G=lmiknJt=ilnJEE][n] Izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in npravništvo: Kopitarjeva nlica Sl. 6. r=ii«jni=ibg=ll=ll»*1ia=l BSDBraCilBB Maina znaka: celoletna.. K 4— nolnleina.. „ 2— . „ r-št.„ on U=ULMJLSLJ[fi]liaUlSUlJšLl GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 7. V Ljubljani, 15. januarja 1915. Leto X. Avstrijska industrija v vojski. IZJAVE UGLEDNIH INDUSTRIJ-CEV. Izdelovanje strojev. Profesor G. G o e b e 1. Prvo polletje, predno je izbruhnila vojska, izdelovatelji strojev niso delali dobrih kupčij. Tvornice so izdelovale večinoma naročila, ki niso bila izvedena v dobrem kupčijskem letu 1913. Po izbruhu vojske se je kupčija v tretjem četrtletju leta 1914. še poslabšala. V zadnjem četrtletju šele se je delo v strojnih tvornicah zopet izboljšalo, ker so došle vojne nabave. Velika spretnost tvorniških vodstev je vse prikrojila vojskinim potrebščinam in se je zato povečal promet. Tiste tvornice, ki izdelujejo izključno vojskne potrebščine, so morale celo znatno povečati svoje obrate. Neposredno je to dobrodošlo tistim tvornicam, ki izdelujejo tvorniške stroje in njih dele. Izdatki proizvajanja so se, ker je primanjkovalo delavcev, in ker so se podražile surovine, pač podražili, a obrat se je v zadnjem četrtletju 1. 1914. tako pomnožil, da je odtehtal celo škodo zadano v tretjem četrtletju. Neugodno vpliva na izdelovanje strojev, ker se ne grade nove zasebne tvornice in ker se tudi ne sprejemajo stroji, ki so bili naročeni in ki so se izdelavali, vsled česar se je precej glavnice izgubilo. Zelo razveseljivo znamenje je pa za denarno moč naše strojne industrije, ker se industrijski krogi skoraj nič ne poslužujejo postavno dopustnega moratorija, ki se lahfco smatra za bančni, ne pa tudi za industrijski moratorij. Ne more se še napovedati, kakšno da postane stanje 1. 1915. Splošno računajo krogi strojne industrije, da bo manj dela, a da bo proizvajanje več stalo. Sladkorna industrija. Jolij pl May. Vojska je kakor v vsih industrijah, tudi na sladkorno industrijo učinkovala. V drugih industrijah prenehajo posledice, ko se konča vojska, a sladkorno industrijo čakajo še potem posledice. Vojska je za zdaj podražila vse potrebščine. Izdatki za uradnike in delavce so se pomnožili, ker so le s težavo nadomestili pod orožje vpoklicane. Čutijo se tudi prometne ovire. Pridelana pesa se je večinoma porabila izvzemši 1 Posneto po glasilu velikega kapitala »Neue Freie Presse«, da se tudi naše delavstvo pouči, kako da sodijo tvorničarji o položaju industrije. krajev, ki jih je obiskala vojska: v Galiciji, v Bukovini in v malem delu Ogrske. Sladkorna industrija je izgubila tudi ne ravno majhne množine pese, ki so jo letos izjemoma porabili za izdelovanje špirita in za pitanje živine. Sladkorna industrija sama je pridelala manj pese, kakor druga leta. Kar se je manj pridelalo, pa nadomesti zmanjšani konzum že po vojski sploh, v Av-stro-Ogrski pa še zato, ker se v Galicijo in v Bukovino precej časa ne uvaža avstrijski sladkor. Sladkorne tvornice v Avstriji so zato svoj obrat zelo znižale in to tembolj, ker razven izvoza v Švico, kjer je reden, čez Trst in Reko ni odprtih nobenih izvoznih točk. Zelo se čuti, ker je zaprt izvoz proti severu. Nenavadna je sledeča okoliščina: tvornice, ki izdelujejo surov sladkor, so prodale pred izbruhom vojske le mal del svojih izdelkov, večino zaloge še imajo. Kljub temu ni opaziti, da bi bile voljne prodajati blago in čistilnice morajo drago plačevati surov sladkor. Tvorničarji, ki izdelujejo surov sladkor, namreč pričakujejo, da cene sum-vemu sladkorju poskočijo, ker se bo manj pese pridelalo. Ne more se še presoditi, če in v koliko se to vresniči. Ne more se pa dvomiti, da bo v Avstro-Ogrski odpadlo več pese, kakor v Nemčiji. V Avstro-Ogrski zahtevajo poljedelci navadno od sladkornih tvorni-čarjev trdne cene; le v izjemnih slučajih so zadovoljni s ceno, ki odgovarja ceni sladkorja. V Nemčiji pa zahtevajo poljedelci tako ceno pesi, ki pada in se povišava s ceno sladkorja. Nemški kmet bo zato tudi letos sadil peso v tisti meri, ki bo po njegovem mnenju odgovarjala cenam sladkorja; v Avstro-Ogrski pa sladkorna industrija ne more kmetu nuditi tako visokih cen. Ker se je izločil v prekmurskem prometu avstrijski pesni sladkor, industrija sama najbrže ne bo trajno prizadeta, ker bodo prizadete dežele po vojski zopet prisiljene nabavljati evropski pesni sladkor. Izključeno se zdi, da bi izdelovanje sladkorjevega trstja v kratkem času zelo napredovalo že zato ne, ker se je povsod poslabšalo finančno stanje. Nemogoče sicer ni, da se v daljši bodočnosti izdelovanje sladkorja iz trstja (raste ga osobito veliko v Ameriki) po denarnih žrtvah Anglije in Amerike tako izpopolni, da bo tvoril resno nevarnost evropski sladkorni industriji že zato, ker po bruseljskem dogovoru izgubi izdelovanje sladkorja iz pese zadnjo zaščito. Ob novih trgovinskih pogodbah bosta morali skrbeti Nemčija in Avstro-Ogrska, da bo mogel sladkor iz pese tekmovati s sladkorjem iz trstja. Barvanje bombaževine. Dr. Jakob B iach. Meseca julija 1914 ie bilo barvanje bombaževine z naročili dobro preskrbljeno. Upalo se je, da si opomorejo od posledic težke krize. Vojska je uničila pričakovanja. Poslovanje je po vojski takoj odpovedalo. Promet je padel meseca avgusta 5 do 6 odstotkov. Le z velikimi težavami so vzdržavali omejen obrat. Meseca septembra se je zopet pokazalo nekoliko potrebščin. Zimsko blago, ki so je odklanjali neposredno po vojski, se je zopet zelo zahtevalo. V rednih razmerah priporoča industrija meseca oktobra odjemalcem že poletna naročila. Po vojski ustvarjene izredne razmere so povzročile, da je večina tvornic otvorila sezijo šele pozneje in zelo omejeno. Cene so se le nekoliko povišale. Barvalnice so namreč sodile, in sicer napačno, kakor se je pokazalo, da bodo tkalnice že prej sklenjene sklepe glede na surovine kakor pogojeno dobavile. Ker predilnice niso bile dovolj preskrbljene z bombažem, niso dobavile tkalnicam potrebne preje, vsled česar niso mogle popolnoma dobaviti tkanine.. Ker se niso sklepali nikjer novi sklepi po izbruhu vojske in ker so se dobavile temeljem prejšnjih sklepov le nezadostne množine, so barvalnice bile navezane bistveno na surovine, ki so jih imele v zalogah. Od oktobra sem se pa zopet potrebuje barvano blago. Obstoječe zaloge surovin ne zadoščajo, /e zdaj se mora misliti na to, da se nakupijo nove surovine za izdelovanje barvanega blaga. Odkar je izbruhnila vojska, je pa poskočila cena bombaževi preji 45 do 50 odstotkov. Poskočili so tudi stroški za izdelovanje najvažnejših tkanin za približno 40 odstotkov. Vojska je zelo otežkočila nabavo mnogih pomožnih predmetov. Cene predmetov, ki so neobhodno potrebni, so zelo poskočile. Krompirjev škrob, ki ga veliko potrebujejo pri izdelavi blaga, je poskočil od 30 na 50 kron za 100 kg; ricinusovo olje, ki je stalo pred vojsko 65 do 70 kron 100 kg, je zdaj redko in stane 100 kg 330 kron. V teh okolnostah ne preostane, kakor da se povišajo znatno cene vsaj 15 do 18 odstotkov v primeri z lanskim letom ali pa da se tvornice ustavijo, ko poidejo zaloge surovin. (Glavno, kar se tu izvaja, se opira ne glede na povišane cene škrobu in ricinusovem olju, na to, ker predilnice in tkalnice niso mogle izdelati dovolj blaga. Izdelati ga niso mogle, ker se ni uvažal bombaž in sicer ga radi vojske niso čez morje uvažali Angleži in Francozi. Amerikanci, ki pridelujejo največ bombaža, so zato zaropotali nad Angleži in nad Francozi, ki so odnehali in izjavili, da ne bodo več nasprotovali uvozu bombaža v Avstrijo in v Nemčijo. Res strašna kriza v tekstilni industriji, ki je spravila na stotisoče delav-cev in delavk ob kruh, zato kmalu poneha. Če še nekoliko vlada pritisne na tekstilni kartel, upamo, da se bodo kmalu zopet vrtela vretena v tistih predilnicah, kjer zdaj počivajo. — Op. uredništva). Izdelovanje pohištva. (Julij K o h n. Avstrijska industrija, ki izdeluje pohištvo iz zakrivljenega lesa, zaposluje v svojih obratih na tisoče in tisoče delavcev. Potrebno surovino, les, dobavlja doma. Nad 90 odstotkov svojih izdelkov izvaža — večinoma po morju — v inozemstvo — le 10 odstotkov proda doma. Umljivo je, da je izdelovanje pohištva po svetovni vojski zelo prizadeto. Predno je še izbruhnila svetovna vojska, je bila trgovina že zelo ovirana V Argentinijo, Mehiko in v Brazilijo ni’ bilo mogoče radi finančnih kriz in revolucij ničesar pošiljati. Svetovna vojska je povzročila, da je obrat popolnoma ponehal. Zakrivljeno pohištvo ni navadna potrebščina. Naroča se le v deželah, ki gospodarsko procvitajo. Srednje in male tvornice so zato svoj obrat popolnoma ustavile, ko je izbruhnila vojska. Tvomiški obrat, omejen, vzdržujejo le velike tvrdke in družbe dasi so zaloge prenapolnjene, daomogo-čujejo eksistečno možnost svojim uradnikom in delavcem. Prodaja zalog v Nemčiji, Belgiji Franciji in Angliji je seveda prenehala. Po vojski se upa, da bo industrija zopet procvitala. Izdelovanje stekla. Karel S t d 1 z 1 e. Izdelovanju stekla je zadala vojska trde rane. Popolnoma na tleh se nahaja češka industrija, ki izdeluje votlo steklo; osobito servično in luksus steklo. Obrate so skoraj popolnoma pogasili. Ker so navezani na izvoz, se stanje ne izboljša, dokler se ne konča vojska. Tisti obrati, ki še žgo steklo, bodo najbrže kmalu ugasnjeni. Boljše stoji industrija, ki se peča z izdeljevanjem potrebščin, ker se zahteva blago doma, četudi v manjših množinah. V nevtralno inozemstvo se je sicer s težavo tudi odposlalo nekaj blaga. Proizvajalni stroški so se zelo podražili; primanjkuje tudi premoga. Prokletstvo bogastva. Kamnar je tako, da se to ni opazilo, v svojo korist pridobil zase pisarniškega slugo, ker je hotel od njega izvedeti, kaj da se godi v Bradovi rodbini. Sluga je namreč občeval vsak dan s posli. Izvedel je zato marsikaj, kar se godi v Bradovi rodbini. 'Zdelo se mu je to potrebno, da doseže, kar hoče doseči. Izvedel je tako tudi, da praznuje bodoči petek Bradova gospica svoj rostni dan in da je zato povabila več znank. Gospodje v pisarni se do zdaj niso čisto nič zanimali za godove Bradovih žensk. Gospodu so ob rojstnem dnevu čestitali. Kamnar si pa misli, posebne nesreče ne bo, če pošlje gospici lep šopek. Ako jim to ne bo všeč, si bodo kaj takega v bodoče prepovedali; iz službe ga zato pač ne spode. Kamnar naroči v trgovini lep šopek, v petek ga pošlje gospici Mariji k njenemu rojstnemu dnevu. Šopka gospica Marija ni neprijazno sprejela. Nasprotno, zelo prijetno je bila presenečena. Ne da vpraša očeta, gre drugo jutro v pisarno, kjer se gospodu Kamnarju kratko zahvali za prijazno pozornost in mu stisne elegantno roko. Kamnar zardi in je ves zmočen; pričakoval ni, da se mu gospica Marija v pisarni osebno zahvali. Ko zapusti gospica pisarno, si ostali gospodje pomenljivo pomižkujejo in se smehljajo. Kamnar seveda to vidi, a ne zmeni se za nje misleč: le smehljajte se, zadnji, mislim, se bom smejal jaz. Dogodek, če hočemo biti odkritosrčni, Bradovu ni bil všeč. Proti Kamnarjevemu šopku in čestitki prav za prav ni imel ničesar, dasi ni bil ravno vesel; ugajalo mu pa ni, da bi hodila njegova žena ali hči v pisarno. Po njegovem mnenju nimata tu ničesar opraviti. Hči bi se bila lahko tudi z nekaterimi vrsticami pismeno zahvalila. Ob rojstnem dnevu noče greniti svoji hčerki veselja in molči kot dober in slab oče, ker se boji tudi Maričine trmaste glavice. »No« — si misli Kamnar — »mali korak smo srečno napredovali, kmalu poizkusimo glavni napad. Bradovi Marici šopek ne gre iz glave. Oče je tudi nekoč pripovedoval, da je Kamnar v svoji stroki dobro podkovan in porabljiv človek. Misli, da ni nič hudega, da nudi mlademu može včasih priliko jo pozdraviti. Svoje iz-prehode si vredi tako, da če le gre, pride domov, ko zapuščajo uradniki pisarno. Gospodje jo seveda pozdravlja- jo; Kamnar gleda, da jo nad vse spoštljivo in uljudno nozdravi. Čez tri tedne Kamnarju sluga mimogrede pove, da nameravata Bradova gospa in gospica v osmih ali 14. dneh odpotovati in obiskati omoženo gospo Dobler. Izostaneta nekaj tednov. Kamnarju, ki premisli vse možnosti, to ne dopade. Kaj, če se gospica Marica seznani v tujem mestu z gospodi in ga kdo prehiti? Sklene, da nastopi hitro in odločno, naj že izpade tako ali tako. Takoj gospico Marico snubiti, ne; predrzno bi bilo. Zvečer doma prične sestavljati pisma: eno gospici, drugo staršem. Drugi večer, če hočeš, da postopaš pamentno, prespi prej, predno kaj storiš, prečita in popravlja še enkrat, kar je spisal prejšnji večer. Vsekakor ne sme, in to se je zrcalilo iz prvih sestavkov, preveč kazati, da mu gre predvsem za denar. Hliniti hoče marveč gorečo ljubezen, odkrito nagne-nje. Puhlice mu se izborno posrečijo. Končno samozavestno napiše na zelo fin papir pismi na čisto tretji večer, bilo je pred prazniki, ko je bila pisarna zaprta. Po pošti odpošlje pisma. Kamnar je seveda razburjen. Srčen, ali prav za prav, drzen in če že hočete, nesramen je bil, a upal je le na uspeh, a seveda zopet dvomil. Pri Bradovih pa pisma niso neugodno učinkovala. Seveda, presenetila so vse. Bradovi gospej je pa, ko je vse premislila, bilo všeč, če se Marica zaroči. Upala je, da dobi v Kamnarju zeld ubdgfljivega zeta. Saj je možev uslužbenec. Gospica Marica je bila najbolj presenečena. Rada je videla sicer, da ji je čedni očetov uradnik dvoril, ljubeznjivo mu je odzdravljala, kadar jo je pozdravil in je tudi rada ž njim pokramljala. Pričakovala pa pač ni, da se drzne poprositi za njeno roko. Kamnarjeva smelost jo zelo preseneti, a do-pada ji. Ljubi namreč to, kar je posebno in izredno. Nenavadno je gotovo, če se zaroči in poroči z očetovim blagajnikom. Kako bi se čudili vsi znanci! Smehlja se, ko misli, kako da se bo govorilo v mestu in že je skoraj odločena reči svoj »da«. Popolnoma odloči pomislek, da se ji kljub znenemu njenemu bogastvu, ko se je razdrla prva zaroka, nihče več resno ne približa. Ve da se gospodje boje nevešt, ki so razdrle zaroko. Rajši postane Kamnarjeva žena, kakor da ostane dekle. Kamnar je tudi čeden mož — zakaj torej ne?! Ko kratko vse premisli, pove staršem, da hoče snubitev sprejeti. Mati je zelo zadovoljna. In gospod Bradov? Mati in hči sta za Kamnarja. No, kakor tudi je Jugoslovan. Strokovna Zveza. NAZNANILA NAČELSTVA J. S. Z. Letos bo po novih pravilih J. S. Z. zopet, glavni občni zbor J. S. Z. V zadnji načelstveni seji se je sklenilo, da če ne pride kaj vmes, zboruje glavni občni zbor 13. junija, po pravilih mora zborovati vsaj do konca meseca junija. Načelstvo želi glavni občni zbor prirediti 13. junija tudi zato, ker se ta dan praznuje praznik sv. Antona Padovan-skega, i slovenskemu krščanskosocialnemu delavstvu priljubljenega svetnika čudotvornika. Kakor ob dosedanjih naših občnih zborih, bo za udeležnike občnega zbora posebna sv. maša s cerkveno propovedjo. Občni zbor bo v Ljubljani. Prostor se še določi in naznani, kakor tudi podrobnosti, ker do takrat je še časa dovolj. Živimo v dneh, ko delata meč in smodnik zgodovino. Vse delavske strokovne organizacije so vsled vojske zelo veliko trpele. Naša Jugoslovanska Strokovna Zveza je tudi, kar odkrito priznajmo, radi vojske primeroma