foV'-ppisftfe^SocWObl. k. k. Hofbibliothek, Wien. St. 31. 'V Gorici; S: avgusial87& fix. „SoLa" izbaja vsak petek iu velja s posto prejeuiana ali v Gorki na dovu posiljana: .Vse leto.....t. 4.50 Pol leta.....,, ^.30 Cetvrt leta . . . . .,1.20 Pri oznanilih in prav talco pri ..po- slanicah" se placuje za navadno tristop- tio vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat ZaveCe crke po prostorn. SOČA Posainezne stevilke se dobivajo po ID, solflov v Goriri v tobakarnici'v go-sposki ulici Mi::o „treh kron". in na stw-oin irguL— \T trstu v tobakanri-, ci. „Via, doUa.casorma 60". Dopisi naj se .Magovoljno posiljajo urndniStvu .,Soi:e" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, narocnina pa opravniHtvu„So8e" na Koronji v Sticsa-vi hi«i St. 2?i3 TI. uadstr. ftokopisi se ne vrttfajo; dopisi naj so blagovoljno franknjejo. — Delalcem in dnigim nepremoznim se naroBninit zni/.a, akoso oglase pri urednifetvu. Otodinsko gospodarstvo v Gorici. Te dni je priSla tukaj v Mailingovi tiskarni na svitlo knjizica z naslovom „La verita", odgovor gori-Skega zupana, gosp. Josipa dra. Deperis-a, poroCilu, s katerim je podal obCinskemu zbom raCun za 1.1878. Moto jej je italijauski pregovor: „Chi fa quel chonon deve, gV interviene quel che non erode,"—(Kdor dela to, Cesar ne sine, pripeti se mu to, Cesar ne inisli.) Pisatelj ali pisatelji skrivajo svoja imena za Crke S. B. B., kar pit niC ne d6, ker je koj spoznati, da pri-haja delee od voditeljev one stranke, katera je Uila pri zadujih mestuih volitvah zastopana po tako zva-neni „comitato eeonomieo". Namera 15 strani brojeCi kujiftcije, dokazati, da ni vse z la to, kar se sve-tli v zgorej omenjeuem poroCilu, v kojem je g. 2u-pan, obdav&i se s svitom neumorne delavuosti za mest-ni prospeli, z zmrai barvami nasiikai modro gospo-darstvo in deroCi vsestranski napredek, po katerih se odlikuje doba njegovega zaipanovanja. In to uamero vtegne „la verita" doseCi dasf preseva mestuo gospo-darstvo pretcklih let le bolj na debelem situ, ko bi na drobni'jem §e nmrsikaj kosinatega na dan piiSlo. Ker vemo, da slovensko ob&nstvo rado kaj sliM o naSih mestuih zadevah, tenivec, ker je icpa Goriea naSc sredisce, v katcrcm je, rekel bi, glaviia zalo-ga vsegy, Cesar potrcbujemo goriSki Slovenei za svoj duScvni in gmotui prospeli, hoCemo iz zaniuiive kuji-2ice nekoliko posneti in priobCiti, zauaSaje se, da je „la veiita" zares to, kar pomenja— resnica. Zuponovo poroCilo, s katerim se peCa brosura, je pravi Cicero pro do mo sua, sestavljeno, kakor se po raestu govori, po ouem municipalnem fakto-tumtu o katerein je trdii lani „L1lsonzo", da se je zual do zdaj vselej vsiliti zupanstvu, odsekom, stare-Sinstvu in sploh vseniu, kar zadeva obeino. — To poroCilo sega, da opravici bolj teineljito sedanje gospo-darske razinere, v raCune 1. 1850 in nasledujih let in prinierja in razkazuje, kakor mu bolje vgaja, da tern jasneje razkrjje solnCno stran sedanjega mestnega go spodarstva. Gospod zupan se sklicuje tudi na nekatere stav-ke v svojem poroeilu o mestneni proraCunu za 1.1879, —v katerih je mej drugiin reCcno, da sedanje obfiin-ske finanCne razmere niso toiiko slabe, da bi mogle kako bojazen vzbujati; da, ker so gg. obCinski za-stopniki—vselej sloMi vsaj v glavuih stvareh—us tv a-rili sedanji polozaj, niorajo tudi slozno za to skrbeti, da premagajo, ne da bi osurbovauee preoblo-zlli, zadrege, v koje je mesto za trenutek zabrelo. nCe sem rekei", to so iupanove besede v poro-Cilu, ada smo ustvarili sedanji poloiaj, sprejmem ra- USTEK. Zgoilovinske C-ertice o Bovskem. (Daije.) Toda sprevidela je, da se ne bode mogla dolgo braniti in sklenila je pomagati si zvijaCno. 0 mraku odide en del posadke iz terdiijavice, ostali pa so bili tiho, tako da so Fraucozi nienili, ka so odSli vsi. Ker so se bali, da bi se Avstrijci ne premislili iu zopet posedli tako vazno mesto, hoteli so se grada polastiti Se tisto noC. Med tern je bila ostala posadka poteguila le dva sezena dolgi most Cez Koritnico nazaj. Ko zaC-ne pervi oddelek Fraucozev naravnost proti gradu ko-raCui, popadajo v'teiui vsi v globoCino. Od zadej gre-doCe opomuil je Se le ropot bobna, ki se je s tam-burjein vied v globoCiuo kotolil, da tukaj mora nekaj posebnega biti.*) . Tako so odjepjali Fraucozi in si raje kupili iz-dajalca, ki je kraj dobro poznal. Ta je pripeQal so-vrazuika na visoCiuo, ki se ravno uacl gradom vzdiga. Francozi posedejo vse bhzuje stermine in zjutraj 23. ' *)~f a p'rigodek je ljudska pripovedka poatavila v eds turSkib. yojsk in pripoveduje o Turkih, kar se je v resnici s rran9o?i godilo.. • dovoljno odgovornost za vsa oskrbniSlva, ki so vlada- I la abemo od leta 1800 naprej, to je zaCensi z dubo, ko je obCina avtonoinua postala." „Leta 1849, to je zadnje leto, ko je bilo mostno I oskrbnistvo pod vladnim varstvom, ni nnela obCina nit dolga, mariveC je zuaSalo uje Cisto imetje 75.000 gl.—-Zdaj po 28 letih ima dolga 456.000 gldv pa tudi ujeno posestvo se je primemo pomuo^ilo in je zdaj vreduo blizo pol milijona. Toda je li mogoCe primer-jati Gorico leta 1850. z ono 1. 1878 ?" „Namesto torej, ko so stvari tako jasne, obdol-^evati sedanje iu biv&a oskrbniatva, treba nam z od-kritosrCnim in poStenim muueuom iskati pripomoCkov, da zboydamo gospodarske razmere naSo ob6ine.H — „Jaz navajam dvoje takih pripomoCkov, saj so pri rokaii": wl»rvU: Bodimo strogo varCni tudi v navadnih nstroSkili, odpovujuio se vsakemu novemu zapoCetju, „vsakej preuravuavi, doklei* se nezbolj&ijo kmetijske, „kupCijske in obitnijske razmere v de^eli in mestu „tal(o, da se obCinski dohodki naravno pomnoM po „razvoju gospodarskega prometa." „UrugiC: Mesto naj itklcuo tako posojilo, da se poplacujo vsi doigovi pri privatnth iu da se bo mogel dolg v lotnik obrokih poravnati". Tako pravi g. 2upan? ja niti }1 La verita," niti dejauska resuica se ne vjemata z njegovo razlozbo.' Ne bivsa stare^mstva, ampak strauka, katera jeod leta 1874 na oboinskem knnilu, ali prav za; prav nje za-stopniki so zakrivtli sedanji pivlozaj; ?uj je uradoma IK) obCiuskih raCunih dognano, da so zuasali mestni doigovi leta 1874 samo 172.105 gld., ko je sedaj de-iicita po Zupauovem poroCilu uze celih 450.405 gold., tedaj je v zadujih stirih letih, to je v dobi sedanjega oskrbuistva, porasel dolg za blizo 300.000 gld. Da se je v tej primeri pomnoftlo tudi obeinsko posestvo, kojega vreduost ceui g. 2upan na blizo pol milijona, vtegue resnieno biti. A kaj ima, kdor pose-duje pol milijona premozenja, pa pol milijona dolga? NiC. Kaj bi ueki nastalo, ako bi morala obCina usta-viti svoja plaCila? Stavimo, da bi upniki, ce ceiiimo posestva po sedanjih kupih, ue prejeli za nja niti 300.000 gld. Da se Goriea 1. 1850 ne more nikakor primer-jati sedanji Gorici, to ve vsak paglavec; a tega na-predka ne moreiuo steti stareSiustvom od leta 1874 do 1878 v zaslugo; ona so naredila samo nekatera ne po vsem potrebna dela iu pa do dauaSuje dobe n a d tristotisoC goldinarjev novega dolga; vse drugo je bilo uze pred letom 1874. — Mej stav-bami in deli zadnje dobe nahajamo dve poknti tr2i-sCi, novo pokopaiisCe, kopelj, tablice z imeni mestnih ponove naskok na grad.**) Ker ne" bilo re^itve od nikjer priCakovati podala se je posadka ob eni uri po poludne. KobJOs z veciuo svoje brigade je bil ujet. Francosko bojno poroCilo govori otem dogodku tako-le: sMed tern je preganjal general Guieux kolono, katero je bil pri Pusero (Pullaro? t. j. Podbo nesec) potolkel do avstrijske Chiuse, jako uterjenega grada, kateri pa je bil po silno terdovratnem boju v naskoku vzet. l'ri tern so se posebno poslavili general Bon in Verdier ter Ceterta polbrigada, kakor tudi triiuStiii-deseta. General Kobiiis sam je brauil grad s 500 gra-uadirji. Po bojueni pravu bi se bilo moialo tern 500 z meCem glave odsekati, a te barbarske pravice se i'rancoska armada n6 nikoli posluzevala". To se na-nasa na opisauo zvijaCo posadke. Francozi so se znesli nad gradom ter ga v jezi razsuli. Njegova razvaliua se se dandaues vidi in kervaski Vienac VI. 1874, §t. 237 je prinesel njeno podobo. Med tern je marsual Bajalich z ostalo divizijo proti Predelu. Toda ujegovi vozovi so mogli le poCasi uapredovati na slabih potih. Naenkrat ga napade Guieux od zadej. Ob istem Casu zadene tudi njegova prednja straza uaMassenove yojake v Rablju. Po krat-kem boju udal se je Bajalich sC svojo divizijo. Vendar je uSlo 800 mo2 z oticirji k Ocskayu V Koven, Od trgov in ulic: vse toje stalo malenkost 158.030 gld. vfctevuo 8000 gold; ki se se imajo plaCati na raCuu strogkov za pokopaliSCe. In mari m bila ta dela zaros tako silno potrebna, da go se morala na vrat na nos dognati v sudaujih kritiCnih Casih ? ^^^^_^ (Konec prih.) Dopisi. **) Carintkia 1782, St. 52, Iz kobaridskega Kota 21. jni. (izv. dop.) Ob-cno mnenje je, da cestu pouspe^ujejo diiavni in de-zului blagor, ako so prilc^no izdelaue in se vzdrSujo-jo v dobrem stanji.. llavuo iz tega namena w volijo v nasej de^eli v vnakem glavarstvenem okraji, posebni cestui zbori, koji imajo nalogo pretuhtati uove cestno Crte in skerbeti m papravo starih cost, kder jo po-treba. In zatadi cost vidnno v davkarakih plaCilnih bukvicah ogromne cestne nnkladc, koje mora boron kmetiC pod kuznijo cksekucije plaCevat. Osobito skor-bi se v 011cm kraji, kder m kaka nova ceatna fcrfca na papir iiarisn, da bo ob cnotn i v davkarske plaCil-ne bukvicc narisajo visoke cestne naklade. Gledo novo cestue Crte v Kotu, iiobiC-Logi se jo pokvarilo u^e innogo pol papirja, pa tudi mnogo deuarjev so Kotar-ji ziiosili v. c. k. tolminsko davkarijBko blagajnico, a pri vsem tern ostala je cestna Crta na papirji v pi-sarnici tolnihiskega costuega zbora. VpraSanje je, ali ni vendar nujua potreba,, da bi seuze en lout izdela-la cestna Crta Eubic-Logi ? Castiti Otatelji lista Sofie prepriCali so se o nujhi potrebi nove cest ltobic-Logi, ako so pazljivo Citali SoCiui podlistek „pust v postu", kder je bilo popisano, kako se je ueki gospod jaha-joC proti Breginju valil posterminise svojim konjem. A vse take nezgode in nesreCe lie predramijo nafiega cestnega odbora k resnemu izdelanju nove ceste, ain-pak vselej odpravlja kotarske zupane z besedami, da nij denara v cestui blagajuici. Kamo pa se potrobijo cestne naklade? Ali ne plaCujejo kotarski posestniki jako visoke cestne naklade v namen, da bi se njih cesta izdelala? Siljeui so bill kotarski zupani prositi veleslavni de^elni zbor za cestuo podporo dne 16.sep-tembra 1878. leta, da bi se tako zaniogla izdelati nova cesta IiobiC-Logi. UsliSal je veleslavui dezelui zbor proSnjo omeujenih zupauov ter podelil je cestne pod-poie 1000 gld., pa ts pristavkom wker je nujna potreba, da se ta nova cestna Crta Kobic-Logi iz* dela." Kaj mislite, da se briga naS cestni odbor za dezelni zbor? Kaj Se! Kmalo bo leto, kar je dovolil veleslav. dezelni zbor nasemu cestnemu odboru odlo-Cenih tisuC fioiiutov kot podporo za novo kotarsko trek stotnij lovcev prislo jih je mnogo v Celovec. Ravno tako je uteklo veC sto razkropljencev. Vsa iz-guba Avstrijcev 22. in 23. marcija je znasala 3000 mo2, 25 topov in 400 voz s6 zivezem.*) Gorisko je ostalo takrat pod Francozi od 21. marcija do 17. septembra 1797 t j. do kampoformij-skega mira. L. 1805. so zopet posedli Francozi pod Jourdanom in Masseno Gorisko in postavih provizorno vlado. Grohjo so razdelili po svoje in en kos so pri-krojili k Fnjulskemu. Toda to je trajalo le dopozun-skega mira 26. decembra 1805. , L. 1809. poskusi cesar Franc 1. §e enkrat svojo sreCo in napove Napoleonu vojsko. Nadvojvoda Karol napade Bavarsko, Ivau pa gre v Italijo. Ali Karlova nesreCa primora tudi Ivana umakniti se, dasiravno jo zmagoval. Ba bi avstrijska vojska poprej in nenadle-govaua od italijauskuga podkraJja Evgena na Ogersko dospela, ukazal je nadvojvoda, naj se skuSa z malimi terdujavami francosko vojsko ovirati. Sredisce te i'or-tilikacijc je bilo na Tarvizu in okoli njega se je na-redilo sest zvezdatih terdujavic, katere je imelo braniti okoh 4500 nio2 pod glavuini poveljuikom Alber-tom grofom Giuiay. En del te uteiditve bili sta tudi *) Posneto po „Oe6terreiuhi«cli-miUtfei8olie Zoitsohrift" 1837. zyep, 4-^8,. . J- ,. - • '":¦ \ cesto, a iz gotovega vira se ve, da seni zanje ogla- j sil pri slav. dezelaemu zboru. Eaj pomaga zupanom za podporo prositi in slavnerau deielnemu zboru tisto dovoliti, ako pa nas cestui odbor vToIminu dela,kar sam hoce, kakor neodvisen gospodar? Naj bi vendar blagovolil veleslavni de&dni odbor napeti drag* strune pr^ti cestuemu odboru zaradi kotarske acne ceste. Sfc, vsak pameten clovek, ako pride od te*aridske strani v na§ Kot, mora apregledati in sposnati, da je nujna potreba, da bi se izdelala novacesta BobiC-Lo-gi. *)_____________—*— _ IZ Seiane dne 4. julija (Izv.dop.) (Bendabo-do&b ufiiteljev.) Slovenci bivajoii ob obalih Siajega jadranakega morja imajo zopet vecer xabiljeiiti, ki je neden jednacih v problem iu niinulih lctih. - Beseda namrei, ki so jo vferaj priredtli alovenski ncitctfaki kaadidatje—bodofii uiitelji—iz Koprana Proseku opo- | neala ae je, kar se tice izvedeoja programa kakor nnogoiUriinega obtiaatva, nad v*e nade; bila je aares —comma il faut— la to je sigurno anak, da so nasi „fantje od Cure* vedao in veduo v napredovanji in, da ima naSe Primorje iz te „mlade gardeH pricakovati prave rodo-Jjube in stebre boljSe narodove bodocnosti.—Radi te-ga se je pa tudi zbralo vceraj na Proseku pri ,gene-ralu" g. Nabergoju k vesclici ogromno Stevilo rodo-Ijubov is Trsta, Sezane, Online io cele okolice. Ta.n je bila sastopaaa inteligencija trzaake okolice; kajti nasi ucit kandidatje so na dobrem glasu, ker do se-daj so bile besejte, ki so jiii ooi napravili, mnogoSte-vilnejse od druzih obiskovane.— Pa je bilo tudi dvorisce vodite\ja trzaSkih Slo-vencev, g, Nabergoja, lepo z venci in narodnimi za-stavami okincano in oder prav okusno in umetno na-pravjjeo.—• Pred besedo je sviral vojaSki septet pes polka ^Belgier" skoro samo narodne komade, in ko se je zagrinjalo na odra vzdignilo, nastopil je kandidat g. Valentiucic (Plaviev iz Kanala). Govoril je v prav lepej, ciatej slovenScmi; z gorecuni barvami je slikal boje Spartancev, Grkov in druzih oarodov za svojo eksistencijo—priSedSi na nas milt slovenski narod, ki je v vedoih bojih zorazlicnimi sovragi, a vendar ne po-gine, marived krepko stopa na odloCeno mu mesto. ,Vremena bodo se zjasnila" in sijalo nam bode mi-lejie solncrce. Miouli bodo casi, ki stavijo ovire raz-voju slov. naroda; minnli bodo casi, ki nam ne daj6 prilike solati se v naSem milem materinem jeziku : Vremena bodo.......se zjasnile, ... miVSi zvezde, kakor zdaj sijaje. Uslisana bode molitevza narod gorecih pesnikov slovenskih itd. Z gromovitimi zlvioklici bil je govor-nik aplaudiran.— Druga toLka: „HercegovkaK, zbor Hajdrihov, je napravila posebno dober vtis.— V tretjej tocki: „Dvogovor" sta pokazala igral-ca-kandidata, da sta popolnoma kos svojej nalogi. Her-cegovka—kandidat v „kiklji"—slovo jemaje od svoje-ga moza izroci mn krasen venec in met, z kojim naj gre v boj nad vrage Turcme „za castni kxvt in za svobodo zlato." In on: .Z Bogom, zena, zdrava mi ostani! Ne pretakaj bridkih solz, ne zabi, Ercegovka si janaka zena t Ako padem, Bog te naj tolazi, *) Slisali smo, da cestui odbor zato ne nadaljuje zaSe-tega dflla, ker, se nekda ni praT dognano, po katerej crti se ibm izresti cesta mej Sedlom in Borjano. Op. ured. kladari (Blockhauser) v Calavaju (Calaba) pri Nabor-jetu (Malborget) in na Predeln. Tukaj je zaCel ienijski stotnik Hermann ze v jeseni 1. 1808 kladaro, nekaj baterij in retiut zidati. Po zmagi avstrijske voj§ke pri Sacillu 1809 §el je bil tudi on k armadi, a vsled francoskih zmag ob Duoavi moral se je skoro nazaj verniti, da bi nadaljeval u-terjevanje Predela. Med tern Casom je stanoval na sppdnjem Tarvizu pri Jozefu Miller-ju pi. Scbafer, ka-teri ga je tudi navadno vozil na Predel in nazaj. Pri zadnji voznji mu je Hermann razodei svojo slutnjot da bode na Predelu padel. Kladara je stala nekoliko pred selom Predel nad dcielno cesto. na koncu nizkega herbta z imenoin sLandspitzberga(?). Bila je pravilen Cveterokot, strani 8—10 sezenov doige in §est se2enov visoke, spodejiz debelih kamenov brez malte. Zunanje stene so bile iz 12—16 ceyljev debelih kplov, znotranje iz drobnejih. Med obemi je bilo pet cevljev prostora, katerega so sL zemljo natlafiUi. Kladara je bila razdeljena na veC nadstrbpij, imela je terasasto streho iz utepene persti a persobraui. Thodi so bill s premakljivimi mostovi in kriiastimi vrati zavarovani. Da bi cesto popolnoma zaperli sezidali so ravno pod njo na robu, ki se ster-mo k Predelici (predelskemu potoku) spuSca, manjio ftveterokotno leseno kladaro, kotsprednjo terdnjavico, se Sest sezenov dolgimi stranmi. Tamburiranje (pre-graja iz kolov) druzila jo je t veto kladaro. Za po-sadko, iivez in vodo bilo je vse preskerbljeno, prostora za tope dovojj. Ko se je sovraznik blizal bila je ie Je veCa kjadara dOTfriena. BUo jevnjej iiveia, Za te padem, za otroke drage. Bratje za te bodejo skerbeli, 0ee za te bo skerbel nebeSki. tepo nii najine otroke, Bom ljubiti, sovraziti Tarka." | Ta prizor z ob^utkom, iivo predstavljen, garni I je vae navzo^ne. Tretja toeka: wMoraara, zoor.napev AvgustLe-banov — bila je tndi prav povoljna. V tej pesni je pevski zbor naravno izrazil krepak duh pesnikov in vrloat skladatepvev . Lepo se je razlegal polni baritonov gias lzbren-cefega zbora in ko je odpel zadnje besede: Mej up je 3el po vodi, Le jajdrajmo za njim.—itd. nastalo je silno ploskanje, ki je veljalo kolikor prele-pei kompoaiciji, toliko izbornej izvrSitvi. Cetrta to<5ka: „Tihi mir" s citrami se je v obfie prav dopadala. „Domovroi% zbor, nap. lyavccv moral se je ponavljati. Ta krasna Ipavceva skladba je po Slovenskem uze predobro znana, nego bi o njej govoril. Vse nade je prekosila iesta toLka ialoigra: „Kateri bo?" Vsi diletantje so vrlodobro igrali, ana vse grto—wkakor bi orehe tresel" — dejal bi Levstik smo se morali smijati znanema Saljivcu, kandidatu g. Marie Ian en, ki je doktorjain slovenskega pesnika izvrstno slikal. Sledila je konedno pesen: sSladka Wslicatt zbor, napev Avgust Lsbanov.—Ta pesen—ena najnovej§ih Lebanovih pesnij — je polna humoristicnega duba. — Pela se je precej dobro. Komponist duhovito izrazu-je z besedami: PIe§i, pMi Tine Naj ti Most mine itd. znacaj—slovenski, mehkost, a ipak krepost, zdaj res-nost, a hmali Saljivost.— Po besedi bila je skapna zabava in pies. Po-pevalo in napivalo se je po starej slov. navadi. In tam na jasnem nebnem oboku plavala je mila luna ocarajoca nas s6 svojim prijazno-polntm licem; kaj lepa prikazen zaljnbljenim ljudem.— Koncem moram pohvaliti na§e flfante od fare" —uclt. kandidate.—Po spretnosti svojih glasov prido-bili so si Ipdo slutstvo mej odli^nimi slov. mozmi in sploh mej Slovene! okolice trzaSke, — Polagamo vam na sree: gojite tndi nadalje mej slov. narodom slov. pe^e. ffSIovan povaod brate inmtt— dr«2ite se % brati, druzite se z Nemci, Italiiani in v vseh nareCjih ho-dete pri petju obCutili ono slast, ki cloveka navdaja, kadar poje krasne slovenske, nem§ke, italijanske pes-m; branjujoc in netec domovinsko Cutje, razgrevajofi in navdnSevajod se za vse, kar blazi, lika, povzdiguje —-sree.— _______ Milinko.— Iz Nabreftne 5. avg. (Izv. dop.) Neki vinotr-2ee je pripeljal te dni iz Maribora in sv. Jurja na Stirskem na tukajsnjo postajo lepo mnozino revnega vina, katero je razprodal po 4 do 5 gl. vedro raznim krlmarjem, ki je tofiijo zdaj po 28 do 40 novcev liter (I). To vino, Ce ni petijot, zdi se ti v ustih okusno, a v zelodcu zge in prouzroCuje stra§no rezal-co. Jaz nisem ni vinotrLec, ni kremar in nemam te-daj nobenega uzroka, kupCijo s takim vinom bodi pod-pirati, bodi podirati. Samo to menim, da so dvojni oziri, kateri bi morali napotiti pristojne oblastnije, da nadzorujejo nekoliko izdrngihdeielimportirano vino: zdravstveni in pa oni, katere bi morala vzbujati skrb, da se domac pridelek zavaruje zoper konkurencijo, ki vode in raunicije za Sest tednov. Imela je deset topov in sicer dva trifuntna poljska za manj§o kladaro; 2 trifunlna in 2 Sestfuntna kazamatna topa ter 4 tako imenovani „doppeltracken" so MU postavljeni v ve5i kladari. Streglo jim je 10 artileristov in 25 pomaga-Lev. Hermann je prosil sam nadvojvodo, naj ga po-stavi poveljnika tej terdnjavici. 14. maja posede kladaro en oddelek 62. polka (takrat Franc Jellacicb), a ze drugi dan okoli poldne ga namesti stotnija stujinskih granicarjev pod stotni-kom VitkoviCem. Stela je ta stotnija Stiri castnike in 218 mo2, med temi 14 streicev. Bili so jako utrujeni vsledi vednega in dolgega potovanja, vendar se jim je pretakala po 2ilah hrabra kri, napolnjnena z ljubez-nijo do domovine in cesarske bi§e. Stotnik Jaukovid, tudi od slujinskega polka, ki je bil se svojo stotnijo zadnja straza bataljonu, priSel je 15, maja popoldne od sovraznika zelo nadlegovan pred kladaro in prosil za vstop. A ker ne" bilo ni prostora, ni Zivefa vec kot za eno stotnijo, dovolil je Hermann Ie njemu in §e nekaterim oajboHSim juna-kom vstop, ostali vojaki pa so se morali dalje prebiti, kakor so vedeli in znali. Zdaj so bili tudi sovrazniki 2e tu. Se tisti dan proti veCeru je zaCelo posamezno streljanje med po-sadko in francosko sprednjo strazo. Na Stermec pri-3ed§i skuSajo postaviti Francozi tabor io zacnejo oko-lico preiskovati. Toda streljanje iz kladare nasproto-valo jim je moCno. Se le po noCi se jim je posrecilo ntaboriti Be, (Kouec prih.) mu jo vtegne delati ponarejeno, nezdra vo blago. Opo-zorujem no to slavno lupanstvo, v kojega podrocje spada zdravstvena policija. Dober teran se tukaj prodaja po 24 do 27 gl. kvinc. Letos bo tukaj malo vina, ker je 11 ze v pom-ladi oparica grozdje posmodila. Zita in krompirja ni-smo niti pol toliko pridelali, kakor 0 navadnib letinah, ajde in repe nismo mogli zaradi su5e vsi posejati, ko-ruza (sirk) usahuje, ker ni detain oljka obeta malo. Po vsem tern preti nam-—lakota.— Iz nakelske zupanije 6. avgusta. (izv. dop.) Kakor ne &li§imo in ne beremo nid dobrega iz sosed-nje Eranjske, kajti vsaki dan nam dobajajo prezalostne vesti* 0 straSnih po^arih, katerih je letos tam izvan-redno mnogo, ravno tako kaze tudi tukaj letos vse slabo. Edino, Cesar se je letos §e nekaj pridclalo, je seno. Ima pa tudi ceno tako, da nam ne bo v izdat* no podporo. V Trst prevazajo z bliznje Pivke toliko te robe, da nima tam skoro uobcue cene; kajti primerilo se je kak dan, da so je radi dali po 50 kr. stari cent. Ako se prevdarijo stroSki, ki jih ima gospodar z vo2njo v 'J'rst in nazaj, kar pobore nar manj 2 dni, ne vemo, ostane li za seno kaj ali ai6. Pa sila kola lomi, v denar se deva, kar je ravno mogo^e. Vrocina, te dni hudo pritiska, su§a je stra§na tukaj. Vpe je vze vniCeno in ni ga upanja, da bi nam kma-li dez priuiofil. Kaj bo poceti tu vzc itak siroma§ne-mu kmettfu, kje vzame novcev, da poplaca davek, 8 cim prezivi svojo drufcino ? Pomagaj Bog! Te dni zapusti zupnijo Bodik, b katerej veLina te zupanije pripada, oMe spostovani in sploh vsem priljubljeni, vcleuCeni gospod zupnik Sila ter sepre-seli na romanticno leze^o Zupnijo Bepen tabor. Cist znaCaj, kakor je g. Sila, ni mu bilo baje mogofie iz-ogibati se sitnostim, katere mu je pouzro^evala neka zloglasna, podredjena oseba. Za srecen pot klifiemo odhajajofiemu priJjudnemu gospodu zupniku iskreni: z Bogon I Naslednik mu je (-,. g. Jancz Narobe, Trzinec pri Kamuiku; upaino, da si bo znal tudi on tako obCno ljubezen pridobiti, kakor verli njegov predoik.—-V na§i ^upaniji bi skoro Jahko rekel: kolikor glav toliko misli. Vsak hofie kovati skiepe po svoji pameti, zdaj jim ta, zdaj ona naredba ne ugaja. Ker pri takih okoljScinah ni pricakovati piospeSnih sklepov od ob5inskega zastopa, bilo bi morda najbolj§e, da se sedanje stareSinstvo razpusti in novo izbere. Tudi He hot6 nekatere pod-doMine odlociti od glavne obfiine in za se napr&viti zupanijo z sede^em v DivacT Misel ni ravuo slaba, ali dokler bodo, kakor se je muhasto izrazil g. dopis-sik v Va§em predzadnjem listu, tu vladali berkinski vojvodi, ni upanja, da se izvede*). Ker v2e imenujem DivaCo, naj Vam tudi spo-rocim, da se bodo, kakor sem do zdaj imel priloznost opazovati, v Divadi meseCni seinnji vendar prav dobro poprijeli. V prav nezgodnem iiasu so se prifieli ti somnji, ravno takrat, ko kmetu vsega, naj bolje pa de-narja primankuje. Akoravno se je pripetilo, da so bili veckrat tisti dan tudi drugod somnji, videlo se je, da ljudstvo vendar tija rado zahaja, da so mu somnji ; prilubljeni. 26. p. m. bil je semenj tudi v Cerknici I na Notraniskem in v Vipavi, pa bilo je ravno iz teh [ krajev toliko lepe zlvine, da smo se kar Cudili. Pro-| dalo se je vse prav dobro. Upamo, da bodo ti somnji zmiraj bolj napredovati in da bo nezaupnost do njih fedalje bolj upadala. Do zdaj smo imeli sejme le v I Sezani, katera je pa nekaj pre dalec za nas, zato so [ nam divaSki tern bolj po godu, ker bodo vstrezali tudi Kranjcem in Istranom. DivaCani, priporofiam uljud-no in ceno postrezbo obiskovalcem sejmov, sploh ve5 f lepsega in bolj pohlevnega obnaSanja, kakor je bila [ pri Vas do zdaj navada. — KonCno se eno smesno, zanimivo: TrzaSki iCa-I vonski popi zaslutili so zaklad, ali sac na stari graj§ci-I ni, Skolj, katera je sedaj lastnina g. F. Dekleve sta-[ rej§ega iz Britofa. Dvakrat so vze poskusali zaklad vzdigniti; a prvic jim ni Slo nic kaj posebno vrlo iz pod rok, drugic jim pa tam pokopaui nesrecne?.i, kateri Lakajo odresenja, ki so se popom tudi prikazali, niso pustili do preljubljenega zlata in srebra, kar mi prav ob*$Iujemo, ker gotovo bi se bil potem kak ce-kin ali tolar iz starih casov tudi nam priblizal. Vsi prepla§eni in prestraseni zapustili so kraj bogastva in I jo popihali proti Trstu. J Kedar bo pa Sac vendar le vzdignen, sporo5im I Yam zanesljivo. ' Iz Trsta, 5. avgusta. (Izv. dop.) (Shod v Na-brezini; slovenski in furlanski delavci; hudodelstva ip samoumori; blagi din.) — „V obCe cutimo mi Slovenci na Primorskeni, da nam je treba boljSe or-ganizacije, ve5 edinosti in delavnosti, da ohranimo, kar smo do zdaj pridobili na narodnem polji in da te male pridobitve Se izdatno pomnoiimo. Mnogi naj- *) Menda tudi pozaeje ne; kajti deielai zastop ae je po mnogih skuinjah prepriSal, da je ˇ obfie neprilieno ia navadno tndi ˇ ekonomifinem oziru brie Skodljivo, nego koristno, uattDavljati majbne Jupanije. Saj ie narsikMera velika 2upa-nija si oprarilom ivojaga delokroga k.01, 0 p. a r t d, boljSi rodoljubje na Primorskem in drugod poudarjali so v zborih in 5asnikih potrebo zedinjeuega delovanja I vseh primorskih Slovencev in Hrvatov ZiveCih v Istri; 1 nasvetovaii so, da se ustanovi, ali prav za prav vzdr- I zuje za celo Primorsko eno samo politi&ko dn#voin j en sam list kot glasilo za vse na§e potre.be.tt I „Bilo je v to svrhouze veC privatnih pogovorov I mej znanimi rodoljubi iz Trsta, GoriSkega in Istre, a 1 veCina njih je izrazila zeljo, naj bi se sklical shod 1 primorskih veljavnth moz, da odloCi, kaj se ima sto- I riti.a —Xako blizo je pisal te dni naS verli poslanec, I g. Nabergoj, sekaterim rodoljubom na Primorskem, I vabivSi jih k privatnemu shodu v nedeljo dne 10. t. 1 m. vFabre^ino — in nadjati se je, da se povab- I ljenci radovoljno potrudijo do shodiSCa, katero je od- I brano v nekako nevtralnem zavetji in ni preoddaljeno I ni GoriCanom, ni Istrauom. — Bad bi razodel svoje I misli o lepi named, /druziti vse primorske Slovane k I skupnenm razoravauju narodne ledine, a bolje je mor-da, da se pri sbodu svobodno razvij6 misli vseh de-leznikov, katere bo po mojem menenji itak te2ko zdru-ziti glede" na zel6 razliCne narodne in druge razmere treh kronovin, zvezanih v eno politiCno skupino. Zato javljam za danes samo iskreno voSCilo: Naj sreCen in trajen uspeh venCa rodoljubno namero! Brali ste u2e veCkrat v „SoCi8, da Mvi v Trstu na tisoCe delavcev, katerim se v obCe trda godi, od ' kar je zaeela velika trgovina nekako pehati in so na-stale sploh slabse ekonomiCne razmere vmestu. Sicer je pa tudi revSCina na dczeli prignala mnogo novih delav-nih rok v mesto in tako izdatno pomnozila normalno Ste-vilo delavcev. Zlasti Furlauija, seveda tudi od unstran drl meje, je dala svoj obilea kontingent. V Trstu pa so pri javnib zapoCetjih veCinoma pravi Italijani ali pa Lahoni na Celu— in to celo pri erarskih zapoCetjih in ti dajejo, koder morejo prednost furlanskim delavcem; na§i pa, kateri se uze leta iu leta zulijo v prospeh mesta, ostajejo na suhein in — stradajo. Ta iaiostna razmera daja povod kruhoborskemu tekmovanju mej delavci obeli omenjenih narodnosti in to tekmovauje se je letos uze uekaterekrat vnclo do strastnih, kr« vavih prizorov, ki siccr Se niso imeli do zdaj prav hudih nasledkov, — a nas vendar straSijo za bodoC-nost, — kajti delavcev brez dela je n a t i s o t e in rev&Cina mej njimi — rase. Vlada bi morala odmeniti tej prezalostni okolWCini posebno pozornost. — Due 4. t. m. je pri§lo nad 300 domacih delavcev, Slovencev, pred mestno bohriSnico, kder so dobili dela stuno Furlani; tu so nekohko Casa razsajali in se po tern, ko je policija dva, enega okoliCana in enega iz sezan-skega okraja v zapor odvedla, zopet razSli. Taki do-godjaji so vsega obzalovanja vredni — a tudi lakota je straSna. Preskrbite domaiinom potrebnega za-sMka, saj ne marajo pohajati in ne delajo neredov vsled serboritosti, ampak ker jih si 1 a goni! Se druga zalostna prikazen, katera je navadno I sad denarne mizerije, so razna hudodelstva in samou- I mori, o katerih nam tukaj§nji lokalni listi skoro vsak I dan poroCajo. — Ako bi hotel objaviti tat vine, ki so I jih zasaCili organi javne varnosti v enem sameml tednu, napoltiil bi vsaj eno kolono VaSega cenj. li- I sta. A to bi Cast. Citatelje v obCe malo zanimalo. Le j en tak drgodjaj semizdi vreden, daganaznanim, ker spada mej nenavadnejSe: V preteklo saboto zveCer razbil je mlad moz, trgovski agent iz Materije, okno v izlo^bi prodajalca raznega orozja, Finatzer-ja, v „via Canal gran-de," pograbil nad 30 gld. vreden revolver in jo po-brisal po mestu. Javni strazniki so mu bili koj za petami in so ga v „via S. Nicolo" ujeli. Ubeznik se | je opraviCeval, da ima prepire v druiini in da si je prisvojil revolver za to, da bi se i njim nsmrtil. 0-riginalen tat,t kaj ne da? — Samoumori so tudi skoro neprenohoma na dnevnem redu. Pretek. saboto se je neki delavec, SarkotiC, rodom Hrvat v krCmi „al felice ritorno* nenadoma na tia zgrudil in je na po~ tu, ko so ga v bokiiSnico nesli, umerl. NaSli so v ze-pu njegove suknje nekoliko arzenika, vsled Cesar se sklepa, da si je zavdal. — Koj drugi dan je vpoko-jeni finanCni uradnik, Bonavia, 70 let star, skozi okno svojega stanovanja iz 3. nadstropja skoCil na ulico in koj mrtev oblezal. — Pa kaj bi Vain dalje o ta-kih zalostoih dogodkih pravil, — saj nas osupujcjo 2a-libog iz Gorice enake vesti, ki dajejo sedanji dobi zelo napoveljno spriCevalo — da se demoralizacija Siri. Zgorej sem Vam porofial o veliki rev§Cioi v de-lavskih krogih; naj tu dodam §e tola^ilno vest, da i-mamo v Trstu tudi visokoduSne podpornike siromakov, kateri oCitno in skrivno pomagajo mnogtm mestnim revezem. Tako je tukajSnji znaoi bogataS, vitez Ivan Economo izroCil tedni mestnemu 2upanu zoameuiti znesek 2000 gld., da ga razdeli po svojem spoznanji mej take revne druzine, katere vtegnejo biti dne 24. tek. avgusta v stiskah zaradi plaCila najemnine od ivojih stauovanj* Blaga raisel in se blazji Cin I PoM&ii pregled. 2DUMJA. — Na§ cesar je sel v6e-raj v Gasteia obiskat cesarja Wiljema, ki si rtwao&tfi koplji skoro Tsako leto krepi stare ude. Nemski cesar se je nekda sam izrazil, da Mi z naSim vladerjem skupaj priti, kcr je pri njegovej starosti mogoSe, dahletu ne pride vefi. — NaCrt, po katerem misli postopati grof Taaffe, je se vedno zagrnjen v precej gosto meglo. Samo to je gotovo, da ho5e veljavo vojne postaveza deset let podaljSat; Njegovej politiki prijazni listi poroCajo tudi, dana-merava osnovati novo stranko, katero krst6 d r L a v n o s t r a n k o (Beichspartei). ^Pester Lloyd" piie o tej stranki blizo tako: Kaj je yendar ta sentana „Keichspartei" ? Ali prasajmp rajse: Kaj ne sme biti ta nova stranka? Na to je lazej odgovoriti. Ona ne sme biti, kakor rajnka I ustavoverna stranka. nReichspartei" ne sme biti „Verfassungsparteiu. Ona ne sme upogati glave zapovedim tacega politikarja, cegar driavna mo-drost vse zanikuje in podira. Ne sme biti iz-kljudivna, ne sme biti nepraviCna drugim narod-nostim, kakor je bila „Verfassungspartei". Ne sme lazsipati milijonov in milijonov v podporo zeleznicam, potem pa se zobmi skripati. kedar I je sila dovoljevati stroSke, da se ohrani Cast I drzavi. Ne sme postopati svojeglavno in misliti, I da se mora njenim trmam vpogati cela Evropa. I Ona mora delati drzavno politiko in ne samo I klubske. I Drzavna stranka mora ponuditi priliko zmer-I nim elementom bivSe „Verfassungsparteitt in I zmernim elementom pravne in narodnih strank, I da se v njej zdruzijo. Na podlagi temeljnih po-I stav naj se zedinijo in naj priskrbe, da bode I drisavno gospodarstvo za naprej pravic>o, nepri-I stransko, a ne da bi ugajalo eni svo> >ia Skodo I drugim. — Razumni moije vseh strank morajo I hototi kolikor prospeh cesarstva, toliko blagor I in slave njegove veliko zgodovinske celote, V to I svrho morajo delati se zdnizenimi moCmi, pred I vsem pa naj posvetd svoj trud reformam na go-I spodarstvenem polji. Na tej podlagi smemo za-I nesljivo pricakovati, da se doseze politiCen kom-I promis in da se zedinijo vsi boljSi drzavni ele-menti brez razloCka narodnosti. Vse to pa se ima dognati, dasi se neokrpana ohrani sedanja nstava. Program drzavne stranke se tedaj lahko tako izrazi: Ustava se odtegne poprej§njemu l monopolu, ona postane skupno imetje vseh na-rodov in Avstrija se ohrani v svojem historic-nom polo^aji. — Misel je zares lepa in velik bi postal mo2, in velezaslu^en za Avstrijo, ka- I teri bi jo izvediii. A ustavoverski tabor je §e I vedno moCan in mo2je, kakorsni so SchQnererl in tovarsi se nigdar ne segrejejo za program, kateri ne disl po velikonem§tvu, ali ne zagotov-Ija nemkemu elementu nadaljne nadvlade v dr-j 2avi. — Grof Taaffe bi moral biti ne samo po§ten patrijot, ampak tudi genijalen in z Le-lezno voljo oboro^en mo2, da bi mogli od njega priCakovati, da vzdihne svojemu programu v-strajno zivenje. | V prvem polletju tek. leta se je potirjalo 53.028.000 gW. izravnega davka, za 1.338.000 gold, vee, kakor lani v istem casu, posrednjih (indirektnih) davkov pa sejenabralo 81.194.000 gold., za 5.286.000 veC, nego v prvi polovici I lanskega leta. I IZ PRAGE se poroCa, da je vstop ceskih I poslancev v drzavni zbor skoro gotov \ vsekakor pa bode o tem doloCno sklepal zbor vseh ceskih I poslancev, ki se ima v kratkem sniti. — Ceski I deMni zbor bo letos razpravljal reformo svo* I jega volilnega reda. Vlada sili na to.— V Pragi je mestni zbor z 69 glasovi proti 2 zopet iz- volil Skramlik-a za zupana. BOLGARIJO in vzhodnft Rumelyo sojrnski I vojaki do zadnjega zapustili. NA FRANCOSOJM, v Nancy-ja bilo je te I dni slovesno razkritje Thiers-ovega spominka. I Velikanske slavnosti se je deleSil ves francoski narod. JNavzoCnih je bilo tudi 5 ministrov, po- I slanci in senatorji in vdova slavljenca Thiersa, I velicega zgodovinarja in bivgega preds. repubWke. ANGLE^I so konCali krvavo vojno zoper divje Zvl}m v juzni Afrikij ali so ve6 pri4ibili ali vec" zgubili, o tem §e niso skleojeni kra^ I marski ratai. _______' | ¦llipuill(iilll|lll IllllW Bomade stvari. Solstvo.—Program goriSke driavne gim-nazije bbsega prof. dr. Luber-jeve nemSke frevo-de novogiSkih narodnih pesni. V golskem letu 1879 je bilo vpisanih v vseh 8 razredih 338 dijal^ov, pcon-cem leta jih je bilo Se 311; 65 jih je bilo iz Gorice, 196 iz Primorja in 50 iz drugih de2el; po narodnosti 144 Slovencev, 129 Italijanov in 38 Nemcev. Tem se pri^teva Se 51 slovensKih dijakov, ki so obi^|cavali pri-prayljavnico. Program goriske velike realke ima na Celu spis prof. Barchaneka: BDie projective Bejiati-dlung der Strahlenflachen, ein Beitrag zu dem Unter-richte der darstellenden Geometrie im neueren Sipne". Leta 1878/79 je bilo na tem zavodu, ako vraCunimo tudi pripravljavnico, vkupe 263 dijakov, mej temi 185 Italijanov, 44 Nemcev in Bamo-34 Slovencov. Z odli-ko jih je zviSilo semester 22, prvi red ima 1G1 dijakov, Na ieiiBkem uCiteljiSCi w vse (18) slo- venske kandidatinje z dobrim uspehom dognale ma^tu- ro.-—Izmed 26 italijanskih kandidatinj bode jih 5 po I dveh mesecih izpit iz enega predmet ponavljalo, vse druge so mature dobro opravile, 2 celo z odliko. Krompir za seme, dve izvretni sort! „Kralj zgodnji" in „Idaho", (tega bolezeu gnjiline nikdar I ne napada) dobiva se na prodaj po 5 kr. funt na del kmelijski Soli v Gorici. Kdor ga ^ell imeti, naj se skoro oglasi. — Naznanjamo to v interesu naSih kmetovalccv. Iz Gorice so porofia „NovicamH. Mladinaftdok-tor bogoslovja g. Ant. GregorCiC (b Tomin-skega) je dobil v znamenje posebne odlike eden tiBtlh stipendijev, ki so bili ustanovljcni o Casu, koje ituelo dunajsko vseuCiIi§Ce svoj posleduji jubilej, v ta namen, da obhodi stipendist odkazana mu vnanja I vscuCilisCa. Nas vrli dr. GregorCiC pojdo v Monakovo in V ire burg. Naloga mu je v po-sebni, natanCni instrukciji odkazana. Kar je loseono CaBtno za dr. GregorCica, io pa to, da so mu dve-letni stipendijeki znesek (dvakrat 600 gl.) nakaiali. (Dr. GrpgorCiC je ze nekuj mesecev v Gorici—kot za-casui kaplan pri sv. Ignaciji. Ob enem je tudi bo-goslovcem nekaj predaval.) Vabilo k veselici, katero napravijo kobariSki narodnjaki dne 10. avgusta t. 1. v Zgauovi dvorani. Spored: 1. Domovini. 2. Dauica, samospev z brenCe-Cim zborom. 3. Ona me ljubi, vesela igra. 4. Lahko nod, Cveterospev. 5. Gluh mora biti, burka. 6. V Boj. Vstopnine 20 kr. — Po veselici pies. Cisti dohodck je namenjen Solski knjizuici. K obilni vdeleibi vabijo se vsi rodoljubi. Ropublika na Varejah. Katastralna obCina varejska (v sezanskem okraji) zivi mirnejSe, nego kte-ra koli dr^ava na svetu. Da ne odrajtuje Bogu, kar je bozjega, ne bodema sicer tajili, ali lehko pa reCemo, danedaje cesarju, kar je cesarjevega, kajti gruntovnih davkov od obCinskih paSnikov,—in druzega obCinskega premozenja nema, — ni uze leta in leta plaCala, tako da dolguje dan danes v to ime ces. kr. daykoske-mu uredu sezanskemu do oaem sto gold., skoro gotovo veC, nego so njeni paSniki vredni. A temu ni Cudo, ker so gospodarji omenjene obcine vedno zejni. , Brez vsacega dozvoljenja, brezi veljavnega flbtinskega ! sklepa prodali so on dan neke hraste in kar 80 za I hraste dobili, vse so spravili brezi nacelnika v podobi kruha in zganja pevaje in fiundraje skozi suha srlat vedno grmCe zelodce. In ked6 bi fie dvomil, da ni na Varejah lepo, prosto zivenje, lepSe nego v vsakej w-publiki? V ob6insko gterno skofiil. Antonoek Fabian iz avberskih Pouikvi je bil dober kmetiC, dobra, mir-na duSa, dokler je Se trdo po kmetovSki iiveL Vrag je tudi njega tental, da se je lotil k^pcjje in da je po tem> kakor je sploh navada, svojo kmetyp zane* raarjal* Zavolaril in zakravaril je skoro vse svoje, in ker so ga razni npniki hudo, oh prehudo atiBkaU in preganjali, skoCilje, da svoje upnike, kakpr je pravil, u^eji, v soboto v obCinsko sterno, kd>r je ampin u-tonoj. In zares trpe sedaj njegovi upniki 4eje, kpt v tem suhem Casu ne bodo ni vse obresti, ktere jimod raznih kapitalov TonCek dolguje, zadostavahj, da bi potrebno vodo za pilje in hrano iz ftaSev Jfatfkn navozili, ker vode iz Sterne ne marajo mkakor piti. Iz Zagreba se piSe BNovicam,tt da je nadvoj-voda Wiirtemberg prosil gosp. bana, ^haj bi iz Hrva-Skega v Bosno poslal dva strokovnjaka, jkatenh naloga bi bila, bgledati tamoSnje gospodarstvo in potem dati nasvete, kako bi se moglo gospodarBtvo ondi zboljlati. Za to odloCena sta nas rojak gosp. Franjo Kuiralt, poprej uCitelj na goriSki kmet^ski Soli in zdaj tajnik gospodarikega driiStva hrvatskega, in pa veliki zupau pi. Vukotinovic. 4. due t. m. prwla jima je uze depeSa, da se morata precej podati na pot in naravi;ost v Sar aj evo. Jutri se podasta na pot s c. k. dvornim svetovalcem g. Bad oyintern. Po2ar za podarom na dezeli blizo Ljubljane j^«daj na dnevwm redu^ KmaU* notanij ko jo ogenj pokoncal velik stsri kos Vrhnike ia 5kode naredil oad 32.000 gl., je nastal velik pozar na Igu in uni-m 65 poslopij do ferovza, kateremujezgoral skedenj z vso mrvo, in 2opet kmalu potera je gorelo v Ko-zarjih za Vieem, kjer je pogbrclo 6 poslopij. Vto-rek jev Trzini ,16 gospodarjem pogorelo 25 poslopij, tedaj Skoda zopet velika. Pri sv. Lorencu poleg Kr-Skega so 26. dne u. m. popolnoma pogorela poslopja 6 gospodarjev. Prerana zguba. V torek popoludue sprejmili smo k zadnjemu pocitku posvetne ostanke verle Slo-velfce, 22leffie gospodifine Msttj ce LcHn-ove. Fred letora dnt §e cvetecih lie in veaeiega srea, pa dik* naSega citahiienega odra, zacela je v minulej zimi polagoma ˇeneti in slabeti — dokier jej jevnofii pretek. nedelje ugasnila za vselej se ne davno tako iivft M od. — Diletantje in castitelji, udje na§e Si-talnicc, pololill so jej na rakev krasen %enec; tudi drugi prijatelji so na enak nafiin pocastili blago rajnko, po katere prerani zgubi Cplaka raati - vdova in S>t-vero bratov in seatra. Bodi jim odkritosreno souutje TSeh goriikia rodoljubov, prijateljev in znancev v railo tolttibo. ___________ Razne vesti. AmerikansMh ministrov veselje. Ko je 6. juHjat.k §el braziliski minister pi. Sinumba v skupS-cino, zmerjalo ga je obcinstvo strabovito: 8Nesramni lokaj! — v jecn s tabo !tt in slicne besede donele so prestrasenemu ministru nasproti. Financnega rainistra so razdraiene derhali: „izdajalcem" pitale. Poslanec I. Marjana je bil tndi zasramovan, in ker je vlado branil, kriCale so derhali, da je norec, bndalo, sitnez in rogovilez. Ce prav so okoli zbomice stali vojniki. naraorniki, redaratveniki in konjoiki, ni se ljudstvo prav oiC bale* teh organo? javne varnosti, in vkljub bajonetom, ktere so imeli nasajene na nsanicah, teklo je ljudstvo za mimstri, ko so iz zbomice domu drdra-li. Oposicijocalci bili so pa z burnim vikom, krikom in rokopleskanjem pozdravljeni. „ProL z ministerstvom I livela republika!8 grmelo je pred njimi in za njirai. — Tja bi imeli mi poslati marsikacega samozvanca, ki nepoklican in da si je nesposoben, po visjih dosto-janstvib sline cedi. Hvalevredno maL6evanje. V Mnihovem je mo2 stojec v visokej sluzbi uzel za zeno ubogo, ali poSteno nemsko dekle. Zenske z visjih krogov gle-dale so osorao na ralado nevesto. Moz je sklenil, da se bode maSceval in ker so rau bile znane skriv-nosti mnihovske, je kraalu pravo zadel. Izvedel je, da se v nekej prvib gostilnic zbirajo pleraenitaske gospe, kder so se shajate se svojimi ljubljenci. Ne-cega vefiera zasa&li so redarstveniki (policaji) skoro v vsacej spalnici omenjeue gostiloice kak par skriv-nih Jjabljencev. Bilo je Ssem gospa in ravno tistih, ktere so bile najhujse razzalile mlado nevesto. Za-stonj posknsale so, da bi prestrasile redarstvenike. Morale so povedati imena svojih moz. Ti so bili po-klicar.i in proti pisanemu potrjenju, izrofiene so jim bile njih azveste* ziveoja spreniljevalke z opomicom, da naj v prihodnje boljse na-nje paze.— Naslovno upra^anje. Ko so leta 1877 Turci Suhmukaleh Rusom vzeli, podelil je bil tadanji sejk-ul-islam (tnrSki papez) sedanjemu sultana naslov Bel-garia (zmagalec) in ta naslov morali so turSki dnhov-niki rabiti tndi v mo§ejah pri svojih raolitvah. Ker so pa od onega casa Tutki dokaj bitek in zemelj iz-gubiJi, nastalo je npra§anje, ali se ima sultann &e na da\je naslov „elgaritf pridevati. *V modrosti svojej izrekelje §ejk-nl-islam,da sesaltannpridobljenega na-slova nesme veC vzeti, ker so tndi naslovi dar ue-beSki. Kriji^evnost. (Ddni.naderti za Ijndske §ole, izdelaai vsled ukaza predsedni§tva dezelnih Solskih oblastnij za Primorje od dne 10. avg. 1878, br. 5332/VII.) Primorski uditelji dobili smo. kakor je „Siov. Narodu" in BSo6iK u2e porocal g. prof. Jul. pi. Kb. ucne naCerte, po katerih se bodemo v bodo-6em solskem leta ravnali, ker so v ta namen izdani. —- Ta prezanimiva 242 strani brojeca — v nemSkem, ital., slovenskem in hrvatskem jezikn pisana knjiga obsega: 1) surnikea in Brazdelitev uka po urah „za eno in veerazredaice. 2) nU6ne nagrte za eno, dvo, tri* Stir, petero, Sesterorazredne Ijudske §ole.K 3) U6-ni nacert za sesterorazredne Ijudske Sole z 8 solski-mi letLtf A) BDodatek. (UCni nafiert za kteri drugi jezik v ljndskib SoIah.)tt 5) Nadaljevalne Sole. A. Do-lo5be obstojeCe iz 14 paragrafov; B. Obdno nadalje-valne Sole; 6 SploSne opazke: o materinskem jeziku; poduk v drugem jeziku; o zemljepisju; v zgodovini; prirodoznanstvo; prirodoslovje in kemija; raCunstvo; inerstvo; vredba poduka v prortorofinevo risanje v ljudskih Solah — ministerijalni ukaz .od 6. maja 1874, St. 5815; uttla, vredba poduka v prostorocnein risa-cji na mesCauskih SoiaU; uCila — solski prostori; pisauje; telovadba; opazke; petje; ienska rogha1 deter- .(kaCkaaje; pletenje; zaznamovanje; Sivanje ; ve- zenje; prikrojevanje perila; popravljanje in krpanje perila;) Prav vstrezeno mora biti vsemu nciteljstvn da ima pred. seboj natan^en s moter, katerega mora v Soli doseft in da ima nae"ertT po katerem se mu je ravnati. Eni in isti nacrti za vso dezelo so prav po-tiebni bili nze zavoljo enakosti in edinosti, da nij e-na Sola, en u5itelj jako preoblozen z nrami, mej tern, ko ima drugi le malo Stevilo ur na teden. Kakor se meui zdi nataoko zaznamovana tvarina za poediui razred ali oddelek mora biti popolnem po volji vsa-kemu ueitelju. Ta imamo pred seboj doloceno delo, katero moramo v enem leta prebaviti. Do zdaj nij bilo tako. Vsak je delal po svoji vesti. Zdaj bode drugafe. Ako bo nfitelj svojo tvariuo dobro premlatil, storil bo svojo dolznost; imel bo dobro vest. Pa na-tanko zaznamovana tvarina slnzi nfitelju tudi v tot da se more sprifiati pred svojimi nadzorniki, in dase tudi nadzorniki o uiiteljevi delavnosti in nedelavnosti osvedofiiti morejo. To so brez clvombe dobre predno-sti novih nafiertov sploh. Piednost teh nairtov je pa tudi pravilno Stevilo ur, ki se je poediniu oddel-kom in razredom odlociio, gez katero se ne more nihfie prito.^evatt, dasi se tndi ne more reel, da bi morda pre malo bilo. Hvalevredno je to, da je za prvi razred primerno Stevilo nr na teden odmerjeuih. To se je zgodilo baje z ozirom na male, sestletne o-troke, ki so baS v tem prvem oddelku, in ki se po sploSnem mnenju pedagogov ne smejo preoblagati. Kar zadeva izpeljavo teh nafertov. ne bo baS lahka^ kajti v eno, dvo, tri, Stiri in petorazrednih ljudskih Solah nijso dopuS^ene posebne knjige za realne predmete — pravijo uCni nacerti. In ravno glede realij je pri nas piikava, kajti na§e Sole Se nemajo dobrih Solskih knjig pa vendar je treba v realijah podu^evati na po-dlagi berila. Vendar upamo, da bodo nove citanke kmalo beli dan zagledale. Te knjige bi morali iraeti dobre odstavke, v katerih bi bile realije dobro zasto-pane, Cesar pa v sedanjih berilih, nij. — Glede ra-cuustva moram omeniti, da se tvarina Se precej nje-ma v nafiertilu Sploh so d.r MoCnikove raeunice prav ugodno in temeljito sestavljene. — Tezko bode Slo neko jim ueiteljem pri poduCevanji v petji. — Vsak ucitelj namrefi pevec nij NajveCjo preglavico bodo pa uditelji imeli z telovadbo, kajti mnogo uCiteljcv se tega nij ueilo; — pa tudi manjka telovadnic — telo-vadiSfi — in orodja za to. Tudi bi morali — po ud-nem nacrtu — ufiitelj z dekltcami teiovaditi. No — nekaj opovir je uze, katere so na potu pri izpeljavi novih nacrtov — pa vederemo. — Z veseljeni pozdravljamo mi nove plane, ker so vendar zdatni napredek v naSem solstvu, ali ker bodo prav za prav napredek pospeSevati, zavoljo tega jih priporoctfjemo nasiin uditeijem v totno izpolnova-nje. — PriporoCamo pa jih temveS, ker imajo „SploSne opazke" tako izvrstne pedagogicne migljaje, ki morajo vsakega uCitelja zanimati. Tedaj slovenski u6itelji, sezite po ufiuih naSertih in naroeujte se jih. Dobivajo se za 1 fl. 40 kr. na Dunaju (k. k. Schulbucher-Veriag.) ___________ A, L. Javna zahvala. Vsenl onim blagim, kateri so blagovolili za 6asa dolge bolezni, kakor o pogrebu naSe preljubljeue Mere, oziroma sestre Marije Leban na razne naeine razodeti svoje blago socutje, izreka najiskreuejSo zahvalo ZALUJOCA EODBINA. Skoro zastonj!! Konkurzno oskrbnistvo neduvno falirane velike angleske tvornice britania-srebemega blaga nam je na-rocilo, da oddamo vse tako blago, katero je v nasi za-logi proti mali odskodbi za voznino in 1[4 delavskega zasluzka. Za samih 6 gl. 15 kr., poslanih ali po posti po-Tzetih, kot odskoduo za voznino z Angleskega do Du-naja in nekoliko za delo, dobi vsakdo za eetrti del pra-ve vredno3ti, tedaj skoro zastonj; 6 izvrstnih miznih nozev, z bntunija sreber- \'M % .. nim rocem in pravo anglesko sreberno-je- ' ^ u kleno ostrino; 6 najfinejih vilic, brit,-srebro, iz enega kosa; 6 tezkili zlic iz britanija-srebra; 6 zlicik iz britanija-srebra najbolje sorte; 1 zajemalnik za mleko iz masivnega brita- nija-srebra; 1 tezak zajemalnik za juho iz enac. srebra:i t> tezkih noznih podlozkov n „ 6 angleskib. Viktorija-tas, fino vrezljanrh; 2 jako okusna nainizna svecuika iz brita-nija-srebra; 40 kosov. Vsi ti predmeti (10) so iz najfinejega^bri-tanija-8rebra, katero je na svetu edina obstoje^a kovina ki se niti po 20letni rabi ne razlocuje od pravega sre-bra, za kar se garautuje. Narofiuje Be za e. k. avstr.-ogerske dezele pod naslovom: General-Depot is: I, esgl, Britannia-Silber-Fabriken: Blaa & Kami, Wien I. Elisabethstrasse 8. 5 a*. > oi SB •=* c a Izdavatelj ia odgovorni urednik; J02EF ZEI. — Tiskar: MAILING v Grorici, Broj 635. Razgis iHljsI Hi. V tern solskem okraju se razpisujejo sle-dect* uciteljske slwzbe: 1. Na III razredmd v Komnu, uciteljska sluzba z letno pla6o 400 for. s krajno doklado 200 for. na leto, opraviino doklado 75 for. na leto i stanovanjem. — S to sluzbo je zvezano vodstvo Sole.— 2. Na HI razrednici v Komnu, uciteljska sluzba s 400 for. letne place, 100 for. letne krajne doklade i 80 for. na leto za stanovanje. 3. Uciteljske sluzbe na I razrednieah na Gorjanskem, v Senpolaju, na Mavhinjah i vDi-vaei s 400 for. letne place, 30 for. na leto opravilne doklade i stanovanjem, oziroma od-Skodnino od 100 for. na leto.— Prosilci naj vloze svoje postavno dokumen- tirane prosnje po predpisani poti pri doti5nemu krajnemu Soiskemu svetu v treh tednih od 1. razglasa v „Osservatore Triestino".— F Sesani, S. avgusta 1879, Predsednik C. K. OKR. SOLSKEGA SVETOVALSTVA Boskio. k. 500. Razpis ucitelj. sluzeb. V tukajsnern Sol. okraju se s torn razpisujo sledece uciteljske sluzbe: a) Uciteljske sluzbe III placilnc verste eno-razrednic v Kalu, Smarjah, Desklah, Batah, Ternovem, Kronbergu, ViSnjcviku in Coro-vem. b) sluzbe nciteljic III. placiine vrste dvoraz-rednic v Ajdovs6ini, Solkanu in Kiheubergu. Dohodki teh sluzeb so doloceni v dez. Sol. postavah 10. marcija 1870, 10. oktobra 1875 in 4. marcija 1879. Ako se kateri od sluzecih uciteljev v okraju premakne na re6ena mesta spraznila se bodo druga uciteljska^ mesta, ali poduciteljske sluzbe. Prosilci naj vloze svoje prosnje previdene z dokazom ucit. sposobnosti in dosedanjega sluz-bovanja naj dalje do 14. September t. 1. pri tu-kajsnemu okrajnemu sol. svetu. C. KR. OKR. SOLSKI SVET v Gorici, 1. avgusta 1879. i Podpisani ima na prodaj prav Pi?! dobro tirolsko A • v ¦ crno vino, C'isto naravno a ne oddaja je manj, nego po 56 li-trov skupaj. Alojzij Bailer. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 15. septembra 1879 zaeela javna drazba (kant) neresenih zastav II. cetert leta 1878 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseea aprila, maja in junija 1878. V Gorici dne 5# avgusta 1879. Ravnatelj: Lovisoiii.