G=lmiknJt=ilnJEE][n]
Izhaja vsak petek.
□ □
Uredništvo in npravništvo: Kopitarjeva nlica Sl. 6.
r=ii«jni=ibg=ll=ll»*1ia=l
BSDBraCilBB
Maina znaka:
celoletna.. K 4— nolnleina.. „ 2—
. „ r-št.„ on
U=ULMJLSLJ[fi]liaUlSUlJšLl
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Štev. 7.
V Ljubljani, 15. januarja 1915.
Leto X.
Avstrijska industrija v vojski.
IZJAVE UGLEDNIH INDUSTRIJ-CEV.
Izdelovanje strojev.
Profesor G. G o e b e 1.
Prvo polletje, predno je izbruhnila vojska, izdelovatelji strojev niso delali dobrih kupčij. Tvornice so izdelovale večinoma naročila, ki niso bila izvedena v dobrem kupčijskem letu 1913. Po izbruhu vojske se je kupčija v tretjem četrtletju leta 1914. še poslabšala. V zadnjem četrtletju šele se je delo v strojnih tvornicah zopet izboljšalo, ker so došle vojne nabave. Velika spretnost tvorniških vodstev je vse prikrojila vojskinim potrebščinam in se je zato povečal promet. Tiste tvornice, ki izdelujejo izključno vojskne potrebščine, so morale celo znatno povečati svoje obrate. Neposredno je to dobrodošlo tistim tvornicam, ki izdelujejo tvorniške stroje in njih dele. Izdatki proizvajanja so se, ker je primanjkovalo delavcev, in ker so se podražile surovine, pač podražili, a obrat se je v zadnjem četrtletju 1. 1914. tako pomnožil, da je odtehtal celo škodo zadano v tretjem četrtletju. Neugodno vpliva na izdelovanje strojev, ker se ne grade nove zasebne tvornice in ker se tudi ne sprejemajo stroji, ki so bili naročeni in ki so se izdelavali, vsled česar se je precej glavnice izgubilo. Zelo razveseljivo znamenje je pa za denarno moč naše strojne industrije, ker se industrijski krogi skoraj nič ne poslužujejo postavno dopustnega moratorija, ki se lahfco smatra za bančni, ne pa tudi za industrijski moratorij. Ne more se še napovedati, kakšno da postane stanje 1. 1915. Splošno računajo krogi strojne industrije, da bo manj dela, a da bo proizvajanje več stalo.
Sladkorna industrija.
Jolij pl May.
Vojska je kakor v vsih industrijah, tudi na sladkorno industrijo učinkovala. V drugih industrijah prenehajo posledice, ko se konča vojska, a sladkorno industrijo čakajo še potem posledice. Vojska je za zdaj podražila vse potrebščine. Izdatki za uradnike in delavce so se pomnožili, ker so le s težavo nadomestili pod orožje vpoklicane. Čutijo se tudi prometne ovire. Pridelana pesa se je večinoma porabila izvzemši
1 Posneto po glasilu velikega kapitala »Neue Freie Presse«, da se tudi naše delavstvo pouči, kako da sodijo tvorničarji o položaju industrije.
krajev, ki jih je obiskala vojska: v Galiciji, v Bukovini in v malem delu Ogrske. Sladkorna industrija je izgubila tudi ne ravno majhne množine pese, ki so jo letos izjemoma porabili za izdelovanje špirita in za pitanje živine. Sladkorna industrija sama je pridelala manj pese, kakor druga leta. Kar se je manj pridelalo, pa nadomesti zmanjšani konzum že po vojski sploh, v Av-stro-Ogrski pa še zato, ker se v Galicijo in v Bukovino precej časa ne uvaža avstrijski sladkor. Sladkorne tvornice v Avstriji so zato svoj obrat zelo znižale in to tembolj, ker razven izvoza v Švico, kjer je reden, čez Trst in Reko ni odprtih nobenih izvoznih točk. Zelo se čuti, ker je zaprt izvoz proti severu. Nenavadna je sledeča okoliščina: tvornice, ki izdelujejo surov sladkor, so prodale pred izbruhom vojske le mal del svojih izdelkov, večino zaloge še imajo. Kljub temu ni opaziti, da bi bile voljne prodajati blago in čistilnice morajo drago plačevati surov sladkor. Tvorničarji, ki izdelujejo surov sladkor, namreč pričakujejo, da cene sum-vemu sladkorju poskočijo, ker se bo manj pese pridelalo. Ne more se še presoditi, če in v koliko se to vresniči. Ne more se pa dvomiti, da bo v Avstro-Ogrski odpadlo več pese, kakor v Nemčiji. V Avstro-Ogrski zahtevajo poljedelci navadno od sladkornih tvorni-čarjev trdne cene; le v izjemnih slučajih so zadovoljni s ceno, ki odgovarja ceni sladkorja. V Nemčiji pa zahtevajo poljedelci tako ceno pesi, ki pada in se povišava s ceno sladkorja. Nemški kmet bo zato tudi letos sadil peso v tisti meri, ki bo po njegovem mnenju odgovarjala cenam sladkorja; v Avstro-Ogrski pa sladkorna industrija ne more kmetu nuditi tako visokih cen. Ker se je izločil v prekmurskem prometu avstrijski pesni sladkor, industrija sama najbrže ne bo trajno prizadeta, ker bodo prizadete dežele po vojski zopet prisiljene nabavljati evropski pesni sladkor. Izključeno se zdi, da bi izdelovanje sladkorjevega trstja v kratkem času zelo napredovalo že zato ne, ker se je povsod poslabšalo finančno stanje. Nemogoče sicer ni, da se v daljši bodočnosti izdelovanje sladkorja iz trstja (raste ga osobito veliko v Ameriki) po denarnih žrtvah Anglije in Amerike tako izpopolni, da bo tvoril resno nevarnost evropski sladkorni industriji že zato, ker po bruseljskem dogovoru izgubi izdelovanje sladkorja iz pese zadnjo zaščito. Ob novih trgovinskih pogodbah bosta morali skrbeti Nemčija in Avstro-Ogrska, da bo mogel sladkor iz pese tekmovati s sladkorjem iz trstja.
Barvanje bombaževine.
Dr. Jakob B iach.
Meseca julija 1914 ie bilo barvanje bombaževine z naročili dobro preskrbljeno. Upalo se je, da si opomorejo od posledic težke krize. Vojska je uničila pričakovanja. Poslovanje je po vojski takoj odpovedalo. Promet je padel meseca avgusta 5 do 6 odstotkov. Le z velikimi težavami so vzdržavali omejen obrat. Meseca septembra se je zopet pokazalo nekoliko potrebščin. Zimsko blago, ki so je odklanjali neposredno po vojski, se je zopet zelo zahtevalo. V rednih razmerah priporoča industrija meseca oktobra odjemalcem že poletna naročila. Po vojski ustvarjene izredne razmere so povzročile, da je večina tvornic otvorila sezijo šele pozneje in zelo omejeno. Cene so se le nekoliko povišale. Barvalnice so namreč sodile, in sicer napačno, kakor se je pokazalo, da bodo tkalnice že prej sklenjene sklepe glede na surovine kakor pogojeno dobavile. Ker predilnice niso bile dovolj preskrbljene z bombažem, niso dobavile tkalnicam potrebne preje, vsled česar niso mogle popolnoma dobaviti tkanine.. Ker se niso sklepali nikjer novi sklepi po izbruhu vojske in ker so se dobavile temeljem prejšnjih sklepov le nezadostne množine, so barvalnice bile navezane bistveno na surovine, ki so jih imele v zalogah. Od oktobra sem se pa zopet potrebuje barvano blago. Obstoječe zaloge surovin ne zadoščajo, /e zdaj se mora misliti na to, da se nakupijo nove surovine za izdelovanje barvanega blaga. Odkar je izbruhnila vojska, je pa poskočila cena bombaževi preji 45 do 50 odstotkov. Poskočili so tudi stroški za izdelovanje najvažnejših tkanin za približno 40 odstotkov. Vojska je zelo otežkočila nabavo mnogih pomožnih predmetov. Cene predmetov, ki so neobhodno potrebni, so zelo poskočile. Krompirjev škrob, ki ga veliko potrebujejo pri izdelavi blaga, je poskočil od 30 na 50 kron za 100 kg; ricinusovo olje, ki je stalo pred vojsko 65 do 70 kron 100 kg, je zdaj redko in stane 100 kg 330 kron. V teh okolnostah ne preostane, kakor da se povišajo znatno cene vsaj 15 do 18 odstotkov v primeri z lanskim letom ali pa da se tvornice ustavijo, ko poidejo zaloge surovin. (Glavno, kar se tu izvaja, se opira ne glede na povišane cene škrobu in ricinusovem olju, na to, ker predilnice in tkalnice niso mogle izdelati dovolj blaga. Izdelati ga niso mogle, ker se ni uvažal bombaž in sicer ga radi vojske niso čez morje uvažali Angleži in Francozi. Amerikanci, ki pridelujejo največ bombaža, so zato zaropotali nad
Angleži in nad Francozi, ki so odnehali in izjavili, da ne bodo več nasprotovali uvozu bombaža v Avstrijo in v Nemčijo. Res strašna kriza v tekstilni industriji, ki je spravila na stotisoče delav-cev in delavk ob kruh, zato kmalu poneha. Če še nekoliko vlada pritisne na tekstilni kartel, upamo, da se bodo kmalu zopet vrtela vretena v tistih predilnicah, kjer zdaj počivajo. — Op. uredništva).
Izdelovanje pohištva.
(Julij K o h n.
Avstrijska industrija, ki izdeluje pohištvo iz zakrivljenega lesa, zaposluje v svojih obratih na tisoče in tisoče delavcev. Potrebno surovino, les, dobavlja doma. Nad 90 odstotkov svojih izdelkov izvaža — večinoma po morju — v inozemstvo — le 10 odstotkov proda doma. Umljivo je, da je izdelovanje pohištva po svetovni vojski zelo prizadeto. Predno je še izbruhnila svetovna vojska, je bila trgovina že zelo ovirana V Argentinijo, Mehiko in v Brazilijo ni’ bilo mogoče radi finančnih kriz in revolucij ničesar pošiljati. Svetovna vojska je povzročila, da je obrat popolnoma ponehal. Zakrivljeno pohištvo ni navadna potrebščina. Naroča se le v deželah, ki gospodarsko procvitajo. Srednje in male tvornice so zato svoj obrat popolnoma ustavile, ko je izbruhnila vojska. Tvomiški obrat, omejen, vzdržujejo le velike tvrdke in družbe dasi so zaloge prenapolnjene, daomogo-čujejo eksistečno možnost svojim uradnikom in delavcem. Prodaja zalog v Nemčiji, Belgiji Franciji in Angliji je seveda prenehala. Po vojski se upa, da bo industrija zopet procvitala.
Izdelovanje stekla.
Karel S t d 1 z 1 e.
Izdelovanju stekla je zadala vojska trde rane. Popolnoma na tleh se nahaja češka industrija, ki izdeluje votlo steklo; osobito servično in luksus steklo. Obrate so skoraj popolnoma pogasili. Ker so navezani na izvoz, se stanje ne izboljša, dokler se ne konča vojska. Tisti obrati, ki še žgo steklo, bodo najbrže kmalu ugasnjeni. Boljše stoji industrija, ki se peča z izdeljevanjem potrebščin, ker se zahteva blago doma, četudi v manjših množinah. V nevtralno inozemstvo se je sicer s težavo tudi odposlalo nekaj blaga. Proizvajalni stroški so se zelo podražili; primanjkuje tudi premoga.
Prokletstvo bogastva.
Kamnar je tako, da se to ni opazilo, v svojo korist pridobil zase pisarniškega slugo, ker je hotel od njega izvedeti, kaj da se godi v Bradovi rodbini. Sluga je namreč občeval vsak dan s posli. Izvedel je zato marsikaj, kar se godi v Bradovi rodbini. 'Zdelo se mu je to potrebno, da doseže, kar hoče doseči. Izvedel je tako tudi, da praznuje bodoči petek Bradova gospica svoj rostni dan in da je zato povabila več znank.
Gospodje v pisarni se do zdaj niso čisto nič zanimali za godove Bradovih žensk. Gospodu so ob rojstnem dnevu čestitali. Kamnar si pa misli, posebne nesreče ne bo, če pošlje gospici lep šopek. Ako jim to ne bo všeč, si bodo kaj takega v bodoče prepovedali; iz službe ga zato pač ne spode. Kamnar naroči v trgovini lep šopek, v petek ga pošlje gospici Mariji k njenemu rojstnemu dnevu.
Šopka gospica Marija ni neprijazno sprejela. Nasprotno, zelo prijetno je bila presenečena. Ne da vpraša očeta, gre drugo jutro v pisarno, kjer se gospodu Kamnarju kratko zahvali za prijazno pozornost in mu stisne elegantno roko. Kamnar zardi in je ves zmočen;
pričakoval ni, da se mu gospica Marija v pisarni osebno zahvali. Ko zapusti gospica pisarno, si ostali gospodje pomenljivo pomižkujejo in se smehljajo. Kamnar seveda to vidi, a ne zmeni se za nje misleč: le smehljajte se, zadnji, mislim, se bom smejal jaz.
Dogodek, če hočemo biti odkritosrčni, Bradovu ni bil všeč. Proti Kamnarjevemu šopku in čestitki prav za prav ni imel ničesar, dasi ni bil ravno vesel; ugajalo mu pa ni, da bi hodila njegova žena ali hči v pisarno. Po njegovem mnenju nimata tu ničesar opraviti. Hči bi se bila lahko tudi z nekaterimi vrsticami pismeno zahvalila. Ob rojstnem dnevu noče greniti svoji hčerki veselja in molči kot dober in slab oče, ker se boji tudi Maričine trmaste glavice.
»No« — si misli Kamnar — »mali korak smo srečno napredovali, kmalu poizkusimo glavni napad.
Bradovi Marici šopek ne gre iz glave. Oče je tudi nekoč pripovedoval, da je Kamnar v svoji stroki dobro podkovan in porabljiv človek. Misli, da ni nič hudega, da nudi mlademu može včasih priliko jo pozdraviti. Svoje iz-prehode si vredi tako, da če le gre, pride domov, ko zapuščajo uradniki pisarno. Gospodje jo seveda pozdravlja-
jo; Kamnar gleda, da jo nad vse spoštljivo in uljudno nozdravi.
Čez tri tedne Kamnarju sluga mimogrede pove, da nameravata Bradova gospa in gospica v osmih ali 14. dneh odpotovati in obiskati omoženo gospo Dobler. Izostaneta nekaj tednov. Kamnarju, ki premisli vse možnosti, to ne dopade. Kaj, če se gospica Marica seznani v tujem mestu z gospodi in ga kdo prehiti? Sklene, da nastopi hitro in odločno, naj že izpade tako ali tako.
Takoj gospico Marico snubiti, ne; predrzno bi bilo. Zvečer doma prične sestavljati pisma: eno gospici, drugo staršem. Drugi večer, če hočeš, da postopaš pamentno, prespi prej, predno kaj storiš, prečita in popravlja še enkrat, kar je spisal prejšnji večer. Vsekakor ne sme, in to se je zrcalilo iz prvih sestavkov, preveč kazati, da mu gre predvsem za denar. Hliniti hoče marveč gorečo ljubezen, odkrito nagne-nje. Puhlice mu se izborno posrečijo. Končno samozavestno napiše na zelo fin papir pismi na čisto tretji večer, bilo je pred prazniki, ko je bila pisarna zaprta. Po pošti odpošlje pisma.
Kamnar je seveda razburjen. Srčen, ali prav za prav, drzen in če že hočete, nesramen je bil, a upal je le na uspeh, a seveda zopet dvomil.
Pri Bradovih pa pisma niso neugodno učinkovala. Seveda, presenetila so vse. Bradovi gospej je pa, ko je vse premislila, bilo všeč, če se Marica zaroči. Upala je, da dobi v Kamnarju zeld ubdgfljivega zeta. Saj je možev uslužbenec. Gospica Marica je bila najbolj presenečena. Rada je videla sicer, da ji je čedni očetov uradnik dvoril, ljubeznjivo mu je odzdravljala, kadar jo je pozdravil in je tudi rada ž njim pokramljala. Pričakovala pa pač ni, da se drzne poprositi za njeno roko. Kamnarjeva smelost jo zelo preseneti, a do-pada ji. Ljubi namreč to, kar je posebno in izredno. Nenavadno je gotovo, če se zaroči in poroči z očetovim blagajnikom. Kako bi se čudili vsi znanci! Smehlja se, ko misli, kako da se bo govorilo v mestu in že je skoraj odločena reči svoj »da«. Popolnoma odloči pomislek, da se ji kljub znenemu njenemu bogastvu, ko se je razdrla prva zaroka, nihče več resno ne približa. Ve da se gospodje boje nevešt, ki so razdrle zaroko. Rajši postane Kamnarjeva žena, kakor da ostane dekle. Kamnar je tudi čeden mož — zakaj torej ne?! Ko kratko vse premisli, pove staršem, da hoče snubitev sprejeti. Mati je zelo zadovoljna. In gospod Bradov? Mati in hči sta za Kamnarja. No, kakor tudi je
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
NAZNANILA NAČELSTVA J. S. Z.
Letos bo po novih pravilih J. S. Z. zopet, glavni občni zbor J. S. Z. V zadnji načelstveni seji se je sklenilo, da če ne pride kaj vmes, zboruje glavni občni zbor 13. junija, po pravilih mora zborovati vsaj do konca meseca junija. Načelstvo želi glavni občni zbor prirediti 13. junija tudi zato, ker se ta dan praznuje praznik sv. Antona Padovan-skega, i slovenskemu krščanskosocialnemu delavstvu priljubljenega svetnika čudotvornika. Kakor ob dosedanjih naših občnih zborih, bo za udeležnike občnega zbora posebna sv. maša s cerkveno propovedjo. Občni zbor bo v Ljubljani. Prostor se še določi in naznani, kakor tudi podrobnosti, ker do takrat je še časa dovolj.
Živimo v dneh, ko delata meč in smodnik zgodovino. Vse delavske strokovne organizacije so vsled vojske zelo veliko trpele. Naša Jugoslovanska Strokovna Zveza je tudi, kar odkrito priznajmo, radi vojske primeroma največ trpela med raznimi strok, organizacijami. A načelstvo nikakor ne gleda morebiti s topim obupom v bodočnost, nasprotno stavlja glede na izkušnje sedanjosti za bodočnost najboljše nade in upe, in to tembolj, ker število redno plačujočih in delujočih članov ni toliko padlo, kolikor je načelstvo samo pričakovalo. Ako bi nam ne bil prelju-beznjivi papirniški kartel zaprl papirnic v Vevčah in v Medvodah, tekstilni odsek pa ne predilnice v Ljubljani, bi bili mi ostali glede na število člknov skoraj da na stari višini. Morebiti bi nam bilo odpadlo 200 do 300 pod orožje vpoklicanih članov. Zakaj da so ravno v Vevčah in v Medvodah zaprli papirnici, resnično ne vemo. Poizvedovali smo drug9d v Avstriji in na Ogrskem in smo izvedeli, da papirnice povsod delajo, le delo so tu in tam nekoliko radi pod orožje vpoklicanih vojakov omejili. Kar tiče zatvoritve ljubljanske predilnice, naše najstarejše krščanskosocialne delavske trdnjave, smo to pričakovali. Nismo bili presenečeni, dasi nam je bilo hudo, a da bodo zaprli tudi papirnici v Vevčah in Medvodah, tega pa nismo pričakovali, ker vemo, da v vojski množina panirja še poskoči, ker poskočijo velikansko nalogi časopisja. V danem položaju se je moralo načelstvo J. S. Z. vprašati, kaj da naj stori. Ako bi bilo nakazalo vsem stoterim članom J. S. Z., ki so postali brez dela, brezposelno podporo, bi lahko ostala nekega lepega dneva brez vsakega denarja. To pa nikakor ne sme biti ne po besedilu in tudi ne duhu pravil J. S. Z., ki določajo, da se sme deliti podpora le z ozirom na društveno premoženje. Naše društvo je v prvi vrsti strokovno društvo. Brez denarja pa nimajo strokovna društva nobene veljave in moči. Zatajili smo glas svojih src in moramo vztrajati na stališču, da mora biti v prvi vrsti zaotovljena članom J. S. Z. bolniška podpora, ki jo nismo čisto nič omejili, kakor tudi nismo omejili drugih podpor, ki jih določajo naša pravila.
Ko je izbruhnila vojska, smo tudi opustili shodno delo, in sicer pred vsem glede na stanje blagajne. Pač je pa ostal stik med načelstvom in posameznimi našimi skupinami in plačilni-cami jako tesen. A o podrobnostih naše pisarne nočemo že zdaj poročati. Naj ostane za občen zbor.
Naša pravila določajo, da se morajo na društvenih zborovanjih meseca januarja in februarja podati poročila o
»Dobro, to ni nič slabega. Ker ste, kakor sem zapazil, zelo vporabljiv človek in ker moji hčeri ugaja vaša snubitev, izjavljam s svojo ženo: ne ugovarjam zaroki in Vam kot bodočemu zetu ne odrekava svojega blagoslova.« Nato odpre vrata, ki vodijo v salon. Bradova gospa in gospica Marija, ki sta bili v salonu, vstopita. Kamnar jima hiti nasproti. Rdeč je, srce mu močno utripa. Prijazno mu ponudita roki, ki ju poljubi. Zaroka je bila sklenjena.
Kamnar je zopet hitro dosegel, kar je želel, hitrejše, kakor je sam pričakoval. Na dobri poti je, da postane bogat mož. Bradov nima namreč moških dedičev.
/gospod Bradov spreten trgovec in tvor-ničar, v rodbini igra glavno vlogo Bradova gospa s hčerko Marico. Kaj hočete! Ženska ti izlahka ovija okolu prstov najzavestnejšega moža. Prepira se ž njo, a . . . odneha zaradi ljubega miru. Sicer pa končno gospod Bradov rad pritrdi, saj je s Kamnarjem zadovoljen in na zeta Kamnarja se bo lahko še bolj zanesel kakor se zanaša na blagajnika Kamnarja.
Po prazniku gre naš Kamnar, bodoči zaročenec, precej razburjen v pisarno. Nikar ne mislite, da je srčna bo-
njih poslovanju, torej letos za 1. 1914. Vsekakor želi načelstvo, naj se letos pošljejo letni računski zaključki prej načelstvu v odobrenje, predno se pri-rede društvena zborovanja, na katerih se bo poročalo o stanju in o poslovanju skupin in podružnic minulo leto. Kjer se želi, da pošlje na te občne zbore načelstvo svojega govornika, naj se to dovolj kmalu naznani. Hočemo sicer poskrbeti za govornike, kjer se to želi, ampak vedeti moramo pravočasno, kdaj da se bodo priredila letna zborovanja, da bomo mogli postreči, kolikor bomo seveda mogli. V naših govorniških vrstah so tudi nastale vrzeli, ki jih seveda ne moremo kar takoj tebi nič meni nič zamašiti.
„ Vse skupine in plačilnice pa brez izjeme nujno prosimo, naj skrbe, da bodo do 15. januarja, kakor to predpisujejo pravila, vposlala mesečne obračune za december 1914 centrali, kakor tudi denar, ki se mora poslati. Z ozirom na vojsko smo radi glede na vpo-šiljanje mesečnih obračunov nekoliko potrpeli, a ob koncu leta moramo priti povsod na čisto. V skupinah in v pla-čilnicah, ki bi ne vposlale pravočasno mesečnih obračunov, upamo, da po tem opominu, ki naj se nam ne zameri, ne bo nobene, se izvede po načelstvu J. S. Z. revizija na račun dotične skupine, oziroma plačilnice.
Jugoslovanski krščanskosocialni delavski pozdrav.
Načelstvo J. S. Z. v Ljubljani.
M. Moškerc, t. č. predsednik.
Ivanka Brate, zapisnikarica.
Vojni dogodki
od 5. do 11. januarja 1915.
Z južnega bojišča javljajo uradna poi^očila le o dveh neznatnih bojih s Črnogorci: Pri Avtovcu (severno od Bi-leka) so Črnogorci ponoči napadli našo predstražno četo, a so bili odbiti; na meji vzhodno od Trebinja se je pa vršil kratek artiljerijski boj. Kakor smo že zadnjič poročali, so naši vrgle Črnogorce od Trebinja nazaj čez mejo in so naše postojanke sedaj tik ob črnogorski meji.
Na severnem bojišču ni bilo nobenih večjih dogodkov in izprememb. V Bukovini so Rusi dobili velika ojače-nja, vsled česar so se naše tamkajšnje čete pomaknile bliže k prelazom. Ob tej priliki so se vršili boji, v katerih so naše zadnje čete, ki so krile odhod v nove postojanke, uspešno zadržavale Ruse, da niso mogli motiti pomikanja naših glavnih čet. Dne 9. t. m. so Rusi poslali na poizvedovanje dva oddelka, ki so ju pa naši razkropili. — Iz ogrskih karpatskih dolin se Rusi zopet umikajo nazaj proti prelazom, ker so vsled ilnega deževja iztopile reke in so pota popolnoma razmehčana, tako da imajo Rusi silne težave s trenom. V vzhodnih Beskidih so naše čete odbile močan ruski napad blizu kraja Cze-remcha, ob cesti, ki vodi čez lupkovski prelaz proti Sanoku, in ujele ob tem 400 Rusov. — Przemysl trdno stoji; posadka Rusom ne da pokoja in jih redno vznemirja s svojimi izpadi. — Sever-novzhodno od Zakliczyna (južnozapa-dno od Tarnowa) in ob Dunaj cu so se vršili ljuti artiljerijski boji. — Ob spodnji Nidi (na Ruskem Poljskem) so Rusi opetovano napadli in kušali priti čez reko, a naše čete so jih zmagovito odbile in jim prizadejale težkih izgub. — Ob Pilici se ni zgodilo nič posebne-
lest povzročala njegovo razburjenje. Saj je gospico Marico komaj nekoliko poznal! Kamnar je zdaj le človek, ki mu je vse denar, čuvstev se je že zdav-na osvobodil. Ne pozna več notranjega nagnenja, vzorne ljubezni, ki veže srca v veselju in v žalosti; misli le: kako se ti bo godilo, če izpade stvar dobro in kako, če gre narobe. Ko pride v pisarno, dela kakor navadno; svojim tovarišem ne pokaže čisto nič svojega notranjega razburjenja. Čaka liki zagrizen mohamedanec, kaj da bo. Ko odbije enajsta ura, pride sluga: »Gospod blagajnik, gosp. Bradov želi, da greste v njegovo zasebno stanovanje.« Kamnar takoj gre. Srce mu močno bije. Gospod Bradov je sam. Sprejme ga z dostojanstveno resnostjo; ponudi mu sedež in mu govori:
»Poklical sem Vas, da govorim z Vami zelo tehtno besedo. Prosili ste za roko moje najmlajše hčere! Ste li tudi dovolj resno podvzeti korak premislili? Ste se li prepričali, če morete dolžnosti, ki vam jih naloži poznejše življenje po poroki, tudi na vse strani izpolnjevati? Ste li resno pomislili, če boste ob strani moje hčerke srečni?«
»Da, gospod Bradov,« odgovori spoštljivo Kamnar. Notranje že zmagu-
ga. — Na črti Pilica^Rawka-Bzura Nemci z nezmanjšano silo napadajo Ruse, dasi slabo vreme silno ovira operacije. Dne 5. t. m. so Nemci prodrli do reke Suhe, ki teče vzporedno z Rawko (od vzhoda proti severozapadu) in se 6 km nad Ravko izliva v Bzuro. Sploh Nemci trajno napredujejo v smeri Varšava—Ivangorod, dasi le z velikimi napori in le korak za korakom. Neuradno se poroča, da so zbrali Rusi pri Kielcah (severnovzhodno od Krakova, približno na sredi med Ivan-gorodo min Krakovom) velike sile, kakor tudi na drugih točkah. Vendar so se jim njihovi najnovejši napadi popolnoma izjalovili. Mirovali pa radi tega seveda še ne bodo. Nasprotno je na celi silni fronti Bzura — Rawka — Pilica — Nida — Dunajec — Karpati pričakovati novih ruskih navalov. Zatrjuje se, da je na naši strani vse pripravljeno, da odbijemo vsak ruski napad. — Z bojišč severno od Visle (zapadno- in vzhodno-pruska meja) ni nobenih novic: nemška uradna poročila javljajo, da je položaj stalno neizDremenjen. Imenoma se navajajo le manjši ruski napadi južno od Mlawe, ki so bili pa vsi odbiti.
Na zapadnem bojišču se vrše manjši boji na celi črti od obale Severnega morja doli do švicarske meje. Neugodno vreme in zamočvirjena tla, zlasti v Flandriji, ovirajo delovanje čet. Posebnih izprememb ni bilo. V trikotu Thann — Steinbach — Sennheim v žgornji Alzaciji se še vedno vrše ljuti boji; nasprotnika sta že opetovano drug drugemu iztrgala tamošnje postojanke in jih zopet izgubila. — Dne 10. t. m. se je močno nemško zračno brodovje — krog 16 letal — približalo ustju Themse; nemški letalci so naj-brže nameravali bombardirati London, a ker je bila gosta megla, so se obrnili proti francoski obali in vrgli na mesto Dunkirchen (južnozapadno od Nieu-porta) okoli .50 bomb, ki so napravile veliko škode in ubile mnogo oseb. — Francoska vlada se je iz Bordeauxa z vsemi svojimi uradi preselila nazaj v Pariz.
Turško - rusko bojišče. Rusi uradno poročajo, da so pri Ardahanu in Sa-rykamišu odločilno potolkli turško vojsko ter dva armadna zbora popolnoma razbili, en armadni zbor pa ves, s poveljnikom vred, ujeli. Na drugi strani so pa Turki zasedli Urmio in Kotur (v Aserbeidžanu, v severovzhodnem kotu Perzije).
Dardanele. Časopisi poročajo, da angleško in francosko brodovje obstreljujeta dardanelske utrdbe, a brez posebnega uspeha.
Vojna v kolonijah. Angleške vojne ladje so 15. decembra 1. 1. obstreljevale glavno luko Nemške Vzhodne Afrike Dar es Salam in potopile v luki zasidrane ladje.
Z livad krvi.
Zanimiva Izjava ranjenca. »Ta pomaga!« Vojaški duhovnik ima kratek nagovor med vojnim odmorom. Preden konča, reče še to-le: ». . . In slednjič iskreno prošnjo; Moliti morate! Eno uro je tega, kar sem bil v lazaretu. Med ranjenci je tudi Bavarec, ki ga je granata strašno zdelala. Zdravniki strme ob njegovi potrpežljivosti. Vprašan, kako more grozne bolečine prenašati tako potrpežljivo, je segel z neranjeno desnico v nedrije ter pokazal mal križec z besedami: »Ta pomaga!« — Vse je umolknilo v dvorani . . .
je, ve že, da po tem odgovoru ne odklonijo brezpogojno njegove snubitve.
»Znate li, da je bila moja hči Že pol leta zaročena in da se je razdrla zaroka pred enim letom?«
Kaimnar prikima, zardel je in z glasom, ki se nekoliko trese, pristavi:
»To pač ni razlog, da ostane ne-omožena; saj se to večkrat zgodi.«
»Zgodi se,« odgovori gospod Bradov, »a potrebno se mi je zdelo, da vas opozorim na to. Povejte mi, kaj bi storili po morebitni poroki? Nameravate li se osamosvojiti ali ostanete v moji kupčiji?«
»Rajši bi ostal pri Vas,« odgovori Kamnar že bolj samozavestno, ker čuti, da ne stoji zanj slabo.
»Ta—ko!« pravi Bradov nekoliko zategnjeno, a zadovoljno. Obvestite me še nekoliko o svojih rodbinskih in premoženjskih razmerah. Vem, da ste spreten in dober trgovec, a kdo in kje so vaši sorodniki?«
»Živi le še moja mati in neka omo-žena sestra, pri kateri stanuje mati brez skrbi. Svak je uradnik nastavljen precej daleč od tu. Velikega premoženja nimam,« odgovori Kamnar boječe.
»Meni nič ne pomaga.« Izmed 12.000 vojakov, ki so meseca avgusta v Linču prejeli škapulir Matere božje, jih je bilo le malo, ki so se pomišljali, bi ga li vzeli ali ne. Nekdo je bil še celo vidno v zadregi, ko so mu ponudili to blagoslovilo ter ga je zavrnil, češ: »Saj mi itak nič ne pomaga, ker sem staroka-toličan.« Čisto mirno mu reče nato dama, ki mu je ponudila škapulir: »Le vzemite, le. Naša ljuba Gospa bo tudi vas varovala.« Vojak vzame ter gre v vojašnico. Malo dni nato sta se vojak in ta dama zopet sešla, in sicer — v cerkvi. Po službi božji pravi vojak: »Tisočkrat vam Bog povrni, da ste mi izročili škapulir. Od takrat mi ni bilo več prestati brez prejšnje vere, ki sem se ji izneveril vsled kljubovanja. Tudi »svojim« sem na dom pisal; vsi so se povrnili v naročje svete katoliške Cerkve. Z mirno vestjo grem sedaj na vojsko. Kamen, ki me je dolgo tlačil, se mi je odvalil od srca. Ta milost mi je došla po škapulirju Matere božje.«
Nova prorokovanja o miru. — Italijan, ki trdi o sebi, da je v njem Ca-gliostrov duh, je prorokoval, da bo konec vojne 25. marca 1915. Dotični Italijan je grof Baschieri, ki prisega da vidi v bodočnost. In to dokazuje s tem. 31. julija je bil grof pri spiritistični seji. Ob pol desetih zvečer zakliče nakrat: »Poglejte dobro na ure. V tem hipu je bil umorjen na italskem boulevardu v Parizu znamenit politik.« In res, drugi dan je prišla vest, da je bil umorjen Jaures. Svojo prorokbo si je dal grof protokolirati. L. 1906. j<y proroko.val grof velik potres v Chile. Prorokba se je uresničila. Na podlagi teh »dokazov« zahteva grof zase vero, da bo v resnici 25.^ marca 1915 konec vojne. Kdor se hoJJe, ta se naj torej veseli 25. marca.
Svetovna vojna v številkah. — Amsterdamski »Allg. Handelblad« piše: Od 1600 milijonov prebivalcev zemlje je v vojni 1000 milijonov ljudi. V Evropi znaša ozemlje vojskujočih se držav
3.040.000 kvadratnih milj, le 810.000 kvadratnih milj, le 810.000 kvadratnih milj evropskega ozemlja je izven vojne. — V Aziji je zaseženo od vojne
09.300.000 kvad. milj, pri tem pa so arabske puščave nevštete. V vojnem stanju je 475 milijonov azijskega prebivalstva. Afrika je še bolj objeta od vojne ko Evropa. Od 11,700.000 kvadratnih milj pripade voljnemu ozemlju
10,500.000.	V vojni je 125 milijonov Afri-kancev od 137 milijonov prebivalcev. V Avstraliji je udeleženo na vojni 95 odstotkov. V Ameriki je udeležena na vojni le Kanada.
Vojne vraže. — Tudi za časa vojne cvete babjeverstvo. Ali pravilnejše rečeno, v slabih se verjame še prav posebno vsaki laži. Pa to ni čudno, saj ni tako smelo izmišljene vesti, da ji ne bi verjeli ljudje, samo, da je v časopisu. — Tako je nedavno krožila po listih vest, da se bori z Angleži proti Nemcem tudi indijski fakir, ki je popolnoma neranljiv. Kroglja (mu leti okoli glave in za nič na svetu ga ne zadene. Bajoneti in sablje odlete od njega, kakor da bi bili iz gumija in z granatami se igra kakor z žogami. Skratka, fakir je neranljiv. Ali Angleži imajo le enega samega takega fakirja
— in to je presneto malo. — Na Francoskem se zopet piše o — govorici topov. Med starejšimi topničarji je razširjeno mTienje, da žalostno tulijo topovi na predvečer nesrečne in krvave bitke. Čisto jasno so slišali tudi sedaj celi oddelki žalostno kovinsko tuljenje topov. Enake vraže so razširjene po Alzaciji. Po vsaki bitki kliče neznan, ta-jinstven glas z oblakov, koliko je padlo Nemcev ali Francozov. Če so pa številke tudi prave, o tem molče viri. — Da se prikazujejo na bojišču tudi že davno umrli genrali, je jasno. Joffru daje navodila Napoleon I., Nikolaju Nikolajeviču pa general Skobelev. Čudno je le to, da vidijo prikazni generalov le ljudje, ki ostanejo doma. — Na Kavkazu kupujejo žene suknje vojakov, ki so bili najmanj trikrat že v boju. V te obleke se oblečejo dvakrat na mesec pred solnčnim zatonom in to prinaša
— zvestobo v zakonu. Tatovi kupujejo kroglje, ki so obtičale vojakom v dlani. Ako imajo te kroglje pri sebi, potem jih nikdar nihče ne zasači in potem lahko kradejo nemoteno. En poglavar tatov je nosil pri sebi 20 takih krogelj in to mu je pomagalo, da je dobil sedaj 10 let ječe. — Lepa vraža je razširjena pri prostih ženicah v Litvi. Matere, ki imajo sinove v vojni, se zbirajo v priprosti koči in tam negujejo zapuščene in pohabljene otroke z vso nežnostjo. Prepričane so, da je to nežno negovanje otrok koristno njihovim sinovom in da jih to ubrani pred smrtjo. — In končno je še vraža ljubiteljev dolgih požirkov. Ti so sedaj v permanenci. Prepričani so, da morajo piti, če pride slaba vest in da morajo piti, če pride dobra vest. Pijejo torej vedno. Pri tem se pa jeze
na ljudi, ki zahajajo v koncerte in v gledališče, ker da niso dosti iskreni in domoljubni.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
STROKOVNA ORGANIZACIJA AVSTRIJSKIH KRŠČANSKIH STROKOVNIH DRUŠTEV
je zborovala v nedeljo, dne 3. januarja. Predsednik Spalowsky se spominja začetkom seje osobito tistih članov kršč. strokovnih društev, ki se vojskujejo za čast in ugled Avstrije. Izrazi upanje, da bodo po končani vojski z novim pogumom in z vztrajnostjo razširjali kršč.-socialno strokovno delavsko organizacijo.
Tajnik Untermuller je poročal o delovanju načelstva med vojsko in o stanju našega gibanja. Izvajal je: Ko se je izvedla koncem julija splošna mobilizacija, so se vsi tovariši samoobsebi umljivo marljivo vpraševali, kaj da se zgodi z našimi organizacijami. Zmedeni in brez glave niso bili samo člani, marveč tudi marsikateri funkcionarji. Ukrenile so se posamezne odredbe, ki niso koristile našemu gibanju. Načelstvo komisije si je bilo takoj svesto odgovornosti, ki je .zadene v tem trenutku. Takoj po splošni mobilizaciji se je sklicalo posvetovanje načelnikov, da se ne izgubi stik z organizacijami in da se razgovore razmere in kaj da naj se stori. V drugem posvetovanju se je sklepalo o finančnih ukrepih, glede na posledice vojske na stanje zveznih bla-gajen. Nadalje se je pečalo načelstvo v več sejah temeljito z organizacijskimi vprašanji in je zavzemalo glede na vse dogodke stališče. Z okrožnico so se pozvale skupine zvez, naj pridno agitirajo.
Ker so se cene živilom rapidno pomnožile, so se uvedle poizvedbe o razvoju cen v posameznih krajih, da se ustvari slika o gospodarskih posledicah vojske. Skupinam se je tudi naročilo, naj prirejajo shode, na katerih naj se razpravlja o draginji in naj se sklene resolucija glede na določitev najvišjih cen živilom. Akcija je dobro uspela. Resolucije so se odposlale vladi. Ne strinjamo se z načinom določitve najvišjih cen, kakor jih je določila vlada, a kot uspeh lahko beležimo, da so se sploh določile. Vladi v kratkem predložimo novo vlogo.
Vojska je naložila organizacijam nove, velike naloge. Osobito so trpele blagajne. Medtem ko so padli dohodki za dobrih 30 odstotkov, so se povišali izdatki za podpore za okroglo 40 odstotkov. Načelstvo je vse storilo, da se razmerje vzravna. Pozvalo se je zato, naj se ustanovi pomožni zaklad. Naše organizacije ga dozdaj niso še dovolj podpirale, dasi je v njih lastno korist potreben. Medtem ko posamezne skupine dovajajo tedensko 10 vin. za člana podpornemu zakladu, n. pr. lesni in tobačni delavci na Dunaju, karteli v Bol-canu in v Inomostu, stoje drugi brezbrižno ob strani.
Brezpogojno se mora tozadevno izboljšati. Vsakemu članu mora biti na tem, da ostane organizacija sposobna za akcijo. Da to dosežemo, moramo sami doprinašati žrtve. Vsak naš član, ki dela, lahko prispeva pomožnemu zakladu tedensko 10 vinarjev. Če se je od naših blagajen po mobilizaciji veliko zahtevalo, se bo še več, ko se sklene mir. Organizacije bodo morale tudi veliko izdati za agitacijo. S tem dejstvom moramo računati, če nočemo, da ne bomo prisiljeni prenehati.
Načelstvo je delovalo jako živahno. Sej je bilo 9, konferenci 2. Med vojsko se je odposlalo 3800 spisov. Razprave so se udeleževali Wasserbock, ga. dr. Burjan, Schmid in Krikawa. Sklenilo se je, da se razdeli del podpornega zaklada.
XXX
Zvezin tajnik Karel Richter amrL
Avstrijska krščanskosocialna delavska organizacija je po vojski zonet hudo prizadeta. Osobito je prizadeta zveza katoliških delavskih društev se-kavske (graške) škofije: njen preizkušeni tajnik Karel Richter je padel juna-še smrti 1. decembra 1914 pri Dlužecu na Ruskem Poljskem. Rajnik je bil zelo inteligenten, priden in značajen mlad mož, ki je zelo umeval socialne potrebe delavstva. Rajnik je bil sin tvorniškega delavca v Odrau-u, Avstrijska Šlezija. Rojen je bil leta 1888. Njegova mati je jako skrbno vzgajala svoje otroke. Richter se je izučil mizarstva. Mojstri, pri katerih je delal, so ga imeli jako radi. Skoraj v vseh delavnicah, kjer je delal, je bil edini krščanskosocialni mizar. S svojo značajnostjo in z neustrašenim nastopom za svoje politično pre-
pričanje si je pridobil spoštovanje tudi nasprotnikov. V prostih svojih večernih urah se ni le izpopolnjeval teoretično v svojem obrtu, marveč se je uril tudi v državnopravnih in v socialno znanstvenih vprašanjih. V katoliških društvih rokodelskih pomočnikov je kmalu nastopal kot mlad govornik. Pospeševal je osobito telovadbo. Januarja leta 1912 je bil pozvan Richter kot tajnik Zveze katoliških delavskih društev se-kovske škofije v Ljubno. Neumorno se je izobraževal nadalje v socialnih vprašanjih. Postal je zato zelo priljubljen delavski govornik. Osobito je posreče-val vso pozornost vzgoji zaupnikov. Uspehi niso izostali. Osobito mladino je pridobival za našo stvar. Bil je tudi jako spreten krščanskosocialni delavski pisatelj.
Odločilne bitke v zgodovini.
Nihče ne more dvomiti, da bo uvrstila zgodovina silovite bitke, ki se bijejo zdaj na vzhodu in na zahodu med tiste odločilne dogodke, ki določajo novo smer zgodovini celih narodov. Kljub neprestanim vojskam, ki so se vojskovale tekom stoletij in tisočletij, beleži svetovna zgodovina le 15 takih bitk, ki zaslužijo, da se označijo z odločilnimi bitkami. Prično se z bitko pri Maratho-nu 1. 490. pred Kristusovim rojstvom; končajo se z bitko pri Waterloou leta 1895.
Atenski vojskovodja Miltiades je porazil pri Marathonu silovito armado Perzov. S svojo zmago je ustanovil prvenstvo Evrope nad Azijo in prvenstvo Aten nasproti ostalim grškim mestom.
Prvenstvo Aten je bilo zlomljeno s porazom atenskega brodovja pred Sy-rakusom. 1. 416 p. Kr. Mesto Grške nadvlade nad Sicilijo je zavzela polagoma rimska ljudovlada, ki se je razvila v svetovno velesilo.
Kar so izgubili Grki na zahodu, so nadomestili na vzhodu. Po bitki pri Gangameli, 331 p. Kr., kjer je premagal Aleksander Veliki perzijskega kralja Darija, in razdrl perzijsko državo, je prodrla grška kultura v Azijo.
Boj med Kartago in Rimom in nadvlado na Sredozemskem morju se je odločil v bitki pri Metaurusu 1. 207. p. Kr. Premagan je bil popolnoma Haza-rubal, Hanibalov brat.
Neovirano stX se na to razširjale meje rimske države po takrat znanem svetu, dokler ni stavila prodiranje Rimljanov leta 9. po Kristusovem rojstvu bitka v Teutoburškem gozdu. Takrat se je pričelo pripravljati, da so podedovali Germani rimsko dedščino.
Minulo je skoraj pol tisočletja, predno se je zopet bila bitka svetovno zgodovinske važnosti ob bregovih reke Marne, na Katatavniškem polju, kjer se tudi zdaj bore narodi med seboj. Tu je bil 1. 451. premagan hunski kralj Atila.
Zmaga Karla Martella pri Toursu 1. 732. je vrgla nanad Arabcev in je za vse čase preprečila poizkus, da bi bilo postalo mohamedanstvo v Evropi vladajoče veroizpovedanje.
V bitki pri Hastnigsu 1. 1066. je položil Viljem osvojevalec temelj sedanji Angleški.
'Z osvoboditvijo mesta Orleans po devici Orleanski (Jeanne d’ Are) leta 1429. so si francoski kralji ojačili svojo krono in si zopet pridobili severno Francijo, ki so jo hoteli imeti angleški kralji.
Pogibelj brodovja, ki ga je odposlal španski kralj Filip II. proti Angliji, a ga je uničil vihar, je povzročil, zdaj že nad 300 let trajajočo nadvlado Angležev na morju.
Zlato dobo moči Francije pod Lju-devikom XIV. je končala zmaga princa Evgena in Marlborougha v bitki pri Hochsiadtu 1. 1704., ko je bil premagan francoski maršal Talard.
Poraz švedskega kralja Karla XII. pri Pultavi, 1. 1709., porazil ga je ruski car Peter Veliki, je pridobil Rusiji stališče velesile med evropskimi državami.
Samostojnost ameriških Združenih držav je odločila bitka pri Saratogi 1.
1777.,	v kateri so bili poraženi Angleži.
V bitki pri Valmyju 1. 1792. sta francoska generala Dumouriecz in Kel-lermann prisilila nemško armado pod vojvodom Karlom Viljemom Ferdinandom, da se je morala umakniti in uvedla ž njo novo po revoluciji uvedeno dobo.
Bitka pri Waterloou je ustvarila po porazu Napoleona I. ustroj evropskih držav, ki je bistveno, razven ustanovitve italijanskega kraljestva in ustanovitve novih balkanskih držav (odločilni boji 1859, 1866 in 1877), ostal neizpremenjen.	*
V sedanji vojski se pripravljajo nove, silovite izpremembe.
Gospodarstvo in vojska.
V »Osterreich. Rundschau« (XL. 1914, 349—35) je priobčil dr. G. Stolper zanimivo študijo: »Der vvirtschaftliche Kriegszustand« (Gospodarsko vojskino stanje). Nekateri so mislili, da velika vojska sploh ni več mogoča. Navajali so za to različne vzroke. Najprej, so dejali, vojske ne dopušča mednarodna odvisnost financ, borz, trgov, kredita. Potem je ne dopušča industrializem modernih držav; industrija ne more živeti brez importa in eksporta, a svetovna vojska vse to prepreči. Naposled je ne dopušča prehrana; dandanes ni nobene velike države, ki bi ne uvažala življenjskih potrebščin; ako vojska prepreči dovoz, morajo vse države od gladu onemoči. Kljub tem teorijam je svetovna vojska izbruhnila in divja že več mesecev z vso strahoto. Katere posledice so se pokazale? Glede prehrane je najbolje za agrarne države, kakršna je n. pr. izvečine še Avstrija (ali Rusija). Take države imajo doma, kar neobhod-no potrebujejo za življenje. Vojska je iznova dokazala pomen kmetiškega stanu. Glede industrije je dobro za tiste, ki bi jih lahko imenovali »vojne industrije«, kakor so industrija za orožje in municijo, za avto, za sedla in čevlje, za vojaško obleko, za šatore, obveze in zdravila. Drugim se slabo godi, če jih ni konec. S tem je pa v zvezi brezposelnost. — Dr. Stolper navaja za to tri vzroke. Prvi je, da je industrija zelo odvisna od hiperkulture. V vojski so se pa ljudje omejili na to, kar je res potrebno, tako je morala indstrija zastati, odtod pa tudi brezposelnost. Drugi je, da je pretrgana vez s tujino; prenehal je domala ves import in eksport; kablji in dohodi so v sovražni oblasti; tako je spet udarjena industrija. Tretji je pa nekak »stupor«, kakor pravi dr. Stolper. Ob vojski se poloti ljudi neki strah. Vsak se skuša zavarovati. Zato ne razširja podjetja, spravi, kar more, v denar, denar zapira doma ter ne daje kredita. Brez kredita podjetja zastanejo; mnogo delavcev izgubi delo; brez dela nimajo zadostnih dohodkov, zato pada tudi konsum; zmanjšanje konsu-ma spet pritiska na industrijo, da se Še bolj omeji; še več ljudi brez dela, še manjši konsum, in tako dalje kot nekak »circulus vitiosu9« ...
Po »Času«.
Med brati in sestrami.
Brezplačno prevaževanje za vojake na bojnem polju namenjenih daril, katera zbira in razdeljuje c. kr. vojno ministrstvo, urad za vojne oskrbe na Dunaju in vojno oskrbovalni urad ministrstva kralj, ogrske deželne brambe. S takojšnjo veljavnostjo do preklica, najkasneje pa do 1. februarja 1915 se dovoli na vseh v obratu c. kr. avstrijskih državnih železnic stoječih normalno in ozkotirnih progah za naslednje navedeno blago, ki se odda kot brzovozno blago, brezplačno prevažanje pod sledečimi pogoji: 1. Olajšava se razteza: a) na spodnjo in vrhno obleko vsake vrste, b) tobak vsake vrste, vino, čokolado in kandite (sladkorčke), c) vse blago, ki je namenjeno za osebno uporabo vojakov na bojnem polju. Blago, ki očividno ni sposobno za osebno vporabo vojakov na bojnem polju, je izključeno od brezplačnega prevažanja. 2. Označbi pristojbine v voznih listih mora biti že pri oddaji blaga pripisan pristavek: »Darila za vojake v vojski«. 3. Predujmi in povzetja po dohodu so pri posluževa-nju te oaljšave izključena. Kot srednja nabiralnica veljajo c. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbovalni urad na Dunaju, nadalje ministrstvo kralj. ogr. deželne brambe, vojnooskrbovalni urad v Brimpešti, slednji le za pod točko a) in b) imenovane predmete. Pošiljanje naturalnih daril je urejeno kakor sledi: 1. Darila za vojake v vojski naj pošljejo darovalci najbližji podružnični na-biralnici, da jih naprej pošlje. 2. Kot podružnične nabiralnice pridejo v poštev:	»Nabiralnica	naturalnih	daril
vojnooskrbovalnega urada« za slovensko okrožje v Gorici, »Nabiralnica na-turalnih daril vojnooskrbovalnega urada v Ljubljani«, »Nabiralnica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada za Trst in Istro v Trstu«, »Nabiralnica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada v Beljaku«. 3. Večje pošiljatve naj naznanijo darovalci, preden jih odpošljejo, c. in kr. vojnemu ministrstvu, vojnooskrbovalnemu uradu na Dunaju. Na podlagi teh prijav dobijo darovalci od vojnooskrbovalnega urada v svrho direktne odpošiljatve uradno izgotovljene vozne liste, v katerih mora biti napisano c. kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbovalni urad kot odpošilja-telj in eno c. in kr. etapno poveljstvo kot prejemnik.
Brezplačno prevažanje dazll za »Rdeči križ«. S takojšnjo veljavnostjo do preklica, nadalje pa do 1. sebruarja 1915 se dovoli na vseh, v obratu c. kr. avstrijskih državnih železnic stoječili normalno- in ozkotirnih progah za darila, ki se oddajo za »Rdeči križ« kot brzovozno ali vozno blago, brezplačno prevažanje pod naslednjimi pogoji: 1. Olajšava velja za blago, ki je pripravno za osebno uporabo ranjenih ali bolnih vojakov in za potrebščine v bolnišnicah. Vse predmete, ki očividno nimajo teh lastnosti, izključujejo odpošilne postaje od te olajšave. Kot prejemnika pošiljatev morata biti napisana v voznih listih Avstrijska družba »Rdečega križa« na Dunaju ali društvo avstrijske družbe »Rdečega križa«. Društva se nazivljejo: Deželno pomožno drurštvo
Kako morejo priti ranjenci v do-»Rdečega križa«, Gospenje pomožno društvo Rdečega križa, Deželno in gospenje pomožno društvo »Rdečega križa«, Podružnica »Rdečega križa« itd.
3. Označbi vsebine v voznih listih mora biti že pri oddaji pripisan pristavek: »Prostovoljna darila za »Rdeči križ«.
4. Predujmi in povzetja po dohodu so izključena pri posluževanju te olajšave. Podrobna pojasnila dajejo postaje, mačo oskrbo? Oddaja ranjencev v domačo oskrbo je vezana na pogoj, da pridejo ranjenci v dobro oskrbo. Tako prošnjo je treba nasloviti na posadkino bolnico, vkateri leži ranjenec, in pri tem navesti leto in kraj rojstva, dalje bolezen ali rano, približno dobo zdravljenja in končno kraj, kjer se bo mudil ranjenec za časa zdravljenja. Poleg tega mora prosilec v prošnji izrecno izjaviti, da hoče prevzeti bolnika ali ranjenca v svojq oskrbo in da skrbi za njegovo stanovanje, oskrbo in zdravniško pomoč. Ta prošnja mora biti potrjena od županstva in okrajijea glavarstva, da ima prosilec dovolj sred-s^evv za domačo oskrbo ranjenca. V splošnem pa morejo priti v domačo oskrbo le taki, o katerih je dvomljivo, da bodo še zmožni za boj, nikdar pa taki, ki ozdravijo v kratkem popolnoma.
Redno pobiranje hmailnih vlog na domn. — Ravnateljstvo hranilnice v Schonebergu je upeljalo nov način zbiranja hranilnih vlog. Poseben uradnik pobira tedensko hranilne vloge po stanovanjih strank, ki se za to prijavijo. Kakor kaže zadnji četrtletni izkaz, si ta način pobiranja hranilnih vlog pridobiva vedno več prijateljev. Pobiranje ne stane ničesar; jemljejo se hranilne vloge po 50 vinarjev, 1 K in 20 K po našem denarju. Takih strank ima hranilnica sedaj 4.870; hranilnih vlog se nabere tedensko za 40.000 K. Tudi pri nas naj bi upeljale vsaj za časa vojne hranilnice enako poslovanje.
Analfabetizem v Avstriji. — Po ljudskem štetju iz leta 1910. je v Avstriji analfabetov: med Čehi 2.38%, Nemci 3.12%, Italijani 10.30%, Slovenci 14.65%, Poljejki 27.36%, bukovinskimi Madžari 36.39%, Rusini 61.03%, Srbo-hrvati 63.67%. Avstrijsko povprečje vznaša 16.52% (analfabet: ki ne zna Citati ni pisati).
Pravnik.
Nekaj vatnih razsodb obrtnih sodišč. Med odpovedno dobo se ne sme nastopiti nova služba, sicer ugasnejo služb, prejemki pri prejšnji tvrdki. Šlo je za kontorista, ki je odpovedal službo, ker se mu ni izplačal zaprošeni predujem. Tvrdka je vzela odpoved na znanje, zabranila pa mu je nadaljnje poslovanje in mu je obenem prepovedala, nastopiti drugo službo, češ, da v tem slučaju ugasne pravica do službenih prejemkov. Kontorist ni prepovedi vpošteval, nastopil je drugo službo, nakar mu je prejšnja tvrdka ustavila plačo. Na ta način je prišlo do tožbe in zgornje razsodbe.
Nedovoljeno prekoračenje dopnsta za cel delovni dan je povod za odpust iz službe. Tožnik (trgovski sotrudnik) se je opravičeval s tem, da ni mogel v soboto odpotovati, ker bi s tem žalil verska čustva svojcev. Tudi ga je v soboto bolela glava in ker se je iz teh vzrokov odpeljal šele v nedeljo, je moral dopust prekoračiti. Sodišče je bilo mnenja, da je nastavljenec opustil službovanje »precejšen« čas. Ako se je hotel ozirati na verska čuvstva svojcev, bi lahko odpotoval že poprej; malenkostno nerazpoloženje, kot glavobol, pa odraščenih nikakor ne more ovirati pri potovanju.
Pomožno službeno razmerje za gotovo dobo je dopustno, ako se označi vzrok istega. Pri sprejemu nastavljen-ca, ki je bil po podatkih tvrdke sprejet na mesto obolelega uradnika registra-ture, je bilo — tako trdi tvrdka — po-godeno, da je odpoved vsak čas mogoča. Nastavljenec je bil odpuščen brez
odpovedi in sicer iz vzroka, ki sodišče ni smatralo za važnega. Sodišče je obsodilo tvrdko v izplačilo plače za čas odpovedi iz teh razlogov:	»Pomožno
službeno razmerje ima za _ predpogoj časovno omejitev iz vzroka, ki se ga mora navesti. Ako se je to zgodilo, potem konča službeno razmerje .brez odpovedi v trenotku, ko je odpadel vzrok pomožnega službovanja. Vendar se more službeno razmerje v prvem mesecu odpovedati v enotedenskem odpovednem roku (§ 20, sotrud. zak.) V danem slučaju pa ne gre za tako pomožno slžbovanje, ker1 tožena tvrdka, ne more trditiu, dft, je povedala tožnik, da je sprejet le za oni čas, dokler bo prejšnji uradnik bolan. Dalje pa tožnik tudi ni bil odpuščen za to, ker je oboleli uradnik zopet ozdravel; končno tvrdka imena obolelega uradnika niti navesti ni mogla. Pogojena izključitev službene odpovedi je bila po § 20, vrsta 2 sotrud. zak. neveljavna.
Okno t svet
Amerlkansko božično darilo ubo-Bim sirotam padlih vojakov. Za božično obdaritev ubogih sirot v vseh vojskujočih se državah je tozadevni odbor v Združenih državah odposlal neko amerikansko bojno ladjo v Genovo z blagom, vredno 10 milijonov kron. Ladja, ki se je že izkrcala na Angleškem, je v torek dne 8. m. m. prišla v Genovo, kjer je izkrcala Avstriji in Nemčiji namenjene darove v približni vrednosti dveh milijonov kron. Za sprejem te ladje so odpotovali v imenu vojnega pomožnega urada notranjega ministrstva dr. Edvard princ Liechtenstein, za ogrsko deželno vojno pomožno komisijo pa je bila v Genovi zastopano. Iz Genove poslanec Julij pl. Pekar. Tudi Nemčija SO odposlali darove po železnici na Dunaj, oziroma v Budimpešto.
Darilo ameiikanskih otrok za Kranjsko. Amerikanski otroci so nabrali božičnih daril za uboge sirote padlih vojakov. Te dni je prišla posebna ladja v Genovo in oddala za avstrijske otroke daril v vrednosti dveh milijonov kron. Ta darila so prišla okoli 15. decembra na Dunaj, odkoder so se razdelila po posameznih deželah.
Socialna demokracija v vojni. — Sedanja svetovna vojna je skoraj po-vsodi čisto izpremenila nazore socialnih demokratov. V Evropi sploh povso-rii. Ne samo, da so se postavili socialni demokrati v vseh vojskujočih se državah na stališče vladnih krogov, ali tudi v netralnih državah so prenehali s svojimi radikalnimi nazori. Najbolj jasno kaže to premembo socialno-demokra-tičnih nazorov vedenje švedskih sodru-gov. Švedska' socialna demokracija je imela te dni od 23. novembra do 2. decembra v Stokholmu zborovanje, ki se ga je udeležilo 150 delegatov in odposlancev iz Danske in Norveške. Pomen tega zborovanja je posebno narastel od zadnjih volitev, iz katerih je izšla so-eialno-demokratična stranka s 87 mandati kot najmočnejša. Največji del vsega zborovanja je bil posvečen vojnemu vprašanju. Opozicija na zborovanju je zahtevala, da se znižajo vojaški izdatki do popolnega razoroženja. Temu nasproti pa so povdarjali zastopniki poslanskega kluba, da ne morejo biti za politiko, ki se ne ozira na razmere v drugih državah, da je vojno vprašanje mednarodno vprašanje in da ga more rešiti socialna demokracija samo s tega stališča. Taktika poslanskega kluba je bila nato odobrena s 70 proti 61 glasovi. — Važno je bilo tudi vprašanje, če sme socialna-demokracija sodelovati z liberalci in skupno ž njimi tvoriti vlado. Referent sodrug Brau-ling je to dokazoval, da je to potrebno in da prevzame po vojni socialna demokracija čisto naravno vlado. Stranka ne more še naprej gojiti le negativne politike, temveč mora sestaviti z liberalci minimalni program, ki bo podlaga skupneimu liberalno-social-demokratičnemu ministrstvu. Tudi to naziranje je obveljalo na občnem zboru. Kakor se vidi so porušeni vsi temeljni nazori socialne demokracije. Mednarodnost, razredni boji in načelo revolcije, vse je vrženo v koš.
Prepoved plačil Rusije na Avstrijce in Nemce. Brez posebnega dovoljenja finančnega ministra je sploh vsako za avstrijske, nemške, ogrske in turške zavode in državljane namenjeno plačilo ali izročitev gotovega denarja, vrednostnih papirjev, srebra, zlata, plemenitih kovin in dragih kamenov kakor tudi dragocenosti prepovedana. V inozemstva sploh pa take pošiljatve ne smejo za posamezen naslov presegati vrednosti 500 rubljev. Od zgoraaj imenovanih zavodov in državljanov pooblaščene osebe tudi ne smejo razpolagati z denarjem, spravljenih v bankah. Vsa plačila na avstrijske, ogrske, nemške in turške podanike, ki bivajo izven
Rusije, toda imajo v Rusiji trgovine ali zemljišča, se izvršujejo po pooblaščencih, že pred vojno zakonito imenovanih. Tudi se bodo izdatki in prejemki akcijskih družb, ki so ustanovljena v imenovanih deželah, toda prepuščena v Rusiji, kontrolirali. Naša vlada je s 14. t. m. odgovorila z enako plačilno prepovedjo.
Moderne bojne ladje. Leto 1306. je za pomorsko vojevanje odločilnega pomena. Takrat so spustili Angleži svojo nezaslišno ogromno vojno ladjo »Dre-adnought« (Ne boj se!) v morje, ladjo, katere ime je postalo označba novega tipa velikih vojnih ladij, brez katerih si modernega vojnega brodovja niti predstavljati ne moremo. Država, katere brodovje nima vsaj ene dread-noughtske divizije, na morju sploh nič ne šteje. Dreadnoughti, ali kakor se jih oficijelno imenuje »velike bojne ladje«, »linijske ladje« (Schlachtschiffe, Li-nienschiffe), tvorijo jedro modemih brodovij. Dreadnoughti so »linijske enote« ter nam nudijo najpopolnejši izraz vojaške koncentracije sil. Oboroženi in zavarovani so tako, da jim v bitki pristoja prva, pa tudi zadnja beseda. Kadar nam mornar popisuje kakovost ladje, našteje številke deplace-menta, dolžino, širino, navaja tudi izdatnost strojev, topov, posadke. Toda to naštevanje je za laika malo ilustrativno. Kakšna je ladja, ki ima 25.800 ton? To številko je treba preračunati, da nam postane razumljivejša. Ako si predstavimo, da gre na en železnični voz 15 ton tovora, potem bi bil potreben za transport dreadnoughta 25.000 ton s stroji, topovi in moštvom vlak s 1720 vozovi! Velika bojna ladja ima posadko, ki šteje okrog 1100 mož, tak dreadnought torej lahko nazivljamo plavajočo trdnjavo. V lakonični označbi inženerjev znaša bojna sila take ladje n. pr. 10/30 5, to je 10 brzostrelnih topov, ki izstreljujejo 30'5 cm kaliber-ske izstrelke. Dolžina cevi znaša pri teh topovih okoli 16 m (= 50 kratni kaliber), teža topovske cevi znaša 47.800 kg. Izstrelek tehta 390 kg in strelivo, ki je za en strel potrebno, 162 kg. V zadnjem času se izdeljujejo tudi še ladijski topovi 38 cm kalibra. Važna pri teh topovih ni le uničevalna sila izstrelkov, temveč tudi doseg strelov. Čim preje je mogoče doseči sovražnika, tem ugodnejši je lastni položaj. Težki topovi so nameščeni na sredini bojne ladje in razvrščeni tako, da je mogoče z vsemi na enkrat streljati na isti cilj. Zato se nahajajo ti topovi v posebnih rotačnih stolpih eden nad drugim. Razne države imajo za te stolpe razne zisteme, o katerih izdatnosti bodo odločili vojni dogodki. Poleg velikih topov se nahaja na dre-adnoughtu tud sirednja in mala arti-ljerija. Srednji brzostrelni topovi imajo navadno kaliber 15 cm; cev takega topa je navadno 7'8 cm dolga ter tehta 5590 ki, izstrelki tehtajo 46 kg, strelivo 18*9 kg. Lahki topovi imajo navadno kaliber 8‘8 cm s 3’75 cm dolgimi cevmi in 9'5 kg težkimi izstrelki. Veliki topovi streljajo na oklope sovražnikovih ladij, srednji na razne nezavarovane dele; mali topovi so predvsem namenjeni obrani torpedovk, ako se približajo dreadnoughtu. Artiljerijska služba na bojni ladji je municijozno organizirana. Ves ladijski aparat je centraliziran. Bojna ladja je prepletena s telefonskimi in telegrafnimi žicami. Mehanični telegrafi, cevni telefoni, signal zvonci dopolnjujejo živčni zistem bojne ladje tako perfektno, da je poveljnik zvezan z vsakim msetom, da obvlada vsak gibljaj, vsako kretnjo ladje in na njej. S tovarišicami je zvezana bojna ladja z najrazličnejšimi signali. Najnavadnejši so signali z zastavami, s katerimi se maha po telegrafski abecedi. Ponoči se iporabljajo raznobarvne svetilke, rakete, električne žarnice tudi po zistemu morseono-ve abecede. Tudi reflektorji se postavijo nemalokrat v signalno službo. Glavno občilo pa je brezžični telegraf. Brezžični brzojav informira poveljnika ladje najbolje in najhitreje ter mu sporoči natančna navodila za predstoječo bitko. Boben in trobenta dasta zname-menje, izvežbano moštvo spravi s krova vse, kar je tam nepotrebno, v celi ladji zavlada za nekaj časa mrzlično delovanje, kotli brnijo, spredaj in zadaj zaplapolajo velike bojne zastave in mogočno pluje dreadnought v boj.
Edisonova' prerokovanja. — Pred davnih časom je obiskal slavnega iznajditelja Edisona dopisnik nekega ameriškega lista in ga prosil, da mu pove o iznajdbah XX. stoletja. Edison se je zamislil, nato pa je delal: Pohištvo se bo delalo mesto iz lesa iz jekla. Jekleno pohištvo bo petkrat ceneje ko leseno, poleg tega pa trpežno in lahko. — Papir zgine. Za knjige bodo rabili mesto sedanjega panirja listke iz nikla, ki bodo 4 tisočine milimetra
tenki. To bo znamenita ugodnost, ker niklasti papir bo brez mikrobov in bacilov. Črnilo prime niklasti papir ravno tako ko običajni. Dva centimetra dobel zvezek bo imel 40.000 strani in bo veljal samo 6 frankov. — Najvažnejše pa bo delanje zlata. Moderna alkimija najde »kamen modrijanov«. Slutim velikanske finančne revolucije, ker delanje zlata bo našim otrokom igrača in vsakdo si bo lahko naredil kupe zlatnikov. Končno prorokujem še, da zgrade ljudje velikanske stroje, ki bodo gnani z elektriko sami orali, sejali in želi. Poljedelec bodočnosti bo moral
biti kemik, botanik in ekonom.« — Kaka škoda, da se uresničijo ta proro-kovanja šele tedaj, ko ne bo nihče od nas več živ. Ali tolažimo se lahko s tem, da bodo naši otroci tako srečni, da vidijo šolarje, ko hodijo v šolo z ni-klastimi knjigami, kako delajo tete mesto nogavic zlatnike, ko ne dela kmet drugega kakor da opazuje delo strojev in kako sede sami na jeklenih stolih. Za lepo sliko bodočega življenja pa smo Edisonu lahko hvaležni.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
I /Bogat« zaloga ženskih ročnih dal in zravau IM spadajočih potrtbižin.____________________________________K
F Mptfnl ljobljhhh
1 . MCI JIH Mestni frg 18
Troovina z modnim Id drobnim blaoom.
Velika liber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, šepnita roboev, ovratnikov, savratnlo, volne, bombaša, su-kanoa Itd.
/fredtiskanjt in vtztnjt raonogramov in vsakovrstnih dragih risb.
Lekarno JT1 kroni" Mr. PIl a. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo te sledeča idravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica ro v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica so v.
Kapljice zoper želodčn,’ krč, steklenica so v.
Poslpalnl pražek, proti ognjlvanju otrok in proti potenju nog, Škatlica so v.
Blble olje, steklenica X krono In S kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih oCes In trde kože, steklenica 70 v.
„Sladln" za otroke. Škatla ao v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica to v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kaSlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica t kroni so v in 4 krone 80 v.
Sladni čaj-zajtrk!
(Trli 80% prihranka ln okusen zajtrk, lužlnal doselil 11 žejo om, ki namesto kave, čaja, kakao, sladr ' aladnl c. J. Ako se ga uporablja pri moke za otroke, so otroške bolezni manj ni :jSI. Dr. pl. Tmkdczvjev sladni ča
namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo '	’ ’ rl dojenčkih namesto
nevarne. - Je za po-
Sla - •
  oj i _________
polti pošlje najmanj 6 zavojev Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnlm čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-7lil>anllll kameTmk<5czy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, ItUrflVjB! JosefstSdterstrasse štev.kb, Radetzkypšatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, lstotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
lovlco cenejši. Dr.pl.Tmk6czyjev sladni čaj ima ime Sladln in Mh? 1 i® vedno ‘)oli priljubljen. Povsod »/. kg zavoj 00 vin. UIUI.I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj fi zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem
Pozor, slovenska delavska društva 1
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini
Janko Češnik
(Pri CeSnlku) LJUBLJHI1H
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki Izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
=7Z=7ZZ-J* 77 77 77 77 77 7/ 7/ \\ SV. \.V \V \\ \V \\	\\ n A. <& E. IISLABEEMUi, M®stoa trg 14®v. 10 ^	
■j Velika zaloga manufaktumega blaga, različno ? sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen. itd. za ženske obleke. — ■	Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati g izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. ■	Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za 5 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti 5 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni •	prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. •	Priznano nizke cenel AV AV \V \!k N.V \\ W \\ \V	K Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse S vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s K srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi £ h pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ~ ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in « klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- “ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. % f Vedno sveže blago I s j --7/- J7 - -j/	//--v/ // //
HalboliSa. naisianrnciža prilika za Stedeniel
Liudska Posojilnica
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, t lastil biči, nasproti hotela Julon" za frančiškansko cerkviio
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.