Št, 22. (Po konsiskaciji druga izdaja.) V Gorici, v torek dne Iß marca 1909. Letnik XI. Ishaja riak torek in soboto ob 4. iari popoludne. Ako pade na ta dneva prnanik iiide dan prej ob 6. iTočer. Stane po polti prejeman ali t Gorici na dona polujaii eeloletno 10 K, polletno 6 K in «iifcrtletao 1*50 K. Prodaja lerGorici t to- btkarnao Schwarx t Solikih ulicah jelleriits t Numkih ulicah in Le- l> a n na Yerdijevem tekalilflu po 8 Tin. GORCA Uredniütvu in uprarniitvo7ie nahajata t «Narodni tiakarui», ulica Vetturini b. It. 9. Dopiie je nailoriti na uredniltTO, oglaae in narocnino pa na uprarnillTO »Gorice«. Oglaai u računijo po petit- Tntah in aicer ako u tiikajo 1-krat po 14 rin., 2-krat po 19 Tin., S-krat po 10 rin. Ako le Tetkrat tiikajo, raiu- nijo ¦« po pogodbi. Ixdajatelj in odgoTorni arednik Anton Bavear. Tiska „Narodn« tiskania" (odgo?. L. Lukeziö). HormalnaUma želez- nica S^lucij^-Kobarid.' Potreba in namen projekto- yane krajerne železnice. Krajerna ieleznica Sr. Lucija-Tol- min-Kobarid se oamerava graditi kot normalnotiroa ielezaica na par. Tekla bo po BOiki dolini in bo sprejeta t sre- torni promet ter bo rezala pokrajino od Sr. Lacije do Borea s glarno prometno örto, t. j. s držaTDo ieleznico Calcvec- Gorica-Trat. Tolmin je aedež okrajnega glarar- stra in je arediiöe kapö'jskega prometa ob arednjem Soöiaem toka, doöina se more amatrati Kobarid kot izhodno toöko za gorenp toiko dolino proti Srpenici ! in Bovcu na eni in xa idrijsko in n&- düko dolino na dragi atrani. Deana itran loike doline in rebra pogorja KoloTrat (proti italijamki meji) med Tülminöm in Idrakem niso skoro niö obljadena, docim je ob lerem brega ne-Ie t doiiüi, marreč tadi na gorah mnogo raai, katerih prebivalci ie ba?ijo s kmetijatrom, gozdnitn goapodaritrom, ¦ planiaratrom in z iiriaorejo. Kadi tega se je projektorala ielez- nioa ob leTem Sočinem toka do Kam- nega, daai bi bil prehod od levega na deini breg pri Gabrijah t tehniönem in ekonomiönem ozira razmeroma agodnejii. Da se je železnica tako projekto- rala med Gabrijami in Ramnetr, to bili odiočilni gospodaraki oziri in oziri na prebiralstro soike doline, in to tern reö, ker draga dela ob tej crti niso teiar- nejaa, nego bi bila ob deanem brega. Kar ae tiöe goapodarakih razmer pokrajine, ki ieži ob projektorani progi, ae opaža, da se kmetaje skoro izkljacno T dolinah in na neprestrmib poboöjih in da ae ta pridelaje ponajreö aadje, tar- iica, ajd« in druge poljsöine in krme. Iatenzirna je ta tadi goredoreja ; iiro goredo ae izraža xlaati k Sr, Laciji, ˇ Tolmin in Kobarid, in ako bi ne zgra- dila ieleznica, bi se izraianje ie pc- mnoiilo. — Gozdno guspodarstro daje mnogo dr?i in atarbnega lesa, ki ae izraia kljub alabim prometnim zrezam r redno reöji meri; ako bi ae preakrbele boljie zreze, bi ae goto?o dobili ie dragi trgi za eksport lesi. Kar 86 tide kmetijikih ingozdarakih cbratOT, je sedaj le nekaj mlinor in žag ; nararno pa je, da se r tem kraja, ki je bil do pred kratkim popolnoma aaprt sTetornema promela, niso astano- TÜa indastrijska podjetja, ker bioemogla tekmofati z drogimi enakimi podjetj;, ki imajo boljäo prometue zreze in ae po- temtakem nahajajo r boljiem poiožaja. Tem žaloatnim rnzmeram se je že deloma odpomoglo z zgradbo driarne železnice Gsloree - Gorica-Trat, in ta se »amore najbolje o?"»torati, kako ae ob tej progi razmere ?edno boljiijo, kako ae doaedanji obratk razrijajo in koliko noTih dobrib pczicij za obrate in pod- jetja ae je z noTO ieleznico vstrarilo. Tadi r krajib, koder bi naj tekla projektoTana ieleznica ae morajo ratra- riti pogoji aa gospodarski napredek, to pa ne-Ie na polja kmetijstia in gozdar- atra (ki ie zamoreta ie mnogo razrit), marreö tadi na indastrijakem polja, in to tem reö, ker bo t obili meri danipo- goji za razTOJ takih podjeli;, xlaati, ker je ? teh krajib Ijadstfo 'jako dolavno in pridno, n <-alje, ker je na razpolago mnogo atalmh rodnih ail Sooinih in njenib ite- rilnih pritokor in ker je ta dobitisnatne mncžine less, Zaitcpaje to ataliiče, in prepričan, dx bi bila zgradba ieleznice za nadaljno > iiHoJjlanje goipodarskih razmer prebl- ˇalitra arednje io goreoje Soike doline ˇelekorittns, je dal deielni odborizdelati aploine naörte, in ae zatrdno nadeja, da ae bode ieleznica koaala priöela graditi, ker je eminentne fažnoati v gospodar- akem in atrategicnem pogleda in bi bila torej koristna ne-le deželi, ampak tadi držari t oböe. ! ! Po p i ¦ p ro ge. ! j Projektorana želesnica bi se zdro- iila a postajo Sr. Lacija-Tolmin na za- hodnem konca le-te in bi rodila najprej paraleino z bohinjsko ieleznico r stneri proti Garici, bi se obrnila potem proti ( aererno-zapada in bi prekoraöila Idrijco po ieleznem moata. Neposredno za tern mostom bi rozila skozi hrib, ki leži 1 Tzhodno od Sr. Lacije, in sicer skozi 370 m dolgi taael in bi dospela na pla- ' noto pri Modrejah r soiki doiini. : Zapastirii tanel bi prekriiala r Tolmin vodeoo cesto. Od Afodrej bi ro- dila ieleznica ob ierem Sočinom brega najprej r aerernorzbodni smeri in bi prekoraöila zg->raj omeojeno ceato po moata. Nato bi krenila bolj zahodno amer, bi tekla čez potok Godica po mosta; po- tem bi prekriiala prej omenjeno ceito in bi dospela öez Tominko na planoto med Toiminom in Sy. Crbom, kjer bi ae zgradila poataja Tolmin. Takoj za poatajo bi prekriiala ie- leznica ceato, ki pefje r Kobarid, in bi rodila vedoo r emeri prcti aererno za- hoda po dolini ob Ierem orfga Soöinem. Železnica bi ila mimo rasi Gabrije, kjer bi ae zgradilo postajaliide, nadalje mimo Volarjer, kjer bi prekoračila „Mrzli potok". Ta bi zaizela proga rzbodao amer in bi doapela r raa Kimno, kjer bi ae zgradila poitaja eoakega imena. Nato bi prekoraöila Soöo po mosta a tremi oboki. Pri izbiranju ameri proge in meata, kjer bi naj prekoračila ieleznica Soöo. ae je oziralo na goapodaraki poloiaj pre- iiiralstra r aoiki dolini, kakor emo ie zgoraj natančnejie piaali. Vo prekoraöenjn Sode bi ieleznica drakrat prekriiala ceato Toimitx-Kobarid, nakar bi tekla med ceBto in reko in bi ae naalanjala na Sočino akalnato obreije. Na tej progi bi prekoraöila ielez- nica potoka Lomiak in Kokošjak. Ta bi dospela. ieleznica na bolj odprto polje in bi prekoračila potok Draganjiöek. V akoro izkljaöno sererno- zahodni smeri bi se bliiala rasi Idrsko, kjer bi se rzhodno od rasi zgradilo po- atajaliiöe (s akladiiöem) z enakim imenom. I Po prekoračenja potokor Mliniček ; in Idrija bi doapela ieleznica na konöno ! poatajo Kobarid. Lega poataje ae je iz- braia tako, da bi ae zamogla erentaalna j nadaljaa zgradba ieleznioe po soäki do- 1 lini proti Borca in Trbiia izrrsiti brez poiebnih teikod. i Šterilo in oddaljenost poataj in postajaliiö. Za projektorano ielesnico so se pre«ill«gale aledeöe postaje : 1. Pcstaja Sr.Locija-Tolmin(akupna poataja), 2. postajaiiiče in skladišoe Mo- dreje, 3. poataja Tolmin, 4. postajaliice Gabrije, 5. postaja Kamco, 6. poatajaliiöe in akladiiče Idrsko, 7. poitaja Kobarid. Hizren poataje Sr. Lacija-Tolmin bodo aložila popoinema pronaeta ie po- staje ToImiD, Kamoo in končoa postaj« Kobarid, coJim bodeta reljali postsjališoi a akladiicem Modreje in Idersko aamoza osebni promet, kakor tadi za tororni pro- met a polnimi ragoni; postajalisöe Ga- brije ae zgradi samo za osebni promet. Poprečna oddaljenoit poataj bo zoaiala 3 i km. Lega poit aj. 1. Poetaja Sr. Lacija bi ae zdrniila s aedanjo postajo Sr. Locija-Tolmin. 2. Postajaliiöe (a akladiicem) Mo- dreje bi leisio zahodno od rasi enakega imena r cddaljenoati pribliino 150 m. Dorczna cesta bi rodila k jarni raiki ceati, bi bila ü m široka in pri- biiino ICO m dolga. 3. Poataja Tolmin. Ta postaja bi ae zgradila jainoz&hodno od trga in bi bila od poaledojega pnbližno 400 m oddaljena. K postaji bi ae priilo po cesti, ki bi ae odcepila od ceste proti Kobarido. Dorozna cesta bi bila 6 m iiroka in pribliino 70 m dolga. 4. Poatajališče Gabrije bi ležalo na jnino rzhodni strini raai enakega imena r oddaljenoati 05 km. K postajaliiča bi rodila 3 m iiroka pot, ki bi se iztekala na vaiko ceato. 5. Poataja Ramno bi te zgradila jainc-rzhodno od rasi Kamno r odda- Ijenoati 04 km. Dovozna cesta bi se istekala na jar no pot, ki bi se morala primerno poprariti. 6. Postajaliiöe a akladiščem na IdrBkem bi se zgradilo r jaini emeri od Idrskega in sicer r oddaljenosti 015 km. DoTCzna cesta, ki bi bila 6 m ii- roka in 70 m dolga, bi rodila do raike poti. — 7. Postaja Kobarid : Konöna postaja Kobarid bi leiala rzhodno od trga rod- : dali"no8ii 0'25 km. ' Projektorana dorozna cesta, ki bi i ae ogradila kot skladorna cesta in bi bila L1STEK. Zamorec. Šaljiv prizor. (Spisal Dragotin Vodopirec.) Osebc: Blaž Kneftra, čevljar; Miha Žaboglav, vajenec; Urh M a 1 h a, berač ; Jakob, Tine, sosedje. Blaž. (Sedi pri čerljarski mizi; zraven njega Miha krtaöi öerlje.) Le dobro jib okrtaöi, tako, da ae boS lahko ranje gledal, potem jih ponesei g. župana. (Oglednje čerelj.) Hm, hm, to-le naj poprarim ? Škoda drete! Ni za drogo, kakor da Be rrie na gnoj! So ma ixgaba pri takih le ca- ratah I (Vzame škatljo iz mice.) Tri sto lisic! Žebljer nimanco reč. Zmi- raj ren, ten. Noter pa le malo pride. Vae je podražaio, nanje, dreta, smola, % eno besedo: rse! In potem delaj, če morei. In ie tisto, kar zaslažim, moram .onkatiu in prositi kakor da bi beraöil. Zraven tega imam ie jeio porrha. (Miha.) Pasti, boi potem naprej krtaöil. — (Vzame donarnico.) Miha. (Vstane in prerrie atolico.) B1 a i. Kaj akaöei, žrebe neamno ? Na ! (Ma da denar.) Pojdi po itirideaet rinarjer iebljer, lesenib, si razamel? Mih*. Razamel, razoroel, pa ie kako. Drajset rinarjer Žebljer lesenib. — (Stopi z nogo r Skaf in ga obrne.) 