Leto L*!V Poltnlna plačan« » gotovini V Ljubljani, v torek, dne 8. deccmbra 1236 Štev. 282 a r«« 1.50 Dto Naročnin« mesečno Vi Din, za inozem-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <)b Din, u inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nL 6/111 Telefoni nrednlitvai dnevna al niha 209« — nočna 299«. 2994 In 2OT» ček račun: Ljub« inna it lO.bVl i n IU.14'» za inseratei Sarajevo Stv. 7"S6\ Zagreb ttv. Vl.OI i, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2V93 Izhaja vsak dan zjutraj, rnzen ponedeljka In dneva po praznika Praznih čistoti Današnji praznik je praznik slovenskega di-jaštva. Po vseh večjih krajih Slovenije se zbira danes mladina, da proslavi svojo zaščitnico in vzornico. Na tisoče mladih src prinaša svoje pozdrave Muteri božji, tisoči mladih ljudi romajo v duhu na Brezje, na Sv. Višarje, h Gospej Sveti. Današnji dan bo zopet mejnik v delu katoliške mladine, izhodišče za novo delo, razgled v preteklost in prihodnjost, dan resnega izpraševanja vesti in obračuna, pa tudi dan radostnega odmora i;n pogleda na ustvarjeno delo. Praznik brezmadežnega spočetja Marijinega je za nas veliki spomin Čistosti. Brezmadežno s|>očetje je skrivnost, ki hrani v sebi neizčrpno bogastvo življenjskih resnic. Kolikor globlje se lotopimo v skrivnost Marijinega devištva, to'' ko jasneje nam stopa pred oči velika vrednota, ki nam jo Bog kaže v Marijinem devištvu: dragocenost čistosti, vse prešinjajoče in vse objemajoče. čistosti telesa in čistosti duha. Danes smo od prave čistosti oddaljeni, morda tako kot še nikoli. Vse bolj in bolj je videti, da ostajamo v življenju le na površini. Tako tlidi v čistosti; prepričani smo o njeni pomembnosti, vemo. kaj more in mora pomeniti katoličanu, govorimo in pišemo o njej. zahtevamo jo od drugih — pozabljamo ]>a. da bi morali biti sami prvi, ki naj bi z njo prenovili in očistili svoje lastno življenje. Vsi vemo, da je naše življenje polno gnilobe, fiolno niz.kih, duha libt-jajočih strasti, polno nenravnosti, v nebo upi-jočega trpljenja ubogih človeških src, ki bi hotela ostati čista, pa jih tepta življenje, dn izginja v blatu vsa njihova lepota čistosti in ne-dotaiknjenosti. Vse to vidimo in ne storimo ničesar. Kako bomo nekoč dajali odgovor za svoje ravnanje? Kajti naš čas zahteva od katoličana več, kot so zahtevali prejšnji. Napol katoličani danes nimajo prostora med nami, ker velja le še geslo: S Kristusom, ali proti njemu! Protikr-ščanske sile so dosegle dozdaj neznano moč in složnost, zdi se, da se je vsa snovnost postavila v boj proti duhovnim silam. Toda krščanstvo ima učinkovito obrambo; protinapad. Zalo rabimo ljudi, prežetih z rluboin krščanstva, ljudi, ki bodo zmožni za borbo proti brezboštvu, ker bo vse njihovo življenje posvečeno Bogu. Njihov boj je težak, ker se morajo boriti na dve struni: s snovnostjo, z zemeljskim odporom telesa v samem sebi in z zunanjimi nasprotniki božjimi. Boj zu obvladanje samega sebe je najtežji. saj se vrši neprestano. Vsak dan i/.nova si mora priboriti doli oblast nad telesnn vsak dan znova mora Čistost izgnati iz srca vse človeku prirojene slabosti. In v tej težki borbi je Marija naša največja pomočnica. Marijino češčenje je imelo vselej značaj radostnega. srečnega, svetlega zaupanja. Najjasneje vidimo to v srednjem veku, ki je bil Mariji najbližji in najbolj udan. Le nevedueži ali hinavci lahko danes še govore splošne fraze o etemnom srednjem veku«, »grozotah preteklih barbarskih stoletij« itd. Danes vemo, da je bil srednji vek mnogo bližji Bogu iu Mariji, kot današnji, da pa je bil prav zato od vsega počet-kn čas veselja, sreče in razigranosti. To se je kazalo v vseli oblikah življenja, najbolj pa v likovni umetnosti, ki jo danes cenimo kot jasno jiodobo vsega družbenega, verskega, pravnega, političnega, sploh kulturnega življenju sodobnosti. Najlepše je obdelal sredn ji vek K. Hamann v svoji zgodovini umetnosti, ki je tudi pri nas precej razširjena. In j> r i njem se nam odkrije čudovita podoba srednjeveške umetnosti. Gotski stil ni mračen klic v višine, marveč veselje rluhu, ki se dviguje v nebo, sproščen vse težnosti, navezan na snovnost, ki pa se je tudi otresla zemeljskih ve/i. Vsi našteti stolpi in stolpiči, slopovi in stebri kipe v višave kot vriskujoče veselje sproščenega duha. Duh jc tu zmagal nait snovnostjo in jo potegnil za seboj. Tudi brezmadežno spočetje je zmaga duha nad snovnostjo. Marijina čistost nam je veliki zgled, kako moramo usmerjati svoje življenje. Obenem pa nam je dokaz, da je prava čistost polna sreče in vedrosti. To so občutili srednjeveški umetniki, da so neštetokrat upodabljali Marijino oznanjenje in Marijino rojstvo v svojih slikah in kipih, rlihajočili srečo in čisto veselje. Čistost nam daje za občutek zmage, veselo zavest pravilno usmerjenega življenja. To moramo poudariti, ker še vedno govorijo o mračnjaštvu in čistosti v eni sapi. Mi pa vemo, I)aily Heralda« pa priča, da je stvar povsem drugačna. Ustavna kriza, ki je izbruhnila. se dotika prerogativ angleške vlade in angleškega parlamenta. Ako angleški vladar vpraša za nasvet svojo vlado v »Privv Council«, potem jo dolžan ravnati se po nasvclu. ki ga je dobil. To jo stara prerogativa vlade, torej parlamenta, ker vlada je samo izraz volje parlamenta. V borbi za pravico spodnje zbornice pa bo delavska stranka zadnja, ki bo popuščala in se vezala s komurkoli proti parlamentu, ki je njena najvišja svetinja-»I)ailv Herald« je tn stališče danes pojasnil v zelo suhi obliki, ko jc zapisal. d a je ohranitev avtoritete parlamenta mnogo bolj važna stvar, kol pa osebne želje kralja.« Delavska stranka bi liila že takoj prvi dan izpovedala svoje mnenje, če bi bil Baldwin smatral za potrebno, da jo pozove, naj se izreče o sednji krizi. Ministrski predsednik )>a tega ni inaral storiti, ker je položaj preveč delikaten in je treba do vladarja imeti obzire. Danes je jasno, da bo delavska stranka v vsaki krizi, ki bi nastala zaradi nesoglasij med krono in vlado odn. parlamentom, nastopila za okrepitev parlamentarne in vladne avtoritete. 0 kompromisu, ki je bil baje dosežen, krožijo sedaj samo še domneve. Ministrski predsednik Baldvvin namerava popoldne dati neko izjavo v parlamentu, toda bistva kompromisa se ne bo dotaknil. ker hoče dati kralju časa. da se svobodno odloči. Kompromis, ki ga samo kot kronisti iz časnikarske dolžnosti listi prinašajo, a ki nima nikega jamstva, da je verodostojen, naj bi bil naslednji: Kompromis ? Kralj odstopi Kraljica: princesa Elizabeta Začasno regentski svet Kralj Edvard VIII. odstopi kot angleški kralj in dobi naslov vojvode cornwalskega, se oženi z gospo Simpsonovo po preteku predpisanih 6 mesecev po razglasitvi razporoke med poročencema Simpson. Naslednik na prestolu bi moral postati najstarejši kraljev bral princ Albert, vojvoda Yorški, toda (udi ta se je baje odrekel prestolu, tako da bi prišla v pošlev princesa Elizabeta, 12 letna hčerka yorškega vojvode (v Angliji imajo ženske prestolonasled-no pravico). Za časa njene mladoletnosti bi bil postavljen regentski svel, v katerem bi sodelovali sedanji kralj in njegovi bratje ter še nekateri drugi odličniki. Stvar pa ho morala biti razčiščena v teh ilneli, kajti t sredo zborujeta že kanadski in avstralski parlament, ki bosta sklepala o ustavni krizi v Angliji. Bafdw:n: „Čakajmo na kraljev sklep" London. 7. decembra. AA. (Reuter) Ze na vse zgodaj so jiostajale manjše skupine ljudi pred I)o\vningstre.etom in drugimi važnimi križišči, pričakujoč. dostojanstvenikov. Ob 10. se je pripeljal v Dovvningstreet v kraljevem avtomobilu iz. Fort Belvedera Monckton. Pred njim je obiskal predsednika vlade Malcolin Maodpnald s svežnjem listin. Pri Baldwinu je ostal 10 minut. Predsednik vlade je davi najprvo sprejel ministra za dominione Malcolma Macdonalda. Njun razgovor je trajal 10 minut Nato je Baldvvin sprejel glavnega državnega tožilca za vojvodino Corn-vallsko Moncktona, ki je prenočil v dvorcu Belve-dere. Moncktona so odvedli k Baldvvinu ob 10.15. Njuna konferenca je opoldne še vedno trajala. Policija je pozvala množico, ki se jc začela zbirati v Dovvningstreetu in v Whitehallu, naj se razide. Glavni državni tožilec za cornvvallsko vojvodino Monckton je zapustil Downingstreet |io dve in |>ol-u.rnim razgovorom z. ministrskim predsednikom Baldvvinom. Popoldne je bila seja parlamenta, na kateri je odgovarjajoč v spodnji zbornici na vprašanje voditelja opozicije majorja Attleeja predsednik vlade II a I d w i n dejal: Srečen sem, da imam priložnost, podali še drugo izjavo o položaju. Ko je proučevala vse to vprašanje, je imela vlada gorečo željo, da da kralju v celoti priložnost, odločiti se takoj, da bo neposredno ustreženo njegovi osebni bodoči sreči in koristim vseh njegovih podanikov. Obenem pa britanska vlada prav dobro ve, da bi podaljšanje sedanjega stanja negotovosti po menilo riziko v veliko škodo nacionalnih in imperialnih inleresov. Takšne slike položaja ni pač nihče bolj podčrtal od vlade . Glede raznih izjav o razmerju med vlado in kraljem bom pripomnil, da razen vprašanja morganatskega zakona ni vlada dala nikakega drugega svela kralju; z njim so bili vsi moji pogovori slriktno osebni in informacijski. Teh vprašanj ni načela vlada, temveč kralj osebno v razgovoru z menoj pred nekaj tedni, ko mi je Družina prestolonasled nika vojvode jorškega Od leve proti desni: kneginja yorška, princesa Maria-Rose, Albert, vojvoda yorski, princesa Elizabeta — bodoča kraljica? Papeževa bolezen „Z adovoljivo" Rim, 7. dec. AA. (Havas) Po poročilih iz Vatikana je sv. oče preživel noč prav dobro. Po današnjem pregledu je prof. Milani izjavil, da je stanje visokega bolnika zadovoljivo. Lavantinskim župnim uradom Ker se sv. očetu bolezen naglo slabša, naj so na praznik Brezmadežno za edinost Cerkve določena molitvena ura, če je mogoče, obenem daruje za papeževo ozdravljenje. Molitve za papeža naj se opravijo prihodnjo nedeljo. — Škofijski ordinarijat. [K>neverb in podobnih pregreh, nastolo v veliki meri iz skrajne bede, iz izmučenosti in obupa, rojenega v življenju, ki je postalo zgolj borba za obstanek in vsakdanji kruh. Če hočemo življenje očistiti zablod, moramo ustvariti znosne življenjske pogoje svojim soljudem. Kadar bo zavladala pravičnost v naši družbi, bo izginilo nešteto nizkega, nelepegn in neveselega, bo naše življenje postalo res krščansko vedro in zdravo, čisto življenje. Pravičen družbeni red jc delovni program prihajajoče katoliške mladine. Izvedli ga bomo proti liberulno-knpitnlističneniii sistemu pretekle in fx>lj>retekle dobe. pa tudi proti utopistieni brezosebni komunistični tiraniji, ker sta oba sistema vzrasln iz iste korenine, iz brezbožnega materinli/ma. V leni znnmenjn |irHznuir danes slovensko dijaška mladina svoj praznik. V tem znamenju se bo borila, v tem znamenju bo z Marijino pomočjo tudi zmagala. sporočil svojo namero, da se oženi z mrs. Simpsonovo, ko bo prosta. S to stvarjo se je torej kralj ukvarjal že nekaj časa. Kakor hitro bo Nj. Veličanstvo prišlo do kakšnega sklepa ali odločitve, bo brez dvoma to sporočil svojim vladam v tej deželi in v dominionih. V nadaljnjem jiotekii svojega govora je predsednik vlade Baldvvin izjavil, da bodo britanska vlada in dominionske vlade zavzele stališče glede kraljeve ženilve takoj, ko kralj sporoči svoj sklep. Te vlade bodo moralo potem odločiti, če so jim bo zdelo to potrebno, da je njihova dolžnost, kako mislijo glede njegove odločitve. Ne moreni končati te izjave, ne da bi izrazil tega. kar ves spodnji dom občuti, in to so globoke simpatije, polne spoštovanja do Nj. Vel. kralja v tem trenutku. Kraljica Mary zbolela London, 7. dec. m. Zadnji dogodki na angleškem dvoru so zelo potrli kraljico mater Mary ter se je zaradi tega njeno zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Bolezen kraljice Marv jo angleško javnost še bolj vznemirila in se ljudstvo neprestano obrača na uredništva velikih listov za informacije. I'red buckimghamsko palačo se zbirajo ogromno množice prebivalstva, da se informirajo o zdravju kraljice. Tudi v dominionih so zelo vznemirjeni, ker kriza tako dolgo traja. Londonske ulice so bilo /lasti živahne danes popoldne, ko so na njih manifestirale velike množice delavstva. Preteklo noč je kralj Edvard prebil v dvorcu Relvedere. Prevladuje vtis, da je napetost nekoliko popustila. Edvarda pričakuje:o v južni Franciji Torej bo le odstopit Zaradi vesli, ki so prispele semkaj iz Cannesa, so izdale francoske oblasti vsem letališčem nalog, da v slučaju prihoda angleškega kralja nudijo vso pomoč. V sliu.iju prihoda angleškega kralja v Francijo so dnliile oblasti nalog, da poklanjajo angleškemu monarhu največjo pozornost. Kraljev pilot Pildcns je bil namreč včeraj zjutraj nujno pozvan v London ler mu je bilo naročeno, du je slalno pripravljen in na razpolago Nj. Vel. kralju Edvardu VIII. Pilot Pildcns je takoj po svojem prihodu v London pripravil kraljevo privatno letalo za start. Doslej se kruli letala še ni poslužil. Nov volivni red na Madžarskem Budimpešta, 7. dec. TG. Le malo informacij o novem volivnem zakonu, ki gn pripravlju vlada Daranyja je prišlo v javnost in razen s|)lošnih opazk, ki jih je ministrski |iredsednik najiravil na medst rankarski konferenci, še prav za jirav ni ničesar gotovega znano. Zdi se pa, da se vladni načrt bavi z možnostjo, da uvede sistem tajnih volitev, kar je za Madjarsko velikanska novost, toda sjilošnost volivne pravice bi bila nekoliko omejena z uvedbo silno kompliciranega sistema volitev. Vlada namerava uvesti neke vrste mešani volivni red in sicer na ta način, da bi bilo volitve v treh knlegorijnh: 1. Najprej bi volili posamezniki ler oddajali glasove za dolečene kandidate. 2. Nato bi prišle volitve kandidatnih list po komitatih. 3. Slednjič bi se volivec izrazil šc za kandidatske liste veljavne za vso državo skupaj. Ministrski predsednik Daranvi je dejal, da jo treba »demokratično voljo ljudskih množic nekoliko korigirati«, kar bi se zgodilo z uvedbo naštetih treh kategorij volitev. Na kandidatskih listali za komitate in za državno listo bi namreč vlada jiostaviln večje število izobražencev, lako da bi bilo izohraženstvo lista »korektura« ljudske volje, ki se zdi Madjarski jio-trebna za svoje državno življenje. Pod »izohražen-stvoin« jc treba razumeti elito niadjarskega plemstva, ki bi na ta način prišlo na svoj račun in bi ohranilo svoj dosedanji vpliv v režimu, ki bi na zunaj izgledal po|iolnoina demokratičen. Vsaka demagogija bi bila izključena iz volivne borbe. V vinilnih kroirih pravijo, da bo Daranvi predložil svoj prvi volivni načrt še pred božičnimi prazniki. Ujioz.icija pri sestavljanju načrta lojalno sodeluje. Šentiljski morilec aretiran Prijet, ko je kupovat smučarsko obleko Morilec: Karel Adler, 23 tet star, doma v Gradcu Maribor, 7. dec, Nenadoma se je posrečilo nocoj pojasniti roparski umor poštnega sla Ludvika Jurka iz Št. Ilja v Slov. goricah, katerega je umoril dne 19. novembra neznan zločinec na cesti v bližini železniškega viadukta Neznani zločinec je poštarju odvzel poštno vrečo s 14.000 Din. Po umoru je izginila za morilcem vsaka sled. Ker so se radi zločina razburjali vsi obmejni prebivalci, so se oblasti trudile, da bi ga pojasnile. Danes proti večeru pa so zločinca aretirali in ga imajo že na varnem. Oropani tisočaki so ga izdali. Nocoj okrog 6 je prišel v Mastikovo trgovino mladenič kakih 20 let in zahteval smučarsko obleko. Kmalu si je izbral primeren dres ter je privlekel iz listnice tisočak, da bi z njim plačal. Mariborska policija pa je takoj po umoru v St. Ilju izdala trgovcem seznam številk tisočakov, ki so bili v poštni vreči umorjenega poštarja. Tak seznam je dobil tudi trgovec Mastik in ga je imel vedno v blagajni pri roku Tako je sedaj hotel fant plačati obleko in dal blagajničarki tisočak. Ta je, kakor ponavadi primerjala številko na bankovcu z omenjenim seznamom in presenečena ugotovila, da se številki ujemata. Duhaprisotno je dejala fantu, naj počaka, da bo zamenjala bankovec pri še- Ifa. Takoj je odhitela k g. Mastiku. Ta je nemudoma poslal svojo učenko skozi stranška vrata na stražnico ob mostu. Stražnik je prihitel ter fanta na licu mesta aretiral in ga prignal na stražnico. Čim je bil fant prignan na stražnico, so začudeni policisti takoj opazili, da se ves trese od strahu. To je bilo usodno znamenje, da ima na vesti veliko pregreho. Sam je priznal, da se piše Karel Adler. Star je 23 let, doma iz Gradca, pristojen pa v Št. Ilj v Slov. goricah. Uslužben je pri mariborski tvrdki »Singer« kot potnik za prodajo šivalnih strojev. Potuje po vsem obmejnem rajonu ter prodaja šivalne stroje omenjene tvrdke. Are-tiranca so preiskali ter odkrili, da ima precej denarja v listnici. Razen omenjenega tisočaka je imel še 1600 Din v stotakih in 32 šilingov. Čim so ga začeli zasliševati, kako je prišel do tisočakov, se je začel nespretno zagovarjati. Najprej je dejal, da je tisočak dobil na meji pri nekem viničarju Smuleku, kateremu da je prodal šivalni stroj, o so ga vprašali, kdo je ta viničar, se je začel zopet zapletati. Ko pa mu je uradnik vrgel v obraz, da je on morilec pokojnega poštnega sla, je brez vsakega izmikanja pritrdil. Nato je podal kratko izpoved o strašnem zločinu, kako je ubil Jurka. I Adler je na kratko pripovedoval, da je bil I dolžan svoji tvrdki 400 do 500 Din, ki bi jih moral I takoj vrniti. Na noben način ni mogel priti do denarja, pa je zasnoval načrt, da bi napadel poštnega sla. Pri posestniku Mermolji, pri katerem je začasno stanoval, je skrival vzel sekiro ter se vse-del zvečer v grmovje poleg ceste v bližini viadukta. Ko je Jurko prišel mimo, je skočil za njim ter ga s sekiro močno udaril po glavi. Jurko se je sesedel, morilec pa mu je odvzel poštno vrečo ter stekel z njo čez polje v noč. Kake tri kilometre od mesta zločina je odvrgel sekiro, potem pa je odšel s poštno vrečo na stanovanje, kjer je pobral iz nje denar, vrečo pa skril na Mermoljevem seniku. Doslej se mu je posrečilo že precej tisočakov spraviti v promet. Zamenjal je vse v Mariboru, in sicer 4000 Din pri trgovcih, pri katerih si je nakupil perila, obutve in obleke. Pri petem tisočaku pa se mu je ponesrečilo in so ga danes prijeli. Morilec je neznatne, nizke postave, star 23 let ter mu nihče ne bi prisodil na prvi pogled tako zverinskega zločina. V Št. Ilju je splošno znan ter se je udejstvoval pri šentiljskem Sokolu. Pri današnji aretaciji je tudi še nosil sokolski znak. O njegovi aretaciji se je po Mariboru bliskovito raz-vedelo, saj je vzbudil ta dogodek splošno pozornost. Policija ga je obdržala v zaporu in ga bo ponovno zaslišala ter nato izročila sodišču. Danes podpis trgovinske pogodbe s Francijo Pariz, 7. decembra. AA. Havas: Trgovinski minister g. Paul Bastid, ki bo v Belgradu podpisal trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo, je odpotoval iz Pariza sinoči ob 22. uri. V njegovem spremstvu sta šef njegovega kabineta Alphand in vodja tiskovnega urada trgovinskega ministrstva Elyan Brol. Na kolodvoru se je od ministra poslovil naš poslanik v Parizu dr. Purič s svetnikom poslaništva Simičem. Na kolodvoru je bil še narodni poslanec Auguste Brunet in predsednik pariške organizacije Poilus d'Orient. Na jugoslovanski meji bo trgovinskega ministra čakal posebni vagon predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. V tem vagonu bo minister nadaljeval vožnjo v Belgrad. V Ljubljani bo na kolodvoru uradno sprejet. Jutri bo prispel v Belgrad, ki bo podpisal novo trgovinsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo. Na čast Bastidu m njegovemu spremstvu ter obema trgovinskima delegacijama bo priredil jutri opoldne naš trgovinski minister banket v hotelu Srpski kralj, zvečer pa francoski poslanik grof de Dampiere v prostorih francoskega poslaništva. Bastid v Ljubljani Francoski trgovinski minister Paul Bastid se je pripeljal v Ljubljano z orient ekspresom, ki je prišel točno ob 21.38. Predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič je dal visokemu gostu na razpolago svoj salonski vagon, ki je bil v ospredju vlaka. Na postaji v Ljubljani so ga čakali ban dr. Natlačen, podban dr. Majcen, banovinska načelnika Ratej in dr. Marn, dalje francoski konzul Reme-rand, zastopnik francoske kolonije v Ljubljani Jn-liard, predsednik Francoskega instituta, dramaturg Oton Zupančič in profesor Detela. Navzoči so bili tudi številni zastopniki tiska. Ko je brzovlak privozil na postajo, so vstopili v salonski voz g. ban s svojim spremstvom ter zastopnik francoske kolonije s konzulom Reme-random. Ban dr. Natlačen je imel na ministra naslednji nagovor: »Gospod minister! Dovolite mi, da Vas pozdravim kar najiskreneje v imenu predsednika vlade, v imenu kr. vlado in v imenu prebivalcev dravske banovine. Želim Vam kot predstavniku francoske vlade in francoskega naroda najprisrč- nejšo dobrodošlico na jugoslovanskem ozemlju. Mi Vam želimo, da hi Vaše bivanje v naši domovini bilo kar najbolj prijetno in da bi slutilo okrepitvi in zbližanju vezi, ki nas vežejo t Vašo veliko francosko domovino.« Malo pred odhodom vlaka se je francoski trgovinski minister na stopnicah pogovarjal z banom in francoskim konzulom, nakar se je od vseh prisrčno poslovil. Vlak je nato oddrdral proti Belgradu. Kdo \e Bastid Francoski trgovinski minister Pavel Bastid je bil rojen 17. maja 1892 v Parizu. Po končanih študijah na filozofski in pravni fakulteti je bil imenovan za profesorja javnega prava na lyonski univerzi, kjer je služboval do 11. maja 1924, torej do svoje izvolitve za narodnega poslanca v departe-mentu Cancal, kjer sta bila tudi njegov oče in tudi njegov ded že narodna poslanca. Bastid je že od svoje mladosti pripadal francoski radikal no-socialistični stranki in ga njegovi volilci stalno pošiljajo v parlament. Ze od vse mladosti je igral v stranki važno vlogo ter je bil večkrat poročevalec za zunanja politična vprašanja na kongresu stranke. Dolga leta je bil tudi med najvplivnejšimi člani radikalne stranke v francoskem parlamentu, v katerem je bil 1. 1934 izvoljen tudi za predsednika namesto Herriota, ki je postal tedaj minister brez listnice. Bastid je zavzemal ta visoki položaj vse do meseca junija letos, ko je prevzel ministrstvo trgovine in industrije. Poleg tega je bil sedemkrat francoski delegat pri Zvezi narodov. Ves čas svojega političnega udejstvovanja je bil Bastid odločen zagovornik čim tesnejše zveze med Francijo in državami Male zveze in je vedno odločno in tudi uspešno nastopal proti onim francoskem parlamentarcem, ki so zagovarjali povratek Habsburžanov v Avstriji. Bastid je tudi znan francoski časnikar in stalno sodeluje pri velikem pokrajinskem organu radikalno-socialistične stranke »La Depžche de Toulouse«. V naši državi je g- Bastid že znana osebnost, ker je v našo državo rad zahajal kot prijatelj našega naroda. On ima tudi velike zasluge, da so bila pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo uspešno zaključena in da bo sporazum sedaj, ko pride v Belgrad kot resorni minister v imenu Franciie, podpisal. rw j« v» n ••• Zatišje v &pantft Pred novimi ofenzivami betih in rdečih Pregled občinskih volitev v dravski banovini Izid občinskih volitev v dravski banovini, ki •o se vršile 6. decembra t. 1. ie sledeči: Od 50.594 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 34.834 volilcev ali 68.85%. Glasovalo je: Za lisrte Jugoslovanske radikalne zajednice 24.135 volilcev; za liste JRZ v kompromisu z drugimi strankami 1,809; za liste skupne opozicije 8.482; za liste Jugoslovanske nacionalne stranke 319; za liste Nemcev 89. V odstotkih izraženo: Za liste Jugoslov. radikalne zajednice 69.3%, za liste JRZ v kompromisu z drugimi 6trankanui 5.3%; za liste skupne opozicije 24.2%; za liste Jugoslovanske nacionalne stranke 0.9%; za liste Nemcev 0.3%. Volitve so bile v 76 občinah. Zmagale so: Liste Jugoslovanske radikalne stranke v 65 občinah; liste JRZ v kompromisu z drugimi strankami v eni občini; liste skupne opozicije v 10 občinah; liste Jugoslovanske nacionalne stranke v nobeni občini; liste Nemcev v nobeni občini. Liste so zmagale v odstotkih izraženo: Liste Jugoslovanske radikalne zajednice v 85.5 Odstotkov občin; liste JRZ v kompromisu z drugimi strankami 1.3% občin; liste skupne opozicije v 13.2% občin! lisle Jugoslovanske nacionalne stranke v — % občin; liste Nemcev v — % občin. Vloženih in potrjenih je bilo skupaj 129 kandidatnih list, od teh jih odpade na: Jugoslovansko radikalno zajednico 76 list; na JRZ v komp. z drugimi strankami 5 list; na skupno opozicijo 46 list; na Jugoslovansko nacionalno stranko ena lista; na Nemce ena lista. Ako se k rezultatom teh volitev prištejejo še rezultati volitev, ki so se vršile v 303 občinah do 6. decembra 1936, potem je volilo že 379 občin in je dobila JRZ 334 občine ali 88.5% občin, opozicija pa 45 občin ali 11.88% občin. Zmaga JRZ v vardarshi in donavski banovini Belgrad, 7. dec. m. Z včerajšnjimi občinskimi volitvami v vardarski in donavski banovini in 76 občinah dravske banovine so bile zaključene sploh vse občinske volitve v tej sezoni v naši državi. Tudi pri včerajšnjih občinskih volitvah je JRZ premagala vse svoje nasprotnike v obeh banovinah. Predvsem je zmagala v Šumadiji in premagala JNS (Ilija Mihajlovič in dr. Kijič). Z občinskimi volitvami se danes bavi tudi »Samouprava« ter pravi, da so se občinske volitve zaključile v primernem redu in miru ter so pokazale tudi vsemu svetu, kako se je opredelil narod. Te občinske volitve so tudi pokazale, da mora iz našega javnega življenja izginiti vsaka laž, kakor je to lepo dejal notranji minister dr. Korošec. Občinske volitve so definitivno in demonstrativno pokazale, da je narod s svoje strani obsodil in izključil vsako laž in se javil za resnico. V vardarski banovini je JRZ od 365 občin zmagala v 344, kar znaša v odstotkih 94.2 odst. Neopredeljeni so dobili samo 7 občin, združena opozicija 9, meščanske liste 2, JNS 2 (0.5 odst.), kompromisna lista 1 občino. V 4 občinah bodo prihodnjo nedeljo naknadne volitve. V vardarski banovini je od 377.430 volivcev volilo 262.263 (96.5 odst.). Za JRZ je v vardarski banovini od 262.263 volilcev glasovalo 234.210 (89.3 odst.). V donavski banovini so se včeraj izvršile občinske volitve v 784 občinah. JRZ je zmagala v 621 občinah (79.2 odst.). V 14 občinah se bodo volitve ponovile. Od skupnega števila vpisanih volivcev v tej banovini, to je od 571.932, je glasovalo 402.355 volilcev (70.3 odst.), od tega je JRZ dobila 281.079 glasov (69.9 odst.). »Samouprava« pravi, da je za včerajšnje občinske volitve v omenjenih banovinah značilno sledeče: 1. Šumadija se je to pot osvobodila oderuhov in drugih elementov; 2. Vojvodina pa je obsodila in zavrnila Dudo Boškoviča in tovariše, ki so vodili najbrezobšir-nejšo demagogijo z najbolj fantastičnimi separatističnimi gesli. Mariborska občinska seja Maribor, 7. decembra. Nocoj ob pol 7 se je mariborski občinski svet sestal h kratki seji, na kateri so se obravnavale tekoče zadeve. Zupan dr. Juvan je predlagal, da izvoli občinski svet v nadzorstvo mestnih podjetij namesto pokojnega Vladimirja Pušenjaka občinskega svetnika Žitnika. Omenil je ludi, da je po slal ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru spomenico, v kateri mestna občina nastopa proti osnutku o samoupravnih hranilnicah Omenja tudi, da ho treba v novem proračunu po Bojišče pred Madridom, 7. dec. AA. Posebni vojaški poročevalec DNB javlja: Nacionalisti so izkoristili relativno zatišje zadnjih dni, da čimbolj utrde pregledno ozemlje madridskega predmestja, da bi mogli premagati še zadnja utrjena poslopja, v katerih se drže rdeči, odrezani od svojih tovarišev, in pa da bi reorganizirali službo provijantnih in municijskih kolon. Dopisnik DNB-ja je pri ti priliki obiskal posebno izpostavljene nacionalistične postojanke Caraban-ohe in se osebno prepričal, da uporabljajo rdeči v zadnjem času posebno vrslo eksplozivnih strelov, ki povzročajo še strašnejše rane, kakor navadne dum-dum-krogle. Za razpoloženje v vrstah madridskih branilcev je značilna tale podrobnost: Včeraj je pobegnil k nacionalistom vojak madridske obrambe, ki je izročil polno torbo vžigalcev. S 78 zakona o mestnih občinah določiti odškodnino za občinske svetnike, ki opravljajo občinske posle izven občinske seje. Ta odškodnina se bo določila v obliki dnevnic v znesku od 75 do 150 dinarjev. Mestni finančni referent, občinski svetnik Hrastelj, je nato podal poročilo o pogojih 18 milijonskega posojila pri Drž. hipotekami banki, s katerim bo mestna občina odplačala svoj dolg pri Mestni hranilnici. Pogoji so bili sprejeti. Isti govornik je referiral tudi o nekaterih predlogih mestnih podjetij. Prostori v mestnem gradu se oddajo Tujsko-proinetni zvezi za 3000 Din mesečno. Tujsko-proniotna zveza pa sc obveže, da bo svoje avtomobilske vožnje prirejala z mestnimi avtobusi. Ker se uvaža v Maribor letno še vedno 50 vagonov koksa, da si ga producira mestna plinarna dovolj za domačo porabo, predlaga mestno podjetje zvišanje uvoznine na koks za 250 Din pri vagonu. Predlog je bil sprejet. Občinski svet je odobril prepis nekaterih hišic v delavski koloniji na nove lastnike in prepovedal oddajanje teh hišic v najem podnajemnikom. — Sejo je župan zaključil ob 7. Izjavil je, da jih je zbral s topovskih krogel, da bi na ta način škodil vladnim četam. Radioklub je snoči ob 20.30 objavil, da se je včeraj pri Alavi in severno od Burgosa samo streljalo. Na vzhodu od Burgosa so nacionalisti izvršili samo nekaj izvidniških prodorov. Zasedli so nekaj strelskih jarkov republikancem in zaplenili 300 pušk. Republikanci so pustili 25 mrtvih Pri Mondragonu je bil odbit napad sovražnika. Nacionalisti so uspešno prodrli na Sommosierri. Seviljski radio poroča, da so baskiški nacionalisti najiadli čete generala Franca pri Sorduni. Nacionalisti generala Franca pa so protinapadu in zaplenili 3fX) pušk in sovražnik je pustil ia bojišču 395 trupel. Isti radio poroča, da je v Salaman-co prišla romunska delegacija, ki je prinesla odlikovanja generalu Moscardu, junaškemu branilcu Alcazarja. Rdeča poročila Barcelona, 7 dec. A A. Havas: Včeraj so svečano pokopali Ilansa Daimlerja, ki je padel na fronti. Hans Dainiler je bil poslanec v nemškem parlamentu. Pogreba so se udeležili člani genera-lilele in pa sovjetski konzul v Barceloni, ki so korakali na čelu sprevoda. Na pokojiališču je hilo izrečenih mnogo govorov. Odbor za madridsko obrambo objavlja poročilo, v katerem pravi, da včeraj ni bilo nobenih vnžnejših dogodkov na madridskem bojišču. Čete madridske obrambe so popravile svoje črte v odseku Villaverde v svojo korist. Sovražen napad na vseučiliško naselbino so odbile. Prav tako so odbili nov poizkus bombardiranja prestolnice s strani 14 močnih bombnikov. Pri tej priliki so sestrelili tri bombnike. Republikanska lovska letala, ki jih je bilo 28, so sodelovala pri zasledovanju sovražnih letal in se vrnila v svoja letališča brez poškodb. Naše letalstvo je z uspehom bombardiralo pristanišče Ibiza in sovražne postojanke v odseki: Villarealc na Baskiskem bojišču. Svetovni evharistični kongres 1.1938 bo v Budimpešti Budimpešta, 7. decembra, c. Danes je madjarski pri mas kardinal Szeredy objavil pismo na vse madjarske katolike oznanjujoč jim, aa se bo sve- • tovm evharistični kongres v letu 1938 vršil v Budimpešti na praznik madjarskega kralja sv. Štefana. ★ Domači odmevi tO.OOO Din za „Planico" Belgrad, 7. dec. m. Na posredovanje notranjega ministra dr. Korošca je predsednik vlade dr. Stojadinovič nakazal združenju smučarjev »Planica« podporo v znesku 10 000 Din za izvedbo smučarskih prireditev. Dr. Krek se briga za izvoz našega lesa v Italijo Belgrad, 7. dec. m. Snoči se je vrnil iz Slovenije minister brez listnice dr. Krek. Po svojem povratku v Belgrad je bil takoj sprejet pri notranjem ministru dr. Korošcu, zatem pa pri predsedniku vlade, katerima je poročal o svojih sestankih v Sloveniji. Danes dopoldne je obiskal ministra za gozdove in rudnike ter pri njem posredoval zaradi razdelitve kontingentov lesa za izvoz v Italijo t korist slovenski lesni industriji. O stebrih dr. Mačkovega gibanja Svoj čas smo precej pisali o letošnjem mirovnem kongresu v Ženevi, manj pa o njegovem poteku in koncu. Slovenska mladina, hvala bogu, tam ni bila zastopana, saj še na bolj potrebnih mednarodnih zborovanjih m, bila so pa tam nekakšna zastopstva iz Zagreba in Belgrada. V Zagrebu je bilo med narodno hrvatsko mladino precej odpora proti temu komunističnemu besedičenju, v Belgradu pa na nobeni strani nič. Konec koncev je še »nacionalna omladina« iz dravske banovine prišla na to, da vsi ti mirovni kongresi ni60 nič drugega kakor spretno režirana komunistična propaganda in so v »Jutru« z dne 19. avgusta L L objavili neko resolucijo, v kateri smo odklonili vsako sodelovanje. Tej izjavi se je pridružilo »Jutro« samo in priznalo, da 6o ee v organiziranju tega kongresa kmalu začeli riniti v ospredje »levičarski elementi«. Iz Zagreba je poleg drugih odšel na ta kongres tudi Rudolf Herceg, kot opazovalec, ne kot udeleženec. 2e v 2. številki obnovljenega »Seljačkega doma« je objavil nekaj vtisov 6 tega kongresa, v katerih ne more prehvaliti te lepe »mednarodne« prireditve. Pripoveduje, kako lepo so ga tam sprejeli »naši prijatelji«, kako so se hitro zedinili glede raznih vprašanj, skratka: z letošnjim mirovnim kongresom, ki ga je celo slovensko »Jutro« obsodilo, je bil gvsp. Rudolf Herceg, predsednik »Se-ljačke sloge« in vplivni sodelavec lista »Seljački aom«, popolnoma zadovoljen. Sicer pravi, da je f>o-vsod dopovedoval, da ni prišel tja kot politik, ampak samo kot opazovalec, pa niiu je malokdo verjel, zadovoljen je pa le in ne more se otresti priznanja, da je bilo s tem za »hrvatski 6eljački p<> kret« veliko storjenega, morda tudi za »Seljadri dom«, ki je to hvalo priobčil. Ako bo zadeva potrebna razčiščenja, jo bodo razčistili že Hrvatje sami in »Hrvatska straža« jo dobro čisti še nekaj mesecev. Nas pa se neposredno ne tiče, zalo smo 6e toliko bolj začudili, da »Slov. narod« v sporu, ki se je prav glede teh nazorov razvil med »Hrvatsko stražo« Ln gosp. Hercegom, drži z le-tem in ga kljub njegovemu prisostvova-nju in hvali od nacionalistov samih obsojenega kongresa proglaša za »ideologa hrvatskega seljačkega pokreta«, za »vodjo in dušo »Seljačke sloge«. O R. Hercegu in organizaciji »Seljačka sloga« pa pravi, da sta to dva »stebra dr. Mačkovega potreba«. Dne 21. avgusta smo dokazali, kolikokrat so naco-fašistični listi v dravski banovini menjali svoje nazore do mirovnega kongresa in do tistih ljudi, ki so ga odobravali in hvalili. Tik pred koncem pa so ga zavrgli, sedaj njegove simpatizerje zopet proglašajo za »stebre«. Ali je to zopet nova smer »nacionalne politike«? Najmanj, kar moremo k vsemu temu reči, je to, da take opombe, kot si jih je privoščil »Slov. narod« v ©poru med našimi so6eai, ne kažejo bogve kakšnega poznanja razmer. Wedgewood Benn v Belgradu Belgrad, 7. dec. AA. Danes ob 15.20 jo prispel v Belgrad iz Zagreba 'VVedgcivood Benn, bivši britanski državni tajnik za Indijo, s svojo gospo. — V razgovoru s poročevalci listov je Benn izrazil svoje zadovoljstvo, da osebno prispeva k utrditvi angleško-jugoslovanskega razmerja, saj je imel priložnost ugotoviti prisrčnost tega razmerja, obstoječega že med Veliko Britanijo in predvojno Srbijo. Na dveh predavanjih, ki jih bo imel v Belgradu, bo Benn govoril zlasti o razmerju med krono in parlamentom j>osebno s stališča britanskega imperija. Angleški poslanik Campbell mu Sriredi v sredo kosilo. Prvo predavanje bo imel enn v dvorani Kolkrčeve univerze v torek 8. dec. oh 18.15 o »Vlogi parlamenta v zgodovini Velike Britanije«. Drugo predavanje bo v sredo 9. dec. ob 18.30 v prostorih Anglo-ameriško-jugoslovanskega kluba o »Pojmovanju skupnosti v britanskem imperiju«. Angieško-ameriško-jugoslovanski klub priredi v sredo v hotelu Bristol večerjo g. Bennu in njegovi gospo na čast. Osebne vesti Belgrad, 7. dec. m. Dr. Stojadinovič iti dr. Korošec sta se danes popoldne odpeljala v Zemun, kjer sta v policijski šoli pregledala delo te šole in vse priprave za motorizacijo prestolntške policije. Belgrad, 7. dec. m. Novi belgrajski nadškof dr. Ujčič je suoči obiskal ministra dr. Kreka na njegovem stanovanju. Belgrad, 7. dec. m. Za dnevničarja-služitelja na pošti v Št. Ilju v Slovenskih goricah je postavljen Anton Praprotnik. Belgrad, 7. dec. m. Gradbeni minister je na podlagi določil začasne uredbe o pooblaščenih inženirjih in arhitektih odobril inž. Ivanu Vur-n i k u , profesorju tehnične fakultete v Ljubljani, izvrševanje javne prakse na celem področju kraljevine, predvsem v arhitektonski stroki. Belgrad, 7. dec. m Na predlog dr. Stojadinoviča so kr. namestniki podpisali ukaz o odlikovanju dr. Nikole Dobrečiča, barskega nadškofa in primasa srbskega, z redom Belega orla II. stopnje. Gospod nadškof je prejem odlikovanje ob priliki 40 letnice svojega duhovniškega delovanja in 15-letnico škofovanja. Dunajska vremenska napoved. Pretežno močno oblačno, nobenih bistvenih izprememb temperature, ponekod snežni meteži. Zemunska vremenska napoved. Oblačno in megleno vreme. Ponekod bo nekoliko deževalo ali snežilo. V severnih krajih bo temperatura nekoliko padla, V južnih predelih pa se bo nekoliko dvignila. KRALJICI BREZMADEŽNI Malo Vima na mokro krpo, dobro zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote. Toliko lepih in žalostnih dni je že Slo mimo nas, toliko praznikov, godov in obletnic smo že proslavili, da se nam' že vse mogoče proslave in veselice tonejo v pozabljenje. In tako že skoro čisto na koncu leta se naša srca pomude in rado-stipolna proslave še en praznik: Tvoj dan, o Marija. To jutro se je preko naše zemlje razlilo praznično zvonenje. V mestnih cerkvah, vaških zvonikih in v ponižnih hramih božjih po gričih raztresenih so se razmajali zvonovi in svečana pesem se je zlila v tiho jutro. Kako lepo nam je bilo takrat ob misli nate, Mati. Mi vsi, kar nas je ob Savi, Žili, Dravi in Soči ter križem sveta razmetanih, smo začutili, da smo si danes na Tvoj sveti dan tako čisto blizu, ena sama družina. okrog Matere zbrana. Tako je bilo to jutro pri nas. V prvem rahlem svitu bližajočega dneva smo šli k sv. maši. Polne so bile cerkve mladine in sijoča, na oltar uprte oči, so Tebi gorele v topel pozdrav. Tako smo klečali vsi verni in tihi pred Teboj: glej, o Marija, vse leto se borimo za vero in kruh, upamo in verujemo, obupujemo in preklinjamo, nazadnje pridemo ponižni, tolažbe in usmiljenja potrebni, k Tebi. O, usmili se nas, Tolažnica. Včasih je bilo vse lepše pri nas. Ti si bila Kraljica, od vseh ljubljena in češčena. O, kako globoko Te je ljubil naš rod! V težkih dneh so zrasle po bregovih bele cerkvice in Ti si kraljevala v njih. nad srci naših očetov in mater. Tvoj topli materinski blagoslov je zlival mir na naše domove. Preko vse naše zemlje je valovela rado-stipolna pesem, Tebi v čast in slavo peta. In danes? Kako čisto drugače je vse kakor takrat, ko so naši dedje stavili cerkvice po hribih in so v pobožne misli zatopljeni romali na daljna božja pota. Sedaj ni več čas mehkih sanj in otožnih zaljubljenosti, ni več čas razneženih princes in romantičnih pevcev. Danes nam stroji pojo svojo železno pesem in milijoni sužnjev ob njih ne poznajo druge molitve kot kletev in greli; danes je čas boja, silnejšega kakor kdajkoli prej. boja za Boga in proti njemu, mrtve materije proti duhu. Kdor je močan, bo vzdržal in zmagal, slabiče bodo poteptale čete vojskujočih se armad. Ni več dovolj, da rečeš: verujem in pri tem misliš na stotero vsakdanjih skrbi, ni dovolj, da poromaš na božjo pot in mesto molitve samo ogleduješ pokrajino! Verovati moraš z vsem svojim bitjem, vso silo svojega duha moraš žrtvovati svoji veliki ideji, svojemu lepemu cilju — zinagi večne Pravice in Resnice. Naš čas zahteva velikih ljudi, ki gredo preko vsakdanjih težav k svojemu cilju. Tod, kjer Te je slavila nekoč pesem in molitev srečnih ljudi, je danes boj za življenje in kruh, za ljubezen in strast. In kaj je mnogim mar Tvoj praznik, kaj milijon svetih daritev, ta dan darovanih, ko pa ni kruha za lačni želodec, ko pa je mraz v tesnih domovih. Pa tudi vere ni več v trdo preizkušenih srcih: ne vere v Boga in vate. ne vere v življenje in bodočnost. So pa tudi pri nas ljudje, ki imajo vsega dovolj: polne mize, topla stanovanja, hrupne veselice in vse slasti tega sveta, pa vendar ne verujejo. »Tudi brez tega živimo lepo in nihče nam ne pridiga o moralnem življenju in pravičnosti. Čemu vse to?« govore v svojem napuhu. Ti, Marija, gledaš z neba na nas in vidiš vse naše boje in težke dni, naš jok in kletev, našo pesem slišiš in vrisk. Poglej usmiljeno na nas, na milijone prosečih, sklenjenih rok: »Daj nam kruha, toplih domov in miru. Daj nam vere, ljubezni, Boga.< In še se ozri. Mati Presveta. na naš narod, na drago slovensko zemljo, ki sta te za svojo kraljico izbrala. V tem jutru Te je pozdravil tod glas iz Tvojih domov: na Brezjah, Trški gori, v Zagorju, na Ptujski gori, v cerkvici sredi jezera in še povsod drugod, Ti je hvalnico zapel bron zvonov. In še, Kraljica, čuj, še nekje zvoni: S Svetih Višarij, od Gospe Svete in Svete gore se zliva HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE — LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA DO ZA VLOGE IN OBRESTI .1AMČ1 DRAv SKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO zvonenje s pesmijo naših zvonov tostran gorli. Ne. ta dan ni med nami mejfi. Vsi Tvoji verni otroci smo Ti skupaj zapeli prelepo pesem v pozdrav. Kdaj bo prišel že tisti čas, ko bo pri nas vedno tako. kakor na Tvoj praznik, da bomo vsi, kar nas je bratov in sester tu in onstran mejš in kar je naših ljudi po svetu za kruhom razte-penih. Tebe vsi z domačo pesmijo slavili. Pa še nekaj, Brezmadežna, za Tvoj dan: Tisoče in tisoče junaških src Ti je danes priseglo zvestobo. Ta silna, mlada moč hoče zavojevati svet Tvojemu Sinu — večnemu Kralju. Težak je ta boj. sovrag je močan in poln divjega sovraštva do božjega imena. Da vojska ne omaga sredi poti, da se zmagoslavna vrne v svoje šotore, ji pošlji, Kraljica Mogočna, svojo pomoč. Vidim nov dan: Kna čreda in en pastir! Končan je boj in vsi smo ob Tebi, o Mati. Misli h modernemu osmemu decembru Tih in miren je kot vsak dan v letu. Skoraj čemeren. Pa stopim iz mračne sobe na ulico. Vse šumi krog mene. Vse hiti in drvi mimo, kot bi 6e balo nečesa, kar mora priti. In z začudenjem na obrazu se nehote zganem in vprašam: kje je kaj osmega decembra ...? Težak mrak lebdi nad mučnim pouličnim vrvenjem. Visok mož v elegantni suknji postoji na vogalu. Ostro zarezane poteze na obrazu, kratke, črne obrvi, piker uradniški pogled neznano kam .. Nič tistega v njegovem vedenju, kar iščem s trudom in najbrž tudi zaman. Skoraj sovražen in odvraten mi postane, ko zaslišim njegovo čudno besedo, s katero nagovori kolega . .. Palumirane dame švigajo mimo, kavalir prisiljeno dvori koketni plavolaski, suženjski korak mladega akademika udarja gluho v trotoar. In zdaj sem, zdaj tja — kakor na platnu. Zvok žive ulice me utruja, prišel sem kakor nepoklican v to čudno življenje. Ne vzdržim. Po temnih stopnicah stopam gori v tre-tje nadstropje. Gospa še ni pokoncu. Služkinja plaho pripravlja za pozen zajtrk. Iz sobe od nekod se zasliši zaspan otroški glas: mama, katerega pa 6mo? . ,. Kar spi, osmega. Danes ni šole ... Moža ni doma. Na planine se je povzpel In V6i bodo danes kakor včeraj in jutri —o, morda še bolj vsakdanji, morda še bolj čemerni in neprijazni drug z drugim, nihče ne bo stopil tja, kjer noč in dan milo vabi in kliče: Pridite k meni vsi, ki sle trudni in obteženi! Brez svetega opravila bodo tjale okrog poldne enkrat stopili h kosilu, brez najmanjšega krščanskega pozdrava, brez znamenja svetega križa in uživali bodo in spet odšM kakor vsak dan... Mrak se tiho, neslišno trga od nekje. Dolge tlakovane promenadne ulice zažare v električni luči in reklamni razsvetljavi. Obrazi zardevajo, filmska izložbena okna gledajo v ta večer radovednosti. Z bližnjih lin turobno pozdravi otožni Ave ... Kdo bi se zanj zmenil ... Tempelj svetega Duha! Na platnu ga prodajajo, vsega oskrunjenega ... Dostojanstvo žene je padlo v blato raznovrstnih zablod, satan in njegov prevzetni duh ga je objel v svoje mreže in spo-korni habit je kakor svetilka, umirajoča v trdi temoti... In vse to, Immaculata, gledaš! To, kar |e pečat današnjega modernega osmega decembra. Ti, ki si nekoč kači glavo strla, ko je pognala mladika iz korenine Jesejeve. Poglej na nas, ki kakor brez uma begamo po teh ulicah modernega osmega decembra! Immaculata — saj smo tako bedni, da te skoraj ne moremo razumeti. Samo tega nam daj: po- kaži nam prave ulice, koder bomo nosili Kristusa, pokaži prave žene in viteze ,ki bodo nosili Znamenje, čeprav mu bodo nasprotovali... Blagoslovljena 6i li, Devica Marija, od Boga vzvišenega, pred vsemi ženami na zemlji. (Judith 13, 23.) Ti slava Jeruzalema, ti radost Izraela, li čast našega ljudstva. (II. 15, 10.) (Iz »Graduale« sv. maše 8. decembra.) Ahademva Brezmadežne Ljubljanske dijaške kongrogacije prirede tudi letos na praznik Brezmadežne ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona slavnostno akademijo. h kateri vljudno vabimo vse naše občinstvo, starešine, profesorje, starše, gospodinje in druge. SPORED: Zgodnja Danica. Kongregacijska himna. Zbor. Hladnik: Večerni zvon. Zbor. Pozdravne besede Škot. referenta za dijaško kongregarijn kanonika dr. T. Klinarja. Romarska pesem. Deklamira kongreganistinja. Pesem Marijine mladine. Deklamira kongre-ganist. Pred petelini rdečimi stražimo dom slovenski. Govori akademik. Arcadclt: Ave Maria. Zbor. Hladnik: Je mrak končan. Dijak in kongregacija. Govor prosv. inšpektorja g. Ivana Dolenca. Vode-Kos: Bilo... Zborna deklamacija. Povsod Boga. Poje vsa dvorana. Vstopnine ni. Podgorica: 265, 231 (87%), JRZ 156 (16), sk. opozicija 75 (2). Prcserje: 358, 306 (85.5%). JRZ 168 (15), skupna opozicija 138 (3). Rafna: 224, 157 (70%) JRZ 157 (18). Rudnik: 402. 316 (87.6%), JRZ 153 (3), skupna opozicija 163 (15). Slivnica-Žalna: 510, 372 (73%), JRZ 277 (17), skupna opozicija 95 (1-. Šmartno pod Šmarno goro: 750, 606 (80.8%), •JRZ 393 (21), skupna opozicija 213 (3). Okraj Ljutomer Voržej: 391, 290 (75.7%), JRZ 250 (18), sk. opozicija 40 (0). Okraj Maribor levi brer Sv. Benedik v Slov. gor.i 524, 363 (69.3%), JRZ 363 (18). Cerkvanjak: 653, 441 (67.5%), JRZ 441 (18). Ščavnica: 734, 547 (74.5%), JRZ 356 (21), JRZ kompromisna 191 (3). Jurovski dol: 767, 536 (69.8%), JRZ 330 (16)/-sk. op. 206 (2). Okraj Novo mesto Črmošnjice: 507, 242 (47.7%), l. nemška lista 89 (2), II. nemška lista 153 (16). Velika Loka: 556. 472, (81.3%), JRZ 238 (15), skupna opozicija 234 (3). Dvor: 355, 282 (79.3%), JRZ 181 (16), skupna opozicija 101 (2). Trebnje: 1060, 728 (78.7%), JRZ 728 (18). Okraj Ptuj Grajena: 665, 244 (30.7%), JRZ 244 (18). Kog: 480, 369 (76.9%), JRZ 273 (17), skup op. 96 (1). Majšperk: 616, 470 (76.3%), JRZ 329 (16), sk. opozicija 141 (2). Osluševci: 417, 289 (09%), JRZ 275 (18), sk. opozicija 14 (—). Rogoznica: 604, 366 (60.6%), JRZ 185 (15), skupna opozicija 181 (3). Sv. Miklavž: 611, 304 (49.8%), JRZ 301 (18). Slovenja vas: 449, 259 (57%), JRZ 259 (18). Sv. Andraž v Slov. goricah: 372, 291 (78%), •IRZ 206 (16), skupna opozicija 85 (2). Okraj Radovljica Koroška Bela: 1167, 938 ( 80.472) JRZ 398 (7), sk. op. 113 (1), sk. op.427 (16). Kamna gorica: 287, 118 (41.5%) JRZ 118 (18). Okraj Slovenjgradec Slovcnjgradec: 354, 323 (91.3%), JRZ 172 (15), skupnn opozicija 151 (3). Šoštanj okolica: 618. 406 (05.7%), JRZ 406. Velenje: 821, 490 (59.7%), JRZ 377 (22), sk. opozicija 113 (2). Okraj škofja Loka Skofjj. Loka: 560, 350 (64.1%), JRZ 359 (18). Stara Loka: 1070, 910 (77.7%), JRZ 691 (22), skupna opozicija 219 (2). Okraj Šmarje pri Jelšah Podčetrtek: 612, 418 (67.3%), JRZ 322 (17), skup. op. 96 (1). Rogatec: 968, 721 (75%), JRZ 333 (4), sk. op. 388 (20). Stopercei 259, 213 (81.4%), JRZ I 177 (17), JRZ II 36 (1). Žetale: 617, 376 (60.6%), JRZ I 258 (17), II 42 (0), sk. op. 72 (1). — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. roR 8. br. 3W74'3J. Boj za občine zmagovito dobojevan JNS v nedeljo ni dobila nobene občine =» Vsi nasprotniki slovenske skupnosti so nastopili na enotnih listah Prva številka za imenom občine pomeni število volivnih upravičencev, druga število volivnih udeležencev. Številke v oklepajih pomenijo število odbornikov, ki so jih posamezne liste dobile. Okrai Brežice (18), Okraj Brežice. Velika dolina: 554, 363 (65.6%), sk. op. 363 Okraj Celje Drami je: 439, 365 (83.1%), JRZ 176 (3), sk. opozicija 189 (15). Sv. Jurij pri Celju - trg: 187, 140 (74.9%), JRZ 140 (18) Sv. Jurij pri Celju, okolica: 1104, 705 (63.9%), JRZ 705 (24). Nova Cerkev: 533, 329 (61.7%), JRZ 210 (16), skupna opozicija 119 (2) Polzela: 532, 405 (76.1%), JRZ 405 (18). Petrovče: 822, 549 (66.8%), JRZ ,376 (16). skup. opozicija 173 (2). Št. Pavel pri Preboldu: 749, 535 (71.4%), JRZ 210 (2), skupno opozicija 225 (16) Tabor: 523. 531 (67.1%), JRZ 351 (18). Šmartno v Rožni dolini: 380, 272 (71.6%), JRZ 209 (17), sk. op. 63 (1). Velika Pirešica: 630, 303 (48.1%), JRZ 303 (18). Vransko: 787, 619 (78.7%). JRZ 379 (16), sk. opozicija 240 (2). Vojnik-okolica: 588. 449 (76.3%), JRZ 228 (15), skupno opozicija 221 (3). Okraj Črnomelj Adlešiči: 392, 334 (82.6%), JRZ 123 (2), sk. opozicija 201 (16). Gradac: 732, 610 (83.3%), JRZ 352 (16), sk. opozicija 258 (2). Okraj Gornji grad Bočna-. 414, 310 (74.9%), JRZ 172 (15), sk. op. 138 (3). Ljubno: 835, 523 (62.6%), JRZ 273 (15), sk. op. 250 13). Mozirje — okolica: 616, 382 (62%), JRZ 344 (18), sk. op. 38 (0). Rečica ob Savinji: 1046, 594 (56.8%), JRZ 594 (24). Okraj Kamnik Krašnja: 230, 160 (60.6%), JRZ 160 (18). Lukovica: 546, 374 (68.5%), JRZ 339 (18). skupna opozicija 35 (—). Vodice: 488. 421 (86.3%), JRZ 337 (17), sk. opozicija 84 (1). Okraj Kočevje Sodražica: 885, 711 (80.3%) JRZ 392) (20), JNS 319 (4). Okraj Konjice Konjice-trg: 379, 343 (90.8%), JRZ 166 (3). skupno opozicija 177 (15). Okraj Kranj 355 (61.3%), JRZ 428, 303 (70.3%), Okraj Krško Naklo: 574, 355 (61.3%), JRZ 355 (18). Smlednik: 428, 303 (70.3%), JRZ 303 (18) Radeče pri Zidanem mostu: 1109, 710 (64%), JRZ 710 (24). Leskovec: glasovalo 955 (65%), JRZ 810 (29). sk. op. 145 (1). Okraj Laško Hrastnik-Dol: 2048, 1346 (65.%), JRZ kompr 1346 (30). Trbovlje: 4545, 2666 (58.7%), JRZ 784 (3). JRZ kompr. 16 (—), skupna opozicija 1806 (33). Okraj Litija Višnja gora: 688, 505 (73%), JRZ 455 (18), skupna opozicija 50 (—). Polšnik: 14«. 294 (65%), JRZ 262 (18), skup-skupna opozicija 32 (—). Šmartno pri Litiji: 854, 601 (70%) JRZ 601 24). Kolovrat-Mlinšn: 298, 244 (81.9%), JRZ 244 (18). Kresnice: 407, 291 (71.5%), JRZ 280 (18), skupna opoziciia 11 (—). Dole pri Litiji: 225, 183 (71.8%). JRZ 183 (18). Sv. Križ pri Litiji: 466, 302 (66%), JRZ 302 (18). Okraj Ljubljana Dobrova: 677, 502 (74.1%), JRZ 474 (18), skupna opozicija 28 (—). Dol: 340, 272 (80%), JRZ 208 (17), skupnn opoziciia 64 (1) Dolsko: 354, 277, JRZ 203 (17) sk. op. 74 (1). Grosuplje: 519, 350 (67.4%), JRZ 274 (17). skupna opozicija 76 (1). Drobne novice Koledar Torek, 8. decembra: Brezmadežno spočetje Marije Device. Sreda, dne 9. decembra: Peter Fourier, škof; Delfina. Novi grobovi + V Ljubljani je v nedeljo, 6. t. m. nenadoma umrla gospa Marija K e g u , soproga železničarja v Bohoričevi ulici 10. Rajna, ki zapušča soprogu 4 nedorasle otroke, je bila vzgledna kršč. žena in usmiljena do revežev. Pogreb bo danes, na praznik, ob pol 2 izpred mrtvašnice splošne drž. bolnišnice. Blaga žena naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! -f V vojniku pri Celju je umrl po kratki, zelo mučni bolezni, g. Ludvik Fisura, kavarnar. Pokopan je bil v nedeljo na tamkajšnjem pokopališču. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Diplomirani so bili na gradbenem oddelku univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani: za gradbene inženjerje gg. Čotar Radoslav iz Ljubljane in Žnideršič Branimir iz Šoštanja. Iskreno čestitamo! = Poročila sta se Jože Bučar, odvetnik v Novem mestu, in gdč. Milena Furlanova, hčerka pok. odvetnika in kasacijskega sodnika v pok. dr. Antona Furlana. Čestitamo! = Poročila sta se pri Sv. Juriju ob Taboru g. Ivan Smeh, gositlničar in posestnik iz Ljubljane, in gdč. Poldi Divjak. Obilo sreče! = Iz hanovinske službe. Računski pripravnik pri banski upravi v Ljubljani M ožina Ivan je napredoval za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. pol. skupini. Poduradnik II. skupine pri okrajnem načelstvu v Slovenjgradcu Tretjak Ivan je premeščen h kr. banski upravi v Ljubljani. = lz policijske službe. K policijskemu komi-sarijatu na Jesenicah so premeščeni: Podnazor-nika policijskih agentov Koritnik Albin in Zivko Friderik ter policijski agent Slemic Leopold od okrajnega načelstva v Radovljici. Prav tako so premeščeni k policijskemu komisarijatu na Jesenicah policijski stražniki pri upravi policije v Ljubljani: Razbornik Blaž, Homovec Jakob, Če-pou Martin. Rupnik Franc, Mele Alojzij in Perčič Feliks. Od predstojništva mestne policije v Mariboru pa policijski stražniki .lesih Henrik, Alcgro Henrik, Florjančič Ivan, Robič Rudolf. Svoji R svojim! Za pranie perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PERI ON pralni prašek — naš slovenski izdelek. — Nadškol dr. Ujčič. V soboto (5. dec.) popoldne je nadškof dr. Ujčič obiskal v Belgradu vse katoliške cerkve in njih rektorje, oziroma pridružene zavode. V belgrajski duhovščini je našel več svojih bivših učencev, kar mu je bilo posebno ljubo. Na ordinariatu je potrdit vse dosedanje uradnike na njih mestih; najstarejšega konzultorja p. Vlašiča je imenoval za svojega delegata. V nedeljo, b. dec. sta nadškofa Ujčiča sprejela kraljev, namestnika Stankovič in Perovič. V ponedeljek je obiskal ministra dr. Kreka. — Žalostna smrt milijonarja. V >Slovencu< dne t>. decembra smo objavili dopis, da je šel milijonar Dako Selakovič iz vasi Drage pri Radatovičih v smrt in sicer iz razloga, kakor je pokojni sam tistega dne tožil, ker je po njegovem mnenju en milijon dinarjev, ki jih ima baje naloženih v I. Hrvatski štedioniri v Zagrebu, izgubljenih in mu ne kaže drugega, kakor se obesiti. Kakor izvemo .to dejstvo objektivno vzeto ni moglo biti odločilno za žalostno smrt belokranjskega prekupčevalca s trgovino, čeprav je mogoče ta ali kaka podobna fiksna ideja res vplivata na to. Pokojnik je imel veliko premoženje, lepo posestvo z vinogradi iri veliko stanovanjsko hišo v Ljubljani, pri sebi pa celih 70.000 din gotovine, v I. Hrvatski štedionici pa je iinel naloženih veliko manj denarja, nego se navaja v dopisu. To je treba povda-rili zaradi tega, da se ne bi delala krivica I. Hrvatski števidonici. pri kateri se absolutno ne more govoriti o kakšnem neugodnem stanju. Štedionica se nahaja v istih splošnih razmerah, kakor vsi naši denarni zavodi se pa tijen položaj čedalje bolj izlioljšuje in izplačuje Praštediona brez vseh omejitev vloge do 5000 din ter je upravičeno upati, da bodo tem sledile tudi druge vioge. Objektivno torej denarno stanje pokojnega Selakoviča ni moglo biti vzrok njegove smrti, pač pa njegova pretirana bojazen, če ne kaj drugega. KORN i z 1 e t n a pisarna v Ljubljani, hotel Slon, tel. 2645, priredi v prihodnjem letu zanimiva potovanja v Benetke, Nico, Monte Carlo, Rim, Grossglockner. Salzkamergut, Pariz (4 krat), Češka, Dolomiti. Maria Zeli, Sarajevo, Dubrovnik, poleg navedenih pa še več krajših potovanj po tu-zemstvu, ki jih bomo pravočasno najavili. Pomnite, Okornovi avtoizleti so prijetni, zabavni, poučni, polni udobnosti in ceneni. Zahtevajte podrobnejša pojasnila! — Slomškova družba v Ljubljani bo priredila tudi letošnje božične počitnice zborovanje za svoje članstvo. Na zadnjem občnem zboru na Brezjah je bilo sklenjeno, naj bi bilo to zborovanje obširnejše kakor navadno. Na vseh področjih se kaže potreba za čim intenzivnejše delo in zato članstvo nujno potrebuje točnih napotkov in navodil. Odbor se je odločil, da priredi dvodnevno zborovanje dne '28. in 20. decembra v novi frančiškanski dvorani. Za lo zborovanje se vrše že temeljite priprave in so za predavatelje naprošeni naši prvi prosvetni in socialni delavci, kakor ban. insp. Dolenec, dr. Luk-man. dr. Ahčin, miv. v p. Vesenjak in iz učiteljskih vrst prof. Deisinger, JagodiČ, Hafner, Majhen, Thenerschuh, Tavželj in dr. Zaenkrat naj velja to ohvestilo, da si člani in članice ohranijo la dva počitniška dvena prosta. Točne j ši program objavimo pozneje. — Odbor. — Pogodbeni poštarji imajo svoj izredni občni zbor pokojninskega sklada drž. pog. poštarjev kraljevine Jugoslavije dne 13. decembra ob 9 v prostorih hotela Metropol (nasproti kolodvora) v Ljubljani. Na ta občni zbor bodo prišli zastopniki vseh banovin. Pred tem občnim zborom bodo »lovenski pog. poštarji ustanovili svoje društvo, dn se bo borilo za njih pravice. Pričakujemo velike udeiežbp. — Dom m. Jožefa in sv. Mihaela v Hrv Le-skovcu pri Zagrebu, kjer so v oskrbi ubogi otroci siromašnih staršev ali popolne sirote, se zaupno obrača do usmiljenih src za kakršnikoli prispevek. Božično Detece bo vsem stoterno povrnilo. — Najpotrebnejša knjiga za vsakega Slovenca je »Slovenski pravopise, ki je izšel leta 1935 in sta ga priredila naša dva najboljša mero-dajna jezikoslovca, proferor A. Breznik in F. Ramovš po pravopisnih načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva v Ljubljani. O tem pravopisu je pisatelj Vladimir Levstik zapisal, dn je epohalnoga pomena za naš jezik in narod in da bo Pravopis zanesljivo, preprosto in naturi slovenščine ustrezajoče vodilo. Enako sodi A. Debeljak. naše slovstvene revije pa se bodo tega pravopisa odslej držale, da bo enkrat konec podivjanosti na polju našega jezika, ki ga piše skoro vsuk tako, kakor se mu zljubi. Na razne ugovore je dr. Breznik sam obširno odgovoril in jih izpodbil. Če se komu pojavi sum, kako naj to ali ono domačo besedo ali pu tudi tujko piše, [>o-gleda v Pravopis in je dvoma rešen. Pravopis pa ima tudi navodilo, kdaj rabiti velike, kdaj male črke, kako pisali in sklanjati tuja lastna imena, kako pisati sestavljene besede in kako uporabljati ločila, v čemer tudi vlada pri nas prava anarhija. Pravopis sodi v roke vsakega Slovenca, da bomo odslej svoj jezik pisali kolikor mogoče enotno in pravilno. Izdala in založila ga je Jugoslovanska iinjigarna v Ljubljani in stane 60 din. Knjiga je najprimernejše božično darilo. Ljubljana 1 Akademija Brezmadežne, ki jo prirede danes ob 11 vse ljubljanske dijaške kongregacije v veliki dvorani Uniona, je vsakoletna manifestacija katoliškega dijastva, zlasti njegove elite, ki se zbira v kongregacijah. Vabimo vse katoliško čuteče občinstvo, da se je polnoštevilno udeleži. Posebno vabimo vso našo inteligenco, naj z udeležbo pokaže ljubezen do naših najmlajših. Vstopnine ni. 1 Pogreb blagopokojnega slovenskega skladatelja Emila Adamiča bo danes popoldne ob 15. uri. Pokojnikovo truplo, ki je ležalo v nedeljo in ponedeljek na mrtvaškem odru na njegovem domu v Staretovi ulici, so prepeljali danes zjutraj v poslopje Glasbene Matice v Vegovi ulici, od koder se bo vršil ob 15. uri pogrebni sprevod. Položen bo v grob slovenskih skladateljev, ki ga je pripravila za letošnje Vse svete naša Glasbena Matica. 1 Maša zadušnica za umrlo gospo Vilmo Josin bo v četrtek, 10. dec. ob 7 pri frančiškanih in v petek, 11. decembra ob 7 v Trnovem. 1 Koroški pevci nas vabijo, da jih pridemo poslušat v soboto, dne 12. t. m. ob 20. uri v malo filharmonično dvorano. 21 svojih najlepših pesmic nam bodo zapeli, med njimi tudi tisto, ki se je pri nas najbolj udomačila' »Juhej, pojdam v Škufče«. Nastopili bodo pevci iz Radiš in Sel na Koroškem. Kdor hoče imeti dve urice najlepših slovenskih narodnih pesmic, ta naj pride v soboto zvečer v malo filharmonično dvorano. Vstopnico si pa lahko kupi v Matični knjigarni. Sredstev za lztrebl]en|e Je mnogo! Zanesljivo, milo, normalno izpraznienje omogočajo ARTIN-DRAŽEJE dr. Wandera . Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražei Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1*50. Ogl. rtg. pod S. Br. 12258/32. — Huda nesreča na Verdu. Včeraj popoldne se je v kamnolomu državnih železnic na Verdu nad Vrhniko pripetila huda nesreča. V tem kamnolomu so delavci razstrelievali kamenie. Med delom pa se je naenkrat utrgala velika skala ter pokopala pod seboj 64 letnega delavca Matevža Isteniča. Ko so delavci odstranili težko skalo in izvlekli izpod nje Isteniča, je imel ta zlomljeni obe nogi, udrt prsni koš ter druge hude notranje poškodbe. Domači zdravnik je nudil Isteniču prvo pomoč, obenem pa je bil poklican iz Ljubljane reševalni avto, ki je Isteniča prepeljal v splošno bolnišnico. Za Isteniča skoraj ni več tipanja, da bi ostal pri življenju. — 300 knjig »II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935«. Srečolov s 300 dobitki teh knjig (cena vsake knjige je IGO Din) se vrši 20. decembra. Srečke se prodajajo in kupujejo po celi Sloveniji. Dobijo se pri mnogih župnih uradih, v Ljubljani tudi na samostanskih portah, pri Prosvetni zvezi, na kolodvorskem misijonu in v nekaterih trgovinah, nsaročajo se pa v Misijonski tiskarni (p. Domžale). Prodajalce srečk opozarjamo, da občinstvo rado kupi srečke, če se mu ponudijo na pr. pri kakih prireditvah. Do 20. dec. je Ireba srečke prodati in odposlali denar, neprodane srečke pa vrniti. — Političnega nasprotnika zabodel. V nedeljo so bile občinske volitve tudi v Rudniku pri Ljubljani. Nekateri politični nasprotniki JRZ so dal^č prekoračili mero, do kamor sme iti dostojna volilna borba. Tako se ie neki političen nasprotnik spozabil ter je z nožem napadel pristaša JRZ Sta-mislava Elikana, posestnika iz Rudnika 50. Zabodel ga je z nožem v usta. Elikan je bil preipeljan v ljubljansko bolnišnico. O tem surovem napadu je orožništvo uvedlo preiskavo, posebno ker je napadalec znan. Težke zaprtja se niti ne daio vse našteti. Tu pomaga na prijeten način Rogaška S atina, in s.cer v lahkih slučaiih z vrelca ..Tempel". v težjih pa ..Donat", ki je že od nekdai znana kot izvrstna zdravilna voda. — Vprašajte Vašega zdravnika — Za božič. — Henoh Arden, povest v verzih od angleškega pesnika Alfreda Tennyson, v slovenščino prevedl prof. dr. Debevee, primerno darilo zn božič. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova c. 12. Cena 8 Din. — Smrt v valovih Krke. Skoraj vsak posestnik i/. Rumanje vasi, župnija Vavta vas, ima svoj čoln. V teh čolnih se vozijo na levo stran Krke v vinograde. Prejšnji ponedeljek popoldne je šel v zidanico posestnik Nose Janez iz Rumanje vasi 23. V vinogradu se je srečal s sosedom. Zvečer okoli 7 sta se vračala domov. Vsak se je prepeljal v svojem čolnu. Noč je bila zelo temna, Krka pa narasla. Ko je prišel sosed na suho, ni bilo No-seta nikjer in ludi čolna ne. Brž je šel povedat to njegovi družini. Ti in drugi ljudje so šli k vodi, svetili in klicali moža — a zastonj. Drugi dan so zvedeli, da je čoln ves razbit obvisel na jezu v Ločni pod Novim mestom. Čez nekaj dni so dobili v Vavti vasi v grmovju ob vodi njegov klobuk. Krka je sedaj čisto dn se vidi na dno. Ljudje so preiskali vso vodo od Rumanje do Vavte vasi, a ga ne morejo najti. Mož je bil velike postave in krepak ter oblečen v veliko suknjo. — Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua prazen želodec kozaree na rnvne »Franz-Jnsef arrenflee« — Ponesrečenci in poškodovanci. V Lancovem pri Kropi je padel s podstrešja 55-letni kočar Matija Dežman in si zlomil desno roko. — Na Miklavžev večer je nekdo v Dravljah vrgel s tako silo ob tla 15-letnega ključavničarskega vajenca Ivana Kogovška. da si je ta pri padcu zlomil desno ključnico. — Na Jesenicah je padel z neke zgradbe 39-letni delavec Adolf Baumgartner z Javornika. Dobil je hude notranje poškodbe. — V vasi Stari Fužini v Bohinju ie na zmrzlih tleh spodrselo 10-letnemu posestnikovemu sinu Adolfu Zalokarju. Deček si je zlomil levo roko. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Hajprimerne ie darilo za Boiič je soliden in cenen izdelek naših obrtnikov — Brezobezno Vam predvaja najnovejše modele radio-aparatov PHILIPS zastopnik M. Vahter. Ugodni obrokil Poizvedovanja Mnnjiii vtota denarja jo bila najdena v Ljubljani v mesecu novembru. 1 Hitlerjeva osebnost in njegov boj je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. dr. Karel Capuder v sredo, 9. t. m. ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Marsikoga zanima življenjska pot moža, ki 6e je povzpel na tako odlično mesto, dasiravno ni obiskoval kakih visokih šol. Tudi vpogled v sodobno gospodarsko Nemčijo je podučen. Tesna povezanost vsega kulturnega, socialnega, gospodarskega in političnega življenja je ustvarila v Nemčiji prava čuda. Ker je predavanje opremljeno tudi s skiopličnimi slikami, katere podajajo nepobitne dokaze žilavosti nemškega naroda, zato bodo poslušalci gotovo odnesli duhovne dobrine od predavanja. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7; sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din ■ 1 Državna tkalnica Sarajevo je razstavila svoja ročna dela perzijskih in bosanskih preprog v času od 6. do 31, decembra na Tyrševi cesti 8 pri »Šestici« v Ljubljani. Prodaja se tudi na dolgoročna odplačila. 1 Pet filmov o drznih vzponih po sklanih in ledenih stenah Matterhorna in Kavkaza, \lont Blanca in Monte Rose, Meije in Barres de Ecrins, prečenje divjih grebenov Osrednjih in Zapadnih Alp in drugo, bo pokazal pri nas že znani alpinist K. Poppinger z Dunaja v sredo, dne 9. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. — Vsak planinec in alpinist naj si pravočasno nabavi vstopnico v predprodaji pri tvrdki »Alpina«. — TK Skala. 1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani riredi XXVI. znanstveni sestanek v poslovnem etu 1936. v petek, dne 11. decembra ob 18. uri v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani, na katerem nadaljuje g. docent dr. Ivan Matko svoja izvajanja o zgodnji diferencialni diagnozi latentnih cholecystopathij (IV. del). Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci! 1 Kino Kodeljevo igra danes ob 5. in 8. in jutri ob 8. opereto »Srce se smeje« (Jenny Jugo) in »Cigan baron« (Adolf Wohlbriick). Danes ob 3. matineja: »Srce se smeje«. 1 V izložbi modne trgovine F. Lukič v Stritarjevi ulici je razstavljen model ponesrečenega letala »Spartan«, ki je vozilo na progi Ljubljana-Sušak. Izdelal ga je kleparski vajenec, sin kleparskega mojstra A. Vrabca, Ljubljana, Sv. Petra nasip 41. 1 Z univerze. Za posredovanje instrukcij posluje na naši univerzi Akademski urad dela. Starši so z zaupanjem obračajo na to pisarno, saj se za mal denar rešijo skrbi za svoje otroek. Vendar pa AUD ue posreduje samo instrukcij temveč vsakovrstne službe. Kdor torej potrebuje v svoji poslovalnici ali obratu kakšno pomožno moč, naj se pismeno ali osebno zglasi na Akademski urad dela na univerzi. Uradne ure vsak dan od 11—12. 1 Poročilo o prireditvi gluhonemih, ki je bilo objavljeno v »Ponedeljskem Slovencu'', v toliko popravljamo, da ima Društvo gluhonemih v Ljubljani 50 članov in ne 5, kakor je to številko samovoljno znižal tiskarski škrat. 1 Ljubljana brez elektrike. Sneg, ki smo ga dobili za Miklavža, je napravil povsod precej občutno škodo na raznih električnih in telefonskih napeljavah. Največja nezgoda se je pripetila daljnovodu električne struje iz Velenja v Ljubljano. Kakor znano, prejema Ljubljana električno strujo iz Velenja od Kranjskih deželnih elektrarn. Nekje na progi v Ljubljano se je daljnovod prelrgal, tako da je okoli tričetrt na 12 ostala Ljubljana r.a mah brez električnega toka. Te nezgode Ljubljančani nemara ne bi niti opazili, ker je le malokje gorela električna luč. Le po obratih so se ustavili elektromotorji in marsikateri gospodinji, ki jc likala z električnim likalnikom, se je likalnik ohladil. Pač pa je na vseh progah takoj prenehal ves tramvajski promet ter so vozovi obstali tam, kjer jih je usodni trenutek zasačil. Ljudje so nekaj minut čakali v vozovih, misleč, da gre le za trenuten kratek stik, toda čakanje je bilo le predolgo ter so zato vsi prej izstopili in peš nadaljevali pot. Posebno nerodno je bilo, ker je tramvajski promet zastal opoldne, ko so ljudje hiteli z dela h kosilu in otroci iz šole. Kakih 25 minut je trajala ta prometna kala-miteta, dokler niso KDE odkrile vzroka motnje ter napako odstranile. Sele nato so vozovi zopet mogli z mesta. 1 Ženski odsek SKAS ima svoj sewlaiuek v sredo 9. t. in. ob 8. zvečer v Akademskem domn. Referat o kongresu v Dubrovniku. 1 tjealifevc.it! v četrtek, dno 10 decembra oh 8. 7,vo6or vsi v Rokodelski doni, kjer Vam bo Miklavž doltl darila. Vabljeni vsi od najstarejših do najmlajših. 1 Dekliška Marijina kongregacija r Sp. Šiški I*ri. reda dane« ob 8. zvečer v samostanski dvorani akndo. mulo v i*>čaKtlte»v Brezmadežne. Na proffra.mil jc petje, IffTa Sultan in njegova hči« In "Dobri vrtnar« in drago. Nnjvljudneje vabljenil 1 Slikarji! Vabimo cMann hi priJajMjo Sn«l.iar<«k"ga in vrtnarskega dmStva na sestanek, združen z občmim zborom, v sredo, dne 3. t. m. ob l>ol 8. 7-vof'ftr v golo. 1 I' skali, ledu in snegu, je naslov zanimivega filmskega predavanja Karln Pnpplngerja, ki ho Jutri, v sredo, ob 2(1. v dvorani Delavske zliomlee. Predavanj bo pokaral s svojimi filmi pet ranlMnlh niptnleti/ nih vnponov v skupinah Kavkaza, M'«"ti> Ro*e l.n Do-finnyc. Običajno skioptično predavanje ne l>l moglo v kratkem, odmerjenem čoku enega vočern podati nn- FRANČT/ KANŽKA uI.N0VAPA.JA2A! Pogreb župnika Jahla Pogreb rajnega župnika g. Valentina Jakla v Lahovičah je bil navzlic neugodnemu vremenu izredno veličasten. Lahoviško prebivalstvo je pokazalo, kako je svojega gospoda ljubilo. Nobeno oko ni ostalo ob rakvi pokojnega župnika suho. Dasi je gospod že dalje časa bolehal in ni mogel opravljati duhovniške službe, so vaščani sami na svoje stroške iskali njemu namestnika, in kakor je govornik očitno poudaril, so ob taki priliki izjavljali, da bodo g. župniku navzlic temu, da jim ne more postreči, vendar dali vse, kar mu po dogovorih gre, ker se zavedajo, da jim je 26 let z vso skrbjo in veliko požrtvovalnostjo vršil božjo službo v cerkvi. Pokazali so svojo ljubezen do njega z molitvami, ki so jih opravljali noč in dan ob njegovi krsti. Ponoči so prišli fantje-pevci tudi iz sosednih vasi in so ob njegovi krsti molili in peli primerne nagrobne pesmi. Pokopal ga je stolni dekan g. dr. Kimovec in mu govoril v slovo, asistirali pa so mu župniki iz Cerklja, Komende, Vodic, Velesovega in kaplana cerkljanski in komenski. Z Jaklom je legel v grob tudi velik praktični čebelar. Pokojnik je bil navzlic trajni bolehnosti vedno vedrega duha in zelo šaljiv, tako da je bil v duhovniški družbi vedno zaželjen kot tak, ki je znal veselje in solnce v družbo prinesti. Ave anima pia. zorno to obširno temo, ki bo |>ot«m filniskegn predavanja v živi sliki po.ln.iia v primernem teimpu. <>pazar-. jamo v\se ljubitelje lepih pokrajinskih stik, predvsem pa alpiniste, da hI vstopnic« preskrbijo pravočasno v trgovini Alplna. Predavanja pri,rodi tu risto viski klub Skala. I Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 9. t. ni. ho prodava! univ. prof. tog. arli. Ivan Vurntk o gradbenih problemih veliko Ljubljane. Prod;iivanJn s« bo vrnilo v mali dvorani Pil harmoničnega društva (Ki.no Matica). Pričetek ob 20. ari. 1 Pevski zbor Glasbene Matice. Ves mrtianii zbor danes točno ob pol uri (H SO) v Lnjovčevi dvorani, vhod z Gosposke ulice. — Odbor. 