Bi LETO XXIV 1984 ZELEZAR DECEMBER Št. 23 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Stane Dolanc govori slovenskim železarjem. SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA OB 15-LETNICI SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE V soboto, 1. decembra, je bila na Jesenicah slavnostna seja delavskega sveta /“*\SOZD Slovenske železarne ob 15-letnici podpisa dokumenta o združitvi vseh treh slovenskih železarn. Poleg delegatov delavskega sveta in članov koordinacijskih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD SŽ so se seje udeležili Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ, Milan Kučan, član predsedstva centralnega komiteja ZKJ, Franc Popit, predsednik predsedstva SRS Tomaž Ertel, sekretar sekretariata za notranje zadeve SRS, predstavniki JLA, Izvršnega sveta Skupščine SRS, Zveze komunistov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljanske banke in predstavniki regije in občine. Na tej slovesnosti so prvič podelili najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam medalje in plakete SOZD Slovenske železarne. MEDALJE SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE so prejeli: Gregor Klančnik, Dušan Burnik, Andrej Cetinski iz Interne banke SOZD SŽ, Alojz Prešeren iz Metalurškega instituta, Štefan Ščerbič iz Železarne Jesenice, Mitja Šipek iz Železarne Ravne; PLAKETE SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE so prejeli: Ciril Ažman iz Verige Lesce, Mirko Gozdnikar iz Železarne Štore, Anton Košir iz Železarne Jesenice, Franc Lužnik iz Verige Lesce, Franc Mlakar iz Plamena Kropa, Alojz Pišek iz Železarne Štore, Albert Potočnik iz Železarne Ravne, Miroslav Skube iz Železarne Jesenice, Valentin Šparovec iz Plamena Kropa, Anton Zupan iz Plamena Kropa , Peter Žbontar iz Železarne Jesenice, Delovna organizacija Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, SOZD Zavod Crvena zastava Kragujevac in Vojna pošta 9599 Beograd. Vsem tudi naše iskrene čestitke. ^TRIDESET LET ELEKTROPLAVŽA Dne 23. novembra 1984 so plavžaiji dokaj dostojno proslavili visoki jubilej svojega plavža, iz katerega je leta 1954 priteklo tekoče železo. Na ta enkratni praznik so plavžaiji povabili tudi nas upokojence, bivše delavce elektroplavža. Zbralo se nas je preko 20 ob določeni uri v avli Kulturnega doma, kjer so nas pozdravili in nam zaželeli dobro počutje v njihovi sredini predstavniki družbeno-političnih organizacij, tovariš Bojan Sedlar, predsednik DŠ elektroplavž, tov. Denjiz Ratko, predsednik 10 OO ZS in tov. Srečko Janžekovič, referent varstva pri delu. Po dobrodošlici so nas predstavniki plavža povabili na obisk v nekdanja naša delovišča, (Nadaljevanje na 2. strani) Delavci in upokojenci plavža VSEM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM ŽELEZARNE ŠTORE ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1985, Z UPANJEM, DA BOMO TUDI V TEM LETU V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI DOSEGALI DOBRE POSLOVNE IN PROIZVODNE REZULTATE. VELIKA PRIDOBITEV Na Kopah smo kupili počitniško hišo s štirimi apartmaji. V eni dekadi bodo lahko v njej prebivale štiri družine. Nov objekt na Kopah je verjetno v veliko zadovoljstvo vseh delavcev Železarne. Sedaj bomo imeli tudi lepše in boljše možnosti za zimsko letovanje. Prvi boste lahko že novoletne praznike preživeli v naši hiši, saj se prva dekada prične 29.12. 1984. Sedem dnevni zimski dopust bo za naše delavce gotovo prijetno razvedrilo, ki je obenem denarno ugodno. Najem apartmaja je 3.500 din za 7 dni. Možnost lastnega kuhanja z nakupom najnujnejših živil v bližnji trgovinici pa tudi ne bo pomenila veliko večjih stroškov kot doma. Proizvodni uspehi naših temeljnih organizacij Na 3. strani objavljamo uspehe temeljnih organizacij: Jeklovlek, Valjarna I, Valjarna II in Tovarna traktorjev. TRIDESET LET ELEKTROPLAVŽA (Nadaljevanje s 1. strani) kjer smo si ogledali nekatere izboljšave na TH peči kot tudi na aglomeraciji, in sicer: sprememba na prebodu, kjer se sedaj obnavlja odprtina strojno in ne več ročno, ter na aglomeraciji razkladalna proga oziroma rampa, ki je prav tako velika pridobitev za hitro razkladanje vagonov brez lomov. Obe izboljšavi sta zares velika pridobitev za kolektiv, saj je zdaj mnogo manj fizičnega dela oziroma trpljenja. O teh izboljšavah so se plavžarji zelo pohvalno izražali, ko so nam jih razkazovali in pojasnjevali, kako prepotrebne so jim bile in da sedaj brez teh ne bi mogli več delati. Ko smo si vse ogledali in se pogovorili o tem in onem, kako smo mi delali kot začetniki in kako delajo zdaj naši nasledniki, smo se naložili na tovarniški kombi in odpeljali na Teharje v Dom železaijev, kjer je bila najprej slavnostna seja DS TOZD elektroplavž, posvečena jubileju elektroplavža. Sejo je vodil predsednik DS tov. Bojan Sedlar, kije informiral člane DS o realizaciji prejšnje seje in nanizal nekaj postavk bodočega dela organov upravljanja v TOZD elektroplavž. Za njim je spregovoril vodja TOZD tov. Plahuta Mihael, ki je izčrpno poročal o proizvedenem surovem grodlju od začetka obratovanja plavža do danes, pri čemer se je proizvodnja povečevala iz leta v leto, prav tako pa tudi kvaliteta. »Sedaj se proizvaja izključno samo specialni grodelj zanodularno litino«, je poudaril tov. Plahuta. Ob tem je spregovoril o težavah pri nabavi rude, ki jo morajo kupiti na deviznem tržišču in zanjo primanjkuje deviz. Vendar je poslovanje še vedno rentabilno, čeprav na samem robu rentabilnosti, kot je povedal na koncu govornik. Te zadnje besede so se najlepše slišale, saj smo tudi upokojeni plavžarji zelo zainteresirani, kako posluje naš nekdanji plavž, na katerem smo takorekoč zaorali ledino leta 1954. O uspehih in težavah celotne železarne je obširno spregovoril ing. Dušan Burnik, predsednik poslovodnega kolegija, ki je med drugim dejal: »Če hočemo dosegati v teh gospodarskih zapetljajih, kjer se bojujemo za stabilizacijo, dobre rezultate, se mora to odražati v delu prav slehernega zaposlenega v naši delovni organizaciji. Vsak mora biti delaven in pošten na svojem delovnem mestu, potem se nam ni treba bati, da bo slabše kot je sedaj.« Kot zadnji nam je spregovoril ing. Starc Milko, prvi obratovodja elektroplavža, ko je leta 1954 prvič priteklo iz njega tekoče železo, kije bilo prepotrebno za livarno in martinamo. Takrat nam je bil plavž vsem neznanka in nihče ga ni poznal. Vendar je proizvodnja stekla, čeprav nismo znali delati in učili smo se drug od drugega, toda uspeli smo, ker smo vsi delali in nismo poznali počitka. »Takrat je bila visoka delovna zavest v vseh nas plavžaijih,« je poudaril ing. Starc in odobravanje je završalo med upokojenci, ki so še žive priče vseh dogajanj takratnega dela in življenja na plavžu. Po govorih, ki so bili nagrajeni z burnimi aplavzi, je sledilo izdatno kosilo in hitro so nam napolnili krožnike. Na mize so prinesli tudi dobro vino »Laški rizling« in tako seje razvila diskusija. Toliko smo si imeli povedati s tistimi delovnimi tovariši, ki so nas nasledili, da se ne da napisati. Medsebojnega pripovedovanja je bilo na pretek in tudi dovtipov ni manjkalo. Prebodar Joža je obudil spomin, kako je njegov pomočnik, neki Gril, »izgubil glavo« in se podelal v hlače takrat, ko je priteklo iz peči prvo tekoče železo. »Madona, kar iz podesta je skočil v livno jamo, tako se je ustrašil in drugi dan ga ni bilo več na šiht,« je smejoče pripovedoval Jože, kije kljub rahlemu zdravju še vedno poln domislic in smešnic kot je bil nekoč, ko je bil še zdrav kot dren. Tudi zapeli smo in ob prijetnem petju nam je vse prehitro minil dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Na vrsto je prišlo slovo z obljubo predstavnikov samoupravljanja, da to ni zadnje srečanje in da bodo upokojence povabili na srečanje tudi drugo leto. »Morda pa nas le ne bodo čisto pozabili,« je dodal Jura, ki ni nikoli zamudil »šihta« niti za eno samo minuto v vseh letih dela na plavžu. Napisal: Tajnikar Janez OBISK SINDIKALNE DELEGACIJE IZ SZ V dneh 6. in 7.12.1984 seje v Železarni Štore mudila sindikalna delegacija metalurškega kombinata Rdeči oktober iz Volgograda. Delegacijo so sestavljali predsednik rajonskega komiteja sindikata delavcev metalurgije, podpredsednik sindikata metalurškega kombinata Rdeči oktober ter predsednik sindikalne organizacije iz obrata bluming valjarne tega kombinata. Po prihodu v Štore so sovjetsko delegacijo sprejeli predstavniki sindikata in drugih družbeno-političnih organizacij ter samoupravnih organov. Podpredsednik KPO tovariš Senčic jim je predstavil našo delovno organizacijo, nakar šo si ogledali temeljne organizacije: jeklarno, valjarno II, jeklovlek in tovarno traktorjev. Po ogledu naših proizvodnih obratov je delegacijo iz Sovjetske zveze sprejel predsednik občinskeg sindikalnega sveta v Celju. V nadaljevanju smo tovarišem iz Sovjetske zveze pokazali zgodovinski muzej, muzej revolucije in športni center Golovec. V razgovorih med predstavniki sindikata Železarne Štore in tovariši iz Sovjetske zveze so izrazili zadovoljstvo ob tradicionalnih srečanjih med sindikalnima organizacijama obeh dežel Izražena je bila tudi želja, da se takšna srečanja še nadaljujejo z namenom izmenjave izkušenj in medsebojnega spoznavanja. Prav tako sp dali, pobudo, da bi v prihodnjem letu Sovjetsko zvezo in metalurški kombinat Rdeči oktober iz Volgograda obiskala delegacija, v kateri bi bili polega predstavnikov sindikata tudi tehnologi in komercialisti, ki bi se lahko pogovarjali o navezavi močnejših poslovnih stikov. Po končanih razgovorih so predstavniki sovjetskih sindikatov odpotovali na Ravne, kjer so imeli razgovore tudi s predstavniki sindikata ravenske železarne. P. O. Skupina nagrajencev ob podelitvi priznanj MNOGIM SMO ŽE REŠILI ŽIVLJENJA Prostovoljno krvodajalstvo v ŽŠ dobiva iz leta v leto več družbene in politične podpore s strani sindikata in samoupravnih organov. Lani je bil pri Konferenci OOZS ŽŠ formiran Aktiv rdečega križa. Navedeno je v svojem poročilu poudaril tov. Krumpak Štefan, predsednik krajevne organizacije RK Štore, na svečani podelitvi priznanj krvodajalcem. Ta je bila v Kulturnem domu Štore v novembru in so se je udeležili tudi predstavniki občinskega odbora RK in udeleženci oddelka za transfuzijo celjske bolnišnice. Podelili so 88 priznanj za večkratno darovanje krvi: - 31 priznanj za petkratno, - 11 priznanj za desetkratno, - 13 priznanj za petnajstratno, - 13 priznanj za dvajsetkratno, - 8 priznanj za petindvajsetkratno, - 5 priznanj za tridesetkratno, - 6 priznanj Za petintridesetkratno, 1 priznanje za štiridesetkratno, - 1 priznanje za petdesetkratno darovanje krvi. Požrtvovalnim in humanim krvodajalcem čestitamo za priznanja. Zaradi nepopolno urejene dokumentacije transfuzijske postaje celjske bolnišnice je prišlo do tega, da vsi upravičenci niso sprejeli ustreznih priznanj, za kar se jim organizacija in aktiv opravičujeta ter obljubljata, da bo do naslednje podelitve to urejeno. Tomažin Ana Tov. Klajnšek Albin hvala za vašo kri, ki ste jo darovali že 50 krat Ogled srednje kovinarske in metalurške šole V ponedeljek, 19.11.1984, smo si učenci osmih razredov ogledali Srednjo kovinarsko in metalurško šolo v Štorah. Najprej so nas seznanili z možnostjo šolanja na tej šoli. Vpišemo se lahko v skrajšani program in vprogram s četrto zahtevnostno stopnjo, s tremi leti šolanja. Peljali so nas v delavnice, kjer se učenci zberejo enkrat na teden in se učijo obdelovanja kovin. Zanimanje za kovinarstvo je med fanti večje kot med dekleti, kljub temu da so na Srednjo kovinarsko in metalurško šolo vpisana tudi dekleta. Domov smo se vrnili z natančnejšimi predstavami o kovinarskih in metalurških poklicih. Alenka Založnik, 8.a IZ NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ V JEKLOVLEKU SO IZPOLNILI LETNI PLAN V sredo, 5.12.1984, so v jeklovleku že dosegli in presegli letni plan proizvodnje 16.500 ton. Leto 1984 je za jeklovlek prvo leto polnega obratovanja, kakor smo to zapisali leta 1980 v Investicijskem programu. Takrat smo predvideli, da bomo v jeklovleku po zaključku investicije lahko proizvedli 15.000 ton ob 162 zaposlenih delavcih. Predvidevamo, da bodo do konca leta 1984 proizvedli skupno preko 17.700 ton brušenih in vlečenih profilov s poprečno 140 zaposlenimi delavci. Ob tem je še posebej razveseljiv podatek, da so plan izvoza 4.000 ton za leto 1984 presegli že v mesecu avgustu in, da so vključno z mesecem novembrom za konvertibilne devize izvozili 5.807 ton, kar predstavlja vred-, nost 3,760.800 $ Vodja TOZD jeklovlek: Boris Marolt, dipl. ing. str. V Valjarni I izpolnili plan proizvodnje 8. 12. 1984 V soboto, dne 8.12.1984 ob 12.00 uri sov temeljni organizaciji Valjarne I izpolnili letošnji plan proizvodnje, ki je bil postavljen v višini 30.000 ton. Valjarji, pa tudi vsi delavci naše delovne organizacije so bili s tem uspehom izjemno zadovoljni saj je v Valjarni I delavcem uspelo, da kljub zastareli proizvodnji dosežejo in presežejo letni plan. Proizvodni uspeh v Valjarni I je še toliko bolj razveseljiv, ker ta temeljna organizacija izvaža več kot tretjino svoje proizvodnje in s tem z ustvarjenim deviznimi sredstvi omogoča uvoz še kako potrebnih surovin. Na koncu bi hoteli poudariti, da uspeh valjarjev in delavcev Jeklovleka v naši delovni organizaciji ni izjema, ampak pravilo, saj bodo do konca letošnjega leta vse delovne organizacije presegale plan proizvodnje, razen v TOZD Elektroplavž, ki tega zaradi zastoja ni mogel izpolniti. Kljub vsemu naj velja na tem mestu priznanje vsem delavcem naše delovne organizacije, ki v teh gospodarsko zelo zaostrenih razmerah izpolnjujejo svojo osnovno dolžnost proizvesti za naše gospodarstvo čimveč železa in jekla, ki ga v tem trenutku še kako potrebujemo. V Valjarni II izpolnili plan V soboto 15. 12. 1984 so na nočni izmeni Valjarne II dosegli letošnjo plansko količino proizvodnje 104.000 ton, kljub temu da so se v tem TOZD srečevali s težavami pomanjkanja repromateriala — gredic, so dosegli plan. Dosegli so tudi visok izvoz v višini 18.700 ton proizvodnje. PREDSTAVITEV NOVEGA TIPA TRAKTORJEV V temeljni organizaciji v Tovarni traktorjev, štorske železarne so 13.12. 1984 predstavili nov tip traktorja Štore 1104. Traktor ima pogon na vsa štiri kolesa z nazivno močjo motorja 81 KW (110 KS). V traktor je vgrajen 6 ci-lindrski Diessel motor z direktnim vbrizgavanjem in prostornino 5800 cm3. Motorje proizvod IMR Beograd. Ima popolnoma sinhroniziran menjalnik z 12-timi prestavami naprej s hitrostmi od 1,48 km/h do 25,70 km/h in tri vzratne prestave s hitrostmi od 1,40 km/h do 11,90 km/h. Na zahtevo kupcev se lahko vgradijo še super reduktorji. Priključna gred za orodja ima lahko 540 ali 1000 vrtljajev v minuti in ima sinhronizirane vrtljaje z menjalnikom. Traktor lahko z hidravliko dvigne 3500 kg. Zavore pri traktorju so hidravlične - diskaste v oljni kopeli. Posebna pozornost je bila pri traktorju namenjena kabini v kateri je urejen izjemen komfort. Kabina je hermetično zaprta z vgrajenimi filtri za prezračevanje. Vgrajeno je ogrevanje, prilagajanje odpiranje šip, prilagajanje strehe, kabina je osvetljena, sedež je komforten z možnostjo regulacije in v kabini je izvedena zvočna izolacija, da znaša ropot v naj večji obremenitvi izpod 80 deci belov. Nov tip traktorja 1104 je primeren za vsa kmetijska dela in z manjšimi dopolnitvami tudi za gozdarstvo. Nanj je možno priključiti vsa nošena in pol nošena orodja. Pogon na vsa štiri kolesa pa omogoča traktorju, da je posebno primeren za dela na mehkih in hribovitih terenih. V tovarni traktorjev razpolagajo z vsemi atesti v Jugoslaviji in OECD, prav tako pa je traktor uspešno prestal vse faze preizkušanja, tako v ustreznih ustanovah kot tudi na terenu, kjer je opravil preko 400 delovnih ur na kmetijskem posestvu Slom Ponikva v Šentjurju. Traktor je pri testiranju dal izjemno dobre rezultate. Udeleženci slikarske kolonije v Šentjurju Mala slikarska kolonija Šentjur 1984 Člani likovne sekcije Železar Štore smo izkoristili še zadnje lepe jesenske dni in postavili svoja platna križem kražem po Šentjurju. Mala kolonija, kije potekala v dneh 13. in 14. oktobra, postaja tako že tradicionalna aktivnost članov naše sekcije. Na tak neposreden način se slikarji amaterji vsaj enkrat letno sestanejo na terenu in ustvarijo likovna dela, ki jih bo mogoče videti na bližnji slikarski razstavi 22. decembra v Štorah. Kolonije seje udeležilo 9 naših slikarjev, in sicer Renčelj Vlado, Geršak Vlado, Amanovič Dušan, Srebotnjak Dušan, Barič Filip, Palir Milan, Zagoričnik Magda, Kralj Boris in Ščurek Božidar. V svoje vrste smo povabili tudi učenko iz štorske osnovne šole in s tem poglobili sodelovanje z mladimi, s čimer smo začeli že v minuli slikarski koloniji SOZD S2T, kjer so sodelovali trije osnovnošolci. Za mentorstvo smo zaprosili znanega slikarja Jožija Ipavca in Šentjurja, kije oba dneva budno spremljal naše delo in nam posredoval mnogo koristnih nasvetov s področja likovne ustvarjalnosti. Ogledali smo si tudi njegov atelje v rojstni hiši skladateljev Ipavcev, kjer Joži sedaj prebiva. Istočasno je v Šentjurju potekala že tradicionalna slikarska kolonija »Bohor žari«, ki se jo je udeležila množica dijakov iz različnih osnovnih šol. Ogledali smo si otvoritev razstave in bili smo presenečeni nad ustvarjalno močjo in izvirnostjo naših mladih umetnikov. Zahvaljujemo se vodstvu osnovne šole v Šentjurju, ki nam je bila pripravljena v primeru slabega vremena odstopiti eno od svojih učilnic, kjer bi lahko nemoteno slikali. Ko smo v nedeljo popoldne zaključili z našim delom, smo bili lahko vsi skupaj zelo zadovoljni. Že bežen pogled po še nedokončanih slikah je dal slutiti, daje kolonija uspela. Ob koncu želim reči le še nekaj. Razstava, ki jo bomo pripravili v naslednjem mesecu, ni sama sebi namen. Namenjena je predvsem našim delavcem; mi pa želimo, da bo knjiga vtisov v bodoče bolj polna. To bo za nas likovnike največja nagrada in vzpodbuda za v bodoče. Ščurek Božidar PROGRAM SREČANJ ZA LETO 1985 SPREJET V ponedeljek, 10. decembra 1984, je v Ljubljani bila seja Komisije za kulturo pri KO sindikata SOZD Slovenske Železarne. Pod predsedstvom predsednice tov. Olge Mlakar je komisija najprej obravnavala oz. analizirala vsa srečanja v preteklem letu 1984 ter ugotovila, da so vsa potekala, kot je bilo želeti in v okviru sicer pičlih finančnih sredstvih. Po analizi srečanj v 1984. letu je komisija prešla na izdelavo programa za leto 1985. Takoj v začetku je bilo ugotovljeno, da so skoraj vsa srečanja v prihodnjem letu posvečena določenim jubilejem po DO SOZD SŽ. Zaradi tega je treba skrbeti, da bodo še na višji kulturni ravni, čeprav se je na vseh področjih izrazil velik kvalitetni napredek že v letu 1984, da pa je potrebna stremeti še k večji kvaliteti in tudi ne nazadnje kvantiteti udeležencev. Program za 1985. leto: a) folklorne skupine v maju na Ravnah na Koroškem, b) pevski zbori, april-maj v Kropi, c) slikarska kolonija, maj-junij v Kropi, d) pihalni orkester junija v Štorah, e) gledališče, oktobra na Jesenicah, f) literati, oktobra na Jesenicah, g) otvoritev slikarske razstave, oktobra na Jesenicah. Vsi člani komisije so imeli med ostalimi dokaj pripomb na pičla finančna sredstva, toda upanje je, da bo tudi ta problem zadovoljivo rešen. Program zajema tudi to, da se pripravijo ustrezne slike naših slikarjev amaterjev za opremo koledarja za 1986. leto in zato so imenovali tričlanski team, ki bo pripravil vse potrebno. Po ureditvi nekaterih manjših operativnih zadev je komisija zaključila delo, s priporočilom vsem amaterskim delavcem v kulturi v SOZD SŽ, da tudi v 1985. letu delajo s takšno vnemo kot v odhajajočem letu. V obravnavi je predlog nove organiziranosti raziskovalno-razvojne funkcije Železarne Štore Osnovni element razvoja in uspešnega poslovanja DO Železarne Štore je nje na sposobnost prilagajanja se vsem tehnološko - tehničnim novitetam ter sposob-npst razvijanja in uveljavljanja novih ter kvalitetnih izdelkov na trgu, kar pa si je težko zamisliti brez formiranega lastnega raziskovalno-razvojnega dela. V preteklosti lastnega aplikativno - raziskovalnega dela nismo imeli, smo pa imeli organiziran razvoj, kot sistematsko uporabo znanosti in rezultatov raziskav o reševanju konkretnih tehnološkoH tehničnih problemov s ciljem uveljavljanja boljših rešitev od obstoječih. Žal pa je bil ta razvoj zaradi svoje razdrobljenosti determiniran z neučinkovitostjo. Izhajajoč iz slednjega, smo že leta 1983 na pobudo kolektivnega poslovodnega organa in organizacije poslovnih sistemov pristopili k formiranju interdisciplinarnega projektnega teama, ki naj bi na osnovi ugotovitev: - negativnosti obstoječe organizacijske strukture, koliko in kakšnega raziskovalno - razvojnega dela potrebujemo in si lahko privoščimo, - na katerih področjih oziroma dejavnostih rabimo raziskovalno S razvojno delo in kakšni naj bodo njegovi cilji, - katere funkcije mora zajemati proces raziskav in razvoja, da lahko deluje kot zaključena celota, - koliko in katere raziskovalno - razvojne naloge potrebujemo v naslednjih letih, - koliko in kakšen kader imamo oziroma ga lahko prodobimo, postavil nov temelj centralizirani raziskovalno - razvojni funkciji. Plod analiz, razmišljanj, primerjav in ugotavljanja potreb ter nadaljnje strokovne obdelave vseh elementov, ki so za uspešno delovanje neke raziskovalno -jSB razvojne funkcije neobhodno potrebni, je pričujoči predlog organiziranosti delovne skupnosti Raziskave, razvoj in investicije. Že iz organigrama je razvidno, da gre v danem primeru za organizacijske transformacije v smislu centralizacije raziskovalno - razvojne funkcije s prednostmi, kot so večja učinkovitost dela, integracija znanja in idej ter s tem večja možnost izmenjave znanja in izkušenj, manjše število potrebnih strokovnjakov, nižji stroški raziskovalno - razvojnega dela, večji pregled nad celotnim poslovanjem raziskav in razvoja, večje možnosti nadzora in usklajevanja raziskovalno - razvojnega dela, itd. Obravnavani predlog, če izvzamemo prenos inženiringa za gorilnike ter razvoja traktorja, ne posega v obstoječo organiziranost temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, bodo pa te v raziskovalno - razvojni proces neposredno vključene. Dejstvo je namreč, da v kratkem času ne bodo zasedena vsa predvidena delovna mesta oziroma se bo na njih v skladu s potrebami raziskovalno - razvojnega programa delovne organizacije, kadrovalo strokovnjake, ki bodo zadovoljevali vse pogoje za delo na obravnavanem področju, istočasno pa bodo preko projektnega načina dela, za uresničevanje raziskovalno Egrazvojnih nalog, vključeni tudi vsi drugi strokovni delavci DO. Na ta način se bomo izognili kadrovskemu predimen-zioniranju funkcije oziroma zagotovili njeno kvalitativno in kvantitativno rast v skladu z dejanskimi potrebami in obsegom nalog ter istočasno zagotovili uspeh, ki ga iščemo in je za vse nas prepotreben. Štraus Milan ¡¡¡¡1 PREDLOG NOVE ORGANIZACIJE DS ZA RAZISKAVE, RAZVOJ IN INVESTICIJE DS RAZISKAVE, RAZVOJ IN INVESTICIJE Raziskava trga Tehnično - administrativni posli Projektiranje in konstruiranje Standardizacija Dokumentacijski center Organizacija inventivne dejavnosti Raziskave in razvoj tehnologije ter izdelkov proizvodnje in predelave jekla Raziskave in razvoj tehnologije izdelkov proizvodnje livarstva Raziskave in razvoj tehnologije obdelave ter izdelkov strojništva Raziskave in razvoj dejavnosti skupnega pomena Priprava in nadzor izvajanja investicij Inženiring za metalurško in energetsko opremo Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD elektroplavž je na 3. seji dne 30.10.1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1. Za inovacijo tov. Stanojeviča Miloša iz TOZD vzdrževanje št. 737, »Izboljšava v črpališču aglomeracije«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 834.416,82 din in faktorja ustvarit-vene sposobnosti 2b. Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je na 3. redni seji dne 8.10.1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: ' ’ ' ' ' ' 1. Inovacijski predlog tov. Novaka Ivana iz TOZD jeklarna št. 975, »Bunker za CaSi«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 2. Inovacijski predlog tov. Novaka Ivana iz TOZD jeklarna št. 976, »Uvodna pločevina za verigo«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 3. Inovacijski predlog tov. Mastnaka Maksa iz TOZD vzdrževanje št. 983, »Sprememba podesta in prestavitev stopnic na EOPI«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 4. Inovacijski predlog tov. Pevca Franca iz TOZD vzdrževanje št. 996, »Hlajenje elektrodnih čeljusti«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a. 5. Za inovacijo tov. Šeruge Mitje in Šturbeja Avgusta iz TOZD vzdrževanje št. 704, »Izboljšava na EOP II«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 322.147,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 6. Inovacijski predlog tov. Gajška Bogdana in Mastnaka Maksa iz TOZD vzdrževanje št. 984, »Rekonstrukcija sistema vlečnih verig na hladilnih klopeh KN«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3a. . Služba za inovacije Ko bi človek ravnal pravi Da, ko bi človek ravnal prav, nam ne bi požari v Sloveniji delali takih preglavic in povzročali tako velikih materialnih škod. Požari So že vsakdanji pojav v vseh panogah dela in tudi življenja. Nenehno uničujejo družbeno in zasebno premoženje. Ljudje so izpostavljeni življenjskim nevarnostim in včasih le za las uidejo smrti ali težkim telesnim poškodbam, kot so težke opekline in druge telesne poškodbe. Požari prizadenejo vsako leto marsikoga izmed nas, zelo pogosto cele družine, posebno pa delovne organizacije, kjer niso upoštevani vsi varnostni predpisi in kjer popustita previdnost in samozaščita. Po neuradnih statističnih podatkih je bilo samo v Sloveniji 1.678 požarov, kar je že za 3,6 % več kot v enakem obdobju lani. V družbenem sektorju je gorelo 831-krat, v zasebnem sektorju pa 841-krat. Požarna škoda je letos dosegla 1.052,850.565 dinarjev in je za 34,9 % večja kot leto prej. V Sloveniji je bilo letos več zelo velikih požarov v delovnih organizacijah, ki so povzročili ogromne materialne škode, katere bo težko nadomestiti (požari v Sladkogorski, Tovarni železniških vozil Maribor, Vzdrževalni obrati v rudniku Hrastnik in drugod); zanje je, kot je že ugotovljeno, kriv človek s svojim neodgovornim ravnanjem (vključen kuhalnik, iskre va-renja) in neodgovornim delom. Bitka proti nastankom požarov je pri takem obnašanju težka; nič nam ne pomagajo zakonski predpisi in podzakonski akti o požarnem varstvu, če teh ne izvajamo dosledno, bodisi zavestno ali podzavestno. Kdaj nas bo streznilo; morda takrat, ko bo že tudi za nas same prepozno. Naša skrb za preprečevanje požarov in drugih nevarnosti mora postati vsakdanja in trajna dolžnost slehernega občana, postati mora del človekove kulture. Samo res požarno kulturen človek bo tej nalogi kos. Vsa prizadevanja za preprečevanje požarnih nevarnosti morajo zajeti ljudi vseh starosti, s prepričanjem, da je varnost pred požari in pravočasno strokovno ukrepanje tista človekova vrednota, ki pomembno prispeva h krepitvi družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe. Ogenj je tudi človekov sovražnik, če ga ne znamo pravočasno preprečiti in ob-vladati-nakratko, če ga ne znamo kontrolirati. Vedeti moramo, da požar lahko nastane zaradi nepravilnega in nestrokovnega ravnanja pri upravljanju s plinskimi in električnimi napravami ter pripomočki, nepravilne rabe in dela z lahko vnetljivimi tekočinami in snovmi in pri delu s plinskimi jeklenkami, zaradi nepravilno postavljenih in pokvarjenih kurilnih naprav, slabo vzdrževanih električnih naprav in zakrpanih električnih varovalk, kajenja na prepovedanih mestih in odmetavanja cigaretnih ogorkov, varenja (autogeno in elektro) na ogroženih in nezavarovanih mestih brez prisotnosti dežurnega gasilca, požiganja suhe trave in kurjenja v ali blizu gozdov in zaradi tega, ker smo opustili nadzor nad napravami, ki lahko povzročijo požar in prepustili naklučju, odšli po opravkih, ne da bi izključili elemente, ki bi lahko povzročili požar (zapuščanje prostorov z vključenimi kuhalniki ali električnimi pečmi in podobno. Kuhalnik je pred kratkim pozročil velik požar, kjer je nastala ogromna škoda na objektih in delovnih napravah. Preizkusimo svoje znanje iz požarno varnostnega področja! Prepričajmo se, če znamo gasiti in reševati. Kako ukrepati, če pridemo v situacijo, ko bomo morali gasiti in reševati; če tega ne znamo ali je naše znanje pomanjkljivo, zahtevajmo, da nas gasilci o tem poučijo; to pravico in dolžnost nam zakon nalaga. Preizkusimo svoje znanje in ocenimo požarno ogroženost v svojem delovnem in bivalnem okolju. 1. Ali smo v svojem bivalnem okolju zagotovili minimum življenjske varnosti sebi, svojim najbližjim in sosedom ter delovni sredini, ki nam nudi življenjsko ek-, sistenco? 2. Ali smo svoje najmlajše poučili o nevarnosti, kijih lahko povzroči vžigalica, vžigalnik, igra z ognjem v stanovanju, na skritih mestih v gozdu; s kakšnimi posledicami se taka igra konča? 3. Ali vemo, kako je treba ravnati z vnetljivimi tekočinami, gorljivimi laki, plinskimi gorivi in kdaj lahko te povzročijo požar ali eksplozijo? 4. Ali dovolj vemo, zaradi česa nastane kratek stik in katere naprave, ki jih imate pri svojem delu, so podvržene temu in kdaj? 5. Ali imamo kaj pri roki za primer nastanka požara in ali znamo rokovati z ročnimi gasilskimi aparati in drugimi priročnimi sredstvi? 6. Preden zapustimo stanovanje ali delovni prostor (pisarno, delavnico, delovno področje in delovno mesto), se prepričajmo, če je požarna in druga varnost res popolnoma zagotovljena! Česar ne vemo, nas mora gasilska organizacija poučiti in nam pomagati. To pa bo gasilska organizacija rada storila, saj jo za to obvezujejo zakon, podzakonski akti in statut gasilskih organizacij. Storimo vse, kar moremo, za požarno varno delo; ne dovolimo, da nam zaradi malomarnosti ogenj uniči to, kar smo leta ustvarjali! Urejene gasilne naprave omogočajo njihovo uporabo takrat, ko so nujno potrebne. Sklepi XI. seje izvršnega odbora pri konferenci OO ZS Železarne Štore z dne 26. 11. 1984 1. Izvršni odbor je obravnaval predlagani načrt sklada skupne porabe za leto 1985 in v zvezi s tem podal naslednje pripombe in predloge: ■ Postavka I./7. Srečanje borcev NOV SOZD SŽ: Izvršni odbor predlaga, da se namen postavke spremeni oz. dopolni v tem smislu, da se stavek glasi: »Srečanje borcev NOV in mladine SOZD SŽ«. Predvidena finančna sredstva se naj delijo v razmerju 50 % ZB in 50 % ZSMS namensko za srečanje na nivoju SOZD SŽ. - Postavka I./14. Dejavnost sindikata Železarne Store: Za dejavnost sindikata (izleti, kultura, rekreacija in ostale namene) je v postavki predvidena višina sredstev 2,949.600,- din, s katerimi razpolaga Konferenca OO ZS Železarne Store. Predvidena finančna sredstva pomenijo 20 % povečanje v primerjavi z dodeljenimi sredstvi v letu 1984, kar pa je vsekakor premalo z ozirom na stroške, ki nastopajo predvsem pri organizaciji in izvedbi izletov in drugih akcij. Na osnovi sklepa s posveta predsednikov OO ZS TOZD/DS Izvršni odbor predlaga, da se sredstva za te namene povečajo za 300.000,- din; za toliko se naj zmanjšajo predvidena sredstva pod postavko I./16. »Ostala rezerva«. - Postavka L/15. Dejavnost društev in organizacij v DO in Štorah: Za potrebe programske dejavnosti ZSMS, ZB, ZK in organizacij ter društev v DO kot kraju Store je v preteklih letih, o dotacijah za te namene, odločala Konferenca OO ZS ŽS oz. Izvršni odbor, v skladu s predloženimi finančnimi programi in na osnovi namenske izkoriščenosti odobrenih sredstev v preteklem letu. V skladu s tem je Izvršni odbor vodil tudi kompletno evidenco izrabe namenskih sredstev, sprejemal posamezne vloge za odobritev sredstev, itd. V zvezi s tem Izvršni odbor predlaga, da se naj postopek razdelitve dotacij ne bi menjal oz. naj s sredstvi razpolaga Konferenca OO ZS ŽS oz. Izvršni odbor, kot je bil to primer v preteklih letih. V primeru, da o dotacijah odloča oz. sklepa Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve pri delavskem svetu DO (tako kot je v predlogu nakazano), Izvršni odbor predlaga oz. zavzame stališče, da celoten postopek od zbiranja predlogov, razdelitve dotacij in vodenje evidence porabljenih sredstev za te namene, vodi Komisija za družbeni standard pri delavskem svetu DO oz. strokovna služba v področju za informativno in samoupravno dejavnost, predvsem iz razloga, da se isto delo ne bi opravljalo po dveh poteh oz. dupliralo. Seveda pa bo Izvršni odbor pri tem aktivno sodeloval z dajanji mnenj in stališč. 2. Izvršni odbor se je seznanil s posredovanim poročilom strokovne službe glede reševanja problematike počitniškega doma na Rabu. Izvršni odbor še nadalje vztraja, da se problematika rešuje v skladu z že sprejetimi sklepi in zadolžuje Komisijo za družbeni standard pri Konferenci OO ZS ŽS, da reševanje te problematike tekoče spremlja. 3. Izvršni odbor se je seznanil z informacijo, da bo zimsko letovanje na Kopah možno pričeti s 4. 1. 1985. 4. Glede na to, da se predstavnik Delovne skupnosti za ekonomiko in organizacijo sestanka ni udeležil, se problematika v zvezi s kritiko glede posredovanja podatkov izgub v TT obravnava na razširjenem sestanku IO OO ZŠ TOZD TT. IZVRŠNI ODBOR PRI KONFERENCI OO ZS ŽELEZARNE STORE Strelci Kovinarja, dobitniki visokega priznanja Strelska družina KOVINAR Store bo leto 1984, ki se že počasi izteka, zabeležila z velikimi črkami v svoj bogat zapis dolgoletnega uspešnega delovanja. Za večletne uspehe so prejeli najvišje republiško priznanje BLOUDKOVO PLAKETO. O tej družini z dolgoletno športno tradicijo sem se pogovarjala s tovarišem Buletom Vinkom, kije predsednik družine, in tovarišem Dečmanom Vilijem, kije v SD KOVINAR tehnični vodja. V razgovoru smo se povrnili za mnogo let nazaj, da bi tudi vas seznanili z nekaterimi dodatki in z dejstvom, da je pot do uspeha največkrat dolgoletno, trdo in požrtvovalno delo. V Štorah je bila strelska družina ustanovljena leta 1948. Strelišče so imeli na takratnem Loškem travniku (pozneje Kurja vas, danes Kompole). Imeli so sto metrsko vojaško strelišče, ki seje leta 1952 razširilo z udarniškim delom na tristo metrsko. Z večjim streliščem se je pričelo tudi streljanje z vojaško puško, kar je še bolj privabilo večje število članov družine. Že leta 1953 beležijo prve uspehe. Postali so republiški prvaki v streljanju z vojaško puško. Leta 1958 so z udarniškim delom zgradili novo strelišče za streljanje z malo kalibrsko puško (strelišče nad gasilskim domom). Na tej otvoritvi je imel pozdravni govoro tov. Mitja Ribičič, ki je prvi izstrelil častni strel. Nadaljnje vključevanje članov se je bogato obrestovalo. VAŠI NAJVEČJI USPEHI? Bili smo tri leta zapovrstjo (1954., 55., 56.) republiški pionirski prvaki v streljanju z zračno puško. Leta 1953 je tov. Dečman Miha kot pionir dosegel drugo mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Leta 1955 in 1960 so bili naši mladinci republiški prvaki v streljanju z zračno puško. Leta 1960 so bile mladinske državne-prvakinje v streljanju z zračno puško. Mladinke ponovijo zmago državnih prvakov tudi leta 1968. Leta 1966, 1968 in 1973 je bil Dečman Vili republiški prvak z MK puško na »Olimpijskem maču.« Leta 1969 postanejo mladinski z MK puško 3 x 20 republiški prvaki. Leta 1983 so člani z vojaško puško postali republiški prvaki. Kot posameznik je predvsem zadnja leta beležil uspehe tovariš Malec Branko z zračno in MK puško; lani je v republiški tekmovalni ligi, kjer je bilo 10.000 strelcev, med posamezniki osvojil prvo mesto. Letos ima strelska družina Kovinar republiškega prvaka v streljanju z malo kalibrsko puško; to je Ravnikar Vili. Poleg omenjenih uspehov krasi razstavne police Kovinarja še mnogo priznanj, ki so jih osvojili širom naše domovine. Za vse te uspehe imajo največ zaslug naslednji tovariši: Centrih Jože, Držan Ludvik, Štefančič Pavle, Malec Boris, Kranjc Srečko, Žakelj Franc, Vehovar Polde, Dečman Vili, Brečko Franc, Užmah Alojz, Mernik Robert, Kočevar Ivan, Veber Štefka, Ambrož Anica, Ivačič Katja in drugi. Društvo ima 60 aktivnih članov, od tega 15 mladincev in 12 pionirjev, ki že dosegajo vidne uspehe. Več kot 500 članov naše delovne organizacije sodeluje v raznih medobratnih tekmovanjih letno. Ob tem se za uspehe zahvaljujejo naši železarni in občinski telesno-kulturni skupnosti, ki jim je omogočila nabavo avtomatov za zračno strelišče. KAJ VAM KOT DRUŽINA POMENI TO VISOKO PRIZNANJE? Veliko, predvsem pa smo veseli, daje po tej športni disciplini kraj Štore znan po vsej Jugoslaviji. Dolžni smo zato nadaljevali in usposabljati nove člane društva, skrbeti za množično usposabljanje tako delavce v kolektivu kot krajanov Štor. VAŠE POSEBNE ŽELJE? Da se o štorski strelski družini Kovinar slišijo še naprej uspešni rezultati po vsej domovini. BITI TOLIKO LET PREDSEDNIK TAKŠNE DRUŽINE, KOT JE VAŠA, VAM DAJE MNOGO DODATNIH SKRBI IN DELA? Tovarši Bule: Strelska družina je že del našega uradnega imena. In ni zaman. Res smo kot ena družina in tudi moramo biti, saj nam ta navezanost in skrb za pridobitev ustrezne opreme kaže in vodi na pot uspehov, o katerih ste slišali. ALI VAS PESTIJO KAKŠNE TEŽAVE? V železarni imamo veliko razumevanje do naše aktivnosti. Škoda pa je, da za vzgojo mladih članov ni pravega sodelovanja z osnovno šolo Štore, čeprav ga naša strelska družina želi v prihodnosti mora vzpostaviti. Morda bo res izzvenelo kot obrabljena parola: NAŠE ISKRENE ČESTITKE! Vendar si moramo priznati, daje za toliko dolgoletnih velikih uspehov naše strelske družine težko najti najprimernejše besede; zatorej, kar ni napisanega, naj pove BLOUDKOVA PLAKETA. Tomažin A. Bule Vinko in Dečman Vili skupno s sekretarjem Strelske zveze Slovenije. EKIPNO PRVENSTVO ŽELEZARNE V ŠAHU V mali dvorani Kulturnega doma se je v mesecu novembru odvijalo prvenstvo Železarne Štore v šahu. Tega tekmovanja seje od 10 prijavljenih ekip udeležilo 7 ekip ter 28 tekmovalcev. Samo tekmovanje je bilo zanimivo, saj skoraj v vseh ekipah nastopa nekaj posameznikov, ki jim ta lepa igra ni tuja. Kljub nekaterim presenečenjem je po pričakovanju prvo mesto osvojila ekipa skupnih služb v postavi: Janežič, Potočnik, Motoh, Arzenšek in Bogataj. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Tekmovanje je vodil Janežič Karli. Rezultati - predtekmovanje Sk. službe : Valjarna 4:0 Jeklovlek : Valjarna 4:0 Sk. službe : Jeklovlek 3,5:0,5 TT : Elektroen. 2,5:1,5 Livarna : TT 1:3 Elektroen. : Livarna 2:2 TT: MO 4:0 Elektroen. : MO 3,5:0,5 MO : livarna 2:2 Finale: TT : Sk. službe 1:3 Elektroen. : Jeklovlek 3:1 Livarna : Valjarna 3:1 Končni vrstni red: 1. Sk. službe 2. TT 3. Elektroen. 4. Jeklovlek 5. Livarna 6. Valjarna 7. MO Krajevna konferenca SZDL Krajevna organizacija SZDL je imela programsko konferenco 13. nov. 1984 v osnovni šoli Store. Udeležilo se je je 39 delegatov in 2 gosta iz OK SZDL Celje. Predsednik Leskovšek Zlatko je v svojem poročilu pohvalil nekatere dejavnosti, nakazal pa je tudi smernice za bodoče delo, ki bo moralo biti uspešnejše. Nekaj ugotovitev iz tega poročila in razprave: Množična organizacija deluje v naši KS v petih pododborih. Takšna organiziranost ustreza našim razmeram, zato jo bomo tudi v bodoče ohranili nespremenjeno. Delo pododborov bomo še intenzivirali in vključili v sodelovanje več članov, pri čemer bodo pomembno vlogo odigrali poverjeniki, ki imajo ob pobiranju članarine neposreden stik s krajani. Delo SZDL je pogosto zabrisano, saj njena vloga ni v reševanju problemov, ampak jih le zbira, oblikuje in posreduje pristojnim institucijam. Zaradi tega pa ni njena vloga nič manj pomembna, kot je pomembno delo drugih organizacij. Na našem območju deluje več organizacij in društev, ki delajo dokaj uspešno. Žalostna ugotovitev pa je, da so med seboj premalo povezana, ker se preveč zapirajo v meje svoje organizacije ali društva. Tudi to nalogo povezovalca bo morala uspešneje opraviti SZDL, saj bo le skladno delovanje vseh rodilo dobre sadove. Več povezanosti je bilo doslej med delovnimi organizacijami in TOZD. Zlasti uspešno sodelujeta železarna in osnovna šola Štore, saj ni prireditve v tovarni, kjer ne bi sodelovali učenci osnovne šole. Ti se redno vključujejo tudi v pomoč ostarelim, saj jih obiskujejo, jim prinašajo živež iz trgovine, pomagajo pri delu in podobno. Tudi SZDL ima pri skrbi za ostarele in socialno šibke krajane pomemben delež. Poleg materialne pomoči organizira vsakoletna srečanja, ki so redno dobro obiskana. Take oblike skrbi za starejše krajane bomo ohranili. Predsednik je pohvalil še delo pri obrambnih pripravah v naši KS ter reševanje kadrovskih vprašanj. Te naloge so stalne spremljevalke našega življenja in nam narekujejo nenehno budnost. Tudi nekatere sekcije so že dobro zastavile svoje __^programe, drugo pa moramo še oživeti. Nekoliko manj uspešno je delo delegacij. (Čeprav se je delegatski sistem že dobro vsidral v naš vsakdan, se posamezne delegacije zelo težko sestanejo v zadovoljivem številu, zato tudi delegati na skupščinah pogosto sprejemajo odločitve, ki za nas niso sprejemljive. Zaman je potem negodovanje, da se premalo upošteva glas krajana, ki pa ga ni na razpravo takrat, ko ima možnost izraziti svoje mišljenje. Tudi delo z mladino ni zadovoljivo, čeprav so se prvi uspehi že pokazali. Mladi se še vedno premalo vključujejo v družbeno-politično življenje. Tudi v ostalih dejavnostih bodo morali pokazati malo več samoiniciative, če bodo želeli ustvariti pogoje za svoje delo. Niso problem samo prostori, na katere se nenehno izgovarjajo. Vedeti morajo, da tudi druge organizacije nimajo idealnih prostorov, a vseeno dobro delajo. Več kot predsednik v svojem poročilu je o tem povedala razprava. Komunalni problemi, na katere je opozoril predsednik, so nenehno predmet naših razprav, žal pa pogosto ostajajo nerešeni. Največ težav imajo krajani s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, ki se vede zelo indiferentno do stanovalcev. Na prošnje in pritožbe ne reagira, v novih blokih ne poskrbi, da bi izvajalci odpravili napake; pusti, da družbena stanovanja, za katera vsi prispevamo sredstva, pred našimi očmi propadajo in je pozorna le takrat, ko ji prenehajo odvajati stanarino. Tudi z ogrevanjem so podobni problemi. Krajani Štor smo podprli samoprispevek v upanju, da bo ogrevanje naših stanovanj mnogo cenejše, kot je bilo doslej. Zagotavljali so nam 15-20 % prihranek. Občinski odlok okrog samoprispevka se je izničil. Na konferenci smo sklenili, da pošljemo dva delegata na OK SZDL, ki bosta poskusila zadovoljivo rešiti naše probleme z ogrevanjem, saj je bila toplifikacija /~NLipe zgrajena s sredstvi železarne in samoprispevka. Problemov, o katerih je bilo govora, je seveda še več, opozorili smo le na pomembnejše. Delo je potekalo konstruktivno, zato so tudi predstavniki OK podprli naša utemeljena prizadevanja in pohvalili delo organizacije. Programska usmeritev KK SZDL za leto 1984/85 pa je naslednja: 1. Stabilizacija mora biti osrednja družbeno-ekonomska in družbeno-politič-na naloga vseh v SZDL organiziranih subjektov. 2. Krepitev frontne vloge SZDL, povezovanje vseh frontnih delov. 3. Aktivnosti na področju priprave srednjeročnega plana. 4. Kadrovske priprave za volitve 1986. 5. Nadaljnja aktivnost na področju razvoja delegatskih odnosov. 6. Nadaljevanje dela pri organiziranosti stanovalcev. 7. Obravnava življenjskih pogojev in socialne ogroženosti komunalne problematike. 9. Izvajanje SZDL pri organiziranem koriščenju prostega časa občanov. 10. Aktivnosti s področja SZDL in DS. 11. Moralna priznanja. 12. Naloge, ki sledijo iz aktivnosti občinske in republiške konference SZDL. Posnetek iz zapisnika KK SZDL Štore Jožica Krajnc Iz ribiške družine Voglajna RIBIŠKI DOM TRATNA Ribiški dom Tratna 28.10.1984 zapira svoja vrata za posamične obiske in organizirane piknike. Ponovno ga bomo odprli meseca aprila 1985. V primeru zahtev oziroma upravičenih želja, ki so v interesu DO Železarne Štore, pa se lahko dom koristi tudi v zimskem času s predhodno prijavo pri rekreatoiju. VSEM, KI BODO DEL ZIME PREŽIVELI OB BREGOVIH VOGLAJNE TER NJENIH PRITOKOV, ŽELIMO DOBER PRIJEM! Kulturna društva in sekcije vabijo Naša društva in sekcije vabijo v svoje vrste ljubitelje posameznih področij kulture, kot so: gledališče (tudi v tehnično operativo), ||S v mešani pevski zbor, - pihalni orkester, - slikarje, L ¿ P ljubitelje plesa, IgS literate itd. Posebej se obračamo na mlajše sodelavce, da se vključijo v naše vrste. Prijavite se svojemu kulturnemu animatorju ali direktno društvu - sekciji. Tov. Tito je dejal: »Delavci brez kulture ne bodo zmogli samoupravljanja!« OCI Slovesen dan Bližal se je 29. november. Naučili smo se že zaobljubo in pesmico. Ko je nastopil Dan republike, smo v šolo prišli v belih bluzah in modrih hlačah ali krilu. Nestrpno smo čakali trenutek, ko bomo odšli v telovadnico in bomo dobili rutice in čepice. Ponavljali smo zaobljubo in pesmico. Ob 9.30 smo pod vodstvom razredničarke odšli v telovadnico. Postavili smo se pred oder. V telovadnici so sedeli že starši, učitelji in učenci višjih razredov. Na odru so stali pevci. Ko so se poslušalci umirili, je pevski zbor zapel pesem. Zvrstilo se je še nekaj recitacij. Nato smo vsi učenci prvih razredov recitirali pesmico. Zaploskali so nam. Medtem je pred nas stopila predsednica PO. Po vsej telovadnici so se zaslišale besede: »Danes, ko postajam pionir.« Ponovili smo. Tako vse do konca pionirske obljube. Zatem so nam okrog vratu zvezali rutice in na glavo posadili čepice. Razdelili so nam še izkaznice in knjige. Takoj nato smo vsi zapeli pionirsko himno in se razšli. V razredu nas je čakala torta, mandarine, bomboni, napolitanke in sokovi. S slastjo smo pojedli. Ko smo šli iz šole, smo imeli na glavi čepice, okrog vratu pa rutice. Ponosni smo bili, da smo se vključili v veliko družino pionirjev Jugoslavije. Lavra Orač, 7.b Sonja KORANTER ŽELEZARNA JESENICE MAG Steklenih oči, brez videnja, in preroških noči, izluščen in nem stoji vedeževalec poti. Kot gozdnata senca in praznik v smehu ugasnjenih luči tava in sanja iskalka samotne poti. Rojstvo in smrti ples, obeh in steklenih oči, zagrinja pomlad na čarnih sledeh. O, vem, steklene oči, so modreca solze in prasketanje noči so iskalkine poti, le videnja ni in vedeževalec strasti sam obstoji na kamniti poti ugasnjenih luči. SREČNO 1985 KADROVSKE VESTI V mesecu novembru 1984 so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije: Radakovič Milan, KV prodajalec - livarna II; Gradič Andreja, SS kemijski tehnik - komunala; Mlinarič Franc, PK zidar - GKSG; Zajc Frančiška, NK delavka - DPG; Vrbovšek Jože, SS pedag. gimnazija — jeklovlek; Hadžič Zijad, KV voznik; Planko Martin, NK delavec-valjarna I; Trafela Zoran, SS metal, tehnik -rf jeklarna; Maček Vesna, SS administrativni tehnik — TT vodstvo; Zavšek Srečko, KV kmetovalec - valjarna II. Iz JLA so se vrnili: Dundjer Vinko, KV strugar - TT obdelava; Aleksič Dušan, KV monter vodovodnih naprav - mehanična delavnica; Antolovič Željko, NK delavec - elek-troplavž; Petek Ivan, KV strojni ključavničar H jeklarna; Kantura Ivica, KV stroj, ključ. - mehanična delavnica; Raj-niš Branko, NK delavec*# valjarna H; Vrečko Karl, NK delavec - jeklovlek. V JLA so odšli: Ropert Zvonko, PK delavec - livarna H; Radič Stanislav, KV obratni elektri-kar S jeklarna; Večerič Zvonko, KV strojni ključavničar - valjarna II; Štar-kel Ivan, NK delavec - TT montaža; Senica Bojan, PK voznik viličaija - TT obdelava; Mastnak Ciril, KV mehanik kmet. strojev - TT montaža; Gaberšek Miroslav, KV strojni ključavničar - eL obrat; Gradič Jože, KV obratni elektrikar - eL obrat; Javornik Milan, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Kolman Janko, KV strugar - mehanična delavnica; Vajdec Samo, inženir strojništva - DS PP; Bosio Hugo, dipl. ing. el. tehnike - DS IR; Vrečko Damjan, dipl. pravnik - DS za kadre; Beloševič Franjo, KV preoblikovalec - valjarna II; Gračnar Boris, posl. brus, strojev - jeklovlek; Privšek Rajko, NK delavec - jeklovlek; Bukovšek Jože, KV strojni ključavničar - valjarna II; Medved Anton, KV el. mehanik - TT montaža; Selič Marko, KV strojni ključavničar - jeklovlek; Mlakar Ivan, KV oblikovalec kovin - MO orodjarna; Ograjenšek Renato, KV orodjar - MO orodjarna; Goru-čan Igor, inženir strojništva - MO vodstvo; Stojanovič Stojan, KV strojni ključavničar — valjarna II; Perkovič Ivan, KV avtomehanik - TT montaža; Žnidar Jože, KV mehanik kmetijskih strojev -TT montaža; Brkič Hasan, KV livar ka-lupar - livarna H; Zavšek Albin, PK varilec - valjarna II. Sporazumno z delovno organizacijo sta odšla: Berk Janko, KV el. mehanik - el. obrat; Grušovnik Vili, NK delavec GKSG. Samovoljno sta zapustila delovno organizacijo: Softič Sejad, NK delavec - el. plavž; Pesjak Anton, KV jedrar - livarna II. Z rednim odpovednim rokom je odšel: UPOKOJENI ROBIČ Martin, rojen 26.10.1924, stanujoč Platinovec 24, p. Grobelno. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1948 kot razbijalec železa v Livarni sive litine. Tam je opravljal še dela in naloge zabijača, zakladalca in čistilca Leta 1968 je bil premeščen v livarno valjev, kokil in metalurške litine na dela in naloge čistilca - varilca. Ta dela je opravljal vse do upokojitve. 7. 11. 1984 je bil redno upokojen. FRECE Vincenc, rojen 2.12.1927, stanujoč Drobinsko 7, p. Gorica pri Slivnici. V naši organizaciji združenega dela seje zaposlil leta 1969 kot livar v livarni sive litine. Iz zdravstvenih razlogov je bil leta 1973 premeščen v livarno valjev, kokil in metalurške litine. V tem obratu je bil pomočnik talilca Ta dela je opravljal vse do upokojitve. 31. 10. 1984 je bil invalidsko upokojen. SREČNO NOVO LETO 1985 MALA ANKETA OB SPREJEMU CICIBANOV V ZVEZO PIONIRJEV Kako ste se v šoli pripravljali na sprejem v pionirsko organizacijo? - Ponavljali smo zaobljubo. Ditka, 1. a - Risali smo zastavice. Sergej, l.a - Poslušali smo zgodbe in kasete. Gorazd, l.a - Brali smo zgodbe o pionirjih in se pogovarjali o lastnostih dobrega pionirja. Aleš, l.b Kakšen mora biti pionir? - Važno je, da se pridno uči. Ditka, l.a - Pomagati mora bolnim sošolcem. Gorazd, l.a - Česar si sam ne želi, tudi drugim ne sme želeti. Sergej, l.a - Vem, da mora biti pravi pionir pošten, dober in iskren; priznam pa tudi, da sama nisem vedno takšna. Snežka, l.b -Bolnim sošolcem mora pomagati, jim nositi zvezke ter povedati, kaj smo se učili v šoli. Matej, l.b - Ce se komu pripeti kakšna nesreča, se mu ne smemo smejati, temveč mu moramo pomagati. Snežka, l.b Kdaj sl začutil, da si postal pionir? $5.4 Ko so v dvorano vstopili starši. Marko, l.a Ko smo v razredu zaplesali kolo. Sergej, l.a - Da so nam zavezali rutice. Marko, l.a Da nam je čestitala tovarišica in starši. Sergej, l.a njaSDa so nam pripravili torto. Nastja, l.b Kje imaš spravljene pionirske simbole? - Med šolskimi stvarmi. Pazila bom, da jih ne bom izgubila in skrbela, da bodo ostali takšni kot so. Mateja, l.b - V posebni škatli, na kateri je napisano moje ime. Matej, l.b Polona Kramer in Maijeta Bole OŠ Štore POPRAVEK (in še kaj) V Železarju številka 20 sem v članku o zaselku STRAŽA napisal, da je bil vodnik 14. divizije od omenjene vasi do Dramelj MRAMOR JANEZ, zaposlen v obratu modelne mizarne v Štorah. To zadnje pa ne drži, na kar sta me ljubeznivo opozorila delavca Cmok in Rozman. Delovodja v mizami je bil Janezov brat Alojz. Moj komentar prodal sem tisto, kar sem kupil (še hranim originalni zapisek)... V istem članku je bil na delu tudi tiskarski škrat in iz Matije napravil Marijo. Govor o članku je o MATIJU ŠAFRANU, našem vrlem vrataiju. Čeprav nisem kriv, se oproščam- DODATEK: V člankih o zgodovinsko pomembnih dogodkih, osebah in stvareh, bo verjetno kdaj pa kdaj še prišlo do napak, pa naj članki te zvrsti služijo kot izziv vsem krajanom, da argumentirano oporekajo trditvam. Tako menimo jaz sam kot kolegi Oto, Vlado in drugi iz Komisije za ohranjanje tradicij, ki jo je spravil »v pogon« tovarniški sindikat z namenom, da se nikakor ne postavljamo v vlogo : ' zgodovinarjev, le zbiramo »narodno blago«. Kdor ve drugače, kot smo zapisali, naj se oglasi - hvaležni bomo za njegov prispevek. Osebno ljudje iz KOMISIJE nimamo od vsega tega pisanja niti moralne niti materialne koristi; smo le mnenja, da je akcija sindikata (kije zdaj že prerasla njegove okvire in jo podpira samouprava kot najvišji organ Železarne) koristna, ker bi’ želela za poznejše rodove ohraniti stvari, ki niso nikjer zapisane. Hvaležni smo za vsako pomoč pri zbiranju podatkov in nam je strašno hudo, če nas kdo zato pošlje v spolne in rodilne organe ali kam drugam iz naše bogate folklore, kar sem sam na žalost že doživel. Pa brez zamere in še naprej na veselo in plodno sodelovanje! Jok VARNOST PRED POŽAROM NAJ BO SKRB SLEHERNEGA Požari so vsakdanji pojav v vseh panogah dela in življenja. Nenehno uničujejo družbeno in zasebno premoženje. Ljudje so izpostavljeni življenjskim nevarnostim in včasih le za las uidejo smrti, ostanejo pa težke opekline in poškodbe. ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE- izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421 — 1/72 z dne 20. 2. 1974) — tisk Aero Celje — TOZD Grafika— rokopisov ne vračamo. Grkinič Mile, KV livar - livarna I.