4T». številka.
I r*t. v soltoto '25. trliruvarija I >91).
IVfaj XXIV
„Edinost"
i / t i h i k dvakrat 11.1 dan. rutin nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh T. mi. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja oh uri zjutraj.
Naročnina /.niiAa : Obe izdan ji im leto . . . yld. "21 • Za wmo večerno izdanje .	12'—
Z* pol leta.četrt lela in 1111 meneč razmemo.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno *e prodajajo v Trstu jej Hiranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trutu po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRDSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ui. <*7t>.
4 nvč.
V eilllKlHlI Jr IIInč !
Oglasi
*e računajo |k> vrntah v petim, /a večkratno naročilo * primernim popustom. 1'otlnna, osmrtnice in javne zalivale, dolinici oglasi itd. «c računajo po pogodbi.
Vsi ilopini naj »e poAil jajo 11 red n Rt »m.
Netiankovnni dopiai ne ne sprejemajo. Hokopifi se im* vračajo.
Naročnino, reklamacije 111 o^ila«* »prejema 11 prm nlst»o. Naročnino in oehne je plačevali loco Trat.
1'reilnišlvn in tiskarna *e nahajata v ulici t'ariutin *tv. |->. i pi uviiRtvo, ntl-pnmilštvo in sprejemanje in*eri»t«v
v ulici Molin piccolo Stv. H, II. nadati-.
Izdajatelj In odgovorni urednik K r a 11 G o d n 1 k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoreija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše veati.)
Dihi »J 24. Dunajski mestni svet je jednoglasno sprejel predlog, da ne poročevalcem »Neno Kreie Presse« prepove vstop k sejam dunajskega občinskega sveta, radi namenoma spačenoga opisovanja javnih naprav, gospodarskih in družabnih odnošajev na Dunaju, kakor tudi radi sovražnega vedenja napram upravi občine dunajske.
Pariz 24. Poslanca Deroulfcde in Habert ostaneta se nadalje v zaporu. Vlada predloži komori pismo generalnega prokuratorja, s katerim se zahteva pooblaščenje, da je smeti proganjati oba rečena poslanca. Ako da komora to dovoljenje, tedaj bode imenovan za to poseben preiskovalni sodnik. Na podlagi dejstev, katere poizve preiskovalni sodnik, se določi, pred katero sodišče da prideta oba poslanca. General Roget je minolo noč sporočil policijskemu prefektu o včerajšnjih dogodkih. V njegovem poročilu se opravičuje aretovanjc poslancev Derouledo-a in Huberta. Število včeraj na boullevardih aretiranih je blizo dvesto oseb, od teb so jih sedemdeset obdržali v zaporih.
Pariz 24. Vsi členi komisije, katera je bila izvoljena v komori, so volje dovoliti, tla se postopa proti poslancema Peroulede-u in Hubertu in hočejo zavreči predlog poslanca Castellina, naj se ločena izpustita začasno iz zapora.
Pariz 24. Komora je pritrdita postopanju proti poslancema Deruulčde-u in Habertu, kakor tudi temu. tla ostaneta v zaporu. Oba so zvečer odvedli v zapore Sante.
Pariz 24. V komori je predsednik De-schancl prečital pismo generalnega prokuratorja, a katerim isti zahteva dovoljenja za postopanje proti poslancema Deroulfcde in Habert, ker dasta hotela vojaštvo odvrniti od njegove dolžnosti. Poslanec ('as te lin je zahteval, da se izpustita poslanca Deroulede in Habert začasno \ i/, zapora. Ministerski 'predsednik je zahteval, naj
P O J ) L J S T E K.
Sanje.
---C Spisal Vrhmorski. >
llilo je krasno pomladansko jutro. Na obrežju se je sprehajala prav ob vodi, katero so pregibali rahli valčki, bosonoga, belooblečena ženska.
Krasna postava! Gosti, kostanjevi lasje so se jej vili v kodrih čez rameni. Itila je vitka, visoke rasti in plavotemnih oči. Gornji del života jej je ovijala svilnata halja, ki jo je delala še bolj pri-kupljivo in dražestno.
Opazoval jo je več časa, in ko se je ozrla, je videl nje mičnoljubki obraz, ki ga je omamil popolnoma.
Zdelo se mu je, da vidi boginjo lepote. Stal je nezganljivo, omamljen, in ko se ji je hotel približati, se ni mogel ganiti z mesta.
Ona ga je opazovala smejd se, pregibala se lahkih korakov in si močila mali beli nožici v bistri vodi.
Ne daleč od nje se je zibala lahka mična Indijca, v kateri je sedel postaran mož velike, že skoro popolnoma osivele brade. Glavo mu je pokrivala nizka čepica, v rokah pa je držal priprav-
ne takoj izvoli komisija, ki naj št- danes poroča. Seja je bila pretrgana radi volitve komisije.
Pari/. 24. Načelnik policije je pričel hišno preiskavo v prostorih lige patrijotov in je dal poslati po ključarja, da odpre shrambe. Preiskava boda trajala najbrže dlje časa.
Element razdevanja.
Dolgo je od tedaj, nad jedno tisočletje, ko so tem deželam zavladali vzhodni Gotje, porušivši moč rimskih cesarjev. In vladali so pametno. Iz tistih časov imamo prič kakor jo razvidno iz članka »Istra preti I3<52 leti« -, tla je bila ta pokrajina srečna. V njej je vladalo blagostanje. Se svojim bogastvom je zalagala kraljevo mesto Kaveuno. Sadež jej je dozorovul po trikrat na leto. Nje prebivalcem ni trebalo, tla bi v potu svojega obraza in z mukami obdelovali zemljo, kajti božja narava jim je tako rekoč sama sipala v naročje svoje dobrote. Istra jo bila dika iti}l*ko države: bogatinom jo nudila vsega možnega razkošja, ljudstvu sploh pa jo dajala vsega potrebnega živeža. In če je kje v italski državi navstala beda, zatekali so se po pomoč v Istro.
