iKÌXJVjfl
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
"V ol j;» :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XX.
V Celovcu, 10. januarja 1901.
Štev. 2.
Protestni shod v Celovcu.
Z najhujšim nasilstvom, z uprav nesramnim pritiskom so delali naši nasprotniki pri ravnokar minulih državnozborskih volitvah zoper nas. Le tako se more razlagati za nas nesrečni izid volitev. Da ugovarjajo zoper ta pritisk in glasno pro-testujejo zoper krivice, ki so se godile pri teh volitvah, zbrali so se volilni in tudi drugi zaupni možje iz cele koroške dežele dné 4. januarja t. 1. na velikem protestnem shodu v Celovcu. Prišli so nemški katoliški volilni možje, pa tudi slovenski v velikem številu. Vseh udeležencev je bilo nad 400. Shod se je vršil v gostilni „Masslgarten“.
Otvoril je zborovanje g. kanonik Bittner s primernim nagovorom ter poudarjal, kaj je namen zborovanju. Nato je govoril dež. posl. J. Hub er zlasti o šoli in obstoječem krivičnem volilnem redu. Kazal je na mnoge rane, na katerih hira šolstvo, ter kazal zlasti na krivice sedanjega volilnega reda. Štirikrat že se je predlagalo v deželnem zboru o prenaredbi volilnega reda, a zgodilo se ni ničesar. Sedanji volilni red služi le nasprotnikom, za nas je vnebovpijoča krivica.
Kandidat gorenjekoroških kmetskih občin, R. P ir ker, je govoril o političnih dogodkih minulega časa in kazal zlasti na nedelavnost državnega zbora in njega vzroke. — Kar je govoril o prednosti nemščine pred drugimi jeziki v naši Avstriji, oziroma o nemškem državnem jeziku, moramo pa naravnost zavrniti! Mi nikoli ne bomo priznali take prednosti, ker po božjem in naravnem pravu in tudi po jasnih besedah naših državnih postav so vsi jeziki, vsi nàrodi naše Avstrije ravnopravni, in od tega se ne sme odnehati nekaterim prenapetim kričačem na ljubo.
Kandidat V. kurije, dr. Pupovac, najprej zavrača odurno gonjo, katero so uprizorili zoper njega nemški nacijonalci po svojih listih in shodih. Govornik dobro označuje početje nasprotnikov, ki na najgrši način psujejo in napadajo vsakega, kdor ne dirja za njimi! Dalje označuje sedanjo tiskovno postavo, ki služi nasprotnikom v to, da smejo kar najhujše napadati vsakega, ki jim ne služi. — Govornik se izjavlja za splošno, direktno in tajno volilno pravico, kaže na nemško-nacijonalno gibanje „proč od Rima“, ki je povzročilo že toliko zla in konča z besedami: „Križ naj se ne sveti samo na
fOSLIif li.
Gène in Prhnè.
(Slika. Zapisal J. TP.)
Gène je bil grajščak plemenite krvi, pa vendar se je rad potikal po kmetskih krčmah ter rad občeval s kmeti, ki so ga klicali: „Gospod Géne“ (Evgen)! Slavili so njegovo modrost, ali pa spakovali se nad njim ter trdili, da ne ume ničesar, da se laže, in kakor že gre govorica po kmetskih krčmah. Vendar pa je rad pil, kakor vsak pošten Dolenc. Služil je bil nekaj časa tudi pri vojakih, bajè pri konjiči, dosegel celò dostojanstvo desetnika (korporala), kmetom pa se je lagal, da je bil nadporočnik; čenčal je, da je imel priskrbeti nekdaj na Poljskem za 300.000 konj ovsa in sena, kar se je sevé le njegovi spretnosti in razumnosti posrečilo; hlastal in lagal se je včasih, da si je sam verjel in da so se mu lasje ježili straha pred svojim lastnim širokoustenjem. Kmetje so ga poznali in radi imeli med seboj.
Prhne je bil kmet poštenjak, pameten in zastopen mož, ki ni samo dobro umel kmetijstva, ampak tudi poznal marsikatero živinsko bolezen ter vedel zdravila in sredstva proti takim. Marsikatero tele bi ne bilo živo zagledalo luči sveta, da niso poslali po Prhneta, ki je vselej rad prišel na pomoč in vedel pomagati kravi in zdihajočemu kmetu. Čislali so ga zavoljo tega kmetje na široko okoli in klicali ga spoštljivo: „Gospod Prhnè“, ali vsaj „oče Prhne". Kmetijstvo je bil prepustil že bolj
cerkvenih stolpih, v kmetski bajti, v prodajalnici ; sveti naj se prav posebej še v palačah bogatašev, v postavah, na čelu sodnikov in v vseh srcih."
Vikar V. Podgorc kaže, kako sramotno so se vršile volitve pri nas. S pivom, katero so po-vsodi točili zastonj, so hujskali sodrgo zoper našo stranko, z najneumnejšimi lažmi in zavijanjem so delali zoper nas. Žalostno je, da ga v celi deželi menda ni učitelja, ki bi javno nastopil s krščansko stranko ! Dalje opisuje govornik sovraštvo zoper duhovščino in divje izbruhe strasti pri zadnjih volitvah.
Urednik W al c h er je govoril na to o organizaciji in kazal, kako naj se v bodoče vrši delo za ljudski blagor.
Tako mnogoštevilno zbrani udeleženci protestnega shoda so konečno enoglasno in z odobravanjem sprejeli sledeče resolucije:
Shod krščanskih volilnih mož najodločneje zahteva, da se vendar enkrat odpravi stari volilni red ter se vpelje volilna postava, ki varuje delujoče ljudstvo.
Shod obžaluje, da vkljub predlogom poslanca Grafenauer-ja v deželnem zboru še vedno traja stara krivica.
Shod krščanskih volilnih in zaupnih mož protestuje zoper politično agitacijo učiteljstva. Krščanskemu ljudstvu krščanska načela niso „neumuost", in ono ugovarja temu, da se smatra negovanje krščanskega mišljenja kot potrapanje ljudstva.
Shod nujno prosi knezoškofa in duhovščino, naj stori potrebno za boljšo vzgojo učiteljstva in poživlja krščansko ljudstvo, naj se ne brani nobenih žrtev, da se doseže ta namen.
Shod izreka najglobokeje ogorčenje nad krvavim nasiljem, kakoršuo se je kazalo pri prvotnih volitvah. Povzročiteljem teh izgredov izreka shod svoje zaničevanje, istotako stranki, kateri so bili najslabši pripomočki dobri, da je le dosegla svoj cilj.
C. k. deželno vlado shod nujno prosi, naj v bodoče povsod, kjer se volitve vršč v gostilnah, strogo prepové točiti vpijanljive pijače pred koncem volitve.
Kmetom, ki so bili v Št. Štefanu ob Velikovcu napadeni, shod navdušeno kliče: „živeli!“
sinu, sam pa je rad pohajal po okolici, obiskoval premožnejše kmete in grajščake, modroval in se pomenkoval tudi o bolj imenitnih recéh, nego so krave in prešiči, o vojski, o vinski letini, o bodoči železnici itd. Rad je prihajal tudi na Génetov grad, pregledoval po hlevih pri živini, dokler da je naznanil kdo domačih „gnadljevemu gospodu", da so Prhne od zdolaj. Ta ga je dal poklicati v grad ter prinesti vina. Ako pa ni bilo Prhuèta nekaj dnij v grad, ali če se je Gene dolgočasil doma o slabem vremenu, poslal je po Prhneta v Cerovlog na dom. Prhne je rad vstregel želji „gnadljevega gospoda", posebno rad po trgatvi, ko je bilo že vina ali vsaj mošta dosti v gradu; tako so trdile stare babice, ki vse vedo. Ko je vstopil Prhne s klobukom pod pazduho v jedilnico, silno veliko sobo, kjer je sprejemal Gène, vprašal je pohlevno: Kaj zašafajo, „Vaša guada?" In Gène je namignil stari Trezi, da ga naj prinese en vrč, ki je držal dobro pet litrov današnje mere. Prhnètu je odkazal sedež za mizo, sam pa je navadno korakal v rokavih po dolgi sobi, postal včasih pri mizi, zalil čašo za ovratnik in nalil zopet čaši. Modrovala sta in ugibala vse vrste „imenitne" reči, začenši navadno od vina. — „Kako se Ti kaj zdi letošnje vino, Prhne?" vprašal je Gène navadno izpivši prvo čašo. — „E, malo prezgodaj so brali, gnadljev gospod; takisto bi jaz rekel". — „Ne bodi neumen. Prhne! Saj nisi prismojen. Kaj boš puščal dar božji ptičem, osam in drugej sodrgi v kvar na trtah, ko je enkrat sv. Miha pogledal v deželo? Pij ga, pa je! Malo oster je, malo kisel, pa vse glih prijeten!"
Nekega dné sva obiskala s prijateljem Géneta. Ko stopiva na mostovž v prvem nadstropju, slišiva

in predlaga, da se tam postavi zaobljubljeni križ z napisom: „Gospod, odpusti jim, ker ne vedó, kaj delajo."
Zbrani volilni možje izjavljajo, da s stranko, ki se poslužuje najslabših pripomočkov, da Mo-'^ seže svoje namene, nočejo imeti nobene skupnosti«
Krščanski volilci hočejo državni zbor, ki deluje za koristi krščanskega ljudstva ; to delo pa pričakuje shod samo od krščanskih poslancev.
Da se volitve v tem smislu vršč, prosi shod duhovščino in posvetno razumništvo, naj dela za krščansko časopisje in organizacijo krščanskih volilcev.
Krščanskim kandidatom dr. Pupovac-u, R. Pirker-ju in Fr. Grafenauer-ju izreka shod svoje popolno zaupanje.
Slovenski volilni možje protestu jejo tudi zoper politično nasilstvo, s katerim se tlači krščansko slovensko ljudstvo. Najodločneje zahtevajo, da se vendar enkrat prenaredi krivična razdelitev volilnih okrajev, ki onemogoči celi tretjini deželnega prebivalstva, da bi imelo v državnem zboru svojega zastopnika.
Po končanem shodu se je podala deputacija, katero je spremljevalo okolu 400 udeležencev, k deželnemu predsedniku in knezoškofu, da ju je obvestila o sklepih shoda. — Liberalno-nacijonalni listi po shodu kar divjajo in zabavljajo na vse moči. Dokaz, da je shod bil na mestu.
Državnozborske volitve.
Na Koroškem. Dné 5. jan. je bila volitev za V. kurijo. Izvoljen je, kakor je bilo pričakovati, dr. Artur Lemisch s 428 glasovi. Dr. Pupovac je dobil 78 glasov, socijalni demokrat Eie h 56 glasov. Mnogo slovenskih in tudi nemških katoliških volilnih mož ni šlo volit.
Na Kranjskem. Dné 3. jan. so volila mesta in trgi. V Ljubljani je zmagal dr. Iv. Tavčar z 919 glasovi, t. j. z 72 glasovi večine. Kandidat katoliške nàrodne stranke, kanonik Sušnik je dobil 409 glasov; nemški kandidat Baumgartner 357.
— V gorenjskih mestih je izvoljen bivši poslanec dr. Ferjančič s 632 glasovi, t. j. 43 gla-
iiww MOMmummmBmMnBsmmBmmummaamsaamaBKmamimaimattasasssiss!.
krepki glas Génetov iz jedilnice doneč, kakor bi se prepiral s kom; postojiva in slišiva sledeči dvogovor:
Gène : „ Veš kaj, Ti Prhne ! Ti si en velik osel !"
Prhne: „Kakor zašafajo, Vaša guada!"
Gène: „Veš, Ti ne veš, kako je po svetu, Ti ne veš, da je veliko mesto Pariz na svetu."
Prhnè: „Kakor zašafajo Vaša gnada."
Gène: „Veš, tam v mestu Parizu bo velika svetovna razstava; tam bodo se sešli ljudje celega sveta, kar ni neumnih."
Prhnè: „Kakor zašafajo Vaša guada."
Gène: „No, tudi jaz se popeljem v Pariz gledat razstavo in Ti pojdeš z menój."
Prhnè: „Kakor zašafajo Vaša gnada."
Gène: „Pij ga no, pa poslušaj, ki si en osel!"
Prhnè: „Kakor zašafajo Vaša gnada, saj ga pijem. Ko bi le kaj bilo prigrizka."
Gene: „Čakaj no, Ti si tudi zmirom lačen, kakor gad, ker si neumen. Tù le v omari imam še nekaj mrzlega zajčka od sinoči; no pa jej in pij in poslušaj!"
Prhnè! „Kakor zašafajo Vaša gnada."
Gène: „Tak’ jaz se popeljem v Pariz, in Ti pojdeš z menoj. Dal te bom obleči čisto škrlatastega in Ti boš hodil po vseh štirih za menoj."
Prhnè: „Kakor zašafajo Vaša gnada."
Gène: „Pa se bodo ljudje čudili: Ta mora biti imeniten gospod, ker ima tako čisto škrlatastega strežaja, ki hodi po vseh štirih za njim.
Prhnè: „Kakor zašafajo Vaša gnada."
Gène: „Pa se bom jaz nazaj ozrl, pa porečem : »Pasja duša vstani« !"
Prhnè: „Kakor zašafajo Vaša guada."
sovi večine. Njegov protikandidat J. Šuman je dobil 495 glasov, socijalni demokrat Kopač 48 glasov.
V	dolenjskih mestih je izvoljen notar Plantan s 386 glasovi, t. j. 30 glasovi večine. Protikandidat prošt dr. Elbert je dobil 324 glasov.
Na Primorskem. Dné 3. januarja je volila V. skupina. Na Goriškem dobila sta Slovenca dr. Gregorčič 145, dr. Tuma 141 in Lah Pinetti 122 glasov. Pri ožji volitvi je zmagal dr. Gregorčič s 146 glasovi. Dr. Tuma je s 141 glasovi ostal v manjšini. — Y Dalmaciji sta bila isti dan v mestni skupini izvoljena dosedanja poslanca hrvatske nàrodne stranke Anton Š u p n k in Borčič. — V V. skupini Istre je žal propadel dosedanji poslanec dr. Matko Laginja z 282 glasovi proti 313, katere je dobil Lah dr. Ben ati. Socijalni demokrat Kristan je dobil 17 glasov. —
V	Trstu so dosegli Slovenci velik moraličen uspeh. Njihov kandidat dr. Rybaf je prišel v ožjo volitev z Lahom Hortis-em. Prvi je dobil 6438, drugi 8039 glasov. V ožji volitvi je zmagal Hortis z 10.719 glasovi. Dr. Rybaf je dobil 8451 glasov. Tržaški Slovenci so se pri tej volitvi držali izborno. Slava jim!