največ trpela med raznimi strok, organizacijami. A načelstvo nikakor ne gleda morebiti s topim obupom v bodočnost, nasprotno stavlja glede na izkušnje sedanjosti za bodočnost najboljše nade in upe, in to tembolj, ker število redno plačujočih in delujočih članov ni toliko padlo, kolikor je načelstvo samo pričakovalo. Ako bi nam ne bil prelju-beznjivi papirniški kartel zaprl papirnic v Vevčah in v Medvodah, tekstilni odsek pa ne predilnice v Ljubljani, bi bili mi ostali glede na število člknov skoraj da na stari višini. Morebiti bi nam bilo odpadlo 200 do 300 pod orožje vpoklicanih članov. Zakaj da so ravno v Vevčah in v Medvodah zaprli papirnici, resnično ne vemo. Poizvedovali smo drug9d v Avstriji in na Ogrskem in smo izvedeli, da papirnice povsod delajo, le delo so tu in tam nekoliko radi pod orožje vpoklicanih vojakov omejili. Kar tiče zatvoritve ljubljanske predilnice, naše najstarejše krščanskosocialne delavske trdnjave, smo to pričakovali. Nismo bili presenečeni, dasi nam je bilo hudo, a da bodo zaprli tudi papirnici v Vevčah in Medvodah, tega pa nismo pričakovali, ker vemo, da v vojski množina panirja še poskoči, ker poskočijo velikansko nalogi časopisja. V danem položaju se je moralo načelstvo J. S. Z. vprašati, kaj da naj stori. Ako bi bilo nakazalo vsem stoterim članom J. S. Z., ki so postali brez dela, brezposelno podporo, bi lahko ostala nekega lepega dneva brez vsakega denarja. To pa nikakor ne sme biti ne po besedilu in tudi ne duhu pravil J. S. Z., ki določajo, da se sme deliti podpora le z ozirom na društveno premoženje. Naše društvo je v prvi vrsti strokovno društvo. Brez denarja pa nimajo strokovna društva nobene veljave in moči. Zatajili smo glas svojih src in moramo vztrajati na stališču, da mora biti v prvi vrsti zaotovljena članom J. S. Z. bolniška podpora, ki jo nismo čisto nič omejili, kakor tudi nismo omejili drugih podpor, ki jih določajo naša pravila. Ko je izbruhnila vojska, smo tudi opustili shodno delo, in sicer pred vsem glede na stanje blagajne. Pač je pa ostal stik med načelstvom in posameznimi našimi skupinami in plačilni-cami jako tesen. A o podrobnostih naše pisarne nočemo že zdaj poročati. Naj ostane za občen zbor. Naša pravila določajo, da se morajo na društvenih zborovanjih meseca januarja in februarja podati poročila o »Dobro, to ni nič slabega. Ker ste, kakor sem zapazil, zelo vporabljiv človek in ker moji hčeri ugaja vaša snubitev, izjavljam s svojo ženo: ne ugovarjam zaroki in Vam kot bodočemu zetu ne odrekava svojega blagoslova.« Nato odpre vrata, ki vodijo v salon. Bradova gospa in gospica Marija, ki sta bili v salonu, vstopita. Kamnar jima hiti nasproti. Rdeč je, srce mu močno utripa. Prijazno mu ponudita roki, ki ju poljubi. Zaroka je bila sklenjena. Kamnar je zopet hitro dosegel, kar je želel, hitrejše, kakor je sam pričakoval. Na dobri poti je, da postane bogat mož. Bradov nima namreč moških dedičev. /gospod Bradov spreten trgovec in tvor-ničar, v rodbini igra glavno vlogo Bradova gospa s hčerko Marico. Kaj hočete! Ženska ti izlahka ovija okolu prstov najzavestnejšega moža. Prepira se ž njo, a . . . odneha zaradi ljubega miru. Sicer pa končno gospod Bradov rad pritrdi, saj je s Kamnarjem zadovoljen in na zeta Kamnarja se bo lahko še bolj zanesel kakor se zanaša na blagajnika Kamnarja. Po prazniku gre naš Kamnar, bodoči zaročenec, precej razburjen v pisarno. Nikar ne mislite, da je srčna bo- njih poslovanju, torej letos za 1. 1914. Vsekakor želi načelstvo, naj se letos pošljejo letni računski zaključki prej načelstvu v odobrenje, predno se pri-rede društvena zborovanja, na katerih se bo poročalo o stanju in o poslovanju skupin in podružnic minulo leto. Kjer se želi, da pošlje na te občne zbore načelstvo svojega govornika, naj se to dovolj kmalu naznani. Hočemo sicer poskrbeti za govornike, kjer se to želi, ampak vedeti moramo pravočasno, kdaj da se bodo priredila letna zborovanja, da bomo mogli postreči, kolikor bomo seveda mogli. V naših govorniških vrstah so tudi nastale vrzeli, ki jih seveda ne moremo kar takoj tebi nič meni nič zamašiti. „ Vse skupine in plačilnice pa brez izjeme nujno prosimo, naj skrbe, da bodo do 15. januarja, kakor to predpisujejo pravila, vposlala mesečne obračune za december 1914 centrali, kakor tudi denar, ki se mora poslati. Z ozirom na vojsko smo radi glede na vpo-šiljanje mesečnih obračunov nekoliko potrpeli, a ob koncu leta moramo priti povsod na čisto. V skupinah in v pla-čilnicah, ki bi ne vposlale pravočasno mesečnih obračunov, upamo, da po tem opominu, ki naj se nam ne zameri, ne bo nobene, se izvede po načelstvu J. S. Z. revizija na račun dotične skupine, oziroma plačilnice. Jugoslovanski krščanskosocialni delavski pozdrav. Načelstvo J. S. Z. v Ljubljani. M. Moškerc, t. č. predsednik. Ivanka Brate, zapisnikarica. Vojni dogodki od 5. do 11. januarja 1915. Z južnega bojišča javljajo uradna poi^očila le o dveh neznatnih bojih s Črnogorci: Pri Avtovcu (severno od Bi-leka) so Črnogorci ponoči napadli našo predstražno četo, a so bili odbiti; na meji vzhodno od Trebinja se je pa vršil kratek artiljerijski boj. Kakor smo že zadnjič poročali, so naši vrgle Črnogorce od Trebinja nazaj čez mejo in so naše postojanke sedaj tik ob črnogorski meji. Na severnem bojišču ni bilo nobenih večjih dogodkov in izprememb. V Bukovini so Rusi dobili velika ojače-nja, vsled česar so se naše tamkajšnje čete pomaknile bliže k prelazom. Ob tej priliki so se vršili boji, v katerih so naše zadnje čete, ki so krile odhod v nove postojanke, uspešno zadržavale Ruse, da niso mogli motiti pomikanja naših glavnih čet. Dne 9. t. m. so Rusi poslali na poizvedovanje dva oddelka, ki so ju pa naši razkropili. — Iz ogrskih karpatskih dolin se Rusi zopet umikajo nazaj proti prelazom, ker so vsled ilnega deževja iztopile reke in so pota popolnoma razmehčana, tako da imajo Rusi silne težave s trenom. V vzhodnih Beskidih so naše čete odbile močan ruski napad blizu kraja Cze-remcha, ob cesti, ki vodi čez lupkovski prelaz proti Sanoku, in ujele ob tem 400 Rusov. — Przemysl trdno stoji; posadka Rusom ne da pokoja in jih redno vznemirja s svojimi izpadi. — Sever-novzhodno od Zakliczyna (južnozapa-dno od Tarnowa) in ob Dunaj cu so se vršili ljuti artiljerijski boji. — Ob spodnji Nidi (na Ruskem Poljskem) so Rusi opetovano napadli in kušali priti čez reko, a naše čete so jih zmagovito odbile in jim prizadejale težkih izgub. — Ob Pilici se ni zgodilo nič posebne- lest povzročala njegovo razburjenje. Saj je gospico Marico komaj nekoliko poznal! Kamnar je zdaj le človek, ki mu je vse denar, čuvstev se je že zdav-na osvobodil. Ne pozna več notranjega nagnenja, vzorne ljubezni, ki veže srca v veselju in v žalosti; misli le: kako se ti bo godilo, če izpade stvar dobro in kako, če gre narobe. Ko pride v pisarno, dela kakor navadno; svojim tovarišem ne pokaže čisto nič svojega notranjega razburjenja. Čaka liki zagrizen mohamedanec, kaj da bo. Ko odbije enajsta ura, pride sluga: »Gospod blagajnik, gosp. Bradov želi, da greste v njegovo zasebno stanovanje.« Kamnar takoj gre. Srce mu močno bije. Gospod Bradov je sam. Sprejme ga z dostojanstveno resnostjo; ponudi mu sedež in mu govori: »Poklical sem Vas, da govorim z Vami zelo tehtno besedo. Prosili ste za roko moje najmlajše hčere! Ste li tudi dovolj resno podvzeti korak premislili? Ste se li prepričali, če morete dolžnosti, ki vam jih naloži poznejše življenje po poroki, tudi na vse strani izpolnjevati? Ste li resno pomislili, če boste ob strani moje hčerke srečni?« »Da, gospod Bradov,« odgovori spoštljivo Kamnar. Notranje že zmagu- ga. — Na črti Pilica^Rawka-Bzura Nemci z nezmanjšano silo napadajo Ruse, dasi slabo vreme silno ovira operacije. Dne 5. t. m. so Nemci prodrli do reke Suhe, ki teče vzporedno z Rawko (od vzhoda proti severozapadu) in se 6 km nad Ravko izliva v Bzuro. Sploh Nemci trajno napredujejo v smeri Varšava—Ivangorod, dasi le z velikimi napori in le korak za korakom. Neuradno se poroča, da so zbrali Rusi pri Kielcah (severnovzhodno od Krakova, približno na sredi med Ivan-gorodo min Krakovom) velike sile, kakor tudi na drugih točkah. Vendar so se jim njihovi najnovejši napadi popolnoma izjalovili. Mirovali pa radi tega seveda še ne bodo. Nasprotno je na celi silni fronti Bzura — Rawka — Pilica — Nida — Dunajec — Karpati pričakovati novih ruskih navalov. Zatrjuje se, da je na naši strani vse pripravljeno, da odbijemo vsak ruski napad. — Z bojišč severno od Visle (zapadno- in vzhodno-pruska meja) ni nobenih novic: nemška uradna poročila javljajo, da je položaj stalno neizDremenjen. Imenoma se navajajo le manjši ruski napadi južno od Mlawe, ki so bili pa vsi odbiti. Na zapadnem bojišču se vrše manjši boji na celi črti od obale Severnega morja doli do švicarske meje. Neugodno vreme in zamočvirjena tla, zlasti v Flandriji, ovirajo delovanje čet. Posebnih izprememb ni bilo. V trikotu Thann — Steinbach — Sennheim v žgornji Alzaciji se še vedno vrše ljuti boji; nasprotnika sta že opetovano drug drugemu iztrgala tamošnje postojanke in jih zopet izgubila. — Dne 10. t. m. se je močno nemško zračno brodovje — krog 16 letal — približalo ustju Themse; nemški letalci so naj-brže nameravali bombardirati London, a ker je bila gosta megla, so se obrnili proti francoski obali in vrgli na mesto Dunkirchen (južnozapadno od Nieu-porta) okoli .50 bomb, ki so napravile veliko škode in ubile mnogo oseb. — Francoska vlada se je iz Bordeauxa z vsemi svojimi uradi preselila nazaj v Pariz. Turško - rusko bojišče. Rusi uradno poročajo, da so pri Ardahanu in Sa-rykamišu odločilno potolkli turško vojsko ter dva armadna zbora popolnoma razbili, en armadni zbor pa ves, s poveljnikom vred, ujeli. Na drugi strani so pa Turki zasedli Urmio in Kotur (v Aserbeidžanu, v severovzhodnem kotu Perzije). Dardanele. Časopisi poročajo, da angleško in francosko brodovje obstreljujeta dardanelske utrdbe, a brez posebnega uspeha. Vojna v kolonijah. Angleške vojne ladje so 15. decembra 1. 1. obstreljevale glavno luko Nemške Vzhodne Afrike Dar es Salam in potopile v luki zasidrane ladje. Z livad krvi. Zanimiva Izjava ranjenca. »Ta pomaga!« Vojaški duhovnik ima kratek nagovor med vojnim odmorom. Preden konča, reče še to-le: ». . . In slednjič iskreno prošnjo; Moliti morate! Eno uro je tega, kar sem bil v lazaretu. Med ranjenci je tudi Bavarec, ki ga je granata strašno zdelala. Zdravniki strme ob njegovi potrpežljivosti. Vprašan, kako more grozne bolečine prenašati tako potrpežljivo, je segel z neranjeno desnico v nedrije ter pokazal mal križec z besedami: »Ta pomaga!« — Vse je umolknilo v dvorani . . . je, ve že, da po tem odgovoru ne odklonijo brezpogojno njegove snubitve. »Znate li, da je bila moja hči Že pol leta zaročena in da se je razdrla zaroka pred enim letom?« Kaimnar prikima, zardel je in z glasom, ki se nekoliko trese, pristavi: »To pač ni razlog, da ostane ne-omožena; saj se to večkrat zgodi.« »Zgodi se,« odgovori gospod Bradov, »a potrebno se mi je zdelo, da vas opozorim na to. Povejte mi, kaj bi storili po morebitni poroki? Nameravate li se osamosvojiti ali ostanete v moji kupčiji?« »Rajši bi ostal pri Vas,« odgovori Kamnar že bolj samozavestno, ker čuti, da ne stoji zanj slabo. »Ta—ko!« pravi Bradov nekoliko zategnjeno, a zadovoljno. Obvestite me še nekoliko o svojih rodbinskih in premoženjskih razmerah. Vem, da ste spreten in dober trgovec, a kdo in kje so vaši sorodniki?« »Živi le še moja mati in neka omo-žena sestra, pri kateri stanuje mati brez skrbi. Svak je uradnik nastavljen precej daleč od tu. Velikega premoženja nimam,« odgovori Kamnar boječe. »Meni nič ne pomaga.« Izmed 12.000 vojakov, ki so meseca avgusta v Linču prejeli škapulir Matere božje, jih je bilo le malo, ki so se pomišljali, bi ga li vzeli ali ne. Nekdo je bil še celo vidno v zadregi, ko so mu ponudili to blagoslovilo ter ga je zavrnil, češ: »Saj mi itak nič ne pomaga, ker sem staroka-toličan.« Čisto mirno mu reče nato dama, ki mu je ponudila škapulir: »Le vzemite, le. Naša ljuba Gospa bo tudi vas varovala.« Vojak vzame ter gre v vojašnico. Malo dni nato sta se vojak in ta dama zopet sešla, in sicer — v cerkvi. Po službi božji pravi vojak: »Tisočkrat vam Bog povrni, da ste mi izročili škapulir. Od takrat mi ni bilo več prestati brez prejšnje vere, ki sem se ji izneveril vsled kljubovanja. Tudi »svojim« sem na dom pisal; vsi so se povrnili v naročje svete katoliške Cerkve. Z mirno vestjo grem sedaj na vojsko. Kamen, ki me je dolgo tlačil, se mi je odvalil od srca. Ta milost mi je došla po škapulirju Matere božje.« Nova prorokovanja o miru. — Italijan, ki trdi o sebi, da je v njem Ca-gliostrov duh, je prorokoval, da bo konec vojne 25. marca 1915. Dotični Italijan je grof Baschieri, ki prisega da vidi v bodočnost. In to dokazuje s tem. 31. julija je bil grof pri spiritistični seji. Ob pol desetih zvečer zakliče nakrat: »Poglejte dobro na ure. V tem hipu je bil umorjen na italskem boulevardu v Parizu znamenit politik.« In res, drugi dan je prišla vest, da je bil umorjen Jaures. Svojo prorokbo si je dal grof protokolirati. L. 1906. janllll kameTmk<5czy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, ItUrflVjB! JosefstSdterstrasse štev.kb, Radetzkypšatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, lstotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. lovlco cenejši. Dr.pl.Tmk6czyjev sladni čaj ima ime Sladln in Mh? 1 i® vedno ‘)oli priljubljen. Povsod »/. kg zavoj 00 vin. UIUI.I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj fi zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem Pozor, slovenska delavska društva 1 Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini Janko Češnik (Pri CeSnlku) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki Izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. =7Z=7ZZ-J* 77 77 77 77 77 7/ 7/ \\ SV. \.V \V \\ \V \\ \\ n A. <& E. IISLABEEMUi, M®stoa trg 14®v. 10 ^ ■j Velika zaloga manufaktumega blaga, različno ? sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen. itd. za ženske obleke. — ■ Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati g izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. ■ Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za 5 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti 5 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni • prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. • Priznano nizke cenel AV AV \V \!k N.V \\ W \\ \V K Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse S vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s K srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi £ h pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ~ ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in « klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- “ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. % f Vedno sveže blago I s j --7/- J7 - -j/ //--v/ // // HalboliSa. naisianrnciža prilika za Stedeniel Liudska Posojilnica reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, t lastil biči, nasproti hotela Julon" za frančiškansko cerkviio sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.