DNEVNE MIGRACIJE V OBČINI ŠKOFJA LOKA
Najpopolnejši pregled migracijskih tokov
(mišljena je dnevna migracija) je mogoče
dobiti iz popisnih podatkov, saj
mora tedaj sleherni (zaposleni) občan povedati,
kje je zaposlen (mišljen je predvsem
kraj zaposlitve, ne pa panoga in
podobno), kraj bivanja pa je tako osnovna
informacija o vsakem prebivalcu.
Pri analizi dnevne migracije v občini
Skofja Loka smo se oprli na popisne podatke
za leto 1971. To analizo je za nas
opravil Geodetski institut SR Slovenije.
V ta, namen je bil izdelan poseben program
za računalniško obdelavo popisnih
podatkov, s katerim je bilo pokrito celotno
območje občine Skofja Loka. (Program
predstavlja pomemben stranski dosežek
pri izdelavi te študije, saj je uporabljiv
tudi v drugih občinah.) Pedal ki
so resda nekoliko zastareli, vesdar je popis
v letu 1971 predstavljal edini vir, če
smo hoteli dobiti celostno informacijo o
dnevni migraciji za območje občine. To
analizo smo kasneje dopolnili z nekaterimi
dodatnimi, toda parcialnimi analizami,
o katerih tukaj ne poročamo.
Program računalniške obdelave dnevne
migracije oziroma obdelava popisnih
podatkov nam je dala za vsako naselje v
občini Skofja Loka naslednje informacije:
— koliko je domačinov zaposlenih v
naselju (notranja migracija v naselju),
—• kolikšna je dnevna migracija v naselje
iz drugih krajev (imigracija v naselje),
— koliko je skupaj zaposlenih v naselju,
— kolikšna je dnevna migracija iz naselja
v druge kraje (emigracija iz naselja).
Skoraj samo po sebi je umevno, da so
pri dnevni migraciji v naselje in pri
dnevni migraciji iz naselja zabeležena tudi
imena krajev, iz katerih prihajajo na
delo (in koliko iz posameznega kraja), in
imena krajev, v katera odhajajo (in koliko
v posamezen kraj). To nam je omogo-
338
čilo, da smo pri sekundarni obdelavi teh
podatkov celotno območje občine lahko
razdelili v tri podenote, in sicer takšne,
ki tvorijo v geografskem, demografskem
in ekonomskem smislu bolj ali manj zaključene
celote. Te tri podenote so: Poljanska
dolina, Selška dolina in Škof j a
Loka z okolico.
Vsako od teh podenot smo potem ločeno
opazovali z vidika dnevne migracije
iz podenote (pri čemer smo najprej ugotavljali,
koliko migrantov je zaposlenih
znotraj meja podenote same. koliko jih
odhaja v drugi dve pod enoti v občini
Škof j a Loka in koliko jih odhaja na delo
v druge občine) in z vidika dnevne migracije
v podenoto iz drugih dveh podenot
občine oziroma iz drugih slovenskih
občin, v katerih vozači bivajo. To pomeni,
da so pri tabelah o dnevni emigraciji
navedeni vsi kraji, iz katerih odhajajo
na delo v druge kraje, bodisi v kraje
znotraj podenote bodisi v ostali podenoti
v občini ali v druge občine. Kraji, v
katere odhajajo, pa niso navedeni, pač
pa so grupirani po navedenih podenotah
oziroma občinah. Tabela bi bila namreč
povsem nepregledna, kolikor bi navajali
tudi imena krajev, v katere odhajajo na
delo (negrupirano). Obratno je seveda v
tabelah o dnevni imigraciji. Tu so navedena
imena vseh krajev (po podenotah
v občini Skofja Loka), v katere prihajajo
na delo, niso pa navedena imena krajev,
iz katerih prihajajo.
Dnevna migracija iz Poljanske doline
in v njo
Z vidika dnevne migracije je izredno
zanimiva podenota Poljanska dolina.
Pri njej najprej ugotovimo, da je
bilo leta 1971 med vsemi zaposlenimi
Poljanci (3.659) 2832 vozačev; od tega
jih je bilo 2.547 zaposlenih na območju
občine Skofja Loka, ostali pa v
drugih slovenskih občinah in drugih republikah.
Od 2547 pa je bilo le 1619 delavcev
vozačev zaposlenih v krajih, ki jih
štejemo k Poljanski dolini, to je na območju
Poljanske doline, ostali se seveda
vozijo na delo v druge predele škofjeloške
občine. Daleč največ jih zaposluje
Skofja Loka z okolico (909), nekaj tudi
Selška dolina (19), 285 pa je bilo leta
1971 zaposlenih izven loške občine, od tega
največ v občini Kranj (41), v ljubljanskih
občinah (70) in v občini Idrija
(25). Ostalih občin zaradi majhnega števila
zaposlenih iz Poljanske doline ni
vredno omenjati, pač pa je treba reči, da
sta v ostalih slovenskih občinah zaposlena
še 102 Poljanca, izven meja Slovenije
pa 47.