1 Veliki simfonični koncert ljubljanske Filharmonije v petek, dno 11. t. m. ob 20. v Fiiha.rmouif-ni dvorani, ho imel naslednji spored: t. Lkomomov: Šimfoaji-njja. 2. Skerjninec: Prelndij, nri j a m finale za godalni orkester, .1. Ihort: Eseales, -4. Čajkovski: KI n vinski koncert v b-niolu s sprcmljervanjoni velikega orkestra. So. list-pianist Ivan Noč. Koncert dirigira bolgarski dirigent. Rojan Ikononiov. nastopi 70 članov Ljubljansko Filharmoniji!. IVedprodniin vstopnic v knjigarni Gin«, heno Malice na Kongresnem trgu. 1 Francoski institut vabi na predavanje ti bo v sredo !). t. m. v društvenih prostorih v Njirodncm. Predaval ho grof Sergo Flcnry, in sicer o sodobnem glodaliAčii. Predan-anjo bo točno oh 20. Vabljeni. 1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojemu članstvu, da je preselilo svoj društveni toka/l ua Kralja Petra trg St. 8 v pritličju, levo, ter da sc vrša tako učni tečaji, ka/kor tudi dniStveni sestanki, počcraSi s sredo, dne 9. decembra 19.K1 v novem lokalu. — Odbor. 1 Dekliški in lenski odsek Saleiijanske. jrroercta na Kodeljevem priredita danes oh 7. zvečer v- lepo prenovljeni društveni dvorani S.ilraijnnskoga ,rJorna akademijo na čnut Brezmadežne, dlani in čjaiijce — vabljeni. 1 Moški odsek Saletljanske prosvete. na Kodeljevem bo imel v petek zvečer redni sestanek. 1 Kino Kodeljevo igra dane« ob 5. im 8. lin jnt.rd ob 8. opereto Srcc so sni(\je« (Jonmy .lugo) in "■Cigan baron" (Adolf WoUlt>riiok). Danos ob .1. maitnmeja • tiren sa smeje-. 1 Absolventi drž. trgovskih šol iimajo v četrtek lfl. t. m. nb 20. svoj rodni meseč.ni sestanek v restavraciji Bridki (Zveada), združen « predavanjem gospa Angole Vode: »Sani al! aknipaj z druigumii«. — Nami pridite polno&tovilno! 1 PedagoHcn društvo v Ljubljani priredi svoj dni. gi širši sestanek v četrtek lil. dorem,bra ob 'JO. v risal ni ci državnega nftitoljifioa v Ljubljani. Na dnevnem redu je raizgorvor o proosnovi naše nairodne šole na temelju kratkega, preglednega referata odbornika g. IIro-š 20 Torek, 8. deeeinbni: Oh l.'i. tFlorenfinski slamniki:. Izven. Znižane cene. — Oh 20. t.V a ledeni ploičU. Izven. Znižane cene. Sreda, 9. decembru: «ro sr utrga oblak t. Red Sreda. Čotrtek, lfl. decembra: 'Flore ntinski Slamnik«. H is I B. Petek. 11. decembra oh 15.: «Zo narodov blagor'. Dijaška predstava. Xa obletnico smrti Ivana Cankarja. Izven. Globoko 7.nižane cone. OPK.RA - Začetek «.b 20 Torek, 8. decembra ob 15.: «Pod to goro zelenat. laven. Znižano cene. — Ob 20.: tCavalleria rustieanat. G-lumačl. Izven. Sreda, 9. decembra: Zaprto. fetrtok, lfl. doeembrn: .Matija Gubec . Red Četrtek. Petek. 11. divenlhra: Zaprto. Sobota, 12. decembra: tCavalleria rustieanat, Glumnči. Red A. PROTI KAŠLJU SAMO se prično podobna druga dela), se izvršuje izključno iz fonda za brezposelne, ki sp steka iz prostovoljnih darov. Gradnja tega kanala je zagotovljena, treba pa je prav tako zagotoviti še druga nova dela. Zato naj meščanstvo, zlasti imovitejšl sloji, ne štedijo s podporo! Zavedajo naj se, da bo vsak dinar, ki ga darujejo, uporabljen izključno v pomoč brezposelnim, in da bo mestna uprava oselnikov. Poleg tega pa se pripravljajo se nova dela, ki bodo delavcem omogočila zaslužek. Slovenska pesem na Koroškem Kar ima Korošec na srru, to položi v svojo pesem: ljubezen do svoje matere, do svoje izvo-Ijenke, do svojih dragih, do svoje dece in svojih sester in bratov, ljubezen do svoje prelepe zemlje, do svojih gor in jezer, do svojih polj, njiv, gozdov in travnikov, ljubezen do Boga iu Devico Marije, ljubezen do vsega stvarstva. Drugače skromen — mnogo preveč skromen! — se razbohoti v pesmi. Tam je doma njegova umetniška duša, vneta za vse lepo in za vse dobro. Ko zadoni mehka koroška melodija, postane Korošec zamišljen, melanholičen. Ko sc utaplja koroški Slovenec v nemškem morju, ko ga že močno objema nemško mišljenje in tuja kultura, mu še sledi v odpadni-štvo — slovenska pesem. Njenemu čaru ne moro odoleti niti najbolj zagrizen nemškutar. Ko je pozabil že slovenski očenaš, ko mu deca govori že samo nemško in ko je on sam zatrl v sebi žc davno zadnji spomin na svojo ubogo mater-kme-tico tam nekje v Rožu ali pri Žili, mu ob tihih zimskih večerih prinaša zvočnik glasove koroške slovenske pesmi iz Ljubljane ali pa Košatove harmonizacije (slovenske narodne melodije v nemški obleki) z Dunaja ali iz Celovca. Saj je v obeh ista mehka slovanska melodija: v »Gor čricz izaro* ali pa v »Verlassen, verlassen bin i.. .c In kako bogata je ta pesem! Na tisoče in tisoče je melodij, nn tisoče in tisoče vrstic je besedila! Koliko ga je že zbranega, a koliko je že pozabljenega, izgubljenega! Koroški Slovenri se dobro zavedajo tega bogastva. Kakor njihovi dedje, tako gojijo ta zaklad tudi današnji rodovi. V nad -tO zborih je našla koroška narodna pesem svoje zavetje. Nad tisoč, slovenskih pevcev štejejo li zbori. Mogočni zbori so med njimi, kakor zbori na Urnci. v Borovljah, v Logivesi-Šentilju-Bilčovsu, v Libučah-Pliberku; a tudi bolj ponižni, ki gojijo svojo pesem doma v zatišju in v cerkvi, kakor na Melvicali, pri Mariji na Žili, v Maloščah, v Zahomcu, v Grebinjskem Kloštru in na Djekšah. Pravi biseri so med srednjeveškimi zbori: šent Jakob, Rožek, Kostanje, Sveče, Šent .lanž. Sele. Slovenji Plajberk, Kot-maraves, Hodiše, Radiše, Škocijan, Galicija, šnuir-jeta. Žitaraves, Vogrče, Podljubelj, Šent Lenart pri sedmih studencih, Brdo pri Šmohorju, Škofi-če. Železna Kapla, Sent Peter nn Vašinjah. Šmi-hel. Globasnica itd. Pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu je — kot odsek te najvišje kulturne instance naše manjšine na Koroškem — organizirana Koroška slovenska pevska zveza. Kot pevski referent skrbi za organizatorno in umetniško povezanost slovenskih zborov skladatelj g. Pavle Kernjak. Pevski zbori so razdeljeni na tri pevska okrožja: Na zilsko, ki obsega vse zbore od Brda pri Šmohorju do Loč ob Baškem jezeru. Središče tega okrožja je Brnca. To okrožje vodi zborovodja g. Ilanzej Kropivnik z Bruce, ki je še dobro znan izza velike pevske turneje pred tremi teli. Tedaj mu je bila radi tega. ker je vodil koroške pevske zbore v Ljubljano, odpovedana služba. Ostal je brez službe do danes! Drugo okrožje je rožanskn, ki ga vodi skladatelj g. Pavle Kernjak in ki mu tvorijo jedro tako imenovani Kernjakovi zbori iz Logevesi-Šent-ilja-Bilčovsa in odlični zbor iz Kolmarevesi. To okrožje sega do Hadiš iu šniarjete in je najmočnejše in tudi pevsko najbolj enotno. Podjunsko okrožje obsega vse podjunsko zbore od Galicije in Tinj do meje ob Mežiški dolini. Vodi ga zborovodja R. Zdravko llartinan iz Libuč. Slovenska pesem, ki doni ob tihih večerih na bregovih Žile iu Drave, ki se razloga po koroških jezerih, ni labodja pesem, ni pesem umirajočih. Ona je živ, vedno nov dokaz mlade slovenske kulture, ki je zrastla in se najbolj afirmirala prav nu tleh današnje Koroške. Roparski napad v župnišču V petek, 4. t. m. kmalu po osmih zjutraj sta prišla v župnišče v Kuničih ob Kolpi dva neznana moška in se informirala po gospodu župniku, ki je bil takrat še v cerkvi. Ko sla izvedela od gospodinje Marije Gaber, ki je že 25 let v lem župnišču, da gospod župnik spoveduje, sta zahtevala od nje ključe blagajne in ii grozila, da jo ubijeta, če tega ne slori. Ker jima ni izročila pravih kliučev, sta jo napadla in jo tolkla s kratkim železnim drogom po glavi, dokler se ni onesvestila. Udarci 60 bili tako močni, da je Mariji Gaber počila lobanja in ima na glavi tri globoke, zevajoče rane. Roparja sta nato razsekala cerkveno ročno blagajno in vzela z nje 14.000 Din. Težko ranjeno gospodinjo so prepeljali v 26 km oddaljeno bolnišnico v K»r-lovcu. Njeno stanje je zelo resno. Roparjev, od katerih je bil eden zelo dobro, drugi pu jako slabo oblečen, zaenkrat še nimajo. Zastopniki Jgsl.-čsl. lig v Pragi Absolventom Kmetijske šole na Grmu Celotni pogled na >Masarykove domove« praške mestne občinei Praga, v začetku decembra. Omenil sem že v kratkem stavku, da je pred zaključkom programa, namenjenega jugoslovanski delegaciji, povabil vse udeležence predsednik socialnega oddelka mesta Prage in predsednik Lige v Prgi g. dr. Peter Zenkl na obisk »Masaryko-vih domov«, v Krči. Z avti se je odpeljala vsa delegacija v Krč, oddaljeno od Prage kakih deset kilometrov, kjer se je kmalu pojavil velik kom- Pleks zgradb, »socialni zavodi glavnega mesta rage«, kakor pove napis na monumentalnem slavoloku. Postavljeni so bili — kakor pove zlatovse-kan napis — »v letih 1926—1928, odprti pa ob desetletnici obnovljenja državne samostalnosti naroda dne 28. oktobra 1928, da bi v njih našli topli dom ti, ki bodo v njih iskali pomoč in obnov-Ijenje zdravja v mladosti ter mir in skrbno oskrbo v starosti. Imenovani so po prvem prezidentu češkoslovaške republike T. G. Masaryku, v dokaz hvaležnosti tem, ki so žrtvovali za osvobojenje svojega naroda delo in življenje. Zgradila jih je glavno mesto Praga po enoglasnem sklepu občinskega sveta 12. 4. 1926, ko je bil prvi primator JU dr. K. B a x a, na predlog prvega predsednika Osrednjega social. odbora gl. mesta Prage Ph. dr. Petra Zenkla. Tehnični načrt izdelal inž. B. Kozak, arhitekt v Pragi«. Ko je Praha postala »Velika Praha«, je stala pred velikim vprašanjem: kako rešiti socialno vprašanje. Vsi okraji (19) niso imeli niti svojih ubožnic, v nekaterih pa mesto samo za tri, štiri; vseh mest le za 1240 ubožcev, kar je za skoraj milijonsko mesto zelo malo. In tako je gospod dr. Zenkl napravil velikopotezen načrt, ki je edinstven v Srednji Evropi. Postavil je izven mesta v lepo prirodo čez 20 velikih palač — posameznih oddelkov zavodov, — kjer je nastavil predvsem ubožnice za vso Veliko Prago, v drugi vrsti pa sirotišnice, dome za nenadarjene otroke, dedno obremenjene, epileptične, slepce itd. Tako smo videli ubožnice za moške in ženske posebej, pa tudi za stare zakonce v lepih skupnih in posameznih sobah, opremljene z vsem potrebnim higienskim komfortom, radiom itd. Rekonvales-centni oddelek ima n. pr. posebno gledališko dvorano, knjižnico, čitalnico, bufe, trafiko. Posebno lep park, velik kakor tretjina sv. Vaclavskega trga, loči ubožnice od mladinskih oskrbovališč, ki obstojajo iz več oddelkov, razdeljenih po spolu, letih, boleznih in potrebah. Najprej je tam rekon-valescentna dvorana (dve spalnici za dekleta, dve za fante po 40 oseb) za šolske otroke, ki potrebujejo veliko gibanje in zraka; je tam telovadnica, kopališče, solnčna veranda, ki vodi k jedilnici za otroke, ki hodijo v Prago v šolo, pa se vračajo. Zanje so tudi posebne učilnice. Posebni solnčni oddelek je namenjen dojencem in otrokom do 6 let. Njemu sledi — seveda ločena s parkom — otroška bolnica, kjer je mesta za 150 neozdravljivih otrok, slaboumnih, dedno obremenjenih, za Katere so posebna zabavišča, telovadnice, baze- je podal obširni material češkoslovaških-jugoslo-vanskih kulturnih in zgodovinskih stikov ter označil Prago kot pravo središče slovanskih znanosti, v kateri so kompletne knjižnice tako najmanjšega slovanskega naroda kakor tudi celi arhivi nekdanje Rusije. S posebnim pozdravom se je obrnil na Slovence, dajajoč slovenskemu jeziku in kulturi v jugoslovanski skupnosti popolno enakopravnost. Govorili so še drugi (dr. Jedlička v imenu praške »Jadranske straže«, med katerimi je bil pač naj-prisrčnejši poslovilni govor ljubljanskega župana g. dr. J. Adlešiča, ki ga je naslovil praškemu prvemu županu dr. Baxi in njegovi gospe Jugoslovan-ki. V izbranih besedah, ki so mehko zvenele v županovi dvorani Občinskega doma, je slavil »ma-tičku« Prago, pa tudi »tatička« župana, katerega gostoljubje smo te dni uživali ter se spominjal predvsem velikega socialnega dela, ki ga je občina izvršila z »Masarykovimi domi«, ki bo ostal svetel ideal vsem županom, kako je reševati komunalne socialne potrebe. Ne »z Bogom«, temveč »Na svidenje!« se je gospod ljubljanski župan poslovil od dobrega g. Baxe, nakar je vse prisotne gospa praška županja — Jugoslovanka povabila na črno kavo. S tem se je oficelni program delegacije ju-goslovansko-češkoslovaških lig končal, v času, ko je v sosednji sobi — Smetanovi dvorani — pel pred praškim občinstvom v okvirju filharmonične družbe svetovno znani slovenski pevec — Rijavec. Toda večina udeležencev je ostala še nadaljnje dni v Pragi, da se sestane s svojimi prijatelji ter opravi svoje opravke. In tako se jih je še veliko odzvalo vabilu g. profesorja Murka, ki je kol predsednik »Slovanskega ustave« vabil v Lobko-vicovo palačo, da si ogledajo delo in pomen tega najvišjega zavoda za medslovanske kulturne in gospodarske stike. Tako je slovanska delegacija dobila konkreten pogled v to velikansko kulturno posredovalnico med slovanskimi narodi, o kateri smo v našem listu že pisali, ko smo — sicer skromno — pa vendarle že opozorili našo javnost nanj. Ta ogled je bila zadnja manifestacija češkoslovaške in jugoslovanske vzajemnosti, prirejenih v dneh skupnega izleta, Vsi, ki se udeležite proslave 50-letnice vašega zavoda polnošlevilno: Po možnosti se pripeljite vsi v nedeljo zjutraj, in sicer: Udeleženci z ljubljanske strani z vlakom, ki pelje ob 7.24 iz Ljubljane gl. kol. in pripelje v Kandijo ob 9.50. K temu vlaku ima zvezo: vlak z Rakeka, ki pripelje v Ljubljano ob 7.08, vlak z Vrhnike, ki pripelje ob 6.55, iz Kamnika, ki pripelje ob 7.01 in Zidanega mosta, ki pripelje ob 7.05. Priključek s proge Kočevje—Grosuplje: odhod iz Kočovja ob 6.10, prihod v Grosuplje ob 7.55. Priključek iz Št. Janža: odhod iz Št. Janža ob 5.53, prihod v Trebnje ob 6.45. Poskrbljeno je, da bo ta jutranji vlak iz Ljubljane proti Novemu mestu primerno ojačen. Pe-Ijite pa se vsi v Kandijo, da boste imeli bližje v Šmihel k sv. maši, ki Ik> ob pol 11. Udeleženci z Gorenjskega, ki nimate v nedeljo zjutraj za novomeški vlak nobene zveze, pa se pripeljete na Grm že v soboto popoldne, in sicer: oni iz okolice Kranja in Tržiča se pripeljite v Ljubljano z vlakom, ki vozi iz Kranja ob 11.30 in pride v Ljubljano ob 12.17. Za ta vlak se lahko dobi že nedeljska karta! Zveza za Novo mesto: odhod iz Ljubljane ob 12.30 in t4.20, prihod v ^ovo mesto ob 14.58 ozir. 16.42. Udeleženci iz gornje gorenjske strani pa se odpeljite že z vlakom, ki vozi iz Boh. Bistrice ob 13.05, iz Jesenic ob 14.20. prihod v Ljubljano oh 16.09, zveza za Novo mesto ob 19.05, prihod v Novo mesto ob 21.34. Pri tem vlaku bo pričakoval eden grmskih inštruktorjev, ki bo povedel udeležence na prenočišče, ki bo preskrbljeno za udeležence, ki so se, ozir., ki se še takoj prijavijo zanj ravnateljstvu šole. Od belokranjske strani se pripeljite v nedeljo zjutraj z vlakom, ki pelje ob 4.55 iz Metlike in pride v Kandijo ob 6.15. Udeležnci iz okolice Krškega se pripeljite z avtobusom, ki vozi iz Krškega ob 6.35. dohod v Novo mesto ob 8.30; iz okolice Brežic pa z avtobusom, ki pelje iz Brežic ob 6 in pride v Novo mesto ob 9.40. Absolventi iz okolice Novega mesta pa se udeležite kolikor mogoče vsi že v soboto dopoldne sv. maše za rajne učitelje iu tovariše, ki bo ob 10.15 v Šmihelu. Kdor pa v soboto ne more priti, naj pride vsekakor v nedeljo zjutraj, da s svojo udeležbo počasti zlati jubilej šole, kjer je bil vzgojen. Morebitno slabo vreme naj vas nikakor ne oplaši, saj ste fantje od farel Zato: Vsi grmski absolventi v nedeljo na Grm! — Na svidenje! / Dev. Mariia v Polju Danes priredi Marijan»ka knngregarijn ob pol 4 v dvorani - Prosvete ' akademijo. Spored obsega petje, deklaniacije in enodejanski misterij »NaSa ljuba Gospa in strelec«. Po prvi sv. maši bo danes v Soli predavanje predsed. Kmečke zveze g. Brodarja. Kakor že javljeno, je olvorila Kmečka zveza osemdnevni kmetijski tečaj. Vse delovne dni so predavanja ob 7 zvečer. Danes in prihodnjo nedeljo pa po prvi sv. maši. Vabljeni vsi člani Kmečke zveze iu ostali kmečki gospodarji. 1Vajbolfša pot Zdrava socialna politika socialno - političnega odbora in urada mestnega poglavarstva v Ljubljani, ki gre za tem, da brezposelnim, ki si žele dela, preskrbi primerno zaposlitev, deloniržnežem pa onemogoči izrabljanje dobrotljivih src, kar občutno škoduje resnično pomoči potrebnim, žanje zdaj prve uspehe svojega prizadevanja. S pomočjo prispevkov, ki so jih darovali meščani kot prostovoljni davek na sobe in uslužbence in kot prostovoljno mostnino, so te dni pričeli graditi kanal v Aleševčevi ulici. Kanal bo priključen na glavni kanal in bo speljan po Aleševčevi cesti, dalje po [>oti, ki gre za Krisperjevo tovarno do Vodnikove ceste (tkzv. Galetova pol), po Vodnikovi cesti do mestnih bajerjev ob gasilskem domu. Reguliran bo tudi del potoka, ki teče pod hribom in zamaka bajer. Tako bo s to kanalizacijo izsušen svet, ki je bil doslej vedno prenasičen z vodo in ho tudi izsušeni svet pridobil na svoji vrednosti. Ker je zemlja tam zdaj vedno nasičena z vodo, mora mestna občina večkrat čistiti ponikalnice, da je možen reden odtok vode, kar stane letno okrog 8000 Din. Tudi ti stroški bodo z novo kanalizacijo odpadli. Za material kanala prispevajo večjidel prizadeti posestniki, za gradnjo pa mestni soc. urad iz fonda za zaposlitev brezposelnih. Gradnja sama (del. mezde) bo stala okrog 70.000. Zaposleni so izključno brezposelni delavci, ki so na ta način dobili zaposlitev in s letu zaslužek. Zdaj je zaposlenih tu okrog 40 delavcev, zaposliti pa jih lx> mogoče še več (do 50). Večina je rednih delavcev (poprej brezposelnih), ki prejemajo po 3 Din na uro, in so zavarovani pri OUZD. štirje so izredni, ki so prišli prosit za podpore in jo bodo tako odslužili (nekaka odinena za podporo). To je prvo javno delo iz fonda za zaposlitev brezposelnih, pripravljajo se pa še druga in večja dola. Meščani, ki so darovali v ta fond. se zdaj na I lastne oči lahko prepričajo, v kakšne namene se | zbrani denar u [»rablja. Ker prejšnje občinske uprave niso nikoli javno polagale računov o zbranem denarju, jo razumljivo, d« je zaupanje v lo zbiranje opešaio in da so ljudje pričeli odklanjati Prof. M. Murko v razgovoru z romunskim kraljem Karlom v Pragi. ni, pa tudi pomožna šola. Bolnica ima vse pripomočke moderne bolnice, z operacijskimi sobami, izoliranimi prostori itd. Danes živi v teh domovih okrog 3000 ljudi, ki so neizmerno hvaležni socialnemu skrbstvu mesta Prage in idejnemu začetniku in velikopoteznemu graditelju dr. Zenklu, našemu gostitelju, ki nam je sam razkazoval svoje nesmrlno delo, nas prijazno pogostil ter še vsakemu udeležencu poklonil lepo knjigo svojega vzornika Masaryka, album ■ Masaryk v fotografiji«, v katerega se je vsem lastnoročno podpisal za spomin. Praga more in mora biti in postali zgled vsemu svetu, kako se rešujejo socialna vprašanja, kako se lajša življenje vsem tistim, ki so naše pomoči potrebni — starci in otroci, ter kako se pomirjajo sovražni razredi med seboj: z ljubeznijo do bližnjega. Dr. P. Zenklovo energijo in iznajdljivost pa so delegati naravnosl občudovali ter je bil deležen prisrčnih čestitk. Zvečer pa je Liga v Pragi priredila zadnji poslovilni večer, na katerem je govoril podpredsednik Lige v Pragi naš veliki rojak univ. prof. dr. Mašija Murko, predsednik osrednjega slovanskega zavoda »Slovanskega ustava«. V svojem govoru ! darove. Zanimiv je sledeči primer: Neki gospod i je skušal predvčerajšnjim potisniti nabiralcu mostnine v nabiralnik zvitek papirja. Ker pa zvitek ni šel v nabiralnik, je pobiralec listek shranil in ga izročil na soc. uradu. Ko so tu zvitek razvili, so našli v njem prepis nekega članka iz .Slovenije iz lela 1935, kjer pisec članka zahteva, naj sc po- lagajo računi od nabiralne akcije, češ, dokler se javnosti ne bodo predložili ti računi, ne bomo dajali [>odpore. — Sedanja občinska uprava pa hoče o nabranem denarju polagati točne račune in javnosti dejansko dokazati svojo voljo za pravilno ureditev tega vprašanja. Na ta način je gotovo, da se bo zaupanje v pomožno akcijo za uboge in brezposelne vrnilo in gotovo še ojačilo. Da je socialna politika sedanje občinske uprave pravilna in zdrava, to dokazujejo zaposleni delavci sami, ki so zadovoljni s lem načinom |>odpore. »Pustite nas tu,-;- so prosili, »saj radi delamo, če imamo le priliko za lo! Da je pravilna, nam potrjujejo občani sami, saj smo imeli priliko slišati nešteto odobravanj misli, ki smo jih razvijali v naših člankih, tičočih se potrebe |>obijanja brez- poselnosti in delomržništva. Culi smo le nekatere ugovore od strani gotovih -delavskih voditeljev- , ki pa so ravno s temi ugovori dokazali, kako malo razumevanja imajo za resnično iu dejansko pomoč brezposelnim. In če bo socialna politika sedanjega odbora v stann izvesti pomoč v še toliki meri, vedno se bodo našli demagogi, ki io bodo / vso silo svoje patetične besede pobijali in uničevali. Morda jim ne gre v račune, da nekdo drugi mimo njih, ne z besedo, temveč z dejanjem — nudi brezposelnim dejansko pomoč. Morebiti laka pomoč manjša vrste njihove armade, ki tuii bo v njihovem interesu množica nezadovoljnih'.' Morda la sistem socialnega skrbstva preveč plaši vrste delomržnežev. ki so česlokrat najboljša opora gotovih udarnih voditeljev--? (primere drugod nam to jasno kažejo!). -Mi ne potrebujemo zadovoljnih delavcev, mi je pred nekaj dnevi rekel eden takih vodnikov- : vsako podpiranje ubogih je za nas podiranje lega, kar skušamo doseči, pa če tudi podpora v delu! — Razumemo, za kn.j gre. Izgovor. da bi taka javna dela z brezposelnimi vpli-\ala na znižanje delavskih mezd. je samo golu pretveza. Že v zadnjem članku smo pojasnili, d« je možnost za lo ravno nasprotna ("'e vam torej takle »delavski voditelj naravnost ljubosumno trepeta pred vsakim uspehom, ki bi gn mogla socialna politika sedanjega odbora doseči, pač vemo, zakaj! Toda socialni odbor ozir. urad svoje začelo delo v sedanjem smislu nadaljuje in prepričani smo. (In bo dosegel resnične uspehe! Da pa bo le uspehe v polni meri mogoče doseči, je treba, da sodeluje vse meščanstvo. Javna dela, kakor je gradnja kanala v šiški (v kratkem Jeseniški kovinar poroča o vtisih s potovanja po nemških železarnah Znani delavski borec v krščanskih delavskih organizacijah, g. Albin Gasser poroča o svojih vtisih s potovanje po Nemčiji: »Naročeno nam je bilo, naj vsak delavec — član organizacije, po vrnitvi napravi poročilo o svojih vtisih potovanja po tovarnah v Nemčiji: Razmerje med delavstvom in podjetjem Nihče med delavci, ki potujejo po Nemčiji, ne more zanikati dejstva, da vladajo med deiuvci in podjetji vse drugačne razmere, kakor pri nas. Pri nas so večne razprtije in nasprotslva, mržnja med delavci in zastopniki podjetja, tam pa vzajemno delovanje in reševanje vsega, kar se tiče tovarne in delavcev. Ko opazuješ na licu mesta in čuješ poročila obratovodij, političnih komisarjev v tovarni aJi pa delavcev samih, ki s ponosom poročajo o načinu svojega vzajemnega delovanja, spoznaš, da ima ta delavec in podjetje močno zavest, da sta odvisna drug od drugega in da je pogoj obojnega napredka le skupno vzajemno delo. Način dela Delo v nemških tovarnah ima svojstven pečat. Mehanizacija obratov je izpolnjena do skrajnosti. Zaradi tega je tudi večja storitev, kakor pri nas. Mnogo pažnje polagajo na strokovno sposobnost delastva. Poleg šol za vajence, ki jo ima vsaka tovarna in v kateri se vajenec pripravlja teoretično in praktično za svoje bodoče delo v obratu, so tudi posebna strokovna predavanja. Izvnstno jim zato služi lasten časopis. V tovarni Hoerder Hiittenverein A. G. v Dortmundu nam je v nagovoru organizacijski vodja tovarne povedal, da je geslo vseh Nemcev delo in zopet delo. Takrat smo to sprejeli s čudnim vtisom. Kasneje pa smo imeli vsak dan priliko prepričati se, da te besede niso fraza. Nemška industrija dela s polno paro. Neki politični vodja nam je na vprašanje, kaj bo tedaj, ko bodo državne nabave izdelane, odgovoril, da jih to nič ne skrbi, ker se na to pripravljajo že danes. Dejal je, da je njihov gospodarski načrt tak, da se mora potrošnja železa za nemškega državljana dvigniti, poleg tega pa je še inozemotvo. Nemci delajo z optimizmom. Organizacija dela v Nemčiji bo omogočila industriji premagati marsikatero carinsko mejo v škodo druge industrije in delavstva, Plačilni pogoji Plače delavcev so urejene na enak način kakor pri nas: na temeljno mezdo in akord. Razlika je 6amo v tem, da je tam plačilni način bolj poenostavljen. Pri na6 imamo zlasti za profesioniste dolgo vrsto kategorij, tam pa so samo tri vrste. Po poročilu naših vodij po tovarnah znaša zaslužek, ki pa ni v vseh tovarnah enak, od 250 do 450 RM na mesec. Poleg fiksnega zaslužka imajo še nekatere druge ugodnosti. Tako naprimer plačan dopust od 6 do 18 dni na leto. Za dneve dopusta dobijo posebno doklado. Minimalni zaslužek v akordu znaša 10 % nad temeljno mezdo. V nekaterih tovarnah (Kruipp) dajejo svojemu delavstvu ob Božiču poseben božični prispevek od sneska 35 do 50 RM. Mnogo pažnje polagajo tudi na delavska 6tanova- Maribor m Danes na akademijo kongregacijske mladine. Današnji praznik Brezmadežne je praznik kongregacijske mladine. Mariborske dijaške kongregacije imajo danes zjutraj ob pol 7 v Alojzijevi cerkvi sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Dopoldne ob 10 je v dvorani na Aleksandrovi 6 zborovanje, zvečer pa priredi mladina istotam ob 20 slavnostno akademijo. Iskreno vabimo k celotni prireditvi vse, ki se zanimajo za delo kongregacjske mladine. m Trgovine na praznik in pred l>ožičem. Danes ostanejo mariborske trgovine odprte ves dopoldne, popoldne pa so zaprte. V nedeljo, 20. decembra (pred božičem) so odprte trgovine ves dan. O božiču, dne 25., 26. in 27. decembra mariborske trgovine ne poslujejo. m Most ▼ novi razsvetljavi. V soboto je zažarel mariborski most prvič v svoji novi razsvetljavi. Cela vrsta novih kandelabrov s trem svetilkami je nameščena na obeh straneh ograje, ojačena pa je svetloba tudi na prejšnjih svetilnih stebrih, tako da je sedaj most najintenzivneje ia najlepše razsvetljen prostor v celem mestu. Posebno potnikom, ki prihajajo z nočnimi vlaki, se nudi sedaj pri prihodu v Maribor s pogledom na dravski most očarljiva slika. m Lepo uspela prireditev Ljudskega odra. •— Agilni »Ljudski oder« nas je v nedeljo presenetil z igro »Mutec osojski«, katero je po znani Aškerčevi pesnitvi dramatiziral član »Ljudskega odra« Anton Brumen, ki je vodil tudi režijo. — Člani »Ljudskega odra«, so položili v igro vse razpoložljive sile ter so vloge z malimi izjemami dobro podali. Zlasti moramo omeniti Boleslava, kralja poljskega, katerega je dovršeno podal Kari Medve-dič. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je z napeto pozornostjo sledilo razvoju igre. Fanfare in petje moškega zbora je zelo učinkovalo. Posebej pa je še omeniti učinkovito sce-nerijo in kostume, ki so bili za igro nalašč na novo nabavljeni. m Poceni meso. V četrtek, 10. t m. se bo prodajalo od 8 naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 150 kg govedine po 3 Din, na osebo največ 2 kg. m Veliko zmešnjavo v telefonskem prometu je napravil zapadli sneg. Pokvaril in odklopil je skupno 418 telefonskih številk. Tehnično osebje mariborske pošte je imelo včeraj od ranih ur polne roke dela, da je izvršilo večji del popravil. m Drevi Begovičeva proslava. Drevi ob 20. bo v gledališču premiera »Božjega človeka«, združena s proslavo 40-letnega odrskega ustvarjanja hrvatskega pisatelja Milana Begoviča, ki bo premieri in proslavi osebno prisostvoval. Pred predstavo govori slavnostno besedo dramaturg dr. Ivan Dornik. m Domačija v ognju. V Razboru pri Slov. Bistrici je nastal požar na hiši in na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Detička, Oboje je zgorelo ter trpi lastnik 24 000 Din škode. m Možu je sledila v smrt. Pred nekaj dnevi je umrl nagle smrti med prevozom v bolnišnico natakar v Veliki kavarni, Schmidt, Njegova žena Adela si je moževo smrt tako vzela k srcu, da je v obupu segla po llzol ter se zastrupila. Prerekali so jo v bolnišnico, kjer pa je sedaj podlegla •trupu ler umrla. m Siromak izgubil 7 stotakov. Raznašalca kruha in pekovskega pomočnika Joška Vrabla je zadela težka izguba. Ko je na kolesu raznaia! kruh, mu je padla iz žepa denarnica s 7 stotaki. Pošten najditelj naj denar odda na policijil nja. Bili smo v več stanovanjih delavskih kolonij in smo ugotovili, da so v tem Nemci mnogo pred nami. Položaj nemškega delastva je v mnogem boljši od našega. Higienske in varnostne naprave Nad tem, kar smo videli po vseh tovarnah, smo bili presenečeni. Vsak obrat ima svojo jedilnico, shrambo za obleko in prostor za umivanje. Vse to pa je v takem stanju, da smo nemške delavce upravičeno zavidati. Povsod čistoča in red. Pri "arnostnih napravah smo opazil' veliko pažnjo. Stroji in druge človeku nevarne naprave so bili primerno ograjene. Delavci ob pečeh imajo obleko rz azbesta. Po tovarnah je od časa do časa tečaj r.a obvarovanje obratnih nezgod. V tovarni Man-nesmannr8hrenwerke v Diusburgu jne bil prav te daj, ko smo bili mi tam. Na