Takrat je bila Istra srečna. Dolgo je od tedaj. Srečna je bila, bogata, biser, dokler so jo vladali pametni ljudje, ljudje z srcem in s poštenjem v srcu.
A pozneje, tekom zgodovine, so prišli drugačni ljudje in drugačni vladarji in gospodarji in drugačni časi.
Prišla je dolga doba bonečanskega gospodstva. Ona nesrečna doba, ki je iz cvetoče Istre, tega nekdanjega raja, te bogate žitnice, te radodarne hraniteljice svojih prebivalcev, napravila, kar je danes!
Tam, kjer so se nekdaj razprostirala rodovitna polja, štrli sedaj v te goli, pusti Kras; po livadah, kjer se je rumenilo bujno klasje, zreš
Ijeni vesli. Ladijea je bila lična, lepo belo pobarvana, sedež v nji pa je bil prevlečen z debelim, zelenim baržunom, katerega so dičili zlati našitki.
Na lahko znamenje njeno, ki ga je dala ve-slarju z nožno ročico, privedel je iste mali brod prav prednjo. Ona so jo pripognila, nekaj pobrala, obrnila so še enkrat proti njemu na obrežju ter se sladko zasmehljala, kakor bi mu hotela pokazati svoje lepe kristalne zobe. Na to je sela v ladijoo, katero je veslal' že gnal po lesketajočem so površju mirnega morja, ti obsevali so jo jutranji solnčni žarki.
»Kdo si ti ženska, kje bivaš? O, da bi to mogel videti št; kodu j, o tla bi mogel plavati za teboj !«
Tako jo vpraševal, a ona je bila že predaleč; ni ga slišala več, kamo-ii tla bi mu bila odgovorila.
»Ti nisi navadna ženska, ti si kraljica, biser si žonstva! O, zakaj so nisi mudila le še trenutek, zakaj nisi še ostala na obrežju?! Nikdar, nikdar več te ne bodem videl. Da bi vedel, kje bivaš — vse, vse bi storil, tla bi te le mogel videti še kedaj !«
V takem samogovorn je sel na kamen ob obrežju in neprestano zrl za plavajočo ladijoo, v kateri se je vozil njegov itlcjal.
sedaj kupe kamenja in golavi, ki ti napolnujcjo srce z neizrečeno melanholijo; kjer jo vladalo nekdaj razkošje, vlada sedaj ncopisna beda, ki ti reže v dušo; kjer so se nekdaj rodovi veselili najdiv-nojega podnebja, brije set laj sapa preko praznih goličav ; kjer je nekdaj poljedelec ker prejemal obilico vsega iz naročju narave, mora setlaj z ne-izrečno muko, krvavim potom svojega obraza uprav izsiljevati iz redke in i/sesane zemlje. Sreča, blagostanje, cvetje je zginolo, a sedanji rodovi se morajo ubivati na razvalinah nekdanjo blaginje.
A vse to je storil element, ki so je vsikdar in povsodi kazal kakor e 1 o m e n t r a z ti e v it n j a element benečanske uprave, element brez čutnosti, trde sebičnosti, element, ki jo na razvalinah tuje nesreče ustrezal svoji pozrešnosti.
Kes je sicer, da so jednetnu delu Istre vladali nemški mejni gnitje, res je sicer, da je koncem minolega stoletja tudi benečnnski tlel Istre prišel v avstrijsko oblast in tla je Istra t »stala v tej oblasti do današnjega dne izvzemši Napoleonovo dobo od IHOo., oziroma |H(K>. tlo 1H14.
ali element razdevanja je nadaljeval svoje peklenski) tlelo in je nadaljnjo še danes. Tudi pod avstrijsko vlado je obdržal Istro v svojih rokah element, ki jo je upravljal po benečanskih tradicijah: v duhu oligarhije, onem duhu, ki je zahteval, tla morajo delati in trpeti stotine v ta namen, da se dobro godi posamičniku.
Le poglejmo, kako je še danes po vseh trnih krajih Istre, kjer ni še moč probnjene narodne ideje strla jarma benečanskih tradicij! Povsodi razdeva javno blagostanje gospodstvo krute oligarhije. Posamična rodbina je vse! Ona gospoduje, ona županuje, ona tirani/dlje, ona izžeina, ono tišči vso občino ob tleh: v kruti materijalni zavisnosti. A tla utrjuje to zavisnost, tudi v d u de v ni temi! Povsodi, kamor se oziraš, le propast: propast posamičnikov, propast skupin. Poglej ga istrskega kmeta-trpina, kako mu odsevata z obraza beda in tuga; poglej v upravo občin — povsodi
»»Gospod, čemu samevate tu tako zamišljeno?«« — vprašal ga jo nenadno ribič, ki se je pojavil za njim.
»Prijatelj, si-li videl ono žensko, ki se vozi v enem čolnu tam v daljavi na morju?«
»»Goln se mi zdi znan, in menim, tla je ona, ki se vozi v njem, lepa ženska, ki se često sprehaja ob našem obrežju««.
»Torej, ti jo poznaš?
»»Dakako, vem tudi, kje biva «.
> Kje biva«
»»lliva na nasprotnem obrežju, v krasnem gradu««.
.)r-li daleč do tja? I>i me-li mogel prevesti tlo tja se svojim čolnom ? !
»»Predaleč je, gospod, preveslati bi moral najmanj deset morskih milj in svest sem si, tla ne bi mogli govoriti žnjo; ona vam ne odpre svojih vrat««.
Ni mi mari, da bi govoril žnjo, ni ini mari, tla mi odpre svoja vrata, mari mi je le, tla jo vidim še enkrat.	Imaš-li svoj čoln?«
»»Da, imam«.
Naprej torej, naprej! Odvodi me zit njo, plačam ti dobro!
Itoili torej, pa no vem, tla-li jo dohitiva«.'
razdejanje. Poglej v Milj*-, v nesrečni Pomjan, v Motovun, v Boljun in videl ImmIcš, kam so priveli te občine oni, ki mi nositelji Umečanskih tradicij !