Na Štajerskem. V V. kuriji za Spodnje Štajersko je zmagal dosedanji poslanec dekan Ž i č k a r s 396 glasovi. Njegov protikandidat Drag. Hribar je dobil 140 glasov, socijalni demokrat Cobal pa 54 glasov. — Na srednjem Štajerskem je izvoljen nemški konservativec baron Morsey s 418 glasovi proti 175. Slovenski kandidat Mlakar je bil njemu na ljubo odstopil. — Na Zgornjem Štajerskem je zmagal kršč. socijalist Schoiswohl s 313 glasovi proti 301. — V Gradcu je propadel dosedanji poslanec, socijalni demokrat Resel, proti nemško-nacijonalnemu kandidatu O. Wilhelm-u, katerega so podpirale tudi druge stranke. Prvi je dobil 17.770, drugi 18.364 glasov.
Splošni pregled. Dné 3. jan. se je vršila volitev 47 poslancev za V. kurijo. Pri tej volitvi so socijaldemokratje zgubili skupaj 8 mandatov, in sicer na Oeškem 6, na Moravskem (Olomuc) in Štajerskem (Gradec) po 1. Pridobili so 4 mandate: 1 v Šleziji, 3 na Nižjeavstrijskem.
V	dveh slučajih so prišli v ožjo volitev. — Mlado če hi so zgubili 4 mandate, češki n dr o d ni delavci pa priborili 6 mandatov. — Nemški radikalci so pridobili 5 mandatov, izgubili 1. — Katoliška ljudska stranka je izgubila 1 mandat (Solnograško), krščanski socijalisti na Nižjeavstrijskem so izgubili 3 mandate, v dveh okrajih pridejo v ožjo volitev. Nemška ljudska stranka je pridobila 2 mandata.
Peta božičnica ^Narodne sole“ v Št. Rupertu pri Velikovcu.
(Dopis iz Velikovca.)
(Konec.)
Poseben užitek nam je napravila glavna predstava prelepe božične igre »Silvestrija, gozdna vila“. Tako dolga in težka igra se v naši „Nd-rodni šoli" še nikdar ni predstavljala, zakaj predstava je trpela blizu eno uro. Zložil je pa ovo igro po neki šotski basni in sicer po verzih nadučitelj Eriedrich pri Sv. Jerneju blizo Gratweina na Šta-
Géne: „Pa boš Ti skočil po koncu, salutiral in vprašal: »Kaj zašafajo Vaša guada«?"
Prhne: „Kakor zašafajo Vaša guada."
Gène: „Pa Ti bom dal jaz povelje, pa porečem: »Pasja duša poberi se od mene«; pa boš zopet padel na vse štiri in kobacal za menoj."
Prhne: „Kakor zašafajo Vaša guada."
Med tem sva vstopila s prijateljem in smeha ni bilo kraja in konca.
Smešničar.
*	Dober odgovor. Župnik vpraša moža: „Kaj želite pa vi?“ Mož: „Ločiti se hočem od svoje žene!" Župnik proti ženi: „Katera pa je vaša želja?" Žena: „Ločiti se hočem od svojega moža!" Župnik: „Draga moja, kjer med možem in ženo vlada tako sporazumljenje, ni nobenega vzroka za ločitev. Le pojdita lepo domov in živita v miru in edinosti med seboj!"
*	Preklic. V krčmi so imeli silno surovega hlapca. Nekdaj reče gost: „Ta hlapec je prav tako surov kakor naš župan!" Ko župan to zve, zatoži gosta, da mora preklicati te besede. Gost jih prekliče drugi dan tako-le : „Ta hlapec ni tako surov, kakor naš župan!"
*	Nedolžen. Sodnik: „Ali ste res rekli, oče Dremota, da je sosed Kolenec tat in slepar?" Dremota: „Res je, res, ali jaz, gospod sodnik, tega nisem rekel!"
*	Tajitev. Sodnik: „Ti si gospodarja, pri katerem si služil, okradel; se upaš tajiti?" Zatoženec: „Da, gospod sodnik, če mislite, da kaj pomaga, že tajim!"
jerskem ; nalašč za našo božičnico je peto igro poslovenil in prav pesniško priredil vrli naš slovenski pesnik gosp. Bogdan. Hvala mu ! Težka je pa ta igra sosebno tudi radi tega, ker se velik del igre poje in sicer se nahaja v igri kar sedem različnih napevov. Igra se vrši sredi velikega gozda v božični noči. Po basni so gozdi obljudeni z različnimi duhovi sosebno z gozdnimi vilami in s pritli-kovčki. Tam stanuje tudi božični mož. Ta (Tomaž Gros) najpoprej nastopi, nosi dolgo sivo obleko, na glavi špičasto kapo in ima dolgo, do pol telesa segajočo brado. Spada tedaj v vrsto pritlikovcev. Resen je njegov obraz, vidi se mu, da je poln skrbi, kar nam tudi razodene. Približal se je sv. večer, ko se po hišah za mile otročiče postavi božično drevo. Božično dete mu je poslalo strogo zapoved, naj pripravi za vse otroke razna božična darila. Ali on spominja se svojih tovarišev v gozdu, te pokliče tedaj na pomoč. Od raznih stranij pride mu osmero pritlikovcev pomagat, vsi enako oblečeni v dolge sive plajšče s kapicami, katere imajo čez glavo potegnjene in z dolgimi bradami. Prelepo prepevaje prineso gozdni duhovi razna darila, pozlačene orehe, jabolka, fige, konjičke in drugo otroško igračo. Božični mož jih zahvaljuje na njihovi postrežljivosti in jih zopet odslovi. Ne daleč od gozda stanuje ubog ali pošten kočar Peter ; poleg skrbi za vsakdanji kruh tare ga še velika nadloga, žena njegova leži na smrt bolna na postelji. Sredi gozda pa stoji kapelica Materi božji posvečena. O njej gre govorica, da, ako kdo v božični noči ravno ob času cerkvenega opravila tam moli, je uslišan, če se v katerikoli nadlogi k Materi božji zateka. Da si le misliti, kaj takega je že za otroke kaj strašnega, vendar ljubezen do bolne matere premaga Petrova dva majhna otroka Reziko (Lizika Muhar) in Lojzeka (Matija Lušin), da se skrivši v sveti noči podasta molit v ono gozdno kapelico. Mali Lojzek je pač ves prestrašen, ali še bolj ga muči skrb, da, ker ju v božični noči doma ne bo, utegne božični mož, ki ta večer božična darila raznaša, pri Petrovih memo iti, ker mu nihče vrat ne bo odprl in tako otroka božičnih daril ne bota dobila. Bolj pogumna je sestrica Rezika. Otroka sta došla v kapelico, ali strah in groza ju prešine, ker čujeta iz gozda tulenje volkov. Ni mogoče tedaj še po noči se zopet nazaj na dom vrniti. Iskreno tedaj otroka molita k nebeški kraljici za bolno svojo mamico in tam v kapelici za-spita. Otroške glasove je čula gozdna vila Sil-vestrija (Mici Weis), pride tedaj v zeleno obleko oblečena in z gozdnim vencem ovenčana. Uboga speča otroka se jej smilita v srce. Sklene ju bogato obdarovati. Zdaj pridejo angelčki (osmero belo oblečenih deklic), ki prepevajo nebeške pesmi. Na Silvestrijin ukaz prihitijo njeni služabniki pri-tlikovci, ki postavijo božično drevo, ga prepevaje okinčajo z raznimi darovi in konečno prižgč na njem svečice. Nato Silvestrija probudi speča otroka in jima podari kot plačilo za njeno ginljivo ljubezen do matere bogato okrašeno božično drevo. Med tem je napočilo božično jutro, procesija prepevajočih romarjev približa se gozdni kapelici. Med romarji nahaja se tudi oče Peter. Zelo je oveseljen, ko vidi zopet svoja zgubljena otroka, ali veselje otrok je še večje, ko jim oče pové, da je mati božja njene molitve uslišala in je mati popolnoma ozdravela. Romarji zapojó nato zahvalno pesem in s tem igra konča. Reči moramo, da so otroci igro res izvrstno predstavljali. Bili smo ob utisu igre prav očarani, videti krasno napravljeno obleko gozdne vile, angelčkov in pritlikovčkov in njihovo milodoneče petje.
