Leto LXXII, St. 81 ' p*itlthu p1**«— * «<>tori«i - pi» rcttgthma bu beuut Mi ■ cena C 1 Uredništvo • uprav«, Ljubljani, Kopitarjeva «. Telefon 4001—4004. Meaočna naročnina 25 lir, ia Inozemstvo 40 lir. — Cek. ra«. Ljub. ljana 10.650 za naročnino ln 10.304 ra lnaerato. - Izključno zastopatvo ra oglas« lz Italije ln Inozemstva: DPI S. A. Milano. Rokopisov no vračamo. APRIL 1944 8 SOBOTA KOI In harfen Kampfen feindliche Kampfgruppsn zerschlagen Erfolgreiche Gegenangriffe deutscher und rumanischer Truppen - Weiterer Bodengewinn nordlich Czernowitz Blutige Verluste des Feindes in Italien - Im Golf von Genua Artillerie-Schnellboot versenkt DNB. Aus dem FGhrerhauptquartIer, 7. April. — Das Oberkommando der \Vehrmacht gib t bekannt: Im Raum nordlich O d e s s a sowie rwischen Dnjestr und Prutli griifen die Sowjets erfolglos an. Durch Gegenangriife deutscher und rumanischer Truppen wur-dea in harten Kampfen feindliche Karapf-tiruppen zerschlagen und zahlreiche Panzer, Geschutze und schwere Wafien vernichtet Nordlich Czernowiti ge-vvann auch gestern der Angriii nnserer Divisionen weiter Boden. Im Abschnitt Stanislau-Tarnopol nnd siidlich B r o d y bracheo unsere Trnppen im An-griif feindliehen Widerstand nnd vvaricn die Sovvjets nnter Abwelir heltiger Gegenangriffe vreiter zuriick. Hier hat sich der Lentnant Klippel, Kompaniefuhrer in cinem Grenadier-Regiment, durch beson-dere Tapierkeit ansgezeichneL NSrdlich K o w e 1 scheiterten ttirke-ro Angriffe der Bolschewisten. An der N a r w a -Front brachen unsere Truppen in stark ausgebaute feindliche Stellungen ein und vviesen Gegen-angrifie der Sovvjets ab. In Italien zerstorten eigene Stoss-Irupps feindliche Bunker und vernichte- ten einen Stutzpunkt des Gegners mit seiner Besatzung. Der Feiad hatte hohe blutige Verluste und vcrlor eino Anzahl Geiangener. Feueriiberfallc unserer Ar-tillerie verursachten in Materiallagern Esplosionen und anhaltende Brande. Fernkampfbatterien nahmen das Hafcn-gebiet von A n z i o und Nettuno bei Tag und Nacht vvirksam unter Feucr. Das Flakartillerie-Regiment 135 (mot) hat seit Beginn der Ksmpie in Italien seinen 500. Flugzeugabschuss erzielt. Sicherungslahrzeuge der Kriegsmarine versenkten im Golf von Genua ein feindliches Artillerie-Schnellboot und be-schadigten ein weiteres so schwer, dass mit seinem Untergang zu reehnen ist. Bei Tagesvorstossen leindlicher Flle-gerverbiinde in das sudostdeutsche Grenzgebiet wurden 9 feindliche Flug-zeuge abgeschossen. Ausserdem verfor der Feind durch unsere Luftverteidigungs-krafte uber dem italicnischen Raum 6 Flugzeuge. Storangriffe felndlicher Flugzeuge rlch-teten sich in der vergnngenen Nacht gegen Orte in N o r d - und W e s t -dentschland. Nemški protiukrepi na vzhodu Berlin, 6. aprila. S posebnega mesta nam poročajo: Na jugu vzhodnega bojišča, kjer je le vedno težišče bojev, je zadnjih 14 dni prineslo Sovjetom pomembne ozemeljske pridobitve. Nasprotniku je uspelo pognati dva klina v južnozapadni smeri preko Dnjestra do srednjega Pruta in do skrajnih pobočij Karpatov. Položaj je tako nekaj časa že zavzemal krizi podobno napetost, toda med tem so pričeli delovati nemški protiukrepi, ki so z naraščajočo odporno močjo in z uspešnimi protinapadi končali nadaljne nasprotno prodiranje. Ker je pa uspelo preprečiti trdovratne sovražne poskuse za razširitev vdornega področja ob bokih, je vedno bolj razvidna konsolidacija položaja. K temu razvoju je tudi zelo veliko pripomogla izpraznitev Nikolajeva in z njo povezani umikalni premiki med spodnjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom, s čemur je bila odstranjena za nemško južno krilo, ki je bilo izbočeno daleč proti vzhodu, bočna grožnja s severa. Od obeh klinov, s katerima so Sovjeti dne 4. in 5. marca na prostorih Šepetov-ke in Zvenigorodke z zelo nadmočnimi silami in z veliko uporabo gradiva nastopili, si je vzhodni dokaj hitro pridobil ozemlje preko Umana in Bjelcev. Proti koncu marca je severno in severnovzhod-no od Jassija dosegel Prut, s slabotnejši-mi silami pa mu je tudi že uspelo prekoračiti reko, ko so ga protinapadi nemških in romunskih čet prestregli in zaustavili. S tem je bila nasprotniku zaprta pot v Jassi, ki je bil njegov neposredni cilj. Prav tako so se izjalovili vsi sovražni napori za razširitev levega boka tega razmeroma ozkega napadalnega klina proti jugu. Sovražni napadi južno od Balte, na obeh straneh Dnjestra in pri Korneštih so propadli ob močni nemški zapori, ki je istočasno tvorila bočno zaščito za umikajoče se nemške čete med spodnjim Bugom in Dnjestrom. Tudi sovražnikovi poskusi, da bi zapadno od Berezovke vdrl v umikalne premike, ki so potekali vzporedno z obalo, >o bili odbiti. Zapadni sovjetski klin je prodrl od Sepetovke preko Proskurova do Černo-vic. Uspelo mu je prodreti dalje severno-zapadno do področja Stanislavova, kjer pa so močni protinapadi nemških in madžarskih čet ustavili nadalnje prodi- Boljševiški »poskus« v južna Italiji V mestecu s 7000 prebivalci so dobili komunisti oblast, uvedli svoj »red« ter v kratkem času pobili 1800 ljudi Milan, B. aprila. V mestecu Materi, ki leži med Barijem in Tarentom, se je po poročilih iz južnoitalijanskih listov odigral pravi politični škandal. Ze nekaj mesecev je bilo to mesteco s 7000 prebivalci popolnoma pod oblastjo komunistične občinske uprave, ki je tamkaj hotela izvesti boljševiški poskus. Značilno za razmere v Južni Italiji je, da Se jo v tem le 50 km od Barija oddaljenem mestu mogla ustanoviti neke vrste boljševiška celica z nalogo, da vlada po načelih, veljavnih v Sovjetski zvezi. ln lako se je zgodilo. Trgovci, zdravniki, advokati, notarji in učitelji v mestu so bili aretirani in deloma zaradi »kapitalističnega mišljenja* sojeni in usmrčeui. Ko so pospravljali z meščanstvom, se je del prebivalstva branil proti takšnemu odstranjevanju. Navzlic temu je komunistom uspelo pod kakršnimi koli pretvezami aretirati vse župnike. Cerkve so bile zasedene, »obnovljene« in kot zabavišča zopet odprte. V njih je boljševiška centrala iz Barija predvajala sovjetske propagandno filme. Zupan je ustanovil tudi »Rdečo obrambo«, ki je 7. največjo brutalnostjo uvedla strahovlado nad vsemi meščani, ki niso bili sadovoljni s tem razvojem. Pri sodai ranje. Pri tem nasprotniku doslej ni uspelo združiti oba napadalna klina v enotno fronto, ker je južnozapadno od Proskurova in na področju Cernovic severno od Dnjestra nemška obrambna črta vrinjena v obliki podkve med oba sovjetska napadalna klina proti severu. Vsi nasprotni poskusi za podaljšanje desnega boka proti zapadu, torej v smeri Lvova in Lublina, so se izjalovili ob junaškem vztrajanju in pogumu posadk obeh improviziranih trdnjav Tarnopola in Kovlja ter močne zaporne postojanke pri Brodih, dočim so bili severno in severnovzhodno od Kovlja izvedeni uspešni nemški protinapadi. Skupno torej lahko rečemo, da je bil nasprotnik s svojo veliko marčno ofenzivo sicer zabeležil dokajšne ozemeljske pridobitve, vendar pa mu je tudi tokrat spodletel operativni cilj njegovih uspehov. Ni mu uspelo obkoliti večjih nemških oddelkov ali razbiti nemške obrambne črte, in prav tako ni mogel razširiti svojih globokih vdorov na strani in razmajati nemške črte. Napeto lahko pričakujemo, kako se bodo izvedli med tem podvzeti nemški protiukrepi. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča, ki v bistvenem že več mesccev miruje, so Sovjeti dne 25. marca na področju med Cavsi in Dnje-prom, torej jugovzhodno od Mogilcva, pričeli z močnimi silami nove prodorne poskuse, ki pa so bili krvavo zavrnjeni. Na severu je bil uspešno zaključen nek nemški protinastop južnozapadno od Narve. Dovedel je do obkolitve in uničenja več sovjetskih strelskih divizij ter so imeli Sovjeti nad 6000 mrtvih in so zgubili mnogo vojnega gradiva. Potem ko je nasprotnik južnovzbodno od Ostrova že dalj časa zaman napadal, je nadaljeval dne 31. marca južno od Pskova z močnimi silami, podprtimi s številnimi oklepniki in bojnimi letali, znova svoje prodorne poskuse, toda v težkih bojih so nemške čete dosegle tudi tukaj po-polen obrambni uspeh. V Italijzi je druga velika bitka za Cassino pokazala, da tudi prava toča bomb in granat ne zmore zlomiti morale in obrambne sile nemškega vojaka. S tem se je po izjalovljeni »poizkusni invaziji« pri Nettunu končalo tudi cassinsko pod-j jetje, ki je bilo mišljeno kot »generalka« za uporabo bombnikov pri nameravani veliki invaziji, s popolnim neuspehom. uvedenih poizvedbah se je ugotovilo, da je boljševikom v Materi uspelo zmanjšati v dveh mesecih mestno prebivalstvo z neprestanimi usmrtitvami ljudi, ki so bili drugega mišljenja, ali »upornih pro-tirevolucionarjev« za celo tretjino. Pri tem pa »čistka« še ni bila zaključena. Badoglievi listi sedaj skušajo zmanjšati ta škandal. Vsekakor pa se ne da čisto prikriti dejstvo, da je »zakonito izvoljena občinska uprava« v par mesecih usmrtila 1800 ljudi. Umberto hoče postati kralj Stockholm, 6. aprila. Po neki vesti lista »Aftonbladet« iz Neaplja se je izrazil prestolonaslednik Umberto, da je pripravljen postati naslednik svojega očeta kot kralj Italije in s tem olajšati osnovanje koalicijske vlade. Sofija. »Dnes« poroča, da je bolgarska vlada izdala ponoven moratorij dveh mesecev za vse obveznosti zasebnega in javnega prava, katerih plačilni roki so bili v času od nO. marca do 30. maja 1044. Moratorij se ne nanaša na najemnine in delavske mezde. Sovražne bojne skupine v hudih bojih razbite Uspešni protinapadi nemških in romunskih čet - Nadaljnja pridobitev ozemlja severno od Černovic - Krvave izgube sovražnika v Italiji - Potopitev topniškega hitrega čolna v Genovskem zalivu Fiihrerjev glavni stan, 7. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju severno od Odese ter med Dnjestrom in P r u t o m so Sovjeti brezuspešno napadli. Nemške in romunske čete so s protinapadi v hudih bojih razbile sovražne bojne skupine ter uničile številne oklepnike, topove in težko orožje. Severno ml Černovic so naše divizije s svojimi napadi tudi včeraj zavzele nadaljnje ozemlje. Na odseku Stanislavov-Tarnopol ter južno od B rod o v so naše čete z napadom zlomile sovražni odpor ter vrgle Sovjete ob istočasni obratni)i silovitih protinapadov dalje nazaj. Tu se je s svojim junaštvom posebno odlikoval poročnik Klippel, četni vodja v nekem grena-dirskem polku. Severno od Kovlja so se i/.julo-vili močnejši boljševiški napadi. Na bojišču ob Narvi so vdrle naše čete v močno izgrajene sovražne postojanke ter so zavrnile sovjetske protinapade. V Italiji so naše nasknkovalne čete porušile sovražne bunkerje ter uničile neko sovražno oporišče z nje- govo posadko vred. Sovražnik je imel visoke krvave izgube ter jc izgubil nekaj njetnikov. Ognjene salve našega topništva so povzročile v skladiščih materiala eksplozije ter požare, ki še trajajo. Daljnostrelne baterije so podnevi in ponoči uspešno obstreljevale luški področji v A n z i j u in Nettunu. 1"5. (mot.) polk protiletalskega topništvu je od pričetka bojev v Italiji sestrelil 500 letal. Zaščitne edinice vojne mornarice so v genovskem zalivu potopile nek sovražnikov topniški hitri čoln, drugega pa tuko težko poškodovale, da lahko računamo z njegovo potopitvijo. Pri dnevnih snnkih sovražnih le-tulskih oddelkov na južno nemško obmejno ozemlje smo sestrelili 9 sovražnih letal. Poleg tega so naše protiletalske obrambne sile zbile sovražniku nad italijanskim področjem 6 letal. i Motilni napadi sovražnih letal so I bili v pretekli noči usmerjeni na kraje v severni in zapadni Nemčiji. Osvoboditev junaške koveijskc podke Berlin, 7. aprila. Najvaž.nejši dogodek, ki se je zgodil v sredo na vzhodnem bojišču, je bilo razbitje boljševiškega obroča okrog Kovlja. Sredi marca so bile namreč sovjetske čete, ki so južno od Pripjetskih močvirij prodirale proti Lucku in ki so štele kakih osem divizij, obkolile m»-sto Kovelj, ki so ga 17. marca odrezale od njegovih zvez z zaledjem. Zapadno in severozapadno od mesta je zgradil sovražnik močne zaporne (►ostojanke, dn bi na ta način prepreči! nemške razbremenilne napade. Istočasno je poskušal s štirimi divizijami, ki so jih podpirali oklepniki in s katerimi je koncentrično napadel mesto, uničiti njegove junaške branilce. Kljub neugodnemu vremenu pa so branilci pod poveljstvom renernlnega poročnika vojaške SS Gilleja, ki je priletel v mesto z letalom, junaško vzdržali. Oskrbovala so jih tovorna jadralna letala. Sovjetom pa je na nekaterih mestih vendar uspelo, začasno vdreti v obrambni obroč. Sicer so jih branilci vrgli nazaj, vendar jo postajal položaj zaradi neprestanega težkega topniškega ognja in zaradi stalnih napadov vsak dan slabši. Medtem pa «o nemški lovci, grena-dirji in oklepniški grenndirii skupno s oklepniško divizijo SS \Viking napadli sovražni obkol (ovalni obroč. Z zapadu in severozapnda »o zabili vanj kline ter so polagoma razbili boljševiške zaporne črte. Prvo razbremenitev za brnnilce je predstavljal že vdor več oklepnikov, ki so i. aprila pripeljali s seboj munieijo, s katero so ojačili odpor mestne posadke. Končno odločitev pa so prinesli tež.ki napadi nemških čet z zapada, ki so bili v torek izredno siloviti in s pomočjo katerih se je Nemcem v sredo opoldne posrečilo razbiti sovražne črte. Uspeh pri Kovlju je prvi vidnejši odraz nemških protiukrepov, ki so se pričeli med Črnim morjem in Pripjet-skimi močvirji. Podčrtuje ga dejstvo, da so nemške čete skupno z madžarskimi in romunskimi silami tudi na odsekih pri Brodili, Tarnopola, Stuni-slavlju, Cernovicah ter ob Prutu in Jijiji utrdile svoje vrste ali pa zavzelo z napadi ozemlje, ki ga jo že imel sovražnik. Tako južno od Kovlja, kot med Stanislavi jem in Tnrnopolotn so nemški grenodirji še nodalje napredovali, zavzeli več krajev, razbili sovjetske bataljone ter privedli ujetnike in plen. Tnrnopolskn posadka je imela posebno težak dan, vendar so se vsled nienega junaštva tudi tokrat i/julo-vili vsi sovražni napudi. Severno od Dnjestra so se nemške divizije v težkih obrambnih bojih in vkljub zagrizenemu sovražnemu odporu približale svojim ciljem. Morale so odbiti silovite sovjetske napade s severa. Na Prutu in na Jijiji se je sovražnik omejil na tipajoče sunke. Romunske čete so vrgle te sovražne edinice nazaj še preko njihovih izhodiščnih točk. Pač pa je bil zelo močan sovražni pritisk med Prutom in Dnjestrom ter vzhodno od spodnjega Dnjestra. Sovjetski napadi na železnico Jassv-Kišinjev so se izjalovili. Na boljševiške šunko vzhodno od Dnjestra, predvsem v območju železnice Odesa-Iiraspol so reagirale nemške čete z odmiknlnimi premiki. Pritiskajoče sovražnike so prestregle v hudih obrambnih bojih ob zapornih črtah. Novi sovražni napadi na Krimu so imeli le kraievni značaj. .Sovjeti so napadali pri Kerčn in ob Sivašu. vendar se njihovi napadi niso razvili, ker jih je že takoj ob pričetku razbil nemški topniški ogenj. Na srednietn odseku vzhodnega bojišča je vladal mir. Na severnem pa so boljševiki nadaljevali južno od Pskova s svojimi poskusi za prebitje nemške orte. Istočasno so pritiskali jugovzhodno od Ostrova. V zadnjih treh dneh «o izgubili letolskega topništva in vsled uničenj .Sovjeti v letnlskih bojih vsled proti-na tleh 117 letal. Romunsko vejno poročilo Bukarešta, 7. aprila. Romunsko vrhovno poveljstvo objavlja: Dne 5. aprila ni prišlo na Krimu, ob Črnem morju ter v srednji Besarabiji do nikakih posebnih dogodkov. Protinapad romunskih čet severno od Jassyja vkljub žilavemu sovražnemu odporu dobro napreduje. Sovjetom smo iztrgali močno branjene višine in več krajev. Imeli so visoke izgube. Severno od Černovic dobro napreduje nemški napad na zveze sovražnika, ki je vdrl v severno Bukovino in Moldavijo. Dne 5. aprila opoldne so številni an-gloameriški bombniki v zaporednih valovih napadli Ploesti. Povzročili so škodo ter izgube med prebivalstvom Nemški in romunski lovci ter protiletalsko topništvo so zbili številna sovražna letala. Ameriški napad na Spodnještajersko spodletel Berlin. DNB. Kakor smo pravkar izvedeli, je severnoameriški bombniSki oddelek, ki je danes popoldne okoli 16.30 priletel nad ozemlje Štajerske, nenaden osredotočen napad nemških lovcev tako iznenadil. da ameriški bombniki sploh niso prišli do napada. Doslej imamo poročila iz raznih obmejnih okrajev o mnogih raztresenih posameznih odmetih bomb. Pri tem gro za zasilne odmete iz štirimotornih severnoameriških bombnikov, ki so jih nemške lovske jate zelo napadale. Severnoameriški oddelek se Je ob presenetljivem množičnem napadu nemških lovcev takoj obrnil, dasi ga je spremljalo veliko število lovcev za dolge polete. Severnoameriška bombniška skupina je imela, kakor se že da sodaj sklepati, zopet ogromne izffube štirimotornih letal. Iz hrvaških in spodnje-štajerskih obmejnih krajev prihajajo poročila o sestreljenih štirimotornih severnoameriških bombnikih in o zajetju večjega števila severnoameriških pilotov, ki so se s padali rešili iz svojih sestreljenih letal. Ozadje krize v grškem begunskem odboru Vigo, 6. aprila. Kakor poroča Reuter, je bilo v Kairu uradno objavljeno, da je celotni grški begunski odbor grškega kralja Jurija podal ostavko. Grška poročevalska služba izjavlja k temu: Sophoklcs Venizelos je mnenja, da odgovor kralja ne predstavlja nikake rešitve sedanje krize ter bo zato sklenil, kar se mu bo zdelo primerno. Do odločitve ustavnega sodnika vlade (kralja) bodo ministri začasno šc izvajali svoje funkcije. Reuterjev dopisnik v Kairu pripominja k odstopu grške begunske vlade, da je grški politični položaj zelo zamotan. Odgovor kralja Georpa na Tsuderosovo brzojavko zaradi odstopa označuje grška vlada kot skrajno nezadovoljiv. Celotni odhor se je Tsu-derasu priključil pri odpošiljntvi druge brzojavke, v kateri je bilo predloženo imenovanje Venize.losa za ministrskega predsednika, in v kateri jc bilo znova poudarjeno stališče, obrazloženo v prvi poslanici. V tem smislu se glasi tudi uradna izjava grškega begunskegu odbora, v kateri se sporoča soglasni sklep, s katerim sc kralju priporoča imenovanje Dr. Gobbels - berlinski »mestni predsednik« Berlin, 7. aprila. Ne glede na zadevne določbe zakona o upravi nemške državno prestolnice je imenoval Fiihrer V namenu, da osredotoči vodstvo berlinsko upravo in njenih sil, za njenega načelnika berlinskega pokrajinskega vodjo, ministra dr. Goebbelsa. Dr. Goebbels, čigar dosedanji funkciji državnega in p<>" krajinskega vodjo stranke ter propa« gandnoga ministra s tem imenovanjem nista prizadeti, jo dobil v svojem novem svojstvu naslov »mestni predsednik«. Po njegovih osebnih smernicah in navodilih l)osta vodila nadžupan občinsko, podpredsednik, na katerega so sedaj prešla pooblastila in naloge dosedanjega državnega predsednika, pa državno upravo nemške prestolnice v skladu z določbami zakona o ustavi in upravi prestolnice. Stališča prestolnice v odnosu do najvišjih oblaslev Nemčijo ter do pruskih deželnih oblaslev jo ostalo nespremenjeno. Poglavnikova poslanica hrvaškemu narodu Zagreb, 7. aprila. Ob tretji obletnici ustanovitve hrvaške državo dno 10. aprila jo naslovil Poglavnik hrvaškemu narodu poslanico, v kateri pravi: »V najtežjih okoliščinah in vkljub številnim javnim in tajnim sovražnikom jo hrvaški narod žo tri leta ohranil svojo državno samostojnost. V težkem boju, ki Jo zahteval od njega ogromno žrtve. Je vzdržal, ker jo vedel, da brani največjo dobrino. Nikdar več ne bomo dopustili, da bi nam vladali drugi. S tem, da branimo našo življenje, našo kulturo, našo deželo, našo čast in našo državo ter so borimo z ramo ob rami s prijateljskim in zavezniškim nemškim narodom ter ostalimi zavezniki, prispevamo svoj delež k obrambi nove Evrope, katere srečnejšo bodočnosti bi bili radi deležni. Danes, nn pragu četrtega leta, gledamo lahko s popolnim zaupanjem v našo bodočnost.« Zagreb, 7. aprila. Ob priliki tretjo obletnice nezavisno hrvaško države Jo izdal vojni minister Anto VokiČ dnevno povelje hrvaški vojski, v katerem proslavila njeno delovanjo pri obrambi domovino ter ugotavlja, da Je njen bojni duh dnovno močnejši ter njena volja, vztrajati do končne zmage, vedno JaČja. Geslo dnevnega povelja se glasi: »Vedno in povsod za Poglavnika in za IIr-vaško.« ' i*" K strahovalnemu napadu na Sofijo Sofija. 7. aprila. DNB. Sofijski tisk jo danes v znamenju zadnjega strahova Ine-ga napada na Sofijo. »Utroi pravi, da jo označba »strahovalni« za ta napad nezadostna, ker je bilo uničenih nešteto kulturnih vrednot, med njimi tudi narodna biblioteka, Sveti Sinod, Škofijska palača, mestna knjižnica, univerza, umetniška galerija, glasbena akademija, glasbena dvorana »Bolgarija« ter šole in gledališča. »30. marec,« niše list, >je tudi nai-lahkovernejgega Itolgara prepričal, da rojaki iorda Beaconsfielda, ki je Bolgarijo raztrga v San Štefanu, ter Wilsona, ki je s svojimi »14 točkami« na najpod-leiši način ogoljufal svet, niso le zn vso -tla dežele, temveč tudi za Bolgarijo nič drugega kot zlo.« Boji proti tolovajem na Balkanu Berlin. 7. aprila. Ob srbsko-bosanskl meji so izvršile nemške čote s podporo oklepnikov presenetljivo čiščenje na področju Majovice planine. Imele so velik uspeh. Nekaj tolovalskih oddelkov, ki so se prikazali iz svojih skrivališč in očividno hoteli zapreti neko severno le. žečo ceslo, so čelno in bočno tako silovito napadli, da so imeli težko izgube. Bili so uničeni in razbili. Bojev so so udeležili oddelki domačinov. Prebivalstvo je vojakom tudi radevolje služilo za vodnike. Na bojišču so našteli preko 120 padlih tolovajev, približno enako število so jih ujeli. Nekaj terorističnih skupin, ki so jim jo posrečilo, da so zbežale v svoja gorska skrivališča, so vojaki obkolili ler jih uničili. Ob tej pri. liki so zaplenili pomembne količino streliva in živil. »Naš poraz je gotov« Berlin, 7. aprila. S številnimi uspešnimi nastopi so Nemci skupno z domačimi oddelki očistili več vasi v zapadni Grčiji. Pri tem so našli poti neko skalo dnevnik pobeglega tolovajskega voditelja Mikaidisa, ki si je privzel naslov »komisarja za civilne zadeve«. Iz njegovih zapisov z dne 8. marca izhaja, da so tolovaji odgnali prebivalce vasi J. večinoma boso in slalio oblečene v zasnežene gore. >Vsi pravijo, dn bodo vsled mraza umrli«, piše Mikaidis. Na nekem drugem mestu svojega dnevnika pravi: »Razpoloženje med ljudmi je slabo. Splošno pravijo, da fo vsega krivi partizanski voditelji. Številčno smo slabi te* pomanjkljivo oboroženi. Nemčija pa jo evropska velesila. Kaj naj storimo s svojim starim orožjem? Naš poraz jo golov«. Neka nadaljnja beležka pravi, da je vsled čistilnih nastopov nemških vojakov prenehalo delovanje »ljudskih sodišči, ki so umorila nešteto Grkov, ker niso hoteli stopiti v komunistično tolovajsko organizacijo. Venizelosa za ministrskega predsednika ter izjavlja, da se nau pričakuje, da bo kralj Jurij ubogal la nasvet, i Lfubljančanom i Te dni vidite, kako se večje trume kmečkih podeželanov v strnjenih vrstah pomikajo po ljubljanskih ulicah. Vprašuete, kam gredo. Vsi ti možje in fantje se prijavljajo k domobrancem. Mera je polna In narod sc je sam odločil skupno z oboroženo silo napravili konec grozotam, ki jih je navalila na slovensko zemljo in slovenski narod komunistična drhal. Pomlad je tu, a tri petine slovenske zemlje v Ljubljanski pokrajini še ni zoral plug in je v takem stanja tudi ne bo. Kaj pa vi, meščani? Boste še vedno stali ob strani, kot so doslej to delali mnogi? Naj torej zdaj naš ubogi kmet sam, uničen, izropan, pregnan, prelije poslednjo kapljo krvi za rešitev slovenske zemlje ln slovenskega naroda? Kaj ste se vi izločili iz slovenskega narodnega občestva? Kaj ne čutite nobene vezi več z nami? Kaj ne čutite, da lahko pridejo »rop, umor, požig...