Naročnina listu? —
Celo leto	.	,	K10 —
Pol leta .	.	.	^	Sr—
Četrt leta	.	..	250
Mesečno.	.	.	.„	ft-—
Zunaj Avsirij©: ■—■—
Celo leto	..	.	IS*—
Posamezne številke — W vittarjev« —
Ins er ati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od Oredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo ut upr&vnišlvo : Maribor Korošica ulica. 'S. — Telefon št. 113.
Meodvistm politiceli lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Španija stopi ob našo stran£
Nemški veliki admiral Tirpitz odstopil. — Pogajanja zaradi podmorskega koja se kcdo nadaljevala. — Peta kitka ok Soči. — Velike italijanske izgube, — Vojne priprave v Rumuniji. _
Severna Amerika v Mehiki.
Rumuniia. '
Zopet obrača Romunija pozornost celega sveta na se. Vsd romunski aktivni in rezervni častniki, ki so trenotno v inozemstvu, so bili brzojavno Vpoklicani. Poštno ravnateljstvo je omejilo in poostrilo določbe o zasebnih brzojavkah. Policijska prefektura je odredila za dne 14. t. m. rekvizicijo bakra in medenine.
Rumunija ima 7 milijonov prebivalcev,, od teh jih je 6 milijonov Rumunov, drugi so Judje, Bolgari, Madžari, Rusi in Grki. Rusija ima (v Besarabiji) po Hartlebnovem Statistisches Taschenbuch 1,121.669 Rumunov, Avstrija (Bukovina) ima 273,000 Rumunov, Ogrska 2,799.479 Rumunov.
Rumu usko prebivalstvo je raid! skupne pravoslavne vere rusofilsko. Sedanji kralj je tudi rusofilsko vzgojen. Politični voditelji pa so razdeljeni med centralne in ententine prijatelje. Generaliteta je po veliki večini ententofilska
Rumunska ima sedaj 120 pešpolkov. To razmeroma veliko število se pojasnjuje s tem, da ima Rumunska zlasti veliko število izvežbanega moštva aktivne vojske in rezerve, Ako računamo po 3000 mož na vsak polk, štejejo skupno 360.000 mož! V slučaju mobilizacije bi rumunska vojska Štela, do 500.000 vojakov. kajti Rumunska ima sedem milijonov prebivalcev.
Kakor pri vseh ostalih balkanskih državah je reorganizacija rumunske vojske začela po balkanski vojni. Reorganizacija, obstoji v prvi vrsti v tem, da se je vojna dolžnost povišala, od 21 na 25 let. Rumunski vojni obvezanec služi torej od 21. do 46,. leta. In sicer: 7 let v aktivni vojski, 12 let v rezervi, in 6 let v milici. Važna je tudi določba, |da tisto moštvo, ki je dovršilo prezenčno službo dveh let, stoji vojnemu ministrstvu v prvem letu rezervnega razmerja na dispozicijo za vsak namen. Aktivna rumunska vojs-
ka obstoji v miru iz o vojnih zborov, 40 pehotnih divizij, 10 konjeniških in 10 topničarskih brigad. Aktivna vojska in njena rezerva tvorita operacijsko vojsko. Milica pa se porablja toliko v notranjosti dežele in za hrbtom operacijske vojske in se more združiti v bojne enote.
V času vojne se formira pet vojnih zborov z 10 aktivnimi divizijami, a vsakemu vojnemu zboru je še ipridodeljena po ena rezervna divizija. Vrhutega se sestavi še ena ali dve konjeniški diviziji poleg divizijske konjenice, Infanterijska divizija, sestoji iz dveh pohotnih brigad, a vsaka iz dveh pešpolkov in treh bataljonov, iz enega lovskega bataljona, enCga eskadrona konjenice in ene topničarske brigade, sestavljene iz dveh polkov, vsak s 6 baterijami, skupno s j tehničnimi četami.
Divizija ima potemtakem 14.000 pušk, 180 kon-! jenikov, 48 topov in 26 strojnih pušk. Po reorganiza-! ciji bi imela vojska, opremljena; za vojno, sestajati iz j 250.000 pešcev, 18.000 konjenikov, 6(70 modernih in 200 starejših topov in 3000 strojnih pušk. No, kakor so pokazalal izkustva v balkanski vojni, ne bi bila vojna sila Rumunske še izčrpljena, tudi Če bi postavila po! milijona ljudi.
Rumunija meji ob Avstrijo od Oršove do Novc-sieliee v Bukovini. Meja v Bukovini' je večinoma ravna, nikjer viisokih hribov. Potem pa delajo mejo tu Karpate in Transylvanske alpe, M so zelo visoke in tvorijo enako naravno obrambo, kakor Tirolske alpe. Proti Bolgariji meji Donava do Ruščuka, potem pa je do Varne po zadnji balkanski vojni določena meja, ki teče po ravnini.
Kako je s kavo?
V vseh deželah, v vojskujočih, kakor tudi nevtralnih, se že od prvega početka vojske opaža, da se porabi vedno več kave. Da trgovci v sedanji dobi po-
LISTEK.
Časopisje«
Dr. —t—. Govoriti hočemo o časopisju in poro-čevalnicah (depešni biroji)- kojih imena čitiamo večkrat v sedanji (svetovni vojski. Torej le o političnih časopisih, O slovenskem časnikarstvu nam pač ni treba govoriti, ker so imena in njegove razmere itak vsem dobro znane. Le toliko je treba omeniti, da noben slovenski časnik nima svjojega zastopnika v vojnem časnikarskem stanu. „Slovenec“ ga je nekaj časa imel, potem pa je bil njegov poročevalec poklican v službo nazaj, naslednika mu hi nastavil. Na tem nedostatku našega časopisja so krive tudi gmotne razmere pri naših časopisih. V glavnem vojnem stanu živijo ppročevalci sicer na orarne stroške, toda vrhutega še vendar potrebuje vsak poročevalec cd 600—900 K mesečne plače. Tudi o ostalem avstrijskem časopisju ne bomo govorili, iz istega razloga, ker bi razpravljali o nečem, kar je itak vsem znano.
1. Nemška država. Po zadnji Statistiki (leta 1905) je imela Nemčija vsega skupaj 3887 političnih časopisov s 4,103.990 natisi. Od teh je bilo 1478 dnevnikov.
Katolišfco-političnega časopisja je bilo leta 1907 okroglo 400 z 2,0,00.000 naročnikov. Najbolj ugledni katoliški dnevniki so:	Gentrum, Berolin; Kölnische
Volkszeitung, Kolin; Augsburger Postzeitung, Augsburg; Essener Volkszeitung, Essen, ki je imela leta 1907 53.000 naročnikov, največ med vsemi katoliškimi dnevniki.
Svobodomiselni (freisinnig) dnevniki so:	Vos-
sische Zeitung, ima zveze z našim zunanjim ministrstvom; Berliner Tageblatt; Berliner Börsen-Courier; Tägliche Rundschau, organ Evangeljske zveze.
Konservativni dnevniki: Neue preußische Zeitung (Kreuzzeitung); Reichsbote.
Vladni:	Berliner Lokalanzeiger in Norddeut-
sche Allgemeine Zeitung. Zadnja je v istem razmerju do vlade, kakor naš „Fremdenblatt“, v njej se objavljajo poluradne izjave.
Socialdemokratie imajo 65 dnevnikov. Najvažnejši: Vorwärts, Berolin, ki je imel leta 1907 naročnikov 138.000.
Izven Berolina so jako razsrjeni (nekatoliški) dnevniki:	Kölnische Zeitung (naradnodiberalna, iz-
haja štirikrat na dan); Frankfurter Zeitung (demokratična.) ima zveze z dunajskim nemškim poslaništvom).
Kakor imamo mi Avstrijci svoji Korespondenčni urad = K; u. (Korrespondenz-Bureau = K. B.), tako imajo Nemci Wölfisches Telegrafen-Bureau (W. T.
prodajo izredno mnogo kave, je pripisovati tudi dejstvu, da si v mnogih gospodinjstvih iz bojazni pred kavinim pomanjkanjem nakupujejo večje množine tega špecerijskega blaga.
Po zanesljivih podatkih se je konzum kave v sedanji dobi povzdignil za celili 30% v primeri s konzumom v zadnjih mirnih letih. Večja kavna uporaba in ker so nam naši sovražniki zaprli uvoz, je krivo, da se je na kavnem trgu pojavilo občutno pomanjkanje kave. Kajpada se je to pomanjkanje, k'ar kor se nam poroča od verodostojne strani, pojavile ie mimogrede.
Izredno visoke cene kavi v nevtralnem inozemstvu so krive — irgk temu še pridejo oziri na znano stanje naše valute — da se je izvoz kave omejil le na najpotrebnejše. Ako se bodo, kar se sme pričakovati, cene v nevtralnem inozemstvu zopet uredile, ter stopile v staro redno stanje, in če se bodo izvršile nameravane odredbe (karte za kavo?), o katerih pa še nimamo podrobnih poročil, se bo tudi preskrba s kavo vršila redno in pravilno. Popisovanje kaznih zalog pri trgovcih in enakih podjetjih, ki ga je vlada zadnji čas odredila, je nekaka predpriprava za u-reditev prometa s kavo in uporabe kajve.
Kakor hitro se je raznesel glas, jda je pričakovati splošnega pomanjkanja kave, so ljudje kar oblegali trgovine in si skušali svoje gospodinjske zaloge za delj časa preskrbeti s kavo. V nekaterih zasebnih gospodinjstvih, gostilnah in kavarnah je nakopičene toliko kave, da je je za potrebe istega gospodinjstva, oziroma, obrti, dovolj za pol ali celo leto.
Danska in Švedska ste pred kratkim izdali prepoved kavnega izvažanja. Ta prepoved pa, kakor, se zatrjuje v diplomatičnih krogih, nima nobenega političnega ozadja, ampak se je odredila le zaradi pomanjkanja kave, ki je nastalo v obeh imenovanih deželah. V veletrgovskih krogih se domneva, da se bo ta prepoved takoj ukinila, čim bodo domače potrebe
B.), ali kratko Wölfisches Bureau ,(W. B.), Poročevai-nico je ustanovil dr. Bernhard Wolff leta 1849. Sedaj je to podjetje akcijska družba z 1 milijonom akcijskega kapitala in z ravno tako visokim rezervnim zakladom. Pri poroČevalnici je uslužbenih 500 oseb. Brzojavnih in telefonskih pristojbin plačuje letno čiez
1,000.000 mark.
Večina ljudi ne zna časnikov čitati. Posebno sedaj v vojski ne, za to uvažuje. vsako poročilo. naj je šifra 1.. T., g. ali kako že bodi. Izmed državnonemških poročil go le poročila Wolffovega biroja zanesljiva, istotako kakor v Avstriji poročita našega Korespondenčnega urada = K. u, v nemških časnikih s šifro: K. B. Mnogi se pritožujejo, da „’Slovenec“ ni dobro urejen, ima n. pr. vsa mogoča poročila, katera si večkrat nasprotujejo. Zadnje je res, a nasprotujejo si samo pri istem, ki ne gleda na znamke ali na časopis, iz katerega je poročilo vzeto, in vgem poročilom pripisuje isto važnost. „Slovenec“ je nasprotno najboljše urejevan slovenski dnevnik, a poročila mora čitatelj sam znati tehtati in preceniti.
Bolgarija: V Bolgariji je po zadnji Statistiki (leta 1905) izhajalo 90 političnih časnikov. In brezdvomno je to število sedaj, že mnogo višje. V Bolgarijo je prihajalo istega leta iz inozemstva 500 tisoč Številk tujega Časopisja, dočim so imeli domači politični časniki vsega skupaj le 150.688 natisov. Zanesljiva poročila, ld prihajajo iz Bolgarije, so, kate-
obeh Skandinavskih držav krite in se bo uvoz zopet bolj oživil.
V Ameriki, posebno v južnih pokrajinah., so s-kiadisöa za kavo, kakor pravijo poročila iz Novegar Jorka in Rio de Janeira, do vrbu nakopičena s kavo. Radi poostrenega podmorskega boja pa si velike trgovske ladje ne upajo prav na pot v Evropo.
Programatičen govor kranjskega deželnega ljud-sko-šolskega nadzornika.
Nedavno je pri sprejemu vseh kranjskih okrajnih nadzornikov izpregovoril novi deželni šolski nadzornik dr. Mihael Opeka te-le vsega uvaževanja vredne besede:
Kakšno v'zgojo mladine zahtevamo, da; bo naš narod dober, plemenit in tako . — srečen ? iT akšno, kakor jo hoče in zahteva od nas Ijudskjošolski zakon. Versko-nravno. Prvi princip je v e r a. Zakaj mi moramo vzgajati za resnico in vera je resnica; mi moramo vzgajati za lepoto in v veri je lepota; mi moramo vzgajati za dobroto in v veri je začetek in ko- | nec vsega dobrega. Vera je oko življenja. Vera je v : delu počitek, v solzah, tolažba. Brez vere ni prave j plemenitosti srca — v veri pa so studenci, kateri dr- j že v morje popolnosti, Ce M vsi ljudje bili odgojem ta- f ko, da bi nihče ne prekoračil niti ene zapovedi kate- | kizma, bi bili sami dobri ljudje na svetu in zemlja bi j bila raj. Zato bomo pred vsem gledali, da bode naša j mlajdina imela globoka v srcu to, kar je bilo našim j očetom naj svetejše, sv. katoliško vero; čuvali bomo, da se naša mladina uči živeti, delati’ in trpeti verno — zmerom s pogledom na kvišku in preko mej te zemlje do večnosti.
Drugo je nravnost. Kaj je nravno? Nravno je praktično to, kar je teoretično r— verno. Življenje po veri — to je nravnost. Živeti po veri pa se le pravi: dati Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, skupni domovini, kar je njenega, svojemu narodu, kar je njegovega, sebi, kar je prav, bližnjemu, kar mu gre. To je nravnost.
Eno točko je posebno povdariti:	Dati cesarju,
kar je cesarjevega. Naša vzgoja mora biti globoko p a t r i o t i č n a. Vsi vemo, kako sveto je ime vladarjevo v našem narodu. Koliko ljubezni in spoštovanja je v srcu, kadar je na jeziku to ime — cesar.
V tej ljubezni „in v tem spoštovanju’ ter v ljubezni in zvestobi do skupne avstrijske domovine utrjujmo našo mladino boljinbolj. Povejmo ji, da je v tem četrta božja zapoved, kateri je obljubljen poseben blagoslov. Kažimo te čase otrokom kri, ki jo prelivajo njihovi o-četje in bratje za cesarja in za domovino Avstrijo m povejmo jim., da bo ta kri klicala mašče\ an j e. nanje, če ne bodo za Bogom najbolj zvesti cesarju in svoji avstrijski' domovini.
Ce tako učimo in odgajamo otroke, jih s tem že učimo in odgajamo tudi za dobre Slovence. Zakaj kdor je Bogu in cesarju zvest, ta tudi svojemu o-žjemu narodu ne bo nezvest. Vreden potomec bo svojih slovenskih starišev, človek, ki bo poleg skupne domovine Avstrije ljubil iz srca tudi ožjo svojo slo-
vensko domovino — ne z razburjeno besedo, s kričanjem, ampak z mirnim delom zanjo, v duhu in v resnici.
Da bo pa mladina tembolj dovzetna za vzore, katere ji hočemo in moramo vcepiti v šoli, za ljubezen do vere in življenja po veri, za zvestobo in udar nost' do vladarja, za močno in delavno ljubezen do širše in ožje domovine — da bodo ti vzori prepričevalno in vodilno prešinili mlada srca, za to se zdita neobhodno potrebni dve stvari : čistost in treznost mladine, Mi moramo ohraniti mladino čisto in trezno. Kjer je nečistost in pij a,nost', tam se že sploh neha prava človečnost, ker se neha — razum. Zato posvečujmo vso svojo skrb čistosti mladine. Dobro glejmo, kaj mladina bere, kod hodi, kako se zabava, s kom občuje. Dokler nam bo otrok nedolžno gledal iz oči v oči, tako dolgo vse dobro naredimo iz njega; ko bo začel metati pogled v tla — je vzgoja naša dokončana , . .
Podobno skrbimo za treznost mladine. Protialkoholno vprašanje je neizrečeno vazno vprašanje. A zdržujmo se tudi sami pijače, prosimo učiteljstvo, da se zdržuje, pred vsem pa navajajmo otroke k zdržno-sti. Priporočajmo, učimo, svarimo! Velikanske bodo naše zasluge za domovino in narod, kateremu bomo vzgojili zdravo in krepko potomstvo.
se združi z-Rimom.
V	Sofiji se bo v kratkem vršilo posvečenje novo zgrajene prekrasne pravoslavne stolne cerkve. — Prvotno so nameravali posvetiti stolnico največjemu svetniku pravoslavne cerkve, Aleksandru Nevskemu. Toda potek in razvoj svetovnih dogodkov je popolnoma spremenil prvotni namen in v, Sofiji so se sedaj odločili, da bodo posvetili novo stolnico na čast slovanskima apostoloma - sv.. Cirilu in Metodu, Kakor že znano, sta oznanjevala‘solunska tirata s?. Ciril in Metod krščansko vero zapadnim Slovanom m sla prinesla luč sv, vere tudi najbolj omikanemu slovanskemu narodu — Cehom. Papež Leon 1X111. je z okrožnico dne 30, sept. 1880 določil, da se naj praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda obhaja v celi katoliški cerkvi. Sedaj ju torej časti katoliška in tudi pravoslavna cerkev. Sklep sofijskih merodajnih krogov, posvetiti novo bolgarsko stolnico na čast sv. Ci- i rilu in Metodu, bo dvignil v pravoslavni cerkvi veli- i ko prahu, kajti vsaktero zapostavljanje na/jvečjega j pravoslavnega svetnika Aleksandra Nevskega se v i carski palači in pri vrhovni cerkveni oblasti hudo ] zameri. To politično ost bodo zlasti v Rusiji neprijet- j no občutili, kajti v Petrogradu so bili dosedaj nava- j jeni smatrati vse duhovne kompetence kot nedotakljivo posest carjevega upliva na Balkanu. Sicer, se pa ) zdi, da gre merodajnim bolgarskim krogom za vse kaj drugega, kakor za samo demonstracijo, naperjeno proti Rusiji.
V	prav dobro poučenih bolgarskih krogih se zagotavlja, da ,so začeli v Sofiji vnovič prav resno premotrivati vprašanje glede zbližanja Bolgarije z Rimom. Že iz tozadevnih pogajanj z a časa papeža Leona XIII. je bilo razvidno, da ni nobenih nepremostljivih ovir za zbližanje Bolgarije z Rimom, Pet-
ra razpošilja vladna por oče Vain i o a :	Agence i eie-
graphique Bulgare.
Organ sedanje Radoslavo ve vlade je Narodni Prava. Sicer pa so nam Časnikarske razmere v Bolgariji premalo znane. Morda se nahaja Slovenec, ki bi znal o tem več povedati. Naj se oglasi.
Turčija:	Kdor hoče na Turškem izdajati
časnik, potrebuje za to sultanovega. Jermana. \ u-redništvu vsakega časnika sedi vladni cenzor. Novejše Statistike o turškem časopisju ni. Leta 1892 je izhajalo na Turškem 300 časopisov. V Carigradu je izhajalo leta 1902 M časnikov, od teh 13 v turškem jeziku, 11 v armenskem, 0 v grškem, 5 v francoskem, 2 v francoskem in angleškem ob enem, ,2 v bolgarskem, 2 v hebrejskem, 1 v nemškem, 1 v italijanskem, in 1 v srbskem jeziku.
Turška poročevalnica, katere se poslužuje vlada, se imenuje: Agence Telegrapimj-ue Milli.
R u m unij a :	Vladna uradna, poročevalnica
je: Agence Telegraphique Roumalne. Oficiozen list je Independanee Roumaine. Korupcija romunskega časopisja je posebno glede zunanje politike zelo velika. Vsi večji listi so plačani od zunanjih držav, za to iso tudi vsi pristranski, kakor krušni očetje zahtevajo. Leta 1903 je v Rumimi ji izhajajo 334 časopisov. Seda? je njih število seveda mnogo večje.
Grčija.: Prvi časnik v novogrškem jeziku je začel izhajati leta 1793 na Dunaju. V novejšem času se je Število novogrškega Časopisja zelo povzdignilo, toda zaradi pomanjkanja centralizacije ni noben list
visoko razvit. Temu je krivo tudi veliko število primorskih mest, ki imajo vsaka svojo važnost in svojo politiko. Isti nedostatek približno kakor v Dalmaciji.. Vladna poročevalnica se imenuje:	Agence d’Athe-
nes. Francozi si vzdržujejo v Atenah: Messager d’ Athenes. Mnogo imenovani časniki so: Phos, Nea Alithia, Ephimeris, Asty, Akropolis, Nea Ephimeris, K tiri.
Švica:	V sedanji vojski se je švicarsko ča-
sopisje izredno močno razvilo, Kar je razumljivo, ker lahKo prinaša poročila iz centralnih in ententinih držav. Že leta 1907 je imela Švica 1200 političnih časnikov, izmed teh 780 nemških, 360 francoskih in 50 italijanskih. V Zürichu je izhajalo 156, v Bernu 115, v Ženevi 67, v Baselju 56 časnikov.
Francoski in italijanski švicarski listi nam niso znani. Izmed nemških so najbolj znani: Neue Züricher Zeitung in Basler Nachrichten, obe svobodomiselni. K atoli ško-kon servati v n i list je Vaterland, ki izhaja v Luzernu.
Nizozemska: Ima močno razvito Časopisje. Tudi večje vasi imajo svoje krajevne časnike. L, 1905 je imela Nizozemska 1418 časnikov. V sedanji vojski so najbolj znani: katoliški organi:	Centrum
in De Tjid: socialdemokratki: Het Volk; svobodomiselni: Nieuwe Rotterda rusche Courant, Nieuws van den Dag, Allgemeen Handelsblad, Telegraaf, Courant, Standard.
O ententinem časopisju in znamenitejših drugih državah bomo še poročali.
najst samostojnih cerkev pravoslavja veža skupaj. ■ kakor znano, skupen dogma, istovetno cerkveno pra-j vo, istoveten kult in smelo se trdi, tudi osebno nas-I protje do papeške inštitucije, Glavne točke, v katerih se razlikuje dogma pravoslavnih razkolnikov od ka-toliške cerkve, so sledeče:	Pravoslavni očitajo kato-
liški cerkvi, da uči,; da sv. Duh izhaja „od Očeta in Sina“, dočim trde nravoslajvni, da, izhaja samo od Boga Očeta ter da je katoliška cerkev stari nieejsko-ea-rigrajski kredo s tem potvorila, ker je vpletla, oziroma dodala besedico „Filioque“ (in Sina). Nadalje ne ugaja pravoslavnim., ker uporabila katoliška cerkev za Evharistijo nekvašen kruh. Pravoslavni tudi ne soglašajo z latins o cerkvijo v podrobnem nauku o vicah; krst pri pravoslavnih se vrši na ta način, da položijo v vodo celo truplo otroka; končno, kar je v stvarnem oziru najvažnejše, predbacivalo katoliški cerkvi, da je upeljala nove verske resnice, kot: neo-madeževano spočetje Device Marije, papeževo vrhovno cerkveno poglavarstvo in nezmotljivost papeževo v verskih resnicah. Pogajanja., ki so se vršila za časa papeža Leona XIII., so zelo dal|eč uspela, in koso se na željo in povelje Rusije prekinila brez končnega uspeha, so se možje, ki so se udeležili pogajanj, razšli z osebnim prepričanjem, da smatrajo pravoslavni edino katoliško versko resnico o vrhovnem poglavarstvu papeževem ter versko resnico o papeževi nezmotljivosti kot resno oviro za združenje z Rimom. Upravičeno se pa sedaj sme smatrati, da bode velika, povsem nove razmere ustvarjajoča izpremem-ba, ki se sedaj vrši v Bolgariji, pri količkaj dobri volji znala poiskati in najti pota, po katerih bo domača verska naziranja spravila v sklad s staro kršč.
! vero, ki se je neskaljena ohranila! v latinski cerkvi, i ter bo odpravila vsak kamen spotike, ki je v resnici bolj dozdeven kot stvarni razlog.
Novodobno delo krščan-./ skega usmiljenja«
Umetni udje človeškega telesa.
Dvoje pravljic je, s katerimi se je človeški um že več stoletij sj posebnim hrepenenjem bavii in so mu bile posebno na srcu: sanje o letanju po zraku, in sanje o umetnih delih človeškega telesa. Sedanja j svetovna vojska je uresničila oboje. Sedaj frčijo po j zraku umetni ptiči ter krožijo med solncem in oblaki I V zraku se vrše sedaj znameniti boj#, kakor prej na \ suhem in na morju. In naši zrakoplovci, ki ne smejo i poznati ne nervoznosti in ne bojazni, frčijo tja v so~
I vražne dežele in obmetujejo sovražna, mesta z bom-• bami.
Novodobna umetnost pa je ustvarila tudi umet-; nega človeka-; dala je namreč pohabljencu umetne roke, noge itd. Ne more mu sicer dati umetnih pljuč, i oči (s katerimi bi videl), ušes (s katerimi bi slišal), umetnega srca ali umetnih obisti, a skoro vse druge ude človeškega telesa mu lahko nadomesti. Čarovniška beseda, s katero naziva.j o učenjaki in umetniki u-metne dele človeškega telesa, se imenuje „proteza.“-
Na Dunaju in v Berolinu imajo zdaj zbrknih v posebnih skladiščih izredno mnogo umetnih rok, nog, prstov itd. Te proteze pošiljajo v zavode, kjer se nahajajo nesrečni invalidi. Prejšnje čase so zdravniki I dovoljevali, da so se umetne roke ali noge (navadno lesene) dale invalidom šele tedaj, ko so blili odpuščeni -iz zavoda (bolnišnice). Sedaj pa postopajo drugače. Invalidu pritrdijo začasne umetne ude iz gipsa takoj, ko je rana, kjer je roka ali noga odrezana, že zacelila. Ko se je invalid navadil rabiti začasno »i-metno nogo, dobi drugo, boljšo. Tej sledi Še boljša, z usnjem izpopolnjena, in končno, ko se je invalid že popolnoma privadil, hoditi z umetno nogo, dobi protezo, katera je pravilni človeški nogi od zunaj tako podobna, da je na. prvi hip ne moreš od zdrave noge razločiti. Človeška veda je v svojem raziskovanju že spravila tako daleč, da je umetno nogo ali roko z raznimi kemičnimi dostavki tako izpopolnila,, da, se dajo ti umetni udje mnogokrat skoro tako pregibati in ra.biti kot prava človeška roka ali noga.
Človeška veda in novodobna tehnika sodelujeta v izpopolnitvi umetnih udov in tako vršita na moderni način delo krščanskega usmiljenja, V Avstriji in Nemčiji se je za časa vojske ust an otelo že celo vrsto delavnic, kjer izdelujejo umetne dele človeških teles. Mnogo gumija, ki se ga je zaseglo, se je izročilo tem delavnicam.
Glede protez razločujemo dve vrsti: Umetni deli človeškega telesa za take, ki morajo duševno delati, in za take, ki morajo delati fizično (delavci, poljedelci, obrtniki itd.). Umetne dele za ljudi, ki delajo duševno, to je v raznih pisarnah ali kot profesorji, učitelji itd., ložje izdelujejo kot ude, ki se rabijo pri težkem delu na polju, v obrti ali v tovarni. Ljudje, ki so se posvetili vedi i,n tehniki, so s posebno skrbjo študirali, kako dati ubogemu delavcu umetno roko-ali nogo, da bo mogel pozneje sebi in svojcem služi-
li vsajkdanji kruh. In to se jim je baje izborno posrečilo Zdravniki opisujejo delavske umetne roke in noge kot izredno popolne in raznolike. Človeški razum je ravno v umetnih rokah in nogah pokazal višek svoje zmožnosti. Z umetnimi rokami, ki jih sedaj izvršuje sedanja veda in tehnika, lahko opravlja rokodelec vsako, še tako težavno delo. Avstrijski muzej, kjer so zbrane proteze, izdelane v Avstriji, vodi dunajski višji štabni zdravnik profesor dr. Janez Spi-tzy. Kakor smo že svoj čas poročali, so ustanovljeni po deželah odbori, kateri nabavijo ubogim invalidom umetne roke ali noge. Slo v on skjdštajerski invalidi se naj v tem oziru obračajo na slovenskega deželnega odbornika dr, K. Verstovšeka.
Italijansko bojišče.
Lahi so pričeli peto bitko ob Soči. Napad je splošen na vsej črti. Glavne točke spopadov so iste, kakor v poprejšnjih bitkah, dosedanji uspehi pa tudi isti, kakor dosedaj, to je:	sovražnika so naše čete
odbile povsod, izgube je imel velike. Bitka utegne še trajati precej časa, ker so bile priprave za njo jako obsežne. Italijansko armadno vodstvo je imelo prav dovolj časa za te priprave. Dve armadi sta postavljeni v prostoru med morjem in koroško fronto, dočim je na Koroškem in Tirolskem še mir. Izbrani čas te italijanske ofenzive se zdi ugoden v toliko, ker so v •omenjenih ostalih delih fronte, kjer tvorijo meje visoke gore, večja podjetja za sedaj izključena, torej bi bilo mogoče tam izhajati z manjšim številom čet, glavo i nayal pa izvršiti s kolikor le mogoče najštevilnejšim vojaštvom. Bodočnost pokaže, koliko so laški računi vredni.
Getverosporaz u mo v i listi prihajajo zopet s staro, trapasto vabo, da bo Italija varovala pravice Jugoslovanov. Slovenci bi nikdar ne smeli živeti z Italijani v soseščini, da bi kaj takega verjeli. Beneški Slovenci nimajo niti ene slovenske šole, niti enega slovenskega, uradnika. Še sedaj v vojski, kajko-ravnajo s Slovenci! Otroci začasno okupiranih slovenskih krajev morajo obiskovati šole, , ki so skozinskoz laške. Vsi se še spominjamo „jnegovajnja in varovanja" naših pravic v Trstu in Gorici, kjer so regnicoli imeli važno besedo. Lahi gotovo vse to dobro vedo, za to mislimo, da nam hočejo le škoditi in nas očrniti pred našimi oblastmi. 'Meči in puške slovenskih vojakov bodo tem starim našim škodljivcem dali odločen in razumljiv odgovor.
Italijani se ojačili.
Peta soška bitka je v polnem teku. 'Pod ogromnimi izgubami so bili vsi sovražni infanteriijski napadi odbiti. Sovražna artilerija tako temeljito in srdito obstreljuje naše postojanke, kakor v prejšnjih bitkah, kar dokazuje, da s>e je italijanskemu armadnemu vodstvu posrečilo, oskrbeti za svojo soško armado ne samo zadostne množine streliva, temveč je ojačila in izboljšala tudi svojo artilerijo. Ko premo-trivamo položaj ob Soči, si. moramo predočiti, da so našp tamošnje postojanke sedaj še bolj trdne in še boljše pripravljene na uspešno obrambo kot pri prejšnjih ofenzivah. Posebno med tretjo in četrto italijansko ofenzivo je bilo le malo časa za utrjevanje in izboljšanje obrambnih točk. Zavest, da smo do dobra pripravljeni na še tako silne sovražne napade, nam daje upanje, (da bo ves trud italijanskih naskakoval-•cev tudi tokrat zaman.
Pri Piidgori in Sv. Martinu.
Dne 14. marca so avstrijske Čete pri Podgori in Sv. Martinu po srditih napadih vrgle Italijane v ročnih metežih nazaj. Pri Sv. Martinu so bili boji zadnjih dni tako srditi-, da je dne 14. marca zvečer ležalo na bojišču 1000 nepokopanih italijajnskih mrličev.
Na Doberdobski gorski planoti (pri Sv. Martinu) je moi^al posebno nag pešpolk štev, 46 — hrvaški vojaki iz južne Ogrske — mnogo prestati. Dne 13. marca je odbil ta polk samo celo sedem italijanskih napadov.
Ob Soči
(Izvirno poročilo.)
Krvavi, grozni boj divja zdaj tam ob Soči, rudeča kri junakov padlih zemljo moči, ld se prelila je za blagor domovine,
M jim hvaležna bo za hrabre čim!
Sovražnikova hrabrost pač vsaka je zaman, zastonj se pričakuje, da prišel bo kedaj dan, da Lah odgnal bi nas od Soče, le smeši se, kdor meni, da mu kdaj bo to mogoče!
Marsikdo, ki študira vojno le po časopisih, si misli, kako žalostno in pusto je življenje tu v strelskih jarkih. Toda temu ni tako! Da nam čas mineva z bliskovito naglico, ,skrbe sovražnikove krogle, ki nam melodično žvižgajo krog glav, izgrešujoč brez malih izjem vedno s\oj cilj; šr,[meli in granate mam delajo zabavo; včasih pa tudi burja poseže vmes, da bi človek mislil, da nam obrne svet narobe ; nekaj časa dežuje, sneži, a nastopijo zopet tiste večnomirne, zvezdnate noči z vsem svojim neodoljivim čarom, ki zaziblje dušo v sladko sentimentalnost . . .
V jedni takšni noči sem stal nekoč na prednji straži. Nič la(hka naloga, toda slikovit prizor, ki-se je nu-dil mojim očem, zabranjeval mi je vsako misel na utrujenost. Zvezde so lesketale na nebnem svodu, in njih sij se je izgubljat v svetlobi žarometa, ki je iskal naše pozicije. Topovi grme, bruhajoč smrt, male strojnice rezgetajo, telefon deluje ... Po ozračju so širi duh po' smodniku, znoju .in krvi, klici ranjencev in umirajočih ti pretresajo mozeg in zopet se oglasi burja s tako čudnim zavijanjem, da se ti zdi. kot bi ječale duše padlih junakov.. . . Človek mora res imeti trdne živce, da ne izgubi razsodnosti. Tuintam se pa tudi primeri dogodek, ki nam prinese dovolj zabave. Ujeli smo italijanskega sanitejca, ki je pripovedoval to-le komično dogodbico.
Pred par dnevi, ko sem iskal ranjence, najdem lahko ranjenega častnika, ga. poberem ter ga nesem na obvezovališče, PrišecGl pred zdravnika, se le ta razsrdi, videč, da sem m i prinesel človeka — brez glave.
„Kako mu naj pomagam, saj nima glave ? ! ‘j
jPokorno javim, gospod polkovni zdravnik“, se opravičujem, „ko sem častnika našel ležati, ki je rekel, da je lahko ranjen le v nogo, a da nima glave, tega mi ni povedal.“
Vsi smo se smejali, a ujetnik nam je razložil, da je med potjo pri frčal šrapnel, odtrgajoč njegovemu ranjencu glavo, med tem, ko je on čutil le lahek sunek. V sedanji vojski so se dogodili še čudnejši dogodki !
Ko to pišem, je že davno zatonilo solace in vrnil sem se ravno iz straže sicer utrujen, toda navdušen, kakor smo tukaj sploh vsi Slovenci. Tukaj ni časa za melanholijo, ker
Vedno čuje pesen sé topov, ki kliče nas na bojni ples!
A srce vleče na,s domov — ah kam bi šel zares?
A ne poznamo strahu, vsi vstrajamo do konca, tako tudi jaz
Na boj srdit, na boj strašan, na boj jaz pohitim!
Da se doseže zmage dan, pač rad jaz smrt storim!
Pa še nekaj moram pripomniti. Tukaj vlada medsebojna ljubezen in nikoli tako kot sedaj se ravnamo po Gregorčičevih besedah: „Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata!“ Kako je Vam v domovini, dragi, srčno zaželjeni? Daleč sem od Vas, a ne taiko daleč, da bi Vas ne dosegle moje misli. V duhu vidim košenski- griček v svitu blede mesečine, pod gričkom kmečko hišico, obdano od sadnega drevja, v kateri spavaš Ti, dragica moja, ljubljena žena z otroci, ki sanjaš prijetne satnje. morda o meni, med tem, ko jaz še budim in mislim na Te z vročim koprnenjem, brez konca in brez prestanka. Te bom li videl še kedai? Ce te ne vidim več, vedi, da je bila moja zadnja misel posvečena Tebi in ohrani me v blagem spornimi, ter se posveti krščanski vzgoji- najinih otrok! Vi doma ne izgubite poguma, kakor ga i mi tukaj ne bomo, ter se zavedajte, da stari Bog še vedno živi, ter dai pride od Njega, kar nam služi v dušni in telesni blagor!
Vsem znancem v domovini, vsem čitateljem naše „Straže“, ld se tukaj tako rada prebira, iskrene pozdrave od:	Plevnik Jurij iz Košence pri Planini,
Alojzij Solar, Vrečko Franc, Lokošek Franc, Bezjak Ferdinand, četovodja RanČan Franc iz Špitaliča, pri Konjicah, JevŠnik Ivan.
Na jugozapadnem bojišču, dne 12. marca 1916.
Francosko bojišče.
Prejd Verdunom so Nemci zavzeli na izhodni verdunski strani višino Homme Mort (Mrtev mož). Sicer je pa položaj neizpremenjen : artilerijski boj sé nadaljuje, infanterija ne nastopa.
Dne 12. marca je bil v Parizu vojni svet četve-rosporazumovih generalov. Menda Še je sklenilo, da se na vseh frontah začne z ofenzivo, Italijani so takoj ubogali in tudi z ruskega bojišča se poroča o večjem artilerijskem ognju.
Iz Pariza prihaja preko Italije in odtod preko Nizozemske svet, da bo generalisimus Jofhne postal vojni minister, general Petain pia generalisimus. To vest je treba sprejeti s previdnostjo. Gotovo je namreč to, da je Gallienijevo stališče omajane*. Prišel je
s parlamentom v konflikt, ker je še hotel eno prebi-] ranje, da bi spravil tudi „oproščence“ pod orožje. A parlament se je zavzel za svoje varovance in Gallie-ni se sedaj nahaja in statu demissions.
IM eniške sile pred Verdunom izčrpane?
Francosko vojno ministrstvo je. v pondeljek, 13. j marca izdalo tedensko vojno poročilo, katero bi naj j služilo v pojasnilo nevtralnemu inozemstvu o položaju na bojišču. Poročilo se glasi:
„iZadnji tedjen, ki je bil tako razburljiv, se je mirno končal. Že v soboto (dne 11. marca) se je konstatiralo, da je srditost bojev pred Verdunom ponehala. Tudi v nedeljo so prihajala enaka poročila. Lel dan dne 12. marca ni bilo ne na nemški in ne na francoski strani nikakih infanterijskih bojev; ra o-l.eh straneh so se vršile samo artilerijske borbe. Radi tega je generalni štab nemškega cesarja v pričakovanju boljših časov seštel število ujetnikov, ki jih jo dobil v roke v ozemlju reke Može, kakor navadno stori tedaj, kadar ne more nemškemu ljudstvu poročati o kakšnih boljših uspehih. Ta malenkostna igra nas spominja na igralce v gledališčih manjših mest, kateri večkrat zaporedoma nastopajo na odru, da bi talco gledalce prepričali, da sodeluje pri igri večje število diletantov. Na vsak način pomeni pojenjajoča srditost bitke pred Verdunom konec tretjega prizora velikanske borbe. To dejstvo pa tudi dokazuje, s kakimi napori in žrtvami je skušal sovražnik, da bi-na eni strani izpolnil strašno vrzel, katero je francoska artilerija napravila v njegovih vrstah, na drugi strani pa spričuje, da skuša sovražnik za svojo armajdo v sedanjem odmoru preskrbeti dovolj streliva. Vsled ogromne porabe zadnjega Časa. so morali Nemci svoje municijske zaloge izvanredno zmanjšati, Nemcem sicer ne bo težko, izpopolniti svojih municijskih zalog, a nemogoče bo, zmanjšano število moštva postaviti zopet na noge. Tako so se Nemci ob koncu svojih velikanskih naporov pred Verdunom skoro popolnoma izčrpali.“
Vojni cilji Francije.
Kako bi se naj Turčija delila.
Jz Geneve se dne IS, marca poroča-.
Francija in Anglija se borita, kakor izjavljata, za svobodo vseh narodov na svetu proti Nemčiji namreč in Avstriji, ki ju- baje nameravata pogoltniti in svoji gospostvaželjnosti podjarmiti. Kako pa si Francija predstavlja, osvobojenje narodov kot vojni smoter, nam pove sledeča brzojavka iz Tön Iona : Dejanski je neobhodno potrebno, da se, a,ko Turčija vsled sedanjih dogodkov končno razpade in se uniči, Sirija ne sme prepustiti sama sebi, ampak si mora poiskati pomoč pri velesili, ki pa ne more biti nobena druga, nego Francija. Sirija mora post ti francoska last in bi bilo to v njenih in v n.aših interesih. Vsaka druga rešitev bi bila samo zmota in nevarnost.
S Sirijo pa bi še 'francoski delež pri turškem plenu pe bil izplačan. Pariški poročevalec ..Depeche do Toulouse“ še pristavlja k svojemu poročilu glede domnevanih turških mirovnih ponudb sledeči program: Nemčija bi si kot zmagovalka pridržala Turčijo kot svojo kolonijo, tudi öetverosporazurn kot zmagovalec ne bo drugače postopal in si bo med seboj razdelil kose turškega cesarstva, ne da bi pri tem izvršil v Carigradu le senco kake nasilnosti. Le ene vrste mir se lahko danes sklene s Turčijo: Mir, kateri bi turško državo izročil milosti njenih zmagovalcev in bi bi to cesarstvo nepreklicno zbrisal s svetovne karte.
Roško bojišče.
Rusi so se na željo Francozov pripravili za o-fenzivo ob besarabski in voljnijsld fronti. Artilerija je začela govoriti. Tudi posamezni infanterijski napadi se dogajajo.
Velika premikanja ruskih čet
v Besarabiji.
Iz Cernovic se dne 15. marca poroča:
Na besarabski bojni črti se ni pripetilo v zadnjih tednih nič bistvenega, Ker je nastopilo južno v-reme in se je začel taliti sneg, so povzročile povodnji po vsej Besarabiji, zlasti v vladnem okraju Cherson, velikanske poplave. Reke Prut, Dnjestr in Se-ret naraščajo vedno bolj, kar o vira promet in gibanje čet. V Besarabiji je ves zasebni promet na železnicah ustavljen. Osebe, ki prihajajo iz smeri od reke Prut, pripovedujejo, da so spravili v zadnjih dneh veliko število raznovrstnih ruskih Čet na rusko-besa-rabsko mejo.
Naj obrnemo danes nekoliko pozornosti dogodkom na a r m e n s k ß m bojišču. Oči vidno je, da ruske operacije streme proti Trapezuntu.' Turška sila se je umaknila v zapadni smeri proti Erlzingjanu, in v južni proti Muš-Bitliisu in zgornji dolini reke Tigris. Vodstvu turške armade je menda, — ker zanesljivih opor za presojanje ni -- na tem, da prisili Ruse, da tudi oni cepijo sjvpje moči in da jih na ta način odvrne od kakega važnega operacijskega objekta. Ta je — kakor že rečeno — Trapezunt, ki je bil doslej posredoval turške vojaške transporte preko Erzeruma in Tebrisa v visoko Armenijo. Zdaj e to važno pristaniško mesto ob Črnem morju blokirano po Rusih, ako smemo verjeti njih uradnim poročilom. Govori se, da so tamošnje utrdbe zastarele in večinoma (Zanemarjene, in vprašanje je, ali bodo mogli Turki držati to mesto? Posebno pa še, ker tvori rusko brodovje izdatno protitežje proti turškemu.
Glavna šila ruskega središča je sledila iz Erzeruma Turkom v smeri proti Erzingjanu, ker je tu najkrajša pot do Angore, kjer se končuje anatolska železnica:	v srce Male Arije in do Marmarskega
morja.
Tako so se razvijali dogodki dosedaj, kar pa nikakor ne pomenja, da je boj že odločen. Le bolj domišljiji nego realnim razlogom sledijo oni, ki menijo, da grozi Carigradu nevarnost, da bo odrezan od svojih maloazijskih pomožnih sredstev. Tako daleč se še razmere niso razvile, marveč je gotovo, da pripravljajo Turki velik in odločen odpor, ki uniči vse dosedanje ruske uspehe, Rusofili ise sklicujejo tudi na ruske napredovanje v Perziji, ali ravno poročila zadnjih dni poročajo o političnem preobratu v Perziji v protiruskem smislu in poročila ruskega vojskovodst-va zatrjajo, daj ruski napadi izgubljajo na ostrosti. Svetovati je torej, da se ne dajamo impresionirati po 'dosedanjih ruskih uspehih, in sosebno, da ne precenjujemo pomembnosti padca Erzeruma. Se na nekaj ne smemo pozabiti:	na psihološki moment pri Tur-
kih. Zgodovina pripoveduje, kako jih nevarnost, ki jo postala velika, moralično povzdiga in usposoblja za nepričakovan odpor, da delajo prave Čudeže na o-brambi svoje dežele.
Admiral pl. Tirpitz odstopil
Nemški admiral pl. Tirpitz je zaradi starosti in bolehnosti odstopil. Rojen je bil leta, 1849. Njegovim naslednikom je bil imenovan admiral Capelle.
*
* «
Dunajski časniki pišejo povodom Tirpičevega odstopa, da je javnost izvedela o njegovi bolezni šele. ko se je državni kancelar vrnil iz glavnega vojnega stana. Tudi uradno poročilo o demisiji in zaslugah Tirpičevih ne omenja njegove bolezni. Vsi časniki zatrjujejo v svojih komentarjih, da v boju P-čolnov ne nastopi nobena sprememba. V tem torej tiči vzrok demisije.
Amerikansko nemški spor bo mimo poravnan?
Politični krogi upajo, da se bo posrečilo, ameri kansko-nemški spor mirno poravnati. Ves interes a-merikanske javnosti se danes obrača na dogodke v Mehiki. Neki zastopnik amerikanske dopisne agenture „Associated Press“, ki je (dospel v Kodanj, izjavlja., da prav gotovo ne pride do vojne med Ameriko in Nemčijo. V skrajnem slučaju bodo diplomatični od-nošaji pretrgani, vojne pa si Amerikanci nikakor ne žele
Nemški državni zdor.
Nemški državni zbor je dne 15, marca začel zopet zborovati. Zadnje dni prihodnjega tedna se pričakuje velika politična debata.
Severna Amerika v Mehiki,
Severnoameriške države se resno lotevajo pacifikacije v Mehiki, Seveda jim ni toliko ležeče na miru, ampak trenotek je ugoden, da spravijo Mehiko v svojo popolno odvisnost. Mehika je bogata na prirodnih zakladih in zraven tudi Japonska misli na Mehiko. Za to se je Severna Amerika požurila. Repre-zentantna hiša je dovolila, da se regularna armada izpolni na 120.000 mož.
Grška in R mumija
„Echo de Balcan“ poroča iz Aten, da se v prav kratkem času nek grški princ poroči z neko rumun-sko princezinjo.
Člani angleške kraljeve družine — fra magoni
Iz Amsterdama se poroča:
Angleški listi še imajo celo v tej resni dobi čas, se pečati s vprašanjem, ali je valeški princ, ki je Ml junija 1914, ko jfe dopolnil 21. leto, proglašen za polnoletnega, že pristopil k prostozidarskemu redu ali ne. V angleški kraljevski družini obstpji že od nekdaj navada* da se vsak princ, ki dopolni svoje 21. leto, vpiše v prostozidarsko ložo „Alpha“, ki se radi tega imenuje „Royal Alpha.“ Kralj Eduard VII. in vsi njegovi bratje, vojvode Edinburški, Albany in Connaught, so pripadali loži „Royal Alpha.!“: Edini še živeči sin kraljice Viktorije, vojvoda Connaught, ki je sedaj podkralj v Kanadi, je celo veliki mojster irseli, veiikobritanskih prostozidarskih lož. Njegov edin sin, princ Arthur Connaught, je bil leta 1912 slovesno sprejet v „Royal Alpho.“ Kakor se dozdeva, je bila to zadnja slovesna prostozidarska sprejemna ceremonija člana angleške kraljeve hiše. Izbruh vojske je preprečil, da se valeški princ ni uvrstil v ložo, ki ji pripada tudi kralj Jurij V. že old leta 1886, On je vstopil v „Royal Alpho“ tedaj kot Jorški vojvoda, --Slovesna inštalacija angleškega prestolonaslednika v prostozidarsko ložo se vrši Šele po vojski.
Srbsko vojaštvo.
Ministrski predsednik Pašič razglaša, da je reorganizacija srbske armade izvršena. Srbska armada je 150.000 mož močna. Kje se bo uporabila, ne izvemo, toda verjetno je, da. ne daleč od domovine — pri Solunu ali Valoni.
Politične vesti.
Deželni glavar goriški in berolinska podpora Gorici. Cenzurirana tržaška »Edinost« z dne 15. marca piše doslovno tako-le: V poročilu c. kr. korespondenčnega urada o ustanovnem zborovanju »Dunajskega vojnopomožnega društva za Ortels-burg«, priobčenega v današnjem našem listu pod naslovom »Dunaj za Ortelsburg« se nahaja tudi naslednji stavek: »Nato se je zahvaljeval deželni glavar msgr. Faidutti v imenu italijanskega prebivalstva mesta Gorice za prevzetje vojnega kumstva s strani mesta Berolina in je izražal prepričanje, da se bodo Italijani izkazovali vredni sinovi avstrijske domovine.« Gospod deželni glavar goriški je torej govoril v imenu Italijanov mesta Gorice. Čudno se nam zdi to ravnanje msgr. dr. Faiduttija kot deželnega glavarja dežele, ki ima dve tretjini prebivalstva slovenske in le eno tretjino italijanske narodnosti, in da se je zahvaljeval za podporo, ki naj bi prišla mesta Gorici iz Berolina, edino le v imenu italijanskega dela mestnega prebivalstva, ko je vendar znano, da je štela Gorica pred vojno okoli 12.000 Slovencev, 12 000 Italijanov in 3000 Nemcev. Mnsgr. dr. Faidutti je vendar deželni glavar za vso deželo Goriško in menda tudi za vso goriško mesto, ne pa morda samo za njega italijanski del. Kak povod bi bil torej mogel imeti, da se je za pomoč iz Berolina zahvaljeval samo v imenu goriških Italijanov?-Ali nej bi morda te podpore ne prihajale v dobro vsemu goriškemu mestnemu prebivalstvu, temveč samo enemu delu, italijanskemu? V postopanju gospoda deželnega glavarja goriškega vidimo v tem slučaju nesoglasje z nalogo prvega predstavitelja avtonomne oblasti v deželi, da posvečaj svojo skrb v enaki meri vsemu
prebivalstvu, ki trpi enako težke izkušnje v sedanjem vojskinem času.
Načrti za bodočnost. Projektov za bodočo notranjo uredbo naše države je čedalje več. Zdaj se je-oglasil znani, nemški socialdempkratični voditelj Austerlitz v „Kampih“,! kjer pojasnjuje, dà je - predpogoj za vse notranje reforme in vse delo sploh parlament, ■a no stari parlament, nego nov •parlament, ki bi mogel uspešno delati samo, če bi bil izvoljen; na podlagi proporcionalne volilne pravice.
Narodna-poiitična koncentracija na Češkem. Pred par dnevi je razpustila tudi češka realistična stranka svojo lastno organizacijo ter se je pridružila jednotni napredni narodni stranki, katere provizorični eksekutivni odbor že posluje. Čehi pripravljajo sedaj jednotno vsenarodno zastopstvo, ki naj, posluje kot vrhovni narodni odbor in v katerem naj bodo zastopane vse češke stranke. Češki agrar-ci so se že izjavili, da se udeležijo te koncetracij-ske organizacije, pa tudi socijalni demokrati so pripravljeni k sodelovanju. V oficijalnena glasilu češke* socijalne demokracije »Pravo Lidu« je izšel te dni članek poslanca dra. Soukupa, ki pravi: Češka socialna demokracija se zaveda, da je češko delavstvo navezano s tisočerimi vezmi na usodo naroda in da je njega eksistenca odvisna od narodne bodočnosti. S tem je rečeno, da smo dolžni pri narodnem delu sodelovati in tudi prevzeti soodgovornost. S svojim narodom poj dem o u s-que ad finem. Češka katoliška stranka se k sodelovanju sicer še ni iormalno odločila, pač pa je izvršila po vzoru naprednih strank notranjo konsolidacijo s tem, da je proklamirala združenje dosedaj ločenih krščansko-socijalnih in konzervativnih organizacij v »jednotno katoliško stranko«.
Katoliška cerkev na Balkanu. Po najnovejši statistiki je slika rimske cerkve na Balkanu taka: V Albaniji so tri nadškofije: 1. Skader, obnovljena
1.	1867 s tremi škofijami: Leš, Pulati in Sappa;
2.	Drač, nastala v 7. stoletju. 3. Skoplje iz 6. stoletja. V Bosni in Hercegovini imamo od 1. 1881. nadškofijo v Sarajevu s tremi škofijami v Banjaluki, Trebinju in Mostarju. V Rumuniji sta dve nadškofiji v Bukareštu in Jassyju. V Bolgariji je nikopoljska nadškofija in apostolski vikariat v So-fiji-Sredcu (1759). Za Srbijo naj bi se ustanovila nadškofija v Belgradu. Apostolski vikariat v Carigradu obsega le majhen del evropske Turčije. Na Grškem ima tri province: Atene, Naksos in Krf. Vsa ta cerkvena okrožja štejejo nad 800.000 katoličanov latinskega obreda. Od 1. 1850 se je število podvojilo. -
Srbski - zagrebški župan. Odkar so naše čete zasedle Srbijo, se izve za marsikatero zanimivost Tako bi bil n. pr. belgrajski vseučiliščni profesor, a sedanji finančni minister pobeglega srbskega kabineta dr. Ninčič imenovan za predsednika (župana) zagrebške občine, kadar bi zasedli Srbi Hrvatsko.
Novi davki v Nemčiji. 500 milijonov mark namerava Nemčija dobiti iz novega davka na tobak, od kolkov, od zvišanih poštnih pristojbin in od kolkov na vojne listine, Ta davek je namreč potreben, da se pokrijejo obresti od vojnih posojil. Tudi že davno napovedani davek na vojne dobičke se je uveljavil. Ta davek bodo plačali ne le vojni dobavitelji, marveč tudi vsi, ki so si pridobili v letih 1914, 1915 in 1916 premoženja čez 6000 mark, četudi so za ta denar kupili zlatnin, pohištva itd., ali če so ga drugam poslali.
Raznoterosti.
Bivši kranjski deželni predsednik baron Winkler. vrl Slovenec, je umrl v Gradcu.
Dvorni komornik prestolonaslednikov. Cesar je dosedanjega prestolonaslednikovega komornika Zdenka princ Lobkovic najmilostiveje odpustil in mu podelil čast tajnega svetnika.. Za naslednika mu je i-menoval prejšnjega zunanjega ministra Leopolda grofa Bercbtolda.
Duhovniška vest. Č. g, Bogdan Lendovšek, kaplan pri Sv, Martinu na Pohorju, je zavolj bolezni šel v začasni pokoj ter stanuje pri tvojem stricu č. g. Mihaelu Lenđovš'ek, župniku v Makolah.
Prvo sv. obhajilo je dne 14. t. m. podelil č. g. vojni kurat Ksaver Osterc (prej kaplan v Poljčanah) v neki rezervni bolnišnici v Celovcu vojaku Srichia Aurel iz Trsta. Gospod kurat je v spomin na prvo sv obhajilo podaril vojaku prvoobhajancu srebrno verižico is, podobo Matere božje z vgraviranimi številkami 14. 3, 19,16v
Iz veterinarne službe. Cesarski namestnik za Štajersko je imenoval živinozdravniškega pristava Alojzija Škof v Ptuju za državnega živinozdravnika.
Iz poštne službe. Olga Veklič, poštarica v Konjicah, je imenovana za poštarico pri Sv. Ožbaltu pri Gratweinu.
Pohvaljene učiteljske osebe. Štajerski deželni šolski svet je izrekel zahvalo in pohvalno priznanje za požrtvovalno delovanje za vojaške dobrodelne namene nadučitelju na Vranskem, Ivaau Kramar in učiteljici ročnih del na Vranskem, Frančiški Meglič.
Odlikovanje. Za izvrstno delovanje pred sovražnikom podelil je cesar asistenčnemu zdravniku v r. g. dr. Vlad. Brezovniku iz Vojnika pri Celju zlat zaslužni križec s krono na hrabro dnem traku. Odlikovani deluje že od početka vojne na severnem bojišču.
Poroka. Dne 15. marca se je v župnijski cerkvi v Limbušu poročil g. Srečko Robič, c. in kr. oskrbovalni oficijal in posestnik v Limbušu z gospico Pavlo Rotner, hčerko c. kr. poštarja na Bistrici pri Mariboru. Starešina za ženina je bil c. in kr. nadporočnik in odvetnik dr. Milan Gorišek, za nevesto pa višji zdravnik dr. Hugon Robič. Vsi so prišli iz raznih front. Obilo sreče poročen-cema !
Cesar podelil plemstvo štirim bratom. Cesarje podelil plemstvo štirim bratom in sicer Mihaelu, Armandu, Karolu in Ljudoviku Vorner. Vsi štirje bratje se kot častniki junaško borijo na severnem in na južnem bojišču.
Bivola je ustrelil 27. febr. naš prestolonaslednik Karol Franc Jožef na lovu v gozdih pri Bja-lowježu na zasedenem ruskem ozemlju.
Prebiranje 181etnih mladeničev. Nova cesarska naredba določa prebiranje črnovojniških zavezan cev, rojenih v letu 1898. To prebiranje je določeno za dobo od 14. aprila do 8. maja 1916. Tem črnovojniškim zavezancem se priznava pravica do enoletnega prostovoljstva samo pogojno, če namreč dokažejo, da obiskujejo v šolskem letu 1915/16 tisti letnik kakega učilišča, ki jim daje, če bi ga redno dovršili, pravico do enoletnega prostovoljstva, nadalje mladeničem, rojenim v letu 1898, ki obiskujejo v šolskem letu 1915/16 vsaj peti razred kakega javnega učnega zavoda, kot gimnazije, realke itd. Tem črnovojniškim zavezancem je sicer dovoljeno nositi na rokavu znak enoletnih prostovoljcev, toda za častnike se jih ne bo izobraževalo, marveč samo za podčastnike v tečaju, ki bo trajal 12 tednov. Črnovojniški zavezanci, rojeni v ietu 1898, ki bi se oglasili za prostovoljni vstop v skupno armado ali v domobranstvo, bi morali opravljati 3ietno prezenčno ter 71etno rezervno vojaško službo. V tem slučaju bi pa ne imeli pravice nositi na rokavu znak enoletnih prostovoljcev.
Za oslepele vojake. Na Dunaju obstoji dobrodelno društvo, katero si je izbralo namen, da podpira v vojski oslepele vojake s tem, da jim daje gmotno podporo, jih spravlja v zavode za slepce ali pa jim preskrbi primemo službo. Društvu predseduje minister za notranje zadeve. Naslov društva je: »Kuratorium des Kriegsblindenfonds«, ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju.
Pošiljanje vzorcev blaga vojakom na bojišče. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša: Odslej naprej je dovoljeno pošiljati vzorce blaga vojakom na bojišče na sledeče vojne pošte: Štev. 6, li)— 15, 17, 19, 19/11, 20, 22, 22/11, 23, 24. 26—30, 32—45, 47, 48, 50—54, 56, 57, 61—66, 68—75, 78, 79, 81, 83—89, 91—95, 98, 100—106, 109 do 113, 115—116, 118, 119, 123, 125- 128, 132, 136, 137, 139, 141, 142, 144, 146, 148—151, 156, 157, 162—164, 172—174, 176, 179, 180, 182—186, 189, 200, 202, 204, 206—210, 212— 231, 233, 235, 236, 241, 251, 253, 254, 256— 258, 264, 265, 271, 274, 301—307, 309—314, 316, 320—323, 325—331, 337—339, 341, 350— 355, 501—503, 505, 507, 600—615, 630.
Poizvedovanja o naših ujetnikih v Rusiji in Srbiji. Osrednji poizvedovalni urad za vojne ujetnike v Rusiji in Srbiji javlja, da nima nobenega pomena, če se naslovijo poizvedovalna pisma glede na ših ujetnikov v Rusiji in Srbiji naravnost na ruski ali grški Rudeči križ ker na tozadevna vprašanja ni pričakovati nobenega odgovora. Vsa vprašanja glede usode naših vojnih ujetnikov v Rusiji in Srbiji se naj naslovijo na deželno pomožno društvo Rudečega križa dotične avstrijske kronovine. Pripomni se, da je osrednji poizvedovalni urad za vojne ujetnike na Dunaju v stalni zvezi z ruskim 'm z italijanskim Rudečim križem.
Vojaške pokojnine. Znano je, da so se komisije za siiperarbitriranje postavile na stališče: Samo listi dobi pokojnino kot invalid in morebitno državno
podporo, ki si je med vojno pridobil one poškodbe m bolezni, zaj-adi katerih ni več pora,ben za vojaško službo ; če pa je bil že pri nastopu vojaške službe nekoliko bolan, ne dobi nič. — Vojno ministrstvo je zdaj spoznalo, da je to stališče krivično in je prignalo, Ida imajo pravico do pokojnine tisti vojaki, oziroma črnovojniški delavci, ki so bili že pred vpoklicem bolni, pa so bili vendar spoznani za sposobne za službovanje.
Civilne plače ujetim civilnim državnim nastav-Ijencem in njih družinam. Justično ministrstvo je na predsedstva višjih deželnih sodnij in na višja državna pravdništva izdalo odlok, po katerem se civilnim državnim nastavijencem, ki so bili vpoklicani v vojaško službo, katerih civilna plača je bila odmerjena na podlagi točke 4 § 6 postave z dne
22.	junija 1878 — in so prišli v vojno ujetništvo, ako imajo lastno gospodinjstvo z gospo ali otro kom, od prvega dne v mescu, ki sledi mescu, v katerem je s istega zadnjim dnevom se nehala izplačevati vojaška gaža, izplačuje zopet popolna ak-tivitetna plača (plača in doklade), a samo tako dolgo, dokler je vojaška gaža ustavljena. Glede od* merjenja* in izplačevanja civilne plače onih civilnih državnih nastavljencev, ki jim gre med vojaškim službovanjem, a ne spadajo pod gorej citirano točko, v kolikor se skladajo s pogoji in načini izplačevanja civilne plače državnih uslužbencev, ki imajo lastno gospodinjstvo z ženo ali otrokom in se sme plača izplačevati družinskim članom, a ne ženi ali otrokom, se radi vojnega ujetništva vpoklicanca ničesar ne spremeni. Če pride civilni državni na-stavljenec, katerega ne zadeva nobena omenjenih določb, v vojno ujetništvo, tedaj se mora, ker je nemogoče dobiti od njega pravilno izpolnjene pobotnice, vsako izplačevanje civilne plače »do nadalje« ustaviti. Ako je tak vojni ujetnik na neizpodbitni način določil pooblaščenca, ki stanuje v naši državi in vloži to prošnjo za izplačevanje plače svojcem ujetnika, se mora o tem staviti predloge in poročati. Ujeti civilni državni nastavljenci, ki niso kot vojaki opravljali vojno službo, ampak so bili pritegnjeni v svojth civilnih poklicih v službo armade na bojišču (civilni komisarji, uradniki državnih bank pri vojaških blagajnah, uradniki za upravo zasedenih pokrajin itd.), ne uživajo nobene gorej omenjenih ugodnosti. V slučaju dezertacije se mora vsako nadaljno izplačevanje plač in doklad brezpogojno takoj ustaviti in se mora odrediti, da se dotični odpusti iz službe. Glede sodnij-skih uradnikov pa se v tem slučaju poroča disciplinarni sodniji ali pa se prične z disciplinarnim postopanjem.
Deželne šolske oblasti so naročile ravnateljstvom vseh srednjih šol, da dijakom ponovno zabičijo, da jim je v smislu obstoječih predpisov najstrožje prepovedano ne samo ustanavljanje društev med seboj, da jim je temveč takisto prepovedano, da pripadajo kakoršnemukoli društvu kot Člani ali kot' slušale!, in da se bo vsak prestopek te odredbe brezobzirno kaznoval s takojšnjo izključitvijo.
Razpis ustanov. Vojno ministrstvo je razpisalo 39 ustanov, vsaka, po 200 K, za tisto šoloobvezno žensko mladež, kojega očetje so bili častniki ali vojaški uradniki in so padli na bojišču in ki so se odlikovali pred sovražnikom. Kolekovane prošnje je v-ložiti do srede mesca aprila 1916 na pristojno vojaško poveljstvo. Prošnjam je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo dotične sirote, ubožno spričevalo in po možnosti tudi očetov krstni list.
Nazadovanje rojstev in nravnost. Na Dunaju se je dne 13. t. m. obdržavalo zborovanje za ljudsko dobrobit, na kaiterem se je pred vsem govorilo o populacijskem vprašanju. 4 k
O dunajskem zborovanju še bomo govorili, ko dobimo sterni grafične zapisnike v roke.
Sovražna krogla prvega ranila, drugega usmrtila. V rezervni vojaški bolnišnici deželnega dvorca v Ljubljani se nahaja mlad ranjenec, Hrvat po rodu, ki mu je krogla na bojišču prestrelila vrat, nato pa odletela v sosednjega vojaka, ki mu je ranila in preluknjala prsa, da je bil takoj mrtev. Naš Hrvat s prestreljenim vratom pa lahko govori, kadi, je dobre volje in bo kmalu okreval.
V laškem ujetništvu se nahaja nadporočnik pp. Alfred Kordon iz Maribora in sicer v Distaccamento, Casalmaggiore. — V laško ujetništvo je prišel tudi abiturijent Ivan Kröpfl
Posredovalna pristojbina pri oddaji vojnih ujetnikov. Štajersko namestništvo razglaša : Pri oddaji
vojnih ujetnikov za poljska in druga dela, se bo odslej naprej zahtevalo, da mora plačati tisti, ki želi dobiti vojnih ujetnikov za poljska dela, pristojbino po 50 vinarjev od vsakega vojnega ujetnika. Ta pristojbina ima namen, da se pokrijejo raznt pisarniški stroški za posredovanje pri oddaji vojnih ujetnikov. Pristojbina se mora položiti istočasno s kavcijo in sicer v gotovini.
Hmelj. Tudi v pretečeni dobi je bilo popra-ševanje po tujem hmelju na hmeljskem trgu v Žalcu skrajno malenkostno in tudi temu primerne so bile cene, ki so se gibale med 35—50 K za 50 kilogramov. Češki hmeljarji so že začeli opuščati mnogo manj vrednih hmeljskih nasadov. Na opuščenih prostorih bodo začeli v obilni meri sejati mak, za katerega je vlada že sedaj določila visoko ceno 150 K za meterski stot. Tudi na Ogrskem so že začeli opuščati številne hmeljske nasade, ker ni upati, da bi se dvignile cene za hmelj v tekočem in v pr hodnjem letu.
Koruzno pivo namesto ječmenovega. Časnik
J Österreichische Volkszcfetung“ prinaša vest, da bo pivo vživajooe človeštvo kmalu iznenadilo pivo iz koruze. Z uporabo koruze v ta namen se hoče priti v okom posledicam pomanjkanja ječmena. Kako so se sponesli dotični poskusi v raznih pivovarnah, še ni znano.
Semensko žito. Ker se mnogi posestnik ni vedel braniti, je oddal ves oves, tako da ga sedaj še za seme nima. Kaj storiti? Pojdi k obč. uradu in napravi prošnjo na okrajno glavarstvo, da ti naj isto oskrbi oves za seme. Povej, da si na jesen moral tudi semenski oves oddati. Isto naj storijo tudi posestniki, ki jim primanjkuje semenske jare pšenice in rži.
Zaloge vreč se morajo naznaniti oblasti. Štajersko namestništvo razglaša : Oblasti se morajo naznaniti vse zaloge vreč, bodisi vreč iz konoplja, lanu, jute ali bombaževine in sicer morajo biti vreče v takem stanju, da jih je možno ugorabljati za shranjevanje žita, moke, otrobov, sladkorja, cementa, umetnega gnoja, soli, riža, kave itd. Kdor bi zamolčal svojo zalogo vreč, bi zapadel strogi kazni.
Ne skrivajte svojih zalog. Štajersko namestništvo razglaša na zaukaz poveljstva južno-zahodne fronte sledeče: Strogo je prepovedano skrivati ali zamolčati zaloge žita, moke, stročnic ter predmetov, katere je oblast določila, da se morajo oblastveno naznaniti. Namerava se izvršiti strogo revizijo in popisovanje zalog. Prebivalstvo se svari, da ne skriva in zamolčuje še tudi nadalje svojih zalog žita, moke itd. Za tozadevne prestopke je določena denarna globa do 20.000 kron, ali kazen zapora do enega leta. Zamolčane ali poskrite zaloge bi pa zapadle v prid države, tudi bi se objavil vsak slučaj takega prestopka.
Prisilno stavljenje koz. Štajerski c. kr. zdravstveni svet se je izjavil za zakonito uvedbo cepljenja koz.
Češke pivovarne v konkurzu. Posledice vojske so začele občutiti že tudi velike češke pivovarne. Pred nedavno sta napovedali konkurz mestna pivovarna v Hebu ter pivovarna v Zlatoustu. Vsaka teh pivovarn je izdelovala na leto okrog 45.000 hi. piva. Dne 2. marca je pa napovedala konkurz velika zadružna pivovarna v Homotovi, ki je izdelovala na leto 34.200 hi. piva. Govori se, da bo sledilo tem pivovarnam še 6 drugih večjih čeških pivovarn.
Pošiljanje sladkorja po pošti prepovedano. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je odslej naprej prepovedano pošiljati v poštnih zavojih sladkor na Ogrsko ter v Bosno in Hercegovino.
List za najmanjšo doklado. Kdo bi mislil, da obstoji list, ki izhaja le v treh odtisih? In vendar izhaja tak list na Dunaja. Edini njegov čitatelj je cesar in kralj Avstro-Ogrske. Prinaša izrezke iz važnih spisov vseh časopisov sveta, ki jih odbirajo in prevajajo v posebni pisarni. Tiska se v državni tiskarni in se vsako jutro dostavlja cesarju v posebni mapi. Drugi odtisek gre v državni arhiv, tretji pa je na razpolago službujočemu generalnemu adjutantu. Tako čitamo v »Oesterreichi-sche Faktoren-Zeitung«.
Izumitelj živalske limfe umrl. Na Dunaju je umrl dolgoletni zdravnik v Jaroslavu v Galiciji dr. Hay, ki je prvi izumil leta 1880 živalsko limfo, to je uporabo živalskih snovi, zlasti snovi iz kravjega vimena za cepljenje koz kot varnostno sredstvo zoper nalezljivo bolezen koz. Dotlej so uporabljali pri cepljenju koz izključno človeško limfo, ali snovi zdravih oseb, kar je pa v več slučajih pospeševalo razširjanje nalezljivih bolezni. Dr. Hay je prvi uvedel v avstrijski armadi cepljenje koz.
Oddaja vojuih čevljev. Cesarska namestnija nam piše: Namestnik Manfred grof Clary in Aldringen je uvedel akcijo za nabavo vojnih čevljev z lesenimi podplati, ki se povsodi na Štajerskem, kakor je sklepati iz mnogoštevilnih naročil, zelo odobra va. V prvi vrsti je namestnik hotel doseči, da po možnosti ustreže željam okrajnih šolskih oblastev, krajnih, šolskih svetov in šolskih vodstev, da se preskrbi šolsko mladino z vojnimi čevlji. Dosedaj od te strani došla naročila bcdejo v najkrajšem času popolnoma rešena. Kakor hitro bo šolska mladina preskrbljena z obuvalom, bodejo lahko dobivali tudi drugi krogi prebivalstva na Štajerskem vojne čevlje z lesenimi podplati in sicer s posredovanjem preprodajalcev na vseh večjih krajih v deželi, Trgovci, kupčevalci z obuvalom, čevljarji itd., ki se nameravajo bavid s prodajanjem vojnih čevljev, so povabljeni, da se obrnejo na glavno pisarno c. kr. namestništvo za oddajo cenih potrebščin v Gradcu (Hauptkanzlei der k. k. Statthalterei für die Abgabe billiger Bedarfsartikel in Graz), Bürgergasse 2, 2. nadstropje. Za vojne čevlje z lesenimi podplati so določene sledeče, tudi na čevljih samih razvidne cene: K 6.60 za štv. 25—30, K 8.20 za št. 31—35, K 10.30 za št. 36—39, K 12.80 za št. 40—46. Čevlji so iz dobrega nara vnorujavega usnja in imajo lično obliko.
Dopisi.
Maribor. Na tukajšnji deželni sadjarski in vi-norejski šoli se bo vršil dne 17. in 18. aprila dva-dnevni poučni tečaj za sajenje zelenjave. Ker se bo vršil pouk samo v nemščini, je Slovencem, ki niso zmožni nemščine, udeležba onemogočena. Prijave do 8. aprila na ravnateljstvo omenjenega zavoda.
Maribor. Umrla je v 44. letu svoje starosti Roza Hlavaček, vdova bivšega skladičnega mojstra južne železnice.
Maribor. V Gradcu je v sredo, dne 15. marca v bolnišnici umrl g. Janko Voglar, c. kr. poštni ofi-cijal, star 51. let. Pogreb se je vršil danes v Gradcu.- Rajni je bil zaveden Slovenec in je vneto sodeloval pri raznih narodnih društvih. Zapušča ženo in enega otroka. Pokoj njegovi duši!
Maribor. Baraka za kužne bolezni —■ izolirna baraka — ki jo je dalo staviti mariborsko okrajno glavarstvo s prispevki občin, je že zgrajena. V baraki bo samo 30—40 postelj1. Posamezne občine so morale prispevati po 100—500 K k stavbi. Baraka stoji na Tožni pri Mariboru-.
Jarenlna. Po prizadevanju g. cesarskega namestnika se po celem Štajerskem ustanavljajo šolar-ske kuhinje, da dobijo oddaljeni učenci vsaj v zimskem polletju opoldne topla jedila. Kdo bi ne priznal, da je treba mlademu organizmu opoldne gorke juhe, kakor nežni rasti na vrtu oživljajočega, dežja? Posebno pa sedaj, ko uniči moriina vojska toliko življenj, druge zopet oslabi, je treba skrbeti za zdrav in krepek naraščaj. Zato velja prisrčna hvala plemenitemu deželnemu očetu za to človekoljubno stremljenje, ravno tako pa tudi našemu g. okrajnemu šolskemu nadzorniku, katerega zasluga je, da so se skoro na vseh šolah mariborskega okrajnega glavarstva otvorile šo-larske kuhinje. Seveda tudi Jarenino ni zaostala, Ginljivo je gledati, kako kramljajo učenci krog učiteljice, ko jim deli toplo kosilce iz lonca, kakor piščanci okoli koklje, ki jim brska hrano iz prsti. Pristopi, pa poglej in ne boš mogel reči : tega ni treba. Res težka so bremena, ki jih nalaga vsem solznokr-vavi čas, pa plemenitost jareninskih src je še večja. In tako smo dobili obilo živil, darovanih za Šolarsko kuhinjo. Tisti, ki še stojijo dvomljivo ob strani, upamo, da se nam še kot dobroitnikt pridružijo.
Sv. Trojica v Slov. gor. Občinsko predslojni-štvo je odpovedalo živinski sejem, ki bi se bil imel vršiti pri Sv. Trojici v Slov. gor. dne 20. màrca 1916.
Marenberg. Pred graškim deželnim kazenskim sodiščem se je dne 14. in 15. marca zagovarjal zaradi draženia pri nakupovanju živine tukajšnji usnjar Karol Wrentschur. Nakupoval je po Koroškem in Štajerskem na sejmih klavno živino za vojaštvo. Pri nakupovanju klavne živine se ni brigal za določene najvišje cene. Pri obravnavi, ki je trajala dva dni, ga je zastopal mariborski odvetnik dr. Mravlagg, Ker je bilo sodnijsko dokazano, da si je naredil Wrentschur pri tej živinski kupčiji v kratkem času več sto tisoč kron čistega dobička, je smatralo sodišče kot dokazano, da je zakrivil Wrentschur hudodelstvo draženja in ga je obsodilo na 3 mesce težke ječe in na 20.000 K denarne glo^e.
Celje. Mestni magistrat naznanja*, da je obsedaj naprej dovoljena neomejena uporaba plina iz tukajšnje mestne plinarne.
Rečica ob Savinji. V nedelje 19. marca po večernicah ima kmetijsko društvo in posojilnica občni zbor. Razun poročil o delovanju obeh zadrug je na dnevnem redu predavanje nadrevizorja VJ. Pušenjak o raznih gospodarskih vprašanjih, katera so za sedanji čas velevažna. Možje in žene, mladeniči in dekleta pridite v obilnem številu!
Zadnja poročilo došla v petets dne 17. marca.
J&jnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 16. marca.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Pri. armadi Pflanzer -Balti-n a in pri armadni skupini Böhm-Ermolli je na obeh straneh pomnoženo artilerijsko delov a n -j e. Severoizhodno od Kozlova na Strypi so naše varnostne čete odbile vse ruske napati e.
Italijansko bojišče.
Napadalno delovanje Italijanov ob soški č r-t i je bilo včeraj slabejše. Dva poizkusa sovražnih sil, prodreti proti postojankam pri P o d g o r i, sta bila po artilerijskem ognju preprečena. Ob severnem pobočju hriba Sv. Mihaela jie bil sovražni napad krvavo odbit. Topovski boji so se mnogokrat nadaljevali tildi po noči.
Tudi na koroški fronti se je artilerijski ogenj v ozemlju Bele nadaljeval.
Albansko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, lb. marca, Francosko bojišče.
V	F landri j i, zlasti v bližini morske obali, so se artilerijski boji znatno poostrili. Osobito so bili hudi na ozemlju R o y e in V i ! 1 e a u x B o i s (severno-zahodiio od Reimsa).
V	Champ a g n i so napravili Francozi po hudi, toda brezuspešni artilerijski pripravi popolnoma brezuspešni a n a. p a d e na nemške postojanke južno od Saint S o n p 1 e t a, in zahodno od ceste Somme — Py — Sou a'in, ki so stali Nemce malo, sovražnika pa zelo velikih žrtev. Vrhu tega so tamkaj ujele nemške čete 2 častnika! in 150 neran-jenih mož ter zaplenili 2 strojni puški.
Ob reki M o z i so bili nadaljni sovražni poizkusi, odvzeti Nemcem višino „Mrtvi mož“ in gozdno postojanko na severno-izhodni strani, udušeni že koj v pričetku. Med rekama Mozo in M oželo «e položaj ni spremenil.
Južno od N i e d e r - A s p a p h a so udrle nemške patrulje v sovražne strelske jarke, katere so poprej hudo in uspešno obstreljevale, so uničile sovražne obrambne naprave, ujele nekaj sovražnikov in se vrnile s plenom.
V	z r a č nem boju je bil sestreljen f r a n -c o s k i zrakoplov južno-izhodno od B e i n a v Champagni. Zrakoplovci so zgoreli.
Sovražni zrakoplovci so po noči 16. marca ponovili napad na nemške vojaške bolnišnice v mestu L .. b r y (izhodno od Conllansa). Prvi napad so izvršili ponoči na 13. marca. Škode v vojaškem oziru ni nobene. Od nevojaškega prebivalstva je bila težko poškodovana ena žena, lahko poškodovan a ena žena. in dva otroka.
Rusko bojišče.
Na raznih točkah bojne črte boji patrulj. Sicer nobenib posebnih dogodkov.
Španska stopi ob našo stran?
Geneva, 16. marca*
Pariški listi izražajo bojazen, da bo sedaj, ko se tudi Portugalska udeleži vojske, tudi Španija, seveda na strani centralnih velesil, posegla v vojni metež. Madridski list „liberal“ se boji, da bo španska prekmorska trgovina ustavljena in ise bode podmorski boj, prenesel tudi na špansko ozemlje.
Iz Bukarešte poročajo o zadržanju Španije:
Sprememba stališča Portugalske napram vojski, kakor javljajo v Bukarešto došla poročila, bode i-
mela kot nasledek, da tudi Španija na noben način ne bo vstrajala pri svoji nevitraliteti. Značilno za razmerje med obema državama (med Špansko in Portugalsko) je, da je največji v Madridu izhajajoči list „A B C“ na Portugalskem prepovedan.
Zakaj je veliki admiral Tirpitz odstopil.
Veliki admiral Tirpitz je bil za brezpogojen in brezobziren boj P-čolnov proti oboroženim trgovskim ladjam. Z bojem bi se naj ne odlašalo. A. Bethmann-Hollweg pa Še je bil za pogajanja z Ameriko, da ne spravi Nemčije v nov konflikt. Betbmanji je zmagal, Tirpitz je moral iti. Ni (pa izključjeno, da se vrne, ko bo zadeva z Ameriko končno urejena.
Rumunija ne napade Avstrije,
Bukarešta, 16. marca.
V listu „Eclair de Balcan“ objavlja rumunski častnik obširni članek o zadržanju Rumunije. Clan-kar pravi, da je mnenje, ki ga zavzema omenjeni članek, mnenje večine rumunskih generalov
Najznačilnejša mesta v članku so:	Rumunija
proti centralnim velesilam ne more pričeti vojske. Mi nimamo me potrebnih vojakov in ne zadostne municije, da bi pričeli s tako borbo. Ako izbruhne vojska med Romunijo in Avstrijo, je ozemlje Oltenia (severoizhodno od Bukarešte) v Šestih urah od avstrijske armade, ki bi pri kraju Veroiorova prodirala v deželo, zasedeno. Edino Moldava bi se dala nekoliko braniti. Prebivalstvo Oltenije in Vaiai ri je, kakor tudi rumuUiska armada bi bili prisilijeni, da se u-makne čez reko Milkov. Ce so zasedene Oltenia, Vaiatala in obe Dobrudži, kaj nam še potem ostane?! Mesto Bukarešta, ki je utrjena po vzorcu mest Namur in Lüttich, bi se napadu slovitih 42 cm možnar-jev ne moglo ustavljati. Nasledki bi bili usodepolni. Oltenia bi bila opustošena., Bukarešta razstreljena, Valahija spremenjena v vojno gledišče in Dobrudža zopet v rokah Bolgarov. Kateri dobri Rumunec bi mogel temu nevarnemu načrtu pritrditi? Le samo proti eni velesili lahko Rumunija vodi' vojsko, to je Rusija, kajti rusko-rumunska fronta bi bila mala; i-stočasno pa bi Rumunija imela prednost, da bi jo čuvala in podpirala mogočna avstrijsko-bolgarska armada. Tega mnenja, tako končuje omenjeni častnik svoj članek, je večina rumunskih generalov.
Novo portugalsko ministrstvo.
Ker je prejšnje ministrstvo na* Portugalskem odstopilo, se je sestavilo novo tako-le : predsedstvo in kolonije:	Almeda; mornarico:	Continko; finance:
Costa; vojsko: Matto; zunanje zadeve: Soares; javna dela: Siva; pravosodje: Mosquito de Carvalko; poduk: Pedro Martins; notranje zadeve: Perreira Reis. Od prejšnjega so v sedanjo ministrstvo vstopili:	finančni, vojni, zunanji, mornariški in minister
za javna dela.
Ranjeni, padli in n jeti.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
Kajcjan Karol, pdšec, Maribor; Kaiser Franc, pešec, Polzela; Klug Janez, pešec; Knej Martin, pešec, Sv. Peter, Brežice; Kokol Avgust, pešec, Maribor; Korošak Anton, pešec, Ljutomer; Kovačič Fran, pešec. Brežice: Krajnc Jožef, pešec, Celje; Krašovic Anton, pešec;
Lorbek Tomaž, pešec, Maribor; Lazar Jožef, pešec: Lešnik Mihael, pešec, Celje;
Maher Franc, pešec, Pohorje, Maribor; Maier Rudolf; Mihelič Anton, četovodja, Kozje; Müller Janez, pešec:
Nedelko Franc, pešec, Ptuj ; Novak Simon, pešec, Maribor;
Orožen Jožef, pešec, Škofjavas, Celje; Osvald Janez, pešec;
Podbrežnik Janez, pešec, Ptuj; Podgornik Janez, pešec;, Radvanje; Popelnak Jakob, ptešec, Maribor; Pulko Franc, pešec, Ptuj;
Rašl Franc, pešec, Ptuj ; Rubernik Anton, pešec, Maribor;
Šviga Jurij, pešec, Celje; Špes Franc, pešec, Maribor; Štepihar Franc, pešec, Frankolovo; Sul-čič Silvester, pešec; Strumpf! Avgust, pešec, Velka; Švab Peter, pešec;
Trupej Mihael, pešec, Celje;
Vamberger Ignacij, pešec, Sv. Anton, Maribor; Verbošt Alojzij, pešec, Maribor; Vidovič Andrej, Velika Varnica;
Zafuta Janez, pešec.
Pešpolk štev. 47:
Ujeto moštvo:
Auer Franc, pešec, okolica Maribor (Rusija); Augustin Janez, pešec-poddesetnik, Radgona (Penza, Rusija);
Ba&tjanè'iò Viktor, pešec; Beigott Leopold, pešec, Marijbor (Rusija); Bindler Jožef, desetnik, Radgona (Penza, Rusija) ; Blatbik Franc, desetnik, Sp. Polskava (Rusija); Blažič Jernej, desetnik, Maribor, (Rusija); Breitenebner Konrad, pešec, Maribor (Rusija); Brua Marko, nadomestni rezervist, Maribor, (Omsk, Rusija);
Ceh Rudolf, pešec, Maribor (Rusija);
Damiš Karol, nadomestni rezervist, Maribor; Diamandi Janez, nadomestni rezervist (Omsk, Rusija); Dobečar Jožef, četovodja, Maribor (Barnaul, Rusim); Itoinko Janez, pešec, Sv. lij (Omsk, Rusija); Donik Jožef, poddesetnik, Slov. Bistrica (Petropavr lovsk, Rusija); Dragar Ignacij, nadomestni rezerv., Maribor (Rusija.; Drobine Rudolf, pešec, Sp. Polskava (Rusija);
ESdelsbrunner Friderik, pešec, Radgona (Rusija); Eibl Alojzij, nadomestni rezervist, Radgona, (Omsk, Rusija);
Fischer Jožef, nadomestni rezervist, Radgona, (Berezovka, Rusija); Flašker Franc, rezervni četovodja, Maribor (Rusija); Fürpas Franc, pešec, (Rusija);
Gamser Jožef, nadomestni rezervist, Gornja Sv. Kungota (Rusija); Glanz Anton, pešec, Radgona (Rusija); Gmeinjer Štefan Pavel, nadomestni rezervist, Spodnji Duplek (Omsk, Rusija); Golob Janez, narednik (Penza, Rusija); Gregorič janez, nadomestni rezervist, Maribor (Penza, Rusija); Greifoner Andrej, pešec. Maribor (Penza, Rusija);
Hobot Anton, pešec, Gornja Ročica (Penza, Rusija); Hochwald Jožef, nadomestni rezervist, Maribor (Chabarovsk, Rusija); Hodi Anton, pešec, Radgona (Omsk, Rusija); Hodi Peter, poddesetnik, Radgona (Rusija); Hois Ljudovik, nadomestni rezervist, Radgona; Hrastnik Alojzij, pešec, Maribor; Hrastnik Franc, nadomestili trobentač, Gomilica;
Jančič Jurij, pešec, Sv. Ana, Maribor; Jančič Janez, nadomestni rezervist, Poličane (Rusija); Jer-mančnik Jožef, pešec, Maribor (Moskva, Rusija); Juršič Jakob, trobentač, Maribor, (Nižni-Novgorod, Rusija);
Käfer Jožef, nadomestni rezervist, Radgona, (Omsk, Rusija); Kalunider Janez, pešec; Koejuvau Alojzij, nadomestni rezervist, Maribor (Omisk, Rusija); Komisar Jožef, poddesetnik, Maribor, (Omsk); Kramberger Janez, nadomestni rezervist, Maribor; Kraner Karol, poddesetnik, Selnica ob Muri (Berezovka, Rusija); Krois Konrad, pešec, Razvanje, Maribor (Taškent, Rusija); Kroll Janez, pešec, (Omsk, Rusija);
Lah Franc, nadomestni rezervist, Maribor (Rusija, Penza); Lazar Jožef, pešec, (Penza, Rusija); Ledinek Franc, pešec. Gomilica; Lorbek Adolf, častniški sluga, Maribor (Penza., Rusija); Lorber Karl, pešec :
Maček Karol, nadomestni rezervist, Maribor, (Rusija); Maier Jožef, najdomestni rezervist, Radgona (Charkov, Rusija); Mašer Božidar, nadomestni rezervist, Maribor (Penza, Rusija); Menguser Jan., nadomestni rezervist', Gomilica; Menhart Anton, pe-
šec, Leitersberg (Penza, Rusija); Menhart Simon, nadomestni rezervist, ŠpičniK (Chabarovsk, Rusija); 'Mohr Franc, pešec, Maribor (Rusija);
Niderl Aleksander, pešec, Radgona (Ufa, Rusija); Novak Jožef, pešec, Zrkovci (Rusija); Novosad Janez, pešec;
Ortner Jožef, (pešec, Radgona (Ufa, Rusija);
Polzi Vincenc, pešec, Radgona (PetropavJovsk, Rusija); Pajek Oton, Četovodja (Samarkand, Rusija); Plečko Franc, častniški sluga, Konjice (Penza, Rusija); Pahernik Franc, nadomestni rezervist, Maribor (Omsk, Rusija); Pein Franc, častniški sluga, Radgona (Novi NikolajeVsk, Rusija); Pernat' Anton, pešec, Maribor (Orlov, Rusijap Piberl Franc, nadomestni rezervist (Rusija); Plašfo, Leopold, nadomestni rezervist, Radgona (Rudija); Potočnik Janez, nadomestni rezervist, Maribor (Rusija); Pronek Mat., pešec; Puchleitner Friderik, nadomestni rezervist, Radgona (Chabarovsk, Rusija); Puff Bogomir, pešec, Maribor (Penza);
Raber Anton, pešec; Raoovar Matija, pešec; Rečnik Karol, pešec (Penza, Rudija); Renner Fran, pešec, Maribor (Barnaul, Rusija); Roj 'Jajcob, nadomestni rezervist, Maribor, Sv. Križ (Rusija);
Sabati Alojzij, častniški sluga; Sabler Jožef, poddesetnik, Maribor (Omsk, Rusija); Saki Avgust, nadomestni rezervist (Rusija); Sagadin Jožef, nadomestni rezervist, Polskava (Moskva, Rusija); Sale-tinger Simon, nadomestni rezervist, Velka; Sauer Janez, desetnik (Chabarovsk, Rusi|a); Schaber Jož., poddesetnik; Scher Alojzij, nadomestni rezerv., Radgona (Penza, Rusija); Schlesinger Vinko, nadomestni rezervist, Sv. Lovrenc, Maribor (Rusija); Schober Anton, poddesetnik (Rusija); Schuster Alojzij, tambur, Radgona (Omsk, Rusija); Schwarzbauer Peter, pešec, Arvež; Sklavnik Anton, nadomestni rez., (Omsk, Rusija); Senekovič Janez, nadomestni rezervist, Apače; Setovič Janez, pešec, Tinje; Škof Avgust, nadomestni rezervist, Maribor (Rusija); Šober Ignacij, nadomestni rezervist, Pesniški dvor (Pienza/ Rusija);. SvaČnik Peter, nadomestni rezervist (Penza, Rusija); Staner Matija, nadomestni rezervist, Polič-kavas (Rusija); Steinberger Blaž, nadomestni rezervist, Maribor; Štern Mihael, nadomestni rezervist, Račje; Stramlič Janez, pešec, Maribor (Omsk, Rusija); Supanič Jožef, pešec, Radvanje, Maribor (Penza, Rusija); Sušanj Viktor, nadomestni rezervist; Špindler Jožef, nadomestni rezervist, Krčevina:, Maribor (Omsk, Rusija); Schönwetter Friderik, pešec, Ceršak ;
Vabilo
na redni občni zbor
posojilnice na Frankolovem
reg. zadr. z neoni, zavezo, ki se bo vršil
v nedeljo dne 2. aprila 1916 popoldne po večernicah v posojilniških prostorih.
DNEVNI BED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka
za leto 1915.
3.	Čitanje zapisnika in poročila o izvršeni reviziji
4.	Volitev članov v načeljstvo in nadzorstvo.
5.	Prosti predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen.
K obilni vdeležbi vabi uljudno
odbor.
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
Ivan Ravnikar, Celje.
V najem
Od vojaške oblasti imenovaDi komisar za nakupovanje sena in slame kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmajer,
Maribor, Helle ite«, 29,
; se odda s 1. julijem 1916 gostilna in mesarija z vsemi pripadajočimi prostori v Narodnem domu v Velikovcu, in sicer z ozirom na vojni čas za 1400 K na leto.
Prosilci naj se izvolijo najpozneje do 28. marca 1.1. oglasili s svojimi spričevali pri Hranilnici in posojilnici, Velikovec. Koroško.	iss
—t
Tiskarna sv. Cirila v Maribora •
priporoča siedele molitvenike:
B. Bartol r Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. K S. Bezjak': Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. KI2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl, obreza K 2__________
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zL obr. K 1.—.
Cigon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Godec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
Tj. Herg : Venec ) sv. pesmi za domačo službo božjo (za-fee vezane samo pesmi) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška brana I. in II. del, po K 2.20.
Diatelo, Mladini I Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Režnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2-—•
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman : Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z izlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, M so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied : Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20
Dr. ,T. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slafva Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine dražbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom Za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja. RudeSa obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata ob= reza K 1.80
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50,
Lepote najčistejšega Sroa Marijinega. Komad 8 vin., 100 koma*
dov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov: K 9.-.
Sveta ura ali kažipot v nebeškb domovino^ Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po*
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obrezat K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Rudeča obreza K 1.80, zlata K 2.40,
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scbeyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zla» ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
‘ Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60,
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako knugo 10 vin.

ne boksni, oslo^oìd kašelj. ®&adLisHa,p© influeiusl. Mdo m&j jemlje Sipali?* f
S^fÄÄ” b""Kii~’ I * ÄÄÄÄÄ
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
ti—... II MII....................	III» "	..........H....S3aHMfirri—l
dfeövik
Uradne ure
petek in vsak
aedeljo od 8. do pol 10. ure dote izplačuje se redno samo ob uradnih se dajejo vsak dan od 8. do 12. ere dop.
sejmski dan od 8.
‘ * ‘	4r&ii
Uradni prostori
nalugqo v minoritskem samostana v Ptuja.
Hranilne vloge
obrestuje po 41/s°/o, od 1. in 16. v mesca po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodoy kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne dà hi stranka imela pri t tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poStno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5 »/„ na P® 5V,*/., na menice po 6*%, m listin ih tekoči račun pod
Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih te prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris posojilnica brezplačne, stranka plača
■ " I rilir.Ttrrt-ffr-pfs'l^rstti^ir^T^i^B&ržtŽfhiTSh'd^rarr.aà*i r..i'iiriiT’tüniTi'nistivi~iritviii	-im-rY -~r	.----- - — ■ .
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
rogistreuena sa«SnB8B e mmmme mwmsm
Gbrestufe hranilne wimm
411,
©d dneva vloga de osava vsdiga.
Rentni davek plaža posojilih» sama.
Dai© posolila
na vknjižbo, na ©sebni kredit in na zastava vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-plačno, stranka plača le koleke.
tlrsdmi uro
ža stranke vsak delavnik od i. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domači hranilnike, «
Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sv^če prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 2 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
Maribor, Vlktrinshoffevi cesta.
Naznanjam, da sem odprl
odvetniško pisarno
v Celji na ringu št. 9.
Ivan Er h a rtič,
sodni svetnik v p.
Urei Ure!
¥ veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne are zs fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K S'SQ damske are od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Scfeafhausen, Senith, Omega, Sterne
Očala: Za kratkovidne nov»; zboljšana stekla.
P’anig Bureš M———
urar, zlatomer in očalar,
Tegettliofova cesta 39. Prti urar od glav. kolodvora.
priporoča po itajnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene Iss porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirja sm oodohe. —■ Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah iss stavbah
Na|solidne|Sa in točna postrežba.
Aypst GliDtilBr
svečar v Slovenjemgradcn kupi vsako množino
čebeirtega
voskaiivožčin
po najvišji ceni.
Naročajte in
razširjajte „Stražo4* !
Edina šiaferska steklarska narodna irgcmna
Na debelo!	Na drobu© 1
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
Velika zaloga n, dpams-
nosti, srebrnini in ipnžnfs regi pn ssahl ml
Tudi ua obroke. - liasir. mnSk zastonj. - Gramofoni 20—280 S
Nikiasta remoEt.-ara K 8*6© Pristna srebrna ora K 7*— Original omega ara E §4‘— Kuhinjska ura	K	10"— i
Budilka nikiasta E 8-— j Poročni prstani	K	2*— j
Srebrne verižice K 2*— Večletno jamstvo.
Nasi. Dieting«* j
IH. FelreÉacìì
QF3P In oCniBP
I tSllESB, iosposHB flLZS
j Kupujem Zlatnino In srebre.
Dva dijaka ali dve gospsdičnl se
vzamejo na stanovanje in hrano Maribor, Badgasse 11, levo 7.
locna sostreita
Knjigarna, umetnine in muzikaliie.
Goričar & Leskovšek = Celie ==
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. 20C
Zla gostilničarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
11 lastni hiši CHotel .Pri bsleifi velili ¥ Ctllu, Graika cest« % i.uatftlr.