0 jej I Mojster I Nisem nalaiö! Ne bom nikoli red tako naredil. Blai. Oj ti klada nerodno. Mr ha zaupant. Kaj deiai ? Kje imai oči, da ne ridii, kam atopii. Poberi ael Miha. (Pobira koiöke asnja in jih atari r ikaf.) Saj aem rekel, da nisem na- laiöl BI a ž. Molči in pojdi kamor sem te po- sla!. (Vstano.) Če ne bo draga pela. (Miha zbeži.) Sd ridi, da jaboika ne | pade daleö od drevesa. Rarno tak ; je, kakor njegov ode, len, zanikern, neroden, zaspan, mrhar, ako me ni zraren, ne dela oid, samo kima in api. To je križ! (Vzame ikaf.) Mo- ram iti po drngo rodo, ker mi jo je ta neroda rso zlila. — (Gre.) Mai ha. (Vstopi.) Dober dan, mojster Blai I (Se osira okrog.) Kaj ga ni! Kam je neki iel ta atari godrnjars?. Zopet ga bom moral prositi pol ore, da mi naredi par itihor. Sereda be- račer nikjer ne marajo, ali žireti moramo tadi mi! Pa bo godrnjal »tiskaö atari: Malha, delat pojdi, de- lat! Kakor da bi naorali rai Ijadje n« areta delat. Vraga! Kdo bo pa potem beraöil? (Si gleda derlje na nogah.) Hm, hm, a takimi čerlji ni prar prijetno okoli hoditi. — (Za- gleda čerlje na mizi.) Ej, te, te! (Jih Tzaiü? r roke.) To se lepi. Oj, ko bi mogel priti jaz kedaj do par takinih. (Dene öerlje na mizo.) To Ibi Me držal beraö Malha, ko bi s ta- > kimi nobel čerlji okoli ,itorkljala. Kaj? Ko bi jih? Nikogar ni — no- | beden ni ridel, ko sem semkaj pri- iel I Ne, kaj malega ne redem, kak- ina jajcf, kokoi, tosem aže reökrat nkiadol in npam, da bom ie. Ampak nof« öevlje ae mi zdi prereö! In nazadnje, kdo re, de jih bom mogel Obnii? Nisi. Kmr nnmitpll ilK Knm I (Sede in si sezaje stare derlje ter obnje nori čerelj.) Haha, rarno prtr mi je. (Poskaia hoditi.) Kakor da b; jih zaroe naredil I Ej, s tenai ae bo labko hodilo ! Hiiro ie Onega na nogo. Potem pa smok — (sede, ae sliii gororjeoJO- Us, kaj bo pa zdaj ? (Hoče aezati öerelj, pa ga ne mere.) 0 jej! Moj hrbet I Kako bo tepen, öe me zdaj ndobi ta atara iknjef- tra I Še sedaj me boli, kadar se spo- mnem, kako mi jih je dal, ko aem mn hotel enkrat enmalo nsnja ukrastit 0 jej 1 Oerija ne morem Besnti! Biaž. (Vatopi.) Kaj pa je? Kaj atokai? (Zagleda Malho.) Kaj pa ti tukaj de- lai? Kaj stokaa? Malha. Ob, kako mi je slabo 1 Proaim te Blai, prinesi mi malo rode. B1 a ž. (Zagleda, da ima Malha nor develj na nogi.) A, tako I Čakaj, te bom že ozdraril! Tat tatinaki! (rzame palico.) Lamp atari, niörrednei, kako ae predrsnei pri belem dnera čerlje kratti ? (Oa tepe s palico.) 6 m iiroka in 130 m dolgt, bi le zdra- žila i cesto, rodeöo r Bo?ec. Oböine, ki le jih bidotikala ž e I e * n i c t. Nova želeinica bi te dotikala sle- deöih oböin: Sr. Lacija, Polabiaj, Tol- min, Dolje, Gibrije, Voltrje r sodnem okraja toiminakem in Kamno, IJriko, Kobarid t lodnem okraja kobaridakem. Dolgoat železniike proge ia gradben i troiki. Dejanaki gradbeni troški krajeyne ielezoioe Sr. Lacija-Tolmin-Kobarid, ki bi bila 20870 km dolga, bi maiali K 5,050000, tore] 1a raak kilometer K 242.000. „Samouprara". DopisL Z dežele. - (übogiKmeöki G 1 a 8.) Zadnja iter. „Km. G!.M se zadira nad dopianika t „Gorici" proti ölanka „0 propadanja kmeta". Nameato da bi iak*l „Km. 61." odpomoöi objarljenim hi- bam abogega kmeta, cepta po dopianika, kojega «ami. Po tej poti se nikamor ne doape, kajti „Km. GlaaM ia km. atranka ni za ras, gosp. arednik, marreö ate ri zanjo. Torej ne rlaöite le raie oaebe t ospredje, ampak le koristi in blagor za- apaae rim stranke poatarite na prro meito. Objarljenema torej ne morete agorarjati, ker je rse gola resnica. Zato bo zTijate, da nimate z resnim možem oprariti. O abogi kmet pod takim rodi- teljem I In nemala öada je, kako zamo- rejo ie oatali kmeöki roditelji to pre- barljati. Res je, da „Kmeöki Glas* ima geslo: „Za kmeta je rse dobro", a rsaka sila do rremena, Dalje se „Km. Glas" jezi, da dopianik kaže le Vrtojbo, kakor da bi bila le ista raa kmeöka stranka. Ubogi „Km. Glas", poanema jezične kle- petalje. ki ne gledajo na aroj prag, mar - ?eč le drngih oprarljajo. Če ne mo- ret e se bi, goap. arednik, in ra- šim aoTaiöanom pomagati, kako bodete pa drngim?? To presega aže rse meje in ni dru- gega kot pesek r odi nbogemn kmeta. Žalostno je rarno to, da raia Tan je biia prej prva mod prrimi, danea pa naza- daje. Uže Gjr. Vrtojba je imela 6 vago- nor krompirja reö od Dolenje, daairarno je manjia raa. Celo poloriöae Orehorlje napram Do'. Vrtojbi ao imele 8 ragonor tec. K tema nazadovanja pomaga rasa politika, goap. arednik, Razamni Štan- drežci, Šempeterci itd. ne drfijo za ˇami, zato raperajo bolje kot raši sora- ičanje. Stališoe raie rasi je le primera. Kdo ne re, posebno letoa, kako ao adar- jene one rinorodne vasi ˇ naši deželi. Ste pa li kaj atorili zanje? Nisi! Torej öema rse to rpitje? Za naio pognbo, drogega niö! Begati Jjadatro in je to- diti za noB, je lepo; ali ko to spregleda, bo pel biö po hrbtih roditeljer. Razamete? V članka „Gorice" priporoöene to- rarne odobrajete. Ali se to strinja z ra- iimi nasori? Za Boga! Kam ate zaili? Recite ai: „Ciö ni za barko", pa je konec. Na droge bedarije ni rredno oigorarjati kot edino to: „R a j e b i t i d o b e r kmet k akor slab arednik — ali poalanec. X. Polilični pregled. Državni zbor. Zbornioa je röeraj nadaljerala raz- praro o rekratni predlogi. Mad drngimi ae je oglaail k beaedi tadi posl. Try- low s k y, ki je rekel med dragim, da ma je praril neki podčastnik, da so zaöaaa bosanake rojske arstrijsk: yojaki razbeljali sfoje bajonete in prebadali Boinjake. Pri teh besedah je domobranaki minister Georgi z roko adaril ob mizo in .-eke!, da so to prarljice. Po gorora pos). Tiyiowikega se je drigail minister za deželno brambo Georgi ter izjaril,da ae proti takim prarljicam zararaje. Na- glaial je, da ne doroljoje, da se arraado na tak naöin napada. — Avstroogrski Tojak, je rekel minister ni mkdar zmoien takega čina, kakor ga je omenil posl. Trylowiki, Minister se je obenem opra- ˇičil, Öe se je pregreiil proti hiinema redo, da je napravil mejklic, toda posta- riti ae je treba ˇ njegOT položaj, da ni mogel takih obdolžiter mirno prenesti. Nato je bila seja ob 9. nri in polzreöe/ zakljačena. Danes zopet seja. Dogodki na Balkanu. Vöeraj je srbski odpoalanec na Da- na jo izročil niii rladi srbsko oioto kakor odgoror na noto, ki jo je izroöil nedarno ˇ Belgrada nai odpoalanec srbski rladi. V diplomatiönih krogih obscjajo aoglasno ta srbaki odgoror. Ieraža ss sploino za- čadenje o noti, ki jo ˇ najrečjem nasprotjn z doiedanjimi izjaranri srbskih ministror. Vsled tega se nape tost med Arstro-Ogrsko in Srbijo ni zmanjiala, marred porekšala. Zaplenjeno. Snloino mnenje ostane redao isto, da hoče namreč Srbija rao zadero toliko öaaa zarlačerati, dokier ne bode popol- noma priprarljena na rojako. Nekateri hočejo redeti, da dela Srbija rae to po narodilih Rasije, ki bi ji znala o primer- nem öaBO prihiteti na pomoö, in Srbija «e tadi r resnici redno bolj oborožnje. To dokazajejo zadnje reBti kakor n. pr. ta, da je doapelo te dni r Nil 100 rnskih kozaikih častnikor dobroroljcer in pa gororica, da ao izdelali r Kragajerca 50000 roönih bomb, ki so jih uže oddali rojaškim skladiiöem. — Tadi na Cetinju se oborožeranje aadaljnje a kröerito na- glostjo. — Papirji na da&ajaki borzi so padli za 4 do 5 K. Bande vdero v Bosno in Sandžak. Srbski „Preibiro" neprikrito jarlja ¦reto, da je oborožba band na držarne atroike dovriena in da je 12.000 četaier priprarljenth, da rdero ˇ Bosno in Sand- žak. Belgrajaki diplomatje so natandno poaäeni, da ae je srbska rojna nprara le pogodila z makedonskimi rojrodi in da imajo arbske bande 27. maroa Tdreti r Nori pazar, akoro iatotako, konoem tega meaeca pa tadi prekoraditi Drino. V Belgrada pooblaSdeni diplomatje so o tern obveatili sroje rlade. Tak korak je aereda iatoreten z naporedjo rojne. Novice. f Joaip Golob, kurat v Podgori. — Naznaniti moramo jarnoati tažno rest, da je r pondeljek dne 15. t. m. ob 9[/2 nri. zj. preminal r Podgori pred. gosp. Jožef Golob, karat, po kratki a mnöni bolezni. Z Jožefjm G o 1 o b o m smo iz- gabili moža plemenitega srca, azornega dahornika, nentrndljirega delarca r cerkri in izren cerkre, ki je zaatarljal rae aroje moöi r to, da bi revrnema ljadatra po- magal. Podgorcem je bil dober daini pa- stir ter astanornik tnmoinjih kat. dra- ller, za katere je mnogo žrtroral. Vapehi pokojnikori so ridni. —Pokojai Golob je bil rojen r Sslkana 9. arg. 1849 ter je bil aedaj r 60. letn. V dnhornik* je bii posrečen 31. arg. 1873. Slažboral je 7 let kot kaplan v Štanjeln, r Temnici eno leto kot rikar, potem spet r Štanjeln kot rikar reč let in od I. 1886 kot karat v Podgori. V Podgori je slažboral torej akoraj 23 let. Pokojnik je b 1 soaatanor- nik in reöletni odbornik wAlojzjeriSÖe<(, soaatanornik ia predaednik konsorcija ,Prim. Lista". Bil je mož dela za blagor človeitra. — Bolehaljeie ne meaecdni. V petek ga je obiskal prevzriieni knezo- nadikof in podntil se je ie precej dobre. čez tri dni pa ma je pretrgala nit žir- ljenja amrt. — Pogreb blagega pokojnika se bode rriil jatri ob 10. ari zj. s sr. maio. — Blagemu in plemenitema pokojnika sretila rečna Inc. Oitalim sotodnikom naie sožslje! t Joaip Cigoj, žnpnik v Ajdov- sßini, — Še o eni žrtri amrtne kose nam je porocati. V najlepiih letih aroje dobe je moral zapaatiti to solzno dolino in se preaeliti r rečnoat preö. goap. Joaip C i- goj, žapnik r Ajdoriöini. Umrl je r so- boto dne 13. t. m. r sroji rojitni rasi r Maloržah pri Crniöah. Pokojnik je bil ro- jen, kakor omenjemo r Miloržah dne 29. nor. 1870, je torej itel aedsj 39 let. V mainika je bil posreöen 15. jalija 1894. Složboral je mnogo let kot kaplan r Tol- mina7 kjer si je vsled ogromnega dela nakopal kal bolezni, kateri je sedaj pod- legel. Veö öaaa je namreč oprarljal aam složbo r obsežni tolminski dahorniji. De- loral je tadi pri tolminski posojilnici. Iz Tolmina je iel za žapnijskega opraritelja in žapnika r Jageriöe in od 1. 1901 je siniboral kot žapnik r Ajdovičini. Kakor nie omenjeno, bolehal je red let. V zad- njem casa je bil zaöasno apokojen in iskal zdrarja r Bohinja. — Pokojnik je bil miroljaben in azoren dnhornik. Po- greb, ki se je rriil r ponedeljek je po* kazal, da je ažiral sploino spoitoranje. Poöira naj mirno r domači zemlji! Novo druStvo. — Prarila dru- it?a „Slofenskih kolonov" s sedeiem r Gorici je c. kr. namestniitro rzelo na znanje. „Sočlno" zavijanje res nice. — Ni se öaditi tema naalora. Sij smo uže ne- iterilnokrat dokazali „"oči", da najprej zapiSe kako trditer, ki u odgorarja res- nici in se na snror naöin zažene r osebe, katere pri takih priükah oaami, potem pa, ko se ji dokaže z neorrgljirimi do- kazi, da je lagala in naredila tema ali onema kririco, zarije rso strar po sroje in daje raznmeti ercjim rernim, da je rendarle tako, kakor je prrotno pisala. Sliöen slnöaj moramo sedaj pribiti. Zaano je nalim čitateljem, kako saroro se je zagaala „Soöa" r naša dra deželna od- bornika, öei, da sta Pajerja prikimala, ko je namestniitro r sporazama zdeželnim odborom izdalo znano prepored o toöe- nja rina. Deželni odbornik g. K1 a n ö i ö je r »Gorici« it. 94. z dne 24. nor. 1. 1. ˇ¦led te „Soöine" trditre podal jasno iz- jaro, f kateri je porodal, da zastari deželni odbor ni laasko leto r nobeni aeji niti sklepal niti sklenil, dase ima taka prepo- red izposlora ti in dasplohni bilo gorora o lern r deželnem odbor a. — Vzlic tej jasai izjari de- želaega odbornika gosp. Klanöiöa si apa nSoöaM aedaj brezobrazno zapiaati lai- üjiro trditer, daje g. Klanöiö p o- redal, da je deželni odbor izpo- sloral omenjeno prepored. —Ta ridijo öitatelji, u kakimi öaanikarakimi poltenjakoriöi imamo oprnriti. Potem naj bi nam kdo zameril, da zalaöamo take- ma obrekoralnema brezrestneža r obraz paorko, ki ma edino pristoja 1 Hands off! — S trebahom za kro- hom so priili Öez Habelj že razai tiöi razaih barr. Mi bi pastili te priaeljence popolnoma pri mira, ko bi se oni zadoro- Ijerali z Ijabim krahkom, ki ga dobijo pri naa na Goriikem. A komaj se tak priilec nekoliko ogreje r solnöni Gorici pri naiih loncib, že ai domiiljaje, da je neko riije bitje, katerema tiöe glarno poreljniitro r deželi. Samo ob sebi se nmeje, da domaöinom preseda ta impor- tirana oiibnost; ie bolj pa se nam opira poöenjanje onih prišlecer, ki skaiajo na Goriikem ustmriti pogabne raz- mere... Poglejmo takozrana liberalna „izobraieralna draitraM ! 0 astanovitri takega draitra na Ajierici je poroöala „Soöa": Uitanorni oböni zbor se je rriil s posredoranjem tajnika „Zreze narod- nih draiterM g. dr. Igo Jaoca. Obönega zbora se je ndeležilo okoli 40 mož, mla- deniöer in deklet, ki so rai priatopili dra- itra kot ölani. Ker je draitra pristopilo niö manj nego 9 deklet, ata bili od njih izbrani r odbor gospici P. K. in A. Č. ISaročili so sledeöe liste: „Eiinoat", wSoöau, „Slorenski N»rod", „Dom in Sret" in „Srobodna misel". Iz tega poročila je razridno, da je bil priee'jenec, ki je posredoral pri asta- noritri kraeökega bralnega draitra, r ka- terem se öita tadi brezrerska „Sro- bodna misel". D.t so taki iisti strap za naie Ijadstro, poaebno pa za naia kmeöka dekleta, nam mora vsakdo priznati. Zato pa kliöemo g. Janen in njegorim „ na pred- nim" somiiljenikom : Roko proö od naiega rernega Ijadatta! Dezeine naklade za leto 1909. a) na zemljarino 20 od sto; b) na hiia- rino in najmarino 20 od sto do- klada; c) üu sploino obrtnino, pod- rrženo jarnema raöana, na dobodarino od prejemkor zasebnih nradnikor (iz- rzemii osebno dohodarino aredeno z zakonom z dne 25. oktobra 1896.) 3*0 od sto doklada; ö) na držarno ažitnino rina, mošta in nuesa 120 od sto doklada; in konöno, d) na poriiek pira dariöine 4 K za rsak hektoliter. — V najriiji potrebi je sprejeta tadi klarsala, da se mora po- birati deželna doklada na ažitnino po istih organih in z istimi pripomoöki, kakor temeljni darek (torej po fiaanönih organih). Neumno vprašanje. — Zadaja „Soöa" rpraia „G3ricou in »Prim. List", koliko denarja so dobili od „Montt" dn- horniki po deželi in kam je iel ta denar. Vprašamo: S kako prarico stari „Soöa" na „Gorico" in „Prim. List" ta rpraianja? Z jednako prarico, katero ima „Soöa* stariti na nas zgoraj naredena rpraianja, starila bi na nas lahko še ta-le rpraia- nja : „Kam in kako se je porabil denar „Narodnega sklada"? Kje nalag* zna- meniti zet sroj denar ? Koliko je A. Gabriöek dolžin raznim denarnim zaro- dom in ali plaöaje redno sroje dotičae obresti? Koliko je „Goriika Tiskarnau dolžna raznim trrdkam itd. itd. brez konca in kraja? Domača öipkarska obrt. — Vara- itro zaroda za poapeieranje obrti r Go- rici se je obrnilo na c. kr. ministeratro za jarna dela s proinjo, da bi se ma dala na razpolago zmožaa aöna moö r namen, da bi se r posameznih okrajih domaöe obrti isnčile öipkarice (za na- radne in beneöanoke öipke.) Kljab reliki LISTEK. Vse znam! (Piše agrarni vodja.) Vse na sreta ae da upeljat1, öe se ima cepee za seboj. In teh imam do- rolj. Zato se mi je todi rae posreöilo. — Uatanoril sem konsam r domaöi rasi, agrarno straoko, eksportno zadrago, „Kmeöki glasM itd. V naörta imam ie zadražno rinotoöilaico, hranilaico s po- sojilnico in Bog re še kaj rae mi r glaro pade. Zmožen aem za rse! L e d e 1 a t se mi g a bi. Ne öadim us -metom, da bezljajo i* menoj öez drn in strn, kajti v stiskah, kakor je kmet, se pograbi za rsako re- iilno rejioo, — öe prar se ob njej opeöe. A r peat se smejem aöiteljem, ki so se na ahoda brezpogojno rrgli meni r naroöje. To je za poö't. Pri meni potreben. Saj prarim: Pohajaöa se rse posreöi! Š9 celo diplomat a Koroja in biljenski knez capiiata za me- noj. Ob, to je Iaitno ! Porenli so mi: Uredniitro „Km. glaaau, trgoratro kmeökih pridelkor, vod- stro agrarcar, politiko, agitaeijo I Jaj, joj, z rsem me obsipajo, kakor da bi res rse znal. Nameato rsega tega pi — ne ra- zamem eno f go, ali kakor bi se reklo po atarem: razamem toliko, kakor zajec na boben. Priznati pa moram, da sem že reliko ikodii mojim sokmetom z mojo oslarijo. Pa kaj hoöem ? Nazaj ne mo- rem, naprej ne smeml Saj so sami nespametni, ker me poslnšajo. Prizaati bi sami morali, da je ta moj naatop nemogoö: S priprostega ob- öinskega redarja karöesnoö seprelefiti r modrijana raeh redi. Toda ker sem aže do ta dospel, ostaaem, dokler me ne brcnejo, knkor Mico ^oraöero, .— M j© P^» — delajo tOYftroe dipk, se in se bode čip- kam na roko, zlastt pi tiatim, ki ae iz- -delojejo na beneöanaki naöin, Tedno da- jsla prednost. Ako te psodakcija öipk t domaöi obrti organizaje, bodo imele žene in dekletar naii deželi Iepe dohodke, ki bodo stmloi in se bodo množili. Iz tega razlogs, kakor tadi z ozirom na dejstYO, da je bila Ylada aprejela poapeševanje dipkarake kot domiöe obrti t syoj pro- gram sa izboljianje gospodarskih razmer T jažnih deželth, se je obrnil deželni odbor na ministeratYO sa jam« dela, ki mo je toplo priporoöil proinjo zavoda za pospessYanje obrti. Ugodno reiitoY bi brez droma z reae'jem pozdravila cela dežela. Ta nova nalog», ki ai je naložil zarod za pospeievanje obiti, ae UYrsti med tiate mnogobrojne nkrepe (ponki, popolnite? strokorne izobrazbe, raciona- len in modern razYOJ Yseh obrti), ki jib zaTod poapeiaje, nasledaje sroje Yzriiene namene, ie celo trsto let z izpadbajajo- öimi aapehi. — K nedeljskemu počilku. — Dobili amo sledeöe : Kakor smo öitali ˇ öasopisih, bodo odalej trgorioe t Gorici ob nedeljah zaprte skozi celo leto. To nredbo je odobrarati na aploino. Na to bo je delalo nie mnogo öaaa. Najprro se je nredel nedeljski poöitek po delarni- cah. Saj ae apominjamo, da ae je skoraj po Taeh delarnicah delalo raako nedeljo dopolndne. Poaebno pa obrtne ačence se je rideralo po alicah ie popolndne y nmazani delavni obleki. Eaako so yoz- niki ipediterjeY Yozili vaako nedeljo do- poladne s poataje blago t meato. Pa tadi Yozniki, ki so Tosili premog, lesorje in dragi materjal r podgorako tOYarno so vozili ob nedeljah in praznikih dopaladne. -Zielo ae je, da je nedelja pravi delarnik. Ko ae je med delaroi zaöelo neko giba- nje po nedeljskem poöitka, je Yzbndilo pri goipodarjih nekaj nerolje, a koneöno 80 se vendarle adali. Delo in Yozarenje ob nedeljah se je odprarilo. — Težarneje je Slo s trgoYinami. Naie ljndatro se je priradilo knpoYati ob nedeljah y meats. Yiderali smo ob nedeljah polne trgovine oböinatra, poaebno y trgorinah z mann- faktarnim blagom. TrgoYci so prodali Tec ob nedeljah kakor ob drngih tržnih dneh. Mrgolelo je Ijudstra z dežele po alicah. Nedelja je bila torej prari trg. — Trgov- ski pomoöniki so se zaöeli po rzgleda delarceY tadi potegorati za nedeljaki po- öitefcr. Eonečno se jim je rendar-le po- «reöilo to. V nedeljo torej je stopila nredba y reljaro. Trgorine so bile Yse zaprte razan kolonjjalnih, ki amejo biti odprte Ie do 11. are zj. — To aredbo pozdravljamo z veaeljem. Nedelja bodi dan poöitka. Šsit dni naj se del», aedmi dan nij delo poöir». Tako ao rarnali naii pradedje, tako rarnajmo tadi mi. TrgOYci ne bodo pri tern ni<5 zgabili, saj kar ölo- vek rabi, mora tako knpiti. -~ Prišli smo torej po dolgem öaaa do ziželjene ure- ditre nedeljskega poöitka. Mislinco, da oatane ta aredba trajno y reljaro. — Tfgovski nastavljenci ao pri- redili ˇ nedeljo ob 10. ari in pol zjat. obhod z godbo po