Tečaj XIV List 30. gospodarske, obertnijske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v saboto 3. maja 1850 Gosp. družbenikom c. k. krajnske kmetijske družbe. Vabilo k velikému zboru v Ljubljani prihodnje sredo, maja. Zibor bo po navadi v veliki %bornici mestnega magistrata (na rotovkï) in se bo začel ob devetih dopoldne. Predmeti zbora: 1. Začetni govor predsednika druž bi nega. 2. Naznanila važniših opravil, ki jih je preteklo leto doversil glavni odbor v imenu kmetijske družbe. 3. Predlogi družtvenih poddružnic ali posamnih družbenikov, ki so bili po 21. dr. postav glavnemu odboru poprej na znanje dani. ^ t oi l' ji I 4. Razlog oskerbništva družtvenega ver ta na Poljanah lansko leto, in kako se bo vprihodnje ravnalo. 5. Važnost tépk (černivk), in zlasti koroških tépk, pri zasadbi sadnega drevja na debelo, posebno poleg cést in drugih potov okoli travnikov in njiv 6. Kaj naj bise za povzdigo kmetijstva na No- da zavoljo železnice • # t tra j nskem počelo, ker se bliza cas, med Ljubi iano in Teretom bo jenjala vozarija v teh kiujm, in kako bi utegnila kmetijska družba pripomoći k ti potrebni povzdigi. 7. Naznanilo stro ško v in d oh o d k ov kmetijske družbe lanskega leta, in njih prevdarek za letošnje leto. 8. Kterim posebno prid ni m sadj o- in niurvorej-cem naj bi se letos podělila častna svetinja. 9. Volitev treh odbornikov v glavni odbor kmetijske družbe namesto dosluženega pa po §. 28. družt. postav sopet voljivnega gosp. Mihela Prégel-na in gosp. Anton a Sain as a in pa namesto v Prago prestavljenega gosp. prof. dr. Stru p i-a verta je J. Zal o karj a. 10. Volitev novih družtvenikov. Na ogled in deloma tudi za pokušnjo bo v tem zboru raz V . 5 na cigar mesto in kot oskerbnika družtvenega glavni odbor začasno iz volil preč. gosp. fajmoštra stavljeno sledeče : nova z i t o-s e j a v n i c a po iznajdbi F i ch t-nerjevi na Dunaji, ki se zamore na vsaki plug nastaviti, svajcarska pinja, švajcarska go li da za mleko, švaj-earske lésé ne latvice in posnemavke, — in tep-kovec iz koroških tépk lavantinske doline in pa iz krajnskih dolenskih iz Prežgajna. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. zemlje na hribu blizo pol dné delà, kteri je tako kamniten in reven bil, da skor ni nuje vredno bilo ga obdelovati. Na ta kos je posejal kopriv. Mesca kimovca in kozoperska (septembra in oktobra) je koprive po pustih krajih okoli vasi izkopaval, jih je potem saksebi tergal, je zadnje konce korenin odřezal in tudi štible do pol persta ali cez, in tako jih je po versti precej blizo skupaj zasadil ter jih s perstjo enmalo zasul, da so korenine po koncu stale. Njegovi so-sedje kajpakda ! so se mu posmehovali, da si toliko truda prizadene plevél pelcati! Al ko je prihodnje leto 10 voz za svoje krave pokošenih kopriv z volom domu speljal se je pa on smejal. Kopriva je kaj dobra klaja za krave, da veliko in dobrega mleka dadó, in zraven je še zdravilo in jih varuje mnogoterih bolezin. Tudi jih živina rada jé, ako se le ob pravém času pokosé, kar se mora rož- ? nega cveta (junija) ali velikega serpana (julija) zgoditi. Koprive se namesti merve s slamo mešajo, ali se s ropom pop arijo, se dajo čez noč stati in drugi dan se k živini ta čorba piti in jesti daje. Koprive se morejo vsako leto trikrat žeti, ako je zemlja le nekoliko pognojena bila, kar se utegne z listjem ali vejami storiti, ktere se v jeseni I ^verhi potrosiio. Hoče kdo koprive s ej a ti, naj si seme mesca velikega serpana (augusta) spravlja. Metla se odreže ter se dá posušiti na rijuhi ; potem seme samo odpade. Mesca kimovca (septembra) se kmali seje; pervo leto se pa ne smejo žeti. Ako gospodar tako ravná, si bo na svetu, ki za nič druzega ni, pridela! dobre klaje, da ne bo vedil :u kuko in zakaj „Kopriva ne pogine" je naš stari pregovor, kteri nas dvoje uči: eno je, da kopriva raste kjer koli bodi in da ji nobeno vreme ne škoduje; drugo pa, da stari naši. kteri i so s tem prigovorom primerjali malopridnega cloveka s koprivo, so ravno toliko od koristnosti koprive vedili kaso nam sedaj tako ljubi krom- kor tisti naši predniki, kteri pir nekdaj „svinsko jéd" psovali, in ktere so mogli beriči Moja misel pa ni i silama priganjati, da so ga sadili, bi dobroto kopriv primerjal z dobroto krompirja; da le opomniti sem hotel, da pravo spoznanje marsiktere ko ristne reci je včasih dolga dolga pot. Ker koprive pe čejo, mislijo Ijudje, da je to znamenje ? da niso za nic; al tako soditi smejo le otroci, ne pa pametni gospodarji. Res je tudi, da s kopřivami samimi si gospodar ne bo pri- dobil grunta, pa pustotě in zanemarjeni koti se zamorejo z njimi vendar v svet prenarediti, iz kterega se namolze marsikak verč mleka in marsikak funt masla. Koprivnikar. Nikar ne pozabimo kopriv ! Novice" so že večkrat govorile od kopriv in si pri-zadevale dokazati, da so molzni živini prijetna pa tudi tečna klaja. Naj mi tedaj dovolijo, da jih še enkrat v misel vza- V Rastlina. Spisal Janez Tušek na Dunaji. (Dalje.) VI. Tù vidimo zdaj pred sabo celico, v kteri delavcc mem in povem i kai sem unidan bral od njih v starih rastline stanuje. domaćih bukvah, ktere so tudi našim kmetom znane pod : „Kmetam sa potrebo inu pomoč". Ker so le-te bukve Kako smo pa do njega prišli? Se imenom natisnjene bile že leta 1789, ne bo nobeden naših bravcev , da je to , kar bom povedal , le kakošna „nova moarel reci abota u V Cujmo tedaj, kaj govoré imenovane bukve od kopriv priden gospodar kos (Brennesseln). „Imel je pravijo vé da bi ga bili s prostimi očmi zastonj iskali, ker je ven dar tako šibke postave, pa z oštro britvijo smo teh kmeti cev nekaj odrezali od njih deržave in položili pod drobno gled in skoz njega pogledali. Drobnogled nas je tedaj peljal pred njegovo hišico. pri Cujmo, kaj nam bo govoril stanovavec iz svoje celice. Poprašajmo ga še poprej, kako se glasi njegovo imé 142 Nemci mi pravijo", odgovori nam kmetič na nase vpra n druzih stvari sanje, „zmiraj „ Primordialschlauch", ali prav za prav učeni i ktere je nakupičil za svojo rabo ali za rabo iz mnogoverstnih solí, mo- druzih, namrec: majhne kristale Mohl me je tako kerstil; vi Slovenci pa , ker nimate svo- čec in pa zelene jederčke, kterih je posebno veliko v celi ^ v » m a m m m m m m jega imena i mi pa, će vas je volja, recite: „primordijalni cah listja, ktero po njih dobiva zeléno barvo. mešiček Se hoste v ze razumeli z Božjo pomočjo! Kdor pa ne bo razumel, naj si pa misli: To mora gotovo biti moži Akoravno je primordijalni mešiček mož prebrisane ar e> lave. ček, podoben kerčmarju, kratek pa širok, ker mu mešiček ljati se dolgo časa ptujim sovražnikom, ker je le slabe po- in skorej napol tekoč , in tudi bi ne mogel V • v pridnih rok in verlega serca, bi vendar ne bil v stanu ustav pravijo stave, mehák Vsaka celica obstaja iz terdne zunanje koze, celicne inrenice (Zelimembrane), iz primor dij alnega me- skleniti se s svojimi tovarši v veličanske drevesca, ktere živijo stoletja, ako bi ne bil se obdal s terdnejšo odejo , s šička, kteri vodi vse čelično življenje, kakor bomo še vi- čelično mrenico. Sozidal sije torej hišo v brambo, kakor dili, iz celicne tekočine in iz celičnega zernja polž, (To hišo bi mogli prav