f m '
Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
JUkopisi se ne vračajo.
* *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nef»ankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žajejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravniStvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust^
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 31.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 9. februarja 1910. | čekovni »č«- 48.8^ [ Leto II.
Spodnještajerski Slovenci!
..Narodna stranka" sklicuje prihodnjo nedeljo dne 13. februarja več shodov, na katerih bodemo javno odločno protestirali proti na-silstvu in krivičnosti nemškonacijonalne večine v štajerskem deželnem zboru. — Povedali bodemo Nemcem, da so oni zakrivili sedanje slabo gospodarsko stanje dežele, in da je njihova trmoglavost in prevzetnost, ki noče nam Slovencem dovoliti najmanjših narodnih pravic, kriva, da ne more deželni zbor redno delovati. — Slovenci, povejte javno na shodih, da se strinjate s svojim političnim vodstvom glede vstrajnega in odločnega odpora proti nemškonacijonalni večini v dežel-»em zboru! Dosedaj so določeni sledeči shodi:
1.	V Celju ob pol 11. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma. Govori dež. poslanec dr. Makovec.
2.	V Trbovljah ob 3. uri pop. pri Kuken-bergu (poleg cerkve). Govori dež. posl. dr. Kukovec.
3.	V Kaplji pri Vranskem ob 3. uri pop. pri „Pihelbirtu". Govori drž. posl. Fr. Eoblek.
4.	V Grobelnem pri Vugi ob 3. uri pop.
5.	Pri Sv. Barbari v Halozah ob pol 9. uri zj. pri Korenjaku.
6.	V Vuzenici ob pol 9. uri dop. v Mravlja-kovi gostilni.;
7.	V Trnovljah pri Celju ob 3. uri pod. v gostilni pri Ložnarju (gospa Pilih).
8.	V Šmartnem pri Slovenjgradcu ob 4. uri pop. v Kaeovi restavraciji.
Vrhu tega se še vrše shodi v Brežicah, na Bizeljskem in v Središču. Uro in prostor že naznanimo.
Somišljeniki, skrbite za to, da bodo shodi veličastne manifestacije proti nemškim krivicam nad slovenskim narodom!
Izvrševalni odbor Narodne stranke v Celju.
Štajerski deželni zbor odgoden.
Odgodenje našega domačega' parlamenta ni nikogar več iznenadilo po dogodkih, ki so se odigrali minuli teden v starodavnem graškem deželnem dvorcu. Perfidne polemike nemških listov in brezmejna nadutost, lahko skoraj rečemo, surovost nemškonacijonalne večine, ki ni niti skušala iskati sredstev in poti za delazmožnost deželnega zbora, v tajnem veselju, da se izogne sitnemu dovoljevanju novih deželnih doklad, gotovo ni mogla pripomoči k pomirjenju Slovencev. Nemškonacijonalni večini se je tudi žalostno ponesrečil poskus podkupiti slov. klerikalno politično stranko — kakor se ji po navadi ponesreči vse. Nasprotno, slovenski klub je dal splošnemu slovenskemu odporu proti Gradcu obliko ostre obstrukcije proti proračunu, katero je z ozirom na stvarno upravičenost našega odpora podpiral tudi zastopnik naprednih Slovencev dr. Kukovec. Da-siravno Slovenski klub, ki predstavlja sedaj v Gradcu pretežno večino naše deželnozborske delegacije in nosi tudi odgovornost za posledice svoje politike, ni dovolj ostro in precizno povedal v komunikeju, za kaj se nam pravzaprav gre, mora biti vsakemu politično mislečemu človeku jasno, da leže vzroki slovenskega odpora proti Gradcu še globlje kot pri Wastianovemu predlogu, temu drznemu in frivolnemu naskoku na naše šolstvo in pri poskusu kršenja občinske avtonomije kakor si jo je domislil naš dež. odbor glede celjske okoliške občine. Obnovil se je sedaj boj proti narodnemu in gospodarskemu zatiranju Slovencev od strani gotove klike, katero zlasti podžigajo in hujskajo k boju spodnještajerski re-negati, ta izmeček človeštva in poštene družbe; saj dobro vedo, da bi bilo konec zlatega življenja za nje, ako bi se le dale slovenskemu narodu tiste pravice na šolskem, narodno političnem in gospodarskem polju, ki mu po vsej pravici gredo. Obe omenjeni zadevi sta le odprli dve novi rani in povzročili, da je zaskelelo celo telo.
( Razburil se je celi naš narod, saj je začutil stoletno breme krivic in nevolje, ki so jo povzročili ošabni in verolomni tujci, huje ko kedaj poprej. Ne borimo se za malenkosti, ne za koncesije, ne
L i STE K.
Vojaško leto Pavla Poljanca.
Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova.
(Dalje.)
Zmislim si na ono dekle na ptujski postaji. Hipoma se mi pojasni — dekle me gotovo ni razumelo, in je menda govorilo o svojem očetu..
„Ljudje, kdo je umrl na veliko noč, na veliko sob« to?"
Zakaj vprašujem? Začudeno pogledujejo, kaj hočem s tem vprašanjem.
Govorite vendar, kdo je umrl v našem kraju na veliko soboto? Govorite!"
Nihče ne odgovori.
„Če ne pri nas, morebiti pri Sv. Marjeti — govorite!"
Zdaj se nekdo domisli:
„Pa res, že vem, pri Sv. Marjeti je umrl stari rKralj", stari Muhič".
„Da, ona je bila!"
Spomnil sem sem se Muhičevega dekleta, poznal sem jo dobro, krepko zalo deklino. Često sem že govoril z njo. Čudno, da se je nisem mogel spomniti poprej — v tujini si pač ne moremo ohraniti imen v spominu.
za napitnine, katere bi si upala na sramoto ia žalost celega naroda vzeti kaka stranka: borimo se proti celemu dosedanjemu sistemn v dežela! upravi, ki nam je v narodnem in gospodarskem oziru enako krivičen. Recite nam, nemškonacijonalni gospodje, kaj bi porekli vi na to, ako bi se zahtevalo od vas, da bi poljubovali šibo, katera vas tepe, bratili se s svojimi krvnimi sovražniki in poljubovali roke svojim gospodarskim izkoriščevalcem? — Na Češkem se godi Nemcem kakor se ne godi Slovencem ne na Štajerskem, ne na Koroškem, ne na Goriškem in sploh nikjer v državi: in vendar zahtevajo ti Nemci ločitev dežele, ki je bila od pamtiveka enotna in edina kraljevina Češka. Slovencem se delajo na Štajerskem krivice že od pamtiveka; tradicije valptov in graščakov so v Gradcu verno ohranili in najbolj vneto jih zagovarja ,.napredno" in baje demokratično nemško meščanstvo. Štajerska ni bila nadalje že nekdaj enotna dežela; mi nismo pozabili, četudi se tega nismo vselej zavedali, da je že 1. 1848 zahteval slovenski kmečki poslanec Kreft iz Slovenskih goric v Gradcu ločitev dežele v nemški in slovenski del, opozarjajoč Nemce na to, da bi se dalo deželi s tako ločitvijo le staro zgodovinsko lice ... Ali ste, gospoda v Gradcu, kedaj kaj pripomogli k temu, da bi se mi počutili v deželi domači ? Ali ste kedaj poznali ne samo pravic temveč tudi dolžnosti večine?
Čudili smo se te dni javkanju nemškonacijo-nalnih meščanskih in renegatskih listov, da hočemo Slovenci s svojim bojem proti nemškonacijonalni večini deželo oškodovati. Čndili smo se tembolj, ker smo že dokazali in lahko ta doka še vsak dan s številkami ponovimo, da je nem-škonacijonalna večina na stroške dežele in še bolj na naše, Štajersko za miljone in miljone ogoljufala; čndili smo se, ker zastopniki velikanske večine nemškega kmečkega in delavskega ljndstva to sami odkrito priznavajo. Mislimo tu na socijaliste in nemške klerikalce. Zadnji so se posebno razburili zaradi tega, ker je nemška večina hotela kratkomalo imeti odobren proračun — potem pa bi rekla deželnozborskim poslancem: gospodje, sedaj pa je treba račun tudi plačati! Ako se torej nemški nacijonalci izgovarjajo sedaj
Tako nesporazumljenje! Koliko strahu in nemira sem prebil to uro od Ptuja. Naš oče še torej živi, starega ,Kralja' so pokopali!
„Hvala Bogu!"
Ljudje so me razumeli še le po dolgem času, ko sem jim razložil, kako me je bila postrašila Muhičeva deklina.
Mati mi prinese svežo srajco, kajti na meni je vse do niti mokro.
.. Zato torej nisem imel v Krakovu več miru! Oče me je potreboval tako silno doma .. Nemirno hodim po sobici, ustavim se pri težko dihajočem očetu, odgovarjam ljudem in jih vprašam in medtem mi prinese mati večerjo. Nisem vedel, da sem lačen.
Kako je z menoj pri vojakih? Kako se mi kaj godi?
Pripovedujem, da ni prehudo, pripovedujem o vožnji in o Krakovu. Oče se čuti nekoliko bolje in posluša, nazmes tudi vprašuje z rahlim glasom. Kmaln pride v sobo še brat Anton, ki je že spal v senu in ki ga je hodil Franc budit, češ, Pavel je doma. Vsa skupina bratov in ljudi se primika bliže okoli mize. Nekaj posebnega je na tem, slikati sinovom in hčeram priproste slovenske narave pestro življenje velikih mest in življenje vojaškega stanu.
Naše ljudstvo hoče mnogo vedeti in slišati in
je tudi za drobtine hvaležno. Poslušali bi me vso
— noč.
Ob dveh se jamemo razhajati: oče je zaspal. Kmalu se položim še jaz na svoj divan. Mati mi pravi zaran, da sem se ponoči glasno prepiral in da sem spal prav nemirno. Ni čudo, koliko je pretrpel in predelal včeraj moj duh!
Krasen dan je doma. Obzorje v Galiciji se mi ni zdelo nikdar tako čistih barv.
Očetu pripovedujem o Krakovu, večinoma na njegova vprašanja, ali še trobi kdaj na marijan-skem stolpu, itd. ali sem že videl tisti veliki zvon itd. itd.
Dopoldne je oče duševno še zelo čil, a vendar je čutil, da se mu bliža zadnja ura. Stisnil mi je večkrat roko ter zrl s pomirjenimi očmi po sobi.
„Za dva dni boste šli za menoj!"
Razumel sem dobro kaj pomenijo te besede. Vsi vemo in čutimo, da za očeta ni več rešitve.
Opoldne stopim na kratko dobo v župnišče, da se javim pri blagem župniku, ki se je zanimal vse leta s prijateljskim čutom za moje študije. — Ločim se od očeta in odidem naglo z doma. Morda me žene želja, da ne vidim umirajočega očeta?
Oče naj živi v sinovih spominih tako, ka-koršen je živel, kako je delal, skrbel in govoril, ne pa, kakoršen je umiral.. Sicer pa se hočem samo javiti in naznaniti v župnišču, da se godi
s
na tak način, je to le zopetni dokaz tiste hinav-ščine, katero tirajo naši ljubi nacijonalci povsod, kadar se jim gre za obrambo lastne samogolt-nosti in za zagovor svoje nasilne politike. Sedaj je došlo v Gradcu do poloma ne le nemškonaci-jonalne politike temveč tudi do gospodarske: ali mislite, da smo tako zgubljeni in ueurani, da bi gospodi sedaj pomagali iz luže? Slovenski klub je v tem oziru že enkrat zavozil in je gotovo bila le stvar političnega prevdarka, da se je od svoje politike odvrnil in upošteval odpor proti Gradcu s tem, da je posegel po obstrukcij. Ugovarja se v mnogem oziru in z mnogih strani lahko proti obstrukciji kot obliki odpora; pa Slovenski klub si je stvar gotovo dobro premislil in prevzel tudi odgovornost za vse posledice.
Ako konečno ocenimo iu pregledamo malo bilanco našega boja v Gradcu, je najvažnejše gotovo to, da smo za.naš boj zainteresirali vso avstrijsko politično javnost. Čehe smo napotili, da so na veliko žalost Nemcev začeli primerjati naše in pa nemško stališče na Češkem. Nejednako ocenjevanje narodnostnih manjšin, kakor bi ga radi v lastnem interesu upeljali Nemci, se mora enkrat za vselej končati. Dalje smo temeljito bla-mirali nemškonac. večino v dež. zboru, ki je sedaj v taki zadregi s svojim proračunom, da ne ve ne naprej ne nazaj. Gori v lastnem nemškem taboru — v mestih in na deželi. In kar je glavno: osvežila se je i pri nas odporna sila, z novim pogumom stopamo v boj za svoje pravice in za svoj rod!
Politična kronika.
Štajerski deželni zbor.
39. seja dne 9. februarja.
Potek zadnje seje.
Včerajšnja seja je bila zelo kratka. Do pravega dnevnega reda niti ni došlo. Namestnik je hotel nemške nacijonalce v zadnjem hipu pregovoriti, da bi popustili in se spametovali na korist dežele, za čije blagor so kot večina odgovorni. Kršč. socijalci in veleposestniki so baje hoteli glasovati za to, da bi se odkazal Wastianov šolski predlog dež. odboru nazaj. Pa nacijonalci so gnali svojo trmo naprej in tako ni moglo dojti do sporazuma. Namestnik je v včerajšnji seji odgovoril na več interpelacij, na to pa je med živahnimi živjoklici slov. poslancev dež. zbor odgodil. Nemški poslanci so napravili nekaj skromnih medklicev; poslanec Otter je očital dež. odborniku Robiču, da je onemogočil zboljšanje učiteljskih plač. Kaj neki je pa storila v tem oziru nemška večina?
Shodi in izjave.
Deželni glavar je vedel pri včerajšnji seji preprečiti, da bi že v zbornici podale posamezne stranke svoje izjave o položaju. Zato se bo pa pričela sedaj tem živahnejša agitacija med volilstvom. Nemški nacijonalci so že sklenili, da bodo na shodih poročali o slovenski »požrešnosti«. — Slovenski klerikalci bodo imeli prihodnjo nedeljo 22 shodov po celem Spodnjem Štajerju. Tudi hočejo izdati manifest, v katerem bodo pojasnili vzrok svoje ob-strukcije. tx-,
Posledica nemške trmoglavosti.
Odgodenje deželnega zbora ima v glavnem sledeče posledice: Doklade se smejo v prvi polovici leta na temelju proračunskega provizorija, pozneje pa cesarske odredbe pobirati le v dosedanji visočini;
zvišanje doklade na pivo je odgodeno in letos najbrž ne pride več vpoštev. Izdatki se omejijo na potrebe »normalnega proračuna«; podpore, katere so se sklenile, se ne bodo izplačale, ker bode pokritje komaj zadostovalo za postavne izdatke. Začele se bodo nove regulacije potokov in gradnje železnic in se ne bodo izplačevala brezobrestna posojila za vinogradnike. Spodnji del dežele bode tedaj tudi prizadet vsled nemškonacijonalne krivičnosti in nasilnosti. To je treba volilcem povsod jasno povedati.
Glasovi nemških listov.
»Tagespost« pravi sledeče: »Ako imajo Slovenci resne vzroke za obstrukcijo, potem jih naj povedo; pa mi se bojimo, da bi prišli v hudo zadrego (!), ako bi jih hoteli navesti. Sila dežele je gotova večja ko so bile njihove narodne pritožbe kedaj poprej in sedaj — štajerskega Slovenca se nikjer ne tlači (!). »Tagblat« pravi, da so vse slovenske pritožbe ničeve. Kaanov predlog za moderniziranje (!) poslovnega reda (s postavno določitvijo nemškega poslovnega jezika) ni stremil za tlačenjem Slovencev in po uvedbi nemškega poslovnega jezika (!); glede celjskega prepira pa je izjavil celo namestnik sam, da se okoliška občina ne more braniti delitvi. List izvaja tudi, da je nemška obstrukcija na Češkem( ki je izbruhnila zaradi prepira glede aktuarjev v dež. zboru) upravičena, slovenska na Štajerskem pa le čin nagajivosti. — Menimo, da niti ni treba odgovarjati na ta izvajanja vodilnih nemških dnevnikov. Dejstva in dogodki, ki so znani vsakemu človeku na Spodnjem Štajerju, razkrinkavajo sami vso to neizmerno nemškonacijonalno hinavščino.
Odgodenja je kriva nemškonacijonalna večina!
Nemški krščanskonacijonalni poslanci, ki zastopajo največji del volilstva in krajev nemške Štajerske, so izdali na volilstvo manifest, iz katerega posnamemo nekaj značilnejših mest: Tiste (nemškonacijonalne) stranke, ki so tvorile v starem deželnem zboru večino in so torej za žalostno stanje deželnega gospodarstva v prvi vrsti odgovorne, so prevzele tudi v novem deželnem zboru vodstvo poslov. Smeli bi pričakovati, da bi te stranke že zavoljo lastnega ugleda v prvi vrsti obrnile svojo pozornost na ureditev deželnega gospodarstva. To bi tem bolj pričakovali, ker je vendar njih vodja dr. Link ponovno govoril o žalostnem financijelnem položaju dežele. Namesto tega pa je klubova večina ljuto napadala sanacijski načrt lastnega kluba, ne da bi stavila drugih primernih predlogov; pač pa je stavila predloge, ki niso izvirali iz nobene resnične potrebe in le z njimi dražila manjšimo. Poskušam sporazum se je ponesrečil vsled tega, ker je nemška ljudska stranka trmasto vstrajala na svojem napačnem potu. In tako stojimo ob odgodenju, ki nudi prežalosten pogled na stanje dežele: drž. finance so razrovane, izdatki brez pokritja in dež. zbor ne more delati. — Svetujemo našim ljudem, da se sklicujejo na to sodbo večine nemškega naroda o gospodarstvu nemškonacijonalno-renegatske klike v deželi.
a Pruska volilna reforma. Volilna reforma kakor jo je predlagala pruska vlada minuli petek pruskemu deželnemu zboru, je mnogo bolj izne-nadila liberalce kakor pa socijaliste, ker ti sploh niso od nje veliko pričakovali, dasiravno ni prinesla niti tajnega glasovanja. Glavni namen predloge je ohraniti moč konservativcem tudi nadalje s tem, da bodo konservativni veleposestniki in pa politični uradniki še nadalje pritiskali na kmečke velilce, kateri bodo morali, pri volitvi glasno imenovati ime svojega kandidata. Predloga vsebuje le neznatne priboljške inteligence, ki stoji v liberalnem taboru, najmanjšim davkoplačevalcem pa volilno svobodo poprej otežuje ko razširja. Po-
greša se tudi drugačna razdelitev volilnih okrajev, ki so sedaj popolnoma prikrojeni interesom zloglasnih „junkerjev". Ta predloga ne pomeni ni-kakih sprememb v bodočem pruskem dež. zboru. Ako bi se tudi liberalcem posrečilo, da bi s pomočjo socijalistov in celo centrumašev dosegli tajno volilno pravico, ne odobri tega konservativna gosposka zbornica. Glavna novost obstoji v tem, da se namerava omejiti moč bogatašev iu da se bodo upeljale direktne volitve, namesto volitve posebnih volilnih mož. Doslej se je namreč na Pruskem volilo na isti način kakor pri nas v občinske odbore: davkoplačevalci so bili razdeljeni na tri skupine, katerih vsaka je plačala enak znesek davka. Zgodilo se je, da sta bila v kakem kraju eden ali dva bogataša, ki sta volila isto število volilnih mož kakor tisoči volilcev v 3. volilnem razredu. Določeno je v reformi, da se odslej davek čez 5 tisoč mark ne bode upošteval. Na ta način se bode upliv bogatašev nekoliko omejil. Nadalje se bode pomaknilo akade-mične izobražence, poslance, obč. odbornike, častnike itd. v višje razrede. To so vse nove določbe te volilne reforme, ki kaže vso zaostalost kulturno baje tako visoko stoječe Prusije. Čudili se zatorej ne bodemo, ako se bode pričel boj za volilno reformo na Pruskem še intenzivnejše ko se je bil dosedaj.
Drobne politične novice.
Češki radikalci zahtevajo od češkega deželnega odbora, naj sedaj Nemcem pokaže, da so Čehi gospodarji v deželi. Zob za zob!
Preosnova ministerstva. Nemci zahtevajo, naj bi ostali vsi dosedanji njihovi ministri v kabinetu, Čehom pa bi se naj dala ledvaport-felja (poljedelstvo in minister-rojak).
Tuje bojneladijevPireju. V pirej sko luko so došle 4 ruske in 3 angleške bojne ladije. Pričakujejo še italijanske.
Dnevna kronika.
v V zadevi bosanske ustave. Glede določbe v bodoči bosanski ustavi, da bi poslanci bosanskega deželnega zbora bili imuni sami z ozirom na govore in glasovanja v zbornici, da pa ponatisk govorov ne bi bil imun, ampak bi bili ponatisnjeni govori podvrženi zaplembi, namerava — kakor poroča ,Slov. Narod' — ljubljanski poslanec Ivan Hribar takoj v prvi seji državnega zbora vložiti nujni predlog.
v Francozke šole na Turškem. Statistika po-kazuje, da so francozke šole v Malej Aziji poslednjih šest let lepo napredovale. V mestu Kadi-Kej je leta 1903 pohajalo tamošnjo francozko šolo 225 učencev, leta 1909 je pa to število naraslo že na 702, od katerega je bilo 158 učencev moslim-ske vere, akoprem je dotični zavod v rokah neke verske družbe. Nemci se trudijo, da bi tekmovali s Francozi, ali dosedaj se jim je to slabo obneslo. Tako so bili oni v Hajdar-paši, ki je izhodna točka njihove železnice v Mali Aziji, ustanovili krasno šolo, v katero se je bilo upisalo 150 šolarjev. Ko so pa Francozi otvorili svojo šolo v skromnem por slopju, se je priglasilo izprva samo 68 otrok, ali še par dni ni poteklo, pa jih je od vseh strani navrelo toliko, da so jih morali odbijati. Nasproti pa je število nemških šolarjev vedno padalo, dokler ni padlo od 150 na 48. To kaže, da je kulturni upliv francozkega jezika v orientu silen.
očetu jako slabo, potem se vrnem takoj.---
Popolnoma mirno je odplaval očetov duh.---
Tisti njegov najmlajši sin pa — se ni mogel jokati za njim, niti doma, niti na pokopališču. Hotel je spregovoriti vsaj „Z Bogom oče!", toda ni ,bil zmožen govora. Nobena sila bi mu ne razkreuila čeljusti, — čim glasneje so se jokali sorodniki in prijatelji, tem močneje je zaškrnil zobe.
Žalost se je naselila v materino sobo. na dvorišču je ni tako čutiti. Ljudje hodijo po svojih poslih, dela je dovolj na vseh koncih. Z dela prihajajo bratje k materi in k meni in naju opozarjajo z mirnim glasom:
„Zdaj torej nimamo več očeta."
Toda jaz ne morem gledati žalostne sobe, ne maram žalostnega doma. Vi domačini ste močnejši nego jaz, tolažite se sami! Štiri dni še imam dopusta, pa čemu mi je treba dopusta? Česar si je želela tajna pokojnikova volja, se je že izpolnilo,
več pa nimam tokrat doma iskati.--Iztrgam
se in se odpeljem naravnost v Krakov, da si ubijem čut in srce in zavest izgube v trdi službi.
Tam bom se spominjal živega očeta, kako je mislil name, govoril z menoj in skrbel zame, da me porine preko mnogih ovir v življenje. Vse življenje bom ga gledal v duhu, kako stopa preko ^vorišča, ukazuje, pokašljuje, godrnja in se smeje
in kako si nalaga tobak v pipico. Čemu bi se naj doma žalostil, da ga ni več med nami ? ..
Stotnije ni bilo v baraki. Preoblečem se, vzamem puško ter grem za njo na vežbališče. Stotnik Batinik se začudi, ko se mu javim. Prvič mi pokaže, da ima tudi nekaj nežnega v sebi, stopi raz konja in mi poda roko. Tudi pismeno mi je izrazil sožalje na dom, toda tiste karte nisem počakal.
Vojakoval sem naprej, vršil svoje dolžnosti, samotaril po baraki, obiskoval Grabowskega iskal prijateljev v knjigah in pismih. Človek mora nekaj ljubiti, nekaj lepega mu mora napolnjevati misli. . . .
Razmere so se polagoma boljšale, saj so se morale izpremenjati meni na korist. V službenih ozirih — dovolite mi toliko samohvale — sem se trudil, da se mi ni moglo prav nič očitati.
Vaje so se vršile brez izjeme v krakovski okolici po 3 ure daleč. V tej okolici sicer ni nič posebno znamenitega in zdi se pusta, zlasti nam, ki smo hodili desetič po isti peščeni poti. Narava torej ni vzela mojih oči nase, sicer pa sem imel vedno dovolj dela z lastnimi mislimi. Na pohodu rad govorim s priprostim „chlopom'' (kmečkim fantom), ob počitku in odmoru pa sem vesel, če se lahko položim in stegnem kje v travo v senci, da ne vidim ničesar drugega ko košček neba, ki
se modri med listjem in vejevjem. Zahoteva se mi često slovenskega zraka, svobode, domačih ljudi Nekoč, menda mesec dni po očetovi smrti, počivamo po vaji v Borku fateckem južno od Kra-kova. Stotnik pokliče prostovoljce k sebi na razgovor, jaz pa ga ne slišim — ležim predaleč v peščenem jarku. Stotnik morebiti misli, da se ga bojim in nalašč ogibljem, in me pokliče posebe. Vojaki me najdejo:
„Panie kaprale! Do pana kapetana!-' „Pridite vendar tudi enkrat k nam", mi pravi stotnik smehljaje se v zboru prostovoljcev, ko se približam. V pogovoru me izprašuje o domačih razmerah in beseda nanese, da opravičim nekoliko svojo vojaško molčečnost. Doslej mi je šlo vse po sreči, pravim nikjer še mi ni nič izpodletelo, zdaj pa, ko mi ne gre več tako gladko, da sem rajši sam pri svojih mislih.
„Kako podjetje pa vam zdaj ne gre po sreči?" „Vojakovanje, gospod stotnik. Toda ni še tak« hudo, da bi ne moglo biti hujše.'-
Nisem mu mogel reči, da imajo pri vojakih sicer dobro voljo in gorečnost za zvesto izpolnjevanje dolžnosti, obenem pa da se združuje tukaj često dobra volja z zaslepljenostjo z ozirom na značaj posameznih ljudi.
Dalje sledi.
F
Štajerske novice.
a »Nepremišljen korak". ,.Tagespost" iu drugi nemški listi so minuli četrtek poročali, da je g. dr. KuKovec imenoval obstrukcijo slov. kler. poslancev ,.nepremišljeu korak". G. dež. posl. dr. Kukovec nas prosi izjaviti, da to poročilo ne odgovarja resnici. On je izjavil, da je bilo zelo nepremišljen medklic posl. Einspinnerja, ,.d a v e-čina ne da nobenega vinarja več na Spodnje Štajer'sko". Tako stoji tudi v ste-nografičnem zapisniku.
Boj za mariborsko okolico. Pod tem zaglavjem piše »Slovenski Branik« v ravnokar došli drugi letošnji številki med drugim sledeče: »Posledica in vzrok ponemčevanju (mariborske okolice namreč) je vedno več nemških šol, deloma tudi utrakvistič-nih, in kmalu bode veriga teh nemških trdnjav obdajala Maribor. Poizkus, ponemčiti utrakv. šolo v Leitersbergu-Krčevini se je ponesrečil, dovolila pa se jim je nemška šola; v podporo se je osnovala šulferajnova podružnica. Sedaj se bije boj, ali naj zasede mesto nadučitelja tukaj (v Leitersbergu-Krčevini namreč) in v Lembachu na slovenski šoli Slovenec ali strasten nemškutar ali celo kak učitelj iz šulferanjske šole. Nemci napenjajo vse sile, zlasti ■ Volksrat dela z vsemi močmi na to.« — Da našim poslancem Kmečke Zveze, ki so odgovorni za vse uspehe in neuspehe v Gradcu, ne bode trebalo brati med vrstami, dostavimo še to-le: Zakaj pa na-]>enja.io Nemci vse sile, zakaj dela zlasti Volksrat z vsemi močmi na to, da dobita slovenski šoli Lem-bah in Leitsberg-Krčevina najstrastnejše nemšku-tarje ali celo učitelje iz šulferajnskih šol za voditelje Zato. ker jim je potem ponemčenje teh krajev v doglednem času zasigurano; kajti kdor ima šolo, ta ima prihodnjost! Le mislite si nemškonacijenal-nega učitelja, bodisi že nemškutarja ali šulferanj-skega učitelja, kot voditelja slovenske šole! Ali bi se to ne reklo postaviti kozla za vrtnarja?! Tak človek noče niti slišati slovenske govorice ter jo preganja in zatira povsod, kjer le more. Ubogo slovensko deco bode kaznoval, ako jo bode slišal govoriti slovenski; učil jo bode ljubiti tujce, njihov jezik in običaje, zaničevati pa lastne stariše, lastni materni jezik in svoj rod. Dobrih slovenskih stari-šev otroci postanejo na ta način odpadniki in sovražniki slov. rodu. — Nemci oziroma Volksrat pa je dosegel svoj cilj!Ali bomo Slovenci to prepustili? Ali bomo še nadalje brezbrižno gledali, kako nam tujec pod patronanco Volksrata raznaroduje slovensko deco in nas vedno huje zatira, dokler nas ne uniči?! Ne, ne smemo! Vzdigniti se moramo kakor en mož in ustaviti naval prodirujočega tujca! Do sem, in ne dalje! Korupcija pri zasedanju naduči-teljskih služb v mariborski okolici, katero je vrli deželni poslanec dr. Kukovec ob priliki utemeljevanja predloga glede delitve deželnega šolskega sveta štajerskega v slovenski in nemški oddelek tako zasluženo ožigosal, je treba streti za vselej! Slovenski poslanci brez razlike strank! Ugodni trenutek je tu! Uporabite ga! — Ako nas pa naša vlada res udari v obraz ter nam posadi kakšne nem-škutarje na te važne postojanke, potem pa — k si-lobranu! Renegatje se nam ne smejo ugnezditi na nadučiteljskih mestih v Krčevini in Lembahu!
Vsakdo na svojem mestu za narodove pravice.
Izšel je novi zakon o živalski kugi, ki stremi .tudi za tem, naj bi prebivalstvo izdatno sodelovalo. Zaradi tega je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju povabilo vse okrajne živinozdravnike, naj skrbijo v svojem upravnem okolišu, da se znanje predpisov tega novega zakona med prebivalstvom razširi morebiti z javnimi predavanji. Objednem jih je povabilo na dan 13. svečana 1910 v Celje na posvetovanje glede jednotne zunanje oblike uradnih živinozdravniških štampilj. Občina Kokarje je v ta namen, da naj te štampilje ustrezajo ravnopravnosti slovenskega jezika, vložila na c. kr. okrajno glavarstvo sledečo vlogo: Da se izognemo vsem poznejšim pritožbam o zoperstavljanju oziroma preziranju slovenskega jezika na uradnih živinozdravniških štampiljah, si dovoljujemo prositi, naj blagovoli c. kr. okrajno glavarstvo opozoriti tam dne 13. svečana zborujoče gg. živinozdravnike, naj se pri določitvi jednotne oblike uradnih štampilj izbere le taka oblika, ki ne bode v ničem nasprotovala členu XIX drž. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1. 1867, temveč da bo prisojala slovenskemu jeziku po obseguin vsebini popolno ravnopravnost. Ta vloga občine Kokarje je docela na svojem mestu, naj bi pač ne bila osamljena; četudi zadostuje jedna, vendar bi vloge več občin uradnike pri glavarstvu do dobra prepričale, da imajo opraviti z zavednim a ne z mlačnim narodom.
a Predavanje v celjski čitalnici v četrtek, 10. t. m. zvečer ob 8. uri. Predava g. dr. Schwab o ..nedostatkih čutil". Obisk naj bo številen!
a Za družbo sr. Cirila in Metoda so nabrali postiljoui na maškaradi celjskega Sokola K 8'40 in ne kakor je včeraj pomotoma ostalo v listu K 4 80.
a Občni zbor celjskega godbenega društva se vrši 16. febr. 1910 ob 8. uri zvečer v čital-niških prostorih.
z Pojedina slanikor danes zvečer ob 7. uri v ..Narodnen} domu". Vsi Slovenci so vljudno vabljeni!
a Nakup. Preboldsko graščino, doslej last grofa Flinfkirchena, so kupili s posestvi in predilnico vred mesar Grenka in tt. iz Celja za 340 tisoč kron. Za nakupom tiči najbrž „Sud-mark".
a Zaključni venček plesne šole v „Sokol-skem domu", ki se je vršil sinoči, je zelo dobro uspel. Obisk je sicer nekaj trpel vsled slabega vremena in ker se je baje v mestu agitiralo proti njemu, a tisti, ki so ples posetili, so se pač zabavali kakor že dolgo ne na kaki prireditvi. Dvorana je bila priprosto, a zelo okusno okrašena; na velikem prostoru se je dalo ob zvokih oddelka Narodne godbe na lok, ki je neumorno igral do ranega jutra, rajati, da je bilo veselje. Ples so obiskale tudi nekatere izborne maske. Splošno dobro voljo je še povišala izvrstna kaplja iz kleti prve južnoštajerske vinarske zadruge. Četvorke in besede je aranžiral g. Bruno Rotter na svoj priznano spreten način. V „Sokolskem domu" se je letos s plesnimi vajami, katere je priredil celjski Sokol, znatno oživilo in razširilo družabno življenje; naj ostane ponosno poslopje i v bodoče naše središče v Gaberju, katero mora biti posebej na srcu ne le domačinom temveč tudi meščanom.
a Za narodni sklad se je nabralo na gostiji ardč. Marice Farčnik z gosp. Mihelom Vrenko na Ložnici pri Žalcu K 5'80. Prisrčna hvala!
a Ptujski magistrat že zopet išče novega uradnega vodjo. Kaj ko bi enkrat posvetil „Šta-jerc" v svoji znani resnico-, in pravicoljubnostjo tudi v ptujski magistrat ?
a V konkurz je prišel gostilničar in mesar v Vordernbergu, Kari Kristovič.
a V Dravo je skočila z brvi v Mariboru 17 letna varuška Terezija Ferš. Ubogo dekle je utonilo.
a Kako draga je ljubezen! Pod tem naslovom piše „Slovenski Gospodar" z dne 3. febr. sledeče: „Neki učitelj je imel razmerje s hčerko vaškega gostilničarja. Medtem ko se je šlo dekle v mesto kuhat učit, si je učitelj zbral diugo nevesto, ki je bila bolj bogata. Oče zapuščene je dotičnega učitelja tožil, ki je bil obsojen na 600 kron, beri šest sto kron. Torej kako draga je ljubezen ?" — Mi pa lahko zapojemo drugo pesmico: „Neki župnik je imel razmerje s hčerko vsakega, če je bila dotična tako neumna; dočim se je pa gostilničarjeva hčerka res šla kuhat učit in ne morda kam v kak miren kottcek, je žup-nikova lepa navada, pošiljati svoje ljubice redom na kak „tečaj", »gospodinjsko šolo" ali v ..toplice". Ce bi vsi očetje zapeljanih deklet župnika tožili, hencajte, to bi bila pač draga ljubezen! Sicer pa župniku že druge tožbe dosti slane hodijo", — Pa to se seveda ni godilo na Črešnjevcu.
a Zagoneten slučaj. V Gradcu je vzbudila veliko pozornosti smrt sestre prof. Prochaska na graškem učiteljišču. Ko je došel profesor opoldne v svoje stanovanje, kjer je prebival kot samec s svojo sestro, je našel to na tleh zadavljeno. Ali se je zadavila s pomočjo vrvice sama ali pa jo je zadavil kdo drugi se še ni dognalo. V stanovanju ni bilo nobenega sledu o kakem boju ali ulomu, mrtvi je samo manjkala srebrna ura in 13 K denarja.
a V Ameriki umrli rojak. V Aldridge je umrl po daljši bolezni v 48. letu starosti Ivan fieplak iz Otoka pri Gornjemgradu. Zapustil je vdovo s 5 otroci.
