Leto LXXIV., St. 271
Cena 50 cent.
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PU03NUIVA ULICA § — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase U Kraljevine ItaUje tn
UNIONF PI BBI.ICITA fTAtJANA 8. A-, MILANO
Sl-S. SI-«. n-3i, n
pri postno eekovDesa Ljubljana Stev. 10-391
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicits dJ provenienza Italiana ed \l UNIONE PUBBUCm ITALIANA S. A*. MILANO.
Altri duri colpi
al naviglio nemico
S piroscaH gravemente đanneggiati, tra i gnali on caccla-tarpeđinlere — Un scmmergibile afSondato
II Quartier Generale delle Forze Armate ccniun:ca jn data di 21 novembre U se« guente bollettino n J)13:
Sul fronte cireraico e al confine a'gero-tuni-ino azioni dl elementi esplorantl
Velivoli germansci in rursciri attacchl n«*lle actji! ! algt*rine eo'pivano e grave-mente darnejjgiavann einque pirosce.fi fra i ouali una prrando na ve passeggeri, ed un c* cciatorpediniere.
Nel Mediterraneo sette apparecchi av-vfTiari sono stati abhattutl dalle artiglie-rie eontro-aeree. Un altro e precipitato in ni are a seguito di combattinaento.
N ostre formazionf hanno ripetutaraente bom *. ii* r da to 1'aeroporto di Mkabha.
liia n ostra imita al comando del tenente di vascello Mario Colussi ha dlstrutto in Mediterraneo un sommergibile nemico.
jiijl težki udarci sovražnemu ladjevju
S parnlkov hvdo pcrkcdavanih, med njimi en rušilec Potopljena sovražna podmornica
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je  objavil  24.   novembra  naslednje 913. vomo poročilo:
Na fronti v Cirenaiki in na alžlrsko-t i*i ški meji izvidnjške akcije.
Nemška letala so v posrečenih napad?h v jI/ r-k;,1! vodah zadela jn težko poško-c'ovala pet pari* kov. meH ujmi veliko potn:ško ladjo ter en rušilec.
Na Sredozemskem morju je protiletalsko topništvo zbilo 9 sovražnih letal- Neko (tujjo letalo se je zrušilo v morje v borbi.
Naši leta'ski oddelk so ponovno bombardirali letališče v Mieabbi.
Neka naša pomorska ed niča pod poveljstvom porečn:ka bojnega broda Maria Oclussia je uničila na Sredozemskem mor-.u sovražno podmornico.
posadkam;, ki so se posebno izka-xmle pri potopitvi sovražnih ed nic v akci-. ah, ki jih omenja vojno poročilo št. 919., se omenjajo posadke pod poveljnKtvom zapitam Ern^sta Sassia, poročnika Fran-*esca Cossua in poročnika Antonia Vel-fera.
Iz nemškega vojnega poručila
Vojno poročile Nemškega vrhovnega noveljstv3 prav: c operacijah v Sredozemlju in Severni Afrikj*
V Cirenaiki in na tuniško-alžlrskl meji udi jstvovanj ■ izvidnikih oddelkov. Letalski napadi so b li podnevi In ponoči usmerjeni proti angleškim oklopnim oddelkom in avtomobilskim  kolonam v zapadni Cirenaiki.
Ob obali severne Afrike so strmoglavila letala z dobrim urnikom napadla železnico, motorna vozila in topniški* postojanke. Ob priliki bombard ranja vojaških ciljev v Alžiru je bilo v n«>či na 23. t. m. z/idctih s težkimi bombami pet sovražnih parn:kov, med njimi neka velika ladja, kakor tudi en rušilec.
Nemška podmornfea je pred Oranom z dvoma torp doma zadela sovražno krr?arko, ki je bila zavarovana z več rusilci. Računati je s potopitvijo križarke.
Protiletalsko topništvo je v Sredozemlju sestrelilo 5 sovražnih bombnikov.
S Savojskiai red:m
oblikovani generali
FTm, 24. nov. s. Z dekretom je Nj. Veličanstvo Kralj in Cesar na predlog Du-ceja blagovolil podeliti naslednja priznanja Savojskega vojaškega reda:
Za kom mlatorja Savojskega vojaškega reda je bil imenovan general Armadnega zbora  Mario Arisio;
za oficrja Savoskega vojaškega reda sta bila imenovana general Armadnega zbora Lnigi Mentasti in divizijski general France;* co Scortf;
za viteza Savojskega vojaškega reda sta bila imenovana :1 vizijski general Marto Marazzani in brigadni general Giac°mo I.ombardi.
Rim, 24. nov. s. Oneral Armain^ga zbora Mario Arisio, ki je bJl imenovan za ko-mendatorja vojaškega Savojskega reda, se j erodil v Turinu 5. julija 18S5. Dne 14. septembra 1905 je post?.l podporočnik 26. pehotnega polka. Udeležil se je italijan-sko-turške vojne leta 1911—1913 in je b'l oblikovan na alpski fronti 1. julija 1917 z bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Leta 1926. je postal polkovnik, leta 1935. pa brigadni general ter dve leti nato divizijski general in poveljnik pehotne divizije >Vespric Tega leta je bil imenovan tudi za oficirja vojaškega Savojskega reda. V aprilu let3 1911. si je pridob'1 srebrno kolaino za vojaško hrabrost zaradi zmagovite akcije zopetne osvoboditve Kor-če. Dne 6. julija 1941 je general Arisio postal poveljnik Armadnega zbora.
General Armadnega zbora LuIti Mentasti, ki je bil imenovan za oficirja savojskega vojaškega reda, je bil rojen 2. maja 1SS3 v Vercel'iu V avgus+u 1904 se ie kot topniški poročnik udeležil vojne 1915— 1918 in si pri!ob'l na bo^š^u križ za vojne zasluge. Leta 1929. je bil imenovan za generala zaradi izrednih zaslug. V januarju 1936 je bil dodeljen povelimštvu OJavnega stana- V juliju 1938 ie postal divizijski general in se je udeležil vojne na grško-a3bar<sk; fronti ter opravljal funkero poveljnika čet v Crni gori f^neral armadnega zbora je od aprila 1942.
Dviziirki general Franeeseo ScottJ, fc: je bil Imenovan za oficirja savojskega voiaškeea reda se ie rod l 27. novembra 1885. v Rimu. 5. septembra 1907 ie posta! podporočnik pri bersaljerih. V afriški vojni let 1911—12 je bil dvak-at ranjen in dvakrat odlikovan z brc na sto kolajno za hrabrost. Leta 1915—1918. je bil ranjen na
San Mchelu, toda kmalu se je vrnil na bojišče ter je bil na gori Zev o 4 junija 1916 na čelu svojih bersaljerov, ki so napadli, zopet ranjen. Odklonil je zdravniško pomoč ter ostal na svojem mestu in nadaljeval akcijo, dokler ni bil drugič ranjen, na kar je moral prepustiti povelini-Stvo drugemu Za to akc jo mu je bila podeljena srebrna kolajna za vojaško hrabrost. Leta 1936 je bi v Abesmiji odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda.
Divizijski general Mario Marazzani, ki je bil imenovan za viteza Savojskega vojaškega reda. se je rodil 28. julija 1887 v Vercelljju. 4. septembra 1908 je postal pod-poročnk v polku suličarjev Novara. Zaradi operacij v Pasubiu je bil v oktobru 1916. odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost Zaradi odličnih operacll, ki j h je izvedel na ruski fronti od 20. julija do 30. decembra 1941. je napredoval v divzijskega generala. Od'ikovan je z nemškim železnim križem I. in II, razreda.
Prigadni general Gi^com© Lombardi, ki je bil menovan za viteza savojskega vojaškega reda, je bjl rojen 25 julija 1889. v Droneru (Cuneo). 17. septembra 1911. je postal podporočnik pri planincih m je bil odlikovan z bronasto kolajno v bitki pn Dernj v januarju 1912. V juliju 1917. si je pr dobil Še dve bronasti kolajni. Na zapadni fronti se je udeležil naše akcije kot pod-šef glavnega stana povelj nštva I. armade. Leta 1941. je postal brigadni general, v decembru istega leta pa je bil v Severni Afriki odlikovan s srebrno kolajno. V marcu 1942. sj je pridobil nadaljnjo srebrno kolajno. V juniju letos se mu je posrečilo pobegniti iz ujetništva m zajeti sovražnike, ki so ga obkolili, pri čemer je bi hudo ranjen. Odlikovan je z nemškim železnim križem 1. in II. razreda.
Priznanje značaja karcev
Rim, 24. nov. s. Po Ducejevl ©dločbi od 18. t. m. se priznanje značaja borcev razširi na vse čete, ki pripadajo edinkam pro. f iieta ls k e obrambe, edin i ca in obalne zaščite, velikim edinicam obalne abrambv-. edini cara v Franciji, Korziki in francoski Severni Afriki, edimcam na polotočnj in otočni Grčiji ter edinicam v Albaniji. Visoko priznanje je nagrada vsem vojakom vse vrst oro; Ji, ki opravljajo nalogo bistvene važnosti v boju,-ki ga Italija žilavo 1 ije za svojo bodočnost.
Ogromne sovjetske izgube ob Donu
dveh dneh velike bitke so Nemci in zavezniki uničili najmanj de sovražnih oklopnih brigad in pehotnih
Atentat na generala Glrauda
Pariz, 24. novembra, s. »Pet t Pansien« doznava iz Alžira, da je bil general Giraud J ranjen ob atentatu, ki sta ga nanj izvedla dva francoska oficirja. Oba oficirja francoske mornar ce, ki sta rapadla generala Girauda, in mu očitala, đa je prelomil besedo, in streljala nanj, so Axn~ričani ubili.
Ameriške Zagube v Severni Afriki
Bern, 24. nov. a. Vojno ministrstvo Združenih držav je objav* lo prvi seznam ameriških izgub pri izkrcanju v francoski Sev. Afriki, ki znašajo 1910 mrtvih, ranjenih in pogrešanih.
Izropanje Severne Afrike po Angležih
Lizbona, 25. nov. s. Roparski duh Anglije se je zopet jasno pokazal v izjavi parlamentarnega tajnika ministrstva za p ure hrano Mac Bonea. Mac Bone je spo-roč'1, da njegovo ministrstvo skrbno proučuje način, da bi se prepeljala v Anglijo skoraj celotna proizvodnja žita, vina in olja iz francoske Severne Afrike. To potrdilo parlamentarnega tajnika Mac Bonea kar najbolj kategorično demantira svo-ječasne izjave Angležev, da je bila zasedba francoske Severne Afrke izvršena v interesu Francije in Francozov.
Položaj v Indiji
še poslabšan
Lizbona. 24 novembra, s. Anglešk; tisk javlja, da se je v zadnjem času položaj v Indiji znova poslabšal. Dopisni^ »Tmesa* poroča iz Novega Delnija. da je bilo zadnje dni zopet izvršenih mnogo aretacij zlasti med osebami, ki pripadajo kongresni stranki. Med temi je bivši indijsk minister Purshoton Tricundas, voditelj indijske socialistične stranke.
Iz Hitlerjevega jrlavuega stana, 24. nov. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo danes iasled--je vojno oo^očilo:
Na področju Kavkaza so neugojni vremenski pogoji preprečevali večje barbene •poracije.
Jnžnozapadno od Slalingrada in v vc» dkem loku Dona so sovjetske čete, žrtvu-loč brezobzirno moštvo in vojni material, vdrle v obrambno fronto ob Dona. V teku so protiukrepi.
V trdovratnih in sprememb polnih bojih zadnjih dni je l»!lo »*eč sto sovjetskih oklopnih vozil uničenih. Oddelki nemškega in romunskega letalstva so kljub neugodnemu vremenu stalno podpirali vojsko na kopnem.
V Stalingradu samo krajevne bojne operacije.
Novi močni napadi Sovjctov jnžnovrhod-no od [Imenskega jezera so se izjalovili.
V ozemlju ob izuvu Volhova je bilo več sovražnih transportnih vlakov z letal-ki mi napadi uničenih.
Nad francosko zapadno obalo so nemški lovci sestrelili P stirlmotornih sovražnih bombnikov. Eno listno letalo je bilo izgubljeno.
*
Berlin, 24. novembra, s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz vojaških krogov, da so boljševiške izgube v borbah južno in severnozapadno od Stalingra-da tako hude. da mora Timošenko pošiljati vedno nove rezerve v boj. da izpolni praznine, povzročene v njegovih vrstah po nemškem ognju. 2e po dveh dneh je bilo najmanj 10 boljševičkih oklopnih brigad fn pehotnih divizij popolnoma uničenih. Druge divizije so utrpele take izgube, da niso bile več sposobne za borbo. 63. sovjetska pehotna divizija, ki je ščitila bok neke napadalne skupine, je bila uničena do zadnjega moža. 333 divizija strelcev, ki je napadla z mostišča pri Serafimoviču rum unske postojanke, je prišla pod ogenj neke rumunske cklepne divizije. Kdor ni pade! na bojišču, je bil zajet.
Peta in šasta konjeniška divizija boljše-viške garde sta doživeli isto usodo. Sledili sta lastnim tankom v nekem razmeroma globokem prodoru v kolenu Dona. Ko sta izgubili zvezo s svojimi zaš?itnicami, je bil izveden silen protinapad nemških rezerv s tanki in težkim pehotnim orožjem, tako da sta obe diviziji imeli strasne krvave izgube. Med poskusom, da bi se izvili iz cbkol'tve, sta izgubili skoraj vse svoje konje in orožje. Tistim, ki so ostali živi. je ostala samo ta mežnost, da so se predali. Enako so bile skoraj popolnoma uničene med očiščevanjem nekega bojišča s protitankovskim orožjem in topovi oklopne sile. ki so izvedle napad, med njimi 121. oklopna divizija ia 14. motorizirana brigada. Samo en oddelek protitankovske obrambe je javil, da je uničil 100 sovražnih tankov, večinoma najtežjega tipa.
Južnovzhodno od Kleckaje je 321. pehotna divizija utrpela pri Orehovsku med napadom na rumunske postojanke tako hude izgube, da so jo morali umakniti iz bojnih črt.
Enake krvavi za Sovjete so bili obrambni boj; južno od Stalingrada. Tam operira-joča 51. sovjetska armada je izerubila v prvih dneh napada najmanj 40.000 mož. ki so padli ali bili ranjeni. Med napadom na Malie Derbeti je bila 302. pehotna divizija skoraj popolnoma uničena ob energični obrambi Rumunov, ki so branili svoje postojanke. 155., 163. in 235. oklopna brigada so izgubile več ko polovico svojih efektivov.
Slika b^tke ob obeh straneh Stalingrada se lahko povzame takole:
Sovjeti skušajo še vedno po ofenzivnih uspeh prvih dni ne ozirajoč se na izgube, razširiti vdore v obrambni fronti. Zaradi ogromnih izgub tankov in težkega orožja zlasti zaradi strašnega masakra pehotnih divizij, je pritisk sovjetskih sil manjši. Kljub težavnemu položaju zaradi vremena so nemška bojna in rušilna letala podpirala v loku Dona z močnimi silami težke obrambne borbe nemških in romunskih Če* Z bombami so uničila 8 tankov in nad 60 sovražnih motornih vozil. Med napadom v nizkem poletu je bila ena sovjetska baterija uničena. V napadih iz nižine so bile zdecimirane sovražne rezerve, ki so jih poslali v boj. Akcija boljševiškega letalstva pa je bila nasprotno malenkostna.
Enako so bila napadena sovjetska ojače-nja v severnem odseku v področju ustja Vorlohva; več bomb je v polno zadelo tri velike transportne ladje, ki so bile namenjene v Petrograd. Na Ladcškem jezeru sta bila potopljena dva velika vlačilca. Pri Koboni so bile na neki zelo važni točki ob južnem obrežju Ladoškega jezera uničene z bombami velikega kalibra vse naprave. Z bombami je bil pognan v zrak tudi vlak s strelivom, katerega so raz-tovarjali na čolne.
Središče hudih napadov, ki trajajo ze tedne, je bila tudi murmanska železnica. Glavni cilj napadov so bile naprave na nekem kolodvoru ob zapadnem obrežju zaliva Kandalakse. .
Učinkovitost odpora nemikih in zavezniških čet
Berin, 24. novembra, s. Glede velke obrambne bitke, ki divja že pet dni ©krt. g Stalingrada m v velikem kolenu Dona, ponavljajo danes s pristojnega vojaškeg.1 vira da ni mogoče dati Se podrobnost o bitki Kakor poroča današnje vojno poročilo vrhovnega povelinštva nemških m za-.veznišk'h siL so te sile zapletene v hudfh borbah, k potekajo z menjajočin^-se uspe-
hi. Nemške in zavezniške sile še naprej zadajajo sovražniku hude izgube.
Dejstvo, da je uspelo izločiti iz borbe več sto tankov, ne dopušča nobenega dvoma glede učinkovitosti ofenzivnega odpora nemških in zavezniških čet. To dejstvo dopoveduje tudi jasno, da označuje sedanjo fazo sovjetske ofenzive v glavnemu huda borba z oklopnimi silami, kj so tu pa tam prodrle v nemško obrambno fronto in ustvarile kline. Ti pa postanejo za sovražnika samega v nadaljnjem razvoju lahko usodni, kakor se je zgodilo n. pr. spomladi prj Harkovu. Saradi tega ni mogoče pojasnjevati poteka bitke. Gotovo pa je, da ima nemško vrhovno poveljnigtvo razloge da sled; s popolno m.rnostjo poteku hudih obrambnih borb.
Spopadi na finskem odseku
ftielsinki, 25. nov. s. V zoanjih 2* urah je bilo na fronti v Karelski in Aunuški ožini živahno borbeno in izvi Iniško udejstvo-vanje. V odseku fronte v Vzhodni Kare-liji sta bila odbita dva sovjetska oddelka, ki sta skušala napasti prednje finske postojanke, potem ko sta prekoračila ~eko zamrznjeno jezei-o. V severnih odsekih iste fronte je bilo živahno udejstvovanje patrulj in obojestransko topniško streljanje.
Finski lovci so se zapadno od Kronštata trikrat zaporedoma spopadli z velikimi sovjetskimi letahakimi skup nami. V izrel-no hud*h borbah je so\Tažnik izgubil 1 Spitfire, 2 Tomahavka in 1 lovsko letalo tipa I 16, kakor tudi 4 bombnike stimo-glavce tipa P E 2. Finci niso imeJi nobene izgube. Skupine finsk*h bombnikov so silovito bombardirale neko važno sovjetsko letalsko oporišče.
Med tremi dolgo trajajočimi sovjetskimi napadi so povzročile škodo bombe, ki so padle v okolici Kotkc.
Na Atlantiku spet potopljene tri ladje s 24*000 tonami
Berljn, 24. novembra, s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz vojaških krogov, da so nemške podmornice v btki na Atlantiku potopile eno petroleisko ladjo in dve trgovinski, docela natovorjeni ladji s* skupno 24.600 t onami- 10.000 tonska petrolejska ladja je bila prestrežena na
morju pr: Nov- Zemlji, ko je bila na poti v Kanado. Ena izmed trgovinskih ladij, ki je bila na poti v Murmansk z vojnimi potrebščinami, je bila potopljena z dvema torpedoma na Atlantskem oceanu, druc,a 4000 tonska je bila potopljena v SrednK-m Atlantiku v bližim Ekvatorja.
Podmornice Osi v kanadskih vodah
Lizbona, 25. nov. s. Na nekem so? Um k u kanadske vlade je Anius Mac DonaU rekel, da je nevarnost pa'.momic O« n:v Atlantiku še vedno resna ter je dodal, da veliko število sovražnih podmornic deluje na Atlantiku in celo ob Kanarskem cbrež-ju in v zalivu sv. Lovrenca, čeprav so operacije v everni Afriki prisilile Os, da je zastavila mnoge podmornice v zapadnem Sredozemskem morju. V zalivu sv. Lovrenca je zaključil Mac Donaki, je bila potopljenih več kot 120 ladij.
Vladar in Vladarica pri vojnih ranjencih
Rim, 24. nov. s. Njuni Veličanstvi Kralj Cesar in Kraljica sta davi obiskala bolnico Rdečega križa Kegina Klena. 1'omudila sta x* dol#o ob poM« l„ah oficirjev in vojakov, ki so bili ranjeni v vojni. Vladar in vladarica sta tolažila ranjence, za kar so jima bili hrabri bolniki ganjeno hvale/a i.
Princ Plementski na pogrebu turinskih žrtev
Turin, 24. novembra, s. Njegova Visokost F emontski princ je davi prispel v Turin in inspiciral šole, kot vrhovni poveljnik pehote. Prisostvoval je ganljiv j poklonita oblasti in ljudstva truplom Turin-čanov, ki so b-Ii žrtve zad jega sovražnega napada. Princ se je udeležil verskega obreda, ki ga je opravil na pokopališču turin-skl nadškjf.
Dan matere in otroka
Rim, 24. nov. s. Duce je odredil, da se bo tudi letos prosla\-il 24. december kot dan matere in otroka.
Uspehi in cilji borbe proti boljševizmu
Ob danainji obletnici pakta proti kamin ter ni
Berlin 24. novembra, s. Jutri bo obletnica podpisa protikominternskega pakta. V pol-uradnem komentarju se ob tej priliki podčrtava, da je pakt naperjen ne samo proti boljševizmu, temveč po geslu »Kdor je prijatelj mojega sovražnika, je moj sovražnik«, tudi proti plutokratičnim silam in njih satelitom, ki se družijo z Moskvo in so cele izdali Evropo boljševizmu. Od prvih spopadov med protikorninternskimi državami in boljševizmom med državljansko vojno v Španiji, je anglosaški imperijali-zem podpiral komunistični upor na vse načine. V tem prvem spopadu je duh protikominternskega pakta dosegel svojo prvo zmago nad boljševiško in plutokratsko svetovno koalicijo. S tovariško nesebičnostjo so legije Osi prenašale hude Žrtve, boreč se s tovariši generala Franca in uničujoč komunistično kugo na Iberskem polotoku.
V 17 mesecih neprestane borbe je naša zmagovita vojska v tesnem tovarištvu s finsko armado in z italijansko-rumunskimi divizijami ter madžarskimi, hrvatskimi in slovaškim divizijami ter a skupinami prostovoljcev iz vseh ostalih evropskih naro-
dov ne samo odvrnila smrten udarec, ki ga je hotel Stalin zadati Evropi s tem, da at je borila proti plutokratičnemu svetu na zapadu, temveč je storila še več. Evropska protikomintemska vojska je na čudovitem pohodu dosegla doljno Volgo in Kavkaz ter iztrgala boljševizmu navažnejsV prehranjevalne in sirovinske vire.
Japonska intervencija je dala nov izredno močan impulz borbi proti anglosaškim silam, ki so zaveznice boljševizma.
Komentar se takole zaključuje: Duh protikominternskega pakta in upor novega reda proti preživelemu svetu je glgantsk" borba za svobodo in borba proti boljševi-škenitl kaosu. Ta borba dviga na vseh frontah milijone junaških borcev. Zastave teh hrabrih borcev imajo razne barve in embleme. Številna so tudi bojišča, na katerih se bore za boljšo bodočnost. Toda cilj je en sam: likvidacija boljseviške kuge, zgraditev novega pravičnega in trajnega svetovnega reda. žrtve, ki jamčijo za dosego tega cilja in zmage, so v enaki meri sveta vsem.
Podmornice in letala Osi onemogočajo konsolidacijo sovražnika v Severni Afriki
Ugotovitve portugalskih listov
Lizbona, 24. novembra, s. »DJario Popu-lar«r piše, da imajo Anglo-američani vedno bolj opravka s prvim resnim odporom na alžirski meji. Iz veroloktvjnih virov javljajo, da operira proti angleškim s'lam vedno vec italijansko-nemških letal s Sicilije, Sardinije in Korzike, ki so tri tel'ke nepremične nosilke letal v Sredozemskem morju. Ta. letala se ne omejujejo na bom-baerdiranze sovražnih zbirališč, temveč iz-vajao takt*ko, ki se je izkazala za dobro na Nodveškem in prevažajo na tisoče ljudi in množine potrebščin.
Sovražniki se morajo boriti z ničmanj resno nevarnostjo podmornic. Italijanske podmornice, ki v drzn'h napadih vdirajo v zase lena pristanišča in torpedira jo za Anglosase tako dragocene parnike. Anglosaška izkrcanja so dosegla svoj cilj. le z mnogimi izgubami življenj. Ker so Italijani z naglo organiziranimi operacijami zasedli Korziko in. ojačiU gamizije na Sardiniji, so anglosaške operacije usodno Izpostavljene letalskim napadom Osi, s katerimi se namerava za vsako ceno preprečit], konsoikuranje sovražnika v Severni Afriki.
List »Secukvr pi*e. đa je h'trost, s katero so site Osi poslale v Tunis ojacenja z
letali aH po Siciljskem kanalua na vlSini njh prejšnjih dejanj.
Anglosaška propaganda na hitrem umiku
Rim, 24. novembra, s. Ob 7.15 je londonski radio sporočil- *V Tunisu se morajo zavezniki boritj z letalj. ki jih Nemci in Ita-ljnj pošiljajo s Sicilije in Libije, dočim moramo mi pošiljatj naš letala in bencin iz razdalje več sto m:lj. Vojni dopisn;kl trdijo, da bo preteklo nekaj časa preden bomo mogli prčeti z večjo ofenz.vo.«
SnoČ ob 21.45 je londonski radio sporočil- »Močna italijansko nemška ojačenja še vedno prihajajo v Tunis in Bizerto. Letalsko udejstvovanje v Severa; Afriki narašča. Pred Alž;rom so bili potopljeni trije pamik .c
»New York Times* je včeraj objavi! uvodnik, v katerem je rečeno, da bi bila zmota prezgodaj računati z zmago v Afriki.
V luči tega prisiljenega in splošnega umika angioameriške propagande glede dogodkov v Sevem, Afrki, je videtii nesorazmerni trušč. ki ga ta propaganda dela z napadi in protinapadi krajevnega značaja na sovjetski fronti, da ht odvrnila * novim mamilom pozornost javnosti.
»«[ dTBHIKI -NAR OD«,   <r«ds. 25. novembra 1»42-XXI
siv*. 271
komisar sprejel
italijanske upravitelje ta ueltel|e
Nagrada ob priliki rojstva dvojčkov
Ljubljana, 24. nov. 1942-XX1. Predvčerajšnjim ob 18.80 je Visoki Ko* inKar zbral k raportu v zborovalni dvorani vladne palačo ob navzočnosti komisarje za šolstvu italijanske upravitelje in učitelje v Ljubljani.
•Pi» predstavitvi navzočih, ki jih je pred-
stavil prof. De Po«, Je Kkac Omsinll pri-srčno pozdrava Italijanske, v mestu in v učitelje ter povdaril nalogo, ki jim je bila poverjena.
Raport se je pričel in se zaključil a pozdravi Kralju In Cesarja ter Ducejo.
J. Os Dobeičeva »Slepa miš"
Prodoren uspeh najmlajše domače operete z MtefaifcOT*
Visoki keaatsar Je ii Ducejeveaa »klada podelil rsk—ceuis Ftečeia Ivanu in Ani, Potovrh ŠL 41, obema SnHhel-Stoptfe, eb priliki rojstva dvojčkov nagrado v zneska eaa lir.
*
Visoki komisar je iz Ducejeveaa sklada podelil zakoncema Lovšin Francu |n Neti iz Za potok* št. 22. občina Sodraiica. ob priliki rojstva dvojčkov nagrado ▼ znesku 6*f lir.
Ljubljana 26. novembra Janez O. Dobeic. avtor nove Izvirne operete ->Slepa miš', ima knkor Janus dva obraza: s sprednjim izraža skiomnost in pohlevnost. z zadnjim pa osti o kritičnost do tovarišev, domačih prednikov in sploh stvariteljev operet.
Treba bi se bilo povrniti k našim začetkom, u skromni, a prisrčni spevoigri in nadaljevati v tej smeri. Morda bi na ta način ustvarili značilno našo opereto. Naša značilnost je ldilika. Idilika pa je verjetno značilnost Slepe miši*, j? dejal J. O. Dobeic in tudi storil tako. Povrnil se je res k našim začetkom v prepričanju, da :>je ostala naša miselnost nekje na primarnih stopnjah prisrčnih, naravnih čitalniških časov.   Tako je nastala njegova tvorba.
Skromno izjavlja, da m poklicni komponist, da nima spietnosti v odrski gradnji bešectila in da jo dal stvari zadnji Ioš£ — blesk — režiser: a na gledališkem lepaku čitamo še. da nui je opereto (ki bi jo sam rajši imenoval spevoigro, ker je skromnejša > za orkester priredil J. E. V vsi skromnosti je torej >-Slopa m iS« v formuli izraženo = Dobeic H- J. E. -f- Golovin.
Zato so glavni avtor pohlevno sklicuje na našo širokogrudnost z opravičilom, da bj saiii^ rad ponudi) ljudem nekoliko pii-jetnih. iskrenih, doživljenih občutkov .
Takoj povem, da je njegova prošnja za naš pardon čisto odveč, saj smo doživeli pri premieri prav vso tiste občutke, ki jih je nameraval izzvati. In izkazalo se je, da i*e ni zmotil v svojem prepričanju: miselnost naše peblike je ostala tako primarna, kakoršna je bila pred 55 leti v čitalniških (asih
Dcb?ic je pošteno povedal kaj je hotel ustvariti ;n s kakšnim namenom, nam pa je le dolžnost, pošteno priznati, da nas ni varal in da se mu jo namen izvrstno po-s.tCii. Gledališče je bilo Že dvakrat zapo-led razprodano, ljudje so prejeli v obilju »tisto, česar to potiebni\ smehljali in bučno so se krohotali, aplavzov je bilo premnogo, vencev, šopkov in buteljk na kupe. m med vso predstavo in še po nji je vladalo prav prisrčno zadovoljstvo. Igialci in pevci imajo iako zahvalne in efektne uioge. dirigent Simoniti in režiser Golovin sta se na moč potrudila. — pa če bi bili dialogi tekli brez pavz gladkeje, bi lahko zapisal, da je bila predstava prav dobra.
M. Mlejnikova je v partiji Maričke Ma-jarončkeve igralski in zlasti pevski odlična, govori prozo naravno in razumljivo, se kreta ta vede povsem neprisiljeno ter je zopet v svakem pogledu kasala svoj veliki odrski talent. Z učinkovitimi viški svoje uloge doseza   bučno priznanje.
št. Poličeva ima kot špelea obilo mož-r.c.sti. da ravija svojo naturno komiko in je v 2 in 3. dej. vse hvale vredna. Kakšne pomisleke imam proti nekaterim predra-sUčnim zaokretom v 1. dej., sem ji že nekajkrat povedal.
E. Barbičeva je ljubka Moli. živahna, na odi u zmerom prožna in piikupna.
Modest Sancin. vesel medicinec, ki s špei-oo vzdržuje farmo s kunci, ima glavno moško vlogo Matička Mlinarja; izvaja jo tudi   pevski   povsem   zadovoljivo, igralski
policaj, jecljač Macafur. ki ga prav dobi o daje Jožko Rus ter zamorec sluga Robert.
ki je apartna prikazen K. Marenka.
Te. večinoma neverjetne osebe nastopajo v dejanju, ki je takisto večinoma neverjetno in ima prizore, ki jih lahko razumeš le kot operetne nesmisli. V tem pogledu >Slepa miš« nima prav nič izvirnega, zares novega, značilno našega, skratka, nič takega, kar bi nam utegnilo obetati za bodočnost »značilno nafto opereto, ki bi bila prav tako ali pa še bolj zanimiva kot uvožena«. Ne. vse dejanje, vse besedilo, vse osebnosti so nam bolj ali manj znane iz uvoženih in raznih domačih operet ter je vsa forma dela natančno vzeta po znanih vzorcih. Celo glavna misel je zajeta iz Grofa Luksemburškega«. A tudi v glasbi je bil Dobeicu vzornik Fr. Lehar.
Nič zato. Najboljši vzornik je zmerom
glede klatrakov
Pokrajinski korporacijski svet je izdal okrožnico z obvestilom o nekaterih spremembah v seznamih točk. ki se r.čejo Izključno klobukov. .
V seznamu »i Oblačilni predmeti za moške in dečke« je pri zaporedni številki 24, ki se tiče klobukov iz klobučevine, dodati naslednjo opombo: Se neizoblikovani klobuki iz klobučevne so izenačeni s klobuki iz klobučevine.
Pri oddelku »II. Oblačilni predmet} za ženske in de »lice« v koloni za deklice pri št. 19 se spremeni število točk (odrezkov z arabsk-mi številkami* od sicer prj klobukih iz klobučevine, baržuna. pletenin al: drugih tkanin, opremljenih ali neopremljenih od 3 na 4, pri klobukih iz slame.
lubja, palmovih vlaken, oblanja ali drugih boljši kakor slab In prav pohvaliti je tre- i podobn h snovi, opremljenih s tkaninam^, ba Dobeica za tiste točke — za soli in     pa od 2 na 3   Opomba Slede največjega
pa
kot veši  igralec seveda odlično. Pi i
znanje mu gie. da je dal Matičku primei-no noblesnost.
Novo paradno komično ulogo bivšega profesorja Korenine, ki se je iz obupa nad . zgodovino izpremenil v brusača in krparja loncev in dežnikov — čudovit operetski stvor' Igra D.Zupan. S Poličevo ima Zupan kajpak glavni delež komike, ki jo posrečeno razvija na vsesplošno hahljanje.
Amerikanskoga advokata mistra Listra igra s pompozno draatiko Anžlovar. pravcat tresorep, tresoglav in migonog. komična figuia. ki izziva živčnost.
Tu pa je končno še resnični Tresorep. višji somu zvedenec in načelnik rubežne komisije, ki ga efektno igra in poje J. Pia-neeki. njegov zapisnikar Strniša, ki ga kreira elastično tvorni  F. Jelnikar. pijani
zhor —. v katerih je lepo folkloren ter je debro izkoristil domače melodije In domače ritme. A niti v tem oziru ni Dobeic prvi, kajti tudi že drugi naSi operetni skladatelj; so se — kakor Franc Lehar k češkoslovaški — zatekali k domaČi ljudski popevki. Pozdravljam torej tudi Dobeica na tej poti.
Kar je ostalega glasbenega značaja v tej opereti, mi je — pri prvem, enkratnem poslušanju — zvenelo mednarodno, neznačilno ali pa naravnost sorodno z Leharjem. Fallom i. dr. Tudi brez ^ameriškega« plesa ni izhajal Dobeic; to ni očitek, temveč gola konstatacija.
Za opereto, ki je bila in je ^torišče za banalnosti, obrabljene odrske učinke in cenene burke in šale«, je pri ljudeh dobrega okusa edini spas — blesteča duhovitost. Brez te je neužitna! Dobeic, ki zatrjuje, da bi nam rad ustvaril »značilno našo opereto^, pa izjavlja, da »duhovitost ni nujna, da duhovitosti ni težko skonstruirati ;n da duhovitost ne pomeni dosti— Ne, neduhovite ali primarno skonstruirane operete ne bomo nikoli priznavali za organič-no slovensko, značilno našo.
Ne nazaj, temveč naprej in navzgor hočemo tudi v operetni tvorbi. Nemogoče je, da bi prezrli vse razvojne njene stopnje, ki so jih z neštetimi poizkusi tekom Časov prehodili tuji in tudi domači skladatelji. Nič več se ne smemo vračati k začetkom, v čitalniško dobo temveč učiti se moramo na že dobojevanih dognanjih v tujim in doma ter ustvarjati čim bolj svojska, izvirna, po glasbi, dejanju, osebah in vsem značaju samosvoja, značilna naša dela.
Ne vem, v koliko je »zadnji losč« P. Golovina izpremml Dobeičevo besedilo in dejanje, katere — n. pr. plesne — scene so le Golovinove. in ali je resnica, da »imajo igralci vsaj pol deleža pri ustvarjanju« te >Slepe miši*.
Soditi moram o tem kar sem videl in slišal, in lahko z zadovoljstvom priznam, da smo imeli na našem odru že marsikatero tujo, bombastično reklamirano opereto, ki naši publiki ni tako ugajala kakor »Slepa mi«. Tudi ostali abonentje jo bodo — brez ozira na Dobeičevo nespretno razlaganje v Gledališkem listu štev. 5 — gotovo prijazno sprejeli kot domaČe, veselo, sodobnemu duševnemu razpoloženju naravnost koristno odrsko delo. Zlasti pa bo Slepa miš zelo dobrodošla nedeljski in praznični publiki.
Opomba glede največjega obsega 56 cm se pr; klobukih za deklice črta. K števlki 19 se še dodajo naslednje trj opombe: 1. Se neoblikovani klobuki iz klobučevine so izenačeni s klobuk? iz klobučevine. 2. Klobuki, k so napravljeni deloma iz klobučevine ali tkanin in deloma iz pletenin, se klasificirajo kot klobuki iz klobučevine, baržuna. pletenin al-; druge tkanine, opremljeni ali neopremljeni. 3. Pri klobukih |z slame, lubja, palmovih vlaken, oblanja ali druih podobnih snov; se ne smatrata kot oprema preprost trak gornjega dela klobuka, niti podloga klobuka.
Pr  oddelku »III. Oblačilni predmeti *»
otroke« se doda nova zaporedna številka 10: Klobuki (razen klobukov iz slame in sličnih) in cepce, velikost 47 do 51 — 2 točki (odrezka z arabskimi številkami).
V tabeli B: Izdelki, k; niso vezani n» izkaznice,   je dodati naslednje postavke:
klobuki iz slame za moške, ženske in otroke:
klobuk,- za duhovnike;
čepice in kape za vojake in pripadnike vojaštvu izenačen h korpusov;
čepice za državne pokrajinske in občinske uradnike in agente;
čepice za prpadnike organizacij Narodne fašistične stranke <PNF).
Prijava inventarja blaga.
Pokrajinski svet korporacij je ugotovil, da so mnoge tvrdke začele proda^ti konzumentom blago, ki je vezano na nakaznico, dasi še niso predložile inventarja takega blaga.
Te tvrdke se opozarjajo na dolžnost predložitve inventarja in se pozivajo, da nemudoma in brez nadaljnjega ollašanja to dolžnost izpolnijo ter medčaano takoj prenehajo s prodajo blaga, ker jim bo sicer na podlagi tozadevnih ugotovitev oblastvenih orgsnov, ki so že pričeli s kontroliranjem, odvzeto obrtno dovolilo.
Iz Hrvatske
— Trgovinska pogodba med Hrvatsko in
Finsko. Med finskim ministrom za preskrbo prebivalstva Ramsayem in hrvatskim poslanikom na Finskem Bornjakovičem so bile izmenjane ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi, sklenjeni med obema državama letos spomladi.
— Posvetovalni odbor za zavarovanje. Pri ministrstvu za narodno gospodarstvo je bil ustanovljen posvetovalni odbor za zavarovalnice.
Gospa je bolna
*— Gospod doktor, mojn žena je bolna. — je dejal Snkač. ko je bil vstopil z ženo v ordinacijo slovečega psihijatra. — Preglejte jo. prosim . . .
Zdravnik se je brž obrnil h gospej, ki je bila že odložila svoj kožuh.
Torej gospa, ne počutite se dobro? Sedite, prosim.
Gospa je globoko vzdihnila in omahnila na divan. Ne da bi odgovorila na zdravnikovo vprašanje se je prijela za glavo.
— Nikar si ne delajte prehudih skrbi, gespa. - - jo je tolažil zdravnik. — To bi utegnilo poslabšati vašo bolezen . . .
Isto trdim tudi jaz. — se je oglasil Sukič. Toda žena me noče poslušati. Misli, da je nevarno bolna.
Gospa Sukičeva je tiho zaihtela.
— Za božjo voljo, gospa, bodite mirni, — jo je tolažil zdravnik. Prisedel je k nji in nadaljeval: — Razburjenje bo poslabšalo va£e zdravstveno stanje. Povejte mi, prosim, kaj vas boli?
— Ne vem. gospod doktor, sama ne vem, — je odgovorila gospa Sukičeva. — Včasih se mi zdi, da se mi trgajo vsi živci.
'-—»Povejte mi točno, kje vas boli?
*— Sij pravim, da tega še sama ne vem. Morda tu v glavi, čutim nekaj v možganih . . . kako bi vam to pojasnila ? Ne vem . . .   sama ne vem . . .
Sloveči psihijater se je globoko zamislil. Končno je ostro pogledal Sukiču v oči, rekoč:
— Že vem. To je zelo nevarna bolezen. . . Je pripomnil s tihim glasom.
— Kaj . . . kaj ji pa je ? — je vprašal Sukič ves v skrbeh.
— Lahko vam povem, — je odgovoril zdravnik, — da muči vašo ženo hiperblimi-eetrija.
— Kaj pa je to. gospod doktor? — je vprašal Sukič široko odprtih oči.
Zdravnik na to vprašanje ni takoj odgovoril. Nekaj časa je hodil zamišljeno po ordinaciji, potem je pa vprašal:
— Ali radi jeste majonezo?
— Da. zelo. — je odgovoril Sukič. — Toda v kakšni zvezi je majoneza z boleznijo moje žene?
— Takoj vam pojasnim. Mislite si, da *te v mtstu. kjer ni majoneze. Kaj bi se zgodilo v tem primeru? Ce bi slučajno sltSaii resedo »n.ajone«a<, bi bili prisiljeni po-rav'iati ?majoneza, majoneza, rad ;om ir»^„-ionezc . . . « in čez nekaj dni bi lah':3 z--1«-zneli. Skratka, vaša Žena je nabrž videla nekaj in zdaj jo muči podzavestna želja, da bi dobila dotično stvar.
— Toda povejte mi. kateri primer je to? — je vprašal Sukič.
— Ne vem. — je odgovoril zdravnik. — Ne vem. kakor tudi vaša žena ne ve. Toda zdaj poskusim zvedeti.
Prijel je ženo za roko in dejal z mirnim glasom:
— Mcdra lisica ... — je nadaljeval. . . ročna torbica. . . večerna obleka . . . brt-Ijanten prstan... Jo že imam, začutil sem drgetanje. Briljanten prstan! Ta beseda je prešinila vašo ženo.
— Kaj pa to pomeni? — je vprašal Sukič.
— Odgovor na vaše vprašanje je kaj enostaven. Vaša žena je videla nekje briljanten prstan in zdaj si ga je zaželela. Vse drugo je vaša stvar. Na svidenje!
Cez dobro uro je zapel telefon v ordinaciji slovečega psihijatra.
— Ah, vi ste, gospa Sukičeva!. . . Ali je vse v redu? —. Imenitno. . . Zelo me veseli. . . Lep kamen?. . . Sijajno?. —
Ne, gospa, nikokor ne. Dva tisoč lir je premalo. Pomislite koliko truda sem vložil .v to. . . Torej pet tisoč in vedno vam bom na razpolago. Se strinjate? Hvala! Na svidenje, na svidenje, gospa.
Iz pokrajine Gorizie
— Nemški vojni ranjenci na vožnji skozi Gorizlo. Te dni je vozil skozi Gorizio transport s 450 nemškimi vojnimi ranjenci, namenjeni na rekonvalescentno zdravljenje v Fiume. V času daljšega postanka na go-rizijskem glavnem kolodvoru so bili nem-
! ški vojni ranjenci postreženi s cigaretami, 1 cvetlicami ter raznimi komfortnimi predmeti. Pozdravili so jih zastopniki fasija, gorizijskega častniškega zbora ter drugi pred sta vr.iki.
— Zanimiva razstava izdelkov iz japon. ske slame. Zanimanje gorizijskega občinstva vzbuja razstava gorizijskega umetnika Ksaverija Brainija v umetnostni trgovini na Korzu Vittorio Emanuele. Gre za zelo Izvirro razstavo najrazličnejših predmetov, umetniško izdelanih iz japonske slame: listnice,, omarice za dragocenosti, okviri, slike td. Posebno pozornost zasluži kompozicija »Razpelo na gori«. Braini je umetniško in sodobno ustvaril zasnove, ki jih zasledimo že pri starih italijanskih obrtnikih.
— »Sanjajmo skupaj.« Dne 25. novembra nastopi na odru Verdijevega gledališča v Goriziji skupina Astro, ki bo podala revijo >Sanjajmo skupaj« v 24 slikah. Sodelujejo Vanda Osiri, trio Lescano, Karol Dapporto, Bruno in Brani, Leticija Gissi ter člani baletnega zbora Astro. Razen tega tudi orkester pod vodstvom maestra Anepete.
— Nagrade za najlepše« vzrejene bike. V Toinunu so bile izročene nagrade Številnim živinorejcem za najlepše vzrejene bike težkega rdečega norijskega plemena. Spregovrila sta živinorejcem po opravljenem delu razsodiščre komisije š?f pokrajinskega poljedelskega inšpektorata prof. Marzano in zastopnik ministra za poljedelstvo in gozdove prof. Montanari. V didaktični mlekarni je bila popoldan slovesna Izročitev nagrad.
— Umrli so v zadnjem času v Goriziji: Alojzija Campagner; Joahim Della Ragio-ne rudar, star 28 let: Katarina Ragusa, zasebnica. stara 38 let; Gina Turni, likalka, stara 34 let: Josip Sanseverino, kolon, star 40 let: Laert Callegari. delavec, star 20 let; Karolina Kot al j. sestra, stara 62 let; Santo Menossi, zasebnik, star 78 let.
— PorOčMI so se te dni v Goriziji Andrej Calcagno in Ana Pregelj: delavec Leopold Mervic in gospodinja Marija Gruden; krojač Andrej Jug in gospodinja Josipina Paul in: geometer Guido Bontempi in gospodinja Nerina Vlucci; zdravnik Del Pie-ro Onorato in učiteljica Ivana Dal Ben.
— Btmanje vojaka v bolnišnici. Gori. atjski nadškof mons. K. Margotti je posetti javno bolnišnico >Casa Rossar, kjer je bir-mal bornega vojaka.
— Ljudsko gibanje. V Goriziji sta bili 20. novembra 2 rojstvi. 2 smrtna primera in 2 poroki.
Uspešen napad stražarjev na komunistično
taborišče
NaS OfltMil je padlo pet komunistov drugi pa ao zbežali Pel stražarjih ]e bU lc eden lahko ranjen
Ljubljana. 25. novembra
Borba proti komunistom, posameznikom in razpršenim skupinam, se na terenu neumorno nadaljuje. Vaške straže poročajo od vseh strani o svojih uspehih. Tako po-rcCilo smo prejeli tudi iz neposredne okolice Ljubiiane. Člani vaških straž iz Device Marije v Polju, iz Dobrunj in Bizovika so se prejšnjo soboto zbrali s smotrom, da pregledajo gozdove okoli Pugleda in Orl. Tako so obrambne edinice prešle s to akcijo v ofenzivo, kar jasno piiča o moči pokreta. Hotela so končati komunistične pohode, ki so pod okriljem noči In teme vznemirjali samotne hiše.
Pohod vaških straž se je začel že zgodaj zjutraj. Vse do poldneva je potekal brez posebnih dogodkov. Stražarji niso nikjer opazili žive duše. Kmalu po polnevu pa so naleteli na komunistično taborišče, v katerem so si pravkar kuhali kosilo. Napad stražarjev je komuniste zelo presenetil. Ve-
čina se v prvem trenutku ni *nala znajti in je panično zbežala. Kar jih je nudilo odpor, so stražarji kmalu premagali.
Na bojišču so obležali 4 mrtvi komunisti, eden pa nevarno ranjen. Ta je kmalu nat<-> tudi izdihnil. Stražarji so skušali svoj uspeh izkoristiti do zadnjega. Preganjali so bežeče komuniste še naprej. Komunisti ao se jim hoteli še enkrat post viti v bran vendar so kmalu uvideli, da ne bodo n:e opravili in so se dokončno razbežali. Kakor so kazali sedovi. so odvedli seboj tudi nekaj ranjencev.
Zanimiv posrle«; se je stražarjem nudil po zapuščenem komunističnem taborišču. Zalog naplenjenega blaga so našli precej. Komunisti so se založili s 6 prašiči, ime;-pa so tud) dve kravi in dva konja, flapjs nili so tudi precej orožja in raznega orodja
Stražarji so torej svoj nastop zaključil, zelo uspešno. Sami niso pri vsem pohodu utrpeli nobenih izgub. Samo eden med njimi je bil lahko ranjen v zapestje leve roke
Živilski trg ob mrzlih dneh
Zelenjavo morajo varovati, da jim ne zmrzuje — Pošiljka lepih jabolk
Ljubljana, 25.novembra. Ko morajo prodajalci zelen is ve na trpu začeti \aruvati svoje blago, da nm ne /mr-zuje. se že začenja, vsaj zanj j. prava zima. Večin prodajalcev povrtninc pr< daja na pros-tem. Pred dežjem se varujejo * \eliki-mi »marelami«, pred mrazom sc pa n«. morejo primerno zavarovati. T(xia b<t-!j iih s-krbi. da bi jim ne pomrznilo občutljivo blago, kakur da bi ne ozebii sam:. Proda-j a 1 c i so vajeni mraza, saj so vedno na prostem ter so utrjeni. Nekateri s.ieer trpt tudi  zaradi   ozeblin,   vendar   jim   mraz ne
mcTe tako lahko do živega. NsJe bran lev-ke in zelenjadarice imajo svo'j zirmk; kr^ Zdaj se že obuvajo v škornje i/ ki« buče-vinc. Oblečene so pa navadno tudi tako dobro, da so skoraj povsem skrite v zavitku jopic in rut.
Le nekaj prodajalcev na trgu ima /aprte prostore za prodaje zelenjave. Vendar so tudi te prodajalne začasne in ne posebno tople. Ob mrzlih dneh branjevci ne dova-žajo mnogo- za mraz občutljivega blaga na trg. temveč le toliko, kolikor upajo, da ga bodo isti dan pro-dali. Cc bi prodajal! v topli tržnici, bi lahko zalagali stoMnice bolj. Kljub temu so pa zdni tudi na prostem njihove s-tojnice se precej dobro založene.
Cc bi riroflati ugotoviti, katerih uvoženih prkie'kcv smo letos največ povabiti, bi bilo najbrž treba nriznati prvenstvo sladki, zeleni papriki. Naprodaj je bila neprestano« od pcmladi in gospodinje jo kupujejo >e zdaj. Pridelovalci so dobro računali; posre-
čen^ mi m ovil. čili at pridelovanje ž.-viU. ki  so ga   gospodinje   leto* kupovale -aJc. rade. da Se lm nis i naveličale alti adsj. 1/
na^lc u tudi coio w>:n receptov, najbolj pogosto pu uporabljam papriko Se vedno za polnjenjem / ri/un.
Če bi bila naprodaj tae leto evetJČa. h je najbrž p r.ih:li rud' skoraj toliko kak paprike. Vendar  mnoge   goso d ij< kupujejo papHko kakor evetaci . kar ic Um /d; cenejša. Cvctaee paC ne m rejo rarko sevati, da bi u» prodajali uul p<> Četrt k grama, a posamezne glave telita jo p., v«.*, kilogramov.
Prejtfijc metecf io goapodmjt n«-vpraševale po gabuli, idaj se pa bodo lah
k-* /alož-j.lc z njo tudi /a /-;m .in'- ■ . kini tako draga. Sto«in:e«. m> <K ';< i . ,..,/tm-z njo dan za dnem.
Gospodinje ^> se danes ruavetetile precej lepih i.ibdk. ki I i jih prodajali -krr.ii \x branjevci. Dodelil jim iih ie Pravi d ia M prodaj so b:la po maksimalni cen:, kupo valci      radi posegali po njih, /lasti sc. ker so bila tako vabljiva ter precej d< h i njena. Posamezni prodejaJci pa ima d rad
druga  jabolku. Zdaj  je njprrdii ■) več  orani kakor  jabolk, vendar se  e.. ?p dinje ie niso »preusmerile« ter be!j povpTS
šujejo po jabolk m.
Zeicnjadni trg je bi dane-; zult./en kakor ob navadnih dneh. Kltpcijs :i   k Ifl pOSCba • /ivuhna,   ker na   tr^;   prihajajo  gOSfN i.:i i bolj ob Sobotah, kakor med  tedSM :n. V : meri s povprnfie \ an jem je bilo dovolj b aga
Na$rU»}e cene za $ir
Smatrajoč za potrebno določiti' nove maksimalne cene za sir je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na ^vojo naredbo o predpisih glede cen blaga storitev in rabokupov z dne 9. maja 1941 XIX in glede na avojo naredbo o najvišjih cenah za sir z dne 8. decembra 1941-XX izdal novo n&iedbo o najvišjih cenah za sir, ki je objavljena v »Službenem listu« 21. t. m. Ln je stopila s tem dnem v vajljavc, ko so obenem zgubtfe veljavo vse druge njej nasprotujoče in z njo nezdružljive določbe.
Maksrmalne prodajne cene za sir so določene takole (prva številka označuje ceno na debelo, franko skladišče brez hošarne. druga pa ceno na drobno. v>tc\ši vse obremenitve; v lirah za kflogram):
1) Granat tipico 1939 in stare i Si 24.55. 32.10; 2) Granat tipico 1940 22.^5. 29.70: 3) Granat tipico 1941 20.90. 28.05 ; 4) Asiago 15.50, 19.30; 5) Emmental m Sbrinz 17.70. 20.90; 6) Fontina 17.95, 21.40; 7) Provolc/nc 13.65. 20.6; 8) Mozzarella 15.10. 19.50; 9) Bel Paese in ltatico 14.90, 19.— ; 10) Got-j*onzola 16.50, 24.— ; 11) Taleggio 14.40, 18 50; 12) Quartirolo 13.90. IS.— ; 13) a) Topljeni siri (Roma. Erbo in drugih v kosih po 2 do 3 kg 18.10, 22.40. b) v zabojčkih po 100 kosov po 25 s 21.40. 26.30. c) v škatlah po 6 kosov po 25 g 4.—, 5.— ; 14) Pccorino Roma 21.70, 25.90 lire za kilogram.
Za dozorevanje sira sc sme- p. i bi ti pri viru Granat tipico 1941 od 1. novembra 1941 tlo 1. avgusta 1942 po 0.20 lire pri kilogramu na mesec; pri s^ru Asiago in Sbrinz, starem nad štiri mesece, po 0.20 lire na mesec pri kg; pri sdru Emmental in Provolone. starem nad štiri mesece, enkratni zr.esek 0.60 lire pri kg; pri siru Petocino Roma cd 1. novembra 1941 po 0.25 lire pri kilogramu.
Kršitelji določb te naredbe so kaznujejo po predpis/rh in postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, š>t. 8.
Vračilo depozitov pri bivših jogoilgvanskih državnih zavodih
V zadnjih sporazumih, sklenjenih med državami naslednicami premoŽenja biv^c Kraljevine Jugoslavije, ie biJa prizna;ia potreba, da se upravičencem oprostijo in vrnejo jamstveni depoziti m kavcije, založene pri bivših državnih i-n samoupravnih kreditnih zavodih tudi če so last oseh. bi-vajočih v drugib nas^edstvenih državah. Povračilo je predvideno med drugim na način, da imajo lastniki možnost predložit; listine javnega dolga v državah, kjer bivajo.
Zato sc vabijo interesenti, stanujoči v naši pokrajini, da predlože čimprej Visokemu komisariatu. uradu za nadzorstvo m zaščito štednje ter kredite, prošnje za vrnitev omenjenih depozitov, ki so jih svoje-česno založili pri omenjenih jugoslovanskih kreditnih zavodih na ozemlju drujfih na-sledstvenih držav.
Vsaka prošnja naj se napravi v treh primerkih fn dvojezično (v rtalijamčini in slovenščini) ter mora vsebovati tudi vse potrebne podatke za ugotovitev depozita.
Hitlerju pol milijona in.nl>, obenem *o m < b4li pi spoiočfml pozdravi vteh vojakov lr poslušalcev beograjske radiJstM poatajfl V zahvalo in pr.zna: je za marljivo delo ^^ poslal Hitler vojakom beograjske radijsk-postaje svojo sliko z lastnoročnim podpisom in pripombo: glavni stan, 26 oktobra 1942.
— Izkopavanju \ Uhrblu. v Ohridu razkopavajo mzvaJtne stare fmaaetova me* .šeje. zglajene na KJOjovjtl stare cerkve Sv, Klementa. V* tej cerkvi je Klement Kim maseval. Izkopavanje vodi ravnatelj ohridskega muzeja 2r. Kocov. Odkop.di »o že vee temeljnih zidov in obokov etarS cerkve, na katerih so poznajo sledovi stenskih 1'iesk in slovanskih Dapiaov
meo
K O I   K 1» A R
Danes; Sred;*: 25. novembra; Katarina
l> A NAINit   P K I R E 1) I T V E Kino Matica: Dve siiotl Kino Blaga s Razpiava za zaprtimi vrati Kino Union: Sanjava princesa Razstava   fttlrih   mladih   v   i . \ .m
paviljonu, odprta od 10. do 17. nepretrgoma D E * 11M N K  L E K A R M E PJaneej Dr. Kmet. Blehveisova eosta 43.
Tinkoezv ded.. Mestni trg 4. Ustar, fcelrn-
burgova ulica 7.
GLEDALIŠČE
D K A.M A
Sreda. 25. novembra: ob 16.30; Večno mlada Šaloma. Red B
Četrtek. 26. novembra: ob 16.: Hamlet. Red Četrtek
Petek.  1^7.  novembra:  zaprto (generalka*
Sobota. 2š. novembra: ob 16.30: 1»W v Tr. novem. Krstna predstava. Red Piomier-ski
OPERA
Sreda  25. novembra: ob 16. »I>«n Pa*qu-
ale. Rod Sreda. Četrtek. 26. novembra: ob 16 : s|*p* ral*.
Opereta. Red A Petek. 27. novembra: oh
Izven   Znižane cene od Sobota. 28. novembra: ob
15.: Travlata.
18 lir navzdol 16 : Slepa ml*.
Iz Srbi]e
— Beograjski radio aa nemške vojake nm hojlaea. 20. aprila je poslala beograjska odajna postaja kancelarju Hitlerju pol milijona mark, ki so jih zbrali vojaki sami.
Te dni je bila pa zopet poslanih kancelarju
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol
Radio Ljublfana
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA IH2-XX1
7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved ča«»a; p-.reč i'a v - ta ii ,an:^ir. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v s'ovcn^čini. 12.45: Operetna glasba 13.00: Napoved časa: poročila v itaJv jan:.č;ni. 13.43: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obc:ožcr.ih s-i-l v sto/venšCini. 13.25: Iz-mcnjalni koncert iz Nemčije. 14.00: Poro-čUa v italijjTvč'ni. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ^ijante. Lakka g-asba. 15.00 Poročila v sloven^mi. 17.15-Vove plošče Cetra. 19.30: Poročia v venSčini. 19.45: Pesmi in napevi 20.00: Na-poved časa: poročila v italrjansćini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovensčini. 20.45: Koncert orkestra Cors, vedi dirigent oarzizza. 21.15: Predavanje v slovenicmi. 21.25: Koncert Ljubljanskega godalnega k\^arteta (L. Pfeifer: I. vio'.ina. A Dermcij: H. violina. V. Suiterši^: vioČa, Č. Scdlnauer: čelo) 22.05: Zanimivosti v slovemčinf. 22.15: Orkester, vodi dirigent Segurini. 22.45: Po* ročrla v italijanščini.
Štev, 271
»S tOtf rt S W1  NARODI;   sred*. 23. novembra 1M2.XXI
Straj) S
Izpred okrožnega sodišča
Tatovi krompirja pa so tudi v kleti in
Ljubljana, 25. novembra.
V sredo >o se pred malim kazensk"m senatom okrožnega sodišča zagovarjal 31-letni v Ljubljani rojeni urarski pomočnk Ivan Leinfelner. krojaški pomočnik I. I. in 23-Ietni delavec Egidij Zadnek iz Gabrie-le pri Trž šču. Vsi trije so bili že kaznovani zarad; tatvin. Tokrat je državni tožilec vložil proti njim trj obtožnice. Morai bj se zagovarjati tudi neki Bogomir Kos. Ker je odsoten, je bilo postopanje pro: njemu izločeno.
Prva obtožnica je dolžila Lejnfelner-ja n Zadneka. da sta 19. avgusta ukradla Vrtačnikovim ročni voziček ;n 136 kg krompirja. i. i. pa da je v avgustu in septembru ukrade] Josipjn Likozarjevi 120 jajc. 3 steklenice radenske vode in kuhinjsko tehtnico. Elizabet; Ilovarjev; 300 jajc, krojaške škarje -n novo vrečo. Alojzu Fab-janu 3 kg marmelade in 10 litro vermuta. Antonu Jančarju 4 jutaste vreče, Raj-ku Kamensku v Tavčarjev: ulici vrečo kromp ria v vrednosti 170 lir. neznanim lastnikom pa da je odnesel okoli 500 kg krompirja Porkus:] pa naj b vlomiti tunj v klet zadruge mestnih uslužbencev, klet Frančiške Mrzlikarjeve in Ane Hitzlove, kjer je bii prepoden.
