te abbonamento LXXV., St. at Ljubljana, petek 2o. februarja 1?42-XX Cena 40 cent. UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA. PIKX3NUBVA OUQ4 A &KLJT7r?NO Zastopstvo n og-t*«e i» Knujerme rt*nje m UNIO VE PIBBI.inTA IT A LIANA S. A. HTI.ANO ai-s «i-ZO — Izhaja ml Oad opoldni. —— H— t«— USa —MWI 16-20 U OONCESSIONARLA ESCLUSTVA por te pubblicita dl provenienza ttaliana ed eat«*: UNIONE PUBBIJCITA IT ALI ANA & A-, MILANO. Puntate di ptlugl e nem che resointe Tre Velivoli inglesi abbattut! nonostante te aw zioci atmosfericbe D QnartWe C.rnerale dclle Forze Arroate ©omunira tn data dl 19 febbraio U aeguente bollettano n. 628: Puntate dJ pattnglle mwra n 1 zm t*> ne-mlehe wno *tate re*plnte ad orlente dl Mecbill. Le auenp condizioni amo**feri-chf hannn fortemente o^tarolato lattivita aerea. Un no*trn rlrognitore attaccato nel Mediterraneo orientaJe da dne caocia, ne ahbatteva ono e, quantunque dann*>e:g1a.to. riusclva a far rito m o alla base. AJtr0 ve-livolo del tipo ■■\\ etlington* rlsulta di-strutt in comhattimento nH Mcditerran^o centrale da caecoiatorl nermanlci Tn aereo brltannlro e preolpitat0 In marc nel presni dcIM«ola delle Correntl (Sira-ou*»), quattrn romponentj deli equipagrrlo. t T a, cul nn officlale, v>no «tatj ciUturati. Sunk sovražnih oatruU olbiti Tri angleška letala sestreljena kljub neugodnim vremenskim prilikam Glavni «tan Italijanskih Oborotenih »U je objavil 19 februarja naslednje 628. vx>J» no poročilo: Izpadi sovražnih mehaniziranih patrnl Trhodno o?a?kih krofih u2o^avliaw> da ni pričakovati več kakršne ko1- b *tvene spremembe no'oža'a na vzhodu Z mska bitka se n1 samo zakliu-či!a z vel'kim nemškim uspehom temveč *e tudi zasotfnvi-Ia pogoie za zmasen-i^o ob novo clenzivnh OT*eracii na pomlad Vel" kanski napor- bo';«e^^kosr v teku zime so bili breznlodni Noben—i od veHkih tak rčn^h n strategih ciliev o katenh te sa-niaJ Stalin ni biTo mo^^c doječi Soviet ekivn silam n: aspeto v n< ber>; točki v nobenem kraha rrrodrer- v nemške 5rte ksi šele yves.t; obkr>lie\-alnf ooeraciie K;er «5 napredovale zasedbe samo predele orem lja ki %o ga Vcmc prneDowffao iapiem^i Osnm-ne Hefenrmp tMjaAnmnšr* so o*ta'e m 9o boli ko kda' r>rei ned' »fllcniene Dafies TJOfctaiflio ?eda'ie Kol' orfenrvr* ^3rkust se odS;iaio 'n um cuieio OoTomn' napon bo!isevikrw so M dali njih četam in 5e zada iaio vtraSnc izgubo m kar je in bolj važoo. affube, ki wo nepopravpive. Posledice se bodo občutile v kritičnem trenutku, ko bodo nemške in zavezn ške s»le zopet pričele nadlegovati. Berlin, 20. febr. a iz voja&Kega v ra se doznava, J a na petrog rajska fronti v zad-njJi dneh ni bilo velikega vojnega delovanja. Spričo ugodnosti izredno jasnega ozračja je topništvo vojske obstreljevalo z dobrim; uspehi industrijske naprave v mestu. V severnem odseku fronte so nemški str-moglavci preprečila napadalno akcijo boljše vi kov. Dne 17. februarja so bile v odseku neke nemške divizije ves dan neprestane borbe, v katerih boljševikom ni uspelo kljub vsem naporom vdreti v nemške črte. V osrednjem odseku so bile zopet hude borbe okrog nekega kraja, ki je ie ponovno izmenjal gospodarja. Na bojišču so našteli 1.400 mrtvih boljševikov Na neki drugi točk: je Nemcem po tridnevni borbi uspelo obkoliti in uničiti skupino sovjetskih sil. Zajetih je bilo 100 sani, več poljskih ku-h_nj in obilni vojni materijal ter strelivo. V južnem odseku so skuAali Sovjeti ponovno napasti, med drugim neko pehotno stot-nijo iz Slezije, pa so izgubili številne ljudi, ne da bi dosegL kakšne uspehe. Nemške izgube so bile majhne in slezijski sto tU 1 ji se je posrečilo s protinapadom zasesti neko važno viLno. Odlikovani generali Berlin, 20. febr. s. Hitler je podelil hrastov list z viteštvom železnega križa ar-madnemu generalu vorj Kieistu. glavnemu poveljniku neke oklopne armade, generalu oklopnih čet Reinhardtu, glavnemu poveij. aiku neke oklopne armade, generalu Modelu, glavnemu poveljniku neke armade, ongadnemu generalu von Langermanu und Erlenkampfu, doslej poveljniku neke divizije tankov, brigadnemu generalu VVasse lu. doslej poveljniku nekega motoriziranega pehotnega polka is podpolkovniku Ha j genu. poveljniku eskadrUe »trmoglavcev Hitler je novim odlikovancem poslal prisrčne brzojavne čestitke, a katerimi so nrabrlfli oficirjem zahvaljuje za ieio >pravljeno na bojiščih. Helsinki, 20 tecr a poroć io O vojaških operacijah javlja, da je finak^, topništvo in pehota na fronti Karelijske ožine nevtraliziralo sovražne napade. Na fronti Svira je bilo v nekem odseku sovražno topništvo posebno afcttvao, tod* brez Stockholm, 19. febr. s. >Af tonbladed« objavlja v svojem poročilu iz Londona, da je bilo vse civilne pi "bivalstvo Izseljeno iz Madrasa v Bengu'sk^m zalivu Velika japonska ofenziva v Birmi bo kmalu dosegla svoj vrhunec. Na angleški strani so v skrbeh, da ne bi poslali na tronto v Birmi velikih kontingentov japonskih sil. ki so se-caj po padcu Sing^pura sproščone. Sa.vgon, 20 febr. s. Radio Delni poroča, da so japonske čete. ki operirajo v Bir-marrji. po prekoračenju reke ilin napredovale proti reki Sitang. Bangkok 20 febr s. Radio Rangun ori-zna,Ta. da japonske čete napredujejo on Bilina v južm smer; proti Pekutu. V tem področ.u so angleške oblasti izvedle are. tacije v MBOZicah. kci so sumile, da je večji de] prebivalstva v zvezi z Japonci O silnosti borb priča uradno poročile iz Ranguna M pravi da so znatni anglešk. oddelki vzdržali 48 ur napade japonske pe-note. topništva in strmoglavcev in so bih popolnoma un>čeni Rim. 20 febr. s. »Times-t podčrtava kakšne bi bile posledice pailoa i^una in za k;;učuie da s«o movnust- za do-'t odpor rud-v tem odseku prakt čno enake ničb st»nčo prznane na d moči laponsktca v2areni / i/ku>mami na Maiaji. Tokio. 20. tebr s. Ager.c ja Domej doznava z nekega oporišča v Birmaniji, da sc japonske letalske s:le napadle zapoTdoma vaine strateške točke v severni li . *naniji in unič le sovražne naprave. Evakuacija Kalkute in Racguna Tokio, 20. febr. s. Po poročilu iz Saygona je indijska vlada izdala navedila bengalski vladi za pričetek evakuacije Kalkute in obkrožajočega ozemlja v premeru 100 milj. Isto porečlo pravi nadalje, da je birmanska vlada odredila evakuacij^ Ran-guna. Slovesno vkorakanje v Singapuf Shonan, 20. febr. s. 6t ri dni po diktatu pogojev za pre'.ajo angleških sil je general Jamašita, vrhovni poveljnik japonskih sil na Mala ji ob spremstvu svojega g avnega stana uradno vkorakal v mesto S^onan (Singapur). Sprejel je čestitke maršala princa Kanina, b.vsega šefa glavnega stana vojske za naglo zasedbo Sngapura in dokaze najodličnejšth sposobnosti njegovih oficirjev in čet. Neznana usoda 8oo japonskih državljanov v Singapuru Shonan, 20. febr. s. Ataše japonskega generalnega konzulata Mamolu Shinozaki je glede 800 japonskih državljanov, ki so bili ob izbruhu vojne internirani v Snga-puru. izjavil, da so Angleži z jarx>nskimi državljani ravnali nečloveško ln kakor z zločinci. Na dan izbruha sovražnosti so preiskali zasebne hiše in urade generalnega konzulata ter odvedli vse Japonce v ječo. kjer so jih zaprli skupno z zločinci v maj-une celice. Japonsko konzularno osebje je 11. decembra lahko odpotovalo v Ind jo. 800 drugh japonskih državljanov pa je bilo poslanih 7. januarja na Cevlon. Zdi se, da <*o žene in otroke poslali v Indijo, toda o usod: teh se ničesar ne ve. Molčeči singapurski topovi Tokio, 20. febr. s. Dor-srtk iz Singapura poročajo, da velik: topovi v utrdbah otoka niso izstreli:, niti enega strela na japonsko vojsko, ko je napadla trdnjavo. Topovi so meli premer 450 mm in so lahko streljali 30 milj daleč. Angleži seveda nikoli msc mislili, da bi mogli Japonci napasti otok v naj .em kotu akc j^kega področja teh topov Agencija Domej poroča, da je Pila trdnjava Changi preurejena v koncentracij sko tabor šče za ujetnike Tam je interniranih 13.000 ang.eSkih vojakov in 15.000 Avstralcev. Japonščina na Filipinih Tokio. ^iO leor. s Japonsko vrhovno »eijstvo na Filipinih ;e pozvalo guverner. ia generala Vargasa m šefa za vzgojstvo, naj razširita japonski Jezik, da bo popol noma odstranjen angleški jezik in anglo ameriška kultura. Boja na Batangu Manila. 