« nekoč tudi nad belo Ljubljano? Vedite, da v kmečki duši že tU ogenj upravičene jeze nad vašo brezčut-nostjo. Poslednji trenutek je prišel, da se uvrstite s poštenim namenom v domobranske vrste tudi meščani in to vsi, brez razlike. Danes sredina nI več mogoča! Samo podpis na protikomunlstični deklaraciji ne zadostuje, kajti strahotni zločini nad nedolžnim narodom kličejo po močnih in krepkih dejanjih! Kdor se sedaj noče dvigniti skupno z našimi kmetiškiml množicami za od-vrnitev pogina od slovenskega naroda, ta že drsi na teren komunističnih rabljevi Jzraelove mreže v »Osvobodilni fronti« Ko že pišemo o vlogi in vplivu ju-dovstva v življenju narodov ter zlasti o njih besedi v komunistični revoluciji, ne bi bilo prav, če bi prezrli vlogo judovstva v našem domačem komunizmu, nli z drugo besedo, v slovenski komunistični »osvobodilni fronti«. — Mnogi so namreč posmehljivo brali o vplivu svetovne judovske politike tudi v našem boljševiškem pokretu, češ, kje pa so judje, saj jih pri nas sploh ni! Ne glede na to, da se judovska politika more izvajati tudi s pomočjo njih zvestih pomagačev — komunistov in musonov — so judje v gibanje Ol1' tudi dejansko vključeni in se nahajajo na najbolj vodilnih in odločilnih mestih. Ti Judje so: Aleš Bebler, Boris Kidrič, Josip Vidmar. Aleš Bebler, vodja primorskega komunizma ter ena vrhovnih gluv v slovenski komunistični stranki, največji okrutne/, in rubeli slovenskega naroda, je po svojem krvnem izvoru gali-cijski jud. Njegovi prastarši so se v 19. stoletju preselili iz poljske Galicije v Švico. Od tu je stari oče Aleša Beblerja prišel v Trst in se vdinjal pri tržaškem »Lloydu« za natakarja. Pozneje je službo pustil in krenil iz Trsta kot »vandrovec« proti Ljubljani. Ustavil se je na Vrhniki in bil tam nekaj časa za natakarja v gostilni »Mantova«. Sodni predstojnik Mulley pa ga je sprejel za sodnega pisarja, ln tako je ded Bebler nastopil kariero sodnega uradnika. Stari Bebler je imel več sinov, eden je inženir kemije, drugi je bil policijski uradnik, tretji je bil učitelj, četrti profesor. Boris Kidrič je sin univerzitetnega profesorja dr. I'ranča Kidriča, ki je na univerzi med duhovi naredil nič manjše razdejanje, kakor ga sedaj uprizarja njegov sin Boris nad slovenskimi domovi. Franc Kidrič je nezakonski sin slovenskega dekleta in madžarskega juda. Pozneje se je njegova mati poročila — seveda ne z judom — njen nezakonski sin pa jc bil poza-konjen. Josip Vidmar, bivši dramaturg ljubljanske Drame, si je večkrat štel v čast, da je judovskega pokolenja. To je ob številnih prilikah poudarjal in se bil po prsih, kakor da bi bilo to nekaj nad vse častnega. Tako so torej trije od najvišjih predstavnikov slovenskega komunizma — judje. Bebler je vodja primorskih komunistov in važen funkcionar v slovenski komunistični stranki, Kidrič je tajnik komunistične »Osvobodilne fronte«, Josip Vidmar pa njen predsednik. Kdo more potemtakem reči, da slovenskega komunizma ne vodijo judje? L|ybl ancen?, obsodite kemun zem Dolgo časa je letel na Ljubljano sum, da ni povezana z ostalim narodom, da ne čuti njegovih potreb in podpira morilce poštenih, zavednih Slovencev. Res je bila včasih Ljub-Ijuna močno zaledje komunistični organizaciji v hribih. V Ljubljani so sedeli pogluvitni ofarji, obračali javno mnenje v svoj prid s spretno, laž-nico propagando in s terorjem. Po ljubljanskih ulicah so padali naši najboljši ljudje. Dali so življenje za svoje pošteno prepričanje in za to, da Iu spregiedali drugi. Žrtve niso padale zaman. Povzročile so, da se je vse, kar je pri nas zdravega, strnilo v eno močno, neporušlji-vo skupnost, ki tvori trden zid proti Angela Henigman - zblaznela Znana komunistka Henigman Angela, doma iz Dol. Toplic, ki se je zelo odlikovala pri raznih komunističnih grozodejstvih, je po poročilu iz Toplic sedaj v popolnoma blaznem stanju. O njej je znano, da je sodelovala pri dveh umorili v Smihelu, razpisala 5000 lir nagrade za svojega brata domobranca, in končno bila zaradi svojih zločinov zaprta v Italiji. Kakor smo zvedeli, sc ji je sedaj po tolikih zločinih zmešalo. Ljudje iz okolice Toplic pripovedujejo, da večkrat besni, joka, kriči, divja v hiši ter po Toplicah in ogroža varnost ljudi. Ljudsko mišljenje pravi, da je to brez dvoma kazen za njeno zločinsko življenje. komunizmu in bo komunizem tudi uničila. Ob žrtvah najidealnejših Slovencev, ki so morale pasti pod kajnovsko roko komunističnih zločincev, so začeli spregledovati tudi oni. ki so od začetka verjeli blestečim komunističnim frazam o boju za svobodo in srečo naroda. Ob močnem odporu naših domobrancev, ob njihovih zmagah nad komunisti, katere so potolkli, k jer koli so nanje naleteli, pa so se rešili strahu pred komunizmom tudi oni, ki so ga na skrivaj mogočo obsojali, pa si svoje obsodbe iz bojazni niso upali na glas izreči. Ljubljana se je počasi spremenila. V n jej je zmagala slovenska, protiko-mnnistična misel. Ljubljana ni več ploskala komunističnim zločinom, ni več dajala potulie zločincem. Že velikokrat je javno pokazala svojo nrselnost: ob pohodu domobrancev skozi mesto, oh jKigrebu kočevskih junakov, na javnih protikomunističnih zborovanjih dijaštva in delavstva. Številni Ljubljančani — nad "56.000 — so obsodili komunizem tudi s tem, da so podpisali vsena rodno protikomu-nistično spomenico. Spomenica se podpisuje še sedaj. Podpisovanje je bilo na splošno željo podaljšano do velike sobote zvečer. Spomenico je možno podpisati na magistratu v vratarievi loži od osmih zjutraj do osmih zvečer. Zavedni Ljubljančani! Podpišite spomenico, če je še niste, in pokažite s tem. da ste se v usodni uri slovenske zgodovine znali prav orientirati, da ste spoznali najhujšega narodnega sovražnika in ga odločno obsodili. Mistika vstajenja Kakor je v vsakem padcu nekaj skrivnostnega, nekaj nedopovedljivega, tako obdaja sij skrivnostnosti tudi dvig, vzpon nazaj k lepemu, dobremu ia resničnemu. Vsakdo, ki je kdaj iz-knsil vso grenkobo in vso temo zablode, in ki v njem še ni ugasnila zadnja iskrica hrepenenja po dobrem, dobro ve, kako sladko vabljiva je misel na vstajenje, kako polna skrivnostne ožar-jenosti, kako drhti človeku domišljija ob misli nanj, kako se mu vzbujajo neizrazni spomini na nekaj nedopovedljivo lepega in čistega. Mistika vstajenja — upravičeno moremo namreč tako imenovati ta večnosten nagib v človeku — je sila, ki prekaša po svoji moči mistiko greha; je gibalo, ki v človeku skoraj nikoli ne izumre, saj ga poživlja milost, ki vedno trka na človeška srca in si išče skozi pregrade zablod in najtemnejših nagonov pot v notranjost duše. To je zgodovina Avguština, ki se leta in leta bori med dvema elementarnima duhovnima silama, med mistiko greha ter med mistiko vstajenja, in ki izide iz te borbe zmagovit in prenovljen. To je zgodovina tisočih, milijonov ljudi, ki so se dvignili iz blata zgrešenega življenja k božji svetlobi, ker jih je premagala radost vstajenja in jih očarala njegova skrivnostnost. V njem je tista blaženost, ki sije iz oči nedolžnega otroka, sreča, ki jo izžareva duša umirajočega, z Bogom spravljenega človeka, v njem je nekak čar spomladi, ki je premagala krutost zime, soncc, ki jc po mrzlem in temnem viharju zopet osrečilo zemljo s svojimi žarki. V tem duhovnem razpoloženju živi na splošno naša doba. Po tolikih zablodah, ki so zlasti Evropo pahnile daleč stran od Boga in njegovih zakonitosti, se vedno bolj potašča narodov hrepenenje po vzponu nazaj k tradicionalnemu pojmovanju njih krščanskega poslanstva. Zdi se, da so se narodi pretolkli skozi vse stopnje odpada in zanikanja, spoznali praznoto in gorje v vseh odtenkih, sc prepričali, da jc pot povratka edina pot, ki jih more pripeljali k bolj srečnemu življenju. To domotožje, ki je osvojilo krščanske narode, je v resnici ožar-jeno s tisto mistiko vstajenja, ki jo človek doživlja ob spoznanju lastne krivde ter ob prepričanju, da se vse zgrešeno da popraviti in obnoviti. Če sc danes najbolj vodilni duhovi evropskega kulturnega življenja zopet po-vračajo h krščanski tradiciji, je to najboljše znamenje, da so narodi na prelomu, ki jih bo popeljal k vstajenju. V Ušivost med komunisti Pred nedavnim je domobranska natrola ujela komunističnega kurirja, llandit je bil zelo živahen, ker so ga neusmiljeno žrle uši. Letošnja mila zima je namreč pustila mrčesu, da se je bohotno množil. Ker so se med komunisti pojavili primeri pegastega le-garja, je komunistično vodstvo dalo poučne letake za pobijanje uši, ki pa kaj malo zaležejo. Eden teh letakov nosi naslov: »Varujte se pegastega logarja!« Glava letaka predstavlja množico mrličev, ob njih je ogromna uš in mrtvaška glava. Letak se glasi dalje: »Uničuj uši z dnevnim četrturnim pobijanjem v perilu in obleki iu čim češčim prckuliavanjem perila!« Proti pegastemu tifusu zdravila še niso našli, zato pravijo: »Kjer ni uši, tam ni pegastega tifusa. Uničuj uši! Zahtevaj, da se ti perilo prekuha!« Dru^i letak predstavlja uši, kako korakajo s čeladami nad komuniste in jih uničujejo. Napis pove: »Uš nam je nevarna kakor okupator. Smrt sovražniku narodnega zdravja!« V tem smislu bi mogli komunisti tudi spremeniti svoje geslo v »Smrt ušem, svoboda narodu!« »"SVETU" pred 100 leti na Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji, smo že obširneje popisali. Pri vsem tem svojem delu razkrajanja nejudovskih držav in rušenja Krščanske družbe je stal Jud vedno lepo v ozadju skrit v senci. Deloval je s pomočjo svoje pomožne armade ma-sonov in podkupljivih uradnikov, pa tudi drugih ljudi, ki se niso znali znajti v labirintu zmešanih pojmov in gospodarskih vprašanj. Komunizem. Komunistična nevarnost ni od včeraj. Že davno pred svetovno vojno je vstala na obzorju krvava zarja. Vsi pa vemo, s kako hitrico sc je po boljševi-zaciji Rusije ob koncu vojne nevarnost komunizma razširila po Evropi in po vsem svetu. Komunizem se povsod skuša vriniti. Z izredno spretnostjo izrablja sleherno nezadovoljstvo, vsako težavo, vsako trenje in tudi vsako politično napako. — Obrača se z isto drznostjo na kmečko prebivalstvo kakor na delavstvo velikih industrijskih mest; prav tako zna zbegati kroge razumnikov kakor ljudske množice; svojih privržencev si išče v vojski, med učiteljstvom in urndni-štvom; razglaša se za branilca kulture in človeških pravic in po drugi strani izrablja posebno med Slovani slovanska čustva; bori se tako za žensko kakor za moško mladino; obdeluje visoko civilizirane narode in obljublja zaostalim kolonialnim narodom svobodo- Komuni- Gospodarstvo Ureditev reje malih Hvali v Nemčiji. Nemški državni minister za prehrano je izdal naredbo o reji malih živali, ki velja za rejce kokoši, rac, gosi, puranov in zajcev, Naredba dovoljuje rejo samo onim osebam ali obratom, ki imajo iz lastne proizvodnje dovolj krmil in so pri štetju živine dne 3. decembra 1943 prijavili, da redijo živali teh vrst. Nova ureditev kur-jereje po 3. decembru 1943 in povečanje napram stanju dne 3 decembra 1943 sla prepovedani. Od 1. junija 1944 dalje smejo na gospodinjstvo držati rejci samo tri plemenske živali pri racah in goseh, pri ostalih vrstah pa samo dva komada. Vsi rejci, ki niso rejci za plemenske svrhe, smejo od svojih živali porabiti letno zase v koledarskem letu po 1 žival na osebo, kar velja tudi za kuncerejo. Obnova gospodarskih odnošajev med Italijo in Romunijo. Med Italijo in Romunijo so obnovljeni normalni finančni in gospodarski stiki. Država nadzoruje izmenjavo dobrin na Hrvatskem. Hrvatska država je, da bi ukinila divjo zamenjalno trgovino, sama posegla v to in začela določati razmerje za izmenjavo dobrin. S tem sc sedaj peča ministrstvo za kmetijstvo v petih svojih uradih. Vsak urad zamenjava izdelke svojega področja, n. pr. zajednica za perutnino in divjačino te proizvode. Odločilne za znme-njavo so uradno določene cene. Morebitne razlike v ceni se poravnavajo v gotovini. Tu pridejo v poštev: mleko, maslo, sir, jajca, perutnina, žito, stročnice in krompir. Država pa daje v zamenjavo sol, tobak, cigarete, cigare, obrtne in industrijske proizvode, katere najbolj potrebuje hrvatski kmet. Po posebni izvršilni naredbi dobi kmet n. pr. za 100 kg žita, ali 50 kg fižola ali graha, 400 kg krompirja, ali 100 kg polnomastncga mleka nli G kg masla ali polnomastncga sira ali 4 kg svinjske masti naslednje količine: 200 cigaret ali odgovarjajočo količino tobnka in cigaretnega papirja, zraven 4 škatlje vžigalic nli 5 kg soli ali 100 cigarct. dve škatlji vžigalic ln 2.5 kg soli ali 2 kg sladkorja. S tem je država nadomestila neurejeno zasebno zamenjalno trgovino z zamenjavo, ki jo ureja država. NaJlepSe delo kr&čanske ascetlke: Tonila Kempčana Hsja za Kristusom — Novo lzrtn.io priredil AleS USentfnik. — Vezano 411 lir — bol Sa izdaja 50 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Prod škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5. SP0RT SK Žabjak. Zaradi pokalne tekme s ŠD Istok na igrišču Mladike ob 15 v nedeljo, 9. aprila, se pozivajo sledeči, da so ob 14.30 v garderobi na igrišču Mladike: Nabornik, Oven, Potočnik, Ovsenik, Škrjanc, Kurent, For-janič, Zadel, Suhadolnik, Doljak, Če-mažar, škorjanc, Bcvc, Remec, Bajt — Načelnik. JtSK Hermes — nogometni odsek. Pozivam vse igralce prvega moštva, da so zberejo v nedeljo, 9. t m. ob 13.30 na igrišču Mladike. Igramo namreč proti SK Mladiki. — Načelnik. Domači športni spored o praznikih se bo vršil v znamenju proslave 20. letnice obstoja SK Mladike, ki bo priredila ob tej priliki na Kodeljevem dvodnevni turnir med štirimi ljubljanskimi moštvi: Ilermes, Mladika, Moste, Žabjak. Igralci klubov so se za la srečanja marljivo pripravljali, kar daje upanje na lepe in napete borbe, posebno že. ker je za zmagovalca določen pokal, darilo g. prezidenta. V nedeljo bosta nastopila Moste : Žabjak in Mladika : Hermes. V ponedeljek premaganca in zmagovalca obakrat z začetkom ob 15. Madžarski podeželski klub Veliki Va-radin ima v letošnjem tekmovanju naj- I več izgledov, da si bo pridobil najvišji naslov — naslov madžarskega nogometnega prvaka. Preteklo nedeljo je njegova enajstorica premagala lanskega prvaka Czepela s 3:1, Ujpest pa z 2:1. Stanje je sedaj tako: 1. Veliki Varadin 34 | točk, 2. Ferencvarosz 20 točk, 3. Ko-loszvar 25 točk, 4. Gamma 23 toek. Nogometni dvoboj Dunaj—Berlin. Nogometni zastopstvi Dunaja in Berlina se bosta spoprijeli v dvoboju dne 11. junija t L Kljub temu, da je bilo zadnje srečanje med Dunajem in Berlinom lansko leto na Dunaju, bodo tudi letos prišli Berlinčani Dunajčanom v goste. To srečanje bo 36. srečanje med obema moštvoma. V teh dvobojih je zmagal Dunaj 24krat, Berlin 8krat, tri bitke so ostale neodločene. Izid kaže ne veliko premoč Dunaja v nogometu. zem se vsak čas človeštvu predstavi pod drugo podobo in se nc plaši pred nobeno zvezo in pred nobenim, šc tako hudim nasprotjem. Temu obljublja mir, drugemu grozi s krvavo vojsko. Izrabi prav vse za svojo agitacijo in za svoje razdiralne cilje. Vsa sredstva so mu dobra za rušenje socialnega reda in obljublja vsem nezadovoljnežem, vsem trpečim, vsem, ki se čutijo prikrajšane in zapostavljene v življenju, in še posebej vsem utopističnim sanjačem srečo in raj na zemlji. Večkrat opazujemo, da se celo izobraženci dado zapeljati od njegovega modrovanja, ki ni vedno brez videza nekakšne globine in pravilnosti. Ker sanm beseda ali ideja ne more delovati ali se boriti, vstavimo namesto abstraktne besede »komunizem« — živega nositelja te ideje — Juda — pa imamo točno opisano judovsko delovanje po smernicah sionskih protokolov V njih ne najdemo sicer za ustvarjanje komunizma tako izrazitih navodil kot so bile podane n. pr. za mešanje pojmov ter ustvarjanja nezadovoljnosti, sovraštva in nemirov s pomočjo tiska. Vsa vsebina sionskih protokolov nam razkriva grandiozni judovski načrt za rušenje krščanske družbe ter uničenje vseh snovnih in moralnih ustanov, ki so v posesti krščanskih narodov. Ustvari nai se iz vsega njih delovanja kaos, nered, nemir, anarhija, stanje utrujenosti in obupanosti, in v tem stanju bodo' ljudstva zrela dovolj, dn začnejo klicati na pomoč onega, ki ima dovolj de- Iz Gorice Preskrba z mlekom. Od prvega aprila dalje se v Gorici v javniji lokalih nc sme več prodajati mleko niti samo nili zmešano s kako drugo pijačo, n. pr. s kavo. Prav tako se mleko ne sme rabiti pri izdelovanju sladoleda in slaščic. Samo v hotelih je mleko še nadalje dovoljeno za osebje in za goste, in sicer 50 gr dnevno. Oddati pa je treba tozadevna odrezke živilske nakaznice. Msgr, Giovauni Kren, stolni kanonik goriškega kapitlja, je nenadoma umrl v Gorici v petek, 31. marca Doma je bil iz Trsta, kjer se je rodil 15. junija 1871, Srednjo šolo in bogoslovne nauke je dovršil v Gorici, kjer je bil v juliju 1894 posvečen v mašnika. Letos bi bil torej obhajal zlato mašo, a ga je smrt ugrabila za nekaj mesecev prezgodaj. Duše je pa-sel v Tržiču in v drugih krajih po Furla-niji. Prejšnji nadškof dr. Sedej ga je pa poklical za kanonika v Gorico, kjer je msgr. Kren opravljal tudi mnogo drugega dela. Bil je nekaj časa profesor v malem semenišču; mnogo je pa poučeval krščanski nauk po goriških srednjih šolah. Bil j« dober pridigar in napisal je več del iz verske in cerkvene zgodovine. Prav sedaj je pisal zgodovino goriške stolnice. Pogreb se je vršil v ponedeljek, 3. aprila, ob številni udeležbi duhovščine in drugega občinstva. Nesreče. 58 letna Marija Mermolja s Sela pri Črničah je na polju zadela z rov-nico ob ročno granato, ki se je razpočila ter jo precej težko ranila. — Istotam se je 14 letni Pepi Bavčer igral z ročno granato tako dolgo, da je eksplodirala in ga močno ranila, zlasti v levo roko, katero so mu potem v bolnišnici odrezali, — V Vrtojbi oa je granata ranila enajstletnega Silvija Mozetiča. — Nesreč z razstrelivom pač še ne bo konca, čeprav časopisi in oblasti vedno svarijo, naj ljudje puščajo lake reči pri miru. — Z voza je padel 38 letni Fortunat Kulot iz Vrtojbo ter si zlomil nekaj reber. Udaril se je močno tudi na levo ramo. V petih ali šestih tednih bo pa spet zdrav. Iz Trsta Četrti sinfonični koncert bo v gleda lišču iVerdi« v nedeljo, 9. aprila. Dirigiral lio Rudolf Moralt, sodeloval pa bo tudi violinist Wolfgang Schneiderhan. Izvajana bodo glasbena dela Weber: Euryante, uvertura, Beethoven: Koncert za violino in orkester ter Brahms: Prva sinfonija. Tatinska družba za rešetkami: Čevljar Avelin Albanese, ki ima 6vojo delavnico v ulici Raffineria 3, je pred dnevi prišel na policijsko stražnico in povedal, da sta bili v njegovi delavnici izvršeni dve tatvini v par dneh. Prvič jo nekdo odnesel samo en par čevljev, drugič pa mu je zmanjkalo kar 30 parov čevljev. Zlikovci so se seveda poslužili ponarejenega ključa. Ko so varnostni organi začeli preiskovati to zadevo, so prišli na sled celi vrsti tatičev. Najprej eo prijeli 26 letnega Alda Gratillija, ki je delal kot čevljarski pomočnik -prt Al-baneseju. Ta je izpovedal, da;'je dal ključ delavnice svojima prijateljema Brunu Bidinotlu in Samuelu Pizziju, ki sta potem z njegovo vednostjo prvič vdrla v delavnico. Nameravala sta predvsem iz te delavnice narediti skozi strop odprtino, da bi iz skladišča tvrdke Ko-storis, kl je nad delavnico, odnesla ma-nufakturno blago. Temu delu pa nista bila kos in sta se drugič, topot brez vednosti Grasellija, spel podala na delo in sta tako mogla odnesti 30 parov čevljev. Ko sta bila prijeta tudi ta dva, sta izjiovedala, da sta imela tudi druge pomočnike. Tako je bil prijet 41 letni Mihael Magrini, pri katerem so nažli v stanovanju vse čevlje, ki jih je kupil za 7500 lir. Pri tej preiskavi so našli Se cel kup drugih nakradenih stvari, tako odeje, rjuhe, plašče, perilo, kar jo kazalo, da so bile izvršene tudi drugo talvine. Temu odkritju so sledile še druge aretacije. Prijeti so bili Marij Ko-lavšik, Jordan Čcket, Justin Grobiša, Jordan Bozzini in služkinja Antonija Stančič, ki je zlikovcem dala ključ do stanovanja 6vojih gospodarjev, kjer so odnesli obleko, katero so našli pri Ma-griniju. Vsi aretirani so bili izročeni sodišču. Avtobusni promet med Trstom In Istro. Od 7. aprila dalje je spet vzpostavljen avtobusni promet med Trstom in Vižnjauom ter Novim gradom. Iz Trsta odpelje avlobus ob 7.30, iz Novega grada ob 13.30, iz Vižnjana pa ob 13.23. V Divači je umrl 42 letni posestnik Alojzij Rebec. narnih sredstev, pa tudi nedotaknjenost svojega naroda, ki bo enoten in po enotnem načrtu vzpostavil red, mir in blagostanje. Ali se imenuje to stanje anarhije in razbičanosti nejudovske družbe komunizem ali anarhizem ali kakor koli, to je za Juda vseeno. Glavno je, da doseže svoj namen. tz sionskih protokolov vidimo, da naj bi bili idejni organizatorji komunizma — masoni, prostozidarji, tedaj ljudje iz imovitejših slojev, ki se jim ni treba pehati za košček kruha že po svojem premoženjskem stanju, ne glede na podkupnine in nagrade, ki jih dobivajo za svoje posebno delo razdiranja. Takole čitamo v poglavju XV-9—10: »Goji pristopajo v lože navadno iz radovednosti. Mnogi si obetajo tudi, da bodo prišli tako do vplivnega položaja. Nekatere žene težnja, da bi mogli pred večjim številom poslušalcev izpovedati svoje neizvedljive in nevzdržne načrte-Mi smo jim vcepili idejo ter jini pred-očili, da se mora ljudska individualnost podvreči simbolični enoti tako imenovanega kolektivizma (komunizmu). Goji niso razumeli in ne bodo razumeli, da je ta ideja o splošni enakosti javno kršenje najvišjega zakona narave, ki je ustvurjala že od pričetkn sveta različna bitja in ki je dodeljevala odločilno vlogo individualnosti. Če sc nam je posrečilo tako zelo oslepiti goje, tedaj nam kaže to presenetljivo, da njih razum še daleč ni tako rnzvit kot naš. To je najboljše poroštvo za naš uspeh. Izraelove mreže nad svetom 41 »Pripuščali bomo v službo samo lake sodnike, ki vedo točno, da je njih naloga v tem, da uporabljajo zakone in da kaznujejo, ne pa da prikazujejo svoja liberalna naziranja na račun v/gojnega učinka državne oblasti, kot se to večkrat dogaja pri gojevskih sodnikih. Sedanji gojevski sodniki presojajo večino zločincev dosti preveč milo, ker nikakor pravilno ne pojmujejo svojih dolžnosti. Sedanji državni voditelji se ne potrudijo pri namestitvi sodnikov, da bi jim predočili čut dolžnosti in odgovornosti ter spoznanje nalog, ki bi jih morali i/vrševati. Kakor pošilja žival svoje mladiče na ropanje, tako podeljujejo goji svojim somišljenikom donosna mesta, ne da bi jim prej razložili, čemu so ta mesta ustvarjena. Zato se spodkopuje položaj go-jevskih vlad z delovanjem njih lastnih uradnikov. Z liberalizmom bomo zato temeljito pomedli pri vseh važnih upravnih mestih, kjer bodo morali uradniki vzgajati množice h pokorščini (XV-15.) Ponovimo še oni crel occne, kako sodijo Judje o naših lastnostih: »Neizčrpna podlost gojevskih narodov, ki se klanjajo sili, ki so neusmiljeni napram slabotnim, neizprosni pri prestopkih in popustljivi pri zločinih... vse to pospešuje našo neodvisnost in naše načrte.« (111-19.) Človeška slabost je res vedno delala krivice, tudi v zakonodaji. Niso se vedno držali narodi in družba latinskega izreka: »Pravičnost je temelj držav.« Toda sedanje gospodarske, socialne in politične krivce je pomagal ustvarjati v veliki meri JucF. V Angliji in Ameriki obvladajo Judje tako zakonodajo kakor sodstvo! Kot največji kapitalisti obvladajo Judje posebno v teh državah tudi ono panogo zakonodaje, ki so ji pravi zakon pravičnega plačevanja storjenega dela. Ta zakon je porušil v XVIII. stoletju Jud David Ricardo s svojim »železnim zakonom«; uveljavljali so ga potem ves čns za njim kapitalisti. Za socialno zakonodajo sc niso brigali Judje, zanjo niso imeli smisla! Pionirji socialne zakonodaje so bili čisto drugi. Kako so znali Judje vplivati na razlastitev zemljišč, na uničenje jugoslovanskih zadrug, ki smo jib imcJi še StcT« 9ft »SLOVENEC«, sobot*. 8. aprila 19« Stran 3 Smrt v Ljubljani v letu 1943 Lani je v Ljubljani umrlo 1401, med temi domačinov 1009 (moških 505, ženskih 594). umrljivost Ljubljančanov je znašala 11.57 na tisoč prebivalcev, kar jo nekoliko mauj kot v letu 1942, vendar šo vedno veliko več kakor v zadnjih letita, ko so je umrljivost gibala okrog 10 na tisoč prebivalcev. Umirali so lani Ljubljančani v naslednjih starostnih dobah: V prvem mesecu jo umrlo 26 dečkov in 11 deklic (skupaj 37), v drugem mesecu 8 otrok. V prvem letu je umrlo 88 dečkov in 26 deklic (sk. 64). Od L—2.1eta je umrlo 9 otrok, od drugega do petega 20, od šestega do devetega (i, od devetega do petnajstega 9. Med 16. in 20. letom jo umrlo 10 moških ln 8 žensk. Med 21. in 25. letom 14 moških in 7 žensk; med 26. in 30. letom 14 moških in 11 žensk; med 81. in 86. letom 16 moških, 20 žensk; med 86. in 40. letom 57 ljudi (22 moških in 35 žensk). V starosti od 41. do 45. leta je umrlo 22 moških in 23 žensk (skupaj 45); od 45. do 50. leta 27 moških in 17 žensk (skupaj 44); od 51. do 55. leta 42 moških in 33 žensk (skupaj 75); od 56. do 60. leta 70 ljudi, od teh 41 moških in 29 žensk; od 61 do 70. leta 88, med njimi 40 moških in 48 žensk, od 71. do 30 leta 112, 19 moških in 63 žensk. Izredno veliko jo štovilo ljudi, starih nad 80 let, ki to lani umrli, namreč 393. Od teh 145 moških in 248 žensk. Kajti ti najteže prenašajo pomanjkanje, ki ga je prinesla vojna s seboj. Narasel jo tudi odstotek smrti dojenčkov do 1. meseca in do 1. leta v razmerju s številom rojstev. Vzroki smrti so bili naslednji: za tuberkulozo jo unirlo 186 ljudi, za boleznimi srca in žil 185; zaradi starostnih bolezni 156, zarudi zlih novotvorb 120, za živčnimi in duševnimi boleznimi 95, za boleznimi dihal 76, zaradi bolezni prebavil 63, smrtnih nezgod jo bilo 55, bolezni novorojenčkov so bilo vzrok 4-1 6mrti, bolezni sečnih organov 35, samomorov jo bilo 10. Podobno kot v prvi svetovni vojni, narašča umrljivost zn tuberkulozo tudi v sedanji. Stanje umrljivosti za tuberkulozo je od zadnje svetovne vojne stalno padalo V letu 1940 je umrlo zaradi jetike le 7.05 na tisoč prebivalcev. V letu 1942 je dosegla umrljivost domačinov že višino 14.05, lani pa 19.58 na deset tisoč prebivalcev. Tako, da je umrljivost za tuberkulozo od letu 1940 do 19-13 narasla za 277.73%, Novi grobovi + Janei Hrovat. V Ljubljani je za vedno zatienil oči posestnik g. Janez Hrovat. Kajnega bodo pokopali na veliko soboto ob dveh popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah. ■fr Gabrijel Kastelic. V Ljubljani je v Bogu zaspal trgovski sotrudnik gosp. Gabrijel Kastelic. Rajnega bodo pokopali na veliko soboto ob treh popoldne iz 'kapele sv. Jožefa na Žalah. •fr Boris Vertelj. Umrl je v Ljubljani g. Boris Vertelj. Na zadnji poli ga bodo pospremili na veliko soboto ob pol štirih popoldne iz kapelo sv. Jakoba na Žalah. + Frančiška Zaje. V Cačku je umrla Frančiška Zaje, vdova po poštnem kontrolorju; po rodu jo bila iz Ljubljane. Pogreb je bil 14. marca 1944. + Antonija Sicherl. Umrla ie gdč. Antonija Sicberl, vul. Kranjčeva Tončka, m nekdanjo ljubljansko Kravjo doline, starejšim Ljubljančanom dobro poznana modistinja in šivilja. Dosegla Jo starost 62 let. Pokopali so jo v četrtek na pokopališču pri Sv. Križu. Naj v miru počiva. ■fr Lucija Pngelj. V Ljubljani je izdihnila gospa Lucija Pugelj, roj. Jager, vdova po železničarju. Rajnico bodo pokopali v soboto ob pol petih iz kapele sv. Janeza na Žalah. Naj rajnim sveli večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Župnik Jakob Kalan V Višnji gori je po kratki bolezni odšel v večnost upokojeni župnik v Veliki Loki pri Višnji gori č. g. Jakob Kalan. Rajni jo bil star 08 let in do zadnjega krepkega zdravja. Ko je zadnjega marca letos spovedoval v Žalni, se je prehladih Zagrabila ga jo najbrž hitra pljučnica. Le štiri dni jo bil bolan, 2. aprila je še maševaL, čeprav ga je bo lezen že trla. 6. aprila, prav na svoj rojstni dan pa jo odšel k Bogu po plačilo. Rajni gospod so je rodil v Dobravi pri Kropi in jo v svojem dolgoletnem past i ro vanju povsod pridobil mnogo hvaležnih faranov, ki se ga bodo z drugimi prijatelji vred spominjali v molitvi. Pogreb bo na veliko soboto ob 9 v Višnji gori. Naj počiva v Bogu, blaga duša I Zgodovinski paberki 8. malega travna 1561, leta se je rodil v Londonu Franci« Bacon Verulamski, državnik, jurist, zgodovinar, prirodoslovec in filozof. Bacon je bil človek izrednih sposobnosti pri tem pa brezmejno častihlepen neznača-jeci dvorni lizun. Študiral je v Cambridgeu in v Parizu ter postal advokat. Bil član parlamenta, po letu 1618. lord kancler, pa padel zaradi podkupljivosti v nemilost, bil zaprt pa izpuščen, nakar je živel sam zase v Highgatu, kjer ie 1626. leta tudi umrl. V filozofiji smatramo Bacona za začetnika empirizma, bil je tudi nasprotnik Aristotela in sholastike. 1833. leta se je rodil v Žalcu publicist Kočevar Ferdo. Obiskoval je gimnazijo v Celju, študiral medicino na Dunaju, a opustil študije zaradi pomanjkanja sredstev, bil kratek čas bogoslovee, pa odšel v Zagreb, kjer je opravljal računske posle pri univerzi in akademiji. ?,e v gimnaziji je bil naročnik Novic in v hiši njegove matere, ki je imela dijake na stanova- nju, je obstojala biblioteka, ki so jo dijaki sami vzdrževali. Iz Zagreba je pričel dopisovati Novicam, Glasniku, Emspieler-jevemu Slovencu in Slov. narodu Zavzemal se je še pred Levstikom za dobro kritiko, pisal in ocenjeval posamezne literarne produkte. Zagovarjal je potrebo po zbh-žanju slovenščine 6 srbohrvaščino. Primer novega vzajemnega jezika je podal v povesti Mlinarjev Janez, pa naletel na odpor. Novice so ga sicer le lahko grajale, zato pa jc priobčil Matija Valjavec čisto uničujočo kritiko. Ponovno je pozival zlasti duhovnike, naj zbirajo narodno blago ter isto delal tudi sam. Bil je med prvimi, ki so mislili na Matico Slovensko, ki naj bi služila v »obče zajemalo« pisateljem za izdajanje knjig. Pozival k izdaji Vrazove zapuščine in svetoval, naj se znova izdajo slovenske narodne pesmi in se sploh živo zanimal za kulturno življenje svojega naroda tn njegov napredek. 1866. leta sta sklenili Italija in Pru-sija vojaško zvezo proti habsburški monarhiji, ki naj bi omogočila Prusom združitev Nemčije, Italijanom pa prinesla Benečijo. Načrt se je zaradi pruske zmage pri Kraljevem gradcu posrečil, čeprav soi bili Italijani tepeni na kopnem in na morju. Priporoča se, da se okna ob znaku alarma odpro, ker so odprta okna manj izpostavljena uničevanju ob bombardiranju. Ker bo težko nadomestiti razbite šine, se tudi priporoča, da se tamkaj, k|er so dvojne šipe na oknih notranje šipe stalno odstranijo in shranijo v zaklonišču, za omarami ali na drugem varnejšem mestu. Tako bomo imeli v primeru poškodb takojšnje nadomestilo. Za dana&nji dan Koledar Sobota, d. malega travna: Velika sobota: Albert, Škot ln mučenoc: Koncesa, inuč. Lunina sprememba: 8. malega travna 4čip ob 18.23. Horsohel napoveduje ob jugu dež. Nedelj*. I. malega travna: Velika noc\ Vstajenje Gospodovo; Mar. Klcofa Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Divja ptica«, ob 15. IT ln 19. Kino Union »Pustolovka« ob 19.19. Kino Sloga »Tovariš pride takoj«, ob 15, 1? ln 19. Lekarniška služba Notno aluibo Imajo lekarne: dr. Piceoll, Dunajska costa 6; mr. Hočevar, ColovSka eesta 82. In mr, Oortus Moste, Zaloška eesta 47. Zdravniška dežurna služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mls Franta, Ljubljana, Poljanska costa 13, tolefon 32 81. Za Socialno pomoč Iz pisarne odbora zn »Socialno pomoč smo prejeli: Gospod Ivan Potrič je namesto cvetja na grob učiteljico Suha-dolnik Pavlo daroval 500 Lir za »Socialno pomoč«. Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Socialno pomoči« so na Goeposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod »Zimska pouioč« — ček. račun 16.5S0I OddaJnUka «kup4na »Jadransko primorje« RAPIO LJUBLJANA Dnovnl spored za 8. april: 7 Poročila ▼ nemščini In slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Glasba za oddih — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave lz domovino izvaja radijski orkester D. M. Sijanca — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17,15 Koncert Izvajajo prof. Snoj, orgle, Nuša Kristan, sopran, Jože Ll-kovič, bas — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovonščini, napovod »poroda — 19.45 Športni pregled — 20 Poročila v nemščini — 20.15 »Naša velika noji, zvočne sliko o običajih na deželi, napisal J. Vombergar, Izvajajo člani Radijske družine, vodi Int. I. 1'ongov — 21 Večerni koncert — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Hudomušnost. Kundmachung Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Trg Je založen s cvctačo Tri ljubljanske tvrdke Glavnik, Kom-pare in Tanko so la teden uvozile iz Italije 4 vagone cvetače, tvrdka Cerar pa 1 vagon tako da je bil živilski trg založen s cvetačo in so jo prodajali povsod branjevci tudi po mestu. 2e nedavno smo omenili velike težave, ki so združene s prevozom tega sočivja v Ljubljano. Prve tri tvrdke so prevoz tako organizirale, da so določile posebnega uslužbenca, ki prevoz spremlja in kontrolira. Na ta način se je posrečilo, da je pošiljka prispelo v Ljubljano po nekaj dneh, ko jc drugače rabila do 10 in več dni. Tudi v petek je bilo na trgu mnogo cvetače — Veliko je povpraševanje po solati. Treba je omeniti, da je solata — endivija minila, sedaj bi bil že čas za uvoz mehke solate. Trgovci so ukrenili vse, da bo trg primerno preskrbljen s solato in drugo zelenjavo. V treh mesecih vknjiženo nad 31 milijonov Pregled vseh, prve tri mesece letos na razne nepremičnine vknjiženih posojil in hipotečnih kreditov je zanimiv. Zemljiška knjiga je zaznamovala 113 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost hipotečnih posojil v skupnem znesku 4,029.280 lir. Dalje je bilo v prvih treh mesecih letos podanih 84 predlogov za zaznambo vrstnega reda glede hipotečnih I kreditov za skupni znesek 27,855.204 lir, tedaj skupaj 197 predlogov za svolo 31,884.484 lir. Razne nesreče in poškodbe V splošno ljubljansko bolnišnico so bili prepeliani nekateri ponesrečenci iz dežele. Tako. Iz Višnje gore Janez Šparo-vec, 31 letni delavec, ki mu je cirkularka odrezala 3 prste na levi roki. — Na Dobrovi pri Ljubljani je padla na desno roko težka mesarska sekira, ki ji na Notranjskem pravijo plenkača, tesarju, 39 letnemu Antonu Hudniku Presekala mu je zapestje. — V Sodražici na Dolenjskem je padla in si zlomila desno roko 68 letna posestnikova žena Marija Škuljeva. V Blatni Brezovici je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico 15 letni pastir Ivan Čuk. Naš novi podlistek! »Slovenec« bo začel kmalu objavljati nov podlistek in sicer povest iz časa Keltov. Povest bo izhajala pod naslovom »OSVETA« in je časovno in krajevno zgodovinsko dognana. Es hilufon sich Fiille, dass durch Un-befugte den Passanten und Kinwolinern Lebeusmittel abgenonimen vverdon. Dos-halb wird die Bevolkerung aulmerksain gomacht, dass dazu nur dio Kontroll-organo des »Prevod« und die Beamteu der Wirlschaftspoliiei uud die ltlock-kommandaiiten bererlitlgt sind. Bei jeder Beschlngnahmn miisson den Belrof-fenen fiir jedo Mongo abgenomniener Lebensmittel IleMiitiguiigeii nu! besondo-ren Druiksehrilten eingehiindigt \verden. Kontrollorgane haben sich auf Verlan-gen atiizuvveisen. Jedos unheluglo Eln-miseken Dritter isl mit Angabe von Ort, Zeit und 1'ersonnldaten des Tillers so-fort an den »Prevod« zii melden. Gloichzeitig \vird dio BovOlkerung aufmerksam gemacht, dass dio Cberfuhr von Lehousmitteln ohne Bovvilligung des »Prevod« verboten sel und dass die, ohne diese Bevvilligung eingefilhrto Wa-re in jedem Kalle bnschlagnuhmt wird. Oberfuhrbewilligungen erteill dor »Prevod«, Novi trg 4. Der Chef der Provlnzialvorvvullung Prilsident: Div. General Loo« Rupnik. Razglas Ponavljajo se primeri, da zaplenjuje-jo nepoklicani živila potnikom in prebivalstvu. Zato opozarjamo prebivalce, da so za to upravičeni samo kontrolni organi »Prevoda«, uradniki gospodarsko policije ter komandanti blokov. Pri vsaki zaplembi jo treba izdati prizadetim ta vsako množino zaplenjenih živil potrdila na posebnih tiskovinah. Kontrolni organi se morajo na željo izkazati. Vsako nepoklicano vmešavanje tretjih javite lakoj »Prevodu« z navedbo kraja, časa in osebnih podatkov krivca. Obenem opozarjamo prebivalstvo, da jo prevoz živil brez »Prevodovegn« dovoljenja prepovedan in 1k» brez takega dovoljenja uvoženo blago v vsakem primeru zaplenjeno. Dovolilnico zn prevoz izdaja »Prevod«, Novi trg št. 4. šef pokrajinske uprave prezident: Div. gen. Leon Rupnik. Kundmachungen dar Ernahrungsanstalt Verteilung von Futtcrmitteln an Kleiuticre Im Sinno der F.terverordnung Art. S v. 28. M&rs 1M! wlrd fiir die Stadt Laibnch folgendes bostlmmt: »Prevod« wlrd Fnttermlttel fiir Klein tiore iiber die Firma »Žegoza« in Lnlhnch, Gallusovo nabrežje 33, vertellen nnd zwnr nnr an Jene ZBehter, welehe fllr 1 kg Fut-termlttel J Eter abgeben werden. Alle amleren Vertellungcn »on Futtcr-mtttcln fiir Klelntlere sind verboten. Obvestila »Prevoda« Delitev krmil za male živali V smislu člena 3 uredbo o jajcih od 28. marca 1914 so določa za mesto Ljubljano sledeče: »Prevod« bo deli] krmila za male živali preko Zegoze, Gallusovo nabrožje 33, samo onim rcJccm, kl oddajo 3 Jajca za 1 kg krmil. Vsakn druga delitev krmil za male it-vall je prepovedana. Hrvaški narodni praznik V proslavo tretje ohletnicc obstoja Npzavisno Države Hrvatske se bo dne 10. aprila t. L, ob 11.15 vršil v tukajšnji stolnici slovesni »Te Deiim«. Po cerkvenem opravilu bo konzul Prof. Šalih Ba-Ijič sprejemal v prostorih hrvalskecra konzulata čestitke predstavnikov oblasti in hrvatsko kolonije. Pozivajo se vsi Hrvati, da so te proslave udeleže. Cerkvena glasba v stolnici na veliko noč pri škofovi pontifiknlnl maši ob 9: Cvck: Skalovje groba, Nowowiejski: Missa pro pnee. Premrl: Gradunl in sekven ca, Filke: Torra tremuit, Premrl: Jezus premagaveo groba. — Spremljajo člonl radijskega orkestra. Poizvedovanje Dnevne novice Stolnica- Na velikonočno nedeljo bo prevzvišeni gos]*od škof Dr. tirogorij ltožman daroval v stolnici slovesno pon-tlfikalno sv. mašo ob 9 (ob devetih). Po sv, maši Ih> podelil papežev blagoslov, s katerim je združen po|>olni odpustek za vse navzočo jhx1 navadnimi pogoji. Pridige ne bo. Stolne kougregaelje m udeleže slovesno-ga Vatujonja r soboto ob It v stolniot. Zbirališč« pred stransko zakristijo nekaj minut pred 18. Kougregaelje pri eerkv| sv. Jožef« sn udelvio slovesnega Vstajenja na veliko soboto ob 18. Zblratiščo ob 17.45 na določenih prostorih v cerkvi. Po procealjt zahvalim pesem, nato darovanje za sveč« okrog glavnega oltarja. VlncenelJevt konferenel pri 8». Petru v Ljubljani je daroval g. L Vlilntln 150 lir za revo>e namesto venca na krsto blagopo-.o no go. Marij« Mozetič. V imenu roveiov so nu odbor konforonee Iskreno zahvaljuje. Namesto cvetja na grob hlagopokojm) g. Mlnke Vuga je daroval g. Jožef Musar, mesar, Sv. Petra eesta, 100 lir za siromaki) Ellznbetne konferenc« pri 8v. Potni. Bog povrnil Razstava sodobnih likovnih umetnikov v Obersnelov! galeriji vzbuja vodno večjo zanimanje našegn občinstva, kar dokazujo tudi obisk. Razstava bo odprta med velikonočnimi prnznlkl In zato priporočamo občinstvu, naj Izrabi priliko ter se tako seznani s sodobnim uinotnlškim ustvarjalnim dolom pri nas. Kdor se rad ameje alt joka, bo lahko oboje delal pri »Ubogi Kristini«, novi Mlakarjevi Igri v štirih slikah, kl Jo bomo uprizorili v frančiškanski dvorani na velikonočni ponedeljek, 10. aprila. Začeli bomo točno ob 17. Vstopnice (od t! lir navzdol) v predprOilaJl v trgovini Sflligoj, na dan predstave pa od 9.30—12 In od 15 dalje pri dnovnl blagajni. Cono smo malenkostno dvignili, ker jo čisti dobiček namonjen pod-pornomu skladu uršuliusko gimnazije. l'člte se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji pričenjalo po velikonočnih praznikih U., 12. In 13. aprila. Vpisovanje ln Informacije dnovno: Trgovsko nfl-llftče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. INSTKI KCIJE za ROLO!!! NOVI TRG 3. Primorci! Edina za ljudsko šole in edini oil oblasti odobrena je »Bobič Slovenska slovnica s pravopisom«, kl jo IzAla v knjigarni Klelnuiayr & Bnmberg, Miklošičeva l". Namesto pirhov darujte slovenske knjige našim bratom in sestram, bivajočim zunaj naše pokrajine. Vsaka knjiga bodi velikonočni dar, ki ga položimo domu na oltar. Knjige sprejema iz naklonjenosti »Ljudska knjižnica« na Miklošičevi c. 7-1. dnevno od 9-12 in od 14-18. Otroci, kl so sodelovali prt zadnji uprizoritvi Bizertovo opero »Carmen« In r«7en njih le drngl dečki od 9—14. leta z visokim sopranom, ki hi želeli sodelovati prt pre I stavi, nnj so zglosljo v Operi v torek, 11. aprila, ob 10 Licitacija zastavljenih predmetov ho v sredo, 12. aprila, oh 15 v inestnl zo&^nlj.il-nlcl nn Poljanski cesti 15, Novi teoretični tečnj za ponifiČntro za lilšno prvo pomoč, kl Jo že 12., se ho kakor smo že objavili — pričel drugI pn nedoljek, 17. aprila ob 17.30 v dvornul mostnega poglnvorstva. Ne veste, knj bi dnroval! svoji dragim za veliko noč! Ceneno In prnktlčno darilo Jo zn današnjo čase. Lepa knjiga razveseli vsakogar, po«eheJ šo »IVANHOK«. Roman z 200 slikami vos čaka zn mnl dennr v vseh knjlgnruah in v uredništvu »Sloveuca«. Naše| sem majhen zavitek na irao Za-hlatntk. Lastnik ga lahko dobi v bifeju Gospodarske zvezo. Ste že k n p P I zndnji dve kmlgl Slovenčeve knjižnice Fi. Knaflič: Lov ra skrivnosti in Jean Giono: Hiib Prva je slovenska detektivska zgodba, ki vas bo gotovo zanimala, druga je iemna zgodba narave, viaž in čudne trpeče ljubezni, ki dva vendarle združi za srečo. Knjigi dobite v vseh knjigarnah in trafikah 1 »IVANHCE« - roman z 200 slikami - darilo za Veliko noč! KULTURNI OBZORNIK Emilijan Cevc: Preproste stvari Zopet nova knjiga slovensko izvirne proze, tokrat proze, ki je poezija sama. Vtladi Emilijan Cevc je izdal pri Novi založbi knjigo svojega preprostega bogastva, ki pa so izkaže, da je sila premožno: v preprostih stvareh, ki obdajajo kmečkega človeka, vidi on ves sve-tovnonazorni svet slovenskega kmeta, ki je prepojen z vero dedov in živi tako bogato duhovno življenje, kakor ga bla-/.irani meščani komaj morejo slutiti. Pod Cevčevo magično roko vsaka malenkost oostane od sila važna v perspektivi duhovnega gledanja ter se nam ob brnnju teh žametnih besed, a nikakor ne sentimentalnih, temveč do dna vitalnih in klenih, odkrije veličast in lepota malega veta naših očetov. Cevc je kot pastirček v kamniških planinah, prav z« prav v odnožju kamniških planin, ki ne vidi lalj od svoje domače hiše in še studenč-;a za njo ter znamenja ob njej, ter igra in to skromno, doma žgano piščalko aajlepše melodije in slavospev temu ozkemu, a lako v nebeško daljavo segajo- čemu 6velu. Tu je prišla do polne veljave frančiškanska poezija sožitja človeka z naravo, z nepokvarjeno naravo, ki jo doživljaš sicer z vsemi človeškimi Čuti, pa jo gledaš tudi potopljeno v božjo milost. človek oživlja vse mrlve stvari, pa tudi z živalmi so staplja v euo stvarstvo, ki je prišlo iz božjih rok in hoče zopet v božjo dlan. Zato se posvečuje z vero v božjo pričujočnost v svetu ter živi v vsem v skladu z voljo božjo, kakor jo uči Cerkev in ustaljeni verski običaji. Ni ta knjiga zbirka etnografskih narodopisnih zgodb, temveč je nova, moderna poezija stare modrosti, dvignjena v čustvovanje modernega človeka. Kaj je prav za prav ta knjiga? Ni povest, ni zbirka novel, komaj črlic, temveč je ena sama pesem preprostim stvarem, s katerimi si vsak dan v dotiku. Najprej poda Cevc uvod o svojem bogastvu, ki je bogastvo najmlajšega bratca, igročega na piščal. In to piščal, ki jo ima pisatelj na vrhu skladovnice knjig, pokaže nato kot simbol poezije mladosti in domaČe hiše. ki Jo učenost knjig ni mogla zamenjati, da ne bi imel želje, postali otrok. Nato pa so zamisli nad pomenom vrat domače hiše, in takoj v njih zasluti neko obrednost, v katero se spreminja vsak njegov dotik z domačo stvarjo. Bogkov kot, ki je naravnost oltarček vseh domačih svetnikov, varuhov kmečkega duhovnega sveta, je v Cevčevem opisu zaživel z vso konkretnostjo enotnosti svetega in svetnega: nebo in zemlja se združujeta v tem majhnem kotu, v katerem visi Bog z vsemi nebesi in varuje človeka v bridkosti in veselju, v delu in smrti. In potem odkriva Cevc predmetom uiihov sakraleni smisel. Tako: mizi, zibelki, postelji, jabolku, skrinji, peči, coklam, vrču, peharju. kruhu, pratiki, vinu, luči, kropilčku iu roiuemu veucu. Nato pa še studenčku ln znamenju sredi vasi. Slehernemu izmed teh predmetov so je približal Cevc s preprosto otroško dušo in odkrila so mu jo pomembnost njihovega bivanja in notranji smisel njihovega obstoja in vloge v človeškem življenju. Vsebine tega niti navajati ni mogoče: treba je samo brati in doživeti to obrednost, s katero Cevc streže predmetom in ki jo predmeti izdihavajo kot živa bitja, postavljena kmečkemu človeku kot večna vrednota na poti življenja. Kako močno je prikazana vloga skrinje v življenju matere, kako smisel kruha ali pratike, zlasti vina ob usodi očeta, ki je izgubil ženo in sinal Rožni venec jo klasični slavospev tej vsakdanji molitvi naših | slovenskih domov. Vsaka teh pesmi v i prozi zasluži, da bi prišla v čitanke. l'a zasluži tudi, da bi se brala danes, ko se zopet vživljamo z ljubeznijo v svet očetov in ga dvigamo in posvečujemo za nov čas. Tako posvetitev za nov čas je podal Cevc s to knjigo, ki jo do dna slovenska, dasi je slogovno zrasla iz pisateljske prakse francoskih katoliških pisateljev in domače ekspresionistične tradicije. Kumoval mu Je prav tako Giono (katerega je Cevc prevajal kot — Skržolec) s svojo poezijo zemlje, človeka in živali, kakor tudi slovenski pesnik »Zemlje«. Toda če sta ta dva oba vse bolj pante-istična in nekonkretna, Je Cevc segel v konkretnost, v predmetnost ter tako izhaja resnično od predmetov, da jih dvig-ne v duhovnost. Ta konkretnost jo plod novega časa ter zato čislo sodobna vrednota. Zato je ta njegov svet veliko bolj domač in sprejemljiv kakor njegovih predhodnikov, ki so se temu svetu šele približevali na podlagi tujih vzorov, niso pa bili še notranje pripravljeni, dn bi ga sprejeli vase in ustvarjali iz njega. Realizmu Kocipra, Dularja ali Krivca se je čislo od druge strani pridružil pesnik v prozi Cevc. ki se je s to prvo knjigo takoj uveljavil kot izredni umetnik. Tnko pomeni ta knjiga zopet nov uspeh novega pisatelja. Saj Cevca ne poznajo še slovstveni registratorji. Komaj včasih so ga srečali v Mladiki ali v kongregacijski Naši zvezdi, katere so-urednik je, ne da bi (»ostali pozornejši nanj. Toda žo ob prvi — še dijaški pravljici v Mladiki sem v »Slovencu« poudaril njegovo zrelost, ki so jo potem potrdili še novestica v lanskih Večerni-cah in »Piščalka« v Mohorjevi čitanki. Ta je prva zasnova le zbirke, ki pomeni svojstveno slovensko knjigo, čeprav se bo izkazalo, da ni prva te vrste v naši književnosti. 1'očetki segajo do pesnika »Zemlje«; podobno zasnovano delo, kjer govore predmeti meščansko hiše o 6voji usodi in zvezi s človekom ob priliki po-rušenja spričo sovražnega zračnega napada, pa imam že nekaj let v svoji miz-nicl za Dom in svet in jo zdaj postavljena zu prihodnji Zbornik Doma in sveta. Co bo izšlo, bo sicer časovno drugo, dasi jo bilo napisano že v letu 1941. To omenjam samo mimogrede, ne da bi kratil ceno in vrednoto toj zbirki, ki po poeziji in duhovnem vrednotenju daleč presega vse dosedanje obdelavo staro ljudske vernosti. Knjigo je bogato ilustriral akad. slikar Riko Debenjnk. Vsakemu predmetu je posvetil podobo ler tako oživel mrtve predmete tudi 7. likom. Slikal je z gosjim peresom ter lepo zajel realen lik predmeta, no da bi ga dojel s tako poetičnostjo, kakor Je z besedo uspelo mlademu umetnostnemu zgodovinarju in 1 pisatelju Emilijanu Cevcu. td Kaj je novega pri naših sosedih Z Gorenjskega Junaški Gorenjci. Gorenjski tednik prinaša spominsko objave za padlimi Ciorenjei. Tuko so na vzhodnem bojišču žrtvovali svoje življenje grenadir Ione Zupančič iz Kranja, vojak Anton Ahačič iz Sničkegu pri Križali, genadir Vladimir Burger iz Vižmarij, vojak Janko Kepic i/. Gornjega Brnika pri Cerkljah, grenadir Miha Krivec, grenadir Anton Kersnik iz Gozda, vojak Janko škerjanc i/. Novak, gorski lovec Viktor Itibnikar iz Stenienega, vojak Stanislav Letnar, SS mož Anton llostnik i/. Sv. Jurija pri Litiji; na južnem italijanskem bojišču sta padla vojak Avgust Jerin iz Kamnika in grenadir Crušič Alojzij iz Primskovega. Iz Ilrvaške Stanje zadružništva na Hrvatskem. Po najnovejših podatkih deluje trenutno na Hrvatskem 3">.000 različnih zudrug, v katerih je včlanjenih 5 milijone Hrvatov. To pomeni, da je danes že vsak drugi Hrvat včlanjen v kaki zadružni organizaciji. Najvišje cene za sadje in povrtnino v Zagrebu. V Zagrebu so branjevci v zadnjem času stalno samovoljno zviševali cene sadju in vsem vrstam povrtnino. Na zahtevo prebivalstva je sedaj posegel v ti> zadevo zagrebški /tipan ter je uradno določil najvišje i ene za vse vrsto sadja in povrtuine. Tržni nadzorniki sedaj strogo pazijo, da so odredba o maksimiranju cen za sadje in povrtnino točno izvršuje. Za verižnike so določene zelo stroge kazni. Moderniziranje živilske industrije na Hrvatskem. Znani hrvatski industrijski podjetji >Union< in »Grič« sta v zadnjem času zelo mnogo storili za ustanavljanje novih obratov za pripravljanje mezge. Njuno prizadevanje >e je obneslo ter je v zadnjih dveh letih nastalo na Hrvatskem več novih industrijskih podjetij za konservira-nje sadja, za njegovo predelavo v mezgo in izdelovanje sadnih sokov. Ta podjetja že delujejo ter pripravijo letno do I >00 vagonov sadnih konzerv. Hrvatske oblasti dajejo tudi stalno podporo tistim umnim kmetovalcem, ki si hočejo urediti moderne sadne sušilnice. Poraz komunistov v Sand; Jtu. Nemške vojne cdinice so skupno s srbskimi in črnogorskimi protikomunističnimi borbenimi oddelki uničile komunistične tolpe, ki so v zadnjem času strahovole severozahodni Sandžak. V bojih so imeli komunisti 64 mrtvih. Življenje je izgubil tudi komunistični politični komisar. Krediti za vodne zadruge v Srbiji in Banatu. Srbska vlada je izdala zakonsko uredbo, s katero jc pooblastila vse komi-sarične voditelje vodnih zadrug v Srbiji in Banatu, da iahko najemajo kratkoročna ali dolgoročna posojila za vzdrževanje strojnih naprav posameznih vodnih zadrug in za nakup pogonskega matcrijala. Poraz badoljevcev v Bosni. V Zagrebu so objavili uradno poročilo, da so hrvatske vojne cdinice na področju Sokolca in Rogatice potolkle Badoljevo brigado Garibaldi, ki se je septembra meseca lanskega leta pridružila komunistom. V borbi je padlo 70 badoljevccv, 320 jih je pa bilo ujetih. Med ujetniki jc tudi 10 oficirjev in sain poveljnik brigade. Hrvatski vojni minister govori akademski mladini. Zagrebška akademska mladina je imela v zadnjem času veliko zborovanje, katerega sc jc udeležil tudi hrvatski vojni minister, ustaški polkovnil' Vokič. V svojem govoru je akademsko mladino opozarjal na potrebo še večjih žrtev, ki jih bodo morali Hrvati doprina-šati za svojo državo. Spominska plošča o pokristjanjevanju Hrvatov. V zagrebški stolnici so odkrili veliko spominsko ploščo, na kateri so v starohrvaškem jeziku napisani podatki o pokristjanjevanju Hrvatov pred 1300 leti. Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Vel, sobota. 8. aprila: Zaprto. Vel. nedelja. 9. aprila, ob l.*s »Slaba vest«. Izven. Cono od 24 lir navzdol. — Ob 18: »Lepa Vida«. Izv. Cene od 24 lir navzdol. Vel, ponedeljek, II. aprila, ob 15; »Namlšlje. ril bolnik«. Izven. Ceno od 24 lir navzdol. — Ob 18: »Matura«. Izven. Ceno od 24 lir navzdol. Torek. 11. aprila: Zaprto. L. Anzengruber »Slaba vest«, ljudska isva v 'tirih dejanjih. Plevel A. Benkovič. Osebe: Nagode, bogat kmet — Cesar, Cirn-f u r, njegov svak — Lipah, Stofan, veliki hlapen — Drenovec, lioza, velika dekla — I'.!1fflWanova. Gabrova Lizika — V. Juvanova. Ožhe, voznik — Blaž, lEohn«, kmet na BusVtn vrhu — 1'eček, Lena, njegova žena -^Pnkarjovn, N.nce |n Anžo, njuna sinova — Baztresen in Ilrezlgar, Miha, hlapce — Korošec. Metka, dekla — Mazovčeva. Režiser M. Skrbinšek, scena A. Gerlovičcvn. Vodstvo gledališča obvcšfa: Glcrio na izredno dolžino Mozartove oporo »Bon Junan« in z ozirom na to. da jo 7. slika tega dela (pred pokopališčem) zgolj koncertnega 7.an-<"aja in nebistvena za potek dogajanja, bo odslej pri vseh predstavah Črtana. I. Cankar »Lepa Vida«, igra hrepenenja v treh dejanjih. Osebe: Lepa Vida — Sari-teva, njena mati — Kraljeva, Poljaneo — .lan, Mrva — Debevec, Dioniz — llitcnc, Damjan — M. SkrbinSek, Dolinar — Grcgo-rin, Milena — Ukmar-Boltarjovn, zdravnik — Cesar, študent — Starifi. Režiser C. Do-licvee, eeena A. Gerlovičova, kostumi Dag-inar Kačarjeve. Proslava (t letnice pisatelja Ivana Preg. lja bo prihodnji todeu. Drama bo uprizorilo njegov laloigro v štirih dejanjih (petih slikali >Azazel«. Idejno jedro drame je zastavljeno v človeku, ki stoječ na prelomu il\eh svetov: poganskega svota veselja, uživanja In naslado, in Kristusovega sv-ela žrtvovanja in askezo — preživlja konflikt, po kateri poti naj gre. Osrednji osebi sta Marija Magdalena in Jezusov učenec Juda \/ Kariola. Operno gledališče Vel, sobota. 8. aprila: Zaprto. Vet. nedelja. S, aprila, ob 14.30: »Gorenjski slavček«. Izven. Ceno od ,7G lir navzdol. — Ob IS: »Don Juau«. Izven. Cene od 80 lir navzdol. Vel, ponedeljek, II. aprila, ob 14,30: »Melodije srca«. Opereta. Iz/en. Cene od 40 Ur navzdol. — Ob 18: »Travlata«. Izven. Cen« od 36 lir navzdol. Torek, II. aprila: Zaprto. Oprrna baletna šola. Velikonočne počitnice trajajo od I,—11 aprila. Pouk se prlčue v sredo, 12. aprila. Foerster »Gorenjski slavček«, opera v 8 dejanjih. 0«ebe: mati — Znmejič-Kovičova, Minka — Vidalijova, Franjo — Llpušček, Chansonetto — Janko, Ninon — Kržotova, Francozinji — Baukartova in Sancinova, Štrukelj — Zupan, Iiajdl — Bnnovcc, Lovro — Dolničflr, krčinar — Gregorin, sel — Pia-neeki. Dirigont S. Ifuhad, rožiser E. Frelih, koreograf P. Golovin. W. A. Mozart »Don Jnan«. dvodejanska opera v 9 slikali. Osebe: don Juan — Topov, dona Ana — Hojrbalova, komtur — Lupša, don Oktavio — Llpuščok, dona El-vira — Mlejnikova, Leporello — Betotto, Masetto — Dolniiar, Zorlina — Patikova. Dejanje se godi v Sovilli v 17. stoletju. Dirigent A. Neffat, režiser in koreograf inž. P. Golovin, scena A. Oerlovičcvn, kostumi J. Vilfanove. Frančiškanski oder Vel. ponedeljek. 10. aprila, ob 17: »Uboga Krlsllna«. Cone od 12 lir navzdol. Pomočnice za prvo hišno pomoč, ki so napravile teoretični del točnja, bodo prihodnje dni, čo bo predavateljem dopuščal čas ter bo na razpolago edina razpoložljiva dvorana na magistratu, imele priliko tudi za praktične vajo za prvo pomoč. Cas teb predavanj bo objavljon v dnevnikih, ti izidejo vsak petek zvečer. Za prihodnji tečaj objavljamo naslodnji razpored praktičnih vaj: za udeleženko prvega tečaja bodo vaje v torek, 11. t. m., ob 17.30, za udeleženke drugega tečaja v sredo, 12. t. m., ob isli uri, za udeleženke tretjega tečaja v četrtek, 18., ob Isti url ter za udeleženke četrtega tečaja v petek, 14., prav tako ob 17.30. Nadaljnji praktični tečaji bodo drugI teden od 21. aprila dalje. Pomočnico za hišno pomoč vabimo, naj se tudi teb tečajov udeleže v polnem številu. m KINO »MATICA« ™ NAS VELIKONOČNI SPORED! Predstave v soboto »b 15, 17 in 1»; ob pravnikih ob 10.10, II, 17 in 19. Romantična ljubuvnu pustolovščina »Divja ptica« i Lcnv Marcnharh, Volker t. Collande, In LJUBLJANČANKO HFl IIILLE, umetniško ime liLLEN IIILLE. Prodprodaja za nedeljo: v soboto od v do 12 in od ti do 2«. Prodprodaja za ponedeljek: v nedeljo od IS dalje. Od lorka, II. I. m. dalje dnevno samo dve predstavi, in sicer ob lt in l»I T,L KINO »SLOGA« 1710 Tobisov film po istoimenski veseloigri Wilhclma Utermauna »Tovariš priilc takoj« Zabavna ljubezenska zgodbica vzornegn in podjetnega natuknrjn, ki jo moral doživeti marsikatero presenečenje, orodno si je pridobil svojo izvoljenko. Carola Hohn, Albert Mntterstock, Fritz kampers — Režijo: Kn 11 Anton. PREDSTAVE ob 15, I? in IV. Nn velikonočno nedeljo in ponedeljek matineja ob 10."50: »čudno naključje« Elfie Mayerhofcr, Ilans Siihnker itd. TEL KINO »UNION« nn Zabavna veseloigra n dveh zaljubljencih, ki sta so po mnogih znplctljajik končno našla. »Pustolovka« V glavnih vlogah: Svbille Sclimitz, Kari Ludvig Diclil, Fritz IVagner, Will Dolnu, Elsa \Vagner itd. PREDSTAVA DANES SAMO ob 19.IJ! Predprodaja vMopnic za praznike danes od 11 do 12 in od IS do 19.J0. KINO »KODELJEVO« Telefon .. bovania in števila rodbinskih članov upravi »Slov.« pod: »Ljubljana« št. 2944. HIŠNIKA -CO za oskrbovunje vrta in krave - sprejmem. Prednost ima oni, či-car žena zna molzti kravo. Pogoji ustrae-no. Pismene ponudbe z navrdbo dosedanjega službovanja in števila rodbinskih čliinov na upravo »Slov.« pod: »Ob robu Ljubljane« Šte v. 2'.>4». Gospod. POMOČNICA in ena post rež niča se takoj sprejmeta v stalno službo. Domobran. ska ce.sia 7. STARSH Učno pomoč trojim otrokom dobite (ura 5 lir) na Novem trgu št. 5 pri diplomiranih filozofih. PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani ALBA krema. Drogerijn Kane . Židovska ulica t. 1 KUPUJEMO prazne cementa« fn slične papirnate rrete. PETRO NAFTA, Tyrie-▼a e. 35 a. VINSKO KISLINO k npi kemična industrija ▼ malih, celotnih partijah. Ponudbe je nasloviti: Cassetta 136% »Unione Pubbli-cit& Italiana, Milano«. PRODAMO: Sanliolzcr, \el. zgodbe sr. nistna za katoliško mladino me.šfi. in TiS. liud. šole, 262 strani, ilustrirana in zemljevidi po 7 lir. Pri več-jem odjemu po dogovoru. Knjigarna Klein-mavr & Bamberg, Miklošičeva c. 16. STARE URE zapestne, žepne in budilke, samo prav dobro ohranjene, knpim. Janko Jazbec, Miklošičeva cesta 12. KLAVIR. IZVLEČKE repertoarnih oper kupi uprava Držav, gledališča v Ljubljani. Ponudbe upravi Državnega gledališča. Ulica 3. maja št. 11. KREDENCA 3 delno, dobro ohranjena, ugodno uupro-duj. Cena 2*00 lir. -Poizvo se pri g. Petkovih, Slomškova 23. OTROČKI TRICIKELJ ali kolo, dobro ohra-ujeno, kupim. Ponudbo pod: »Zelo dobro ohranjen trieikelj« ua upravo »Slov.« RABLJEN VOZIČEK za prevažanje bolnih, prodani. - Poizve sc v Vel. čolnarski ulici 13. KNJIGE t raznih jezikih, znanstvene, medicinsko ia tehnične, novejšega časa, časopise in tudi celo knjižnice knpuje stalno knjigarna Klein-mavr & Bainbcrg, Miklošičeva cesta 16. KROMPIR in fižol pred saditvijo razkužen da za tretjino večji pridelek Raz-kužilo z navodilom pri luž. Prezelj, Wolfova ulica 3. KUPIMO: KInng - Kommentar B. G. B.; Plcteršnik: Slov. nem. slovar; Lj. Zvon 1882 — 1901, 1911, 1916; Kronika VI.; Wels: Zgodovina; časopis za zgodovino in narodo-pisje XXVIII, Maribor 1933; Illvrisches Blatt, v.se letnike, izvzemši 1S30, 1832. 1841; Carin-thia, letnik L, in tudi kompl. serijo; Mitt. d. Muscalvereins v. Krain, letnik 1891, 1894, !*«>>, 1S96; Curniolia, Ljubljana 1839. letnik L; Costa, Deukbuch. Ljubljana 1837; Mitt. d. krainisch.ktistcnland. n. Forstvercins. Vso letnike; Enquete iiber d. Tricster I ragc d. oster-reiehische - ungar, Ex-portvercins, \Vien 1899; Czocrnig. Gdrz u. Gradišča, \Vien 1873 — knjiearna Kleinmavr & Bambcrp, Miklošičeva cesta 16. MIAI, PODGANE In ščurke zanesljivo Imkončate • strupom, ci ga dobite v dro-geriji KANC, Židovska ulica št f. Zahvala Vsem, ki ste na kakršen koli način izrazili svoje sočustvovanje ob veliki žalosti na zlomu moje prevelike sreče in spremili na tako zgodnji, toda šo poslednji poti mojo ljubljeno ženo, odnosno hčerko in sestro MINKO iskrena in prisrčna zahvala. -Za veliko skrb in poslednja tolažila naj bo izražena zahvala čč. duhovščini, usmiljenim sestram in zdravnikom. Lepa hvala vam, ki ste ji poklonili toliko lepih cvetov in zelenja, in vam, ki ste ji zapeli tako lepo zadnjo pesem. V Ljubljani, dne 7. aprila 1044. Ing. Odon Vuga in Zajčcvi. Iščem tihega DRUŽABNIKA za dobro vpeljano solidno trgovsko podjetje t Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2840. Umrla nam je dobra sestra, svakinja in leta, gospa Lucija Pugelj roj.Jager vdova po železničarja Pocrrb drapc pokojniee bo v sobota, duo 8. aprila l!>44, ob pol 5 z 2al. iz kapelice sv. Janeza. Ivanka Japer, s. Amanda, a. Benjamina, sestre; Anton Jager, brat. Umrl nam je naš ljubi »ia, brat ia nečak, gospod Boris Verfelj Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, S. aprila 1944. ob pol 4 pop. z t al, iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, 6. aprila 1944. Cloboko žalujoči: Alojzij, oče; Marija, mati; brat in sestre ter ostalo sorodstvo Boju je dopndlo k Sebi poklicati svojega služabnika Jakoba Kalana npok. župnika v Vel. Loki pri Višnji gori, prej stnnujofcna v Rajlienburgu ob Savi. Pogreb be v soboto, 8. aprila 1944, v Višnji gori ob 9 doiy>ldne. Višnja gora, dne 7. aprila 1944. F. Vidmar, župnik Za vedno nas jc zapustil noš ljubljeni mož, oče, brat in stric, gospod Gabrijel Kastelic trgovski sotrudnik Pojrreb dragega pokojnika bo ▼ soboto, dne 8. aprila 1944, ob 3. nrl popoldne z ?al, kapelico sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. aprila 1944. Globoko žalujoči: MIJA roj. MATKO, žena; JOŽE ia JANEZ, sinova — ter ostalo sorodstvo Ms krvavi umi nm stovenski narod 46 « Kljub trj sijajni zmagi pa je Leopoldov dvor pristal na zelo slab mir, ki je I>U sklenjen 10. avgusta v Vašvaru za 20 let. Zadnji, največji turški val se je razbil ob Evropi Sultan Mohamed IV. je sanjal, da bo v vojni slavi prekosil vse prednike. Ko je leta 1683 dogovorjeni čas miru potekel, je začela korakali iz Orlrina proti Dunaju silna turška vojska, ki je šlela 2)50.000 mož in 300 topov. 1. maja jc v Beogradu izročil sultan velikemu vezirju Kari Mustafi zeleno prerokovo zastavo in ga imenoval za vrhovnega maršala z neomejeno oblastjo. Sam je ostal v meda, da bi hitreje dobival poročila o »nutgah. Olas o turških namerah je pomiril med seboj evropske narode. Papež Snocenc XI. je preprečil vojsko med Francijo in cesarjem, ki je grozila zaradi španske dediščine in posredoval, da se je sklenila vojaška zveza med cesarjem in poljskim kraljem .lasom Sobleskim, ki je bil Že 1673 sijajno potolkel Turke Cesarjeve sile so bile majhne. Vojvoda Kari Lotarinški je imel 60,000 mož, hrvaški ban in karlovški poveljnik sta stala ob Muri z 8.000 Hrvati. Ogrski palatin je zbral le 2.000 mož. Obramba Dunaja je bila izročena grofu RUdigerju Starhemberjru. Imel je 12.000 vojakov, poleg tega meščanske čete in 700 dijakov pod poveljstvom svojega rektorja. Večino Dunajčanov, kakih 60.000, jo iz mesta pobegnilo, 7. julija ga je zapustil tudi cesarski dvor. 12. julija je Kara Mustafa obkolil Dunaj. Dva meseca je posadka uspešno branila dunajsko mesto, pa dolgo ne bi več vzdržala. Tedaj so mu prišle na pomoč združene vojske Leopolda in So-bieskega. 12. septembra jo ves dan divjala strahovita bitka. Kara Mustafa je šel z janičarji nad Poljake, a njihovega navala ni vzdržal. Proti večeru je začela vsa ogromna turška vojska bežati in pustila zmagovalcem razkošen tabor, nešteto zastav in 370 topov. (V taboru je bilo tudi veliko kave, ki se jo tedaj udoma- čila v Evropi). Sobieski jo kot rešitelj vkorakal v meslo. Štiri dni je vojska počivala, potem pa so je začelo zasledovanje bežečega sovražnika. Kara Mustafa bi bil morda celo dosegel mir, vendar je v svoji zaverovanosti v turško moč odbil vs.nka pogajanja. Tedaj se je sklenila pod papeževim po-kroviteljslvom zveza proti Turkom, imenovana s>Sveta liga«. Cesar, Poljska in beneška republika so začele z vojnimi podjetji. Turška vojska, ki je skušala ustavili prodiranje cesarskih čet, je bila leta 1687 pri Mohaču potolčena in naslednje leto so se morali Turki že umakniti na Donavo in Savo. 6. septembra jim je bil iztrgan Beograd. Medtem je hrvaški ban Nikolaj Erdedi osvojil večino Hrvaške in Slavonijo s Požego in Osjekom, Liko in Udbino. V Dalmaciji so Benečani s podporo tlačenega prebivalstva osvojili važni Knin. Poljaki so prodirali v Podolju in Ukrajini. Turške nrvarnosti za Evropo ni bilo več. Slovenski narod je začel pozabljati na časo, ko so grmade po gorah naznanjale prihod strašnega sovražnika. V meglo je utonil spomin na tisoče rojakov, ki so izginili v globoki Turčiji. Na novo so zrasle uničene vasi, na novo so bila preorana polja, ki so dolgo počivala. Tabori vrh gričev so razpadali, kajti v deželi je bil mir. Le obupni klici balkanske raje, ki je Se trpela poti turškim jarmom, so prav v naše stoletje budili s|K)min na nekdanje, strašne dni. Jan BI. S o b i e s k i, kralj Poljske, veliki vojvoda Litve in Ukrajine, zmagovalec pri Chocimu in Dunaju. Danes so se ti časi ponovili. Vstal je komunizem, ideja, ki nas v marsičem tako spominja islama, in se zaletel v evropsko kulturo. Pa za njen obstoj se ni bati, dokler bo stala na temelju, na katerem je nastala — na krščanstvu. In kaj bo z našim narodom? Močan si, o slovenski narodi Stoletja si strašno krvavel, izkrvavel nisi I Čo boš ostal v svojem jedru zdrav, to nobena zunanja sila nc bo strlal Slovstvo: Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda. Dr. Stanko Jug: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve trotjino 16. sto. let.ia (Glasnik muzejskoga društva za Slo-vonijo, Letnik 24, zvezek 1—4). Dr. Anton Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev (Ljubljana, 1920). Dr. Janko Pole: Svobodniki na Kranjskem. Dr. Metod Dolono: Travna zgodovina slovenskega ozemlja. Knkor Livlj ni pisal svojo zgodovino zato, da bi prikazal strogo ugotovljena dejstva lz pretoklostl, ampak zato, da bi vžiga] v rimski mladini ljubezen do domovine in ji kazali svetlo vzoro iz narodne preteklosti, podoben namen jo imel tudi nnš listek. Da bi nas ne prevzela potrtost v stiskah naših dni, nas jo popeljal v časo, ko so naši dedje šo bolj upravičeno zdvajali nnd obstojem naroda. Od listka, ki Ima tak nnmen, seveda ni mogoče zahtevati, da bi popravljal znanstvena dela, lz katerih zajcmlje. Pač pa radi popravimo kako netočnost, čo nas brnleo na lo opozori. Po ugotovitvah Ita-jerskega zgodovinarja Hansa Pirchcggerja vir, po katerem jo dr. Gruden povzel, da so Turki prvič prišli k nam po bitki pri Ni-kopolju 1390 iu ob tej priliki uničili Ptuj, ni resničen in ga zato nnši sodobni zgodovinarji no upoštevajo vo