V današnji številki Danes podpis sporazuma v Varšavi Velika eksplozija v ZDA Vlakovodja m strojevodja preprečila tragedijo Str. 3 Pismo premieru Colombu Str. 4 Prispevek Slovenije za uspeh stabilizacije Str. 3 LJUBLJANA, PONEDELJEK, LETO XII. - ŠTEVILKA 331 I. UCV.CIVIDHM ia/u -CENA 80 PAR »DELO« IZHAJA OMUJ » ||DR1 WVI ■■■ I I PRAVICE«, n JO JE s. orrodk i4|rloli pMMumMsmCmh partija V SLOVENIJI, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI’UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO JESEN - PARTIZANU V I. zvezni nogometni ligi Olimpija po prvem delu tekmovanja šesta, Maribor pa šestnajsti — Tudi Hajduk, Dinamo in Crvena zvezda seveda še upajo LJUBLJANA, 6. dec. Končan je jesenski ded tekmovanja tudi v I. zvezna nogometni ligi. Najbolj zadovoljni so nogometaša beograjskega Partizana, ki so s točko naskoka pred Hajdukom osvojili naslov jesenskega prvaka. Kar zadeva slovenski enajsterici, je Olimpija na imenitnem 6. mestu z več ko 50-odstotnim izkupičkom, precej slabši pa je položaj Maribora, ki je s petimi točkami manj za zdaj šestnajsti, torej na zadnji stopnici, ki še zagotavlja obstanek v ligi. Letošnje jesensko prvenstvo je bilo zanimivo, na štadione pa se je vrnilo dobršen del gledalcev. K temu so po eni strani prispevale izenačene igre, po drugi pa tudi nekatere novosti v klubih, kakršna je bila na primer pri zagrebškem Dinamu angažma novega trenerja Zlatka Čajkovskega — Cika. Čeprav je branilec naslova Crvena zvezda, še zdaleč ni ig- ral po pričakovanj ih, pa je ta ekipa vendarle povsod polnila štadione. Skoraj 80.000 gledalcev je prišlo na beograjski derbi Partizan : Crvena zvezda, odlično pa se je godilo — tako na igrišču kot v blagajni — tudi splitskemu Hajduku, ki je za konec poskrbel za pravi derbi tudi v Ljubljani, kjer je na tekmi z »majstorom z mora« celo zmanjkalo vstopnici DVE PARADI — V dvajseti minuti bežigrajskega derbija je Ameršek z velemojstrsko potezo prodrl ob rob kazenskega prostora, od koder je poslal proti Vukče vicu topovski udarec, žoga pa je zletela tik nad vratnico v out. Foto: Svabič I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA pija: Hajduk 0:0 Okrog 20.000 gledalcev za Bežigradom, kjer je megla nagajala moštvoma LJUBLJANA- Stadion Olimpije za Bežigradom, teren blaten, gledalcev okrog 20.000, sodnik Popov (Titov Veles). OLIMPIJA: škorič, Rogič, Popadič, Kapidžič, šoškič, Srbu, Popivoda, Bečejac, Pejovič, Ameršek, Oblak. HAJDUK: Vukčevič, Džoni, Lemešič, Hlevnjak, Holzer, Peruzovič, Boškovič Jovanič, Nadoveza, Jerkovič, žute-lija. Uvodno praznično razpoloženje ob sklepni jesenski predstavi v bežigrajski areni so ustvarili številni razgreti hajdukovi navijači, ki so tudi vse omahljivce prisilili, da so se vključili v kolone, polne belih zastav. Najbolj presenečeni pa so bili tisti, ki so na štadion prišli šele tik pred začetkom in tamkaj izvedeli, da je vstopnic zmanjkalo. Ko se je težko pričakovana bitka začela, je areno preplavil nepopisen živ žav, ki so ga ustvarili pristaši obeh klubov. Izreden pomen današnje tekme je navdihnil oba nasprotnika, ki sta že v začetku diktirala oster tempo. Treba je reči, da so imeli igralca v belo zelenih majicah v začetku nekoliko več od igre. Najlepšo priložnost je Imela Olimpija v 7. minuti, ko je Pejovič mojstrsko zaposlil Popivodo na desnem krilu, toda kritično situacijo je rešil vratar Vukčevič. Ozračje je bilo skrajno naelektreno. To je vplivalo tudi na igralce. Prekrškov ni bilo veliko. Igralci so se dobesedno razdajali na težkem terenu. Partnerja sta bila izredno razpoložena za kvaliteten spopad in predstavo nasploh, ob kateri so pristaši na trenutke povsem umolknili, da bi lahko »v miru« uživali, kar so gledali. V tem zagriznem boju z nepopustljivim tempom potem dolgo ni bilo pravih priložnosti za zadetek, ko pa je odličnd Ameršek ob prodornih krilih in prefinjenih po-1 močnikih Bečejcu in Pejoviou v1 20. minuti sprožil s kakih 15 m topovski udarec proti Vukčeviču, mu je belo-zeleni avditorij poslal bučen aplavz. To je bdi tudi alarm za belo-ze-lane, ki so vse bolj stiskali vaieti in s sijajno režirano igro prepričevali »majstore s mora«, da so bild njihovi računi, če so sodili, eU bo njihovo delo lahko, napačni. Olimpija je bila vse boljša. Njena igra je navdiuševala. Vsi so igrali požrtvovalno in vsak po svoje je prispeval k prazničnemu vzdušju v bežigrajski areni in ob njej. Ti izjemni, tudi fizičn, napori so morali zapustiti posledice na igralcih, ki so zadnjih deset minut po malem popuščali, ds je tudi nasprotnik prišel malo besede.. Vendar zanesljivo belo zelene obrambe ni megel resneje op o-žiti. Razburljivi in privlačni dogodki Nadaljevanje na -f -f a s tirani MajšHr" Bora C 1‘110'11 Cerar poškodovan ■ »V#WI H ■ X ® M Nakajama zmagal na tekmovanju v Nagoji V Ljudskem vrtu premoč domačih, ki pa so bili vendarle že na robu poraza MARIBOR. Štadion v Ljudskem vrtu, gledalcev okoli 4000, vreme sončno in toplo, teren dober za igro, sodnik Horvat (Zagreb). STRELCA: 0:1 — Bečirspahič (13), 1:1 — Maraš (80). MARIBOR: Vabič, Simeunovič (Petrič), Grbavac, Radič, Filipovič, Raševič, Maraš, Perazič, Prosen (Rosdgnoli), Kranjc, Klančnik. BORAC: Vukman, Pelc, Gavrilovič, Agič, Savkovič, Kušmič, Smilevski, Jusič, Bečirspahič (Bašič), Fazlič, Blaževih. Da gre obema tekmecema zares za nohte, smo se prepričali že v trenutku, ko je zagrebški sodnik Ivo Horvat ob prekrasnem sončnem vremenu pripeljal obe enajsterici na igrišče. Z Banjalučani so prišli v Ljudski vrt številni navijači, ki so že od vsega začetka preglasili simpatizerje vijoličastih. Kljub temu pa so bili Mariborčani tisti, ki so v prvih minutah diktirali oster tempo in gospodarili na igrišču. Očitno je bilo, da so vsi domači nogometaši vzeli stvar zelo resno, saj so uprizorili proti Vukmanovim vratom že takoj po sodnikovem uvodnem žvižgu nekaj podjetnih napadov. Gostje so se v tem delu igre krepko držali svoje polovice igrišča in napadali v glavnem prek dveh igralcev — Bečirspahiča in Smilevskega. Kljub očitni premoči domačih Igralcev je Borac v 13. minuti nepričakovano povedel. Fazlič je z roba 16-metrskega prostora ostro streljal proti levemu zgornjemu kotu, Vabič je žogo samo izbil in Smilevski se je znašel v ugodnem položaju za strel. Napadalec gostov je ostro sprožil, vendar je mariborski vratar ponovno pode- doval in žogo izbil nazaj v polje. Na njegovo nesrečo pa tukaj ni bilo nobenega od soigralcev in Bečirspahič je brez težav zatresel domačo mrežo. Takoj za tem je moral zaradi stare poškodbe zapustiti igrišče Prosen in v mariborski enajsterici je prišlo do sprememb. Rosignoli je zavzel mesto v obrambi, Radič pa je odšel v napad. V naslednjih minutah . so vijoličasti ponovno pritisnili z vsemi močmi in zadetek je dobesedno visel v zraku. V 17. minuti je nekaj igralcev gostov zapovrstjo streljalo, Maraš je bil znova v ugodnem položaju za strel,v zadnjem hipu pa je posredoval branilec Pelc in pred mariborskim napadalcem izbil žogo v kot. Banjalučani so po Bečirspahovi-čevem zadetku še bolj zaprli igro in se večkrat branili tudi z devetimi igralci. S tako igro so povsem onemogočili mariborske napadalce, ki so trmoglavo silili skozi sredino igrišča (Kranjc, Maraš), namesto da bi napadali prek kril in si s tem napravili prostor pred Vukma-novimi vrati. Medtem ko so si domačini raz- bijali zobe ob enotni in čvrsti obrambi gostov, so Banjalučani v 32. minuti iz enega redkih nasprotnih napadov skoraj dosegli drugi zadetek. Smilevski je poslal s položaja desnega krila visoko žogo pred vrata Maribora, Fazlič VSAJ TOČKA. Klančnik (Maribor). pa je med dvema domačima branilcema z glavo streljal proti desnemu zgornjemu kotu. Vabič je bil že premagan, na veliko srečo domačinov pa se je žoga od prečke odbila nazaj. k Nadaljevanje na \ \ _ strani Po 17 jesenskih kolih pa prav gotovo še ni nič dokončno odločenega. Pri Hajduku so zadovoljni z drugim mestom, up pa jim daje še okoliščina, da jesenski prvaki sploh še niso bili, tudi v letih ne, ko so potem postali državni prvaki. In tudi Dinamo in Crvena zvezda — oh Partizanu seveda, katerega mladi trener Zec je odlično vodil svoje moštvo — še upata. Za Čajkovskega pomeni serija desetih tekem, v katerih ni bilo . poraza, gotovo veliko spodbudo za naprej. Za ekipo Miljaniča pa osem točk zaostanka tudi ne povsem brezupnega položaja. Olimpija povsem zadovoljila, Maribor obljublja več - spomladi Ljubljanski belo-zeleni so po jesenskem delu prvenstva še'if!. To je vsekakor odličen v 0 h, saj pomeni iztržek 18 točk le tri točke manj od spomladanskega, ko jim je šlo za »biti ali ne«. Zanimivo je. da je Olimpija v prvem delu tekmovanja odigrala tekmo več v gosteh, kar za nadaljevanje . tekmovanja tudi ™ brez pomena. Obljuba dr. Obradovida m igralcev torej ni ostala neizpolnjena. Na domačem igrišču je bilanca Ljubljančanov naslednja: 8 5 2 1 15:5 12 Edini poraz doma so Ljubljančani doživeli v 7. kolu proti Radničkemu iz Niša. V gosteh so belo-zelenj igrali takole: 9 1 4 4 8:13 G Edina zmaga je bila dosežena v Tuzli proti Slobodi, , kar je bila veliko pomoč tudi Mariboru, ki je — oslabljen zaradi odhoda vrste standardna igralcev ob prestop- USPEŠNA JESEN — Bečejac (Olimpija) dom 0:1 (tudi proti Crveni zvezdi jn Hajduku). Mariborčanom je na koncu zmanjkovalo sape tudi na domačem igrišču, a za spomladi, ko »vijolice« že po tradiciji cveto, napovedujejo kljub vsemu boljše čase. Kakorkoli že — ne samo čisto pri vrhu, tudi glede plasmaja obeh slovenskih ekip, je spomladi pričakovati izredno zanimivo nadaljevanje prvenstva. SMUČARSKI SKOKI Skakalci v Avstrijo LJUBLJANA — Naši najboljši smučarski skakalci bodo v torek spet odpotovali na trening v Bradiov center v Miihlbachu v Avstriji. Predvidoma bodo tam ostali teden dni, ker drugje še vedno ni snega. Vse natančnejše informacije o odhodu dobijo skakalci na SZS. Akcija ZMS Položaju in razvoju telesne kulture v naši družbi bo posvečena problemska konferenca — 9. januarja LJUBLJANA. Zveza mladine Slovenije je v vrsti pomembnih nalog spet postavila v ospredje tudi problematiko telesne kulture. Dokončno je namreč ugotovila, da se položaj v telesni kulturi prepočasi zbodj-šuje in da je tudi njena dolžnost pospešiti napredek. Zato bo problemska konferenca ZMS, ki bo 9. januarja, razpravljala ne le o vprašanjih telesne kulture v zvezi z mladino, marveč tudi o nalogah celotne slovenske družbe na tem področju. Akcija je zastavljena —•■o 'široko, za,to so tudi korenine priprav globoke. Predlog tez je bil h ze konec novembra in bo .. m. v javni razpravi. V zvezi mladine ne načenjajo prvič tega vprašanja, tako da bodio lahko potrdili več ugotovitev, o katerih so se zediniti že na osemnajstem plenumu CK, marca 1968. Seveda pa je bilo kljub temu veliko sprejetih sklepov uresničevati. Vendar pa temeljna ugotovitev, da telesna zmogljivost mladine vse bolj upada, raste pa število telesnih deformacij in obolenj, velja še danes. Očitno je bil napredek dosežen le ponekod in po organizacijski plati, medtem ko je bilb za neposredno izboljšavo narejenega malo. Zavore razvoja so odkrite. treba pa bo najiti še način, kako jih odpraviti. Slovenska mladina se gotovo zaveda pomembnosti telesne kulture, vendar zaradi nesodobnih prijemov telesnokultumega gibanja, stoji preveč ob strani. Vse prevečkrat je odnos delovnih organizacij in občin do telesne kulture odvisen od povsem subjektivnih razpoloženj in mnenj posameznikov ali skupin. Vsakdanja praksa namreč potrjuje, da občani s svojo aktivnostjo velikokrat prednjačijo pred družbenimi in političnimi organizacijami. Zato ni pretirano ostra kritična ugotovitev, da občine in delovne organizacije veldkokje ne opravljajo svoje ustavne obveze do telesne kulture, ker ne podpirajo pobud občanov na tem področju in ne ustvarjajo pogojev za njihov razvoj. Ce j® izhodišče, da se naša mladina zaveda pomembnosti telesne kulture, po-tem je dolžnost ZMS kot družbenopolitične organizacije mladih, da zahteve in pobude svojega članstva pxxipre in zavzame tudi politično stališče do tistih problemov, ki onemogočajo uveljavitev potreb njenih članov. Torej gre za najširšo družbeno in politično akcijo zrveze mladine Slovenije. Sklepe 18. seje CK ZMS so v glavnem uresničili, izpolnjevanje nekaterih p>a je še v teku. Tako je bil ustanovljen komite za telesno kulturo pri izvršnem svetu, uvedena je bila telesna vzgoja v prvih dveh letnikih na višjih in visokošolskih zavodih, delo šolskih športnih društev je začrtano dosti bolj določno, vse bolj pogosta so športna tekmovanja delavcev v posameznih proizvodnih panogah. Med sklepi, ki so še nerešeni, pa je treba omeniti predvsem naslednje: sprememba organizacijskih struktur v telesni . kulturi, predvsem p>ri razširjanju in poglabljanju samoupravnih družbenih odnosov; ustanovitev samostojnih svetov za telesno kulturo pri občinskih skupščinah; o trajnih in zanesljivih virih financiranja zlasti množične telesne kulture; o ureditvi položaja vrhunskih športnikov in oblikovanju ustreznega mesta kvalitetnega in vrhunskega špjorta; o mestu mednarodnih prireditev jn prvenstev; o vlogi sredstev javnega obveščanja pri oblikovanju šport-ne kulture naroda in zahteve, da tisk in RTV posvečata večjo prozornost družbenopolitičnim, vzgojnim in samoupravnim pogledom na telesno kulturo; vprašanje raziskovalnega dela in statističnega opremljanja telesnokultumega področja; za kvalitetno uresničitev sprejetih sklepov so zelo promembni tud: kadri; propolnoma nerešeno p>a je tudi vprašanje pravne ureditve profesionalnih odnosov. Ker so se v tem dveletnem obdobju razkrile tudi druge slabosti v naši telesni kulturi, bo problemska konferenca spregovorila tudi o njih.. Težišče deda pa bo iskanje učinkovitih metod za čim hitrejšo zgraditev novega, sodobnega sistema, v katerem naj bi telesna kultura slednjič dobila mesto, ki ji gre. BORIS KUTIN MREŽA OSTALA NEDOTAKNJENA — škorič ( Oltnupi j a) nem roku tokrat v zelo Žekš in Martinčeva Drugi republiški namiznoteniški turnir za člane in članice KRANJ, 6. dec. V organizaciji NTK Triglav je bil včeraj in danes drugi republiški namiznoteniški turnir za člane in članice. Medtem ko je bil mladi Žekš iz Murske Sobote zanesljiv zmagovalec, med člani, je bila toliko bolj zanimiva tekma med članicama. V klubskem derbiju je Martinčeva premagala Jelerjevo s 3:2 in se ji tako revanžirala za nedavni Nova zamejska športna zveza? TRST — Minuli teden so se sestali zastopniki slovenskih športnih društev tn so se pogovorili o ustanovitvi nove zamejske športne zveze. Vsi zborovalci so bili enotni glede potrebe za tak forum. športna dejavnost je pri zamejski slovenski mladini vse bolj razširjena, s tem pa postaja tudi vse večja potreba po koordinira* nem pristopu in obravnavanju te . dejavnosti ter njene problemati-nevamih vodah, potem ko je > ke. Z ustanovitvijo zveze bi delo lani osvojil odlično sto: Doma 8 4 4 V gosteh 9 0 1 11: 7 5:17 V Ljudskem vrtu, kjer sta gostovala tudi Partizan in Dinamo, je Maribor ostal neporažen, kar je nedvomno uspeh. Zaito pa je bila porazna bilanca na tujem, pa čeprav se je vrsta tekem končala z najnesrečnejšim izi- oostalo učinkovitejše, bolj organizirano in strokovno in ne bi bilo v mnogočem prepuščeno stihiji kot doslej. Za zdaj deluje 23 slovenskih osnovnih organizacij, ki so včlanjene v CONI z vsaj eno športno panogo. Od teh jih 1e 15 na tržaškem in 8 na troriškem območju, goje pa skupno sedem športnih panog. V bližnja prihodnosti — 8. t. m., bo ustanovni zbor nove zveze in upati ie, da bo zveza uspešno delovala in izpolnila tisto poslanstvo, ki si ga ljubitelji športa v zamejstvu resnično želijo. I. FURLANIC poraz. V splošnem so imeli največ uspeha igralci in igralke Olimpije Rezultati — Moški A — četrtfinale: Kren (O) : Simonka (O) 3:0, Kastelic (Lj) : Nišavič (II) 3:1, Žekš (S) : Savnik (Mb) 3:2, Grintal (O).: Rak (O) 3:1, polfinale Kastelic : Kren 3:0, Žekš : Grintal 3:2; finale: Žekš Kastelic 3:1. Moški B — polfinale: Novak (Kr) : Ramovš (Tr) 2:1, Milovanovič (Mb) : Marušič (Tr) 2:1; finale: Novak : Milovanovič 2:0; moške dvojice — polfinale: Zekš-Grintal : Kren-Kravanja (O) 2:0, Simonka-Mikeln (O) : Mišavič-Koman (II) 2:0; finale: Simonka-Mikeln : Žekš-Grintal 2:0. Članice -— polfinale: Jeler (O) : Dum (II) 3:0, Martinec (O) : Verstovšek (O) 3:2; finale: Martinec : Jeler 3:2. Dvojice - polfinale: Mar-tinec-Jeler : Dum-Heisenberger (II) 2:0, Zerovnk-Jakopin (Tr) : Verstovšek-Kalan (O) 2:0; finale: MOSKVA — V prvi tekmi moskovskega hokejskega turnirja je ekipa SZ premagala izbrano moštvo Finske z 8:3 (2:0, 3:1, 3:2). KAIRO — V prvi polfinalni tekmi pokala nogometnih prvakov Afrike sta prvak ZAR Ismaili in ganski prvak Asante Kotoko igrali neodločeno 0:0. Gledalcev je bilo 45.000. Martinec-Jeler : Žerovnik-Jakopin 2:1. Mešani dvojici — polfinale: Martinec-Simonka : Jakopin-RamovS 2:0, Žerovnik-Savnik : Jeler-Kren 1:2; finale: Jeler-Kren : Martinec-šimonka 2:1. J. JAVORNIK | VTLETIKA j Japonec prvi v Fukuoki FUKUOKA — Na tradicionalnem maratonskem teku v tem japonskem mestu je zmagal Japonec Usami in tako prekinil štiriletno serijo zmag tujcev. Japonec je bil najhitrejši med 58 tekači s časom 2:10:37,8, drugi je bil Američan Moore, tretji pa Japonec Unetani. 'Predzadnje, osmo kolo v zvezni hokejski ligi NAGOJA, 6. dec. — V izredno močni konkurenci 18 telovadcev iz šestih držav si je Japonec Naka^ jama priboril prvo mesto na velikem mednarodnem turnirju v Nagoji. žal se tega tekmovanja zaradi poškodbe kolena ni udeležil naš predstavnik Miro Cerar, ki bi se v konkurenci najboljših prav gotovo lahko še enkrat izkazal z dobro uvrstitvijo. Nakajama, tretjeuvrščeni, s svetovnega prvenstva v Ljubljani, je v poljubnih vajah zbral 57.85 točke in zmagal na štirih orodjih. — Drugo mesto si delita Kazamocu (Jap) in Klimenko (SZ) s 56.95 točke. Klimenko je z visoko uvrstitvijo dokazal, da je še vedno v vrhu svetovne gimnastike. Pri ženskah je 17-letna Ljubov Burda zmagala z 38.10 točke, drugo mesto pa si delita njeni rojakinji Kurbutova in Lazakovičeva s 37.60 točke. PETER MOZOLEC KOMENTIRA • TU2>/ LJUBLJANA. Končano je predzadnje 8. kolo državnega prvenstva v hokeju na ledu, vendar Medveščak in Jesenice ter C. zvezda in Vardar že nista končala tekem. Presenečenje je pripravila Kranjska gara z zmago nad Slavijo v Ljubljani, s čimer je tako pustila odprto vprašanje, kdo. bo zasedel četrto mesto v skupini A. Kljub temu pa imajo Vevčani ob točki več in glede na preostali razpored, še zmeraj določeno prednost. Slavija : Kr. gorat 4:6 (2:1, 1:2, 1:3) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 800, sodnika inž. Janežič (Mb) in Cesar (Lj) — dobra. STRELCI: 1:0 — F. Kvartuh (7), 2:0 — S. Kvartuh (14, 2:1 — Srna-gin (17), 2:2 — Kunšič (25), 3:2 — F. Kvartuh (31), 3:3 — Hafner (32), 3:4 — Škerjanc (43), 3:5 — Hafner (45), 3:6 — ilasner (49), 4:6 — F. Kvartuh (56). SLAVIJA: F. Lomovšek, D. Lo-movšek, Gruden, Repina, Bergman, Modic, S. Kvartuh, Kralj, F. Kvartuh, Boškovič, Bricelj, Va-lentar, Aljančič, Erjavec, Drečnik. Mimik Habič. KRANJSKA GORA: Gasar, Krmelj, Endlihar, Razinger, Ambrožič, Sebjanič II., Cemažar, škr-janc, Medved, Sebjanič I., Hafnar, Jagodic, Smagin, Kunšič, Hiti, Vidmar. Kranjska gora je zagrenila upe Slaviji, ki naj bi si z zmago zagotovila sodelovanje med štirimi najboljšimi ekipami po prvem delu prvenstva. Mladi Jeseničani so bili vso tekmo boljši nasprotniki in so se uspešno oddolžili favoriziranim Vevčanom za poraz v prvem srečanju. Slavija je začela s spremenjenimi napadi, ki se niso obnesli. V nadaljevanju so domači sicer vnovič zaigrali v preizkušeni sestavi, toda bilo je že prepozno. Začetek je pripadel Vevčanom, ki so povedli z 2:0. Gostje so z zadetkom Smagina zmanjšali, v drugi tretjini pa kar dvakrat izenačili rezultat. Zadnjo tretjino so Kranj-skogorci začeli neverjetno zbrano in zagnano ter z zadetkom Hafnerja in Škrjanca povedli s 6:3. Domačini so se na vse pretege trudili, da bi vsaj znižali rezultat, kar se jim je sicer posrečilo, a zmagali so zasluženo boljši. Tehničnemu vodstvu Slavij e gre zameriti, da je na tako pomembni tekmi preskusil nove napade in s tem vnesel nered v ekipo. Neverjetno je, da so se Vevčani odločili za kaj takšnega, saj so s preizkušenimi in dobro uigranimi napadi ugnali lanskega \ icešampio-na, Medveščaka in Kranjsko goro na njenem igrišču. Nasprotnikoma sta ostali še dve srečanji. V Beogradu ali protd Olimpiji bi morala Slavija osvojiti vsaj točko, da bi lahko računala na uvrstitev v skupino A, Kranjska gora pa bi morala iztržiti točko proti Jesenicam ali Me-dveščaku v Zagrebu, da bi se ob morebitnih spodrsljajih Slavij e izenačila po točkah. Tedaj bi o Če-trtouvrščenem odločala razlika v golih. B. KAVČIČ Beograd : Olimpija 0:11 (0:7, 0:4, 0:0) SKUPINA A 1. Olimpija 8 6 2. Jesenice 3. Medveščak 4. Slavija 5. K. gora 6. Beograd 6 6 7 3 8 3 8 2 7 1 2 87:26 0 49:12 4 43:32 5 23:56 5 31:62 5 16:61 Pari prihodnjega kola: Olimpija : Medveščak, Kranjska gora : Jesenice, Beograd : Slavija. Partizan : Celje 12:2 (2:1, 5:1, 5:0) BEOGRAD — Drsališče na Taš-majdanu, prvenstvena tekma skupine B, gledalcev 500, sodnika Deni d (Bg) in Jumšnč (Ce;. STRELGI: S. Obradovič 3, Te-šič 2, po en zadetek pa Mihaj-lovski, M. Obradovič, Korenič, Ra- madanovič, Mllanovič, Sirtič in M. Perovič za Partizan, za Celje pa sta bila uspešna Spajnpihler in Sušnik. PARTIZAN: šemseddnovič, Dju- rič, Miha j lovski, Korenič, V. Perovič, Mandič, Danilovič, Tešič, S. Obradovič, Stojanovič, Sutič, M. Obradovič, M. Perovič, Milanovič, Rama dadovič, Dravič, Dtianitrijj©-vid. CELJE: Podsedenšek, Bratec, Kokalj, Tomše, Motoh, Spajnpihler, D. Kerkoš, Robičič, B. Ker-koš, Vertovšek, Hribar, Kolenc, Sušnik. Gostujoče moštvo je v drugi tretjini popustilo, domači igralci so to izkoristili in dosegli kar devet zadetkov. V drugih dveh tretjinah pa je bila igra popolnoma enakovredna. Mladost : Spartak 8:4 (2:2, 1:2, 5:0) SKUPINA B 1. Partizan 8 8 0 2. Spartak 8 5 0 3. Celje* 8 4 1 4. Mladost 7 3 0 5. C. zvezda 6 0 1 6. Vardar 5 0 0 0 83:5 3 61:49 3 36:33 4 34:31 5 11:24 5 6:89 Pari prihodnjega kola: Vardar : Mladost, Spartak : Celje, C. zvezda : Partizan. Asiago v Ljubljani v Zagrebu LJUBLJANA, 6. dec. — V športni dvorani Tivoli bo v ponedeljek ob. 19. uri mednarodna prijateljska hokejska tekma med italijanskim prvoligašem Asiagom in vevško Slavijo. Vevčanom se ponuja prložnost, da se z dobro igro oddolže svojim navijačem za medel nastop in poraz s Kranjsko goro v soboto. j. j. ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA I Tivoli razočaran Košarkarji Radničkega v podaljšku premagali Olimpijo LJUBLJANA — V 6. kolu zvezne moške košarkarske lige so gostujoče ekipe pospravile skoraj ves izkupiček. Samo Beograd in Zeljezničar sita tesno zmagala doma, štiri tekme pa so se končale z zmagoslavjem gostov. Jugoplastika in Crvena zvezda sta še vedno brez poraza, Lokomotiva ju vztrajno zasleduje, Olimpija, Partizan in Zadar pa so še naprej na repu lestvice. Olimpija : Radnički 86 : 89 LJUBLJANA — Veliko slavje O-limpdje na tekmi za pokal evropskih prvakov v Wroclawu, je le dva dni za tem v Tivoliju v hipu zbledelo. Ljubljančani so zaigrali spet tako, kot pač igrajo v letošnjem prvenstvu — slabo in neodgovorno. Začetek je kazal, kot da je bilo gostovanje na Poljskem res prelomnica, toda upanje je bilo zaman. Olimpija je z dokaj premišljeno igro v začetku hitro povedla in sredi prvega dela vodila že s 16 točkami razlike *— 34:18 in 36:20. V 10. minuti pa je pri gostih vstopil v igro veteran Raž-natovič in gostej so se začeli enakovredno boriti. Olimpijinim igralcem sta zmaga v Wroclawu in zlahka pridobljeno vodstvo v prvem delu očitno stopila v glavo, kajti v nadaljevanju so zaigrali tako neodgovorno in nezanesljivo, da je Radii :čki na koncu še osvojil obe točki. Razočarani gledalci skoraj niso mogli verjeti, da je kaj takega mogoče. Domači so dobre dve minuti pred koncem še vodili z osmimi točkami razlike — 75:68. Trener Daneu je zahteval minuto odmora in dogovorili so se. da bodo žogo zadrževali čim dlje, saj je bila tekma praktično dobljena. Toda Radnički je s pressingom spet zmedel Olimpijo, domači košarkarji pa so še v napadu igrali brezglavo in metali takoj ko so je pokazala prva priložnost. Poleg tega so trikrat prekoračili tudi srednjo črto, kar je v zadnjih treh minutah prepovedano in Rad--nički je povedel z osebnima metoma nezgrešljivega Ražnatoviča s 77:75. V zadnji sekundi je nato Lemaič le še izenačil, toda podaljšek so gostje mnogo mirneje in bolj zbrano izkoristili ter zmagali. Olimpija je tako ostala spet samo pri dveh točkah in začenja se boj za obstanek v ligi. Res je sicer sodnik Pastor v finišu enkrat Razna to vicu spregledal korake, vendar je treba reči, da sta se sodnika nasploh povsem izgubila in oškodovala obe ekipi. Zato ju ne gre kriviti za poraz domačinov. Ce bi namreč domači kapsarkarji igrali vsaj tako kot so se dogovorili. potem v soboto Tivoli ne bi bil razočaran. Krivico morajo kar lepo vzeti nase in se malce bolj resno zamisliti nad položajem. v katerem so se znašli. Tudi izpad iz zvezne lige že grozi državnim prvakom, zato bodo morali najhitreje ukrepati, če se nočejo v zgodovino jugoslovanske košarke vpisati kot ekipa, ki je po osvojenem državnem prvenstvu nadaljevala tekmovanje v drugo-ligaški konkurenci. S. TRBOVC Rabotnički : Jugoplastika 75:85 (35:36) SKOPJE — Dvorana Rabotničke-ga, gledalcev 2000, sodnika J. Kavčič (Lj) in Juhas (N. Sad). RABOTNIČKI: J. Lukovski 12, Tevčev 2, Andonovski 12, M. Lukovski 2, Pecev 2, Bocevski 16, D.iordjevski 4, Georg: jev s ki 12, Radosavljevič 13. JUGOPLASTIKA: Manovič 2, R. Tvrdič 11, L. Tvrdič 14, Solman 28, Prug 10, Skansi 20. Domači košarkarji so pokazali dobro igro v prvem delu tekme in v 12. minuti so vodili celo z 11 koši prednosti. Tedaj pa so košarkarji Jugoplastike z dobro taktiko umirili temperamentne Skopjance in z učinkovitimi akcijami kmalu znižali njihovo prednost, na odmor pa so odšli celo s točko naskoka. V drugem delu so gostje naskok takoj povečali in vodstvo obdržali do konca tekme. Tri minute pred koncem so domači znižali vodstvo Spličanov na tri koše, vendar sta Solman in Skansi z zanesljivi meti prednost Jugoplastike spet povečala r a deset točk. Beograd : Zadar 55:53 (28:20) BEOGRAD — Dvorana športov, gledalcev 1500, sodnika Oblak in P. Kavčič (oba Lj). BEOGRAD: Maroevič 6, Grubor 2, Kotarac 23, Pazmanj 9, Novovid 2, Ivačkovic 2, Kneževid 11. ZADAR: Stipčevic 6, Košta 1, Marcelic 11, Gruškovnjak 3, Gjer-gja 16, Jerak 10, Olujič 4, Braj-kovic 2. Zadar tudi v tem srečanju ni uspel in je po 6. kolu še vedno brez zmage. Tekma je bila slaba in polna začetniških napak z ene in druge strani. Boj se je razplamtel šele od 30. minute naprej, ko so gostje izenačili. Kazalo je že, da bo Gjergjina četa le pospravila ves izkupiček, tedaj pa sta igrišče zapustila Jerak in Stip-čevid, Qjergji akcije nikakor niso uspevale in točki sta ostali v Beogradu. Sodnika sta sodila zelo dobro. Zeljezničar : Oriolik 76:75 (64:64, 29:32) KARLO VAC — Dvorana Željez-ničarja, gledalcev 1500, sodnika Beloševič (Beograd) in Prelogovid (Zagreb). ZELJEZNIČAR: Maslak 13. Kau-zlarid 5, S. Kosanovid 19, Galovid 12. B. Kosanovid 10, Pavletič 2, Djukic 15. ORIOLIK: Djurid 29, Valek 14, Kolarič 2, Kolarovič 10, Sute 4, D. Miljanovid 16. V izredno dinamični tekmi dveh enakovrednih nasprotnikov so domačini le s težavo zmagali v podaljšku. Prvi polčas je pripadel košarkašem Oriolika, ki so z mimo igro brez odličnega Djurida ves čas vodili s 3 do 8 točkami prednosti. 2eljezničar je prevzel pobudo šele v 24. minuti, od takrat naprej pa sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. V zadnjih sekundah drugega polčasa je Djurid izenačil iz prostega meta. Igra drugega polčasa se je ponovila tudi v podaljšku, vendar so imeli domači igralci mirnejšo roko in več sreče. Partizan : Lokomotiva 85:89 (35:48) BEOGRAD — Dvorana športov v Novem Beogradu. gledalcev 1.500, sodnika K. Brumen (Lj) in Kaluža (Sarajevo). PARTIZAN: Latifid 2, Jelič 32, Farčic 8, Cermak 12, Popovič 2, Bogojevič 6, Zečevid 9. Pešič 14. LOKOMOTIVA: Plečaš 28, Kovačič 13, Kavedžija 2, Dv. Rukavina 10, Bočkaj 22, Jelič 14. V izredno razburljivi tekmi si je Lokomotiva že po devetih minutah igre zagotovila deset točk prednosti. Standardna peterka Partizana s Cermakom na čelu je igrala popolnoma zmedeno, visoki domači center Farčic pa si je v teh minutah nabral že štiri osebne napake. Tudi menjave v Partizanovem moštvu niso spremenile igre in Lokomotiva je prednost do odmora povečala na trinajst točk. V začetku drugega dela je prišlo do bliskovitega preobrata. Cermak, Jelič in PeŠič so se razigrali in v 30. minuti je Lokomotiva vodila le še s tremi točkami — 60:57. Ko je že kazalo, da bodo domači s pomočjo izrednega občinstva dohiteli Zagrebčane, se je izkazal Plečaš. Trikrat zaporedoma je prevaril obrambo Partizana in Lokomotiva je zopet prepričljivo vodila. V zadnjih minutah so domači še skušali izsiliti podaljšek, toda čas jih je prehitel. Borac : C. zvezda 69:78 (34:48) ČACAK — Dvorana Borca, gledalcev 4000, sodnika Jakšid in Radovič (oba Beograd). BORAC: Katanid 2, 2ivkovid 11, Zejnilovič 2, Mišovid 26, Purič 10, Koprivica 6, Drobnjak 12. C. ZVEZDA: Lazarevič 9, Cvetko vid 10, Kapičic 20, Simonovič 28, Vučinič 5, Slavnič 6. Kljub temu. da je C. zvezda vodila v prvem polčasu s 14 točkami razlike, si je v nadaljevanju le s težavo priborila zmago. Dve minut pred koncem srečanja so gostje vodili le še s tremi točkami, vendar so to skromno prednost v zadnjih minutah s požrtvovalno igro le obdržali. Pri Crveni zvezdi sta se z zanesljivimi meti odlikovala Simonovič in Kapičič, pri Borcu pa j« bil boljši od drugih Mišovid. 1. C. zvezda 6 2. Jugoplastika 6 3. Lokomotiva 6 4. Beograd 6 5. Radnički 6 6. Rabotnički 6 7. Oriolik 6 8. Borac 6 9. Zeljezničar 6 10. Olimpija 6 11. Partizan 6 12. Zadar 6 6 0 548:420 12 6 0 536:451 12 5 1 536:479 10 4 2 374:375 8 3 3 543:514 6 3 3 443:436 6 3 3 424:435 6 2 4 427:457 4 2 4 437:506 4 1 5 485:511 2 1 5 459:527 2 0 6 400:501 0 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Jugoplastika : Beograd, C. zvezda : Rabotnički, Radnički : Borac, Lokomotiva : Olijnpija, Oriolik : Partizan, Zadar : Zeljezničar. Izjave SLOBODAN IVKOVIČ, tre-ner Radničkega: »Nismo igrali briljantno, vendar menim, da smo zasluženo osvojili točki v Tivoliju. Ne vem kaj je s sedanjo ekipo Olimpije. Nekaj ji manjka, pa niti sam ne morem ugotoviti, kaj je to. Morda odsotnost Daneva. Najbrž bi Ivo moral še igrati. Poglejte kaj dela Djurid s svojim Oriolikom.« IVO DANEU, trener Olimpije: »Kljub temu, da sta nas tudi sodnika oškodovala, pa ne gre vse krivice valiti nanju. Videti je, da je zmaga v Wroclavu fantom res stopila v glavo. Kako naj sicer razumem, da so lahko Igrali tako brezglavo. Na trenutke je celo kazalo, da nočejo igrati kot je bilo dogovorjeno. Res ob tem porazu, ko smo-imeli zmago pravzaprav že v žepu, skoraj nimam besed.« GEZA PASTOR, glavni sodnik: »Vsi me dolžijo, da sem celo okradel Olimpijo. Častno besedo vam dam, da nisem. Ce je morda tako izpadlo, pa to prav gotovo ni bilo namerno.« Olimpija: Radnički v številkah V prvenstveni tekmi 6. kola ZKL je Radnički v Tivoliju premagal Olimpijo z 89:86 (77:77, 38:45). Sodila sta Pastor (NS) in Popovski (T. Veles). GLEDALCEV: 2.000 STRELCI — Olimpija: Bas-sin 16, Marter 4, Božič 2, Polanec 3, Lemaič 3, Jelovac 18, Fišer 2, Logar 11, 2orga 27; Radnički: Ivkovič 10, Karati 16, Zimonjic 4, Kreačič 4, Ra-žnatovič 30, Djardjevič 2, Ma-rovič 2, Damjanovič 17, Tasič 4 SKOKI: Olimpija — obramba (34): Bassin 6, Marter 3, Polanec 1, Jelovac 13, Gvardjančič 7, Logar 2, 2orga 2; napad (16): Polanec 1. Jelovac 9, Logar 5, Zorga 1; Radnički — obramba (30): Ivkovič 6, Karati 2, Zimonjič 1, Kreačic 2, Djordjevič 3, Marovid 4, Damjanovič b, Tasič 7; napad (15): Karati 2, Zimonjid 1, Kreačič 1, Ražnatovič 1, Marovid 3, Damjanovič 5, Tasič 2. METI — Olimpija <33:82 ali 40 odst.): Bassin 8:14 (57), Marter 2:4(50), Božič 1:2 (50), Polanec 1:4 (25), Lemaič 1:3 (33), Jelovac 4:15 (26), Gvardjančič 0:4, Fišer 1:1 (100), Logar 4:12 (33), 2orga 11:23 (48); Radnički (38:93 ali 42 odst.): Ivkovič 5:14 (36), Karati 8:23 (35), Zimonjič 2:9 (22), Kre-ačid 2:3 (67), Ražnatovič 11:24 (46), Djordjevič 1:1 (100), Marovid 1:2 (50), Damjanovič 6:14 (43), Tasič 2:3 (67). KAZENSKI METI: Olimpija 20:32 ali 63 odst., Radnički 13: L8 ali 73 odst. OSEBNE NAPAKE: Olimpija 29, Radnički 34. PET OSEBNIH NAPAK — Olimpija — 3 (Logar 36.. Polanec 38., 2orga 40.), Radnički — 4 (Marovič 27., Tasič 37., Ivkovič 40., Damjanovič 43.) NAPAKE: Olimpija 18, Radnički 22. V SOBOTO NAJUČINKOVITEJŠI. Aljoša Žorga- Nared za „veliki skok” Trener iz ČSSR Vladimir Krch pri teniškem klubu Branik MARIBOR — Novi profesionalni trener teniškega kluba Branik, Pražan Vladimir Krch že nekaj dni trenira igralce Branika. To je po eni strani omogočila dvorana B mariborskega sejmišča, po drugi strani pa nenavadno toplo vreme v teh decembrskih dneh. Dvorana namreč še nima planirane kurjave, in deloma maši v tem pogledu luknje »tajfun«, ki pa cesto posreduje več dima kot toplote. No, videz je, da bo ta veliki problem dvorane v kratkem rešen, kajti v bližnjih dneh se obeta, da bo zavod »Stadion« le že dobil kotle za kurjavo, za katero je v dvorani sicer že vse pripravljeno. Teniški klub Branik se torej pripravlja na veliki skok. Vzpodbudo za to so mu dali njegovi mladi igralci in igralke, ki so prodrli v sam jugoslovanski vrh in celo v evropskega. Angažiranje češkoslovaškega trenerja Vladimi-ra Krcha, doslej trenerja praške špart-e je bilo nujno. V nasprotnem primeru bi kvaliteta capljala na mestu in škodo bi bilo pozneje težko popraviti. Praksa o tem posebno pri Braniku dovolj zgovorno opominja. Tokrat priložnost torej ne bo zamujena. Izbira je bila napravljena načrtno Branik potrebuje namreč prav va ditelja, ki zna delati z mladimi talenti. Za to je trener ta čas najboljšega češkoslovaškega teniškega kluba še posebno primeren, ker je bil pred 20 leti sam državni mladinski prvak, v zadnjem času pa trener velikega talenta 15-letnega Jankovskega, največjega u-pa CSSR za pokal Galea. Trener je prišel v Maribor poln elana.' ker ie 'o niegovo prvo me sto izven domovine, na cl'*e: ie prvič v Jugoslaviji V teh nekaj dneh. kar je v Mariboru, je deloma že dobil stik z igralci, pa čeurav le površen. O tern je dejal: »Kaj točne j šega seveda ne bi mogel povedati po prvih stikih. Lahko le rečem, da sem opazil pri svojih gojencih še precej osnovnih napak, ki jih bo treba popravljati. Najbolj nadarjene nameravam vaditi po avstralskem sistemu, to je nkrati s tremi igralci. Tak način treninga je tu nujen že zavoljo pičlega časa, ki ga imam na voljo v dvorani B, kajti pri tem sistemu se trening vsakega igralca podvoji. Ena ura treninga pomeni torej praktično dve uri«. Dvorana B, ki je dobesedno polna spo.miKOv od košarkarjev do igralcev tenisa ves dan, torej že sedaj ne more zadovoljevati vseh želja; kaj bo šele pozneje, ko se bodo zanjo zanimali še drugi. Na srečo je TK Branik dobil na voljo še dodatne ure v dopoldanskem času, ko bo lahko vadil zlasti Zoran Jauševec. Kondicijski in drugi vzporedni trening pa bodo itak imeli v telovadnicah. Da bi bilo delo kar se da načrtno, so se odločili razdeliti igralce v več kakovostnih razredov, ki bodo trenirali skupaj. Pri dekletih so v prvem razredu JaušovČeva, Pirkmajerjeva in Emeršičev a. pri fantih pa Zoran Jaušovec, Košak *n Tomovič/ V drugem razredu so Pirkmajer, Go-ličnik, Domanjko in Svenšek. Tem se bosta po lastni želji priključila še Pipanova in Vodeb, kar pomeni, da bo trener Krch imel na skrbi deset odnosno dvanajst igralcev in igralk. Se posebno pozornost namerava posvetiti Mimi Jaušovec, ki jo bo tremrai posebej. Tako je ta čas največja skrb branikovcev, kako sestaviti ure treninga, da bo volk sit in koza cela. Ker tako stanje ne more trajati v nedogled, če želijo res napredovati kot je v načrtu in kot so pri Braniku sposobni zavoljo dobre organizacije dela, so se že dogovorili, da bodo nekaj najboljših poslali konec januarja na trening v Prago, v zamenjavo pa bi igralci Sparte v marcu prišli na trening v Jugoslavijo. ' Tako sodelovanje lahko seveda samo koristi enim in drugim. Branik se torej z vso paro pripravlja za prihodnjo sezono, ko ima znova v načrtu tuid organizacijo pomembnih teniških prireditev. Z. VAHTAR Duran spet prvak RID, 6. dec. — Carlos Duran, 34-letni italijanski profesionalni boksar, je ponovno osvojil naslov evropskega prvaka v srednji kategoriji. V 15 rundah je po točkah premagal osem let mlajšega Danca Bogsa, ka mu je lani ta naslov odvzel.. Boks je bil izredno slab, saj sta bila oba povsem pasivna, tako da je bilo 9.000 gledalcev zelo nezadovoljnih. j PO DOMAČIH KRAJIH | GRAD — V počastitev dneva republike je RK Grad organiziral športno srečanje v rokometu, odbojki ter malem rokometu. Sodelovali so vojaki, mladina Grada in učenke osnovne šole. V rokometni tekmi so mladinke premagale pionirke z 10:0, mladinci so v malem nogometu premagali vojake s 3:3, v odbojakrskem dvoboju pa so izgubili z 2:0. J. R. DRAVOGRAD — V počastitev praznika republike je ObSS priredil tekmovanje članov sindikalnih podružnic v šahu, kegljanju in streljanju. V šahu je bil najboljši Mauhler pred Fuksom in Jeromelom, v streljanju pa je bila najuspešnejša ekipa obmejnega bloka. J. S. MARIBOR — V počastitev dneva republike so bila v TAM športna tekmovanja v kegljanju, nogometu ter streljanju. V kegljanju se je pomerilo 53 tekmovalcev, zmagal pa je Soko z 224 keglji pred Baierlom, ki jih je podrl 216. V ženski konkurenci je zmagala Cer-nogajeva s 176 keglji. Na novem nogometnem igrišču TAM sta se v povratnem srečanju pomerili domača ekipa in varaždinska Var-teks. Zmagal je TAM z 8:4. Na strelskem tekmovanju z zračno puško je sodelovalo 34 strelcev in 5 ekip. Najboljši posameznik Goltaš je dosegel 256 krogov, med ekipami pa je bila najboljša Tehnična kontrola s 1087 krogi. J. R. MARIBOR — V počastitev 15-letnice delovanja SD Boris Kidrič so priredili tsrelsko tekmovanje z zračno puško, na katerem so sodelovali strelci iz Celja, Hrastnika in Maribora. V moški ekipni konkurenci je zmagal jubilant s 1711 krogi pred Hrastnikom, ki je dosegel 1645 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Strah iz domačega kluba s 181 krogi. V ženski konkurenci je prav tako zmagala domača ekipa s 428 krogi, najboljša posameznica domačinka Dankijeva pa je dosegla 15 krogov. J. R. MARIBOR — Strelska zveza Maribor je ob dnevu republike organizirala strelsko ekipno tekmovanje z zračno puško. Sodelovalo je 16 strelskih ekip, vsaka pa je štela po 10 strelcev. Zmagala je novo formirana ekipa SD Boris Kidrič — Stavbar s 1718 krogi pred SD Adolf Beg, ki je dosegla 1610 krogov. Najboljši posameznik še-nekar iz SD B. Kidrič — Stavbar je dosegel 178 krogov. J. R. POSTOJNA — V počastitev dneva republike je občinska strelska zveza Postojna organizirala tekmovanje mešanih ekip z zračno puško na strelišču v domu JLA. Streljali so po. 20 strelov za oceno. Med petimi ekipami je premočno zmagalo moštvo Centra II z 931 krogi pred Centrom I. Najboljši posameznik Šuligoj je dosegel 167 krogov, Kočevar pa 164 krogov. E. P. POLZELA — Na šahovskem turnirju je zmagala ekipa Partizana Polzela z 11 točkami pred Garantom 8, Tovarno nogavic 5 itd. T. T. Fužinar drugi Prvi dei v ženski namiznoteniški ligi SRS LJUBLJANA, 6. dec. Končan je prvi del tekmovanja v ženski na-mznotendški ligi SRS. V zadnjem kolu sta zmagali obe gostujoči ekipi, ravenski Fužinar v Kočevju in kranjski Triglav v Ljubljani. Zlasti zmaga Triglava v Ljubljani je precejšnje presenečenje, ker je ekipa Ilirije spet veljala za favorita. Ravenčanke v Kočevju niso izgubile nobenega niza ter so se utrdile po prvem delu na drugem mestu, kar predstavlja za mlado ekipo lep uspeti. C e bodo drugo. mesto obdržale do konca tekmovanja se bodo uvrstile neposredno v zvezni finale, v katerem ima Slovenija dva predstavnika. S porazom proti Triglavu pa so si lanske finalistke državnega prvenstva Ilirijanke zmanjšale možnosti za uvrstitev med najboljše v državi. Za Ilirijo je usodno to, da nikoli vsaj dve igralki ne zaigrata enako dobro, medtem ko tretja precej zaostaja. Drug del prvenstva se bo začel v petek 11. t. m. s tekmo Ilirija : Olimpija, v soboto 12. t. m. pa bo v Kočevju tekma Partizan : Triglav. Rezultati: Partizan (Kočevje) : Fužinar 0:5 (Benčina : Lesnik 0:2, Rački : Petrač 0:2, Vovk : štruc 0:2, Rački : Lesnik 0:2, Benčina : Štruc 0:2). Ilirija : Triglav 3:5 (Kaisesber-ger : Žerovnik 2:1, Dum : Novak 2:0, Langerholz : Jakopin 1:2, Dum : žerovnik 0:2, Kaisesberger : Jakopin 1:2, Langerholz : Novak 1:2, Dum : Jakopin 2:0, Langerholz : Žerovnik 0:2). LESTVICA PO I. DELU OLIMPIJA FUŽINAR TRIGLAV ILIRIJA PARTIZAN K. 4 4 0 20:1 8 431 16:11 6 422 12:14 4 4 1 3 13:15 2 404 1:20 0 (dn) Prvenstvo Bežigrada LJUBLJANA, 6. dec. — V izvedbi NTK Olimpija in ObZTK Bežigrad je bilo včeraj in danes na novi šoli Franceta Bevka prvenstvo Osnovnih šol ObZTK Bežigrad. Udeležba je bila zelo številna, saj je nastopilo nad 120 igralcev in igralk v dvanajstih disciplinah obsežnega tekmovalnega sproeda. V moštvenih disciplinah so imeli največ uspehov učenci OŠ Dr. Vita Kraigherja ter učenke OŠ Franceta Bevka, medtem ko so se pri posameznikih uveljavili učenci in učenke OŠ Mirana Jarca. Prvenstvu sta prisostvovala tudi reprezentanta Kopra in Vec-ko, ki sta pomagala pri organizaciji tekmovanja in z nasveti pomagala najboljšim . Ekipni vrstni red — učenci od 11—15 leta: 1. OŠ dr. Vita Kraigherja, 2. OŠ Miran Jarc, 3. OŠ Maks Pečar, učenke od 11.—15. leta: 1. OŠ France Bevk, 2. OŠ Maks Pečar, 3. OŠ France Bevk II., učenci od 7.—11. leta: 1. OŠ dr. Vita Kraigherja, p. OŠ Miran Jarc, 3. OŠ Danila Kumar, posamezno — učenci od 11.—15. leta: 1. Kerec (OŠ Miran Jarc), 2. Arzenšek (OŠ France Bevk), 3. Vrhovec (OŠ dr. Vita Kraigherja), učenci od 7.—11. leta: 1. Rebernik (OŠ Miran Jarc), 2. Merkun (OŠ dr. Vita Kraigherja), 3. Arzenšek II (OŠ dr. Vlita Kraigherja), učenke od 11.—15. leta: 1. Zrimšek (OŠ Miran Jarc), 2. Turk (OŠ Danile Kumar), 3. Zupančič (OŠ Miran Jarc), dvojice — učenci: I. Pavlovič — Vrhovec (OŠ dr. Vita Kraigherja), 2. Šavor — Rua (OŠ dr. Vita Kraigherja;, 3. Su-pan — Prešeren (OŠ dr. Vita Kraigherja), dvojice — učenke: 1. Melihar — Pirnar (OŠ France Bevk), 2. Turk — Zrimšek (OŠ D. Kumar — OŠ Miran Jarc), 3. Cerjanc — Furlan (OŠ Dan. Kumar). (dn) ROKOBORBA | Za lovoriko šampionov PANČEVO, 6. dec. — V dvorani športov se je začel mednarodni dvodnevni rokoborski turnir za VI. lovoriko šampionov. Na tekmovanju sodeluje 25 jugoslovanskih tekmovalcev, ter 20 rokoborcev iz SZ, Bolgarije in Romunije. Do sedaj sta bili na sporedu predfinalni koli. Domačin Niša-vič je pripravil presenečenje z zmago nad Moskovčanom Djema-janovim, razen tega pa sta se ▼ nadaljnje tekmovanje uvrstila se Marinko in Corak. Dosedanji zmagovalci turnirja za Lovoriko šampiona so bili: 1965 — Branko Martinovič, 1966 — Milan Nenadid, 1967 — Stevan Horvat, 1968 — Sretan Damjanovič, 1969 — Milan Nenadid. NOVO NA TUJEM REYKJAVIK — ženski rokometni prvak Islanda Framm se je uvrstil v Četrtfinale pokala evropskih prvakov, potem pa je v drugi tekmi premagal izraelskega prvaka Maccabi s 15:10. V prvi tekmi so prav tako zmagale Islandke z 19:11. Obe tekmi s£a bili odigrani v Reykjaviku. KOBENHAVN — Teniška reprezentanca Francije se je uvrstila v finale tekmovanja za pokal kralja Gustava. Francozi vodijo proti Italiji z 2:0. Nasprotnik Francozov ▼ finalu bo reprezentanca Danske. ČEŠKOSLOVAŠKI TENIŠKI TRENER V MARIBORU. Z leve Košak, trener Krch, znani teniški delavec Branika Rajhner, Mirna in Zoran Jaušovec. Foto: Škofič Tablice najboljših atletov v SR Sloveniji v letu 1970 Ko ocenjujemo letošnjo atletsko sezono v Sloveniji (danes so na vrsti mo; ški), znova ugotavljamo, da je vrhunska atletika v naši republiki v zastoju. Kvaliteten vrh v Sloveniji je zelo ozek in pravega napredka ni, čeprav se osnova vse bolj širi. Gotovo je, • nizacijskih, finančnih in kadrovskih Zadnja leta smo priča vse bolj množičnemu tekmovanju za atletski šolski pokal, ki odkriva, zmeraj nove nadarjene atlete. Vendar je v naših tablicah, ki jih objavljamo, zelo malo mladincev; v večini disciplin samo dva do trije. Tolažimo se lahko s tem, da kvaliteten naraščaj še ni dozorel za pomembnejše rezultate in da bo čez nekaj let položaj ugodnejši. Kljub prizadevanju v AZS ugotavljamo, da tekmovalni sistem ne privlačuje gledalcev, da je organizacija tekmovanj še mnogokje pomanjkljiva, da izmed 99 evidentiranih trenerjev profesionalno delajo v organizacijah le trije, priložnostno pa manj kot polovica, da na tekmovanjih primanjkuje sodnikov, da so za kvalitetne rezultate potrebne plastične steze in skakališča itd. Ce vzamemo pod drobnogled kvalitetne dosežke slovenskih atletov v preteklem letu, ugotavljamo, da sta samo Vivod in Male izboljšala jugoslovanska rekorda (v skoku v višino in v hoji na 20 km). Kocuvan je dosegel nova republiška rekorda na 200 m in 400 m, izenačil pa je rekord na 100 m. Ekipi SRS in Olimpije sta v štafetah 4 x 100 m popravili absolutni in klubski republiški rekord. V državni reprezentanci je nastopilo sedem slovenskih atletov (Kocuvan, žuntar, Pen-ca, Male, Vivod, Pečar in Fister). Na osnovi nove, zelo zahtevne jugoslovanske kategorizacije atletov je normo za mednarodni razred dosegel le Kocuvan (100 in 200 m), norme zveznega razreda pa Pisič (100 m), Vivod (višina), Lešek (palica), Pečar (disk) in Vravnik (deseteroboj). Ce dodamo tem imenom še 18 atletov republiškega razreda (Carli, Bizjak, Cankar, Medvešek, Obal, Novak, Žuntar, Male, Penca, Hladen. Medvešček, Prezelj, Udovč, Zomada, Svet, Spilar, Markež, Bukovec), smo s tem že našteli vso elito naše moške atletike. Na osnovi kategorizacije lahko ugotovimo, da so zahvaljujoč Kocuvanu in Vivodu naše najboljše discipline kratki teki in skok v višino, najslabše discipline pa 800 m, 3000 m zapreke, maraton', troskok in krogla, v katerih nimamo niti enega atleta republiškega razreda. Ce primerjamo nekoliko širšo kvaliteto, tj. povprečke deseteric, ugotavljamo, da smo v minuli sezoni dosegli v povprečkih napredek le na 200 m, 400 m, 400 m ovire-in 4x100 m. V desetih disciplinah so bili povprečki najboljši v letih 1964-66, v štirih pa so povprečki bili boljši celo v letih 1960-61. V tablicah so po vsaki disciplini prikazani rezultati prvega in desetega tekmovalca ter povprečki deseteric. Najboljši rezultati (tudi izenačeni) pa so podčrtani. Med atletskimi delavci je gotovo dovolj dobre volje in želje za kvalitetni napredek, vendar bo potrebno izboljšati marsikaj, predvsem pa materialne razmere, da bo lahko slovenska atletika odločneje posegla v jugoslovanska in mednarodna dogajanja. Ce bi hoteli dobiti na osnovi tablic še zaporedje najboljših moških atletskih kolektivov v Sloveniji (prvo mesto deset točk, drugo devet itd.), je vrstni red naslednji (v olimpijskem programu): 1. AD Kladivar, Celje 372 točk. 2. Olimpija, Ljubljana 332 točk. 3. Triglav, Kranj s 160 točk. 4. ŽAK Maribor 146 točk, 5. Ljubljana 49 točk, 6. Rudar, Trbovlje 20 točk, 7. Novo mesto 18 točk. 8.—9. Gorica, 14 točk, Partizan Cerknica 14 točk, so vzroki za zastoj predvsem v orga- razmerah. 10. Velenje 9 točk, 8 točk, 11. Slovan Ljubljana 12. Partizan Kočevje 6 točk. Tablice so naslednje 100 m 10,4 Kocuvan Miro 47 Ki 10,6 Pisič Boris 49 Ol 10,7 Carli Srdan 48 Ol 10,8 Bizjak Dušan 48 Mb 10,8 Cankar Franc 49 Ol 11,0 Obal Stefan 51 KI 11,0 Dvoršak Henrik 52 KI 11,0 Medvešek Tone 49 KI 11,1 Hočevar Borut 49 Ol 11,1 Lojk Brane 52 Tr 11,1 Penca Janez 49 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 10,6 11,2 10,99 1969 10,5 11,1 10,91 1970 10,4 11.1 10,85 200 m 20,9 Kocuvan Miro 47 KI 21,8 Bizjak Dušan 48 Mb 22,1 Carli Srdan 48 Ol 22,3 Obal Stefan 51 KI 22,3 Cankar Franc 49 Ol 22,5 Pisič Boris 49 Ol 22,6 Medvešek Tone 49 KI 22,6 Dvoršak Henrik 52 KI 22.8 Mele Miloš 50 Ol 22,8 Lenard Rado 52 Mb Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 21,8 23,2 22,57 1969 21,5 22,7 22,28 1970 20,9 22,8 22,27 400 m 46,8 Kocuvan Miro 47 KI 48,8 Carli Srdan 48 Ol 48,8 Medvešek Tone 49 KI 49,2 Obal Stefan 51 KI 49,4 Kavčič Iztok 52 Tr 49,9 Penca Janez 49 Ol 50,7 Lojk Brane ' 52 Tr 50,8 Zidan Rajko 47 Ol 50,9 Jazbec Primož 51 Ol 50,9 Cankar Franc 49 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 48,0 51,2 49,94 1969 47,8 51,0 49,86 1970 46,8 50,9 49,62 800 m 1:53,4 Kavčič Iztok 52 Tr 1:54,2 Kristan Tine 48 Lj 1:54,4 Židan Rajko 47 Ol 1:55,0 Svet Peter 49 KI 1:55,2 Kotnik Milan 1:55,5 Kolenc *Matjaž 50 Mb 49 Ol 1:56,0 Kovačič Tone 51 Ol 1:57,3 Žumer Drago 49 Tr 1:57,4 žužek Metod 51 Ol 1:57,5 Obal Stefan 51 KI Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 1:54,4 1:57,4 1:55,9 1969 1:55,0 1:58,0 1:56,6 1970 1:53,4 1:57,5 1:55,6 1000 m 2:31,4 Kavčič Iztok 52 Tr 2:31,5 Kovačič Tone 51 Ol 2:32,5 Ferfila Stane 51 PC 2:32,6 žužek Metod 51 Ol 2:34,8 Ilovar Dušan 52 KI 2:35,2 Kotnik Milan 50 Mb 2:35,7 Lisec Stanko 52 KI 2:36,0 Kleč Matej 51 Tr 2:36,5 Gorjup Matija 52 Ru 2:37,0 Gorenšek Milan 52 KI I^eto Prvi Deseti Povpreček 10 1500 m 3:50,8 1968 2:27,5. 1969 2:29,8 1970 2:31,4 Svet Peter 2:34.6 2-36.9 2:37,6 49 2:32,1 2:34,2 2:34.8 KI 3:58,8 Božič Rudi 48 LJ 4:00,0 Kolenc Matjaž 49 Ol 4:00,6 Kristan Tine 48 Lj 4:01,4 Kovačič Tone 51 Ol 4:02,5 Židan Rajko 47 Ol 4:03,0 Ferfila Stane 51 PC 4:03,6 žužek Metod 51 Ol 4:04,4 Lisec Stanko 52 KI 4:04,5 Žumer Drago 49 Tr Leto Prvi Deseti Povpreček 10 3000 m 8:27,6 1968 3:44,3 1969 3:53,6 1970 3:50,8 i Žuntar Drago 4:03,3 4:08,7 4:04,5 44 3:57,4 4:01,6 4:01.0 KI 8:32,8 Svet Peter 49 KI 8:43,8 Podpečan Bogdan 49 KI 8:49,2 Lisec Stanko 52 KI 8:52,0 Ferfila Stane 51 PC 8:58,8 Zore Boris 48 Mb 9:01,8 Bernik Edo 49 Ol 9:03,4 Sepohar Toni 49 Ol 9:04,6 Urankar Viki 48 KI 9:06,4 Žužek Metod 51 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 8:14,0 1969 8:40.0 1970 8:27,6 9:03,2 9:02,8 9:06,4 8:41,8 8:50,6 8:52,0 5000 m 14:25,8 Svet Peter 49 KI 14:28,2 Žuntar Drago 44 KI 15:01,0 Sepohar Toni 49 Ol 15:01,6 Podpečan Bogdan 49 KI 15:07,6 Ferfila Stane 51 PC 15:08,0 Lisec Stanko 52 KI 15:13,2 Božič Rudi 48 Lj 15:18,0 Zore Boris 48 Mb 15:40,6 Bernik Edo 49 Ol 15:52,2 Vastl Andrej 53 Mb Leto Prvi Deseti 1968 14:26,8 15:52,2 15:45,0 15:52,2 1969 13:58,4 1970 14:25,8 10.000 m 30:17,0 žuntar Drago 44 31:35,8 Podpečan Bogdan 49 31:48,8 Zore Boris 48 32:23,0 Božič Rudi 48 32:24,4 Ivančič Franc 39 33:02,6 Bernik Edo 49 33:12,4 Sepohar Toni 49 33:18,6 Premože Tone 48 33:35,0 Urankar Viki 48 33:42,0 Zalar Franc 51 Leto Prvi Deseti 1968 30:15,8 34:34,6 1969 28:46,0 33:48,2 1970 30:17,0 33:42,0 Povpreček 10 15:17,3 15:16,4 15:07,6 KI KI Mb Lj Mb Ol Ol Ol KI Ol Povpreček 10 32:43,6 32:21,0 32:31,0 Maraton 2:45:52,0 Koseli Stanko 49 Ve 3:01:54,0 Beras Franc 43 Lj Leto Prvi Deseti 1968 2:36:28,2 — 1969 2:53:23,8 — 1970 2:45:52,0 — . Hoja 10 km 49:20,8 Male Rudolf 35 Ki 52:18,6 Lah Franci 52 Lj 52:33,6 Čelik Ferdo 43 Go 53:02,6 Lukman Božo 54 KI 53:44,6 Strašek Ivan 54 KI 54:24,8 Zekš Vili 49 Ve 55:31,0 Trpin Srečko 53 Je 57:12,4 Juričič Tone 53 Ol 58:53,8 Berlak Rajko 53 Ve 59:29,4 Simončič Odon 52 KI Uto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 49:23,2 67:43,6 58:23,9 1969 48:26,4 57:29,4 54:43,6 1970 49:20,8 59:29,4 54:33,2 Hoja 20 km 1:36:35,2 Mele Rudolf 35 KI 1:51:24,8 Zekš Vili 49 Ve 1:58:38,6 Levačič Slavko 52 Ve,p 2:14:06,2 Šlajmer Miran 26 Mb Leto Prvi Deseti 1968 1:39:03,0 — 1969 1:42:20,8 — 1970 1:36:35,2 — 110 m ovire 14,7 Bizjak Dušan 48 Mb 14,9 Pisič Boris 49 Ol 15.0 Penca Janez 49 Ol 15,0 Hladen Marjan 51 15,7 Vravnik Franc 43 KI 15,7 Orel Vojko 48 Go 15,7 Strugar Bojan 52 Mb 16,2 Rotar Dušan 53 KI 16,5 Novak Jure 49 Ol 16,6 Škrlj Jože 50 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 15,1 16,2 15,71 1969 14.8 16,2 15,48 19ri0 14,7 16,6 15.60 400 m ovire 53,2 Penca Janez 49 Ol 54,0 Bizjak Dušan 43 Mb 54,5 Obal Stefan 51 KI 54,6 Pisič Boris 49 Ol 54,7 Hladen Marjan 51 KI 55,8 Strugar Bojan 52 Mb 57,7 Pangerc Lado 47 Tr 57,7 Korent Vinko 47 Ol 58,6 Škrlj Jože 50 Ol 58,8 Kosi Franc 42 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 54,4 59,8 57,78 1969 53,7 58,1 56,08 1970 53,2 58,8 55,08 3000 m zapreke 9:42,4 Škof Ivan 51 KI 9:45,2 Mileč Milan 52 Mb 9:45,6 žužek Metod 51 Ol 9:50,4 Ivančič Franc 39 Mb 9:50,4 Zalar Franc 51 Ol 9:51,6 Zore Boris 48 Mb 9:56,2 Podpečan Bogdan 49 KI 9:56,4 Urankar Viki 48 KI 9:58,2 Kralj Iztok 49 KI 9:59,8 šraj Bernard 49 Tr Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 9:06,8 10:46,4 10:06,8 1969 9:18,6 10:12,8 9:52,1 1970 9:42,4 9:59.8 9:51,6 4 x 100 m 41.4 Reprezentanca Slovenije (Cankar, Pisič, Bizjak, Kocuvan) 41,9 Olimpija I, Ljubljana (Cankar, Pisič, Carli, Penca) 42.4 Kladivar I, Celje (Medvešek, Obal, Dvoršak, Kocuvan) 42.6 Maribor. Maribor (Košir, Lenard, Grošeta, Bizjak) 43.6 Triglav I, Kranj (Strojan, Fister F., Lojk, Kavčič) 44.6 Triglav II, Kranj (Udovč, Prezelj, Pangerc, Kleč) 44,8 Kladivar II, Celje (šlajkovec, Planinšek, Zorec, Hladen) 45.0 Slovan, Ljubljana (Perdan, Galuf, Sore, Lampič) 45.0 Novo mesto, Novo mesto (Dragaš, Hribernik, Suhy, Somrak) 45.4 Olimpija II, Ljubljana (Jazbec, Slak. Novak. Mele) Lelo Prvi Deseti Povpreček 10 1968 42.9 45,2 44,3 1969 1970 42,3 41,9 45.4 45.5 44.3 44,1 4 x 100 m 3:17,8 Kladivar I, Celje (Dvoržak, Obal. Medvešek, Kocuvan) 3:19.0 Reprezentanca SR Slovenije (Cenkar. Kristan, Kavčič, Obal) 3:23,2 Olimpija I, Ljubljana (Pisič, Jazbec, Židan, Carli) 3:23,8 Maribor I, Maribor (Žerak, Prah, Skok, Kotnik) 3:25,8 Triglav I, Kranj (Lojk, Sagadin, Fister F., Kavčič) 3:28,9 Olimpija II, Ljubljana (Mele, žužek, Kovačič Saje) 3:31,4 Triglav II, Kranj (Prezelj, Pangerc, Žumer, Kleč) 3:33,4 Ljubljana, Ljubljana (Kristan, Kastelic, Lavrič, Črne) 3:35,6 Kladivar II, Celje (Florjanič, Ilovar, Hladen, Kelenc) 3:36,8 Slovan, Ljubljana (Lampič, Perdan, Galuf, Zakrajšek) Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 3:17,6 3:48,8 3:31,6 1969 3:16,3 3:37,0 3:29.7 1970 3:17,8 3:44,9 3:30.2 VIŠINA -214 Vivod Branko 44 KI 200 Medvešček Marko i 46 O 1 200 Prezelj Dušan 49 Tr 200 Novak Jure 49 Ol 191 Milek Polde 48 Tr 190 Prezelj Marko 52 Tr 190 Ušen Vinko 47 Mb 186 185 Penca Janez sedem skakalcev 49 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 1968 213 185 196,1 195,0 1969 208 185 1970 DALJAVA 214 185 194,1 7,30 Udovč Slavko 47 Tr 7,10 Hladen Marjan 51 KI 7,02 7,00 Pisič Boris 49 * Ol Košir Matija 50 Mb 6,85 Novak Jure 49 Ol 6,80 Fister Franci 47 Tr 6,77 Prezelj Dušan 49 Tr 6,77 Ernestini Karlo 42 Lj 6,72 Žorž Kovčenko 47 Ol 6,69 Lojk Brane 52 Tr Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 1969 1970 TROSKOK 726 730 730 14,46 14,12 14,08 14.02 13,93 13,86 13.76 13.77 13,65 13,27 Leto 1968 1969 1970 PALICA 4,50 4,20 4,11 4,10 4,10 4,10 3,80 3,60 3,60 3,60 Prezelj Dušan Žorž Kovčenko Slak Zdravko • Lenard Rado Hladen Marjan Blažič Emil Pisič Boris Košir Matija Bole Alojz Lampič Borut Prvi 14,43 14,52 14,46 669 680 669 49 47 50 52 51 47 49 50 42 49 Lešek Roman Vravnik Franc Konc Lado Fister Franc Bizjak Miran Peterka Andrej Rojko Franc Kosmač Tomaž švent Igor Ziherl Miloš I-eto 1968 1969 1970 Prvi 440 420 450 685,4 694.1 690.2 Tr Ol Ol Mb KI Go Ol Mb Ve Sl 37 43 44 47 52 51 40 48 48 f8 I Deseti 360 360 360 KI KI Tr Tr Ol KI Ru Lj Ol Ol Povpreček 10 396.0 388.0 397.1 KROGLA 15,70 Pikula Božo 15,43 Satler Jože 47 Tr 15,26 15,17 Pečar Zdravko 50 Ol šlimec Marjan 51 _ Ol 14,73 Vravnik Franc 43 KI 14,13 Leskošek Branko 46 KI 14,00 Grilanc Igor 52 Go 13,74 Kasjak Marjan 37 Mb 13,38 Juh Stane 45 Ru 13.13 Markež Ivan 32 Mb Leto Prvi 1968 15,81 1969 15,65 1970 15,70 Deseti 13,36 13,49 13,13 Povpreček 10 14,235 14,332 14,467 DISK 53,54 Pečar Zdravko 50 Ol 46,44 Vravnik Franc 43 KI 45,78 Leskovšek Branko 46 KI 44,64 Pikula Božo 41 KI 42,87 Peterka Andrej 23 KI 42,43 Juh Stane 45 Ru 42,40 Virant Kostja 51 Nm 41.39 Napast Zvone 51 Tr 40,69 Konc Lado 44 Tr 40,18 šega Stane 44 PK Leto Prvi 1968 49,98 1969 53,74 * 1970 53,54 Deseti 40,53 41,15 40,18 Povpreček 10 43,478 43,586 44,036 KOPJE 70,77 69,42 64,94 62,79 60.22 60,04 59,69 59,46 59,00 58,22 Zornada Branko Spilar Marjan Kopitar Jože Babovič Mirko Fister Matej Skok Milan Zalar Tone Fister Franc Knavs Valentin Vravnik Franc Leto 1968 1969 1970 Prvi 72,00 71,32 70,77 50 38 31 49 48 52 54 47 51 43 Deseti 57,47 57,02 58,22 DESETEROBOJ 7280 6471 6162 6111 5639 5618 5140 4703 Vravnik Franc Fister Franc Konc Lado Kaštivnik Tone Peterka Andrej Lampič Borut Virant Kost ja Deseti Povpreček 10 13,09 13,68 . Leto 13,31 13,89 Prvi 13,19 13,88 1968 6809 1969 7111 1970 7280 43 47 44 43 51 49 51 51 Ol Nm KI KI Tr KI PC Tr PK KI Povpreček 10 62,605 63,273 62,433 KLADIVO 54,64 Markež Ivan 32 Mb 54.23 Bukovec Franc 44 KI 53,90 Vajdič Lojze 40 Ru 51,66 Vidmar Bnris 37 Ol 51,11 Vidmar Adj 42 KI 50,42 Zajc Stane 46 Ol 50,30 Rojko Marjan 41 Ol 48,98 Hrovatin Bojan 49 Mb 45,70 Ribič Franc 49 Lj 45,64 Planinšek Andrej 52 KI Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 v 55,11 1969 55,12 47,27 47.62 50,364 51.012 1970 54,64 45,64 50,658 KI Tr Tr Tr KI Sl Nm si Deseti Povpreček 10 Legenda Go — Gorica, Nova Gorica KI — Kladivar, Celje * Lj — Ljubljana, Ljubljana Mb — Maribor, Maribor Nm — Novo mesto, Novo mesto OJ — Olimpija, Ljubljana PC — Partizan, Cerknica PK — Partizan, Kočevje Ru — Rudar, Trbovlje Sl — Slovan, Ljubljana Tr — Triglav, Kranj Ve — Velenje, Velenje MARKO RAČIČ PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 ' GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Danes v Varšavi podpis sporazuma LJUBLJANA, PONEDELJEK, 7. DECEMBRA 1970 - LETO XII. - ŠTEVILKA 331 Brandt in Cyrankiewicz bosta slovesno potrdila listino, s katero ZRN dokončno priznava mejo na Odri in Nisi VARŠAVA, 6.dec. (Tanjug). Kanclerja ZRN Willija Brandta in vicekanclerja ter zunanjega ministra Sclieela, ki sta na večer prispela v Varšavo, čaka povsem deloven program. Jutri ob 12. uri bodo v reprezentančni palači ministrskega sveta predsednik Cyrankiewicz, kancler Brandt in zunanja ministra Jendrychowski in Scheel slovesno podpisali že parafirani sporazum o normalizaciji odnosov med državama. V ZDA EKSPLODIRALA RAFINERIJA — Tristo metrov •visoko so švignili plameni, ko je izbruhnila eksplozija v naftni rafineriji družbe Standard Oil v New Jerseyu. žrtev je bilo k sreči malo, zato pa je bila škoda velika. Telefoto: UPI Uspeh v OZN Politični odbor izglasoval program razorožitve — Vzhod se je vzdržal NEW YORK, 6. dec. (Tanjug). Politični odbor generalne skupščine OZN je odobril resolucijo 16 držav, med njimi Jugoslavije, ki postavlja obči program za razorožitev. Resolucijo je v imenu predlagalcev razložil naš delegat Milorad Božnovič. Zdaj mora resolucijo odobriti še generalna skupščina. Gre za prvi vse obsežen program za razorožitev. V ženevskem razorožitve-nem odboru so pogajanja vse doslej potekala brez slehernega trdnega programa in celo brez dnevnega reda. To se/je dogajalo zato, ker jedrske sile niso marale prevzeti nikakršnih obveznosti, ki bi jim omejevale svobodo akcije. Krepka podpora Gvineji Mojsov v varnostnem svetu OZN: Portugalska naj plača odškodnino NEW YORK, 6. decembra (Tanjug) — Jugoslavija se je v OZN zavzela za to, da je treba proti Portugalski učinkovito ukrepati — v skladu z ustanovno listino OZN — in preprečiti nasilje. Stalni predstavnik SFRJ v sedežu svetovne organizacije veleposlanik Lazar Mojsov je opozoril, da so učinkoviti ukrepi še toliko bolj utemeljeni, ker nasilja še ni konec. Mojsov je na seji varnostnega sveta, ki je sinoči nadaljeval razpravo o razmerah, nastalih v Gvineji po oboroženem napadu, dejal, da bi Portugalska morala družinam žrtev izplačati odškodnino in povrniti škodo, nastalo po napadu njenih čet na Gvinejo. Ce bi se kaj takega še ponovilo, je predlagal naš veleposlanik, bi bilo treba upoštevati tudi možnosti, ki jih nakazuje ustanovna listina glede suspendiranja pravic in privilegijev članic OZN. Tudi vsi drugi govorniki, ki so se sinoči oglasili na seji varnostnega sveta, so ostro obsodili napad na Gvinejo in portugalsko politiko nasilja. Predstavniki Južnega Jemena, Konga. (Brazzavila), Mauritiusa, ZAR, Senegala in Mavretanije so bili mnenja, da gre za očitno kršitev ustanovne listine in da se svet ne sme omejiti le na rutinsko resolucijo, temveč, da je treba proti Portugalski - učinkovito ukrepati, kot tudi predvideva listina. -Mraz in sneg v Turčiji ISTANBUL, 6. decembra (AFP) — Mrzel val je zajel zahodno Turčijo. Visok sneg je zamedel ceste v bližini Burse, južno od Istanbula, več kot 200 potnikov z avtomobili ni moglo dalje. Ob železniški progi Istanbul— Ankara so bile velike popla ve. Voda je zavrla promet in povzročila precej škode. Tudi letalski promet in promet v bližini Bosporja je precej zastal. Za predlog šestnajsterice je glasovalo 91 držav, 11 se jih je vzdržalo, nasprotnih glasov pa ni bilo. Avtorji resolucije so Mehika, švedska in Jugoslavija. Program, ki ga zajema resolucija, opredeljuje obča načela razorožitve, do neke mere pa določa tudi pomensko zaporedje posameznih vprašanj na torišču jedrske in konvencionalne razorožitve. Avtorji programa so se v zadnjem času zelo trudili prepričati jedrske dežele, da gre tak program v prid tudi njim. Med jedrskimi silami so ZDA in Velika Britanija glasovale za resolucijo, izjavile pa so, da se ne strinjajo s prav vsemi formulacijami. Kazalo je, da besedilo zadovoljuje tudi ZSSR, toda ob glasovanju se je sovjetski delegat vzdržal rekoč, da se z vsebino programa strinja, ne more pa ga odobriti, ker resolucija ne upošteva stališč vseh prizadetih strani. Vzdržale so se tudi Bolgarija, Belorusija, Kuba, Madžarska. Mongolija, Poljska, češkoslovaška, Sudan in Ukrajina. Vzdržala se je tudi Francija, Lon Nol na nitki? PHNOM PENH, 6. dec. (AP) — Nekateri zahodni diplomati v Phnom Perthu so mnenja, da bi bil Nolov režem izpodkopan, če bi osvobodilne sile presekale glavne prometne^ žile v Kambodži. Ena sama glavna cesta — povezuje Saigon in Phnom Penh — ni pod nadzorstvom osvobodilnih sil. S tem sporazumom ZRN dokončno priznava zahodno poljsko mejo na Odri in Nisi. Brandt si bo, kot je navada, ogledal Varšavo in položil venec na grob Neznanega junaka na prostornem trgu zmage, dvakrat, kar tri ure, se bo pogovarjal s predsednikom Cyrahkiewiczom, Scheela pa čakajo pogovori z Jendrychowskim. Vsekakor najbolj zanimivo bo Brand-tovo srečanje z Gomulkom. Približno 150 nemških m tujih novinarjev, akreditiranih v Bonnu, bo iz Varšave poročalo o podpisu sporazuma. Brandtov prihod na Poljsko je prvi uradni obisk vo- Danes volitve v Pakistanu KARAČI, 6. decembra (Reuter) — V Pakistanu bodo jutri parlamentarne volitve, na katerih bo sodelovalo približno 56 milijonov ljudi. Nad volitve, na katerih bodo prvič imele pravico glasovati tudi ženske, se zgrinja senca nedavne tragedije, ko je katastrofalen ciklon zajel vzhodni Pakistan in terjal več sto tisoč žrtev ter velikansko škodo. Prav zaradi tega jutri ne bodo volili v devetih pokrajinah vzhodnega Pakistana, kjer bodo volitve januarja prihodnjega leta. Ena najpomembnejših nalog novega parlamenta bo sprejetje nove ustave — sprejeti jo bodo morali v 120 dneh od ustanovitve parlamenta. Velik vzbuh v ZDA Eksplozija v rafineriji -Plameni segali 300 metrov visoko LYNDEN, NEW JERSEY. 6. dec. (AP) — V rafineriji nafte družbe »Standard Oil« je sinoči prišlo do hude eksplozije in je izbruhnil požar. Od eksplozije so šklepetale šipe na 64 km oddaljenih hišah, plameni pa so segali 300 metrov visoko v nebo. Dva človeka sta izgubila življenje, 36 je bilo ranjenih. V rafineriji je med eksplozijo delalo 250 uslužbencev. Požar so prišli gasit iz štirih sosednjih mest. Več sto gasilcev se je bojevalo z ognjem vse do davi. Nafta v rezervoarjih še vedno gori, a je ne morejo izrpati, saj bi lahko nastale nove eksplozije. ditelja ZRN v tej državi. Da-višmji listi in sinočnje televizijske oddaje so spoštljivo in z vsemi priznanji navajali vojaško-političen življenjepis bonskega kanclerja, ga ocenili kot doslednega protifašista m vidnega politika. V Varšavi menijo, da bo po podpisu sporazuma sledilo obdobje političnega boja za ratifikacijo v bonskem parlamentu. Že nekaj dni poljski tisk posveča največ pozornosti temu vprašanju, pri čemer zelo podrobno spremlja reakcije Pred Titovim obiskom V Furlaniji-Julijski krajini pozdravljajo utrjevanje odnosov TRST, 6. dec. (Tanjug). — V političnih krogih in javnosti Furlanije—Julijske krajine ocenjujejo napovedani obisk predsednika Tita v Italiji kot pomemben dogodek, ki bo pomagal utrditi odnose med sosednjima državama. Zadnje dni so mnoge organizacije slovenske manjšine in pokrajinskega vodstva italijanskih političnih strank objavila posebna sporočila in pozdravila prihod predsednika Tita. Pozdrav velikemu državniku in bojevniku za mir so izrekli tudi na seji glavnega sveta Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Svet Slovenske skupnosti je opozoril na željo, da bi obisk predsednika Tita pripomogel k ugodnim rešitvam življenjsko pomembnih vprašanj za slovensko narodno skupnost v Italiji. Dobrodošlico jugoslovanskemu predsedniku so objavili tudi listi »Primorski dnevnik«, »Gospodarstvo« iz Trsta in »Matajur« iz Vidma. Tržaška federacija KPI je v tiskovnem sporočilu poudarila, da njem člani, Italijani in Slovenci, pozdravljajo uradni obisk predsednika Tita v Italiji kot pozitiven korak pri intenzivnem političnem, gospodarskem in kulturnem povezovanju med evropskimi državami in svetu nasploh, ki imajo različne družbene ureditve. V sporočilu je rečeno, da bo obisk veliko pripomogel k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskih stikov med Italijo in Jugoslavijo. Pozitivno je ocenila napovedani obisk tud; tržaška federacija združene socialistične stranke (PSU). opozicijskih strank v Bonnu. Najbrž bo ena od glavnih tem v pogovoru med Go-mulko in Brandtom — kako pospešiti ratifikacijo. Zatem bi si lahko v kratkem obetali diplomatske odnose in reševanje drugih vprašanj. NATO: posebna pozornost Sredozemlju ATENE, 6. decembra (Tanjug) — Grški časopisi poročajo, da so na bruseljskem sestanku sveta ministrov NATO posebno pozornost posvetili temu, da bi se okrepilo jugovzhodno krilo pakta, upoštevaje vse večjo sovjetsko navzočnost v Sredozemlju. Vladni listi v Atenah so s posebnim'zadovoljstvom opozorili na izjavo generalnega sekretarja NATO Brosia, ki je poudaril »delež in prizadevanja Grčije v NATO« in napovedal nove ukrepe, s katerimi naj bi se povečale sposobnosti organizacije na tem območju. Skopje bo dobilo razstavišče SKOPJE, 6. dec. (Tanjug) — Skopje bo najpozneje v začetku leta 1972 dobilo sodobno razstavišče. Zgradili ga bodo tam, kjer sedaj stoji stara vojaška bolnišnica, dokončano naj bi bilo v letu dni. Dvanajst’ tisoč kvadratnih metrov bo pokritega razstavnega prostora, prav toliko ga bo tudi na prostem. DESNICA PROTESTIRA ZOPER VARŠAVSKI SPORAZUM — V Essnu so včeraj ob odhodu Brandta in Scheela v Varšavo k podpisovanju sporazuma ZRN— Poljska desničarji pod vodstvom neonacistične NFD demonstrirali proti »vivisekciji«. Navzlic desničarski kampanji kaže, da se bosta tako moskovski kot varšavski sporazum prebila skozi ratifikacijo v parlamentu. Telefoto: UPI Iz Izraela še nič Izraelska vlada razpravljala o Nixonovih zagotovilih za primer, če bi se Jeruzalem vrnil k pogajanjem o miru JERUZALEM, 6. dec. (UPI, AFP, Reuiter). Danes se je sestala izraelska vlada in razpravljala o pismu ameriškega predsednika. Vsebine pisma niso objavili — gre pa za to, da bi se Izrael vrnil k mirovnim pogovorom o Srednjem vzhodu. Menijo, da vlada ne bo odločila o tem, dokler se ne »me obrambni minister Dajan, ki se pogovarja z ameriškimi funkcionarji. Iz dobro obveščenih virov pa se je zvedelo, da je predsednik Nixon privolil v večino izraelskih zahtev, zlasti v zvezi z močnejšo politično podporo ter vojaško in gospodarsko pomočjo ZDA. Na robu smrti Vlakovodja in strojevodja preprečila hudo nesrečo med Renkami In Zagorjem TRBOVLJE, 6- dec. Vlakovodja in strojevodja električnega tovornega vlaka št. 473 Stane Škof in Alojz Korenčič sta včeraj okoli 0.45 preprečila hudo železniško nesrečo na odseku proge med Renkami in Zagorjem. Tovorni vlak je zadel v plaz kamenja in drevja in tedaj je vlakovodja Stane škof stekel po progi proti Zagorju in pravočasno ustavil ekspresni vlak Carigrad—Miinchen, ki je v tistem trenutku peljal proti Ljubljani. Komandir postaje milice v Zagorju Jože Gorenc je danes povedal, da je včeraj ponoči peljal iz Ljubljane proti Zidanemu mostu električni tovorni vlak. ki vozi med Ljubljano in Zagrebom. Nekako na sredi med Renkami in Zagorjem se je utrgal plaz kamenja in drevja, ki je obležal na progi. Po približnih ocenah se je usulo kakih 50 kubikov kamenja. Tovorni vlak je vozil z normalno hitrostjo, približno 70 km na uro, ko sta strojevodja in vlakovodja nenadoma zagledala kakih 200 metrov pred DEMONSTRACIJE SOLIDARNOSTI V PARIZU - V glavnem mestu Francije so Španci, ki žive v izgnanstvu organizirali solidarnostne demonstracije s Španci, ki demonstrirajo, doma v valu protestov ki se ie sprožil’ zaradi frankističnega procesa v Burgosu. ’ Telefoto- UFI seboj pred vlakom na progi plaz. Strojevodja je takoj vključdh hitro zavoro, vendar vlaka ni mogel zaustaviti na tako kratki razdalji. Električna lokomotiva se je zarila v plaz m potiskala pred seboj kamenje, dokler se ni vlak ustavil. Vlakovodja tovornega vlaka Stane škof je takoj po trčenju stekel po progi proti Zagorju, da bi zaustavil ekspresni vlak Carigrad—Miinchen, ki se je bližal z vso hitrostjo. Na železniški postaji v Ljubljani so nam povedali, da je vzel s seboj tn raapoč-nike, ki jih uporabljajo v takem primeru, da zaustavijo vlak. Imel pa je premalo časa, da bi postavil vse tri, kakor to zahtevajo predpisi. Uspelo mu je postaviti le enega, hkrati pa je s svetilko, ki jo je imel pri sebi, dajal znake ekspresnemu vlaku, naj ustavi. Uspelo mu je, da je pravočasno zaustavil ekspresni vlak. če vlakovodja vsega tega ne bi bil storil, bi se lahko zgodili najhujše. Ekspresni vlak bi se prav gotovo zelatel v plaz kamenja, ki je ležal tudi na drugem tiru in bi s potniki vred zgrmel v Savo, ki je na tem mestu zelo globoka. Zvedeli smo še, da je železniški uslužbenec, ki pregleduje progo, pregledal ta del proge eno uro pred nesrečo in takrat na njej še ni bilo plazu. Normalen promet med Zagorjem in Renkami je stekel šele okoli pol sedmih zjutraj. PAVLE BURKELJC Zamenjava v Maleziji SINGAPUR, 6. decembra (Tanjug) — Nacionalni svet vladajoče malezijske partijske koalicije je danes izbral za novega predsednika premiera Tuna Abdula Razaka, ki ga je predlagal dosedanji predsednik Tungku Abdul Rahman. Davi so objavili, da so arabski komandosi ponoči napadli opazovalnico OZN na Golanski visoki planoti. V zadnjih tednih je to že tretji napad komandosov na postajo opazovalcev OZN na tej planoti. Uradni vojaški predstavnik iz Kaira je izjavil, da so lažna telavivska poročila — egiptovska vojaška enota naj bi med petkom in soboto prek Sueškega prekopa prišla na vzhodni breg in se tam spopadla z izraelskimi četami. Iz Amana pa poročajo. Glasovi o hudem incidentu med Pakistanom in Indijo DAKA, 6. dec. (AP) — Vzhodnopakistanska vlada je objavila, da so indijski nacionalisti in policija pobili v pakistanski enklavi v pokrajini Rangpur, kakih 150 kilometrov severozahodno od Dake, okrog 300 ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 700. Požgali so mnogo hiš. Ob tem je pokrajinska vlada vzhodnega Pakistana ostro protestirala pri vladi indijske zvezne države Vzhodni Bengal. Uradni predstavnik indijske zvezne vlade tega ni hotel komentirati. Dejal je le, da je New Delhi nenehno v stiku s pokrajinsko vlado Vzhodnega Bengala, da pa sam nima nikakršnih obvestil o dogodku, ki ga Vzhodni Pakistan opisuje v tako hudih razsežnostih. Močnejše zveze z Mehiko Stamboličevi sestanki s predsednikom Echevar-rio in drugimi MEXICO, 6. dec. (Tanjug). Član sveta federacije Petar Stambolič je včeraj obiskal novega mehiškega predsednika Luisa Echevarria; govorila sta o poglobitvi bilateralnih odnosov med državama in sodelovanju na mednarodnem področju. Mehiški predsednik je menil, da je še veliko možnosti za nadaljnjo poglobitev odnosov, Stambolič se je sestal tudi s predsednikom mehiške vladajoče stranke PRI Alforasom Martinezom Dominguezom, ki je pred dnevi postal župan v Mexicu. Dominguez je izrazil željo, da bi uresničili zanusel o pobratenju mest Beograda in Mexica. Stambolič je govoril tudi z novim mehiškim zunanjim ministrom Emiliom Rabasom. da so se prejšnjo noč sestali predstavniki jordanske vlade in komandosov in razpravljali o skupnih vprašanjih. Sodelovala sta tudi jordanski premier Vasfi Tel in predsednik skupnega arabskega odbora, ki nadzoruje premirje v Jordaniji, egiptovski general Hilmi. Kairski tednik »Akbar el Jom« piše, da se bo v kratkem začela vrsta pomembnih sestankov med najvišjimi vojaškimi predstavniki Sirije in Jordanije. Razpravljali bodo o konsolidaciji na vzhodni fronti z Izraelom. Nixon: »Strašna napaka" Ameriški senat je zavrl graditev nadzvočnega potniškega letala WASHINGTON, 6. dec. (AP) — Odločitev senata, da zavre gradnjo nadzvočnega potniškega letala, je predsednik Nixon sinoči ocenil kot »strašno napako«, ki bo stala vlado precej milijonov dolarjev, morda pa bo celo zadala smrtni udarec ameriški letalski industriji. Predsednik je tudi opozoril senat, da bi zaradi tega 150.000 delavcev letalske industrije lahko ostalo brezposelnih. Pozval je kongres, naj odločitev razveljavi. Izdelava nadzvočnega letala je že precej presegla predračune in administracija je zahtevala novih 290 milijonov dolarjev. Letalo naj bi doseglo hitrost 2897 kilometrov na uro. Senat, ki je zavrnil zaheve administracije, je predvsem upošteval, da bi tako nadzvočno letalo pomenilo veliko nevarnost za naseljene dele Amerike. Predsednik Nixon pa je objavil sporočilo, v katerem opozarja, da ne bo mogel nihče zavreti nadzvočnih letal in da gre le za to, katera država bo prva. če opuste načrt, trdi Nixon, bo šlo v izgubo 70(1 milijonov dolarjev, ki so jih davkoplačevalci že prispevali. Predsednik meni. da se je sel nat odločil podobno, kot če bi zaustavili gradnjo hiše, ki ji manjkajo le še vrata. Papež ogorčen zaradi razveze VATIKAN, 6. decembra (UPI) — Poglavar rimskokatoliške cerkve papež Pavel VI. je bil izredno nezadovoljen, ker je italijanski parlament pred kratkim sprejel zakon o razvezi zakona. »Ne moremo skriti ogorčenja, ki nas je prevzelo, ko smo med potjo zvedeli za novico — da je celo v Italiji sprejet zakon o ločitvi zakona,« je dejal papež Pavel VI. v desetminutnem govoru, ki ga je imel danes pred približno sto tisoč verniki, zbranimi na trgu sv, Petra, Sosedstvo na preizkušnji Recimo, odnosi z avstrijskimi sosedi naj temeljijo na spoštovanju integritete, na izpolnjevanju medsebojnih obveznosti in na zaupanju. Po petnajstih letih, odkar smo samostojno podprli integriteto druge avstrijske republike s podpisom njene državne pogodbe, se razkriva pred nami nekaj presenetljivih in poglavitnih nezados1> nosti. Integriteti v zasmeh je npr. nekaj simbolnih dejanj: nastop Meži-čanov v svečanem sprevodu ob plebiscitni petdesetletnici; odkrivanje spomenikov v Gradcu — »s pogledom na Pohorje in Slovenske gorice«; — tudi dolgoletno zadrževanje naših arhivov. O obveznosti uresničevanja čl. 7, namenjenega varstvu avstrijskih državljanov naših narodnosti: koroškim, štajerskim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom ima prav dunajska Die Presse, ko piše (Državna pogodba na preskušnji — Sta-atsvertrag am Priif-stand, 2. 12.), da bomo kmalu poprašali, kako je z omenjenim uresničevanjem. Tukaj smo! Ne da bi razpravljali o oblikovanju manjšini nenaklonjenega javnega mnenja ali o prisotnosti struktur in mentalitet znanih ter obsojenih po drugi svetovni vojni, si izberimo žariščno vprašanje. Očitno so naši sosedje kar presenetljivo sa-mohotno blokirali čl. 7 s politično uvedenim pogojem o nujni ugotovitvi številčne moči prebivalstva naših narodnosti. Ko bo urejeno to, pravijo, bo šlo drugo kakor po loju. Takole so se razporedila stališča: 1. enotni narodni manjšini odklanjata ugotavljanje; 2. koroški socialisti ga zavračajo, češ — izzivalo bi narodnostni boj; 3. svobodnjaška stranka je pripravila zanj že zakonski predlog; 4. ljudska stranka je sicer izjavila, da predloga svobodnjakov ne bo podprla, a ni zavrnila ugotavljanja v načelu; 5. vodilna avstrijska izvedenca, profesorja Ermacora in Veiter si nista enotna. Prvi je v načelu za, a predvideva ozračje zaupanja. Drugi je v načelu proti; izhod išče v ugodnejših rezultatih (štetje 1951) ter cenzusu 10%. Oba opozarjata, da je treba zadostiti obveznostim sedmega člena; 6. o »dejavnosti organizacij, katerih delovanje je naperjeno zoper manjšini in jima jemlje pravice ter značaj« vemo, da so jih obnovili 13 pod skupno streho Heimatdiensta. In mi: 1. politično je za nas vrednota volja narodnih manjšin; 2. mednarodno spoznanje pravi, da je treba uveljavljati zaščito, četudi ni mogoče ugotoviti natančnega števila manjšine; 3. čl. 7. nima določil kvantitativne narave, čeprav sta bili manjšini poimenovani in ozemlje znano, odprto je bilo mejno vprašanje; teritorij omejuje na Koroškem zakon o dvojezičnem šolstvu; 4. poudarjamo — gre za politično blokado. Naposled — koroški Slovenci pišejo, da je odnos do manjšine merilo demokratične zavesti. Mi, ki si želimo dobrih sosedov, se ne moremo zadovoljiti z verbalnim distanciranjem. Cas je, da se v celoti uresniči z dobro voljo in glede na duh besedila — v času evropskih zbliževanj še posebej. DRAGO DRUŠKOVIČ V nedeljo popoldne se je v Mariboru razširila žalostna novica■ da je nenadoma umrl upokojeni general JLA Jože Merlak. Številni Mariborčani ga poznajo kot odličnega vojaškega voditelja, ki je v Mariboru pred svojim odhodom v Ljubljano in upokojitvijo opravljal številne odgovorne vojaške dolžnosti. V Mariboru je bil nazadnje načelnik vojnega področja. Aktivno je delal tudi v raznih družbenopolitičnih organizacijah. Njegova prezgodnja smrt ni prizadela samo njegove družine, temveč širši krog ljudi, ki so ga cenili %n spoštovali. Težko je verjeti, da je žalostna novica resnična, saj je še v soboto sodeloval na sestanku občinskega odbora zveze rezervnih starešin Maribor, kjer je kot sekretar republiškega odbora te organizacije nakazal številne naloge, ki čakajo organizacijo pri krepitvi splošnega ljudskega odpora in pri opravljanju izpitov za rezervne starešine. Bil je zelo delaven, tovariški in discipliniran. Deloval je tudi v republiškem odboru Zveze borcev in v raznih drugih družbenopolitičnih organizacijah. Za svoje zasluge med NOB in po vojni je dobil vrsto visokih odlikovanj in priznanj. Je nosilec partizanske spomenice 1941. Med NOB je opravljal vrsto pomembnih vojaških dolžnosti, na katerih je pokazal svoje bogato vojaško znanje in sposobnosti. Z njegovo smrtjo smo zgubili dobrega tovariša, vojaka, človeka, fcj je vse svoje sile in sposobnosti zastavil za krepitev JLA in napredek socialistične skupnosti. M. K. Pismo premiera Colombu 27 predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki pripadajo vsem političnim tokovom, je poslalo pismo italijanskemu premieru Colombu V četrtek, 3. decembra je 27 predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki pripadajo vsem političnim tokovom, poslalo predsedniku italijanske vlade Colombu sledeče pismo: Spoštovani gospod poslanec Emilio COLOM-BO, predsednik ministrskega sveta RIM Predstavniki političnih in drugih družbenih organizacij, ki delujejo med slovensko manjšino v deželi Furlanija — Julijska Benečija se obračamo na Vas, gospod predsednik, da ponovno strnemo potrebe in zahteve slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Podpisani predstavniki ugotavljamo, da slovenski narodnostni skupnosti 25 let po koncu vojne, 22 let po tem, ko je stopila v veljavo republiška ustava, 16 let po podpisu Spomenice o soglasju v Londonu in 6 let po izvolitvi prvega deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije — Julijske Benečije, niso še priznane nekatere osnovne pravice in zaščitne norme v duhu členov 2, 3 in člena 6 ustave, člena 3 deželnega statuta, mednarodnih sporazumov in načel Listine o pravicah človeka. Zaradi tega Slovenci, državljani italijanske republike, do danes še nismo mogli obnoviti narodnostnega življenja po udarcih, ki nam jih zadal fašizem. Se danes ne moremo popolnoma svobodno, demokratično in dejansko enakopravno kot posamezniki in kot skupnost učinkovito varovati svoje narodnostne bitnosti. Znano je, da je fašizem obsodil Slovence, v Italiji na smrt in nas je zato, zasledujoč ta cilj, brezobzirno in kruto preganjal. Vzel nam je vse, kar smo že prej imeli: šole, prosvetna društva, politične organizacije, tisk, pravico do uporabe jezika pred oblastmi, slovenska imena krajev, denarne zavode, gospodarske ustanove itd. Odpustil je ali premestil v notranjost države učitelje, profesorje in druge državne us-službence. Nasilno je spremenil slovenske priimke in prepovedal dajati otrokom slovenska imena. S tem so bila poteptana vsa zagotovila, ki so bila dana Slovencem ob prihodu Italije v te kraje 1918. leta. Spričo takega nasilja ni Slovencem preostajala druga izbira kot odločen upor, če smo hoteli ohraniti svojo narodnost. Toda fašizem je poostril svoj bes s policijskimi opomini, s konfinacijaml in z obsodbami na dolgoletno, dosmrtno ječo in celo na smrt, ki jih je izreklo zloglasno Posebno sodišče. V boju proti silam, ki so nam stregle po življenju nismo Slovenci v zadnji vojni pomišljali prijeti za orožje. V skladu z odporniškim gibanjem smo se skupno borili za zmago idealov, pravice in svobode, s čimer smo prispevali h končni zmagi nad nacifašizmom in k ustvaritvi demokratične republike. Spričo tolikih preganjanj je rimska vlada avgusta 1945 podajala izjavo, ki zagotavlja pošteno spoštovanje naših pravic. Tudi Slovencem v videmski pokrajini je tedanji prefekt septembra 1945, zagotovil narodnostne pravice, sklicujoč se na vladno izjavo. Beneški Slovenci, ki žive v tej pokrajini so se 1866. leta izjavili za Italijo v prepričanju, da bodo izpolnjene obljube o zaščiti njihovih pravic. Te obljube, kakor tudi obljube iz leta 1945., niso bile nikoli izpolnjene, saj tu nimamo še danes niti šol niti vrtcev v materinem jeziku. Pozneje nam je ustava s členom 2 zagotovila neodtujljive pravice kot posameznikom in kot skupnostim, s členom 3 je določila enakopravnost državljanov pred zakonom ne glede na jezik, s členom 6 je določila, da se jezikovne manjšine zaščitijo s posebnimi zakonskimi normami, s členom 116 pa deželno avtonomijo s posebnim statutom. Razen zakona z dne 19. julija 1961 št. 1012, ki ustanavlja šole s slovenskim učnim jezikom le v tržaški in goriški pokrajini, ne pa v videmski pokrajini, in zakona z dne 31. oktobra 1966 št. 935, ki odpravlja prepoved dajati otrokom slovenska imena, ni bila izdana nobena druga norma za zaščito slovenske narodnostne manjšine v deželi, medtem ko je bilo izdanih mnogo norm posebno za zaščito nemške manjšine v Južni Tirolski. Niti ustanovitev dežele Furlanija — Julijska Benečija s Posebnim statutom ni formalnopravno sprejela odnosa do narodnostne manjšine. Ob ustanovitvi dežele in še danes se ne upošteva, da je bila ustanovljena dežela s posebnim statutom predvsem zaradi prisotnosti slo- Šampanjec, vodka - a slivovka? Po zasedanju f rancosko-jugoslovanskega mešanega komiteja za gospodarsko sodelovanje v Parizu - Spomladi naša gospodarska delegacija v Francijo PARIZ, v začetku decembra. Od vseh bleščečih lestencev, pod katerimi so bili razni sprejemi v času zasedanja francosko-jugoslovanskega mešanega komiteja za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje, so bili oni v palači na Quai d'Orsayu, kjer so podpisali zaključni protokol, gotovo najlepši; toda ali je protokol v celoti izpolnil naša pričakovanja? Najbrž ne. Vsaj do nekih prelomnih sklepov na tem srečanju niso prišli. Zasedanje je bilo predvsem nadaljevanje in dopolnitev prvega zasedanja podobnega mešanega komiteja pred desetimi meseci v Beogradu. Poleg dogovora o tem, da bo podpisana konvencija, ki bo preprečila dvojno obdavčenje v primeru vlaganja kapitalov v drugi deželi in upostavitve povezave med francosko-jugoslovansko trgovinsko zbornico v Parizu ter zbornico za pospeševanje gospodarskih odnosov s Francijo v Beogradu ob ustanovitvi ustreznih informacijskih birojev, je bil pač največ vreden širok pregled sedanjih gospodarskih povezav in novih možnosti za kooperacije, ki so jih v delovnih podkomisijah opravili prestavmki podjetij, oziroma člani delegacij. žal pa so tu Francozi nastopili zgolj s predstavniki ministrstev, ne pa tudi gospodarstva, zaradi česar se tudi Francija usmerja predvsem k potezam velikih podjetij, ki so do jugoslovanskih partnerjev vselej superiorna, medtem ko manjka širšega prepletanja srdnjih in manjših podjetij, kjer so odnosi laže na isti ravni. Na naši strani so sodelovali poleg funkcionarjev tudi predstavniki gospodarstva, vendar je vtis, da so naši delegati nasploh prišli na nelahko konfrontacijo v Parizu premalo pripravljeni. V mnogih vprašanjih s Francozi tudi ni bilo mogoče reči zadnje besede, ker odločanje o carin ali v Franciji že prehaja v pristojnost EGS, vključno tudi končni sklep, kako bo z našimi preferenciali glede na naše članstvo v skupini dežel 77, čeravno kaže, da imajo Francozi glede tega dokaj naklonjeno stališče. Sicer pa bo gotovo koristno, da bo spomladi obiskala Francijo tudi delegacija jugoslovanske gospodarske zbornice. DELD UREJA UREDNIŠKI ODBOR: Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Benko (odgovorni urednik) , Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja politika), Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija). Francosko gospodarstvo se je začelo bolj zanimati za Jugoslavijo. To mi je potrdil tudi častni predsednik francoskih industnjcev CNPF, Villiers, naglašujoč potrebo po večji vzajemni informiranosti. Pohvalil se je z obiskom delegacije francoskih gospodarstvenikov, ki jo je vodil v Jugoslavijo pred nekaj meseci. Po njegovem ima francosko gospodarstvo na razpolago najsodobnejšo tehniko, vendar pa je bilo do nedavna samozadovoljno v svojem frankofonskem krogu; šele zdaj. ko se jim je podrla Afrika in ko se je pojavila konkurenca v Evropi, je tudi francosko gospodarstvo prisiljeno, da se z vsemi silami vrže v izvoz, »še pred nekaj leti je francoski izvoz znašal v narodnem dohodku samo 6 odstotkov, medtem ko je zdaj poskočil že na, 14 odstotkov, ne glede na to, da se je tudi narodni dohodek ogromno povečal. Upajmo — kar zadeva Jugoslavijo — da vaši najnovejši ukrepi za zmanjševanje uvoza ne bodo te rasti našega izvoza preveč zadeli,« je kljub poudarku odličnega ozračja v bistvu znova naglasil samo francoski interes za povečanje njihovega izvoza, ne pa obratno. Toda tudi jugoslovansko gospodarstvo je, ne glede na Izjeme, v vsakdanji praksi pokazalo premalo zanimanja za to, da bi se naš tako zaostajajoči izvoz v Francijo povečal. Predstavništvo jugoslovanske gospodarske zbornice v Parizu, ki se zelo tru- bi izvažali v kake druge, manj stroge dežele. Glede izvoza cinkaste pločevine iz celjske cinkarne, ki se bo povzpel že na 100 ton letno, sicer pripomb na kvaliteto nikoli ni bilo, pač pa včasih pošiljke niso ustrezno naložene, ker v Franciji železniški vagoni vozijo precej hitreje kot v Jugoslaviji. In kot na primer uvozniki iz Francije ne morejo najti v Jugoslaviji zadostne količine najbolj enostavno rezanega gradbenega lesa, tako drugi spet tožijo, da bi lahko Francozom dobavljali velike količine transportnih verig, a žal se nobena tovarna v Jugoslaviji ni specializirala na izdelovanje ustreznih dimenzij zobatih koles. V Franciji se asortimenti na trgu hitro menjavajo in marsikaterega klasičnega blaga ni več mogoče vnovčiti, toda jugoslovanska podjetja ponujajo Se vedno prav te izdelke. Pravočasno dobavljanje v dogovorjenih rokih pa je sploh stvar, ki se je baje jugoslovanska industrijska podjetja zelo slabo držijo. Protokolarnih sprejemov, kj naj bi poslovne nevšečnosti v vzajemnem interesu ugladili, je bilo tokrat precej. šefa jugoslovanske delegacije sta sprejela tudi minister za gospodarstvo in finance Valery d’Estaing ter minister za industrijski in znansveni razvoj Francjods Xavier Ortoli. Med kosili v tovarni Renaultu in v patronatu francoskih industrijcev so izmenjali marsikatero do- di v tej smeri, je letos dobi- bro željo. Na raznih spreje- In <7 .Tiitrnclnviip 7»nli not ■ mih t.in fin ralflin^noa« v lo iz Jugoslavije zgolj pet prošenj podjetij, ki bi rada postala novi izvozniki v Francijo. Nasprotno pa se jih je kar precej več iz Jugoslavije obrnilo na pariško predstavništvo s prošnjo za pomoč pri uvozu luksuznega blaga iz Francije, na primer šampanjca »cordon rouge«. Na sestanku med člani delegacije m jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki, ki živijo v Farmi, je bilo tudi videti, da se statistike, ki jih o našem izvozu v Francijo vodi državna uprava, in številke o sprejetih pošiljkah v Francijo padel za eno četrtino. Tekstila, zlasti nižjih asortimentov, to je jute ali rjuh, bi lahko prodali še veliko več, če bi bilo tega blaga dovolj na razpolago pri jugoslovanskih proizvajalcih, ki se jim bi izvoz kljub diskriminaciji zaradi carine EGS, še vedno izplačal glede na to, da so cene v Franciji precej višje, kot v Nemčiji ali Italiji. To velja tudi, kadar gre za popravljanje kvalitete v smislu sila zahtevnih francoskih meril, na primer pri uvozu često nezadostno kvalitetnih artiklov iz medenine tovarne Sevojno, ker so po končnem izračunu še vedno dobili boljše plačilo, kot če mih, tja do zaključnega v jugoslovanskem veleposlaništvu, so se mnogi osebno spoznali. Sprejem, ki ga je priredila v luksuznem hotelu »R:tz« nova podružnica Beograjske banke v Parizu, je bil že pri izbiri lokala dokaz trdne blagajne, toda nejasnosti, kaj bo nasploh z razpletom gospodarskih in valutnih težav v Jugoslaviji, so očitno francoskim gospodarstvenikom ves čas nasprotno narekovale prej ponovno odlašanje v skupnih poslih. Ko je na sprejemu v francoskem nacionalnem centru za zunanjo trgovino eden izmed Francozov pri mikrofonu namesto »francosko-jugoslovansko zbornico« napovedal »francosko-češkoslovaško zbornico«, je to vzbudilo splošen smeh, jaz pa sem ugotovil, da so imeli na mizah poleg francoskega šampanjca še rusko vodko, slivovko pa ne. Oboje seveda sodi zgolj v anekdoto, toda očitno je, da v zavesti Francozov še nismo pognali korenin. Francoski tisk je sicer res močno obremenjen s pomembnejšimi dogodki, toda značilno je, da o tem zasedanju francostoo-jugoslovanske-ga komiteja v Parizu sploh ni pisal. In vendar je odločna okrepitev francosko-jugoslovanske gospodarske menjave nujnost za oba partnerja; bolj politične narave za Francijo, bolj gospodarske za Jugoslavijo; sedanje srečanje je to znova potrdilo, pa čeprav ni prineslo vseh rezultatov, ki smo jih pričakovali. Očitno pa je zdaj toliko več na neposrednih stikih med podjetji samimi, da najdejo konkretne poti za to sodelovanje. Že gamo, če bi uresničili le del tega, kar so zapisali v seznamih novih možnosti, bi bilo to dovolj Za sanacijo odnosov in takrat bi lahko res ugotovili, da so se stvari premaknile. BOGDAN POGAČNIK Rusinsko društvo v Vojvodini NOVI SAD, 6. dec. (Tanjug) — Vojvodini, kjer živi več kot 20.000 Rusinov, so ustanovili društvo za rusinski jezik s sedežem v Novem Sadu. Pobudo za to društvo sta dala »Ruske slovo« in uredništvo pokrajinskega zavoda za izdajanje učbenikov. Društvo, ki bo skrbelo za razvoj ru-sinskega jezika, je sestavilo tri komisije; za preučevanje rusinskega jezika, književnosti in za strokovno pomoč osnovnim in drugim šolam pri preučevanju rusinskega jezika. V Vojvodini imajo doslej že društva za preučevanje madžarskega, slovaškega in romunskega jezika. venjske narodnostne manjšine, in bi torej morala biti prav dežela pristojna za reševanje naših vprašanj. Ne moremo tajiti, da se je v zadnjih letih politično ozračje za nas Slovence v deželi v mnogočem spremenilo, kar pa še zdaleč ne preprečuje narodnjstne škode, ki jo Slovenci iz dneva v dan utrpimo zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih zakonov. Spričo neizpolnjenih obveznosti je nezadovoljstvo Slovencev upravičeno, ker ugotavljamo, da predvsem pri osrednjih organih države ni bilo doslej politične volje, da bi se naša vprašanja v celoti razrešila. Pripadniki slovenske narodnostne manjšine hočemo in imamo tudi pravico postati enakopravni državljani na vseh področjih. Zaradi tega smo podpisani predstavniki prepričani, da zastopa* mo stališče in izražamo želje vse naše narodnostne manjšine v deželi Furlanija — Julijska Benečija, ko terjamo: 1. Takojšnjo ukinitev vseh, predvsem ffišističnih zakonov, ki kršijo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti ali pravice slovenske narodnostne skupnosti kot celote: prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih, zakon o raznarodovanju slovenskih priimkov, zakon o poimenovanju, krajev itd. 2. Sprejetje vseh tistih pozitivnih norm, s katerimi se mora vsestransko urediti položaj slovenske narodnostne skupnosti in s tem omogočiti njen nemoten razvoj. Med drugim je treba urediti na* slednja vprašanja: zagotoviti pravico predšolske vzgoje in šolanje v materinem jeziku za Slovence v vseh treh pokrajinah v šolah vseh stopenj in zvrsteh do univerze, ustanoviti posebne stolice na tržaški univerzi, prisotnost funkcionarjev slovenske narodnosti v šolskih, upravnih in drugih organih vseh stopenj, pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, javnih uradih in sodiščih, zagotoviti etične, zgodovinske in ambientalne značilnosti krajev, kjer prebivamo Slovenci, javni napisi v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev, pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah, organizacijah in komisijah, podpora slovensfkim kulturnim, prosvetnim, športnim, rekreacijskim, podpornim in drugim ustanovam, poenostavljen postopek za pridobitev izvirnega slovenskega priimka in imena, slovenski televizijski program, povrnitev škode Slovencem, ki so bili preganjani v času fašizma itd. 3. Država. Avtonomna dežela v soglasju z državo in lokalne ustanove naj oskrbijo uresničenje zahtev, ki so navedene pod tč. 2 in vseh drugih, ki zadevajo slovensko manjšino. 4. V vseh fazah priprav in uresničevanja zgoraj navedenih zahtev mora biti slovenska manjšina aktivno prisotna. V ta namen morajo biti konzultirana politična, administrativna, gospodarska, družbena in kulturna predstavništva slovenske narodnostne skupnosti. 5. Potrebna je takojšnja razprava o zakonskih osnutkih, ki so bili predloženi parlamentu za razrešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Gospod ministrski predsednik! Da bi Vam mogli podob-neje osvetliti vsa vprašanja in spričo nujnosti, da bi prišlo do čimprejšnjega uresničevanja zgornjih zahtev, prosimo, podpisani predstavniki da bi čimprej določili dan za sprejem naše delegacije. Trst — Gorica — Videm 3. decembra 1970 Ta teden v republiški skupščini Razprava o odnosih med Madžarsko in Jugoslavijo oziroma Slovenijo LJUBLJANA, 6. dec. — V ospredju pozornosti bo torkova seja skupščinske komisije za vprašanja mednarodnih odnosov, seja, na kateri bodo govorili o aktualnih dogajanjih na Madžarskem in dogajanjih v odnosih med SFRJ in Madžarsko, s posebnim ozirom na SR Slovenijo. Tudi komisija za družbeno nadzorstvo bo obravnavala več perečih vprašanj, in sicer negativne pojave v zunanje trgovinskem in deviznem poslovanju, nekatere značilne pojave v zvezi z osebnimi dohodki ter osnutek poročila o nezakonitem posredovanju delavcev v tujino. Sicer pa s° ta teden poleg drugih zadev na dnevnem redu razprave o informacijah o primanjkljaju skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov, o stanju izdelave in uporabe standardov ter normativov v zdravstvu, o realizaciji skle-opv socialnozdravstvenega zbora zvezne skupščine o ukrepih na področju proizvodnje, prometa in porabe zdravil kakor tudi razprava o informaciji o razširjeni reprodukciji v zdravstvu; med zanimivejšimi temami sta tudi informacija o nekaterih perečih vprašanjih družbenega varstva otrok pa zakonski predlog o socialnih zavodih. S področja elektrogospodarstva je osnutek družbenega dogovora o ureditvi določenih vprašanj splošnega družbenega pomena. J. H. Delo organov izvršnega sveta Slovenije LJUBLJANA. 6. decembra. — Odbor izvršnega sveta za gospodarstvo bo v tem tednu obravnaval ukrepe za zadržanje cen na ravni z dne 29. oktobra 1970, predlog o uvajanju družbene kontrole cen obrtniških storitev ter predlog izvršnega sveta za spremembo in dopolnitev zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen. Odbor bo razpravljal tudi o vprašanju v zvezi z gradnjo novega inter-kontmentalnega letališča v SR Sloveniji na območju Osp —Kozina—Klanec. Nadalje bo obravnaval financiranje vodnega gospodarstva v SR Sloveniji v letih 1971 do 1975, modernizacijo železnic odseka Zidani most—Maribor, srednjeročni program geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1971—1975 ter informacijo o srednjeročnem programu cest. Odboir za znanost, kulturo in prosveto bo na dveh sejah obravnaval predlog za spremembo in dopolnitev zakona o stalnih sredstvih SR Slovenije za financiranje raziskovalne dejavnosti ter informacijo o načrtih za dograditev medicinske fakultete v Ljubljani kot tudi o možnostih za povečanje vpisa na to fakulteto v naslednjem šolskem letu ter prostorsko problematiko ekonomske fakultete. Nadalje bodo obravnavali elaborat o podiplomski šoli za. organizacijo in upravljanje za vodilno osebje, informacijo o vpisu v srednje šole v šolskem letu 1970—1971, normativih za delo osnovnih šol, o predlogu za revizijo zvezne zakonodaje na področju znanosti, kulture, prosvete in telesne kulture. Odbor bo razpravljal tudi o predlogu za financiranje vzgoje in izobraževanja, kulture, raziskovalnega dela in telesne kulture v letu 1971. V izvršnem svetu bo tudi posvet o osnutku družbenega dogovora o zdravstvenem zavarovanju za leto 1971 in o primanjkljaj Ui v skladih zdravstvenega zavarovanja kmetov. BoBtisij v jadranskem projektu Za bohinjsko območje, ki je vključeno v projekt »Zgornji Jadran«, bodo izdelali zazidalne načrte z objekti od hotelov do smučišč RADOVLJICA, 6. dec- V projekt Zgornji Jadran je v Sloveniji zajet tudi Bohinj. Naknadno pa so v Sloveniji vključili še detajlni plan za Kranjsko goro in Bovec. V okviru tega programa bodo izdelali zazidalne načrte za to območje z vsemi objekti od hotelov in restavracij do raznih igrišč, smučišč — skratka z vsem, kar današnji turizem zahteva. Na območju Bohinja so te dni že začeli delati. To zahtevno delo bodo prevzeli strokovnjaki iz Zavoda za urbanizem na Bledu s pomočjo in sodelovanjem Urbanističnega ekonomskega inštituta Slovenije m s pomočjo tujih strokovnjakov, kj jih daje na razpolago OZN. Vsi ti so si v zadnjih dneh ogledali bohinjsko področje in se pogovorili o možnostih, ki jih Bohinj nudi za izdelavo takega projekta. Ogledali pa so si tudi že razpoložljivo dokumentacijo, saj je urbanistični načrt za Bohinj že izdelan, pri čemer je sodelovala najširša slovenska javnost. V tem dosedanjem načrtu je bilo izrecno upoštevano načelo, da morajo bitj vse nove gradnje odmaknjene od jezerskih bregov in to načelo bodo morali upoštevati tudi v tem novem projektu. Z deli na projektiranju bodo začeli takoj, ko bodo imeli na razpolago vse potrebne geodetske podatke. Delali pa bodo na Bledu, v Ljubljani in na Reki, kjer je sedež organizacije projekta »Zgornjj Jadran«. Zanimiva in pohvalna za naše projektante je ugotovitev, da je r>a čelu tega projekta inž. Marasovič, ki je sodeloval že pri izdelavi projekta Južni Jadran in ki mu sedaj OZN zaupa, da prevza- me to odgovorno delo. O tem je že dosežen sporazum med našo vlado, ki ga imenuje v sporazumu z OZN. Pri samem projektiranju pa bodo neposredno sodelovali hidi zastopniki občin — tako občine Radovljice za Bohinj, ki mora imenovati tri svoje zastopnike, da bi sproti spremljali delo tega mednarodnega timV. In tudi dajala svoje pripombe in mnenja. Da bi pa samemu projektu dali čimvečji pomen in ga čimbolj približali realnosti, pa so predvsem tuji strokovnjaki mnenja, da bi morali sodelovala tudi bodoči investitorji ali, posamezno ali zastopani po neki menažersfci organizaciji. O tem se bodo morali čimprej odločiti kje in kako dobiti tako organizacijo, saj investitorjev za bohinjsko območje v zadnjem času ravno ne manjka. B. Benedik Nov veter pri mladih Soboška mladinska organizacija ocenila dveletno delo - Novi predsednik ZMS Bela Banfi MURSKA SOBOTA, 6. dec. Mladega človeka najbolj moti prepočasno urejanje družbenih zadev, je v svojem govoru na današnji seji z občinske konference zveze mladine Murska Sobota poudaril Štefan Dravec, dosedanji predsednik te organizacije. Organizacija je v dveh letih dosegla pomembne rezultate v organiziranju mladih in pri njihovem delu v specializiranih organizacijah, kot so ljudska tehnika, klub mladih, ki predstavlja najuspešnejšo klubsko dejavnost mladine v Sloveniji, v kulturno zabavnem življenju, v športnih organizacijah in društvih (letos je bilo športno društvo na soboški gimnaziji proglašeno za najboljše v republiki). Zanimanje mladih za urejanje družbenih vprašanj pa je mnogokrat zamegljeno, ker je mladina premalo prisotna v samoupravnem življenju družbe, tako v šolah, podjetjih, na vasi. V veliki obmejni soboški občini deluje na terenu v najrazličnejših strukturah približno 1000 samoupravljavcev, med katerimi je le 20 mladih. -Evgen Titan iz soboške gimnazije pa je konferenci predlagal, da bi soboška mladina zaradi specifičnosti Čebele ne dajejo samo medu S proslave mednarodnega čebelarskega tedna v Ljubljani LJUBLJANA, 6. dec. Ljubljanska čebelarska družina je sinoči priredila proslavo mednarodnega čebelarskega dne. čebelarji praznujejo svoj dan 13. decembra, ta praznik pa so v zadnjih letih spremenili v mednarodni čebelarski teden. Predsednik Zveze čebelarskih društev za Slovenijo Valentin Benedičič je ob tej priložnost; poudaril, da je namen mednarodnega čebelarskega tedna popularizirati čebelarstvo, ki je pomembna panoga za kmetijstvo. Dejal je, da čebele niso koristne samo zaradi tega, ker pridobivajo med, ampak zato, ker oprašujejo sadno in drugo drevje. Strokovnjaki so izračunali, da je korist čebel zaradi opraševanja petnajstkrat večja od korist; pridelanega medu. Slovenska čebelarska zveza je včlanjena v mednarodno organizacijo čebelarjev, ki je znana pod imenom Apimon-dia. V tej organizaciji je včlanjenih 59 čebelarskih zvez iz 47 držav. Organizacija si prizadeva urediti v okviru mednarodne organizacije za kmetijstvo FAO promet z medom v mednarodnem merilu. Zanimiv je med drugim tudi podatek, da pridobimo v Jugoslaviji vsako leto približno 5 tisoč ton medu. N. J. Petletnica turškega časopisa SKOPJE, 6. dec. (Tanjug). — Prva revija za književnost, kulturo in družbena vprašanja v turščini pri nas »Se-sler« (»Glasovi«), ki izhaja v Skopju, slavi ta mesec petletnico. V tem času je imela revija, ki goji umetniško besedo v turškem jeziku, pomembno vlogo pri uveljavljanju turške inteligence v Jugoslaviji. Revija je objavljala ustvarjalnost turške narodnosti z raznih podiročdj. Pri nas živeči turški književniki, kulturni in družbeni delavci so prek revije pomagali bogatiti pisano besedo in tudi spodbujali naše pisce pri prevajanju v tursčino. delovanja v obmejnem območju navezala stike z mladimi iz Porabja na Madžarskem, kjer živi precej prebivalcev slovenske narodnosti in z mladimi na Gradiščanskem v Avstriji. Ob koncu seje so za novega predsednika soboške organizacije mladih izvolili Belo Banfija, dosedanjega sekretarja te organizacije. P. POTOČNIK Andrejev sejem v Gorici GORICA, 6. dec. — Tradicionalni tridnevni Andrejev sejem, ki so ga odprli včeraj, privablja številne Jugoslovane, ne le iz obmejnega območja, marveč tudi iz notranjosti Slovenije. Na sejmu, ki je bogato založen zlasti s tekstilnim blagom in tehničnimi izdelki, je kar 84 zabavišč. V okviru sejma so odprli tudi bogate razstave poljedelskega orodja, vina in znamk. Na slednji sodeluje tudi več slovenskih filatelistov. L. K. Kruševac pod snegom KRUŠEVAC, 6. dec. (Tanjug). Obronke Kopaonika, Ja-stnebca in Zeljina je ponoči prekrila 6-cemtimetrska snežna odeja. Prvi sneg je pobelil tudi Kruš-evac. Sneg ni presenetil tamkajšnjih kmetov, ki so že končali setev. V kruševski, trsteniški, vr-mjaški, ražanjski, čičevaški, aleksandrovski in hruški občini so posejali več kot 50.000 hektarov njiv s pšenico,, na več tisoč hektarih je pšenica že vzklila in sneg je kot nalašč, da jo bo zavaroval pred pozebo. Volitve v kmečko banko Ptuj: urejeno samoupravno odločanje o denarni pomoči kmetom PTUJ, 6. dec. — Danes so bile v krajevnih središčih ptujske občine, v Cirkulanah, Vidmu, Podlehniku, Majšperku, Juršincih, Trnovski vasi, Destemiku in v Ptuju volitve v hranilno kreditne odbore proizvodnih okolišev obrata za zadružno kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj. Ta je včeraj kmete v posebni izdaji svojega glasila seznanil s statutom, v katerem so kmetom, članom obrata za kooperacijo v polni meri zagotovljene samoupravne pravice pri odločanju o delitvi ustvarjalnega dohodka v proizvodnih okoliših, ki izvirajo iz proizvodnega sodelovanja kmetov ter pravic« sodelovanja kmetov v vseh drugih pomembnih vprašanjih, ki tarejo kmete. Hranilno kreditna služba ptujskega kombinata bo za ta in prihodnji mesec namenila milijon dinarjev kreditov za pospeševanje kmetijstva, o čemer bodo odločali danes izvoljeni hranilno-kre-ditni odbori v proizvodnih okoliših, ki jih bodo sestavljali kmetje. Tako bo urejeno tudi samoupravno odločanje o denarni pomoči kmetom, ki so s tem dobili svoj denarni zavod. P. P. PBI ZAVAROVALNtcršAVA IIIIIHIIIIIIIIIII!!lllllllll||||||||l!i|||!||||||!||||!|H||!|||||!|!!|||||:!!|i!||||||||!||ii|||||l!ll!lllllllll!lIII!!llll!lllllllllllllllll!nill RAZGLAS o javnem natečaju za oddajo stavbnega zemljišča na Logu Po čl. 21. odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS št. 14/66) razpisuj e KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE VRHNIKA JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča pare. št. 1389/4 k. o. Log v površini 1866 m2 za gradnjo trgovsko gostinskega objekta Pogoji javnega natečaja so naslednji: 1. izklicna cena zemljišča kv. m — 1866 x 10,00 je 18.660,00 din na kv. m 2. višina prispevka za urejanje komunalnih naprav je 12.435,00 din 3. rok dograditve trgovsko gostinskega objekta je 29. november 1971. 4. velikost zgrajenega objekta 5. opds asortimana 6. opis gostinskih uslug 7. drugi pogoji, ki jih nudi investitor OPOMBA; Stroški navedeni pod 1, in 2. točko so predvideni kot začetni izklicni delež. Pogoje pod točkami 4.—7. pa ponudijo interesenti sami. Rok za položitev zapečatenih pismenih ponudb je do 11. 12. 1970. do 12. ure. Udeleženci javnega natečaja morajo ponudbi priložiti tudi potrdilo o vplačani varščini v Višini 1.000,00 din, ki jo' nakažite Komunalno stanovanjskemu podjetju Vrhnika na tekoči račun 5011-1-37 pri SDK Vrhnika. Neuspelemu ponudniku bomo varščino vrnili, uspelemu pa upoštevali v račun natečajne vrednosti. Podrobnejše informacije, pogoje in grafične prikaze — podatke dobite pri Komunalno stanovanjskem podjetju Vrhnika, Vrhnika, Cankarjev trg 4/1. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE VRHNIKA 11441 prar.je.n-n PRALNI STROJI 0 Gorenje: 663 bio ... 3256 din 663 ... 2971 din 613 ... 2448,30 din 653 R .. . 3341 din PEA 635 ... 3038 din 0 Zoppas: 514 ... 3234 din 570 ... 3055 din 0 Naonis: G 455 ... 3920 din 0 San Giorgo: s priklučkom na toplo vodo po ceni ... 4243,70 din M I E L E SESALCI ZA PRAH 0 700 W ... 1288 din 0 500 W ... 714 din Na zalogi: 0 GRELNE BLAZINE 0 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI 0 HLADILNIKI 0 LIKALNIKI 0 MIKSERJI 0 TV in RADIOAPARATi 0 MAGNETOFONI 0 GRAMOFONI 0 C A N D Y 65 po ceni ... 2920 din STROJI ZA POMIVANJE POSODE Rade Končar .. 0 Zanussi — 3760 din 0 Naonis LS 3620,80 din 108 ... supermarket ^ J^rV^T odprt od 7,30do 2i.ure K skupščini in okoli nje Stabiliza- cijski program rae V. Jaa c Naj je bil predstavnik izvršnega sveta Jožko Štrukelj v svoji sklepni besedi na nedavni seji republiškega zbora še tako neroden, povzročil je, da to ni bila njegova sklepna beseda, marveč se je razprava v bistvu Sele razvnela. Spodbudil je namreč člana slovenske delegacije v zboru narodov, Romana Albrehta, da je zahteval podrobnejše pojasnilo glede tega, ali naj tudi v republiki napravimo svoj stabilizacijski program. V nadaljnji razpravi pa se niso omejili le na to, temveč so sprožili še druga vprašanja zlasti glede nadaljnjih odnosov med federacijo in republikami, o deležu Slovenije pri oblikovanju skupne jugoslovanske politike in še posebej o vlogi skupščine in njenih poslancev pri oblikovanju stališč v republiki, za katera naj bi se zavzeli v federaciji. Nič tega ne bi bilo, če bi Jožko štrukelj v sklepni besedi ugotovil, da so poslanci podprli strateško zasnovo %rredlagane politike v prihodnjem letu in da bo izvršni svet pri oblikovanju konkretnih aktov upošteval vse tiste predloge, ki prispevajo k uresničevanju stabilizacijskega »programa. Tako pa se je zapletel z izjavo, da izvršni svet kakšnega posebnega stabilizacijskega programa ne bo pripravil, kar je predlagal Martin Košir in so ga podprli še nekateri drugi poslanci. S tem je seveda postavil v dvom tisti del ekspozeja izvršnega sveta, ki ga je bil prebral njegov podpredsednik Tone Tribušon na skupni seji republiškega in enotnega zbora delovnih skupnosti, v katerem je rečeno, da bi bilo »koristno in potrebno, če bi skupščina sklenila ali priporočila, naj vsi dejavniki, to je skupščina z izvršnim svetom, občinske skupščine in samoupravne skupnosti v najkrajšem možnem času izdelajo svoje stabilizacijske programe«. V razpravi je bilo to dopolnjeno še s BIRO ZA OBNOVO LJUBLJANSKEGA GRADU Ljubljana, Karlovška 1 V NAJEM vzamemo GARAŽO v bližini centra ali šentjakobskega mostu. Plačilni pogoji so ugodni. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 11451 tem, naj to velja za vse organizacije združenega dela. Gre preprosto za to, da na vseh ravneh ne trošimo več, kot pa ustvarimo. Vsa zadeva se je na koncu tako razpletla, da je bil oblikovan sklep, po katerem naj izvršni svet pripravi takšne dokumente oziroma predpise o ekonomski politiki za leto 1971, ki bodo zagotovili vključevanje vseh družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela v napore za uspešno izvajanje začrtane stabilizacijske politike. Ta sklep je značilen po tem, da pomeni v bistvu le »disciplinirano obnašanje«, kakor je to poimenoval Zdenko Roter. Gre namreč za to, kaj lahko v republiki storimo v sedanjih razmerah in ob sedanjih pristojnostih federacije in republike. Razpravljamo seveda veliko o tem. da bo federacija jutri drugačna in da bo treba že ob prvi spremembi ustave spomladi drugače opredeliti njene zlasti ekonomske funkcije. Toda zdaj ustava še velja, prav tako pa veljajo tudi zakoni, mimo katerih nt mogoče. To pa je okvir, v katerem republika zdaj opredeljuje svojo politiko v prihodnjem letu in skupščina ne more zdaj ravnati tako, kakor bo to lahko šele jutri. Samo v tem smislu ima tovariš štrukelj prav, ko pravi, da kaj drugega zdaj ne moremo storiti. Zato bi kazalo razmisliti’tudi o predlogu dr. Jožeta Brileja, naj bi bilo to, kar zdaj sprejemamo, le začasno, da se zdaj namreč »disciplinirano obnašamo«. Ko pa bo republika prevzela nase velik del tedanjih pristojnosti federacije, bo lahko povsem drugače opredelila tudi svojo stabilizacijsko politiko. Prevzela bo lahko nase polno odgovornost za ustalitev gospodarskih in političnih razmer. Toda v tem je le del resnice, kajti federacija tudi zdaj ni nekaj zunaj nas, ampak je vsaka republika tudi zdaj vsaj soodgovorna za tisto, kar v zveznih organih sprejemamo. Prav na to pa je mislil Roman Albreht, ki se je zavzemal, naj tudi v republiki oblikujemo stabilizacijski program, kajti od naših čisto določnih predlogov je v marsičem odvisno, kakšen bo ta program na ravni federacije. Sele po tem bomo lahko rekli, da smo v polni meri opravili svojo dolžnost. Prispevek Slovenije k prizadevanjem za uspeh stabilizacijskega programa Povzetek zelo razgibane razprave na popoldanskem delu seje republiškega zbora, ki je bila v petek o predlogu ekonomske politike ter o izhodiščih za zbiranje in uporabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb v prihodnjem letu — Sklep je soglasno sprejet Videti je že bilo, da gre razprava republiškega zbora (zasedal je v petek) o predlogu ekonomske politike ter o izhodiščih za zbiranje in uporabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb v letu 1071 h koncu, pa se je po zaključni besedi predstavnika IS Jožka Štruklja pravzaprav šele razvnela in so se govorniki drug za drugim vrstili za govorniškim pultom. Poskusimo povzeti vsaj poglavitne misli iz popoldanske razprave republiškega zbora, zlasti iz njenega sklepnega dela. V popoldanski razpravi so sodelovali: ELICA DOLENC (republiška skupnost otroškega varstva), LUDVIG ZAJC (republiška izobraževalna skupnost), IVAN FRANKO, DRAGO BENCINA, BOGDAN ŠNABEL, MARTIN KOŠIR, TONE REMC, ZDENKO ROTER in JOŽKO ŠTRUKELJ. Drugi del razprave pa je začel dlan slovenske delegacije v zboru narodov ROMAN ALBREHT, sledili so mu: CENE MATIČIČ, IVAN KREFT, spet JOŽKO ŠTRUKELJ in ROMAN ALBREHT, nato še MARJAN OROŽEN, FRANC BART, TONE REMC, ZDENKO ROTER, dr. JOŽE BRILEJ, IVAN FRANKO, dr. VOJAN RUS in znova JOŽKO ŠTRUKELJ, na koncu pa še predsednik zbora MIRAN GOSLAR, ki je predlagal tudi končni sklep. Tudi politična stabilizacija IVAN FRANKO je predvsem poudaril, da o stabilizaciji ne govorimo prvič, ko pa bomo znova razpravljali o njej, ne borno mogli več s prstom kazati na federacijo ter se bomo morali navaditi, da sami urejamo svoje zadeve. Potrebna je predvsem politična stabilizacija v tem smislu, da uveljavimo politično odgovornost, disciplino pri uresničevanju tistega, za kar se dogovorimo in da smo enotni v akciji. Ne bi se smelo dogajati, da bi z eno roko glasovali za načelne sklepe, z drugo pa podpisovali spremenjene pravilnike za povišanje osebnih dohodkov. Ker je bil v dopoldanski razpravi sprožen predlog, naj bi skrajšali kadrovski rok v JLA, je pojasnil, da stvar vendarle ni tako preprosta, kajti urjenje vojakov je le en element, ki določa, kakšna naj bo dolžina vojaškega roka. Na prvem mestu je presoja, kakšno redno vojsko potrebujemo, kolikšna in kakšne enote naj bodo v določenem kraju. DRAGO BENCINA je izjavil, da se ne more strinjati v celoti s politiko na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja. _ Pravzaprav pa iz dokumenta ni razvidno. gBEEBEEBBEBEEBBBBEEBBBBBEBBBO “ AUSTIN IMV 1300 Saloon Super de Luxe CENA: 2.351 8.604,66 979,583 10.280,22 US dolarjev DM Lstg Šfr 1.469,375 Lit 2.448,96 Can. dolarjev 61.126 Sch 12.162,22 Škr DEVIZNA VPLAČILA: z lastnega deviznega računa iz inozemstva sprejema Jugobanka Ljubljana, devizni račun IMV 501-620-2-32000-10-3172 H B B B B a B B GARANTIRAMO DEVIZNO CENO NA DAN VPLAČILA ROK DOBAVE 30 DNI PO PRISPETJU VPLAČILA Vplačate lahko neomejeno število vozil Rezervni deli v servisih in prodajalnah IMV IFIDUSTRIJR mOTORniH VOZIL ® B B Za podrobnejše informacije se obrnite na poslovalnico IMV g LJUBLJANA, Titova 172-a, tel. 061-341-125, 061-310-323 Maja®®®®®®®®®®®®®®®! I novo mESTo □ □ □ODOOD kakšna naj bo ta politika. Vse je prepuščeno družbenemu dogovoru. Stvar je pa v tem, da smo letos sprejeli zvezni in republiški zakon, ki zavezujeta zdravstveno službo in skupnosti zdravstvenega zavarovanja za predpisano zdravstveno varstvo, na drugi strani pa smo soočeni s tem, da bo za to potrebnih več sredstev. Iz dokumenta ni razvidno, kaj naj bi v takem položaju storili. Bolje bi bilo odkrito povedati, da ne moremo računati na večja sredstva, da pa zato tudi zakonov ne moremo uresničiti. Zavzel se je, naj bi od nekaterih določb zakonov začasno odstopili, če jih ne moremo uresničiti. Kaj je s stabilizacijskim programom republike? BOGDAN ŠNABEL je izrazil svojo podporo predlagani politiki, MARTIN KOŠIR pa je predvsem poudaril, da bi morali v naši skupščini konkretizirati sklepe I. konference ZKJ, saj je politično razpoloženje za to izredno ugodno, vnema pa že upada. Ljudje so pričakovali stabilizacijski program, ki ga pa ni. Na sklepe konference prisegamo samo dotlej, dokler nismo prizadeti. Kje je potem politična enotnost? Sprejetih je bilo nekaj ukrepov, za katere pravimo, da so stabilizacijski. Toda uvoz narašča, naraščajo osebni dohodki, cene niso zamrznile, kaj potem od stabilizacije še ostane? Po njegovem mnenju bi bilo logično, da bi morali zdaj razpravljati o stabilizacijskem programu republike, in je predlagal, naj bi izvršni svet tak program sestavil do naslednje seje zbora. Stabilizacija ni samo stvar federacije, marveč prav tako vsake republike, občine vse do delovne organizacije. Biti mora naš skupen program bi vsak mora storiti svoje v njem. Zdaj pa že slišimo glasove, naj bi letošnjega presežka proračuna ne vrnili gospodarstvu, ampak naj bi ga porabili za gradnjo bolnišnic. Ali je to v skladu s stabilizacijo, s sprejetimi sklepi? Koširja je podprl TONE REMC. Posebej se je zavzel, naj bi stabilizacijski ukrepi prizadeli tiste, ki so si s špekulacijami in na podlagi monopolnega položaja povečevali osebne dohodke, ki so investirali brez kritja, pretiravali z uvozom, vse, ki so povzročitelji nestabilnosti. Sporočil je tudi stališča univerzitetnega komiteja ZKS, katera vprašanja so po njihovem mnenju prioritetnega značaja. ZDENKO ROTER je pritrdil Franku, da je potrebna politična stabilizacija. Dodal je, da je potrebna temeljita politična reforma. Središčna točka je še vedno sedanja vloga federacije. Pogreša se pri tem slovenska stališča do preosnove federacije, pri oblikovanju katerih bi moral sodelovati tudi ta zbor. Današnja razprava pa se vrti v sedanjih okvirih, ko se funkcije federacije niso spremenile. Ker se nihče m javil k besedi, je predsednik IS JOŽKO ŠTRUKELJ skušal oblikovati sklepne misli in pojasniti nekatere zadeve, sprožene v razpravi. Ugotovil je, da so poslanci podprli predlagano politiko in izhodišča, kvantifikacije bodo sicer drugačne, strategija tega dokumenta pa bo ostala. Dejal je, da izhaja mnogo elementov nestabilnosti iz sedanje ureditve federacije. Republika pa v bistvu nima nobenih pristojnosti. Lahko sprejmemo resolucijo, kakršno smo predložili vsako leto, potem pa se bo vsak subjekt več ali manj po svoje obnašal. »Vse pristojnosti, ki jih imamo, kažejo, da smo izredno nebogljeni in da glede stabilizacije ne moremo storiti ničesar razen tega, da smo disciplinirani, da sprejmemo dokument, ki je v bistvu lahko resolucija.« Izrazil je svoje osebno mnenje, da izvršni svet kakšnega posebnega stabilizacijskega programa ne bo predložil, kar je predlagal Martin Košir. Večkrat je ponovil, da »podpiramo vsakršen stabilizacijski ukrep, ki je smotrn, da smo glede tega disciplinirani.« Dejal pa je tudi, da je ukrep, kakršnega je sprejel ZIS (mislil je na limito 10,8 o/o), »za našo samoupravno družbo nesprejemljiv, ker je linearen in ker vsaka linearnost povzroča stagnacijo.« Moramo imeti svoj program! To je spodbudilo ROMANA ALBREHTA, da se je javil k besedi. Dejal je, da bi v Sloveniji morali sprejeti svoj stabilizacijski program, kajti brez njega si ne bomo mogli v zveznih telesih prizadevati za stabilizacijo, »če hočemo v federaciji kaj spremeniti, moramo imeti svoj program,« Je dejal. Kar zadeva stabilizacijo, moram reči, da si moramo naliti čistega vina, je dejal. Tako, kot smo doslej vsi skupaj v Jugoslaviji delali, ne gre več naprej. Prišli smo v položaj, ko se moramo vračati na program reforme. Prav odstopanje od reformnega programa nas je pripeljalo v politično in ekonomsko nestabilnost. Tretje, kar je poudaril, pa je, da si je treba razjasniti, kaj je federacija. Opozoril je, da so vsa delovna telesa od ZIS do ustavne komisije tn teles ZKJ sestavljene po paritetnem načelu. »Zdaj je res vprašanje, kdo to federacijo ureja. Mislim, da je zdaj res na nas odgovornost, da si v federaciji prizadevamo za ureditev tistih zadev, za katere mislimo, da jih je treba urediti.« Izrednega pomena pa so argumenti in predlogi ter da pošljemo svoje ljudi, ki jih bodo zagovarjali in se dogovarjali z drugimi, »če se bomo postavili pred federacijo kot pred izložbo ter razpravljali, kaj se dogaja na oni strani okna, ne bomo dobili rešitev, ki bi nam ustrezala.« Zato moramo Imeti svoje” rešitve za. stabilizacijski program, odprta je ustavna razprava, odprta je razprava o sistemskih vprašanjih, o srednjeročnem planu itd., zato moramo ponuditi svoje rešitve in predloge, je dejal R. Albreht. CENE MATIČIČ je nasprotoval trditvi, češ da smo reformo tudi v Sloveniji korak za korakom demontirali, če bi bilo to res, bi morali vsi poslanci te skupščine odstopiti, je dejal. Posebej je še poudaril, da je Slovenija že dala vrsto predlogov, kako naj bd posamezne zadeve uredili v federaciji. Pridružil se mu je tudi IVAN KREFT, ki se je med drugim spomnil 23. januarja 1969, ko je zahteval razpravo o svojem poslanskem vprašanju, ki se je nanašalo na odnose med federacijo in republikami. Takrat mu je predsednik IS Stane Kavčič odgovoril, da ne bežimo od te razprave in se je strinjal, da pride na dnevni red. To pa se ni zgodilo. JOŽKO ŠTRUKELJ Je odgovoril, da že sodelujejo v zveznih organih in da bo izvršni svet storil vse, da bi se vključil s konkretnimi predlogi v razprave v federaciji. Glede samega stabilizacijskega programa pa je dejal, da so ga že predložili, da bo izvršni svet v kratkem predložil proračun in da bodo poslanci lahko ocenili, v koliko se sklada s tem programom, da drugega programa ne bodo predložili. • »Reformo smo vsi skupaj demontirali« ROMAN ALBREHT pa je pojasnil, da se je njegova razprava nanašala izključno na izvajanje predstavnika IS, ker kaže, da ga ni dobro razumel. Odklonil pa je tolmačenje, da je on proti kardinalnim spremembam v naši družbi in je prosil predsednika zbora, naj posreduje poslancem stenogram njegove razprave v zvezni skupščini, iz katerega je razvidno, da je zelo ostro zastopal nasprotno stališče. Opozoril je, da so slovenski poslanci predlo- Energetski načrti v BiH SARAJEVO, 6. dec. (Tanjug) — Pri razvoju energetike v BiH bodo v prihodnjih petih letih upoštevali potrebe republike in sosednjih območij, ki so odvisna od bo-sanskohercegovskih virov. Energetske možnosti BiH bodo še nadalje v hidroenergetskih virih, premogu in v lignitu. V načrtu imajo gradnjo termoelektrarne Tuzla-4 z jakostjo 200 megavatov, hidroelektrarno Trebišnjico-2 in več magistralnih 220 kilovatnih daljnovodov. Te objekte naj bi dokončali do konca leta 1975. žili 35 amandmajev k resoluciji zvezne skupščine, s katero je le-ta opredelila ekonomsko politiko za letošnje leto. Na ključnih točkah niso uspeli. Znova je poudaril, da moramo prihajati s svojimi predlogi, če hočemo uspeti. Glede reforme pa je dejal, da je eno subjektivno razpoloženje, drugo pa dejanski tokovi v družbi. Dejstvo je, da se od reforme oddaljujemo korak za korakom. Leta 1965 oh začetku reforme smo govorili o konvertibilnosti dinarja, zdaj, leta 1970, pa govorimo o stabilizacijskem programu, že samo to dejstvo govori, da smo reformo vsi skupaj demontirali. Navedel je še celo vrsto podatkov od zunanjetrgovinske bilance do udeležbe gospodarstva v delitvi, ki to dokazujejo. Težko pa je razpravljati, češ, v Sloveniji smo se reforme držali, ker delujemo v enotnem tržnem sistemu.« MARJAN OROŽEN je predvsem poudaril, da ne kaže dramatizirati in da trkamo na odprta vrata, saj so poglavitne zadeve glede odnosov federacij a-republika že politično dolgo dogovorjene. Usmeritev je jasna, vprašanje je le uresničitev te usmeritve. Pritrdil je Albrehtu, da moramo prihajati s svojimi predlogi. Povedal je, da v skupščini in drugod intenzivno pripravljajo predloge, le da nismo dovolj informirani o tem. Predlagal je, naj bi vse skupine, ki obdelujejo posamezna vprašanja čimprej prišle pred zbor s kratko informacijo o teh vprašanjih. Strinjal pa se je s tistimi govorniki, ki so dejali, da je odmevnost naših predlogov premajhna, da znajo v drugih republikah svoje predloge drugače publicirati, kot znamo to v Sloveniji. »To je dejstvo,« je dejal. Pristavil pa je: »Toda ob predlogih, ki jih dajemo in ki jih bomo v prihodnje dajali, se moramo vendarle zavedati, da morajo ti naši predlogi, ser smo Jugoslavija, skupnost šestih republik, toliko narodov jn narodnosti, vendarle preiti proces usklajevanja in dogovarjanja. Ta proces pa je težaven, kajti srečujemo se z različnimi interesi in odpori, ki prihajajo s te ali one strani. Grešnega kozla za vse slabosti v naši skupnosti pa ne smemo iskati samo v federaciji, je nadaljeval M. Orožen. Federacija ni nekaj zunaj nas. Z našimi ljudmi in stališči moramo biti v tej federaciji prisotni, in to aktivno prisotni, saj federacije brez nas in zunaj nje za nas ni. Posebej se je ustavil ob trditvi tovariša štruklja, da Je tisto, kar je ZIS sprejel glede stabilizacije, za nas nesprejemljivo. »To je velika beseda, če je položaj tak, potem je nadaljnji korak samo v tem, da naša skupščina postavi vprašanje zaupnice našim poslancem, ki sede v ZIS, ali pa najmanj to, da pokličemo te tovariše, naj v naši skupščini razlože stališča, ki so jih zagovarjali, in pojasnijo tudi druge zadeve, ki jih morda mi ne poznamo.« FRANC BART je podprl tiste, ki so se zavzemali za to, naj v Sloveniji sestavimo stabilizacijski program, ki bi ga zagovarjali tudi v federaciji. Pristavil pa je, naj bi skupščina prej razpravljala in sklepala o njem. Po mnenju TONETA REMCA pa SO bila temeljna sistemska vprašanja v praksi zamrznjena. Znova bomo spreminjali ustavo, ki bo skoraj nova ustava, kot je dejal, toda ob tem »bi mo- rali indentificirati tiste, ki niso uresničili ustave iz leta 1963, ki so blokirali razvoj po ustavnih amandmajih.« Opozoril je, da tako imenovana pro memoria I in II nista prišli v skupščinsko razpravo. »Ne rečeni, da smo bili sposobni kaj bistveno izboljšati v njih. Nismo pa bili prisiljeni, da bi se tako organizirali, da bi ju lahko izboljšali in tudi učinkovitejše izvajali.« Zakaj niso predlogi bolj javni? ZDENKO ROTER je opazil nesporazum glede tega, ali naj imamo svoj stabilizacijski program, ali naj ga nimamo. Ena vrsta programa je po njegovem mnenju program o discipliniranem obnašanju. To je program, ki ga lahko vsebuje proračun in ki izhaja v bistvu iz limite 10,8 o/o. (Po odločitvi zvezne skupščine proračunskih dohodkov, ki bi presegali v letu 1971 10,8 o/„ ne bo mogoče trošiti, ampak jih bo treba naložiti na poseben račun v banki). Drugo so programi razvoja Slovenije, tretje pa programi glede tega. kako naj bo urejena federacija. To so tri ločene stvari, kot je dejal Z. Roter. Glede tega tretjega je dejal, da obstaja in da deluje, ponovil pa je z drugimi govorniki, da bi morala skupščina in poslanci »nekoliko bolj sodelovati«. Slišal je za pro me-morio I in II, vendar zanj ne obstajata, jih ne pozna. Zakaj ju ne bi poslanci dobili, je vprašal. Zakaj ne bi bili bolje oboroženi za zasnovo slovenskega stališča. Znar no mu je, da obstajajo slovenski predlogi, da jih pošiljamo in da naši ljudje sodelujejo v zveznih organih, želeti pa bi bilo, da bi bili ti predlogi bolj javni. Srbski predlog je javen in o njem lahko razpravljamo, lahko se tudi z njim ne strinjamo. Toda mobilizira ljudi za opredelitev, ne zoper nekoga, marveč za boljšo federacijo. Po njegovem mnenju ni upravičena bojazen, da dramatiziramo nekaj, glede česar smo se že sporazumeli. Opozoril je, da smo se sporazumeli leta 1965, pa je šlo življenje svojo pot. Lani smo celo v resolucijo zapisali svoj odnos do inflacijskih gibanj in zahtevali, naj se razišče odgovornost na zvezni ravni. V tem domu na to nismo dobili odgovora. Dramatizacije je po njegovem mnenju v tem trenutku potrebna zaradi prepočasnega tempa, s katerim se federacije preureja. Govoril je še o »grešnih kozlih« in dejal, da ne vidimo samo v federaciji grešnega kozla. Zdi pa se, da so tam največji, da je tam njihovo barvo najlažje ugotoviti. »C e jih bomo tam ugotovili, jih bomo tudi doma lažje našli in demantirali pre-I pričanje, da smo vsi nedolž-j ni.« — i 1 Tudi pri nas smo izkoristili položaj Dr. JOŽE BRILEJ se ni strinjal z mnenjem, da je bila le Slovenija tasta, ki je dosledno izvajala gospodarsko reformo in da je za sedanji položaj kriv nekdo drug, konkretno federacija. Vprašal je, ali nismo tudi v Sloveniji povišali cene kot drugod, ali nismo šli z osebno potrošnjo prav tako gor kot drugod, pa z investicijami in ali nismo prav tako prispevali k inflaciji itd. »Tudi pri nas smo izkoristili položaj, četudi je mogli obnašati, saj so rasle cene reprodukcijskemu in drugemu materialu in druge možnosti ni bilo, kot slediti istemu tempu.« Govornik pa je piristavil, da smo pri nas jasneje videli, kam nas to vodi, da odstopamo od reforme, da pa se nismo dovolj borbeno zoperstavili, četudi za ceno nepopularnosti v Jugoslaviji. Pri tem se je spomnil, kako enegično so nekateri drugi postavljali svoje zahteve, ki so rušile reformo, potem smo imeli tudi mi moralno in politično legitimacijo, da bi vsaj tako na glas in se z isto energijo borili z reformo. Zato po njegovem mnenju ne bi nikamor peljalo, če bi začeli z obtoževanjem, kdo je kriv, kdo je bolj in kdo je manj kriv. Mnogo bolje bi bilo, če bi precizirali, kaj je bilo krivo, da smo odstopali od reforme, kateri so tisti ukrepi, katera je politika, ki nas je pripeljala tako daleč. Potem bi na podlagi take diagnoze veliko laže našli tudi recept za zdravljenje. Med drugim je vprašal, ali lahko gradimo politiko za leto 1971 ob nespremenjenih funkcijah federacije. Ali je smiselno graditi politiko na tolikšnih neznankah? Po njegovem mnenju bi bilo pametno, če bi se omejili na začasno financiranje vse družbene potrošnje za tri mesece. Med tem pa naj bi pripravili resen stabilizacijski program na tistih političnih osnovah, za katere smo se sporazumeli ali predvidevamo da bodo stališča sprejeta. Tudi IVAN FRANKO se ni strinjal s tem, da smo samo mi storili vse za reformo. Dejal je, da ga je razočarala razprava tovariša štruklja in njegova izjava o nebogljenosti izvršnega sveta ter o nesprejemljivosti predloga ZIS. Treba je pač v sedanjih razmerah storiti vse, da bi bili čimbolj racionalni, reformski in da se stabiliziramo. Bil je še bolj konkreten. »Ce bi v resorju, ki ga vodi tovariš štrukelj uredili samo davčno službo in racionalizirali javno upravo, bi bil to kompleten program stabilizacije in ničesar več ne bi bilo treba storiti. Mislim, da bi dobil za to največjo zahvalo.« Skupščina naj bo v središču odločanja Dr. VOJAN RUS je obljubil, da ne bo tako dolg, kot poslanci mislijo. Po njegovem mnenju je treba napraviti na podlagi povedanega določen sklep. Skupščino je treba postaviti iz položaja spremljevalca dogajanj v center odločanja o bistvenih zadevah. Po njegovem bi bilo normalno, če bi imeli danes na dnevnem redu točko, v kateri bi razpravljali, kakšne naj bodo ekonomske funkcije federacije in republike, kako naj bi v prihodnjem obdobju izvedli stabilizacijske ukrepe. Navedel je vrsto stvari, ki so šle mimo, npr. zakaj ne bi razpravljali, kako se uresničuje reforma v Sloveniji in Jugoslaviji. Zavzel se je, naj bi v prihodnje temeljito pripravljali gradiva in razpravljali o njih. Tudi on se je ustavil ob pro memorii in dejal, da »je nekaj nezaslišanega«, da je šla mimo skupščine. Ko pa je govoril o povezavi z našimi predstavniki v federaciji, je dejal, naj bi pogosteje poročali, kakšna stališča so zagovarjali, glede česa so uspeli res, da se drugače nismo 1 in glede česa niso. JOŽKO ŠTRUKELJ je odgovoril Ivanu Franku, da bi kot član IS reg lahko več storil. Povedal je, da je IS predložil skupščini gradivo o javni upravi že lani, da pa leži, ker obstajajo nekatere konceptualne razlike. Pojasnil je, da ni rekel, da je izvršni svet nebogljen, ampak je republika glede sedanjih pristojnosti. O davčni službi pa je dejal, da je Slovenija edina republika, ki ima zakon o njej, da je v tej službi od takrat angažiranih 211 novih ljudi, ki pa niso dovolj stimulirani, niti niso še dovolj usposobljeni. Predsednik MIRAN GOSLAR je nato sklenil razpravo, ker se ni nihče več ogla-sil k besedi. Zamujena priložnost Strinjal se je s poslanci, da imamo sicer v Sloveniji vrsto predlogov, da jih tudi še oblikujemo, da jih naši predstavniki zagovarjajo v zveznih organih, da pa jih vendarle nismo sprejeli na sejah zborov naše skupščine. V tem je del resnice, saj je res, da so bili pripravljeni v celi vrsti skupščinskih teles. S tem pa seveda ne moremo biti zadovoljni. Izrazil je osebno mnenje, da smo morda s pro memorio II zamudili priložnost, če bi jo seveda še dopolnili, da bi posredovali v obliki, ki bi imela podoben odmev kot srbski predlog. Navedel je tudi omahovanje ob predlogu zakona o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Pripomnil pa je, da v tem ni samo minus, kajti naše stališče ne more biti tako, da ne bi računali tudi z drugimi mnenji. Ne more vsaka republika stati za svojim okopom in tiščati svojega preedloga kot edino zveličavnega, glede katerega ni možna nobena razprava, noben drugačen argument. Strinjal pa se je s tovarišem Rusom, da ni treba vseh stvari obešati na veliki zvon in jih spektakularno predstavljati. Glede odprtih , vprašanj družbenoekonomskega in političnega sistema o katerih je tekla razprava, pa bo treba najti tudi obliko, da pridejo na sejo zbora. Posebej pa je poudaril, da se bomo morali ob spremenjenih funkcijah federacije in republike tudi sami organizirati, da bomo sposobni prevzeti nase nove naloge. Ne bomo si mogli do. voliti praznine, ker so možne špekulacije, da bi v vsem prihodnjem letu ostali pri starem sistemu. Izvršni svet in ustrezne upravne organe pa je treba opozoriti, da ob sistemskih rešitvah, kakor si jih zamišljamo, koncipirajo tudi ustrezne osnutke itd., kako naj bi sistem funkcioniral ob prenesenih funkcijah federacije na republike. Na koncu pa je strnil razpravo o predlaganem dokumentu v sklep, po katerem predstavlja predloženo gradivo začetek naporov republike za uspeh stabilizacijskega programa. Izvršni svet naj na podlagi gradiva in stališč, oblikovanih v razpravi, pripravi in predloži skupščini takšne dokumente oziroma predpise o ekonomski politiki v letu 1971, ki bodo zagotovili vključitev vseh družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela v Sloveniji v napore za uspešno izvajanje začrtane stabilizacijske politike. Zbor je tak sklep sprejel soglasno. VLADO JARC Na vrata trka Miklavž, prvi glasnik praznikov ob koncij leta, in opozarja, da se začenja čas medsebojnih obiskovanj, voščevanj, obdarovanj in hrupnih praznovanj. Mnoge družine pričakujejo ta čas svoje zdomeže, ki si na tujem služijo grenak kruh, oziroma bolje rečeno grenko pločevino. Splošno znano je namreč, kako mačehovska je do naših ljudi tujina. Past za zdomeže Moja sorodnika z dežele, ki imata zdoma kad dva zdomeža, večkrat potarnata, da sinovoma ne bi bilo treba iti na tuje, ker bi si avtomobil lahko prislužila tudi doma. Kljub temu pa sta jima pred kratkim napisala dolgo pismo, prvo pismo, odkar sta odšla. Ker sem bil prav takrat pri njiju na obisku, sta mi ga pokazala. Bral sem: »Draga sinova, oglašava se vama in vama želiva vse dobro, najbolj pa seveda zdravja in zadovoljstva, kolikor vama ga lahko da tuja zemlja. Ali nič več ne mislita na dom? Ze dolgo se nista Občan Kurent oglasila. Na zadnje pismo vama nisva utegnila odgovoriti, ker je bilo veliko dela pri hiši in na polju. Se vama__________________________________ nič ne toži po domu? Upava, da bosta za Božič in novo leto prišla domov, Posebno pozornost kažejo tudi poto-ker tudi vsi drugi iz naše vasi pri- vaine agencije in letalska podjetja, dejo- fcj jim zagotavljajo ugodno, hitro in Zdaj pa glavno: če se bosta za varno potovanje v domovino. Po svo-praznike res napotila domov, nikar je merijo na zdomeže tudi naše trgo-ničesar ne nosita v dar. Res bi bilo Vrne, gostinci in seveda, kot sem se škoda kaj kupovati, pa še zacarinili prepričal pri sorodnikih, tudi njihovi bi vama. Pri nas se prav vse in domači. . vama. Pri nas se prav vse dobro dobi in če že mislita kaj nositi, vzemita raje devize, za katere je tu še vedno popust in se res vse dobi. Sploh bi blio pametno, če bi zaslužek Nehote me preveva občutek, da je vsa ta skrb za naše zdomeže nekoliko devizno obarvana. Na vso srečo pa le ni povsod za bregom samo priliv doma naložila. Govori se, da bodo deviz. Marsikje pripravljajo pogovore devize pridobile na vrednosti. z delavci, ki bodo prišli domov na Toliko v opomnjo. Zdaj končava obisk. Želijo jih seznaniti z našimi v srčnem upanju, da se za praznike gospodarskimi in družbenimi prizade-vidimo. Na svidenje! vanji ter možnostmi, da se spet us- Vajina ljubeča starša.« pešno zaposlijo — doma. Devizna ne-omadeževanost teh pogovorov je očit-Ko sta me sorodnika vprašala, če na. sta prav napisala, sem jima pritrdil, Sekretar nekega podjetja mi je mi-saj je bilo pismo napisano skorajda mogrede povedal, da si od teh pogo-povsem v stabilizacijskem duhu. vorov veliko obetajo. Prišli so namreč Kakor vidim, pa na domotožje zdo- do spoznanja, da jih prevč stane na-mežev ne računata samo moja sorod- domeščanje strokovnjakov, ki odha-nika. Enako so se raznežile naše jajo na tuje. Včasih so morali celo banke, ki jim obljubljajo vse naj- poklicati na pomoč tujce in jih pla-boljše, če bodo svoje — seveda de- Sevati z devizami, vizne! — prihranke naložili pri njih. ' MIHA KURENT • dnevne sobe 9 jedilnice • spalnice • delovne sobe • sedežne garniture sedežna garnitura mirella spalnica nada variant ko kupujete pohištvo si oglejte izdelke rs o v o I e s novo mesto PONEDELJEK, 7. dec. 1970 Gledališče DRAMA SNG Ponedeljek, 7. decembra, ob 19.30 — Williaxn Shakespeare: MACBETH. Abonma Dijaški 5 večer, ni in Izven. Nekaj vstopnic Je tudi ▼ prodaji. Tocrek, 8. decembra, ob 14.30 — Peter Ustinov: PHOTO FINISH (komedija*. Za šolski center za blagovni promet iz Nove Gorice. Torek, 8. decembra, ob 19.30 — Ivan Mrak: MTRABEAU. Abonma D in izven. Vstopnice so tudi ▼ prodaja. MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice) Broda, 9. decembra, ob 20. uri — Dušan Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA . .. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drumi. Mladini do 18 let neprimerno. OPERA IN BALET SNG Ponedeljek, 7. decembra, ob 15. uri — Verdi: TRUBADUR — * uvodno razlago. Zaključena predstava za Ekonomsko srednjo šolo iz Kranja. (Razprodano). Torek. 8 decembra, ob 19.30 — BALETNI VEČER SERGEJA LIPARJA. Čajkovski: ROMEO IN JULIJA, Debussy: FAVN, Lalo: SUITA V BELEM. Abonma red E In izven. Vstopnice so tudi v prodaji. V Operi so od danes dalje v prodaji vstopnice za predstave tega te-J.ta, do vključno sobote in nedelje, ko sta na sporedu dva zanimiva večera. V sobcto ob 19.20 bo p vic izven abonmaja v tej sezoni up.-zorjena Rossinijeva opera Seviljski BRIVEC. Ta priljubljena oper3 je bila od zadnje premiere v sezoni 1953/54 in v vseh naslednjih sezonah, to je 17 let nepretrgano na repertoarju naše Opere. V letošnji sezoni je delo zopet na strelu, tokrat v obnovljeni režij* Cirila Debevca in v novi sceni po načrtih Ing. arh. Ernesta Franza. V vlogi Alma vive nastopi v ■oboto kot debutui moro angažirani tenorist naše Opere, Jurij Reja, aa dirigentskim pultom bo prav tako nov član opernega innm bla, dirigent Milivoj šurbek. Občinstvo pa še posebej opozarjamo na predstavo v nedeljo, 18. t. m., ob 19.30, ko bo v gosteh r naši Operi celovška Opera. Gostje uprizorijo svojo uspelo, v tej sezoni na novo postavljeno Mozartovo opero DON JUAN. Medsebojna vsakoletna gostovanja celovške in nase Opere so tradicija, Id jo gojimo kot kulturno izmenjavo med sosedno Koroško In Slovenijo. CESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Torek, 8. dec., ob 19.30 — Lablche-Petan-Fritz: GOSPOD EVSTAHIJ IZ S IŠKE. (Glasbena komedija). Abonma Torek in izven. (Vstop. nr.ee tudi v prodaji). Ob 19.30 — A. Hieng: OSVAJALEC (Baltasar). Gostovanj« v Novem mestu. Sreda, 9. decembra, ob 15.30 — J. Anouiln. DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA LJUBEZEN. Abonma Sreda popoldanski (upokojenci) in izven. (Vstopnice tudi v prodaji). EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE »GLEJ« Viteška dvorana Križank TOcek, 8. dec., ob 21. uri — Peter Handke: KASPAR: Vstopnice so na voljo na dan predstave od 10. do 12 ure v Plečnikovem paviljonu Križank in uro pred predstavo. Zadnjikrat I MLADINSKI CENTER TIVOLI STOP KLUB STOP DISCO KLUB Je odprt vsak dan razen ponedeljka od 19.3C do 22.30. Vstopnina Je 4 dinarje. Ob sobotab in nedeljah, ko Je odpet pol ure dlje, pa je vstop-nina 5 dinarjev. Od jutri naprej lahko vsak večer debete na blagajni STOP KLU- BA vstopnice as snBfrn ekskluzivno SILVESTROVANJE v STOP KLU-BU. Pohitite z nakupom, ker je Število vstopnic omejeno. MLADI LEVI SHOW bo v soboto 13. deoemhra, ob 30.30. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Marionete. Levstikov trs S Torek, 8. dec.. Ob M. url — Vida Tauler-LIH Novy: MOJCA IN ŽIVALI — sakljufiena predstava ■a Osnovno Solo dr. Vita Kraigherja, Ljubljana. Ročne lutke, Resljeva e. 38 Sreda, 9. dec., ob 9.30 — Albert Papler: HUDOBNI GRAŠČAK — zaključena predstava za VVZ — JELKA, Ljubljana. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Ponedeljek. 7. dec., ob 20. uri — Ustinov: ROMANOV IN JULIJA — gostovanje v Sežani. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek, 7. decembra, ob 19.30 — Oton Zupančič: VERONIKA DESENISKA. Gostovanje V Dobrovljah na KoroSkem. Koncert DREVI ob 20.15 bo koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE za ZE-LENI ABONMA. Spored: Mozart — Don Juan, Rahmaninov — Rapsodija na Pageminijevo temo. Lebič — Korant. Ravel — Daphnds in Chloe. Solistka bo BELLA DAVI-DOVIC, dirigent BOGO LESKOVIC. NAROČNIKI DELA % so NEZGODNO ZAVAROVANI £; .. PSI ZAVAROVALNICI'SAVA RTV Ljubljana SPORED ZA PONEDELJEK 430—8.00 Dobro Jutro! poročila — vmes ob 5.00 Poroč.la; 5.30 Da. oes za vas; 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 Informativna oddaja; 7.25 Naš današnji radijski in TV spored; 7.45 Informat.vna oddaja; 8.00 Vremenska napoved in poro. čila: 8.10 Glasbena matineja; 9.C0 Poročila; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 S pevcema Eldo Viler in Ladom Leskovarjem; 10.00 Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas do* ma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današ. nji dan; 12.10 Iz Konjovlčevega »Jadranskega capriccla«; 12.30 . Kmetijski nasveti; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila; 14.10 Iz de! mojstrov lahke glasbe; 14.30 Pet minut za EP; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 14.55 Pet minut za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.40 Poje Šentjernej-Aki oktet; 16.00 Propagandni vrtiljak; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.00 Poročila; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 »Signali« — propagandna od. dala; 18.35 »Interna 499« — mladinska oddaja; 19.CO Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute z ansamblom fantle treh dolin; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Radijski dnevnik I. programa; 20.00 Stereo, fonski operni koncert; 21.00 »Kdor prodre ▼ bistvo moje umetnosti, bo rešen bede . . .« 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za naslednji dan; 22.15 Za ljubitelje Jazza; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno — E Kocbek: Pesmi; 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri: Franck Paur„ cel, Wemer Mliller, Herb Alpert and The Ti Juana Brasa; 24.00 Pomočila tn konec oddaje. NEDELJA, 6. decembra 11.00—13.00 Nedelja na 188, Novela, Dušan R. — obisk v stilu. Novice i zoop sveta. Novosti Top albumov. Še, pa še več. TELEVIZIJA 9.35 TV V SOLI: Dela V. Majer-ja, izkoriščanje električna energije. Orodje, ki govori (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE: Upori sužnjev (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.1C FRANCOŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 18.00 ZGODBE O TUKTUJU — mladinski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 DIAPAZON — glasbena oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 D. Rupel: STARI ČASI — TV drama (Ljubljana) 21.20 ZNANI OBRAZI: Zbyszek (Zbigniew Cybulski) (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljen*) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Beograd) 17.50 LUTKE (Skopje) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Beograd) 19.05 DIAPAZON (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 21.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje: 17.00 VZGOJNA POSVETOVALNICA (Beograd) 17.30 TV NOVICE (Beograd) 20.35 GLEDALIŠKI PRENOS (Beograd) 22.45 NAGRAJENCI AVNOJ-a (Beograd) 23.35 TV DNEVNIK (Beograd) 23.50 ŠAHOVSKI KOMENTAR (Beograd) IS.00—12.05 Norico, aktualnosti; 12.05—13.00 Glasba po abecedi; 16.40—17.10 Klub šaljivcev, UP tedna; 17.10—17.25 Razglednice iz ljubljanskih fakultet; 17.25—17.40 Pop, reklame in še kaj; 17.40— 13.00 Jazz. 188M Predavanja FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE v Ljubljani vabi na predavanje, ki ga boata Imela dne 8. decembra 1970 na odseku aa fiziku, Jadranska 19 (seminarska soba, IV. nadstropje); prof. dr. Paul Urban iz univerze v G razu — od 16.46 do 17.30 s naslovom: »Quan-tum Electrodjmamdca in High Ma metle Plstds« in prof. dr. Kurt Baumann iz univerze v Grami — Od 17.46 do 18.30 z naslovom: »On the FoundaUona ot Quantum Me* ohaniese. P Obvestila UDUR2ENJE LIKOVNIH UMET. NIKA FRIMENJENIH UMETNOSTI VOJVODINE, kot organizator V. Kongresa Zveze likovnih umetnikov uporabnih umetnosti Jugoslavije, ki bo apdrlLa 1971 v Novem Sadu. razpisuje javni natečaj za izdelavo referatov V. kongresa. Geslo kongresa je DESIGN 71 — potreba in možnost. Teme, ki bi lahko koristile udeležencem natečaja: vzgoja kadrov, informiranje okolice, razvojne službe designa v proizvodnji, licence itd. Fond za nagrade znaša 10.000,00 din. Rok za oddajo referatov Je 1. januar 1971 na naslov: Udružepje likovnih umetnika priipenjenih umet* nosti Vojvodine, Novi Sad, Ulica Ilije Ognjanoviča 3. Vse podrobnejše podatke lahko dobite pri Društvu likovnike v-ob-likovalcev Slovenije, Ljubljana, Ti tava 21. 11463-0 GOBARSKA DRUŽINA LJUBIJA- NA. Člane obveščamo, da bodo ponedeljkovi gobarski večeri odslej v prostorih Slovenskega zdravniškega društva, Komenskega 4, posumi pravi Toma na 14 dni ob 18. uri, v teku gobje sezone tedensko ob 19. uri. V zimskem času bodo le predavanja po predhodni objavi. Dne 14. XH. in 21. XII. 1970. V*b*mo na predavan ie: GOBE ROŽNIKA TN OKOLICE (Predava član Bogdan Tratnik ob originalnih barvnih diapozitivih. Odbor. O Hcentrotvrist Kino SPORED ZA PONEDELJEK FILMSKO GLEDALIŠČE — Kiti 2 ANKE: ameriški film IZPOVEDUJEM SE. .. samo danes ob 18. in 20. uri. Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo- Montgomery Clift, Anne Ban ter. Karl Malden. O. E. Has-se. Film nam predstavlja pretresljivo zgodbo, ki je hkrati psihološka drama in thriller. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. — Cen/ene obiskovalce prosimo, da ne zamujajo predstav! KI V (/TEKA Miklošičeva c. 28: Ob 15 30: amer film BES. Režita: Fritz Lang. Glav. vi: Spencer Tracy, Sylvia Sidney. Ob 18 in 20. uri: amer. film DAVID IN LIZA. Režija: Frank Perry Glav. vi.: Keir DuLlea. Janet Margolin . Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. K*NO UNION: končno tudi na našem platnu angleško-francoska barvna CS zgodov. ljubezenska drama MA-VERLING, po slavnem romanu C. Ane ta. Režiser: Teren ce Young. Igrajo: Omar Sharif, Ca therine Deneuve, James Mason, Ava Gardner, Peter Ustinov in drugi. FN št. 48 Predstave ob 16, 18 30 in 21. ur . Zaradi dolžine f Ima cene zvišane! K »NO KOMUNA: zaradi nezmanjšanega zanimanja nadaljujemo s predvajanjem ameriške barvne CS dramske komedije DIPLOMIRANEC (film. ki Je preie» dva Oskarja!). Reži la: Mike Nichols. Igrajo: Katharine Ross. Dustin Hoffman, Anne Bancroft in drugi. Brez tednki! Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Ob 10 uri matineja ameriške barvne CS drame ODSEVI V ZLATEM OČESU (Klisabeth Tay. Tor. Mari on Brando). K (NO SLOGA: vre 'no si je ocledati ameriški barvni vestem STO PUŠK. Režiser: Tom Gries. Igrajo: črna zvezda Jun Brown tokrat mrvic kot »črni šerif«, Raouel Welch, Burt Reynolds in drugi Brez tednika! Predstave ob 16, 18 in 20. uri . KINO VIC: _ Premiera francoske barvne CS kr'm’nr.r.sMčne komedi je OPOJNI VONJ DENARJA (Un mervei-leujc parfum d'oseille>. Scenarij: Rene Havvard. Režija: Rinoldo Bassi. Igrajo: Francodse Rosay. Francis Blanche, Yves Renier, Oatherine Jourdan in drugi. FN št. 46. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO ŠIŠKA: ameriški barvni CS vojni vestem z Johnom Wayne-om in Rockom Hudsonom NEPREMAGLJIVI. Režija: Andrew McLaglen. FN št. 47. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane. KINO SAVA: ljubiteljem Jamesa Bonda ameriški barvni CS vohunski film SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ. Režija: Lewis Gilbert. Igrajo: Sean Con-nery, Akiko Wakabayashi, Karin Dor J. dr. Brez tednika! Predstave ob 17. in 19.15. Prodaja vstopnic v v/sh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom. KINO TRIGLAV: angleški barvni CS film o uporu na ladii »Neustrašni« leta 1797 — UPORNIKI. Režija: Lev/is Gilbert. Igrajo: Alec Guinness, Dirk Bogarde in Anthony Quay le. — Predstave ob 16.. 18. in 20. un. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO DOMŽALE: franc. barv. CS film NEUKROČENA ANGELIKA, ob 20. url. POTUJOČI DOMŽALE: Špan. barv. CS film NEUSTRAŠNI MAŠČEVALEC — gostovanje v Lazah v Tuhinju, ob 19. uri. KINO BLED: španski barvni film — westero TEPEPA, ob 17. in 20. url. KINO RADOVLJICA: ameriški barvni vestem film — JEZDEC BREZ MILOSTI, ob 20. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: ameriški barvni film LOVCI NA SKALPE, ob 19. uri. KINO RADIO — JESENICE: ameriški film STANLIO IN OLIO PRODAJATA MIŠOLOVKE. Ob 17. in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. CS flm INŠPEKTOR MADIGAN. ob 18. in 20. uri. Is* %0 SVOBODA, TRBOVLJE II: amer zabavni barvni CS filni LJUBIL SEM HIPPY DEKLE, ob 17 in 19. uri. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: ital .-španski barv. W film --SIERRA NEVADA, ob 17. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: ameriški barvni CS film DEKLE NA MOTORJU, ob 17. in 19. im. KINO ROGAŠKA SLATINA: francoski barvni CS film NEŽNA LETA. ob 19.30. Komisija za delovna razmerja pri gostinskem podjetju »VIČ« LJUBLJANA, Tržaška 5 razpisuje zaradi REELEKCIJE prosto delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI; srednja šolska izobrazba in S let prakse na delovnem mestu raču-novodje-bilancista. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih izvajanjih delovnih področij in strokovni izobrazbi s potrebnimi dokazili, sprejema komisija 15 dni od dneva objave razpisa. 11457 Dežurne službe Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19 do 7 ure. ob nedeljah m praznikih ves dan in to v nasied njih enotah Zdravstvenega doma — Ljubljana: Bežigrad Kržičeva 10 telefon — 310 533 Center Miklošičeva c 24. telefon 313 063 Moste- Polie Prvomajska ulico 5. telefon 316 155 šiška—Šentvid Derčeva ulica 5 — (za občinsko stavbo> telefon —* 55 221 Vič- Rudnik Postoinska 24 tele fon 61 121 Medvode Medvode telefon 71 215 Grosuoljfc—Ivančna gorica začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna go. rtca telefon 478 439, telefon LM štev 87.402 . 77 141 In 78 464 Služba stalne pripravljenosti, je za območje Črnuč — telefon štev 314 317 Dobrava — Polhov Gradec Vnanje gorice. Horjul tn Velike Lašče Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je ▼ zobni ambulanti v Nebotičniku — Kidričeva i. II nadstropje, soba štev 5 Ambulanta nudi prvo po-moč r nujnih primerih m to vsak dan. od 19 do 7 ure naslednjega dne ob nedeljah tn praznikih ves dan * LJUBLJANA Lekarna Mikloiič. FAKULTETNI SVET Filozofske fakultete V LJUBLJANI razpisuje delovno mesto FAKULTETNEGA UČITEUA za primerjalno slovnico germanskih jezikov Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za ta mesta predpisujeta fakultetni in univerzitetni statut. Interesenti naj oddajo kolkovano prijavo, življenjepis, klasificirano bibliografijo ter dela, tajništvu filozofske fakultete v Ljubljani v 15 dneh po objavi tega razpisa v Uradnem lisitu SRS. 11453 isasBiaaBitiaiiiBiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniini ZDRUŽENJE ZALOŽNIKOV IN KNJIGARJEV JUGOSLAVIJE IN DRŽAVf A ZALOŽBA SLOVENIJE prirejata RAZSTAVO znanstvene in strokovne literature Jugoslavije in razstavo revij Otvon ev razstave bo v torek, 8. decembra, ob 18. uri v spodnjih prostorih Modeme galerije v Ljubljana, Tomšičeva ulica 14. Razstava bo odprta do nedelje, 13. decembra 1970. Na razstavi bodo budi sprejemali naročala za knjige in znanstvene ter strokovne revije. VABLJEN I! 11459 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H ZA NOVOLETNE PRAZNIKE Izkoristite naše novoletne aranžmaje: 1. PORTOROŽ v hotelih Mirna, Neptun, Apollo 2. ČATEŠKE TOPLICE v hotelu Toplice in bungalovih 3. DOLENJSKE TOPLICE v Zdravilišču Dolenjske Toplice Cena solidna — za aranžma najmanj 3 dni vključena novoletna večerja. Informacije in plačila sprejema do 14. decembra od 9. do 16. are vsak dan »CENTROTURIST« — Bled, Golf hotel, tel. 77-251. 11421 ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta delovna mesta za: ZDRAVNIKA V OBRATNI AMBULANTI Pogoj: specialistični izpit iz medicine dela ali splošni zdravnik s podiplomskim tečajem iz medicine dela z diplomo FARMACEVTA za delo v biokemičnem laboratoriju Pogoj : farmacevt z opravljenim strok, izpitom ali specialist s področja laboratorijske dejavnosti ANALITIKA Pogoj : ekonomska fakulteta in razglaša prosta delovna mesta za: VIŠJO MED. SESTRO za zdravstveno vzgojo v otroškem dispanzerju Pogoj: višja šola z>a zdravstvene delavce s strokovnim izpitom VIŠJO MED. SESTRO v triaži disp. za žene Pogoj: višja šola za zdravstvene delavce s strokovnim izpitom 4 VIŠJE MED. SESTRE v obratni ambulanti Pogoj: višja šola za zdravstvene delavce s strokovnim izpitom VIŠJO MED. SESTRO v dispanzerju za pljučne bolezni in TEO Grosuplje Pogoj : višja šola za zdravstvene "delavce s strokovnim izpitom VIŠJO PATRONAŽNO MED. SESTRO Pogoj: višja medScinsfca sestra s strokovnim izpitom ali medicinska sestra s strokovnim izpitom in diplomo višje šole za socialne delavce ANALITIKA — evidentiosrja Pogoj: 4-letna srednja šola FAKTU RISTA Pogoj: dokončana srednja šola, z znanjem stro-pisja. Vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazila o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave Zdravstvenemu domu, Ljubljana, Kržičeva 10. — Odbor za delovna razmerja. Zdravstveni dom s stanovanji ne razpolaga. 11409 »SVILA« TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR vabi k sodelovanju 1. EKONOMISTE za dejo v komercialnem sektorju — področju prodaje, raziskave trga, reklame in propagande 2. PROGRAMERJA za delo v centru za avtomatsko obdelavo podatkov Kandidati morajo pdeg splošnih pogojev za sprejem m delo izpodnjevatd še naslednje pogoje: pod 1. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, s prakso ali pod 2. višja ali srednja izobrazba. Moški kandidati morajo imeti urejeno vojaščino. Kandidatom se bo omogočilo dopolnilno izobraževanje. Nastop dela pod 1. in 2. po dogovoru. — Pismene prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela pošljite kadrovsko socialnemu oddelku podjetja »SVILA«, tekstilna tovarna, Maribor, Ob Dravi 6. 11442 Splošna mizarska delavnica »GABROVKA« v Gabrovki razpisuje po določilih o obvezni reelekciji čl. 28 Statuta podjetja naslednji vodilni delovni mesti: 1. DIREKTORJA mizarstva Gabrovka 2. RAČUNOVODJE mizarstva Gabrovka Poleg splošnih pogojev, ki jih kandidata .morata izpolnjevati, se zahteva še: pod 1. da ima najmanj strokovno kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca (obrtni mojster), mizarske stroke in da je delal na delih te kvalifikacije najmanj 8 let in to na vodilnem delovnem mestu najmanj 5 let; pod 2. da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let dela v knjigovodskih poslih, ala da ima 15 let dela v finančno knjigovodskih poslih in od tega najmanj 10 let na vodilnem delovnem mestu — vodenja računovodstva.. Ponudbe pošljite na naslov Splošna mizarska delavnica Gabrovka. Razpis velja 15 dni od dneva objave. 11439 Kadrovska komisija tekstilne tovarne »MOTVOZ IN PLATNO« Gr osuplja razpisuje naslednji delovni mesti: 1. VODJE splošnega sektorja 2. VODJE komercialnega sektorja POGOJI: pod 1. in 2. se zahteva visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, praksa na samostojnih in odgovornih delovnih mestih v splošnem oziroma komercialnem sektorju (službi) ter strokovne in organizacijske sposobnosti za samostojno vodenje splošnega oziroma komercialnega sektorja. Pod 2. se zahteva še znanje enega tujega jezika (nemški ali italijanski). Prednost imajo kandidati z viišjo stopnjo strokovne izobrazbe in daljšo ter ustreznejšo prakso. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. ■ 11446 t. '*A V.h * Mali oalasi n* NAROČNIKI ključavničarskih del v 1971. letu. Planiram nabavo materiala in čas izdelave. Naročite do 15. 12. 1970 leta. Priporoča se ključavničarstvo Rade, Zaloška 56, Ljubljana. 37712-8 IDUALNA priložnost, da odprete predstavništvo ali servis v Beogradu Dipl. ing. elektrotehnike ima poslovne prostore v neposredni bližni Trga republike. Neodvisno od zgornjega je možen dogovor o najemu ali prodaji. Vprašajte: M. Cvijovič, Skačiar-ska 4, Beograd. 37930-6 PRIDEN ŠTUDENT išče svetlo, opremljeno sobo z možnostjo souporabe kopalnice. Ponudbe pod »Pošten in miren«. 33147-6 18 KM iz Ljubljane proti Postojni ugodno prodam nedograjeno hišo resnemu kupcu. Ponudbe pod »Priložnost — 1-7 M«. 38110-7 IŠČEM »inštruktorja« za voznika motornih vozil Ponudbe ood »Takoj«. 38187-8 V SLUŽBO sprejmemo takoj snažilko. Restavracija Žibert, Celovška 333. 38274-1 MIRNA študent&a išče enoposteljno, primemo ogrevano sobo — center mesta. Ponudbe pod »Do 350«. 38040-6 TAKOJ sprejmem honorarno zaposlitev, kakršnokoli, razen varu. štva. Ponudbe ped »Nujno«. 383-19-2 GREM ZA SOSTANOVALKO, ob sobotah pomagam v gospodinjstvu. Možnost dopoldanskega učenja. Ponudbe pod »Ogrevanje«. 3830 i-6 ŠTUDENTKA medicine išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice na Kodeljevem ali v bližini. Ponudbe pod »Nujno«. 3332>6 DVE PRIJATELJICI iščeta so:;o Ponuaoe pod »Pošteni«. 383.>2-6 IZGUBIL SE JE črn kužek P„;ko, bel po trebuhu, in ima belo konico repka. Najditelja vljudno prosim, naj javi na telefon 21-935. 38235-8 ZAKONCA BREZ OTROK iščeta ogrevano sobo v Ljubljani (z dovoljenjem kuhanja in pranja). Ponudbe pod »Takoj«. 38336-6 SOBO kjerkoli v Ljubljani išče zdravstvena delavka. Ponudbe pod »December«. 38338-6 POZOR! Centralno kurjavo vam projektira strojni inženir, poceni in solidno. Ponudbe pod »Energetik«. 38340-8 ABSOLVENTKA nujno potrebuje sobo — Rožna dolina, Vič, Center. Ponudbe pod »300 Ndin«. 38344-6 DEKLE išče sobo kjerkoli v Ljubljani. Po možnosti poseben vhod. Ponudbe pod »Mirna«. 38346-6 IŠČEM manjše stanovanje v Ljubljani. Plačam dobro. Ponudbe pod »Takoj«. 38347-6 MLADA ZAKONCA z 2-letno hčerko iščeta garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »700.00 ND«. 38352-6 GARSONJERO z garažo oddam takoj moškemu na Kodeljevem. Ponudbe pod »1 oseba«. 38351-6 DVA ZAKONCA brez otrok nujno potrebujeta kakršnokoli sobo v Ljubljani — Mostah ali Polju. Lahko neopremljena. Po možnosti poseben vhod. Ponudbe pod »Reden plačnik«. 38:’50-6 ŠTUDENTKI, sestri iščeva ogrevano sobo v centru, v bližini Filozofske fakultete, ker zarad: poškodbe na hrbtenici ne- morem dalj časa hoditi ali uporabljati trolejbus. Ponudbe pod »Plavam vnaprej«. 38325-6 ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo — po možnosti posebni vhod. Ponudbe pod »Mestni promet«. 38326-6 ZAKONSKI par študent in študentka išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »Dobra in redna plačnika«. 38323-6 ENOSOBNO stanovanje v središču mesta zamenjam za enako in tudi manjše. Ogled vsako popoldne od 14.30 dalje na naslov: Ana Lambergar. Ljubljana, Gornji trg 32. 33321-6 IŠČEM ogrevano sobo v Ljubi‘ani, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Tehnik«. 38318*6 IŠČEM dvosobno stanovanje v Ljubljani z odločbo — proti nagradi. Ponudbe pod »4 M — december«. 38219-6 PROSIM očividce prometne nesreče, ki je bila 3. 10. 1970, ob 18.55 uri, v križišču Celovške ceste v Ljubljani v Aleševčevi ulici če se spominjate zelenega fička in fička svetle barve, bi bili mogoče pripravljeni pričat. Odajte svoj naslov pod »Priče«. 38315-8 BULDOŽER prodam. Ponudbe pod oznako »3.000.000«. 38312-3 SOLIDEN ŠTUDENT, višji letnik, išče sobo. Kakršnokoli. Ponudbe pod »Zelo nujno«. 38310-6 IŠČEM neopremljeno, lahko kletno, sobo s tekočo vodo Ponudbe pod »Plačam dobro«. 38311-6 IŠČEM sobo, plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Okolica Rožne doline — Kino Vič«. 38296-6 NAJBOLJŠI ponudnici oddam opremljeno in centralno ogrevano sobo,,-150 m od avtobusa 2 — 4. Ponudbe pod »Cista«. 38294-6 LOKAL za frizerski salon vzamem v najem ali odkupim v /Ljubljani. Ponudbe pod »Prometna točka« . 38293-6 MIRNA študentka nujno išče skromno sobico. Ponudbe pod »Trnovo, Vič«. 38212-6 FRIZERJI: 2 sušilni kap; — uvoz, proda Ivan Flieger, Hoče. 359-4 ŽELIM spoznati inteligentnega tovariša, starega do 55 let z avtom, nevezanega Sem vdova, stara 45 let, s svojo novo hišo. Samo resne ponudbe z naslovom na podružnico »Dela« Maribor pod »Iskreni prijatelj«. 357-8 PRODAM komfortno trisobno stanovanje v središču Beograda, 76 kv m. Takoj vseljivo. Ponudbe po tel 20-012 — Novi Sad. 38-7 ZA VARSTVO dveh otrok (2 in 6 let) 3—4-krat tedensko dopoldne nudimo nagrado in hrano. Ponudbe pod »70.000 starih dinarjev«. 38285-1 SLIKANJE, pleskanje in polaganje tapet — solidno. Tel. 22-412. 38290-8 FRIZERSKO vajenko sprejmem takoj. Franc Franko, Karlovška 11, Ljubljana. 38281-1 T7T1AJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526— OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA I, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20 463 Z\ ZUN4NJE NAROČNIKE 311-897, POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT TELEFON 321-489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 501-1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEV) ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednika 20-646 Ponedeljek, 7. decembra 1970 DELO ir stran 7 pegi «BWBI wit‘0m§ K k? h0m::tmr IZVRŠNI ODBOR TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje po 45. členu statuta Temeljne Izobraževalne skupnosti Šmarje prt Jelšah prosto delovno mesto TAJNIKA te temeljne izobraževalne skupnosti. Pogoji: redna viija ali visokošolska izobrazba upravno-pravne ali ekonomske smeri s najmanj petletno prakso na podobnem vodilnem delovnem mestu. Prijave z življenjepisom, ki naj poleg splošnega dela vsebuje tudi profil izobrazbe in zaposlitev v zadnjih petih letih, pošljite razpisovalcu v 15 dneh po objavi. 11433 mm urn— industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sjgukl Urcuvj išče nove sodelavce za strokovna dela v komercialnih službah podjetja, za strokovna dela v finančno-računovodski službi in pri elektronski obdelavi podatkov, za reševanje strojnih in tehnoloških vprašanj, povezanih s tekočim poslovanjem in s perspektivnim razvojem podjetja in za strokovna dela pri razvijanju sistema delitve osebnega dohodka. EKONOMISTI, STROJNIKI, KEMIKI, PRAVNIKI, MATEMATIKI cd vas bomo zahtevali samostojno in odgovorno delo od vas bomo zahtevali nove ideje cd vas bomo zahtevali stalno strokovno izpopolnjevanje OMOGOČILI VAM BOMO da se boste sistematično uvedli na svoje delovno področje da boste delali na področju, ki vam najbolj ustreza da se boste stalno strokovno izobraževali in napredovali Vaš položaj bo odvisen od vašega dela Nastop dela mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja. niiiininniiiniiiininiiiniiHiuinniiiinminiinnn!niimnniinnfflHmiOTBmniHwiiwnnnuiiifflinHmimiin»nm NATEČAJNA KOMISIJA UPRAVNEGA ODBORA KREDITNE BANKE ZAGREB razpisuje NATEČAJ za DIREKTORJA FILIALE LJUBLJANA POGOJI: visoka šolska izobrazba in 10 let delovnega staža Ponudbe lahko pošljete v 15 dneh od dneva objave v oddelku za kadrovske posle KREDITNE BANKE ZAGREB. Paromlinska bb 11422 'žz&z?’-. 'v; • i. HOTEL TURIST -LJUBLJANA razglaša delovna mesta za: — KUHARJA, kvalificiran s prakso — TOČAJKO, kvalificirano — NATAKARICO, kvalificirano Hotelskega VRATARJA z dokončano osemletko — SOBARICO, priučeno Pismene vloge sprejema tajništvo podjetja do zasedbe delovnega mesta. 11438 Združene tekstilne tovarne V ižmar je-Medvode BOMBAŽNA TKALNICA Vižmarje, Tacenska 125 sprejme KV KUHARICO za delavsko menzo Kuhanje enolončnic — deljen delovni čas. Kandidatke naj se zglase osebno ali pismeno v upravi podjetja, kjer prejmejo vse druge informacije. Razpis velja do 20. 12. 1970. 11440 UGODNOST ZA NAROČNIKE DELA! DELO NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA S NE ODLAŠAJTE IN ClMPREJ NAROČITE DELO - V iniiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiinniitiiiiiiiiminmiiiiiiiniiiiiiiim ZDRAVSTVENI DOM CELJE razpisuje javno licitacijo za odprodajo 4 osebnih avtomobilov: 1. opel karavan, vozen, začetna cena 8000 din 2. opel karavan, vozen, začetna cena 7500 din 3. IM V kombi, vozen, začetna cena 7500 din 4. fiat 750, vozen, začetna cena 7000 cKn Licitacija bo dtre 9. 12. 1970 ob 11. uri za družbeni sektor in 12. uri za zaisebni sefctrar v prostorih Reševalna postaje Zdravstvenega doma Celje. Interesenti morajo položiti 10 odst. pologa od začetne cene pred pričetkom dražbe. Kolikor licitacija ne uspe, se ponovi 7 dni kasneje. 11447 IZKORISTITE Izredno ugoden popust samo do 31. 12. 1970 za kupce vozil: ZASTAVA 1300 maloprodajna cena din 29.822,90 POpUSt din 570,00 ZASTAVA 1300 LUX maloprodajna cena din 31.644,15 POpUSt din 570,00 Prj nakupu za dinarje tudi ugoden kredit. Pri nakupu teh vozil za devize pa poleg 1 10,30% rednega popusta ŠE IZREDEN POPUST din 570,00 vam nudi fN j NOVOTEHM NOVO MESTO GLAVNI TRG ST. 11 telefon 21-737 tmiminnrinnriniiTRttiininniinmitiiiimiiiiiiiiiirmiiiinmiriiiiinifiiiiiHimmiKiimiiiiHiiiHHiiiiiiiiiiinttmiii'" ............... KLINIČNA BOLNIŠNICA ZA PSIHIATRIJO LJUBLJANA vabi k sodelovanju SOCIALNEGA DELAVCA višja Sola za socialne delavce ADMINISTRATORJA dveletna administrativna šola OSKRBNIKA PARKOV FKV vrtna delavec Fcssetoan pcgog Je poskusno delo. Interesente*tke) vabimo, da se čunipcrej osebro rm razgovor v splošno kadtrovsfci cddeCek Ltfubijana-Polje Stu-denec 48. ’11430 ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA-STEGNE št. 17 v ZP Iskra Kranj OBRAT FERITI vabi k sodelovanju nove sodelavce 1. VODJO konstrukcije in naprav — strojni inženir Pogoj: najmanj 2 leti prakse 2. VODJO merilnega laboratorija — elektro inženir šibki tok 3. REFERENTA splošne službe — srednja strok, izobrazba, 3 leta prakse 4. KONSTRUKTORJA orodij in naprav — strojni tehnik, praksa zaželjena 5.2 I2MENOVODJA delavnic — strojna ključavničarja, najmanj 3-letna praksa 6. MERILCA v merilnem laboratoriju — elektromehanik šibki tok 7. NABAVNEGA REFERENTA — najmanj 2 leti prakse- lastni avtomobil 8. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — za remontno delavnico lahko začetnik 9. ADMINISTRATORKO — nižja strok, izobrazba, znanje strojepisja 10. EKONOMSKEGA TEHNIKA — znanje vsaj enega tujega jezika za delo v Komercialni službi tovarne. Pismene ponudbe z opisom šolanja in dosedanjega dela pošljite na kadrovsko soc. oddelek do 21 12. 1970. Dodatne informacije dobe interesenti osebno v Kadrovsko soc. oddelku Ljubljana, Stegne 17. 11434 Klinična bolnica za otroške bolezni V LJUBLJANI Vrazov trg 1 razpisuje prosto delovno mesto administratorke Pogoj: končana sred- nja šola in 2 leti prakse. Kandidat mora obvladati strojepisje. Osebni dohodki po pravilniku zavoda. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite razpisni komisiji Klinične bolnice za otroške bolezni v 10 dneh. 11429 TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ sprejme na delo: 1. USNJARSKEGA TEHNIKA 2. KV PLESKARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusnim rokom treh mesecev. Osebni dohodki po pravilniku. Rok prijave 15 dni od dneva objave. Ponudbe sprejema odbor za zaposlovanje podjetja. 11443 Predstavništvo Ljubljana, Lepodvorska 2 Obveščamo, da ]e prispela nova pošiljka osebnih avtomobilov » MAZDA 1800 - cena 1.495.- USA $ in 26.804,55 din MAZDA 1500 - cena 1.355.- USA % in 23.677,30 din Rok dobave 15 dni po vplačilu INFORMACIJE: BEOGRAD, Strattirnjiča Bana 1, tel. 924-740, «34-989 Prodaj a vozil; LJUBLJANA, Lepodvorska 2 BEOGRAD, Bul. Grvene Artn^j® 28 ZAGREB, Vojnovičeva 18 SARAJEVO, Vase Peiaglča 8 SPLIT, Zrinjsko Frankopanska 8 NOVI SAD, Bulervar JNA 54 SKOPJE, Goce Dedčeva 29 RIJEKA, Polič Kanrova 7 SMEDEREVSKA PALANKA, &£. Uta 150 tel. 313-958 tel. 43-772 tel. 410-109 tel. 22-509 tel. 45-784 tel. 34-614 tel. 31-5S1 tel. 42-454 tel. 83-013 / CANPVPODARJA Paket dveh steklenic vermoutha cinzano in elegantno stekleno posodo za led vsakomur, ki bo kupil enega izmed naših izdelkov od 15. decembra do 15. januar|a 1971 STROJ ZA PRANJE PERILA SA 98 Stroj za pranje perila z uro, z biološkim namakanjem v času, ki ga vi sami določite, stroj »zbudi« in pere avtomatično brez vaše intervencije. CANDY SA 98 ima 12 super-avtomatičnih programov, ekonomizator za manjšo količino perila, taster za čisto volno, 4 kadice za detergente in praške za omahčanje vode. STROJ ZA PRANJE POSODE BRAVA 8/4 Nov stroj za pranje posode CANDY. Pere posodo kot, če bi jo vi sami prali, ker ima dve ločeni pregradi za pranje. V gornji pere krožnike in steklene posode zelo skrbno, v spodnji pa lepo pere posode. Njena kapaciteta je za osem oseb, ima tudi ekonomiza-tor za 4 osebe. BRAVA 8/4 zavzame prav malo prostora v kuhinji in vam omogoča plan pri delu. PRODAJA tehno union LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 5, TEL; 320-855 SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI Novi štedilniki Candy vam ne dajejo le ognja za kuhanje, temveč mnogo več: veliko pečico, roštilj, raženj, termostat, števec minut, gorilnike plamenov. Gospodinja lahko upravlja avtomatično tako, da pečico prižge in ugasne ter izključi v določenem času. štedilniki CANDY imajo posebno elegantno obliko. I □ E J E—IZKUSIM J E SOOČI Ujraro PRED MOKROTO ŠČITIJO VAŠ AVTO PODLOŽNIKI SiGUOO DRŽIJO VEČ KOT 1 LITER VODE; PODLOŽNIKE V RAZLIČNIH DIMENZIJAH LAHKO POLOŽITE V VSAK AVTO; DOBITE JIH V ČRNI BARVI; UPORABITE JIH LAHKO TUDI ZA PREDPRAŽNIK. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na podlagi določil 41. in 231. 61. statuta o obvezni reelekciji vodilnih delavcev in 18. čl. pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje ZAVOD SRS ZA TRANSFUZIJO KRVI LJUBLJANA vodilna delovna mesta: 1. STROKOVNEGA POMOČNIKA DIREKTORJA — predstojnika oddelka za hematologijo in sero-logijo z odsekom za izdelavo test serumov 2. UPRAVNEGA POMOČNIKA DIREKTORJA 3. PREDSTOJNIKA oddelka za konservacijo krvi z odsekom za predelavo krvi 4. PREDSTOJNIKA farmacevtskega oddelka z laboratorijema za biokemijo in analitiko 5. GLAVNE MEDICINSKE SESTRE 6. RAČUNOVODJE 7. VODJE ekon. komerc. oddelka Kandidati morajo razen splošnih izpolnjevati še tele pogoje: pod 1. in 3.: končana medicinska fakulteta, specializacija iz transfuziologije in 6 let prakse na trans-- fuzijski ustanovi; pod 2.: končana pravna ali ekonomska fakulteta, strokovni izpit in 6-letna upravno pravna praksa; pod! 4.: končana farmacevtska fakulteta s strokovnim izpitom in 6-letno prakso v transfuzijski ustanovi; pod 5.: končana višja šola za med. sestre, strokovni izpit in 5-letna praksa v transfuzijski službi; pod 6.: višja ekonomska izobrazba in 5-letna finančna praksa; pod 7.: višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5-letna praksa. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo prijave pismeno v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod SRS aa transfuzijo krvi, Ljubljana, šlajmerjeva 6. K prijavi naj priložijo življenjepis, podatke o dosedanjem delu in dokazila, da izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. 11452 lIHIHlillllUIHIlIllItlllllllllllllimilllHIllUlltiHIlIlIlIllIllllHlilllUlilllllllllimillllllllllllllllllliillllllllHlIHIIUIHIIIHIIt TOVARNA ORGANSKIH KISLIN ILIRSKA BISTRICA razpisuj e zaradi reelekcije po 125. členu statuta podjetja naslednja vodilna delovna mesta; 1. VODJO proizvodnega sektorja 2. VODJO razvojne službe 3. VODJO komercialne službe 4. VODJO računovodske službe 5. VODJO programsko analitske službe 6. VODJO kadrovsko organizacijske službe POGOJI: 'pod 1.: diplomirani inženir kemije in najmanj 5 let delovnih izkušenj v kemijski stroki; sposobnost programiranja strokovnega dela v sektorju; poznavanje organizacijskih prijemov in ekonomskih zakonitosti v poslovanju podjetja; aktivno znanje najmanj enega tujega jezika. pod 2.: diplomirani inženir kemije in najmanj 10 let delovnih izkušenj v kemijski stroki; sposobnost programiranja in termiranja strokovnega deila v skladu z gospodarskim načrtom podjetja; aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika; pod 3.: diplomirani ekonomist in najmanj 5 let delovnih izkušenj v komercialnih poslih; poznavanje metode analize trga; znanje najmanj enega tujega jezika; pod 4.; diplomirani ekonomist in najmanj 5 let delovnih izkušenj v finančnih in računovodskih poslih; sposobnost stalnega spremljanja in proučevanja poslovanja v podjetju ter pripravljanje osnov za poslovne odločitve; pod 5.: diplomirani ekonomist in najmanj 5 let delovnih izkušenj v programsko analitskih in podobnih poslih; poznavanje ekonomskih zakonitosti in sodobnih metod gospodarskega planiranja in analiziranja v podjetju; pod 6.: diplomirani pravnik gospodarskopravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na gospodarsko pravnih in organizacijskih poslih. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z vsemi potrebnimi dokazili najkasneje v 30 dneh po objavi na naslov: Tovarna organskih kislin razpisna komisija, Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepanju pristojnega organa podjetja. 11444 Predsednik SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD LJUBLJANA, PARMOVA CESTA 33 razpisuje t v skladu s 93. členom temeljnega zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 17/66) delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA TONOSA - TOVARNE TRIKOTAŽE IN NOGAVIC Ljubljana Savlje 87 Kandidat mora poleg splošnih pogojev predpisanih s 55. členom temeljnega zakona o podjetjih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da ima visokošolsko izobrazbo tekstilne ali ekonomske smeri in 5 let delovne prakse na vodilnih mestih. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Ljubljana—Bežigrad. Ljubljana, Parmova 33, 15 dni po objavi razpisa pod oznako »imenovanje direktorja«. Vlog brez ustreznih dokazal komisija ne bo upoštevala. 11435 •» - ■ . *** -^ »,,>r- . . inillHill!lllllllNIIIIHi;illll!!lil!l!ltllllllUIIIIIIII!lll!lllllllllllllll!llfllHlllllillHHttlllll!inill!llllillllllllilli:!!Hllllllllllf lllii[|lilillll(ll{llilinillimilllllllliltHllllllllllllllltiniltlll!nill!lliilllllimiflll!lllillll Vi c B 3 a I a G5 •g I 1 O •§ Telegrami ZAOSTROVANJE MED BRAZILIJO IN ČILOM — BUENOS AIRES. Odločitev brazilske vlade, da državljani Čila ne smejo več potovati v njihovo državo, si opazovalci razlagajo kot »prvo potezo« Brazilije pri zaostrovanju odnosov z AUendovo vlado. Preden je Allende prevzel oblast, so lahko potovali brez vizumov in potnih listov. KONČANO ZASEDANJE ODBORA SEV — BUDIMPEŠTA. V Budimpešti se je končalo petdnevno zasedanje stalne komisije SEV za radiotehniko in elektroniko. Govorili so o razvoju radiotehniške in elektronske industrije v prihodnjih petih letih in o povezavi raziskovalnega dela. Sestanka se je udeležila tudi naša delegacija. SUDANSKA DELEGACIJA ODPOTOVALA V MOSKVO — TRIPOLI. Sudanska delegacija, ki jo vodi obrambni minister general Halid Hasan, je ia Tripolija odpotovala v Moskvo. V Libiji so se pogovarjali o poglobitvi odnosov med državama in o vprašanjih, zanimivih za države predlagane zveze — ZAR, Sudana in Libije. POGOVORI O CIPRU — BRUSELJ. V Bruslju sta zunanja ministra Grčije in Turčije Papadopulos in Caglayangil govorila o razmerah na Cipru. Menila sta, da bodo pogovori med ciprskimi in grškimi Turki napredovali in da bodo v kratkem našli izhod. ČESTITKA MOBUTUJU — BEOGRAD. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal kongovskemu predsedniku Mobutuju brzojavno čestitko ob ponovnem prevzemu predsedniških dolžnosti v republiki Kongo in mu zaželel blaginjo in napredek prijateljskega kongovskega ljudstva. NAŠI STABILIZACIJSKI UKREPI REALNI — DUNAJ. Avstrijski trgovinski predstavnik v Beogradu dr. Friedrich Draszczyk, ki se je po osemletnem služb«vanju v Jugoslaviji vrnil na Dunaj, ,te ocenil naše stabilizacijske ukrepe kot zadovoljive in realne. Po njegovem mnenju ne bodo negativno vplivali na trgovino med Avstrijo in Jugoslavijo. ZAHVALA ZA POMOČ — PEKING. Ma-vretanska, malijska in gvinejska vlada so se zahvalile Kitajski za razumevanje m pomoč Gvineji med napadom portugalskih kolonialistov. VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE SE ZANIMAJO ZA JAPONSKE RAČUNALNIKE — TOKIO. Japonska zunanjetrgovinska organizacija je sporočila, da se Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija in Romunija zanimajo za nakup njihovih računalnikov. POMOČ VZHODNOEVROPSKIH DRŽAV BOLIVIJI? — LA PAZ. V 14 dnevih so Bolivijo obiskale delegacije štirih vzhodnoevropskih držav — Poljske, NDR, Češkoslovaške in Madžarske. Baje so ponudile vladi v La Pazu posojila, tehnično pomoč, opremo in strokovnjake za razvoj rudarstva ter črne in barvaste metalurgije. AMERIŠKA AGENCIJA ZA RAZISKOVANJE RAKA — WASHINGTON. Predsednik posvetovalnega odbora ZDA za boj proti raku Schmidt meni, da bi lahko v petih ali osmih letih vidno napredovali v boju proti tej bolezni, če bi sprejeli zakon o ustanovitvi neodvisne vladne agencije, ki bi usklajevala raziskave o raku. MENUHINU NAJ BI ODVZELI AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO — WASHINGTON. Ameriški State Department se ukvarja s poročilom, ki sicer še ni dokončno — znanemu violinistu Yehudiju Menuhinu, rojenemu v New Yorku, naj bi odvzeli ameriško državljanstvo, ker je začasno sprejel častno švicarsko državljanstvo. MEDNARODNA UNIVERZA — NEW YORK. Gospodarski odbor generalne skupščine OZN je predlagal, naj bj ustanovili mednarodno univerzo pod pokroviteljstvom OZN. Resolucijo o tern je podprlo 81 držav, 10 se jih je vzdržalo, nobena pa ni bila proti. Univerza naj bi bila v Ženevi. CROSSOVI UGRABITELJI SPET »ZAPOSLENI« — MONTREAL. Kanadski list »Montreal Star« piše, da so Crossovi ugrabitelji zaposleni — tokrat na poljih sladkornega trsa. »Le, če se bodo pri delu posebej izkazali, bodo lahko zapustili polja, kamor naša vlada pošilja nezaželene goste,« je izjavil eden od kubanskih funkcionarjev. MARŠAL GRECKO SE JE VRNIL IZ ŠVEDSKE — STOCKHOLM. Sovjetski obrambni minister maršal Grečko se je od 2. do 6. decembra uradno mudil na Švedskem in se sestal tudi s premieram Palmejem. Ugotovili so. da se odnosi med državama ugodno razvijajo in pri tem opozorili na pomembno vlogo, ki jo ima švedska politika nevtralnosti. Sovjetski maršal je uradno povabil švedskega ministra Andersona, naj obišče Sovjetsko zvezo. Pa še to: BREZ PRITOŽB — Na dunajskem sejmu seksa je bilo veliko zanimanje za kladanj-sko moško vodo. Obiskovalci so čudežni napoj kupovali kar na sejmu. Pritožb ni bilo, morda tudi zaradi tega ne, ker so Dunajčani znani po svoji vljudnosti in uglajenosti. To 'pa velja tudi za njihove žene ... SONCE VREMENSKO POROČILO za 7. dec, 1970 ob 0,7. uri vzide 12,53 zaide 01,03 Vreme in temperatura 6. decembra 1970 kraji vreme ob 7. uri »c vreme ob 13. uri °c Ljubljana megla — 2 megla 0 Planica jasno — 5 jasno 6 Brnik jasno — 4 jasno 4 Kredarica jasno — 8 jasno •— 4 Maribor poloblačno 1 jasno 11 Sl Gradec poloblačno — 4 jasno 5 Celje oblačno — 3 — — Novo mesto megla 1 megla 3 Koper jasno 5 jasno 11 Fleka lasno 9 jasno 12 Puli jasno 5 jasno 13 Hvar poloblačno 6 jasno 14 Dubrovnik Jasno 6 jasno 11 Zagreb jasno jasno 9 Beograd oolačno 2 oblačno 3 Sarajevo sneži 0 oblačno 1 Titograd oblačno 4 oblačno 0 Skopile oblačno — 2 sneži 0 Celovec jasno — 4 jasno 4 Gradec oblačno — 2 jasno 8 Dunaj poloblačno 6 jasno 9 Benetke megla 1 megla 9 Milano oblačno 3 oblačno 4 Genova jasno 10 jasno 35 MUnchen jasno — 1 jasno 6 Zliricb megla 1 lasno 1 Rim Jasno 9 jasno 16 Pariz oblačno 8 -— Berlin poloblačno 6 oblačno 6 Stockholm poloblačno 5 Oblačno 5 \Tn«sirva oblačno — 8 oblačno — 7 Napoved za danes: SLOVENIJA: Pretežno lasno bo, le po kotlin alt v notranjosti Slovenije bo megla. Jutri čez dan se bo postopoma pooblačilo, zvečer pa so že možne manj. še padavine. Najnižje nočne Temperature bodo med 0 in —5. v Primorju 4, najvišje anevne v krajih z meglo do 4, drugod med 5 in 9 stopinjami C. V torek bo deloma jasno z meglo po kotlinah. JUGOSLAVIJA: Pretežno jasno bo, v notranjosti države ponekod megla, čez dan od severozahoda postopne pooblačitve. VREMENSKA SLIKA: Nad srednjo in jugozahod-no Evropo je podiočje visokega zračnega pritiska, ki na svojem severnem delu slabi. Od zahoda potujejo preko Atlantika vedno novi valovi frontalnih motenj. Eden od teh valov bo jutri oslabljen dosegel naše kraje. I I I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Olimpija : Hajduk 0:0 Maribor : Borac 1:1 (0:1) Čelik : Bor 0:2 (OtO) Dinamo : Radnički (K) 2:1 (1:0) Beograd : Sloboda 3:0 (3:0) Partizan : Vojvodina 1:0 (0:0) Crvenka : Velež 2:0 (0:0) Radnički (N) : Željezničar 2:0 (1:0) Sarajevo : Crvena zvezda 3:1 (1:0) f 1. Partizan 17 10 5 2 24: 7 25 2. Hajduk 17 8 8 1 28:13 24 3. Dinamo 17 7 7 3 20:13 2T 4. Velež 17 9 2 6 27:21 20 5. Željezničar 17 7 5 5 20:19 19 6. Olimpija 17 6 6 5 23:18 18 7. iC. zvezda 17 6 5 6 26:23 17 8. Radnički (N) 17 6 5 6 19:21 17 9. Ratiniaki (K) 17 6 5 6 15:21 17 10. Vojvodina 17 5 6 6 18:17 16 11. Crvenka 17 6 4 7 17:18 16 12. Sarajevo 17 6 4 7 27:29 16 13. Čelik 17 6 4 7 17:21 16 14. Beograd 17 6 3 8 24:29 15 15. Borac 17 3 7 7 21:27 13 16. Maribor 17 4 5 8 16:24 13 17. Bor 17 3 6 8 17:28 13 18. Sloboda 17 3 5 9 10:20 ’ 11 Odlična igra - do megle Škoda, da vremenske razmere v Ljubljani niso dopustile spektakla do konca Nadaljevanje s j strani so se tudi po odmoru nadaljeval na tekočem traku. Nihče ni popustil, najmanj pa trdovratna megla, M je na trenutke še bolj zastrla dogodke, tako da je delegat v 49. minuti derbi prekinil, poklical k sebi sodnika in se z njim posvetoval, ali naj tekmo prekine ali ne. Iz naše novinarske ute skoraj ni bilo mogoče videti igralcev, še manj pa žogo na nasprotni strani igrišča, kjer je neumorni Oblak v 55. minuti mojstrsko pripravil AmerŠku odlično situacijo ža zadetek. Ljubljanski napadalec pa se je za hip zaplete In zrela priložnost je splavala po vodi. Sredi teh pričakovanj, v 57. minuti, je nov meglen val skoraj docela prekril igrišče in znova prisilil sodnika in delegata, da sta prekinila to nenavadno skrivalnico za nekaj minut. Po kratkem prisilnem odmoru so se spet vsi odločili za nadaljevanje, ne glede na to, da se poslej ni videlo domala prav nič več. V najboljšem primeru smo lahko zaznali samo še silhuete, po katerih smo skušali 'razločevati posameznike. Po večminutnem čakanju sta se pristojna vnovič odločila za nadaljevanje, čeprav so mnogi zahtevali, naj bi tekmo dokončno prekinili in nadaljevanje igrali pozneje. Po mnenju drugih strokovnjakov je sodnik Popov prekoračil mejo proste presoje glede regularnega poteka tekme. Nadaljnji razplet seveda ni bil prav nič več zanimiv. Moštvi sta igrali zelo previdno, počasi, na kratke menjave, z očitnim namenom, da bi ohranili svoji mreži nedotaknjeni. Ponovno hud poraz prvakov SARAJEVO : CRVENA ZVEZDA 3:1 (1:0) SARAJEVO — Stadion na Koše-vu, vreme hladno, igrišče pokrito s snegom, gledalcev 6000, sodnik Rauš, (Varaždin). STRELCI: 1:0 — Dupovac (31), 2:0 — Simič (71), 3:0 — Petkovič (88), 3:1 — Filipovič (89). - SARAJEVO: Muftid, Hadži hasa-*novid, Muzurovid, Demir, Vujovič, Tošid, Harambašič, šljivo, Petkovič, Dupovac (Mušovid), Simič (Saran). C. ZVEZDA: Dujkovid, Radovič, Krivokuca, Antonij evid (Klenkov-ski), Djorc, Bogičevid, Jankovič, Filipovič, Karasi, Ačimovič, Nov-kovič (Trifunovič). Sarajevčani so zasluženo visoko zmagali, čeprav v njihovih vrstah ni nastopilo kar pet igralcev najboljše enajsterice. Že v prvem polčasu so imeli vrsto priložnosti za zadetek, premoč pa so uveljavili šele na koncu, ko so še dvakrat zatresli Dujkovidevo mrežo. Tekma je bila dinamična in hitra, še nikoli doslej pa Crvena zvezda v Sarajevu ni imela tako podrejene vloge. V. KAMERIC II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD Split : Ljubljana 1:2 (1:0) Metalac : Karlovac 1:2 (0:1) Rovinj : Orijent 3:1 (1:0) Rudar : Mura 2:1 (1:1) Šibenik : Zagreb 1:0 (0:0) Varteks : Jedinstvo (B) 1:0 (1:0) Jedinstvo (Z) : Trešnjevka 1:1 (1:0) 1. Rijeka 15 11 2 2 » 33:8 24 2. Rudar 15 10 3 2 21:11 23 3. Šibenik 15 9- 3 3 23:14 21 4. Zagreb 15 9 2 4 27:16 20 5. Varteks 15 8 2 5 26:11 18 6. Železničar 15 6 4 5 20:18 16 7. Split 15 5 5 5 20:15 15 8. Ljubljana 15 5 5 5 20:17 15 9. Karlovac 15 5 4 6 21:23 14 10. Mura 15 5 3 7 ‘ 15:23 13 11. Orijent 15 5 2 8 . 20:24 12 12. Rovinj 15 5 3 7 15:19 12 13. Metalac 15 5 1 9 18:32 11 14. Trešnjevka 15 3 4 8 12:23 10 15. Jedinstvo (B) 15 2 5 8 15:29 9 16. Jedinstvo (Z) 15 1 5 9 15:38 7 Borcu polovico izkupička Maribor ni izkoristil priložnosti za zmago nad neposrednim tekmecem iz BiH Nadaljevanje s j _ strani Takoj nato sta se na sredini igrišča spoprijela Klančnik in Be-čirspahič. V spor so se vmešali tudi nekateri drugi igralci, vendar je sodnik Horvat ostro posredoval in duhovi na igrišču so se za hip pomirili. Toda že tri minute pozneje je bila igra ponovno prekinjena. Raševič je ostro štartal na Kušnika in ta je obležal kot pokošen. Odnesli so ga z igrišča, vendar se je še pred koncem prvega polčasa vrnil v igro. Štiri minute pred odmorom je imel Klančnik najlepšo priložnost, a je streljal s petih metrov napačno v Vukmanova vrata. Nekaj trenutkov pred koncem polčasa je Maraš sicer dosegel z glavo zadetek, vendar ga je sodnik Horvat zaradi prekrška nad vratarjem razveljavil. Tudi drugi polčas se je pričel s silovitimi napadi Mariborčanov. Radič je v 47. min. lepo streljal iz prostega strela, nekaj trenutkov pozneje je bil v ugodnem položaju Perazič, vendar je Vukman obakrat. sijajno posredoval. Mariborčani so zapovrtsjo streljali tri kote, a tudi takrat niso mogli izsiliti izenačujočega zadetka. V 66. min. je moral iz igre še Simeunovič, ki si je ponovno poškodoval nogo in na igrišče so po- slali mladinca Petriča. Pri gostih je bil v enem izmed redkih nasprotnih napadov v boju z Va-bičem poškodovan Bečirspahic in na njegovo mesto je prišel Bašič. Ko je že kazalo, da je tekma za vijoličaste izgubljena, je prišlo v 80. min. slednjič le do izenačitve. Gavrilovič ni bil posebno pazljiv, ko je izbil žogo natančno na Kranjčevo nogo. Le-ta je prodrl po desnem krilu in poslal pol-visok prediožek pred Borčeva vrata. Vukman je zapustil gol, Maraš pa je še pred njim potisnil žogo v prazno mrežo. Stadion je zajelo nepopisno veselje, ki pa ga je kmalu zatem skalil incident na vzhodnem stojišču. Nekaj neodgovornih gledalcev, bržkone iz Banjaluke je metalo na igrišče kamenje in sodnik Horvat je hotel tekmo celo prekiniti. K sreči so posredovali domači odborniki, pa tudi gledalci so hitro sami izsledili krivce. Tekma se je po triminutni prekinitvi nadaljevala. Kljub temu se rezultat do konca ni spremenil. P. KANCLER 'Bunker Vojvodine PARTIZAN : VOJVODINA 1:0 (0:0) BEOGRAD — Stadion JLA, gledalcev 12.000, sodnik Radič (Solin), vreme oblačno, igrišče mehko in težko za igro. STRELEC: 1:0 — Bjekovič (85). PARTIZAN: Curkovič, Radako- vič, Damjanovič (živaljevič), Petrovič, Paunovič, Budišič, Djor-djič (Antič), Djordjevič, Katič, Vukotič, Bjekovič. VOJVODINA: Popovič, Aleksič, i Jovanovič, Karam ehmedovič, Br-zič, Zemko, Ivezič, Nikezič, Lerinc (Stanič), Savič, Pirmajer. Podatek, da vratar Curkovič vso tekmo sploh ni bil ogrožen, naj-lepše govori o razmerju moči na igrišču. Bila je to pravzaprav igra na en gol. Boj Partizanovih igralcev proti bunkerju gostov je trajal 85 minut. Sele pet minut pred koncem je namreč Bjekovičv iz velike gneče mimo mnogo nog po-tinsil žogo v mrežo. Tako je Partizan v zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva zmagal in ob neodločeni igri Hajduka v Ljubljani osvojil naslov jesenskega prvaka. V. ILIČ Tudi Veležu grenko v Crvenki CRVENKA : VELEŽ 2:j? (0:0) CRVENKA .— Stadion Crvanke, vreme lepo, gledalcev 7000, sodnik Maksimovič (N. Sad). STRELCA: 1:0 — Basta (47). 2:0 — Bešlin (68-. CRVENKA: Svilar, Jovovic, Lev-čič, Bačič, Jovanič, Santa, Bešlin, Živadinovič, Božičič, Basta, Ilič. VELEŽ: Njeguš, Ristič, Praskalo, Colič, Šestič, Pecelj, Topič, Ha-lilhodžič, Bajevid, VlacLič, Kordič. Domači so takoj od začetka silovito napadali, vendar jih je obramba Veleža uspešno zaustavljala. Takoj po odmoru se je zatresla mreža vratarja Njeguša. Krilec gostov Šestič je naredil hudo napako, ko je slabo oddal žogo, tako da jo je dobil napadalec Cr-venke Basta in jo poslal v mrežo. Po tem zadetku je postala igra živahna in zanimiva. Domači so dmeli pobudo še naprej in v 68. min. je Bešlin ušel branilcem ter sam prišel pred mostarska vrata, kjer tudi Njeguš ni mogel storiti ničesar več. K. SKRBIC Borov uspeh v Zenici ČELIK : BOR 0:3 (0:0), ZENICA — Igrišče na Blatušl, gledalcev 2000, sdnik P. Ristič (Novi Sad), vreme hladno, igrišče spolzko. STRELEC: 0:1 —Radovič (75, 0:2 — Radovič (85). ČELIK: Vujačič, Dogandžič, Ta-lič, Mujkič (Cerimagič), Golubovič, Fintol, Micič, Radulovič, Re-nič, Barjaktarevič (Andrejič), Ra-kič. BOR: Hajdukovič, Rankovič, Re-isner, Perišič, Radulovič, Petkovič, Djordjevič, Krešič *(Wacha). Bu-banja, Radovič, Tomič. V prvem polčasu je Čelik popolnoma nadigral goste in prav neverjetno je, da igralci niso mogli premagati Hajdukoviča. V tem delu igre sta moštvi prikazali igro, kakršno si gledalci lahko sumo želijo. V 33. min. so domači dosegli gol, ki ga pa sodnik upravičeno ni priznal. V drugem polčasu se je Bor potegnil v obrambo z očitnim namenom, da obdrži točko. Domači so no streljali. Gostje, ki so samo ves čas napadali, vendar i.tpreciz-dvakrat prišli na nasprotn.kovo polovico, so v'75. min. povedli in 10. miinut zatem dosegli celo d^ugi gol. Strelec obeh je b>l F«dovič. M. DŽTJLAN Bleda zmana niavih DINAMO : RADNIČKI (K) 3:1 (1:0) ZAGREB — Stadion v Maksimi-ru, gledalcev 5000, sodnik Gugulo-vič (Niš) vreme sončno, teren odličen za igro. STRELCI: 1:0 — Rora (7), 1:1 — Radivojevič (52 iz 11 m), 2:1 — Miljkovič (87). DINAMO: Dautbegovič, Valeč, Gračanin, Bradvič, Ramljak, Milj- SPORTNA NAPOVED Dvanajst pravilnih 1. Partizan ? Vojvodina 1 2. Olimpija : Hajduk 0 3. 'Čelik : Bor 2 4. Sarajevo : C. zvezda 1 5. Maribor : Borac 0 6. Crvenka : Velež 1 7. Radnički (N) : Željezničar 1 8. Dinamo : Radnički (K) 1 9. Šibenik : Zagreb 1 10. Rudar (Lj) : Mura 1 11. Rovinj : Orijent 1 12. Split : Ljubljana 2 Za »mal onapoved« velja prvih devet parov. kovič, Cerček, Gucmirtl (Lalič), Novas (Mesič), Vabeč, Rora. RADNICiCI (.K): Topaiovič, Ka-ratosevic, Milič, Radivojevič, Martino v lč, N. Matič, Stojanovič, Li-čanin, PaunovsKi, Nutouč (Djor-djevic), D. Matic. Voanni gol je dosegel Rora že v 7. mm. Zanimivo je, da so bili v prvem deiu igre več priznanja deležni goscje, ki so igraii odprto in večkrat napadali tudi z osmimi igralci. '1'aKa igra je razveselila maloštevilne giectaice, ki, so bni prepričani, da oodo Kragujev-čani igro zaprli. O De točki za domače je tri minute pred koncem rešil Milj Kovič, ki je iz razdale 18 metrov iz prostega strela dosegel zmagoviti drugi gol. Pred tem je namreč v 51. min. Rami jak po nepotrebnem igral z toko, enajstmetrovko pa je itaaivojevic zanesljivo realiziral. Gostje so se ocuiKovaii kot aoDro moštvo, medtem ko za Zagrebčani igrali medlo. S. PiRsL Cvetkovič strelec ooen golov KAONiCivi (N) : ŽELJEZ-JNiCAR 2:0 (1:0) NIS — Igrišče na Čadru, gledalcev 1500, sodnik Djurdjevio tBgd), vreme hladno in deževno. - STRELEC: 1:0 — Cvetkovič (5), 2:0 — Cvetkovič (85). RADNIČKI (N): Kneže vi č, Do-vedan, Dlmitrijevič, Rajkovič, Ilič, Colakovič, Jankovič, Cvetkovič, Radivojevič, Damoski, Aiunpic. ŽELJEZNIČAR: Radovič, Kojo-vič, Hrvat, Sprečo, Hadžiabaic/ Bratič, Jelušič (Mujkič), D. Jankovič, Bukal, Bajič (Serbo), De-rakovdč. Čeprav sta bili moštvi v glavnem enakovredni, bi Sarajevčani po priložnostih, ki jih je imel Radnički, lahko doživeli težji poraz. Niški strelci so namreč v 27., 88. in 89. min. zadeli vratnico. Prvi gol je padel že pet minut po začetku tekme, drugi pa pet minut pred koncem. Strelec obeh je bil danes odlični Cvetkovič. Domačini so se tako za letos dostojno po; slavili od svojega občinstva. B. DIVCIC Izjave Trener Gugolj: »Zadovoljen sem z osvojeno točko. Govorim lahko le o prvem polčasu, ko so imeli tudi gledalci kaj od igre. V drugem polčasu pa je megla preprečila obojim, da bi lahko prikazali boljši nogomet. Igrali smo previdno, nismo si upali napadati, zato so se akcije omejevale na sredino igrišča. V prvem polčasu smo bili boljši, žal pa nismo izkoristili priložnosti.« Srbu: »Tekma je bila v prvem polčasu precej razburljiva, v drugem pa nam je megla preprečila, da bi pokazali, kaj znamo. Zadovoljen sem z neodločenim izidom.« Amer.šek: »Pred odmorom smo bili boljši, po odmoru pa smo igrali previdno. Rezultat ustreza dogodkom.« Oblak: »Prvi polčas smo prikazali dober nogomet, v začetku drugega pa smo se odločili za igro po sredini. Gosta megla je bila hujši nasprotnik kot Hajduk.« Luštica: »Raje bi videl, če bi tekmo prekinili. Gledalci, ki so prišli tudi 500 km daleč, da bi nas bodrili, niso prišli na svoj račun. Zadovoljen sem s točko, ki smo jo tudi planirali.« Doni: »Kaj naj rečem? Megla je preprečila, da bi pokazali boljši nogomet. Vseeno sem zadovoljen z neodločenim rezultatom.« Holzer: »Rezultat je realen, glede na razmerje moči. Drugi polčas je bil neprimeren za tekmo. Vesel sem točke in letošnje dobre uvrstitve.« Hlevnjak: »Težko sem igral, nisem navajen na take razmere, gosta megla pa nam je preprečevala, da bi lahko razvili dobro igro. Akcije so bile počasne in preveč obrambne. Nihče si ni upal tvegati.« B. KAVČIČ II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD Razpoloženi Gobec Ljubljana je zmagala v Splitu z 2:1 (1:0) SPLIT — Igrišče Splita, vreme sončno, hladno, gledalcev 200, sodnik Nejasnič (Zadar). STRELCI: 1:0 — šarič (4), 1:1 — Jalševec (63), 1:2 — Škufca (65). SPLIT: Budimir, Begovič, M. Kapetanovič (Kovač II), Z. Ka-petanovič, Sizgbreo, Poklepovič, Sarid, Restovici, Kraljevič, Jero-limov (Gusid), Kovačid 1. * LJUBLJANA — Gobec, Jakopič, Nosan, Vugrinec, Sipčič, Zavrl, Škufca, Jalševec, Djekič, Džafero-vič, Papec. Domačini so pred tekmo veljali za popolnega favorita, toda Ljubljančani so iz Splita zasluženo odnesli obe točki. Domači so takoj silovito pritisnili in že v 4. minuti a zadetkom Sariča povedli. Napadi domačih tudi po vodečem zadetku niso popustili, vendar so Ljubljančani v redini prvega dela vzpostavili ravnotežje. V nadaljevanju so gostje zaigrali bolj napadalno in v dveh minutah najprej irsenačili, nato pa povedli. V 63. min. je Škufca streljal prosti strel. Vratar Budimir je žogo sicer ujel, toda potem mu je ušla iz rok, pritekel je Jalševec ir. izenačil. Samo dve minuti kasneje je Papec z izredno akcijo po levi strani dosegel vodstvo za borbene Ljubljančane. Potem, ko je preigral celotno domačo obrambo, je poslal idealno žogo pred splitska vrata, kjer Škufci ni bilo treba storiti drugega, kot da je nastavil glavo in gostje so presenetljivo, toda zasluženo povedli. Po tem zadetku so domači silovito krenili v napad in do konca skušali rezultat vsaj izenačiti. To pa se jim ni posrečilo, kajti ljubljanska vrata je čuval danes izredno razpoloženi Gobec, ki ga domači napadalci niso mogli premagati. Pri tem je imel tudi nekaj sreče, saj je nekaj sekund pred koncem tekme Kraljevič s silovitim udarcem zadel vratnico. V moštvu Ljubljane se posebno izkazali vratar Gobec ter napadalca Škufca in Papec. v domači enajsterici pa ne zasluži pohvale prav nihče. Zadrski sodnik Nejasnič je srečanje vodil zelo korektno in avtoritativno. I. JURIŠIČ Enakovredni moštvi Rudar stežka premagal Muro z 2:1 (1:1) PRIJEDOR — Mestni štadion, vreme ugodno za igro, gledalcev 1000, sodnik Radan (Split). STRELCI: 1:0 — Mandič (5). 1:1 — Kranjc (18), 2:1 — Torič (57). RUDAR: Jankovič, Skondor, Ba-škarada, Porobdč, Talic, Bavandič, Vizovic (Torid), Ličina, Okanovič, Mand ic, Gombovic. MURA: Bohanjec, Skrbič, Tkal-čec, Satler, Posavec, Prostran, Hu-sar, Kranjc, Kovač, Djuričič, Ko-blencer. Domače moštvo je težje iztržilo obe točki, kot so pričakovali številni navijači. Pomurski ligaš je bil s požrtvovalno in odprto igro popolnoma enakovreden nasprotnik Rudarju. Ljubijci so že v 5. min. povedli. Vizovič je ušel gostujočim branilcem. podal Mandiču, ki je iz neposredne bližine poslal žogo v mrežo. Vsi so pričakovali, da bo Rudar z lahkoto dosegel še kakšen zadetek, toda gostje so prevzeli pobudo in prek Kranjca izenačili. V drugem delu je bila igra še naprej popolnoma enakovredna. Gostje so zaigrali popolnoma odprto, borbeno in sredi drugega de- SABLJANJE 1. Mezgolits, 2. Reberc MARIBOR, 6. dec. — Na republiškem prvenstvu v floretu ;e sodelovalo 14 sabljačev iz vseh treh slovenskih klubov Olimpije, Tabora in Branika. Po predtekmov stran! Maribr: Borac 1:1 (0:1) ^ar poškodovan V Ljudskem vrtu premoč domačih, ki pa so bili vendarle že na robu poraza MARIBOR, štadion v Ljudskem vrtu, gledalcev okoli 4000, vreme sončno in toplo, teren dober za igro, sodnik Horvat (Zagreb). STRELCA: 0:1 — Bečirspahič (13), 1:1 — Maraš (80). MARIBOR: Vabič, Simeunovič (Petrič), Grbavac, Radič, Filipovič, Raševič, Maraš, Perazič, Prosen (Rosignoli), Kranjc, Klančnik. BORAC: Vukman, Pelc, Gavrilovič, Agič, Savkovič. Kušmič, Smilevski, Jusič, Bečirspahič (Bašič), Fazlič, Blaževič. Da gre obema tekmecema zares za nohte, smo se prepričali že v trenutku, ko Je zagrebški sodnik Ivo Horvat ob prekrasnem sončnem vremenu pripeljal obe enajsterici na igrišče. Z Banjalučani ao prišli v Ljudski vrt številni navijači, ki so že od vsega začetka preglasili simpatizerje vijoličastih. Kljub temu pa so bili Mariborčani tisti, ki so v prvih minutah diktirali oster tempo in gospodarili na igrišču. Očitno je bilo, da so vsi domači npgometaši vzeli stvar zelo resno, saj so uprizorili proti Vukman o vi m vratom že takoj po sodnikovem uvodnem žvižgu nekaj podjetnih napadov. Gostje so se v tem delu igre krepko držali svoje polovice igrišča in napadali v glavnem prek dveh igralcev — Bečirspahiča in Smilevskega. Kljub očitni premoči domačih Igralcev je Borac v 13. minuti nepričakovano povedel. Fazlič je z roba 16-metrskega prostora ostro streljal proti levemu zgornjemu kotu, Vabič je žogo samo izbil in Smilevski se je znašel v ugod* nem položaju za strel. Napadalec gostov je ostro sprožil, vendar je jnariborski vratar ponovno posre- doval in žogo izbil nazaj v polje. "Na njegovo nesrečo pa tukaj ni bilo nobenega od soigralcev in Bečirspahič je brez težav zatresel domačo mrežo. Takoj za tem je moral zaradi stare poškodbe zapustiti igrišče Prosen in v mariborski enajsterici je prišlo do sprememb. Rosignoli je zavzel mesto v obrambi, Radič pa je odšel v napad. V naslednjih minutah so vijoličasti ponovno pritisnili-z vsemi močmi in zade tek je dobesedno visel v zraku. V 17. minuti je nekaj igralcev gostov zapovrstjo streljalo, M?ras je bil znova v ugodnem pojožaju za strel,v zadnjem hipu pa je posredoval branilec Pelc in pred mariborskim napadalcem izbil žogo v kot. Banjalučani so po Bečirspahovl« čeyem zadetku še bolj zaprli igro In se večkrat branili tudi z devetimi igralci. S tako igro so povsem (onemogočili mariborske napadalce, ki so trmoglavo silili skozi sredino igrišča (Kranjc, Maraš), namesto da bi napadali prek kril in si s tem napravili prostor pred Vukma-novimi vrati. Medtem ko so si domačini raz- bijali zobe ob enotni in čvrsti obrambi gostov, so Banjalučani v 32. minuti iz enega redkih nasprotnih napadov skoraj dosegli drugi zadetek. Smilevski je poslal s položaja desnega krila visoko žogo pred vrata Maribora, Fazlič pa je med dvema domačima branilcema z glavo streljal proti desnemu zgornjemu kotu. Vabič je bil že premagan, na veliko srečo domačinov pa se je žoga od prečke odbila nazaj. Nadaljevanje na ■J-|_ strani Edina zmaga je bila dosežena v Tuzli proti Slobodi, kar je bila veliko pomoč tudi Mariboru, ki je — oslabljen zaradi odhoda vrste standardnih igralcev ob prestotp-• ... USPESNA JESEN — Bečejac (Olimpija) dom 0:1 (tudi proti Crveni zvezdi jn Hajduku), Mariborčanom je na koncu zmanjkovalo sape tudi na domačem igrišču, a za spomladi, ko »vijolice« že po tradiciji cveto, napovedujejo kljub vsemu boljše čase. Kakorkoli že — ne samo čisto pri vrhu, tudi glede plasmaja obeh slovenskih ekip, jo spomladi pričakovati izredno zanimivo nadaljevanje prvenstva. SMUČARSKI SKOKI Skakalci v Avstrijo LJUBLJANA — Naši najboljši smučarski skakalci bodo v torek spet odpotovali na trening v Bradiov center v Mtihlbachu v Avstriji. Predvidoma bodo tam ostali teden dni, ker drugje še vedno ni snega. Vse natančnejše informa-o odhodu dobijo skakalci na SZS. Akcija ZMS Položaju in razvoju telesne kulture v naši družbi bo posvečena problemska konferenca — 9. januarja LJUBLJANA. Zveza mladine Slovenije je v vrsti pofnemtmih nalog spet postavila v ospredje tudi problematiko telesne kulture. Dokončno je namreč ugotovila, da se položaj v telesni kulturi prepočasi zbolj-šuje in da je tudi njena dolžnost pospešiti napredek. Zato bo prob-* lemska kohferenca ZMS, • ki bo 9. januarja, razpravljala ne le o vprašanjih telesne kulture v zveza z mladino, marveč tudi o nalogah celotne slovenske družbe na tem področju. Aketja je zastavljena '"'""i. zato so tudi korenine priprav globoke. Predlog tez je bil . —j konec novembra in bo . n. v javni razpravi. V zvezi mladine ne načenjajo prvič tega vprašanja, tako da bodo lahko potrdili več ugotovitev, o katerih so se zedinili že na osemnajstem plenumu CK, marca 1968. Seveda pa je bilo kljub temu veliko sprejetih sklepov uresničevati. Vendar pa temeljna ugotovitev, da telesna zmogljivost mladine vse bolj upada, raste pa število telesnih deformacij ih obolenj, velja še danes. Očitno je bil napredek dosežen le ponekod in po organizacijski plati, medtem ko je bilo Za neposredno izbol.išavo narejenega malo. Zavore razvoja so odkrite. treba pa bo najti še način, kako jih odpraviti. Slovenska mladina se gotovo zaveda pomembnost^ telesne kulture, vendar zaradi nesodobnih prijemov telesnokultumaga gibanja, stoji preveč ob strani. Vse prevečkrat je odnos delovnih organizacij tn občin do telesne kulture odvisen od povsem subjektivnih razpoloženj in mnenj posameznikov ali skupin. Vsakdanja praksa namreč potrjuje, da občani s svojo aktivnostjo velikokrat prednjačijo pred družbenimi in političnimi organizacijami. Zato ni pretirano ostra kritična ugotovitev, da občine in delovne organizacije velikokje ne opravljajo svoje ustavne obveze do telesne kulture, ker ne podpirajo pobud občanov na tem področju in ne ustvarjajo pogojev za njihov razvoj. Ce je izhodišče, da se naša mladina zaveda pomembnosti telesne kulture, potem je dolžnost ZMS kot družbenopolitične organizacije mladih, da zahteve in pobude svojega članstva- podpre in zavzame tudi politično stališče do tistih problemov, ki onemogočajo uveljavitev potreb njenih članov. Torej gre za najširšo družbeno m politično akcijo zveze mladine Slovenije. Sklepe 18. seje CK ZMS so v glavnem uresničili, izpolnjevanje nekaterih pa je še v teku. Tako je bil ustanovljen komite za telesno kulturo pri izvršnem svetu, uvedena je bila telesna vzgoja v prvih dveh lesnikih na višjih in visokošolskih zavodih, delo šolskih športnih društev je začrtano dosti bolj določno, vse bolj pogosta so športna tekmovanja delavcev v posameznih proizvodnih panogah. Med sklepi, ki so še nerešeni, pa Je treba omeniti predvsem naslednje: sprememba organizacijskih struktur v telesni kulturi, predvsem pri razširjanju in poglabljanju samoupravnih družbenih odnosov; ustanovitev samostojnih svetov za telesno kulturo pri občinskih skupščinah; o trajnih m zanesljivih virih financiranja zlasti množične telesne kulture; o ureditvi položaja vrhunskih športnikov in oblikovanju ustreznega mesta kvalitetnega in vrhunskega športa; o mestu mednarodnih prireditev jn prvenstev; o vlogi sredstev javnega obveščanja pn oblikovanju športne kulture naroda in zahteve, da tisk in RTV posvečata večjo pozornost družbenopolitičnim, vzgojnim in samoupravnim pogledom na telesno kulturo; vprašanje raziskovalnega deia in statističnega opremljanja telesnokultumega področja; za kvalitetno uresničitev sprejetih sklepov so zelo pomembni tud: kadri; popolnoma nerešeno pa je tudi vprašanje pravne ureditve profesionalnih odnosov. Ker so se V tem dveletnem obdobju razkrile tudi druge slabosti v naši telesni kultura, bo problemska konferenca spregovorila- tudi o njih. Težišče dela pa bo Iskanje učinkovitih metod za čim hitrejšo zgraditev novega, sodobnega sistema, v katerem naj bi telesna kultura slednjič dobila mesto, ki ji gre. BORIS KUTIN lil MREŽA OSTALA NEDOTAKNJENA — Skorič (Olimpija) nem roku — tokrat v zelo nevarnih vodah, potem ko je lani osvojil odlično 10'. mesto: Doma 8 4 4 0 11: 7 12 V gosteh 9 0 1 8 5:17 1 V Ljudskem vrtu, kjer sta gostovala tudi Partizan in Dinamo, je Maribor ostal neporažen, kar je nedvomno uspeh. Zato pa je bila porazna bilanca na tujem, pa čeprav sp je vrsta tekem končala z najnesrečnejšim izi- Žekš in Martinčeva prva Drugi republiški namiznoteniški turnir za člane in članice KRANJ, 6. dec. V Organizaciji NTK Triglav je bil včeraj in danes drugi republiški namiznoteniški turnir za člane in članice. Medtem ko je bil mladi žekš iz Murske Sobote zanesljiv zmagovalec, med člani, je bila toliko bolj zanimiva tekma med članicama. V klubskem derbdju ;e Martinčeva premagala Jelerjevo s 3:2 in se ji tako revanžirala za nedavni Nova zamejska športna zveza? TRST. — Minuli teden so se sestali zastopniki slovenskih športnih društev in so se pogovorili o ustanovitvi nove zamejske športne zveze. Vsi zborovalci so bili enotni glede potrebe za tak forum. Športna dejavnost je pri zamejski slovenski mladini vse bolj razširjena, s tem pa postaja tudi vse večja potreba po koordiniranem pristopu in obravnavanju te dejavnosti ter njene oroblemati-ke. Z ustanovitvijo zveze bi delo postalo učinkovitejše, bolj organizirano in strokovno in ne bi bilo v mnogočem prepuščeno stihiji kot doslej. Za zdaj deluje 23 slovenskih osnovnih orupnizac!i. ki so včlanjene v CONI z vsaj eno športno panogo. Od teh jih ie 15 na tržaškem in 8 na goriškem območju, goje pa skupno sedem športnih panog. V bližnji prihodnosti — 8. t. m., bo ustanovni zbor nove zveze in upati je, da bo zveza uspešno delovala in izpolnila tisto poslanstvo, ki si ga ljubitelji športa v zamejstvu resnično želiio. —. I. FURLANIC poraz. V splošnem so imeli največ uspeha igralci in igralke Olimpije Rezultati — Moški A — četrtfinale: Kren (O) : šimonka (O) 3:0* Kastelic (Lj) : Nišavič (II) 3:1, Žekš (S) : Sadnik (Mb) 3:2, Grintal (O) : Rak (O) 3:1, polfinale Kastelic : Kren 3:0, Žekš : Grintal 3:2; finale: Žekš Kastelic 3:1. Moški‘ B — polfinale: Novak (Kr) Ramovš (Tr) 2:1, Milovanovič (Mb) : Marušič (Tr) 2:1; finale: Novak : Milovanovič 2:0; moške dvojice — polfinale: Zekš-Grintal : Kren-Kravanja^(O) 2:0, Simonka-Mikeln (O) : Mlšavič-Koman (II) 2:0; finale: Simonka-Mikeln : Žekš-Grintal 2:0. Članice — polfinale: Jeler (O) : Durn (II) 3:0, Martinec (O) : Verstovšek (O) 3:2; finale: Martinec : Jeler 3:2. Dvojice • polfinale: Mar-tinec-Jeler : Dum-Heisenberger (II) 2:0, Žerovnk-Jakopin (Tr) : Verstovšek-Kalan (O) 2:0; finale: MOSKVA — V prvi tekmi moskovskega hokejskega turnirja je ekipa SZ premagala izbrano moštvo Finske z 8:3 (2:0, 3:1, 3:2). KAIRO — V prvi polfinalni tekmi pokala nogometnih prvakov Afrike sta prvak ZAR Ismaili in Martinec-Jeler : Zerovnik-Jakopin 2:1. Mešani dvojici — polfinale: Mar-tinec-šimonka : Jakopin-Ramovš 2:0, Žerovnik-Savhik : Jeler-Kren 1:2; finale: Jeler-Kren : Martinec-Šimonka 2:1. J. JAVORNIK | ATLETIKA Japonec prvi v Fukuoki FUKUOKA — Na tradicionalnem maratonskem teku v tem japonskem mestu je zmagal Japonec Usami in tako prekinil Štiriletno serijo zmag tujcev. Japonec je bil ganski prvak Asante Kotoko igrali najhitrejši med 58 tekači s časom neodločeno 0:0. Gledalcev je bilo j 2:10:37,8, drugi je bil Američan 45.000. I Moore, tretji pa Japonec Unetani. Kdo bo četrti? Predzadnje, osmo kolo v zvezni hokejski ligi NAGOJA, 6. dec. — V izredno močni konkurenci 18 telovadcev iz šestih držav si je Japonec Naka-jama priboril prvo mesto na velikem mednarodnem turnirju v Napoji. žal se tega tekmovanja zaradi poškodbe kolena ni udeležil naš predstavnik Miro Cerar, ki bi se v konkurenci najboljših prav gotovo lahko še enkrat izkazal z dobro uvrstitvijo. Nakajama, tretjeuvrščeni, s svetovnega prvenstva v I.jubljani. je v poljubnih vajah zbral 57.85 točke in zmagal na štirih orodjih. — Drugo mesto si delita Kazamocu (Jap) in Klimenko (SZ) s 56.95 točke. Klimenko je z visoko uvrstitvijo dokazal, da je še vedno v vrhu svetovne gimnastike. Pri ženskah je 17-letna Ljubov Burda zmagala z 38.10 točke, drugo mesto pa si delita njeni rojakinji Kurbutova in Lazakovičeva s 37.60 točke. PETER MOZOLEC KOMENTIRA -x **. M. So L TOM/ -Me>?srtr<= u VSAJ TOČKA. Klančnik (Maribor). LJUBLJANA — Končano je predzadnje, VIII. kolo državnega prvenstva hokeja na ledu. Presenečenje je pripravila Kranjska gora z zmago nad Slavijo v Ljubljani, s čimer je tako pustila odprto vprašanje, kdo izmed njiju bo zasedel četrto mesto v skupini A. Kljub temu pa imajo Vevčand, ob točki več in glede na ostali razpored, še zmeraj določeno prednost. Vl*0^ Beograd : Olimpija 0:11 (0:7, 0:4, 0:0) BEOGRAD — Drsališče Tašmaj-dan, gledalcev 500, sodnika Gobec (Zg) in Gerc (Bg). Strelci za Olimpijo: D. Beravs 3, Vnuk 2 ter Smolej, Petač, Jakopič, Jan, Aljančič in Kumar po Hokejisti Olimpije so brez večjih težav premagali precej slabše Beograjčane. Zlasti dobro so igrali v prvi tretjini, ko so si že zagotovila visoko zmago. Slavija : Kr. gora 4:6 (2:1, 1:2, 1:3) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 800* sodnika inž. Janežič (Mb) in Cesar (Lj) — dobra. STRELCI: 1:0 — F. Kvartuh (7), 2:0 — S. Kvartuh (14, 2:1 — Srna-gin (17), 2:2 — Kunšič (25), 3:2 — F: Kvartuh (31), 3:3 — Hafner (32), 3:4 — Škerjanc (43), 3:5 — Hafner (45), 3:6 -— ilasner (49), 4:6 — F. Kvartuh (56). SLAVIJA: F. Lomovšek, D. Lo-movšek, Gruden, Repina, Bergman, Modic, S. Kvartuh, Kralj, F. Kvartuh, Boškovič, Bricelj, Va-lentar, Aljančič, Erjavec, Drečnik. Mimik Hablič. KRANJSKA GORA: Gasar, Krmelj, Endlihar, Razinger, Ambrožič, Sebjanič II., Cemaiar, škr-janc, Medved, Sebjanič I., Hafnar, Jagodic, Smagin, Kunšič, Hiti, Vidmar. Kranjska gora je zagrenila upe Slavij i, ki naj bi si z zmago zagotovila sodelovanje med štirimi najboljšimi ekipami po prvem delu prvenstva. Mladi Jeseničani so bili vso tekmo boljši nasprotniki in so se uspešno oddolžili favoriziranim Vevčanom za poraz v prvem srečanju. Slavija je začela s spremenjenimi napadi, ki se niso obnesli. V nadaljevanju so domači sicer vnovič zaigrali v preizkušeni sestavi, toda bilo je že prepozno. B. KAVČIČ Medveščak : Jesenice 2:5 (1:0, 0:5, 1:0) ZAGREB, 6. dec. — V prvensve-ni tekmi zvezne hokejske lige so igralci Jesenic na šalati premagali moštvo Medveščaka s 5:2. Za Jeseničane so bili uspešni Felc dvakrat ter Pipan, G. Hiti in Smolej po enkrat, za Medveščak pa sta zadetke dosegla Belinič in Zajec. Pred 3500 gledalci sta srečanje sodila G. Ladocki (Subotica) in Gr-gec (Zagreb). SKUPINA A 1. Jesenice 7 7 0 0 54:14 14 2. Olimpija 8 6 0 2 87:26 12 3. Medveščak 8 3 0 5 45:37 6 4. Slavija 8 3 0 5 23:56 6 5. Kr. gora 8 2 1 5 31:62 5 6. Beograd 7 115 16:61 3 Pari prihodnjega kola: Olimpija : Medveščak, Kranjska gora : Jesenice, Beograd : Slavija. Partizan : Celje 12:2 (2:1, 5:1, 5:0) BEOGRAD — Drsališče na Taš-majdanu, prvenstvena tekma skupine B, gledalcev 500, sodnika Penič (Bg) in Jumšnč (Ce;. STRELCI: S. Obradovič 3, Te-ši<5 2, po en zadetek pa Mihaj-lovski, M. Obradovič, Korenič, Ra- madanovič, Milanovič, šutič in M. Perovič za Partizan, za Celje pa sta bila uspešna špajnpihler in Sušnik. PARTIZAN: Semsedtoovič, Dju- rič, Miha j lovski, Korendč, V. Perovič, Mandič, Danilovič, Tešič, S. Obradovič, Stojanovič, Sutič, M. Obradovič, M. Perovič, Milanovič, Ramadadovič, Dravič, Dimi tri j e-vič. CELJE: PocLsedenšek, Bratec, Kokalj, Tomše, Motoh, Spajnpihler, D. Kerkoš, Robričič, B. Ker-koš, Vertovšek, Hribar, Kolenc, Sušnik. Gostujoče moštvo je v drugi tretjini popustilo, domači igralci so to izkoristili in dosegli kar devet zadetkov. V drugih dveh tretjinah pa je bila igra popolnoma enakovredna. Mladost : Spartak 8:4 (2:2, 1:2, 5:0) SKUPINA B 1. Partizan 2. Spartak 3. Celje 4. Mladost 5. C. zvezda 6. Vardar 8 8 8 5 8 4 7 3 6 0 5 0 83:5 1« 61:49 10 36:33 9 34:31 6 11:24 1 6:89 0 Pari prihodnjega kola: Vardar : Mladost, Spartak : Celje, C. zvezda : Partizan. Asiago v Ljubljani v Zagrebu LJUBLJANA, 6. dec. — V športni dvorani Tivoli bo v ponedeljek ob 19. uri mednarodna prijateljska hokejska tekma med italijanskim prvoligašem Asiagom in vevško Slavijo. Vevčanom se ponuja prložnost, da se z dobro igro oddolže svojim navijačem za medel nastop in poraz s Kranjsko goro v soboto. j. j. 1300 •AMO DO KONCA 1970. LETA SISTEM - SEDI IN »ot.U 1JOO In 1300 k... kopi)«,, do konc, 1970. lota “•***■ n varu)« b, tvoh ltrotk. 53:44,6 54:24,8 55:31.0 57:12,4 58:53,8 59:29,4 Strašek Ivan Zekš Vili Trpin Srečko Juričič Tone Berlak Rajko Simončič Odon Leto 1968 1969 1970 Prvi 49:23,2 48:26,4 49:20,8 54 49 53 53 53 52 Deseti 67:43,6 57:29,4 59:29,4 Hoja 20 km 1:36:35,2 Mele Rudolf 35 1:51:24,8 Zekš Vili 49 1:58:38,6 Levačič Slavko 52 2:14:06,2 Šlajmer Miran 26 KI Ve Je Ol Ve KI Povpreček 10 58:23,9 54:43,6 54:33,2 KI Ve Ve Mb Leto 1968 1969 1970 Prvi 1:39:03,0 1:42:20,8 1:36:35,2 110 m ovire 14,7 Bizjak Dušan 48 Mb 14,9 Pisič Boris 49 Ol 15,0 Penca Janez 49 Ol 15,0 Hladen Marjan 51 i^.1 15,7 Vravnik Franc 43 KI 15,7 Orel Vojko 48 Go 15,7 Strugar Bojan 52 Mb 16.2 Rotar Dušan 53 KI 16,5 Novak Jure 49 Ol 16,6 Škrlj Jože 50 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 15,1 16,2 15,71 1969 14,8 16,2 15,48 19r<0 14,7 16,6 15,60 400 m ovire 53,2 Penca Janez 49 Ol 54,0 Bizjak Dušan 48 Mb 54,5 Obal Štefan 51 Kr 54,6 Pisič Boris 49 Ol 54,7 Hladen Marjan 51 KI 55,8 Strugar Bojan 52 Mb 57,7 Pangerc Lado 47 Tr 57,7 Korent Vinko 47 Ol 58,6 Škrlj Jože 50 Ol 58,8 Kosi Franc 42 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 54,4 59,8 57,78 1969 53,7 58,1 56,08 1970 53,2 58,8 55,08 3000 m 9:42,4 9:45,2 9:45,6 9:50,4 9:50,4 9:51,6 9:56,2 9:56,4 9:58,2 9:59,8 zapreke Škof Ivan Mileč Milan Žužek Metod Ivančič Franc Zalar Franc Zore Boris Podpečan Bogdan Urankar Viki Kralj Iztok Sraj Bernard Leto 1968 1969 1970 Prvi 9:06,8 9:18,6 9:42,4 51 52 51 439 51 48 49 48 49 49 Deseti 10:46,4 10:12,8 9:59,8 KI Mb Ol Mb Ol Mb Ki KI KI Tr Povpreček 10 10:06.8 9:52,1 9:51,6 4 x 100 m 41.4 Reprezentanca Slovenije (Cankar, Pisič, Bizjak, Kocuvan) 41,9 Olimpija I, Ljubljana (Cankar, Pisič, Carli, Penca) 42.4 Kladivar I, Celje (Medvešek, Obal, Dvoršak, Kocuvan) 42.6 Maribor, Maribor (Košir, Lenard, Grošeta, Bizjak) 43.6 Triglav I, Kranj (Strojan, Fister F., Lojk, Kavčič) 44.6 Triglav II, Kranj (Udovč, Prezelj, Pangerc, Kleč) 44,8 Kladivar II, Celje (Slajkovec, Planinšek, Zorec, Hladen) 45.0 Slovan, Ljubljana (Perdan, Galuf, Šorc, Lampič) 45.0 Novo mesto, Novo mesto (Dragaš, Hribernik, Suhy, Somrak) 45.4 Olimpija II, Ljubljana (Jazbec. Slak, Novak, Mele) Leto 1968 Prvi 42,9 Deseti 45,2 Povpreček 10 44.3 1969 42,3 45,4 44,3 1970 41,9 45,5 44,1 4 x 100 m 3:17,8 Kladivar I, Celje (Dvoržak, Obal, Medvešek, Kocuvan) 3:19,0 Reprezentanca SR Slovenije (Cenkar.’ Kristan, Kavčič, Obal) 3:23,2 Olimpija I, Ljubljana (Pisič, Jazbec, Zidan, Carli) 3:23,8 Maribor I, Maribor (Žerak, Prah, Skok, Kotnik) 3:25,8 Triglav I, Kranj (Lojk, Sagadin, Fister F., Kavčič) 3:28,9 Olimpija II, Ljubljana (Mele, Žužek, Kovačič Saje) 3:31,4 Triglav II, Kranj (Prezelj, Pangerc, Žumer, Kleč) 3:33,4 Ljubljana, Ljubljana (Kristan, Kastelic, Lavrič, Orne) 3:35,6 Kladivar II, Celje (Florjanič, Ilovar, Hladen, Kelenc) 3:36,8 Slovan, Ljubljana (Lampič, Perdan, Galuf, Zakrajšek) Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 3:17.6 3:48,8 3:31,6 1969 3:16,3 3:37,0 3:29.7 1970 3:17,8 3:44,9 3:30.2 VIŠINA 214 Vivod Branko 44 KI 200 Medvešček Marko ' 46 O 1 200 Prezelj Dušan 49 Tr 200 Novak Jure 49 Ol 191 Milek Polde 48 Tr 190 Prezelj Marko 52 Tr 190 Ušen Vinko 47 Mb 186 185 Penca Janez sedem skakalcev 49 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 1968 213 185 196,1 1969 208 185 195,0 1970 214 185 194,1 DALJAVA 7,30 Udovč Slavko 47 Tr 7,10 Hladen Marjan 51 KI 7,02 Pisič Boris 49 Ol 7,00 Košir Matija 50 Mb 6,85 Novak Jure 49 Ol 6,80 Fister Franci 47 Tr 6,77 Prezelj Dušan 49 Tr 6.77 Ernestini Karlo 42 Lj 6,72 Žorž Kovčenko 47 Ol 6,69 Lojk Brane 52 . .Tr Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 726 669 685.4 1969 730 680 694,1 1970 730 ✓ . TROSKOK 669 690,2 14,46 Prezelj Dušan 49 Tr 14,12 Žorž Kovčenko 47 Ol 14,08 Slak Zdravko 50 Ol 14.02 Lenard Rado 52 Mb 13,93 Hladen Marjan 51 KI 13,86 Blažič Emil 47 Go 13,76 Pisič Boris 49 Ol 13,77 Košir Matija 50 1Mb 13,65 Bole Alojz 42 Ve 13,27 Lampič Borut. 49 Sl Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 14,43 13,09 13,68 1969 14,52 13,31 13,89 1970 14.46 13,19 13,88 PALICA 4,50 Lešek Roman 37 KI 4,20 Vravnik Franc 43 KI 4,11 Konc Lado 44 Tr 4,10 Fister Franc 47 Tr 4,10 Bizjak Miran 52 Ol 4,10 Peterka Andrej 51 KI 3,80 Rojko Franc 40 Ru 3,60 Kosmač Tomaž 48 Li 3,60 švent Igor 48 ■LjJ Ol 3,60 Ziherl Miloš 48 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 440 360 396,0 1969 420 360 388,0 1970 450 360 397,1 krogla 15,70 Pikula Božo 41 KI 15,43 Satler Jože 47 Tr 15,26 Pečar Zdravko 50 Ol 15,17 štimec Marjan 51 Ol 14,73 Vravnik Franc 43 KI 14,13 Leskošek Branko 46 KI 14,00 Grilanc Igor 52 Go 13,74 Kasjak Marjan 37 Mb 13,38 Juh Stane 45 Ru 13,13 Markež Ivan 32 Mb Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 15,81 13,36 14,235 1969 15,65 13,49 14,332 1970 15,70 13,13 14,467 DISK 53,54 Pečar Zdravko 50 Ol 46,44 Vravnik Franc 43 KI 45,78 Leskovšek Branko 46 KI 44.64 Pikula Božo 41 KI 42,87 Peterka Andrej 23 KI 42,43 Juh Stane 45 Ru 42,40 Virant Kost j a 51 Nm 41,39 Napast Zvone 51 Tr 40,69 Konc Lado 44 Tr 40,18 Sega Stane 44 PK Leto prvi Deseti Povpreček 10 1968 49,98 40,53 43,478 1969 53,74 41.15 43,586 1970 53,54 40,18 44,036 KOPJE 70,77 69,42 64,94 62,79 60,22 60,04 59,69 59,46 59,00 58,22 Zomada Branko Spilar Marjan Kopitar Jože Babovič Mirko Fister Matej Skok Milan Zalar Tone Fister Franc Knavs Valentin Vravnik Franc DESETEROBOJ 7280 6471 6162 6111 5639 5G18 5140 4703 Vravnik Franc Fister Franc Konc Lado Kaštivnik Tone Peterka Andrej Lampič Borut Virant Kostia Zakrajšek Srečo Ol Nm KI KI Tr KI PC Tr PK KI Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 72,00 57,47 62,605 1989 71,32 57,02 63,273 1970 70,77 KLADIVO 58,22 62,433 54,64 Markež Ivan 32 Mb 54,23 Bukovec Franc 44 KI 53,90 Vajdič Lojze 40 Ru 51,66 Vidmar Boris 37 Ol 51,11 Vidmar Adi 42 KI 50,42 Zajc Stane 46 Ol 50,30 Rojko Marjan 41 Ol 48,98 Hrovatin Bojan 49 Mb 45,70 Ribič Franc 49 Li 45,64 •>< Planinšek Andrej 52 KI Leto Prvi 1968 55.11 1969 55,12 Deseti Povpreček 10 47,27 47,62 50,364 51,012 1970 54,64 45,64 50,658 KI Tr Tr Tr KI SI Nm Sl Leto 1968 1969 1970 Prvi 6309 7111 7280 Deset! Povpreček 10 Legenda Go — Gorica, Nova Gorica KI — Kladivar, Celje Lj — Ljubljana, Ljubljana Mb — Maribor, Maribor Nm — Novo mesto. Novo mesto Ol — Olimpija, Ljubljana “O — Partizan, Cerknica PK — Partizan, Kočevje Ru — Rudar, Trbovlje Sl — Slovan. Ljubljana Tr — Triglav, Kranj Ve — Velenje, Velenje MARKO RA 1000 m 2:31.4 2:31,5 2:32,5 2:32,6 2:34,8 2:35,2 2:35,7 2:36,0 2:36,5 2:37,0 Kavčič Iztok Kovačič Tone Ferfila Stane žužek Metod Ilovar Dušan Kotnik Milan Lisec Stanko Kleč Matej Gorjup Matija Gorenšek Milan Tr Ol PC Ol KI Mb KI Tr Ru KI Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 2:27,5 2:34,6 2:32,1 1969 2:29,8 2:36,9 2:34,2 1500 m 1970 2:31,4 2:37,6 2:34,8 3:50,8 Svet Peter 49 KI 3:58,8 Božič Rudi 48 Lj 4:00,0 Kolenc Matjaž 49 Ol 4:00,6 Kristan Tine 48 » Lj 4:01,4 Kovačič Tone 51 Ol 4:02,5 Židan Rajko 47 Ol 4:03,0 Ferfila Stane 51 PC 4:03,6 žužek Metod 51 Ol 4:04,4 Lisec Stanko 52 KI 4:04,5 Žumer Drago 49 Tr Leto Prvi Deseti Povpreček 10 3:57,4 1968 3:44,3 4:03,3 1969 3:53,6 4:08,7 4:01,6 1970 3:50,8 4:04,5 4:01,0 3000 m 1 8:27,6 Zuntar Drago 44 KI 8:32,8 Svet Peter 49 KI 8:43,8 Podpečan Bogdan 49 KI 8:49,2 Lisec Stanko 52 KI 8:52,0 Ferfila Stane 51 PC 8:58,8 Zore Boris 48 Mb 9:01,8 Bernik Edo 49 Ol 9:03,4 Sepohar Toni 49 Ol 9:04,6 Urankar Viki 48 KI 9:06,4 žužek Metod 51 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1938 1969 1970 8:14,0 8:40,0 8:27,6 9:03,2 9:02,8 9:06,4 5000 m 14:25,8 Svet Peter 49 14:28,2 Zuntar Drago 44 15:01,0 Sepohar Toni 49 15:01,6 Podpečan Bogdan 49 15:07,6 Ferfila Stane 51 15:08,0 Lisec Stanko 52 15:13,2 Božič Rudi 48 15:18,0 Zore Boris 48 15:40,6 Bernik Edo 49 15:52,2 Vastl Andrej 53 Leto Prvi Deseti 1968 14:26,8 15:52,2| 1969 13:58.4 15:45.0 1970 14:25,8 15:52,2 10.000 m 30:17,0 31:35,8 31:48,8 32:23,0 32:24,4 33:02,6 33:12,4 33:18,6 33:35,0 33:42.0 Zuntar Drago Podpečan Bogdan Zore Boris Božič Rudi Ivančič Franc Bernik Edo Sepohar Toni Premože Tone Urankar Viki Zalar Franc 44 49 48 48 39 49 49 48 48 51 Leto Prvi Deseti 1968 30:15,8 34:34,6 1969 28:46,0 33:48,2 1970 30:17,0 33:42,0 Maraton, 2:45:52,0 Koselj Stanko 49 3:01:54,0 Beras Franc 43 Leto Prvi 1968 2:36:28,2 1969 2:53:23,8 1970 2:45:52,0 Hoja 10 km 49:20,8 Male Rudolf 35 52:18,6 Lah Franci 52 52:33,6 Čelik Ferdo 43 53:02,6 Lukman Božo 54 8:41,8 8:50,6 8:52,0 KI KI Ol KI PC KI Lj Mb Ol Mb Povpreček 10 15:17,3 15:16,4 15:07,6 KI KI Mb Lj Mb Ol Ol Ol KI Ol Povpreček 10 32:43,6 32:21,0 32:31,0 Deseti KI Lj Go KI Tablice najboljših atletov v SR Sloveniji v letu 1970 Ko ocenjujemo letošnjo atletsko sezono v Sloveniji (danes so na vrsti moški), znova ugotavljamo, da je vrhunska atletika v naši republiki v zastoju. kvaliteten vrh v Sloveniji je zelo ozek in pravega napredka ni, čeprav se osnova vse bolj širi. Gotovo je, da so vzroki za zastoj predvsem v organizacijskih, finančnih in kadrovskih razmerah. Zadnja leta smo priča vse bolj množičnemu tekmovanju za atletski šolski pokal, ki odkriva, zmeraj nove nadarjene atlete. Vendar je v naših tablicah, ki jih objavljamo, zelo malo mladincev; v večini disciplin samo dva do trije. Tolažimo se lahko s tem, da kvaliteten naraščaj še ni dozorel za pomembnejše rezultate in da bo čez nekaj let položaj ugodnejši. Kljub prizadevanju v AZS ugotavljamo, da tekmovalni sistem ne privlačuje gledalcev, da je organizacija tekmovanj še mnogokje pomanjkljiva, da izmed 99 evidentiranih trenerjev profesionalno delajo v organizacijah le trije, priložnostno pa manj kot polovica, da na tekmovanjih primanjkuje sodnikov, da so za kvalitetne rezultate potrebne plastične steze in skakališča itd. Ce vzamemo pod drobnogled kvalitetne dosežke slovenskih atletov v preteklem letu, ugotavljamo, da sta samo Vivod in Male izboljšala jugoslovanska rekorda (v skoku v višino in v hoji na 20 km). Kocuvan je dosegel nova republiška rekorda na 200 m in 400 m, izenačil pa je rekord na 100 m. Ekipi SRS in Olimpije sta v štafetah 4 x 100 m popravili absolutni in klubski republiški rekord. V državni reprezentanci je nastopilo sedem slovenskih atletov (Kocuvan, Zuntar, Penca. Male, Vivod, Pečar in Fister). Na osnovi nove. zelo zahtevne jugoslovanske kategorizacije atletov je normo za mednarodni razred dosegel le Kocuvan (100 in 200 m), norme zveznega razreda pa Pisič (100 m), Vivod (višina), Lešek (palica). Pečar (disk) in Vravnik (deseteroboj). Ce dodamo tem imenom še 18 atletov republiškega razreda (Carli, Bizjak, Cankar, Medvešek, Obal, Novak, Zuntar, Male. Penca, Hladen, Medvešček, Prezelj, Udovč, Zomada, Svet, Spilar, Markež, Bukovec), smo s tem že našteli vso elito naše moške atletike. Na osnovi kategorizacije lahko ugotovimo, da so zahvaljujoč Kocuvanu in Vivodu naše najboljše discipline kratki teki in skok v višino, najslabše discipline pa 800 m, 3000 m zapreke, maraton, troskok in krogla, v katerih nimamo niti enega atleta republiškega razreda. če primerjamo nekoliko širšo kvaliteto, tj. povprečke deseteric, ugotavljamo, da smo v minuli sezoni dosegli v povprečkih napredek le na 200 m, 400 m, 400 m ovire in 4 x 100 m. V desetih disciplinah so bili povprečki najboljši v letih 1964-66, v štirih pa so povprečki bili boljši celo v letih 1960-61. V tablicah so po vsaki disciplini prikazani rezultati prvega in desetega tekmovalca ter povprečki deseteric. Najboljši rezultati (tudi . izenačeni) pa so podčrtani Med atletskimi delavci je gotovo dovolj dobre volje in želje za kvalitetni napredek, vendar bo potrebno izboljšati marsikaj, predvsem pa materialne razmere, da bo lahko slovenska atletika odločneje posegla v jugoslovanska in mednarodna dogajanja. Ce bi hoteli dobiti na osnovi tablic še zaporedje najboljših moških atletskih kolektivov v Sloveniji (prvo mesto deset točk, drugo devet itd.), je vrstni red naslednji (v olimpijskem programu): 1. AD Kladivar, Celje 2. Olimpija, Ljubljana 3. Triglav, Kranj s 4. 2AK Maribor 5. Ljubljana 6. Rudar, Trbovlje 7. Novo mesto 8. —9. Girica, Partizan Cerknica 372 točk, 332 točk, 160 točk. 146 točk, 49 točk, 20 točk. 18 točk, 14 točk, 14 točk, 10. Velenje 11. Slovan Ljubljana 12. Partizan Kočevje Tablice so naslednje 100 m 10,4 Kocuvan Miro 47 10.6 Pisič Boris 49 10.7 Carli-Srdan 48 10.8 Bizjak Dušan 48 10,8 Cankar Franc 49 11,0 Obal Stefan 51 11,0 Dvoršak Henrik 52 11.0 Medvešek Tone 49 11.1 Hočevar Borut 49 11,1 Lojk Brane 52 11,1 Penca Janez 49 21,8 22,1 22,3 22,3 22.5 22.6 22.6 22.8 22,8 Leto Prvi Deseti Povpreč 1968 10,6 11.2 10,99 1969 10,5 11.1 10,91 1970 10,4 11.1 10,85 200 m 20,9 Kocuvan Miro Bizjak Dušan Carli Srdan Obal Stefan Cankar Franc Pisič Boris Medvešek Tone Dvoršak Henrik Mele Miloš Lenard Rado Leto 1968 1969 1970 Prvi 21,8 21,5 20,9 Deseti 23,2 22.7 22.8 9 točk, 8 točk, 6 točk. KI Ol Ol Mb Ol KI Ki KI Ol Tr Ol KI Mb Ol KI Ol Ol KI KI Ol Mb Povpreček 10 22,57 22,28 22,27 400 m 46,8 Kocuvan Miro 47 KI 48,8 Carli Srdan 48 Ol 48,8 Medvešek Tone 49 KI 49,2 Obal Štefan 51 KI 49,4 Kavčič Iztok 52 Tr 49,9 Penca Janez 49 Ol 50,7 Lojk Brane 52 Tr 50,8 Židan Rajko 47 Ol 50,9 Jazbec Primož 51 Ol 50,9 Cankar Franc 49 Ol Leto Prvi 1968 48,0 1969 47,8 1970 46,8 Deseti 51,2 51,0 50,9 Povpreček 10 49,94 49,86 49,62 . 800 m 1:53,4 1:54,2 1:54,4 1:55,0 1:55,2 1:55,5 1:56,0 1:57,3 1:57,4 1:57,5 Kavčič Iztok Kristan Tine Zidan Rajko Svet Peter Kotnik Milan Kolenc Matjaž Kovačič Tone Žumer Drago žužek Metod Obal Stefan Leto 1968 1969 1970 Prvi 1:54,4 1:55,0 1:53,4 52 48 47 49 50 49 51 49 51 51 Deseti 1:57,4 1:58,0 1:57,5 Tr Lj Ol KI Mb Ol Ol Tr Ol KJ Povpreček 10 1:55,9 1:56,6 1:55,6 ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Tivoli razočaran Košarkarji Radničkega v podaljšku premagali Olimpijo LJUBLJANA —■ V 6- kolu zvezne moške košarkarske lige so gostujoče ekipe pospravile skoraj ves izkupiček. Samo Beograd in Zeljezničar sta tesno zmagala doma, štiri tekme pa so se končale z zmagoslavjem gostov. Jugopiastika in Crvena zvezda sta še vedno brez poraza, Lokomotiva ju vztrajno zasleduje, Olimpija, Partizan in Zadar pa šo še naprej na repu lestvice. Olimpija : Radnički 86 : 89 LJUBLJANA — Veliko slavje O-limpije na tekmi za pokal evropskih prvakov v Wroclawu, je ie dva dni tem v Tivoliju v hipu zbledelo. Ljubljančani so zaigrali spet tako, kot pač igrajo v letošnjem prvenstvu — slabo in neodgovorno. Začetek je kazal, kot da je bilo gostovanje na Poljskem res prelomnica, toda upanje je bilo zaman. Olimpija je z dokaj premišljeno igro v začetku hitro povedla in sredi prvega dela vodila že s 16 točkami razlike — 34:18 in 36:20. V 10. minuti pa je pri gostih vstopil v igro veteran Raž natovič in gostej so se začeli enakovredno boriti. Olimpijinim igralcem sta zmaga 'v Wroclawu in zlahka pridobljeno vodstvo v prvem delu . očitno stopila v glavo, kajti v nadaljevanju so zaigrali tako neodgovorno in nezanesljivo, da je Rad; nički na koncu še osvojil obe točki. Razočaram gledalci skoraj ni-60 mogli verjeti, da je kaj takega mogoče. f Domači so dobre dve minuti pred koncem še vodili z osmimi točkami- razlike — 75:68. Trener Daneu je zahteval minuto odmora in dogovorili so se. da bodo žogo zadrževali čim dlje saj je bila tekma praktično dobljena. Toda Radnički je s pressingom spet zmedel Olimpijo, domači košarkarji pa so še v napadu igrali brezglavo in metali takoj ko so je pokazala prva priložnost. Poleg tega so trikrat prekoračili tudi srednjo črto, kar je v zadnjih treh minutah prepovedano in Radnički je povedel z osebnima metoma nezgrešljivega Ražnatoviča s 77:75. V zadnji sekundi je nato Lemaič le še ^zenačil, toda podaljšek so gostje mnogo mirneje in bolj zbrano izkoristili ter zmagali. Olimpija je tako ostala spet samo pri dveh točkah in začenja se boj za obstanek v ligi. Res je sicer sodnik Pastor v finišu enkrat Ražnatoviču spregledal korake, vendar je treba reči, da sta se sodnika nasploh povsem izgubila in oškodovala obe ekipi. Zato ju ne gre kriviti za poraz domačinov. Ce bi namreč domači košarkarji igrali vsaj tako kot so se dogovorili. potem v soboto Tivoli ne bi bil razočaran. Krivico morajo kar lepo vzeti nase in se malce bolj resno zamisliti nad položajem. v katerem so se znašli. Tudi izpad iz zvezne lige že grozi državnim prvakom, zato bodo morali najhitreje ukrepati, če se nočejo v zgodovino jugoslovanske košarke vpisati kot ekipa, ki je po osvojenem državnem prvenstvu nadaljevala tekmovanje v drugo-ligaški konkurenci. S. TRBOVC Rabotnički : Jugopiastika 75:85 (35:36) SKOPJE — Dvorana Rabotničke-ga, gledalcev 2000, sodnika J. Kavčič (Lj) in Juhas (N. Sad). RABOTNIČKI: J. Lukovski 12, Tevčev 2, Andonovski 12, M. Lukovski 2, Pecev 2, Bocevski 16, Djordjevski 4. Georgijevski 12, Radosavljevič 13. JUdOPLASTIKA: Manovič 2. R. Tvrdid 11, L. Tvrdič 14, šolman 28. Prug 10, Skansi 20. Domači košarkarji so pokazali dobro igro v prvem delu tekme in v 12. minuti so vodili celo z 11 koši prednosti. Tedaj pa so košarkarji Jugoplastike z dobro taktiko umirili temperamentne Skopjance in z učinkovitimi akcijami kmalu mižali njihovo prednost, na odmor pa so odšli celo s točko naskoka. « V drugem delu so gostje naskok takoj povečali in vodstvo obdržali do konca tekme. Tri minute pred koncem so domači mižali vodstvo Spličanov na tri koše, vendar sta šolman in Skansi z zanesljivi meti prednost Jugopla-stike spet povečala r a deset točk. Beograd : Zadar 55:53 (28:20) BEOGRAD — Dvorana športov, gledalcev 1500, sodnika Oblak in P. Kavčič (oba Lj). BEOGRAD: Maroevič 6, Grubor 2. Kotarac 23. Pazmanj 9, Novovič 2, Ivačkovič 2, Kneževič 11. ZADAR: Stipčevič 6, Košta 1, Marcelič 11, Gruškovnjak 3, Gjer-gja 16, Jerak 10, Olujič 4, Braj-kovid 2. Zadar tudi v tem srečanju ni uspel in je po 6. kolu še vedno brez zmage. Tekma je bila slaba in polna začetniških napak z ene in druge strani. Boj se je razplamtel šele od 30. minute naprej, ko so gostje izenačili. Kazalo je že, da bo Gjergjina četa le pospravila ves izkupiček, tedaj pa sta igrišče zapustila Jerak in Stip-čevid, Gjergji akcije nikakor niso uspevale in točki sta ostali v Beogradu. Sodnika sta sodila zelo dobro. Željezničar : Oriolik 76:75 (64:64, 29:32) KARLOVAC — Dvorana železničarja, gledalcev 1500, sodnika Beloševic (Beograd) in Prelogovid (Zagreb). ZELJEZNIČAR: Maslak 13, Kau-zlarid 5, S. Kosanovid i.9, Galovid 12. B. Kosanovid 10, Pavletič 2, Diukid 15. ORIOLIK: Djurid 29, Valek 14, Kolarič 2, Kolarovid 10, Šute 4, D. Miljanovid 16. V izredno dinamični tekmi dveh enakovrednih nasprotnikov so domačini le s težavo zmagali v podaljšku. Prvi polčas je pripadel košarkašem Oriolika. ki so z mimo igro brez odličnega Djurida ves čas vodili s 3 do 8 točkami prednosti. Zeljezničar je prevzel pobudo šele v 24. minuti, od takrat naprej pa sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. V zadnjih sekundah drugega polčasa je Djurič izenačil iz prostega meta. Igra drugega polčasa se je ponovila tudi v podaljšku, vendar so imeli domači igralci mirnejšo roko in več sreče. Partizan : Lokomotiva 85:89 (35:48) BEOGRAD — Dvorana športov v Novem Beogradu, gledalcev 1.500, sodnika K. Brumen (Lj) in Kaluža (Sarajevo). PARTIZAN: Latific 2, Jelic 32, Fardid 8, Cermak 12, Popovič 2, Bogoievic 6, Zečevid 9. Pešic 14. LOKOMOTIVA: Plečaš 28,‘Kovačič 13, Kavedžija 2. Dv. Rukavina 10, Bočkaj 22, Jelič 14. V izredno razburljivi tekmi si je Lokomotiva že po devetih minutah igre zagotovila deset točk prednosti. Standardna peterka Partizana s Cermakom na čelu je igrala popolnoma zmedeno, visoki domači center Farčid pa si je v teh minutah nabral že štiri osebne napake. Tudi menjave v Partizanovem moštvu niso spremenile igre in Lokomotiva je prednost do odmora povečala na trinajst točk. V začetku drugega dela je prišlo do bliskovitega preobrata. Cermak, Jelič in Pešid so se razigrali in v 30. minuti je Lokomotiva vodila le še s tremi točkami — 60:57. Ko je že kazalo, da bodo domači s pomočjo izrednega občinstva dohiteli Zagrebčane, se je izkazal Plečaš. Trikrat zaporedoma je prevaril obrambo Partizana in Lokomotiva je zopet prepričljivo ! vodila. V zadnjih minutah so do-| mači še skušali izsiliti podaljšek, toda čas jih je prehitel. Borac : C. zvezda 69:78 (34:48) CACAK — Dvorana Borca, gledalcev 4000, sodnika Jakšid in Radovič (oba Beograd). BORAC: Katanič 2, Živkovid 11, Žejni lovid 2, Mišovic 26. Puric 10, Koprivica 6, Drobnjak 12. C. ZVEZDA: Lazarevič 9, Cvetko vid 10, Kapičid 20, Simonovič 28, Vučinic 5, Slavnid 6. Kljub temu. da je C. zvezda vodila v prvem polčasu s 14 točkami razlike, si ie v nadaljevanju le s težavo priborila zmago. Dve minut pred konoem srečanja so gostje vodili le še s tremi točkami, vendar so to skromno prednost v zadnjih minutah s požrtvovalno igro le obdržali. Pr, Crveni zvezdi sta se z zanesljivimi meti odlikovala Simonovič in Kapičid, pri Borcu pa je bil boljši od drugih Mišo vid. 1. C. zvezda 6 6 2. Jugopiastika 6 6 3. Lokomotiva 6 5 4. Beograd 6 4 5. Radnički 6 3 6. Rabotnički 6 3 7. Oriolik 6 3 8. Borac 6 2 9. Zeljezničar 6 2 10. Olimpija 6 1 11. Partizan 6 1 12. Zadar 6 0 548:420 12 536:451 12 536:479 10 374:375 8 543:514 6 443:436 6 424:435 6 427:457 4 437:506 4 485:511 2 459:527 2 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Jugopiastika : Beograd, C. zvezda .-Rabotnički, Radnički : Borac, Lokomotiva : Olimpija, Oriolik : Partizan. Zadar : Zeljezničar. KARATE Celjani drugi CELJE, 6. dec. — Danes je bilo na sporedu II. kolo hrvatsko-slovenske lige v karateju v budo-kai slogu. Nastopilo je šest mestnih reprezentanc. Nekateri dvoboji so bili na dokaj visoki ravni, precej pa je bilo tudi lakih, kjer se je poznalo, da tekmovalci tehnično še niso dovolj izbrušeni in je bilo videti precej nečistih u-darcev. Celjski karateisti budo-kai sloga so tokrat zmagali dvakrat in si s tem precej izboljšali položaj na lestvici. Rezultati: Zagreb : Piran 4:1, Celje : Varaždin 3:1, Reka : Varaždin 1:4, Piran : Reka 3:2, Reka Nova Gradiška 3:0, Piran : Varaždin 1:1, Celje : Reka 3:2. Po drugem kolu je vrstni red ekip naslednji: 1. Zagreb 31 točk, 2. Celje 24. 3. Reka 18, 4. Varaždin 15, 5. Piran 13, 6. Karlovac 11, 7. Brežice 9, 8. Ogulin 4. 9. Krško 3. 10. Nova Gradiška 3 točke. V prijateljskem srečanju so Celjani premagali ekipo Zagreba s 3:2, izgubili pa so s Piranom z 2:3. Na tekmovanju, ki si ga je ogledalo 200 gledalcev, je naivec pokazal Celjan Maruša, ki je v budo-kai slogu tudi republiški prvak. K. JUG Olimpija: Radnički v številkah V prvenstveni tekmi 6. kola ZKL je Radnički v Tivoliju premagal Olimpijo z 89:86 (77:77 , 38:45). Sodila sta Pastor (NS) in Popovski (T. Veles). GLEDALCEV: 2.000 STRELCI — Olimpija: Bas-sin 16, Marter 4, Božič* 2, Polanec 3, Lemaič 3, Jelovac 10, Fišer 2, Logar 11, žorga 27; Radnički: Ivkovič 10, Karati 16, Zrmonjid 4, Kreačic 4. Ra-žnatovid 30, Djordjevič 2, Ma-rovid 2, Damjanovič 17, Tasič 4. SKOKI: Olimpija — obramba (34): Bassin 6, Marter 3, Polanec 1, Jelovac 13, Gvardjančič 7, Logar 2, Žorga 2; napad (16): Polanec 1. Jelovac 9, Logar 5, Žorga 1; Radnički — obramba (30): Ivkovič .6, Karati 2, Zimonjid 1, Kreačic 2, Djordjevič 3, Marovič 4, Damjanovič 5, Tasič 7; napad (15): Karati 2, Zimonjic 1,. Kreačid 1, Ražnatovič r, Maro-vid 3, Damjanovič 5, Tasič 2. METI — Olimpija (33:82 ali 40 odst.): Bassin 8:14 (57), Marter'2:4(50), Božič 1:2 (50), Polanec 1:4 (25), Lemaič 1:3 (33), Jelovac 4:15 (26). Gvardjančič 0:4, Fišer 1:1 (100), Logar 4:12-(33), Žorga 11:23 ( 48); Radnički (38:93 ali 42 odst.): Ivkovič 5:14 (36). Karati 8:23 (35). Zimonjid 2:9 (22), Kreačic 2:3 (67), Ražnatovič 11:24 (46), Djordjevič 1:1 (100), Marovič 1:2 (50), Damjanovič 6:14 (43), Tasič 2:3 (67). KAZENSKI METI: Olimpija 20:32 ali 63 odst., Radnički 13* i8 ali 73 odst. OSEBNE. NAPAKE: Olimpija 29, Radnički 34. PET OSEBNIH NAPAK — Olimpija — 3 (Logar 36., Polanec 38., Žorga 40.), Radnički — 4 (Marovič 27., Tasič 37., Ivkovič 40., Damjanovič 43.) NAPAKE: Olimpija 18, Radnički 22. V SOBOTO NAJUCINKOVITEJŠI. Aljoša Žorga. Nared za „veliki skok” Trener iz ČSSR Vladimir Krch pri teniškem klubu Branik MARIBOR — Novi profesionalni trener teniškega kluba Branik, Pražan Vladimir Krch že nekaj dni trenira igralce Branika. To je po eni strani omogočila dvorana B mariborskega sejmišča, po drugi strani pa nenavadno toplo vreme v teh decembrskih dneh. Dvorana namreč še nima planirane kurjave, in deloma maši v tem pogledu luknje »tajfun«, ki pa često posreduje več dima kot topiote. No, videz je, da bo ta veliki problem dvorane v kratkem rešen, kajti v bližnjih dneh se obeta, da bo zavod »Stadion« le že dobil kotle za kurjavo, za katero je v dvorani sicer že vse pripravljeno. Teniški klub Branik se torej pripravlja na veliki skok. Vzpodbudo za to so mu dali njegovi mladi igralci in igralke, ki so prodrli v sam jugoslovanski vrh in celo v evropskega. Angažiranje češkoslovaškega trenerja Vladimi-ra Krcha, doslej trenerja praške šparte je bilo nujno. V nasprotnem primeru bi kvaliteta capljala na mestu in škodo bi bilo pozneje težko popraviti. Praksa o tem posebno pri Braniku dovolj zgovorno opominja. Tokrat priložnost torej ne bo zamujena. Izbira je bila napravljena načrtno. Branik potrebuje namreč prav va- ditelja, ki zna delati z mladimi talenti. Za to je trener ta čas najboljšega češkoslovaškega teniškega kluba še posebno primeren, ker je bil pred 20 leta sam državni mladinski prvak, v zadnjem času pa trener velikega talenta 15-letnega Jankovskega, največjega lipa CSSR za pokal Galea. Trener je prišel v Maribor poln elana, ker je to njegovo prvo mesto izven domovine, pa tudi sicer je prvič v Jugoslaviji. V teh nekaj dneh, kar je v Mariboru, je deloma že dobil stik z igralci, pa čeorav le površen. O tem je dejal: »Kaj točnejšega seveda ne bi mogel povedati po prvih stikih. Lahko le rečem, da sem opazil pri svojih gojencih še precej osnovnih napak, ki jih bo treba popravljati. Najbolj nadarjene nameravam vaditi po avstralskem sistemu, to je nkrati s tremi igralci. Tak način treninga je tu nujen že zavoljo pičlega časa, ki ga imam na voljo v dvorani B, kajti pri tem sistemu se trening vsakega igralca podvoji. Ena ura treninga pomeni torej praktično dve uri«. Dvorana B, ki je dobesedno polna športnikov od košarkarjev do igralcev tenisa ves dan. torej že sedaj ne more zadovoljevati vseh želja; kaj bo šele pozneje, ko se bodo aanjo zanimali še drugi. Na srečo je TK Branik dobil na voljo Še dodatne ure v dopoldanskem času, ko bo lahko vadil zlasti Zoran. Jauševec. Kondicijski in drugi vzporedni trening pa bodo itak imeli v telovadnicah. Da bi bilo delo kar se da načrtno, so se odločili razdeliti igralce v več kakovostnih razredov, ki bodo trenirali . skupaj. Pri dekletih so v prvem razredu Jaušovčeva, Pirkmajerjeva in Emeršičeva, pri fantih pa -Zoran Jaušovec, Košak _n Tomovič. V drugem razredu so Pirkmajer, Go-ličmk, Domanjko in Svenšek. Tem se bosta po lastni želji priključila še Pipanova in Vodeb, kar pomeni, da bo trener Krch imed nu skrbi deset odnosno dvanajst igralcev in igralk. Se posebno pozornost namerava posvetiti Mimi Jaušovec, ki jo bo treniral posebej. Tako je ta čas naj večja skrb branikovcev, kako sestaviti ure treninga, da bo volk sit in koza cela. Ker tako stanje ne more trajati v nedogled, če želijo res napredovati kot je v načrtu in kot so pri Braniku sposobni zavoljo dobre organizacije dela, so se že dogovorili, da bodo nekaj najboljših poslali konec januarja na trening v Prago, v zamenjavo pa bi igralca Sparte v marcu prišli na trening v Jugoslavijo. Tako sodelovanje lahko seveda samo koristi enim in drugim. Branik se torej z vso paro pripravlja za prihodnjo sezono, ko ima znova v načrtu tuid organizacijo pomembnih teniških prireditev. Z. VAHTAR |boks Duran spet prvak RID, 6. dec. — Carlos Duran, 34-letni italijanski profesionalna boksar, je ponovno osvojil naslov evropskega prvaka v srednji kategoriji. V 15 rundah je po točkah premagal osem let mlajšega Danca Bogsa. ki mu je lani ta naslov odvzel. Boks je bil izredno slab, saj sta bila oba povsem pasivna, tako da je bilo 9.000 gledalcev zelo nezadovoljnih. KEGLJANJE Poštar prvak TRBOVLJE, 6. dec. — Nocoj se je na novem štiristeenem kegljišču KK Rudar končalo 19. državno prvenstvo v borbenih igrah, na katerem je sodelovalo 24 ekip iz Črne gore, BiH, Srbije, Hrvat-ske in Slovenije (7). Naslov prvaka je osvojil splitska Poštar z 898 keglji pred zagrebškim Med-veščakom 893 in Jesenicami 889. Med vsemi ekipami so imeli največ smole Trboveljčani, ki so odpovedali zlasti pri čaščenju, nič bolje pa se ni godilo lanskim prvakom, kranjskemu Triglavu, ki je v Crikvenici lani podrl 945 kegljev, tokrat pa samo 873. Po tekmovanju sta predsednik TK KZJ Marijan Kovač in tehnični referent KZS Pavle Satler razdelila najboljšim pokale. Prireditelji — KK Rudar — je odlično prestal preskušnjo. Izidi: 1. Poštar (Split) 898 , 2. Medveščak (Zgb) 893, 3. Jesenice 889, 4. Bratstvo (Zgb) 888, 5. KK Sarajevo 887 , 6. Triglav (Kr) 873, 7. Rudar (Trb) 859, 8. Marijan (Sp) 857, 9. Medvedgrad (Zgb) 856, 10. ŽAK Sarajevo 847, 11. Konstruktor (Mrb) 841 ... 13. Ljubelj'(Tržič) 809, 14. Branik 805, 16. Aero (C) 789 itd. J. SAVŠEK SABLJANJE 1. Mezgoiits, 2. Reberc MARIBOR. 6. dec. — Na republiškem prvenstvu v floretu 5e sodelovalo 14 sabljačev iz vseh treh slovenskih klubov Olimpije, Tabora in Branika. Po predtekmovanju v dveh skupinah, so se uvrstili v finale po štirje najboljši valci iz vsake skupine. Po aanimi-vfh bojih sta ostala na vrhu Mezgoiits in Reberc vsak s šestimi zmagami. Reberc je premagal Mez-golitsa, izgubil pa je proti FunKlu. V odločilnem boju za naslov republiškega prvaka je Mezgoiits premagal Reberca s 5:3. Vrstni red: 1. Mezgoiits 6 zmag, 2. Reberc 6, 3. Funkl (vsi Ol) 5, 4. Gale (Tabor) 4, 5. Klugler 'Br) 3. 6. Cvetkovič 2, 7. Mlinar (cba Tabor) 2, 8. Bezjak (Br) brez zmage. Med tremi ekipami je prepričljivo zmagala Olimpija, ki je visoko premagala oba nasprotnika. Zmagovita ekipa je nastopila v postavi Simonetti, Mezgoiits, Funkl in Vehovar. Rezultati: Olimpija : Branik 9:0, Branik : Tabor 6:9, Tabor : Olimpija 2:9. KONČNI VRSTNI RED: 1. Olimpija, 2. Tabor, 3. Branik. S. VIZOVIŠEK LJUBLJANA — V organizaciji Zveze študentskih organizacij je bilo na VŠTK medfakultetno prvenstvo v odbojki. Tekmovanja se je udeležilo le šest ekip. Zmagala ej strojna fakulteta pred FNT in FSPVN. F. D. Fužinar drugi Prvi del v ženski namiznoteniški ligi SRS. LJUBLJANA, 6. dec. Končan je prvi del tekmovanja v ženski na-mznotendški ligi SRS. V zadnjem kolu sta zmagali obe gostujoči ekipi, ravenski Fužinar v Kočevju in kranjski Triglav v Ljubljani. Zlasti zmaga Triglava v Ljubljani je precejšnje presenečenje, ker je ekipa Ilirije spet veljala za favorita. Ravenčanke v Kočevju niso izgubile nobenega niza ter so se utrdile po prvem delu ra drugem mestu, kar predstavlja za mlado ekipo lep uspeh. Ce bodo drugo mesto obdržale do konca tekmovanja se bodo uvrstile neposredno v zvezni finale, v katerem ima Slovenija dva predstavnika. S porazom proti Triglavu pa so si lanske finalistke državnega prvenstva Ilirijanke zmanjšale možnosti za uvrstitev med najboljše v državi. Za Ilirijo je usodno to, da nikoli vsaj dve igralki ne zaigrata enako dobro, medtem ko tretja precej zaostaja. Drug del prvenstva se bo začel v petek 11. t. m. s tekmo Ilirija : Olimpija, v soboto 12. t. m. pa bo v Kočevju tekma Partizan : Triglav. Rezultati: Partizan (Kočevje) : Fužinar 0:5 (Benčina : Lesnik 0:2, Rački : Petrač 0:2, Vovk : štruc 0:2, Rački : Lesnik 0:2, Benčina : Štruc 0:2). Ilirija : .Triglav 3:5 (Kaisesber-ger : Žerovnik 2:1, Dum : Novak 2:0, Langerholz : Jakopin 1:2, Dum : Žerovnik 0:2, Kaisesberger : Jakopin 1:2, Langerholz : Novak 1:2, Dum : Jakopin 2:0, Langerholz : žerovnik 0:2). LESTVICA PO I. DELU OLIMPIJA 4 4 0 20:1 8 FUŽINAR 4 3 1 16:11 6 TRIGLAV 4 2 2 12:14 4 ILIRIJA 4 1 3 13:15 2 PARTIZAN K. 4 0 4 1:20 0 (dn) Prvenstvo Bežigrada LJUBLJANA, 6. dec. — V izvedbi NTK Olimpija in ObZTK Bežigrad je bilo včeraj m danes na novi šoli Franceta Bevka prvenstvo Osnovnih šol ObZTK Bežigrad. Udeležba je bila zelo številna, saj je nastopilo nad 120 igralcev in igralk v dvanajstih disciplinah obsežnega tekmovalnega sproeda. V moštvenih disciplinah so imeli največ uspehov učenci OŠ Dr. Vita Kraigherja ter učenke OŠ Franceta Bevka, medtem ko so se pri posameznikih uveljavili učenci in učenke OŠ Mirana Jarca. Prvenstvu sta t prisostvovala tudi reprezentanta Kopra in Vec-ko, ki sta pomagala pri organizaciji tekmovanja in z nasveti pomagala najboljšim . Ekipni vrstni red — učenci od 11—15 leta: 1. OŠ dr. Vita Kraigherja, 2. OŠ Miran Jarc, 3. OŠ Maks Pečar, učenke od 11.—15. leta: 1. OŠ France Bevk, 2. OŠ Maks Pečar, 3. OŠ France Bevk II., učenci od 7.—11. leta: 1. OŠ dr. Vita Kraigherja, p. OŠ Miran Jarc, 3. OŠ Danila Kumar, posamezno — učenci od 11.—15. leta: 1. Kerec (OS Miran Jarc), 2. Arzenšek (OŠ France Bevk), 3. Vrhovec (OŠ dr. Vita Kraigherja), učenci od 7.—11. leta: 1. Rebernik (OŠ Miran Jarc), 2. Merklin (OŠ dr. Vita Kraigherja), 3. Arzenšek II (OŠ dr. Vita Kraigherja), učenke od 11.—15. leta: 1. Zrimšek (OŠ Miran Jarc), 2. Turk (OS Danile Kumar), 3. Zupančič (OS Miran Jarc), dvojice — učenci: I. Pavlovič — Vrhovec (OŠ dr. Vita Kraigherja), 2. Šavor — Rus (Oš dr. Vita Kraigherja;, 3. Su-pan — Prešeren (OŠ dr. Vita Kraigherja), dvojice — učenke: 1. Melihar — Pirnar (OŠ France Bevk), 2. Turk — Zrimšek (OŠ D. Kumar — OŠ Miran Jarc), 3. Cerjanc — Furlan (OŠ Dan. Kumar). (dn) ROKOBORBA Mariborčan Skušek prvi v Pančevu PANČEVO, 6. decembra — Po dvodnevnih bojih se je končalo VI. tekmovanje jugoslovanskih šampionov v grško- rimski rokoborbi, na katerem je sodelovalo 50 tekmovalcev iz Bolgarije, Madžarske, Romunije, SZ in Jugoslavije. Lovoriko šampionov je osvojil Boško Marinko (Spartak), ki je premagal svetovnega prvaka Baču j a iz Romunije. Lep uspeh na tem velikem tekmovanju je dosegel tudi Mariborčan Skušek, ki je zmagal v kategoriji do 52 kilogramov. Najboljši po kategorijah — do 52 kg: Skušek (J), Šiškov (SZ), Radivojevič (J), do 58 kg: Baču (R)„ Marinko (J), Turba (M), do 63 kg: Muharlemov (SZ), Koletič (J), Čovič (J), do 69 kg: Damjanovič (J), Zajcev (SZ), Nedev (B), do 75 kg: Kecman (J), čistov SZ), Butrakov (B), do 83 kg: Nanadid (J), Mironov (SZ), Hegeduš (M), do 90 kg: čorak (J), Neguc (R), Nišovič (J), nad 100 kg: Jurkijevid (SZ), Kis (M), Padzjumski (SZ). REYKJAVIK — Ženski rokometni prvak Islanda Framm se ja uvrstil v četrtfinale pokala evropskih prvakov, potem pa je v drugi tekmi premagal izraelskega prvaka Maccabi s 15:10. V prvi tekmi so prav tako zmagale Islandke z 19:11. Obe tekmi sta bili odigrani v Reykjaviku. ČEŠKOSLOVAŠKI TENIŠKI TRENER V MARIBORU. Z leve Košak, trener Krch, znani teniški delavec Branika Rajhner, Mirna in Zoran Jaušovec. Foto: Škofič ški - zastoj t Ponedeljek, 7. decembra 1970 ŠPORT DELO it stran 11 I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Olimpija : Hajduk 0:0 Maribor : Borac 1:1 (0:1) Čelik : Bor 0:2 (0:0) Dinamo : Radnički (K) 2:1 (1:0) Beograd : Sloboda 3:0 (3:0) Partizan : Vojvodina 1:0 (0:0) Crvenka : Velež 2:0 (0:0) Radnički (N) : Željezničar 2:0 (1:0) Sarajevo : Crvena zvezda 3:1 (1:0) 1. Partizan 17, 10 S 2 24: 7 25 2. Hajduk 17 8 8 1 28:13 24 3. Dinamo 17 7 7 3 20:13 21 4. Velež 17 9 2 6 27:21 20 5. Željezničar 17 7 5 5 20:19 19 6. Olimpija 17 6 6 5 23:18 18 7. C.zveada 17 6 5 6 26:23 17 8. Radnički (N) 17 6 5 6 19:21 17 9. Radnički (K) 17 6 5 6 15:21 17 10. Vojvodina 17 5 6 6 18:17 16 11. Crvenka 17 6 4 7- 17:18 16 12. Sarajevo 17 6 4 7 27:29 16 13. Čelik 17 6 4 7 17:21 16 14. Beograd 17 6 3 8 24:29 15 15. Borac 17 3 7 7 21:27 13 16. Maribor 17 4 5 8 16:24 13 17. Bor 17 3 6 8 17:28 13 18. Sloboda 17 3 5 9 10:20 11 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD Split : Ljubljana 1:2 (1:0) Metalac : Karlovac 1:2 (0:1) Rovinj : Orijent 3:1 (1:0) Rudar : Mura 2:1 (1:1) Šibenik : Zagreb 1:0 (0:0) Varteks : Jedinstvo (B) 1:0 (1:0) Jedinstvo (Z) : Trešnjevka 1:1 (1:0) 1. Rijeka 15 11 2 2 33:8 24 2. Rudar 15 10 3 2 21:11 23 3. Šibenik 15 9 3 3 23:14 21 4. Zagreb 15 9 2 4 27:16 20 5. Varteks 15 8 2 5 26:11 18 6. Železničar 15 6 4 5 20:18 16 7. Split 15 5 5 5 20:15 15 8. Ljubljana 15 5 5 5 20:1*7 15 9. Karlovac 15 5 4 6 21:23 14 10. Mura 15 5 3 7 15:23 13 11. Orijent 15 5 2 8 20:24 12 12. Rovinj 15 5 3 7 15:19 12 13. Metalac 15 5 1 9 18:32 11 14. Trešnjevka 15 3 4 8 12:23 10 15. Jedinstvo (B) 15 2 5 8 15:29 9 16. Jedinstvo (Z) 15 1 5 9 15:38 7 R. Mitič odhaja S sestanka IO nogometne zveze Jugoslavije BEOGRAD, 6. dec. Zvezni kapetan Rajko Mitič je na sestanku izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije obvestil člane, da' bo opravljal svojo dolžnost le do konca januarja 1971, ker mu pogodba z NZJ poteče 31. decembra 1970. Člani IO NZJ so predlagali, da bi sklenili dodatno pogodbo do konca spomladanske prvenstvene sezone, vendar pa je Rajko Mitič zavrnil to ponudbo. .1 Odlična igra - do megle Škoda, da vremenske razmere v Ljubljani niso dopustile spektakla do konca Nadaljevanje s J. strani so se tudi po odmoru nadaljevali na tekočem traku. Nihče ni popustil, najmanj pa trdovratna megla, ki je na trenutke še bolj zastrla dogodke, tako da je delegat v 49. minuti derbi prekinil, poklical k sebi sodnika in se z njim posvetoval, ali naj tekmo prekine ali ne. Iz naše novinarske ute skoraj ni bilo mogoče videti igralcev, še manj pa žogo na nasprotni strani igrišča, kjer je neumorni Oblak v 55. minuti mojstrsko pripravil Ameršku odlično situacijo za zadetek. Ljubljanski napadalec pa se je za hip zaplete in zrela priložnost je splavala po vodi. Sredi teh pričakovanj, v 57. minuti, je nov meglen val skoraj docela prekril igrišče in znova prisilil sodnika in delegata, da sta prekinila to nenavadno skrivalnico za nekaj minut. Po kratkem prisilnem odmoru so se spet vsi odločili za nadaljevanje, ne glede na to, da se poslej ni videlo domala prav nič več. V najboljšem primeru smo lahko zaznali samo * še silhuete, po katerih smo skušali razločevati posameznike. Po večminutnem čakanju sta se pristojna vnovič odločila za nadaljevanje, čeprav so mnogi zahtevali, naj bi tekmo dokončno prekinili in nadaljevanje igrali pozneje. Po mnenju drugih strokovnjakov je sodnik Popov prekoračil mejo proste presoje glede regularnega poteka tekme. Nadaljnji razplet seveda ni bil prav nič več zanimiv. Moštvi sta igrali zelo previdno, počasi, na kratke menjave, z očitnim namenom, da bi ohranili svoji mreži nedotaknjeni. S. LIPAR Ponovno hud poraz prvakov SARAJEVO : CRVENA ZVEZDA 3:1 (1:0) SARAJEVO — Stadion na Koše-vu, vreme hladno, igrišče pokrito s snegom, gledalcev 6000, sodnik Rauš, (Varaždin). STRELCI: 1:0 — Dupovac (31), **2:0 — Simič (71), 3:0 — Petkovič (88), 3:1 — Filipovič (89). SARAJEVO: Muf tič, Hadžihasa-novič, Muzurovič, Demir, Vujovič, Tošič, Harambašič, Sljivo, Petkovič, Dupovac (Mušovič), Simič (šaran). C. ZVEZDA: Dujkovič, Radovič, Krivokuča, Antonijevič (Klenkov-ski), Djorč, Bogičevič, Jankovič, Filipovič, Karasi, Ačimovič, Nov-kovič (Trifunovič). Sarajevčani so zasluženo visoko zmagali, čeprav v njihovih vrstah ni nastopilo kar pet igralcev najboljše enajsterice. Že v prvem polčasu so imeli vrsto priložnosti za zadetek, premoč pa • so uveljavili šele na koncu, ko so še dvakrat zatresli Dujkovičevo mrežo. Tekma je bila dinamična in hitra, še nikoli doslej pa Crvena zvezda v Sarajevu ni imela tako podrejene vloge. V. KAMERIC Borcu polovico izkupička Maribor ni izkoristil priložnosti za zmago nad neposrednim tekmecem iz BiH Nadaljevanje s -f _ strani člani iO so sklenili, da bodo zaprosili za nasvet v zvezi s tem ic misijo za vrhunski nogomet in •rokovni svet NZJ, kajti naša nogometna reprezentanca bo v spomladanski sezoni igrala tudi tekme v okviru pokala narodov, prav ako pa bodo na programu tekme mladega moštva, mladincev m amaterjev. Na predlog strokovnega sveta NZJ so člani izvršnega odbora [ ŠPORTNA NAPOVED ) Dvanajst pravilnih 1. Partizan • Vojvodina 1 2. Olimpija : Hajduk 0 3. Čelik • Bor 2 4. Sarajevo : C. zvezda 1 5. Maribor : Borac 0 6. Crvenka : Velež 1 7. Radnički (N) : Željezničar 1 8. Dinamo : Radnički (K) 1 9. Šibenik : Zagreb 1 10. Rudar (Lj> : Mura 1 11. Rovinj : Orijent 1 12. Split : Ljubljana 2 Za »malo napoved« velja prvih devet parov. .sklenili,* da bo letna skupščina NZJ, ki bi morala biti 26. decembra, 27. februarja 1971. V dosedanjih pripravah na skupščino namreč niso bila enotna stališča o prihodnji organizaciji NZJ, mnoga vprašanja pa so ostala še odprta. Izdelan je bil tudi program priprav za skupščino. Tako bo 19. decembra v Beogradu sestanek sekretarjev republiških nogometnih zvez. pokrajin, združenja liga-šev in strokovnih organizacij, na katerem bi morali ugotoviti razlike v najpomembnejših vprašanjih iz gradiva za javno aazpravo. Nato bo 26. decembra sestanek predsednikov teh organizacij, ki naj bi proučili ugotovljene razlike in skušali uskladiti stališča. Na republiških nogometnih zvezah bo 9. januarja 1971. sestanek s strokovnimi organizacijami, 23. januarja pa se bodo ponovno sestali predsedniki republiških zvez in drugih organizacij, da bi nato 30. januarja na skupnem sestanku članov izvršnega odbora, predsedstva prvoligašev, združenja klubov druge lige. sodniške in trenerske organizacije sistematizirali vsa odprta in enotna vprašanja. PO DOMAČIH KRAJIH SARAJEVO — V mali dvorani Skenderije je bila tradicionalna boksarska prireditev »zlata rokavica«. Na sporedu je bilo enajst dvobojev, »zlato rokavico« BiH pa je dobil Sarajevčan Pašič, ki je v zelo lepem srečanju premagal izkušenega Beneša iz Banja luke PANČEVO — V prijateljskem boksarskem dvoboju je domači Dinamo premagal Vislo iz Krakowa 12:8. GRAD — V počastitev dneva republike je RK Grad organiziral športno srečanje v rokometu, odbojki ter malem rokometu. Sodelovali so vojaki, mladina Grada in učenke osnovne šole. V rokometni tekmi so mladinke premagale pionirke z 10:0, mladinci so v malem nogometu premagali vojake s 3:3, v odbojakrskem dvoboju pa so izgubili z 2:0. J. R. DRAVOGRAD — V počastitev praznika republike je ObSS priredil tekmovanje članov sindikalnih podružnic v šahu, kegljanju in streljanju. V šahu je bil najboljši Mauhler pred Fuksom in Jeromelom, v streljanju pa je bila najuspešnejša ekipa obmejnega bloka. J. S. MARIBOR — V počastitev dneva republike so bila v TAM športna tekmovanja v kegljanju, nogometu ter streljanju. V kegljanju se je pomerilo 53 tekmovalcev, zmagal pa je Soko z 234 keglji pred Baierlom, ki jih je podrl 216. V ženski konkurenci je zmagala čer-nogajeva s 176 keglji. Na novem nogometnem igrišču TAM sta se v povratnem srečanju pomerili domača ekipa in varaždinski Varteks. Zmagal je TAM z 8:4. Na strelskem tekmovanju z zračno puško je sodelovalo 34 strelcev in 5 ekip. Najboljši posameznik Gol-tes je dosegel 256 krogov, med ekipami pa je bila najboljša Tehnična kontrola s 1037 krogi. J. R. MARIBOR — V počastitev 15-letriice delovanja SD Boris Kidrič so priredili tsrelsko tekmovanje z zračno puško, na katerem so sodelovali strelci iz Celja, Hrastnika in Maribora. V moški ekipni konkurenci je zmagal jubilant s 1711 krogi pred Hrastnikom, ki je dosegel 1645 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Strah iz domačega kluba s 181 krogi V ženski konkurenci je prav tako zmagala domača ekipa s 428 krogi, najboljša posameznica domačinka Danki jev a pa je dosegla 15 krogov. J. R. MARIBOR — Strelska zveza Maribor je ob dnevu republike organizirala strelsko ekipno tekmovanje z zračno puško. Sodelovalo Je 16 strelskih ekip, vsaka pa je štete po 10 strelcev. Zmagala je novo formirana ekipa SD Boris Kidrič — Stavbar s 1718 krogi pred SD Adolf Beg, ki je dosegla 1610 krogov. Najboljši posameznik Se-nekar iz SD B. Kidrič — Stavbar je dosegel 178 krogov. J. R. POSTOJNA — V počastitev dneva republike je občinska strelska zveza Postojna organizirala tekmovanje mešanih ekip z zračno puško na strelišču v domu JLA. Streljali so po 20 strelov za oceno. Med petimi ekipami je premočno zmagalo moštvo Centra II z 931 krogi pred Centrom I. Najboljši posameznik šuiigoj je dosegel 167 krogov, Kočevar pa 164 krogov. e. P. POLZELA — Na šahovskem turnirju je zmagala ekipa Partizana Polzela z 11 točkami pred Garantom 8, Tovarno nogavic 5 itd. T T BRASLOVČE — Občinska strelska zveza Žalec ie organizirala na strelišču v Braslovčah tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Med posamemiki je zmagal Orešnik s 169 krogi, pred Ckanom (oba SD Šempeter) 148, Novakom (SD Vransko) 132, v ekipni konkurenci pa so zmagali strelci SD Šempeter s 576 krogi pred SD Polzelo 468, SD Vransko 454. T. T. ŠMARTNO OB PAKI — Namiz^ noteniška sekcija Partizana je pri-redila klubsko prvenstvo, ki se ga Je udeležilo 50 igralcev in igralk. Novi prvaki so: Jerajeva in Omladič (pionirji). Založnikova * ter Mandeljc (mladinci). Podgorškova in Podgoršek (člani) ter dvojica Pavše-Prašnikar. ŽALEC — Na teniškem tekmovanju Žalca je sodelovalo 16 igralcev. V finalu je ViTant premagal Vovka z 2:0. T. T. LAŠKO — Šahovski klub je organiziral brzotumir v počastitev dneva republike. Udeležilo se ga je deset tekmovalcev, zmagal pa je A. Repše, ki je zbral vse možne točke. Za njim so se zvrstili Pipal 8, J. Nedeljkovič 6,5. Stubelj 4,5. Brulc in M. Nedeljkovič 4 itd. A. R. POSTOJNA — Drugega * stanovanja v počastitev dneva republike se je udeležilo 16 pionirjev in 5 pionirk iz Planine, Pivke in Postojne. Prehodni pokal občinske strelske zveze Postojna bo še eno leto ostal v vitrini SD Center Postojna. Pionirji tega društva so s 480 krogi prepričljivo zmagali, saj so drugouvrščeni mladi strelci Pivke dosegli komaj 418 krogov. Pri pionirkah je zmagala ekipa Centra s 347 krogi. Najboljši posamezniki M. Šuligoj je dosegel 165 krogov, drugi je bil Valič s 159 Takoj nato sta se na sredini igrišča spoprijela Klančnik in Be-čirspahič. V spor so se vmešali tudi nekateri drugi igralci, vendar je sodnik Horvat ostro posredoval in duhovi na igrišču so se za hip pomirili. Toda že tri minute pozneje je bila igra ponovno prekinjena. Raševič je ostro štartal na Kušnika in ta je obležal kot pokošen. Odnesli so ga z igrišča, vendar se je še pred koncem prvega polčasa vrnil v igro. štiri minute pred odmorom je imel Klančnik najlepšo priložnost, a je streljal - s petih metrov napačno v Vukmanova vrata. Nekaj trenutkov pred koncem polčasa je Maraš sicer dosegel z glavo zadetek, vendar ga je sodnik Horvat zaradi prekrška nad vratarjem razveljavil. Tudi drugi polčas se je pričel s silovitimi napadi Mariborčanov. Radič je v 47. min. lepo streljal iz prostega strela, nekaj trenutkov pozneje je bil v ugodnem položaju Perazič, vendar je Vukman obakrat sijajno posredoval. Mariborčani so zapovrtsjo streljali tri kote, a tudi takrat niso mogli izsiliti izenačujočega zadetka. V 66. min. je moral iz igre še Simeunovič, ki si je ponovno poškodoval nogo in na igrišče so poslali mladinca Petriča. Pri gostih je bil v enem izmed redkih nasprotnih napadov v boju z Va-bičem poškodovan Bečirspahič in na njegovo mesto je prišel Bašič. Ko je že kazalo, da je tekma za vijoličaste izgubljena, je prišlo v 80. min. slednjič le do izenačitve. Gavrilovič ni bil posebno pazljiv, ko je izbil žogo natančno na Kranjčevo nogo. Le-ta je prodrl po desnem krilu in poslal pol-visok prediožek pred Borčeva vrata. Vukman je zapustil gol, Maraš pa je še pred njim potisnil žogo v prazno mrežo. štadion je zajelo nepopisno veselje, ki pa ga je kmalu zatem skalil incident na vzhodnem stojišču. Nekaj neodgovornih gledalcev, bržkone iz Banjaluke je metalo na igrišče kamenje in sodnik Horvat je hotel tekmo celo prekiniti. K sreči so posredovali domači odborniki, pa tudi gledalci so hitro sami izsledili krivce. Tekma se je po triminutni prekinitvi nadaljevala. Kljub temu se rezultat do konca ni spremenil. P. KANCLER Bunker Vojvodine PARTIZAN : VOJVODINA 1:0 (0:0) BEOGRAD — Štadion JLA, gledalcev 12.000, sodnik Radič (Solin), vreme oblačno, igrišče mehko in težko za igro. STRELEC: 1:0 — Bjekovič (85). PARTIZAN: Čmrkovič, Rad ako- vič, Damjanovič (živaljevič), Petrovič, Paunovič, Budišič, Djor-djič (Antič). Djordjevič, Katič, Vukotič, Bjekovič. VOJVODINA: Popovič, Aleksič. Jovanovič, Karamehmedovič, Br-zič. Zemko, Ivezid, Nikezič, Le rine (Stanič), Savič, Pirmajer. Podatek, da vratar Curkovič vso tekmo sploh ni bil ogrožen, naj-lepše govori o razmerju moči na igrišču. Bila je to pravzaprav igra na en gol. Boj Partizanovih igralcev proti bunkerju gostov je trajal 85 minut, šele pet minut ure'’ koncem je namreč Bjekovič iz velike gneče mimo mnogo nog po-tinsil žogo v mrežo. . krogli, lanski zmagovalec Požar (vsi Center Postojna) pa je zasedel komaj 4. mesto s 150 krogi. Med pionirkami ie zmagala Križmanova (Pivka) s 136 krogi. E. P. KOPER — Prvenstvena nogometna sezona na Koprskem je za tos končana. Bilanca obalnih klubov je povsem zadovoljiva, saj so vsi klubi med najboljšimi v ligah, v katerih nastopajo. Mlada koprska ekipa je letos presenetila vse, saj je na pokalni tekmi prvega kola dosegla že 15. zaporedno zmago. Po prvenstvenih spopadih sploh ni prekinila s treningi in bo vadila, vse do začetka nove sezone. Uspeh Koprčanov je prav gotovo posledica načrtnega dela z mladimi kadri. Uprava kluba je ubrala pravilno politiko, ki je že prinesla lepe rezultate. J. KREFT KOtPER — Na avtomatskem kegljišču v 2us temi pri Kopru je bila pred dnevi manjša slovesnost, na kateri so podelili prehodni pokal KK Tomos prvemu zmagovalcu društvenega prvenstva. Na klubskem prvenstvu je tekmovalo 25 kegljačev, zmagal pa je Anton Irt, ki je podrl 1502 keglja in osvojil prehodni pokal. Drugi je Ferlež 1498 .tretji Gripač 1491, četrti Murko 1455, peti Kralj 1449 podrtih kegljev itd. J. K. PIRAN — Na avtomatskem kegljišču je bil pred nedavnim tradicionalni četveroboj v počastitev dneva republike. Sodelovale so ekipe Pulja, Gorice, Izole in Kopra. Zmagala je, tokrat že drugič Gorica, ki je podrla 5175 kegljev. Na drugo mesto se je uvrstila Izola s 5127, tretji je Koper s 5095 četrti pa Pulj s 5041. Med posamezniki je bil najboljši Mokorel (Go), ki je z 927 podrtimi keglji izboljšal rekord kegljišča. Prihodnje leto bo četveroboj prerasel v šesteroboj, kajti pridružila se bosta še Piran in Tomos. J. K. BOVEC — Kegljaška sekcija Partizana — Bovec je organizirala ekipno tekmovanje v borbenih partijah. 18 udeleženci je zmaga, la ekipa Soških elektrarn s 457 keglji pred ekipo upokojencev 456. Pri ženskah je bila najboljša ekipa Trente s 300 podrtimi keglji. M. K. BOVEC — V kegljaškem dvoboju je moška ekipa domačega Par. tizana premagala Gorico s 722, ženske ekipa Gorice pa je odpravila domačine s 473 podrtimi keglji- M. K. BOVEC — Smučarska sekcija »Mangart« se marljivo pripravlja za smučarsko sezono. Organizirala bo tekmovalni, nadaljevalni in začetniški tečaj. Usposobili bodo tu. d j na pol dograjeno skakalnico v Bovcu. M K Tako je Partizan v zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva zmagal in ob neodločeni igri Hajduka v Ljubljani osvojil naslov jesenskega prvaka. V. ILIČ Tudi Veležu grenko v Crvenki' CRVENKA : VELEŽ 2:0 (0:0) CRVENKA — štadion Crvenke, neme lepo, gledalcev 7000, sodnik Maksimovič (N. Sad). STRELCA: 1:0 — Basta (47). 2:0 — Bešlin (68-. CRVENKA: Svilar, Jovovič, Lev-čič, Bačič,. Jovanič, Santa, Bešlin, Živadinovič, Božičič, Basta," Ilič. VELE2: Njeguš, Ristič, Praskalo, Colič, šestič. Pecelj, Topič, Ha-lilhodžič, Bajevič, Vladič, Kordič. Domači so takoj od začetka silovito napadali, vendar jih je obramba Veleža uspešno zaustavljala. Takoj po odmoru se je zatresla mreža vratarja Njeguša. Krilec gostov šestič je narddil hudo napako, ko je slabo oddal žogo, tako da jo je dobd napadalec Crvenke Basta in jo poslal v mrežo. Po tem zadetku , je postala igra živahna in zanimiva. Domači so imeli pobudo še naprej in v 68. min. je Bešlin ušel branilcem ter sam prišel pred mostarska vrata, kjer tudi Njeguš ni mogel storiti ničesar več. K. ŠKRBIC Borov uspeh v Zenici ČELIK : BOR 0:2 (0:0) ZENICA — Igrišče na Blatuši, gledalcev 2000, sdnik P. Ristič (Novi S^d), vreme hladno, igrišče •spolzko. STRELEC: 0:1 —Radovič (75, 0:2 — Radovič (85). ČELIK: Vujačič, Dogandžič. Ta-lič, Mu j kič (čerimagič), Golubovič, Pintol, Micič, Radulovič, Re-nič, Barjaktarevič (Andrejič), Ra-k16. BOR: Hajdukovič, Rankovič, Re-isner, Perišič, Radulovič, Petkovič, Djordjevič, Krešič (Wacha). Bu-banja. Radovič, Tomič. V prvem polčasu je Čelik popolnoma nadigral goste in prav neverjetno je, da igralci niso mogli premagati Hajdukoviča. V tem delu igre sta moštvi prikazali igro, kakršno si gledalci lahko samo želijo. V 33. min. so domači dosegli gol, ki ga pa sodnik upravičeno ni priznal. V drugem polčasu se je Bor potegnil v obrambo z očitnim namenom, da obdrži točko. Domači so no streljali. Gostje, ki so samo ves čas napadali, vendar i cpreciz-dvakrat prišli na nasproth kov o polovico, so v 75. 'min. povedli in 10. minut zatem dosegli celo dnigi gol. Strelec obeh je bil Radovič. M. D2TJLAN Bleda zmaaa nlavih DINAMO : RADNIČKI (K) 2:1 (1:0) ZAGREB — Stadion v Maksimi-ru, gledalcev 5000, sodnik Gugulo-vič (Niš) vreme sončno, teren odličen za igro. STRELCI: 1:0 — Rora (7), 1:1 — Radivojevič (52 iz 11 m), 2:1 — Miljkovič (87). • DINAMO: Dautbegovič, Valeč, Gračanin, Bradvič, Ramljak, Milj- :r.OL MOŠKI kovič, čerček, Gucmirtl (Lalič), Novak (Mesič), Vabeč, Rora. RADNIČKI (K): Topalovič, Kar ratoševič, Milič, Radivojevič, Mar-tinovič, N. Matič, Stojanovič, Li-čanin, Paunovski, Nikolič (Djordjevič), D. Matič. Vodilni gol je dosegel Rora že v 7. min. Zanimivo je, da so bili v prvem delu igre več priznanja deležni gostje, ki so igrali odprto in večkrat napadali uidi z osmimi igralci. Taka igra je razveselila maloštevilne gledalce, ki so bili prepričani, da bodo Kragujev-čani igro zaprli. Obe točki za domače je tri minute pred koncem rešil Miljkovič, ki je iz razdale 18 metrov iz prostega strela dosegel zmagoviti drugi gol. Pred tem je namreč v 51. min. Ramljak nepotrebnem igral z roko, 'enajstmetrovko pa je Radivojevič zanesljivo realiziral. Gostje so se odlikovali kot dobro moštvo, medtem ko za Zagrebčani igrali medlo. S. PIRŠL Cvetkovič strelec obeh golov RADNIČKI (N) : ŽELJEZ-NICAR 2:0 (1:0) Niš — Igrišče na čairu, gledalcev 1500, sodnik Djurdjevič (Bgd), vreme hladno in deževno. STRELEC: 1:0 — Cvetkovič (5), 2:0 — Cvetkovič (85). RADNIČKI (N): Kneževič, Do-vedan, Dimitrijevič, Rajkovič, Ilič, čolakovič, Jankovič, Cvetkovič, Radivojevič, Dimoski, Alimpič. 2ELJEZNIČAR: Radovič, Kojo-vič, Hrvat, Spreco, Hadžiabddč, Bratič, Jelušič (Mujkič), D. Jankovič, Bukal, Bajič (Serbo), De-rakovič. čeprav sta bili moštvi v glavnem enakovredni, bi Sarajevčani po priložnostih, ki jih je imel Ra-dnički, lahko doživeli težji poraz. Niški strelci so namreč v 27., 88. in 89. min. zadeli vratnico. Prvi gol je padel že pet minut po začetku tekme, drugi pa pet minut pred koncem. Strelec obeh je bdi danes odlična Cvetkovič. Domačini so se tako za letos dostojno poslovili od svojega občinstva. B. DIVČIC Izjave Trener Gugolj: »Zadovoljen sem z osvojeno točko. Govorim lahko le o prvem polčasu, ko so imeli tudi gledalci kaj od igre. V drugem polčasu pa je megla preprečila obojim, da bi lahko prikazali boljši nogomet. Igrali smo previdno, nismo si upali napadati, zato so se akcije omejevale na sredino igrišča. V prvem polčasu smo bili boljši, žal pa nismo izkoristili priložnosti.« Srbu: »Tekma je bila v prvem polčasu precej razburljiva, v drugem pa nam je megla preprečila, da bi pokazali, kaj znamo. Zadovoljen sem z neodločenim izidom.« Ameršek: »Pred odmorom smo bili boljši, po odmoru pa smo igrali previdno. Rezultat ustreza dogodkom.« Oblak: »Prvi polčas smo prikazali dober nogomet, v začetku drugega pa smo se odločili za igro po sredini. Gosta megla je bila hujši nasprotnik kot Hajduk.« Luštica: »Raje bi videl, če bi tekmo prekinili. Gledalci, ki so prišli tudi 500 km daleč, da bi nas bodrili, niso prišli na svoj račun. Zadovoljen sem s točko, ki smo jo tudi planirali.« Doni: »Kaj naj rečem? Megla je preprečila, da bi pokazali boljši nogomet. Vseeno sem zadovoljen z neodločenim rezultatom.« Holzer: »Rezultat je realen, glede na razmerje moči. Drugi polčas je bil neprimeren za tekmo. Vesel sem točke in letošnje dobre uvrstitve.« Hlevnjak: »Težko sem igral, nisem navajen na take razmere, gosta megla pa nam je preprečevala, da bi lahko razvili dobro igro. Akcije so bile počasne in preveč obrambne. Nihče si ni upal. tvegati.« B. KAVČIČ II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD Razpoloženi Gobec Ljubljana je zmagala v Splitu z 2:1 (1:0) SPLIT Igrišče Splita, vreme Mladost : Partizan 3:1 BEOGRAD, 6. december — Čeprav je nastopil brez dveh poškodovanih igralcev Markoviča in Petroviča, se je beograjski Partizan dobro upiral prvaku Mladosti iz Zagreba Derbi je tako pripadel Zagrebčanom s 3:1. Drugi izidi: Sindelič : GEK Banat 1:3, Jedinstvo : Crvena zvezda 3:0, železni-čar : Bosna 3:1, Kvamer : Vardar 3‘2 Vrstni red: 1. Mladost 8 točk. 2. Partizan 6, 3. Železničar 6, 4.—8. Kvamer, Jedinstvo,* Vardar, GIK Banat in Bosna po 4 točke, 9. Crvena zvezda, 10. Sindelič — oba brez točke. sončno, hladno, gledalcev 200, sodnik Nejasnič (Zadar). STRELCI: 1:0 — šarič (4), 1:1 — Jalševec (63), 1:2 — Škufca (65). SPLIT: Budimir, Begovid, M. Kape tano vič (Kovač II), Z. Kapetanovi, Sizgoreo, Poklepovič, Šarič, Restovič, Kraljevič, Jero-iimov (Gusič), Kovačič I. LJUBLJANA — Gobec, Jakopič, Nosan, Vugrinec, Sipčič, Zavrl, Škufca, Jalševec, Djekič, Džafero-vlč, Papec. Domačini so pred tekmo veljali za popolnega favorita, toda Ljubljančani so iz Splita zasluženo odnesli obe točki. Domači so takoj silovito pritisnili in že v 4. minuti z zadetkom šariča povedli. Napadi domačih tudi po vodečem zadetku niso popustili, vendar so Ljubljančani v redini prvega dela vzpostavili ravnotežje. V nadaljevanju so gostje zaigrali bolj napadalno in v dveh minutah najprej izenačili, nato pa povedli. V 63. min. je Škufca streljal prosti strel. Vratar Budimir je žogo sicer ujel, toda potem mu je ušla iz rok, pritekel je Jalševec in izenačil. Samo dve minuti kasneje je Papec z izredno akcijo po ‘levi strani dosegel vodstvo za borbene Ljubljančane. Potem, ko je preigral celotno domačo obrambo, je poslal idealno žogo pred splitska vrata, kjer Škufci ni bilo treba storiti drugega, kot da je nastavil glavo in gostje so presenetljivo, toda zasluženo povedli. Po tem zadetku so domači silovito krenili v napad in do konca skušali rezultat vsaj izenačiti. To pa se jim ni posrečilo, kajti ljubljanska vrata je čuval danes izredno razpoloženi Gobec, ki ga domači napadalci niso mogli premagati. Pri tem je imel tudi nekaj sreče, saj je nekaj sekund pred koncem tekme Kraljevič s silovitim udarcem zadel vratnico. V moštvu Ljubljane so se posebno izkazali vratar Gobec ter napadalca Škufca in Papec, v domači enajsterici pa ne zasluži pohvale prav nihče. Zadrski sodnik Nejasnič je srečanje vodil zelo korektno in avtoritativno. I. JURIŠIČ Enakovredni moštvi Rudar stežka premagal Muro z 2:1 (1:1) ZOL — ŽENSKE Partizan (SK) : Maribor 3:0 (9, 12, 5) SREMSKI KARLOVCI, 6. dec. — V IV. kolu zvezne odbojkarske lige so igralke Maribora gostovale v Sremskih Karlovcih, kjer so se domači ekipi uspešneje upirale samo v prvem in drugem nizu. REZULTATI: Sindjelič : GIK Banat 3:2 (—12, —15, 6} 6, 0), Poštar : Radnički 0:3 (—12, —12, —10), Partizan (SK) : Maribor 3:0 1:3 (—13, —3 15. 3, 5), Parti- zan (R) : Partizan —4. —8. 7, —13) (B) 2:3 (14, C. zvezda 4 4 0 12:2 8 Partizan (R) 4 3 1 11:4 6 Partizan (Sk) 4 3 1 9:5 6 Mladost 4 3 1 10:8 6 Radnički . 4 2 2 9:6 4 Sindjelič 4 2 2 9:8 4 Partizan (B) 4 2 2 8:10 4 Poštar 4 1 3 3:11 2 GIK Banat 4 0 4 5:12 0 Maribor 4 0 4 2:12 0 II. ZOL Jedinstvo : Maribor 3:0 b. b. BRČKO — Zaostala tekma petega kola II. zvezne odbojkarske lege — zahod med Jedinstvom in Mariborom se je končala s 3:0 za odbojkarje Jedinstva brez igre, ker so Mariborčani predali tekmo. PRIJEDOR — Mestni štadion, vreme ugodno za igro, gledalcev 1000, sodnik Radan (Split). STRELCI: 1:0 — Mandič (5), 1:1 — Kranjc (18), 2:1 — Torič (57). RUDAR: Jankovič, Skondor, Ba-škarada, Porobič, Talič, Bavandič Vizovič (Torič), Ličina, Okanovič Mandič, Gombovič. MURA: Bohanjec, škrbič, Tkal čec, Satler, Posavec, Prostran, Hu sar, Kranjc, Kovač, Djuričič, Ko blencer. Domače moštvo je težje iztrži lo obe točki, kot so pričakovali številni navijači. Pomurski ligaš je bil s požrtvovalno in odprto igro popolnoma enakovreden nasprotnik Rudarju. Ljubijci so že v 5. min. povedli. Vizovič je ušel gostujočim branilcem. podal Mandiču, ki je iz neposredne bližine poslal žogo v mrežo. Vsi so pričakovali, da bo Rudar z lahkoto dosegel še kakšen zadetek, toda gostje so prevzeli pobudo in prek Kranjca izenačili. V drugem delu je bila igra še naprej popolnoma enakovredna. Gostje so zaigrali popolnoma odprto, borbeno in sredi drugega de- | ODBOJKA Jedinstvo Metalac (S) Jesenice Partizan Fužinar Modriča " Metalac (Z) Kaštela Maribor Vukovar 26:6 20:18 18:18 18:18 18:19 16:17 16:18 15:21 15:15 9-21 Zmaga Bora, poraz Krasa TRST, 6. dec. — V 7. kolu druge italijanske moške odbojkarske lige je tržaški Bor dosegel sedmo zaporedno zmago in obenem najlažjo letošnjo zmago. Po 50. min. igre so morali gostje iz Verone položiti orožje pred domačo še-sterko. Tržačani so premagali Fer-roni iz Verone s 3:0 (15:5, 15:7, 15:5). Modri so na tej tekmi nastopili v nekoliko spremenjeni postavi. i Prvi nastop Krasa v ligi. C se je končal z neuspehom. V Padovi so nepričakovano in gladko izgubili proti tamkajšnji šesterki Li-bertas Passanello. Zgoničani so si zelo prizadevali, toda prevelika želja po zmagi je vnašala v njihove vrste nervozo. K temu pa moramo dodati še nekoliko pretiran optimizem, ki se {im je kruto maščeval. I. FURLANI C la so domači nepričankovano povedli po napaki Murine obrambe. Rudar je s to zmago osvojil naslov vicešampiona, vendar z njegovo igro ne moremo biti zadovoljni. Na drugi strani so se gostje predstavili kot zrela ekipa, ki zna igrati in ve, kaj hoče. Mura bi zaslužila vsaj točko, če ne že obeh ž RODIČ j HOKEJ NA TRAVI Lipovci brez poraza MURSKA SOBOTA — V dragem delu tekmovanja slovenske lige v hokeju na travi, kjer nastopajo štiri pomurska moštva, so bili doseženi naslednji rezultati: Lipovci : TClub mladih 2:0, Enotnost : Bogojina 0:4, Enotnost : Lipovci 0:3, Bogojina : Klub mladih 1:4, Lipovci : Bogojina 3:0, Klub mladih : Enotnost 5:1% Naslov prvaka je zasluženo, biez poraza osvojilo moštvo Lipovec. Preseneča drugo mesto Kluba mladih iz Murske Sobote, ki je letos prvič nastopal v tej konkurenci. Najboljši strelec tekmovanja je bil Zelko (Klub mladih) s 7 zadetki. Lestvica Lipovci 6 6 0 0 20: 2 12 Klub mladih 6 3 12 14:12 7 Bogojina 6 2 13 11:12 5 Enotnost 6 0 0 6 3:22 0 F M. V LJUDSKEM VRTU SAMO TOČKA — Vijoličasti so šele tak pred koncem tekma dosegli edini gol in tako rešili na domačem igrišču vsaj točko v tekmi z Borcem, neposrednim konkurentom za obstanek v ligi. Na sliki: Maraš (levo) je izenačil na 1:1. Telefoto: Čerin Olimpija na vrhu Nepopolno prvo kolo v prvi zvezni judoistični ligi TVD Partizan Koper bo Zborovalo KOPER — Danes popoldne ob 17. uri bo v mali dvorani koprskega gledališča letni občni zbor TVD Partizan Koper, na katerem bodo člani društva za splošno telesno vzgojo v Kopru pregledali prehojeno pot, probleme, neuspehe in uspehe v zadnjem obdobju. V zadnjih letih je Koprsko društvo napravilo lep korak naprej tako v množičnosti, kot v kvaliteti in prav današnji obračun dela bo pokazal realizacijo smernic zadnjega zbora. Pogoji za delovanje društva so bili v zadnjem obdobju vsekakor boljši, kot pred leti, ko je Koper imel le eno telovadnico, sedaj pa ima štiri, če upoštevamo tudi obnovljeno telovadnico pri gimnaziji. J. K. LJUBLJANA. V soboto je bilo prvo kodo v prvi zvezni judoistični ligi in že to je balo nepopolno: Zagrebčana so zamudili na teihtanje pred trobojem v Ljubljani, kjer je Olimpija odpravila ekipo Željezničarja, v Beogradu pa ni bilo dvoboja med Študentom in Partizanom, kakor poroča naš beograjski dopisnik. V zagrebškem derbiju je Mladost premagala Slavijo, oba kluba pa sta zmagala nad Bosno. Zmaga Olimpije LJUBLJANA, 6. dec. — Sinoči je bil v dvorani Tivoli dvoboj prvega kola zvezne lige v judu med domačo Olimpijo in Željezničar jem iz Sarajeva. Nastopiti bi morali še judoisti Zagreba, ki pa so zamudili tehtanej in tako izgubili obe srečanji brez boja z 0:10 — (0:50). Ljubljančani so Željezničar' premagali s 6:2 (30:3), maloštevilni gledalci pa so bili bolj zadovoljni z zmago, manj pa z boji na blazinah. Največ zaslug za to imajo slabi gostje, ki niso bili dorasli tekmeci ekipi državnih prvakov. Edino točko so Ljubljančani izgubili v lahki kategoriji, v kateri je Barši, ki je nastopil namesto Franjiča, izgubil srečanje s tehnično premočjo v boju z Mujkičem. Srečanje polsrednje kategorije med Smrekarjem in Radosavljevičem se je končalo neodločeno, čeprav bi si Smrekar -zaslužil zmago. V srednji kategoriji je veteran Macarol z izredno uspelim ipponom premagal Divoviča. Srečanje je poprečno vodil Mo-dry*iz Zagreba. žal moramo že po prvem kolu zvezne lige napisati nekaj kritičnih pripomb, saj lahko ugotavljamo, da nekateri tekmovanja ne jemljejo preveč resno, kajti drugače si spodrsljaja Zagrebčanov ne morem razlagati. Kar v začetku pa smo doživeli tudi prvi protest, ki je sicer neutemeljen, vložili pa so ga judoisti Zeljezni-čarja. Rezultati — OLIMPIJA : ZE- LJEZNICAR 6:2 (30:3) — Barši : Mujkč 0:2 (0:3), Smrekar : Radosavljevič 0:0, Macarol : Divovič 2:0 (10:0), Smolnikar : Smolo 2:0 {šah Fischer pred zmago PALMA DE MALLORCA, 6. ec. Preložena partija iz 14. kola med-conskega šahovskega turnirja med Minicam in Fischerjem je prekinjena v dobljeni poziciji za ameriškega velemojstra. Fischer je kot črni igral Aljehinovo obrambo. Minič je naredil napako ob prehodu v središnjico, ko si je oslabil središčnega kmeta. S kombiniranim napadam je vodilni igralec turnirja osvojil kmeta in potem prešel na realizacijo te prednosti. Nastala je trdnjavska končnica, v kateri strokovnjaki napovedujejo gladko zmago Fischerja. Ni ovir za Planinca CACAK, 6. dec. — Ljubljanski mednarodni mojster Albin Planinc nadaljuje z izvrstno igro na mednarodnem šahovskem turnirju. Z novo zmago, v 6. kolu je bila njegova žrtev velemojster Čirič, je še povečal naskok pred najnevarnejšim tekmecem bolgarskim velemojstrom Tringovom. Rezultati: Vioculescu : Maj sto - rovič remi, Popov : Tringov remi, Planinc : Čirič 1:0, Quinteros : Zarič 1:0, Ljubojevič : Milovanovič remi, Lazarevič : Balcerovski remi, Szily : Honfy prek. Prost je bil Nikolič. Vrstni red: Planinc 5,5, Tringov 4 (—), Popov 4, Quinteros 3,5 (—), Voiculescu 3,5, Ljubojevič 3 (—), Ciri<5 in Balcerovski 2,5, Honfy 2 (1), Szily 1,5 (1), Lazarevič 1,5 (—), Zarič, Maj s toro vič in Milovanovič 1,5, Nikolič 1 (—). Zmaga Lazarevičeve VRNJACKA BANJA, 6. dec. — Na pokalu evropskih šahovskih prvakinj so odigrale prekinjene in preložene partije. Doseženi so bili tile rezultati: Nicolau : Lukman remi, Nepfer : Pit el remi, Lazarevič : Ferer 1:0. Vrstni red: Nicolau in Georgijeva 3,5, Aleksandrija 2,5 (—), Vereczy in Eretova 2,5 itd. ZMAJ Ljubljana in Novo mesto dvakrat zmagala LJUBLJANA, 6. dec. —; V okviru zahodne skupine slovenske šahovske lige so" se v šahovskem domu sestale ekipe ZMAJ Ljubljana, Novo meto, Koper in Cerknica. Zanimivo je, da ta ZMAJ Ljubljana in Novo mesto premagala sta nasprotnika'z enakim' rezultatom. * Koper je izgubil z 2.5 5,5^ Cerknica pa 1:7. Posamični rezultati: ZMAJ Ljubljana : Koper — JTelen : Brečevič 1:0, Bratko : Miličevič 1:0, Halik • Olup 1:0, Praznik : Horvatič 1:0. Petek : Kastelic remi, Kosanovič • Markovič 0:1; članici — Košir : Lasič remi; mladinca — Steiner : Ujčič remi; Novo mesto : Cerknica — Penko : Štefan 1:0, Škerlj • T. Simičak 1:0, Sitar : J. Siničak 1:0, Udir : Novak remi, Šporar : Turk 1:0, Bjelanovič : Kraševec 1:0; članici — Istenič : T. Siničak remi; mladinca — Komel j : še-balj 1:0; ZMAJ Ljubljana : Cerknica — Jelen : Stefan 1.0, Bratko • T. Siničak 1:0, Halik : J. Sim-čak 1:0, Praznik : Novak 0:1. šiška : Zigmund 1:0, Petek : Kraševec 1:0; Članici — Košir : T. Siničak 1:0; mladinca — Kosanovič • šebalj 1:0; Novo mesto : Koper — Penko : Brečevič remi, Škerlj • Milenkovič remi, Šporar : Olup 1:0, Sitar : Horvatič 1:0, Bjelanovič : Kastelic 1:0, V. Istenič : Markovič 1:0; članici — A. Istenič : Vlasič 0:1; mladinca — Ko-melj : Ujčič 1:0. B. K. (10:0) in Polajnar : Sultanovič 2:0 (10:0). D. UTENKAR Derbi Mladosti ZAGREB, 6. dec. — V prvem kolu prve zvezne lige v judu sta se srečala najresnejša kandidata za prvo mesto Mladost in Slavija. Zmagali so judoisti zagrebške Mladosti. Rezultati: Mladost : Bosna 10:0 (50:0), Slavija : Bosna 6:4 (30:17), Mladost : Slavija 7:3 (23:3). S. P- Olimpija 2 2 0 0 16:2 (80:3) 4 Mladost 2 2 0 0 17:7 (77:3) 4 Željezničar 2 1 0 1 12:6 (53:30) 2 Slavija 2 1 0 1 9:11 (33:44) 2 Bosna 2 0 0 2 8:16 (17:80) 0 Zagreb 2 0 0 2 0:20 (0:100) 0 Študent .... - - • Partizan ..... Branik neporažen Drugo kolo v prvi judoistični ligi SRS LJUBLJANA. Po drugem kolu v prvi republiški ligi v judu je na vrhu lestvice mariborski Branik, ki še ni izgubil nobenega dvoboja in ima na polovici prvenstva 2 todki naskoka, še bolj zanimiv kot turnir na Jesenicah je bil troboj v Ljubljani, kjer je vsaka ekipa dobila eno tekmo. V Celju je Maribor zlahka odpravil Celjane, Alpine pa ni bdlo na turnir. LJUBLJANA: vsak po dve točki LJUBLJANA, 6. dec. — V drugem kolu I. slovenske judoistične lige je bil v dvorani Tivoli turnir, na katerem so sodelovale ekipe Velenja, Impola in Olimpije. Pričakovati je bilo, da bo boj predvsem med Olimpijo in Impolom, Velenjčani pa so presenetili in gladko odpravili favorizirani Impol kar s 5:1. V prvem srečanju so se pomerili Ljubljančani in Bistričani. Domačini v lahki kategoriji niso imeli tekmovalcev, tako da je Impol povedel z 1:0. Topolčnik je v naslednjem srečanju s težavo odpravil borbenega Smrekarja, Rebernak pa je z zmago proti Končarju povedel Impol v vodstvo s 3:0. Ljubljančana Ocvirk in Mihelič sta zmanjšala na 3:2 v korist gostov, v odločilnem srečanju pol-težke kategorije pa je Bistričan Prelog premagal Artača in priboril zmago svoji ekipi že pred zadnjim dvobojem, v katerem je Polajnar z odličnim metom premagal večkratnega slovenskega prvaka Šterna. Impol je zmagal s 4:3 (25:24). Dvoboj med Velenjem in Impolom je prinesel zmagoslavje Velenjčanom, ki so Bistričane nre-magali katastrofalno s 5:1 (38:10). Največje presenečenje je pripravil mladi Velenjčan Hlastec, ki je z vazzarijem premagal večkratnega državnega prvaka in reprezentanta Topolčnika. To pa je bil tudi začetek konca bistriških upov. To pot odlični judoisti Velenja so v nadaljevanju povedli s 5:0, zmage pa so dosegli Tanjšek proti Rebernaku, Pugelj proti A. Topolčniku, škripač proti Dragiču in Gostiša proti Prelogu. Edino zmago za Impol je priboril Štern, ki je premagal trenerja Velenjčanov Usarja. Po velikem uspehu je bilo pričakovati, da bodo judoisti Velenja dosegli kaj več tudi v srečanju z Olimpijo. Pomlajeno moštvo trenerja Škrabe pa se ni dalo presenetiti. Zmagali so s prepričljivim rezultatom 5:1 (42:10). Fra-njič, Končar in Smrekar so povedli Olimpijo v vodstvo s 3:0, še eno zmago je v srednji kategoriji dosegel Artač, medtem ko je edino zmago za Velenje priboril v poltežki kategoriji Gostiša. V težki kategoriji je Polajnar zanesljivo premagal Usarja, ki mu ni bil dorasel nasprotnik. Rezultati Olimpija : Impol 3:4 (24:25) — Firer b. b. 0:1 (0:10), Smrekar : Topolčnik 0:1 (0:3), Končar : Rebernak 0:1 (0:10), Ocvirk : Dragič 1:0 (7:0), Mihelič : A. Topolčnik 1:0 (7:0), Artač : Prelog 0:1 (0:5), Polajnar : Štern 1:0 (10:0). Velenje : Impol 5:1 (38:10) — Sebanc : Firer 0:0, Hlastec : S Topolčnik 1:0 (7:0), Tanjšek : Rebernak 1:0 (7:0), Pugelj : A. Topolčnik 1:0 (7:0), škripač : Dragič 1:0 (7:0), Gostiša : Prelog 1:0 (10:0), Usar : Štern 0:1 (0:10). Olimpija : Velenje 5:1 )42:10) — Franjič : Sebanc 1:0 (10:0), Končar : Hlastec 1:0 (7:0), Smrekar : Tanjšek ltO (10:0), Ocvirk : škripač 0:0, Artač : Pugelj 1:0 (5:0), Mihelič : Gostiša 0:1 (0:10), Polajnar : Usar 1:0 (10:0). D. UTENKAR JESENICE: dvojni uspeh Jesenic JESENICE, 6. dec. — V dvorani TVD Partizan Jesenice jc bilo drugo kolo I. republiške lige v judu med tekmovalci Branika, Triglava in Jesenic. Pred približno 200 gledalci sta dvoboje vodila Pavček (Kr) in Oerinšek (Mrb). Najlepši met je izvedel domačin Kučina v boju proti Kranjčanu Perku. Rezultati — Branik : Triglav 3:2 (20:17) — Gavlič : Nemec 0:1 (0:7), Mulec : Dolinar 0:1 (0:10), Žmak ; Triver 1:0 (10:0), Remer : Perko 1:0 (7:0), Mithans : Mrav-le 1:0 (7:0), Bedrač : šifkovič 0:0 (0:0), šamperl : Zaplotnik 0:0 (0:0). Jesenice : Branik 2:4 (15:27) — Rozman : Golubič 1:0 (10:0), Mo-rič : Mulec 1:0 (5:0), Bečirovič : Žman 0:0 (0:0), Kajddž Remer 0:1 (—:10), Krajzelj : Mithans 0:1 (0:3), Dvoržak : šamperl 0:1 (0:7), Kučina : Bedrač 0:1 (0:7;. Triglav : Jesenice 1:5 (10:40) — Nemec : Rozman 0:1 (0:10), Triver : Morič 0:1 (0:10), Dolinar : Bečirovič 0:1 (0:7), Mravle : Krajzelj 0:1 (0:3), Perko : Kučina 0:1 (0:10), šifkovič : Dvoržak 0:0 (0:0), Zaplotnik : Herman 1:0 (10:0). P. KARLIN CELJE: Alpine ni bilo CELJE, 6. dec. — V republiški ligi sta se včeraj v Celju pomerili moštvi Celja in Maribora. Tekmovalcev Alpine pa ni bilo. Rezultati: Reya : Alpina 7:0 (7:0), Maribor : Alpina 7:0 (7:0) in Maribor : Reya 5:2 (27:13) — Vrtič : Petelinšek 1:0, R. Cibl : Vasiljevič 0:1, Keleman : Tanko 0:1, Hauptman : Bevc 1:0, B. Cibl : Maruša 1:0, Blažič : Jazbec 1:0. Las-bahar : Leskovšek 1:0; zmaga Mariborčanov je bila povsem zaslužena. K. JUG 1. Branik 2. Olimpija 3. Maribor 4. Jesenice 5. Velenje 6. Impol 7. Triglav 8. Ivo Reya 9. Alpina 4400 18:4 4301 21:6 4 2 11 18:9 4211 14:11 4202 13:10 4121 11:14 4103 9:15 4103 10:17 4 0 0 4 0:28 142:32 8 182:40 6 137:68 5 106:87 5 118:77 4 89:104 4 82:123 2 93:140 2 0:280 0 PARI PRIHODNJEGA KOLA (26. t. m.) : Triglav — Impol — Alpina v Žireh, Olimpija — Maribor — Branik v Mariboru in Reva — Jesenice — Velenje v Velenju. [ SMUČANJE ___________________J Alpski so začeli GRADEC, 6. dec. (po telefonu). — V Obertauemu je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje v veleslalomu. Med ženskami je zmagala Kasserer, med moškimi pa Rof-ner (oba Avstri j a). Ženske so končale tekmovanje že včeraj. Proga je bila dolga 1240 m s 345 m višinske razlike in 55 vratci. V prvi vožnji je bila naj hitrejša Prollova, vendar je izpustila vratca. Izidi: 1. Kasserer 1:47,90, 2. Hea-sler 1:48,85, 3. Dotschnigg (vso Avstrija) 1:48,90, 4. Sorenssen 1:49,62, 5. Broster 1:49,91, 6. Brus-leto in Christiansen ' i se Norveška) 1:50,10, 6. Straub (A) 1:50,34, 9. Aschauer (ZRN) 1:50,39, 10. Ranner (A; 1:50,56 itd. V moški konkurenci je bil sredi pozornosti nastop Avstrijca Tritscherja, ki si je pred dvema letoma zlomil nogo in je tokrat nastopil prvič. V včerajšnji prvi •vožnji je bil 3., v skupni oceni pa 4. Proga je bila oba dni dolga 1450 m (s 385 m višinske, razlike). V prvi vožnji je bil najboljši Zwilling (š), ki je startal dvakrat, ker so ga prvič ovirali, pred Rofnerjem, Tritscherjem, Rosti-jem, Goodom in Lo idiom, v drugem poskusu pa je bil najboljši Rofner pred Zvvillingom in Rosti-jem. Izidi: 1. Rofner CA)' 3:19,51, 2. Zwilling (S) 3:19,84, 3. Rosti (S) 3:21,88, 4. Tritscher (A) 3:22,18, 5. Good (S) 3:23,57, 6. Borgezzi (S) 3:24,99 , 7. Berthold (A) 3:25,35 8. Sprecher (g) 3:25,64 idt. Med prvo ♦ petnajsterico se ni uvrstil noben Jugoslovan.1 ER1CH KAMFER Slalom na travi v Guncljah LJUBLJANA, 6. dec. — Na trasi slalomišča v Guncljah, ki so ga letos poleti člani SK Olimpija primemo razširili, je bilo danes klubsko tekmovanje v slalomu na travi. Preizkušnje pred začetkom sezone se je udeležilo kar 60 tekmovalcev Olimpije. Rezultati — člani: 1. V, Juvančič 52.0, 2. Ogrinc 55.9, 3. Urba-. nija 56.0; članice: 1. Verdnik 60.0, 2. Čuček 60.6; mladinci: 1. Lovšin 53.7, 2. Magušar 56.0, 3. Kenda 57.5; str. pionirji: 1. Stražar 60.0, 2. Skok 63.4; st. pionirke: .1. Podgoršek 61.4; ml. pionirji: i Forte 64.00, 2. Keber 74.3, 3. Koseo 74.6; ml. pionirji: 1. Pogorelec 67.7, 2. Juvančič 68.6; cicibani: 1. Pirc 98.9, 2. šifrer 100.4. m ictv .rf-ffr -«r. mmtcti av t '^mtiTmMK-m&^rBmm****^***^^™*1"**^*^***?? V današnji številki Danes podpis sporazuma v Varšavi Velika eksplozija v ZDA Vlakovodja in strojevodja preprečila tragedijo LJUBLJANA, LETO XII. - Š T E .tf PONEDELJEK, VILKA 331 7. DECEMBRA 1970 -CENA 80 PAR »DELO« IZHAJA OD^9flAJA^S9^fe£DRUftEVI ijflgSKE PRAVICE^ KI JO JE 5. OKTOB^| 'A MU TlCNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN VRISKE Cm AL qyg, KI GA ?E LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGBR ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO PETA Z D A J A PARTIZANU V I. zvezni nogometni ligi Olimpija po prvem delu tekmovanja šesta, Maribor pa šestnajsti — Tudi Hajduk, Dinamo in Crvena zvezda seveda še upajo Str. 3 Pismo premieru Colombu LJUBLJANA, 6. dec. Končan je jesenski del tekmovanja tudi v I. zvezni nogometni ligi. Najbolj zadovoljni so nogometaši beograjskega Partizana, ki so s točko naskoka pred Hajdukom osvojili naslov jesenskega prvaka. Kar zadeva slovenski enajsterici, je Olimpija na imenitnem 6. mestu z več ko 50-odstotnim izkupičkom, precej slabši pa je položaj Maribora, ki je s petami točkami manj za zdaj šestnajsti, torej na zadnji stopnici, ki še zagotavlja obstanek v ligi. Str. 4 Prispevek Slovenije za uspeh stabilizacije Str. 5 Letošnje jesensko prvenstvo je bilo zanimivo, na štadione pa se je vrnilo dobršen del gledalcev. K temu so po eni Stranj prispevale izenačene igre, po drugi pa tudi nekatere novosti v klubih, kakršna je bila na primer pri zagrebškem Dinamu angažma novega trenerja Zlatka Čajkovskega — Cika. čeprav je branilec naslova Crvena zvezda, še zdaleč ni ig- ral po pričakovanjih, pa je ta ekipa-vendarle povsod polnila štadione. Skoraj 80.000 gledalcev Je prišlo na beograjski derbi Partizan : Crvena zvezda, odlično pa se je godilo — tako na igrišču kot v blagajni — tudi splitskemu Hajduku, ki je za konec poskrbel za pravi derbi tudi v Ljubljani, kjer je na tekmi z »majstorom z mora« celo zmanjkalo vstopnic! Po 17 jesenskih kolih pa prav gotovo še ni nič dokončno odločenega. Pri Hajduku so zadovoljni z drugim mestom, up pa jim daje še okoliščina, da jesenski prvaki sploh še niso bili, tudi v letih ne, ko so potem postali državni prvaki. In tudi Dinamo in Crvena zvezda — ob Partizanu seveda, katerega mladi trener Zec je odlično vodil svoije moštvo — še upata. Za Čajkovskega pomeni serija desetih tekem, v katerih m bilo poraza, gotovo veliko spodbudo za naprej, z& ekipo Miljaniča pa osem točk zaostanka tudi ne povsem brezupnega položaja. Olimpija povsem zadovoljila, Maribor obljublja več - spomladi Ljubljanski belo-zeleni so po jesenskem delu prvenstva šesti. To je vsekakor odličen v » 'h, saj pomeni iztržek 18 točk le tri . točke manj od spomladanskega, ko jim je šlo za »biti ali ne«, zanimivo je. da je Olimpija v prvem delu tekmovanja odigrala tekmo več v gosteh, kar za nadaljevanje tekmovanja tudi ui brez pomena. Obljuba dr. Obradoviča m igralcev torej ni ostala neizpolnjena. Na domačem igrišču je bilanca Ljubljančanov naslednja: 8 5 2 1 15:5 12 Edini poraz doma so Ljubljančani doživeli v 7. kolu proti Radničkemu iz Niša. V gosteh so belo-zelenj igrala takole: 1 4 4 8fl3 6 Edina zmaga je bila dosežena v Tuzli proti Sl obodi, kar je bila veliko pomoč tudi Mariboru, ki je — oslabljen zairadi odhoda vrste standardnih igralcev ob prestap- • • • . v.. USPEŠNA JESEN — Bečejac (Olimpija) dom 0:1 (tudi proti Crveni zvezdi in Hajduku). Mariborčanom je na koncu zmanj kovalo sape tudi na doma čem igrišču, a za spomladi, ko »vijolice« že po tradiciji cveto, napovedujejo kljub vsemu boljše čase. Kakorkoli že — ne samo čisto pri vrhu, tudi glede plasmaja obeh slovenskih ekip, je spomladi pričakovati izredno zanimivo nadaljevanje prvenstva. SMUČARSKI SKOKI Skakalci v Avstrijo LJUBLJANA — Naši najboljši smučarski skakalci bodo v torek spet odpotovali na trening v Brad-lov center v Miihlbachu v Avstriji. Predvidoma bodo tam ostali teden dni, ker drugje še vedno ni snega. Vse natančnejše informa-o odhodu dobijo skakalci na SZS. a ZM Položaju in razvoju telesne kulture v naši družbi bo posvečena problemska konferenca — 9. januarja LJUBLJANA. Zveza mladine Slovenije je v vrsti pomembnih nalog spet postavila v ospredje tudi problematiko telesne kulture. Dokončno je namreč ugotovila, da se položaj v telesni kulturi prepočasi zboljšanje in da je tudi njena dolžnost pospešiti napredek. Zato bo problemska konferenca ZMS, ki bo 9-januarja, razpravljala ne le o vprašanjih telesne kulture v zvezi z mladino, marveč tudi o nalogah celotne slovenske družbe na tem področju. Akcija je zastavljena ■, zato so tudi korenine priprav globoke. Predlog tez je bil . j konec novembra in bo -u. v javni razpravi. V zvezi mladine ne načenjajo prvič tega vprašanja, tako da bodo lahko potrdili več ugotovitev, o katerih so se zedinila že na osemnajstem plenumu CK, marca 1968. Seveda pa je bilo kljub temu veliko sprejetih sklepov uresničevati. Vendar pa temeljna ugotovitev, da telesna zmogljivost mladine vse bolj upada, raste pa število telesnih deformacij in obolenj, velja še danes. Očitno je bil napredek dosežen le ponekod in po organizacijski plati, medtem ko je bilo za neposredno izboljšavo narejenega malo. Zavore razvoja so odkrite. treba pa bo najti še način, kako jih odpraviti. Slovenska mladina se gotovo zaveda I pomembnosti telesne kulture, vendar zaradi nesodobnih prijemov telesnokultumega gibanja, stoji preveč ob strani. Vse prevečkrat je odnos delovnih organizacij in občin do telesne kulture odvisen od povsem subjektivnih razpoloženj in mnenj posameznikov ali skupin. Vsakdanja praksa namreč potrjuje, da občani s svojo aktivnostjo velikokrat prednjačijo pred družbenimi in političnimi organizacijami. Zato ni pretirano ostra kritična Ugotovit ev. da občine in delovne organizacije velikokje ne opravljajo svoje ustavne obveze do telesne kulture, ker ne podpirajo pobud občanov na tem področju in ne ustvarjajo pogojev za njihov razvoj. Če je izhodišče, da se naša mladina zaveda pomembnosti telesne kulture, potem je dolžnost ZMS kot družbenopolitične organizacije mladih, da zahteve in pobude svojega članstva podpre in zavzame tudi politično stališče do tistih problemov, ki onemogočajo uveljavitev potreb njenih članov. Torej gre za najširšo družbeno in politično akcijo zveze mladine Slovenije. Sklepe 18. seje CK ZMS so v glavnem uresničili, izpolnjevanje nekaterih pa je še v teku. Tako je bil ustanovljen komite za telesno kulturo pri jzvršnem svetu, uvedena je bila telesna vzgoja v prvih dveh letnikih na višjih in visokošolskih zavodih, delo šolskih športnih društev je začrtano dosti bolj določno, vse bolj pogosta so športna tekmovanja delavcev v posameznih proizvodnih panogah. .. Med sklepi, ki so še nerešeni, pa Je treba omeniti predvsem naslednje: sprememba organizacijskih struktur v telesni kulturi, predvsem pri razširjanju in poglabljanju samoupravnih družbenih odnosov; ustanovitev samostojnih svetov za telesno kulturo pri občinskih skupščinah; o trajnih in zanesljivih virih financiranja zlasti množične telesne kulture; o ureditvi položaja vrhunskih športnikov in oblikovanju ustreznega mesta kvalitetnega in vrhunskega športa; o mestu mednarodnih prireditev m prvenstev; o vlogi sredstev javnega obveščanja pri oblikovanju športne kulture naroda in zahteve, da tisk in RTV posvečata večjo pozornost družbenopolitičnim, vzgojnim in samoupravnim pogledom na telesno kulturo; vprašanje raziskovalnega dela in statističnega opremljanja telesnokultumega področja; za kvalitetno uresničitev sprejetih sklepov so zelo pomembni tudi kadri; popolnoma nerešeno pa je tudi vprašanje pravne ureditve profesionalnih odnosov. Ker so se v tem dveletnem obdobju razkrile tudi druge slabosti v naši telesni kultura, bo problemska konferenca spregovorila tudi o njih. Težišče dela pa bo f iskanje učinkovitih metod za čim hitrejšo zgraditev novega, sodobnega sistema, v katerem naj bi telesna kultura slednjič dobila mesto, ki ji gre. BORIS KUTIN DVE PARADI — V dvajseti minuti bežigrajskega derbija je Ameršek z velemojstrsko potezo prodrl ob rob kazenskega prostora, od koder je poslal proti Vukče vidu topovski udarec, žoga pa je zletela tik nad vratnico v out. Foto: Svabdd I. ZVEZNA NOGOMETNA UGA Olimpija: Hajduk 0:0 Okrog 20.000 gledalcev za Bežigradom, kjer je megla nagajala moštvoma LJUBLJANA. Stadion Olimpije za Bežigradom, teren blaten, gledalcev okrog 20.000, sodnik Popov (Titov Veles). OLIMPIJA; škorič, Rogič, Popadič, Kapidžič, Soškič, Srbu, Popivoda, Bečejac, Pejovič, Ameršek, Oblak. HAJDUK: Vukčevič, Džoni, Lemešič, Hlevnjak, Holzer, Peruzovič, Boškovič Jovanič, Nadoveza, Jerkovič, Žute-lija. Uvodno praznično razpoloženje ob sklepni jesenski predstavi v bežigrajski areni so ustvarili številni razgreti hajdukovi navijači, ki so tudi vse omahljivce prisilili, da so se vključili v kolone, polne belih zastav. Najbolj presenečeni pa so bili tisti, ki so na štadion prišli šele tik pred začetkom in tamkaj izvedeli, da je vstopnic zmanjkalo. Ko se je težko pričakovana bitka začela, je areno preplavil nepopisen živ žav, ki so ga ustvarili pristaši obeh klubov. Izreden pomen današnje tekme je navdihnil oba nasprotnika, ki sta že v začetku diktirala oster tempo. Treba je reči, da so imeli igralci v belo zelenih majicah v začetku nekoliko več od igre. Najlepšo priložnost je imela Olimpija v 7. minuti, ko je Pejovič mojstrsko zaposlil Popivodo na desnem krilu, toda kritično situacijo je rešil vratar Vukčevič. Ozračje je bilo skrajno naelektreno. To je vplivalo tudi na ig-ralc$. Prekrškov ni bilo veliko. Igraici so se dobesedno razdajali na težkem terenu. Partnerja sta bila izredno razpoložena za kvaliteten spopad in predstavo nasploh, ob kateri so pristaši na trenutke povsem umolknili, da bi lahko »v miru« uživali, kar so gledali. V tem zagriznem boju z n ipopusti j ivim tempom potem dolgo ni bilo pravih priložnosti za zadetek, ko pa je odlični Ameršek ob prodornih krilih in prefinjenih pomočnikih Bečejcu in Pejoviču v 20. minuti sprožil s kakih 15 m topovski udarec proti Vukčeviču, mu je belo-zeleni avditorij poslal bučen aplavz. To je bil tudi alarm za beio-ze-lene, ki so vse bolj stiskali valeti in s sijajno režirano igro prepričevali »majstore s mora«, da so bili njihovi računi, če so sodili, dri bo njihovo delo lahko, napačni. \ Olimpija Je bila vse boljša. Njena igra je navduševala. Vsi ?o igrali požrtvovalno in vsak po svoje je prispeval k prazničnemu vzdušju v bežigrajski areni in ob njej Ti izjemni, tudi fizičn, na--pori so morali zapustiti posledice na igralcih, ki so zadnjih deset minut po malem popuščali, d h je tudi nasprotnik prišel malo do besede. Vendar zanesljivo belo-zelene obrambe ni megel resneje o? o žiti. Razburljivi in privlačni dogodki Nadaljevanje na -f -f a strani Maribor: Borac 1:1 (0:1) MREŽA OSTALA NEDOTAKNJENA — Škorič (Olimpija) nem roku — tokrat v zelo nevarnih vodah, potem ko je lani osvojil odlično 10. mesto: Žekš in Martinčeva Drugi republiški namiznoteniški turnir za člane in članice KRANJ, 6. dec. V organizaciji NTK Triglav je bil včeraj in danes drugi republiški namiznoteniški turnir za člane in članice. Medtem ko je bil mladi žekš iz Murske Sobote zanesljiv zmagovalec, med člani, je bila toliko bolj zanimiva tekma med članicami. Doma 8440 V gosteh 9 0 18 11: 7 5:17 V Ljudskem vrtu, kjer sta gostovala tudi Partizan in Dinamo, je Maribor ostal neporažen, kar je nedvomno uspeh. Zato pa je bila porazna bilanca na tujem, pa čeprav se je vrsta tekem končala z najnesrečnejšim izi- V klubskem derbiju je Martinčeva premagala Jelerjevo s 3:2 in se ji tako revanžirala za nedavni Nova zamejska športna zveza? TRST — Minuli teden so se sestali zastopniki slovenskih športnih društev in so se pogovorili o ustanovitvi nove zamejske športne zveze. Vsi zborovalci so bili enotni glede potrebe za tak forum. Športna dejavnost je pri zamejski slovenski mladini vse bolj razširjena, s tem pa postaja tudi vse večja potreba po koordiniranem pristopu in obravnavanju te dejavnosti ter -njene problematike. Z ustanovitvijo zveze bi delo postalo učinkovitejše, bo}j organizirano in strokovno in ne bi bilo • v mnogočem prepuščeno stihiji kot doslej. Za zdaj deluje 23 slovenskih osnovnih organizacij, ki so včlanjene v CONI z vsaj eno športno panogo. Od teh jih ie 15 na tržaškem in 8 na goriškem območju, goje pa skupno sedem športnih panog. V bližnji prihodnosti — 8. t. m., bo ustanovni zbor nove zveze in upati je, da bo zveza uspešno delovala in izpolnila tisto poslanstvo, ki si ga ljubitelji športa v zamejstvu resnično želijo. I. FURLANIC poraz. V splošnem so imeli največ uspeha igralci in igralke Olimpije Rezultati — Moški A — četrtfinale: Kren (O) : šimonka (O) 3:0, Kastelic (Lj) . : Nišavič CII) 3:1, Žekš (S) : Savnik (Mb) 3:2, Grintal (O) : Rak (O) 3:1, polfinale Kastelic : Kren 3:0, Žekš : Grintal 3:2; finale: Žekš : Kastelic 3:1. Moški B — polfinale: Novak (Kr) : Ramovš (Tr) 2:1, Milovanovič (Mb) : Marušič (Tr) 2:1; finale: Novak : Milovanovič 2:0; moške dvojice — polfinale: žekš-Grintal : Kren-Kravanja (O) 2:0, šimonka-Mikeln (O) : Mišavič-Koman (II) 2:0; finale: šimonka-Mikeln : Žekš-Grintal 2:0. Članice — polfinale: Jeler (O) : Durn (II) 3:0, Martinec (O) : Verstovšek (O) 3:2; finale: Martinec : Jeler 3:2. Dvojice - polfinale: Mar-tinec-Jeler : Dum-Heisenberger (II) 2:0, Žerovnk-Jakopin (Tr) : Verstovšek-Kalan (O) • 2:0; finale: MOSKVA — V prvi tekmi moskovskega hokejskega turnirja je ekipa SZ premagala izbrano moštvo Finske z 8:3 (2:0, 3:1, 3:2). KAIRO — V prvi polfinalni tekmi pokala nogometnih prvakov Afrike sta prvak ZAR Ismaili in ganski prvak Asante Kotoko igrali neodločeno 0:0. Gledalcev je bilo 45.000. Žerovnik-Jakopin Martinec-Jeler 2:1. Mešani dvojici — polfinale: Martinec-šimonka : Jakopin-Ramovš 2:0, žerovnik-Savnik : Jeler-Kren 1:2; finale: Jeler-Kren : Martinec-šimonka 2:1. J. JAVORNIK ATLETIKA Japonec prvi v Fukuoki FUKUOKA — Na tradicionalnem maratonskem teku v tem japonskem mestu je zmagal Japonec Usami in tako prekinil štiriletno serijo zmag tujcev. Japonec je bil najhitrejši med 58 tekača s časom 2:10:37,8, drugi je bil Američan Moore, tretji pa Japonec Unetani. o če Predzadnje, osmo kolo v zvezni hokejski ligi Partizan : Celje V Ljudskem vrtu premoč domačih, ki pa so bili vendarle že na robu poraza MARIBOR. Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev okoli 4000, vreme sončno in toplo, teren dober za igro, sodnik Horvat (Zagreb). STRELCA: 0:1 — Bečirspahič (13), 1:1 — Maraš (80). MARIBOR: Vabič, Simeunovič (PetHč), Grbavac, Radič, Filipovič, Raševič, Maraš, Perazič, Prosen (Rosignoli), Kranjc, Klančnik. BORAC: Vukman, Pelc, Gavrilovič, Agič, Savkovič, Kušmič, Smilevski, Jurič, Bečirspahič (Bašič), Fazlič, Blaževič. Da gre obema tekmecema zares doval in žogo izbil nazaj v polje bij ali zobe ob enotni in čvrsti obrambi gostov, so Banjalučani v 32. minuti iz enega redkih nasprotnih napadov skoraj dosegli drugi zadetek. Smilevski je poslal s položaja desnega krila visoko žogo pred vrata Maribora, Fazlič pa je med dvema domačima branilcema z glavo streljal proti desnemu zgornjemu kotu. vabič je bil že premagan, na veliko srečo domačinov pa se je žoga od prečke odbila nazaj. Nadaljevanje na 3, 6. Cvetkovič 2, 7. Mlinar (cba Tabor) 2, 8. Bezjak (Br> brez zmage. Med tremi ekipami je prepričljivo zmagala Olimpija, ki je visoko premagala oba nasprotnika. Zmagovita ekipa je nastopila v postavi Simonetti, Mezgolits, Funkl in Vehovar. Rezultati: Olimpija : Branik 9:0, Branik : Tabor 6:9, Tabor : Olimpija 2:9. KONČNI VRSTNI RED: 1. Olimpija. 2 Tabor, 3. Branik. S. VIZOVIŠEK KARATE Fužinar drugi Prvi del v ženski namiznoteniški ligi SRS Celjani drugi CELJE, 6. dec. — Danes je bilo na sporedu II. kolo hrvatsko-slovehske lige v karateju v budo-kai slogu. Nastopilo je šest mestnih reprezentanc. Nekateri dvoboji so bili na dokaj visoki ravni, precej pa Je bilo tudi takih, kjer se je poznalo, da tekmovalci tehnično še niso dovolj izbrušeni in je bilo videti precej nečistih u-aarcev. Celjski karateisti budo-kai sioga so tokrat zmagali dvakrat in si s tem precej izboljšali položaj na lestvici. Rezultati: Zagreb Piran 4:1, Celje : Varaždin 3:1, Reka : Varaždin 1:4, Piran : Reka 3:2, Reka Nova Gradiška 3:0, Piran : Varaždin 1:1, Celje Reka 3:2. Po drugem kolu je vrstni red ekip naslednji: 1. Zagreb 31 točk, 2. Celje 24, 3. Reka 18, 4. Varaždin 15, 5. Piran 13, 6. Karlovac 11, 7. Brežice 9, 8. Ogulin 4, 9. Krško 3. 10. Nova Gradiška 3 točke. V prijateljskem srečanju so Celi and premagali ekipo Zagreba s 3:2, izgubili pa so s Piranom z 2:3. Na tekmovanju, ki si ga je' ogledalo 200 gledalcev, je največ ookazal Celjan Maruša, ki je v budo-kai slogu tudi republiški prvak. ' K. JUG LJUBLJANA — V organizaciji Zveze študentskih organizacij je bilo na VSTK medfakultetno prvenstvo v odbojki. Tekmovanja se je udeležilo le šest ekip. Zmagala ej strojna fakulteta pred FNT in FSPVN. F. D. LJUBLJANA, 6. dec. Končan je prvi del tekmovanja v ženski na-mznoteniški ligi SRS. V zadnjem kolu sta zmagali obe gostujoči ekipi, ravenski Fužinar v Kočevju in kranjski Triglav v Ljubljani. Zlasti zmaga Triglava v Ljubljani je precejšnje presenečenje, ker je ekipa Ilirije spet veljala za favorita. Ravenčanke v Kočevju niso izgubile nobenega niza ter so se utrdile po prvem delu ra drugem mestu, kar predstavlja za mlado ekipo lep uspeh, če bodo drugo mesto obdržale do konca tekmovanja se bodo uvrstile neposredno v zvezni finale, v katerem ima Slovenija dva predstavnika. S porazom proti Triglavu pa so si lanske finalistke državnega prvenstva Ilirijanke zmanjšale možnosti za uvrstitev med najboljše v državi. Za Ilirijo je usodno to, da nikoli vsaj dve igralki ne zaigrata enako dobro, medtem ko tretja precej zaostaja. Drug del prvenstva se bo začel v petek 11. t. m. s tekmo Ilirija : Olimpija,' v soboto 12. t. m. pa bo v Kočevju tekma Partizan : Triglav. Rezultati: Partizan (Kočevje) : Fužinar 0:5 (Benčina i Lesnik 0:2, Rački : Petrač 0:2, Vovk : štruc 0:2, Rački : Lesnik 0:2, Benčina : Štruc 0:2). Ilirija : Triglav 3:5 (Kaisesber-ger : žerovnik 2:1, 'Oum : Novak 2:0, Langerholz : Jakopin 1:2, Dum : žerovnik 0:2, Kaisesberger : Jakopin 1:2, Langerholz : Novak 1:2, Dum : Jakopin 2:0, Langerholz : Žerovnik 0:2). LESTVICA PO I. DELU OLIMPIJA 4 4 0 20:1 8 FUŽINAR 4 3 1 16:11 6 TRIGLAV 4 2 2 12:14 4 ILIRIJA 4 1 3 13:15 2 PARTIZAN K. 4 0 4 1:20 0 (dn) Prvenstvo Bežigrada LJUBLJANA, 6. dec. — V izvedbi NTK Olimpija in ObZTK Bežigrad je bilo včeraj in danes na novi šoli Franceta Bevka prvenstvo Osnovnih šol ObZTK Bežigrad. Udeležba je bila zelo številna, saj je nastopilo nad 120 igralcev in igralk v dvanajstih disciplinah obsežnega tekmovalnega sproeda. V moštvenih disciplinah so imeli največ uspehov učenci OŠ Dr. Vita Kraigherja ter učenke OŠ Franceta Bevka, medtem ko so se pri posameznikih uveljavili učenci in učenke OS Mirana Jarca. Prvenstvu sta prisostvovala tudi reprezentanta Kopra in Vec-ko. ki sta pomagala pri organizaciji tekmovanja in z nasveti pomagala najboljšim . ROKOBORBA Mariborčan Skušek prvi v Pančevu PANČEVO, 6. decembra — Po dvodnevnih bojih se je končalo VI. tekmovanje jugoslovanskih šampionov v grško- rimski rokoborbi. na katerem je sodelovalo 50 tekmovalcev iz Bolgarije, Madžarske, Romunije, SZ in Jugoslavije. Lovoriko šampionov je osvojil Boško Marinko (Spartak), ki je premagal svetovnega prvaka Ba-čuja iz Romunije. Lep uspeh na tem velikem tekmovanju je dosegel tudi Mariborčan Skušek, ki je zmagal v kategoriji do 52 kilogramov. Najboljši po kategorijah — do 52 kg: Skušek (J), Šiškov (SZ), Radivojevič (J), do 58 kg: Baču (R), Marinko (J), Turba (M), do 63 kg: Munarlemov (SZ), Koletič (J), Čovič (J), do 69 kg: Damjanovič (J), Zajcev (SZ), Nedev (B), do 75 kg: Kecman (J), Čistov SZ), Butrakov (B), do 83 kg: Nanadič (J), Mironov (SZ), Hegeduš (M), do 90 kg: Corak (J), Neguc (R). Nišovič (J), nad 100 Kg: JurkiJevič (SZ), Kis (M), Padzjumski (SZ). Ekipni vrstni red — učenci od 11—15 leta: 1. OŠ dr. Vita Kraigherja, 2. OŠ Miran Jarc, 3. OŠ Maks Pečar, učenke od 11.—15. leta: 1. OŠ France Bevk, 2. OŠ Maks Pečar, 3. OŠ France Bevk II., učenci od 7.—11. leta: 1. OS dr. Vita Kraigherja, p. OŠ Miran •Jarc, 3. OS Danila Kumar, posamezno — učenci od 11.—15. leta: 1. Kerec (OŠ Miran Jarc), 2. Arzenšek (OŠ France Bevk), 3. Vrhovec (OŠ dr. Vita Kraigherja), učenci od 7.—11. leta: 1.- Rebernik (OŠ Miran Jarc), 2. Merkun (OŠ dr. Vita Kraigherja), 3. Arzenšek II (OŠ dr. Vita Kraigherja), učenke od 11.—15. leta: 1. Zrimšek (OŠ Miran Jarc), 2. Turk (OS Danile Kumar),' 3. Zupančič (OŠ Miran Jarc), dvojice — učenci: I. Pavlovič — Vrhovec (OŠ dr. Vita Kraigherja), 2. Šavor — Ru3 (OŠ dr. Vita Kraigherja;, 3. Su-pan — Prešeren (OŠ dr. Vita Kraigherja), dvojice — učenke: 1. Melihar — Pirnar (OŠ France Bevk), 2. Turk — Zrimšek (OŠ D. Kumar — OŠ Miran Jarc), 3. Cerjanc — Furlan (OŠ Dan. Kumar). (dn) j ZOL — MOŠKI ______________| Mladost : Partizan 3:1 BEOGRAD, 6. december — čeprav je nastopil brez dveh poškodovanih igralcev Markoviča in Petroviča, se je beograjski Partizan dobro upiral prvaku Mladosti iz Zagreba. Derbi je tako pripadel Zagrebčanom s 3:1. Drugi izidi: Sindelič . GIK Banat 1:3, Jedin-stvo : Crvena zvezda 3:0, Železničar : Bosna 3:1, Kvarrier : Vardar 3:2. Vrstni red: 1. Mladost 8 točk. 2. Partizan 6, 3. železničar 6. 4.—8. Kvamer, Jedinstvo, Vardar, GIK Banat in Bosna po 4 točke, 9. Crvena zvezda, 10. Sindelič — oba brez točke. ZOL ŽENSKE Partizan (SK) : Maribor 3:0 (9, 12, 5) SREMSKI KARLOVCI, 6. dec. — V IV. kolu zvezne odbojkarske lige so igralke Maribora gostovale v Sremskih Karlovcih, kjer so se domači ekipi uspešneje upirale samo v prvem in drugam nizu. REZULTATI: Sindjelič : GIK Banat 3:2 (—12, —15, 6, -6, 0), '•Poštar : Radnički 0:3 '—12, --12, —10), Partizan (SK) : Maribor 3:0 (9, 12, 5), Mladost : C. zvezda 1:3 (—13, —3, 15, 3, —5), Partizan (R) : Partizan (B) 2:3 (14, —8. 7, —13) C. zvezda Partizan (R) Partizan (Sk) Mladost Radnički Sindjelič Partizan (B) Poštar GIK Banat Maribor 12:2 11:4 9:5 10:8 9:6 9:8 8:10 3:11 5:12 2:12 II. ZOL Jedinstvo : Maribor 3:0 b. b. BRČKO — Zaostala tekma petega kola II. zvezne odbojkarske lege — zahod med Jedinstvom in Mariborom se je končala s 3:0 za odbojkarje Jedinstva brez igre. ker so Mariborčani predali tekfno. Jedinstvo 9 8 1 26:6 16 Metalac (S) 9 5 4 20:18 10 Jesenice 9 5 4 18:18 10 Partizan 9 5 4 18:13 10 Fužinar 9 4 5 18:19 8 Modriča 9 4 5 16:17 8 Metalac (Z) 9 4 5 16:18 8 Kaštela 9 4 5 15:21 8 Maribor 8 3 5 15:15 6 Vukovar 8 2 6 9:21 4 Moški - zastoj Tablice najboljših atletov v SR Sloveniji v letu 1970 Ko ocenjujemo letošnjo atletsko sezono v Sloveniji (danes so na vrsti moški), znova ugotavljamo, da je vrhunska atletika v naši republiki v zastoju. kvaliteten vrh v Sloveniji je zelo ozek in pravega napredka ni, čeprav se osnova vse bolj širi. Gotovo je, da so vzroki za zastoj predvsem v organizacijskih, finančnih in kadrovskih razmerah. Zadnja leta smo priča- vse bolj množičnemu' tekmovanju za atletski šolski pokal, ki odkriva, zmeraj nove nadarjene atlete. Vendar je v naših tablicah, ki jih objavljamo, zelo malo mladincev; v večini disciplin samo dva do trije. Tolažimo se lahko s tem, da kvaliteten naraščaj še ni dozorel za pomembnejše rezultate in -da bo čez nekaj let položaj ugodnejši. Kljub prizadevanju v AZS ugotavljamo, da tekmovalni sistem ne privlačuje gledalcev, da je organizacija tekmovanj še mnogokje pomanjkljiva, da izmed 99 evidentiranih trenerjev profesionalno delajo v organizacijah le trije, priložnostno pa manj kot polovica, da na tekmovanjih primanjkuje sodnikov, da so za kvalitetne rezultate potrebne plastične steze in skakališča itd. Ce vzamemo pod drobnogled kvalitetne dosežke slovenskih atletov v preteKlem letu, ugotavljamo, da sta samo Vivod in Male izboljšala jugoslovanska rekorda (v skoku v višino in v hoji na 20 km). Kocuvan je dosegel nova republiška rekorda na 200 m in 400 m, izenačil pa je rekord na 100 m. Ekipi SRS in Olimpije sta v štafetah 4 x 100 m popravili absolutni in klubski republiški rekord. V državni reprezentanci je nastopilo sedem slovenskih atletov (Kocuvan, žuntar, Pen-ca, Male, Vivod, Pečar in Fister). Na osnovi nove, zelo zahtevne jugoslovanske kategorizacije atletov je normo za mednarodni razred dosegel le Kocuvan (100 in 200 m), norme zveznega razreda pa Pisič (100 m), Vivod (višina). Lešek (palica). Pečar (disk) in Vravnik (deseteroboj). Ce dodamo tem imenom še 18 atletov republiškega razreda (Carli, Bizjak, Cankar. Medvešek, Obal. Novak, Žuntar, Male, Penca, Hladen. Medvešček, Prezelj, Udovč, Zomada, Svet. Spilar. Markež, Bukovec), smo s tem že našteli vso elito naše moške atletike. Na osnovi kategorizacije lahko ugotovimo, da so zahvaljujoč Kocuvanu in Vivodu naše najboljše discipline kratki teki in skok v višino, naj slabše discipline pa 800 m, 3000 m zapreke, maraton, troskok in krogla, v katerih nimamo niti enega atleta republiškega razreda Ce primerjamo nekoliko širšo kvaliteto, tj. povprečke deseteric, ugotavljamo, da smo v minuli sezoni dosegli v povprečkih napredek le na 200 m, 400 m, 400 m ovire in 4 x 100 m. V desetih disciplinah so bili povprečki najboljši v ‘letih 1964-66, v štirih pa so povprečki bili boljši celo ▼ letih 1960-61. V tablicah so po vsaki disciplini prikazani rezultati prvega in desetega tekmovalca ter povprečki deseteric. Najboljši rezultati (tudi izenačeni) pa so podčrtani. Med atletskimi delavci je gotovo dovolj dobre volje in želje za kvalitetni napredek, vendar bo potrebno izboljšati marsikaj, predvsem pa materialne razmere, da bo lahko slovenska atletika odločneje posegla v jugoslovanska in mednarodna dogajanja. Ce bi hoteli dobiti na osnovi tablic še zaporedje najboljših moških atletskih kolektivov v Sloveniji (prvo mesto deset točk. drugo devet itd.), je vrstni red naslednji (v olimpijskem programu): 1. AD Kladivar, Celje 2 Olimpija, Ljubljana 3. Triglav, Kranj s 4. ŽAK Maribor 5. Ljubljana 6. Rudar. Trbovlje 7. Novo mesto 8. —9. Gorica, Partizan Cerknica 372 točk, 332 točk, 160 točk, 146 točk, 49 točk, 20 točk, 18 točk, 14 točk, 14 točk, 10. Velenje 11. Slovan Ljubljana 12. Partizan Kočevje Tablice so naslednje 100 m 10,4 Kocuvan Miro Pisič Boris Carli Srdan Bizjak Dušan Cankar Franc Obal Stefan Dvoršak Henrik Medvešek Tone Hočevar Borut Lojk Brane Penca Janez 10,6 10.7 10.8 10,8 11,0 11,0 11,0 11,1 11,1 11,1 47 49 48 48 49 51 52 49 49 52 49 Leto 1968 1969 1970 Prvi 10,6 10,5 10,4 Deseti 11,2 11,1 11,1 9 točk, 8 točk, 6 točk. KI Ol Ol Mb Ol KI KI KI Ol Tr 'Ol Povpreček 10 10,99 10,91 10,85 200 m 20,9 Kocuvan Miro 47 KI 21,8 Bizjak Dušan 48 Mb 22,1 Carli Srdan 48 Ol 22,3 Obal Stefan 51 KI 22,3 Cankar Franc 49 Ol 22,5 Pisič Boris 49 Ol 22,6 Medvešek Tone 49 KI 22.6 Dvoršak Henrik 52 KI 22.8 Mele Miloš 50 Ol 22,8 Lenard Rado 52 Mb Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 21,8 23,2 22,57 1969 21,5 22,7 22,28 1970 20,9 22,8 22,27 400 m 46.8 Kocuvan Miro 47 48.8 Carli Šrdan 48 48.8 Medvešek Tone 49 49,2 Obal Stefan 51 49,4 Kavčič Iztok 52 49.9 Penca Janez. 49 50.7 Lojk Brane 52 50.8 Židan Rajko 47 50.9 Jazbec Primož 51 50,9 Cankar Franc 49 800 m 1:53,4 1:54,2 1:54,4 1:55,0 1:55,2 1:55,5 1:56,0 1:57,3 1:57,4 1:57,5 Leto Prvi Deseti 1968 48,0 51,2 1969 47,8 51,0 1970 46,8 50,9 Kavčič Iztok Kristan Tine Židan Rajko Svet Peter Kotnik Milan Kolenc Matjaž Kovačič Tone Žumer Drago žužek Metod Obal Stefan 52 48 47 49 50 49 51 49 51 51 KI Ol KI KI Tr Ol Tr Ol Ol Ol Povpreček 10 49,94 49,86 49,62 Tr Lj Ol KI Mb Ol Ol Tr Ol KI 1000 m 2:31,4 2:31,5 2:32,5 2:32,6 2:34,8 2:35,2 2:35,7 2:36,0 2:36,5 2:37,0 Kavčič Iztok Kovačič Tone Ferfila Stane žužek Metod Ilovar Dušan Kotnik iClilan Lisec Stanko Kleč Matej Gorjup Matija Gorenšek Milan 52 51 51 51 52 50 52 51 52 52 Tr Ol PC Ol KI Mb KI Tr Ru KI Leto Prvi Deseti Povpreček ; 10 1968 2:27,5 2:34,6 2:32,1 1969 2:29,8 236,9 2:34,2 1970 2:31,4 2:37,6 2:34,8 1500 m i 3:50,8 Svet Peter 49 KI 3:58,8 Božič Rudi 48 Lj 4:00,0 Kolenc Matjaž . 49 Ol 4:00,6 Kristan Tine 48 Lj 4:01,4 Kovačič ■ Tone 51 Ol 4:02,5 Zidan Rajko 47 Ol 4:03,0 Ferfila Stane 51 PC 4:03,6 žužek Metod 51 Ol 4:04,4 Lisec Stanko 52 KI 4:04,5 Žumer Drago 49 Tr Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 3:44,3 4:03,3 3:57,4 1969 3:53,6 4:08,7 4:01,6 1970 3:50,8 4:04,5 4:01,0 3000 m 8:27,6 Žuntar Drago 44 KI 8:32,8 Svet Peter 49 KI 8:43,8 Podpečan Bogdan 49 KI 8:49,2 Lisec Stanko 52 KI 8:52,0 Ferfila Stane 51 PC 8:58,8 Zore Boris 48 Mb 9:01-,8 Bernik Edo 49 Ol 9:03,4 Sepohar Toni 49 - Ol 9:04,6 Urankar Viki 48 KI 9:06,4 žužek. Metod 51 Ol Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 8:14,0 9:03,2 8:41,8 1969 8:40,0 9:02,3 8:50,6 1970 8:27,6 9:06,4 8:52,0 53:44,6 54:24,8 55:31,0 57:12,4 58:53,8 59:29,4 Strašek Ivan Zekš Vili Trpin Srečko Juričič Tone Berlak Rajko Simončič Odon 54 49 53 53 53 52 KI Ve Je Ol Ve KI Leto Prvi Deseti Povpreček* 10 . 1968 49:23,2 . 67:43,6 58:23,9 3:23,2 1969 48:26,4 57:29,4 54:43,6 1970 49:20,8 59:29,4 54:33,2 3:23,8 Hoja 20 km 1:36:35,2 Melč Rudolf 35 1:51:24,8 Zekš Vili 49 1:58:38,6 Levačič Slavko 52 2:14:06,2 Šlajmer Miran 26 110 i 14.7 14,9 15,0 15,0 15.7 15,7 15,7 Leto 1868 1969 1970 ii ovire Bizjak Dušan Pisič Boris Penca Janez Hladen Marjan Vravnik Franc Orel Vojko Strugar Bojan Prvi 1:39:03.0 1:42:20,8 1:38:35,2 48 49 49 51 43 43 52 5000 m 14:25,8 Svet Peter 14:28,2 Žuntar Drago 44 KI Leto Prvi Deseti 15:01,0 Sepohar Toni 49 Ol 1968 54,4 59,8 15:01,6 Podpečan Bogdan 49 KI 1969 53,7 58,1 15:07,6 Ferfila Stane 51 PC 1970 . 53,2 58,8 15:08,0 Lisec Stanko 32:23,0 Božič Rudi 32:24,4 Ivančič Franc 33:02,6 Bernik Edo 33:12,4 Sepohar Toni 33:18,6 Premože Tone 33:35,0 Urankar Viki 33:42,0 Zalar Franc Leto 1968 1969 1970 Prvi 30:15,8 28:46,0 30:17,0 [Maraton 2:45:52,0 Koselj Stanko 3:01:54,0 Beras Franc 48 48 39 49 49 48 48 51 Deseti 34:34,6 33:48,2 33:42,0 49 43 Mb Lj Mb Oi Ol Ol KI Ol Povpreček 10 32:43,6 32:21,0 32:31,0 Ve Lj Leto 1968 1969 1970 Leto 1968 1969 1970 Hoja 10 km Prvi 2:36:28,2 2:53:23,8 2:45:52,0 Deseti Prvi - Deseti Povpreček 10 49:20,8 Mdle Rudolf 35 KI 1:54,4 1:57,4 1:55,9 . 52:18,6 Lah Franci 52 Lj 1:55,0 1:58,0 1:56,6 52:33,6 Čelik Ferdo 43 Go 1:53,4 1:57,5 1:55,6 53:02,6 Lukman Božo 54 KI 16,2 Rotar Dušan 53 16,5 Novak Jure 49 16,6 Skrij Jože 50 Leto Prvi Deseti 1968 15,1 16,2 1969 14,8 16,2 1970 14,7 16,6 400 m ovire KI Ve Ve Mb Mb Ol Ol Ki KI Go Mb KI Ol Ol 53,2 54,0 54.5 54.6 54.7 55.8 57,7 57.7 58,6 58.8 Penca Janez Bizjak Dušan Obal Stefan Pisič Boris Hladen Marjan Strugar Bojan Pangerc Lado Korent Vinko Skrij Jože Kosi Franc 49 48 51 49 51 52 47 47 50 42 Povpreček 10 15,71 15,48 15,60 . Ol Mb Ki Ol KI Mb Tr Ol Ol Ol Povpreček 10 57,78 56.08 55.08 15:13,2 Božič Rudi 48 Lj 3000 m zapreke 15:18,0 Zore Boris 48 Mb 9:42,4 Škof Ivan 51 KI 15:40,6 Bernik Edo 49 Ol 9:45,2 Mileč Milan 52 Mb 15:52,2 Vastl Andrej 53 Mb 9:45,6 žužek Metod 51 Ol 9:50,4 Ivančič Franc 39 Mb Leto Prvi Deseti Povpreček 10 9:50,4 Zalar Franc 51 Ol 1968 14:26,8 15:52,2 15:17,3 9:51,6 Zore Boris 48 Mb 1969 13:58,4 15:45,0 15:16,4 9:56,2 Podpečan Bogdan 49 KI 1970 14:25,8 15:52,2 15:07,6» 9:56,4 Urankar Viki 48 KI 9:58,2 Kralj Iztok 49 KI 10.000 m 9:59,8 šraj Bernard 49 Tr 30:17,0 Žuntar Drago 44 KI 31:35,8 Podpečan Bogdan 49 KI Lelo Prvi Deseti Povpreček 10 1968 1969 1970 9:06,8 9:18,6 9:42,4 10:46,4 10:12,8 9:59,8 10:06,8 9:52,1 9:51,6 4 x 100 m 41.4 Reprezentanca Slovenije (Cankar, Pisič, Bizjak, Kocuvan) 41,9 Olimpija I, Ljubljana (Cankar, Pisič, Carli, Penca) 42.4 Kladivar I, Celje (Medvešek, Obal, Dvoršak, Kocuvan) 42.6 v Maribor. Maribor (Košir, Lenard, Grošeta, Bizjak) 43.6 Triglav I, Kranj (Strojan, Fister F., Lojk. Kavčič) 44.6 Triglav II, Kranj (Udovč, Prezelj, Pangerc, Kleč) 44,8 Kladivar II, Celje (Slajkovec, Planinšek. Zorec. Hladen) 45.0 Slovan, Ljubljana (Perdan, Galuf, Sore, Lampič) 45.0 Novo mesto, Novo mesto (Dragaš, Hribernik. Suhy, Somrak) 45.4 Olimpija II, Ljubljana (Jazbec, Slak, Novak, Mele) Loto 1968 Prvi 42,9 Deseti 45,2 Povpreček 10 44,3 1969 1970 42,3 41,9 45.4 45.5 44,3 44,1 Kocuvan) 4 x 100 m 3:17.8 Kladivar I, Celje (Dvoržak, Obal, Medvešek, , Reprezentanca SR Slovenije (Cenkar, Kristan. Kavčič, Obal) Olimpija l. Ljubljana (Pisič. Jazbec, Židan, Carli) Maribor I, Maribor (Žerak, Prah, Skok, Kotnik) 3:25,8 Triglav I, Kranj (Lojk, Sagadin, Fister F., Kavčič) 3:28,9 Olimpija II, Ljubljana (Mele, žužek, Kovačič Saje) 3:31,4 Triglav II, Kranj (Prezelj, Pangerc. Žumer, Kleč) 3:33,4 Ljubljana, Ljubljana (Kristan, Kastelic, Lavrič. Črne) 3:35,6 Kladivar II, Celje (Florjanič, Ilovar, Hladen, Kelenc) 3:36,8 Slovan, Ljubljana (Lampič, Perdan. Galuf, Zakrajšek) Leto 1968 1969 1970 Prvi 3:17,6 3:16,3 3:17,8 Deseti 3:48.8 3:37,0 3:44,9 VIŠINA 214 200 200 200 191 190 190 186 185 Leto 1968 1969 ' 1970 DALJAVA 7,30 740 7,02 7,00 6,85 6.80 6,77 6,77 6,72 6,69 Leto 1968 1969 1970 Vivpd Branko Medvešček Marko Prezelj Dušan Novak Jure Milek Polde Prezelj Marko Ušen Vinko Penca Janez sedem skakalcev Prvi 213 208 214 44 46 49 49 48 52 47 49 Deseti 185 185 185 Udovč Slavko Hladen Marjan Pisič Boris Košir Matija Novak Jure Fister Franci Prezelj Dušan Ernestini Karlo Žorž Kovčenko Lojk Brane Prvi 726 730 730 47 51 49 50 49 47 49 42 47 52 Deseti 669 680 669 TROSKOK 14,46 14,12 14,08 14.02 13,93 13,86 13.76 13.77 13,65 13,27 Prezelj Dušan Žorž Kovčenko Slak Zdravko * Lenard Rado Hladen Marjan Blažič Emil Pisič Boris Košir Matija Bole Alojz Lampič Borut Leto 1968 1969 1970 PALICA 4,50 4,20 4,11 4,10 4.10 4.10 3,80 3.60 3.60 3.60 Prvi 14,43 14,52 14,46 49 47 50 52 51 47 49 , 50 42 49 Deseti 13,09 13,31 13,19 Lešek Roman Vravnik Franc Konc Lado Fister Franc Bizjak Miran Peterka Andrej Rojko Franc Kosmač Tomaž Svent Igor Ziherl Miloš Leto 1968 1969 1970 Prvi 440 420 450 37 43 44 47 52 51 40 48 48 48 Deseti 360 360 360 Povpreček 10 3:31.6 3:29,7 3:30.2 KI 0 ) Tr 01 Tr Tr Mb Ol Povpreček 196,1 195.0 194.1 Tr KI Ol Mb Ol Tr Tr Lj Ol Tr Povpreček 10 685.4 694.1 690.2 Tr Ol Ol Mb KI Go Ol Mb Ve Sl Povpreček 10 13.68 13,89 13,88 KI KI Tr Tr Ol KI Ru Lj Ol Ol Povpreček 10 396.0 388.0 397.1 KROGLA 15,70 Pikula Božo 15,43 Satler Jože 47 Tr 15,26 Pečar Zdravko 50 Ol 15,17 Štimec Marjan 51 Ol 14,73 Vravnik Franc 43 KI 14,13 Leskošek Branko 46 KI 14,00 Grilanc Igor 52 Go 13,74 Kas jak Marjan 37 Mb 13,38 Juh Stane 45 Ru 13,13 Markež Ivan 32 Mb Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 ' 15,81 13,36 14,235 1969 15,65 13,49 14,332 1970 15,70 13,13 14,467 DISK 53,54 Pečar Zdravko 50 Ol 46,44 Vravnik Franc 43 KI 45,78 Leskovšek Branko 46 KI 44,64 Pikula Eožo 41 KI 42,87 Peterka Andrej 23 KI 42.43 Juh Stane 45 Ru 42.40 Virant Kost j a ol Nm 41,39 Napast Zvone 51 Tr 40.69 Konc Lado ‘ 44 Tr 40,18 šega Stane 44 PK Leto Prvi Deseti Povpreček 10 1968 49,98 40,53 43,478 1969 53.74 41.15 43,586 1970 53,54 40,18 44,036 KOPJE 70,77 69,42 64,94 62,79 60,22 * 60,04 59,69 59,46 59.00 58,22 Zornada Branko Spilar Marjan Kopitar Jože Babovič Mirko Fister Matej Skok Milan Zalar Tone Fister Franc Knavs Valentin Vravnik Franc Leto 1968 1969 1970 Prvi 72,00 71,32 70,77 50 38 31 49 48 52 54 47 51 43 Deseti 57,47 57,02 58,22 KLADIVO 54.64 54,23 53,90 51,66 51,11 50,42 50,30 48,98 45,70 45.64 Markež Ivan Bukovec Franc Vajdič Lojze Vidmar Boris Vidmar Adi Zajc Stane Rojko Marjan Hrovatin Bojan Ribič Franc Planinšek Andrej Leto 1968 1969 1970 Prvi 55.11 55.12 54,64 DESETEROBOJ 7280 6471 6162 6111 5639 5618 5140 4703 Vravnik Franc Fister Franc Konc Lado Kaštivnik Tone Peterka Andrej Lampič Borut Virant Kost ja Zakrajšek Srečo 32 44 40 37 42 46 41 49 49 52 Deseti 47,27 47,62 45.64 43 47 44 43 51 49 51 51 OI N m KI KI Tr KI PC Tr PK KI Povpreček 10 62,605 63,273 62,433 Mb KI Ru Ol KI Ol Ol Mb Lj KI Povpreček 10 50,364 51,012 50,658 KI Tr Tr Tr KI Sl Nm Sl Leto 1968 1969 1970 Prvi 6809 7111 7280 Deseti Povpreček 10 Legenda Gorica, Nova Gorica Kladivar. Celje Ljubljana. Ljubljana Maribor, Maribor - Novo mesto. Novo mesto Olimpija, Ljubljana P»rt.i7.nn Corlmioo Go KI Lj Mb Nm 9i ----***i-'*j“. ujuuijai PC — Partizan, Cerknica PK — Partizan, Kočevje Ru — Rudar, Trbovlje Sl — Slovan, Ljubljana Tr — Triglav, Kranj Ve — Velenje, Velenje MARKC f VOLILNA VTIOCICA — Danes imajo v Pakistanu prvič po dvanajstih letih vojaške oblasti splošne volitve. Glavna naloga parlamenta, kd ga bodo izv olili," bo sprejetje nove ustave. Agitacija za volitve je bila zelo vroča; zlasti so se pri tam odlikovali voditelji ljudske stranke nekdanjega pakistanskega zunanjega ministra Zulfikarja Alija Buta, ki je bil že pod Ajubom Kanom resen kandidat za državni vrh. Telefoto: UPI SKOČIL IN OSTAL CEL — Neznani član zveze arabskih študentov se je udeležil napada na jordansko veleposlaništvo v Londonu; ko so policisti začeli napadalce loviti po poslopju, je skočil s prvega nadstropja in ostal cel. Telefoto; UPI SODOBNI IKAR je doma v Angliji. Ime mu je Walter Comslrps, podvig svojega mitičnega prednika pa je poskusil ponoviti s krili iz lesa in lepenke. Odletel je z devet metrov visokega poslopja in želel zajadrati čez reko Nene. Elastični trakovi, s katerimi je imel pritrjena krila, so popokali; nekaj trenutkov po tistem, ko je nastal posnetek, je strmoglavil — v vodo. Telefoto; UPI Industrija proizvaja vedno več Novembra je bila proizvodnja za 10.3% višja kot lani v istem mesecu LJUBLJANA, 6. decembra — Povečano povpraševanje po industrijskih proizvodih, ki se je pojavilo v zadnjem času v zvezi z govoricami o devalvaciji dinarja, je očitno zaustavilo prej vidne pojave popuščanja rasti proizvodnje. Novembrska aktivnost slovenskih industrijskih podjetij se kaže v najnovejši oceni republiškega zavoda za statistiko o gibanju industrijske proizvodnje v tem mesecu. Po tej oceni je bila v preteklem mesecu industrijska proizvodnja zaradi manjšega števila delovnih dni sicer nizka kakor v oktobru. Po ocenjenem indeksu pa je kljub temu dosegla za 9,6 % višjo raven kakor v lanskem povprečju. Pri tem je bila za 10,3 °/o večja kakor lani v tem' mesecu. Za celotno ena j stmesečno obdobje pa bi dobili stopnjo povečanja 9,0 °/o. V drugi polovici novembra se je po sušnem obdobju po-povečala proizvodnja hidroelektrarn. Tudi v premogovnikih so povečali odkop. V zasavskih premogovnikih so delali tudi v prostih - sobotah in nedeljah. Kljub manjšemu številu delovnih dni so tudi v črni metalurgiji in v kemični industriji dosegli večjo proizvodnjo. Spričo 50 odstotnega depozita pri uvozu so občutili pomanjkanje uvoznega reprodukcijskega materiala v kovinski in elektro industriji ter deloma v usnjarski obutveni industriji. P. S. Slavnostna seja PTT podjetja Koper POSTOJNA, 6.' dec. — Tu Je bila danes slavnostna seja delavskega sveta PTT podjetja Koper. Trinajstim delavcem so podelili odlikovanja predsednika Tita, 54, ki so že 20 in več let v podjetju,'pa so podelili posebna priznanja. Na seji je govoril direktor PTT podetja Koper Roman Florjančič, ki je med drugim poudaril, da čaka 360-članski kolektiv v prihodnje vrsta nalog, zlasti pri vlaganju v modernizacijo ptt omrežja. Prav zdaj polagajo koaksialni kabel med Postojno in Koprom, prihodnje leto pa nameravajo direktno povezati Koper in Trst. A. P. Začasno zaprt kopalni bazen MARIBOR, 6. dec. — V gostinskiem obratu Fontana na Koroški cesti v Mariboru so začasno zaprli nedavno odprt kopalni bazen. Zvedeli smo, da se je pokvaril eden od či-* stilnih filterjev. Predstavniki gostinskega podjetja novi svet so poklicali strokovnjake iz Salzburga, ki bodo okvaro čimprej odpravili. Vse naprave v bazenu so še pod jamstvom. Računajo, da bodo kopalni bazen v Fontani že v torek spet odprli. M. K. Pravda napadla Nixona Sovjetski list ostro graja Nixonovo »evropsko doktrino« — Neues Deutschland o solidarnosti z Nemško DR MOSKVA, BERLIN, 6. dec. (Tanjug). V glavnih mestih ZSSR in NDR posvečajo vodilni listi največ pozornosti izidom pravkar končanih vrhunskih posvetovanj varšavske zveze v Berlinu in NATO v Bruslju. V zvezi s tem je najbolj opazen različni ton, s katerim govore o zahodnoevropskih članicah NATO in o ZDA. Moskovska Pravda ugotavlja, da se evropski procesi razvijajo nasploh pozitivno, Zaslugo za to pripisuje predvsem politiki varšavske zveze, nasprotnike evropskega popuščanja pa razvršča v tri velike skupine. V prvo uvršča »zahodno-aamške militariste in revan-s!ste<(, ki žele preprečiti ratifikacijo sovjetsko-zahodno-nemškega sporazuma, zapletajo pogajanja o zahodnem Berlinu in zavlačujejo priprave za evropsko varnostno konferenco. Slovo od Anteja Trstenjaka LJUTOMER, 6. dec. — Danes so na mestnem pokopališču v Ljutomeru pospremili k zadnjemu počitku akademskega slikarja Anteja Trste-njakaj. Pogrebnih svečanosti so se poleg domačinov, Mariborčanov, družbenopolitičnih in kulturnih delavcev udeležila tudi akademika Božidar Jakac in dr. Bratko Kreft. V imenu ljutomerske občine se je pokojniku za njegov prispevek v zakladnico slovenske likovne kulture iz Prlekije, zahvalil Ivo Šumak, predsednik ljutomerske občine. -P. P. Nagrajeni sovjetski umetniki MOSKVA, 6. dec. (TASS). V Kremlju so znanim književnikom in umetnikom slovesno podelili sovjetske državne nagrade za leto 1970. Nagrade so prejeli: pisatelj Sergej Sajtakov, skladatelj Nazib žiganov, pevka Bibi-gulj Tuljegenova, kipar So-slanbek Tavasijev, slikar Zu-rabu Cereteli, vodja litvanskega ansambla pesmi in plesov »Letuva«, vodja ukrajinskega folklornega ansambla Pavel Virskij, ustvarjalci filmov »Dočakali bomo tudi ponedeljek« in »Češkoslovaška, leto preizkušenj«. Dekan in prodekana odstopili SKOPJE, 6. dec. (Tanjug). — Dekan in prodekana medicinske fakultete v Skopju, profesorji dr. Hristo Duma, dr. Vančo Kovačev in dr. Savo Mirenski, so se v pismenih ostavkah odpovedali svojim funkcijam. Za ta korak so se odločili po Izredni seji predavateljskega sveta te fakultete, na kateri je bila sprejeta zahteva študentov za liberalizacijo vpisa in opravljanja izpitov. ' Elektrike bo dovolj BEOGRAD, 6. dec. (Tanjug) — Obilno deževje v zadnjih dnevih je znatno izboljšalo elektroenergetski' položaj v Jugoslaviji, še pred tremi tedni so napovedovali možnost, da bi porabo električne energije omejili, zdaj pa je skoraj gotovo, da omejitev v potrošnji električne energije verjetno ne bo, seveda če se ne bi kaj nepredvidenega zgodilo. Hidrocen-trale delajo normalno. V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače! Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti KOCH na Glavnem trgu V drugi skupini naj bi bili pripadniki NATO, ki se zadnje čase znova hitreje oboro-žujejo in uveljavljajo pustolovsko politiko. Tretjo skupino pa sestavljajo ZDA. Pravda tu ostro napada »evropsko doktrino« Richarda Nixona, katere smisel naj bi bil po vodilnem sovjetskem časopisu ta, da je treba zahodnoevropske članice NATO prepričati o naslednjem. Oh svetovnem jedrskem ravnotežju je možna vojna s klasičnimi sredstvi, NATO pa mora biti zanjo pripravljen. ZDA torej po pisanju Pravde žele, da bi Evropa ostala tudi v začenjajočem se desetletju razsekana na dva nasprotujoča si vojaška bloka. To je za običaje, ki so v Sovjetskem tisku prevladovali zadnje mesece, nenavadno oster ton v odnosu do ZDA. Hkrati pa Pravda ponovno vztraja pri tem, da mora ostati socialistični tabor trden in enoten kot le kdaj. Vodilni vzhodnonemški list Neues Deutschland je zadnja dva dneva posvetil več prispevkov rezultatom berlinskega vrha varšavske zveze. Neues Deutschland poudarja potrebo po enotnosti socialističnih držav in jo močno povezuje s potrebo po nadaljnjem boju za uveljavljanje miroljubne koeksistence, štirje dokumenti, ki so jih sprejeli na vrhunskem sestanku varšavske zveze v Berlinu, bodo po pisanju lista dali krepko spodbudo popuščanju evropske napetosti. Po pisanju Neues Deutschland so se socialistične države v »izjavi o položaju v Evropi« solidarizirale z Nemško DR in dejale, da brez NDR ni mogoče sezida- Huda nesreča pri Obrovem Sopotnik izgubil življenje, štirje poškodovani KOZINA, 6. dec. — Včeraj ob 16.20 še je med Obrovim in Podgradom pripetila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, štiri pa so bile poškodovane. Nesreča se je pripetila, ko je voznika osebnega avtomobila Franca Petrolinija iz Ancone (Italija), ki je vozil proti Reki, začelo pri od-cepu za Male Loče zanašati, tako da je zavozil na levo polovico cestišča, kjer je trčil. v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Gug-lielmo Perugini iz Brescife (Italija). Pri trčenju je izgubil življenje Peruginijev sopotnik Enrico Perugini iz Nuvolera (Italija), medtem ko je voznik Perugini še vedno v kritičnem stanju. V Perugini j evem avtomobilu je bil hudo poškodovan tudi naš državljan Adriano Rado-slovič iz Velikega Lošinja. Huje ranjen je bil tudi Alfre-do Renzi, sopotnik v Petro-Ijjlijevem avtomobilu. Petro-lini je bil laže poškodovan. Vse tri poškodovane so od-i peljali /v izolsko bolnišnico. Na vozilih je za 70.000 dinarjev škode. D. G. ti trajnega evropskega miru. »Jasno je: v Evropi ni mogoče nobenega temeljnega vprašanja rešiti brez enakopravne udeležbe NDR.« Neues Deutschland ostro graja rezultate ministrskega sveta NATO, češ da so tam »vnovič postavili pogoje« za evropsko varnostno konferenco. »Prav gotovo se naposled ne bo uresničil negativni načrt iz Bruslja, temveč pozitivni program iz Berlina.« Boj proti inflaciji v ZDA Demokrati zahtevajo začasno zamrznjenje cen in mezd WASHlNGTON, 6. dec. (Tanjug) — Voditelja demokratske večine v obeh domovih ameriškega kongresa sta zahtevala od predsednika Nixo- • na, da takoj uvede začasno zamrznjenje cen in mezd in da ti ukrepi ostanejo v veljavi, dokler ne bo izdelan dolgoroči\ejši načrt za kontrolo inflacije. Voditelja večine v senatu in predstavniškem domu sta predlagala tudi, da bi to začasno obdobje »zamrznjenja« trajalo trideset do šestdeset dni, medtem pa bi se predsednik Nixon posvetoval s predstavniki kapitala, dela in drugimi dejavniki v gospodarstvu o izdelavi dolgoročnejšega načrta za nadzorovanje inflacije. Zagovorniki intervencije države navajajo primere o najbolj prizadetih Urbanih centrih. Mestu New Yorku primanjkuje letos 300 milijonov dolarjev samo za izplačilo policistov, učiteljev, sanitetnega osebja, pometačev ulic, delavcev za vzdrževanje vodovoda in kanalizacije itd. New York pa je sicer najbogatejša od vseh ameriških držav, pa tudi med mesti s skupnim proračunom 7 milijard 700 milijonov dolarjev na leto. Milijon sto tisoč Newyorča-nov pa prejema socialno pomoč v skupnem znesku milijarde 760 milijonov dolarjev. Hkrati pa dvigajo glasove proti državni kontroli in v prid dosedanji predsednikovi politiki popolnoma svobodnega delovanja tržnih zakonov. Ti ukrepi, ki nam jih zdaj predlagajo, so vojni, je rečeno v nekem članku. Ali tisti, ki jih predlagajo v mirnem času, sploh mislijo resno? Bolje je prenašati vse težave inflacije, pa čeprav so neprijetne, kot pa dovoliti, da bi že samo idejo o svobodnem tržišču pokopali za zmeraj, poudarjajo drugi. Takjnih menej pa je znatno manj kot tistih prvih. V dveh dneh 450 krvodajalcev KRUŠEVAC, 6. decembra (Tanjug). V enem samem dnevu je 210 prebivalcev Kru-ševca dalo prostovoljno kri zavodu za transtuzijo. Skupini zavoda za transfuzijo se je v dveh dneh prijavilo kar 450 prostovoljnih krvodajalcev iz tega kraja. Zbrali so približno 80 litrov krvi. Največ je bilo med krvodajalci srednješolcev — le s tehniške šole 1 190 dijakov. Zadnje vesti Brandt in Scheel v Varšavi Za Brandta je podpis sporazuma več kot le normalizacija odnosov VARŠAVA, 6. dec. (Tanjug, UPI, Reuter) — Zahodnonem-ški kancler Willy Brandt in zunanji minister Walter Scheel sta danes ob 17. uri prispela s posebnim letalom v Varšavo. Brandta in Scheela s spremstvom so na letališču sprejeli najvišji funkcionarji LR Poljske na čelu s predsednikom Cyrankiewiczem. Pred odhodom v Varšavo je Brandt izjavil, da pomeni sporazum, ki ga bodo j\itri podpisali več kot samo normalizacijo in izboljšanje odnosov. Po njegovem zaključuje ta sporazum obupno poglavje evropske zgodovine; to pomeni obenem konec in začetek, je\iejal kancler Brandt. Potem ko je Brandt stopii na poljska tla, so zaigrali za-hodnonemško in poljsko himno. Obe himni so poslednjič igrali skup&j 1. 1938 ob izmenjavi diplomatskih predstavnikov. Zahodnonemški kancler je sprejel na letališču ra-port komandirja častne čete, pozdravil poljsko zastavo in pregledal postrojeno vojaško enoto. Brandtov obisk na Poljskem spremlja približno 250 tujih novinarjev. Z velikim zanimanjem pričakujejo kanclerjevo tiskovno konferenco, ki ho v torek popoldne, neposredno pred njegovim odho-hod v Bonn. Srečanje predstavnikov revij Prihodnje srečanje bo spomladi, v Novi Gorici IDRIJA, 6. dec. —. Sinočnji sestanek predstavnikov sedmih slovenskih revij, ki je bil v Idriji, je izzvenel kot nujna potreba po še nadalnjem- sodelovanju ter nadaljnjih srečanjih. Posveta so se udeležili vsi glavni in odgovorni uredniki revij Mladika,. Most in Zaliv iz Trsta, Obale iz Kopra, Goriških srečanj iz Nove Gorice, Razgledov in Kapelj iz Idrije ter številni drugi kulturni delavci s te in one strani meje. Sinpčnje srečanje je bilo že tretje po vrsti, prihodnje pa bo spomladi v Novi Gorici, v organizaciji revije Goriška Srečanja. A. P. Presaditev zdravi cirozo jeter STRASBOURG, 6. decembra (AFP) — Na petem kongresu evropskega društva za eksperimentalno kirurgijo je dr. Roger Benichoux z univerze v Strasbourgu dokazal, da je mogoče s prešah ditvijo dela trebušne 'slinavke pozdraviti cirozo jeter. Uspehi so zelo spodbudni. Enajst pacientov, ki so jih doslej operirati, se je vrnilo k svojemu delu. Operacija je lahka, vrh slinavke presade na levo stran jeter. Močnejši dotok krvi v presajeni del tkiva regenerira cirozna jetra. Operacijo so najprej preizkusili na 60 psih in 20 zajcih. Plenum CK KP SZ MOSKVA, 6. dec. Kakor javlja agencija France Presse se bo jutri sestal plenum CK KP Sovjetske zveze pod predsedstvom Leonida Brežnijevh. Brežnjev naj bi na plenumu podal referat o mednarodnem položaju, zlasti o evropskem vprašanju ip o Indokini. Izraelska vlada čaka JERUZALEM,-6. dec. (UPI). V pričakovanju novih pojasnil o ameriški politiki na Srednjem vzhodu in novih zagotovil za Izrael, je izraelska vlada sklenila, da še ne bo sprejela pogajanj ob sodelovanju posebnega odposlanca ZN za Srednji vzhod Gun-narja Jarringa. Vlada se bo ponovno sestala, ko ho dobila ta pojasnila. Koncem prihodnjega tedna bo odpotoval v Wa.shington izraelski obrambni minister Dajan, kjer ga bosta sprejela predsednik Nixon in obrambni minister Laird. Nov soopad v Jordaniji BEJRUT ,6. dec. (AFP). Na področju Jeraha, severno od Amana so se danes spet spopadli . Jordanci in palestinski komandosi. Kakor so sporočili predstavniki palestinskega osvoliodilnega gibanja, je neka jordanska patrulja od-mia ogen.j na položaje palestinskih komandosov. Po vesteh nekaterih drugih agencij so se okrog 18. nre po srednjeevropskem času še vedno slišali streli iz pušk in mitraljezov. Predsednik ZRN prispel v Berlin BERLIN, 6. dec. — Predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Hainemann je prispel danes na obisk v Zahodni Berlin kljub protestom Nemške demokratične republike. Kakor javlja AP je Hei-nemann potoval s posebnim letalom ameriških oboroženih sil. Heinemann bo ostal v Berlinu dva dni. Konferenca evropske mladine MtJNCHEN, 6. decembra. (Tanjug). Mtinchenu se je danes končala prva konferenca delegatov evropske mladine, ki sta jo organizirala svet evropskih nacionalnih mladinskih komitejev in mladinska organizacija Zvezne republike Nemčije. Na konferenci je sodelovala tudi delegacija Zveze mladine Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik Janez Kocijančič. Udeležili so se je predstavniki 27 nacionalnih in 17 mednarodnih mladinskih organizacij. Gostovanje ljubljanskega gledališča v Mariboru MARIBOR, 6. dec. — Nocoj je v SNG Maribor gostovalo mestno gledališče iz Ljubljane s predstavo A. Drofenika »Ne, ne. . .«. Organizatorji predstave so občinska konferenca SZDL Maribor in občinski sindikalni svet Maribor ob podpori republiške konference SZDL. Pripravili so jo v okviru letošnjega decembrskega tedna solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva. M. K. Sneg v južni Makedoniji BITOLJ, 6. dec’ (Tanjug). Danes popoldne je v Bitolju spet začelo snežiti. Čeprav snega ni bilo veliko, je bil promet na nekaterih cestah dokaj težaven. Snežilo je tudi na območju Prilepa in v vsej jugozahodni Makedoniji. Telegrami ZAOSTROVANJE MED BRAZILIJO IN ČILOM — BUENOS AIRES. Odločitev brazilske vlade, da državljani Čila ne smejo več potovati v njihovo- državo, si opazovalci razlagajo kot »prvo potezo« Brazilije pri zaostrovanju odnosov z Allendovo vlado. Preden je Allende prevzel oblast, so lahko potovali brez vizumov in potnih listov. KONČANO ZASEDANJE ODBORA SEV — BUDIMPEŠTA. V Budimpešti se je končalo petdnevno zasedanje stalne komisije SEV za radSotehniko in elektroniko. Govorili so o razvoju radiotehniške in elektronske industrije v prihodnjih petih letih in o povezavi raziskovalnega dela. Sestanka se je^ udeležila tudi naša delegacija. SUDANSKA DELEGACIJA ODPOTOVALA V MOSKVO — TRIPOLI. Sudanska delegacija ki jo vodi obrambni minister general Halid Hasan, je in Tripolija odpotovala v Moskvo. V Libiji so se pogovarjali o poglobitvi odnosov med državama in o vprašanjih, zanimivih za države predlagane zveze — ZAR, Sudana in Libije. POGOVORI O CIPRU — BRUSELJ. V Bruslju sta zunanja ministra Grčije in Turčije Papadopulos in Caglayangil govorila o razmerah na Cipru. Menila sta, da bodo pogovori med ciprskimi in grškimi Turki x napredovali in da bodo v kratkem našli izhod. ČESTITKA MOBUTUJU — BEOGRAD. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal kongovskemu predsedniku Mobutuju brzojavno čestitko ob ponovnem prevzemu predsedniških dolžnosti v republiki Kongo in. mu zaželel blaginjo in napredek prijateljskega kongovskega ljudsibva. NAŠI STABILIZACIJSKI UKREPI REALNI — DUNAJ. Avstrijski trgovinski predstavnik v Beogradu dr. Friedrich Drasaczyk, ki se je po osemletnem službovanju v Jugoslaviji vrnil na Dunaj, je ocenil naše stabilizacijske ukrepe kot zadovoljive in realne. Po njegovem mnenju ne bodo negativno vplivali na trgovino med Avstrijo in Jugoslavijo. ZAHVALA ZA POMOČ — PEKING. Ma-vretanska, malijska in gvinejska vlada so se zahvalile Kitajski za razumevanje m pomoč Gvineji med napadom portugalskih kolonialistov. VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE SE ZANIMAJO ZA JAPONSKE RAČUNALNIKE — TOKIO. Japonska zunanjetrgovinska organizacija je sporočila, da se Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija in Romunija zanimajo za nakup njihovih računalnikov. POMOČ VZHODNOEVROPSKIH DRŽAV BOLIVIJI? — LA PAZ. V 14 dnevih so Bolivijo obiskale delegacije štirih vzhodnoevropskih držav — Poljske, NDR, Češkoslovaške in Madžarske. Baje so ponudile vladi v La Pazu posojila, tehnično pomoč, opremo in strokovnjake za razvoj rudarstva ter čme in barvaste metalurgije. AMERIŠKA AGENCIJA ZA RAZISKOVANJE RAKA — WASHINGTON. Predsednik posvetovalnega odbora ZDA za bcj proti raku Schmidt meni, da bi lahko v petih ali osmih letih vidno napredovali v boju proti tej bolezni, če bi sprejeli zakon o ustanovitvi neodvisne vladne agencije, ki bi usklajevala raziskave o raku. MENUHINU NAJ BI ODVZELI AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO — WASHlNGTON. Ameriški State Department se ukvarja s poročilom, ki sicer še ni dokončno — znanemu violinistu Yehudiju Menuhinu, rojenemu v New Yorku, naj bi odvzeli ameriško dr zavijanstvo, ker je začasno sprejel častno švicarsko državljanstvo. MEDNARODNA UNIVERZA — NEV' YORK. Gospodarski odbor generalne skupščine OZN je predlagal, naj bi ustanovili mednarodno univerzo pod pokroviteljstvom OZN. Resolucijo o tem je podprlo 81 držav, 10 se jih je vzdržalo, nobena pa ni bili proti. Univerza naj bi bila v Ženevi. CROSSOVI UGRABITELJI SPET »ZAF( SLENI« — MONTREAL. Kanadski list »Montreal Star« piše, da so Crossovi ugrabitelji zaposleni — tokrat na poljih sladkornega trsa. »Le, če se bodo pri delu posebej izkazali, bodo lahko zapustili polja, kamor naša vlada pošilja nezaželene goste,« je izjavil eden od kubanskih funkcionarjev. MARŠAL GRECKO SE JE VRNIL IZ ŠVEDSKE — STOCKHOLM. Sovjetski obrambni minister maršal Grečko se je od 2. do 6. decembra uradno mudil na Švedskem in se sestal tudi s premierom Palmejem. Ugotovili so, da se odnosi med državama ugodno razvijajo iii pri tem opozorili na pomembno vlogo, ki jo ima švedska politika nevtralnosti. Sovjetski maršal je uradno povabil švedskega ministra Andersona, naj obišče Sovjetsko zvezo. Pa še to: BREZ PRITOŽB — Na dunajskem sejmu seksa je bilo veliko zanimanje za kladan.i-sko moško vodo. Obiskovalci so čudežni napoj kupovali kar na sejmu. Pritožb ni bilo, morda tudi zaradi tega ne, ker so Dunajčani znani po svoji vljudnosti in uglajenosti. To pa velja tudi za njihove žene ... SONCE VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 7. dec. 1970 ob 0,7. uri vzide 07,28 zaide 16,15 LUNA vzide 12,53 zaide 01,03 Vreme in temperatura 6. decembra 1970 kraji vreme ob 7. uri »C vreme ob 13. uri Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor SJ Gradec Celje N ovo mesto S Koper Reka Puli Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skoplje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Miinchen Zliricb Run Pariz Berlin Stockholm Moskva megla jasno jasno jasno poloblačno poloblačno oblačno megla jasno* jasno jasno poloblačno jasno jasno oblačno sneži oblačno , oblačno jasno oblačno poloblačno megla oblačno Jasno Jasno megla Jasno oblačno poloblačno poloblačno oblačno — 2 megla 0 — 5 jasno 6 — 4 jasno 4 —- 8 jasno — 4 1 jasno '11 — 4 jasno 5 — 3 — 1 megla 3 5 o jasno U e jasno 12 O 6 jasno 13 jasno 14 n 'jasno 11 U jasno 9 2 oblačno 3 0 oblačno 1 4 oblačno 0 — 2 sneži 0 — 4 jasno 4 — 2 lasno 8 6 ^ jasno 9 1 ~ megla 9 3 oblačno 4 10 jasno 15 — 1 jasno 6 1 lasno 1 9 8 jasno 16 — _ 6 oblačno 6 5 oblačno 5 — 8 oblačno — 7 Napoved za danes: SLOVENIJA: Pretežno jasno bo, le po kotlinah v notranjosti Slovenije bo megla. Jutri čez dan se bo postopoma pooblačilo, zvečer pa so že možne manjše padavine. Najnižje nočne temperature bodo med 0 in —5. v Primorju 4, najvišje tmevne v krajih z meglo do 4, drugod med 5 jn 9 stopinjami C. V torek bo deloma jasno z meglo po kotlinah. JUGOSLAVIJA: Pretežno jasno bo, v. notranjosti države ponekod megla, čez dan od severozahoda postopne pooblačitve. VREMENSKA SLIKA: Nad srednjo in jugozahodno Evropo je področje visokega zračnega pritiska, ki na svojem severnem delu slabi. Od zahoda potujejo preko Atlantika vedno novj valovi frontalnih motenj. Eden od teh valov bo jutri oslabljen dosegel naše kraje. Ponedeljek, 7. decembra 1970 ŠPORT DELO ic stran 11 !T I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Olimpija : Hajduk 0:0 Maribor : Borac 1:1 (0:1) Čelik : Bor 0:2 (0:0) Dinamo : Radnički (K) 2:1 (1:0) Beograd : Sloboda 3:0 (3:0) Partizan : Vojvodina 1:0 (0:0) Crvenka : Velež 2:0 (0:0) Radnički (N) : Željezničar 2:0 (1:0) Sarajevo : Crvena zvezda 3:1 (1:0) 1. Partizan 17 10 5 2 24: 7 25 2. Hajduk 17 8 8 1 28:13 24 3. Dinamo 17 7 7 3 20:13 21 4. Velež 17 9 2 6 27:21 30 5. željezničar 17 7 5 5 20:19 19 6. Olimpija 17 6 6 5 23:18 18 7. C. zvezda 17 6 5 6 26:23 17 8. Radnički (N) 17 6 5 6 19:21 17 9. Radnički (K) 17 6 5 6 15:21 17 10. Vojvodina 17 5 6 6 18:17 16 11. Crvenka 17 6 4 7 17:18 16 12. Sarajevo 17 6 4 7 27:29 16 13. Čelik 17 6 4 7 17:21 16 14. Beograd 17 6 3 8 24:29 15 15. Borac 17 3 7 . 7 21:27 13 16. Maribor 17 4 5 8 16:24 13 17. Bor 17 3 6 8 17:28 13 18. Sloboda 17 3 5 9 10:20 11 H. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA'- ZAHOD Split : Ljubljana 1:2 (1:0) Metalac : Karlovac 1:2 (0:1) Rovinj : Grijent 3:1 (1:0) Rudar : Mura 2:1 (1:1) Šibenik : Zagreb 1:0 (0:0) Varteks : Jedinstvo (B) 1:0 (1:0) Jedinstvo (Z) : Trešnjevka 1:1 (1 :0) 1. Rijeka 15 11 2 2 33:8 24 2. Rudar 15 10 3 2 21:11 23 3. Šibenik 15 9 3 3 23:14 21 4. Zagreb 15 9 2 4 27:16 20 5. Varteks 15 8 2 5 26:11 18 6. Železničar 15 6 4 5 20:18 16 7. Split 15 5 5 5 20:15 15 8. Ljubljana 15 5 5 5 20:17 15 9. Karlovac 15 5 4 6 21:23 14 10. Mura 15 5 3 7 15:23 13 11. Orijent 15 5 2 8 20:24 12 12. Rovinj 15 5 3 7 15:19 12 13. Metalac 15 5 1 ' 9 18:32 11 14. Trešnjevka 15 3 4 8 12:23 10 15. Jedinstvo (B) 15 2 5 8 15:29 9 16. Jedinstvo (Z) 15 » sa» OSB flCBBBG 1 5 9 15:38 7 R. Mitič odhaja S sestanka IO nogometne zveze Jugoslavije BEOGRAD, 6. dec. Zvezni kapetan Rajko Mitič je na sestanku izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije obvestil člane, da bo opravljal svojo dolžnost le do konca januarja 1971, ker mu pogodba z NZJ poteČ8 31- decembra 1970. člani IO NZJ so predlagali, da bi sklenili dodatno pogodbo do konca spomladanske prvenstvene sezone, vendar pa je Rajko Mitič zavrnil xo ponudbo. čl.-ni iO so sklenili, da bodo zaprosili za nasvet v zvezi s tem komisijo za vrhunski nogomet in s:rokovni svet NZJ, kajti naša no-- ometna reprezentanca bo v spomladanski sezoni igrala tudi tekme v okviru pokala narodov, prav *ako pa bodo na programu tekme mladega moštva, mladincev in amaterjev. Na predlog strokovnega sveta NZJ so člani izvršnega odbora sklenili, da bo letna skupščina NZJ, ki bi morala biti 26. decembra, 27. februarja 1971. V dosedanjih pripravah na skupščino namreč niso bila enotna stališča o prihodnji organizaciji NZJ, mnoga vprašanja pa so ostala še odprta. Izdelan je bil tudi program priprav za skupščino. Tako bo 19. decembra v Beogradu sestanek sekretarjev republiških nogometnih zvez. pokrajin, združenja liga-šev in strokovnih organizacij, na katerem bi morali ugotoviti razlike v najpomembnejših voraša-njih iz gradiva za javno razpravo. | ŠPORTNA nAPOVEI) | Dvanajst pravilnih 1. Partizan * Vojvodina 1 2. Olimpija : Hajduk 0 3. Čelik r Bor 2 4. Sarajevo : C. zvezda 1 5. Maribor : Borac . 0 6. Crvenka : Velež 1 7. Radnički (N) : željezničar 1 8. Dinamo : Radnički (K) 1 9. Šibenik : Zagreb 1 10. Rudar (Lj) : Mura i 11. Rovinj : Orijent 12. Split i Ljubljana 2 Za »malo napoved« velja prvih devet parov. Nato bo 26. decembra sestanek predsednikov teh organizacy, ki naj bi proučili ugotovljene^ razlike in skušali uskladiti stališča. Na republiških nogometnih zvezah bo 9. januarja 1971. sestanek s strokovnimi organizacijami, 23. januarja pa se bodo ponovno sestali predsedniki republiških zvez in drugih organizacij, da bi nato 30. januarja na skupnem sestanku članov izvršnega odbora, predsedstva prvoligašev, združenja klubov druge lige. sodniške in trenerske organizacije sistematizirali vsa odprta in enotna vprašanja. Azijske igre v Bangkoku BANGKOK, 6. dec. — V Bang-koku bodo od 9. do 20. t. m. šeste azijske športne igre, na katerih bo nastopilo več ko 2000 športnikov iz 19 držav te celine. Ekipa Tajlan-da bo imela kot gostitelj najštevilnejšo ekipo — 258 tekmovalcev. Za njimi bodo imele najštevilnejše zastopstvo Japonska — 223, Južna Koreja 216, Indonezija 212 itd. Tudi letos je pričakovati premoč japonskih športnikov. Ti so na minulih azijskih igrah osvojili 78 zlatih kolajn, 53 srebrnih in 33 bronastih. Posebno zanimanje je za Start tajvanske atletinje Ci Ceng, ki je prišla v Bangkok z ameriškim trenerjem Reelom. Ta atletinja je svetovna rekorderka v tekih na 100 m s časom 11,0 in na 200 m z 22,4. Na igrah ne bo nastopila v teh disciplinah, ampak je prijavljena v tekih na 400 metrov. 100 m z ovirami in v štafeti 4 x 100 m. Odlična igra - do megle Škoda, da vremenske razmere v Ljubljani niso dopustile spektakla do konca Nadaljevanje s \ m strani so se tudi po odmoru nadaljevali na tekočem traku. Nihče ni popustil, najmanj pa trdovratna megla, ki je na trenutke še bolj zastrla dogodke, tako da je delegat v 49. minuti derbi prekinil, poklical k sebi sodnika in se z njim posvetoval, ali naj tekmo prekine ali ne. Iz naše novinarske ute skoraj ni bilo mogoče videti igralcev, še manj pa žogo na nasprotni strani igrišča, kjer je neumorni Oblak v 55. minuti mojstrsko* pripravil Ameršku odlično situacijo za zadetek. Ljubljanski napadalec pa se je za hip zaplete in zrela priložnost je splavala po vodi. Sredi teh pričakovanj, v 57. minuti, je nov meglen val skoraj docela prekril igrišče in znova prisilil sodnika in delegata, da sta prekinila to nenavadno skrivalnico za nekaj minut. Po kratkem prisilnem odmoru so se spet vsi odločili za nadaljevanje, ne glede na to, da se poslej ni videlo domala prav nič več. V najboljšem primeru smo lahko zaznali samo še silhuete, po katerih smo skušali razločevati posameznike. Po večminutnem čakanju sta se pristojna vnovič odločila za nadaljevanje, čeprav so mnogi zahtevali, naj bi tekmo dokončno prekinili in nadaljevanje igrali pozneje. Po mnenju drugih strokovnjakov je sodnik Popov prekoračil mejo proste presoje glede regularnega poteka tekme. Nadaljnji razplet seveda ni bil prav nič več zanimiv. Moštvi sta igrali zelo previdno, počasi, na kratke menjave, z očitnim namenom, da bi ohranili svoji mreži nedotaknjeni. S. LIPAR Ponovno hud poraz prvakov SARAJEVO : CRVENA ZVEZDA 3:1 (1:0) SARAJEVO — Stadion na Koše-vu, vreme hladno, igrišče pokrito s snegom, gledalcev 6000,, sodnik Rauš, (Varaždin). STRELCI: 1:0 — Dupovac (31), 2:0 — Simič (71), 3:0 — Petkovič (88), 3:1 — Filipovič (89). SARAJEVO: Muftič, Hadžihasa-novič, Muzurovič, Demir, Vujovič, Tasič, Harambašič, šljivo, Petkovič, Dupovac (Mušovič), Simič (šaran). C. ZVEZDA: Dujkovič, Radovič, Krivokuča, Antonij evič (Klenkov-ski), Djorč, Bogičevič, Jankovič, Filipovič, Karasi, Ačimovič, Nov-kovič (Trifunovič). Sarajevčani so zasluženo visoko zmagali, čeprav v njihovih vrstah ni nastopilo kar pet igrilcev najboljše enajsterice. Že v prvem polčasu so imeli vrsto priložnosti za zadetek, premoč pa so uveljavili šele na koncu, ko so Še dvakrat zatresli Dujkovičevo mrežo. Tekma je bila dinamična in hitra, še nikoli doslej pa Crvena zvezda v Sarajevu ni imela tako • podrejene vloge. V. KAMERIC Borcu polovico izkupička Maribor ni izkoristil priložnosti za zmago nad neposrednim tekmecem iz BiH Nadaljevanje s \ a strani Takoj nato sta se na sredini igrišča spoprijela Klančnik in Be-čirspahič. V spor so se vmešali tudi nekateri drugi igralci, vendar je sodnik Horvat ostro posredoval in duhovi na igrišču so se za hip pomirili. Toda že tri minute pozneje je bila igra ponovno prekinjena. Raševič je ostro štartal na Kušnika in ta je obležal kot pokošen. Odnesli so ga z igrišča, vendar se je še pred koncem prvega polčasa vrnil v igro. štiri minute pred odmorom je imel Klančnik naj lepšo priložnost, a je streljal s petih metrov napačno v Vuknianova vrata. Nekaj trenutkov pred koncem polčasa je Maraš sicer dosegel z glavo zadetek, vendar ga je sodnik Horvat zaradi prekrška nad vratarjem razveljavil. Tudi drugi polčas se je pričel s silovitimi napadi Mariborčanov. Radič je v 47. min. lepo streljal iz prostega strela, nekaj trenutkov pozneje je bil v ugodnem položaju Perazič, vendar je Vukman obakrat sijajno posredoval. Mariborčani so zapovrtsjo streljali tri kote, a tudi takrat niso mogli izsiliti izenačujočega zadetka. V 66. min. je moral iz igre še Simeunovič, ki si je ponovno poškodoval nogo in na igrišče so poslali mladinca Petriča. Pri gostih je bil v enem izmed redkih nasprotnih napadov v boju z Va-bičem poškodovan Bečirspahič in na njegovo mesto je prišel Bašič. Ko je že kazalo, da je tekma za vijoličaste izgubljena, je prišlo v 80. min. slednjič le do izenačitve. Gavrilovič ni bil posebno pazljiv, ko je izbil žogo natančno na Kranjčevo nogo. Le-ta je prodrl po desnem krilu in poslal pol-visok predložek pred Borčeva vrata. Vukman je zapustil gol, Maraš pa je še pred njim potisnil žogo v prazno mrežo. štadion je zajelo nepopisno veselje, ki pa ga je kmalu zatem skalil incident na vzhodnem stojišču. Nekaj neodgovornih gledalcev, bržkone iz Banjaluke je metalo na igrišče kamenje in sodnik Horvat je hotel tekmo celo prekiniti. K sreči so posredovali domači odborniki, pa tudi gledalci so hitro sami izsledili krivce. Tekma se je' po triminutni' prekinitvi nadaljevala. Kljub temu se rezultat do konca ni spremenil. P. KANCLER Bunker Vojvodine PARTIZAN : VOJVODINA 1:0 (0:0) BEOGRAD — štadion JLA, gledalcev 12.000, sodnik Radič (Solin), vreme oblačno, igrišče mehko in težko za igro. STRELEC: 1:0 — Bjekovič (85). PARTIZAN: Curkovič, Radako- vič, Damjanovič' (Živaljevič). Petrovič. Paunovič. Budišič, Djor-djič (Antič). Djordjevič, Katič. Vukotič, Bjekovič. VOJVODINA: Popovič. Aleksič. Jovanovič. Karamehmedovič. Br zič, Zemko. Ivezič. Nikezič, Lerlnc (Stanič), Savič, Pirmajer Podatek, da vratar čurkovič vso tekmo sploh ni bil ogrožen, naj-lepše govori o razmerju močd na igrišču. Bila je to pravzaprav igra na en gol. Boj Partizanovih igralcev proti bunkerju gostov je trajal 85 minut, šele pet minut ore-’ koncem ie namreč Bjekovič iz velike gneče mimo mnogo nog po-tinsil žogo v mrežo. Uubliana : Solit ?:2 (2:1) LJUBLJANA — Ob gostovanju nogometašev splitskega Hajduka v Ljubljani so se športni novinarji Ljubljane in Splita že tretjič pomerili med seboj v malem nogometu. Na dveh dosedanjih tekmah so zmagali gostje s 7:4 in 5:4. tokrat pa se je tekma končala neodločeno 2:2 (1:2). Ljubljanski novinarji,# ki so dobili že polčas z 2:1, so vodili vse do zadnje minute igre, ko je sodnik Lado Jakše dosodil najstrožjo kazen, ki je rešila goste poraza. Domačini so igrali dobro zlasti po odmora, v II. polčasu pa so bili boljši gostje. Gost v ekipi ljubljanskih novinarjev, vratar Zupančič, je imel tedaj večkrat priložnost. da se je izkazal, to pa velja tudi za igralca gostov, slovitega vratarja nekdanje nogometne reprezentacije Vladimirja Bee.ro. Pred 800 gledalci so gole dosegli Horvat ln Rozman za Ljubljano ter Mate!jan in Luštica za Split. SPLIT: Beara, Lujetid, Mateljan, Juričko, Šodan, Luštica. Egekher, Svalina. LJUBLJANA: Vujina. Zupančič, Fugina, Horvat, Pogačnik, Klasinc, Ambrožič. Rozman, Petrovič, Otavnik. Pokal — darilo uprave dvorane Tivoli — so dobili gostje. Srečanje športnih novinarjev Splita in Ljubljane so omogočili: podjetje Mercator, zavod inž. Stanko Bloudek in nogometni klub Olimpija. Tako je Partizan v zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva zmagal in ob neodločeni igri Hajduka v Ljubljani osvojil naslov jesenskega prvaka. V. ILIČ Tudi Veležu grenko v Crvenki CRVENKA : VELEŽ 2:0 (0:0) CRVENKA — štadion Crvenke, vreme lepo, gledalcev 7000, sodnik Maksimovič (N. Sad). STRELCA: 1:0 — Basta (47). 2:0 — Bešlin (68-. CRVENKA: Svilar, Jovovič, Levci č, Bačič, Jovanič, Santa, Bešlin, Zivadinovič, Božičic, Basta, Ilič. VELEŽ: Njeguš, Ristič, Praskalo, Colič, šestič, Pecelj, Topič, Ha-lilhodžič, Bajevič, Vladič, Kordič. Domači so takoj od začetka silovito napadali, vendar jih je obramba Veleža uspešno zaustavljala. Takoj po odmoru se je zatresla mreža vratarja Njeguša. Krilec gostov šestič je naredil hudo napako, ko je slabo oddal žogo, tako da jo je dobil napadalec Crvenke Basta in jo poslal v mrežo. Po tem zadetku je postala igra živahna in zanimiva. Domači so imeli pobudo še naprej in v 68. min. je Bešlin ušel branilcem ter sam prišel pred mostarska vrata, kjer tudi Njeguš ni mogel storiti ničesar več. K. ŠKRBIC Borov uspeh v Zenici ČELIK : BOR 0:2 (0:0) ZENICA — Igrišče na Blatuši, gledalcev 2000, sdnik P. Ristič (Novi Sad), vreme hladno. Igrišče spolzko. STRELEC: 0:1 —Radovič (75. 0:2 — Radovič (85). ČELIK: Vujačič, Dogandžič. Ta1 lič, Mujkič (Cerimagič), GoluboJ> vič, Pintol, Micič, Radulovič. Re-nič, Barjaktarevič (Andrejič), Ra-kič. BOR: Hajdukovič. Rankovič, Re-isner, Perišič, Radulovič, Petkovič, Djordjevič. Krešič (Wacha). Bu-banja. Radovič, Tomič. V prvem polčasu je Celdk popolnoma nadigral goste in prav neverjetno je. da igralci niso mogli premagati Kajdukoviča. V tem delu igre sta moštvi prikazali igro, kakršno si gledalci lahko s?rno želijo. V 33 min. so domači dosegli gol. ki ga pa sodnik upravičeno ni priznal. V drugem polčasu se je Bor potegnil v obrambo z očitnim namenom, da obdrži točko. Domači so no streljali. Gostje, ki so samo ves čas napadali. vendar : cpreoiz-dvakrat prišli na nasprotn kovo oolovico. so v 75. min. povedli in 10. imnut zatem dosesrM celo dTugi gol Strelec obeh je b;l Radovič. M. DŽTJLAN Rlofls zmfn11 oMvih DINAMO : RADNIČKI (K) 2:1 (1:0) ZAGREB — Stadion v Maksimi-ru. gledalcev 5000, sodnik Gugulo-vič (Niš) vreme sončno, teren odličen za igro. STRELCI: 1:0 — Rora (7), 1:1 — Radivojevič (52 iz 11 m), 2:1 — Miljkovič (87). DINAMO: Dautbegovič, Valeč, Gračanin, Bradvič, Ram!jak, Milj- TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA PO DOMAČIH 'KRAJIH ZAHTEVNA NALOGA — Odlični napadalec belo zelenih Branko Oblak je bil tudi na zadnji predstavi za Bežigradom težko rešljiva uganka za Hajdukove branilce. »Uradno« ga je čuval desni branilec Džoni, vendar sta Oblakova moč in prodornost presegali njegove sposobnosti. Zato ga je v skrajni sili večkrat vzel v »precep« Holzer (na sliki), ki se je moral tudi on v skrajni sili nekajkrat zateči k nedovoljenim prijemom. Foto: švabič SARAJEVO — V mali dvorani Skenderije je bila’ tradicionalna boksarska prireditev »zlata rokavica«. Na sporedu je bilo enajst dvobojev, »zlato rokavico« BiH pa je dobil Sarajevčan Pašič, ki je v zelo lepem srečanju premagal izkušenega Beneša iz Banja luke PANČEVO — V prijateljskem boksarskem dvoboju je domači Dinamo premagal Vislo iz Krakowa 12:8. AZJ o atletiki na Kosovu PRIŠTINA — Presedstvo atletske zveze Jugoslavije se je sestalo tu, da bi razpravljalo o problematiki atletskega športa v pokrajini. Ugotovili so, da bi bilo z večjo družbeno pomočjo mogoče dosegati v tej športni zvrsti še večje uspehe. V državni reprezentanci je nastopilo že osem atletov in atletinj s Kosova. Anglija LONDON — V 21. kolu angleškega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Bumley West Bromwich 1:1, Chelsea : Newcastle 1:0, Coven- try : Stoke 1:0, Derby : West Ham 2:4, Huddersfield : E ver ton 1:1, Ipsvvich : Crystal 1:2, Liverpool : Leeds 1:1, Manchester City c Arse-nal 0:2, Southampton : Notingham 4:1, Tottenham : Manchester United 2:2, Wolverhampton : Black-pool 1:0. Na lestvici vodi Leeds s 34 točkami pred Arsenalom, ki jih ima 31. sledita pa Chelsea s 27 in VVolverhampton s 23 točkami itd. ZRN FRANKFURT — V 17. kolu nogometnega prvenstva ZRN so bili doseženi naslednji rezultati: Ki- ckers (O) : Koln 4:1, Schalke 04 Werder 0:0, Hamburger : Rot-weiss (E) 2:1, Kaiserlautern : Stuttgart 0:5, Hannover 96 : Bo-russia (D) 4:1, Bayern (M7 : Duisburg 2:1, Arminia : Hertha 1:1, Borussia (M) : Eintracht (F) - 5:0, Rotweiss (O) : Eintracht (B) 1:0. Na lestvici vodi Bayem s 26 točkami pred Borussio, ki jih ima 25, sledita pa Schalke 04 z 22 ter Eintracht (B) z 21 točkami itd. TAŠKENT — Naslov letošnjega nogometnega prvaka SZ je osvojil moskovski CSKA, ki je v drugi tekmi premagal mestnega tekmeca Dinamo s 4:3 (1:3). Srečanje si je ogledalo 55.000 gledalcev. V prvi tekmi v soboto, ki je trajala dve uri, sta moštvi igrali neodločeno 0:0. Avstrija kovic, Cerček, Gucmirtl (Lalic), Novak (Mesič), Vabeč, Rora. RADNIČKI (K): Topalovič, Ka-ratoševič, Milič, Radivojevič, Mar-tinovič, N. Matič, Stojanovič, Li-čanin, Paunovski, Nikolič (Djordjevič), D. Matič. Vodilni gol je dosegel Rora že v 7. min. Zanimivo je, da so bili v prvem delu igre več priznanja deležni gostje, ki so igrali odprto in večkrat napadali uidi z osmimi igralci. Taka igra je razveselila maloštevilne gledalce, ki so bili prepričani, da bodo Kragujev-čani igro zaprli. Obe točki za domače je tri minute pred koncem rešil Miljkovič, ki je iz razdale 18 metrov iz prostega strela dosegel zmagoviti drugi gol. Pred tem je namreč v 51. min. Rami jak po nepotrebnem igral z roko, enajstmetrovko pa je Radivojevič zanesljivo realiziral. Gostje so se odlikovali kot dobro moštvo, medtem ko za .Zagrebčani igrali medlo. S. PIRSL Cvetkovič strelec obeh golov RADNIČKI (N) : ŽELJEZ-NICAR 2:0 (1:0) NIŠ — Igrišče na Cairu, gledalcev 1500, sodnik Djurdjevič (Bgd), vreme hladno in deževno.4 STRELEC: 1:0 — Cvetkovič (5), 2:0 — Cvetkovič (85). RADNIČKI (N): Kneževič, Do-vedan, Dimitrijevič, Rajkovič, Ilič, Colakovič, Jankovič, Cvetkovič, Radivojevič, Dimoski, Aiimpič. ŽELJEZNIČAR: Radovič, Kojo-vič, Hrvat, Sprečo, Hadžiabdič, Bratič, Jelušič (Mujkič), D. Jankovič, Bukal, Bajič (Serbo), De-rakovič. Čeprav sta bili moštvi v glavnem enakovredni, bi Sarajevčani po priložnostih, ki jih je imel Radnički, lahko doživeli težji poraz. Niški strelci so namreč v 27., 88. in 89. min. zadeli vratnico. Prvi gol je padel že pet minut po začetku tekme, drugi pa pet minut pred koncem. Strelec obeh je bil danes odlični Cvetkovič. Domačini so se tako za letos dostojno poslovili od svojega občinstva. B. DIVCIC Izjave Trener Gugolj: »Zadovoljen sem z osvojeno točko. Govorim lahko le o prvem polčasu, ko so imeli tudi gledalci kaj od igre. V drugem polčasu pa je megla preprečila obojim, da bi lahko prikazali boljši nogomet. Igrali smo previdno, nismo si upali napadati, zato so se akcije omejevale na sredino igrišča. V prvem polčasu smo bili boljši, žal pa nismo izkoristili priložnosti.« Srbu: »Tekma je bila v prvem polčasu precej razburljiva, v drugem pa nam je megla preprečila, da bi pokazali, kaj znamo. Zadovoljen sem z neodločenim izidom.« Ameršek: »Pred odmorom smo bili boljši, po odmoru pa smo igrali previdno. Rezultat ustreza dogodkom.« Oblak: »Prvi polčas smo prikazali dober nogomet, v začetku drugega pa smo se odločili za igro po sredini. Gosta megla je bila hujši nasprotnik kot Hajduk.« Luštica:. »Raje bi videl, če bi tekmo prekinili. Gledalci, ki so prišli tudi 500 km daleč, da bi nas bodrili, niso prišli na svoj račun. Zadovoljen sem s točko, ki smo jo tudi planirali.« Doni: »Kaj naj rečem? Megla je preprečila, da bi pokazali boljši nogomet. Vseeno sem zadovoljen z neodločenim rezultatom.« Holzer: »Rezultat je realen, glede na razmerje pioči. Drugi polčas je bil neprimeren za tekmo. Vesel sem točke in letošnje dobre uvrstitve.« Hlevnjak: »Težko sem igral, nisem navajen na take razmere, gosta megla pa nam je preprečevala, da bi lahko razvili dobro igro. Akcije so bile počasne in preveč obrambne. Nihče si ni upal tvegati.« B. KAVČIČ II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD Razpoloženi Gobec Ljubljana je zmagala v Splitu z 2:1 (1:0) SPLIT — Igrišče Splita, vreme sončno, hladno, gledalcev 200, sodnik Nejasnič (Zadar). STRELCI: 1:0 — šarič (4), 1:1 — Jalševec (63), 1:2 — Škufca (65). SPLIT: Budimir, Begovič, M. Kapetanovič (Kovač II), Z. Kapetanovih, Sizgoreo, Poklepovič, šarič, Restovič, Kraljevič, Jero-limov (Gusič), Kovačič I. LJUBLJANA — Gobec, Jakopič, Nosan, Vugrinec, Sipčič, Zavrl, Škufca, Jalševec, Djekič, Džafero-vič, Papec. Domačini so pred tekmo veljali za popolnega favorita, toda Ljubljančani so iz Splita zasluženo odnesli obe točki. Domači so takoj silovito pritisnili in že v 4. minuti z zadetkom Sariča povedli. Napadi domačih tudi po vodečem zadetku niso popustili, vendar so Ljubljančani v redini prvega dela vzpostavili ravnotežje. V nadaljevanju so gostje zaigrali bolj napadalno in v dveh minutah najprej izenačili, nato pa povedli. V 63. min. je Škufca streljal prosti strel. Vratar Budimir je žogo sicer ujel, toda potem mu je ušla iz rok, pritekel je Jalševec in izenačil. Samo dve minuti kasneje je Papec z izredno akcijo po levi strani dosegel vodstvo .za borbene Ljubljančane. Potem, ko je preigral celotno domačo obrambo, je poslal idealno žogo pred splitska vrata, kjer Škufci ni bilo treba storiti drugega, kot da je nastavil glavo in gostje so presenetljivo, toda zasluženo povedli. Po tem zadetku so domači silovito krenili v napad in do konca skušali rezultat vsaj izenačiti. To pa se jim ni posrečilo, kajti ljubljanska vrata je čuval danes izredno razpoloženi Gobec, ki ga domači napadalci niso mogli premagati. Pri tem je imel tudi nekaj sreče, saj je nekaj sekund pred koncem tekme Kraljevič s silovitim udarcem zadel vratnico. V moštvu Ljubljane žo se posebno izkazali vratar Gobec ter napadalca Škufca in Papec, v domači enajsterici pa ne zasluži pohvale prav nihče. Zadrski sodnik Nejasnič je srečanje vodil zelo korektno in avtoritativno. I. JURIŠIČ Enakovredni moštvi Rudar stežka premagal Muro z 2:1 (1:1) PRIJEDOR — Mestni štadion, vreme ugodno za igro, gledalcev 1000, sodnik Radan (Split). STRELCI: 1:0 — Mandič (5). 1:1 — Kranjc (18), 2:1 — Torič (57). RUDAR: Jankovič, Škondor, Ba-škarada, Porobič, Talič, Bavandič, Vizovič (Torič), Ličina, Okanovič, Mandič, Gombovič. MURA: Bohanjec, Škrbič, Tkal-čec, Satler, Posavec, Prostran, Hu-sar, Kranjc, Kovač, Djuričič, Ko-blencer. ODBOJKA DUNAJ — V 15. kolu prve avstrijske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Au- stria (S) : Sportklub 1:1, VOEST : LASK 1:0, Bregenz : Austria (D) 0:0, Vienna : Wattens 2:2, GAK : Sim-mering 2:0, Radenthein : Sturm 1:0, Rapid : Admira preloženo. Jesenski prvak je Austria (S), ki je v 15 kolih osvojila 22 točk, sledijo pa Rapid z 19, Sportklub, Admira in innsbruški Wacker z 18 točkami itd. REYKJAVIK — Zenski rokometni prvak Islanda Framm se je uvrstil v četrtfinale pokala evrop skih prvakov, potem pa je v dru gi tekmi premagal izraelskega pr vaka Maccabi s 15:10. V prvi tek mi so prav tako zmagale Island ke z 19:11. Obe tekmi sta bili ?igrani v Reykjaviku. Zmaga Bora, poraz Krasa TRST, 6. dec. — V 7. kolu druge italijanske moške odbojkarske* lige je tržaški Bor dosegel sedmo zaporedno zmago im obenem najlažjo letošnjo zmago. Po 50. min. igre so morah gostje iz Verone položiti orožje pred domačo še-sterko. Tržačani so premagali Fer-roni iz Verone s 3:0 (15:5, 15:7, 15:5). Prvi nastop Krasa v ligi C se je končal z neuspehom. V Padovi so nepričakovano in gladko izgubili proti tamkajšnji šesterki Li-bertas Passanello. I. FURLANI C NOVO NA TUJEM KOBENHAVN — Teniška reprezentanca Francije se je uvrstila v finale tekmovanja za pokal kralja Gustava. Francozi vodijo proti Italiji z 2:0. Nasprotnik Francozov v finalu bo reprezentanca Danske. SIRACUSA — V dvoboju za naslov svetovnega prvaka weltrske kategorije je malo znani Američan Backu« premagal slavnega mehiškega boksarja in svetovnega prvaka Napolesa s t. k. o. v 4. rundi. Napoles je imel doslej 59 dvobojev, od katerih je le štiri izgubil, kar 42 srečanj pa je odločil s k. o,, od leta 1964 pa sploh ni izgubil srečanja. Backus je izjavil, da pristane na povratni dvoboj in dodal, da bo zmagal s k. o. Domače moštvo je težje iztržilo obe točki, kot so pričakovali številni navijači. Pomurski ligaš je bil s požrtvovalno in odprto igro popolnoma enakovreden nasprotnik Rudarju. Ljubijci so že v 5. mm. povedli. Vizovič je ušel gostujočim branilcem. podal Mandiču, ki je iz neposredne bližine poslal žogo v mrežo. Vsi so pričakovali, da bo Rudar z lahkoto dosegel še kakšen zadetek, toda gostje so prevzeli pobudo in prek Kranjca izenačili. V drugem delu je bila igra še naprej popolnoma enakovredna. Gostje so zaigrali popolnoma odprto. borbeno in sredi drugega dela so domači nepričankovano povedli po napaki Murine obrambe. Rudar je s to zmago osvojil naslov vicešampiona, vendar z njegovo igro ne moremo, biti zadovoljni. Na drugi strani so se gostje predstavili kot zrela ekipa, ki zna igrati in ve, kaj hoče. Mura bi zaslužila vsaj točko, če ne že obeh Ž. RODIČ Zadnja vest Polugajevski izgubil PALMA DE MALLORCA, 6. dec. Rezultati 19. kola medconskega šahovskega turnirja: Gligorič proti Ivkovu remi, Suttles Mecking prek.; Fischer : Tajmanov prek., Filip : Uhlmann remi, Hort : Ru-binetti prek., Htlbner : Ujtumen prek., Smislov : Jimenez prek., Addison : Minič remi, Panno proti Gellerju remi, Reshevsky : Polugajevski 1:0, Matulovid : Portisch prek., Naranja : Larsen 0:1. Vrstni red: Fischer 12,5 (2), Geller 12,5, Hlibner 11,5 (1), Tajmanov, Portich in Mecking 11 (1), Uhlmann in Gligorič 11, Polugajevski 10,5 itd. Hlibner je prekinil v dobljeni poziciji, Fischer pa ima prednost. Partiji Suttles — Mecking in Matulovid — Portisch se bosta bržkone končali remi. VZBURLJIVE GNEČE — Takšnih [prizorov, kolt kaže naš posnetek, je balo pred., odmorom na obeh straneh precej. Hajdukov vratar Vukčevič pa je imel nedvomno dosti več dela kakor njegov vis h vis Škocrič. Foto: švabič Olimpija na vrhu Nepopolno prvo kolo v prvi zvezni judoistični ligi LJUBLJANA. V soboto je bilo prvo kolo v prvi zvezni judoistični ligi in že to je bilo nepopolno: Zagrebčani so zamudili na tehtanje pred trobojem v Ljubljani, kjer je Olimpija odpravila ekipo Željezmičarja, v Beogradu pa ni bilo dvoboja med Študentom in Partizanom, kakor poroča naš beograjski dopisnik. V zagrebškem derbiju je Mladost premagala Slavijo, oba kluba pa sta zmagala nad Bosno. Zmaga Olimpije LJUBLJANA, 6. dec. — Sinoči je bil v dvorani Tivoli dvoboj prvega kola zvezne lige v judu med domačo Olimpijo in željezničar jem iz Sarajeva. Nastopiti bi morali še judoisti Zagreba, ki pa so zamudili tehtanej in tako izgubili obe srečanji brez boja z 0:10 — (0:50). Ljubljančani so Željezničar premagali s 6:2 (30:3), maloštevilni gledalci pa so bili bolj zadovoljni z zmago, manj pa z boji na blazinah. Največ zaslug za to imajo slabi gostje, ki niso bili dorasli tekmeci ekipi državnih prvakov. Edino točko so Ljubljančani izgubili v lahki kategoriji, v kateri je Barši, ki je nastopil namesto Franjiča, izgubil srečanje s tehnično premočjo v boju z Mujkičem. Srečanje polsrednje kategorije med Smrekarjem in Radosavljevičem se je končalo neodločeno, čeprav bi si Smrekar zaslužil zmago. V srednji kategoriji je veteran Macarol z izredno uspelim ipponom premagal Divoviča. Srečanje je poprečno vodil Modi? iz Zagreba. žal moramo že po prvem kolu zvezne lige napisati nekaj kritičnih pripomb, saj lahko ugotavljamo, da nekateri tekmovanja ne jemljejo preveč resno, kajti drugače si spodrsljaja Zagrebčanov ne morem razlagati. Kar v začetku pa smo doživeli tudi prvi protest, ki je sicer neutemeljen, vložili pa so ga judoisti železničarja. Rezultati -- OLIMPIJA : ŽE- LJEZNICAR 6:2 (30:3) — Barši : Mujkč 0:2 (0:3), Smrekar : Radosavljevič 0:0, Macarol : Divovič 2:0 (10:0), Smolnikar : Smolo 2:0 1 ŠAH Ni ovir za Planinca CACAK, 6. dec. — Ljubljanski mednarodni mojster Albin Planinc nadaljuje z izvrstno igro na mednarodnem šahovskem turnirju. Z novo zmago, v 6. kolu je bila njegova žrtev velemojster Čirič, je še povečal naskok pred najnevarnejšim tekmecem bolgarskim velemojstrom Tringovom. Rezultati: Vioculescu : Maj sto - rovič remi, Popov : Tringov remi, Planinc : Čirič 1:0, Quinteros : Zarič 1:0, Ljubojevič : Milovanovič remi, Lazarevič : Balcerovski remi, Szily : Honfy prek. Prost je bil Nikolič. Vrstni red: Planinc 5,5, Tringov 4 (—), Popov 4, Quinteros 3,5 (—), Voiculescu 3,5, Ljubojevič 3 (—), Čirič in Balcerovski 2,5, Honfy 2 (1), Szily 1,5 d), Lazarevič 1,5 (—), Zarič, Majstorovič in Milovanovič 1,5, Nikolič 1 (—). Zmaga Lazarevičeve VRNJACKA BANJA, 6. dec. — Na pokalu evropskih šahovskih prvakinj so odiigrale prekinjene in preložene partije. Doseženi so bili tile rezultati: Nicolau : Lukman remi, Nepfer : Pitel remi, Lazarevič : Ferer 1:0. Vrstni red: Nicolau in Georgijeva 3,5, Aleksandrija 2,5 (—), Vereczy in Eretova 2,5 itd. ZMAJ Ljubljana in Novo mesto dvakrat zmagala LJUBLJANA, 6. dec. — V okviru zahodne skupine slovenske šahovske lige so se v šahovskem domu sestale ekipe ZMAJ Ljubljana, Novo meto, Koper in Cerknica. Zanimivo je, da ta ZMAJ Ljubljana in Novo mesto premagala sta nasprotnika z enakim rezultatom. Koper je izgubil z 2.5 : 5,5, Cerknica pa 1:7. Posamični rezultati: ZMAJ Ljubljana : Koper — Jelen : Brečevič 1:0, Bratko : Miličevič 1:0, Halik • Olup 1:0, Praznik : Horvatič 1:0. Petek : Kastelic remi, Kosanovid • Markovič 0:1; članici — Košir : Lasič remi; mladinca — Steiner : Ujčič remi; Novo mesto : Cerknica — Penico : Stefan 1:0, Škerlj • T. Simičak 1:0, Sitar : J. Siničak 1:0, Udir : Novak remi, Šporar : Turk 1:0, Bjelanovič : Kraševec 1:0; članici — Istenič : T. Siničak remi; mladinca — Komel j : še-balj 1:0; ZMAJ Ljubljana : Cerknica — Jelen : Stefan i.0, Bratko • T. Siničak 1:0, Halik : J. Sim-čak 1:0, Praznik : Novak 0:1. Šiška : Zigmund 1:0, Petek : Kraševec 1:0; članici — Košir : T. Siničak 1:0; mladinca — Kosanovič Sebalj 1:0; Novo mesto : Koper — Penko : Brečevič remi, Škerlj Milenkovič remi, Šporar : Olup 1:0, Sitar : Horvatič 1:0, Bjelanovič : Kastelic 1:0, V. Istenič : Markovič 1:0; članici — A. Istenič : Vlasič 0:1; mladinca — Ko-melj : Ujčič 1:0. B. K. Fischer pred zmago PALMA DE MALLORCA 6. ec. Preložena partija iz 14. kola medconskega šahovskega turnirja med Mini čem in Fischerjem je prekinjena v dobljeni poziciji za ameriškega velemojstra. Fischer Je kot črni igral Aljehinovo obrambo. Minič je naredil napako ob prehodu v središnjico, ko si je oslabil središčnega kmeta. S kombiniranim napadom je vodilni igralec turnirja osvojil kmeta in potem prešel na realizacijo te prednosti. Nastala je trdnjavska končnica, v kateri strokovnjaki napovedujejo gladko zmago Fischerja. (10:0) in Polajnar : Sultanovič 2:0 (10:0). D. UTENKAR Derbi Mladosti ZAGREB, 6. dec. — V prvem kolu prve zvezne lige v judu sta se srečala najresnejša kandidata za prvo mesto Mladost in Slavija. Zmagali so judoisti zagrebške Mladosti. Rezultati: Mladost :, Bosna 10:0 (50:0), Slavija : Bosna 6:4 (30:17), Mladost : Slavija 7:3 (23:3). S. P. Olimpija 2 2 0 0 16:2 (80:3) 4 Mladost 2 2 0 0 17:7 (77:3) 4 Željezničar 2 1 0 1 12:6 (53:30) 2 Slavija 2 1 0 1 9:11 (33:44) 2 Bosna 2 0 0 2 8:16 (17:80) 0 Zagreb 2 0 0 2 0:20 (0:100) 0 Študent ................ Partizan ............... Branik neporažen Drugo kolo v prvi judoistični ligi SRS LJUBLJANA. Po drugem kolu v prvi republiški ligi v judu je na vrhu lestvice mariborski Branik, ki še ni izgubil nobenega dvoboja in ima na polovici prvenstva 2 todki naskoka, še bolj zanimiv kot turnir na Jesenicah je bil troboj v Ljubljani, kjer je vsaka ekipa dobila eno tekmo. V Celju je Maribor zlahka odpravil Celjane, Alpine pa ni bilo na turnir. LJUBLJANA: vsak po dve točki LJUBLJANA, 6. dec. — V drugem kolu I. slovenske judoistične lige je bil v dvorani Tivoli turnir, na katerem so sodelovale ekipe Vele-.nja, Impola in Olimpije. Pričakovati je bilo, da bo boj predvsem med Olimpijo in Impolom, Velenjčani pa so presenetili in gladko odpravili favorizirani Impol kar s 5:1. V prvem srečanju so se pomerili Ljubljančani in Bistričani.. Domačini v lahki kategoriji niso imeli tekmovalcev, tako da je Impol povedel z 1:0. Topolčnik je v naslednjem srečanju s težavo odpravil borbenega Smrekarja, Rebernak pa je z zmago proti Končarju povedel Impol v vodstvo s 3:0. Ljubljančana Ocvirk in Mihelič sta zmanjšala na 3:2 v korist gostov, v odločilnem srečanju pol-težke kategorije pa je Bistričan Prelog premagal Artača in priboril zmago svoji ekipi že pred zadnjim dvobojem, v katerem je Po-, lajnar z odličnim metom premagal večkratnega slovenskega prvaka Šterna. Impol je zmagal s 4:3 (25:24). Dvoboj med Velenjem in Impolom je prinesel zmagoslavje Velenjčanom, ki so Bistričane premagali katastrofalno s 5:1 (38:10). Naj večje presenečenje je pripravil mladi Velenjčan Hlastec, ki je z vazzarijem premagal večkratnega državnega prvaka in reprezentanta Topolčnika. To pa je bil tudi začetek konca bistriških upov. To pot odlični judoisti Velenja so v nadaljevanju povedli s 5:0, zmage pa so dosegli Tanjšek proti Rebernaku, Pugelj proti A. Topolčniku, škripač proti Dragiču in Gostiša proti Prelogu. Edino zmago za Impol je priboril Štern, ki je premagal trenerja Velenjčanov Usarja. Po velikem uspehu je bilo pričakovati, da bodo judoisti Velenja dosegli kaj več tudi v srečanju z Olimpijo. Pomlajeno moštvo trenerja Škrabe pa se ni dalo presenetiti. Zmagali so s prepričljivim rezultatom 5:1 (42:10). Franj ič, Končar in Smrekar so povedli Olimpijo v vodstvo s 3:0, še eno zmago je v srednji kategoriji dosegel Artač, medtem ko je edino zmago za Velenje priboril v poltežki kategoriji Gostiša. V težki kategoriji je Polajnar zanesljivo premagal Usarja, ki mu ni bil dorasel nasprotnik. Rezultati Olimpija : Impol 3:4 (24:25) — Firer b. b. 0:1 (0:10), Smrekar : Topolčnik 0:1 (0:3), Končar : Rebernak 0:1 (0:10), Ocvirk : Dragič 1:0 (7:0), Mihelič : A. Topolčnik 1:0 (7:0), Artač : Prelog 0:1 (0:5), Polajnar : Štern 1:0 (10:0). Velenje : Impol 5:1 (38:10) — Sebanc : Firer 0:0, Hlastec : S Topolčnik 1:0 (7:0), Tanjšek : Rebernak 1:0 (7:0), Pugelj : A. Topolčnik 1:0 (7:0), škripač : Dragič 1:0 (7:0), Gostiša : Prelog 1:0 (10:0), Usar : Štern 0:1 (0:10), Olimpija : Velenje 5:1 (42:10) — Franj ič : Sebanc 1:0 (10:0), Končar : Hlastec 1:0 (7:0), Smrekar : Tanjšek 1:0 (10:0), Ocvirk : škripač 0:0, Artač : Pugelj 1:0 (5:0), Mihelič : Gostiša 0:1 (0:10), Polajnar : Usar 1:0 (10:0). D. UTENKAR JESENICE: Dvojni uspeh Branika JESENICE, 6. dec. — V dvorani TVD Partizap Jesenice je bilo drugo kolo I. republiške lige v judu med tekmovalci Branika, Triglava in Jesenic. Pred približno 200 gledalci sta dvoboje vodala Pavček (Kr) in Cerinšek (Mrb). Najlepšd met je izvedel domačin Kučina v boju proti Kranjčanu Perku. Rezultati — Branik : Triglav 3:2 (20:17) — Gavlič : Nemec 0:1 (0:7), Mulec : Dolinar 0:1 (0:10), Žmak : Triver 1:0 (10:0), Remer Perko 1:0 (7:0), Mithans : Mrav-le 1:0 (7:0), Bedrač : šifkovič 0:0 (0:0), šamparl : Zaplotnik 0:0 (0:0). Jesenice : Branik 2:4 (15:27) — Rozman : Golubič 1:0 (10:0), Mo-rič : Mulec 1:0 (5:0), Bečirovič : Žman 0:0 (0:0), Kajdtiž : Remer 0:1 (0:10), Krajzelj : Mithans 0:1 (0:3), Dvoršak : Šauperl 0:1 (0:7), Kučina : Bedrač 0:1 (0:7). Triglav : Jesenice 1:5 (10:40) — Nemec : Rozman 0:1 (0:10), Triver : Morič 0:1 (0:10), Dolinar : Bečirovič 0:1 (0:7), Mravle : Krajzelj 0:1 (0:3), Perko : Kučina 0:1 (0:10), Šifkovič : Dvoržak 0:0 (0:0), Zaplotnik : Herman 1:0 (10:0). P. KARLIN CELJE: Alpine ni bilo CELJE, 6. dec. — V republiški ligi sta se včeraj v Celju pomerili moštvi Celja in Maribora. Tekmovalcev Alpine pa ni bilo. Rezultati: Reya : Alpina 7:0 (70:0), Maribor : Alpina 7:0 (70:0) in Maribor : Reya 5:2 (27:13) — Vrtič : Petelinšek 1:0, R. Cibl : Vasiljevič 0:1, Keleman : Tanko 0:1, Hauptman : Bevc 1:0, B. Cibl : Maruša 1:0, Blažič : Jazbec 1:0. Las-bahar . Leskovšek 1:0; zmaga Mariborčanov je bila povsem zaslužena. K. JUG 1. Branik. 2. Olimpija 3. Maribor 4. Jesenice 5. Velenje 6. Impol 7. Triglav 8. Ivo Reya 9. Alpina 4 4 0 0 18:4 142:32 8 4 3 0 1 21:6 182:40 , 6 4 2 1 1 18:9 137:68 5 4211 14:11 106:87 5 4202 13:10 118:77 4 4121 11:14 89:104 4 4103 9:15 82:123 2 4103 10:17 93:140 2 4 0 0 4 0:28 0:280 0 PARI PRIHODNJEGA KOLA (26. t. m.) : Triglav — Impol — Alpina v žireh. Olimpija — Maribor — Branik v Mariboru in Reya — Jesenice — Velenje v Velenju. [ SMUČANJE ___________________J Alpski so začeli GRADEC, 6. dec. (po telefonu). — V Obertauemu je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje v veleslalomu. Med ženskami je zmagala Kasserer, med moškimi pa Rof-ner (oba Avstri j a). ženske so končale tekmovanje že včeraj. Proga je bila dolga 1240 m s 345 m višinske razlike in 55 vratci. V prvi vožnji je bila najhitrejša Prčllova, vendar je izpustila vratca. Izidi: 1. Kasserer 1:47,90, 2. Hed-sler 1:48,85, 3. Dotschnigg (vse Avstrija) f 1:48,90, 4. Sorenssen 1:49,62, 5. Broster 1:49,91, 6. Brus-leto in Christiansen '"vse Norveška) 1:50,10, 8. Straub (A) 1:50,34, 9. Aschauer (ZRN) 1:50,39, 10. Ranner (A; 1:50,56 itd. V moški konkurenci je bil sredi pozornosti nastop Avstrijca Tritscherja, ki si je pred dvema letoma zlomil nogo in je tokrat nastopil prvič. V včerajšnji prvi vožnji je bil 3., v skupni oceni pa 4. Proga je bila oba dni dolga 1450 m (s 385 m višinske razlike). V prvi vožnji je bil najboljša Zwilling (š), ki je startal dvakrat, ker so ga prvič ovirali, pred Rofnerjem, Tritscherjem, Rosti-jem, Goodom m Loidlom, v drugem poskusu pa je bil najboljši Rofner pred Zwillingom in Rosti-jefcn. Izidi: 1. Rofner (A) 3:19,51, 2. Zwilling (š) 3:19,84, 3. Rdsti (š) 3:21,88, 4. Tritscher (A) 3:22,18, 5. Good (S) 3:23,57, 6. Borgezei (Š) 3:24,99 , 7. Berthold (A) 3:25,35 8. Sprecher (š) 3:25,64 idt. Med prvo petnajsterico se nJ uvrstil noben Jugoslovan. ERICH KAMPER Slalom na travi v Guncljah LJUBLJANA, 6. dec. — Na trasi slalomišča v Guncljah, ki so ga letos poleti člani SK Olimpija primemo razširili, je bilo danes klubsko tekmovanje v slalomu na travi. Preizkušnje pred začetkom sezone se je udeležilo kar 60 tekmovalcev Olimpije. Rezultati — Člani: 1. V. Juvančič 52.0, 2. Ogrinc 55.9, 3. Urbanija 56.0; članice: 1. Verdnik 60.0, 2. Čuček 60.6; mladinci: 1. Lovšin 53.7, 2. Magušar 56.0, 3. Kenda 57.5; str. pionirji: 1. Stražar 60.0, 2. Skok 63.4; st. pionirke: 1. Podgoršek 61.4; ml. pionirji: 1 Fort« 64.00, 2. Keber 74.3, 3. Kosec 74.6; ml. pionirji: 1. Pogorelec 67.7, 2. Juvančič 68.6; cicibani: 1. Pirc 98.9, 2. šifrer 100.4.