Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, к& Ameriko in druge tuje državo 0 K.) — Posamezne številke ae prodajajo - po 10 vinarjev. — m ' ■ Spisi in dopisi se pošil jajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjovu ulioa. Naročnina, reklamacije in in-forati pas Upravništvu „Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica— V Lfnfeljani, dne 15. novembra 1917. Leto ХХХГ Štev. 46. Novi nemški državni kancelar. Nemčija je dobila te dni novega državnega kancelarja. To je velevažen političen dogodek, ker na Nemškem ima državni kancelar prav posebno veljavo, veliko večjo kakor kak ministrski predsednik v drugih drža vah. In ker smo mi danes v vojni zvezi i Nemčijo in je od vodilne osebe v nemški državi odvisen tudi potek vse mednarodne politike, se moramo na to Izpremembo ozreti. Prejšnji kancelar Mibaelis je moral odstopiti, ker ni mo-pel več izhajati z državnim zborom. Vzrok temu je v notranjih političnih bojih, ki pretresajo Nemčijo. Nemčija je razdeljena v dva ostro fii nasprotujoča tabora. Eni so Vse-nemci, ki imajo pred očmi samo nemško svetovno gospodstvo in bi radi vojsko nadaljevali brez konca in kraja, da bi le nemško oblast razširili nad druge narode. V tem taboru so vsi, ki jim vojska prinaša velike dobičke in ki sede doma, iz tega ali onega vzroka Prosti vojaške službe. So tudi učenjaki med njimi, večinoma profesorji, ki jim ie pretirana narodnost že preslepila PoRled za vse drugo. Velika večina pametnih ljudskih zastopnikov pa pravi, da tudi nemškemu narodu prinaša Vojska veliko več škode, nego bi v najboljšem slučaju mogla dati koristi, ti pravijo: Odpovejmo se vsem nemogočim zahtevam in izkušajmo se s Sovražniki sporazumeti, ker človeštvo mora vendarle priti do pametnega trajna miru, ki je pa mogoč le na. podlagi dogovora, katerega more vsak sprejeti. . Strastni boji so se vneli med tema dvema strankama, in ker ni mogla zve-Eriu vlada nemških držav med tema na- sprotjema najti izhoda, sta že dva kancelarja morala odstopiti. Nemški cesar išče izhoda s tem, da je imenoval za kancelarja bavarskega ministrskega predsednika Hertlinga, ki prevzema sedaj nalogo, krmariti veliko nemško državo v najodločilnejšem. in najvažnejšem trenutku Tu je nekaj pomisleka vrednih podrobnosti, ki precej razsvetljujejo položaj. Prvo je to, da je novi nemški kancelar katoličan, in sicer ne le navaden, kakor jih je mnogo zapisanih v krstnih bukvah, ampak dolgoletni, v mnogih političnih bojih preizkušeni voditelj katoliške stranke, neustrašen bo rilec za katoliške ideje. Letos' praznujejo protestantje štiri-stoletnico, kar je Luter od katoliške vere odpadel. Pripravljali so velike slavnosti v ta namen, ker širijo vest, da se ima nemški narod samo Lutru zahvaliti, da je toliko napredoval v zadnjih stoletjih. No, pa ravno ob štiristo-letnici se je pokazalo, da noben protestant ne more najti Nemčiji izhoda iz njene zmede; nemški cesar mora naprositi svojega katoliškega tovariša, bavarskega kralja, da mu odstopi svojega ministrskega predsednika, da bo kot državni kancelar spravil- državo zopet v red. Dalje: Naši skupni sovražniki pravijo, da se ne morejo pogajati za mir s Prusi, češ, da so z vnanjirn svetom zaradi svoje o blas tn osti navskriž. Pruski kralj, ki je hkrati nemški cesar, ustreza sedaj tudi vnanjemu svetu vtoliko, da sedaj, ko se bodo začela skoro gotovo kmalu vsaj začetna mirovna pogajanja, postavi za govornika Nemčije moža, ki se mu ne more očitati, da je Prus. Kar država obstoji, je prvič nemški kancelar, ki je hkrati tudi bavarski ministrski predsednik, vzet. iz druge in sicer katoliške nemške države. Za nas je dobro, da je Hertling to* pel prijatelj Avstrije (kar so vsi pravi nemški katoličani) in je najprej iskal stika z našim, zunanjim ministrom grofom Černinom, ki je prvi med državniki očito celemu svetu pokazal svojo željo po miru. Ni dvoma, da so na Nemškem dö tega nepričakovanega imenovanja prišli tudi z ozirom na to, da stoji na čelu mirovnemu gibanju papež sam, ki je danes edina oseba na svetu, ki mu verw dar še vsak največ zaupa. Tudi protestantska Nemčija mora stopati po katoliških potih, da iz morja vesoljnega nasprotstva najde pot do končnega miru. Prav sedaj, ko je framasonstvo, ta pravi povzročitelj svetovne vojske, na italijanskih poljanah doživelo tak strašen poraz, je to imenovanje posebno značilno. Res je, da se ne sme v tej vojski nič prerokovati, ker so se še vsi proroki o njej zmotili in nam vsak dan prinese novo presenečenje, a gotovo je vendar, da so to znamenja, ki kažejo, da se, sicer počasi, a z gotovostjo ustvarjajo razmere, ko bo mogoče reči: Sedaj je mir dozorel, sklenimo ga! Za mir je pa treba dveh. Upajmo, da bodo tudi v nam sovražnih državah zmagale pametne stranke, saj jih usoda Srbije, Romunije, Črne gore, Rusije in Italije lahko poduči o tem, kaj vsakega čaka, ki se le na vojsko zanaša. Mir bodo naredili le ljudje, ki so blage volje, __ Vodna preskrba za Kras. Mnogo let se že trudi kranjski deželni odbor, da bi naš notranjski Kras preskrbel z zdravo pitno vodo. Nare- 1« dili so se že veliki načrti, proučile so se vse vodne razmere, in deželni odbor je po temeljitih študijah izdelal načrt, po katerem bi se naše kraške občine preskrbele v resnici z izdatno množino zdrave pitne vode. Mnogo se je v manj-8i meri žo izvršilo, ampak vse to je nezadostno. Treba je zgradit vodovod, M bi v resnici v veliki meri zadostil celi pokrajini. Kljub dolgotrajnim obravnavam pa nismo prišli do nobenega zaključka, ker se država ni hotela vdati, da bi prevzela izdaten del stroškov. Deželni odbor je opozarjal, da so ti kraji silno revni in se tamošnjemu ljudstvu ne morejo naprtiti previsoki doneski. Pred vojsko so bili proračunjeni stroški na približno 7 milijonov kron. Ko je prišla vojska, je cela država bridko občutila, kako se je njena zamuda maščevala. Vsa armada, ki je morala braniti »oško fronto, je silovito trpela vsled pomanjkanja vode. Kdo prešteje tisoče vojakov iz vseh narodnosti, .'ti so zboleli in umrli vsled pomanjkanja zdrave pitne vode?! To vse bi se bilo preprečilo, če bi se bila vlada ob pravem času vdala dobro utemeljenim zahtevani i kranjskega deželnega odbora. Vojaška oblast si je morala sama pomagati. Sredi med bitkami je zgradila v naglici provizoričen vodovod, ki je bil seveda namenjen samo za trenutno pod obo. Vodo, ki so jo vzeli večinoma od Ilirske Bistrice, se je odvajala v plitvo položenih ali sploh neza-kopanih ceveh, pretakala v rezervarje, vozila po železnici, dvigala s pumpami itd., dokler ni pritekla v strelske jarke. To je stalo seveda neprimerno več, kakor bi bil stal vodovod, ki ga je projektiral deželni odbor in vendar nima nobene trajne vrednosti, ker se mora stalen vodovod seveda delati po čisto drugem načinu. Ker je Kras v vojnem oziru za vse čase važna postojanka, je vzelo vojaštvo v,roke izdelavo vodovodnega projekta, ki naj bi z enim mahom rešil vodno vprašanje na Primorskem krasu. Studenci, ki imajo napajati ta ogromni skupinski vodovod, izvirajo vsi na Kranjskem in obžalovati je, da se ni od merodajne strani že od vsega početka stopilo v stik s kranjskim deželnim odborom v ta namen, da bi se vpoštevale vodne razmere in preskrba onih delov kranjske dežele z vodo, po katerih bo ta vodovod izpeljan in ki niso vode nič manj potrebni kakor kraji onkraj kranjske meje. Projekt vojne uprave vzame iz Ilirske Bistrice 200 in iz H ubija r- skupaj 700 litrov na sekundo, u-l. je projektiran od Ilublja čez Dolenje in Ga-berje na Kobdil in se od tam razcepava po Primorskem krasu tja do Doberdoba, Vižovljo., Nabrežine in Proseka ter čez Du lovi je in Opčino v Trst. Od Ilirske Bistrice jo pa projektiran čez Zgornje Ležeče in Škoci.jan na Herpelje, dalje čez Divačo-Sežano do Tomaja, Avbera in Ponilcev ter čez Bazovico zopet na Trst. Nameravan je tudi odcep čez Dornberg na Gorico. Čc so ta. projekt izvrši, bo Primorski kras izvrstno 2« preskrbljen s kranjsko vodo, a kranjske občine, katerim se voda vzame, bi ostale brez vode. Ko je deželni odbor zaznal za ta projekt, ki se je brez njega naredil, se je takoj obrnil do vlade z odločno zahtevo, da se tudi kranjske občino prav tako upoštevajo v projektu, kakor primorske; saj so razmere na Kranjskem krasu popolnoma iste, kakor na Primorskem in je res čudno, da bi deželna meja pri tako obširno zasnovanem državnem gospodarskem podjetju naenkrat igrala tako čudovito vlogo, kakor da nismo več v eni in isti državi. Ako bi pri tem ostalo, je Kranjska za vse čase oškodovana. Mi privoščimo Primorcem zdravo pitno vodo prav tako, kakor samim sebi. Mogoče je tudi obojim ustreči, kajti ob veke l'Iwe osvojena. — >T)i.šj 30 km pred Heaetkumi. — Vse ütysko mesta Fr Ure oh Piiivi i" <1<» s ue; maske doline v iisiših rohail). Tniel«vl IWluno in Pleve ni C;w-or» омоЈмИ. — A«'»w> «as. — Italijani i/giihiM ostaviti, zapreti tuj uvoz in kolikor mogoče izvoz pomnožiti. Tako so hoteli rešiti tovarne za manufakturno in modno blago. Pospeševali so na vso moč uvoz bombaža in izvoz tkanin. Na Balkan in v Turčijo je šlo blago iz Avstrije. Pii tem je pa skoro popolno propadlo domače lanarstvo. »Čemu bi se mučili z lanom, ko bombaževo blago tako poceni kupim!« Tako so izginile platnene obleke in na njih mesto so stopile bombažaste, koteninasfc in dr. Taka obleka je kar naenkrat strgana. Koliko je to škodovalo tudi zdravju! Najbolj zdrava je svilena obleka, potem platnena, nato volnena in najslabša je bombažna. Hoteli so si zlata in zdaj je ljudstvo skoro brez obleke. Enako so hoteli napraviti z ž i -t o m. Delavci po tovarnah naj bi imeli kruh poceni, da bi manj plače zahtevali; vsi izdelki naj bi se poceni izvažali, da bi prišlo več zlata v državo. Naš sladkor je bil na Angleškem tako poceni, da so ga še konjem dajali. Naša država je tovarnarjem dala za vsak stot na tuje prodanega sladkorja posebno visoko nagrado. Vsi modrijani so misli-i Ii, da je država gospodarsko močna, če ima obilo zlata. Zdaj vidimo, da je to velika zmota. Gospodarsko m o & na je le tista država, ki ima zadosti svojih potrebščin. Čim več je vsega potrebnega blaga, več. je je bogastvo. Zato je zdaj za vse pametne že dana rešitev za vstroj gospo-darstva po vojni: Mi moramo z v i* šati proizvajanje, — veliko pridelati na polju, zadosti tudi v tovarnah. Vinski davek. Omenili smo že, da se namerava visok vinski davek vpo-; Ijati. 32 vinarjev bo treba od vsakega litra plačati, naj si bo vino dobro ali slabo. Letos se bi davek še plačal, kako bo pa zanaprej? Včasih skozi 5 let ni bilo skoro prav nič zaslužka pri vinogradu. Še stroški dela se niso izplačali, Slana je spomladi trtje poparila, poloti je nevihta vse končala, ali je plesnoba nasade uničila, ali jesenski dež ni pustil zoreti. Vino se je prodalo 10—14 vin. 1 liter. Ko bo po vojski piva zadosti, bo imelo tudi vino navadno ceno. Davek bo seveda ostal, ostal tudi v slučaju, da se izpremeni vrednost denarja. Kdo bo v gotovo izgubo še hotel vinograd obdelovati? Zadnja leta so se kmetje z veliko vnemo lotili rigolanja. Tudi brajdo okoli hiš in gospodarskih poslopij so se skoro povsod pokazale, kar je dalo našim kmečkim vasem prav lepo podobo, Vse to bo kar na mah uničeno. Izseljevanje .ie bilo že pred vojsko iz vinorodnih krajev najhujše. Če vojska mine, bodo prišli vojaki zopet na svoje domove. Novi davek jim bo vzel veselje do dela; kdo bo pa delal, če precej vidi, da' od svojega truda ne bo ničesar imel?: Trumoma bodo »li v tovarne in inozemstvo, kjer bodo našli dober zaslužek. —• Ne smemo pozabiti, da bodo morale ta, davek po večini plačati le revne južne, dežele, najbolj bodo prizadeti Hrvati V Dalmaciji in Istri, Slovenci povsod iti Italijani na Tirolskem. Samo na Kranjsko bi prišlo novega davka čez 8 milijonov kron. Potrebno je torej, da se napravi na poslansko zbornico protest proti nameravanemu davku, katerega naj podpiše prav vsak, ki ima le eno fr-i to. če se vse ljudstvo združi in naravnost pove svoje ogorčenje ter pojasni dejanske razmere, bo to gotovo nekaj zaleglo. , Krompir, Na Dunaj je prišlo v zadnjem času toliko krompirja, da je zmanjkalo vozov za prepeljavo s postaj. Tudi na Nemškem je taka krompirjeva letina, da že dolgo niso take imeli. Pri zadnjem pregledu so dognali, da ga je 40 milij. q ve« kakor so poprej izračunali. Pri nas je. krompirja zelo malo. Na vsak način je torej čudno, zakaj mora ravno Kranjska: dati 300 vagonov krompirja za seme, ko se nam je že obljubilo, da bomo visoke dajatve za druge dežele oproščeni, Na) bi se raje to bogastvo na krompirju v severnih deželah tudi za naše dežele izrabilo. .. Zaloge žita na Angleškem, Angleška vlada poroča, da so postala žitna skladišča ob pomorskih mestih premajhna, f*3* kupila je toliko žita, da ga ni skoro mogoče spraviti. To bi bilo skoro tako kakor za časa 7 rodovitnih let v Egiptu. Če je na Angleškem res tako dobro, ne vemo. Čudno je pa, da vlada po celi državi nekak strah pred lakoto. Septembra 1915 so domači kmetje na Angleškem prodali 9400 vagonov pšenice, leta 1916 pa 5400, letos le 3400, Čudno je tudi, da hočejo v Ameriki vse žito pokupiti in Amerikapcem ie turščieo za hrano pustiti. Že dolgo ni bilo tako malo starega žita v Ameriki, kakor letos. Še lani je bilo ob novi žetvi zaloge stare pšenice 218,000 vagonov, letos le 45,400. Po celi Ameriki so zaradi visokih cen veliko pšenice nasejali, Država hoče imeti od žitnih kupčij svoj dobiček, V Ameriki so določili od vsakih 100 K sklenjenih kupčij na borzi 2 v davka. V Kanadi je davek za bušel pšenice, ki se doma izmelje, 50 v, za izvoz 1 K. V Indiji in Ar-gentiniji obeta pšenica zelo lepo. V Argentini ji bi Francozi radi ves pridelek pokupili, — Zdaj je skoro v vseh evropskih državah določeno, koliko se sme za eno osebo kruha na dan porabiti. Na Danskem 315 g, v Avstriji in Nemčiji 280 g, na Angleškem (le prostovoljno) 270 g, na Francoskem 250 g, če bodo izhajali, drugače le 150 g. ... Slovensko osrednje čebelarsko dru-flvo v Ljubljani naznanja tem potom naročnikom sladkorja za čebele, da je tovarna oddala sladkor na železnico že 16, oktobra, da pa vsled vladajočih razmer še do danes ni dospel v Ljubljano, Takoj, ko društvo sladkor dobi, ga tudi razdeli in pošlje naročnikom. — Obenem se vljudno naznanja, da društvo novih naročil za sladkor pod nobenim pogojem ne sprejema več, ker je ves sladkor že oddan. Dolenjske občine in vinski davek. Občine črnomaljskega, novomeškega in metliškega sodnega okraja so napravile zaradi nameravanega vinskega davka vlogo, katero sta poslanca Mihelčič in Zurc odposlala »Jugoslovanskemu klubu«. Vloga se glasi: Veleslavnemu »Jugoslovanskemu klubu« na "Dunaju, Kakor so časopisi poročali, se namerava vpeljat* vinski davek. Koliko je stalo truda in muke našega vinogradnika, preden je prišlo do teža, da mu trta vsaj deloma rodi, ve le tisti, ki se je pečal v začetku s prenovljenjem naših vinogradov. Pozneje, ko je pričela trta roditi in so vinogradniki vsaj toliko pridelali, da so imeli nekaj na prodaj, je bila Pa cena taka, da se obdelovanje ni izplačalo. In to je glavni vzrok, da je ravno iz vinorodnih krajev toliko ljudi v Ameriki. Razne uime, slabe vinske letine in cena fr, prisilile našega vinogradnika, da se je izseljeval. In sedaj, ko se je cena vinu vsaj nekoliko zvišala in bi si vinogradnik vsaj deloma opomogel, so ga pa pričeli po sodišč h preganjati. Nastaviti se hoče vinu cena, ki ne odgovarja pridelovalnim stroškom — in sedaj še vinski davek. Ako se zgodi, da se vpelje davek na vino, je naš Vinogradnik uničen. Podpisana županstva 8e obračajo na slavni klub, naj blagovoli zastaviti vse svoje moči, da se to prepreči, Vsled silne draginje vseh predmetov, ki jo občuti tudi kranjska kmetij-s«a družba pri svojem poslovanju in obratu, je sklenil družbeni glavni odbor povišati letnino za družbene ude počenši s 1. januarjem 1918 na letnih 6 K ter prenehati z oddajo brezplačnega sadnega drevja. Zato bo pa kmetijska družba pričela izdajati »Kmetovalca« v razširjeni obliki kakor pred vojno, mu l>o prilagala posebne strokovne priloge in bo izdajala »Kmetijski koledar« v precej obširni obliki, ki bo služil kmetovalcem pri njih obratu kot nekaka priročna knjiga in kot kažipot v vseh kmetijskih vprašanjih. — Za tajnika družbe je imenoval glavni odbor agrarnega inženirja Jakoba Lah-a, doslej adjunkta pri kulturnem nadzorstvu v Trstu. Zadruga krojačev itd, v Ljubljani potrebuje pomočnikov, vajencev in vajenk, Ako želi kdo vstopiti, naj se zglasi pri zadružni pisarni, Gosposka ulica 5, od 8. do 12. ure dopoldne. Najboljša in najsiguraejša prilika za štederije: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 lU°lo brez kakega odbitka. Meure oii §.z|iitraj čo l. рорШе. Glei Inserat! Slike in črtice z bojišč. Kje je metla? V Krakovu, 27. oktobra 1917. Zvečer 24. oktobra sem spal že zopet v starodavnem mestu Krakov. Prišel sem z vlakom Rdečega križa iz Lvo-va. Mi smo tik za kolodvorom v barakah. Kako je tu in kako se nam godi, bi se dalo marsikaj zanimivega zapisati. Nič ni čudnega, saj imamo že četrto leto svetovno vojno, da je neznosna draginja; kakor je tu, je pa že nekaj nezaslišanega! Ker ni nam dovoljeno, da bi šli po mestu, hodijo dan za dnem okoli nas razni židovski sleparji ter nam po 200 odstotkov čez zmerno ceno prodajajo razno malenkosti. V slehrni številki »Domoljuba« sem čital, kako se za to postavljeni organi zanimljejo in kaznujejo uboge kmetice, če le za par vinarjev kako stvar čez določeno ceno prodajo. Tukaj, tukaj bi bilo treba metle, in sicer dobre nove metle! Tukaj dobimo kruh tudi brez krušnih nakaznic, seveda prav po »sedanji tarifi«: po 12 do 15 K vojaški hleb. Tako — kajne — prepoceni ni! Prav vesel sem — kakor moj tovariš poddesetnik Fr. Crnigoj, doma iz Idrije — da v kratkem odidem na zele^ no Štajersko v Judenburg. Ce Bog da, dobim od tam kaj dopusta, da se bo vsaj malo potolažil želodec in me pomir nila jeza ... Pozdravljeni! Daj Bog in Marija kmalu toliko zaželjeni mir! Veste Veste kaj jo novega? Lah jih .je dobil! Nič več Soče nam ne bo ne miru kalil! Kar iskal je, je steknil, oh, kako je prav! Zdaj ko puščali srno mu, morda spet bo zdrav! .ie Kar v poltretjem letu vropal nam in vkral, v enem tednu je ob vse! — To jih je držal! Hotel je na vsak način videti naš svet; zdaj ga gleda, le da mu sveti — bajonet! Tisti, ki je prej podil, divje zdaj beži; čudno, kajneda, kolo časa se vrti! Kaj, polentar, vojska ni brus in malta no; mojster res si, za kar si. boj ti pa ne gre! Kje so vaše sanje zdaj Lali, Rus, Srb, Romun? — Brez krčmar.ia delali dolgo ste račun! Kam Cadorna jo cediš, kar neso noge? — Stoj prijatelj! Kriva pot; Tam se v Trst ne gre! Vsaj marelo vzel bi bil v naglici na beg; slabo vreme bliža se, burja, mraz in sneg! Ne obupaj revček vsaj! To bi bil lep šment, če v obupu skočil hi v reko Taljament! Vido. (Povest. — Spisala E. Miller, — Priredil Fr, Steržaj.} (Dalje.) Tu je njegova družina, njegova hiša in ognjišče, navezan je nanjo, na delavničo in domovino. Tukaj mora ostati, vzdržati vs« življenje med to gadjo zalego, ki jo zaničuje in sovraži, Jožef je mešal med svojim razmišljanjem po kotlu v žareči, raztopljeni kovini brez pazljivosti in strastno razgretega obraza. Henrik pa je čepel na zemlji temnega pogleda ob vlivalnem jarku in gledal, če nima razpok. Zdelo se mu je, da bi se oprostil vsega, kar mu stiska notranjost, da bi smel zdrobiti v tem trenutku vsaj plašč zvonove oblike. Kakor strup mu je vskipeval žolč in Jeza nad meščani. »Žarečo raztopino bi jim vsul na glave, ki imajo ta umor in to obrekovanje nad seboj!« Krepko njegovo telo se je stresalo in trepetalo vsled zadržanega gneva. Jezno je gladil s prsti mehko ilovico in besno je teptal po nji v jami ob zadelani zvonovi obTki. »Stri, pohodil bi kot pse vso to satansko zalego!« »Molči, molči!« ga je ustavil Jožef prestrašeno, »Zberi vso svojo pazljivost kovina je gotova, in drugo?« »Vse v redu,« mu je čmerno odgovoril Henrik ter naglo še enkrat premeril z očmi luknjo in jarek. »Potem pa prav!« Z vlivanjem se lahko prične. Jožef se je ozrl in pričakoval očetovega opomna: »Molimo!« Vse tiho je v prostoru. Umorjeni ni mogel več moliti naprej. In s suhim grlom je priče! sam: »Ve-ruiem v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika . . .« Votlo sa mu je pridružil pomočnik, Henrik pa je z neko zoprnostjo sklenil rokij še vedno ga je premagovala jeza nad strašnim dejanjem. »Kaj je staremu pomagalo vse njegovo zaupanje v Boga; sramotne smrt! je moral umreti,« si je dejal, mrmraje nad Bogom in Hudmi, ne da bi se prav zavedal, kaj da dela. »Prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen!® je Jožef dokončal in se nokrižal. Tihi molk . . . Ni se oglas'1 veseli, zanosni vzklik starega mojstra: »Odprite zaoah!« Molče in nočasi je zagrabil sin železni drog, obrnil se proti peči in krepko sunil v zapah. Divie je brizgnila raztopljena kovina iz odprtine. Nemo so zrli možje tja, beli mehurčki so danili kvišku, vetrne luknje so piskaje soušča'e zrak, V popolnem redu se je vršilo delo, Henrik se je ozrl naokoli; nekoliko je vleklo od vrat sem, stooil je tja, da bi jih priprl---Gromovit pok, poslopie se je streslo do zemlje, strašni, grozni vzkliki možakov, zemlja, pesek in ilovica, žareči kovinski kosi so frčali na vse strani — tla ognjeno morje — strop gori — prah — žar — dim plamen — — »Gori! — Gori!« Veter je potegnil med plamen in ga zagnal nroti mestu. »Gor! — Gori! — V livarni, gori pri Sodarju, — Gori na trgu. — Go-r-i!« Iz zvonikov je bilo plat zvona, ječe, pretresuioče, obupno, sunkoma. Vihar sc je polotil žarečega ognjenega morja. Lesene strešne dilje so goreče frčale po zraku uničujoč, zažigajoč, razsvetljevaje grozno tmino. Leseni obrambni mostovži ob mestnem ozidju so goreli, kakor smolnate ba-52 kle in z bliskovito naglostjo širili požar po mestnih hišah. Henrik se je zavedel na peščenem kupu zunaj dvorišča, ko ga je grozna sila vrgla skozi vrata, ravno takrat, ko je Rozika priskočila in ga skušala dvigniti pokonci ter ga spraviti ven iz ognjenega morja. Še omahovaje se "je vzpel ob njej pokonci. Z grozepolnimi očmi je zrl v razdejanje, nato pa zavpil: »OtrokaI«''- Rozika je spremljala ranjenca proti hiši. Noge so ga komaj nesle in glava je bila težka kot svinec. Ana pa je hitela mimo nj.h z obupnimi vriski proti delavnici. N kogar ni bilo, ki bi se je bil usmilil v njeni muki. In tako je skočila z zaničevanjem smrti v plameno ognjišče samo, da bi rešila Jožefa. Grozni vzkliki so se me-šavali med viharjevo tuljenje. (Dalje.) Tedenska prattka. Petek, 16. novembra: Sv. Edmund, škof. — Sv. Jede rt, opaliea. — Sv. O t m a r. Sobola, 17. novembra: Sv. Gre gor i j C u d o d e 1 n i k. -— Sv. Hugon. — S v. M o d e s t a. Nedelja. 18. novembra (25. pobinkošt): Evang. vsebuje priliko o gorčičnem zrnu. — Obletnica posvečevanja bazilike sv. Petra in Pavla v Rimu. — Sv. Hilda, opatica. — Sv. E v -g e n. Ponedeljek, 19. novembra: S v. E H z a-beta, vdova. — S v. S e v e r i n. — Sv. F e 1 i c i j a n. Torek, 20. novembra: Sv. Benigen, škof. — S v. A g a p i j. — S v. S i m-P1 i c i j. i Sreda, 21. novembra: Darovanje bi. Device Marije. — Sv. G e 1 a z i j, papež. — Sv. Kolumban, zavetnik Švice. Četrtek, 22. novembra: Sv. Cecilija, dev. in muč. — Sv. File m o n in sv. A p i j a. * . • Solnce vzhaja ob 7. uri 14 min., zahaja ob 4. uri 17 min. Luna: Prvi krajec 21. nov. ob polnoči. Sv. Edmund. (t 1242.) O sv. Edmundu so ljudje govorili: »V njegovih ustih ni nič drugega kot mir, čistost, pobožnost., v njegovem srcu samo Kristus.« To srečo in milost mu je naklonila vzorna vzgoja skrbne matere, ki mu je vcepila čudovito ljubezen do čistosti in do nebeške Matere Marije. V 12. letu se je oborožil zoper nevarnosti in sovražnike svete Čistosti z obljubo vednega devištva ter se je posvetil službi Marijini. Dasi vee zatopljen v nadnaravno, je moral vendarle prevzeti službo gospodarskega upravitelja na škofijskem posestvu pri mestu Salisbury na Angleškem. V tej službi se je posebno izkazoval kot blagega dobrotnika revežev. L. 1234. je postal nadškof v mestu Canterbury. Branil je ne- ustrašeno pravice sv. Cerkve tudi nasproti kralju Henriku III. Ko je umrl, se je na njegovem grobu zgodilo toliko čudežev, da je bil že štiri leta nato pri« štet med svetnike (1246). Podpisujte VII. vojno posojilo, poskrbite zase in za svoje drage, pristopajte k zavarovanju na vojno posojilo. Že četrto zimo se bojujejo naši sinovi in bratje. Njih varstvu in njih brambi je namenjeno vojno posojilo. Njim moramo sedaj pomagati. Splošna brambena dolžnost tam zunaj, splošna dolžnost, podpisati vojno posojilo, ttu doma! Vojska nam je prinesla občno draginjo, vojno posojilo odstrani njene vzroke in jo omeji. Kdor podpiše vojno posojilo, olajša vsem težka bremena in nas približa miru. Omahovalcc podaljša vojsko, se pregreši proti celokupnosti in škoduje samemu sebi. Vojno posojilo je vsakemu posamezniku najvažnejši in najboljši način šteden,'a: zanj jamči vse državno premoženje, prinaša ti najvišje obresti in je prosto vsakega posebnega davka. Vsakdo mora torej podpisati toliko vojnega posojila, kolikor le more. Kako? — Zavarovanje na vojno posojilo kaže vsakomur pravo pot. Kdor hoče štediti v bodočnosti, mora podpisati dosti več vojnega posojila nego ima danes premoženja. S tem pa poskrbi tudi že za ženo in otroke, za starše, za brate in sestre. Vojno posojilo odplača po svoji želji v 10 do 29 letih. Ako umrje poprej, dobe njegovi zapuščenci takoj celo vojno poselilo. Zavarovanje je dostopno vsem v ea&ki meri: narodu doma in vojakom na bojišču. Tako zavarovanje se more skleniti pri c. kr. priv. življenski zavarovalnici Avstrijski Feniks na Dunaju na temelju pogodbe s c. kr. avstr. vojaškim zakladom za vdove in sirote, ( ( Važne prednosti zavarovanja so nizki prispevki brez razlili e starosti, pristop do 60. leta, polna veljavnost tudi za primer smrti v vojni, polni obrestni donos posojila, nezapadnost premij od prvega hipa naprej. Pri lOIetnem plačevanju se plača za podpis vojnega posojila in za zavarovanje od vsakih K 1000-— vojnega posojila mesečno K 6-80, pri 201etnem odplačevanju mesečno le K 310. Neznatne premije se morejo plačevati tudi celo-, polu- in četrtletno. Kdor razpolaga z večjo vsoto denarja, pa stori najbolje, ako poravna zavarovalnino za celo zavarovalno dobo naenkrat, ker je potem deležen največjih ugodnosti. Zavarovanja na vojno posojilo do K 5000-— se sprejemajo brez zdravniške preiskave, za višje zneske z zdravniško preiskavo in pod posebnimi, zelo ugodnimi pogoji. Za premijska plačila se sprejemal" tudi prejšnja vojna posojila. Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo deželna poslovalnica c. kr, avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Fran-čevo nabrežje št. 1, okrajne poslovalnice v vseh političnih okrajih in njih pooblaščeni zastopniki. Zavarovalni oddelek poslovalnice C. kr. avstr. voJaih. zaklada za vdove in sirote LJubljana Frančevo nabrežje 1 Najnovejše. 14.000 novih «jetnikov, veliko plena, enega generala so zajele naše čete pri ob-kolitvi mesta Longarone ob srednjem teku reke Piave.— Belluno je v naših rokah. — Naša vojna moč prodira proti jugu ob reki Piave in stoji danes (13. nov.) pred mestom Feltre severovzhodno od Asiago. Dve naši armadi se bosta v teh dneh pozdravili. To in ono. Čudna nevednost. V vojskinem času ce je pripetilo in se pripeti marsikaj, česar bi človek ne pričakoval. Tako se je zgodilo, da se je nekje v uradnem razglasu čitalo, naj ljudje sejejo več zdro-ba (grisa). V Letovice na Moravskem je prišla komisija, da preišče, koliko mleka se namolze v tej vosi in koliko sirovega masla bi se moglo dobi[i. Komisar pride v hlev in vpraša deklo: »Koliko mleka ima ta krava na dan?« — »Toliko in toliko.« — »ln koliko ga ima drisga?« — »Toliko in toliko.« — »Pa tretja?« — »To je pa.telica.: _ »Saj nisem vprašal, če je telica, marveč k"liko mleka ima« — se zadsre meščanski mož. »Saj Se nikdar ni teletila« — pojasnjuje začudena dekla. Uradnik se huduje, češ, »saj ne vprašam za to, ampak koliko mleka da na dan.« — Dekla zmaje z glavo ter si ne zna pomagati; smejati se pa ni upala, da ne bi bila ozmerjana. V kmetijski šoli. Učitelj: »Kako se najlaglje ohrani goveje meso sveže?« — »Če ie vol živ,« sc odreže učenec. Za razvedrilo» Prihranek. Polde priskače iz šole pa pravi očetu; »Oče, danes sem vam pa eno krono prihranil.« — »Lepo, lepo. Kako si jo pa prihranil?« — Polde: »Ste rekli, da mi boste dali vselej kronco, kadar bom nalogo za »1« spisal. Jaz sem pa dobil v nalogi 5.« Med skopuhi. Mali Ruben zagleda kresnico, pa reče očetu: »Oče, glej no svetle muhe s svetilko!« — Oče: »Oh, ko bi imele stenice tako luč, bi si lahko prihranili razsvetljavo«. Vprašanja in odgovori. Dopisniku pri 121, Lst. Inl. brig. — Feldpost 230.: Dopisov brez pravega podpisa ne moremo 'prejeti v list. Dotične »Iveri« niste prav umeli, K. R. Cerklje: Nemško-slov. slovarja (velikega) ni več na razpolago. Pleteršnik je uredil slov. nemški slovar, ki stane sedaj okrog 15 K, J. M. — Toplice: Pišite z naslovom; Aus-»unftsstelle zur Ermittlung verschollener Krieger >ra Felde, Wien I„ Stock im Eisinplatz 5. — Naj-P'ej p;osite, da Vam pošljejo potrebne tiskovine. M. L. — Dolsko: V Ljubljani dobe nekaj več; J* kraje po deželi pa o tem nismo nič slišali. — Vsota vseh prispevkov nc sme znašati več kot 12 K na dan, — tako pravi postava. M. P, — Zales: Nasfov tvrdke, ki se peča z »Mvilom oblek: »Fr. Mcrala, Sv, Petra cesta 30, 4ubljana.« N. Z. — Laknice: Naredile po svoji previdnosti. J. K. — Boh, Bistrica: Obrnite se do »Zadru- в« krojačev in krojačic« Ljubljana, Gosposka ul. •t, 5, LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 7. novembra: 48, 16. 79, 45, 49, Line, 10. novembra: 11, 19, 18, 39, 73, SKRIVALNICA, Srečno se je oinožila mlada Minka; prvega je že povila možu sinka. Ko pa vojska je zdivjala, ji moža je koj pobrala. Zdaj dobil je pa dopust, gre na dom še Čvrst kot hrust. Prav ko pride s* trga ženka, sablja blizu vrat zabrenka »Kaj, čc Joško je doma?« Minka. se zavzame vsa. Nasproti glavne pošte v Ljubljani 15 kupiš po ceni in dobro zlatnino, dobro-idoče švicarske ure, uhane, prstane, svetinjice i. t. d. Kupim staro zlato, brillante, srebro po visokih cenah. Lastnik tvrdke: F. Čuden Sin samo v Seienburgovi uiici Stev. 7. IjSolIrtna po8trož"iTl^^| Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeža 2 krat na tedec. krmi, ena post polna Ifmitin" t0 je dr. pl. Trnköczy-a rcdilnl prašek, „jlldalill Pakot velja 1 K, 6 paketov 6 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 2 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna TrisUdczy zra vor. rotovža v Ljubljani. Mastin jo bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". 2932 Vr XII 526/17-20 v. V ш isovega Veličanstva cesarja' C. kr, deželno sodišče v Ljubljani je vsled na. ■ redbe z dne 12. septembra 1917, s katero je bil» določena glavna razprava, razpravljalo dne 25. sep.i tembra 1917. pod predsestvom c. kr. dvornega svet«; nika Pajka, v navzočnosti c. kr. višje deželne sod«5 nije svetnika Vedernjaka, c. kr. deželne sodnij».) svetnikov Bežka in Regallya kot sodnikov in a,; kr. avskuitanta Kalaoa kot zapisnikarja, v prisof." nosti c. kr. državnega pravdnika dr, Pajniča, ob.! toženca Janeza Kopačina in zagovornika dr. Tri!., lerja o obtožbi, katero je dvignilo c. kr. državna* pravdpištvo dne 28. avgusta 1917. št. 1111/17-2 zoper Janeza Kopačina zaradi prestopka draženja p» § 21. št. 2. ces. ukaza z dne 21. avgusta 1916. št. 261, in § 20. št. 2 lit. a in b ces. ukaza z dne 24. marca 1917. št. 131 drž. zakona in po predlogu, stavljenem od obtožitelja, naj se obsodi obtožene« po zmislu obtožbe, ter po predlogu zagovornika, naj se obtoženec oprosti ali vsaj prav milo liaz-nuie, dne 25. septembra 1917. razsodilo tako: Janez Kopačin, rojen v št. Vidu pri Vipavi dne 24 aprila 1889, tja pristojen, r. k., vdovljen posestnik v Si. Vidu pri Vipavi, vže predkaznovaa, je kriv pregreška draženja oo § 20, točka 2 lit. J ces. ukaza z dne 24. marca 1917. št. 131 drž. zaJ kona, storjenega s tem, da je potem, ko je bi! radi draženja že kaznovan, dne 1. maja 1917. v Št. Vi. du izrabljaje izredne po vojnem stanju nastale razmere zahteval za 30 hI vina očitno čezmerna ceno 12.000 K in se obsodi po § 20 točka 2 lit. a cit. ces, ukaza z uporabo § 260 lit. b k. z. na 14 dni strogega zapora, poostrenega z 1 trdim le-žiščem na teden, in na 2.000 K globe, za sluča| neizterljivosti pa na jeden mesec nadaljnega za. pora, ter po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvrška. Po zmislu § 45 t. 1. gorenjega ces. ukaza se odredja, da se ima sodba na stroške obdolženca enkrat objaviti v periodičnem listu „Domoljub", ic nabiti na občin, ski deski v Št. Vidu pri Vipavi. II. Oprošča se pa v smislu § 259/3 k. p. r. obtožbe zaradi pregreška po § 21 št. 2 ces. ukaza z dne 21. avgusta 1916, št. 261 drž, zakona, storjenega s tem, da je v no» vembrr 1916 v Laziški in Otoški občini kupil 3660 1 vina, torej neobhodno potrebno reč, da bi; čezmerno zvišal njeno ceno. ' V Ljubljani, dne 25. septembra 1917. I Proda se hiša z vrtom v Ribnici na Dolenjskem. Pojasnila dajo Hotel Arko, istotam. 2912 garje, srbež, hraste in drugo kožno bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K3 50 dvojno - velik lonček K 6 -, Dalje Paratol. posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2 50. Obojo Bo dobiva po povzet,iu ali proilplačilu pri tvrdki lakarla M, Kleln-a Paratol-Wsrko, Budapest VII-10. Rosza-ut. 21. "i ki imajo znanje v krogih veTe* trže d v, rokodelcev, tovarnarjev, špediterjev, rokodelskih druStcui Krejcmajo se proti proviziji, nudbe pod šifro „Značnp prijem" na inicratno pisarno« Praga II., Havličkovo nam. lOj --—-< Hočete li dobro prodati svojo re-i gistrirno blagajno, kf jc več ne rabite? Po«) nudite jo še danes Registr. - Kessen G, na> b. E., Dunaj VII. > Slebensterngasse 31. Naročajte,Slovenca*1 •1 МГ Učenca za kovaški obrt sprejtno takoj 289 Ivan Mesojedec, kovafi v Cerknici, 3 Pomočnika in vajenca 291a* za kovaški obrt sprejme takoj ValentirJ UrbančiC, Ljubljana, Dolenjska cesta v\ Pozor, ogljarji! ,Oglje kupuje po najvišjih dnevnih cenah, 'kakoršnih sploh drugi ne plačajo, natančno tehtanje, takojšnje plačilo, vreče na razpolago, staroznana lesna fordka Ignac Himan, Kropa, Gorenjsko. 2924 № Te dni izide Ц krasno opremljen slooenski oojaški koledar z naslovom 2940 Slovenski vojak. Neobhodno potrebna knjižica za vsakega slovenskega vojaka. Zelo primerila za darilo! Dobiva se v Kafol. Bnkoarnl v Ljubljan'. Cena s poštnino vred 1 K 20 v. sprejme proti'dobri plači, hrani in stanovanju 2923 Jože flocak, usnjar, poŠta Trojane preko DomZal. Suhe gobe, črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pri. delkov kupuje SEVER & URBANIÖ, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Iß I i B 1 e •5 i ™ Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: VZRdEJVLJiFL ZRVRt^OVRUflJCR proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov lijubijana, Dunajska eesta 17, Ljubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : 1. raznovrstno izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vso promično blago, mobilije, poliski orodie. stroje, živino zvonove in enako, 3. vse poJiske pridelke, žita in krmo, 4. zvonovo proti prelomu. 6. spreiema tudi zavarovanja na živlieuie. oziroma doživetje in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za dežolno nižieavstriislco zavarovalnico, od katere ima tud' deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašale 1. 1912 K 073.86« 47. so poskočile koncem 1. 1913 na K 736.147*17. Tedai, čimvecjo icanimarije za ta edini slovenski zavod, tcmboii bo rastel zaklad. Ponndbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenifctvo v Celju in na Preseku, kakor iudl po vseh iarah nastavljeni povevjeniki. C eno primerne, bitra cenitev m takojšnje izplačilo. Srbičko, Bisaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3 — porcija za rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem elcnu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Posušene gobe- kupujem äe vedno po najvišji ceni. ZagamČeiiO prästflü 8Ш1ГСВ ffl S^Ži k® J1S( lahko osak čas pošljete po poozetiu zneska 10 kroi. Obenem s pošiijatvijo m po dopisnici naznanite množino gob in ceno za 1 kilogram. Bodite uverjeni, da ne bodote nikjer bolje postrežem kot pri Franci Opeka, lrs®»Žai na VrhiriM. To je pravi misijonski koledar, katerega naj bi imeli v Lepo in poučno berilo za ljubo mladino. Tudi našim vrlim vojakom, posebno ranjencem po bolnišnicah in lazaretih, bo Klaverjev koledar zvest tovariš in prijetna tolažba v težkih urah. Jako ganljive kot tudi zabavne povestice s slikami so vzete iz misijonskega življenja, in kažejo ideal krščanske ljubezni. Naj omenimo povesti: „Dobri pastir", „Misijonar kot zobozdravnik", „Misijonarjev kuhar", „Bičanje preide, Jezus pa ostane" itd. — Izmed lepih slik bi ljube bralce posebno znale zanimati sledeče: „Slika afrikanskega malika (iz alrik. muzeja v Solnogradu), „Skof Ceneč na obisku pri črnem glavarju", „Trije srečni prvoobhajanci v starosti 75, 3 !/2 in štirih let". i Milil itne II wniairSew $ vsakem tucatu en koledar zastonj. Naročila sprejema 2817 Družba sv. Petra Klaverja Ljubljana, Pred škofijo 8. Zavarovanje na 10010 PÖS010 G. kr. avstrijski zaklad za vdove in sirote zavarovalni oddelek deželna poslovalnica v inoijani, Franca Jožefa nabrežje i. bode sprejemal na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico AVSTR. FENIKS na Dunaju zavarovanja ludl na sedmo vojno posojilo, in sicer pod najugodnejšimi pogoji. Vpeljejo se novi načini zavarovanja, Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Pojasnila dajejo tudi naše poslovalnice v vseb političnih okrajih. Dobro ЛСГ ure vsak občuduje in zaželi, kajti ona je niojsfrafro dele ursrshci Razpošilja sÄKSllu zamenjam! ^мудднgД—'HI U ИИ — —M— ИМИШИИ! ■ тач—и ——и иииниииидииии^имии Kovinaste ure.... po K 22— 26 - 32"- 40"- 60,- Srebrne ure .... po K 48— 54— 60'- 70— 90— 100— Kovinaste verižice . . po K 2'— 3— 4' 6. 10— Usnjate verižice . . . po K 1 60 280 4 80 Zlatnina in si-efornäna v bcgaSaJscberM TB9 Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril ild. v velikem krasnerai eeirku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. IImJmcuiima izdeluje ie proti plačila iz obe-МППГПУшП 'Јепе8в kmečkega platna v kosili I flllil U IlllU P° metrov v temni ali svetli modro-beli barvi, temno-mo-drem-zelenem, ali dvojno modrem tisku tovarna za modrovino 1PIHTERUSCH, lleliliiee, HorašHo, ßogati vzorci na razpolago. Surovo ali litobe-ljeno, kakor tudi pol volneno platno (raševina) gladko barvano v modri, zeleni, rujavi, sivi, pepelnasti barvi. Ustanovljeno 1.1893. Vzajemno podporno društvo ¥ yiefoljani registrovana zsdruga 2 omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti -«r zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo ne posojila v 15 ali 22Ј/г letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor ali posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg Stev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno laslno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 1 '/4% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Sive/. ste trn Nobene podružnice. itobri brivski in 1 Jasesirieni aparati J. a britev iz srebro-jekla K i-SO, 1, S; varnostni brivski aparati, ponikl. K 3,5; zn. ,Per-lekt' s 6 rezili K 16; 20,- dvorez. res. rezila tucat K 5, b. I.alsse-strižn.. , K 11.12 Zamena dovo< c ш ali denar nazaj. Posli jap o Povzetju ali predplačilu c, in kr. KONHAD, izvoz-"" tvrdka. Brüx Češko. 112 8 vinarjev (za 1 dopis.) Vas stano glavni cenili, ki se dopoš-Ijo na zahtevo brezplačno. Prv« tovarna ur ■■■■ Jan Konrad ■■•■ c, In kr.dvor. zal. Brüx 1554 ((Seiko.) Kikel ali jok 1. ure na sidro K ti -, 7*-. 8--. Vojno-spomin. nikln.ali jekl. ure K U1-, 12'-; armadno radij, nre iz niklja ali jekla X 12. Masiv, srebrne Hoskopi remont, ure s sidr. K lic-, 20'-. Budilke, stenske ure v veliki izberi po nizkih cenah. 3 letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzetju. Znm. dovolj.ali donai nazaj. K 3-90 sredstvo za pontlaje-tenje ias, ki rdeče, svetle in sive lase In brade za trojno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. ie rožnata voda, ki živo pordeči bleda lica. učinek je ču~ IdovlL I steklenica s poštnino vred K 2*45. Povzetje 85 vinarjev vcC. Nas,ov za , Framydol Rydyol JHN GEOLICH, drožerija p:' angelu, Brno 641, Morava. 2526 Naše Čudovito ročno šilo za šivanje šiva tako naglo prešlvne vbode kot šivalni stroj. - Največja Iznajdba, s katetp more vsak sam krpat: in šivati usnje, raztrgane Čevlje, Konjsko etpremo, kožuhovino, preproge, pogrlnjala za vozove, Šotore, klobučevlno, plašče za kolesa, vreče, platno in vsako drugo močno blago. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno zn vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl. šilu s sukancem,'i raznimi šivankami in porabnim navodilom II 3.9C, 3 kosi K 11—-5 kosov K 18'— Pošilja po povzetju, (na bojiSCe proti pred plačilu.) 1552 M. Svoboda, Buna), 111/2, Hiessoam 13-404. Suhe gobe (iurike) lopo sušene kakor tudi prazno vreče, briujevo olje, lešnike iu orehe kupuje po najvišjih dnevnih cenah M. Hanf, Kranj prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 2092 u. a deželne življenjski ln rentue nezjodne ln jamstvene zavarovalnina t Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud. z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Naingodnpjrfi pogoji za vojno zavarovanje Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zustonj in poštnine prosto. Spodobni zastopniki so sprejemajo pori najugodnejšimi pogoji, 183V MitinilMIMlU Sijajno bodočnost imajo turške in nove srečke avstrijskega Rdečega križa ,-sled njihove vedno zvIšujcCe se denarne vrednostll Vsaka srečka zadene I Glavna dobilka znašata čez 2107 za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 iz papirja pisano in gladko, papirnato Spago, f cokle in železne in usnjate Ščitnike za pod- ji plate razpošilja na debelo in drobno po najnižji ceni veletrgovina H. STERMECKIj Celje. Vzorci in cenik se letos ne razpošiljajo. Razširjate „DOMOLJUBA"! mf~ 1,000.000 kron! -