Poljanska dolina je torej izrazito območje
dnevne emigracije. To bi sicer lahko
šteli za »normalen pojav«, kolikor bi
vsaj približno podobno število delavcev
prihajalo vanjo od drugod. Nekaj ljudi
seveda prihaja (koliko, bomo videli kasneje),
vendar precej manj, kot jih iz nje
odhaja, tako da ostaja Poljanska dolina
tisto območje škofjeloške občine, ki sr
lahko pohvali z najbolj negativnim »migracijskim
saldom«, če smemo temu tako
reči.
Najbolj negativna je Poljanska dolina
v odnosu do Škofje Loke z okolico, kamor
daje 909 delavcev, dobiva pa le 71.
V Selško dolino jih daje 19, dobiva pa 14,
tako da je doseženo nekakšno ravnotežje,
ki pa je brez pomena, ker gre za
majhno število delavcev. Iz ostalih občin
dobiva Poljanska dolina še 194 delavcev,
kar pomeni, da je v odnosu do njih (ni
mišljeno po posameznih občinah) mnogo
manj negativna kot v odnosu do Škofje
Loke z okolico. Daleč največ jih dobiva
iz občine Idrija (94), iz ostalih pa le po
nekaj.
Vsega skupaj je bilo torej v krajih Poljanske
doline, poleg 1.619 vozačev iz Poljanske
doline, zaposlenih še 85 delavcev
iz loške in 194 iz drugih občin, skupaj
torej 1.898 delavcev-vozačev. Ce jim prištejemo
še Poljance-nevozače, ki bivajo
v liraju zaposlitve (827), ugotovimo, da je
bilo v Poljanski dolini zaposlenih vsega
skupaj 2725 ljudi.
Ce se povrnemo k dnevni emigraciji po
naseljih, potem moramo najprej ugotoviti,
da v Poljanski dolini najbrž ni naselja,
iz katerega se ne bi kdo vozil na
delo v drug kraj. Na tabeli krajev, iz katerih
se vozijo drugam, bodisi v drugo
naselje v Poljanski dolini ali drugam
v občini Skofja Loka bodisi v druge občine,
sta 102 naselji. Kot nekakšen center
dnevne migracije se izkažejo večja naselja
v bližini Zirov. za katera so Ziri
resnično velik zaposlitveni center, saj ta
naselja nimajo večjih industrijskih podjetij
(Dobračcva, Stara vas. Nova vas).
Po velikosti dnevne emigracije sledi tej
skupini naselij druga skupina, od katerih
nekatera sama razpolagajo s precejšnjim
številom delovnih mest, vsaj v odnosu do
števila prebivalcev (Gorenja vas, Poljano,
Sovodenj, Hotavlje), druga pa ne (Selo,
Račeva). Tem krajem sledijo izraziti izvozniki,
med katerimi po številu izstopajo
Dolenja Dobrava, Stara Oselica, Zminec
in Zirovski vrh.
339
Naisploh lahko rečemo, da na velikost
dnevne migracije vplivajo predvsem nf.-
slednji dejavniki:
— razmerje med številom delovnih
mesit v kraju in med številom prebivalcev
oziroma med številom za delo sposobnih
prebivalcev (žal primerjava tukaj
ni obdelana);
— čim več je delovnih mest v odnosu
do števila prebivalcev, tem manjša je
dnevna migracija in obratno;
— čim večji je center, tem bolj postaja
pomembno tudi razmerje med strukturo
delovne sile in strukturo potreb;
— bližina (dostopnost) večjega centra
in velikost tega centra.
Na delu so seveda še drugi dejavniki,
ki pa najbrž samo malenkostno modificirajo
splošno sliko:
— prva generacija delavcev je verjetno
v večjem odstotku prisiljena voziti se na
delo, ker je vezana še na izhodiščne kraje
in ker nima možnosti nastanitve v
krajih zaposlitve;
— donosnost kmetijstva in težavnost
terena z vidika strojne obdelave obdelovalnih
površin:
— odročnost kraja skupaj s težavnostjo
terena najbrž vpliva tako, da se tisti, ki
se zaposli v industriji, v zelo kratkem
času tudi Preseli v kraj zaposlitve (ali v
bližino tega kraja), kar pomeni, da dnevne
migracije ne pospešuje itd.
Glede imigracije v naselja v Poljanski
dolini je treba predv^^em poudariti, da je
število naselij, ki dobivajo delovno silo
od drugod, znatno manjše od števila naselij,
ki delavno silo dajejo (44 : 102). Za
nekatere kraje je tudi povsem nejasno,
kaj zaposleni v njih sploh delajo (npr.
Bukov vrh, Cabrače, Debeni, Dolenja Ravan,
Gorenja Zetina itd).
Močan zaposlitveni center v Poljanski
dolini so Ziri. V njih je zaposlenih 1.086
vozačev. od tega 992 iz območja občine
Skofja Loka (969 Poljancev, 21 Skofjtločanov
in 2 iz Selške doline), 67 jih prihaja
iz idrijske občine, nekaj pa tudi od
drugod. V ostalih krajih Poljanske doline
je zaposlenih znatno manj vozačev:
Gorenja vas zaposluje 214 vozačev. Poljane
142, Bodovlje 103. Sovodenj 93, Stara
vas 67 in Hotavlje 49.
Dnevna migracija iz Selške doline
in v njo
V Selški dolini imamo opravka z manjšim
obsegom migracije, bodisi glede števila
zaposlenih bodisi glede števila naselij,
ker gre pač za manjšo teritorialno
enoto. Od vseh zaposleni.-ni (2.210) v Selški
dolini oziroma iz nje je bilo 1971. leta
1.232 vozačev. od teh pa jih jo bilo 1.117
zaposlenih na obmcčju občine Skofja Loka
in le 115 izven škofjeloške občins (v
občini Kranj 40, v Radovljici 8, v as!:alih
občinah pa le po nekaj; 19 dolincev se
vozi na delo izven republike).
Od 1.117 vozačev iz Selške doline je
824 zaposlenih v krajih znotraj Selške doline
in le 279 se jih vozi na delo v Skofjo
Loko in okolico, 14 pa še v Poljansko dolino.
To kaže na, neprimerno večjo zaprtost
Selike doline v primerjavi s Pol,ia;isko
dolino, kar je bilo deloma opaziti že
pri številu delavcev (vozačev), ki so zaposleni
izven meja loške občine.
Poleg 978 delavcev, ki se ne vozijo na
delo. ker delajo v kraju bivanja, je
še 824 dolincev dobilo zaposlitev v
podjetjih v Selški dolini (čeprav ne
v kraju bivanja), kar pomeni, da s J
jim ni treba voziti na delo kdove kako
daleč. K tem vozačem iz Selške dolin?
same je treba prištevati še 54 delavcev
iz Škofje Loke in okolice, 19 Poljancev
in 19 delavcev iz drugih slovenskih občin,
kar pomeni, da je v Selški dolini
zaposlenih vsega skupaj 916 vozačev (za
Poljansko dolino je bila ta številka 1.898).
Negativen »migracijski saldo« ima tudi
Selška dolina s Skofjo Loko in okolico,
kamor daje 279 delavcev, dobiva pa jih
le 54. Toda ta negativnost je neprimerno
manjša kot pri Poljanski dolini. Za odnos
med Selško in Poljansko dolino je
bilo že prej ugo'ovljeno, da gre v bistvu
za nepomembno ravnotežje, poleg tega pa
je pri Selški dolini opaziti, da dobiva izredno
malo delavcev-vozačev iz drugih
občin in da ima z njimi bolj negativen
»migracijski saldo« kot Poljanska dolina.
Poljanska dolina daje 285 in dobiva
194, Selška dolina pa daje 115 in dobiva
le 19 vozačev.
Kar zadeva dnevno emigracijo in dnevno
imigracijo po naseljih, je opaziti isto
zakonitost kot pri Poljanski dolini, le da
število naselij, od koder se delavci dnevno
vozilo ra delo v druge kraje, procentualno
še bolj prekaša število naselij, v
katera se delavci dnevno vozijo od drugod
(43 : 14). Najbrž tudi v Selški dolini
ni naselja, od koder se ne bi kdo vozil na
delo v drug kraj.
Posebno velikih emigracijskih centrov
ni. Na prvem mestu so Selca s 182 vozači,
od katerih je 140 zaposlenih v Selški
dol;ni, 31 pa v Skofji Loki in okolici. Po
tem pa so edmo še Železniki z več kot
100 vozači, od katerih pa je, za razliko od
340
Selc, velika večina zaposlenih v Skofji
Loki (75). Pri Železnikih gre najbrž že
za primer kraja, v katsrem se struktura
profilov hitreje razrašča kot struktura
delovnih mest. Zato si morajo »neustrezni
« profili poiskati zaposlitev drugje. Na
delu pa so prav gotovo še drugi dejavniki.
V skupim naselij z več kot 50 in manj
kot 100 vozači so naslednji kraji: Dolenja
vas, Dražgoše, Rudno, Zalilog in
Zgornja Sorica. Za vse je značilno, da je
velika večina zaposlena v Selški dolini in
le manjši del v Skofji Loki in drugod.
Vidi se, da je to razmerje odvisno od
bližine zaposlitvenega centra in od oddaljenosti
od Škofje Loke.
Število naselij, v katera se delavci vozijo
iz drugih krajev, je. kot rečeno, v
Selški dolini izredno majhno (H'). V bistvu
gre samo za en večji zaposlitveni
center, to so Železniki, v katerih je zaposlenih
857 vozačev. in sicer 848 iz občine
Skofja Loka (790 iz Selške doline)
in le 9 iz drugih slovenskih občin. V primerjavi
z drugimi kraji je vredno omeniti
edino še Selca (32 zaposlenih vozačev).
Dnevna migracija iz
Škofje Loke z okolico in v njo
Tretja podenota škofjeloške občine —
Skofja Loka z okolico — se v marsičem
razlikuje od prvih dveh. Med vsemi 6.009
zaposlenimi v Skofji Loki in okolici oziroma
iz nje je 3.060 vozačev in od tega
jih je le 1.821 zaposlenih na območju
loške občine, ostalih 1.239 pa na območju
drugih občin. Od 1.821 vozačev, zaposlenih
na območju loške občine, je velika
večina zaposlenih v Skofji Loki in
okolici (1.696), 71 se jih vozi na delo v
Poljansko dolino. 54 pa v Selško dolino.
Mnogo pomembnejše kot Poljanska in
Selška dolina postanejo za Skofjo Loko
in okolico druge slovenske občine, saj
se vanje vozi na delo vsak dan 1.239
ljudi. Povsem naravno je, da je med
njimi na prvem mestu občina Kranj (če
ne štejemo ljubljanskih občin skupaj),
kamor se vozi vsak dan na delo 406
ljudi. Kranjski občini sledijo ljubljanske
občine, med katerimi je na prvem mestu
cbčina Ljubljana-Siška (277), njej sledi
Ljubljana-Center (180), potem po vrsti
Ljubljana-Bežigrad (84), Ljubljana-Moste
(38) in Ljubljana-Vič (35); skupaj s»?
torej v ljubljanske občine vozi na delo
614 delavcev. V ostale slovenske občine
se vozi še 168 ljudi, izven Slovenije pa
naj bi bilo zaposlenih 51 ljudi iz Škofje
Loke in okolice.
Po drugi sirani pa je Skofja Loka in
okolica tudi močno zaposlitveno področje,
saj je dejansko zaposlenih na njem
6.671 ljudi. 2.949 zaposlenih delavcev se
na delo ne vozi, ker so zaposleni v kraju
bivanja: njim je treba prišteti 1.693 vozačev
iz Škofje Loke in okolice, 909 Po-
Ijancev in 279 Selčanov (skupaj je torej
iz območja občine Skofja Loka zaposlenih
2.884 vozačev), iz ostalih občin pa
838 vozačev.
Da ima Skofja iLoka z okolico zelo pozitiven
»migracijski saldo« s Poljansko
in Selško dolino, je bilo že ugotovljeno.
Po drugi strani pa ima loško območje
negativen »migracijski saldo« z drugimi
slovenskimi občinami, ki pa ni toliko negativen,
kot je pri Poljanski in Selški dolini
pozitiven. Iz loškega območja odhaja
na delo v druge slovenske občine
in v druge republike 1.239 vozačev, i?
drugih slovenskih občin pa prihaja na
loško območje 838 vozačev (razlika potemtakem
znaša 401). Najbolj uravnotežena
je bilanca z občino Kranj (daje 406,
dobiva pa 394), najbolj negativna pa z
ljubljanskimi občinami, kamor daje 614,
dobiva pa le 296 (razlika je torej 318
delavcev). Pozitiven »migracijski saldo«
ima loško območje z ostalimi gorenjskimi
občinami (Tržič. Radovljica, Jesenice),
predvsem pa z občino Idrija, od koder
prihaja na delo 18 ljudi, tja pa ne odhaja
nobeden. Pri ostalih slovenskih občinah
in drugih republikah pa ima loško
območje zopet negativen »migracijski
saldo«.
Kar zadeva dnevno emigracijo in dnevno
imigracijo po naseljih, je treba najprej
ugotoviti, da pri Skofji Loki in okolici
razlika med številom naselij, ki dnevne
migrante oddajajo, in številom naselij, ki
dnevne migrante sprejemajo, ni tako velika
kot v obeh dolinah, saj je razmerje
30 : 23.
Največ ljudi dnevno odhaja na delo
v druge kraje iz Škofje Loke same (665).