Druga obtožnica ie dolžila Lenfelnerja in odsotnega Kosa. da sta 31. maja odnesla trgovcu ECarolu Golobu s podstrešja večji kovčeg, v katerem je bilo 14 parov čevljev. Po tretji obtožn;c: so bili obtoženi vsi trije, da so v noči 10. avgusta nakopal; in nakradl na njivi posestnika Mhaelaa Babnika pri Sv. Križu okol; 35u kg krompirja v vrednosti 875 lir. I. I. pa. da je Antonu Zavrlu in neznanemu lastniku ukradel 7 vreč. ki jih je potem porabil za prevoz ukradenega krompirja.
Senatu je predsedoval sos Ivan Kralj, kot votanta pa sta sodelovala sos Rajko Lederhas in dr. JuTj Feluher. Obtožnico je zastopal državn; tožilec dr. Hinko Lu-čovnik. Obtožence sta branila dr. Josip Krapež in dr. Staanko Tomnšek.
Tatvino krompirja na škodo posestnika Babnika je priznaval samo I. I Povedni je, da ga je kopal v soboto in nedeljo ponoči, v ponedeljek zjutraj pa ga je naložil n odpeljal v mesto. Sodniki so sicei dvomili, da bj bil mogel vse ram oprav-ti, vendar dokazov, da sta pri tatvini res sodelovala tudi Leinfelner in Zadnek ni bilo. Za njuno krivdo ie govor lo samo to, da so ju zalotil, detektivi skupaj z I.. ko je prrpeljal krompir na Napoleonov trg. Obtoženca sta pojasnila, da sta spala doma in sta I. srečala zjutraj, ko je peljal krompir. Naprosil ju je. naj mu pomagata prodati krompir. Tako so šli naprej skupaj. Leinfelner je še! nekam ponujat krompir, med tem pa so druga dva že aret rali detektivi. Ko ?e je vrnil, so odpeljali še n.ie-ga. Ker je I. misiji, da je Leinfelner poklical policijo, ga je pri zaslišanju na policij' obremenjeval. Kasnpje je preklical n trdil, da je sani ukrade krompir. Ves krom-
— Kradli i« vlmi|afi
pir je policija zaplenila in je bil vrnjen lastniku.
Leinfelner tudi ni hotel pr znati, da b sodeloval s Kosom pri tatvin- čevljev na škodo trgovca Goloba. Dejal je. da je sicei bil z njim sle upaj na podstrešju, ker pa nista imela primernega orodja, sta odila brez plen. Kasneje da se je Kos vrnil sam in z železno palico odprl podstrešna vrata Domov je prinesel 8 parov čevljev, kei j h je med tem že 6 prodal. Leinfelner je dva para pridržal zase. Na vprašanje, zakaj je pred preiskovalnim sodnikom priznal, da je pri tatvini sodeloval, saj g: tam nihče rti tepel, je t>il v največi zadregi. Ni vedel odgovora. Končno je izjavil, da se mu je tako prenanje zdeio »sporedna« stvar, češ saj bo Kos prizna*, da je sam vlomil, potem bo pa itak vse dobro.
Krajo vozička in krompirja na škodo Vr-tačnikovih sta Leinfelner jn Zadnek pr-znavala. Obtoženec I. je od ostalih očitanih
mu tatvin pr znal samo tatvini na škodo Josipine Kosarjeve in Elizabete Ilovarje-ve» tatvino 500 kg krompirja na škodo neznanih lastnkov in poskus vloma v kleti Mrziikarjeve in Hitzlove. Ostale ie zan-kal.
Kot priče so b 1: zaslišan: policijski uradnik Branko Lovrenčič, trgovec Karel Gu-lob ;n zasebnica Silva Kladnikova Golob je dobil nazaj samo štiri paie čevljev, ki jih vlomilca nista mogla predati. Kadnikova Je povedala, da je bil skupaj z obtožencem 1.. ko je poskušal vlomit- pri Mrzljkarjevi. gfc nekdo. Oba sta imela seboj vreči. Dasi je priča z vso sigurnostjo izpovedala, da sta bila dva. ker ju je videla, je 1. zatrjeval, da je bi] sam. Predsednik rrju je uprav-čeno očital, da mu ni mogoč? ničesar verjeti.
Kazensk: list: so povedali, da je bil največkrat kaznovan Leinfelner. k; ima za seboj nekaj kazni na leta. I. je bil, čeprav je šel mlad. kaznovan tr krat. Zadnek pa dvakrat. Za Leinfelnerja je državni tožilec predlagal pri kaznovanju upoštevanje § 76 — II kz-' če je poteklo drugo kaznivo dejanje iz sorodnih nagibov ka.<ox prejšnje, sodišče n<; vezano na največjo mero. k je predpisana za to kaznivo dejanje, ampak sme izreči največ dvakrat predpisano kazen
Senat je spoznal vse obtožence za kr ve. kakor so dejanja priznali. Leinfelner je bji obsojen tudi zaradi sodelovanja pri vlomu na škodo trgovca Goloba, ker je bilo sodišče mnenja, da je njegova krivda dokazana kljub temu, da jo je na glavni razprav; tajil. Obsojeni so b;l;; Lejnfelner po § 317 kz na 2 leti in 3 mesece robije ter 2 leti izgube častnih pravic. I. I. je bil obsojen na 1 leto jn 2 mesece strogega zapora. Egidij Zadnek pa na 3 mesece strogega zapora n 1 leto izgube častnih pravic. Glede nepriznanih dejanj so bili oproščeni. Vsi trije so kazen sprejeli.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF J
re ob delavnikih v ktmt Matici le Ualosm; eb i/,ić In felfc ari; v Sleci neprekinjen© od 14. are dalje. Ob nedeljah In praznikih v kinu Union ob 14.30. v ktmi Matici In Slogi ob 10., v vseh treh ob 1»14.T U]«. in i2lg. uri
KINO UNION rELFF. >*»-2l
Uresničil se je sen mlade najdenke Elizabete...
Sanjava princesa
Antonio Centa, trasella Dlllian
kino MATICA TELEF. 22-41
D^'"1 najviSje kvalitete!  Boj strasti in krepost!
Dve sirsti
Pari*ko podzemlje 18. stoletja! Allda Valil.   Maria Denis.   R. Vlila
l
%i>o smm,.% VBLan*. t?-a*
Film globoke vsebine, podan po dveh najboljših umetnikih Marta de Tas-na«ty in An tal Pa ger-ju je
Dodatki za bolnike in dojenčke
za zaprtimi vratmi
I
DNEVNE VESTI
— Po\eljn»k Grovsi s hčerko v papeževi avdijenei. V zasebni avdijenei jo sprejel papež Pij XII. poveljnika Enza Gross<ja, ki je predstavil papežu svojo hčerko, ki je bila tisti dan pri prvem obhajilu. Papož Pij XII. jo naslovil na oba prisrčne besele zadovoljstva, Čestitk in blagoslova. Zatem je sprejel papež v zasebni avdijenei svakinjo pokojnega papeža Pija XI. grofico Emesi no v iov. Rattr. ki jo pripeljala s seboj svojo hčerko Marijo Luizo. zeta markiza Persichettija Ugolinija ter njuni hčerki.
— laOletnlea Kr. akademije Georogofili.
Iz Floience poročajo: Kr. akademija G-?^-rogofili je proslavila te dni svojo 1901etnico Slavju je prisostova! drž. podtajnik pravde eksc. Putzolu, navzočni so bili številni akademik1 ter predstavniki oblasti, stranke ter kulturnega in znanstvenega življenja. Akademijski predsednik Seipieri je izčrpno očital razvojno sliko omenjene akademije ter je proglasil otvoritev novega akademskega leta. nakar je predavaj eksc. Putzoli o novi zakono'.aji na poljedelskem torišču. Očrt i 1 je duhovne poteze, ki označujejo italijanskega kmetovalca, ter pred-ocil pomen nove zakonodaje za obstanek, napiedek  in  delo italijanskega poljedelca.
— Smrt konzula Seunija. V Bologni je umrl konzul orlice cav. Edilio Seunio. Pokojnik se je bojeval že v prvi svetovni vojni. Bi! je skvadrist od prve ure in vpisan v fašistično stranko že od lota 1920. Bil je med tom ustanovitelj fašija v Sestri-
— Odlikovanje junaškega pešca. Srebrno kolajno je prejel v spomin pešec Jakob Bossi iz demone, ki je služil pri l7. pehotnem polku. Dvakrat je bil ranjen, pa je vedno prehajal v napad proti sovražnm postojankam in izn »dbujal svoje tovariše k radaljevanju borbe šele. ko je bil tretjič zadet, je odnehal. Rana je bila smrtna in je pokončaia mlado življenje.
— Birmanif ranjenih in bolnih vojakov.
V goi z>jski osrednji vojni bolnišnici je bi! svečan obred bir manja skupine ranjenih in bolnih vojakov. Ob prihodu v bolnišnico so sprejeli gorizijskega nadškofa mons. K. Margottija bolnišnični ravnatelj vsi vojni kaplani gorizijske posadke častniški ztor ter celokupno bolnišnično o>ebje.
V kapeli je bila najpr?je slovesna maša. ki jo je daroval nadškof ob številni asistenci. Zatem je podelil številni skupini ranjenih in bolnih vojakov zakrament sv birme. Med mašo je pel zbor vojakov. Ob sklepu se je polkovnik Mazzoccone nadškofu Margottiju pr srčno zahvalil v imenu birmanih vojakov, ki po jim bili botri častniki gorizijske posadke. Nato si je nadškof Margott: ogiedal bolnišnične sobe ter se razgovarjal z bolniki in ranjenci, ki j-h je blagoslovil ter jim žel-d čim prejšnje okrevanje.
— Radijska koncertna revija dalmazij-skih skia titeljev. Dalmazijski dopolnim: veStnik agencije »Agit* poroča: Pokrajin-aki Dopolavoro je dal ob sodelovanju zar-ske postaje EIAR pobudo za prenos radijske koncertne revije skladb dalmazijskin akladateljev ki jim je dana s tem možnost, da uveljavljajo svojo nadarjenost in ustvar-Jajočo silo. O namenih te radijske koncertne revije je spregovoril ob prvem radijskem koncertu glasbenik Pauer. Izvajane so bile zanimive skladbe mladih dal-
mazijskin skladteljev, katerih zrelost in kvalitetno«t sta bili s tem ponovno izpričani. Sledili bodo nadaljnji radijska koncertni prenosi izbranih skladb dalmazijskih skladateljev.
— Proslavitev japonskega praznika v Rimu. Tradicionalni japonski praznik »Gan-glku« (Občudovanje križan teme) je bil proslavljen tudi v Rimu in sicer v prostorih Diaištva zaponskih prijateljev. Tej zanimivi manifestaciji so prisostvovali japonski poslanik eksc. Ken Harada s soprogo, razen tega številne italijanske in japonske osebnosti. Proslava se je zaklju-čilp s petjem japonske himne in z razdelitvijo nagrad razstavljaicem. Predsednik Društva japonskih prijateljev senator Aloiai je podčrtal pomen tega praznika, ki predstavlja idealno vez med italijanskim in japonskim narodom.
— Zaključek razstave italijanskih vojakov umetnikov v Berlinu. V razstavni galeriji v BerLinu je bila zaključena umetnostna razstava italijanskih umetnikov vojakov. Razstavo je organiziral italijanski generalni štab. Občinstvo in kritika sta sprejela razstavo z velikim navdušenjem. V 25 dneh, ko je bila razstava odprta, si jo je ogledala množica Berlinča-nov vseh stanov in poklicev ter ves Čas napolnjevala razstavne dvorane.
— Smrt odličnega strokovnjaka za telesno vzgojo. V milanski kliniki je umrl prof. Angelo Guaragna, ki je bil v Mflanu, pa tudi dnigol po Italiji zelo znan kot teles-novzgojni strokovnjak. Pokojnik je bil učitelj ter oče olimpijca Joahima Guarag-ne, ki je zaslovel na mednarodnih tekmah v Los Angelesu in Berlinu. Sedemkrat al je priboril italijansko prvenstvo v floretu.
— Nova delovna pogodba za delavce *u-
ftilce. Te dni je bil podpisan nov dogovor, ki predvideva nove ugodnosti za delavce, ki so zaposleni v industrijskih obratih aa sušenje povrtnine in sadja na področju vt r ezljske pokrajine. Novo mezdo in delovne poredno »o podpisali predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Odobril je novo pogodbo korporacijski minister. Tudi jc bila te dni izpopolnjena delovna pogodba, ki se nanaša na delovne in mezdne pogoje delavstva, ki je zaposleno v stekl irski hid.striji.
— Izžrebane nagrade. V seriji 3 zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1960, so bile izžrebane sledeče stev.: dve nagradi po 100.000 lir za štev. 408.545 in 682.277. štiri nagrade po 50.0O0 11 rza Stev. 201.246, 695.742. 1.528.653 in 1.916.405. V »eriji 4: dve nagradi po 100.000 lir za Stev. 226 in 1.628.803.   štiri nagrade po 90.000 lir za
štev.    949.100.    1,406.423,     1,447.729 in
1.975.346.
— V 80 letih 100 oper. Te !ni poteka 30 * let, kar je bila ustanovljena omaška opera
v Berlinu — Charlottenburgu. Omenjeno i pemo gledališče je bilo ustanovljeno leta 1012 z namenom, da goji predvsem wagne. riantki repertoar. Kasneje pa je posvetilo to operno g.cdalisce svojo pozornost vsem norim nemškim operam, tako da je bilo n« njegovem odru uprizorjenih v 30 letih vCi manj ko 100 nemških opernih novosti.
— Rekvizicija poljedelskih strojev. Gospod a i ko dopolnilni vestnik agen. ■> Vgit« poroča: Poljedelske potrebe v vojnem času ter £ jo. da se zagotovijo obdelovanju polja vsa* potrebna sredstva. Na podlagi spev-
nega odloka pristojnega mi-istra. ki je bil objavljen te dni, je bila odrejena re-kvizieja poljedelskih strojev povsod tam kjer ni potrebe po poljedelskih strojih nit. s strani zasebnikov, niti s stran: zavodov, družb in zvez. Omenjeni poljedelski stroji bodo izročeni Italijanski federaciji agrarnih konzorcijev, ki bo uporabila stroje 2> obdelovanje polj. -»ranje in setev.
— Bra zajel na bojišču domnevno mrtvega brata. Madžarsko čoeopisje poroča zelo izčrpno o nenavadnem primeru izrednega naključja, ki je tudi v vojnih časih zelo redko. Na ruskem bojišču se je dal nedavno zajeti ruski vojak, ki je ob zasliševanju nepričakovano spregovoril v gladki madžarščini. Pripovedoval je. dr. so ga v prvi svetovni vojni zajeli Rusi v Galicij ter da so ga nedolgo zatem prepeljali v Sibirijo. Po koncu vojne se je poročil in se je naselil v nekem malem sibirskem mestu. Ob izbruhu sedanje vojne je bil pozvan poJ orežje in napotem na boj:šče. kje: je preža! na priliko, da bi se predal madžarskem četam. Med zasliševanjem pa je postal na ujetnika pozoren madžarski vojak, ki je zajel tega čudnega ujetnika, že priimek s? mu je zdel zanimiv. Ko pa je naveiel letnico in kraj rojstva, je madžarski vojak, ki ga je zajel, nenadoma vzkliknil: Ti si moj brat. Tako se je po desetletjih pojasnila usoda madžarskega vojaka, o katerem so svojci z gotovostjo domnevali, da je padel na galicijskem bojišču, saj ni bilo odtlej za njim nobenega sledu.
— Otrok padel z vi*ine šestih metrov in ostal nepoškodovan. Otroci imajo nena-valno srečo. O tem nas prepričuje tudi dogogek, ki se je primeril v Frignanu pri Modeni. Triletna Nela Bal doni se je igr da na terasT drugega nadstropja* in" se vzpenjala po ograji. Izgubila je ravnotežje in omahnila v globino šestih metrov. Po čudovitem naključju je ostalo dekletce skoraj popolnoma nepoškodovano, ima le nekatere komaj zaznatne poškodbe na čelu.
— Strem zanetila ogenj. Sredi silnega neurja nad Barijem je treščilo v neko gospodarsko poslopje tvrdke Alagi v ulici Sonnino. Nastal je požar, ki je upepelil precejšnjo količino graliva, ki je bilo uskladiščeno v poslopju. Škodo cenijo na 120.000 lir.
— Utonil je v viharnem m<*rju. Iz Reg-gia poročajo: 471«tni ribič Roaario Janni re Sel lovit ribe. Nenadoma je nastalo neurje, čez morje je zabesnel silovit vihar, ki jc prevrnil ribiSko ladjo. Odtlej niso svojci več videli nesrečnega Rosarija Jan-nija. Revež je utonil v silovito razburka, nem morju.
— Težka železniška nesreča v Turčiji, j Usodna železniška nesreča se je pripetila i v Turčiji na progi Suadie—Pendik. kjer
sta trčila dva vlaka, atevllni vozovi so pri sunku iztirili. 8 potnikov je bilo mrtvih, 13 pa ranjenih.
— Mrtvec v basUikl. V baziliki sv. Ju-sta v Triestu se je nenadoma zgruda na tla starejši moški. Obležal je negiben. Bil je mrtev. Ugotovil so, da gre za 51-letnega Ivana Lebanija iz ulice Toti 19. Zdravnik je dognal, da je pok. Le bani umri za posledicami srčne kapi. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico triestinske bolnišnic? Kraljice Helene.
— Knjige Vodnikove dražbe (Vodnikova pretika 1943 in povest Janka Kača >Na novinah«) izidejo prvi teien decembra. Letošnja članarina znaša 16, z odprenmimi stroški vred 17, odnosno 18 lir. Ker bo naklada omejena, prosimo vse dosedanje člene, da ae čimprej prijavijo svojim poverjenikom, ali pa direktno pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5 (poslopja Narodne tiskarne), Tiskovni zadrugi, šelen-burgova ulica 3. Učiteljski knjigarni In Šentjakobski knjižnici.
— Vodnikov* pratika 1948 bo kakor doslej vse njene prednice — prava slovenska i ljudska čitanka,   v kateri bodo vst sloji čitateljstva našli kaj zanimivega in koristnega.  Koledarski del te  priljubljene publikacije  krase  tradicionalne Gasparijeve podobice svetnikov, razne Članke pa so ilu- j stri rali Mirko ftubic. France  Podrekar in '. France Gorse.   Ker letos ne bo atenskih, namiznih in žepnih koledarjev, mora Vodnikova pratika v vse nase domove!
— Ustreljena upornika. Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu so se morali zagovarjati štirje obtoženci, ki so bili obtoženi zaradi pripadnosti oboroženim tolpam in ki ao se dne 7. julija t. 1. v kraju Mattuglie pri Fiumu uprli organom javne varnosti. Viktor Blecic in Miro Gra-halic sta bila obsojena na smrt ter ustreljena v okolici Rima. Jakob Braian in Joahhn Jordana pa sta bila obsojena vsak na 16 let ječe.
— Nesreče. Včeraj ao bih sprejeti v ljubljansko bolnico naslednji štirje ponesrečenci: Marija Psvšek. 261etna gostilni, čarka iz Ljubljane, si je pri padcu zlo-mila levo nogo. — Danilo *uit«r. poldrugo Isto star sin delaven fa? Ljubljane, se je opekel pri Štedilniku po licu. — Dvajset mesecev star Janezek Krit. sin kurjača iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil desno nogo.— Vinka Pavlina. 221etnega delavci is Ljubljane, je stisnil sod v glavo ter 5*3
i občutno ranil.
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni preskrbovalni urad v pritličju Tui jaSke palače v Križankah. Gosposka ul. 15. deli) <>clniska nakazila samo vsako dopoldne od S. do 12. ure tako. da pridejo na vrsto d 1. do 5. decembra bolniki, ki imajo pra-.1eo do dodatka me*a, in sicer v torek l. decembra bolniki z začetnicami A do D.
9 sredo 2. decembra z začetnicami E do J.
• četrtek 3. decembra z začetnicami K do O. v petek 4. decembra z začetnii ami P
10 T in v soboto 5. decembra z zaeet&l« ami U do 2.
V*i drugi bolniki pa pridej0 na Vrata ;d 7. do 12. decembra tako. da bodo dcbth lakazda v ponedeljek *. decembra bolnik' -; začetnicami A do F. v si odo 9. decembra
• začetnicami G do K. v četrtek 10. dec. : začetnicami L do P. v petel\ 11. dteemhra ! začetnicami R do T in v soboto 12. dc-embia bolniki z začetnica ml LT do ž.
Nakazila *amo na »ludkor /a dojenčke n bolnike bo pa mestni preskrbo Vami urad lelil od 14. do 19  decembra, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval tako. da pridejo na vrsto v ponedeljek
IZ LJUBLJANE
—lj V pričakovanju sne-ga. Da je v te:n mesecu že snežilo tudi v nžjih legah — od tedaj so hribi močno pobeljeni najbrž nekateri niti re vedo: sneg je zapadel •irejšnji teden v noči med ponedeljkom in torkom, r je takoj zjutraj skopnel. B lo £a je premalo, da b: ga upoštevali dovoij resno. Na pošteno mero snega še vedno čakamo, vendar ne s posebnim ravduš> njem. Po slogu letošnjega nenavadno suh*-ga vremena tudi november ni izjema Vse poletje smo se bali, da bo tem bolj deževna jesen, ker so bili drugi meseci tako lep:. Toda tudi sicer najbolj deževni meseci so ostali letos suhi. Novembra ravadno pri na pogosto dežuje :n sneži; novembrsko vreme je bilo skoraj vedno zelo spremenljivo. Menjavali so se naglo toph in mrzli vetrovi in ob vsaki spremembi je navadno snežilo ali deževalo. Doslej je bil letošn.d november zelo suh. Zdaj se pa r.e morejo pokazati škodljive posledice suše. zato niti ne pomislimo, da ;e nenavadno suho vreme. Doslej je prevladovala bur^a. Ju?.no vreme je bilo v začetku meseca, a nam ni prineslo mnogo dežja. Ko se je zdaj zopet začelo oblač ti ob precej močni burji, so ljudje začeli napovedovati sneg. Snega si marsikdo že ne ž li. kajti či.n dalje bomo brez njega, tem Kiajša bo prava zimu Vrendar bi bil sneg tud; koristen in inoni'o bi ga biti mnogo, da bi se zemlja dobra napojila. Ce bi bila zima suha. bi se posledice letošnje zime kazale celo prihodnje leto. Som dež ne napoji dobro zemljo ker mnogo deževnice »jlteče. ne da bi jo remija vsrkala. SpodiijC plasti Se napoje primerno navadno le spomladi, ko kopni debel sneg.
—lj Malo topleje. Davi je bilo zopet malo topleje, vendar je še zmrzovalo. Minimalna temperatura je znašala —0.6° Zdel-) se nam je pa precej mrzlo, ker je p hala ostra burja. Včeraj je sijalo solnce. a ni moglo uveljaviti svoje meči. ker je burja zelo hladila. Včerajšnja maksimalna ten.pera-tura je znašala 4°. Zračni tlak je zelo narasel in pričakovati moramo, da bo vreme ostalo še lepo.
—lj Pri otroškem igrišču *e delajo. Mraz doslej še ni bil tako hud. da bi morali delavci na prostem zapustiti delo. Zadnje čase so opravili mestni vrtnarji precej dela na otroškem igrišču v Tivoliju ter so dobro izkoristili čas za saditev drevja. Na otroškem igrišču je pa še vedno zaposlenih tudi nekaj drugih delavcev, zidarjev in težakov. Vendar so glavna dela že končana in zdaj ne more biti več zaposlenih večje število delavcev.
—lj Za visokega dostojanstvenika mestno županstvo nujno potrebuje dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje v središču mesta. Stranke, ki bi mogle s takim stanovanjem ustreči, naj ce zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani veže magistralne hiše ra vodnjakom.
■—lj Ali hočete napraviti Vaftemu otroku resnično veselje* Ne bo vam žal ako mu poklonite >Princesko Zvezdama in barvni-ke, ker ga boste tako najlepše razvedrili in zaposlili. Dnevno ne matere navdušeno izjavljajo o ljubki slikanici, ki nudi otrokom toliko prijetnih uric. ^Princesko Zvezda, no« dobite v knjigami Tiskovne zadruge v ftelenburgovi ui. 3.
—lj Za Miklavža pripravlja knjigarna Tiskovne zadruge otrokom prijetno presenečenje. Poleg mićne s'ikanice »Princeska Zvezdana« bosta izišli še dve priljubljeni slikanici v enaki opremi. Serija slikanic za mladlr.o, ki jih pripravlja knjigarna Tiskovne zadruge, bo izšla v zbirki »Polica za male«.
—lj Nakaznice za sir za m(i*ec november dobe trgovci v mestnem preskrboval-nem uradu, soba št. 8 v sredo,, četrtek in petek 25., 26 in 27 t. m. S seboj morajo prinesti zeleno knjigo o prevzemu blaga
—lj Nakaznice za sladkor, masoobe in milo za mesec december dobe trgovci v mestnem prekrbovalnem uradu, soba št. S. tako da pridejo v sredo 25. t. m. na vrsto trgovci z začetnicami K in L,  v četrtek
26. t. m. z začetnicami M do O, v petek
27. t. m. trgovci z začetnicami P do Z in v Sobto 28. t. m. z začetnicami A do J. Zaradi nepotrebne gneče naprošamo trgovce, naj se natanko ravnajo po tem razporedu. Upravičenci bodo dobili za zabelo v decembru mesecu po 200 gr masti in po 200 gr preanega masla.
Športni pregled
14. decembra upravičenci z začetnicami A do ć\ v torek 15. decembra z začetnicami I> do H. v sredo 16. decembra z začetnicami I do L. v četrtek 17. decembra z začetnicami M do P. v petek 18. decembra z začetnica n: i R do T in v sebeto 19. decembra. uprn\!čenci z začetnicami U do Z.
Znova opozarjamo vse. Ki pridejo po bolniška nakaidla. da moraju s ICbaJ prinesti /ivllslai nakaznico upm\ire-ui \ /a december, ra^en ZivUske nakaznu pa tudi nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca, seveda če so dodatke že dobivali.
Pripominja:.10. da bodo tisti, ki bodo mestnemu flalkatU zdravniška spričevala predložili po 5. decembru, do'oili mtkazila šele po 20. deeembru.
Mi mul M al AavoriU ki so upravičeni dobivati posebne bolniSke dedatk ai j pridejo po nakazila že v ponedeljek "0 novembra
med uradnimi 01 ami tudi v Turjaške aa«
Ličo.
Zaradi velikega navala b »ln.:ki od ek nikakor ne bo mogel UPCStevatl reklanueij zamudnikov in tistih, hi SS ne bodo ravnali po tem razperedu. Da ne bo pomot in zmede, naj si upravičenci ta raspored izieiejo in ga shranijo.
snemamo iz pregledu naj:'.an:iv »O* datke:
PLA V ALCI 100 m presto: 1. Tato* (Mada.) 1.00 1. 2. Kdnlnger (Nem.) 1:00.5, 3. Csik (Madft.1 1:00.6. 4. costa (It.) 1:00.7. Na sedmem
mestu je Hrva!  Miloslavič z 1:00 8.
200 n preste: 1. Tutos 2:15.2. 2 nizek
2:18.4. 3il Costa 2:1S4. I ROningei 2:192. Na osmem mestu je Sljincii. na desetem pa Schipizza.
400 m prosto:  1   2ižek 4:r»0 9. 2 Tate*
1:56.4, 3. Vaghaay (MadtJ 5 00 S, 1 MUo-
slavič  (H)   5:02 2.
Uit m prost o: 1. Tat os 19:10.5. 2 Močan 20:318. 3. Veghazy 20 32.4. Na s< I-mem  mestu  je Scipizra.
200 m pr*no:   i. Smitahuvzan (Nia.)
2:45.8. 2. Szegedi (Madž.) 2:46.8. 3. Tenke <Nem.) 2:47.9. Najboljši Italijanski 6aa ima Bertettl 2:53.5. ki pa ni zadostoval, da bi se uvintil.  med  pivo d»\sftcr ko.
100 m hrbtno: 1. Sinuis (PoTt) 1:09. 2. Schroder (Nem.) 1:10.4. 3. Wrller (*p > 1:11. Deseti jo Italijan Angeli I 1:13 7
PLAVALKE
100 m proMo: 1 HvegOT 1 Dan J 1:07 2 2. Van Schaiko fNiz.) 1:67J 3 Van Veen (Niz.) 1:07.9. Fincev.i jt» n;\ .'.steni me^ta z 1:11.3.
400 m pront.i: 1. Hvegei 5 15 6. 2 Ha-rup   (Dan.)   5:214.   3.   Van   Veez 5:42*4
Italijanka Gruniola j*- doaeala najbolji]
Čas 6 06 h. Z njim sc ni mogli UVTStltl med  najboljšo  desetci k o
200 m prsno:  1.  Scmidt   I Nem I 2.51*7.
2. VVaalberg <Niz.) 2:59 8. 3. Vandekcik-hove <Ang. > 3:03.8. Italijanka Ri^on.jm < se z 3.29.9 ni uvrstila med Mjboljic
100 ni hrbtno: 1. Van Fcg£e!«-n (Niz.) 1:16.2, 2. Ove Peter sen (Dan > 1:16.9. 3. De Groot iNiz.) 1:17 Najboljša Italijanka je Bei tuzzijeva z 1:24 2. kar > l»ilo premalo zn katero koli mesto med desetoi Iba najboljših.
Ta pregled kaže, da sta dane« v Kviopi na progah prostega plavanja S«* \ edno najboljša Hvegerjeva in Tat os. Med tnn ko Hvegerjeva še nima resne tekmice, je Tn« tos že na zatonu in mu Žižek resno Ugreza vse njegove položaj \ Njegova letoinja zmaga na pragi 400 ni prosto k^;5:*. da bo prihcdnie leto za gospodaril na vseh pro-<rah. kolikor ne bo najdaljšo prcpuatll Muca nu.
Na oRtalih progah med moškimi ni izrazitejših imen. Med ženskami p;» je značilno, da ho skoro vsa najboljša mesta zasedle scvernjakinje.
Po državah prinaša ta preglednic n ba-slednjo oceno:
Mo4M: 1. iCadtaraki 102 toOd. 2. Kesa*
čija 69. 3. Italija 52. 4 švedska 51. 5 X,-zozemska 19 in 6. Hrvatska 11 točk
Ženske: 1. Danska 62. 2. Nizozemska S<>.
3. Nemčija 49. 4. Madžarska 23 5. Belgija IS, 6. Italija 5 točk.
Najboljši
i plavalci in plavalke
Z nastopom jesenskega mraza se je zaključila povsod mednarodna plavalna tekmovalna sezona v odprtih bazenih. Seda; ae začenjajo nastopi v pokritih bazen::!, kar pa ni tako pomembno. l?*»r se plavanje pri tem omejuje večinoma na veabanje Le v nekaterih severnih evropskih državah Ima plavanje v pokritih bazenih skoro večji pomen kakor plavanje na prostem. Predvsem velja to za Nizozemsko, kjer se plavalna sezona sedaj Aele začenja.
Ob zaključku plavalne sezone objavlja »Gazzetta dello Sport« zanimiv pregled najboljše desetorice evropskih plavalcev in plavalk, kakor so se uveljavili letos. Pc-
— Nemcija-Slovaiku o:». V ru.lrlv. i* bila v Bratislavi meddržavna nogometna tekma Nemcija-Slovaška. V stadionu SK Bratislave je bilo navzočih 15.000 gledalcev. Slovaki so tekmo zgubili za en gol boljše, kakor nedavno Hrvati v Stuttgartu: upoštevati pa je treba, da so igrah nama. Nemci so zmagali 5.3.
— III. kolo nogometnega prvenstva * Zagrebu. V nedeljo je Keriaria premagala Hašk 2-1. Ličanin Železničarja 1:0, Con-cordia ZETa 3 0 in Graojanaki Redar si vem SK 4:1. V tabeli podzveznega prvensna vodi Gradjanski.
— V diviziji C je v nedeljo pemagala Pro Gorizia Ampeleo 2:1 (0:0), Distietto je odpravi! Vlttorio Veneto 2:0 (20). Fiuma-na je na svojem igrišču remi/it a la 1 Gi ionom 1:1 (0:1). Monfalcone pa je zmagal nad Pieiisom 2:0 «0 0k
— Nogometno prvtnntio na Hrvatskem.
V nedeljo 15 t. m. jc v prvenstvenu tekmah pren agal Giadjan*kf železničarji 3 0 <1:0), Ličanin ZETa 5:1 (1:0 J in Redarstveni Ferrarlo 3:2 (1:2). eTkmo med Ha-«kom in Conccrdio je sodnik v 44. minut f pivega polčasa prekinil, kei je pnilo do fizičnega obračunavanja med Kacijanom (H) in Jazbecem (C). Kacijanu je Hrvat« ska nogometna zveza dva dni pred to tekmo oprostila 6 mesečno kazen. Ko so mm duhovi nekoliko pomirili ee je tekma nadaljevala kot prijateljska  Izid je hi! 0 0.
Mali oglasi
RUMENO KORENJE
in krmilna pesa sta v pomanjkanju sena najboljše nadomestilo za krmo goved, zlasti krav mlekaric. Kupite ju pri Gospodarski zvezi in v o jeni h skladiščih v Maistrovi ulici St. 10 aH vsak dopoldan na Pogačarje-vem trgu v mesarski strojnici Fr. Ocvirka.
GOSPODJE POZOR! Klobučarna >PAJK« vam strokovnjaško očisti preoblikuje lo prebarva klobuke vseh vrst po oizkfh cenah. Lastna delavnica. — Se priporoma — ftu* ioll Rnfh Sv ^etra cesta 3S.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
29. novembra 1&42-XX1
8tev. 27!
šele pred poldrugim stoletjem
so podrli ljubljansko obzidje
Magistrat se je v začetim upiral, da bi podrti so podirali dolga leta
Ljubljana. 25. novembra Radi sc p"našamo. da je Ljubljana dandanes n.cderno mesto, skiicujemo se na njene nove cknje in palače in da značaj modernega mesta poudarja znamenit nebotičnik. Vendar moderno mesto nima le zagovornikov in občudovalcev Ljubitelji baročne Ljubljane pr'eluio na novo Ljubljano s prezirom. Trdijo, da daje Liub'jani pravo vrednost le njen starejši del. Nova Ljubijor.a nima baje ncbene.ga prslopja. ki bi kaj pomenilo v arhitektonskem pogledu. Vsa najlepša novejša poslopja ne zaležejo skupaj toliko kakcr ena sama pieprcsta starinska biša ... — O tem se ne kaže prepirati. Koliko je vreden dandanašnji stavbni slog v primeri z arhitektonskimi umetninami prejšnjih stoleti;. bedo morda lahko pravično presodili šele zanamci. Zdaj ne nameravamo orenjevat: novih mestnih stavb kakor tudi ne poveličevati baročne Ljubijane. Radi bi le naglasili, da se jc Ljubljana sorazmerno hitro prelevila iz srednjeveškega mesta v moderno mesto. Fomisliti mcrnmo. da so mestno obzidje podirali šele pred poldrugim stoletjem. Dokler je pa bilo mesto opasano z velikim, okornim trdnjavsknn zidovjem je bilo v stavbnem pog'cdu še srednjeveško.
Utrjevanje stare Ljubljane
Zgodovina utrjevanja mesta je zelo tesno zvezana z vso zgodovino nastanka in razvoja Ljubljane. Zato bi bilo tudi treba marsikaj še pojasniti, ker je zgodovina mestnega utrjevanja prav tako nejasna kakor razvoj mesta v najstarejših časih. Iz prve dole Ljubljne Še niso ohranile zgodovinske listine in marsikaj, kar je bilo zapisanega o nastanku mesta, so najbrž le domneve. Ljubljana ni bila utrjena le enkrat za vselej. Mestno obz'dje so zidali v raznih dobah. Prezida\'ali so ga. razširjali, izpopolnjevali. Mesto se je širilo in vzporedno s tem je bilo treba izpopolnjevati tudi mestne utrdbe. Znano je, da je prvotno naselje obsegalo le danda-mišnjo okolico Sv. Jakoba. Potem se jc mesto razširilo še na levi breg Ljubljanice: nastal je Novi trg. Treba je bilo obzidati ter utrditi tudi to. naselje. Kmalu se je pa mesto začelo širiti tudi proti severu na desnem bregu Ljubljanice, kjer je zdaj Mestni trg. Bilo je treba obzidati še ta. novi mestni del. ki je postal posebno pomemben, saj sta bila v njem sedeža magistrata in škofije. Prvo mestno obzidje je najbrž staro kakor naselje samo. črini se je mesto začelo širiti, se je tudi daljšalo njegovo obzidje. Ni verjetno, da bi novi okraji ostali dolgo nezaščiteni v Ustih dobah neprestanih vojn m ko so se klatile po deželi roparske tolpe. Več podatkov o utrjevanju mesta imamo iz poznejših dob. če pa zgodovinski viri govore o utrjevanju mesta v poznejših stoletjih, ne smemo misliti, da so Ljtrbrjano zaceli obzidavati šele tedaj. Razumljivo je pač, da je bilo treba mestno obzidje večkrat popraviti in izpopolniti. Posebno ob nevarnosti vojn so morali s posebno skrbjo izpopolnjevati mestne utrdbe, da bi jih sovražnik ne presenetil. Meščane so morali pri utrjevanju izpodbujati vladarji. Sicer s» se meščani dobro zavedali velikega pomena mestneera obzidja, a utrjevanje je azhtevalo velike stroške. Zato so pa meščani urravičeno pričakovali, da bi prispeval še kdo drugi kaj za mestno obzidje. Mestne utrdbe so ščitile tudi plemiče, ki so bivali v mestu, zato je bilo tudi plemstvo dolžno prispevati svoj delež. Prav tako so se morale zavedati svojih dolžnosti tudi dru^e gosposke na mestnem področju, n. pr. knmenda kiiževniškega reda in stolni kapi tel j.
Utrjevanje v 15- stoletju
Zgodovinarji vedo skoraj največ povedati o utrjevanju Ljubljane v 15. stoletju. L. 1415 so Turki pridi; zelo blizu Ljubljane, v Polhov gradeč. Razumljivo je, da ie to delalo Ljubljančanom in gosposkam hude skrbi. Sam vojvoda Ernest se je tudi dobro zavedal velike nevarnosti za Ljubljano in ukazal je deželnemu glavarju Urhu Schenku. naj pozove plemiče in hišne lastnike (meščane) v Ljubljani, da utr-de svoje hiše. Pomagajo pa naj tudi pri zidanju mestnega obzidja, se je glasil ukaz. Deželni glavar je tudi pozval svobodne posertnike na deželi, naj pomagajo pri utrjevanju Ljubljane — z vožnjami gradiva. Posebej je deželni glavar opozarjal, da je treba obzidati tudi mesto ob posestvu nemške komende. Predvsem Je bilo
j tedaj potrebno, da dobi Novi trg boljše ob-
j zidje. Baje je bilo do leta 1416 na levem j bregu Ljubljanice zunaj obzidja mnogo hiš in tudi kemenda. Mesta pa tedaj niso še dobro utrdili in Friderik IV. je 1.1448 pozval vse prebivalce ljubljanske okolice, naj bodo vedno pripravljeni, da bodo lahko pcmagali pri utrjevalnih delih v Ljubljen* ter da se bedo cb turški nevarnosti zatekli v utrjeno mesto, še 1.1475 je bil potreben opomin vsem plemičem, višji duhovščini in grajskim oskrbnikom, naj pošljejo na zahtevo deželnega glavarja v Ljubljano svoje ljudi pomagat utrjevat mesto.
Mestno obzidje v 16. steletju
Kje je bilo v starih časih mestno obzidje, odnosno, do kam je segalo mesto, najor^ večina meščanov ve, vendar naj to ob tej priliki ponovimo, ker včasih kljub temu čitamo x>dkritje« kakšnega *domo-neznanca-, da je bilo obzidje tudi nekje v Blatni vasi ali Kravji dolini. Začnimo pri karlovških ali pisanih vratih, ker je bilo tam mest najstarejše! Karlovška vrata so bila ob stiku sedanje Florijanske ulice in Karlovške ceste. Od njih je d:žalo obzidje približno pravokotno na Ljubljanico do vodnih vrat, ki so bila na sedanjem 2r.bjaku tik ob Ljubljanici. K utrdbam, ednosno mestnemu obzidju je treba prištevati tudi tkzv. grablje, lesene, med seboj povezane stebre v Ljubljanici, ki so bili zabiti v strugo v obliki črke S od vodnih vrat do Cojzovega grabna. Na levem bregu Ljubljanice je potekalo mestno obzidje dalje ob Cojzovem grabnu v ravni črti do Emonske ceste. Tam se je lomilo ter držalo proti severu do deželnega dvorca, ki je stal na kraju sedanjega vseučilišča Na trgu pred križevniško cerkvijo so bila mestna vrata, ki so jih imenovali po nemški komendi »nemška«. Pri deželnem dvorcu, ob začetku Gosposke ulice, so bila vicedomska mestna vrata. Od tam je držalo obzidje k Ljubljanici proti čevljarskemu mostu in zopet preskočilo Ljubljanico ter potekalo nadalje ob desnem bregu do špdtaskih vrat, ki so bila ob ustju Spi-talske ulice (sedanje Stritarjeve). Kakor trdi Vrhovec, je bilo obzidje na desnem bregu Ljubljanice med špit»»lskimi in samostanskimi (frančiškanskimi) vrati gotovo šele sredi 16. stoletja. Samostanska vrata so bila na sedanjem Krekovem trgu. Od tam je obzidje držalo po severnem grajskem pobočju na Grad. Po južnem pobočju
obzidje — Mestne trdnjave
je obzidje držalo od pisanih vrat k meščanskemu >bastionu« (zdaj Na turoban).
Posamezna utrjevalna dela
Kolikor so Vrhovčeve ugotovitve zanesljive, so bila posamezna utrjevalna dela končana v naslednjih letih: L. 1416 so v naglici izpopolnili  mestno obzidje, da bi se zavarovali pred Turki. Po Valvasorju je mesto debilo precej dobre utrdbe, z obzidjem, obrambnimi stolpi, jarki, prsobra-ni itd. do 1. 1520  K utrjevanju je prispevalo tudi plemstvo 4500 gld. Za vzdrževanje obzidja je Friderik IV. obljubil prispevati  400  gld. na  leto iz vicedomske blagajne. Maksimilijan I. je reduciral ta prispevek na 200 gld., a kot odškodnino je dovolil mestu pobiranje mostnine, ki je dala precej več kakor je znašala redukcija. — L. 1521 so sezidali na Bregu pri Cojzovi  hiši  obrambni  stolp   in okrepili obzidje ob Cojzovem grabnu. Sezidali so še en stolp nasproti sedanje ljudske šole. L. 1525 so popravil nemška vrata, ki so leto prej pogorela. Ta vrata so prezidali 1.1552. Vicedomska vrata so izboljšali ter sezidali   ob njih trr'njavico   iz rezanega kamna 1. 1529.  špitalska vrata so utrdili 1. 1489  z  obrambnim  stolpom.  L. 1519 so sezidali obrambni stolp pri samostanskih vratih.  L. 1531  so meščani zahtevali za pomoč pri utrjevalnih delih, naj plemstvo pošlje svoje podložnike na tridnevno tlako. Kmetje iz oddaljenih krajev so se lahko odkupih po 4 kr. na dan. Do 1. 1534 je bilo izpopolnjeno obzidje še na desnem bregu Ljubljanice. L. 1536 so sezidali vodna vrata na Zabjaku in obrambni stolp v obrambo pred sovražnikom,  ki bi skušal vdreti v mesto po vodi. L. 1538 so izboljšali Cojzov graben. L. 1540 so postavili na oglu Cojzove hiše močen branik. Utrjevalna dela na Gradu so prišla na vrsto, ko je bilo končano utrjevanje spodaj v mestu. Meščanski bastijon nad pisanimi vrati, zelo stara trdnjava, je bil  prezidan 1543 V letih 1579 in 1780 so naredili okop na Gradu. Pozneje ni bilo več večjih utrjevalnih del: sicer so še prezidavah ter vzdrževali stare trdnjave, a tudi tega ne več redno. Utrdbe so začele razpadati, tako da se je končno celo plemstvo, ki ni bilo nikdar navdušeno, da bi prispevalo za utrjevanje mesta, začelo zanimati za nadaljno usodo   mestnega obzidja.   Vendar poslej mestnih utrdb niso več temeljito popravili in kmalu je nastopil čas, ko so jih začeli podirati. O tem pa prihodnjič.
Vzhodno bojišče: Italijanske planinske čete na pohodu na nove postojanke
Sardinija in Sardine!
Fašizem je prinesel tudi temu otoku napredek in blagostanje
Ni še dolgo tega, ko je bila Sardinija pozabljen otok, kamor so le neradi zahajali ljudje. Fašizem je pa na tem otoku marsikaj zboljšal tako v socialnem kakor tudi v kulturnem pogledu. Zdaj so dam vsi pogoji za lepo bodočnost Sardinije. Večina močvirij je bila v zadnjih letih izsušena, ustanovljene so bile nove naselbine, največja med njimi > Mussolinia«. Ogromni jezovi preskrbujejo zdaj Sardinijo z vodo, električne centrale pa s tokom. Naravna bogastva se industrijsko izkoriščajo. Pred prevzemom oblasti po Fašizmu Sardinija ni imela s celino nobene telefonske zveze, šele pod Mus-solinijem je bil položen med njo in kontinentalno Italijo telefonski kabel.
Prebivalstvo Sardinije se preživlja v prvi vrsti z živinorejo, deloma pa tudi z vinogradništvom in pridobivanjem plutovine. Na Sardiniji rede po pretežni večini koze in ovce. Razmere na Sardiniji so bile poprej zelo žalostne, pod fašizmom je pa zavladal na otoku mir in red. Zadnji sardin^ki poglavar razbojnikov je padel 1. 1901. Sardinija je zdaj prav tako varna, kakor katerakoli evropska dežela. Fašistična vlada je dala zgraditi na nji ceste, mostove, nasipe in železnice. Otok je zdaj ves preprežen z avtobusnimi progami.
tudi ženske, samo da je njihova noša pestrejša, okrašena s čipkami, črez srajco in telovnik nosi ženska s srebrnimi ali zlatimi gumbami bogato okrašeno volneno jopico. Krilo je navadno slikovito okrašeno s svilenimi traki ali čipkami. Na glavah nosijo žene in dekleta velike volnene ali svilene rute, ki jim segajo preko ramen, in ki se nosijo kakor v Španiji kot kratki plašči. Nekatere Sardinke pa nosijo tudi lepo okrašene peče. Vse sardinske narodne noše so precej draga oblačila. Nekatere stanejo do 5000 lir in nosijo se samo ob svečanih prilikah. Drage narodne noše se podedujejo iz pokolenja v pokolenje. Zaponka za moško in žensko srajco jc večkrat iz čistega zlata. Čim bogatejši je Sardinec ali Sardinka tem dražjo zaponko ima.
Odnos med gospodarjem in hlapcem je na Sardiniji vse skozi prisrčen. Hlapec in dekla spadata k družini, otroci gospodarjev in služinčadi se vzgajajo skupaj in so v velikih časteh pri odraslih. Sardinanski narodni ples je sardo ballo. prastari gTški ples. Plesalci se primejo za roke in plešejo v krogu, ki se zdaj zoži, zdaj zopet razširi. Družinsko življenje teče večinoma okrog domačega ognjišča. Siromašnejši Sardinci imajo samo eno izbo.
Malone vsaka saidinska hiša ima svoje statve. Sardinke namreč same tko platno. Najbolj priljubljena domača žival na Sardiniji je osel, ki ga uporabljajo za vsako delo. Osel mora goniti mlinček, kjer ni na razpolago vode, svojemu gospodarju nosi tovor, in sploh opravlja zanj vsa težja dela.
Prebivalci Sardinije so odkritosrčni, samozavestni ln globoko verni, žene še vedno nosijo na glavah lončene vrče ln težke tovore, kakor v starih časih. Prebivalci goratih krajev so nizke postave, oni v nižinah pa visokih krepkih. To velja zlasti za pokrajini Nuorese in Gallura. Tu se kaže vpliv korziške krvi. Narečje Sardin-cev je svojevrstno. Za razumevanje Sar-dinca ne zadostuje samo znanje italijanščine. Sardinci so zelo gostoljubni in dobrodušni, skromni, pošteni, toda precej nezaupljivi.
Veliko važnost polagajo Sardinci in Sardinke na svojo narodno nošo. Moški nosijo bele platnene srajce, suknjiče, kratke platnene hlače in črne suknjene gamaše. Glave imajo pa pokrite z velikimi kučmami, ki jim segajo doli na tilnik. Njihova obutev je podobna opankam. sešitim iz usnjenih trakov. Podobno kakor moški se oblačijo
Važna pridobitev Novega Sada
V južno madžarskem obmejnem mestu Novem Sadu je bila te dni v prisotnosti zastopnikov oblasti svečano otvorjena ori-jentalska trgovska visoka šola. fioia bo imela dva letnika in v nji se bodo izobraževali mladi trgovski strokovnjaki, da bodo z uspehom delali na trgovskih in industrijskih stik'h med Madžarsko na eni ter deželo iz bližnjega vzhoda na drugi strani. Po dovršenem drugem letniku bodo dobivali dijaki izpričevala, ki j*m bolo dajala pravico do nadaljevanja študij na narodno gospodarski fakulteti univerze v Budimpešti ali Khižu, kjer se lahko pridobi tudi doktorat. V prvi letnik nove orijentalske visoke šole se je vpisalo 120 dijakov, šoli sta bila priključena tudi internat in menza. Poučevalo se bo v nemškem, italijanskem, francoskem, angleškem, hrvatskem, bolgarskem, srbskem, turškem, rumun-skem in albanskem jeziku.
Novi Sad si obeta oi trgovske visoke šole velike koristi za svoje gospodarsko življenje. Gospodarski položaj Novega Sada sicer ni ugoden, pač pa igra mesto važno politično vlogo, saj stoji na križišču mnogih narodov in kultur. Kot trgovsko mesto je Novi Sad znan že dolgo. Mesto je za orijentalsko trgovsko visoko šolo zelo pripravno. Nova šola bo igrala važno vlogo tudi za to, ker je bila meddržavna trgovina na Madžarskem doslej malone monopol žilov. Madžarska polagoma izloča Žide iz svojega gospodarskega življenja.
Mednarodni filmski kongres
V nedeljo 29. t. m bo otvorjen v Budimpešti mednarodni filmski kongres, ki mu bod prisostvovali tudi predstavniki italijanske in nemške fimske industrije. Navzočni
bodo pristvovali tudi predstavniki italijan-filmske umetnosti 19 držav. Filmski kongres bo trajal do 3. decembra. Na njeni bodo obravnavali vsa pereča vprašanj«u filmske proizvodnje in tehnike.
36 madžarskih ž: do v pred sodiščem
Budimpeštanska policija je izsledd<«.. družbo Židov, ki se je pečala s preskrbo* .i njem ponarejenih dokumentov za bivanje na Madžarskem. Dokumente so dajali d razpolago Židom., ki so se skrivajo zateka iz inozemstva na Madžarsko. Aret ranih je b;lo 36 Židov, ki se bodo morali sago* varjati pred posebnim sodiščem.
Verice investicije na Madžarskem
Madžarske drzivne jek;arne, ieleaane in strojne tovarne so imele lani 10.S milijonov pengo čiste-a dobička. Z n tvim državnim proračunom je določen vos ta znesek za nove investicije. To veliko ml lirsko državno podjetje namerava v prvi vrati nadaljevat; dela na premogovnikih v I.yoKo, dalje organizirati naprave tvomie lokomotiv, zgraditi poslopja za velik«' plinska m&* neratorje in pospeševati pridot) van ji lezne rude. S prikJjčltvijo novih pokrajin je dobila Madžarska več novih rudnik , ki jih bo zdaj država Intenzivno lakoti* ščala.
Lan v Bolgariji
Bilke lanu, ki se njegovo zrno uporabila za izdelovanje lanenega olja m firneža, sr. doslej v Bolgariji niso izkoriščale. Zdaj ft pa začela bolgarska tekstilni tnduel Ijg uporabljati tudi to sirovino. Preja iz lanenih bilk služi za izdelovanje vreč. Bolgarija ima. z lanom zasejanega 3.000 ha p sija. Približno tretj'na se uporablja za izdelovanje platna Dve tretjini pa za pridelovanje lanu, iz katerega izdelujejo kot rađana laneno olje in fimež.
Urni kazalci so mu rešili življenje
V Legnanu v Italiji jj neki delavec popravljal veliko uro na fasadi neke vele-trgovine. Med delom se je vrezal v ostro konico urnega kazalca. Rana je b la piv-cej globoka. Zarali skeleče bolečine je izgubil ravnotežje, da je padci z ozk. ga odra. K sreči je pa obv'sel na obeh kazl-cih. Ura je kazala tukrat 11.12. Cez nekaj minut bi se bil moral veliki kazalce pomakniti navzdol :n nesrečni delavec bi bil padel na cesto iz take višine, da bi se bil gotovo ubil. V strahu je jel klirati na pomoč. Prihiteli so ljudje, m privlekl: d lestev. V zidnjem trenutku so delavce re* šili in prepeljali v bolnico.
POČIVA V MIRU
— Kako je z Mdanom?
— Počiva v miru.
— Ah, ubožec! Torej je umrl?
— On ne, pač pa njegova žena.
POZABLJIVOST
— Kaj ti je rekel zdravnik, ko si mu potožil, da si postal pozabijiv?
— Pilule mi je predpisal.
— ALi so ti pomajrale ?
— Da-li so mi pomagale? Čakaj no — ali so mi pomagale ? Ne, niso — poz sem jemati jih.
flR J. O. CURVVOOD:
Abrahamova
ROMAN
polja
Iz nje se je le redko kdaj vil pod nebo dim indijanskega taborišča. Bila je v mnogem ozira srečna dolina, kajti ležala je dovolj v stran od Richelieuja, da se ji ni bilo bati sekire belih mož, hkratu pa dovolj blizu mohikanskih vigvam, da so se rdeči lovci lahko zatekali vanjo pred sovralnild z one strani Reke sv. Lovrenca, in končno je bila tako odaljen del francoskega ozemlja, da si si jo težko zamislil napadeno od lovcev ^sedmerih ljudstev«. Vse to je bilo vzrok, da je ostajala že mnogo let tiha in mirna: in vendar jo je moralo ogledovati v minulih stoletjih na tisoče oči, kajti skale na okrog so še kazale sledi neštetih, ki so bili kdo ve kdaj počivali na tem robu in zavzeti zrli v prepovedani raj, kjer bi jim bilo tako prijetno živeti.
Z mesta, kjer sta se bila ustavila Henri in Katarina, je ravan ob njunem znožju nalikovala širni jutrovski preprogi, prelivajoči se v zeleni in zlati, črni in srebrni barvi. Med tem, ko je užival čudovito lepi pogled, je Henri pripovedoval »eni o nastopu med Jeemsom in Tonteurjeviml Ni se še bil
do sitega nasmejal, ko je videl, da se Katarini temni obraz.
»Prav to mi je zadnji čas rojilo po glavi,« je rekla, in na njenem lepem obrazu ni bilo videti niti senčice smehljaja. »Gospa Tonteurjeva me sovraži in je naučila tudi Tonijeto, da sovraži Jeemsa^
»Beži, beži!« je vzkliknil mož. »Gospa Tonteurjeva da bi te sovražila! Kje neki! So sicer ženske, ki jih človek lahko sovraži. •.«
»In mednje spadam tudi jaz,« mu je Katarina segla v besedo. »Ti, ubogi Henri, s svojim prostodušnim zanašanjem, da naju morajo vsi ljubiti, nisi bil nikoli zmožen spoznati resnico. Sovraži me, pravim, tolikanj, da bi mi zavdala, ko bi mogla; ker pa tega ne more storiti, je vcepila Tonijetinemu srcu mržnjo do Jeemsa.«
»Pa si šla danes vendarle k nji in si jo pozdravila!«
»Da, ker sem ženska.«
»Povem ti, da te ne more sovražiti!«
»NLč bolj, nego nas more sovražiti strupena žuželka ali kača.«
»Ali Tonter... Ne, ne, pravim ti, da ni mogoče! On ne more tako čutiti proti tebi.«
»On ne, o tem sem prepričana.«
»Nu torej, če naju Tonteur rad vidi in nama je prijazen, kako naj bi te njegova žena krivo gledala?« je vprašal Henri.
»Najprej zato, ker sem Angležinja, nikar ne pozabi Čeprav sem vzljubila tvojo domovino kakor svojo lastno, sem vendar Angležinja, in najin Jeema je na pol angleške krvi Oba spadava k ljudstvu.
ki je njeni domovini sovražno. To je en vzrok, zakaj me sovraži.«
»Mar veš se katerega?«
»Da. Sovraži me, ker vidi, da ima njen mož zelo laskavo mnenje o meni,« je odgovorila Katarina. Hotela je še nekaj dodati, toda na Henrijevih ustnicah se je pokazal veseli smeh, ki ga je imela tako rada, in v naslednjem trenutku so jo objele njegove roke.
Nato jo je s šaljivo robatostjo rx>rinil od sebe in pokazal na dolino, ki se je širila pod njima.
»Dokler imava tole, kaj nama je mar gospe Tonteur jeve in vsega sveta?« je vzkliknil. »Naj se drugi vojskujejo, naj se ženske, kakršna je Tonteurjeva, ptička jo in prepirajo in sovražijo druga drugo, če jih veseli: samo da se ti ne čutiš nesrečne v tem prelepem kraju, pa ne dam svoje usode za vsa kraljestva te zemlje!«
»Niti jaz ne svoje, dokler imam tebe in Jeemsa,« je odgovorila Katarina; in ko je mož znova prijel za mlinsko vrečo, je dodala: »A zdaj me ni skrb zaradi naju dveh; v skrbeh sem za Jeemsa.«
Počasi sta krenila naprej po stezi
»Sovraštvo gospe Tonteurjeve me zabava in mi je kdaj pa kdaj celo v nedolžno zadoščenje, tako na primer danes,« je nadaljevala, med tem ko je mož zamišljeno molčal, kakor bi tehtal to, kar je govorila. »Dokler imam tebe in Jeemsa, ne potrebujem za avoo srečo nobene druščine in zato me mržnja gospe Tonteurjeve nič kaj ne boli Po drugi strani ne priznam, da sem jo tudi jaz zmerom rada dražila
in mučila, česar bi se morala prav za prav sramovati. Danes, denimo, sem si razpletla kite, dela je sc, kakor da me glava boli, v resnici pa zato, da bi ji pokazala svoje dolge, goste lase, ki so njeni v primeri z njimi tako redki in klavrni, čeprav je kvečjemu leto dni starejša od mene. Videl si. kako strupeno je pogledala, ko mi je njena sestra iz Quebeca rekla, da imam krasne lase in da bi bilo greh, če bi si jih pudrala in kvarila s pomadami! Morda rimam prav, Henri, a ne morem si kaj, da je ne bi tako dražila in poplačevala za trud, ki ga imam, ko me grdi sama pred seboj. Skušala sem ji biti prijateljica, a potem, ko je šel ves up po vodi, sem šča» soma spoznala vzrok njene mržnje; uganila sem ga s tistim posebnim nagonom, zaradi katerega mi m • rom praviš, da naprej čutim neprijetne reči. Z Jeemsom in Tonijeto pa je stvar drugačna . . . Deček je kar predolgo mislil nanjo in jo je v duhu že izbral za tovarišico svojih iger in prigod.« Henri jo je pogledal.
»Res je ... Razumem ... Nespametno je bilo, da sem se smejal vpričo njega. Pa se ie tudi Tonr teur grohota!. Nikoli ne bi bil misli, da gre tak smeh dečku Jeemsovih let tako do živega.«
»Deček je kakor ženska,« je odvrnila žena. »Oba sta mnogo bolj občutljiva, nego se moškim zdi.«
»Takoj stopim za Jeemsom in mu povem, da ml je žal.«
»Prosim te. nikar ne delaj nič podobnega, Henri,e je rekla Katarina.
»A če sem napak ravnal...«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jetrna — Za tnseratni del tista: Ljubomiz Volčič — Vsi t Ljubljani