meata ˇ znakYeselja, da ae je aredel nedeljski poöitek. Zbrali so ae y Semeniiki nlici ter od tarn ko- rakali za godbo po meata. — „Slovenski Bran kM, za 1.1909. je prinesel aatlednji jako pametan in potreben nank in opomin: „Sloven- kam y premislek. B.lo je na veliki sknpiöini družbe by. C. in M. y IliraH Biatrici leta 1902. Mad goYorniki, ki , o po obeda nardaierali zbrane akupšoinarj* za narodno delovanje, je bil tadi trnoYski dekan dr. Joaip K r ž i i n i k, ki je ? byo- jem goYora omenil neko jako važao za- deYO. Ožigosal je po Ysej prarici rabo ženakih imen s konönico na i: Mici, Fani, Kati, Lani, Toni, Zof, R)zi, Gnsti, Mimi, Fini, Zini itd. itd. To je inje — je dejal I — in takih tnjih spak b.' se morale iz- ! ogibati naie narodne Slorenke, ne pa , jih gojiti. Vai so tedaj pritrjevali njego- Yema amestnema opomina, ali — ostalo je pri atari rizradt. Čedalje Blabeje je y tern ozira. Sedaj se tako spakedrana ženska kratna imena riderajo že na ne- katerih iireskih y Ljabijaiii. Naše ženstfo se diöi s tnjim perjem, ko si nadetlje imena neaoglaana s aloveniöino. Sioven- ski jezik konönje Ženaka imena akoraj domaleg» Ysa z a n. pr.: Marijica, Franja ali Franjica, Kata ali Katica, Lenica, Jo- iica ali Pepica itd. SloYenke, proö a to jo navlako! Vaie ime bodi znak, da ate SloYenke! —- Sa nekaj 1 Prebiral aem stare rokopiane knjige is prejinjih stoletij, kjer je atalo poleg možkih tadi dokaj aloYenskih ženakih priimkor; a ženaki so imeli skoraj vsi ženako konönico n. pr.: Hslena RtkoYka (I. 1689), Marica Mrzlikarica (I. 1694), Meta Jeokorica (I. 1695), Katra Eramarica (I. 1716) in dr. Dandanainji pa piiejo SloYenci po nem- ikem Yzorcn: Hal en a Rak, Marija Mrzlikar, Meta Jenko, Katarina Kramar itd. Ali mo- remo Slevenci res yso po nemikem ko- pita ara?nati? Ali bi ne bilo lepie, do- sledoeje in amestneje, ako bi poanemali SYOje slovanake brate, ki jim rabi za rodbinska imena lepoglasna ženaka kon- önica. Slovenke, poslovenite se I" — Razglas. — Razpisoje se nate- öaj za 8 prostoroY, ki jih je natanoYil vis. deželni zbor y spomin na pokojnega deželnega glararja Nj. E. grof* Franca Coronini-ja za bresplaöno zdravenje osem nbogih ikrofaloznih ali rakitiönih dečkor oziroma deklic te dežele y prrem aTitrij- akem aaorakem zdraviliiča gradežkem te- kom prihodnje dobe kopelji. Proinje, ki morajo biti opremljene z maeojem ob- öinske oblasti, s aprtöoYalom o cepljeajo koz in z dokazilom, da so prosilci pri- stojni y kako oböino 63ri3ke in Gradi- ike, kakor tadi b npriöeralom aboitva in z zdraYniikim sprioevalom glede bolezni prosilceY, se imajo Yloziti pri deželnem odbora do 16. maja t. 1. Nadalje se mo- rajo opremiti proinje s potrdilom c. kr. okrajnega zdravnika, da proailci niso na- lezljiYO bolni in da v hiii, kjer ataoajejo ni sedij in tadi y zadnjih itirih tednih ni bilo sliönih bolezni. — Stavbeno društvo „Svoj Dom" y Gorici nam je poslalo raöanaki zaklja- ček za 1. 1908, h katerega posoamemo, da je imelo druiWo lanako leto 22 čla- noY. Denarnega prometa je bilo minolo leto 5488026 K. Draitvo ima nameo zi- dati male hiie srojim članom, katere se amortizirajo. — Ubegi avstrijskih vojakor na LaSko se ?edao bol) in bolj ponarlja/o. V laikih norinah te bere storo vaak teden o aYstrijikih Yojaikih begnich, katere so na Liikem ajeli. NajreČkrat jih prisili lakota, da se ali sami prijarijo, ali pa jih zaaaöijo pri prodaji avatrijakih predmetOT; kakor orožja, složbene obleke in dr. Bsgaace izroöe naradoo Yojasma sodiiča r Veroai, kjer na Ypraianje, za- kaj da so pobegaili, narajajo Yeöinoma Ysi kot Yzrok slab3 hrano ia krato ne- znosno raYnanje. — Iz seje c. kr. okrajnega šo!- skega sveta tolminakega. — G. kr. okr. šolski aret je sklenil, da ne a/ede na ioli Log-Sela pooka y ženakih roö- nih delih, ker je premalo deklic. Sklenil je predlagati dei. iol. sreta, da doYoli aatanoYiteY enorazredne ljadake iole 7 Sažidu in Podbeli. Sklenil je ridati noYO iolako poalopje y Plninjah, y Smasti in y Novakih. Glede astano- Yitre iole y Policab, na Vrha in na Peöinab se aklene tako, kakorjepred- lagal ožji okr. iol. svet. — Strela. — Iz Brij nam poroöajo o veüki nesreöi, katero je Yprizorila strela dne 14. t. m. okola 5. are zjatraj. Udarila je v zYonik podražne cerkve by. Martina ter odbiia ipico BtreloYoda, pre- yrUla na dreh mestih streloYodno žico, porniila na vahodni strani zvonik ter napravila pol metra iiroko odprtino nad oknom zYonika. Nadalje je poraiiia obok p3d zYonovi ter ila po žici, katera je pritrjena k zYonoYom za zTonenje nizdol do til. Pri tej priliki je poikodovala aro in poraiiia tlak ter iirnla debelo kame- nje. U stolpa je iYi'gnila y 30 metroy oddaljene itale ter abila poaeatnika Fr. LiLna enega tola in poaeatnika Aatona Vidmar eno kravo. V LiönOYi itali bo bila ie tri draga goreda in dra fanta, ki ao oatali nepoikodo?ani. Zronovi so ostali tadi nepoikodovani. To je jako önden poja? narare aedaj y tem öasn, ko imamo y naiih hribih ie na metre snega. Bog aas raroj eireie ! — Nenadna smrtna uliei. — Vöe- raj ae je carter sgrod 1 na tla tik Yoja- ikega akladiiöa y Vrtni alici 56-letni S> baitijan Herman, atanajoö na PJacati a priatojen y BkdjÜco. Ztdela ga je kap. Mrtvo trnplo ao prepeljali y mrtvainico na pokopaliiöe. — Neznan tat je danea akradel iz žepa neki ženioi 140 K, katere je pre- jela za kraro, katero je prodala na da- nainjem trga. — Organizaeija slov. trg. potui- kov. — Kakor smo ie avoječasno poro- öali, je vlada potrdila pravila oanujoöega go draitYa sIoy. trg. potnikoY. Danes pa naznanjamo, da je stoj pristop k dra- itta prJjaYiio že precejino iterilo g. to- YariieY. Iz tega se razyidi, da je bila or- ganizaeija res potrebna, ter Ylada y in- teresovanih krogih mnogo zanimanja za draitvo. Tadi podporni ölani so se ie oglasili. Je pa ie nekaj g. torariier koji ia niso vpoalali prijavnic in kojih ne smemo pogreiati y naiih Yratah. Prosimo torej, da nam byoj priatop öim preje naznanijo. Pripr. odbor. — Mažarska korupciji. Vodilno glanilo katoliikega centra y NemSiji objavila je oömdno od vodilnih cerkrenih krogoY inspiriran ölanek, y katerem ogrski, oziroma hrvaiki Yladi ntrarnost očita, da za dijakoYsko atolico po Strossmayerjn zato noče predlagati prelata, ker ai rpo- Bojuje is njenega premoženja in si je dozdaj že sama izpoaodila dra milijona kron, od katerih pa je sarao 220.000 izdala za mažarsko iolsko ladijo, ostali denar pa je isginil y žepih nnadzoroYalnih orga- nov"! Sreta Stolica želi, da zasede dja- korsko atolico dr. Mahnic iz Krka in je to njen of cielni kandidat, kapitel sam ai želi dr. Stadlerja, nekateri pa pimož- nega ikof« dr. Voriaka, Vlada pa noöe za nobenega niö redeti, ker ai hoöe ie nadalje ikofijsko premoienje itposojerati, sereda ne da bi gt kdaj rrnila. Valed tega se ne Yrse nobene kanoniöne Yizi- tacije in nobena birmovaoja, kajtt po- možni ikof nima sredater. — Vaa javnoat Došlo je spomladno ¦ letno blago v velikahski izberi. -----—^^ Zbirke vzorcev so vedno na razpolago zastonj in poštnine prosto. — ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI. CENE SO STÄLNE. Post režba strogo poštena. „Krojaška zadruga" Grorica. #•+-# Gosposka ulica štev. 6 in 7. pridaknje sdaj odgorora od Raachove, oiirom» ogrike tlade, kajti obdolitUe centrofega organ« nimigiijejo naravnoit m direktno Satfino, prihajajo pa, kar je javna tijnoat, iz najfiijih cerkvenih krc- gor. — Drobfinice. — Sv. OJetn teje sdravje poslab- iilo. — — Rusk» fir je pomilostil gene- Stössla, kateri je bil zaprt v Petrogradu radi veleizdaie. — K letošnjim vojaikim ˇ•jam bo počeoii z aprilom poklicanih 4900 re- lerTDih častoikov in 278000 mož in si- ce r 246 tiaoö od pehote, 8400 od konje- nice, 9400 od i?tilerije. Tako bo miroTno piesenöno »Unje od aprila do avgoata jako fisoko. — Število katolikoT v ZdFiiženih državah. — Offcial Cttholic Directory za 1909. priobäoje, da se je äterilo k»- toiikoT pomnožilo sa 358025, akapoo jih je aedaj 14 mil. 235.451. Ako bo priiteje ie katolike oa Filipioab, Portoriki in ostalih kolonijib znaia Itevilo 22 474.440. V Zdralenih drža»ah je 16.083 dohoT- nikoT (od teh 4028 redovnikov), katoli- ikih cerkfa je 12923. Zapne Sole imajo 4703 oböine, te iole obbkaje 1,197.913 otrok. V aboinicah (290) se \zdrzuje 44.966 siromakoT. Poieg tega je mncgo le drug h zarodoT in ?iš>h lo). — Rah'ocuten samomorilec. — V Karlovcn se naili nekega neznanca pred vratmi vojalke bolnice ostreljenega, a piimcm, da naj ae poizfedojejo po imeoti, ker noče, da bi ojfgova rodbina Tedela, da ee je astrelil? Svarilo. S tern izjavljam ter svarim vse one, ki bi sklepali kake dogovore a!i sploh kaka opiavila z ljudmi, ki bi se poslu- ževali mojega imena, da bi bili vsi taki dogovori popolnoma uničeni in neve- ljavni. V Gorici, dne 16. marca 1909 Jožefa Marušič, v Rabatišču št. 16. Objaya. Za dolgove katerekoli osebe, neiz- vzemši svoje soproge, ne prevzemam ni- kake odgovorncsti. Davorin Cenčič, nadučitelj. Loterijske Stevilke. 14. marca, Trst ....... 30 77 79 17 52 Line ...... 35 6 73 88 90 ToTarEa kisa oülikoyana naobrtni ¦ ' ss razstavi v Gorici 11900 & 1 FRANC KRAU t Gorica, Kapucinska ulica St. 9 priporoča cenj. gg. trgovcem razno- l vrstnega kisa. Cene zmerne, po- * strežba točna in poštena. Mi Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Psoda a stroje tudi na teden- ske ali ! mesečne oboroke. ! Stroji so iz prvih tcvarn ter najboljše kakovosti. Pfiporoda tu», nlav Potrtim sreem naznanjamo čč. duhovščini, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočemu dopadlo poklicati v večnost našega preljubljenega brata in svaka, prečastitega gospoda JOŽEF-A