PRIMORSKI DNEVNIK ^'"‘.KrVJKr - Cena 35 lir Leto XIX. Št. 105 (5480) TRST, sobota 4. maja 1963 DANES DOPOLDNE SEJA MINISTRSKEGA SVETA ZA DOBRE ODNOSE MED SFRJ IN ZDA Saragat: «Volitve niso okrepile levega centra dokazale pa so, da je mogoča le taka politika« Vodstvo KD izjavlja, da bo KD «ostala zvesta svojim obvezam in da bo storila vso svojo dolžnost v korist dežele» - Pieraccini o pogojih PSI za podporo novi vladi - «Christian Science Monitor» o izidu volitev v Italiji RIM, 3. — Jutri ob 10. uri dopoldne bo seja ministrskega *»eta. Predsednik vlade Fanfani je danes sprejel finančnega “Jjnistra Trabucchija in ministra za javna dela Sulla. Glas-j!1* predsedstva vlade je označil za neutemeljene vesti o dom-'»evnih razgovorih predsednika vlade s političnimi voditelji. . °anes dopoldne se je sestalo vodstvo KD; seje se udeležu-^ tudi deželni tajnik KD s Si-uije dr. Verzotto. Vodstvo KD Poučuje izide političnih voli-,ev. hkrati pa bo proučilo tudi ‘•andidatne liste KD za bližnje oeželne volitve na Siciliji, ki bori 9. junija. Po seji vodstva so “dali sporočilo, v katerem je ^ueno, da je osrednje vodstvo “Pobrilo kandidatne liste KD ■p deželne volitve na Siciliji in “a bo proučilo izide volitev na j®« prihodnjih sej. Zahvalilo se ;5 volivkam in volivcem, hkra-ji Pa je izrazilo «trdno voljo *^D, da bo tudi v stvarno težav-”ejših pogojih ostala zvesta ,v°]im obvezam in da bo stori-vso svojo dolžnost v korist Pežele*. Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja članek svojega glavnega urednika Pierac. cinija, v katerem pravi med dru. gim, da so volivci izrazili 28. a-prila «na razne načine, toda jasno, svoje globoko nezadovoljstvo nad tem, kako gredo stvari v Italiji. K,D je izgubila na desnici, pa tudi na levici, ker že 17 let pooseblja vladno stranko, silo, ki je do sedaj vodila deželo. Povečanje glasov za KPI dokumentira protest, opozicijo širokih ljudskih rlojev proti tolikšnim neravnovesjem in krivicam v naši deželi. Glasovi, ki smo jih dobili mi, so glasovi za pogumen program reform in obnove; tudi glasovi za PSDI pomenijo premik v levo nekoč centrističnih volivcev. Celo v glasovih za liberalce, z njihovim '"•■iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiijiiiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiniHiimiHii Sirski minister za gospodarstvo o nacionalizaciji bank v Siriji Nesoglasja v vladi? - Odložitev zaietka pogajanj o enotnem vojaškem poveljstvu cinAMASK, 3. — Sirski revolu-i;0,iarni svet je danes nacionali--jfAl banke na vsem ozemlju Siji; in je določil, da potniki, ki t;"5iajo v tujino, ne morejo ime-i. s seboj več kakor sto sirskih /dingov (približno 20.0C0 lir) v L'M ali tuji valuti, ifjski minister za gospodarstvo „>1 Kerim Zuhur je v zvezi z J^onalizacijo bank izjavil med Sjlrn; »Revolucija od 8. marca ' imela samo namen odpraviti se-vattzem in separatiste, temveč , Čl uničiti reakcijo in zločinske "■akcionarje. Separatisti so ob ftdpori reakcionarjev in imperia-kstev ogrožali pridobitve, ki jih delavski razred dosegel pod enotnosti. Imperialistične j bke so podpirale reakcionarje 'n. separatiste, s tem da so jim j9lale velika posojila in so jim - 'otn omogočale, da vodijo sirsko Publiko ter jo usmerjajo v korist jPberializmu. Da odpravi te zlo- ’. je narodni svet revolucije v . nil nacionalizirati banke, da ‘nteresu ljudstva omogoči upo-v-j.Uanje fondov bank, ki jih v vJ1 . meri sestavljajo pologi priimkov.* “bnister je opozoril na lažne g,v,°rice, ki jih širijo reakcionarji bon e “sode pologov privatnikov novim režirriom, in je dejal: „ { Pologi so sveti in ne bodo na Pi°“en način prizadeti zaradi na- ^nnlizacije.. k,; . °dne agencije poročajo o i, 1*1 v sirski vladi. Pet ministrov j. nastopilo in prav tako sta od-c,?Pda dva člana sveta revolu- - • Glavni libanonski časopisi h- v Uiuvni llUtmuilhM , točajo o tem z velikim poudar-UJ11- Baje gre za nesoglasja med k 'cnisti in člani stranke Baas. !»diso unionisti nasprotovali nad-Vlaa* stranke Baas pri vodstvu Jat ne strinjajo s formulo, ki jo bo . ‘onta, zvraDSKO iiitciuiiausu'--lj ..Sibanje in Unionistični socia-j-U> ne strinjajo s formulo, ki jo Vi.ec|laga stranka Baas za ustano-t-lev »enotne unionistične stran-naj bi koordinirala poli- tii*' ki J° dejavnost v Siriji. v-j>akor poroča agencija »Srednji je vlada ZAR zahtevala th i itev začetka pogajanj za Si».- 0 vojaško poveljstvo Egipta, ?at'le in Iraka, ki so se imela z"8*ti 12. maja. Niso znani vzroki to zahtevo. Komisija OZN ža preiskavo v Adenu Nfcvv VORK, 3. — Odbor OZN . dekolonizacijo je sprejel da-z 18 glasovi proti petim re-t,- Uciio, ki so jo med drugimi i adložiie Sirija, Irak, Jugoslavija n ludija in ki zahteva, naj se br t 6 Podkomisija v Aden in v jj danske protektorate v Adenu. Jdansfti delegat je sporočil, da ^ “° njegova vlada uprla priho-delegatov QZN v Aden, češ da Mo za vmešavanje v notranje deve Velike Britanije, o sporu s Pakistanom zaradi Kaš-mira. Govorila sta trideset minut sama: verjetno 9 vojaški pomoči Indiji. Na kosilu, ki ga je priredila skupina poslancev indijske spodnje zbornice, je Rusk izjavil, da njegova vlada ne misli postaviti pogoja, da se mora Indija sporazumeti s Pakistanom o Kašmiru, za dajanje vojaške pomoči Indiji. Dalje je dejal, da ZDA n ir:, postavile nobenega posebnega predloga za rešitev spora o Kašmiru, in je dodal, da morata zadevo rešiti Indija in Pakistan. Dodal je še, da se bo dajanje ameriške pomoči Indiji nadaljevalo. Castro pojde v Alžir MOSKVA, 3. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je v spremstvu Hruščova odpotoval da-vi na nekajdnevni oddih v bližino Moskve. Verjetno bo prihodnji 'eden začel daljše potovanje po Sovjetski zvezi. Kakor poročajo iz Alžira, bo Castro baje prišel v Alžir, ko se bo vračal iz Moskve v Havano. Baje se bo njegov obisk v Sovjetski zvezi končal 24. maja. V krogih kubanskega poslaništva v Al-žiru izjavljajo, da ne vedo, kdaj bo Castro prišel v Alžirijo. Ben Bela je pred dvema tednoma na. povedal njegov obisk, ni pa povedal datuma. značajem opozicije, ni le konser. vativna vsebina, ampak tudi pro. test». Potem ko je zatrdil, da pre-težni del naroda ima stare krivice za nevzdržne, Pieraccini nadaljuje, da na to ni moč odgovoriti s «staro igro parlamentarnih manevrov in protimanevrov, v poskusu, da bi zvrnili drug na drugega odgovornosti za lastne boja-zni in lastne pomanjkljivosti)). Diskusijo je treba začeti pri programu: «Za socialiste so stvari zelo jasne: nihče ne more zatrjevati, da nismo prevzeli nase do kraja svojih odgovornosti: nihče ne more zanikati, da smo prevzeli obvezo, ki sicer izhaja iz naše zavesti, da ne bomo nikoli ločili borbe za socializem od borbe za svobodo. Toda kakšen smisel bi imela neka demokratična, še prej kot socialistična politika, ki bi pustila nedotaknjene zastarele strukture italijanske družbe? Obdržati na nogah centralizirano, birokratsko in prefektovsko državo, da ne bi uveljavili deželne ureditve, bi pomenilo obdržati na nogah ves mehanizem, ki duši krajevne avtonomije, po-bude od spodaj in demokratične energije dežele. Ali si je moč umišljati, da je moč zares rešiti velika vprašanja stanovanja, zdravstva, socialne varnosti. Juga in šolstva brez politike načrtovanja, ki mora podrediti gospodarske vire države interesom skupnosti, ne pa jih prepustiti i-gri zasebnih koristi? Ni moč zadostiti žeji po pravičnosti brez reforme davčnega sistema, ki naj -— ne da bi uvedli nove davke — cstvari na resnicoljubnosti temelječe odnose med fiskusom in državljani, premožnejše sloje pa naj pravično obremeni. Taka politika more utrditi demokratične institucije, medtem ko vrnitev na staro politiko negotovosti, k igri odlaganja in obljub, more le zaostriti sedanjo krizo in jo še poglobiti.« Pieraccini zaključuje: »Ali je v KD res kakšen človek, ki more misliti, da je izgubo demokrišt-janskih glasov na podeželju pripisati — kakor je to zapisal nekdo — obisku Adžubeja pri papežu, ne pa neuresničenim agrarnim zakonom, nerešenemu vprašanju spolovinarjev, skrajni o-brambi Federconsorzi in nenehni zaostritvi krize v kmetijstvu? Glavno vprašanje je torej danes vprašanje programa. Glede tega se bodo nujno formirale večine in manjšine: toda že sedaj mora biti jasno, da ne bo mogel računati z nami, kdor bi skušal odvzeti politiki prihodnjih vlad njeno pravo reformatorsko vsebino.* V članku, ki ga objavlja jutrišnja številka glasila PSDI »La Giustizia*, Saragat pripominja med drugim, da volitve zatrdno niso okrepile politike levega centra, hkrati pa so dokazale, da ta politika nima veljavnih alterativ. Ameriški dnevnik »Christian Science Monitor* analizira izid političnih volitev v Italiji in pravi med drugim, da »uspeh komunistične stranke priča o nezadovoljstvu mladih rodov nad prevladujočim stanjem stvari*; dodaja, da bodo komunisti dosegli z lahkoto nove uspehe v prihodnosti, če ne bo prišlo do »globokih sprememb*. List pojasnjuje ta uspeh komunistov z okoliščino, da so mladi volivci, ki so šli prvič na volišče, v precejšnji meri glasovali za KPI: »Gospodarski boom v Italiji je zajel le delno gospodarsko šibkejše sloje; ti sloji niso le ostali revni, ampak zamerijo višjim in srednjim slojem novo pridobljeno bogastvo.* Ko govori o značaju in progra. mih komunističnega gibanja v I-taliji, «Monitor» pravi, da ((komunisti nudijo program socialnih sprememb, ki ga milijoni ljudi smatrajo povsem naravno za prepričljivega, dobro razčlenjenega ;n razsodno zmernega; uspelo jim je. da so ga napravili družbeno sprejemljivega, ker so sami postali družbeno sprejemljivi«. List dodaja glede tega, da veliko število in prisotnost komunistov v vseh krogih in skoro v vseh družinah prispeva k temu, da Italijani ne vidijo v njih ((nevarnih teroristov«; «K temu je treba pripomniti, da vse, kar smrdi po fašizmu, vzbuja odpor, zlasti med mlado generacijo. Ustrelitev komunističnega voditelja Juliana Grimauja v Španiji, nekaj dni pred italijanskimi volitvami, je povzročila skoraj občutek fizičnega studa v obsežnem sektorju italijanskega prebivalstva. Z drugi, mi besedami, Francov .režim je podaril italijanskim komunistom veliko število glasov. Y širšem pomenu, napredovanje komunistič. ne in nekomunistične levice izraža iskanje novih poti, hrepenenje po boljši družbi. Mnogi katoličani mislijo enako, v njihovem pre. pričanju pa jih je utrdila nedav. na papeževa enciklika «Pacem in terris«.« Sestreljena helikopterja v Laosu VIENTIAN, 3. — Na področju Fonsavana v Laosu sta bila danes sestreljena dva helikopterja mednarodne nadzorstvene komisije. Na helikopterja so streljali ((neznanci#, ko sta skušala pristati, da odpeljeta truplo francoskega podčastnika, ki ga je včeraj ubila mina. Pri tem je bil hudo ranjen neki kanadski član komisije. Trije člani nadzorstvene komisije so spremljali danes v Dolino vrčev Suvano Fumo, ki je v Kang Kaju nadaljeval razgovore s Sufa-nuvongom. Kakor je poročal radio Patet Laosa, so helikopterja napadli «nevtralistični reakcionarji«, ki želijo preprečiti sporazum med Suvano Fumo in Sufa-nuvongom. Mednarodna nadzorstvena komisija pa pravi, da so napad izvršili «neznanci». V Vien-tianu upajo, da bodo razgovori med Suvano Fumo in Sufanuvon-gom pripeljali do dokončnega sporazuma. Dean Rusk na uradnem obisku v jugoslovanski prestolnici Rusk vrača lanski Popovičev obisk v Washingtonu - Beograjski tisk poudarja, da so dobri odnosi z ZDA trajni interes Jugoslavije Titove izjave po francoski radioteleviziji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Na vabilo jugoslovanske vlade bo jutri ob 12.30, na poti iz Novega Delhija v Washington, prispel na enodnevni uradni obisk v Beograd državni tajnik ZDA Dean Rusk, ki s tem vrača lanski uradni obisk državnega tajnika Koče Popoviča v Washingtonu. Nocojšnja ((Borba« in ((Politika# v priložnostnem komentarju poudarjata pomen Ruskovega obiska in njegovih raz. govorov, ki jih bo imel z najodgovornejšimi jugoslovanskimi voditelji. «Borba» in ((Politika« izražata upanje, da bodo ti razgovori važen prispevek k miru in mednarodnemu sodelovanju in spodbuda za nadaljnji razvoj in krepitev mednarodnega sodelovanja. V zvezi z nekaterimi težavami v odnosih med Jugoslavijo in ZDA, ugotavlja beograjsko časopisje, da na ameriško-jugoslovanske odnose v večji ali manjši meri vplivajo dinamičen svetovni razvoj in spremembe, ki jih ta razvoj nosi v sebi, in ki so postale stvarnost. Ugotavljanje , in spoštovanje te stvarnosti lahko, po mnenju beograjskega časopisja, lajša napore, da se ameriško-jugoslovanski odnosi postavijo na trdno osnovo. K temu lahko srečanje vodilnih 0-seb obeh držav mnogo prispeva. V vsakem primeru čaka Ruska_ v Beogradu tako razpoloženje. listična država večkrat pokazala, da želi dobre odnose z ZDA in da je to njen trajni interes. To je v skladu z osnovnimi načeli jugo. slovanske zunanje politike, ki se aktivno zavzema za sodelovanje vseh držav v korist svetovnega miru. «Borba» in ((Politika« ugotavljata, da je Jugoslavija vedno pokazala dobro voljo, da se odnosi z ZDA stabilizirajo in da se odstrani vse. kar je v napoto ta- n* I Jugoslavija je kot neodvisna socia- U Tant o važnosti odbora osemnajstorice za odpravo nezaupanja med glavnimi bloki OZN bi utegnila pozneje dati kako pobudo za prekinitev jedrskih poskusov - Ženevski razgovori še vedno v slepi ulici ŽENEVA, 3. — Glavni tajnik OZN U Tant, ki je sedaj v Ženevi, da uredi nekatera upravna in organizacijska vprašanja v evropskem sedežu OZN, je na tiskovni konferenci izjavil, da je ukrep za odpravo nevarnosti vojne po pomoti pameten korak, in je dodal, da nameravajo Združeni narodi, katerih naloga je skrbeti za ohranitev miru na svetu, storiti potrebne korake, da bi bili neposredno povezani z Moskvo in Washing-tonom, če se bosta ameriška in sovjetska vlada sporazumeli o neposredni povezavi. V zvezi z razorožitvijo je U Tant izjavil, da je odbor osemnajstorice v Ženevi, kljub dosedanjim pičlim rezultatom, koristen instrument za odpfavo nezaupanja med glavnimi bloki držav, Iz. razil je optimizem glede izida ženevske konference ter je izrekel prepričanje, da so možnosti za sporazum o razorožitvi etudi žara-di tega, ker rešitev tega vprašanja iskreno podpirata tako Ken-nedy kakor Hruščov«. Glede prekinitve jedrskih poskusov je U Tant izjavil, da Zdru. ženi narodi ne nameravajo za sedaj sprejeti nobene pobude, da bi spravili pogajanja iz slepe ulice. Dodal je, da bi pozneje, če bo potrebno, lahko proučili umestnost take pobude Združenih narodov. Dalje je izjavil, da se ne stri. nja z mnenjem raznih strani, da ni mogoč sporazum o razorožitvi, dokler ne bo rešeno nemško vpra. sanje. Po njegovem mnenju ni prvo vprašanje podrejeno drugemu. Glede Berlina je U Tant ume- ■ n mn m im m.. Krvavo obračunavanje Duvaliera z nasprotniki njegovega režima Izjave dominikanskega predsednika ■ Preiskovalna komisija zaključila svoje delo - Zaostritev odnosov med Haitijem in ZDA Ruskov razgovor * Nehrujem d^DVl DELHI, 3. — Ameriški l^avni tajnik Dean Rusk in Ne-8ou sta imela danes dveurni raz-vor. Govorila sta o Kongu, Lao-‘ 0 kitajsko-indijskem sporu in WASHINGTON, 3. — Preiskovalna komisija Organizacije ameriških držav je obvestila svet te organizacije, da je vlada Haitija zagotovila, da bodo vsi državljani Haitija, ki so pribežali v dominikansko poslaništvo v Port Au Prince in v druga poslaništva, dobili dovoljenje, da zapustijo Haiti. Člani komisije so danes prispeli iz prestolnice Haitija v dominikansko prestolnico, kjer so se raz-govarjali s predsednikom in z ministri njegove vlade. V Haitiju so se člani komisije razgovarjali z dominikanskimi diplomatskimi funkcionarji in z begunci, ki so se zatekli v dominikansko poslaništvo, kamor so bili nedavno vdrli vojaki Haitija. Eden od članov komisije je izjavil, da so delegati lahko neposredno ugotovili preganjanje skupin, ki nasprotujejo predsedniku Duvalieru. Dodal je, da bo komisija predložila podrobno poročilo svetu Organizacije ameriških držav. Po dosedanjih sporočilih je bilo baje sto oseb ubitih med ostro reakcijo, ki je sledila atentatu na sinove Duvaliera. Govori se, da je Duvalier zagrozil, da bo dal zasesti tuja poslaništva, če bo prišlo do novih sovražnih dejanj proti njegovemu režimu. Brazilsko poslaništvo in poslaništva drugih držav Latinske Amerike so takoj stopila v stik z ameriškim poslanikom, in ta je zagotovil, da bodo ameriške sile intervenirala v pri- meru, da bi bilo življenje tujcev v nevarnosti. Dominikanski predsednik Bosch je včeraj izjavil, da v primeru novega napada Haitija ne bo dominikanska republika čakala intervencije Organizacije ameriških držav in da bo o svoji akciji poročala tej organizaciji iz same prestolnice Haitija. Poudaril je, da bodo v primeru novega napadalnega dejanja dominikanske sile zasedle Haiti in vrgle Duvalierov režim. Dodal je, da bo dominikanska vlada zahtevala od Organizacije ameriških držav, naj vsi člani te organizacije prekinejo diplomatske odnose s Haitijem. ((Duvalier, je zaključil Bosch, je človek šibke pameti. To dokazuje dejstvo, da je izjavil, da ga bo samo bog lahko odstranil z oblasti«. Zvedelo se je, da je Duvalier obtožil poročnika Francoisa Benoita, ki je nasprotnik njegovega režima, da je sodeloval pri atentatu proti njegovim sinovom, pri čemer so bili ubiti trije člani Duva-lierove telesne straže. Dan prej je Benoit pribežal v dominikansko poslaništvo, toda vlada Haitija trdi, da je zapustil to poslaništvo, da izvrši ta atentat in da se je nato vrnil v omenjeno poslaništvo. Da maščujejo smrt treh članov Duvalierove telesne straže, so pripadniki te straže in drugi vladni vojaki ubili starše, osemnajstletnega sina in druge člane Be-noitove družine ter so zažgali njegovo stanovanje. V Haagu pa je predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva sporočil, da je vlada Haitija izgnala nizozemskega konzula. Poslabšali so se odnosi tudi med ZDA in Haitijem. Ameriški državni departma je sporočil, da se bo ameriški poslanik vrnil v Washing-ton okoli 10. maja «na redno posvetovanje«. Dodal je, da je prihod ameriškega poslanika