Ko je še učenka Pepka Pušl, obdana od vseh otrok igralcev, jako izvrstno govorila zahvalni govor za božična darila, je bil spored slavnosti končan in sledila je razdelitev daril med otroke. Bili smo v velikih skrbeh radi daril, ker se je število otrok zopet povišalo, in ker je število ubogih otrok sploh veliko. Ne moremo tedaj zadosti zahvaliti milega Boga, da je nam tudi letos obudil toliko preblagih dobrotnikov, ki so nam toliko darov naklonili, kakor še nikoli poprej. Prejeli smo samo v denarju ogromno svòto 40 4 krone, in sicer so darovali:
Neimenovana dobrotnica 100 kron. Preč. g. Lamb. Einspieler, stolni prošt v Celovcu, 20 kron. Preč. g. Janez Wieser, dekan v Velikovcu, 20 kron. Neimenovan dobrotnik 20 kron. Neimenovan dobrotnik iz Beljaka 20 kron. Č. g. M. Šervicelj, komendator na Heberci, 20 kron. Č. g. Fr. Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu, 10 kron. Č g. J. Rozman, tajnik Mohorjeve družbe, 10 kron. G. dr. Val. Janežič, c. kr. štabni nadzdravnik v pok. v Celovcu, 10 kron. G. Fr. Sadnikar, trgovec v Celovcu, 20 kron. Č. g. Fr. Petek, župnik v Grebinju, 10 kron. č. g. Štef. Sokolšek, župnik v Št Juriju ob Žili, 10 kron. Neimenovan dobrotnik v Pliberku, 10 kron. Slovensko omizje v Beljaku po g. Hoch-miiller-ju 10 kron. C. g. J. Traven, župnik na Obirskem, 5 kron. č. g. J. Trunk, župnik v Kazazah, 5 kron. Č. g. dr. M. Ehrlich, prefekt v Celovcu, 8 kron. Č. g. nadžupnik Fr. Korošec, Fr. Višnar in Ant. Postružnik s Štajerskega vkup 6 kron. Jan. Vospernik v Gorjah 10 kron. G. Vek. Legat, poslovodja v Mohorjevi tiskarni, 5 kron. Neimenovan dobrotnik v Celovcu 4 krone. Č. g. kanonik Val. Weiss v Velikovcu 4 krone. C. g. A. Kaplan, provizor v Lipi nad Vrbo, 3 krone. C. g. Pr. Matevžič, provizor v Št. Juriju na Vinogradih ob Velikovcu, 4 krone. C. g. Vacl. Čeh, župnik
v Št. Štefanu pri Velikovcu, 2 kroni. Č. g. Val. Šitelkopf, provizor v Vovbrah, 1 krono. Č. g. Jož. Dobrovc, mestni kaplan v Pliberku, 2 kroni. L. Oraš p. d. Primožič, kmet v Vogljah, 5 kron. L. Tomaž v Št. Rupertu 4 krone. J. Šumah, župan v Dobrlivasi, 2 kroni. G. J. Apih, c. kr. prof. v Celovcu, 5 kron. Gr. Muhar p. d. Pokržnik. kmet v Atnivasi, 2 kroni. Neža Cikulnik v Šmartnu 2 kroni. Ant. Cikulnik p. d. Špajsar v Šmartnu, 2 kroni. Tom. in Filomena Cikui-nik p. d. Škorjanc v Mrzlivodi, 3 krone. M. Škofič p. d. Murk, kmet v Št. Juriju, 2 kroni. J. Pušl p. d. Štefan, predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda v Važenbergu, 2 kroni. Robar Fr., c. kr. okr. tajnik v Velikovcu, 2 kroni. J. Ravtar p d. Kavan v Klopcah 2 kroni. J. Rutter p. d. Klemen v Ribnici (Št. Peter) 1 krono. Marija Janežič, kmetica v Št. Jakobu, 2 kroni. Katica Pušl p. d. Urhova v Št. Rupertu 1 krono. Ana Taler v Št. Rupertu 1 krono. G. J, Čarf, kolarski mojster v Velikovcu, 1 krono. Neimenovan kmet pri božičnici dal 1 krono. Volb. Ellersdorfer v Mlinskem grabnu 2 kroni. Učenke: Mici Weis 4 krone, Franja Zupan 2 kroni, Julka Bruner 2 kroni, Hafner Ana 2 kroni. Gojenke: Antonija Gros 2 kroni, Pavla Vodnik 2 kroni. Uršula Godec 1 krono.
V blagu so nam za božičnico poslali: visokorodna gospa ekscelenca Ivana baronica Pino 24 metrov lepega barhenta za zgornjo obleko, 50 žepnih rutic, 12 parov za-pestnikov in pecivo. Gospa Kat. Otovic, trgovka v Celovcu, nekaj blaga in rokavic. Preblaga gospa Gabrijela Preissova, pisateljica v Pragi, 7 že narejenih celo novih oblekic za deklice, 24 rutic in 4 hlačice. Gospa Anica dr. Krautova v Celovcu 20 metrov lepega sivega blaga za obleko za deklice. G. Cehner, svečar v Velikovcu, mnogo svečic in veliko peciva za božično drevo. G. Danijel Mitterberger, krojaški mojster v Velikovcu, podaril je 10 narejenih hlač za deklice. G. Val. Pibater, pekovski mojster, daroval je tri šartelje. G. Čarf, kolarski mojster v Velikovcu, in g. Anton Cikulnik p. d. Spajsar v Šmartnu poslala sta jabelka za otroke. Lovro Murko p. d. Vrank Nad Dravo podaril pa je lepo smreko kot božično drevo.
Obdarovanih je bilo vseh 177 otrok, in sicer je dobilo obuvalo 15 otrok, obleko pa je dobilo 20 dečkov in 64 deklic, vsi drugi pa so dobili srajce, jopice, predpasnike, nogavice itd. Vsak je prejel, česar je najbolj potreben.
Ne najdemo besedij, da bi se preblagim dobrotnikom dostojno zahvalili na izredno veliki njihovi darežljivosti. Ginjenim srcem kličemo v imenu naše šolske mladine: Bog plati stoterno! H koncu je še naša dolžnost hvaležnim srcem se spominjati tudi naših čč. šolskih sester. Koliko truda jih je stalo, posebno č. sestro Cirilo, toliko otrok pripraviti za deklamacije, razne predstave in sosebno petje, koliko je bilo treba časa žrtvovati za napravo obleke za igralce, koliko za razvrstitev božičnih darov. Ljubi Bog bodi čč. sestram obilen plačnik ! Letošnja sijajna naša božičnica bila je po obilni darežljivosti in po ogromni udeležbi dovršeno delo vseh slojev našega nàroda na Spodnjem Koroškem, sijajna manifestacija slovenske nàrodne zavesti nasproti grdemu odpadništvu, najjasnejši dokaz, da Slovenec na Koroškem še živi. Ker pa uprav naša „Narodna šola" tako izvrstno deluje za odgojo kremenitih značajev, ko nam zagotavljajo boljšo nà-rodno prihodnjost, tedaj je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da vrlo našo družbo sv. Cirila in Metoda, ki je s tolikimi žrtvami našo šolo postavila in jo vzdržuje, z vsemi močmi podpira. Naj tedaj duh vzorne nàrodne požrtvovalnosti in duh, ki je v naši dični šolski družbi poosebljen, čedalje bolj prodira v vse sloje našega nàroda. V to po-mozi Bog! Končam tedaj svoje poročilo z besedami prelepe naše nàrodne „Pesmi koroških Slovencev", katero so naši otroci pri letošnji božičnici tako navdušeno peli:
Naj zato nas duh navdaja,
Samov duh in njega djanj ;
Narod naj v zavesti vstaja
Iz pretežkih, hudih sanj.
Dopisi.
Družba sv. Cirila in Metoda je sprejela v zadnjem četrtletju s Koroškega sledeče prispevke: Posojilnica v Sinčivasi 109 kron, podružnica v Medgorjah 36 kron, uprav-ništvo „Mir“-a 54503 kron; Vinko Poljanec, semeniški duhovnik v Celovcu, 14 kron ; podružnica v Škocijanu 35-10 kron, šentjakobska posojilnica v Rožu 100 kron, podružnica v Kotmarivasi 25 kron; prof. Ant. Artel v Spod. Goričici ob Celovcu 10 kron. — Zadnji izkaz družbenega odbora pravi: Iskreno se zahvaljujoč vsem požrtvovalnim darovateljem, našemu za družbo vnetemu časopisju, delavnim podružnicam in slavnim slovenskim posojilnicam izrekamo nado, da se v bodoče zanimanje č. občinstva do naše družbe povekša, darovitost pa pomnoži. Upamo od sleherne Slovenke in slehernega Slovenca posredne podpore ob kavi, vžigalicah, svinčnikih in dr. rečeh, ki se prodajajo v družbeno korist, in neposredne podpore z novčnimi prispevki. — Č. č. družbenim dobrotnikom veselo, srečno novo leto: sebi pa mnogo posla z vknjiževanjem gostih prispevkov želi blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Št. Štefan pri Velikovcu. (Posledice krvave volitve.) Neizbrisljivo ostal bo nam v spominu dan 4. decembra m. L, ko so po končani volitvi po obilni pijači razdivjani Vovberjani udrli za našinci celo v naše pokopališče in tam na daritveni mizi pred cerkvenimi vratmi našinca, kmeta Kovača, z nožmi nevarno ranili. Ker je tedaj na posvečenem kraju se prelivala človeška kri, je bilo vsled tega naše pokopališče oskrunjeno. Po naročilu mil. g. knezoškofa moralo se je pokopališče vnovič blagosloviti, kar seje zelo slovesno zgodilo v nedeljo pred novim letom pred popoldansko božjo službo. Žalostno slovesnost opravil je ob asistenci vovberskega gospoda provizorja in našega domačega g. župnika ter ob polnoštevilni
udeležbi faranov preč. g. dekan J. Wieser iz Velikovca. Najpoprej je imel g. dekan na pokopališču ganljiv nagovor. Rekel je, da so imeli stari pogani in judje tempelne in zavetišča, v katera so smeli preganjani vbežati in nihče ni smel jim tam kaj žalega storiti. Katoliškim kristijanom pa, katerim sveti luč prave vere, še okrog cerkve, v kateri Bog sam zakramentalno pričujoč prebiva, se nahajajoče posvečeno pokopališče ni dosti sveto, da tedaj na tem svetem kraju doprinašajo krvavo zločinstvo. Kri, katera je bila tukaj prelita, vpije k Bogu v nebesa za maščevanje, da bi Bog ojstro tiste kaznoval, ki so se tako daleč spozabili. Resni in odločni nagovor je napravil na navzoče mogočen utis, tako da so bili do solz ginjeni. Potem je g. dekan pokopališče vnovič blagoslovil in konečno opravil v cerkvi litanije z blagoslovom. Že mesec dni je minulo od tega žalostnega pretepa in še zdaj dva najbolj ranjena kmeta, P uši in Kovač, nista do celega ozdravela. Posebno omilovanja vreden je Kovač, kateremu so Vovberjani glavo tako pobili, da še zdaj ves omamljen hodi okrog. Dal Bog tudi tema mučencema kmalu ozdraveti, zločincem pa zasluženo kazen!
Št. Vid v podjunski dolini. (Občinska volitev.) Na dan sv. Janeza, dné 27. decembra, smo imeli volitev občinskih odbornikov za Rikarsko občino. Veliko čudo! Mohličanov ni bilo k volitvi, torej je morala biti zmaga naša, in izvoljeni so v prihodnji občinski zastop samo Slovenci ! Dobro !
Pliberk. (Požarna bramba.) Na Ponikvi v pliberški okolici se je ustanovila dné 30. dec. požarna bramba. Načelnikom je bil izvoljen p. d. Radar, posestnik v Ponikvi. Naj udje na novo ustanovljene požarne brambe ne pozabijo, da jih je rodila mati Slovenka; naj bo društvo v resnici le bližnjemu v pomoč!
Prevalje. (Veselica. — Številke.) Tukajšnja požarna bramba je napravila jako prijeten in živahen Silvestrov večer s tombolo. Dobička je pripadlo brambi nad 70 gld. Hudomušni jeziki dražijo navadno Prevaljčane, da se navadno „pre-val“-ijo čez prag starega leta v novo leto; no, tega letos ni bilo; „prevaljali“ se niso, a zasukali so se. — Župnija Marije ob jezeru pri Prevaljah, ki šteje 4770 duš, je imela v preteklem letu 113 porodov (med temi 25 nezakonskih, med katerimi je 10 tujih, tako da je domačih nezakonskih samo 15), 127 pogrebov in 24 porok. Šolskih otrok se poučuje vil razredih 700. Nezakonske matere se ne bodo več vpeljevale; nobena več nikoli; naj smatrajo to za jubilejni dar — iz Rima.
Prevalje. (Božičnica krščanskih delavcev.) Društvo krščanskih delavcev v Prevaljah je tudi letos napravilo lepo božičnico. Radostnega obraza so se ozirali vsi na krasno božično drevo. Bilo je krasno in bogato obdarjeno; hvala gospodičnam, ki so delavcem na ljubo toliko darovale daril in časa. Obdarjenih je bilo 90 delavcev s prav koristnimi darili. Svečanost se je začela na novo leto ob 3. uri popoludne s petjem domačega cerkvenega zbora. 0. g. T rep al, tajnik društva, je imel umestni govor; pokazal je vse zasluge, katere ima krščanstvo za delo. H koncu se je začela vesela „dražba", ki je vsled živahnega meše-tarenja g. predsednika Rupnika, ter vsled nesebične darežljivosti povabljenih gostov, prinesla okoli 35 gld. Povrni Bog! Veja zavejo se je kupovala; skoro nobena ni šla pod krono. Smeha, presenečenja, prevare, je bilo dovolj. Predsednik g. Rupnik, ki z veliko skrbjo deluje za društvo, se je konečno zahvalil vsem dobrotnikom, med katerimi je prvi domači č. g. župnik Kesnar.
Prevalje. (Snega še nimamo. — Ljudsko štetje.) Solnce vsaki dan še močno ogreva zemljo. V visoki Strojni sta dva kmeta malo pred božičem še pšenico sejala. Na svetega Štefana praznik smo še jedli — grozdje, odtrgali smo ga sveže raz trto! Pa človek se vsega naveliča; radi bi imeli že snega; zakaj je nam zima brez snega? Zakaj je nam pa ljudsko štetje — brez dobička, si pa mislijo nekateri drugi. Radovedni smo, koliko Prevaljčanov se bo prevalilo po „občevalnem jeziku" v vabeče naročje nemštva. — Ljudsko štetje ali popisovanje — ali ni to pravcata »politična spoved", ^novoletna spoved". Pa čudno; noben se ne brani spovedati se; zmirom rade-mlade morajo tudi (hočeš nočeš) napovedati svojo 28. ali 30. leto. Ni mrmranja, ni hudovanja; še »spovedni groš“, katerega je naložil prevaljski občinski urad, daruje vsaki rad. No, razlika mora biti med letošnjo »novoletno" in »velikonočno" spovedjo!
Št. Jakob v Rožu. (Vozna pošta.) Na kar smo že toliko časa željno čakali, se nam bo vendar enkrat izpolnilo. Dobimo namreč vozno pošto, ki bo vozila med Rožekom in Bistrico v Rožu. Doslej smo imeli samo poštnega sela, ki je hodil vsak dan enkrat v Rožek. Nova pošta prične voziti dné 16. januarja in sicer po tem redu: Odhod iz Št. Jakoba ob 9. uri predpoludnem ; prihod v Rožek ob 10. uri. Odhod iz Rožeka ob
11. uri, prihod v Št. Jakob ob 12. uri. — Odhod iz Št. Jakoba ob 12. uri 10 minut popoludne ; prihod v Bistrico ob 1. uri 55 min. Odhod iz Bistrice ob 4. uri popol. ; prihod v Št. Jakob ob 5. uri 45 minut. Z novo poštno zvezo je vstreženo dolgoletnim željam tukajšnjega prebivalstva.
Rožek. (Občinske volitve.) Dné 27. decembra smo imeli občinske volitve. V tretjem razredu smo zmagali s 57 glasovi, naši nasprotniki so dobili samo 29 glasov. V drugem razredu smo propadli; naši možje so dobili 11 glasov, nasprotniki 28. V prvem razredu se volitve sploh nismo udeležili. Nismo propadli premagani od Nemcev, ampak po neznačajnosti naših bratov, to je, nemškutarjev. Ne zmenili pa bi se več za volitev, ko bi naši nasprotniki v »Karat. Nachrichten" št. 103. nam ne očitali nepoštenost. Koliko je na tem resnice in kje se je delalo z lažmi in „knifi“, kakor pravijo, naj vidi dopisun beljaške Uršike in njegovi resnicoljubni bratci iz sledečega: Že pred volitvami se je nam ponujal od poštene nemške strani, od spoštovanja vrednega moža kompromis, da bi v občini ne bilo prepirov. Mi smo bili pripravljeni k pogovoru. A pet dnij in zopet tri dni pred shodom, na katerem naj bi se dogovorili, začeli so naši nem-čurji agitacijo zoper nas. Potemtakem nismo smeli zaupati kakemu dogovoru, ko so že hinavsko in za hrbtom delali zoper nas. Zato smo tudi mi svoje ljudi opozorili na volitev. Seve nam po mnenju liberalcev to ni dovoljeno; samo »fortšritlarji" imajo pravico agitirati in begati ljudi. In begali so jih kar se je dalo. Kmet Ciper, ki je bil svoje dni tak Slovenec, da je imel biti zapisan v zlato knjigo, ko so Slovenci prvokrat zmagali za državni zbor, ki je zoper liberalce pri raznih volitvah delal in naše može agitirati učil, je n. pr. ljudem govoril, da bodo morali župniku zidati nov farovž, napraviti nove duri za 100 gld. (!) itd. Ali se to ne pravi begati ljudi? Kake poprave bodo pri farovžu potrebne, o tem ne bo odločal ne dopisun, pa tudi ne »fortšritlihe partei" ali liberalni občinski zastop ; to menda gospoda sama vé, ali pa bi mogla vedeti; sedaj je laž le na vaši strani. In to ste priznali tudi pri komisiji, kjer je vaš zastopnik rekel: »Agita-tionsmittel muss sein." — Dalje: ali ni to, ne „knif“, ampak kaj druzega, če je kmet Drzovc ljudem žugal, da mu bodo morali dolge vrniti, če volijo s Slovenci? Kaj pa ste delali pred in pri volitvah? Mi smo morali skoraj vsak po listek k občini, vi ste jih imeli na razpolago kolikor ste hoteli, in ste jih našim ljudem vsiljevali ; vlekli ste naše ljudi v gostilno in tam jih pregovarjali, celo v volilni hiši ste imeli posebno sobo in celo kuhinjo in tam našim ljudem dajali listke, zaznamovane s križci. Saj je trgovec g. Keršbaum sam očitno priznal, katera naša dva moža iz II. razreda sta na ta način volila z vami. Ali so to „Unwahr-heiten und Kniffe", katere hočete očitati nam?! A ne dosti te zvijače, celo do surovih izgredov je prišlo. Po volitvi v III. razredu, kjer so nasprotniki propadli, skočil je gozdarski pomočnik in kmet Ko-delič vpričo volilne komisije pred tajnika g. učitelja, in ga je surovo napadel, da je »nemško reč" izdal in se pred volitvijo dogovoril z g. Rutarjem, kar je g. Rutar očitno izjavil, da ni res. Pri tej priliki je g. Rutarja napadel tudi krčmar Heber, kateri je celo v volilni sobi (!) pijačo prodajal in klical »Hinaus mit den Windischen", čeravno je njegov trebušček le od slovenskih denarjev tako masten. Slovenci, zapomnite si ta klic! — Pred volitvijo v II. razredu so nemškutarji letali po volilce, ki niso hoteli k volitvi, enega so izvlekli iz peči in ga s silo oblačili, celo črevlje mu sami obuvali in mu obečali zastonj pijačo, da le gre! In to se imenuje prosta volitev ! Ko so se naši vračali od volitve, kričali ste za njim „Heil“ in die »Schwarzen". Med temi kričači sta bila tudi dva gospoda, od katerih bi pričakovali več olike ; eden se šola na tehniki, drugi na kupčijski šoli v Gradcu. To ne kaže fortšrita ; pri nas ima vsak hlapec več omike. Ti in še drugi mladiči, ki sploh nimajo volilne pravice, so kričali: »mi bomo določili, kdo bo voljen", da jih je sam mož njih stranke moral opomniti, da nimajo tu nič opraviti. Čudimo se tudi temu: Točno ob 3. uri, ko se je začela volitev v L razredu, so c. kr. uradniki kakor en mož korakali iz sodnijske hiše na bojišče, rešit ne nemštva ampak nemškutarijo! Postavili so se tedaj g. c. kr. uradniki, po večini Nemci, pod nemškutar-sko kmečko komando. Je-li to častno? S čemur so nasprotniki pred volitvijo našim ljudem žugali, to zdaj držč. Mogočni Drzovc (Nemec?!) piše nekemu našemu volilcu do besede: »In bienen acht Tagen zu erlegen sonstige Klage Summa 80 Kronen. Johann Lahsnig." — Sami se hvalite, da ste naše pregovarjali in da je n. pr. Trupe iz Šmartna volil z vašimi listki :_ celo stavite za liter vina, da je tako. Sami zdaj smešite one Slovence, ki so z vami volili, češ »da je to sramota, da niso volili s Slovenci." Vi odpadniki, le čujte te besede! Samo ob volitvah ste dobri, potem vas kot izmučkano limono vržejo proč! — Seveda je šlo tudi po g. župniku!
»Če bi Slovenci zmagali, jaz bi bil fajmoštru suknjo dol strgal," tako je rekel tudi-Slovenec Postrajnik! A dosti s tem! Vsakdo spozna, kje je pravica, — in kje hinavščina, laž, nasilje. Spoštujemo poštene Nemce in smo ž njimi radi živeli v miru, toda iz-dajice in lažnjivce — zaničujemo. Našim zavednim možem, ki so ob tolikem pritisku ostali trdni, pa kličemo: slava!	—r.
Novičar.
Na Koroškem.
Nova domovinska postava je stopila v veljavo z dnem 1. jan. t. 1. Po tej postavi dobi v občini domovinsko pravico (pristojnost) vsak, kdor je v občini prostovoljno in neprenehoma bival 10 let. Kdor je torej v kaki občini že od dné 1. januarja 1891. leta, ima v nji tudi domovinsko pravico; a zglasiti se mora vsak sam zanjo, pristojna oblast pa mu pristojnosti ne sme odreči.
Občinske volitve. Dné 27. dec. je bila volitev na Rudi. Občina je ostala v rokah nasprotnikov. — V O t m a n j a h so izvoljeni sami nasprotniki. — Županom v Velikovcu je zopet izvoljen znani H. Pinterič.
„Sclmlverein“ na delu. Nemški »schul-verein", oziroma celovška podružnica je napravila letos božičnice v sledečih šolah: Velikovec, Železna Kapla, Vetrinj, Hodiše. 200 mark je za te podružnice nabral vsenemški agitator K. Proli v Berolinu. Tako se s pomočjo nemških prusovskih mark podpira slovenska deca le v ta namen, da se odtujuje svojemu nàrodu in besedi materini. Ta slučaj zopet prav jasno kaže uprav zlobne namene »schulvereina", zoper katerega bi morali Slovenci združiti vse svoje moči !
Odpad od cerkve. Po poročilu lutrovskih listov je v minulih dveh letih v Avstriji 13.000 oseb prestopilo iz katoliške cerkve k protestantom (??). 21 lutrovskih hiš se je »blagoslovilo"; v 29 občinah so pričeli dotična pripravljalna dela, med drugim v Beljaku, Št. Vidu itd. Kakor znano, se vzdržuje to gibanje samó s prusovskimi markami! In naša slavna vlada vse to mirno gleda. Bože mili, kam jadramo!
Osebne novice. ^ Prestavljeni so gg. : nadučitelj Jos. Ogris iz Št. Jurija ob Žili v Mičice ; učitelj J. Krebs iz Libentala v Št. Jurij ob Žili; učitelj R. Lakner iz Borovelj v Važe. Za šolskega voditelja v Slov. Plajberzi je imenovan ta-mošnji učitelj M. Tarman. Iz službe je izstopila učiteljica v Velikovcu, gdčna. M. Vi koš ni k, na njeno mesto je nastopila gdčna. M. Formane k. — Prestavljen je okrajni komisar pri celovškem okr. glavarstvu, g. grof Eltz, k ministerstvu notranjih zadev na Dunaj.
Drobiž. Cesar je potrdil zakon o pobiranju deželnih doklad, kakor jih je deželni zbor določil v zadnji seji. — Blizu Gospesvete se je dné 31. dec. oskrbnici O. Hofferer splašil konj, ko se je vozila v Celovec. Skočila je z voza, a na cesti obležala nezavestna. Kmalu nató je umrla. — Deželna hipotečna banka je do 1. jan. t. 1. dovolila vkup 1179 posojil v znesku 6,299.500 kron. — V Trebnju blizu Beljaka je prišel dné 20. dec. hlapec P. Knaler pod voz, ki je bil nabasan z deskami. Bil je takoj mrtev.
Naša gospodarska organizacija.
Št. Jakobska mlekarna v Rožu.
Minuli četrtek so udje naše mlekarne dobili plačilo za oddano mleko. V šestih mesecih, v polovici leta, je 62 udov prejelo za mleko 520 3 krone 7 5 vin., in to pri nas, kjer so trdili, da niti za dom ni dovolj mleka! — Med letom že so udje dobili deloma v gotovini, deloma v blagu, katero so skupno naročali pri ndrodnem trgovcu, g. E. Peganu v Trstu, vkup 1680 kron 87 vin., ostanek 3533 kron 88 vin. pa so dobili sedaj. — Največ je dobil Er. Majer p. d. Ibovnik na Bistrici, celih 383 kron 10 vin.! Za teleta je mož v tem času skupil 212 kron, tako da je v enem polletu od krav skupil 595 kron 10 vin. Doma pa pravi, da še enkrat ni bilo treba kuhati požgane juhe, odkar nosi mleko v mlekarno, med tem ko je prej večkrat primanjkovalo mleka.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico priredi v nedeljo dné 13. januarja 1901, ob 6. uri zvečer, svoj shod pri Treiberju v Podturjah po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Petje. 3. Govor o šoli. 4. Pobiranje doneskov in zapisovanje novih udov. 5. Predstava igre: »Sv. trije kralji." 6. Slučajni govori in nasveti. — Vstop imajo le udje in od njih vpeljani gostje. — K obilni udeležbi vabi vse ude ter zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
Tržne cene.
T Celovcu, dné 3. januarja 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	v	
pšenica .	.	—	—					— bik
rž ....	10	—	12	50	— pitana vola
ječmen.	.	. oves .	. .	7 4	60 36	9 5	50 45	2 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	35	9	19	— junce
pšeno . . .	14	—	17	50	31 krav
fižol (rdeč) .	—	—	—	—	— telice
krompir .	. deteljno seme	1	50	2	44	143 pitanih svinj
ajda.	.	6	80	8	20	13 prascev
Sladko seno je meterski cent po 5 K 60 v do 6 K
—	v, kislo seno po 3 .BT 60 ?> do 5 -ST 20 slama po 4 Jl
—	v Ao 5 K — v.
Velikovec, dné 2. dec. Prignali so: 33 volov, 34 krav, 4 telice, 1 kozla, 18 ovac, 25 živih in 14 zaklanih svinj. Jako slab promet.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Št. Pavel. Dné 11. jan. ob 11. uri, Stoslova kmetija, vi. št. 5., d. ob. Sv. Duh. Cena 2854 kron, najnižja ponudba 1903 krone.
Iioterijske številke od 5. januarja 1901. Gradec	74	64	44	45	26
Dunaj	50	76	46	19	12
NAZNANILA.
Iz j ava!
Jaz podpisani Matija Tribuč, p. d. Strivc v Gosinji vasi, izjavljam s tem pred podpisanimi pričami, da mi je koroška deželna zavarovalnica v Celovcu takoj, ko je dobila sodnijsko spričevalo, izplačala zavarovalnino brez vsakega neopravičenega zadržka. Omenjeni zavod se zato vsakemu najtopleje priporoča.
V Dobrlivasi, dné 28. decembra 1900.
Tom. Laškolnik, M. Tribuč, 1. r.
poslovodja.
Jan. Zanki, priča. E. Taurer, priča.
mm
Wmm
Častiti duhovščini priporočam za bližajočo se svečnico svoje dobro obležane
voščene in druge sveče,
ter vošeeuice, najboljše kakovosti, za najnižje cene in poštnine prosto.
Za dobrohotna naročila prosi
Franc Cert,
medàr in svečar v Mariboru.
Izvrstne in najnovejše
ilomače mline,
brez kamnov in valjarjev, s samodelujočim sitom, za kuhinjsko, posebno pa za živinsko moko, zelo trpežni, ki se lahko dajo gonit z roko, kakor tudi z vsako drugo silo, izvršuje in prodaja od 75 gld. naprej ter prevzame naročila na vse druge kmetijske stroje po najnižji ceni. Na vprašanja rad odgovarja in daje potrebna pojasnila Josip Božič, kmetovalec v Yancavesi. Pošta Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pis-menih zavitkov itd, po najnižjih cenah.
Ure na nihalo z godbo
so zadnja novost v napravljanju ur. Take francoske, zmanjšane ure na nihalo so dolge 69 cm, omarica, kot na podobi, je iz naravnega orehovega lesa, fino uglajena z bogato pazlačenimi obrobki in z umetno izrezlanim nastavkom. Igrajo vsako uro najlepše popotnice in plese. — Cena z zabojem samo 9 gld. — Ista ura brez godbe, a z bilom, ki bije vsako celo in pol ure, z zabojem samo 6 gld. 80 kr.
Te ure na nihalo ne gredo samo zajamčeno na minuto, marveč so tudi vsled res lepe oprave pravi kras vsaki izbi. Razpošiljajo se samo s poštnim povzetjem. Kar ne ugaja, se vzame nazaj ter vrne denar. Zato ni noben riziko. — Veliki ilustrovan cenik za ure, verižice, prstane itd. zastonj in rranko.
Jožef Spicring, Dunaj, poštne ulice 2/U.
Urady-jeve
želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne AvižuL;*	kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju“
C. Brad}-a na Dunaju I.,Fleisclimarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Sliiii steklenica staue . .	. 40 kr.
Bvojnata steklenica....	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kufdjiee
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis C i Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
c.
Naj novejši stroji za prirejanje krme
za zimsko krmljenje po lilcvik.
Kezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 4O°l0; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji ,,AGrkII40I.A“ brez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-delujoèe, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere iz deluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
PII. MAYFARTH in socftr.
kr. izklj. prir. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, III, Tahorstrasse Tl.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
UG" Ilustrovan) ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v ss 1 o v < ■ n	« ' in jeziku. "iJSEI
% Or. Alojzij Krant, |
W	odvetnik v Celovcu,
M na benediktinskem trgu št.4., I. nadstropje. M
Uradne nre so od 1I29. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne.
W	Ob nedeljah je pisarna zaprta. T^[ W
fcfGaseeojDOGOisaeadk
Doktorja pLTrnkóczyja
mnogo preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušana že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoczjja v Ljubljani,
Kranjsko.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi.
Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkóczyja
Kakao sladiti čaj
• priporoča ~ kot tečno, krepilno, .zdravo in
najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (‘/4 kile vsebine) 40 B, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja »	*	i v	kapljice. Izborno sred-
F st;vo za želodec. Deluje MBA/ pomirjujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbuja-Ste-
joče, čisti želodec in pospešuje prebavo, klenica 40 h, pol tucata 2 K.
Krogljice
odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlja 42 h, šest škatljic 2 K \0 h. — Pocukrene krogljice. Škatlja 80 h, tri škatlje 2 K.
• pljučni in kašljev sok ali zeliščni Si	sKup, prirejen z lahko raztvarljivim
H. H. k>3HB^ apnenim železom, utišuje kašelj, raz-tvarja sliz, lajša bol in
Drgiiiliii
kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 JT 12 h, pol tucata 5 K.
ali udov cvet (protinski cvet,
Gichtgeist) priporočljiv je kot bòli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, itaži Šest Steklenic 4 K 50 h.	Varst. znamka.
Tinktura za kurja očesa,
preskušeno sredstvo proti
___ bolestnim kurjim očesom,
■Jgi: bradavicam, roženici, žu-■H! Ijem in ozeblinam. Ima j-jjsp to veliko prednost, da je ' Til treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h šest steklenic 3 K 50 h
Varstvena znamka.
i.SS'’" Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, polje delcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzilr že vanje zdrave in krepke živine, opozar jamo iste posebno na doktorja pl. Trnkó czyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkóczyja
ŽililISki	s
redilni prašek za
notranjo rabo pri kravah, volih in Fj konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-Ijevan, kedar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom gledé uporabe 1 K. pet zavojčkov samo 4 K.
Varstvena znamka.
Prašičji
redilni in krmilni
prašek. Varstveno in	JITTS H »
dijetetično sredstvo za
prašiče. Za notranjo	Varstvena znamka,
rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Blasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dné 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahleva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkóczyja prašičji prašek,
pristen samo z gorenjo varstveno znamko.

Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.