Dom Unitecno in Jadran Farco 4, Ferroviario in Itala San Marco 2. »EVVIVA IL MINIBA-sket« TOLAŽILNA SKUPINA RCT Padovan - Polet 30:41 (11:20) POLET: Danev 2, Starec 5 (1:2), Rebecchi 2, Vaitho 2, iskra 2, Paulin 2, Gregori 3 (1:2), Ferfolja 23 (3:4), trener Vremec. Na zadnji tekmi tolažilne skupine tega prvenstva so poletovci dosegli lepo zmago prah solidnemu Ri-creatoriju Padovan. Openski minikošarkarji so si pri-služili uspeh z dobro igro v prvi Četrtini, ko so jo dobih s 17:7. Ostale tri Četrtine pa so bile zelo izenačene. Erik Frandoli (Sokol) bih skozi tekmo boljši nasprotnik, toda po igri in zlasti po priložnostih za gol se niso izkazah in samo skromnemu nasprotniku se je treba zahva-hh, da se je vse srečno izteklo. Zothch je sicer že kmalu dosegel vodilni zadetek in z minimalno razliko se je tudi končal prvi tel dekme. Po odmoru, ko so sledile številne menjave, so pobudo prevzeh domaCi igralci in prav malo je manjkalo do izenačenja, saj je imel San Luigi na razpolago enajstmetrovko, ki jo je tudi tokrat izvrsmi Jaš Gregori ubranil. To se je domačim pozneje tudi hudo maščevalo, saj so naši nogometaši uspeh s pomočjo avtogola enega od branilcev domačih doseči še drugi gol, končni rezultat pa je proti koncu tekme dosegel Longo. (d.gr.) IZIDI 19. KOLA: Ponziana - Espe-ria 2:4, Al tura Muggesana - Domio 2:1, San Luigi - Bor Farco 0:3, Sant’Andrea - Opicina 2:0, Fani Olimpia - San Sergio odložena, Co-stalunga - Forhtudo 0:1, CGS - Chiar-bola 0:2, Montebello D. Bosco prost. VRSTNI RED: Fani Olimpia 33, San Sergio 30, Montebello D. B. in Bor Farco 27, Al tura Muggesana 23, Opicina 22, Fortitudo 18, Esperia 15, Domio 14, Costalunga 13, Chiarbola 12, Sant’Andrea 11, CGS in Ponziana 10, San Luigi 7. PRIHODNJE KOLO: Montebello D. B. - CGS, Chiarbola - Costalunga, Forhtudo - Fani Olimpia, San Sergio - Sant’Andrea, Opicina - San Luigi, Bor Farco - Altura Muggesana, Domio - Ponziana, Esperia prosta. NOVICE Deželno novinarsko prvenstvo v smučanju Na Piancavallu se je v soboto zaCelo novinarsko smučarsko prvenstvo FJK. Letošnje prvenstvo Mari, ki bo razdeljeno na pet sobot, bo poleg tradicionalnega veleslaloma vsebovalo še paralelni slalom in noCni spust. Čeprav je bilo v soboto vreme zelo slabo (megla, dež in sneg), se je na startu pojavilo kar lepo število privržencev belega cirkusa. Po dveh spustili je vodstvo prevzel Guido Surza (Messaggero) pred Erikom Dolharjem sodelavcem slovenskega sedeža RAJ, tretji pa je bil Roberto Micalh (Deželna kronika). Na lestvici z odbitki (upoštevana je starost tekmovalcev) pa vodi Micalh pred Lojzetom Abramom. V obeh primerih imamo naše predstavnike zelo dobro uvrščene. Naslednja tekma bo v soboto v Fomi di Sopra, kjer bo na sporedu paralelni slalom. (Marij) Nogomet Deželno mladinsko prvenstvo V19. kolu so zaradi slabega vremena odigrah samo tekmo San Sergio - Portuale (6:1). Ostala srečanja so bila odložena. VRSTNI RED: Ronchi 30, San Sergio 28, Ponziana 26, Cormonese 25, Itala San Marco in Juvenhna 20, San Canzian in Staranzano 18, San Giovanni 17, Fortitudo 15, Lucinico 11, Gradese 10, San Luigi 9, Portuale 5. PRIHODNJE KOLO: Portuale - Cormonese, Forhtudo - Gradese, Staranzano - Lucinico, Ponziana -Ronchi, Itala San Marco - San Canzian, Juvenhna -San Sergio, San Giovanni - San Luigi. Pokrajinsko mladinsko prvenstvo IZIDI: Muggesana - Vesna 4:0, Chiarbola - Opicina 4:2, Olimpia - Montebello D. B. odložena, Edile Adriatica - Primorje 2:0, Domio - Sant’Andrea odložena, San Marco - Costalunga odložena, Zaule proste. VRSTNI RED: Domio in Opicina 26, Costalunga 21, Olimpia 19, Muggesana 16, Edile Adriatica, Chiarbola in S. Marco 15, Zaule 14, Primorje 12, Montebello D. B. 11, Vesna 1. PRIHODNJE KOLO: Zaule - San Marco, Costalunga - Domio, Sant’Andrea - Edile Adriatica, Primorje -Olimpia, Montebello D. B. - Chiarbola, Vesna -Muggesana, Opicina prosta. Naraščajniki na Tržaškem IZID120. KOLA: Ponziana - Montebello D. B. odložena, Altura Muggesana - CGS 2:0, Junior A. - Costalunga 1:7, San Sergio - Olimpia 1:1, Opicina -Sant’ Andrea 1:1, Zarja Adriaimpex - Forhtudo 3:0, Domio - Chiarbola 2:0, Esperia - Portuale 2:4. VRSTNI RED: Sant’Andrea in Fortitudo 35, Zarja Adriaimpex 31, Opicina 29, Altura Muggesana 25, Domio 23, Costalunga 21, Olimpia in Chiarbola 19, San Sergio 16, Portuale 15, Montebello D. B. in CGS 13, Ponziana 8, Esperia 6, Junior Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: Esperia - Domio, Chiarbola -Zarja Adriaimpex, Forhtudo - Opicina, Sant’Andrea San Sergio, Olimpia - Junior Aurisina, Costalunga - Altura Muggesana, CGS - Ponziana, Portu-lae - Montebello Don Bosco. 1. MOŠKA IN ŽENSKA DIVIZIJA / NA TRŽAŠKEM Za Karting le formalnost Brežankam prvi derbi Razigrane slogašice nadigrale letos skromni Prevenire Mlade Kontovelke so v treh tekmah osvojile le en set 1. MOŠKA DIVIZIJA Volley 80 - Kortmg 0:3 (6:15, 6:15,1:15) KORTING: Pulitano (3+3), Volčič (4+3, na sliki)), Delise (6+1), Pertot (0+0), Furlanič (0+0), Cuk (3+2), Micalessi (2+1), Šušteršič (0+0), Veljak (1+2), Miot (5+2), Smotlak, Glavina. SERVISI (točke/napake) 7+6. Napake: Kor-ting 11, Volley 21 Sobotno srečanje je bilo za Drasičeve varovance le gola formalnost. Sesterka Volleya je namreč skronma ekipa, ki ima sicer nekaj obetajočih elementov, ki pa so zaenkrat Se preveč neizkušeni. O združeni ekipi Sloga/Bor pa lahko še enkrat ugotavjamo, da so vidne vedno ene in iste napake. Premalo je koncentracije pri servisih, še vedno pa dela preglavice sprejem. Danes bo Drasičeva Sesterka odigrala zaostalo tekmo proti Prevenire ob 19. uri v openski telovadnici. Korting je imel v tem času več prijateljskih srečanj. Dvakrat se je srečal s Portorožem, ki ga vodi Milovan Stubelj,. v minulem tednu pa se je srečala kar trikrat s šesterko Pallavola. Pri vseh srečanjih smo opažih pozitivne poteze, a nihanj je preveč. Občasno igra ekipa suvereno, takoj potem pa neokretno in nemočno. Z nekaj več samozavesti bi prav gotovo Korting lahko premagal svojega večnega »nasprotnika« šesterko Pallavola. Prvenstvo je še dolgo in začetni spodrsljal lahko še vedno popravijo. Ostali izidi 5. kola: Volley club - Prevenire 3:0, Old cats - Pallavolo 0:3, S. Andrea - Le Volpi 1:3. Vrstni red: Nuova Pallavolo in Pallavolo Trieste 8, Korting 4, Volley club 4, Old cats in S. Andrea 2, Volley 80 in Prevenire 0. (Korting ima dve tekmi manj) 1. ZENSKA DIVIZIJA Prevenire - Sloga 0:3 (7:15, 5:15, 0:15) SLOGA: Ferluga, Kosmina, Meriani, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Vidah, Živec. Tudi v svojem drugem nastopu so slogašice prišle do zmage tokrat na račun dokaj skromnega Prevenireja. Tekma je trajala vsega le 34 minut, med katerimi je domača ekipa le pasivno sprejemala pobude razigranih slogašic. To dejstvo pravzaprav še najbolj čudi, saj se je lani Prevenire z istimi igralkami odlikoval predvsem po svoji izredni borbenosti. (Inka) Breg - Kontovel 3:1 (7:15,15:5, 2:15,15:3) BREG: F., L, M. in T. Sancin, Sturman, Can-ziani, A. in S. Mauri, Pettirosso, Mauro. KONTOVEL: Bogateč, Stoka, Ferluga, Ko-bau, Škrk, Sossa, Starec, Fišer, Obad, Kante, Businelli, Strekelj. Cilj obeh naših šesterk je obstanek, pokazalo pa se je, da so Brežanke vendar precej boljše. Kontovelke so sicer v prvem setu izkoristile slabosti Brega v sprejemu in set osvojile, toda v nadaljevanju so bile gostiteljice ob mreži in v polju prepričljivo boljše. Samoa Mauro je prvič igrala na članski ravni in je resnično prijetno presenetila. Breg - S. Andrea 0:3 (10:15,13:15,11:15) BREG: F., L, M. in T. Sancin, Sturman, Can-ziani, A. in S. Mauri, Pettirosso, Mauro. Favorizirani S. Andrea je v Dolini po pričakovanjih zmagal, vendar ni zapustil kdo- ve kako močnega vtisa. Brežanke so mu bile v bistvu v vseh treh setih povsem enakovredne. Dosegle so veliko število menjav, vendar so si nato po lastni krivdi (zlasti zaradi premalo preudarne igre v napadu) prevečkrat zapravile možnost, da bi prišle do točke. Kontovel - Virtus 0:3 (2:15, 3:15, 5:15) S. Andrea - Kontovel 3:1 (15:7, 15:5, 2:15, 15:3) KONTOVEL: Bogateč, Stoka, Ferluga, Ko-bau, Škrk, Sossa, Starec, Fišer, Obad, Kante, Businelli, Strekelj. Tudi proti Virtusu in v zaostali tekmi 1. kola s S. Andrea je prišla na dan zlasti neizkušenost mladih Kontovelk. Te tekme predstavljajo zanje odlično šola za nastope v prvenstvu »deklic«, Kontovelke pa se dobro zavedajo, da se bodo morale zelo potruditi, če se hočejo izogniti izpadu. Vsekakor so igralke trenerja Kuš-sarja že na tekmi proti Virtusu - končni rezultat je nekoliko varljiv - pokazale dokajšen napredek, saj niso poceni prodale svoje kože in kljub očitni premoči nasprotnic ob mreži izpeljale nekaj lepih akcij. Ostali izid 3. kola: Killjoy - Pallavolo Trieste 2:3. Vrstni red: Sloga, Virtus in Pallavolo Trieste in S. Andrea 4, Breg 2, Killjoy, Kontovel in Prevenire 0. (S. Andrea in Kontovel imata tekmo več. MLADINSKA PRVENSTVA / NA TRŽAŠKEM Slogini »dečki« devetič zapored uspešni Kontovelke pred odločilno tekmo Borove in Kontovelove naraščajnice po dveh kolih še nepremagane MLADINKE Sokol - Sgt 3:1 (15:12,15:7,13:15,15:6) SOKOL: Švara, Semec, Visintin, Radehč, Franco, Kralj, Gabrovec, Curto. Z zmago v zaostah tekmi so sokolovke v tem prvenstvu pristale na končnem 3. mestu in s tem povsem izpolnile predprvenstvena pričakovanja. Zlati je pozitivnop, da so letos več priložnosh za igranje imele tudi igralke, ki so lani v glavnem sedele na klopi za rezerve, a je Sokolu kljub temu uspelo ponoviti lansko končno uvrstitev. KonCni vrstni red: Bor Friulexport 24, Pallavolo Trieste 20, Sokol in Koimpex 14, Npt in Sgt 6, S. Andrea 0 DEČKI Koimpex - Bor 3:0 (15:2,15:9.15:9) KOIMPEX: Drasič 6+3, Gregori 0+1, Mihe 6+2, Peterlin 3+1, Ritossa 10+7, Stopar 3+1, Marko Viezzoli 0+0, Mauro Viezzoli 0+0. BOR: Mauri 5+5, Krmec 0+0, Bosari 0+0, Jančar 1+0, Pečar 0+0, Pipan, Pussini 2+2, Sa-varin 5+7. Tudi povratni derbi med našima dvema šesterkama (na sliki) se je končal z gladko zmago Koimpexovih dečkov. Takoj pa moramo poudariti, da je šlo za lepo in borbeno tekmo. Ekipi sta si po tehničnem znanju igralcev enakovredni, Koimpex pa je neprimerno bolj homogena celota. Borovce so »pokopala« prav gotovo velika nihanja pri igri, saj so lepim akcijam prevečkrat sledile pavze polne napak. Slogaši pa so zaigrah veliko bolj ko-stantno in so zelo malo grešili. Prav v tem in pa v uigranosh ekipe tudi tiči razlog za letošnje nadvse uspešno prenstveno pot, na kateri je bil Kopimex devetkrat zapored uspešen in se torej s hitrimi koraki bližal osvojitvi pokrajinskega naslova. Fantje iz tekme v tekmo pridobivajo na samozavesti in skupno rastejo, za velik napredek pa zasluži pohvalo zlasti Marjan Stopar. (Inka) Ostala izida: Ricreatori - Pallavolo 0:3, Vol- ley club - Volley 80 3:0. Vrstni red: Koimpex 18, Volley club 14, Pallavolo Trieste 8, Volley 80 6, Bor 4, Ricreatori 2, Virtus 0. DEKLICE Skupina A Bor Friulexport - Sloga 3:0 (15:2, 15:7, 15:3) BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Ster-nad, Flego, Macho, Rogelja, Sedlovski, Miličevič. SLOGA: Sossi, Žagar, Stranj, D’Agosttni, Milič, Čarmani, Ferluga. Derbi deklic se je končal s pričakovano zmago borovk na račun slogašic, ki nastopajo v tej skupini z mlajšo ekipo. Tokrat pa so plačale davek neizkušenosh, čeprav je bilo od njih pričakovah večji odpor. Toda verjetno so se že vnaprej vdale v poraz. Borovke so zaigrale koncentrirano že od vsega začetka. V njihovi igri je bilo malo napak, slogašicam pa niso dovolile, da bi jim prišle do živega. V naslednjem, za borovke zadnjem nastopu pred polfinalom (v zadnjem kolu so proste), bodo poskusile ogroziti prvo mesto v skupini še nepremaganemu Pallavolu. (Dejan) Ostali izid: Ricreatori - Pallavolo Trieste 0:3. Vrstni red: Pallavolo Trieste 12, Bor Friu-lexport 10, Ricreatori 4, Sloga 2, Sgt 0. Skupina B Virtus - Kohnpex 0:3 (1:15,3:15,0:15) KOIMPEX: Babudri, Ban, Furlan, Kalc, Kocjančič, Molassi, Sosič. Koimpexovim deklicam se v soboto res ni bilo treba pretirano naprezati, da so prišle do ponovne tokrat osme zaporedne zmage. Virtus ji niti približno ni bil dorasel nasprotnik, tako da je trener Peterlin tekmo izkoristil kot trening, na katerem so igralke lahko poskušale razne variante s hitro igro v napadu, ki so se jim skoraj vedno tudi posrečile. (Inka) Altura - Breg 3:0 (15:7,15:3,15:4) BREG: Mauro, Sancin, Rocco, Rodela, Terčon, Bet, Orlando in Zeriali. Altura je tudi v povratni tekmi premagala Breg. V tej tekmi ni bilo večjih razlik glede tehnične pripravljenosti. Brežanke so bile le bolj negotove v napadu. V prvem setu je Bn nudil nasprotnicam dober odpor in pok dinamično igro. V drugem setu je Altura prevladala zaradi dobrega servisa. V tretjem setu pa brežanke niso več pokazale borbenosti, ki je bila značilna za prva dva seta. (S.M.) Oma - Kontovel 2:3 (14:16, 15:1, 12:15, 15:1,11:15) KONTOVEL: Sossa, Ferluga, Kobau, Škrk, Stoka, Obad, Businelli, K. in S. Kante. Kontovelke so dosegle še eno pomembno zmago na poti do uvrstitve v play off. Oma je pokazala v primerjavi s prvim nastopom, v katerem je Kontovel zmagal s 3:0, lep napredek. Kontovelke so v prvem in tretjem setu igrale resnično zelo dobro, v drugem in če-tretm pa so nerazumljiovo popustile. K sreči so se v he breaku spet zbrale in ga odigrale praktično brez napak. O uvrstitvi v končnico bo odločal prihodnji dvoboj z Alturo. Vrstni red: Koimpex 16, Kontovel in Altura 10, Oma 6, Virtus 2, Breg 0. NARASCAJNICE Skupina A Kontovel - Sloga A 3:0 (15:3,15:10,15:5) KONTOVEL: Stoka, Obad, Streklej, Milič, Bathgelh, Agostirii, Kante, Bukovec, Golha, Starc, Antonini, Emili. SLOGA: Kovačič, Sossi, Sosič, Gregori, Grgič, Križnič. Kontovelke so tudi v tej tekmi dokazale, da lahko upravičeno merijo na play off. Njihova zmaga je bila dokaj prepričljiva, saj so slogašice le v drugem setu nudile močnejši odpor z boljšo igro v polju in nekaj boljšimi napadi. Kontovelov tabor pa je poleg zmage razve-seljilo tudi dejstvo, da je ostal učinek igre nespremenjen tudi, ko so na igrišče stopile mlajše igralke, ki so zelo dobro opravile svojo nalogo. Ostala izida: Pallavolo - S. Andrea 3:0, Virtus - Ricreatori 2:1. Vrstni red: Kontovel 6, Pallavolo Trieste 4, Virtus in Oma 2, Ricreatori 1, Sloga A in S. Andrea 0. Skupina B Bor Friulexpart - Sloga B 3:0 (15:7,15:11, 15:3) BOR FRIULEKPORT: Frandolič, Furlani, Kraševič, Miličevič, Pečenik, Posar, Smotlak, Carpani, Ciacchi, Husu. SLOGA B: A. in J. Ban, Možina, Pangerc, Sossi, Cotič, Calzi, Carli, Cvelbar, Destri, Žagar. V B skupini, kejr se bodo derbiji vrstili kot na tekočem traku, saj je od skupno šestih ekip kar štiri slovenskih šesterk, je bil tokrat na sporedu derbi med Borom ih Slogo B. Borovke so v glavnem leto dni starejše od Slogi-nih sovrstnic, ki nastopajo v tej skupini z ekipo sestavljeno izključno z letniki ’82 in ’83. Kljub temu pa je bilo nedeljsko srečanje res lepo in privlačno, saj slogašice niso zlahka želele prodati svoje kože in so se z vso vnemo vrgle v boj. Srečanje je bilo tako dopadljivo. Večjo izkušenost in nekoliko boljše tehnično znanje pa je privesilo jeziček na tehtnici na 2. ŽENSKA DIVIZIJA / 1 KOLO Bor Friulezport in Sokol uspešna po petih nizih Nepričakovan poraz Sloge A Virtus premočen za Slogo B Pri tem mislimo predvsem na dejstvo, da je tokrat odpovedal na vsej črti napad, ki je glavni adut Slogine vrste, saj so igralke pošiljale na nasprotnikovo stran premalo ostre in nenevarne žoge. K temu je treba dodati še statičnost igralk v obrambni ter neprodor-nost v servisu in slika bledega nastopa slogašic je jasna. NPT pa je zaigral zelo borbeno in zrelo in tudi povsem zasluženo slavil. (Inka) Skupina B Virtus - Sloga B 3:0 (15:5,15:4,15:2) SLOGA B: Canziani. Dagostini, Ferluga, Gregori, Grgič, Kovačič, Milic Sossi, Strajn, Žagar. V tej skupini nastopa Sloga z mlajšo garnituro igralk, ki so vse letnika 80 ali mlajše. Cilj društva pa je, da si deklice nabirajo čimveč igralskih izkušenj za bodoče sezone. Uvodno tekmo je Sloga B igrala proti Virtusu, ki ima v svojih vrstah starejše in tudi veliko izkušenejše igralke. Čeprav je Sloga B gladko izgubila gre njene predstavnice pohvaliti za borbenost, ki so jo vrgle v igro, še najbolj pa sta se izkazali Grgičeva in Can-zianijeva. (Inka) Sant’Andrea - Bor Friulexport 2:3 (9:15. 11:15,15:6,15:3,10:15) BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Sternad, Tomaselli, Flego, Macho, Rogelja, Sedlovski, Miličevič, Faimann. Borovke so v krstnem nastopu osvojile tesno zmago proti povprečnemu nasprotniku. Z igro pa prav gotovo niso blestele, saj so po prvih dveh razmeroma lahko osvojenih setoh popono-ma popustile, igrale s° brez prave koncentracije in predale naslednja niza gostiteljicam, ki so le pridno izkoristile napake naših. Na srečo pa so se borovke v »tie breaku« 1® nekoliko zbrale. Ob zamenjavi igrišča so sicer vodile le z 8:7, nato pa so z bolj dovršeno igr0 dokončno strle odpor domačink. Za večino igralk je bil to krstni nastop v članskem prvenstvu, zato je zmaga nadvse dobrodošla. Proti močnim nasprotnikom pa bo treba v bodoče zaigrati mnogo bolje. (Dejan) Skupina A Altura - Sokol 2:3 (7:15, 8:15, 15:11, 15:12, 14:16) SOKOL: Švara, Semec, Visintin, Radetič, Kralj, Golemac, Gabrovec. Sokol je uspešno začel prvenstvo. Proti Alturi si je sicer sam zakompliciral pot, saj je po vodstvu v setih z 2:0 popustil in nasprotnicam omogočil, da so stanje izenačile, vendar so bile Na-brežinke v tie breaku spet bolj prisebne in so po napetem finišu tesno zmagale. NPT - Sloga A 3:1 (16:14, 3:15,15:10,15:11) SLOGA A: Babudri, Ban, Blazina, Furlan, Grgič, Kalc, Kufersin, Molassi, Sosič. Mlajša garnitura slogašic je nepričakovano izgubila v uvodni tekmi proti tržaški ekipi. Vendar za poraz ne gre kriviti moči nasprotnic, ampak predvsem tokratno nesposobnost Sloginih igralk, da bi na igrišču uveljavile svoje znanje. Borovo stran. Najbolj izenačen pa je bil drugi set, v katerem so borovke visoko povedle 10:4. Slogašice niso popustile, borovke dohitele pri enajstici, več pa niso zmogle. Vsekakor pa treba za igro pohvaliti obe ekipi, saj sta zaigrali dokaj požrtvovalno, kar je nadvse spodbudno za nadaljnji potek prvenstva. (Dejan) Sokol - Bor Friulexport 1:2 (5:15, 6:15, 15:11) SOKOL: Švara, Trampuš, Leghissa, Sarma, Tanze, Španu, Vidau. BOR FRIULEKPORT: Frandolič, Furlani, Kraševič, Miličevič, Pečenik, Posar, Smotlak, Carpani, Husu. Breg - Altura 3:0 (15:4,15:2,15:7) BREG: N. Bet, E. Cossutta, J. Kalc, P. Lici-niani, M. T. Orlando, I. Terčon, M. Zeriali. Čeprav so se Brežanke predstavile na igrišče v okrnjeni postavi, so zaigrale dobro in izvedla kar 14 zaporednih servisov. (IVI) Oma - Sokol 0:3 (5:15,3:15,8:15) SOKOL: Švara, Trampuš, Leghissa, Sarma, Tanze, Španu, Bogateč. Sokolovke so s svojim nastopom povsem zadovoljile. Igrale so požrtvovalno in tudi učinkovito. Napredek je bil viden zlasti v igri ob mreži, saj jim je uspelo izvesti nekaj dobrih napadov, trudile pa so se tudi v bloku. Vrstni red: Bor Friulexport in Breg 5, Sokol 4, Sloga B 1, Oma in Altura 0. Sokolove mladinke so prvenstvo končale na dobrem 3. mestu GLEDANJE C E Z RAMO Brez dialoga Andrej Blatnik Trenutek, izbran za tole pisanje, nemara ni ravno najboljši, saj je Halgato, ki se pravkar odvrteva v naSih kinematografih, po daljšem Času spet eden tistih redkih slovenskih filmskih izdelkov, ki se mu kolikor toliko zadovoljivo posreči prestopiti tisti Rubikon, ki ga med gledalce in ustvarjalce usodno zareže filmski dialog. Res, dialog v Halgatu teče solidno, in ima tudi kaj povedati, vsaj do prihoda zgodbe v mesto, ki pa mu je že kar nekako usojeno, da je grob slovenskih popu-larnokultumih poskusov. (Tako se Se ne moremo pohvaliti s kakšnimi berljivimi romani onkraj tistih že dolgo uveljavljenih, kmečkih; edini pisec, ki obeta ustvariti pristno domačo kriminalko, mestni žanr par excellence, Igor KarlovSek, pa svoje junake zaenkrat razumno nastanja ne v velemesta, temveč v mesteca, ki so komaj dobro pognala iz podeželja). Ker pa večina Halgata ne domuje v mestu, lažje oprostimo piscema dialogov, da npr. dekle ponujeno pijačo sprejme z besedama »Z veseljem!«, ki prej prikličeta v spomin ve-čemiske romane kot vzdušje mestnega kafiča. Kakorkoli že, Halgato po dolgem času dokazuje, da je kljub vsem pomislekom mogoče ekranizirati slovensko literaturo, in cinik bi dejal, da jo ekranizira pravzaprav več kot zanesljivo, saj filmu spodrsuje na istih mestih kot knjigi, po kateri je posnet, predvsem kajpak ob izteku. A ne gre se spuščati pregloboko v filmsko kritiko in v korespondence filma z literaturo, danes je na sporedu nekaj drugega. Vprašanje dialoga. Kako, da nas v slovenskih dolgometražnikih dialog vselej spravj-la v smeh ali obup, tisti kratki filmi, ki pa so vredni pohvale, (spomnimo se nekaterih: Verbičeve-ga Once Upon a Time, Podgorškovega Koza je preživela, Hočevarjevega Zakaj jih nisem vse postrelil in Se katerega), pa so vsi brez njega? Eden izmed razlogov je nemara, recimo s filmskim jezikom, produkcijski. Dandanes se snemajo slovenski filmi tako, da (če zaradi večje nazornosti proceduro nekoliko poenostavimo) državo v jeseni zaprosiš za subvencijo na podlagi scenarija ali celo samo sinopsisa torej, radikalno gledano, pol tipkane strani besedila, o čem bo tvoj film govoril. Nato čakaš, da tvoj predlog pregledajo in odobrijo najrazličnejše komisije, minister za kulturo, finančno ministrstvo in navsezadnje razdelitev proračuna. Enkrat spomladi je okvirno znano, kaj bi se morda utegnilo financirati, in ko končno producent dobi denar, je časa za kakršnokoli popravljanje scenarija in dialogov premalo, v poštev prihajajo le tisti popravki, ki približujejo filmsko zgodbo odobrenemu proračunu, ki torej, v manj ezopskem jeziku povedano, izločajo dražje prizore. Po podpisani pogodbi in po veljavnem kulturnem planu porabe sredstev bi moral biti film namreč do konca leta že posnet. Ker za razliko od drugih ustvarjalcev filma, npr. kamermana in igralcev, scenarist ne dela v real time, med samim snemanjem, so posledice vidne (in slišne). Ob takem peklenskem tempu proizvodnje je pravzaprav res nenavadno, da je v slovenskem filmu sploh Se slišati kako besedo. Ce je verjeti starejšim kolegom, je bilo v strasnih socialističnih časih drugače: edini in monopolni producent je imel nastavljenega človeka, ki ni delal drugega kot bral scenarije, podčrtaval šibka mesta, jih vračal scenaristom v ponovno obdelavo in ponovno prebiral popravljeno. Ko je bil z besedilom zadovoljen, je postavil podpis pod zadnjo scenaristično različico in ekipa je nemudoma odhitela na teren. Ko pa že govorimo o dialogih, se zastavlja Se eno vprašanje: vrednote so se dandanes toliko premaknile, da so režiserjem nemara dragocenejše (v prenesenem in dobesednem pomenu) nagrade na festivalih reklam kot na kakšnem mednarodnem ali, bog ne daj, domačem filmskem festivalu. Bolje je izkoristiti tu in tam po spletu naključij in zakulisnih iger v snemanje dodeljeni film za napolnitev žepov z denarjem (ali lastne producentske hiše z opremo, ki bo prišla prav pri nadaljnjem snemanju reklam) kot za kake minljive umetniške dosežke. V ta namen pa je najbolj prikladno, da scenarij napise kar režiser in producent v eni osebi. Plena ne bo potrebno deliti. Morda je tudi v tem eden razlogov, da dandanes v Sloveniji skorajda ni režiserja, ki bi oblegal poznavalce veščine pisanja in skuSal iz njih izpuliti kak sinopsis, scenarij, dialog, ali vsaj mnenje o že napisanem. Ni potrebno. Predmaturitetni epigrami o 2 cz> O m IM< JO Anton Šepetave Slovenski jezik in sporočanje I Kako razveselila se je srednješolska srenja: no, končno smo dobili knjigo! Zdaj le še, kdor preklinja, jo omenja; dobili smo jo res, slovniško figo! ili ili Md 7|\ Tis Tis Tf? Tf? Jože Toporišič Ker paC take tvarinske je podstave, zmislil si narodno je pranje glave: vse ve, zato najrajši sam s sabo se zgovarja in novorek koseskarski zagrizeno ustvarja. S|/ SV \tz slz slz Tis Tis Tis Tis Tis Janez Dular Kdo je mar, ki v tekstu neumnem išče kleč? To Janez je, ki Cankarja pospravlja v peC. ***** Republiški izpitni center Da velevažen je organ, je jasno, in da secira do tancin maturo, vendar bilo bi res prekrasno, Ce bi pogledal tuintam na šolsko uro. M7! M^. M? M''. Tis Trš TK Tfš Tit Nevenka Gajšek Od maturitetne hvale je tako zelo prevzeta, da meni: Marija sem in k Slavku gor bom vzeta. EU. m. '1' sv Tfš Tit T|t Tit Tit Slovenski jezik in sporočanje II Kaj res že tik je pred natisom? Ce res, opremite jo z vamosrtnim pripisom: »Kdorkoli si, previdno jemlji jo v roke, nazadnje zmede tebe in otroke!« Nekaj prepoznih predlogov za že uveljavljeno slovensko valuto Realno - naturalno Valuta naj bo bon, enota pa bo bonbon. Narodno - zavedno Valuta naj bo Veseli Martin, enota pa Slovin. Občinsko - ljubeče Valuta naj bo kar župan, enota pa klan. Živalsko - nesramno Valuta naj bo slon, enota pa konj. Zgodovinsko - prepotentno Valuta naj bo tolar, enota pa dolar. Ce bo pa kak stotin, naj bo pa cekin. Aktualno - politično Valuta naj bo danes, enota pa Janez. Krščansko - zvito Valuta naj bo Oglej, enota pa naprej. _______PODOBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV (13)_ Eden vodilnih avantgardistov Skladatelj in pozavnist Vinko Globokar se je rodil 7.julija 1934 slovenskim staršem - izseljencem v radarskem Andemyju v francoskem departmaju Meur-the-et-Moselle. Po maturi in zaključeni Srednji glasbeni šoli v Ljubljani s pozavno kot glavnim predmetom (1955 v razredu Dragiše MiškoviCa) je nadaljeval študij pozavne in komorne igre na pariškem Konservatoriju (1955-59), nato pa je privatno študiral kompozicijo pri Reneju Leibowitzu (1959-63). 