v Wa-shington odvisen od razvoja v Haitiju. Dejal je, da napetost tamkaj stalno narašča. Spričo resnosti položaja je mogoče, da bo a-meriška vlada sklenila, naj njen predstavnik ostane v prestolnici Haitija, da od blizu sledi razvoju položaja in da sprejme vse potrebne ukrepe. V zadnjih dveh letih je ameriška vlada odpoklicala «na posvetovanje« svojega poslanika vsakikrat, ko je Duvalier organiziral svečanosti, da proslavi svojo «ponovno izvolitev«. Francosko posojilo za milijardo frankov PARIZ, 3. — Minister za finance in za gospodarstvo Giscard D’Estaing je v, finančni komisiji narodne skupščine sporočil, da bo Francija v kratkem razpisala posojilo za milijardo frankov. Posojilo bo vračljivo v petnajstih letih, obresti pa bodo znašale 4,25 odstotka. nja, da bi Združeni narodi lahko sodelovali pri reševanju tega vprašanja, toda samo s pogojem, da štiri velesile, od katerih je zadeva odvisna, to izrecno zahtevajo. Glede Srednjega vzhoda je tajnik izjavil, da za sedaj stanje na tem delu sveta ne terja neposredne intervencije OZN. Čeprav je stanje napeto, ni zaskrbljujoče in ni upravičena bojazen, da bi izbruhnili spopadi. Vendar je OZN že poslala opazovalce v Jemen in od njihovega poročila bo odvisno, ali bodo Združeni narodi posredovali ali ne s svojimi varnost, nimi silami, da odstranijo s tega področja vsako nevarnost vojne. Glede kitajsko-indijskega spora je U Tant izjavil, da nasprotuje intervenciji v zadeve držav, ki ne zahtevajo njegove intervencije. Seja razorožitvene konference v Ženevi se je danes nadaljevala po istem tiru kakor prejšnje seje, to je ne da bi prišlo do izraza kaj takega, ki bi dalo upanje na bližnji sporazum. Danes so razpravljali o vzpored. hih ukrepih razorožitve. Na podlagi izjav posameznih 'delegatov se stališče enega in drugega tabora takole povzame: ameriški predlog za odpravo nevarnosti vojne po pomoti je za vzhodne države nesprejemljiv, ker ga je težko izvesti in ker na splošno teži po tem, da ustanovi vohunsko mrežo na ozemlju Sovjetske zveze. Na drugi strani pa bi po mnenju vzhodnih držav zaslužil veliko pozornost načrt za nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta ter izjava o odpravi tujih vojaških o-porišč. Zahodne države sicer ne oporekajo možnosti, da bi nenapadalna pogodba med obema blokoma izboljšala mednarodni položaj in da bi eventualno upoštevali njeno sklenitev; vendar pa ponavlja- U Tant jo, da konferenca ni najbolj pri. meren kraj za razpravljanje o tem, ker je s tem povezano tudi vprašanje Berlina in nemške zdru. žitve. Kar se tiče izjave o odpravi tujih oporišč, pa zahodne države ta predlog odločno zavračajo. Po njihovi trditvi teži ta predlog za tem, da se iz Evrope odstranijo vse strateške rakete in da ostane na tem ozemlju samo sovjetsko raketno in atomsko orožje. Delo konference se bo nadaljevalo v ponedeljek. Stavka kovinarjev v Zahodni Nemčiji STUTTGART, 3. — Voditelji nemških sindikatov so odložili na prihodnji torek odločitev, ali naj stavko kovinarjev raztegnejo tudi na industrijski bazen v Porurju. Predstavnik sindikalne zveze kovinarjev v Zahodni Nemčiji je po seji izvršilnega odbora izjavil, da bo v torek v Duesseldorfu nov sestanek, na katerem bodo odločali o tem, ali naj odobrijo zahtevo kovinarjev v Vestfaliji in severnem Porenju za začetek stavke. Prejšnji mesec je ogromna večina od 312 tisoč članov sindikatov tega področja zahtevala začetek stavke, da podprejo svojo zahtevo za osemodstotno zvišanje mezd. Kakor je znano, je približno 320 tisoč kovinarjev v deželi Ba-den-Wuerttemberg brez dela zaradi zapore 800 podjetij, ki je sledila napovedi stavke 140 tisoč kovinarjev, ki zahtevajo zvišanje mezde. PARIZ, 3. — Številne francoske organizacije in osebnosti se bodo udeležile »izredne konference Zahodne Evrope za Španijo, ki so jo sklicali po usmrtitvi Juliana Gri-mauja. Konferenca bo jutri in po-jutrišnjim v Parizu. NEAPELJ, 3. — Domenico Dio-dati, 35-letni karabinjer, je danes v neki neapeljski bolnišnici šest-desetič daroval kri. Karabinjer, ki tehta 125 kg, je prvič daroval leri leta 1958. S krvjo, ki jo je daroval Diodati, so doslej rešili 58 oseb. illlilllllllntiitilllllllltllllliilllillimilliillllHIllltlltmimiiiiinmliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiii Pearson in Churchill o jedrskem oboroževanju LONDON, 3. — Predsednik kanadske vlade Lester Pearson je po razgovoru z Mac Miilanom na tiskovni konferenci izjavil, da ni mnenja, da bi se morala Kanada za sedaj odločiti za ustanovitev medzavezniške jedrske sile (ki jo zagovarja Velika Britanija), ali pa za ustanovitev večstranske jedrske sile (ki jo zahtevajo ZDA). Pearson je dodal, da sta z Moc Miilanom govorila o napovedanem sestanku ministrov NATO v Ot-tawi, o oboroževanju, o razorožitvi, o jedrskih poskusih, o gospodarskih zadevah in o napovedani konferenci GATT v Ženevi. Pearson je izjavil, da bo v najkrajšem času obiskal Francijo, toda z de Gaullom ne bo govoril niti o vprašanjih, ki se tičejo obrambe, in tudi ne o trgovini med zahodnimi državami. V Ot-tawo se bo vrnil v nedeljo; Francijo bo obiskal pozneje. . Winston Churchill pravi v svoji poslanici letnemu zasedanju konservativne organizacije »Primrose League*, da bi opustitev politike jedrske oborožitve, ki bi bila neposredno pod angleškim nadzorstvom, pomenila »iti naproti veliki nevarnosti*. Churchill pravi, da je do nedavnega bil eden glavnih virov britanske moči v enakosti pogledov vseh treh strank glede tega, da mora Velika Britanija imeti svojo lastno jedrsko oborožitev. Dalje pravi Churchill, da bi brez te oborožitve britanska obramba »vedno bila podrejena našim prijateljem in zaveznikom in naši nasveti v vzhodnem zavezništvu, ki so toliko časa vplivali zmerno in v korist miru, bi zgubili velik del svoje teže*. Churchill pravi dalje, da ni naklonjen širjenju jedrskega orožja, in dodaja, da Je Velika Britanija imela v zgodovini vedno »izredno odgovornost v mednarodnih zadevah*, in da je »to smrtno orožje bolj gotovo v naših rokah kakor v rokah katere koli druge dežele*. Nesoglasja v FLN ALŽIR, 3. — Glasilo alžirske narodnoosvobodilne fronte poroča, da je veliko število alžirskih voditeljev odstopilo iz protesta proti politiki Ben Bele. Nesoglasja v narodnoosvobodilni fronti so prišla v ospredje pred približno dvema tednoma z ostavko glavnega tajnika političnega urada Mohameda Kiderja. Nekaj dni pozneje je odstopil minister za informacije, kmalu zatem pa minister za pošto. Ben Bela je prevzel iunk-cijo glavnega tajnika političnega urada in funkcije ministrov, ki so odstopili. Omenjeno glasilo piše, da so odstopili tudi številni voditelji regionalnih sekcij narodnoosvobodil. ne fronte. List obrazložuje to o-stavko z izjavami članov stranke, da niso bile njihove želje in njihovi predlogi, ki so jih postavili na zadnji konferenci v Alžiru u-slišani. List dodaja, da je dobil sporočilo o številnih drugih ostav. kah. Opazovalci so mnenja, da so člani stranke, ki so odstopili, pristaši Kiderja. Ta se zavzema za večjo, vlogo stranke v alžirski vladi. Ki-derjeva skupina nasprotuje po mnenju opazovalcev vedno večji vlogi, ki jo Ben Bela ima v škodo stranke. Spor med Ben Belo in Kiderjem je prišel v ospredje, ko je Ben Bela zavrnil Kiderjevo zahtevo, naj bi sklicali plenarno konferenco FLN, da odobri ustavo, ki jo > -daj pripravlja alžirska u-stavodajna skupščina. kemu razvoju. Nedavno pismo predsednika Tita predsedniku ZDA Kennedyju je samo ponovno potrdilo takega jugoslovanskega razpoloženja. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo državni tajnik Koča Popovič takoj po prihodu Deana Ruska v Beograd priredil kosilo v čast ameriškemu državnemu tajniku, s katerim se bo popoldne sestal na uradnem razgovoru. O-ba državnika bosta izmenjala mi» sl.1 o jugoslovansko-ameriških od. nosih in drugih važnih vprašanjih. Predvideva se, da bo Deana Ruska zvečer sprejel tudi pred. sednik republike maršal Tito. Predsednik republike maršal Tito je prejel od predsednika republike Gane dr. Nkrumaha brzojavne čestitke ob proglasitvi Ju. goslavije za socialistično federativno republiko. Predsednik Nkru-mah je v brzojavki med drugim izrazil prepričanje, da bo Jugosla. vija pod vodstvom maršala Tita nadaljevala napore ter povečala borbo za ohranitev miru in mednarodne varnosti. Maršal Tito se je za čestitke brzojavno zahvalil. B. B. PARIZ, 3. — Kot poroča dopisnik AFP, je maršal Tito v intervjuju po francoski radioteleviziji izjavil danes, da so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter z večjim delom ostalih socialističnih držav zboljšali v zadnjih le- 0 1- stična država*, je nadaljeval Tito, »je Jugoslavija skušala vedno navezati boljše odnose s temi deželami, ker je bila mnenja, da nekateri nesporazumi in razlike ne bi smeli predstavljati ovire za take odnose. Po drugi strani pa sloni jugoslovanska zunanja politika na načelih aktivne in miroljubne koeksistence in ta politika predstavlja koristen prispevek k reševanji glavnih aktualnih vprašanj. Med temi je največje važnosti vprašanje splošne in popolne razorožitve*. Glede francosko - jugoslovanskih odnosov pa je Tito izjavil: »Prav gotovo so važne razlike med socialnima sistemoma in politično usmeritvijo obeh držav. Toda če se kljub temu orientiramo v smeri tistega, kar nam je skupno, potem razlike ne smejo predstavljati ovire na tej poti, spričo vsega, kar lahko pozitivno sodelovanj* nudi enim in drugim*. um uit-av t,ouijonn v launjiii if tih, tako da so dosegli precejšnjo stopnjo sodelovanja. »Kot sociali. V Italiji so se začeli vrstiti sestanki vodstev vseh strank, ki proučujejo volilne izide in nastali položaj. Toda vsem postaja iz dneva v dan vedno bolj jasno, da bo tudi prihodnja vlada sestavljena iz strank levega centra, ker druge izbire dejansko ni. V Jugoslaviji pa bo vrnil danes uradni obisk državni tajnik ZDA Dean Rusk državnemu tajniku Koči Popoviču, ki je lani uradno obiskal VVashington. V Beogradu poudarjajo, da gre za utrditev dobrih odnosov med o-hema državama, kar je v trajnem interesu Jugoslavije, in kar sledi iz dosledne jugoslovanske zunanje politike, ki sloni na sodelovanju med vsemi državami v korist svetovnega miru. O trenutnem mednarodnem položaju pa je podal včeraj glavni tajnik OZN U Tant važne izjave, in sicer: 1. Pohvalil je pogajanja med Moskvo in tVashing-tonom glede neposredne povezave, da bi se odpravila nevarnost vojne po pomoti. Z. Glede razorožitve je dejal, da je ženevska konferenca, kljub pičlim rezultatom, koristno sredstvo za odpravo nezaupanja med glavnimi bloki držav, ter je hkrati izrazil optimizem glede njenega izida. 3. Za jedrske poskuse je rekel, da OZN ne bo za sedaj dala nobene pobude. 4. Za Berlin je povedal, da OZN lahko sodeluje pri reševanju tega vpraša* nja, le če bodo štiri zainteresirane države to izrecno zahtevale. 5. Za Srednji vzhod je rekel, da kljub napetemu stanju, položaj ni zaskrbljujoč, in 6. Da nasprotuje intervenciji za reševanje kitajsko - indijskega spora, dokler obe državi tega ne zahtevata. — O Laosu ni dal U Tant nobene izjave. Toda prav od tam je prišla vest, da so — kot je izjavil radio Patet Laosa — «nevtraiistič-ni reakcionarji« sestrelili dva helikopterja mednarodne nadzorstvene komisije, pri čemer je bil hudo ranjen neki njen kanadski član. Suvana Fuma je bil tudi včeraj, skupaj s člani nadzorstvene komisije, v Dolini vrčev, da bi nadaljeval razgovore s Sufanuvongom. V zvezi z dogodki na Haitiju se je šele danes zvedelo, da je bilo baje ubitih kar sto oseb med ostro reakcijo, ki je sledila na atentat proti sinovoma predsednika Duvaliera. Sicer pa je vlada Haitija zagotovila, da bodo vsi državljani Haitija, M so pribežali v dominikansko poslaništvo, dobili dovoljenje, da zapustijo Haiti. Hkrati pa so se odnosi med Haitijem in ZDA še bolj zaostrili. Preobilje in lakota istočasno V čem je preobljudenost O preobljudenosti in lakoti je t novejši dobi večkrat slišati. Vzrok za taka razmišljanja je predvsem to, d* še vedne v mnogih delih sveta ljudje niso preskrbljeni niti z najnujnejšo hrano in drugimi življenjskimi potrebščinami. To dejstvo pa je še bolj kričeče zaradi tega, ker hkrati nekatere razvite dežele ne morejo prodati svojih poljedelskih presežkov. Vse to se sliši kot nesmisel in kaže, da glede tega nekaj ni v redu. V veliki zmedi naglih sprememb v svetu se med najrazličnejšimi predlogi za reševanje najbolj perečih problemov spet pojavljajo teorije, ki vidijo poglavitni vzrok za to, da je velik del človeštva nedohranjen, enostavno v prevelikem številu prebivalstva. Temu ustrezajo povsem naravno tudi njihovi predlogi za boj zoper lakoto. Te teorije seveda niso nove, marveč so le ponovitev znanega Malthusovega nauka v knjigi «Essay on the principles of po-pulation« (1798), kjer trdi, da prebivalstvo narašča v geometričnem zaporedju (2,4, 8, 16, 32, 64,,..), sredstva za njihovo preživljanje pa v aritmetičnem zaporedju (2, 4, 6, 8, 10, 12,...). Nujno ravnovesje med obojim ustvarja po njegovem mnenju narava z vojskami, epidemijami in lakotami. Posledica tega nauka je bilo skrajno pesimistično gledanje na bodočnost človeškega razvoja in napredka. Podobna psihoza — le še v večjem obsegu — se v času sedanjih naglih socialnih in drugih sprememb širi po vsem svetu. S trditvijo, da je poglavitni vzrok nedohranjenosti ljudi v prevelikem številu prebivalstva, se je kajpak najlaže izogniti pravim vzrokom trenutne preobljudenosti. Visoko razvite dežele bi se tako lahko otresle odgovornosti za obupne življenjske razmere na mnogih nerazvitih področjih. Tako gledanje se jasno vidi iz besed VVilliama Vogta, enega od vodilnih neomaltuziancev, ki pravi: «... malo je upanja da bi se v naslednjih letih lahkot izognili veljkim lakotam na Kitajskem. Toda s svetovnega stališča so te lakote ne samo zaželene, ampak nujne.* Ti nauki nečloveškega gospodarstva gredo celo tako daleč, da svetujejo, naj bi najrevnejši narodi niti ne bili deležni sodobnih zdravstvenih in sanitarnih ukrepov. Seveda so te teorije le izraz egoističnega ' gledanja tistih, ki žive v izobilju, vznemirja pa jih obstoj celih narodov, ki sami še ne zmorejo sredstev za zadovoljitev najnuj-»e ših potreb. Na splošno bi lahko rekli, da pomeni preobljudenost nesorazmerje med številom prebivalstva na kakšnem področju in pa količino dobrin, ki so potrebne za njegov obstoj. Sam izraz preobljudenost je pravzaprav zgrešen. Namesto da bi govorili, o pomanjkanju plodne zemlje, hrane, zaposlitve itd., poudarja ta izraz le, da je preveč ljudi, ne pa česa jim primanjkuje in kje so vzroki za to. Osnovni pojem preobljudenosti je statičen. Zato je dobro po-raben le pri čisto poljedelskem ali celo nomadskem prebivalstvu brez vsakršnega tehničnega napredka. Tu gre kratko in malo le za to, da mora obstajati med ljudmi in pokrajino določeno razmerje. Ce na kakšnem ozemlju ne pridelajo dovolj za življenje potrebnih stvari, pravimo, da živi tamkaj preveč ljudi, da je tisto področje preobljudeno. Tako se zdi, da je pojem preobljudenosti sam na sebi dosti jasen. Ob enakomerni porazdelitvi zemlje med ljudi lahko namreč ugotovimo, kdaj pri določenem načinu obdelovanja število ljudi prekorači kapaciteto pokrajine. Take primere imamo na nekaterih področjih Daljnega vzhoda. Vse drugače zamotano pa poslane to vprašanje v zvezi s pojmom lastnine in družbenega sestava. Predvsem v razvitih deželah nam tako statično pojmovanje preobljudenosti nič več ne zadošča. Tu moramo poleg drugega upoštevati na eni strani celotni gospodarski in tehnični razvoj, po drugi strani pa rast prebivalstva. Tako stopi v tem splošnem razmišljanju celotni industrijski in tehnični napredek * vsemi naravnimi viri polagoma na mesto orne zemlje. Zato tp ne govorimo več o razmerju med številom prebivalstva in zemljo, ampak naravnim bogastvom v celoti. Kakor hitro smo zavrgli statično pojmovanje preobljudenosti, moramo poleg orne gemlje in naravnega bogastva u-poštevati tudi možnosti, ki jih dajejo znanstveni izsledki. Vprav te možnosti za zboljšanje življenjskih razmer pa so skoraj neomejene. (Poleg vsega drugega naj pmenim tu zlasti morski ribo-lpv, glede katerega smo še zmeraj na tako nizki stopnji, kot je nomadizem v živinoreji.) Proizvodnja in potrošnja dobrin se v nekem smislu vedno bolj osamosvajata od narave. Vendar to nikakor ne pomeni, da bi lahko brez škodljivih posledic rušili ravnotežje v naravi. Vsi vemo, da so mnoga področja pri nas le zato neporasla in redko naseljena, ker je človek z nepravilnim ravnanjem v preteklosti povzročil, da je e-rozija hkrati z drugimi pojavi spremenila prvotno podobo pokrajine. Velika gola področja dinarskega krasa so lep primer za to. Med pojavi, zaradi katerih se zdi, da kakšna, dežela ne more preživiti svojega prebivalstva, da je torej preobljudena, velja posebej omeniti brezposelnost, ki je med obema svetovnima vojnama zavzela zlasti v industrijskih deželah velikanski obseg. Vendar zveza med brezposelnostjo in preobljudenostjo ni tako neposredna, kot se utegne zdeti na prvi pogled. To se je jasno pokazalo po drugi svetovni vojni, ko se kronična brezposelnost v večji meri ni pojavila, kljub temu, da je število prebivalstva v nekaterih deželah (Nemčija, Nizozemska, Avstrija, severna Italija) v prvem desetletju po vojni znatno preraslo dozdevne meje. Število aktivnega prebivalstva se je po vojni povečalo v Nemčiji za kakih 33 odstotkov, na Nizozemskem za več kot 30 odstotkov, v Veliki Britaniji in Švici za 20 odstotkov, v Italiji za 13 odstotkov in na Danskem za 8 odstotkov. Te številke so v glavnem približne, vendar se iz njih dovolj jasno vidi, da je zgrešeno mnenje, kakor da se število aktivnega prebivalstva v gosteje naseljenih deželah ne bi moglo brez škode za njihov življenjski standard povečati. Naraščanje aktivnega prebivalstva v navedenih deželšh je bilo seveda le postopno. Nemčija na primer ni mogla kar na mah absorbirati množičnega vala beguncev, katerih število je polagoma naraslo na 12 milijonov. Za kaj takega je potreba časa, ki ustreza optimalnemu ritmu gibanja prebivalstva. Za določitev, ali je bil ta ritem že dosežen ali presežen, ni dovolj ugotoviti, da porast aktivnega prebivalstva ustreza dejanskim potrebam, kakor tudi, da se to povečanje ni izvršilo ne za ceno zmanjšanja produktivnosti ne znižanja življenjskega standarda. Na splošno se v deželah, kjer se je povečalo število prebivalstva, ni povečala samo proizvodnja, marveč tudi produktivnost. Pri tem je posebej zanimivo, da je bil v deželah, kjer se je število aktivnega prebivalstva najbolj povečalo, tudi porast proizvodnje in produktivnosti največji. V Nemčiji je na primer v obdobju J950-1958 naraslo število aktivnega prebivalstva za 29,2 odstoka, proizvodnja za 125,6 odstotka, produktivnost pa za 74,4 odstotka. Razmerje med številom aktivnega prebivalstva in produktivnostjo je dokaj zamotano. Pri sedanjem razvoju glede tega se v zahodni Evropi kažejo nove značilnosti. Tako na primer opažamo, da se prirastek prebivalstva najraje usmerja proti področjem z večjo produktivnostjo. To pa povečuje navidezno preobljudenost v krajih, kjer se ti ljudje na novo naseljujejo. Danes velja to kar na splošno, pri nas in drugod, za običajni beg z dežele. Ta beg je sam na sebi povsem razumljiv. Veliko lažje se je namreč preseliti v razvito pokrajino ko pa ostati v zaostali pokrajini, jo razviti in tako povečati produktivnost ter ustvariti možnosti za nova delovna mesta. V socialistični ureditvi Je manj nevarnosti za preobljudenost, ker se tu število zaposlenih v gospodarstvu in posebej še v negospodarskih ustanovah navadno znatno poveča. Vendar pojem preobljudenosti in še bolj pojem optimalne rasti tudi tu ne zgublja svojega pomena. Res je, da se v načrtnem gospodarstvu preobljudenost ne more kazati v številu nezaposlenih (posebno tipičen primer za to je Kitajska), ttemveč predvsem v življenjskem standardu, ki bi se lahko dvigal hitreje, če bi prebivalstvo naraščalo počasneje. O preobljudenosti lahko za zdaj govorimo le pri določenem stanju gospodarskega razvoja, v katerem je kakšna dežela. V gospodarsko razvitih deželah lahkb proizvodnja prehrambenih in drugih potrebščin običajno veliko hitreje narašča ko pa raste prebivalstvo, kar nasprotuje hipotezi, da ima naraščanje prebivalstva nujno za posledico zniževanje življenjskega standarda. Najbolj očiten dokaz o zgrešeno-sti te hipoteze je dejstvo, da se je v istem času, ko se je število prebivalstva v zahodnoevropskih deželah podvojilo, življenjski standard bistveno zvišal. V nekaterih razvitih deželah se je poljedelska proizvodnja že tako povečala, da včasih težko najde pot na tržišče, čeprav hkrati dvema tretjinama ljudi na svetu ne more zadostiti niti najnujnejših prehrambenih potreb. Visoka poljedelska proizvodnja v nekaterih deželah terja torej razširitev tržišča. To pa bi se dalo v celoti doseči le tako, da bi vključili v svetovno gospodarstvo vse nerazvite dežele, katerih gospodarstvo poteka sedaj izven njegovega okvira. Ce bi se kupna moč teh dežel primerno dvignila, bi postalo tudi gospodarstvo razvitih dežel stabilnejše, ker ga ne bi stalno ogrožala nevarnost hiperprodukcije. Narodi in skupine ljudi stradajo redno v deželah in krajih z nizko produktivnostjo, ki je poglavitna ovira, da ljudje ne dobe dovolj potrebne hrane. Zato je potrebno zvišati produktivnost povsod, koder žive ljudje na robu lakote, in jih z gospodarskim napredkom vključiti v svetovno gospodarstvo. Seveda je tako povečanje produktivnosti odvisno od mnogih reči, ena najvažnejših pa je vrsta ali tip gospodarskega sistema, v katerega so ljudje v-ključeni. Nekateri gospodarski sistemi (na primer kolonialni) že sami po sebi predpostavljajo nizko proizvodnost, daleč pod normalnimi minimalnimi potrebami. Dokler bodo obstajali taki načini gospodarjenja, bo_ lakota še vedno breme človeštva kljub vsemu boju zoper njo. Zelo velika je škoda, ki jo povzročajo bolezni , v najbolj zaostalih delih sveta. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima kakih 300 milijonov ljudi malarijo. Ce bi uničili malarijo, bi torej v kratkem ti ljudje, ki zdaj le životarijo, postali sposobni za delo. Proti malarji in drugim tropskim boleznim se lahko uspešno borimo le, če je pokrajina asani-rana. Asanacija pokrajine pa mora iti vzporedno z delom za gospodarsko zboljšanje. Zelo redko naseljene pokrajine, kjer zavzema večji del prostora divja narava, se ne dajo asanirati, ker bi bili stroški za to preveliki. Uspešna asanacija je mogoča le tam, kjer je prebivalstvo že dovolj gosto naseljeno, da je mogoča temeljita izraba pokrajine. Gosto naseljeno prebivalstvo praviloma ni posledica, ampak pogoj asanacije pokrajine. To pomeni, da se mora asanacija, če naj bi bila trajna in učinkovita, začeti najprej v gosteje naseljenih predelih, potem pa se ustrezne s prebivalstvom in boljšo izrabo zemljišča postopoma širiti. Gospodarska varnost in razcvet vsega sveta sta v največji meri odvisna od zboljšanja življenjskih pogojev na področjih, kjer sedaj vladata lakota in beda. Ko ljudje ne bodo živeli v skrajnem pomanjkanju, marveč se bodo lahko vsi primerno hranili, se bo brez dvoma izvršila prepotrebna sprememba socialne strukture v svetu. Josue ae Castro pravi, da je preobljudenost posledica in ne vzrok lakote. To utemeljuje z dejstvom, da se prebivalstvo v deželah, kjer vlada nedohranjenost (Kitajska, Indija itd.) hitreje množi ko v deželah z razmeroma, visokim življenjskim standardom. Zaradi tega je bistvo problema o preobljudenosti v napredku in ne preprosto samo v enakomernejši razdelitvi že obstoječih življenjskih sredstev med ljudmi in narodi. Tak način reševanja tega vprašanja bi pomenil, da smo si izbrali pot najmanjšega odpora, namesto, da bi se lotili tega problema na način, ki je pri sedanji stopnji napredka edino primeren. Ce pomislimo, kako veliki deli sveta so še skoraj nedotaknjeni in neizkoriščeni in koliko važnih odkritij nam znanost skoraj vsak dan prinaša, se pokaže, da bi ne-omaltuzianizem pomenil kapitulacijo pred naravo in problemi, ki tarejo človeštvo. To bi pomenilo, da človeštvo, ki je na eni strani pripravljeno seči, da bi doseglo svoje cilje, celo po nasilju In se vreči v svetovne vojne, v resnici ni zmožno reševati problemov, ki zahtevajo veliko dela in miru pa zlasti tudi veliko mednarodnega sodelovanja. LOJZE GOSAR »Ravnati previdno: človeška kri». Tako je napisano na zaboju, ki ga nosijo vojaki Slika je iz aprilske številke re- kovanca za pet frankov, ki so ga vije Sante du monde, ki je gla- pripravili prav za to obletnico. V reviji je objavljena vrsta sestavkov, ki se nanašajo na razne etape v razvoju Rdečega križa od Solferina 1859 in Ženeve in 1863 silo Svetovne zdravstvene organizacije. Ta številka je posvečena stoletnici RdeČegg križa. Na naslovni strani je slika švicarskega do danes. Številka je bogato ilustrirana z zgodovinskimi posnetki. Dovolj podrobno je opisano delovanje te zaslužne ustanove v miru in v vojni. viiiiiiifiiiiiitiitiiiifiiiiiiitmiiiii mn iiiiiiiiniii Vliti **'>iiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiMiliii(lt|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimimmiiHitiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii hnjiije ^ fjlvtlnlUtvi* 8 ^ glab&u ^ bliltrrtbtvt* Carlo Emilio Gadda je dobil nagrado dFormentor; KRF,’3. — Carlo Emilio Gadda, pisatelj iz Milana, je prejel • Prix International de literatu-re» (mednarodno nagrado za književnost). Ta je bolj pomembna od obeh mednarodnih literarnih nagrad, ki sta poznani pod skupnim imenom •nagrada For-mentor». Nagrada se podeljuje za sodobno pripovedno delo ne. glede na jezik, narodnost ali iz-dajatleja. Nagrado je ustanovilo šest založnikov iz raznih držav (Italije, Francije, ZDA, Zahodne Nemčije, Španije m Velike Britanije); Italijo predstavlja založba Giulio Einaudi iz Turina. L. 1961 je nagrado prejel Francoz (irskega porekla) Samuel Beckett in «ei aequo» Argentinec Juan Luis Borges, l. 1962 pa Nemec Uwe Johson. — Carlo £ iniltj1 Gadda ima 67 let in je po poki'1' cu industrijski inženir. Napis1' je vrsto knjig. Nagrado pa I1 dobil za knjigo •La cognizio”1 del dolore», v kateri je zb?1' tekste, ki so bili deloma že objavljeni ti letih 1938-1941, ter j'J združil v roman. — Drugo 01 nagrad •Formentor* pa so v P0" nedeljek prisodili Francozu spa* skega porekla Jorgeu Semprutt^ ALI BO RIMSKI POLICIJI USPELO ODKRITI ZLOČINCA? Kdo je mlad, eleganten moški ki so ga videli na stopnišča Kaj je bil vzrok za umor lepe, komaj 22-letne Nemke Christe Wanninger RIM, 3. — Včeraj je bila na stopnicah v četrtem nadstropju hiše v Ul. Emilia na št. 81 umorjena 22 let stara Nemka Christa Wannin-ger. Zločinec do sedaj še ni bil odkrit, pa čeprav se rimska policija trudi, da bi odkrila vzroke tega umora ter človeka, ki je z nožem zabodel lepo nemško dekle. Najprej nekaj podatkov o umorjenem dekletu: Christa Wannin- ger se je rodila v Munchenu 11. decembra 1944 kot hči nekega in-dustrijca. Obvladala je poleg nemščine še angleščino, italijanščino in francoščino. Bila je zelo lepa in visoka in kretanje v družbi ji ni delalo težav. V Rimu je bila že večkrat, kot je tudi poznala številne evropske prestolnice, koder je imela veliko znancev. Ko je predzadnjič prispela v Rim, se je spoznala z nekim Angelom Galas3i-jem, s katerim si je ves čas od svojega zadnjega obiska v Rimu dopisovala, on pa ji je pogosto pošiljal v Nemčijo darila in bil njo pogostoma v telefonskem stiku. Sedaj je pred veliko nočjo prišla v Rim skupno z materjo, sestro in svakom, ki so se nastanili pri nekih Nemcih, ki imajo svojo hišo v Terracini. Po končanih velikonočnih praznikih so se mati, sestra in svak vrnili v Nemčijo, Christa pa je ostala v Rimu in baje ji je začel zvesto dvoriti neki poročeni Nemec, s katerim se je bila spoznala v Terracini. Hkra-se je dekle pogosto sestajalo s Galassijem, kateremu je rekla, da se namerava ustaviti v Rimu in si najti tudi službo. Kolmogorov v Rimu RIM, 3. — Prof. A. N. Kolmo-gorov z moskovske univerze bo na vabilo direktorja inštituta za matematiko na rimskem vseučilišču prof. Segreja, predaval 10. maja ob 17. uri. Prof. Kolmogorov j« bil kot je znano, nagrajen s prvo nagrado Balzan za matematiko. Nagrado Balzan bodo slavnemu matematiku podelili 10. maja dopoldne. Kot se je zvedelo, je bila lepa Nemka umorjena od nekega moškega, ki mu je uspelo pobegniti. Ob 14.30 se je na stopnišču hiše v Ul. Emilia 81 slišalo vpitje v nekakšni mešanici italijanščine in nemščine. Vratarica in še neka druga stanovalka iste hiše sta pohiteli po stopnicah do četrtega nastropja in tu našli dekle že v zadnjih zdihljajih. Nekaj minut pozneje je dekle izdihnilo v avtomobilu nekega policijskega agenta, ki jo je vozil v bolnišnico. Umoril jo je neki neznanec, ki so ga opisali očividci, ki so se z njim srečali na stopnicah, ko so hiteli proti umirajočemu dekletu, on oa je mirno odhajal, kot bi se ga to ne tikalo. Po opisu je bil to temnolas moški v elegantni plavi obleki, star od 25 do 30 let in visok okoli 1,70 do 1,75 m. Po stopnicah se je umikal počasi in v des-nem žepu hlač mu je verjetno tičal še okrvavljen nož, s katerim je minuto prej zabodel mlado Nemko. stelji in potem ko se je opravila, je telefonirala nekomu, verjetno svoji prijateljici Geldi Hodapp. Pozneje je ni nihče več videl pri telefonu, toda s tem ni izključeno, da bi ne telefonirala še komu drugemu. Nekaj po 14. uri je odšla od doma v neko čistilnico, kamor je dala čistiti neko obleko. Ker obleka ni bila pripravljena, je odšla vi Ul. Emilia 81 k prijateljici, kamor je prišla kmalu pozneje. Tu pa je prišlo, kot smo že povedal, do zločina, ko jo je neznanec ob 14.30 z nožem zabodel. Preiskave se nadaljujejo in da-nes so na dolgo zasliševali prijateljico Christe GeTdo Hodapp, ven- na izletu v Terracini. Funkcionarji policije ga bodo seveda zaslišali. — Ponarejene Guttusove slike BENETKE, 3. — Lastnik uti slik, ki so jih pripisovali Ga1" tušu, je sodni oblasti prijavi da je bil ogoljufan, ker so sl*1 ke ponarejene. Pred meseci"1 je bila v galeriji Traghetto at-vorjena razstava Guttusovih d®1. Cena nekaterih del je presej^ dva milijona lir. Lastnik gallrf je je sumil, da so dela ponor* jena in jih je umaknil. Potei* jih je poslal v Rim, da bi »ift sam Guttuso pregledal. Ta I1 sporočil, da so razen enega t'** ponarejena. Dela pa so last G'* seppeja Pifferija z Lida. Ta t* baje v dobri veli kupil slike * Rimu od nekoga iz Bagherie, l'1 se je izdajal za Guttusovega ,zl' upnika» in ponudil Pifferiju " nakup cel blok Guttusovih slH/‘ Ko sta se začela pogajati, je feri zahteval kak dokaz o avte”' tičnosti del. Tedaj je •zaupnik’ vpričo Pifferija telefoniral 0»'“ tušu. V resnici pa — kot se. t* izkazalo — ni telefoniral GuVv su temveč nekemu svojemu P1* jatelju in sodelavcu pri nečefinem poslu. 'ia evi siv lis Hi. In tel SOJ 'S! s»i te te čili sir h Vet ti: J ls 'st Kot je črn vi 'ti kut Obtoženci bodo smeli poslušati radio BONN, 3. — Vrhovno sodišče v Karlsruhe je izdalo zanimivo razsodbo, ki bo odslej dovoljevala obtožencem v pričakovanju procesa, da bodo poslušali radio. Poslušanje radia bo dovoljeno s pomočjo slušalk. Predsednik vrhovnega sodišča je svoj pravdorek utemeljil s členom 5 zahodnonemške ustave Policija, ki je včeraj zapečatila dekletovo stanovanje v Ul. Emilia 81, je davi obiskala stanovanje in se v njem ustavila približno eno uro. Toda tudi ta preiskava še ni privedla do kakega «az-či-ščenja. Dr. Longo, ki vodi preiskavo v zvezi s tem zločinom, je zaslišal nekaj stanovalcev hiše v Ulici Emilia 81. Prav tako je policija zaslišala Angela Galassija. Glavni predmet tega zasliševanja naj bi bil, kdo so bili pokojničini prijatelji in kam je dekle zahajalo. Policija si je hotela s tem ustvariti sliko o dekletu, o njenem življenju, posebno še, kako je prebila zadnjih deset dni. Minulo noč in davi so policijski agenti komisariata Castro Pretorio poizvedovali tudi med osebjem nekaterih nočnih lokalov rimskega središča, v katere je zahajala lepa Nemka. Ob II. uri je strokovnjak za sodno medicino prof. Carrella v prisotnosti drugih policijskih funkcionarjev napravil avtopsijo pokojne Wanninger. Po zaključkih, do katerih je prišla policija, so zadnje ure u-morjene Nemke potekale približno takole: zbudila se je okoli 12. ure v svoji sobi, ki jo je najela v Ul. Sicilia pri družini Leonardi. Po zajtrku, ki ga je zaužila v po-1 . ... , ki zagotavlja vsakemu nemškemu dar m prišlo na dan nič novega, j državljanu pravico ^uporabiti vsak Zvedelo se je, da so našli mla- možen vir informacij». Sodišču v dega avstrijskega državljana (in Karlsruhe se je pritožil neki ob-ne nemškega, kot se je prvotno toženec iz hamburških zaporov, govorilo), ki je bil na velikonočni ki mu niso dovolili, da bi v zapor-ponedeljek s Christo Wanninger 1 ski celici poslušal radio. Letalo z 49 osebami S. PAOLO (Brazilija), 3. — Brazilsko letalo z 49 osebami na krovu je strmoglavilo danes zvečer pri letališču Congonhas pri S. Paolu. Po izjavi predstavnika letalske družbe «Cruzeiro do sol» ni nihče ostal živ. Letalo «Convair», last omenjene družbe, je strmoglavilo kmalu po odletu ln se je vnelo. Ustavilo se je v S. Paolu na svoji poti od Porto Alegre v Rio de Janeiro. Nesreča sc je zgodila približno pol milje od proge za pristanek. Beograd na letalski progi «Okrog sveta» BEOGRAD, 3. — Danes se je na beograjsko letališče spustilo letalo ameriške letalske družbe • Pan American«. Letala te družbe bodo v bodoče na tako imenovani liniji »Okrog sveta« dvakrat tedensko leteli proti San Franci- Christa VVanninger .................................................................................................................................... Wynne 8. maja pred sodiščem v Moskvi MOSKVA, 3. — Sovjetske obla- sti so'danes sporočile britanskemu veleposlaništvu, da se bo sodna razprava proti 42-letnemu britanskemu trgovcu Grevillu Wynnu, ki so ga zaradi špijonaže aretirali na Madžarskem in nato pripeljali v Sovjetsko zvezo, začela prihodnjega 8. maja pred vrhovnim sediščem v Moskvi. Glasnik britanskega veleposlaništva je ob tem izjavil, da sporočilo sovjetskih oblasti ne omenja sovjetskega državljana Olega Penkovskega, ki mn pripisujejo sodelovanje z britanskim trgovcem, češ da je temu dobavljal tajne podatke. Doslej se zdelo, da bodo obema sodili hkrati. Penkovskega obtožujejo zločina, ki ga predvideva člen 64; odstavek A sovjetskega zakonika. Ta člen predvideva smrtno kazen ali zaporno kazen od 8 do 16 let. Ne ve se še, česa dolžijo britanskega trgovca Wynna. Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so sovjetske oblasti veleposlanika Velike Britanije obvestile, da bo smel prisostvovati procesu; prav tako tudi Wynnova žena, neki britanski odvetnik ter tolmač veleposlaništva. Gospa Wynne je izjavila, da namerava iti v Moskvo na proces proti njenemu možu, vendar pa še ne bo odšla iz Londona prej kot čez dva dneva. Capucci pred sodiščem RIM, 3. — Mladi mož filmske umetnice Catherine Spaak, Fabri-zio Capucci se je davi pojavil pred kazenskim sodiščem, ker je žalil javnega funkcionarja. Dvajsetega septembra 1981 od 19.40 je policijski agent Evangelisti ustavil v Drevoredu Bruno Buozzi v Rimu avtomobil »giulietta spyder», ki ga je vozil Capucci. Policijski agent je blokiral avtomobil zato, ker so na zadnjem sedežu sedele tri osebe, kar je v nasprotju s predpisi cestnega zakona, ter zato, ker ga je šofer nekega avtobusa prosil, naj poizve, kdo je šofer športnega vozila, ki ga je malo prej pri nekem prehitevanju z neko gesto užalil. Kot trdi Evangelisti v svojem zapisniku, ga je Capucci žalil in mu grozil. Zaradi tega ga je prijavil sodišču. Obtoženec je priznal le, da ga je razsrdilo to, ker ga je agent ustavil, ne da bi mu povedal zakaj; in ker mu je grozil da ga bo aretiral. Javni tožilec je za Capuccija zahteval šest me- secev zapora, sodišče pa mu je kazen amnestiralo. Capucci se je predstavil sodišču v spremstvu svoje žene, filmske umetnice Catherine Spaak, ki je sledila vsej sodni razpravi. / Obsojen na smrt morilce dijakinje PARIZ, 3. — Po komaj 35 minutah posvetovanja v sejni dvorani je porotno sodišče v Nancvju obsodilo na smrt Fernanda Moreta, mladega delavca iz Blainville-s,jr-1'Eau, ki je zadavil neko 18-lemo dijakinjo, potem ko ji je skušal napraviti nasilje. Napadel jo je, ko se je na kolesu peljala čez polje. Zagovornik je trdil, da Motet ni imel namena usmrtiti dekle ter je navajal težko življenje obtoženca, ki ga je mati zapustila, ko je imel komaj šest mesecev. Vendar si je sodišče osvojilo tožilčevo tezo, ki je za obtoženca zahteval smrt. scu in dvakrat tedensko v smeri proti New Yorku m pristajala na beograjskem letališču. Na ta način bo Jugoslavija povezana z direktno letalsko linijo z ameriškimi mesti na atlantski in pacifiški obali ter z desetimi državami Bližnjega in Daljnega vzhoda. S prvim letalom Boeing 707 na liniji New York - London - Frank-furth - Muenchen, ki nosi ime jugoslovanskega glavnega mesta Beograd, so prispeli direktor družbe Pan American, glavni zastopnik družbe za Evropo, zastopniki nekih turističnih in potniških agencij. skupina novinarjev in potniki. V Jugoslavji bodo gostje iz Amerike obiskali več turističnih centrov Jugoslavije. Literarni kritik in zgodovinar Van Wyck Brooks je umrl BRIDC.E WATER (Connectidt*1 6. — Včeraj je v starosti 77 I® umrl dekan ameriških literarS1' kritikov Van Wyck Brooks. Let® 1937 je prejel za prvi od pe*' zvezkov svoje zgodovine ameri^1 literatura »Makers and Finder!’ Pulitzerjevo nagrado. Bil je čl"-ameriške akademije književnosti1! umetnosti ter ena izmed najb®5 vplivnih osebnosti literarnega ■jt ta v ZDA. P »ih ta »o 'ki '»tl ter l'o »i ia »!h 5 {'ir, ‘tu »ti t»ii »h 5 »i »a Jayne Mansfield bo postala še katoličanka CONCORD (Kalifornija), 3. — I**' ki preveč vneti častilec J8yn< Mansfield je včeraj s pestmi ot^l lal igralkinega tiskovnega agent' Russella Maya v hotelu, kjer i! gralka stanuje. Tako je danes P" vedal sam Russell, Včeraj r',f čer je pozval brazilskega peV Nelsona Sardellija, naj gre iz be igralke, toda Sardelli, ki i! naznanil, da namerava post®; tretji mož Jayne Mansfield, je c, govoril tako, da je z močnim darcem poslal tiskovnega agent' na tla. Le s težavo so pote1® Russella pregovorili, da ni pol*11' cai ■ policije. Sardelli pa je na*i takoj zapustil hotel in se vr"1 v Š. Francisco. Mansfield pa v joku izjavila, da se ji še K®' naprej zdi, da je njen zaročen®' fdjubek deček«. — Kolikor ne ” vse take spodbudne dogodivščin ekrog bujne igralke ne zados'5 uujuc lglOJtA-C ne ZittU«-®- 4 vale za reklamo, je pa Mansfiel# še sporočila, da se že štiri ce uči katekizma, ker se namerJl va spreobrniti h katoličanstvu. torek so v Mehiki objavili njefl, irčitev od drugega moža. S set>® pa je v Kalifornijo že pripelj9!!' Sardellija, ki je katoličan in P1* vi, da jo bo vzel za ženo. BUDIMPEŠTA, 3. — Na povf®' ku iz SZ se je gledališka pina. ki jo vodi De Lullo, ustav* v Budimpešti, kjer bo odigf1 ;|1’ Dnevnik Ane Frank in Sest l,s*! fr h ?«le '»oj •»It s s hite »a. -»v »Ni »a '»Ul 5 Nasilje rasistov v ZDA se nadaljuje išče avtorja. — V Budimpešto je prispela tudi operna pevka * ti Dal Monte. 'i' t- * , S. MONICA (Kalifornija), 3. , -, Igralka Dorothy Malone je vč9*® % vložila zahtevo za ločitev. Kot pri takih primerih navada, je Nasprotujejo 1 potovanjem v Španijo KOPENHAGEN, 3. — Davi so neznanci zagnali skozi okno v neko potovalno agencijo, ki organizira potovanja v Španijo, «M..lo-tovo steklenico«. Nastalo je nekaj škode. Policija je mnenja, da gre za protest proti turističnim potovanjem v Španijo. V tem tednu je to že tretji atentat. Od prejšnjih dveh je bil prvi naperjen proti neki drugi potovalni a-genciji, drugi pa proti južnoafriškemu konzulatu. BIRMINGHAM (Alabama), 3. Zvedelo se je, da je bilo okoli 800 črncev, med katerimi tudi mnogo otrok, strpanih v zapore ali pa poboljševalnice za mladoletne Birminghanu in to ob priliki najpomembnejše manifestacije proti segregaciji, kar jih je v tem mestu kdaj koli bilo. Gre za borbo med črnci in belimi rasisti za enakopravnost med obema rasama, ki se je v zadnjem mesecu zaostrila. Do aretacij je prišlo med nekim protestnim pohodom, ki ga j? baje organiziral črnski past ir Martin Luther King. Seststopetdeset oseb, ki so bile aretirane, in med temi je tudi pastor Luther King, je bilo prijavljenih, da so sodelovale pri nedovoljenem pohodu. Antisegregacionistične manifestacije se je udeležilo okoli 2000 črncev Tihotapska ladja je zagorela in utonila NEAPELJ, 3. — Ponoči je finančni motorni čoln začel zasledovati tihotapsko ladjo »Zepherit«, ki plove pod panamsko zastavo. Zaradi prehitre vožnje pa je nastal v motorjih te ladje ogenj, '-»o-sadka osmih mož — sedem Spancev in enega Portugalca — je poskakala v morje. Rešila sta jih čolna finance, medtem ko se je ladja, na kateri je bilo 1500 zabojev cigaret, potopila. vedla, da je njen mož Jačfl^ Bergerac, francoski igralec «duš®i no krut«. Obadva imata 35 let, P[ ročila sta se 1959 in imata (i''1 otroka. Umoril seh? in ženo ter hudo ranil tasta BONN, 3, — Italijanski rtela'rl^ Felice Pucciarelli, star 28 let, včeraj napravil v Remscheldu momor, še prej pa ;e umoril ■cVj| jo 18-letno ženo ter nurio r*1!; njenega očima. Felice Puccia/®1,, je napravil samomor okoli ' V* dne. Njegovo trup.o so našli v ” kem gozdiču blizu Remsche'd. Pucciarelli se je rodil I. 1935 Savoia dl Lueania in bil zapi>slf. ....... im i ti uji * sedaj v Nemčiji. S svojo poKbi'1. ženo domačinko Marhe Scha?1 se je oženil decembra lani. tragedije je prišlo na nekem etr,,j škem igrišču, kjer je Pucciai'®‘!, čakal ženo in tasia proti a®'. rima je streljal u samokresa. sta se pojavila. Zena je bila nV, va na mestu, tast pa je bil ti1-1® ranjen. Vzroki tragedije še »'*. znani, ve se le, da je žena z»k^ stila Pucciarellija ob koncu pfe” njega meseca. S. QUINTIN (Kalifornija), 3. Guverner Edmund Brown je menil smrtno kazen črncu Chafl' su Golstonu, ki je ubil neko ž sko, v dosmrtno ječo. Trem gim obsojencem na smrt pa 1 izvršitev kazni odložili. No ‘t. > s ,ljSl N N) X ht\ Nij M S Nt S S H k>te; St s N lstt> N t S »loj v s }£ r* »ti tc, N »hči GOSPODARSKE PERSPEKTIVE ZAHODNE NEMČIJE Zahodnonemški «gospodarski čudež> pred svojim koncem Adenauer: «Ne morejo kar naprej živeti n°d našimi možnostmi» - Radikalne in zelo resne spremembe ozitivni trgovinski saldo l. 1962 komaj nekaj od onega l. 1956 's»0vi premajhnega !;u‘benega Sa uvoza, premajhnega po-?ani.a izvoza in dviga cen, dn ( Znano je, da se kancler Ade-Sv Uer v marsičem ne strinja s “ °hm ministrom za gospodar-°- Prav zaradi tega je tudi ^°sProtoval, da bi Erhard bil ime-j^van za njegovega naslednika. 2 , *akisto je tudi znano, da v °dnonemškem političnem in ^'Spodarskern življenju obstajajo ,,°z ^ne struie’ ki si med seboj j^sProtujejo in se ne strinjajo » kanclerjem Adenauerjem, (II z ministrom Erhardom. Zna-sj'n° je, da pa se malone vsi /lniajo glede tega, da gospo-rska situacija ne dovoljuje ^.^Hobenega pretiranega opti- !v^ancl€r Adenauer je s tem v j9ezi lansko leto izrazil doma-soglasno mnenje, ko je pred , °^n°nemikim parlamentom u-ie oz'roma izjavil, da se . Zvezna nemška republika «na povečanja vi proizvoda, na osno- ^Itrega je prišlo spričo pove-v 6 notranje potrošnje« znašla ZeIo resni situaciji, V začetku ,,l"l"f1MIIIIIII,,,,,„ll,lll,,l lil IIHH ..Hilli Za varnost *ia cestah hihAi?IZ, 3' — Sedemsto poseb-komisij, ki bodo razporejene dj Klavnih mestih Francije, bo-,jutri postavljale avtomobili-. vprašanja v zvezi s pro-w ,ni.mi predpisi. Namen te o-v *cije je, ugotoviti, koliko so nj utetni predpisi vozačem zna-*h kako pospešiti kampanjo in, izboljšanje znanja promet-t Predpisov. druge strani pa bo 400 po-Pj Juh patrulj, ki bodo sestav-i( ne od predstavnikov policije ijr Predstavnikov «Prevention v"*jere», nagrajevalo previdne i? 'n tudi pešce s tem, da liri b°do delili zlate kovance v k|jUu, loterijske listke na pode- i/tahcoski minister za promet lijavna dela Marc Jacquet je bjbnike cest' pozval, naj raz-W;° o dnevnem davku 150 C[ih, ki jih terjajo evropske . ((Uporabniki cest, — je re-razmišljajte o tej števil-tj,1« upoštevajte odgovornosti ■jef #o Ce boste spoštovali promet-ii faugtedpise, če boste pozorni in " i.. (dni, boste ohranili življenje 'fin „ .»(isvoje strani je prosvetni mi- icfinrt VminU^i —__________-___i % drugim«. «r Christian Fouchet naslovil »Klico vsem učencem in dija- jj.Pi francoskih šol, ki jo je za-»jlUŽil: «Bolje poučeni kot mno-starejši jih boste s svojim «6 s om moral‘ spodbujati, naj d^stujejo pravila cestnega pro- Vj?cl 5. maja do 30. junija bo v ®nci.i i posebna kampanja, ka-ijC namen je, naj bi bila pre-Jnja na cestah manj nemar-10v„ . !°B° za nadziranje tega so f„lj Tjli žendarmeriji in drugim (,‘Jiskim organom. Varnostni cjj, ni> ki bodo v teh dveh mese-t!(. je^°liko bolj popustljivi, bo-na delili avtomobilistom letake, kH]5Kat6rih bodo tiskana pravila, liju, naj se vozač ravna pri pre-Vanju na cestah tekočega leta, natančno pet mesecev po omenjeni izjavi, je predsednik zahodnonemške vlade bil še bolj oster in odločen: «Ne smemo kar naprej živeti nad našim; možnostmi. Odločno se moramo prilagoditi spremenjenim pogojem gospodarskega razvoja. Razumeti moramo, da je burna (loba obnove zaključena,« je rekel stari kancler. Takšna in podobna opozorila je bilo v Zvezni nemški republiki čuti tuje prej, še posebno, ko je Erhard dvignil tako imenovani »gospodarski preplah.« Kancler Adenauer, potemtakem, ni v bistvu povedal nič novega. Prej-kone bi on teh opozoril niti ne bil ponavljal, če bi sg ne bilo pokazalo, da so do danes ostala brez uspeha. V številnih podatkih, ki potrjujejo to splošno dejstvo, so posebno zanimivi oni, ki govore o spremembah v za-hcdnonemški zunanji trgovini. Osnovni pokazatelj te spremembe je prav gotovo padec pozitivnega salda zahodnonemške trgovinske bilance konec preteklega leta. Pomen in značaj, ki ju temu padcu pripisuje zahodno-nemška vlada, je najlepše moč oceniti po tem, da je Adenauer, govoreč o lanskoletnih zunanjetrgovinskih podatkih, še enkrat posebej izjavil, da se »raz-'voj, ki ga prikazujejo te številke ne more dovolj resno oceniti.« Cernu se zunanjetrgovinski pro-blematiki v okviru celotnega go-cpedarskopolitičnega vprašanja daje poseben pomen? Katere za-skrbljajoče spremembe so bile zabeležene v razdobju, v katerem tudi ostala gospodarsko-politična vprašanja ne dovoljujejo ((pretiranega optimizma«. Zvezna nemška republika je visoko razvita industrijska dežela (ijen kosmati družbeni proizvod, izražen na osnovi obstoječih cen, je leta 1961 znašal 5726 mark ali 1421.5 dolarja na posameznega prebivalca). Toda Zahodna Nemčija je obenem tudi dežela z visoko razvito zunanjo trgovino. V resnici je njena uspešna zunanja trgovina eden glavnih temeljev njenega industrijskega razvoja in osnovni pogoj njene neodvisne gospodarske stabilnosti. Celotni zahodnonemški izvoz in uvoz nepretrgoma raseta in sta lansko leto dosegla rekordno vsoto 102,5 milijarde mark. V odnosu na kosmati družbeni proizvod, ki je lansko, leto znašal 337 milijard mark, sta skupni uvoz ter izvoz nedvomno dosegla naravnost veličastno vsoto. Vendar prihaja zahodnonemška povezanost s svetovnim tržiščem (in s tem tudi njena odvisnost od mednarodne trgovine) še jasneje do izraza v naslednjih podatkih: Zvezna nemška republika zavzema v skupnem svetovnem izvozu drugo mesto (za ZDA), preteklo leto pa je svojo udeležbo povečala na 1 C,a odstotka (od 10,7 o.istotka leta 1961). Na seznamu svetovnih uvoznikov je Zvezna nemška republika na tretjem mestu (za ZDA in Veliko Britanijo). Lansko leto se je njen delež v skupnem svetovnem uvozu povečal od 8,9 na 9,2 odstotka. Ce k temu pristavimo še dejstvo, da je zahodnonemška trgovinska bilanca ves čas gospodarske ekspanzije izkazovala zelo visok pozitivni saldo, potem vse to vsekakor predstavlja nekatere od najvažnejših značilnosti zahodnonemškega gospodarskega dogajanja. Lansko leto pa je tudi na tem področju nastopila nagla sprememba. Na krivulji trgovinske bilance je prvič bilo moč opa- zit: ne samo zastoj, marveč celo znaten padec. V kolikor Zvezna nemška republika sodi med dežele, katerih zunanjo trgovino brez nadaljnjega lahko smatramo za izraz določenih njihovih splošnih gospodarskih in političnih pogojev, je skoraj gotovo, da utegnejo tudi korenite spremembe v trgovinski bilanci pripeljati do pomembnih gospodarsko-političnih posledic. Objavljamo ob tej priliki zanimivo razpredelnico glede izvoza in uvoza v mi-lijerdah mark: Leto 1950 1953 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 Izvoz 8,4 18,5 30,9 36,0 37,0 41,2 47,9 51,9 53,0 Uvoz 11,4 16,0 28,0 31,7 31,1 35,8 42,7 44,4 49,5 Saldo —>3, 1,5 2,9 4,3 5,9 5,4 5,2 6,6 3,5 Iz tega pregleda izvoza in u-voza v posameznih letih je razvidno, da je saldo trgovinske bilance skoraj nepretrgoma rasel ir. da je leta 1961 dosegel rekordno vsoto 6,6 milijarde mark. Leta 1962 pa se je uvoz dvignil za malo manj kot 12 odstotkov, iz- voz pa komaj za 4 odstoke, tako da je višek izvoza padel od 6,6 na vsega 3,5 milijarde, se pravi skoraj za polovico. Pozitivni trgovinski saldo v letu 1962 je komaj nekaj večji od onega v letu 1956. T. G. 'n David Stover je star komaj osem let in že mu napovedujejo veliko prihodnost. Iz vaz za marmelado bi hotel napraviti žarnico Kratek obračun ob zaključku turneje Slovensko gledališče na poti po Primorski n. Po povratku v Trst lahko v senci številk mirneje ocenimo svojo turnejo po Primorski. Dolgo potovanje, vsakovečerne predstave, obiski... za boljši pregled je naš potovalni dnevnik verjetno primernejši. Četrtek 18. aprila. SEŽANA — Dve predstavi. Sporazumno s člani je Slovensko gledališče odigralo za bolnike sezonskega sanatorija izredno predstavo komedije «Kadar se štorklja zabava». Na deloma improviziranem odru so člani z veliko ljubeznijo posredovali sproščujoč smeh skoro dvestotim bolnikom. Verjetno smo si ta dan prav vsi prvi želeli, da bi bil obisk čim manjši, ne zaradi nas, temveč zaradi bolnikov samih, Bilo jih je mnogo, rekel bi preveč... Vsem iz globine srca želimo, da bi si naše predstave čim prej ogledali daleč od zidov sežanskega sanatorija. Prijaznim gostiteljem — vodstvu sanatorija — pa obljubljamo, da se bomo, kot doslej, čutili počaščene, ko nam bo mogoče še s kako zabavno piedstavo mednje. ........................................................milili,m,n,,,,,,,,,,...hihiihihi.im.n NEZDRAVI POJAVI, ZA KATERE NI NAJTI OPRAVIČILA Na samem robu naprednega Milana naletiš na nekakšno segregacijo? Graditelji Metanopoli se za siromašne sosede niso zmenili - Čudni napisi ob cestah in kopalnih bazenih Zakaj domačini obmolknejo, ko stopi v lokal «tujec»? O bogatem Milanu, ki mu u-pravičeno pravijo tudi gospodarska prestolnica države, je bilo že veliko povedanega. Hkrati pa so mnogi reporterji prikazali tudi svoje dokaj negativne, včasih celo porazne vtise iz raznih milanskih «Korej», kot pravijo o-Dim žalostnim naseljem, ki brez vsakega načrta nastajajo ob robovih tega velikega mesta, kjer si razni doseljenci z Juga ali od drugod grade zasjlna stanovanja brez večjih zahtev, včasih celo brez najnujnejših higienskih pritiklin. Tudi nas je poklicna pot pripeljala v Milan in smo si o-gledali nekaj njegovih zanimivosti. Toda ne bomo se ustavili niti pri zunanjem videzu, gospodarskega čudeža«, niti pri raznih «Korejah» kot takih, pač pa nam je neki stanovski tovariš razkazal in razložil neki drug pojav, ki je vsekakor zanimiv. Da ne bi šli predaleč se bomo premaknili .tar v središče tega problema, ruje na mejo med dva kontrasta, k< s svojim obstojem porajata zadevo, o kateri nameravamo spregovoriti. Državna ustanova za goriva ENI je kakih osem kilometrov od središča Milana, in sicer tako rekoč v začetku Avtomobilske ceste sonca, zgradila v nekaj letih svoje majhno mesto. Je tu nastalo mestece, v katerem živi SOČO prebivalcev in ker je družba zelo bogata, sta tukaj nastaja dva nebotičnika iz stekla in jekla, v katerih so uradi in direkcija družbe, nadalje so tu laboratoriji, skladišča, je tu stanovanjski del mesteca s 1.500 stanovanji; so tu nadvse sodobne šole, seveda cerkev z največjim mozaikom na svetu, je tu trgovski center, nadalje pokrit bazen ter štirje odprti bazeni, so tu igrišča za tenis, nogomet, košarko; je tu motel; sta tu dve menzi, ki moreta v dvajsetih minutah postreči 800 osebam itd. itd. Vse to je napravljeno z bogatimi sredstvi, kjer je štednja neznan pojem. Arhitekti,- inženirji :r. drugi strokovnjaki so pokaza-U. kaj zmorejo. Pokojni predsed-nik družbe ENI Mattei, ki je imel svoj urad v zadnjem nadstropju enega izmed nebotični- .........•"IIII.IHHIIII.IIIHHHHHHHHIHIInllH.I..„„11.111111............... Živinozdravnik svetuje in pojasnjuje Steklina nevarna živali in človeku a vsemi živalskimi kužnimi ^nalezljivimi boleznimi zavzetij 5teklirta posebno mesto, ker je ljubiva ne samo na vse seli, Le. temveč tudi na ptiče in ce-J1*1 mrzlokrvne živali, i« ®vropi so psi glavni nosilci ?.aibr<-‘nažalci te nevarne bolezni. lili,0 uPravičeno piše Axel Mun-t|jS(v svoji knjigi «San Michele«: d; 'Jt*a je hotela, da so psi, ki so živalmi najbolj vredni lju-V, tudi nosilci najstrašnejše g bolezni — stekline«. k0l's‘Vo stekline, povzročitelja t|ja nii način širjenja in zatirali-’ kakor preprečevanje obolenj l(r’jj1Zaienih ljudi in živali so od-CoJ. razjasnili predvsem fran-i»n, znanstveniki. Med vsemi a še največ zaslug slavni Louis 'St Vsern' steklina ie razširjena po toJ1 svetu. Edino Avstralija ne te strašne bolezni. Prav l9j8 Anglija ni od leta 1903 do »Vm Poznala stekline. Po prvi At)g|°v>Pl vojni so steklino na Viteško ponovno zanesli z vti-kitp.bjienimi psi, ki so ijh lju-spravili na otok z letali, dj , splošno je bilo ugotovljeno, >te te’-’ilo primerov stekline ra-Vjl 'J' Evropi od zahoda proti ‘ v Jugoslaviji jo Sloveniji in je naj-raste posto- Proti jugovzhodu države. Dl-- Se dogaja v Italiji. Število k« j,er.ov raste od severa proti ju- bržave. no w_______ .. kg . lužilo najdemo pri člove- t.ČNi no povzroča virus J1' živalih, ki >0°. v osrednjem živčevju, v so zboleli za . .................... . ' bezgavkah in zlasti še v hi,vkl siinovki in v slini. Vi- in v kloj Povzroča v živčnih celicah DcivkRnske skorje malih možga-*'feK-U.stvarjanje tako imenovanih S'J?Wh telesc, ki služijo raz-kdj a'cem v laboratorijih kot do-vai1 Za obstoj stekline, ko so ži- Eujm n;io že P°8inile. )>’l0 Z1,° stekline je v splošnem •kij. “hvntljivo za vročino in ke-* razkužila, ki ga hitro uni- čijo. Brez škode pa prenaša dalj časa mraz in nizke temperature. Za steklino zbolijo, kot smo že omenili, vsi sesalci, bolj poredko tudi ptiči. Umetno pa lahko ukužimo tudi mrznokrvne živali, žabe, kače, močerade itd. Od vseh ugotovljenih primerov stekline odpade 80—90 odst. na pse in mačke. To pa zaradi njihovega načina življenja. Naravno okužitev povzročajo u-grizi steklih živali, predvsem psov in mačk. Pri ugrizu pride kuži-lo s slino v rano, Ugriz, steklih živali je tem nevarnejši, čim večja in globlja je rana. Nevarnost je tudi večja, če ugrizne bolna žival telesni del, ki je bogat z živci v bližini možganov. Zato so posebno nevarni ugrizi na g avi, kar velja za ljudi in živali. Prav tako so rane na nezavarovanih in golih delih telesa nevarnejše kot na zavarovanih in z volno ali dlako obraslih. To je lahko razumljivo, ker o-rtane okužena slina na obleki, volni ali dlaki in je le malo ali nič ne dospe v rano. Rane, ki po ugrizu močno krvavijo, so manj nevarne od tistih, ki ne krvave. Kri namreč izpere kužilo, ki zato ne dospe v telo. Iz rane sredebežno prodirajo kužilo in niegovi strupi po živcih v možgane, od koder se zopet vračajo troti periferiji ter dospejo tudi v bezgavko slinavko 'in v slino. Znamenja obolenja pa so v glavnem sledeča: znaki živčnega razkroja, motnje zavesti in nato znrki ohromenja. Takoj po ugrizu ne opazimo znakov obolenja, ampak šele po daljši ali krajši inkubaciji. In-kubacija je odvisna 'od jakosti kužila, mesta ugriza, starosti u-griznjene živali ali človeka in mnogih drugih okolnosti. Pri psu traja inkubacija 3 do 6 dni, pri mačkah 2 do 4 dni, pri kozah in ovcah 2 do 6 tednov, pri govedu in konjih 1 do 3 mesecev, pri čliveku 3 do 9 tednov. Ce kak pes ugrizne človeka, je treba primer takoj prijaviti zdravniški oblasti, ki bo ugotovila, če je pes stekel ali ne. Pa tudi zaradi tega, da se preprečijo nadaljnji ugrizi in morebitne nove okužbe. Poleg tega je p.i psu inkubacijska doba za steklino krajša, kakor pri človeku, zato se bo bolezen pokazala pri psu mnogo prej kot pri človeku, če je imel pes v trenutku ugriza bolezen v inkubacijskem stanju. Zakon celo prepoveduje, da bi ubili psa, ki je koga ugriznil. Tv pa zato, da bi začeli v primeru, če je pes bolan, ugriznje-no osebo ali žival primerno zdraviti. Zato mora biti pes, ki je koga ugriznil, po italijanskem zakonu, pod veterinarskim nadzorstvom vsaj za 15 dni. Ta doba opazovanja se v primeru potrebe lahko tudi podaljša. Steklina je pri različnih vrstah živali in celo pri živalih iste vrste pogosto zelo različna. Pri psih razlikujemo po znakih običajno in tiho steklino. Prvi znak, ki ga pri bolnih psih opazimo, je čudno obnašanje. Psi kar nenadoma menjajo svoje razpoloženje. Poštanejo godrnjavi in čemrni, bfgajo brez cilja, umikajo se svetlobi in se zato zatečejo v temne kote ali pod posteljo. Istočasno so tudi neubogljivi, godrnjaje hlastajo po zraku, kakor rla lovijo muhe. Vedno bolj so razdražljivi in popadljivi. To razdražljivost kažejo posebno proti tujim osebam in drugim psom. Marsikateri pes se praska in drgne na mestu, kjer je bil u-griznjen. Mnogokrat si to mesto izliže in razgrize do krvi. Tudi okus in ješčnost spremenijo. Hrano, ki so jo zdravi radi pospravili, zanemarjajo in odklanjajo. Istočasno pa zelo radi uživajo neužitne stvari: slamo, les, krpe, razne odpadke in lastno blato. To delajo s tekom, hlastno in z nekim veseljem. Ti znaki včasih trajajo samo pol dneva, včasih tudi tri dni. Med tem časom se razdražljivost stopnjuje do besnosti. Psi so vedno bolj popadljivi, divje grizejo okoli sebe, karkoli dosežejo: zemljo, slamo, drevesa. V tem času skušajo na vsak način pobegniti od doma. Ce so priklenjeni, divje grizejo verigo. Zaprti grizejo palice, kletko ali vrata. Ce se jim posreči pobegniti, begajo brez cilja daleč od doma. Na begu napadajo in grizejo vse, kar jim pride na pot, drevesa, živali in ljudi. Dr. D. R. (Nadaljevanje sledi) kov, se je baje rad povzpenjal na teraso, da bi občudoval plod svoje zamisli. Komaj nekaj korakov od tod pa je naselje San Donato Mila-i:ese. Prav nič ni pretirano, če rečemo, da je San Donato naselje, ki je občfepelo malone v srednjem veku, vsekakor pred kakim stoletjem. Naselje je 1951. leta stelo 2.600 prebivalcev in še danes je takšno, kot je bilo pred davno dobo, tako da pride še posebno do izraza v kontrastu z bogatim novim naseljem ENI, ki nosi značilno ime Metanopoli. Hiše komaj stojijo pokonci, tekoča voda je neznan pojem, Po prekopih se počasi odteka u-roazana voda iz industrijskih podjetij, Ni prav redka hiša, ki ■stranišča sploh ne pozna. V nekaterih kmečkih hišah živi po več družin druga ob drugi. Da ri kontrast med bogastvom in siromaštvom bil še večji, je z one strani Via Emilia ob vasi Certosa nastala še nova ((Koreja«, kamor se je doselilo kakih 3.000 oseb z vseh koncev Italije, predvsem z Juga. Danes šteje San Donato skoraj 11.000 Prebivalcev, kamor je pa treba všteti tudi ((gospodo« iz mesteca Metanopoli. Gornja dva opisa novega in starega nam dokazujeta naglo ekspanzijo bogastva in sodobnosti proti siromaštvu in preteklost,. In nihče, niti sami domačini iz San Donata bi ne imeli nič proti temu, če bi videli, da se tudi njim bližajo lepši dnevi. Toda... Prav gotovo bo San Donato kot ostanek preteklih stoletij izginil, kajti Metanopoli se bo šilila in počasi vsrkala ali nadomestila tudi staro. Toda nasprotje je danes tako surovo, da se mnogi sprašujejo; Ali nismo vsi bratje? Človek se zgraža, ko bere o segregaciji črncev v ZDA. Toda segregacijo doživlja Italija tu, na robu svojega naprednega gospodarskega središča. Nekateri se sprašujejo, ali bi ne bilo pametneje in tudi pravičneje, da bi pri gradnji Metanopoli nekoliko štedili, vsaj malo štedili in s tem pomagali staremu San Do-natu. Drugi, ki gledajo v bodočnost, pravijo, da je nesmisel podaljševati življenje temu, kar je že obsojeno na smrt. In tako prvi kot drugi imajo s svoje strani prav. V našem primeru pa imamo opravka s povsem drugačnim problemom, ki n; prav nič drugačen od ameriške segregacije med črnci in belci. V konkretnem primeru je celo hujši, saj ne gre niti za navidezno in čeprav zgrešeno opravi-čilo razlike v barvi kože. Srečni prebivalci novega naselja se čutijo vzvišene nad prebivalci ............ I... IH. HHIHIH.I... .......H...H.I............I...H...It.......................HIHHHH.HIHIHHHIII..III.IIHHIIhiiIiIIHIHIHIHM.I.MM.........HI.HI........H... OVEN (od 21.3. do 20,4.) S svojo lahkomiselnostjo sl utegnete pokvariti zelo dober posel. Radost v družini. Zdravje dobro. BIK (od 21.4, do 20.5.) Bodite previdni s svojimi poslovnimi nasprotniki. Draga oseba vam bo dala polno zadoščenje. Zdravje spremenljivo. DVOJČKA (od 21.5, do 22.6.) Varujte svoje poklicne tajnosti. Ogibajte se kritik na prvi pogled. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Dobri pogoji za uresničitev nekega ambicioznega načrta. Odpravili boste neki spor v družini. Zdravje Izvrstno. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svolo nervoznostjo ne boste prav nič doprinesli k uresničitvi nekega načrta. Manjše motnje v čustvenem življenju, Zdravite se. DEVICA (od 23.8 , 22.9.) Brani- te dosledno nekb svu.j resnično dobro zamisel. Dan Je primeren za resen pomenek z ljubljeno osebo. Zdravje ugodno. IEHTNICA (od 23.9, do 23,10.) Odpravite iz svojega poslovanja nered In nedoslednost. Nadzorujte svojo preveliko čustveno občutljivost. Počivajte. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne preutrujajte se, da bi zadostili svojemu samoljublju. Bodite bolj popustljivi do ljubljene osebe. STRELEC (bd 23.11, do 20,12.) 2rtvujte nekaj svojega miru za u-resničitev nekega načrta. Ne sprejemajte nobenih važnih ukrepov. Zdravje dokaj dobro. KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Ne sprejmite nase stroškov nekega slabo organiziranega poslovnega podviga. Ogibajte se polemik. Zdravje občutljivo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše poslovanje se zapleta, bodite bolj previdni. Ostanite zvesti svojim idejam, Zdravje ugodno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne postavljajte prevelikih zahtev samemu sebi. Zaradi slabega razpoloženja ne pokvarite tudi drugim lepega dne. Nervoznost, San Donata in čeprav so v pretežni večini prišleki, nočejo imeti z domačini iz San Donata nobenega stika. Zgodilo se je celo, da so med svojim naseljem in San Donatom postavili zid. Občinska uprava San Do-r.ata, ki je v rokah komunistične in socialistične koalicije, se je temu uprla in zid so porušili. Toda segregacija je ostala in se še vedno kaže. Na začetku lepih asfaltnih cest, ki vodijo v rezidencialne četrti Metanapoli, stojijo napisi: ((Zasebna last. Prepovedan prehod«. Omenili smo kopalne bazene. Krasni so, zgrajeni z bogastvom, ki ga zmore ENI. Toda ob kopalnih bazenih sloje napisi: .(Rezervirano za nameščence ENI. Prepovedan vstop, razen z vabilom.« To se pravi, da smejo v te bazene le nameščenci ENI in njihove družine, prebivalcem San Donata pa je vstop prepovedan. In dejansko se v teh bazenih kopljejo le otroci delavcev in nameščencev, vsi so zagoreli in zdravi, prava lepota. O-trcci iz San Donata pa se v poletni vročini morajo kopati v umazani, včasih zaudarjajoči vodi prekopov. Metanopoli torej gieda zviška na svoje sosede, ki se upravičeno čutijo užaljene, ker spoznavajo, kako jih novi prišleki ne le izpodrivajo, pač pa celo podcenjujejo. Med novimi in starimi prebivalci San Donata nastaja prepad. To se opaža na vsakem koraku Ce kak prebivalec Metanopo-lija slučajno stopi v kak skromen lokalček San Donata, gostje v njem obmolknejo in iz njihovih ust ne slišiš besede, dokler «tujec» ne izgine. Podobno je v Metanopoli. Nihče ali skoraj nihče od prebivalcev San Donata nima dostopa v domove do- seljencev. Ti žive intenzivno in bogato življenje, toda sami zase. Veliko delajo, vse od 8. ure in pol zjutraj do 6. ure popoldne. Nato se umaknejo v svoje bogate domove pred televizijske sprejemnike ali na športna igrišča, toda vedno v svoje zaključene kroge. Nekoč so odgovorni ljudje skušali odpreti dostop v kopalne bazene tudi prebivalcem San Do-iitta, toda to je bil le kratkotrajen poizkus, ki so ga takoj ukinili, ker je mladina iz San Donata tako rekoč vdrla v bogato življenje Metanopolija, kar nekaterim ni bilo pogodu... Segregacija tčrej ostaja in bo dolgo ostala, vse dotlej, dokler r>e bo Metanopoli aii kaka druga podobna iniciativa »požrla« starega in vsrkala staro domače prebivalstvo v maso novih doseljencev. Kdo ve, ali ne bo tudi tedaj v starih prebivalcih ostal občutek užaljenosti zaradi sedanje segregacije? P, O. Podmornica za turizem HANNOVER, 3. - Dr. Jac- ques Piccard je na mednarodnem velesejmu v Hannovru prikazal svojo ((podmornico za turizem«. Podmornica je dolga 30 metrov in more sprejeti 40 potnikov. Se more potopiti do 700 metrov globoko. Trup.podmornice in notranjo opremo bodo izdelali v Švici, električne motorje, vijak ter ostale naprave pa v Nemčiji. Podmornica bo začela s svojim obratovanjem prihodnje leto v Švici, in sicer v nekem švicarskem jezeru, kjer se bo potopila do 300 metrov globoko, potniki bodo ob luči žarometov mogli občudovati dno jezera, kot bi ga opazovali «ob belem dnevu«. Zuečer ob 20. uri je gledališče odigralo ob razprodani dvorani 069 obiskovalcev) komedijo #Kadar se štorklja zabavaš. Petek 19. aprila. KOPER — Dve predstavi — Popoldne ob 15. so člani pred na vol prazno dvorano (85 ljudi) od. igrali zabavno otroško igrico (■•Plešoči osliček». Krivda? Trdijo, da v premajhni reklami?!! Zvečer ob 20. uri je na programu komedija »Kadar se štorklja zabava». Smeh, ploskanje, a obisk Še vedno nezadovoljiv (158 ljudi). Sobota 20. aprila. KOPER — Dve predstavi — Ob 15. «Plešoči osliček«. Obisk sc je po prvem dnevu nekoliko izboljšal (158 ljudi). Sprašujem pri blagajni, kaj pomeni ta upad obiska. Trdijo, da se je u tem mesecu naenkrat usulo preveč prireditev, itd. Nedelja 21. aprila. IZOLA — Dve predstavi. Po turnejskem razporedu bi morali ob 15. odigrati za najmlajše prav-l ično igro «Plešoči osliček«, p res. r.ici pa je predstava odpovedana. Zvečer ob 20. «Kadar se štorklja zabavaš — 206 ljudi. Ponedeljek 22. aprila. AJDOVŠČINA — Predstava ob 21. Vedro Roussinovo komedijo je danes zamenjala na programu Millerjeva drama »Smrt trgovske, ga potnika«. 240 ljudi je v toplem sprejemu dokazalo, da si Ajdovščina še želi dobrih in lepih predstav. Torek 23. aprila. ILIRSKA BISTRICA. Predstava ob 20. Tudi danes so rosne oči skoraj vseh 342 gledalcev. Zgodba nesrečnega Willyja Lomana za. dene pač na Človeška čustva. O-pazujem ljudi, ki mirno odhajajo iz dvorane Debatirajo. Zde se mi mirnejši, skoraj bi rekel boljši/ Do, še potrebujemo takih odrskih ael, ki bi nas ob umetniškem užitku plemenitila! Sreda 24. aprila. POSTOJNA. Predstava ob 20, Kot sicer so se tudi tokrat Postojnčani izkazali. Dvorana je raz. prodana! (321 ljudi). Predstava je lepo ubrana, saj jo gleda med drugimi tudi režiser Slavko Jan ter člani komisije za podeljevanj» «Prvomajskih nagrads. Četrtek 25. aprila. KOZINA. Predstava ob 20. Na programu je komedija »Kadar se štorklja zabavaš. Ob napovedani uri se občinstvo komaj začne zbirati: 245 ljudi. Zabavajo se, smejejo. To je glavno! Petek 26. aprila. KOPER. Predstava ob 20. uri. 265 ljudi si je ogledalo Millerjevo igro «Smrt trgovskega potnika ». Večkrat ploskanje pri odprti sceni. Sobota 27. aprila. KOPER. Predstava ob 20. uri. Ponavljamo tragedijo Arthurja Millerja in ponavljamo že tradicionalni «ne razprodanos prejšnjih predstav. Nedelja 28. aprila. IZOLA. Predstava ob 20. uri. Utrujenost je že vidna na članih... utrujenost ah bojazen? Sleherni se boji vprašati koliko ljudi? 180. Ura je 23.15, ko se peljem i svojimi kolegi proti Trstu. Stal-nn misel mi roji po glavi: oceniti bi moral to našo turnejo, napisati bi moral... prihodnjič... zdaj je že pozno... ADRIJAN RUSTJA Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13,30: Glasba po željah; 14.40: Jug. ritmične popevke; 15.00: Mali koncert; 15.30. «BoJečneža«, veseloigra v enem dejanju; 16.15: Sestanek s Conniffom; 16,40: Sopranistka Gojka Berginc; 17,00: Znani motivi; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.15: Italijanski akvarel: 20.00: Športna tribuna: 20.40: Slovenski oktet; 21.00: Vabilo na ples; 22,00: Schubert- Rozamupda, op. 26; 22.30: Godalni orkestri; 23.00: Henri Rene’. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran 13.15: Opereta, kolišna strast; 13.35 Eno uro v diskoteki; 14.30: Furlanska glasba; 14.45: Dantejev »Pekel«. Koper 6.1^5: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7,15- Glasba za dobro jutro; 12,00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Popevke in ritmi; 14 30: Zabavna glasba; 15.30: Dalmatinske popevke; 16.00: Izbrali ste...; 16.30: Dogodki in odmevi; 14.45’: Dve Chopinovi baladi; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: jazzovski koktajl: 18.00: Prenos RL; 19 00-Poje Doris Day; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23,00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: SOBOTA, 4. MAJA 1963 Jutranja glasba; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna antologija; 10.30 Sola; 11.30: Koncert; 15.25: Popu larni motivi; 14.55. Vreme na ital morjih; 15.15: Likovna umetnost 15,30: Ital. pesmi in plesi; 15.45 Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za Dolnike; 16.30: Operna glasba 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30 Klavirske skladbe R. Schumanna 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Me dioll-Mannlno: «11 dlavolo in giar dino«; 21.50: Skladbe za godala; 22.30: Fantazija II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Dino Glacca; 9.00: Italijanske popevke; 9.35: Pisan program; 10.35: Za glas tn orkester; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50 in 17,40: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35: Vaši izbranci; 19.55: Kotiček v večeru; 20.35: Pesmi za Evropo. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Na programu Johann Quantz; 19.15: Ruska kultura; 19.30: Vsakovečernt koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Brahmsove Variacije, opus 9; 21.20: Mala antologija; 21.30: Koncert. Slovenija 4.00: Dobro Jutro; 8.05: Poštarček v mladinski redakciji; 8.35: Pri-našlh skladateljih; 8.55: Radijska šola; 9.25: V tričetrtinskem taktu; 9.40: Naša partizanska pesem; 10.15: Rondo, rapsodija In suita; 10.58: Nova popevka; 11.00: Po- zor, nimaš prednosti; 12.05: Ing. Stibler: Sladkorna pesa za krmo 12.15: Ljubljanski vokalni oktet; 12.30: Glasba Iz starih časov; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Veselo sobotno popoldne; 14.05 Orkestralne miniature; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: V plesnem ritmu; 15.35: Zborovske skladbe; 16.00: Vsak dan za vas; 17,05: Gremo v kino; 17.50: Kitara v ritmu; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Scene iz D'Albertove «Nlžave»; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19,00: Glasbene razglednice; 20.00: Po domače; 20.20: F. Durbridge: Samo preko mojega trupla; 21.15: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Zaplešimo. Ital. televizija 8.30, 12.15 in 15.00: Sola; 16.10: Prenos športnega dogodka; 18 00: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli m prepozno; 19 00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50 TV Igra: «Cuvaj svetilnika«: 20.15 Šport: 20.30: Dnevnik; 21.05' »It cantatutto«: 22.15: Slovstvo in u-metnost; 23,00: Nabožna oddaja; 23,15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: TV oddaja «Sejem sanj«; 22.20: Elisabetta II. In evolucija angleške monarhije; 23.10: Baleti Uga DelPAre; 23.25: Zadnje športne vesti. Jug. televizija 17.55: Poročila; 18.00: Pavllček «Cesarjev slavček«; 19,15: Po muzejih in galerijah; 19.30: TV ob Zornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Sprehod skozi čas; 21.05: «11 cantatutto«; 22.15: Oddaja iz serije 01; 22.45 Poročila in šahovski komentar. 4 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 21, najnižja 12.7, ob 19. uri 17.2; vlage 76 odst., zračni tila,k neredno stanoviten, brez vetra, nebo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.4. 4. maja 19® Tržaški dnevnik ŠW RAZGOVORE 0 UDEIEŽB1 NA SEJMU AlPE-ABBIA Danes, SOBOTA, 4. maja Florjan Sonce vzilde ob 4.50 in zatone ob 19.14. Dolžina dneva 14.24. Luna vzide ob 14.58 in zatone ob 3.27 Jutri, NEDELJA, 5. maja Miran Predstavniki deželnih trg. zbornic odpotujejo v ponedeljek v Ljubljano Javno zborovanje RPI o volilnih rezultatih s PRVOMAJSKE POVORKE V TRSTU Razgovori se bodo začeli popoldne s predstavniki gospodarske zbornice Slovenije ■ Važnost sejma za lokalno izmenjavo V ponedeljek, 6. maja bo odpotovala v Ljubljano delegacija predstavnikov vseh treh trgovinskih zbornic dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, kjer se bodo ob lfi. uri pričeli na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije razgovori o letošnji udeležbi na sejmu Alpe-Adria. Lanski sejem je bil prvi in je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 11. do 20. maja. Na lanskem sejmu je sodelovalo 47 podjetij iz Italije, 35 podjetij iz Avstrije in 91 domačih podjetij, poleg tega pa so bila številna podjetja zastopana tudi v okviru kolektivne razstave, ki jo je priredila videmska trgovinska zbornica in preko specializiranih zastopnikov, tako da je bilo skupno prisotnih okoli 200 podjetij. Skupno je bilo lani dodeljenih kontingentov za uvoz blaga v vitim okoli dveh milijard v vsako smer, od tega predvidevajo strokovnjaki, da je bilo realiziranih okoli miiijardo in pol lir v vsako smer. Trgovski uspeh lanskega sejma torej ni bil najboljši, vendar je zadovoljiv in to še zlasti, če se upošteva, da je bil to prvi tovrstni sejem in da je bil prirejen prav v času, ko so Jugoslovani povsem spremenili način zunanje trgovine in uvedli nekatere ostre zapore uvoza blaga. V sredini preteklega meseca so bila v Portorožu pogajanja med predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Hrvaške s predstavniki trgovinskih zbornic iz Celovca, Gradca in Innsbrucka, na katerih so določili kontingente za pet velesejmov, od katerih se štirje nanašajo na jugoslovansko udeležbo v Avstriji in eden na avstrijsko udeležbo na sejmu Alpe-Adria. Skupno predvidevajo ti sejemski sporazumi izmenjavo v višini 128 milijonov šilingov v obeh smereh, kar znaša približno tri milijarde 200 milijonov lir. Gre za obsežno lokalno trgovinsko izmenjavo, ki je še zlasti pomembna, če upoštevamo, da gre za dve gospodarsko dokaj podobni področji, ki se ne izpopolnjujeta, kot je to primer naše dežele in bližnje republike Slovenije. V ponedeljek bodo razpravljali prvenstveno o kontingentnih listah za uvoz in izvoz blaga v okviru sejma Alpe-Adria s sosednega jugoslovanskega področja in s področja dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Osnovo za dober propagandistični in trgpvski uspeh sejma predstavljajo namreč prav te liste, ki jih morajo razstavljavci poznati do podrobnosti že prej, da lahko z gotovostjo računajo, kaj naj z uspehom razstavijo. Perspektive so ugodne, saj tako mnenje izražajo tako tržaški gospodarski predstavniki kot predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Nova italijansko-jugo-slovanska trgovinska pogodba, bistveno znižanje deficita jugoslovanske trgovinske bilance proti Italiji, močan razvoj jugoslovanske industrije, sprostitev uvoza kmetijskih pridelkov s strani Italije itd., govore, da obstajajo številne možnosti, ki jih je mogoče ugcdno izkoristiti. V tem okviru pa so lokalni sporazumi in med njimi zlasti sporazumi v okviru sejma Alpe-Adri-ja še zlasti pomembni, saj koristijo obema gospodarstvoma na splošno, še posebej pa lokalnim operaterjem, ki jih izključno lahko izkoriščajo. Lokalni sporazumi so namreč uravnovešeni in je uvoz tesno vsklajen z izvozom ter obratno. To pa v praksi pomeni, da lahko sredstva, ki jih je v okviru lokalnih sporazumov ustvaril slovenski uvoznik, izkoristijo samo določena slovenska podjetja in obratno, da lahko pri teh kupčijah sodelujejo samo tržaška in goriška podjetja, ki so vključena v lokalne sporazume, odnosno za sejem Alpe-Adria tudi videmska podjetja. sko razstavo »Naša pokrajina«, ki jo je organizirala turistična usta. nova v Dolini; prispevek pokrajine odboru za pomoč sestradanemu ljudstvu; spremembo trošarin. ui1 za 'Pctrošne predmete obdavčene «ad valorem« za milj-sko in repentaborsko občino itd. Zamuda brzovlaka Bologna-Mestre-Trst Danes, 4. t.m. ob 18.30 bo Trgu sv. Jakoba javno zborovanje tržaške komunistične federacije ,na katerem bosta tajnik fede- JV. ,11U AOIC1C1H uuatci LajiUK. icuc- racije Paolo Šema in Marija Ber-netič, ki bo zamenjala Vidalija v poslanski zbornici, obrazložila volilne rezultate v Trstu in v državi z govoroma o temi «Volilna zmaga KPI». Predsedoval bo senator Vittorio Vidali. Dvodnevna stavka mezdnih delavcev ZVU Pogajanja pri Accgatu za obnovitev tov. pogodb Včeraj se je zaključila dvodnevna stavka mezdnih delavcev, ki spadajo v okvir posebnega staleža bivših uslužbencev in delavcev pri ZVU. Stavka je trajala vsak dan od 7. do 10. ure. Mezdni de- :Bsn«fs%Msr«5v pA , ;„«1 v trst ob 18.52, | predvideva člen 6 zakona 1600-60 ;n ki izvira od raznih doklad Zemeljski plaz je namreč zasul tunel na progi med Bologno in Mestrami, tako da so morali vlak preusmeriti na progo Fadova-Ve-rona-Bologna. Poštna uprava sporoča,' da bo od 7. maja dalje v prodaji spominska znamka za 70 lir o »Stoletnici mednarodne poštne konference v Parizu 1863». so jih prejemali pred ureditvijo njihovega položaja. Kljub stavki, oblasti do včeraj še niso pojasnile svojega stališča. Zato je zelo verjetno, da se bo to stavkovno gibanje nadaljevalo. Na vsak način pa sindikat mezdnih delavcev posebnega staleža poziva člane, naj se udeležijo skupščine, ki bo prihodnji torek ob 18.3Q na sedežu v Ul. Pondares. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 5. t. m. ob 17.30 » prosvetnem domu na Opčinafi A. Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA l Voditelji sindikatov in delavskih strank v prvomajski povorki .........................................."V......................................OHO.m........H.................................. JUTRI ZAKLJUČEK V POMORSKI POSTAJI Včeraj in predvčerajšnjim so bila na sedežu Acegata pogajanja med sindikalnimi predstavniki in vodstvom podjetja za obnovitev tovarniških pogodb. Sejam je prisostvoval tudi predstavnik COM (vsedržavni sindikalni odbor za občinska podjetja) inž. Urbinati, ki pa je# včeraj odpotoval v Umi. Kot se je zvedelo, obstajajo določene težave za ureditev nekaterih vprašanj ter so zato odložili pogajanja na 14. t.m. Priprave za razstavo obrtniških izdelkov Včeraj se je na sedežu tržaške trgovinske zbornice sestal odbor za obrtništvo, ki je razpravljal o stalni razstavi obrtniških izdelkov, ki bo v Palači narodov tržaškega mednarodnega velesejma. Sklenili so, da bodo to razstavo priredili v zadnjem nadstropju Palače narodov, tam, kjer je bila do sedaj restavracija. Razdelitev nagrad za cvetlice in za filme s cvetlično tematiko Prosečan Regent dobil prvo nagrado za rastline z barvnimi listi - Prvo nagrado za film so odnesli Čehoslovaki Jutri postaji Odobritev sklepov krajevnih ustanov . * Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji 2. maja odobril med drugimi naslednje sklepe krajev, nih ustanov; izdatke za fotograf- imiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi, milini mm im, n, iiiiimimu im umi NA TRŽAŠKEM SEDEŽU DEŽELNE VOLILNE KOMISIJE Danes uradna proglasitev obeh izvoljenih poslancev Polemike in očitki med KD zaradi poraza Sciolisa in Bartolija Včeraj je tajnik prizivnega sodišča iz Vidma prinesel na tržaški sedež deželne volilne komisije dokumente o volitvah za senat v videmskem in čedadskem volilnem okrožju. Danes dopoldne bodo odprli te zavoje, istočasno pa je tudi za 12. uro ponovno napovedana u-radna razglasitev preferenčnih glasov za voiitve v poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju. Ob tej priložnosti bo predsednik volilne komisije razglasil izvolitev dveh poslancev, ki sta bila neposredno izvoljena v poslansko zbornico in to poslanca Bologne in Vidalija. Gre za uradni akt, kateremu bo sledil naslednji, ko bodo u-radno proglasili izvolitev Vidalija v senat in ko bo iz rimskega osrednjega volilnega urada prišlo sporočilo, da je iz osrednjega «kotla» izvoljen v poslansko zbornico demokristjan Belci. Prav preferenčni glasovi tržaške KD so v zadnjih dneh v ospredju zanimanja, saj gre za prvi vidni primer poraza »mladih Turkov«, kot naziva j o mlado vodstvo tržaške KD. Vodstvo stranke je namreč odločilo, da bosta izvoljena Belci in Sciolis in je pri tem imelo daljnosežne načrte. Sciolis naj bi postal podtajnik, Belci pa naj bi se v Rimu ukvarjal s strankarskimi vprašanji. Vsi ti načrti so se podrli, ker je Bologna po lastni pobudi in očitno podprt s strani bonomijanskih in nekaterih drugih krogov, dobil najvišje število preferenčnih glasov in tako izpodrinil Sciolisa, ki ni izvoljen. Celotni manever očitno ni všeč tržaški Katoliški akciji, katere glasilo «Vita Nuova« v uvodniku pravi: »Poslanec Sciolis ni imel potrebnih preferenc. Nikogar ne žalimo, če rečemo, da je bil v celoti vreden, da se vrne v poslansko zbornico. Namesto tega je ostal doma. Nam je žal S tem pa nočemo reči, da izvoljena nista vredna tega«. Gre za očiten napad, pa čeprav Je izrečen na tipičen «maziljen» način. V istem uvodnem članku je zanimiv tudi odstavek, ki se nanaša na neizvolitev Bartolija za senat in kjer ugotavljajo, da stranke in gibanja niso bila dovolj modra. Nato «Vita Nuova« pravi: »Govori se o tisočih belih glasovnicah. Znano je od kod izvirajo. Gre za primer slepote, ki ni časten niti koristen«. Ponoven »maziljen« napad, ki ima lahko določene posledice. Na včerajšnji peti in šesti strani, kjer so objavljeni rezultati po voliščih za poslansko zbornico, se je prikradlo več tiskovnih napak, kot na primer za volišče v Lo-njerju, kjer je SSL prejela 53 gla- sov, na enem izmed volišč v Dolini, kjer je KPI prejela 100 glasov več kot je zapisano itd., kakor tudi v spodnji tabeli na stra-m 5, kjer je razlika med odstotki glasov oddanih za KPI napačna in je pravilna tista, ki je navede, na na vidnejšem mestu v gornji tabeli; tudi stolpec glede glasov PSI v isti tabeli vseDuje manjše netočnosti. Odlok o mestih na osnovnih šolah Šolski skrbnik sporoča zaintere- siranim, da je ministrstvo za javno vzgojo objavilo 8. aprila 1963 odlok glede stalnih mest in su-plenc na osnovnih šolah za šolsko leto 1963-64. Zainteresirani si lahko ogledajo odlok v prostorih šolskega skrb- ništva, pri šolskih inšpektoratih ter pri didaktičnih ravnateljstvih. Prošnje na kolkovanem papirju za 200 lir skupno z običajnimi dokumenti in prilogami je treba predložiti šolskemu skrbništvu do 31. maja letos. zaključi , v pomorski mednarodna razstava cvetlic. Uspeh razstave bo letos presegel vsa pričakovanja, tako glede števila obiskovalcev, kot tu: di glede zanimanja italijanskih in tujih cvetličarjev. Ta uspeh je potrdila v preteklih dneh tudi mednarodna žirija, ki je ocenjevala razstavljene o-krasne rastline, cvetlice, urejene grede in druge manifestacije 43 razpisanih natečajev med razstavljavci. Delo žirije je trajalo šest dni. V tem času so člani žirije proučili in ocenili na stotine razstavljenih rastlin in cvetlic, od katerih so bile nekatere prvič predstavljene italijanski in celo evropski javnosti. Za skupino okrasnih rastlin je bilo razpisanih 18 natečajev. Ža razstavljene orhideje je dobil prvo nagrado Francoz Maurice Vasche- rot, drugo mesto pa so zasedle Tatvine motornih vozil Tatovi motornih koles si ne pri. voščijo počitka. Včeraj so se na komisariatu v Ul. Universita zgla-sili kar štirje lastniki motorjev in prijavili policijskim oblastem, da so jim neznanci odpeljali vozila. 29-letni Eugenio Crosara iz Ul. della Pescheria 11 je oškodovan za 100.000 lir, ker mu je izginila njegova lambreta TS 30320. 35-let-iii Pietro Filippi iz Ul. Catraro 2 je ob vespo TS 32056 vredno 200 tisoč lir. Tretji nesrečnik je Ge-rassino Artelli iz Drevoreda Ter-za Armata 20, ki je prijavil škodo 120.000 lir, ker mu je izginila vespa TS 26064. Da bo seznam popoln, je tudi 23-letni Francesco Parisi iz Ul. Broccardi 5 povedal, da so mu neznanci odpeljali lam-breto TS 26503 vredno 60.000 lir, ki mu jo je posodil prijatelj Roberto Pison. Drago je plačal vtihotapljene cigarete Na grški trgovski ladji «S. Maria«, ki je bila zasidrana v sta- rem pristanišču, so agenti finančne straže včeraj zaplenili 47 kg vtihotapljenih ameriških cigaret. Blago je bilo spravljeno v štirih kovčkih pripravljenih za izkrcanje. Poveljnik ladje, ki je namenjena v Izrael, je moral plačati 2 in pol milijona lir globe, preden je lahko zapustil tržaško pristanišče. orhideje tržaškega podjetja Ger-man-Bruchi; s hortenzijami se je uveljavilo znano podjetje Sgara-vatti iz Saonare, z okrasnimi rastlinami z zelenimi listi posestvo Galimberti iz Rima, z okrasnimi rastlinami z barvnimi listi pa naš proseški cvetličar Regent. Njegovo uveljavljenje na tem natečaju je letos tembolj pomembno, ker je bilo na razstavi veliko število cvetličarjev z vseh krajev Italije in sveta in je bila letošnja konkurenca na natečajih mnogo večja kot pretekla le'ta. Za čebulnice v cvetju je dobil prvo nagrado Longhi iz Turina. Ostale prve nagrade za razne druge cvetlice in rastline so bile dodeljene Sgaravattiju, Gerliju iz Trsta, podjetju German-Bruchi, švicarskemu razstavljavcu Manettiju za pritlikave iglavce, Galimbertiju iz Rima in Siu iz Padove. Za nekatere vrste rastlin in cvetlic ni bila dodeljena nobena prva nagrada. V skupini rezanih cvetlic je dobil prvo nagrado Angelo Rinaldi iz Sao Paola v Braziliji za svoje orhideje, drugo mesto je prav tako za orhideje zasedel Nam Kee Nurseries iz Singapura. Najlepše vrtnice je razstavljal Berni iz Pistoie, medtem ko je cvetlična tržnica iz Pescie dobila prvo nagrado za nageljne. Farma Dan iz Izraela je dobila prvo nagrado za gladiole, «La Orquidea» iz Buenos Airesa pa prvo nagrado za anthurium. Nadalje so dobili nagrado za razne cvetlice tudi holandsko podjetje Buis-Zonon in razstavljavci Rinaldi, Cauvin in Consolo ter cvetlična tržnica iz Sanrema. Za skupino vrtov so bili razpisani štirje natečaji. Ocenjevanje v tej skupini je bilo zelo težavno, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta bili dodeljeni samo dve nagradi. Za sodobno gredo je bil nagrajen brazilski arhitekt Roberto Bur- pa je dobilo prvo nagrado pod jetje Crosara Natteazzi et Spa gnolo iz Vicenze. Poleg kolajn in denarnih nagrad, ki so jih razdelili razstavljavcem, je žirija razstave dodelila tudi številne pokale in častne diplome raznim ustanovam in podjetjem z raznih krajev sveta, ki so s svojo prisotnostjo omogočili tako velik uspeh razstave. Med drugimi so dobili častne diplome Botanic Garden iz Adelaida v Avstraliji, departmaji za vrtove in parke v Cape Townu v Južni Afriki in Hong Kongu, glavni botanični vrt znanstvene akademije Sovjetske zveze iz Moskve ter druge ustanove iz ZDA, Kolumbije, Kanade, Španije, Portugalske, Rodez'ije, Indije, Avstrije, Singapura in Še nekatera italijanska podjetja. Velik uspeh v okviru 10. mednarodne razstave cvetlic je- dosegel tudi IV. mednarodni festival filma o cvetlicah, katerega so se udeležili predstavniki iz Kanade, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Italije, Portugalske, Romunije in Švice. Prvo nagrado je dobil češkoslovaški film »Cvetlice . v gorovju Tater«. Festival je bil v Avditoriju, kjer je v petih dneh predvajanjem 15 izbranih filmov prisostvovalo nad 2000 gledalcev. Poleg Velike nagrade razstave cvetlic, ki jo je dobil omenjeni češkoslovaški film, je bil z zlato kolajno nagrajen italijanski film »Zelena provinca«, s srebrno kolajno nemški film »Bergfriihling«. Poleg tega pa sta bili dodeljeni še dve bronasti kolajni in nekaj častnih diplom. Zaradi velike brzine in ker se je hotel izogniti avtu, ki je obračal na levo, je včeraj zvečer padel z vespe TS 19172 19-letni tekstilni delavec Albino Furlan iz Ul. Racheli 12, ko je vozil po Ul. Baiamonti v smeri Ul. Svevo. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi ran med prstancem in mezincem desne roke. Ozdravel bo v 10 dneh. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Nedolžne je obtožil tatvine kasneje pa so aretirali prave V prizivni stopnji potrjena obsodba zaradi po. vzročitve smrtne prometne nezgode na Opčinah - Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V torek ob 21 uri koncert orkest1 tržaške filharmonije pod vodstvi dirigenta Sergiuja Celibidacheja. Pf11 gram obsega skladbe Mendelssohn1 Ravela in Beethovna. Pri Magsi* gledališča se nadaljuje prodaja vsMP nic. AVDITORIJ Tržaško sta-ln0 gledališče pripravi] uprizoritev drame Georgesa Sheh: ja »Vascova zgodba«. Režija Trionfo. Scene in kostumi Mari Mascherini. slovenski KLUB vabi n» predavanje prof®-sorja Penka 0 zelo zanimivem poglavju iz #■ valstva «življenj° delfinov«, ki ga bo imel v torek, dne 7. t.m. ob 20.15 » Ulici Geppa 9. Pred prizivnimi sodniki se je zagovarjal 55-letni Ottone Secehiat-ti,j ki je bil obtožen, da je po krivem obtožil neke osebe, da so zagrešile razne tatvine. Secchiati je že star znanec sodnih dvoran, saj se je moral zagovarjati pred sodniki iz enega ali drugega razloga že kar dev r.ajstkrat. Žakaj je Secchiatti v zadnjem primeru vrgel krivdo za dve tatvini na nedolžne ljudi? Že na prvi obravnavi pred kazenskim sodiščem je obtoženec zvrnil vso krivdo za to obtožbo na policijo. Dejal je namreč, da so ga prav policisti nagovorili naj pove imena tatov, ki so okradli bar pri sodišču, katerega lastnik je Giuseppe Fiorello in bar v Ul A- seppe F lorello in bar v Ul, A-scoli. Tatvina v tem baru je vrgla drznim zlikovcem okoli 300.000 Ur. Na zaslišanju je Secchiatti trdil, da so tatvino v baru v Ul. Ascoli zagrešili 24-letni Osvaldo Martini, Bruno Lestoni (ki je znan s procesa proti tihotapcem v Grljanu) in neki Ottone Martinz. Tatvi- no v baru Fiorello pa sta po nje govem zagrešila Luigi Zangrando ........................................im............milili............................... IZ PODATKOV TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Živahen trg z nepremičninami odraža močno gradbeno dejavnost Samo v marcu je bilo registriranih 245 kupoprodajnih pogodb za zemljišča v skupni prijavljeni vrednosti 911 milijonov lir (znan s procesa proti mladeničem, ki so pred nekaj leti oropali nekega tržiškega podjetnika v bližini mestnega kolodvora) ter neki Marcello Posarelli. Potem pa se je zgodilo, da je policija aretirala dejanske krivce omenjenih tatvin. Secchiatti se je zagovarjal, češ da mu je policija obljubila prostost, če bi povedal kdo je zagrešil tatvini. Kazensko sodišče ga je konec lanskega leta obsodilo zaradi obrekovanja na 2 leti in dva meseca zapora. Prizivni sodniki potrdili prvotno razsodbo. - Secchiatti ima za seboj zelo burne življenje. Z 19. letom je slekel duhovniški talar ter se začel kla-Mi. P° svetu. Bil je menda kot fašistični prostovoljec v Španiji, a pozneje se je v Nemčiji izdajal za inženirja. * * »J* Pred istim sodiščem (predsed- nik Roatti, tožilec Mayer, zapisnikar Magliacca, obramba Balestru) Po zadnjih podatkih tržaške trgovinske zbornice je na tržaškem področju prebivalo 31. marca letos 300.272 prebivalcev, od katerih 274.495 v tržaški in 25.777 v ostalih občinah. Ti podatki so že preverjeni na osnovi zadnjega popisa prebivalstva, ko so črtali iz seznamov prebivalce, ki so se med tem izselili, kar pa niso prijavili ana-grafskemu uradu. Marca so zabeležili v tržaških hotelih 23.610 nočnin domačih in 9.364 nočnin tujih turistov. V primerjavi ž marcem lanskega leta so zabeležili za 23.5% povišano število nočnin domačih in za 6.6% manjše število nočnin tujih turistov. V prvem tromesečju letošnjega leta so zabeležili 58.601 nočnino domačih in 23.345 nočnin tujih turistov. Turistična sezona se je torej zadovoljivo pričela, saj so lani v istem razdobju zabeležili le 51.107 nočnin domačih in 27 tisoč 511 - --- nočnin tujih turistov. Številke so le Marx, za dekorativne elemente še zlasti ugodne, če upoštevamo, TRAGIČNO ODKRITJE PRI KAMNOLOMU FACCAN0NI Z vrha železniškega predora se je vrgel na tir in se ubil Okrvavljeno truplo je prvi zagledal železni, čar z vlaka in takoj obvestil karabinjerje Bolezen in brezposelnost sta spet terjali človeško žrtev. Za usodni korak se je včeraj odločil 57-letni Carlo Carli doma iz Dalmacije, ki je stanoval v javnem prenočišču v Ul. Gozzi. Zgodaj zjutraj se je s tovornim vlakom peljal proti Trstu 59-letni železničar Angelo Zubin iz Ulice Vespucci 13. Izven predora pri kamnolomu Faccanoni, je ob nasipu, iz drvečega vagona, opazil negibno okrvavljeno moško telo. Takoj je da’ zaustaviti vlak in telefonsko obvestil o najdbi karabinjerje Iz Ul. delTIstria. Pri preiskavi se je prvotno mislilo, da se je nesrečnik vrgel pod vlak. Preiskovalne oblasti pa so ugotovile, da je Carli skočil z 9 metrov visokega roba predora, padel na tračnice in se potem prevalil na nasip mrtev. Po opravljenih formalnostih Je sodni zdravnik dal nato* za prevo« trupla v mrtvašni- co glavne bolnišnice, kjer je razpolago sodnim oblastem. Iz prevrnjenega avta skoraj brez prask Dve sestri, 44-letna Angela Bo-nazza por. Cociani iz Ul. dei Gra-visi 7 In Rosa Bonazza por. Bu-bola, ki stanuje na št. 5 iste ulice, se morata zahvaliti svojima dobrima zvezdama. Za volanom avtomobila TS 57325 se je včeraj Cocianijeva vračala proti domu po Ul. Flavia, zraven nje pa je sedela sestra. Na ovinku pri stavbi št. 58 je zaradi velike hitrosti izgubila nadzorstvo nad vozilom, ki se je nekajkrat zasukalo in se potem prevrnilo na meter ln pol niže ležečo njivo. Iz razbitin avtomobila sta se izvlekli obe sestri, prestrašeni, vendar skoraj brez prask. Gasilci so poskrbeli, da so prevrnjen avtomobil odstranili. da se bili prvi trije letošnji meseci izredno mrzli, da je vladal sibirski mraz in huda burja. Trg z nepremičninami je še vedno živahen in odraža naglo gradbeno dejavnost. Marca so zabeležili 245 kupoprodajnih pogodb nepremičnin v prijavljeni vrednosti 911 milijonov lir, od česar odpade 113 pogodb za 334 milijonov lir na zemljišča v mestu in 132 za 577 milijonov lir na nepremičnine v okolici. V prvih treh mesecih letošnjega leta so registrirali 786 kupoprodaj"*** pogodb v vrednosti 2.580 milijonov lir, medtem ko so jih v istem lanskoletnem razdobju 831 za 2.328 milijonov lir. Potrošnja je v prvih treh letošnjih mesecih zabeležila določen zastoj in to zlasti potrošnja sadja in zelenjave, kar ponovno odraža izrazito slabe vremenske pogoje, ko je bil trg s sadjem in zelenjavo zelo slabo založen in ko so bile tudi cene zelo visoke. Tako so marca pripeljali na tržaško tržnico s ’n zelenjavo na debelo U . stotov zelenjave in krompirja (lani 21.635) in 18.714 stotov sadja (lani 20.775). V prvih treh mesecih letošnjega leta pa so pripeljali 53.187 stotov zelenjave in krompirja in 55.599 stotov sadja, medtem ko so v lanskem prvem tromesečju 65.906 odnosno 60.322 stotov. Ze omenjene klimatske prilike so imele resne posledice za kmetijstvo, kjer se običajna kmečka dela niso mogla normalno odvijati. Nizke temperature pa so zlasti oškodovale žitarice in povrtnine. Kmetje so imeli tudi težave z dobavami sena in druge krme za živino. Pietro Legovini iz Ul. Bonomea 4-1. Bernini se je tedaj potolkel po glavi in zdravniki so ga spre-jeli na II. kir. oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Prvotno se je mislilo, da ne bo hujšega, vendar se je Berninijevo zdravstveno stanje poslabšalo in nesrečnik je včeraj izdihnil. Nezgodi na delu Žrtev nezgode na delu je bila včeraj ob 10.30 17-letna delavka Ombretta Žago iz Ul. D’Alviano 37 ki je uslužbena v predilnici S. Giusto. Ko je upravljala neki stroj, je nerodno vtaknila med zobčasta kolesa desno roko. Na pomoč ji je priskočila kolegica, nakar so jo z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi ran in zloma palca in kazalca. Zdravila se bo mesec dni. Eno uro kasneje so na isti oddelek sprejeli 54-letnega delavca Giovannija Bartolinija od Domja št. 119-6, zaradi verjetnega zloma leve stegnenice, levega kazalca in ran na levem komolcu s prognozo okrevanja v 30 dneh. Malo prej, ko je delal na dva metra visokem odru za podjetje Veneta Costru-z:oni v tovarni DILFI. se je nerodno prestopil in padel. Poškodovana obcestna znamenja iz plastike Negativne posledice je zabežila trgovina na drobno, saj marca še ni prišlo do pričakovanih nakupov za spomladansko sezono in so bile zlasti oškodovane trgovine z oblačili in obutvijo. Tudi pri živilih se je potrošnja omejila, kar velja tudi za ostale sektorje. Iz teh raz^ logov je bilo kroženje blaga zelo počasno in imajo skoro vse trgovine prevelike zaloge. Podlegel poškodbam prometne nesreče Včeraj zjutraj je v bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je za-dobil pri prometni nesreči, 45-let-ni Ervino Bernini iz naselja Sv. Sergija št. 1. Ko se je proti večeru 30. aprila peljal po Ul. Flavia proti Miljam na svojem motorju s prikolico, se je od zadaj zaletel v avto, ki ga je upravljal 34-letni Neznani vandali, ali morda kak avtomobilist, ki rad pritiska na vplinjač, so včeraj ponoči na cesti Milje-Aquilinia poškodovali petindvajset obcestnih znamenj Iz plastike in dve tabli prometnih znakov. Škodo je opazil pokrajinski cestar Remigio Stefani od Sv. Barbare 23, in jo prijavil komisariatu v Miljah. Skoda znaša 35.000 lir. se je včeraj ponovno zagovarjal, tudi 25-letni Stanislav Purič iz Velikega Repna, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil 46-Ietnega učitelja Cirila Guština s Cola pri Repentabru • Dcl '?e»reče’ Pri kateri je Guštin izgubil življenje, je prišlo 10. ju-nija lani ob 22,30 na Opčinah. Ob tisti uri se je Purič peljal z motorjem z Opčin proti Fer-netičem. V Ul. Nazionale, v bli-zmi poslopja 156, je nenadoma P°~rl. na tla Guština, ki je naslednjega dne umrl v bolnišnici zai, z‘oma zatilnika. Kako je prišlo do nesreče? Poli-cijska preiskava je ugotovila, da je Guštin zapustil malo prej gostilno »Valerija« ter se podal proti svojemu avtu, ki ga je parkiral v bližini na glavni ulici. Menda pa je obšel svoje vozilo ter nenadoma stopil na cesto prav v trenutku, ko je privozil mimo motorist. V teh pogojih je bila nesreča neizogibna. Ker na je bila na tistem odseku ulice cestna razsvetljava zelo pomanjkljiva in se je Purič peljal z zasenčenim žarometom, so preiskovalni organi menili, da je ne-srečo zagrešil prav on. Zato so ga poleg nenamernega umora obdolžili tudi prekrška cestnega zakona. Sodniki so 20. decembra lani spoznali Puriča za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora ter na 10.000 lir denarne kazni. Poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 6 mesecev- Prizivni sodniki so sedaj potrdili razsodbo prvostopnega sodišča. Ukinili pa so kazenski postopek proti obtožencu v zvezi s prekrškom cestnega zakona zaradi amnestije. Nazionale 15.30 «L’uomo senza pa^ to«. Nagrada Oecar. Prepoved«11* mladini. Arcobaleno 15.30 «Le (juattro veri”' Monica Vitti, Lesiie Caron. PreP5 vedamo mladini. Fenice 15.00 »lina fidanzata per V pa« Techinicolor. Glenn Ford. Excelsior 14.00 17.45 31.45 «11 Ga«5 pardo« Technicolor. Burt La n čast« Claudia Cardinale. Grattaciei0 16.00 »I selivaggi prateria« Eastmamcotor. VVestef11' Supercinema 16.00 »Silvestro i; ^ gnifico« Barvne slikanice. Alabarda 16.00 «L'isola i,n capo mondo»»Daw,n Adams, Mag ali N«®' Prepovedano mladini. Fiiodrammatico 16.30 «Gli sparvi« delto stretto« Technicolor. Rd« Hudson. Aurora 16 00 »La donna nel mondJI Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «Uno dei tre« An«15 iny Perkins, Renato Salvatori. R*5 povedano mladini. Capitol 16.00 «Riussia sotto inchieS*« Technicolor. Garibaldi 16.30 »Ii giustiztere det d1* ri» Technicolor. Richard Harris0* Roland Lupi. Massimo 16.00 »La grande rivol«1 Technicolor, Christian Martell. Impero 16.00 «Marcia su Roma«. Moderno 16.00 «Hatari» John Way||t Elsa Martinelli. Astoria 16.00 Dva izredna filma . technicolorju: «H plečato colond«’ lo» Joselito, in «Mando perdutc1 i Astra 16.00 «Mondo cane« P repo I " ‘] dano mladini. Vittorio Veneto 16.00 «Due contro ti« Technicolor. VValter Chiari, R* mondo Vianello. Abbazia 16.00 «Orazi e Curiazi« T«1 nicolor. Alan Ladd, Franca Bett01. Marconi 15.00 «J_,a strada a spira-5 Teohnicolor. Racik Hudson, Buri ves. , Ideale 16.00 «i 7 g-ladiatori« Ted’'11' color. Livio Lorenzon. , Skedenj 16.00 «Lancieri meri« Ted111 color. Mel Ferrer. \ ’e ‘rž Po) Pie ‘ke Hi »fii *ea v»i N Ilir •lat )■) fji< % zn in Darovi in prispevki Bivši gojenec Dijaškega doma , skar Pečar daruje 10.000 lir za p jaško Matico. mmmmmd IŠČEMO 14—15-letne-ea vajenca , vajenko za trgovino jestvin v c^n'~ mesta Naslov na upravi lista. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. šir» bo imel v nedeljo 5, t.m. od l, dd 12. ure redni sestanek. DosP*j so zadnje novitete in novi kata'10* za leto 1963. Kot vsako leto bo godba išča pihala občinskega zabavišča do Brunner« priredila v nedrij na Trgu Unita javni koncert., začetkom ob 11.15. Godba bo i vajala program opernih skladi domačih melodij in zadnjih usv hov na področju lahke glasbe- A % jS Pie, 'lila 1) Vor- piri foz da lot, Mil ki c N, Jftfj t*4' Pr,, i?ppi J Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK15, Dne 3. maja se je v Trstu ro«1’ 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. ^ UMRLI SP- 77.lB.lnl RlininnelF.! Avtobusu št. 14 se je zlomila os Avtobus proge št. 14 se je včeraj zjutraj «sesedel» na Ul. Fabio Severo, ker se je zlomila prednja leva os. Šofer je telefoniral gasilcem, ki so težko vozilo odstranili s sredine ulice s pomočjo žerjava in ga prepeljali v garažo v Ul. Lamarmora. Na avtobusu je 150.000 lir škode. Potnikom se ni zgodilo nič. Srna zakrivila šoferjevo smrt Z lambreto v žensko Včeraj zvečer ob 19.50, se je 37-letni Arrigo Senni iz Ul. Ba-seggio 33 peljal s svojo lambreto TS 23559 po Ul. Duca d’Aosta proti Ul. S. Martiri. Ker je deževalo, verjetno ni opazil, da je proti njemu hodila ženska, kateri se ni utegnil izogniti in jo je podrl 77-letno Anno Mario Marco por. Matatia iz Ul. Filzi 10, so s privatnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek, zaradi ran na desni strani obraza in udarcev na levi rami. Zdraviti se bo morala 15 dni, če ne nastopijo komplikacije. Ko je včeraj 43-letni Ivan Jankovič iz Postojne vozil iz Postojne proti Kozini, mu je presekala pot srna. Da bi se izognil živali, je ostro zavil na levo, izgubil zaradi tega nadzorstvo nad vozilom in silovito trčil v drevo. Z rešilnim avtom RK so ponesrečenca takoj odpeljali v bolnišnico v Izolo, toda nesrečnik je na poti podlegel poškodbam. SO: 77-letn) Giuseppe hJ ~Or, 3 sir, 76-letni Arturo B-orrl, 77,“L Francesco Demarchl, 50-letna Giu?', Pina Mini-ussi, 71-letna Maria Re*j por Kobau, 64-letni Rodolfo R°,q 82-letna Adelaide Dorligo vd P>*.| bon, 45-letni Ervino Eernini, 44-lri^ Giovanna : Fieri vd VerglneUa,: , j letni Antonio Brossl. NOČNA SLUŽBA LEKARN , Cipolla, Ul. Belpaggio 4; Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Ma® (, lena. Ul. delPIstria 43; Pizzul-C^B. la, Korzo Italia 14: Croce AzzU' Ul. Commerciale 26. VČERAJŠNJE CENE NA TR<5l) NA DEBELO ^ (V prvem stolpcu so najnižje Ce'i> v 2. na.ivišje, v 3. prevladujoči pomaranče ........... 129 259 limone .......... hruške V avto se je zaletela Iz nepojasnjenih vzrokov se je 74-letna gospodinja Letizia Fabris vd. Russian iz Ul. Zanetti 2, ko je na prehodu za pešce prečkala Ulico Carducci, zaletela v Fiat 1100 TV 62505, ki ga je vozil 37-letni Egidio Montagner iz Motte di Livenza, Ul. Risorgimento 68, in ki je prihajal iz Ul. Battisti in obračal na levo. 2ensko so sprejeli na prvi kirurški oddelek glavne bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti osem dni zaradi udarcev na čelu ln levem kolenu. pesa artičoke cikorija domača solata . , uvožena solata . . solata «trocadero» krompir grah .............. domači zeleni radič zeleni uvoženi radič domača špinača . . . uvožena špinača .... Večina blaga se prodaja p° prevlad, ceni (3. stoplec) 153 235 24 141 106 176 200 300 350 480 40 120 25 88 10 25 24 120 30 59 59 106 50 250 63 250 36 91 77 141 118 176 40 250 50 63 20 70 44 75 150 1 L PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ■*» ‘V v dvorani trgovinske zbornice TI. zasedanje reklamnega filma pod pokroviteljstvom trž. velesejma PoPoldanski referati o pomenu in vlogi reklamnih filmov za televizijo in kino testu itvO? prt oWl rsVft 'avljl had«- Al* •celU ,e , dvorani trgovinske zbornice včeraj pričelo VI. zasedanje tt}.S®nega filma, ki ga prireja Pov KI mednarodni velesejem pod % ?n‘te,jstvom ANICA (Združe-^ru’ ms^e industrije) ter raznih ntV| ®ni propagando. Na otvo. k0 ‘ bilo okrog 200 predstavni. reklamne industrije s film. t,s. in televizijskega področja, *llPan dr. Franzil, pred-!edn> veleseima Suttora, pred-Voj J* Centra za gospodarski raz. J vrsta Padoa in drugi. Pipj'Pr,ei je izrekel dobrodošlico jjf.j ednik Suttora za njim pa še •lati n Franzil. Po kratkih bese-Pcj Pred'ednika FIP Villanija ter )1 predsednika UPA dr. C-alanti-rdov 'm.e' dal’Se predavanje gen. V>»ni Fiore. in s;cer o te’evi-re' lami kot faktorju gospo-j* s'e"a nanredka. Med drugim 2i)?rrdavatelj novedal, da so v r«C, 1. 1(K-1 izdali za televizijsko ( a» 1615 milijonov dolarjev lip .ie približno 1COO milijard v d medtem ko se v 'taliji izda j|r? namen komaj ]o de 12 mili. ’ Pa Seprnv je število televi- ‘9 'd »i,v ‘ <1. 'n naročnikov v Italiji prece. 31. marca letos že 3.800.000. lij? j e tud’ omenil znaten pri-)i'»k televizije »ploh in televi. JS reklame še posebej h i!ff brskemu ln du zaostal;h predelov ter je ln duhovnemu pre- v-„?ala K vedno veMi blaginji’ narodov na svetu. zasedanje o televizijski in ] "«matografski reklami je z de-6J" pričelo popoldne, ko so bila [jn^itana tri poročila in je sle-a živahna diskusija. Lr. Carlo Mazza-Galanti je ?o- pjd o odnosih med raznimi sku-ki so zainteresirane pri ^“^'žijs^i ■ reklami.. Predlagal je, Uoj^AI-TV posveti reklami večjo t)5 Ornost in v tej zvezi zahteval, Se čas posvečen reklami po-tot dosedanjega 2.75 odst. ce-časa. TV oddaj na 5 odst. ki?/,' Leo Jesurum je govoril o re-ba mrii tehniki in dejal, da je tre-pr z‘asti reklamne televziijske igta?raine. znatno izboljšati, saj ta2, deklama odločilno vlogo pri 1|. /žU tržišč in potrošnje. Pred- njih reklamnih televizijskih programov. Dr. Fery Mayer je govoril o »Kinu in TV» in je razložil razlike, ki obstajajo pri izdelavi reklamnih filmov za različna teh-nično-obveščevalna sredstva. Zasedanje bo nadaljevalo z de- lom danes dopoldne ob S. uri. Predvidena sta dva referata: ,prof. Attilio Giovannini bo govoril na temo »Reklamno sporočilo v okviru Skupnega evropskega tržišča*, dr. .Gilberto. Valentini pa na temo: »Film v okviru načrtne reklamne kampanje*. PREFERENČNI GLASOVI V VOLILNEM OKOLIŠU VIDEM • GORICA - BELLUNO Goriška pokrajina je izvolila v parlament poslanca Franca, Zucallija in senatorja Vallaurija Slovenski kandidati so prejeli v okrožju naslednje število preferenc: Marinčič 811, Jarc 491, Selič 462 - Izpadel je Martina (KD) Objavljamo število preferenc, ki so jih prejeli kandidati za poslansko zbornico v volilnem o-krožju Videm, Gorica, Belluno. Prvo število za imenom kandidata so preference iz videmske pokrajine (všteto je čedadsko okrožje z Beneško Slovenijo), drugo preference iz goriške pokrajine, tretje iz pokrajine Belluno, četrto število pa predstavlja skupno število preferenc, ki jih je kandidat prejel v celotnem volilnem okrožju. LIZZERO BATTELLO BETTIOL FRANCO JAkC SELIČ '1 • j CECCHERINI ZUCALLI ARMANI BIASUTTI BRESSANI MARTINA TOROS BETTOLI CELLIE FORTUNA MARANGONE MARINČIČ PIRZIO BIHOLI ZULIANI 8.701 659 678 869 211 137 9.622 3,193 30.543 33.622 29.077 9.377 34.988 6.231 332 6.856 6.729 195 2.533 310 K Pl 1.809 512 65 4.198 255 291 PSDI 1.493 1.599 KD 281 178 9.013 17.884 9.345 PSI 152 356 205 271 602 142 651 253 171 1.514 62 25 34 1.932 50 243 151 202 109 122 483 78 72 82 14 72 13 skupno 10.763 * 1.342 » 2.257 » 5.129 » 491 » 462 skupno 12.747 > 4.842 skupno 40.067 » 33.951 » 38.292 » 27.570 » 44.455 skupno 6.866 * 766 » 7.133 » 7.082 » 811 * 2.747 » 974 -5, ustanovitev stalne iftudij-°mis'ie> ki nai prouči in ‘a8a spremembe glede seda- hauy na iiiiiiiimiiiiiMniiiiHiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiinHiiHiiiinuumiHmummHmimimmiiimumimiiiniiiiiHitiiiitiMniHiiHiHHitmiiiiiiiiiiiui« VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Nad 150.000 ton blagovnega prometa koprske luke v prvih štirih mesecih Obisk krvodajalcev, delavcev in uslužbencev tovarne Borletti iz Milana Hidrogliser «Delfin$> poleti spet v Kopru - Nova osnovna šola v Izoli Koprska luka dosega zmeraj večje | vali transfuzijski postaji svojo kri uspehe. V prvih štirih mesecih le- za potrebe tukajšnjih zdravstvenih tos so imeli nad 150.000 ton prometa, kar je za 135 odstotkov več kot lani v prvih štirih mesecih. Povečanje prometa je omogočila dograditev nove poletape operativne obale. Zdaj je namreč operativna obala dolga 550 metrov, kar pomeni, da lahko hkrati pristajajo ob njej štiri 10.000-tonske ladje. Zdaj gradijo v luki še tranzit-!).(?, skladišče, upravno poslopje lesnega skladišča, medtem ko so na Kozini zgradili silosne naprave za pretovarjanje žita. Luka šteje že okrog 700 ljudi. V kratkem bodo organizirali delo v treh izmenah, s čimer se bodo znatno izboljšale delovne razmere. Prav tako pripravljajo gradnjo raznih sanitarij, stanovanj, obrat družbene prehrane jn druge objčkte, ki bodo po; večali življenjski standard tega kolektiva. + * * Junija letos bo prišla v koprski okraj skupina 65 prostovoljnih krvodajalcev, delavcev in uslužbencev tovarne Borletti iz Milana, ki so vključeni v organizaciji italijanskih prostovoljnih krvodajalcev. Organizacija ima 150 tisoč članov in je doslej izvedla nad 500 krvodajalskih akcij. Skupina iz tovarne Borletti bo gost okrajnega odbora SZDL in okrajnega odbora Rdečega križa. Ogledala si bo razne zdravstvene ustanove na koprski obali, med njimi bolnico v Valdoltri, mladinsko okrevališče na Debelem rtiču in transfuzijsko postajo v Izoli, pb obisku v Izoli bodo italijanski krvodajalci daro- mmmk-i predvaja danes 4. t.m. ob 18. uri cinemascope barvni film: GLI AMORI Dl CARMEN (Carmenine ljubezni) Igrajo: RITA HAYWORTH, GLEN FORD, RON RANDELL, VICTOR JORY IN LUTHER ADLER kino prosek-kontovel Predvaja danes 4. t.m. z začetkom ob 19.30 Technicolor-Techni-‘■“»na film: I DUE NEMICI (Sovražnika) Jkrajo: David Niven, Alberto Sordi, David Opatoshu in Ame-ae° Nazzari kino «belvedere» na opčinah predvaja danes, v soboto ob 18.30 pustolovski film: IL CAP IT AN BL00D V glavni vlogi Errol Flyn V nedeljo ob 15. uri technicolor film: Maciste alla corte del Gran Khan (Maciste na dvoru velikega kana) ustanov. • * • V Kopru se pospešeno nadaljujejo priprave za letošnjo turistično sezono, ki bo kot vse kaže, rekordna. Domači turistični delavci si zdaj prizadevajo, da bi gostom nudili čim več zanimivih prireditev ter poskrbeli za njihovo udobje Naj omenimo, da je že zagotovljen tradicionalni festival jugoslovanske folklore, razen tega pa bo na sporedu še večje število manjših kulturnih in zabavnih prireditev. Mnogo bodo letos napravili za turistično vzgojo prebivalstva ter bodo skušali čim več ljudi vključiti v turistična društva. Med sezono se bo vrnil v Koper hidrogliser »Delfin*, ki bo povezoval jugoslovanska obalna mesta s Trstom. ** * Tovarna Mehanotehnika v Izoli je dobila novo upravno poslopje. To je vsekakor pomemben dogodek za ta kolektiv, ki je začel svojo proizvodnjo v na pol podrtih barakah, zdaj pa imajo moderno tovarno in tudi novo upravno poslopje. Upravna stavba je dvonadstropna. Pisarniški prostori so najsodobneje opremljeni, hkrati pa so v poslopju tudi kopalnice, umivalnice in druge sanitarije za delavstvo. Mehanotehnika bo letos proizvedla za okrog 2 milijardi in 600 milijonov dinarjev tehničnih igrač in raznih drugih kovinskih izdelkov. S svojimi izdelki se močno uveljavlja na tujih tržiščih. Med drugim je veliko zanimanje z« električne vlake, ki jih izvažajo predvsem v Združene države Amerike. • * * V Portorožu se je zaključilo večdnevno strokovno posvetovanje transfuziologov Jugoslavije. Prisotnih je bilo 100 zdravnikov in farmacevtov iz vseh krajev države, k: so prebrali nad 40 referatov z raznih področij transfuzijske službe. Glavni sklep posvetovanja je vsekakor ta, da bodo takoj pustili v prodajo domači dekstran. Po daljšem prizadevanju je nam-mer uspelo domačim strokovnjakom izdelati dekstran, ki prav nič ne zaostala za slovitim švedskim dekstranom. Kakor je znano, izdelujejo dekstran z vretjem sladkorja, poslužujejo pa se ga kot nadomestilo za izgubljeno kri v primeru večjih potreb, kot so ele. mentarne nezgode in podobno. Na posvetovanju so sklenili, da bodo pospešeno delali na proizvodnji beljakovinskih hidrolizatov, ki iih potrebujejo za nadomestilo beljakovin pri močnih opeklinah in pri raznih drugih boleznih. • * * Za Koprom je dobila tudi Izola moderno osnovno šolo. Ima 12 u-čilnic in druge pritikline, stroški pa so znašali okrog 90 milijonov dinarjev. Zgradili so jo v glavnem s prispevki gospodarskih organi-zafcij. V obalnih mestih so organizirali več tečajev za pomožne gostinske delavce. Tečajev se je udeležila predvsem mladina iz obalnih mest ir. s podeželja. Tako bo med sezono pomagalo stalnemu strežnemu osebju tudi okrog 100 mladih pomožnih gostinskih delavcev. Tisti, ki bodo hoteli, se bodo lahko po končani sezoni za stalno zaposlili v tukajšnjih hotelih in gostiščih. • * * Številnim gradbenim podjetjem po Sloveniji, ki zidajo racionalna in razmeroma poceni stanovanja za tržišče, se je pridružil tudi izolski Stavbenik. Odločili so se za gradnjo trosobnih stanovanj in trosobnih stanovanj s kabinetom. Trosobna stanovanja bodo zavzemal« 53 kvadratnih metrov površine in bodo stala nekaj nad 4 milijone dinarjev, medtem ko bodo stanovanja s kabinetom zavzemala 66 kvadratnih metrov površine in bodo stala 4 milijone in pol dinarjev. Ti tipi stanovanj bodo na razpolago kupcem že v drugi polovici leta. Ob izstopu iz avtobusa jo je podrl motorist Ko Je izstopila iz avtobusa št. 25 je 60-letna upokojenka Alma Ravalico por. Fuggiano od Sv. A-lojzija št. 1394 hotela prečkati ulico na prehodu za pešce. Tedaj je privozil mimo na motornem kolesu TS 30043 26-letni Vittorio Feros-sa iz Villa Carsia št. 75, ki se je zaletel v žensko in jo podrl. Z avtom RK so nesrečnico prepelja-li v splošno bolnišnico, kjer so jo pridržali na opazovanju zaradi ran in udarcev na licu in levi rami. Zdraviti se bo morala teden dni. O vzrokih nesreče se zanimajo karabinjerji iz Ul. Hermet. Družinska tragedija v Ronkah 53-letni Ferruccio Boscarol iz Ronk se je ubil s skokom z balkona svojega stanovanja, potem ko je hudo ranil svojo ženo. Dogodek je včeraj zvečer odkrila Maigherita Boscarol, ki je bila namenjena k svoji svakinji Anni Malaroda por. Boscarol, stari 53 let in stanujoči v Ul. Berini. Ko je vstopila v stanovanje, je našla svojo svakinjo hudo ranjeno na tleh v kuhinji. Začela je klicati na pomoč in ljudje, ki so pritekli, so na dvorišču stanovanja zagledali pod balkonom truplo Ferruc-cia Boscarola. Boscarolovo ženo Anno so takoj prepeljali v bolnišnico v Tržič, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Karabinjerji so medtem uvedli preiskavo, da bi ugotovili potek dogodkov. Po prvih ugotovitvah se zdi, da je Boscarol, ki že dalj časa boleha za živčno depresijo in ki bi moral iti v ponedeljek v bolnišnico, skušal ubiti ženo z nekim topim orodjem, katerega pa doslej še niso našli. Ker je mislil, di jo je ubil, je nato skočil čez balkon. Ranjenka ima tudi globoko rano na prstu, katero si je verjetno povzročila ko se je skušala braniti. Kot zatrjujejo sosedje, sta se zakonca med seboj zelo dobro razumela. Oba sta bila zaposlena in nista imela otrok. Oblasti so odredile obdukcijo trupla, da bi ugotovile vzroke smrti. Preiskava se medtem nadaljuje. Slovenski kandidati, ki so kandidirali pri dveh delavskih strankah, so prejeli naslednje število preferenc: Marinčič 811, Jarc 491, Selič pa 462. Razveseljivo je dejstvo, da so vsi trije slovenski kandidati prejeli v videmski pokrajini, točneje v Beneški Slove- »i—ijsaa« Prof. Lanfranco Zucalli, poslanec PSDI. Zadnja leta je bil ožji sodelavec podtajnika Ceccherinija. Dvakrat je kandidiral za zbornico, leta 1953 in 1958. Zucalli je stalni profesor v Gorici. niji, vsakdo okoli 200 preferenčnih glasov. Goriška pokrajina bo v novem parlamentu zastopana z dvema poslancema. Na listi KPI je bil ponovno izvoljen Raffaele Franco, delavec CRDA iz Tržiča, prvič pa je bil izvoljen socialdemokrat Raffaele Franco, poslanec KPI. Izhaja iz delavskih vrst tržiške ladjedelnice. V parlamentu je bil tudi med prejšnjo legislaturo. prof. Lanfranco Zucclli. Senatorsko mesto v goriški pokrajini je zasedel demokristjan inž. Vallau-ri, ki je bil senator tudi med prejšnjo legislaturo. Demokristjan-ski poslanec Martina, ki je zastopal krščansko demokracijo v rimskem parlamentu zadnja štiri leta, ni bil izvoljen, ker je KD v Vidmu in Bellunu izgubila toliko glasov, da ni mogel doseči predpisanega odstotka. Na izvolitev pa je vplivalo tudi dejstvo, da Videmčani niso oddali preferenc za goriškega kandidata, medtem ko so goriški demokristjani oddali preference za videmske kandidate KD. V videmski pokrajini so bili izvoljeni Mario Lizzero, deželni tajnik KPI. prof. Marangone (PSI) in odv. Loris Fortuna (PSI), dalje Ceccherini (PSDI) in naslednji štirje demokristjani: Biasutti, Bressani, Toros in Armani. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,4 stopinje ob 14. uri, najnižjo 7,8 stopinje ob 2.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov, dežja Je padlo 1,6 mm. Poslanka Bernctičeva drevi v Doberdobu Danes ob 20. uri bo v Doberdobu v prosvetni dvorani, ki je bila za to priliko vljudnostno dana na razpolago, srečanje Slovenskih komunistov, na katerem bodo pre. gledali uspehe, ki jih je KFI do-segla na državnozborskih volitvah. Prisotni bodo tudi slovenska poslanka Marija Bernetič ter člani goriške federacije. Večer se do zaključil s skromno zakusko. Vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.19 (D), 5 48 (A), 6.42 (A), 7.38 *„ vanje, ki prav tako temu dve zmagi. Kaj hočemo večl a. solženicin EN DAN IVANAv DENISOVICA »V zaprtem oddelku Je potovalo Sest deklet, leningrajska dekleta, prihajale so s prakse. Na mizici — sladkarije, na kljukah so se pozibavali plašči, kovčki s prevlekami. Tako so šle mimo življenja, zeleni semafor!... Pogovorili smo se, poSalili in popili čaj. Pa vi, so spraševale, iz katerega vagona ste? Vzdihnil sem in povedal: iz takšnega vagona sem pač, dekleta, ve boste živele, meni pa je odzvonilo...* V dvorani je tišina. Peč gori. «Ah, ojej, to so se posvetovale... Vendar so me skrile s plašči na zgornjem ležišču. Do Novosibirska so me skrivale in pripeljale... Mimogrede, eni izmed njih sem se lahko kasneje oddolžil na Pečori: petintridesetega, v zadevi s Kirovom, so jo poslali v taborišče in spravil sem jo v šivalnico.*' »Morda bi se lotili malte?* je Pavle šepetaje vprašal brigadirja. Brigadir ga ne sliši. »Domov sem prišel ponoči prek vrtov in ponoči sem tudi odšel. Vzel sem manjšega brata in ga odpeljal v toplejše kraje, v Frunze. Nisem imel hrane, da bi živela, ne jaz ne on. V Frunzeju so v kotlu topili asfalt, okrog pa so posedali paglavci. Sedel sem k njim: 'Poslušajte, gospodje brezhlačneži, vzemite brata v uk, naučite ga živeti.’ In tako so ga vzeli... Zal mi je, da še sam nisem odšel med nepridiprave...* «In brata nisi nikdar več srečal?* je vprašal kapetan korvete. Tjurin Je zazehal. »Ne, nikoli ga nisem srečal.* — Vnovič je zazehal. Potem Je rekel: «Ne žalujte, fantje! Tudi mi, na termocentrali, se bomo zpašli. Kdor je določen za malto — naj prične, ne čakajte sirene!* Tako, to Je brigada. Poveljnik tudi med delovnim časom ne bi mogel premakniti težaka, brigadir pa je kar med odmo rom dejal — delajte, kar pomeni, da je treba delati! Zato, ker nas on hrani, brigadir. In zaman nas ne priganja. če bi malto pričeli mešati po sireni —- mar naj bi zidarji dotlej stali? Suhov je vzdihnil in vstal. »Led grem drobit.* Vzel je sekirico za led in metlico, za zidanje pa — zidarsko lopatico, letvico, vrvico in svinčnico. Rdečelični Kilgas je pogledal šuhova in se nakremžil — čemu tečeš pred brigadirjem? Toda Kilgasu ni treba misliti, kako bo prehranil brigado: njemu, plešastemu, je vseeno, dvesto gramov kruha več ali manj, tudi iz paketov lahko živi. Pa vendar vstaja, razume. Ne more zadrževati brigade. »Počakaj, Vanja, tudi jaz pojdem!* kliče. Tako, tako, rdečeličnež. če bi delal zase, bi še bolj zgodaj vstajal. (Suhov pa je pohitel tudi zaradi tega, da bf pred Kilga-som pograbil svinčnico, iz skladišča so prinesli le eno). Pavle sprašuje brigadirja: »Mar bodo trije zidali? Naj določimo še enega? Bo dovolj malte?* Brigadir se je namrščil in premislil. »Sam bom četrti, Pavle. Ti pa ostani tukaj — pri malti! Zaboj je velik, določi šesterico. Iz ene polovice naj nosijo pripravljeno malto, v drugi naj mešajo novo. še za trenutek se ne sme zatakniti!* «Hop!» je skočil Pavle, mladenič sveže krvi, taborišča ga še niso načela, hrani se z ukrajinskimi polački. — »če boste vi zidali, bom jaz pripravljal malto! Videli bomo, kdo bo koga! Kje imate največjo lopato?* Tako — to je brigada! Pavle je streljal iz gozda in napadal mesteca — kako ne bi tudi tukaj napel hrbet. Toda pri brigadirju — je drugače. Suhov in Kilgas sta zlezla navzgor in slišita —, tudi Senjka škripa po odrih, čeravno gluh, se je spomnil. V nadstropju so komaj pričeli zidati: tri vrste opek, redkokje več. Najlepše je takšno zidanje — od kolena pa do prsi, brez odrov. Odjre, ki so bili poprej tukaj, pa so 'odnesli zaporniki: razvlekli so jih na druga gradbišča ali pojturili, Samo da bi ne ostali tujim brigadam. Zdaj pa bo treba že jutri sestaviti nove odre, sicer se bo zataknilo. Z vrha elektrarne je videti prav daleč: ves ograjeni prostor, zasnežen in pust (zaporniki so se poskrili in zdaj se grejejo, dokler ne bo zatulila sirena), in črne stolpe pa ošiljene, kole, med katerimi je razpeta bodeča žica. Bodečo žico je videti le na soncu, z druge strani, pa nikakor. Sonce močno sije, tako da človek ne more odpreti očesa: V daljavi je videti tudi parni kotel z generatorjem, pim se vali in nebo je čadasto. In težko hrumi, Vselej je :tako hripav preden se oglasi sirena. Tako zatulila jel Nismo bili prerani. «Hej, stahanovec, pohiti s srančnicol* zbada Kilgas. »Sam poglej, koliko, ledu imaš na svojem zidu! jRoš do mraka razbil led? Le pazi, da ne bbš narobe zastavil orodja!* se mu posmehuje šuhov. Stopiti sta hotela k stenam, ki šta j Ih-‘zjutraj izbrala, pa se je spodaj oglasil brigadir: «Hej, fanta! ““ ’ ' ~ ' zmrznila v zal pa bom delal Kilgasu.* i šuhov in Kilgas sta se spogledala. Drži. Tako bo bolje. In poprijela sta sekire. . šuhov ni več videl ničesar krog sebe, kako se je soPc' lesketalo v snegu in so povsod naokrog hodili težaki, ki s! se prenehali greti — nekateri so kopali dalje neizgotovljejt jame, drugi so postavljali ogrodje, tretji, postavljali stre’’, na delavnicah, šuhov je videl samo svojo steno — od lev« vogala, kjer je visoka že nad pas, pa do desnega kota, kjf se je njegov zid stikal s Kilgasovim. Senjki je pokazal kje i* drobi . led pa tudi sam . ga je vneto sekal, malce z železo^, malce s sekirico, tako da so kosci frčali na vse konce, tudi r. nosu, vneto je opravljal svoj pošel, ne da bi pomislil na ** drugega. Misel In oči pa so tehtale aid pod ledom, zunanji " pročelji termocentrale iž dveh žliridrovih blokov. Poprej ( tukaj delal neznan zidar, ni kdovekaj znal ali lenaril in Sub0: se je zdaj privaja! na steno ko da je njegova. Tukaj je tol® izboklina. V eni vrsti ro bo mogel ničesar poravnati, potreb bodp tri, vselej bo moral dodati več malte. Tukaj je zid 5f ----r v**, *»»*•«* ““M«« »X unaj j c ki j LA u izbočen na vnanjo stran, to bo lahko popravil v dveh vrstz\ Tako je zid razdelil z nevidno črto ■— od koder bo sam zi ■ začenši v levem vogalu, pa prostor, kjer bo zidal Senjka, Pr° desni, do Kilgasa. Kilgas v vogalu ne bo' vzdržal, Je ra pomagal bo Senjki, da mu bo lažje. In medtem ko bosta m0* vilila vikobu, bo šuhov na tej strani izgotovil, več kot pol ste^( tako da naš par ne bo zaostal. In odmeril je, kje in kol^ žlindrastih blokov bo treba, razpostaviti. In ko so nosači b kov prispeli na vrh, je vpregel Aljoško: «Meni nosi. POstavi semkaj! In semle.* , Senjka je bil pri kraju s čiščenjem ledu ip šuhov J« poprijel me+lo,'jo zgrabil z 'obema rokama in pričel orne*0, steno, naprfej-nazaj, naprej-ftazaj, čistil je zgornjo vrsto žl’J{ drastih blokov, posebno robove, če že ne popolnoma, P» pustil vsaj drobno plast.. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-0* TELEFON 93-S08 IN 944138 - Pošln. predal 559 - PODRUŽNICA GORICA* Ulica S. Pellico MI, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej: teK letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir - FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 4BU din - Post«! tekoči račun Založništvo trž«3kega ;,iska Trst 11-5374 - Za FLRJ: adit. DZS Ljubi J6”!! Stritarjeva ulica 3-L telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-i4 603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v Slrlnl enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mau oglas. 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi- Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst *