PREDLAGAM
»PETPERESNO«
POSAVJE
V jtZboru občanov* ste objavtli informativne član-ke o razdehtvi sedanje kra-jevne skupnosti Posavje na ŠHri rmnjie. Zadeva je Le tako igoča, da je treba kra-jevno skupnost čimprej raz-delttt, Vendar pa je razdeli. tev KS Posavje resna zade-va, ki zaJiteva temeljlto, vsestransko, skrajno resno, odgovorno in organizirano razpravo vsega prebivalstva »edanje krajevne skupnosti. Na podlagi teh razprav, predlogov in mnenj naj bi naSlt najboljSo reSitev. Za-vedati *c moramo, da bomo kmeli t> noviti krajevntfi tkupnostih verigo odprlih vpra&anf, če bomo zda) v Javni ratpravt kaf prezrli ali slabo obdelali.
Tudi v krajevnih skvpno-
stifi Stadton tn »Boris Ki-dričn razpravljajo o poprav. kih meja in tehtajo ma&nn-sti za ustanovitev novih kra}evnih skupnosti. Poterru takem delitev občine Beii-frad ni samo problem kra-jevnih s/cupnosti, temveč tudi občinske skup&tine. Verfetno  je malo  občanov
za  takSno   stanfe,   kakršno je danes.
V svojem prispevku ne vsilfafem kake nove rešitve ob te nafcazanih. Zelim le pokazati na nekatere ele-mente, ki bodo pomemfovi p javni  razpravi.
Normalno je, da izvede-mo delitev krajeone skup-nosti za daljše obdobje in ne le za eno mandatno do. bo izvoljenih delegatot) in organoo KS. V akcijo se morajo vkljvčiti tudi ob&n-ske strokovne službe, ur-bo.nis.ii in nekatere saTno-upravne interesne skupnch sti.
Krajevna skupnost PosaV' )e rma ie seč kot 13.000 pre-bivalcev, po rtačrtovanih sz-zitialnih površinah pa lah-ko pričakufemo, da bo na tem območfu ob koncu leta 19S0 ie več kot 25.000 Ijudi. Ideatna mestna krajevna skupnost v urbaniziraniti sredinah ve bi smela Šteti več   kot   6.000   prebivalcev;
v krajevni skupnostt bt mo. rati biti vsaj osnovaa šola, otroški vrtec. druibent dom, vujni objekti za preskrbo prcbivalcev in objekt terd-arnih dejaonostt. Pomem-ben je tndl ekonojmki po-tendal KS.
V  »Zboru  občanova  smo brali   predlog   a   razdelitvi
Posavja na 4 dele. Menim, da pri tem predlogu niso realno podane naravne me-je med novtmi krajeimitni skupnostmi. Sprafujem se, Le ne bi bilo morda bolj vmeatno ittriperesno« ali ce> lo »petperesnoa Posavje.
Pomanjkljivostt pri raz-delitvi na Stiri dele vidim v tem, ker bi bila nova krajevna skupnost za ob-močje Brinja in Koreje ie Skoraj dograjena tn tudi leta 1980 ne bo Stela veL kot 4,000 prebivalcev; nova KS za nekdanje vasi Sto-žice, Maia vas in Ježico je ekonom3ko štbka. stela ne Po več kot 2,000 prebivcd-cev; nom krajevne skupno-stt niso zaključene celote (med Sarfiovo utico in Bra. tovšcvo plo&čadjo so tndtvu dualne stanovanjske hiSe, o soaeskah BS-3 in BS~7 pre-vladuje družbeni sektor tastni&tva).
Zdi se mi, da je razdeli-tev Posavja na pet delov najbližja ustavnim doloii-lom. To bi bila dolgoročna rešitev, nove krajevne skup-nosti bi bile zaokrožene ce. lote. Novi stanovanjski so-seski BS-3 in BS-7 bi bili po številu prebivalcev resda precej vettkt krajevni skup-nosti. Vendar je ti soseski nesmisetno deliti, zato naj postaneta vsaka svoja kra-jevna skupnost.
Zelel bi, da v splošni raz-pravi odkrijemo telje in ar-gumenle za razdelitev Po-savja, Zadovoljen bom, če sem nakazai kakšno reSi-tev, namen mojega prisoev-ka pa bo dosežen že, Če bo-do krajani o predlogih za-čeli razpravtjati. Se enkrat poudarjam, da je razdelitev krajšvne skupnosti fakšen problem, da ga ni mogoče re&iti na hitro in zgolj for-iftalno; na osnoDi argumen-tov se bomo morali odločitt M najboljša rešttev.
Pripravil sem nekaj šte-vUk: