Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28*— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust i Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 246. Telefonska Številka 65. Celje, v sredo, dne 27. oktobra 1909. Čekovni račun 48.8l?k Leto I. Organizacija napretlnih struj na Slovenskem. Piše Ljudevit Purlani. Dalje. I. Klerikalizem in šolstvo. Po vsem svetu se bije med cerkvijo in državo boj za šolo. Mladina je bodočnost naroda, to ve cerkev in ve država, kdor bo imel mladino v svojem taboru, tega bo bodočnost. V prote-stanskih državah je ta boj dobojevan; protestantske države so prevzele šolstvo v svoje roke ter vzgajajo v njih mladino za ta svet, usposob-Ijajo jo za vsakdanje življenje, za boj za obstanek. Posledica tega je ta, da stoje prote-stanski narodi na vrhuncu moderne civilizacije, da so najbolj izobraženi, da so najboljši poljedelci, najboljši industrijalci, najboljši trgovci in obrtniki, da igrajo v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju vseh narodov sveta prvo in odločilno ulogo. Primerjajmo v Evropi Nemčijo, Anglijo, Dansko, Švedsko, Norveško in tudi Finsko, katero sicer ne uživa popolne državne neodvisnosti, s katoliškimi državami Avstrijo, Italijo, Španijo, Portugalsko in Belgijo ter s pravoslavnimi državami, v katerih vlada pravoslavni klerikalizem in videli bomo, kako jasno in glasno potrjuje dejstvo našo trditev, da klerikalizem in še posebno klerikalizem v šoli preči ves napredek narodov. Da pa to ni samo na Evropo omejena prikazen, nas prepriča pogled v Ameriko. Poglejte samo gospodarski in kulturni razvoj severoameriških Zedinjenih držav in britske kolonije Kanade s katoliškimi srednjeameriškimi in južnoameriškimi republikami in videli bodete, da je ta razlika na škodo katoliških držav še večja. Analfabetov je v katoliških državah starega in novega sveta od 50 do 78%» v protestantskih v Evropi 1 do 3%. za Ameriko mi manjkajo natančni podatki, toda dejstvo se ne da utajiti, da dočim i vlada v Zedinjenih državah in Kanadi stalen red in mir ter se vrše tam vsi politični in gospodarski procesi mirno in gladko, brez državnih pretresov, prekucij in zločinov, ne pridejo srednje in južnoamerikanske katoliške države iz neprestanih revolucij, meščanskih vojsk in nasilniških zločincev vsake vrste. In tudi v Evropi je anarhizem najbolj vkoreninjen na Španskem in Portugalskem, torej v državah, ki stoje sicer nominelno pod samostojnimi vladarji, ki so pa v resnici samo kolonije rimskega papeža in v katerih so v resnici jezuitje in menihi absolutni vladarji. V teh državah je največje uboštvo doma in je zločinstvo najbolj razširjeno. Na Španskem in Portugalskem je malo in slabih državnih ljudskih šol in tudi te so skoro popolnoma prazne in brez npliva, ker so jim samostanske šole odvzele skoro vse učence in spodkopale ves njih ngled. S tem seveda ni rečeno, da so samostanske šole boljše kot državne, ampak da so neštevilni in neizmerno bogati samostani mogočnejši kot država in državna autoriteta. Kako moč imajo samostani na Španskem, sodimo lahko po tem, da državi absolutno ni mogoče sestaviti točne statistike o številu samostanov in njih prebivalcev ter da njih neizmernega bogastva niti približno ne more preceniti. Samostani na Španskem izvajajo vse vrste industrije. Delo izvršuje v teh podjetjih siromašno prebivalstvo za samo borno hrano, o mezdah se niti govoriti ne more, davka samostani ne plačujejo državi niti vinarja in ni je vlade na Španskem, ki bi imela pogum zahtevati, da se tudi samostane in samostanske tovarne obdači, kakor druge državljane. Posledica tega je, da s samostani ne more nikdo konkurirati in da ljudstvu ne preostaje drugega, kakor delati v samostanskih tovarnah in delavnicah za golo hrano ali pa se izseliti v Ameriko. K tej gospodarski odvisnosti španskega ljudstva od samostanov se pridružuje še duševna suž-nost, v katero je prišlo vsled svoje bigotnosti in babjevernosti. Tako je ljudstvo izročeno samostanom na milost in nemilost. Kdo bi se torej čudil, da so samostanske šole polne, državne pa prazne. Kdo se bode čudil, da se potemtakem otroci v šolah vzgajajo samo za oni svet, tako da je pobožni menihi tem lažje izkoriščajo na tem svetu. To je izraženo tudi v teh-le številkah : Državni dohodki ua Španskem znašajo okolo 1000 milijonov kron na leto, dohodki samostanov in posvetuega duhovstva pa na 500 miljonov kron! Čim bolj nevedno je ljudstvo, tem lažje se ga izkorišča, temu vrhovnemu načelu je podrejena tudi vsa šolska izobrazba in odgoja. (Dalje prih.) Predlog drž. posi. Vinka Ježovnika in tt. za drž. podporo obč. Št. Janž na Vinski gori (slovenjgraški okraj) vsled škode po toči-Julija meseca 1. 1909 je zadela občino Št. Janž na Vinski gori, osobito kraj Lipje huda toča, ki je uničila tri četrtine letošnjega pridelka. Predlagamo torej: visoka državna zbornica skleni, da se v prizadeti občini odpišejo zemljiški davki in nakloni primerna podpora. % Na Dunaju, 22. okt. 1909. Vinko Ježovnik, Franjo Roblek, dr. M. Ploj in tt. Politična kronika. Državni proračun. Še pred 2 letoma je poročal finančni minister Koritowski, o preostanku v državnem proračunu, ki je znašal poldrugo stotino milijonov kron in o polnih blagajnah. Hudobni ljudje so sicer trdili takrat, da je bil izkazani preostanek le bolj posledica umetno sestavljene bilance kakor pa resničnega uspeha. Vendar pa je vlada ti dve leti izdala ogromne svote, največ minulo zimo za bosansko aneksijo. Ti stroški še za prih. leto niso všteti, kažejo se že pa v obliki obresti za zakladnice in posojilo. Včeraj je izvajal finančni minister Bilinski v svojem poročilu, ki je trajalo 2 in pol ure, da znaša deficit pravzaprav 198 milijonov kron in da se je le vsled tega znižal na 42 milijonov, ker upa vlada na boljše dohodke (47 milj.) pri državnih železnicah vsled zvišanja osobnih in tovornih tarifov in ker je najela posojilo 109 milijonov kron za različne investicije in druge izdatke. Minister je tudi povedal, da so znašale izvirno zahteve vseh ministrov 2848 milijonov in da se je po večmesečnem prepiru posrečilo znižati posamezne postavke, drugače bi bilo pravega primanjkljaja 291 milijonov kron. Kot glavna vzroka tega velikanskega deficita je navedel minister padajočo konjunkturo, ki se je pokazala v nazadovanju neposrednih davkov za 12 in pol milijona kron in velike obresti za železniške investicije (+ 78 milj.). V ostalem je finančni minister hladnokrvno pripovedoval zbornici, kaki novi davki bi bili po njegovem mnenju potrebni za pokritje deficita. Zato je s proračunom spojil finančno reformo in zahteval od zbornice, da mu dovoli zvišanje davka na žganje in osebno dohodninskega davka pri letnih dohodkih nad 20 tisoč kron, nadalje davek na samce, dedščine, mineralne vode, dividendo, nad 10%; obljubil nam je tudi davek na vžigalice, tako, da bi stala vsaka škatlja 4 vin. Neslo bi to 15 milj. na leto. Vsi ti davki bi vrgli na leto okroglo 100 milj. kron, od katerih bi dobila država 55 milj., ostalo pa dežele. Glede zvišanja davka na žganje je pripomnil minister, da bi to ne zadelo malih kmečkih žganjarij, ki delajo samo za domačo potrebo. Obljublja se nam tudi reforma vinskega davka, ki bi dala državi 4 in pol milj. kron; 2 in pol milj. od šampanjca, ostalo pa od naravnega vina. — Ministrovo poročilo je vplivalo zelo neprijetno, zlasti na vladne poslance; treba bode misliti na dovolitev novih davkov, celo takih, ki so skrajno nepopularni. Štajerska dobi po proračunu sledeče: Za reprezentacijske prostore v graškem cesarskem dvorcu 3995, za arhiv v Gradcu 1000 K; verski zaklad izda za nove zgradbe, prezidave in notranjo upravo na Štajerskem 31.954, za gozdne namene 63.000, za