Vendar je zanimivo, da je med njimi le
199 zaposlenih v krajih, ki jih štejemo
k Skofji Loki in okolici, in če le-tom
prištejemo še 25 Ločanov, ki so zaposleni
v Poljanski dolini, in 23 Ločanov,
ki so zaposleni v Selški dolini, ugotovimo,
da je cd 665 delavcev-vozačev na
območju občine Skofja Loka zaposlenih
le 247 migrantov iz Škofje Loke. Ostalih
418 odhaja na delo v druge občine, mod
katerimi je na prvem mestu občina
Kranj (130). njej pa sledijo ljubljanske
341
občine, med katerimi je največ zaposlenih
v občinah Ljubljana-Siška in Ljub-
Ijana-Center.
Mnogo bolj škofjeloško so usmerjeni
dnevni migranti iz ostalih krajev, ki so
tudi veliki izvozniki delovne sile (v absolutnem
smislu zaostajajo za Škof jo Loiko.
v relativnem smislu pa so seveda daleč
pred njo.) To je predvsem veriga
naselij okoli Škofje Loke: Godešič (191),
Puštai (213), Reteče (266), Stara Loka
(332), Suha (315), Sv. Duh (187) in Virmaše
(1(>0). Najbolj neškofjeloško (mišljena
je občina) so med temi usmerjeni
dnevni migranti iz Reteč in Suhe.
Najbrž pa ne bo odveč, če tudi tukaj
ponovimo tisto, kar je bilo ugotovljeno
že pri Poljanski in Selški dolini, namreč
da ni naselja, iz katerega ne bi kdo od
ha j al na delo v drug kraj. Pri Škof j i
Loki in okolici bi lahko rekli tudi, da
skoraj ni kraja, v katerega ne bi kd y
prihajal od drugod. Daleč pred vsemi je
seveda Skofja Loka z 2.891 zaposlenimi
migranti, saj skoraj za 10-krat prekaša
drugi največji imigracijski kraj — Reteče.
Velika večina jih je iz občine Skofja
Loka (2176). Ostalih 71-5 pa prihaja m
delo iz drugih občin (z njimi ima torej
Loka pozitiven »migracijski saldo«). Med
temi občinami je na prvem mestu občina
Kranj, od koder prihaja na delo v
Skofjo Loko kar 371 delavcev, iz občine
Ljubljana-Siška pa 158. Med 2.176
»domačini« pa jih je 1.231 z Škofje Loke
in okolice. 690 iz Poljanske doline in 260
iz Selške doline.
Skofja Loka je, vse to govori o tem,
resnično velik zaposlitveni center ne samo
za delavce-vozače iz občine same,
ampak tudi za delavce iz drugih občin.
Drugih centrov, ki bi se lahko merili s
Skofjo Loko, na tem, območju ni. Zaradi
števila samega naj omenim Reteče, kjer
je zaposlenih 373 vozače v, in Trato, kjer
dela 201 delavec-vozač (pri Trati je treba
povedati, da ni povsem jasno, kaj je k
njej šteto in kaj ne).
Zaključki
Na zaključku najbrž smemo ugotoviti,
da nam je analiza dala dokaj natančen
vpogled v količine in smeri dnevne migracije
v občini Skofja Loka, čeprav so
se količine od leta 1971 do danes nekoliko
spremenile (povečale), smeri pa so
ostale iste. Nismo pa dobili vpogleda v
kvaliteto teh premikov v prostoru, kajti
nič ni bilo rečeno o strukturi migrantov
znotraj posamezne podenote, o strukturi
precej močnih tokov, ki tečejo iz ene
podenote v drugo, itd. Karakteristik, kot
so sitarost in spol, poklic, izobrazba in
podobno, pri tej analizi nismo opazovali.
Struktura migrantov znotraj podenote
v glavnem kaže strukturo potreb, predvsem
kar zadeva poklic in izobrazbo, pri
starosti in spolu pa so na delu še drugi
dejavniki. Pri tokovih iz podenote pa je
verjetno zopet najmočnejši vpliv strukture
potreb v podenoti oziroma v drugi
občini, kamor je tok usmerjen. Tako npr,
domnevamo, da je precejšnja kvalitativna
razlika med tokovoma iz Poljanske in
Selške doline v Skofjo Loko in tokom iz
Škofje Loke v Ljubljano.
Na osnovi podatkov je mogoče in potrebno
ponovno podčrtati predvsem dejstvo,
da najbolj enosmeren tok teče iz
Poljanske doline. Največji del tega toka
se ustavlja v Skofji Loki, manjši del pa
teče mimo Loke naprej proti Ljubljani
in Kranju.
Glede razdalje je seveda treba upoštevati,
da le-ta predstavlja toliko večjo
oviro, kolikor daljša je, oziroma kolikor
večja je časovno-stroškovna distanca. Tisti,
ki se vozijo na delo na večje razdalje,
so seveda bolj nagnjeni k temu, da bi se
zaposlili v krajih, ki so bližji ki'aju bivanja,
kot pa tisti, ki se vozijo na manjše
razdalje. Bolj pa so tudi pripravljeni preseliti
se v bližino kraja zaposlitve.
Opomba; Primerjaj priloge na str. 34;!
do 352.
Tomo Šteje
342
Andrej /Zmincem
Bačne
Bodovlje
Brebovnica
Brekovice
Breznica
Breznica/2iri
Brode
Bukov vrh
Cabrače
Cetena ravan
Debeni
Delnice
Dob je
Dobračeva
Dobravšce
Dolenčice
Dolenja Dobrava
Dolenja Ravan
Dolenja 2etina
Dolenje brdo
Dolge njive
Florjan/Zminec
Fužine
Gabrk
Gabrška gora
Goli vrh
Gorenja Dobrava
Gorenja ravan
Gorenja vas
Gorenja Zetina
Gorenje brdo
Goropeke
Hlavče njive
1 24 I I 1 25' 26 3 2 5 5
26 26 26
9 10 19 19
13 1 12 5 1 14 23
2 5 7 7 15 1 15 16
7 32 2 30 41
5 1 1 1 3 8
2 1 3 3
1 4 5 5
9 1 13 4
10 1 30 1 '*! 42
11 13 1 '^4 25
290 21 2 1 1 1 12 2 «1 330
16 8 1 1 -^4 26
4 6 1 10 11
32 25 ^'' 57
1 1 1
2 2 5 1 9 10
2 2 3 1 17 9
1 1 2 1 4 5
1 ^ 1
5 12 1 17 18
4 2 22 2 1 2 1 28 34
2 9 11 11
1 1 14 1 1 2 9
24 10 1 34 35
3 3 3
41 1 92 6 .1 9 14 134 165
* 5 1 9 10
3 10 21 13 15
25 1 25 26
2 2 14 5
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Škof j a Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. Bežigrad
Lj. Center
Lj. Moste-Polje
Lj. Šiška
LJ. ViC-Rudnik
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Škof j a Loka
Skupaj
DNEVNA EMIGRACIJA IZ NASELIJ V POLJANSKI DOLINI
PRILOGE
343
344
Hobovše/St. Oselica 10 5 1 1 15 17
Hotavlje 29 51 1 1 2 1 1 80 86
Hotovlja 17 25 1 1 1 2 42 47
Hrib/Zmincem 4 4 1 8 9
Izgorje 1 1 12
Jarčja dolina 20 1 2 2 21 25
Javorjev dol ? 2 5 5
Javorje 10 20 1 30 31
Jazbine 2 4 6 6
Jelovica 2 1 3 3
Kladje 5 1 2 6 8
Kopačnica 10 3 2 1 13 16
Koprivnik 19 4 23 23
Kovski vrh " » 4 6 6
Kremeni k 2 3 5 5
Krnice pri Novakih 2 2 2
Lajše 1 1 2 2
Laniše 11 1 1 12 13
Ledinica 28 1 1 1 1 29 32
Leskovica 5 3 8 8
Log/Skofjo Loko 6 18 1 1 24 26
Lom/Vol čo 2 8 10 10
Lučine 8 17 2 15 1 25 34
Malenski vrh 6 9 15 15
Mrzli vrh 7 2 7 9
Murave 2 6 8 8
Na Logu 3 13 16 16
Nova Oselica 3 1 2 1 1 6 8
Nova vas/Ziri 147 1 9 1 1 6 5 2 157 172
Opale 1 1 4 1 1 7
Osojnica 11 3 1 1 11 16
Ožbolt/Zmincem 3 7 2 1 10 13
Podgora 19 11 2 1 1 30 34
Podli elovo brdo 29 2 1 31 32
Podobeno 2 1 8 11 11
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Škof J a Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. Bežigrad
Lj. Center
Lj. Moste-Polje
Lj. Šiška
Lj. Vie-Rudnik
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
345
Podvrh 4 2 1 ^ n
Poljane/Skofjo Loko 12 2 50 1 1 1 3 2 64 72
Predmost 12 10 1 22 23
Prelesje 3 5 1 2 ^ \\
Račeva 55 3 1 1 1 2 2 1 58 66
Ravne pri Zireh 3 ^3.
Selo 68 9 2 1 3 77 83
Smoldno 1 1 4 ti
Sopotnica 3 4 17 8
Sovcdenj 2 2 8 1 1 12 14
Sovra 2 ,1 A
Srednia vas 11 4 i;J ^f
Srednje brdo 12 6 1 18 19
Staniše 2 3 .„ =„
Stara Oselica 32 17 4 1 1 1 2 49 58
Stara vas 279 1 5 3 3 1 4 4 18 5 285 323
Studor 6 2 ,o ,^
Suša 9 3 12 12
Todraž 3 3 6 6
Trebija U 11 2 2 22 26
Vinharje 1 5 6 6
Visoko 3 1 3 4
Volaka 15 4 19 19
Volča 10 19 1 29 30
Zabrežnik , , . 5 5 5
Zadobje ' '' 2 14 2 1 16 19
Zakobiljek 3 3 1 1 6 8
Zapreval 2 1 9 ^^ „
Zminec 5 50 1 2 1 2 1 55 62
Žabja vas 4 2 6 6
2iri 5 9 1 1 1 2 3 1 1 3 3 14 30
Zirovski vrh/Zalo 8 6 14 14
Zirovski vrh/Gornjo vasjo 5 5 ^^ Y^
Zirovski vrh 52 °2 52
S k u p a j 1619 19 909 41 5 2 U 12 13 21 13 25 2 3 90 47 2547 2832
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Skotja Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. Bežigrad
Lj. Center
L/j. Moste-Polje
Lj. Šiška
Lj. Vič-Rudnik
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
Andrej/Zmincem 1 2 1 3 2 4 29 142
Bodovlje 80 18 2 3 98 103
Brode 2 12 3
Bukov vrh 1 1
Cabrače 11 2 4
Debeni 1 1 1
Dobje 2 2 2
Dobračeva 8 2 2 8 12
Etolenja ravan 2 2
Fužine 3 1 1 4 5
Gabrk 1 1
Gorenja vas 189 8 1 1 11 4 197 214
Gorenja Zetina 1 1 1
Hobovše 1 11
Hotavlje 48 1 49 49
Hotovlja 10 1 10 11
Javorje 1 1 1
Jelovica 3 3 6 6
Koprivnik 1 1
Laniše 1 11
Log/Sk. Loko 4 4 4
Lučine 2 2 2
Malenski vrh 1 11
Nova vas/Ziri 2 2 2
Podjelovo brdo 2 2
Podobeno 1 11
Poljane 129 1 9 2 1 1 138 142
Predmost 1 112
Robidnica 1 1
Selo 1 1 1
Sopotnica 1 11
Sovodenj 86 7 86 93
346
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Skolja Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. B. 5024
LJ. C. 5025
L]. M. 5028
LJ. S. 5027
Lj. V. 5028
Idrija
Cerkno
Vrhnika 5060
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
DNEVNA IMIORACIJA V NASELJA V POLJANSKI DOLINI
Sovra/Ziri 1 1 1 J 7i
Srednja vas 4 10 i o
Stara Oselica 11 J, J,
Stara vas 62 5 6^ 67
Studor 1 , :^
Todraž 2 1 1 4 4
Trebija 4 i i
Zakobiljek j |
Zapreval . :
Zminec 1 .
^ri"" ''''' 969 2 21 1 2 67 2 22 992 1086
S k u p a j 1619 14 71 6 2 1 1 3 5 5 94 6 71 1704 1898
347
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Skolja Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. B. 5024
Lj. C. 5025
Lj. M. 5026
Lj. S. 5027
Lj. V. 6028
Idrija
Cerkno
Vrhnika 5060
V SloverJji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Skofja Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. Bežigrad
Lj. Center
Lj. Moste
Lj. Slška
Lj. ViC-Rudnik
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
Bukovica 22 13 1 35 36
Bufcovščica IG 14 30 30
Davča 29 5 1 2 34 37
Dolenja vas 60 U 4 7 5 71 87
Dražgoše 1 52 19 2 3 4 1 72 82
Golica 6 3 9 9
Jarčje brdo 1 1 ^
Kališe 15 1 15 16
Knape 13 7 20 20
Lenart/Lušo 8 8 1 16 17
Martinj vrh 35 3 1 38 39
Mlaka/Lušo 1 1 2
Ojstri vrh 15 1 16 16
Oiojnik 7 1 8 8
Podlonk 23 3 1 2 26 29
Podporezen 1 ^ ^
Potok 17 1 1** 1**
Pozirno 6 2 18 9
Praprotno 10 U 1 3 1 21 26
Prtovč 4 2 6 6
Ravne f 7 7
Rovte 4 4 18 9
Rudno 68 7 1 7o 76
Selca 140 31 6 1 4 171 182
Selške Lajše 16 3 3 1 16 23
Smoleva 18 18 18
Spodnja Luša 3 11 1 14 15
Spodnja Sorlca 21 6 1 27 28
Spodnje Danje 13 1 2 1 1 14 18
Stirpnik 13 4 1 17 18
Strmica 5 8 1 ^^ \t
Sevlje 1 33 13 2 47 49
348
Tomaž/Praprotno 3 3 3
Topolje 7 3 2 1 10 13
Valterski vrh 1 11
Zabrdo 2 12 3
Zabrekve 13 14 5
Zalog 2 2 2
Zali log 79 9 1 1 88 90
Zgornja Luša 10 G 16 16
Zgornja Sorica 37 4 5 1 2 1 41 50
Zgornje Danje 1 1 1
Železniki 1 2 75 7 1 1 5 1 2 3 3 78 101
S k u p a j 14 824 279 40 8 1 3 5 1 4 1 33 19 1117 1232
349
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Skofja Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. Bežigrad
Lj. Center
Lj. Moste
Lj. Šiška
Lj. Vič-Rudnik
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Skofja Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. Bežigrad
Lj. Center
Lj. Moste
Lj. Šiška
Lj. Vič-Rudnik
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
DNEVNA IMIGRACIJA V NASELJA V SELSKI DOLINI
Bukovica 2 2 2 4
Dolenja vas 8 1 9 9
Golica 1 1
Podporezen 1 ^ ^
Pozirno 2 2
Prtovč 1 1 1
Rudno 1 1
Selca 29 2 1 31 32
Spodnja Sorica 2 2 2
Sevlje 2 1 2 3
Valtorski vrh 1 1
Zg. Luša 1 1 1
Zg. Sorica 1 ^
Železniki 8 790 50 3 1 5 848 857
S k u p a j 19 824 54 3 1 1 1 2 11 897 916
350
DNEVNA EMIGRACIJA IZ ŠKOFJE LOKE IN OKOLICE
Binkelj 1 2 36 5 113 1 39 50
Crngrob 10 3 10 13
Dorfarje 34 27 l i l i 1 34 66
Draga 19 1 1 9 1 19 31
Forme 26 17 1 2 26 46
Godešič 1 1 132 10 1 9 2 29 4 2 30 191
Gosteče 30 3 1 2 134 36
Grenc 58 5 1 2 30 66
Hosta 1 11 1 1 1 1 12 16
Križna gora 14 2 14 16
Lipica 6 2 3 6 11
Moškrin 4 1 4 5
Papirnica 23 1 1 23 25
Pevno 16 1 2 3 16 22
Podpulfrca 17 , 17 17
Pungert 31 13 1 31 36
Puštal 2 3 170 11 3 7 1 10 1 4 1 175 213
Reteče 2 1 104 22 18 32 7 62 6 9 1 109 266
Stara Loka 22 10 194 52 2 8 15 1 9 7 1 11 226 332
Suha 9 6 127 49 1 1 12 28 7 45 5 17 8 142 315
Sv. Barbara 9 . , ^ , f
Sv Duh 2 131 29 5 5 3 4 1 4 3 133 187
Skofja Loka 25 23 199 130 1 6 1 23 61 11 65 10 81 29 247 665
Sutna 15 , ^ ^
Trata 14 2 2 2 2 8 1 1 14 32
Trnie 25 2 2 25 29
Vešter 2 1 59 4 1 1 3 1 4 1 62 77
Vincarie 2 71 4 13 5 1 2 1 73 90
Virlog 1 2 24 2 3 27 32
Virmaše 2 1 102 22 1 4 12 2 5 I 6 2 105 160
S k u p a j 71 54 1696 406 1 7 5 84 180 38 277 35 1 154 51 1821 3060
351
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Skofja Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
Lj. Bežigrad
Lj. Center
Lj. Moste
Lj. Slška
LJ. Vič-Rudnik
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
Poljanska
dolina
Selška
dolina
Škof j a Loka
Kranj
Tržič
Radovljica
Jesenice
LJ. Bežigrad
Lj. Center
Lj. Moste
Lj. Šiška
Lj. Vič-Rudnlk
Idrija
Cerkno
Vrhnika
V Sloveniji
Izven Slovenije
Skupaj
Skofja Loka
Skupaj
Binkelj 1 1 1
Dorfarje 1 11
Draga 1 1 2
Godešič 1 11
Grenc 2 2 14 5
Hosta 1 1 1
Križna gora 1 1 1
Papirnice 1 1
Podpulfrca 4 4
Pungert 1 112
Puštal 21 67 2 1 1 2 2 1 88 97
Reteče 35 3 262 9 1 1 1 47 4 10 300 373
Stara Loka 4 2 19 3 111 2 25 33
Suha 2 11 3 4
Sv. Barbara 66 7 3 76 76
Sv. Duh 1 1 6 8 8
ftk. Loka 690 260 1231 371 6 13 12 23 13 12 158 20 16 2 69 2176 2891
Sutna del. 1 4 5
Trata 87 4 91 7 2 3 1 4 184 201
Vešter 1 1 1
Vlncarje 1 6 1 7 8
Virlog 1 I 1
Virmaše 2 2 2
S k u p a j 900 279 1696 394 6 14 12 24 18 15 212 27 18 2 96 ^884 3722
352