Druge slovenske dežele.
z Dogodba o sežganih dveh otrok v Sesljanu pri Trstu postaja vedno bolj jasna v tem smislu, da je bila Lebanova nedolžna in da je bilo vse izmišljotina. Poročali smo pred nekaj dnevi, da so zaprli ženo kovača Lebana v Sesljanu pri Trstu in nekega Gašperina, češ, da sta sežgala dva otroka, ki sta bila sadova njunega prešestovanja. Sodna preiskava je dognala, da je stvar popolnoma izmišljena in brez vsake podlage.
z Restavracijo „Bayrischer Hof" v Ljubljani, ki je bila dozdaj poleg kazine še edina nemška trdnjava, je prevzel narodnjak g. Štefan Bregant in jo takoj spremenil v bavarski dvor.
z V Trstu so zasačili žensko, ki je že več tednov sem kradla šolskim deklicam uhane.
z Slovenec — izumil nov letalni stroj. Poroča se, da je inženir g. Živic v Trstu izumil popolnoma nov letalni stroj, ki nima z dozdaj nimi kon-štrukcijami aeroplanov nič skupnega. Ta letalnik ima tri velike perutnice, vsaka teh pa po sedem, oziroma tudi po več malih perotnic, narejenih v resnici iz naravnih močnih ptičjih peres. Gibale se bodo simultano in njih gibanje bo imelo dvi-
galno in obenem propulzivno silo. Letalnik, ki bi tehtal 350 kg, bo lahko dvignil še 200 kg. Gosp. inženir Živič je že vložil prošnjo za patent in namerava v kratkem v Trstu napraviti poskuse.
d T zadevi kolonskega vprašanja na Goriškem se je vršila v soboto v Gorici konferenca, sklicana od namestnika. Izvolil se je odsek 6 članov, ki ima do konca marca preštudirati načrta iz ministerstva in dež. odbora. Potem se zopet skliče konferenca, ki bo določila, kaj storiti glede na predložena zakonska načrta.
d Papežev red „pro ecelesia et pontifiee" je dobil ob priliki svoje srebrne poroke kranjski klerikalni deželni poslanec J. Kobi.
d V Krminu na Furlanskem je v pondeljek nagloma umrl laški klerikalni deželni poslanec in krminski župan Juri pl. Locatelli.
d 5000 kron za nagrade konjerejeem je nakazalo poljedelsko ministerstvo kranjski kmetijski družbi.
d V Barkovljah pri Trstu je umrl glavar znane vrle narodne rodbine, g. Juri Martelanc, posestnik in gostilničar, v 55. letu starosti.
d Zli duh alkohol. V bližini Trsta je aa potu obležal in vsled mraza umrl 18 letni Peter Samec, ki se je preveč navžil alkohola.
d Y Trstu so pustne maškare zbodle mesarja Antona Čemeča.
d Pri rudarskem senatu ljubljanskega dež. sodišča sta imenovana predsednikom lajikom ces. kr. rudniški nadoskrbnik Franc Bouško v Idriji in rudniški ravnatelj v p. Ferd. Schiiller v Ljubljani. Rudn. nadkomisar Strgar je že od prej pri-sednik senata.
d Tnrovski župnik Ivan Vrhovnik je na napad na Ciril-Metodovo drožbo v »Slovencu" odgovoril z darom 10 K.
Društvene vesti.
„Sava" drnštvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju priredi svoj V. redni občni zbor z običajnim vsporedom dne 12. svečana t. 1. v prostorih restavr. „Zum Magistrat" I. Li" chtenfelsgasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
_
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Po odgodenju češkega deželnega zbora.
a Praga, 9. febr. Vsi časopisi se bavijo z odgodenjem češkega deželnega zbora. Češki listi opozarjajo Nemce, da so si s svojo neopravičeno obstrukcijo zadali samim sebi najhujši udarec: Čehi imajo večino v deželnem odboru in bodo temu primerno tndi svojo moč izkoristili. Nemci pravijo, da se jim gre sedaj za višje stvari ko so mirnoidoča materijelna oškodovanja in da bodo v svojem odporu vstrajali.
Novi deželni dav&i na Moravskem.
a Brno, 9. febr. 3ocijaldemokratično glasilo „Rovnost" javlja, da pridejo v petek 11. febr. v deželnem zboru na razgovor novi deželni davki. Ob tej priliki bodo socijaldemokratični delavci v petek ob II. uri dop. ustavili v vseh tovarnah delo, se bodo na posebnih, od posameznih organizacij za to odločenih zbirališčih zbrali in se bodo na to podali v trdno sklenjenih vrstah pred deželni dvorec. Tam bodo demonstrirali proti novim indirektnim davkom. Ob 1. uri se prične po vseh tovarnah znova delo.
Posledice obstrukcije v češkem deželnem zboru.
z Praga, 9. febr. „Nar. Pol." javlja, da je izdal češki deželni odbor z ozirom na finančni položaj dežele na vse deželne blagajne in računske pisarne okrožnico, v kateri pravi, da se smejo izplačevati le poprej postavno določeni zneski. Vrh tega se bode zelo omejilo stavbinsko delo, katero izyršnje dežela in pa izplačevanje dež. podpor.
Novi nuncij na Dunaju.
z Rim, 9. febr. Iz Vatikana se potrjuje vest, da bode dunajski nuncij Granito de Belmonte odpoklican. Na njegovo mesto pride toledski škof in benediktinski pater grof Gallen.
Sultan Abdul Hamid zblaznel.
z Berlin, 9. febr. Berlinskim listom poročajo iz Soluna, da se je duševno stanje bivšega sultana zelo poslabšalo. Sultan se obnaša kot blazen. — Včeraj je zopet divjal in ko ga je hotel nek služabnik pomiriti, ga je vrgel sultan na tla, ga davil
mu odgriznil jeden prst. Stražniki so služabnika rešili in vtaknili sultana v prisilni jopič. Sultan se je skušal tudi že s svojo ovratnico obesiti. Ognjenik Poas zopet bljuje.
v Novi Jork, 9. febr. Poročila iz Porto Limona v Costariki pravijo, da je začel ognjenik Poas, ki je že delj časa miroval, znova bljuvati. Lava je zalila polja in nasade, uničila hiše in sploh napravila ogromno škodo. Mnogo ljudi je mrtvih. Število še ni znano, ker ni uradnih izkazov.
Rena narašča.
v Kolin, 9. febr. Dotoki reke Eene so narastli za 2 metra. Iz zgornjega renskega poročajo o povodnjih.
Po svetu.
v Egiptovski kedive namerava vzeti neko avstrijsko grofico za ženo.
v K jubileju [kneza — gospodarja. Pariški list ,Figaro' dobiva iz Rima poročilo, da bodeta prišla italjanski kralj in kraljica na Cetinje povodom jubileja kneza Nikole. ,Figaro' veli, da je kraljica Jelena o tem prihodu že obvestila svojega očeta.
Kaznovani zapovedniki ladij. Iz Pariza javljajo, da je minister vojne mornarice predlagal, da se zapovednika križarice ,Ernest Renan', kise je svoj ječasno zaletel na sipine, odstavi. Poveljnik torpeda br, 192. ki je zadel na skalo pri otoku Sainte-Marguerite, je prišel pred vojno sodišče.
d Mož s 30 ženami. „Daily Telegraph" dobiva vest iz New. Jorka, da je znani goljuf Emil von Muli er vendar enkrat zaprt v Los Angelos. Miiller je potoval po Zedinjenih državah, se izdaval za barona, grofa, zdravnika, odvetnika itd., pri tem pa se je oženil neštevilnokrat. Do sedaj so mu izračunali, da se je oženil z 19 ženami, sam pa je obstal, da je poročil 30 deklet. Prijeli so ga na temelju prijave neke gospe, ki je izvedela, da ona ni edina Mullerjeva žena.
d Znatna vožnja z zrakoplovom. „Oorriere della Sera" javlja iz Bellinzone v Švici, da je prispel tja poročnik nemške telesne garde, ki se hoče pripraviti, da z aeroplanom preleleti Bernina-po-gorje. Poročnik v. Holtoff hoče biti 4 dni neprenehoma v zraku, a hrane ima za 15 dni. On želi določno potolči rekord polkovnika Schecka in grofa Vaule, ki so s svojimi zrakoplovi prejadi ali 1900 kilometrov.
v Ekssultan Abdul Hamid je hudo obolel. — Shujšal je, da je videti kakor skelet. Ne spi skoro nič, govori vedno nerazumljive reči, dirja in kolne.
Krščenje mesta po ministru. Iz Sofije javljajo, da se je imestarej in velikej bolgarskej vasi Aboba na čast ministru notranjih zadev Takeva izpre-menilo v Takevo.
vVelika šahovska tekma. Iz Berolina javljajo, da se na šahovski tekmi med dr. Laskerjem in Schlechterjem dovršila v soboto osma partija s takozvanim .remis'. Schlechter šteje 4 in pol, a Lasker 3 in pol. Predvčeraj sta nadaljevala deveto partijo. — Ta šahovska tekma zanima ves šport-ski svet.
a Katastrofa v rudokopu v Pennsylvaniji. K
eksploziji v Indiani javlja neki newyorški list, da je v rudokopu Ernest, zapadlo smrti 20 delavcev. Druge vesti pa javljajo, da je 50 mrtvih.
a Ogromen požar. Iz New- Jorka prihaja vest, da je nastal v velikanskem skladišču, ki hrani zdravila za vojsko, ogenj, ki je skladišče kmalu pretvoril v pepel. Na lice požara je prispel major Wolf, ki je s 30 vojaki začel akcijo, da reši oficirje, ki so bili v četrtem nadstropju poslopja. V kleteh so se nahajale velike množine petroleja in bencina, kar so mogli samo na ta način rešiti, da so vse prostore napolnili z vodo. Škoda, ki jo je pouzročil požar, se ceni na nekoliko milijonov dolarjev.
a Kuropatkin kot reformator. Nekdanji vrhovni vojskovodja v rusko-japonski vojski, general Kuropatkin, ki se je docela odtegnil svetu in živi na svojem posestvu, piše novo delo, za katero je že napisal trideset poglavij. V informiranih vojnih krogih trde, da bode vzbudilo to delo kakor iz-vestje o rusko-japonski vojski veliko zanimanje. Naslov delu je »Naloga ruske vojne sile", a vsebuje baje polni reformni program za rusko vojsko in njeno upravo, za zaščito zapadne strani in za učvrščenje ruskih pozicij na daljnem iztoku.
Tržne cene.
8. februarja.
Dunaj: Došlo je le do neznatnega prometa. Lastniki so pšenico in rž za 10 vin. zvišali. Oves, in ječmen sta se držala, koruza je bila brez prometa, samo nove sorte so bile za 5 vin. dražje.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 158 do 160 vin., mlade, srednje 158 do 160 v, mlade, lahke 160—164 vin. Zaloga 22.675 komadov. Prignano 154 komadov odgnano 195. Ostalo torej 22.634 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1405 pšenica za maj K 1376, pšenica za oktober K ll'82, rž za april 9 51, rž za oktober K 879, oves za april 7'46, oves za oktober K 14'—, koruza za maj 6'61, ogrščica za avgust—'—. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. — Tendenca medla, promet 3000 stotov, pšenica v efektivu 10—15 v. ostalo o v cenejše. Termini so bili z ozirom na višja poročila iz Amerike pri nakupih mlinov medli. Vreme oblačno.
Sladkor. Trst. — Centrifuga! Piles prompt K 365/s do K 37%, za kasneje K 365/g do K 371/2. Tendenca: trdna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prorapt K 29 70, nova kampanja kron 25*55. — Tendenca mirna. Vreme: lepo.
Budimpešta : mast svinjaka K 180'— namizna slanina 160'—.
Trgovskega pomočnika
sprejme takoj tvrdka	97 3--2
And. Elsbacher v Laškem trgu
Proda se popolnoma nova
hiša in mala trgovina
na lepem in prometnem kraju med Celjem iti Žalcem. — Ponudbe je pošiljati na upravništv« »Narodnega Dnevnika". 81 5-s
naprodaj
je dobro idoča	gostilna
na zelo prometnem kraju, ne daleč i z mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista. 35 4-4
R. DIEHL, žpjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i*, domačega
konjaka.
.LASTNI DOM'
Postne hran. ra*un st. 54.866. Najboljša prilika is sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon »t. 48. - ======== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnej&e pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član	-	■ ■ , h o / \
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- not Q(	Q (j) q)
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po r	\ ' 7
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavi jen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin * na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © ©
Pisarna je v Celju,
Rotov&ke ulice it. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razam nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©e® dopoldne, ©e©
Edino narodno H
g Trla južnoftajercfc Haranos^a
Stavbena in ninetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
i
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::t
Brušenje, polivanje in
strnganje kamena s stroji.
indnstrijsfc dražba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranili rodbinskih grobišč
:::	(rakev).
Brzojavl:,Kamnoseška In-dustrijska dražba Celje'.
66
Tlakovanje cerkva, dvoru in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :is
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde» ;:; lavanje napisov v iste. :"