< )ni isti dediči teli tradicij pa, ki gospodujejo še (lanen deželi, ne smejo ganiti ni z mazineem, da hi zaustavili to peklensko delo raz hvanja ! K jer l>i hoteli to, podrli bi h te I ter sebi, svoji gospodovalni stranki, svojemu gospodstvu.
In tako deluje dalje duh razdevanja : duh nemorale, «Iti}i nepoštenja, duh izžemanja.
Ljudstvo pa trpi, vzdihuje, propada in čaka na odrešenje. In jokati mora to ljudstvo in sree se mu mora krčiti v divji boli, ako primerja, kaka so liila pred tisočletjem ta njegova tla in kaka so danes! Pradedje iz onih davnih časov s" hili srečni, a njihovi sedanji potomei so trpini, da se morajo usmiliti trdemu kamentl. Nekdanji dnevi sreče in cvetja se seveda ne povrnejo več. Zgubljeni so za vedno, ker je element razdevanja uničil pogoje za tako srečo, ali nekoliko hi se dalo vendar še popraviti, da hi ljudstvo prišlo vsaj do skromne zadovoljnosti in do — miru.
Zato pil pridi odrešenik, prični delo resu-rekeije, pridi državnik, ki hodeš imel toliko lju-he/ni in usmiljenja do tega ljudstva in do te po-pokrajine, da s krepko roko za t rež nesrečne tradieije in rešiš ljudstvo iz železnega objema, v katerem je tišči element razdevan ja!
Politični pregled.
TKST. 2f>. febrururija 1899.
Jezikovno vprašanje na naših sodiščih. Rovinjski dr. Bartoli je našel naslednika v tržaškem dru. Cuzziju. Kakor se vidi, so se torej laški odvetniki lotili novega načina hoja proti zakonu in pravu: da heže iz dvorane.
Včeraj se je dogodil na tržaškem dež. sodišču ta-le slučaj: ()btoženeo je bil S l o v e n e e, kije izjavil na vprašanje predsednika, dež. sodišča svetnika Codriga, da ne zna druzega jezika nego slovenskega. Službeni hranitelj, odvetnik dr. Cuzzi, je zahteval na to — tolmača. Na to je rekel predsednik, da tega ne treba, ker zna ves sodni dvor slovenski in hoče tolmačiti on sam. Tudi zastopnik državnega pravdništva, državnega pravdnika namestnik Clariei se je uprl zahtevi branitelja, kajti slovenski jezik je deželni jezik in sodniki tudi u mej o ta jezik. Branitelj pa je trdil nadalje svojo, da slovenščina ni deželni jezik in da ni jezik tega sodišča. In ko je sodišče odklonilo njega predlog, je branitelj C tt z z i zbežal iz dvorane! Predsednik pa nut je zaklieal: Pojte le, ali opozarjam Vas na posledice.
Mi ros ne vemo že, kako bi označili to trmo laških odvetnikov, ki mečejo od sebe svoj glas kakor juristi, da hi le služili — laški politiki.
Ministerstvo, upravno in državno sodišče so izrekli in narava sama govori, da je slovenski jezik tu deželni jezik laški odvetniki, juristi, pa pravijo, da — iti!
('im pa je slovenski jezik pripoznan deželnim jezikom, potem govori zopet narava sama, da je tudi jezik sodišča, ki je namenjeno deželi, in sieer vsej, in ne, kakor menijo Italijani, le mestu tržaškemu.
.Mi iz dejstva, da je naš jezik pripoznan deželnim jezikom, sledi še druga zakonita določba: ta namreč, da za ta jezik ni smeti pozivati tolmačev! Ali laški odvetniki, juristi, res ne poznajo tega določila zakona?
Italijanski odvetniki naj se ne udajejo iluzijam: njih boj je hoj brez upa zmage. Nikar naj ne mislijo, <hi s«1 svojo trmo zlomijo pravo, zakon in naravo! Ako (»ni ne znajo jezika, je to njih stvar. Ali to njih neznanje ne more biti vzrokom, da bi trpele človeške in državljanske pravice ti-sočev državljanov in da bi trpela zanesljivost pravosodja. Kakor so se kolikor toliko že udali v civilnih stvareh, naj se n klonejo resignirann tudi na polju kazenskega pravosodja.
K položaju, deden del liberalnega velepo-sestva je razvil torej Sohonerer A' Wolfovo zastavo, i To je oni del, v katerega imenu piše grof Htiirghk svoje članke v »Grazer Tagespost« z refrenom: boj, hoj, boj! Drugi del liberalnega veleposestva je zopet oni, v katerega imenu je govoril Tirolec dr. (trabmaver in ki je rekel, da med Nemci, ki hočejo ostati v Avstriji, in med onimi, ki hočejo iz t Avstrije, ne more hiti nobene politiške ukupnosti. Sedaj je le vprašanje: kateri del liberalnega veleposestva je tnočneji: ali oni, v katerega imenu govori grof Stiirgkh z VVolf-Sehonererjevo zastavo v roki, ali oni, v katerega imenu govori dr. Grab-i maver in ki odklanja vsako ukupnost z izdajicami?!
Sieer pa sodi svet precej dobro o državniški kvaliteti onih veleposestnikov, ki se drenajo za \Volfom in Sohonererjom. Tako pišejo v »Information« od nemško - konservativne strani, da ti gospodje hočejo vojno in vojno, ne radi narodnega ali jezikovnega vprašanja — vse to jim je le pretveza — ampak radi se be, kor vedo, da bi bili hitro na suhem, čim hi prišlo do miru, ker hi prišli oh politiški kruh, ako hi se narodnosti pobotale. Za pozitivno delo jim nedostaje zmožnosti, pa hote za radikalnim napihovanjem skrivati svojo — nesposobnost.
Nič ne škodi: (Jim glasneji so, tein bolje je I zfi nas. Najnevarneji so nam bili — glej smešno-žalostno dobo koalicije — ko so hoteli impono-vati, ne s prirojeno, ampak s priučeno državniško dostojanstvenostjo.
Trontinsko vprašanje. Poročila z Dunaja javljajo soglasno o prizadevanjih vlade, da bi na kakov način rešila takozvano trentinsko vprašanje, oziroma da hi zastopnikom italijanskega dela dežele omogočila zo petni vstop v deželni zbor. Kakor znano, so se taki poskusi vršili že večkrat, a so se vsikdar izjalovili. Sedaj pa da je nade, da pride do rešitve tren ti nskega vprašanja, ker se vlada kaže naklonjeno za ugoditev aspiracijam tirolskih Italijanov. Posredovntelj med vlado in Trentinei da je nemški konservativec in bivši predsednik
»Poskusi, napni svoje moči, plačam te, ne mudi se, le brž !«
liihič je privel čoln, 011 pa mu je stisnil denarja v pest.
Čoln je plaval brzo. Lahki valčki so bili vanj, a ribič se je upiral veselo ob vesli.
»Le naglo! Le naglo! Plačam ti dobro, morava jo dohiteti !«
Po dolgi vožnji je postajal ribič utrujen, pot mu je zalival zagoreli obraz, začel je pešati.
»»Gospod, ne vem, če jo dohitiva, truden sem že — — — —*«.
»Jo morava! Jo morava! Tu imaš še!« stisnit je ribiču še denarja v žep.
Čoln je začel pluti z dvojno naglostjo — — le še par streljajev je bilo do ladijce.
»Novega plačila dobiš, vrl ribič, ako ine do-vedeš do ladijce; le hrabro veslaj !«
Bližala sta se obrežju, ladijeo sta dohajala, a ribič je aopel samega napora.
Ladijoa se je ustavila, in ona je skočila laliko-nogo na obrežje. Nje veslar je od vel ladijeo v tnalo pristanišče, vsekano pod steno. ()hstala je na li-vadnem bregu in gledala došleca, ki se je ravno vspenjal iz čolna. Na obrazu, v očeh in na rožnatih ustnicah jej je igral rajsko ljuheznjiv nasmeh.
»Torej sem te vendar dohitel, dražestno bitje, da morem zreti v tvoj rajsko divni obraz«.
Ona mu ni odgovorila, le smejala se mu je ; on je pa pokleknil pred njo iu čutil rahlo božkanje po svoji glavi.
Objelo ga je čutstvo najslajšega veselja, zdelo se mu je, da se ziblje v naročju nadzemske sreče in ljubezni.
Ustal je in stal pred njo, obsipaj e njeno roko s poljubi. Ona mu je namignila nemo iu odšla — — — on za njo.
Dospela sta do pred vrat. Sledil jej je po stopnicah. Hodila sta po bliščečih sobah, katere so dičili krasni, marmorni stebri. Na stropih so viseli lesketajoči se lestenci, okna so bila preprečena z najdragocenejšimi preprogami, divani in naslonjači obšiti z samim zlatom. Po tleh so bili razpeti debeli tepihi, zrcala so segala od tal do stropa. V finih livrejah pa so stali sluge, pripravljeni na vsaki ukaz.
To ni bilo človeško stanovanje, ampak rajsko. Sam čar je bil. Po daljšem sprehajanju po raznih stopnicah in mostovžih ukazala mu je, še vedno molčeča, naj sede na divan. Nasproti njemu pa je sela sama.
»Kaj te je gnalo za menoj«, rekla jo z ini-
zborniec poaluncev, dr. Kathrein. Le-ta da si mnogo in odkritosrčno prizadeva, da se doseže uprava.
Ali prava ironija usode za primorske Italijane bi bila ta, ako bi zadovoljila Željam Trentineev ista vlada, kateri so primorski Italijani napovedali vojno, ako bi se rešilo trentinsko vprašanje baš v isti čas, ko so Italijani haje tako strašno proganjani, in ako bi se rešilo s pomočjo moža, pripadajočega skupini, o kateri trde Angelli, Rizzi in družba, da je smrtima sovražnica Italijanov. Da ugodna rešitev trentinskega vprašanja tu1 more ostati brez upliva na taktiko tirolskih Italijanov na Dunaju, je pač jasno. Tem poslednjim itak že tii bila nikdar prav po godu slavofohna in germanofilska politika primorskih Italijanov; ako bi pa odpalo se trentinsko vprašanje in bi se tirolski Italijani overili, da na desni tii nijednega nasprotnika aspiracijam Italijanov, v kolikor so iste opravičene, potem si Trentinei dvakrat premislijo, predno bi delali divje skoke za Primorci.
Is Ogerske. Koloman Szell je že na Dunaju in je v srečnem položenju, da more sporočiti vladarju o srečno doseženem sporaznmljenju z opozicijo iz vladno stranko, da more' torej sporočiti, da je gotov, da dobi, česar treba najnujuejc: kontingent novincev, nagodbeni in proračunski provizorij, in pozneje tudi pogodbo z Avstrijo.
V ponedeljek prinese baje uradni list objavo, da je ostavka barona Bantfv-a vsprejeta.
Prva seja zbornice hode dne 1. marca, v drugi seji dne 2 marca bode volitev predsednika zbornici.
Stvari so torej na gladkem sedaj za koliko časa?! to pa je zopet drugo vprašanje.
Domače vesti.
t Ivan KrstuIk Černe. In umrl je — mož! Britko žalostjo v srcu beležimo to tužno vest. Zapustil je za vedno njih, za katere je skrbel, kakor more le skrbeti dober oče za svoje otročiče, njih, ki so mu hili zvestoudani in so ga ljubili, kakor le more ljubiti dober sin ljubečega očeta. Župnija Barkovljanska si je nadela žalno obleko, saj je zgubila najuzornejega upravitelja.
Ni ga več, ki je stal kakor hrast v vseh viharjih, pretečih veri in rodu.
Briga njegova, zvestoba jdo vzvišenega poklica iu do dolžnosti narodne je bila v njem tolika, da je čuval pred vsako nevarnostjo ne le ukupnost, ampak da je bil z svojim svetom in poukom voditelj in zaščitnik vsakemu žtipljanit posebej, mladini in odraščenim! Življenje vsake rodbine posebej je bilo tesno spojeno z njegovo osebo po prisrčnih vezeh ljubeznjive skrbi od jedne iu otroško-gan-ljivega zaupanja od druge strani.
in sedaj ga ni več — vzela nam ga je bela žena, ko smo ga potrebovali najbolj. Po sporo-čilih, ki so nam prihajala nekaj časa sem, smo bili sicer pripravljeni na to vest, ali ko nam je došla, nas je vendar pretresla v globino duše.
lodoneČim glasom. »Si li zadovoljen, da si me dohitel ?«
»»Jaz — sein, zdaj — ko smem zreti v tvoj angeljski obraz — sem najsrečnejši mod bitji tia svetu; našel sem te in te no zapustim več, nikdar več, ker slovo od tebe bila hi — moja smrt««. »Torej si srečen da me le gledaš, praviš!!--»»Blažen, srečen. Iu to ni več človeška, rajska sreča je to««.
»Me ljubiš t«»rej ? — — —« i	»»Ljubim te neizrecno, — moje življenje,
moja sreča je v tvoji oblasti« .
»Hočeš-li ostati pri meni?« je dostavila ona. »»To je jedina moja želja, ker to znači zame
—	življenje!««
»Ali se ne boš kosal?« »»Nikdar!««
»ln tedaj ga je objela, ga poljubila in mu
povedala, da ona je »Vila sreče«. — — — *
Ji:	*
lTra na zvoniku je bila peto in zbudil se je. Videl je okolo sebe — realno življenje. Iu hudo mu jo bilo, tesnoba mu je oklepala srce; užaljeno je vzkliknil: zakaj ste bile tako kratke, o divne
—	sanje!!
Na mrtvaškem odru leži sedaj velečastiti župnik barkovljanski, Ivan K r s t n i k Orne; zatisnil j«* svoje oči sinoči ob l/i"	a n:,m ne
preostaja druzega, nego da pleterne> venec nevenljive hvaležnosti v proslavo spomina pokojnikovega.
Pok. je doživel dolM> 57. let. Prva služba mu je bila v Sežani. Potem je služboval kakor kapelan pri sv. Jakobu in pri sv. Antonu novem. V isti lastnosti je prišel v Barkovljc, kjer je postal /upnikom in kjer je razvijal svoje blagoslovljeno delovanje do sinoči. Delal je za Boga in narod! Kako živ je bil /misel v njem za potrebe naroda, kazala je njegova neprestana briga za naraščaj posvetnega razmnništva. Njegova zasluga n. pr. je, da imamo danes jednega Robčka, jednega Grego-rina, njegova zasluga je, da imamo v Itarkovljah, na tej izpostavljeni točki, najtrdnejo zaslombo. Narodno poštenje Barkovljanov je po velikem delil pokojnikovo delo.
In sadovi tega dela mu ostanejo kakor najlepši spomenik, a ob vznožje tega spomenika mu pokladajo župljani, 11111 pokladamo vsi,vence iz naj plemen i tej ili nvetk - narodne hvaležnosti, ter prosimo, da bi Vsevečni duši pokojnikovi podelil zasluženo plačilo.
Pogreb bode jutri popoludne ob 3l/t uri. Maše zadušnice pa se bodo darovale v ponedeljek dne 20. t, m. in v petek dne 2. marca ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi v Bnrkovljah.
Fnrlatll proti »legi«, h, Kormina nam pišejo: V minolem predpustu je tukajšnja podružnica »Lege Nazionale« priredila svoj ples v — splošno nevoljo tukajšnjega ljudstva. Ta nevolja se je pojavila onega večera v krepkih o1 likali: ljudstvo se je zbralo pred hišo, kjer se je vršil ples in je vsklikalo : Doli z Lego! Živela Avstrija! Nekemu kavarnarjti, ki se je prelevil v hudega pristaša »Lege«, pa izraža ljudstvo svoje priznanje s tem, da se prav pridno — izogiblje njegove kavarne.
Značilno za mišljenje večine tukajšnjega prebivalstva je tudi to, da isto protestuje proti temu, da bi se popevala tista pesem sramotilka »Maraineo«, katero so zložili goriški hujskači, da bi žalili naš« slovensko ljudstvo.
Ali temu mišljenju furlanskega priprostoga ljudstva se, gospod urednik, ne smete Čuditi, kajti pomislite, da to ljudstvo živi blizu meje in ima prilike sleherni dan, da vidi, kako slaba prede ljudem v deželi polente, bodal in — lakote.
Tildi li a Kranjskem ! Pišejo nam : Z ozirom na vašo vest, iz katere je bilo razvidno, kako davkarija v Sežani ne more umeti ravnopravnosti slovenskega jezika, Vam moram povedati, da si tudi oblasti na Kranjskem po svoje in čudno tolmačijo praktično izvrševanje te ravnopravnosti. To, kar je zaprto, česar ne more videti ostali svet, to je pošteno slovensko, kar pa ni določeno izključno le stranki, ampak je pristopim javnosti, to, da, to ne sme biti slovensko.
Te dni je prejel neki tržaški Slovenec neke spise (opravilna št. K. 53/99) od okrajnega sodišča v Logatcu. Spisi in povratnica so bili izključno slovenski, naslov na ovitku pa — nemški : K. k. Bezirksgerieht Loitsch . . . itd. itd.
Tudi oblastim na Kranjskem je torej pot jako strma do pravega umevanja jed na kopra vnosti. Bo treba torej še nekoliko potiskati.
Kojansko konsiiiiino društvo poživlja svoje člene na izredni občni zbor, ki bode v nedeljo dne 5. marca ob 3. uri popoludne v lastnih društvenih prostorih. Na dnevnem redu bode sprememba pravil in sicer tji; 40, 45 in 4H. Že na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 2. novembra 1898., je povdarjal gospod Ivan vitez Nabergoj, da je neobhodno potrebna sprememba pravil v tem zmislu, da se zmanjša število členov načelništva in nad-zorništvn, oziroma njih namestnikov. Dotični predlog g. Nabergoja se je bil vsprejel jednoglasno.
Po J; 39. zadr. pravil pa je za spremembo pravil potrebna -/;i večina vseh udov, poživljajo se torej gg. zadružniki, naj se v polnem številu udeleže izrednega občnega zbora dne 5. marca.
Načelnišlvo, »Sport«-cigarete, ki eksplodujejo. Kakor da bi se bili hudobni duhovi zarotili proti kadilcem cigaret! Sedaj so pričele eksplodovati tudi' »šport«-cigarete. Dne 2/1. t. m. zvečer je vinotržee Henrik Tripalo kupil v trafiki na Ponte della Fabbra dve »šport«-cigareti. Komaj si je prižgal jedno, se je cigareta že razstrelila z glasnim pokom
in o tem je švignil iz nje bengaličnemu ognju doben plamen. Tripalo je vrgel cigareto na tla iti jo ugasnil, stopivši na njo, ostanke pa je del v žep. 1'ro pozneje je prižgal drugo cigareto, * katero so je zgodilo isto tako kakor s prvo. Tri|»o|o je stvar prijavil (»oliciji in deponiral ostanke obeli cigaret.
Redni obenl zbor „&»s|><MUrskega društva''* v Skednju, v k nji žene zadruge z neomenjeno zavezo, »e bode vršil v nedeljo dne 12. marea t. I. ob 3l/t uri popoludne v prostorih Sancin < iašparja Mam. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika o delovanju društva v letu 1S'IH., .'5. poročilo denarničarja, 4. morebitni predlogi ali nasveti, 5. volitev enega odborniku.
Pogrebno podporno društvo pri sv. Ma-
riji Magdaleni spodnji je imelo minolo nedeljo svoj redni občni zbor. Udeležba je bila dobra. Iz predsednikovega govora je bilo razvidno, tla društvo vspešno napreduje. Poročili tajnika in blagajnika sti se odobrili. Denarno stanje društva je ugodno. Občni zbor je dovolil 2f> kron za dijaško jubilejno ustanovo. V novi odbor so bili izvoljeni: Anton Nardin predsednikom, Anton Jurjovič podpredsednikom, Josip Prcgare tajnikom, Josip Cerkvenič blagajnikom, Jurij Škabar, Dragotin Vekjet, Ivan Kienreich in Ivan Skilan odborniki ; Ivan Grego-rič, Josip Kocjančič in Peter Gregorič pregled o-valei računov ; Anton Katalan in Josip Gregorič, njih namestnika.
Novi odbor je sestavljen tako, tla ga smemo biti veseli toliko se stališča koristi društva samega, kolikor tudi z narodnega stališča. Uverjeni smo, tla isti v polni meri opraviči nade, ki jih stavijo vanj.
< 'len društva. Pevsko društvo Lipa v Bazovici vabi na prvi svoj redni občni zbor, ki bode jutri dne 20. t. in. 1 HDD. ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne pri »Lipi« v Bazovici.
Po dovršenem zborovanju bode slobodna zabava, na katero najuljudneje vabimo vse prijatelje lepega petja, omike in napredka.
„Slovenke44 zvezek 4. prinaša sledečo vsebino: Zoram: »Ob spominih«, pesem. Kranjec, »Sličice z Dunaja. K. D.: »Šuma bede«. Kristina : »Svetišče«, pesem. »Naše mlade gospodinje«. Zorana : »Bo li meni...«, pesem. »Z« : »Dvojna mera«. Dolence: »Prevara, pesem«. »Pismo »Slovenki«. — Književnost in umetnost. — Raznost.
Iz okrajne bolniške blagajne nam prihajajo čudne vesti, o katerih pa nočemo govoriti, dokler ne dobimo nadaljnega potrdila. Akt) so te vesti opravičene, potem hodemo imeli v Trstu jedno senzacijo več.
Mesec zapora si je prlslkal! In sicer po 305. k. z. Sikni je v restavraciji Giardinetto, ko je tam svirala vojaška godba »una mareia«, kakor pravi »Piceolo«. Včeraj se je vršila razprava proti njemu ob za prti h ti u r i h s o d n e ti v o r a n e. Znamenje je to, tla to »sikanje* ni bilo ravno tako nedolžno, kako meniju na govornu na lesnem trgu. V tej veri nas še bolj utrjuje okolnost, tla so mu sodniki prisodili mesec zapora. Oni, ki jo tako neprevidno »sikal«, se imenuje signor ITinberto d' (>smo.
Radi žaljenja Njegovega Veličanstva sti
se vršili včeraj dve razpravi preti tukajšnjim deželnim sodiščem. OOletni Jakob Ilrovatin z OpČin je bil rešen obtožbe, 38letni Evgenij Varisen iz Chioggia v Italiji pa je dobil 14 dni zapora, ker mu je bil dokazano, tla je izustil besed, žaljivih za Avstrijo.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 12. fobt ■livarja do vštevši sobote, 18. februvarja, umrlo je 30 možkili in 32 ženskih, ukupno 02 oseb. Lansko leto je umrla ta teden 101 osoba. Doba umrlih je bila: 13 tlo 1 leta, 5 tlo 5 let, S do 20 let, 7 do ;i0 lot, 3 tlo 40 let, 7 do tJO let, lil do 80 let, 0 čez HO let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 19*4 otl tisoč. Vzrok smrti so bilo posebno naslednje bolezni: sušica v 12, bolezni v sapnikih v 8 od navedenih slučajev. Miuoli teden je umrla na škrlatici I oseba, za tlavico 1, na oslovskem kašlju I in na tifu v trebuhu 1 oseba.
100.000 kron, 25.000 in lO.OOO bo glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opozarjamo na to nase spoštovane Čitatelje, da se ti dobitki izplačajo v gotovini •/. '20°!u odbitkom in tla bode žrebanje nepreklieno dne IS. marcija 1809.
I»i»l»r«) «l»mx<V !>rt>4«tvM. Mej dom »čim i sredstvi, kater* st- u porabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoč« ribu-nj« pri premrazeuju. zavzema prvo ine-^t« Lin imeni. Cap-• i e i e o m p. izdelan v laboratoriju Rioliterjeve lekarne * . Prap. Cena je ni/.kH: lil in\, 70 nč.'in 1 >rld. stekleni«'a ka I eirH te a|toxna po Knanedei^eni sidru.
Loterijske	Številke, izžrebane tlite 2."). t. in.:
Trst	;,«» J} .*><) h: \ 7
Line	<i s«» 55 4.'t 20
Bolcan	:{s 7 s:i 27 hi i
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
H u naj 2:). Bodoči ininisterski predsednik ogerski, Koloman Szell, je tlošel danes zjutraj na Dunaj in je bil opoludne vsprejet otl cesarja v daljši privatni avdijenei.
Budimpešta 2:"). Korcspondcnčni biro oporeka vesti, tla bi bil Koloman Szell storil kako opazke gletle jezikovnih bojev v Avstriji, s katerimi opazkami bi bil lakko zadel oh občutljivost politiških krogov avstrijskih. Oovori se, tla se Banffvu izreče cesarsko priznanje in tla dobi veliki križ sv. Štefana.
Pariz 2f>. Kakor javlja »Kigaro«, je meti spisi, zaseženimi na hišni preiskavi v prostorih »lige patrijotov«, tudi pisem do viših častnikov, s katerimi so poživljajo isti na državni prevrat. Sinoči sta bila zaslišana poslanca Deroulčtlo in Habert v ta namen, tla so jima naznanili, česa sta obtlolžena. Obtlolžena sta, tla sta ščuvala vojaške osebe tlo nepokornosti. Rečena poslanea prideta najbrže pred porotno sodišče.
Lvov 25. Med preiskavo o hranilnici so našli tudi primanjkljaj 40.000 gld. v obligacijah, ( 'im se je razkril ta primanjkljaj je došla hranilnici vsa svotn otl neznano roke. Radi dogodkov v hranilnici utegne priti v zapor še več oseb.
Loildon 25. »Reuterjeva pisarna« javlja iz Pekinga, tla je cesarica vdova jako razjarjena radi dogodka v Taljen-Vanu in tla je odredila, naj se prt>testuje proti postopanju Rusije.
Loildon 25. Spodnja zbornica je s 1*»T glasovi proti 58 odklonila predlog poslanca Morre, po katerem naj bi se vojnemu ministru skrčil dodatni kredit za 100.000 funtov storlinov.
Pai'1% 25. Govori se, tla se je vršila hišna preiskava tudi na stanovanjih dveh generalov. Dalje se govori, da se je prišlo na sled zaroti v prilog vojvodu Orleanskemu.
Carigrad 25. Včeraj je vsprejel sultan po slanika avstro-ogerskega, ki mu je sport>čil so-žalje cesarja Frana Josipa na smrti tete sultanove, princese Adile. Sultan je vsprejel tudi zastopnika Srbije, Novakoviea, kateremu je podeljen veliki kordon reda Osmanjc in sicer za njega prizadevanja t) earinarskih pogajanjih meti Srbijo in Turčijo.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 25. Pšenica za marc golti. 9'85—9*87. Pšenica za april gl. 9.53 tlo «1-5-1 Pšenica za t)ktobor golti. 8*5«.> do 8-U0. Rž za oktober gl. —• tlo —. Rž za marc gld. 7*92 do 7114. Koruza za maj 1899. gld. 4'f55 do 4*07. Koruza za oktober gl. —•— do —• —. Oves za marc gl. 5*77 do 5-78. Oves za oktober gl. —■• -do —•—. Koruza gl. 4*00 do 4*70.
Pšenica : ponudbo in povpraševanja dobre. Prodaja 8.000 met. stoto v. Vreme: mrzlo.
Hamburg 25. Trg za kavo. Santo* good uve-rage za marc 29 77, za maj 30 25, za september 31*25, za december 31*75.
II a vre 25. Kava Santosgood average za fo-bruvar 50 k. frankov 35.75, za juni 50 k. frankov 30.75.
Praga 24. Surovi sladkor L izdelek, 88°/0 Reudement. fratieo Aussig. Mirim. Promtno golti. 12.57'/-. 'i drugo polovico marca 1200. Oktober-tlec. gld. 12.22'/i Denar.
D. Zadnik
T v g Sv. Ivana uho d Via della Legna.
s Prodaja manufakturnoga blaga po najnižji ceni. «
Gospodarska zveza v Ljubljani
razpisuje mestu
ravnatelja
z mesečni) piaco 100 goli poleg popotnih pristojbin.
UeHfktnnti morajo izka/ati temeljito strokovno-tr^ovsko, tcmvtirno in praktično izobrazbo in [toipolno znanji1 slovenskega in nenirikoga jeziku v lu-sedi in pisavi.
Prošnje, obložene s krstnim listom, nraviiustniiu spiinilom žtipnegu in občinskega nnnla iu dokazili o popolni usposobljenosti, nuj se vložijo do
10. maroa t. 1.
na naslov načelnika <h\ hitila ŠllHtersIfll,
<mIvrtnika v Ljubljani!.
Ljubljani, d t Hi "22. fehruvarjn |SiM,».
Načelstvo.
Slovenke, ko se vračate domov
oglejte si
pekarijo na Riborgo
pred lolo 'Vv
Frlsen kruli, line moke, frisno in kliliailo maslo, ukusne paštete. Vso po ceni!
Sprejema kruli v peko. \nroeeiio donosa se domov.
Odjemalci na debelo dobi odbitek
Pripomni se za obilna obiskovanja
Ivnn Šušteršič.
Cvet proti trganj n.
(Liniment caspioi).
Preiskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, gaiiju in revmatiznui. — Krm steklenic« z navodilom r»() nv Razpošilja z obratno posto najmanje dve steku alci
..Deželna lekarna pri Mariji PoiiiasraJ"
Pli. 31 r. M. I.castcka v Ljubljani.
1'otrti-ga srcu miznanjniiio vsem prijateljem in znancem pre/.alostno vest, da je | u i kratki u težki bolezni, previden z sv. zakramenti /,;i umirajoče, gl >S| m hI
Ivan Krstnik Černe,
župnik v Barkovljah,
sinoči ob (i. uri v f>7. letu svoje dobe mirno zaspal v (
fospomi.
Pogreb zeinskib ostankov dražega pokojnega se bode vršil
lae-za
duSn
ice
u se
bod<
nedeljo
. .	.	...ovale v
m medel jek, dne 2h. t. m. in v petek, dne 2. marca oh !». nri zjutraj v farni cerkvi v Barkovljah.
dne 2(i. t. 111. ob 3'/» nri popolndne. Ma
> darov
V Hurkovlja h, dne 24. fehruvarja 18!>S>. Andrej Černe,
I »rat.
Anton Rebek,
nečak.
Prosi se tihega so žulja.
•	r*.	J ■ ( T \	1
			
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do ill. decembra |X«>7...........Kron	_
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra IHD7..... » 38.823,375*_
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H48.) . , » 343.800,007*_
V letu IS1I7. 1 zdanili 74l»H polic za glavnico od....... » 07,33 1 ,:{."> HM
Prospekti, ceniki in v obče vse- druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih.
HT* Glavno zastopstvo v Trstu.	x
_	Via del Toatro itv. 1, „Tergesteo" Soala IV.
trt Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovale i. ^f
Njega svetost
Papež Leon M.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in so uiemu z diplomo dne 27. novembra 18!>7. podelili naslov „dvorni zalolnik Njihove svetoatl"
h pravico v svoji lirmi poleg naslova imeti tudi urit Njihove svetosti.
Imenovani zdravnik ter tn<li mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo holehavim Plccolt-jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, [pospešuje prebav-Ijenje in telesno odprtje.
Naročilu vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G. Piccoli,
lekarnar pri Angelu" v Ljubljani
na Dunajski cesti. Tinkturo za želodce pošilja izd lovatelj v škat-Ijsili po 12 stekleničic za gld. 1-26 u. vr., po steklcniČie za gld. 2'40. do .'Hi stekl. za gld. 3*60 po 7fi Htekl. /a gl. 6*50 (poštni paket ne črez 5 ki. težak 1, pu 111» za gl. 10 30
Poštnino moril plaćali p. n. naročnik.
LINEMENT. CAPSICI C0MP.
iz Rio lite rje ve lekarne v Pragi
pripoznuno izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva se po 40 nve., 70 u ve. in I gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ti>r vzame previdnostno satno steklenice s t<> varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Riciilerieva lekarna pri zlatem levu v pragi.
Pserhofer-jeva
lekarna „Pri zlatem državnem jabolku
__na burniju I., Shinnstmsso štev. 15.
u
J. Pserhoferjev© čistilne kr opij ice
SO davnoskušeno, lahkočistilno od več zdravnikov občinstva priporočano domaće sredstvo.
Te krogi j ice ho iste, poznane pri občinstvu že več desetletij pod imenom „i. Pserhoferjeve kričistilne kro-gljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku ', Dunaj I, Slngerstrasse št. 15.
Teh krogljle stane: jedna škatljica s 15 krogljicami 21 nč., jeden zavitek z 6 škatljicami 1 gld. 5 nč. Ako se
znesek predplača. stane s poštnino vred: I zavitek krogljic 1 gld. 2f» nč.,2 zavitka 2 gl. 30 nč., it zavitki M gl 35 ne., I zavitki 4 gl. 40 pč.. f> zavitkov o gl. 20 nč., 10 zavitkov Ji gl. 20 nč. (Manje od jednega zavitka se ne pošilja.)
Prosimo, da se Izrecno zahteva »J. iNerlioforjovc Čistilne krogljlec«.
In pu/ill ,)c, ila ima pokrov vsaki ikatlji.-i l»ti |>...l|>is J. Pmerhofer v rude6lh pismenih, kaH-ruga Jt. videti mi navalil., /u |,..ml»..
1 JIIIMO-
tlli-il HI
i. Pserhoferjev balzam za ozebline,
tu'., primto pnAtniii«; i!"t ni.
J. Pserhoferjev trpotčev sok, 'ZJStfffJ. J. Pserhoferjev balzam za goltanec,
poMliin« prost o i(."> hO.
Stoll-ovi kola-preparati, ^r^K
vinu ali rtlkidrja gld., pol litru 1 gl. 00 m'., .•ctrl litru S.\ ni1
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
(|>n\j iiiK-nnvuim /IvIjuiiKku ........»o. Itulilii riizs|o|il|uj<ifv mi-imI-
*rv<>, ki upliva krepIliKi im ži-IimI«' pri »tlutstuifu, I I h »Men 'Ji ni1., I (tucet i gld.
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, LtS" J. Pserhoferjeva tanokininska pomada
|His|icSu.ic rast Ihh, jedna Akatljieu 2 gltl.
Ranocelni obliž l^^n^LfS^:1 ",,,il'k M Universalna čistilna sol liZ;'^0^"-
»lulu1 pritltuvo, jaden minit 1 gl.
Itazven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- iu inozemske larniaeevtične specijalitete. Na zahtevanje poskrbuje se točno vsako v skladišču ne nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpošiljanja po pošti se vrše točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri pošiljatvl denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju.
ljfi nepreklicno
18. niarcija 1899.
1.giHv.	100.000'
2.gl„v.	dobitek 25.000 Kr.v
il.giitv. d.....trk 10,000 Kr.v
v gotovini 20" „odbitka.
Dunaiske srfinkp. nn Rfl nur priporočajo: (iiuseppc Uolaftio, .MandKv t'omp., „II Mer-
"	C	HU	NVt- eurio Trieatino", Alessandro l.evi, (tirolamo Morpurgo, Marco
Nigris, Enrico Schifi'maiiii, (iiuseppe Zohlai