2e v tem Času je kot po-zavnist-koncertant spodbudil precej uglednih skladateljev 20. stoletja, da so prispevali nova dela k tej vrsti trobilnih instrumentov: K. Stockhausen, L. Berio, M. Kagel, R. Leibowitz... Globokar se je nato izpopolnjeval še pri Lucianu Beriu, s katerim ga je pozneje vezalo tudi intenzivno sodelovanje v zahodnem Berlinu (1965-66), kamor mu je kot Fordov štipendist sledil. Kot pozavnist in skladatelj je nato deloval v ZDA (Buf-falo, 1966-67) in ponovno v zahodnem Berlinu (1967-69). Sočasno pa je bil V. Globokar docent in profesor na Visoki šoli za glasbo v Kolnu, kjer je kasneje prevzel katedro za novo glasbo in oddelek za kompozicijo (od 1968 dalje), vodil je mojstrske teCaje v Darmstadtu, v letih 1973-80 pa oddelek za vokalno-in-strumentalne raziskave pri znamenitem Kulturnem centru Beaubourg (IRCAM) v Parizu. Poleg ustvarjalne-ga-kompozicijskega in pedagoškega dela je Globokar ves ta Cas tudi intenzivno nastopal kot pozavnist in dirigent, zlasti še s svojim improvizacijskim ansamblom New Phonic Art. Od leta 1984 poučuje komorno glasbo na Scuoli di Musiča v Fiesolah pri Firencah v Italiji. Globokarjev skladateljski opus zajema preko 70 skladb za solistične instrumente, različne komorne ansamble, orkestre in zbore, ki so zabeležene tudi na številnih ploščah uglednih evropskih založniških hiš in ki so jih pod njegovim vodstvom izvedb ugledni sofisti ter orkestri: Danski radijski orkester, radijski orkester iz Kolna, radijski orkester Helsinki, Varšavski filharmoniki, Jeruzalemski orkester, Simfoniki RTV Slovenija in drugi. Vinko Globokar je tudi reden gost naše-slovenske glasbene scene. Globokar predstavlja danes eno od vodilnih osebnosti evropske in svetovne glasbene avantgarde s stalnim naslovom v Parizu, kjer v glavnem živi in deluje; od tu pa je venomer na turnejah, gostovanjih, nastopih, snemanjih in predavanjih, tudi doma - v Sloveniji, kjer si je ob Krki na Dolenjskem zgradil svoj drugi (ali prvi?) slovenski dom. V Globokarjevem kompozicijskem razvoju je opaziti tri različna, a med seboj povezana obdobja. Sprva je bil v estetskem oziru še »pozitivno« usmerjen, se pravi, prizadeval si je, da glasba lepo zveni, zadnja leta pa ga to ne zanima veC, zato pa ga toliko bolj privlači vprašanje reakcije, improvizacije in psiholoških interakcij pri glasbeni reprodukciji. V najnovejšem obdobju ta izjemno vestni in angažirani ustvarjalec, ki nenehno odkriva nova zvokovna sredstva (povezana z elektroniko in brez nje), ki izumlja nove, še neznane instrumente ter osuplja z drugačnim načinom nasta- janja zvoka oziroma igranja ter uvaja nove oblike, ustvarjalno vse bolj poudarjene skupne igre, sledi pravzaprav dvema smerema. Na eni strani širi izvajalske možnosti vseh instrumentov do neslutenih meja, na drugi strani pa sistematično spet nadaljuje, Ce jih ne ločuje, klasična sredstva in oblike ustvarjanja in poustvarjanja: Acccord za sopran in 4 instrumentaliste (1966), Voie za 3 zbore in orkester (1966), Traumdeu-tung -psihodrama za 4 zbore (1967), Fluide za 9 trobilcev in 3 tolkalce (1967), Di-scours H za 5 pozavn (1967-68), Etude pour folklora II za orkester (1968), Corre-spondences za 4 soliste (1969), Concerto grosso (1969-75), Ausstrahhmgen za solista in 20 izvajalcev (1971), Drama za klavir in tolkala (1971), Airs de voya-ges vers 1’interieur (1972), Vendver le vent (1972), La-boratorium za 11 glasbenikov (1973), Das Orchester (1974), Discours IV za 3 klarinetiste (1974), Standpun-kte za sopran, zbor in orkester (1976), Carrousel za 4 pevce in 16 instrumentalistov (1977), Im Kafig za orkester (1979), La tromba e mobile za sprehajajoče se pihalce (1979-80), Tribada-bum extensif sur rhythme fantome za trio tolkal in poljubno število tolkalcev (1981), Hallo, do You hear me? (1987), Kolo za mešani zbor in sintetizirano pozavno (1988), Eisenbeig za 16 glasbenikov (1990 in verzija za orkester, 1994) in Labour za veliki simfonični orkester (1992). Franc Križnar Foto: Tihomir Pinter Vinko Globokar ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Torek, 21. februarja 1995 Z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.- 20.4: Ko se boste prepričali, da je vas dolžnik v velikih finančnih težavah, se boste omehčali. Ne le, da mu boste dolg odpustili, temveč mu boste denar posodih Se enkrat BIK 21. 4 • 20. 5.: Čeprav izgledi ne bodo ravno obetavni, se raje ne prepuščajte malodušju. Uspeh vas utegne tudi tokrat presenetiti, zato glejte, da ga boste vsaj pravočasno opažih. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaša glava bo neverjetno trezna, odlično pa bo tudi vaše zdravstveno stanje - vsekakor krasno izhodišče za kakšen velik podvig, zato nikar ne zamudite priložnosti. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekoga, ki vam že precej dolgo visi na vratu in pije vašo energijo, se boste končno otresli. V prihodnje bodite bolj previdni pri odpiranju vrat v svojo globino. IEV 23.7. - 23.8.: Čeprav vam obveznosti tokrat ne bodo dišale, se jim nikakor ne boste mogli izogniti. Ne bo vam preostalo dragega, kot da se vzamete v roke in izpeljete stvar do konca. DEVICA 24 8. - 22.9.: Vase razpoloženje se bo nagibalo v zelo nepredvidljive smeri, kar vas bo precej begalo. To bo opazil vas zvesti prijatelj in z nekaj dobrimi nasveti umiril vaš tok. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav boste na zunaj videh osamljeni, bo vase počutje ravno nasprotno. Samota vas ne bo motila, celo ugajala vam bo, saj se boste z veseljem poglabljali vase. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Nekdo vas bo vprašal o prijateljih. Zamislili se boste in si morah priznah, da jih je bore malo. A nikar ne skrbite: bolje je imeti dva prava, kakor sto navideznih. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Uspehi vam bodo tokrat stopih v glavo, zato boste zašli v neljub položaj. Prizadeta okohca bo v napetem ozračju popolnoma pozabila na vase delovne rezultate. KOZOROG 22.12.-20.1.: Življenje vam bo postreglo z nekaterimi globokimi spoznanji, kar bo občutno izboljšalo vaSe stanje. V navalu hvaležnosti se boste odločili, da geste po tej poti naprej. VODNAR 21.1. -19. 2.: Lahko se boste prepričah na lastni koži, da zelje niso najboljši kažipot. Človek, ki ste si ga tako zeleh, se bo namreč izkazal kot navaden maček v prekrasnem Žaklju. RIBI 20. Z - 20. 3.: Kljub temu, da bodo vsi po vrsti občudovah vaše uspehe, ne boste zadovoljni. Vas najblizji bo namreč pri vsem tem ostajal popolnoma ravnodušen. Nujen bo odkrit pogovor. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Sonce v Ribah bo pomagalo pri \npostavljanju medsebojnih stikov Tranzitno Sonce je torej načelo znamenje Rib, kar bo precej pripomoglo k navzočnosti vodnih kakovosti, ki jih je pred tem zastopal le Saturn - prav tako v znamenju Rib. Spet se nam bo torej ojačal čut za bližnjega, kar bo seveda ugodno vplivalo na razvoj odnosov. 21. februarja bo sicer Se navzoč vpliv neharmo-niCnega polkvadrata med Uranom in Saturnom, ki nas bo še malce nagibal v pretiran individualizem, vendar bo že naslednji dan to delovanje pošlo. 22. februarja nastopi Lunin zadnji krajec, in sicer ob 13.04 v znamenju Strelca (na 3 stopinjah in 26 minut). Poleg intuicije in drugih mentalnih sposobnosti, ki se razživijo pri tej Lunini fazi, bo ugodno izraženo tudi znamenje Strelca. Deležni bomo precejšnje mere optimizma, družabno življenje pa bo dobilo poln razmah. Povečana bo tudi želja po potovanju, vendar nam sploh ne bo treba iti daleč, da bi našli tisto, kar nas privlači. Izražen bo smisel za humor, kar bo nase počutje Se poživilo. Tudi aspekt konjunkcije med Luno in Uranom, do katerega bo prišlo 26. februarja ob 10.57 v znamenju Vodnarja, bo blagodejno vplival na nas življenjski utrip, saj ga bo spremljalo veselje, originalnost pri številnih naših podvigih pa tudi izrazita vitalnost. Taksna nebesna situacija bo vsekakor prav lepo izhodišče za uresničevanje naših vizij in želja. V taksnem zagonu bomo verjetno z lahkoto premostili tudi rahlo težaven aspekt opozicije med Luno in Marsom, do katerega bo prišlo zadnji dan tega obdobja. Morali bomo biti bolj pozorni na svoje zdravje. (A. O.) LABIRINT zmnja Ime in priimek:----------- Telefon in naslov:________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, Id jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ✓ ✓ o o o X šport ..O X X o o o o post, dieta ..O ✓ o o o X X težja fizična dela ,.X X X o o ✓ ✓ izlet ..O o ✓ ✓ / ✓ o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..o X X o o o ✓ domača zabava ..o o o ✓ ✓ ✓ o družinski posvet ✓ ✓ ✓ o o o družabne igre ..o o o ✓ ✓ ✓ o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..X X o o o X X naložbe in nakupi ..o o o X X X o zamenjava službe ..o o o X X o o izposoja denarja ..o o o X X X o igre na srečo ✓ / o o o o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o ✓ ✓ o o o o iskren pogovor ✓ / ✓ ✓ o o zmenek ..o o / / ✓ ✓ o ljubljenje ..X X o o ✓ ✓ ✓ prekinitev zveze ,.x X X X X o o UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o o o o o ✓ ✓ učenje, širjenje obzorja. ..o o o ✓ ✓ ✓ o raziskovanje ..X X X o o o o umetniško ustvarjanje . ✓ ✓ ✓ o o . o reševanje težav ..o o o ✓ / / ✓ LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA 203 MERILNIK V TAKSIJU PRIPRAVA ZA RISANJE ELIPS SPRIMEK SNEGA CRT KANONI ESTONEC HAUA MUSLIMANK NA DNU LE2EC SVET DOBIVANJE RDEČE BARVE GRŠKA MORSKA NIMFA IRIDU ST. NEM. AVTO SKRIL NASILNI MADZ. PLEMIČ (FERENC) LIBANON ANG.. FIZIK (ISAAC) AVTOR: LUKA PIBER AM. FILMSKI PLESALEC (FRED) PRAVEC PEVSKI ZBOR VAS V TRNOVSKEM GOZDU PISEC LEONOV PTICA DRON- TARICA KROS KUEVSKI KNEZ SL STROKOVNJAK ZA JAZZ CIU ANA PO ANGLEŠKO STATUA ROJ. KRAJ K. MARKA DVOŽIVKA KRAJ PRI BRUSLJU SLIKAR AP0LL0NI0 SL PESNICA (MAJDA) ZIVLJ. DOBA ŠKRAT GL. MESTO TURCUE PLEMIS. NASLOV VRSTA CMRUA REKA V INNSBRUCKU GOR- JANEC NEM. DUD. ZDRAVNIK SLEGUR IVO SVETINA PORED- NICA SAILER SKIT PEKOČA ZAČIMBA PISEC DUUN AM. PEVKA (DIANA) AM. FILMSKA IGRALKA (RITA) RAJ GOSPOD PO CESKO POTEZA PRI ŠAHU PTIC Z NOVE ZELANDIJE ZAH. DEL POHORJA SITNEZ JAZ (LATIN.) OTOK V KVARNERU PRED- NIK ZIDAR. ŽLICA ORIENT. BARVA ZA LASE POGAN GRŠKA MATI BOGOV TENISKI NIZ FRID0LIN OBLIKA STEBLA JANEZ (LATIN.) BENEŠKI SLIKAR TEKMOVALEC NA ALKI TURCUA RADU ARGON VODNA POT VNEW VORKU SIPANJE IZ POSODE V POSODO RUDOLF FRANCI SORTA VRBE SOIGRALEC BRANJE Torek, 21. februarja 1995 ZNAMENITI PRAŽAN Po sledeh humorista Jaroslava Haška <» Vpliv piva na volitve - Iskanje brezalkoholnega vina Med govori so seveda Naredili veC premorov, da lahko razdelili pivo. lovori so bili tematsko Zel° različni, vneto pa je udrihal Cez državo, ki P°dpira nered. Pri tem si i® izmišljal citate in izre-l®' volilcem pa je obljubljal vse mogoče in nemo-§0Ce ugodnosti. Hasek je aied drugim tudi rekel: *2a vrček piva vam bodo pali ljudje dušo.« Menil 1®’ da je alkohol na splo-sno - mleko politike. Pa si poglejmo Hasko-v® mnenje o tedanji piv-jpd ponudbi v Pragi, seveda v povezavi s politiko. krščansko socialno piranko je trdil,, da ima v ^gi tako malo privrzen-c®y> ker se njeni pristaši pirajo v prostorih, kjer l°cijo vinohradsko ali ko-šlrsko pivo. Ce bi se ista stranka preselila v prosto-r® z velikopopoviškim, saiichovskim ali brani-kim pivom, bi se vse sPrernenilo na bolje. Obe-a®m v opravičilo pove, da se včasih tudi smichovski pivovarni pivo ne posreči najbolje, tedaj zavlada osip med volilci. Prav zaradi tako tehtnih razlogov je stranka zmernega napredka Startala z najboljših pozicij. V njihovem lokalu so točili velikopopovisko, smi-chovsko in plzensko pivo. Pozneje so z razmahom stranke pili tudi druga piva. Iskanje brezalkoholnega vina Omenimo Se epizodo z Dunaja. Kar nekaj boljših dunajskih pivovarjev je bilo Cehov. Cehi na Dunaju pa so v glavnem preganjali domotožje z tre-bonjskim in budjejevi-skim pivom. Seveda ne gre prezreti tudi vinske karte. Pili so le izbrana vina, in sicer: dalmatinska, težka Španska, lahka avstrijska (sem so najbrž sodila tudi slovenska), tu in tam ogrska. Pili so seveda tudi mo- Smichovski staropramen je bil Hašku zelo pri srcu čnejše reci, kot so slivovka, nun in kontuSovka. V drugem delu Svejka, v epizodi v Pisku, dobimo precej natančen spisek tedaj priljubljenih pijaC. Svejk in žandar sta na poti v komandaturo v Pisek pila rum, kuntušovko, višnjevem orehovko, slivovko in hmskovec. V kavarnah so pili Se konjak. Nadaljevanje tega spiska najdemo v tretjem delu Svejka, pri opisu, kaj k^ni odbor stranke zmernega napredka Mach, Drobilek in Hašek (na desni) (Foto: R. Pyt1ik) vse je moral prestati stari Vejvoda, ko je iskal absti-nentski lokal z brezalkoholnim vinom. V gostilni Počitek je najprej spil Četrt vermuta. Ko je izvedel, kaj pijejo abstinenti, je za korajžo spil Se Četrt vermuta. Na Karlovem trgu je namesto brezalkoholnega vina dobil vermut in Seri (vsakega po Cetrtin-ko). Potem je spoznal pravega abstinenta in z njim spil Se Četrtinko vermuta. Ko sta spila Se en vermut, sta končno prišla do lokala v Bolzanovi ulici, kjer sta dobila brezalkoholno vino, ki pa le ni bilo Cisto brez alkohola. Spila sta po pol litra vina iz jagod in ribeza. Končala sta kot alkoholika na policijski postaji, Čeprav sta bila zakleta abstinenta. Zdaj Hasek ne more mimo lokalov, kjer so nastopali v imenu stranke. Njihova ‘srediSCa’ so bila Pri zlatem litru v Maneso-vi ulici, v restavraciji Pri svečki, v Slovanski kavarni, Pri Blahu in pri Kravi-nu na Vinohradih. Po vsem tem se prileže Se kavica. Tudi za to je bilo poskrbljeno. »Nazadnje,« pravi Hasek, »smo sli v Sportovko na Crno kavo.« B. Repe (Se nadaljuje) ___IGOR FABJAN _ Gibraltar, vrata v Sredozemlje Nekaj veC kot 30 tisoč prebivalcev se stiska v naselju pod 426 metrov visoko Pečino na pet kilometrov dolgem rtu, ki na najširšem delu dosega borih 1200 metrov Širine. Domačini se seveda postavljajo z britanskim potnim listom, Čeprav je tod moč najti prav toliko indijskih, arabskih, Španskih potez kot tipičnih Angležev. Edino mestece na ozkem rtu je stisnjeno med strmo skalno pečino in Atlantik. Dolga stoletja so mesto obdajale utrdbe. Na severu ga je pred napadalci s kopnega varovalo obzidje arabske utrdbe z mogočnim obzidjem, ki ga je staro mesto v iskanju novega prostora že davno preraslo; pred napadalci z morja pa sta bili varovani zahodna in južna stran. Z vzhodne strani pa je mesto varovala visoka naravna pečina. Vse do 19. stoletja je bil edini dostop na rt skozi ozek predor, ki so ga zgradili Spanci leta 1543. Kasneje se je moral del obzidja umakniti novim cestam, tako da dajejo danes občutek utesnjenosti le Se ozka mestna vrata, skozi katera se avtomobili prebijajo v starejši del mesta. Nekatere stranske ulice so tako ozke, da povzročajo težave celo voznikom osebnih avtomobilov, že malo večji kombi pa lahko povzroči pravcati prometni kaos. Zato so nekatere, predvsem najstrmejse ulice namenjene le avtomobilom, Cesar pa »izgubljeni« turisti ne upoštevajo dosledno. V iskanju najjužnejše točke Gibraltarja sem tudi sam kar nekajkrat zašel med ladijske doke in mrke uniformirance, ki na moC resno stražijo vhod do vojaško pomembnih zadev, Čeprav Gibraltar za Angleže že dolgo ne igra veC pomembne strateške vloge. Prav Čudil sem se, kako je mogoče na vsakih deset kilometrov zaiti v slepo ulico celo večkrat, kot v katerem izmed večjih Španskih mest. Starejšemu delu mesta dajejo poseben peCat vplivi španske arhitekture. Med živahnimi ulicami pa kljub vztrajnemu iskanju ni mogoCe najti kakšnih posebno izstopajočih zgradb. Tako tudi skromne vladne palače, ki se nahaja v prostorih nekdanjega samostana, ni težko prezreti. Nakupovalno središče Skalnati polotok domačinom ne nudi kakšnih naravnih bogastev, zato se preživljajo predvsem z oskrbovanjem ladij, ki pristajajo v pristanišču in s pretežno nakupovalnim turizmom. Za Spance so tod najveCja vaba za dobrih 20 odstotkov cenejši bencin, vsakovrstne alkoholne pijace, cigareti, kozmetika, pri tehničnem blagu pa ne škodi kanCek previdnosti. (Se nadaljuje) Britanci se v Gibraltarju počutijo kot doma (Foto: I. F.) Georges Simenon Maigretova pipa U4i “In zdaj,” je rekel Maigret, “pojdi Po fanta.” Trenutek obotavljanja. Se bo zlagal? “Rekel sem, da pojdi po fanta, razumeš?” In medtem ko je naredil nekaj korakov proti vratom: “Ali ima vsaj svojo pipo?” Dekle je ihte vprašalo: “Ali ste prepričani, da je tukaj in da se mu ni nic zgodilo?” Maigret ni odgovoril in je napel USesa. Zgoraj je gostilničar potrkal na neka vrata. Govoril je polglasno in roteče. Slišati je bilo dele stavkov. “Dva gospoda iz Pariza in eno dekle. Lahko odprete. Prisegam vam, da...” In Mathilde, oblita s solzami: “Ce so ga ubili...” Maigret je skomignil z rameni ih °dsel po stopnicah. "Pazi na prtljago, Lucas! Saj si prepoznal našega starega prijatelja Nicolasa, kajne? Jaz pa sem mislil, da je Se vedno v Fre-snesu.” PoCasi je prišel po stopnicah in odrinil gostilničarja, ki je Se vedno stal sklonjen ob vratih. “Jaz sem, Joseph, komisar Maigret. Lahko odprete, mladenič.” In gostilničarju: “Zakaj postajate tukaj, namesto da bi sli dol? Dajte mali kozarec pijace, grog, kaj takega, kar jo bo okrepilo! Torej, Joseph!” Končno se je v ključavnici obrnil kljuC. Maigret je odsunil vrata. “Ali tukaj ni luci?” “Počakajte! Takoj bo. Imam Se majhen koSCek svece.” Josephove roke so se tresle, in ko mu je plamen sveCe razsvetlil obraz, je bilo na njem videti smrtni strah. “Ali je tisti Se vedno spodaj?” je zasopel. In začele so se prehitevati nepovezane besede in misli: “Kako ste me našli? Kaj so vam rekli? Kje je gospodična?” Kmečka soba, v njej zelo visoka, nepostlana postelja in predalnik, ki je bil dotlej oCitno potisnjen pred vrata kot pri pravem obleganju. “Kje ste ga polomili?” je vprašal Maigret, kot bi bilo vprašanje kar najbolj vsakdanje. Joseph ga je osuplo pogledal in dojel, da komisar vse v£. Ko bi bil v sobo vstopil sam ljubi Bog, ga fant ne bi bil drugače gledal. VroCiCno je pobrskal po zadnjem hlačnem žepu in privlekel na dan majhen zavitek iz časopisnega papirja. Bil je nepocesan, njegova obleka je bila zmečkana. Komisar je samodejno pogledal Josephove noge, ki so tičale v copatah. “Moja pipa...” Zdaj je bil smrkavec na robu joka, ustnice so se mu ukrivile v otroško Sobo. Maigret se je celo vprašal, ali ne bo nemara padel pred njim na kolena in ga prosil odpuščanja. “Samo mimo, mladenič,” mu je svetoval, “spodaj so ljudje!” In smehljaje je zgrabil pipo, ki mu jo fant ponudil s tresočimi se rokami. “Psst! Na stopniSCu je Mathilde. Ni mogla pričakati, da bi midva prišla dol. Uredite si lase!” Zgrabil je vre, da bi v umivalnik nalil vode, toda vrC je bil prazen. “Ni vode?” se je začudil komisar. “Popil sem jo.” Ja, seveda! Zakaj ni sam pomislil na to? Bled obraz, izčrpan izraz, zatekle oci. “Ste laCni?” In ne da bi se obrnil, je rekel Mat-hildi, katere prisotnost je začutil na temnem stopniSCu: “Vstopite, otrok. Ne prehudih Čustvenih izbmhov, Ce smem prositi! Priznam, da vas ima zelo rad, vendar mislim, da mora zdaj predvsem kaj pojesti.” Josephov nenavadni beg Bilo je lepo slišati, kako po listju Sumi dež, predvsem pa uživati v vlažnem, svežem nočnem vetrcu, ki je prihajal skozi Široko odprta vrata. Čeprav je bil Joseph hudo lačen, je le težko požiral obloženi kruhek, ki mu ga je pripravil gostilničar; bilo mu je, kot bi imel grlo zavezano, in videlo se je, da se njegovo Adamovo jabolko vsake toliko premakne gor in dol. Maigret pa je pil že drugi ali tretji kozarček in kadil svojo končno najdeno najljubso pipo. “Vidite, mladi mož, da mi niste sunili pipe - pa tega ne pravim zato, da bi vas spodbujal k občasnim krajam - bi verjetno nekega lepe dne v ločju Mame našli vaSe truplo. Maigretova pipa, kaj?” Maigret je zadnje tri besede izrekel z nekakšnim zadoščenjem kot človek, ki se počuti nemalo polaskanega. (Se nadaljuje) Torek, 21. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / FRONTA NA ZAHODU EVROPE ALPE JADRAN / VEČINOMA SONČNO Vremenska slika: Nad Sredozemljem in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam z jugozahodnimi vetrovi topel in še razmeroma suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeoroski zavod -1- -'T* •>«r fronta hladna ok,užila C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan * * [ pod 10% pod 5 1 D% 5-10 "■■■■■■■■■■■■■■lili se bo obtežilni učinek vremena postopoma krepil. Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli tintu- DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.56 in zašlo ob 17.36. Dan bo dolg 10 ur in 40 minut. Luna bo zaSla ob 9.47. SNEŽNE RAZMERE dne 20. 2. Rogla 70 do 90 Kope 50 Krvavec 120 Vogel 160 Kranjska Gora 20 do 30 Mariborsko Pohorje 60 Soriška planina 80 Kanin od 80 do 200 Kobla do 60 Zelenica 20 do 90 Golte 60 Cerkno 30 na 35 Velika planina 80 Rakitna 10 Danes: ob 0.45 najvisje 39 cm, ob 7.36 najnižje -27 cm, ob 13.27 najvisje 8 cm, ob 18.48 najnižje -17 cm. lutri: ob 1.40 najvisje 32 cm, ob 9.12 najnižje -25 cm, ob 15.47 najvisje 3 cm, ob 20.06 najnižje -5 cm. mogoč samo z Mariborsko Po- hode, Roglo, Koblo, do pod Vogla ter med gozd Martuljko in Zelenci v Kranjski gon. Slovenija: Večinoma jasno bo Sosednje pokrajine: z občasno zmerno oblačnostjo. Tudi v sosednjih pokrajinah Ponekod po nižinah bo zjutraj bo večinoma sončno. Le v megla. Pihal bo jugozahodni krajih severno in vzhodno veter. Najvisje dnevne tempe- od nas se bo občasno zmer-rature bodo od 9 do 14°C no pooblačilo. V Sloveniji: Obeti: V sredo se bo pooblačilo. V četrtek bo oblačno. Ob-Hladneje bo. Občasno bodo časno bodo Se padavine, v padavine, ponekod bo sneži- nižinah predvsem kot sneg. lo do nižin. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... TOST......... %% CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... 'n NOVO MESTO.... -'J'i NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA.. 0/ u PORTOROŽ..... POSTOJNA...... -3/,X IURSKA BISTRICA. -"'f KOČEVJE....... -f. CRNOMEU.......- -2/7 SLOV, GRADEC.. UJ' RATEČE........ -A° VOGEL.......- KREDARICA... "f/u VIDEM....... 2/12 GRADEC...... O/o MONOŠTER...... 2/n ZAGREB....... Vi REKA........ 4/12 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... I1* STOCKHOLM.... 2/^ MOSKVA....... BERLIN........... o/” VARŠAVA...... 2/0 LONDON....... AMSTERDAM.... 7/ „ BRUSELJ...... 9/y PARIZ........ DUNAJ........ 27 .7 ZGRICH....... ŽENEVA....... 3/° RIM.............. 2/]c MILAN.............. ° BEOGRAD...... ’/u BARCELONA.... 6/o ISTAMBUL..... 6/£ MADRID....... -V7 LIZBONA...... 9/ ' ATENE........... i0'^ BUCAREST..... 7 MALTA............ 7/V PRAGA........ 4/°. Z SVET / SLIKA PR! SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Nautilus iz... V francoskem Mentonu so iz agrumov (pomarač, limon in grenivk) izdelali Verneov Nautilus in orjaškega velelignja. (Telefoto AP) Konec 21. stoletja le še 300 jezikov ziki pa sploh izginjajo. Lea Anne Hin-ton, profesorica lingvistike na kalifornijski univerzi, je opozorila, da bo v sami Kaliforniji kar 50 jezikov domorodnih Indijancev izginilo Ze v teku ene generacije. Samo pred tremi tedni je na primer umrla 90-letna ženska, ki je še zadnja govorila indijanščino južnih Pomov. Glede problema je stališče nekaterih jezikoslovcev popolnoma drugačno. Kimbrough Oller z univerze v Miamiju je na primer dejal, da ni nujno gledati na prihajajoče spremembe kot na negativen razvoj, saj je dejansko razveselji- : vo, da se svet pomika v smer nekega univerzalnega jezika. LONDON - Cez nekaj desetletij bo svet prenehal biti današnja Babilonija jezikov. Kar 95 odstotkov od 6.000 danes obstoječih jezikov naglo izginja. Do konca naslednjega stoletja se jih bo po vsej verjetnosti ohranilo približno 300, z angleščino na prvem mestu. O tem so se posvetovali znanstveniki na letnem srečanju Ameriškega združenja za napredek znanosti, ki se je to leto odvijalo v Atlanti, v Združenih državah Amerike. Mnenja jezikoslovcev so glede tega problema deljena. Nekateri menijo, da je izumiranje jezikov nepopravljiva izguba za vse človeštvo. Zadnje genera-; I cije poznajo od 20 do 50 odstotkov je-, zika manj od starejših rodov, mnogi je- Ob službo zaradi striptiza PEKING - Kitajska se je v zadnjem obdobju nedvomno posodobila, a režim je ostal Se vedno vklenjen v svoje komunistično puritanske spone. Tako je bilo Sest javnih funkcionarjev iz Tianjina ob službo, ker so si med delovim obiskom v ZDA ogledali neko prestavo striptiza. Po vrnitvi v domovino, jih je nekdo prijavil, sestala se je partijska disciplina in sest »pokvarjenih« funkcionarjev odslovila- Uporniški kralj v starodavni rimski Angliji LONDON - Iz meglic rimske Anglije prihaja na dan skrivnostni uporniški kralj, ki naj bi v tretjem stoletju poskusa! prevzeti oblast nad ozemljem severno od Rokavskega preliva in prekiniti vse stike z večnim mestom. Mar-cus Aurelius Carausius je latinsko ime tega uporniškega kralja, ki je bU po rodu z Nizozemske. Svojo kariero je začel v rimskih legijah, tako da so ga kasneje kot uspešnega vojskovodjo in upravitelja poslali v Anglijo. Carau-siusa so odkrili na podlagi prastarih kovancev, na katerih je upodobljen kot konzul, pisnih zapisov o Carausiusu je namreč izredno malo.