niMNSEI MMD,i
Bt. 83. V Mariboru 17. Julija 1869. Tooal II.
Slovenci in slovanska vzajemnost.
(Dalje.)
Veliko je tacih politikarjev, ki poreko, da vzajemnost z ruskim narodom bi nam ne pomagala nič. Rusija je prevelika, mora razpasti; obstoja iz preveč različnih narodov in Poljska je rana na ruskem životu, ki se nikdar ne ho zecelila itd. V resnici je Rusija tako velika država, kakoršne dozdaj svet se ni videl; tudi je res, da pod krili ruskega orla biva veliko, veliko različnih narodov. Da bodo Poljaki vodno uporniji, dokler jih kaj bo, ne bomo ugovarjali. Priznamo tudi. da zadnja izhodnja vojska ni tako zanjo izšla se, kakor prešnje. A vendar bi bilo napačno, ako bi so hotelo vse po enem kopitu meriti. Rimska država je začela razpadati še le, ko je prenehala pri Riracih ljubezen do očetnjave, do časti in slave; ko je na mesto slavnega rimskega junaštva stopila naj ostudnejša mehkužnost; ko so se na-mestu starih čednost očitno pregrehe delale, ktere niso da bi jih popisavali. Tudi je pomisliti, da so bili Rimci v primeri s podvrženimi njim narodi le mala peščica, in da se rimska država ni popolnoma skupaj držala. Nekdanja posestva španjske krone v Ameriki so se odcepila od Spaujske, ker jih je ta le za to imela, da jih je nevsmiljeno odirala , kakor Angležka odira dan-denašnji svoje kolonije. O carstvu Karola Velikega ni treba, da govorimo, imelo je že ob svojem začetku fevdalni germanski namen, da se razdeli med Karolove naslednike.
Cisto drugač ravna Rusija. Ljudstva, ki si jih je v dveh sto letih na svojih mejah podvrgla, so si svoje stanje neizmerno /boljšala. Ne tarejo jih ne davki, ne samovolja carskih namestnikov. Puščena je novo pridobljenim skoraj popolna samouprava. Pri tacih, ki so dalj časa podvrženi, so pa vpeljane ravno tiste postave, kakor so v ostali Rusiji; ti vživajo vse pravice ruskega državljana, in so ne štejejo nikakor za tujce ali celo podvržence. Rusi po krvi med njimi nimajo predpravic, kakor Angleži po svojih kolonijah. Rusija ne pozna kolonij. Zato pa so je veliko teh ljudstev že popolnoma porušilo. Veliko jih je pristopilo h krščanski veri, če se tudi niso pošiljali misijonarji med nje, kakor jih pošiljajo brea vspeha Angleži v Indijo. Novica ki je nedavno šla po evropskih časopisih o strašnih puntib teh ljudstev zoper Ruse je izmišljena. Resnica je le, da je nekaj kirgizkih sultanov nekega ruskega polkovnika napadlo, ki je šel s sotnjo Kozakov čez njih stepo; pa Kozakov niso premagali. Ko so Rusi neizmerno planjavo, ki sega od Urala do kitajske mejo in ki se imenuje kirgizka stepa, v posest vzeli, so pustili sultanom vso oblast čez ljudstva. Zdaj pa jim hočejo to barbarsko oblast skrajšati, v stepi zidati mesta in Kiigize na stanovitno življenje navaditi. To je bilo vzrok nezadovoljstva sultanov in tistega napada na peščico Kozakov, ki sta v zapadnji Evropi tak hrup napravila. Smešno pa jo, kar zapadnji časniki trobijo in kar nevedneži verjamejo, da se puntajo donski Kozaki — nasledniki slavnega Jermaka, naj-zvestejši in za čast in slavo svojo očetnjave najbolj vneti sinovi Rusije. Toda, če bi prav res bilo — kar pa ni — vse, kar Poljaki po zapadnjih časopi-
sih o tej stvari pisarijo, bi ti punti vendar ne mogli stebra ruske države, rusko moči omajati. Vsa ljudstva na Ruskem, ki niso slovanske krvi, ne štejejo deseti del toliko, ko Rusi po krvi. Tudi ni porazumljenja in vzajemnosti med njimi: so preveč različnih plemen in stanujejo predaleč eno od druzoga. Vsa neslovanska ljudstva na Ruskem stanujejo le ob mejah carstva, v sredi njih pa stoji ogromna, nikjer ne pretrgana celota ruskega naroda. Kar se tiče Poljske, je napačno misliti, da je ves poljski narod zoper Ruse. Kmetje so ne puntajo ; de Jn^kterikrat za orožjo prijeli, bi ga pač rabili zoper poljskega šljahtiča, a ne zoper Rusa. Krvava statistika zadnjega poljskega punta nam kaže, da so poljski puntarji obesili 1375 ruskih privržencev, med temi 1315 poljskih kmetov, zato, ker so držali z Rusi, a ruska vlada je zavoljo puntanja k smrti obsodila vsega skupaj: 21Goseb; med temi je bilo samo 23 kmetov. Vprašamo tedaj : zoper koga jo bilo več kmetov? zoper Ruse ali zoper Poljake? Čo te številke kaj pomenijo, nam odgovora ni treba. Posebno zdaj je poljski kmet zadovoljeu s svojim stanjem in z rusko vlado; kar so mu poljski puntarji vedno obetali a nikdar ne bili mož besede, mu je dala ruska vlada : otela ga je samovoljstva šljah-tičevega, podelila mu zemljo in samoupravo soseskino. Uporstvo zoper Ruso na Poljskem je le med šljahto, pa ta ho sčasoma do čistega zginila. Poljski kmet Poljaka lo „panau imenuje, samega sebe se ne šteje za Poljaka. Poljski punti Rusiji niso več nevarni!
Ako zadnja vojska za Rusijo ni bila srečna, tudi ni bila slavna za njene sovražnike. Koliko so ti opravili v dveh letih zoper njo? — Toliko, da so Rusiji pokazali, ka se jej ni bati, če se prav vsa Evropa nad njo vzdigne, kajti bila je tedaj na nogah vsa zapadna Evropa z vsemi svojimi silami. A takrat Rusija še ni imela železnic, ki zdaj prepregajo neizmerno carstvo; kmet je bil še sužen, narodno življenje zatirano od nemških dvomikov.
Da pripravijo Rusijo v slabo ime, si prizadevajo Poljaki na vso moč. Po vseh stolnih mestih imajo svoja opravništva, ki se pečajo samo s tem, da si zraišljujo laži o Rusiji, ktere v obliki dopisov pošiljajo zapadnim časnikom. Francosko vlado so napravili, da je katedro, ki je bila na parižkem vseučilišči za »slovanski jezik", prekrstila v „katedro za slovanske jezike." To bi nič ne pomenilo, ali razprave, ki so bilo o tej stvari v francoskem državnem zboru, so očividno pokazale, da je to le demonstracija zoper slovansko vzajemnost. Nekteri govorniki so trdili, da so pod vzajemnim imenom ^slovanski" lo rusicizem goji. Pa ta je prazna. Ta katedra za slo-vanstvo ni imela nikako važnosti; slovela je nekoliko lo, dokler je ranjki poljski pesnik Mickiovič živel, pa on gotovo ni rusicizma zagovarjal, ampak napeljaval je o vsaki priliki vodo na poljski mlin. Noki ljubljanski domorodec, ki je morebiti le od daleč slišal nekaj o tej stvari zvoniti, si jo neki za posebno čast štel, precej slovenskih knjig tej katedri poslati. Čo bi bil bral, kakšne nesramne reči so se pri tej razpravi v francoskem državnem zboru o Slovanih sploh govorile, bi so gotovo za to katedro zmenil ne bili. Morebiti ga to tolaži, da zdaj njegovo ime tudi v Parizu poznajo?
Mocijalno vprašanj«>.
(Dalje.)
Poglejmo zdaj na zapad k Francozom, Angležem, Nemcem, pri kterih narodih je dones socijalno gibanje naj bolj živo. Oni so storili že celo literaturo, ki ta predmed razpravlja, oni imajo svojo dnevnike, ki vse dogodke iz socialističnega gledišča razsojajo, oni imajo svoja socijalistična društva, socijalistične tabore itd. Na evropskem zapadu so socijalne teorije že neko strogo znanstveno forme na-se vzele, forme, v kterih morejo in smejo tudi pred zakonodejne zbore stopiti. in uvaženje in poštev za-se zahtevati.
Vse socijalno gibanje na zapadu piči v tem: kako is denašnjili, kakor se pravi, slabih socijalnih raznur — in kako v druge bolje priti. Denašnje socijalno razmero podreti in razdejati, to ni lahka stvar, kajti njih koreniue segajo globokeje in sirokeje, nego se na površji vidi. še težjo nego podirati jo pa kalup za nove, in sicer bolje socijalno razmere stvoriti. Podirati, razdovati se še da, ali novo graditi , to jo vrag i dva! Socijalni proces so ne da od denes do jutri dognati, za to treba časa, in sicer dolgo časa. Nove generacije morajo vzrasti in ž njimi novi nazori, z denašnjo generacijo se no da mnogo doseči.
Proudhon jo predlagal, naj so obustavi pravica oporočenja (testiranja), naj na mosto denašnjih postavnih naslednikov fiskus stopi, naj ta zapuščine umrlih v svojo laBt, iu pod svoje upravo vzame, naslednikom pa naj toliko dela priskrbi, da se morejo pošteno preživeti. Tako bi v teku enega človeškega zaroda fiskus, ali če so hoče rajo reči : država, občina, ali občestvo lastnik vsega narodovega imenja postal, in potem, kakor bi se že hotelo, ali sam nadalje gospodarstvene zadore opravljal, in prilike razdeljeval, ali pa zgromadeno narodno imeuje na novo, se ve da enakomerno za eno generacijo razdelil; v drugi generaciji zopet v svoji roki zgromadeval, in zopet ladeljeval in tako naprej v kolobarji.
Drugi so noki davkarski sistem izdulitali, poleg kterega bi so mogla enakomerna razdelitev blaga najprej napotiti, počasi do kraja izpeljati, in nazadnje tudi v tej razdelitvi ohraniti. Najpopreje naj se — tako ti da-vkarji svetujejo — normalno imenje odloči, kolikor ga je za eksistencijo poedinca, ali familijo, ali zadruge, ali občino neobhodno potrebno. Tisti, ki že na tem normalu stoji, naj plača n. pr. K) gold. letnega davka pa še neki x gold. čez ; 10 gold. naj država za obče potrebe potroši, x gld. naj pa med tisto porazdeli, kterih imenje stoji pod normaloni. Nadnonnalci naj tako dolgo x gold. čez normalni davek plačujejo, da po tem plačevanji na normal padejo ; \ gold. naj se pa nasprotno tako dolgo podnormalcem iz državne blagajne plačujejo, da se ti po teli prijetkih na normal vzdignejo. In tako bi se poravnalo ravnovosjo , ki zdaj napošov stoji. —• Jaz se tukaj v kritiko teh predlogov, ki jih tudi celo na kratko omenjevam, ne bom spuščal, prostor je za to premajhen. Ali so iz polj ivi, ali niso izpeljivi, to pustim na stran.
Zopet drugi, (in sicer velika stranka) pričakujejo od tistih zavodov, ki jih sploh narodne banke imenujemo, zdravilo našim bolnim društvenim razmeram. Kaj so narodne banke ? Narodno, ali boljo rokoč ljudske banke so. če so sme do-fiuicija v kaki sliki in priliki izreči, srce, skoz ktero je tok , ali premikanje in premetanjo ljudskega blaga napeljan. Na eni strani teče blago (ali njegov namestnik denar) v banko od tistih virov, ki blago pridelujejo, na drugi strani pa teče zopet to blago iz banke in sicer zato, da se potroši. S trošenjem se polje gnoji, in potrošeno blago pomlajeno zopet nazaj v banko teče. Banka jo komunistični bambar ljudstva. Kdor ima odvišega blaga, ga nese v banko hranit, njej skrb prepuščajo, da ne bo mrtvo leže strhnelo, ampak po kolobarenji se mladilo, množilo in žlahtilo. Ljudske banko so todaj v glavnom take ustanove, ki kolobarenje blaga med producenti in konsumenti posredujejo, iu na tak način v nekem smislu tudi ljudsko gospodarstvo vodijo in regulirajo. Velike koristi za blagostanje našega naroda bi bila kaka slovenska ljudska hmika v Ljubljani. Dobiček, ki odpada po kolobarenji blaga tako rekoč sam i sebe, bi doma ostal, tako pa gre ua vse vetrove. Tržačani so prvi na Iil itično polje stopili osnovaje delavcev društvo. Z malim so začeli pa iz i    'ga raste veliko.  Idealno smo mi Slovenci žo do sita delali, čas je, da
Komaj so Poljaki to svojo „zmago" dosegli, s ktero sebi nič koristili, Rusiji nič škodovali uiso - in morebiti ravno zato, ker so to sam. prevideli - so si drugo zmisUi. namreč, da Rusi niso Slovani ampak Mongoli. Spisali so o tem brošuro in morebiti tudi v Ljubljane poslali, ki jo je Francoz Delamarr izdal. O tem pa prihodnjič
I) o pi 8 i.
• I« IJubljane 13. julija*) (Izv. đop.] (Nova dogodba na Igu.' Breztaktnost vladnih služabnikov je zopet po sili osnovala ižansko do-godbo ktei . l« bodo brez dvojbe tudi sodnjo preiskovala. Nam še njene posameznost, niefl znane do zadnjega droka, da-ai je včerajšnji „Tagblatt" o tem že pisal: kajti koliko je tem novinara verjeti, kader je govor o Slovencih, ni treba ponavliati, kor jo bilo I« tolikrat povedano. Hoćemo tore, poročiti, kolikor lino do zdaj mogli zvedeti, pristavile, da poznem rad. popravimo in dostavimo, ako so pokaže, da kaj nismo dobro ali dovolj slišal..
„Slov. Narod" je že povedal, zakaj je bilo  !. dan t. m. nekaj Slovencev na Ig Ho popolnem privatno, brez zastav, brez kacih druzih političnih znamenj ali razkazovanj.   Dostaviti je. da, ker so bili Ižanci to star sami odložili od 27. junija dalje, bilo je iz početka v Ljubljani tako odločeno, da bi se šlo na Ig še le preteklo nedeljo (II. dan t. m.), ter da se je potem zadnjo dni tedna odločilo, vendar 1. dan t. m. na Ig priti, kar so je tudi zgodilo.   Na Studenec je bilo to poročeno, a ižnnskini okoličanom, izmed kterih so dekleta in mladeniči tudi nekoliko pridali za novo zastavo, kaže da ta prenaredba ni bila o pravem času znana, ker se morebiti že ni utegnila razglasiti. Za tega tlel j je bil po ižanski okolici glas počil, da Ljubljančani res pridejo šo le zadnjo nedeljo (11. dan t. m.), kar je zvedel tudi okrajni glavar Pajek, kteri je torej naglo na Ig poslal 4 žandarje v pomoč ižanskim žandarjem.  Po polu dne se res na Igu zbere mnogo obližnjih kmetov, da bi videli novo zastavo.   Mladi Ižanci jo torej prineso iz hiše, v kteri je bila hranjena, ker so v tacem ozkem prostoru ni pokazati mogla tako muožnemu narodu, kolikor sc ga je bilo nabralo.   Ko zastavo neso po vasi, priskočijo žandarji,  prepovedo jo prenašati ino jo hote vzeti. Zastavni!;, mlad človek, čujemo da je ni hotel dati, in ker so mu pretili z orožjem, da jo rekel: „tu stojim !   Prehodite me, ako  s-uiete!"   Podoba je, da se je opominjal Rodeta.   ktorega so   tako po mesarski razčetrtali.   Žandarji BO baje hoteli streljati, a  neki sodbenj hlapec da jo ubranil.   V tem pritisne od vseh strani  mnogo ljudstva, ktero sc je temu početju glasno protivilo, rekoč: „zastava je naša; mi smo jo napravili  ter  nečemo te sramoto, da nam hi se vzela !" Žandarji so vmeknd ter šo le po noči ali sami odido v Ljubljano ali poroče, kaj se jo godilo.   O polu noči se je iz Ljubljane potem na 5 vosih na Ig odvezlo 39—40 IIuynovih vojakov, kteri so našli sicer vso vas pokojno, a vendar so razpotakneni po hišah, kakor se pripoveduje, Drugo jutro peš idc za njimi cola kompanija  Huynovcev, kteri so se potem ao ist dan povrnili zopet v mesto.   „Tagblatt" piše, da jo bila kmetom zastava vzeta, in da jo o tej priliki bil tudi nekdo baje ranjen, — česar mi nismo nikakor slišali,   Ta z lažmi tako naloženi časnik, da mu kolesa do pesta v blatu gazijo, daljo  piše, ka so poprejšnjo nedeljo bili Slovenci samo za to na Igu, da bi Ižance jeli politično mečiti, pa da so tudi poslednjo nedeljo hoteli priti z istoga namena, a da jih ni bilo, ker so se zbali prelepa. — Golo resnico je o tem povedal in pripoveduje „Slov. Narod", ki ne cvre laži, ne suka dogodkov, kakor „Tagblatt", kteri naposled pristavlja : »slišati
*) V zadnjem listu omenjeni dopis iz Ljubljani' su nam jo 1 dan na tukajšnji pošti zakasnil, ker ga je imel g, kontrolor brez potrelic pod ključem. Dopis utegne tudi zdaj še zanimiva!i. Vred.
je, ka se ižanski kmetje od več strani živo vpirajo narodnemu ščuvanju, ter da so že celo s palicami grozili meščanom, ako bodo ljudi k taborjem pri-eovarjali. Ta razcep v dve stranki med kmeti je baje kriv, da so se pomnožili na Igu stanujoči žandarji, ker se jo bilo bati, da ne bi se nasprotni stranki spopadli.— Mi o teh strankah do zdaj nismo šo besede slišali, ter dobro vemo, da jih nikjer ni, razen v „Tagblattu". Ko bi pa ti stranki med močvirskimi prebivalci morebiti res vendar utegnili biti, nam to nikakor dolgo skrito ne ostane ; kajti Dežman pojde pod okriljem svoje kmečke stranke gotovo skoraj zopet na močvirje, po kterem je poprej tako često korakal, a zadnja leta so ga tako trdovratno ogibal. — Naposled vprašamo: ker dozdaj. dokler so bili samo nemškutarji tepeni, kričal je „Tagblatt-dno tako krepko in tako glasovito na surovo silo, na žuljavc kmečke pesti, kaj hi te novine storilo, ako hi kmetje toporišče obrnili ter natolkli Slovence ticmškutarjem na korist ? Bi li njihov glavni vrednik Dežman tudi tekel ali brzojavno kričal c. kr. namestniku po sablje, bajonete in puške? „Tag-blattove" besedo glasno pričajo, da ne ! Ali ni to ros dvojna mera, drugu rioiiiškutarjcm, druga Slovencem? Pretep je torej prepovedan edino tedaj, kader so nemškutarji tepeni; a pretep je privoljeti, samo da morajo tepem biti Slovenci, kteri so in ostanejo „galgonvdgel" v očeh c. kr. vlade, v očeh plemenitih vojaških bramarbov, in v očeh srd in jezo pihajočih nemilratar-jov. Tedaj Slovenci smo in ostanemo „galgcnviigel;" vso nič no pomaga,— Okrajnega glavarja Pajka, čo je za Ižance res tako po očetovski skrben, kakor so dela, opominjamo, naj svojo blagovoljno skrb drugače pokaže; prilike ima dovolj. Drevored ob ižanski cesti, kar ga spada pod ljubljansko obruestje, krasno stoji; a kar ga je pod blagovoljno Pajkovo roko, gine od leta do leta, — drovjo sahne in drugo se ne zasaja. In kakšna je sama ižanska vas? Ali ni po njej toliko blata, da človek malo ne iz njega priti no more?   Oče Pajek, hio Rhodus, hic salta!
Iz igubijane 14. julija. [Izv. dop.] Na tanko smo zvedeli, kako se je V nedeljo godilo na Igu. M.adeniči so po polu dne zastavo vzeli, kjer je bila shranjena, iz Stemhalove hiše, ki stoji konci vasi doli na Turjak. To so storili e di no za to, vse drugo je bila prazna govorica, da bi jo pokazali mnogozhraneimi ljudstvu, ker je nova lepo venčana ter okrašena z napisi in trakovi. Župana Štruklja sin jo je nesel po vasi, in mladeniči so za njo poli: „naprej zastava slave!" ter klicali: „živio!" Spremljalo jih je obilo naroda. Ko pridejo pred župnnovo hišo, stopi pred zastavnika 6 žan-darjev, ktere na Ig pošilja Pajek zdaj vsako nedeljo, kar so bili Slovenci tam doli, kajti na Igu no stanuje noben žandar. Hoteli so županovemu sinu vzeti zastavo, ktere ni hotel dati nikakor, nego naposled prsi razgalil, zastavo držeč pokleknil in rokel : „mite moje golo prsi! Umorite me, ako smete; a zastave ne dani, ker je naša in ker bi to sramotno bilo!u Žandarji si niso upali niti streljati niti drezati, a Pajkov sodbenj hlapec, F lak se zove, ni jih nič odgovarjal. Potem ^o žandarji zahtevali, naj so zastava shrani pri županu, kamor jo zastavnik res nese, a naglo se ž njo zopet ven prikaže; kajti ljudje so glasno zahtevali, da se povrne k Sterabalu, kjer je bila poprej, kar se je tudi zgodilo. Tako je šla brez petja iu kričanja skozi vas doli nazaj. Žandarji torej niso zastave vzeli, niti ni bil nikdo ranjen, kakor je pisni .„Tagblatt", ker nikdo na nikogar ni prsta položil; niti o surovem psovanji na žandarje nismo slišali nič, kakor poročajo uradne novine „Laib. Ztg." A no hilo bi se čuditi, ako bi tu ter tam bila morebiti res padla kaka gorkejšja heseda v tacem razgrotem hipu, v kterem z golimi prsimi kleči mladenič pred Pajkovimi hlapci, kakoršui so nedavno v Velčein po nedolžnem umorili Slovenca; kajti kri ni voda. Birič Flak , kteri je ta dan žandarjem ukazoval na me s tu svojega gospodarja Pajka, in kteremu se prideva vsa netaktnost nalašč narejenega hrupa na Igu, zvečer v Ljubljano poroči po vojake,  kterih je res o polu noči prišlo 28 z 1 častnikom.
tudi na materijalno polje prestopimo. Naš pregovor pravi : kjer ni nič gledati, ni nič glodati. Živeli tedaj Tržačani . ki so iz čitalničnih dokhunacij, in taborskih peroracij prvi *) na materijalno polje stopili! Tudi njih delavcev društvo in ultima linea ni nič drugega nego ljudska banka. — Banke bodo pa še le tačas vse ljudsko gospodarstvo rokovoditi mogle, kader se bo vse ljudsko blago iz najmanjših in najtanjiih žilic v nje stekalo, in na drugo stran zopet ta tok v najmanjšo in najtanjše ljudske žilice razlivalo. Denes vidimo, kako so banko povsod okoli ims snujejo, kako povsod socijalno gi banje njih potrebo in njih korist povdarja, in njih osnovanje zahteva. Samo s pomočjo ljudskih bank more siromak delavec s svojim grošeni konkurirati s stotinjaki bogatinov, drugje nikjer. Gotovo so banko težko važen faktor dennšnjih socijalnih razmer, in sploh so more ljudskim bankam lep progno-stikum prorokovati. Samo še več bank, še več bank! kriči sncijnlističnaŠola. Res jo, ljudske banko so še tako mladi instituti, da se njih končni vspeh še ne da prav prevideti. Njih upliv šo ni segel skoz vse stanove človeškega društva. Mnogo je takih, ki no vedo, kaj jo ljudska banka, ki imajo celo krive nazore o teh institutih, in zato se ne zanimajo za nje. cehi mrze jih. Denes upravljajo ljudsko banke le z malini dolom ljudskega imena in šo lo potem se bo mogla sodba o ljudskih bankah izreči, ali so namreč zmožne svojo nalogo v socialističnem smislu izpeljati ali ne, kader hodu vse ali vsaj veći del ljudskega imenja v svoje upravo zajele. Denes še niso veliko več nego poskusi, pa pristaviti sv . ira in priznati, da so se ti poskusi sploh dobro obnesli, izjoniši nektore BlttČaje, kjer so ljudske banko neraz-umevše svoj namen so v sročolovne in dohičkarijske operacije spustile. Popularen poduk o ljudskih bankah bi bil pri nns velike koristi. Gospod Ivan Gršak, ki se z narodnim gospodarstvom bavite, kje ste! Da ljudske
banke premetnnjo blaga regulirajo, to jo gotovo, to nam njih dosedanje delovanje kaže ; drugo vprašanje, in sicer vprašanje SOoijalizmn je pa: ali ljudske banke tudi enakomerno razdejanje dela in blaga pospešujejo? Do
i Že davno so prosili mariborski rodoljubi pri vladi nnj bi se jim dovolila ljudska založnica nli posojilnica. Ljnboznjiva vln.la je ni dovolila. Ivje /daj stvar tiri ne vemo- Vred.''
denes, ko še vsa sv. je delotvorue zmožnosti razvile niso , se to vprašanje odločno ne more ni potrditi ni zanikati.
Kazen takih praktičnih predlogov socijalno vprašanje rešiti, iztuh-tali so ljudje v praznih urah tudi mnogo drugih nepraktičnih, prav za prav poetičnih. Posebno Francozje so se v tem za mojsterstvo poganjali. Ves svet ve, da so Francozje najnepraktičneji kolonizatorji, in to svojo nepraktičnost so tudi v sistemah pokazali, ki so jih o preustrojenji socijalnih razmer iztuhtali. Kader god so svoje sisteme v praktično življenje vpeljati skušali — in takih poskušenj so dosta naredili i doma i v Ameriki — vsakokrat jim je še spodletelo, kakor tistemu, ki prvokrat na led gro. Kdo ne pozna Foiniera, St, Simona in druge! Mnogo so mislili, marsikaj lepega izmislil'' pa praktično izpeljivega skoro nič. Naj veča njih zasluga za socijalno vprašanje je ta, da so to vprašanje braneči se ga Evropi na dnevni red tako rekoč posilili, z veliko vpornostjo na dnevnem redu vzdržali, in o njem zmed vsemi narodi najglasneje svoj glas vzdignili. Največi socijalistični rabulisti in radikalci pravijo, da je človek tačas najsrečneje živel, ko je stal na najniži stopinji izobraženosti, ko je kot lovec po gozdih divje zveri lovil, $ kot nomad za svojimi čredami po svetu hodil, koder so one po pašah okoli stikalo. Tačas, pravijo, jo bil človek najsrečneji, ko ni bil nobenemu podložen, nobenemu pokoren, ampak svoboden, kakor jelen v gori, in oreh' zraku. In to prirodno stanje se mora, naj velja kar god hoče, človeku « srečo zopet povrniti. V tem duhu je Rousseau svojega Emila spisal, ter i njom prirodnoga človeka naslikal. Emil je hraber v boji, pa ne zato, ker je hrabrost moža in junaka ndlikujoča krepost, ampak on je hraber zato. ker je morebiti kak filozof, mik! ampak zato, ker celo no ve. kaj je smrt' ker misli, da ho večno živel. Poleg vsega tega se pa strahu trese in đrh«e, kader za blisk a in zagrmi, Kakor dete se skrije, oči stisne, da no bi bl»W videl, ušesa s prsti maši. da ne bi grmenja slišal, in zakaj V - tega sam ne Voltair prebravši Emila je baje rekel: Emil je tako lepo spisan, da * ljudje brali, hi se vsi na vse štiri postavili, pa v gozde in g°re
bi ga vsi marširali.
da hi Emil« enako živoli!
(Dalje pribj
Razmestili so se po vasi od koder jih še zdaj, ko te vrstice pišem, ni v Ljubljano. En rokodelec, kteri ima tesno hišico, dobil je 4 vojake pod streho. Drugi dan zjutraj je za temi vojaci na Ig šla cela kompanija, ktera se je vendar povrnila že na polu poti od Matev/eta. Sodnjegn poziva ni še dobil nikdo, poklicani so bili denes na odgovor v Ljubljano samo tisti 3 kmetje, kteri so stroške nabirali za zdanjo novo zastavo. In zaradi toga, ker ni bila tako hitro gotova, odložil se jo bil za teden prihod ljubljanskih Slovencev.
Te dni je po noči šol s Poljan proti kolodvoru neki žolezensk uradnik, neslovenec po mislih. Pred Dežmanovo hišo se zadene ob ročaje, ki stoje pred njo. Hitro nanj planeta oba Dežmanova policaja ter zakričita : Bkaj pri tej hiši iščete?" Strašno hude ukaze morajo ti ubogi stražniki imeti — ob mestnih stroških!
Is Ljubljane 14. julij [Izv dop.] Pred nekoliko dnevi j« okrajni glavar Pajek od vlade prejel pohvalno pismo, ker se jo v zadnjem času toko moški vedel; po ižanski dogodbi morebiti dohode celo zlat križec, ako več ne. „Tagblatt" poroča, da misli tudi litijskega okrajnega glavarja, grofa Aue r s s p o r g a, ministerstvo pohvaliti zaradi janjških zas ug. Torej kdor hoče v službi povikšan ali pohvaljen biti, naj bode Slovencem sovražljiv, kakor nam priča trojica Hočevar, Pajek, Auersperg.
Trgovinska zbornica je 12. dan t. m. zadnjič zborovala prod novimi volitvami, za ktere izstopi 15 zbornikov . in ktere se bodo vršile 29. 30. in 31. dan julija meseca. Važna jo bila ta seja tudi zato, ker je potrdila g Ho rakov nasvet, naj so najprvo pismo pošlje, nezaupnica c. kr. dvornemu svetniku iu državnemu poslancu dr. K lunu ter potlej razglasi tudi po noviuah; kajti dr. Klana je v ljubljanski deželni zbor izvolila baš ta zbor niča. Mi to moško javljenje živo pozdravljamo, četudi smo popolnem pre verjeni, da bode znanega dr. Sučiplašča vrlo malo peklo, morebiti celo veselilo, ker ga c. kr. vlada utegne zaradi tega še tako povzdigniti, da bode naposled minister.   Izgledov imamo v zadnjih časih dovolj.
Tudi politično društvo .Slovenija" so je bilo 12. dan t. m. zbralo v sejo, v kteri je sklenilo g. Kotnika z Vrhnike priporočati za deželni zbor na mesto odstopivšega g. Trpinca. Gosp. dr. Po k luka r, kterega ima „Slovenija", kakor čujemo, že dolgo na polici pripravljenega, torej zopet ni mogel še na vrsto priti.
Končno vam oznaujamo, da so res v Ljubljani snnjo novo de-lavsko društvo.   Kader zvemo kaj več o tem, hočemo dalje poročiti
.Vaša društva.
Drugi redni občni zbor dramatičnega društva v Ljubljani.
V nedeljo 11. t. m. je imelo dramatično društvo svoj drugi redni občni zbor v čitalnični dvorani. Udeležilo se je mnogo ljubljanskih družabnikov, med njimi tudi več družabuic in nekaj vnanjib po poslanih volilnih listih. Prvosednika namestnik g. M urnik pozdravlja zbor, ki se je sešel zopet po skoraj 13mesečnem delovanji društvenega odbora, o kterem se bode poročalo. Veselje je bilo videti — pravi — prod enim lotom, kako so je novo voljeni odbor poprijel dela in misle, da mu bodo pred mogoče sklicati občni zbor. Ali prvosednik, zmožen in z vednostimi obdarovan, popustil je kmalu vse delovanje, kar je odbor obžaloval, in po tej nemili okoliščini je moral tudi temu zboru predsedovati predsednikov namestnik. Ako delavnost odbora ni bila tako vspešna, kakor se je morebiti nadejalo, kriva je temu omenjena okoliščina, in pa, daje tudi tajnik kmalu potem opustil vso svoje delovanje, tako dajo bil odbor brez prvosednika in broz tajnika. Zatorej naj slavni zbor ne sodi odborovega delovanja preostro.
O delovanji odbora poroča najprej tajnika namestnik g. Nolli, ki je na prošnjo odbora v seji 10. junija t. 1. prevzel tajniška opravila. Kljubu oviram, ki so narastlo društvu nenadoma iz njegove lastne srede, tudi v tej dobi društvena delavnost ni opešala, in se je trudil odbor spolniti svojo dolžnost, kar mu je bilo mogoče pri omenjenih okolščinah. Družabnikov šteje društvo po tiskanem imeniku 221, med temi je 31 predstavljajočih in sicer 12 ženskih in 1!) možkih, drugi so pisalni, večidel pa podporni udje. Kakih 20 družabnikov pa se ne nahaja v tiskanem imeniku r ker jih prejšnji tajnik ni naznanil odboru o pravem času, da bi se bili mogli natisniti v imeniku.
Glede izdavanja društvenih knjig je odbor spravil v red knjige za prvo in drugo društveno leto 1807 in 1868. Izšel je „slovenske Talije" zaostali 1. vezek.   „Priročna knjiga za glediške diletantante", in 5. 6. 7 ve-zek, vsak obsegajoč po dve krajši igri.   Družabnikom pristopivšim za leto 18C7 poslalo se je vseh 7 vezkov, onim za 1. 18G8 pa za drugo leto odlo čeni 4. 5. G. in 7. vezek.   Vsi vezki skupaj obsegajo 37 '/„ tiskauih pol na vadnega klasikuvega formata.   Igralo je društvo 9 večerov skupaj 13 iger in sicer 3 večere z vstopnino za društveno blagajnico, 2 večera je pripomogla pri koncertih gosp. Heidricha in gospo Odljeve, 1 večer pri dobrodejni besedi za napravo zimskih oblek za uboge šolske otroke, in 3 večere pri be sedah čitalničnih. Skrbel je dalje odbor, da si pridobi izdatne denarne pod poro in javno gledišče vsaj za eno nedeljo na mesec  od deželnega zlima kranjskega. Umrla sta dva družabnika, kterim bodi prijazen spomin. Novemu odboru se prepušča mnogu rokopisov za natis odobrenih.  Sporočilo sklopa z besedami: konečno naj bodo izrečena srčna želja, da bi med slovensko inteligencijo so zbudila veča ljubezen do društva, ki ima toliko važen namen da bi ne pogrešali  med družabniki toliko znanih domoljubov slovenskih Novemu odboru naj bode posebno na srce položeno, da zdaj po odstranjeniii ovirah in spolnenib dolžnostih društva nasproti družabnikom, ne zamudi buditi in vabiti slovenske domoljubo k pristopu.   Le potem bode mogoče da bode delalo društvo z vspehom tudi na literarnem polji z izdavanjem dobrih iger in razpisovanjem daril za izvirna dela, ako bndo našli obilo podpornikov med slovensko domoljubno inteligencija Od novega odbora pričakujemo, da bode krepko se lotil dela in skrbel posobno za to, da častno
ter da se zopet povrne od sedanjega od-ki je gotovo najbolji podpornik vsacega
nastopi društvo na javnem odru, bora tako milo pogrešani rod, napredka *).
Potem poroča o denarnem stanu društva blagajnik Žagar. Dohodkov je bilo leta 1868 skupaj 975 gold. 52 kr., stroškov pa 924 gold 85 kr., tedaj je ostalo gotovine 50 gld 67 kr. Stan premoženja je bil konci leta 1868 skupaj 883 gld. 49 kr., proračun za tekočo leto kažo dohodkov 1261 gld. 49 kr., stroškov pa 1260 gold.
O društveni knjižnici poroča knjižničar g. Guttman. Razen igro-kazov in dramatičnih del tiskanih, namreč 28 slovenskih. 60 čeških in nekaj srbsko-hrvaških, francoskih, laških in nemških ima društvo v rokah 43 rokopisov dozdaj šo no natisnenih slovenskih igrokazov. Ne bodo tedaj še tako hitro prišlo v zadrego zarad natiskovanja iger.
O vspebu prošnje odborove na deželni zbor in o osnovi društvene dramatične milnice poroča v odborovem imenu g. Grasselli. Obrnilo se je društvo do deželnega zbora s prošnjo, naj se mu dovoli denarna podpora iz deželnega zaklada in brezplačno prepusti javno gledišče vsaj dvo nedelji vsak mesec; denarno pripomoč bi društvo najbolj potrebovalo za izdržava-njo dramatične učilnice. Deželni odbor je odgovoril na to, da ima vsled sklepa si. deželnega zbora od 18. sept. in 2. okt. 1868. 1. nalogo, deželnemu zboru v prihodnji seji poročati, kako se ima obračati za 1. 1869/70 podpora za obstoječe gledišče in za slovensko glediško zadeve. Deželni odbor tedaj želi, da mu dramatičnega društva odbor naznani svoje mnenje. Odsek, izvoljen iz odbora dram. društva, da poroča o dopisu deželnega odbora, poročal je glede na to, da je treha za odgojevanjo dobrih igralnih moči dramatične učilnice in na drugi strani pa je tudi želeti, da bi se dobili dobri izvirni igrokazi, po razpisovanji primernih daril, naj se obrne podpora iz deželnega zaklada deloma na prvo, deloma na drugo. Le tako bi bilo društvo v stanu, vspešno zidati duševno poslopje bodočemu novemu zavodu za narodno omiko, ako se kar je mogoče podpira v obeh teh ozirih, ktera sta oba neobhodno potrebna in enako važna. Zato naj so porabi polovica one podpore, ktero bo blagovolil nakloniti deželni zbor dram. društvu, za vzdržavanje dramatične učilnice, druga polovica pa za razpisovanje posebno izvirnih igrokazov. Glede na težave pri diletantiških predstavah je odstopil odbor od svoje prošnje, da so mu prepusti gledišče dvakrat, in prosi samo za eno nedeljo v meseci, dokler si ne bode dobil plačanih igralnih moči. Za učilnico si je pridobil odbor cenjeno moč v gospe j Odijovi, in se odpre že v jeseni učilnica za ženske, za moške pa pozneje.
Potem so bili na vrsti posamezni predlogi. G. Ti sen stavlja predlog, naj se volite dve gospodičini v odbor. Cez ta predlog se stopi na motiviran dnevni red, ker so gospodičnam, kterih število tako žalibog ni preveliko, zraven njih truda, ki ga imajo pri igranji, ne more nakladati še težavni posel odborništ.va, posebno glede na to, da so namerava zmanjšati število odbornikov. G. Žagar predlaga, naj so število odbornikov, po nepotrebnem na 20 pomnoženo, zopet zniža na 12, od kterih mogo trije stanovati zunaj Ljubljane. G. Nolli podpira ta predlog, ker ni treba tako veli-cega aparata, pri kterem le nekteri delajo, a drugi nič. Po kratkem ugovoru g. dr. Poklukarja, naj ostane pri starem, obvelja g. Žagarjev predlog po formulaciji g. Nollija, vsled ktero so spreminja vj. 12 pravil tako, da odbor obstaja iz 12 odbornikov, ki sc dele sami v znanstveni razdelek 7 odbornikov, od kterih mogo 3 stanovati zunaj Ljubljane iu igralni razdelek odbornikov, in v 14. se pristavi, da odbor voli tudi tajnika. Novi odbor naj predloži spremenjena pravila do prihodnjega rednega občnega zbora vladi v potrjenje. Po predlogu g. Grasselbja izreče občni zbor zahvalo vsem gospodičnam in gospem, ki so kot igralni udje podpirale društvo. Vsi na-zoči vstanejo in zakličejo: Živele! G. Kreča predlog, naj so izvoli eden slovenskih časopisov za društveni organ , so izroči novemu odboru.
Potem je bila volitev odbora, pri kteri jo bilo oddanih 46 volilnih listov, in so izvoljeni: Za prvosednika g. Grasselli z 39 gl., za blagajnika g. Žagar z 45 gl. V odbor: gg. Jurčič z 46, Guttman z 45, Murnik z 45, Noli z 45, Valenta Vojtok z 45, dr. Lavrič z 45, Stritar z 45, dr. Bleivveis ml. z 44, Kandernal z 44, Cegnar z 44, Ravnikar Eranjo z 43, dr. Pok lu kar z 42, dr. Hudec z 34, Alešovoc z 34, Drabsler z 31, Šolar z 31, Drcnik Franjo z Ivan z 29 glasovi. Največ glasov po teh so dobili šo gg.: Kreč 19, Koblar 11, Vavru 7, Colloreto 6 in Tisen Ivan 5.
30 in Vilhar Zahukoveo 28,
Poliliuii razgled.
Njegovo veličastno jo pomilostilo na 14 dni v ječo obsojenega 1 i n-škega škoia in mu odpustilo vse pravne nasledke njegovo obsodbe. Škof baje pomiločenja ne bo sprejel.
Bo usto ve rudeče-oplatičono knjige, kolikor je do zdaj videti, po zunajnih državah niso zbudilo nobene posebno zanimljivost. „Kreuz-zeitung" naravnost norce brije, o Reustu pravi: Škoda, da ni šel Beust med časnikarje, potem bi ne bilo diplomatom • treba brati dolgih časnikarskih člankov v obliki službenih depeš iu svet bi se znebil nemirnega državnika, ki ne more trpeti, da bi se kje na svetu kaj dogodilo, kamor bi tudi on ne vtikal svojih parkljev.
Dunajski listi imajo s svojimi dopisniki svojo nesrečo. Eden b r n s k i h dopisnikov v „Nov. IV. Pr." opisovaje ondotne homatije se celo nič ne obotavlja in naravnost dolži Slovane, češ da so oni krivi vsega nereda, ki torej spada na račun „korune češke". Drugi dan pa se oglasi v ravno istem časniku drug dopisnik iz Bnia, ki pa pripoveduje, da je vodja Booijaldemokratidne agitacije. Nemec Mtthtovasser raznašal po mostu novico,
*l Slovenske domoljube storim pozorne na članek „Slovenski slovstveni zavodi" v koledarji družbo sv. Mohora za leto 1670, v kterem nnjdojo več o dramatičnem društvu, kukor tudi v gori omenjeni priročni knjijri za ^lediskn diletante, ki jo naprodaj pri vseli knjigarjih po M kr. Pi»-
daje policija obesila pijanega jetnika, in da je s to lažjo Siril ogenj raz-draženosti. „N. C P." tudi to tiska, pa jej U "R um ne pride, da bi preklicala, kar je dan poprej lagala - saj je lagala samo Slovanom na kvaro.
V Brnu še zmerom vre. Na Dunaji so bil. hitro nash pomoćek proti ljudski razdraženosti - posadno stanje! C. kr. namestniku pa se je vendar osrečilo, da je odvrnil to nesrečo od glavnega mesta moravskoga. O uzrokih nepokeja so sl.ši, da se je 11. t. m. meseca pijan človek, kterega je bila mestna straža zaprla, v ječi obesil in J • nesla govorica, ka so policaji vjetega do Predavanje jo baje dognalo, da se je nesrečnež
neredi, o kterih smo poročali že v zadnjem listn. Ljudstvo vse razbilo, stražniko pretepalo in  načelnika mestni Oblastnija je klicala vojake na pomoč, čem dalje tem več, na ulicah in so ljudstvo razgnali. Sledeče dni so se neredi ponavljali, ljudstvo jo na vojaštvo metalo kamenje, vojaki so streljali, pravijo da tudi v hiše ; mnogo ranjenih, nekoliko mrtv.b, več pa Vojake kličejo v mesto, župan   opominja k miru,   dozdaj   še za-ki pravi: kdor je burjo seja), bo nc-
da se je med ljudstvom raz-smrti trpinčili in potem obesili, sam
obesil drugi dan so
se začeli ljudski je v mestni stražnici policiji ranil", konečno so bili trije
zaprtih.
stonj, kajti resničen je prigovor vihto žel.
Pol." se piše iz Dunaja, da je znana tajna okrožnica na okrajno glavarje "na Češkem pisala se na zapovelje dunajskega ministerstva in da je vlada sama rabila besede, da se ne bi rada kompromitirala, kakor da bi bilo narodom samo za to, da bi se vlade v svoj:h nesrečnih eksperimentih ne kompomitarala, a ne vse in samo za narodno srečo, zadovoljnost in blagostanje. Žalostno vladanje, ki vse svoje visoke namene strinja v tem, da bi se njeno kompromitiranje očividno ne pokazalo!
V Trstu živo klije laško seme. 13. t. m. so je od tam poračalo, da so zaprli 3 dečake, ki so hoteli na pokopališči demonstrirati. Ljudstvo se jo v gručo nabiralo, 20 so jih zaprli, policijska direkcija žuga s postavo: „pesem starega Kranjca" naj bi se zdaj tiskala in razdelila na državne stroške, ona najbolje opisuje naše notranje stanje. Kam plavamo?
Kako sedanja vlada dejansko urestiičuje docembersko ustavo in cesarjevo željo, naj bi bili vsi avstrijski narodi srečni in zadovoljni, kaže med mnogimi drugimi tudi imenovanje deželnega poslanca dalmatinskega g. dra. Klaiča za šolskega svetovalca v Istri. To imenovanje je kazen ne le za Klaiča. ampak za Dalmacijo. Klaič, ki je kot šolski svetovalec v Dalmaciji svoje zmožnosti za to službo dovolj jasno pokazal, prestavljen je samo zato v Istro, ker jo Dalmaciji branil pravice 400,000 Slovanov proti neopravičenemu gospodarstvu 20,000 Lahonov — z eno besedo, k*;r je bil šolnik in Slovim, a no samo ponižni slugi in izdajica svojega naroda, s kterimi lastnostimi so dandenes v državni službi najlaže izhaja. Dr. Klaič jo zdaj iz nova pokazal, da je mož. V pismu do c. kr. namestnika Wagnerja jo izrekel, da novo službo v Istri no sprejema, ker se ustavlja njegovem političnemu in narodnemu prepričanju, da ga prestavljajo iz njegovega dosedanjega delokroga, kjer ga je potreba, v deželo, kjer bi primerno ne mogel tako uspešno delati.   Ko bi imeli Slovani dosta takih mož!
Na Pariški borzi seje raznesel glas, da postane princ Napoleon predsednik ministerskemu svetovalstvu. Novo ministerstvo še ni sestavljeno.
Španija ima zopet novo ministerstvo.
\{'i\/M stvari.
ki je kakor znano od vlade dopuščen, ho
g«
* (Ravnopravnost.) Pred nekterimi tedni se je bil v Pragi ■sprtemu vredniku Tolmunu poslal „intiniat" najviše sodnije, v kterem seje jetniku oznanjalo, da se na njegovo izvenredno pritožbo ne bodo ozirali G. Tolman nemškega pisanja ni hotel sprejeti in je protestoval proti temu, da se tako žali ravnopravnost. Čez nekoliko dni mu jo prinesel birič zapečateno pismo s češkim napisom.   Kjer   je pa Tolman sumil,   da se poj
skim napisom skriva nemški intimut , ni maral za pismo. 9. julija so torej poklicali v jetnisko pisarnico in mu oznanili, da mu bodo pred svedoki prebrali nemški intimat, iu da ima takoj 50 H. globe plačati. G, Tolman jo odgovoril, da se ne pusti siliti, ka bi moral poslušati nemški intimat in jo uložil tudi proti temu posiljevanju svoj protest „Pol." nam nj pove, ali so potem biriči g. Tolmanu šiloma ušesa razklenili ali ne, to p* se jasno kaže, da je ravnopravnost — velika laž.
* (G. dr. V. Zamik in novo dunajsko opersko gledišče.) Pred par meseci smo brali v „Politiki" fulminantne uvodne sestavke in šale
listku zarad tega, da sc je to novo gledišče s 7 milijoni vzetimi || državne cislajtanske blagajne sezidalo, pred 14 dnevi so pa spet „Narod. Listy" zoper to strašno rentačili in ropotali, da morajo češki davko-plače-valci tudi dunajska gledišča pomagati graditi! Zdelo se nam je jako dobro in shodno, da je g. dr. Z. to priliko porabil v svojem govoru za dokazovanje koristi federalizma v Avstriji. — Naenkrat čujemo zavzeti, da je ravno to „verbum delieti", zavoljo kterega mislijo g. dr. Z. tožiti, namreč daje to njegovo trjenje laž bila. Še bolj zavzeti smo bili pa zarad tega, ker češke liste precej za frak zgrabijo, ako le količkaj „verfassungstreu-nim" možom sumljivega zinejo, ali zavoljo tega niso nikogar pred sodnijo pozivali, ofici-jozni listi jim še niti protislovili niso! — Ali spregovoriti nismo hoteli nobene o tem, predno se nismo natanko iz zanesljivih virov informirali, da ne bi nam kdo očital, da so naša data „apokrifna", kakor g. John-ovo povelje — Ali zdaj pa smemo povedati, kar smo o tej stvari iz Beča iz najboljših virov izvedeli in to namreč: da jo imel gosp. dr. Zarnik v svojem trjenji od konca do kraja popolnoma prav, da se je to gledišče iz državne blagajne delalo in se še dela in kinča, da bo morebiti še več od 7 milijonov stalo, kader bo z vsema v redu. Pred nami leži to-le v nemškem jeziku tiskano, nam iz Beča poslano: Staatsbudget fiir 1869. Aller-hochstcr Hofstaat, ausserordentliches Erforderniss: Zur Beischaffung von Garderobe, Requisiten, dann des Musikbedarfes fiir das neue Opernhaus
die nieile Rate mit...........■   .      200.000 gld.
Gesammt-Dotazion . 3.450.000 gkT So ve, kader se je to tiskalo, bilo je še le 3 450.000 gl., od tistega časa se je že to potrosilo! Ta ko-le je! „Tagblatt"-ova lokalna notica bila je škandalozna laž njiva denuncijacija po stari policijski navadi, prosto dre-ganje in duksanje v rebra policije in državnega odvetništva, da bi g. dr. Z., ako je le količkaj mogoče, mandat izgubil.
* (Tatinstvo.) Pretekli torek se je vkradol iz farue cerkve na Oateži, okraj Krški, srebrni ciborij z 50 hostijami in vse cerkveno perilo. Druge cerkvene obleko in orodja se tatovi niso dotaknili.
* (Dokaz ravnopravnosti B ž r o b 1 j e m pribit.) Ko je bil že list končan, prinesel je uradni služabnik vredniku Tomšiču nemško vabilo pred sodnijo v tiskovnih zadevah. Ker vrednik nemškega vabila ni hotel sprejeti, nabil ga je uradni služabnik na vredniška vrata. Živila ravnopravnost nabita na naša vrata!
* (Tabo r v O r ni u ž u) H. avgusta ob štirih popoldne.
* (M i s t i f i k a. c i j a). Toliko časa so nam hudiča - -- na steno mazali, da so nam ga namazali — „Slov. Nar." jo mistificiran. Sestavka, ki smo jih nedavno prinesli češ da sta tiskana v „Jurijčku s pušo", nista mogla hiti tiskana v tem lističu, ker listič sploh nikjer ne izhaja torej tudi v Trstu ne. Pač se nam piše, da je bil zarad onih sestavkov — z drugimi napisi — v Ljubljani „Brcneelj" konfisciran, da sta torej „Brenceljnova" lastnina — ako zopot nismo mistificirani. Slišimo, da sc g. Alešovcu pred sodnijo podtika, ka nam je on poslal pograbljena sestavka. Da dobi duša mir, javno oglašamo, da nam g. Alešoveo še nikdar ni nič poslal, razen v „Triglavu" očitanje, da je naša pisava „geinein". kar je bil pa že pred njim bolje opravil „Tagblatt", kije krepko zarentačil: bodenlos gemeine frecbheit oines erharnilicheii scriblers.
(Kupčij Ska zbornica kranjska.) Društvo „Slovenija" priporoča /a volitev v kupčijsko in obrtnijsko zbornico, ki so bo vršila 29. in 30. t. m. te-le gospode: za trgovski oddelek: J. Debevca. J. Jnmšoka, V. Petričiča, J. Fabiana, J. Hartmana, P. Fortuna, trgovco v Ljubljani; za obrtnljski oddelek gg. : J. Šventnerja. čevljarskega mojstra v Ljubljani, G. Tbnies-a, stavbinega mojstra v Ljubljani, M.Šreinerja, pasarskega mojstra v Ljubljani, P. Sknleta, kovaškega mojstra v Ljubljani, B. Vrhovca, zlatarja v Ljubljani. II. Ničumna. bukvovoza v Ljubljani, A. Čepona, krojaškega mojstra v Ljubljani, A. Prmeta, peka v Ljubljani; za rudarski oddelek spoda barona Mihaela Zois-a, fužinarja v Ljubljani.
* (Iz Ljubljane, se nam piše 15. julija: Tistim trijem ižanskim kmetom, kteri so novce nabirali za novo zastavo, rekel jo včeraj okrajni glavar Pajek, naj plačajo 46 gold. 40 kr., ako hote, da pojdejo vojaci z Iga. To novce jo od njih zahteval brez zapisnika, brez kake razsodbe, in dal jim je naposled listič, na kterem je stalo samo 40 gld. 40 kr., brez čegavega podpisa. Čujemo, da so so možje potloj šli pritožit prvosedniku c. kr. deželnega sodišča. — Za gotovo smo zvedeli, da pridejo v sodnjo preiskovanje vsi ljubljanski gospodje in gospodičine, kar jih je bilo 4. dan t. m. šlo na Ig, torej bodo še gotovejo toženi vsi tisti Ižanci. kteri so v nedeljo šli B zastavo. Koliko oprtnih košev papirja bode zopet popisanega za — nič Preiskovanje se je izročilo staremu slovenskemu prijatelju Grč ar ju.
Udatolj in vrednik Anton Toni s le
i ... f
1 'Uflr   ^a so dober kup na prodaj *Vtt I
jI 4 že rabljene matiene mašine, j
s kterimi se izdelujejo vite in vrtanj vretenicne matice (žraeki I Bchraubenmutter), in bi se dala ž njimi napraviti prav dobra j kupčija v provincijali, kjer so delavci pa tudi izdelavanje
napisom
na
I vodi) po nizki ceni. Pisma z napisom X. M. 579 "oddaja I „Annoncen-Expedition von llaaseiistein et Vogler" na Dunaji.
g0.
Pri Ign. Kleinniajerju in Ped.ftambergu
je ravnokar prišlo na svetlo:
1W" Prescns Liedcr
dcutsch von
A m Pače.
Oena eleg. brošure 30 ta".
Kdor pošlje 32 kr. v frankiranem listu, pošlje mu knjižico frankirano na vsaki kraj
Ign. Kleinmavrova in Fed. Bnmbergova knjigotržnica v Ljubljani.
Lastniki;
Dr. Jože VoNiiJak in drujtl.
1
Tiskar Kduard Jnnžič