E/V POOBLAŠČ g, j Ulic EN SERVIS-TRGOVINA D68 25 835 Št. 40 (2408), leto XLVI »Novo mesto, četrtek, 5. oktobra 1995 • Cena: 150 tolarjev §1 njski ust K njski ust I NJSKI UST INJSKI UST OUNJSKI UST UNJSKI UST UNJSKI UST OUNJSKI UST 1EMJSSI UST UNJSKI UST Paič Pr°oajno servisni center Krška vas 28/e b®262 Krška vas, Brežice pJa/Ru.: 0608/61-450 u°AJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e T262 Krška vas, Brežice 'e| /fax: 0608/61-450 šmarješka cesta 50 > Novo mesto ■^068/21-123. 21-129 Td^CI v knežji vasi ^cBNJE - Dan kmetijstva v ’;na|U ^edna Bavarske v Ljubija-^nr;uV0diln0 niislijo “Podeželje Sod* n°St” utrc,‘ sP°^ovanJe (*r0 re:območij po vsej tega je njegov na-HJfaziili plodno in prijate-%^re*0Vanje med Bavarsko in BSD pri razvoju podeželskih Takole vzneseno vabita C? minister C°'d Bocklet . i Hti ^o|ega prof (jr j0že Osterc Vr0,,| Pe*ek, v Cankarjev dom na mizo o omenjeni misli in , razstavo. Ker so Ba- i n<> P°dprli tudi program 1 UL Y ' Celostnega razvoja 'lin3? in obnove vasi, najprej Nj ** vasi v Suhi Jcrajini, se 'tii; Petek popoldne Bavarci v za kmetijstvo Bocklet in njegov slo- Zdenko Picelj Zdenko Picelj novi ravnatelj Dolenjskega muzeja Imenovan je za 5 let NOVO MESTO - Na zadnji seji občinskega sveta so dosedanjega v. d. ravnatelja Dolenjskega muzeja Zdenka Piclja imenovali za ravnatelja te ustanove za 5 let. Picelj je bil edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za to delovno mesto. S prijavo je Picelj, profesor zgodovine in sociologije, dal tudi svoj delovni program, v katerem poudarja skrb za izvajanje temeljnih nalog Dolenjskega muzeja pri opravljanju osnovnega poslanstva: zbiranja, hranjenja, proučevanja in predstavitve premične kulturne dediščine. Poleg tega Picelj kot prednostno nalogo do leta 2000 navaja še posodobitev in preureditev stalnih muzejskih zbirk, na primer arheološke, preureditev zbirke NOB v zbirko zgodovine 20. stoletja ter postavitev stalne likovne zbirke dolenjskih avtorjev. Picelj v svojem programu zagotavlja nadaljevanje pestre, privlačne in kakovostne razstavne dejavnosti ter razvijanje pedagoškega poslanstva Dolenjskega muzeja v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami. Krkine delnice gredo za med Kvoto za certifikate so dosegli že v štirih dneh - Presežek bodo vračali NOVO MESTO - Sprva so začetek javne prodaje Krkinih delnic načrtovali prej, zaradi sprememb predpisov pa sojo prestavili na sredo septembra. Za javno prodajo je Krka namenila 72,86 odst. družbenega kapitala ali 2.581.103 delnice; za certifikate je na voljo 1.164.058 delnic in za gotovino 1.417.045 delnic. Izhodiščna prodajna cena delnic za certifikate je 5.418 tolarjev, revalorizirana prodajna cena za gotovino pa 8.310 tolarjev. Končna prodajna cena se bo oblikovala po zaključku javne prodaje. Za javno prodajo Krkinih delnic je pooblaščena Dolenjska banka. Čeprav je bilo za delnice Krke že pred pričetkom javne prodaje veliko zanimanje, je odziv v prvih dneh prodaje presegel vsa pričakovanja. Že v štirih dneh je bila dosežena kvota, ki je na razpolago za certifikate. Trenutno (podat- ki so za ponedeljek, 2. oktobra) je s certifikati vplačanih 150 odst. več delnic od razpisanih. To pomeni, da bo končna prodajna cena delnic za 30 odst. zvišana, presežek vplačil pa bodo sorazmerno vrnili vpisovalcem delnic. Kolikšen del certifikata bodo vpisovalci dobili nazaj, je težko oceniti, saj prodaja FIČKO V RINŽI - Člani potapljaškega društva Ponirek so čistili Rinžo. Kaj vse skriva globina te reke, pa so se prepričali radovedni obiskovalci, ko so potapljači kljub mrzlemu vremenu iz vode potegnili hladilnike, televizorje, radioparate in drugo gospodinjsko opremo. Presenečenje za vse pa je bil glavni "plen ”, to je še kar dobro ohranjen fičko, ki so ga potapljači odkrili v gldbini dveh metrov pri športni telovadnici oziroma bazenu, ki ne dela. Kdo je lastnik vozila, bodo v kratkem lahko povedali kočevski policisti. (Foto: Milan Glavonjič) Inlesove igre z delavci se ©KsardSK še vedno nadaljujejo % CRPOV v Sloveniji. ______________________J J J 'JpSTVO INVALIDOV Prerazporejanje nemočnih delavcev kot pot za odpuščanje ! Novem mestu \vHEL - Delavno društvo in-'tu>v Novem mestu je bilo zelo \len9. kojje izvedelo, da bo Hi Sela predsedstva Zveze H Ui *nva 1 idov Slovenije v t ’ ***■ oktobra, v Novem me- ki so še vedno samo upravljala družbenega kapitala, in fh> ki so v zasebni spodbudi zaznali predvsem hitro bogatenje, br,ašajo, kot da so sami zakon. Slovenija ima evropsko zako-Jjdajo, toda dober zakon še zdaleč ne pomeni reda in pravic, o in te so odvisne predvsem od tistih, ki zakone izvajajo ali iz-“Janje nadzirajo. Erav neverjetno pri nas ni: če se pod pretvezo izprazni prijetje invalidov, da bi se za njihovo mesto zaposlili zdravi; če e kljub tretjemu ugotavljanju presežkov ne upošteva več niti z “kanom predpisani postopek niti kriteriji; nadalje, če napotijo klavce na začasno čakanje “do stečaja" (in ne na delo) in če f kljub preko 1000 dni blokiranemu žiro računu izplačujejo Mavcem zajamčene plače, ob tem pa kupujejo službene avtomobile; če se del plač, dodatkov in gibljivi del izplačuje kar v °onih; če nekdo odloči, koliko opravljenih nadur bo plačanih ' koliko ne, če... Tudi ni neverjetno, da se da privatizirati brez “s,ninjenja pa še poceni (v stečaju in brez skladov). In kako je I da se o vsem tem javno piše, pa se nihče ne zgane, da I e kršitve celo priznajo, vendar se ne ukrepa. j Vtranziciji je vse mogoče, saj cilji opravičujejo skoraj vsa sred- !ll<- Ne boste verjeli, toda zaradi pridobitve poceni sredstev “vkoplačevalcev od države je dovoljeno kršiti tudi delavske vrvice. Da se slučajno ne bi drznili na to opozoriti! Če ste to-ko nespametni, tvegate, da postanete krivi za grehe, na katere fiozarjute. In če se želite pravdati, da dokažete svoje pravice -™°lite, morda jih celo dočakate... IGOR VIZJAK ditev delavcev v 30 km oddaljen dolnjevaški obrat, pri tem pa delavcem niso zagotovili niti prevoza in ne plačila. Šlo je za očitno načrtno zapeljevanje delavcev. V soboto, 23. septembra, sta v večernih urah vse prerazporejene za naslednji dan sklicala predsednik sindikata in inž. Drago Košir, ki jim je zagotovil, da bo prevzel vodstvo obrata. Na sestanku so se dogovorili, da delo v Dolenji vasi sprejmejo do ureditve razmer v Loškem Potoku. Tako je šlo 35 delavcev v Dolenjo vas v obrat Hrast na delovna mesta, kijih niso še nikoli opravljali, del skupine pa so peš napotili v ribniški obrat, čeprav je šlo za starejše delavce in invalide. V Hrastu so jim takoj povedali, bo treba delati podaljšani delovni čas, prejeli pa naj bi 70 do 80 odst. potoške plače. V četrtek so vsi obrati dobili plačo razen potoškega in teh 35 prerazporejenih. Pri tem se je izvedelo, daje Drago Košir odstopil od nameravanega vodenja podjetja, zato so delavci razjarjeni in trdijo, da jih je prav on z obljubami potisnil v tak položaj. Zapisali smo že, da so vodilni na zboru ob prekinitvi dela 20. septembra zatrjevali, da obrat nima denarja za surovine. Takoj po odhodu 35 delavcev so surovine pričele prihajati kot tudi naročila, ki jih zaradi manjkajočih delavcev ne morejo pravočasno izpolniti, hkrati pa odhod na druga mesta napovedujejo še 18 delavcem. A. KOŠMERL Prejšnji teden zagorelo dvakrat - v hišah Uničena vsa oprema KRMELJ, KRŠKO - Kot kažejo policijska poročila, so požari na stanovanjskih hišah zelo pogosti, vzrok pa ponavadi tiči v slabi električni napeljavi. Tako je prejšnji teden zagorelo v Orešju in v Osredku. Do prvega požara je prišlo v soboto nekaj po polnoči v stanovanjski hiši 55-letnega F. F. iz Orešja. Ogenj je v celoti uničil strešno kritino in podstrešne sobe, v katerih je zgorel tudi inventar. Pred prihodom policijske patrulje na kraj požara je gasilcem z Bizeljskega in Kapel ter domačinom uspelo ogenj lokalizirati in pogasiti. Vzrok požara še ni znan, škode pa je za okoli 2 milijona tolarjev. Naslednjega dne ponoči je zagorelo v Osredku pri Krmelju v nenaseljeni hiši 43-letnega P. M., ogenj pa se je razširil še na vikend. Požar je uničil celotno strešje stanovanjske hiše in bivalne prostore, od tam pa seje razširil še na ostrešje vikenda, ki je v celoti zgorelo. Poleg poslopij je zgorelo še razno orodje, deske, 50 kv. metrov ladijskega poda, plastični kadi in drugi predmeti. Vzrok požara je električna napeljava. m VREM E Po prehodni jutrišnji po- ; oblnčitvi bo v soboto in ne- | deljo spet sončno in toplo ■ jesensko vreme. še traja. Hkrati poteka tudi javna prodaja Krkinih delnic za gotovino. Vplačevanje je v skladu s pričako- • Javna prodaja bo zaključena 14. oktobra. Glede na to, da bo znaten del certifikata vrnjen vlagateljem, bo Krka takoj, ko bodo znani okvirni rezultati javne prodaje, preko sredstev javnega obveščanja obvestila vse, ki so certifikat vložili v Krko, kolikšen del certifikata bodo lahko vnovčili za nakup Krkinih delnic. vanji, največji interes pa v Krki pričakujejo v zadnjih dneh. A. B. KREMEN JE PRAZNOVAL DOLENJE MOKRO POLJE -Nogometni klub Kremen iz Dolenjega Mokrega Polja je v nedeljo, 1. oktobra, praznoval 20 let obstoja in ob tej priložnosti v Šentjerneju pripravil turnir, na katerem je nastopilo 12 moštev. Zmagali so Zidaki iz Mihovice nad Kobro iz Pleterij in Camparijem iz Grmovelj. WINDISH DRUGI NA ČEŠKEM NOVO MESTO - Člani novomeškega squash kluba Hrast so uspešno nastopili na odprtem prvenstvu Češke. Pri pionirjih je bil Sebastijan Windish drugi in Borut Pečar tretji, med mladinci do 19. leta pa je bil Klemen Gutman peti. (J. H.) Avtohiša Berus servisno prodajni center Novo mesto <3000 Audi Na zalogi omejena količina vozil POLO od 17.990 DEM in GOLF RABBIT 22.996 DEM POZOR — Vozila Volksvvagen po starih znižanih carinskih stopnjah — Zelo ugodne cene vozil AUDI A4, A6 in A8 — Testna vozila: PASSAT, PASSAT VARIANT, AUDI A4 in AUDI A8. ZELO UGODNO — Rabljena vozila: ŠKODA GLX, JETTA JX, PASSAT GL, KADETT 1,8 IGT, AUDI 100 2,3E Tel.: 068/25-098 in 342-360 zr^vf.o -lit doo NOVO MESTO PRODAJA VOZIL, REZ. DELOV IN SERVIS Podbevškova 4, Novo mesto Tel./Fax: 068/26-077,341-300 DAEWOO 'V • • Pil Z današnjo številko je Dolenjski list, ne da bi povečal prodajno ceno aii podražil oglasni prostor, povečal svoj obseg za šestino in ob tem delno spremenil vsebinsko zasnovo in razpored strani. Po novem bo obseg lista znašal povprečno 28 strani na teden, ki pa bodo iz tehničnih razlogov in zaradi zahtev tiskarne razporejene tako, da si bosta izmenično sledili številki z 32 in 24 stranmi. Obsežnejša številka bo vključevala tudi 8-stransko Prilogo. V povečanem obsegu Dolenjskega lista je uredništvo pridobilo dodaten prostor za nove občine, ki jih list doslej ni pokrival (Velike Lašče, Dobrepolje, Ivančna Gorica, delno Litija), za na novo uvedeno gospodarsko.stran, še eno športno stran ter vei^i obseg dopisniške rubrike oz. pisem bralcev, kar bo Dolenjski list še dodatno obogatilo. Naročnikom in bralcem se priporoča vaš Dolenjski list SLOVESNO OB 700 - LETNICI ŠMIHELSKE FARE - Jubilejno leto šmihelske fare so med drugim proslavili tudi v petek, 29. septembra, ko je bila zvečer v avli KC Janeza Trdine slavnostna akademija z nastopom Novomeškega simfoničnega orkestra z dirigentom Zdravkom Hribarjem. Udeležili so se je tudi slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (na sliki), novomeški prošt Jože Lap, novomeški župan Franci Koncilija in drugi. Ciril Plešec, šmihelski župnik, ki je vodil program, je dal najprej besedo dr. Alojziju Šuštarju, ki je poudaril, da to praznovanje pomeni potrditev kulturnega izročila in vzpodbuda ob ohranjanju naše identitete. Slavnostni govornik Franci Koncilija pa je povedal, da bo slavnostno leto za Novo mesto tudi 1996, ko bomo obeležili 250 let gimnazije, 120 let gasilskega društva, 110 let srednje kmetijske šole Grm, 100 let kandijskega mostu in 50 let glasbene šole Marjana Kozine. (Foto: L. Murn) Odstranjevanje spomenikov Pred leti so novodobni slovenski politiki snemali s sten slike politikov stare dobe in obešali na zidove nove uokvirjene obraze. To se je dogajalo nekako v času, ko so v Novem mestu na muz- ejskem vrtu rdeče pobarvali kip Josipa Broza, v trenutku, do katerega so ruski bagri sesuli že prenekateri Stalinov kip, in hkrati v obdobju, ko je, denimo, spomenik škofu Baragi v Trebnjem imel za seboj že desetletje nemotenega bivanja v mestnem parku. Ljudje niso ravnodušni, vse tako kaže, do človeških podob in dejanj, vklesanih in zabeleženih na najrazličnejše načine na najrazličnejših spomenikih. Častijo spomenike, eni te in drugi druge, zato so lahko tudi nejevoljni in užaljeni, kadar morajo njihovi na smetišče zgodovine. Vprašanje je, kakšni naj bodo spomeniki, kijih postavljajo svojim junakom in idejam. Slovenska polpretekla zgodovina je postavila številne spomenike, tudi tudi orjaške skulpture svojih živih in mrtvih junakov, zdi pa se, da se je take navade navzela od predhodnih dob. Moteče spomenike polpretekle zgodovine naj bi umaknili, potem ko so jih nekaj že. Če tako odstranjevanje bode v oči, pa ni ne prvo ne zadnje v zgodovini, saj se vladarji zmagovalci vsakič radi znesejo ne le nad poraženci, pač pa tudi nad njihovimi simboli. Kaj menite o podiranju spomenikov? Kaj menite o podiranju spomenii . ANTON ZUPET, ravnatelj OŠ Škocjan; “Ni težko zanetiti spore, težko pa je popraviti krivice. Potrebno bi bilo prevrednotiti nekatera obdobja naše zgodovine, seveda na etično moralnih načelih. Ker gre ravno za vprašanje spomenikov, ki so lahko tudi umetniška dela, se moramo spomniti, da se velikost duha vidi v strpnosti. Mislim, da bomo Slovenci živeli v spravi takrat, ko bomo na proslavah skupaj deklamirali pesmi Balantiča in Kajuha.” PETER VENE, svobodni umetnik iz Sevnice: “ Zdi se mi, da se danes najbolj zavzemajo za rušenje spomenikov ravno tisti, ki so poprej najbolj podpirali njihovo postavitev. Zelo me moti tako spreminanie barv oziroma obračanje po vetru. Če bi se v skrajnem primeru kje le odločili za odstranitev spomenikov, bi morali vsaj nekaj iztržiti. Zase lahko rečem, da nisem izobešal zastave s peterkorako zvezdo niti ne zdajšnje z novim grbom.” DARINKA MLAKAR, tajnica upravne enote vTVebnjem: “Rušenje kakršnihkoli spomenikov je po moje nekulturno in človeka nevredno dejanje. Ti spomeniki so pač del naše zgodovine, ki bi jo nekateri radi na vsak način prevrednotili. V tujini se nam bodo (spet) lahko smejali in se verjetno čudili našemu razumevanju demokracije. Zelo moteče bi namreč bilo, če bi zaradi poceni predvolilnih točk stranke tako nabirale točke. MARKO GLAVAČ, v.d. direktor gostinstva in turizma, Hotel Valentin Kočevje: “Spomeniki naj ostanejo. So del zgodovine, te pa ni mogoče izbrisati. Iz spominskih obeležij preteklosti je razviden tudi razvoj miselnosti preteklih generacij. Z rušenjem spomenikov bi pretrgali tradicijo razvoja krajev, miselnosti ljudi, naroda, in, gledano širše, celotnega človeštva. Šeškov dom brez gesel, po katerih je znan in izhajajo iz NOB, ne bi bil več Šeškov dom.” ANDREJA PETELIN, zaposlena v Inlesu Trgovini v Ribnici: “Spomenikov ni potrebno podirati. S kakršnimkoli namenom so že bili postavljeni, so jih postavljali ljudje za ljudi. Z rušenjem spomenikov bi bila čustva nekaterih ljudi preveč prizadeta. V vsaki preteklosti je kdo trpel, vendar maščevanja ne vodijo nikamor. Spomeniki so del zgodovine, te pa ni mogoče spremeniti. Da se ne bi delale nove krivice, naj spomeniki ostane- ANA KAPUŠIN, gostilničarka s Krasinca: “Vsako obdobje ima pač svoje heroje. Mene prav nič ne moti, če stojijo spomeniki v spomin na različne čase, dogodke, ljudi. Saj niso zgodovina le spomeniki, ampak jo i pišejo tudi zgodovinarji. Nima smisla, da bi rušili spomenike la, da bi rušili spomenike, kajti po tej logiki samo bog ve, kako bo, ko bodo prišli na oblast drugi ljudje. Poleg tega svet gleda na nas in naše obnašanje. In kaj si bodo mislili ob takšnem našem početju?” JURE ŠPEHAR, finomehanik iz Gornjih Radencev pri Starem trgu: “Na spomenike bi morali gledati kot na del naše zgodovine, ne pa le s političnega vidika. Ideja o rušenju spomenikov je po mojem mnenju posledica preveč ozkega gledanja: sedaj bodo rušili ene spomenike in postavljali druge, ko se bo oblast zamenjala, bodo rušili danes postavljene in postavljali svoje. To gre lahko v nedogled, v takšnem obnašanju pa se kaže tuai kultura naroda.” MARTIN KODRIČ, strojni inženir iz Mladja pri Podbočju: “Spomeniki morajo biti, vendar moramo pri postavljanju upoštevati celo zgodovino, ne pa preveč poudarjati tiste, ki so postavljeni po vojni. Thdi pred tem je bilo veliko pomembnih ljudi, a so še brez spomenika. Sem proti umikanju spomenikov tistih, ki so bili zaslužni za naš narod, a čas bo pokazal, kdo so to, zato nepremišljeno odstranjevanje spomenikov ni smisel- no. DOLENJSKI LIST Nič več alarma zaradi PCB v Krupi Mag. Svetozar Polič z Inštituta Jožef Stefan pravi, da so letošnje poletne meritve vode in zraka v kanjonu Krupe pokazale, da količine PCB niso več alarmantne _____ SEMIČ - Letos poleti je raziskovalni sodelavec na ljubljanskem Inštitutu Jožefa Stefana mag. Svetozar Polič pričel v kanjonu reke Krupe opravljati meritve vode in zraka. Gre za raziskave, s katerimi želi ugotoviti, kakšno je zaradi onesnaženosti Krupe s polikloriranimi bilenili (PCB) danes stanje v podzemlju in v reki ter kakšne so posledice prenosa PCB v okolje. letnih časih. Kot je povedal mag f • MERITVE V SLOVENIJI NA 58 TOČKAH - Na Zglavnici se je med gosli pojavil tudi trebanjski župan. Na nad 1000 m visoki trigonometrični .točki I reda na Javorniku na Bohorju pa so v slabem vremenu na le peš dostopni točki, nemškega strokovnjaka inž. Langhammerja, ki je poprej že pomagal in dežural tudi na Slavniku, obiskali le nekateri novinarji. (Foto: P. Perc) Slovenija po meri satelitov Mednarodna kampanja za odpravo zamika koordinatnega sistema Raziskave potekajo v okviru projekta z naslovom “Ekološka sanacija onesnaževanja s PCB ogroženega območja” ter s podnaslovom “Poti širjenja izpostavljenosti in ocena ogroženosti s PCB”. Nekateri se ob tem sicer spotikajo, češ zakaj znova brskati po' stvareh, ki so že skoraj pozabljene. A mag. Polič pravi, da je bil prav on tisti, kije zahteval nalogo. Delno zaradi tega, ker je Belokranjec, pa iz znanstvene radovednosti, a tudi zato, ker je bil dolga leta vodja skupine za oceno posegov v okolje SEPO. Zdelo se mu je pomembno, da po meritvah, ki jih je leta 1992 opravil Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, ugotovi, kakšne so danes razmere v Krupi in ob njej. Poleti je bilo odvzetih okrog 30 vzorcev zraka in vode, kmalu pa bodo znani rezultati, ki bodo podlaga za vzpostavitev nadaljnjega V • “Moja naloga je ugotoviti, ali je Krupa vir povečane obremenitve okolja. Toda problem ni le PCB, ampak tudi zaščitna sredsta, ki jih uporabljajo ljudje v vinogradih v zaledju izvira Krupe, saj so v reki tudi visoke koncentracije Ic-teh. Doslej sem namreč ugotovil, da so v določenem času količine PCB v reki povsem sprejemljive, ob narasli vodi pa se celo za stokrat povečajo. Ker pa se PCB prenaša aerogeno, torej po zraku, ga je takrat več tudi v zraku," je dejal mag. Polič ter poudaril, da to velja za kanjon Krupe, medtem ko je v vaseh nad Krupo koncentracija PCB v zraku sto- do tisočkrat manjša. IVOl je poveuui u*»6' dosedanje meritve pokazale' J Krupa še vedno emisijski vir > da so povečane koncentracije op reki in okrog semiške Iskre, a m večvznemirjajoče^^^E merilnega sistema. Na Inštitutu Jožefa Stefana so namreč dobili nove aparature za meritve PCB, s katerimi bodo do konca prihodnjega leta opravili meritve v vseh “TEDEN ZA ŽIVLJENJE” LJUBLJANA - Ta teden, od L do 8. oktobra, v Slo« niji že četrtič zapored poteka Teden za življenje, letos po naslovom “Žena - upanje ta”. Gibanje za življenje želi ® —iDllZ«1' svojim programom pn° . ljudem pozitivno sPoro življenja, zato so tokrat v te tednu v soboto, 30. septe ^ iz Kranja na Brezje, danes, četrtek, 5. oktobra, bo ob 2U- uri v šentviškem Zavodu^ Stanislava okrogla miza temo “Žena-upanje sveta, ZGLAVNICA, BOHOR - Območni geodetski upravi v Novem mestu in Sevnici, ki pokrivata območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja, sta pretekli petek na novinarskih konferencah na Zglavnici pri Trebelnem in na Bohorju predstavili GPS (Global Position System) satelitsko kampanjo Slovenija 95, ki je od 25. septembra do 2. oktobra v okviru mednarodne akcije satelitskih opazovanj v satelitskem navigacijskem sistemu, imenovanem GPS, hkrati potekala v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. S pomočjo okrog 200 slovenskih strokovnjakov geodezije in iz tujine, predvsem pa zvečine v Nemčiji posojene dragocene opreme, vredne okrog 6 milijonov mark, bo tako Slovenija postala ena prvih držav na svetu z zelo natančne satelitsk^metode izmerjeno astro-geodetsko mrežo. To je zelo pomembno za povezavo, doslej zaradi napake pri orientaciji zamaknjenega slovenskega koordinat-skega sistema s svetovnim, za izmero državne meje, določanje tektonskih premikov in za navezavo slovenskih mednarodnih letališč na svetovni in evropski koordinatni sistem. Dr. Šuštar ne bo potoval v R*111 Slabo zdravje edini razlog ■ Cerkveni pogledi na ureditev gmotnih temeljev za delovanje rin1^0 katoliške Cerkve in na sprejem zakonodaje - Program papeževega obiska maja 1996^—- venih finančnih Potr^oris'0' pokrile neposredno, Pr za jnih ministrstev plačane s^u“s(a - LJUBLJANA - Tu so bile glavne teme novinarske konference, ki jo je prejšnji teden pripravil Tiskovni urad Slovenske škofovske konference, da bi predstavil cerkvena stališča o aktualnih, žgočih vprašanjih. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštarje zaradi ugibanj v javnosti pojasnil, da se samo iz zdravstvenih razlogov 17. oktobra letos ne bo udeležil sestanka vseh škofov z območja nekdanje Jugoslavije, ki ga je sklical papež Janez Pavel II. Posvetovanja v Vatikanu se bodo tako udeležili ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, mariborski škof dr. Franc Kramberger in koprski škof Metod Pirih. V imenu cerkvenega dela pod- Verski sklad naj se dopolni z komisije za gospodarstvo, finance dogovorjeno vsoto iz državnega in socialo je Mirko Krašovec predstavil predlog za ureditev odnosa med državo in rimskokatoliško Cerkvijo v Sloveniji o gmotnih temeljih za delovanje Cerkve. Poudaril je, da Cerkev ne bo pristala na to, da bi jo odpravili z levo roko tudi zato, ker izkušnje kažejo, da zaradi svojega neprido-bitvenega poslanstva in večje pripravljenosti zayzetih vernikov izvaja programe na vzgojnem, izobraževalnem, kulturnem in socialnem pedročju ceneje kot država. Zato naj se ji po Krašovčevem mnenju omogočijo gmotni temelji za njeno delovanje. Po zgledu drugih držav so to štirje. Ideal center ni več Rusov proračuna po mednarodni pogodbi. Podlaga za ta sklad naj bi bila poprava krivic. Tako bi se ovrednotile pravice, ki jih je imela Cerkev na temelju Verskega sklada Jožefa drugega, vojna in povojna škoda in v naravi nevrnjeno premoženje. Cerkveni gozdovi in druga večja cerkvena posest naj bi ostali v lasti Cerkve in njenih pravnih oseb (lahko pa država po dogovoru z njim gospodari in daje najemnino) do podpisa mednarodne pogodbe med Svetim sedežem in Slovenijo. Ti vir naj bi prispeval le 15 odstotkov vseh cerkvenih potreb. Drugi vir financiranja naj bi bil prostovoljni versko-kulturni prispevek, ki bi predstavljal okrog 35 odstotkov denarnih potreb Cerkve, uvedli pa naj bi ga leta 1997. Do 2(T odstotkov cerk- ------------------------- • “Odbor za pripravo paP si je obiska maja 1996 v ^"^dcJva,da od letošnjega maja pr priča-bo obisk potekal v sj4*5* . e(1iji' kovanji vernih ljudi v c: poVe' je na novinarski konfer j b« dal dr. Borut K°s,r’. jgofii61 obiskal vse tri sloveitf** kopr. ljubljansko, maribors sre{9-sko. uredvideno pa je ,u.,„ pnilU. sko, predvideno pa je tvenik': nje s slovenskimi zna ,e|avci kulturniki v Ljubija111 . ,„r ter kmeti v Mariboru. ,„di jem papežu bosta PrlP re(jsed' predsednik države ,n .,cerk'e' sednik vlade, sodeloval je f nega odbora z državnim P besedah dr. Koširja o _—.—** ,)ržavnlP nicah, zaporih in drug* ^ 0(jstot ustanovah. Preostali kov bi bilo mogoče p jj^v prostovoljnimi darovi ^retn subvencijami države za ^ programe. Občina je podjetju Russ v Ribnici odpovedala najemno razmerje za prostore bivšega doma JLA RIBNICA - Ribniški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta minuli četrtek sklenili, da še podjetju Russ, d.o.o., odpove najemno razmerje, ki ga je imelo podjetje sklenjenega z občino za prostore bivšega doma JLA - sedanji Ideal center. K odločitvi svetnikov je veliko pripomogel ribniški župan Jože Tanko, ki je zatrjeval, da je prejšnja vladna struktura sklenila za občino škodljivo pogodbo. Svetniki so že na 6. redni seji občinskega sveta sprejeli sklep, da se družbi Russ pošlje v podpis aneks k najemni pogodbi Ideal center. Za podpis aneksa je bil določen 30-dnevni rok, kije potekel 5. avgusta. V tem času družba Russ aneksa ni podpisala, je pa po izteku roka 10. avgusta občini poslala dopis, v katerem je navedla predvideno investicijsko vzdrževanje v naslednjih 10 letih, s čimer bi se Russu omejila odpoved najema do 10 let. Občina je 22. avgusta družbo Russ pozvala, naj odgovori na aneks, kar je ta storila čez teden dni z dopisom, v katerem je navedla, da se strinja z aneksom v tistih členih, ki urejajo vzdrževanje dvorane, za preostali del aneksa pa je predlagala drug aneks, v katerem naj bi zajeli investicijsko vzdrževanje za dobo 10 let. Posebna komisija za urejanje poblematike Ideal centra je 30. av- gusta sklenila, da bo občinskemu svetu predlagala, naj se podjetju Russ odpove najemno razmerje in sproži sodni postopek za odpoved najema. Njihov predlog so svetniki po obširni razpravi, v kateri je župan Jože Tanko tudi s številkami prepričal, da gre za škodljivo pogodbo za občino, sprejeli. MOJCA LESKOVSEK-SVETE ZAHVALA ZA POŽRTVOVALNOST - Lastnik podjetja Russ, Slavko Rus, je po sprejemu odločitve svetnikov, da se mu odpove najemno razmerje za Ideal center, ki je rezultat njegovih zamisli in dela, na vrata sejne sobe nalepil fotokopijo zahvale, ki jo je prejel 'eta 1993 za ‘‘pogum in požrtvovalnost za oživitev Ideal centra ", Ljubljansko pismo Revnih vse več LJUBLJANA - Kot vemo, se nam bodo “zgodile” volitve šele ob koncu prihodnjega leta, vendar se vse stranke s tolikšno ihto pripravljajo nanje, kot da bi bile že jutri. Vse približno vedo, na koliko glasov lahko računajo, saj se z. ugotavljanjem javnega mnenja ukvarja kar nekaj za to usposobljenih agencij, skrbi pa jih kategorija (še) neopredeljenih in tistih, ki v telefonske slušalke odločno odgovarjajo. “Ne bom šel volit!”. Le kaj se jim je tako hudo zamerilo? Večina neopredeljenih je nezadovoljna ali zato, ker nimajo dela, stanovanja, predvsem pa, ker slabo živijo. Revnih ljudi (in/ zato iz protesta “neopredeljenih”) je vsak dan več. Kako jih nagovoriti, da bi postali “naši” - to je zdaj vprašanje! Revščina je stalna sopotnica človeštva in seji doslej še ni uspelo izogniti nojeni, pa najsi bo ekonomsko ali tudi sicer zelo razvita država. In kako je s tem v Sloveniji? Minimalno plačo je kot osnovno merilo za preračunavanje socialnih pomoči in 111 j s0d^' ne uveljavil šele Za ko nem varstvu, ki ga J® ,.r|etov'il leta 1992 sprejela P®‘er ja ]c vlada. Zanj občutno skrčil socialo 1 drgav3 Po tem zakonu nam ^ (»j1 omogoča pomoč ko ejjveU? letom starosti, ki s_čtotLc,v hodki ne dosežejo - -1 _q tolar' minimalne plače (1 Voir] iutfj jev) na mesec, otr kj ne 7..in 15. letom dosežejo 34 odstot dern 1® ’ in otrokom, starim ^ ,l0tk° in otrokom, stan...-- jj,o ne dosežejo (9.030) minimalne P,aral ki ne dosežejo 29 Države danes e itn?’ ne zi\%’v‘s- kako naj odrasla psebTT^ tl]d 15.570 tilarji.koDkorzn , e.... šarica življenjskih^^ y4.h člansko družino s tolarjev. jev. )cJr,ih Ob opisanih ze\°”j,j vsiti^ številkah se samo P c\ove0)l je vprašanje, ali J® aVa? y sploh še socialna^, prav je svojo socid ^to zapisala naačas n po spf dru8eLm.le"“oSocialne??c(:k> memb v sistemu .«|0 inc' stva bo slej ko preJ P mora priti. VINKO IILA”' tn*k Št. 40 (2408),^ Novomeška kronika j . VRNITEV ODPISANIH - Bo-Ils Gabrič, eden zadnjih (trdo-. a) medobčinskih zvezokomu-sekretarjev, se je kot Pl|č feniks dvienil iz nenela cno- ■* skupaj z lokalno krščansko-“emokratsko brlečo zvezdo Judc-m predstavnika ustanovitelja v j'1" Dolenjskega muzeja. O, da PRrIUdi °S,ala! v med temi pa je štiri-j &gr slia kom‘sija arhitektov in tijj bomov za najvišja prizna-I :'P°ve liste, izbrala kmetijo Dovjegažpri Mojstrani, VcJ^Jevo iz Jurke vasi pri No-I kmetijo Marinko, j Goricami pri Vnanjih Gori-^ n*er Grofenikovvv iz Florja-pr' Gornjem Gradu. (J. R.) ^ OBNOVO KNJIŽNICE j Stji °vO MESTO - Na ; ki. "finskega sveta so i Pju^^je*' sklep o sofin tljc °bn°ve in izgradnji 'šltj ^'rana Jarca. S Pobega sklepa, da bo namreč p^eška občina prispevala Pitev>eo za obnovo in dogra-| Vi ,njižnice potrebnega de-I No je kd pogoj- da bo ostalo tj1 V,e° prispevalo Ministrstvo j ^ bRhro. Vsa stvar je ocenje-i jov a okoli 800 milijonov tolar- MM I Z M A Š jHO E CJ M MM Za sedmino dražji novomeški vrtci Podražitev za 14 odst. potrdil občinski svet - Od 5.900 do 18.000 tolarjev na mesec NOVO MESTO - Od 1. septembra so ekonomske cene v vrtcih v novomeški občini višje za 14 odst. S takim povišanjem, ki gaje zahtevala Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto (WO), je na zadnji seji po temeljiti utemeljitvi občinske sekretarke za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve Vasje Fuis soglašal občinski svet. skupnega prihodka. Tako so starši prispevali za oskrbne stroške V prvih petih mesecih letošnjega leta prihodki VVO niso zadoščali za nemoteno poslovanje in so morali iz občinskega proračuna nakazati dodatnih 16,7 milijona tolarjev; z veljavnimi cenami vzgojnovarstvenih storitev pač niso prišli skozi. Tako se je ponavljalo ali kar nadaljevalo stanje iz leta poprej, ko so, kljub temu da so iz občinskega proračuna dobili dodatnih 23 milijonov tolarjev, imeli izgubo. V petih letošnjih mesecih je blizu 70 odst. prihodka predstavljal proračunski denar, plačilo staršev je znašalo nekaj manj kot 32 odst. Vodne vire bo potrebno ustrezno zaščititi S šest-urne seje ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so prejšnji ponedeljek na seji, ki se je končala šele naslednjega dne, potrdili predlog za revalorizacijo komunalnega prispevka za dobra dva odstotka. Sprejeli so odlok o pokopališkem redu, ustanovili 3-člansko komisijo za pregled poslovanja obeh krajevnih skupnosti, podjetja Prag in peskokopa, potrdili komisijo za elementarne nesreče in odbora za okolje in prostor ter potrdili zakon o financiranju strank. Seznanili so se še s sporom med krajevno skupnostjo Orehovica in tamkajšnjim gasilskim društvom, vendar so zavzeli stališče, da reševanje tega spora ni v pristojnosti občine ali sveta. Sprejet je bil tudi odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine* Šentjernej: Zaribjek pri Orehovici, Bikovec pri Vrhpolju, izviri Peteršiljke in Pendirjevke, Markov izvir nad Javorovico, izviri Malega Tisovca nad Javorovico, Drče in Škrluje pri Pleterjah ter vrtine Cerov Log in Kamnišček. Thko so določeni trije varstveni pasovi, ki določajo oziroma prepovedujejo posege v prostor glede na stopnjo varovanja, za kršitelje pa so predvidene denarne kazni od 5.000 do 60.000 tolarjev. Javno podjetje Komunala bo moralo v enem letu izdelati sanacijski program za izvedbo zaščite vodnih virov, lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč pa morajo v določenem roku (od enega do petih let, odvisno od varstvenega pasa) razmere prilagoditi zahtevam. • T. G. povprečno 6.759 tolarjev na otroka, iz občinskega proračuna pa je šlo za vsakega otroka vvrtcih 1.713 tolarjev na mesec za oskrbo in 9.978 za vzgojo. Več kot polovico odhodkov gre na račun bruto osebnih dohodkov, pa je kljub temu povprečna plača v vrtcu zaposlenih v prvitf petih letošnjih mesecih bila za četrtino manjša kot v slovenskem gospodarstvu, in to kljub bistveno višji kvalifikacijski strukturi v vrtcih zaposlenih. Velik strošek so tudi živila, povečali so se stroški za elektriko, zdravila, čistila in zaščitna sredstva, za najemnine, komunalne storitve itd. Poleg tega so cene v novomeških vrtcih med nižjimi v Sloveniji in so na primer cene vzgojnovarstvenih storitev v Murski Soboti višje za 14 odst., v Ljubljani za 26 odst., v Mariboru in na Ptuju za 35, v Kopru za 36 odst. Tako se dogaja celo, da novomeška občina pokriva račune za otroke iz domače občine, ki so v ljubljanskih vrtcih, po višji ceni, kot jo priznava domačim vrtcem. Sedaj je najmanj, kar morajo plačati starši za polno mesečno prisotnost otroka v vrtcu, strošek živil in 10 odst. oskrbnih stroškov. Najvišji znesek pa znaša 60 odst. cene vzgojnovarstvenih storitev. Cene se tako sedaj gibljejo od najnižjih 5.900 do 18.000 tolarjev na mesec. Če je materialni položaj družine zelo slab, pa lahko občinski svet oz. njegova komisija na podlagi mnenja strokovne službe VVO ali Centra za socialno delo zniža ali oprosti plačila prispevka k oskrbnini za otroka iz take družine. . _ A. B. Interdom v Mirni Peci Predstavništvo podjetja za promet z nepremičninami MlRNA PEČ - Od začetka septembra deluje v Mirni Peči predstavništvo Interdoma, ljubljanskega podjetja za promet z nepremičninami. Interdom je prvo podjetje v Sloveniji, kije registrirano samo za promet z nepremičninami in deluje 6 let, v Mirni Peči pa je njegovo prvo predstavništvo zunaj Ljubljane sploh. Njegov dolenjski predstavnik je Stane Galič, ki sije poslovni prostor lepo uredil v svoji hiši na Rogovili 26. “Galič je naš 14. zaposleni,” je povedal direktor sektorja bivalnih enot v Interdomu Gregor Kenda. V bivalnih enotah se ukvarjajo s posredovanjem stanovanj, hiš, vikendov, zemljišč, v drugem sektorju, poslovnih enotah, pa s posredovanjem poslovnih prostorov. “Imamo zaposlenega pravnika, cenilca in druge specialiste za ZUPAN SPREJEL JANEZA MIKLIČA NOVO MESTO - Sredi tedna je novomeški župan Franci Koncilija priredil sprejem za letošnjega državnega prvaka v oranju Janeza Mikliča iz Gorenjih Kamene. Čestitkam so se pridružili še predstavniki ZOTK, Kmetijskk šole Grm, Mercatorja-KZ Krke in drugi. Janez Miklič bo naslednje leto branil barveeSlovenije na državnem prvenstvu traktoristov na Irskem, državno tekmovanje pa bo na posestvu Graben v Novem mestu. naš posel, kajti naredimo vse, od posredovanja do vknjižbe v zemljiško knjigo, in lahko se pohvalim, da pri nas ni napak in spodrsljajev,” pravi Kenda. Lani je Interdom, ki dela največ v Ljubljani in okolici, za druge predele Slovenije pa sodeluje z raznimi agencijami, izpeljal 130 poslovnih dogodkov in imel okoli 4 milijone mark prometa. “Že prvi mesec delaje pokazal, da je zanimanje za posredovanje nepremičnin na Dolenjskem in v Beli krajini, kar je moj delovni okvir, veliko. Za sedaj bi lahko rekel, da sta ponudba in povpraševanje nekako usklajena. Za nakup nepremičnin na Dolenjskem in v Beli krajini se precej zanimajo ljudje iz Ljubljane in Notranjske; zlasti sprašujejo po kmečkih domačijah, tudi ali zlasti po opuščenih, in vikendih oziroma bivalnih zidanicah,” je povedal Galič. Konkurence, pravijo, na začetku ne občutijo, sicer pa so prepričani, da je za vse dovolj dela. A. B. Najemniki obnavljajo grad ZVNKD leto dni v grmskem gradu - V stolpu bo Mušičeva soba - Restavratorski delavnici ■ Načrti NOVO MESTO - Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine se je pred letom dni preselil v grmski grad, kjer imajo v najemu prostore od holdinga IMV. Brž ko so prišli v grad, so se lotili njegove sanacije in po letu dni imajo kaj pokazati. “Najprej smo opravili nujna sanacijska dela v močno zanemarjenem grajskem parku in poskrbeli tudi za sadovnjak,” je povedal direktor zavoda arheolog Danilo Breščak. Na prostoru nekdanje Zrnčeve vrtnarije želijo urediti park, ki bi bil sploh edini v mestu, saj so v Novem mestu do sedaj uspešno pozidali in uničili vse. Z delavci v okviru javnih del so očistili hudo zanemarjeno notranjost grajskega stolpa, v katerem načrtujejo prihodnje leto urediti spominsko-delovno sobo novomeškega rojaka arhitekta akademika Marjana Mušiča; v teh prostorih naj bi bilo shranjeno in na voljo za študij vse Mušičevo gradivo v zvezi z njegovim obsežnim in pomembnim delom pri ureditvi in obnovi Novega mesta. Prav tako z delavci v okviru javnih del so začeli čistiti in urejati prostore v pritličju gradu, kjer bodo uredili restavratorsko delavnico za slikarstvo in arheologijo, ki jo v sodelovanju z Dolenjskim muzejem postavljajo povsem na novo in bo tudi služila za potrebe obeh inštitucij. Razpisane so ponudbe za statično sanacijo grajskega stolpa in obodnih zidov v pritličju ter izdelavo izvedbenega projekta za arheološko delavnico. “Ta vlaganja v obnovo gradu in ureditev delavnice so v programu ministrstva za kulturo in letos je to ministrstvo za investicijska dela v gradu Grm namenilo 15 milijonov tolarjev,” je povedal Breščak. “Naslednje leto pa bo zahtevek za vlaganja v obnovo grmskega gradu in urejanje prostorov za naš zavod precej večji, okoli 50 milijonov tolarjev.” Načrtujejo še odpiranje arkad v pritličju in nadstropju gradu in njihovo zasteklitev ter znižanje nivoja grajskega dvorišča. Slej ko prej se bo treba lotiti tudi grajskih hlevov, ki so izvrsten objekt in bi bili urejeni kot nalašč za depojske prostore. Del teh prostorov bi namenili za hrambo stvari, ki čakajo na restavriranje, med njimi pa so tudi tako veliki kosi, kot so cerkveni oltarji, del pa bi rabil za zbiranje materialne kulture preteklih stoletij, od vzorcev ometov od romanike naprej do starih originalnih mizarskih izdelkov in raznih vrst opek, okenskega in vratnega okovja ipd. Prav te dni so odstranili mrežo in stebričke pri prvem parkirišču od ceste proti gradu, kjer je bilo do pred kratkim parkirišče za avtomobile za carinjenje. Sedaj bo to parkirišče za Revozove delavce, tako da ne bodo več parkirali po grajskem drevoredu. Je pa to parkirišče, ki so ga zelo nasuli in mu zvišali nivo, ravno v osi grad - Mordaxov mavzolej in bo prej ali slej treba tudi to os ponovno vklopiti v grajski kompleks. A. BARTELJ “ŠTAJEREC V LJUBLJANI” NOVO MESTO - Začenja se gledališka sezona 1995/96, prvo predstavo z naslovom Štajerec v Ljubljani pa bo zaigralo Mestno gledališče ljubljansko. Predstava najnovejše komedije Toneta Partljiča bo v Domu kulture, in sicer za abonma A v ponedeljek, 9. oktobra, za abonma B pa v torek, 10. oktobra, obakrat ob 19.30. RAZSTAVA OB 5. OKTOBRU NOVO MESTO - Učenci in učitelji OŠ Šmarjeta vabijo danes, v četrtek, 5. oktobra, ob 10.30 na otvoritev razstave likovnih del otrok in odraslih. Razstava ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev in tednu otroka, je na ogled v avli zavarovalnice Tilia v Novem mestu. MRLIŠKA VEŽICA RAZBURILA DUHOVE ŠENTJERNEJ - Mrliška vežica v Šentjerneju je že marsikateremu občanu povzročila kak siv las, saj gradnji ni in ni videti konca. In če seje zadeva le pričela premikati in so že bili obeti, da z mrliško vežico končno nekaj le bo, so se ti načrti in obljube spet bolj zavili v oblake negotovosti. Za to je poskrbel nekdo, ki so mu “zadišala” macesnova okna. Vseh devet iz skladišča ob vežici je odnesel neznano kam. Mogoče pa seje odločil, da bo sam poskrbel za mrliško vežico, morda bo zgrajena prej kot tista ob pokopališču... Zapostavljeno varčevanje z energijo Novo mesto je pozabilo na energetsko svetovanje - Pred letom dni že zamišljene svetovalne pisarne še danes ni, čeprav svetovanje občanom plača ministrstvo NOVO MESTO - Novo mesto še včdno ni med 18 večjimi slovenskimi kraji, v katerih že delujejo pisarne za energetsko svetovanje, čeprav so se priprave za otvoritev začele že pred letom dni. Tako si občani ne morejo kaj prida pomagati s štirimi usposobljenimi svetovalci, saj leti sedaj delijo nasvete le prijateljem in znancem, s krajšimi nasveti pa se oglašajo tudi v našem časopisu in na Studiu D. ŽUPAN POSLUŠAL UČENCE - V ponedeljek je župan mestne občine Novo rneslo Franci Koncilija v okviru Tedna otroka sprejel predstavnike 6. otroškega parlamenta. Mladi iz prav vseh osnovnih šol novomeške, škocjanske in šentjernejske občine so županu poročali o tem, ali se njihovi sošolci udinjajo alkoholu, drogi, cigaretam in če bi lahko mladi vsemu temu rekli NE. Razgovor je pokazal, da takšna zasvojenost daje le novomeške šolarje, okoliške osnovne šole pa nimajo teh težav. Učenci so povedali, da so mladim v mnogih družinah slab vzgled njihovi starši pa tudi učitelji, saj je ena od predstavnic omenila celo to, da učiteljica prižge cigareto v razredu. Na novomeški šoli Center so v boju proti drogi naredili največ, ko so medse povabili bivšega narkomana, za pogovor o aidsu pa je predstavnik mladih menil, da v šolskem urniku za to vedno zmanjka časa. Šesti otroški parlament je pripravila Zveza prijateljev mladine in zbrala tudi delegacijo, ki bo Dolenjsko zastopala v stavbi pravega parlamenta, kjer se bodo na to temo zbrali mladi iz vse Slovenije. (Foto: J. Pavlin) Dejavnost pisarne, ustrezno usposobljenega svetovalca, pripomočke za njegovo delo in program dela financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvaja pa Zavod za raziskavo materiala in konstrukcije, tako da bi ponujeno priložnost bilo treba le zgrabiti, tako kot počnejo to drugod po Sloveniji. Program dela pisarne se oblikuje v sodelovanju z občino in se prilagodi njenim potrebam, seveda pa mora tudi občina pokazati interes za tako dejavnost. Na območju Kočevskega, Dolenjske, Bele krajine in Posavja delujeta zdaj le dve taki pisarni, in sicer v Brežicah, kjer so jo odprli prvi v Sloveniji, in v Črnomlju. Ker svetovalne pisarne delujejo v popoldanskem času, problemov z zagotavljanjem prostorov ne bi smelo biti. In kaj bi lahko štirje novomeški svetovalci počeli, pa zdaj tega ne morejo? V prvi vrsti bi svetovali občanom, kako lahko zmanjšajo porabo energije in kako znižajo stroške zanjo. Gre za osebne brezplačne nasvete v konkretnih primerih. Občan se najavi, prinese načrte hiše in vgrajenih inštalacij ter račune o plačilu energije in goriva, strokovnjak pa mu svetuje. Poleg tega bi svetovalci sodelovali s šolami, pomagali učiteljem pri pripravi učnih ur o energiji, pripravljali predavanja za občane itd. “Vse to bi lahko počeli, če ne bi v občini Novo mesto in v novonastalih občinah nenadoma povsem pozabili na varčevanje z energijo in načrte za energetsko pisarno,” opozarjajo novomeški energetski svetovalci. B. DUŠIČ GORNIK VELEIZLET S TILIO NOVO MESTO - Ob tednu otroka Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z zavarovalnico Tilia pripravlja že tradicionalni izlet za šolarje po Sloveniji. Sto trideset šolarjev iz vseh osnovnih šol novomeške, škocjanske in šentjernejske občine se bo to soboto brezplačno odpeljalo v ljubljanski živalski vrt, si ogledalo Bled, Brnik in Taborsko jamo. ttt&t IZ MAŠI H O S Čl M ttlhfafe Sv. Jakob skriva uganke Restavratorji sedmič v cerkvi sv. Jakoba, kulturnem spomeniku, ki velja za pravi biser NAKLO - Restavratorski center Slovenije od leta 1988, ko je začel z deli v sv. Jakobu, podružnični cerkvi črnomaljske župnije v Naklem, že sedmo leto restavrira notranjščino, letOs pa je začel tudi zunanjščino cerkve. Restavratorjev ni bilo v cerkvi le lani, ko so na cerkvi obnavljali ostrešje in kritino, na zvoniku pa kritino in omete. Kot je povedal vodja restavratorskih del restavrator-specia-list Marko Butina, ni letošnje delo, ki bo zaključeno konec tega tedna, prineslo nikakršnih revolucionarnih odkritij. Vse pomembnejše znamenitosti cerkve so odkrili že v preteklih letih. Pri tem je predvsem pomembna izredno kvalitetna gotska poslikava na stenah in stropu prezbiterija, kjer so na visoki umetniški ravni upodobljeni prizori iz Kristusovega življenja. Sv. Jakob je bil prvotno gotski, a so ga v baroku predelali. Vendar so se strokovnjaki odločili, da bo prezbiterij ostal v prvotni obliki, da pa bo prostor enoten, bodo baročna okna zazidali. Ladja cerkve bo najverjetneje ostala baročna, saj skoraj ni ostankov gotike. Letos restavratorji na zunanji steni ladje odkrivajo dekorativno poslikavo: naslikane ogel-nike na vogalih ali šivane vogale, poslikavo okrog oken in križe. Vso to poslikavo bodo očistili, utrdili in obšili, da bodo zidarji lahko odstranili nepo-slikan omet in stene na novo ometali z apnenim ometom. V notranjščini nadaljujejo z retuši-ranjem draperije v prezbiteriju. V ladji pa odpirajo poslikavo, kolikor se je je še ohranilo, ter prav tako kot na zunanjščini pripravljajo stene za zidarska dela. V ladji so odkrili zanimiv križ, ki, vsaj kolikor je do sedaj vidno, kaže, da gre za malteški križ. Ob njem je napis, ki je še uganka. Odkrili so tudi plapolajočo zastavo. Kdaj bodo v cerkvi sv. Jakoba, ki zaradi kvalitetne poslikave velja za pravi kulturni biser, zaključena zidarska in restavratorska dela, je težko reči. Pri tem bo najbolj odločilen denar. Gotovo pa bi bilo prav, da bi cerkev, ki jo je Valvasor prvič omejiil leta 1689, restavratorji pa so odkrili v omet vtisnjeno letnico 1490, lahko kmalu sprejela obiskovalce. M. B.-J. Pretirana cena urejanja zidanic Metliški svetniki o treh projektih CRPOV - Največ pripomb je letelo na projekt vinske ________________ceste, ki bi morala zajeti vso občino, in ne le Vidošiče METLIKA - Metliška občina seje na javni razpis ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za financiranje izvedbe razvojnih projektov CRPOV odzvala s tremi projekti. Gre za ureditev steljnikov ob cesti Metlika-Drašiči pri Vinomeru, za uvedbo gospodinjsko-kmetijskega izobraževanja na Vinomeru ter za vinsko cesto Vidošiči. O projektih so pretekli teden razpravljali metliški svetniki. Na ureditev 35 hektarov steljnikov, tako značilnih za Belo krajino, niso imeli pripomb, saj bi s tem ohranili tudi kulturno krajino. Niso pa bili prepričani, da bo uspela zamisel o gospodinjsko-kme-tijskem izobraževanju na Vinomeru. Slavka Dragovana je zani- OKROGLE MIZE O RAZVOJU ČRNOMELJ ■ V okviru razvojnega projekta Revit bodo v črnomaljski občini pripravili štiri okrogle mize. V torek, 10. oktobra, bo ob 13. uri v sejni sobi občine Črnomelj tekla beseda o industriji in malem gospodarstvu. V četrtek, 12. oktobra, bo ob 12. uri prav tam okrogla miza o kmetijstvu, turizmu in varstvu okolja, naslednji dan pa ob 10. uri v hotelu Lahinja o kulturni dediščini. V torek, 17. oktobra, bo ob 10. uri v občinski sejni sobi še okrogla miza o parkih, medtem ko bo v petek, 20. oktobra, ob 10. uri v gostišču Pezdirc v Semiču strateškorazvojna konfe-’ renca, na kateri bodo predstavili sklepe in zaključke okroglih miz. POSVET SEMIČ - Demokratična stranka upokojencev Slovenije iz občin Semič in Črnomelj organizira posvet ooupokojenski problematiki v nedeljo, 8. oktobra, ob 9.30 t hotelu Smuk v Semiču. Na posvetu bosta sodelovala poslanec Državnega zbora Ivan Sisinger in predsednik DeSUS Jože Globačnik. Brezposelnost, kaj je to? V Starem trgu skoraj ne poznajo brezposelnosti - V obratih __________Uniorja in Kometa zaposlenih 120 ljudi STARI TRG OB KOLPI - V obratu Uniorja iz Zreč v Starem trgu ob Kolpi se je od takrat, ko so v letu 1992 preživljali večmesečno krizo, proizvodnja ne le ustalila, LITERARNI VEČER V ČRNOMLJU ČRNOMELJ r ZKO Črnomelj Zik in Ljudska knjižnica iz Črnomlja bosta pripravila v petek, 6. oktobra, ob i9. uri v tamkajšnji knjižnici literarni večer. Predstavili bodo tri knjige, avtorice Mete Štandohar Spomini poljanske babice in Spomini nekdanjosti ter Marije Wolf Moja dolina. ampak zadnje čase skokovito raste. Tako so lani povečali proizvodnjo za 40 odst. v primerjavi z letom poprej, v letošnjih osmih mesecih pa je bila proizvodnja večja za 34 odst. glede na isto obdobje lani. V Starem trgu povečujejo proizvodnjo na račun večjega števila za-poslenih, boljše izkoriščenosti delovnega časa in izboljšav v proizvodnji. Seveda se zelo povečuje tudi povpraševanje po njihovih izdelkih. Gre za vodnoinštalater-sko orodje, med katerim prevladujejo cevne in univerzalne klešče ter škarje za ščipanje betonskega železa. Ker pa prodajejo v glavnem le na tujem trgu, jim ni prizaneseno z različnimi udarci. Po besedah vodje starotrškega obrata Petra Madroniča so letos in lani zaradi padca vrednosti lire doživeli velik udarec na italijanskem trgu, na katerega prodajo približno polovico proizvodnje. “Nasploh je velik pritisk na cene, ker je velika konkurenca z Daljnjega Vzhoda. Sicer pa je naš cilj nemško tržišče, ki je najbolj stabilno, a po drugi strani zaradi cen, kvalitete in konkurence najbolj težko dostopno,” pravi Madronič ter poudari, da sta zanje najpomembnejša kakovost in točnost dobav. Kar pa se tiče kakovosti, je potrditev že velik izvoz, poleg tega pa je Unior-orod-je, v okviru katerega posluje staro-trški obrat, junija lani dobil certifikat ISO 9001. M. B.-J. Kdo pa bo zavaroval krajane? Prebivalci vasi ob Krupi so prepričani, da so že doslej dovolj skrbeli za naravno in kulturno ________dediščino, zato zaščita z odlokom ni potrebna - Priprave na agromelioracijo STRANSKA VAS - V Stranski vasi pri Semiču je bil pretekli teden zbor krajanov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki selniške občine, novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in še kdo. Beseda je tekla o osnutku odloka o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost ter prazgodovinskega naselja Moverna vas, Judovske hiše, podružnične cerkve Žalostne Matere boye v Kloštru in razvalin gradu Krupa za kulturne spomenike. kdo, ki bo zaščitil nje. In zakaj ni v letih 1983 in 1984, ko so krajani zaradi PCB v Krupi hodili od Pon-cija do Pilata, prišel Zavod za var- Janez Malnarič, predsednik vaške skupnosti vasi Stranska vas, Moverna vas, Praprot in Krupa, je že v začetku razprave prebral sklep skupnosti, naj zaščitijo le tisti del, ki ga bo tisti, kije zainteresiran, odkupil v skladu z dogovorom z lastnikom. Poudaril je, da se je na njihovem območju skozi stoletja ohranila vsa naravna in kulturna dediščina, četudi ni bila zaščitena in čeprav so ves čas tam živeli ljudje. Po njegovem ni danes okolje nič bolj obremenjeno kot nekdaj. Zato je krajane zanimalo, zakaj bi ščitili dediščino pred njimi samimi, ko pa doslej niso naredili nič narobe in na črno. Danilo Breščak, direktor novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je pojasnil, daje po veljavni zakonoda- ji vsak zavezan varovati naravno in kulturno dediščino. Ne glede na to, ali je zavarovano ali ne, morajo na območju, ki je zanimivo za arheologijo, izpeljati zavarovalne raziskave. To na primer pomeni, da mora biti v Moverni vasi, kjer je v slovenskem merilu pomembno najdbišče iz bakrene dobe, pri izkopu za vsako gradnjo zraven arheolog. * Krajani so na sestanku dobili tudi informacijo o agromelioraciji, ki bo zajela 243 hektarjev površin od Vinjega Vrha, Moverne vasi in Stranske vasi. Vendar pa bodo površine, ki so na občutljivejšem področju, torej okrog Moverne vasi, pred delom na terenu natančneje obdelali. Med drugim bo vsak lastnik povedal, kje je kamenje, za katero želi, da ga odstranijo. Scmiški župan Janko Bukovec pa je poskušal prepričati krajane, naj dajo pristanek za zaščito, tem, je zatrjeval, da država ne bo dala denarja za nič, kar ni zaščiteno. A krajani se niso dali prepričati, saj so v odloku prebrali, da za tisto, kar je zaščiteno z občinskim odlokom, prevzame obveznosti občina. Zanimalo jih je tudi, ali se bo našel stvo naravne in kulturne dediščine in pristavil lončka v dobro krajanov? Poudarili so, da se lahko začnejo pogovarjati naprej, ko bo mag. Polič končal raziskovalno nalogo (o tem pišemo na drugem mestu), ter razpravo zaključili z besedami, naj jih ne posiljujejo z nečim, česar ne želijo. M. BEZEK-JAKŠE malo, ali so pripravljalci projekta analizirali razmere na kmetijsko-gospodinjskih šolah, ki še komaj životarijo. Po njegovem bo imela šola veliko težav s pridobitvijo učencev. Vendar je župan Branko Matkovič pojasnil, da ne bi šlo za klasično šolo, pač pa za občasno seminarsko izobraževanje, ki bi pripomoglo k celoviti ponudbi turistične dejavnosti, urejenosti PESTRO OB TEDNU OTROKA METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika, tukajšnja ljudska knjižnica in vrtec ter metliška in podzemeljska osnovna šola so ob tednu otroka pripravili vrsto dejavnosti, ki bodo potekale ves oktober in november. Ta teden poteka v ljudski knjižnici knjižna uganka, ki se bo zaključila jutri z žrebanjem. Hkrati je v knjižnici razstava “Moje najljubše knjige”. V vrtcu so v torek pripravili lutkovno igrico in interesne delavnice, medtem ko so bile v knjižnici na voljo video predstave, jutri pa bodo šolarji sodelovali na ekstemporu mladih belokranjskih likovnikov v Dragatušu. Od 19. do 24. oktobra bo v metliškem kinu otrokom na ogled film “Casper”, 27. obtobra pa bo v ljudski knjižnici literarni večer z Marinko Fritz-Kunc, avtorico knjige o drogah “Borbo-leta”. V osnovnih šolah se bodo pogovarjali in pripravljali na občinski in republiški otroški parlament na temo “Da bi znal reči: “Ne, hvala!” drogam, alkoholu, cigaretam in vsem nestrpnostim.” V knjižničnih izposojevališčih na Radoviči in Suhorju bodo ure pravljic, v osnovnih šolah in vrtcu ne bodo pozabili na obnašanje otrok v prometu, skoraj dva meseca dolg “teden” otroka pa bodo v Metliki zaključili 24. novembra z dobrodelnim koncertom za nadstrešek na šolski avtobusni postaji. Letošnje grozdje je povprečne kakovosti IVetjino manj kot lani METLIKA - V tukajšnji vinski kleti so začeli z odkupom grozdja 21. septembra, in sicer z ranimi sortami, kot so portugalka, game in šentlovrenka. Odkupili sojih 60 ton, medtem ko so vinogradniki pripeljali za 13 ton kvalitetnejših belih sort, torej šardoneja, muškata in sivega pinota. Največji odkup so imeli v kleti minuli konec tedna, ko so pospravili dobrih 80 ton kraljevine in mešanega belega grozdja. Včeraj so v kleti začeli z odkupom modre frankinje, naslednji teden bo na vrsti laški rizling, sledila pa mu bo še žametna črnina. Predvidevajo, da bodo z odkupom končali 20. oktobra. Kot je povedal vodja vinske kleti Tone Perdirc, so doslej vinogradniki pripeljali v klet za 30 do 35 odst. manj grozdja kot lani. Drži sicer, da so trte letos obrodile nekoliko slabše kot lani, prav tako pa ne gre zanemariti, da so se mnogi vinogradniki odločili, da bodo predelali doma več grozdja kot doslej, ali pa so si sami našli kupce za grozdje. Kvaliteta letošnjega grozdja pa je glede na letošnje slabo vreme med cvetenjem, točo ter deževno poletje in jesen, po Pezdirčevih besedah solidna. Gre za povprečno kvaliteto zadnjih desetih let, medtem ko sta Sardone in sivi pinot dosegla zelo visoko kakovost. Seveda je kakovost letošnjega pridelka slabša kot lani, ko je bila zares izjemno dobra letina. M. B.-J. Največ pripomb so imeli svetniki na projekt vinske ceste. Moti jih, ker projekt zajema le vinsko cesto Drašiči-Vidošiči in ne celotne trase v metliški občini. Menili so, da bi morali v projekt enakovredno vključiti vse, ki so za to zainteresirani in imajo različno ponudbo, ne pa dajati prednosti le enemu. Presenečeni so bili tudi nad investicijsko vrednostjo projekta, saj naj bi kvadratni meter ureditve zidanic veljal 255.000 do 385.000 tolarjev, s takšnimi številkami pa bi se v Ljubljani le osmešili. Župan, kije predlagatelj projekta, je priznal, da številk ni preverjal, ker se je zanesel na strokovnost nekoga drugega. Sicer pa, je pojasnil, gre šele za začetek razvoja vinske ceste, zato projekta ne gre razširjati. Svetniki se s tem niso strinjali ter so zahtevali, da pošljejo na ministrstvo celovite podatke o ponudbi ob vinskih cestah po vsej občini. M. BEZEK-JAKŠE 70-LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA ČRNOMELJ - 70-letnica PD Črnomelj je šla neopazno mimo nas, nanjo so se spomnili le redki planinci. Ustanovni občni zbor prvega belokranjskega planinskega društva je bil 20. septembra 9925 na Planini pod Mirno goro. Na zboru so se dogovorili o gradnji planinskega doma na Mirni gori in poudarili pomembnost turističnega in naravovarstvenega delovanja za Belo krajino. Prebivalci Bele krajine in drugih predelov Slovenije ter celo iz Hrvaške so s svojimi prispevki zgradili prvi planinski dom, ki so ga odprli poleti 1929. Med drugo svetovno vojjo so dom in cerkev italijanski okupatorji požgali. Belokranjci so dom obnovili že 1953. leta. Ob 70-letnici društva bodo ponatisnili knjižico “Iz torbice belokranjskih palčkov”, s prodajo katere so zbrali denar za gradnjo prvega doma. V spomin na 70-letnico bo društvo v oktobru organiziralo srečanje planincev na Mirni gori. J. D. EKSTEMPORE MLADIH LIKOVNIKOV DRAGATUŠ - Občinska zveza prijateljev mladine Črnomelj bo pod pokroviteljstvom Zavoda za izobraževanje in kulturo v petek, 6. oktobra, pripravila 14. ekstem-pore mladih likovnikov Bele krajine na temo “Krajinski park... sreča je biti z naravo, jo gledati, z njo govoriti in z njo ustvarjati”. Slikanje bo potekalo v okviru tedna otroka in v letu varstva narave, mladi likovniki iz vse Bele krajine pa bodo ustvarjali v krajinskem parku Lahinja v okolici Dragatuša, ob izviru Lahinje, v Pustem Gradcu in ob graščini Breznik. V SEMIČU 9. SLIKARSKO SREČANJE SEMIČ - Semiška občina bo letos pripravila že deveto slikarsko srečanje, ki bo trajalo od 9. do 13. oktobra. Na njem bodo sodelovali Jože Tisnikar, Apolonio Zvest, Marjan Skumavc, Vojko Pogačar, Janez Knez, Samo Pajk, Rado Jerič, Wang Huiqin, Pier Cone-stab, Nikolaj Beer, Aco Lebarič in Alenka Mušič. Umetniki bodo ustvarjali od ponedeljka do četrtka, v petek, 13. oktobra, pa bo ob 19. uri v hotelu Smuk otvoritev pregledne razstave umetniških del. Sprehod po MetjjjjTl DECEMBER JE SICER $E DALEČ, a hkrati tudi zelo blizu, če je treba do takrat kajjnarediti. Pisec teh vrstic imi v mislih pred-novoletno okrasitev Metlike, o kateri “odgovorni” govorijo ževec let, naredijo pa bore malo. Sporn-nimo se lanskega decembra: meški naj bi vžigale iskrice v otroškin domov, vasi in krajine. Poleg splošne izobrazbe za dom in kmetijo bi ponudili slušateljem še posebna kmetijska strokovna znanja. rvi linj i/i V6l^uiv uniivv - očeh, skoraj ni bilo, redke smrečice so nosile na svojih vejan skromne okraske, celo 'z'’°tDC sKiomne OKrasne, trgovin se niso ponašale z božičnim ali novoletnim bliščem, ra se žilo treba samo odpeljati e Gorjance ali v Novo mesto m ogledati, kako se reči strežee V VSESLOVENSKEM TEDj NU ŠPORTA v metliški občim m bilo videti posebnega Športneg vrveža, ilo je tako kot skozi leto: poprečno ali še slabše. M liški športni delavci niso ignorirali ministrstva, ki je tak teden r pisalo, ne, samo cvenka nimajo- ŽE PRED LETI JE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Metlika kupilm komplet tambu za potrece gradaškega kulturn S društva. Ker igranja na kiip‘Je . glasbila ni bilo velikokrat sh : giasDtta m ono vciikom— ■ obstaja upanje, da so inštrumem ousiaja upanje, uu r ■„ še vvuporabnem stanju. Najved neje so tudi skrbno shranjeni kkkšnem podstrešju ah v_ka ne preveč vlaani kleti. Cc je j ./ bi kazalo spihati z njih prahmJ". dati v uporabo tistim, ki bi . brcnkalm, pa razen dobre vč nimmjo nič drugega. KonkreuM to mladina v Osnovni šoli zemelj. Črnomaljskijrob^] PREKMUREC IN PR^U' rreloKi predstavil *»•*"*' ministra dr. Jožeta Osterca retarja Ivana Obala, dejal, .. prišla med Belokranjce dva n . murca. A minister jev začude J. Starešiniča zavpil, da to n y Starešinič sc je hitro znaš . opravičilo dejal, da je to, jza ministra iz Prlekije poirnen bj Prekmurca približno fa^P’^njec. rekel Belokranjcu, daje vo ) In minister je dejal, dase,l rjg. primeru sprijazni, da ga io” s Prekmurcem. c-tciia DOBRODELNOST-SeMj gostincev pri črnomaijsK, «. zbornici si je zaželela Tonija ,a periča za vodenje novote . |e plesa, ki so ga imeli gos,‘ seITri-davnega 7. januarja letos . škem hotelu Smuk. Tbda devet mesecev po pleslL, ,oSeje honorarja za svoje delo. za odločil, da honorar poda fg. maljskim gostincem, savrjzase zume, da nimajo denarja, k. ,vU. še kako pozna prav v gosnrva ne Sicer pa to ni njegova ne P zadnja dobrodelna gesta- g. PARKIRANJE - Da,iM0buP' ----liuObUl metne razmere v Crnormj 6 ne, ve vsak. Kakšne so^ jgfitu parkiranjem, pa ne ostan v tel" nikomur, ki se želi ustav ^toje mestu vsaj za nekaj minut- .-joji bila voznica, ki je imela P. v ub' teden nekajminutni opra .g, go ci Pod lipo, toliko bolj ves' kZs je tam našla prazen ptos 0rese' svoj avto. A kako je b‘,a Knašla nečena, ko se je vrnila in B je povsem ,zaPar^r.alC8poizve^ hodila od hiše do nisc r 0\c% vat, čigavi so avtomobil', J sj je zmerjanja slišala tudi, » ,l&seo' sploh drznila parkirati snnr*' nem parkirišču. Tb je °Ll načefl°’ ni greh,četudi ni nikjero*”rjS£c-da gre za zasebno Pa‘ sajjiJe Pomagal ni nob univ wuv/tv *.«»-— j. Jflp^ |l^ v odloku nič dobrega* ■‘ 6jc: £ vse črno. Odgovor je bi ,.ravHe Zavodom za varstvo n kulturne dediščine ima (^e n ... „ ..hnnvo C6‘ nfe S s s s s h K j t?. ■! š N teklo še veliko Krupe, e(ja)• * najbrž tudi bolj čista k°\ .jC tti htt Hrvmr/sl 7il Spr J predvsem kako je bi jasO ,u.j<; publiciran izvir Krupe, ,0 V°\J0-sti iz vse Slovenije d . fe< • odloka. & s s c* sti iz vse Slovenije e „ p- j množično iskali izvlf Vratki ^gb vih, ki živijo ob tej ^ :zvira' ' nrihližrm LilomCtCl s ona edina rcsiiev /.« * . začnejo obnašati tr/: n f6^ zirajo naj vodenje do iz a* b s IX Jtoobne iz Kočevja poskusni zajčki - v ko- a m bolclu Valentin bodo že v atkem v sklopu recepcije us-"ovHj turistično agencijo. Ob tem ,‘itnste pa tudi za domačine Popravljaj0 novost tudi I..VH kulinarične ponudb ‘poskusni zajčki” n» >cm [““rocju so bili novinarji po za-tiskovni konferenci ob na po-e. Ne-na tem fT '■ folijskega gospodarstva ?vje minuli petek. Kljub raz- ^ Okll^nm “ rw\lr ii vu I m v” Sr'2 v1V' novc8a prospekta Mcr- , okusom “pokuševalcev” m™ kulinaričnih specialitet ho-Cerp 'n so dali hotelu in Sonji Pod !v samos,°jni svetovalki za u r.?Slc hotelirstva in turizma iz h” jhora, ki Valentinu tudi s ku-jjni. ,mi recePt> pomaga pri uvajaj11 novosti, vedeti, da so na pravi NP»AaR,!LO prihodnjim GE- .AM - Lovska družina Ittni goraie lanskoletni jubilej, 40-»' 'f0 obstoju, proslavila letos. Za L ,avitcv slovesnosti na letošnje J(InižTSC v želji, da bi jo Nom» °TPr.'>Cm n0VCČa lovS^‘ (tn ™a- lo jim je tudi uspelo, j °m!e ni v celoti dokončan, domi • avn* svečanosti ob odprtju itStčln,Proslavitvi jubileja družine iW.a;rcSlna Franci Korclc dejal, da ii J JroHajo prihajajočim generac-, k°t vzpodbudo za nadaljnje dcl°- Lepo darilo, če se ve, t°raj asaje lovska družina Mala loličakala na postavitev doma in truda je vanj vložila. 0BČ4AI SPRAŠUJE, ^dved ODGOVARJA meniš o parlamentarni yrav ‘0 uvedbi pouka o verstvih pouku v šole? ittkJ Polanci obvezno pred Sei° skupaj naglas zmoliti en del rožnega venca. jjjjjjjški zobotrebci ] ^imenovanje ulic - ltrifi i r za Preimenovanje neka-ijJ•* v ribniški občini vse do fitvj Se niso uresničene. Uresni-^ile to tud' n‘so **ič bliže, kot so CPred leti, ko se je s preime-ubadala še stara oblet. ktruktura. Izjema je morda liidi° Veljka Vlahoviča, kjer pa za katero so se odločili S a>ei Trga Veljka Vlahoviča, uporabiti kot novo ime, -C' že obstaja ulica s tem iod», .’ >n ker poleg že znanih ,,seli b predlogov, da bi se ll» Preimenovalo v Knafljev iw.iLNovi tre. občinski svet ovi trg, občinski svet možnost dajanja novih H fefča 'Hiie0gOv> se utegne’razplet ce-*adeve okoli prcii ^etponn ' ’ ' ‘ flnost. vptj^P®* Pomakniti 'nekoliko dlje t?nClNA'lN UPRAVA - Če-^dai *a*i0 hudo kot drugod pa ^tiw e tud'v Ribnici že prihaja ^Un°R*as'i med sedanjo občin-t|lOt0pravo in republiško upravno Sl C Razlog je v razdelitvi delov-Sjjjttstorov v Ribnici, kjer je «1, hekdanja občinska uprava !«v0jP?lag° dve stavbi, so se do-°b{jn ‘h.i da bo prostore v novi ^šst ‘ stavht zadržala občina, 'Oni (.h/1 Pa naj bi pripadla up-'Vta uamen so iz stare ,r|irok 'k86''!' društva, dogovor-Jojjkzapreselitev dela upravne ^teSraZnJenf Prostore Pa j.c i\lc ' težav namreč pri-Va» :LPpravna enota želi, da se VjZnLi° tudi prostori, ki jih SJJJSmsbena šola. Občina tega Seo ° ne more zagotoviti. Ra-HiKu pa °bčinarji menijo, da to dobro zaradi same glas-V°le pa tudi, da glede na tre-Si n.P°trebe upravne enote to nujno potrebno. Struški klinčki ,'t^UEVNE SKUPNOSTI NI | jej i„ bniočje Strug ima 10 vasi. F5iL ?°dilo k občini Kočevje, jVjKa h občini Dobrepolje. Vse imele prej eno KS, zdaj \ lVsak vas svojo vaško skup-NjcRožanci še vedno urejajo VPfavne zadeve v Kočevju 'H^ni enoti), Dobrepoljci pa -Ij^sVsKIH LET - Prosto-je(]i Sasilsko društvo Struge je Ntk,'kitn praznovalo 70-letni-,%j|8 °ja. Ob tej priložnosti je '■had n.ovo motorno črpalko s KL®jočo opremo. Zanjo so JPJa struska gospodinjstva, kJobrepolje in ministrstvo ,V0>bo. lCUOVOD BREZ VODE -S k) ?° dobile vodovod pred 20 so delali sami, nekaj pa i hi b i B dei°vne brigade. Delo SL"0 opravljeno dovolj kako-?He’5ato je veliko okvar, ki pa \ridprav,ia uihče, saj pri Hy-tN -V Ko^cviu pravijo, da vo-[L1 v°č njihov, ker je zdaj v JtLPobrepolje, in da so ga že \l' n°vemu upravljalcu. Ko- g!10 podjetje Grosuplje pa a Vodovoda še ni prevzelo, a>« ne vzdržuje. \ Z NAŠIH O 3 C I N mi Dogovor o načinu dela v prihodnje Zaplet povzročila poprava predlogov odbora za komunalne zadeve RIBNICA - V kolikšni meri lahko statutarna komisija popravi tisto, kar so predhodno obravnavali pristojni odbori, je bila tema, ki je bila na zadnji seji ribniškega občinskega sveta minuli četrtek deležna obširne razprave. Z razjasnitvijo nekaterih dilem so se dogovorili tudi za način dela v prihodnje. Dogovor je narekoval zaplet, do katerega je prišlo pri obravnavi osnutka pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov. Svetnikom je bil pravilnik predložen v obliki, kot jo je pripravila statutarna komisija po pregledu osnutka, ki ga je pripravil odbor za komunalne zadeve. Do zapleta je prišlo, ker je komisija v osnutek vnesla toliko popravkov, da ga odbor ni hotel več sprejeti “za svojega”. Svetniki so menili, da bi bilo prav, ko bi dobili obe različici osnutka pravilnika, in da naj bi v bodoče v podobnih primerih tako tudi bilo. Osnutek pravilnika so sicer sprejeli, vendar s pripombo, naj ga odbor in komisija še enkrat obravnavata in za sejo sveta v oktobru pripravita predlog pravilnika, v katerem bodo upoštevane pripombe odbora. Ob tem so svetniki sklenili, da bo odbor za komunalne zadeve sodeloval pri pripravi pravilnika do njegovega sprejema, potem pa ga bo prevzel odbor za gospodarstvo, ki je sedaj že oblikovan, saj so najemnine eden od izvirnih prihodkov občine in s tem gospodarska, in ne komunalna zadeva. M. L.-S. Kočevski praznik Obilo športa in kulture KOČEVJE - Ob letošnjem prazniku občine Kočevje 3. oktobru se je v času od minule srede, 27. septembra, do danes, zvrstila cela vrsta športnih in kulturnih prireditev. Zadnja iz niza skupno 12. prireditev v počastitev praznika bo v četrtek, 12. oktobra, ko bo ob 18. uri v Šeškovem domu otvoritev razstave in koncert pevske skupine nonet Rog iz Željn, ki letos praznuje 27-letnico delovanja. Osrednja praznična prireditev je bila v nedeljo, 1. oktobra, ob 18. uri v dvorani Šeškovega doma. V kulturne programu sta nastopila moški pevski zbor Valentin Vodnik iz pobratene občine Dolina pri Trstu in MPZ Svoboda iz Kočevja. V svečanem delu prireditve je pristnim spregovoril kočevski župan Janko Veber. Poleg krajše počastitve spomina na dogodke v dneh od 1. do 3. oktobra 1943, ko je v isti dvorani, v kateri so se zbrali letošnji udeleženci osrednje občinske slovesnosti, potekal zbor odposlancev slovenskega naroda, seje Veber dotaknil tudi sedanjih težav, pridobitev in bodočih načrtov kočevske občine. Ob tej priložnosti so Branku Živanoviču podelili zlati znak civilne zaščite. Prejel ga je za zasluge pri uničevanju eksplozivnih teles med 10-dnevno vojno in po njej. M. L.-S. Na udaru občina in ceste Prenavljajo občinsko stavbo in več cest - Stavba občine urejena že do 1. novemebra DOBREPOLJE - Občina Dobrepolje šteje 27 vasi in ima okoli 3500 prebivalcev, je povedal tajnik občine Anton Rus in dodal, da trenutno v občini prenavljajo ceste in občinsko upravno stavbo.Sedež občinske uprave je v nekdanji šoli, ki je bila izpraznjena pred 15 leti, nato nekoliko obnovljena, zdaj pa jo temeljiteje prenavljajo, kar bo veljalo blizu 13 milijonov tolarjev, dela pa bodo končana do 1. novembra. Tako bo v prvem nadstropju 5 pisarn za potrebe občinske uprave, soba za arhiv in večja soba za sestanke. V pritličju, kjer imata prostore tudi pošta in Telekom in zdaj začasno tudi občina, pa bo še pisarna matičnega urada Upravne enote Grosuplje, izpostava Dobrepolje, kjer bodo uradne ure ob torkih in četrtkih (Stružanci morajo po matičnih opravkih še vedno v Kočevje). Kasneje nameravajo na sedanjem podstrešju urediti še prostore za potrebe društev in strank. Te dni v glavnem že dokončujejo urejanje večih odsekov cest. Pred asfaltiranjem je odsek Zdenska vas-Hočevje v dolžini 2170 m. V Strugah prenavljajo cesto od Cerkve do Podtabora. Na cesti od Predstrug proti Vodicam je potrebno opraviti še 1800 m zemeljskih del, na 900 metrih te ceste pa bodo te dni položili asfalt. Preplastili so že 1 km ceste v Zagorici, urediti pa je treba še 270 m krajevnih poti. Tudi makadamska cesta od Strug v smeri Kočevja oz.Male gore je iz struške smeri že temeljito prenovljena, zdaj pa potekajo dela že blizu odcepa proti Polomu, pri Vrbovcu in- proti Mali Gori, se pravi proti meji s kočevsko občino. Anton Rus, tajnik občine Dobrepolje Kočevarji zahtevajo premoženje Avnojsko nepriznavanje Emone je podlaga za zahtevke • Odločilo bo vrhovno sodišče KOČEVJE - V kočevski občini imujo med zahtevki za denacionalizacijo tudi zahtevke nekdanjih kočevskih Nemcev optantov, ki so se iz Kočevja izselili že med vojno. Vrnitev premoženja zahtevajo na podlagi dokumentov o zaplembi, čeprav so svoje premoženje v resnici že med vojno prodali italijanski delniški družbi Emona. Razlog za sedanje zaplete z zahtevki Kočevarjev je v odloku Avnoja, ki je začel veljati 6,janu-arja 1945. Zaradi določbe v odloku, da so pravne pogodbe, sklenjene z družbo Emona, nične, se je nacionalizacija glasila na prejšnje lastnike in ne na družbo Emona. “Problem je v tem, ker jugoslovanska povojna oblast ni priznavala Emone in pravnih poslov, ki jih je sklenila. Takratne zaplembne komisije na Kočevskem premoženja zato niso nacionalizirale Emoni, ki je bila dejanski lastnik, in ne tistim, ki so od Emone kupili nepremičnine in so bili zato s podržavljanjem dejansko prizadeti, ampak so izdajale odločbe o nacionalizaciji, ki so se glasile na prejšnje lastnike, ki so premoženje prodali Emoni,” pojasnjuje Anica Štimec, ki ima na skrbi denacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč v občini Kočevje. Od tod optantom tudi dokumenti o zaplembi, na katere se sedaj sklicujejo v svojih zahtevah po vrnitvi premoženja. “Povsem jasno je, da oseba, kije prodala svoje premoženje, sedaj ne more zahtevati njegove vrnitve, Gordijski vozel se razpleta V ribniški občini je rešenih nad polovica denacionalizacijskih zahtevkov - Težave pri vračanju stavb OBNAVLJAJO OGRAJO OKOLI POKOPALIŠČA - Na Vidmu v občini Dobrepolje obnavljajo ograjo pokopališča, ki je popolnoma dotrajana, saj se je že podirala. Z obnovitvenimi deli so začeli že lani. Letos bodo dokončali nadaljnjih 100 m ograje, kar bo veljalo 2,5 milijona tolarjev, v naslednjih letih pa je bo potrebno obnoviti še okoli 250 m. Dela izvaja podjetje Kogra iz Klinje vasi pri Kočevju. (Foto: J. Primc) RIBNICA - V ribniški občini imajo rešenih že več kot polovico vseh zahtevkov za denacionalizacijo, kar postavlja občino nekoliko nad republiško povprečje. Med rešenimi zahtevki so v veliki večini zahtevki za vračilo kmetijskih in gozdnih površin, medtem ko reševanje zahtevkov za denacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč poteka počasneje. Razlogov za to je več. Za denacionalizacijo kmetijskih in gozdnih površin je bilo v ribniški občini vloženih 195 zahtevkov. Vsi razen enega, ki je bil vložen po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti (rok za oddajo teh zahtevkov poteče februarja prihodnje leto), so bili podani na podlagi zakona o denacionalizaciji. Do sedaj so zavrgli 11 zahtevkov, 4 so zavrnili, 117-im pa je bilo ugodeno. Med ugodenimi zahtevki je skoraj polovica takšnih, pri katerih so upravičencem vrnili premoženje v naravi. Tako so že SONJA LOKARV RIBNICI RIBNICA - Območna organizacija ZLSD Ribnica je povabila v goste Sonjo Lokar. Razpravljali so o gradivu za drugi kongres stranke, ki bo novembra. Hkrati pa so se pogovarjali tudi o aktualnih dogodkih v občini. M. G. vrnili 200 ha kmetijskih zemljišč in 2.700 ha gozdov. Zahtevkov za vračilo stavb, stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in prostorov ter stavbnih zemljišč so prejeli skupno 33. Pri reševanju so 2 zahtevka zavrgli, 6 sojih rešili, 5 zahtevkov pa čaka na povračilo odškodnine preko Slovenskega odškodninskega sklada, ki bo začel izplačevati odškodnine šele po letu 2005. V tem, daje bi sklad ustanovljen šele leta 1993 in da sedaj nima denarja, je po mnenju Vinka Mlakarja, ki dela pri denacionalizacijskih postopkih stavb in stavbnih zemljišč v ribniški občini, tudi ena izmed težav, ki spremlja njegovo delo. “Da zahtevke rešujemo počasneje, kot to poteka pri zahtevkih za vračilo kmetijskih in gozdnih površin, je vzrok tudi v tem, da nekaterih stavb in podjetij, na katere se zahtevki nanašajo, danes ni več,” pojasnjuje Mlakar in dodaja, da jim povzroča težave tudi nejasna zakonodaja (zakon o denacionalizaciji se križa z zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij) ter nedorečenost, kdo naj ima prednost, ali stečaj ali denacionalizacija (ljubljanska sodišča dajejo prednost stečaju, mariborska pa denacionalizaciji). Vračanje po vojni odvzetega premoženja pa dodatno zapletajo tudi sedanji privatizacijski procesi. M. LESKOVŠEK-SVETE saj v teh primerih ne gre za krivico, ki naj bi jov zagrešila povojna država,” pravi Štimčeva in dodaja, da zakon o denacionalizaciji ni bil sprejet, da bi popravljal okupatorjeve krivice. Tu ima v mislih opravičevanje zahtev Kočevarjev po vrnitvi premoženja, češ da ne od nemškega preselitvenega urada, preko katerega so svoje premoženje prodali Emoni, ne od Emone niso ničesar dobili. “Če je to res, za to ni kriva naša država in jim zato premoženja tudi hi dolžna vrniti,” pravi Štimčeva in pove, da so do sedaj na zahteve optantov odgovarjali negativno, da pa bo dokončno sodbo o zahtevah po denacionalizaciji premoženja, v katerega je vpletena Emona, dalo vrhovno sodišče. Napaka v preteklosti je bila storjena, ker se je ničnost pravnih poslov z Emono opredelila z odločbo. Ker se ni ugotavljala sodno, sedaj velja tisto, kar je zapisano v zemljiški knjigi, po kateri so lastniki bodisi Emona ali tisti, ki so od Emone premoženje kupili. Slednji so bili ob podržavljanju, čeprav se je nacionalizacija glasila na lastnika, ki je Emoni premoženje prodal, tisti, ki so bili dejansko oškodovani in so kot takšni danes iudi upravičeni do denacionalizacije. Ker zaradi te napake preteklosti prvotni lastniki kočevski Nemci razpolagajo z dokumenti o zaplembi, bi lahko prišlo do absurdne situacije, da bi zahtevala vrnitev istega premoženja oba lastnika - tisti, ki ga je Emoni prodal, in tisti, ki ga je od Emone kupil. V nobenem primeru namreč istega premoženja ne bi mogli vrniti obe- ma' M. LESKOVŠEK-SVETE PREDSTA VITEV PROSPEKTA - Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je na tiskovni konferenci, ki je bila v petek dopoldan v hotelu Valentin v Kočeju, predstavilo nov turistično-gostinskiprospekt. Direktor M-KG Kočevje Janez Žlindra je dejal, da je prospekt popestritev bogate ponudbe fakultativnih programov, ki jih podjetje izvaja na področju kočevske občine, ter zadnja novost v prizadevanjih podjetja za razvoj turizma v občini. Ob tem je poudaril, da prospekt ni omejen le na predstavitev podjetja M-KG, marveč da je po svoji vsebini veliko širši. Vd. direktorja gostinstva in turizma pri M-KG Kočevje Marko Glavač, ki je predstavil prospekt, katerega geslo je Pozabljena in zaprla se odpira, neokrnjena, skrivnostna Kočevska, je ob tem dodal, da si želijo in da tudi razmišljajo o enotni ediciji s področja turizma za vso Kočevsko. Prospekt je izšel v skupni nakladi 5.000 izvodov v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, razmišljajo pa tudi o izdaji prospekta za italijanske goste. Izdelali so ga v sodelovanju z Univoxom in oblikovalko Alenko Šubic, fotografije sta prispevala Janez Konečnik in Stane Lavrič, besedilo pa sta napisala Janez Žlindra in Marko Glavač (oba na sliki; Foto: M. L.-S.) Na kriz razpeti Struianci visijo med Kočevjem in Grosupljem DOBREPOLJE - Struge so do nedavnega sodile v občino Kočevje, zdaj pa spadajo v novo občino Dobrepolje, ki je bila prej del občine Grosuplje. Sedeži novih upravnih enot so zdaj na sedežih bivših občin. Tako Stružanci še vedno hodijo po državno-upravnih poslih v Kočevje, Dobrepoljci pa v Grosuplje. Tako morajo Stružanci matične zadeve urejati na matičnem uradu upravne enote v Kočevju, Dobrepoljci pa na izpostavi matičnega urada Grosuplje kar v Dobrepoljah. Zaplete se pri razni dokumentaciji za gradnje, ko igrajo s Stružanci že kar pravi ping-pong. Na kočevski upravni enoti zvedo, da morajo zadeve urejati (na primer plačati komunalni prispevek) v Grosup-Iju, tam pa jih napotijo na upravno enoto v Kočevju. Tako ljudje potujejo sem in tja in nič ne uredijo. Zaradi takega ignorantskega odnosa do ljudi so se na občini v Dobrepoljah že odločili, da bodo izračunavali komunalni prispevek kar pri njih in tako ljudem privarčevali neljuba in neučinkovita potovanja. Podobno so Stružanci razpeti na križ pri vodovodu, saj so prej sodili pod kočevski Hy-drovod, zdaj pa naj bi pod Komunalno podjetje Grosuplje, oboji pa se otepajo opravljati na dotrajanem vodovodu vzdrževalna dela. Struge še vedno sodijo pod policijsko postajo v Kočevju. Zapleti so bilo celo pri gasilstvu, saj za nakup nove motorke niso prispevali ne Grosupeljčani in ne Kočevarji. Podobnih zapletov je še nekaj. Zato bi morali čim-prej te zadeve urediti, se pravi, da Stružanci ne bi bili prikrajšani ne za denar, ne za vodo in da ne bi imeli nepotrebnih potov. Ob tem pa je potrebno rešiti tudi še območje treh Straških vasi (Polom, Seč, Vrbovec), ki so zdaj v občini Dobrepolje, krajani pa žele, da bi spet sodile v občino Kočevje. J. PRIMC mš I Z 'N A S I H OBČIM I\M Podžupan grosupeljski dobrotnik? Skupina 7 svetnikov v Ivančni Gorici proti imenovanju podžupana, ker naj bi bil ta kot predsednik sklada stavbnih zemljišč preveč naklonjen Grosupeljčanom IVANČNA GORICA - Navkljub predlogu svetnika Franca Godeše (LDS), naj bi zasedanje občinskega sveta v Ivančni Gorici poslej pričenjalo za uro bolj zgodaj, se o tem predlogu niso odločili niti na začetku 10. seje sveta 27. septembra, na glasovanje pa ga predsednik sveta mag. Jurij Gorišek (SKD) ni dal niti ob koncu še ene maratonske seje. S te so najbolj oddaljeni svetniki in novinarji (spet) priromali domov šele okoli polnoči. takrat naprej je normalno, da čim več storiš v njeno korist, ne pa do jo osiromašiš! Tisti, ki bo sklad prevzel kot dediščino, se bo najbrž Svojega strankarskega kolega Goriška je kritiziral Pavel Groznik, ker je dal na sejo preobsežen, 17 točk obsegajoči dnevni red. Vprašal je, zakaj ni bila sklicana še kakšna seja v septembru. Predsednik Gorišek je pojasnil, da za dve točki ni dal svoje parafe, in izrazil upanje, da se to ne bo več zgodilo. In že uvodoma se je zataknilo pri proceduralnih vprašanjih, zlasti pri eni izmed teh dveh točk, s katerima je prišlo na sejo sveta županstvo, to je pri predlogu za imenovanje podžupana občine Ivančna Gorica. Svetnik Godeša je menil, da ta točka ni primerna za obravnavo, saj bi po 70.členu zakona o volitvah moral župan Jernej Lampret priti na sejo s pisnim soglasjem kandidata za podžupana. “Če se bo obravnavala, bom v imenu četrtine poslancev zahteval, da se predlog odloži s tajnim glasovanjem,” je zagrozil Godeša. Proti koncu seje, ko so mnogi vse pogosteje pogledovali na uro, saj je predsednik sveta Gorišek obljubil, da bo sejo zaključil do 22. ure je prišel na vrsto še predlog za imenovanje podžupana. Župan Lampret je za podžupana predlagal 51-letnega ekonomista Jožeta Košaka iz Radohove vasi, zdajšnjega direktorja Gume Grosuplje. Lampret je zatrdil, da ima Košak dolgoletne izkušnje na različnih področjih družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Na lokalnih volitvah je bil Košak Lampretov protikandidat za župana, podpora SKD in SLS pa mu je navrgla le nekaj manj glasov kot zmagovalcu Lampretu (SDSS). Franc Godeša je rekel, da nima osebno nič proti kandidatu, da pa so v gradivih, ki so jih ivanški občinski svetniki že dobili v roke na prejšnjih sejah, podatki, ki pričajo, da so se zlasti decembra 1994 dogajale čudne reči. Košak je v svoji županski kandidaturi navedel med drugim, da se bo zavzemal za novo občino in za pravično delitev tistega, kar so ustvarili skupaj. Godeša je navedel vrsto podatkov o poslovanju sklada stavbnih zemljišč občine Grosuplje, ki po njegovem Košaku prej dajejejo reference za grosupeljskega kot pa za ivanškega podžupana. Godeša je menil, da bi bilo dobro, če bi Košaka komisija za mandatna vprašanja, če že ne svet, poklicala na t.i. hearing.da bi lahko dal pojasnila na te stvari. “Ali se vam ne zdi povsem nerazumno en dan po tistem, ko nisi izvoljen (za župana), da podpišeš pogodbo in daš 28 milijonov, čez 14 dni oz. še prej, tik predno se občina neha, pa še 21 milijonov? Občina nam je bila po zakonu oktobra 1994 dana in eni smo jo bolj, drugi pa manj radi vzeli. In od * Predsednik mandatne komisije Niko Erjavec je povedal, da komisija ni bila niti za kandidata, še manj pa proti. Nekateri drugi svetniki iz vrst SKD in SLS so podobno kot župan ponovno podprli kandidata, rekoč, da v skladu ni bil Košak sam, ampak še 8 članov, ki so ga lahko preglasovali, zato njegovo početje ni nikakršen kriminal niti ni on zato zločinec. Franc Godeša je opozoril, da tega ni rekel, ampak da gre tu za nakloi\jenost do Grosupeljčanov, zato je kvečjemu Košak lahko grosupeljski dobrotnik. S tajnim glasovanjem so z 12 glasovi za in 7 proti Jožeta Košaka naposled le izvolili za podžupana občine Ivančna Gorica. zgrozil, daje dobil prazen Žakelj,” je dejal Godeša, potem ko je navajal, kako je sklad stavbnih zemljišč pod vodstvom Košaka zlasti posojal denar. paVEL PERC PREPRIČEVANJE - Krajši premor med zadnjo sejo je pravniško dobro podkovani svetnik LDS Franc Godeša izkoristil za prepričevanje župana Jerneja Lampreta (v sredini) in v. d. sekretarja Franca Urbančiča o načelnosti svojega predloga za umik predlaganega kandidata za podžupana. Tajno glasovanje je pokazalo, da je Godeša prepričal v svoj prav le še enega izmed svetnikov nasprotnega, tokrat monolitnega bloka. (Foto: P Perc) Stotnija naredi že dvakrat več V Iskri Mokronog dobiii certifikat kakovosti ISO 9002 - Letos bodo na Zahod izvozili za 4 milijone mark - Prihodnje leto še večja proizvodnja in nova delovna mesta MOKRONOG - V tukajšnjem podjetju Iskra elektroliti računajo v prihodnjem letu s približno 30 odstotkov večjim obsegom proizvodnje, seveda pa se v 110-članskem kolektivu ne bo za tolikšen odstotek povečala tudi zaposlenost, saj v Mokronogu zadnja leta z boljšo organizacijo dela in zmai^jševanjem režije nenehno povečujejo storilnost. Danes dobra stotnija zaposlenih naredi skoraj toliko kot včasih okrog 250 delavcev. Prejšnjemu direktorju mokro-noške Iskre Tonetu Hočevarju, ki se je že odpravljal v pokoj, je novi lastnik dr. Dušan Lavrič spet zaupal vodenje podjetja. Lavrič pač pozna zahodne poslovne običaje, kjer dosti dajo na kontinuiteto stikov z ljudmi, ki jih poslovneži poznajo in jim lahko zaupajo. NA OGLED ZBIRKA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE - Galerija naivne umetnosti v Trebnjem hrani preko 700 slik in skulptur, ki jih je od leta 1969 ustvarilo 146 umetnikov iz 27 držav Evrope, Afrike, Azije ter Severne in Latinske Ame-rike. Na svetovni razstavi naivne umetnosti v Brnu leta 1994, ki je bila pod pokroviteljstvom Unesca, je za svojo prestavitev dobila posebno priznale mednarodne žirije. Galerija likovnih samorastnikov je odprta od ponedeljka do sobote od 10. - 12. ure in od 14. do 18. ure, po predhodni najavi večjih skupin pa tudi ob drugih urah in ob nedeljah. Informacije na telefonski številki Centra za izobraževanje in kulturo Tkeb-nje 068 - 44 - 183. Hočevar ima ob sebi med najožjimi sodelavci tudi nekatere Lavričeve sorodnike, tako da postaja Iskra vse bolj družinsko podjetje. Prizadevanja dr. Lavriča in njegove poslovodne ekipe v Mokronogu za povečevanjem proizvodnje zanikajo črnoglede napovedi tistih, ki so razglašali, da je po Lavričevem prevzemu tovarne pričakovati množično odpuščanje delavcev. V Iskri so so se v zadnjih dveh letih še posebej trudili, da so priredili tehnologijo in navadili ljudi, da so bili že ob prvem preizkusu kos zahtevam, kijih postavlja Slovenski institut za kakovost (SIQ), zato jim je ta 11. septembra letos Vinogradniki Apnenika bi radi obnovili kapelico Bo občina pomagala pri restavriranju Postiovih fresk? ŠENTRUPERT - V svojih sakralnih objektih skriva Šentrupert številne umetnine slikarjev, ki so po svoje zaznamovali obdobje, v katerem so ustvarjali. Med njimi ima posebno mesto Anton Posti (živel je v 18. stoletju), ki je prišel v Šentrupert, ko se je tu poročil. Postla je prvi podrobneje predstavil v javnosti dr. Ivan Komelj. Najbolj značilne Postlove stvaritve so Sv. Rok pri Velikih Laščah, poslikava' na Žalostni gori, Svete stopnice pri Novi Štifti pri Velikih Laščah, med najlepšimi pa so slike na Blečjem Vrhu pri Trebelnem. Precejšen opus ima Posti v šentruperški fari in ravno 500-letnica šent-ruperške farne cerkve 1997. leta bo kar pravšnja priložnost, da tega umetnika bolje spoznajo v širšem slovenskem prostoru. V kapelici v Apneniku so tudi lepe Postlove freske, žal pa je ta redki kulturni spomenik v takšnem stanju, da bi lahko brez naglega posega in obnove kapelica povsem propadla. Tega se zavedajo tudi lastniki vikendov na Apneniku, zlasti Peter Stare, ki bi rad popravil zidanico in obnovil tudi kapelico. Restavrator Matjaž Viler je ocenil, da bi bilo potrebnih okrog 350.000 tolarjev. -Obnovljena kapelica bi prišla do izraza v okviru vinske ceste, vključena pa bo tudi v program CRPOV Šentrupert, zato je KS Šentrupert zaprosila trebanjsko občino, naj podpre prizadevanja vinogradnikov iz Apnenika. P. P. MESTNA SKUPNOST IN NOVA OBČINA LITIJA LITIJA - Ob letošnji 850-letni-ci Litije naj bi se zdruili KS Litija levi in desni breg v enotno mestno skupnost. O tem, da bi se združili mesto Litija, Gradec, Veliki Vrh, Širmanski Hrib, Podšent-jur, Pogonik in Zgornji Log bodo Litijčani odločali na referendumu novembra letos. V sedanji občini Litija, na ozemlju 328 kvadratnih kilomotrov in 18 tisoč prebivalcev, ni mogoče uresničevati vseh potreb, zato je mestni koordinacijski odbor poslal zahtevo za ustanovitev Občine Litija v spremenjenih mejah republiški vladi, službi za reformo lokalne samouprave in državnemu zboru RS. Nova litijska občina naj bi obsegala mesno skupnost Litija in KS Vače, Sava, Hotič in Jablanica. . M. Š. DELEŽ ŽENSK V ZDRAVSTVU MED NOB DOBRNIČ - Odbor za spominska srečanja žensk v Dobrniču vabi delegatke L kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽS), med-vojnme in povojne aktivistke, poslanke, predstavnike državnih, družbenih in strokovnih ustanov ter vse zainteresirane v nedeljo, 15. oktobra, ob 10. uri v Dobrnič, kjer bo tradicionalno srečanje žensk v spomin na L korpus SPŽS. Tema srečanja: Delež žensk na zdravstvenem in socialnem področju v NOB. Gradivo pripravljata dr. Pavla Lah in Marija Cigale. Direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik bo zbrane seznanila z vsebino nedavne svetovne konference žensk v Pekingu. Po kulturnem sporedu bodo predstavili novo zbirko še neobjavljenih pesmi Vide Brestove. hkrati pa obveznost in tak odnos do kupcev, ki vliva medsebojno zaupanje. Že nekaj časa se ne pogovarjamo o kakovosti naših izdelkov, ker je to že samo po sebi umevno, ampak predvsem o spoštovanju rokov. Moram pa povedati, da še zmeraj iščemo dodaten program. Težko je dobiti poslovnega partnerja “na dolge steze”; nam gre zlasti za dolgoročno sodelovanje, saj se nočemo razprodajati, ampak hočemo zraven' tudi nekaj zaslužiti,” pravi direktor Tone Hočevar. „ „________ R PERC ZGODOVINSKI PARKI IN VRTOVI V SLOVENIJI - Deževno vreme je sicer pokvarilo predstavitve številnih zgodovinskih parkov in vrtov na Dolenjskem in Štajerskem, zato pa so na natečaju Moj sanjski park -vrt v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine (od 27. do 29. septembra) nagrajeni udeleženci iz številnih krajev Slovenije na sevniškem gradu po pozdravnih besedah sevniškega župana Jožeta Peternela lahko prisluhnili zanimivima predavanjema Mitje Simiča iz novomeškega in Alenke Kolšek s celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (na posnetku). Nagrajena dela predšolskih otrok in učencev ter srednješolcev so na ogled v arobretumu v Volčjem Potoku, v Šivičevi hiši v Radovljici ter na sevniškem, betnavskem in štanjelskem gradu. Večinski lastniki bodo delavci V Kopitarni predvidevajo večinsko notranje lastništvo v bodoči delniški družbi -Pozitivne bilance uspeha zadnjih let - Pri obutvi v korak z modo v Evropi • To, da so v Iskri dobili certifikat ISO 9002 že v prvem poskusu, potrjuje, da so imeli stvari dobro urejene. Takih certifikatov je v Sloveniji 90, postopek njegove pridobitve je nekoliko manj zahteven kot za certifikat ISO 9001. Tako se Iskri ob zmanjšanju stroškov in večji konkurenčnosti obeta še večji izvoz. Letos so izvozili približno 80 odstotkov proizvodnje, vrednost izvoza, rtdvsem v Nemčijo, Avstrijo, Skandinavijo in Francijo, pa naj bi letos presegla 4 milijone mark. SEVNICA - V najstarejšem sevniškem podjetju Kopitarni intenzivno poteka proces lastninjenja, v katerem predvidevajo večinsko notrapje lastništvo. Upravičenci iz prvega kroga bodo pridobili 52 odstotkov delnic bodoče delniške družbe. Prvo soglasje za izvedbo lastninjenja so izrekli marca letos, v oktobru bodo izvedli javni razpis, spomladi 1996 pa načrtujejo tudi registracijo Kopitarne, d.d. Direktor Marjan Kurnik po- celoletni plan 1995 in da bodo let- podelil certifikat ISO 9002. “To ni le priznanje, temveč je nuja, če hočemo sploh še izvažati na zahod. udarja, da skušajo graditi sodelovanje s poslovnimi partnerji na daljši rok, zato jim odkrito ponazarja “ekonomsko zdravje” podjetja. Kurnik pravi, da so “bilance uspeha v zadnjih štirih letih resnično pozitivne, takšen pozitivni rezultat pa smo dosegli tudi v prvih letošnjih sedmih mesecih”. V tem obdobju so v Kopitarni dosegli celoten prihodek v višini 6,8 milijona mark, kar je za 15 odstotkov več kot lani. Letošnji plan so tako presegli za 3 odstotke. Računajo, da bodo presegli tudi ni obseg prometa v primerjavi z lanskim letom povečali za približno 13 odstotkov. Izvoz v strukturi prodaje presstavlja pomemben delež in znaša okrog 57 odstotkov skupnega prometa. Pri tem so ustvarili dobička za okrog 3 odstotke celotnega prihodka. Tudi bilanca stanja kaže relativno trdnost, saj znaša kapital skupaj z rezervami v strukturi virov sredstev 70 odstotkov, to pa je nad stanjem v branži in nekaj nad povprečjem slovenskega gospodarstva. V Kopitarni nenehno spremljajo modne smeri, zato so obiskali vse pomembnejše sejme obutve v Evropi, od Laga di Garda Pir-masensa, Pariza, Budimpešte pa do Duesseldorfa. Kreatorji kopitarne so zatorej v novo kolekcijo “Pomlad - poletje 96” vtkali modne usmeritev iz evropskih logov. Še naprej sledijo tako imenovani casualstyly, pri tem pa so za naslednjo sezono uporabili še kvalitetnejše materiale, predvem nu-buk in pull-up. V sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Gaby šport pripravljajo novo skupino obutve. V okviru znane blagovne znamke “Arcus” bodo ponudili izpopolnjeno izvedbo pregibne cokle, posebej anatomsko oblikovane. Kijavljevefckt^ KRJAVLJEVA ZGODBA • Ivanški župan Jernej Lampf J precej zamudil na zadnjo_sejy občinskega sveta v Ivančnii Oor d Zntnsehiscmukmalu zg°d Godeša je že na začetk.? J “zaminiral” županov predlog * imenovanje podžupana, če. formalnopravnih razlogo ^ za obravnavo, ker župan (š ) žogo. Lampret se je deljski Branke Virtič, v* Rau‘' Boruta Vebra, Vc • drUgth Roberta Grojzdka " na naj hr.h H,,v,>7kov ie klub Ui,| brih dosežkov nači ne ih dosežkov je klu .etot>uSPpi- A ...... Mikec, ki se kot uradni mentator. ne-zmotila le sicer i. ... . i.. I« rt: kost, _ Ljubija nju Jc pol nale te nate ic um ulice inceste, c.,'ir,,, nnmarll ka, uu u. li primerno jo za '■"‘bir ulic. Lup— tovil, daje tovil, daje mesu" za 44 km, kar za taK sto ni tako malo- lo in spretno “umiril v žogo. Lampret se je PP n0Ve Muljavi zavoljo preplavi * ^ knjižne izdaje ljubljanske lladika, in sicer Jurčičeve Kp eve zgodbe z.zvirnimilus . fedKuSSuliS SKSSSSSgs na kulturni strani. Frlir:: Gori-občinskega sveta ma& * “Lje in šek tokrat županove zamuu nastopov na tej seji ni k ,, peta-so pa zato nekateri drugi ^Py li, da zdaj nepreklicno ^ao kod hudomušnost iz Jernej malhe. m 8i m ki ni ve P! [JreMŠkejveT) GINEKOLOGINJA IN VENŠČINA - V zdravstvu^ vedno Drecejšnje pomanjk > malenkosti. Nekaj '^Lislcem tudi za zdravnico v tret) J |0„j. MOnlUi K** . „1/1 tudi za zdravnico v tre kJoi0gi-zdravstvenem domu, gf tr0ki. njo, ki se ukvarja tud'vodstvu Nihče ne more zameni ■ zdraV' iiif fun Nihče ne more zameriti vo^ doma, da si pač pomaga pn^ Ijenju otrok z drugimrsp |j, je starši otrok pa bi bili ka even-bi v zdravstvenem domu P vsaj li. kako obvlada slovenščin toniki primerja so se im— ci, občutljivi za javno ra hxutljivo ščine, obregnili 0t0 bzjravja. sSEEffiSsS«?** KAH - Vzgojiteljice *£b®r$už8e vrtca so si v tej rubriki P |0 % nnhvnln mamic Zfl VCSt C pospravijo za sabo jSra zdih«e bi bilo še doma tako, zavz marsikakšna mamica. nije le še malokdo verj 0č (ne)odobrena d,enf"fezull?‘ največkrat predvsem r političnega kompromis^ igr,c. pa tudi zakulisnih P() okusno na novo pprermj barn bi le okrog .Q v Ajdovcu za t.i. n0 .NCA Ni BLA^vnidJ L u!,čn‘ tekU odlivov tukajšnji atletski 1d b ^ Boruta Vebra, Petre h fcgSSg? t .L;n3-letn“rfS'1' Jj>ii Ja j,c ^ nfanca v n^n X ine kraj Blanca z. in ^ »M«? .essbs-^ s dni prekriža" tovil %n u 1 ceste, da bi ufe . uslfXt- % r .njkljiv0^1oravoAi' V r,jihovo ?dp,r0 pf.P^si' \ b mepomankljivost.i-vo,^- ukrepal za njihovo odP r1^N^ činarjila^i^tn „---pogodbo ze|efli g. i urejanje % " turnej?^ £• t Župan je med m‘ ul c ih .....^ 'Hi fi 'pi Pel P01 S »tj Po! i rek, ia. ...NebtereR^ui^i, \ la le sicer simp St da je namreč B n„šte. inArai Blanca v ,0 (S 6 DOLENJSKI LIST Klike novice SPALN° NASELJE ALI POSEBNI ZAVOD? - Brez raz-J'.ave o senovškem rudniku ne “"neveč noben teden in ker i ri*zvojnih programov ni, je P stalo zelo pogosta fraza za Se-°v° “spalno naselje”. Mimo te P 'spodobe ni mogel niti nov predsednik rudnika v zapiranju ,erman Kunej, ki je povedal, da ne zavzema niti za spalno na-m pogrebni zavod. V tako tr 2 '™em iskanju razvojnih pro-. ”10v njegova ideja o pogreb-, _m zavodu niti ni slaba. Kakšen nii„malor'i bi v tem koncu Slove-v.Pri^l prav, tudi jama je dovolj D lka' da bi mu zmanjkalo dela, ,, Prav gotovo ni treba bati. NAMESTO IMENIKA - Konta nua -*e vcdno dobrodošla, in ta t bančni5lva tiče, je v Krškem Svo' Urenco dohro poskrbljeno. |£nj ? Prost°re ima tam tudi Doki 1 banka, vendar se nekateri, leiau1)0 dobili kredit, srečajo s li- "(S°’.2aradi katere bi lahko rek- teni )C banka aliPa nc!” Priia-i,c zens,ki glas namreč o kreditih letet ki^ vebko povedati, zato in-!tevillm°m Pos,reže s telefonsko m,.,® nratične banke v Novem 110brskat? P°imeniku ni Potrcb' toliko je kdo oboga- Pfjji'' faradi “dolgih jezikov” je «aj tJ.na se|isvcta na dan pobuda, »seli r poP.^e materialno stanje fUnL ankcionarjev pri prevzemu lunf ' 6 kot ,ud' uslužbencev s d, Lenarško plačo. Glede na to, irnaj . nkcionttrji tudi svetniki, pajg j11 očitno čisto vest, kritika Upj. e,cla predvsem na občinsko Pekaču’ k' ie b'*a deležna kar pj^pkih očitkov o preveliki L,.nP denarja za plače, za na-nega s£ovnih sredstev in podob-pauj. ,upan bo moral na mizo doj'** 1. najprej sistematizacijo -brt2 .J Je namreč zaposloval kar rtkel " 'P tud‘ račune, čeprav je da ne Ka *'st'b za svinčnike men-AVe | nos>l na mize svetnikov. ___“ar: svinčnik na svinčnik... Spesni krški plesalci tfŽni' Vn®dC|1i°.je ^'V p|es . Cln> prvi kvalifikacijski lt|jn"‘ lurnir v standardnih in Ameriških plesih v letošnji Suiti pp deležili so se ga tudi ple-pio-j Lukec iz Krškega. Med sta zasedla Mitja Puntar in C'n,a Zakšek 3. mesto v ST in sto v LA plesih, Iztok Ur-ST _|ln Katja Zakšek 5. mesto v SlajjpS|h ter Bogdan Špoler in C>obr Un,ar 7. mesto v ST plesih. *llac|:0 st? se uvrstila tudi mlajši 'HJrtr ' Par Sebastijan Vodlan ^^‘.Klakočar. Med pionirji c-\(,ara Je dosegel plesni par Jaka ^Dlp -lT’na Korber 11. mestov ^^‘n in 23. mesto v LA plesih. \ Jovo v Brežicah 1 NlrTr--------............' Svar“ENARJA - Če je dobovski ' ^asih šlo dobro, pa je z leti ^1() j, , ave- Denarja ji je zmanj-'%li 0 za stečaj. Da so lahko flori čajni postopek, so mora-Sne t?C|° služheni avtomobil 'iskovt ’ ^ak° so dobili denar za h>trJ®6! kolke in drugo, kar je 1,(Čai n° za prijavo in začetek SteK ^cmu bi se lahko reklo pWb na upanje ali še bolje: Oranja. Žal. 'firer- " Na cest’ med Krškim % .''•ami je tik pred Brežicami fittci'• Prcbod. Zanj ne bi mo-da je v razsutem stanju, ^Hi) Pad n‘s0 razsuti. Ma-Sike v razsutem stanju pa so Nii Pc>tcm ko peljejo po prc-<0 jih niti najbolje vzmete-V»°bili ne obvarujejo pred Prehod bodo nemudo-Na^ad'li. Če ga ne bodo, bodo ^'Un' m's|iii' da ga Slovenija SiP°rabiti kot terensko oviro Sl paškim vojakom, ki naj bi piti! a.bju beograjske Naše borbe ,načrt za napad na Čatež. IM1 ‘1JNAU ,i načrt za napad na < vT, ». ‘ATIJE - Če nekateri me-e) Jf|' a si Ciril Kolešnik in Miha i6iž Na.>niS,a najbolj na roke, jih je d j. |V a Zadnjih dni prepričevala o °.c(i S “»nem. Omenjena dva sta V ,c.s'a objeta skozi vrata dvo-Jfrat \L?er je bila seja brežiškega V kega sveta. ''t K ifu. ;Stn« S* $ ,ifl« ega sveta. JIjBILEJ ZBORA c CERKELJ Ji^KpE OB KRKI - Mo-!,>;i|Aki zbor kulturnega dru-\| anina Cerklje ob Krki bo S soboto ob 19. uri v kul-AOh domu v Cerkljah jubilejna. QCert ob 25-letnici delova-V^°sti koncerta bodo _de-V‘ lupina KD Oton Žu-lz Artič in oktet Kranjci Ske vasi. WtM L 2 M A Š I H O B Č I M MŠŠ Rudarji obljube le mečejo v mapo Učni dan o šoli, kraju in navadah Dan OŠ Adama Bohoriča v Brestanici ■ Obletnica BRESTANICA - Osnovna šola Adama Bohoriča v Brestanici je s petkovim dnevom šole prispevala svoj delež k praznovanju 1.100-letnice Brestanice, obletnice, ki jo kraj obeležuje letos. Prireditev ob dnevu šole, na katero so v goste povabili osnovno šolo Jurija Dalmatina iz Krškega, so zasnovali precej obširno in pestro. Veliko dela so imeli z iskanjem materiala in informacij in plod tega prizadevanja je bila v petkova razstava o zgodovini šole in Brestanice. Z razstavo so ponudili na ogled staro učilnico, torej učni prostor z že malce odkrušenimi in črvivimi potemnelimi lesenimi mizami z vdelanimi klopmi častitljivo starinskega videza ter z zlato knjigo učencev in starimi uradnimi dokumenti šolarjev.Okolje, v katerem so se bistrile glave nekdanjih šolarjev pred poukom in po njem, so pripravljalci razstave skušali predstaviti z ureditvijo trške dnevne sobe. Da bi bila podoba o nekdanjem življenju domačinov popolnejša, so za razstavo v šoli uredili tudi staro kmečko “hišo”, tj. sobo. Duha časa, ko so bivali (pra)-dedje in (pra)babice današnjih brestaniških šolarjev, so razstavljalci skušali priklicati tudi s sliko kmečke noše, starim denarjem, razglednico, z več kot sto let starim portretom Brestaničana in s prav toliko starim matematičnim učbenikom, s spiskom starih besed, pesmi in pregovorov, ki so bili v rabi med tukajšnjimi domačini, in s pravkar pripravljenim plakatom o Adamu Bohoriču. Ker so organizatorji želeli, da bi obiskovalci doživeli omenjeno razstavo z vsemi čutili, so med predstavljenim materialom našli mesto tudi stari kuharski recepti pa tudi sveže pečeni in kuhani primerki tistega, k čemur usmerjajo ta kuharska navodila. Se pravi, bila je tudi pokušnja. Osrednji na prireditvi je bil vendarle kviz o zgodovini Brestanice in Krškega. Ta del dneva šole so opremili tudi s skeči v domačem jeziku in ljudskimi običaji, ki so bili v rabi npr. ob ženitvi. Brestanica je eden tistih krajev, ki imajo svojo zgodovinsko kroniko in svoje žive literate, iz knjige in žive ustvarjalnosti • V Brestanici so dan šole praznovali 29. septembra zato, ker je bil tega dne 895. leta prvič omenjeno ime kra- j^________________________ pa so se namenili predstaviti nekaj drobcev na petkovi prireditvi ob dnevu OŠ Brestanica. Dan šole so zasnovali delavci šole - med temi so nekako v ospredje postavili ime Mihaela Sobajčevič - ki so zamisel lažje izvedli ob pomoči rok in glav zvedavih in vztrajnih šolarjev. Pomembno so sodelovali starši in sponzorji, ki jim za pomoč izreka OŠ Brestanica iskreno hvalo. M. LUZAR Razvojni programi, kje ste? - Upanje je zakon iz leta 1969, po katerem bodo lahko rudarje upokojevali pod ugodnejšimi pogoji - Še nekaj dodatnih sklepov SENOVO - Senovški rudnik je bil, je in bo na dnevnem redu nič kolikih sestankov v občini in državi, razprave pa se pletejo in zapletajo okoli istega klobčiča. Tako je bil omenjeni rudnik tudi prva točka zadnje seje občinskega sveta, ki se je je med drugimi udeležil tudi Aljoša Kink, direktor Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Dejstvo, da rudnik ni deloval v tržnem gospodarstvu, saj sta bila tako količina kot cena diktirani, je vplivalo tudi na postopno zmanjševanje zaposlenih delavcev, sedaj pa direktor vidi več možnosti v pasivnem reševanju presežnih delavcev, upanje pa je tudi zakon iz leta 1969, po katerem bodo lahko upokojevali pod ugodnejšimi pogoji. S Senovega bi se jih tako lahko upokojilo 50 do 80. Podjetje RRP Senovo v zapiranju so pristojni državni organi ustanovili z zakasnitvijo, kar pa je povzročilo nepotrebno kopičenje problemov. Delavci so negotovi in, kot je dejal predsednik sindikata Lojze Šribar, lahko nemočno spravljajo v mapo vse obljube države in občine, rudarjem pa tudi ne more kar naprej ponavljati obljub o programu. Tako je eno izmed upanj sestanek z novim predsednikom SLIKARSKA KOLONIJA GALERIJE MEKE BREŽICE - Galerija Meke iz Brežic je organizirala slikarsko kolongo od 27. do 30. septembra na Žlegerju pri Brežicah v Lesovi zidanici. Kolonije seje udeležilo 9 umetnikov, ki bodo svoja dela, nastala na omenjenem srečanju, razstavili 27. oktobra v Brežicah. Galerija Meke deluje tretje leto in je v tem času priredila 20 razstav. Več o tokratni slikarski kolongi v prihodnji številki Dolenjskega lista. Deželopisna karta vojvodine Kranjske v Krškem Dar zavarovalnice TViglav KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica iz Krškega je od torka, 26. septembra, bogatejša za faksimile Deželopisne karte Vojvodine Kranjske iz leta 1744 avtorja Dizme Florijančiča pl. Grienfielda, prvega ustvarjalca po Janezu Vajkardu Valvasorju na področju kartografije v deželi Kranjski. Faksimile je knjižnici podarila zavarovalnica Triglav območna enota Krško, karto in razvoj kartografije pa je predstavil slovenski umetnostni zgodovinar in konservator dr. Ivan Stopar. Faksimile je izdala založba Slovenska knjiga, delo je ročno vezal knjigoveški mojster Peter Štaut, oblikoval in tehnično uredil pa Jurij Kocbek. Florijančičeva karta, ki je izšla pred 251 leti, je bila sad avtorjevega več kot desetletnega dela, ko je potoval po tedanji Kranjski in s skoraj 300 večjih vzpetin (gradov, hribov), opravil kartografska merjenja. Na osnovi teh meritev je korigiral dotedanje zemljevide in pripravil svojo karto, ki velja za epohalno, saj v tedanji Avstriji vse do leta 1774, ko je izšel Anichov in llueberjev atlas Tirolske, ni bilo nobene pomembnejše kartografske publikacije namenjene širši javnosti. Dejstvo, da je v tistem času v Ljubljani živel izjemno sposobni bakrorezec Abraham Kaltschmidt, ki je Florijančičeve predloge mojstrsko vrezal v 12 bakroreznih plošč, je bila na eni strani srečna okoliščina, na drugi strani pa verjetno posledica tradi- Koalicija razklala občinski svet Štiristrankarska koalicija v Brežicah - Poslanci ZL in SDSS zapustili 10. sejo občinskega sveta - Dr. Sušin predsednik sveta - Koalicija pripravljena upoštevati mnenja BREŽICE - Politične stranke v Brežicah, Liberalna demokracija Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka in Slovenska nacionalna stranka, so 27. septembra sklenile koalicijski dogovor o sodelovanju pri delu občinskega sveta in njegovih organov. Na 10. seji občinskega sveta je koalicija delovala uglašeno in sprožila že prve odzive v nasprotnem političnem taboru. Omenjeno sejo so namreč protestno zapustili poslanci Združene liste socialnih demokratov in Socialdemokratske stranke Slovenije, ki so ob odhodu izjavili, da nimajo niti najmanjše možnosti odločanja ob taki koaliciji. V dokaz so navedli, da jih koalicijske stranke niso povabile k predlaganju kandidatov za predsednika in podpredsednika sveta ter kadrovske komisije. Na omenjeni 10. seji so izvolili dr. Alojzija Slavka Sušina za predsednika in dr. Zvonimira Škofljan-ca za podpredsednika občinskega sveta. S tem so odstranili Ivana Živiča s funkcije predsedujočega občinskega sveta. Tako urejanje razmer pri vrhu občinskega sveta je bilo verjetno posledica poteka dosedanjih sej, med drugim tudi nedavne 2. izredne seje občinskega sveta. To sejo je Živič sklical, da bi se občinski svet opredelil do nekaterih odprtih vprašanj v zvezi z gradnjo Srednje ekonomske iole Brežice. Odprta vprašanja so se nanašala na predvideno površino posameznih objektov šole, predvsem dvorane za telovadbo, in na financiranje gradnje. Živič je na seji podpiral svetnike, ki vprašujej.o po uradnem brežiškem sklepu o tem, da bi v Brežicah pri ekonomski srednji šoli gradili kar športno dvorano in ne samo manjšo telovadnico. S tem je Živič pospešil nastanek omenjene koalicije. Dr. Sušin je ob prevzemu predsedniškega stolčka rekel, da je Živič mukoma vodil seje, kar bi v prevodu najbrž pomenilo, da so bili koalicijski svetniki siti Živiča kot predsedu-jočega. Na 2. izredni seji so z glasovanjem sprejeli zapisnik prve izredne seje letos februarja. Zapisnik je bil, kot je trdil npr. Miha Škrlec, netočen zapis dejanskega poteka 1. seje, vendar je večina menila, da Hermanom Kunejem, kateremu bo izročil spisek čakajočih. “Vse stvari diktira država, moje delo pa bo kup kompromisov in težkega prilagajanja. S pomočjo države in programov pa se da doseči, da bodo imeli ljudje zagotovljen jutri,” je svoj pogled na zadevo pojasnil Kunej. Občinski svet je sprejel kar nekaj predlogov sklepov delovne skupine sveta za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo, pri čemer je komisija opozorila, da del programa, ki se nanaša na nadomestne in razvojne projekte, ni dokončen, kar kaže slabo odziv- LIKOVNA ZGODOVINA DANES BREŽICE - Danes ob 19. uri bodo v Galeriji Posavskega muzeja Brežice odprli didaktično slikarsko razstavo brežiških gimnazijcev Likovna zgodovina danes. Otvoritev bosta popestrila z glasbenim nastopom Martina Živič in Rok Lopatič. Razstava, ki jo pripravljata Posavski muzej Brežice in Gimnazija in ekonomska srednja šola Brežice, bo na ogled do 26. oktobra, in sicer od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. PORAZA KRČAN K KRŠKO - Krške kegljavke, ki nastopajo v drugi slovenski ligi, so prvi tekmi letošnjega prvenstva igrale v gosteh. Tako v Postojni kot tudi v Mariboru so izgubile z 2:6. V naslednjem krogu se bodo doma pomerile s Kamničankami in pričakujejo prvo zmago. (N. G.) nost potencialnih investitorjev. Posebej podpirajo tisti del programa, ki se nanaša na potrebno ureditev gospodarske in komunalne infrastrukture, ki do sedaj ni bila dovolj razvita. Svetniki so potrdili tudi sklep, naj direktor Rudnika Senovo v zapiranju preveri celotni spisek možnih dejavnosti v smislu razvojenega delovanja, delovno skupino pa so razširili še za enega člana - predstavnika KS. T GAZVODA • Sleherna žena je lepa od daleč, v temi in pod dežnikom. (Japonski pregovor) • Ljubezen je od začetka do konca nečimrnost in sebičnost. (By-ron) • Institucije so shrambe vrednot (Mamey) • Najmočnejši je, kdor je duhovit. (Hugo) Trije abonmaji Nova sezona v KDK KRŠKO - Kulturni dom Krško vpisuje abonmaje za novo sezono. Modri - večerni abonma zajema 6 rednih predstav in sedmo kot darilo abonentom. Predstave bodo ob sobotah ali izjemoma ob petkih. Rumeni sončkov abonma vsebuje 4 predstave, ki bodo med tednom ob 17. uri in ki so namenjene otrokom. Zeleni - glasbeni abonma prinaša 6 koncertov s komentarjem in sedmega kot darilo abonentom. K vpisu tega abonmaja vabijo otroke in njihove starše. Koncerti bodo med tednom ali v soboto ob 18. uri. Prva abonmajska predstava, in sicer Raya Co-oneya To imamo radi v družini, bo že v soboto, 21. oktobra, ob 19. uri. Abonma lahko obiskovalci vpišejo os 2. do 16. oktobra v tajništvu krškega kulturnega doma vsak delavnik od 7. do 15. ure, kjer dobijo tudi dodatne informacije, in to na telefonski številki 21-495. dr. Ivan Stopar cije, ki jo je začel že Janez Vajkard Valvazor v svoji bakrorezni delavnici. V omnjeni karti je prvič v javno izdanem delu omenjen Tri- 8,aV' T G. • V zvezi z dogodki na 10. seji sveta in nastankom omenjene koalicije je brežiška Združena lista za danes sklicala tiskovno konferenco. Koalicijske stranke so v posebni izjavi zapisale, da so koaliego ustanovile v dobro vseh prebivalcev občine. Opazni so koristni učinski ustanovitve. Občinski svet ima predsednika in podpredsednika, ki sta izvoljena skladno z občinskimi predpisi. Sprejet je občinski proračun. Ustanavljati smo začeli organe sveta. Skratka, po devetih mesecih ugibanj so izpolnjeni pogoji za normalno delo župana in občinskega sveta. V izjavi je tudi rečeno, da je odhod svetnikov zunaj-koalicijskih strank s seje sveta oslabil “kvaliteto pluralne vsebine naslednjih točk dnevnega reda”. Zavedamo se, da se v demokratični družbi upošteva vsako legalno izraženo mnenje, zlasti če je argumentirano. Kot tako ima vse možnosti, da ga večina sprejme, je med drugim zapisala v izjavo koalicija. se predloženo zapisniško besedilo sprejme. _ 1 M. LUZAR Vsaj dve leti in pol za tožbo zoper podjetje Sindikat pred bankrotom KRŠKO - Pred konferenco Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bila konec septembra, je območna organizacija sindikatov Posavja sklicala sejo sveta, na kateri so opozorili na številne nepravilnosti, s katerimi se srečujejo, hkrati pa so sprejeli tudi sklep, da območna organizacija ostane v tem obsegu, kot je sedaj. Tako je v zadnjem letu veliko odpuščanja po sistemu ugotavljanja delazmožnosti in usposobljenosti, s čimer se podjetja rešujejo presežnih delavcev in odpravnin ter ljudi, ki so bili uspešni 20 let. To je v Posavju značilno predvsem za tekstilno industrijo. Labod ima uvedeno celo kolektivno kazen za nedoseganje količinskega načrta, ki ga bremeni velika odsotnost z dela. Približno tretjina podjetij ne izplačuje redno regresa, vendar je v teh podjetjih veliko več kot tretjina vseh zaposlenih. Veliko sivih las povzroča Pionir, saj je na območju Krškega okoli 100 njegovih delavcev, ki so sicer brez drugih dohodkov, stečaj pa odlašajo, čeprav naj bi bil 18. septembra. ' “Posavje je na število zaposlenih z največ stečaji v državi. V štirih letih je bilo 19-ih stečajev (če ne štejemo Vidma) s preko 2.700 delovnimi mesti, a od 19 sta konča- Jože Cernoša na le dva. Predvsem za kmetijstvo so značilne odložene plače in strah, da naslednje ne bo več, tako v družbenih kot zasebnih firmam pa je črno zaposlovanje, ki ga spodbuja še neučinkovita inšpekcija. Veliko obremenitev območne organizacije sindikata z rednim delom še otežuje finančna nedisciplina sindikatov podjetij, tako da je območna organizacija pred bankrotom,” pravi njen predsednik Jože Cernoša. V podjetjih je veliko nepravilnosti, a če delavec vloži kakršnokoli pravdo zoper firmo, čaka na * Sevniška ubčina je s povprečno bruto plačo v gospodarstvu na zaposlenega med upravnimi enotami na predzadnjem mestu (zadnja je Metlika), dosega le 73 odst. povprečne. Krška občina je na 19. mestu, občina Brežice pa na 58, kar pomeni, da so vse tri posavske občine pod povprečjem. razrešitev najmanj 9 mesecev, če pa se podjetje pritoži (ponavadi se), se postopek vleče najmanj dve leti in pol. Iz naših podjetij GEA Z RAKE - Družinsko podjetje z Malega Korena pri Raki je prvo v Sloveniji začelo proizvajati čips. Gei sta se pozneje pridružila še proizvajalca iz Kranja in Ptuja, pa tudi tuje konkurence ne manjka, zato so v podjetju zdaj pripravili dva nova okusa krompirčka in večje pakiranje, načrtujejo pa tudi precej povečati proizvodnjo. GP GROSUPLJE - To gradbeno podjetje se je odločilo prodati svoje družbe, ki se ne ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, za nedonosne pa uvesti stečaj. Prodali so že GPG Miles in večinski delež v družbi Resta, kmalu pa naj bi še družbi Beta in Ten Ten. Stečaj so uvedli v GPG Gradal in Projeictbiro. STEČAJ - V začetku avgusta seje začel stečajni postopek v Livarstvu Dobova, stečajni upravitelj je Slobodan Ninkovič. DOLENJSKA BANKA - Na lestvici kapitalsko najmočnejših slovenskih bank v reviji The banker je Dolenjska banka na 7. mestu, in sicer za Novo ljubljansko banko, SKB banko, Kreditno banko Maribor, Banko Celje, Probanko in Slovensko zadružno kmetijsko banko. O točnosti podatkov in razvrstitve je mogoče dvomiti, saj ima lestvica vrsto pomanjkljivosti. Med drugim na njej manjka ena močnejših bank -Gorenjska banka. HB BREŽICE - Agencija za trg vrednostnih papirjev je izdala dovoljenje za javno ponudbo obveznic Hipotekarne banke Brežice. Dovoljenje velja za prinosniške obveznice v skupni nominalni vrednosti 800 milijonov tolarjev. TERME ČATEŽ - Terme že pet let poslujejo kot delniška družba, že dve leti pa njihova delnica kotira tudi na Ljjbljanski borzi. Ob večjih investicijah (Hotel Toplice, bazen z valovi, nočno zabavišče, restavraciji) je družba v prvem polletju realizirala za 944,6 milijona tolarjev prihodkov. Tako je ustvarila 244 milijonov bruto dobička, ali po odbitku plačanih akontacij davka 168 milijonov tolarjev dobička. OŽIVLJANJE SLOVENSKE VASI Kot so napovedali na petkovem delovnem srečanju Poslovno-razvojnega sveta LDS, naj bi v tem tednu dokončno oblikovali konzorcij kapitalsko močnih pravnih oseb na čelu z Novo ljubljansko banko, ki bi dokončno re-vitaliziral območje Slovenske vasi v brežiški občini, Tb naj bi preoblikovali delno že oživljeno gospodarsko območje v neke vrste prosto-carinsko cono. Občina Brežice naj bi poskusila pridobiti obmoije v svojo last in s tem pravico do nadomestila za gospodarsko izrabo območja. Republika Slovenija ni azijski tiger Gotovo tudi vse bolj bližajoče se volitve prispevajo k temu, da se vlada in še vsako ministrstvo posebej hvali z dosedanjimi uspehi in dosežki. Tako je oni dan slovensko javnost o svetlih plateh in o - vsaj v primerjavi s stanjem pred nekaj leti - blestečih uspehih našega gospodarstva prepričeval minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Direktorjev nekaterih največjih slovenskih podjetij ni mogel prepričati. Mnogi med njimi namreč menijo, da so uspehi, tudi 5,5- odstotna stopnja gospodarske rasti, le produkt statistik, medtem ko v resnici podjetjem še ni bilo nikoli tako hudo kot ravno zdaj. Kazalo bi jim verjeti, še zlasti, ker celo strokovnjaki iz Tajnikarjevega ministrstva poudarjajo, da sedanja gospodarska rast temelji predvsem na bolj temeljitem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in na zmanjševanju potrebne delovne sile, ne pa na novih vlaganjih v razvoj. Podjetja tako na v globalu dosežene uspehe, razumljivo, gledajo povsem drugače. Vedo namreč, da so se na trgu obdržala z veliko muko, s stiskanjem pasov, odpuščanjem in različnimi drugimi oblikami varčevanja. Naložb v razvoj pa ni, in kar je še huje, niti v najnujnejše obnavljanje in posodabljanje tehnologije, ker ni tujih vlagateljev niti domačega denarja. Podjetja so izkoristila že svoje zadnje rezerve, denar na trgu pa je tako drag, da se nobena naložba ne more povrniti v razumnem času in z dobrimi učinki. Tako naše gospodarstvo sicer žanje laskava priznanja različnih mednarodnih ustanov, po drugi strani pa je povsem pozabilo na razvoj. V Sloveniji se vanj vlaga le dobrih 20 odstotkov bruto domačega proizvoda, pa še za to bi bilo dobro preveriti, kdo in kam vlaga. Za učinkovit razvoj bi stopnja morala doseči najmanj 30 odstotkov, če pa bi hoteli gospodarski boom po vzoru azijskih tigrov, bi morali za naložbe nameniti 35 do 40 odstotkov BDP. B. DUŠIČ GORNIK Zakaj šele zdaj nad oškodovanja? dodelavo Aktivna politika države za odpravo oškodovanj družbene lastnine v procesu lastninjenja - Tbdi za nazaj - Kmalu pripravljen tudi zakon o zaščiti upnikov in lastnikov Mag. Tone Rop je v petek na Mokricah predstavil novo aktivno politiko odpravljanja oškodovanj družbene lastnine v podjetjih, ki se je je lotila vlada s pomočjo treh instrumentov: zakona o privatizaciji podjetij v lasti Sklada za razvoj, komisije za preprečevanje oškodovanja družbene lastnine in zakona o zaščiti upnikov in lastnikov pri prenosu kapitala, kije šele v pripravi. Zapoznela odločitev o preprečevanju oškodovanj pri privatizaciji je v javnosti dvignila veliko prahu, predvsem pa dvomov o tem, da bo zdaj, po tolikem času uspešna. Čeprav predvsem politična opozicija meni, da gre le za metanje peska v oči pred volitvami, so se v nekaterih podjetjih kljub vsemu napovedanih revizij prestrašili. “Zdaj intenzivno pripravljamo zakon o zaščiti upnikov in lastnikov pri prenosu kapitala (eden takih zakonov o zaščiti upnikov je bil v državnem zboru že zavrnjen). Upniki in oškodovani lastniki bodo po njem lahko sprožili tožbe, zastaralnih rokov ne bo, zato bo to veljalo tudi za nazaj,” je poudaril mag. Rop, državni sekretar v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj in vodja vladne skupine za pravice, pravico nameščanja direktorjev, začasnih upravnih odborov. Agenciji za plačilni promet (po novem letu Agenciji za revidiranje) daje vsa pooblastila za revizije in tudi pravico, da naredi kontrolo poslovanja do registracije tudi v zdaj že zasebnih podjetjih. Na osnovi revizijskih poročil se o nadaljnih korakih odločajo lastniki. Pomembno je tudi, da bodo novi lastniki, ki se čutijo oškodovane, lahko vlagali tožbe za ničnost že sklenjenih škodljivih pogodb. * Zapoznela prizadevanja vlade za preprečevanje oškodovanj so ravno zato deležna kritik in velikih dvomov. Vprašanje je namreč, katera podjetja bodo najprej in sploh obravnavali. Mag. Rop na to pravi, da tista, kjer so oškodovanja največja in kjer še tečejo . škodljivi procesi. Pri vsem bodo tudi tehtali, kaj je večja škoda, so to že povzročene nepravilnosti ali državni posegi, ki bi lahko uničili podjetje, posle in povzročili novo škodo. mag. Tone Rop privatizacijo. Povedal je še, da tistim, ki se jih zakon o privatizaciji Skladovih podjetij tiče, še ni jasno, za kaj gre. Zakon jim namreč jemlje suverenost, saj daje skladu upravljalske ZBORNIČNE VOLITVE Območni gospodarski zbornici za Dolenjsko in Belo krajino po nedavnih volitvah predseduje Miloš Kovačič (Krka), pomagajo pa še trije podpredsedniki: Albin Jaklič (Mizarstvo Jakles Dvor), Franc Panjan (Begrad Črnomelj) in Tatjana Fink (Trimo Trebnje). Tečaji MENJALNICE - V torek, 3. oktobra, je bil v menjalnicah po Dolenjski nakupni tečaj marke od 85.00 do 85.40 tolarja, šilinga od 11.93 do 12 tolaijev in lire (100 1TL) od 7.25 do 7.55 tolarja. Prodajni tečaji so se gibali med 85.70 in 86.50 tolarja za marko, med 12.25 in 12.40 tolarja za avstrijski šiling ter med 7.75 in 8.20 za 100 italijanskih lir. BANKA SLOVENIJE - Od 3. oktobra dalje je srednji tečaj BS za marko 83.25 tolarja, za šiling 11.83, za liro (100 1TL) 7.427 tolarja in za hrvaško kuno 22.46 tolarja. Z znanjem se da izogniti čerem Večerna šola podjetništva ponovno v Novem mestu in Krškem, letos pa morda tudi v Črnomlju in Kočevju - Obrtniki in podjetniki se težko odločijo - Nujno več znanja Po naših krajih se bodo spet začele večerne šole podjetništva: 24. oktobra v Črnomlju, 9. novembra v Novem mestu, 13. novembra v Kočevju in v novembru še tudi v Krškem. 90-urni tečaj vodi Gea Col-lege iz Ljubljane, sofinancirajo pa ga Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, po novem pa tudi Obrtna zbornica. Zaradi finančne podpore programu stane temeljito večerno izobraževanje vsakega od udeležencev le 80 tisočakov, kar je malo v primerjavi s ceno različnih tridnevnih seminarjev, za katere je treba odšteti tudi po 60 in več tisoč tolarjev. Podjetnikom in obrtnikom po terenu pa se tudi ta cena še vedno zdi precej visoka, zato bo potrebno več prepričevanja in vzpodbujanja. Podjetniki in obrt- Izvozne podpore le industriji Transportna podjetja, promet in zveze ter izvozniki v malem gospodarstvu ostali praznih rok - Tbdi način za reševanje nelikvidnosti - Je kaj trden ta izvoz? ČATEŽ OB SAVI - V prvem snopu subvencijza izvoznike je država razdelila 650-im od skupno 750-ih prosilcev za 5 mjjijard tolarjev subvencij. Odločbe o dodelitvi so bile podpisane 21. septembra, kdiy bo denar priromal do izvoznikov in premagal vse papirnate ovire, takrat še niso znali natančno povedati. Do subvencij so bili upravičeni strijo, je na okrogli mizi na Čatežu samo izvozniki s področja industrije in rudarstva, gradbeništva in hotelirstva, medtem ko so izvozniki v nekaterih drugih panogah ostali praznih rok. Med njimi so vsa podjetja s področja prometa in zvez, transportnih dejavnosti in na sploh vsega malega gospodarstva, ki ne dosega 12 milijonov tolarjev neto izvoza, kar pa seveda ne pomeni, da vsi našteti nimajo težav. Takoj po sprejemu zakona o subvencijah so se oglasili nekateri makroekonomisti s trditvijo, da bi enak učinek dosegli že z 0,5 tolarja višjim tečajem. Dr. Vlado Di-movski, državni sekretar za indu- poudaril, da subvencije veljajo za nazaj (od začetka letošnjega leta), česar s tečajem ne bi mogli doseči. In še nekaj je dejal: obstaja verjetnost, da je ravno zakon o subvencijah vzpodbudil spreminjanje tečaja. Država ne skriva, da s subvencijami marsjkje rešuje tudi likvidnostne težave, saj so se nekatera podjetja s sicer perspektivnimi izvoznimi programi znašla v hudih težavah. Na ta način je vlada končno dala izvoznikom vedeti, da ji ni vseeno, kaj se dogaja z njimi. Sklad za razvoj je sprejel še nekaj drugih ukrepov za pospeševanje izvoza. Tako naj bi dokapitalizirali Slovensko izvozno družbo in dajali ugodne obrestne mere za kredite Sklada. Skladova poslovna politika, ki bo podpirala izvoz, naj bi po oceni dr. Dimovskega, sicer predsednika upravnega odbora Sklada, do konca naslednjega leta dala za 8 do 10 milijard tolarjev učinkov, s katerimi bi pokrili izpad zaradi neugodnega tečaja tolarja. Če bo to res, bodo izvozniki gotovo boljše volje, kot so danes. Vlada jim namreč kar naprej maha s statističnimi podatki o naraščanju blagovne menjave s tujino ter o solidnem poslovanju izvoznikov. Slednji odgovarjajo, da sicer še živijo in poslujejo brez rdečih številk, vendar le na račun prihrankov iz preteklih let, ko so si ustvarili potrebne rezerve. B. D. G. Komisija za preprečevanje oškodovanja je bila po besedah mag. Ropa ustanovljena zato, da zbere prijave in informacije, kijih nujno potrebuje Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ker bodo zbirali tudi anonimne prijave oškodovanj družbenega premoženja v procesu lastninjenja, se bo gotovo nabral zajeten kup primerov. B. DUŠIČ GORNIK Gospodarski izziv vsein_ Slovenija ima sklenjenih že vr sto dogovorov o gospodarskem sko unijo, z sodelovanju z Evropska niki so namreč pogosto tako zaposleni s svojim poslom, da ne vidijo, da potrebujejo tudi znanje. V gospodarskih in obrtnih zbornicah ravnokar poteka akcija za zbiranje prijav obrtnikov in malih podjetnikov. Ker pismeno obveščanje in razpisi niso dovolj, o čemer priča podatek, da se lani na 1000 razposlanih obvestil ni odzval niti en novomeški podjetnik, pripravljajo klubi podjetnikov tudi akcije za osebno prepričevanje. “Če bi prej vedeli vse to, kar smo se naučili na večerni šoli podjetništva, bi mnogo lažje prišli do rezultatov,” so ob koncu prvega kroga večerne šole podjetništva izjavljali novomeški podjetniki, podobnega mnenja pa so tudi mnogi izmed 250 njihovih kolegov po vsej Sloveniji, ki so spomladi zaključili ta izobraževalni program. Spomladansko šolo je z zaključ-• no nalogo in zagovorom pred kolegi uspešno končalo 13 podjetnikov iz treh posavskih občin in 25 iz trebanjske, črnomaljske in novomeške občine. Zanimivo je, da je bila udeležba na vseh predavanjih izredno velika, podjetniki pa so med sabo, čeprav se prej niso poznali, navezali zelo tesne stike, ki so v nekaterih primerih prerasli celo v poslovno sodelovanje. Podjetniki zato toplo priporočajo podoben korak tudi drugim ko- leg°"'- B.D.G. • Vasi brez življenja so narodna katastrofa. (Podobnik) KAM CERIFIKATE? Trenutno še poteka javna prodaja delnic novomeške Krke (do 14. oktobra) in trgovskega podjetja Posavje Brežice. Žito Ljubljana, ki ima podjetja tudi na našem območju, je sicer že pozivalo k vlaganju certifikatov, vendar še nima dokončno odobrenega programa za lastninjenje. Atomske Toplice so podaljšale rok za notrunji odkup. Sodelujejo lahko tudi vsi zaposleni in bivši zaposleni Slovenskih železnic. državami Efte in Cefte. - — državami (Češka, Slovaška, m ska, Madžarska) Čefte, Srednj ropske skupnosti za svobo trgovino, je že sklenila sporaz ^ o prosti trgovini, nekateri so veljavi, drugi bodo kmalu. 6 nija je tako praktično že članica skupnosti, za kar izpolnjuje , pogoje, preostanejo ji le se nična usklajevanja. Dežele Cefte so si za cilj P0*13’ vile, da se čimbolj odprejo seboj (odprte meje že leta l se pripravno za odprto evi r tržišče po letu 2001. Slovenija »* IIZ.INUC pu 1CIU -------- z ve* zaradi svoje povezave s Cei^. bj Jobro izkoristili. Blago s slovenski čtlldUl pvzv • - - Tj liko prednost pred Hrvaško, * jo lahko obe državi skupaj h poreklom se namreč v drzap. Cefte prodaja po ugodnih pog J jz Šteje se, da ima blago por 50 neke države, če v njej nfhin^. Kratke domače do 60 odstotkov vrednosti Pr0! jV da. To je lahko svojevrsten vsem, ki se ukvarjajo z do blaga. DENAR IN VREDNOST - V Celovcu se bo danes začel sejem Denar in vrednost, kjer bodo vsi, ki imajo kaj pod palcem, lahko zvedeli, kam vlagati, da bi svoje premoženje povečali. Organizatorji računajo tudi na slovenske udeležence, saj ocenjujejo, da je pri nas ifckaj tisoč milijarderjev. ELEKTRONIKA - Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je v ponedeljek začela 42. mednarodna razstava sodobne elektronike, ki bo trajala do petka, 6. oktobra. KNJIGE - Pri založbi Moderna organizacija Univerze v Mariboru je izšla knjiga Marketinška zasnova podjetja avtorja prof. dr. Gabrijela Devetaka, ki obravnava praktične vidike marketinga. Knjigo so v organizaciji Gospodarskega foruma Dolenjske pri SKD minuli teden predstavili tudi v Novem mestu. ODPADEL - V Brežicah je zaradi premajhnega zanimanja odpadel seminar za obrtnike in trgovce o izpolnjevanju carinskih obrazcev ter o obveznostih in pogojih za uvoz in izvoz. REKORDNI UPAD - Statistika je za avgust zabeležila rekordni upad mesečne industrijske proizvodnje, in sicer kar za 12,7 odstotkov. To je največje zmanjšanje po letu 1992. VIŠJE CENE - Po podatkih Statističnega urada RS so se pretekli mesec cene na drobno v povprečju zvišale za 1,3 odstotka. K višji inflaciji sta prispevala razvrednotenje tolarja in dražji uvoz, prav gotovo pa tudi podražitev elektrika, storitev in neživilskih industrijskih izdelkov. Cviček v Nemčijo ? LJUBLJANA - Nem^ejši KS*"* sti v močno nadre žaju. Ker je tudi močno nadrejenem P° tuja. Ker je tudi v nemškem interesu, da bi naša drža. S spodarsko napredovala ir pravila svojo trgovinsko co, so Nemci kkr sami pnpm li in plačali študijo o stra!j‘ izvozš slovenskih vin na * škitrg. Te dni so jo predsw» naaljubljanskem seJ^bu0 rnun.zArnviP /Tl Z fllO V _ _ J rava-zdravje in z njo v^tne(J nemalo presenečenja ce našimi vinogradniškimi' narskimi strokovnjaki^ Cristopli von Neli iz Wies~ . na je namreč v njej aSotxaJ:!„0. da je Slovenija v Nem 1, -n vsem neznana vinska de da z mednarodno uve J nimi vinskimi sort“. .nem-dosti možnosti, daabi n 0 škem trgu izrinila konk , Slovenska prednost so htone slovenske sorte o ■ ^ vina, kot sta teran m cvl ,jlne stare in za Slovenijo zna ^ sorte: zelen, rebula, šipo{ ugotovitev nemški" 0. strokovnjakov začuda pazno mimo nas. mi nim° .n • Od vseh sladkosti traja diabetes najdlje. (Sršen) Ženske na vodilnih mestih staja,e “Slovenija si ne more privoščiti, da bi ženske o doma,” trdijo v sekciji menedžerk Med vsemi menedžerji v Sloveniji jih je 15 odstotkov ženskega spola. “Vedno znova poudarjamo, da obstajajo sposobni in nesposobni moški ter sposobne in nesposobne ženske,” navaja kot eno osnovnih preokupacij sekcije menedžerk pri združenju Manager njena predsednica Marija Jazbec, sicer direktorica Inpleta z Blance pri Sevnici. Sekcija prireja srečanja s poslankami, poskuša vplivati na njihovo odločanje ter jih seznaniti, kaj bi posamezni zakon lahko pomenil v praksi. Tako so menedžerke odločno nastopile proti triletnemu porodniškemu dopustu, ker iz vsakdanjega dela vedo, kaj bi to za visoko- in tudi srednješolsko izobražene ženske pomenilo. Po mnenju Jazbečeve si Slovenija ne more privoščiti, da bi ostajale ženske doma, saj kar je polovica zaposlenih v proizvodnji delavk. Ženske se zelo težko odločajo za prevzem najodgovornejših vlog v podjetjih, čeprav velikokrat igrajo drugo najpomembnejšo vlogo. Sekcija menedžerk vzpodbuja kolegice, predvsem mlajše, da bi presegle zadržke in prevzele vodilne n Marija Jazbec funkcije. Tudi v večjih P^jef in ne le v manjših zase pešn>h se uveljavlja vedno ve direktoric. , „ncko 6°' Vsekakor ima s'°*e!Lj še v«' VSCKUNUI spodarstvo med žcnsk/koriščen lik in precej slabo |Z'\ jjplo-potencial. Med vsemi, več manti visokih šol je n . „0le& kot 50 odstotkov zen** ’ Re n** tega pa so v Sloveniji :zobrill. splošno precej dob ,etekl°s.1 žene, saj so imele v pre ^ ,n priložnost za šolanje P ^vaj" . .* — i—* ja pr -.l tič' tudi možnost, aa U*‘ei§ih de' izkušnje na najrazhčnej lovnih mestih. B. D-‘ v h Ni S ie: h % 8 DOLENJSKI LIST Je kmete res sram spraševati? Tako se je vprašal sekretar za kmetijstvo Ivan Obal, ko je govoril o neinformiranosti kmetov glede o ugodnosti - Z ministrom dr. Ostercem na okrogli mizi na Preloki “Ključ” v koruzi HOČE - S koruzo se ne n,()re kosati nobena poljščina v Sloveniji je zavzela že 7* °dstotkov vseh njiv in se “Hža 100.000 ha posevka. ekonomika je zato ^ločilna za gospodarski us-Oeh slovenskega kmetijstva. *«ldine so možnosti za pocenitev pridelovanja, je bila *»to osrednja tema nedavnega dneva koruze v Hočah, atrokovnjaki so med drugim Ugotavljali, da vsak kilometer addaljenosti koruzne parcele *d silosa podraži silažo za 6 “dstotkov, še bolj pa na lastil0 ceno pridelane koruze vp-lva hektarski donos. Če hek-arski pridelek zvečamo od 6 9 ton, se lastna cena kilo-*raina pridelane silaže zniža *®r za četrtino. Že ta dva os-°vna podatka povesta, zakaj Pr' nas pridelovalne cene i « v*soke 'n zakaj bo tako J**"® vstopiti v Evropsko uni-b’ii^er SO Pccdvsem zaaoljo °ijše agrarne strukture “mkajšnje kmetije gospo-^csko uspešnejše. ČRNOMELJ, PRELOKA - V sredo pretekli teden sta črnomaljsko občino obiskala kmetijski minister dr. jože Osterc in državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal. Najprej sta se pogovarjala z občinskim vodstvom ter predstavniki črnomaljske upravne enote, potem pa obiskala še Preloko. Ustavila sta se pri enem večjih kmetov v vasi Martinu Plutu, v kulturnem domu pa se udeležila okrogle mize o kmetijstvu. V pogovoru na občini sta gosta poudarila, da je nekdanjih nepovratnih sredstev ne bo več. Od ugodnosti, kijih kmetje lahko dobijo za razvoj kmetijstva, pa je odvisno, kako velik kos kruha si bodo odrezali. Zato je potrebno ljudi navaditi, da bodo subvencije izkoristili. In teh ukrepov ni malo. Jako lahko Črnomaljci izkoristijo ugodnosti, ker spada njihovo področje med tista s težjimi pogoji pridelave. Do konca leta bo ustanovljen sklad za razvoj podeželja, ki ne bo spodbujal le razvoja kmetijstva, ampak tudi malega namakajo le 10. Prisotne je zato čudilo, zakaj enemu od krasinških kmetov ne dovolijo priključitve na namakalni sistem in kdo je pravzaprav lastnik tega sistema. M. BEZEK-JAKŠE • Sicer pa so Preločani gosta zaprosili, naj Slovenija ne dovoli Hrvatom uresničitve načrtov o gradnji hidroelektrarn na Kolpi, ker bodo s tem uničili reko in ljudi ob njej. Zagotovila sta jim, da če ne bo slovenskega soglasja - tega pa zagotovo ne bo - Hrvati ne bodo mogli graditi. gospodarstva, infrastrukture. Sekretar Obal je opozoril, da je skrb vzbujajoče pomanjkanje informacij pri kmetih. Vprašal se je, ali ljudje res niso zainteresirani, da bi prišli do informacij, ali pa imajo odpor do tega, da bi koga nekaj vprašali. Preločani so na okrogli mizi obžalovali, da nista prišla gosta k njim podnevi, da bi videla, na kako majhnih kmetijah kmetujejo. Dr. Osterc je dejal, da kmetijstvo niso le koruza, pšenica, krava in prašič, pač pa tudi pisana paleta dopolnilnih dejavnosti. Vendar ni recepta, za to, s čim se bo kdo ukvarjal. Ivan Obal je pristavil, da temeljni problem ni pridelati, ampak pridelke prodati, pri tem pa je potrebno pognati način in metode delovanja trga. Prav neorganiziranost kmetov je sedaj največje zlo. Ker živinoreja na preloškem področju nima prihodnosti, pridelava zelenjave pa bi jo zaradi ugodnega podnebja in majhnih parcel imela, je domačine zanimalo, kakšne so možnosti za namakanje. Minister je kot primer belokranjskega namakanja navedel Krasinec, kjer je moč iz Kolpe namakati 130 hektarjev, sedaj pa jih ESKE TRŽNICE I ,®senski čas se ponudba na »j n,.c} poveča. Pri Sadju in zele-fj v'j® vreče krompirja izbranih C|h, rumenih in belih sort u** odpeljati že za 25 tolarjev °8ram, čebulo po 53 tolarjev in { Je P° 29 tolarjev. Ostale cene: u„en 185, hruške 168, grozdje 53 i CVe*ača 205, jabolka 1. klasa st ?‘arjev. Deladini računa: ko-2(3 200, špinačo 500, grozdje iah iek,arine 250, hruške 150, 00 ka 100, papriko 200. Sejmišča u^ŽICE - Na sobotni redni **jKi sejem so prodajalci pri- tr* mesece starih in ——— daj. arcjših prašičev. Prvih so pro- kmetijski nasveti švicarska novost za ogrce nji?ai£ki hrošč (Melolontha melolontha) je nekoč veljal z 3aJSega škodljivca poljščin. Mnogi ljudjj še pomnijo, daje bil ^tra •• letih deležen celo organizirane nabiralne akcije; v zgonji lU(raJ I!n letih deležen celo organizirane nabiralne akcije; v zgonjih <"j*h urah smo z vrečami in posodami hiteli v gozdove in otre-Plazj, rPle hrošče z vej, za tako nabrane škodljivce pa dobivali celo f\ ° oz. nagrado takratne ljudske oblasti. Ho, wnes je to samo še spomin, saj takk zatiranje ni več niti potrebuj h'^rošč se Je tudiisam nekako unesel, zasluge za to pa *4etlrline* predvsem mraz. Usodno naj bi bilo leto 1957, ko je v *e>lier maJa Pa^el sneg in je pozna spomladanska pozeba tako C l'to zdesetkala hroščevo zalego, da se niti de danes ni po-V(%°POmogla. Tako smo skorajda pozabili, kako lahko majski ŽO ^'objedejo listje sadnega drevja ali, kar je bilo nekoč še mno-hin kako usodno se lahko njihove ličinke ogrci lotijo kore-vP()ljščin. Ptj(a[jaravi ravnovesje prej ali slej vnovič vzpostavi, lahko Qj1“jemo, da se majski hrošč, za katerega je značilen triletni 'Pet’l.ni krog (kar pomeni, daje vsako tretjo leto hroščevo), utegne Hijrarnn°ziti in postati nevaren. Zato bo koristno vedeti, kako ^rv, drugod v svetu postavljajo po robu, denimo v Švici, kar po-[j apl9 po strokovni reviji Die Griine: "liče eJ-Je veljai°> da j? poleg že omenjenega zbiranja in hipija hroščev najbolj učinkovito škropljenje ali prašenje s 5stt Ovr i na osnov' zelo strupenih in naravi nevarnih fosfornih *reba ■' ,2 ekoloških razlogov so le-ti zdajjže prepovedani, zato je k pr e'.tj druge načine zatiranja. Že od nekdaj je znano, da se Nie CeJŠnieSa d^la ogrcev mogoče znebiti z večkratnim preorale,,'.11 zemlje ali z jesensko pašo, ki uniči tudi več kot polovico V*ge. V Sviki, kjer ni dovoljen noben insekticid za uničevanje na travnikih in njivah, paaso poskusili še s parazitsko gli-^ *rn Uver*a brongniartii, s katero so okužili toplotno sterilizirala1’'} je^rnena, to vnesli v zemljo in okužili še ogrce. Zaradi na-5|Ci, iaJedalske glivice so ogrci začeli propadati, s tem pa je na-'ietp sežen. Na osnovi raziskav priporočajo 30 do 50 kg z mice-Jj^fivice okuženega ječmenovega zrnja na hektar, kar je strošok, ki se izplača le, če je ogroženost travnika ali res velika. Inž. M. LEGAN PRI MARTINU PLUTU - Kmetijski minister dr. Jože Osterc in sekretar za kmetijstvo Ivan Obal sta na Preloki obiskala enega večjih kmetov v vasi Martina Pluta (drugi z leve), ki kljub težkim pogojem še vedno vztraja z živinorejo. Minister mu je kar v hlevu dal nekaj nasvetov, kako bi si olajšal kmetovanje. (Foto: M. B.-J) Lipov list za Dularjeve V akciji “Živimo s podeželjem” je bila kmetija Dularjevih ______v Jurki vasi izbrana med najbolj pristne JURKA VAS - Kmetija Milke in Dušana Dularja se le bežno opazi s ceste, ki pelje od Novega mesta proti Straži, toda že prvi pogled daje slutiti, daje nekaj posebnega. To je pravi muzej kmečke arhitekture, vse naokoli je čisto, vsaka stvar na svojem mestu, vse polno je rož, vse diši in diha po starožit-nosti. lo je opazila tudi posebna komisija Kmečkega glasa, ki je s svojo ekipo strokovnjakov spomladi obiskala to kmetijo in jo uvrstila med 57 tistih v Sloveniji, ki so * V obrazložitvi priznanja Dularjevima je v posebni prilogi Kmečkega glasa zapisano: Nekje na robu urbanističnega kaosa Jurke vasi kljubuje urejena Dularjeva domačija. Stavbe, ki ustvarjajo celoten kompleks kmetije, so postavljene tradicionalno v dveh vrstah. Na glavno cesto mejita čelni fasadi pritlične zidane stanovanjske hiše in nad kleti dvignjene prevžitkarske hiše. V podaljšku obeh stavb so nanizani gospodarski objekti z značilnim dolenjskim kozolcem nekje globoko v sadovnjaku. Vsi objekti razen kozolca so prenovljeni z izjemnim občutkom za dediščino arhitekture. Med objekti še posebej izstopa klet s preužitkarsko hišo. ohranile največ pristno slovenskega. V okviru akcije Živimo s podeželjem so preteklo nedeljo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani najboljšim podelili štiri lipove liste. Dularjeva kmetija iz Jurke vasi se je znašla na uglednem drugem mestu. Priznanje je prevzela Milka, ki ima prav gotovo pri tej hiši največ zaslug zanj. Dularjevi predniki so se v Jurko vas naselili še pred letom 1700, kot stoji zapisano v starih knjigah. Sedanja poslopja so stara dobrih sto let. “Razmišljanja o tem, da bi stanovanjsko hišo in ostale stavbe prenovili, sega v leto 1960, ko smo želeli na mestu stare hiše zgraditi novo. Ko smo videli, da so zidovi zdravi, smo raje staro obnovili. Danes sva z možem vesela, da smo se tedaj tako odločili,” pripovedu- Milka in Dušan Dular je gospodinja Milka, ki se je pred leti upokojila kot računovodja podjetja Gorjanci. Vse je ostalo takšno kot pred sto in več leti. Koliko delaje bilo samo z rezbarjenimi vhodnimi vrati! Še posebej veliko truda so Dularjevi vložili v ohranitev in obnovitev skoraj 300 let stare kleti, nad katero so leta 1893 zgradili preužitkarski del z dvema sobama, vežico in kuhinjo. “Ohranili smo vse, kar se je dalo. To je naš mali spomenik: star kamnit vodnjak, kamnita miza, staro je vse, kar vidiš in primeš. Na enak način smo se lotili tudi kašče, kozolec toplar pa je bilo potrebno le primerno pospraviti,” o prenovitvah pove Milka. J. PAVLIN Trgatev V posavskem vinorodnem rajonu so že v drugi polovici trgatve. Dež neusmiljeno pada, kar otežuje delo in pospešuje gnilobo grozdja. Ljudje so zbegani in bi kar potrgali tudi pozne sorte. Bilo bi zelo narobe, če bi to naredili. Jesen nas lahko še preseneti z lepim vremenom. Sedaj je že gotovo, da bo pridelek manjši od lanskega. Zato je kar lahko napovedati, da bodo dobra vina iskana. Laški rizling je sorta, ki nam letos še lahko popravi letino. Ogled vinogradov je pokazal, da so pozne sorte, kot so laški rizling, renski rizling in žametovka še lepo zdrave. Gniloba se začenja pri vsaki sorti, toda s predtrgatvijo bi lahko podbrali gnile grozde in zdravim omogočili lepo dozorevanje. Tudi vina posebnih kakovosti (predikatna vina) niso izključena, če bomo zmogli čakati z laškim rizlingom in tu pa tam še s kakšno drugo sorto. Ne smemo se zanašati, da bo vina manjkalo in se bo vse prodalo. Slabših vin imamo v trgovinah po nizkih cenah preveč, takega vina ne bo nikoli zmanjkalo, ker ga lahko uvozijo. Modra frankinja je lepa, dovolj zdrava, zato priporočam, da se s trgatvijo še počaka. Zadržimo mirno kri, da bi se pravilno odločili in jesen čimbolje izkoristili. Po novem zakonu bo trgatev pred razpisanim rokom kaznivo dejanje. Kazni bodo velike, zato bodo redki “junaki”, ki se bodo upali trgati pred rokom. Že letošnjo jesen imamo priložnost, da se vadimo v strpnosti in ne trgamo pred rokom. Kako pa vplivajo nizke temperature na alkoholno vrenje EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič moštov? Lahko bi odgovoril, da bodo te nizke temperature zaslužne za kakovost belih vin. Kvasnice delajo normalno tudi pri temperaturi moštov pod 15°C. Mošti, ki so cepljeni s kvasnicami, bodo lepo prevreli, vrenje poteka mirno, toda zanesljivo. Pri takem vrenju ostane v belih vinih več sortno značilnih vonjev v vinu, vinska cvetica je razpoznavna, to pa si želimo. Letos ni treba moštov hladiti, čeprav kontrola temperature, posebno v zelo velikih sodih, le ni odveč. Veliko mošta v sodu sprošča med alkoholnim vrenjem mnogo toplote, zato temperatura mimogrede zraste čez 20?C, kar je za beli mošt že preveč. Težava bo pri modri frankinji, če jo potrgamo v teh hladnih dneh. Nemočni smo v hladni zidanici, če je v kadi temperatura drozge samo 15°C ali nekaj več. Bolje bi bilo, da nam na trti še nekaj grozdja zgnije, kakor da macerira pri temperaturi pod 18°C. Pri pridelavi cvička nizke temperature v kadi niso pogubne, pri modri frankinji, ki jo pripravljamo za rdeče vino, pomeni prenizka temperatura samo povprečno kakovost vina, čeprav imamo lepo zrelo in zdravo grozdje. Gnilo grozdje jemlje barvo tudi zdravemu, zato svetujem samo zdravo grozdje za maceriranje v kadi. Hiter začetek alkoholnega vrenja zmanjšuje nesrečo zaradi gnilih jagod. Zato je treba takoj cepiti rdečo drozgo v kadi s kvasnim nastavkom, čim smo začeli pecljati grozdje. Potrebno je tudi žveplanje, približno pol deci 5-odst. raztopine žvepla na hektoliter. dr. JULIJ NEMANIČ m PRAVNA SVETOVALNICA mk Svetuje odvetnica Marta Jelačin Omejitev izvrševanja lastninske pravice Več bralcev ima podobne težave, ki so v tem, da jih sosedi ogrožajo z gradnjo raznih prizidkov ter jim vzamejo svetlobo in zračnost ali napeljujejo čez njihovo zemljišče odtočno vodo, vsajajo na meji razna drevesa, ki segajo čez dovoljeno mejo itd. Vsem tem posredujem naslednji ODGOVOR: Lastninska pravica se lahko izvršuje le tako, da se ne posega v pravice koga drugega. Lastnik zemljišča sme sosedu prepovedati vplive, ki presegajo krajevno običajno mero in bistveno zmanjšujejo normalno rabo nepremičnine. Gre za to, da je lastnik sosedovega zemljišča omejen v izvrševanju svoje lastninske pravice zaradi dogajanja na drugem zemljišču, ki ima vpliv tudi na njegovo zemljišče. Vzrok je torej nastal na enem zemljišču, škodna posledica pa na drugem. Ti vzroki pa so zaradi življenja na prostoru, kjer je medsebojno vplivanje nujnost, lahko zelo različni. Mednje sodi tudi vplivanje s povzročanjem sence, oziroma odvzemom sonca, svetlobe in zračnosti. Sosedsko pravo urejuje sosedske odnose tako, da vsakemu članu ožje povezane skupnosti omogoča varstvo pred prekomernimi vplivi s sosednjega zemljišča, isttčasno pa tudi njemu samemu prepoveduje takšno vplivanje. Gre za ustvarjanje ravnotežjk v obsegu izvrševanja lastninske pravice posameznii upravičencev. Kriterij za to je krajevna običajna mera uporabe nepremičnin. Gotovo je vplivanje z gradnjo, ki ima škodne posledice, eno od najbolj perečih sosedskih motenj, ai imajo zaradi svoje trajnosti lahko zelo daljnosežne posledice. Tudi služnostna pravica uporabe poti se ne sme izvrševati v prevelikem obsegu oz. čez običajno mero, s čimer se onemogoča ali bistveno zmanjšuje uporaba lastne nepremičnine (razen, seveda, če se s tem služnostni zavezanec strin- ja). Takšna pravica bi bila v nasprotju s pravnimi pravili sosedskega prava. Kar zadeva uveljavljanje škode zaradi nedopustnih posegov v sosednje zemljišče, pa velja, daje mogoče zahtevati odškodnino le takrat, kadar so izpolnjene vse predpostavke za odškodninsko odgovornost, med drugim tudi nedopustnost celotne škode. Pri tem je, kot rečeno, pri vplivanju z enega zeeljišča na drugo merodajna le škoda, ki presega običajno • Ko so Thalesa, modrijana iz Mileta vrrašali, kako daleč narazen si stojita resnica in laž, je odgovoril: “Tako daleč kot razdalja med očesom in ušesom. ” AGRO d.o.o. Prodajalna “SEJALEC” tel. 24-132 vam nudi • JESENSKI ČESEN IN ČEBULČEK • veliko izbiro čebulnic jesenskih rož - tulipanov, narcis, irisov. krokusov. hijacint itd. HIDRAVLIČNE STISKALNI ČE za grozdje, 75 do 2301 ROSTFREI CISTERNE za vino - UVOZ IZ ITALIJE ČRPALKE ZA PRETOK VINA - ročne in motorne PVG posode za zelje. 20 do 2001 a MLINE ZA SADJE KOTLE ZA ŽGANJEKUHO. 60 do 1201 brzoparilnike, 55 do 1851 NAGROBNE SVEČE, ZEMLJO IN PESEK za grobove, gobe za ikebane helena MRzuKAR gospodinjski kotiček Kuhinja kot onesnaževalka Kemična sredstva, kijih uporabljamo v gospodinjstvu za pranje, čiščenje in pomivanje, so pomembni onesnaževalmi našega okolja. V odplakovalnih sistemih, rekah in jezerih porabljajo kisik in povečujejo vsebnost soli v vodi. S tem pa je ogroženo življenje vseh vodnih organizmov. Vendar se prav pri domačih opravilih kažejo možnosti za opuščanje ekološko oporečnih sredstev. Večino površin v sta-novnaju lahko uspešno vzdržujemo z naravnimi sredstvi, katerih učinkovitost dopolnimo z uporabo večjega števila mehkih in grobih krtač, raznih krp in tople vode ter z določenim univerzalnim čistilom, ki je okolju prijazen. Za čiščenje vseh nerjavečih površin sta najboljši sredstvi KIS in CITRONSKA KISLINA, saj dobro odstranjujeta ostanke vodnega kamna v sanitarijah in nevtralizirata neprijeten vonj v hladilnih napravah. Madeže, ki se naberejo na ku- halnih površinah in v pečicah, je najbolje redno odstranjevati, ko so še sveži. Priporočljiva je uporaba posebnih vrečk in folije za pečenje. Iz izkušenj vemo, da se lahko namesto močnih kemičnih sredstev za čiščenje odtokov uporablja GUMUASTI ZVON in SPIRALNA ŽICA. Pri pranju perila pa uporabljamo pralnega sredstva le toliko, cla dosežemo zaže-Ijeni učinek, in ob tem upoštevajmo trdoto vode. Nesmiselno je dodajati perilu prevelike količine sredstva, saj ta neizkoriščen odteče v odtok. Pri pranju manj umazanega perila opustimo pre-dpranje, prašek pa dodajamo naravnost v boben stroja. Pomivanje posode je vsakodnevno večkratno opravilo, zato pazljivo uporabljamo količino pomivalnega sredstva. Najvišjo stopnjo čistoče ob najmanjši porabi čistilnih sredstev in časovne ter fizične obremenitve dosežemo v pomivalnem stroju. Krjavelj v besedi, sliki in glasbi Na Jurčičevi domačiji so odprli razstavo ilustracij Lucijana Reščiča in predstavili knjižno novost Krjavljeve zgodbe • Glasba, napisana posebej za to priložnost MED NAGRAJENCI FRANCI ŽELEZNIK NOVO MESTO - Na nedavnem jubilejnem piranskem ekstemporu z močno mednarodno udeležbo je med 22 dobitniki nagrade ob novomeškem slikarju Jožetu Kotarju še en “dolenjski” slikar. Nagrade je prejel tudi Franci Železnik, ki po rodu sicer ni iz naših krajev, sta pa Novo mesto in Dolenjska že dolgo vrsto let njegov drugi dom. Sem zelo pogosto zahaja in preživlja cele tedne pri nas, ko po Podgorju in drugih slikovitih predelih Dolenjske slika krajino in ostalino kmečkega stavbarstva. Železnik je piransko nagrado prejel za delo Svet tišine, v katerem je združil sliko z leseno plastiko. Poleg te nagrade je kot edini od slikarjev prejel posebno priznanje - skupaj z ekstemporem je slavil 30 let sodelovanja na tej prireditvi. MULJAVA - Na Jurčičevi domačiji so zvečer na zadnjo septembrsko sredo pospremili s pestrim kulturnim programom odprtje prve redne likovne razstave v prostorih nove Jurčičeve galerije. Čast prvega gostujočega ustvarjalca je pripadla slikarju Lucijanu Reščiču iz Tčeb-njega, ki seje predstavil z izvirnimi ilustracijami, narejenimi za knjigo otroških pesmi pesnika Severina Šalija in za knjigo Jurčičevih Kr-javljevih zgodb, kije prejšnji mesec izšla pri Založbi Mladika. NAGRAJENCI SLOVENSKE FOTOGRAFIJE LETA 95 LJUBLJANA - V ponede-(jek, 2. oktobra, so v predver-ju poslovne stavbe TR3 slovesno razglasili izid natečaja Slovenska fotografija leta 1995, ki sta ga razpisala Urad vlade za informiranje in agencija Kodia, ter odprli razstavo najboljših prispelih del. Odličje fotograf leta je prejel Aleš Fevžer iz Ljubljane, kije hkrati tudi dobitnik nagrade za fotoreporter* ski dosežek leta. Nagrade za posamezne barvne fotografije na določene teme pa so prejeli: Jur|j Struna, Mirko Kunšič, Karlo Pesjak, Mitja Gustinčič, Martin Bobič, Igor Vo|jč, Marko Feist, Jurij Za- uncker, Mitja Gustinčič in Tomo Jeseničnik. Ubrano s krajem in razstavo so izzvenele skladbe, ki jih je glasbenik Tomaž Zlobko napisal posebej za to priložnost, pri igranju pa so mu pomagali Niko Zlobko, Viktorija Šušteršič in Blaž Jurjevič. Piko na i je v kulturnem programu postavil Tone Tekavc, ki je v svojem znanem, posrečenem krjav-ljevskem slogu povedal, kako je ta, verjetno najbolj znani junak iz slovenske literature hudiča na pol presekal, kozo ozdravil in konju štatljivost odpravil. Da se mu za naslednike ni treba bati, sta pokazala Matic Sever in Marko Zajc, ki sta prav tako zaigrala prizor iz Jurčičevega Desetega brata. Krjavelj je bil sploh središče večera, saj se je vse sukalo okoli njega. Urednik Mladike Janez Mušič je najprej predstavil novo veliko slikanico Krjavljeve zgodbe, ki jo je bogato ilustriral Reščič, na stenah galerije so visele izvirne ilustracije iz te izdaje, Jožef Matijevič, ki je predstavil slikarja Reščiča in njegovo delo, pa tudi ni mogel mimo Krjavlja, ko je preletel dosedanjo bero ilustracij Jurčičevega Desetega brata in vanje umestil najnovejše Reščičeve. Od Vavpotičevih, Gasparijevih, Bi- SLOVENCI NA PRAŠKI AKADEMIJI - V Domu kulture so se predstavili mladi slovenski fotografi (na slike od leve proti desni) Jure Breceljnik, Borut Peterlin in Blaž Fras. (Foto: MiM) Naši praški fotografi v u • Razstava fotografij slovenskih študentov na praški Akademiji za fotografijo, film in televizijo NOVO MESTO - Po daljšem času so bila v galerijskih prostorih Doma kulture, kjer so se pred leti redno vrstile fotografske razstave, ponovno na ogled fotografska dela. V petek, 29. septembra, so odprli razstavo treh mladih slovenskih fotografov, ki študirajo na mednarodnem oddelku za fotografijo na sloviti praški Akademiji za fotografijo, film in televizijo. S svojimi deli so se predstavili Jure Breceljnik iz Ljubljane, Blaž Fras iz Radelj ob Dravi in domačin Borut Peterlin. Uvodno besedo je spregovoril ljubitelj fotografije in nekdanji Peterlinov mentor Drago Vuica iz Straže, štiri plesalke plesne skupine Terpsihora iz Novega mesta pa so otvoritev popestrile s plesno točko. Mladi ustvarjalci so na razstavi pokazali najnovejša dela, ki so nastala med njihovim štu- dijem v Pragi. Breceljnik, ki je že v tretjem letniku, se je predstavil s ciklom ženskih aktov. Fotografije, kijih odlikuje izreden občutek za estetiko telesa, so tudi po tehniki nekaj posebnega, saj so nastale s kombinacijo dveh diapozitivov. Posebne tehnične postopke je za svoj cikel fotografij Praga in Novo mesto nad realnostjo uporabil tudi Peterlin. Elemente fotografskih kolažev je toniral s hlano modro in toplo rjavkasto barvo ter tako dosegel željene poudarke v svoji pripovedi o posamezniku v okolju. Najbližje klasični fotografiji je Fras, ki je s ciklom Senčnih portretov pokazal izostren občutek za detajle iz narave in dosledno vztrajanje pri močno poudarjeni diagonalni kompoziciji slike. Peterlin in Fras sta zdaj v drugem letniku, kar je od študentov prvega letnika uspelo le štirim. M. MARKELJ zovičarjevih in Kobetovih se Reščičeve ilustracije precej razlikujejo. Avtor je v svojo likovno pri- poved vključil portrete resničnih ljudi. Osem celostranskih ilustracij je postavil v ovale s povsem izvirno interpretacijo dogodkov, povezanih z Jurčičevim posebnežem, in jih od vinjet ločil z močnim presledkom. Matijevič je posebej poudaril izjemno natančnost Reščičeve risbe in filigransko izdela- nedetajle' M. MARKELJ ZAPEL JE BAS - Otvoritev Reščičeve razstave an Muljavi so popestrili glasbeniki, ki so zaigrali nekaj posebej za to priložnost skomponiranih viž po starem načinu. (Foto: MiM) Čudovit navdih jeseni Likovni koloniji v Šentjerneju in na Krasincu, kiju je pripravila Galerija Otočec, združili sošolce ŠENTJERNEJ, KRASINEC - Galerija Otočec je od 25. do 30. septembra pripravila dve likovni koloniji. Prva, ki so jo poimenovali “Pod Gorjanci”, je bila v Majzljevi zidanici v Šentjerneju, druga, z naslovom “Jesen v Beli krajini”, pa v gostilni Kapušin na Krasincu. Zanimivo je, da sta obe koloniji že drugič v tem letu. Na obeh kolonijah so bili isti slikarji. Sodelovali so Dolenjec Jože Kotar in akademski slikarji, Prekmurca Nikolaj Beer in Zdenko Fluzjan, Gorenjec Marjan Skumavc, Štajerec Lado Jerič, Ljubljančan Marjan Za-letel-Janč ter akademski kipar Tone Demšar iz Ljubljane. Gre za isto generacijo študentov z Likovne akademije v Ljubljani, ki jih je prav ta kolonija po dolgem času zbrala. Gost pa je bil priznani fotograf Egon Kaše, ki bo na svoj način pripravil katalog o koloniji. Kot je povedal vodja Galerije Otočec Janez Rozman, želijo, da bi umetniki ti dve pokrajini upodobili v vseh letnih časih. Ker so pri obeh gostiteljih naleteli na izredno gostoljubnost, bosta tudi vnaprej izhodišči Šentjernej m Krasinec. Slikarji so se pri ustvarjanju odločali za akvarel, olje, pastef gvaš, risbo, najpogosteje pa so slikali značilne motive obe pokrajin: vinsko trto, reki Kr in Kolpo, šentjernejskega petelina in konja, belokranjske bele breze, etnografske motiv • Tako je nastalo okrog 40 del, kj bodo razstavljena v gostu Majzelj v Šentjerneju, obrog martinovega pa še v Metu ■ Poleg tega so že ali o0"? kratkem odprte stalne prodaj razstave del s teh kolonij v novomeškem Hrastu ter me ški Kolpi in Beti. Poleg teh so kolonijo podprli še metliški Komet, galerija Gospodična j* Novega mesta, tiskarna Kapus s Krasinca, Kobra mobite Šentjerneja in Zebra Kranj^ } Godala so izpodrinila harmoniko POVABILO Novomeško Glasbeno šolo Marjana Kozine bo letos obiskovalo okrog 530 učencev - Zakaj le velika dvorana za nastopanje večjih zasedb v KC Janez Thlina še ni opremljena? “MISEL IN KORENINE ’95" KOČEVJE - Minulo nedeljo se je v Rajhenavskem pragozdu v Rogu zaključila 3. likovna delavnica “Misel in korenine ’95". Trajala je tri dni, v tem času pa so skušali ujeti podobe mogočnega pragozda in mu dati novo življenje na platnu slikarji: Sašo Spase-novič, Lado Pengov in Silvo Ter-šek. Organizator likovne delavnice je bilo društvo Kočevski naravni park. ' M. L.-S. NOVO MESTO - Glasbeno šolo Marjana Kozine je predstavil njen ravnatelj Zdravko Hribar, kije povedal, da bo v šolskem letu 1995/96 šolo obiskovalo okrog 530 učencev - 450 istrumentalni pouk, ostali pa plesno in predšolsko glasbeno vzgojo. Letos pa jim je ministrstvo za šolstvo in šport dodatno odobrilo še nov oddelek za solo petje, ki bo deloval, če bo dovolj prijav, zato vse zainteresirane vabijo k vpisu. Predšolska glasbena vzgoja ima tri stopnje: malo, prvo in drugo glasbeno šolo, ki so nekakšna pri- prava na “pravo” glasbeno šolo, niso pa pogoj za vpis. Za vpis v prvi razred morajo kandidati opraviti komisijski preizkus, da se ugotovijo tako njihov glasbeni posluh * Zdravko Hribar, ki je ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine že 18 let, pravi, da so s prostori zadovoljni. Zelo pa bi bili veseli, če bi iz stavbe glasbene šole preselili zgodovinski arhiv (na grmski grad) in ljudsko knjižnico. Če bi občina to zagotovila, potem bi lahko prišli do republiškega povprečja šoloobveznih otrok in bi lahko zaposlili še 4 učitelje, kar pomeni vpis še 100 učencev. Vsi na šoli pa najbolj pogrešajo prostor za nastopanje večjih zasedb. “Zakaj so v KC Janez Thlina lahko opremili vse prostore, samo velike dvorane ne?” se sprašuje Zravko Hribar. vključijo v godalni orkester, ki ga vodi Petra Gačnik, in je nekakšna predhodnica za izobraževanje za novomeški simfonični orkester. Ta bo letos nastopil na republiški reviji v Krškem in Novem mestu, koncert bo imel tudi 29. septembra, ob 700-letnici Šmihela. Mlajši godalni orkester bo septembra nastopil v domu starejših občanov v Šmihelu, ko se bo predstavil gostom iz Langenhagna... POGOVOR O MINEVANJU NOVO MESTO - Danes poteka v Izobraževalnem v centru Krka okrogla miza, ki sta jo pripravila revija Rast in njen izdajatelj Mestna občina Novo mesto. Tema pogovora, ki se ga udeležujejo gostje iz vse Slovenije, je osredotočena na minevanje kot tako in v povezavi s knjigo Vladimirja Kavčiča Minevanje in izzivi. je Jarmov ciklus figuralnih kompozicij v lesu nabit s senzim"‘'"i'rQi)je estetiko in nosi poleg simbola žalosti in otožnosti tudi n,°,n ;a]d’ zadovoljstvo in veselje. 119Jarmovih kipov bo v Galeriji Božida ca na ogled do 29. januarja. Na sliki v sredini je še Lado Smrekar. L. Murn) kot tudi fizične preddispozicije za igranje določenih inštrumentov. Letos so v šolo vpisali 103 nove učence, približno 60 pa sojih odklonili. “Poudariti je treba, da ni vzrok v tem, da otroci niso sposobni za glasbeno šolo, pač pa vpis omejuje normativ, saj je republiško povprečje vpisa na šolo 9-odstotno, novomeško pa 7-odstot-no,” je razložil Zdravko Hribar. Višina šolnine je odvisna od materialnega stanja šole, na novomeški glasbeni šoli znaša letos 3 tisoč tolarjev. Največ učencev se odloči za inštrumentalni pouk, zanimivo pa je, da zelo upada zanimanje za harmoniko, ki je bilo včasih na prvem mestu, veča pa se interes za igranje godal (violina, čelo). Pred 11 leti je bilo tu vpisanih 8 učencev, letos pa več kot 60. Zanimanje za igranje trobil, pihal, klavirja in kitare pa nekako ostaja isto. G. Hribarje vesel, da na šoli nimajo večjih kadrovskih težav in so vsi predmeti ustrezno zasedeni razen kitara. Mladi glasbeniki imajo možnost, da se na šoli 11 slikarjev v koloniji ZD Sevnica in Galerije Otočec podarilo slike za nove R tore sevniškega zdravstvenega doma - Rudi Stopar: “To ni galerija za izbrin^S- SEVNICA - V deževnih dnevih letošnjega junija je mimo prireditev v sklopu sevniškega “Grajskega poletja 95” tiho teklo slikarsko druženje v kolonijj. Sevniški zzravstveni dom in Galerija Otočec sta zbrala 11 ustvarjalcev, ki niy bi s svojimi deli oplemenitili čakalnice, hodnike in ordinacije novih prostorov sevniškega zdravstvenega doma. Čeprav ima slikarjevo, kot vsako drugo oko, rado sonce in svetlobo, so tudi v dežju in pustem obrazu narave umetniki našli lepoto motivov. Sevniški kipar in pesnik Rudi Stopar je ob otvoritvi novih prostorov zdravstvenega doma spomnil na preprosto misel, izrečeno pred leti v Slavonskem Brodu, umetnikom, ki so sodelovali v podobni akciji, namenjeni tamkajšnji bolnišnici in bolnikom. Picasso je nekoč dejal: so slikarji, ki spremenijo sonce v rumen madež, toda so tudi drugi, ki s pomočjo svoje umetnosti in inteligence spremenijo rumen madež v sonce. Prepričan sem, daje našim cenjenim gostom slikarjem uspelo prav to zadnje. Ustvarili so dela, ki govorijo sama zase, saj je to njihov dvogovor z naravo, in kot pravi Duerer, je umetnost skrita v naravi; kdor jo najde, ta jo ima.” 'h pr^" ljena na pidestal razmaja"'Rf. |j-vrednotenih vrednot slo kovne kreme. Leon K°P?r ’ jCj, )e nekaj korenin tudi v i>e. veg» mojster figuralike. Ples J ® nekaJ čopiča in barvitost doča pvO' nadzemskega in svečan« je velikih platen sv. R° ^ajčr Lojzeta Konca, ki je naf 5yri Gore list, pa nas pop 3istr.s svetlobe, ki jo Konec n'^ve|c,j6 obvlada. Koliko časa zivie žjvjje-zanj svetloba magična • Vsak od umetnikov, k' ^ e"" lovali v likovni koloniji,J .skeirta svoje delo podaril stp)fn'e,'l!e zdravstvenemu domu- _^otjprl0 ’ Zdravko Hribar “V tem hramu na obalah zdravja, kjer še zavemo krivih poti življenja so trenutki, ko posameznika zadene bolečina in žalost, težke misli in bojazni pred neznanim -temnim. Ob bolezni vsa teža življenja pade na človeka. Tako so lahko slike umetnikov tisti atributi za bolnika, ki ga razvedrijo, vlijejo vanj voljo in moč v spopadu za življenje, ki je enkratna in neponovljiva vrednota.-Tableta je manj grenka, injekcija manj skeleča; vest o bolezni manj zastrašujoča, če v bolnega človeka ne bolščijo gluhe, prazne bele stene, pač pa vedrina slikarskih oken v njej. Rudi Stoparje zatem na kratko spregovoril o onekaterih umetnikih, ki so sodelovali v koloniji. O Celjanki Darinki Pavletič-Loren-čak je dejal, da s svojo vedrino ustvarja akvarele do take popolnosti, da vodo začutimo kot vir življenja. Kot da umetnica slika z veliko solzo, le da ne vemo, ali solzo veselja ali solzo žalosti. Za Ljubljančanko Miro Uršič je slikanje z oljnimi barvami nekakšen oltar, kamor polaga svoje želje in vizije. Ves čas kolonije je kar asketsko vztrajala v mrzli cerkvi sv. Roka. nja; umetniki so jo ojzetUM, točkah in avreolah-pn^tio^; je ena sama avreola J", ^pr* “Potem sta tu barda slovenskega slikarstva, velika, a ne postav- mi očmi. Št. 40 (2408), 5. oktob£2 Zdravilišče Šmarješke P^ra vas vabi, da si od 1. do 31- y0 v avli ogledate prodajno r' jZ likovnih del Draga Petrovi Ljubljane. KoM“ JARMOVA KIPARSKA GOVORICA - Akademski kipar iz Stane Jarm (prvi z leve) je imel že veliko skupinskih in sarn0SslJva v razstav, nekaj posebnega pa je njegova največja samostojna raz grajski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. ^ otvoritev je bila v petek, 29. septembra, ob 17. uri in je privabila M nj ljubiteljev njegovih resnično umetniških izdelkov, katerih dotni liki so Mati, Oranta in Trpeči. Na slovesnosti je o umetniku ta ■] vem delu razmišljal dr. Ivan Sedej (pri mikrofonu), kije pof ”'7,1/1 - ibilnosiJ da do Ca J 'a, op Po It *at VPI N; k K tl Umetnine lajšajo bolečine in skrb' Odkupili in jih podan dej ' To je več, to je spontan . t sl* v svet poduhovljenega, vsi|jt-r* hernemu človeku l»rt,ikor S' \ emocij, pač toliko, k^k polju lastnega življenja odtrga in vzame.______v je ena sama avic ,.,1; s Pr kot bi proti soncu gleda* i % t i? S \Š R k N 10 DOLENJSKI LIST ) ) l i“ ilI :V 10 :0 ni O' {0 in ¥ k- o: 1 S' >> C' li- na j* ga ;i>J 'O' rja K« t it’ n° n" I!« it n>v ve- jal, iel' K«' ejO' >Pa sle/ ni11 na laO1 liv >Pa it>a> S dežurni oročajo JZPRED diskoteke izgi- "1L AVTO - Neznan storilec je 30. ur ,embra s parkirnega prostora P ed diskoteko Pacific odpeljal J"*no kam osebni avto Jeep Che-vf z registrsko številko KK 27-22, asi s. Z. iz Krškega. Za vozilom 'C|sti še poizvedujejo. JjLOMlL V BRUNARICO - V V| 1 ?a 26. september je neznanec br li1' vJ*runarico pri teniškem t , u v Črnomlju ter odnesel pija-, _Lastnika J. S. je tako prikrajšal za bsočaka, a več škode je naredil ‘•"»•m vlomom. KAZBUal po bratovi hiši »Ki policisti so 27. septembra na 5 !ClJski postaji gostili 28-letnega G. Wnoč,«tn’ kcr J^ nckoj pred Dri l C)0 krsi' Javnl red in mir, ko je Vrat|^al0vi hiši vpil in razbijal pri kočevska stranpota S1VIATU NAŠLI - Pred Zdrav-vjn!m domom v Kočevju, kjer je jv edo, 29. septembra, nekaj pred neki občan opazil sumljivo kočevski plicisti niso našli n .Sar. Zato pa so nekoliko kas-0|A v IS1‘ noči v Šalki vasi izsledili Lana z osebnim avtomobilom, v Odvre,m so našli plastični del b-Jiača, kije bil ukraden z enega Pred avtom°hilov, parkiranih p zdravstvenim domom. .RAZGRAJAL IN POBEGNIL |L Petek, 29. septembra, popol-kočevski policisti posre-Canc V zasebnem stanovanju v vikarjevi u|jcj v Kočevju zaradi Kujanja in razbijanja mladolet-% • ■^•"ja. Razbil je televizor, oD ln več druge stanovanjske pov^- Pri tem je dobil poškodbe ]t, Sem telesu, poškodovati pa se kr °tel tudi sam z razbitim ko-Mladoletnika, ki je bil pod ^zil* alkohola, so z reševalnim sili Jjnj prepeljali naprej v kočev-Duipavstveni dom, kjer so mu IjuKi■ 1 Prvo pomoč, nato pa v der lanski klinični center, od ko- bo^A^L BOMBO - Minulo so-Stry ^"Poldan je v Podtaboru pri ta|8®n neki občan našel bombo, itvl/rero je bilo ugotovljeno, da bjj 3 'z II. svetovne vojne. Bom-15 ® "'la neznane znamke, dolga liliji0.in premera 90 mm. Za khnve Bombe je poskrbel piro- V BETONSKO °GRAJO - VOZNIK MRTEV .»REGE - V nedeljo, L ok-,, ra> ob 6.05 je po magi-j r®Ini cesti Gmajna - Obrcž-i Proti Čatežu vozil 29-lctni s' P * Sel pri Dobovijah. Pri je zapeljal na levo ran ceste in od tam na ne-»oi 11,0 Bankino ter po njej v j*" 54 metrov, nato pa trčil ^ beto n s ko ograjo nadvoza. °ik je ostal ukleščen v Btla 'n zaradi hudih po-°db umrl na kr^ju nesreče. Ribniška stranpota DVAKRAT v enem dnevu - Sebastijana B. je njegov nesojeni tast Jože L., prejšnji torek, 26. septembra zvečer, pretepel kar dvakrat. Najprej nekaj pred 21. uro, nato pa še okoli 23. ure. Medtem ko so policisti Jožeta L. po prvem napadu na fanta svoje hčere, v katerem je Sebastijana udaril po obrazu, nato pa ga ležečega na tleh še obrcal, našli doma, se jim je po drugem napadu izmaknil. Sebastijana B. so zaradi poškod odpeljali v urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani na opazovanje. PIJAN OBLEŽAL - J.A. iz Ribnice je v soboto okoli 20. ure zaradi vinjenosti obležal kar na Seško-vi ulici pri vhodu v nekdanjo kasarno. Policisti so ga odpeljali domov, zoper njega pa dali predlog sodniku za prekrške. IZGINILA PRIKOLICA Z DESKAMI - Minulo soboto je Edvardu Dejaku iz Otavic z dvorišča pred stanovanjsko hišo zmanjkala traktorska prikolica, na kateri je imel naloženo okoli 6 m3 desk. Ugotovljeno je bilo, da je bila odpeljana na območje v okolico Turjaka, zato ribniški policisti storilca iščejo ob pomoči PP Rudnik. VLOMILEC NI ODNESEL NIČ - Vlomilec, ki je v noči iz 29. na 30. september v Gornjih Lazah vlomil v viked Stanka Gluhka iz Ljubljane tako, da je razbil cilindrično ključavnico, iz notranjosti vikenda ni odnesel ničesar. ZGOREL KIOSK - Do požara, v katerem je zgorel lesen kiosk nasproti prostorov podjetja Russ v obrtnem centru v Ribnici, je minulo nedeljo ponoči prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. Požar so pogasili ribniški gasilci, škode pa je za 50 tisoč tolarjev. ŠENTJERNEJČANI IMAJO RADI OROŽJE Šentjernej - Kot kaže, je orožje med nekaterimi Šentjernej-čani priljubljeno, čeprav zanj nimajo ustreznih dovoljenj. Tako vsaj je s 67-letnim V. B. in 30-let-nim S. J. Pri 38-letnem R. J. pa so policisti v četrtek zasegli pištolo in 16 nabojev, za kar tudi ni imel ustreznih dovoljenj, zato bo zoper vse tri napisana kazenska ovadba. POLICIJA ZA OTROKE LJUBLJANA - Slovenska policija želi k varnemu življenju prispevati tudi z novimi oblikami zbližavanja z državljani, pri čemer še posebno skrb preveč zaščiti otrok in mladostnikov. Najmlajšim je namenjen preventivni projekt “Policija za otroke”, s katerim naj bi se otroci naučili, kako naj varno živijo in kdaj ter kako naj pri policistih poiščejo pomoč. Za način, kako otrokom to povedati, so izbrali lutkovno igrico Svetlane Makarovič Devet in dva, katero so že uprizorili v Ljubljani in Logatcu. NEVARNA POT IZ ŠOLE NOVO MESTO - V četrtek, 28. septembra, ob 13.10 je 11-letna V. K. iz Novega mesta hodila po pločniku od osnovne šole Bršljin proti BTC-ju. Ko je prišla do prehoda za pešce na Ljubljanski cesti, je stopila na cesto v trenutku, ko je iz Karteljevega pripeljal 22-letni voznik osebnega vozila A. R. iz Poljan pri Mirni Peči. Ta je sicer zaviral, a zaradi prehitre vožnje ni mogel ustaviti in je v deklico trčil. Padla je na pokrov avtomobila in se hudo poškodovala. Povzročitelj nesreče seje na policiji javil šele popoldne, ko je izvedel, da ga policisti iščejo. VlEHITEVAL V ŠKARJE - V ob 11.20 je 70-letni F. D. iz krJJane vozil osebni avto iz Do-*Se|C Vas‘ Prot‘ Otočcu. Ko je ^tv • v hutrškoselo, je začel pre-lWat' tovornjak v trenutku, ko je «fZ.r°‘i pripeljal 25-letni P. L. iz 1i ,Čne. Tb je sicer zaviral, a trčenja Oe| preprečiti. Avto, ki ga je Vai ' je odbilo v tovornjak in *'!| levi pas, po katerem je vo-\j|. • iz Hrvaške. Trčili sta še ti dve Deli, ki so odleteli od obeh I Ki j ni°hilov, pa so zadeli še avto, ki "»Sr 25-letni R. R iz Brežic. V j f1 $eCl se Je hudo poškodoval F. D. ™k|ja^avi v Kliničnem centru v Z VELIKO HITROSTJO V HIŠO - V nedeljo ob 22.15 je 40-letni M. M. iz Jurke vasi vozil osebni avto iz Kočevskih Poljan proti Soteski. V Podturnu je skozi križišče pripeljal z neprimerno hitrostjo in se zaletel v hišo. Pri tem sta se voznik in sopotnik D. R iz Jurke vasi hudo poškodovala. NA NASPROTNI PAS - 25. septembra ob 17.45 je 40-letni M.D. iz Blatnika pri Črnomlju vozil osebni avto iz Dobličke gore proti Blatniku. Ko je pripeljal v Jelševnik po levi strani ceste, mu je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem B. G. iz Črnomlja. Vozili sta trčili, B. G. pa se je hudo poškodoval. “Od kdaj je hitrost tu tako omejena?” Na cesti s policisti in novim laserskim merilnikom - Večina kazni plačanih takoj - Ibji državljani, dobri avtomobili, slabe ceste in prevelike hitrosti KRŠKO - Kdor ob cesti zagleda policijski avto, prav gotovo v strahu, daje prekoračil hitrost, zmanjša plin ali se priveže, če tega ni storil prej. Pogosto se zgodi, da nas na policijsko “zasedo” opozorijo nasproti vozeči vozniki, solidarnost gre sedaj že tako daleč, da vozniki opozarjajo celo avto, v katerem je nov laserski merilnik, spj je ta v drugem civilnem vozilu. In ravno v novih laserskih predvsem tujci, na črpalki pa je merilnikih preži nova nevarnost tudi menjalnica, tako da izgo-za ljubitelje hitrih in drznih vor, da nimajo tolarjev, ne pride voženj. Za tak merilnik ni po- v poštev, trebno spremstvo, saj lahko Ulov je bil v prvih nekaj mi-meritve opravi en sam in prekr- nutah res dober, čeprav ni šlo za Škarja tudi ustavi in kaznuje, velike prekoračitve hitrosti. Pred nekaj dnevi smo se pri- Kakšnih osem se jih je ujelo, od družili policistom uprave za tega niti eden z novomeško ali notranje zadeve Krško, ki so krško registrsko tablico, opravljali radarsko kontrolo na Seveda pri izterjavi kazni po magistralni cesti M 1 pri Pe- pričakovanju ne gre vedno čisto trolovi bencinski črpalki. Loka- gladko. Tako je prvi na nastav-cija je pravzaprav zelo primer- ljeno past naletel voznik passata na, saj po tej cesti pogosto mno- z nemško registrsko tablico, kije gi premočno tiščijo na plin, govoril hrvaško. Policista je ho- Z LASERSKIM MERILNIKOM NAD PREHITRE VOZNIKE -Ena izmed prednosti laserskega merilnika je tudi ta, da hitrost vozila lahko zmeri v oddaljenosti 30 do 500 metrov, torej že takrat, ko voznik merilnika še ne opazi, sicer pa policisti uporabljajo poleg novega tudi stari radar. tel prepričati, da tak način kaznovanja ni v redu, češ da hoče videti sliko, da je hitrost res prekoračil. Ena izmed pomanjkljivosti laserskega merilnika LR 90-235-P je ravno to, da meritve ne izpiše, je pa možno hitrost in razdaljo merjenja videti še 15 minut po meritvi na napravi sami. Tako dokumentiranega dokaza ni, kot je pri navadnem merilniku, ko je jasen dokaz slika vozila, tablice in voznika, a po mnenju vrhovnega sodišča in senata za prekrške je izpis, ki ga prebere policist, verodostojen podatek. Policistu gre torej verjeti, saj je za takšno delo usposobljen in pooblaščen, hkrati pa dela z inštrumentom, ki je atestiran. Na krški UNZ ima preizkus opravljen trenutno le en policist, ki tudi edini meri hitrosti, z njim pa znajo delati tudi drugi. Tako tudi pogruntavščine nekaterih, ki so se v javnosti tako razširile, na primer o zviti tablici ali hiši, ki se premika s 17 km/h, ne držijo. Glavni namen radarjev je upočasniti voznike, saj se po nekaterih študijah zaradi prehitre vožnje pripeti skoraj polovica nesreč. Kljub omejitvam nekaterim še vedno ni “jasno”, od kod takšne omejitve. Tako tudi enemu on ustavljenih voznikov alfe z registracijo Reke, kateremu je radar nameril 134 km/h. Seveda ni namenoma vozil s preveliko hitrostjo, pač PREHITRIH VOZNIKOV JE VELIKO - Radarske kontrole so na posavskih cestah skoraj vsakodnevne. Kadar je radar na cesti cel dan, policisti ulovijo v povprečju okoli 40 prehitrih voznikov, v ponedeljek pa so samo do 12. ure (torej v dveh urah in pol vključenega radarja) ulovili kar 30 kršilcev. pa je bil trdno prepričan, da je na tako široki cesti hitrost pač omejena na 130 km/h. “Ne razumem, kako je lahko tako nizka omejitev? Takšna je bila takrat, ico avtomobili niso šli nikamor in so bile ceste bolj ozke,” se je spraševal jezni šofer, ki je moral odšteti tri tisočake. Kazni pa so, glede na posledice, ki jih ima lahko takšno drvenje, smešno nizke in mogoče bo bolj uspešen način kaznovanja sistem kazenskih točk. Le-tega se bomo morali navaditi, da ne bomo vozili počasneje iz strahu pred radarjem, ampak v želji po večji varnosti nas in drugih udeležencev v prometu. T GAZVODA GASILCI IN MESEC POŽARNE VARNOSTI KOČEVJE - Poveljstvo gasilske zveze Kočevje je sprejelo program dela gasilcev v oktobru, mesecu požarne varnosti. Kar 8 gasilskih desetin iz občine Kočevje se bo udeležilo 8. oktobra območnega gasilskega tekmovanja v Stični. Poveljstvo Gasilske zveze bo opravilo strokovni pregled vseh orod-jišč prostovoljnih gasilskih društev in vse gasilske tehnike na območju sedanje občine Kočevje. Organizirali bodo tudi dan odprtih vrat, prostovoljna gasilska društva pa bodo na svojem območju izvedle vaje iz gašenja in reševanja. po dolenjski deželi V noči na nedeljo je redar v diskoteki Glietto v Metliki nekaj obiskovalcev opozoril, naj diskoteko zapustijo, saj so se zabavali tako, da so se špri-cali kar z brivsko peno. Eden izmed pobudnikov, 20-letniN. P, ki ga je hotel redar odvleči iz diska, se je tako vzburil, da se je spravil nad redarja in ga hudo poškodoval. N. P pa se bo v bližnji prihodnosti odpravil še do sodnika. Kakšno noč pa bi se lahko, namesto da gre v disko, zamislil nad svojim početjem. Burno je bilo tudi na Senovem, a ne v kakšnem javnem prostoru, pač pa je 63-letni H. F. za zabavo poskrbel kar doma. Svoje razpoloženje je dvignil še s kapljicami rujnega in “zabava" seje začela. Miru ni dal svoji ženi, tudi potem ne, ko so prišli policisti, zato si je (za nagrado) prislužil poldnevno bivanje v apartmaju policije, za nameček pa še posladek: randi s sodnikom za prekrške. Tatičem pride prav že vsak predmet, čeprav včasih niti ni jasno, kaj bodo počeli z njim. Tako tudi ne vemo, kaj bo počel neznanec, ki seje konec septembra napotil v avtobus podjetja Gorjanci in odnesel strojček za obračunavanje vozovnic. Mogoče pa bo začel iskati delo sprevodnika na avtobusu... OBLEGANI GASILCI - Oktober je mesec požarne varnosti in Gasilsko-reševalni center iz Novega mesta je na široko odprl vrata. Vprnh dneh oktobra bodo najsodobnejšo gasilsko tehniko pokazali kar 16 skupinam malošolarjev iz novomeških vrtcev, obiskali pa bodo tudi 10 vrtcev po ostalih krajevnih skupnostih, tudi v občinah Škocjan in Šentjernej. Poklic gasilca želijo predstaviti učencem STZŠ. Gasilci iz Novega mesta imajo letos v svojih poročilih zapisanih že 53 požarov, kar je več kot lani vse leto. Ugotavljajo, da je veliko manj požarov, ki bi jih zanetila otroška roka, zato se zavedajo, kako pomembno je pričeti s preventivo varstva pred požarom pri najmlajših. Na sliki: v torek dopoldan so gasilsko opremo in tehniko pokazali malošolarjem vrtca Kekec iz Kandije. (Foto: J. Pavlin) KONTROLA PROMETA S CIVILNIM VOZILOM - V dvodnevni akciji kontrole prometa s civilnim vozilom je kamera v avtomobilu, ki je last Policijske postaje Ljubljana, v nedeljo, 24. septembra, na odseku magistralne ceste med Ljubljano in Kočevjem v Dolenji vasi takole “ujela" enega izmed kršiteljev prometnih predpisov. Voznik golfa je v Dolenji vasi, pri odcepu proti Sajevcu, kjer je omejitev prometa 50 km/ h, vozil s hitrostjo 118 km/h, poleg tega je zapeljal tudi preko polne črte, pri čemer je ogrozil nasproti vozeče vozilo. Civilno policijsko vozilo, ki je voznika golfa sledilo približno 4 km, je v trenutku, ki je ujet na posnetku, vozilo z 92 km/h. Kršitelja so policisti kasneje prehiteli (novost je namreč, da ob uporabi novega vozila, ki beleži prekrške, ob cesti ni več potrebno patrulj, ki kršitelje ustavljajo) in ustavili ter mu s posnetkom njegove vožnje, ker je kršitve zanikal, le-te dokazali. (Tekst: M. L.-S.) Kočevska mišelovka Slaba organizacija KOČEVJE - Kot v mišelov-ko ujeti so se znašli v petek ob 16. uri avtomobilisti, ki so nameravali po nujnih ali manj nujnih opravkih z avtom iz Kočevja. Zaradi Teka Kočevskega zbora po ulicah Kočevja v počastitev občinskega praznika je bilo več ulic zaprtih, med njimi tudi Kidričeva, ki je najgosteje naseljena. Neizprosni varnostniki niso spustili ne naprej in ne nazaj nobenega avtomobilista, ki se je ujel v to “mišelovko”. Največ nejevolje niso vzbudili sami teki, ampak njihova slaba organizacija in slaba organizacija zapore. Začetek teka je bil namreč napovedan za 16. uro, prvi tekači pa so šli na pot šele ob 16.30, torej so bile ceste zaprte najmanj 25 minut prezgodaj ali pa so organizatorji tekov zaradi svoje šlampari-je začeli s teki s tako veliko zamudo. Pri današnji tehniki (vsak varnostnik je imel svoj “toki-voki") si česa takega ne bi smeli dovoliti. J pRJMC Remih zamudil svoj prvi veliki uspeh Derganc prvi na Ulovko NOVO MESTO - Mladinci kolesarskega društva Krka iz Novega mesta so v soboto nastopili na memorialni dirki Robija Trampuža na Vrhniki. Na gorski dirki na Ulovko je med starejšimi mladinci zmagal Martin Derganc, medtem ko je bil Andrej Filip četrti. Med mlajšimi mladinci je bil Uroš Plankar drugi, Peter Ribič peti in Matevž Šuštarič sedmi. Mlajši mladinci niso počivali niti v nedeljo. Nastopili so na mednarodni dirki v italijanskem Pordenoneu. Na 100 km dolgi krožni progi so bili krkaši vseskozi najdejavnejši in vse je 6„ .....j- ..„, ...j__s še dvema Italijanoma bežal približno 40 km, vendar so jih tekmeci 8 km pred ciljem ujeli. Mitja je za tolažbo zmagal v skupnem seštevku letečih ciljev, pripadla pa mu je tudi posebna nagrada organizatorja za najborbenejšega tekmovalca. Ostali Krkaši so se na koncu uvrstili nekoliko slabše, saj so zamudili pri pobegu dveh tekmovalcev 5 km pred ciljem. Tako je bil Peter Ribič ob izdatni pomoči sotekmovalcev v šprintu glavnine četrti oziroma šesti v skupni uvrstitvi. Mladi Matevž Šuštarič, za katerega je bila to tako kot za še nekatere novomeške mladince doslej najdaljša dirka, je zasedel enajsto mesto. ROBERT KASTELIC že kazalo na velik uspeh mlade ga Mitje Remiha, kije skupaj ŽUŽEMBERČANI Z ADIDASOM V EVROPO ŽUŽEMBERK - Mladi žužem-berški odbojkarji, ki so letos postali državni prvaki v odbojki na mivki, so pred kratkim dobili vabilo za nastop na največjem pionirskem odbojkarskem tekmovanju v Evropi. Tekmovanje, ki se imenuje po glavnem pokrovitelju Adidasov turnir, bo od 13. do 15. oktobra v Hoyerswcru v Nemčiji. Žužemberčani upajo, da bodo do takrat zbrali dovolj denarja za pot, V Pomembna zmaga na tekmi preobratov Košarkarji krškega Interierja so na domačem igrišču proti Republiki dosegli prvo letošnjo zmago • V igri spet Mario Kraljevič - Sedaj z Olimpijo LESKOVEC PRI KRŠKEM - Navijačem krškega košarkarskega kluba Interierje v soboto zvečer, ko so na klopi zagledali Maria Kraljeviča, zagotovo padel kamen s srca. Že sama prisotnost 211 cm visokega in 120 kg težkega krškega orjaka je tamkajšnjim ljubiteljem košarke vlila upanje na boj za najvišja mesta med najboljšimi slovenskimi košarkarskimi moštvi. Po izredno izenačenem začetku tekme med Interierjem in postojnsko Republiko so prvo večjo prednost dosegli domači košarkarji, ki so vosmi minuti vodili s 16:11 in 18:13, večino točk pa sta prispevala Ariel McDonald in Ivo Nakič. V naslednjih 4 minutah potem Krčani niso dosegli niti ene točke in gostje so že vodili s 25:18. Tedaj je domači trener Tomo Mahorič, ki se je na tem srečanju izkazal predvsem s hrabrimi menjavami v pravem trenutku, poslal na igrišče Maria Kraljeviča, ki je, čeprav še ne povsem pripravljen, v nekaj minutah dosegel 7 točk, nasprotnikom zaprl pot pod koš in obrnil izid v prid domačega moštva, ki je polčas dobilo z 38:34. V nadaljevanju tekme so Krčani spet zaigrali tako, kot znajo, in po dveh minutah je njihova prednost narasla na 11 točk, po 12 minutah igre v drugem polčasu pa je Interier vodil že s 14 točkami razlike in vse je kazalo, da je tekma odločena, vendar ni bilo tako. Postojnčani, ki so letos prvi vzeli mero slovitemu Smeltu Olimpiji, so začeli vztrajno polniti domači koš in se dobro minuto pred koncem srečanja Krčanom približali na eno točko razlike (69:68 za Krčane). Zadnja minuta je bila vojna živcev, ko so igralci obeh moštev • 14 dni odmora zaradi nastopa državne reprezentance bodo Krčani izkoristili za pripravo na tekmo z ljubljanskim Smeltom Olimpijo, ki bo 14. oktobra v Ljubljani. Po besedah Draga Radeja Interier ni brez možnosti za zmago, čeprav na točke od tekem s prvakom pred sezono niso računali. napravili vrsto osebnih napak, vendar gostom ni uspelo doseči vodstva, z zadetkom iz prostega meta pa je Američan McDonald določil končni izid srečanja, 77:74 za Interier.Tbčke za Interier so dosegli: Mitja Zatu-roski 10, Mario Kraljevič 13, Mišcl Krajcar 2, Ariel McDonald 18, Ivo Nakič 20, Habib Ademi 12 in Leon Kralj 2, medtem ko sta bila pri go- stih najuspešnejša Dalibor Petrovič (23) in Teo Čižmič (21). I. VIDMAR Mario Kraljevič (na sliki v svetlem dresu) je steber igre krškega košarkarskega moštva. Ko je v igri, morata nanj vedno paziti po dva igralca, pa še teh se s takimi rokoborskimi prijemi brez težav znebi. (Foto: 1. Vidmar) Vučkovič tokrat blestel v obrambi Košarkarji novomeške Krke so v 5. krogu doma premagali Kraškega zidarja s 105:75 (47:41) - Stipaničev onemogočil Bačarja - Najboljši strelec je bil Simon Petrov NOVO MESTO - Košarkarji Krke Novega mesta’92 so že na začetku letošnje košarkarske sezone kot novinci v A-2 ligi presenetili celo marsikaterega strokovnjaka. Čeprav v moštvu ni posebej znanih imen, pa z izredno disciplinirano igro v obrambi in v napadu, kjer dosegajo točke prav vsi igralci, brez težav premagujejo moštva, ki so pred prvenstvom veljala za boljša. To seje zgodilo tudi na tekmi s Kraškim zidarjem, ki naj bi bila derbi, na koncu pa so se morali gostje sprijazniti s hudim porazom. Novomeščani so srečanje začeli s peterko Stipaničev, Petrov, Smodiš, Bajc in Vučkovič, vendar je v drugi minuti, ko je Matjaž Bajc zagrešil že tretjo osebno napako, trener Slavko Seničar namesto njega na parket poslal Primoža Samarja, ki pa ga je visoki Primož Bačar popolnoma onemogočil, tako daje moral Samar po petih minutah igre na klop. Če je Bačar uspešno zadržal Samarja, pa je njega na nasprotni strani izvrstno ukrotil Leon Stipaničev, medtem ko je od visokih centrov Kraškega zidarja svojo nalogo lahko dobro opravil le izvrstni Mladjen Džino, ki je Novomeščanom nasul 25 točk, pod koš pa je uspešno prodiral tudi Gregor Jelnikar, ki je dosegel 14 točk, vendar to Sežancem ni veliko pomagalo, saj niti v enem trenutku sre- čanja niso vodili. Se najbliže temu pa so bili v 19. minuti, ko je bil izid 42:41, čeprav so Novomeščani že po petih minutah vodili s 17:4, ob polčasu pa je bil izid 47:41. V drugem polčasu je začel zadevati Goran Vučkovič, ki je že v prvem delu igre igral izjemno dobro v obrambi in Sežancem kar nekajkrat odvzel podano žogo, skupaj s Šmo-dišem, Bajcem in Petrovom pa so pridno večali razliko, ki je v 17. minuti znašala že 32 točk, bistveno pa se ni zmanjšala, niti ko je Seničar v igro poslal tudi mlajše igralce. Zadetke za Krko so dosegli: Samar 6, Stipaničev 8, Simon Petrov 26, Smodiš 12, Bajc 18, Vučkovič 18, Vipavec 3, Miha Petrov 1, Novina 9 in Župevec 4. Krka je po 5 krogih s 4 zmagami in enim porazom na 2. mestu prvenstvene lestvice. Po premoru zaradi nastopa državne reprezentance se bodo 14. oktobra košarkarji Krke v gosteh pomerili s škofjeloško Loka kavo. I. VIDMAR Tek ob Krki uspel Blizu 200 udeležencev KOSTANJEVICA - Celo nebo se je usmililo organizatorjev 11. teka ob Stangelj in Ravbar že v Kolumbiji Štangelj in Ravbar po vadbi v Koloradu že na prizorišču svetovnega prvenstva - Brez Ugrenoviča - Na dirki Po Hrvaški so slovenski kolesarji nastopili složno Šentjerncjčan Polde Bučar, ki že vrsto let živi v Kostanjevici in je bil pred leti uspešen tekmovalec na srednje in dolge proge, še vedno rad nastopi na Teku ob Krki. Letos je nastopil že enajstič in tako ni zamudil niti ene prireditve. NOVO MESTO - Najboljša novomeška kolesarja Bogdan Ravbar in Gorazd Štangelj sta v soboto, 30. septembra, skupaj z ostalimi slovenskimi reprezentanti, ki bodo ta teden nastopili na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Kolumbiji, prispela v Bogoto, od koder sojih člani slovenske reprezentance na čelu s tekmovalcem na velodromu Matjažem Leskovarjem pospremili do 230 km oddaljene Paipe. Čas pred svetovnim prvenstvom so slovenski kolesarji dobro izkoristili, saj so se od 13. do 30. septembra pripravljali v Koloradu, kjer so pogoji podobni kot na prizorišču prvenstva, pa tudi za varnost je bolj poskrbljeno kot v Kolumbiji, kjer izredno močna mamilarska mafija in gverilci povzročajo prirediteljem obilo težav. Po zadnjih vesteh sc naši fantje, ki bodo na cestni dirki nastopili 7. oktobra, dobro počutijo. Gorazd, ki je imel nekaj časa težave s časovno spremembo, se je aklimatiziral, pa tudi Bogdana zlomljen prst ne ovira več pri vadbi. Dirka, od katere v Novem mestu veliko pričakujejo, bo speljana po 17,7 km dolgem krogu, tekmovalci pa bodo progo z višinsko razliko 300 m odpeljali desetkrat. Cilj vse naših kolesarjev je najmanj uvrstitev med 16 držav, kar jim zagotavlja nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Na prvenstvu ne bo nastopil Brane Ugrenovič, ki bi moral včeraj tekmovati na posamičnem kronometru. Zaradi bolezni je ostal doma. Preostali del novomeškega kolesarskega moštva je prejšnji teden nastopal na dirki Po Hrvaški, kjer so slovenski kolesarji vozili presenetljivo složno in kljub 6 moštvom iz bivše Sovjetske zveze, ki so si močno prizadevala ogroziti zmago našega kolesarja, v skupnem vrstnem redu osvojili prva tri mesta. V skupnem vrstnem redu je zmagal Celjan Iztok Melanšek nad Rajkom Petkom (Sava) in Novomeščanom Sandijem Papežem. Na posameznih etapah so se od Novomeščanov najbolje uvrstili: Mervar, kije zmagal v L etapi, bil drugi v 6. etapi in četrti v 7. etapi; Fink, ki je zmagal v 4. etapi, bil četrti v 5. etapi in šesti v L etapi, in Sandi Papež, ki je bil drugi v 2. etapi in peti v zadnji, osmi etap,. , VIDMAR Krki, ki je tokrat veljal tudi za akcijo Brazde vzdržljivosti. V sončnem in za ta čas kar toplem vremenu je 3 različno dolge proge uspešno preteklo 156 tekačev iz vse Slovenije, najboljši čas pa je dosegel Beno Piškur iz Ljubljane, kije potreboval za 10-kilometrsko razdaljo 32 minut in 23 sekund. Na isti razdalji je med mladinci zmagal Novomeščan Aleš Tbmič, njegov rojak Matjaž Ravbar pa je bil drugi. Med moškimi do 30. leta je bil Novomeščan Borut Retelj drugi, med moškimi nad 40. letom pa Matija Ozanič iz Kočevja prvi in njegov someščan Franc Kocjančič tretji. Med ženskami do 20. leta je bila Novomeščanka Irena Auer-sperger prva, v kategoriji do 30. leta je bila Sevničanka Zvonka Bregar prva, med ženskami nad 40. leti pa Trebanjka Darinka Šalehar tudi prva. Na 7,5-kilometrski progi je med dečki do 15. leta zmagal Franci Vene nad Zoranom Vržino, Elvisom Antončičem in Gregorjem Čukom (vsi Novo mesto), med moškimi do 20. leta je bil najhitrejši Novomeščan Dejan Gradišar, medtem ko je bil Šentj^rnejčan Matjaž Miklavčič tretji. Na isti razdalji je bila Breži-čanka Terezija Kovačič druga.Na najdaljši razdalji malem maratonu (21 km) se je od domačih tekmovalcev najbolje uvrstil Drago Kosem iz Sevnice med moškimi do 20. leta, kjer je bil Brežičan Jože Tfšelič drugi, medtem ko je najboljši čas na tej razdalji dosegel Janez Vovk iz Ljubljane (1:08:36). BREŽIČANKE SO BOLJŠE - Dolenjsko-posavski derbi druge ženske rokometne lige se je v novomeški športni dvorani končal z zmago gostij iz Brežic s 25:23 (11:10). Ekipa Novega mesta, ki se je spomladi sicer kot prvouvrščena v drugi ligi uvrstila v prvo ligo, je svoje mesto odstopila drugim in zaradi pomanjkanja denarja skoraj razpadla, na igrišču pa so ostale le najmlajše igralke. Najboljša strelka srečanja je bila Novomeščanka Nataša Drobnjakovič, ki je dosegla 12 zadetkov. Na sliki: Miladinovičeva (desno) si je sicer izborila priložnost za met, vendar na srečanju ni dosegla zadetka. (Foto: 1. V) Iskra Litus tokrat bolje V Mariboru so Litijani igrali in le malo je manjkalo, pa bi zmagali - Tekmo je odločil šele podaljšek LITIJA - Košarkarjem litijske Iskre Litusa tudi v petem poskusu, ko so se v Mariboru pomerili s Satexom, ni uspelo zmagati, vendar tokrat ni veliko manjkalo, da bi iztržili točko v gosteh pri moštvu, ki je pred tem imelo tako kot Litijani 5 točk, saj je zmagovalca odločil šele podaljšek, v katerem so imeli domači košarkarji več sreče. Moštvi sta bili celo tekmo zelo izenačeni, po 10 minutah je bil izid 17:17, ob polčasu pa 36:36. Sredi drugega polčasa, ko se je v 28. minuti poškodoval kapetan litijskega moštva Alojz Šiško in ga je zamenjal 16-letni Mario Japič, Litijani niso popustili, ampak so v 32. minuti dosegli prednost štirih točk, kar je bilo največ na srečanju. Najboljši mož litijskega moštva Rok Kandžič je z zadetkom minuto pred koncem tekme popeljal Litijane v vodstvo z 68:66, 21 sekund pred koncem pa je Pri-morac izenačil in zmago je odločil podaljšek, v katerem so bili boljši domačini, ki so na koncu z 80:76 zabeležili drugo zmago v tej sezoni. ... Tičke za Iskro Litus so dosegli-Kandžič 29, Japič 3, Peterlin 1». Džurišič6, Bošnjak 11, ŠetinaZin Šiško 7, medtem ko sta bila prt »a texu najučinkovitejša Primorac (24) in Kotnik (26). Iskra Litus je s 6 točkami deseta in se bo našle • Uprava košarkarskega kluba Iskra Litus ima na začetku sezone, v kateri prvič igra v A-ligi, obilo težav. Potem koJlll(J zapustil Narat, ki naj bi steber njihove igre, je takoj P končani tekmi s Satexom Mariboru odstopil še tre"Cr Andrej Urlep. Litijski košarkarski klub je tako v hudi krizi, saj z moštvom, kakršno mu J ostalo, ne more računati na J drugega kot na boj za obstan v play outu. _____________- njo soboto, 14. oktobra, dom pomerila s šestouvrščeno l«v‘" W0",C MARJAN ŠUŠTERŠIČ SMODIŠ V GNEČI POD KOŠEM - Veliki up novomeške košat* ,fl letni 204 cm visoki center Matjaž Smodiš se kljub m 1° vgaSih neizkušenosti že uspešno kosa z najboljšimi centri A-2 lige, čeprav precej težko kroti svoje živce. Na sliki je na sobotni tekmi, ko ^°°,jev0)l uspešnim metom obkrožili sežanski dvometraši Primož Bače ^ Mladjen Džino (11) in Alan Dornik (14), situacijo pa budno sp tudi njegov soigralec Leon Stipaničev (6). (Foto: I. Vidmar) • • Naši strelci nad pričakovanji Na mednarodnem tekovanju IPSC v veliki konkuren ci dosegli vidne rezultate ■ Ekipno tretH^- Slovenski strelci z velikimi kalibri so morali na Češkem P različne spretnosti. Najbolj se je izkazal Ljubljančan Andr ki je zasedel 9. mesto, vodja slovenske reprezentance Luc moč iz Šentjerneja pa je zasedel zelo dobro 14. mesto. (Foto: T. G.) PLZEN - Češko mesto Plzen je 30. septembra in L oktobra gostilo najboljše strelce Evrope, saj je bilo prizorišče mednarodnega prvenstva v praktičnem streljanju IPSC. Udeležilo se gaje nekaj več kot 100 tekmovalcev, tudi Slovenci, ki so se, čeprav so streljali slabše od svojih zmožnosti, zelo dobro odrezali. Svoje znanje, spretnosti in preciznost so morali pokazati na 14 zahtevnih progah, ki Slovencem kljub slabšim možnostim treniranja niso delale velikih težav. Naše barve je najbolje zastopal Ljubljančan Andrej Feguš, Lud-vvig Dvojmoč iz Šentjerneja je bil 14., 19. mesto je zasedel Damjan Pesek, takoj za njim je bil Boro nji tretjini je bil sani« ■ Šentjerneja, med prvo poj1’ seje prebil še Marjan C I Krškega, ki sicer strelja z verjem, s pištolo pa tren , kratek čas. Zelo dobro uvrsi dosegla prva slovenska (Feguš, Dvojmoč, Pesek!,’„ kategoriji standard zased mesto. Glede na to, da se v Sloveniji goji šele dve let'-zultati velika spodbuda z movalce, hkrati pa jih °vl , ter zakon o orožju in e zaradi katerega se z orozjI ko Avstrije sploh niso mog v Slovenijo, kljub urejenim jem. Konopljo so sadile že naše babice, niso pa se omamljale z njo %’j/ rečemo indijska, domača ali kako drugače - samo ena je: kono-% (ali latinsko Canabis sativa L.), pa naj zraste kjerkoli na zemeljski °njami. Zraste namreč hko tudi do 3 metre visoko, če j i pogoji rezajo, torej učinkovito naravno va-taU*°’ ravno zaradi bujne rasti pa je »ne nasade (ali samo posamezne sdine) lažje odkrivati. stebl •|e enoletna rastlina, proti vrhu se bl° razveja in nosi recljaste liste. Ti listu.sti,s suličastmi in napihnjenimi *>• Rastlina je dvodomna, poznamo 'hreč moške in ženske rastilne, ki se razlikujejo med seboj. Moške imajo močna in odporna vlakna, ki se razvijejo pod povrhnjico in jih pridobivajo s trenjem podobno kot pri lanu. Vlakna uporabljajo za vrvi, ki so zelo kvalitetne, celo najboljše na svetu. Ženska rastlina pa daje plodove, ki so dobra ptičja krma in jih zaradi velike količine olj uporabljajo pri izdelavi barv. Suha mlada socvetja pa uporabljajo za marihuano. Tudi hašiš je mogoče pridobiti iz nje; cvetni listi in steblo namreč izločajo smolnat izvleček, ki ga je potrebno skoncentrirati. Za marihuano sta primerni rastlini obeh spolov, vendar je ženska kvalitetnejša, saj vsebuje več psihoaktivnih snovi. Pridelovalci ne zavržejo moških rastlin, vendar v času cvetenja ponavadi naredijo selekcijo. Konoplja vsebuje več kot 400 različnih snovi, kakšnih 60 pa ima kanabioidno strukturo. Najbolj nevarna snov je tetrahidrokanabinol (THC), glede na okolje, v katerem raste, pa njegova koncentracija niha od pol do 11 odst., hašiš jo lahko vsebuje celo do 22 odst. Količina psihoaktivnih snovi ni v celi rastlini enaka; največ jih je v vršičkih, odstotek pa pada po stranskih vrhovih, listih, steblih do korenin. Pridobivanje droge iz konoplje ni nobena umetnost: posušeni listi, cvetje in drugi deli rastline, ki so zdrobljeni, se kadijo v cigareti ali pipi, ponavadi je ne mešajo s tobakom, kot je značilno za hašiš. Toksikomani kadijo hašiš kot tobak, žvečijo, jedo v kroglicah ali pa ga pomešajo s sladicami ali pijejo kot čaje. Hašiš je temno rjave barve, v obliki ploščic, pogač, prahu ali pa tekočine (hašiševo olje), in ima značilen vonj. Kazen je jasna Konoplja spada med tako imenovane mehke droge in o njeni legalizaciji potekajo v zahodni Evropi številne debate, a Svetovna zdravstvena organizacija zaradi hudih stranskih učinkov privoljenja ne da. Kazenski zakonik Republike Slovenije uživanja sicer ne prepoveduje, je pa glede neupravičene pro- Canabis sativa L. izvodnje in prometa z mamili jasen. Kdor jo namreč neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja, ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, posreduje pri prodaji, nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, se kaznuje z zaporom od enega do 10 let. Če to stori več oseb, ki so se združile za dejanje, je najnižja zagrožena kazen najmanj 3 leta zapora. Milejša je kazen za tiste, ki brez pooblastil izdelujejo, nabavljajo ali imajo ali dajejo v uporabo material, opremo ali substance, za katere vedo, da so namenjene proizvodnji mamil - zagrožena kazen je od pol leta do pet let. Kaznuje se tudi napeljevanje drugega k uživanju mamila ali nudenje mamila ali prostorov - zakonik predvideva zaporno kazen od treh mesecev do petih let. Slabše se godi storilcu, ki nagovarja mladoletnike ali večje število ljudi, saj je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Naj na tem mestu navedemo še primer preprodaje heroina iz Malezije. Kogar tam zalotijo pri prodaji 15 gramov heroina, mu že grozi smrtna kazen. Kljub zelo strogim kaznim pa število zasvojenih z mamili skokovito narašča. Tamkajšnji pravosodni organi ocenjujejo, da se ukvarja z drogami kar 1,400.000 prebivalcev, tri četrtine pa je mlajših od 30 let. “TVava” že v osnovni šoli Če je imela Slovenija vrsto let na mednarodni poti mamil prek Balkana v Evropo pomembno vlogo kot tranzitna država, pa zadnja leta postaja ena večjih g potrošnikov drog. Kajenje marihuane se j° je tudi v Sloveniji močno razmahnilo in o je postalo nekaj vsakdanjega celo med ^ osnovnošolci. Po eni izmed raziskav med slovensko mladino jih je med tisti- "v mi, ki kadijo travo, 7 do 9 odst. kadilcev n°pljo lahko tudi uporabite za zvijanje jointa, to pa je že igranje z ognjem, prvič marihuano poizkusilo že v 7. razredu osnovne šole, 15 odst. pa v 8. razredu. Kot pravijo kadilci, je ni težko dobiti, cena pa je različna. Eden izmed podatkov pravi, da je cena v Ljubljani za manjše količine (do 50 gramov) 5 do 9 nemških mark. Kljub visoki ceni, ki ima pogosto za posledico tatvine, rope, goljufije in druga kazniva dejanja, je predvsem med mladimi vedno bolj razširjena. Mogoče zaradi občutka odraslosti ali pa zaradi učinkov, ki jih prinaša kajenje: sprostitev, zgovornost, spremembe razpoloženja in občutek lebdenja. Učinek marihuane in hašiša zmoti miselne procese, poslabša spominske funkcije in moti zbranost, pri nekaterih povzroči potrtost ali pa zbeganost z motnjami v razumevanju stvarnosti. Mnogi uživalci tožijo, da so po dolgotrajnem uživanju te droge postali brezbrižni in ravnodušni, da so zgubili sposobnost in voljo za miselne napore in interese. Škodi tudi našemu zdravju, zmanjšuje odpornost za bolezni, povzroči lahko večje poškodbe pljučnih celic kot kajenje tobaka in vodi k nastanku pljučnega raka. Učinek THC pri kajenju lahko traja samo nekaj minut, lahko pa tudi več ur, kar je odvisno od doze, ki jo je telo sprejelo; lahko je to le mehko pomirjenje ali evforija ali pa vodi do halucinacij, slabosti, vrtoglavic, bruhanja... Pri velikih dozah izgine občutek za čas in razdaljo, prilagajanje na temo iz svetlobe pa traja neskončno dolgo. Kdor kadi marihuano vsak dan, povzroča kopičenje, kar vodi v odmevni občutek, ki spremlja zasvojenca tudi tedaj, ko ne kadi. Marihuana deluje na žleze in hormone, poslabša spolni razvoj in plodnost, vpliva tudi na gensko maso. Pri nosečnicah pride do zastrupitve plodu, posledice pa so spontani splav, prezgodnji porod ali rojstvo mrtvega otroka. Pri teh otrocih je pogosta levkemija, THC pa se izloča še z materinim mlekom. Srčni utrip lahko zmanjša celo za polovico, s čimer se zmanjšuje dotok krvi v srce. Učinki kajenja marihuane so navzoči tudi potem, ko uživalec sprememb v razpoloženju ne zaznava več. Koordinirano gibanje je oteženo, tudi refleksi so počasnejši, mišljenje in spomin pa ne delujeta kot običajno, zato je možnost, da tak človek povzroči nesrečo v prometu, toliko večja. Čeprav nekako velja prepričanje, da kajenje marihuane povzroča samo psihično odvisnost, pa po sodobnih podatkih takšno početje privede tudi do telesne odvisnosti, droga postane organizmu biološko potrebna in nastopijo mučne abstinenčne te.-žave, če uživalec z drogo prekine. Na žalost pa privede večino kadilcev marihuane do skušnjave, da posežejo po trdih drogah. Seme v lončku Zato je bolje, da marihuane niti ne poskusite, čeprav je radovednost pogosto začetek poti, ki se ji pravi odvisnost. In če vas kljub temu, da nimate želje po kajenju trave, le zamika poskusiti, kakšna je konoplja, in bi jo mogoče celo želeli imeti na vrtu kot okrasno rastlino, je vseeno bolje, da jo posadite v lonček in je raje ne izpostavljajte očem javnosti. Če so namreč na pohodu uničevalci nasadov konoplje, se kaj lahko zgodi, da bo kdo pomislil na vaše “zle” namene ob sicer čisto nedolžni sadiki. Ali pa bo zadišala celo kakšnemu kadilcu... TANJA GAZVODA Priloga Dolenjskega lista 13 ■■ SE NE IZPLAČA! Človek, doma je pod dolenjskim soncem, se je oglasil pred letošnjim poletjem v nekem novomeškem zasebnem gradbenem podjetju in skušal tam naročiti popravilo dimnika na svoji stanovanjski hiši. Dimnik namreč ni bil tisto, kar se pričakuje od normalnega dimnika na stanovanjski hiši, gradbeniki pa se v takih okoliščinah znajo obnašati. V gradbenem podjetju so se človeku izmikali in izmikali, potem so mu rekli: poiščite si za to delo kakšnega šušmarja. Našemu podjetju se tako majhno delo ne izplača. V času, ko je omenjeni dimnik še krepko stal na odkazanem mu mestu na strehi, je imel isti državljan neprijetno izkušnjo s svojim malim tranzistorskim sprejemnikom. Tranzistor, ki je ob nakupu veljal toliko kot enoločnica in malo pivo, ni deloval. Ker je v tem času v Novem mestu že poslovala imenitna popravljalnica tovrstnih aparatov, je tja odnesel mali tranzistor. Lastnik servisne delavnice ga je odslovil že od vrat: “Ne popravljam takih majhnih tranzistorjev. Se mi ne izplača. ”Tako so drobne stvari pač ostale v okvari, prva tako, druga drugače. V okvari pa niso samo izdelki, kot je dimnik ali majhen frl tfrs fr i&O' tranzistor, ampak tudi celi deli sveta. Na primer Suha krajina, ki se nekako ne more skobacati iz plenic, v katere jo je povila novejša zgodovina z zgodovino delavskega gibanja ali pa mogoče že tudi mračne sile starejšega datuma. Ljudje, ki živijo v Suhi krajini, so šli doslej že večkrat povedat tako socialističnim predsednikom in tajnikom kot njihovim novodobnim službenim naslednikom v Ljubljano, Novo mesto in Kočevje, da se Suha krajina ne more povzpeti med razvite pokrajine. Različne državne službe sicer resno “delajo na projektih ” za Suho krajino, vendar veliko stvari potrjuje, da predsedniki, tajniki in drugi dejavniki žal mislijo resno najbolj takrat, ko odgovarjajo - naravnost ali zavito - Krajinčanom. Odgovarjajo pa: "VSuho krajino, polno divjadi in prazno ljudi, ne bomo vlagali, ker se nam to ne izplača. ” Navedeno bi lahko šteli za primere, ki dovolj zogovorno potrjujejo, da se nekateri mogočni državljani in mogočna država lahko ognejo tistemu, kar se ne izplača. Javnosti so znani še drugi primeri, ki dovolj zgovorno potrjujejo, da se nekateri državljani ne morejo ogniti tistemu delu, ki se jim sicer ne izplača, a jim je edino dostopno. Tudi v Novem mestu ulica govori o takih primerih. Natakarice, ki delajo po novomeških bifejih cele dneve na Črno za majhne denarje, med državljani brez izbire niso edine. So še drugi delavci. Ti ljudje, ki nimajo izbire, so ponavadi ljudje z majhnimi tranzistorji, ker nimajo denarja za velik radio. Če pa si kupijo velik radio, jim zmanjka za dimnik. Sodobna slovenska podjetništvu zapisana država in državniki pa ob tem -no, oni v tem času pripravljajo vse potrebno za boljši jutri svojih pripadnikov, kot so to pripravljale doslej že v .ve države tega sveta. Torej, počakajmo še enkrat na boljši jutri! MARTIN LUZAR Radi, radi gremo v šolo! Prebujalo se je jutro, bolj oblačno kot ne, meglice so se še spuščale iznad hriba Zabjak in sonce še ni poslalo nobenega sončnega žarka, ki bi obljubljal lep dan. Vanj pa je verjelo kar nekaj romskih otrokj ki so že postavali ob glavni cesti in se ozirali proti Novemu mestu. Čakali so rdeč kombi. Ne čisto navaden, vsaj zanje ne. Rdeč kombi jih namreč vozi v bršljinsko osnovno šolo, ki morda pomeni tudi lepšo prihodnost. Čeprav se pouk, kot je navada, na vseh osnovnih šolah, tudi na OŠ Bršljin, začne ob 8. uri, kombi pride po romske otroke že pred 7. uro. Vozi ga hišnik, prve tedne v začetku šolskega leta pa se mu pridruži socialna delavka Darja Padovan, da je vstop v šolo malo lažji. Prejšnji teden sem jim družbo delala tudi jaz. Odpeljali smo se proti Žabjaku po “naše” otroke in, čeprav je bil bolj deževen dan, primeren za nabiranje gob in podobnih stvari, je ob cesti čakalo kar veliko malih Romov, željnih novega znanja. “Na šoli smo se odločili, da lahko vsak dobi teden dni dopusta za nabiranje gozdnih sadežev, izkoristi pa jih lahko, kadar hoče,” razloži Padovanova. Romi so drugačni Ko male Rome pripeljejo v šolo, jih najprej čaka umivanje. V spodnjih prostorih šole imajo kopalnice s tuši, garderobo, rezervnimi oblačili, zato se najprej vsi zapodijo tja. Pri umivanju, sušenju las in oblačenju jim pomagata dve zaposleni delavki, ena je celo Romkinja. Seveda vsem tistim, ki pridejo čisti in lepo oblečeni, to ni potrebno. “Razveseljivo je, da v šolo prihaja vse manj zanemarjenih otrok, čeprav je naselje Zabjak, v katerem živi okrog 350 Romov, dolgo veljalo za eno najbolj zanemarjenih. Z izgradnjo novega naselja in vrtca pa so se razmere izboljšale,” je povedala Darja Padovan. Potovanja iz Bršljina do Žabjaka in nazaj Prva naša postaja je bilo novo naselje, kjer poleg novo zgrajenih hiš že nekaj časa stoji vrtec Pikapolonica ter trgovina in gostilna Jurček. Romčki so se zvedavo zazrli v kombi, kjer smo sedeli kar trije. Padovananova me je predstavila in jim povedala, da bom danes z njimi, in le nasmeh je bil potreben, pa je bila začetna zadrega mimo. Kar naenkrat se je v kombi vsulo polno črnih hlačk, rožnatih kril, pisanih puloverjev, nekaj zaspančkov pa je še zadnjo minuto na pol oblečenih priteklo z raznih strani naselja. Mami, ki sta pospremili otroke, sta Padovanovi še posebej skrbno naročali, naj v šoli pazijo nanje. In smo se odpeljali. V kombiju je bilo kar naenkrat živahno kot le kaj. Vprašala sem jih, ali gredo radi v šolo, in odgovor je bil odločen:”Radi, radi!” Govorili so vsevprek in če sem se še tako trudila in vlekla na ušesa, nisem kaj dosti razumela. ' "V- Veseli obrazi Romčkov malo pred 8. uro zjutraj govorijo, da so umiti, počesani, preoblečeni in več kot pripravljeni, da sedejo v šolske klopi. Ko smo prispeli v šolo, so kar stekli v razrede, kjer so jih pred začetkom pouka čakale še mnoge obveznosti, mi pa s kombijem nazaj po drugo skupino Romčkov. Te smo našli ob glavni cesti v zgornjem delu naselja Žabjak. Kar nekaj malih “učenjakov” se nam je priključilo, v glavnem so bila to tokrat dekleta z lepimi, dolgimi lasmi. Prišla je neka Romkinja, ki je opravičila svojega sina, da ne more v šolo, ker se grozno slabo počuti. Tudi romski otroci morajo izostanke od pouka opravičiti z ustreznimi opravičili od staršev ali od zdravnika, sicer se jim odšteje od zneska (6.700 tolarjev), ki ga dobijo vsak mesec, če njihovi otroci redno obiskujejo pouk. Zadnjo skupino Romčkov smo pobrali v spodnjem delu Žabjaka in ti so bili kljub zgodnji uri še posebej zgovorni. Takoj sem se jim prikupila, ko sem iz torbice potegnila fotoaparat in jih slikala za Dolenjski list. Na vprašanje, ali so zaspani, so mi odgovorili: “Nismo, nismo, smo pili kavo.” Nisem mogla verjeti. Pri njih je namreč že kar tradicija, da vsi, tudi otroci, čeprav gredo šele v prvi razred, zjutraj popijejo skodelico prave kave, nekateri pa žal prižgejo tudi cigareto. Najhujša ovira - neznanje slovenščine Vsako jutro v romsko naselje Žabjak pripelje rdeč kombi, ki male Rome odpelje v bršljinsko osnovno šolo. šolarje, le v 2. razredu se z njimi pri matematiki in slovenščini, v 3. razredu pa pri slovenščini ukvarja v posebnem razredu dodatni učitelj. Od 4. razreda dalje so vsi romski otroci ves čas pouka skupaj z ostalimi otroki. Seveda bi bilo dobro, da bi tudi v ostalih razredih vsaj eno uro dnevno poučeval slovenski jezik dodatni učitelj, toda za zdaj to ne gre, čeprav je jezik največja ovira za doseganje boljših učnih uspehov. Velik napredek pa je tudi to, da je od leta 1991 odgovornost za poučevanje Romov z upoštevanjem drugačnosti prevzela država,” pravi ravnatelj Tone Dragan. Ocenjevanje romskih učencev je v L, 2. in 3. razredu opisno, potem pa številčno, vendar to oceno učitelji še pisno obrazložijo. “Ti si Ema, jaz sem Hugi in ti si rumeno sonce” Boža Antončič poučuje 1. razred romskih otrok že osmo leto in ima letos 15 varovancev, tisto sredo pa se jih je za obisk šole odločilo 9. Tisti del sredinega dopoldneva, ki sem ga preživela z 9 romskimi učenci 1. razreda na OŠ Bršljin (sicer je vpisanih 18 otrok), je minil zelo prijetno, saj so me skupaj z njihovo razredničarko Božo Antončič, ki romske otroke poučuje že osmo leto, lepo sprejeli medse. Prvo uro smo se vključili med “civilne” otroke. Pod geslom “vsi drugačni, vsi enakopravni” smo se posedli v krog in najprej so se mi predstavili, in to tako simpatično, kot znajo le otroci: “Ti si Ema, jaz sem Hugi in ti si rumeno sonce. Ti si Hugi, jaz sem An-delka, ti...” Nato smo peli razne pesmice in celo zaplesali “na račke”. Romi so glasbeno nadahnjeni in Boža Antončič, ki je tudi vodja študijske skupine učiteljev za romske učence za Dolenjsko, Posavje, Belo krajino, je povedala, da s svojim kulturnim programom in plesanjem v folklorni skupini popestrijo razne prireditve in proslave. Na razstavah sodelujejo z likovnimi izdelki, izdali pa so že tudi nekaj glasil z naslovom Iz naših logov (po romsko Zoro mengero vešoro). Da so romski “prvčki” radi v šoli, so dokazali tudi naslednjo uro po malici, ko sem se jim spet pridružila. Razkazali so mi svoj razred in obudila sem spomin na to, kaj je tabla, kreda, koš za smeti ipd. Čeprav še niti mesec dni ne obiskujejo 1. razreda, so mi pokazali, kaj vse že znajo: napol zapeli in recitirali so mi pesmice, npr. “Hočeš nočeš, v šolo greš...”, ko pa sem odhajala, so se lotili še risanja. V kratkem času smo postali prijatelji in slovo je bilo kar težko. Zato sem bila še toliko bolj presenečena, ko me je kas- neje učiteljica Boža še enkrat pova 11 a razred, da so mi mali Romi z žare 1 očmi poklonili svoje risbice. Z l'stl) katerih ni manjkalo hiš pa paketov m p lakov ter njihovih imen, sem z lep1 ^ občutki zapustila osnovno šolo Brš j>n-mislih pa sem imela to, da je najve > lahko država naredi za Rome, prav ^ žnost izobrazbe. Pa ne glede na to, a morda naučijo “le” pisati in računati m se potem po šoli v glavnem vrnejo v sv staro okolje in nimajo ravno veliko1,1 nosti za zaposlitev in drugačno živ jen Šolanje je edina pot, da nekoč Prl ,1° boljše in da bomo morda tudi mi lazje zumeli nemirno ljudstvo ognja in vetra, živi ob nas, a le redko tudi z nami- LIDIJA OBRTNIKI Tako je sedaj v OŠ Bršljin od 616 učencev vpisanih 65 Romov, kar je več kot 10 odstotkov. Pouk jih kolikor toliko redno obiskuje več kot 50, večina nižje razrede. V prvi razred jih letos prihaja 15, v drugi 12, v tretji 8, v četrti 9, v peti 7, v šesti 3 in v sedmi 1. Ker so Romi pogosto ponavljali razred ali pa predčasno prekinili šolanje, je zelo malo učencem uspelo priti v višje razrede. Glede na dolgoletne izkušnje pri delu z romskimi otroki, ki jih na OŠ Bršljin imajo, saj se z njimi ukvarjajo že 20 let, vedo, da uveljavljeni učni načrti zanje ne pridejo v poštev. “Zato z njimi delamo po posebnih učnih programih z minimalnimi učnimi normami. Mislim pa, da je napredek viden in da je naša šola nekaj posebnega v Sloveniji prav zaradi majhnega števila konfliktov z romskimi učenci,” je dejal Tone Dragan, ravnatelj OŠ Bršljin. Prvi mojstri po 40 letih ! >el' Še do pred kratkim se je pri nas z obrtno dejavnostjo lahko ukvarjal prodajcTompTctn^a gorije mojstrov, pomočnikov in vajencev. Prvi že znani mojstri so t.i. Vpoklica okoli 'is vajencev. Kol*0^ multiplikatorji, ki predstavljajo del novega izobraževalnega sistema za verh u «n nnmviii nrinravniški izp1 a ( področje obrtnih dejavnosti. vseh, ki so opravili pripravniški izpit-Py ne šteje več, saj, odkar je multiphk3 ,. ^ Eden izmed največjih vzrokov za pogosto neuspešnost romskih otrqk v šoli je poleg drugačnega načina življenja, počasne socializacije, nemotiviranosti za učenje prav gotovo neobvladanje slovenskega jezika, saj ga poznajo le toliko, kolikor je potrebno za najnujnejše sporazumevanje. Zato je učiteljem delo veliko lažje s tistimi Romi, ki so bili vsaj dve leti vključeni v vrtec Pikapolonica. Nasploh za Rome velja poseben učni program z minimalnimi učnimi normami, pokazalo pa se je, da je od organizacijskih oblik najbolj učinkovita zgodnja integracija z veliko skupinskega in individualnega dela. Integrirani romski otroci hitreje osvajajo slovenski jezik in se bolje socializirajo. “Na naši šoli so otroci ob vstopu vključeni v čisti-romski oddelek. Slovenski jezik, matematiko in spoznavanje narave in družbe jih v manjših skupinah počuje njihova razredničarka, pri vzgojnih predmetih pa so otroci razporejeni med ostale civilne učence 1. razreda. Tako so najmanj eno uro dnevno že vključeni med slovenske otroke. V 2. in 3. razredu pa so že skoraj v celoti integrirani med slovenske Po 40. letih se v slovenski prostor ponovno vračajo mojstri. Ti naj bi obrtnim dejavnostim povrnili ugled, ki so ga izgubile z dolgoletnim dopuščanjem možnosti, da se je z obrtnimi dejavnostmi lahko ukvarjal dejansko vsakdo. Po novem naj bi uspevali le najboljši v svoji dejavnosti, zato se naziv mojstra ne bo pridobilo zlahka. Prvi, ki jim je to že uspelo, so t.i. multiplikatorji, ki so del novega izobraževalnega sistema za mojstre. Gre za ljudi, ki so si v svojem poklicu pridobili takšno raven izobrazbe, ki jim omogoča, da lahko samostojno izobražujejo pripravnike in pomočnike v mojstre. Takšno strokovno usposobljenost si je za poklic avtomehanika med samo 15 zaenkrat obstoječimi v vsej Sloveniji že pridobil tudi lastnik avtomehanične delavnice iz Dolenje vasi pri Ribnici Jože Henigman. Za izpopolnitev znanja, ki ga je formalno pridobil v Centru strokovnih šol v Ljubljani, kjer se je pred leti izučil za poklic avtomehanika, dejansko pa z izkušnjami sprva še v očetovi, zadnjih 8 let pa v svoji avtomehanični delavnici ga je predlagala sekcija za avtomehanike, av-toelektričarje in vulkanizerje pri Obrtni zbornici Slovenije. Usposabljanje, ki mu je po opravljenem zaključnem izpitu prineslo naziv multiplikatorja mojstra v svoji dejavnosti, je potekalo pod vodstvom nemških predavateljev 14 dni v Sloveniji ^ in 20 dni v Ingolstadtu v Nemčiji, v enem izmed najbolj priznanih nemških izob- ž raževalnih centrov za poklic avtomeha- m nika. Udeležilo se ga je le 10 obrtnikov iz g vse Slovenije in 5 učiteljev iz mariborske j« poklicne šole, na kateri bodo, po zaslugi j sedanje primerne strokovne usposob- ^ ljenosti učiteljev, v prihodnje izobraževali 5 učence tudi za poklic obrtnega in ne zgolj ~ več samo industrijskega avtomehanika. Stroške izobraževanja multiplikator-jev je krila Obrtna zbornica za Munchen in Zgornjo Bavarsko, v okviru programa nemške pomoči slovenskemu drobnemu gospodarstvu. Slednje je rezultat dolgoletnih prizadevanj in uspešnega medsebojnega sodelovanja nemških oblasti in Obrtne zbornice Slovenije, ki je že v starem sistemu pripisovala izobraževanju velik pomen. Zaradi njenih uspehov v preteklosti bo novi način poklicnega izobraževanja za potrebe obrti na nek način nadaljevanje in nadgradnja do sedaj obstoječih eksperimentalnih oddelkov za obrt. Prvi, ki so si na mariborski poklicni šoli uspeli izboriti takšen oddelek, so bili avtomehaniki oz. njihova sekcija pri republiški obrtni zbornici, katere član izvršilnega odbora je tudi Jože Henigman. Nova zadolžitev predstavlja dodatno obremenitev za Henigmana, ki je 1. oktobra zabeležil 2. obletnico pridobitve koncesije za Revozova vozila, načrtuje pa ne šteje vec, saj, oaicar je >j na vsej kočevsko-ribniški dolini pa jj območju cele Notranjske in delom Gorenjske skorajda ni bilo Pr,J,^anja. kega izpita brez njegovega sodelov Ker na republiški ravni še ni aZjvi odločitev, kako naj bi se pridobi 1 -e pomočnikov in mojstrov, izpitov z ni imel. Osebno podpira predlog ^ ^ avtomehanikov pri obrtni zbornici. zadeve speljali po nemškem vzor > ^ pomeni, da bi bil naziv pomočm 1 0 dosegljiv po štirih letih staža in J1; pi naslednjih štirih naziv mojstra, P moral, predno bi lahko odprllaS Vtj v lavnico, predhodno še štiri *et.a, zavs® kakšnem obratu. Tako naj bi velja ^ ^ tiste, ki bi začeli na novo; za t>s L’ pa delajo, oz. za obstoječe obratova tri ____________>i„...1., iih razvrsu sekcija predlaga, da se jih raZV‘j!ja. TA skupine glede na leta obratova , leta, delavnice, ki poslujejo manj ko (jste- predlagajo, da bi opravile večji ^ us-ga, kar se zahteva za vse, ki se . .()VeČ tanovile na novo. Za tiste, ki poS j ,0j da kot 3 in manj kot 6 let, naj bi ve J ^ pi bi opravili le nekaj izpitov, me c vanja obratovalnice z več kot 6 leti obra dobi|C zapadle pod “zatečeno stanje m potrdila, da lahko poslujejo. bodo> Ko bodo te zadeve dorečene,; ^ vrs-po približno 40 letih, odkar je 1 ^aCjnja tah avtomehanikov razglašena ^e|i generacija mojstrov, ti P°n“v ■ začel° v r,;;™; c,- hn DOČaSi pojavljati. Z njimi se bo VoC vračati zaunanie liudi v kvalitc ao- vračati zaupanje ljudi v :erna““ ljenih obrtnih storitev. Po ”cn crvisiv vem mnenju je sedaj med vse^1 nis° Sloveniji kar 60 odst. takšnih. primerno usposobljeni. Kdaj snremenilo. ie odvisno tudi o ači0ar spremenilo, je odvisno iuu, "T jjstra, r“ kako bo možno pridobiti naziv m ^.^„0 Jože Henigman naj bi bil ljudem jamstvo za storitev. M.LESKOVŠEKS Sposobnost na preizkušnji Gotenica - vas na Kočevskem že nekaj desetletij buri duhove. Če je jljalu po drugi svetovni vojni postala strogo varovano območje, kar je “a do preloma tega stoletja, danes; ni več zaprta, a gibanje je Cejeno. Vanjo lahko pride, kdor hoče, a z vnaprejšnjo najavo, in si 'JMa edino vadbeno središče Ministrstva za notranje zadeve. Tu so °nec tedna na poligonu merjile moči specialne enote vseh 11 uprav za Stranje zadeve, specialni enoti Moris in urada za varnost in zaščito. • |°ie bilo že 4. tovrstvo tekmovanje, a J .“° letošnje, kar se organizacije in pro-§ramske popolnosti, zanimivosti ter zah-n°sti tiče, nekaj posebnega. Tekmo-j f jp trajalo 2 dni, vključevalo pa je 14 jPlin, ki so odražale usposobljenost za ? Področja policijskega dela, od upo-Pe zaščitnih sredstev, kot so nepreboj-'jopiči in čelade, pa do strelskih sposob-<>sti v različnih razmerah in vožnje te-l^tskih vozil, ter tudi visoko stopnjo te-ne Pripravljenosti in smisel za kolek-n° delo. Tekmovalci niso vnaprej vedeli, kaj jih ^ a> kot je bilo to prejšnja tri leta. Tokrat ita6 2 2a*ltevam' seznanili šele tik pred 0|tt posamezne discipline, prepove-Pa je bilo tudi vnaprejšnje treniran-na elementih posameznih tekmovališč. ljtJ . eltlpah so bili policisti, ki so bili iz-s n'P° predhodnih merjenjih moči, po-ez|arki torej, ki so vsestransko vrhun-Pripravljeni, saj so se v ekipe uvrstili grizenih usposabljanjih in tekmo-sJla' Zagrizenost se je pokazala tudi na p.em tekmovanju, saj je bila njihova De^avljenost boljša kot prejšnja leta. tc. e'a niso tekmovala, saj so naloge rat zahtevale zelo velike napore, tako lai!° na k°ncu posameznih delov tekmo-mnogi od utrujenosti obležali na 2 tak; cijske enote so aktivni policisti ali drugi delavci ministrstva, ki se poleg splošnih udeležujejo tudi specialnih usposabljanj, saj morajo poleg osnovnih pogojev za delo pri policiji izpolnjevati še dodatne zahteve, psihofizične sposobnosti... Letos že 3.000 tečajnikov Ministrstvo za notranje zadeve je na kočevsko-ribniškem območju prisotno od leta 1967, ko je bil center za obrambno usposabljanje rezervnih policistov in kadetov na Ugarju, od leta 1975 do 1991 je bilo središče na Jasnici, z odprtjem Go- °novila se je lanska zgodba N < O - o- H m I “Vendar - prišli so zato, da tekmuje- g ^uvrstitve so bile glavni moto, tudi za £ 'ste uprav za notranje zadeve Novo lt|,sl0 'n Krško. Novomeščani, katerih kovalno ekipo so sestavljali Peter ■ Panc, Gorazd Koželj, Ivica Bek, Tone 'odi ^°*)ert Kranjc in Aleš Klobučar, 'jgj. P3 sta jo Milan Pleško in podvodja .j^10 Bahorič, so prvi tekmovalni dan , v°dili, delno tudi zato, ker so imeli k. redti lažje tekme, niso pa naredili prJne večje napake. Drugi dan so bili lltil °dločilno disciplino, ki jim je tudi tuj | 'žala uvrstitev, pred krosom, peti, letos pa se je ponovila lanska zgod-n.a koncu so pristali na devetem mes- tenice; ki je bila zaprta od 1949 do 1990, pa je padla odločitev, da ta vas, ki je bila na začetku 2. svetovne vojne izseljena, postane vadbeno središče tega ministrstva. “Od leta 1991 še danes poteka obnova vasi in bo še nekaj časa. Usposobili smo že več objektov, tako da imamo danes v nekdanjih kočevskih ^mečkih hišah okoli 220 postelj, stavbe pa ohranjamo takšne, kot so bile. En objekt je šola s sedmimi učilnicami, imamo pa tudi več športnih poligonov za tenis, nogomet, košarko, računalniško učilnico itd.,” pravi direktor vadbeno-oskrbnega centra Gotenica Milan Ovnič. Center še vedno ni dokončno zgrajen. Trenutno gradijo 10 boksov za pse, tako da bo tam tudi dopolnilno usposabljanje vodnikov službenih psov in psov. Skupaj z ministrstvom za obrambo oz. 1. specialno enoto Moris načrtujejo gradnjo večnamenskega strelišča, ki ga potrebujeta tako policija kot obramba in ga ima vsak podoben vadbeni center v Evropi. Strelišče bo v neposredni bližini centra, je pa nujno potrebno, saj sedaj uporabljajo le improvizirano strelišče, to pa bo moderno, večnamensko, z računalniškim in elektronskim vodenjem. Zanj bodo pridobili vsa dovoljenja, tako da bi lahko ukinili črna strelišča na Kočevskem in v celi državi. Letos je bilo v centru 95 tečajev, ki se gaje udeležilo že 3.000 tečajnikov z ministrstva za notranje zadeve - uniformiranih in kriminalističnih policistov in drugih zaposlenih v omenjenem ministrstvu, ki združuje okoli 8.000 zaposlenih, hkrati pa se tu usposabljajo tudi zaposleni v drugih državnoupravnih organih. Letos so začeli g cijo sodobne državne uprave. Omenjeni projekt poteka leto in pol. “Gotenice ne zapiramo pred javnostjo” Mnenja o tem, da je v nekdanji vasi nemških Kočevarjev nastanjena policija, so različna, nekateri bi najraje videli, da je ne bi bilo več. Tudi razmišljanja nekaterih o kočevskem parku ne morejo mimo te vasi. “Mi vasi ne zapiramo pred nikomer. Vsak, ki bi si jo rad ogledal, lahko to stori po predhodni najavi. Tako bi bilo lahko tudi v primeru kočevskega parka, kjer bi si lahko turisti med drugim ogledali tudi Gotenico. Turizem bi lahko razvijali tudi na območjih nekdanjih porušenih in zapuščenih vasi. Teh je namreč več kot sto, mnogi pa vidijo Gotenico kot idiličen in lepo zgrajen kompleks, ki je že pripravljen za turizem. Gotenica je lahko le zgled ohranjanja avtentične podobe kočevske vasi,” pravi Milan Ovnič. Sicer pa je Gotenica tudi drugače vpeta v to okolje; vseh 80 zaposlenih razen direktorja je iz tega konca Slovenije, vse gradbene posege izvajajo podjetja od tam. Tamkajšnje zemljišče je bilo lani s sklepom vlade razdeljeno na tri dele, največji kos je pripadel javnemu podjetju Snežnik, manjša dela pa ministrstvu za notranje zadeve, ki je dobilo le naselje z ožjo okolico, in ministrstvu za obrambo. Po besedah direktorja vadbeno-oskrbnega centra je sodelovanje s Kočevsko Reko, občino Kočevje, specialno enoto Moris in podjetjem Snežnik zelo dobro. Strah, da policija z vajami in posegi v prostor kakorkoli krni naravo, je odveč. Vse, kar delajo, delajo namreč z ustreznimi dovoljenji in v skladu z zakoni, tako da ne ogrožajo ne narave ne ljudi, sicer pa so najbližja naselja 5 oz. 6 kilometrov stran od Vadbeno-oskrbnega centra Gotenica. TANJA GAZVODA Milan Ovnič ZAMOLČANA PRETEKLOST z usposabljanjem carinikov na področju pooblastil in zakona o nošenju orožja. Policisti specialnih enot so se pomerili v različnih spretnostih in fizičnih Začeli so tudi s programom Master, to je preizkušnjah, med drugim so morali sami narediti splav in se z njim odpra-slovensko-švicarski projekt, za organiza- viti po bazenu, pri tem pa ostati suhi. -.. , ISU . Taboriščnice Ferdrenga na Kočevskem Lidija Drobnič iz Ljubljane, Cvetka Maršič iz Trsta in Marta Brecelj iz C°j za UNZ Krško.Tek vzdržljivosti Spitala v Avstriji obujajo spomine na doživetja v povojnem taborišču za politične in druge zapornice, ki je bilo v Ferdrengu (Podlesju) na Kočevskem. "a Ir s,j ,^°ncu res krojil celotni vrstni red, |)Je ^ila proga dolga 12 kilometrov, avljene so bile različne ovire in celo S^oje. V tem teku so bili tekmoval-5r| Krško - Stane Lazanski, Anton pjv l>ar, Bernard Močnik, Anton Vodo-tMC’ Tomaž Prah in Franc Škvarč pod SfyjtVoni Štefana Hrena in podvodje j. Stojanoviča - boljši. Uvrstitev pred . so na koncu za dve mesti izboljšali 5Jtali kot 8. ekipa, takoj za UNZ Lju- v y,ec'alna enota Moris, ki je tudi sic-Jala za favorita, je tek vzdržljivosti 'isiji vremenske razmere dobro izkopi?’ mesto pred zadnjo disciplino ji je k 0 aročno popraviti in je pristala na (k. I11 mestu, prvo pa je pripadlo Novi * Taje zmagala tudi lansko leto, ko ^tekmovalci specialne enote Moris kPred ciljno črto in spustili naprej it J ekip. Pa še to; pred tremi tedni se V Cc'alna enota udeležila evropskega S ki ya specialnih enot na Madžars- ‘Jer je zasedla odlično tretje mesto, Pa je bila na Nizozemskem druga. e kdo Policij ima I so posebne policijske enote? ^ v uniformiranih slu- k ,P°leg rednih enot tudi enote, ki se h liiv • a .•« k, \ ',“ajo ob določenih varnostnih razme- ,,t 0 redne enote ne morejo zagotoviti I Zne varnosti, na primer ob večjih d.. tvah, ob hujših kršitvah javnega 'a miru, skratka takrat, ko je resne-V 0*ena varnost v državi. Takrat se )JVa največja fizična in psihična pri-'i|i Jenost, kot tudi obvladanje določe-Pretnosti. Pripadniki posebne poli- Lidija Drobnič je bila v taborišču od junija do oktobra 1949. Takrat je je bilo v Ferdrengu 700 do 800 taboriščnic, od tega okoli tri četrtine političnih zapornic in četrtina kriminalk. “Politične zapornice smo bile tiste, ki nismo hotele sodelovati s komunistično oblastjo. Nekatere so odpeljali iz služb, druge iz kavarn itd., češ da so delomrznice. Mene so prijeli zato, ker sem od leta 1947 kot 16-letno dekle sodelovala v tajni organizaciji, ki se je zavzemala za odcepitev Slovenije od Jugoslavije in da bi tudi pri nas živeli tako, kot so takrat živeli v sosednji Avrstriji in Italiji. Odločbo o upravni kazni na 3 mesece družbeno koristnega dela sem dobila na sodišču tik pred odhodam v taborišče in tako dejansko ni bilo možnosti za pritožbo. Tudi če bi se pritožila, bi nič ne hasnilo. Če se je katera od taboriščnic pritožila, njene pritožbe niso obravnavali in nikoli ni dobila odgovora nanjoj” pripoveduje Drobničeva. Večina taborišnic je bila starih 40 do 50 let in danes niso več žive. Drobničeva je bila med najmlajšimi. Mlajša je bila le še ena, ki je bila zaprta z obrazložitvijo, da je konkubina in prostitutka. Ko je na zahtevo Ljube Prener, znane odvetnice, takrat taboriščnice, zdravnik pregledal to dekle, je ugotovil, da je še nedolžna. “Najprej smo v taborišču znižale hribček, z materialom zasule jamo, nato smo postavljale lesene barake, v katere so kasneje pripeljali moške, tudi mojega moža. Drobile smo tudi skale in pripravljale material za nasutje cest. To delo smo oprav- ljale tako, da smo z manjšim kamr .. ,ui-kle pa večjih kamnih in skalah, saj drugega orodja nismo imele. Zravnati smo morale tudi pokopališče, podreti kapelico in še kaj. Na ogled taborišča so prihajali Ribičič, Turnšek in dr. Bregar, ki so na hribčku v senci jedli in pili, me pa smo lačne delale. Vse so storili, da bi uničili našega duha, a nismo klonile. Ostale smo zveste domovini, Bogu in stranki,” je zaključila pripoved soproga državnega javnega tožilca Drobniča. Fižolčki iz pomij Cvetka Marišič, roj. Ražman, je bila stara okrog 16 let, ko je morala v taborišče. S sovaščanko je bila med najmlajšimi taborišnicami v Ferdrengu. Takole pripoveduje: “Pravzaprav so bile takrat, leta 1948, tu zaprte iz Štajerske 72-letna stara mama, njena hči in tudi vnukinja, ki je imela le 14 let. Obsojena sem bila, češ da nisem hotela v mladinsko delovno brigado in da sem prostitutka, kar seveda ni bilo res. V mladinsko delovno brigado me mama ni pustila, češ da sem še premlada. Nam, otrokom, hi bilo treba hoditi na delo in smo se s sovaščanko, ki se je pisala kot jaz, igrale z otroki, ko so starejše delale. Taborišče je bila ograjeno, otroci pa smo lahko prišli tudi do šole, kjer so bili nastanjeni miličniki. Tam so tudi kuhali zanje in med pomijami sem včasih našla kak fižol ali kaj drugega. Bile smo namreč lačne, saj smo dobile hrano le enkrat na dan. Vode ni bila dovoj niti za pitje, kaj šele za umivan- je. Ob dveh zjutraj nas je začela preštevati nepismena Ciganka, in ker se stanje nikoli ni ujemalo, nas je vedno znova preštevala. Kuhinja je bila v cerkvi. Iz cerkve smo morali ven znositi kipe in drugo, da so jih skurili. Jaz sem hotela shraniti podobico. To je opazil miličnik in me udaril po roki, da mi je podobica odletela iz rok. Brcnil jo je na ogenj. Nekoč sem med hojo po taborišču slišala iz hleva jok. Pogledala sem skozi špranjo v lesenem zidu in videla, da je neka ženska privezana k jaslim z verigo in da joka. Mislila sem, da ima bolezen svetega Valentina. Vprašala sem paznico, zakaj ženska joka. Dejala mi je, da jo najbrž trebuh boli. Ponoči tega dne sem slišala streljanje. Pomislila sem, da morda streljajo na volkove. Drugi večer ženske ni bilo več. Paznica je na moje vprašanje, kje je nesrečnica, odgovorila, da sojo najbrž odpeljali v bolnišnico. Jaz pa sumim, da so morda kakšno tudi ubili. Zadnji dan mi je paznik dejal, naj jaz azim na ženske, ker mora nekam iti. .enske, ki sem jih pazila, so me prosile, naj grem pogledat v neko strmo dolinico, če je tam voda. Bila je, napila in umila sem se, nato pa sem nabrala še jabolka in jih skrila za srajco. Za menoj so šle k vodi še druge ženske. Ko se je paznik vrnil, mi je za kazen, ker sem nabirala jabolke in šla k vodi, ukazal dve uri gledati v sonce. Neka odvetnice iz Ljubljane mu je rekla, naj mi odpusti, ker sem to naredila za vse, potem pa je morala še ona gledati v sonce. Kar sama od sebe se nama je priključila 'še ena. Paznik je kmalu preklical kazen. To se je zgodilo prav na zadnji dan mojega bivanja v taborišču. Tisti dan je nekdo prijahal na belem konju in poklical sestrici Ražman. Mene in mojo sovaš- čanka so imeli za sestri, ker sva se pisali enako in bili iz iste vasi. Ob izpustitvi so nama zagrozili, da morava biU tiho o vsem, kar sva doživeli in videli. Če bova povedali le eno besedico, bodo spet prišli po naju in takrat se ne bo končalo tako lepo, kot se je zdaj. Povedati pa maram, da niso bili vsi miličniki oziroma pazniki enaki. Ločili smo dobre in slabe. Nekoč naju je eden od dobrih poklical, naj prideva k njemu. Odpeljal naju je iz ograjenega taborišča v hišo. V sobi je imel posteljo in revno opremo. Vsaki je dal košček kruha in Špeha ter kozarček belega vina. Zabičal pa nama je, da ne smeva o tem nikomur nič povedati.” Leta 1964 je Marišičeva odšla v Italijo in še vedno živi v Trstu. Letos si je zaželela, da bi pred smrtjo še enkrat videla kraj, kjer je bilo taborišče. Iskala ga je avgusta, a je pri iskanju zašla v Rog in potem tja do Novega mesta. Prejšnji mesec pa je le našla pravi kraj. Med volkovi Marta Brecelj, sorodnica znanega politika Breclja, je bila kljub vplivnemu ' človeku v sorodstvu poslana v taborišče. “Naša družina je živela na Štajerskem, kjer so imeli starši gostilno. Zaprli so me, zato ker sem protestirala zaradi preganjanja staršev,” pripoveduje. “Obtoževali so nas, da kršimo javni red in mir na vasi ter nam s tako neutemeljeno obrazložitvijo tudi vzeli gostilno. Obsojena sem bila na štiri mesece družbeno koristnega dela. V Ferdrengu sem bila od julija do oktobra 1949. Tisto leto je zgodaj, že oktobra, zapadel sneg. Okoli taborišča so tulili volkovi. Strašno je bilo, zato so nas preselili na škofjeloški grad. Po izpustitvi sem sklenila, da v Jugoslaviji ne bom živela. Četudi bi morala v tujini trpeti, bom. raje tam, ker huje, kot je bilo v taborišču, pač ne more biti. Tudi sicer mi je bila domovina mačeha. Preko meje sem odšla leta 1969 in zdaj živim v Baldramsdorfu pri Spittalu v Avstriji.” JOŽE PRIMC POTOVANJA Ml Na Jovceovem zelenem otoku Star kitajski pregovor pravi, da popotnik v vasi, skozi katero potuje, ne sme dvigniti niti delca prahu. Po zgledu te stare modrosti se v novejšem času čedalje bolj uveljavlja nov način potovanja, t.i. ekohumani turizem, ki popotniku nudi kar najbolj pristen stik z deželo, po kateri popotuje. Ne glede na to, da je najbolj kvalitetno potovanje tisto, ki ga človek naredi sam, pa vendarle nismo vsi ustvarjeni kot “osamljeni jezdeci”, zato poznamo tudi skupinska potovanja, ki so najbolj primerna, če je v skupini sedem do petnajst ljudi. Tovrstna potovanja v Sloveniji organizira Miran Šubelj Sagmaister, največje zanimanje pa je bilo letos za potovanje po Irskem, kamor sem z omenjenim popotnikom in organizatorjem odšel tudi sam. Z Brnika smo poleteli v London, od tam pa z vlakom in trajektom v irsko pres- tolnico Dublin. Vreme, ki nas je tam pričakalo, se je popolnoma ujemalo z me-tereološkimi opisi Zelenega otoka: nizka oblačnost in močno pršenje. Slovenska “odprava” je na ulicah Dublina v nedeljo ob sedmih zjutraj povzročila med redkimi že zbujenimi Irci veliko presenečenja. “Kaj pa delaš tako zgodaj pokonci?” me je začudeno vprašala neka ženska iz avtomobila. Hitro mi je bilo jasno, da se na Irskem dogajanje začenja malo kasneje kot pri fflp.fi Popotnik vidi v Dublinu številne spomenike, posvečene resničnim irskim junakom, a tudi takim iz literatumih del njihovih pisateljev. Na sliki je kip Molly, osebe iz slovitega Joyceovega romana Ulikses. nas. Irska je namreč poleg Islandije naj-zahodnejša in kar visoko na severu ležeča evropska država, zato kljub enournemu poletnemu zamiku časa sonce poleti zahaja šele okrog enajstih, vzide pa seveda ustrezno kasneje. Sicer pa povprečni turist, ki vstane recimo ob devetih, sploh ne občuti, daje nedelja dela prost dan. Pošte so sicer zaprte, vse ostale trgovine pa delajo in prav tako tudi muzeji in druge turistične zanimivosti. Tudi menjalnic ni težko najti, čeprav se da na Irskem zvečine plačevati tudi z britanskimi funti, ki sijih lahko brez težav kupimo tudi v naših bankah. Dublin je mesto, kjer se popotnik lahko sreča s skoraj vsemi znamenitimi ose- g bami Irske iz zgodovine pa tudi iz literarnih stvaritev. Lahko hodimo po stopinjah Leopolda Blooma, osrednjega junaka Joycevega romana Ulikses, slikamo se lahko pri kipu njegove knjižne žene Mol-ly ipd. Sicer pa zgodnji obiskovalec v nedeljo zjutraj rad ali nerad “občuduje” sledove sobotnega pijančevanja in veseljačenja. Po tem Irci slavijo po vsem svetu. Zal nismo bili v Dublinu na soboto, da bi videli irsko žuriranje v živo. V pubih narodna glasba Vzdušje slovitih irskih pubov (gostiln) pa smo vseeno okusili. Skoraj v vseh teh lokalih zvečer igrajo irsko narodno glasbo, po opažanjih našega klatimojstra je žive glasbe iz leta v leto več. Očitno je, da g je je tovrstna glasba prvovrstna vaba za g turiste in Irci to s pridom izkoriščajo. Ni i- važno, ali jo igra skupina z električnimi o inštrumenti in ozvočenjem ali pa le za-| časna ad hoc zasedba, ki v odmaknjenem n kotu gostilne igra zgolj za pivo, vačno je, da je turistom to všeč in da v tem uživajo. Vzdušje v pubih je neverjetno toplo, domače. Ljudje so odprti in komunikativni. POKLIC, KI IZUMIRA Tonetovih več kot 1000 sodov Če bi sedaj, v času pred trgatvijo, ko se je pripravljala vinska posoda, vprašali kogarkoli iz mimopeške doline in okolice, kje je mogoče dobiti dober lesen sod ali mlin za grozdje, bi bil odgovor takšen: “Po vsej Dolenjski ne boš dobil takega soda kot pri Jeriču na Malem Vrhu pri Mimi Peči. Kar nanj se obrni!” Tone Jerič se namreč s sodarstvom ukvarja že 55 let, ne izdeluje pa samo sode, ampak tudi preše, mline za grozdje, kadi, brente, škafe, grablje, lojtmike in razna lesena okrasna darila. Tone je samouk - nihče ga ni učil, kako se izdela sod. Spominja se, da je prvega naredil pri 15-ih letih. “Šel sem v gozd, posekal kostanj, ga razklal, dal les sušit pod peč, naredil doge, tesal... In tako je nastal moj prvi sodček, ki je še sedaj, po 55 letih, spravljen nekje doma na Dolenji Dobravi,” razlaga Tone, ki se je pred 43 leti priženil na Mali Vrh. Tu je bila majhna, siromašna kmetija, potrebna nenehne obnove, nabave nove mehanizacije, tako da zemlja ni nudila dovolj zaslužka. Treba je bilo začeti tesati. Začetki pa so bili težki, saj Tone ni imel potrebnega orodja. Najprej je od nekega tesarja kupil majhno leseno “obelč mašino”, pa tudi ostalo orodje je bilo ročno: dleto, ma-larin, žaga... Počasi je napredoval in si kasneje nabavil domačo kombinirko, od nekega sodarja pa je kupil rezkar. Vinogradništvo se je vse bolj razvijalo in potreba po tej vrsti posode se je večala, tako da je Tone imel vedno dovolj dela. 27 let je imel tudi prijavljeno kolar-sko obrt, ker so ga nekateri nevoščljivci večkrat prijavili in je moral k sodniku za prekrške. Izdeloval pa ni samo sode, ampak tudi brente, škafe, preše, mline, grablje in celo vozove lojtrnike in kasneje “šinarje” ali trde vozove, ki so že tudi železni. “Za vozove, ki sojih sedaj že izpodrinile železne prikolice, je najprimernejši brestov les, za sode pa hrastov ali kostanjev. V vsakem primeru pa mora biti les suh, kar pomeni, da mora stati pose- kan kar približno dve leti”, je poznavalsko razlagal sodar Tone. Njegove sode pa poleg kakovosti in natančne izdelave odlikuje še lep estetski izgled. Vsak sod ima vtisnjeno letnico izdelave in količino litrov, zaščiten pa je tudi z lakom. Leseno orodje izginja Nasploh je v vinogradniški opremi prišlo do velikih sprememb. Že od sedemdesetih let je leseno posodje počasi začelo zamenjevati plastično - pojavile so se .plastične brente, škafi, kadi. Ta posoda ne zahteva veliko vzdrževanja, je lažja, se z lahkoto tudi čisti in je ni treba posebej naročati pri sodarjih, te odlike pa so privlačne za vsakega vinogradnika. Zadnje čase je ludi manjše zanimanje za lesene sode, kajti vse bolj jih izpodrivajo sodi iz nerjaveče pločevine ali “rostfrej sodi”. “To se pozna tudi pri mojem delu, saj je naročil sedaj prav gotovo polovico manj. Mislim, da vzrok ni samo v tem, da je nerjaveča pločevina boljša, lažja in ne vem še kaj, ampak v tem, da se je z lesenim sodom potrebno dosti ukvarjati, da ostane zdrav, da ne postane plesniv, da se ne razsuši ipd. Mladi pa tega ne znajo in se niti nočejo kaj dosti ukvarjati s tem,” pravi Tone Jerič. Čeprav je manjše leseno posodje po kleteh že precej izginilo, pa večje lesene posede še vedno uporabljajo revnejši vinogradniki, odrekli pa se jih niso tudi premožnejši kmetje. Vzrok je deloma tradicija, deloma pa tudi dražja cena plastičnega in “rostfrej” posodja. “Najbolj gredo v promet srednje veliki sodi, od 50 do 400 litrov, sicer pa sem že izdelal tudi večje in manjše. Najmanjši je držal 18, največji pa 3.000 litrov, lažje pa je delati večje. Je pa zelo različno, koliko časa porabim za izdelavo. 400-litrski sod na primer brez prekinitev naredim tudi v treh dneh, toda zaradi bolezni sedaj ne gre več tako. Delam po nekaj ur in si nato privoščim počitek,” pove Tone. Znani mirnopeški sodar pa ne izdeluje samo “ta prave” sode, ampak tudi tiste okrasne, seveda za najrazličnejše priložnosti: roj- stne dneve, godove (za martinovo) in da-encem. Že Tone Jerič v svoji delavnici rila upokojencem. Že kar nekaj darilnih stenskih sodov z uro visi tudi v Nemčiji in Kanadi - vsako leto jih dela tudi za slovensko skupnost v Berlinu. Skorajda ni bilo domače gasilske ali kmečke veselice, da ne bi Tone prispeval kakšnega soda in še vrste manjših lesenih nagrad. Ko je Tone v mirnopeški dolini začenjal s sodarstvom, je bilo takih obrtnikov še nekaj, danes pa ostaja sam. Pravi, da tega posla ni naučil niti sina Toneta, ki je električar, za sodarstvo pa prav velikega zanimanja ne kažeta niti vnuka Bojan in Marko, čeprav Tone misli, da je še vse možno. “Vem pa zagotovo, da bo, ko nekoč ne bom mogel več v delavnico, z mano konec. Sodarstvo je moje največje veselje,” pravi Jerič. LIDIJA MURN Roko na srce, v naših lokalih je takšno vzdušje bolj redko - da bi bili tako ponosni na narodno glasbo in jo znali tržiti, kot to počnejo Irci, pa sploh ni, da bi govorili. Zanimivo je, da gost v pubih nima občutka, da se ves ta cirkus prireja zaradi njega. Ne, takšni lokali so po godu Ircem, ki pa radi sprejmejo medse tudi turista. Vendar je to le ena plat medalje. Ko se človek znebi vzhičenosti nad prvim večerom v pubu, začne kmalu spoznavati, da so se irski glasbeni lokali tako namnožili, da izgubljajo pristnost. Pozornemu opazovalcu bo kmalu jasno, da ne preživlja sproščenega večera v pubu z naključnimi glasbeniki, ki so se slučajno znašli tam, pač pa je deležen špektakla, ki ga prireja skrbno načrtovana turistična strategija države. Adijo, romantika! Irska namreč ustvari s turizmom znaten delež družbenega proizvoda, v to panogo veliko vlaga tudi Evropska unija. Kako skrbijo za turizem, je opazno v vsaki trgovini, saj je skoraj vsak izdelek potencialni spominek, Irci pa toliko spominkov zase le ne potrebujejo. V spominke je bilo pretvorjeno že čisto vse, kar bi za tujca lahko predstavljalo Irsko, od literature do živinoreje, od mitologije do mineralov. Kar se tega tiče, so Irci na nek način razprodali in razvrednotili svojo narodnostno bit. Irska jc pač postala izrazito turistična dežela, to pa žal pomeni streči turistu z vseh koncev in se mu ponujati v odkup. S kolesi po deželi Del našega potepanja po Irskem je potekalo na kolesih, seveda z vso opremo, potrebno za taborjenje. Kolesarski izlet smo opravili v gorato grofijo Wicklow. Netreniranega kolesarja tam ne čakajo lahki dnevi. Čakali so nas vzponi, ki so se vrstili eden za drugim, sonce je pripekalo s tako močjo, da smo bili že prvi dan vsi rdeči kot kuhani raki. Opazil sem, da sonce na Irskem močneje pripeka kot pri nas in prej skupiš opekline, čeprav so temperature zraka povprečno nižje kot na sončni strani Alp. Tudi brez sončnih očal je človek revež. Kar sama se ponuja misel, da je najbrž vsemu krivo tanjšanje ozonske plasti. In čeprav te stvari niso tako zelo enostavne, pa je morda v tem le delček resnice. Čar kolesarjenja je v tem, da popotnik močneje doživlja kraje, skozi katere potuje, kot pa če se pelje z avtom ali drugim motornim vozilom. Pokrajno okoli sebe doživlja neposredno, predaja se lahko harmoniji čudovitih barv, prelivajočih se po pašnikih, duha vonj trohneče šote in močvirij, sliši blejanje ovc in zavijanje vetra. To je precej bolj celovit stik z deželo in popotniku sc nam za dlje časa vtisne v spomin. Taki vtisi pač ne prodrejo skozi vetrobransko steklo kombija in hrup motorja. K dokaj nizki ceni potovanja, glede na njegovo dolžino in način izvedbe, vsekakor prispeva tudi izbor bivališč. Našo potovalno skupino je pred vremenskimi vplivi večino noči ščitilo le šotorsko plat- ■■■■■■M bi imeli težave s sušenjem šotorov. za neUj^ti nega popotnika na kolesu ^ hi j sli Pnritph n n nrpldZU rV^ Irski hribi niso visoki, hudi. Počitek na prelazu bil še kako potreben. Poceni pa ni Da je Irska draga država, J vendar zadeva le ni tako huda. goniči nas je najbolj udaril najem ® j„j, bila, s katerim smo potovali ^^btd1 drugače pa so cene živil v samop0^ povprečno nižje kot pri nas. Seve s0 velja za cene alkoholnih pijač- -ejen v trgovinah, še toliko dražje pa- jjiu-popotnik stopi v pub. Žal praV v -aiast' sovem hramu denar najhitreje me ne-nika, preračunljivost pa rada ,z8 ^ 0i znano kam. In tudi razni sPonl'v jz if' navadnih svinčnikov do pulovcrJ^c[f. ske volne, brez katerih se 0^'s^enaV^' ske ne sme prikazati doma, so no dragi. Tako da je nizka cena p ^ .^v ja le teoretična in velja za tiste, Nenavadne naravne tvorbe vulkanskega izvora na severu Irske. Ljad^0 izročilo jih povezuje z velikani. no. Posteljo smo v osemnajstih dneh vi li le štirikrat. Res se ne sliši preveč u 11 It MU IM dl. I\t^ St lit Y W0V no, vendar je taborjenje eden od ca . takega potovanja in turistu om°goča P stnejši stik z naravo. Zoprno pa ob vztrajnem deževju. Kar se dežja ti smo imeli na otoku, kjer so običajno ^ dnevi od petih deževni, mokre sam° ^ noči in en dopoldan, torej niti to i G r, j* fr iti toi it sl isti« N tijv Prid tiiit k teti; “Po "ter % lavi) N k h k "e ti Ar ti Pfaš lev« jo popolnoma v oblasti. Tipično irsko vreme smo Pra po- doživeli šele v Sloveniji, kjersta ^ nej w) K le»ii k k *» čakala dež in siv dan. Ko je m' dni in se jc razkadila rahla ZIT1 ki a*1 i N; povratnika, so se začeli nizati sPTr sg j£ potovanje po Irskem in Pl),oV‘^ je čaS prekucnilo v svoj sklepni de ■ urejanja vtisov, tehtanja dobrega ga, seštevanja izkušenj. ^cPra 'z. najst dni kratko obdobje, je rn.kupint* kušenj precejšnja. Potovanje v s ,-^et? si pot utira sama, ki nima pnPza. jg# vsega vnaprej, je tisto, kar n‘‘^na^jn počitnice privlačne. Seveda jc ^(ega,^ tovanja bistveno drugačen o ua zvečine oonuiaio turistične ug, ve11 rostd „ ga zvečine ponujajo tu napornejši, življenje je prepn i j j j * • , J'j 2 dar pa je popotnik prisiljen, bt1-okolico sprejemati s spoštovanj ^ predsodkov, in da končno tudi sebe vspostavi tak odnos. JANEZ GO"' , t ,v L . mr j 'wm,, -K ^ ^ ■= ^ ^ nagradi v črnomeu IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 38. na-gradne križanke izbral Jožeta Židani-ir Črnomlja in Nino Bojane iz ^oyega mesta. Židaniku je pripadla denarna nagrada, Bojančeva pa bo Prejcla knjižno nagrado. Nagrajence-ma čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo poš-i'te najkasneje do 16. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, P‘P' 212,68000 Novo mesto, s pripisom Križanka 40. Rešitev 38. nagradne KRIŽANKE pravilna rešitev 38. nagradne križanke i1Prano v vodoravnih vrsticah, glasi: “HAMA, PLO, REDAR, RIN, j[°LUCIJA, TIL, Ris; NACE JJNKar, TRASA, ALDO, KAAS, CIK, AKrl’ antas, ELIADE, STOLARNA, ^Akopanec, trias, onanija, Baatsfsrarcnsffri frta in namena človeškega življenja ni ce zaslutil. ALFRED ŠEŠERKO člo j,j.. nai ne žrtvuje svojega življenja ugod-'nit' naj ne beži pred trpljenjem v smrt. Vi/ it. D luči. DAISAKUIKEDA je ri -U°Ja ^ bodite, sami svoje zaupan-iUl7,le se resnice v samem sebi kot edini BUDA JV k i ^pristne etične odločitve ni mogoče pf“0r\ir.~+! • I • i »I »• • m, Iffl vesti in zapušča v nas sled osebne rn°S,L LEV MILČINSKI Popisati iz kazenskega zakonika ali iz 'Cnega kodeksa. Vsaka gre še skozi fil- NAGRADNA KRIŽANKA 40 slovenski kantavtoi AVTOR: UDIR IZDELKI IZ PLUTE VODNA ŽIVAL SREDOZEM. OKRASNA RASTLINA AFRIŠKA DRŽAVA RIŽEVO ŽGANJE OKRAJŠAVA ZA METER PRESTOL. ČEŠKE NORDIJSKE SMUČI DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST OBSCENOST, UMAZANOST IZVRŠNI ORGAN ALI OBLAST NAPRAVA PRI ODČITAVANJU INSTRUMENTIH GRŠKA MITOIO Skareka POZABLJENJA MANJŠI OTOK SZ OD ZADRA ŠAUIVA BODICA SAMICA GOVEDA JAK ČLAN AKADEMIJE KEMIJSKI SIMBOL ZA RADU TEPEŽNI DAN IZOBČITEV IZ CERKVE POVRŠINSKA MERA GRŠKA MITOLOŠKA MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU NASELJE POD RAKITNIŠKO PLANOTO ČLENONO ŽEC, KI PLETE MREŽE ŽENSKO IME IME JAPONSKEGA REŽISERJA KUROSAWE KRILO RIMSKE LEGIJE OKRAJŠAVA ZA AVTOM. TELEF. CENTR OBČUTJE »ONIŽANOSTI SLOVESEN NASTOP KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL OČKA 6'RŠKI OTOK V SPORADIH LONDONSKI KONCERN ZA GRAMOFON. PLOŠČE IN APARATE KAR SE VSTAVLJA KRATICA ZA ASSOC FORTHE AOVANCEMENT OF CREATIVE MUSICIANS ČAS BREZ VOJNE KUNTNER TONE IZRAELSKA LUKA BHSmsmssssnjsm <■ ■ ■ <■. Namesto drobnjakarstva sadje ...... .... .... EJ^hiaričeva domačija stoji med vino-i^l2e nekaJ rodov in vsiso si prizadevali j),, °Pe kraške zemlje, po kateri so pose-,is *amnite skale kot ovčice na paši, iz-^ več. Da so, tako kot je bilo v Prid i na vse*1 belokranjskih kmetijah, ^J.-li vsakega po malem, je bilo ra-lle| [lv°- Posebno skrb pa so, kot se za tr|j £ranjcc spodobi, namenjali vinski Jej’j,1 so jo zasadili kar okrog hiše. In "Po?0' kmetijski strokovnjaki že dolgo Hierj.arJaU, naj se ljudje na kmetijah us-q,]|'J.°v eno ali morda dve panogi ali se jaVnClJ0 za donosnejšo dopolnilno de-l9^°st> so Belokranjci počasi sprejemali locj,00 miselnost. Tistega, ki se je le od-b k St°P't'z ustaljene poti belokranjske-| letaI?et‘jstva, ki je veljala stoletja, so še \ r./0 d°Igo nazaj gledali kot črno ovco. nere na trgu, ponudba in pov- Jln°Sradih okrog Semiča je te dni živo in veselo, kot je lahko le v v času trgatve. Sliši se glasno govorjenje, živahno vpitje, a tudi Vriskanja ne gre. Pri Malnaričevih v Vavpči vasi pri Semiču ni nič Razlika je le v tem, da ne gredo med vinske trte le, ko jih kliče °> ampak živijo med vinogradi vse leto. demčlanske družine občutno premalo. Zato sta se Milan in žena Majda zaposli-’ la. Z dvema plačama, delom njunih pridnih rok na domačiji ter pomočjo štirih otrok in Milanove mame so nekako preživeli. Ko pa je Milan pred dvema letoma pristal na čakanju, je spoznal, da ni druge rešitve, kot da se temeljito loti dela na kmetiji. Ker se na semiškem koncu s poljedelstvom in živinorejo zgolj životari, se je intenzivno usmeril v vinogradništvo. Na parceli, s katere & že dolgo krčili kamenje, pa je po posvetovanju s kmetijsko svetovalno službo zasadil intenzivni sadovnjak. Danes že spoznava, kako prav je imel. Morda bi kdo rekel, daje dva tisoč trt, kolikor jih raste v Malnaričevem vinogradu, malo, toda za Milana je bolj kot količina pomembna kvaliteta. Sedaj imajo še sorte za namizna vina, a jih nameravajo kmalu posekati ter zasaditi le vinske trte, iz katerih grozdja bodo pridelali vrhunska vina. Milan pravi, da ne nameravajo imeti več kot dva tisoč petsto trt. “Prepričan sem, da je prav v kakovosti vin rešitev za slovensko vinogradništvo. Na srečo tudi vse več ljudi pije kulturno, torej malo in dobro,” pravi Milan, ki nima težav s prodajo svojih vin. Spoznali so jih že mnogi obiskovalci ne le iz Slovenije, ampak tudi iz drugih držav, ki so prišli k njemu na pokušnjo. Predvsem so znani njegovi laški rizling, šardone in sovinjon, za katere že leta na ocenjevanjih dobiva visoke ocene, zadnja tri leta pa so postala vrhunska. Iz velikega kupa priznanj, ki jih je dobil, potegne le najnovejša: na letošnji Vinski vigredi v Metliki je prejel tri velike zlate, eno zlato in srebrno medaljo, na sejmu v Gornji Radgoni dve zlati in eno srebrno, dobro seje uvrstil tudi na Vinskem sejmu v Ljubljani. Na lanskem ocenjevanju vin ob stoletnici Kmetijske-3 ga zavoda Maribor je bil Malnaričev suhi 9 laški rizling drugi najboljši v Sloveniji. ^ Seveda vsi ti uspehi niso le slučajni. Po-R leg znanja, ki ga Malnaričevi vložijo v pri-11* delavo in predelavo grozdja ter kletarjenji je, so posodobili tudi predelavo grozdja: ,, —, _________J m kupili so pnevmatsko stiskalnico, temelji- >l Colnarič pri obiranju jabolk to obnovili klet, vrhunska vina pa sami stekleničijo. Milan potarna, da letošnja letina grozdja zaradi obilic^ dežja ne bo tako dobra kot lanska, toda ker vse grozdje predelajo sami in niso vezani na roke odkupa v vinski kleti, bodo pustili grozdje na trtah čim dlje. Upajo, da bo oktober bolj radodaren s sončnimi žarki. Pred tremi leti so v intenzivnem nasadu zasadili 1.300 jablan, lani pa se jim jih je pridružilo še 2.200. Malnaričevi se trudijo, da je pridelava jabolk čim bolj naravi prijazna, zato*so se vključili v integrirano pridelavo sadja, njihov pridelek pa ima znak kvalitete. Pred leti so v Beli krajini govorili o gradnji centralne hladil- niče sadja, a večina sadjarjev v to ni verjela. Tudi Milan ne. Uredil si jo je kar v kleti domače hiše, v njej pa je prostora za 5 do 6 ton sadja. Za sedaj to sicer zadostuje, ko pa bo mlad sadovnjak v polni rodnosti, bodo morali zgraditi večjo, da bodo lahko sadje prodajali vse do maja, ko ima višjo ceno kot jeseni. Ker bi Milan, tako kot njegovi predniki, iz majhnih kosov zemlje rad iztisnil čim več, razmišlja tudi o vrtanju vrtine, iz katere bi namakal sadovnjak, kajti ko v Semiču pritisne suša, je navadno hujša kot v drugih delih Bele krajine. Milan se sicer zanaša na svojo pamet in žep, a ker mu je z lastnim trdim delom in potrpežljivostjo uspelo uresničiti vse, kar si je zamislil, mu bo gotovo uspelo tudi pri nadaljnjih načrtih. MIRJAM BEZEK-JAKŠE tiL evanje in ne nazadnje spoznanje, da js^^bno le, koliko truda vložijo ljud-na kmetiji, temveč predvsem, ko-i*lo d *e®a de'a iztržijo,jc mnoge pripel-Hel sk*ePa> da je na kmetiji, kakršne panjske, moč preživeti le z usmeritvi delovanjem in ne z drobnjakarji te8a sPoznanja je pred leti tud' Milan Malnarič, ki med be-i^a .kimi vinogradniki in sadjarji vel-Narridnega’ umnega in uspešnega gos- alnaričevi imajo z gozdom vred 5,5 arJa zemlje, kar je za preživetje se- Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Sladkorna bolezen (6) Izredno težka dela zahtevajo poseben režim prehrane, ki za sladkorne bolnike ni najbolj primeren. Težka dela za sladkorne bolnike niso primerna in tako odpadejo tudi diete z visoko energijsko vsebnostjo. Če je bolnik fizično aktiven v dopoldanskem času, so praviloma tudi njegovi dopoldanski obroki hrane (zajtrk in malica) bogatejši. Če pa so bolniki aktivni cel dan, morajo biti njihovi jedilniki energijsko bogatejši in prilagojeni času, intenzivnosti in trajanju fizične aktivnosti. S sadno-zelenjavno dieto se želi razbremeniti trebušno slinavko, zlasti na začetku zdravljenja in ob poslabšanju bolezni. Se zlasti pa je primerna za bolnike s prekomerno telesno težo. Uporabljamo jo lahko le nekaj dni, ker ne vsebuje vseh za življenje potrebnih hranil. Prehrana sladkornega bolnika je nekoliko dražja kot običajna zaradi predpisanih beljakovin ter večjih količin sadja in zelenjave. Sladkorni bolnik se mora praviloma držati predpisane prehrane in si ne sme privoščiti večjih odstopanj od priporočene zdrave prehrane, kot to delajo pogosto zdravi ljudje. Zdravila za sladkorno bolezen S pravilno prehrano lahko polovici sladkornih bolnikov dobro uredimo presnovo brez uporabe zdravil. To velja predvsem za bolnike, ko seje bolezen pojavila v srednjem ali kasnem življenjskem obdobju in za bolnike s prekomerno telesno težo. .Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa je potrebno poleg dietne prehrane tudi zdravljenje z zdravili. Pri tem so na razpolago zdravila v obliki tablet (oralni antidiabetiki) in razni insulini. Izbira vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, težav in morebitnih drugih sočasnih bolezni. Pri večini sladkornih bolnikov gre v začetku bolezni le za delno pomanjkanje insulina. To pomeni, da trebušna slinavka še proizvaja insulin, vendar manj kot ga organizem potrebuje (sladkorna bolezen tip II). Pri teh bolnikih v začetku zadostuje le dieta. Če pa bolezen napreduje, dodamo poleg diete zdravila v obliki tablet, ki spodbujajo trebušno slinavko k boljšemu izločanju insulina. Če pa to zdravljenje ni več uspešno, je potrebno bolnika trajno zdraviti z insulinom. Le pri manjšem številu sladkornih bolnikov trebušna slinavka zaradi hude okvare praktično preneha proizvajati insulin. To velja za bolnike, pri katerih se je sladkorna pojavila že v otroštvu, puberteti ali mlajši zreli dobi (sladkorna bolezen tip I). Pri njih je praviloma potrebno od začetka bolezni zdravljenje z insulinom. (Se nadaljuje) praktični . ~ praktični KRIŽ praktični s. praktični 4-----X SEL? Jesensko sončenje Mnogi se tako radi nastavljajo poletnemu soncu, kar, mimogrede, ni najbolj priporočljivo, ne vedo pa, kako dobrodošlo je za telo jesensko sonce. Jesensko sonce namreč omogoči, da v telesu nastaja mnogo vitamina D, ki je nujen za presnovo in tvorbo kosti. Hkrati jesenski sončni žarki, ki niso tako vroči, povečujejo odpornost telesa v prvih mrzlih dneh in varujejo pred prehladom. Nežni in ne premočni jesenski žarki zelo blagodejno vplivajo na dušo in telo, medtem ko zaradi žgočih poletnih žarkov postanete slabotni, ker je napor za organizem prehud. Sončenje na premočnem soncu izčrpava imunski sistem in organe, zlasti pa občutljivo kožo. Telo doživlja stres in začne celo razkrajati vitamin D 3. Pri jesenskem soncu pa se glede na njegov položaj spreminjajo lom, barva in valovna dolžina žarkov. Škodljivi žarki nimajo več toliko moči, medtem ko ultralijolični žarki pospešujejo nastajanje vitamina D 3, krepijo telesno odpornost in kot katalizator vplivajo na številne procese v telesu. ¥\ i i' Paradižnik s papriko in čebulo 1 kg paprike, 1 kg čebule, 1 kg paradižnika in sol. Paprike operemo, razpolovimo, jim odstranimo semenje in jih narežemo na tanke rezance. Čebule olupimo, razpolovimo in narežemo na tanke polovice obročkov. Paradižnike operemo, jim izrežemo nastavke za peclje in meso narežemo na tanke ploščice. Vso zelenjavo stresemo v kozico in jo na srednje močnem ognju dušimo v lastnem soku, da upade. Zdušeno zelenjavo zdevamo v majhne temeljito pomite kozarčke in prilijemo tekočino, ki se je nabrala med dušenjem. Če je tekočine premalo, da bi mešanico pokrila, prilijemo še malo osoljeno prevreto vodo. Kozarčke zapremo z razkuženimi pokrovčki in postavimo v pasterizator. Prilijemo toliko vode, da sega do treh četrtin kozarčkov. Segrejemo na 100° C in pasteriziramo 80 minut. Potem kozarce poberemo iz lonca in počasi ohladimo na prtičku. Čez nekaj dni pasterizacijo ponovimo. Tudi zdaj pasteriziramo 80 minut pri 100° C. Mešanica treh zelenjav je izvrstna za pripravo najrazličnejših mesnih omak, prikuh in džuveča. Poskrbimo za živico Zdaj je zadnji čas za striženje živic ali živih mej, pa naj bodo te iz iglavcev ali listavcev. Ne gre le za estetsko podobo vrtov in hiš, temveč tudi za varovanje pred lomi in poškodbami, ki jih lahko povzroči sneg na neobrezanih in preveč razraslih rastlinah. Naj ponovimo, da je treba živo mejo obrezati tako, da se proti vrhu zožuje, sicer spodaj ogoli in ni več tako lepa. Zdaj je tudi čas za saditev iglavcev, pa tudi druge rastline se zanesljiveje primejo in ukoreninijo, če so posajene jeseni. Za žive meje vedno uporabljamo le eno rastlinsko vrsto, saj se tako izognemo neenotnosti in celo načičkanosti. Izbor je zelo velik, od najpogosteje uporabljene kaline (liguster), ki je izjemno prilagodljiva in tudi v senci lepo uspevajoča živica, do črnega trna, gabra, maklena, 'pušpana, tise, bukve, gledičije, gloga, kleka, španskega bezga in japonske kutine. To so rastline za strižene živice, za nestriženc pa so japonski šipek, bodika, dojcija, češmin, vajgelija, brogovita idr. Cd Varčevanje s hladno vodo Pri uporabi hladne vode se nam ponuja drugačna možnost varčevanja. Za opravila, kjer ni potrebna pitna voda, uporabljamo druge vire vode, kar 95 odst. pitne vode porabimo za opravila, kjer njena uporaba ni nujno potrebna. Za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč in, ne nazadnje, za pranje ter čiščenje lahko uporabljamo deževnico, ki je razmeroma čista, predvsem pa mehka. Zato se nam ne nabirajo obloge iz apnenca ter pri pranju perila ni potrebno dodajati sredstev za mehčanje vode. S primernim sistemom oskrbe z deževnico lahko prihranimo 50 odst. dnevnih potreb po vodi. Pri oskrbi objekta z vodo zgradimo dva sistema: sistem s pitno vodo iz vodovodnega omrežja ter sistem preskrbe z deževnico iz ustreznega zbiralnika, lahko tudi iz obstoječega vodnjaka. Zgodba o Zori, Matildi in kurirčku Franc se ju še spomni. Bili sta to jako močni gozdni dami. Rekli so jima Matilda in Zora. Zora je bila bolj velika in močna, in ko je sopihala s težkim tovorom v breg, seje večkrat kam naslonila. Pošteno so se namučili, da so jo spet prav usmerili. Pa ne da bi bila pijana, le pod težo in tresljaji so se včasih vdala tla in jo je malo zaneslo. Saj, žejni sta bili močno obe, a pili sta le vodo, kot se za lokomotivi spodobi. Matilda in Zora sta namreč, težko sopihajoč, vlekli tovore lesa iz Radohe na greben, od koder se je proga prevesila proti Rožnemu Dolu. Na vrhu je sopihanje prenehalo, oglasilo pa seje presunljivo cviljenje zavor, ko je kompozicija zdrvela proti železniški postaji. Zdaj so se morali delavci šele potruditi. Ko so bile zavore na vseh vagonih trdno privite, so iz zaboja zajemali pesek in ga stresali na tračnice pred lokomotivo. Na ta način so povečali trenje. Po deset vagončkov, na vsakem pa je bilo najmanj deset kubikov lesa, je tako naenkrat prišlo na železniško postajo v Rožnem Dolu, kjer so tovor preložili na pravo železnico. Zore in Matilde zdavnaj ni več. Tudi raznih šimeljnov, sircev in vrancev, ki so pri delu nasledili lokomotivi, ne. Le Franc, ki jim je svojčas bil gospodar, še z motorno kosilnico ropota po Gornjih Lazih in se bori proti gozdu, ki naglo zarašča košenice in grozi, da bo pogoltnil tudi vas. Sizifovo delo, bi rekel človek, ko vidi ogromne gozdne površine, ki z gorjanskega pogorja pljuskajo v vas. A je bilo to zeleno morje svoj čas človeku že pokorno. S svojo iznajdljivostjo in vztrajnostjo se je potopil vanj in si ga prikrojil za svoje potrebe. Bilo je to v času rajnke Avstrije in prve Jugoslavije. V Radohi blizu Gornjih Laz, le dobrih deset kilometrov od Novega mes; ta, je zrasla prava lesna industrija. Pele so žage in rezale les, ki gaje okoli stoječi gozd proizvajal v ogromnih količinah. Nažagani les, lesne polizdelke in surovino sta potem Zora in Matilda odpeljali v Rožni Dol, od koder je odpotoval naprej v svet. Precej ljudi iz okoliških vasi je dobilo tukaj zaposlitev, precej jih je prišlo tudi od drugod. Nož, kije porezal korenine temu gozdnemu samorastniku, se je imenoval druga svetovna vojna. A je še nekaj desetletij po vojni je gospodarstvo v Radohi životarilo. Umiralo je počasi, počasi je izginjalo iz spomina ljudi in sedaj tega kraja niti v Krajevnem leksionu Slovenije ni več. Kot bi človek hotel izbrisati nadležen spomin. A tega ni moč napraviti tako zlahka. Franc še ve, kako je bilo. Spominja se tistega cvetočega gospodarstva in mrzlega vetra, ki je nenadoma zapihal čez te gozdove in prinesel zadah smrti. Francetov oče je delal v Radohi, na Gornjih Lazah pa je postavil hišico, v kateri se je leta 1925 Franc rodil. Zelo zgodaj je šel k sosedovim Mavsarjevim za pastirčka, potem ko je postal krepkejšima je tam poprijel tudi za druga dela. Šestnajst let mu je bilo, ko se je pri Mavsarjevih in pri sosedovih Sobarjevih zgodila tragedija, ki je bila pozneje dostikrat pripovedovana in popisana. Tragedijo so uprizorili Italijani, prav tisti Italijani, ki Slovencem sedaj pridigajo o evropskem obnašanju in jim postavljajo toliko ovir. Takrat so - bilo je ravno v noči po 1. novembru 1941, zunaj pa je zapadel prvi sneg - njihovi vojaki tukaj presenetili skupino belokranjskih partizanov, ki so prenočevali na gospodarskih poslopjih. Veliko partizanov so v neenaki borbi tisto noč in naslednji dan Italijani pobili, Francetovega gospodarja pa so pred njegovimi očmi zaklali. Z gospodinjo in nekaj rešene živine je Franc potem dobil zatočišče v Mav-sarjevi zidanici v bližini Semiča, potem pa se je zaposlil v Radohi. Dobil je štiri tovorne konje in z njimi je tovoril drva iz oddaljenih gošč do ozkotirne železnice. A je postajalo v gozdu okoli Laz vse bolj živo. Partizani so se često pojavljali tukaj in Franc je moral z njimi, da jim je kazal varne prehode čez železnico. Le to so varovali Italijani. Potem je prišla italijanska ofenziva in zagorela je Radoha, za njo pa še Laze. Francu ni bilo več obstanka doma. Odšel je s partizani. Ves čas potem, torej cela tri leta, je bil Franc partizanski kurir. Danes, ko je tisti čas že zelo odmaknjen, si človek niti ne zna prav predstavljati. Ni bilo sončnih steza, ki naj bi jih kurirji svobodno ubirali. Resničnost je bila bolj kruta. Ko so partizani po celodnevnem maršu vsi utrujeni popadali k počitku, so h komandirju poklicali kurirja, mu dali pošto in moral je na pot. Kako daleč? Kamor je bilo pač potrebno! Tudi po več deset kilometrov v Francetu povsem nepoznane kraje. In bilo je nevarno. Le slutil si lahko, za katerim devesom ali oglom te čaka domobranska ali kaka druga sovražna zaseda. Spominov na tiste čase France lahko nadrobi za cele knjige, a kaj, ko je roka bolj kot svinčnika vajena pluga, očesu pa je pogled na obdelano polje ljubši, kot pa papir. Z drugimi besedami, France je po srcu kmet, in ko so ga demobilizirali, se je vrnil v Gornje Laze. Lahko bi ostal v vojski, lahko bi šel v službo na pošto, a vleklo ga je v zelenje domače vasi in v gozdove okoli nje. Kaj hitro je imel par konj in postal je furman. S Tončko iz Rožnega Dola sta vzgojila štiri otroke, vnukov pa je danes že toliko, da bo imel France komu pripovedovati o Zori in Matildi pa o zasedah, ki jih je srečno prečkal. TONE JAKŠE Štiri svečke za četverčke Na Dolenjskem se je v zadnjih letih kar štirikrat zgodilo, da so se rodili trojčki, Biharjevi četverčki Adam, Filip, Samo in Tilen pa še vedno ostajajo prvi in edini četverčki na Dolenjskem in v samostojni Sloveniji. Minulo nedeljo so na tortici upihnili vsak svoje štiri svečke. Ob tej priložnosti smo jih obiskali na njihovem domu v Smrečnikovi ulici v Novem mestu. Zgodba se prične leta 1984, ko se je oče četverčkov zaposlil v šentjernejski Iskri. Tam je takrat delala tudi Damjana, doma iz Šmarja pr Šentjerneju. Bilo je pred desetimi leti, ko sta si postala všeč. Prišla je poroka in kot mnogi drugi mladi pari sta si zaželela otrok, a jih ni in ni bilo. Po nekaj letih zdravniških posegov sta se že skoraj sprijaznila, da v njunem domu ne bo slišati otroškega živžava. Ko sta leta 1991 oba hkrati izgubila službo, sta se odločila, da pričneta na svoje in ustanovita podjetje. Zato pa se Damjana ni odrekla materinstvu in je po napotku zdravnikov novomeške porodnišnice še poskusila. In kot strela z jasnega je prišla novica, da Biharjevi lahko upajo celo na četverčke. Z neskončno potrpežljivosti pa sta upala, da se jima bo rodilo vsaj eno zdravo dete. Damjana je ves čas preležala in po sedmih mesecih je 1. oktobra ob 9. uri po carskem rezu prvi privekal na svet Adam, za njim pa v treh minutah še Filip, Samo in Tilen. Pri porodu je bila kar velika ekipa: dr. Pavlin in dr. Pavlinova, dr. Šekoranja in dr. Melinček iz Črnomlja, dve babici, dve instrumen-tarki, dve sestri in štiri višje sestre. Kar nekaj dni so bile Biharjeve štručke brez imen in so jih imenovali dojenčki A, B, C, D. Do 31. oktobra so morali zaradi majhne teže (Adam je imel 2.090 g, Filip 1.480 g, Samo 1.850 g in Tilen 1.620 g) ostati v inkubatorjih. “Najtežje mi je bilo, ker sem v porodnišnici ležala tudi ves čas vojne za Slovenijo. Z Leonom sva se bala, da bodo vsi tisti dnevi strahu, stiske in stresov kaj vplivali na še nerojene otroke. Po toliko alarmih sem se kar navadila odhodov v kletne prostore bolnišnice. No, samo da se je vse skupaj srečno končalo,” se danes spominja Damjana in ob tem veliko zaslug za to, da je vse skupaj prestala, pripisuje tudi Leonu, ki ji je ves čas sta ob srani in jo spodbujal. Darila so prihajala z vseh strani France in Tončka Avsec iz Gornjih Laz • mr' Rojstvo Biharjevih četverčkov je bil za Novorneščane in Slovenijo velik dogodek. Že v porodnišnico so prihajali novinarji iz vseh koncev Slovenije in spraševali razne podrobnosti o Damjani, četverčkih, jo fotografirali, skratka, novomeški četverčki so za nekaj dni zasenčili ostale novice v slovenskih javnih občilih. Na srečo ni ostalo le pri pisanju in branju, ampak so se mnogi odločili, da bodo mladi družini pomagali. Na občini so Biharjevim za eno leto zagotovili varuhinjo, Revoz jim je podaril nov avto, darilo so pripeljali iz Gorenja. Pomagali so še Center za socialno delo, Zveza prijateljev mladine, Studio D in ne nazadnje so bili Biharjevi veseli tudi daril Dolenjskega lista, No-volesa, Ljubljanske banke, VIPTrade iz Gotovelj in še mnogih drugih. “Toliko je bilo vsega in res škoda, da se naši otroci takrat še niso znali veseliti daril,” pove Damjana in doda, da sta bila z možem zelo vesela pralnega stroja, saj si ob sto plenicah sploh nista znala predstavljati, kako bi šlo brez te koristne naprave. Tako so si delo porazdelili, pomagali so tudi Damjanini in Leonovi starši, Damjanina sestra in drugi. V stari Bergmanovi hiši je kar zmanjkalo prostora. Vsi so se stiskali v eni sobi in vse skupaj je postalo pretesno. Razveselili so se novice, da jim je občina dodelila stanovanje v Smrečnikovi ulici. Tako so Adam, Filip, Samo in Tilen prvi rojstni dan že praznovali v novem, za toliko otrok prirejenem stanovanju. Pri Biharjevih se dan prične z igranjem Pritlično stanovanje v bloku je pravi vrtec, v katerem so štirje enako stari otroci, vzgojitelja pa sta Damjana in Leon. “Lani so naši četverčki poskusno obiskovali vrtec, pa se ni obneslo. Kar naprej so bili bolni, in če je kdo izmed njih moral zaradi bolezni ostati doma, so ostali v vrtcu tako jokali, da jih vzgojiteljice niso mogle pomiriti. Odločila sva se, da jih bova raje imela doma, saj so neverjetno navezani drug na drugega pa tudi kot družina smo neraz-družljivi,” pravi Leon in doda, da je sreča v nesreči, ker so ga zaradi bolnih oči predčasno upokojili in je sedaj doma, Damjana pa kljub končani gimnaziji še vedno ne more najti primerne zaposlitve. Sedaj že razmišlja, da bi nadaljevala študij na eni od visokih šol, a bo temu bližje potem, ko bodo četverčki že nekoliko odrasli. Adam, Filip, Samo in Tilen imajo pri igri vsak svoja nagnjenja in interese. Če želi očka ustreči vsem, mora lepo na kolena in po ves dan iz kock sestavljati konje in motorje, risati in pisati, sestavljati številke in črke, skratka, vsak od otrok ima malo drugačne zahteve. Z igranjem pričnejo v otroški sobi, kjer je na policah zloženih na desetine igrač. Veliko jih je enakih, saj so pred dvema letoma Biharjeva morala vsakemu od bo ri, denimo, ali ima jttdrmca m suje tudi ze za črke. Meti ig' je najljubši medvedek. yeS jan Filip najraje gleda risanke- ^ bi sedel in gledal v televizor. ^ ^ je meso in po ves dan sprašuje-Filip jedel?” . „dnji r0' Tilen je najmlajši, saj seje u . 0d dil in je za več kot 4 kilogram ^olj prvorojenca Adama. Seveda J -0 p nežen, vsi njegovi bratci ga niit)lcO' “dojenčka”. Pazijo ga, ga v°z,J mjšice li, on pa vsak večer mamio a na roki v dokaz, kako je že zra ^ je ko močan je že. Najljubša >gr‘ plišasti konjček. ,. jevide11 Življenje Biharjeve družniie j ^ srečno. Zvečer zakonca utruj ^ ni v postelje k otrokom. Toda tu pravega miru. Dan je p°d° j dneVI včasih pobegnejo v naravo- xjtoic113 so se vrnili z nekajdnevnih p jo|crog morju. “Resje, vse življenje se najinih otrok, nama pa zrna I ,asa nis za prijatelje in zase. Že ne ‘J naj|0^ va imela večera, ki bi bils Kdaj sva nazadnje sedela v na ob1 čerji v hotelu ali pri PrUaSimi3113 V sku? Ne spomnim se,” praVI.. j-u izgu potoži, da so tudi v lastnem bili prijatelje. „wiii reV! S "It N: ^za četverčkov kupiti povsem enako ig ’ danes pa si že želi vsak nekaj svoj Pogosto se igra konča s prer»vanJe j prepiranjem, ko otroci nočejo me igrač. >:j0 v Po zajtrku se iz otroške preše J rr] dnevno sobo, kjer imajo kar ne aJ ^ bojčkov kock. Spet sestavljajo m g ^ la|j jo, vmes se kdo od njih spomni \ tretjega. Vse se spremeni, koza ^ • prepevati in igrati Čuke. vse j pesmi zapojejo in zaigrajo. Mate e ^ % ronske orgle smo jim morali k P .j jtlj, plastično kitaro in mikrofonče - - taj0 kadar se peljemo z avtom, se mora to kaseta Čukov,” pripoveduje Damj to Adam, Filip, Samo, Tile0, “Takšni smo” Adam je največji, najtežji m^Jj, rejši, saj se je med četverčki ro 1 nute pred drugimi. Njegov pogu ^ štujejo tudi ostali trije. NajraJe |rrna. motoriu. zelo ie razdražljiv in ra • S Jsvii %| štujejo tudi ostali trije. Najraj J motorju, zelo je razdražljiv in ra ■ Nekoč je v trgovini kar sam nabra ^ do tedaj najljubših igrač, k° PvnaZaj gledal motor, je vse skupaj zio na polico in vzel samo motor- S H K S: na polico in vzel samo motor- *e Leon je povedal, da tedaj brez ne bi mogli zapustiti trgovine. jj *ii S^jepom^justarig^r lj* dovzeten. Zanimajo ga neverj a. ri, denimo, ali imaJadrnica mc> ^ suje tudi ze za črke. Meu ig1 s Si 'P S N K \ likovno videnje erature ‘odpiramo nove slovenske knjige, še posebej tiste, ki jih izdaja Do-Vka založba, vse pogosteje srečujemo v kolofonu ime Lucijana r^a> naj bo omenjen kot oblikovalec ali kot ilustrator. Že nekaj ^k temu ustvarjalcu, udomljenemu v Trebnjem, likovno ukvarjanje jfSomi vsakdanji kruh, saj je po več letih učiteljski in svetovalski ^ zamenjal za status svobodnega umetnika ter združil ljubezen do lr vendar je v mladem fantu, ki 1'uavd - J ?že FS; Ji k gospodom Pirnikom in prišel v f;lnV kr°g,” pravi Reščič. “To je na nek usmerilo moje življenje. Pri njem Pr jadral v umetniške vode.” %’u kUje 'me*vsa 'cla obiskovanja l^psca na V0|j0 prostori kjer je lahko 'i,j. n,Se poskušal izraziti z likovno go-Vi ar je bil lačen, pa ga je čakal ^ krožnik. Vendar se načrti o vio-^iču niso izpolnili. Lucijan seje S naoin glasbe ustrašil. Ko je pos- < , tlrajofdrovanja si°venskih glasbenikov, | d|i 'ase pri njegovem dobrotniku, je 61 Preplašen: mislil si je, da pač nič o * 'avduševal tudi nad literaturo, takrat , 2e gorela še ena velika ljubezen -;[endo slikarstva. sem res srečo, da sem se sez- bataljona. Srečanje z naivnim slikarstvom Iz Oplotnice gaje življenjska pot vodila na Dolenjsko, na Čatež, potem pa v Trebnje, ki je postalo njegov drugi dom. Nekaj časa je poučeval na trebanjski osnovni šoli, potem pa je 17 let delal kot samostojni svetovalec v Kazensko-po-boljševalnem domu na Dobu pri Mirni, vmes pa občasno poučeval tudi likovni pouk. Pred dvema letoma se je odločil za samostojen poklic in tako danes sebe in svojo družino preživlja kot samostojen kulturni delavec. Posveča se predvsem slikarstvu, grafičnemu oblikovanju in ilustriranju knjig, občasno poučuje na šoli, je oblikovalec pri znanem podjetju Loren- tk,'n se strahoma spraševal, ali bo 'Cak° zahtevne stvari, o katerih je ČP°govor. Tako se je v nihanju med W 111 sbkarstvom odločil za študij sli-P° končanem učiteljišču se je \j|. ljubljanski likovni akademiji, yje že tudi sprejemni izpit, vendar . 'Ja na akademiji ni mogel lotiti, bo dobil štipendijo, se mu je Lucijan Reščič v parku pred trebanjsko galerijo likovnih samorastnikov. j... “ w uuuu supcuuiju, se mu je ni' °' ,^er ga doma niso mogli pod-’ Saj je po prezgodnji očetovi smrti itn.,skrb za tri otroke le na materinih Sih ci, med drugim pa tudi likovni urednik revije Rast. Na Reščičevi poti v knjižno ilustracijo stoji kot prvi mejnik knjiga pesmi trebanjskega ustvarjalca Franceta Režuna Drobci sonca, ki je izšla leta 1980. To je bil prvi celovitejši ilustratorski projekt, ki se ga je lotil. S prijateljem Režunom sta s° sanje o študiju slikarstva od- se ure in ure pogovarjala, predebatirala >ayP° vodi. Ko je dobil dekret, da vse mogoče, tako daje do dobra spoznal |J.1 učit - tako je takrat pač bilo - in Režunov pesniški svet. Še danes odločno še drugih življenjskih okoliščin trdi, da lahko ilustrator dobro opravi svoj ;V'| namesto v študijski slikarski ate- posel samo, če zares dojame v celoti lite-^ v šolski razred kot učitelj likov- ramo delo, ki ga ilustrira. Žal je pri izvedli j l ka- Prva njegova učiteljska po- bi projekta prišlo do tehničnih težav; to, '!a Oplotnica na Štajerskem. V kar so natisnili tiskarski stroji, je bilo 1 šolski stavbi je še danes ohran- daleč od tistega, kar je Reščič narisal. A 'Vn!1'1? nanj *n na njegove slikarske take razmere so takrat pač bile: za zbirko a zidu je velika Reščičeva slika z je bilo na voljo le malo denarja in upora- Bf ■ 'L ; .Lj ■ «... MPSS&n tli KNJIŽNA POLICA !vB/q l s. ■M. ' '"^^rn. SOCIALISTIČNI KRST - Menjavajo se časi, z njimi šege in navade. Obred krsta novorojenca je stoletja potekal v novorojence vi farni cerkvi v krogu najbližjih domačih. Svoj kulinarični višek je obred dosegel s slovesnimi “krstitki”, domačim praznovanjem, kije slonelo na druženju sorodstva ob bogatejšem prazničnem kosilu. V času socialistične ureditve države se je nekaj let izvajala šega socialističnega krsta, ki je potekala na pristojnem matičnem uradu in je bila neverskega značaja. Fotografija prikazuje krst v sedemdesetih letih tega stoletja v brežiški upravni stavbi z obvezno sliko maršala Tita na steni. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) Kas Koliko Dolenjec popije - Ajdovšča *k?* v Grčevji izgled koliko Dolenec popije, če ima. Hiša je borna lesena, tem lepša pa klet. Živine imajo 4 vole 7prascev in eno kravo. Mleko rabijo le za prasce, domačih ga ne bi nobeden pokusil - vsipijo vino. Vseh hišnih je osem. Vina pridelali so letos 180 estr., lani 280, predlani 360. Lani prodali so 50 veder, zato morali so za domačo potrebo prikupiti ga pet, predlani ga prodali 80 brez deficita. Za razne potrebe, pravi baba, treba ga bo prodati letos 30 veder, zato jim bo hodila trda, bodo se morali stisniti ti žejni reveži tako, kakor se še nikol niso. Eden k drugemu gre ga vsaki dan horribile dictu -pol avstr, vedra (ergovletudo 1000f. samo za pijačo). Kave ne pijo. Za zajutrakprinese se “neža ”z vinom držeča 4 bokale, dopoldne nese baba 2 krat piti še družini in tako še popoldne. Zvečer ga izpijo pa, kolikor ga hočejo. Res da pogoščajo kaj prijazno tudi vsakega tujca, ali poleg 4 neodraslih hčeri je 20 bokalov le sila preveč. V nedeljo gresta stari in stara precej po maši v klet, in je ne zapuščata pred, dokler ni treba iti spat. Jedi nosijo jima se dol. 9ISAHA PINCA Sedela sem v svoji sobi in opazovala pisano ribico, moj slikarski izdelek, ki mi ga je Lea prinesla pred nekaj dnevi. Lea je moja prijateljica, malo starejša od mene, in umetnica slikarka. Med počitnicami sem preživela nekaj nepozabnih dni pri njenih starših v Poreču. Ob misli na morje, človek najprej pomisli na vroče sonce, na zabavo, kopanje in sploh veselje. Tudi jaz sem imela v mislih predvsem te stvari, ko sem se odpravila na obisk. Do Poreča sem se vozila nekaj ur. Premišljevala sem o pretekli noči, ko je moj prijatelj praznoval 20.rojstni dan, in nato slovo za teden dni. Potem sem se spomnila, kako me je pred leti Lea povabila na svojo prvo slikarsko razstavo. Kakšno veselje mi je takrat naredila! Poreč je cvetel v turistični gneči. Šele v družbi njŠnih staršev sem spoznala, kako domačini gledajo na tujce. “Obnašajo se, kot da živijo tu. Našega bogastva in lepega okolja sploh ne cenijo. Vidijo le morje,” je kar malo otožno povedala Greta, njene mati. Takoj sem se vprašala, ali bi jaz sploh to opazila in ali nisem enaka ostalim tujcem. Dopoldne sva z Leo spoznavali kulturne znamenitosti Poreča. Toliko je vedela povedati o vsaki hiši! Veliko seje spremenilo od takrat, ko je še kot otrok tekala po ulicah. Ogledali sva si ograjen mozaik v znameniti poreški baziliki. A turistom je dano videti le delček njene lepote. Lea mi je opisala celo podzemlje. “Tu spodaj smo se otroci lovili, odkrivali okostja in spoznavali podzemni svet. Čeprav je bilo prepovedano, so si nekateri upali zelo daleč. No, jaz nisem bila med njimi. Sedaj lahko vidiš le dober meter majhnih kock, ki so ograjene. Tujci jih slikaja, ne vedo pa, kaj vse je skritega za njimi,” je pirpovedovala. Popoldne sva se večkrat kopali stran od množice ostalih kopalcev. Veliko sva se tudi sprehajali po turistom neznanih potkah, Lea pa mi je pripovedovala, kaj vse so otroci počeli v okolici mesta, kako so se najprej zbrali, potem pa raziskovali okolico. To so bili veseli in vedno razburljivi trenutki. Večere sva preživeli na koncertih znanih glasbenikov, uživali ob sprehodih ob morju. V urah večernega spokoja sva in si zaupali številne misli, ki so čvrstile najino prijateljstvo. Zanimiv mi je bil tudi Lein oče Emil. Je priznan umetnik, ki veliko dela v Parizu. V središču Poreča ima galerijo, v kateri razstavlja in prodaja svoje izdelke iz gline, slike pa razstavlja še Lea. Že sam prostorje vrednota, saj je edina ohranjena hiša iz 13. stoletja. “Veliko turistov si galerijo ogleda bolj površno, le redki natančno,” je zamišljeno dejal. Razumela sem ga. Rada sem preživela ure v galeriji in še vedno s spoštovanjem opazujem slike. Tolikokrat sem fotografirala njega, galerijo in majhnega psička. Klicali so ga Srečko, ker je bil vedno “vesel” in njihov redni obiskovalec, za katerega so lepo skrbeli. Najlepše presenečenje me je šele čakalo. Lein oče je enkrat tedensko učil tri mlade fante modeliranja z glino. Tako sem imela priložnost, da sem eno popoldne smela preživeti kot učenka. Iz gline smo oblikovali ribo. Seveda jo je s svojimi spretnimi rokami najprej izdelal mojster, učenci pa smo zanjo potrebovali več časa. A ure so vseeno hitro minile. Vsak po svoje smo se trudili in zraven zabavali. Izgotovljene glinene kipce smo potem sušili. Ko sem se poslavljala, sem zvedela, da bodo mojo ribo še žgali in jo pobarvali. “Potem jo pa dobiš,” mi je obljubil Emil. Vračala sem se domov v lepo Dolenjsko in razmišljala o kulturi in svojem odnosu do nje. Zdelo se mi je, da sem sem med kratkim bivanjem v Poreču obogatila in spremenila. Vsega se spomnim, ko opazujem svojo ribo. Pobarvana je z različnimi barvami, ki se med seboj lepo prelivajo, prevladujejo pa modri odtenki. Pomeni mi pravo bogastvo, saj me spominja na lepe in nepozabne dni. Sedaj razumem Emila, zakaj ga je zabolelo pri srcu vsakič, ko je kakšen tuj turist kupil njegov izdelek. 9£ZfK Ko je dremava noč dvignila meglen0 pokrivalo s svojega obličja, se je na cesti pred hišo v prvi svetlobi pokazal teman madež in v jutranji svetlobi krvavo zacvetel. Nobenega dvoma ni bilo več, daje krvava gmota naš nočni hišni obiskovalec, kija večer za večerom hodil na stopnice o dvorišču in praznil krožnik s slastno polen to. Hišni mački sta le prihuljeno strmeli v kupček naježenosti, ki je rinil vedno boj prazen krožnik proti robu stopnic ter na zadnje z njim vred zdrsnil z zadnje stopnice na tla. Po končani večerji je odhlačal p° tlakovani potki mimo vodnjaka in lopice v breg nad dolino, kjer so kot rumena Pre proga ležale zrele odpadle hruške in si °f> ve kje v poraščeni dolini našel mesto z i-< Jate počitek. . Pred vasjo je pred leti rastla divja ro niča. Jeseni je bilo pod njo potreseno N? ko zlato sadje. Neke noči se je tam avto in voznik je pobral drobnega jež ®> jo je drobil preko ceste od drobnice do njivo s koruzo. Prinesel ga je domov. 1 živalca se je udomačila, vsako jesen se^ prikazala večer za večerom na dvoriš u, je ni motila prižgana luč na vogalu ^ mirno je pospravila večerjo, namenje mačko, sem in tja kakšen piškot ali mo ^ nastavljeno kost od kosila. Navadile so je mačke, navadil se je je pes čuvaj10 domači so jo včasih ponoči šli gledat, pospravjala priboljške. Neke noči Je celo odhlačal v osvetljeno delavnico^ ^ se je kuhala marmelada. Posta J® . hišnega življenja. Dobil je celo ime -Večkrat je stekel čez cesto. M°r 0j, imel ležišče za počitek v kotu 8arajyra. hlevu, pogosto se je namreč splazil p° y ti, se sploščil kot palačinka in 'z®Jzanj notranjosti. Lepega dne je bila ta P° _ usodna. Od prijazne živalce je osta ^ vosivi madež na cesti, podoben cvetu, danemu s trnovo krono. Kr "dri fsk 'k H 5»lar foni; Mio "lil. A Ktd, 'Pni Sr Mo| k *e5 ‘'lob '•Icb ffcit *-Ue N Si A Sib Se 'MIH J n H Proslavljanje 50. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom je že v glavnem mimo in spodobi se, da prikličemo v spomin tudi nekatera dogajanja v Sloveniji, zlasti na Dolenjskem, ki so sledila tistemu prvemu olajšanja polnemu vzkliku: “Vojne je konec!” Ni dvoma, olajšanje je bilo po toliko letih negotovosti in vseh strahot, ki jih je povzročala vojna, iskreno, tako med zmagovalci kot med poraženci, čeprav pri nekaterih iz vrst slednjih verjetno manj, saj so se morali zavedati, da bo treba položiti tudi račune za dejanja, storjena med vojno. Toda to, kar je sledilo, ni bilo polaganje računov, ampak krvav obračun maščevanja željnih zmagovalcev nad poraženci skorajda brez izjem in ne glede na njihovo krivdo, dokončno in skrito pred očmi domače in svetovne javnosti. Šele v letih slovenske pomladi in potem, ko smo se Slovenci izvili iz zadušljivega jugoobjema, so začele v javnost curljati vesti o masovnih pobojih, kraških breznih, opuščenih rudnikih, gozdnih grapah in nekdanjih močvirjih, polnih kosti, pobitih v mesecih po drugi svetovni vojni. Zlasti na Dolenjskem in Notranjskem so na marsikateri domačiji žene in matere dolgo čakale svoje može in sinove, otroci svoje očete. Leta so tekla, čakanje je bilo zaman, pa tudi od oblasti ni bilo nobenega sporočila. Veliko število ljudi - koliko, še sedaj ni znano, govori pa se o 10 do 30 tisočih - je izginilo brez sledu. Še sedaj, po toliko letih, kljub komisijam, ki delujejo na državni ravni, stvari niso dosti jasnejše. Znano je le to, da so se za to posebej določene skupine zmagovalcav krvavo znesle nad premaganci, ni pa znano, kdo naj bi dal ukaz za to in kdo naj bi dejanje vodil. Še živeče priče, ki so bile tedaj na visokih položajih, so “izgubile spomin”, imenski seznami pobitih pa naj ne bi obstajali ali pa so izginili. Tudi Dolenjski listje v različnih zvezah, kakor je pač zadeva prihajala na dan, omenjal te stvaro, na splošno pa je tako med novinarji kakor v družbi sicer ta tema veljala za tabu in je bilo najbolj prav za vse, kar je s tem v zvezi prišlo na dan, čimprej pozabiti. Novinarja, ki je nekoč nekako od daleč namignil na povojna dogajanja in jih imenoval “tragedija slovenskega naroda”, so v šedemdesetih letih hitro poklicali na zagovor in mu nagnali strah v kosti, da so se on in vsi drugi še dolgo potem izogibali tega vprašanja kot vrag križa. Tudi jaz sem, ko sem se v 80-ih letih vrnil v domovino in pričel pisati za Dolenjski list, dolgo hodil po utečenih poteh avtocenzure. A v pogovorih s starejšimi ljudmi - dolga leta sem v tej Prilogi objavljal zapise o njihovih usodah in doživetjih - je beseda pogosto nanesla na čas med Tone Jakše ■ SKRIVAČI drugo svetovno vojno. In nemalokrat se je zgodilo, da je pripovedovalcu sredi zgodbe beseda zastala. Svojo pripoved je nadaljeval šele po obljubi, da povedanega ne bom zapisal ne objavil. Marsikaj je tako slišalo uho, zgodbe resnice s te in one strani nekdaj razdeljenega naroda. Zgodbe, za katere bi človek težko našel milejši izraz, kot ga je nekoč že uporabil novinarski kolega. A človeški spomin je prizanesljiv. Marsikatero podrobnost je tok časa že odplavil v ne-povrat. Tako obljub o molčečnosti niti ni bilo težko držati. Ostala pa so dragocena spoznanja, ki jih čas ne more kar tako izbrisati. Naj ostane pri njih. Škoda pa bi bilo, če bi ob petdesetletnici dogajanj ne zapisal nekaj zgodb, ki so mi ostale zabeležene na magnetofonskem traku in so tako iztrgane pozabi. To so zgodbe o ljudeh, ki so se izognili mrtvaškemu plesu zmagovalcev. Izognili pa so se tako, da so postali skrivači. Skrivaštvo v zgodovini slovenskega naroda ni nov pojav. Že za časa turških vpadov so se ljudje zatekali v temne gošče, kraške jame in druge težko dostopne kraje, da so se rešili pred grozečo nevarnostjo. V zavetje gozdov so se zatekali tudi fantje, ki jim je grozilo dolgoletno služenje v cesarski vojski, bodisi avstrijski, bodisi francoski, in s skrivanjem so se rešili skoraj gotove smrti ali invalidnosti na fronti. Možje, ki so se med drugo svetovno vojno ali takoj po njej zaupali varstvu gozdov, so torej ravnali po že preizkušenem narodovem instinktu, in kot nam pripovedujejo razpleti zgodb, stari recepti še delujejo. Kar lepo število slovenskih fantov in mož si je tako, da je v varnem zavetju gozdov počakalo, dokler se ni prva maščevalna ihta na zmagovalski strani polegla, rešilo življenje. poklical po imenu, se je skrivač počasi približal k izhodu in zlezel po lestvi navzdol. Policisti so strmeli. Kljub zimi - bilo je 4. januarja - je človek stal pred njimi brez čevljev, le v nogavicah, oblečen v strgano obleko, suhljat in skoraj brez zob. Šepetal je, ko se je ozrl po njih in rekel: “Saj ne bo nič hudega, fantje, kaj pa tisto držite?” Malo nerodno jim je bilo, ko so se do zob oboroženi in na vse pripravljeni spogledali, saj niso pričakovali razcapanega, bosega in škrbastega možakarja. Od vojne so bila minila že desetletja, a zgodbe o krvoločnih belogardistih, ki sojih kot otroci slišali od starejših ljudi, so bile v njih še žive. Človek pred njimi nikakor ni ustrezal predstavam, ki so sijih o njih ustvarili. Prej je vzbujal sočutje. Vseeno so ga preiskali. Nobenega orožja niso našli in tudi svoje so povesili. Ko so torej tistega januarskega dne miličniki prijeli in odpeljali Janeza Rusa na zaslišanje, so mislili pač, da so prijeli še enega belogardista. A svet, ki je do tedaj napravil v ideološkem razvoju le majhne korake, se je v letih po tistem začel vrtoglavo spreminjati in razvijati. Tudi pri nas. Šele sedaj lahko neobremenjeno ugotovimo, da so miličniki tedaj prijeli svojevrstnega slovenskega, evropskega in verjetno tudi svetovnega rekorderja v skrivanju po drugi svetovni vojpi. A takrat, ko ga je našla, je oblast videla v njem le še enega odkritega ideološkega nasprotnika. In morda je bilo nekaterim celo žal, daje od vojne minilo že toliko let, sicer bi z njim po svoje obračunali. nišU i ijn^1 bo in se zavzel zame,” je potihem ra .« brjt Ni vedel, kaj se je njegovemu starej. zgodilo tik pred pomladjo leta štiriinštiride ^K)\ je bil čevljar v četrtem bataljonu CankaiJ _ u|<31,^1 ki sc je zadrževal na Javorovici. Visoi nil vasico na pobočju Gorjancev, zmanjs % tam prezimujočih partizanov pa so pt&^, A in domobranci in jih z nenadnim napad n0 sfl1^ C'c tili. Veliko jih je v visokem snegu orna ^ ^st zadetih. Kar so jih sovražniki zajeli, s postrelili. Med njimi je bil tudi Rusov Jo j^r, KAj vrnitvi v domačo Žalno po vojni pove ^anotfl’ je bil bataljonski kuhar in je s svojims0 jCj, Nc ’ IJy, soborcem Jožetom delil ležišče na Jav° se je51,1 jSv tudi usode, kajti Lužarje imel več sre e ^sa te „% ti izmuznil. Njegova pripoved je Janezu, a ji dolgo ni verjel. Šele ko je e ,a je ePa 1 3q pa ni bilo od nikoder, je počasi dojemal, tu(Jj joj^. je v bratovo pomoč zaman. Tako je poC A brerizhodnost, v kateri se je znašel. •pjpois. a "v Saj je nekajkrat omenil sestri Mie^1, a si la Lužarja ter mu povedala, kako je z Jg3 V tra ni upala. Trepetala je za življenje e g0Jilo* Alb ki ji je še ostal, kajti slišala je.kaj-seL stvari timi,, ki jih je nova oblast dobila v r«K^gjh djj se dogajale v Kočevskem Rogu m P° ..h n3vd moriščih, so hitro prišle med lju PRVA ZGODBA “Kako naj ga pokličem?” je vprašal policist Micko in se negotovo obrnil proti seniku. V roki je imel na strel pripravljeno pištolo, za njim pa so stali še trije njegovi kolegi, vsak s svojo brzostrelko. Thm gori na seniku je bil človek, ki so ga prišli iskat. Ni bilo nobene možnosti več, da bi se jim kako izmuznil. To je vedel tudi tisti na seniku. “Kar Janez ga pokličite,” je strahoma odvrnila Micka, in ko jo je policist ubogal in tistega na seniku Janeza Rusa pot skozi temo Tako je bilo takrat, ko se je Janez Rus iz Žalne pri Grosupljem na novo rodil. Tistega januarskega dne leta 1978 je bilo konec njegovega skrivaštva, ki je trajalo vse od začetka maja leta 1945. Takrat, skoraj pred triintridesetimi leti torej, seje Janez odločil, da se ne bo kot večina drugih, ki so se bali novega režima, umaknil čez Karavanke, temveč je sklenil, da bo na boljše čase počakal kar skrit v bližini doma. Saj si takrat ni mogel misliti, kakšna morija bo sledila koncu vojne, potihoma pa je računal tudi na svojega brata Jožeta, ki se je bojeval na drugi strani. “Prišel » »5?« Čevljarski stroj, ki ga je uP°'"~rJedk“-go svetovno vojno. To je ena oVirri Janeza spominja na čas pred nj s tri desetletja dolgim skrivanjem- V a j H- m lip, ,arov, so sc v konkurenci več joj' '((ijj Umovalcev iz 7 držav slo-'!)|j ^kniovalci spet dobro od- niOovi in« ez. bra" rakt* iga' ul iduf* Jei ise"1 jif1" ,je^ jafi 01» MESTO - Kadetska ekipa • 8a košrakarskega kluba m- 'k.. IJ° doma z 80:77 premaga-;IU£ VSki Triglav (Smodiš 34, Niko-?lVri,P‘°n'rj‘ Pa so z 81:46 prema-\le 'ke Kovinotehne Savinjske Ne P ;Sl»T ^PEŠNE mlajše SELEKCIJE Fitu prvenstvo vsestransko uspelo Brežiški atletski delavci so v Novem mestu pripravili pmnstvo v atletskih mnogobojih in na tekmovanju osvojili tudi največ odličij - Rekorda Šentjernejčana in Novomeščana Dolenjci odlično ■i^r med najboljšimi k^ANj - Kranjska kolesarska ste-^nji teden še zadnjič gosti-Kj ,avno prvenstvo, na katerem so Cafa|i.tudi dolenjski kolesarji. H, i aj»imi mladinci je na 2000 m te Dular iz krškega Sava-siPeler Kibič iz Krke pa je bil ij.,? 500 m je bil drugi tudi bul v.z Šuštarič, Dular pa četrti. Wnt Jexbil dru8' na 1000 m z 200 m W]»° mest0 Pa Je tokrat Pri-v c.u> ki Pa je zmagal v kri-Šli vjV ekipni vožnji na 3000 m so ittjj V°me^ani drugi, Krčani pa Ht(jSOe^rto so tekmovali tudi dečki. L.«ki.C so bili Črnomaljci v lii»'v°^nji drugi, med dečki B so ^Solvr v °i zmagali, med dečki A IM. . Novomeščani drugi. V kri-i meO dečki C Matej i-i:|In"“ iz Črnomlja drugi, med “Paje bil drugi Jure Zrimšek. NOVO MESTO - Odkar državna prvenstva v atletskih mnogobojih organizirajo Brežičani, seje število udeležencev podvojilo, bistveno pa seje izboljšala tudi raven izidov. Posebej je bilo zanimivo v najmlajši kategoriji pri fantih, kjer sta se za naslov državnega prvaka v šesteroboju pomerila najobetavnejša slovenska pionirja, ki sta osvojila večino odličij tudi na nedavnem pionirskem državnem prvenstvu, Novomeščan Andrej Murn in Šentjerncjčan Jože Vrtačič. Kopico naslovov in medalj so osvojili tudi atleti brežišekega Fita, ki so zmagali tudi v obeh ekipnih konkurencah. °LsKO prvenstvo v NKolesarjenju („2° MF.STO . v petek, 13. i)|eD 0 na štadionu osnovne šolsko prvenstvo v kole-k,|jf Z;l učence od 5. do 8. razre-vt,.,Cric' bodo nastopili posebej v te,u gorskih koles in posebej v xesln‘b koles, nastopijo pa W.enci oziroma ekinc os- tjf.. 'J'n solsko prvenstvo v kolt kilf Za učence od 5. do 8. razri Vrienci hodo nastopili posebej te," gorskih koles in posebej xestn'*1 koles, nastopijo p; Šihf enc' oziroma ekipe os 'krite'• Novo mesto, Šen- NaJ ln.Škocjan. Pisne prijave Itn 1n'k°v ali šolskih ekip po- ‘‘t"»e°vK,KDKrk"’p'’-3-68 TOČKA V DERBIJU Vv? MESTO - Nogometaši -kakega Elana uspešno na-tekmovanje v 3. slovenski J'% j krogu so igrali 0:0 z Jadra-gPte* Koz'ne in tako ostali na P I "* "testu na prvenstveni lestvi- Že pred tekmovanjem je bilo jasno, da bo končni izid njunega dvoboja nov državni rekord, kar seje tudi zgodilo, vendar sta državni rekord postavila oba - Jože, ki je z vsemi šestimi disciplinami opravil brez napak, je z izidom 7422 kar za 500 točk izboljšal pionirski državni rekord v šesteroboju, Andrej, kije za Jožetom pred predzadnjo disciplino zaostajal le za 30 točk, in je na koncu s 7236 točkami tudi krepko presegel stari rekord, pa je za 12 stotink izboljšal državni rekord v teku na 100 m z ovirami. Tudi Jernej Kastelic, ki je med pionirji osvojil 3. mesto, je s 6819 točkami dosegel izvrsten izid. Med mlajšimi mladinkami sta se Brežičanki Planinčeva (6695) in Gramčeva (6674) do zadnje discipline borili za prvo mesto v sed- V Podzemlju po nevihti posijalo sonce Pletisa Kolpa si je opomogla To nedeljo se je Pletisa Kolpa v Ljubljani na Kodeljevem pomerila s Slovanom. Kljub temu da jo je pristranski sodnik Mijatovič nekajkrat oškodoval, ko ni dosodil očitne 11-metrovke in je poleg tega po nepotrebnem z drugim rumenim kartonom izključil Denisa Spudiča, so Podzemeljčani iztržili točko. Prvi so zadeli mrežo domačini v prvem polčasu, Pletisa Kolpa pa je v drugem polčasu z zadetkom Ivana Sob-čiča izenačila, ko je imela na igrišču že igralec manj. Mladinci so doma z 0:2 izgubili s Taborom iz Sežane, kadeti so doma z 10:0 premagali Arne Tabor iz Ljubljane, pionirji pa vrstnike iz Zagorja s 4:2. Pletisa Kolpa je po 7. krogih z 10 točkami šesta, v naslednjem krogu pa bo igrala v gosteh z Biljami. SPOZNAJTE JADRANJE Jože Vrtačič NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo ob sobotah in nedeljah od 14. oktobra do 5. novembra za vse tiste, ki se želijo spoznati z jadranjem, pripravil teoretična predavanja in praktične vaje na klubski jadrnici v Piranu. Dodatne informacije lahko dobite pri urarju Zdravku Budni, Glavni trg 16, Novo mesto, telefon 25 698. meroboju, zmagala pa je Planinčeva, ki je za državnim rekordom zaostala 22 točk. Tudi med mlajšimi mla- dinci je bil najboljši Brežičan - Ivan Kostevc je za zlato medaljo zbral 9966 točk. Med starejšimi mladina-mi s sta bili Brežičanki Kosova hn Iljaševa prva oziroma tretja. Med članicami je naslov državne prvakinje po pričakovanju osvojila državna rekorderka v sedmeroboju in odlična skakalka v daljino Brežičanka Vladka Lopatič, med fanti pa je bil najboljši Ljubljančan Sašo Pucihar. I. VIDMAR VELIKO DELO JE ZA NJIMI - Ekipa brežiškega atletskega kluba Fit je pod pokroviteljstvom podjetja Vino, ki tudi sicer največ pomaga brežiškim atletom, izpeljala dvodnevno tekmovanje brez napak, obenem osvojila kopico medalj ter osvojila naslove ekipnih državnih prvakov v ženski in moški konkurenci. Ob koncu prireditve so se zadovoljni brežiški atleti fotografirali skupaj s trenerjema Poldetom Rovanom, Henrikom Omerzo in predsednikom Stanetom Gramcem. Telovadijo v razpadajočem hlevu Nesporazumi pri gradnji telovadnice v Stari Cerkvi „ SEVNIŠKIM ^KETARJEM spet KOLAJNE ■ANA - Na mednarodnem i(TL. anju (FA1) v raketnem mo- držav slo-dobro od-vidnejše ARK Vega Sevnica, raket s trakom je bil 2., Igor Štricelj pa 7. pa sta v ekipi z Logača-°m osvojila še ekipno 2. kategoriji raketoplanov je '•> Štricelj pa 15. DRUŽINSKA REKREACIJA NOVO MESTO - Od četrtka, 28. oktobra, naprej novomeška agencija za šport v telovadnici novomeške gimnazije prireja družinsko rekreacijo, ki je namenjena predvsem predšolskim otrokom in njihovim staršem. Otrokom od L do 4. leta je namenjena skupina, ki začne vadbo ob četrtkih ob 17. uri, otroci od 5. do 8. leta pa bodo vadili od 18. do 19. ure. Vadba otrok je strokovno vodena, prav tako pa strokovnjaki skrbijo tudi za starše, ki ta čas lahko igrajo košarko, krepijo mišice v fitnesu ali pa se dodobra razgibajo ob aerobiki. Vadba je brezplačna. KOČEVJE - Ministrstvo za šolstvo in šport je 31. avgusta obvestilo občino Kočevje, da bo letos prispevala za izgradnjo osnovne šole v Fari le še 18,6 milijona tolarjev, ker je ostalo (preko 100 milijonov tolarjev) že nakazalo v letih 1993 in 1994, in da gre kakršnakoli prekoračitev investicije na račun investitorja, se pravi občine Kočevje. Kočevska občina pa je 19. septembra naslovila na Ministrstvo za šolstvo in šport dopis, v katerem pravi za šolo v Fari, da je bilo s predstavnikom ministrstva že dogovorjeno, da bo razmerje finansiranja igrad-nje te šole zaradi zahtevnejših mik-rolokacijskih pogojev 70:30 in ne 50:50, kot je bilo najprej dogovorjeno. Do prekoračitev ni prišlo zaradi želja občine itd. Razen tega šola v Stari Cerkvi nujno potrebuje novo telovadnico. Zdaj okoli 450 učencev telovadi v razpadajočem hlevu, kar je nevarno za učence in učitelje. Gradnja nove telovadnice samo za potrebe te šole pa bo veljala po oceni okoli 50 milijonov tolarjev. Župan Janko Veber zato upravičeno zaključuje dopis ministrstvu, naj to ponovno presodi vso zadevo in naj k načrtovanemu letošnjemu prispevku denarja za šolstvo na Kočevskem (18,9 milijonov tolarjev) primakne še 50 milijonov, da bo možno vsaj delno rešiti najnujnejše zadeve na področju šolstva na Kočevskem, kije bilo minula desetletja v glavnem mačehovsko obravnavano. J. PRIMC V DRUGEM KROGU ZMAGA NOVO MESTO - Po porazu namiznoteniških igralcev novomeške Krke v prvem krogu s 7:0 z Moravskimi toplicami so si fantje opomogli in v drugem krogu z enakim izidom premagali Kajuha Slovana iz Ljubljane. Ponovno brez denarja na EP Na EP raketnih modelarje Dragu Percu ekipno srebro 1’KllI KOLESIH ČEZ DRN IN STRN - Kar 2.000 gledalcev si e'jo v Stranski vasi pri Semiču ogledalo prvo tekmovanje v av- za motokros, za zmago v dveh Med posebej prirejenimi Dušan Benedik (Slovenija avto) iz Hrvatom Zdravkom Jurčičem in Andrejem Francljem ',%eum ,n,de), v razredu DIII. pa je bil najboljši Marjan Nagode te \n,n ,n'de) (na sliki levo) nad domačinom Stanetom Štalcar-■ racing teum Semič) in Igorjem Kernom (Sitar pneumatic). \ feženci so zelo hvalili organizatorje prireditve NIX racing team ],(a. LIPTOVSKI MIKULAŠ - Malo-številčna slovenska reprezentanca raketnih modelarjev (med 15 reprezentanti iz treh klubov sta bila tudi Sevničana Drago Perc med člani in Igor Štricelj med mladinci) se je tudi na evropskem prvenstvu v Liptovskem Mikulašu na Slovaškem dobro odrezala. Osvojila je 5 kolajn - 2 srebrni in 3 bronaste. Na EP, ki je potekalo v sedmih kategorijah v članski in mladinski konkurenci, je tekmovalo 16 državnih reprezentanc. V članski konkurenci je slovenska ekipa v raketah za doseganje višine v sestavi Anton Šijanec, Marjan in Jože Čuden osvojila 2. mesto, prav tak uspeh pa je dosegla ekipa v raketah s trakom, v kateri je ob bratih Čuden tekmoval tudi Sevničan Perc. Med posamezniki je v tej kategoriji Perc zasede! 7. mesto. Pri Mnogobojem večja veljava Če so celo nekateri atletski strokovnjaki še pred leti menili, da so mnogoboji manj vredna atletska disciplina in da se jih lotevajo športniki, ki v posameznih disciplinah ne morejo uspeti, danes tako mnenje srečujemo vse redkeje, prav gotovo pa tako ne mislijo v Brežicah, ki so že nekaj let središče te atletske discipline v Sloveniji, pa tudi v mladem atletskem klubu Šentjernej, od koder prihaja junak letošnjega prvenstva Jože Vrtačič, ne. Atletski mnogoboji ne smejo biti le postranska in manjvredna atletska disciplina, pač pa je zelo priporočljivo, da vsi bodoči atleti pa tudi drugi športniki začnejo svojo športno pot na mnogobojski način. Široka paleta različnih gibanj omogočijo otroku, da čim bolj obvlada svoje telo in da v letih, ko se da na razvoj različnih psihomotoričnih sposobnosti najbolj vplivati, to priložnost tudi izkoristi. Prezgodnja specializacija mladih športnikov ni priporočljiva in lahko precej škodi ne le kasnejši šporni poti, pač pa tudi otrokovemu skladnemu razvoju, ki ga zagotavlja predvsem metoda vadbe “vsakega po malo”, česar pa se nekateri trenerji otrok, ki želijo iz razvijajočega se bitja že zgodaj iztisniti čim več, ne zavedajo. Posledica vsega tega je kopica čudežnih otrok, ki so domnevno izjemno talentirani, izrazito prednjačijo v svoji starostni skupini, potem pa hitro utonejo v povprečje in največkrat, še predno odrastejo, zapustijo šport. Pravilno ravna tisti trener ozi- roma vzgojitelj mladih športnikov, ki otrokom omogoči, da se naučijo različnih športnih spretnosti - se poskusijo z meti, skoki, teki na različne razdalje, dobro obvladajo plavanje in smučanje in že zgodaj spoznajo osnove iger z žogo. Le tako bo lahko otrok izbral tisto športno panogo ali disciplino, ki mu osebno najbolj ustreza in v kateri bo lahko kasneje dosegel največ. Atletski mnogoboji večino tega omogočajo, da pa je čim kasnejša ozka usmeritev v eno samo disciplino koristna, dokazujejo mnogi atleti, ki so začeli z mnogoboji, danes pa zmagujejo v posameznih disciplinah. V Brežicah so to Vladka Lopatič, Jure Rovan, Vlado Kevo, v Novem mestu je tako športno pot preživel nosilec srebrne medalje s sredozemskih iger v Splitu v deseteroboju in kasnejši jugoslovanski rekorder v metu kopja Darko Cujnik, zgledov pa ne manjka niti med svetovnimi in olimpijskimi prvaki in predvsem prvakinjami. Katero disciplino si bo izbral novi državni rekorder v šesteroboju za pionirje Šentjer-nejčan Jože Vrtačič, najbrž z gotovostjo ne ve niti sam niti njegov trener. Fant je zelo hiter, eksploziven, vzdržljiv in'dobro koordiniran, to pa so psihomotorične sposobnosti, ki pridejo prav v vsakem športu, združene v eni osebi pa jih mora vsebovati vsak vrhunski deseterobojec. Morda bo Jože nekoč eden izmed njih. Za sedaj je na dobri poti. IGOR VIDMAR Sevničanom kar pet zmag Skoraj 200 tekačev na L uličnem teku za pokal Sevnice - Zmagovalci iz 6 slovenskih krajev SEVNICA - Predsednik sevni-škega atletskega kluba Jani Papež je bil po nedeljskem 1. uličnem teku za pokal Sevnice lahko zadovoljen po organizacijski plati, a tudi po dosežkih domačih atletov, saj so ti med 173 tekmovalci (če ne štejemo udeležencev zaključnih družinskih in rekreacijskih tekov) zmagali kar v petih kategorijah. Verjetno ni Papež edini, ki je prepričan, da si bo kraljica športov še bolj utrla pot v sevniške loge, ko bo postal ta tek tradicionalen. Tek, ki ga je poleg občine in Lisce podprlo še več sevniških podjetij in podjetnikov, je odprl sevniški župan Jože Peternel. Gotovo bi bero sevniških atletov obogatila tudi Zvonka Bregar, ki je v konkurenci mladink in članic dosegla 5. mesto, vendar je v nedeljo že “izčrpala svoj akumulator” z zmago na napornem kostanjeviškem teku. Tako je Trboveljčan Romeo Živko, ki sicer teče tudi za zagrebški Zrinjevac in za hrvaško državno reprezentanco, za zmago na 4.900 m (13:58.88) potegnil 20.000 tolarjev, drugouvrščeni Velenjčan Izudin Hrapič, sicer državni prvak na 10.000 m, pa 15 tisočakov. Zmagovalci po kategorijah: cici-banke (700 m), letnik 1986 in mlajše -1. Virtič (AK Sevnica); cicibani - 1. 86 in mlajši - L Misimi (AK Rudar Trbovlje); mlajši pionirji - L Kralj (AKSevnica); ml. pionirke, 1.84/85 -1. Mavsar (TK Krško); pionirke, 1. 82/83 (1400 m) -1. Tomovič (Rudar); starejši pionirji, 1.80/81 - L Buč(AK NIZA ZMAGE - 14-letna obetavna atletinja sevniškega kluba, državna mladinska reprezentantka Petra Raclišek, je 4 državnim naslovom, med katerimi je največji uspeh zmaga na DP za starejše mladinke na 800 m (2:15), prid-jala še uspeh pred domačim občinstvom. (Foto: P Perc) Velenje); st. pionirke - L Radišek; mladinke in članice (2800 m) - 1. Zajfrid (Štajerska MB); mladinci 1. 76 in mlajši (4900 m) - 1. Grojzdek (AK Sevnica); člani 75 in starejši -1. Živko (Gradex Trbovlje). ^ mladincih sta med posamezniki osvojila bron Ljubljančan Matevž Dular v raketah za doseganje višine in Ivan Turk (MKK Logatec) v daljinsko vodenih raketoplanih. Turk je v tej kategoriji tudi v ekipni konkurenci osvojil bronasto kolajno. Perc je v raketoplanih in v raketah s padalom zasedel 30. mesto, ekipno pa 12. oziroma 9., Štricelj pa je v mladinski konkurenci v raketah s trakom pristal na 16., ekipno pa na 8. rrtestu. Člana ARK Vega iz Sevnice sta že pred EP napovedala, da bosta zaradi finančnih težav, kiju spremljajo že celo leto, lahko zelo zadovoljna že z uvrstitvijo med prvo peterico. Ker od obljub raketno modelarstvo v Sevnici ne more živeti, sevniški modelarji že razmišljajo o prestopih v druge klube. • P P STRELCI PODPISALI POGODBO - Strelsko društvo SO P Leskovec in Kanja, d. o. o., Brege sta 28. septembra v Krškem podpisala pogodbo o sodelovanju. Kot so povedali ob podpisu te pogodbe, bo leskovško strelsko društvo tudi spremenilo ime. Leskovški strelci zaradi pomanjkanja ustreznega strelišča zdaj ne tekmujejo z vsemi vrstami orožja, pričakujejo pa, da bo tako strelišče v načrtovanem novem krškem srednješolskem središču. Strelskemu društvu iz Leskovca je v imenu brežiških strelcev čestital ob podpisu sponzorske pogodbe Ernest Sečen. Na sliki: Jože Arh v imenu Strelskega društva SOP Leskovec in Igor Avsec, direktor Kanje, podpisujeta sponzorsko pogodbo. (Foto: L. M.) Odgovori in popravki po §9... j Inkontinentnost ni nobena sramota Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v {lenih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Tito in laži o njem v Petanovi knjigi Dol. list št. 39, 28. septembra Voda ogroža v Gradišču Dol. list št. 38, 21. septembra visečem terenu našla pot do potoka čez ostale parcele. Ponekod je tekla široko čez parcele, drugod si je naredila strugo. Pri čiščenju smo ugotovili, da to ni samo meteorna voda, ampak tudi odplake iz bližnjega gospodinjstva s fekalijami. Krajan je postavil svoje gospodarsko poslopje na našo zemljo in iz te črne gradnje speljal fekalije v meteorne vode. S tem se nisem strinjal, zato sem mu povedal, da želim odstranitev njegovih odplak do konca maja 1995. Ker tega ni storil, sem njegove odtoke zasul z zemljo. Leta 1987 se je skozi Gradišče regulirala struga potoka Pendir-jevka in tedaj smo prosili, da bi se to odvodnjavanje uredilo. Žal so v Kmetijski zemljiški skupnosti odgovorili, da te parcele niso v programu regulacije potoka in melioracije ob njem. Cestno podjetje je obljubljalo rekonstrukcijo ceste in s tem tudi odvodnjavanje obcestni Gospa Darinka Tratar v Dolenjskem listu ocenjuje Petanove knjige “Veseli diktator”. Pri tem grobo žali gospoda Žarka Petana in izraža nolstagijo po prejšnjem sistemu. Verjetno je bila gospa Darinka med privilegiranci prejšnjega sistema, da ji je tako žal za njim. Kljub temu pa se verjetno ne zaveda, kakšno srečo ima, da živi v demokraciji. Kajti če bi v času vladanja od nje opevanega vladarja tako hvalila prejšnjega vladarja, ji ne bi bilo ravno lepo. Omenjeni “humanist” je imel preko svojih represivnih služb dobro izdelane metode in ge. Darinki prav gotovo ne bi prišlo na misel dejanje ponoviti. Če mi ne verjame, lahko prebere vsaj katero izmed številnih knjig bivših golootoških zapornikov. Tam je možno spoznati pravo podobo opevane osebe, saj je šlo za zapornike, bivše najzvestejše sodelavce pri izvedbi revolucije. V demokraciji je res svoboda izražanja preko medijev večja. S tem pa še ni brez omejitev. Za Darinkino razmišljanje je možno ugotoviti, da je vsaj neokusno, da kaže na pomanjkanje domovinskih čustev in državotvorne zavesti. Kakor ga. Darinka tudi jaz mislim in upam, da takih pri nas ni veliko. Koliko je bila Titova politika resnično vizionarska in dolgoročna, se vidi iz posledic te politike v krajih njegovega vladanja. Verjamem nekaterim, ki v svojih spominih trdijo, daje bil odličen prevarant, ki je bil sposoben množice vleči za nos. Moja malenkost ugotavlja, da ne kakršnih koli množic, pač pa samo balkanskih. Laž pa ima kratke noge. Ta pregovor je prav gotovo starejši od komunizma in velja ga spoštovati tudi v bodoče. Za razliko od ge. Darinke upam, da Slovenci ne bomo klonili pri preizkušnji v spremembi z obrazložitvijo, da so kanali večinoma zamašeni in neuporabni, ker so izkopani že več kot 20 let. Lani oktobra, ko sem čistil z rovokopačem parcele korenin, sem želel, da bi se ta meteorna voda speljala po prvotni poti. Domačin, na čigar jarek meji, mi je zagrozil s tožbo za motenje posesti, češ da mu bo meteorna voda naredila preveč škode. Voda nam je v letih naredila toliko škode, da bomo morali vložiti velika sredstva, da bomo travnike osušili. Zaradi tega si meteorne vode ne želimo več na svojih parcelah. Sprašujem se, kdo nam bo sredstva za izsušitev vrnil. Dne 26.11.1994 sem se odločil, da pismeno obvestim Družbo za državne ceste, Cestno podjetje Novo mesto, Krajevno skupnost Šentjernej, Občino Novo mesto in Vodovodno skupnost Novo mesto, da na odseku ceste 333-1204-12,0 km meteorne vode, ki pritečejo s cca 60 ha zemljišč in se zbirajo ob cesti, zamakajo in poplavljajo 8 ha velik zemljiški kompleks L kategorije, ter prosil za ogled terena. Cestno podjetje je ogled opravilo v kratkem času in ugotovilo, da je ob cesti dovolj padca, da bi lahko speljali meteorno vodo v potok. Odvodnjavanje so dali v proračun za leto 1995. Telefonsko sem izvedel, da so sredstva odobrena in da bo odvodnjavanje urejeno do konca avgusta 1995. Po tem datumu pa so mi povedali, da je za to premalo denarja. Prizadevam si, da bi uredili odvodnjavanje, naredili pločnike in javno razsvetljavo v Gorenjem Gradišču. KAREL ŽUŽEK Nad mlini 60 Novo mesto družbenega reda kakor v zgodbi o , če l egiptovskih loncih mesa, čeravno so nastale težave. Slabše nam gre tudi zato, ker “stare sile” uporno otežujejo vzpostavitev novega reda na vseh področjih našega sobivanja, da bi dokazovale svojo utopično vizijo za nezgrešeno, kar iko nenehn Dobova ni parkirišče za pijance Dol. list št. 36, 7. september, in št. 37,14. september lahko nenehno opazujemo v našem javnem življenju. Za g. Žarka Petana pa mislim, da smo Slovenci lahko ponosni nanj, saj je evropsko priznan kulturnik in nas tako iz komunistič- nega močvirja dviga na raven ev-uskih narodov. Kot direktor ropskih narodov. Kot direktor RTV Slovenije je kljub prej omenjenemu oteževanju precej storil za evropeizacijo. Dvomim o verodostojnosti Darinkine trditve o lažeh v knjigi “Veseli diktator”, saj jih ni niti poskušala dokazati, tako da so trditve ostale na ravni vaških klepetulj. Vesel sem vsakega take-i Petana i notranje preurejanje prost zaradi funkcionalnosti, ampak zu ga Petana med Slovenci, pa če tudi je dedič kavarne. ALOJZIJ LUKŠIČ Mali Slatnik Pred leti, ko sem začel delati na kmetiji v Gornjem Gradišču, smo z ženo in pospeševalcem iz Šentjerneja Janezom Hrovatom naredili načrt čiščenja in urejanja parcel okoli tetine hiše, kjer je bilo vse zaraščeno z grmovjem, koprivami in robidovjem. Meteorna voda, ki je bila speljana ob meji, je prinesla veliko mulja, zato se je jarek zamašil. Cestno podjetje ga ni čistilo, zato si je voda na rahlo nim vhodom in izhodom s Selške ceste. V tehnološko najkrajšem možnem času naj se določi rok izvedbe. Zahtevamo tudi, da se takoj sprejme in označi predlagani način (ločnega parkiranja v okoliških ulicah od 22. do 5. ure in da se na tem mestu ne razširja več nobena nočna zabaviščna dejavnost. Sproti naj se izvaja tudi učinkovit redarski, policijski in inšpektorski nadzor, da bi se stanje vrnilo v znosne meje za bivanje prizadetih okoličanov. Če zahtevanega ne bomo mogli doseči v roku, si bomo prizadevali za odpravo te moteče nočne zabavne dejavnosti, ki ne spada v naše stanovanjsko naselje. Delegacija prizadetih okoličanov (podpis in naslov v uredništvu) r t Aferi«? NAČRTI ZA PRVI ROMSKI ČASOPIS LJUBLJANA - V okviru projekta “Romi” potekajo priprave na ustanovitev prvega romskega časopisa v Sloveniji, ki ga bodo oblikovali tako Romi kot Neromi iž vseh slovenskih regij, kjer Romi živijo. Časopis - za zdaj še nima imena - bo trimesečnik, delno bo dvojezičen in bo obsegal informacije s področja kulture, politike, vzgoje in izobraževanja, sociale, človekovih pravic, njegov namen pa je osveščati širšo javnost, kakšna je resnična podoba in delovanje Romov. Založnik romskega časopisa bo Društvo za razvijanje prostovoljnega in preventivnega dela. Zadnjič smo bralce že seznanili s tem, kakšne nemirne in dostikrat neprespane noči preživljamo ob koncu tedna okoličani diskoteke Paradiso v Dobovi. Negativne posledice postajajo za zdravje ljudi in vrednost našega okolja vse bolj očitne. Vse pa kaže, da to še ni dovolj. Stanje se ne izboljšuje, ampak se z nam neznanimi posegi še poslabšuje. Lastnik diskoteke na zunanji strani lokala pripravlja teme- Z občnega zbora inkontinentnih bolnikovvv Ljubljani - Iz Dolenjske žal ni bilo nobenega zastopnika - Pohvala dr. Tatjani Gazvoda in uredništvu Dolenjskega lista_________ Nerada potujem z berglami po naši deželi, vendar se prijaznemu druši vabilu na občni zbor društva INKO, sklican za 23. september v Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani, nisem mogla odreči. Društvo obstaja ze tri leta in deluje, kot pove naslov, za pomoč prizadetim osebam, ki trpijo zaradi nehotenega in nekontroliranega uhajanja vode in/ali blata. Presenetil me je podatek, da je ta pojav zelo pogost, saj moti skoro vsakega dvajsetega med nami. Zelo me je razveselilo, da je na občnem zboru sodelovalo več naših vrhunskih strokovnjakov in primerjavi z razširjenostjo pojavov. Nerazumljivo je, da prizadeti inkontinentni skrivajo pred okolico to svojo težko usodo, da, celo pred svojimi zdravniki, kot da gre za nekakšno sramoto. Predvsem se je treba obrniti na zdravnike, ko je še čas, da se tegobe odpravijo ali vsaj ublažijo. V strokovnih publikacijah so bili objavljeni številni prispevki in razprave o odkrivanju, zdravljenju in negi inkontinentnih oseb. Urejene so bile tri ter da del teh osebnih ZdOb ta^ničinem poročanju o stvu v upravnih telesih dru zunanjih sodelavcih pa sem « liko presenečenje (in žalost) P grešila zastopnike iz območja". lenjske in Bele krajine-snnih članov sem bila n» menda samo jaz iz Novega me^ S tem pa ni rečeno, da je mm zanemarilo ta lepi del naše j jj vine, vendar bo treba nap«'* več. Najslabše je, če se z molk. Pri tem ne morem L hvale Dolenjskemu listu ji F v dr. Tatjani Gazvodovi, > a okvirih poljudnega zdravs^en S, feljtona obravnavala tudi zloženke izredno lepega videza in nljivo vsebino. z vsakomur razumljivo vsebino. Tudi razdeljevanje te lepe dokumentacije je bilo široko ŠE VEČ HRUPA? - Za diskoteko Paradiso spet nekaj gradijo, po informacijah sosedov so to temelji za nove sanitarije. Okoličani se bojijo, da gre spet za eno od razširitev zabavišča, saj gradnji nikakor ne bi mogli reči ",notranja preureditev prostorov”. p Stanonika, tajnice dipl. pharm. Kopove, blagajniškega poročila in nadzornega odbora je bilo izluščiti zanimive podatke in dejstva. V upravnem odboru so, kot že rečeno nekateri naši vrhunskim-strokovnjaki zdravilskih ved in obširen krog sodelavcev s terena (zdravstvenih ustanov, domov starejših občanov, lekarništva in drugih). Vsi pa delajo za društvo zagnano in (čudno se bere, kaj ne?) brezplačno. Upravni odbor je v času od ustanovitve deloval močno na publikaciji društva, v katerem je trenutno včlanjenih nekaj veu kot 500 članov„po splošnih ocenah odločno premalo v . . Sa' nizirano po tej naši lepi deželi, kar pa bo potrebno še nadaljevaui, de bo društvo štelo čimveč članov. Izdatki za delovanje krijejo s prispevki podpornih članov (po domače “sponzorjev”) ter dotacijami ministrstva za zdravstvo in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Te dotacije pa so odločno premajhne, saj so i človekovega zdravja. teni Ob pozdrav vsem, ki * :j0 v oziru prizadeti, da se. rjsjjčO, naše društvo. Nalov je. a potrebe po delovanju na pod-3čju prosvetljevanja, koristi pri reventivnih ukrepih velike. Dru- preventivnih ukrepih stveni prihodki so dotlej zadoščali, da je članstvo brezplačno. Med večje uspehe društva pa je šteti PREVEČ STRANKARS]? tudi to, da se na slovenskem trži- METLIKA - Predstavnic^ j0 liškega društva krrječk^^tijsk1 šču pojavljajo zelo kakovostni pripomočki za zdravljenje in lajšanje teeav inkontinentnih oseb pred kratkim obiskale . $ sejem v Gornji Radgoni. ‘ ustanovili tudi zvezo ^ žena, kamor pa se Metlic vCi vključile, ker je zveza zanj ^ J l j strankarsko obarvana. j|ai). Mati božja dobrega sveta čilo le 35 od 221 društev * ^ žena. Kot je povedala PrcMet|ik» ca društva kmečkih zeri y pri-Alenka Mežnaršič, si ze .-L bolje hodnosti tesneje poveza sodelovati; Njena cerkev stoji na Slinovcih pri Kostanjevici - Vsako jesen jo obišče nekaj tisoče romarjev KLIC V SILI • -NOVO MESTO • Otroci in starši, ki SLINOVCI PRI KOSTANJEVICI - Tukaj, v najlepšem kraju Dolenjske, stoji mogočna.cerkev Matere božje dobrega sveta. S podnožja Gorjancev se ozira na široko ravnino reke Krke, griči naokoli so posejani z vinogradi in sadovnjaki, v bližnjem Krakovskem gozdu mogočnih hrastov pa najdejo mesto za življenje redke divje živali. Ni čudno, da so predniki v tem okolju postavili majhno cerkvico z lepo podobo Matere božje dobrega sveta, ki jo je naslikal pobožni menih iz bližnjega cisterijanskega samostana. Ljudje so radi prihajali k tej cerkvi in se priporočali Mariji. Konec 18.stoletja so cisterijani zraven zgradili sedanjo mogočno cerkev, ki z dvema zvonikoma kraljuje nad celotno okolico. Zdaj jo z veliko ljubeznijo obnavlja kostanjeviški župnik Jože Mrvar. Srce te cerkve je slika Matere božje dobrega sveta v okvirju žlahtnih kovin na lepem baročnem imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. • TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. • ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana • LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. oltarju, ki je bila letos prenovljena. Cerkev na Slinovcah posebej oživi vsako jesen na kvatrno nedeljo, ko se zbere po nekaj tisoče romarjev z vsega Krškega polja, iz Štajerske in Hrvaške. Svojevrstna značilnost tega shoda so poleg družabnega ljudskega srečanja, Romi, ki se po maši zberejo okrog Marije in v svojem jeziku prosijo za njeno varstvo. Pobožnost Mariji na čast se začne že v soboto zvečer z mašo in procesijo, višek praznovanja pa je v nedeljo dopoldne, ko so tri maše. Včasih so na teh shodih plesali kolo, zlasti Uskoki iz Žumberka, danes pa se predvsem poje. Kvatrnica na Sli- kupiti marsikaj. Na edinstven način se ohranja tisto, kar je bilo včasih značilno za romarske shode, ko se je pobožnost prepletala z družabnostjo. Takega srečanja se mora človek udeležiti, da začuti dih starih časov, mešanje kultur in navad, prepletenost vere, folklore, zabave in raznih prepričanj. Zanimivo je, da so se tega shoda po vojni v težkih svinčenih časih udeleževali tudi tisti, ki zaradi položaja niso smeli v cerkev. Letošnje leto je slovesnost vodil Alfonz Grojzdek, dolenjski rojak, ki je v tej cerkvi kot mnogi drugi duhovniki začutil duhovniški poklic. V pridigi je poudaril veliko zahvalo Mariji, da seje pred 50 leti končala vojna in so se ljudje s Krškega polja vrnili iz nemškega pregnanstva in da je Slovenija postala samostojna država. Tiko je tudi letošnja kvatrnica bila duhovna obogatitev in sveža popestritev za vse udeležence. Povedali so mi, da je bilo letos vse bolj umirjeno in razni klici niso motili bogoslužja. Vse kaže, da je gostilničarjem in lastnikom vrtiljakov končno jasno, da ne smejo motiti verskega trenutka in bogoslužja. JOŽE PACEK Brežice PROTI UKINIT^ subvencioniranj ŠTUDENTSKE PRE-- « Mladi forum Združene cialnih demokratov je zg predsednik v prora^^ j^i ; 1996 ukiniti subvencioniraj 1 yyO UKiiiiu suuvu-- . m,.- dentske prehrane. Socia pflSla( iS s ib« S^bireTtemž® šal ob že znanem pomj1 1 znis" v študentskih domovih nada jafitassss^s dentk in študentov.-r pof dentkam in Študentom premožnih družin bi s \i$$L Ijenje študentk in štud ,*jČ prihodnje. daNIL0 predsednik fi m Bosi griči >e:n Krik v sta Posl Jočil ce2 sloi in E my 4mi geni Tlie Dru nap nof več, sep 2 'toi loki inr. iin. Bis i ran nhc Po, jah, Prvi I “la i vin lJ Sl Pro dm Kil H kij Ivo/ Ven loki eioi tov f«z, S to te Nii 'V novcah je res nekaj posebnega, ker so po vsem hribčku postavljene stojnice, kjer je mogoče prodati in Ije za prizidek sanitarij, čeprav je ze sedanji objekt vključno s sanitarijami dobil uporabno dovolje- tarijami dobil uporabno dovoljenje za obratovanje. To ni več o rov nanje dograjevanje, ki pomeni priložnost za razširitev zmogljivosti diskoteke.Uidi do sedaj se je tako dogajalo, z izgovorom, da je potrebno dograjevati sanitarije, garderobe ipd. Ker smo prizadeti okoličani dali zahtevali pri državni upravi RS v občini Brežice obnovo postopka o zakonitosti pridobitve uporabno-obratovalnega dovoljenja, nas čudi ta predrznost, saj bi morale takšne stvari mirovati do končne odločitve pristojnih državnih organov. Žaradi vsega tega zahtevamo, da se takoj ustavijo vsa dela pri širitvi objekta in parkirišča, dokler ni vse dogovorjeno in pritožbeni postopek zaključen. V 14 dneh naj se skupaj z nami dogovorijo ustrezne rešitve za zadostne zmogljivosti parkirišča v zaokroženem kompleksu z učinkovito zvočno zaščito in najmanj motečim skup- GEODETI NA ZGLA VNIC1 PRI TREBELNEM - Geodetska uprava Republike Slovenije je od 25. septembra do 2. oktobra organizirala opazovanje AGM (astrogeodetske mreže) na območju Slovenije. Opazovanje so izvedli z GPS metodo (satelitska geodezija), kjer se je opazovanje izvajalo 72 ur neprekinjeno. Tega opazovanja se je udeležil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik na opazovalni točki 1. reda na Zglavnici pri Trebelnem. Več še na 2. strani. (Foto: Jože Hartman) Pasji dnevi v Mokronog Pred štirimi leti sva se z možem, ki je veterinar, preselila v Mokronog. Po mojem vztrajnem nagovarjanju sva si kupila psičko, ameriško staffordshirsko terierko Sheebo. O tej pasmi so si strokovnjaki različnega mnenja, nekateri ji pripisujejo, da sodi med t.i. nevarne pse. Tudi iz tega razloga s Sheebo že zdaj obiskujeva “pasjo šolo", jaz pa sem članica Kinološkega društva Trebnje. Vedno me vodi misel, da Sheeba nikoli ne sme postati nevarna ami v nadlego drugim, zato sem zmeraj ob njoj. Sheeba je naš prijatelj in družinski član. Stara je osem mesecev in konec avgusta ja nastopila njena prva gonitev, ki se pri psičkah pojavi dvakrat letno. Ne bi mogla z gotovostjo trditi, ali ji je bilo to prvopojanje v nadlego ali v zabavo, naša družina je vsekakor preživljaea pravo štirinajstdnevno pasjo torturo. Doživeli smo pravcato obleganje vseh mokrono-ških pasjih “možakov", ki so v svoji ljubezenski vnemi počeli vseh sort nečeddosti: vrt, dvorišče, stopnice - vse je bilo nastlano z iztrebki, vrt prekopan in pretacan. Ko smo dobesedno bežali od vrat v avto in narobe, se je za nami podita cela truma nezaustavljivih oboževalcev. Psi sofpočeli, kar pač vedno ob takih Pr’^njji'rl>' no - to je naravno in ra (nnje"s°. -z™ .. .-.-i..nbnQsu Za njihovo “javno obnosu odgovorni njihovi ^(lS,n'lil’ljell,iI sami. Prepričanaasenh ^0 Sheeba trpela, saj je sko™ več smeli peljati na p\a V tej pijani druščin j/7* y. rj“'/ nekaj prav žalostnih sjvP^ kuža s hudim rahitisarn'ko}0^ delj z luskavo in °8uler!„,inik„ hrbtu itd. Njihovim '“'fiS*0 svetujemo skrbnejšo neg . z rit »SSESSfa# sveti, primernim za'?"jaSttU jim je do tega. Z večin* teh psov smo se lah,k°JJaB domenili o opisan* ravnanju zanaprej, neka0Jel.5 /'jgstn^ • • > zel]0 cem, le na izrecno če zares ni druge reši’ (fJ ir Naj bodo vašii psi * nadl$ [C gim v v " - breme! oi K Po to 2c % a K t' s s K ne! DANUSA Mokr0n° Nedeljskih uro in čez Kdor je prespal, naj mu ne bo žal Kolesje zgodovine se je priko-mlo tudi k nam. Kam? V vasico ‘‘oSianj pri Sevnici, ki stoji na SMku poleg le-te. Društvo za-vnnikov mehkega pristanka iz iškega je v nedeljo, 1. oktobra, v stari dvorani Kulturnega doma Postavilo na oder troje nastopa -Mih: Maže iz Krškega, Nizozem-«400/, ki so sredi tedna godli v sk°rajprazni novomeški pizzeriji '"Eugena Chadbourna ter Jim-^ Earl Blacka iz daljne nam ^ferike (Severna Karolina), le-le.ndi, ki nastopata pod imenom he Jack & Jim Show. Koprsko raštvo prijateljev zmernega naPredka je poskrbelo za tehnič-n° plat medalje, gledalcev nekaj Vec k°t sto, iz Novega mesta smo stPripeljali le štirje, cool, ki ste si jih lahko ogledali v zadnji oddaji MKC-TV so oPrat odigrali 45 minut, in ne uro ^ Pol kot v sredo v Novem me-,u’ Zato je bil njihov nastop Htveno bolj prepričljiv, brez *Mečenosti. Na koncu ti pa v n^eze & nekaj, kar močno diši \° balkanskih ritmih in melodi-*n nc začudiš, da je to njihov 'obisk v Sloveniji. "otem pa stara frika, kavboja ack in Jim”. Dr. Chadbourne, ‘rtouz na kitari in bendžu, brk-^ po vseh glasbenih stilih, p.ro,estni pevec, komedijant in ruibeni kritik, si je tokrat privo- ^Prem/jeva/ca: za bobni je -letni Jimmy Carl Black, tle skupaj z FranČom Zappo legendarne Mothers of In-lo/,>on• No, njegovo bobnanje tii,ral n‘ ‘mel° elementov revolu-ljav^eSai služilo je zgolj sprem -I Ehadbournovim izletom v 'Kliči 'ne dežele zvoka. Prijazni KOMUNIKATIVNI ORIGI-NALEC - Eugene Chadbourne z naključnim obiskoval- odštekanec se je malo umiril, v njegovih pesmih je čutiti vse več nostalgije in sentimentalnosti, vendar zaradi prisotnosti bobno v stvar ne zgubi na udarnosti. Še vedno pa začutiš mravljince po telesu, ko se spravi in odigra kakšnega Hendrixa, ga razčleni in zopet sestavi tako, kot ga zna le on. Stoletje je še vedno v njihovih rokah (in inštrumentih)!- Zaključek je prijmdel domačinom; Maže iz Krškega v svojem tipičnem krčevitem nastopu. Večni romantiki, izredno globoki v svojem izrazoslovju, vendar malo premalo frfravi, da bi ublažili napetost, kise ti kar pojavi ob njihovem nastopu. Vendar so sj>et ponudili nekaj novosti in le neu-igranost bobnarja, ki se je pravkar vrnil s služenja domovini, jim je preprečila evforičen zaključek. Jimmy Hendrix se je v petek nervozno obračal v grobu, potrgali smo, česar ni uničila toča, Franci Petek pa še vedno vozi forda. BORIS O. PETKOVIČ Evropska unija - vizija združevanja Knjiga Evropska unija - vizija političnega združevanja je ob prizadevanjih Slovenije za vključitev v ES nepogrešljivo branje ■ Pogovor z avtorico dr. Metko Arah - Katera so tista dogajanja, ki so prispevala k integraciji posameznih držav članic? “Vsaka država ima pri odločanju o tem, ali naj se aktivno vključi v združevalne procese, svoje interese in cilje, pri tem pa je potrebno doseči minimalno stopnjo konsenza o koristnosti sodelovanja. To je mogoče doseči ob določeni stopnji razvitosti držav, ki se odraža v poistovetenju s skupnimi cilji, katerih uresničevanje je terjalo poglabljanje in širjenje področij sodelovanja. Čeprav se je proces na začetku zatikal, se je pokazalo, da napreduje, k čemur je pripomoglo spoznanje, da zlasti manjše države lažje uveljavljajo svoje nacionalne interese v skupini držav somišljenic. Nacionalna država namreč v informacijsko in tehnološko vse bolj povezanem in obenem ekološko ogroženem svetu ne zmore več učinkovito varovati in ščititi vseh interesov svojih pripadnikov.” - Evropska javnost je razpeta med zagovornike združene Evrope in tiste, ki vidijo v njej slabljenje nacionalnih držav. Kateri so argumenti za in proti? “V javnosti le redko naletimo na razlage, ki pojasnjujejo bistvo samega procesa, zato prihaja do številnih nesporazumov. Za Evropsko unijo na primer je preura-njeno napovedati končne razsežnosti združevanja. Iz dokumentov je ob strokovni analizi to jasno razvidno, saj ne govorijo o federaciji, temveč o vse tesnejšem približevanju narodov uniji. Nevarnosti, da bi države svojo suverenost izgubile v nasprotju s svojo voljo, ni. Se vedno imajo v rokah škarje in platno, saj je temelj njihovega sodelovanja mednarodna pogodba, ne pa ustava. Pogodbo so članice sicer dolžne spoštovati, a lahko od nje odstopijo. V Evropski skupnosti gre za postopnost, od teh proce- sov se ni mogoče izlirati, ker so zgolj regionalni odraz postopoma potekajočih procesov globalizaci- - Dejstvo, da je Nemčija po 2. svetovni vojni dosegla gospodarsko oživitev z vstopom v članstvo v mednarodnih skupnostih, je pustilo pomemben pečat. Ali je po vašem mnenju primat Nemčije zaskrbljujoč? “ZR Nemčija se je razvila v gospodarsko uspešno državo ob neposrednem vplivu interesov drugih članic Unije. Že samo dejstvo, da njen razvoj ni potekal izolirano, opozarja, da so njeni dosežki plod delovanja skupnih integracijskih vzvodov. ZR Nemčija se je prelevila v elitno enoto novega sistema - Evropsih skupnosti in Evropske unije - potem ko je obnovila svoj gospodarski prestiž in se politično rehabilitirala. Vendar svojega vpliva ne more uveljaviti neodvisno od interesov ostalih članic, saj je z njimi močno prepletena. V tem je tudi bistvena razlika med uveljavljanjem interesov, ki jih, teoretično, lahko dr. Metka Arah Socialna varnost delavcev vse slabša 'h'' ------------------------------------------------------—— Zrnere v gospodarstvu se slabšajo - Do konca leta na Dolenjskem še ob 600 delovnih mest - Na opozorila nihče ukrepa - Delavci kot upniki niso v enakopravnem položaju - Sindikalne ugotovitve in stališča_ N,h,-, ,muene organizacije Zve-t>ni,roih sindikatov Slovenije %vn»o je na zadnji seji ^Porin razmere v dolenjskem V,,s‘vu. Sprejel je nasled-1. |0'°vitve in stališča: čajnih postopkih ostalo brez dela več kot 500 delavcev. Uvedba stečajev še v najmanj štirih podjetjih (predvidoma do konca leta) bo terjala še najmanj 600 delovnih mest. Napovedanih je blizu 200 ftlav'cevVna in soc‘aina varnost trajnih presežkov. ^Hifj slabšata. Število odpu- 3. Delavce nezakonito ločujejo Slavcev se naglo povečuje. ,rja s Qelavcev iz delovnega raz-i Kon00 pogosteje namer-j°$ta| : Delavci vedno pogoste-X pJ 1° brez plač in nadome-3 ot.ov'tve veljajo pred-Sos,P°djetja, ki imajo težave ™večUjeVaniu- Njihovo število se VePOlletja Je v enem likvi-1,1 Postopku in treh ste- na tiste, ki jih pošiljajo na čakanje “na stečaj”, in druge, kijih začasno zaposlujejo v bypassih. Prvi ne dobijo navadno niti nadomestil za čakanje, drugim se izplačujejo plače, tudi na nezakonite načine. Tako čakajo delavci Pionirja, ki so na čakanju na delo, junijsko plačo, predtem pa delavke Novoteksove Konfekcije niso dobile kar šestih S $k i^icrH IZ MODERNE GALERIJE - V Galeriji Miklove hiše v v petek, 29. septembra, zvečer otvoritev razstave “Izbor Si**** Maksima Sedeja". Močno skrčeno razstavo v pred-plerj: s.'karjevih risb, ilustracij in grafik je posredovala Moderna Ljubljane. Gradivo na razstavi je skoraj v celoti posvečeno tfn‘n"n Pri katerih je tudi krajina le izjemoma kulisa in ,Va žirovsko okolico, ki je bila j)okrajina slikarjevega otroštva. ^ ^ie osvetljena najžlahtnejša Sedejeva različica intime. Posvetil intimnemu svetu svoje družine in njenih drobnih vsako-pfo /Ce °Pravil pa tudi idiliki pastoralnih utrinkov, kopalkam in spre-\p0>tl v spokojnem zelenju ter zakulisju cirkuškega sveta. Figuralni ie ostal v Zagrebu šolani slikar s krajšo prekinitvijo v i^Jego kt zvest do konca življenja. Maksima Sedeja (1909 -1974) 'Nto Je na dobro obiskani razstavi v Ribnici predstavila ku-fhtiji^fstove Breda Ilich Klančnik, ki je za Sedeja dejala, da je bil \ /p in iskren ustvarjalec, o čemer zgovorno pričajo razstavljena 0,o:M.L.-S.) plač. V Keku so pred kratkim delavcem izplačali šele julijsko plačo. V Adrii Caravan delavci še niso dobili avgustovske plače. 4. Delavci, ki so po pravilu vedno med največjimi upniki, svojih terjatev ne morejo zavarovati tako kot ostali upniki. Banke in drugi poslovni partnerji, ki imajo svoje terjatve zavarovane z vknjižbo hipotek na premoženje dolžnika, niso v enakem položaju kot delavci upniki. Ker so stečaji s prodajo hčerinskih podjetij ali pa z ustanavljanjem novih bypassov vedno bolj pogost način “lastninjenja” družbenega kapitala, so predlogi • za njihov pričetek vedno pogosteje prilagojeni tem potrebam, ne gledevna stiske delavcev. 5. Čeprav so bile inštitucije, ki imajo v rokah nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje, opozorjene na kršitve, te v Pionirju in Adrii Čaravan ne ukrepajo. Pri Pionirju je bilo delavcem povedano, da vse, kar se dela, poteka v skladu z dogovori na Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Po sklepu Sveta te ustanove bi težko sodili, ali je to res. Pravno sporni postopki niso tuji tudi v podjetju, katerega lastnik je Sklad RS za razvoj. Poplačilo de- KOTAR RAZSTAVLJA V -HIŠI UMETNIKOV Zadnjo soboto v septembru so pri Novi Gorici slovesno odprli zasebni kulturni center Hiša umetnikov - hiša miru, ki gaje ustanovila in ga vodi družina Bažato. Otvoritev so pospremili s pregledno razstavo del, ki so nastala v koloniji tega centra. Trajala je skozi vse leto, udeležilo pa se je 39 slikarjev in kiparjev iz vsega sveta. Med povabljeni je bil tudi dolenjski slikar Jože Kotar, čigar stvaritev Brez naslova je bila razstavljena skupaj z deli tako uglednih slikarskih imen, kot so: Lojze Spacal, Jože Ciuha, Jože Tisnikar, Vladimir Makuc, Andrej Jemec, France Slana, Wang Huiqin, Gior-gio Gomirati itd. lavskih terjatev se z različnimi postopki odmika, s tem pa zmanjšuje njihova vrednost ali možnost poplačila. 6. Delavce ločujejo z motivom ohranitve zdravih delovnih mest. Delavci mislijo, da je njihova možnost v potrpežljivosti, ne zavedajo pa se, da pomeni danes zavestna kršitev pravic iz delovnega razmerja pri sodelavcih možnost, da se bo to jutri lahko zgodilo tudi njim. V spore razen v primeru najhujših kršitev se ne podajajo, saj vedo, koliko časa trajajo in kaj pomeni opozoriti na nezakonitost. 7. V razmerah, ko je pravna varnost delavcev vse slabša so, razumljivo, pritiski članstva vse večji, pri čemer se od sindikata pogosto zahteva, da prevzame vlogo tožilca, kriminalistov ali inšpektorja dela. Če inštitucije, ki jim je to delo, ne ukrepajo in če opozorila in grožnje ne zaležejo več, ostane delavcem še stavka. Ta pa je v podjetjih, na katere se zgornje ugotovitve nanašajo, v razmerah, v kakršnih so, navadno vzrok, da se stečaj in njegove posledice naprtijo stavkajočim. Svobodni sindikati do sedaj nismo bili nikoli med predlagatelji stečaja, čeprav so nas k temu vzpodbujali, prav tako pa tudi nobena stavka, ki smo jo organizirali, ni bila vzrok za stečaj. Smo pa in bomo od vodstev zahtevali pravočasno ukrepanje ali vsaj ukrepanje, da se zagotovi delavcem socialna varnost. 8. Svobodni sindikati ne morejo prevzemati obveznosti delodajalcev do delavcev, saj za to nimajo možnosti. Za ublažitev socialnih stisk je območna organizacija omogočila članom samo v letošnjem letu skupaj z Delavsko hranilnico za preko-50 milijonov tolarjev finančnih pomoči ali posojil pod ugodnimi pogoji. 9. Razmere, kakršne vladajo v vedno več kolektivih, ne pomagajo ustvarjati odnosov, ki bi prispevali k sanacijam oz. ureditvi spornih zadev. Vodijo k zaostrovanju in ustvarjanju konfliktnih razmer, ki že tako slabe razmere še poslabšujejo. Predsednik sveta: IGOR VIZJAK doseže močna država kot izolirana politična skupnost v mednarodni skupnosti neodvisno od drugih držav, in omejeno možnostjo uveljavljanja individualnih interesov pri državah, ki so se povezale. Dosedanja nemška politika glede ES in EU se je v kriznih situacijah izkazala za zmerno in konstruktivno. Od tod izvira njena vplivnost, ki ji ni mogoče pripisati ekspanzionističnih tendenc.” - Podrejanje novemu centru moči pomeni prevzemanje standardov in pravil. V kolikšni meri je politika držav članic samostojna? “Pomembna razsežnost združevanja je podrejanje, ki v negativnem smislu pomeni sprejemanje pravil obnašanja v nasprotju z lastno voljo in prepričanjem. Integracijski proces je lahko uspešen samo tedaj, če je odraz zavestno sprejetih kompromisov med sodelujočimi. Kompromisi namreč • Dr. Metka Arah bo jutri, v petek, ob 20. uri v Pizzeriji na Glavnem trgu 11 gostja okrogle mize Mladega foruma Združene liste na temo Evropske integracije. Vabljeni! vodijo k rešitvam, v katerih bi morali biti v največji možni meri enakovredno upoštevani interesi vseh sodelujočih. Politika držav, osredotočena na uveljavljanje nacionalnih interesov, mora pravočasno prepoznati tiste skupne interese, ki obenem predstavljajo najučinkovitejše jamstvo tudi za nacionalne koristi.” - Ali je bojazen, da bi morda Slovenija morala žrtvovati preveč, upravičena? “Na mnogih segmetnih gospodarskega in družbenega razvoja je • V Sloveniji primanjkuje domače strokovne literature o diplomaciji, mednarodnih odnosih in evropskem združevanju. Slednje je v ospredju zanimanja dr. Metke Arah, odvetnice in avtorice knjige Evropska unija - vizija političnega združevanja, ki govori o integracijskih procesih v Evropi po 2. svetovni vojni na osnovi izkušenj, ki si jih je pridobila kot sodnica, višješolska predavateljica in samostojna svetovalka pri Gospodarski zbornici Slovenije za področje prava EGS, bila pa je tudi pri komisiji Evropskih skupnosti v Bruslju. Delo obravnava zgodovinske, politične in pravne vidike združevanja od začetkov nastanka ES do podpisa maastrichtskih sporazumov. ' Sladkornih bolnikov je pri nas že 60.000 Sporočilo za javnost V Ljubljani bo 27. oktobra 1995 potekala Nacionalna konferenca o zdravstvenem varstvu sladkornih bolnikov ob 50-letnici diabetološke službe na Slovenskem. Udeleženci konference bodo slovenski diabetologi, člani en-dokrinološke sekcije medicinskih sester in tehnikov, predstavniki vlade, zdravstvene zavarovalnice in vabljeni gostje. Z nacionalno konferenco naj bi postavili skupne temelje za nadaljnje delo in razvoj diabetološke stroke v Sloveniji. Letos mineva 50 let, odkar je začela z delom diabetolo-ška ordinacija pri Interni kliniki. V tretjem nadstropju starega internega oddelka na Zaloški četi 2 je prof. L. Mer-čun ustanovil prvo organizirano specializirano bolnišnično enoto za diabetes. Že oktobra 1945 pa je začela z delom diabetološka ordinacija na Interni kliniki. Na začetku je bila namenjena kontrolam odpuščenih diabetikov, katerih število je nenehno naraščalo do današnjih razsežnosti, ko je sladkornih bolnikov v Sloveniji 60.000. Hkrati z naraščanjem števila bolnikov sta se razvijala tudi zdravstvena služba in sistem zdravstvenega varstva sladkornih bolnikov. V Sloveniji si danes prizadevamo za dobro kakovost zdravstvenega varstva sladkornih bolnikov. Zato se tako v bolnišnicah kot v ambulantah vse bolj uveljavljajo standardi kakovosti izvajanja zdravstvene oskrbe, ki naj bi jih bili deležni v enaki meri vsi sladkorni bolniki. Pri tem izhajajo vsi standardi in sistem nadzora kakovosti zdravstvenega varstva iz priporočil, kijih predlagata Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna zveza za sladkorno bolezen v akcijskem načrtu Saintvincentska deklaracija. Predstojnica Klinike za endokrinologijo in bolezni presnove: prof. dr. ANDREJA KOCIJANČIČ Slovenija nesporno dosegla tolikšno stopnjo primerljivosti in kompatibilnosti z ostalimi članicami Evropske unije, da njeno tesnejše približevanje Uniji ne bi smelo povzročiti večjih težav. V Sloveniji pa mora pripravljenost tesnejšega sodelovanja tudi psihološko dozoreti. Izkušnje drugih držav kažejo, daje morala vsaka od njih pri vstopu v ES oziroma EU nekatere prednosti na nacionalni ravni žrtvovati v korist skupnih inte- resov ” NINA NOVINEC KAPELCIV ODDAJI PO DOMAČE KAPELE - V nedeljo, 8. oktobra, bodo v oddaji Po domače, ki bo na sporedu TV Slovenija 1 med 17. in 19. uro, predstavili pihalni orkester Kapele. Orkester se bo predstavil z eno skladbo, poleg tega bo predsednik in dirigent orkestra Ivan Urek v pogovoru z Jožetom Galičem, voditeljem oddaje, nanizal podrobnosti iz zgodovine orkestra in prihodnjih načrtov godbenikov. Pihalni orkester Kapele praznuje letos 145-let-nico delovanja. Glavnina prireditev se je zvrstila sredi letošnjega julija, ko se je slovesnosti udeležilo osem orkestrov iz Slovenije in zamejstva, predvsem pa veliko ljubiteljev tovrstne glasbe iz Posavja in iz Dolenjske. Nestrpnost med občinami Na seji nesprejemljiv predlog delitve skupnega premoženja - Vse več zahtevkov za socialno pomoč LOŠKI POTOK-V četrtek, 14. septembra, se je na 8. seji občinskega sveta pokazalo, da je v Loškem potoku še kar nekaj aktivnosti povezanih s starima občinama Ribnico in Kočevjem, in medtem ko so pogovori vodstva potoške občine z Ribnico strpni (čeprav v večjem delu nesprejem-ljivi), pa z občino Kočevje ni mogoče priti do konstruktivnega dialoga. Velik del seje je bil namenjen socialnim problemom, o njih pa je poročala direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh. Njihovo delo ne seže v KS Draga, sicer pa je na vseh področjih, ki jih pokriva ta služba, čutiti vse večji pritisk. Veliko je zahtevkov za otroški dodatek in druge oblike pomoči. Po besedah Majde Vrh je ugotovljeno, da je večina zahtevkov utemeljenih, se pa najdejo tudi lažni. Center pričakuje v prihodnje velik pritisk zaradi poteka pravic iz naslova ' i®J2408), 5. oktobra 1995 Zavoda za zaposlovanje delavcev Rika in Inlesa. Občinski svet je potrdil odlok o ustanovitvi javnega zavoda - OŠ dr. Antona Debeljaka v Loškem potoku, obravnaval predlog spremembe odloka o javnih gospodarskih službah, sprejel odlok o načinu opravljanja dimnikarskih storitev, velik del razprave pa je namenil tudi ribniškemu predlogu o razdelitvi skupnega premoženja. Pogovarjali so se tudi o smotrnosti meliorizacije (projekt je dolžna plačati občina), o nujni širitvi vrtca, o komunalni službi, prenovi šole in graditvi nove telovadnice in prostorov za kulturne dejavnosti. Zupan je povedal, da je to treba nujno uresničiti še v tem mandatnem obdobju. Sicer pa so svetniki izrekli mnogo kritik na račun gospodarskih podjetij, na katere pa nimajo neposrednega vpliva. A. KOŠMERL DOLENJSKI LIST Dr. Rus: “Dobro ime je lahko vzeti, težje pa vrniti!” Komisija naj ugotovi pravo stanje v ZP Draga LOŠKI POTOK - Na pobudo predsednika sveta občine Loški potok dr. Petra Rusa, ki je tudi direktor zdravstvenega doma (ZD) v Ribni- ci in ima na skrbi zdravje ljudi v celotni občini Loški po- tok, je bila izvoljena strokovna komisija, da ugotovi inven turno stanje v zdravstveni postaji (ZP) Draga. Ta je namreč spadala do ustanovitve nove občine pod ZD Kočevje, enkrat tedensko pa je v njej ordiniral dr. Rus s svojo ekipo in tudi sicer pokrival zdravstvo v tej KS. V začetku tega leta je ZD Kočevje enostransko prekinil pogodbo in od takrat ZP stoji zaprt. Za bolnike pa so organizirali dnevni prevoz v Loški potok na splošno zadovoljstvo krajanov Drage. Torej so se stvari kljub nekaterim zapletom uredile, na enem izmed zborov krajanov Drage pa so padli ostri očitki, ki so dr. Rusa spravili v neprijeten položaj, da je zahteval komisijo, ki naj ugotovi inventurno stanje v tem ZP. “ZP v Dragi je ZD Kočevje ob preoblikovanju občin brez primopredaje pustil vnemar, moji ekipi pa prekinil pogodbeno delo. Stavba, ki je sedaj last KS Draga, stoji zaprta, stroški pa se nabirajo. Letos je občina vložila znatna sredstva za nujna vzdrževalna dela. Kaj bo s postajo, je trenutno težko reči, zadnjo besedo bo moralo dati ministrstvo za zdravstvo. Očitki nekaterih krajanov Drage, da so bile nekatere stvari odtujene, so iz trte izvite. To bo sedaj ugotavljala komisija, sicer pa bom prisiljen ubrati drugo, neprijetno pot proti tistim, ki mi skušajo odvzeti dobro ime. Dejstvo pa je, da so Kočevci poskušali odnesti zobozdravstveni stol, kar je preprečila snažilka,” prizadeto izjavlja dr. Peter Rus. Komisija je stanje ugotavljala 28. septembra in bomo o izsledkih še poročali. A. KOŠMERL V Ameriki, topilnem loncu narodov Kako Brežičanka Renata Juill, živilska tehnologinja, doživlja svojo novo domovino Združene države Amerike Brežičanka ga. Renata Juill že dobro desetletje prebiva v predmestju Chicaga v ZDA. Prepričana je bila, da svojega rodnega kraja in domovine ne bo nikoli zapustila, pa vendarle jo je usoda (ljubezen) popeljala v svet... • Moški brez žene je kakor soba brez stene. (Ljudska modrost} Sama pripoveduje: “Zgodba se je začela leta 1983, ko sem spoznala sedanjega moža. Bilo je meseca julija. Prišel je tudi naslednje poletje v Slovenijo in sledila je poroka v Brežicah. Tedaj sem še študirala, zato je bil najin dogovor, da se on vrne v Ameriko zaradi službenih obveznosti, jaz pa dokončam študij živilske tehnologije v Ljubljani. To sem uspešno opravila oktobra 1985 in že čez en mesec odpotovala v novi dom. V Ameriki sem sicer bila že leta 1980 in 1981, vendar tokrat nisem vedela, v kaj se spuščam in kaj bo življenje še prineslo. Z možem sva se nastanila v predmestju Chicaga. Tam sva živela dve leti, njegova služba, ki je eno samo potovanje, pa je 'prineslo možnost, da sem videla Ameriko vse od atlantske do pacifiške obale, od New Yorka do Kalifornije. Lahko sem si ustvarila realno sliko Amerike, saj sem videla metropole z množico prebivalcev in podeželje, kjer kilometre in kilometre ne srečaš nikogar. Po dveh letih sva se preselila v sosednje mestece, še vedno v predmestju Chicaga. Iskala sem službo, saj sem se želela vpeljati v svet komunikacij, spoznati ljudi.” * Kaj vas je v Ameriki najbolj presenetilo, kaj je bilo v prvih trenutkih za vaše oči in mišljenje povsem novo? “Najbolj novo so bile ogromne razdalje, vse se je zdelo veliko večje, od cest do avtomobilov. To je bil prvi vtis. Nisem pa dobila občutka utesnjenosti, saj so ljudje izredno prijazni in so me prisrčno sprejeli. Pokazali pa so tudi veliko potrpežljivost do moje angleščine in tamkajšnjega pogovornega jezika, ki sem ga morala osvojiti za normalno komunikacijo.” * Kako bi primerjali način življenja pri nas in v Ameriki pa tudi karakter ljudi? “Američani so, vsaj tam, kjer živim, zelo odprti ljudje, zgovorni, radi se zapletejo v pogovor, ampak z nikomer človek ne more ustvariti resnejših prijateljskih stikov, Pouk kar v treh izmenah V šoli Dobrepolje premalo prostora - Dve izmeni za osnovnošolce in še ena za glasbeno šolo DOBREPOLJE - Centralno osnovno šolo na Vidmu obiskuje 278 učencev, podružnični šoli (1. do 4. razred) na Ponikvah in v Kompoljah 14 oz. 31 učencev, organizacijsko enoto Struge (1. do 8. razred) pa še 62 učencev. V okvir šole Dobrepolje od L septembra letos sodi še vrtec v Kompoljah, ki ga obiskuje 29 varovancev, V sedanje nove prostore centralne šole na Vidmu seje šola preselila leta 1980. Ti prostori pa so postali pretesni, saj imajo učenci pouk v dveh izmenah, razen tega pa tu v tretji izmeni deluje še glasbena šola, ki jo obiskuje okoli 20 Ivan Grandovec, ravnatelj osnovne šole Dobrepolje: “Prepričan sem, da bi referendum o samoprispevku uspel. ” odstotkov šolarjev. Tako so šolski prostori zasedeni od jutra pa do 20. ure. Ravnatelj šole Ivan Grandovec je takole predstavil šolo in njene načrte: “Letos imamo v mali šoli kar 80 otrok, medtem ko smo jih imeli prejšnja leta 45 do 55. Učencev ima zdaj šola okoli 380, učiteljev pa (s podružničnimi šolami) 47, kar zadostuje. Prostorska stiska je že zdaj velika, bo pa še večja po uvedbi devetletne osnovne šole in zaradi porasta števila šolarjev. Stiska se začne že pri varovancih vrtca. Vrtec v Kompoljah obiskuje 29 otrok, prošenj za sprejem pa je še enkrat toliko. Starši se znajdejo tako, da vodijo otroke v vrtce v Ljubljano, Velike Lašče in Grosuplje, tja, kjer so zaposleni. Pripravili smo že načrt za dozidavo sedanje šole na Vidmu. Po rijem naj bi bili v pritličju prostori za vrtec (4 igralnice in trim kabinet), knjižnico in razdelilno kuhinjo. Seveda bi bila vhoda za vrtec in knjižnico ločena. V nadstropju pa bi bilo 6 učilnic za osnovno šolo ter računalniška učilnica, ki je zdaj nimamo. Finansiranje te dozidave še ni dorečeno. Gradnja bi veljala okoli 192 milijonov tolarjev. Po sedanjih razgovorih naj bi zanjo prispevala polovico republika, preostalo polovico pa občina, vendar ta nima denarja, zato se bomo verjetno odločili za samoprisevek.” J. PRIMC kot na primer pri nas s stanovalci v bloku ali s sosedi.” • Po tem odgovoru sklepam, da ste kar nekajkrat imeli domotožje po domačih ljudeh. “Še ko sem odraščala, si nisem nikoli želela zapustiti dom, kjer sem zrasla. Živela sem v prepričanju, da bom pač tukaj svoje živ- • Človek bi rekel, daje v Ameriki vsega, da ničesar ne primanjkuje. Po vaših besedah sodeč, le ni tako, saj neprestano razvijate kaj novega. Kakšna je konkurenca v živilski industriji? IZLET NA STORŽIČ NOVO MESTO - Planinska sekcija novomeškega podjetja Intel servis pripravlja za nedeljo, 15. oktobra, izlet na Storžič (2132 m). Odhod bo ob 6. uri s parkirišča nasproti avtobusne postaje. Vodja izleta bo vodnik Tone Progar, cena je za odrasle 1500, za otroke pa 1200 tolarjev. Povratek bo ob 19. uri. Prijave za izlet sprejemajo do 11. oktobra, in sicer Marko Rems, telefon: v službi 321-712, doma 26-811, ali Tone Progar, telefon: v službi 25-207, doma 22-182. Renata Juill s sinom Alexom ljenje nadaljevala. Prišla je pač takšna usoda, da me je zaneslo v svet. Srečna sem, da lahko pogosto prihajam domov, imamo veliko stikov, telefon je odlična zadeva, pokličeš in se pogovoriš, pa se spet podaljša življenje za en teden. Po desetih letih bivanja v Ameriki se zdi, da Slovenije nisem nikoli zapustila.” * Zaposleni ste kot živilska tehnologinja v razvojnem inštitutu ene od tovarn, ki se ukvarja z mlečnimi izdelki, sladicami in sladoledi. Kakšno je vaše delo, kako je tovrstna industrija v Ameriki razvita? “Živilska industrija je v Ameriki nedvomno veliko bolj razvita, predvsem je bila v začetku 80 let, ko sem nastopila v to službo, fakultetni program pa mi je nedvomno dal veliko temeljnega znanja, osnove in teorije, manj prakse, ki sem si jo morala pridobiti s službenimi leti. Sicer pa so mi priznali 41etno fakultetno izobrazbo brez dodatnih izpitov. Trenutno delam v razvojnoraziskovalnent oddelku podjetja, kije v lasti Američanov in ima podružnice po celem svetu. Torej bi lahko rekla, da je moje delo predvsem razvojnega značaja, mogoče 10 odst. raziskovalnega, kjer iščem nove sestavine. V glavnem pa razvijam nove recepture za mlečno industrijo, jogurte, nove sadne izdelke, čokoladne in karamelne izdelke, okuse sladoledov in v zadnjem letu se skoraj povsem ukvarjam s pekarstvom, torej s kremami in prelivi za piškote, kekse in podobno.” SLUŽBENO POLHARJENJE M. G. NOVOMEŠKI PIHALNI ORKESTER VABI NOVO MESTO - Pihalni orkester iz Novega mesta vabi k sodelovanju nove člane. Vsi, ki vas veseli la zvrst glasbe, lahko dobite informacije vsak ponedeljek in četrtek med 19.30 in 22. uro na vajah v Domu kulture, 1. nadstropje. Vabljeni! Ljubljana od K), oktobra 1095 do 14. januarja /000 Mazej novejše zgodovine ~ Cekinov grad MEDNARODNA RAZSTA V A VSE O SRCU JmSi žjk mm mtmmzs« “Konkurenca je ogromna. Ni je industrije v Ameriki, ki bi imela monopol, in tisto, kar razvijamo, največ narekuje marketing. Velikokrat pa imamo tudi svoje ideje, ki so mogoče dobre, ampak za trg nedostopne ali za tisto populacijo nesprejemljive. Trg je namreč nasičen, trgovine z živili pa so vsaj v metropolah ogromne, artiklov pa je nešteto. Že samo to, da se prebijemo na trg, je velik uspeh, vsak izdelek pa ostane na policah povprečno leto ali leto in pol. Naloga marketinga pa je izdelek ponovno plasirati na trg z novo embalažo, okusom, obliko ipd., saj stranka vedno želi nekaj novega, kar pomeni, da moramo vsako leto na trgu predstaviti novo serijo izdelkov, sicer nismo več konkurenčni.” PRIMOŽ ARH UJEL NAJTEŽJO RIBO KOČEVJE - Ribiška družina Kočevje je minulo soboto organizirala za pionirje in mladince tekmovanje v lovu rib s plovcem na Rinži v Kočevju. Pri mladincih je zmagal David Pajnič, 2. je bil Blaž Mikuž, 3. Andrej Hude itd. Pri pionirjih pa je bil najboljši Primož Arh, ki je ujel tudi najtežjo ribo, težko 110 g; 2. je bil Marjan Sašek, 3. Peter Lakner itd. Najboljši trije v vsaki konkurenci so dobili poleg zlate, srebrne oz. bronaste medalje še lepe praktične nagrade. RIBNICA - V Ribniškem ITPP-ju že sedmo leto ob začetku polharske sezone gostijo poslovne partnerje doma in iz tujine. V petek je na obisk prišlo 70 ljudi, katere so popeljali na ogled ribniškega gradu ter cerkve pri Novi Štifti. V Veliki gori so nadaljevali družabno srečanje, seveda ob kozarčku in prigrizku. • Kakšna pa bi bila vaša primerjava gospodarstva? “Na to bi težko odgovorila, ker se nisem pogovarjala z nobenim gospodarstvenikom, moja lastna presoja pa je, da v privatnih rokah vse boljše uspeva od tistega v državnih rokah. Vidim tudi tu, da je konkurenca že zelo velika in da se ljudje zavedajo, da ni lahko prebiti se na trg. Bi pa rekla, da nikoli ne smeš obupati.” • Zapustiva gospodarske vode in se vrniva k bolj prijetni temi. Boste še dolgo let ostali prek luže ali sc nameravate vrniti domov, posebej sedaj, ko imate sinčka? “Pred 9imi meseci sem rodila sina Aleksa. Želim si, da bi Slovenijo res spoznal čimbolj. Vem, da mu bo Amerika verjetno prvi dom, ampak trudila se bom, da bi lahko kasneje tudi sam sprejel Slovenijo kot del svojega doma. Postal je slovenski državljan, na kar sem zelo ponosna, z njim pa tudi govorim samo slovensko. Vsak kraj ima dobre in slabe strani. Na dveh mestih se hkrati ne da biti, in kar se tiče mene in moža, bova v prihodnjih 15 do 20 letih ostala v Ameriki, kjer sva. Potem, ko bova v pokoju, je pa vprašanje. Velikokrat se o tem pogovarjava, kakšen pa bo zaključek vsega tega, pa še ne veva. Dejstvo pa je, da je možu Slovenija izredno všeč, torej ni izključeno, da se nekoč ne bi zares vrnila domov.” RENATO ZORKO Velik si tudi, če pomagaš pomoči potrebnim Ob dnevu gluhih • Majhni otroci stopajo materi na oblačila, veliki na srce. (Pregovor) KAMERA ODKRIVA - Vkral% ni skupnosti Regrča vas soj Želji po urejenem okolju počistili stan brežine nad Težko vodo m . ionirali v zemljo kar tri op°- izorilne table, da je odlaganje stnei[t brežini prepovedano. Pa sej J ^ eden ali več hrustov, ljubše posvinjane strmine, stvu noči so junaki izruva i in jo porinili z roba ceste. hi s: v ni nrinne dn ČlStOČC SC)^ bi svoj odnos do čistoče sej pokazali, so ob tabli odvrgli se*J( smeti, v glavnem prazne p1 ^ pločevinke. Tako vsaj '’'e,n°fe kod jim pogum in huda če jih sploh bosta kdaj sre y( pamet in spodobnost, pa se (Foto: MiM) DOLENJSKI UST Vaš četrtkov ptift' Iiških krajih zadnje časej°\ došlica" tik pred Starim ^ ^ ^ Po vsem svetu 30. septembra praznujemo kot mednarodni dan gluhih, katerega namen je opozoriti javnost, da med normalno slišečimi ljudmi živijo tudi drugačni - invalidi sluha. Letos je bila slavnostna prireditev s kulturnim programom v Kopru oziroma Portorožu, kjer je koprsko društvo hkrati proslavljalo 40 let delovanja, Zveza gluhih in naglušnih pa 50 let obstoja. Proslave so se udeležili člani vseh 11 društev iz Slovenije, predstavniki sosednjih držav, parlametarnih skupin, invalidskih organizacij in drugi, s svojo prisotnostjo pa so mednarodni dan gluhih med drugimi počastili še Štefka Kučan, Rina Klinar, prav nič v čast. Ea!rce’: neSr( poškodovana v Prorne tn vrcdn° se lastniku očitno ni zt ,.^stalaje odvleči tja, kamor sodi- J brah, ob cesti, ljudje so iz uipaj0 kar je bilo uporabnega, s zf/c- že nekaj mesecev Prer, o0vse"! nje, ki pa mu še ni uSPe .,rnOsl1 zakriti človeške malom (Foto: M. B.-J.) Mirko Galeša, Danica Simšič, Ja- nez Jug in Jurij Avrelio. Medobčinsko društvo Novo mesto se je prireditve udeležilo kot gost in tudi s kulturno dejavnostjo. Članica Dijana Sale-tovič - Vještica je razstavljala svoje risbe skupaj z gluhima slikarjema iz Ljubljane in Maribora. Razstava je bila na ogled en teden v Vili San Marko v Portorožu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo zavarovalnici Tilia, Dolenjski banki, d. d., Danfossu Compre-sors, d.o.o., iz Črnomlja, podjetju Leran, d.o.o., Zlatarni Aura, Novodomu, Timi, d.o.o., Unionu in ostalim za naklonjenost invalidom sluha ter za njihove pozdrave in želje za boljši jutri vsem slušno prizadetim ljudem Dolenjske in Bele krajine. MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLUŠNO PRIZADETIH NOVO MESTO KAMERA ODKRIVA' ^Jco-v Starem trgu ob K°jP1, ......... . Ljji Čira prizadevajo, da bi Prfva,^obr0' več obiskovalcev, jirn grfl n‘ _______,,Starim L.i ŽELJE SE VRESVfnUovk1i-Dolgoletna želja vljVe,ne ga Loga m skor^l‘zgradil,V Ji zivne priprave, da b & l ga Loga in skoraj j' zivne pripra ve, da j'ti kapelo, v kateri bi bik p0lJ občasno bogosluz) , ■ bHep° -j, izpolnjuje. Priprave j . • ki s° Lli ’.TEaZ,i K % % izpolnjuje. Priprav ^ so zane z raznimi zap tako kot vedno vziti a[, p rešili. Kljub temu so '»ri la k nedavnim ustanov} pa I ko,predsednik vodi Jjj po K Je jak'ki pravi, da jf,' reševali problema j, , nančnega značaja. bcfjtJ >c grobem zgrflj«"0’ V bO^Ln L predsednika odbo P j ^ prihodnje leto že s ^gfl) DOLENJSKI LIST Št. 40 (2408)15;oht»JJJ| ANTON KOVAČ, župan Osilnice: "Na cestah je škoda toliko popravljena, da lahko *'M slabemu vremenu na-Majejo dela na cesti Bezovica - Bezgarji". Milijonska škoda j^ndar niso všteli vse OSILNICA -150 milijonov oh£ri?V ^ode Je v osilniški .^ini zaradi zadnjega neurji nam je povedal župan An-s°n Kovač. Škodo so popi-°vali in ocenjevali predniki ali komisije Mini-fstva za okolje in prostor, inistrstva za promet in zve-Hydrovoda Kočevje-Rib-,!Ca in kmetijski strokovnja-■ Ceste in vodovode so os-Posobili, vse škode pa še ved-|,0niso odstranili oz. popravili deli pri odpravi posledic e“ria še vedno nadaljujejo. v Stimčevi gostilni v Grin-jr)!cu. smo zvedeli, da niso P'Javili nobene škode, čeprav imeli v lokalu okoli 20 cm ^de.Tudi v Bosljivi loki je la 0 hudo, saj je voda pretrga-celo vodovodno cev, da imeli pitne vode. Tudi d vasjo je hudournik Suši-j.’ki izvira pod pragozdom /‘'kar, napravil precej ško-0, y strugi Sušice je zdaj do ,eh bregov peska in kame-)a> kar znese po približni (/ni najmanj okoli 500 ku-lr»kV materiala, ki ga je po-bilo odstraniti, c v Ribjeku je bilo hudo j sebno prj Knavsovi ribo-p IHici, kjer so domači ob Pjjnioči sosedov vso noč brale Ribogojnico, a jim je kljub /nu odneslo precej zaroda rostrvj. J. P. Brežiška občina za obiskovalce Tbristični vodnik po brežiški občini - Kmalu še turistični zemljevid_ ČATEŽ - Izšel je turistični vodnik občine Brežice. Brošura žepnega formata na 84 straneh seznanja uporabnika z nekaterimi podrobnostmi iz brežiške zgodovine, opozarja na nekatere posebnosti in zanimivosti v tem delu Slovenije ter priporoča, katere kraje, poti, objekte in lokale naj si obiskovalec ogleda na poti po brežiški občini. S praktičnimi nasveti, ki so sestavni del knjižice, naj bi se obiskovalec bolje znašel v primeru nezgode, nenadne bolezni ali če bi želel prenočiti, če bi potreboval pomoč svojega diplomatskega ali konzularnega predstavništva v Sloveniji in ob podobnih priložnostih. Ibristični vodnik občine Brežice so predstavili pred dnevi v Termah Čatež. da je tako vodnik kljub obilici informacij vendarle nepopoln, saj nepoučenega turista ne obvešča o vsem, kar bi ga utegnilo zanimati v brežiški občini. Turistični vodnik občine Brežice, katerega glavni in odgovorni urednik je Janko Saje in ki ga je Vodniku so nekateri navzoči ob predstavitvi očitali nekaj pomanjkljivosti. Manjka, kot so naštevali domačini, torej poznavalci razmer, npr. informacija o taki redkosti, kot je edini še delujoči brod na Savi; slednji vozi čez reko v Mostecu v neposredni bližini Term Čatež. Brošura, sicer bogata z zemljevidi, skicami in fotografijami, preveč poudarja štajersko stran občine, je bila ena od pripomb. Nekateri so tudi menili, daje vodnik posamezna območja občine predstavil predvsem kot zgodovinsko dediščino, manj pa kot okolje z razvitim gostinstvom in turistično ponudbo. PRIFARCI SE PREDSTAVLJAJO KOSTELSKO - Prifarski muzikanti iz Kostelskega so bili gostje na prireditvi v počastitev 90-let-nice Turistične zveze Slovenije na Bledu in pred tem na koncertu Vlada Kreslina z Beltinško bando v ljubljanskih Križankah. Po besedah Martina Marinča, harmonikarja skupine, sta bila ta dva nastopa, lahko smo sijih ogledali na prvem programu TV Slovenija, uvod v bogato glasbeno ustvarjalno jesen. “Prifarci” načrtujejo izdajo CD-ja in video kasete z starimi in novimi pesmimi iz vseh M. G. slovenskih pokrajin. V PETEK NA ODOJKA KOČEVJE - V gostišču "Janez”, ki sodi v okvir M-Kmetijsko gospodarstvo, lahko dobiš pečenega odojka v petek, v soboto pa ne. To niti ne bi bilo posebno čudno, če ne bi tako rekoč vseh obratov in poslovalnic M-Kmetijskega gospodarstva blagoslovili. Prav vera pa med drugim uči, naj bi ob petkih ne jedli Izdelovalci vodnika so pripombe pospremili s komentarjem, da je za vodnik manjkalo denarja in da so zato sponzorji brošure nekako na vidnejšem mestu v knjižici. Vodnik sploh ne omenja nekaterih, ki sicer verjetno nekaj pomenijo v brežiški turistični ponudbi, vendar niso želeli sofinancirati njegove priprave in tiska. Ob predstavitvi so zlasti novinarji menili, * Predvidoma sredi oktobra naj bi izšel tudi turistični zemljevid brežiške občine. založila firma Teo, d.o.o., iz Ljubljane, je tretja knjižica v zbirki Poti Slovenije. Doslej sta izšla turistična vodnika Kostanjevica na Krki in Novo mesto. Vodnike izdajajo v več jezikih. L. M. H°STEU V POSODOBLJENIH 8 SOBAH - Številni poslovni Gostinskega podjetja Sevnica iz Posavja in Zasavja so se ob /c X'ne,n dnevu turizma odzvali povabilu direktorja GPS Kristijana C otvoritev povsem prenovljenih in sodobno opremljenih sob v Ajdovec (na posnetku). Vsaka izmed 8 sob premore tudi za satelistsko televizijo. Sobe so prenovili delavci sevniškega i °savje po načrtih krškega arhitekta Fedorja Špacapana, kiposta-C^kakšen hišni arhitekt GPS, pa jih je opremil sevniški Stilles. 1 *ua je veljala GPS okrog 24 milijonov. (Foto: P P) DOLENJSKE PEKARNE V OŠ BRŠUIN: Na osnovni šoli v Bršljinu so v lanskem šolskem letu organizirali pet raznovrstnih pokušenj prehrane. Letošnje šolsko leto so pričeli z razstavo kruha, ki so jo pripravile Dolenjske pekarne v torek, 26. septembra, v avli osnovne Cole. Na razstavi je učencem predstavnica Dolenjskih pekam Vera Splichal predstavila tako imenovani šolski program kruha in peciva s poudarkom na izdelkih iz črne in polnovredne moke s kombinacijo različnih semen. Ker zdrava prehrana sloni na spoznanju, da je v temni moki veliko več vitaminov, mineralnih in balastnih snovi, je kruh iz takšne moke bolj zdrav, saj je bolj nasiten in nima odvečnih kalorij. Po predstavitvi so šolarji razstavljene izdelke z užitkom pospravili v svoje želodce. (Foto: Jože Hartman) J® h »c ZAČNITE Z BRANJEM Redno tekmujete za bralno značko? Zakaj pa ne? Knjige so res zanimiva reč. Z vsako, ki jo prebereš. %?°VNICA MIKO PREMORE 1000 M: - Poslovno-prodajni ob-% 'i(lletja Nitko (pred 6 leti seje poimenovalo Mirnakoinerc), ki ga kjj'1!' Petek v septembru odprl v obrtni coni v Dolenjem Boštatiju i % “!*#' delavec Mika Ivan Les, je stalo to naglo ravijajoče se pod-1 13S milijonov. Direktor A/i k ci M ort in Salomon je po\ eilal, %'JNPrej program pohištva dopolnili s ponudbo keramike, pretežno nato še z bairami in laki. Svojo dejavnost so registrirali še za idela v gradbeništvu, za polaganje keramike in kamnov in si času ustvarili ugled solidnega poslovnega partnerju. Šala-I N/,S,a čestitala za poslovne uspehe in odprtje blagovnice tudi pod-\'X*<<»ik Združenja podjetnikov Slovenije Emil Vehovar in sevniški l°že Peternel. (Foto: P P.) Dan učiteljev -5. oktober Pripoved pogosto začnemo z besedami: “Moji spomini na šolo so... nekaterih učiteljev se radi spominjamo..., razmišljamo, ali smo se v šoli naučili vsega potrebnega za življenje. Veliko čejev, a odgovor je preprost. Učiti se moramo z veseljem. Znano nam mora biti kaj, kako in čemu se učimo. V teh treh vprašanjih so začrtani cilji naše šole, ki učiteljevo vlogo preveša s poučevanja na spodbujanje kakovostnega učenja. Učitelj ni obrtnik, je organizator, moderator, tisti, ki se stalo uči modelov, strategij, ki premeščajo reke med zamislimi in načeli. Dober učitelj ni tisti, ki mojstrsko podaja snov, temveč tisti, ki učence usposobi za samostojno učenje. Sodoben učitelj ne sili učencev k spominskemu kopičenju znanja, temveč jih pelje skozi aktivno ustvarjanje in preoblikovanje tega, kar učenci že vedo. Novo načelo poučevanja je konstruktivizem, kar pa zahteva, da učitelji velikokrat sedemo v šolske klopi in se učimo - v dobro svojin učencev. V tednu otroka je tudi dan učiteljev. Prav je tako, saj smo povezani v delu, delo pa prinaša spremembe in krepitev učiteljeve poklicne avtonomije in odgovornosti, zakoreninjene v poklicni etiki. JOŽE PEČNIK učitelj, dipl. or. izobraževanja OŠ Šmarjeta znaš nekaj več. Pa še zanimive so. Kot vsako leto se tekmovanje za bralno značko začne (uradno) 17. septembra. Na ta dan se je namreč rodil in umrl največji slovenski mladinski pisatelj France Bevk. Na naši šoli se je Martin H. javil in že pred 17. septembrom prebral vse štiri knjige. Ni kaj, res zvest bralec! Tako, zdaj pa se poglobite v zanimive knjige in veselo v novo šolsko leto! LINA RAVBAR, 7.r. Novinarski krožek, OŠ Artiče NAGRAJENCI NA EKOLOŠKEM IZLETU NOVO MESTO - Slavka Kri-štan, vodja oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca, je v četrtek, 7. septembra, za osnovnošolce iz Novega mesta, Šentjerneja in Škocjana - nagrajence mednarodnega knjižnega kvizk Zemlja je naš dom, organizirala avtobusno ekološko obarvan izlet. Finančno pomoč je prispevala ZPM Mojca iz Novega mesta. Vodič izleta je bil Bine Schmuck, vodja priprave dela pri GG Črmošnjice. Skupaj so obiskali kočevarsko vas Gače, Reso, Žago Rog, Planino, Mirno goro, videli so najdebelejšo jelko v Sloveniji (stara je 257 let, 44 m visoka, 6 m obsega), si ogledali mrhovišče...(Da so se otroci imeli še lepše, je s krofi poskrbela Pekarna Novo mesto, za brezalkoholno pijačo pa Union Diskont, za kar se zahvaljujejo. Jesen DARKO Z RIBO - Ščuka, ki jo v naročju drži Darko Luzar iz Novega mesta, je dolga 105 cm in težka 8 kilogramov. Plavala je v Krki pri gradu na Otočcu, preden jo je na silikonsko vabo-ribico in z 0,40-milimetrsko nylonsko vnico ujel Darko Luzar, dolgoletni član novomeške ribiške družine. Luzar je ribo potegnil na suho v ponedeljek popoldne, potem ko se je z njo dajal četrt ure. Pri tem mu je pomagal ribič, ki ga pozna le na videz. Ščuka bo krasila BIFE KRAMARIČ iz Otočca. (Foto: L. Trgovina za lovce in ribiče Anton Ancelj iz Novega mesta posodobil svojo puškarsko delavnico in trgovino - Ribiški pribor NOVO MESTO - V zadnjih letih je v Sloveniji zraslo nekaj vidnih zasebnih trgovcev z lovskim orožjem in opremo. Med njimi prav gotovo eno najvidnejših mest pripada Antonu Anclju iz Novega mesta, ki je pravkar uspešno sklenil precejšnjo naložbo. Z njo sta Novo mesto in širša Dolenjska pridobila dobro opremljeno puškarsko delavnico in sodobno trgovino na več kot 250 kvadratnih metrih skupnih površin. Ancelj je začel svoj podjetniški prodor že v času pred osamosvojitvijo, ki ga označuje tesno sodelovanje s teritorialno obrambo. Po odhodu JLA iz Slovenije je načrtoval gradnjo večje trgovine in puškarske delavnice na območju obrtniške cone na Cikavi. Njegov projekt je vseboval tudi postavitev sodobnega strelišča, ki bi ga lahko zavsvoje potrebe s pridom uporabljali vsi zainteresirani - od pripadnikov vojske in policije do lovcev in športnih strelcev. Žal je zaradi nesoglasja občinskih mož načrt padel v vodo, kar pa Anclju ni vzelo poguma. Še z večjo zagnanostjo je odprl trgovino z lovskim orožjem in opremo v središču Metlike, s katero je zadel v polno. Njene možnosti pa se utegnejo še povečati s pričakovanim odpiranjem hrvaškega tržišča. Letos je Anton, ki ni le puškar in trgovec, temveč tudi dober strelec ter ljubitelj lovskega in športnega orožja, popolnoma preuredil puškarsko delavnico, trgovino in okolico na Lebanovi 3 v Novem mestu. Kot je obljubil, bodo v njegovi trgovini poslej prišli na svoj račun tudi najzahtevnejši kupci. Novost je program za ribiče. Posebej velja omeniti, da je Anclju, medtem ko je vsa Slovenija jadikovala nad embargom za uvoz orožja, uspel veliki met v grosističnem sodelovanju s češko tovarno orožja Zbrojevka iz Brna^ki doživlja pravcati preporod. Cehi so namreč v zelo kratkem času prišli na tržišče z več kot desetimi novimi modeli lovskih pušk, ki so tako na voljo slovenskim lovcem prav po zaslugi Anclja ter njegove velike podjetniške in ljubiteljske vneme. IVO K ULJ A J Adija pomlad, adijo poletje, nasvidenje morje, pozdravljen pastirjev vzklik iz gora, saj zdaj v kraje prišla je bogata jesen. Si roke pomela in čopič vzela ter na delo odhitela. Barvala je listje, napadla še sadje in skoraj ponorela, ko megla prepozno prišla je. Je komaj peharje s sadjem napolnila, že jo je zima vzela in jo s snegom odela. SIMONA RAZPET OŠ Milana Majcna, Šentjanž NAGRADNA EKSKURZIJA V KRŠKO V soboto, 23. septembra, smo se učenci OŠ Žužemberk udeležili nagradne ekskurzije v Krško. Na izlet smo šli učenci, ki smo v lanskem šolskem letu zmagali kot najboljši razred v disciplini (8.b), in tisti učenci, ki so bili najbolj uspešni pri posameznih interesnih dejavnostih. Naš cilj je bil spoznati Krško skozi njegovo zgodovino. Mesto ob Savi, ki je danes najbolj poznano po jedrski elektrarni, nam je predstavila ga. Zorica Kerin. Obiskali smo tudi kapucinski samostan, kjer nam je pater Metod nazorno predstavil umetnine: freske, slike, kipe, mašne plašče in bogato samostansko knjižnico. KSENIJA MURN, 8.r. OŠ Žužemberk TEDEN DNI V RAKOVEM ŠKOCJANU Naše presenečenje v začetku šolskega leta je bilo veliko, saj smo zvedeli, da gresta oba šesta razreda naše šole v Rakov Škocjan na izvajanje petdnevnega programa iz življenja z naravi. Tam smo živeli v čisti samoti v domu Rak skupaj s tamkajšnjim osebjem in našima razrednikoma. Z zanimanjem smo raziskovali naravne znamenitosti Rakovega Škocjana: Tkalco jamo, Veliki in Mali naravni most, Kotel, Kotliče, izvir reke Rak, reko Rak in požiralnike. S kolesom smo sc odpeljali do Cerkniškega jezera, zanimiva pa je bila tudi vožnja s čolni po reki Rak. Nekaj smo zvedeli o čebelah, drevesih, gobah, rastlinah, obvodnih živalih in nekaterih taborniških veščinah, na primer o vozlih. Bilo nam je zelo všeč, zato bi se radi zahvalili vsem, ki so nam omogočili tak način učenja. Tudi učencem z drugih šol želimo, da bi del šolskih obveznosti lahko opravili v enem od slovenskih centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. UČENCI 6. A IN B OŠ Mokronog TEDEN OTROKA V KRMELJU Kaj bomo delali v tednu otroka v Krmelju? V ponedeljek bomo zaplesali s plesno šolo Bolero, učenci 6. razreda pa se bodo udeležili področnega prvenstva za oddajo Male sive celice. V torek se bomo pogovarjali o AlDS-u, o njem nam bo pripovedoval Tomaž Križnar. V sredo bomo imeli ob 16. uri s starši ustvarjalno delavnico “Mesto cvetja”. Za mlajše učence bomo zaigrali igrico, s katero bomo predstavili Eplino slikanico Mesto cvetja. Otroke in starše bomo z igro opozorili na to, kako sivo, pusto in brezbarvno bi bilo mesto, če bi naenkrat ostalo brez cvetja. Zato bomo po končani predstavi imeli delavnico: v eni bomo izdelovali cvetje, v drugi pa bomo ired šolo zasadili nekaj dreves. V etrtek bomo pripravili ustvarjalno £ delavnico s starši in otroki iz vrtca in male šole. Ogledali si bomo tudi film V zraku, učenci nižje stopnje pa film Will. Ker leden otroka poteka pod geslom “Da bi zmogel reči: Ne, hvala!”, bomo pri vseh razrednih urah spregovorili o vprašanjih, povezanih z drogami, alkoholom, cigaretami, aidsom. Še to - ustvarjalne delavnice z nami pripravlja ga. Gusta Mirt. MILANKA KLENOVŠEK, 5.r. OŠ Krmelj TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 5. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR SNORČKI, amer. risana naniz, 13/13 10.25 UGANKE MED NITKAMI 10.45 ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. izobraž. serija, 20/26 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 15.15 TEDENSKI IZBOR FRANČIŠEK ASIŠKI 1 - DUH ASSISIJA 15.55 PRIMER PARAGON, švedska drama, 1/3 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 SAMO ZA ŠALO, 2. epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 LINGO, TV IGRICA 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRIMER ZA DVA, nem.-avstij.-švic. naniz., 5/10 21.10 TEDNIK 21.55 NIKAR!, oddaja o prometu 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.55 SOVA ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, amer. naniz., 11/22 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 25/25 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -16.10 Tedenski izbor: Umetniki za svet; 16.20 Samo za šalo, 1. epizoda angl.naniz. -16.45 Sova (po-nov.): Noro zaljubljena, amer. naniz, 2/22; 17.15 Severna obzorja, amer. naniz,, 24/25 - 18.00 Regionalni program -18.45 Znanje za znanje - 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 Večer pri., - 21.05 Oči kritike - 22.05 Sodnik Priest, amer. film (ČB) - 23.25 PEP v košarki (m) - 0.45 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 526. dela amer. nadalj.) -11.10 Brlog (ponov. 10. dela Špan. naniz.) -10.40 Ben-ny Hill (ponov. 19. dela angl. hum. naniz.) -12.10 TV prodaja -12.30 Video strani -16.05 Vreme - 16.25 Dance sesion (ponov.) -16.55 Drakula (9. del amer. naniz.) -17.25 Sirene (ponov. 4. dela) -18.15 Risanka -19,00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (527. del amer. nadalj.) - 20.00 Vreme - 20.05 Danes (belg. film) - 22.20 Dežurna lekarna (45. del. Špan. hum. naniz.) - 22.50 Magnetoskop (glas. oddaja) film) - 23.20 Vreme HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Sledge Hammer (hum. serija) -13.05 Svet narave (dok. serija) -13.55 Kup laži (amer. film) -15.35 Izobraževalni program • 16.30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Dok. oddaja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zabavni program 21.20 Ekran brez okvirja - 22.30 Moč denarja - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Sanje brez meja HTV 2 16.25 Video strani -16.40 TV koledar -16.50 S sliko na sliko -16.35 Dediščina (dok. film) -18.30 Serija (5/6) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dediščina (dok. film) - 21.10 Serijski film (6/6) - 22.20 Rešitev 911 (serija) - 23.00 Fluid expo PETEK, 6. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.50 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz, 1/26 10.25 TRGATEV 10.40 ROKA ROCKA 11.40 BOJ ZA OBSTANEK, angl. dok. serija, 1/8 12.35 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA • 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 40. oddaja 17.25 HEATHCLIFF, risana serija, 5/21 18.00 SAMO ZA ŠALO, 3. epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 VETER V MREŽI, slov. film 21.55 TURISTIČNA ODDAJA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 ŽARIŠČE 22.55 SOVA FRASIER, amer. naniz, 5/22 23.20 SABOTAŽA, amer. film (ČB) SLOVENIJA 2 12.30 Video strani -12.40 Tedenski izbor: Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN; 12.50 Učitelj, franc, nadalj, 1/4; 13.35 Omizje; 15.35 Osmi dan; 16.25 Samo za šalo, 2. del angl. naniz. • 16.50 Sova (ponov,): Alfred Hitchcock vam predstavlja (11/22); 17.15 Severna obzorja, amer. naniz, 25/25 - 18.00 Regionalni studio Koper -18.45 Svetovni poslovni utrip, 3. oddaja -19.15 Poglej me! - 20.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, nem. dok. oddaja, 3/4 - 21.05 Zadnja mafijska poroka, amer. nadalj, 1/4 - 22.10 Koncert orkestra SF - 23.10 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 527. dela amer. nadalj.) -11.10 Drakula (ponov. 9. dela amer. naniž.) -11.40 Magnetoskop (ponov.) - 12.30 Video strani - 17.25 TV prodaja -17.40 Vreme -17.45 Brlog (11. del Špan. naniz.) -18.15 Dežurna lekarna (ponov. 45. dela Špan. naniz.) -19.00 Vreme - 19.05 Risanka -19.10 Luč svetlobe (528. del amer. nadalj.) - 20.051) trapasto življenje (5. del amer. naniz.) - 20.55 Dama s kamelijami (amer. film) - 22.35 Vreme - 22.40 Danes (ponov. filma) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Svet narave (dok. oddaja) -13.35 Ropanje (amer. film) - 15.35 Izobraževalni program - 16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Turistični magazin- 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dokumentarna serija - 20.50 Gasbena oddaja - 21.50 Split (dok. oddaja) - 22.35 Poročila - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 “Little Cigars” (amer. film) -0.55 Sanje brez meja HTV 2 16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Jazz -18.30 Serija (6/6) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 “Little Dorrit 1. (brit. film) - 23.10 Čro pop rock SOBOTA, 7. X. SLOVENIJA 1 7.45 -0.50 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.20 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 8.40 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 8.55 V TEŽAVAH 9.05 GOSPOD MIMO IN GOSPODIČNA TA-PA-TA 9.40 FRIDA S SRCEM NA DLANI, 4. del norv. nadalj. 10.05 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.20 VINCENT IN JAZ, kan. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR: VEČER PRI... 14.05 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 14.20 TEDNIK 15.05 VETER V MREŽI, slov. film 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM MAJKEN, Šved. nadalj, 1/3 18.00 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljud-noznan. serija, 2/8 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 UTRIP 20.10 VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA - OTROK NI NIČ NAREDIL, 1/5 21.10 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 1/13 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.25 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 5/26 22.50 ZAPUSTITE MOJEGA MOŽA, PROSIM, avstral. film 0.30 SOVA TIČEK VRAŽ1ČEK, angl. animirana serija, 6/13 SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronews - 9.00 Mojstri, 5. oddaja -10.00 Festival Radovljica -11.00 Tedenski izbor: Primer za dva (ponov.); 12.00 Turistična oddaja; 12.15 Samo za šalo, 3. del. angl. naniz. -12.45 Sova (ponov.): Frasier, amer. naniz, 5/22; 13.10 Videošpon -14.25 Euronevvs -17.00 Športna sobota -18.30 Henček - 30 let, 2. del -19.15 Karaoke - 20.10 Festival narečne popevke, perenos - 21.05 Od tod do raja, amer. film - 22.50 Smeh je zlato zrno sreče, dok. oddaja - 23.45 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Otok zakladov (risani rilm) -10.15 Imamo jih radi (ponov. oddaje o živalih) - 11000.45 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.35 Vfečni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -12.25 Video strani -16.40 Vreme -17.00 Splošna praksa (ponov. 41. dela avstral naniz.) - 17.55 Klic divjine (ponov. 2. dela nem. naniz.) -19.00 Vreme - 19.05 Risana serija -19.30 Kaj ima ljubezen s tem (dok. oddaja) - 20.00 Vreme - 20.05 Splošna praksa (42. del avstral. naniz.) - 21.00 Čolette (amer.-franc.-nem. film) - 22.30 Vreme - 22.35 Dama s kamelijami (ponov. filma) - 0.35 Erotični film HTV 1 8.20 TV spored - 8.35 Poročila - 8.40 Fantomski jezdec (avstral. film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Dokumentarna oddaja -13.15 Glasba -14.15 Animirani film -15.45 Poročila -15.55 Standardni in latinskoameriški plesi -16.35 Po-irot (angl. naniz.) -17.30 Prizma • 18.30 Televizija o televiziji -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ameriški film - 21.55 Glasbena oddaja - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Sanje brez meja HTV 2 16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Brazilska trilogija (dok. oddaja) -18.15 Ekran brez okvirja -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija) - 20.40 Latinica - 22.15 Šport - 22.25 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija) - 0.00 Ameriški film NEDELJA, 8. X. SLOVENIJA 1 7.15-0.20 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 9.25 ČEBELICA MAJA 9.50 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 25/26 10.20 MAJKEN, ponov. Šved. nadalj, 1/3 11.05 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz, 5/26 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljud-noznan. serija, 14/16 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR KARAOKE 14.00 ZA TV KAMERO 14.25 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz, 9/26 15.15 DR. JECKILL IN SESTRA HYDE, angl. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.53 HUGO-TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 VELI KE DAME STRIPTIZA, belg. dok. oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 SOVA: MOŽ Z MASKO, nem. nadalj, 1/4 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 1/10 SLOVENIJA 2 Opomba: Kolumbija: SP v kolesarstvu 13.05 do 13.50; Sabae: SP v gimnastiki 13.50 do 16.05; Barcelona: VN Evrope v motociklizmu 16.05 do 17.05; Goli šport (dok. film) 17.05 do 17.55; Velenje: Rokomet 17.55 do 19.15 7.50 Video strani - 8.00 Naša pesem, 6. oddaja - 8.35 Tedenski izbor: Poglej me!; 9.20 V vrtincu; 11.00 Koncert orkestra SF; 11.10 Zadnja mafijska poroka, amer. nadalj, 1/4; 12.10 Vršele zgodbe iz zakonskega življenja - Otrok ni nič naredil, 1/5 -13.05 Športna nedelja -19.20 Lahkih nog naokrog - 20.10 Biblija - 20.40 Njen alibi, amer. film - 22.10 Poglej in zadeni - 23.10 Športni pregled KANALA 8.10 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show, 4. del -10.30 Imamo jih radi (oddaja o živalih) -11.15 Epikurcjske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 11.30 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 12.20 Video strani -16.00 Vreme -16.05 Muppet show (ponov.)-16.35 Karma (oddaja o duhov.) -17.40 Wynton Marsails (dok. oddaja) -19.00 Vreme-19.05 Risana serija -19.30 Burleska - 20.00 Vreme - 20.05 Klic divjine (3. del nem. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.30 Igra brez konca (1. del angl. filma) - 22.20 Vreme - 22.25 Colette (ponov. filma) PONEDELJEK, 9. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.15 TEDENSKI IZBOR KAPITAN POWER, amer. naniz, 16/22 10.40 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP poslovna oddaja, 3. del 11.10 ZDRAVJE NAŠE NAJ VEČJE BOGASTVO 11.15 OD TOD DO RAJA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 15.50 OBZORJE DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 FRIDA S SRCEM NA DLANI, 5. del norv. nadalj. 18.00 SIMPSONOVI, amer. naniz, 1/48 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 ABC-ITD, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 KAREL VELIKI, franc, nadalj, 1/5 21.00 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA: SEINFELD, amer. naniz, 15/18 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 2/10 SLOVENIJA 2 Opomba: Sabae: SP v gimnastiki 13.25 do 14.55 12.50 Video strani -13.00 Euroncsvs -14.45 Tedenski izbor: Umetniki za svet; 14.55 Zrcalo tedna; 15.20 Nedeljskih 60 - 16.20 Rdeči alarm, franc, nadalj, 1/4 -17.10 Sova: Med vrsticami zakona, angl. naniz, 1/10 -18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste -19.00 Sedma steza - 20.05 Gospodarska oddaja - 20.55 Primer Paragon, Šved. drama, 2/3 - 21.50 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.30 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN) KANALA 7.00 Video strani -10.10 TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 528. dela) -11.15 Brlog (ponov. 11. dela) -11.45 Žametne vrtnice (ponov.) - 12.35 TV prodaja -12.50 Video strani -16.40 Drakula (10. del amer. naniz.) -17.1016 trapasto življenje (ponov. 5. dela) - 18.00 Košarkarsko prvenstvo prve lige -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (529. del amer. nadalj.) - 20.00 Zlata dekleta (6. del. amer. hum. naniz.) - 20.30 \fc-liki posel (amer. film) - 22.05 Rodeo (glas. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 TV prodaja TOREK, 10. X. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR JAJCE, lutkovna igrica 10.45 EN DAN V ŽIVLJENJU HIŠE NASPROT SONCA 11.15 NJEN ALIBI, amer. film 12.45 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov. 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 26/26 17.40 MOJ NAJUSPEŠNEJŠI PRIMER 18.00 SAMO ZA ŠALO, 4. del angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 ABC-ITD, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UČITELJ, franc, nadalj, 2/24 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz, 1/20 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 3/10 SLOVENIJA 2 Opomba: Sabae: SP v gimnastiki 12.35 do 14.05 12.00 Video strani -12.25 Tedenski izbor: Umetniki za svet; 14.05 Malo angleščine, prosim; 14.20 Velike dame striptiza, belg. dok. oddaja; 15.10 Studio City; 16.20 Simpsonovi, amer. naniz, 1/ 48 -16.45 Šova (ponov.): Seinfeld, amer. naniz, 15/18; 17.10 Med vrsticami zakona, angl. naniz, 2/10 -18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Po sledeh napredka - 20.55 Roka rocka - 21.55 Sončna pesem, 2. oddaja - 22.25 Svet poroča - 22.55 Druga Evropa, angl. dok. nadalj, 2/6 - 23.50 Umetniki za svet KANALA 7.00 Video strani -10.10 TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 529. dela amer. nadalj.) -11.15 Drakula (ponov. 10. dela amer. naniz.) -11.45 Državnik novega kova (ponov. 3. dela angl. naniz.) -12.15 TV prodaja -12.35 Video strani - 16.55 Brlog (12. del Špan. naniz.) -17.25 Rodeo (ponov. glas.oddaje) -18.20 Risana serija -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (530. del amer. nadalj.) - 20.00 Hermanova glava (6. del. amer. naniz.) - 20.30 Zgodovina amer. podjetništva (dok. serija) - 21.00 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 21.30 Državnik novega kova (4. del angl. naniz.) - 22.00 Živeti danes (dok. oddaja) - 22.30 Benny Hill (20. del angl. hum. naniz.) - 23.00 Novice - 23.05 TV prodaja SREDA, 11. X. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR COBI IN PRIJATELJI, Špan. risana serija, 5/13 10.40 ARHITEKTURA NA PRELOMU TISOČLETJA, nem. dok. serija, 3/4 11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 1/13 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.00 POROČILA 16.20 BIBLIJA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 SAMO ZA ŠALO, 5. del angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 LINGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: SPOL ZVEZD, kan. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 ŽARIŠČE 22.55 SOVA NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz, 3/22 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 4/10 SLOVENIJA 2 Opomba: Celje: KF v košarki 19.25 do 21.00; Ljubljana: KZ v nogometu 21.00 do 22.40 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.15 Umetniki za svet - 14.25 Zgodbe iz školjke - 14.55 Tedenski izbor: Karel Veliki, fran. serija, 1/5; 15.45 Samo za šalo, 4. del angl. naniz. -16.10 Sova (ponov.): Ko se srca vnamejo, amer. naniz, 1/20; 16.35 Med vrsticami zakona, amer, naniz, 3/10 -17.25 RPL - Studio Lusvigana - 18.10 Odkrivanje zemlje, amer. izobr. serija, 21/ 26 -18.40 V vrtincu -19.25 Športna sreda - 22.40 Omizje - 0.40 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN) Z? || DOU NJSKL (J BELF KR/KJINC j j ■ ■ .v |Jo3.0 MH/ JI ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes- 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Do-godki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi-17.30 Voluhar ekspres-18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time) PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 - 17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje ^VEDEŽEVANJE -Astrologija KANALA 7.00 Video strani -10.10 TV prodaja -10-25 Lw svetlobe (ponov. 530. dela) -11.15 P° ' 12. dela Špan. naniz.) -11.45 BennyHilU(po ■ 20. dela angl. hum. naniz.) -12.20 TV prodaja 12.35 Video strani -16.00 Novice -17-301 prodaja-17.45 Drakula (1L del amer namz-J 18.15 Zgodovina amer. podjetništva (ponov. 19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (53 ® 20.00 Sirene (5. del amer. naniz.) - 20.50MF - 21.55 Dance session (oddaja o P'e.su ' Benny Hill (21. del angl. hum. naniz.)■ Novice- 23.05 Epikurcjske zgodbe (ponov. oo daje o slov. gostilnah)- 23.20 TV prodaja ČETRTEK, 5.10. ....... 5.30 Domača glasba -6.45 KrnejmdUjoO veti-9.00Poročila in 1 LOOPoroč Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali ofl, 15.00 Poročila- 17.00 Ojnike -18.00 Poročila - 18.30 ° 23.00 daja - 20.00 Rockovski sprehod Ploščati vrhovi PETEK, 6.10. Ftitn, b.iu, .jnas. 5.30 Domača glasba - 6.45 *~rlenA obves-veti-9.00 in 11.00Poročila-1«* ,5.00 tila, osmrtnice - 12.30 Mali og ■_ 3700 Poročila - 15.30 Grmski otripi Srakin TV izbor -18_.MPoročilain eg^. araKin I v iznor- in.uu 1 sodelavcev radia - 20.00 Večer z e *{ni eni - 22.00 Kviz z evergreeni - zsv” skok SOBOTA, 7.10. tj- 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski n ^ 8.00 Dan občine Trebnje C,ti£ck' o m ti.___ o 15 Praktični Poročila - 16.00 Gost: vokalni)g $ čna - 17.00 Sraka ima dolgi rep sU. Poročila -16.00 Gost: vokalni _ jg.OO pervese-lica -1.00 Polke, valčki m P vke NEDELJA, 8.10. ,,9.30 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poroj^-U.OO Kmetijska oddaja -10.00 Mah 0® jjaja' Poročila -11.05 Vinogradniška 1,5. 12.00 Čestitke, mali oglasi in dom1 ^ ba -15.00 Poročila -16.00Nagrad"^ 18.00 Poročila - 20.00 Cinca M _ Poroč 12.00 DOLENJSKI LIST VETER V MREŽI ZA OBLETNICO NOVOMEŠKE POMLA^ Jutri, 6. oktob‘na’ ,be°evi-20.05 na 1. program« » du zije Slovenija na SP flrViii slovenski celovečerni Je film Veter v mrefL** {ki leta 1989 posnel režiser Filip Robar-Dor -vf. novomeške pomla ’ )ctp turnih dogodkov, k u0t 1920 zapisali Novo rneske kraj dogajanja sl re. avantgarde. voVOnie-pletajo dogodki ob ^ ^ ški pomladi s temat „9 mana Novo mesto Jarca. -S1.0- 107.3 107J OONjftČ^.. tel. 152-11-26 f«*- 15 DESET Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studiu skega lista dodelil nagrado Jožetu Plantanu iz Koroške vasi. P"‘ F čestitamo! rejeta Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17.11 teden takšna: 1 (2) Nagelj polka - ANS. NAGELJ 2 (4) " - ' ------------------------- 2 (4) Pojte zvonovi - BRATJE POLJANŠEK 3 (2) Zakonska barka - ANS. STOPAR 4 (3) Franc Poslane - ANS. PETRA FINKA 5 (5) Kupil sem konjiča - ANS. RUBIN 6 (7) Ajdov cvet - ANS. TONIJA VERDERBERJA 7 (9) Henčkovih 30 - ANSAMBEL HENČEK 8.(6) Tt tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 9 (8) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI 10(-) Vinska trta-TERCET ANS. SLOVENIJA Predlog za prihodnji teden: Če ženska nosi hlače - A KLINCA KUPON ŠT. 40 Glasujem za:_ Moj naslov: _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68009 ^uZina Paič in predstavniki Forda med kulturnim programom ™°' Majda Luzar) Ford tudi v Novem mestu F Novem mestu odprli prvo pooblaščeno prodajalno ^servis za Fordova vozila v dolenjski prestolnici JJ0 p— V41IUUIIU lil LCIIliai- tpn ,°P0 Larsen Bloom in ltir.Crn ni d'rektor Summit mo-£* pavel Noč. Kot je dejal g. v tteralnim uvoznikom Sum NOVO MESTO - Slovesno- učinkovite prodajne in servisne z bogatim kulturnim pro- storitve. Novomeški prodajni 6 amoin ob otvoritvi prodajno- servisni salon je samo se korak pisnega centra Ford Paič so v seriji rastoče slovenske uvoz-jj'sostvovali najuglednejši pre- niške strategije in izvrstni pro-di aJ[n>ki Fordovega koncerna, dajni rezultati Slavka Paiča in ektor za vzhodno in central- njegove družine potrditev, da smo v Fordu na pravi poti. Ge-Summit motor- neralni direktor sa Pavel Noč je poudaril, da se zavedajo prisotnosti največjega avtomobilskega mogotca Revoza v Novem mestu in da se morajo prav zaradi tega pri Fordu še posebej truditi s celovito in kvaliteno ponudbo. O Paičevih začetkih in razvoju je spregovorila ena prvih njegovih strank - Marjan Hlad- pTn m°torsom zgradil v tem nik, ki je dejal, da so dobri ProH-ru obširnejšo servisno poslovni uspehi družinskega i! last *no mrežo> zagotovil nižjo podjetja Paič rezultat vztrajno-rUl° ceno in kvalitetne ter sti, sposobnosti in kvalitete. Brini S^CATOR — Kmetijska zadruga KRKA, Cmesto Janova ulica 10 ovo mesto Po sklepu upravnega odbora razpisuje prosto delovno mesto t)osnk0r- komercialnega sektorja — delavec bnimi pooblastili in odgovornostmi h '*Poin; sP|ošnih pogojev po zakonu morajo kandidati ^ da ®Vat! Še naslednje pogoje: koJmai° najmanJ VI. stopnjo šolske izobrazbe d mercialne, ekonomske ali kmetijske smeri, 'fbajo 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja p°slov komerciale. t)^l St"? razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim .časom. 'Šobra,?*'. naj Pisne prijave z dokazili o končani šolski 9ornifZD| 'n opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na 5i*b r'KSlOVVl5dneh P° Objavi. llr°ku bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem IL *a vložitev prijav. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto Kako zdravo vodo pijemo? V Termotehniki dnevi zdrave pitne vode NOVO MESTO - Ni naključje, da so se v Termotehniki odločili za sodelovanje z ljubljanskim podjetjem Chemo, izdelovalcem različnih vrst vodnih filtrov, ki z vode odstranijo vse zdravju škodljive snovi, kajti nekoč največji industrijski mlin na Dolenjskem, v katerem posluje podjetje Termotehnika, stoji dobesedno na vodi. In ker v tem podjetju poleg prodaje skrbijo za redne izobraževalne programe in ozaveščanje prebivalstva po zdravem načinu življenja, so se takoj, ko so ugotovili stopnjo onesnaženost pitne vode, povezali z dobavitelji prečiščevalnih vodnih filtrov in od zamisli do projekta je pretekel le slab mesec. Direktor Jože Papež je povedal, daje voda iz našega okolja že dodobra načeta in distribucijski sistemi dotrajani, zato je skrajni čas, da sami poskrbimo za svoje zdravje. Pitju je namenjeno zanemarljivo malo vode in z minimalnimi stroški si lahko zdaj privoščimo čisto vodo, le priti nam mora v zavest, kako pomembna je zdrava voda za naš organizem. Če bi vedeli, koliko strupov se dan za dnem nalaga v našem telesu, ki počasi toda vztrajno načenjajo naše zdravje, ne bi niti hip oklevali z vgradnjo vodnih filtrov. Neočiščena in trda voda je vzrok tudi pogostim okvaram gospodinjskih strojev, kar bi z nezahtevno vgradnjo filtrov lahko preprečili. Poseben poudarek je na dnevih zdrave vode namenjem prav izobraževanju upravljalcev in vzdrževalcev parnih in toplovodnih ogrevanj, kjer lahko s pravilnim ravnanjem podaljšamo življenjsko dobo naprav. Termotehnika je eno redkih podjetij, ki z vsakoletnimi prispevki pomaga pri očiščevanju reke Krke ter v svojo ponudbo poleg prodaje enakovredno uvršča tudi svetovanja in izobraževalne programe ter tako dokazuje, da je res več kot trgovina. MAJDA LUZAR KAKOVOST 2000 d.o.o. Prvo specializirano podjetje na Dolenjskem in v Beli krajini za: - izgradnjo sistemov kakovosti po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 /9001, 9002 ali 9003/ - presojo /auditiranje/ sistemov kakovosti - izobraževanje iz področja upravljanja kakovosti POKLIČITE NAS, POMAGALI VAM BOMO! 68000 NOVO MESTO Tavčarjeva 2 tel./fax.: 068/341-111 ranfr^l TANIN iz Sevnice ponovno odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA. Les vam tudi posekajo. Informacije po telefonu 0608/41-349. OKULISTIČNI PREGLEDI v OPTIKI M v Metliki • pregledi oči in določitev dioptrije našega zdravnika okulista • domači in uvoženi okvirji • vse vrste domačih in tujih specialnih stekel Optika M Naselje B. Kidriča, Metlika tel. (068) 58-345 Nova HYUnnni LANTRA „ NAM j as na kratko s pošto 0 ** 068/323-610 ali 0609/623-116 - MI VAM poceni objavo v DOLENJSKEM LISTU ^$T0 - EBERSPACHER Grelniki kamionskih kabin. Prodaja, montaža, servis: 0MNIATRADE, s.p., Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 23 n 061/159-76-08 ay3š računalnik %l turistična agencija Za računalnike, za vse, kar potrebujete za računalnike in za popravila računalnikov je pravi naslov: Račka, d.o.o., Novo mesto, Rozmanova 34 ir 068/321-355 Letovanja in izlete na vseh koncih sveta za vas pripravlja turistična agencija Mana, Novo mesto, Kandijska 30. n 068/321-115 Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija: čeki tekočega računa! a 068/26-749 _____________________________________________ oglasa - USPEH! Oglaševanje v Dolenjskem listu je zadetek v polno! Najkrajša in najcenejša pot do oglasa in uspeha je oglasna rubrika Vi nam - mi vam. 1 cm oglasa v treh stolpcih stane samo 4.500 tolarjev. Naročila sprejemamo po pošti, ir 068/323-610 in mobitelu 0609/623-116. ^ - posodimo vam ga! DOLENJSKI LIST Predstavitev nove LANTRE bo v ponedeljek, 9. oktobra, v Kandijski 14a Novo mesto in v torek, 15. oktobra,CKZ 51 v Krškem Zastopstvo in prodaja EMNENT ■ Novo mesto, tel.: 068/323-902, 28-950 ■ Krško, tel.: 0608/22^950, Črnomelj, tel.: 068/51-379, 51-378 Vse interesente za pridobitev ugodnih kreditov obveščamo, da je Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavil razpis za pridobitev dolgoročnih stanovanjskih posojil za nakup starih stanovanj in rekonstrukcij. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v Ljubljani na Poljanski cesti 31 ali na telefonskih številkah (061) 17-10-500, 17-10-516, 17-10-517, 17-10-518, 17-10-519, 17-10-553 in 17-10-554. MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: (061) 159-30-30 Mobitel: (0609) 615-648 ^ Delovni čas: 9.00 - 17.00 FIAT OPEL SEAT AUDI UNO 3V FIRE, temna stekla, kat. 93 11.690 UNO 3V FIRE, temna stekla, kat. 94 12.690 UN01.0 3V START, temna stekla, kat. 94 12.990 TIP01.4 5V, alarm, meglenke, radio, t. stekla, katalizator 93 15.990 TIP01.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1/3 93 18.490 TIP01.6 5 V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, cz, e|. stekla, t. stekla 94 21.490 TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, cz, alarm, meglenke, el. stek/a, t. slekla 92 17.490 TIP01.9 TD GT 5V, klima, servo, cz, alarm, meglenke, el. stekla 93 18.990 TEMPRA 1.4 L, centralno z., metaRc, alarm, el. stekla 93 16.990 TEMPRA 1.4 SX, klima, servo, alarm, meglenke, cz el. ogled., el. steki. 92 17.490 TEMPRA 1.9 DIESEL SX, el. stekla, alarm, servo, meglenke, el. ogled. 92 17.490 TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio, el. ogled. 92 17.990 TEMPRA 1.9 TD SX, klima, servo, alarm, meglenke, el. ogled. 93 19.990 FIAT G0UPE 2.016V TURBO plus kompletna max. oprema 94 40.990 FI0RIN0 PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev 92 44.990 LANCIA DEDRA1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz 92 20.490 LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zak., servo, ABS, klima, meglenke 93 22.490 LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo volan, el. stek. 92 21.490 OPEL C0RSA 1.2 SWING, 2 x air bag., c.z., el. stekla, 6 zvoč. ojač. 95 17.990 OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, c.z., meglenke, daljinsko, el. stekla 93 18.990 OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, c.z. air bag, model 95, koda 94 21.990 OPEL OMEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik, cz, t. stekla, el. ogled.-gretje, klop 1/3, reg. do 29.9.95 90 18.490 SEAT TOLED01.8 GI.X, servo, c.z. 4x el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, meglenke 94 23.990 AUD1100 2.3 E, AUT0MATIK, el. šibedah, ABS, servo, el. ogled. 92 26.990 RENAULT 18, registriran do 8/96 86 5.500 MERCEDES 300 D, t.s, c.z., servo, radio, ABS, Violet m., reg. do 8/96 91 45.000 GOLF 1.9 TD, 5V, klima, metalik, alarm, el. ogled.; t. stekla 92 23.990 VOZILA NA ZALOGI - PLAČAJ - ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB, CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČJIVE V SIT PO TEČAJU LB d.d. Tradicionalna oblika. m 1 w.r ■ 'V Wrangler: za moderne kavboje Babič Evald,Tovarniška 7, Krško, tel. (0608)21 307 TERMOTEHNIKA, p.o. Novo mesto, Mlinarska pot 17 tel.: (068) 322-550, faks: (068) 322-050 SODELOVANJU S VAS VABI NA Chemo, d.d. Ljubljana, Maistrova 10 DNEVE ZDRAVE PITNE VODE OD SREDE, 4. OKTOBRA, DO PETKA, 6. OKTOBRA 1995 V PRODAJALNI TERMOTEHNIKE, MLINARSKA POT 17 V NOVEM MESTU, OD 9. DO 18. URE Obiščite nas na dnevih zdrave pitne vode od 4. do 6. oktobra v Termotehniki v Novem mestu. Pokazali vam bomo, kakšno vodo pijete in tudi kakšno lahko pijete, vi in vaši otroci. Za vse proizvode iz družine “KRISTAL’ v dneh zdrave pitne vode 10-odstotni popust, od 4. do 30. oktobra pa 5-odstotni popust. /I Po. * i ■»5S- NEPREMIČNINE PONUDBA TEDNA H 101 — MIRNA, prodamo enonadstropno hišo, parcela 3200 m2 H 103— ČRNCpri Čateških toplicah, enonadstropna hiša H 104— REBER pri Žužemberku, kmečka hiša z gospodarskim poslopjem, pare. 1400 m2 H 105 — NOVO MESTO, Smrečnikova ulica, stanovanjska hiša, parcela 11 arov H 106— SODJI VRH, Bela krajina, starejšo hišico primerno za vikend prodamo Stan 101 — TREBNJE, 1 SS 36 m2, center K 101 — Kmetija pri Trebnjem, 20 ha površin, opremljena, možnost kmečkega in lovskega turizma, prodamo K 102 — Radohova vas — Veliki Gaber, kmetijo 21 ha zemlje + 10 ha gozda — Starejša zidanica v okolici Trebnjega, 60 arov, 500 trt burgundca in silvanca, prodamo — zelo ugodno Z 101 ParcK — Kmetijsko parcelo, njiva, 31 arov, Herinja vas ParcG — Gozd, 1.60 ha, Mokronog P 101 — Hiša-gostilna ob magistralni cesti v Beli krajini — prodamo P 102 — Poslovni prostori, Krško — najem P 103 — Prostori,primerni za različne dejavnosti — Uršna sela P 104 — Stanovanjsko-poslovni objekt v samem centru Smarjete,135 m2 — stanovanjske površine, 260 m2 — poslovnih površin (možnost gostinsko turistične dejavnosti) — zelo ugodno Delovni čas od 8. do 18. ure ob delavnikih in od 8. do 13 ure ob sobotah Glavni trg 22, Novo mesto, tel.: 068 321 640, telefaks: 068 21 852 kxun :iu» lf7nr»m 7000 AF, ^n/r.o\k\’t \.t C N* '■''kij N* *»3n OTROŠKO SOBO prodaj ji NOV poliesterski bazenj:ŠlT. jK’ DOLGODLAKEJAZ^i^fhsvS 4 mesece, z rodovnikom, dam. ® 45-538. ■ r0 s f°|C t KOTNO sedežno garni'u ^ dobro ohranjeno, ugodno p t f m3, prodam. « 42-372, P« ' * j, VARAŽDINSKO m b°'a , krompir in korenje prodan1 S? šivalni stroj prodam. » ue|a, st DVA TELIČKA, irn0 JS3-3>1 iltt dni in 6 tednov, prodam- ^ DVA BIKCA, Stara 8 ‘^»r, ^ VILIČAR STEIBOCH, pr0(Jar»g,jJ letnik, v dobrem stanj . 4 (0608)21-168 ali 2\-V>7- f,0^) 2500 KG krompirja dez (068)49-457. starega BIKCA, črno - belega. 4 'T8S£££m***’ $ "71,o % Sv v i/N' >v k v< h t 30 DOLENJSKI LIST I ituro 8716 asu* p 871* 87? S 872» ,W rij* fj. lti»' 872' pj S d# 8726 iod" t 872* 1,^ dolenjska banka UGODNE OBRESTNE MERE ZA DEVIZNO VARČEVANJE Dolenjska banka d.d. Seidlova cesta 3, 68000 Novo mesto, poštni predal 206 Telefon: 068 324 213, 322 213, teleks: 35736 dbnmsi, telefaks: 068 321 113, S.VV.I.F.T.: DBNMS12X Valuta Varčevalna knjižica Depoziti s fiksno 1 mesec obrestno mero, vezani nad 3 mesece 6 mesecev ATS 3,50% 3,70 - 3,75% 3,90 - 3,95% 3,95 - 4,00% ITL 5,00% 8,40 - 9,00% 8,50-9,10% 8,60-9,15% dem 3,50% 3,95 - 4,00% 3,96 - 4,00% 3,97 - 4,00% chf 2,50% 2,63 - 2,75% 2,52-2,55% 2,53 - 2,56% USD 3,00% 5,60 - 5,63% 5,61 - 5,64% 5,62 - 5,65% ^ol9oročni depoziti Valuta Depoziti z variabilno obrestno mero nad 12 mesecev ATS 5,95- 6,21% ITL 9,07- 9,49% dem 6,00- 6,43% chf 4,50- 4,81% USD 5,63- 6,18% Minimalni 0brestna znesek depozita znaša 1.000 DEM oz. ustrezno protivrednost v drugi valuti. mera za devizne depozite je odvisna od višine privarčevanih sredstev. <^AŠ,Ča za /ako| tcžka 110 do PUjPrordarn ® 7156 8X10 ’0r 7a McSke 20 do 50 kg, tervcntila- razno r H V, HrastjcVanjC SCna produm' CoA11RSK° elektronsko, 120 - Stanc 8811 -*0nilf izu-basno W° 7 °jačevalccm, zelo ohranjc- m Prodam. ® (068)51-606. P0jsk.- . 8819 SVe^e očifxtC7^c ^0 do 100 kg, žive ali SkotS' Prodam. © 81-179. 8820 todam OVČARJE brez rodovnika m 14, 8821 'iitjio 1 ,Jt “metne črnine, večjo ali Nam c°‘Sirto, kakovostno, ugodno ’ !>,ntič, Volovnik 5, Leskovce. . BRf.n 8822 N *. KRAVO in brejo telico pro- °16- Zvečcr^U^rOVa ^rVa Prodam- 8826 © 26-8829 fHm Zv°JE Umetne črnine, 2000 "kg, l"k|j'obKrk BaZnik-Gor- l>lročica 21 ■ IJl. D°JKE ugodno prodam. ra (068)75- k’No|T°V SOD 120 '■ raztegljivo mi’-*^0«Uoter ^avč >n dva fotelja prodam. 8841 službo išče (,>i '■prtij’j',<)KOI.I DELO na domu ta-1 ai' */A?n1, Orem tudi pospravljat ali , DELol608)32-H6,po 15. uri. 8623 DOMU sprejmem ali odku-z garantiranim delom, ra 87- 7)9 Slr»jc , d T|(G0vir 8679 ►Nad išče zaposlitev, lahko tudi Nje, e. mu(sestavljanje, pakiranje, lep-V anJc) ® 89-532. 8776 ^tanovanja VHI,°vani *^‘TI 0<*dam večje obnovljeno Hv v „ 7 garažo in velikim dvoriščem. 8620 ^ ,7 m2* na Ul. Slavka Gruma, (068)73-459 ali (068)23-687. V**em 8630 takoj prodamo dvoinpol- Sta piuuuiiMJ uvuiujjui- [#,°j vs»r°Vanic. CK, telefon, balkon, H^vo. Cena 65.000 tV&£a.i^7a966 ^*^r°dv na ^ardaku prodam 5 DEM. © 8641 službo dobi d ^dstr ?s°bno stanovanje, 61.5 m2, v >v0, 0pju’ deljivo jeseni 1‘ Urj °ru, vseljivo jeseni 1996 oz. po ® (068)53-223, Šuštar, po 16. t,S°Bo. 8647 %dda ^ SouP°rabo kuhinje in kopal-m samskemu dekletu, ra 23-597. , Vi 8662 > BNjeM na Cankarjevi ul. pro-'^6, nP°lsobno stanovanje. © (068) V ^MESTU prodamo g, .C,(^°9)633-553. tta^Ev.AJOČIM do starejših od-**• §ifr ®v^njc za pomoč v gospodinj- 8682 ;arso- 8688 't*N0snnMlHEL" 8755 "'Blest BN0 STANOVANJE v No-11 tM09r^dam- * 24-275. 8778 \0 2SBNO STANOVANJE, opre-adam, Šifra: ..NOVO MESTO". s, TltIkrs„ 8781 oSjen ° STANOVANJE s CK. 'I34 °* v Novem mestu, oddam. © t, ,bVoe,,„ . 8803 K na PJJBNO STANOVANJE. 58.5 kij Bircčnikovi prodam, ra (0609) 8815 J^itne ponudbe ^A AJiENCIJA Venera vam bo JV p Omagala izbrati dekle iz svoje J1^'£ nudbe fotografij in videokaset iz Aa^l e sl? naveličani čakanja in plače-* Jlarin v ženitnih agencijah, pokli- ^ ••• * ženitnih agencijah, pokli- ^ (063)26-531, od 9. do IT. ure. 8794 ‘O, star 76 let. iščem sebi pri-staro 60 do 65 let. za skup-možna poroka. Šifra: VjE JE LEPŠE«. 8832 NUDIM DOBRO PLAČANO DELO, pogoj osebni avto. Informacije na © 068/28-731, od 20. do 22. ure. ZA PRIDNE dober zaslužek! Če ste dinamični, imate proste popoldneve in vozite, nas pokličite na © (066)272-111, (066)74-163 ali (066)282-687! 8478 FRIZERSKI SALON Sašo zaposli izkušeno frizerko. © (068)85-843. 8613 SLIKOPLESKARJA oz. monterja su-homontažnih sistemov zaposlimo. © 321-028, od 7. do 15. ure. 8650 NATAKARICO za delo v gostilni zaposlimo. Sobote in nedelje proste. © (068) 322- 642, popoldan. 8667 NATAKARICO takoj redno ali honorarno zaposlimo © (068)44-824. 8675 V BISTROJU v Dolenjskih Toplicah zaposlimo mlajšo natakarico. Nudimo bivanje. © 26-246. 8691 OKREPČEVALNICA V gozdu, Prečna, zaposli kuharico ali natakarico. © 323- 295.n 8713 PICERIJA v centru Novega mesta zaposli čistilko in natakarico s prakso. © (0609)622-268. 8714 STROKOVNE SVETOV ALCE za prodajo na območju Dolenjske in Zasavja iščemo. Nudimo vam brezplačno izobraževanje, fiksni OD in dodatno nagrajevanje po rezultatih vašega dela © (0608)31-247. 8723 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Informacije osebno v poceriji Šempeter. 8729 HONORARNO ZAPOSLIMO gospodinjo za 8 ur dnevno iz okolice Dolenjskih Toplic, ženkso oz. mlajšo upokojenko. © 65-047, zvečer. 8772 DEKLE za delo \ bifeju zaposlimo. © 24-275. 8777 PRIPRAVNICO (KA) gostinske stroke zaposlimo. © (0609)622-668. 8786 NAGROBNE SVEČE dajemo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Pri-, merno tudi za začetnike. © (068)323-390. 8787 TRGOVINA TEJKA, Trebnje, zaposli trgovko. Poskusna doba 3 mesece. © (068)45-711. 8789 V LESNI STROKI zaposlim delavca. © 78-066. 8793 REDNO ali honorarno zaposlim natakarico z gostinsko izobrazbo v prijetnem bistroju v bližini Šmarjeških Toplic. © (0609)614-714 ali 27-393. 8839 OBČINA SEVNICA Glavni trg 19 a 68290 Sevnica razpisuje prosto delovno mesto vodja oddelka za okolje in prostor Pogoji: visoka izobrazba tehniške smeri 8 let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o delavcih v državnih organih (Ur. list RS št. 15/90, 5/91,18/ 91,2/91 -1, 4/93). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanih pogojih in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 68290 Sevnica. STEKLARSTVO SELIŠKAR Zastek-ljujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. ©(061)272-381. 8082 POZOR! Čc sc ukvarjate z direktno prodajo, zastopništvom, akviziterstvom, mrežnim marketingom, ne hodite, ampak tecite k telefonu! Kompletna navodila za uspeh v vašem poslu v treh knjigah mag. Aleša Lisca. Prcdnaročniška cena 6.990# SIT. Za naročila ali brezplačen prospekt pokličite na © (061)40-698, 37-55 37. 8369 KOPALNE KADI in tuš kadi kvalitetno in poceni obnavljamo. Garancija 5 let! © (061)853-331, int. 90. 8634 VARSTVO OTROK na svojem domu v bližini Kostanjevice nudim. © (0608)87-842. 8655 MLADI MUCKI iščeta nov dom pri prijateljih živali. © (068)65-379. 8660 DIPLOMIRANI PRAVNIK s pravosodnim izpitom nudi pravno pomoč in vas lahko zastopa v vseh pravnih postopkih. ©(061)123-53-83. 8669 V METLIKI prodamo opremljen gostinski lokal. © (068)322-282. 8686 IZDELUJEMO in montiramo vse vrste snegolovov. © 43-509. 8693 ŽAGAM DRVA s tračno žago v Trebnjem in okolici. © 44-963. 8758 V CENTRU Črnomlja, nad poslovalni- co Ljudske banke, oddamo v najem 100 m2 reprezentančnih poslovnih prostorov, lahko tudi posamezno 3 x po cca 30 m2 © 51-488. 8760 OPRAVLJAM vsa elcktroinštalacijska dela s svojim ali vašim materialom kvalitetno in po ugodnih cenah. Izdelujem tudi električne omarice. © (061)751-432. 8791 KNJIGOVODSKE storitve nudimo podjetjem in samostojnim podjetnikom strokovno in po konkurenčnih cenah. Si-vers, d.o.o.. © (068)21-465, od 7. do 15. ure. 8816 KAKRŠENKOLI OBJEKT na območju Trebnjega ali Novega mesta kupim ali najamem ra (068)78-030 ali (0609)636-920. 8837 \ LADA AVTO Pooblaščeni prodajalec vozil CMNENT Novo mesto Krško, tel. 0608/22-950, Črnomelj, tel. 068/51-379,51-378 - KARAVAN že od 952.000,00 SIT - SAMARA že od 999.000,00 SIT ■NIVA že od 1.338.000,00 SIT - ugoden kredit na 4 leta - možnost menjave staro za novo - darilo za vsakega kupca AritBi to. ATIK d.o.o. PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax 068/324-424 Opel Corsa Seing, .1 vrata 19.300 DEM Opel Corsa Svving, 3 vrat 19.300 DEM Corsa 1,4 šport, 16 V 22.500 DEM Vpisujemo vrstni red za dobavo nove VECTRE MY 96 Na zalogi: SEAT IBIZA 1,4; 3 vrata, cena do registracije samo 21.400 DEM oprema: airbag, servo volan, centr. zaklepanje, el. šipe, dvig volana, obratomer, ura, temna stekla, avtoradio, deljiva zadnja klop, barvni odbijači. ROVER 414, 5 vrat, novi model MY 96 27.990 DEM Možnost nakupa na kredit ali leasing! ZDAJ JE CAS ZA ZAŠČITO VOZILA Antikorozijska zaščita VALVOLIN TECTIL za podvozja in votle dele vašega vozila. Avto ličarstvo Pavlič Globoko pri Brežicah Tel.: (0608) 56-367 (0609) 616-874 AVTOPRODAJA Al/TO, ' **KRŠK0 TEL. 060B 22-612 _ _ KRŠKO VSAKO NEDELJO od 8 do 13 h pri KOVINARSKI TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE vsako nedeljo ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI (ED PRIJATEL • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI BARLOC BARLOG TREBNJE vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obloge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA: • avtomobilski pribor BOSCH • orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 tel. (068) 45-700, fax 45-701 DO LADE BREZ DENARJA i i ., .. r' •• < .'Za upokojence popust ,48.000 SIT 1 LADA že za 999.000,00 'SIT kredit R+10 ali leasing na ,5 let! ■Nudimo kredite tudi za 'rabljena vozila. [Inf. 068/24-612 _ Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki TR. Tel.: (068)26-749. M&T UVOZ — IZVOZ TRGOVINA PRODAJA RABLJENIH VOZIL OPEL ASTRA, karavan 1.4i, I. 94/95, model GL, opremai? airbag, deljiva klop radio, toni-rana stekla servo volan 23.000 DEM OPEL KADET, karavan 1.7D, 42 KM, letnik 91, metalik barva, umetno usnje, vlečna kljuka. 14.500 DEM VW PASAT VARIANT, 1.8 CL, letnik 91, servo volan, tonirano stekla, ele. šibedah. 19.000 DEM VW POLO KARAVAN, letnik 89, tonirana stekla, radio. 8.500 DEM BMW 520, 24 V, letnik 91, ele. stekla tonirana, ele. ogledalo, radio. 25.00f DEM Delovni čas od 8. — 17. ure Možnost plačila s kreditom ali kreditno kartico LB. Cene so v DEM do registracije vplačljive v SIT po tečaju LB d.d. unicard.no. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets renta rar rentacar' Rozmanova 19, H 068127-174 LERAN, d.o.o. promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: • hiše: v Šentvidu pri Stični, Vel. Poljane pri Šmarjeti, Osojnik pri Semiču, Šentjažu, Občicah, Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Trebnjem, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Dol. Toplicah, Straži, Soteski, Škocjanu, Žužember- vju kronogu, Črmošnjicah pri Stopičah, Hcrinji vasi, Logu, Brestanici, Luciji pri Portorožu, Pišecah, Zdolah pri Krškem, Rebri pri Žužemberku ter v več drugih krajih po vsej Dolenjski; • stanovanja: v Novem mestu, Šentjerneju, Žužemberku; • poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu in okolici, Črnomlju, Krškem, Trebnjem, Straži, Mokronogu, Metliki in Dol. Toplicah. • vikende in zidanice: v Straži, Škocjanu, Raki, okolici Novega mesta, Beli krajini, na Čate^p pri Zaplazu, okolici Krškega, Srednje Grčevje in drugod; • parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Bučki, Šentrupertu, Trški gori, Zagradski gori, Trebnjem, Novem mestu, Semiču, Dolenji vasi pri Raki, Mihovo pri Šentjerneju, Stranski vasi pri Novem mestu, Stari vasi pri Brežicah in drugod; • kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski; • v najem oddamo: stanovanja, in poslovne prostore. Tel./fax: »68/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 mm * SERVIS DEŽMAN, s.p. Smarjšeka c. 66 Novo mesto tel.: (068) 26-521 • popravilo manjših kmetijskih strojev • žage: Stihi, Tomos, Jonsared, Solo, Dolmar • škropilnice, kosilnice, kultivatorji r novost: popravilo motorjev Tomos Se priporočamo! 1 LADA NA ZALOGI: • vsi modeli - SAMARA, CARAVAN, NIVA BOGAT DARILNI PAKET UGODNI KREDITI obresti 9,5 % MENJAVA STARO ZA NOVO NOVOTEH NA Lf-o Pooblaščen prodajalec in serviser vozil LADA Tel.: 068/322-066 ////////////////////////z,. £ HONEY MOON« Izdelovanj« in tpotoiani« poročnih ~ in maturantskih ^JCT oblak tar obtok ™ za birmo in obhajilo. t g i g 2 m g 2 g v POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel P.E. NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 Novi trg 1, etaža C. Novo mesto tel.: 061/324-222 % g 'V/////////////////////// OPOZORILO! Opozarjam vse svoje stranke, naj ne kupujejo sveč od hišnih preprodajalcev, ki se predstavljajo, da prodajajo moje sveče, ker jaz prodajam izključno na novomeški in krški tržnici, zato nisem odgovoren za kvaliteto sveč, ki se prodajajo po domovih. SVEČARSTVO POPOVIČ HRAST-SUHOR E9 RAČKA Novo mesto Rozmanova 34 tel. 321-355 L / 7^=*- K 48f/§§/63§/C ž4b>i / bi pppnFtFiRRaaaaf rrrr^HTH S&1 VjtaceJ LASTNIKI GOZDOV, KMETJE ENOTA KRŠKO ODKUPUJEMO CELULOZNI LES SMREKE/JELKE, BUKVE, TOPOLE DEBELINE OD 8 CM NAPREJ, ŽAMANJE BREZ LUBJA, BUKOVA DRVA IN BRUSNI LES SMREKE/JELKE! PORTRET TECjA TE P pripravili naravoslovni a .Po programu bo skoraj nabiralo gobe in Prt"ta. . bodo sami pripravili-^* vo. Poslušali bodo tudi p ^ vanja dveh iWU»Y**®P'x2p prim. dr. Alojza Bol)*1»lv8 na Hrovatiča. DRUŽI JIH GLASBA - Bill in Tone s prijateljem Henrikom Ru Henčkom. Z ©Mh strani €«jiiic«nr ANEkdoTE iN pRiqodE ZApisAl Jože DuIar V vinu se je kopal Stari hlapec Pepič je v poštni zidanici na Vinomeru pri Metliki mešal trop v veliki kadi. Pa sta ga pijača in vinski hlapi (C02) tako omamili, da se ie prevrnil v kad in so ga komaj rešili. Ko je jeseni - bilo je še v predvojni Jugoslaviji - prišel vinski kupec z Gorenjskega k Franju Guštinu kopovat vino, je Pepič pretakal pijačo. Pri tem se je mimogrede pohvalil, da se je v tem vinu že kopal. “Prekleti Šumak, kaj pa čvekaš!”je zarentačil Guštin. “Čisto brez pameti je, saj vidite! Preveč je pil!" se je obrnil h kupcu. Ta na srečo ni zahteval, da bi mu Pepič podrobneje razložil svoje vinsko kopanje. Mi pa cviček! Zastopnik francoske tovarne avtomobilov Renault, s katero je vrsto let uspešno sodelovala novomeška IMV (Industrija motornih vozil), je po poslovnem zaključku pri kosilu nazdravil sodelovanju. Pri tem se je spomnil tudi na francoskega državnega predsednika Frangoisa Mitterranda. In tako je na koncu govora dvignil čašo in zaneseno vzkliknil: “Živela Slovenija! Živel Mitterrand! (izg. miterdn). “Prav!" je mimo odvrnil domači strokovnjak na koncu mize: “Vi teran, mi pa cviček!" Verjame mu ie Ljubosumna ribičev ^ rfo možu, ki se je vrnd tlom lova brez rib, dejala. ^ # “Zdaj ti pa verjamete, na ribolovu, ne ptt N Kaj je poglavitno? ri Ribiča se pogovarjm lovu, pa vpraša prvi-. rnn(> “In kaj je po ‘v°jT0lo>4 Doelavitna prednost rb 0 ribo' odov in rojstnih dni, obletnic, got drugih prilik za darila nikob M zmanjka. Ko gre h komu na o ’ takoj po dvorišču pregledaod p ni les, in že dobi material. naredi krat mu kdo pripelje les tudi®® dom, pa mu v zahvalo kakšen krožnik. Podobe, kijih izžge v les, si spr ; ruuuue, kijih “-‘■b'- ’ : 0j ti zmišlja, bolj zahtevne stvari F mu na papir skicira znanec. no lepa pisava je tudi plod njega mirne roke in potrpezljivos j ravno tako priložnostni ven..> jih izmišlja za sproti, najPA® : je kar takrat, ko les že obdeluje Sicer pa ima za razmišljanje ,, jih novih izdelkih dovolj časa _ v dolgih urah, ko kot vratar P di pred obratom Vina Brezi Šent'enartu.BDUŠičG0RNIK •g-°ca1pio | ^nlaTftpotvoje^r, poglavitna prednost Drugi: "Hm, č,stftoje^Z-mir, čudovita narava, S J irif počitek, prijetno šamta) pb J P! D E