239. številka.
Ljubljana, v sredo 19. oktobra 1904
XXXVII. leto.
I shaja vsak dan avečer, teamai neaeije in pnumOra, ter velja po posti prejemali z* avatro-ograke dežele za vse leto K K, aa pol leta 13 K, aH Četrt leta 8 K 60 h, sa eden mesec 2 K 90 h. Za LJubljano a pošiljanjem 3« dom aa vse leto 24 K, aa pol leta 12 K, m Četrt leta 8 K, sa eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vas Isto 22 K, se pol leta 11 K, sa četrt leta B K 60 h, sa eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele tolike ?ac\ kolikor snafia pofitnina. — Na naročDe bres istodobne vposiljatve naročnino se no ostra. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit vrate po 19 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če as dvakrat, in po 8 h, Ct m trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj as isvolC frankovatl   —  Rokopisi se ne vračajo.  —   Uredništvo in upravnlitvo }e v Knaflovih alicab st 0, in sicer uredništvo v I nadstropju, upravniatvo pa v pritličju. —
Dpravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
it*
B95
Zaključeno!
»Znameniti« nairt klerikalnih strategov sa strmoglavljenje bsrona Heina se je torej, kakor smo včeraj pojasnili, in kar potrjuje sakljaienje deželnega ibora, temeljito isjalovil. Deželni zbor je iel na počitniee, baron Hein pa je oatal kot amagovalee ca svojem mestu. S takimi diletant-skimi manevri, s kakrinimi so klerikalci poskusili uničiti barona Heina, se v Avstriji psi ia ne strmoglav-Ijmjo deislni predsedniki.
Kako je pa z d r u g i m s i 1 j e m, ki so gs po Sukljejevem naznanilu v praski »Politiki« hoteli doseči klerikalci, kako je z razpustom deželnega zbora?
Tudi ▼ tem ositu ae nam zdi, da so klerikalci a svojo nerodnostjo le sami sebi škodovali, in da je danes dosti manj pričakovati razpusta deželnega zbora, kakor če pred štirimi tedni.
čemu naj vlada sedaj deželni zbor razpusti? Lani so klerikalci delali očitno obstrukcijo, tako, da je tudi najkratkovidnejši gostilniški politik moral reči: to je obstrukcija. Letos pa so klerikalci svojo taktiko predrugačili. V minolem zasedanju niso delali očitne obstrukcija, nego so svojo obstrukcijo maskirali i namenom, da bi se mislilo, da je konec obstruksije in da se je začelo redno delovanje deželnega zbora.
Dunajska vlada se temu vtisu pač ne bo mogla ubraniti. Klerikalci bo pri vseh tvojih nujnih predlogih slovesno zatrjevali, da ti nujni predlogi nimajo obstruk-c: j s k i h namenov in ogorčeno so protestirali, da s temi predlogi delajo obstrukeijo. V dokaz so se sklicevali na to, da so vložili samo četvero nujnih predlogov.
Še več! Klerikalci bo sprejeli mandate za ustavni odsek, kjer se je razpravljalo o vo-
lilni reformi in pripustili so tudi razpravljanja o ani točki dnevnega reda. Deželni zbor ja torej faktično prišel d o dnevnega reda, kar ja bilo doslej absolutno nemogoče.
Za to, da ja prišel deželni zbor do rasnega dela, je tudi ša drugih dokazov. Kakor so odnehali klerikalci, tako sta odnehali na-rodno-napredna in nemška stranka. To se vidi is tega, da ja bil v odseku hitro rešen Susteršišav predlog glede podpore po elementarnih nesrečah prisadetemu prebivalstvu in da sa je predlagalo v svrhu podpore tega prebivalstva 150000 K, dalje je odsek vzel tudi v pretres predlog za-stran volilne reforme in formuliral preeizen nasvet. Lani sta narodna-napredna in nemška stranka sklenili, da se sploh na spuščata v raspravo o volilni reformi, dokler ne neha klerikalna obstrukcija. Ta slovesno objavljeni sklep obsh teh strank pa ju letos ni oviral in stranki sta opustili svoje stališča, omogočili, da ja ustavni odsek vsel predlog za-stran volilne rsforme v prstrss in izdelal konkreten načrt za tako volilno reformo, s katero bi lahko bili sadovoljni tudi klerikalci, ker je vseskoz primerna razmeram kranjske dežele.
To 10 dejstva, ki vseka k o kažejo, da so se razmere v deželnem zboru obrnile na bolje, da so vse stranke nekoliko odnehale in se približala druga drugi v toliko, da bi bilomogoče meritorno delo. »Slovenec« priznava sam, da so bili dani vsi pogoji, da se delovanje sborniaa oživi in da se ustvari položaj, ki bi omogočal nadaljne reševanje dnevnega reda. VspriČo temu pa res ni uvideti, čemu bi vlada sedaj razpustila deželni zbor, sedaj, ki ima lahko upanje, da bo vsaj v prihodnjem zasedanju deželni zbor funk-
eijoniral, med tam ko ve, da bi v o 1 i 1 n i boj vsa nasprotja p o Š i v i 1 in p o o s t r i 1, da bi narodno - napredna stranka smatrala razpust kat kapitulaaijo pred klerika 1 a i in izvajala is tega najskrajnejše konsekvenee.
Ali ima vlada ras kak pameten razlog, da bi sa v očigled tem razmeram odločila za razpust deželnega zbora? Gotovo ne! Ia prepričani smo tudi, da ja danes dosti manj misliti na raspust, kakor kdaj poprej.
Klsrikalei so torej tudi v tem ozira vslie vsi svoji strategični in taktični »genijalnosti« doživeli p o -poln fiasko.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Bitka še vedno traja in vojna sreča — sreča je pač opotača — ■ e je jala odločno nagibati na rusko stran, vsaj najnovejša poročila vedo povedati samo o ruskih uspehih, dočim so vse vesti is Tokija, ki jih je bilo sicer vsak dan brsz števila, mahoma usahnile.
V koliko je ta molk v Tokiju v zvozi z japonskimi neuspehi na bojišču, nečemo preiskovati, konštatu-jemo samo, da so Japonci že 13. t. m. morali ustaviti svojo protiofensivo in niso mogli prodreti preko reke S a k h e. Japonska ofenziva je torej na tem mestu obnemogla!
Rusi, ki so imeli svoje posisije na severnem bregu reke Šakhe, bo jih uspešno branili selih pet dni in so se po mnogobrojnih protinapadih zopet pomaknili na levi breg imenovana reke ter stopili v ofenzivo, katero so preje že 10. t. m. morali ustaviti.
Is vsega tega je razvidno, da mora biti ruska armada še zelo krepka in čvrsta, ako more po osemdnevnih nsjljutejših bojih stopiti zopet v ofenzivo  in sicer,  kakor se
kaže, z dobrim uspehom. A še nekaj je, kar je na seli stvari vrlo interesantno!
Pokasalo se je namreč, da so vesti is japonskega vira tako nezanesljive, da sa jim na sme ni malo zaupati!
2e 13. t. m. je brzojav is Tokija rasglaŠal urbi et orbi, da je ruska armada poražena na celi črti in da se general Kuropatkin sam nahaja na divjem begu a celo svojo armado proti severu.
Sovražniki Rusije so pri tej vesti že kar poskakovali radosti in v svoji ekstazi že pevali ode in himne in ditirambe na slavo japonskim generalom in vojakom.
A čudno, oni in isti Kuropatkin, ki ja bil včeraj pobit na tla, kate remu so včeraj Japonci Že razpršili in malo da ne uničili celo armado, je bil drugi dan zopet na bojišču — in Japonci so morali znova pričeti svoje delo uničenja in res se jim je zopet posrečilo, ga temeljito poraziti. In zopet je potrpežljivi brzojav oznanjal strmečemu svetu vest o popolnem porazu ruske armade. To se je ponavljalo tretji, četrti . .. osmi dan!
Res, ves vražji mora biti ta Kuropatkin! »Das gebt nicbt su mit reshten D<ogen!« Osemkrat pobit, osemkrat na cen črti poražen, a vedno še čil in čvrst in dovolj močan, da se postavi v bran japonske me navalu in prekriža njegova načrte!
Ce to ni čudež, potem sploh ne vemo, kaj bi se smelo imenovati a tem imenom, — razen seveda, ako amo tako zlobni, da dvomimo o resničnosti in verodostojnosti uradnih poročil is Tokija, ki so nam javljala ruske poraze.
Torej,   verovati je nam na ču deže, ali pa odreši japonskim poro čilom verodostojnost — tertium non datur!
Bitka brez konca.
Iz Mukdena se poroča: Bitka ia vedno traja z neoalabljeno silo na aeli črti, da celo po noči ne preneha boj. Boj v nedeljo, ki je divjal ves dan, je bil najgrosovitejši, kar jih je bilo v tej vojni. Rusi so nsskočili vse japonske pozicije na aeli fronti. Brez dvoma bo to strabovito prelivanje krvi, ki je nima primere v svetovni zgodovini, še trajalo dva do tri dni, predno bo padla odločitev.
22. pehotna divizija Meiendorfo-vega voja je napadla japonske pozicije zapadno cd vaei Suketun in Huanšan, 20 kilometrov južno od Mukdena, ter pognala Japonae v beg, ki so pustili na bojišču vse svoje ranjence in mrtvece in večje število topov.
»Berliner Tagblatt« poroča: V noči z nedelje na pondeljek so Rusi z uspehom navalili na Japonce in jim odvseli več topov. V pondeljek so zopet na aeli front i n askošili japonske pozieije. Bitka bo najbrže trajala še dva dni. General Renenksmpf ni odrezan od ruska glavne armade, vzhodno krilo ae je toliko umaknilo, da lahko podpira center v njegovih operacijah Današnji bojui dan je nad vse resen, artiljerijski oganj pa je ljutejši kakor kdaj preje. Izgube na obeh straneh ao ogromne.
Berolinskemu »Lokalanzeigerju« pa se brzojavlja iz Mukdena z dne 17. t. m.: Bitka se je 15. in 16 t. m. nadaljevala na aeli fronti. Ruska armada je vzdržala vae svoja poziaija. Na posameznih točkah se je selo posrečilo po zmagi trdovratnega sovražnikovega odpora stopiti ▼ ofenzivo in prodreti proti jugu. 16 t. m. ob 6. uri zvečer so pregnali Petrovaki, N e u -šlotskiinVilmanstrana ki polki sovražnika   iz utrjenih pozi-
LISTEK
R poglavju o naši ženski
vzgoji.
i.
V izjemnih časih živimo, neka kričava politika ulice se je polastila vse naše javnosti, efektni šlagerji so postali politično blago, s katerim se naj uspešneje Krošnjari. Jasno je, da taki Časi za resno in Bivamo razmo-trivanje vprašanj, ki ne segajo toliko v politiko Btrasti, niso kaj primerni in ugodni. Če smo se navzlic temu odločili, da spravimo v razpravo vprašanje o ženaki vzgoji, storimo to vsled tega, ker ga ni kmalu vprašanja T nas Slovencih, ki bi bilo toli zanemarjeno, kakor ravno to, in ker je v splošnem važnost tega vprašanja tolika, da je ne morejo prezreti niti največji antifeministi, niti najhujši filistri, ki priznavajo ženi samo njen takozvani naravni poklic:' kot gospodinja, mati in vzgojiteljica otrok.
Že John Locke dokazuje za-eno z Baconom, da je duša novorojenčka takorekoČ tabula rasa, da
pojmi in ideje človeku niso prirojene, temveč da si jih pridobi šele empiričnim potom, in četudi se ne strinjamo popolnoma z Rousseaujem, ki trdi, da je vae v obliki, kakor pride iz Stvarnikove roke, samo na sebi dobro, in da se slabe lastnosti v Človeku razvijejo šale vsled vpliva njegove okolice, moramo vendar pri znati, da je materin vpliv odločilen za otroka, saj je mati prva vzgojiteljica, ki zida temelj. Naravno je torej, da nam ne more biti poslednja briga, kakšno je naše ženstvo: od njega odviše prihodnje generacije naše, bodoča usoda slovenskega naroda. Že iz teh vzrokov, kojih opravičenost priznavajo, kakor smo že zgoraj omenili, najbolj zagrizeni antifeministi, moramo gotovo kar najodloČnejŠe poudarjati potrebo svojemu namenu odgovarjajoče ženske vzgoje. Toda za nas ni merodajno samo to ozkosrčno stališče, ki mu ja dal veliki Napoleon najdrastičnejši izraz v svojem znanem izreku, mi gremo dalje. Priznavamo ženi pravico, da participira na vseh kulturnih pridobitvah naše dobe, jih porablja v zboljšanje in olajšanje svojega položaja, da vse svoje duševna in telesne zmožnosti razvija harmo-
nično v svojo lastno korist — prav tako, kakor moč. S tega stališča je seveda važnost ženske vzgoje še tem bolj očita.
Kako smo v tem oziru preskrbljeni mi Slovenci?
Splošno stanje našega šolstva je že znana kalamiteta, neverjetna mi zerija se nam pa odpre, če se ozremo po ženskem šolstvu. Predaleč bi nas zapeljalo, ko bi se hoteli pečati z nedostatki vzgoje, ki jo uživa ženstvo po normalkah na deželi. Za danes se hočemo omejiti le na podatke v naših dekliških učiliščih, kjer se jim podaje nekoliko »višje« izobrazbe.
Vsi Slovenci, kar nas je v vseh petih kronovinab, kjer so nas raztrosil, premoremo 2 (reci dve) slovenski dekliški osemrazrednici. In še od teh si eno vzdržujemo sami s privatnimi doneski, to je dekliško osam-rszrednico društva »bolski dom« v Gorici, in le drugo »slovensko dekliško osemrazradnico v Ljubljani« nam vzdržuje naša slovenska metropola. Imamo pa na našem ozemlju več dekliških osemrazrednic z nemškim, oziroma laškim učnim jezikom: nem ško dekliško osemrazrednico v Ljub Ijani, ki jo, kakor slovensko, vzdržuje mestna občina, in ki bi bo morala
s gumo zapreti, če bt je ne polnile hčerske nezavednih ljubljanskih in šišenskih Slovencev; poleg tega vzdržuje ljubljanskim Nemcem dekliško osemrazrednico v »Hath« ovem zavodu z velikanskimi subvencijami Kranjska hranilnica. Dalje imamo na našem ozemlju Še: nemško osemrazrednico v Celju, zasebno nemško pri uršulinkah v Celovcu in laško mestno v Oorioi.
V šolstvu kulturnih narodov, posebno naših severnih bratov Cehov, zavzemajo prevažno mesto meščanske šole. Mi Slovenci pa se navslie temu, da tako vztrajno kričimo o potrebi prehoda iz kmetske v mestno kulturo, še nismo do danes tako daleč povspeli, da bi imeli le en sam zavod te vrste. Za tlačeno kranjsko 5°/# manjšino so se sicer v tem osiru kaj vneto zavzele čestite sestre uršulinke: odprle so jim v Ljubljani nič manj kot dve meščanski šoli — vnanjo in notranjo — in v Škofji Loki eno Vnanja ljubljanska je sicer na papirju nemško slovenska, da facto pa samo nemška, kakor oni dve: vse tri prav kakor najeta ponemčevalnin^ naših deklet. Da so seveda zopet v prvi vrsti hčerke slovenskih meščanov, ki slu-
žijo za polni o tem pedagoškim ne stvorom, ne toliko vsled n|ih narodne nezavednosti, kakor ravno zato, ker jih drugam pošiljati nimajo, pač pa menda ni treba še posebej poudarjati. Na slovenskem ozemlju vidimo še nemško dekliško meščansko šolo v Mariboru, Celju in Trstu in laško v Trstu.
Velepomembno vlogo v organizaciji našega dekliškega šolstva zavzemajo učiteljišča. Tu se vzgajajo učiteljice, ki naj nosijo izobrazbo med široke masa naroda. Učiteljišča so pa še posebej velikega pomena za naše ženstvo. Učiteljski stan je bil do nedavna edini stan, v katerem je bilo mogoče hčerkam neimo-vitih meščanskih slojev ustanoviti si samostojno eksistenco, in še dandanes si ženstvo, ki je primorano izvoliti si samostojen stan, v pretežni večini izbere taistega sa svoj poklic. Pa tudi hčerke imovitejših slo|ev, ki nimajo baš namena posvetiti se uči-teljstvu, ki imajo le namen pridobiti si neko izobrazbo, so pohajale in pohajajo še danes učiteljišča, saj so to bili do prav zadnjega časa edini zavodi, kjer se jim je nudila prilika spopolniti izobrazbo iz elementarnih šol. (Konec prili)
eij pri Huaniinu inodvseli 8 to po Preteklo nod so Japonoi med 12. in 1. uro trikrat naskočili v gostih infaterijskih masah ruske po aisije na obrežju reke šakhe. Ruii so jih sprejeli z grozovitim artiljerijskim ognjem, ki je trajal tričetrt ure in jih odbili, provzročivši jim ogromne izgube.
Ko sem danes sjutraj (17. t. m.) ob pol 11. uri zapustil bojišče ob reki Sakhe, se je znova vnela na seli fronti bitka. Na levi strani od nas stoječi kor je naskokoma savsel vrhove pri Finsjatunu, ki obvladujejo selo ravnino. Na naii fronti in na desnem krilu je položaj ugoden. O splošnem položaju cele bitke se sicer če ne more izreči končna sodba, ker če boj vedno traja, vendar pa je strategiČni položaj Japoncev neugoden. A k o b o b o j n a s r e č a Še vnaprej ugodna za Ruse in ako se izrabijo sedanje šanse, lahko nastopi za Japonce katastrofa, ki bo mahoma končala to krvavo vojno. — Kakor je razvidno iz teh poroči), ki so došle s popolnoma nepristranskih strani, se mora izid bitke odločiti v najkrsjšem času.
Poročila generala Saharova.
General Saharov poroča generalnemu štabu:
V noči 16. 1 m. so Japonoi napadli dva naša polka na takozvanom Gozdnem griču in jih prisilili, da sta se umaknila. Ko smo dobili novih vojev na pomoč, smo navalili na imenovani grič in ga po ljutem boju mož proti možu zavzeli. Naši voji so zasledovali Japonce več kilometrov daleč.
Noč dne 17. t. m. je bila mirna. Zjutraj se je najprvo pričel artiljerijski boj, nato pa je naša armada naskočila sovražne pozicije, jih zavzela in zasledovala sovražnike 2 k m daleč. Odvzeli smo jim 11 topov in veš pušk na stroj.
Po došlih poročilih so Japonci v noči na 17. t. m naskočili naše pozicije na desnem krilu. Vsi napadi so bili odbiti. Tekom tega dneva so naši voji za ▼ zeli po hudem boju vas Š1 a n d s i a zapadno od S a h o p a. Sovražnik je z vso silo obstreljeval mu odvzete pozicije in navalil na Putilovo goro. Vnel ae je skrajno ljut boj z bajoneti. Več častnikov, ki so se na čelu svojih vojev postavili v bran sovražniku, je bilo pre-bodenih z bajoneti. Zvečer in ponoči smo z vojaškimi častmi pokopali padle Ruse in Japonce. Proti našemu centru se zbirajo znatne japonske vojne sile. Na našem levem krilu se 17. t. m. ni dogodilo ničesar posebnega.
Konklave 1.1903.
n.
(Dalje.)
Divjanje duhovnikov v papeški državi je bilo strašno. Svoj sistem so kronali jezuvitje s slavnoznanim syl-labatom, s katerim bo napovedali človeški kulturi vojno na življenje in na smrt.
Obenem so jezuvitje s svojimi intrigami proti novi Italiji nakopali papeški državi poleg zasluženega zaničevanja vsega civiliziranega sveta, tudi nasprotje raznih držav, pred vsemi Pruske. Ko so bili Francozi pri Sedanu poraženi, je udarila tudi za papeževo državo smrtna ura. Italijanski kralj je hotel papežu pustiti vsaj en del Rima kot samostojno državo in ukazal je, da zasede njegova armada samo levi breg reke Tibere. Sele ko je kardinal Antonelli, papeževa desna roka, direktno prosil italijanskega zasovednika, naj zaBsde tudi drugi del Rima, se je to zgodilo. Antonelli se je namreč bal, da bodo papeževi vojaki Vatikan iz-ropali.
Tedaj je bil storjen konec papeški posvetni drŽavi in reči se mora, da je bil ta žalostni koneo zaslužen.
Naslednik papeža Pija IX. se je rodil v tistem kotičku cerkvene dr-
Zavzetje gore »Osamelega drevesa11.
Po poročilih is Petrograda si je 6. kompanija 23. sibirskega polka stekla največjih saslug, da ao Rusi zopet savseli goro »Osamelega dre-drevesa«. Japonoi so s bajoneti prehodil poveljnika kompanije in ga vrgli preko neke skale, da je bilo njegovo truplo popolnoma razbito. Z osirom na to je bilo rusko moštvo do skrajnosti razdraženo. Majendorf je dobil pravočasno novih vojev na pomoč. Rusi, kakor Japonsi so se bo rili kakor levi. Za vsako drevo 8e je vnel poseben boj. Borilo se je z bajoneti in s pestmi. Rusi so mnogo Japoncev s rokami udušili. Nasipi in jarki so bili dve vrsti daleč prenapolnjeni z mrtveci. Rusi bo izgubili v tem boju 4000 mož, Japonoi pa še veliko več.
Ruski uspehi.
Berolinski »Lokaianzeiger« poroča, da se je Rusom posrečilo prodreti center japonske armade. Zmaga je zahtevala ogromnih Žrtev. Vse polje je pokrito z mrtvimi trupli. Boj še vedno traja. Zmago so priborili sibirski strelci. Več sto Japoncev je bilo ujetih. Rusi prodirajo naprej-Ako se jim posreči zavzeti Ćenliantu, potem so Japonci primorani, brez boja se umakniti iz Linšiga, ki bi bil za Ruse veleugodna pozicija, ker bi od tamkaj lahko obšli japonsko levo krilo in s tem ojačili pozicije ruskega centra.
»Berliner Tagblatt« pa javlja: V ponedeljek 17. t. m. so Rusi predrli japonski center, mu odvzeli več baterij topov in ujeli več sto Japoncev. Rusi so potisnili Japonce daleč proti jugu, da je položaj več japonskih oddelkov velekri-tičen.
Kuropatkin je sam vodil napad. Vkljub temu pa se v ruskem generalnem štabu misli, da se bitka odloči na vshodnem krilu in ne v centru. Bitka še vedno traja.
Najvažnejša vest.
Iz Petrograda se brzojavlja: Od desne naše armade so došle ugodne vesti. Dve rezervni brigadi generala Nodza ste razbiti in ruska armada je po sedemkratnem nadčloveškem naskoku zavzela japonske pozicij e pri Li nšigu  ali 'Linšipu.
S tem je Rusom odprta pot, d a lahko obidejo japonsko levo krilo, kar bi bilo sa končni izid bitke najbrže odločilnega pomena.
Renenkampf in Kaštallnskl na varnem.
»Echo de Pariš« poroča: O bojih divizij generalov Renenkampfa in Kaštalinskega so došla generalnemu
zave, ki je bila domovina jako znamenitih papežev. Njegov oče je bil svoj čas polkovnik v papeževi vojski in potem župan mesteca Carpinetto, njegova mati je bila iz maloplemeni-taške rodbine in je imela nekoliko premoženja.
Brata Josip in Vinko Pecoi sta prišla že v mladih letih v jezuvitsko šolo, a dočim se je starejši brat, Josip Pecci z veseljem posvetil duhov-Bkemu stanu, se je Vinko Pecci branil, kar je mogel. A branil se je samo nekaj časa, potem pa se je spremenil v fanatičnega klerikalca. Postal je duhovnik, 4 ali 5 let pozneje kakor njegovi vrstniki, a najbrž le da si je zagotovil dzplomatično karijero.
Ko je bil Pecci 28 let star, je postal papeški delegat v Beneventu. Tu je pridno zlagal latinske pesmi, obenem pa z največjo krutostjo preganjal rimske in neapolitanske revolucionarje, ki so iskali pribežališča v njegovem okraju. Milosti ni poznal. Zlagal je sentimentalne latinske pesmi, obenem pa dal ljudi brez pardona zapirati in obešati. Priznati pa se mu mora, da je bil sicer dober glavar svojega okraja in zato je hitro pri* šel naprej in postal kmalu najvišji politični uradnik v Perugiji. Toda imel je med višjo duhovščino mnogo
itabu natančna poročila. Operacije teh detaširanih kolon so bile popolnoma uspešne in bo popolnoma izvršile svojo nalogo, obiti japonske posicije. Na povratku je japonska konjenica napadla dva sibirska streljska bataljona in posrečilo se ji je prodreti v center ruskih posisjij. Nato pa je ja-ponske konjenike naskočila ruska pehota in jih z bajonetom in batom pobila do zadnjega moža.
Izpred Pori Arturja.
Po poročilih iz ćifua traja bom bardma trdnjave ie vedno, dasi ■ tem Japonci očividno ne dosežejo nobenega pravega uspeha. Vkljub temu pa še vedno pričaknjejo v Tokiju, da pade Port Artur v 14 dneh, najkasneje pa 3. novembra, na rojstni dan mikadov. Z ozirom na to so dobili tudi vojni poročevaloi v Tokiju baje dovoljenje, da smejo oditi k oblegajoči armadi.
V Port Arturju so popolnoma prepričani, da trdnjavo v doglednom času osvobodi Kuropatkin, zlasti odkar se oelo v Čifu zatrjuje, da se je Kuropatkin sieer umaknil v svoje glavne pozicije ob reki Šakhe, a je nato vse japonske navale na seli črti odbil in stopil v ofenzivo.
Admiral Roždestvenski.
Car je imenoval admirala Rožde-stvenakega sa svojega generaladju-tanta in ga pustil na mestu vrhovnega poveljnika druge tihomorske eskadre.
Deželni zbori.
Gradec, 18. oktobra. Deželna odbornika dr. Dersshatta in Stali-ner sta odgovarjala na razne interpelacije, med njimi tudi na interpelacijo posl. Kočevarja zaradi regulacije Pesnice. Deželni odbornik Stallner je povedal, da regulacije ni bilo dosedaj mogoče izvršiti, ker se upirate občini Moškajnei in Šmarjeta.
— Posl. dr Jurtela je utemeljeval predlog glede deželne podpore dijaškim kuhinjam v Celju, Mariboru in Ptuju. Poudarjal je, da deželni zbor vsako leto dovoli dijaškim domom v Celju in Ptuju, ki so pristopni le dijakom nemške narodnosti, izdatne podpore iz deželnih sredstev. Noče preiskovati, ali so ti »Studentenheimi« bili potrebni, navesti hoče le vzroke za njih ustanovitev. Prvi nagib je bilo pospeševanje revnih učencev, drugi vzrok, da se privede materijala v učne zavode in tretji nagib strogo narodna vzgoja. Podpor tem zavodom ne morejo biti slovenski dijaki na noben način deležni, ker so izključeni od vsprejema v zavod. Za omenjene tri dijaške kuhinje, ki podpirajo le domače revne dijake, se izda na leto 9300 K. Njegov predlog se glasi: »Z oblastvenim dovoljenjem ustanovljenim dijaškim kuhinjam v Celju, Mariboru in Ptuju, naj se dovoli z letom 1905 vsakoletna
sovražnikov, ki so marljivo delali na to, da ga — izpodrinejo. In rea se jim je to posrečilo. Kar naenkrat, povsem nepričakovano, je bil Pecoi imenovan ne nadškofom damiettskim, kakor je upal in želel, nego — nuncijem v Bruselju. In njegovi sovražniki so se veselili toliko bolj, ker Pecci ni znal nobene besede francoskega.
Ali Pecoi ni bil samo nadarjen, nego tudi marljiv mož. Tri tedne se je noč in dan učil francosko in potem šel v Bruselj. Tam je ostal tri leta in je dokazal, da je bistroumen in dalekoviden politik, spreten diplomat in pravi kavalir najfinejšega takta. Tudi je dokazal, da je siser zagrizen klerikalec ali slab duhovnik
Peccijevi diplomatični uspehi so bili tako veliki, da se ga je začel bati državni tajnik papežev, kardinal Antonelli in da je začel iznova proti njemu spletkariti. In res se je Antonelliju posrečilo, da je v drugič prestrigel Peccijevo karijero. Ravno ko je bil Pecei takorekoč na vrhuncu svojih diplomatičnih uspehov, je po Antonellijevem vplivu bil imenovan
— škofom v Perugiji. Tu je Pecci kot čisto navaden škof brez vsake dotike z diplomacijo in s papeškim dvorom moral ostati celih 32 let.
podpora iz deželnih sredstev, in sicer celjski in mariborski po 1500 kron, ptujski pa 1000 K«. Predlog se je izročil finančnemu odseku. — Posl* Resel je utemeljeval svoj predlog glede spremembe § 58. drž. šol. zakona in deželnega zakona o ustanavljanju in zdrževanju javnih ljudakih iol. Naglašal je, kako potrebno je občine razbremeniti šolskih stroškov, ker so ravno ti stroški nasprotnikom najboljše agitacijsko sredstvo. Pri zadnjih deželnih volitvah so hodili posamezni klerikalni kandidatje po deželi krošnjarit le s 'šolskimi stroški in živinsko soljo (Veselost). Naj bi se že vendar enkrat dognalo, da je ustanavljanje in zdrževanje šol stvar države. — Posl. Robič je interpeliral zaradi zemeljskih plazov na koroški železnici nad Mariborom, ki spravljajo v nevarnost življenje in imetje, a se ničesar ne ukrene v od-pomoč. — Poslanci nemške ljudske stranke so predlagali nov krošnjarski zakon, zakon proti nepošteni konkurenci, zakon o davčnih olajšavah za delavce malih obrtnikov in za odpravo obrtnega dela v kaznilnicah
O pava, 17. oktobra. Deželni zbor šlezijski je dovolil 200.000 K podpore vsled suše prizadetim kmetovalcem za nabavo primanjkujoče krme. Obenem se je naprosila vlada, da dovoli v isti namen vsaj enak znesek. Nadalje je sprejel deželni zbor zakonski načrt za uvedbo deželne naklade na pivo.
Lvov, 17. oktobra. Posl. Sto-jalovski je predlagal, naj se uvede na železnicah 4 razred, oziroma posebni vozovi za 2ide Nadalje je utemeljeval svoj predlog za spremembo občinskega volinega reda in predlog, v katerem se vlada poziva, da zidov ne imenuje za samostojne sodnike ter da kristjani ne bodo prisegali židovskim sodnikom. Proti temu predlogu so se oglasili socialni demokrati ter je bil odklonjen.
Dunaj, 18. oktobra. V nižjeav-atrijskem deželnem zboru je govoril posl. Silberer za ustanovitev zakona, s katerim se urede zadeve glede blaznih. Zloraba norišnic mora prenehati. V utemeljevanju se je skliceval na afero Koburg-Matašić, Češ, da je ves svet na strani prince-zinje, ker je vsakdo prepričan, da ni blazna. »Mož te žene je gotovo obžalovanja vreden, ker mora vsak priznati, da je bila Žena zapravljivka in v zakonu nezvesta. Toda ako bi hoteli vse žene, ki se potratno oblačijo ter prelomljajo zakonsko zvestobo s Častniki, zapreti v norišnice, bi deset norišnic samo na Nižje Avstrijskem ne zadostovalo.«
Poljaki za Maloruse.
Lvov, 18. oktobra. V sobotni konferenoi poljskega kluba se je razpravljalo tudi o maloruskem vprašanju. Da se nudi Malorusom dokaz o
Kar je Pecci kot škof v Perugiji mislil in sposnaval kot pravo, to je potem kot papež tudi izvršil. Pred vsem je gledal, da je vzgojil dobro disciplinirano, slepo pokorno in fanatično duhovščine. V taki duhovščini je videl glavno orožje za boj zoper nacijonalno idejo in zoper gibanje za združeno Italijo. Znanstveno izobraženih duhovnikov ni maral. Največ je gledal na to, da so bili duhovniki ostri spovedniki, ker se da ljudstvo najlaglje strahovati iz spovednice. Uvedel je za duhovnike stroge ekseroicije, jim ostro branil obiskovati gostilne in kavarne, prepovedoval vsako prijateljsko občevanje a posvetnjaki. Tako si je vzgojil fanatično armado.
Spomladi leta 1859 je šla Italija v boj proti Avstriji. Nadškof Pecoi je na stopnicah stolne oerkve v Perugiji blagoslovil zastave prostovoljce/, ki so šli v boj proti Avstriji. Ali ko se je najprej samo proti Avstriji nsperjeno gibanje začelo obračati tudi proti papeževi posvetni oblasti, je Pecoi takoj kruto nastopil. V noči od 14 na 15. julija je bila pod Pec-cijevim oknom večja demonstracija za zedinjeno Italijo. Pecoi je poklical 3000 mož papeževe armade, da uže-nejo Perugijo, dasi je bila vsa mla-
dobrohotnosti Poljakov, se je sklenilo da bodo poljski poslanci v gališketa deželnem zboru glasovali za ustanovitev maloruske gimnazije v Stani, slavu in za dovolitev 300000 K jt deželnih sredstev sa zgradbo malo-ruskega gledališča.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 18. oktobra. N«. daljevala bo je debata o trgovin, s k e m provisoriju s Italijo. Trgovinski minister pl. H i ero ny m je v daljšem govoru odgovarjal posameznim opozicijskim govornikom Posebno je pobijal očitanje, da se j« italijanski trgovinski provizorij po. daljšal le v interesu Avstrije. Končno je priporočal predlogo sprejeti. Nada ~ je predlagal ministrski predse d ni k, da iz dejstva, da se je Si čil svoječaano po naročilu kralja pogajal s opozicijskimi pooblaščenci, še ni sklepati na kako osebno obveznost za kralja.
Nove volitve v Italiji.
Rim, 18. oktobra Jutršnji uradni list prinese dekret, s katerim se zbornica razpusti ter se razpišejo splošne volitve na dan 6. novembra, dopol-nilne pa 13. novembra.
Ministrska kriza na Portugalskem.
Rim, 18. oktobra. Celokupno portugalsko ministrstvo je demisioniralo.
Dopisi.
S Štajerskega.   R a j h e n -
burška krma. »Domovina« je prinesla dne 8. t. m. vest o grozni revščini v Rajhenburgu. Dopisnik smatra Rajhenburg oziroma okoliso kot sedež največje bede. Nazadnje kvasi, da je sena in otave dovolj, ki se pa prodati ne da. Pretočeno soboto je pa zopet »Domovina« ta dopis razširila, med tem pa poudarja, da je nevednost najdražja stv<r. Kmet torej ne ve, kam se krma lahko proda in trgovci jo kupovati nočejo. Sama vlada išče torej krmo po 7—8 kron meter. cent. Lep dobiček, ki čepi torej v rajbenburški krmi, bode prišel v tuje roke . . . Na vse zadnje pa »Domovina« vendar pravi, da bodo Rajhenburžani avojo krmo ravno tako v denar spravili, kakor so jabolka. Temu dopirniku v »Domovini« as nam vendar vredno vidi, na njegov tako moder dopia nekoliko odgovo riti. Pripoznati moramo, da res kmetije dandanes hirajo in boljši ljudje se selijo na tuje kraje; toda temu ni kriva ravno krma, katere je letos tako obilo in se prodsti ne ds. Tudi pa niso ravno tisti takovi siromaki, ki jim je letos Bog preobilo krme dal, kakor jih dopisnik v »Domovini« riše. Piaec teh vratio je hodil pred kratkim po vaaeh rajhenburške fare, ravno radi krme, ker je ravno imel za kakih 300 centov odjemalca, kateremu jo je torej želel preskrbeti. Ali zaman je bil ves trud! Neki posestnik, ki je imel in ima Še danes čez 300 s t ar i h oentov krme za oddati, še ceniti ni hotel! Drugi ae je izgovarjal,
©asF" Dalja v prilogi- '^Pa?
dina pod zastavami kralja Viktorja Emanuela v vojni proti Avstriji in so Perugijo samo starčki branili. Duhovnik Aiam Rossi je Peccija milo prosil, naj prepreči prelivanje krv , a Pecoi je ostal trd. Komaj 200 mol se je uprlo 3000 možem papeževe armade. Boj je trajal poldrugo uro. Padlo je šest papeževih vojščakov in 77 ustašev — in potem so začel i papeževi vojaki kot pravi tolovaji ropati, požigati in moriti, da je bi U groza. Posebna preiskovalna komisija, ki je poslovala meseca oktobra in novembra 1860 na licu mests, je dognala strašne reči. Papeževi tolovaji so oropali tudi oerkve in samo stane in na altarjih posilili nebroj žena in otrok, med njimi tudi nekaj redovnic, da, posilili so tudi nekaj umorjenih žensk. Umorjenih je bilo 120 oseb. Za tiste papeževe beštije, ki so tako morile in ropale, je nadškof Pešci odredil slovesno mašo-za-dušnico in je na katafalk lastnoročno zapisal »Beati mortui, qui in Do mino moriuntur«, žrtve teh živalskih tolovajev pa so bile pokopane kakor psi, ki so za plotom crknili. Vodja teh tolovajev, Sohmidt, je bil na Peo-eijevo priporočilo imenovan za generala, oficirji so dobili redove, papeževi vojaki pa bogate nagrade. (Dalje prih.)
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 239, dne 19. oktobra 1904.
da jo želi spomladi prodati; tretji je cenil pa po 10 K met. oentt — ČeS, da je v Z*grebu tudi tika oena. — Vlada pa torej  le 7—8 K za met cent obeta, hoče torej pri r jhenbur ški krmi malo kšefta biti, zlasti za tuje   prekupce, s katerimi   »IV mo vina« grozi. Dopisnik v »Domovini« gotovo razmer naših kmetov ne pozna, ali — poznati noče! Naj svetuje dopisnik torej vsem t'stim, ki imajo preobilo  krme in se prodati ne da, da si živino nakupijo in se z živinorejo pridno p* č*jo. Ž vinoreja gotovo precej nese Poznamo več posestnikov tukaj,   kateri  se  živinoreje pridno drže in morsjo krmo kupovati, vrh tega pa dcsetejo lep dobiček, zlasti Če razumejo dobro ravnati. Naš kmet, ako ima sploh kaj za prodati, že zna dobro v dtnsr spraviti. On se infor-muje  po  vseh  krajih, ter če se mu bode v Zagrebu 1 gld. za cent krme več obljub !o ko tukaj, jo bode vozil dol, ne rakuna pa na stroške. Ako se mu v Sevnici 1 krajcar pri ktg kake stvari, recimo predivu ali kaj enakega več obeta, — najel si bode furo in »hijdi«   v Sevnico. Stroški so postranska stvar. Naši trgovci naj torej s cenami pri nakupovanju konkurirajo z veletržci in vlado, pa še nič ne dob š! Posebno krmo kupujmo po 10 K, saj se vladi po 7—8 kron lahko odda. — Lep dobiSek! Gotovo je želja vsth trgovcev, da nam »Domovina«  preskrbi  novih  tujih pre kupcev za takov »kštfU, toda izrek »nevednost  je najdražja stvar«, se tukaj ne bode ujemal. Pšenico proda danes naš smet lahko doma po 22 K sto klg., oves po 16 K itd. Takove cene še na giavaem žitnem trgu v P.jdimptsii  ali  na  Dunaju nimajo! Končno torej omenimo, da naš kmet ni ravno pri prodaji, kakor tudi pri nakupu cd domaČih trgovoev prikrajšan, ter da mu le tu nevednost škoduje, — pač pa se naj otrese farov-ških b:eag! Kadar se za farje pobira, bodisi po vaseh ali v cerkvah, takrat je  pač  kmetu   nevednost najdražja stvar, zlasti, ker se še ni »zčamal«, da je btracenje davno prepovedano! V resnici podpore vreden berač, sle peo ali hrcmov, vtakne se v »šp&h-kamrctt, — bertči za kaplane, taj-moštra. kapuctne, frančiškane pa la zijo in fthtajo predrzno po vaseh! Kmet pa, kateri mu doma še dovolj ne da, — nese sam v farovž ali cerkev! Tu je pač pomena vreden rek: Nevednost je najdražja stvar!!
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 18 oktobra.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je imenoval za overovatelja zapisnika občinska svetnika dr. Tri 1-1 e r j a in S v e t k a.
Naznanila.
Zupan je naznanil, da sta prišla k penili v imenu odbora ljubljanskega Sokola gg. dr. R a v n i h a r in dr. V/indischer, da se zahvalita za protektorat, ki ga je prevzelo mesto nad sijajno uspelim vsesokolskim zle-tom. Občinski svet je vzel to iskreno zalivalo naznanje ter se je ista zabeležila tudi v zapisniku.
Zapisnik zadnje seje se je prečkal in odobril.
Novo pokopališče.
Župan je prijavil nujni predlog v zadevi novega pokopališča. Nujnost se je priznala. Poročevalec je povedal, da je pretečeno soboto bila zadnja seja komisije za novo pokopališče v Ljubljani. Zadeva je dospela tako daleč, da se lahko začne takoj z delom, takofc da bo mogoče že meseca maja ali vsaj julija pr. leta začeti pokopavati na novem pokopališču. Župan je že pri prvotnih pogajanjih zahteval, da mora -krbništvo pokopališča razširiti poljsko pot od Martinove ceste do novega pokopališča, ker mesto ni dolžno skrbeti za take komunikacije. Pokopališčno oskrbništvo je tudi projektovalo graditi tik ob tej cesti pokopališčno cerkvico in gospodarsko poslopje. Na županovo posredovanje se bodeta omenjeni poslopje gradili južno od ceste. Za trg pred pokopališčem v polkroga, kjer bodo imeli dovolj prostora vozovi, je treba kakih 1200 m^ sveta posestnika Janescha, ki se je prvotno sploh branil potrebni svet prodati, pozneje je zahteval previsoko ceno, a sedaj je izjavil, da odstopi svet pod pogojem, da mu mestna občina kupi Še enkrat toliko sveta v neposredni bližini. Po posredovanju župana na Jezici se je zvedelo, da proda neka posestnica svojo nad 2 orala obsegajočo njivo za 5600 K, t. j. m1 po 1 K 72 h. Obč. svetnik Turk je bil tako prijazen, da se je podal takoj za nakup pogajat ter je kupčijo tudi dognal. Mestni občini preostane po menjavi še 766 štir. sežnjev sveta, ki je vreden 1200 K. Predlaga, naj se Janescheva ponudba sprejme. Povsod cerkveno oderuštto in   duhovniška nestrpnost*
Obč. svetnik dr. Triller je na-glašal, da je principijalen nasprotnik vsakega prispevanja od strani občine
za   konfesijonalno pokopališče; vendar pa bo  glasoval za predlog g. Župana, ker bi bil vsak boj zoper kon fesijonalnost novega pokopališča vzpričo izkušnjam Gradca in Celovca brezuspešen ter bi se cela stvar brez upa zmage le   zavlekla.   Ureditev pokopališkega prava je namreč v Avstriji ena najbolj skelečih rau na telesu države, ki hoče biti moderna in najeklatantnejŠi dokaz, da je naša  ljuba Avstrija le polukul-turua država, ker še ni vedela čedno ločiti države od cerkve. Mesto da bi pokopavanje mrličev izročila onim obla stim, ki imajo  v  rokah javno upravo in zlasti sanitarno policijo, prepušča država še vedno, da razne konfesije napravljajo iz pokopališč navadna k up Čijska podjetja; vrbu tega pa uklepajo ta podjetja prebivalstvo  v  svoja ana-hronistiČna verska  naziranja sramoteč še po smrti vsakogar, kdor ni veroval v absolutno in izključno izveličevalnost dotične konfesije. Prete che  mai per-dona! Te naslne   razmere videvamo tudi pri nas v načinu, kako se polaga k večnemu počitku  na konfesijonalnih pokopališčih   drugoverce, samomorilce in včasih celo takega reveža, ki je brez lastne krivde moral iz sveta „neizpove-dan in ne v sv. olje d'jan." V kakem temnem onesnaženem kotičku jih Često polagajo med koprive in  prizanese se k večjem bogatinom;  čudna prikazen je namreč, da se skoro pri vsakem sa momorilcu bogatinu  konstatuje zmeša-nost, doČim je bil revež, poslovivŠi se prostovoljno od te  doline solza, skoro vedno grd bogat ajec, katerega je smeti zagrebsti kakor psa.  Kaj  Čuda, če je potem rodil se  že pred stoletji tisti bridki rek: „Wenu das Geld im Beutel klingt, die Seele in den Himmel springt. — Dolžnost občinskega sveta je torej, da ob 12. uri  protestuje zoper take razmere ter skuša storiti vse, da se na novem pokopališču vsaj ublažijo; toliko se bo namreč morda le dalo doseči, da se bo odkazal, za one »nesrečneže44, katerim odreka cerkveno upravništvo iz tega ali onega ničevega vzroka grob v posvečeni  zemlji  in  cerkveni pogreb, vsaj dostojen del pokopališča. Prosi torej   gospoda  župana,   da zastavi v tem pogledu  ves svoj vpliv. (Splošno odobravanje.) Zupan obljubi posredovati.
Nujni predlog za odkup, kakor tudi dr. Trillerjev predlog sta bila sprejeta.
Volitve v odbor mestne hranilnice.
Obč. svetnik dr. Stare* je poro čal o volitvi upravnega odbora mestne hranilnice za dobo treh let. Iz občin skega sveta se voli 12 članov. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Vincenc Borštner, dr. Gregorij Krek, dr. Josip K u š a r, Josip Lenče, dr. Danilo Maj ar on, Martin M a 1 e n š e k, Franc M a 11 y, Franc Pavlin, Ivan Plantan, Julij P o 1 e c, dr. Lovro Požar, Josip P r o -senc, Viktor Rohrmann, Anton Svetek, dr. Karol Triller, pl.Ubald Trnkoezv, Franc T r t n i k, Feliks Urbane, Ivan Velkovrh in dr. Jos. Stare.
Obč. svetnik dr. Požar je izjavil, da odklanja izvolitev, ker sklepa iz malega števila glasov, da se mu hoče dati nekaka nezaupnica, dasi se je že pri prvotni volitvi branil kandidature, vendar je celo dobo vestno prihajal k sejam, ter po svojih močeh sodeloval. Tudi obč. svetuik Lenče je izjavil, da ne sprejme izvolitve, dasi je dobi: vseh 23 glasov, to pa za to ne, ker se je tako nehvaležno postopalo proti predgovorniku in proti predsedniku Vasu P etri čiču. Župan je prekinil govornika, češ, da razprav s takimi rekriminacijami ne pusti zavlačevati, temuč naj vsakdo pismeno naznani, kdor izvolitve ne sprejme. Volitev se je odobrila in dosedanjemu odboru ter odstopivšemu Članu Fr. Terčku se je izrekla za vztrajno delovanje zahvala.
Dopolnilna volitev v gospo* darsko nadzorstvo meščanske imovine.
O predmetu je poročal isti poročevalec, g. Fran Ter če k. Namesto umrlega prof. Ivana G n j e z d e se je izvolil v nadzorstvo z vzklikom šolski ravnatelj v pok. Fran Raktelj.
Razne zemljiške in stavbne zadeve prizivi.
Posestnica Josipina S elan je zahtevala svoječasno večjo odškodnino radi opustitve Starinarske steze. Mestni svet ji je ponujal 40 K, s čemer pa se Selanova ni zadovoljila, ter se je začela tožariti. Sedaj pa je odnehala ter izjavila, da se zadovolji s prvotno ji ponujano odškodnino, le povrnitev stroškov za svojega pravnega zastopnika še zahteva povrhu. Zadnja zahteva pa se je odklonila, češ, da je tudi mestna občina imela dovolj stroškov. (Poročevalec obč. svetnik dr. Triller).
Vdova pok. hlapca C a rman a se je tožarila za domovinsko pravico, zase in za svoje štiri otroke. Ker pa so bili trije otroci rojeni pred zakonom, ne da bi se bili pozakonili, se predlaga vkljub razsodbi deželne vlade, da se domo vinstvo prizna le pokojnemu očetu in eni hčerki, ki je zakonska. (Poročevalec. obČ. svetnik dr. Triller).
O ponudbi Al. Sušnika za od kup javne poti v Šentpeterskem pred mestju   je   poročal   obč. svetnik dr. Stare.   Pot je postala vsled nove regulacije nepotrebna.   Ponudnik bi rad na istem mestu zgradil hišo. Ponuja 3 K za ma.   Sklene se eesto opustiti, obenem pa naznaniti to javno, da vsa-kojaki  upravičeni  priglasijo svoje za hteve do te ceste.
Isti poročevalec je poročal o ponudbi dež. višjega inženerja Ivana Sbrizaja za odkup nekega stavbišča na bivšem Del Cottovem svetu. Stav bišče meri 521 ma, ter ponuja po 7 K za m*. Predlaga se, naj se mu svet prepusti po 8 K. Obč. svetnika Plan tan in Svetek sta priporočala, naj se mu pusti po 7 K, ker je itak stavil pošteno ponudbo. Sprejeto.
Ivan Rakovec je prosil s tremi drugimi posestniki vred na Martinovi cesti, da se jim dovoli odložitev naprave hodnikov do zgradbe glavnega kanala na tej cesti. Prošnja se je odklonila. (Poročevalec občinski svetnik S u h i c).
Istotako se je odklonil priziv Ivana M a r o u t a, proti odločbi mestnega magistrata, o zadevi prizidave kolnice pri hiši na Vodmatskem trgu. (Poročevalec obč. svetnik Turk).
Prošnji dr. Konrada S t o c k 1 i n g e r j a za parcelacijo sveta ob Tržaški cesti, se je ugodilo. (Poročevalec obč. svetnik Turk).
Prizivu Janka Mlakarja proti odloku mestnega magistrata v zadevi fasadovanja njegove hiše v Ilirskih ulicah proti dvorišču, se je ugodilo toliko, da se mu naroČi, naj vsaj maskuje z z barvami okvire okrog oken na dvorišču.
Parcelacija Gorupovega sveta.
v
Obč. svetnik Subic je poročal o prošnji Josipa Gorupa vit. Slavi n j skega za razdelitev parcele št. 30/1 v Kapucinskem predmestju (ob Dunaj ski cesti tik justične palače). Razdelitev se je odobrila pod sledečimi pogoji:
1. Novo 14 m široko projektovano ulico, katera bode vezala Dunajsko cesto s Cigaletovimi ulicami, bode po ložiti pravokotno na Dunajsko cesto in na os glavnega vhoda v justično poslopje v Cigaletovih ulicah. 2. Razdelitev stavbnega oddelka I. se dovoli na 12 stavbišč, oddelka II. pa na 8 stavbišč in sicer oba oddelka v smislu načrta A. 3. Za cesto potrebni svet mora prosilec mestni občini t akoj brezplačno in neobremenjeno v last odstopiti. 4. Za zidanje določi se strjeni stavbni sistem z deloČilom, da se smejo na vseh stavbiščih zidati le 3nadstropne hiše, ter da se ne priporoča na novo nastalih staviščih eventualno graditi stranskih dvoriščnih poslopij. 5. Da ta razdelitev postane še le tedaj pravomočna, kadar c. kr. dež. vlada premembo splošnega regulačnega načrta glede novo projektovaue ceste odobri.
Upokojitev magistralnega sluge Antona Erjavca.
Po poročilu obč. svetnika S v e t k a se je sprejela prošnja mag. sluge A. Erjavca za upokojitev ter se mu dovolila letna pokojnina 1200 K.
Prošnja   za   ugodnosti pri gradbi občinskih lokalnih železnic.
Obč. svetnik dr. Kušar je najprej izjavil, da je peticija dunajskega mestnega magistrata na državni zbor, kateri peticiji naj bi se naša občina pridružila, pisana v tujem jeziku, v ka terem je ne bo Čital, temuČ si je iz nje napravil sledeči izvleček:
Slavni občinski svet! Dunajski mestni magistrat nam je doposlal pripis, ki se tiče ugodnosti, katere naj se dovolijo v novem zakonu železnicam nižje vrste, za občinske lokalne in male železnice.
Povod temu je ta le: Dne 31. decembra  1904 ugasne zakon z dne 31. decembra 1894 štev. 1895, drž. zak. o Železnicah nižje vrste.
Sklenil se bode v kratkem nov tozadevni zakon in dunajski mestni magistrat je na poziv železniškega ministrstva navel v svojem mnenja več ngodnostij ki naj se v novi zakon sprejmo na korist tozadevnim občin skim podjetjem, t j. podjetjem te vrste, ki so koncesijonirana na občine in ki se prometujejo na račun dotične občine.
Pri tem je vodilo dunajski magistrat pred vsem načelo, da mora občina, če prevzame velike, s takim podjetjem združene dolžnosti, vsekako imeti tudi znatne olajšave, bodisi v prometu samem, bodisi glede državnih naklad, kolkovin in pristojbin — kajti občinska podjetja ne smejo biti podobna privatnim napravam, ki izkoriščajo občinstvo, ne da bi podajali račun za to javnosti, občinska podjetja se pa morajo ozirati na udobnost občinstva, nizke cene itd., na drugi strani pa na ugodnosti uslužbencev, na skrajšani delavni Čas, boljšo mezdo in starostno oskrbo. To so vse stvari, ki se dado pa le težko izpeljati, ako drŽava ne dovoli takim obč. podjetjem posebnih privat nim napravam ne namenjenih olajšav.
Olajšave pa, ki se priporočajo v peticiji dunajskega mestnega magistrata c. kr. državni vladi in visoki poslaniški zbornici, so le-te:
1. V čl. V. lit. a sedanjega zakona določena oprostitev pristojbin in kol kovine  naj se dovoli občinam v svrbo nabave in prometovanja lokalnih in malih  železnic  glede Časa neomejeno.
2. V čl. V. lit. d sedanjega zakona določena 251etna davčna prostost naj se dovoli, ne oziraje se na visokost nabavnih troškov tudi za male železnice. Po preteku davčne prostosti ostali kon cesijski dobi je občinske lokalne in male železnice s pripadajočimi postran skimi napravami, osobito pa z v svrho prometa služečimi električnimi napravami vred, oprostiti do polovice tistih davkov, katere bi sicer plačevati morale.
3. V Čl. VI. odd. 2. sedanjega zakona predpisana 751etna odplačilna doba za posojila avtonomnih zastopstev se podaljša na 90 let.
4. Vlada se pooblasti, da privoli občinam glede po Čl. VI. sedanjega zakona najetih posojilih popularno varnost  potom   ministerialne odredbe.
5. Postavna koncesijska doba se določi za Čas 90 let.
6. Državna uprava nima pravice do zniževanja tarifo v, kakršna je v Čl. XIX. sedanjega zakona njej pridržana, nego se mora ista tej pravici odpovedati.
Končno se pripominja, naj novi zakon velja tudi za nazaj in se v tem oziru predlaga:
Pod točko 2) omenjene davčne ugodnosti se raztezajo tudi na tiste lokalne in male železnice, ki so se ob veljavi zakona z dne 31. decembra 1894 Št. 2 ea 3890 drž. z. občinam koncesijo ni rale in katere je občina do razglasitve novega zakona za svoj račun prometo vala.
Razlogi za posamezne tvrdke so v dotični peticiji navedeni in se mora reči, da skozinskoz ustrezajo tistemu socijalnemu duhu, ki naj preveja vsako našo občinarsko politiko — predvsem v to svrho, da ne bodo samo bogataši deležni prometnih sredstev, ampak se bode moglo potom občinskih uprav ne le delavcu dati poleg manjših delavskih ur boljšo plačo in starostno oskrbo, nego bodo mogli tudi tisti postati deležni cenenih prometnih sredstev, katerim niso nasule rojenice v zibelj srebra in zlata.
Zaradi tega predlaga, naj se obč. svet pridruži tej peticiji Sprejeto.
Računski   zaključek mestnega  zaklada  za upravno leto 1903.
Poročal je obč. svetnik S ene kovic. A) Redni dohodki: 1.) Uprava v obče 13.813 K 60 h, 2.) uprava mestne imovine (poslopja, zemljišča, vrednostni papirji, mestne davščine, Podturnska graščina,) 681.542 K 11 h, 3.) ceste, ulice, trgi in sprehajališča 67.291 K 40 h, 4.) zdravstvene vin blagotvorne zadeve 9004 K, 5.) Šolstvo, znanost in umetelnost 25.234 K 87 h, 6.) vojaška nastanitev 5401 K, 7) raznoterosti 718 K 72 h. B) Izredni dohodki 281.652 K 54h. C)Preha-jalni dohodki 284.716 K 84 h. — A) Redni stroški. 1.) Uprava v obče: 257.461 K 20 h, 2.) uprava mestne imovine 51.959 K 82 h, 3.) Ceste, ulice, trgi in sprehajališča kron 116.901 h. 82 4.) zdravstvene in blagotvorne zadeve 72597 K 31 h, 5.) šolstvo, znanost in umetelnost (ljudsko Šolstvo 40.479 K, razna uČili-ŠČa 50.428 K 91 h, razni stroški kron 21.931 h 48, 112.839 K 63, 6.) vojaška nastanitev 5151 K 12 h, 7.) raznoterosti 4117 K 09 h. 8.) Amortizo vanje in obrestovanje posojil 112.129 kron 06 h, 9.) potresna posojila kron 22.500. Stroški skupno 1.376.781 kron 90 h. Končni blagajnični prebitek kron 6515 h 10. Računski zaključki so se odobrili.
Računski zaključek mestnega loterijskega posojila za leto 1903.
Poročal je isti poročevalec. Za leto 1903 se je izkazalo dobička 54.314 K 63 h, z dobičkom za leto 1902 po 21.339 kron 89 h skupno 75.654 kron 52 h.
O 39. sreekanju mestnega loterijskega posojila.
Tudi o tej točki je poročal prejšnji poročevalec. Žrebanje je bilo 2. januarja 1904. Izžrebalo se je 315 Številk v znesku 76.480 K. Izplačalo pa se je na predložene srečke 68.920 K. Nevz dignjeni znesek se je plodonosno naložil v mestni hranilnici. Ostalo je še 69.455 žrebov.
Mestni ubožni zaklad.
0 računskem zaključku mestnega ubožnega zaklada za leto 1903 je poročal obČ. svetnik Prosenc. Potrebščine so znašale 86.351 K 40 h, dohodkov jc bilo 46.441 K 07 h, tedaj nedostatka 39.910 K 33 h, ki ga je pokrila mestna blagajna. Skupna potrebščina jubilejske ubožnice znaša 14.431 K 37 h, prihranka proti proračunu je bilo 4595 K. Za ubožnico na Karlovski cesti je bilo dovoljenih 1450
kron, porabilo pa se jc le 970 K 04 h, prihranek znaša tedaj 479 K 58 h. Tekom leta 1903 se je vložilo v mestno hranilnico volil in glob 3855 K 84 b, ki so se priklopile mestnemu ubolnemu zakladu. Skupni prebitek je znašal 4353 K 07 h. Čisto premoženje mest. ubož. zaklada koncem leta znaša kron 727.459 h 15. Premoženje se je zvišalo od prejšnjega leta za 13.020 K 29 h. — Poročilo se je vzelo naznanje in računski zaključek se je odobril.
Zaklad meščanska imovine.
Isti poročevalec je poročal o računskem zaključku meščanske imovine za leto 1903. Potrebščina je znašala 81.113 K 94 h, pokritje pa 77.806 K 77 h. Skupna potrebščina je bila v primeri s proračunom za 29.834 K 33 h večja in sicer zaradi tega, ker se je v mestno hranilnico naložil neproračunjeni znesek 29.607 K 39 h in se je hišni davek za sveto 1144 K 84 h, višje predpisal kakor je bilo proračunjeno, dovoljeni kredit pri naslovu „VI. po pravljenje poslopja" pa se je prekoračil za 310 K 72 h vsled tega ker so se morala izvršiti prepotrebna popravila. Izredni dohodki izkazujejo 13.324 K uspeha in sicer zaradi tega, ker se je glasom sklepa občinskega sveta z dne 24. marca 1903 Št. 11.545 priklopilo meščan, bolničnemu zakladu premoženje potresnega zaklada v skupnem znesku 9607 K 39 h. in ker je c. kr. davčni urad povrnil v letih 1901 in 1902 in v prvem polletju 1903 več vplačani pri-stojbinaki namestek 3717 K 38 h. Aktiva znaša 770.426 K 23 h, pasiva pa 444.205 K 54 h, tedaj je znašalo čisto premoženje meščanskega zaklada koncem leta 1903. 326.220 K 69 h, koncem leta 1902 pa 294.727 K 24 h. tedaj se je z letom 1903 to premoženje zvišalo za 31.493 K 45 h.
Računski sklep se je vzel na znanje in odobril.
Ustanovni zaklad.
Končno je poročal isti poročevalec o računskem zaključku splošnega ustanovnega zaklada za leto 1903.
Dohodki so znašali K 1950213; proračujenih je bilo K 18778-—; tedaj v primeri s proračunom več K 724* 13. Sknpnih stroškov pa je bilo koncem leta K 18130-52, tedaj več K 136-52 in blagajnični prebitek je znašal koncem leta K 3926*43. Inventar ustanovnega zaklada za leto 1903 izkaznje 43 ustanov, katerih aktiva znašajo skupno K 449.724*61 nominalne in K 470.89902 efektivne vrednosti.
Pri nekaterih ustanovah izkazane večje ali manje razlike v primeri s proračunom bodisi pri dohodkih ali stroških, so nastale, ker se obresti hranilnih vlog sploh niso realizovale ali pa da se je realizoval le delni znesek, kakor je pač nanesla potreba in pa vsled konverzije rent.
Tudi to poročilo se je vzelo na znanje ter se je računski zaključek odobril.
Zadnja točka dnevnega reda se je obravnavala v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. oktobra.
— Klerikalna „farbarija".
Naravnoat otročje je, kako iikuSajo klerikalci »nafarbati« javnDst glede dejstva, da so narodno-napredni po alanoi v petkovi seji glasovali sa nujnost Krekovega predloga glede veljave slovenskega jezika. »V petek so vendar enkrat glaaovali vsi Slovenci skupno« trobenta »Slovenec«, prav kakor da bi se to ne bilo de nikdar zgodilo. In vendar pričajo stenografični zapisniki deželnega zbora, da se je takih slučajev, odkar obstoji »zveza zNemoi«, ie vse polno primerilo. Dokler je mogel dei. zbor delati, so narodno napredni poslanci vedno glaaovali s k 1 e r i k a 1 o i s k u p n o v narodnih zadevah, izvzemsi tiste slučaje, ko ao klerikalci pustili narodno- napredno stranko na cedilu. »Slovenec« trobenta dalje: »Ta dogodek je imel tolik pomen, da se je ves poloiaj vlade in strank takoj itprememl« Moiičku se menda blede. Zaradi tega, ker je narodno napredna stranka priznala nujnost, se poloiaj pač če ni izpremenil, kajti med nujnostjo in med meritorno vseb n) je veiik razloček. Morda bi ae bil poloiaj vsaj v enem osiru is-premenil, če bi bilo priilo do sklepanja o m ^ it umu, a to so onemogočili klerikalci a svojim škandalom Eno pa je to glasovanje vendar jasno pokazalo: kako grdo in podlo so namreč klerikalei obreko-vali narod ao napredno stranko. To glasovanje je neovrien dokaz, da ima narod no-napredna
stranka v vseh narodnih u-devah vilic zvezi z Nemci popolnoma proste roke, in kako grda in ostudna, prav duhovniška je laž, da je narodno napredna stranka v narodnih zadevah vezana na Nemce. To pa si je treba zapomniti za vse slučaje.
— Klerikalni rabuliati okrog »Slovenca* so vsled zaključenja deželnega zbora popolnoma znoreli. V sinočnem »Slovendevem« uvodniku razlagajo na dolgo in na široko, da je samo vlada kriva, da ae je zaključil deželui zbor, v notici »Stranka in kitka« pa zatrjuje, da B0 — liberaloi zakrivili zakl|u čenje deželnega zbora. In take čenče naj bodo resni politiki? Dež. zbor seje zaključil zgol in edino zaradi surovega škandala, ki so ga uprizorili klerikalei proti baronu Heinu. Ko bi ne bili klerikalci s pomočjo najetih in plačanih šnopsarjev na galeriji tako razsajali kot divje zverine, bi dež. zbor de danes zboroval in bi lahko kaj koristnega storil.
— Stranka in klika. Torej zdaj vendar vemo, pri čem da smo! „Slovenec" nam je to razodel. Narod-nonapredna stranka, pravi „Slovenec", bi bila danes pripravljena iti klerikalcem v past, in se zadinjati ljudem Su-steršičevega   kalibra,  ko  bi  ne bilo klike, ki je osebno prodana vladi in Nemcem. Slovesno vpije „Slovenec": Ne dobite v celi liberalni stranki več dvajset mož, ki bi ne bili tega prepričanja. Samo dvajset nas je še. Torej prava klika. Enkrat naj še solnce posije in več nas ne bo. In prodani smo tudi! Le to je zlodej, da smo  mi prodani, pa ničesar ne dobivami, dr. S u s t e r-sič   pa  ni  prodan,   pa dobiva vendar  od  vlade   po 15.000 kron subvencije. E, da, nznat' se mora", je rekel Ravnik!
— Slovensko gledališče. Dve It ti je tega,   kar so »H iTman-nove pripovedke« prišle na slovenski oder. Ta lahkotna, melodiozna opera, s svojimi duhovitimi in pikantnimi, vedno simpatičnimi spevi in s svojim fantastičnim dejanjem, se je že takrat močno prikupila gledališkemu občinstvu S*nočna predstava je bila pa še dosti popolnejša in lepša od predlanske. Ce odštejemo nekatere negotovosti, ki se navadno izgube pri po novitvi, lahko rečemo, da je bila včerajšnja predstava uzorna. V to so pripomogli v prvi vrsti gospa S kalo v a in gdč. Klemen t ova ter gg. Orželski, Perše in Oufednik, dasi  gre tudi  ostalim  močem vse priznanje. Gospa Skalova je pela be neško lahkoživko Giulietto in njeno nasprotno Antonijo.  Obe ulogi nam je živo in značilno predočila in izvedla tudi pevski del svojih partij z znano rutino in umetniško sigurnostjo. Uloga Olirrtpije zahteva od predstav-Ijalke jako mnogo; gdč. Klementova se ja v tej ulogi prav izvrstno obnesla tako kot igralka  kakor  kot pevka. Melodijozno arijo, katero večkrat ponavlja, je pela s finim poudarkom. Tako gospa Skalova, kakor gdč. Klementova sta Žel. mnogo pri znanja.   Naslovno vlogo vedno zaljubljenega   mladeniča   H ll-nanna, katerega vsekdar zasleduje demon, je pel   g   Orželski.   Pogodil je značaj svoje  vloga  prav  - tčno in pel tako lepo,  s tako  pristnim čustvom, da je bilo veselje poslušati HoiTmanovega prijatelja je pela gdč
mestnik g. dr. Pavel Kosina, tajnik . stovoljno prišel k vojakom, toda ko-g. Dragotin Se beni k, tajnikov na* I mil mu je postal naglo pretrd, mestnik g  dr  Ferdo M a U er, bis- Vlaka sta se obdrgnila vče
gajmk g. Pavel L o zar, blagajnikov raj popoldne na južnem kolodvoru namestnik g. Fran Knifio, arhivar pri premenjavanju En osebni voz je g. Vinko Stegnar, arhivarjev na močno poškodovan, mestnik g. Ivan Z a v r i a n, odbornik
dež. zboru, naj plaža dežela za zgradbo maloruskega narodnega gledališča eno tretjino stroškov v najvišjem znesku 300.000 K.
g.  Avgust  š tamo ar   — Ženski zbor: Načelnica g. Julija Ferjan-čičeva, načelnice namestnica g. Ka tinka Furlanova,  tajnioa g. Mioi K rejČi, tajnice namestnici g. Pavla Tre o,  blagajnica g.  Mdrta Reioh, blagajnice namestnica g. E a. Auer jeva, odbornice gosp ce: Jela Po 1 j a n e c.  Ernestina  Rek ar, Albina Sar k in Elsa Svetek. Veselico i odsek so b li voljeni na občnem zboru  gg:  Vinko Stegnar, Anton Svetek, Drsg-:>tin Šebenik, in Iv. Za vršan, ter gospioe : Anic* Fer-jančič, Marta Reich, Jala Polja neo in Vida Pre 1 e s n i k. P r e g 1 e d-nikom   računov:   sta   bila na občnem  zboru  izvoljena gg Juh in l-' • ah Tauses.
— Poročil se je včeraj okrajni sodnik v Cerknici, gospod Rudolf Persche, z gospodično Ivanko F urla nov o iz L ubijane, čestitamo!
— Himen. Na Dobrni pri C 1 ju ae je poročil gosp. dr. Ludovik P t -lipiČ, odvetnik v Cdl,u, c gospo AnoKernovo roj. Stase*. Čestitamo!
— Nov zdravnik. Gospod doktor med'.cine, I Demšar, se je naselil v L ubijani kot praktični zdravnik in stanuje v novem po slopju Mestne hranilnice. Gosp. dr Demšar je speoijalist za kožne in spolne bolezni.
— Prvi ustanovnik jeseniškega Sokola je postal trgovec gospod Anton T r e v n z vsoto 50 K. Najsrčnejša zahvala in obilo posnemovalcev naj bi imel vrli gospod.
— Javna predavanj i o higijeni premogarjev in njiho vih boleznih, s posebnim ozirom na glistavost (Ancbylostomiasis) imel bode okrožni zdravnik dr. Zar ni k Tomo vsako nedeljo od (J. novembra naprej ob 8. uri zjutraj v poslopju ljudske šole na Toplicah pri Zagorju ob Savi
— Slapenska posojilnica
V Vipavi je imH-» v mesecu sep tpmbrut. 1. 339 236 K 94 v prometa. Hranilnih vloor ie b 1> v tem mesecu vloženih 119 313 K 87 v. Pri drugih denarnih zavodih se ie v tem mesecu naložio 160 93S K. Posojil se je izplačalo 16 940 K. Ie delovanja te posojilnice je dovolj jasno razvidno, da je ta narodnonapredna posojilnica se povepela do jako mogočnega denarnega zavoda, koji uživa veliko zaupanje ne le na Vipavskem, ampak  tudi  izven Vipavske doline.
— Jeclanje. Vsem onim, ki so bolni na glasu, se nudi lepa prilika, da c zdravijo. Trst ni daleč in tudi troŠki zdravljenja niso veliki. Tečaj bo trajal 2—3 tedne
— Pred izprasevalno komisijo v Kopru se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenje dne 14 novembra t. 1. Dotične prošnje je uložiti vsaj do konca tega meseca.
— Akad. društvo „Slovenija na Dunaju priredi svoj I. redni občni v soboto 22. vinotoka. Lokal: VIIL Alserstrasse 57. Zgornja budjevička pivnica. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
— Za pravico je bil tepen. Sinoči sta popivala pri »Lahu« na Rimski cesti hlapec Gabrijel Hinter-schweiger in slikarski pomočnik An drej Jager. Ko jima je bil Lah že živoe razburil, sta začela zmerjati natakarico, da goste goljufa in da ni za ta posel. Pri drugi mizi sedeči hlapec Ivan Tihel se je pa zavzel za natakarico, češ, da jo pozna, da je poštena. To je pa Jagra tako razburilo, da je planil nad Tihlja in ga oklofutal.   Pri tem je Tihlju padla
— Dalavako gibanja. Včeraj ae je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 114 Slovencev in 28 Hrv. Tudi 36 Hrvatov je šlo tja skozi Ljubljano z Reke. — 46 delavcev je prišlo iz Hrušice, 36 jih je pa ilo tja.
— Ljubljanske društvene godbe konoert sa vrši jutri zvečer v restav acijskih prostorih Aurove pivarne v Woifovih ulicah Zičetek ob 8 uri zvečer. Vstop prost.
— Hrvatske   novice. —
Madjarski profesor na zagreb s k em vseučilišču. Na zagrebškem vseučilišču se je ustanovila stolica za madjarski jezik in literaturo, za kar se je postavilo v proračun letnih 7200 K. Josip I To mesto je dobil cistercijanski menih dr. Koloman  Grekša.   Mož  pa je šel takoj po  začetku  šolskega leta  na (3-mesečni dopust, ker se je  za njegova predavanja oglasil le  eden slušatelj. Ali bi ne bilo  koristneje  ustanoviti s tem denarjem par prepotrebnih ljudskih šol'? — Za deželnozborski mandat   pok.   predsednika   F ranci sci j a se je že razvila v ivaneškem okraju volilna agitacija.  Vlada kandi-duje varaždinskega odvetnika dr. M o j-zesa   M i I j a ii i ć a, starčevićijanska stranka    zagrebškega    odvetnika dr. Horvata,  a hrvaška  stranka prava (obzoraši) pa Župnika   Ivana Sašlja. —   Parnik   z   2800   potniki se je potopil? Parnik „Ultonia" Cunard Line, ki je odplul nedavno z Reke z 2800 potniki, se je baje vsled nevihte ob španskem nabrežju potopil. — Ob Činske volitve v Zagrebu se razpišejo baje za prihodnji mesec. Vo-lilui imeniki so že izdani. — Dvorni svetnik Kosta H i) r m a n je postal sekcijski načelnik upravnega oddelka pri bosanski dež. vladi.  —  0 i-talnični dom si zgradijo rodoljubi v Virju.
S t o 1 z o v a. Ta mlada in simpatična I čepica z glave, katere pa ni pobral, dama je stala prvič v veliki vlogi I ampak odšel ven. Vrhu tega je pa pred občinstvom in jej torej ni za- I Jager še razbil plinovo svetilko, vredno meriti, če  jo je  obšla  »gledališka | 8 K.   Ko je prišel Tihelj  čez nekaj
mrzlica«. Pokazala je pa, da ima dobro pevsko šolo in lep igralski talent. Vloga H ffmanovega demona je igral g. Peršl in sicer z najlepšim uspehom. Odkrito povemo, da nismo mislili, da pogcdi gosp. Peršl svojo vlogo t,ko vsestransko dobro in srečno. Gospod Oufednik je včeraj pokazal, da je pevec, ki ima izredno krasen in odlično izšolan glas, da je jako muzikalen in vse skoz distingviran igralec Z njim je naša opera pridobila nenavadno odlično moč. Prav dobro in hvalevredno sta se tudi obnesla gg. L e b e d a in B e t e 11 o , samo g. Betettu bi svetovali za reprizo nekoliko diskret nejše pevanje. Zbor je bil dober, iatot&ko režija. V petek se pojejo »Hoffmannove p r i p o vesti« v drugič.
— Odbor pevskega zbora »Glasbene Matice", voljen na občnem zboru dne 10. oktobra, se je v seji dne 15 oktobra tako kon-ititniral: Načelnik g prof Anton Stritof, načelnikov namestnik g Anton  Razinger, pevovodjev na-
časa nazaj po čepico, je b la že raz rezana na drobne kosce. Škode ima 7 K.   Hnterschweiger in Jager sta bila nato aretovana.
— V Gradasico je padla danes zjutraj 18 ttna dekla Katarina Urhova, stanujoča v Razpotmh ulioah št 8. Prala je pred jezom parketne tovarne, kjer je voda globoka poldrug meter, perilo, in ker ji je bil perilnik padel v vodo, ga je hotela prijeti, a je omahnila v vodo. Splavala je sama iz vode, se tekla domov preobleČ, potem pa sla zopet nazaj prat.
— Nesreča« Danes Zjutraj ob 5. uri se je na Jesenicah pri premenjavanju vlakov do smrti povozil sprevodnik pri o. kr. državni železnici Fran Ramor.
— Denarnico pozabil. Včeraj dopoldne je pozabil realeo Viljem ilrovat v stranišču na Sv. Petra cesti št. 38 denarnico, v kateri je bilo 23 kron denarja, katere ni nič več videl.
— Pobegnil je v nedeljo domobranski rckrut Alojzij Kovač, doma od Sv. Katarine. Izučen je krojaŠtva in je že mesec dni pred drugimi pro
— Najnovejše vesti. — Zaradi j a v ljenja pri kontrolnih shodih se vrše sedaj posvetovanja v vojnem ministrstvu, ali naj obdrži iz ključno pravico nemški „bieru, ali se dovoli rezervistom javljenje v njihovem materinem jeziku.
— Zopet ruski vojaški begun? Rusom sovražni poljski list „Na-przod" poroča, da je bilo osem ruskih častnikov, med njimi tudi en polkovnik, poslanih na avstrijsko mejo, da nakupijo konj za vojsko. Častniki pa so zbežali v Švico.
— Gremij dunajskih trgovcev je zavrgel predlog, da se županu dr. Luegerju čestita k COletnici.
— Morilka Klein je že priznala svoj zločin ter prosila, naj se moža izpusti, ker je popolnoma nedolžen; mož niti ni vedel, da leži umorjeni Sikora v njegovem stanovanju.
— Hud polioaj. V Požunu je polioaj prebodel trgovskega učenca Fiirsta, ki je kukal akozi platno v cirkus.
— 100.000 lir je ponev e-ril v Milanu družbi, ki izdeljuje zoper kroglje varne ščite, njen ravnatelj ter zbežil.
— Zaradi nesreče na parnik u »General Slocum« je predsednik Roosevelt odredil, da se vsi trije ravnatelji dotične pa-robrodne družbe odstavijo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19. oktobra. Pred državnim sodiščem se je vršila danes obravnava o pritožbi dunajskih Cehov proti naučnemu ministrstvu zastran javnih čeških ljudskih šol na Dunaju. Ko je vlad i i zastopnik, dvorni svetnik Eisenmayer zagovarjajo učno ministrstvo trdil, da je treba šele dokazati, če je kaj Cehov na Dunaju, je med poslušalci nastal tak vihar ogorčenja, da je hotel prezident občinstvo odpraviti iz dvorane Sodba se razglasi v ponedeljek ob 10. dopoldne.
Dunaj 19. oktobra. Za nedeljo napovedano bakljado na čast županu dr. Luegerju je policija prepovedala, baje zato, ker zboruje nižjeav-strijski dež. zbor, v resnici pa zato, ker bi bili socijalni demo-kratje bakljado razbili.
Dunaj 19. oktobra Defrav-danta Otona Taussiga so ujeli v Teneriffi.
Lvov 19. oktobra. Proračunski odsek je sklenil nas veto vati
Rusko-japonska vojna,
Berolin 19. oktobra. „Berliner Tagblatta poroča, da so Rusi izvojevali nad Japonci veliko zmago. BitkaobŠajhu, ki je trajala od 16. t. m, se je končala s popolnim porazom Japoncev. Ta preobrat je provzročil general Kuropatkin, ki je osebno peljal rezerve v boj in naskakoval Japonce vedno in vedno, dokler jih ni premagal. Ali bo ta velika zmaga v centrumu imela kij upliva na položaj ruskega levega krila, katero je bil Kuroki že prej premagal, se še ne da reči. GeneralNodzu pa je popolnoma pobit, zlasti je trpela brigada Vamata, ki je bila docela uničena. Japonci so zbežali Rusi so ujeli več tisoč Japoncev in mnogo topov.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-8traii8ko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-0O. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno nanj ko in podpisom. 6 8 -14
^*»a\«»9 ki daj« zdravniku in pacientu, najboljšo jamstvo 2a izdatnost sredstva, je kemištca analiza, ki je vsekdar potrdila — iiH|Mi>e<iano množino žrleza v a♦-!«-/nateiii vinu lekarnarja Pl reollja y Ljubljani na l>unaj*kl r«*«tl. Zunanja naročila po povzetju.  4 18
,£e Griffon*
najboljši cigaretni papir.
Dobit n ge povsod.
33
671
Q/axa
al**?
xiHe
no in
napravi/a J$pJ£o
belo in nežno«
Dobi se povsod. Sargova glicerin-mjila
so za odrasle kakor ^za otroke nainežnejše starosti izvmtno eletllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breas, Schandlbauer itd. 19
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje nnJtiog>t<> priznan*
Tanno-ctiiiiE Mtnra
katera okrepruje laaleer, odstranjuje laike in preprečuje Izpadanje lava. t etelilentea z na vodom I Iv.
Razpošilja ee z obratno pcSto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medtcinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, sveiih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Resljava cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
j ubil moatu 37— 42
Darila.
uVmvniatvn našega lista so poslali: Za družbo sv. Čina In Met. da Gospića Mici Golob v Metliki 8 K Ki v, katere je nabrala v veseli družbi v Port-Ar-turjii metliške kavarne — Gospod F anc Dežman v Trbovljah 9 K 89 v, nabral o i gg potnikov. — Skupaj 16 K H9 v. - Ži eli
Za Prešernov spomenik: Gg. Božič ti Mikuž v Gornjem gradu 2 K. — Uprava .,Edinost1' v Trstu v svojem listu izkazanih 1 K 90 v. — Skupaj 3 K, 9u v — Živeli'
Za Vegov spomenik: Uprava ,Edino8tP v Trstu v svojem listu izkazano J K.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 18. oktobra l904.
N »losbenj |>*t|>irji
4°/# majeva renta.....
4*/0 srebrna renta.....
4#/, avBtr. kronska renta    . .
**/•     B    alata        m       . .
**/• ogrska kronska  „   .   . .
4°/e      n     zlata .  . .
«•/• POBOjilo dežele Kranjske .
*7i70 posojilo mesta Spljet . !9m        ■      Zadar .
4V/'0 bos. bere. žel. pos. 1902
4»/, ČeSka dež. banka k. o.
**/•    •      *      a    ž. o.
4'/»°/« "t. pinma gal. d. bip. b.
4V»°/0 peSt. kom. k. o. i. 10°/. pr.......
4' ,•/, zast pisma Innerst. kr.
*» n ogrske am dež. hr.......
4Vi*/0 *• pia. ogr. hip. ban. .
4»/, /0 obl. op-, lokalnih železnic d. dr.....
41 ,°/0 obl. eeške ind. banke .
4°/ft prior. Trst-PoreČ lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
a°. „ juž. Bat kup. i. 41/,0/,, avsL pos. za žel. p. o. .
SvaSka Srečke od 1. 1860", ....
■     ■   . 1864 .....
I tirske......
„     *em. kred.  I. emisije .
«        »       »H- n
„    ogr. hip. banke .   . .
„    irbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne ..... Inomoske m    . .
Krakovske „ LjubUanske ,    .   .   '. .
Avst. rud. križa   „    .   . .
n n .....
Rudolfove n Salcburške _ Dunajske kom.    m ....
I>«lulce.
JuŽne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske       „ 9 ...
Zivnostenske        w ... Premogokop v Mostu (Brttz) . Alpin&tke motan .... Praške žel. indr. dr. ... \ Rima-Mui auyi
Trbovljske prem. diužbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke Bladkorne družbe . .
Vnlute.
C. kr. cekin......
20 franki......
20 marke........
Sovereigns ....
Marke....... ]
Laški bankovci......
RubUi.........
Dolarji......
D«u»r	lila«"
998t	> lOOo;,
»9 11	j 99-95
99-91	>  100-hi
1196C	M 119*0
97-95	»    98- ir,
119- -	119-20
99 •>(	1 101-
100-25	1 101 L',
100- —	10O-—
ioo-a<>	101-91
99 60	99 8o
99 60	100 lo
101 M)	102 SI
107-10	10810
10050	101 6«;
I 100 50	101 lo
100 —	100 9o
100 —	101 —
100-75	1017 ,
98-50	
99 -	
306 90	S08-9<>
101 —	10**-
185 —	188- —
265'-	269-—
tor—	164 |
SOS - -	319 —
29S---	30»-—
	279 —
	97 M1
130 75	131-7;,
2oeo	21*90
480-—	490*—
78-—	83 —
84--	88 50
67-	7P-
53 75	65-75
29- —	30*—
65'—	70 —
77--	81-
530—	541 —
85 50	86-50
644-25	645-k<!
1634-—	1644 -
665*25	666"2 i
778' —	779 -
, 249--	250 -
668 50	670*—
479 25	480-2.'>
2414-	2424 —
523-50	5?4 50
308-—	312 —
52S- -	533' -
lep-	184 —
il si	11 39
19 08	191 t
23 50	2358
2394	2402
117-52	117 72
95*20	95'40
253 50	254-50
4-84	5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 19. oktobra 1904. Termin.
Pšenica za oktober . .
„       , april ...
Rž „ oktober .   . .
„ april        .   . . „
Koruza   „ maj   ... . m
Oves      „ oktober   .   . . „
„ aprU .....
Efektiv,
Nespremenjeno
za 50 kg K 10-25
50 50 50 60 50 50
10-64
7 66
8 07 7-45 694 735
Meteorologično poročilo.
Viiina n»d moijem 306 3.    Srednji «r»ćui tlak 7S«0 mtn
1 Okt.	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
18.	9. zv.	742 0	97	al. azah.	jasno
19.	7. zj.	742 5	70	si. jzah.	del. oblaC
m	2 pop.	7422	19*	si sever	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 91°, normale: 101°. — Padavina 0 0 mm.
i
i
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno novico, da je nas pre srCno ljubljeni, pridni in ubogljivi sin, oziroma brat
Silvo
učenec V. razreda na I. mestni Soli
dne ia oktobra 1904 ob 10. uri zvečer, prejemSi sv zakramente za umirajoče, po dolgi, aelo mučni bolezni vil letu svojega življenja, vdan v voljo božjo, izdihnil svojo blago duBo.
Pogreb predragega rajnega bo v četrtek ob 4 uri popoldne iz hi§e žalosti v Subičevih ulicah 6t. 3. na pokopališče pri Sv Kriatc fu.
Sv. mafie zadušnice se bodo darovale v četrtek, dne 37 t. m. ob 8. uri dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. Iran* čiftkanih. 3<J3.r»
Predragega umrlega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev ter prosimo tihega sožaija.
V Ljubljani, 18. oktobra 19C4.
Jakob lllmnlk, nadučiteJj, oče. — JoMlpIna   ■> Ima ii I It rojena kralghrr,   mati. — SlaveJ, l« mii. Niank«, bratje.
Mesto posebnega oztanila.
Posestvo
(manjše, aro udi rano) v blizini kolodvora in zdravnika se kupi. Prednoat ima bleski okraj. Podrobnosti pod „Po-sestvo" na npravništvo »Slov. Nar.u. __8041
Išče se inteligentna, zanesljiva
gospodinja
vešča tudi nemščine za 1. november t. I.
Ved pove uprav. nSlov. Naroda". 3039-1
Dobro idoča
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnic« v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in devis.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000*000.
Zaasijara lu itikisptiji Uji prasajais u TrtatistM pafirje.
izžrebane vrednostne  papirje in    ZSav^abjrvaO* sramit« proti vnovfiuje zapale kupone. 3«rajra5aa.i izgr^-Toi--
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije, ftjf Eikompt In lukaaso mealc.   ItM (SJT  Borma naroella. -%M
Podružnic« v SPLJETU.
Ilfanmr   %lo(« iprcjem«
v tekočem  računu ali na vložne  knjižice proti
ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39-180
Promet s čeki in nakaznicami.
Mesečno sobo
išče goBpod v Bleiweisovi, na Rimski ali Hilšerjevi cesti ali pa v Gradišču in Erjavčevi ulici s 1. novembrom. Ponudbe pod ,,soba" poste restante, Ljubljana. 3033
restavracija Mlin
,     JA4al!     rkVi     / nI m ni i W i      nAatoii      c *a   I mmf      SSI   mm    »m.    SSI SSI
na deželi ob železniški postaji se odda takoj v najem. — Povpraša se pri A. Domicelju, Rakek. 3038—1
Prodajalka
za trgovino s papirjem, Šolskimi in pisarniškimi potrebščinami dobi takoj službo v Gorici. — Ponudbe je poslati „Goriški tiskarni11 A. Gabršček. Sprejme se le gospodična, ki je že bila v enaki trgovini. 3030—1
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI   9 43
IFred. šfeofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
cm
I     LJubljana, Pogacarjei trg.2955
i satr TekoćI tedent -ev«
I Liz"bona.
3V ,,,,,        , -
Jecljanje!
V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. NeŠtevilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došla od ozdravljenih, kojim se bolezen ni povrnila. — Prijave sprejema uprava lista ^Edinost" v Trstu ali pa Mad. A. Nagel, Sprachheilanstalt, Interlaken (Švica). 3031-1
Št. 33.086. 2873 -3
Ustanova.
Pri ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena ena Primož Auerjevih ustanov v znesku letnih K 105-—.
Do te ustanove imajo pravico ubogi otroci ljubljanskih meščanov, pred vsem pa sorodniki ustanovnika in otroci izdelovalcev barok, dokler se sami pre-živiti ne morejo.
Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati do konca t. m. pri magistrat-iieni vložnem zapisniku.
Kestni magistrat v Ljubljani
dne 1. oktobra 1004.
Zgodovinska povest
II
(ponatis iz „Slov. Naroda")
laT je izšla! ~W3
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino le pri
L. Sclmentnerju v Ljubljani.
iztJs po K I-60, po pošti K I-80.
na 4 pare kamnov, 1 stope z neprestano vodno močjo in s stanovanjem, •e proda pod ugodnimi pogoji. — Mlin leži Četrt nre od Litije na lepem kraju ter spada zraven tudi lep travnik, vse v prav dobrem stanju. Več pove lastnica Antonija Rupar v Litiji.
Zelo dobra
trpia letts
z gotovimi odjemalci ee radi nesp o razumnih familijarnih razmer proda po ugodni ceni. — Ponudbe pod Seli. & na uprav-niStvo „Slov. Naroda'". 3032—1
60—lOO K na mesec in še već si
lahko prisluži vsaka solidna oseba z nabiranjem naroČil na nove patentne izdelke. Vsakdo, ki ima znancev, pošlji ponudbo na naslov: Fran Hamaček, Praga 1134—II. 2960-4
Dražba.
V petek, dne 21. oktobra 1904 ob 8. url dopoludne prodajale ■e bodo na prostovoljni dražbi v Frančiškanskih ulicah St. 12 v
zapuščino zamrle gospe Marije Grummlg spadajoče premičnine, kakor
pohištvo, obleka in perilo.
3037—1
c. kr. notar kot sodni kom.
Mesto flistriktneaa zdravnika t Šoštanju.
Za občine Šoštanj trg in okolica, Sv. Florjan, Topolšica in Šmartno na Paki z letnim dohodkom 1400 K se mesto
defmitivnega distriktnega zdravnika
razpiše do 20 novembra 1904.
Pravico do imenovanja ima visoki štajerski deželni odbor. Prošnje s potrebnimi prilogami prejema
3036 distrlktni odbor v Šoštanju.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
G. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega xeda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakov \ Ljubno, čez Selsthal v Auasee Solnograd, čez Klein-Reifling v  Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten.  — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost,   Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc   Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak  v  Trbiž, Šmohor, Beljak,  Celovec,  Franzensfeste,  Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v«re, Prago, (direktni voz I. in II. razr., Lipsko, na Danaj čez Amstetten.  — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3.  ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Iscbl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko. Prago ^direktni v^z I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var?, Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd,  Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost,  Zeli  ob Jezeru,   Lend-Gastein,  Ljubno,  Celovec,   Šmohor,   Pontabel.  — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbn a, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnoerrada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA  MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer  istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.  V KAMNIK.  Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj,   ob   2. uri  5  m popoldne,  ob   7. uri 10 m zvečer.  — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
MT Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi Izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ In zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga n^flnejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. ,83-79
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajaln ic.
Higieniski transportni vozovi za kruli in pecivo.
se sprejmejo kot   pomočnice za
žensko krojaštvo. — Rimska cesta št. 7 v pritličju na levo.        2905 2
Kupujte naravnost od izdelovalca!
Najpopolnejše      2734 -9
kiliie paseve
za dimeljno in popkovo kilo, suspenzorije, dobro prilegajoče se, trebušne pasove, nogovice in povoje za krtiao (krčno žilo), držalce in ortopediške zravnaice za skrivljeno brbtenico. Umetni deli telesa in bandaže vseh vrst.
Edina solidna izdeloialnica
Bohuslav Pecka
bandaži8t in ortopedist v M~m~t JunfHiaiiOTtt  irltlu  3-i a.
raz
je odprta le ie kratek čas!
Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda ! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer.
Vstopnina 30 vin. 2787—20
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni   2260 - 21
Fran Casclo
lice
Hjša naprodaj
Židovske ulice št. 5.
Več se izve istotam v II. nadstropju.
9016 2
Hotel Balkan", Trst
Piazza delta Caserma (Narodni dom) 2962
3 minute od Južnega kolvd«»ra In poleg po»te m ao moderna opremljenimi h u bi* ml.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
_ . Električna razsvetljava   „ mmm
Dvigalo       ^ ftL     ~ * Kopališča
_S Shajališče tujcev, o _
Služba distriktnega zdravnika
se odda v trgu Vransko pri Celja.
Plača obstoji iz deželne subvencije letnih 540 K in 1% občinske doklade okoli 220 K, sknpaj 760 K. Zdravljenje ubožcev se iz okrajne deDarnice posebej bonorira in je sedaj pavŠalirano na 560 K. Distriktni zdravnik more prevzeti tudi opravke sodnega zdravnika. Razven sposobnosti po § 15. postave z dne 23. junija 1892, dež. zak. Štev. 35, se zahteva tndi temeljito znanje slovenščine. — Ponudbe je poslati do 15. novembra 1904
zdravsko distriktnemu odboru na Vranskem.
2967- 2 Schwentner, načelnik.
Kdor hoče ohraniti svoja obuvala elegantna in trdna
naj rabi le
244H-8
najbljoše čistilno sredstvo za boljša obuvala iz usnja.
Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Ges. Eger I. B., Leipzig.
Pozor!
11 Radi preselitev
in svileno blago
K mnogobrojnemu obisku se priporoča
Ernest Sark
Stari trg štev. 1.
*i2
immmtt
* -   «MMS» -
: :
:: sas :: mmm :
Modna trgovina se nahaja od I. novembra nadalje v se-danJiASchwentnerjevi trgovini na vogalu Židovske ulice in Dvornega trga. § 2451-14
jJOZOd
8D
20
97
11
^517
15
JQ
MZ
36
Vinarsko in sadjarsko društvo
za 8rdc u CJcrici
priporoča gg. krČmarjem in zasebnikom pravo pristno 2950—3
Briško vino
z najboljšo postrežbo po prav zmernih cenah.
Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litr. naprej in na željo tudi vzorce.
Obenem priporoča
najboljše sadje.
Točna postrežba. Sedež druitva je:
Gorica, ulica Barcellini št. 20.
uniu. med. Jernej Dem$ar
se je po dveletni špecijelni izobrazbi  na dunajaki občni bolnici (na oddelkih prof. Richla, Neumanna in Langa) in na polikliniki (na oddelku prof. pl. Frischa) povrnil ter prične začetkom novembra ordinirati
za kožne in spolne bolezni in za kosmetiko.
3040—1
Prešernove ulice, Mestna hranilnica, II. nadstropje.
Št. 918.
Mestna občina v Črnomlju
razpisuje
3027-2
i
ki se ima ustanoviti.
Letna plača 1600 K, varščina 1000 K. S pomnoženjem prometa se plača zviša. — Ponudbe naj se stavijo mestnemu županstvu v Črnomlju
do 15. novembra 1904. io županstvo
dne 16. oktobra 1904.
Zupan: Janko Puhek 1. r.
m ■ V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod • m> ■
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omtjenim poroštvom xr Ifjiibljnnlp Židovske  ulico &1ott« 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vavak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi
1942—11
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike
društvo samo plačuje.
Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Nagrobne kr/že,
slamoreznice, bakrene
kotle za žganje, vlite kotle,
meso rez niče, sploh vso železnino, in tudi kompletne kuhinske oprave
se dobivajo najcenejše pri
Karel Kavšeka nasl.
2916-4
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Sezonske novosti!
kožuhovine - klobuki * venci trikot-perilo* nogavice-rokavice
1. *. «1.
2812-4
se prodajajo zaradi skorajšnje preselitve
po prav nizkih cenah ..
v trgovini modnega blaga
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg.
Od nćvembra naprej Prešernove ulice.
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kuhinje, sobe za služkinje, jediln« shrambe, popolnoma opravljene kopeli, velike kleti, je oddati s I. novembrom t. I. v novozgrajeni h.Si v ulicah .Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice^. Natančneje se poizvo pri Ivanu Lončarju, Sv. Petra nasip 49. 3017—2
se sprejme za novo, krasno urejeno ljubljansko  restavracijo, katera se v kratkem odpre. 3029-2 Gospodične,  katere  so  v stroki spretne in zanesljive, vešče slovenskega in nemškega jezika, naj se osebno ali pismeno s priloženo fotografijo oglasijo pri Alojziju Rasbergerju, restavra-terjn v Ljubljani, Sv.  Petra nasip Št. 37, poleg Jubilejnega mostu.
W
Grenčica
Florian"
in liker •"«"
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
32
Pariška svetovna razstava 1900.
VA6
^4U DENTIFBlCE Dl]D0CTEUR PlEBBt
aS^PARlS^
Sveiownoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.       2921—4
Jranc Stupica
Ljubljana Marije Terezije cesta I.
; Ančnikovi hiši zraven ,Fifovca*
priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge
in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, Štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake lage in kotle za klajo In žganje-
PofUsnd in Homsn^^itteiit železniške šine in traverze, poljski maveo. 1109—29
mizarsko, trsariko in hlju-rm n I car m I*, o orodje
ter vse druge, v Železno a t roko spadajoče predmete.
Vedno velika aaloga
špecerijskega blaga.
Oči vid no ceno!
500 nakitnih predmetov samo K 380 — Mk 3 25
Prekrasna pozlačena 36 - urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča, sa kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode z mul. žlahtnim kamnom, ustnik za smodke iz jantarja, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, usojata denarnica, žepni nož s pripravo, par manSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse z double-zlata s patent, zaklepom, mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 5 predmetov za šalo v veselje mladim in starim, zelo koristen spi aovnik za pisma, 20 dopisovalnih predmetov, in se 400 drugih različnih v nisi nepogrešljivih predmetov, Bknpaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane samo 3 K 80 h — 3*23 mark. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej posije razpo&iljalnica 3096
8. Urbach, Krakov št. 363 A.
NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar.
Pasti
za podgane, dihurje, krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 2663—7
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira.      Cene Jako nizko.
1870   M mt
Trgovina s perilom in modnim blagom
priporoča naslednje predmete: 2976—2
za lovce in turiste
lovske telovnike, lovske dukolenke, lovske nogavice, snežne kape iti
Za gozdarje
nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga- 3r maše, lovske klobuke, kape itd, vse le prve vrste izdelki, fjr
■  Za pošteno postrežbo jamči tvrdka---
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov Itd
Žalne klobuke
nagrobne vence in trakove
priporoča v največji Izberi 2S99-4
po najnižjih cenah
Karel Recknagel
na Mestnem trgu štev. 24.
Iga
2839-6
K. Kos(x1*:
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav, občinstvu svojo
fi^ veliko zalogo
zlatnine in srebrnine,
briljantov in diamantov
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po
nsjni±jih cenah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*.
5017