za prav celico imenovati, pa da (Zellkern). sledečih versticah. To in drugo orodje čelično hoćemo popisati v Se bomo razumeli, moramo celo hišo z imenovati vsem , kar je v nji, Primordijalni mešiček je krog in krog cei in pa íi čelično mrenico" Polž ktera ima v apnéno hišo; ravno okrogel mešiček, sostavljen iz mehke mrenice sebi prostor napolnjen z vodeno tekočino. On je glava vsega rega koža se kmali sterdi celičnega življenja; dobiva in predeluje „celico" ; hiso samo poti iz svoje hiše sline, ktere se sterjujejo v njegovo tako delà primordijalni mešiček i kte živez da zamore i da je terdna, kakor popir Pa ? na cenciiega Življenja., uuuiva iu pi i/unuju uiviszi, uu y JI* tekniti njemu in tedaj tudi celi rastlini. On je ognjiše kterem se kuhajo stvari, ki so njemu in nam v veliko ko- ali jih Predelane stvari sklada na kup v svoji celici rist. pa podeluje svojim sosedom. njegova hisica nima kar nobenih vrat, kakor polževa, ampak povsod je zaklenjena. svojega stanovavca Ta čelična mrenica ima nalogo, da ? Kar mu ili za nobeno rabo y „primordijalni mešiček" varuje sovražnikov in da v-se jemlje živež brez ust in brez vrat, le po lastnosti, ktero smo meče preč ali sožgč ali pa spravlja v posebnih predalih, ki že zgorej popisali in imenovali „endosmoso". mu niso na poti. On vodi vse spremembe, ki jih gledamo na rastlini i rast i nagiba iahko spremnija množenje in gibanje, in se iz lastnega steguje in kerči. Ce i ga zadenejo od zunaj škodljive uime, se skerci v kroglico, kakor cerv, ki smo ga pooezan. aku ui uc huci auuaujc wiouivo xi« pvui, ruuece. une morajo vselej ostati pred hiso. ce bi se tako ako bi bil toraj brez celice, bi ga težko ločili od marsikte- prosile, da bi se va-njo spustile. Tii ne pomaga nobena prošnja. ga pobèzali. Ako bi ne imel zunanje mrenice na sebi, rudeče. izmed tekocin, ktere se kakor voda skoz kožo ali mrenico potijo, gredo tudi lahko vsake baže gazi ven in notri. Vikoli pa ne morejo terde stvari skoz mrenico , če bi bile tudi majhine, kakor zernica karmina, ktere barvajo vodo One morajo vselej ostati pred hišo če bi še tako rastlinsko gi S to lastnostjo dobiva tudi celica iz zemlje mokrotě in iz zraka gazov, in podeluje tudi sosedom svojo hrano. > rih močelk (jnfuzorij). Tisti tedaj , ki so zgorej omenjeno banje premišljevaje mislili, da je v njem, tedaj v rastlini tisti živec, kakor v živa lih, so imeli prav; le razumeti jih moramo tudi prav. Tudi tekočina v njem se včasih sem-tertje v nekterih rastlinah giblje, kakor kri v živalih. Njegova mrenica ali on sam je namreč semtertje od znotraj obdan od kalné, z jederčki napolnjene tekočine, ki se ime- dolini mestice Id rij a, obdano od hribov in černih mej Krajopisje. Ilirija na Krajnskem. V zavetji kranjske dežele stojí na zabodni strani v i ki u Ta tekočina se dobro razlocuje od u nuje „protoplasma čiste vodene čelične tekočine v sredi. Ta „protoplasma iblje semtertje po mnogoverstnih potih, ali pa do in od jz Ljubljane vernivšemu popotniku naj prej odprè se v svojem njedru zakrivajo mnogoverstne naravne zaklade. Pot do tega zavolj svojega rudnika slovečega kraja se or celičnega središča. Celice s tako lastnostjo se dobijo v mla proti Verhniki, snažném tergu ob veliki teržaški cesti, kjer se dih, tedaj zlo živih rastlinskih delih, posebno naj lepše v idrijška cesta od imenovane loči. Vélika pelje naprej v Lo-lascih, kakoršne imajo večidel vsi od zraka obdani deli. gatec, in druga manj obdelana in težavna čez verhniško- Tukaj hoćemo popisati prikazen, ki je gotov vzrok idrijško hribovje. Da svojemu namenu zadostujemo, se bomo tega P1 mesca je cena kuhinske soli nekoliko po- Ko to vidi cesar od Stambola Po Stambolu. da potone mesto. Pa govori Cuprilic veziru: „Verli sluga, Cuprilic vezire! Terci sluga k starcu patrijarhu. Naj ustavi četiri planine, „Naj mi pusti mestne vodomete, „Naj tečejo, kakor so prej tekli. centu za 25 kraj y pod v • c. k. ministerstva dnarstva pr y zato, ker od leta 1851 se je zlo podražilo pridelovanje njeno in ker so der- se je pa , kakor Iinigo piše starcku patrijarhu IVlikola, patrijarh častiti! žavne potrebšine večje Od 1. rožnika se bo v • k soli kakor drugod tako tud Ogerskem. Horvaškem, Sla vonii, Vojvodini in Banatu po 1 fl. 40 kr. cent dobival Dosedanja pre poved, da iz a smejo orožje in střelivo, solitar, k o ne na T u rš k k o nj str ijanskih dežel se ne iveplo in svinec ! pa tudi nikamor ie na R drugod v ptuje dežele voziti, je bila 28 je vojske konec. — Lesene P» p r e k maši za poljodelstvo z ker v ze- lezom le okovane, se smejo po visjem dovoljenji od 16. aprila iz ptujih dežel v naše cesarstvo proti odrajtvilu tište niz colnine upeljevati, ktera je postavlj za naj bor • V k le V U 11 11 n r> 11 11 li li íí íí íí li w 11 11 Ti soberi vse svoje minihe, Tn popove, vlaške učenike. Pa mi dojdi do Stambola grada „Naj proteče Šarac voda hladna. Ter se moli Bogu istinskemu In svojemu Kristu po zakonu. Ter se moli za nedeljo danov: Ti ustavi izhodu sonce Ino beli mesec na zapad „Naj se gane od izhoda sonce. Ino bledi mesec od zapada; Pa mu hočem činit zadusbino: Pismeno čem dati patrijarhu. íí íí íí Da naj sodi ravno Kot jaz kot sodim Naj vsahnejo mestni vodometi, „Poleg mene u Stambolu gradu; Naj se kreno pi n Vse ceteri do Stambola grad Hocem njemu dvore narediti „Poleg svojih, še lepši od svojih. Pa čem ti se. starček, pokerstiti, „Na leto mu dati hočem blaga Vse mošeje v cerkve premeniti „Na tovore, če dvanajst jih treba; seno robo po določbi tarife pod štev. 64. a. In blago vse cem ti pokloniti Kniga dojde starcku patrijarhu 5? yy Dunajska Kadar knigo patrijarh pregleda íí P (Creditbank) za kupčijstvo in obertnijstvo je okli- Berž pozove vsih dv via cala 30. api da j v djanj top seje ponudila vsem , ki je potrebujejo po 4. paragrafu njenih postav kterih dajč posojila na zastavlj der obligacije po na obli e m 1 j • • V odveze itd., se udeležuj mnogoterih obertnijskih naprav, fabrik itd rekli, so znane sedaj njen v Parizu. dikov Ino zbere trideset minihov, / ln trideset djakov samoukov, Pa ti grejo do Stambola mesta. Ino sjajni mesec od zapada, Ter se mole Bogu velikemu Protekli so mestni vodometi ln naj poje cerkva Rosalija U deržavi cara otmanskega*4. Kar poročil cesar patrijarhu Vse povedal je Cuprilic starčku. Ko to čuje patrijarh častiti, Vse četiri ustavi planine, Krenilo se od izhoda sonce Kakor smo iz začetka Od dne do dne za nedeljo dani. In protekel Šarac voda hladna. pogodbe pod kter kolik veljá je bil mir skle ." računi sedaj ta mir v dnarji, in pravijo, da francozk; Časnik yy Independ. Belg Ko je bilo u sveto nedeljo, Ondaj stane patrijarh častiti Kar car rekel, to je tuď ucinil. Kakor ondaj, tako dan današnji Mahne s križem na četiri strane, Ondi serbski patrijarh stoluje. vlada je izdala 2000 milij frankov y gle z k 2500 mil. bi( mil., r 524 mi ojskinega premeta, od turške se vé le za 120 Ustavi se na izhodu sonce Ino bledi mesec na zapadu ; Poslovenil Kobe. y ka je spraznila svoj zaklad in s tri jan ska (za priprave na pósodo i Bujca pri belih Krajncih Regenbach. 2 ko) 1600 tati in zadergetati se rabi med belimi Krajnci. Z aderh Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik