Od 1. nov. dalje
30 din, za inozem-
^ V^k	W flV^ ^B^ olno in 10.649
flf	jHf M flf Oprava: Kopitar
ce-	|fl| M ^ ^^m M Jeva ollca
loletno 96 za ^BH	^^M ^HV ^^ . ^^M M ^^M ^ TeL 40-01 do Inozemstvo 120 din. ^^^^^^^
Uredništvo:	^^^^^^^ Celje,Ptuj,Jesenice,
Kopitarjeva ul.6/IIL	„ Kranj Novo meato.
TeL 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan »JntraJ razen ponedeljka ta dneva po praznita. 1 rnovije.
Cek. ra5j Ljubljana
SL 10.650 za narof-
za inserate.
Strahote bojnih strupov
Ameriški mornariški minister Knox je 31. januarja izjavil pred zunanjepolitičnim odborom ameriškega senata sledeče: »Cela vrsta znamenj govori za to, da bo pri napadu na Anglijo prišlo do uporabe bojnih sirupov v zelo velikih količinah.« Ameriški minister ni sicer povedal, odkod ima te informacije, toda če bi se zgodilo, da bi imel prav, potem bomo v prihodnjih teduih doživeli vojne grozote, kakršnih človeštvo še ne pozna. Po najiovedih lako ene kakor tudi druge vojskujoče se strani sicer ne moremo sklepati, da bi Evropi grozila vojna z bojnimi strupi. Bila bi namreč strašna prav zalo, ker ne bi prizadela le borcev v sprednjih vrstah, ampak tudi žene, otroke iu starčke v še tako oddaljenem zaledju.
Vojni strokovnjaki, ki obravnavajo pomembnost in uporabljivost bojnih strupov za sedanjo vojno, ozuačujejo kot bojne strupe vse kemične spojine, ki so vtč ali manj strupene in ujiorabne v boju v toliko, da fiziološko učinkujejo na dihalne organe, oči ali kožo borca in ga tako onesposab-ljajo. V širšem smislu bi spadale k bojnim strupom tudi spojine, ki razvijajo meglo ali dim, neglede na to, če so strupene ali ne. Sodobna vojaška zna- ^ nost pa deli bojne strupe po njihovem učinku na človeški organizem v sledečih šest glavnih skupin:
1.	solzavce, na primer bromaceton, kloraceton,
2.	kibavce, na primer »modri križ«, difenilar-sinklorid,
3.	dušljivce, na primer »zeleni križ«, klor, klor-pikrin,
4.	mehurjevce, na primer »rumeni križ«,
5.	strupe živčevja in
6.	krvne strupe.
V bojih je važno glede na taktični pomen, če bojni strup učinkuje takoj ali pa šele po preteku določenega časa. Prav tako je važno, če se bojui strup hitro tako razredči, da ni več učinkovit, ali če hitro razpade, in nasprotno, če ostaue dalj časa učinkovit. Vojni strupi, ki učinkujejo takoj, so primerni za napad, ket dovoljujejo napadajočim enotam po določenem času, da same prekoračijo še pred kratkim zastrupljeno ozemlje brez nevarnosti za lastno zdravje. Bojni strupi pa, ki učinkujejo počasi in določeno razdobje, pa se v glavnem uporabljajo v obrambi. Z njimi se da zastrupiti ozemlje pred sprednjimi postojankami, s čimer je napad nasprotniku onemogočen.
Uporaba bojnih strupov se je začela že zelo zgodaj v prvi svetovni vojni leta 1915. Za časa svetovne vojne so tako rekoč preizkusili vse uporabne načine vojevanja z bojnimi strupi. Značilno je dejstvo, da so bojne strupe uporabljali skoraj izključno le na mirujočih frontnih odsekih, torej tam, kjer so bile postojanke enih in drugih blizu skupaj in tako zavarovane, da jih i drugimi sredstvi ni bilo mogoče hitro in uspešno podretL Kot najboljši način so se obnesli naslednji: izpuščanje bojnih strupov iz velikih jeklenih steklenic, dalje streljanje plinskih bomb z metaloi in streljanje plinskih granat.
Izpuščanje bojnih strupov iz jeklenih steklenic, ki so podobne velikim jeklenim bombam, kakršne potrebujejo v mirnem času za prevoz stisnjenega zraka, ogljikovega dvokisa itd., je bilo izpeljano na ta način, da so v sprednjih rovih postavili cele baterije takih jeklenih steklenic. Ko je pihal primeren veter s hitrostjo 2—3 m na sekundo, so na dani znak istočasno odprli vse steklenice in bojni strup, v tem primeru plin, je začel uhajati, medtem ko ga je veter gnal kot nizko meglo proti sovražnim strelskim jarkom. Nevarnost pri takem napadu s plinom je za napadalca v tem, da se lahko veter obrne. To se je nekoč tudi zgodilo japonski vojski pred Shanghajem.
Drugi način z metalci ali projektorji omogoča, da istočasno iz sprednjih postojank zasujemo sovražne rove z železnimi steklenicami, ki držijo po 12—15 litrov. Pri padcu te železne steklenice eksplodirajo in v njih stisnjeni bojni strup zagrne mesto, na katerem so eksplodirale. V svetovni vojni so uporabljali preproste metalce, železne cevi, ki so imele do 20 cm kalibra. Te so bile zakopane v zemljo in nagnjene proti sovražniku približno pod kotom 45 stopinj. Take cevi so zakopali takoj ob sprednjih strelskih jarkih, le po en meter narazen drugo od druge in jih združili v baterije po več sto. Na dnu cevi je bila vložena potrebna količina razstreliva, ki naj bi ob eksploziji vrgla železno ste-klenco s plinom po možnosti prav na nasprotnikov strelski jarek. Posamezne skupine takih baterij projektorjev so zažigali s pomočjo električnega toka. Zato so v takem primeru plinske bombe, izstreljene iz projektorjev, tako rekoč zasule sovražni strelski jarek in učinek ni izostal.
Najvažnejša uporaba bojnih strupov je seveda ostala topništvu. Izpuščanje strupenih plinov in streljanje plinskih bomb s projektorji je prišlo v poštev kvečjemu za razdalje 500 do 800 metrov. Na večje razdalje se je izpuščeni plin že preveč razredčil, projektorji pa niso več zadevali točno, zaradi česar se je tudi učinek zmanjšal. Topništvo pa je lahko streljalo na velike razdalje granate razmeroma velikega kalibra, polnjene z najbolj učinkovitimi bojnimi strupi. Pri tem je le malokdaj doseglo na obstreljevanem mestu tolikšno koncentracijo bojnih strupov da bi se nasprotnik ne mogel rešiti. Povzročilo pa je vendarle silne zmedo in velikanski zastoj v prometu. Z bojnimi strupi je topništvo obstreljevalo zlasti važna prometna križišča, dohode na mostove itd. Poseben učinek je topništvo moglo doseči, če je streljalo granate, napolnjene z iperitom. Ta tekoči bojni strup, ki se je izkazal med vsemi kot najbolj nevaren, je imel še to lastnost, da se je pri ugodnem vremenu razškropljen po ozemlju obdržal učinkovit 14 dni ali celo tri tedne. Topništvo je z njim moglo s počasnim obstreljevan jem zapreti nasprotniku vse važne dohode na bojišče, zaradi česar je bil olajšan napad na prednje postojanke.
Uporabo bojnih strupov so velesile obravnavale prvič že leta 1898., ko so na splošno določile, da mora biti učinek drobcev eksplodirane granate hujši kot učinek strupa. Tudi leta 1907. so se zedinile na prav tej formuli, ki naj bi najbrž povedala, da je bolje, če drobci granat vojaka raztrgajo, kakor pa da ga umorijo strupeni plini. Svetovna vojna je pokazala, da se velesile teh sklepov niso držale in zato je kmalu bila tudi maska eno osnovnih »orožij« vojaka. Leta 1922 je bila konferenca v Wa-shingtonu, na kateri so sodelovale USA, Anglija, Francija, Japonska in Italija. USA je predlagala.
Franco na poti k Mussoliniju
Govorice, da se sestanka udeleži tudi Hitler - Med potjo
obišče Franco maršala Petaina
Bern, II. febr. t. švicarski radio poroča, da sta poglavar Španije, general Franco, in njegov zunanji minister Serrano Su-ner že na poti proti francosko - italijanski meji, kjer da se bosta sestala z voditeljem Italije Mussolinijem.
švicarski radio nadalje trdi na podlagi poročil, ki so prišla iz Vichvja, da se bo med potjo v Italijo Franco sestal z maršalom Petainom, ki je že odpotovaj na francosko južno obalo, kjer ima majhno vilo, v kateri se hoče odpočiti od naporov zadnjih tednov. Maršala Petaina bo spremljal njegov namestnik admiral Darlan.
Kje se bosta sestala Franco in Petain. ni znano, niti ni javljeno, kakšnim namenom naj bi ta sestanek služil. V nekaterih krogih menijo, da bi general Franco posredoval med Francijo in velesilama osišča v tem smislu, da bi se odločila za sodelovanje.
Tretja novica, ki jo širi švicarski radio, je, do bo morda tudi nemški voditel j AdolI Hitler prišel v Italijo, tako da bi priš'o do trojnega sestanka med voditelji Nemčije, Italije in Španije, odnosno da bi se general Franco po svojem sestanku z Mussolinijem odpeljal v Nemčijo, kjer bi se sestal še s Hitlerjem.
Na merodajnih mestih v Vichvju odločno zanikajo neka čudna tolmačenja, ki so se danes trdovratno širila med političnimi in diploma-tičniini krogi, češ da se bodo sestali vladarji treh latinskih in sredozemskih držav in do ima ta sestanek v današnjem niediinrodno-političnem ozračju čisto poseben značaj. Nasproti temu poudarjajo, da maršal Petain nima drugih namenov, kakor obnoviti Francijo častno v okviru dobrih sosednih odnošajev 7. vsemi državami, ki mejijo na Francijo, ter da bi bilo napačno misliti, da morda francoska vlnda igra na karto morebitnih nesoglasij, ki da bi nastopila med Nemčijo in Italijo.
Zelo hudi letalski boji na nemško-angleški fronti
Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 11. febr. AA. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Oborožena ogledniška letala so metala bombe na pristaniške naprave nekega mesta na angleškem vzhodnem obrežju. Preteklo noč so bojna letala izvedla napad na angleška letališča ter pri tej priliki uničila 11, težko poškodovala šest sovražnih letal, ki so bila razvrščena na tleh. Miniranje angleških pristanišč se je včeraj nadaljevalo
V	Sredozemskem morju so bili izvedeni uspešni napadi nemškega letalstva na vojaške naprave na Malti, kakor tudi na neko pristanišče v Cire-naiki. Nemško letalstvo je izvedlo ogledniške polete nad Sueškim prekopom. Pri tem letalskem delovanju sta bili potopljeni dve angleški trgovski ladji.
Berlin, 11. febr AA. DNB: Med včerajšnjim napadom na obrežje Kanala so v okolici Dunkerqua angleške letalske sile izgubile 7 letal, kakor je to izvedel DNB Štiri angleška letala so bila sestreljena med letalskimi bitkami, tri pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Med prebivalstvom v Dun-kerqueju je bilo več mrtvih in ranjenih. Vojaški cilji niso bili zadeti.
Berlin, 11. febr. AA. DNB: Neko nemško borbeno letalo je včeraj napadlo angleško letališče Skepton v jugovzhodni Angliji. Letalo je uničilo na letališču tri angleška letala in poškodovala pet angleških bombnikov. Včeraj popoldne se je to nemško borbeno letalo približalo letališču ravno v trenutku, ko je več angleških letal pristajalo in 6C Angleži dolgo mislili, da tudi nemško letalo pripada angleški eskadrili. Da bi dobil ugoden položaj za napad, je nemški letalec večkrat preletel naprave in na enem mestu opazil večje število letal, ki so bila razporejena na tleh. Kmalu nato je priletelo nekaj nemških letal, ki so v najnižjem poletu zmetala bombe na angleška letala. Tri letala vrste »Welington« so se takoj užgala in so zgorela. Pot drugih bombnikov iste vrste je bilo poškodovanih.
Angleška poročila
London, 11. febr. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
V	pretekli noči je bilo delovanje sovražnih letal nad Anglijo omejeno. Samo na ozemlje nekaterih grofij so bile vržene bombe. Skoda je majhna in človeških žrtev je bilo malo.
Napadi na Nemčijo
Angleško letalstvo je napadalo ponoči in podnevi
Nemška poročila
Berlin, 11. febr. DNB: Nemško poveljstvo sporoča o poskusu sovražnih napadov na nemško ozemlje, odnosno na zasedeno ozemlje, naslednje:
Sovražnikova letala so v spremstvu lovskih letal včeraj podnevi poskušala izvesti napad na zasedeno ozemlje in prodreti v kraje na obrežju Kanala. Lovski oddelki in protiletalsko topništvo so takoj 6topili v akcijo. Razen nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom, je bila povzročena le neznatna škoda v stanovanjskih delih mesta. Pri tej priliki je sovražnrk izgubil 6 letal, 3 letala pa je zbilo protiletalsko topništvo,
Snoči in preteklo noč je sovražnik ponovno skušal izvesti podoben napad, pa tudi tokrat brez uspeha.
Angleške vojne ladje, ki so preteklo noč streljale na francosko obalo, so bile prisiljene umakniti se zaradi streljanja obrežnih baterij.
V	noči med 10. in 11. febr. |e sovražnik metal bombe na 9 krajev severne Nemčije, med njimi tudi na Hannover. Vržene so bde v glavnem zažigalne bombe. Nastali požari so bili hitro pogašeni. Vojaškim ciljem ali pa napravam za vojno gospodarstvo ni bila povzročena nobena škoda Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih med civilisti. Nočna obramba se je izkazala kot zelo učinkovita. Nočna lovska letala so zbila 8, protiletalsko topništvo pa 4 angleška letala. Pomorsko topništvo je zbilo na zahodni norveški obali eno sovražno letalo.
Včeraj in preteklo noč je sovražnik izgubil 33 letal. Dne nemški letali se nista vrnili. Podpolkovnik Molders ie dosegel svojo 56 letalsko zmago.
Angleška poročila
London, 11. febr, t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:	_
V	preteki, noči so skupine angleških bombnikov opravile polete nad srednjo in severozahodno Nemčijo, kjer so bombardirale večje število vojašk'h ciljev. Včeraj podnevi pa so naša bombna letala bombardirala cilje v severni Nemčiji ter letališča in pristanišča v zasedenem dilu Francije in Belgije. Med napadenimi pristanišči so bila najhujše prizadeta Dunkerque, Calais in Boulogne. Bombna letala 60 spremljale močne skupine lovcev vrste »Hurri-cane«. Napadi so bili uspešni. V pristaniščih so
nastali veliki požari. V bitki, ki se je razvila z nemškimi lovskimi letali, so bila sestreljena 3 sovražna, dve od teh 60 sestrelili poljski piloti. Angleške izgube pri vseh teh operacijah znašajo tri letala.
Ena skupina lelal je snoči napadla tudi R o t -terdam. Napad je trajal dve uri in so bile vržene bombe na pristanišče in na skladišča za petrolej, nadalje na skladišča, ki se razprostirajo na obeh straneh reke zahodno od mesta.
Danes rano zjutraj so edinice našega vojnega brodovja bomhardirale pristanišče Ostende v zasedeni Belgiji Granate so padle na naprave v pristanišču in so povzročile velike požare. Naše vojne edinice niso pretrpele nobene škode in ni nobenih človeških žrle v.
London, 11 febr. Reuter: V pooblaščenih krogih se izve da je bil Hannover glavni cilj nočnih napadov angleškega letalstva na Nemčijo. Niso pa še znane podrobnosti o tem napadu, vendar pa mislijo, da je bil napad koncentričen in zelo uspešen. (A)
Vojna na morju
Berlin, 11. febr. DNB: V vsem svetu je povzročilo veliko senzacijo dejstvo, da je bila razgnana in deloma uničena velika angleška spremljava 500 km zahodno od Portugalske. Pomen tega uspešnega dejanja je, kakoT izjavljajo pristojni krogi, predvsem v dejstvu, da so važne angleške življenjske ceste na morju pod nadzorstvom nemškega letalstva in to ne samo v severnem Atlantiku in zahodno od Irske, ampak da se izvajajo napadi na angleške spremljave daleč proč od Anglije, in sicer v vodah srednjega Atlantika, kjer jih letala uničujejo. (AA)
Iz Afrike: Nič novega
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 11. febr. t. Štefani: Vojno poročilo štev. 244 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
Severna Afrika: Nič novega.
Vzhodna Afrika: Delovanje topništva pri Kerenu. V Zgornjem Sudanu so naše čete na desni strani reke Omo odbile sovražnikove napade, ki so bili jKidprti s tanki. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikove čete.
Ponoči so sovražnikova letala letela na več krajih v Siciliji in v južni Italiji in zmetala nekaj bomb, ki pa so povzročile majhno škodo na nekem mestu Pole in v okolici Ave-lina, kjer računajo, da so štirje mrtvi in vec ranjenih. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražnikovo letalo pri Batipaglia. Posadka tega letala se je s padali rešila in je bila ujeta.
A ngleška poročila
Kairo, 11. febr. t. Reuter: Vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča:
Libija: Italijanski general Tellera, poveljnik 10. armade v Libiji, je umrl od ran, ki jih je dobil v bitki južno od Bengazija.
V	Eritreji, Abesiniji in italijanski Somaliji se nadaljnje operacije razvijajo zadovoljivo.
Vrhovni poveljnik vzhodne armade, general Wavell je z letalom obiskal glavni stan južnoafriške armade v Nairohiju, kjer je imel razgovor z vojaškimi poveljniki. Nato se je spet z letalom vrnil na/aj v svoj glavni stan.
V	južni Abesiniji so južnoafriške čete zavzele H o bok, ki je oddaljen 30 km od meje. Zavzele so ga v tekočem naskoku.
Reuterjev poročevalec na fronti jx>roča, da so južnoafriške čete pri Rudolfovem jezeru po dolini Rift prodrle že 90 km globoko v Abesinijo in prodirajo nemoteno dalje.
Kairo. II. febr. Reuter: Letalsko poveljstvo angleške vzhodne armade |x>roča:
Med trenutnim zastojeml v severni Afriki
naj se prepove uporaba bojnih strupov v vojskah. Opolnomočenci vseh zastopanih držav so pristali na to. Zanimivo pa je, da kasneje nobena od vlad tega dogovora nt ratificirala, celo vlada USA ne, ki je predlog stavila.
Kaj more prinesti sedanja vojna na polju vojskovanja z bojnimi strupi, ne vemo. Strokovnjaki so mnenja, da bi bilo bombardiranje iz zraka, pri katerem bi letala metala bombe,1 napolnjene z bojnimi strupi, mnogo manj učinkovito, kakor pa dosedanje bombardiranje Za uspeh mora biti ozračje mirno, saj vetrovi ne smejo strupenih plinov raz-pihati in s tem razredčiti. O tem pa prav letala nimajo kontrole in je zato vedno uspeh takega bombardiranja, ne glede na dvomljivost zadetkov, negotov. Sedanja vojna tudi še ni prinesla tako
imenovanih stoječih zakopanih front, ki bi bile najbolj primerne za uporabo bojnih strupov. Presenečenja seveda niso. izključena
Že dolga tri leta pred izbruhom sedanje evropske vojne so v različnih državah v laboratorijih velikih kemičnih tovarn, ki so večinoma med seboj povezane v trustih, kartelih itd , žrtvovali težke milijone za poskuse z novimi, še bolj učinkovitimi bojnimi strupi. Ker je temu tako, se ne moremo ubraniti vtisa, da bo tudi pri bojnih strupih zmagalo gospodarsko načelo, da je treba od investiranega kapitala dobiti primerne dohodke. To načelo velja tudi za industrijo bojnih strupov in zato težko verujemo, da bi nam pred koncem te svetovne vojne bile prihranjene grozote, ki jih prinese vojna s strupenimi plini.
naše letalstvo nadaljuje svoje delovanje na bojiščih. Težki bombniki so ponovno bombardirali Rodos, kjer so vrgli več ton bomb na letališče in na letala, kjer so čepela razpršena j>o vsem letalskem prostoru. Zgradbe in letala so začola goreti. Deset letal je bilo jiopolnoma uničenih, mnogo drugih pa poškodovanih.
V vzhodni Afriki smo bombardirali motorni trans|>ort v bližini postaje v Asmari. Drugi bombniki so bombardirali skladišča pri Kerenu, ki so bila skrita v gozdu. Na istem področju smo strinoglavno napadli železnico in železniške naprave. V področju Kalann v Abesiniji so južnoafriška letala napadla zbirališče do-mačinskih čet, strmoglavci pa so napadli mostove pri Dolo. Druga skupina jc bombardirala Lugferandi, kjer je uničila letališče in letalske lope. Vsa letala so se vrnila.
Podrobnosti o bitki za Bengazi
London. It. febr. Reuter: Šele ponoči so bile objavljene nekatere jx>drobnosti o angleško-ita-lijunski bitki za Bengazi. Poročilo, ki so ga odobrile angleške vojaške oblasti, pravi med drugim, da se je bitka pričela že dne 6. febr. popoldne med angleškimi oklopnimi edinicami, ki so po 36 urni vožnji skozi puščavo pridrvele do Bengazija in oklopnicami armade generala Bergon/.ollija, ki so si hotele prebiti pot proti jugu, rla bi se mogle umakniti pravočasno j>roti Tripolisu. Italijanske sile, ki so bile v premoči, so srdito napadale. Toda v prvem delu bitke so Angleži uničili 50 sovražnih tankov. General Bergon/olli je |>otem bitko prekinil, a še enkrat zapovedal srdit napad, ki pa se je prav tako ujel v angleškem protitankovskem topništvu. V petek, dne 7. februarju je general Bergonzolli prekinil botbo, ko jc bil že od vseh strani obkoljen. Ko se je predala njegova armada, je imela municije siimo še za pol ure. V mesto samo so vdrli najprej štirje veliki tanki z angleškimi častniki. Nek italijanski duhovnik, ki je znal angleško, jih je vodil in pozneje služil za tolmača. Prebivalstvo je avstralske čete. ki so prišle v mesto, nnvdušeno pozdravljalo z raznimi vzkliki kot na primer: Živela demokracija! Angleške imperialne čete so sprejeli, knkor da bi bili prišli rojaki v osvobojeno domovino. Italijanska pohcija,( ki se je prijavila angleškemu poveljstvu, je dobila dovoljenje, da |x>d angleškim poveljstvom nadaljuje svojo policijsko služIlo.
General Rerponzolli. ki je bil z letalom prepeljan v Kairo, ie bil poslan v bolnišnico, ker je bolan.
Zagrebška vremenska napoTed: Krajevna oblačnost.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno vreme. Tu pa tam jutranja megla. Tojilola se ne bo znatno spremenila.
Debata o Bosni in Hercegovini
Sarajevski list »Naša Bosna« je prinesel članek, kjer govori o prihodnjem položaju Bosne in Hercegovine t«r zastopu to-le misel: »Ker pravosluvni Srbi v Bosni in Hercegovini žele, naj bi ne bila pnetrguna zveza z Bel-gradora, obenem pa žele, <ln bi se mnogo zadev reševalo posebej za to področje z ozirom na to, da je v Bosni in Hercegovini muslimanov in pravoslavnih nad tri četrtine prebivulstva, zato je mogoče zadevo tako urediti, da bi Bosna in Hercegovina postali posobno upravno področje s posebnimi upravnimi določili pod predsedstvom kraljevske vlade.« — Tej misli ugovarja drugi muslimanski list »Muslimanska svi-iest«, ki pravi, da jo ta predlop mnslo dr. šef-kija Behmena, bivšega ministrn. Tak predlog pa docela nasprotuje stališču, katero je zavzel v svojem listu sedauji minister z« šume in rudnike dr. Kuleno<vič, kateri zahteva, naj Bosna in Hercegovina v svojih zgodovinskih mejah postaneta posebna banovina.
Nemci zoper renegate
Glavno glasilo znanega dr. Awenderja — »Volksruf« v Pa,nčevu — prinaša oster napad na tiste Nemce, ki so se od Madžarov dali po-tujeiti ter so iz Nemcev postali Madžari. Ti Tojeni Neanci so se pomudžarili ter se — pravi list — zdaj grejejo na soncu upanja, da bo tisočletna država krone sv. Štefana spet zaživela. List pripoveduje, da jc bil oni dan v Belgradu velik ples madžarskih narodnih noš, ki so ga priredili madžarski dijaki. Na ta ples madžarskih narodnih noš se je baje odpeljalo tudi mnogo [joinadžurjenih Nemcev iz srednje Bačke. Ti Nemci tjakaj niso šli le kot gostje, marveč kot somišljeniki, ker je mnogo izmed njih obleklo madžarsko narodno nošo. Nemško glasilo »Volksruf« čisto pravilno obsoja ta.ko renogatstvo ter kliče, da je »to že preveč«. — Vesel i nas. da smo načelno enkrat z nemškim glasilom na isti črti, ker smo oboji zoper re.ne-gatstvo in renegate, ki so sramota za narod, ki so ga izdali ter nadležen in hudo požrešen bala-st za narod, h kateremu so se zatekli. Docela razumemo opravičeno ogorčenje nemškega lista, ker so rcnegati tudi na slovenski zemlji dobro znano, dasi zelo malo simpatična prikazen.	j
»Ne čakajmo le na hrvatski sabor«
»Hrvatski Dnevnike prinaša uvodnik o drugi obletnici Cvetkovičevo vlade ter naglaša, kako življenjsko silo je med tem časom pokazala banovina Hrvatska. Nato pa navaja članek, ki je izšel v »Seljačkem domu« izpod peresa kmeta Gjure Triplata, kateri pod naslovom »Ne čakajmo le na hrvatski sabor«, razvija te-le misli: »Od početka banovine Hrvatske se je začelo delovati ter se je v letu dni toliko storilo, kolikor prej v 20 letih ne. Mislim, da bo poslej več umevinja za naše potrebe, kakor ga je bilo doslej. Beremo o skrbi za prehrano pasivnih krajev. Toda. kje naj se vzame živež, če so aktivni kraji bili poplavljeni tukaj od Drave, tamkaj od Save itd.» Ni pa vseeno, ali smo pridelali le tisoč ali pa deset tisoč vagonov žita. Mnogo naših prijateljev piše v našem »Domu«, kako velika je potreba, da bi se čimprej sešel naš hrvatski sabor, ki naj bi od tal preuredil vse od občin navzgor. To je živa resnica. Docela se strinjam s tein, da bi potem moglo biti stokrat bolje kakor pa je zdaj, ko so na občini novi ljudje, toda stan zakoni, ki moramo po njih delati, dasi smo so zoper nje bojevali. Naj že bo tako alj drugače — vse to je le začasno. Rajni naš učitelj Radič nam je dejal: »Če smo veljavne zakone priznali, s tem še nismo rekli, da smo z njimi zadovoljni in da se ne bomo bojevali, da bi jih zamenjali boljši.« Pred saborom pa moremo storiti še nekaj: razširjati prosveto. Kolikor bomo izobraženi in zavedni, takšen bo tudi naš sabor... Pamet v glavol Dokler smo taki, ne napredujemo. Pomagajmo si vsaj tam, kjer si moremo. Ne čakajmo le na sabor, ki ga še nimamo. Treba je nekaj zaupati tudi sam vase!«
SDS dobi še enega ministra?
Novosadski »Dan« poroča iz Belgrada: »Ker je g. dr. Mihajlo Konstantinovič postal pravosodni minister, je ministrstvo brez portfelja pri predsedstvu vlade ostalo prazno. Belgrajski krogi okoli SDS zdaj mislijo, če bodo to mesto sploh še spopolnili, da bo ta resor dobila SDS, ki bi tako imela v viadi dva zastopnika.« — Odgovornost za to novico prepuščamo »Danu«.
Kdo bi naj postal minister SDS?
V zvezi z novico, češ da utegne SDS dobiti en ministrski portfelj, poroča novosadski »Dan«, da res ni izključeno, da bi SDS dobila še enega ministra. List pravi na podlagi izjav, ki jih je dobil: »V tem primeru bi stopil v vlado zastopnik SDS iz Vojvodine, in sicer najbrž g. dr. Dušan Boškovič, advokat iz Pančeva, ali pa g. dr. Aleksander Moč, advokat iz Novega Sada.« — Kdor se še spominja, 6ta se ta dva gospoda še pred kratkim tožarila, kdo bo plačal tistih nekaj tisoč dinarjev za deficitno glasilo SDS v Vojvodini. G. dr. Dušan Boškovič, ki je znan kot elementarno živahen politik, je, kakor so poročali listi, baje že grozil, da bo zapustil SDS, če sc razmere v Vojvodini ne spremene. Če dobi portfelj, bo imel priliko razmere urediti in pomiriti, 6 čemer bi bilo na vse strani ustreženo — sodijo politični krogi v Belgradu.
0 Srbih v HSS in Hrvatih v SDS
Znano je, da je HSS vedno naglašala, da za prave Hrvate ni prostora v nobeni drugi politični stranki kakor v HSS, medtem ko naj bi se Srbi na Hrvatskem združili v SDS. Pred kratkim pa je dr. Krnjevič, glavni tajnik HSS, imel zborovanje v Ši-du. Kakor je poročal »Hrvatski Dnevnik«, glavno glasilo HSS, je takrat prišlo k dr. Krnjeviču nad 100 Srbov iz Šida, ki so ga prosili, naj bodo sprejeti v HSS. Na tisto poročilo je zdaj napisal nekak odgovor list »Varaždinske novosti«, ki ga vodi dr. Hinko Krizman, vodilni mož SDS. Kriz-manovo glasilo tako-le pravi: »Torej Srbi naj vstopijo v HSS! Stvar je v redu! Toda, kako pa je v redu za tiste, ki so trobentali, da za nobenega poštenega Hrvata ni prostora v SDS, katera je po svojem programu prav tako hrvatska, kakor srbska in slovenska, medtem ko bi v izključno hrvatski stranki, kakršna je HSS, smeli biti tudi Srbi.« — Ti dve stranki, HSS in SDS, pa sta med seboj ozko povezani ter skupaj ustvarjata tako-imenovano Seljačko demokratsko koalicijo — SDK. Zato nam je ta nastop g. dr. Krizmana fežko razumljiv.
Strašna železniška nesreča na bolgarski meji
Vlak s 30 vagoni nafte se je prevrnil in zgorel
Ob eksploziji je zgorelo 8 bolgarskih železničarjev — Le en premikač
se Je rešil
Belgrad, 11. febr. m. Iz Caribroda poročajo o veliki železniški nesreči, ki se je zgodila snoči okrog 19.35 med bolgarsko postajo Dragoman in jugoslovansko postajo Caribrod na bolgarsko-jugo-slovanski meji.
Na prvem kilometru od našo meje je iztiril tovorni vlak št. 139. ki je prevažal nafto iz Rusije v Nemčijo. Nafta se je vžgala ter se je visok plamen dvigal v nebo in razsvetljeval okolico, Pri tej strašni nesreči se je smrtno ponesrečilo osem bolgarskih železničarjev. Njihova trupla so strahovito razmesarjena, tako da jih sploh ni mogoče spoznati. Trije vagoni so ostali nepoškodovani, ves drugi vlak z lokomotivo vred pa je čisto uničen zdrčal v prepad. Potoki goreče nafte so se zlivali v Nišavo.
Ta huda nesreča, pri kateri sta ostala nepoškodovana le dva železničarja, se je zgodila najbrž zato, ker so odpovedale zavore. Zračne zavore pa je imelo le devet vagonov. Ko se je vlak pričel spuščati po strmini v dolino, strojevodja ni mogel zavreti drugih vagonov, tako so zadnji vagoni vedno močneje pritiskali na sprednje. Zaradi trenja so se vžgale osi in se je od vročine vnela tudi nafta. Na ostrem ovinku je iztirila lokomotiva in potegnila za seboj druge vagone.
Železniški promet na tem delu proge bo dalj
časa prekinjen. Promet z ekspresnim vlakom se bo vršil s prestopanjem. Na mesto nesreče sta davi prišli bolgarska in jugoslovanska komisija.
Belgrad, U. febr. tn. O železniški nesreči, ki so je dogodila ponoči na bolganskem ozemlju v bližini naše meje, so prispele v Belgrad tele podrobnosti:
Nesreča se ie zgodila 1000 m od jugoslovanske meje na bolgarskem ozemlju. Tovorni vlak je bil
popolnoma uničen. Razen enega zavirača je vse osebje zajela grozna smrt v goreči nafti. Škodo cenijo na več milijonov leivov. Nesreča se je zgodila takole:
Tovorni vlak iz Sofije v Caribrod, ki privozi ob 1 v Caribrod, je 6nodi pravočasno zapustil postajo Dragoman, kjer ga je pregledalo železniško osebje, ki ni opazilo nobene nepravilnosti. Pri vasi Kalotine na bolgarskem ozemlju se je lokomotiva iztirila, najbrž zaradi strmine, in potegnila za seboj 48 vagonov. Med njimi je bilo 30 cistern z nafto in bencinom, v drugih vagonih pa drugo blago. Na doslej nepojasnjen način se je najbrž iztiril vlak zaradi hudega padca. Vagoni so se nakopičili in zarili drug v drugega ter sla se nafta in bencin pri tem vžgala. Požar je zajel vse cisterne in lokomotivo. Po dosedanjih podatkih je vsa kompozicija tovornega vlaka, 48 vagonov, popolnoma uničena.
Nesrečo je preživel samo en zavirai, ki jc bil na zadnjem vagonu. Moža pa doslej še niso naili in ni znano, ali je hujše ali lažje ranjen.
Vzroki nesreče so doslej še neznani, toda kaže, da se je nesreča zgodila zaradi pokvarjenih zavor, ki so odpovedale na težkem terenu. Ker so bile v kompoziciji tovornega vlaka cisterne, je bil požar neizogiben. Železniška komisija iz Dragomana in bolgarsko predstavništvo iz Caribroda sta na kraju nesreče že od davi ob treh. Ponesrečenih uslužbencev še niso mogli najti in bo trajalo dalj časa, preden jih bodo izvlekli iz pogorišča. Promet z Bolgarijo je prekinjen, prav tako so prekinjene telefonske in brzojavne zveze, ker so zgoreli drogovi in se stopile žice. Na kraju nesreče hitijo delavci popravljati progo in popravljati razbitine, da bi bil čimprej obnovljen promet med Bolgarijo in svetom.
Bolgarsko uradno sporočilo
Sotija, 11. febr. m. O veliki železniški nesreči, ki se je nocoj dogodila na bolgarskem ozemlju blizu jugoslovanske meje, je glavno ravnateljstvo bolgarskih drž. žel. izdalo naslednje uradno poročilo:
»Snoči okoli 23.30 je tovorni vlak št. 139 na progi iz Solije proti Caitbrodu zaradi velike brzine, najbrž zaradi poškodb avtomatskih kretnic zavotzil med postajama Dragoman in Caribrod na napačen tir. Vsi vagoni tega vlaka, razen prvih štirih, «o se iztirili. Na kraj nesreče je takoj prišla komisija ter izdala potrebne ukrepe, da se na tem mestu zgradi nova pioga, dosedanja pa očisti. Promet se bo vršil s prestopanjem.«
Po poročilih, ki so prispela v Sofijo, se je nesreča zgodila na postaji Kalotina, ki je oddaljena samo nekaj minut od jugoslovanske meje. Tovorni vlak, ki se je ponesrečil, je imel v kompoziciji 40 vagonov cistern z bencinom, ki je pri nesreči eksplodiral. Kakor poročajo, je nesreča zahtevalo 1 žrtev. Drugih podrobnosti o nesreči še nL
Politične novice iz Belgrada
Belgrad, 11. febr. m. Z jutranjim vlakom se je vrnil v Belgrad g. predsednik dr. Kulovec, ki je dopoldne sprejel v svojem kabinetu ministra za prehrano dr. Prolita in predsednika prehranjevalnega urada za Slovenijo bivšega ministra g. Snoja, dalje odpravnika poslov slovaškega poslaništva dr. Jožefa Ciekerja, mariborskega župana dr. Juvana in predsednika glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, bivšega ministra dr. Vojo Djordjevita.
Davi sta se vrnila v Belgrad tudi finančni minister dr. Sutej in kmetijski minister dr. Čubri-lovit.
Preskrba vojaškega osebia z živežem
Belgrad, 11. febr. m. Ministrski svet je na predlog vojnega ministra podpisal uredbo o preskrbi vojnih zalog v mobilnem in vojnem času z življenjskimi potrebščinami. Po tej uredbi se bo v mobilnem in vojnem stanju vršilo v vojni režiji ter po odredbah te uredbe preskrbovanje vojnega osebja: častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov, ka-plarjev in redovov, mornarjev ter glasbenikov in drugega vojnega osebja v vojski s tistimi potrebščinami, ki jih bo primanjkovalo. Častnike in vojaške uradnike bo oskrbovala častniška zadruga po določilih uredbe o častniških zadrugah. Zaradi zagotovitve sredstev za najbolj važne življenjske potrebščine, o katerih govori ta uredba, se bo ustanovil v pripravnem stanju pri vojnem ministrstvu sklad za dopolnilne preskrbe vojnega osebja z življenjskimi potrebščinami. Sredstva tega sklada se bodo porabila tudi za plačilo članskih vlog za rezervne in upokojene častnike in vojaške uradnike po 61. 16 te uredbe ter za dajanje posojil častniškim zadrugam po čl. 15 prvega odstavka te uredbe. Potrebna denarna sredstva bo odobril ministrski svet na predlog vojnega in v soglasju s finančnim ministrom.
Belgrajske novice
Belgrad, 11. febr. m. Vodstvo demokratske stranke pripravlja ob obletnici smrti Ljube Davi-doviča 15. februarja zadušnico v Belgradu m po vsej Srbiji. Po zadušnioi v svetosavski cerkvi bodo molitve tudi na Davidovičevem grobu.
To nam vsem narekuje zdrava pamet!
Govor predsednika io ministra g. dr. Kulovca na zadnjem celjskem zborovanju je povsod vzbudil velik odmev. Njegove tehtne besede, kako je v teh kritičnih časih bolj ko kdaj treba gledati na hierarhijo vrednot, da se ne izgubimo v malenkosti osebnega in strankarskega prerekanja, so bile prav v tem trenutku ne le koristne, marveč celo potrebne. In človek bi se moral veseliti, ko vidi na vseh straneh tako živahen odmev. Zal, pa moramo reči, da je večina prizadetih strank dr. Kulovčeve besede napak razumela in jih po svoje obrnila, kar je gotovo škoda, ker priča, kako malo dozorelosti je v nekaterih slovenskih in jugoslovanskih političnih krogih od one strani.
Dejstvo je, kar je dr. Kulovec najprej naglasil, da je danes v teh resnih časih polno vprašanj, ki so življenjskega pomena ne le za naš slovenski narod, marveč za vso državo kot našo skupno celoto. In ta velika načelna ter življenjska vprašanja bi morala danes stati na čelu vsega našega političnega prizadevanja ter hotenja. Ta dolžnost ne sloni zgolj na ramah slovenske večinske stranke, marveč na vseh skupinah in strankah, ki v slovenskem javnem življenju hočejo količkaj pomeniti. Sicer res živimo v izjemnih razmerah, vendar je treba ohraniti zdrav pogled na stvarnost, ker razmere so prehodne, narod in država pa bosta ostala z vsemi svojimi življenjskimi potrebami ter zahtevami, katere niso od danes do jutri. Če se danes nekateri sklicujejo na demokratično stališče, je to pravilno le, če demokratično misel pravilno umevajo. Demokracija namreč nikoli in nikdar ni bila negacija reda ter hierarhije vrednot. Kjer pa je to stopnjo vrednot zanikala, se je izmaličila v zmedo, v kateri so glasni kričači z ulice ustvarjali anarhijo. Zato pa je tudi danes demokratična zamisel res v krizi, ker se marsikje niso hoteli zavedali njene moralne odgovornosti. Zakaj demokracija ne nalaga zgolj pravic, da na primer opozicija sme kritizirati, temveč tudii veliko dolžnost, da mora opozicija tudi v svoji kontroli ter kritiki biti ustvarjajoča in pozitivna. Skupnim potrebam celote, ki jo vodi večinska stranka, se podredi tudi opozicija. To ni mišljeno tako, da bi prenehala biti, marveč tako, da opusti svoje ozko strankarsko stališče ter se postavi na stališče važnih življenjskih vprašanj, katera pomaga reševati v okviru narodne in državne skupnosti. V velikih časih ostati majhen, ni le tragika, marveč je lahko tudi zlo dejanje, če to dejanje izvira iz pomanjkanja dobre volje.
Boji letal in topov v Albaniji
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 11. februarja. AA. (Štefani.) Službeno poročilo štev. 244 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
Grško bojišče: Delovanje patrol in topništva. Številni oddelki našega letalstva so živahno bombardirali ceste, skladišča, pomorska in letalska oporišča, železniške postaje in naprave. Na letališču Janine so bila poškodovana in uničena razna letala. V spopadih, do katerih je prišlo v teh ofenzivnih dejanjih, je bilo v plamenih zbitih 12 sovražnikovih letal.
Grška poročila
Atene, 11. februarja, t. (Atenska agencija.) Poročilo štev. 107 grškega generalnega štaba se glasi:
Grške čete so izvedle uspešne operacije. Naše letalstvo je sestrelilo 3 sovražna letala, a izgub ui trpelo nobenih.
Sovražna letala so metala bombe na Vološ, kjer je bilo le nekaj žrtev med civilnimi ljudmi, nadalje na Janino, kjer je bilo nekaj oseb ranjenih. Na obeh krajih pa je gmotna škoda majhna. Sovražna letala so bombardirala tudi Prevezo, kjer ni nobene škode in nobenih žrtev, Lerino, kjer je malo žrtev, škode pa nobene, ter neko mesto v zahodnem delu Peloponeza (Patras), kjer je škoda neznatna, žrtev pa ni nobenih.
Vladni tolmač je časnikarjem na konferenci tiska razlagal, da Italijani nadaljujejo s svojimi napadi na srednjem in južnem odseku fronte. Vsi napadi so bili odbiti in je imel nasprotnik velike izgube. Posebno hudo je trpela brigada miličnikov. Na severu se razvija izredno srdit topniški dvoboj okrog izvirov reke Škumhi in reke Devoli.
Atene, 11. februarja. (Atenska agencija.) Poročilo angleškega letalskega poveljstva se glasi:
Na albanskem bojišču so naši bombniki z bombami zažgali zgradbe v Tepeleniju in D u k i. V zraku so se srečali z veliko skupino sovražnih bombnikov, ki jih je spremljalo 20 lovcev, ki so hoteli bombardirati Janino. Razvila se je bitka, v kaieri sta bila uničena dva sovražila
bombnika. Nad K e I c y r e so bili sestreljeni na-daljni 3 sovražni bombniki. Vsa naša letala so se vrnila.
Z naše meje
Belgrad, 11. febr. m. O današnjih grško-itali-janskih bojih so prišla naslednja poročila:
Četrti dan druge italijanske protiofenzive je potekel v bojih, ki vsak dan zavzemajo vedno večji obseg. Skoraj na vsem bojišču ni prenehal topniški ogenj, razen s krajšimi presledki. Po mišljenju strokovnjakov bo sedanja bitka odločilna za izid vojne v Albaniji. Srednji del bojišča je še vedno glavna napadalna točka italijanskih sil. Najsrditejša bitka se razvijo na odseku ob reki Devoli, kjer Italijani močno napadajo z namenom, da bi prebili grško fronto ter se tako osvobodili pritiska grških čet na levem in desnem krilu. V teh bojih uporabljajo tako Grki kakor Italijani vsa razpoložljiva sredstva, da bi izvojevali zmago. Po grškem poročilu so na odseku pri Tepeleniju grške Čete odbile vse italijanske napade ter potisnile italijanske čete nazaj in obšle mesto, tako da je Tepeleni bil v teku današnjega dne med obema frontama. Prav tako so grške čete v predelu ob morju severno od Himare odbile vse italijanske napade ter še vedno napredujejo proti Valoni. Vzporedno z napadom pri Tepeleniju in severno od Klisure napredujejo grške čete v smeri proti Beratu. Ob izviru reke Škumbe se je topniški ogenj danes nekoliko ojačil. Do večjih pehotnih bojev pa na tem odseku še ni prišlo. Ker sta obe vojskujoči se strani koncentrirali na tem delu mnogo čet, pričakujejo, da bo na tem odseku prišlo do hudih bojev.
Letalska delavnost je bila zaradi lepega vremena tekom današnjega dne zelo živahna. Italijansko letalstvo je ves dan v velikih skupinah bombardiralo nasprotnikove položaje, mesta ob glavnih cestah kakor tudi nekatera mesta v notranjosti Orčije. Prav tako je grško m angleško letalstvo bombardiralo nasprotnikove ceste, zlasti cesti Te-pelerti-Valona in Klisura-Berat. Dalje poročajo, da je angleško letalstvo uspešno bombardiralo Elbasan ter skladišča vojnega materiala v istem mestu in da je pri tej priliki zažgalo več cistern z bencinom.
Pomanjkanje dobre volje pa bi dokazoval, kdor bi na primer bil tako majhen, da bi danes stranki, ki ji predseduje minister g. dr. Kulovec, zanikal njeno večino v deželi, kjer jo ima že celih 40 let, ne zaradi svoje politične moči, marveč zaradi svojega programa in organzacijske sile. Toda ta stranka ima dolžnost zato, ker je večinska, biti lojalna in pravična, zlasti v teh časih. Njena glavna dolžnost pa je, puščati ob stran vse več ali manj postranske cilje in namene ter dvigati na ščit tisto, kar je danes za narod in državo glavna stvar. Politika sporazuma je danes državna politika, ki jo narekuje potreba dneva. Ta politika sporazuma danes Slovencem narekuje v interesu slovenskega naroda in prav tako v interesu Jugoslavije novo ureditev države, ki naj izbriše grehe centralistične preteklosti, da se zagotovi boljša prihodnost naše doslej tako preizkušane državne skupnosti. Potrebo tega so priznavale spočetka skoraj vse stranke v naši državi, vsaj načelno, ker so se zavedale, da je to resna državna potreba. To je dr. Kulovčev govor postavil med najvažnejše vrednote poleg tistih, ki so za vsakega Jugoslovana že same po sebi nesporne: kraljevski dom, naša vojska, nedotakljivost naših meja in naša nevtralnost za ohranitev miru.
Namesto pa, da bi zdaj nekatere stranke to vprašanje obravnavale s tega vidika, so takoj začele govoriti o koncentraciji strank v vladi. To se pravi, da se jim je v tej hierarhiji vrednot zdela najbolj važna njihova stranka ali strančica in pa vprašanje, koliko portfeljev naj bi dobila. To je zgrešena pot, ker danes ne gre za stranke, marveč za nekaj, kar je m.iogo več vredno, to je naša celota. In hudo je treba obžalovati, da se je po sicer mirnem govoru g. dr. Andjelinoviča na zborovanju JNS oglasil tudi g. Pucelj, ki je zahteval dr. Ku-lovcu v odgovor »svobodno kritiko«. Povejte no le eno samo deželo v Evropi, kjer bi bila danes kakemu državotvorcu padla v glavo misel, da hoče »svobodno kritiko«. Ali se ne zavedate, gospodje, da živimo danes v takih časih, ko je vsako besedo treba dvakrat pretehtati, preden jo izgovorite, da z njo ne napravite škode svoji državni skupnosti in njeni nevtralni politiki? Ko bi tako zahtevo postavil na primer kak levičar, bi človek to že še razumel. Da pa je bila postavljena od strani stranke, ki je vedno naglašala svojo »odgovornost«, ki pa v odmerjanju svobode nikakor ni bila velikodušna takrat, ko je vladala, dasi je vladala v mirnih in ne vojnih časih, to je za našo javnost težko umljivo. To je ravno narobe od tistega, kar je dr. Kulovec zahteval od vse naše javnosti, da je treba položaj mirno presotati, odbijati vse ostrine političnega boja ter se izogibati vsemu, kar bi našo državno ali narodno skupnost spravljalo na ozki tir malenkostnih strankarskih zadevic. Tako umevanje dejanskega položaja nam in vsem drugim narekuje zdrava pamet.
Osebne novice
Belgrad, 11. februarja, m. Na predlog prosvetnega ministra so s kr. ukazom odlikovani:
a)	ravnatelji: Bogomir Remec, gimn. ravn. v p., z redom sv. Save 3. stop., Ivan Dolenec, ravn. giinn. v Novem mestu, z redom Jugoslovanske krone 4. stop., Josip Osana, ravnatelj I. drž. ženske realne gimn. v Ljubljani, z redom sv. Save
4.	stop., dr. Franc Sušnik, ravnatelj učiteljišča v Mariboru, z redom sv. Save 4. stop.;
b)	profesorji: Rudolf Južnič v Ljubljani z redom Jugoslovanske krone 4. stop., z redom sv. Save 4. stop. Franc Devetak, dr. Rudolf Kola-rič, Franc Pacheiner, Maks Preželj, dr. Mirko Ru-pelj. Ivan Skerlj, Ernest Tomec, Filip Terčelj, Vladislav Verlič — vsi iz Ljubljane, dr. Ignacij Fludernik, Simon MilaS, Josip Pirnat, Ervina Ropaš, Evgen Vauken — vsi v Mariboru, Franc Roj-šek, dr. Pavel Strmšek, Pavel Holeček — vsi v Celju, Peter Proseu iz Novega mesta, Jakob Šolar iz Št. Vida nad Ljubljano, z redom sv. Save
5.	stop. Miroslav Adlešič, dr. Stanko Gogala -— oba iz Ljubljane, dr. Pavel Blaznik, Franjo Ce-tina —oba iz Celja;
c)	Zmago Konečnik, tajnik v prosvetnem ministrstvu v Belgradu, z redom sv. Save 5. 6top.;
č) iz ljudskošolskih vrst: z redom Jugoslovanske krone 5. 6top. Ivan Štrukelj, ban. solski nadzornik v p., Peter Mavrič, šolski referent v prosv. ministrstvu, z redom sv. Save 5. stop, Boris Grad, šolski nadzornik v Radovljici, Franc Erjavec, šolski nadzornik v Ljubljani, Valentina Merljak, šolska referentka v prosv. ministrstvu v Belgradu, Marija Ažman, učiteljica v Šmarjah, Franc Bervar, šolski upravitelj v Žužemberku, Martin Mavinč, šolski upravitelj v Brusnicah, in Ivan Resman, šolski upravitelj v Novem mestu.
Napredovali so profesorji in strokovni učitelji: v 7. skup. Bogomir Avsenak, Jože Dular, Ludvik Gabrovšek, Ivan Sajevic. Janko Sotošek — vsi iz Ljubljane, Konrad Stražar. Ferdo Kaučič — oba iz Maribora, dr. Miha Osthaber v Belgradu in Izidor Koch v Smcderevu,
Darlan - Petainov namestnik
Podrobnosti o Lavalovih predlogih za popolno pomirjenje med Francijo in Nemčijo
Vichy, 11. febr. DNB: Besedilo ustavne listine št. 4 z dne 10. februarja, s katero se admiral Darlan postavlja za naslednika maršala Petaina kot poglavarja države, se glasi:
Mi, maršal Francije in poglavar francoske države odrejamo na podlagi zatona z dne 10. julija 1940:
Člen 1. Če bi mi bilo iz katerega koli razloga pred ratifikacijo nove ustave po narodu preprečeno izvrševanje dolžnosti poglavarja države, tedaj bo admiral Darlan z vsemi pravicami prevzel izvajanje teh dolžnosti.
Člen 2. V primeru pa, če bi bilo admiralu brodovja Darlanu iz katerega koli razloga preprečeno izvajanje dolžnosti, tedaj ga bo nadomestila osebnost, ki jo bo ministrski svet določil z večino glasov. Dokler ta oseba ne bi bila izbrana, bo njene dolžnosti opravljal ministrski svpt.
Maršal Petain je podpisal tudi ukaz o organizaciji in sestavi francoske vlade. Ukaz se glasi: Člen 1. Gotovo število državnih tajnikov, ki bodo imenovani z ukazi, ima ministrske pravice. Vsak minister je dolžan nadzirati in vzporediti delavnost gotovega števila državnih tajnikov. To pooblastilo je predvideno z ukazom im se nanaša na izvajanje načelnih sklepov, prav tako pa na tiste sklepe, ki se nanašajo na splošno politiko vlade.
Člen 2. Eden od ministrov bo z ukazom imenovan za podpredsednika, ki pod visoko avtoriteto maršala, poglavarja države m predsednika vlade vodi in nadzira delovanje ministrov in državnih tajnikov povsod, kjer gre za izvajanje načelnih sklepov, ki se nanašajo na splošno politiko vlade.
Člen 3. Ministrski svet ima seje pod predsedstvom državnega poglavarja, nadomestuje ga pa lahko podpredsednik. V tem primeru mora podpredsednik predložiti državnemu poglavarju poročilo o posvetovanju ministrskega sveta. Državni tajniki se tudi lahko udeležujejo sej ministrskega sveta v primeru, če se razpravljajo vprašanja, ki se nanašajo na njihov resor.
Člen 4. Ministrskemu svetu ministrov in državnih podtajnikov predseduje podpredsednik.
Člen 5. Podpredsedništvu vlade se priključi generalno tajništvo za informacije, tisk in radio.
Člen 6. Člena 3. in 4. zakona z dne 6. septembra 1940 o organizaciji vlade se ukinjata.
Člen 7. Ta ukaz bo objavljen v uradnem listu in ga bodo vpisali kot državni zakon. (AA.)
O čem ie ie Laval sporazumel z Nemci
Po izjavah zastopnika nove Lavalove stranke v Parizu
»Neue Zurcher Zeitung« objavlja poročilo »United Press« o razvoju položaja v Franciji in pri tej priliki našteva tudi nekatere pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti s Francijo končno veljam en mir. Iz članka posnemamo naslednje:
Zastopnik nove stranke v zasedeni Franciji, ki nosi ime »»Rassemblement National Populaire« (RNP = stranka nacionalnega ljudskega zbiranja) je izrazil upanje, da se bo francoska vlada pod vodstvom Lavala vrnila v Pariz in da bo maršal Petain postal samo po imenu vladar Francije in predsednik njene vlade »Če bi se vlada v Vichy-ju še nadalje branila sodelovati z Nemčijo — je rekel zastopnik RNP — bo Nemčija pač primorana, da pošlje v Francijo svojega pokrajinskega voditelja (gauleiterja), ki bo potem pač vladal Francijo tako, da bo nezasedeni del visel proč od telesa, kakor kos gnilega mesa«.
Zastopnik nove stranke je nadalje naštel tudi nekatere pogoje, pod katerimi bi bila Francija, če bi hotela sodelovati, mogla skleniti mir z Nemčijo in Italijo. Te pogoje je Laval dne 13. decembra 1940 predložil maršalu Petainu, ki ga je takoj po sestanku pustil aretirati (ker se je Lav^l pogajal z Nemčijo brez vednosti svojega najvišjega in odgovornega predstojnika maršala Petaina), Nekateri od pogojev so bili naslednji;
Pogoji
he, ki jih je Laval jeseni s trudapolnimi pogajanji z Nemčijo dosegel, uničila. Francija je bila že na tem, da se bo včlenila v novi red in v novo življenje v Evropi, toda način, kako so jo zadnje tedne vladali, jo je spet vrgel ven iz te skupnosti. Kadar bo Anglija enkrat poražena, potem bodo vsi naši politiki hiteli k zmagovalcu in se mu laskali, da mu hočejo pomagati. Toda takrat bo prepozno. Francija ne bo dosegla sodelovanja z Nemčijo, dokler bo maršala Petaina obdajala an-glofilska družba. Morda Petain računa s porazom Italije? Morda zaupa na pomoč Amerike? Če računa na oboroženo pomoč Anglije ali Združenih držav, je treba reči, da se vlada v Vichyju nahaja na nevarni strmini.«
Svoja izvajanja je predstavnik Lavalove stranke zaključil z besedami: »V prihodnjih tednih se bodo zgodili veliki dogodki in se bodo pokazali prvi uspehi volje do sodelovanja z Nemčijo. Pokazali se bodo v skupnem izkoriščevanju Afrike. Pri tem bomo zasledovali sledeči načrt: Sodelovanje v Evropi, očiščenje francoskega plemena, načrtno gospodarstvo na stanovski podlagi, nadomestitev denarja z vrednoto nacionalnega dela, uničenje kapitalističnega koristolovstva, zbliža-nje in pomešanje vseh stanov in vseh socialnih plasti v eno samo nacionalno skupnost«.
Petainovo stališče
Več ta zastopnik Lavalove stranke ni poveaal. Molčal je predvsem o Lavalovi ponudbi, da Francija odstopi Nemčiji nekatera pristanišča v severni Afriki do nadaljnega in morebitno uporabo francoskega vojnega brodovja. Zaradi tega je maršal Petain odstavil Lavala. Ker pa Nemčija želi, da bi Francija sodelovala in ima zaupanje v Lavala, je izrazila svojo željo, naj maršal Petain Lavala sprejme nazaj v vlado. Maršal Petain je Hitlerju v tem smislu odgovoril, dne 3. februarja pa je poslal v Pariz admirala Darlana, da stopi v stik z Lavalom. Laval pa, oj>rt na gornjo stranko RNP, je stavil za svoj vstop v vlado hude pogoje, med njimi polnomočja, ki bi bila maršala Petaina postavila popolnoma v ozadje, nakar bi se bil preselil v Pariz ter potem hitro izvedel vse obljube, glede katerih se je v decembru dogovoril z nemško vlado. Te pogoje ie maršal Petain enostavno odklonil in imenoval admirala Darlana za svojega zastopnika ter tudi po ustavi za svojega naslednika kot poglavar Francije,
Darlan o brodovju
Glede francoskega brodovja je admiral Darlan dovolil »Journalu« razgovor, v katerem je dobesedno dejal, »da bo francosko vojno brodovje proti vsakemu napadu, pa naj pride od katerekoli strani hoče, branilo svojo popolno neodvisnost. Vojna mornarica bo tudi vse francoske kolonije br*"",a proti vsakemu izzivanju«.
Willkie pred ameriškim senatom
Vfillkie zahteva, naj Amerika pošlje Angliji mesečno vsaj 10 rušilcev
Washington, 11. febr. t. Associated Press: Pred zunanjepolitičnim odborom senata je danes govoril VVendell VVillkie, ki se je pravkar vrnil s svojega potovanja po Angliji. Senat je hotel zaslišati njegovo mnenje o Rooseveltovem zakonskem predlogu o pomoči Angliji. VVillkie je v svoji senatni izjavi med drugim dejal:
»Anglija potrebuje takojšnjo pomoč, a tudi pomoč, ki bo trajala dolgo časa. Edini način, kako more Amerika pomagati Angliji, je, da se takoj uzakoni Roosevcltov zakonski predlog. Amerika mora nadalje skleniti praktične sklepe. Angliji je treba dati vsak mesec, po deset rušilcev. Saj to je mogoče storiti hitro. To je bolje kakor pa vsa prerekanja med pravnimi znanstveniki. Če pa bomo v stanju zgraditi še več rušilcev, bo še bolje. Lahko nam bo tudi, da poškodovane rušilce popravljamo v naših ladjedelnicah.«
Kar se tiče obsega ameriške pomoči, je Willkie mnenja, da naj bi bila Rooseveltova polnomočja omejena izključno na Anglijo, Grčijo in Kitajsko.
Nato je nadaljeval, da bi politika ameriškega osam-
ljevanja morala neposredno privesti ameriško ljudstvo tako daleč, da bo izgubilo vse demokratično svoboščine, kar bi povzročilo revolucijo doma. Amerika mora hitro pomagati. Tudi z ameriško pomočjo bo še nekaj časa trajalo, preden bo Anglija mogla doseči premoč nad Nemčijo v zraku.
V drugem delu svoje izjave jo Willkie dejal:
»Angleški imperij zna biti poražen, ako ameriška pomoč ne bo dovolj izdatna. Omejitve Roo-seveltovega zakonskega predloga morajo biti torej zelo modre. Rad bi doživel, da bodo v sedanjem trenutku zares vsi Amorikancj brez izjeme stali strnjeni v eni bojni črti kot prijatelji vseh tistih, ki se borijo za demokratične svoboščine proti sa-kemu nasilju. Zato rotim vso opozicijo proti temu zakonskemu predlogu, naj preneha z odporom in naj zakon prodre. Kajti prepričan sem, da bo ta zaiion nosil tudi potrdilo vseh milijonov Ameri-kancev. Ta enotnost, ki jo bomo pokazali, bo Še bolj močna kakor pa še tako velike oborožitve na suhem, v zraku in na morju.«
Napetosti na Daljnem vzhodu
posta aro čedalje bolj določene
Zbiranje angleških čet h« meji Siama
šanghaj. 11. febr. DNB: Kitajski tisk spremlja z največjim zanimanjem zbiranje več ko 25 tisoč mož indijskih čet na siamski meji. Listi vidijo v tem znak možnosti za poostritev odnosov med Japonsko in anglosaškim svetom na Daljnem Vzhodu, kar bi utegnilo povzročiti odkrit spopad Tuji politični opazovalci v Šanghaju so mnenja, da pomeni kopičenje indijskih vojaških enot na siamski meji angleško patezo, ki naj bi bila neposreden odgovor na japonsko posredovanje med Siamom in Indokino, katero ima namefl, da bi Siam pritegnilo na stran osišča. Ameriški časnikarji smatrajo to kopičenje čet kot prvi korak za izvedbo daljnosežnega anglosaškega načrta, jjo katerem morata Siam in Francoska Indokina priti pod angleško vplivnostno področje. (AA)
Newyork, 11. februarja. AP prinaša iz Sin-gapuru, da je v okolici Singapura zbranih 20.000 angleških vojakov. Trdijo, da je prišel veliki angleški transportni parnik >Queen Mary< poln avstralskih in novozelandskih vojakov v Singapur. Desettisoči avstralskih, indijskih, kitajskih in malajskih delavcev delajo pri graditvi pomorskih in letalskih oporišč v področju Singapurja in v severnih predelih malajskega polotoka. Vsi strateški dohodi do Singapurja, tako na kopnem kakor na morju, so minirani. Poslednja utrjeval-na dela v severnem področju malajskega jiolotoka
Anglija bo Romuniji napovedala vojno?
Značilna izjava angleškega poslanika v Ameriki
Sobol ev p on u; a v Sofiji voaški pakt s Sovjeti
1.	Stroški, ki jih mora Francija plačevali nemški armadi, ki je deželo zasedla, bi se od dosedanjih 400 milijonov frankov dnevno znižali na 50 milijonov frankov dnevno.
2.	Nemške oblasli bi ukinile razmejitveno črto med zasedeno in nezasedeno Francijo.
3.	Francoska vlada bi se smela iz nezasedene Francije vrniti v Pariz.
4.	Nemčija bi od 1 milijona 300.000 francoskih ujetnikov, ki so še vedno v Nemčiji, odpustila domov pol milijona mož.
5.	Nemčija bi Italijo prepričala, da mora opustiti vsako težnjo po Niči, Korsiki in Džibutiju (Tunizija ni omenjena).
6.	Nemčija bi si priključila Alzacijo in »del Lorene.
7.	Nemčija bi prevzela jamstvo za nadaljno nedotakljivost in trajanje francoskega kolonialnega imperija.
8.	Nemčija bi v Franciji prenehala s pobiranjem prisilnih dajatev v blagu.
9.	Nemčija bi preskrbela oskrbo Francije — predvsem Pariza — z živežem.
Zastofmik nove stranke RNP je nato dejal: »Če bi bila Petainova vlada te pogoje sprejela in bi se začelo sodelovanje z Nemčijo, bi bili dosegli pravičen mir in bi se začelo urejeno sožitje med obema državama.«
Nova stranka v zasedeni Franciji hoče za dne 16. februarja sklicati v Pariz veliko demonstrativno zborovanje in bo takrat govoril Laval. »Kajti napake, ki jih dela vlada v Vichyju — je rekel govornik — morajo enkrat nehati. In sicer kmalu nehati. Izredno resen položaj, v katerem se nahaja dežela, zahtevajo od nas — je nadaljeval govornik — zelo hitrih dejanj. Nemško-Irancosko sodelovanje mora biti obnovljeno. Vlada v Vichyju je vse uspe-
_ Ziirich, 11. febr. b. »United Press« pripisuje obisku Soboljeva v bolgarski prestolnici resen pomen in poudarja, da želi Soboljev ponuditi bolgarskemu min. predsedniku Filovu poslednjo možnost za podpis rusk o-bo I g ars ke vojaške zveze. V Londonu na ta korak Moskve gledajo z dvomljivimi čustvi. Trdijo namreč, da bi bil ta predlog v nasprotju s sedanjo politiko Moskve do Nemčije in Italije.
Pre!om med Angli[o in Romuniio
London, 11. februarja, t. Rador: Romunska vlada je naročila svojemu odpravniku poslov v Londonu, naj zase in za osebje romunskih posla-niških in konzularnih nameščencev v Angliji prosi za potne liste. Romunski odpravnik poslov je to danes storil. Glede dneva odhoda romunskega di-plomatičnega osebja iz vseh krajev angleškega imperija še niso znane nobene podrobnosti.
London, 11. febr. UP Angleško zunanje ministrstvo je objavilo uradno poročilo, v katerem tolmači angleški korak odpoklica poslanika iz Romunije. Po tem poročilu je zahteval angleški poslanik sir Reginald Hoare svoje potne listine zaradi tega, | ker nemške čete prihajajo v Romunijo v vse večjem številu, medtem ko je general Antonescu svoječasno zagotavljal, da nemški vojaki prihajajo v Romunijo samo zaradi poučevanja romunske vojske. Medtem pa je jasno, da pripravlja Nemčija v Romuniji pravo ekspedicijsko armado in da je nemška vojska v Romuniji zasedla V6e važne strategične točke, kakor tudi vse petrolejske vrelce. Nemška vojska torej ni prišla v Romunijo zaradi poučevanja romunskih vojakov — pravi angleško poročilo — temveč zato, da R-munijo uporabi kot vojno oporišče za svoje bodoče vojne načrte na jugovzhodu. Vse to se je zgodilo, ne da b; romunska vlada proti temu kaj podvzela Zaradi tega je postalo nadaljnje bivanje angleškega poslaništva v Romuniji nesmiselno.
Prekinitev diplomatskih odnosov med Anglijo in Romunijo takoj po Churchillovem opozorilu, naslovljenem na Bolgarijo, tolmačijo tako, da bi razvoj dogodkov v Bolgariji lahko kmalu stopil v odločilno dobo Balkanski diplomati v Londonu so izjavili, da ne bi bili presenečeni, če bi se *v do-glednem času nagla Romunija v vojni z Anglijo. Tudi Bolgarija bt lahko prišla v neugoden položaj. V Londonu razpravljajo posebno o vprašanju, če bodo angleška letala bombardirala tudi romunska petrolejska polja, vendar dvomijo, da bi Angleži bombardirali romunska petrolejska polja
Sporazum med Mehiko in Ameriko
Za gospodarskim tudi politični in vojaški sporazum
Washlngton, 11. tebhiarja. Associated Press: Pomočnik državnega tajnika Sumner Welles in mehikanski veleposlanik N a j e r a sta podpisala sporazum o važnih vprašanjih, ki so do sedaj razdvajala Združene države severne Amerike in Mehiko. Sporazum bo poravnal vse težave, ki so nastale pred leti zaradi mehikanskega petroleja in mehikanska vlada je pristala na to, da bo Združenim državam dala odškodnino za škodo, ki so io ameriške družbe trpele zaradi takratnih razlastitvenih ukrepov mehikanske vlade. Združene
države bodo Mehiki posodile večjo vsoto denarja, da bo mogla utrditi svojo valuto Nadalje dobijo Združene države tako rekcč izključno pravico za nakup bakra, cinka, magnezija, antimona in živega srebra. Združene države bodo te rudnine spravljale v vojna skladišča.
Posvetovanja se bodo sedaj nadaljevale še na vojaškem in političnem .polju. V diploma-tičnih krogih so mnenja da bo tudi tukaj dosežen sporazum, kakor hitro bodo medsebojna gospodarska vprašanja vsestransko zadovoljivo rešena.
brez predhodne vojne napovedi Romuniji. Budno spremljajo v Londonu tudi dogodke v B o 1 g a r i j L
Halifax: »Ne bo ostalo pri tem«
Washington, 11. februarja, b. UP poroča: Po prekinitvi diplomatskih odnosov med Anglijo in Romunijo je angleški poslanik v Ameriki, lord H a 1 i i a x , dal kratek in senzacionalni komentar. Rekel je dobesedno: »Verujem, da Anglija ne bo ostala pri tem dejanju.«
Posveti v Turčiji
Ankara, 11. febr. b. Angleški poslanik v Turčiji je imel dveurni razgovor e zunanjim ministrom Sa-radzoglom, ob kateri priliki sta se oba diplomata raz-govarjala o aktualnih diplomatskih dogodkih v zadnjih dneh, ki 6e v veliki meri nanašajo na Turčijo.
Vtis na Madžarskem
Trst, 11. febr. b. Dopisnik »Piccola« poroča iz Budimpešte, da prekinitev angleško-romunskih diplomatskih odnosov rii začudila budimpeštanskih političnih krogov, ker so kaj takega pričakovali. Ze pred dvema tednoma je bilo znano iz Bukarešte, da je angleški poslanik pripravil vse za svoj odhod. V zvezi s tem so tudi razni vojni ukrepi in določbe glede obvarovanja prebivalstva pred morebitnimi zračnimi napadi, ki jih je romunska vlada izdala v zadnjih treh dneh za vso romunsko državo.
Grčija zanika odhod družin grških diplomatov iz Bolgarije
Atene, 11. febr. A A. Atenska agencija: S pristojnega mesta smo pooblaščeni odločno zanikati govorice, ki so se razširile v tujini, da so bile družine članov grškega poslaništva v Sofiji pozvane, naj zapuste bolgarsko prestolnico in se vrnejo v Atene.
so važnejša za strateški položaj Malaja, kakor pa sam Rangun. Vojne sile malajskega polotoka in Singapurja so v zadnjem času v precejšnji meri povečane.
Kitajska vlada je dobila v roke japonske načrte o prodiranju proti jugu
Činking, 11. febr. TASS: Kitajska vlada Je dohila v roke točne načrte japonske vlade o namenih za nadaljnje prodiranje v južna morja. Kitajska vlada je to novico objavila tudi po časopisju in pravi, da je načrte dobila v roke v nekem japonskem letalu, ki je treščilo na tla 5. februarja, zadeto od kitajskih strelcev. V letalu so bili admiral Osumi, član japonskega vojnega sveta ter še dva druga admirala v spremstvu 7 častnikov generalnega štaba. Vsi so se ubili. — Admiral Osumi je bil na potu na otok Hajnan v indokitajskem zalivu, da tamkaj prevzame skupno vrhovno poveljstvo nad japonsko mornarico, ki deluje v južnih morjih. O vsebini teh listin pa kitajska vlada noče dati nobenih obvestil, marveč jih sedaj proučuje in jih bo dala na razpolago vsem interesiranim državam.
Vprašanja v Londonu
London, 11. febr. t. V lordski zbornici je lord Cranborne odgovarjal na številna vprašanja, ki tičejo položaj na Tihem morju in pa v Južnih morjih, ki da povzroča zaskrbljenost in prikazuje možnosti novih vojnih zapletljajev. Vprašalci so se zanimali, kaj je s petrolejem, ki ga Japonska še vedno dobiva iz Nizozemske Indije, in sicer od petrolejskih družb, ki so delno angleške, ko da je vendar upravičena zaskrbljenost vseh poznavalcev razmer, ki trdijo, da bo Japonska morda kmalu sprožila vojna gibanja, ki ne bodo v prilog angleškemu imperiju. Lord Cranborne je odgovoril, da angleška vlada vsa ta vprašanja zelo resno zasleduje, da pa zaenkrat niina nobenega razloga, da bi nastopila proti dobavam petroleja. ki prihaja na Japonsko iz vrelcev v Nizozemski Indiji. Sicer pa da je angleška vlada v stalnem stiku z vsemi vladami, ki so interesirane na položaju Daljnega vzhoda in Tihega morja.
Kr;vfcki umor en Pisatelj knjige: »Bil sem v Stalinovi službi«
Washington, 11. febr. Reuter: Generala Wal-terja Krivickega, ki so ga prej smatrali za šefa tajne sovjetske policije in tajne vojaške misije v Ameriki, so našli mrtvega v nekem hotelu v Washingtonu. Krivickega so našli v hotelski sobi. Imel je rano na glavi, v rokah pa samokres. — Zraven njega je bilo pismo, naslovljeno odvetniku VValdmanu. Waldman je izjavil, da mu je Krivicki pri neki priložnosti rekel, da nekdo ro-vari proti njemu. Pri pregledu trupla so uradno ugotovili, da gre za samomor, toda Waldman je izjavil, da ne verjame v samomor. O Krivickem je znano, da je bii eden tistih, ki so v USA razvijali protiamoriško delovanje. Znano je tudi, da je leta 1930. Krivickega zaslišal odbor, ki je imel nalogo preiskati delovanje tujih organizacij v Ameriki. Leta 1937. je Krivicki padel v nemilost pri sovjetskih oblasteh. (AA). (General Krivicki je napisal knjigo: »Bil sem v Stalinovi službi«, ki je prevedena v vse jezike in jo pri nas prinaša v podlistku »Slovenski dom«.)
Amsterdam, 11. februarja. DNB: Britanska admiraliteta je po radiu sporočila, da je Anglija v tednu, ki se je končal 3. februarja, izgubila 15 ladij v tonaži 57.263 ton trgovskega brodovja. (aa)
V Romuniji red in mir, aretacije pa se nadaljujejo
Bukarešta, 11. februarja, DNB: V svojem dnevnem poročilu o položaju v Romuniji objavlja ministrstvo za notranje zadeve, da je v vsej Romuniji vladal še naprej red in mir. Aretacije in hišne preiskave se nadaljujejo. Med osebami, ki so bile v zadnjem času arttirane, je tudi bivši prefekt policije v Bukarešti Ilija Standa, čigar ime se je omenjalo v začetku januarja v zvezi s preiskavami, ki so bile opravljene v hišah svobodnih zidarjev. Vojaško sodišče v Bukarešti je izreklo 14 novih obsodb. Med temi je bilo 11 oseb obsojenih na ječo od 4 mesece do 5 let, ostali trije pa so bili oproščeni.
Bukarešta, 11- februarja. DNB: Preiskava je ugotovila, da je veliki židovski mlin bratov Her-dan, ki je že dolgo v preiskavi, oškodoval državo za 3 milijone lejev, ker je utajil davke ln razne takse. Na podlagi te ugotovitve je državni tožilec odredil, da naj se zapleni vse imetje te tvrdke. (AA.)	. ,
Bukarešta, 11. februarja, DNB: Prestolmški list »Sfarma Piatra« piše o sklepu vlade, da se vse imetje bivšega predsednika vlade Argetoiana popiše, ker ni mogel dati obračuna za velike vsote denarja, ki jih je imel na razpolago ko ie bil predsednik vlade. List ugotavlja, da je bil Ar-geioianu med glavnimi voditelji lože v Romuniji.
List dodaja, da ukrepi proti Argetoianu in proti bivšemu romunskemu poslaniku v Londonu Tileu dokazujejo, kako ostro nastopa general Antonescu proti bivšim svobodnim zidarjem (AA.)
Bukarešta, 11. februarja. DNB: Vojno sodišče v Bukarešti je obsodilo na pet lfct ječe in na odvzem čina podpolkovnika Noria Georgesca, ki je bivšemu poljskemu maršalu Smigly-Rydzu pomagal pobegniti iz Romunije. (AA.)
Bukarešta, 11. februarja, t. DNB: Romunska vlada je objavila službeno poročilo o žrtvah ob priliki zadnjega legionarskega upora. Iz navedb izhaja, da je našlo smrt 374 ljudi, 380 pa jih je bilo ranjenih V Bukarešti je mrtvih 236 civilistov, ranjenih pa 254. V podeželju pa 117 mrtvih in 73 ranjenih
Budimpešta, 11. febr. (MTL) 50. madžarska jubilejna kmetijska razstava se bo začela 20. marca v Budimpešti. Ta razstava bo podala obsežen pregled kmetijstva na Madžarskem. Zaradi velikega obsega in zaradi jubilejnega značaja so v teku velike priprave in bodo zgradili več novih paviljonov in hlevov za razstavljeno Živino. Tako bodo zgradili poseben paviljon madžarskega trgovskega urada in poseben paviljon madžarskega tobačnega monopola. (AA.)
Gozpo-daK&tvjo
Domači in inozemci
Plače industrijskih uradnikov na Hrvatskem
Iz najnovejše publikacije Ekonomskega instituta banovine Hrvatske o industriji banovine Hrvatske posnemamo, da je znašala skupna vsota vseh plač nameščencev v hrvatski industriji 149.16 milij. din, od tega je dobivalo 4872 domačih nameščencev 139.5 milij. din, 209 inozemskih pa 9.7 milij. din. Nadalje je iz teh podatkov razvidno, da je znašala povprečna mesečna plača za eno osebo 2446 din, toda domači nameščenci so prejemali 2386 din mesečno povprečno, inozemski na 3860 din.
Plače inozemskih uradnikov so bile večje kot
povprečne plače domačih uradnikov v odstotkih v naslednjih strokah za toliko: kmetijska industrija za 63%, kar |x>meni, da je bila jx>vprečna plača inozemskega nameščenca za 63% višja kot povprečna plača domačega nameščenca, v industriji kamenja m zemlje za 15%, v kovinski industriji za 26, v kemični industriji za 120, v tekstilni za 86, v usnjarski za 59, v papirni za 73, v električni za 139, v raznih industrijah za 35% in v rudarstvu za 17%.
Povprečno je plača inozemskega uradnika za 62% višja kot plača domačega uradnika.
Zahteve Kmetijskih zbornic
Nedavno ie zasedal v Belgradu izvršilni odbor vsedržavne zveze kmetijskih zbornic. V vse-državno zvezo je pristopila tudi kmetijska zbornica drinske banovine iz Sarajeva. Odbor je nadalje razpravljal o financiranju zbornic s pomočjo taks na nekatero kmetijske proizvode, ki bi se pobirale pri izvozu in odkupu. Tozadevno je odbor že stavil predlog kr. vladi. Kot najvažnejši problem pa je naslasil potrebo reorganizacije preskrbe s prehrano pasivnih krajev. Zaradi dolgotrajne zime se je stanje prehrane v teh pokrajinah znatno poslabšalo. Ustanovam, ki skrbijo za preskrbovanje, bi bilo treba dati na raz-ivolago potreben denar, da bi nabavile in poslale v pasivne in deficitarne kraje zadoslne količine hrane.
Zahteve trgovstva
Dne 6., 7. in 8. februarja je bila v Belgradu seja Osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj pod predsedstvom g. Nedeljka Savica. Seje so se udeležili tudi številni delegati iz Slovenije s predsednikom Zveze trgovskih združenj g. Vidmarjem. Na seji je bila sprejeta naslednja resolucija:
1.	Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, kakor tudi uredba o kontroli cen naj se ukineta, ker se je izkazalo v praksi pri obeh uredbah, da cilj ustavitev in preprečitev naraščanja cen ni bil dosežen. Nasprotno, z izvajanjem teh dveh uredb so povzročene trgovskemu stanu nej>opisne težave, nejiopravljive krivice in preganjanja, od česar pa je bila napravljena največja škoda pravilni preskrbi potrošnikov. Istočasno naj se sprejme uredba, s katero bi se čimbolj enostavno reguliral problem cen na temelju dnevne nabavne cene poleg priznanega brulto zaslužka, ker bi edino to omogočalo trgovcem preskrbo po-trošnikov. Nadaljevanje sedanjega načina dovoljevanja cen bi privedlo do propasti gospodarstva.
2.	Občinskim aprovizacijam naj se prepove trgovanje ter se jim dovoli samo izvrševanje nadzorstva nad pravilno razdelitvijo pridobljenega blaga za potrošnike. V kolikor pa bi te aprovi-zacije same izvrševale nabavo in razdelitev blaga neposredno potrošnikom, naj opravljajo to izključno jx) nabavni ceni ob kritju stvarnih režijskih stroškov. Najodločneje smo proti nameravani dajatvi sredstev iz državne blagajne potrošniškim zadrugam zaradi prodaje blaga državnim uslužbencem po cenah, nižjih od tržnih, ker to sploh ne bi bilo v zadostno pomoč uslužbencem, napravilo bi pa našim gospodarstvenikom ogromno škodo. Državnim uslužbencem bi se dalo danes pomagati samo s povišanjem plač.
3.	Smatramo, da bi bilo treba načrt o ustanovitvi izvoznih in uvoznih zajednic takoj črtati z dnevnega reda zaradi tega, ker obvezna združenja, gosjx>darske zbornice in zveze kot organizacije interesiranih gospodarstvenikov zadostujejo za izpolnitev naloge, ki naj bi jo prevzele te za-jednice. Obžalujemo obenem, da trgovske zveze 111 njih Centralno predstavništvo tudi tokrat niso bile povabljene na konferenco, ki je razpravljala o tem vprašanju.
4.	V interesu vsega našega gospodarstva zahtevamo, da se iz vrst aktivnih gospodarstvenikov ustanovi že z ustavo določeni gospodarski svet, ki bi stalno s svojimi nasveti podi>iral resorne ministre pri vodstvu zdrave gospodarske politike v naši državi.
Sorodni in istovrstni obrti
Obrtni zakon našteva v § 23. rokodelske obrte, to je tiste obrte, za katere je glede na posebno veščino v ročnem delu potrebna strokovna izobrazba in ki se smejo izvrševati samo na osnovi predhodnega dokaza o izobrazbi, pridobljeni z učenjem in praktičnim delom po posebnih odredbah tega zakona. Strokovna izobrazba za rokodelske obrte se dokaže praviloma z izpričevalom o opravljenem pomočniškem izpitu po dovršeni učni dobi in izpričevalom o opravljenem mojstrskem izpitu po najmanj triletni pomočniški zaposlitvi.
Ta določila o izkazani učni dobi in zaposlitvi veljajo načeloma za pripustitev k pomočniškemu odnosno mojstrskemu izpitu pri vseh rokodelskih obrtih z izjemo glede na vštetje dobe, ki jo posamezni kandidati prebijejo v strokovnih šolah, kar ureja posebna uredba, kakor tudi z izjemo glede na one, ki jih more ban izjemoma oprostiti predložitve rednega potrdila odnosno poslovne Knjižice, če takih izkazi! iz opravičenih razlogov ne morejo predložiti. Pri izkazilu učne dobe in pomočniške zaposlitve predpisuje zakon še eno izjemo, ki se nanaša na sorodne odnosno istovrstne obrte.
Glede na način in značaj dela loči obrtni zakon vse rokodelske obrte v sorodne in istovrstne. Istovrstni obrti so obrti, ki so navedeni v isti točki § 23. obrt. z., ki vsebuje 88. takih točk in s tem 88 rokodelskih obrtov. Vendar je pod eno točko naštetih večkrat več obrtov, bodisi da je pri tem s posameznimi različnimi nazivi označena prav za prav ena obrt, bodisi da ie pod isto točko označen s splošnim nazivom dotični obrt, prijano pa mu je še ime za specialno stroko do-tičnega obrta, kakor se je pač v dobi zadnjih let specializacija dotičnega obrta že razvila. Za primer prvih navedimo »košarje in pletače predmetov iz protja«, kot primer drugih pa »ključavničarje, gradbene ključavničarje, pohištvene ključavničarje«. Kandidat more torej delati izpit iz gradbenega ključavničarstva, ali pw pohišlvenega, v kolikor ^ta ti dve stroki že specializirani. Kopa mojstrski izpit opravi recimo iz gradbenega ključavničarstva, more prestopiti tudi v pohištveno ključavničarstvo, ali pa izvrševati oba obrta istočasno, ne da bi m vsak obrt posebej moral delati izpit, ker sta oba obrta istovrstna in zadošča po določilih § 3i., odst. 3. obrt. z., opraviti izpit iz enega
izmed teh v eni in isti točki § 23. obrt. z. navedenih rokodelskih obrtov.
Sorodni rokodelski obrti pa so oni obrti, ki so v § 23. obrt. z. navedeni pod drugimi, samostojnimi točkami, so pa bili od ministrstva za trgovino in industrijo s posebno uredbo proglašeni za sorodne. V sorodni rokodelski obrt sme prestopiti neki obrtnik le tedaj, če opravi predhodno mojstrski izpit iz dotičnega rokodelskega obrta, ki je bil njegovemu obrtu proglašen za sorodnega in v katerega želi zdaj prestopiti. Za prijavo k mojstrskemu izpitu za neki sorodni obrt dovoljuje obrtni zakon izjemo v tem, da se sme kandidat prijaviti k izpitu brez predpisanih dokazov o učenju in zaposlitvi, to iz razloga, ker je do zdaj izvrševani obrt po značaju in delu soroden onemu obrtu, v katerega hoče kandidat prestopiti. Zakon dopušča tudi, da se všteje že učencem in pomočnikom, ki prestopijo ali iz nekega istovrstnega v drug istovrstni, ali pa iz sorodnega v drug sorodni obrt, v učno dobo odnosno pomočniško zaposlitev ves dotlej prebiti čas.
Določila § 31., odst. 2. obrt. z„ da označi z uredbo tiste obrte, pri katerih je prestop dopusten, se je minister za trgovino in industrijo dvakrat poslužil. Prva uredba o sorodnih obrtih je izšla v I. 1934., druga, s katero je bila prva razveljavljena, pa v 1. 1936. (Službeni list 45. kos, z dne 3. junija 1936) in velja še danes. Označitev sorodnih obrtov se je izvršila p>o načelu, ki ga omeni obrtni zakon in smo ga zgoraj navedli, upoštevaje posamezne skupine rokodelskih obrtov, kakor kovinske, lesne, tekstilne, živilske, stavbne itd. Nova uredba o sorodnih obrtih je bila potrebna iz dveh razlogov. Prvič je minister za trgovino in industrijo na podstavi § 23., odst. 2. obrt. z. predpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov, s katero je bilo označenih iz vrste prostih obrtov nekaj novih rokodelskih obrtov, nekaj že starih rokodelskih obrtov pa na novo razporejenih, drugič pa se je v razdobju dveh let po prvi uredbi o sorodnih obrtih pokazala potreba, da se sorodnost razširi še na nekatere obrte, dočim se za nekatere ukine. Iz tega razloga se je števrlo točk v drugi uredbi povišalo za 12 v primeri s prvo uredbo.
V zvezi z že omenjeno »Uredbo o izpremembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov« je povedati še nekaj. Člen 5. te uredbe dopušča, da sme bnn pri obrtih iz točke 58. (brivci in frizerji), točke 73 a (pleskarji, sobni slikarji, obrtni slikarji industrijskih izdelkov) in točke 77. (portretni fotografi, pokrajinski fotografi) § 23., odst. 1. obrt. z. določiti za večja mesta, da je vzeti poedine obrte iz navedenih točk, kakor da so navedeni v posebnih točkah. To se pravi, da bi v posebej določenih mestih ti obrti medsebojno ne bili istovrstni, temveč sorodni in da bi za izvrševanje vsakega izmed teh obrtov bil potreben predhodno opravljeni mojstrski izpit.
Samo v primeru brivskega in frizerskega obrta je izšla zadevna odredba, s čimer sta ta dva obrta v primeri z drugimi rokodelskimi obrti zavzela poseben položaj v obrtnopravnem pogledu, v katerem pa se je zrcalil gospodarski položaj teh dveh obrtov v povojni dobi. To bomo skušali pokazati posebej v sledečem članku.
Razmah nemške industrije
Najvažnejši problemi, na katere je naletela v preteklem letu industrija, so se pokazali zaradi vojnih zahtev v prvi vrsti pri preskrbi delovnih sil, potem surovin in šele na zadnjem mestu denarnih sredstev. Vpoklici pod orožje so napravili v milijonskih vrstah nemškega delavstva velike vrzeli, ki jih je bilo treba kolikor pač mogoče zamašiti. Število moških zaposlencev pa ni padlo v toliki meri, kolikor delavcev in nastav-ljencev je bilo poklicanih v vojsko. Samo moških je bilo dodatno mobiliziranih nad milijon delovnih sil. Sem spadajo na eni strani mladostniki, ki so zapustili o Veliki noči 1940 šolske klopi, na drugi pa rentniki, upokojenci in ostali, ki so se za čas vojne spet vrnili v poklicno življenje. A tudi nemška ženska je stopila na svoje mesto. Prejšnjo zimo je bilo manj žensk poklicno zaposlenih kakor pri izbruhu vojne, vendar je sedaj ta iziiadek neie nadoknaden, temveč je še mimo tega zaposlenih novih 200.000 žensk. Zraven je treba prišteti še stotisoče inozemskih delavcev in vojniih ujetnikov. V septembru je bilo v industriji in obrti zaposlenih 400.000 tujih delavcev in 200.000 vojnih ujetnikov. Tako se je posrečilo preprečili vsak zastoj v nemški vojni produkciji.
Poleg izdelave neposrednih vojaških potrebščin so se začele v velikem obsegu graditi produkcijske naprave. Nemčija razpolaga danes z največjo produkcijsko kapaciteto na svetu in jo misli tudi naprej ohraniti. To svojo pozicijo si je učvrstila, ko je dobila z zasedenimi in osvojenimi državami nove industrijske kapacitete in more saarsko pokrajino spet povsem izkoriščati. V razbremenitev lastne industrije daje naročila industriji zasedenih držav.
Tudi preskrba s surovinami 60 je izboljšala. Poleg prirastka šlezijskega premoga in lotarinške rude so mnogo pripomogle tovarne štiriletke, da so se razširile surovinske podlage. K temu pridejo še surovine, ki jih nudijo v mnogo večji meri kakor pred vojno Sovjetska unija ter daljni in bližnji Vzhod kakor tudi kontinent sam. V prvi vrsti spada sem nafta iz Romunije in Rusije, železna ruda iz Švedske, bombaž iz Rusije, celuloza iz Skandinavije, bauxit iz Italije in južne Evrope. Posebno se je okrepila preskrba Nemčije z železom z lotrinško minetto. V zadnjem leiu so izkopali tu 15,000.000 ton rude. po rudarskih cenitvah pa se da ta količina še bistveno stoip-njevati. Glede na tako ugoden položaj je Nemčija rešena železne stiske. Tudi premoga ima Nemčija v taki obilici, da ne krije le potreb lastne ' vojne produkcije v polni meri, temveč zalaga še , Skandinavijo, Italijo in južno Evropo s svojim premogom. 1938. leta so nakopali na področju '
velike Nemčije (brez zapadnih novih pokrajin) 233.0 milijonov ton črnega premoga, k tem je treba prišteti še 200 milijonov ton rjavega premoga, ki predstavlja v svoji kurilni vrednosti 50 milijonov ton črnega premoga. Poleg premoga in železa so tudi druge surovine, kakor nafta, lels, kavčuk, celuloza itd. v Nemčiji, čeprav ne v preobilici, vendar pa v zadostni meri na razpolago. Produkcija celuloze za umetno volno in svilo je cenjena za 1940 v količini 300.000 ton.
Financiranje nalog, ki jih je postavila nemškem u gospodarstvu vojna, je pa povzročalo najmanj težkoč. Čeprav je nemški kapitalni trg v preteklem letu prevzel celih 13.2 milijard mark državnih posojil in blagajniških zapiskov, je bil razen tega zmožen dati industriji zadostna sredstva na razpolago, da je mogla še razširiti svoje obrate. Tako je bilo mogoče v času med lanuar-jem in oktobrom 1940 plasirati za celih 835 milijonov mark industrijskih posojil. Poleg tega je bilo izdanih za 641 milijonov mark novih delnic. Poznavalci menijo, da je nemška industrija v preteklem letu poleg obilnih lastnih sredstev porabila še okoli 2 milijardi mark. ki jih je še dodatno nudil kapitalni trg za izgraditev in preureditev svojih naprav. Še dosti večji je delež, ki so ga podjetja porabila iz lastnih sredstev. Gospodarjenje s surovinami in delovnimi močmi je omogočilo industriji, da je potrebna sredstva
mogla črpati iz lastnih rezerv.
*
Delo na drž. proračunu za 1941. Na osnovi uredbe o drž. računovodstvu, ki bo v kratkem objavljena, bo proračunsko leto izenačeno s koledarskim. Zaradi tega bo novi proračun tekel od 1. aprila do 31. decembra 1941. — V zvezi s tem se je že začela izdelava proračuna za 1941 in je finančno ministrstvo obvestilo vsa ministrstva, da se mora novi proračun izdelati na osnovi največje varčnosti. Neka ministrstva pa že sedaj izdelujejo proračune, n. pr. z investicijskim značajem nekaterih izdatkov. Vsi predlogi, ki gredo za povečanjem državnega proračuna, bodo ob priliki končne redakcije državnega proračuna črtani v vsej višini, t. j. za vseh 100%. Izjema bo napravljena samo v onih primerih, kjer se jpovečanje izdatkov nikakor ne more preprečiti.
Uvoz sladkorja za Hrvatsko. Ministrski svet ie dovolil na predlog ministra financ, da sme Bogod uvoziti 1200 vagonov sladkorja v kockah ali kristalnega sladkorja brez plačila uvozne carine.
Naše državne finance. Kot smo že poročali, naši državni dohodki dotekajo v znatni meri v državno blagajno. Skupno so v prvih devetih mesecih proračunskega leta 1940-1941, torej v dobi od 1. aprila do 31. decembra 1940 znašali 11.590.1 milij. din, dočiin so v odgovarjajočem razdobju leta 1959 znašali samo 9.354.8 milij. din. Izdatki pu so znašali v prvih devetih mesecih 1940-1941 10.150.1 milij. din, dočim so v odgovarjajoči dobi 1939-1940 znašali 8.829.1 milijonov oin. Proračun ?a 2940-1941 je bil izvršen pri dohodkih s 105.01 (1939-1940 s 96.65%), pri izdatkih z 91.78 (91.21%).
Materije gnojila — carine prosta. Ministrski svet je izdal naslednje dopolnilo carinski tarifi: materije za gnojenje brez ozira, po kateri številki carinske tarife se ocarinijo, so proste carine pod pogoji, katere predpiše ministet financ v soglasju s kmetijskim ministrom. Tozadevni odlok je objavljen v »Službenih novinah< z dne 10. februarja.
Nova pooblastila za Osrednjo upravo za posredovanje dela. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je prenesel na Osrednjo upravo za posredovanje dela vse posle, ki jih je doslej vodil odsek za posredovanje dela pri ministrstvu soc. politike in ljudskega zdravja. — Nadal je je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje pooblastil Osrednjo upravo za posredovanje dela, ka sme sama neposredno ali
K glavnih upravah za posredovanje dela izdati, zamonjavati in obnavljoti poslovne knjižice (legitimacije) za delavce in nameščence, kar je bilo doslej prepuščeno ministrstvu. Predsed-ni.štvo Osrednje uprave je pooblaščeno v svrho izvrševanja tega odloka izdajati potrebna pravila in navodila. Odlok je stopil v veljavo dne 10. febr. z objavo v »Službenih novinahe.
Prepoved izvoza tekstilij. Minister za trgovino in industrijo je po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino sklenil prejoovedati izvoz volnenih stopal nogavic in vseli izdelkov iz volne, bombaža, jute in vseh naravnih tkanin. Pozivajo so vsi dosedanji izvozniki volnenih stopal, da do 22. t. m. zaključno prijavijo ravnateljstvu za zunan jo trgovino vse količine izdelanega blaga volnenih stopal in stopal iz ostalega materiala, katere so namenili za izvoz. V prijavi je treba označiti kraj, kjer se blago nahaja v skladišču in jc treba prijavo dati pri pristojnem okrajnem načelstvu.
Opozorilo glede cen. Opazilo se je, da se številni proizvajalci (predelovalci), trgovci na veliko in malo ne drže obstoječih predpisov o kontroli cen in zahtevajo, ozir. plačujejo višje cene od tistih, ki so jih pristojne oblasti dolo- 1 čile, odnosno maksimirale. Opozarjajo se zato vsi pridelovalci, proizvajalci in trgovci, da se morajo držati določenih cen in vseh drugih predpisov. Vsi tisti, ki se ne bi točno ravnali j>redpisov, bodo najstrožje kaznovani. Prav tako bodo kaznovane po zakonu vse osebe, ki širijo neresnične vesti v zvezi s kontrolo cen
in o nadaljnih odredbah glede cen na splošno, kakor tudi glede cen posameznih predmetov. (Iz
ministrstva za preskrbo in prehrano — oddelek za kontrolo cen.)
Opozorilo glede nakupov. Ministrstvo za preskrbo in prehrano sporoča vsem trgovcem na veliko in vsem uvoznikom na veliko, naj nikar ne kupujejo od domačih proizvajalcev ali pa iz tujine blaga po višjih cenah, kakor so današnje, ker jim ne bo dovoljeno povečanje njihove dosedanje prodajne cene, izvzemši v izjemnih in skrajno opravičenih primerih. (Iz ministrstva za preskrbo in prehrano.)
Druga partija gume iz Francije. Te dni je prispela v našo državo druga partija gume, katero smo dobili iz Francije. Skupmo s prvo partijo je znašal ves uvoz 2200 kosov, od česar je dobila banovina Hrvatska 600 kosov, ostanek pa bo razdeljen na ostale banovine. Druga partija vsebuje največje gume, in sicer predvsem za avtobuse.
Slovaška zunanja trgovina. Lansko leto je znašal uvoz na Slovaško 2.3, izvoz iz Slovaške pa 2.7 milij. kron, tako da je bila slovaška zunanja trgovina za 0.4 milijarde kron aktivna. Največji del slovaške trgovine je bil z Nemčijo in protektoratom. Povečala se je trgovina z balkanskimi državami. Najvažnejši izvozni predmet je les, katerega so lani izvozili za 1 milijardo kron.
Borze
Dne 11. februarja 1941.
Denar
Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55.—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 10.505.701 din. na belgrajski borzi 11,715.000 din, od tega 230.088 in 858.000 mark, 165.250 švicarskih frankov in 3.757 dolarjev. — V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 940.00 din.
Ljubljaaa — uradni tečaji:
London 1 funt ....... 174.57— 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90— 219.10
Newyork 100 dolarjev .... .5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov .... 1271.10—1281.10
Ljobljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun 100 drahem.......38,— denar
Solun 100 drahem ...... 37.60—38.35
ZOrieh. Belgrad 10, Pariz 8, London 16.15, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.625, Oslo 98.50, Kopenhagen 88.50, Sofija 425, Lisabon 17.27, Budimpešta S5, Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.125, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.50.
Vrednostni papltf Vojna škoda:
Svetovne smučarske iekme v Cortint d'Amp«zzo A. Marcellin (Italija), ki je bil drugi pri smuku, čestita J. Jennevveinu (Nemčija) (desao). ki s! je zopet osvojil svetovno prvenstvo.
v Ljubljani 479—482 v Zagreba 481 denar v Belgradu 478—479
Ljubljana Drž. papirji 7% invest. posojilo 101 —102, agrarji 55—56, vojna škoda promptna 479 —482, begluške obveznice 86—87, dalm. agrarji 81-82, 8% Blerovo posojilo 107—108, 7% Blerovo posojilo 101—102, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% stab. posojilo 97 -98. Delnice: Narod, banka 7.050 denar, Trboveljska 890—400, Kranjska industr. družba 142 denar.
Zagreb: Državni papirji: 7% invest posojilo 101 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 481 denar, begluške obveznice 86.50 denar, dalm. agrarji 82 denar, 6% šum. obveznice 81.50 blago, 4% severni agrarji 56.50 denar, 8% Blerovo posojilo 107 denar, 7% Blerovo posojilo 101 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Narodna banka 7.050 denar, Priv. agrarna banka 210 denar, Trboveljska 400—402 (400).
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 101 denar, vojna škoda promptna 478—479 (479), begluške obveznice 85.50—86 (85.50), dalm. agr. 80.50-81 (80.50, 81), 6% šumske obveznice 7975 do 80.50 (80), 4% severni agrarji 55.50 denar, 8% Blerovo posojilo 106 denar, 7% Blerovo pos. 101 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 103 denar, 7% stab. posojilo (97). — Delnico Nar. banka 7.000 denar, Priv. agrarna banka 214 denar.
tltnl tre
Novi Sad. —Ječmen bač, srem. 550—560, fižol, bač., ere., beli, brez vreče, kasa duplikat 2% 610—620. Tendenca neizpremenjena. — Dne 12. februarja 1941 bo borza zaprta.
Som bor. Oves bač., srem., slav. 405—410, ječmen bač., okolica Sombor 63—64 kg 540— 550, fižol bač., beli 2% 615-620. — Tendenca neizpremenjena. Promet majhen.
Cene iivlnl In kmetijskim pridelkom
Živinski sejem ▼ Kranja dne 3. februarja t. I.
Dogon: 36 volov, 20 krav, 13 telet, 7 kozličev, 70 svinj in 80 prašičev. Prodanih je bilo: 19 volov, 10 krav, 13 telet, 35 svinj in 49 prašičev. Cene so bile naslednje: voli 1. vrste 9.50, 2. vrste 8 75, 3. vrste 7.25; telice 1. vrst« 9.50, 2. vrste 8.75, 3. vrste 7.25; krave 1. vrste 8.25, 2. vrste 7.25, 3. vrste 6.50; teleta 1. vrste 13, 2. vrste 12; prašiči špeharji 18 do 18.50, pršutarji 16—17 din za kilogram iive teže.. Mladi prašički za rejo, 7 do 8 tednov stari, 250 do 300 din za glavo. — Goveje meso 1. vrste, prednji del, 16, zadnji del 18 din, 2. vrste, prednji del, 15, zadnji del 17 din; svinjina 24, slanina 26, svinjska mast 28—30, čisti med 36—40, neoprana volna 92 do 96 din, oprana volna 104 din za kilogram. — Ječmen 4.25 din, rž 4.25, ove« 3.75—4, koruza 3.75, fižol 6 do 10 din, krompir 1.75—2, lucerna za krmo 1.50 do
1.75. seno 1.50, slama 1, jabolka 2. vrste 8_10 din,
3. vrste 6—8 din, pšenična moka 5.50—9, koruzna moka 6.50, ajdova moka 7.50—10, ržena moka 6.50 do 7 din za kilogram. — Trda drva 180—185 din za kub. metir, jajca 1.50—»2 din za komad, mleko 2.50 do 3 din za liter, itirovo maslo 48—52 din za kg.
Živinski sejmi
V Ptuja, dne 4. februarja in svinjski sejem, dne 6. februarja 1941: dogon: 67 volov, 258 krav, 8 bikov, 16 juncev, 56 telic, 2 teleti, 54 konj, 8 žrebet in 12 svinj. Prodanih je bilo: 47 volov, 156 krav, 7 bikov, 38 telic, 1 tele, 29 konj in 4 žrebeta. Cene so bile naslednje: voli 8.25—10 din, krave 5-8.50 din, biki 6-8.25 din, telice 7.50-9.50 din, teleta 7.50, pršutarji 12-13 din, debele 8vinje H-15 dir, za kg žive teže. Konji 700 do 5000 din in žrebeta 1000—2000 din za glavo.
Življenje v naročju gora
Koice: Zimski motiv s Sije
Akademski športni klub si je letos poleg ostalih sekcij ustanovil-še alpinsko sekcijo, katere namen je, izbrati iz kroga ASK-ovega članstva vse alpiniste in jih združiti v posebnem odseku, ki bi naj potem počasi pričel sistematično obdelovati naše gore in pa vzbuditi med ASK-u dostopno akademsko mladino večje zanimanje za hribe z raznimi predavanji in izleti v planine.
Vsestransko delovanje ASK
ASK, ki se je osnoval pred šestimi leti in ki danes dejansko edini akademski športni klub, ki goji vse vrste športa in ki predstavlja slovenske katoliške akademike-športnike, se je v teh letih vsestransko močno razmahnil. Njegova smuška sekcija ima lopo število tekmovalcev, ki imajo vsako leto svoje tečaje in treninge in kt na različnih tekmovanjih dosegajo zelo lepe uspehe. Ta sekcija organizira vsako leto razne klubske in medklubske tekme (zlasti spominske klubske tekme za zlati pokal dr. Korošca), včasih prireja
Gorjuie; Kapelica pozimi
tudi tekmovanja večjega formata: tako je leta 1937. organizirala mednarodne akademske tekme na Rošci, pri katerih je sodeloval tudi takratni svetovni akademski prvak v alpski kombinaciji Itarrer, v prihodnje pa namerava organizirati državno akademsko smuško prvenstvo, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Krepko se je razvila ASK-ova table-teniške sekcija, saj je njen član tudi prvak Slovenije v table-tenisu. Prav tako kaže velik razvoj lahkoatletska sekcija, ki ima v svojih vrstah mnogo mladih talentov, ki so dosegli že krasne uspehe na mednarodnih tekmovanjih. ASK je bil prav v zadnjem času sprejet tudi v Slovensko lahkoatletsko zvezo. Plavalna sekcija je oživela letos, ko so mladi, talentirani ASK-ovi plavači pričeli že z zimskim treningom in priredili tudi prvo klubsko prvenstvo v zimskem kopališču Ilirije. Tamkaj je bilo opaziti zlasti med damami mnogo obetajoče talente, Za svojo člane ima ASK dvakrat tedensko tudi telovadbo, kar pride zlasti prav klubovim lahkoatletom, ki se na ta način najbolje pripravljajo za poletje. Vsem tem sekcijam se je pridružila še alpinska, ki je letos pričela s svojim delovanjem.
V	soboto, dne 18. januarja t. 1. je bilo v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti prvo planisko predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. V naročje gora nas je povedel odlični slovenski alpinist plezalec Uroš Župančič, ki jo govoril o temi: »Začetki, razvoj, kriza in nova pota alpinizma«. Po predavanju nam je še v izbranih slikah prikazal Julijske Alpe, ki so gotovo naše najbolj masivne, najbolj skrivnostne in najbolj v dno duše zajemajoče, lahko bi jim rekli lilozofsko-lirične gore.
Nova pota alpinizma
Uroš Zupančič, ki je znan tudi kot igralec iz naših slovenskih filmov »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine«, ki ju je snemala »Skala«, zastopa v razvoju alpinistike novo smer: ne biti več akrobatski, z vsemi mogočimi tehničnimi pripomočki zavarovani plezalec ekstremnih problemov, temveč alpinist z dušo in telesom, alpinist v ledu in skali, v vsakem letnem času, klasični alpinist, kakor so bili prvi osvojevalci gora.
V	svojem predavanju nam je prikazal, kako se je razvijalo in raslo zanimanje za gore; kako
se je porodil alpinizem, ko so prvi osvojevalci in ljubitelji hribov začeli zavzemati razne vrhove; kako se je širil krog teh ljudi, ki_ so bili v gorah doma in ki so počasi, sistematično pričeli zabijati prve kline v najtežje stene; kako se je končno tudi alpinizem, kakor vse drugo v življenju, kar se razvija, v eni veji izpridil in zašel v ekstrem, ko so različni, zlasti italijanski plezalci, pričeli uporabljati vse mogoče tehnične pripomočke (razne zapletene kombinacije klinov in vrvi), ki so z njimi uganjali prave akrobatske vragolije, s katerimi pa gore niso premagali, temveč jo le prevarali. Potem nam je povedal, da se alpinizem zopet vrača na svojo staro, klasično pot, kakor so jo že pričeli tisti pravi gorjanci, ki s hribi čutijo in jih ljubijo in jim ni alpinistično udejstvovanje neka športna panoga, v kateri je treba dosegati rekorde, kakor na vseh mogočih, pestrih športnih poljih, temveč neka visokovredna, etična vrednota. Navedel nam je imena znamenitih planincev in znamenitih vrhov, ki so jih ti osvojili. Seznanil nas je z zavojevalci Mont Blanca, nam prikazal borbo Whymperja, ki je preplezal Matterhorn, nas povedel preko skrajno težavnih sten v Zinnah do slovite stene Eigerja, ki je dolgo ponosno kljubovala vsem poskusom, ki so ji hoteli vzeti njeno deviško krono in ki je terjala žrtve med drznimi osvojevalci. Vendar so vztrajni alpinisti z močno voljo vse premagali. Ukloniti so se jim morali vsi najtežji problemi šeste stopnje, vse rdeče, skrajno izpostavljene prevese, vsi krušljivi žlebovi, vsi mokri kamini in vsi v led zakovani vrhovi. Pričeli so prihajati tudi pozimi v zasnežene in zaledenele gore, ki še niso čule pesmi kladiv in klinov in v katerih se še zdaj zdi, kakor da bi jih bila šele pravkar izoblikovala vsemogočna, ustvarjalna Roka. Mnogo jih namreč poznamo le še od daleč in zde se nam kakor podobe iz kraljevstva sanj.
Poudaril nam je svoje gledanje na alpini-stiko: ko so bile gore ranjene s prvim klinom in ko je prvič vrv polzela med njihovimi skalami, so bile prevarane in onečaščene. Njihova sila se je zmanjšala. Le pozimi so še ohranile svojo ele-mentarnost in svojo prvobitnost in le takrat je na njihovem obličju še prvotni, ledeni dih stvar-jenja. Zato mora nova, bojaželjna mladina predvsem pozimi hoditi v njihovo kraljestvo, če hoče še doživljati njihovo prvobitnost in spoznavati njihovo skalnato in ledeno lepoto in če hoče še dosezati prvenstvene uspehe.
Alpinist z dušo in telesom
Človeka vleče v gore nekaka neznana, skrivnostna sila, ki se je ne da natančno razložiti. Kdorkoli je le enkrat doživel planine, ta jih ne bo nikoli več pozabil in vedno se bo znova in znova vračal med nje. Če bo še tako trdno sklenil, da ne bo več šel, bo kljub temu kar naenkrat prišel trenutek, ko ga bo zagrabilo in ne bo mogel strpeti doma med zatohlimi dolinskimi zidovi. Napolnil si bo nahrbtnik, obul okovanke in bo šel po poti, po kateri so drugi pred njim že dolgo, dolgo hodili in po kateri bodo še dolgo, dolgo za njim hodili njegovi nasledniki. Ko bo pričel spoznavati od bliže, ko bo pričel slutiti, koliko lepote se skriva na raznih samotnih krajih, kamor le redko stopi človek, ko ga bo vsega pre-
vzela mogočna sila gora, pa mu bo kmalu premalo hoditi jK> nadelanih potih in tako na cenen
in prelahek način, s pomočjo pritrjenih kovinskih žic in v skalo vsekanih stopnic zmagovati veličastne velikane. Zaželel si l>o borbe z goro, hotel se bo zagvozditi v deviško, nedotaknjeito steno in jo z velikim, hotenim naporom premagati. Hotel bo tudi on iskati in reševati najtežje probleme, se poizkusiti v skrajno težavnih, rdečih prevešati in na izpostavljenih grebenskih rezeh in se zmagovito priboriti do vrha, kjer mu l>o zaplaval pogled, poln hrepenenja preko tisočkrat razčlenjene, v soncu se blesteče ali v meglo se zavijajoče verige gora, novim ciljem naproti. Vrh mu bo le počivališče pri njegovih vzponih in kraj, odkoder si bo lahko zarisal in postavil nove, še težje naloge, ki jih bo izvršil zopet z lastno voljo in močjo, z lastno vztrajnostjo in pogumom. Vrh mu bo tudi tislo mesto, odkoder 1h> s široko, odprtim srcem pil vase neopisljivo lepoto gora in kjer bo čutil najmočneje in najjasneje, kako mogočen je Tisti, ki nam je s svojo večno roko izoblikoval te masivne orjake in kako dobrolljiv je, na nam je dal gledati in spoznavati v tem svetu, ki je drugače vsakdanji kot blatna cesta, nekaj tako vzvišenolepega in hkrati tako inehko-nielodičnega kakor pesem, da nam je ustvaril te naše gore, ki v svojih okamenelih besedah imajo zapisanih že toliko tragedij in toliko srečnih trenutkov. To mu bo njegovo veliko alpinistično doživetje in takrat bo postal alpinist z dušo in telesom. Vrv in klini bodo njegovi zvesti spremljevalci in prijatelji, hribi bodo postali njegovo domovanje, če bo nesrečen, bo iskal pri njih tolažbe in sreče, če bo srečen, se bo radostil v svojem zadovoljstvu med njimi, če bo strt in onemogel, bo položil svojo pretrudno glavo k počitku v njihovem skalnatem in zaledenelein naročju. Ko bo že čisto siv in star, bo še s tresočim korakom prihajal v doline med svojimi gorami in misel mu bo šla še enkrat tja v mlade dni in še enkrat bo kakor v sanjah prehodil in doživel vso gorsko krasolo in ob spominu se mu bodo zalesketale v očeh solze ...
Gore so svet kraj,
kjer začuti človekova duša dih večnosti; ko se alpinistu misel zatopi v večerno razpoloženje, ko sliši |K»zvanjati iz bližnjih in daijnjih planin kravje zvonce, ko vidi, kako se globoko doli v dolinah dan gosti v modrosiv mrak in nato žarijo vrhovi v rdečerumeni luči, takrat ko rahel šelest večernega vetra poboža strmo v breg se vzpenjajoče smreke in ruševje na travnatih pobočjih, ko se morda kje prav od daleč začuje komaj slišno zvonjenje večerne Avemarije, tedaj se mu duša razširi v velikem spoznanju Onega Velikega, ki je nam malim in slabotnim vse lo dal. Takrat zasluti en delec tiste vseobsežne in neskončne lepote onostranstva. Srce mu zadrhti in biseri hvaležnosti mu zableščijo v očeh.
Z Velike planine na Triglav
Kdo je še med nami, ki ne pozna naših lepih slovenskih planin, ki so pravi dragulji naše domače zemlje? Naj se odloči in naj prej ali slej tudi on vzame nahrbtnik na ramena in naj gre počasi, s svetostjo v duši in brez greha v srcu
v očiščujočo zarjo gora. Iz doline Črne po strmih ridah na valovito, mehkotravnato Veliko planino, kjer pozimi kukajo pastirske bajte iz snega kakor očesa razigranih planšaric in kjer poleti od vseh strani ubrano pojo kravji zvonci v radostnem akordu, ki zveni kakor uvodni motiv v čudoviti simfoniji gora. Dalje preko ruševnatega Rze-nika in vetrnega Konja čez Presedljaj na Koro-šico in [)o gruščnatih serpentinah na Ojstrico, ki zaljubljeno zre v doline pod seboj, čez razklano Škarje mimo samotne Babe na široko Planjavo in v drznih skokih na Jermanova vrata, pa še v zaletu preko Brane in kar po zraku mimo prave kiparsko umetnine — Kotličev na grbavo Turško goro. Tu pa nam sape že zmanjka, zato za hipec prisluškujino zvonenju kladiv in klinov iz Sza-layevega grebena, kjor si mladi bojaželjni plezalci utirajo svojo zmagovito pot, nato si za drugI hipec zasenčimo oči in iščemo v žlebovih Mrzlo gore njihovih tovarišev. Spustimo so po grušču najprej doli do Turškega žleba, potem pa nazaj gori mimo Rink poti Skuto in veselo plezaje po ogromnih količinah kovinske žice na Skuto, se v hipu prevalimo preko Štruce in si igrajoč so Strohschneiderja, opikamo noge na ostrih rogljih dolgega Hrbta iu Mlinarskega sedla, dokler se z nosom krepko ne zaletimo v Grintavec, s katerega za trenutek skočimo malicat na Kočno. Nato pa po snežiščih, meleh in tratah in zavitih stezah zajahamo preko Kokrskega sedla na Greben. Mimogrede se spotaknemo ob Krvavec in pademo naravnost na glavo — v Savo pod mostom v Kranju. Drugega nam ne preostane, kakor da se, ker smo že blizu kolodvora, vsedemo v vlak in se peljemo v najlepši količek slovenske zemlje — v Tamar. Drugi dan nas že prijazno vzamejo v svoje mehke roke rdečelične Ponce in nas kot snubca pošljejo v vas k Jalovcu, k najlepšemu vrhu naše domovine. Vendar pa nas ta kaj postrani pogleda, če se preveč pogajamo za ženitev in nam nasuje v kuloarju obilo kamnitega dežja na nebogljene glave. Zato si gremo hitro ogledat naša, zdaj že precej necivilizirana lica v jezerce na Slemenu, odkoder še hudomušno poinežiknemo Travniku,, nakar si poskušamo osvojiti njegovo davno ljubezen — Mojstrovko, a se isti hip ustrašimo Prisojnikovega bodečega pogleda in zdrknemo globoko doli v Kočo na Gozdu. Drugo jutro ga, v svesti si greha, ponižno prosimo odpuščanja na njegovem vrhu. V naslednjih dneh pa se raz: gubimo: eni čez Razor, Križ, Stenar, drugi čez Skrlatico in Martuljkovo skupino. Vendar se kmalu znajdemo zopet vsi veseli v železnem loncu na Triglavu. Sreča se nam je smehljala vso pot in zdaj so Triglavska jezera in bohinjski hribi le zanimiv izprehod. Za slovo še krstimo Žide pri Savici in se okopljemo v Bohinjskem jezeru.
Lepe so gore, kdorkoli je bil le enkrat v njihovem naročju, jih ne more nikoli več pozabiti in se vedno znova in znova vrača med nje, naj so mu pokazale in darovale srečo ali nesrečo, vedno bi jim ostal zvest do poslednje misli, do poslednjega drtia. V ušesih in srcu mu bo vselej zvenela večerna pesem zvoncev in samotnih meces-nov, črnih kaminov in rdečih žlebov, razklanih grebenov in mračnih sten. Pesem lepote, pomladi in hrepenenja... pesem zlatoožarjenih, v soncu se kopajočih ,novo srečo slutečih gora. dh.
Eržen Mirko:
Vtisi iz današnje Romunije
Redkim je danes dano, da lahko potujejo izven mej naše domovine. Hudi časi so, bi marsikdo rekel, pa temu manjka takega papirja, drugemu drugačnega. In čeprav ima kdo vse »predpogoje« za potovanje, mu gotovo mnogi dobrohotno sku-iajo dopovedati, da je danes nevarno hoditi po svetu, da naj zlasti ne hodi v kraje dežel, kjer je ali pa še strelja kosmati gospod Mars s svojimi »fičafaji«. Za, tako rekoč, prepovedanim sadom se pa človeku itak vedno najbolj sline cene. Firbec te vleče in komaj čakaš, kdaj te bodo spustili z domačega dvorišča, da boš pogledal, kako se imajo kaj pri sosedu. Kar se tiče firbca smo, mislim, Ljubljančani po stari navadi kar precej enaki. Naj vsak iz radovednosti tole čita, eno bi pa želel vsakomur, in to je, da bi ob koncu nekatere »vtise« malo premislil ter rekel in magari še zapel zraven: »Te De um laudamus«, da smo v Jugoslaviji.
Ni tako nepoznana Romunija. Skoraj vsak dan slišiš kaj govoriti o njej. Odkar pa je po svetu za: čela vojna plesti svoje homatije, tudi ta dežela m ostala neprizadeta, čeprav ne direktno. Kako je Romunija zabredla V današnji žalostni položaj, je marsikomu več ali manj znano. Nekakšno deželo nemira in notranje neurejenosti bi jo zdaj lahko imenovali, saj spet in spet lahko beremo o medsebojnih obračunavanjih v njej, ki sličijo že na majhno državljansko vojno.
Kakor hitro zapelje vlak na romunsko ozemlje, začneš pozorno opazovati, kje boš opazil ali slišal kaj takega, kar bi zadostilo tvoji radovednosti. Pa ti odpre vrata kupeja mrk železničar z visoko £rno kučmo na glavi, na sedež poleg tebe položi kos papirja, stopi nanj, iztegne roke proti običajnim električnim žarnicam, jih odvije, vtakne v žep, na njihovo mesto pa privije druge — temnomodre. Mirno brez besed odide in z istim moikoni opravlja po osiaiih oddelkih svoje delo naprej. Malo čudna se ti zdi ta prva »novost«,
skomigneš z rameni, pa takoj veš, kaj pomenijo te modre svetilke. Po vsej Romuniji je v modi zatemnitev. V vlaku je komaj toliko svetlobe, da za silo razločiš predmete. Seveda se ti oči počasi privadijo, če se pa voziš vso noč in tako na tesnem, kot se moraš, se pa tudi ti sam sebi zdiš čisto »zatemnjen«.
Ravnokar sem omenil, da se »moraš« voziti na tesnem. Vsak potnik ima na svojem voznem listku označeno mesto, kjer smeš odložiti svojo zadnjo plat. Tu in edino tu smeš sedeti pa nikjer drugje in nihče drugi nima pravice do tega sedeža, pa če se ti pelješ ali ne. Ljudje, ki potujejo, si že kar teden dni vnaprej kupijo vozovnico, da se jim ni treba vso vožnjo prestavljati z noge na nogo in podpirati sten vagona. Nikomur ni privoščiti take »stoječe« vožnje, jx>sebno še, ker je v vlakih obupna gneča. Se pljuniti nimaš kam, pa naj bo to v prvem, drugem ali tretjem razredu. Vzrok za to hitro izveš. Več kot polovica rednih vlakov je v Romuniji ukinjenih zaradi različnih trans-jx>rtnih vlakov vojaškega značaja. Največjo gnečo pa delajo v vozovih ljudje najrazličnejših uniform, ki se vozijo z enega konca države na drugega in v vse mogoče smeri.
Zadovoljen sem bil, da sem na mehkem sedel in še celo pri oknu. Pokrajina je dolgočasna. Kamor jjogledaš, sama ravnina ali pa majhni, komaj opazni griči. Sem ter tja vidiš skromne vasice, ki so s svojo revščino pač nekaj posebnega. O kakšnih hišah tu sploh ni govora. Majhne črne kolibe vidiš, visoke tri do štiri metre ter spletene iz prekelj in blata; to so bivališča romunskega kmeta. Mogoče ima katera še »okna«, majhne odprtine, ki skozi nje komaj roke pomoliš. To revščino občutiš tem bolj takrat, kadar prideš v romunsko mesto in se ti f>okaže prav nasprotje tega — silno razkošje. In te kolibe so razmetane sem in tja brez vsakega reda. Nobene poti ne vidiš med njimi, fiovsod jih obdaja le tisto mastno ilovnato blato. Ljudje hodijo leno tod okoli, kot kakšne sence, zamazani, raztrgani in brez vsakega življenja.
Sploh je mentaliteta Romunov nekaj poseb nega. Leni so, zakrknjeni, molčeči, nezaupljivi,
mrko te vsakdo gleda izpod čela, pri vsem pa so silno pretkani in če zagleda kdo tujca pred seboj, si ga najprej od vseh strani ogleda, jjotem pa po-izkuša, kako bi kaj izvabil iz njega; če ne gre izlepa, pa na nedovoljen način.
Kot primer naj navedem tole. Po kosilu smo sedeli v jedilnem vozu. Bila nas je večja družba, popili smo 6 steklenic piva in štiri črne kave. Ko smo plačali, nam je gospod plačilni, čistokrven Romun, gladko zaračunal 8 steklenic in 7 črnih. Sprva tega niti opazili nismo. Ker se ti pa zdi ceha le previsoka, na tihem preračunaš in vidiš, da te je »opilil«. Pokličeš ga in mu jx>veš, kako in kaj. On pa ti brez besede oproščenja vrne točno toliko, kolikor je bil preveč vzel. Nič ne vzame svinčnika v roko, da bi še enkrat računal. Kar na pamet ve, koliko je dal v svoj žep. Vse to stori s tako brezbrižnostjo, kot da bi mu samo muha mimo nosa letela. Take reči se ti dogode v mednarodnem vlaku! Ni se to zgodilo samo pri naši mizi, tudi ostali tujci so lahko dvakrat šteli romunski drobiž. Tudi ni bil to za nas zadnji primer. V nekem lokalu sredi Bukarešte se je isti primer ponovil, a potem smo pa |x>stali oprezni.
Nekaj pa je pri tej stvari važno, in to je, da Romuni brez dvoma niso sami krivi teh slabih lastnosti. V Romuniji so do nedavnega f svojim denarjem gospodarili Zidje in ti so glavni vzrok za vse slabosti in za f>omehkuženje tega naroda in za vso tamkajšnjo korupcijo. Romuni v bistvu niso tako slabi ljudje, kakor, bi človek iz njij) dejanj in različnih dogodkov lahko sklepal. Znajo biti silno prijazni, brez hinavščine, znajo biti gostoljubni in ti izkazati vso |X>zornost, da si za trenutek kar presenečen. So pa zadnje čase precej molčeči in nekako potrti. Notranja kriza, ki vedno bolj vznemirja Romunijo, neprestani strah pred prelivanjem bratovske krvi in pa še razne pri-rodne nezgode so gotovo v največji meri povzročile to potrtost in nezaupanje do kogar koli, zlasti do tujcev. Ce jih vprašasT kako to, kako ono, so redkobesedni, a če ti že kaj povedo, neprestano, skoraj boječe pogledujejo okoli sebe, kakor bi pričakovali najhujšega.
Vožnja mineva, kakor sem že prej omenil, sil-
no počasi. Vlaki vozijo sicer s precejšno hitrostjo, precej boljše kot pri nas, ko se ti pa na kakšni postaji ustavijo, pa zlepa ne morejo oditi naprej. Ti besedi »ne morejo« čisto držita. Proga je zatrpana z dolgimi vlaki jjetrolejskih cistern, ki so namenjeni proti severu. Največ pa je — in to mislim, lahko povem, saj že naši časopisi poročajo — vlakov, ki prihajajo iz Nemčije. Preko 70 sem jih naštel takole približno v šestih urah, dokler se pač ni stemnilo. Na tem tiru stoji vlak s samim vojaštvom, na drugem in tretjem vlak, naložen z vsem mogočim vojaškim materialom: od navadnih trenskih voz, preko to|x>v vseh vrst, moto-cikiov, navadnih zaseženih avtomobilov, avtobusov in kamionov do lažjih tankov in še na drugih tirih vlaki s skrbno za plombiranimi in z nemško vojsko zastraženimi vagoni.
Take rnči so za nas nevojskujoče se državljane jx>sebno zanimive in vredne, da si jih človek ogleda. A če preveč jx> ljubljansko firbec paseš ter začneš kolegu kaj z vnemo pripovedovati, se ti hitro približa kakšna uniform;! in prične vleči na uho, kaj boš rekel. Sreča, da naše mile govorice nihče v teh krajih ne razume!
To so torej ovire, zaradi katerih na mnogih postajah čakaš in čakaš, preden se premakneš naprej. Ce vprašaš sprevodnika, kdaj prideš v Bukarešto, ti skomigne z rameni in gre po svoji poti. Cisto nekaj vsakdanjega je, da imajo brzi tn ekspresni vlaki stalno »vsaj« 3 ure zamude in še več. Cim bolj se pelješ proti središču Romunije, tem večji je promet. Videti je, kakor bi res že bili sredi voine To misel ti pa podpirajo pač še posledice zadnjega katastrofalnega potresa, napol porušena poslopja kolodvorov, železniških skladišč in ostalih hiš, ki jih doseže tvoj jx>gled ob progi. Podrto je kakšno nadstropje, zidovi *o nevarno raz.|x>kani. dimnikov ni, tam pa je spet poslopje od vseh strani pxxlprto z debelimi tramovi, da je videli kakor kakšna stonoga. Žalostne so te nevsakdanjosti in gotovo'ni nikogar, ki bi ob f>ogledu na vse to našim sosedom kaj takega privoščil. Take in jx>dobne slike, ter včasih se grozotnejše se ti vrste vseskozi ob progi.
(Dalje.)
&JioJiite novice
Koledar
Sreda, 12. februarja: 7 ustanovnikov; Evlalija, devica m mučenica; Damijan, mučeiiec. — Lunina sprememba: ščip oh 1.26; Hersrhel napoveduje mrzlo, ie ne bo jugozapadnik.
Četrtek, 13. februarja: Katarina Riči, devica; Gregorij II., papež.
Letopis
12. februarja 2804. I. je umrl v Konigsbergu filozof Immanuel Kant, ustanovitelj transcendentalnega idealizma iu kritici/.ma. Skušal je ustvariti vez med Leibnitzovim in AVolfovim dognnti/mom in angleškim om-pirizmom ter obndva dopolniti. l'o Kuntu ni odvisna misel od predmeta, temveč predmet od misli, — to ie višek in zaključek posvetljenega recionafizma v filozofiji. Vero in religijo je Kant postavil izve i ozko začrtanih meja znanosti na dejstvo absolutno merodajnega nravnega zakona (kategorični imperativ!) in jo tako odtegnil mn-tematično-prirodoslovni spoznavni kritiki. 12. februarja 1809. I. se je ro*lil v .Shrewsburryju Charles Robert l)arwin, angleški prirodo-slovec, čigar razvojna teorija tako zvaui darvinizem — danes sicer v znanstvenem svetu opuščena — je imela na razvoj pri-rorlnih znanost: velik vpliv. Dolgotrajna opazovanja na številnih potovanjih se mu dala snov in potrebno znanje za delo >() izvoru in vrstah po prirodni izbiri«, kjer je svojo teorijo znanstveno |>ostavil in utemeljil. Kljub spoznanju, da se njegova teorija ne krije z razodetjem, se ni brigal za njene s vetovno-nnzorske posledice: prepričan je bil namreč, »la / njo nj prizadel verskega čustva, ker je videl v razvoju nekaj tipov prav i«to vzvišenost ustvarjenja kot v ustvarjenju vsake iiosnmezne vrste. 1'mrl je v Uovvnu pri Bcokenhancu v grofiji Kent tO. aprila IS82 leta. 12. lehrnarja 1911. I. je sveti oče nape/ Pij XI. prvič govoril vsemu svetu preko radia.
Novi grcLovi
f Maks Goričar
V Šoštanju, kjer je prebival pri sorodnikih, je včeraj zjutraj umrl g. Maks Goričar, duhovnik ljubljanske škofije. Rajni se je rodil 22. okt. 1877 v Mozirju. Po dokončanih srednješolskih študijah se je odločil za duhovniški stan in je bil v maš-nika posvečen 25. julija 1901. Kot kaplan je služboval v Vidmu ob Savi, v Sv. Juriju ob jitž. žel., pri Sv. Magdaleni v Mariboru in v Šniartnem
pri Velenju. Nato je vstopil v samostan in sliiž-v Ri
n je bil sprejet v 1 , _	.	pri
Sv. |a>kobu v Slovenskih goricah, v Novi cerkvi
boval v Dubrovniku, v Rimu, v Gradcu, v So-pronju in na Dunaju. Potem je bil sprejet v ljubljansko školijo, a je pomagal v pastirstvu pri
pri Celju in v Mozirju. Leta 1935. je bil na lastno prošnjo imenovan za izseljenskega komisarja v Diisseldorfu v Nemčiji, kjer je plodno, požrtvovalno in nesebično delal med našimi slovenskimi izseljenci, ki so ga ohranili v toplem s|x>minu kot dobrotljivega gospoda, ki se je mnogo žrtvoval za njihove pravice. Tudi pred svojo nastavitvijo v izseljenski službi se je kot zasebnik mnogo brigal za izseljence in je na lastne stroške več let zaporedno prihajal med slovenske izseljence v Franciji in ostajal pri njih po več mesecev ter jim stal o bstrani. Se sedaj je delal načrte, kako bi prišel do slovenskih izseljencev v zahodne kraje, ter se trudil, da bi dobil potne listine. Toda vojne razmere so rešitev njegove prošnje zavlačevale. Sedaj ga je prehitela smrt iu Bog ga je poklical k Sebi, da mu poplača vse, kar je storil zanj in za duše njegovih v nesebični duhovniški službi.
Med našimi izseljenci bo novica o njegovi smrti žalostno odjeknila. V iinenu mnogih, ki jim je bil dobrotnik, in mnogih, ki so ga poznali in cenili, mu želimo večni mir in pokoj pri Bogu. Sorodnikom pa izražamo naše globoko sožalje.
■f-V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Stuchly roj. Maschke. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja,
na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč!
Žalujočim naše iskreno sožalje!
*
—	Otvoritev postajališča Kočna. V nedeljo, ilne 16. februarja bo otvorjeno po prihodu vlaka »t. 014 oli 14.25 ined postajama Jesenice in Dobrava - Vintgar novo postajnliščc Kočna. V Kotni lwxlo imeli redni postanek sledeči vlaki smeri Jesenice—Bistrica—Boh. jez.: vlak št. 030 ob 8.8, vlak št. <>14 ob 14.13. vlak št. <>28 ob 12.25 ter sledeči vlaki smeri Bistrica—Boh. jez. —Jesenice: vlak št. <)2I ob 5.12, vlak št. '>25 ob n." in vlak št. 010 ob 10.41. Odprava potnikov in prtljage iz postajališča Kočna se bo vršila v vlaku.
—	Oni iz ljubljanske okolico, ki želijo prisostvovati uprizoritvi Finžgarjeve »Naše krvi« v veliki dvorani »Uniona* v Ljubljani v petek 14. t. m. zvečer, naj ne računajo, da bodo mogli dobiti vstopnice zvečer pri blagajni. Ker je zanimanje za to proslavo Izredno živahno, naj si kupi io ali vsaj rezervirajo pravočasno vstopnice v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Članstvu katoliških prosvetnih in mladinskih organizacij toplo priporočamo, da si ogledajo predstavo ter s svojo udeležbo pokažejo hvaležnost velikemu oblikovalcu slovenske besede ter prekaljenemu prijatelju naše mladino.
Za tionta EuihsRio milo
prodaja tu/ni kamen in ostale dodatke drogerija Kane
Ljubljana — Židovska ulica 1
Preizkušeno navodPo na rezpolago
—	Namesto venca na grob pok. Golia Viktorja
so darovali za obč. reveže občine Dravograd: Osebje železniške postaje in progovne sekcije Dravograd-Meža 410 din, Ivan Veržun. Meža 400 din, Zechner Martin, Dravograd 100 din. Srčna hvala!
—	Zveza slovenskih skavtov. Na seji zvezne uprave dne 8. februarja 1941 je odložil vse funkcije v zvezni upravi in izstopil iz Zveze slovenskih skavtov g. Tršek Ivan.
—	V osmrtnici Čcpirlo v nedeljski številki »Slovenca« se mora pravilno glasiti Ana Cepirlo, roj. Zvvitter, in ne Čepimo, roj. Cvitter.
—	Za zboljšanje položaja dimnikarskih pomočnikov. Na prošnjo organizacije dimnikarskih pomočnikov je razpisalo mestno županstvo v Ljubljani za 11. februarja 1041 prvo poravnalno razpravo. Zastopniki dimnikarskih pomočnikov so zahtevali, da se urede delovni pogoji z enotno kolektivno pogodbo ter draginji odgovarjajoče zvišajo dosedanje plače za vse pomočnike na območju dravske banovine. Zastopniki delodajalcev so izjavili, da je zvišanje plač odvisno od zvišanja dimnikarske tarife ter ne more biti govora o višjih piačah, dokler se jim tarifa ne poviša. Ker presega spor območje mestnega poglavarstva, bo mestno županstvo odstopilo zadevo v reševanje kr. banski upravi. Enako se bodo zastopniki pomočnikov obrnili na kr. bansko upravo s proSnjo za nujen razpis pogajanj, ker ograža stalno naraščajoča draginja zlasti obstoj starejših dimnikarskih pomočnikov z družinami, pa tudi dohodki mlajših pomočnikov niso zadostni.
— Okrajna sodišča, kjer se ljudje malo toža-rijo. Bežen pogled v sodno statistiko pokaže, da so pri nas sodišča, kjer sc ljudje prav malo pravdajo in tožarijo. So pa druga, ki izkazujejo prav čedno število raznih civilnih pravd. Najmanj pravd 60 lani imela naslednja okrajna sodišča: Lož 45 pravd za zneske od 500 do 12.000 din, dalje 19 manjših zadev za zneske do 500 din. Cerknica 73 večjih in 30 manjših in 1 menično. Velike Lašče 56 večjih in
Proračun
ljubljanskega okrajnega cestnega odbora
Cestna doklada znaša 10% — Izdatki 3,680.950 dinarjev
Okrajni cestni odbor Ljubljana, po obsegu naj- 1 večji v Sloveniji, ki upravlja in vzdržuje banovinske 1 ceste v dveh sodnih okrajih, ljubljanskem in vrhniškem ter še del cest od škofjeloškega okraja, je preteklo soboto 8. t. m. na plenarni seji pod predsedstvom načelnika, župana dr. Adlešiča pregledoval in obravnaval osnutek proračuna za tekoče proračunsko leto, ki se sedaj za enkrat začenja 1. aprila t. I. in končuje 31. decembra t. 1. To v smislu odredbe osrednje vlade, da mora biti proračunsko leto skladno s koledarskim. Plenumu je bil zato predložen novi proračun, nanašajoč se na izdatke in dohodke za 9 mesecev. Proračun je bil z malimi iz-premembami sprejet. Predložen bo banski upravi v pregled in odobritev.
Vpoštevajoč vse težavne gospodarske in politične prilike, dobro se zavedajoč, da nikakor ne gre še močneje obremenjevati prebivalstva v okraju, je okrajni cestni odbor dosledno vztrajal pri tem, da se cestne doklade, ako tudi pritiskajo mnoge razmere za povišanje, ne smejo v nikakem oziru zvišati niti za 1 procent, niti za dinar. Cestna doklada ostane, kakor druga leta, tudi za leto 1941 neezpremenjena in znaša 10% na državne neposredne davke. Okrajni cestni odbor vzdržuje 410 km banovinskih, subvencioniranih in dovoznih cest na železniške postaje, ko nasprotno mariborski cestni odbor vzdržuje za nekaj km manj banovinskih cest, a pobira za njih vzdrževanje 25% cestno doklado.
Banska uprava je odboru predlagala, naj vstavi v proračun stvarnim potrebam odgovarjajoče postavke za vzdrževanje banovinskih cest. V tem pogledu je odbor vstavil za 83% višji znesek, ki ga je dala banska uprava odnosno ga je dotirala. Prispevek banske uprave za vzdrževanje cest znaša 1,402.000 din. Znesek pa, ki bi ga rabil cestni odbor n te namene, pa je za i.115 000 višji. Banska uprava je dalje zahtevala, da se proračun sestavi samo
za 9 mesecev, kakor smo že omenili. Pri tako obsežnem delu in poslovanju je prispevek banske uprave 1,402.000 din prav minimalen, zato je jaeno in logično, da okrajni cestni odbor ni mogel pod nobenim pogojem začrtati kak poseben in obsežen gradbeni program, da bi v tem letu začel s kakimi večjimi deli, marveč je postavil načelo, da jn treba najpoprej posvetiti posebno pozornost vzdrževanju in urejevanju dobrih cestišč, za kar je določena glavna postavka 700.000 din za dobavo gramoza. In še ta znesek je skromen! Treba bo na vseh koncih in krajih varčevati!
Okrajni cestni odbor skrbi za gramoz v lastni režiji. Na razpolago ima sedaj 2 drobilca kamna in 5 kamnolomov. V proračunu so dalje določene posamezne postavke za subvencionirane in dovozne ceste, ki vodijo na železniške postaje. Posameznim občinam je določil okrajni cestni odbor primerne zneske za občinske ceste, za mesto Ljubljano znesek 600.000 din za 9 mesecev.
Pri sestavi proračuna je okrajni cestni odbor vodila glavna zamisel, da se morajo v tekočem letu v prvi vrst« dokončati vsa že pred leti začeta gradbena in druga cestna dela, nato naj bj šele odbor pristopil po točno izdelanem programu k uresničenju načrtov, k gradbi mostov in moderniziranju mnogih cest. Za vsa gradbena dela, ki so še nedo-vršena in jih namerava okrajni cestni odbor to leto končati, je določena postavka 961.000 din.
Celotni izdatki so v letošnjem proračunu okr, cestnega odbora določeni za dobo 9 mesecev v znesku 3,680.950, ko so lani znašali za 12 mesecev 4 milijone 876.524 din. Kljub težavnim gospodarskim prilikam se izdatki niso zvišali V kritje izdatkov so v proračunu navedeni razni dohodki, med drugim tudi 10% ceslna doklada na državne neposredne davke. Davčna podlaga za to doklado znaža 22 milijonov 812.000 dinarjev.
16 manjših. Žužemberk 72 večjih in 10 manjših. Radeče 94 večjih in 16 manjših. Vsa ostala okrajna sodišča »o zaznamovala največkrat nad 200 večjih pravd.
—Do nadaljnjega je prekinjeno razpoiil|an|e
knjige Anderscnove pravljice navadne naklade, prvič ker tiskarna pogodbe ni izpolnila, kakor bi bilo potrebno, drugič zaradi ponovne hude slikarje ve obolelosti. Ravnotako je do nadaljnjega ustavljeno ra^iečavadie iste knjige luksuzne (po nazivu bibliotetske) naklade.
— Se vedno »Ilirska«I V Prevaljah je bila dne 7. februarja t. 1. pred kazenskim okrajnim sodiščem razprava proti Veržunu Ivanu, lesnemu trgovcu v Dravogradu, po § 383. k. z., ker si je saiuolastno pribavil imovinsko korist s tem, da je dal izkopati iz svojega zemljišča vodovodne cevi, ki so bile zarubljene za posestnico Rek Marijo, in jih dal odpeljati v Dravograd. Veržun Ivan je
zatrjeval, da so cevi, za katere je izvedenec ugo tovil, da so vredne 60.000 din, njegova last, ker je on kupil zemljišče na dražbi Ilirske rudarske
družbe za 400 din. Sodišče se z zagovorom Ver žuna, tla bi mogel pridobiti z zneskom 400 din zemljišče in še zarubljene cevi v znesku 60.000 din, ni strinjalo ter ga je obsodilo na 240 din denarne kazni ali štiri dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Obdolženec Veržun je prijavil priziv zaradi krivde ter kazni, prav tako pa tudi vršilec dolžnosti državnega tožilca zaradi prenizko odmerjene kazni.
— Za 163 ukradenih vreč — 8 mesecev strogega zapora. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj obsodil Toneta T. s Črnega vrha na 8 mese-secev strogega zapora zaradi raznih tatvin, ki jjh je bil zagrešil lani v Škofji Loki. Pred božičnimi prazniki je ukradel Tone najprej Francetu Marguču letni površnik, nato pa raznim strankam 163 vreč. Oškodovane stranke so vreče računale po 35 din. Senat pa je zavzel stališče, da te vreče, ki so bile stare, niso bile toliko vredne, marveč samo po 15 dinarjev. Odnesel je Tone tudi nekpmu usnjarju 1 svinjsko kožo. Tone je vse tatvine gladko priznal, ne da bi kaj olepšava! Tone ie bil od finančne direkcije tudi že večkrat kaznovan zaradi tihotapstva. Čez mejo je nosil saharin in cigarete. Iz Italije pa je k nam tihotapil dežnike in vino. Za zadnje tihotapstvo je bil od finančne oblasti kaznovan na 84 dni zapora.
VSAK PO SVOJIH MOCEII
in zmožnostih, najmanj pa z redno članarino pomagajmo »Slovenski straži« v Ljubljani!
— Za cerkveno tatvino — 1 leto robije. 2e zaradi vlomov na večletno ječo obsojeni Jmez R. je pobral letos 8. januarja iz cerkvenega nabiralnika v ljubljanski okolici 150 din. Po tatvini )e bil kmalu zasačen in je moral denar vrniti cerkvi. Kazenski senat ga je zaradi te cerkvene tatvine obsodil na 1 leto robije. Janez R. je kazen sprejel.
po dk&avi
*	Starešina okrajnega sodišča v blaznosti jtre-ljal na ljudi. Te dni jc predstojnik okrajnega sodišča v Vladičinein Hanu Dragoljub Stamenkovič pred sodnijskim poslopjem srečal bivšega poslanca Miladina Veličkoviča in ga vprašal, kaj bo iz strašnega procesa, ki mu ne da ponoči spati. Veličkovič mu je odgovoril, da ne ve, kateri proces misli, nakar je Stamenkovič potegnil iz žepa samokres in dvakrat ustrelil na Veličkoviča. Ta se je opotekel in padel nezavesten na tla. Kakor se je pozneje ugotovilo, k srečini bil nevarno ranjen. Stamenkovič je nato s samokresom v roki divjal v sodnijeko poslopje. Najprej je vstopil v sobo sodnika Stojana Simonoviča Z besedami: »Sedaj pridete vi na vrsto!« je dvakrat ustrelil nanj, pa ga k sreči tudi ni nevarno poškodoval. Nato je sodni starešina nameril orožje na praktikanta Božidarja Andjelkoviča. Prvi strel je zgrešil, z drugim strelom pa je prakti-kantu prestrelil žilo v stegnu, da bi kmalu izkrvavel. Stamenkovič je nato divjal v sosedno 6obo, da bi »obračunal« s sodnim pisarjem Vojislavom Antičem. Prvi strel ni zadel, druga krogla pa mu je prestrelila srce, da je nesrečni pisar 6 peresom v roki mrtev padel s stola na tla. Stamenkovič je nato iskal še drugih žrtev, pa so vsi uradniki in tudi stranke, ki so čakale na zaslišanje, pobegnil; pravočasno na cesto. Stamenkovič 6i je nato pognal kroglo v glavo. Krogla pa 6e je ob čelni kosti odbila, tako, da je sicer hudo. pa ne smrtnonevarno ranjen, Ko je močna orožniška patrulja vdrla v poslopje, je našla Stamenkoviča ležati na tleh, v rokah pa je še vedno krčevito držal samokres. Stamenkoviča in njegove ranjene žrtve so takoj odpeljali v Vranje v bolnišnico. Stamenkovič je zaradi strela na obeh očeh oslepel. Stamenkovič je že dalj časa kazal znake hude živčne bolezni. V njegovi listnici 60 našli poslovilno pismo, ki se začenja z besedami: »■Strašno kazensko postopanje, ki so ga proti meni naperili moji podrejeni, me sili, da podvzamem protiukrepe.«
*	Na dosmrtno ječo obsojen. Pred okrožnim sodiščem v Petrinji se je te dni zagovarjal Mijo Mrmič, uslužbenec pošte Belgrad II., ki je zagrešil veliko število goljufij in poneverb, nazadnje pa je umoril svojo lastno ž.pno. da hi se lahko poročil 7. drugim dekletom. Med razpravo ni niti ena priča izgovorila le besedico v korist obtoženca, vse so ga obtoževale, celo njegovi najbližji sorodniki. Senat je obsodil Mrmiča na dosmrtno ječo in lia trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
i1 Drzen roparski napad v turškem delu Sarajeva. 17-lelm Šaban Hadič iz Pazariča je prišel v Sarajevo, da bi nakupil živila. V mestu 6e je sešel s svojim 6vakcm Sahidom Hasanovičem, ki ga je povabil, nai z njimi obišče neki lokal v turški četrti. Ko sta oba šla po ozki ulici, v kateri ni bilo nič ljudi, je Sahid napadel svojega svaka in ga začel daviti. Ko je napadeni padel nezavesten na tla, je Sahid potegnil nož, s katerim ga je večkrat zabodel v vrat, nakar ga je izropal in vrgel v Miljacko. Sahid je dobil pri svojem svaku 1000 din. Hitel ie na kolodvor in sedel v prvi vlak. Šaban je prišel v mrzli vodi spet k zavest« in začel klicati na pomoč. Iz vode ga je rešila policija. Na podlagi njegovega pripovedovanja se je policiji posrečilo prijeti roparja Sahida v vlaku. Izročili so ga sarajevskemu okrožnemu sodišču.
*	Ciganka izdala vlomilsko tolpo. Sarajevska policija je te dni prijela vlomibko tolpo, ki sla jo vodila policiji dobro znana vlomilca Ahmed Kučuk in Ltidovik Hamel. Zagrešili so celo vrsto vlomov. Med drugim so vlomili tudi v trgovino trgovca Ba-
| iiča v Metkoviču in odnesli veliko manufakturnega blaga. V prvih dneh januaria so pokradli iz stanovanja sarajevskega trgovca Čefrija dragocenosti v skupni vrednosti 35 000 dinarjev. Te dragocenosti je Kučuk prodal za 200 dinarjev prekupčevalcu Hamdiji Murtiču, v čigar hiši so našli V6e dragocenosti. Ku-
Proti nevarnosti
okuženja po ustni duplini jemljite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8"—, velikega zavitka Din 16'—.
Ogla« reg. 8. br. lžf.10, 27. V. 1939._
Ljubljana, 12. februarja
Gledališče
Drama. Sreda, 12. febr.: Krog s kredo. Red A. Četrtek, 13.febr.: Othello. Red B. - Petek, 14. febr.: Zaprto. (Generalka.) — Sobota, 15. febr.: Zaprta vrata. Premiera. Red premierski.
Opera. Sreda, 12. febr.: Hlapec Jernej. Red Sreda. — Četrtek, 13. febr.: Ples v maskah. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. .— Petek, 14. febr.: Ob 15 Vesele žene windsorske. Izven. Ljudska predstava pn globoko zniianih cenah od 24 din navzdol. — Sobota, 15. febr.: Ples v maskah. Izven.
Radio Ljubljana
Sreda, 12. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zvoki iz Bolgarije (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 15 Napovedi — 15.02 Harmoniko igra Edv. Kovač — 14 Napovedi in poročila — 17.50 Bizet: Arle-žanka, suita (plošče) — 18 Razlika meti značaji (dr. St. Gogala) — 18.20 Pevske vaje: Pojte z nami! (vodi Luka Kramolc) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljan. opere: v 1. otlmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar),; v 2. odmoru: Napovedi in j>oročila.
Drugi programi
Sreda, 12. februarja: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 21.30 Sremske narodne. — Praga: 10.55 Sinif. koncert. — Sofija: 20 Schumannove skladbe. Beroiniinster: 19.15 Mendelsohnove skladbe. — ■ Budimpešta: 20.10 Orkestr. koncert. — Italijanske postaje: 20.30 Trio. — Sottens: 20 Zbor in orkester. Švedske postaje: 21 Janačkova opera »Jenufa«.
Belgrnjska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Proslava sedemdesetletnice pisatelja F. S. Finžgar ja. ki bo v potek 14. t. m. ob osmih zvečer' v veliki dvorani lotcla »Uniona«, obeta biti močila manifestacija katoliške prosvete za neprecenljive vrednote, ki jih je slavljenec podarl\ svojemu narodu. Opozarjamo, da se dobijo vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici, ter priporočamo, da si jih v predprodaji tudi nabavite.
Predavanja
Šentjakobsko prosvetno društvo bo 13. februarja ob 8 zvečer v farni dvorani priredilo skioptič-no predavanje »Zvezde žarijo«. Predaval bo gosp. prof. šušteršič.
Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Danes ob 20 ho pokazal svoje barvne posnetke pod devizo »Izbor planinskega cvetja« univ. asistent g. Janko Brane. Dopolnilno tolmačenje k slikam bo imela ga. prof. Beta Hu-dales.
Sestanki
Filharmonična družba v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 10. marca 1941 ob 18 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica. Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tudi sprememba društvenih pravil.
Naše dijaštvo
AKD »Kladivo«, V sredo ob 8. zvečer predava župan g. Majeršič o temi: »Kakšen naj bo bodoči družabni red!« — Vabljeni.
Lekarne
Nočno službo iinajo lekarne: mr. Rnkarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Izgubila se je v ponedeljek zjutraj zlata dam-ska zapestna ura od Bavdkove ulice po Tovarniški ulici. Ker ima ura spominsko vrednost, prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov Prosvetna zveza, Miklošičeva 7/1.
čukova uslužbenka 13 letna ciganka, ki je pred kratkim zapustila to službo, je izdala skrivališča vlomilske tolpe policiji in tako pripomogla, da 60 bili vsi vlomilci aretirani,
»Gospod, vi telefonirale že cele pol ure«. sSe motite! Jaz ne telefoniram, ampsk imam tukaj samo sestanek s svojo nevesto«.

$ UUBD4NA
Ravnanje z odrezki krušnih kart in z boni
Mestni preskrbovalni urad je dobil od Prevoda navodila o ravnanju z odrezki krušnih kart in z boni. Kakor je znano, bodo trgovine in pekarne v bodoče dobivale le toliko moke, kolikor bodo mestnemu preskrbovalnemu uradu predložile odrezkov od nakaznic za moko in kruh. — Trgovine in pekarne zbirajo odrezke in bone zi oddano moko in kruh. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jih odrezki predstavljajo. Odrezki za 10 kg moke naj se zavijejo v ovoje kakor renar, manjše odrezke naj pa nalepijo na pole. Skrbeti je treba, da bodo odrezki zbrani v zavoje ali nalepljeni tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno zaradi pregleda in hitrega poslovanja. Vsaka enota odrezkov, ki predstavlja 10 kg moke, mora imeti pritrjen listek s štampiljko trgovca in ozna,bo števila odrezkov in teže moke, ki jo odrezki predstavljajo. Trgovci in peki jamčijo za to, da so odrezki pravilno sešteti in navedbe v vlogi pravilne. V vsakem primeru zlorabe bo Prevod dotičnemu trgovcu ali peku ustavili nadaljno dobavo moke. Najkasneje do 14. t. m. in vsakega naslednjega meseca pa morajo trgovci mestnemu preskrbovalnemu uradu vrniti vse one krušne nakaznice, ki jih stranke niso vzele. Prav tako je do 14. vsakega meseca mestnemu poglavarstvu treba izrožiti vse glave kart, ki jih morajo trgovcem oddati konsumenti ob prevzemu novih kart za prihodnji mesec.
Janez Okorn pri Abrahamu
Z Abrahamom se je srečal danes g. Janez Okorn. Rodil se je 12. febr. 1891. leta v Ljubljani, kot eden izmed desetih otrok, že umrlega obče znanega krojaškega mojstra »Dra-gelna«. Nihče ne bi g. Janezu prisodil, da si je naložil že peti križ na rame, tako mladosten je. Že dolgo let marljivo in vestno opravlja službo skladiščnika v Jugoslovanski tiskarni, v prostem času pa je navadno pri svoji mamici ali pa med prijatelji, ki ga radi vidijo v svoji sredi, saj je tako ljubezniv, odkrit in nedosegljivo dovtipen. Ob srečanju z Abrahamom mu kličejo številni prijatelji in tovariši: »Bog živi našega Janeza še dolgo let ob strani sivolase 85 letne mamice Micke, ki ji je otroško vdan in ki tako lepo skrbi zanjo«.
.jjasžSjl
v
ZIMO
17, LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI .flMIl'. GOSPOSVETSK& C. 1
l Opozarjamo na razstavo Klemenčičevih slik
v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo odprta samo še do nedelje, 14. februarja. Zato pohitite z obiskom! Razstavljenih je okrog 60 res lepih slik. Premožnejšim toplo priporočamo, da bi tudi odkupili kakšno sliko.
1 »Naša kri« je brez dvoma naša najrepre-zentativnejša narodna igra. V časih, ko je naš narod ječal pod tujimi oblastniki in hrepenel po 6vobodi, je budila v ljudstvu samozavestnost in ponos. V letih, ko smo si pod svobodnim soncem začeli urejati svoj dom, nas je »Naša kri« krepila in prilivala ognju ljubezni do svobode. V dobi, ki jo bo morda zgodovinar označil kot somrak narodov, je Finžgarjeva »Naša kri« klicar k zvestobi do rodne grude, klicar k pogumnim dejanjem in samozavestnemu gledanju na življenje. Naša prosvetna društva z uprizoritvijo »Naše krvi« brez dvoma najlepše proslavijo pisateljevo sedemdesetletnico, saj je ta igra vznikla dz njegovega velikega slovenskega ponosa. — Uprizoritev, ki ji bomo priča v petek, 14. t. m., v veliki dvorani »Uniona«, bo pa še posebej zanimiva, ker prireditelji ne bodo imeli na razpolago običajnih inscenacijskih sredstev, temveč bodo morali postaviti v ta namen nov in izviren scenski okvir. — Prosvetno društvo Trnovo, ki je prevzelo vso pezo petkove uprizoritve, zasluži, da doživi s predstavo, ki je obenem počastitev velikega jubilanta, popoln uspeh. Prepričani smo, da se bodo ta večer zgrnili v veliko dvorano »Uniona« člani vseh ljubljanskih katoliških prosvetnih organizacij.
1 članski sestanek Lovskega društva Ljubljana bo v petek, 14. t. m, ob 20. v gostilni »Činkole«, Poljanska cesta z namenom, da 6e sestavijo za občni zbor, ki bo 17. i m. predlogi glede izpopolnitve društvenega odbora, članov zveznega odbora in namestnikov ter delegatov in namestnikov za glavno skupščino Zveze. Pridite, važno! Odbor.
1 Namesto venca na grob g. Josipa Platnerja je daroval g. profesor Janko Mlakar 300 dinarjev za zimsko pomoč.
1 Zahvala. Skritemu častilcu pok. g. dr. Korošca, ki je poklonil po g. univ. prof. dr. Lukmanu Akademski Elizabetni konferenci 1000 din namesto cvet-
a na grob velikega pokojnika, kakor tudi g. dr. Lukmanu samemu za znesek 100 din namesto šopka v počastitev pok. voditelja, se iskreno zahvaljujemo. Akademska Elizabetna konferenca. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali: Vera dr. Papeževa v spomin obletnice smrti nepozabnega soproga in društvenega predsednika dr. O. Papeža 300 din, neimenovani dobrotnik iz Kamnika namesto cvetja blagopok. ge. Zupanovi 100 din, ga Zinka Štorova iz Ljubljane 100 din, neimenovani dobrotnik iz Kaštelov pa v Sklad Doma gluhih 100 din. Vsem skupaj prisrčna hvala!
1 22.000 kg ješprenja si je mestna občina ljubljanska zagotovila za svoje prebivalstvo in ga že prodaja na Vodnikovem trgu po 7 din kilogram. Ta ješprenj je odličen za slavni naš ričet, še boljši pa zato, ker ga mestna občina prodaja po 2 din ceneje kot ga je treba plačevati v trgovinah, zato ga pa tudi vsakdo dobi samo 2 kg naenkrat. S prodajo krompirja, fižola in ješprenja je mestna občina zagotovila prebivalstvu najpotrebnejša živila po nizkih cenah ter je s temi svojimi žrtvami zlasti revnejše sloje obvarovala pred pomanjkanjem, vse prebivalstvo je pa obvarovala pred pretirano draginjo teh živil.
1 Poceni premog je mestni prehranjevalni odbor priskrbel zlasti manj premožnim slojem ter ima sedaj 74.800 kg rjavega premoga ali lignita na mestni pristavi, kjer ga vsak Ljubljančan lahko dobi po nizki ceni 12 din za 50 kg. Kakor je mestni prehranjevalni odbor obvaroval Ljubljančane pred neznosno draginjo krompirja, fižola in ješprenja s tem, da je mestna občina kupila večje množine teh najpotrebnejših živil in jih sama prodaja na živilskem trgu z izgubo ter je s to svojo žrtvijo prebivalstvu prihranila težke milijone, prav tako se je založila tudi s premogom, da bodo tudi revnejši sloji preskrbljeni s kurivom. Kdor hoče kupiti ta premog, mora prav tako kakor po krompir v Mestno hranilnico, kjer plača premog in dobi nakaznico, ki z njo vsako sredo in soboto popoldne dobi premog na mestni pristavi v Povšetovi ul. št. 12 na Poljanah. Vsakdo mora prinesti vrečo seboj. Da ne bo zmede, opozarjamo, da razen nedelj in praznikov lahko med uradnimi urami vsak dan v Mestni hranilnici plačate premog in dobite nakaznico zanj, premog pa dobite na mestni pristavi samo ob sredah in sobotah popoldne s to nakaznico, če prinesete vrečo s sel>oj.
1 Zadnji dan za krušne karte. Mestni preskrbovalni urad opozarja vse zamudnike, ki si doslej še niso priskrbeli krušnih kart. da jih dobe nepreklicno samo še danes, v sredo, 12 t. m, dopoldne in popoldne v II. nadstropju Mestnega doma. Preskrbovalni urad mora sedaj naglo napraviti zadnji pregled krušnih kart, da najde tiste ki so se po večkrat prijavili za karte ali tudi karte po dvakrat in celo po večkrat dobili.
Natančno pregledovanje 70.000 krušnih kart je pa tako ogromno delo, da mestni preskrbovalni urad nikakor ne bo mogel več podpirati malomarnih zamudnikov, ki bi prišli po svoje krušne karte šele v četrtek ali celo pozneje. Seveda mora vsakdo prinesti Feboj legitimacijo in sploh dokazen o svoji upravičenosii, da dobi krušno karto. Kdor torej ne pride po krušno karto v II. nadstropje Mestnega doma vsaj danes, v sredo, 12. t. m., popoldne, krušne karte ne bo dobil.
1 Jug «opet pobira sneg. Že v ponedeljek je začel pihati jug, tako da se je v kratkem zračna toplota zvišala za precej stopinj nad ničlo. Tudi noč od ponedeljka na torek ni bila posebno mrzla; sicer je bilo ponoči jasno, vendar je bil včeraj zjutraj mraz komaj poldrugo stopinjo pod ničlo. Čez dan je nekoliko pomagalo južnemu vremenu tudi sonce, ki je včasih prodrlo megleno kopreno. Ker je seveda snega po ulicah še skoraj povsod dovolj, južno vreme mestnim delavcem seveda ne l>o moglo odvzeti dela. Še ves čas ga pridno vozijo v Ljubljanico. Na prisojnih straneh pa je včeraj sonce z jugom vred že doseglo, da je začela nastajati przinana plundra, ki jo ponekod zamenjavajo tudi že velike luže. Ne verjamemo sicer, da bi južno vreme obstalo toliko časa, da bi izginil sneg. Vsekakor pa kaže, da smo najhujše zimske čase že pretolkli, čeprav nam topla sapica še ne prinaša prave pomladi.
1 Poziv lastnikom vozil Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike avtomobilov, avtobusov, moto-ciklov, kočij in biciklov, da čimprej prijavijo 6voja vozila za leto 1941 in da pravočasno plačajo takso na svojo vozovniško izkazn., v kolikor tega namreč letos že niso izvršili. Rok za letno prijavo vozil in za pločilo redne takse je samo do 28 t. m. Po tem času t. j. od 1. marca dalje bodo morali zamudniki plačati poletf redne še kazensko takso po tarifi 100 zakona o taksah. Prijave za bicikle pa se sprejemajo na V6eh postajah tuk. polic. 6traže samo do 18. t. m.
1 Tatovi koles so pridno na delu, saj so zadnje dni zopet štirje oškodovanci prijavili upravi policije, da so jim bila ukradena koiesa. Tudi to pot sta počivali dve kolesi pred gostilno, tretjo je bilo ukradeno izpred kina Matice, četrto pa izpred vile na Vrtači. Ukradena kolesa so bila vredna več kot 3200 din.
1 Žrtov žeparja je postal na Vodnikovem trgu Konrad Brezovšek. Ne da bi Brezovšek čutil, mu je žepar izmaknil črno usnjato listnico, v kateri je bilo okroglo 1500 din.
1 Tatvine pred trgovinami se množe. Pri nas je vpeljana navada, da trgovci pred vhodi v tr-j govine razstavljajo blago na posebnih obešalnikih. S takih obešalnikov je neznan tat odnesel izpred trgovine I. Stroianšek Pred Škofijo 6 odej, vrednih okrog 000 din. Najbrž je isti tat izkoristil tudi priložnost pred trgovino Ide NVagner Pred škofijo, kjer je odnesel 9 parov novih ženskih in 6 parov oiroških Čevljev v skupni vrednosti 1200 din. — 0000 din je ukradel neznan tat v zadnjem tednu Jožetu Zakrajšku iz kovčka, ki je bil spravljen v spalnici na Ižanski cesti.
mi	u	p 1	K,- MARIBOR
Iz mestnega proračuna za 1.1941
Razmerje partij proračuna s celoto v odstotkih, mestne davščine, mestni dolgovi, pobiranje takse za uporabo javnega sveta
Mussolini na inšpekciji. V spremstvu šefa glavnega štaba italijanske zračno vojske generala Pricola, je Mussolini nadziral kraje, ki spadajo
j vojno območje.
Maribor, 11. februarja. I O novem proračunu mestne občine maribor- | ske smo že obširno poročali. Kakor smo že objavili, znaša novi proračun 56,409.230 din, sedanji pa je bil 48,265.140 din. Od tega odpade na mestno upravo 24,157.640, na podjetja pa 32,311.590 din. Proračun je za 8,204.090 din \»šji od sedanjega in sicer je proračun mestne uprave za 2,731.070 din, mestnih podjetij pa za 8,204.090 din višji. Prvi elaborat proračuna je izdelala mestna finančna uprava, nato pa ga je obravnavala in redigirala posebna komisija članov mestnega sveta z županom na čelu. Končno »frizuro« pa bo dobil proračun na seji finančnega sveta, ki ga bo potem predložil plenarni skupščni občinskega sveta. Sestava novega proračuna je zadela na izredne tež-koče, in sicer predvsem zaradi odloka fin. ministra, da se mora budžetirati samo za 9 mesecev. Kakor je na eni strani umestno in praktično, da se proračunsko teto izenači s koledarskim, tako je prehod težak in zvezan z velikimi nevšečnostmi: vseh izdatkov se ne more deliti na tri četrtine, cela vrsta izdatkov dosedanjega 12 mesečnega proračuna se po svoji naravi izrabi že v prvih devetih mesecih ter se morajo zaradi tega vstaviti v 9 mesečni proračun s celim zneskom, dočim se morajo vsi dohodki deliti na tri četrtine in se ne smejo vzeti z 12 mesečnim efektom. Posebno velja to za tehnična dela ter so zaradi tega s proračunom najbolj prizadeta mestna podjetja. Nadaljnje težave pa povzročajo sedanje izredne razmere, ki nalagajo mestni občini ogromna bremena, dočim so viri dohodkov ostali prejšnji ter nekateri celo nazadujejo. Najbolj je pri sedanjih razmerah prizadeto socialno skrbstvo. Kljub vsemu temu pa se je moglo proračun uravnovesiti brez večjih pretresljajev ter se je celo predvidela možnost zboljšanja gmotnega položaja mestnih uslužbencev in delavcev za slučaj nadaljnjega naraščanja draginje.
Zanimivo je razmerje posameznih partij proračuna s celotnim proračunom v odstotkih: pri izdatkih je razmerje sledeče: Osebni izdatki 13.63% (v oklepaju razmerje v lanskem letu 14.20 odstotka) splošna mestna uprava 2.34% (3.17%), osebna in imovinska varnost 1.21% (1.26%), finančna stroka 12.49% (14.32%), tehnična stroka 3.03% (2.23%), zdravstvo 3.21% (3.62%), socialno skrbstvo 8.92% (7.14%), šolstvo 1.94% (2.24%), znanost in umetnost 0.62% (0.54%), obrt, trgovina in turizem 0.31% (0.53%), mestni veterinarski sklad 0.32% (0.30%), sklad za protiletalsko obrambo 0.13% (—), razno 0.26% (0.31%), prehodno 0.79% (0.94%), mestna podjetja 50.80% (49.20%). Dohodki: splošna mestna uprava 0.05% (0.08), mestne davščine 30.71% (31.60), finančna stroka 7.11% (8.65), tehnična stroka 1.82% (0.81), socialno skrbstvo 0.08% (0.10), mestni veterinarski sklad 0.32% (0.50), sklad za protiletalsko obrambo 0.13 odstotkov (—), razno 1.77% (1.92), prehodno 0.79% (0.94), mestna podjetja 57.22% (55.60).
Glede davščin, ki mariborske meščane najbolj zanimajo, pa smo že svoječasno poročali, da ostane v glavnem vse pri starem. Predvidene so v proračunu iste doklade in davščine, kakor v tekočem letu. Zaradi naraščajočih potreb socialnega skrbstva se je morala zvišati socialna davščina od 10 na 15%. Celokupni donos te davščine se porabi za pobijanje brezposelnosti Nadalje je povišana trošarina na pivo od 0.60 din na 1 din pri litru, s čimer pa splošnost ni prizadeta. Maribor je imel dosedaj najnižjo trošarino na pivo, ker pobirajo vsa ostala mesta ln občine že dolgo 1 din od litra. Z® razširjenje vodovoda je predvidena v
ribor, ostali obrati, to »o slaščičarji, industrije, lekarnarji itd pa pri mariborskem mestnem preekr-bovalnem uradu, Orožnova 2-1. Prijav« je predati z dne 12 t m, najkasneje pa do 13 t m. dopoldne.
m Tvrdka »Soira« T. Soklič sc ni izprememla v delniško družbo in sc ne preseli v Belgrad, pač p« bo še naprej, kakor doslej, ostala in poslovala v Mariboru.
m Živahna gradbena delavnost na vidiku. Sedaj ko 6e bliža »pomlad, se pripravljajo tudi načrti za prihodnjo giadbeno sezono, ki se bo pričela, čim bo sneg skopnei ter bo nastopil »zidarski patron sv. Jožef« Svoječasno smo poročali, da je bila lanska sezona ena najživahnejših v zgodovini mariborskega mesta. Obeta se nam pa tudi prav tako živahna prihodnja gradbena sezona. Predvsem bosta dokončani dve veliki stanovanjski zgradbi — Hut-terjev stanovanjski blok ter palača Vzajemne zavarovalnice Na novo pa i« prijavila tekstilna tovarna Ehrlich gradnjovelikih stanovanjskih objektov v območiu svojega tovarniškega kompleksa med Jezdarsko in Zolgerjevo ulico. Pri nakupu tega kompleksa se i« podjetje obvezalo, da bo vsakih pel let zgradilo po en stanovanjski objekt, dokler ne bodo prazna stavbišča popolnoma zazidana. Izgleda pa, da bo podjetje svojo obljubo kar naenkrat izvršilo ter bo sezidalo več stanovanjskih objektov hkrati, ker se na ta način gradbeni stroški znatno znižajo. Tovarnar J. Hutter bo nadaljeval izgradnjo evojega tovarniškega kompleksa ter bo letos gradil ogromno skladišče, ki bo imelo 2600 kvadratnih metrov zazidane ploskve.
m 4 metre globoko je padel 68-letni mestni zidar Franc Kranjc ter si zlomil roko in poškodoval glavo.
Gledališče
Sreda. 12. februarja: Zaprlo.
Četrtek, 13. febr. ob 20: »Sumljiva oseba«. Red C.
GEUE
proračunu anuiteta 350.000 din za posojilo 4 milijone dinarjev. Anuitete po 350.000 din pa ni mogoče kriti drugače, kakor s povišanimi dohodki od oddaje vode. Zato predvideva proračun zvišanje tarife za večjo porabo vode od 2 na 3 din za kub. meter, v okoliških občinah pa od 3 na 4 din, dočim ostane vodarina in cena vode pri normalni porabi nespremenjena. S tem so prizadeti samo tisti lastniki zgradb, ki uživajo trajno davčno prostost ter dotični, ki vodo prekomerno porabljajo. Stanovanjske hiše s poviškom niso prizadete. Končno je s predloženim proračunom uvedena nova občinska taksa, tako imenovana »uporabnina«. To takso bodo plačevali oni, ki uporabljajo javni svet pod zemeljsko površino ali pa zračni prostor nad javnim zemljiščem, predvsem pa bodo to mestna podjetja, ki imajo vse svoje napeljave pod zemljo.
Mestni dolgovi znašajo s stanjem konec leta 1940-41 68,231.361.19. Mestna občina ima samo fundirana posojila, takozvanih »letečih« ali »visečih« dolgov pa nima. S koncem leta 1939-40 so znašala vsa mestna posojila 65,307.863.23, v proračunskem letu 1940-41 pa je bilo realiziranih skupno 6,500.000 din dolgov, odplačanih pa 3,576,502.04 dinarjev, tako da ostane končno zgoraj omenjena vsota, V proračunu je dana možnost za najetje posojila 2 milijona din za začetna dela na mestni tržnici in 4 in pol milijona din za razširjenje vodovoda. Mestna občina vrši anuitetno službo v redu in zelo točno.
V predloženem proračunu je dana tudi možnost, da mestni svet zviša mestnim uslužbencem draginjski prispevek ter jim na ta način tudi v še težjih razmerah omogoči primerno eksistenco. Celokupni osebni izdatki z aktivnimi prejemki, pokojninami, vdovninami, miloščinami znašajo 13.63 odstotkov (14.20) celega proračuna. Osebni izdatki mestne uprave same znašajo 16.85% (18.64),
mestnih podjetij pa 11.22% (11.54).
*
m Obiščite »Mariborsko menzo« na Slomškovem trgu nasproti stolne cerkve. — Se priporoča Marija Drčar.
m 400-letai jubilej Družbe Jezusove bomo proslavili v Mariboru jutri zvečer s skioptičnim predavanjem o. Preaca DJ iz Ljubljane Mariborsko občinstvo vljudno vabimo, da se v obilnem številu udeleži tega predavanja.
m Orkestralni odsek Glasbene Matice. Drevi ob 20 redaa vaja v običajnih prostorih Udeležba obvezna.
m Enodnevni tečaj ▼ trsnj rezi t vinogradu bo
na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v ponedeljek, 3. marca. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8—12 ter od 14—18. Za hrano si skrbijo tečajniki sami.
m »Prešernov večer« pripravlja mariborsko gledališče. Prireditev bi morala biti že meseca decembra, pa je bila zaradi žalovanja ob smrti slovenskega voditelja dr. Korošca preložena, pozneje pa so jo ovirale druge prireditve. Vršila se bo v kratkem
m Zveza Maistrovih borcev ima dTevi v Narodnem domu tovariški sestanek. Vabijo 6e vsi tovariši borci in neborci iz nepozabnih let 1918-19.
m Vse članice DK in kat nameščeoke iskreno vabljene k duhovni obnovi, ki se vrši v nedeljo, 16. februarja ob pol 8 ejutraj pri oo. jezuitih.
m Prijave za sladkor. Mestni preskrbovalni urad poziva vse trgovce, obrte itd., ki so dobivali sladkor od tukajšnjih veletrgovcev, da javijo svojo potrošnjo na osnovi potrošnje iz leta 1938-39. in sicer: trgovci pri Združenju trgovcev 7« fflMtn Mi-
Celje pred novimi smučarskimi tekmami
Smučarske tekme ZFO, medmestne tekme obveznikov telesne vzgoje iz naših avtonomnih mest in smuške tekme nad Frankolovim
Celje, II. febr. Po uspelih smučarskih olimpijskih dneh v Celju, ki bodo ostali v kroniki Slovenske zimskošportne zveze na najvidnejšem mestu in ostali tudi Celjanom v najlepšem sf>oniinu. je naše Celje zopet pred številnimi smučarskimi prireditvami.
Fantovski odsek Celje 1. priredi v nedeljo 16. febr. dopoldne in pojjoldne smučarske tekme v Zagradu. V nedeljo ob 7 zjutraj bo skupna sv. maša v župnijski cerkvi, ob 8 pa skujien start za smuk. Ob pol 10 start mladcev na 2 km dolgi progi, ob pol 11 start članov na 8kin dolgi progi, ob I popoldne start iniadcev za slalom, ob tri tečet na 2 pa start članov Razglas izida bo ob pol štirih pri Kolencu. K smučarskim tekmam so vabljeni tudi drugi bližnji odseki.
V	nedeljo 16. febr. bo v Celju pri Celjski koči medmestno patrolno tekmovanje obveznikov iz Maribora in Ljubljane, Ptuja in Celja. Patrolni tek bo na 6 k mdolgi progi iz C»l.jske koče preko Vinote. Prijavljenih je že 26 tekmovalcev iz Ljubljane, 25 iz Maribora, 25 iz Celja in 8 iz Ptuja.
Pričetek medmestnih tekem bo v solioto, ko bo ob 2 popoldne smuk pri Celjski koči. V nedeljo ob 10 bo patrolni tek, ob I slalom. Po uspehih posameznih odsekov v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju je pričakovati, da bodo medmestne tekme obveznikov borbene in zelo zanimive. Ljubljanska reprezentanca ima odličnega tekača Magušerja, ki je bil na KI1J tekmah v veleslalomu na 8. mestu. Znuiii so tudi Celjani Dvoršak Fric, Uršič Dominik in Stoklas Krnest. Prav tako je pričakovati, da bodo tudi mariborski obvezniki postavili na medmestnih tekmovanjih v Celju odlične tekmovalce. Za patrolni tek so znani tudi Kos. Stoklas in Pšeničnik. Tehnično vodstvo nad izvedbo prireditve je prevzel cel jski odsek Ol V ]x> d vodstvom referenta Pleterška Ferija.
V	nedeljo bo v kapeli g. Ramšaka [X>d Stenico nad Frankolovim ob 10 sv. maša za smučarje z blagoslovitvijo planincev in njihovih palic, smučk in drugih planinskih potrebščin. Ob lt bo tekma v smuku izpod Kiselce v Frankolovo, kjer bodo doživeli letos že drugi smučarski praznik. Smučarje vabimo, da se udeleže prijateljskih tekem tudi v tem kraju, kjer so krasni in dosedaj neznani, toda lepi in izvrstni ter edinstveno izpeljani smučarski tereni.
Dr. Alfonz Kunst
specialist za bolezni zob in ust, zopet redno ordi-nira. Celje, Aleksandrov trg 6.
c Proračunska seja celjskega mestnega sveta bo v petek 14, jan. ob 5 popoldne.
c Občni zbor Vincencijeve konference bo drevi ob 8 v prostorih Javne kuhinje na Slomškovem trgu. Vabljeni člani in prijatelji konference!
c Zaključna prireditev Družabnega kluba bo v soboto, 15. febr. ob 8. zvečer v Narodnem domu. Vabljeni!
c Ljudsko vseučilišče priredi v ciklusu zdravstvenih predavanj zaključno predavanje v četrtek, dne 13. t. m. ob 8 zvečer. Predaval bo primarij dr. Lujo Thaler iz Zagreba o najnavadnejših vsakdanjih zastrupljenjih.
c V celjskem gledališču uprizore drevi že drugič sinoči sijajno uspelo dr. Rudolfa Doboviška burko s petjem »Habakuk«.
c Športni4 klub SK Jugoslavija ima v nedeljo, dne 16. februarja ob jx>1 9 dopoldne v klubovi sobi v Delavski zbornici svoje letno zborovanje.
c Občni zbor krajevne Kmečke zveze v Celju je bil v nedeljo v Prosvetnem domu. Udeležilo se ga je nekaj članstva iz celjske okolice. Zborovanje je obiskal tudi senator g. Alojzij Mihelčič, ki ga je članstvo navdušeno pozdravilo. Predsednik g. Cečko Jožef iz Zagrada je v svojem lej>em poročilu grajal nedelavnost in nezavednost članstva, ki bi s pozitivnim delom lahko mnogo več dosegli. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom Cečkom Jožefom na čelu.
c V Novi vasi pri Celju je umrla žena cin-kamiškega vratarja, 63 letna Kolar Rozalija. V celjski bolnišnici je preminula 39 letna Hernavs Marija iz Dobrine pri Zusmu.
c Zemljiška knjiga za sodni okraj Celje je v preteklem letu imela 3650 zemljeknjižnih zadev. Izpiskov iz zemljiške knjige jc bilo 1010. Za prisilno dražbo je bilo predlaganih 212 primerov. Izdraženih posestev pa je bilo 31. Ustavljenih dražb je bilo 163. Razveseljivo je dejstvo, da se oktobra meseca minulega leta število prisilnih dražb znižuje. Zemljiška knjiga zaznamuje obenem zelo veliko število prodaj nepremičnin.
ŠPORT
KULTURNI OBZORNIK
G. Verdi: Ples v maskah
Ob 40 letnici njegove smrti
Štirideset let je preteklo 27. januarja, odkar je v Milanu ugasnilo življenje moža, iz katerega je privrelo toliko glasbene lepote, zajete v operne umetnine, ki so si, rekel bi, vprav zaradi skoro neke naivno-elementarne svojskosti, utrle pot do najširših množic že takoj ob svojem krstu; niti danes ni obledela njihova vedno osvežujoča toplina, ki jo je skladatelj dahnil v široko se razpredajoče melodije: Verdijeva melodična črta je čudovito izpeljana in dognana v svoji napetosti, v njej je poglavitna moč avtorjeve izraznosti, ki sloni na elementarno pristnem doživljanju čustvovanja. Verdi je preprosto iskren in človeško pri-slen v svojem mtizikalnem izrazu; njegova glasba prehaja v poslušalca v nekakem intimnem vzdušju, sprosti v človeku mnogokdaj zatajevano čustvo, ki se ob dotiku z Verdijevo melodijo zgane v močno doživetje in zajame z vso gorkoto estetske zadovoljivosti. Prav v tem je silnost Verdijeve muzike, ki je našla pot v milijone in milijone src; tu pa je morda najbližja človekovi ele-menlarnosti, kajti Verdi govori iz srca v srce, z ljubeznivostjo svojega duha. Zalo je njegova glasba vedno tako živo sveža, neutrudljivo učinkujoča na široke množice, vedno znova in znova se rade prepustijo čustvovanju in lepoti, ki veje iz Verdijevih umetnin. Poleg mogočne stvaritve »Re-quiema< in nekaterih drugih del, je Verdi zapustil svojemu narodu skoraj trideset opernih del. V prvi dobi svojega ustvarjanja je — po prvi uspeli operi »Oberlo« (Milan, 1839) in po neuspehu s komično opero »Un giorno di Regno« (Milan,' 1840) — ug':isbil vrsto oper, ki so bile prežete domovinske ljubezni in revolucionarnosti, ki se jo takrat izražala v klicu po svobodi iz teptanja narodovih pravic. Tako je 1842. uprizorjena opera »Nabucco«. bila sprejeta z mogočnim navdušenjem, le i je Verdiju po prejšnjem neuspehu zopet vlilo poguma za nadaljnje delo, ki ga je utelesil v »Lonibardih« (1843), leto kasneje pa v »Erna-lii«. Bolj političnega kakor umetniškega značaja bili uspehi nadaljnjih del kakor so: >1 due Foscari«, »Giovanna d'Arco«, >Attila«, »Macbeth«, >l.a battaglia di Legnano« in vrsta drugih. Po letu svobode pa je Verdi krenil v svojem ustvarjanju na novo pot. Iz pretežno zunanjega, za tisti čas nekako nujno nastalega gledanja v oblikovanju ki je imelo namen navduševati za politično idejo, je Verdi sedaj obrnil svoj pogled v Človekove plobine. V tej dobi so nastala tri pomembna dela: »Rigoleltor (1855). >11 Trovatore« (1853) in »Traviata' (1803); zlasti zadnja se odlikuje po svoji psihološki poglobljenosti in jasni muzikalni izraznosti. Prav to troje del mu je prineslo svetovno slavo in še danes je poleg drugih del stalno na svetovnih odrih. Med nadaljnjimi so še pomembna dela >Ples v maskah« (>Un ballo di masrhera*. 1859), »Moč usode« (»I,a forza del de-stino«, 1862), ki jo je napisal za Pelrograd in za Pariz »Don Carlos« (1867). Močan porast v oblikovanju predstavlja »Aida< (1871). umetnina, ki v svoji lepoti ne bo nikdar klonila času in po-zabljenju. Po 16 letnem premoru se je zopet oglasil. Z novim delom »Othelloc (1887) kaže
Ljubljanska drama: Gostovanje Klaičeve skupine
V petek, dne 7. februarja, je gostovala v naši Drami Klaičeva potujoča igralska skupina.
Pri nas v Sloveniji, kjer ima tako rekoč vsak večji kraj svoje gledališče, potujoče igralske družbe nimajo posebnega pomena; zato jih tudi skorajda ne poznamo. Drugače je pri Srbih in tudi pri Hrvatih. Tam neredko opravljajo potrebno in hkrati pomembno kulturno delo, saj zanašajo s svojimi gostovanji med ljudi smisel za gledališče sploh. To velja zlasti za tiste kraje, ki odra še ne poznajo. Ena izmed takih skupin je tudi Klaičeva igralska družba, ki je na svoji turneji širom po državi zašla tudi v Ljubljano.
Prvotni namen in prosvetni značaj je narekoval Klaiču in njegovim tudi spored, ki očividno ni bil naštudiran posebej za naše prilike, ampak je prirejen tako, da ustreza bolj splošnim potrebam občinstva in je primeren tudi podeželju. Igrali so tri enodejanke, izmed katerih je eno (Jazbec pred sodiščem) napisal Peter Kočič, drugi dve (Muha, Analfabet) pa Branislav Nušič. Čeprav so vse tri stvari namenjene v prvi vrsti zabavi, vendar ne moremo reči, da bi bil sjiored za nas v celoti nezanimiv. »Jazbec pred 6odiščem< spada na primer med najpopularnejša in kar klasična dela srbske literature in je stalno na sjioredu srbskih gledališč. Marsikdo je imel sedaj ediuo priliko, da vidi to zanimivo delo na odru in celo v izvirniku. Manj je mogel nuditi literarno zahtevnemu človeku Nušič, ki ga mnogo bolje poznamo, vendar sta bili tudi njegovi dve šali na našem odru prvič uprizorjeni. Občinstvu, ki išče v gledališču predvsem razvedrila, pa je spored vseskozi ustrezal.
»Jazbec pred sodiščemt, čigar odlomek imamo tudi lepo preveden v novi slovenski čitanki za četrti razred srednjih šol, je nekak bosanski »Hlapec Jernej«. Avtor Peter Kočič nam je v tej dramatski alegoriji, kakor bi to satiro zaradi pomanjkanja dejanja lahko imenovali, na duhovito ironičen in hkrati bridko resen način prikazal »pravico« avstrijskega režima v Bosni. Glavni junak David Štrbac ni le humorističen tip in lokav prihuljenec, ampak zraste v simbol trpečega milijona duš in jezikov naroda, ki ga jiredstavlja. Nušičevi dva »mali igri« sta v bistvu šaloigri, čeprav se vsaj »Analfabet« približa rahli satiri na nevednost in zaostalost provincialnega urad-ništva.
Med nastopajočimi igralci je bil najzanimivejši pač Klaič, ki je imel tudi v vseh treh igricah glavno vlogo. Posebno v vlogi Davida in kot srezki načelnik v »Analfabetu« je pokazal, da je sposoben in uporaben igralec. Izmed ostalih dveh igralcev je obrnil pozornost nase predvsem Kor-parič, ki je igral doktorja v prvi in praktikanta v drugi igri, kjer je iznajdljivo in plastično odigral precej dolgo pantomimo. Medlejši vtis je napravil Sunteršič, vendar je bil prav dober pisar Sveta v »Analfabetu«. Obe igralki, Braličeva in Jankovičeva, sta imeli manj prilike, da pokažeta svoje sposobnosti. Za obe je sicer značilna jasna izgovarjava, vendar je bila Jankovičeva, ki je videti odrsko krepkejša, vsaj v drugi igri preglasna.
Čeprav s stališča umetnosti gostovanje Klaičeve skupine ni bilo pomembno, je bilo vendar v marsičem zanimivo. Predvsem smo zadovoljni, da <mo videli »Jazbeca pred sodiščem«, katerega pa i)i venda ' hoteli kdaj slišati še v klenem slovenskem prevodu. Zaradi narečja je občinstvu ušlo
združitev wagnerjanske romantične dognanosti s svojsko melodioznostjo Ta novi slog je vnesel tudi v svoje zadnjo delo — komično opero »Fulstaff«. Kakor imajo zgodnja njegova dela še poseben pomen za italijanski narod, tako nudijo poznejše in zadnje stvaritve vsemu človeštvu glasbeno lepoto, ki jo je oblikoval njegov genij.
Obletnice njegove smrti se je spomnilo tudi naše operno gledališče, ki je na novo uprizorilo njegov »Ples v maskah« v režiji g. t). Zupana, pod dirigentom g. A. Neffatom, inscenatorjem inž. Franzom ter zborovodjem R. Simonitijem.
V splošnem potek na odru ni bil na dosedanji višini predstav. Režija je nekoliko premalo poskrbela za razgibanost in doslednost v premikanju; res, da delo samo sili v statiko, predvsem prva slika in prav tako četrta, toda vendar bi bilo treba vsaj malo mimike vliti v množico poslancev in v 4. sliki malo več doslednosti v premikanju paža in Amelije, zlasti paža — ob pogovoru zarotnikov. Najboljša je druga slika, pri vedeževalki, tretja slika pa kljub svoji napetosli zapusti prav hladen vtis, kajti notranji napetosti premalo ustreza dramatsko mlačna dejavnost. — Najslabša je vsekakor zadnja: ples. Poleg nekam brezizraznega vrvenja, ki prav nič ne nudi. je silno šibka tudi koreografska zasnova baletnih točk, ki so še slabo zaplesane. Tudi ie neprepričljivo med množico postavljena dvojica Riccardo-Amelija. V celoti daje potek vtis okornosti in raz-rahljanosti, pri tem pa je morda krivda tudi v manj posrečeni razdelitvi prostora, kar je sploh odprta rana našega pretesnega odra. Toda treba si je pomagati na kak drug način, kakor je to vidno v drugih primerih. Najboljša sta bila v celoti orkester in zbor, dočim so nas zlasti nekateri solisti manj zadovoljili. V četrti sliki je prav lepo zapel svojo arijo g. Janko kot Renato, dočim je bil do tu manj zadovoljiv. Riccardo, g. Franci, je tudi v tej predstavi pokazal trud in prizadevanje za lepoto tona samega in za str-njenejše muzikalno prednašanje Verdijevih melodij. Amelija, g. Laboševa, pa ni nudila kvalitete niti v preozko tehničnem niti muzikalno oblikovalnem pogledu na taki stopnji, kakor smo io slišali v »Fideliu« in na zadnjem koncertu. Ta vloga je v pevskem oziru pretežka za mlado pevko, ki ne zmore višin. Ogreti ne more spričo močno vibrirajočega, čeprav po barvi toplega tona. Kajti Verdi ljubi čistost in uglajenost v niansiranju melodij. Igralsko pa je od »Fidelia« sem znatno napredovala. Ga. Španova je pela vedeževalko Ulriko; igralsko je dobra, nekatera mesta so pevsko zadovoljila, povečini pa je motila zlasti preodprta nižina, kjer je ton prešel že v barvno obledelost. Oskar, paž ge. Ivančičeve, v celoti pevsko ne ustreza, le na nekaj mestih kolorature je bilo boljše. Silvana je pel g. Delničar dovolj dobro, če izvzamem zaradi premočne sape nekaj detoniranih visokih tonov. Prav dobra igralsko sta gg. Lupša in Zupan. Prvi je tudi pevsko dober. Sodnika je pol g. Jelnikar in slugo prav tako zadovo'jivo g. Škabar.
sil.
mnogo duhovitih poudarkov. Kar zadeva Nušiča, smo sicer videli že bolje igranega, vendar pa še niko'i pristnejšega. Tudi to je bila pozitivna postavka tega gostovanja. Zal pa je bilo gledališče skoraj prazno. Klaič, ki ima zasluge za populariziranje našega slovstva med svojimi rojaki (Cankar), bi bil že zaradi tega zaslužil več pozornosti. Kajpada je treba slab obisk pripisati deloma tudi na rovaš dejstva, da je bila isti večer premiera v operi. Posebej pa je treba poudariti, da so bili med obiskovalci ki jim za zabaven večer menda ni žal, večinoma Slovenci, medtem ko so v Ljubljani bivajoči Hrvati in Srbi skoraj popolnoma izostali	France Vodnik.
Nemški recitacijski večer
V ponedeljek zvečer je v Mikličevi dvorani priredil lektorat Nemške akademije. Monakovo, recitacijski večer, katerega je izpolnil s 6voj'mi recitacijami dr. Viljem Althaus iz Berlina. Rccitator ima prijeten glas, kateremu pa je škodovalo naporno potovanje zadnjih dni, tako da ni mogel podati v vsem obsegu svojega umetniškega znanja. Ima prijeten organ, lepo izgovorjavo in skuša 6voja predavanja tudi lepo ilustrirati. Prvi del njegovega večera je bil posvečen nemški liriki, katero ie podal v svojem prerezu. Od Goetheja in Claudiusa pa do .Fontana in Storma, je dal nekaj značilnih primerov nemške lirične pesnitve, med katerimi so najbolj vžgale poslušalce zadnje pesmi z bolj patriotično noto. Slišali smo nekaj primerov iz mlade nemške lirike, ki je kaj značilna Za popolnost naj navedemo, da je recitiral tele avtorje: Goethe, Claudius, Ploenicke, Meyer Fontane. Storm, Morgenstern, pe6nikinja Fischer, Rilke, Keller, We<ntreber, Men-zcl, Broeger in Brockmeyer. Drugi del večera pa je bil humorističnega značaja Od starejših pa do novejših avtorjev humorističnih kratkih sestavkov in peemi smo imeli priliko slišati nekaj značilnih stvari, ki kažejo na nemški 6tvariteljski duh na tem polju Drugi del večera je žel več odobravanja kot prvi del.
Večeru je prisostvovala polna dvorana, med katero je bilo tudi nekaj zastopnikov naših oblaste-v Prisostvoval pa je tudi nemški generalni konzul v Ljubljani g. dr. Brosch 6 soprogo.
Uro s pokojnim Kozarčaninom
Ko sem pred leti srečal njegovo ime pod poročili o slovenskih delih v Hrvatski reviji, je vzbudil moje zanimanje. Zato sem stopil v moderno tiskarno Hrvatskega dnevnika, da bi se pomenil z njim o nekaterih vprašanjih iz hrvaškega slovstvenega življenja. Domenda sva se, da pridem naslednji dan ob dveh popoldne ponj <n bova zavila kam In bilo ie prav štiri tedno prfd niegovim pogrebom, ko sva ie sešla v uredniški sobi, kjer sva tudi ostala, kjer ga je vezala služba Presenetila me je njegova prazna delovna miza, saj smo pri naših urednikih vajeni celih papirnatih grmad. Ko sva sc pomenila o njegovih slovenskih prijateljih in znancih, sva prešla na pomenek o madžarsko-hrvatskih slovstvenih vezeh, o številnih prevodih, ki jih imaio Hrvati Spoznal sem, da dobro pozna sodobno madžarsko slovstvo. Najbolj me je zanimalo njegovo gledanje na darašnio hrvatsko literaturo, ko mi je pripovedoval o sme.-eh, skupinah, močeh in slabostih, o revijah itd Pa sva bila kmalu — pri slovenski literaturi, ki ga je vselej tako zanimala. Dejal je, da se jc zanimanje pri nas (n pri njih tako obetajoče osvežilo, Hrvati 60 izdali slovensko številko Savre-menika, Slovenci pa nismo še odgovorili s podobnim dejanjem. — Nato mi je odkril, da prevaja Zu-
Smučarske tekme obveznikov telesne vzgoje
I.	Razpis medmestnih tekem obveznikov obvezne telesne vzgoje v smuškem patrolnem teku.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v izvedbi občinskega odseka obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju za dne 16. februarja 1941 dopoldne ob 10 smuški patrolni tek na 6 km. Tekmovanja se lahko udeleže samo patrole, sestavljene iz obveznikov obvezne telesne vzgoje s področja mestnih pogla-varstev Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, ki so stari manj kot 20 let. Tekmovalci morajo imeti turne smuči. Vsaka patrola sestoji iz 4 članov, od katerih je eden vodja patrole. Patrole startajo skupno v presledkih po H minute. V cilj mora prispeti vsaka patrola z najmanj 3 člani, v razdalji od prvega do zadnjega največ 100 metrov. Za čas patrole se vzane čas zadnjega člana, ki prismuča v cilj. V primeru, da odstopi en član patrole, se času, ki ga je dosegla patrola. sestoječa iz 3 članov, doda še ena četrtina doseženega časa. Start patrole bo pri Celjski koči ob 10 dopoldne. Prijave je poslati do 12. februarja 1941 odseku obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju. Žrebanje se bo vršilo v pisarni odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Celju dne 14. februarja 1941 ob 18. Tehnični vodja tekem je šef odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Celju Pleteršek Ferdinand. Vrhovni sodnik tekem je šef odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani prof. Dobovšek Marijan.
Zmagovalno moštvo prejme prehodno darilo, ki preide v trajno last onega občinskega odseka za obvezno vzgojo, ki si ga osvoji dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Vsi tekmovalci prvih treh plasiranih patrol prejmejo diplome.
Rezultat tekem bo objavljen v nedeljo, dne 16. februarja 1941 v telovadnici okoliške ljudske šole v Celju, Komenskega ulica ob 18.
II.	Razpis medmestnih tekem obveznikov obvezne telesne vzgoje v alpski kombinaciji za moštva in poedince.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v izvedbi občinskega odseka obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju za dne 15 in 16. februarja 1941 pri Celjski koči tekmovanje v alpski kombinaciji za moštvo in poedince. Tekmovanja se lahko udeležijo le obvezniki obvezne telesne vzgoje s področja mestnih po-glavarstev: Maribor, Ljubljana, Celje in Ptuj, ki so mlajši od 20 let. Moštva so sestavljena iz štirih tekmovalcev, od katerih se za plasma vzamejo časi prvih treh najboljših tekmovalcev istega moštva. Proga za smuk je dolga 1500 m in ima 330 m višinske razlike.
Start je na vrhu Tolskega vrha (338 m) v soboto, dne 15. februarja 1941 ob 14,
Start za slalom bo v nedeljo, dne 16. februarja ob 14. K slalomu se pripuste vsi tekmovalci moštev in oni posamezniki, ki so dosegli pri smuku največ 50% slabši čas od najboljšega.
Start se bo vršil po telefonu. Prijave je poslati do 12. februarja 1941 občinskemu odseku obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju. Žrebanje bo dne 14. februarja ob 18 v pisarni občinskega odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Celju. Tehnični vodja lekem je šef občinskega odseka pri mestnem poglavarstvu v Celju Pleteršek Ferdinand, vrhovni sodnik pa šef občinskega odseka obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani prof. Dobovšek Marijan. Zmagovalno moštvo prejme prehodno darilo, ki preide v trajno last po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih ter se bo hranilo v dotičnem občinskem odseku obvezne telesne vzgoje. Zmagovalec v alpski kombinaciji prejme trajno' darilo, drugi in tretji prejmeta diplomi. Člani zmagovalnega moštva tudi tudi drugega in tretjega, prejmejo diplome.
Rezultati bodo objavljeni v nedeljo, dne 16. februarja 1941 ob 18 v telovadnici okoliške ljudske šole v Celju, Komenskega ulica.
Klasična kombinacija LZŠP
Ljubljanska zimsko-športna podzveza razpisuje podzvezno prvenstvo v klasični kombinaciji za seniorje in juniorje in sicer:
V	soboto, 15. febr.: tek za juniorje na 10 km, tek za seniorje na 15 km. Letniki 1923 in 1922 šlartajo v juniorski skupini.
Start ob 15.30 pri gostilni Kovač v Dravljah; cilj istotam.
V	nedeljo, 16. februarja, tekmovanje v skokih na skakalnici v Mostecu ob 15. Skače se najprvo v kombinaciji, nato samostojni skoki.
Prijave se sprejemajo do 14 v gostilni Kovač. Žrebanje pol ure kasneje ob navzočnosti klubskih zastopnikov. Pravico do štarta imajo vsi verificirani juniorji in seniorji včlanjeni v'Ljubljanski zimsko športni podzvezi. Tekmuje se po pravilih SZSZ. Prijavnine ni. Prvi trije plasirani v vsaki skupini prejmejo častna darila. Prvenstvo se izvrši v izvedbi Smučarskega kluba Ljubljana. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se vrši v nedeljo zvečer ob 19 v gostilni Stepič.
Občni zbor Kolesarske podzveze Ljubljana
Na rednem občnem zboru Kolesarske podzveze Ljubljana, ki je bil dne 9. februarja t. 1. v prostorih kavarne Vospernik v Ljubljani, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Pleško Stanko, I podpredsednik: Lazar Ferdo. II. podpredsednik: Butinar Joško. I. tajnik: Šlibar Mirko, II tajnik-Zganjar Srečko, blagajnik: Sancin Ivo, 1. tehn referent: Zerjal Oskar. II. tehnični referent: Po-gašar Franc Člani odbora pa so: Valant. Miklav-9.r®P/'?- Ir-5an- Znidarič, Lorbek. Abulnar, Gabri jelčič in Schvventner. Člani nadzornega odbora: Vospernik in Frkolj. Za častnega člana pa je bil imenovan g. Plankar Ivan. Člana razsodišča: Liglar, Rome.
pancičevo Veroniko Deseniško, ki jo nameravajo igrati v Zagrebu Govoril je o težavah takega dela in deial, da nameni prevod izročiti pesniku samemu v pregled — Povedal je še, da pravkar pripravlja študiio o Bevku, ki bi Hrvatom prvič obširneje predstavila tega pisatelja.
V pogovoru o najnovejših uspehih v slovenski liriki me ie naprosil, naj bi mu posredoval nekatere knjige in ko sem mu to z veseljem obljubil, je z nasmeškom dejal, da se je zadolžil pri meni.
Na dan njegove nepričakovane smrti sem «e mu namenil pisali Nuj mu kodo namesto tistega pisma v spomin te vrstice!	V, N.
Medklubska skakalna tekma
Športni klub Ilirija v Ljubljani razpisuje za dne 16. februarja 1941 na svoji 25 m skakalnici na JavornikU s pričetkom ob pol 15 niedklubsko skakalno tekmo za seniorje, juniorje, naraščaj in mladino. Pravico do nastopa imajo vsi verificirani in predverifirirani tekmovalci Slovenske sf>ortne zveze. Pri javnine ni I
Tekmuje se po pravilniku ZSSJ in pravilih SZSZ. Vsak tekmovalec nastopa na lastno odgovornost Prijave z navedbo rojstnih letnikov tekmovalcev je poslati na naslov: Sporn Zdravko, Javornik št. 183, najkasneje do 12 ure na dan tekmovanja. Mesto objave rezultatov ob 17. Prvi trije v vsaki razpisani skupini prejmejo sjiomin-ske plakete
Hrvatska visoka šola za telesno vzgojo
Hrvatska visoka šola za telesno vzgojo v Zagrebu dobiva vedno bolj vidne oblike in se bo pričela že 1. marca t. 1. Sedaj je izdalo vodstvo omenjene šole pogoje za sprejem slušateljev, katerih bodo sprejeli v prvi semester 25. Letos se bo šola pričela izjemoma 1. marca sicer bo pa njen pričetek vsako leto 1. oktobra ter bo imela dva semestra: zimskega in letnega, šola pa bo trajala dve leti. Za sprejem Se zahteva velika matura na srednji šoli in starost največ 28 let. Potem so navedeni še nekateri drugi pogoji za sprejem, kar pa za nas ni take važnosti, temveč se nam zdi bolj važno to, kdaj bomo tudi mi Slovenci dobili tako visoko šolo ali vsaj poseben oddelek za telesne vaje na ljubljanski univerzi.
Kako velikega pomena bo za ves šport in telesno vzgojo na Hrvatskem omenjena visoka šola, bo pokazala že najbližja bodočnost. Za belgraj-sko visoko šolo za telesno vzgojo je sedaj dobil še Zagreb svojo in bi bi! skrajni čas, da tudi mi Slovenci, ki imamo toliko in tako odlične športnike čimprej dobimo nekaj sličnega v Ljubljani, kar bo vso slovensko telesno vzgojo dvignilo na zaželeno višino in kar nam bo dalo kader sposobnih športnih voditeljev, za naše šole in lelesno-vzgojna društva.	k
»Športska revija« št. 47 t dne 6. februarja ima
tole vsebino: Fritzi Gillard in prvaki v umetnem drsanju v Belgradu. Naliv golov v tekmovanju hrvatski hliga-klubov za prvenstvo. »Concordija« na čelu hrvatskih klubov, Bačka pa je zadnja. Poslednji športni dogodki v Novem Sadu, Osijeku in Sloveniji. Zopet spremeba sistema tekmovanja za državno prvenstvo Šola za nogometaše: »Kondicija« in razni drugi športni članki poleg številnih športnih posnetkov.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
SK Planina ženska lahkoatletska sekcija. Važen sestanek vseh članic ženske atletske sekcije bo v četrtek 13, t. m. ob šestih zvečer v Akademskem domu.
SK Slavija. Drevi ob 20 bo redna odborova seja v posebni sobi gostilne »Pua< na Sv. Petra nasipu 71. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom in je zaradi tega zelo važna, prosim vse gg odbornike za polnoštevilno udeležbo točno in sigurno. Naprošajo se tudi vsi gg. odborniki, ki še nimajo poravnane članarine, da jo ob tej priliki poravnajo. Začetek točeni — Tajnik.
Smučarski klub Ljubljana priredi na skakalnici v Mostecu skakalni tečaj za neorganizirano mladino. Tečaj je vsak popoldne od pol 15. dalje. Istočasno je trening klubovib skakačev. Prijave na skakalnici sprejema trener Bogo Šramel.
ZFO
Razpis za lepak mladinskih dni
Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani razpisuje nagradno tekmovanje za najlepši lepak za letošnje Mladinske dneve v Ljubljani in Belgradu. Geslo te prireditve je:
»Poklonitev mladine, včlanjene v Zvezi fantovskih odsekov in v Zvezi dekliških krožkov, na čelu slovenskega naroda mlademu kralju ob nastopu vladanja.«
Osnutki v merilu 90cmX120cm naj bodo izdelani v čim manj. a čim učinkovitejših barvah, primernih za tisk v ofsetu. Nagrade za najboljše osnutke so tri. in sicer: I. nagrada 1500 din; II. nagrada 1000 din; III. nagrada 500 din.
Osnutke je treba poslati do 15. februarja na Zvezo fantovskih odsekov — propagandni odbor, Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Tekmovalni red
za obvezne okrožne tekme fantovskih odsekov je izšel v 14. snopiču Našega dela. Letošnja tekmovalna tvarina obsega sledeče panoge: načela, poslovnik. proste vaje, redovne vaje s petjem in ocena o rednosti, delavnosti ter moči odseka. Tekme bodo v mesecu aprilu in maju in se vrše za vse odseke enega okrožja na isti dan in v istem kraju. Važna je določba, da ne sme odsek, ki se tekem ne udeleži, prirejati javnih telovadnih nastopov na prostem do prihodnjih okrožnih obveznih tekem. Ta določba je prav posebno važna v letošnjem prireditvenem letu.
Priprave za te tekme se bodo pričele že na marčnem okrožnem svetu, kjer morajo odseki izročiti »staležne liste rednih članov« okrožnemu odboru, da ho izpolnil tekmovalne preglednice. Na tem okrožnem svetu (9. in 16. marca) se določi tudi kraj, dan in ura tekem in izbere sodniški zbor.
Za tekme ocenjuje rednost odseka Zveza, delavnost odseka pristojna podzveza in moč odseka pristojno okrožje. V tekmovalnem redu so naštete točke, po katerih se bo to ocenjevanje vršilo.
V knjižici so objavljena tudi vprašanja iz poslovnika in vadnika ter so obenem pripisani §§ iz Osnutka poslovnika in Vadnika, na katerega se nanaša vprašanje.
Prosvetna tvarina je povzeta iz Našega dela. Poleg vprašani, ki so v današnjih časih za naš narod odločilne važnosti so v kratkih sestavkih pripisani tudi odgovori. Tako se vrste poglavja kako smo Slovenci postali narod, Poslanstvo slovenskega naroda, Naše narodne manjšine. Usoda velikih in malih narodov. Pomen vere in morale v narodnem življenju. Kmečki stan v zgodovini slovenskega naroda. Odnos delavskega stanu do naroda. Pomen katoliškega duhovništva v slovenskem narodnem življenju, Kultura in narodnost. Naša svoboda. Narod v samoobrambi in Slovenci in Jugoslavija.
Slede naloge iz redovnih vaj, ki so tako se-stavliene. da je dodobra obdelan »Vadnik«, kolikor ga fantje rabijo.
Knjižice so razposlane vsem edinieam in je sedaj na.oga vseh. da se na tekme čimbolj pripravijo in tako dosežejo dobre uspehe.
Kaj je z letošnjim kongresom Kristusa Kralja?
Kakor znano, ima biti Kongres Kr. Kr. vsako drugo leto. Vrst6 se ti kongresi z mednarodnimi evharističniini, ki so istotako vsako drugo leto. Letos kouec julija bo že dve leti, kar smo imeli VI. kongres Kr. Kr. v Ljubljani. Torej ima biti VII. letos.
Med vojsko pa so nekdaj rekli — počivajo muze. In počiva še marsikaj drugega. Evha-ristieni kongres, ki bi bil imel biti preteklo lelo v Niči, je moral izostali. Jasno je, da imajo zdaj Francozi dosti drugih skrbi, da na kongres še misliti ne utegnejo.
Za kongres Kr. Kr. se je odločila Španija, im sicer mesto Snragosa. Španija sicer ni v vojski, a daleč naokrog po svetu divja vojni vihar. Zato se je zdelo, da je tudi kongres v Saragosi negotov. Tembolj, ker je celo poštna zveza med nami in Španijo pretrgana. Na nekaj pisem, ki ko bila poslana iz Ljubljane v Saragoso, po navadni in po zračni pošti, ni bilo nobenega odgovora.
Zato se je v Švici sami sprožila misel, naj hi bil morda — da popolnoma ne izostane — namesto v Španiji letos nekak zasilen kongres y Švici, in sicer v Luganu.
Pred par dnevi pa je po več mesecih vendar prišlo pismo iz Španije, (la Kongres v Saragosi na vsak način bo. četudi ne bo mogel biti toliko mednaroden, bo pa naroden, ker Španija sama ga potrebuje. Vabijo pa tudi nas, naj se ga po možnosti udeležimo.
Če in vkoliko se bomo mogli ga udeležiti, je seveda odvisno od poteka in razvoja vojske in takratnega mednarodnega položaja. A žal zadnje tedne za to dolgo pot odločiti se, bo prepozno. Zato naj, kogar to veseli, že zdaj misli na to in v ta namen — varčuje. Potovanje za 9 dni je preračunano na približno ■5000 din, za 14 dnevno pa približno na 8000 din. Seveda je s potom v Saragoso združen tudi obisk Lurda.
Priglase sprejema Prosvetna zveza. Nekaj je že priglašenih. Morda se do takrat vojni vihar že kaj poleže.
Mednarodno delo za kraljestvo božje je zdaj nemogoče. Mednarodno je zdaj samo bombardiranje, napadanje in razdiranje. Pač pa bo po končani vojski prišla ura za mednarodno sodelovanje katoličanov. Treba bo na duhovnih razvalinah odpada od krščanstva graditi novo tavsbo — pravice, reda in miru na temeljih krščanstva.
Za to se je treba zdaj pripravljati. V smislu sklepov našega kongresa se je v ta namen ustanovila v Ljubljani pod predsedstvom gospoda knezošikofa centrala Rcgnum Christi. Ta ima izvršiti predpripravo za to veliko delo bodočnosti. To je naša velika in častna naloga. Medtem ko okoli nas divja krvava vojska, ki hoče uničiti vse. pripravljajmo mi v mirn, da . potem na teh razvalinah z združenimi močmi I skušamo svet osvojiti za Kristusa.
Poklic, hi ne pozna brezposelnosti
Piloti, klic našega časa
In zračna vojna traja dalje... Dogodki nad 'Anglijo, Rokavom in Nemčijo, dogodki v Libiji, Eritreji, Keniji, Abesiniji, Albaniji, ob Sredozemskem morju od Gibraltarja pa do Sueza vsako jutro privlačujejo nase pozornost bralcev časopisov. Med tem pa se skoraj vsak dan nadaljuje, morda že kar nekam neopaženo, pa vendar z nezmanjšano srditostjo in neizprosnostjo velik dvoboj v zraku nad ozemlji glavnih nasprotnih sil v tej vojni, nad Anglijo in Nemčijo, oziroma nad ozemljem, ki ga ima Nemčija zasedenega.
Škoda, prizadeta v letalski vojni je velika. Prav tako velike so izgube letal, motorjev, letališč, pomožnih priprav vseh vrst. Toda vsakdo ve, da se v dveh delih sveta noč in dan kuje novo orožje, izdelujejo nova letala, novi motorji, vsak ve, da tako Nemci kakor Angleži pošiljajo v boj vsak dan več novih letal, kakor pa so jih izgubili. Glavno vprašanje se tiče nebeča drugega. Dokler bo kaj jekla in aluminija, dokler bo v obeh državah še kaj svobodne zemlje, tako dolgo bodo delali nova letala. Vprašanje pa je, če bodo imeli ves čas in v istem obsegu tudi dovolj pilotov. Veliko vprašanje je, ali bo mogoče imeti vedno dovolj človeškega materiala, dovolj smelih mož letalcev, teh pravih in največjih junakov moderne vojske, katerih življenje visoko gori v zraku je odvisno od majhnega veirtilčka na letalu... Dovolj je tovarn, ki vsak dan izdelajo vsaj po eno letalo. Ni pa nobene šole za pilote, iz katere bi prišel vsak dan en pilot, izvidnik, mehanik, strelec.
Ne moremo reči, da je angleški pilot boljši od nemškega ali obratno. Morda pa lahko rečemo, da so izgube te ali one strani večje, kar zavisi od tega, kje je več bojev. Ce so zračni boji nad angleškim ozemljem, imajo zelo verjetno večje izgube nemški letalci, ker se angleški sestreljeni letalci, če se rešijo s padalom, zopet lahko bore na novih letalih, nemški pa postanejo vojni ujetniki, so torej izločeni iz svoje armade. Kadar so boji nad nemškim oziroma irancoskim ozemljem, je prav obratno. V splošnem je bilo doslej največ bojev nad angleškim ozemljem, zato je vprašanje nemškega letalskega naraščaja morda nekoliko bolj pereče, čeprav ni dvoma, da je imela Nemčija v začetku vojne neprimerno več letalcev kakor Anglija. Nemčija mora zato izobrazbo svojih letalcev zelo pospešiti, kar pa vsebuje nevarnost, da nimajo dovolj časa za izkušnje v vodstvu bojnih letal prve linije.
Kanadske letalske šole, ki so za angleški letalski naraščaj mnogo pomembnejše kakor letalske šole na angleškem otočju samem, računajo pri vsakem letalcu z učno dobo 7 do 9 mesecev. Večji del, to je 25 tednov, je posvečenih praktičnim vajam. Vsak učenec mora biti v zraku najmanj 150 ur. Ko je ta tečaj končan, pošljejo pilota na Angleško, kjer pa še dolgo ni dodeljen tistemu krdelu, ki je določeno za boj, temveč je dodeljen letalskim skupinam, ki se vadijo, tako da traja skupna njegova izobrazba eno leto. V zraku mora biti vsaj 200 ur. Ko je vse to končano, potem šele je dodeljen bojnim letalom, ki se spoprimejo z nasprotnikom v zraku.
Prvi v Kanadi izučeni piloti so prišli na Angleško novembra in bodo lahko posegli v boje šele sedaj v začetku leta 1941. Občutneje se bo
poznala kanadska pomoč verjetno šele spomladi, če bodo prišli tisti učenci, ki so se začeli vaditi pred enim letom, v Evropo in bodo poslani na bojišče.
Angleški imperij ima v načrtu, postopoma izobraževati čim več pilotov, tako da bi prišlo nekako sredi leta 1941. vsak mesec kakih 650 dobro izvežbanih pilotov. Ce pomislimo, kako veliko je bojišče, na katerem se Anglija mora boriti, to število ni preveč veliko. Na žalost ne vemo, koliko letalcev izučijo v istem času v Nemčiji. Pravijo, da nemški vodilni krogi ne polagajo toliko važnosti na to, da so izurjeni piloti res v vsakem pogledu prvovrstni, ker bi tako učenje zahtevalo preveč časa, pač pa gledajo na to, da povprečno izvežbajo čim večje število pilotov. Številk ne vemo, ker Nemci nimajo navade mnogo govoriti o svojih načrtih, pač pa na tihem pridno delajo, nato pa presenetijo svet z novimi, nepričakovanimi novostmi in uspehi.
Piloti, piloti, to je klic vojskovodij modernega časa. Med letalcini brezposelnosti. Pilote povsod iščejo, tako v bojujočih in nebojujočih se državah, pa tudi po končani vojni jih bodo ne samo ohranili, temveč z lučjo iskali in z zlatom plačevali. Le to je žalostno znamenje naših dni, da je najbolj iskani jx»klic brez svoje krivde tisti poklic, ki poruši največ življenja in življenjskih dobrin.
Litija
Prosvetni večer. V četrtek 13. t. m. ob pol 8 zvečer bo v Ljudskem domu v Litiji III. prosvetni večer. Predaval bo g. profesor dr. Roman Savnik: 0 sodobni Grčiji. Krasne skioptične slike.
Kranj
Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo danes zvečer ob 20.30 v dvorani »Narodnega domač. Na sporedu so najnovejše skladbe naših domačih skladateljev, ki jih bo izvajala priznana pianistka ga. Marta Osterc-Valjalo. Vstopnice so v preprodaji v trgovini g. Hlebša.
Vinceneijeva konferenca je imela te dni v Marijanišču svoj letni obračun. Občni zbor je vodila prva podpredsednica, ker je predsednica gdč. Roosova, ki že nad 40 let deluje pri Vincencijevi konferenci, obolela. Iz poročil posnemamo, da je v preteklem letu konferenca po svojih odborni-cah skušala vsestransko lajšati bedo -siromašnih otrok in družin. Odbornice so o veliki noči, ob miklavževanju, o božiču in neštetih drugih prilikah hodile od vrat do vrat in trkale na dobra srca. Vemo vsi, kako je to nehvaležno in mučno delo. Toda z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da so odbornice ravno v Kranju nabrale silno veliko blaga, živil in tudi denarja za reveže. Tako izkazuje blagajna dohodkov 41.818 din, izdatkov pa 39]899 din. Iz teh podatkov moremo ugotoviti, koliko se je razdelilo blaga, živil in tudi denarja v gotovini med potrebne. Poročilo o Marijanišču je podala s. prednica. V Marijanišču je 21 otrok, ki ne hodijo v šolo in za katere nihče ne plačuje, nadalje je 22 deklic, ki hodijo v šolo in se ravno tako preživljajo od dobrih src. Vseh teh 43 otrok
Otroški Matiček
Mihčeve čudovite dogodivščine
(283) Mihec mora najprej pred župana, ki se mu ginjeno zahvaljuje in ga poveličuje za vse, kar je dobrega storil njegovim ujetim meščanom. Toda Mihec noče nič slišati o zahvali in plačilu. Vse bolj ga zanima to, zakaj vsi nosijo jeklene oklepe.
(284) Zupan z veseljem ugodi njegovi želji ter mu razloži, da je podnebje v deželi tako neugodno — menja se neprestano iz velike vročine na hud mraz — da bi nežna bitja kot so, tega ne mogli prenesti in bi kaj kmalu izumrli.
je večinoma brez staršev, ali so nezakonski itd. Pri preživljanju teh otrok pomaga Vincencijeva konferenca. Ob koncu zbora so sledile volitve novega odbora, pri katerih je bil izvoljen ves stari odbor s predsednico gdč. Roosovo.
Ribnica na Dolenjskem
Naš Fantovski odsek je priredil preteklo nedeljo za naraščaj in mladinski odsek smučarske tekme. Lani so tekmovali na Mali gori, letos pa so že šli na Veliko goro, kjer je veliko težji teren. Tekmovalo je 13 naraščajnikov in 9 mladcev. Progo je trasiral okrožni vodja mladcev g. Petek Andrej v spremstvu g. Petelina in Čampe. Strokovni 6odnik je bil g. dr. Janko Lavrič. Točno ob 2 popoldne je startal pri Sv. Roku kot prvi Bogo Lavrič, najmlajši naraščajnik, ki se je dobro držal in tudi prvi prišel na cilj. 2509 m dolgo progo je prevozil v 22 minutah. Zobec iz Nemške vasi je prevozil isto progo v 20 minutah, taltoi za njim pa je bil lanski zmagovalec Peček iz Hrovače. Izmed mladcev je prvi prišel na cilj Šteblaj, vendar pa imata mladca Levstek in An-dolšek boljši čas. Prevozila sta 4 km dolgo progo, ki je bila na nekaterih krajih pošteno zasoljena, v 30 minutah. Občinstvo je z velikim zanimanjem gledalo potek tekme. Prvih še6t tekmovalcev je dobilo praktična smučarska darila, prvi trije pa tudi diplome. Fantje, le tako naprej I
Sv, Jurij ob juž. žel.
Zopet se ;e spomnil naše revne dece naš ve»» liki dobrotnik in rojak, gospod Jožef Verbič iz Vil-le del Nevose, z velikodušnim darom 500 dinarjev. Za njegovo dobrohotnost in velikodušnost se mu vodstvi obeh šol najiskrenejše zahvaljujeta.
Škofja Loka
Zaključek bolničarskega tečaja RK. Orlbor Rdečega križa v Škofji Loki je priredil bolničar-ski tečaj, ki se je vršil od 4. decembra 1940 do 7. februarja 1941 v prostorih državne meščanske šole pod vodstvom vojaškega zdravnika dr. Ča-viča in administrativnim tajnikom g. Martelakom Rudijem. Udeleževalo se ga je 72 tečajnikov iz bližnje in daljne okolice, in sicer iz vseh slojev. Predpisano tvarino so predavali tukajšnji zdravniki dr. Čavič, dr. Hubad, dr. Homan, dr. Kocijančič in dr. Petrič. Izpite so z lepim uspehom položili vsi tečajniki, ki so obče pokazali izredno veliko zanimanje. V nedeljo 9. lebruarja je bil slovesen zaključek tečaja s podelitvijo diplom in občnim zborom Rdečeka križa. Te slovesnosti se je udeležil tudi zastopnik banovinskega odbora 15K g. dr. Justin, okrajni načelnik g. Brezigar in zastopnik občine g. Ogrin. Po poročilih odbornikov je bil izvoljen nov odbor RK z g. Blaznikom na čelu, v odbor pa so bili pritegnjeni tudi nekateri tečajniki.
Osnutek občinskega proračuna je na vpogled v občinski pisarni do 13. fehruarja. Vsak davkoplačevalec ima možnost staviti svoje pripombe.
Kamnik
»Prisegam«, se je imenovala igra, ki jo je v nedeljo vprizoril tukajšnji Dekliški krožek. Zanimanje ni bilo posebno, ker ima igra samo ženske vloge. Toda toliko večje in ugodnejše je bilo presenečenje onih, ki so prireditev vseeno obiskali. Ne samo pisatelju g. p. Zakrajšku gre hvala, ki je tej igri dal tako razgibano vsebino, polno smeha in ganljivih prizorov, polno napetosti in dovtip-nosti, tudi dekliški krožek je rešil nelahko nalogo izredno posrečeno. Navdušenje gledalcev se je stopnjevalo bolj in bolj. Tako lahko prištevamo lo prireditev med najbolj uspele v dosedanji sezoni in bi bilo želeti, da se igra ponovi.
Ovsiše
Dne 9. februarja letos je priredilo Prosvetno društvo na Ovsišah v šoli znano igro »Za srečo«. Igra je bila prirejena za 6ame ženske vloge, ki 60 jih v glavnem vse dobro rešile. Bile so vse vloge posrečeno razdeljene, le mati, ki je pokazala precej igralske sposobnosti, bi bila le bolj za mlade dra-matske vloge. Teta pa se je prav dobro vživela v igro. Prav tako so bile vloge prijateljic posrečene, Nekaj od teh je nastopilo prvič in so se pokazale prav dobro Le tako naprej — Glavna zasluga za vse to delo pa gre režiserju g. Joštu. Le škoda, da mu je tako malo odmerjenega prostega časa. Pod vodstvom g, organista so zapeli pred igro nekaj „pe«ni Kol maloštevilni zbor so zapeli zela dobro, le tenorjev manjka. Občinstvo je do poslednjega kotička napolnilo sobo. V nedeljo dne 16. t. m. se igra in petje ponovi.
Grahovo pri Cerknici
V nedeljo, 9. februarja t. 1. je priredil pevski odsek Prosvetnega društva iz Cerknice v šolski sobi v Grahovem pev»ki koncert. Nastopili so z mešanim in ženskim zborom. Vse prednašane pesmi so žele od strani občinstva odkrito pohvalo in priznanje. Njihovo požrtvovalno prosvetno delo pa je hvalevredno tudi zato, ker pomaga lajšati najpotrebnejšim gorje v teh težkih časih. Vse prostovoljne prispevke je namreč zbor poklonil za revno deco tuk. šole. Šolsko upraviteljstvo se darovalcu za velikodušen dar najlepše zahvaljuje.
BOLNIŠKE ODEJE
Poseben oddelek: Banovinske Sarajevske tkalnice preprog, Zagreb, Gunduličeva 3 Zahtevajte ponudbe
Edgar Wallace:
35
Zagonetna grofica
(Roman It londonskega življenja.)
»Zadnji dve noči sem čisto malo spala, je tor žila ženska, »in ne vem zakaj...«
»Ali vi sploh kaj veste?« jo je nahrulil. »Vi me morate samo ubogati... ste razumeli?«
Skoraj dvajset let je služila pri njem in se bala ie njega. Potem, ko je zastonj godrnjala, je začela zdaj ihteti, nakar jo je jezen nagnal iz sobe.
Ob sedmih zjutraj se je ogrnil dr. Tappatt v debel volnen plašč, ker ga je zeblo na hladnem jutranjem zraku. Potem je razširil oknice in odprl okna. Nato je še enkrat pregledal hišo, naložil drv na ogenj, vzel dva velika kosa mesa in ju odnesel psom, ki eo ga pričakovali na dvorišču i zamolklim laježem. Okleval je z mesom in se hudobno veselil, da so psi čakali čim dalj. Ozrl se je na vse strani, potem pa stopil proti dvoriščnim vratom, obrnil ključ, dvigni' zapah in odprl. Ramo pred njim je stal neki človek. Doktor Tappatt se je vznemiril.
»Dobro jutro, gospod Tappatt!« reče Mihael Corn. »Mislil sem si, da vas bora videl, če le pridem dosti zgodaj.«
»Moj Bogi« vzklikne Tappatt. »Saj to je nepričakovano veselje, Mr. Dorn!«
»V5tč mi je, da tako mislite . ali je Miss Reddle dobro spala?«
Doktor naguba čelo.
»Miss Reddle? Kdo pa je to? Ah. da ... to je tista mična mlada dama, ki seru jo spoznal v hiši ladj Moron... A kaj me vprašujete tako neumno?«
Oba sta obmolknila za nekaj minut.
»Zakaj me pa ne povabite, naj vstopim? Gotovo ste že čisto pozabili na staro angleško-in-dijsko gostoljubnost,« reče potem Mihael ironično.
Tappatt je stal na vratih z ošabnim rdečim obrazom; roke je tiščal v žepih.
»Toda, jaz se ne spominjam, da bi midva kdaj bila prava prijatelja, Dorn. Nasprotno, imela sva večkrat neprijetna nasprotja.«
»Vseeno... ali me boste vi povabili notri... ali...«
»Ali?« povnovi dr. Tappatt.
»Ali se bom pa sam povabil. Neko čudno veselje me Je prijelo, da bi malo pregledal to vašo hišico, kako je urejena znotraj.«
Tappattov grdi obraz je [jjeletel nasmeh.
»Ali prihajate z dovoljenjem ali brez dovoljenja policije preiskavat mojo hišo?« je vprašal vljudno.
»Zaenkrat nimam še nobenega pismenega do-vojenja, toda jaz in vi sva stara kršilca zakona, Tappatt, in se nikoli nisva dosti brigala za formalnosti.«
Medtem je Dorn že stopil skozi vrata; Tappatt je opazil, da se niti malo ne boji psov; to ga je zelo vznemirilo.
»Ne morem se vam upirati,« je rekel in odprl hišna vrata. »VstopiteI«
Detektivu ni bilo treba dvakrat reči. Brezbrižno je stopil v hišo in takoj krenil proti dok-torjevi delovni sobi, kot bi že bil kdaj tam. Doktor je šel za njim.
»No torej, kaj želite?«
»Želim preiskati hišo. Jaz sem namreč na sledi gospe Pinder la njeni hčerki Loisi Margeriti Reddle in se mi vse tako zdi, da sta tukaj.«
Tappatt odkima z gl-ivo.
»Bojim se, da ste na krivi sledi. Nobena od teh dveh dam ne stanuje v moji hiši. V tem času nimam nobenega pacjjenta.«
»Saj niti nimate dovoljenja, da smete zadrževati pacijente,« reče Mihael. »Potrudil sem se in prečital vse uradne spise, ki so na razpolago sredi noči. Zbal sem se namreč, da je oblast zelo naglo spregledala in pozabila razne vaše prestopke: a na avoie veeslje sem se prepričal, da
so vaši spisi tudi na tukajšnjem komisarijatu popolnoma v redu.«
»Saj nisem vložil še nikake prošnje,« odvrne Tappatt kratko. Vsako vprašanje o njegovem poklicu mu je bilo silno neprijetno. »Ne razumem torej, zakaj bi vam moral pustiti brskanje po hiši. Vi imate prav tako malo pravico kot detektiv, kakor jaz z dovoljenjem za zavod umo-holnih. Kar se mene tiče, lahko svobodno začnete s preiskovanjem... dajte, poglejte pod mizo ali pod divan,« je postal sarkastičen. »Mogoče sem tukaj skril kakšnega nesrečnika.«
Dorn odide iz sobe, napravi nekaj korakov po hodniku in se ustavi pred nekimi vrati, ki so bila takoj pri stopnicah, ter pritisne na kljuko.
»To je soba moje služkinje.«
»In kje je zdaj ona?« vpraša Mihael.
»V kuhinji.«
Mihael vstopi v sobo, odgrne zavese in vse pregleda. Njegovega razpoloženja ni bilo mogoče določiti. Toda pripravljenost, s katero mu je dr. Tappatt dovolil preiskavo hiše, je bila zelo sumljiva. Zadeva 6e je drugače razvijala, kot je pričakoval.
»Zgoraj sta še dve sobi — hočete tudi te videti?«
Dorn pritrdi in odide z doktorjem gor.
»To sobo bi porabil za bolniško 6obo, če bi imel srečo, da bi dobil pacijente.«
Odprl ie vrata sobe, v kateri je bivala Loisa. Bila je prazna; postelja ob zidu je bila skrbno pregrnjena. Mihael vstopi, pregleda še kopalnico in odide ven brez vsake besede. Večina žensk izbira določen parfum, ki ga potem stalno uporablja. Vedel je, de se Loisa parfumira z de-spikom... in tukaj je zdaj zaznavno začutil ta vonj.
Druga soba ni bila lepa kakor prejšnja, a je bila prav tako prazna. Vedel je, da se nahaja med stropom in streho mulo podstrešje, kjer bi se lahko skril samo tisti, ki bi mu bilo dosti do tega. da ne hi hj! najden.
Zato se je zadovoljil le s površno preiskavo. V drugem delu hiše bi se komaj moglo stanovati. Na nekaterih mestih se je videlo nebo skozi velike luknje v strehi in grede zgornjega nadstropja so bile od dežja in vlage čisto gnile. Propadanje je bilo že tako daleč, da že otrok ni mogel brez nevarnosti stopiti na pod.
»Kam se pride tukaj?« je vprašal Mihael, ko je preiskoval pritličje Pokazal je na stopnice, ki so vodile navzdol in se končavale pred nekimi vrati.
»To je neke vrste klet... lahko si tudi to ogledate,« reče Tappatt ravnodušno.
Mihael odrine vrata in vstopi v nekakšno sobo. Le malo zraka in svetlobe je prihajalo skozi lino v zidu, sjcer pa ni bilo nobenega okna; niti kake druge odprtine ni bilo videti. Le na vratih je Dorn zapazil okence. Z žepno svetilko je osvetlil prostor in zagledal v nekem kotu staro posteljo in poleg nje navaden umivalnik. Stopil je k ležišču, privzdignil zložene odeje in zopet odšel ven k doktorju.
»Zračna 6oba!« je rekel suho. »Je to tudi bolniška soba?«
»Eh, marsikateri revež, ki mora spati pod vedrim nebom, bi bil srečen, če bi imel takšno sobo,« odvrne dr. Tappatt.
Mihael se je jezno nasmejal.
»Ali ste že bili kdaj v ječi, Tappatt? Najbrž ne,« je rekel, ko je šel z njim po stopnicah navzgor.
Nihče ni vedel bolje od Doma. da je doktor večkrat komaj, komaj ušel roki pravice. Toda na ta način ga je hotel le opomniti.
»Ne, nisem imel te sreče«
»Do sedaj še ne.« prida Dorn. »Celice v Dart-mooru so precej bolj zdrave kakor ona luknja v kleti, o čemer se- boste vsekakor še lahko prepričali ... Dosti svežegi zraka, dosti svetlobe, pa tudi hrana je dobra.«
Tappatt je besna požiral, reke! pa ni nič.
Glavna kolektura Dri. razr. loterije
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINSEK,
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanja z dne 11. februarja V. razreda 41. kola: 100.000 din St. 3002, 47711, 80.000 din št. 27021, 50.000 din št. 5395, 81129, 84491, 30.000 din št. 14024, 24.000 din št. 93052, 20.000 din št. 5532, 77845, 82524, 10.0011 din St. 31454,
10.000 din št. 6148, 14511, 29030, 36314, 51496, 53840, 67144, 77711, 77843, 91036, 8.000 din št. 4254, 20083, 31558, 34214, 36912, 42666, 52398, 61890, 63749, 64778, 71)597, 84298, 89614, 9Gel02, 97605, 6.000 din St. 5508, 6743, 10414, 19363, 22506, 25046, 29677, 29702, 32812, 34866, 36241, 50008, 62831, 65659, 67390, 72249, 73931, 75784, 84747, 93527, 96723,
5.000 din št. 2297, 4841, 5283, 6533, 6748, 17117, 18656, 22243, 24879, 28984, 33071, 33246, 37693, 41351, 47234, 49108, 51381, 52350, 62281, 63901, 67167, 69285, 72386, 74668, 75427, 82679, 88642, 85239, 99208, 4.000 din št. 1829. 3834, 3SS6, 4585, 4906, 8840, 11742, 14329, 18050, 19353, 22468, 23196, 25596, 27581, 310.77, 31108, 35714, 41773, 41898, 53353, 57460, 57773, 58009, 63324. 63480, 64017, 70222, 70517, 71876, 73101, 78359, 79253, 81535, 81754, 86341, 88391, 91742, 91767, 93414, 98682.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, ev. pomota nt izključena.
Prihodnje žrebanje bo jutri, 12. februarja.
Vsi oni, ki «o zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, naj srečke takoj predložijo v izplačilo.
Novim naročnikom so srečke še na razpolago.
| Služte B
Jtteio:
Kontoristinja
tn blagajnlčarka, g 6 letno prakso In potrebnimi Solarni, Išče službo za takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kontoristinja«.
Prodajalka
Izurjena v trgovini z mešanim blagom, pridna ln poštena, ki bi pomagala v gospodinjstvu, Išče službo. Jerlna M., prt Kve-der, Hradcckega c. 64, LJubljana.	(b
m * i f j i ? J b
Vajenko
za frizersko stroko sprejmem. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 2063.
Vajenka
Išče mesto v kakršni koti trgovini. Učila se Je že 10 mesecev v trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1824.	tv
IGLE
v
kakor ludi vsi nadomestni deli za domače in industrijske stroje stalno na skladišču
VIKTOR BABIC, ZAGREB
Martičeva uliea 4 — Telefon 58-21
Pouk
Akademik
uspešno poučuje matematiko in ostale predmete. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1690.	(u
Italijanščina!
Pouk v konverziciji in v slovnici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Italijanščina« st. 1882.	(u
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE
v dravski banovini išče za svoje obrate
gradbene stroke
s prakso in s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop.
Ponudbe z lastnoročno pisaivm curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro ♦GRADBENI IN2ENJER« na upravo lista.
V temi
boste ostali, če nimate
»
a
PITON
KARBIDN0 SVETILKO
ki daje povsod in vselej odlično razsvetliavo.
Varujte se potvorbl
O	. . , ,	Zak. zaščit
bdim izdelovalec:
,.BALKANMETAL", Subotica
tovarna kovinske robe
j Slitžte j
Dobe:
Modistinja-prodajalka
se Išče za stalno. Salon Sedej-Strnad, Prešernova ulica.	(b
Upokojenec
samec, vajen vrtnarstva se sprejme. Hrana, stanovanje v hlšt. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 2036. (b
Mlinarja
starejšega, s prakso In spričevali, išče valjčni mlin v okolici Ljubljane. Pogoj : vesten in stalen v mlinu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1200« št. 2034.	(b
imo
VSAKOVRSTNO
zimo
SREBRO - PLATINO
BMUCMTE
IMRRRGDE SRFIRII RlIRIHE
■ KERE ITO STflBIMiKf hrkite, ter umetnine PO NAJVIŠJIH<ENflH
V ' STftRR TVRDKA'!
J«EBERLE
UUBUPN»,TYRŠEVA 2
HOTEl^l^SLON

Dva strojna mehanika
dobita takoj mesto v mehanični delavnici v ^več-jem Industrijskem obratu na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mehanika« št. 2006.
Fige
Naročajte in širite »Slovenca« I
B Letovišča |j
Turiste
pošiljamo letoviščem, toplicam, penzlonom, hotelom ln zdraviliščem. — Kdor Jih sprejme na 6 do 10" mesečno odplačilo, dobi pojasnilo od Narodne štedlonlce, Belgrad, Cika Ljubina 18.	(r
Zahvala
Za vse izkaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda
Wirth Franca
kakor tudi za poklonjene vence in cvetje, se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo čč. gg. duhovščini za spremstvo, g. dr. L. Porekarju, č. sestri lledvigi iz bolnišnice Ormož za skrb in nego ob času njegove bolezni. Posebno zahvalo izrekamo gasilskim društvom, mestni godbi in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili v tako častnem številu k njegovemu zadnjemu počitku.
Ljutomer, dne 12. februarja 1941.
Rodbine Wirth, Kernc, Žitek, Martinušič.
Naš ljubi brat, stric in svak, gospod
Maks Goričar
izseljenski duhovnik
nas je po dolgem trpljenju za vedno zapustil. — Telo dragega pokojnika bodo v četrtek, dne 13. februarja ob 9 dopoldne v hiši žalosti v Šoštanju blagoslovili, nato pa odpeljali v Mozirje, kjer bo pogreb ob pol 11 dopoldne.
Šoštanj, dne 11. februarja 1941.
Rodbina Peunik
prvovrstne za žganjekuho po 7 din franco Ljubljana nudi vsako množino Franc Prelesnlk, Sušak.
BPcimcI
Do 20.000 din posojila
proti prvomestnl vknjižbi Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2039.

Tricikelj
lahek ln močan, do 200 kilogramov nosilnosti — ugodno naprodaj. Mehanična delavnica šuštar-šič, Tyrševa 13, pri Ft-govcu.	(1
Mizarski stroj
poravnalni ln skobelnl -kombiniran ali vsak zase kupim. Kočar Ludvik — Rova, p. Radomlje, (str

»REAUTETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 54, I. nadstr. Telefon 44-20.
Stavbne parcele in hiše
naprodaj. VlžmarJe 46.
Hišo z delavnito
in nekaj vrta, po možnosti v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani — kupim. Posredovalci Izključeni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Do 450.000 din 1935«.

Kupujem in prodajam
umetnine Demšar, Kolodvorska 30.
Gumbnlce, gumbe, plisa,
monograme, entel. ažui fino in hitro izvrši
Matek & Mike*
Uubljana. Franilikanska ulice
nasproti hotela Union
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roj. dela
Od Morave do Save, od Donave do Drave proti kaš/fu vzemi
JCciramefe
Zavitki Din 5'— V apotekah
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v dravski banovini išče 2a svoje obrate
inženjerja strojne ali elektrotehnične stroke
s prakso in s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop.
Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro »STROJNI IN2ENJER« na upravo lista.
Nabava železniških pragov iz hrastovega in bukovega lesa
Državni železnici je potrebna večja količina pragov iz hrastovega in bukovega lesa v sledeči velikosti:
2,60 — 16/26 — 16	2,50 — 15/25 — 16
2,30 —14/22 — 14	1,60 — 14/20 —14
1,40 — 13/18 — 14
Poleg tega 15.000 komadov hrastovih pragov v velikosti 1,70 — 15/25 — 16
Ponudbe za vsako količino se lahko dostavijo vsak delavnik Ekonomskemu oddelenju generalne direkcije državnih železnic ali Gradbenemu oddelenju direkcij državnih železnic v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, taksirane z 10 din. Pravtam se tudi dobijo tehnični pogoji za pragove G. d. št. 53.382/40.
Ponudba mora vsebovati točne količine in cene po dimenzijah. kakor tudi to, da bodo pragovi ustrezali in dostavljeni v roku po pogojih G. d št. 53.382/40 ter da je ponudnik pripravljen položiti kot začasno kavcijo 5% od ponudbene vsote, če bo njegova ponudba sprejeta.
Za to nabavo veljajo vsi predpisi Zakona o drž. računovodstvu
Iz Ekonomskega oddelenja generalne direkcije dr2. železnic
G. d. št. 7.067/41
Zahvala
Ob težki izgubi nepozabnega soproga, očeta in tasta, gospoda
Josipa Platnerja
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so t nami sočustvovali, mu poklonili cvetje ter ga spremili na zadnji poti, posebno pa še g. dr. Brandstetterju za njegovo skrbno in izredno požrtvovalno nego ter lajšanje bolečin v bolezni.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 14. februarja ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 12. februarja 1941.
Žalujoče rodbine:
Platner, Kos, Jaklič
Dotrpela je naša dobra, nepozabna mamica, stara mamica, sestra in teta, gospa
Ana Stuchly
roj. Maschke
po dolgi, mukupolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo z Zal, kapelica st. Andreja, v četrtek, dne 13. februarja ob pol treh popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Zadušnico se bodo brale v več cerkvah. Naj ji ho lahka žemljica!
V Ljubljani, dne 11. februarja 1941.
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Joža Sodja
Urednik: Viktor Csnčič
Ravnanje z odrezki krušnih kart in z boni
Mestni preskrbovalni urad jo dobil od Prevoda navodila o ravnanju z odrezki krušnih kart in z boni. Kakor je znano, bodo trgovine in pekarne v bodoče dobivale le toliko moke, kolikor bodo mestnemu preskrbovalnemu uradu predložile odrezkov od nakaznic za moko in kruh. — Trgovine in pekarne zbirajo odrezke in bone zi oddano moko in kruh. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jih odrezki predstavljajo. ,Odrezki za 10 kg moke naj se zavijejo v ovoje kakor renar, manjše odrezke naj pa nalepijo na j pole. Skrbeti je treba, da bodo odrezki zbrani v zavoje ali nalepljeni tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno zaradi pregleda in hitrega poslovanja. Vsaka enota odrezkov, ki predstavlja 10 kg moke. mora imeti pritrjen listek s štampiljko trgovca in ozna,bo števiia odrezkov in teže moke, ki jo odrezki predstavljajo. Trgovci in peki jamčijo za to, da so odrezki pravilno sešteti in navedbe v vlogi pravilne. V vsakem primeru zlorabe bo Prevod i dotičnemu trgovcu ali peku ustavili nadaljno dobavo moke. Najkasneje do 14. t. m. in vsakega j naslednjega meseca pa morajo trgovci mestnemu preskrbovalnemu uradu vrniti vse one krušne nakaznice, ki jih stranke niso vzele. Prav tako je do 14. vsakega meseca mestnemu poglavarstvu i treba izrožiti vse glave kart, ki jih morajo trgovcem oddati konsumenti ob prevzemu novih j kart za prihodnji mesec.
Janez Ckorn pri Abrahamu
Z Abrahamom se je srečal danes g. Janez Okorn. Rodil se je 12. febr. 1891. leta v Ljubl jani, kot eden izmed desetih otrok, že umrlega obče znanega krojaškega mojstra »Dra-gelna«. Nihče ne bi g. Janezu prisodil, da si je naložil že peti križ na rame, tnko mladosten je. Že dolgo let marljivo in vestno opravlja službo skladiščnika v Jugoslovanski tiskarni, v prostem času pa je navadno pri svoji mamici ali pa med prijatelji, ki ga radi vidijo v svoji sredi, saj je tako ljubezniv, odkrit in nedosegljivo dovtipen. Ob srečanju z Abrahamom mu kličejo številni prijatelji in tovariši: »Bog živi našega Janeza še dolgo let ob strani sivolase 85 letne mamice Micke, ki ji je otroško vdan in ki tako lepo skrbi zanjo«.
ZIMO
IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI .ŽIMA'. CiOSPOSVETSKA C. 1
1 Opozarjamo na razstavo Klemenčičevih slik
v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo odprta samo še do nedelje, 14. februarja. Zato pohitite z obiskom! Razstavljenih je okrog 60 res lepili slik. Premožnejšim toplo priporočamo, da bi tudi odkupili kakšno sliko.
1 »Naša kri« je brez dvoma naša najrepre-zentativnejša narodna igra. V časih, ko je naš narod ječal pod tujimi oblastniki in hrepenel po svobodi, je budila v ljudstvu samozavestnost in ponos. V letih, ko smo si pod svobodnim soncem začeli urejati svoj dom, nas je »Naša kri« krepila in prilivala ognju ljubezni do svobode. V dobi, ki jo bo morda zgodovinar označil kot somrak narodov, je Finžgarjeva »Naša kri« klicar k zvestobi do rodne grude, klicar k pogumnim dejanjem in samozavestnemu gledanju na življenje. Naša prosvetna društva z uprizoritvijo »Naše krvi« brez dvoma najlepše proslavijo pisateljevo sedemdesetletnico, saj je ta igra vznikla Iz njegovega velikega slovenskega ponosa. Uprizoritev, ki ji bomo priča v petek, 14. t. m., v veliki dvorani »Uniona«, bo pa še posebej zanimiva, ker prireditelji ne bodo imeli na razpolago običajnih inscenacijskih sredstev, temveč bodo morali postaviti v ta namen nov in izviren scenski okvir. — Prosvetno društvo Trnovo, ki je prevzelo vso pezo petkove uprizoritve, zasjuži, da doživi s predstavo, ki je obenem počastitev velikega jubilanta, popoln uspeh. Prepričani smo, da se bodo ta večer zgrnili v veliko dvorano »Uniona« člani vseh ljubljanskih katoliških prosvetnih organizacij.
1 Članski sestanek Lovskega društva Ljubljana bo v petek, 14. t. m. ob 20. v gostilni »Činkole«, Poljanska cesta z namenom, da se sestavijo za občni zbor, ki bo 17. 1 m. predlogi glede izpopolnitve društvenega odbora, članov zveznega odbora in namestnikov ter delegatov in namestnikov za glavno skupščino Zveze. Pridite, važnol Odbor.
1 Namesto venca na grob g. Josipa Platnerja je daroval g. profesor Janko Mlakar 300 dinarjev za zimsko pomoč.
1 Zahvala. Skritemu častilcu pok. g dr. Korošca, k: je poklonil po g. univ. prof. dr. Lukmanu Akademski Elizabctni konferenci 1000 din namesto cvetja na grob velikega pokojnika, kakor tudi g. dr, Lukmanu samemu za znesek 100 din namesto šopka v počastitev pok. voditelja, se iskreno zahvaljujemo. — Akademska Elizabetna konferenca.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali: Vera dr. Papeževa v spomin obletnice smrti nepozabnega soproga in društvenega predsednika dr. O. Papeža 300 din, neimenovani dobrotnik iz Kamnika namesto cvetja blagopok. ge. Zupanovi 100 din, ga Zinka Storova iz Ljubljane 100 din, neimenovani dobrotnik iz Kaštelov pa v Sklad Doma gluhih 100 din. Vsem skupaj prisrčna hvalal
1 22.000 kg jcšprcnja si je mestna občina ljubljanska zagotovila za svoje prebivalstvo in ga že prodaja na Vodnikovem trgu po 7 din kilogram. Ta ješprenj je odličen za slavni naš ričet, še boljši pa zato, ker ga mestna občina prodaia po 2 din ceneje kot ga je treba plačevati v trgovinah, zato ga pa tudi vsakdo dobi samo 2 kg naenkrat. S prodajo krompirja, fižola in ješpre-nja je mestna občina zagotovila prebivalstvu najpotrebnejša živila po nizkih cenah ter je s temi svojimi žrtvami zlasti revnejše 6loie obvarovala pred pomanjkanjem, vse prebivalstvo ie pa obvarovala pred pretirano draginjo teh živil.
1 Poceni premog je mestni prehranjevalni odbor priskrbel zlasti man| premožnim slojem ter ima sedaj 74.800 kg rjavega premoga ali lignita na mestni pristavi, kjer ga vsak Ljubljančan lahko dobi po nizki ceni 12 din za 50 kg. Kakor je mestni prehranjevalni odbor obvaroval Ljubljančane pred neznosno draginjo krompirja, fižola In ješprenja s tem. da le mestna občina kupila večje množine ieh najpotrebnejših živil La
jih sama prodaja na živilskem trgu z izgubo tet e s to svojo žrtvijo prebivalstvu prihranila težke milijone, prav tako se je založila tudi s premogom, da bodo tudi revnejši sloji preskrbljeni s kurivom. Kdor hoče kupiti ta premog, mora prav tako kakor po krompir v Mostno hranilnico, kjer plača premog in dobi nakaznic«, ki z njo vsako sredo in soboto popoldne dobi premog na mestni pristavi v Povšetovi ul. št. 12 na Poljanah. Vsakdo mora prinesti vrečo seboj. Da ne bo zmede, opozarjamo, da razen nedelj in praznikov lahko med uradnimi urami vsak dan v Mestni hranilnici plačate premog in dobite nakaznico zanj, premog pa dobite na mestni pristavi samo ob sredah in sobotah popoldne s to nakaznico, če prinesete vrečo s seboj.
1 Zadnji dan za krušne karte. Mostni preskrbovalni urad opozarja vse zamudnike, ki si doslej še niso priskrbeli krušnih kart, da jih dobe nepreklicno samo še danes, v sredo. 12 t. m, dopoidne in popoldne v 11. nadstropju Mestnega doma. Preskrbovalni urad mora sedaj naglo napraviti zadnji pregled krušnih kart, da najde tiste ki so se po večkrat prijavili za karte ali tudi karte po dvakrat in celo po večkrat dobili. Natančno pregledovanje 70.000 krušnih kart je pa tako ogromno delo, da mestni preskrbovalni urad nikakor ne bo mogel več podpirati malomarnih zamudnikov, ki bi prišli po svoje krušne karte šele v četrtek ali celo pozneje. Seveda mora vsakdo prinesti seboj legitimacijo in sploh dokazen o svoji upravičenosti, da dobi krušno karto. Kdor torej ne pride po krušno karto v II. nadstropje Mestnega doma vsaj danes, v sredo, 12. t m., popoldne, krušne karte ne bo dobil.
1 Jug zopet pobira sneg. Ze v ponedeljek je začel pihati jug, tako da se je v kratkem zračna toplota zvišala za precej stopinj nad ničlo. Tudi noč od ponedeljka na torek ni bila posebno mrzla; sicer je bilo ponoči jasno, vendar ie bil včeraj zjutraj mraz komaj poldrugo stopinjo pod ničlo, čez dan je nekoliko pomagalo južnemu vremenu tudi sonce, ki je včasih prodrlo megleno kopreno. Ker je seveda snega po ulicah še skoraj povsod dovolj, južno vreme mestnim delavcem seveda ne bo moglo odvzeti dela. Se ves čas ga pridno vozijo v Ljubljanico. Na prisojnih straneh pa je včeraj sonce z jugom vred že doseglo, da je začela nastajati przinana plundra, ki jo ponekod zamenjavajo tudi že velike luže. Ne verjamemo sicer, da bi južno vreme obstalo toliko časa, da bi izginil sneg. Vsekakor pa kaže, da smo najhujše zimske čase že pretolkli, čeprav nam topla sapica še ne prinaša prave pomladi.
1 Poziv lastnikom voziL Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike avtomobilov, avtobusov, moto-ciklov, kočij in biciklov, da čimprej prijavijo 6voja vozila za leto 1941 in da pravočasno plačajo takso na svojo vozovniško izkazn., v kolikor tega namreč letos že niso izvršili. Rok za letno prijavo vozil in za pločilo redne takse je samo do 28 t. m. Po tem času t. j. od 1. marca dalje bodo morali zamudniki plačati poleg redne še kazensko takso po tarifi 100 zakona o taksah. Prijave za bicikle pa se sprejemajo na vseh postajah tuk. polic, straže samo do 18. t. m.
1 Tatovi koles so pridno na delu, saj so zadnje dni zopet štirje oškodovanci prijavili upravi policije, da so jim bila ukradena kolesa. Tudi to pot sta počivali dve kolesi pred gostilno, tretje je bilo ukradeno izpred kina Matice, četrto pa izpred vile na Vrtači. Ukradena kolesa so bila vredna več kot 3200 din.
1 Žrtev žeparja je postal na Vodnikovem trgu Konrad Brezovšek. Ne da bi Brezovšek čutil, mu je žepar izmaknil črno usnjato listnico, v kateri je bilo okroglo 1500 din.
1 Tatvine pred trgovinami se množc. Pri nas je vpeljana navada, da trgovci pred vhodi v trgovine razstavljajo blago na posebnih obešalnikih. S takih obešalnikov je neznan tat odnesel izpred trgovine I. Strojanšek Pred Škofijo 6 odej, vrednih okrog 900 din. Najbrž je isti tat izkoristil tudi priložnost pred trgovino Ide VVagner Pred škofijo, kjer je odnesel 9 parov novih ženskih in 6 parov otroških čevljev v skupni vrednosti 1200 din. — 9000 din je ukradel neznan tat v zadnjem tednu Jožetu Zakrajšku iz kovčka, ki je bil spravljen v spalnici na Ižanski cesti.
Najnovejša poročita
Dc Gaulle napada oaze v Kufri
Čad, 11. febr. Reuter: Voditelj svobodnih čet, general de Gaulle, jc imel nocoj v radiu govor, v katerem je med drugim dejal: »Prepiri in spremembe v Vieliyju imujo svoje strašne posledice. Kajti sovražnik se jih sum udeležuje. Zaradi tega pravim, da ni nič liolj škodljivo, kakor to, da se vlada v Vichvju sklicuje na neko »pokorščino«, ki danes onemogočil je francosko brodovje, da bi se v polni meri in s polno močjo udeležilo bitke v Sredozemskem morju, '/.uradi tega so se svobodni Francozi odločili, da vsaj nekoliko popravijo to sramoto in pomagajo k skupni zinagi. V trenutku. ko govorim, namreč naše čete svobodnih Francozov, ki jih podpirajo naša francoska letalu, zmagoslavno napudajo sovražnika v področju on/, v Kufri. ki leži sredi libijske puščave, 1000 km daleč od francoskega ozemlja v čadu, odkoder so se pognale, da napadejo sovražnika.
Angleško pojasnilo o bombardiranju Genove
London, 11. febr. A A. Reuter: Londonski pomorski krogi ocenjujejo uspehe bombardiranja Genove z morja in opozarjajo na velik napredek, ki jo bil dosežen od prejšnje vojne v tehniki liombnrdiranja z morja, zlasti napredek v pogledu artilerijskega ognja s pomočjo letal. Zdaj ladje s svojimi daljnostrel-nimi topovi lahko streljajo nu daljavo 15 in več kilometrov, ter zadenejo določene vojaško cilje. Ugotovljeno je, da so bili ob priliki tega bombardiranja zadeti naslednji cilji:
1.	velike petrolejske cisterne, od katerih je bilo ena zadeta neposredno;
2.	vsi doki in področje okoli notranjega pristanišča;
"i. ena livarna tovarne »Ansaldo«, v kateri izdelujejo navigacijske instrumente;
6. tovorna postaja.
Na istih mestih poudarjajo tudi pomen zavzetja Bengazija s stališča zaščite trgovskih ladij, ki plovejo po Sredozemskem morju. Prj*d britanskim prodorom v Libijo so Italijani izvedli nekaj zaporednih napadov na ladje s svojih oporišč na Siciliji, v Tripolisu, v Sardiniji, Libiji in Dodekanezu. Zaradi zasedbe C i-renaike je velik dol Sredozemskega morja rešen nevarnosti pred napadi iz zraka.
Boji v Albaniji
Atene, 11. febr. t. Atenska agencija: Grške čete so danes spet začele napadati. Odbili so italijanske napade, ki so bili danes slabejši od včerajšnjih ter so pri protinapadu ujeli veliko ujetnikov, med n i i ni i številne častnike, mnogo municije in orožja, ter so končno zasedli italijanske postojanke. Grške čete so pričele, z napadom tudi na severni fronti tor so takoj dosegle uspehe. — Angleška letala skupno z grškimi so bombardirala Elbasan in Valono ter italijanske postojanke in njihovo zaledje.
Atene, 11. febr. Atenska agencija: Grška vlada je naročila grškemu poslaništvu v Sofiji, naj nemudoma svetuje grškim ženam in otrokom, ki žive v Bolgariji, nHj zapuste državo in se vrnejo domov z ozirom na hud položaj na jugovzhodu Evrope.
Sestanek Petain-Franco
Bern, II. febr. t. Švicarski radio poroča, da jo vlak z generalom Francom nocoj prešel ita-lijansko-francosko mejo pri Mentone. Maršal Petain pa je danes zapustil Vicliy in pojde na rt Antibes. Z gcnernlom Francom se sestane prihodnji četrtek, ko se bo španski poglavar vračal iz Italije nazaj v Španijo.
Franco in Mussolini se bosta sestala najbrž v Genovi.
UTEH
m 400-letni jubilej Družbe Jezusove bomo proslavili v Mariboru jutri zvečer s skioptičevm predavanjem o. Preaca DJ iz Ljubljane Mariborsko občinstvo vljudno vabimo, da 6e v obilnem številu udeleži tega predavanja.
m Orkestralni odsek Glasbene Matice. Drevi ob 20 redaa vaja v običajnih prostori! Udeležba obvezna.
m Enodnevni tečaj v trsni rezi v vinogradu bo
na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v ponedeljek, 3. marca. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8—12 ter od 14—18. Za hrano si skrbijo tečajniki sami.
m »Prešernov večer« pripravlja mariborsko gledališče. Prireditev bi morala biti že meseca decembra, pa je bila zaradi žalovanja ob smrti slovenskega voditelja dr. Korošca preložena, pozneje pa so jo ovirale druge prireditve. Vršila 6e bo v kratkem
m Zveza Maistrovih borcev ima drevi v Narodnem domu tovariški sestanek. Vabijo se vsi tovariši borci «n neborci iz nepozabnih let 1918-19.
m Vse članice DK in kat nameščenke iskreno vabljene k duhovni obnovi, ki se vrši v nedeljo, 16 februaria ob pol 8 zjutraj pri oo jezuitih,
m Prijave za sladkor Mestni preskrbovalni urad poziva vse trgovce, obrte itd., ki so dobivali otadkor od tukajšnjih veletrgovcev, da javijo svojo potrošnjo na osnovi potrošnje iz leta 1938-39 in sicer: trgovci pri Združenju trgovcev za mesto Maribor, ostali obrati, to so slaščičarji, industrije, lekarnarji itd pa pri mariborskem mestnem preekr-bovalnem uradu, Orožnova 2-1. Prijave je predati z dne 12 t m, najkasneje oa do 13 t m dopoldne.
m Obiščite »Mariborsko menzo« na Slomškovem trgu nasproti stolne cerkve. — Se priporoča Marija Drčar.
m Tvrdka »Sofra« T. Soklič se ni izpremenda v delniško družbo in se ne preseli v Belgrad, pač pa bo še naprej, kakor doslej, ostala in ooslovala v Mariboru.
m Živahna gradbena delavnost na vidiku. Sedaj ko se bliža spomlad, se pripravljajo tudi načrti za prihodnjo giaJbeno sezono, ki se bo pričela, čim bo sneg skopnel ter bo nastopil »zidarski patron sv. Jožef« Svoječasno smo poročali, da je bila lanska sezona en* najživahnejših v zgodovini mariborskega mesta. Obeta se nam pa tudi orav tako živahna prihodnja gradbena sezona. Predvsem bosta dokončani dve veliki stanovanjski zgradbi — Hut-terjev stanovanjski blok ter palača Vzaiemne zavarovalnica. Na novo pa je prijavila tekstilna to-
varna Ehrllch Uradnioveliklh stanovanjskih objektov v območiu svojega tovarniškega kompleksa med Jezdarsko in Zolgerjevc ulico. Pri nakupu tega kompleksa se i« podjetje obvezalo da bo vsaJkih pet let zgradilo po en stanovanjski objekt, dokler ne bodo prazna stavbišča popolnoma zazidana Izgleda pa, da bo podjetje svojo obljubo kar naenkrat izvršilo ter bo sezidalo več stanovanjskih objektov hkrati, ker se na ta način gradbeni stroški znatno znižajo Tovarnar J Hutter bo nadaHeval izgradnjo svojega tovarniškega kompleksa ter bo letos gradil ogromno skladišče ki bo imelo 2600 kvadratnih metrov zazidane ploskve.
Angleški poslanik odide iz Bukarešte v soboto
Ruknrrstn, 11. febr. Bolgarska agencija: Angleški poslanik sir Hoginald lloare bo zu-pustil z osebjem poslaništva in konzulata Anglije in njenih zaveznic ter s 50 drugimi angleškimi in zavezniškimi zasebniki Romunijo prihodnjo soboto v posebnem parniku, ki čaka v Kostunei. Oiplomatičnogu osebja bo okrog 50. Prelom diplomatskih odnošajev mod Anglijo in Romunijo ni bil objavljen v romunskem tisku, niti v radiu. Ljudstvo je slišalo o prelomu, po ustnem izročilu in iz tujih radijskih postaj.
Nemške pripombe k prelomu med Anglijo in Romunijo
Berlin, 11. febr. A A. Nemški poročevalski urad podaja naslednje obvestilo: V Berlinu še ni nobenega uradnega komentarja o odpoklicu angleškega poslanika iz Bukarešte, zlasti ker šo ni mogoče jasno videti daljnosežnosti prekinitve diplomatskih odnošajev med Anglijo in Romunijo. V tukajšnjih političnih krogih sma-trojo, da je angleška obrazložitev tega koraka poseben propangadistieni stvor. Čisto jasno je — pravijo v Berlinu — zakaj Angleži zdaj ne-nndno žele zapustiti Bukarešto. Za besedami angleške obrazložitve stoji po mnenju berlinskih krogov stvarno dejstvo, da jo predsednik romunsko vlado po nemirih zadnjih tednov v svoji državi napravil red. resi, ki zlasti ovira uresničenje angleških ciljev v tem prostoru. Novo uredbo generala Antonesea oležkočajo in spravljajo v nevarnost intrige ter sabotažo v tej državi. V tem pogledu — pravijo v Berlinu — je Anglija očividno zase zahtevala neke predprnvice.
V tukajšnjih političnih krogih opozarjajo na dejanja sabotaže na Donavi, v področju 1'loestija in no proslnli diplomatski ladji v Džerdapu. Angleška delavnost v Romuniji — smatrajo v Berlinu — je prišla pod te nove zakonske določbe. Zaradi tega gre z angleškim |x>slanikom iz Bukarešte zošcitnik vseh teh angleških akcij v Romuniji. V Berlinu niso presenečeni nad tem, da v lx)ndo-nn skušajo odhod tega angleškega zaščitniku prikriti z napačnim prikazovunjem stvurnega stanja.
Nemške navedbe o letalskih izgubah v Sredozemlju
Berlin. II. febr. A A. DNB: Angleški predsednik vlade jc v svojem zadnjem govoru trdil, da so Angleži sestrelili 90 nemških letal vrste »Stuka«, in sicer od 150, kolikor jih je zadnje čase bombardiralo Malto. Nasprotno temu na na pristojnem mestu poudarjajo, da nemška vojaška poročilu navajajo točne podatke o izgubah v zraku in da so po teh poročilih od dne 10. do 17. januarja Angleži na sredozemskem področju in nad Anglijo sestreli vsega 21 nemških letal. Od teh je bilo nad Sredozemljem sestreljenih 11 letal.
Vsaka ped zemlfe mora biti letos obdelana
Belgrad, 11. febr. AA. Da bi se posejale večje površine plodne zemlje in du bi se sploh dvignil pridelek rastlinsko in živilske hrane v državi, je kmetijski minister dr .Brdnko Čubri-lovič začel v svojem kabinetu danes konferenco načelnikov banskih uprav in kmetijskega ministrstva. Kmetijski minister je posebno poudaril potrebo hitrega, načrtnega in pametnega oja-čenja rastlinskega in živilskega pridelovanja in njegovo prilagoditve sedanjim izrednim razmeram. Podajajoč svoje predlogo za povčanje rastlinskega in živilskega pridelka je kmetijski minister naložil vsem vodilnim kmetijskim strokovnjakom, nuj v svojem delovanju store vse potrebno, nu bi se vse rnzpolo/.ljivc površine zemlje letos spomladi zasejale. To delo naj stremi za tem, da bi se zemlja zasejala prvenstveno s tistimi kulturami, ki bodo služile za prehrano prebivalstva in vojske. Ves aparat kmetijske službe se mora prenesti na teren, jla se med seboj poveže in aktivira do največje more. Vsaka prosta površina na vasi in v mestih se mora posejati s tistimi kmetijskimi kulturami, ki dotičniin krajem najbolj ustrezajo. Pri tein pa je treba zagotoviti čim boljši prinos tako kakovostno, kakor količinsko. V nndalj-nem delu svojega govora je podal kmetijski minister več zelo pomembnih predlogov za povečevanje živilskega in rastlinskega pridelka ter za zboljšanje živinozrlravniške službe. Nato je prosil konferenco, naj pripravi potrebno gradivo za širšo konferenco, ki jo sklicana za 15. t. m. Konferenca je nnto svoje delo nadaljevala in ga bo jutri zaključila.
Celje pred novimi smučarskimi tekmami
Smučarske tekme ZFO, medmestne tekme obveznikov telesne vzgoje iz naših avtonomnih mest in smuške tekme nad Frankolovim
Celje, 11. febr. Po uspelih smučarskih olimpijskih dneh v Celju, ki bodo ostali v kroniki Slovenske zim-skošportne zveze na najvidnejšem mestu in ostali tudi Celjanom v najlepšem spominu, je naše Celje zopet pred številnimi smučarskimi prireditvami.
Fantovski odsek Celje I. priredi v nedeljo 16. febr. dopoldne in popoldne smučarske tekme v Zagradu. V nedeljo ob 7 zjutraj bo skupna sv. moša v župnijski cerkvi, ob 8 pa skupen start za smuk. Ob pol 10 start mladcev na 2 km dolgi progi, ob pol 11 start članov na 8 km dolgi progi, ob I popoldne start mladcev za slalom, ob tri tečet na 2 pa start članov Razglas izida bo ob pol štirih pri Kolencu. K smučarskim tekmam so vabljeni tudi drugi bližnji odseki.
V nedeljo 16. febr. bo v Celju pri Celjski koči medmestno patrolno tekmovanje obveznikov iz Maribora in Ljubljane. Ptuja in Celja. Patrolni tek bo na 6 k nidolgi progi iz C«IjsKe koče preko Vinote. Prijavljenih je že 26 tekmovalcev iz Ljubljane, 25 iz Maribora, 25 iz Celja in 8 iz Ptuja.
Pričetck medme»fnib tekem bo v sobofo. ko bo ob 2 popoldne smuk pri Celjski koči. V ne-
deljo ob 10 bo patrolni tek, ob 1 slalom. Po uspehih posameznih odsekov v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju je pričakovati, da bodo medmestne tekme obveznikov borbene in zelo zanimive. Ljubljanska reprezentanca ima odličnega tekača Magtišerja, ki je bil na KID tekmah v veleslalomu na 8. mestu. Znani so tudi Celjani Dvoršak Fric, Uršič Dominik in Stoklas Ernest. Prav tako je pričakovati, da bodo tudi mariborski obvezniki postavili na medmestnih tekmovanjih v Celju odlične tekmovalce. Za patrolni tek so znani tudi Kos. Stoklas in Pšeničnik. Tehnično vodstvo nad izvedbo prireditve je prevzel celj«ki odsek OIV po dvodstvom referenta Pleterška Fprija.
V nedeljo bo v kapeli g. Ramšaka pod Stenico nad Frankolovim ob tO sv. maša za smučarje z blagoslovitvijo planincev in njihovih palic, smučk in drugih planinskih potrebščin. Ob II bo tekma v smuku izpod Kiselce v Frankolovo. kjer bodo doživeli letos že drugi smučarski praznik. Smučarje vabimo, da se udeleže prijateljskih tekom tudi v tem kraju, kjer so krasni in dosedaj neznani, tola leni iti izvrstni ter edinstveno izpeljani smučarski tereni.
Dr. Alfonz Kunst
specialist za bolezni zob in usl, zopet redno ordi-nira. Celje, Aleksandrov trg 6.
KULTURNI OBZORNIK
G. Verdi: Ples v maskah
Ob 40 letnici njegove smrti
Štirideset let je preteklo 27. januarja, odkar je v Milanu ugasnilo življenje moža, iz katerega je privrelo toliko glasbene lepote, zajete v operne umetnine, ki so si, rekel bi, vprav zaradi skoro neke naivno-elementarne svojskosti, utrle pot do najširših množic ie takoj ob svojem krstu; niti danes ni obledela njihova vedno osvežujoča toplina, ki jo je skladatelj dahnil v široko se razpredajoče melodije: Verdijeva melodična črta je čudovito izpeljana in dognana v svoji napetosti, v njej je poglavitna moč avtorjeve izraznosti, ki sloni na elementarno pristnem doživljanju čustvovanja. Verdi je preprosto iskren in človeško pristen v svojem muzijtalnem izrazu; njegova glasba prehaja v poslušalca v nekakem intimnem vzdušju, sprosti v človeku mnogokdaj zatajevano čustvo, ki se ob dotiku z Verdijevo melodijo zgane v močno doživetje in zajame z vso gorkoto estetske zadovoljivosti. Prav v tem je silnost Verdijeve muzike, ki je našla pot v milijone in milijone src; tu pa je morda najbližja človekovi ele-montarnosti, kajti Verdi govori iz srca v srce, z ljubeznivostjo svojega duha. Zato je njegova glasba vedno tako živo sveža, neutrudljivo učinkujoča na široke množice, vedno znova in znova se rade prepustijo čustvovanju in lepoti, ki veje iz Verdijevih umetnin. Poleg mogočne stvaritve »Re-quiema< in nekaterih drugih del, je Verdi zapustil svojemu narodu skoraj trideset opernih del. V prvi dobi svojega ustvarjanja je — po prvi uspeli operi »Oberlo« (Milan, 1839) in po neuspehu s komično opero »Un giorno di Regno« (Milan, 1840) — ug'asbil vrsto oper, ki so bile prežete domovinske ljubezni in revolucionarnosti, ki se jo takrat izražala v klicu po svobodi iz teptanja narodovih pravic. Tako je 1842. uprizorjena opera »Nabucco«. bila sprejeta z mogočnim navdušenjem, ki je Verdiju po prejšnjem neuspehu zopet viilo poguma za nadaljnje delo, ki ga je utelesil v »Lombardih« (1843), leto kasneje pa v »Erna-ni«. Bolj političnega kakor umetniškega značaja so bili uspehi nadaljnjih del kakor so: »I due Foscari«, »Giovanna d'Arco«, »Attila«, »Macbeth«, »La battaglia di Legnano« in vrsta drugih. Po letu svobode pa je Verdi krenil v svojem ustvarjanju na novo pot. Iz pretežno zunanjega, za tisti čas nekako nujno nastalega gledanja v oblikovanju ki je imelo namen navduševati za politično idejo, je Verdi sedaj obrnil svoj pogled v človekove globine. V tej dobi so nastala tri pomembna dela: »Rigoletto« (1835), »II Trovatore« (1853) in »Traviata« (1863); zlasti ^ zadnja se odlikuje po svoji psihološki poglobljenosti in jasni muzikalni izraznosti. Prav to troje del mu je prineslo svetovno slavo in še danes je poleg drugih del stalno na svetovnih odrih. Med nadaljnjimi so še pomembna dela »Ples v maskah« (»Un ballo di masehera«, 1850), »Moč usode« (»La forza del de-stino«, 1862), ki jo je napisal za Petrograd in za Pariz »Don Carlos« (1867). Močan porast v oblikovanju predstavlja »Aida« (1871), umetnina, ki, v svoji lepoti ne bo nikdar klonila času in po-zabljenju. Po 16 letnem premoru se je zopet oglasil. Z novim delom »Othello« (1887) kaže
združitev wagnerjanske romantične dognanosti s svojsko melodioznostjo Ta novi slog je vnesel tudi v svoje zadnje delo — komično opero »Falstaff«. Kakor imajo zgodnja njegova dela še poseben pomen za italijanski narod, tako nudijo poznejše in zadnje stvaritve vsemu človeštvu glasbeno lepoto, ki jo je oblikoval njegov genij.
Obletnice njegove smrti se je spomnilo tudi naše operno gledališče, ki je na novo uprizorilo njegov »Ples v maskah« v režiji g. D. Zupana, pod dirigentom g. A. Neflatom, inscenatorjem inž. Franzom ter zborovodjem R. Simonitijem.
V splošnem potek na odru ni bil na dosedanji višini predstav. Režija je nekoliko premalo poskrbela za razgibanost in doslednost v premikanju; res, da delo samo sili v statiko. predvsem prva slika in prav tako četrta, toda vendar bi bilo treba vsaj malo mimike vliti v množico poslancev in v 4. sliki malo več doslednosti v premikanju paža in Amclije, zlasti paža — ob pogovoru zarotnikov. Najboljša je druga slika, pri vedeževalki, tretja slika pa kljub svoji napetosti zapusti prav hladen vtis, kajti notranji napetosti premalo ustreza dramatsko mlačna dejavnost. — Najslabša je vsekakor zadnja: ples. Poleg nekam brezizraznega vrvenja, ki prav nič ne nudi. je silno šibka tudi koreografska zasnova baletnih točk, ki so še slabo zaplesane. Tudi ie neprepričljivo med množico postavljena dvojica Riccardo-Amelija. V celoti daje potek vtis okornosti in raz-rahljanosti, pri tem pa je morda krivda ludi v manj posrečeni razdelitvi prostora, kar je sploh odprta rana našega pretesnega odra. Toda treba si je pomagati na kak drug način, kakor je to vidno v drugih primerih. Najboljša sta bila v celoti orkester in zbor, dočim so nas zlasti nekateri solisti manj zadovoljili. V četrti sliki je prav lepo zapel svojo arijo g. Janko kot Renato, dočim je bil do tu manj zadovoljiv. Riccardo, g. Franci, je tudi v tej predstavi pokazal trud in prizadevanje za lepoto tona samega in za str-njenejše muzikalno prednašanie Verdijevih melodij. Amelija, g. Laboševa, pa ni nudila kvalitete niti v preozko tehničnem niti muzikalno oblikovalnem pogledu na laki stopnji, kakor smo jo slišali v »Fideliu« in na zadnjem koncertu. Ta vloga je v pevskem oziru pretežka za mlado pevko, ki ne zmore višin. Ogreti ne more spričo močno vibrirajočega, čeprav po barvi toplega tona. Kajti Verdi ljubi čistost in uglajenost v niansiranju melodij. Igralsko pa ie od »Fideliac sem znatno napredovala. Ga. Španova je pela vedeževalko Ulriko; igralsko je dobra, nekatera mesta so pevsko zadovoljila, povečini pa je motila zlasti preodprta nižina, kjer je ton prešel že v barvno obledelost. Oskar, paž ge. Ivančičeve, v celoti pevsko ne ustreza, le na nekaj mestih kolorature je bilo boljše. Silvana je pel g. Dol-ničar dovolj dobro, če izvzamem zaradi premočne sape nekaj detoniranih visokih tonov. Prav dobra igralsko sta gg. Luj>ša in Zupan. Prvi je tudi pevsko dober. Sodnika je pni g. Jelnikar in slugo prav lako zadovoljivo g. Skabar.
aH.
Ljubljanska drama: Gostovanje Klaičeve skupine
V petek, dne 7. tebruarja, je gostovala v naši Drami Klaičeva potujoča igralska skupina.
Pri nas v Sloveniji, kjer ima tako rekoč vsak večji kraj svoje gledališče, potujoče igralske družbe nimajo posebnega pomena; zato jih tudi skorajda ne poznamo. Drugače je pri Srbih in tudi pri Hrvatil;, Tam neredko opravljajo potrebno in hkrati pomembno kulturno' delo, saj zanašajo s svojimi gostovanji med ljudi smisel za gledališče sploh. To velja zlasti za tiste kraje, ki odra še ne poznajo. Ena izmed takih skupin je tudi Klaičeva igralska družba, ki je na svoji turneji ši-rom jxi državi zašla tudi v Ljubljano.
Prvotni namen in prosvetni značaj je narekoval Klaiču in njegovim tudi spored, ki očividno ni bil naštudiran posebej za naše prilike, ampak je prirejen tako, da ustreza bolj splošnim potrebam občinstva in je primeren tudi podeželju. Igrali so tri enodejanke, izmed katerih je eno (Jazbec pred sodiščem) napisal Peter Kočič, drugi dve (Muha, Analfabet) pa Branislav Nušič. Čeprav so vse tri stvari namenjene v prvi vrsti zabavi, vendar ne moremo reči, da bi bil spored za nas v celoti nezanimiv. »Jazbec pred 6odiščem< spada na primer med najpopularnejša in kar klasična dela srbske literature in je stalno na sjioredu srbskih gledališč. Marsikdo je imel sedaj edino priliko, da vidi to zanimivo delo na odru in relo v izvirniku. Manj je mogel nuditi literarno zahtevnemu človeku Nušič, ki ga mnogo bolje [H>7namo, vendar sta bili tudi njegovi dve šali na našem odru prvič uprizorjeni. Občinstvu, ki išče v gledališču predvsem razvedrila, pa je spored vseskozi ustrezal.
»Jazbec pred sodiščem«, čigar odlomek imamo ludi lejK) preveden v novi slovenski čitanki za četrti razred srednjih šol, je nekak bosanski »Hlapec Jernej«. Avtor Peter Kočič nam je v tej dramatski alegoriji, kakor bi to satiro zaradi pomanjkanja dejanja lahko imenovali, na duhovito ironičen in hkrati bridko resen način prikazal »pravico« avstrijskega režima v Bosni. Glavni junak David Štrhac ni le humorističen tip in lokav prihuljenec, ampak zraste v simbol trpečega milijona duš in jezikov naroda, ki ga predstavlja. Nušičevi dva »mali igri« sta v bistvu šaloigri, čeprav se vsaj »Analfabet« približa rahli satiri na nevednost in zaostalost provincialnega uredništva.
Med nastopajočimi igralci je bil najzanimivejši pač Klaič, ki je imel tudi v vseh treh igricah glavno vlogo. Posebno v vlogi Davida in kot srezki načelnik v »Analfabetu« je pokazal, da je sposoben in uporaben igralec. Izmed ostalih dveh igralcev je obrnil pozornost nase predvsem Kor-parič, ki je igral doktorja v prvi in praktikanta v drugi igri, kjer je iznajdljivo in plastično odigral precej dolgo pantomiino. Medlejši vtis je napravil Sunteršič, vendar je bil prav dober pisar Svela v »Analfabetu«. Obe igralki, Braličeva in Jankovičeva, sla imeli manj prilike, da pokažeta svoje sposobnosti. Za obe je sicer značilna jasna Izgovarjava, vendar je bila Jankovičeva, ki je videti odrsko krepkejša, vsaj v drugi igri preglasna.
Čeprav s stališča umetnosti gostovanje Klaičeve skupine hi bilo pomembno, je bilo vendar v marsičem zanimivo. Predvsem smo zadovoljni, da smo videli »Jazbeca pred sodiščem«, katerega pa bi vendar hoteli kdaj slišati še v klenem slovenskem pr svodu. Zaradi narečja je občinstvu ušlo
mnogo duhovitih poudarkov. Kar zadeva Nušiča, sino sicer videli že bolje igranega, vendar pa še nikoli pristnejšega. Tudi to je bila pozitivna po-stavka tega gostovanja. Žal pa je bilo gledališče skoraj prazno. Klaič, ki ima zasluge za populariziranje našega slovstva med svojimi rojaki (Cankar), bi bil že zaradi tega zaslužil več pozornosti. Kajpada je treba slab obisk pripisati deloma tudi na rovaš dejstva, da je bila isti večer premiera v operi. Posebej pa je treba poudariti, da so bili med obiskovalci, ki jim za zabaven večer menda ni žal, večinoma Slovenci, medtem ko so v Ljubljani bivajoči Hrvati in Srbi skoraj popolnoma izostali	France Vodnik.
Nemški recitacijski večer
V ponedeljek evečer je v Mikličevi dvorani priredil lektorat Nemške akademije. Monakovo, re citacijski večer, katerega je izpolnil s svojimi recitacijami dr. Viljem Althaus iz Berlina. Recitator ima prijeten glas, kateremu pa je škodovalo naporno potovanje zadnjih dni, tako da ni mogel podati v vsem obsegu svojega umetniškega znanja. Ima prijeten organ, lepo izgovorjavo in skuša 6voja predavanja tudi lepo ilustrirati. Prvi del njegovega večera je bil posvečen nemški liriki, katero je podal v svojem prerezu. Od Goetheja in CIaudiusa pa do Fontana in Storma, je dal nekaj značilnih primerov nemške lirične pesnitve, med katerimi 60 najbolj vžgale poslušalce zadnje pesmi z bolj patriotično noto. Slišali smo nekaj primerov iz mlade nemške lirike, ki je kaj mačilna Za popolnost nai navedemo, da je recitiral tele avtorje: Goethe, Claudius, Ploenicke, Mcyer Fontane. Storm, Morgeristem, pesnikinja Fischer, Rilke, Keller, Wcrntreber, Men zel, Broeger in Brockmeyer. Drugi del večera pa je bil humorističnega značaja Od starejših j>a do novejših avtorjev humorističnih kratkih sestavkov in pesmi smo imeli priliko slišati nekaj značilnih stvari, ki kažejo na nemški 6tvariteljski duh na tem polju Drugi del večera je žel več odobravanja kot prvi del.
Večeru je prisostvovala polna dvorana, med katero je bilo tudi nekaj zastopnikov naših oblastev Prisostvoval pa je tudi nemški generalni konzul v Ljubljani g. dr. Brosch s soprogo.
Uro s pokojnim Kozarčaninom
Ko sem pred leti srečal njegovo ime pod poro čili o slovenskih delih v Hrvatski reviji, je vzbudil moje zanimanje. Zato sem stopil v moderno tiskarno Hrvatskega dnevnika, da bi se pomenil z njim o nekaterih vprašanjih iz hrvaškega slovstvenega življenja. Domenila sva se, da pridem naslednji dan ob dveh popoldne ponj in bova zavila kam. In bilo je prav štiri tedne pred njegovim pogrebom, ko sva se sešla v uredniški sobi, kjer sva tudi ostala, kjer ga je vezala služba. Presenetila me je njegova prazna delovna miza, saj smo pri naših urednikih vajeni celih papirnatih grmad. Ko sva se pomenila o njegovih slovenskih prijateljih in znancih, sva prešla na pomenek o madžarsko-hrvatskih slovstvenih vezeh, o številnih prevodih, ki jih imajo Hrvati Spoznal sem, da dobro pozna sodobno madžarsko slovstvo. Najbolj me je zanimalo njegovo gledanje na današnjo hrvatsko literaturo, ko mi je pripove doval o smereh, skupinah, močeh in slabostih, o re vijah itd. Pa sva bila kmalu — pri slovenski lite raturi, ki ga je vselej tako zanimala. Dejal je, da 6e je zanimanje pri nas in pri njih tako obetajoče osvežilo. Hrvati so izdali slovensko številko Savre-menika, Slovenci pa nismo še odgovorili s podobnim dejanjem, — Nato mi je odkril, da prevaja Za-
ŠPORT
Smučarske tekme obveznikov telesne vzgoje
I.	Razpis medmestnih tekem obveznikov obvezne telesne vzgoje v smuškem patrolnem teku.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v izvedbi občinskega odseka obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju za dne 16. februarja 1941 dopoldne ob 10 smuški patrolni tek na 6 km. Tekmovanja se lahko udeleže samo patrole, sestavljene iz obveznikov obvezne telesne vzgoje s področja mestnih pogla-varstev Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, ki so stari manj kot 20 let. Tekmovalci morajo imeti turne smuči. Vsaka patrola sestoji iz 4 članov, od katerih je eden vodja patrole. Patrole startajo skupno v presledkih po 3 minute. V cilj mora prispeti vsaka patrola z najmanj 3 člani, v razdalji od prvega do zadnjega največ 100 metrov. Za čas patrole se vzane čas zadnjega člana, ki prismuča v cilj. V primeru, da odstopi en član patrole, Be času, ki ga je dosegla patrola. sestoječa iz 3 članov, doda še ena četrtina doseženega časa. Start patrole bo pri Celjski koči ob 10 dopoldne. Prijave je poslati do 12. februarja 1941 odseku obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju. Žrebanje se bo vršilo v pisarni odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Celju dne 14. februarja 1941 ob 18. Tehnični vodja tekem e šef odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Celju Pleteršek Ferdinand. Vrhovni sodnik tekem je šef odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani prof. Dobovšek Marijan.
Zmagovalno moštvo prejme prehodno darilo, ki preide v trajno last onega občinskega odseka za obvezno vzgojo, ki si ga osvoji dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Vsi tekmovalci prvih treh plasiranih patrol prejmejo diplome.
Rezultat tekem bo objavljen v nedeljo, dne 16. februarja 1941 v telovadnici okoliške ljudske šole v Celju, Komenskega ulica ob 18.
II.	Razpis medmestnih tekem obveznikov obvezne telesne vzgoje v alpski kombinaciji za moštva in poedince.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v izvedbi občinskega odseka obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju za dne 15 in 16. februarja 1941 pri Celjski koči tekmovanje v alpski kombinaciji za moštvo in poedince. Tekmovanja se lahko udeležijo le obvezniki obvezne telesne vzgoje s področja mestnih po-glavarstev: Maribor, Ljubljana, Celje in Ptuj, ki so mlajši od 20 let. Moštva so sestavljena iz štirih tekmovalcev, od katerih se za plasma vzamejo časi prvih treh najboljših tekmovalcev istega moštva. Proga za smuk je dolga 1500 m in ima 330 m višinske razlike.
Start je na vrhu Tolskega vrha (338 m) v soboto, dne 15. februarja 1941 ob 14.
Start za slalom bo v nedeljo, dne 16. februarja ob 14. K slalomu se pripuste vsi tekmovalci moštev in oni posamezniki, ki so dosegli pri smuku največ 50% slabši čas od najboljšega.
Start se bo vršil po telefonu. Prijave je poslati do 12. februarja 1941 občinskemu odseku obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Celju. Žrebanje bo dne 14. februarja ob 18 v pisarni občinskega odseka za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Celju. Tehnični vodja tekem je šef občinskega odseka pri mestnem poglavarstvu v Olju Pleteršek Ferdinand, vrhovni sodnik pa šef občinskega odseka obvezne telesne vzgoje pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani prof Dobovšek Marijan. Zmagovalno moštvo prejme prehodno darilo, ki preide v trajno last po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih ter se bo hranilo v dotičnem občinskem odseku obvezne telesne vzgoje Zmagovalec v alpski kombinaciji prejme trajno darilo. drugi im tretji prejmeta diplomi. Člani zma govalnega moštva tudi tudi drugega in tretjega, prejmejo diplome.
Rezultati bodo objavljeni v nedeljo, dne 16. februarja 1941 ob 18 v telovadnici okoliške ljudske šole v Celju, Komenskega ulica.
Klasična kombinacija LZŠP
Ljubljanska zimsko-športna podzveza razpisu je podzvezno prvenstvo v klasični kombinaciji za seniorje in juniorje in sicer:
V	soboto, 15. lebr.: tek za juniorje na 10 km, tek za seniorje na 15 km. Letniki 1923 in 1922 startajo v juniorski skupini,
Start ob 15.30 pri gostilni Kovač v Dravljah cilj istotam.
V	nedeljo, 16. februarja, tekmovanje v skokih na skakalnici v Mostecu ob 15. Skače se najprvo v kombinaciji, nato samostojni skoki.
Prijave se sprejemajo do 14 v gostilni Kovač Žrebanje pol ure kasneje ob navzočnosti klubskih zastopnikov. Pravico do štarta imajo vsi verificirani juniorji in seniorji včlanjeni v Ljubljanski zimsko športni podzvezi. Tekmuje se po pra vilih SZSZ. Prijavnine ni. Prvi trije plasirani ^ vsaki skupini prejmejo častna darila. Prvenstvo se izvrši v izvedbi Smučarskega kluba Ljubljana. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se vrši v nedeljo zvečer ob 19 v gostilni Stepič.
Občni zbor Kolesarske podzveze Ljubljana
Na rednem občnem zboru Kolesarske podzveze Ljubljana, ki je bil dne 9. lebruarja t. 1. v prostorih kavarne Vospernik v Ljubljani, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Pleško Stanko, I podpredsednik: Lazar Ferdo. II. podpredsednik Butinar Joško, I. tajnik: Šlibar Mirko, II. tajnik Zganjar Srečko, blagajnik: Sancin Ivo. I. tehn. referent: Žerjal Oskar. H. tehnični referent: To-gačar Franc. Člani odbora pa so: Valant. Miklav čič, Gregorič. Tršan, Žnidarič. Lorhek. Abulnar Gabrijelčič in Sclnvenlner. Člani nadzornega od bora: Vospernik in Frkolj. Za častnega člana pa je bil imenovan g. Plankar Ivan. Člana razsodišča Ciglar, Rome.
pančičevo Veroniko Deseniško, ki jo nameravajo igrati v Zagrebu Govoril je o težavah takega dela in dejal, da nameni prevod izročiti pesniku samemu v j>regled. — Povedal je še, da pravkar pripravlja študiio o Bevku, ki bi Hrvatom prvič obširneje predstavila tega pisatelja.
.. .. V P°Žovoru o najnovejših uspehih v slovenski liriki me je naprosil, naj bi mu posredoval nekatere knjige in ko sem mu to z veseljem obljubil, je z nasmeškom dejal, da se je zadolžil pri meni.
Na dan njegove nepričakovane smrti sem se mu namenil pisati Naj mu bodo namesto tistega pisma v spomin ie vrsiicei	V. N.
Medklubska skakalna tekma
Športni klub Ilirija v Ljubljani razpisuje za dne 16. februarja 1941 na svoji 25 m skakalnici na Javorniku s pričetkom ob pol 15 medklubsko skakalno tekmo za seniorje, juniorje, naraščaj in mladino. Pravico do nastopa imajo vsi verificirani in predverificirani tekmovalci Slovenske športne zveze. Prijavnine ni!
Tekmuje se po pravilniku ZSSJ in pravilih SZSZ. Vsak tekmovalec nastopa na lastno odgovornost. Prijave z navedlo rojstnih letnikov tekmovalcev je poslati na naslov: Šporn Zdravko, Javornik št. 183, najkasneje do 12 ure na dan tekmovanja. Mesio objave rezultatov ob 17. Prvi trije v vsaki razpisani skupini prejmejo spominske plakete
Hrvatska visoka šola za telesno vzgojo
Hrvatska visoka šola za telesno vzgojo v Zagrebu dobiva vedno bolj vidne oblike in se bo pričela že 1. marca t. 1. Sedaj je izdalo vodstvo omenjene šole pogoje za sprejem slušateljev, katerih bodo sprejeli v prvi semester 25. Letos se bo šola pričela izjemoma 1. marca sicer bo pa njen pričetek vsako leto 1. oktobra ter bo imela dva semestra: zimskega in letnega, šola pa bo trajala dve leti. Za sprejem se zahteva velika matura na srednji šoli in starost največ 28 let Potem so navedeni še nekateri drugi pogoji za spre-em, kar pa za nas ni take važnosti, temveč se nam zdi bolj važno to, kdaj bomo tudi mi Slovenci dobili tako visoko šolo ali vsaj poseben oddelek za telesne vaje na ljubljanski univerzi.
Kako velikega pomena bo za ves šport in telesno vzgojo na Hrvatskem omenjena visoka šola, bo pokazala že najbližja bodočnost. Za belgraj-sko visoko šolo za telesno vzgojo je sedaj dobil še Zagreb svojo in bi bil skrajni čas, da tudi mi Slovenci, ki imamo toliko in tako odlične športnike čimprej dobimo nekaj stičnega v Ljubljani, kar bo vso slovensko telesno vzgojo dvignilo na zaželeno višino in kar nam bo dalo kader sposobnih športnih voditeljev, za naše šole in telesno-vzgojna društva.
»športska revija« št. 47 « dne 6. februarja ima
tole vsebino: Fritzi Gillard in prvaki v umetnem drsanju v Belgradu. Naliv golov v tekmovanju hrvatski hliga-klubov za prvenstvo. »Concordija« na čelu hrvatskih klubov, Bačka pa je zadnja. Poslednji športni dogodki v Novem Sadu, Osijeku in Slo-.veniji. Zopet spremeba sistema tekmovanja za državno prvenstvo Šola za nogometaše: »Kondicija« in razni drugi športni članki poleg številnih športnih posnetkov.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
SK Planina ženska lahkoatletska sekcija. Važen sestanek vseh članic ženske atletske sekcije bo v četrtek 13, t. m. ob šestih zvečer v Akademskem domu.
SK Slavija. Drevi ob 20 bo redna odborova seja v posebni sobi gostilne »Pua< na Sv. Petra nasipu 71. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom in je zaradi tega zelo važna, prosim vse gg odbornike za polnoštevilno udeležbo točno in sigurno. Naproša jo se tudi vsi gg. odborniki, ki še nimajo poravnane Članarine, da jo ob tej priliki joravnajo. Začetek točeni — Tajnik.
Smučarski klub Ljubljana priredi na skakalnici v Mostecu skakalni tečaj za neorganizirano mladino. Tečaj je vsak popoldne od pol 15. dalje. Istočasno je trening klubovih skakačev. Prijave na skakalnici sprejema trener Bogo Šramel.
ZFO
Razpis za lepak mladinskih dni
Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani razpisuje nagradno tekmovanje za najlepši lepak za letošnje Mladinske dneve v Ljubljani in Belgradu. Geslo te prireditve je:
»Poklonitev mladine, včlanjene v Zvezi fantovskih odsekov in v Zvezi dekliških krožkov, na čelu slovenskega naroda mlademu kralju ob nastopu vladanja.«
Osnutki v merilu 90cmX120cm naj bod® izdelani v čim manj, a čim učinkovitejših barvah, primernih za tisk v ofsetu. Nagrade za najboljše osnutke so tri. in sicer: I. nagrada 1500 din; II. nagrada 1000 din; III. nagrada 500 din.
Osnutke je treba poslati do 15. februarja na Zvezo fantovskih odsekov — propagandni odbor, Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Tekmovalni red
za obvezne okrožne tekme fantovskih odsekov ie
izšel v 14. snopiču Našega dela. Letošnja tekmovalna tvarina obsega sledeče panoge: načela, poslovnik. proste vaje, redovne vaje s petjem in ocena o rednosti, delavnosti ter moči odseka. Tekme bodo v mesecu aprilu in maju in se vrše za vse odseke enega okrožja na isti dan in v istem kraju. Važna je določba, da ne sme odsek, ki se tekem ne udeleži, prirejati javnih telovadnih nastopov na prostem do prihodnjih okrožnih obveznih tekem. Ta določba je prav posebno važna v letošnjem prireditvenem letu.
Priprave za te tekme se bodo pričele že na rtiarčnem okrožnem svetu, kjer morajo odseki izročiti »staležne liste rednih članov« okrožnemu odboru, da bo izpolnil tekmovalne preglednice. Na tem okrožnem svetu (9. in 16. marca) se določi tudi kraj, dan in ura tekem in izbere sodniški zbor.
Za tekme ocenjuje rednost odseka Zveza, delavnost odseka pristojna podzveza in moč odseka pristojno okrožje. V tekmovalnem redu so naštete točke, po katerih se bo to ocenjevanje vršilo.
V knjižici so objavljena tudi vprašanja iz poslovnika in vadnika ter so obenem pripisani §§ iz Osnutka poslovnika in Vadnika, na katerega se nanaša vprašanje.
Prosvetna tvarina je povzeta iz Našega dela. Poleg vprašanj, ki so v današnjih časih za naš narod odločilne važnosti so v kratkih sestavkih pripisani tudi odgovori. Tako se vrste poglavja kako smo Slovenci postali narod, Poslanstvo slovenskega naroda, Naše narodne manjšine, Usoda velikih in malih narodov. Pomen vere in morale v narodnem življenju. Kmečki slan v zgodovini slovenskega naroda. Odnos delavskega stanu do naroda, Poinen katoliškega duhovništva v slovenskem narodnem življenju. Kultura in narodnost. Naša svoboda. Narod v samoobrambi in Slovenci in Jugoslavija.
Slede naloge iz redovnih vaj, ki so tako sestavljene, da je dodobra obdelan »Vadnik«, kolikor ga fantje rabijo.
Knjižice so razposlane vsem edinicam in fe sedai nalo™ vseh, da sc na tekme čimbolj pripravijo in tako dosežejo dobre uspehe.