20 febr s. Pehota japonske mornarice je ob sodelovanju vojske na po- lotoku Batagnu, ki se bori z vojsko severnoameriškega generala Mac Arthurja, po obleganju ameriško čet ki je trajalo od 15. februarja, napadln in uničila utrdbo in vojaške objekte Langaoa na vhc>dni obali Batanga. Otok Batam zaseden Singapur, 20 febr. s. Japonci so zasedli otok Batam pred pristaniščem Singa-pura. • Japonski poziv čungkinškl *,1:.di Tokio, 20. febr s. Genern; SunUBOku Ha-ta. vrhovni poveljnik japo^>kih sil na Ki. tajskem, je spričo padca S.ngapura in nemarnosti, ki čedalje no! grozi birmanski cesti, pozval vlado \ r\f::^kingu, naj preneha z nekoristnim odporom. Vod]a indijskih nacionalistov v Toki j u Tokio, 20 febr. s. Znam šel j^pon^kih na-conailiMcrv Toiama ie v avdienci spreied Kehraja Boofttrja šefa indijskih nacionalistov Tovarna ie iziavil da s< iaronsk' nacionalisti pripravljeni v vsem nomaoati da bi indijski narod dos^t?el svojo neodvisnost Letalski napad na Port Darwin Japonska letala so več ur bombardirala vojno luko in ladje v pristanišču — Bojazen pred japonsko invazijo v Avstralijo Saygong, 20. febr. s. Avstralski ministrski predsednik Curtin je izjavil, da so japonski letalci včeraj popoldne še drugič bombardirali Port Darwin -n da je napravljena škoda velika ftanghaj, 19 febr. d. Iz Melbourna javljajo, da je avstralski vojni minister Forde v posebnem komunikeju objavil, da SO davi japonski bombniki napadli Port Darwin v Avstraliji. Poročilo pravi, da je bil napad japonskih letal usmerjen v prvi vrsti proti mestu samemu, kakor tudi proti ladjevju v lukl. Napad je zahteval več žrtev in je bila na raznih točkah povzročena škoda na zgradbah ln instalacijah. Napad je trajal približno eno uro. Natančne podrobnosti o tem prvem napadu japonskih letalskih sil na Avstralijo Se niso na razpolago. Bern, 19. febr. s. V Avstraliji je nastala velika bojazen pred japonsko invazijo. Švicarski listi belež jo v svojih brzojavkah, da avstralske patrole po zraku, na kopnem in morju noč in dan krožijo vzdolž avstralske obale. Londonski »Times* pravi med drugim, da je spričo japonskih uspehov nastala nevarnost, da se Japonci zares pola-ste Avstralije in Nizozemske Indije, ki sta središče vsega zavezniškega sistema na pacifiškem področju. Lizbona, 19. febr. d. Londonski list >Daily Telegraph« javlja, da so na londonski borzi znatno padli tečaji delnic avstralskih rudnikov. Padec se mora smatrati kot posledica govoric da bodo avstralski rudniki za pridobivanje zlata zaradi razpleta vojne na Pacifiku ustavili obratovanje. Bojazen v Ameriki Lizbona, 20. febr. s. Doznava se iz Wa-shingtona, da je predsednik mornariško komisije Zedlnjenih držav Dawis Walisa izjavil v senatu, da sta Pacifiški zaliv in vsa ameriška obala ob Atlantiku brez obrambe in je dodal: Spričo teh okolnosti se bojim, da bomo morali odpoklica t i našo že siromašno eskadrilo s predelov bojišč za zaščito obal države. General Wavell ranjen ftanghaj, 20. febr. s. Neko ameriško poročilo javlja, da je bil general VVavell, glavni poveljnik zavezniških sil v južno-zapadnem Pacifiku, ranjen ob nekem japonskem letalskem napadu. Sedaj je general Wavell v okolici Su raba je. Naše topništvo je zadelo in uničilo 5 vratnih utrdblc ln obilo popadke Na fronti v Severni Karelji zaporni ogenj nasprotnega topništva v južnem odseku. Naše topništvo ln naši letalci bomb so uničili sovražna defenzivna gnezda ln odbili patrole. V severnem odseku puškarenje zarad obojestranskega vnetega delovanja pa-trol 25 km za hrbtom sovražnika je na* izvidnlški oddelek uničil neko železniško oostajo z vsemi skladišči, tn dva železniška mosta ter se je vrnil na svoje oporišče brez Izgub Naše letalstvo je napadlo z ve-'lldm uspehom taborišča, skladišča goriva ln vozne parke. Ponesrečen letalski napad Berlin. 20 febr s. Doznava se iz pristojnega vira. da je skušal anglešk: bombnik preleteti norveško balo Sovražno letalo je bilo obstreljevano s strojnicami z neke nemške ladje Letalo se je dvgnilo. toda granate protiletalskega topništva z ladje »o mu sledile, nato pa se je letalo spustilo nad ladjo in je obstreljevalo mostiČ. toda zadelo m je v dimnik in strmoglavilo na lad ob ooaii ter zgorela Štefan Horthv — namestnik regenta Budimpešta, 20. febr. s. Štefan Horthv, ki je bil izvoljen za namestnika madžarskega regenta, je bil rojen leta 1904 v Poli. Je d-plomiran strojni inženjer in je bil glavni Sefinženjer državnih jekiarn ln strojnih tovarn, leta 1937 pa je postal generalni direktor v teh podjetjih. Dne i. junija leta 1940 je bil imenovan za predsednika madžarskih državnih železnic in v juliju 1941 je dobil naslov državnega podtajnika. Od novembra leta 1940 je Član visoke zbornice. Kot predsednik madžarskih državnih železnic je Štefan Horthv dokazal svoje obširno ln odlično znanje glede transportov ln prometa Deloval je vneto tučb v raznih soc'alnih organ'zaci-iah ln je bil odlikovan z visokimi odlik.) vsnji Je tudi vitez vel'kega kriza itaii-lanske krone ter ima rama inozemsrd ▼ letenju u Budimpešta v Bombay v turi- stičnem letalu. Dne 27. aprila leta 1940 se je poročil z grofico Heleno Mario Edels-heim-Gyulal, ki se aktivno u dejstvu Je v madžarskem socialnem življenju. Štefan Horthv ima sina, ki mu je tudi ime Štefan in se je rodi 17. januarja leta 1941. Rvomski Vlchy, 20. febr. a V rvomskem procesu je bil po prečitanju obtožnice zaslišan general Gameiin, ki je izjavil, da odklanja odgovore na kakršno koli vprašanje sodišča. Nato je bil zaslišan Leon Blum. ki Je trdil, da je DriD'sati krivdo za to, kar se ie pripetilo Franciji, izključno vojaškim oovel1ni$rvom in je izjavil, da je proces -pričo GameMnove molčečnosti izgubil sleherni smtseL Obnovite naročnino* >SLOYENSKI NAROD«,P^ w r^jruaija TW2-xx. Blef. 47 11418 otrok je bilo obdarovani ob Ducejevi Befani Vrednost daril je mazala obdarcvanih I500 otrok 5&o lir — V £elezni£arskih organizacijah je bile Ljubljana, 20. februarja Prihodnja številka odredbenega ista GTLL_a bo objavila 3ledeč članek o Ducejevi Batini: Mladi in stari ter vobce vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, je 30. tovo večkrat čitalo v dnevnikih članke o Ducejevi Befani tn gotovo ni smatralo te institucije za več kot brezpomemben zunanji aparat. Takoj moramo povedati, da je bila fašistična Befana ali da se bolje Izrazimo Duce jeva Befana po zamisli svojega tvorca zasnovana v popolnem etičnem in socialnem smislu, ki je v skladu fasisnčn* etike Njen cilj Je podpiranje onih, ki jim usoda ni naklonila bogastva in zaradi te-£a ni samo zunanjega značaja Befano 2 obrazom mračnega starca tn legendarlčne osebnosti, ni mogla več obstojati v fasistic ni revoluciji kjer je vse mlado ln lepo in vse v Čudovitih barvah upanja. Prepustitve morala mesto boli resnični in bolj stvarni ustanovi, ki ne vstopa samo v hiAe premožnih, temveč stopi med narod ter posluša proseče glasove ubojrih otrok ter na- polni njih majhne roke. ki se prožijo v željah. Duce sprejeto darilo. Toliko veselja je bilo » srcih uh>£ih ot*-ok ki jim je bila v e običajni obliki izkazana naibolj ijuhk; skrb z izročilom dobrodošlih in korist ni?-darov Načrti in pogledi ministra dr. Totha Hrvatska se mora tudi gospodarsko vključiti v okvir in sistem nove Evrope Hrvatski minister za trgovino, obrt Ln Industrijo dr Dragutin Toth je bil prej predsednik >Gospodarske Sloge* in generalni ravnatelj beograjskega »Prizadat Ni ■edanjem mestu smatra za svo.io glavnr nalogo 1 irsko zediniti hrvatski kme- čki stan. Dr. Toth je fanatičen delavec. Že leta 1919 je pripadal Radićevi stranki Fo-rneje je bil štiri leta zaprt in doživel je težka razočaranja. Po ustanovitvi Nez .vts_ ne Države Hrvatske je bil nekaj časa K>-mi>ar vzhodnega Srema in hrvatski posla, nik v Brat - ... že od začetka uživa naj večje zaupanje Poglavnika dr. Pave.i^a Svoje načrte glede bodočnosti hrvatskega gospodarstva je zasnoval na široko in o njih je dal nedavno nekaj informacij nemškim novinarjem. Ko je prevzel gospodarsko minjstr^tvo, mu je bilo eno povsem jasno: svobodnemu gospodarstvu v skupnosti evropskih na rodov ne more biti več mesta. Sele ^sre-dot' l - • načrtno videnih moči more on -vesti do tistega nemotenega sodelovanja, ki bo prineslo Evropi končno zmago. V t»-kah ministra dr. Totha so osredotočene zdaj vse niti načrtnega gospodarstva nu Hrvatskem. On je dobil pooblastilo naj//), rovati in usmerjati vso proizvodnjo, razdelitev in porabo, vse razpolagane 3 sirovi-nami in industrijskimi izdelki, kakor fu'i! vso trgov-no in vse trg »vsko blago. Prva skrb ministra dr. Totha je bm preprečiti inflac.jo. ki so se njeni znaki že pojavljali Za prehodno dobo so bile določene najvišje cene. pozneje 9e bo pa zirr n , .'-oga politika znižanja cen in sicer najprej pri proizvajalcih. Kmetje nc zahevajo nobene podražitve svojih pridelkov o bi lahko dobili po primernih e-nah to. kar sami rabijo, namreč razne industrijske izdelke Politika splošnega zr*_ ianja cen bo tkuiala najprej Izločiti tis»:o vmesno aH posredovalno trgovino, ki ne opravlja nobenih življenjsko važnih poslov. V* finančno političnem pogledu bo pa *as!edovala svoj cilj s tem, da bodo izdani drle?Bi boni. da se tako zniža prevelik obtoK bankovcev. M nister dr. Toth se zavzema za skl!ea_ nj*-» evropske konference, na kateri naj bi se temeljito obravnavalo vprašanje cen. Fo potiebi naj bi se ustanovil evropski zavoJ za določanje ln kontroliranje cen De?o krog te ustanove bi bil seveda precej širok, njeno delo zelo važno, njeni upent pa nedvomno blagodejni, saj je draginja eno najtežjih bremen, ki tarejo zdaj Evrono Po mnenju ministra dr Totha bi se dala doseči nekakšna evropska pariteta v cenah. Močno bi se pa že približali temu cilju čc | bi izločili večinoma nepotrebno posredo- valno trgovino, od katere žive zdaj mnoeri v izobil;u na račun drugih. Glede prehrane prebivalstva je minister dr. Toth mnenja, da se bo lahko Hrvatska ne glede na nekatere pasivne pokrajlrc sama preživljala in ds bo imela celo na razpolago znatne količine kmetijskih pridelkov za izvoz. Na polju kmetijstva se pripravljajo obsežne melioraere, intenzivnejše obdelovanje zemlje, povečanje prido bivmja oljaric in industrijskih rastlin • *»r povzdiga živinoreje. Program ustaške^a pokreta smatra kmečki stan za podlaeo m vir nacionalnega življenja in hrvatska vlada ve prav dobro, koliko je za konsolidacijo Hrvatske odvisno od tega. dali se bo posrečilo uresničiti vse te gospodarske načrte. Hrvatska bo slonela v bodoče na dveh stebrih: v socialnem pogledu na stanovskih organizacijah, v gospodarskem pa na zadrugah. Vsi stanovi morajo biti 91 -ganizirani in združeni v skupni zvezi pod političnim nadzorstvom ustaškega pokreta. Vsi ukrepi v tem pogledu so b|li *.e storjeni Ustanavljanje gospodarskih zadrug in drugih organizacij gre hitro svoj o pot Obsegale bodo vse m t^m ali onem gospodarskem polju delujoč? ljudi. »Gospodarska Sloga- bo izgubila svoj značaj K^t gospodarska zadruga in bo postala kot gospodarska organizacija, kot stanovska zveza kmetov glavni steber države. V nji bodo organizirane štiri petine vseh hrva;-skih kmetov Poleg teg« je pa dobila Hr_ vatska več ustanov, ki bodo služile v prvi vrsti načrtnemu gospodarstvu. Razmere med delavci in delodajalci je treba ur-\t:tl na novih temeljih. Gospodarsko življenie se mora otresti vseh tujih vplivov, po mnenju ministra dr Totha se mora Hrvatska čim prel tudi gospodarsko vključiti v okvir in sistem nove Evrope, kakor se je politično. Smrt slavnega krotilca Nedavno je umrl v neki berlinski bolnici krotilec levov Alfred Sehneider, znan po vsej Evropi pod imenom >levjV; ki pitan«. Med predstavo v nekem berlinskem predmestju ga je nenadoma napadel lev in ga tako težko ranil, da je po daljšem trpljenju ranam podlegel, star je b:l 66 let. Pred leti je bil znan tudi po svojih lobro dresiranih pelikanih. Bil je prvi cirkuški artist, kl je nastopal z dresiranimi pelikani. Obnovit« naročnino! Kaznovani trgovci Ljubljana, 20. februarja Tržno nadzorstvo je v preteklih dneh obsodilo na globo sledeče obratovalce. k', so postregli z mesom v prepovedanih dneh-Kažem Zoran, gostilna. 2abjek 3. Tripla» Friderik, gostilna na Ambroževem trgu 3 Mežck Marija, gostilna na Cankarjevem nabrežju 15. in Kahne Mar ja. gostilna na Medvedovi 8. Sledeči so bili kaznovani, ker niso označili blaga s cenami: Krušič Julija, pleten'-ne. Frančiškanka 3. 2-lič Bogdan, železnl-na. Gosposvetska 4. Jerant-ič Alojz, trgovina z mešanim blagom. Karlovška B. Er-berle Friderik, draguljar, Tyrševa 2. SrnaU Ivana, trgovina s klobuki. Marijin trg 1. Kovačič Alojz, prodaja sadja. Celovška 53 Sodni oblasti so bili ovadeni sledeči zaradi navijanja cen- Podhraški Marija, gostilna. Tržaška 85. Kovačič Alojz, prodaja zelenjave. Celovška 53. Prepeluh Marija prodaja zelenjave. Dobrunje 1". Svetek Marija, prodaja zelenjave. Znloška 38. 7>-rovnik Ana. trgovina z mešan'm blason*. Einsr.^erjeva ulica in Polionšek Elrabeta crostilničarka na Smartmsld cesti 22. — Tri nesreče. 14-1* tni učenec Franc Lovrenčic je v bližini Mauboia me J smučanjem padel in si zioir.il desno nogo. Delavec Ludvik Ceinac se je hotel v nedeljo oupeljati iz pesnice v Maribor. P: i vsto-parijU v viak je pa padel tako nesrečno, da si je zlomi loko. 40-letnegra hlapca Franca Kocbeka je brcnil konj tako močno, da mu je zlomil desno nogo. — Prvo strokovno im»-*\rtovanj«' brivcev. V nedeljo je bilo v Mariboru prvo strokovno posvetovanje brivcev za okiožje Maribor-mesto, Maribor-okolica ln Ptuj. Posvetovanju so prisostvovali tudi zastopniki štajerskega Heim-atbunda. Brivski mojster Kocbek je govoril o pomenu brivske stanovske organizacije. — Popoka v Laškem. V LaJkem so Imeli te dn1 prvo civilno poroko S A moža. Občinski uslužbenec AlOjZ \Voley se je poročii z Olgo Pavličevo. Poročil ju je župan Otto Schmid. — Gibanje prebivalstva v Celju. V prejšnjem tednu so imeli v Celju 18 porodov, 11 novih grobov in dve poroki. — Zopet uspešna javna iJMrka za zimsko pomoč. Dan nemške policije so proslavili na Spod. Štajerskem 2 mnogimi prireditvam5, obenem so pa priredili zopet javno zbirko za zimsko pomoč. Proslava se Je pričela ▼ soboto 14. februarja na Trgu Adolfa Hitlerja ▼ Mariboru a pro-menadnim koncertom. Višek prvega dne je Ml dosežen z reševalno vajo mariborskih gasilcev na mostu Adolfa Hitlerja, \Ci je privabila mnog0 gledalcev. Tu je pripravil gledalcem največjo privlačnost računski revizor mariborske policije Schipporelt, Id je skočil v Dravo, iz katere je potegnil lutko v velikosti odraslega človeka, V ta ŠeS — privatno Tr.4/n;ki so bMi minile. AhtftM zoret scdc!a pri pisalnem <»Troiu n njeni drotmi ■ prsti *c* presAukon-aU spretno po riy>kah. — ?c kaj? ie vnra?al* dr Lenclcs. k: ie ner vr-'- - b bom s prvt: no *voii nihalni mizi. — N*;č več. — ie r.dčovpjr! Lenck — Ali p« da kaj sem vas hr/tc! vprašati ffowpo -\!«;na — ta1? r^ne^tn-cs — zdi se m: dU «m mot: nri n:*snfu. Gotcrvo || HI prijetno hoJ;čno darilo. — Pa h) to'ažfti bi me moralo. — fe od govorili Alwfna kemiai Mi«no. — 4 rem iz tei*a «iclcr«t; da vam ;e podaril ranestnico mo>ki? — je vprašal Lenclc 7 drhteč;m ifJasom. — — ;e nrf^vrvr*'« f\HHM li rtsds^r-vr'>: -- R 'a /r.vni ko ste nam svoročiti da ne prkicte na božični večer k nam. Lanck ie odka^lial — Alwina! — je 7a;cl. r»a n; mocel najti pmiv'h besed. — G epedični Alvvfna Creder. — k ie brz popra v M. — pripravte prosim, nove pismo mnogo po^*e :e še neprcc'edane. Afwim ie prpravila novo po4^ p«pn*ia in čakala. Dr. Len.k (C horjil t kmeu nicnoc svr>je pisalne omare; Z nogo :c dvignil preT>ro*?o in io zopet poravnal. Potem ie pa s*cp;l k vratom. — Ob bi kdo vpraša! pc meni. — ie de jat. — mu povejte da sem cd^el na direkcijo, kjer imam 5e opravke. Tn h tro ie od^el. A'wfna je naptto raz-m'^Iia'a kakšne nujne onravk? na i b: ime' dr. Lenck na direkciii Kar ao se t*ho od pr!a vrata m v sobo :c smuknil* Suaana AIviililM prijateljica. — r> ve; ^0 — .e vočutno — kai ie tvoierrru Lendcu že od boaVcnfh nntz nikov Sf^a^no nervorep ie Go*nod Meh ling m; ie pra\i? qs :e h tel med nraz n*i obiskati n* ;e *e popoJdne spal Na i brž se ;e me\l r /n:Vt nrereč do^gočasfl. — Kriv je on sam in nihče drugi. — je odgm-oTila Alw:na. — Moj r.če ga je bil novab:! da hi praznoval bovič r. nami pa se je v zadnjem hipu opravičil. — Da. da. — je vzd-hnila St»«n€. — same kanrice. -r- Bojim se. — je men tla Alwi«*. — da pol ne Kodo samo kaprice Toda i se je pa dr. Lenck vrnil 2e n* 1-•ragu se ie obrnil na Susa.no>: — Dotvro. da ste pt;.^1:. gospod'čna Rirss. Pojdite, prosim, na d;rekc;:o. v persrmalm oddelek tam vam povedo kaj več. — Midva bova pa nadaljevala. — je dejal Alwini. Minila je bila že dobra ara AJwina jo b'la načela že novo polo in čakala je na d ktat. Toda Lenck je molčal. Stal jff pri oknu in zrl na cesto. Sele ko je opazil, da se je Alwina orrla po njem. je pokazal z roko napre; in dejai tiho: — Sne/' — Samo to besedo je izgovora, toda njegov 2'.as je hii poln toplote in veseija tako. da ie mora la AIwma alutiti kako misli Lenck pri tem na nekaj lepega. In pisala sta naprej. Lenck je l-tarta1 po svojih zapiskih, kakor da nekaj išče. — Kopijo najinega zadnjega pisma bratoma Stieppel pogrešam, b-iti mora Se v predalu. Pros+m. gospodična A!wma pri-neste mi pismo iz predala. Ce ;'e hotela priti do omare, je morala A!wina ^kozi veliko pisarniško sobo. Ko jo je Susana zagledala, ji je razburjeno po-migala. — Pomisli. Alwioa. ie za*epetaia Suaana v-sa rdeča od razburjenja — dr. Lenck iĆče novo tajnico in ja2 naj bi zasedla tvoje ncato pri njem. • Alarina 4e preblcdeta. — Kaj pa jaz? — Sitno ta tri beaede je spravila \i sebe. — O tam ni brit izgovor lena nobena be «erla — je odgovorila Supina vsa zbegana — Tako. — te dei:j.h Alwina stisnila n*t niče in odila naprej Groza io ie spreleteia ko se je spomnila pribora 2 zapestnico. Ah' je bila s tem Lencka u jeza! a aLi oefo rantta njegr/vo srce? Iz trme nri hoteia povedati, da je zapestnica tolažil no darilo njenega brata pa to. ker se ie Ml Lnck n* sveti več :r opravičil, da ne more priti k njim. Saj je vendar ljubfla Ericha Lencka ni njemu samenru ni mogla oartari ta Hubežen prikrita Toda zdaj je vse končano! — >e dejala Alwjna žalostno sama pri sebi. — Alwina. saj ste prinesH Čisto napačno ptfvmo. — je dejal Lenck. — In takoj je vprašal rlrestra^cno: — Kaj se ne počutite dobro? Saj ste Medi ko zid. Zdaj pa kon-čajva, saj je tako že Sest. AJwma je začeta spravljati svoje pisar-niske srtvari v red. Hote!a ie pokriti prisaini stroj. — Samo Se čisto kratko prrv*tjno pismo prosim! — je dejal Lenck — Na oglasni oddelek . .. Hsrta. — ,*e narrekGsml. — Velika novost rudi za vas. gospodična Arwrna — je pripomnil. — zaročiti se nameravam. Oznanilo mora biti objavljeno Se v novoletni števiilki. Od tod tore I njegova nenadna srečna ix-prememba. se je u&traanla Afvrina in atav nila krepko svoje drobne zobe. — Veste. — ie nadaljeveJ Lenck. — prav za prav sem se hotel zaročiti že o božicti. Potem sem si pa premisi H m skasnsl počakati do pom>tadi. Toda po teh praznikih, če je človek tako sam m če sploh ne ra, kam spada ... Sicer sem se pa spomnil, da mi še niste povedali, kdo vam je podaril zapestnico. — Moj brat. — je odgonnorila Alarina mehanično. —- Pilite tore: prosim — je dejeV Erich Lenck. — Svojo zaroko vljudno naznanjata... dvopičje... levo spodaj* Dr Erich Lenck. Potem pa v hiti visini, desno. . — Desno. — ie ponoviia Alwha ta drhteče roke so *H zdrsnMe s tipk Lenck se ie nežno sklonil nad njo rr za cepetal: — No no. Alwina ti mala neumnica. upam. da boš še znala napisati svoje kne. namen ao morali led na Dravi razbiti. To je bila improvizirana reševalna akcija, zvečer je bila prirejena v dvorani Heimat- .-uia svečanost, ki so ji prisostvovali tudi ^stopniki oblasti. V nedeljo se je proslava ineva nadaljevala. Tuba po druirih mestih Spod. fitajerske ao proslavili diin nemšk .iclje ln priredili javne zbrke v Korist :«:nake poiiioCl. - Strokovna iiohr:izha kmetovaloev. L'rad za prehrano prebivalstva v Celju Je priredil oni dan v Smartnem ob Dreti 3va strokovna tečaja za kmete in kmetice. Udeležencev je bilo nad 400. Poglavar hrvatskih muslimanov umrl | Poglavar hrvatsk h muslimanov Reis u U.ema Fehim Efendi Spaho je v Sarajevu j v krogu svoje družine nenadoma umrl. Pokojni je bil star 63 let. Rojen je bil v Sarajevu :n 9 junija 1939 je bil svečano proglašen za poglavarja hrvatskih musli-■r.Rnov. Kot /2ri omenjeno, ki še z njim ni odigralo dvoboja. Tako bo v soboto na sporedu že važni dvoboj med Korotanuin I in žilavim III. moštvom Mlad ke. ki zna prinesti prvo presenečenje ter Hermesom in II. garnituro Mladike. Poleg tega igrajo v soboto še Slavi ja z Mladiko II. in Korotanom II. ter še kak manj pomembnejši dvoboj. V nedeljo dopoldne odigrajo med seboj favoriti: Mladika I, Korotan I, Hermes n Korotan I. Popoldne pa nekak fnale Hermes:MUaiika I. poleg ostalih dvobojev, ki še preostanejo. Pri tako obilnem sporedu tekmovanja z malo belo žagico. pri dvobojih najboljših moštev in igralcev bo imela naša publika priliko spoznati table-teniske mojstre, ki tako neumorno vrte svoj lopar nedeljo za nedeljo. Pobuda za ustanovitev evropske športne zveze Pred časom je CONI sprožil misel, da bi se ustanovila Evropska športna zveza, katere smoter ne bi bil samo organizacija &port& med vojno ampak tudi polaganje osnov za mednarodno športno delo takoj po vojni. Predlog ni ostal neopazen v mednarodnih krogih in vratislavske »Breslauer Neuste Nachrichten« poročajo o njem v daljšem Članku. LAst v celoti odobrava zamisel ustanovitve Evropske športne zveze in opozarja merodajne nemške športne činitelje, naj ga primerno u važu jejo. To bo tem laže, ker se je o slični organizaciji v Nemčiji že ; razmišljalo. Nov športni red v Evropi bo moral biti tesno povezan s političnim in povsod bodo morali biti odnosi med političnim režimom in sportom taksni, kakor ; nam je te dni pokazala Norveška. Tako pi-I sejo >Brealauer Neuste Nachrichten<. Nedeljski nogometni spored v Italiji Nedeljsko XVII. kolo italijanskega nogometnega prvenstva prinaša v diviziji A naslednje tekme: FireMe: Fiorentlna - LigTjrla. Torino: Torino - T »ari o, Trieate: Triestlna - Ambro-alana, Venezla: Venezla - Livorno. Berga-mo: Atalanta - Mod en a, Milano: Milano -Napoti, Roma: Roma - Boiogna, Genova: Genova - Juventus. Tokrat igrajo vsa vodilna moštva na svojih Igriščih in zdi »e, da do večjih presenečenj re bo priSlo. V diviziji B je podoben položaj, le Padova mora v goste k Savoni m se bo morala temeljito založiti, če bo hotela obdržati svoj izvrstni položaj v tabeli. Moštva ao razdeljena takole: Lucca: Lucchese - Novara. Fiume: Fiu-mana - Siena. Udine: TJdinese - Brescia, VI cen za - Fanfulla. Prato: Prat o - Plsa, Bari: Bari - Reggiana. Savona: Savona -Padova, Aleasandria: Allesandria - Pesca-ra, BtMrto Ars.: Pro Patria - Spezia. Letošnje mednarodne kolesarske tekme Nemško kolesarstvo pripravlja tudi letos več mednarodnih tekem. Z Italijo so na programu tri tekme. 2* na binkostno nedeljo 24. maja bo prirejena v Wuppertalu lani Izpadla tekma med nemškimi in italijanskimi kolesarjL Italijanski kolesarji ao povabili nemške tovariše na prvo letošnjo tekmo, ki bo 7. junija na Vigorellijski progi v Milanu. Na željo Italijanov naj bi se vršila 13 septembra kolesarska tekma med Italijo ln Nemčijo v Nemčiji. Z madžarskimi amaterji je bila že davno določena kolesarska tekma za 14. junija v Bratislavi. Drugo srečanje med nem-i kim i in madžarskimi kolesarji bo pa 16 avgusta v Budimpsštl. O binkoštih bo kolesarska tekma na dolgi progi Dunaj-Budimpešta-Dunaj Poleg tega se pripravlja letos tudi medmestna kolesarska tekma Dunaj-Budimpesta. Končno je treba še Enotni obed ob sobotah in nedeljah Rim, 20. febr. s. Uradni list obja/lja •ninistrski dekret, s katerim se uvaja enot_ ni obed v javnih obratih za večerjo ob so-botih ln za kosilo ter večerjo ob nedeljah Dekret je stopil vCerej v veljavo. omeniti priprave za kolesarske tekme med Nemčijo na eni ter Dansko in Švico na drugI strani. Italijanski boksarji proti švicarskim Paesani poklicni boksar Italijanski boksarski amaterji nastopio danes ln jutri v Ženevi in Bernu proti švicarskim. Med Italijani je cela vrsta mia-dih moči. V lahki kateproriji je drugI najboljši evropski boksar Falclnelli. ki se mu ;e umaknil Paisani. ker je postal poklicni boksar Italija Je poslala v Švico Falci-nellia in Nar«.iochinia Giagnonia, Tiberia. Vancinia. Battaglio, de Paulisa in Cisilotto Italijanski boksar lahke kategorije Paisani. ki si je pred dobrimi tremi tedni priboril v Vratislavi kot amater evropsko prvenstvo je posta! poklicni boksar. Obenem z njim je pro^edla) med poklicne boksarje tudi - mednarodnih boksarskih tekem znani San Giorgl. V Italiji si prizadevajo Cim bolj dvigniti poklicni boksarski šport z novimi močmi in zato je bil Paisanijev korak sprejet z zadovoljstvom, čeprav je bil ta evropski prvak močna opora nacionalnega moštva Jadralstvo obvezen učni predmet na Japonskem Veliki uspehi japonskega letalstva imajo svoje temelje v vedno večjem pospeševanju jadralstva med japonsko mladino. V zndnjih letih je dobila Japonska celo vrsto novih jadralnih so' ln izdelovanje letalskih modelov kot začetek izobrazbe za jadralstvo ravdusene mladine, Je bilo pO-stavljeno n* Široko osnovo. Japonsko prosvetno ministrstvo je pa zdaj odrpdllo, da mora biti jadralstvo v vseh višjih Šolah v zadnjih treh razredih obvezni učni predmet. V nekaj vrstah Redek je primer, da bi bile v eni nogometni tekmi prisojene tri enajstmetrovke. Prvič v letošnjem prvenstvu se je to zgodilo na nedeljski tekmi v Torinu med Ju-ventusom in Fiorentino. Vse tri enajstmetrovke so dosegle mrežo. Ob tej priliki zvemo Iz italijanskih listov, da je bilo v letošnjem prvenstvu divizije A prisojenlh že 24 enajstmetrovk: 10 je bilo odločilnih za Izid tekme: pet med njimi jih je bilo spremenjenih v gol. pet pa ne. Ostalih 14 enajstmetrovk, ki nl.so odločilno vplivale na rezultat, je bilo 10 izrabljenih, štiri pa ne. Najbolj naklonjene so enajstmetrovke Fiorentini ln Romi. Prva Jih je streljala že 5 (4 realizirala ln z dvema odločila tekmi v svoj prid), druga pa tri (2 realizirala in z eno odločila tekmo zase>. Največ enajstmetrovk •rta morala prevzeti Lazio in Juventus. vsak po 5. Pri prisoji omenjenih 24 enajstmetrovk je odločevalo 14 sodnikov. V Torinu bo 7. marca Že petič »abTJaflki dvoboj med moštvoma Italije ln Madžarske za pokal Terstvanszkega. Kakor znano so italijanski in madžarski sabljači med najboljšimi na svetu. V tekmovanju za švicarsko hokejsko prvenstvo Je bila v nedeljo v Lausanni tekma med Davoeom H. C. ln Montcholsi jem H. C. Zmagal je Davos 5:3 (3:1, 1:0. 1:2). Moštvo Davotrebujejo za določeno površino obdelane zemlje. To je Se tem bolj važno, ker semena ne bo ranogo na izbiro — prdelovalc; b: se morali založiti z njim čim prej — razen tega je pa še drago. Tudi to ]ahko 7-^mo ▼ »Sadjarju in vrtnarju«. Na 10 kv. m zemlje potrebujemo nasiednje končine semena- g g 20 salate berlvke 10 moto vil ca 40 špinače 5 novozel. spinače 20 mangolda 20 rdeče pese 20 redkv.ee 15 redkve 20 korenjčka 10 peteršilja 30 črnega korena 3 kumar 200 fižola grmičarja 180 graha 250 boba 800 čebulčka Prav tako je važno, da vemo. koliko potrebujemo sadik za presajanje zelenjave. Na 10 kv. m :>->:e; emo nasiednje Število sadik' zelja, ohrovta. cvetače in podzemeljske kolerabe, pokajene v razdalji 50 X 50 cm. 60: brstnatega in kitajskega kapusa po 50 - 60 cm narazen. 50: zgodnje kolerabice po 25X25 cm narazen 100—150: pozrie kolerabice po 30 X 40 cm narazen 60: . \mate solate po 15—30 cm narazen 8A—120; esKlivije po 30X40 cm narazen 60—80. mangolda po 35 v 40 cm narazen 60—70; pora po 20 X 20 cm narazen 200; čebule po 5—8X25 cm narazen 306—40©: aonsoljaste ?e1ene po 40X40 cm narazen 80; paradižnika po 60X100 cm narazen 20 do 30; kumar po 15 cm narazen in po 150 cm razdalje med vrstami 40—50; Pridelovalce, ka pridelujejo sadike ▼ topli gredi, potrebujejo nekoliko manj sa-mena, kakor za pridelovanje na odprtih gredah. Povrtnino predvsem na vrtni zemlji Pr; pr del ovalne m načrtu je treba upoštevat: seveda predvsem kakovost zemlje, ki jo nameravamo obdelovati. Od kakovosti zemlje ne zavisi le količina temveč tudi kakovost pridelka Ki .zrazito vrtni zemlji, humusu, kaže pridelovati tiste trste zelenjave in sočivja. ki na težki, ilovnati zemlji ne uspevajo dobro. Izsušeni obdelovalci zemlje dobro vedo. da nekatere vrste f žola uspevajo dobro samo na vrtni zemlji. To velja tudi za grah, paradižnike itd. Nasprotno se pa krompir v črni in rahli zemlji ne obnese vedno dobro; požene bohotno krompirjevko. gomolj: pa ostanejo le kot oreh debeli. Skoraj vsak tudi ve. da razre vrste salate uspevajo dobro le na vrtni zemlji Prav tako šp nače. Kdor bi prideloval salato na ledini? Dobro moramo premislit:, kaj bomo pridelovali na tej ali oni zemlji. Prvi pogoj je pa. da zemljo dobro predelamo. Kdor bo začel obdelovati led no — letos pa najbrž ne bo več preorane in prekopane mnogo manj kakor lani — bo moral še posebno zavihati rokave. Najbolje bi bilo, da bi bila zemlja prekopana aTi preorana že jeseni, ker bi tako bolje premrznila in bila bolj rahla. Upoštevati b morali rudi, da je razlika med ledino in ledino; ni vseeno če začnete obdelovati s stavbnim materialom nasuto zemljišče ali črno, rahlo dobro spočito zemljo. Samo po sebi se razume, da je velikega pomena gnojen je Toda posamezne rastline potretnjieio različne količne hranilnih snovi. Vsaka zem'ia ne vsebuje tudi enake količine hranilne snovi. Zato nastajajo Se posebne težave pri gnojenju. Krompirju je treba gnojiti drugače kakor drugim vrstam -oć.vja. Vse rastline tudi ne -zčrpavajo enako zemlje. Pri vsem tem bi morali upoštevat; še piodored saj mnoge rastline ne uspevajo dobro, če jih pridelujemo po vt--t; več iet na eni in ;sti zem.j:. Tako bo najbrž le'os niars kdo razočaran, če bo sadil krompir na tt| zemlj- kakor lan:, čeprav je bil lan: zadovoljen s pridelkom. Delo zelenjadarjev pred pomladjo Zelenjauarjevo de*o se ne začne šele spomladi, ko je že skopnel sneg Kakor rečeno je potrebno, da s- zelen,..Jar napravi pridelovalni načrt že poz.m. Toda mor« pripravit tudi »material-, predvsem >a-d.ke. Zelo važno je tudi seveda, da s: pri-deiovaici preskrbe o pravem času gnoj Letos bo posebno živahno povpraševanje po hlevskem gnoju Brez hlevskega gnoja je navadno brez pomena gnojeriic / umetnim, gnojili. Pridelovalci, ki sj sam; pridelujejo sadke. se poslužujejo v ta namen pred pomladjo toplin gred. Kakor Trčeno, pridelamo v topli gred: tud; već sadik kakor na prostem Ing. C. Jeglič navaja v svojem čianku. da lahko pr:de!amo na kvadratni meter tople grede nasleanje število sadik- okrog 500 kapusnic (zelja, ohrovta. cvetače. kolerabe), 40o paradižnika. 600—1000 zelene, čebule al; majaro-na, 800—1500 glavnate salate, endiv je. pora al; mangolda. V top'i gredi posejemo po eno okno (100 X 150 cm) približno 3 g zgodnjih kapusnic. 2—3 g paradižnika. 2 g sabate. 2—3 g pora. ali 2 g zelene Zgodnje kapusnice vzkalijo v 4 do 6 dneh. por v 12 do 16. zelena v 14 do 20. paradižnik v 6 do 8 dneh. novozelandska špnača v 40 do 50 dneh. majaron. t mijan in prežiljka pa načrt — Letos bo obde I v 10 do 15 dneh. Opozoriti je pa treba, d* je treba vsako HM nadzorovati že nekaj an: pred ob.čajnim rokom vzkai;tve, kajt. ve b; rastlinice vzklile bolj zgodaj, b; začele v tem: pod odejo tople grede tako; usihati. Kdaj sejemo Zgodnje Kd,juj.< u- »cjtiiiu v marcu in apfiiU. zemlja naj uo ran.a. crna, ne preveč mu.-uio. Ka.j.v o*t t^ameznin raster, je različna. Zeljno MM navadno dobro Kai., tako ua je oovoij ze 2 do 3 g >emt»-na. da dobimo 4ou do duu zdravih sa^.K Cm seme vzkali, je treba toplo gredo pogosto zračiU. Cvetaco je treba prepikirati. C m »e razvijejo kauče. Za presajanje so pa sadike sposobne po 6 do B tednih. Poi sejemo že ieOruarja v gnojak. ni pa seveoa tud; še prepozno marca. Sadike so sposobne za presaditev približno v lo tednih Prav tarčo iahku >ejemo že februarja zeleno. Rastlinice je treba kmalu pikirati po 8 a 10 cm narazen Sadimo na prostem oc srede maja dalje. Paradižn k sejemo mai-ca v zabojčke. ki jih stavimo na svetel, nekoliko hladnejši kraj. Za 150 do 200 rastlin je treba posejati gram semena. Pikl-ramo po 12X15 cm narazen. Prst naj bo humozna. Pazimo, da bodo kalice prj pl-kiranju obrnjene v isto stran :n da se ne bodo dotikale zemlje. Sadike paradižnika sadimo na prostem šele v drugi polovici maja Salato -ejemo marca, presajamo 30 po 6 tednih in iz 2 gramov semena dobimo približno 8»K) zdrav.h sadik. Salata potrebuje za razvoj mnogo svetlobe. Rastlinic ne smemo preveč zalivati, da se ne naseh med nje pleten. DNEVNE VESTI — V Rimu je že *e*tič vnežtlo. V letošnji izredni zimi je v torek sneg že šostič pobelil prestolnico To dejstvo je za Kim nekaj Izrednega in rimski metereološki zavod ugotavlja, da zadnja tri leta glede na količino zapadlega snega nimajo primere za dolgo dobo nizaj: v zimi pred dvema letoma je snežilo šestkrat, lani petkrat, letoe ze Šestič. Skupno je bilo 17 snežnih dni. To Število je viSJe kakor doslej najvišja v trlletju 1893-96, ko so skupno sešteli 16 snažnih dni. Večino nanrnjmla snežnih dni pa sn^sf ni pobelil Rima s *o-likšnimi količinami, da M oMeŽai. Tak DO* jav je v Rimu Lzredtooat, ki so jo v zadnjem času zabeležili 30 decembra 1939. ko je v sredi>«*u mesta obležala snežni odeja, visoka 17 cm na periferiji pa :}0 cm. 6. n>area 1940 in to zimo 30 de .-mira Najhujši mraz so letos zabeležili v decembru 5 2. kolikor so zadnjikrat do- 13. decembra 1. 1859 in v jar.uorju 5 7. Tt podatki pa veljajo za središč mei ., medtem ko je bil kakor pri nas v Ljub1 mraz na periferiji znatno bolj ost»>r. T k so v Orottaro*sl. nekaj kilometrov od mostu Milvio. zabeležili celo - 9 stopinj. Razen iz prestolnice prihajajo poročila o novem snegu tudi lz Mondovija. kjer Je mnu dosegel —13 stopinj, Verone In Asro-lija. kjer je «meg močno oviral promet. Po nekaterih krajih pokrajine Aseoli ga je zapadlo celo nad en meter. — Razstava kuncev v Torinu. V soboto bo v Torinu otvorjena II. državna razstavi kuncev, ki jo je pripravil Državni zavod za kuncjerrjo. Lanska razstava je dosegla zelo velik uspeh, kar je bilo prirediteljem v izpodbuuo. da so se letos Se bolj potrudili. Zn različne skupine razstavljenih kuncev je razpisanih nad 30 000 lir nagrad razen posebnih nagrad, kot pokala, ki ga Je daroval Veličanstvo Kralj ln Cesar, pokala, ki ga je daroval Mussolinl in kolajne, ki jo je poklonil Visokost Piemontski princ. Sodelovali bodo na razstavi rejci lz preko H pokrajin in je v razstavno listo vpisanih nad 2000 živali. — Prihod /a*t«>pMva bolgarske sindikalne orjranlraotje v Kim. Na povabilo Mi-rtiMrstva za korporacije je v torek prispelo v Rim zastopstvo bolgarske sindikalne organizacije, da bi proučilo italijansko sindikalno in korporacijsko organizacijo in fašistične socialne Institucije. Zastopstvo vodi zvikola Gančev Sumelov, ravnatelj bolgarskih nameSčenskih in delavskih združenj. Med svojim bivanjem v Rimu bo bolgarsko odposlanstvo poaetllo grob Neznanega vojaka. Svetišče padlih fašistov, obiskalo bo zunanje Ministrstvo, sedež fašistične Stranke in Ministrstvo za korporacije. — Padel Je z okna v Četrtem nadstropju^ ln začtitfl posledice s>Ie naslednji dan. 37-letnl zidarski dehvvec Alfredo Prati soli lz Genove je trpel na pljučnem katarju. V ponedeljek zvečer je med napadom knSlja stopil k oknu svojega stanovanja, da bi izpljunil, pri tem pa je zgubil ravnotežje ln padel iz četrtega nadstropja na dvorišče. Nekaj minut zatem so njegovi svojci slikah zvon en je stanovanjskega zvonca ln vstopil je ponesrečenec, o katerega nesreči nI nihče domačih nič opazil. Pripovedoval je. da se je po padcu dvignil In da se je. ne da bi občutil bolečine, z lahkoto vrnil po stopnicah v stanovanje. Zatrjeval je. da pri padcu razen manjših prask, ni bil ranjen. V torek zjutraj pa Pratisolija ni I bilo lz sobe. Našli so ga nezavestnega v | postelji. Prepeljali so ga v balnlsnico in j zdravniki so ugotovili, da Ima smrtnone- j varne poškodbe, med drugim tudi počeno j lobanjo. Zdi se skoraj neverjetno, kako je j mogel PratiaolI prebiti noč. ne da bt ob- | čutil posledic, tem bolj. ker sedaj zdravniki niso prepričani, ali mu bodo resili življenje. — Drtavna por dar*« ka **>la v Srbiji. Živinorejska stanica v Amnsrieloveu je bila Z odlokom kmetlj«»kega ministrstva »spremenjena v drevesnico, z Živinorejo se bo pa v bodoče pečala samo postransko — Kako »e flvl v Zasrrebn. Hrvatski so_ cialni gospodarski zavod ln Delavska zbornica »ta sestavila indeks cen odnosno Jiv-ljenskih stroškov za december lanskega le_ ta za samskega delavca v Zagrebu v primeri z avgustom 1939 V avgustu 1939 te Wl indeks živil 100 v decembru 1941 pa 247 83 kun. a stroški za živila so znašali 323.93 in 802 Si kur Za obleko ln obutev Je znaša! indeks v avgustu 1939 100. v decembru 1941 pa 261.40 kun. a stroški 194.38 in 508.12. Ena soba na periferiji v avgustu 1939 indeks 100 lam v decembru 160.26. najemnina 156 m 250. kurjava in razsvetljava v avgustu 1939 indeks 100. lani v decembru 185.37, stroški 58.80 ?n 109 kun. — Prihranki v Nemčiji zaposlenih nr-\aNUih delavcev. Po uradnih podatkih so poslal v Nemčiji zaposleni hrvatski delav. ci doslej v svojo domovino 5.500.000 mark — Klobase iz oslovskega mesa. V Beogradu je b.l obsojen nek: mesar na 20 dni /,;:pora in 5000 din denarne globe, ker je prodajal klobase v. osluv.-kvga mesa. — Povratek ministra dr. Totha iz Nemčije. Hrvat-ki trgovinski minister dr. Toth se je vrnil iz svojega potovanja v Berlinu, kjer je bil go>! nemikega gospodarskega ministra dr. Funka. S hrvatske meje Je poslal nemSkemu m nistru prisrčno brzojavno zahvalo za gostoljubnost ln globok«* BB0 mevanje za prizadevanje na polju gospodarske obnove Hrvatske. Ob prihodu v / jjreb je minister dr. Toth izjavil novinarjem, da je bil dosežen v Nemčiji popoln spor../um glede prizadevanja in potreb Hrvatske v okviru novega 0aap ciar-kega reda, ustvarjenega v Evropi pod vodstvom držav oc; ,\u berlinskih pogajanjih so bili položen-; temelj: bodočega gospodarskega sodelovanja v interesu Hrvatske. Obravnavala so se tudi vprašanja, ki na dosedanjih gospodarskih pogajanjih še niso bila načeta. — Nemški knjižni dar Zagrebu. Nemški poslanik v Zagrebu S gfried Kasche je izročil zagrebškemu županu Ivanu Werner-ju zbirko znanstvenih in poslovnih knjig, ki so izšle zadnja leta v nemških založni-§tv;h. To je knjižni dar Nemčije zagreb-šk. državni knjižnici, obenem pa znak hvaležnost i za prizadevanje zagrebškega župana glede prezidave m preti redi tve poslopja nemškega poslaništva v Zagrebu. _ Preskrba Srbije s premogom- V Srbiji je moralo priti do pomanjkanja premoga, ker je delo v premogovnikih zastalo. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbi j: ugotavlja, da je krivo prebivalstvo samo. Položaj bi bil se mnogo težji, če bi ne bila dobila Srbija v letošnji zimi premoga iz Nemčije. Tudi tezkoče v preskrbi z električnim tokom 90 v zvezi s pomanjkanjem pTemoga. Toda vse te ovire bodo v kratkem odstranjene. — Nova telefonska centrala v Banjalakl. V kratkem bo ixročena prometu nova telefonska certrala v Banjaluki. Tudi Brod na Sav. dobi avtomatično telefonsko centralo. — Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine obvešča vse trgovce, ki prodajajo tekstilne in oblačilne predmete ter obutev, da so primorani prodajati omenjene predmete tudi vsem častnikom in vojaškim uradnikom proti predložitvi oaebne legitimacije in osebne nakaznice za nabavo blaga. S tem se popravlja navodilo v okrožnici St. 300 dne 3. februarja t, 1„ 5 odstavek. — N "sreče. Včeraj je bilo ▼ ljubljansko bolnico sprejetih izredno mnogo bolnikov. Najbrž so ljudje zamrli bolj obolevati zaradi naglih vremenskih sprememb, zato. ker se je zelo ogrelo v primeri v prejšnjimi mrzlimi dnevi. To lahko sklepamo že po tem. da je bilo največ bolnikov sprejetih na odelek za notranje bolezni. Skupno je bilo včeraj sprejeetih v bolnico 108 bol_ nikov. med tem ko jih je navadno okr:^ 70 na dan. Sprejetih jp bilo tudi nekaj ponesrečencev. — Ferdo Kern, 44-letni delavec lz Ljubljane, je padel na cesti in si zlomil desno nogo. — Dveletni sin r sest-nika iz Velikih Lašč. Janez Sega. je nekje iz tak ni i tinkturo za kurja očesa tn se je — napil. Morali so ga prepeljati v otroško bolnico. Upanje je. da bo vendar kmalu ozdravel, čeprav se je precej opekel. Iz Uublfane | —lj Or Karol N°votoy umrl. Umrl je v LJubljani dr. Novo-tnv Karol, finančni svetnik v pokoju. Vsi. ki so js dobro poznali, so visoko cenili njegov čisti značaj tn dobroto njegove duše. Po rodu Ceh, je preživel mlada leta v Gradcu, kjer je tud; končai pravne Študije Služboval je v raz_ nih krajih na Štajerskem, v Mariboru, v LJubljani ln nekaj časa v Beogradu. V svoji stroki vesčak je bil podrejenim urad nikom pravičen m uvideven §ef. Bil je Član mnogih kulturnih društev, zlasti pa vnet turist in športnik. Bil Je izvrsten sabljač, drsalec, smučar, posebno pa Je ljubil vodni spor. V poletju je preživel skoro ves LJUBLJANSKI KINEMAT Predstave ot delavnikih ob 16 ln 18.15. ob nedeljah tn praznikih ob 10.30. 14.30. 1« 30 in 18.30 kino MATIC:.* « rtJLEFOM Ll-A. STAN L.ALRKL m Ol.IVKR HARPV najpopularnejša komika v duhoviti modemi b'irki Leteča vraga V ostalih vlogah: J. P.irker. R. tJardinrr *l>.t» I M()\ • I t i t ^ » » % Nesmrtno delo Viktor Hu^o-jeve drame, ki io Je ugl.»>?*it dSVSi (iiu-eppe Verdi v opero Rigoletto nnn. Paolj B^rb.ir. VTirhel Kopano 2 vl.NO SLtMiA - I Kl.fr.t-t* \ ;7 • J'ofo. izborni filmski komik t zabavn^n Vesela prikazen rrti Prim.ivera FUi P^rvo I.niei Pavee Tj Pa o tm s t op pa * Natečaj za občinske tajnike Visoki Komi. ariat bo razpisal natečaj za imenovanje občinskih tajnikov v občinah Ljubljanske pokrajine. Za pripustitev k omenjenemu tečaju Je potrebno obiskovati dva tečaja in položiti zadevne izpite: usposobijenostni tečaj (pet dni) za vodenje registra prebivalstva ter usposobljenostni tečaj (15 dni) za vodenje drugih poslov občinskih uradov. Prvi tečaj se bo pričel 23. t. m. točno ob 10. uri pri Visokem komisariatu (Sokolski dom — Trnovo, Mandeljčeva ulica). K tečaju so pripuščene tako moške kakor renske osebe pod pogojem, da imajo matu-ritetno spričevalo gimnazije ali drugo enakovredno spričevalo. Prošnje za pripustitev se morajo predložiti takse prosto do 21. t. m. pri goni omenjenem naslovu. V prošnji za pripustitev se morajo navesti osebni podatki (priimek, ime, Ime očeta, starost v izpolnjenih letih. stan), šolska izobrazba, sedanja zaposlitev ali v pomanjkanju te. prejšnje službovanje, kakor tudi točen naslov. prosti čas v kopališču na Ljubljanici, v' Beogradu pa na Savi. Dr. Novotny je prepotoval skoro vso zapadno Evropo. Švico veči delj peš. ter si s tem pridobil zelo praktična načela glede potovanja in za življenje sploh. Ljubil je našo deželo, ter se je večkrat izrazil, da je ena najlepših, kar jih je Videl. Ravno tako je čislal Slovence kot zdrav, bister in priden narod. Blag mu spomin in zemljica lahka! —lj Južno vrme nast°pa. Zadnje dni sta s^spoprijela sever in jug ln zdi se. da bo zmaga juga vsaj za nekaj dni popolna. Včeraj se je že zelo ogrelo; včerajšnji dan je bil doslej najtoplejši, odkar je sredi januarja zapadel sneg in pritisnil mraz. Najvišja dnevna temperatura je znašala sredi mesta -* 2". Zračni tlak je začel popuščati, kar kaže, da nastopa južno vreme. Včeraj se je suh sneg že zelo sesedel. V sredo je bila snežna plast v mestu še 52 cm debela, včeraj pa parno 42 cm. Najbrž s^ bomo kmalu kopali v brozgi. —lj Ribji trg. Danes je bilo naprodaj nekaj manj rib kakor na pepelnico; v sre do so prodajali tudi ribe Jadranskega morja. n. pr. morski list Danes so bile na. prodaj med morskimi ribami le ribe Severnega morja, in sicer sveža polenovka po 28 L kg. losos po 32 in posebnost za Ljubljano, namočena polenovka. ki je na ši meščani doslej še niso imeli prilike kupovati. Bila je po 9.4 L kg. Med domačim: ribami so bile naprodaj le žive belice, in sicer po 18 L kg. Zadnje predstave programa številka 15 SOBOIA O K 18.30 M.DF.LJA OB 11.30. lti.30 LN 18.30 l Hi I i" S T £ i —lj Samo še v soboto in nedeljo predvaja »Veseli teater« svoj 15. prosram. V soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 14.30. i6.3o n 18.30 so nepreklicno zadnje predstave našega 15. programa, ker je v četrtek že nova premiera. Naš novi program Je eden -zmed najboljših sporedov doaedaj. Humor v prozi in pevskih točkah zabava publiko od začetka do konca sporeda. Kupleti, dovtipi, solo-nastopi. revijske točke in skeči se vrste zaporedno brez, vmesnih odmorov. — Konec večernih predstav Je točno ob 20. uri, tako da ima publ.ka še možnost priti na zadnji tramvaj. — Pred-prodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. ure dalje, v nedeljo pa od 10. ure neprekinjeno do večera. —lj Dotična gospoda, ki sta kupila v sredo dopoldne v trgovini Ti čar v Seien-burgovi ulJci pepelnik v oniksu in bronu in jima je bilo pomotoma preveč izplačano 500 lir, se vljudno naprošata, da izročita denar blagajničarki v trgovini, 12y lj— Kakor smo te poročati, bo umetnostna razstava bratov Vidmarjev v Obea-anelovi galeriji odprta do nedelje 22. L m. Podaljšana ne bo več in bo v nedeljo nepreklicno za-kijučena. Ljubitelji Likovne umetnosti, ki al uspele razstave niso še ogledali, naj pohitijo: tri dni Časa še imajo. Razstava Je vreJna vse pozornosti. Brata Vidma-rja imata svojstven »log in ustvarjata lz življenja za življenje. Posebno učinkovite So njune pokrajinie. Na sedanji razstavi v Obersnelovl galeriji vlada nenavadno prijetno domače ozračje, zat^j naj vsak pohiti da ne zamudi prilike. Ogled vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. lj— Na prvem koncertu našega novega komornega orkestra, katerega umetniško vodstvo ima violinist Kario Rup*1!, se bodo izvajala dela naslednjih skladateljev: Vi-valdl> Schumann. škerjanc. Faure in Bach. Kot solisti sodelujejo na tem koncertu: Valerija, Hevbalova operna pevka. — sopran, pianist Bojan Adamič — klavir Ln violinLsta Leon Pfeifer in Ali DermelJ. — Koncert bo v ponedeljek., dne 23. t. m. točno ob i^7. zvečer v vellks Filharmo-nlčni dvorani. Predprodaja vatopnic v knjl-srarni Glasbene Matice. —lj Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila iz ljudske šole na Grabnu v meščansko šolo v Mostan in že začela s poukom. Upravi tel j sivo nujno prosi gg- mojstre, naj pošiljajo vajence redno k pouku, ki 4e ob sredah in sobotah ob 14. uri. da ne bo izgubljena šolsko leto. Vpisovanje ie samo še ta teden. —lj Za mestne reveže Je nakazal 500 L :'z neke poravnalne zadeve odvetnik g. dr. AleS Peršin iz Dalmatinove ul. 3. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. —Ij Golarjev večer. V ponedeljek 23. "ebruarja ob 18.30 bo v frančiškanski dvorani literamovokaln\ koncert pod naslovom Krolarjev večer«. Na sporedu botro r>red vsem G*-iarjeve pesmi, ki j*h bosta recitirala poleg* pesnika samega se gg\ Milan Skrbinšek hi Vnclav Držaj. Nekaj pesmi pa bo zapel g. tenorist Angel Jarc. Vstopnice v pred proda ji *n pri blagajni. —lj Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani trg. Jožko Stare iz Curi! pr: Mrtlik in Stanko June? z Koevca. Tako je on uredil tudi ▼prašanje veleposest;, da je kratkomalo razlastil v svojo korist vsa velepose^va-Nič noven ni. da odgovore ruicu v Perziji, če prenoči v tem ali onem kraju v hotelu m če \- i po n;ecwem lastni- ku, da 'e lastnik perzijski ših sam. Mnogi se vprašujejo, kaj je prisilflo spretnega trgovca in državnika k gradnji tako drage železniške proge. Oglejmo si glavne nzioce in pobude. Po dograditvi prvega de!3 te železnice so se pojavili pomisleki proti nadaljevanju gradn.e in zdelo se je, da sam šah na tihem nasprotuje ' nadaljevanju gradnje. Prav v tem času leta 1926. je proglasila Sovjetska Rusija embargo nad vsem blagom iz Irana in iranskih pristanišč. Izvzet je bil samo bombaž, ker je igral važno vlogo pri sanaciji trgovske bilance. Embargo je pomenil hud udarec za iransko gospodarstvo. Več mesecev je ležalo iran_sko blago v sovjetskih pristanke h. To je prisililo šaha iskati nova tržišča in nova pota za izvoz blaga v druga pristanišča In tako se je nadaljevala izgradnja železniškega omrežja. Toda zdaj proti jugu v smeri Perzijskega zaliva. Takrat je dosegla Sovjetska Rusija še nekaj uspehov. Posrečilo se ji je pripraviti iransko j vlado do tega. da ie zajamčila sovje*skim trgovinskim zastopnikom diplomatsko imu- I niteto in ukinjen ie bil tudi embnrgo za blago v sovje4skih pristaniščih. Tega so se pa veselili Angleži, ki so takoj opazili, da gre razvoj položaja v njihovo korist. Zdelo se jim je nelogično, da bi Sovjet: sami onemogočili lastno tržišče. Takrat so se vodila pogajanja o prepustitvi novih petrolejskih koncesij in Angleži so si prizadevali v tem konkurenčnem boju s sovjeti dobiti petrolejske koncesije v južnem delu Perzije. Šah Pahlevi je bil jezen na sovjete tn je dal konce- e Aneležem. sovjetom je pa dal za tolažbo koncesije za pridobivanje kaviarja v Kasp:škem morju. Britsh-Pers Corporation pa ni bila posebno vesela novih petrolejskih koncesij, i so se škodoželjno smehljali, ko so morali i Angieži poravnati račun. Perzijci sami so ! bih pa tudi veseli, da se nadaljuje grad-i nja nove železnice na tuj račun. Brezbrižno so gledali kako gre težko, naporno deio počasi od rok. Železniška proga vodi skozi divje težko dostopne kraje. Na mnogih krajih jo je bilo treba izsekati v živo skalo. Na tisoče predorov in mostov je bilo treba zgraditi in ta dela so zahtevala mnogo človeških žrtev. Železnico so gradili priseljenci iz raznih držav. Večkrat so morali po več ur delati na žgočem pesku in kamenju pri temperaturi do 60 stopinj Celzija. Poleg divjih zveri so ogražala delavske naselbine tudi divja plemena, ki so pogosto napadala nezaščitene delavce. In končno je treba omeniti še tropično mrzlico, ki je tudi zahtevala mnogo žrtev med delavstvom. Večkrat se je pripetilo, da so se utruieni delavci komaj vrnili v svoje naselbine, ko so jih že napadli divji Batahvi, da so se morali zateči na strehe svojih koč, od koder so preganjali napadalce z dinamitnimi patronami. Kljub tem težavam in oviram je pa bila transiranska železnica končno dograjena in sicer baš o pravem času. kajti zdaj jo uporabljajo sovjeti brezpogojno. To je pozimi njihov edini izhod proti jugu. kaiti morje je zamrznjeno. Ce bi tega ne bilo, bi Rusija ne mogla prevažati robe z drugih kontinentov. Tako je mogla zdaj transiranska železnica prevzeti to preskrbo. Transiranska železnica ob vstopa na gorsko planoto Bolgariji kajti perzijski petrolejski vrelci so v pustih krajih južne Perzije, kjer prebivajo razna divja plemena. In vse kaže, da šah nalašč ni hotel ničesar ukreniti za kultiviranje teh krojev. Menda mu je ljubše, da bi se tujci borili tu z domačini. Ko je šah potreboval denar za nadaljevanje gradnje nove železnice, je oborožil svoje Pahtare. da bi napadle Angleže. Med tem je bilo z zakonom prepovedano nositi orožje. In tako se tudi niso mogli braniti. Potrebna je bila intervencija diplomacije. £:.h je skomignil z rameni in odgovoril, da bi z veseljem zaščitil tujce, če bi ne bilo to predrago. Poleg tega pa koncesija ne donaša toliko, da bi bilo vredno tako zelo zavzeti se za njo. Tako je prišlo do revizije pogodbe po petrolejski koncesiji in končno je bila transiranska železnica le zgrajena z angleškim denarjem, čeprav so jo sovjeti tako nuino potrebovali zase, da bi imeli izhod proti jugu. Zato je razumljivo, da so bili veseli takega razvoja dogodkov in da 7\ - M - primanjkuje koles Čeprav ima Bolgarija svojo tovarno koles, je bilo povpraševanje po njih vedno veliko. Tudi zdaj potrebuje Bolgarija mnogo več koles, kakor jih izdela domača tovarna saj so ji bile priključene nove pokrajine, da se je znatno povečala. Potrebuje pa tudi pisalne, računske in druge pisarniške s*roje, ki jih sama ne Izdeluje. V priključenih pokrajinah bo tmha izmenjati vse pisalne stroje, ker je uradovanje tam v cirilici, dočim je bilo prej v latinici. Uvoz koles in pisarniških strojev v Bolcrarilo je zadnja leta stalno naraščal. Leta 1937 je uvozila Bolgarija 3S15 koles, leta 1939 pa že 8632. Največ kol?s je uvozila iz Nemčije, dalje iz Itnlije. Anglije. Francije In Nizozemske. V Bolgariji je zastopanih 30 inozemskih tovarn koles, med njimi 24 nemških. 3 ttaHJanake, dve francoski, pa ena iz Protektorata in Anglije. Glede uvoza pisalnih strojev je bila tudi Nemčija na prvem mestu, šele dal~č za njo so bile Italija. Švica. T "S A in Anglija. V Bolsrarijl je zastopanih 23 rrzličnih vrst pisalnih strojev. Od teh jih odpade 15 na Nemčijo. 5 na Ameriko, dve na Italijo in ena na Švico. V prejšnjih letih je uvažala Bolgarija mnogo pisalnih strojev tudi Iz Amerike, zdaj je pa vojna ta uvoz povsem zavrla. Računske in knjigovodstvene stroje je uvažala Bolgarija tudi večinoma Iz Nemčiie. poleg tega pa iz Amerike, švedske. Švice ln Italije. V B^l pariji je zastopanih okrog 14 Inozemskih znamk, od teh nemških 9. italijanski in švedski pa po 2 Pred voino je uvažala Bolgarija tudi ameriške računske stroje. Smrt profesorja, ki je znal 1~9 jezikov V 75* letu starosti je prof. Schuss govoril Z8o jezikov in nare£ij Dva perzijska derviša s pipama na vodo RAZUMLJIVO Slikar pokaže svojemu prijatelju pravkar dovršeno novo umetnino. — No, povej mi odkrito, kako sodiš o tej sliki? — Ali hočeš res vedeti mojo odkritosrčno sodbo? — Ne, hvala, v tem primeru se pa raje odpovem svoji želji. Precejšnjo pozornost ie zbudila v vseh j skandinavskih drŽavah vest da je pretekle j dni umri prorf. Alojzij Schuss uglcdtn član •številnih znanstvenih akademii v Stcck i ho!mu. Oslu in Koponhagnu. Zadnjih štirideset let SPDJCSji bogatega življenja se je mogel prrri. Schuss po pravici pohvaiti da j je najznamenitejši genij vseh časov kar se J tiče popolnega obvladovanja mnogih tujih i jezikov. V svoj: zreli mo^ki debi je že fie> vo/rfl in pisal 159 jezikov m narečij de* petin sedemdesete ca leta starosti r*a je svoje znanje pomnožil tako. da je obvladal po-po'nočna 280 Jenko* in naroči i V posest: vseh svojih urmkh sil sc je prof. Schuss. ki je imel neverjeten spomin saj mu je zadostovalo, da je tud: dalj*« pesem enkrat preć'tal in s* jo tako zapomnil da je ni nikoli već pozabil odločil da je njegov kovčec! icz-kovrega zrfinja dovoli napolnjen in posvetil s*e jc podrobnemu studiju fonetike. Preprost, skromen v obleki in nač nu življenja je orof Schuss smthljaie in brez besodc sprejemal vsa občudovanja, ki so mu jih izkazovali ljudje^ Većino dni svojega življenja :e prebil ▼ knjižnici vile. ki mu jo je naklon'1 nek' natečaj, pri katerem je sodeloval ve* znanstveni svet. Njegove knjižnične sobane ie napolnjevalo nad 14.000 kniis v vseh svetovnih ježkih. Zanimivo je zabeležiti, da se je profesorju Scirassu zdela otročarija oCvladnnje petnajstih ali dvajsetih evropskih jezikov ali narečij. Zc v starc^ti 25 let je obvladal nad 25 evropskih iezikov Način kako se je mogel s tako lahkoto naučiti tolik«- je*-zikovnega znanja, pa ie ostal skrivnost ki jo je ponesel s seboj v grob. Prof Schuss ie smatral za nailnžii ieztk italilanšoino za najtežji pa madžarščino. Japonska in ameriška vojna mornarica Japonci so znali inozemstvu spretno prikriti vesti o gradnji modernih vojnih ladij Celo Američani morajo Japoncem priznati, da vedo o njihovem vojnem bro-dovju manj kakor o katerem koli drugem. Vsa ugibanja o razmerju moči na Pacifiku morajo računati s to neznanko. Angleško-ameriška prizadevanja potisniti po prvi svetovni vojni japonsko pomorsko moč v ozadje so se posrečila samo deloma- Pomorski sporazum, sklenjen L 1922. na washingtonski konferenci je prinesel razmerje 3^5:5 v škodo Japonske. Ta udarec je pa Japonska kmalu prebolela s tem, da je hitro izpopolnila svoje vojno brodovje. Se z londonskim pomorskim sporazumom leta 1930. so morali Japonci priznati isto razmerje glode velikih vojnih ladij ln križark. Zato so si pa pomagali z zgraditvijo manjših vojnih ladij in rušilcev. Leta 1936., ko sta potekli obe pomorski pogodbi ,je japonski cesar preko vlade odpovedal pogodbo, ki je težila ves japonski narod. Sele potem je lahko pričela Japonska graditi tudi velike vojne ladje Toda gradila jih je skrivaj, tako da nobena tuja država ni vedela kolikšna je prav za prav moč japonskega vojnega brodovja Na razpolago so nam samo podatki iz uradnega mornariškega koledarja, ki pravi, da imajo Japonci poleg drugih tudi dve najnovejši ladji po 42.000 ton To sta torej prava pomorska orjaka. Kdaj sta bila zgrajena, ni znano, ker v inozemstvo vest ni prodrla. Poleg močne vojne mornarice ima pa Japonska veliko prednost tudi v svoji zemljepisni legi. Nobena država na svetu nima namreč toliko izredno ugodnih pomorskih oporišč knkor Japonska. Presenetljivi napadi na Pearl Harbour in Havajske otoke jasno pričajo, kolikšna je udarna moč angleškega vojnega brodovja. Po podatkih, ki pa niso povsem točni, ker ne obsegajo v novejšem času zgrajenih vojnih ladij, ima Japonska 9 bojnih ladij, 6 letalonosilk. 42 križark. 124 rušilcev in 60 podmornic. Združene države pa 15 bojnih ladij. 6 letalonosilk. 37 križnrk. "168 rušilcev in 96 podmornic. Razlika v moči obeh vojnih mornaric torej ni posebno velika. Ing • Speer — dr. Todthov naslednik Po tragični smrti nemškega ministra dr. inž. Todta. ki se je proslavil z velikim ravnimi deli. zlasti z gradnjo modernih a /to-mobilskih cest in utrdb, je nastalo vprašanje, kdo bo njegov naslednik na tem važnem mestu. Dr. Todt je bil minis'er za dobave, generalni inspektor za gradnjo cest ter generalni inspektor za vxle in energijo. Ta tri važna mesta je poveril Hitler po njegovi smrti generalnemu gradbenemu inšpektorju za Berlin dipl inž. prof. Albertu Speeru, ki je pa obdržal svoje dosedanje mesto. Prof. Albert Speer je eden najbolj znanih nemških arhitektov. Njegovo ime 1e zaslovelo zlasti v zvezi z gradnjo velilcih poslrpi; v Niirnbergu. kjer ima NSI) VP svoje zborovalnice. Rojen je bil 19. marca v Mamneimu. Študiral je v Karlsruae. Munchenu in Berlinu, kjer je tudi diplomiral. Tam se je naselil kot privatni arhitekt. Leta 1932 je bil pod njegovim vodstvom prezidan Dom Adolfa Hiter; a v Vossovi Vilici v dom berlinskega okrožja NSDAP. Leta 1933 je sledila prezidava in oprema palače propagandnega ministrstva. V letih 1934-1937 se je lotil Speer v orvi vrsti zgraditve strankine palače v Niirnbergu. Leta 1933 je postal šef urada za umetniško oblikovanje velikih manifestacij v vodst. ] državne propagande. Kot tak je prevzel umetniško stran vsakoletnih velikih strankinih zborovanj. 30. januar, a 1937 je imenoval Hitler Speera za generalnega gradbenega inšpektorja za Berlin ic mu s tem poveril nalogo temeljito prezidati in preoblikovati pre_ stolico. Oberem mu je poveril razsirionje palače državnega kancelarja. To delo j« bilo dovršeno v devetih mesecih J racha ln obsegala bo okrog 150 sodobnih del, večinoma slik. pa tudi precej plastik. Na dan otvoritve bo prirejen zvečer koncert dunajskih simfonikov pod vodstvom glavnega dirigenta bolgarske narodne opere v Sofiji Asena Najdenova ob sodelovanju bolgarske pianistke Ljube Enčeeo-ve. Otvoritve razstave se udeleži tudi več bolgarskih umetnikov iz Bolgarije same in iz Nemčije. Jasen odgovor Neke mrzle zimske noči pokličejo zdravnika k bogatemu posestniku daleč od mesta. Bolnik ga sprejme z besedami: Dragi gospod doktor, počutim se slabo in boji m se. da bom moral kmalu umreti. Po temeljitem pregledu vpraša zdravnik: AU ste že napisali oporoko? — Se ne. — odgovori bolnik ves bled. — Kaj mislite, da bo v mojih letih že .. • — Kdo je vas notar? — Doktor X. toda . . . — Pošljite takoj ponj. — Kaj res mislite, gospod doktor? — Pošljite takoj ponj. vam pravim. Pokličite pa tudi svojega tasta in oba svoja sinova iz mesta. — Torej res mislite, gospod doktor, da bom moral umreti? — Ne, toda ne hotel bi biti edini osel, ki ste ga v taki noči spravili iz postelje na tako dolgo pot. Bolgarska razstava na Dunaju Od 22. februarja do 22. marca priredi podružnica nemško-bolaarskega društva skupaj z društvom upodabljajočih umetnikov na Dunaju v bivši Secesiji razstavo bolgarskih upodabljajočih umetnikov. Razstava bo prirejena pod pokroviteljstvom državnega namesto ka Baldura von Schi- Dobra razdelitev Vsega usmiljenja vredni so angleški ravnatelji. Če je komu težko ustreči, je gotovo gledališkim abonentom, ki godrnjajo in zabavljajo na desno in levo. Ravnatelj nekega gledališča se je navalno inforrniral pri blagajni čarki, kako je z novim repertoarjem, da-li ga je sestavil dobro al: ne. Vprašal jo je: — Ali zabavljajo abonenti reda A ? — Da, gospod ravnatelj. — Ali zabavljajo abonenti reda B? — Da, gospod ravnatelj, tudi ti zabavljajo. — No, potem smo pa zadeli z repertoarjem dobro. Inserirajte v „SL Narodu11! Ezio cTErrieo [■ J>I©5 iz lepenke 41 J Kdaj pa kdaj je zagodrnjal kako nerazločno, nerazumljivo besedo. Nazadnje se je Milton z gibi lenega mačka odtrgal od žarilnikov centralne kurjave in pristopil k mizi. da bi tudi s; - I slike. Nekaj jih je bilo očitno posnetih po malih fotografijah za osebne izkaznice, ki jih je ležal med črnilnikom in pepelnikom cel kup. Dmge, med njimi sliki E mesta Douceta in markiza Kaj pravite?* je mahoma vprašal komisar ter pokazal na fotografije, ki so se v toplem prostoru zvijale in šelestele kakor suho listje. >Kaj naj rečem.. . najprej nisem sploh nič ra-romel. a zdaj imam vtis. da mešate štreno, ker bi radi kaj vem čemu še bolj zamotali vso stvar ...« »Menite ?« »Ali, ne zamerite ... od davi zapirajo nadzorniki kar na desno in levo ... v tem sicer ne vidim nič hudega, čeprav ste tolikokrat trdili, da so mnoštvene aretacije zoprna in bedasta stvar ... a pustiva to ... vse te ljudi vodijo v antropometrični urad in jim tam primerjajo nos za nosom, in objektivi vreskajo, da je kar veselje... s strani, od spredaj, v tri četrtine . .. Pred pol ure sem šel pogledat to komedijo in sem videl, da jih je komaj še moči ohraniti resne .. .< »Koga? Aretirance?c >Da, smejali so se, da jih je kar lomilo, in z njimi vred pazniki, fotograf. . . skratka, malone vsi... ob mojem vstopu so se kakopak skušali premagati in si dati vsaj nekakšen obraz ...« Komisar Richard ni nič odgovoril. Kadil je in s praznim očesom ogledoval čudaške, turobne fotografije, ki so se kopičile na pisalni rnizi; luč svetilke, ki so ji bili sneli senčnik, je še bolj poudarjala vrečice pod njegovimi očmi, ohlapna lica z dvema globokima gubama ob straneh nosu in spodnjo ustnico s prilepljeno cigareto, ki se je dimila nalik kadilnici pred obličjem terakotastega Buddhe. Nidzomika Harpe in Martigny sta se oglasila drug za drugim, ta z enim, oni z drugim izgovorom da bi videla, kakšen veter piha v »načelnikovi« sobi toda komisar ju je odpravil z nekaj kratkimi, nedoločnimi besedami. Najprej sta upala dobiti dovoljenje da bi šla ve ^erjat. nato sta spoznala, da se bo treba zadovo hiti s kruhki, po telefonu naročenimi iz kavarne *Pont Neuf«, in nazadnje se je Harpe, ki je bil naj- starejši, oiirabril ter spoštljivo opozoril, da so tudi aretirane! lačni. »Ce so lačni, jim dajte jesti . . .« »Vprašujejo tudi, ali bodo morali prenočiti tu ali jih mislimo odpeljati v zapore.« »Prenočili bodo tu.« »Torej naj jih dam zapreti v celice?« »Ne! Naj ostanejo, kjer so.« Zadnje besede so bile izgovorjene tako osorno, da je nadzornik Harpe kakor miška smuknil skozi priprta vrata. Nazadnje je tudi Milton z vso jasnostjo izjavil, da je lačen. »Povejte mi točno, kateri se ^e najbolj smejal?« je vprašal Richard, kakor da vobče ni slišal prikritega ugovora, ki ga je izražal doktorjev glas. »Će pravim, da vsi. ..« »Točno povejte, kdo... farmacevt Evgen Au-male... na primer.« »Videl sem ga, da se je smejal...« »Lepo prisrčno? ... Živahno? ... Dobrodušno?« »I nu ... Smejal se je, kakor se pač smeje tak rumeničnik ...« »Recimo torej kislo... Dalje ... kaj pa tapetnik Emil Frossard?« »Oh, ta... to je tisti s kljunastim nosom? Nu, lahko vam rečem, da se je smejal kakor človek, ki so mu hoteli zagosti predpustno burko.« »Res?« »Da... in tudi knjigovodja hotela »Neuillvja« se je smejal ... kako mu je že ime ?« bU »Hans Lebeck ...« j Evo, prav ta ... smejal se je celo knjigovez »Kdo? Druck?« »Da, Druck... Edini, ki se ni smejal, je bebec . ..« »Tapetnikov fant?« »Da, ta siromak. Kakor jegulja se je zvijal med fotografom in nadzorniki, ki so mu hoteli natakniti lepenkasti nos . . . Nazadnje je prešinila nekega stražnika veleumna misel. . . sam si je nasadil tisti onega na obraz, in tedaj se je dal slaboumni v svojem nagonu do posnemanja preprositi___mimo je držal, da so ga okrasili, in fotografiranje se je izvršilo brez novega zadržka.« Komisar Richard je nekaj časa molče stal na mestu. Nato se je s težavo vzdignil iz naslanjača in trudno zamrmral: »Pojdiva!« Aretirana so bili zbrani v velikem prostoru, ki so ga imenovali »sobo za priče«. Tu so morale čakati osebe, poklicane na željo obdolžencev, ki so bili prijeti zaradi majhnih prekrškov pa so hoteli kar moči hitro dokazati svoj »alibi«. Ker je bilo v sobi le malo stolov, so skoraj vsi aretiranci stali in se, zaviti v svoje suknje, stiskali okrog žarilnikov centralne kurjave. »V gručo so se strnili,« se je namuznil Milton, in Richard je skozi zobe zamrmral: »Da... treba jih bo razklati, kakor klado s klinom.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani