rolnlitT« • opravo Ljubljana, opiwje»« t 1'eUtoD B<>~»«4 eteAn* «»ro4nln» |S lit, u tno-,OUUO U Ul. - Cek- raA. LJub-saa lO.SSt ca aaro6nloo Id 10.119« , tnaerat*. UkUnin« »Mtoj^tv« , a;lten Oktolierhalfte 3259 Gelangeue ge-macht, 705 Panzer und Pan*erspiihwagen 19 Geschiitze aller Art sowie zahllose soustige VVallen und Kriegsgeriit erbeutet oder vernichtet. • Unsere Kiisteustiitzpunkte melden die Fnrldaucr des feindlichen Artillcrie-leuers. Der V 1-Beschuss auf London »urde lortgesetzt. Bei der Abtvohr viederholter feindlicher Schnellboot- und Luftangriffe auf deutsche Gcloit vor der norci norwe-f i s c h e n Kiiste vvurden vier feindliche Srhncllboote schwer bcschiidigt. Zwei von ihnen sind wahrscheinlich gesunken. Zelin der anajcifenden Flugieuge kurilen abgeschossen. Ein eigeues Fahrzeug ging verloren. Starke amerikaniseha Krafte stiessen a urli gestern nach vorausgegangenen TroinmelSeuer gegen unsere Stellungen iu Mittelitalien vor. Unsere Panzer-grenadiere brachtcn die Angriffe im Raum ostlich Ver ga to zum Scheitern. Nordlich und nordostlich Loiano er-ziolte der Feind einigo Fortschritte, wur-de aber in Gegenangrilfeu aufgefangen. Britisehe Angrilfe im Raum siidostiich C e s e n a blieben erfolglos. Vom Balkan werden aus dem Raum Ni seli und westlich der mittleren Morava Kampfe mi bulgarisehen nnd so-vvjetisehen Kanipfgruppen gcmeldet. Bei Belgrad hat sich die Lage gefestigt. An der unteren Theiss erlieutete eine bevvahrte ungarisehe Kampfgruppe bei einein VorstoB zahlreiche scluvere Wal-fen und machte Gefangene. Die Schlaeht im Raum siidlich und siidwestlich De-breezen nahm von neuem an Heftig-keit zu. Die Verteidiger einer Orlschnft schossen von 40 angreifeudeu Panzern 28 ab. An der Front der Wnldkarpathen lieB der feindliche Driick gegen unsere Gebirgsstellungen westiich desCziroko-* a I - und des Dukla-Passes voriiber-geliend nuch. Nordlich AVarshau nnd bei Seroc fiihrtcii die Sovvjets nach ihren schwe-ren Verlusten in den Tornngegangenen Kfimpfen gestern nur schw8chcre erfolg-lose Angriffe. Dagegen setzten sio ihre Dnrchbruchsversuche aus d«in Naretv-Briirkenkopf von Roznn fort. Unsere z iih kampfetiden Truppen errangen hier einen vollen Ahnehrerfolg. Beiderseits W i 1 k o \v i s ch k e n sind die Bolschevvisten mit zahlrcichen Inianterie- lind Panzerverbanden aul etwa 40 Kilometer Breite nach mehrstiindigem Trominellcuer und mit starker Sehlaeht-flicgeruutcrstiitiung zum GroBangrilf an-getreten und hahen an einer Stoli« die ostprcuBische Grenze erreicht. 145 Ieindliche Panzer wurden abgeschossen. da-von alleiu 70 Panzer durch eine Volks-grenadierdirision. In heltigen Lultkamp-Icn und durch Flakartillcrin der Lult-watfe verlor der Feind iiber dieseni Kuntplrauni und am Narew 56 Flugzeuge. Auch siidostiich Libau und bei Dobi en nnhm der Gegner seine sehwcrcn Angrilfe vvieder aul. Sie vviirdcn in schweren Kiiiiiplcn abgcschlagrn oder aufgelangcn. Nach bisherigen Meldun-gon verlor der Feind dort ti7 Panzer. An der Flisnieerlront wiescn unsere Gebirfesjager Aisgritle des teilwciso scliarl naehdriingenden Feindes ab. Nordamerikanische Terrorllicger war-len bei Tag« Bomben aul versehiedene Orte in Siidostdeutschland, darun-ter auch aul die Stadtmitte von Salz-burg. JSger und Flakartillerie der Lult-walle schossen 19 angloamerikanische Flugzeuge ah. In der vergangenen Nacht wurde Gnmbinnen durch sovvjetische Flugzeuge angegrillen. Fort Driant pri Metzu zopet v nemških rokah Močni severnoameriški napadi v srednji Italiji — Položaj pri Beogradu utrjen — Uspešen sunek madžarske bojne skupine ob dolnji Tisi Boljševiški velenapad na obeh straneh Vilkoviškov lova madžarska vlada Horihy odstopil kot državni upravitelj — Ustanovljen je bil regentski svet — Dr. Szalasi državni upravitelj in ministrski predsednik Budimpešta* V nedeljo je objavil madžarski radio v imenu regenta Horthyja izjavo, ki je vsebovala lažnive trditve o nemško-madžarski povezanosti in vojaškem bratstvu, defetistične pozive madžarski armadi ter prilizovanje madžarskim sovražnikom. Ozadja te zadeve so niso dokončno razčiščena. Državni upravitelj Horthy je izjavil, da je ta izjava neveljavna. Nadalje je razrešil dosedanjo vlado ministrskega predsednika Lakatoša ter je poveril sestavo nove vlade vodji Ribanja puščičastih križev Szalasiju. Ker ni mogel preko dejstva, da je nastala s temi dogodki v dosedanji vladi resna Kriza in ker so je v interesu razčiščenja položaja ter strnitve vseh narodnih sil odločil za totalno sodelovanje Madžarske v njenem usodnem boju, je položil vod-slvo države" v mlajše in odločnejše roke. Današnja poročila nam prikazujejo temeljile izpremembe v vodstvu madžarske države ter odločno voljo nove madžarske vlade, da prekine s polovičarstvom preteklosti ter da vrže vse madžarske moralne, materialne in vojaške sile v boj ob strani Nemčije. Budimpešta, 17. okt. V ponedeljek dopoldne je bila sestavljena nova madžarska vlada, ki jo tvorijo sledeči ministri: Ministrski predsednik in namestnik državnega upravitelja: Franc Szalasi, namestnik ministrskega predsednika: Eugen Szollosi, zunanji minister: baron Gabriel Ke-meny, ' notranji minister: Gabriel Vajna, vojni minister in obenem šef generalnega štaba: generalni polkovnik Be-regfay, pravosodni minister: Ladislav Budin- skv, prosvetni minister: Franc Rajniss, finančni minister: RemenyiTSchneller (dosedanji), trgovinski minister: Ludvik Szasz, poljedelski minister: grof Fidel Palffy, industrijski minister: Emil Szakvary, preskrbovalni minister: Bela Jurosek (dosedanji). Poleg tega tvorijo vlado še trije ministri brez listnice, katerim pa so poverjene posebno važne vojaške naloge. To so: Emil Kovarcz za totalno sodelovanje v vojni, general Hcllehronth r.a vojno industrijo ter Kassay za propagnado. Fiihrerjev glavni stan, 17. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Siloviti boji za zapadno Scheldo se nadaljujejo. Položaj se bistveno ni spremenil. Vzhodno od B r u g e s a smo zavrnili močne sovražne napade. Predstražni čolni so potopili pred nizozemsko obalo nek britanski hitri čoln, drugega pa poškodovali. Vzhodno od H c 1 m o n d a smo vrgli sovražnika z nekega vdornega mesta. Težka materialna bitka za Aachen je dospela včeraj na.nov višek. Z dvema svežima pehotnima in eno oklcp-niško divizijo, ki so jih podpirali letalci z nizkimi poleti, so skušali Amerikanci dokončati obkolitev mesta. Posrečilo se jim je, da so zvezo z Aach-noni sicer zožili, n ne odrezali. "50 Amc-rikanccv je prebegnilo k našim četam. Sovražnik že več dni z majhnim uspehom posamično napada predmost-je pri Metz u. Fort Driant ob M o-se.li jugozapadno od mesta je po vdoru sovražnika zopet popolnoma v naših rokah. Ob Parroysk em gozdu vzhodno od E p i n a 1 n in ob obeh straneh Moselottine doline jugovzhodno od Remi remont a se nadaljujejo boji za gozdove in gorske postojanke. Žilavo napadajoči sovražnik je po majhnih začetnih uspehih tudi včeraj obležal na mestu. Na zapadnem bojišču smo v prvi polovici oktobra ujeli 3.25<> mož ter zaplenili ali uničili oklepnikov in oklepniških izvidniških voz, 49 vsakovrstnih topov ter številno ostalo orožje in vojaško gradivo. Naša bojna oporišča poročajo o nadaljevanju sovražnega topn. ognja.. Obstreljevanje Londona z »V 1« sc nadaljuje. Pri obrambi ponovnih sovražnih napadov s hitrimi čolni in letali na nemške spremljave pred severno norveško obalo smo težko poškodovali 4 so-\ razne hitre čolne. Dva sta sc verjetno potopila. Zbili smo 10 napadajočih letal. Izgubili smo 1 lastno vozilo. Po predhodnem bobnečeni ognjn so močne ameriške sile tudi včeraj udarile na naše postojanke v srednji Italiji. Naši oklepniški irenadirji so na področju vzhodno od V e r g a t a razbili sovražne napade. Severno in severnovzhodno od L o i a n a so nasprotniki nekoliko napredovali, a smo jih s protinapadi zaustavili. Britanski napadi na področju jugovzhodno od C c -s c n e niso imeli uspeha. Ta nova vlada je koalicijska vlada z izrazitim značajem puščičastih križev. Poleg ministrskega predsednika ter njegovega namestnika ji pripada še pet ministrov tega pokreta. Polejdelski minister Pallfy je vodja madžarske narodno-soc ilistične stranke. Industrijsko in finančno ministrstvo vodita preizkušena slara strokovnjaka. Prosvetno ministrstvo, ki mu načeljue znani publicist Franc Rajniss, je edino ministrstvo, s katerim razpolaga v novi vladi Imredyjeva stranka. • Dosedanji državni upravitelj Nikolaj Horthy je podal po poročilu MTI-ja sledečo izjavo: Predsednikom obeh parlamentov. S tem izjavljam, da sem sklenil v teh težkih urah madžarske zgodovine, da v svrho uspešnega vojskovanja in narodove notranje enotnosti in strnjenosti odstopim z mesta državnega upravitelja ter da se odpovem vseh z njim zvezanim zakonitim pravicam. Dr. Szalasiju sem poveril sestavo nove vlade narodne enotnosti. Budimpešta, 16. oktobra 1944. Nikolaj Horthy. MTI javlja, da je izdal Franc Szalasi 16. oktobra dekret, ki pravi: »Državni upravitelj je odstopil ler sprejel ostavko ministrskega predsednika Lakatosa in njegove vlade. Zaradi izrednih okoliščin in ukrepov, ki so potrebni v tem položaju, sem se odločil, da osnujem regentski svet, sestavljen iz treh članov. Do osnovanja regentskega sveta ter do predložitve zakonskega osnutka o upravičenosti za vodstvo državnih poslov po nalogu kraljevega madžarskega ministrskega predsednika, vodim začasno jaz državne posle, da ne bi z zavlačevanjem nastale nevarnosti in težka škoda za našo domovino in narod.< Po poročilih MTI-ja je imenoval ministrski predsednik s takojšnjo veljavnostjo generalnega polkovnika Bercgfay-ja, kraljevega madžarskega obrambnega ministra, kraljevega madžarskega prosvetnega in verskega ministra dr. Raj-nissa 111 dr. Sandorja Csijo za člane regentskega sveta. Budimpešta, ,17. oktobra. Novi madžarski vojni minister jo izdal armadno povelje, v katerem poziva madžarske čete, naj ee brezkompromisno bore na-prei. »Naša dežela je v nevarnosti, borimo 6e na življenje in snirt.c pravi povelje. Z Balkana poročajo s področja pri N i š u in zapadno od srednje Moravč o bojih z bolgarskimi in sovjetskimi skupinami. Pri Beogradu sc je položaj utrdil. Ob spodnji Tisi jc zaplenila preizkušena madžarska bojna skupina pri nekem sunku številno težko orožje in privedla ujetnike. Bitka na področju južno in jugozahodno ml Debre-c z e n a je postala znova silovitejša. Branilci nekega kraja so uničili izmed 40 napadajočih oklepnikov 28 bojnih voz. Na bojišču v Gozdnatih Karpatih je sovražni pritisk proti našim gorskim postojankam zahodno od prelaza C z i r o k a t a i in D u k I a začasno popustil. Severno od Varšave in pri S c -rocu >0 Sovjeti po težkih izgubah prejšnjih bojev včeraj le slubše in brezuspešno napadli. Nasprotno po so nadaljevali s svojimi probojnimi poskusi i/, mostišča ob N a r e v 11 pri R o z a n 11. Naše žilavo se boreče čete so izvojevale tu popoln obrambni uspeh. Na obeh straneh Vilkoviškov so prešli boljševiki s številnima pehotnimi in oklepniškimi oddelki na približno 40 kilometrski širini po vccur-nem bobnečem ognju in z močno podporo borbenih letal v velenapad ter so dosegli na enem mestu v/.hodno-prnsko mejo. Uničili smo 145 sovražnih oklepnikov, od teh je uničila samo ena ljudsko grenadirska divizija TO oklepnikov. V silnih letalskih liojih ter zaradi protiletalskega topništva v sestavi letalstva je izgubil sovražnik nad tem bojnim področjem in na bojišču pri Narevu 56 letal. Tudi jugovzhodno od Liepale ter (iri Do bel i jc nnsprotnik zopet pričel z težkimi napadi, ki smo jih v težkih bojih odbili ali prestrcgli. Po dosedanjih poročilih je izgubil sovražnik tam "57 oklepnikov. Na bojišč« ob Ledenem, morju so odbili naši gorski lovci napade sovražnika, ki jc delno ostro pritiskal za njimi. Severnoameriški strahovalni letalci so vrgli podnevi bombe na različne kraje v vzhodni Nemčiji, med ostalim tudi na mestno središče S o 1 -n o g r nd a. Lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so sestrelili 19 angloameriških letal. V pretekli noči so napadla sovjetska letala G u m -b i n n c n. »Sedaj ni mogoč več noben kompromis. Sedaj se mora boriti vsakdo zase, za svoj dom, za svojo družino ter za srpčnejšo in boljšo bodočnost. Gotovo je, da bo ves madžarski narod neusmiljeno uničen, ako ne bomo vzdržali. Tovariši! Spletkarjenja brezčastnih podležev, ki niso odločali o usodi naroda nikdar po koristih dežele, temveč vedno po lastnih umazanih koristih, je sedaj konec. Živeli emo v tisočletni usodni povezanosti z nemškimi tovariši. Nemcem 60 lahko za vse zahvalimo. Znova so pri nas. Naša zmaga je golova, ako bomo vztrajno verovali in 6e borili. Vsakdo, pa naj bo bogat ali reven, se mora boja udeležiti. Izjem ne sme biti. Kdor e tem ne soglaša in kdor nima občutka skupnosti, tega mora narodna skupnost izključiti ter mu odvzeti vse pravice, prav tako kot onega, kdor se hoče odtegniti izpolnjevanju narodnih dolžnosti. Danes imajo posamezniki lahko le eno samo dolžnost in cn sani poklic, namreč izpolnjevanje vojnih dolžnosti z vso silo.< Budimpešta, 17. oklobra. Manifest, ki 2a je razširil budimpeštanski radio madžarskemu narodu, pravi: Obramba dežele in naroda, jamstvo njunega življenja, iz-vojevanje zmage in zavarovanje vrednega mesta med evropskimi narodf so povzročili v našem narodu sklep za totalno mobilizacijo njegovih sil, za radikalno odstranitev prejšnje vlade in za postavitev madžarskega narodnosocialističnega političnega, družabnega in gospodarskega reda. V svrho dosege gornjih ciljev so prevzeli oblast Franc Szala>si ter njegova stranka puščičastih križev skupno s hun-garističnim pokretom. Madžarski narod je prispel e tem dogodkom na zgodovinsko prekretnico. Narod si je izvojeval svojo notranjo svobodo, v kateri bo lahko zgradil novo življenje, ki bo narodno in socialistično in ki bo koristilo vsakemu delavnemu posamezniku. Narodnosociali-stični hungarietični icd, ki si ga milijoni naših ljudi tako vroče žele, je prišel e tem na čelo dežele, da bi skrbel za dobrobit rodbin ter rešil naloge, ki naj strnejo narodove silo, da bodo vztrajne in udarne ter ei na ta način priborile končno zmago. V trenutku pred '.o važno odločitvijo jo stalo na čelu dežele vodstvo, ki ni znalo pripeljati našega naroda k zmagi. To vodstvo je pričelo v zadnjem času, ne da bi vprašalo narod in proti njegovi volji, 7, nevarno politično igro, ki je hotela prinesti Madžarski usodo Italije in Romunije in e podlim izdajstvom dokončno uničiti naš narod. Pred tem sramotnim koral'0111 in njegovimi posledicami je bilo nujno treba narod rešiti. Ker je šlo le za majhno kliko, je bil prevzem oblasti izvršen v kaj kratkem ča6u, spremljale pa eo ga simpatije in navdušenje vsega naroda. Narod stoji strnjeno z novim vodjem ter ee bo ne- omajno boril v obrambo koristi evojc dežele in eamega sebe. S pravo zvestobo bo šel skupaj z našimi nemškimi zavezniki v duhu, ki preveva Nemčijo, borečo se Italijo in Japonsko. Vemo, da nas čakajo do zmage še izredno težke preizkušnje. Toda za dosego zmage nam je vsaka žrtev majhna. V 6lužbi naroda bomo z veseljem prenašali tudi najbolj krvave in najtežje žrtve. Za uničenje boljševiskih in anglosaških sovražnikov bomo storili vse ter ne bomo mirovali niti podnevi in niti ponoči, da bomo z vso svojo silo in sposobnostjo delali in eo borili do končne zmage. V svrho izvedbe totalne vojne moramo čim bolj delati. Posameznik je soodgovoren za vsak del narodnega življenja. Kdor bo kakor koli sabotiral narodove napore, bo kaznovan e 6inrljo. Nova vlada opravlja 6voje posle v službi naroda. Vodja vlade 6e smatra za prvega slugo naroda. Ustava, pravo in zakoni bodo spremenjeni tako, kot to zahteva narod, življenje in pravičnost. Vod je nove vlade žive v usodni povezanosti z narodom, ki ga vodijo, ler bodo korakali na njegovem čelu tudi pri doprina-šanju žrtev. »V sedanjem času,« lako pravi poziv madžarskemu narodu, »se glasi sveta veroizpoved vsakega Madžara takole: Pri delu za naš narod lahko umrem, toda truden ne smem biti nikdar. Neomajno bomo vztrajali, svojo vojno bomo nadaljevali do niučeništva, ker zahteva ta naša vera in naša vdanost narodu V6e to od nae in ker vemo, da lahko popravimo velike krivice preteklih stoletij in desetletij le s tem, ako bomo vztrajali do samopožrtvovanja za našo domovino, naš rod in naše družine! Živel Szalasi!« Horthy honvedu Budimpešta, 17. okt. Državni upro vitel j Nikola j llorthy jc izdal oklic honvedu, v katerem poziva madžarsko armado, naj se z navdušenjem bori naprej, ker zahteva težki vojaški po ložaj, da pokaže, da je vredna slave, ki jo uživa junaški lionved. Strahovalni napad na Solnograd Berlin, 1b. okt. V opoldanskih urah dne 16. oktobra so priletela severnoameriška strahovaIna letala nad jugovzhodni de! Nemčije. Med ostalim so napadla tndi mestno področje Solno-grada. Pri tcin je bilo zadetih več kulturno zgodovinskih spomenikov. Tako je bila med ostalim težko poškodovana stolnica, zgodovinska Mozartova hiša pa popolnoma porušena. Doslej še ni podrobnih poročil o tem razruše-nju. Ker jo bilo ob priliki napada jasno vremej sc nc morejo ameriški strn-hovnini ietaici izgovarjati, da so bile namenjene bombe drugim ciljem. Dr. Slonko Kociper: Samo ena pot (Gqvor na zborovanju študirajoče mladine v ttnionski dvorani v Ljubljani dne ti. oktobru 1944) Če na vaše povabilo, d.i vam govorim ob začetku šolskega leta, ko naj poleg stanovskih dolžnosti nadaljujete tudi s svojo narodnostno vzgojo, danes stopam pred vas, vam bom povedal nekaj načelnih misli, ki sem jih i/grcbcl iz bolečin trpečega slovenskega naroda. Za to me opravičuje načelo, ki ste si ga postavili minulo šolsko leto, in ki je izzvenelo v za-rotniški program borcev za boljši svet: Z novo mladino v novo bodočnost. Du ste to razumeli pravilno, ste že dokazali; zakaj mimo. preko ali celo proti okorelosti mišljenja in nagnjenja mnogih, ki jih je čas poklical, pa so odpovedali, ste rešili v tem težkem razdobju številna usodna vprašanja. Tako se general Rupnik zopet ni zmotil. ko je zaklical: »Mladino moramo pustiti v ospredje«. .študirajoča mladina, ki ntora plačevati visok davek za one rodove, ki so šli pred njo preko šolskih klopi, pa so izdali narod, jc dokazala, da nima ničesar skupnega z onimi, ki so dali iz svoje srede zloglasnega krvnika boguboječegu, poštenega in marljivega slovenskegu naroda — bogataškega razuzdancu in zabitega smrkavca Vrhunca. Minulo lelo je študirajoča mladina dokazala, dn ne bodo iz njene srede nikdar več prišli oni kadri, ki so v letu 1941 na namig mednarodnega Žida 1 lažjo, umori, ropom in požigom skočili svojemu narodu za vrat. Te tolpe so ob podpori savojskega okupatorja hotele * pomočjo krvave revolucije v najtežji dobi slovensko zgodovine uvesti izdajalski red komunističnega ii.isilja — ne zato, da bi s tem koristile narodu, ker njegovih potreb nikoli poznale niso. ampak, da bi njem luliko nebrzdano izživljale svoje zverinske nagone, ki jim jih je dalo okolje libcrnlističncgn in materialističnega stoletja. Vi pa, ki ste nova mladina, sle šli po moči za svoje življenje v narodni skupnosti k starim izročilom krščanskega, poštenega in delavnega bistva slovenskega nuroda. lako ste dokazali, da boj proti smrtnemu sovražniku slovenskega naroda — proti komunizmu. pojmujete globje, kot more poseči golo orožje. Vi ste sol naroda Ravno zato, ker pojmujete svoj boj tako globoko, sem upravičen, da pred vami in z vami, ki ste sol naroda ia ki ste poklicani, da svoji domovini ustvarite novo bodočnost, na začetku novega leta dela, naporov in bojev — brez obzirov poudarim zahtevo: Med okopi in zaledjem ustvarimo eno fronto! Organizirajmo zaroto vsega naroda proti komunizmu! Ce vemo, dn nuin jc komunistično delovanje v vseh ozirih nevarno /a nacionalni obstoj, se moramo proti njemu boriti z vsaj takšnim, čc nc boljšim orožjem, kot ga ima sani. Iz vseh področij, kjer ga zasledimo. g;i moramo brezobzirno pregnati s svojim boljšim orožjem spoznanja, duha, pripravljenosti in udarnosti. Vemo, da jc komunistična partija stremela v svoji OF ustvariti nekakšen vsenarodni pojem. S svojimi rušilnimi, nasilniškimi metodami, ki so zaposlile vse najnizkotnejse nagone človeške narave, je v propagiranju vsennrodnosti »Osvobodilne fronte« dosegla soruzmeroma velike uspehe. Prav za prav jc ravno v tem obsežen ves uspeli te zločinske druščine, ker vojaško spričo našega oboroženega domobranstva ne pomeni ničesar, kakor nam naši udarniki dokazujejo dan /a dnem. To jc dejstvo, ki ga v svojih zastrašenih poročilih o udarnih skupinah Slovenskega domobranstva komunisti sumi priznavajo. Ako nam torej »Osvobodilna fronta« kot NOV in POS ne more več biti nevarna, če bomo znali obdržati svojo udarnost in narodovo pripravljenost, in če bomo z vsemi čutili nadzorovali tudi zaledje, potem morumo iz tega izvajati sklep, ki sc glasi: Prav tako, kot smo z orožjem štrli komunistično nasilje, moramo razpršiti vsenarodni sijaj okoli OF! Prav ta namreč še danes zaslepljuje naš živci j na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem. Prav zarodi tega nam OF slej ko prej pomen ja večjo nevarnost, kot v orožju organizirano komunistično partizun-stvo. Mi, ki dobro poznamo komunistični nauk in metode, poznumo vso podlo lažnivost in nevarnost, ki jo ta »vsenarodni« sijaj predstavlja za naše narodno življenje, loda satno to spoznanje še ni zadosti. Iz njega sc moramo naučiti realno sklepati. Če je komunizem uspel OF predstaviti kot vsenarodno gibanje, ki je imelo ntcd našim siccr lako dobrim narodom tolikšen odziv, potem mu je to uspelo prav zaradi tega, ker nobena pozitivna predvojna politična organizacija sama zase ni mogla objeti vsega naiodu — če izvzamemo papirnato članstvo, ki je valovalo z režimsko konjunkturo, in ker nobena od teh strank ni uspela izvesti v svojih vrstah takšne selekcije in prepričanosti članov, da je komunizem nc bi mogel podininirnti. Zn vse, ki hočejo gledati z odprtimi očmi, je to — poleg drijgegn — tudi dok"', da sp jo celn (Nadaljevanje nn 2. strani.) Stran 2 • SLOVENEC«, sreda, 18. ok'toKra 1944. M. 239. Govor dr. Kocipra : gM0 ^ C (Nadaljevanje s 1. >trani.) določeni odstotek članstva teh politiČ-inli skupin naveličal starih strankarskih nasprotstev in trenj, od katerih je uuiod imel sunio škodo in katera so v svojih posledicah v veliki meri pripomogla do tolikega razmaha komunistične kuge, ki je v njih našla ugodao torišče za svoj razvoj. Vsenarodno gibanje Poleg lastnih opazovanj, ki srno jih imeli priložnost neštetokrat zaslediti v ueposi edneru stiku z narodom, nam je t.i tudi v dokaz, da naš narod žeja po nekem vseuurodnem gibanju, čeprav si nekateri ljudje pri nas trmasto za-senčujejo oči pred tem dejstvom. Nuš narod si želi nečesa, kar nnj zajame vse narodove sile in prepreči neprijetne. škodljive posledice strankarsko-političnih stremljenj in iz njih izhajajočih nasprotstev in zasledovanj, ki v današnjih usodnih odločitvah pomenijo trikrutno nevarnost za nacionulno oškodovanje malega naroda. Leta 1041 usodnost odločitve našega naroda navidezno še ni stala tako kategorično pred numi kot danes, ko se politični in vojni napori naglo približujejo svojemu višku. Naše ljudstvo pa je že takrat čutilo tolikšno potrebo po nekem nudstranknrskem gibanju, da se je navzlic pretežnosti poštenega in vernega dela dalo zvoditi celo od komunističnega zločinstva, ki je v svojem stremljenju za vseobsežnostjo znalo to narodovo nastrojenje sijajno izrabiti in izmanevrirati vse stranke, ki so povsem odpovedale. Komunisti so namreč dobro vedeli, da navzlic »osvojevanjn«, ki so ga oznanjali, in navzlic ugodnim pogojem, ki so takrat bili dani za njihovo anarhistično delovanje, ne bi imeli nobenega — ali vsaj ne takšnega — uspeha, kot so ga spričo svoje intenzivne propagande imeli, če bi nastopili kot KPS — torej kot stranka — in ne kot vsenarodno gibanje. Tako imamo danes v gozdovih med komunističnimi razbojniki brez dvoma mnogo pozitivnih sil, ki bi jih lahko koristno zaposlili v nacionalni gradnji. V kolikor je komunizem pri nas še kaj pri moči, je močan prav /nradi tega, ker je zase zaposlil te sile. To se mu je posrečilo le zato, ker je na podlagi dolgoletnega opazovanja in študija naroda prej so-izna' pomembnost vsenarodnega stremljenja našega »olitično zainteresiranega l judstva, ka- ~ , , bili tnkrnt v tako mrzličnem strahu zopet bolj varni. Zato so se umaknil in vsak iz svojega konca samo še. Vet junaStva vpili: »Le udari, domobranecl — Ostalo bomo že mi uredili.« — Domobranec, ki je vzel boj za narod z navdušenjem nase, je res udarjal in temeljito uničeval komunistično zulego. Bilo je knzno, du je nevarnost sploh splahnela, zato so ti gospodje sedli vsak k svojemu omizju in modrovali: ■ Dobro se bije tole domobranstvo. Naravnost kolosalno, vnm rečem. Vse hvale vredno. — Ostalo boiuo že mi uredili.« — Domobranec, ki je slišal samo prvi del pogovora, je mislil, da ti gospodje res tudi sami lsreno mislijo na narod, ko domobranstvo na vse pretege hvalijo. Gospodje pa so sedeli ti v tej kavarni, drugi v oni kleti in so v varnem zaledju za trdno bojno črto naših borcev — vsak zase tuhtali: »Da... Fino vam je — za sedaj tole domobranstvo. Kar pruv, da imamo v Rupniku tako dobrega kolaborncioni-sta, ki mu Nemci zaupajo... — Ostalo bomo že mi opravili...« Ne, gospodje! Kmečki fant, ki tvori stožer domobranstva, ta fant, ki je po večini že izgubil starše, dom, najdražje, ni prijel na Rupnikov poziv puške zato, tla bi vi Rupnika sedaj izigravali in — vi opravili! Ta fant ni prijel za orožje zato, ker sta tuko rekla tu in tu gospod predsednik in ravnatelj, ki sta takrat, ko je ta fant z orožjem že mahal po tolovajski buči; najbrž imela še polne hlače. Zaradi vsega naroda, h kateremu se s ponosom šteje, iu njegove bodočnosti je zagrabil zu puško, ko je pozval genc-rul Rupnik vse narodne sile na skupen nastop proti komunističnemu zločin-stvu, da bi potem v skupnem nastopu ustvarili sebi iu zanamccm lep in sončen dom sloge in ljubezni in iz njiju izhajajoče pravičnosti. Da, ta moz in ta fant, ki sc bijeta v spominu junakov iz Grčaric in Turjaka, hočeta vedeti, zakaj se bijeta. Zato, gospodje, dokažite tem najboljšim sinovom našega naroda, ki s svojimi telesi čuvajo tudi vaš mir in vašo varnost, da iskreno ne opletate proti komunizmu v imenu klerikalizma, liberalizma, zboraštva itd. Če boste to storili, boste zaslužni za svoj narod, ki vam bo zato mogoče tudi odpustil napake preteklosti, ker boste s tem položili tudi vi svoj kamen k novi gradnji in pomagali fiaro-du zastaviti zadnji korak h končni zmagi nad komunizmom. Jasnost načel in resnica Mladina zahteva jasnost načel in neizprosno resnico, ki sta temelj trdne zgradbe bodočih uspehov. Ne opletajte torej več tjavendan s protikomuilistič-nimi frazami! Ne delajte videza, da je je naš narod komunističen! To naš narod nikdar ni bil, ni in ne bol Tudi slovenska prestolnica Ljubljana je da-ues že — če izvzamemo nekaj bogataških, nn vse strani spekulantskih, neozdravljivih idiotov, ki jih bomo pa že še poslali v okrevališče — zopet vsa bela, da jo imenujemo z imenom, ki komunistične utopljence najbolj jezi. Da, Ljubljana je zopet nacionalna slovenska prestolnica! Naš delavec, ki je vočigled neznosnih socialnih razmer moral robnntiti in zabavljati, če se ni hotel v bedi zadušiti, in naš bo-gaboječi, z zemljo in Bogom povezani kmet pa itak nikoli nista bila komunista! Naš narod jc po svojem vernem, kmečkem in patriarhalnem bistvu protikomunistično nastrojen že sam po sebi! Komunizem ga je zaposlil z drugimi, nc komunističnimi gesli. Za komunista ga je začel oblikovati šele takrat, ko ga je žc imel v svojih mrežah. Naše geslo Če. smo danes po treh letih zagrizenega odpora proti komunističnemu nasilju — uspeli dokazati lažnivost »osvobodilnega« stremljenja OF, ki ji v resnici gre samo za uvedbo našemu norodu povsem tujega komunističnega reda. potem se moramo vsi, ki nam je po skrbi res samo narod, z vsemi silami truditi, da tudi protikomunistično nnstrojenje naroda postavimo na nestrankarske, vsennrodne temelje. Mladina, ki ji ni vseeno, kako bo jutri živela, mladina, ki bo nekoč prevzela vodstvo svojega naroda in delila plačilo po zasluženju, ima vso pravico, da zahteva: Zločinski vsennrodnosti komunizma postavimo naproti vsena-rodnost slovenskega poštenja! — To vsenarodnost pa že imamo po gesln: Bog, narod, domovina — v Slovenskem domobranstvu! Če je torej bila doslej naša največja skrb oboroženo vsenarodno domobranstvo, do smo z njim štrli komunistično nasilje, prehajamo sedaj v drugo razdobje svoje protikomunistične borbe za obstanek: Ustvarjanje vsenarodnega, nestrankarskega domo-tiranskega zaledja. — To pomeni: Ustvarjanje nove bodočnosti našega naroda. Boljšo dobo bomo mogli zgraditi samo z boljšimi ljudmi, kot smo jih imeli doslej. Dograditi torej moramo predvsem novega človeka. Iz človeških zveri brezbožnega, materialističnega stoletja moramo napraviti zopet etično visoko stoječega človeka —■ po božji podobi. Zato bomo po svetlem vzg edu naših najboljših borcev, ki so v veliki meri že. dali življenje tudi za Boga z orožjem, z duhom in telesi odbijali vse napadalce na čast ustanov božjih. Ne poznamo namreč sredstva, ki bi moglo u nas narediti etično višje stoječe ljudi, kot naša vera. Kot levi se bomo borili, da zopet očistimo sijaj križa, ki ga nam je prva naredila naša slovenska mati. Zato bo tudi slovenski duhovnik v bodoče imel vso besedo pri etični vzgoji novega rodu. Prav zarodi tega prosimo vse svoje rojake, ki jim je po Kristusu poverjeno pa-stirstvo naših duš, naj v bodoče stoje daleč izven vseh pridobitno-gospodar-skih in strankarskih ustanov, katerih temelj je špekulacija! Ta bi slej ko prej v svojih umazanih posledicah Večkrat beremo o grozodejstvih, ki so jih komunisti zagrešili po Slovenskem. Komunistične zločinske metode lahko spoznavamo na raznih predavnajih in iz knjig. Človek, ki sc vsaj nekoliko zanima za to. kaj se godi okrog njega, že lahko bolj ali manj pozna komunistične zmote in zločine. Brez dvoma je za uspešnost protikoniunističncga boja potrebno, dn poznamo komunizem; toda samo poznanje ne zadostuje. Človek mora imeti še neko lastnosti, ki ga usposabljajo za pravega protikomunističnega borca z orožjem ali tudi borca, ki so bori na idejnem polju proti komunističnim zmotam. Človeku, ki ima vse lastnosti, da je pravi borec, pravimo junak. Tudi Slovenci imamo precej svetlih zgledov junaštva v vrstah naših domobrancev. Mnogo svetlih zgledov junaštva in samoZrtvovanja_nam hrani zgodovina naših Vaških straž; pa tudi med vaščani, otroki in starčki, možmi in zonami imamo svetle vzore junaštva. Človek, ki je junak, je najprej pro-pričan, da njogovo življenje ni najvišja dobrina, da je mnogo dobrin v lestvici vrednot, ki stojo nad človeškim življenjem in brez katerih je človeško življenje samo borba za samoohranitev kot pri živali. Človek pa je mnogo višje bitje kot žival, zato ima tudi mnogo višje, dobrine kot žival. Junak za vero in dobro domovino žrtvuje rad življenje, četudi sam ne more uživati sadov evoje žrtve. Poleg jasnega prepričanja je človeku potreben pogum, da je junak. Pogum 'je včasih človeku prirojen, lahko 6i ga z vajo pridobimo. Če imaš jasna načela, ti ni težko biti pogumen, ker že posest jasnhi načel sama prinaša s seboj neko gotovost in pogum. Junak se zalo ne ustraši, če ga domovina kliče v pravično vojsko proti narodnemu škodljivcu komunizmu. Ne išče izgovorov in ovinkov, da bi se temu klicu izognil. Ob vsaki priliki si upa zagovarjati pravo misel, čeprav |e njegovo materialno stanje zaradi tega v nevarnosti, četudi bi mu kdo zato grozil s smrtjo. Na Človekd, ki jo junak, so vedno lahko zaneseš. Tak junak je bil častnik-pripravnik Polde Golouh. Ko so ga ranjenega peljali iz Žužemberka in ko ga je njegov poveljnik vprašal, kako je z njim, mu je odgovoril: »Za domovino je treba krvaveti.« Nekaj dni za tem je umrl. Bog nam daj muogo takih junakov. Kakšne pa so ovire, da današnji človek ne more bili junak. Največja ovira, katero občutimo daues vsi, je materializem. Ta pogubna miselnost so jo tako razpasla med nami, da smo zgubili smisel za duhovne dobrine. Kralj 6tvarstva — človek je postal suženj onih. katerim naj bi kraljeval. Saj la pojav delno razumemo. Ko se človek bori, da preživi sebe In svojo družino, mu v pehanju za materialnimi dobrinami gineva smisel za duhovne dobrine. Zadovolji' se, da ima vsaj dovolj materialnih dobrin. Velik delež na tem, da smo tako zelo zmateriali-zirani, ima prav komunizem. Današnji čas zahteva junakov. Najbolj so jih potrebni mali narodi, kot smo Slovenci. Zato je nujno, da se sprostimo vezi materializma in komunizma. Kdor |e komunist ali materialist ne more biti junak In kot tak tudi ne Slovenec. Časi so danes tako resni, da mora naš narod biti narod junakov. Tako bo lahko kljuboval šo večjim preskušnjam. aaaaaaaaaaaaaaa Spor! aaaaaaaaaaaaaaa Iz inedklubskega turnirskega odbora Za nedeljo, 33. t m., »o na sjiorcdu naslednje nogometne tekme: Junlorji: ob I.««: VI« : ».abjak ob 10.00- Ljubltans : Heroie« ob U.««: Mladika : Iztok senlorjl: oh 13.45: "Mladika : Iztok »b 15.15: Ljubljana : Herm«*. Vse tekme eo določene za igrišče Ljub. ljane, in alcer ob vsakem vremenu. Nekaj drobnih z nedeljske nogometne tekme CTostje v rdeče-modrib dresih «9 re« niso mogli pritoževati, da eo prišli na tuj te. ren. To je pokazal zadetek igre, posebno pa prvi gol, kl so ga. zabili. Navdušenje je bilo, kot da je to ljubljanski klub s svojimi navijači. V svojem veselju so si dajali duška kot pravi športni »drukarji«. Ker so bili to vojaki ln niso Imeli dežnikov, da bi z njimi mahali, kot jo to navada v »clvilu«. so pač e čepicami. Vek ranjeni vojak se je ps lo ojunafll in podžgal svoje veselje s tem, da je na bergljo nataknil svojo če-pioo in s to krepko mahal. Soveda so domači preglasili »nasprotni tabor« la ko jo padel gol, je bil po igrišču prav tak živ-žav, kot smo g a bili vajeni še izza ligaškib tekem. Med igralci gostov je najbolj padel v oči srednji krileo — Pe6tišek. Vedno je bil tam, kjer ga ni bilo treba, sevoda po mišljenju Hermežanov. Kdor se je »pustil z njim v borbo, je gotovo podlegel, Sevoda so ga pa bili toliko bolj veseli vsi, ki so želeli zirage gostov in mu njegove dobre potezo nagradili z odobravanjem. Pogrešali p» smo našega smuškega znanca Mayerja. čigar ime jo po pomoti prišlo v včerajšnje poročilo. Vcčkrnt, se je med igro zgodilo, da se jo vodja Hercnožanskegn napada prijel za glavo. Zogo, ki mu je bila namenjena, mu je snel krileo gostov, ker je bila pač prekratka. Včasih se je moral za njo zapoditi, pa jo Jožetu Koičaku v slovo Med dolgo vrsto zvestih slovenskih sinov, ki »o morali zaradi svojega ij. stega katoliškega in narodnega pij. pričanja pretrpeti križev pot slovenske protikomuni-stične mladino :B nazadnje plačali svoje prepričanje i mučeniško smrtjo v Jelendolu je tudi Jože Koščak iz Dednega dola pri Višnji gori. Sestra ga je spoznala že med izkopavanjem po rdečem jopiču, ki ga je tij| oblekel lani, preden je odšel na Turjak. Lobanjo je imel razbito, roke prevezam s telefonsko žico; komunistični brezvest-neži so ga celo 6koraj popolnoma oropali obleke. Tak je moral čakati Joža eno leto, preden so ga mogli njegovi drag," prepeljati v svoj kraj in ga položiti v blagosiovljeno zemljo k večnemu počitku. V pelek dopoldne, ko se je celo neb« solzilo in so bila srca tolikih ganjena do solz, so ob žalostnem pritrkavanju višnjegorskih zvonov položili k počitku zemske ostanke tega našega fanta. Nepričakovano velika množica ljudi, ki je prišla od blizu in daJeč pozdravit junaškega legionarja se je udeležila v višnje-gorski farni cerkvi žalne svete maše. Po maši se je raztegnil na pokopališče dolg sprevod. Ob odprtem grobu so se ob obilici jesenskega cvetja poslovili od Jožeta gg. stotnik 1'avlovčič, nadporočnik Pra-per in bogo=lovec Maček. Z iskrenimi in prisrčnimi besedami so potešili solze vsem navzočim. Domobrancem, ki se danes bore za isto idejo, kakor se je s tolikim idealizmom boril rajni Jože, pa so spet poklicali v spomin oporoko turjaških zrfev: smrt komunizmu. Za koniv pogrebnih obredov je oddal vod domobrancev višnjegorske posadke častno salvo. Jože je bil še leta 1942 eden prvih, ki se je odzval klicu domovine. Bil je med prvimi legionarji na Polici, udeležil se j« vseh bojev proti komunističnim tolpam, ki so grozile unič:ti njegovo domačijo in slovenski narod. Po prevratu leta 1943 se je odločil za Turjak, kjer je preživel Golgoto našegs naroda. Vendar ni bilo še končano trpljenje tega pogumnega fanta. Moral je kot »izdajalec« v Ribnico, odkoder so gs mednarodni krvniki v družbi tolikih njegovih sotrpinov odvlekli na jelendolsko moriščo. Slava njegovemu spominu! hil prepozen. V dosedanjih tekmah mu je Šlo tako rekoč po »maslu«. Ker pa ni bil napadalni trlo uigran, obramba gostov pa dobra, se je moral zato za pltfvo pač večkrat prijeti in tiste žoge, kl jih j* dobil, delno izkoristiti. Toda imel je to smolo, da J« bil gol večkrat, preozek ravno za širinonprečkui ln je obramba ta primanjkljaj na dolžin, pač po svojo vzelo na znai/je. , preko njih metala senco na sijaj in veličastnost vere ter s tem izpodjedala svetost poslanstva duhovnikovega, čigar čast in spoštovanje naj zaradi njegove vzvišene udeležbe pri ustvarjanju novega razdobja nase zgodovine zopet zablestita v sijaju najplemenitej-šega poklica! Ker torej hočemo nov, boljši svet, nima nihče upravičenega-razloga, da ne bi dal vseh sil na razpolago za ustvaritev domobranske vsenarodnosti. Tega naj se zavedajo tudi tisti, ki ' se izgovarjajo na neko višje jugoslo; vansko poslanstvo. Samo realno naj mislijo, pa bodo prišli do spoznanja, da bodo ob danem trenutku tudi to vprašanje v sklopu ostalih evropskih vprašan j reševali tako mogočni, faktorji, da oni s svojimi pritlikavimi močmi ne bodo mogli ne izsiliti, ne preprečiti odločitve, ki jo bodo ti faktorji izbrali po svojih merilih. Tem bolj obsodbe vredno bi bilo takšno izločevanje, če bi se rodilo iz osebne užalje-nosti in ozkih stremljenj, zakaj, če je danes že vsakomur znano, da — »Tito in komunisti ne bodo imeli oblasti, če bodo nacionalne sile močnejše«, kakor ja nekdo od teh napisal, potem nacionalne sile najbolj ohranjuje in s tem rešuje narod samo Slovensko domobranstvo. Dokler se ne bomo tega zavedli, bomo za Grčaricami in Kočevskim procesom še naprej doživljali Cerklje, ki naj bi nam bile zares zadnji memento. Vrata v Slovensko domobranstvo so vsakomur brez očitkov in zapostavljanj odprta! Tisti, ki se boje, da ne bi bili kompromitirani zaradi sodelovanja z Nemci, samo dokazujejo, da jim v resnici gre za vse kaj drugega kot za narod, ki ne more biti kompromitiran, če je složen in z vsemi sredstvi branil svoj obstoj. Ze v svojem nedeljskem radu-skem govoru sem dokazal, da nikdo nima pravice klicati našega naroda na odgovor, če je hotel živeti in je zato storil vse, da se z združenimi močnu izmota iz smrtnega objema komunizma. Sredstvo za to in ščit, ki naj zbere v obrambo naroda vse zdrave sile, ' — Slovensko domobranstvo pa so nam dali Nemci in nam pomagali pri izmo-tavanju iz smrtnega objema boljševiške kače. Zahtevali niso za to nic drugega, kot da jim ne skačemo v hrbet, ko čuvajo svojo domovino in s tem tudi ostalo Evropo pred navalom mongolskih židovskih robotov. Računi špekulantov Tudi tisti, ki računajo — za vsak slučaj — na nemški poraz, blodijo v drugih in ne narodovih interesih. Pa tudi špekulanti v tem slučaju niso dobri, ker ne znajo računati z najenostavnejšimi dejstvi. Danes »e namreč tudi Churchillu, v katerepa so ti ljudje do ušes zaljubljeni, tresejo hlače, če se le spomni na 20, julij v Nemčiji. Takrat je namreč r resnici sama božja previdnost preprečila puč, ki ga ie v prenaglem galopiranju hotel na Churchillov račun izvesti žid, in s tem odvrnila strahotno nesrečo, ki bi padla na Evrojio in — tudi na angleški imperij. Gospod Churchill namreč bolj realno misli, kot njegovi prevroči obo-ževatelji, čeprav je tudi pri njem šola dolgo trajala. Le poglejmo! — Poskusil je v Italiji. Uspeh: boljševizem v Sredozemlju. — Poskusil je v Romuniji. Uspeli: boljševizem na petrolej-skib vrelcih v Ploestiju. — Poskusil je v Bolgariji. Uspeh: boljševizem na Dardanelah. — Poskusil je na Finskem. Uspeh: boljševizem v Munmnn-sku. — Poskusil je na Poljskem. Uspeh: boljševiški krohot in štirje polki upornih Poljakov, ki se bodo mogoče jutri borih na nemški strani. — Izkrcal se te v Franciji. V Calaisu — nekaj kilometrov od matična.""* otoka — so ga »osvobojeni« Francozi pozdravili z dvoumnim nasmeškom in — boljševiško pestjo. — Ali se potem čudite, da g. Churchill v prvem trenutku ni vedel storiti ničesar drugega, kot da je v Franciji zapovedal de Gaullu, v Italiji pa generalu Alexan-dru, naj nemudoma razorožita — boljševiške partizane? — Ko pa je po tej prvi nervozi zopet — »prišel malo k sebi«, se je spomnil 20. julija, ko je sanjal o pohlevni — demokratični Nemčiji. Tedaj še!.« so s mu naježili lasje, ko je pomislil, kr.j H pomenilo to, če bi na Renu »t*1* tudi — boljše-višlca Nemčija kot naravni zaveznik Sovjetov, katerih tesen »prijateljski« objem se mu že otepa. Ali po vsem tem ni mogoče verjeti, da je v križanju interesov nenaravnih protinemških zaveznikov prav Nemčija tista, ki vodi, ne glede na to, da njen oborožitveni in človeški material še dolgo ni izčrpan, in da nekje ždi demon novega orožja, ki ga bo Nemčija uporabila takrat, kadar bo smatrala, da je nastopil zanjo ugoden trenutek, in proti tistemu, ki ga do ona izbrala? — Samo največji politični naivneži in čustveni zanešenjaki, ki so naš narod 23 let politično kvarili in mu na koncu zaigrali državo, se še ne znajdejo v očiglednosti velikih dogodkov. Če vse to pripovedujem na mladinskem zborovanju, naj mi nihče ne očita, da mladino vlačim v politiko, »ko pa je njena naloga — samo borba proti komunizmu«, kakor pravijo tisti, ki bi s spretnim protikomunističnim ribarjenjem radi na lahek način lovili ikre za svoj strankarski ribnik. Kdor namreč to trdi, naj se sramuje, da ni mislil iskreno tudi takrat, ko je s sklicevanjem na — narodno zadevo od zakrknjenih molčečnežev zahteval papirnato obsodbo komunizma, — ki ji v ostalem ti gospodje z dejanji lahko vzamejo vsako vrednost, kadar hočejo, — kakor smo to že večkrat v tem letu videli. Jaz ne trdim ničesar drugega, kot da tudi v tej stvari gre samo za — narodovo zadevo; le, da sem šel ko- rak naprej, ker vem, da je le v pro- fresivuosti naš uspeh in naša zmaga, udi to je namreč samo protikomunistična borba- Le ta je razlika, da sem jaz upal odkrito in brez strahu pokazati na najuspešnejše orožje: Gradnja narodne skupnosti in skupen nastop vseh zdravih sil! Ker sem sam mlad, trdno verujem, da bo mladina ustvarila enotno vsenarodno gibanje, v čigar imenn bodo najboljši našega rodu prerodili slovenski narod in ga popeljali v novo bodočnost! Vemo, da bo pot težka. Toda premagali jo bomo, ker ljubimo domoviuo tem bolj, čim bolj je bedna. Ta ljubezen pa nas dela junake- Lahko je namreč ljubiti domovino, kadar daruje iz polnih prsi. Samo junaki pa znajo zanjo žrtvovati vse; če treba — tudi upov polno mlado življenje! Kakor je mladina lanskega 10. oktobra prebila rdeči ljubljanski led in utrla oboroženemu domobranstvu pot za njegov zmagoslavni polet, tako bo sedai zopet mladina tista, ki bo tudi v zaledju pomedla z vsemi razdvajajo-čimi oziri preteklosti in tako prva položila svoi delež k skupnim naporom za boljšo bodočnost našega naroda. Ta mladina je namreč poleg mnogih hrabrih domobrancev že tudi dala iz svoje srede junaka Jelota Capudra, ki je v objemu smrti izrekel za marsikoga grozotno obsodbo: »Zmagal nas ni komunizem, ampak needinost!« Sedaj imamo združujočo miselnost, ki nam jo je dal v Slovenskem domobranstvu naš general Rupnik. To Slovensko domobranstvo ima tudi svoj program: Bog — narod — domovina! Ni jih svetejših in mogočnejših načel na svetu, ki bi mogla tako objeti ves narod, kot te. tri vrednote. Pomagala pa nam bo silna osebnost našega generala Rupnika- Zaupamo v moč osebnosti, ker vemo, da je v enem usodnem trenutku močna osebnost že združila ves narod. Takrat je to bil dr. Korošec, danes, ko je trenutek še usodnejši, je to naš general Rupnik! Tem bolj se ga bomo oklenili, čira usodnejši je čas. Spoznali smo silo njegove osebnosti, ker smo imeli priložnost od blizu spoznati njegov nadnaravni smisel za žrtev, njegovo asketsko poštenost, njegovo globoko domovinsko ljubezen in iz spoznanja naroda izvirajočo vero v našo bodočnost. Neustrašeno in hrabro pojdimo torej na delo! Strnimo vrste tako, da bomo na svojem pohodu pohodili vse kar ni vrednega med nami! Kdor naiti' reč rosuično ljubi svoj narod, se nam bo pridružil. Borimo se, žrtvujmo, dt' lajnio in gradimo! Na koncu stoji zrn®' ga in lepa nova bodočnost. Ta bodoč' nost bo razdobje reda božjega, bratfk« ljubezni, stanovske sloge, spoštovanj' dela, časti, poštenosti in svntinde- Pot pa je samo ena: Slovensk« domobranstvo! Tudi ietos kliče Zimska pomoč! Govor g. Franra Jančigaja, namest-ika župana in generalnega tajnika za ,imsko pomoč po ljubljanskem radiu; Ko smo lansko leto prosili prispev-p za Zimsko pomoč, je marsikdo milil, da se je to zgodilo prvič in zad-ijič. Mislil je, da bo letošnje leto pri-leslo ublažitev gorja, pa je to gorje e povečalo. Mnogi so bili prepričani, In bo posvetil v bratomorno boje naše iokrajine žarek miru in pameti. Od-,rle. pa so se nova rane. Gomilijo se iovi grobovi in stari sovražnik ogenj e oglaša v hišah in iz njih podrtin irihaja nova raja v dež in mraz pod nilo nebo ter tam veča legije begun-ev. Večini teh je ostal samo žalosten pogled ob slovesu na podrti dom, kjer jo se sicer trudili v potu obraza za vsakdanji kruh, pa so vendar živeli rajrno in vzgajali svoje otroke v boga-fioječnosti in ljubezni do bližnjega. Danes! Kako daleč sta od nas usmi-jenje in čuteče srcel Kako daleč smo id paukov, katere je smatral za vrhu-ifc morale pred 18 stoletji še pogan-,ki Rim in katere je tako lepo zapisi v svoj dnevnik cesar Mark Avre-jj: »Spoštuj bogove — rešuj ljudi! Kratko ie življenje, rdini sad bivanja is zemlji so plemenito mišljenje in jobra dela.t Zaradi tega kliče tudi letos Social-la pomoč! Odzivi naj bodo izdatni in litru Ne odteguj dobrotnosti njim, iravi sveto pismo, katerim jo je tre-ia. Ne reci svojrmu bližnjemu »pojdi in zopet pridi, jutri ti danit, ko pa imaš to pri sebi. Dragi someščani I Vaji prispevek naj ne bo podoben vinarju svetopisemske uboge vdove, marveč ne skopujte, darujte po svojem položaju in udobnosti, katere še danes uživate, Gotovo je med vami mnogo takih, ki ste prišli v vojni do blagostanja, in na te apeliram v prvi vrsti. Vsak pa naj daruje s poštenim srcem, kakor je to storila uboga svetopisemska vdova. In čo je resnica, da se dobro plačuje in hudo kaznuje, boste obilno poplačani za to dobroto, katera vas ne bo težila in vaše življenje nič bolj utesnila. Mišljenja sem, da bi vas ne bilo treba dosti prositi, ko bi videli vso strahoto slovenske zemlje, njene oskrunjene cerkve in razdrte domove ter čutili vso žalost, ki sedaj kot svinec leži nad njimi. Morda bi vam kdaj od sramu, pognal pogled rdečico v obraz! Gotovo pa je, dn bi se vaša desnica sama stegnila, posegla po darilu in ga dala Zimski pomoči. Zimska pomoč ubira pot dobrote, ki najde pot do srca in odmeva hvaležno v srcih obrlarovalcev. Ona gr^ mehko pot, ki obdarovanemu budi hvaležnost in ki kliče blagoslov na vas. Zato dsrove, ki bodo prišli iz vaših rok, nc bodo obdarovani sprejemali s srepim pogledom in nejevoljo. Lahko bi ubrala Zimska pomoč tudi tršo in neprijazno pot in od vas zahtevala Iirtspefke v davku. Trga pa noče, ;rr želi, da je to bratski dar, darovan od prijatelja Slovenca — prijatelju Slovencu, ki naj ga sprejema z veseljem in hvaležnim pogledom. ZGODOVINSKI PABERKI 18. vinotoka 159?. leta je bil imenovan za ljubljanskega škofa Toma/. Hren. ki se je rodil 13. novembra 1560 v Ljubljani in je umrl 10. februarja 1630 v Gornjem pradu. Za škofa je bil postavljen ravno v Pasu, ko je bila rekatolizacija avstrijskih dežel pod Ferdinandom II. v največjem toku. Že ko je opravljala reformacijska komisija delo na štajerskem iu Koroškem, je z vso odločnostjo nastopil v Ljubljani. Dosegel je, da je prišel mestni svet izključno v roke katoličanov. Od 1599 je mestna oblast stalno v katoliških rokah. Ko so verske komisije opravile delo na Koroškem in Štajerskem, je Ferdinand ustanovil reformacijsko komisijo tudi na Kranjskem in ji postavil na čelo ikofa Hrena. Komisija je začela delovati leta 1600 in je svoje, delo dovršila do leta 1605. Izgon plemičev leta lfS08 je na zunaj končal rekatolizacijo naših dežel. Dolgotrajnejše pa je bilo delo za notranjo poživitev in pri tem delu je naletel Hren na največje ovire. Toda neomajno je vztrajal pri svojem cilju: iztrebiti protestanlizem iz Kranjske in obnoviti katoliško življenje v duhu tridentinskega koncila. Prvi del naloge se izraža zlasti v uničenju vsega, kar je spominjalo na protestante, tudi knjige, čeprav jih kot književne spomenike kot take m uničeval in je nasprotno ohranil književno kulturno tradicijo, ko je vzel th podlago Dalmatinovo biblijo svojim Evangelijem in listom. 1832. leta se je v Novem mestu rodil E. Henrik Gosta, pisatelj in po-litik. Šolal se je doma, gimnazijo je napravil v Ljubljani in je študiral pravo v Gradcu, kjer se. je bavil zlasti še t. zgodovino. Napravil je dvojni doktorat in se nameraval _ posvetiti vseučiliški karijeri, toda to je opustil in odprl advokaturo v Ljubljani. Bil ie urednik »Mittheihingen des Museal Vereines fiir Krain«, večletni predsednik Matice Slovenske. V političnem življenju se je oklpnil Bleivveisovih »starih« in je imel velik vpliv na Blei-weisa samega. V letih 1864.—67 je bil ljubljanski župan. Bil je zelo delaven, vztrajen in imel velike zmožnosti. 1869. leta je umrl v Kranju Simon jenko, pesnik Sorškega polja. Rodil se je v Podreči pri Mavčičah 27. oktobra 1535. Šolal se. je v Smledniku in Kranju, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani. Šel je na Dunaj in se naposled posvetil pravu, vendar študij ni popolnoma dokončal. Služboval je v Kranju in Kamniku. — Pesmi je pis~al že v Novem mestu. V Ljub Ijsni je sodeloval pri »Vajob«. Ko je Ijani je sodeloval pri »Vajah«. Pri njegovih pesmih je vzklila Jenkova največja samonikla moč, globoka ljubezen do prirode. Višek doseže v tem v »Obrazih«. Sodeloval je v Slovenskem glasniku, kjer so izšle njegove najlepše in najzrelejše pesmi, med njimi tudi »Naprej«. Čeprav njegova zbirka >Pesmi« ni biln prvotno ugodno srre-jeta. je vendar ena najvplivnejših zbirk, kar smo jih Slovenci kdaj dobili. Ziriagaj nad samim seboj in svet ti bo ležal pred nogami. (Avguktin.) Koledar Sreda, 18. vinotoka: Luka, »vangellsti Trlfonlja, »veta Sena: Eiklapljad, Ikof io mučeneo; Just, miiJeMo. Četrtek, 1». vinotoka: Peler Alkantarskl, ipoznavaleo In ustanovitelj reda: Etbln, opat: Luolj, mučenoe. Dramsko gledališče »Kar hočete«. Red 0. Ob 18. Operno gledališče »Jenufa«, Red firoda. Ob 18, Kino Matico »Premiera« ob 18 ln 19. Kino Union »Pred sodnim dnem« ob 1* in 19-15. Kino Sloga »Ce mol gospodari« ob 16 ln 19. Lekarniška služba N o i n o ilDibo I m a J o I ek arne: dr. Plcooll, Dunaj#ka eesta 6: mr. Ho. ^ čevar, Celovška, eeeta M, in mr. Oartus. 't Moste, Zaloška cesta. Knjižna tombola 9, 10, 11, IS, 18, gg, 61 so številke potrebno za četverko. Četver-ko je zadel, kdor ima -1 številke v tstl vodoravni vrsti. Med številkami sme biti le ena številka od dvojk in ena ali dve od trojk. Kdor je zadel četverko, bo dobil pet knjig: Cvet ln sad. Oljki, šalijev spev, En starček je živel. Po živalskem avetu in 800 lir. Še vedno morete kupiti tombolske tablice v Gradišču št. 1 in zadeti p«.to-rico in tombolo. Vsakdanja Ljubljana po kronistoviii zapiskih Praznik telefonista reševalne postaje Gospod Karel Kačar, telefonist reševalne posteje, je v ponedeljek 16. t. m. praznoval s svojo zakonsko družico go. Pepco v krogu svojcev lep družinski ju; bilej, 40-letnico svoje poroke. V mladosti jc postal železničar. Ob neki železniški nesreči na Dunaju je zgubil nogo in bil vpokojen z malo invalidnino. Nato je bil 6prejet v službo pri mestni reševalni postaji kot telefonist. To službo opravlja že deset in desetletja marljivo in vestno. Marsikdo ga sicer osebno ne pozna, tod« mnogi ljubljanski prebivalci so imeli ie opravka z njim po telefonu, ko so klicali reševalno postajo na pomoč ter je g. Kačar ljubeznivo posredoval, da eo hitro prišli reševalci na zaželeno mesto. Drugače pa je v šempetrskem okraju g. Kačar zelo priljubljen zaradi svoje mirnosti in vljudnosti. Znan je tudi kot dober obdelovalec vojnega vrta na prostoru ob Resljevi in Sv. Petra cesti, kjer vzgoji lepe paradižnike, papriko, kumare in fižol. Pred leti je vzgojil posebne vrste fižol, ki je imel do 1 m dolge stroke. Mnogo ve povedati o raznih nesrečah. Mnogo sreče in zdravja obema slavljencema! V septembru obsojeni navijale! cen Po seenamu protidroginjskega odteka policijske uprave je bilo v septembru izrečenih 69 adminislrativno-političnih kazni zaradi prekrškov raznih protidraginj-skih odredb. Zaradi navijanja cen je bilo obsojenih 60 oseb na skupno kazen 40.150 lir, 9 oseb zaradi drugih prekrškov na 9,200 lir, torej skupaj 69 oseb na 49.350 Ureditev državne ceste pri Brezovici V zemljiški knjigi okrajnega sodišča je bila pred dnevi zaznamovanj preure-aBBBBBBHBBBKBBBBBBBBBBBBBH BERITE! — BERITE! »UKRAJINA JOKA« Komunizem je povsod enak. Prepričajte se. _ Knjigo dobite za 3 lire v ugravi »Slovenca« in pri vseh kolporterjih. 8BBBHBBBBSBBBHOBS0HOB0BBB8 dittv in preložitev velike državne ceste pri Brezovici. Tam so bili na nekaterih mestih hudi ovinki, ki so bili hitremu avtomobilskemu prometu v veliko oviro. Na ostrem ovinku pred Brezovico so se primerile večkrat nesreče. Pokrajinska uprava je že pred leti odredila preureditev in preložitev ceste na Brezovici, Potrebno je bilo od mnogih posestnikov odkupiti »vet. Nad 40 posestnikov je državnemu erarju odstopilo do 38.282 kvadratnih metrov svete, nekateri prav velike kose. Državni zaklad je sedaj izplačal 42 posestnikom odškodnino za odstopljeni svet v znesku 171.925 lir. Nekateri posestniki so prejeli do 30.000, drugi manjše zneske. Zemljiška knjiga je sedaj odstopljeni svet prepisale na državni erar. Cesta je sedaj urejena in io nevarni ovinki odstranjeni. Nesreče in poškodbe Na Cesti proti Brdu pri Viču je v ponedeljek okoli 14.50 padel s kolesa čuvaj opekarne Emons, 57letni France Dolinar, ki je dobil pri padcu močan pretres možganov. Pripeljan je bil z reševalnim avtom v splošno bolnišnico. — Na Vrhniki jc padla s kozolca in si zlomila desno roko 68-lctna posestnica Marija Korenčičeva. — V Mirni na Dolenjskem si je med igro zlomila levo roko 7-letna delavčeva hčerka Majdica Rugljeva. — Na Rakeku si je pri padcu zlomil levo roko 42-letni delavec Janez Štrukelj. I>r. čerček Viktor žaradi službene odsotnosti do 15. decembra 1941 ne ordinira. Dobrim« srcem Škofijska dobrodelna pisarna naproša vse, ki imajo kakršnokoli staro uporabno blago, ostanke blaga, klobuko in podobno, da poklonijo ia izdelavo copat za begunce in Izgnance. Obenem prosimo da se javijo oni, ki bi prevzeli izdelavo teh copat pr iti plačilu. Pisarna ku-kujo tndi stare dobro ohranjene čevlje in obleko. Prijaviti nn: Miklošičeva c. 7-1 Pogreb padlega domobranca Dovča Maksa iz Stožic 43, bo v četrtek, cfne 19. oktobra ob pol 8 dopoldne izpred občinskega doma na Ježici na turno pokopališče »v. Jurija v Složicah. Prijatelji in vsi protikomunisjtični borci izkažite hvaležnost padlemu junaku tako, da ga v čim večjem šlovilu spremite na M(Wjt poti- Posavjo, pokaži, da si tudi ti del slovenskega proti kom .mističnega in katoliškega naroda! Slava mlademu junaku, ki je dal svoje mlado življenje za svote idc;,,»: »Mati, domovina, Bon!« Prijava za odmero zgradarine za davčno telo 1945 jo vlagati v času od !• do 30. novembra 1914 pri pristojnih davčnih upravah alt pri občinah, kjer laži prodmet zavezan zgradarini. V prijavo je vpisati letno kosmato najemnino. ki jo pogojena na dan 1. nuveni-bra 1514 oilrom« lotno najomuo vreduost stanovanja ali lokala, io ni duno v najem. Podrobna navodilu so razvidna iz oglasa, nabitega na občinski deski na magistratu in na uradni deski na davčni opravi, 7,a mesto LJubljano so naprodaj r.grada-rinske davčne prijavo pri davčni upravi zu mesto Ljubljana na Vodnikovem trgu v sobi št. 13 v II. nadstr. za zgradbe Izvon ob. mo*ja mesta Ljubljano pri pristojnih davčnih upravah. Delitev drv Gospodarski svet op-./arja vsa doma-činstva, da prične te dni razdeljevanje drv za domačinstva za trotje tromesečje. Pri razdelitvi bodo upoštevana vsa doma-činslva, pri katerih so kontrolni organi ob priliki pregleda zalog ugotovili, da znaša zaloga drv manj kot 1 kub. meler odnosno 500 kg. Doniailnetva z večjo zalogo kot 1 kub. meler pri tej razdelitvi še no pridejo v poSlev. Drva bodo razdeljevali trgovci, pri katerih so stranke registrirane za nabavo kuriva. Trgovci imajo drva že na svojih skladiščih ln jih stranke lahko takoj dvignejo na odrezke za drva za mesece julij, avgust in september. Razdeljevalo sc bo na nakaznico A 00 kg, na nakaznico B 100 kg, na nakaznico C 150 kg in na nakaznico D 40 kilogramov drv. Obenem so opozarjajo potrošniki, da prevzamejo, kolikor tega še niso storili, tudi premog za mesec oktobor, ker zapadejo odrezkl i 31. okt. in se pozneje premog no bo mogel več nanje dobavili Nakazila za pnevmatiko Prosilci, ki so vložUi prošnjo do 1. okt. t. !., naj se zglasijo zaradi prevzema rešitve pri Pokrajinskem gospodarskem svetu v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, soba št. 11, pritličje, in sicer po sledečem vrstnem redu: v sredo 18. X. prosilci z začetno črko A—M in v četrtek 10. X. prosilci z začetno črko N— 7,. — Oni prosilci, ki niso priložili prometnih knjižic, jih morajo prinesti s seboj. Dramsko pledalISCe Sreda, 18. oktobra oh 18: »Kar hočete« Red 0. Četrtek. It. oktobra ob 18: »Jakob Ruda« Red Četrtek. Operno gledališče Sreda. 18. oktobra ob 18: »Jenufa«. Rod Sreda. Četrtek, 1». oktobra ob 18: »Travlata«. Iz ven. Znižane eope. Prva mladinska predstava t letošnji sezoni so bo vršila v nedeljo, dne 21. oktobra oh 14. Uprizorili bodo Mirka Kunčlča haj ko v 3. dejanjih »TRIGLAVSKA ROZA«, Režijo Ima Edvard Gregorin, glasbo je kom ponlral Ilerlbert Svetel. Aii bi šli mimo zafclada, ne da bi ga dvignili ? Najbrž ne. Zaklad je (udi lepa. poštena knjiga, ki nnm blaži duha in razširja obzorje. Slovenčsva knjižnica stopa v četrti letnik. Naročniki sle prejeli povabilo, da nam ostanete zvesti, novi pa ste ponovno vabljeni. Ustanovile sebi in svojim olrokom lepo, domačo knjižnico, ki bo v okras hiši in duhovno premoženje vaših otrok. :—: Slovenčeva knjižnica je zaklad. Dvignite ga! ^ko&ate novice. Maša zadušnlea v spomin na Mlakar Ludvika dipl- »trojnega ttdmlku. kontro. lorja dri, leloznie bo ob oblutniei njegove anirtl v oerkvi sv. Petra v sredo 18. t m. ob 7. Vseiu v Ljubljani IHvaJočlM Sentrnper-čanoui »poročamo iulodtiio vest, du j* daro val svoje inlii/do šivUeuje zu vero in dom nuA dragi veliki protikorniinldllčni boreo — domobranski višji narednik Grm Jote li 7.»-bukovjo. Njegovo truplo loži v kapelici »v-Cirila in Metoda ni /aluh. Pogreb natega hrabrega Junaka bo dunes, v sredo, 18. t. ni., ob 15 n» Orlovom vrhu. Pogrobna maša tanj bo istega dne oh U v cerkvi Srca .)e»o-sovega pri li»arl»tlh. Prijatelji iu znauei vljudno vabljeni. Vsem mojim prijateljem »lanovsklm to-ariloui ln inanoem. ki so »o me »pomnili ob priliki mojega »ivljenjskega Iu vojoAkeg« Jubileja, kakor tudi domobranski godbi, ki je s svojo prisotnostjo olopšHla praznovanje tega dnovB, najlikronejSn hvala, — Edo Ds-lak, slotnlk. Za st«r(f In onemogle LJublJsnfane v mestnem zavetišču v .lapljevl ullot »ta v počastitev spomina pok. g. Franca Kuna-erja podarili rodblua upravnega sodnika Rajka Mulnčka z Erjavčevo o. 4 ln rodbina Gvldnna IMrolle » Erjavčevo e. 4 po 200 Ur. Mestno županstvo Izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podplranlh. Knjigovodski tečaj ln posebni ia »t« nogratljo pričenja la toden. Spoolalui iK^aji tudi za korespondenco, «lro>plsje, jezike itd. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zaaobuein ali javnem poklieu. — Priporočljivo tudi akademikom-čarknm la dljakom-lnjam. Izbira prodmeta po želji, — Informacijo: Trgovbko oilllite »Ckrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Jesenska pastoralni konferenca ta dn. hovščlno dckanlje ljubljanske okolice bo v sredo tj. t m. Ob 10 v škofijski računski pisarni. Podpornemu društvu ia gluhonemo mladino v Ljubljani jo poklonila rodbina M« chiedo Mirka »nosek JjO lir v počastitev spomina blagopok, g". Marije Sugjlč, Plemenitim darovalcem se društvo uujtopleje zahvaljuje. Mestna zastavljalnica na Poljanski oesti St. 15 zaradi auaženja uradnih prostorov in skladišč v petok ln soboto 20. in 21. oktobra t. 1, nu bo poslovala. Na podstrešjih, vežah, stopniščih, v stanovanjskih, pisarniških in tovarni« ških prostorih, mora biti aa lahko dostopnih mestih pripravljenega čim več peska ln čim več s vode oapolnjtnih posod, da bodo v primeru, če bi bili ti prostori zadeli od saiigalnib bomb, zadušili ali vsaj zajezili razvijajoča sa požara. Vabljeni ste, da ai ogledat« razstavo sil. karja SuSteršIČ« v »Galeriji Oborsnel«, Gn-sposvntska cesta 8. Razstavljeno je Se i Iti-rldesot slik, pokrajinskih motivov s Fužin, Večerni trgovski tetaj pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg l-II. prično s poukom ts te ter iz njih Izvajati tragedijo ki mu jo določajo njegovi bogo.vi — po svoji volji. Euripides -- najmlajši med njimi, zadnji veliki dramatik klasične grške gledališko umetnosti, pa jo bil — po naših sedanjih oznakah — prvi naturalist in kritični razsvetljenec, »moderni«: človek, kt ne veruje več v bogove, Se manj v preročišča. ter ustvarja iz človeka samega, čeprav so pri -razrešitvi usod rad zateka k deusu ex maebina. Nato preide. Sovre na snovno in tehnično analizo Sofoklcjeve tragedije Kralj Oirllpus, ki jo podaja v prevodu. Najproj oriše predzgodovino, ki v tej antični tragediji dobi osvetljenje po zaslugi in v padec kralja Oidipa samega, ki analizira — kot preiskovalni sodnik — nevede svojo lastno krivdo, ki -ni krivda v subjektivnem smislu, toda krivda — v višjem objektivnem religioznem syetu. Tehnična zgradba tragedije je razložena od začetka do konca, ne da hi jo analizator trgal na dejanja v današnjem smislu (kot v prvem prevodu), lemveč na notranje zavirajoče in pospešujoče momente. V tehnični gradnji je ta tragedija naravnost šolski zgled pravega dramatičnega vzpona do vrha in zaviranja do zadnjega odkritja tragične krivd«, ki nosilca uniči, Ves smisel tragedije in Sofoklejev duhovni svet pa je zajet v zadnjem odstavku uvoda: Temeljna misel v Kralju Oidi-pu, kjer so razložene vse tragične ironije in nasprotja z osnovno Sofoklejevo mislijo da tudi osebno nekriv človek lahko po volji bogov zabrede v najhujše pregrehe, za katere se mora pokriti. S to oznako je Sovre končal svoj uvod. Toda uredništvo (prof. šolar) je dalo ob tej priliki napisati šo pregled in oceno vseh dosedanjih slovenskih prevodov grških klasičnih dranialskih del, kar jo opravil vestno in jasno dr. Joža Kastelic pod naslovom: Autičua tragedija v slovenščini. Od Prešernu in Copa do najnovejšega Sovretovega prevoda gre pri na* zanimanje za starogrško tragedijo, ki jo jo kot prvi presadil k nam Matija Va-Ijavec s Sofoklojevim Ajantom 1. 1HCI Nato slede prevajalelji: Perušek, Omerza, Bradač, Albroclit in Sovre. Dcvel grških tragedij je prevedeno v slovenščino, nekatere v več prevodih (Anligona, Oidipus). Kastolic podaja oceno vsakega prevajalca posebej, s posebnim pogledom na problematiko antičnega verza in njega prevajanja v slovenščino. Ce ga je Omer-zu najbolj filološko točno prevajal, ga ie Albrecht najbolj pesniško prevel; toda Sovre je začetnik nove dobe v prevajanju grških dramatikov, škoda, da Kaste-Iic ni vzel v poštev tudi že pričujoči Sovretov prevod Oidipa, da bi ga označil glede na novosti, ki jih prinaša (zbori so ostali še vedno deloma rimanl, kar se ne šklada s Kastelievo zahtevo svobodnega, nerlmanega verza). Upamo in želi- mo, da bi morda v kakšni revij! podrobneje označil svoj pogled nanj s tu teoretično podanih načel. Seznam slovenskih prevodov, slovensko in tuje slovstvo k vprašanju grških dram zaključuje ta informativno kritični, analitični uvod v grško dramo in literarno zgodovinski v slovensko prevajanje. Nato sledi novi Sovretov prevod Kralja Oidipa. 0 njem soditi pa nam ne gre beseda, snov sama pa jo tudi lako znana, da je ne gre posnemati in ponavljati. Opombo in štiri In dvajset vprašanj na koncu knjige naj dijaku pomore doumeti globlje problematiko to grške tragedije tnr tudi sodelovali z lastnini razglabljanjem nad lo veliko svelovno umetnino. Zbirk« Cvetje z domačih in tujih logov lepo nadaljuje s svojimi Izdajami, k' sloje na višku sodobnega prevajanja in f-odobne šolsko literarnozgodovinske metodike. id Gregorčičeva proslava v Drami V ponedeljek se ho vršila v Drami proslava stoletnice Gregorčičevega rojstva z recitacijami in petjem njegovih pesmi. Recitirali bodo najboljši naši M-citatorjj. Mani narodne«« gledališča, peso" pa peli Mani slovenske Opere. IMe-ležite se spominskega večera, posvečenega »goriškemu slavčku«. I Barite: Tajna narav«! Kaj je novega pri naših sosedih? Z (* it rti it jsitvfj a Sestanek > Do'ah na Koroškem so imeli te dni v gostilni Prautner, kjer ie okro/ni vodja »uidluig razlyžil vojaški položaj na bojiščih in pomen nadaljevanje te vojne do končne zmage. Smrt na bojiščih. — Na južnem bojišču sta padla lil lelni vojak Robert Gru-belnlk iz celovške okolice in podčastnik Franc Karitnik iz Sv. Magdalene pri Celovcu, na zahodnem bojišču pa je doletela smrt Josipa 1'ilierja iz Krškega pri Celovcu. Odškodnina za umetnine, ki so jih poškodovale letalske bombe. V vKarnl-ner Zeitung« z dne 9. t. m. je izšlo opozorilo, ki se tiče listih umetnikov, ki fro jim bile pri letalskem naptjdu poškodovane, njih umetnine, da naj se v takih primerih obrnejo na upraviteljsfvo deželnih kulturnih narodov, oziroma državnih kulturnih varstvenih uradov, Nu zahodnem bojišču je padel 21-letni vojak SS F run c Kruleč iz črnega potoka. Podelitev vnukov zn faujeiice po letalskih nnpudih. — \ Celovcu so nedavno v prisotnosti okrožnega vodje dr. Potočnika, nad/upuna Or. v. Iran-za, policijskega ravnatelju in krajevnega voditelju letalske zaščite tir. v. l.ichema slovesno podelili prve znake /a ranjence po letalskem napadu na Celovec dne 1(>. januarju letos, /nake je prejelo ?> prisotnih žensk in moških, nndaljnih 4(i znakov pa so po-slali prizadetim osebam na domove. Znake jc razdelil policijski ravnatelj ob posebneni tozadevnem nagovoru okrožnega vodje. S S/i rt fin,) f Stn ierskefjn Dravograjski prošt Matija Muntla obhaja letos 40letnico. Pričakal je svoj jubilej v Strehocvu. Mu uda je bil rojen leta 1004, v župniji Sv. Tomaža pri Ormožu, kjer je doma tudi pisatelj mons. Meško. Minula je menda najmlajši slovenski prošt. k.o jc bil kaplan v Ljutomeru, je bil daleč na okoli znan po svoji šegavosti, organizacijskem talentu in natančnem izvrševanju svojega poklica. Zal se je Muntla težko ponesrečil v kamnolomu in je zgubil zaradi operacije, ki je bila potrebna zaradi zastrupi jen ja (/.mečkalo 11111 jc roko), desno roko v zapestju. Kljub amputaciji desnice pa je dobil dovoljenje, da sme maševati z levico. Za intulirunega prošta je bil imenovan I. decembra l'->3<>. Nedavno je dobil odlikovanje, viteškega reda božjega groba v Jeruzalemu. Cerkev sv. Janezu v Dravogradu ji? ena najstarejših cerkva v naši domovini. Zidana je bila leta 1177. Krstna, poročna in mrtvaška knjiga so iz I. 1711. Kljub težki nesreči, ki je zadela infuliranega prošta Munda, je ozdravel. Sedaj je clu^jpastirski pomočnik v Sekovski škofjji. Ko je bil z doma. mu je med-Ug) iimrla ljubljena mati. Abruhama so videli lotos naslednji javantinski duhovniki: Hrastelj Franc, rojen 3. novembra 1694 v Zagorju ob Savi. Ordiniran 30. junija 1917 v Mariboru. Po končani svetovni vojni je bil kot kaplan na Dobrni, prvi upravitelj in reorganizator zdravilišča na Dobrni, kjer si je stekel mnogo zaslug. Od 29. septembra 1926 pa je za-vzemal mesto ravnatelja Cirilove tiskarne. Bil je tudi oblastni poslunec za ljutomerski okraj v mariborski obl. skupščini. V mestni občini mariborski je bil Hrastelj priznan finančni refe. rent, ki je tako mojstrsko reorganiziral mestne finance in mestna podjetja, du je bila občinska uprava pod njegovim vodstvom na višku. Kot predsednik Mestne hranilnice je pripeljal tu zavod k stabilizaciji, llrastelj je obhajal 50 letnico čil in zdrav. Dr. Jožef Mirt, knezoškofijski konz. svetovalec in referent, naddekan v nad-dekauiji ob Savinji. Mirt je rojen v Kajlienburgu. — Petdesetletnik je tudi S k c t a Jožef, domu iz Braslovč. Do l^eta 1941 je bil župnik v Artičah pri Brežicah. Vsem: Še na mnoga leta! Ob nizkem poletu sovražnih letal je varnost oseb, zlasti v vlakih, še posebej ogrožena, piše »Tagespost« z dne 15. okl. t. I. in dodaja, da je treba brž skočiti iz vlaka in pustiti vso večjo prtljago ondi. Obleka, ki je daleč vidna, kot so bele bluze, rute, je treba pokrili z jopico ali plaščem. Moški naj poskačejo skozi okna, da morejo ženske in otroci brž oditi skozi vrata. Vlak se ustavi — če je za lo prilika — lam, kjer je v bližini zaklonišče ali so jarki, grmičja, drevesa. Na vsak način pa se je Ireba !!00—400 m od-slranili od vlaka. V vsem je treba slu-šali železniško osebje. Razne nezgode. Osemletna Julijana Zveršenjak iz Košakov pri Mariboru je padla z voza in si pretresla možgane. — Anion Bernard iz Pobrežja pri Mariboru se je pri padcu i>obil po glavi, si zlomil več reber in levo ključnico. — 31 letni Mihael Koslič iz Brezevja pri Sv. Tomažu oi je zlomil desnico in desno nogo. Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici. Osemnajsti otrok se je todil v družini \Valdhausel pri Gniiindu. Enajst olrok je živih, najstarejši sin in oče sla na bojišču. 40 letnica povodujl v Radgoni. Pred 40 leti je zadela Radgono huda nesreča, ko ?o zaradi močnega deževja stopile vode iz struge in poplavile vso okolico tako, da je bilo povsod eno samo jezero in je bil ves promet prekinjen. Ogroženi prebivalci so se rešili na strehe svojih hiš, odkoder so jih reševalci zlasti člani orož-niške postaje z načelnikom \Vebrom spravili na varno, tako da ni bilo smrtnih primerov. Omenjeni Weber še danes živi in je kot SO letnik še zmeraj čil in zdrav. Samokres ni igrača! To je spoznal desetletni Ivan Kocbek iz Velke, ki se je igral s samokresom, a se je sprožil in mu je krogla močno ranila levico. Po stopnicah ie padel 48 letni Friderik Križanič iz Sv. Križa pri Mariboru in si je pii tem poškodoval rebra, desnico in desno nogo V Rušah so pokopali čelovodjo Iliefler-ja, ki je' padel v boju s tolovaji. V navzočnosti številnega občinstva se jc s posebnim govorom poslovil od rajnega njegov poveljnik Sdra,'ik Slovesen pogreli v Žalcu. — Te dni so v Žalcu slovesno pokopali uglednega posestnika Vincenca Vabiča, ki je od le-la 1941 prpadal k štajerski domovinski zvezi in ie leta 1913 prevzel vodslvo tiskovnega urada. V krogih savinjskih pridelovalcev hmelja je bil pokojni Vabič znana osebnost. V bojih s tolovaji sta padla 42 lelni šlabni narednik Hans Lampreht in Franc Trauwa!lner. Na vzhodnem bojišču pa sta padla podčastnik Franc Maček in desetnik Zablalnik iz Gradca. Knjiga praktičnih nasvetov za naše vrtmnarfe V Založbi Kmetijske zbornice prihaja | na knjižni trg druga, predelana in razšir- I jena izdaje Jegličeve knjižice Pridelujmo več dobre zelenjadi. Nova izdaja je močno razširjena in obsega blizu 200 6trani. .Med besedilo je uvrščenih 140 podob, ki 50 skrbno prilagojene za jasnejšo razlago. Jegličev priročnik je prvič izšel ob začetku te vojne. Ljudje so naglo segli po njem, saj je 4000 izvodov pošlo v dveh letih. Med tem so se vrste novih vrt-ninarjev izredno pomnožile, pojavilo se je pa tudi vse polno vprašanj, na katera potrebujejo odgovora novi pa tudi stari vrl-ninarji. Kmetijska zbornica bo zato z drugo izdajo mnogim zelo ustregla, posebno ker je poskrbela, da jc druga izdaja spo-polnjena in predelana z ozirom na današnje potrebe vrtninarjev. Tako so docela nova poglavja o setvah, o ureditvi in uporabi zaprte grede in o spravljanju pridelkov, predelana in spopolnjena pa so poglavja o fižolu in grahu, o kumarah, paradižniku, radiču itd., to je o vrtninah, ki se sedaj največ goje. • Ob koncu knjige je pisec dodal še nekaj pripomb o strokovnih izrazih, kar je treba še posebej z veseljem pozdraviti, saj je manjkalo prav v kmetijskem strokovnem nazivju enotnosti, ki je za ločno pojmovanje strokovnih izrazov nujno potrebna. Želeti bi bilo samo, da bi pisatelj knjižice našel mnogo posnemalcev med kmetijskimi strokovnimi pisci. Knjigo, ki je v vsakem oziru skrbno sestavljena, vsem toplo priporočamo. Knjiga se dobi v nadrobni prodaji po vseh knjigarnah, glavno nalogo pa ima Kmetijska zbornica v Ljubljani, Puccinijeva ul. 9/1, soba št. 5. Cena za izvod 40.— Lir. G U N N A R GUNN ARSSONj Nil BREGU ŽIVLJENJU ---- ■ ---------■■'-------- Roman 37 Ko pa je spet doma sedel v svoji študijski sobi, ves pogreznjen v mrko, btezmiselno otopelost, je prišla k njemu njegova liči Blid. Oblečena je bila pražnje, skakala je okoli in pripovedovala z jasnim zvokom radosti v svojem glasu, da bo zdaj šla z mamo in s Solvijerfl na Vadi. Njene sive oci_ so /arele vanj polne podzavestne življenjske radosti; in z otroško ljubkostjo v kretnji si je odstranila lase s svežega obličja, ki ee je vse blaženo svetilo. Njena radostna nedolžnost te sprostila nekaj v Sturlovi duši. losadil 4 j0 je na koleno in ji rekel, naj se pripoveduje, ln medtem ko jc pr/*lu: Skoval zvoku njenega glasu, ne da bi poslušal besede, jc molil k Bogu — nwlil je zbrano in iskreno. Ko jo je spet posadil na tla, se jc v svojem «rcu zavedal, da bo obvarovan vseh dvomov in obupu, dokler >0 njo imel. Čutil je, du je bila ona tako rekoč porok zveze med njim m Sinrtno sta se ponesrečila višji strelec Edmund Lederer in član OT Leopold Zidarič oba iz Pliberka. Smrt na bojišču. Na zahodnem bojišču je padel Krnest Hogler iz Mozlja pri Kočevju, ki je bil član krajevne skupine Mosiec pri Jirežicab. Smrtno se je ponesrečila desetletna Štefanija Janžekovič, ko je šla v Mariboru po Tržaški cesti iz šole in jo je povozil tovorni avto tako, da je kmalu zatem umrla. Smrt starega liribolazca. Te dni je umrl v Weissenbachu ob Trauni 89 letni Joahini Nemec, ki je prehodil križem kražem vse Alpe in je bil še z 79 leti na Velikem Kleku in z 80 leti na Dach-steinu. Bil je vnet občudovalec prirode. Trije bratje Iz Ormoža, in sicer višji desetnik Tomaž, četovodja SS Herman in višjj desetnik Ferdinand Kies-lingcr so prejeli železni križec 2. stopnje. Ferdinand je hkrati prejel še železni križec 1. stopnje in je prvi iz ormoške krajevne skupine, ki je lastnik tega odlikovanja. Is Hrvaške Žalostna svečanost v Banjnluki. Ob priliki bombardiranja Banjaluke niso mogli zaradi izrednih razmer biti izkopani posamezni grobovi, pa so poleg državne bolnišnice izkopali velik grob, v katerega je bilo položenih 77 žrtev napada brez razlike v veri, ker ni bilo mogoče ugotoviti versko pripadnost in identiteto posameznika. Zdaj je bila končno ta velika grobnica urejena in so bile prvič izvršene pogrebne molitve za padle žrtve. Verske obrede so pri tem velikem grobu opravili katoliški, muslimanski in pravoslavni duhovniki. Meščani so nanesli na veliko gomilo toliko cvetja, da je pokrilo ves skupen grob. Svojci padlih so nad grobom glasno jokali. Ta žalostni prizor je tra jal dolgo, ker se mnogi niso mogli ločiti od groba, v katerem počivajo njihovi domači, ki so tako žalostno preminuli. Skromna proslava 70-Ictnice prof. Franje Dugana. V želji, da so nekako oddolži svojemu učitelju prof. Franji Duganu, znanemu hrvaškemu organi-stu in skladatel ju, je Mladcn Stahuljak priredil orgelski koncertni večer v zagrebški katedrali. To je bila skromna proslava ob 70-lctnici prof. Fr. Dugana, ki je vzgojil celo generacijo hrvaških skladateljev. Stahuljak je izvajal izključno Duganove skladiie za orgle, k: so bile izdane v, posebnem zvezku. Konccrt je vzbudil veliko zanimanje med zagrebškimi glasbenimi krogi, ki so mogli še bolj spoznati vrednost Du-ganovega udejstvovanja na področju orgelskih skladb, istočasno pn so mogli priznati velike sposobnosti njegovega učenca Mladena Stahuljka. t Službe doba Dvanajsto poglavje. če je faktor Thordsen v teli dneh hodil na svoje samotne jutranje sprehode — kjer je mahal z rokami, čim se je spozabil — ni bil nič več na agi-tacijskih zborovanjih pred kmeti in meščani s plamtečim govorom, marveč je govor postal političen iu se je glasil vpričo začudenih in občuti u joči li poslancev. Iu če je nato sedel za svojo pisalno mizo in je vodil namišljeno sejo. ni veljala seja nič več kaki inozemski trgovski zvezi, ki je hote) zanjo zbuditi zanimanje, ali kakemu podrejenemu načelniku ene velikih zadrug v deželi, ki mu jc zviška dajal navodila, — nikakor — domišljal se je, da vodi sejo kakega odbora in rešuje kak zapleten vozel v kaki najbolj pomembni zadevi dežele z. jasnimi, jedrnatimi besedami, da tako rekoč besede le seku. Ali pa je v družbi dveh. treh vplivnih poslancev sklepal kak tajen dogovor in jc seveda vse nasprotne poslance vodil za nos. R O B C A K. O L O B 0 C 1 J A Nabrali nekaj šal in slik smo v knjižico prijetno berite jo — za nekaj ur vam bo v resnici fletno. ---10 lir.--- •OddajnlSba ikuploa hdrMiki prinorlt* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 18. oktober: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 1'oročilb v slovenščini 9 Toročila v nemščini — 12 Glasba za premor, vmes 12.30 Poročila v nomšiMni In slovenščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nem. ščini in slovonščlni — 17.15 OtroSko uro vodi Slavica Vencajr. — 17.45 To je za smeli — 18.15, Zaljubljena igra — 19 Slovensko napeve poje tercet sester Dobrškovih — 19.30 Za »Zimsko pomoč« govori g. Ivo Tre-bar, tajnik Pokrajinskega podpor, zavoda, nato Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Za dežjem sonce pride — 21 Ura za to z znanimi melodijami — 22 Poročila v nemSčini, napoved sporeda — 22.15 Kar vsak pozna — 23 Prenos osrednjega nemškega 6poreda, ALI OGLASI I Prodamo 8 KRATEK POVRŠNIK moder, predvojno blago, prodam. Naslov v -upravi »Slov.« pod St. 9*90. (I FLANELO prodam. NaslSv v npr. jSIov.c pod St. 92SS. (1 OTROŠKI VOZIČEK globok, opremljen, skoraj nov, prodam. Naslov v opravi »SI.« pod št. 9165. (1 GRADL predvojni, z a 2 modreca, blago za par moških srajc in za damski plašč - prodam. Naslov v npravi >Sluv.« pod St. 0-'b9. I j"" Kupimo | PENO IN SI.AMO kupimo vsako količino, kakor tudi ženske čevlje št. V9. Vprašati v mlekarni na Zabjeku. POZOR! Kupujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. GRKBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. k RJUHE, KAPNE posteljno perilo, brisače, razno moško in damsko perilo kupim stalno in plačam najboljše cene. — Kupim tudi drujra razna oblačila event. prevzotnem ista v komisijsko prodajo. llinko Privšek -Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča. GOZDNI DELAVCI! Ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani ilče gozdne delavce. Javili se takoj v pisarni ravnateljstva v kuafljevi ulici 9/1. (b ŠTIRI TKALKE sprejmemo takoj v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 925J. b DVE ŠIVILJI starejši, vajeni krpanja moških oblek — sprejmemo. Naslov v upravi »Siov.« pod št. 9ZS2. b | Službe I DOBRA KUHARICA /a vse, ki samostojno dela, varčna, z dobrimi spričevali in priporočili želi premeniti mesto k manjši družini ali samostojni gospe ali gospodu. - Ponudbo na upravo >SI.< pod »Ljubljana let« 9 J SO.___ IZGUBILA SEM 2 otročji dodatni fcarti in 100 lir, na cestj \ Rožno dolino čez progo in p° Erjavčevi ec-sti. Poštenega najditelja prosim naj vrne na UrSič, <"esta v Rožno dolino 22. GOSPODA ki je pobral v ponedeljek med 9.—10. uro kolo od ročnega vozička, prosim, tla ga vrne pri hišniku na Rcsl)c\i cesti 18. o | Stanovanjal g oddajo I ZAMENJAM veliko dvosobno stanovanje v Mostah, blizu tramvajske postajo, za enosobno — v bližini tramvajske postaje. — Ponudbe nn upravo >Slov.< pod St. 8827. č |_Živali__| PRAŠIČKE 7 {ednov stare prodam. Lončarska steza 10, poleg Ljudskega doma. |stroji | ŠIVALNI STROj" pogrezljiv, z okroglim čolničkom. v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Nova trgovina. Dunajska cesta naspr. Gospodar, zveze. ŠKATLE od »Mama« mleka zopet kupujemo. B. Gu-btin, Voduikov