katoliške konfesijonelne namene 2000 kron. — Graško vseučilišče stane 1,571.939 K, tehnika 453.973 K; za režijske in učne potrebščine dobe gimnazije 6055, realke 15.200 in podpor 3500 kron; za „ljudsko šolstvo" (izdatki za nadzornike) 42.709* kron; za obrtno šolstvo 8500, za izredne cestne zgradbe 731.150, za izredne vodne zgradbe 561.783 K; celjska cinkarna za izredoe zgradbe 305.500 in bratovska skladnica pri cinkarni 4000 K; za nove zgradbe nakup in adaptacije pri pol. uradih 16.950 K; pri šolah 483.150, sodnijah 220.420 K. Povrh tega izda ministerstvo javnih del za stavbe 40.000 in razna ministerstva skupno 132.989 K. Včerajšnja seja državne zbornice se je po Bilinjskijevem poročilu ukvarjala z nujnimi predlogi glede odredb proti draginji. Govorili so nemški klerikalec Dresel, socijaldem. Hanuš in OnysKievič. — Celo debato dobro ocenjuje graška „Tagespost" tako-le: „Krščanski socijalci so dolžili kartele, industrijalci agrarce in socijalisti kartele in agrarce, da so krivi draginje. Sredstvo, katerega priporočajo rešitelji naroda proti draginji, je izvolitev odseka, ki bode zadevo — študiral . . ." Kestranekova očitanja pa so vendar-le rodila nek sad: včeraj se je vložila v državni zbornici interpelacija, po kaki poti je bil imenovan nemški drž. poslanec Kroy za višjega revidenta pri Severozapadni železnici? Enake interpelacije se še pripravljajo za dva druga poslanca. Predsednik zbornice je priporočal uvedbo inkom-patibilitetnega zakona po nedavno opisanem ogrskem vzorcu. — Poslanec dr» Ploj in tt. so vložili že omenjeni nujni predlog glede bosansko-hercegovinskega ustavnega štatuta, dr. Steinwender pa interpelacijo glede različnih zvitih mahinacij, s katerimi se skuša praška industrijska družba izviti dohodninskim davkom. — Kot zanimivost je treba tndi omeniti, da je spravil češki radi-kalec Choc nemškega ministra - rojaka dr. Schreinerja v silno zadrego, ker mu je očital, da si je naročil brzojavke iz Češkega, da bi še ostal v kabinetu — in jib plačal z državnim denarjem. Drobne politične novice. Schreinerjeve brzojavke iz Češkega so došle na razgovor celo v — nemškonacijonalni zvezi. Nekateri poslanci so silno napadali aran-žerje teh izjav in sklenilo se je preiskati, v kakih zvežah stoji z njimi nemško ministerstvo. Kako se dela med Nemci „ogorčenje", bode ta najnovejša Schreinerjeva afera znova pokazala. Narodna zveza je imela predvčerajšnjim pod — Šusteršičevim predsedstvom svojo prvo sejo v tem zasedanju. Konstatiralo se je zopet soglasje glede taktičnega postopanja. Za podporo vsled pomanjkanja k r m e. Posi. dr. Ploj in nemški kršč.-soc. poslanci so včeraj šli k mi-nisterskemu predsedniku in finančnemu ministru, da bi se zvišala namenjena podpora štaj. kmetovalcem vsled pomanjkanja krme. v Težaven položaj španske vojske v M el i 11 i ? Londonska ,Mor-ningpost' poroča iz Madrida, da postaja položaj španske armade v Melilli od dne do dne težavnejši. Vojaki odbijajo le z velikimi zöubami napade Kabylov, mesto je pod vodo in živeža primanjkuje povsod. Čas je že, da se ta nesrečna vojska konča. v Novice okoaliciji so sedaj zopet utihnile. Pač pa se mnogo govori, da bi se odgodil državni in sklical češki deželni zbor. Ako se primerja s tem Zazvorkovo in Kramafevo izjavo, je stvar precej verjetna. v Uradniškemu kabinetu pripravljajo prav goreče tla Poljaki. „Czas" piše, da je koalicija v sedanjih zdražbah nemogoča, zato je edina rešitev neutralni uradniški kabinet. ,.Ga-zetta Narod." pravi, da je nemogoča le odstranitev Schreinerja in Hochenbur-gerja, temveč je treba demisije celega kabineta. v Rusko-italjansko zbliža-n j e. O pomenu carjevega obiska pišejo vsi italjanski listi daljše in krajše komentarje. Zanimivo pa je, da se strinjajo v trditvi, da je imel ta obisk ost naperjeno proti trozvezi, osobito nemški prepoteuci in da je iskati povod k njemu v Parizu in Londonu. „Vita" pravi, da je Rusija edina država, katera more v zvezi z Italijo ustaviti mogočni nemški „drang" k Adriji in na Vzhod. „Messagero" trdi, da Italija v slučaju vojne Francije in Anglije z Nemčijo sama ne pojde s trozvezo. „Mattino" je mnenja, da morajo imeti največje veselje nad carjevim obiskom v Italiji avstr. Italjani in Slovani, ker se gre za potlačenje nemške hegemonije. Dnevna kronika. Hrvatski učitelji v Ameriki. Kakor poroča oseška „Drau", je sklenil baron Rauch za sedaj odpustiti 2 hrvatska učitelja, da moreta v Chikagi in Pitts-burgn tamošnjim hrvatskim otrokom deliti pouk. Izostati smeta dve leti in dobita letne plače 5000 kron. — Rauch je pa za Hrvate začel zelo skrbeti. o 25 letnica obstanka katoliškega vseučiliškega društva. V nedeljo je društvo za gradnjo katol. vseučilišča v Solnogradu slavilo 25 letnico svojega obstanka. Zbralo se je v Solnogradu več škofov, med njimi tudi mariborski Napotnik, ki je oskrbel slavnostno pridigo. Navzoči so tudi bili katoliški po-litiški svetilniki z Dunaja in drugod. Povedalo se je, da ima društvo sedaj 3,500.000 K premoženja. o Sežiganje mrličev v Avstriji. — Pražko društvo za sežiganje mrličev je zaprosilo, da se mu dovoli zgraditi krematorij. Prošnja je pa bila od vseh inštanC odbita in upravno sodišče je sklep motiviralo s tem, da avstrijski zakoni nikjer ne govorijo o sežiganju in da je to torej nedovoljeno. o Ruski konzulat mislijo ustanoviti v Pragi. Stal bi Rusijo na leto 9000 rnbljev. o Poštni promet s Srbijo. Srbski carinski uradi ne zahtevajo več, da se pri paketih navede njihov izvor. • o Lajnarji v parlamentu. Deputa-cija avstrijskih lajnarjev se je oglasila v parlamentu pri zastopnikih različnih strank. Bridko so tožili ti stari in po-kvečeni možje, da jim je dovoljeno igrati le v dvoriščih, ne pa tudi na cesti; ker pa izginjajo dvorišča vedno bolj, se krčijo tudi njihovi dohodki. Poslanci so jim obetaii pomoč. o Knez Itova smrt je vzbudila na Japonskem veliko razburjenja; knez Ito je bil ^namreč vešč državnik, nekateri ga primerjajo celo s knezom Bismarckom. Vsi Rusi, ki so spremljali Ita, so bili v nevarnosti. Kokovcev, ki je bil v Itovi bližini, vendar ni ranjen. Čudno je, da je več Japoncev obstre-ljenih. To je znak, da je napad naperjen na vse in ne samo na Ita. — Itovo truplo so odpeljali na jug. Ito je imel nalog, spoprijazniti Japonsko in Rusijo, med katerima so zopet hoteli izbruhniti nemiri. o Slov. literatura v Pragi. Letos predava na tukajšnjem češkem vseučilišču prof. Machal o slovenski literaturi in sicer vsako sredo od 2.—3. ure popoldne v Karolinumu VI. Predavanja so zelo zanimiva in se jih slovenski akademiki pridno udeležujejo. — Večer prvoletničarjev slov. akad. dr. „Adrije" se je vršil v „Vejvodu" v soboto 24. t. m. Občni zbor „Adrije" pa se vrši v sredo 27. t.-m. v „Čižku". Štajerske novice. „K. k. Postverwalter* v Zidanem-mostu". Na zidanomoški kolodvorski pošti vladajo že uprav neznosne razmere. Razun dveh slovenskih uradnikov in dveh ali treh nižjih uslužbencev sami Nemci, ki ne razumejo druzega, kakor blaženo nemščino. Toda o tem prihodnjič, za danes si oglejmo samo našega „k. k. Verwalterja" malo natančneje. Ali sta ministerstvo in ravnateljstvo mislila, ko sta nam poslala tega moža, da nam skažeta posebno uslugo, ali pa ni bil mož med Nemci za rabo! Brž bode drugo resnica, kajti mož je popolnoma nezmožen; karijero bi bil mogoče naredil in si stekel za človeštvo neprecenljivih zaslug ko bi bil postal „feldvebel" pri kakem ogrskem polku. Ene dobre lastnosti mu ne smemo odrekati, — namreč doslednosti v po-končevanju alkohola, — pa naj že bode nemško pivo ali rujno spodnještajersko vince! V noči od 15. do 16. julija 1908 je primahal mož okoli polnoči v pisarno, sladkoginjen — in v pijanosti suspendiral brez vsakega povoda službujočega uradnika — Nemca. Zjutraj seveda si je stvar premislil in preklical suspendiranje; dotični uradnik je bil suspendiran od 1. ure ponoči do 8. zjutraj. Protokol, ki ga je nedolžno suspendirani uradnik zahteval, leži že mesece v Gradcu pri ravnateljstvu v kakem zaprašenem predalu. Drugič je suspendiral v pijanosti nekega nižjega uslužbenca, a na intervencijo službujočega uradnika suspenzijo čez par trenutkov zopet preklical. Ker je mož malokedaj trezen, uganja v pijanosti v pisarni gorostasne stvari, šikanira uslužbence in grozi sedaj temu sedaj onemu, da ga bode suspendiral in spodil, da je on gospod in „k. k. Verwalter" in da lahko naredi, kar hoče. A ravnateljstvo spi zimsko spanje in molči! Da je pod takimi pogoji služba skoraj nemogoča in da trpe tudi stranke, je samo ob sebi razumljivo! Dovoljujemo si vprašati graško ravnateljstvo, kaj je s protokolom, ali misli celo stvar potlačiti '< Ali še'je v veljavi ministerijalai odlok iz leta 1885, glasom katerega ima pravico suspendiranega uradnika po končani nepristranski preiskavi zopet nastaviti ediuole miur-r sterstvo, in to z novim dekretom? Ali ima mogoče „k. k. Verwalter" v Zi-danemmostu kot posebna „autoriteta" to izjemno pravico? Gg. državne poslance prosimo, da se zanimajo za našo pošto in pončijo pristojna mesta, da ne rabimo mi Slovenci nemških izmetkov pri naših poštah, ko imamo dovolj zmožnih slovenskih poštnih uradnikov! d Za italjansko pravno fakulteto ni postavke v proračunu za 1. 1910. Pa seveda tudi ne za našo slovensko! Kolikor moremo vobče soditi iz prvih poročil, se vlada razun na nekatere cerkvene zadeve ni ozirala pri sestavi proračuna prav nič na slovenske kulturne potrebe. Poslance vseh volilnih okrajev, ki leže ob J. ž. je sklical Nemec dr. Steinwender k skupni seji, da zavzamejo stališče glede zvišanja tovornih tarifov na Južni žel. v „Eine sonderbare Zumutung" imenuje „Tagespost" pismo zadruge va-raždinskih hotelirjev, restavraterjev, gostilničarjev in kavarnarjev, ki v smisi^ § 1 svojih statutov zahteva od nekaterih graških podjetnikov, trgovcev in obrtnikov, da naj vplačajo enkrat za vselej 500 kron za zadrugo, ali pa letno 24 kron, ker od sedaj bode zadruga namreč samo od tistih potnikov kupovala potrebščine, ki se bodo mogli izkazati s primernim potrdilom in priporočilom. — To imenuje list „nenavadno prisojanje" nasproti se mu pa ne zdi čudno, da gredo nemško-židovski potniki k slovanskim trgovcem. To zahtevo bi morali tudi mi Slovenci staviti, da imamo vsaj nekaj koristi zase, če že moramo kaj kupiti od Nemcev. Nova Ciril-Metodova podružnica se je ustanovila v nedeljo 24. t. m. za Zgornjo-, Spodnjo Poljskavo in Pra-gersko. V imenu glavne družbe je go- voril njen potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek o nalogah nove podružnice, ki naj ne zbira samo prispevkov, ampak gleda tudi na to, da bo budila narodno zavest in gojila narodno izobrazbo v teh krajih, kjer se nernčur-stvo iako močno širi. Omeniti moramo tudi, da so nas v lepem številu posetili Slovenje - Bistričani. Nova podružnica šteje okoli 35 članov. Želimo ji mnogo vspeha! d Iz Žalca. Predvčeraj na večer se je obesil Josip Kainc, posestnik v Žalcu. Vzrok samomora je neznan. d Iz Braslovč. Znana rodoljuba gg. Pauer Jožef in Florijan Rak sta položila v roke g. namest. svetovalca barona Miillerja vsak po 100 K kot prispevek k celjski podružnici društva za zatiranje jetike. — G. Pauer je nadalje svoje potne stroške v zadevi posojilnice v znesku 12 K, naklonil tukajšnji šol. kuhinji 6 K in družbi sv. Cirila in Metoda 6 K. Srčna hvala. d Poročil se je v Gorici naš vrli somišljenik g. Dragotin Pinterič, učitelj pri Sv. Miklavžu pri Ormožu z gdč. Marico Posegovo, učiteljico istotam. — Bilo srečno! v V stalni pokoj je stopila učiteljica Jnlija Freße v Kozjem na lastno prošnjo. d Iz Hrastnika. Vlada je pravila telovadnega društva „Sokol" v Hrastniku potrdila, ter se vrši ustanovni občni zbor istega v kratkem času. d Iz Ormoža. Tukaj je otvoril na cerkvenem trgu lastno lekarno mag. pharm. Gustav Trautvetter. d Iz Slovenske Bistrice. Včeraj se je poročil stotnik tukajšnega 5. dra-gonskega polka grof Anton Spannochi z grofico Gabrielo Attems. Poroka se je vršila v Gradcu, d Iz Slovenske Bistrice. Oni Tramšak, ki je oropal Pinterjeva učenca na potu iz Gornje Bistrice, bi bil moral odriniti med vojake, a mesto tega so ga zaprli. Tramšak je že obstal in povedal, da je ves znesek zakopal pri studencu na domu. Tam so ga tudi res našli. d Iz Maribora. „Slovanska čitalnica" v Mariboru priredi v petek dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu odhodnico gosp. ravnatelju Ivanu Belletu, ki se preseli začetkom prihodnjega meseca v Št. Jurij ob j. ž. G. Belle je že skoro 19 let — odkar biva v Mariboru — zvest član Slov. čitalnice. Na ta večer se vljudno vabijo vsi prijatelji in znanci odhajajočega g. Belleta, občečislanega iu slovitega veŠčaka v gospodarskih strokah, ki je storil neizmerno veliko za povzdigo narodnega gospodarstva po južnem Štajerskem in ki je bil razen tega vedno prijeten družabnik in značajen mož. z Iz Maribora. V z&devi Smreč-nika, katerega so bili ljudje obdolžili, da je zadavil svojo ženo, ker je živel z njo v vednem prepiru, je odšla iz Maribora sodna^komisija k Sv. Križu, kjer je bila žena pokopana. Ko so jo izkopali, so zdravniki dognali, da ni bila zadavljena, ampak da je umrla naravne smrti. Smrečnik je že šel na Šobersko nazaj. v Iz Maribora. Že nekaj dni je izložen v Gosposki ul. pri Dohnalikn krasen posnetek Rafaelove „Sikstinske madone", delo dobro nam znanega slikarja g. St. Marina, ckr. vadniškega učitelja. Pokazal je v tem delu imenitno izrabljanje lačnih efektov, svoj talent za nianse ter svoje izborno risanje. Ne bom na tem mestu opisal slike same, ker je večinoma tako znana vsakemu; omenim naj le toliko, da je položil slikar v obraz madone in Krista nekaj motivov, ki temeljito razločujejo sliko od Rafaelovega originala, katere je moral slikar povzeti svoji lastni fantaziji. — Ta slika je že druga, ki jo je razpostavil autor našemu občinstvu. Neumorno, počasno delo, natančnost v najmanjših potezah razločuje umetnika te slike od današnjih modernih slikarjev. — Upajmo, da bomo kmalu lahko gledali samostojno delo slikarje v o, ne pa več posnetkov drugih velikih talentov, kar bo privedlo našega umetnika, g. Marina do konečne slave. — K temu delu pa naše čestitke in mnogo uspeha v bodočnosti! v Iz Maribora. V ponedeljek, hitro po polnoči sta šla mizarska pomočnika Jožef in August Gradišnik po Koroški ulici. Za njima je prišel domobranec Rudolf Kos in se je začel brez povoda z njima prepirati. Tekom krega je po-padel JUžefa, ga vrgel na tla in ga z bajonetom ranil na desni rami. Ranjenega so obvezali, vojaka pa izročili pravici. v Tiralica mariborskega sodišča zasleduje 20 let staro deklo Nežo Tnrk iz Gabernika, okraj Maribor, ki se jo sumi tatvine. a Iz Maribora. V soboto popoldne je nšel kaznjenec Wagner, ko so blizu kaznilnice na polju delali. A že isti večer so ga našli na koroški cesti, odkoder so izletnika zopet spravili pod ključ. d V mariborsko kaznilnico so odpeljali v soboto onega Nanuta iz Št Andraža na Goriškem, ki je bil ustrelil svojo ljubico in je bil radi tega obsojen na smrt na vešalih, a je bil pozneje od cesarja pomiloščen na 10 let ječe. a Iz Maribora. V nedeljo zjutraj še po temi so prišli trije vojaki iz Studencev in so neznosno rjoveli in tulili po Franc-Jožef o vi cesti. Policaj Kalhammer jih je pozval na red. Ali sedaj je bil ogenj v strehi. Mesto da bi ga bili ubogali, so mu še začeli groziti z bajoneti. Ko pa so videli, da se jih on ne ustraši, ampak, da celo zahteva njihova imena, so odnesli pete. Stražnik je pa naščul za njimi policijskega psa, ki je prijel ednega izmed njih, Iv. Schleimbergerja. Med straž nikom in vojakom se je začel boj. Vojak je policistu zabodel bajonet v glavo, in ko se ta sovražnika ni mogel otepsti, je zgrabil za sabljo in ga udaril z njo po glavi. Oba sta obležala, nakar je prišel ključavničar Novak na pomoč, ki je pomagal vojaka odvesti v stražnico pri dravskem mostu. Ko je bil razbijač pri straži, ga je pa prišel njegov ubegli tovariš Ličen reševat, a pes ga je tako napadal, da njegova nasilnost ni nič pomagala. Schleimbergerja so oddali v bolnišnico, Li-čena so zaprli, stražnik pa je le lahko ranjen. z Prvi kamen za Roseggerjev fond v Mariboru. Sedaj je stopil tudi Maribor v krog onih krajev, iz katerih je prišel po kak kamen za Roseggerjev fond. Tvrdka Ludwig Franz Söhne in U. Z. sta darovala vsak po 2000 kron Scbulvereinu. S Franzovo moko se preživljajo tudi Slovenci. Dober tek! Oni, ki še ni tako bogat, se ni upal imenovati. d Iz Studencev pri Maribora. Za načelnika krajnega šolskega sveta v Studencih je izvoljen gospod Jožef Vokač. Doslej je bil načelnik župan Schmuckenschlag. v Od Sv. Križa nad Mariborom. V torek dne 19. t. m, je umrla tukaj nadučiteljeva soproga, gospa UršaHaupt-man v starosti 46 let. Za njo žalujejo troje nedoraslih otrok, vsi sorodniki in vsi, ki so jo poznali kot dobro dušo. Pogreb je bil ravno na njen god in mnogoštevilna udeležba je pričala, kako priljubljena je bila pokojnica daleč na okrog. d Automatski telefon v Gradcu. matski telefon, ki zahteva radi popolnega preobraženja poslovanja popolno prenovitev naprav v centrali, kjer se že od letošnje spomladi prenavlja. Marsikaj se pa mora spremeniti tndi pri strankah, ki so spojene. To se je že vse precej uredilo, da bo kmalu samo še preostala naloga, svoj čas spremeniti stare aparate in jih nadomestiti z novimi — automatskimi. z Deželnega sodišča podpredsednik v Gradcu baron dr. Odelga je po 14 dnevnem bolehanju v 55. letu svoje dobe umrl. d Iz Gradca. Kakor slišim, se Cenčič, urednik „Straže" zaganja v mene. Izjavljam toliko, da na napade Ijndij Cenčičevega kalibra sploh ne odgovarjam. Smatram pod svojo čast se zagovarjati napram njemu. Do živega mi hvala Bogu ne more; na neutemeljene napade pa odgovarjam le z besedami „Zore", glasilom katoliškega dijaštva: „Straža" naj bo prepričana, da bom šel mimo nje preslavnega uredništva, kakor grem mimo brezzobega psa, ki me na cesti oblaja; pogledam na uro in grem dalje po svojih opravkih. — Povrh pa še prav po Cankarjevo — pljunem. — Štejem si le v čast, da sem storil že kaj za našo pre-potrebno Ciril-Metodovo družbo, ter izjavljam, da pristopim tudi med tiste, ki bodo v teku 5 let primaknili 200 K k obrambnemu skladu; to bo najboljši odgovor. Vi in vaši pa le pojdite naprej po začrtani poti; tako vas bo ljudstvo vsaj prej spoznalo, ter vam skopalo zaslužen grob. Amen. — Slavko Reich. Frovincialni definìtor frančiškan Roman Arnuš je včeraj po dvednevni bolezni v Gradcu umrl. Pokojni je bil rojen na Bregu pri Ptuju leta 1872 in 1895 imenovan za duhovnika. d Okrajna sadjarska razstava z lepim uspehom se je vršila v Passailu na Sr. Štajerskem. Kranjske novice. a Belokranjska železnica se bode začela v kratkem graditi, zatrjuje „Slov. Narod", in pravi, da ve to iz zanesljivega vira. Da bi se bil denar, za njo namenjen, porabil v vojne svrhe proti Srbiji ni resnica, pač pa je res, da jo zakasnjnje le neodločnost in razne varijante, s katerimi računa ministerstvo. Sedaj se bode revidiralo trasiranje, potem pa se prične z gradnjo. a Utonil v Ljubljanici. V nedeljo se je vozila po Ljubljanici večja družba z motornim čolnom barona Codelija. Mehanik Andrej Zajec iz Spodnje Šiške je med vožnjo neopaženo padel v vodo in utonil. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu v Ljubljani. a Pazite na otroke! V nedeljo popoldne je prišla dveletna delavčeva hčerka Vida Blažičeva v Zalokarjevi ulici v Ljubljani na neko dvorišče in se tam igrala. Podrl «e je pa nanjo neki koničast kol, ki se je zabodel otroku v vrat, tako da so težko ranjeno deklico odnesli v deželno bolnišnico. __ Koroške novice. e Surov tiskarnar. Jožef Gitsch-taler ima v Beljaku tiskarno in pri njem je že bila nesa 45 letna ženska 11 let v službi, da je raznašala časnike. Te dni se mu je pa naenkrat zazdelo, da ne opravlja vestno svoje službe, ker mu je prinesla 10 K premalo naročnine od mestnih naročnikov. Žena se je branila in je trdila, da je njeno poslovanje popolnoma pravilno in pošteno in da bi bila njegova dolžnost, da bi jo bil že pri obračunu opomnil na premalo vsoto, ne pa zdaj, ko se ne da več dokazati, jeli bilo vse prav ali ne. Gitschtaler je pa vsled tega tako vzrojil, da je ubogo žensko prijel, oklofutal in vrgel pred vrata, kjer je nezavestna obležala. Ko so jo dvignili in osnažili, se je podala k zdravniku. Ta je dognal, da je v no-trini zelo poškodovana in da si je stria več reber. Čudno je, da dogodka ni hotel nobeden zdravnik javiti, češ, da ga ne bodo vlačili po časnikih. Suro-veža dobi sodišče v roke. o Ječe so polne v Celovcu tako zelo, da nimajo prostora več za vse jetnike. Vsled tega so jih v soboto pet prepeljali v Ljubljano na deželno sodišče, da tam odslužijo svojo kazen. o Deljenje daril. — Pred nekaj dnevi so se delile premije za figuralni nakit jubilejnega mestnega gledališča. Vposlalo se je bilo pet del. Sodniki so prisodili prvo ceno kiparju Hegen-barthu (Dunaj), drugo kiparju Gorniku (Dunaj) in tretjo kiparju Mörtlu (Znojm). o Električna železnica Spittal-Millstatt. Žel. ministerstvo je dovolilo odvetniku dr. Pupovcu na Dunaju za dobo enega leta, da opravi vsa pred-dela za gradnjo ozkotirne električne železnice iz Spittala na Dravi do Mill-stattskega jezera. Primorske novice. a Imenovanje. Pri pomorski oblasti v Trstu uslužbeni lučni kapitan Emil Müller je imenovan vladnim svetnikom in pomaknjen v 6. činovni razred. v Javen ljudski shod v Trstu priredi v nedeljo 31. tm. pol. društvo Edinost. Posi. dr. EybaF poroča o gep manizaciji na železnicah. v Nov slovenski odvetnik, dr. Feliks Kovačič, otvori 1. novembra pisarno v Trstu. v Vstrajni ljubimec. Kamnosek Viktor Bukavec v Trstu se je pred leti zaljubil v prostitutko Bernardini. Ker ga ni marala, jo je petnajstkrat zabodel z nožem. Ona je okrevala on pa je dobil leto dni zapora. Ko je prišel iz zapora, je še vedno „gorel" za njo in jo zopet „snubil", a ona ga zopet ni marala. Zato jo je minolo nedeljo hotel umoriti, kar pa se mu ni posrečilo. Vtaknili so ga zopet v luknjo. v Volitve v skupini veleposestva na Goriškem bodo 30. tm. Klerikalna „Gorica" milo vabi veleposestnike, naj volijo njene kandidate, ki jih pa še ne imenuje. Tudi naprednjaki še niso proglasili svojih kandidatov. o V Gorici se prične 29. nov. po-sotno zasedanje. o Kako sodijo v klerikalni eri na okrožni sodniji v Gorici? „Soča" prinaša sledeči velezanimiv slučaj: Župnik Kovačič v Podmelcu je v neki pridigi imenoma imenoval one, ki baje niso opravili spovedi iu šli k obhajilu med temi tudi hčer nekega napred-njaka, ki pa je oboje opravila. Ker je dekle mladoletno, je oče župnika, ki je njegovo hčer tako postavil v sramoto, tožil v njenem in svojem imenu. — Okrajna sodnija v Tolminu je župnika obsodila na 30 K globe, ker je prestopil svoj delokrog kot duhovnik in ve-roučitelj, ker je izrazil očitanje na očitnem kraju, in ker bi se bil moral o resničnosti svoje trditve prej prepričati. Okrožno kot vzklicno sodišče v Gorici je pa župnika oprostilo, in sicer v glavnem iz sledečih „velezanimivih" razlogov: „Treba je uvaževati, da je obtoženec Kovačič kot dušni pastir opravičen in dolžan sk