Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 173. Iz*en Ljubljane 8 vin.	V LjUDllflDU V Ml, 31. ]Ull]0 1912.
Leto XL.
^ Velja po pošti: ss
Za oelo lato napre] . K 28'—
u	pol leta „
sa	četrt leta „
sa	en meaeo „ sa Hemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
13'-8'SO 2'20 29'— 35'-
, -A
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24 — sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ B-— za en meseo „ . „ 2'—
T opravi prejemu mesafin« K 1-70
pssr Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja.:
vsak dan, izvsemil nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne.
Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ograke poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani. "*C
S prilogo »Naša Gospodinja«.
Umrli mi Kodo.
Dne 29. t. m. opolnoči je umrl japonski cesar Mutsuhito. Z njim je preminul vladar, kakor jih je naš vek poznal le malo. Ne toliko zaraditega, ker se je pod njim Japonska politično tako dvignila, ampak bolj zaradi izredne pozicije, ki jo je užival med svojim narodom in ki ga visoko postavlja nad vse druge kneze sveta.
Časopisje se ob smrti mikada, zelo trudi pogoditi značaj rajnika in japonskega ljudstva sploh, da razloži posebno vlogo, ki jo je cesar igral med svojim narodom, njegov pomen in dostojanstvo. Pri tem pa naleti evropski žurnalist na protislovje, ki je le težko reši. Mikado jc nekako božanstvo, uživa neomejeno avtoriteto in vendar je Japonska konstitucionalna, država, kateri je ustavo podelil ravno umrli cesar. Nekateri menijo, da to ni nič čudnega, ker je bila tudi v preteklih stoletjih oblast mikada zelo omejena. Znano je namreč, da so svojčas vladali Japonsko takozvanl shoguni, plemiška rodovina, ki je uživala slično dostojanstvo kakor svojčas majordomi v državi frankov. Shogun je baje izvrševal posvetno, mikado pa dubovško avtoriteto.
To naziranjc pa je gotovo pogreše-no. Shoguni so si posvetno oblast le usurpirali in sllogunat je bil le zaključek dolgoletnih bojev med posameznimi plemiči ter med plemiči in mika-dom. Japonsko ljudsko mišljenje ali recimo religija, ne pozna razlike med posvetno in cluhovsko oblastjo. Vzor vladstva je absolutizem religioznega značaja, poosebljen v mikadu. Mikado je večalimenj božansko bitje, vsebuje v sebi vse popolnosti in kreposti, po njem se ima cela država ravnati. Japonec je kakor njegov sosed Kitajec popoln antiindividualist, osebnost mu le malo velja, vse človeško življenje in delovanje se ima vršiti po ravnotako strogih železnih zakonih kakor vladajo v vesoljstvu, skratka, japonska morala. je, kakor jc dejal nek evropski mislec, prava mravljinčja morala. Mikado pa je nje vzor. Japonska kultura je kultura popolne odrevenelosti, kar se kaže zlasti v tisti strogi nam neumljivi ceremonialnosti, s ka-
tero je vse njihovo življenje obdano in ki se ne sme niti za en las izpremeniti. Kljub temu pa se je Japonec lahko ako-modiral tako shogunatu kakor se je danes vživel v moderni evropski kon-stitucionalizem. Toda to prilikovanje je malodane čisto mehanično posnemanje, ki bitnosti Japonca ni izpre-menilo. Pravijo, da si japonski dijaki na evropskih univerzah evropsko znanost, evropski način mišljenja, ki jim je v resnici čisto tuj. le na ta način prisvoje, da znajo do podrobnosti imi-tirati Nekateri smatrajo te lastnosti za znake umrle, otrple, osteklele, skratka prestare kulture in to bo precej resnica. Na vsak način je ta mravljinčja zavest skupnosti s pomočjo nekaterih evropskih tehničnih pridobitev japonskemu narodu pripomogla do velikih političnih uspehov, kaj pa je v resnici s tisto njihovo »evropsko« kulturo, to je drugo vprašanje.
Umrli cesar Mutsuhito je kljub temu, da sc je pomodernjenje Japonske ravno v njegovem času izvršilo, poosebljal vse prastare tradicije mikad-stva in sicer v popolni meri. Najboljše ga je po našem mnenju popisal dr. Ludovik Riess, ki je dolgo deloval na univerzi v Tokiu. Mikado Mutsuhito velikemu gibanju po konstituciji ni nače-loval, sploh ni v tem preosnovalnem procesu igral vodilue vloge, pač pa je bil oni, ki je vse te nujne pojave modro umerjal. Nekoliko melanholičnega temperamenta jc kazal neomajljivo mirnost, slovesno dostojanstvenost, in se ni nikoli dal voditi od. svojih osebnih čustev in razpoloženja, pravi ideal mikada. V religioznem oziru je bil kakor mikadi odnekdaj konfucijevec, ker pa japonsko ljudstvo nima pravzaprav nobene konfesije, je religiozni milje, v katerem je živel in deloval, pravzaprav zmes konfuštva, shin lovstva in budov-stva. Umrli mikado je polagal seveda veliko važnost na reprezentacijo in ceremonije, ki so s tem zvezane. Spoštovanje ljudstva do mikada se je kazalo — in se vedno kaže — v tem, da se je ali pred njegovim vozom na tla vrglo ali ga molče opazovalo; vzklikanje in podobno je čisto izključeno, sploh popolnoma nemogoče. Ime mikada se niti ne imenuje in tudi ne kuje na znamke in denar, le doba, v kateri živi, dobi njegovo ime in le mikado sme nositi znamenje šestnajsterolistne hrizante-me. V zgodovinskih knjigah se namesto pravega imena piše neko drugo, obsto-
ječe iz; dveh kitajskih znamenj, ki sc za vsakega umrlega cesarja sproti določajo. Umrli mikado je, zvest tradiciji, jako marljivo svoje vladarske dolžnosti opravljal in jim svojo osebno udobnost zapostavljal — kakor je predpisano v svetih knjigah. Možje, ki so za njegove vlade Japonsko tako visoko povzdignili, so v prvi vrsti I to, Bismarck Vzhoda, in Okubo ter strategi Togo, Nogi in Oyama. Da so pa ti možje toliko dosegli, i o se ima Japonska zahvaliti izrednim lastnostim rajnika, ki so bile zlasti modrost iu zmernost, vztrajnost. nesebičnost in velikodušnost.
O sedanjem vladarju Jošihito pravijo, da je očetu zelo podoben. Bil je svojčas zelo bolehen, a se je z atletskimi vajami svoje zdravje izvrstno popravil. V tujini ni bil. sploh je nekolik*) boječ in tih. V političnih zadevah je bil njegov mentor veliki Ito. V intimnem občevanju je jako Ijubeznjiv in za najmanjšo stvar hvaležen. Oženjen je s princeso Sadako in ima tri otroke, prince. Star je 33 let.
Morda doseže Jošihito svojega očeta. Toda za nas bo Jošihito prav taka uganka kakor Mutsuhito.	X.
Razpravo M\ oleolola na Kralj, komisarja Čuvaja.
(Izvirno poročilo »Slovenca« iz Zagreba.)
Drugi dan razprave.
Zanimanje občinstva za razpravo se tudi včeraj 'ni zmanjšalo. Močan kordon orožništva obdaja poslopje sodnega stola. Občinstvu se seveda tudi ta dan ne dovoljuje vstopa v sodno dvorano, da, celo po Zrinjevcu, javnem izprehajališču, se ne sme nihče izpre-hajati ali sedeti. V dvorani je silno malo občinstva, zato pa temveč orožnikov in detektivov.
Dogodek na časnikarski tribuni.
Ivo je nekoliko pred razpravo do-šel na časnikarsko tribuno poročevalec »Narodnih Novin«, uradnik presbiroa Nocnoj, so ga ostali časnikarji ostro prijeli radi pristranskega in brezvestnega poročanja o toku razprave; obenem so časnikarji sklenili, da se časnikarski šmok na vsej črti bojkotira.
Prihod Jukiča.
Včeraj se jc imelo začeti z zasliša-va,i)jem obtožencev. Kot prvi pride v
dvorano Luka Jukič; spremljata ga dva sodna stražnika in dva orožnika z nasajenima bajonetoma. Posade ga na prvo klop in krog njega se postavijo stražniki in orožniki.
Prihod senata.
Ob četrt na 9. pride v dvorano senat. Vsi se dvignejo s sedežev, le Jukič mirno in zamišljeno obsedi na svojem mestu. Vidi se mu, da je silno razburjen. Telo se mu stresa, obraz mu oblivajo znojne kaplje.
Strašni prizori.
Dr. Thaller, eden izmed zagovornikov, vstane in naznani, da za nekaj minut nadomestuje dr. Prebega.
V	tem se dvigne Jukič in kriči na orožnike: »Ali ste vi porotniki, zakaj me držite?«
Predsednik: »Jukič, umirite se.« — Jukič se obrne in hoče oditi iz dvorane. Tedaj ga orožniki in stražniki zgrabijo za vrat in roke ter ga neusmiljeno vlečejo kakor živino. Jukič pa, močan, kakor je, prime enega stražnikov ter ga s tako silo vrže v pregrajo, da se ta zlomi. Državni odvetnik dr. Markovič kriči na ves glas: »Pazite, kaj delate z njim. Bodite previdni. Vrzite proč bajonete. Predsednik pa je neprestano vpil: »Preiščite ga!« Tedaj je Jukič s silno močjo podrl klopi in odšel skozi vrata v zapore.
V	dvorani je nastalo nepopisno razburjenje, ki se šele čez dalj časa poleže.
Predsednik slugi: »Telefonirajte dr. Prebegu.«
Dr. Prebeg pride nemudoma in predsednik ga obvesti o dogodku z Ju-kičem. Prosi ga, da se izjavi.
Dr. Prebeg: »Odločno zahtevam, da se obtoženec dovede v sodno dvorano, ker je nekaj nezaslišanega, da bi se razprava vršila v odsotnosti obtoženega. Slednjič vprašam predsednika, čemu izvedenci, ako ni obtoženca. Zato zahtevam, da se razprava odgodi in Jukiča pošlje na opazovalnico za umo-bolne.«
Državni pravdnik se temu odločno upre.
Senat se umakne v posvetovalnico in sklene, da se razprava v Jukičcvi odsotnosti nadaljuje.
Dr. Prebeg: »Vlagam ničnostno pritožbo.«
Predsednik nato naznani, da bodo psihiatri šc nadalje prisostvovali raz-
V slabem Času.
Bertram Atkero".
Tekom svojega sedemnajstletnega zakona je delal mr. James Basselt vsak dan v svoji pisarni. Kaj je bilo njegovo »opravilo«, ni vedel nihče — niti sam se ni zavedal popolnoma jasno. Gotovo pa je, da ni vedela njegova žena o tem nič določnega. Njegovo opravilo se je vedno izpreminjalo. Nekoč je menila, da se peča. s prodajanjem poljedelskega orodja, ki ga je imel v »komisiji«. »Komisija« jc bil izraz, ki ga mrs. Bassett najbrže ni prav umela. Uspehe njegovega delovanja jc ona toliko bolj občutila, ker je bila primorana omejiti gospodinjske izdatke od treh funtov šterlingov tedensko le na dva. To sc je zgodilo že v prvih letih zakona. Od tedaj so bila. poljedelska orodja žc davno zamenjana v časnikarsko agenturo, ki je le za kratek čas povišala njene tedenske dohodke na šest funtov šterlingov. Ravno, ko se je navadila na boljše dohodke, so je izpremenila čas-likarska agentura v nič in mr. Bassett ie pričel delovati na nekem polju industrije, o kateri je imela ona le malo pojma. Pečal se je z razprodajanjem nitratov, superfosfatov in drugih, tuje se glasečih kemičnih pripomočkov ža
poljedelstvo. Uspeh pa je bil tolik, da se je znižal tedenski dohodek na trideset šilingov.
Nato je prišlo na vrsto izkoriščanje nekega patenta, kot je mrs. Bassett spoznala iz napol nerazumljivega pripovedovanja svojega soproga in znesek za gospodinjstvo sc je povišal na tedenskih deset funtov šterlingov. Predno pa se je mrs. Bassett nekoliko privadila velikanske hiše, v katero sta se preselila, se je izkazalo, da patent sploh ni patent in znesek sc je znižal na prav minimalno vsotico.
llotela se jc jeziti nad njim, toda soprogov optimizem jo jc nekoliko uto-lažil.
»Oh, Jim,« je pričela in na čelu sc je pokazala guba skrbi, »ne bom tarnala, toda. . . .«
Dalje ni mogla. Mr. Bassett. s širokim svežim obrazom, je skočil s stola in ji bližajoč .se ji, grozil v šali s prstom.
»Nc govori, dete, ne govori. Vem, kaj misliš in — imaš prav. Hotela si mi očitati, zakaj te nisem pripravil na iz-premembe mojih dohodkov in s svojega stališča imaš popolnoma prav. Toda to nič ne de. Nikake tožbe. Nekega dne pridem domov in bom vreden dvajsettisoč funtov šterlingov, mogoče še več. Imam namreč vse tako urejeno, Ellen, da sreča ne more izostati. Imela bova cel kup denarja. Ti in pa otroci ga bodete pa rabili. Dobila boš voz, lo-
žo, hišo. Svoje življenje bom pa zavaroval na desettisoč funtov šterlingov. Da. Odločilo pa se bo to v nekaj tednih, nekaj dneh. Ravno sedaj pa sem primoran dati ti tako pičlo vsoto. Ne morem dati več. Ti poznaš moje pravilo, da le toliko, kolikor morem pogrešati, žrtvujem za gospodinjstvo. Izdaj vse, do zadnjega penyja, porabi kolikor mogoče dobro. Potrpi dva dni. Jaz vem, kaj govorim. Sedaj mi pa daj poljub in ne delaj si skrbi, sicer — sicer ti snamem glavo!«
Nato jo je objel in za hip jc bilo pozabljeno vse gorje.
To pa je bilo pred leti in mr. Bas-setta sc je sreča še vedno ogibala. Stanovala sta še vedno kot prej na neki oddaljeni cesti, toda njegova dopust-ljivost in optimizem sta mu še ostala zvesta. Vedno je bila omenjena rešitev vprašanje najkrajšega časa, vprašanje nekaterih dni. Toda tekom sedemnajstih lel jc minilo nebroj dni, ki so pustili na krasnem obrazu mrs. Bassett očividne sledove in ki se niso dali nikdar več izbrisati. Nekoliko so pripomogli tudi otroci, štirje po številu. Podedovali so lepoto svojih starišev in vsak je nosil v sebi očetov optimizem. Ta okoliščina pa je žalila skrbipolno mater bolj kot so se otroci tega zavedali. Ne, njen temperament jf> l>il vso drugače ustvarjen kot pa oni njenega soproga, njegovega sina in njenih treh hčera. Imela jc smisel za red, za stalnost,
Kot, žc ves čas svojega zakona, tako si je tudi sedaj želela nekaj gotovosti v gospodinjstvu, če bi bila še tako mala. Sovražila pa je izpremembe, ker se jih je bala. Nikdar ni mogla pozabiti onega groznega časa, ko ji je dajal njen soprog tri mesece tedensko dvajset funtov šterlingov, a je slednjič bil nezmožen, vzdržavati jo, in je morala cel mesec živeti ob kreditu. Slednjič se je posrečilo soprogu izpeljati enega svojih načrtov.
In na desettisoč funtov glaseča se zavarovalnina dosedaj še ni bila izdana, dasi je mr. Bassett mislil šc tako resno.
Tako mrs. Ella Bassett po sedemnajstih letih zakona vendar še ni mogla mirilo zreti v bodočnost. Edino, kar je mogla posneti iz preteklosti, je bilo to. da je njen mož špekulant. To pa ne. v navadnem smislu tega izraza, kajti njegov namen jc bil sreča in blagostanje njegove rodbine, vse drugo pa je bilo nekaj nepričakovanega.
Za Ello Rassett pa je bilo to »nepričakovano« neki nepojmljiv strah vzbujajoči nestvor, ki je z roparskim, morilnim namenom prežal v zasedi. Bala se ga je in ga sovražila. Ponoči je molila, da bi jo Previdnost varovala pved njim. Od sedemnajstega do do dvajsetega leta zakona se je branila proti temu — skrivoma, s plaho zavestjo lastne kr.iv.de.
pravi in na podlagi spisov in zdravniških izpričeval izrekli svoje mnenje.
Nato vstane dr. Prebeg z uradnim listom v roki ter v ostrih besedah ožigosa njegovo infamno pisanje; poziva predsednika, da zabrahi tako infamno in tendenciozno pisanje. (Poročevalec uradnega lista, na katerega so uprte oči vseh navzočih, se ves potlačen pobere iz dvorane.) Zagovornik dr. Prebeg najodločneje protestira proti tomu, da se s takim nečuvenim pisanjem slepi javnost. En list, in to uradni, sme tako pisati, medtem ko se druge kar povprek žaplenjuje. To je naravnost nezaslišano. Javnost je od razprave izključena, sedaj se pa še v listih konfis-kuje resnica. Končno prosi predsednika, da take nespodobnosti prepreči. —■ (Časnikarji enoglasno zavpijejo: »Ne smemo pisati; nocoj smo bili po trikrat japlenjeni!«)
Državni pravdnik se zavzema za uradni list.
Dr. Popovič: »Kaj se to vas tiče, ali Bte vi urednik?«
Drž. pravdnik: »Nisem!«
Dr. Popovič: »No, torej!«
Predsednik izjavlja, da se to njega nič ne tiče, kako kdo poroča.
Eden časnikarjev: »Krasno! Te)n-lencioznega poročevalca lahko izklju-5ite. A nočete, ker je uradni šmok.«
Nato izvaja predsednik, da se mu Sdi Jukicjevo obnašanje jako zagonetno. V preiskavi je bil tako na policiji kakor tudi pred sodnim stolom vedno miren, sedaj na razpravi se pa naenkrat tako obnaša. Da, pred razpravo se ie dal čelo obriti in ostriči ter se mu je / vsakem oziru šlo na roko, ker je bil miren in dostojen.
Zagovornik dr. Thaller interpelira predsednika radi postopanja policije, Ki niti zagovornikov ne pušča v sodnijo.
Predsednik se na to silno razburi in pravi, da ni lepo, da se javno stavijo nanj taka vprašanja, ko bi se mu moglo to zasebno povedati. Bo pa vse primerno ukrenil. Obenem naznani, da ie radi Jukičeve odsotnosti preide na Vitanje zapisnikov o njegovem zaslišanju.
Dr. Prebeg: »Vlagam ničnostno pritožbo.«
Predsednik čita nato vse zapisnike o Jukičevem zaslišanju; njih vsebina je večinoma uporabljena v obtožnici.
Po prečitanih izovedbali na policiji pokaže predsednik zabojčke, v katerih 50 bile shranjene bombe, kakor tudi posamezne dele bomb.
Preide se na čitanje zapisnika o iz-poveclbali Luke Jukiča pred preiskovalnim sodnikom.
Vsi zapisniki se končujejo z Juki-cevo izjavo: »Ker se ni hotel upreti ves hrvaški narod, naj sc postavi zanj posameznik. Moj namen je bil, da Čuvaja abijem, to pa zato, ker sc ni hotel od-cvati pozivu naroda, da odstopi, marveč jc hrvaški narod tlačil!«
Na koncu predsednik konstatii-a, da je Jukič vse zapisnike dragovoljno podpisaval in da sc nikjer ne nahaja nobena opazka, da bi bil odrekel podpis.
Dr. Prebeg: »Prosim, ali smem nekaj pripomniti na to predsednikovo opazko?«
Predsednik: »Seclaj ne«
Pripomniti pa jc, da je v teku tega dolgega časa ostala trdna kot do konca prvih dvajset tednov. On pa ni nikdar jenjal govoriti o svojih namenih zlede povišanja gospodinjskih dohodkov in imel je popolno, brezpogojno zaupanje do nje.
»Porabi ves denar, ki ti ga dam,« je bil njegov redni izrek. »Kajti od mene dobiš samo l oliko, kolikor morem pogrešati. Če ti dam malo, torej sam nekaj malega pričakujem. Zavest, da ti moram dati vsak teden denarja, mi daje moč in mi pomaga tudi pridobiti ga.«
Že tri leta pa mu je bila nepokor-na in je od zneska za gospodinjstvo tlajala redno malo vsotico na stran.
S tem je pričela tedaj, ko jc v svojo grozo izvedela, kako zelo je bil njen sin Roy enak svojemu očetu. Roy je dokončal svoje sedemnajsto leto in je že imel namen, stopiti na svojo roko v javno življenje. Njegov temperament je bil popolna kopija očetovega. Vendar pa je mrs. Bassett v njem pogrešala trdo, jekleno moč, ki jo je. imel njegov oče, dasi se je pokazala le redko.
Njeni prihranki so med tem na-rastli do vsote, katere sc jc skoro sama ustrašila. Znašala je skoro petsto funtov. In kolikorkrat je mrs. Bassett či-tala to število v svoji hranilni knjižici, se ji je zdelo strašno veliko. Skoro preveliko. Mogoče je njenemu soprogu, ker mu je teh petsto funtov manjkalo, izginilo kako premoženje. Seveda ie on
Dr. Prebeg: »Menda ne pri končanem predlogu.«
Predsednik: »Bomo še videli. Obenem naznanjam, da se še enkrat poizkusi, ali se Jukič da dovesti v dvorano in odgovarjati na stavljena vprašanja. V ta namen odrejujem petminutni odmor.
Jukič pride — grozni prizori.
Po preteku odmora naznani predsednik, da je Jukič izjavil, da bo prisostvoval razpravi ter odredi, da se to stavi v zapisnik. Tokaj nato privedejo Jukiča z močno orožniško stražo. Kakor hitro stopi skozi vrata, zakliče: »Lopovi, Cuvajevi sluge, kaj mislite, da se bojim krvnika?« Nato pograbi stol ter ga vrže med klopi.
Predsednik: »Umirite se.«
Jukič: »Čuvaja pripeljite semkaj.«
Predsednik: »Mir!«
Jukič: »Čuvaja pod obtožbo.«
Nato se Jukič obrne in strašno razburjen gre proti vratom. Tu se še enkrat obrne in zakliče: »Krvniki, najej-te se človeškega mesa!«
Strahote zagrebške ječe.
Predsedniki: »Zapisniki so preči-tani, zato pozivljem gospoda zagovornika, da se izjavi.«
Dr. Prebeg: »Slavni sodni dvor! Proti temu vlagam ničnostno pritožbo, ker je nekaj nezaslišanega, da se vodi razprava v obtoženčevi odsotnosti, ne da bi se on izjavil. Predsednik je konstatiral, da je dragovoljno podpisal. To ne drži. Nasprotno mi je znano, da so Jukiča zvezali V verige na rokah in nogah ter ga silili, da podpiše ono, kar je preiskovalni sodnik narekoval v zapisnik. Jukiča tudi sedaj v ječi nečuveno mučijo. Znano je, da je Jukič vsled silnih bolečin in mučenja z glavo butal v zid. Zato je tudi njegova celica dva metra visoko obložena z vato, o čemer so se včeraj psihiatrični izvedenci na lastne oči prepričali. Pred celico, ki ima namesto vrat letve, noč in dan stražifa dva orožnika, ki ga neprestano vznemirjata. To so take odredbe, kakoršne se še niso podvzele v tem sodišču. Baz-bojnik Marenič je na smrt obsojen, pa se z njim ne postopa tako. Ali niso to strahote? Zato še enkrat opominjam, da se Jukič pošlje na opazovanje in razprava odgodi.«
Dr. Popovič: »Niti nas zagovornikov niso pustili k obtožencem, marveč so j i h p r i-silili, da priznajo pravo-m o č n o s t obtožnice.«
Dr. Prebeg: »Da, to so strahote. Na mlade ljudi sc je vplivalo in se jih sililo, da priznajo veljavnost obtožnice, češ, da bodo potem manje časa sedeli v zaporu. Da, preiskovalni sodnik jih je celo silil, da vsi govore proti Jukiču, ker da bo potem zanje lažje. Iz vsega se torej vidi, da so se počenjale grozo-vitosti.«
Predsednik: »Ostajam pri svoji prvotni izjavi in razprava se brez Jukiča vrši dalje. Naj pricle drugi obtoženec Djuro Cvijič.«
Zaslišanje obtoženca.
Dovecle se v dvorano drugi obtoženec Gjuro Cvijič, 15 let star, rojen v Zagrebu, stavbeni praktikant. Napravlja vrlo simpatičen vtis; na vsa vprašanja odgovarja jasno in krepko. Odločno
smatral ta znesek kot porabljen — toda vendar: bilo ji je, kot bi bila zlo-činka.
Videti jc bilo, da je postal Roy resnejši in mirnejši. Besno se je držal službe, ki jo je dobil pri Staceyu, ank-tionarju in posredovalcu realitet.
Že je nameravala mrs. Bassett priznati nekaj, ko je njen soprog prišel domov potrt, kot ga prej še ni nikdar videla. Prvič je sedaj opazila, da je postal star, truden in izdelan. Molče jc povžil svoj obed.
Ko so odšli otroci na vrt, je prižgal smoclko in se pričel jeziti nad svojo usodo:
»Desettisoč funtov bi dobil danes, ko bi imel le petsto funtov na razpolago!« je zaklical, kot je že večkrat tožil. Pri teh besedah je zardela, njegova soproga, zavedajoč sc lastne krivde. Vsled sočutja do samega sebe on tega ni opazil. »Desettisoč na migljaj za bornih petsto. Vedno isto. Če pride sreča, nismo na to pripravljeni.«
Njegova žena je jela omahovati. Že je hotela povedati o petsto funtih, ko jo je zadržal nek notranji glas. Kaj, ko bi bil ta načrt, enak ostalim in bi denar bil izgubljen za vedno? Prikrila je besede, ki so ji bile na jeziku. Dasiravno ji je bilo težko, brez vednosti soprogove prihranjevati denar od zneska za gospodinjstvo, vendar pa bi se čutila še nesrečnejša, ko bi ta denar izgubila.	(Konec Drih.)
oporeka, da bi bil kaj kriv. Res je nosil zabojček z razstreljivom, ni pa vedel, za kaj bi imelo razstreljivo služiti. O stvareh, ki jih navaja obtožnica, češ, da sc je pripravljala revolucija in atentati in a visoke osebnosti, nima niti pojma. O11 je bil odločno proti temu, da bi se ubilo Čuvaja, ker bi hrvaški narod od tega ne imel nobene koristi. Pripoveduje, da je Jukič zelo zmeden človek, tako da je vedno pripovedoval, d a bo v neki vasi poleg Zagreba osnoval republiko in da bo on v tej republiki •— kralji Vsem jc nadeval razna imena; obtoženca Hor-vatina je krstil z imenom »policijskega šefa«.
Predsednik: »Zakaj tako?«
Obtoženec: »Jukič mu jc vedno rekel, da je ravno tako bahav, kakor šef zagrebške policije. (Smeh v dvorani.) V nadaljnem zaslišanju obtoženec odločno oporeka, da bi bil Jukiča kdaj za resnega smatral, ker je to človek, ki vsak čas menja svoje nazore. Bavno tako ni bilo med njima nikdar sklenjeno, da se naj na Čuvaja izvede atentat. Tudi ni res, kar navaja obtožnica, češ, da so se po procesiji na Kaptolu rogali Jukiču, ker ni izvršil atentata. Ves čas tekom preiskave ni bilo o tem niti govora, marveč se je to šele kasneje vtihotapilo v obtožnico. Ravno tako ni res, da bi bil Jukič jokal — baje radi tega, ker se mu ni posrečilo izvesti atentat. Bes mu je pa on dal denarja, a ni vedel, za kaj ga Jukič rabi, najmanj pa, da za naboje; to pa tem manj, ker mu je Jukič ono jutro rekel, da namerava iti domov. V zapisniku samem so pa čisto nepojmljive stvari, ki si jih je vse policija sama izmislila.
Nato odrejuje predsednik polurni odmor.
Po odmoru.
Po odmoru se nadaljuje zaslišava-nje obtoženca Cvijiča, ki obširno opisuje svoje znanje z Jukičem.
Ob 2. uri predsednik razpravo prekine in odredi nadaljevanje za danes ob 8. uri zjutraj.
Zmede v Mi]i.
V včerajšnji seji turške zbornice so izjavili s 113 proti 45 glasovom vladi absolutno zaupanje. Zbornico je zastra-žilo vojaštvo, pred vhodom jo je stra-žilo 150 mož. Ko so prišli poslanci, so vojake umaknili.
Veliki vezir je izjavil, cla je nova vlada prevzela krmilo v nevarnem tre-notku. Upa, da jo bo ljudstvo podpiralo. Sedanje težave je povzročilo:
1.	Ker so se nepostavno vmešavali uradniki v volitve;
2.	ker so vstopili častniki in uradniki v različne politične stranke;
3.	ker so se kršile postave, ki tičejo nastavljen je javnih mest in uradov;
4.	ker so se rabila sredstva, ki bi se po ustavnih načelih ne smela uporabljati.
Vlada je uvedla preiskavo glede na zadnje volitve in ne bo trpela, cla bi se armada vmešavala V politiko. Uradnike, ki bi še nadalje pripadali političnim strankam, bo odstranila in jih z drugimi nadomestila. Uporabljala bo obstoječe postave glede ina nastavljanje, odstavljanje in povišanje uradnikov in preklicala tiste začasne postave, ki se ne ujemajo z ustavo. Vse pravice, ki jih vsem narodom zagotavlja ustava, bo spoštovala, da premaga sedanje tež-koče.
Glede na vojsko z Italijo je izjavil, da dokler se ne dobi temelj, na katerem se sklene časten mir, toliko Časa bo Turčija branila svoje pravice. Vlada hoče nadaljevati dosedanjo zunanjo politiko. — Razprava, ki je sledila izvajanjem vlacle, jc bila zelo burna. Mladoturki so zahtevali, cla naj sc razprava odgodi en dan, da dobe poslanci tiskano izjavo vlade. Husajn Hilmi je v imenu vlacle izjavil, da naj se takoj razpravlja, ker vlada ne more čakati. Isto izjavi veliki vezir. Poslanec Talaat naglasa, da narod revolucionira in da bi sc morala na zahtevo nekaterih revolucionarjev zbornica razpustiti. Mladoturki hočejo odkrito stopiti med 'narod. Husajn Hilmi ponovi, da se mora razprava že včeraj zaključiti. Zbornica sklene, da se seja toliko časa prekine, cla sc natisne izjava vlade. Ob 5. uri popoldne se seja nadaljuje. Med suspendiranjem seje je sklenila mlado-turška stranka, da se predlaga vladi graja. Ko je v seji neki mladoturek obsojal albansko vstajo, so se sprli albanski poslanci z nekim hodžom, ki je žalil Albance. Zbornica je končno s 113 proti 45 glasovom izjavila vladi absolutno zaupanje.
Mladoturški osrednji odbor je pozval svoje podružnice, da naj bodo pozorne in previdne. Mladoturki so tudi sklenili, da ne bodo ničesar ukrenili, kar bi moglo ljudstvo razburjati. Mla-
doturški voditelji so izjavili velikemu vezirju, da more njih stranka pritrditi razpustu zbornice le, če se zajamči, da se volitve nepristransko izvedejo in če se obdrže sedanji upravni uradniki. Veliki vezir je izjavil, da se hoče posvetovati z ostalimi ministri. Mladoturki sodijo, da če ostanejo sedanji guvernerji na svojih mestih, tudi pri bodočih volitvah glede na svojo organizacijo obdrže večino.
»Ikdam« objavlja spise, s katerimi dokazuje bivši poslanec Nizamur, da sta prejšnja vlada in mladoturki s silo vplivali na izid volitev. — Predsednik trgovskega sodišča v Damasku, Vasav, je imenovan za glavnega ravnatelja ca-rigrajske policije. Odstavili so prvega sultanovega tajnika in prvega dvorjana, ki sta bila oba mladoturka in ju nadomestili z dvema drugima uradnikoma.
Nova vlada sploh dobro pometa. Iz Skopelj je odpoklicala zbornega poveljnika Fačlil pašo, valija Maszan beja in še več drugih nižjih uradnikov. Odpustila je tudi nekaj rezervnikov prve divizije na Kosovem Polju domov. Albanci se pa še niso pomirili in razšli, marveč čakajo, da se zbornica razpusti. V Bitovljali je razpočila bomba pred stanovanjem stotn. Halil efendija. Albanski voditelji so izjavili, da dokler se ne razpusti zbornica, toliko časa se sploh ne pogajajo. V Prištini so celo zagrozili z novimi boji. Razorožujejo turške orožnike in izjavljajo, da če mladoturki preprečijo razpust zbornice, proglase popolno samoupravo s samostojno albansko zbornico.
V Solun so došli odposlanci albanske lige, ki pozivajo Albance, da naj se udeleže narodnega zbora v Prištini, kje* bodo stavili zahteve komisiji, ki jo odpošlje carigrajska vlada.
AVSTRIJCU ODVZETI LAŠKI RED.
Avstrijskemu ministerialnemu tajniku, baronu Leopoldu Clilumeckyju je laška vlada odvzela leta 1903 mu podeljeni red sv. Mavricija in Lazarja, ker je objavil v »Osterreichische Rundschau« članek, ki ni ugajal laškim ar-madnim krogom.
BULGARSKI VLADAR V KARLOVIH VARIH.
V ponedeljek se je nenadoma pripeljal bulgarski vladar v Karlove Va-re. Kralj Ferdinand je takoj konsulti-ral dva zdravnika, ki sta mu svetovala, naj se več časa v Karlovih Varih zdravi. Kralju pa ni mogoče zdaj ubogati, ker je že določil nadaljnji spored.
NASPROTSTVO MED BELGRADOM IN CETINJAMI.
Iz Cetinj se poroča: Od zadnje bel-* grajske bombne zarote proti črnogorskemu kralju Nikolaju sem so bile razmere med belgrajskim in cetinjskim dvorom vedno napete. Zadnji čas so se pa poostrila nasprotstva. Laški kralj je poizkušal zaman, da se spravita srbski in črnogorski vladar. Več mesecev že piše tako srbsko kakor tudi črnogorsko časopisje, ki jc v zvezi z dvoroma, žaljivo in ostro. Ob sprejemu kralja Nikolaja na Dunaju je pisalo belgrajsko časopisje zelo žaljivo. General Magdalenič pa objavlja v listu »Pravda« besedilo tajne pogodbe, ki naj bi jo bila Črnagora sklenila z Avstrijo in poziva srbsko vlado, da naj se izjavi.
Štajerske novice.
š Odlikovanje. Iz Loke pri Planini nam poročajo: Občinski odbor je v seji dne 28. julija 1912 izvolil vlč. gospoda Franca Gartner, župnika na Planini, častnim občanom.
š Nemški župan — slovenske obči-nel Pri sv. Trojici v Halozah so odborniki po mišljenju Nemci in štajercijan-ci oddali svoje glasove nemškutarske-mu odborniku, kateri slovenščino za silo lomi, dasiravno je bil njegov oče rojen Slovenec. Žalostno!
Dekliški shod v proslavo Slomškova v Kostrivnici v nedeljo, dne 28. julija je krasno uspel. Došlo je nad 500 mladenk, družbenic Marijinih. Obhajal se je ta dan patrocinij, god poljske Matere božje. Procesijo sv. R. Telesa je vodil nad-župnik Korošec, pridigo je imel župnik Gomilšek in sv. mašo domači župnik Višnar. Od pol 2. do pol 4. ure se je vršilo aia prostoru pri čerkvi dekliško zborovanje. Nastopilo je 13 govornic, ki so ena lepše od druge proslavljale vero in domovino, Boga in Marijo, škofa Slomška ter se vnemalc za versko življenje in rodoljubno delovanje. Govorila sta tudi liadžupnik Korošec in župnik Gomilšek. Pet deklet je deklamo-valo Slomškove pesmice, pevke pa so zapele osem pesmic. Shod je bil sijajna manifestacija zavednih naših mladenk za naše verske in narodne svetinje. Za »Slovensko Stražo« so mladenke zložile
Slomškov dar 20 K. Po shodu je imel kaplan Hribar večernice, župnik Gomil-šek pa sklepno pridigo. Nato so mladenke odšle v procesijah. Na shodu so bile Marijine družbe z zastavo iz Ko-strivniee, Sv. Križa tik Slatine, od Sv. Petra na Med v. selu in iz Sladke gore. V procesiji so došle mladenke iz Polj-čan. Zastopane so bile še župnije Šmarje, Zibika, Sv. Ema, Rogatec in Stoper-oe. Na shodu se je izvršil tudi občni zbor »Slovenske Straže«, ki je prvo leto svojega obstanka nabrala 36 K 60 vin.
Š Žeiale pil Rogatcu. Ne na Veliko .Gospojnico, ampak v nedeljo, dne "25. avgusta bo pri romarski cerkvi Marije Tolažnice v Zetalah slovesno blagoslav-ljanje zastav mladeniške in dekliške Marijine družbe. Po poznem sv. opravilu bo pred ccrkvijo velik dekliški s h o d v proslavo nepozabnega škofa in domoljuba A. M. Slomška. Vabimo sosedne Marijine družbe in sploh vso domačo in sosedno mladino, naj nas 25. avgusta obiščejo pri Mariji Tolažnici; če mogoče v procesijah in s svojimi za-
š Št. Vid pri Ptuju. V medeljo, dne 11. avgusta se priredi tukaj na vrstu g. Vinkota Pernat ljudska veselica z gledališkima igrama: »Ženska trmoglavost« (burka v enem dejanju) in »Moška trmoglavost« (gluma v enem dejanju), petjem in koncertom gorske narodne godbe. Ker jc to prva narodna prireditev v Št. Vidu, katerega si hočejo pridobiti Ptujčani za svoj nemškutarski obroč okoli mesta, je dolžnost vseh Slovencev, da se v velikem številu udeleže te prireditve. Opozarjamo na to prireditev slavna slovenska društva v okolici.
š Iz politične službe. Okrajna glavarja dr. Adam pl. "VVeiss-Schleusseiii-burg v Mariboru in dr. Viktor Neg-bauer v Gradcu sta imenovana na-mestniškim svetnikom.
š Za evharistični kongres na Dunaju je priglašenih iz lavantinske škofije 1100 udeležencev.
š V Ribnici na štajerskem bo imel pater Marko Fišer, kapucin v Gorici, Bvharistično tridnevnico od 9. do 11. avgusta.
š Zmaga. Pri volitvi župana za občino Sv. Marko—Nova vas pri Ptuju je zmagal pristaš S. K. Z. g. Vršič, čeravno so se liberalci in nemškutarji trudili za svojega kandidata. Živio, gosp. Vršič!
š Umrl jc v Presiki pri Ljutomeru dne 27. julija gospod Jakob Sovič v 33. letu svoje starosti. Bil je večleten župan in zaveden naš pristaš. — Pri Sv. Barbari pri Mariboru pa jc umrl gosp. Janez Klemenčič, občinski svetovalec in posestnik. Mož je trdno stal na naši strani pri vseh volitvah.
š Krasno Slomškove razglednice s sliko nepozabnega vladike je založila Cirilova tiskarna v Mariboru. Komad stane samo 10 vinarjev, kar je glede na mojstrsko izpeljavo res malenkostno. Slava Slomšku!
Nesreča. V Voglajni pri Št oreh je utonil pri kopanju železniški čuvaj Janez Zupane. S svojo družino se jc šel kopat, a ko se je žena oddaljila, ga je prijel krč, nakar je utonil. Mrtvega so potegnili iz Voglajne. — Posestniku Cagranu v Radenskem vrhu pri Kapeli je mlatiinica odtrgalo desno roko. Ze je končal mlatitev, le posamezne kose je šc metal v stroj, ki ga je zagrabil. Prepeljali so' ga v bolnišnico, a bo najbrže podlegel.
š Lepi Slomškovi slavnosti sta se vršili dne 28. julija pri Sv. T'r banu nad Ptujem in v Kostrivnici. Ljudstva se jc zbralo na obeh prireditvah na stotine, ki je tudi z vnemo darovalo za »Slov. Stražo«.
š Prt memba posesti. Svojo trgovino v Jurkloštru pri Laškem je prodal gospod Matija Pregrad družbi Feliks Neuberger & Solni iz Reke. Družba jc lastnica jurkloštrske graščine in so sami židje.
š Pri kopanju konjev utonil. Iz Vu-senice: Te dni je 201etni Holblnov hlapec Bogomir Pokeršnik gnal v Dravo umivat konje svojega gospodarja. Enega konja je jahal po vodi. Naenkrat je prišel v globok vrtinec in valovi so ga potegnili s konja. Padel je v vrtinec in utonil. Trupla še niso našli. Konji so se rešili. —- V bližini Spodnjega Dravograda pa je v Dravi pri kopanju utonil lOletni sin mizarskega mojstra Les-jaka.
š Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje dne 5. avgusta. Vlak gre iz Celja, v ponedeljek ob 8. uri zjutraj. Tisti romarji, ki pridejo od mariborske strani, se lahko pripeljejo v Celje z vlakom, ki gre iz Maribora ob tri četrt na šest zjutraj. Tudi iz Brežic in iz Savinjske doline imajo romarji zvezo z jutranjimi vlaki.
š Pod pivovimi sodčki. Maribor: Te dni je peljal Pachlerjev voznik iz Račjega pri Framu z pivovimi sodčki
naložen voz iz Maribora proti Račjem. Med pot jo ste ga pa prosili J ve deklici in en deček, da bi jih sprejel na voz. On je to tudi dovolil. Naenkrat pa se je med vožnjo snelo eno zadnjih koles z voza in voz se je toliko nagnil, da so vsi štirje padli pod voz in so začeli sodčki preko njih leteti z voza. Vsi štirje so več ali manj poškodovani. Ena deklic je dobila težke notranje poškodbe in pretresenje možganov ter je nezavestna obležala. Vse tri poškodovane so ljudje spravili domov. Istotako poškodovani voznik pa sc je odpeljal sam dalje.
š Ogenj v trgovini. Iz Maribora: V nedeljo proti 2. uri zjutraj je nastal v trgovini Karola Haberja v Tegettliof-fovi ulici ogenj. Ogenj se jc, predno so ga zapazili, že močno razširil. Ljudje so pred prihodom požarne brambe ogenj omejili. Škoda znaša več tisoč kron, ker je ogenj uničil precej blaga, veliko pa ga je vsled tega postalo ne-rabljivega. O nastanku ognja ni znanega nič gotovega.
š Umrl je v Mariboru trgovec z mešanim blagom, Ludovik A u e r.
š Vsled slabega ravnanja starišev izvršil sin samoumor. Iz Hrastnika poročajo: Rudar Avgust Košar je te dni našel v »nekem gozdu v Ojstrem pri Hrastniku obešenega rudarjevega sina Franca Šinkovca. Deček je bil že mrtev .in vse poskušnje, ga zopet oživeti, so bile zastonj. Vzrok samoumora je baje iskati v dejstvu, da so stariši ž njim zelo grdo ravnali. Dan pred sa-moumorom je vzel vsled lakote kruh in ko so stariši prišli na to, sc je bal kazni in se obesil. Proti trdosrčnim starišem jc naznanjena ovadba.
š Požig. V bližini Brežic jc v eni zadnjih noči zgorela viničarija posestnika Rudolfa Rečerja. Posestnik trpi veliko škodo. Ker v hiši ni nikdo stanoval, se sumi, da je zažgal kdo iz zlobnosti.
š Pri občinskih volitvah v Konjicah so bili v vseh treh razredih razun enega Slovenca izvoljeni sami nemškutarji.
š Oče in sin. V Sromljah pri Brežicah sta se hudo skregala oče in sin Helhar. Oče je svojega malopridnega sina, za katerega je moral plačati več dolgov, precej trdo prijel. Sin jc pa zato očeta pretepel in ga hudo poškodoval. Sodnija bo imela zadnjo besedo.
š Umrl jc v Gradcu rezervni kadet Karol Prager na polismelytis. Ta bolezen se pri odraslih redkokdaj pojavi.
š Usoda mlade porodnice. Iz Maribora poroča-jo: Ko so sc zadnjo sredo vračali sejmarji iz Maribora, so našli v nekem grmovju mlado žensko z novorojenim otrokom. Pekla je, da je v nedeljo ponoči pod milim nebom porodila, se potem zavlekla v grm in tam od slabosti obležala. Od nedelje ni ničesar zavžila in dež jo je večkrat premočil. Piše da se Marija Bizjak.
š Iščejo se dedičL Dne 7. decembra 1911 je umrl v Aguilarju Coloradu avstrijski državljan Pavel Ramšak alias .Drumšak, ki je zapustil bojda premoženje do pol milijona šilingov. Umrli ,ie bil rodom štajerc, in sicer, kakor kaže ime, Slovenec. Njegova domača občina in dediči pa niso znani. Kdor bi tozadevno kaj vedel, naj se javi z potrebnimi dokazili na c. kr. avstrijski konzulat v Denver, Colorado.
š Brata umori!. V Zavrču blizu Ptuja se je pri svojih stariši h na dopustu nahajal vojak-ihfanterist Janez Bezjak iz Maribora. V nedeljo je pil v Savecovi gostilni in se tam skregal z nekaterimi fanti. Potegnil je bajonet in hotel planiti nad nje. Njegov brat Franc ga je hotel zadržati. To je Janeza razjezilo in je brata trikrat, z bajonetom sunil v vrat. Franc je vsled ran drugi dan umrl. Razen tega je pobesneli vojak še z bajonetom ranil brata Jakoba in Martina Žnideriča in ko-čarsko hčer Elizabeto Vajda. Bratomo-rilca so zaprli.
Dnevne novice*
-J- Vabila za slov.-hrv, dijaški sestanek
so sc razposlala. Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj blagovoli oprostiti.
Nepošteno podtikovanje in namiga-vatije je »Slovenskemu Narodu« že v meso in kri prešlo. Zato izrablja tudi proces proti Jukiču v to, da sumniči hrvaško stranko prava. Glasilo liberalne stranke se jc s tem postavilo na ravno tisti nivo, na katerem stoji Slavko pl. Čuvaj, samo da Čuvaj podtika atentat neki »jugoslovanski republičanski stranki«, »Narod« pa pra-vašem. Par nobile fratruin! Kolikor se da iz teka razprave sklepati, je Jukičev atentat čisto osebno dejanje, storjeno od precej abnormalnega človeka, ki je še nekaj drugim nezrelim fantičem možgane zmešal, saj je sugestivni vpliv norosti znan. Kar pa se tiče strankarskega mišljenja, je fakt, da jc Jukič stal pod vplivom takozvanih
mladohrvatov, to je onih dijakov, ki sicer izpovedujejo načela hrvaškega državnega prava, toda na popolnoma svobodomiselnem temelju. -Narod« je mladohrvate že večkrat pohvalil, saj so se v svojem glasilu načeloma izjavili proti sodelovanju stranke prava s S. L. S., napadajo katoliško vero in poudarjajo odločno svoj antiklerikalizem, tudi so že večalimanj prikrito izpovedali revolucionarna načela. Stranka prava nima s temi fanti nič opraviti. Kar se pa nas tiče, smo to strujo seveda vedno obsojali, pa smo odločno zavračali tudi oni hvalabogu le majhni del sicer katoliško mislečih mladeničev, ki so se dali od mladohrvatov in od naprednjakov zapeljati v radikalizem, so napovedali dijaški štrajk, poromali v Belgrad, agitirajo proti evhari-stičnemu kongresu in zastopajo sploh silno nepremišljene, nezrele in narodu škodljive nazore. V Jukičevo afero je bil zapleten le en član »Domagoja«, Gostinčar, ki je pa bil izpuščen, ker se je dokazala njegova ne-krivda. In ravno tega oproščenega Gostin-čarja zdaj »Narod« pravašem očita! Ali ni to skrajno nepošteno? Kaj pravi »Narod« k dejstvu, da se je obtoženec Cesarec, ko so ga vprašali, ali je katoliške vere, iz svojega katoliškega veroizpovedanja norčeval, češ, saj zapisanega me imajo za katolika? »Narod« pa tudi ve, da ves proces sloni na Cuvajevi težnji, skovati neko zaroto, pa se bo po vsej priliki blamiral, ker se kaže, da je obtožnica po velikem delu produkt hrvaške policijske fantazije. Atentat je, kakor že rečeno, plod razgretih mlado-hrvaških revolucionarnih liberalnih mo-žgan in par otrok, katere je zapeljal nenormalen mladenič. Čemu potem podlo sumničiti celo stranko? In to dela glasilo, ki sicer vedno toliko piše o »denunciant-stvu«. Res, časnikarska poštenost je >Slo-venskemu Narodu« neznan pojm.
-J- Shoda K. Z. za vipavsko dolino proli vinskemu davku sta se vršila preteklo nedeljo na Planini in na G o č a h. Govorila sta na obeh shodih odv. kandidat M. Natlačen in dr. M. Božič, na Gočah tudi g. dež. poslanec M. P e r h a v e c. Shoda sta soglasno sprejela resolucijo: Shod K. Z. najodločnejše protestira proti nameravanemu vinskemu davku, bodisi od strani države ali dežele, ker bi ta kruto zadel vinogradnike, ki so najrevnejši sloj našega ljudstva, ter bi onemogočil umno kletarstvo in oškodoval vinsko trgovino. Shod izreka svoje zaupanje poslancem S. L. S. in jih poživlja, naj z vsemi danimi sredstvi ta usodepoln davek preprečijo,«
-j- Sodna imenovanja. Cesar je imenoval deželnosodnega nadsvetnika Fr. G a r z a r o M i pl. Thurnlacka v Celju za predsednika okrožn. sodišča v Novem mestu in deželnosodnega svetnika Gvidona Viscontija v Celovcu za deželnosodnega nadsvetnika v Celju.
— Vspored pri slovesni otvoritvi in biagoslovljenju hidrcelektrične naprave »Elektro-strojne zadruge v Sorici« dne 4. avgusta 1912: Ob 10. uri slovesna služba božja v župni cerkvi v Sorici. Po sv. maši shod pod lipo- pri cerkvi. Poročajo gg. poslanci. Ob 3. popoldne slovesne pete Htanije. Takoj po cerkveni slovesnosti blagoslov električne centrale. Demonstracija z motorjem, ki goni gospodarski stroj in mlin. Ob 4. uri: Prosta zabava pod lipami v gostilni »Pri pošti«. Godba in petje. Sodeluje slav. orlovska godba iz Selc in domači pevski zbor. Ob pol 9. zvečer električna razsvetljava. — Vsi prijatelji kmetijskega napredka, se najuliudneje vabijo: Pri-dite in poglejte! — Elektro-strojna zadruga v Sorici.
d Iz Dravelj. Slavnost ob priliki blagoslov J jenja društvene dvorane te je prav lepo izvršila. Krasen solnčni dan jc privabil nenavadno veliko ljudstva od blizu ju daleč. Posebno so nas razveselili vrli šišenčani, ki so pokazali svojo bratsko ljubezen do našega društva s tem, da so se skoraj polno-številno odzvali našemu vabilu. Slavnost sc je otvorila s petimi litanijami v prijazni cerkvi sv. Roka. Nato je pre-čast. g. stolni dekan Kolar blagoslovil v cerkvi lepi kip sv. Antona Padovan-skega, potem pa se je vršilo še blago-slovljenje nove dvorane. Po biagoslovljenju je nastopil slavnostni govornik g. dr. Josip Jerše, ki je z njemu lastno prepričevalnostjo in neizčrpnim humorjem opisal v navdušenih besedah pomen naših izobraževalnih društev, posebno za mladino. Za njim nam jc pojasnil g. cand. iur. Jež žalostno stanje obmejnih naših bratov in nas poživljal, kako naj v duhu Slomškovem delujemo vsak po svojih močeh, da ohranimo svojemu milemu narodu najdragocenejši zaklad — sveto vero in narodno zavest. Za tem je nastopil vaditeljski zbor šentviških Orlov, ki je z znano spretnostjo izvajal razne vaje na orodju. Bilo je tudi preskrbljeno za vsestransko zabavo. Ves čas je neumorno prepeval šentv. pev. zbor, katerega izurjenost je po pravici vse občudovalo, prav tako neutrudno pa je svirala vrla orlovska godba z Viča. Za okrasitev prostora, za oostrežbo i. dr,
so se posebno trudila domača dekleta, ki so nastopila v pestri narodni noši. Preskrbljeno je bilo tudi za abstinente v posebnem pavilijonu, v katerem je konkuriral sosed Turčin s pristno turško kavo. Marsikoga so tudi osrečili lepi dobitki na srečolovu. Vse je bilo zadovoljno z lepo prireditvijo, ves čas ni bilo opaziti najmanjše nerodnosti. Lepo mirno so se gostje razšli na svoj dom. Videli smo, Dravoljci, kakor se pri naših društvih človek lahko pošteno poveseli tudi brez kričanja po gostilnah in plesa. Pot do prave omike in izobrazbe pod zastavo sv. križa vam je sedaj odprta, ko imamo svoj doni v dvorani; le neustrašeno naprej po začrtani poti, komur je mar blagor in sreča naše lepe vasi!
—	Iz Sore. Prostovoljno gasilno društvo v Sori priredi kegljanje na dobitke, ki se vrši na kegljišču g. Kovačiča v Rakovniku. Začetek v nedeljo, dne 4. avgusta 1.1. popoldne ob 4. uri. Konec in razdelitev dobitkov v nedeljo, dne 18. avgusta popoldne.
—	Porotniki za tretjo porotniško doba v Novem mestu, ki se prične dne 26. avgusta 1912. — Glavni porotniki: Kajfež Anton, vinski trgovec v Kočevju; Pavel pl. Zhuber, gozdarski mojster iz Soteske; Novak Jožef, posestnik iz Orehovice; Go-spodarič Josip, posestnik in gostilničar na Logu pri Krškem; Franc Jarc, posestnik v Gornjem Lipovcu; Franc Grill, posestnik in svinjski trgovec v Poljanah; Špelko Martin ml., posestnik na Toplicah; Josip Kotnik, posestnik in trgovec v Mirni peči; Sterniša France, posestnik na Toplicah; Hrovat Ivan, posestnik in gostilničar na Dvoru; Turk Ivan, posestnik v Spod. Mo-krempolju; Picek Franc, posestnik in trgovec v Ribnici; Weiss Leopold, posestnik v Metliki; Guštin Milan, posestnik in trgovec v Metliki; Gorenc Alojzij, posestnik na Ardrem pri Krškem; Košir Franc, posestnik na Krtini pri Vel. Loki: Kambič Miko posestnik in trgovec na Krasincah pri Pod-zemlji; Osterman Josip, posestnik in gostilničar v Deskovi vasi pri Starem trgu;; Štefane Franc, posestnik na Ratežu, občina Brusnice pri Novem mestu; Stermole An. ton, posestnik na Hudem pri Višnjigori' Stonitsch Edvard, posestnik v Novigori pr; Čermošnicah; Skušek Friderik, trgovec ^ Metliki; Zupančič Franc, posestnik na Rakovniku pri Št. Rupertu; Cvitkovič Miko. posestnik in trgovec v Tribučah; Hočevai Josip, posestnik in župan v Nestoplji vasi pri Kotu; Kari Miillcr, posestnik in trgovec v Črnomlju; France Novoselc, posestnik ir. trgovec v Št. Jerneju; Ferkolj Alojzij, posestnik v Spodnjem Kronavu pri Beli cerkvi; Poločar Martin, posestnik in mesar v Mirni peči; Zaje Alojzij, posestnik v Velikem Gabru; Globevnik Ivan, posestnik v Šk ocijanu pri Mokronogu; Lackner Andrej, posestnik in gostilničar v Črnomlju; Vuk-sinič Jožef, posestnik v Metliki; Ramuta Ivan, posestnik v Družinski vasi pri Novem mestu; Podboj Andrej, posestnik in mesar v Ribnici in Jaklič Jurij, posestnik in trgovec v Črnomlju. — Nadomestni porotniki so: Koklič Ivan, posestnik hotela v Rudolfovem; Kos Franc, gostilničar v Rudolfom 'cm; Mikolič Jakob, posestnik in krojač v Rudolfovem; Brleč Franc, posest-nik in vpok. orožniški stražmojster v Kan-diji; Levstek Franc, posestnik v Podgori, občina Prečna; Jakše Ivan, posestnik in gostilničar v Rudolfovem; Urban Horvat, poslovodja tiskarne v Rudolfovem; Nahti-ga I I van, posestnik v Irčivasi, občina Šmi-hcl-Stopiče in Faleskini Rudolf, posestnik opekarne v Spodnji Straži.
—	Za slepe ubožne otroke. Kakor so nam poroča, se odda meseca septembra 1912 v c. kr. vzgojnem zavodu za slepce na Dunaju eno mesto usta-'nove dvornega svetnika viteza Zhis-mana. Do tega mesta imajo pravico sle-pi ubožni otroci moškega, in ženskega spola in brez razlike veroizpovedanja v starosti od 7. do 12. in z dovoljenjem c. kr. nižjeavstrijskega namestništva celo do li. leta starosti, in sicer naj-prvo takšni, ki so rojeni na Kranjskem. potem takšni, ki so rojeni na Koroškem, in naposled takšni, ki so rojeni na Štajerskem. Prošnje, ki jih ob dokazanem uboštvu ni treba kole-kovali, je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. vzgojnega zavoda za slepce (Direk-tion des k. k. Blindonerziehungsinsti-tutes) na Dunaju 11., Wittclsbach-strasso 5, najkcsnejc do 15. septembra 1912. Prošnjam je priložiti krstni oziroma rojstni list, domovinski list, izpričevalo o cepljenih kozah, uradno zdravniško izpričevalo, da je prosilec popolnoma ali skoraj popolnoma oslepel, izpričevalo učitelja šolske občine o sposobnosti za izobrazbo in od c. kr. okrajnega glavarstva potrjeno spričevalo o uboštvu slepca in da sredstva domovne občine ne zadoščajo za pokritje s približno 1000 K na leto določene oskrbine, kakor tudi rcVcrz, s katerim se zavezujejo stariši ali njih namestniki, d n bodo gojenca, ako se sprejme v zavod, pripeljali na svoje stroške ter po dokončani izobrazbi ali.
če popreje pride uraclno naročilo, prišli ponj ter ga prevzeli v nadaljjuo preskrbo.
—	Tečaj za knjigovodstvo v Žirih priredi »Zavod za pospeševanje obrti« istočasno z že vršečim se strokovnim tečajem za čevljarje. Prijave naj se priglasijo nemudoma pri načelstvu tamošnje čevljarske zadruge. Za sprejem je vplačati 5 K polož-nine, sicer veljajo isti pogoji, kakor že večkrat objavljeno.
—	Tečaj za spodnja oblačila in perilo, ki ga priredi »Zavod za pospeševanje obrti« v letošnji sezoni, sprejme lahko še nekaj udeleženk in naj se naslove prijave nemudoma na »Zavod za pospeševanje obrti« v Ljubljani, ker se na poznejše zgla-sitve ne bo moglo več ozirati. Tečaj se bo otvoril najbrže v teku meseca avgusta. Podučevalo se bo predvsem krojenje različnega moškega in ženskega perila ter spodnjih oblačil.
—	Nevihta v ljubljanski okolici. Z Je-žice nam poročajo: Predsinočnjim je tu razsajala strašna nevihta. Dež je lil kakor iz Škafa. Že okrog osme ure je začelo grmeti, pozneje pa treskati. Ob pol 10. je treščilo v Savljah pri »Joželnu«; strela je šla skozi streho v spalno sobo in v vežo, kjer je šla pri vodovodni cevi v tla. V sobi so spali domači, vendar pa strela ni nobenega poškodovala. Nedolgo potem je strela udarila v »Skalarjev« kozolec, ki je bil takoj ves v ognju. Gasilci, ki so bili takoj na mestu in so z neumornim delom rešili, kar se je dalo rešiti, so preprečili, da se ogenj ni naprej razširil. Škoda je neznatna. V dobri četrt uri je bil ogenj popolnoma pogašen.
—	Prepoden tat. Popoldne dne 23. julija sta se priklatila v vas Mačkovec pri Novem mestu dva neznanca. Eden izmed njiju se je vtihotapil v hišo Antona Blažiča, drugi pa se je medtem skril v obcestni grm. Ko je prvi v sobi po omari obleko pregledoval, je prišla domov Blažičeva žena. Tat je pobegnil skozi okno in odnesel s seboj samo denarnico s 60 vinarji. Na vpitje Blažičeve so se za postopačema spustili mlatiči s sosedovega poda in tudi vjeli onega, ki je bil prej v sobi. Odvzeli so mu delavsko knjižico in nož, s katerim je grozil. Omenjena delavska knjižica se glasi na ime krojača Miha Hudoklena iz Starega grada, ki je zaradi tatvine presedel že 21 let po ječah in je meseca maja prestal sedemletno ječo. Njegov tovariš je bil kakih 30 let star, črno oblečen in bolj majhne postave ter je srečno odnesel pete.
—	V pijanosti se ustrelil s samokre-lom. V Zagorju ob Savi se je 22 let stari delavec v ondotnem kamenolomu, Peter Laznik, v pijanosti s samokresom ustrelil v prsi. Laznik je nevarno poškodovan.
—	Nesreča. V Mostah pri Ljubljani je žena delavca Celar danes zjutraj vrela mleko. Osemletni sinček Franc je mater potegnil za krilo, mati se je obrnila in po nesreči oblila otroka z vrelim mlekom. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v deželno bolnico.
—	K tatvini 9000 K v Zagrebu, ki jih je ukradel vratar parne žage v Čer-nomercu, se še poroča, da so sedaj zaprli tudi vratarjevo ženo. Oba sicer tajita, a njune izpovedbe si nasprotujejo ter ni dvoma, da sta denar kam zakopala ali spravila, da bi ga kasneje porabila.
Zavedni hrvaški čolnarji v Lovra-
nu. O priliki splošnega hrvaškega narodnega blagdana, ki so ga praznovali tudi lovranski Hrvatje, so hoteli tamkajšnji Italijančič imeti svojo slovesnost na morju, da tako pokažejo, da je Jadran italijansko morje. Najeli so 40 čolnov — seveda hrvaških. A bili so hudo tepeni; ko so namreč prišli k obali, da zasedejo čolne, je 36 hrvaških čolnarjev izjavilo, cla nočejo voziti. Poparjeni in pred tujci osramočeni so se porazgubili z obali. Nato so pa čolne zasedli Hrvatje in veselo odveslali na morje ter tako hrvaškim čolnarjem vseeno pripomogli do zaslužka.
Razbojnika na vlaku. Dne 18. t. m. so se iz Vinkovca v Zagreb peljali trije Macedonci. Na progi med Vin-kovcem in Brodom sta nenadoma planila nadnje dva močna moška ter jim oropala denar in druge vrednosti. Macedonci so se z razbojnikoma borili, a so bili slabejši, razbojnika sta se jih oaela, poskakala z drvečega vlaka in se izgubila v noč.
Smrt vsled slive. V hrvaški vasi Gjuriči je 121eten deček jedel slive na vrtu. Ena mu uide v sapnik; zadušil Be je, predno je prišla pomoč. Našli so že mrtvega, na vratu se mu je pa pot znalo, kako si je stiskal grlo, cla bi se osvobodil.
Odrine vesli.
lj Plenarna kuratorljeva seja obrt« no - pospeševalnega urada se je vršila včeraj popoldne ob 10. uri v veliki dvorani deželnega dvorca. Ministrstvo za javna dela in centralni urad jc zastopal g. dvorni svetnik H a s s , deželno vlado pa g. vladni svetnik K u 1 o v i z. Pred-
sednik g. K r e g a r je omenjena gospoda najtopleje pozdravil, ravno tako dež. odbornika dr. Zajca, kakor tudi vse dru ge navzoče. Dvorni svetnik gosp. 11 a s š se je zahvalil in povdarjal svojo naklonjenost napram zavodu in sploh kranjskemu obrtništvu. Svojo odsotnost so oprostili gg. dvorni svetnik Corinsky, dvorni svetnik V e 11 e r kot predsednik centralnega urada in zadružni inštruktor dr. Bloudig in Franc Pust. Kura-torijevi seji so prisostvovali tudi prvikrat dopisujoči člani raznih obrtnih zadrug. Predsednik je nato obširno poročal o delovanju obrtno pospeševalnega urada v preteklih mesecih. Nadalje o izvršitvi predlogov, kateri so se sklenili v zadnji seji kuratorija. Predsednikovo poročilo se je soglasno odobrilo. Ravno tako se je odobrilo poročilo overovale-ljev zapisnika, v katerih je imenom poročal g. R o j i n a. Predsednik je overo-vateljem sedanjega zapisnika imenoval gg. Šolarja in F r a n c h e 11 i j a. Za podpredsednika je bil izvoljen gospod Jernej L o ž a r. Daljša debata se je razvila o denarnem stanju zavoda. Obveljal jc soglasno predlog g. deželnega odbornika dr. Zajca, naj se zavod obrne na mestno občino, trgovsko in obrtno zbornico, ministrstvo za javna dela in deželni odbor, za izvanredno podporo, da zavod pokrije svoje stroške, ker bi drugače moral nekaj nameravanih tečajev opustiti. Ako pa zavod dobi za te tečaje izvanredno podporo, se bodo lahko tečaji vršili kakor je nameravano. G. ravnatelj R e m e c jc poročal o prireditvi tečajev in poslovanju zavoda. Povedal je, cla se gradi na Češnjici na Gorenjskem turbinska naprava, katera bo gnala stroje za izdelovanje sodov, vrhutega je pa toliko vodne sile na razpolago, da se bo proizvajala elektrika, katera se bo proti odškodnini oddajala bližnjim vasem. Za zadrugo v Kropi se zavod tudi zelo zanima, zadruga vidno napreduje. Po posredovanju zavoda dobi zadruga zopet nekaj novih strojev, tako da se bo zadruga v najkrajšem času znatno oja-čila. Ravno tako se je po posredovanju zavoda v zadrugi mizarjev v Š t. V i cl u ves mašinelni obrat elektriziral, kar bo zdatno ceneje. So pa še tudi druge zadruge po deželi, za katere se bo moral urad krepko zavzeti, seveda se more to zgoditi polagoma Ravnatelj je nato predlagal, da se nameravani knjigovod-stveni tečaj v Kamniku prekliče, ker se poklicani faktorji kamniških obrtnih zadrug za stvar popolnoma nič nc brigajo. Imamo itak oglas za knjigovodstveni tečaj v Žireh. Končno je predlagal g. ravnatelj, naj se zavod obrne do deželnega odbora, da se sporazumno z deželnim odborom nastavi kak risar, kateri bi bil tudi pospeševalnemu zavodu na razpolago. Zavod danes še nima toliko posla, da bi mogel nastaviti svojega risarja, zato bi pa bilo prav, ako deželni odbor nastavi enega risarja, ki bi bil v gotovem času zavodu na razpolago. Predsednik je nato pojasnil, kako je prišlo, da bo treba v Ž i r e h prirediti knjigovodstveni tečaj. Ko jc otvoril predsednik čevljarski tečaj, so navzoči sami prosili še za knjigovodstveni tečaj. Predsednik je nato predlagal, naj se pošlje na Č e š n j i c o , koder se gradi turbinska naprava, polir za kakih 14 dni, cla bo nadzoroval, cla se pravilno gradi. Ta predlog je podpiral g. L o v k o iz Cerknice. Vsi predlogi so bili sogla-no sprejeti. G. F r a n c h e 11 i je predlagal, naj zavod poizkusi dobiti druge prostore, ker sedanji ne zadostujejo. Razvila se je živahna debata, katere so se udeležili gg. L o ž a r , Roji n o , dvorni svetnik H a s s , ravnatelj R e -m e c in predsednik. Sklenilo se. je, naj izvršilni odbor kuratorija to vprašanje zasleduje in povoljno reši. Sklenilo se je tudi obrniti do c. kr. deželne vlade, cla pri oddaji raznih del obvesti vedno tudi obrtno pospeševalni urad, ta pa bo ukrenil nadalje, da obrtniki zvedo pravočasno o razpisu in oddaji del
Primorske vesli.
p Avtomobilna nesreča pri Ogleju. — Avtomobil zavozil v vlak. Včeraj pred 8. uro zjutraj je kakih 500 metrov pred postajo Oglej zavozil nek avtomobil v vlak št. 1851 lokalne železnice Červinjan—Bel-vedere, ki prihaja v Gradež ob 8. uri 5 minut. Avtomobil je bil menda last oskrbnika Csardi iz Ville Vicentine. V avtomobilu so bili šofer, 12letni deček, mati ter dekla. Pri prehodu čez železnico ni bilo zatvornice, zato se je tudi nesreča lahko pripetila. Strojevodja je sicer s tako silo ustavil vlak, da so ljudje popadali v vozovih s klopi, toda bilo je že prepozno. Avtomobil je že ležal razbit ob progi. Šofer je bil težko ranjen, deček je kmalu nato umrl, le mati in dekla sta ostali nepoškodovani.
p Utonila je v nedeljo 11 letna hči Ivanka posestnika Modrič, stanujoč v ulici Macello v Gorici. Nesrečnica se je kopala
v Soči in voda jo je odnesla s seboj do mosta pri Barki, kjer jo je mrtvo potegnil i/, vode neki mladenič iz Ločnika.
p Izseljevanje goriških deklet v Egipt.
Prišla je sezona, ko se dekleta iz goriške okolice, ki služijo v Aleksandriji in Kairu, vračajo zopet v domovino. Znano je, da so naša goriška dekleta na jako dobrem glasu v hišah premožnih Egipčanov. Mnoge si služijo svoj kruh s poštenim življenjem, a je tudi takih, ki pobirajo cekine v velemestnem blatu in se izgubljajo v njem. Dekle odhaja v mesto, ki so ji je slikali kakor kraj v deveti deželi, išče in najde — srečo ali nesrečo. Nujno potrebno bi bilo torej, da bi bilo to izseljevanje našega mladega ženstva pod primernim strogim nadzorstvom, ki naj bi ukrepalo potrebno, da naša dekleta ne bi padala v roke rafini-ranih lahkoživcev.
p Baška. — Novo slovansko kopališče na jugu. Prijateljica našega lista nam poroča: Nek čuden slučaj me . je letos zanesel na najjužnejšo točko znanega otoka Krk v Istri, v hrvatsko morsko kopališče Baška, lično obmorsko mestece z nad 3000 prebivalci, sami ka-tal. Hrvati. Sicer me je z nekim strahom navdajal pogled med 6 urno vožnjo iz Reke proti Baški na golo skalo-vito zahodno obrežje otoka Krk in že sem mislila, da sploh ne ugledam več zelenega grmiča. Toda Baška je izjema. Potisnjena v globok zaliv, ti nudi lepo panoramo. Mesto je obdano naokrog z lepimi vinogradi," njivami in travniki. Lepo zeleno kotlino obdaja od obeh strani le deloma zaraščeno skalovje, ob čegar pobočju so mala sela z ličnimi cerkvicami. V kraju samem jc župani ja in župnija (sta roslo venska služba božja) ter pošta. Gostom in domačinom je vedno na razpolago prijazna češka zdravnica; hotelov je več in deloma zelo lepo opremljenih z dobro in, kar je pri vsakem gostu glavno, ce-i io potrežbo. Do mojega prihoda, od pri-četka kopališča (leta 1909) so obiskovali kraj le Čehi in Poljaki (lani 2000); smem se torej ponašati, da sem jaz prva Slovenka v Baški. Sedaj pa še eno o kopališču samem. V kopališču je dvoje javnih poslopij s kabinami za moške in ženske. Morje je ob kraju zelo plitvo in mirno, voda kristalno čista, ker ni na dnu nobenega blata in ne rastlinja, marveč sam čist droban bel pesek, kakor ga rabite v Ljubljani za posipanje šetališč. Kopališka uprava skrbi, da od-stranja vse debelejše kamenje in dno nadomešča s sipo. Kraj sam je silno miren, prebivalstvo silno prijazno.
p Ponesrečil je do smrti v kraju So-dingen v Nemčiji Franc Komac iz Bovca, star okoli 60 let.
Po svetu.
»Kopniški stotnik« — na praškem vsesokolskem zletu. Na vsesokolskem zletu v Pragi sta bila tudi dva oficielna črnogorska delegata, Živko Dragovič in Mitar Vojvodič. Razven teh dveh, toda nc v njujini družbi, je vzbudil pozornost Pražanov tudi brhki Črnogorec .To-van Plamenac, ki se je povsod kazal v črnogorski narodni noši. Na veliko začudenje praških gospej in gospodičen, je govoril izborno češko. Predstavljal se je kot sin vojvode Plamenca, poveljnik črnogorske obmejne straže, v Baru in uradni zastopnik Črne gore. Razlikoval se je od zgoraj omenjenih dveh ofi-cielnih delegatov samo v tem, da sta bila ona dva pogoščena v odličnih praških rodbinah, dočim sc jc on nastanil v nekem praškem hotelu. Ko so bile slavnosti končane in so se že gostje povrnili domov, je sin »vojvode Plamenca« ostal i nadalje v hotelu, dokler ni nekega dne spremenil svojo narodno nošo v civilno obleko in izginil, zapustivši v hotelu 290 kron dolga. Sedaj so se začeli zanj zanimati tudi z druge strani ter so dognali, da je slavni Plamenac. učinil mnogo stvari, ki se ravno ne skladajo z kazenskim zakonom. Nekega dne so ga izsledili v odlični kavarni »Reprezentančnega doma« mesta Prage, kjer ga je spoznal njegov praški stanodajalec in ga dal aretirati. Sedaj se je tudi izkazalo, da je nerojeni »vojvoda Plamenac« napumpal mnoge dobre duše za denar, češ, da je v momentani denarni nepriliki. Zlasti je potegnil nekega premožnega mladega človeka, katerega je vabil k sebi v provinco in ki mu je kot oficielnemu zastopniku Črne gore prirejal bankete. Tudi tega je naprosil v »momentani nepriliki« za denar, ki ga je tudi dobil. Zanimivo je, da, so postale njegove žrtve mnoge odlične praške clame, zlasti gospodične od 16 leta dalje, s katerimi je Plamenac imel živahno korespondenco, kot je dognala preiskava njegovega kovčega. Našli so pri njem okoli 50 fotografij praškega ženskega sveta, ki jih je dobil v spomin. Koliko je dobil v gotovini, se ne ve gotovo, ker o tem lepotice najnare molče. Policijska preiskava pa jc dognala, da se je Plamenac pred dve-
ma letoma izučil šoferstva in da se je zval Jan Plamenaf, nakar se je izsejil v Črno goro, kjer je nekaj časa vozil kot šofer med Cetinjem in Kotorora. Po rodu je Čeh ter se je samo izdajal za Črnogorca. Interesantno je, kako je znal »Plamenac« varati praško javnost, kajti ko se je zvedelo o njegovi aretaciji, je prišel na policijo neki češki poslanec, ki je ponudil kavcijo, da ga izpuste iz zapora, samo da nc bi prišlo do »javnega škandala«. Ko pa mu je policija razodela pustolovščine »Plamenca«, je seveda odstopil od svoje namere.
Največjo v Avstriji zgrajeno trgovsko ladjo »Lucia« so v Ogleju dne 30. julija t. 1. izpustili v morje. Ladja je last »Austro-Amerikane«, ki namerava pustiti še tri tako velike ladje zgraditi. Dolga je »Lucia« 434, široka 54, visoka 37 angleških črevljev.
Francoski učenjak, ki strada. Pariška akademija znanosti je 90letnemu slavnemu preiskovalcu žuželk, Henriku Fabreju, priznala darilo 4000 frankov. Stari učenjak živi v veliki revščini.
Velike tatvine sladkorja. V Radborju pri Kolinu so zasledili velike tatvine sladkorja. Tekom treh let je bilo ukradenega 30.000 kg neobdavčenega sladkorja, ki so ga tatje prodali 70 trgovcem v Pragi in v drugih mestih. Trgovci, ki so kupili ukraden neobdavčen sladkor, bodo morali plačati visoke dohodarstvene kazni. Eden je že obsojen, da mora plačati 14.000 kron. Oblasti je prodajo neobdavčenega sladkorja naznanil neki trgovec, ki se mu je zdelo sumljivo, ker so prodajali gotovi trgovci »štoke« brez sladkorne užitninske znamke. Kradlo je deset tvorniških na-stavljencev. Glavni zločinci so tvorniški skladiščnik Wesely in bivši postajenačel-nik v Radborju, Vorišek.
Strela zažgala kmečko hišo. Zgorelo šest oseb. Ponoči 30. julija 1912 je na Zgor. Avstrijskem strela zažgala v Klein Uls-bergu neko kmečko hišo, ki je zgorela. V goreči hiši je zgorelo šest oseb.
Škandalozne policijske razmere v New Yorku. Policijski poročnik Costi-gen je 26. t. m. izpovedal pred državnim pi'avdnikom v Ne\v Yorku v zadevi umora Rosenthala, da se je new-yorški policijski predsednik Waldow udeleževal prejšnje čase mnogih zločinov. Po njegovem mnenju sploh ni mogoče, da bi se v New Yorku brez njegove vednosti zgodil kak zločin. Zapreti nameravajo vsled te izpovedbe več policijskih uradnikov.
Strela udarila v vojaški oddelek. Med neko vajo pri Siktonu na Angleškem je udarila strela v 60 mož močan vojaški oddelek. 40 mož je puh onesvestil, en vojak je mrtev, 25 jih je pa nevarno ranjenih.
Boji med zamorci in belci v Ameriki. V Roni je nadlegoval neki zamorec neko belo ženo. Ko so se približali belci, je zamorec pobegnil, oboroženi belci so ga pa preganjali in našli v nekem grmovju skrita dva zamorca. Zamorca sta se branila, a belci so ju premagali, ju vlekli k bližnji železniški progi, kjer so zamorca privezali na tračnice. Kmalu je privozil ekspresni vlak, ki je povozil zamorca. Zamorci so se pričeli zbirati, da maščujejo svoja rojaka. Med belci in zamorci se je vnel boj, v katerem je padlo 20 belcev in še več zamorcev. Neko skupino zamorcev so belci obkolili in zamorce bičali do smrti. Belci groze, da bodo vse zamorce do smrti mučili. Po drugih poročilih je bilo ubitih 7 zamorcev, ranjenih pa 11 zamorcev in 4 belci. .
Metulji za štiri milijone kron. Prirodo-slovni muzej v New-Yorku je pred kratkim dobil izredno dragoceno zbirko metuljev, ki je vredna velikansko vsoto štiri milijone kron. To zbirko je v svoji oporoki zapustil neki nabiralec metuljev, po imenu Stre-cher iz Pennsylvanije. Med krasnimi eksemplari metuljev je tudi eden, ki je gotovo najdražji na svetu. Ta žival je vredna skoro 40.000 kron. Da je dobil Strecher tega metulja, je moral prirediti poseben lovski pohod na metulje iz Pennsylvanije v Sierra Leone. Lovci na metulje so se morali muditi precej časa v Gvineji, predno so dobili zaželjeni plen, vsled česar je vrednost metulja tudi tako ogromna.
Koliko veljajo obiski vladarjev? Poslanec M. Martin je pred kratkim podal v francoski zbornici 700 strani dolgo poročilo o gospodarstvu v zunanjem ministrstvu. V tem poročilu so zanimive podrobnosti, kako v tem uradu gospodarijo z državnimi denarji. Zlasti čudni so stroški, ki jih ima francoska država, kadar poseti Pariz kak tuj vladar. Tako je veljalo n. pr. osemdnevno bivanje norveškega kralja kakor tudi danskega v Parizu leta francosko državo 619.989 frankov i« centimov. Gostje so stanovali v zunanjem ministrstvu. Da bi v to določene prostore dostojno priredili, so morali izvršiti mnogo mizarskih, ključavničarskih in drugih del, ki so veljala nič manj kot 286.899 franke in 76 centimov. Da so oba kralja sprejeli dostojno, so morali nabaviti 1108 brisač in 3373 serviet. Cvetlice za okrašenje miz
/
pri obedu so veljale 18.395 frankov, obedi sami 50.917 frankov in 82 centimov, končno pa so veljala vabila in jedilni listi 17.734 frankov in 7 centimov! — Smešno je, kako natančno so zaračunani centimi. Ko jc bival švedski kralj v Parizu, se je tudi dogodilo, da niso bili vsi na razpolago dani denarji porabljeni. Preostal je namreč en cel nov-5ič, ki so ga seve vrnili v državno blagajno. V svojem poročilu pripominja M. Martin: »Zdi se, kakor da bi se polastila ministrstva mrzličava darežlji-vost. Predmeti zgube svojo navadno vrednost, cena se početveri in napitnina postane knežja.«
Avtomobilna nesreča. Iz Monakovega poročajo, da je hotelir Strobel zavozil z avtomobilom v neko drevo. Njegova žena [e odletela iz avtomobila in ostala na mestu mrtva, dva njegova prijatelja sta si pretresla možgane, a Strobel sam si je zlomil nogo na treh mestih.
Prodaja dragocenosti bivše portugalske kraljice Marije Pije. Pri dražbi je ovratnik s 324 biseri kraljice Marije Pije kupila neka portugalska tvrdka za 320.000 frankov.
Proiesor dvorni svetnik Edmund pl. Neusser umrl. Na Dunaju je umrl slavni internist, profesor dunajskega vseučilišča, dvorni svetnik pl. Neusser. Zdravil je veliko vladarjev. Njegovo ime je slovelo pp celi Evropi.
Oder na novi hiši se podrl. 23 mrtvih, 22 nevarno ranjenih oseb. V Giergi pri Varšavi so dogradili trinadstrop-no hišo posetnika Oglyja. Ob tej priliki je posestnik priredil slavnost v tretjem nadstropju, ki se jo je udeležilo 60 oseb. Ko so se gostje dobro zabavali, se je pa podrl oder in vseh 60 oseb je padlo v globočino. Mrtvih je 23, nevarno ranjenih pa 22 oseb, med njimi tudi otroci, stai*i 8 do 10 let.
SPORED VELIKEGA SESTANKA siov.-hrvaškega kat. narodnega dijaštva,
ki se vrši
dne 1,, 2., 3. in 4. avgusta v Ljubljani.
V	četrtek, dne 1. avgusta:
Ob pol 3. uri popoldne: Občni zbor »Slov. dijaške
zveze« v dvorani Ljudskega doma. Istočasno: Glavna godišnja skupština sveukupnog hrvatskog kat. nar. djaštva v veliki dvorani hotela Union. Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer v veliki dvorani hotela Union.
V	petek, dne 2. avgusta:
Ob 8. uri zjutraj: sv. maša v stolnici. Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje, v proslavo desetletnice slov. kat. akad. tehn. društva »Zarje« v Ljudskem domu. Od 2. do 4. ure popoldne: seja slov. nar. obrambne sekcije ▼ Rokodelskem doma:
a)	Kako vzbuditi narodno zavest (ref. iur, Fr. Jež, »Danica«),
b)	O izseljevanju (ref. iur. M. Zavadlal, »Dan«).
c)	Taktika češkega nar. obrambnega dela (ref. iur. Fr. Strižič, »Dan«).
Ob 4. uri seja slov. literarne sekcije v Rokodelskem domu:
a)	Nekaj literarnih problemov (ref. g. dr. J. Šile).
b)	Smeri mlajše generacije (ref. phil. Fr. Koblar).
Vzporedno ob 2. uri popoldne: Dogoyori hrv, kat. " akad. pokrajinskih društava: »Pavlinovič« (Dalmacija), »Dobrila« (Istra), »Martič« (Bosna) i omladinske sekcije iz Banovine. (V veliki dvorani hotela Union.) Zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu: Slavnostna predstava. Igrajo slov. kat. nar. akademiki.
V	soboto, dne 3. avgusta:
Ob 8. uri zjutraj: sv. maša v stolnici. Ob 9. uri dopoldne: Skupno zborovanje slov. hrv. kat. nar. dijaštva v veliki dvorani hotela Union:
a)	Slov. kat. nar. dijaštvo in njegovi cilji (ref. iur. J. Basaj, »Danica«).
b)	Katolička misao u hrv.-slov. kulturnom razvoju (ref. med. M. Bašič, »Hrvatska«),
c)	Slovenski duhovnik in narodno delo (bog. Ciril Kandut, Celovec).
Ob 2. uri popoldne: Seja slov, org. sekcije v Rokodelskem domu. Ob 2. uri popoldne vzporedno v prostorih Ljudskega doma:
Sastanak hrv. bogoslova — vodi »Zbor duhovne mlad. zagrebačke«. Sastanak franjevačkih bogoslova — vodi »Duns Scot« (Zagreb). Ob 5. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma:
Organizator, sekcija hrv. apstinenata. Ob 8. uri zvečer: Komerz v veliki dvorani hotela Union.
V	nedeljo, dne 4. avgusta:
Ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor »Slov. Lige kat. akademikov«:
a)	Dosedonic delo »Lige« (ref. med. Bolkovac, »Hrvatska«).
b)	Njeni cilji za bodočnost (ref. phil. L. Suš-nik, »Danica«),
Ob pol 12. uri dopoldne izlet na Bled.
Novice iz Amerike.
—	V Ameriki umrli Slovenec. V Go-
wanda, N. Y., je umrl dne 9. t. m. Fr. Rotar. Pokojnik je bil doma iz Terboj fia Gorenjskem in zapušča vdovo in 6 nedoraslih otrok.
—	Slovenca ubilo v ameriškem rudniku. V Cornucopia, Ore., je dne 3. julija ubilo v rudniku rojaka Ivana Ma-kovec, doma iz Rateč na Gorenjskem. Star je bil šele 24 let. V Ameriki zapušča žalujočega brata, v stari domovini stariše in dve sestri.
—	Slovenec utonil v Ameriki. V Casselmanu, Pa., je utonil 21 letni Slovenec Franc Kočevar.
VOJAŠKA VEST. p vaje vojakov na Triglavu. Iz Tolmina je dne 24. t. m. zjutraj odpotovalo kakih 500 mož 27. dom. pešpolka čez Globoko, Bohinjsko Bistrico na Triglav.
NASTOP NOVEGA JAPONSKEGA VLADARJA.
Novi japonski mikado je 30. t. m. dopoldne slovesno prisegel na ustavo.
Milanske novice.
-f Sestanek slovenskega in hrvatskega katoliško-narodnega dijaštva v Ljubljani. Pisarna za sestanek posluje od danes naprej v »Ljudskem domu«, I. nadstropje (tajništvo »Slov. dijaške zveze«) od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Kdor želi kako pojasnilo, naj se obrne nanjo. V njej naj se zglasi vsakdo takoj po dohodu v Ljubljano, če želi, da mu preskrbi pripravljavni odbor zastonj stanovanje in hrano (kosilo in večerjo) po primerni ceni.
lj Dohod hrvaškega kat. dijaštva. Že
danes ob 1. uri je došlo v Ljubljano okolu 200 hrvaških dijakov. Lepo je bilo videti mlado četo s hrvaškimi trobojnicami na prsih. Na južnem kolodvoru je v imenu Slovencev navdušeno pozdravil brate Hrvate iur. A. Remec. Ravnotako navdušeno je odzdravil hrvaški akademik Slovencem. Brez vsakega aranžiranja se je razvil sprevod po Dunajski cesti, po Prešernovi ulici, mimo škofije v Ljudski dom. Visoko je plapolala hrvaška zastava in pozdravljala belo Ljubljano. Občo pozornost sta vzbujala dva akademika v hrvaški narodni noši. Hrvati naj bodo prepričani, da so prišli k bratom, ki čutijo ž njimi ob veselih in žalostnih dogodkih. Bodo naj prisrčno pozdravljeni!
lj Pozdravni večer. Jutri, v četrtek zvečer se vrši na vrtu, ob slabem vremenu v dvorani, hotela Union pozdravni večer na čast došlim hrvaškim dijakom. Vabimo naše somišljenike, da se v velikem številu udeleže tega večera.
lj Dijakom pevcem. Opozarjamo tov. dijake pevce, da se vršite pevski vaji za slavnostno sv. mašo »Zarje« v četrtek dopoldne ob 10. uri in popoldne ob 5. uri v orglarski šoli v Alojzijevišču. Jutri ob 8. uri zvečer naj se gg. dijaki pevci zbero v prostorih slov. glasbenega društva »Ljubljana«.
lj Moški zbor »Ljubljane« ima jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer, za sobotni komerz zborujočega dijaštva vajo. Posebna vabila se z ozirom na počitnice in vsled tega negotova bivališča ne bodo razpošiljala. — Dr, Pegan, tč. predsednik.
lj Šentpeterski »Orel« v Ljubljani vljudno vabi k vrtni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 4. avgusta 1912 na vrtu gostilničarja br. Iv. Flegar, Zaloška cesta 7. Spored: Godba na lok, petje mešanega zbora, skupine »Orlov«, društvena pošta itd. Začetek točno ob pol 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 vin. K obilni udeležbi vabi »Orel«. V slučaju skrajno slabega vremena se preloži veselica na nedeljo, dne 18. avgusta t. 1.
lj »Društvo inženirjev v Ljubljani«
vabi svoje člane na ogled opekarne tvrdke F. P. Vidic & Komp. v četrtek, dne 1. avgusta. Sestanek ob 3. uri 30 minut v »Zvezdi«.
lj Letošnji vojaški nabori se vrše v Ljubljani, kakor čujemo, 12. in 13. avgusta.
lj Nevarni zrakoplovi. V nedeljo ob pol 9. uri zvečer priletel je goreč balon na vrt hotela Union. V trenutku, ko je padel, se je plamen dvignil 5—6 metrov visoko, iskre so letele 5 metrov na okrog po zraku. Grozna nevarnost! Ko bi balon priletel na bližnjo streho, kjer je polno sena, zraven špirit, petrolej itd., bi bila vsa Dunajska ali Miklošičeva cesta v ognju. Naj kompetentna oblast take šale v bodoče prepove in naj dotičnega kar najbolj strogo kaznuje. Saj to niso šale, da bi prebivalstvo mesta zaradi pobalinske neumnosti pogoreti moralo. Kdo je krivec?
lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8. ure zvečer v »Zvezdi«.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Pod-krajšek, žena poštnega oficijanta, 31 let.
—	Alojzija Windischer, vdova c. kr. davkarja, 59 let. — Josip Pospišil, sin kleparskega mojstra, 9 mesecev. — Ivan Masterl, tovarniški delavec, 35 let. — Ivan Trampuš, krošnjar, 67 let. — Ciril Pirnat, sin paznika prisilne delavnice, 35 dni. — Viktor Starin, stavec, 32 let.
—	Brigita Pistotnik, delavčeva hči, 8 let.
lj Neljuba usoda jc včeraj doletela nekega mladeniča, o katerem smo včeraj poročali, da se. je hotel odpeljati v Ameriko ter se s tem ogniti vojaški dolžnosti, pa je bil na južnem kolodvoru pred odhodom vlaka še pravočasno prijet. Fant je prvotno rekel, da je Anton Troha in da je doma iz Blok. Ko je bil že v zaooru. je prišla od orožništva br-
zojavka, da je 19 letni Jakob Mlakar iz Babnega polja pri Starem trgu v logaškem okraju doma ukradel 480 K denarja ter šel proti Ljubl jani. Ko so dozdevnemu Trohi nato natančneje potrkali na srce, je priznal, da je identičen z onim Mlakarjem, katerega zasleduje zaradi tatvine orožništvo. In tako se bode moral fant sedaj zagovarjati mesto enega zaradi treh deliktov.
ZAKAJ JE PONESREČIL MORSKI VELIKAN »TITANIC«.
V živem spominu je gotovo še vsem našim bravcem strašna nesreča »Titanica«. Angleška kraljevska komisija je preiskala vso stvar in podala o nesreči poročilo, ki izvaja, da je ladja ponesrečila, ker so prehitro vozili, ko se je ladja bližala ledenim goram. Kapitanu Smithu ni bilo ukazano, da mora tako hitro voziti. Njegova navodila so bila primerna razmeram, dasi bi bilo bolje, če bi se bilo več naročilo za slučaj, ko bi »Titanic« naletel na ledene gore v morju. Dokazano je, da se ponoči skozi led ne sme hitro voziti, a kljub temu se kapitan Smith ne more grajati. Napravil je obžalovanja vredno napako, ni pa malomarno postopal. Priprave za izpustitev rešilnih čolnov ob nevarnosti v morje, niso bile zadostne. Tudi se ni vadilo, kako iz-puščati rešilne čolne v morje. Komisija priporoča trgovinskemu uradu, da naj ukaže, naj se obvezno vadi izpuščanje rešilnih čolnov v morje. Potniki in moštvo je bilo dobro disciplinirano, organizacija bi bila lahko boljša. Luči, ki so jih videli na »Cali-forniji«, so bile luči »Titanica«. Kapitan »Californije« bi se bil lahko brez nevarnosti pripeljal na kraj nesreče in bi bil lahko rešil več ljudi. Na »Titanicu« se na led ni dovolj pazilo. Komisija priporoča trgovinskemu uradu nove predpise o številu rešilnih čolnov, ki naj se določi po številu potnikov in ne po tem, koliko ton da obsega ladja. S čolni se mora takoj vaditi, ko se ladja odpelje, med vožnjo pa vsaj enkrat vsak teden. Priporoča se tudi mednarodna konferenca, ki naj bi se pečala z vprašanjem, kako urediti vožnjo na morju, kjer grozi ledena nevarnost.
Telefonska in brzojavna poroči.
PROCES PROTI JUKIČU.
Zagreb, 31. julija. Danes ob 8. uri zjutraj se je razprava nadaljevala.
Začetkom obravnave je zagovornik dr. Prebeg vprašal predsednika, se je li v zapisniku v razpravi zabeležilo, da je preiskovalni protokol falzificiran, da se je Jukiča izpraševalo, vezanega na nogah in rokah in da je z glavo ob zid butal. Nadalje vpraša, sc je li zabeležilo, da je preiskovalni sodnik zapisoval izjave obtožencev po svoje, oziroma po sugestiji državnega pravdnika, nc pa, kakor so sc storile od strani obtožencev. Vpraša tudi, se jc li zabeležilo, da so se v zaporu Jukičevem pod pretvezo, da se hoče umoriti, izvršile posebne naredbe, s katerimi se je Jukiča duševno mučilo.
Državni pravdnik dr. Markovič nato izjavi, da se je Jukiča djalo v verige, ker se je upravičeno sumilo, da hoče pobegniti.
Predsednik odgovori, da hoče predloge in pritožbe branitelja uvaževati in nanje odgovoriti koncem razprave.
Pripominjati je, da je Jukič v včerajšnji razpravi bil zelo nejevoljen, ker ga njegov branitelj slika kot norega in je večkrat izjavil, da on sploh nima zagovornika.
Po začetnem intermezzu se je nadaljevalo izpraševanje obtoženca Ce-sarca. Izjavil je, da je Jukič abnormalen človek, ki da je po njegovem mnenju izvršil atentat le. ,da se postavi in žanje slavo.
Med tem se prikaže jetniški paznik in naznani, da je Jukič v celici pobesnel, se orožnikom uprl in uprizoril take izgrede, da ga je dal odvesti v temnico.
Predsednik takoj prekine razpravo za četrt ure, imenuje posebno komisijo, obstoječo iz preiskovalnega sodnika, državnega pravdnika in dveh psihiatrov, ter se je z njimi podal v temnico. Komisija, oziroma psihiatra sta konstatirala, da je Jukič v resnici zbesnel, oziroma da se gre za maniakalični spopad, ter sta odredila, da se vtakne Jukiča v prisilni jopič.
Nato se je nadaljevalo izpraševanje Cesarca. Tudi ta je izjavil, da so njegove izpovedi v preiskovalnem zapisniku falzificirane, da se je obtožence od 9. ure zvečer do 3. ure zjutraj izpraševalo, da je izpovedlie sugeriral državni pravdnik, ne pa preiskovalni sodnik. Sploh je policija vse po svoje naredila in obtožence duševno in tudi sicer mučila.
Nato se je začelo izpraševanje obtoženca B u b 1 i č a.
Predscdik prekine razpravo in odredi nadaljevanje jutri ob 8. viri zjutraj.
SENZACIONELNA VEST.
Trst, 31. julija. Tržaška »Edinost« poroča: V italijanskih merodajnih krogih cirkulira vest, da je naučni minister Hussarek obljubil nekemu italijanskemu državnemu poslancu, da se s šolskim letom 1914-1915 premesti c. kr. slovensko moško učiteljišče iz Gorice v Solkan. Stvar se je dosedaj z vso tajnostjo zakrivala javnosti, a posrečilo se nam je doznati to novico, predno bi zadobila resnejšo obliko. Torej v enem mahu clva udarca, juridični tečaji na trgovski visoki šoli v Trstu in premestitev moškega učiteljišča. Slovenski poslanci na delo!
KRALJ PETER NE POTUJE V BUDIMPEŠTO.
Dunaj, 31. julija. V tukajšnjih dvorskih krogih se izjavlja, da o kakem posetu kralja Petra na budimpeštanskem dvoru sredi oktobra t. 1. merodajnim krogom ni nič znanega.
IZLET N. D. O. V GORICI.
Gorica, 31. julija. Izlet, katerega je N. D. O. nameravala prirediti 4. avgusta v Gorico, je prepovedan. PREMEMBA NA JAPONSKEM PRESTOLU.
Tokio, 31. julija. Parlament je danes izrazil svoje sožalje nad smrtjo mikadovo in dovolil pogrebne stroške. Pogreb umrlega mikada se bo vršil po evropskem načinu, po katerem so ustoličili tudi novega mikada, ki je prestol že zasedel in včeraj prisegel na ustavo. Zasebni svet je sklenil, da se naj nova era, ki nastopi za smrtjo mikada Mutsuhita, imenuje »Tavai«, to se pravi »velika pravilnost«. Tempel skinta so okinčali in doprinesli predpisane žrtve. Dvorno žalovanje bo trajalo eno leto, splošno narodno pa tri dni.
POROČILO ADMIRALA VIALEJA O
NAPADU NA DARDANELE.
Rim, 31. julija. Admiral Viale, poveljnik laškega brodovja, je poslal v Rim posebnega poslanika, ki jc izročil mornariškemu ministru Cattolicu podrobno poročilo o napadu laških torpedovk v Darda-nelih.
V KATANIJO IZ TRIPOLISA DOŠLI RANJENI IN BOLNI LAŠKI VOJAKI.
Katanija, 31. julija. Bolniški ladji »Re d'Italia« in »Romania« sta pripeljali v Ka-tanijo 312 obolelih in 52 v bojih pri Mizrati in Bengaziju ranjenih laških vojakov. Med ranjenci se nahajajo polkovnik della Porta, stotnika Crivelli in Fattori in poročnika Morano in Zura. Vojake so z nočnimi vlaki odpeljali v razne vojaške bolnišnice. TURŠKI VOJNI UJETNIK HOTEL USMRTITI LAŠKEGA DESETNIKA.
Neapelj, 31, julija. V tukajšnjem garni-zijskem zaporu se nahaja tudi vojni ujetnik Izmajil Ibrahim, rojen v Smirni, ki se je tc dni upiral določilom hišnega reda. Ko ga je desetnik Enrico Monari pozval, naj postelje svojo posteljo, se je Izmajil Ibrahim vrgel na desetnika, ga pretepel, vrgel Mo-narija na tla in ga pričel daviti. Prostak Umberto Chianka se je vrgel na Izmajila Ibrahima, da prepreči umor. Turek je pa z vso močjo pograbil napadalca, ga vrgel na posteljo in ga s pestmi pretepaval. Na Chiantovo kričanje so prihiteli še drugi vojaki na pomoč, ki so Izmajila Ibrahima zvezali in ga izročili vojaškemu -odišču. Izmajila Ibrahima bo vojaško sodišče sodilo bodoči teden.
SAMOUMOR V ZAGREBU.
Zagreb, 31. julija. Na Mirogoju se je ustrelil bivši bančni uradnik Ivan Krame r. Bil je takoj mrtev.
SAMOUMOR ČASTNIKA.
Inomost, 31. julija. Poročnik deželnih strelccv Tschida sc je tu ustrelil. ŽENIN IN NEVESTA VPEPELJENA.
Milan, 31. julija. Ob požaru sta zgorela v Carignagu novoporočenca Adriano Ser-vagato in Marija Cargiante. VELIKANSKI ŠKANDAL NEW-YORšKE POLICIJE.
New-York, 31. julija. Proces proti morilcem lastnika igralnice Rosentala odkriva naravnost senzacionalna dejstva. Policijski agent Rose, ki se nahaja tudi med obtoženci, je izpovedal, da je za policijskega uradnika Beckerja, ki je eden glavnih obtožencev, vsako leto od igralnic inkasiral okoli 600.000 dolarjev. Sploh da je new-yorška policija (ki je mestna avtonomna. — Opomba uredn.) dobivala vsako leto od igralnic in bordelov okoli 4 milijone dolarjev (to je okroglo 20 milijonov kron) kot podkupnino. Na teh stvareh so bili razun predsednika vsi policijski uradniki udeleženi. Advokat Beckerjev je izjavil, da sc bo, ako bo njegov klient vse, kar ve, razkril, vsa upravna zgradba newyorškega mesta podrla.
TATVINA 1 MILIJONA RUBLJEV.
Moška, 31. julija. Knjegjnji Šahovsko) so neznanci pokradli juvele \ vrednosti 1 milijona rubljev.
ZDRAVLJENJE RAKA.
Berolin, 31. julija. Zdravnik dr. Bol-ler je pri tukajšnji konferenci zdravnikov demonstriral več oseb. katere je brez operacije ozdravil raka. Demonstracije so urcsenečuioče vplivale.
SLAVNOSTNA PREDSTAVA
ob priliki velikega sestanka slovenskega in hrvaškega katoliško - narodnega dijaštva ob desetletnici »Zarje«
bo v petek, 2, avgusta, v Ljudskem domu. Igrala se bo prvič: PAVLA.
Drama z dežele t treh dejanjih.
Spisal iur. Alojzij Remec. — Režijo vodi iur. Dorc Masič.
Osebe:
Adolf Gruntar, mlad veleposestnik in magnat Francc Zalaznik, mlad
nadučitelj.....
Milka, njegova žena . . Gospa Rupnikova . . . Pavla, učiteljica, njena hči Leniča, njena hči . . . Anton Kopriva, poštar . Ignacij Ogradnik, pesnik
in jurist......
Orel, študent.....
Lola. napol nor pastir . Mici, natakarica .... Glas Blaža, obč. policaja
g. phil, J. Lovrcnčič.
g. abit. P. Masič. gdč. C. Sadarjeva. gdč. M. Radomirska. ga. M. Jeločnikova. gdč. H. Pukelsteinova. g. iur. P. Rupnik.
g. vet, Iv. Žgur. g. iur. Dom. Žvokclj. g. iur. D. Masič. gdč. L. Vrhovčeva.
Kraj: Podgozd, večja vas na deželi.
Čas: Sedanjost.	• -ji
Cene prostorom: Parter: I. vrsta K 3'—; II., III., IV. vrsta K 2—; V., VI., VII. vrsta K 140; VIII., IX., X., XI. vrsta K 1—. Zofe v parterju K 1"—. Balkon K 1"—. Stojišče K —'40. Dijaško stojišče K —'30. Galerija: I. vrsta K 1'20; II. vrsta K 1'—;
III., IV. vrsta K — 70; V. vrsta K —'50.
Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški Bukvami in na večer predstave pri blagajni.
Začetek ob 8. uri zvečer. Konec ob 10. uri.
Blagajna se odpre ob 7. uri.
IZ KNJIGOTRŽTVA.
Raiael ali nauk in molitve za odraslo mladino. Cena: rdeča obreza 1 K, zlata obreza 1 K 60 vin., fina vezava 3 K. — Molitvenik podaja premnogo krasnih naukov za pobožno, Bogu dopadljivo življenje ter je namenjen v prvi vrsti mladini, ki potrebuje posebne podpore, da ostane tta pravi poti. Odrasla mladina bo našla v lem molitveniku angela voditelja, ki jo bo učil moliti in lepo živeti. Že v prvem delu je spretno vpletenih mnogo lepih naukov, drugi del pa posebej podaja mladini mnogo lepih praktičnih navodil.
Nevesta Kristusova alt pobožna in molitvena knjiga za krščanske device. Cena v sunjo z rdečo obrezo 2 K 48 vin., z zlato obrezo 3 K 40 vin. — Kako lepo in blagodejno posvečujejo lahko naša dekleta in žene nedelje in praznike s to zlato knjigo v rokah. Poleg obilice izbranih molitev nudi molitvenik premnogo lepih naukov ter premišljevanj za Bogu dopadljivo življenje. Želeti je res, da si slovensko bogo-ijubno ženstvo nabavi ta molitvenik.
Zgodovina katoliške cerkve. Spisal dr. Anton Medv c d. Cena vezani knjigi 3 K. — Zgodovina katoliške Cerkve, ki jo je spisal dr. Anton Medved, je prvo v slovenskem jeziku sestavljeno delo te vrste, ki se ne bo samo v naših srednjih šolah (VIII razred) s pridom uporabljalo, marveč bo vsa-kcmu"izobražencu prav prišlo. Pisatelj jc kot. dober zgodovinar žc davno znan, knjiga pa, ki jo imamo pred seboj, je v vsakem oziru vzorna. Dasi so posamezni odstavki kratki, so pa jedrnati in mikavno pisani. Zgodovinske dobe se opisujejo objektivno, po najve-Ijavnejših in najnovejših virih, vsi dogodki se predočujejo plastično, verske, kulturne, znanstvene in umetnostne razmere so živo orisane, posamezne Dsebe označene tako krepko, da sc vtisnejo za vedno v spomin. Zlasti so dobro slikane cerkvene razmere med Slovenci; tako stare kakor srednjeveške in moderne razmere so vseskozi pogojene. Razun dijaka se bo tega dela lahko v največjo korist posluževal d u -h o v n i k , ki bo v tem delu kratko, a precizno našel vedno zanesljivega ma-terijala, kadar bo hotel opisovati rast, boje in zmage svete Cerkve tekom človeške zgodovine. Enako bo služila knjiga laiku, predavatelju, govorniku ctc. etc. — Naroči se v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani.
* Finžgar, »Naša kri«, igrokaz v 4. dejanjih. Založila »Katoliška Bukvar-na«. Cena 1 K 40 vin., vez. 2 K 50 vin. To je dosedaj naša najboljša ljudska igra, ki bo budila povsod ljubezen do naše krvi in zaupanje v njeno nevsah-Ijivo moč. Koder jo bodo igrali, pustila bo sled za seboj, kajti z njo nam je pisatelj podal kos naše domače zgodovine v živi krepki besedi.
StariSem in vzgojiteljem! Navajajte otroke, da bodo hodili pogosto k sv. obhajilu! Spisal O. Julij Lintelo. Cena 25 vin., 20 izvodov in več po 20 vin. — Obe knjižici govorita krepko, naravno, nepretirano in prepričevalno o potrebi
pogostega svetega ODha.iila za mladino. Razširjajte ti dve knjižici, cla se pokažejo blagodejni uspehi velike odredbe svetega Očeta o pogostem svetem obhajilu.
* Berila ali listi in evangelij za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta v novi oficijelni izdaji z inovim besedilom bodo v kratkem izšli v zalogi Katoliške Bukvarne. — Na razpolago bota dve izdaji, ki se bota razločevali samo po papirju in vezavi. Najfinejša izdaja bo tiskana na izredno fin in trpežen papir in se bo dobila vezana v prav fin šagrin z zlato obrezo; cena okoli 8 K. Ta izdaja je namenjena v prvi vrsti za župne cerkve, kjer se taka knjiga veliko rabi in veliko trpi. — Tudi druga izdaja, ki je namenjena za podružnice in zasebne kupce, bo fino in trpežno opremljena, cena za v platno vezan izvod okoli 4 K 50 h, v umetno usnje okoli 5 K 60 h, z zlato obrezo 61\ 50 h.	i
Za mesec avgust priporočamo cerkvenim zborom sledeče skladbe: Gerbič Fr. Slava Nebeške Kraljice, 20 .Marijinih pesmi za mešani zbor. P. 3 K, glasovi po 60 vin. Sattner p. Hugolin. Šmarnice; 18 Marijinih pesmi za mešani zbor. P. 3 K, glasovi po 50 vin. Foerster Ant. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. P 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin.
Premrl St. Praeludija org., 100 orgelskih preludijev 3 K 80 vin. Foerster Anton. Praeludium ct postlu-dium super hymnum austriacum pro organo. P. 60 vin. Gruin Ant. 10 pesmi k blagoslovu za
mešani zbor. P. 1 K. Foerster Ant. Te Dcum za mešani zbor ali enoglasno z orglami po motivih IIaydnove zahvalnice. P. 50 vin. Premrl St. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. P. 1 K 80 vin,, glasovi po 40 vin.
ZEMLJEVID K VSTAJI V ALBANIJI.
Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „S/o venske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krcijih, (la se povsod razširijo naše vžigalice v korist ob mej ni m Slovencem. Rabife povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrclki Menardi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
K33K
MOJA STARA
izkušnja rac uči, da moram za nego ko?c rabili lc Stjcken-»ferd iflljino mleCna niilo Bergnianna & Co, Tesin ob labi.
Ki
Komad po 80 vin. s« dobiva povsod.
441
Meteorologieno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
31
Cns opazovanja	S tanj o barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi		ICebo	= -3 s a c * 1 "C -f C M > il u
0. zveč.	7 33'8	19-7	sl.	szah.	oblačno	
7. zjutr.	735-2	1(V9	Si	jug	del. jasno	254
2. pop.	735-9	23-0	(sr.	jjvzh.	del. obl.	
Srednja
Ženitna ponudba!
?A letna, trgovsko izobražena gospodična nekaj premoženjem, se želi seznaniti z gospodom trgovcem ali dobro situiranim urad-nikom. — 'pisma s sliko se-,prosi pod na-slovom: „£a prange 24" poštno ležeče, £jub~ Ijana (glavna pošla), tajnost zajamčena.
\r-f5f.	Na anonimna pisma se nc ozira. 2389
v Ljubljani
pozi vije hišne posestnike, da
pr^gna stanovanja
pravočasno v društveni pisarni (Gosposka ulica št. 20, od 6. do 7. ure zvečer) naznanijo.	2383 Tukaj se dobe vse za hišne posestnike potrebne tiskovine.
IB	8SS	S	B		m
t
2382
Društvo tiskarjev na Kranjskem
naznanja, da je preminul njegov Član gospod
Viktor Starin
črkoataveo
danes ponoči po dolgi mučni bolezni.
Pogreb bo v četrtek, 1. avgusta ob 3. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, 30. julija 1912.
išče n popol
234S
Cenjene ponudbo petujoo" na upništvo \m lista.
išče službe k dobri rodbini, najraje k otrokom. — Naslov pove uprava pod št. „2370". 237


Krepkega dečka
iz poštene hiše sprejme v pouk I. Wiegele, kovač. Perava, pošta Beljak, Koroško.
2352
P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne
• * IVI
8212 ar
i
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet".
Z odličnim spoštovanjem
F©fraife Srečke.,
destilacija rastlinskih in sadnih arom tel ekstraktov itd. 2360 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27.
Redka prilika!
Zelo dober
so poceni proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta.	2384



<0
Tužnim srcem javljamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem ter znancem, da jo naša preljubljena mati, stara mati, gospa
Marija Seunig
zasebnica
danes dne 31. julija ob 4. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 86. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nepozabne ranjke bode v petek dne 2. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Marijin trg št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete mašo zadušnice sc bodo brale v raznih cerkvah. Predrago ranjko priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 31. julija 1912.
2388	Žalujoči ostali.
Venci se hvaležno odklanjajo.
!. slov. pogrebai zavod Jos Tutl:.

Izumirajoča Francija.
Na Francoskem je iznova zavladal strah, ali ne zaradi porazov v Maroku, marveč zaradi porazov, na katerih trpi francoska dežela v svoji notranjosti. Francoski narod izvršuje samoumor na svojem lastnem telesu. Število francoskega prebivalstva naravnost pojema, kakor jc statistika lansko leto pokazala. To pojemanje Francozov je sicer že nekaj navadnega, ali zadnja leta je posebno veliko. Leta 1910 se jc rodilo na Francoskem 774.358 ljudi, umrlo pa jih je 703.777. Bil jc torej še naraščaj za 70.581 ali leta 1909 je štel ta naraščaj samo 13.-424 duš. Lani sc je naštelo porodov 742.114, umrlo pa je 776.983 ljudi, torej jc padlo število francoskega prebivalstva za celih 34 tisoč 869 duš! Francoska ima danes čez 39 in četrt mil. prebivalcev, pred 20 leti pa jih je imela 38 in petino, pred 10. leti pa jih je imela 38 9 milijona. Torej raste francoski narod jako, jako počasi, šc za en milijon v 20. letih nc, dočim imajo Nemci, ki so Francozom grozen naroden, političen, gospodarski in kulturen tekmec, v enem letu tak prirastek kakor Francozi od 1890 do 1910 leta, torej v dvajsetih letih!
Glede na površino sta si obe deželi skoro enako veliki. Francoska meri 536.464 štirijaških kilometrov, Nemčija pa 540.778 štirijaških kilometrov.- — Leta 1820 do 1840 sta imeli obe deželi do malega enako število prebivalstva (okoli 30 milijonov), ali bila je Francoska nad Nemčijo (imela je namreč še Alzacijo in Lotaringijo). In še do leta 1870. ni bil med obema sosedoma kaj znaten razloček, ali žc leta 1880. se jc lahko reklo, da Francoska za Nemčijo jako zaostaja. Leta 1850. je štela Francija 35 milijonov prebivalcev, Nemčija pa (obe deželi v svojih današnjih mejah) 354 milijona prebivalcev, 1. 1860 Francoska blizu 36, Nemška pa 377 milijona, leta 1871 Francija 361, Nemčija pa 411 milijona, leta 1880 jc štela Francoska 374 milijona, Nemčija pa 452 milijona, leta 1890 Francoska 381, Nemcev pa je bilo 494 milijona, leta 1900 je bilo 389 milijona Francozov, Nemcev pa 564 milijona, a leta 1910 Francoska 39 27, Nemčija pa 6393 milijona prebivalcev. Tu je razloček med obema državama že strašljiv. L. 1920 bo štela Nemčija dvakrat toliko prebivalcev, kakor Francija; 82 milijonov proti 41 milijonom, če bo šlo 4ako naprej. V nobeni evropski drŽavi ne narašča prebivalstvo tako počasi, kakor na Francoskem. V 60. letih, t. j. od leta 1850 do 1910 so se pomnožili Francozje nekaj malega čez 4 milijone. Leta 1850 jc štela Avstrija 17-5 mil., a 1910. leta 28'6 milijonov prebivalcev, Ogri so se pomnožili s 13"2 na 20-8 mil., Italija s 24 na 34 3 mil., Anglija s 27 4 na 45 milijonov. Rusija z 62 na 160 milijonov. Španija s 15 na 199 milijonov, Združene države v Ameriki pa s 23"2 na 88 5 milijonov duš.
Francija je glede na porode poslednja dežela v Evropi. Navadno gre to na račun francoskega lahkomišljenega življenja, ki je znano že skozi stoletja. Ali če pomislimo, da stoji na enaki stopnji s Francosko ubogo katoliško Irsko, strogo protestantovsko Švedsko in mešana Švica, kakor tudi Grško, kjer o lahkomišljenem življenju ni govora, pa moramo vzroke tega pojava iskati drugje. Število porodov na tisoč prebivalcev je v Franciji pol manjši kakor pa na Ruskem, Srbskem, Ogrskem in Ru-munskem. To se pa ne kaže samo zadnja leta, ampak že mnogo desetletij. V letih 1861 do 1870, ko je bilo v vseh evropskih državah na 1000 ljudi 37 do 50 porodov, jih je imela Francija samo 26-3 in naslednja leta manj in manj ter leta 1910 je prišlo na 1000 Francozov le 19'6 porodov. Rusija, najrodovitnejša dežela glede na porode, je padla v tem času s 50 na 45, a leta 1910 je imela zopet 48 porodov na vsakih 1000 ljudi. Irsko se giblje med 26 do 23 porodi na 1000 prebivalcev, no, zadnji čas je opaziti majhno naraščanje, pa je vendar prva po človeški nerodovitnosti za Francijo. Švedsko je ostalo leta 1910 še na 25'6, Švicarsko na 26-3, Belgija na 24-9, Anglija na 256, Škotsko na 26-4, Norveško pa na 26'2.
Malo Število porodov pa ni navsezadnje še tako slabo znamenje za naraščaj prebivalstva; ako je tudi umrljivost majhna, je na leto vendar nekaj prirastka. Res da ima Rusija izmed vseh držav na vsakih 1000 ljudi največ porodov, ali kaj, ko jih pa' na vsakih 1000 umrje 30 do 40. In tako ima Irska s svojimi 23'5 porodi na 1000 prebivalcev vendarle 6-3 letnega prirastka na vsakih 1000 prebivalcev. Jako majhno umrljivost imajo tudi na Norveškem, Danskem in Nizozemskem.
Pri tem je treba pripomniti, da Francija nikakor ne zaostaja za drugimi deželami frlede na poroke, ker je
ravno število porok v Franciji večje, kakor v vseh zapadnih in južnih deželah evropskih. Tudi sc francoske žene dobro može in izimši Italijo najprej v vsej Evropi. Ali pri tem jc čuden pojav to, da je nenavadno mnogo mrtvorojenih otrok. V tem oziru se merijo s Francijo le Nizozemska, Belgija in pa Švica, a na vsem svetu jo le Japonska prekaša. Povedati pa moramo, da so ti mrtvorojeni otroci večjidel deca nezakonskih mater. V Franciji je pri 39 milijonih prebivalcev 71/o milijonov delavk, v Nemčiji pa pri 64 milijonih je-dva 5 milijonov.
Vzrok francoske nerodovitnosti je treba iskati vsekako tudi v gospodarskih in socialnih razmerah. Bolj je neplodnost razširjena po kmetih, kakor po mestih. Skoro polovica poljedelcev ima od 1 do 10 ha sveta. V Franciji tvori zdatno kmetijo že 1 ali 2 ha, na Nemškem 5, pri nas pa 5 do 8 ha. In lastniki onih majhnih kmečkih posestev so izključno poljedelci, pri nas pa nikoli, ampak se morajo preživljati kakor težaki ali rokodelci. Tudi nc skrbi naš mali kmet tako vestno kakor francoski, da se ohrani celotno posestvo. Od 87 departementov francoskih jih samo 23 v resnici prispeva k razmnoževanju prebivalstva, a tu so všteti meščanski in obrtniški departementi. Da se pa v teh 23 okrajih množi prebivalstvo edi-nole po odtoku iz ostalih departementov, je pač jasno. V letih 1906 do 1911 so pridobila mesta, imajoča nad 30.000 duš, 475.442 duš, a ker je v vsej Franciji narastlo prebivalstvo samo za 349.242 duš, kaže to, da so pokrajine izgubile 136.200 duš. Tudi mala. pokrajinska mesta pridobivajo prebivalstvo iz svojih okolic. Torej tišči ljudstvo na Francoskem mnogo bolj v mesta, kakor pa pri nas ali pa v Nemcih. Ti mestni priseljenci so pa večjidel bivši mali posestniki z dežele. Na ta način ginejo mala posestva v Franciji, pri nas pa narašča njih Število. V zadnjem desetletju je izginilo takih malih posestev blizu 300.000 (četrtina vseh!).
Z ene strani je pa vendarle opaziti, da se francoski odnošaji rajši boljšajo nego slabšajo; boljšajo se ravno s polagoma se dvigajočo obrtjo. Francija je dozdaj napol poljedelska in vaška, napol pa meščanska. Vsled slabega razvoja obrtnije (Francoz ni podjeten, ampak nalaga vse v rentah!) je bila nastala stagnacija in brezgibnost na kmetih in po mestih. Ako primerjamo družinske razmere dveh dob, z leta 1886 in z leta 1906, pa vidimo, da je 1. 1906 mnogo ugodnejše od leta 1886. Pri veliki večini družin brezdetnih, enodet-nili, dvedetnih in celo šestdetnih ostaja prebivalstvo vedno pri istem številu. Šele sedem- in večdetne družine izkazujejo istinit naraščaj prebivalstva. In tu je bilo leta 1886 brezdetnih družin 2,073.203, leta 1906 pa le 1,804.710. Družin z enim potomcem ali z dvema je pa bilo več; leta 1886: 2,542.611 in 2 milijona 265.317, leta 1906. pa 2,966.171 in 2.661.978. Torej je bilo družin, ki se same ne obnovijo (enodetnili in brezdetnih) leta 1886.: 4,615.814 in leta 1906.: 4,770.881. Družin, ki so same sebe le obnovile, je bilo leta 1906. skoro 400.000 več! Zato pa jc bilo vseh onih družin, ki so se sploh kaj pomnožile leta 1886.: 3,544.190, a leta 1906.: 3,882.221. Zakonskih otrok se je rodilo leta 1886.: 21 milijonov 811.000, leta 1906. pa 24,773.929. Torej tu se kaže nekaj naraščaja. A da francoski narod vendarle izumira, ima svoj vzrok v tem, da je v Franciji umrljivost ljudi od 20 do 35 1 e t a večja kakor v vsaki drugi državi. Kdor bi hotel torej oteti Francijo izumiranja, bi moral najprej odstraniti vzroke, da bi ljudje najrodovitnejše dobe, t. j. od 20 do 35 leta več tako močno ne mrli.
Vsled družinskih razmer
se proda
v zelo prometnem kraju na Gorenjskem. Isto obstoja lz hiSe z gostilno, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozdov. Proda se vse skupaj ali posamezno. Kje pove upravništvo »Slovenca«
2278	pod štev. 2278.
Proda se na Vrhniki Stara cesta štev. 106
hiša
s travnikom in nekoliko boršta. — Poizve se istotam ali v Ravnikarjev! nlici St. 15, Ljubljana.	2329
Pes - prepeličar
bel z rujavimi lisami |c na prodal, "koliko dresiran, prikupljiv in dober čuvaj. Več se izve pri JOŽEFU SAGMEISTER, Zavor St. 16, p. Dolenja Hrušica pri Ljubljani.	2340
Biser
vseh žitnih kav je
Franckova peri = rž.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
Da se pa doseže dober okus in lepa slastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo
pravega mmm: Franchovesa: Mesa prmama.
Obe vrsti dobiti je v vsaki specerijski 1252	trgovini.	m.
Od dobrega najboljše!
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 4. KRANJ	KOČEVJE
Glavni trg št. 79.	Glavni trg št. 53.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg št. 88.
Lepo stanovanje
obstoječe iz 5 velikih sob, kopalne sobe in pritiklinami eventuelno tudi hlev za 3 konje, lasten vrt se odda za avgustov termin. Kje, pove uprava lista pod št. »2358«. (Znamka za odgovor.) 2358
Zlatu svetinjo: Berlin. Pariz, Bim itd.
IzdelovatelJ O. G$,Vdl Ljnbllant, Stritarjeva nllca ?
spni 10] raca
za tapetni^o obrt in obenem tudi
dobrega hlapca
IVAN ČERNE, tapetniški mojster in zaloga pohištva Ljubljana, Dunajska cesta 28.	2308
I Josip Božič, trgovina z vinom §
J Spodnja Šiška pri Ljubljani |
priporoča slavnemu občinstvu,	$
društvom g. in gostilničarjem	JS
priznano dobra in pristna	W
vina, kakor rdeč, cviček, bi-	[j
zeljsko rdeče in belo, fino lju-	(A
lomersko vino v sodih in bu-	Jr
teljkah. Cene zmerne, v me-	1'j-
: stu se dostavlja na dom. :	w
je naprodaj s hlevom, sadnim vrtom, njivami in travniki tik ceste, tričetrt ure od Ljubljane. Pripravna je za gostilno. Naslov v uprav-ništvu «Slovenca" pod št. 2343.	2343
rwa
IS Wm
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevan je tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
z eno sobo, kuhinjo, drvarnico, kakor tudi
kovačnica
pripravna za ključavničarja ali pa za skladišče sc odda. — Več se
izve na Rimski cesti 17. 2336
Hiša s sadnim vrtom
se proda za 10.500 K, in sicer je treba izplačati takoj le 2.800 K. Natančneje se izve iz prijaznosti na Kongresnem trgu št. 6 spodaj na dvorišču ali v Rožni dolini št. 154, cesta V pri Ljublj. 2341
(Crpalniko na vrtilo)
za vodnjake kakor tndi črpalnlka za vodo na ročni In strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in benoin izdeluje najceneje
I.K. Rudolf
c. hr. dvorni založnik»Plznu
1498
■
nizozemska
zauarooaliia dražba za 2iDl|en]e
Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1.
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve	„ „ „ „ 112 „ 452
Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40,
kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. (fcdjT Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4.
I
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „ KI NT A" modeli 1912
Karel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorll. avtomobili in posameznimi deli. ===
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popruvija.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-mafikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pne vmatlkov potom vulkaniziranja. — Bencin In olfe za vso vporabc. — Izposojevalnica ko cs. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplafno na razpolago.
1144
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
3559
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin
Strokovna izvriitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenfa
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na žel|o
it, slikar, Ljubljana (Trnovo), Konjušna ulica štev. i
se vljudno priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za
preslikanje cerkva v vseh slogih.
Nadalje sc izvršuje v Ljubljani
slikanje društvenih odrov
in izstavljene dekoracije sc postavljajo na mestu. — Na željo sc izvršujejo potrebni načrti že naprej po najnovejši sestavi in najnižji ceni.
2314	Učenec se sprejme takoj!
Dunajska
živllenska In rentna zavarovalnica
Dunaj IX., Maria Theresienstrafie št. 5.
Varnostni zaklad K 45,000.000-—,	Zavarovana glavnica K 150,000.000'—.
Vsi načini življenjskega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji:
z garantirano 40% divldendo, zavarovanje za doživetje in smrt z garantirano padajočimi premijami: rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote in vojaško službo brez
zdravniške preiskave I Če starši umro, odpade vsako nadaljnje plačevanje premije.
Nadzornik za Kranjsko:	2001 10
= Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta št. 4. =====
Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
mm m, mm
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
Domača tvrdka!
Domača tvrdka!
Priporočamo solidno tvrdko
modni $eilon
damskih in otroških slamnikov ter športnih čepic
_	vseh vrst
ft)ciHja CJotzl
M< B>
CD O.
Židovska ulica št. 8 £
— Cene brez konkurence.
2036
..ElIROPH"
kolesa so najtrpežnejža. Jamstvo 1 leto!
♦ ♦ ♦
1716
Cena: 94 K.
Doplačilo za »Torpedo" s prostim tekom 16 K.
FR. ČUDEN, LJUBLJANA
samo nasproti frančiškanskega samostana.
£ Solidno zanesljivo. ..Slnger" šivalni stroj 56 kron.
Za večje podjetje v Ljubljani se išče
spreten, samostojen
korespondenf
zmožen slovenske in nemške stenografije in strojepisja. Ozira se le na boljšo moč z daljšo pisarniško prakso. Prednost imajo vešči lesne trgovine.
Istotam se sprejme starejša gospod, kot
konforistinja
z daljšo pisarniško prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo pod „poštni predal št. 54", Ljubljana.	2367
Stavbene m parcele
na Dunajski cesti n Ljubljani pred delavskimi hišami in na Giincah takoj ob mestni meji na TržaSki Cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
m prodal.
Več se izve pri lastniku JOS. 7RIBUC, na Giincah 37. 2137
Št. 17.476.
azpis.
Za razširjenje in predelanje vodovoda v Selcah, občina št. Peter na Krasu
na 5069 K 34 v proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože
do 17. avgusta t.1. ob 12. url opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje razširjenih del pri vodovodu v Selcah.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek 1 K 50 v.
od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27. julija 1912.	2368
Elektrotehniška
delniška družba
prej
1018
in dr.

Jamstvo S let. ^
Fraga-Vysočany.
Binarno stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsuet-Ijaoo in predajanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilator!!. Tnrbo-generatorjl, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice
vseh vrst.
Vodne tnrbine vseh sestav, (Francls, PeMon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drngih tvrdk. Vse :-:	potrebe za inšfallranjje.	:-:
f
l
IZPEMHVH
♦
vseh poslovnih transakcij, izdajanje čekov, nakaznic
in KREDBimM PISEKn~»
za vsa olavna in slranska mesta tu- in inozemstva, t
c. kr. priuil Bnncnn in mEnjHLnicmi demisku družbh
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
jrvm EDIllin^	OSBEDNJA MENJRLNJCA :
vy III £ K K U K DIMU J L, WOLLZEIL£ šteo. fl.
Mnriinifininn «	ČeSka Kaitiuica, Češka Liš»u. Brnu. Gablonz, N. Graslitz, inomost. a
rUUl UZlIluU	Morav»ltlxZumperk, MSdllng, Mcran. Novi Jlitn, V
♦ ♦ ♦ ♦
Plzen, Praga, Llbcrce, Tcpllce. Scnov, Dunajako Novomcslo, Cvltava
NHKlfiP m prodhjh
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
uuiuiuVuiijc proti izgubi pri Tanjin srečk in vredn. papirisv
Prospekte in cenike premij zastonj in franko
Odgovorni urednik: Miha Moškerc,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.