vseh koncih in krajih opaziš velike napise, ki opozarjajo delavstvo, naj se pazi in ravna po varnostnih predpisih. Poleg zaščite pred obratnimi nezgodami imajo v nekate-nn tovarnah posebne prostore za primer letalskih napadov s plini. Nemci so na vse te naprave zelo ponosni in so nam jih razkazovali z dosti večjim veseljem, kakor obrate same. Omeniti moram, da je napravilo ugoden vtis na nas to. kar smo videli v vsaki tovarni. V tovarni Krupp stoji poleg spomenika mrtvašnica, v kateri leže na mrtvaškem odru delavci, ki se ponesrečijo v tovarni. Moji predlogi Za dobro razpoloženje med delavci in podjetjem, menim, naj bi bil za obe strani odločilen le delovni red, vsako zmerjanje ali nečastni priimki, kot je ponekod zelo v navadi, naj bi odpadli. Ravnateljstvo naj bi naročilo zlasti mojstrom, ki imajo največ stika z delavci, naj bi se takih izpadov izogibali, Vsak surov nastop več škoduje, kakoT koristi, ustvarja se na ta način mržnja do nadrejenih in jemlje veselje do dela. Prepričan sem, da je večina delavstva za to, da bi se vse sporne zadeve rešile na kolikor mogoče miren način. Mnogo bi pripomoglo k večji vzajemnosti, če bi posamezni obratovodle imeli ob določenem času z obratnimi zaupniki skupno [»svetovanje o vseh zadevah, ki se tičejo obratov. O načinu dela pri nas sem mnenja, da bomo prisiljeni z racionalizacijo še izpopolniti. Prvič že zaradi Zenice, ki bo nedvomno s svojimi modernimi tehničnimi napravami kmalu naš resen konkurent, drugič pa zato, ker bo inozemski industriji zaradi skrajne racionalizacije omogočeno konkurirati s svojim blagom na našem trgu. Kar se tiče plačilnih pogojev, sem prepričan, da bo podjetje imelo tako politiko, ki bo omogočala dostojno življenje delavcem. Za higienske in varnostne naprave v obratih oa naj veljajo predpisi zakona. Upam, da sem zadostil svoji dolžnosti zaradi ooročila in svojih predlogov in se ravnateljstvu KID iskreno zahvaljujem, da mi je dalo možnost lega potovanja. Ob zaključku sporočani še to, da bom o vsem, kar smo videli in slišali pri našem ogledu nemških tovarn, poročal na sestankih naših organizacij, od katerih sem bil naprošen. — Srečno! m Od doma izginil. Ze 4. t. m. je odšel z doma 20-lelni tapetniški pomočnik Bernard Rubin, pa se do danes še ni vrnil nazaj. Domači so v strahu, da je izvršil nepremišljen in usoden korak. m Zdruicni zasebni in trgovski nameiienci imajo v četrtek avočar ob 20. v hotel u Zamorc svoj sest anek. m Obrtno druitvo v Mariboru vabi mariborske obrtnike k sestanku, ki se vrši jutri, v sredo, ob 30. v dvorani roslavraeije Novi svet v JuWM*evi ulici i). Na dnevnem redu je rnp.motrivan.1e o predlogih 7,n obrtni oitaok Zbornice, potem davčno in »tamovake zadove. m Silvestrovanje pri gasilcih. Mariborska gasil-»ka Peta obvofiSa javnost, da prtrodi letos veliko sil. vestrovanje v vseh prostorih nnionske dvorane. Marigurcsto atedaltšfe Torek, 8. doeembra oh 15.: iBaron Trenk*. — Ob 20.: •Božji človek«. Premiera. Proslava 40-let.Tiice odrskega im književnega deta Milana Begoviča. Sreda, 9. decembra: Koncert L. Lapainctove in A. Tro-sta. četrtek, 10. decembra ob 20.: tBoiji ilovelu. Hod A. Smrt v vodnjaku Tragična smrt je zadela šmiklavškega mežnarja Franca Križnarja, ki je bil že 73 let star. V So-tanjskem je pomagal posestniku Kokotu pri nekem delu ter se je po noči napotil proti domu. Spremljal in svetil mu je Kokotov fant, ker je bila pot precej ledena in radi 6trmine nevarna. Sredi poti pa je starček poslal fanta domov, češ da sedaj ni več nevarnosti in pot dobro pozna. Fant še ni prestopil domačega praga, ko je naenkrat odjeknil v noč smrten krik. Kokotovi so pohiteli za Križ-narjem ter šele po dolgem iskanju odkrili, da je padel v novozgrajen vodnjak, ki še ni imel ograje. Pri padcu v veliko globino si je razbil na dnu vod-njekn glavo ter obležal pri priči mrtev. Zibiha V ponedeljek, dne 30. novembra, je doletela faro sv. Jerneja v Zibiki redka in izredna čast: obiskal jo je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. V spremstvu našega rojaka, misijonarja p. Odila Ilajnška, se je pripeljal visoki gost. Z njima je prišel tudi ljubljanski frančiškanski gvardijan p. Krizostom Sekovanič in iz Šmarja sta dospela g. dekan in konzislorialni svetnik Franc Lom ter šnmrski rojak msgr. Vreže. Prevzvišeni je dospel okoli 2. popoldne. Pri farni cerkvi ga je pričakovala šolska mladina s celokupnim učiteljskim zborom. Mladina mu je lepo zapela v pozdrav dve Slomškovi pesmici. Nato niu je izrekel prisrčno dobrodošlico zibiški g. župnik Ivan Jelšnik. Izrazil je v imenu fare posebno veselje za izkazano posebno čast visokega obiska. Prevzvišeni in vsi njegovi spremljevalci so bili za nekaj ur gostje v postrežljivem zibiškem župnišču. Pred odhodom se je prevzvišeni gost za četrt ure oglasil na domu p. Odila, kjer seveda niso mogli verjeti, da so bili deležni tako visokega odlikovanja. Med potjo v Zibiko si je prevzvišeni v Šmarju pri Jelšah ogledal znamenite kape.le sv. Križevega pola, ki so postavljene na hribu sv. Roka, in starodavno božjepotno cerkev. Prevzvišeni se je izrazil, da je cerkev sv. Roka ena najlepših v Sloveniji. Varili cerkve sv Roka msgr. Vreže je razložil prevzvi-šenemu vse znamenitosti cerkve. Zelo vesel se je visoki gosi proli večeru z avtomobilom odpeljal skozi Celje in Savinjsko dolino v Ljubljano. Obe fari Zihikn in Šmarje sla ponosni, da ste imeli čast videti visokega cerkvenega dostojanstvenika. ptui Akcija za pomoč bednim inesta Ptuja in njega bližnje okolice. Glede na bližajoče se božične praznike ter z ozirom na težke prilike, ki jih preživljamo, ko beda in pomanjkanje najnujnejšega stalno naraščata in se širi krog brezposelnih, je izšla iz vrst meščanstva našega mesta zelja pomagati najpotrebnejšim z živili, kurjavo ali obleko. Meščanstvo je radi tega naprosilo mestno poglavarstvo, ki je v prejšnjih letih po svojih močeh podprlo reveže, za vzajemno sodelovanje. Na anketi, ki jo je sklicalo mestno poglavarstvo dne 30. novembra t. 1. in na sestanku 3. dec. t. 1., katerega so se udeležili zastopniki cerkve, humanitarnih in karitativnih ustanov ženskega sveta mesta Ptuja, šol itd., je bilo sklenjeno ustanoviti »Akcijo za pomoč bednim mesta Ptuja in njega bližnje okolice«, katere naloga, namen in smoter so: nabirati v mestu in njegovi okolici sredstva, iz katerih se bodo črpale podpore bednim za božič, dajatve živil najrevnejši šolski deci, eventueluo izdatki za ogrevalnico in stroški za vzdrževanje javne kuhinje. Za vse to so dela v teku in naprošene v poštev prihajajoče oblasti, ustanove, društva in privatniki za pomoč. Predvsem se bo skušalo izvesti »mlečno akcijo«, ki naj bi zagotovila šolski in predšolski deci topel zajtrk. Saj število otrok, ki prihaja brez zajtrka v šolo, iz leta v leto narašča. Kot je iz gornjega razvidno, se Akcija ne ustanavlja samo za letošnji božič in zimo, ampak je zamišljena kot trajna, to je, ona naj bi obstojala toliko časa. dokler se razmere ne bi znatno zboljšale. Pokroviteljstvo nad to akcijo sta prevzela gg. grof in grofic« Herberstein, a njen predsednik je g. Ivan Cvikl, trgovec in podpredsednik mestne občine ptujske. Ko obveščamo meščanstvo mesta Ptuja in javnost izven mej našega inesta o gornji akciji, prosimo vse, da ne odrečejo svoje pomoči v prid najbednej-šim in dajo. ko se zglase pri njih zastopniki »Akcije« ali ko prejmejo naše vabilo odnosno prošnjo, svoj oboi. — Odbor »Akcije«. Celie c Proslava dijaškega dne. Danes proslavi celjska katoliška mladina praznik Brezmadežne s slovesno akademijo, ki bo ob pol 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice. Dokažimo s polno-številno udeležbo, da znamo še ceniti idealna stremljenja naše mladine. c Predstava Gledališke družine v celjskem gledališču. Gledališka družina v Celju bo vprizorila v nedeljo, dne 13. decembra ob 4 popoldne v mestnem gledališču Abramovo pravljico s petjem in godbo v 8 slikah: »Zlatorog«. Dejanje se godi v pravljičnem mestu v Trenti v 17. stoletju. Predstavo režira g. Armič. Predprodaja vstopnic v Slomškovi zadrugi. c Jalenov »Dom« na celjskem odru. V nedeljo popoldne je Poselska zveza v Celju vprizorila v Narodnem domu Jalenovo trodejanko: »Donu. S to prireditvijo, ki je ne smemo in ne moremo soditi po kakih strogih umetniških vidikih, je Poselska zveza ponovno dokazala, da skriva v sebi mnogo zdraviii in nadarjenih moči. Občinstvo je s številno udeležbo dokazalo, da uživa Poselska zveza v vseh krogih iskrene simpatije. c Najden denar. V soboto je bilo nekje v Celju najdenih 100 Din. Kdor je denar izgubil, naj se javi v »Slovenčevi« podružnici. o Celje v temi. Zaradi snežnega vremena v nedeljo se je potrgalo mnogo električnih napeljav in je bilo Celje skoraj vso noč brez luči. Potrganih je bilo tudi mnogo telefonskih žic. e Cerkveni sestanek za gospe bo drevi ob 6 v kapelici pri šolskih 6estrah. c Pri padcu po stopnicah si je prebil lobanjo. Ko je šel 26-letni pečarski pomočnik Kos Anton iz Žalca po stopnicah zvečer 1. t. m. spat, je padel po stopnicah in si prebil lobanjo. c Kino Metropol. Danes matineja samo ob 10.15: »BEDNI«, II. del; matineja ob 14 in predstava ob 16 odpadeta. Ob 18.15 in 20.30 »BELI PEKEL«. Trbovlje Opozicionalci. — Izid nedeljskih občinskih volitev kaže. da živi v našem prebivalstvu še v glavnem stari kljubovalni duh, kljub razlogom, da bi bilo za Trbovlje pametno in koristno, če gre z JRZ in večino slovenskega naroda. Dasi se je z naše strani veliko agitiralo in pojasnjevalo in je do zadnjega zgledalo, da z uspehom, so pa v najzad-njem trenutku ljudje nasedli geslom skrajne levice. Ni šlo več za gospodarstvo, ampak »proti režimu«, »vlada bo padla«, »španske razmere pridejo k nam« itd. S tako demagogijo in nasiljem, kakršno je bilo zadnjo noč in na dan volitev, pa nismo konkurenčni. Levičarji so obvladali cesto in potegnili neodločno večino za seboj. Demokratičen red zahteva, da to večino priznamo, s tem pa tudi odgovornost za bodočnost občine Lepo število glasov, ki smo jih dosegli kljub izrednim razmeram, vsaj vemo za svoje prijatelje, s katerimi lahko računamo in za katere lahko v bodoče delamo. Danes je v Društvenem domu igra in akademija naše mladine v počastitev Brezmadežne. Kamnih Tovarniškemu delu priznanje! Ponovno smo že imeli priliko poudariti požrtvovalnost in vztrajnost naših delavcev v kamniški smodnišnici, ki so vse svoje življenjske sile žrtvovali delu v državnem podjetju, v katerem jih je mnogo med njimi bilo zaposlenih nad pol stoletja, eden pa celo 61 let. Njihovo delo okrog izdelave razstreliv je težko in odgovorno, a vršijo ga z vzgledno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo in tako pomagajo k prospehu državnemu podjetju, čeprav imajo vedno pred očmi nevarnost, pri kateri je izgubilo življenje že toliko njihovih tovarišev. Ali 50 letno delo v taki tovarni ne zasluži javnega priznanja od strani države? In vendar se ni našel še nihče, ki bi katerega teh skromnih in pridnih delavcev predlagal v odlikovanje, s katerim naj bi država dala skromno priznanje delavcu. Vsi mogoči delavci, javni, kulturni in športni so deležni javnih priznanj, ali ga naš skromni in požrtvovalni delavec ne zasluži? V Avstriji so ponarejali naš denar Maribor, 7 decembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala danes dična družbica s severne meje. Na zatožni klopi so sedeli 23 letni Jožef Hernah iz Jurovskega vrha, 26 letni Ivan Klarič iz Špičnika in posestnik Pavel Udovič iz Zgor. sv. Kungote Vsi so prišli pred sodišče, ker so osumljeni, da so razpečevali pri nas ponarejene 50dinarske srebrnike. Preiskava je ugotovila o teh falsifikatih zanimive stvari. Ponarejali so jih v Avstriji ter prava kovačnica še sedaj ni odkrita. Iz Avstrije so jih obtoženci spravljali na naše ozemlje ler jih tukaj spravljali v promet. Po njihovih izjavah so se avstrijski ponarejevalci pečali z Zahteve naših medicincev Pravica vsakega kulturnega naroda je, da ima svojo popolno univerzo, ki odgovarja njegovim kulturnim potrebam. Slovenci univerzo sicer imamo, naiim kulturnim potrebam pa ne odgovarja. Ena najvažnejših fakultet, medicinska fakulteta, je okrnjena, nima kliničnih semestrov, tako da so medi-cinci po dveletnem študiju v Ljubljani prisiljeni nadaljevati študij v Zagrebu ali Belgradu, kar je seveda združeno s težkimi stroški in je vprav zaradi tega revnejšim slovenskim študentom študij medicine onemogočen. Pa tudi neokrnjeni de! medicinske fakultete nikakor ne nudi študentu tega, kar bi mu morala nuditi dobra univerza. Anatomska predavalnica je nameščena v eni izmed sob prosekture ljubljanske bolnišnice, kjer se vrše izmenoma obdukcije in predavanja. In med tem, ko se študentje dreajajo v tem smrdljivem, slabo prezračenem prostoru, ki ne odgovarja niti minimalnim higienskim predpisom, medtem, ko narašča procent na jetiki obolelih medicincev od leta do leta, sameva v isiem poslopju velika anatomska predavalnica, za katero se kljub 16 letnim prošnjam in intervencijam ni posrečilo dobiti od vlade kredita v znesku borih 180 tisoč dinarjev za invetar. — Prav tako slab je tudi kemični laboratorij, nameščen je v kletnih prostorih anatomskega instituta. Je mnogo premajhen in ni ne zadostno osvetljen, ne zadostno pre-®krbl;en z zračno ventilacijo. Kako obupne so razmere v liublianski bolnišnici, ki naravnost nasprotujejo zdravstvenim in hi-gijemskim potrebam bolnikov, spozna lahko vsak lajik. Študentje, zbrani dne 13. novembra 1936. na občnem zboru D. M. v Ljubljani, smatramo, da je pravica slovenskega študenta, študirati doma, da ie pravica slovenske univerze, da ji je omogočeno delo v vseh panogah znanosti, da je pravica slovenskega ljudstva, da ima v svojem središču zdravstvene zavode, ki v vsakem oziru odgovarjajo predpisom moderne medicine, in ki mu nudijo pomoč pri vseh vrstah bolezni. Zato se občni zbor D. M. v Ljubljani pridružuje upravičeni zahtevi slovenskega ljudstva in pozivamo vse merodajne činitelje, zlasti pa kr. vlado v Beltfradu, da se vstavijo v državni proračun za leto 1927-38 krediti za zgraditev nove klinične bolnišnice v Ljubljani. Štipendije mednarodne federacije univerzitetsko izobraženih žen za šolsko leto 1937/38 1. Mednarodna štipendija (zbrana od Zveze akad. izobr. žen v Ameriki), 1500 dolarjev (okoli 60.000 din) za eno leto, za znanstveno raziskava-nje kjerkoli v inozemstvu, predmet po volji. — Kandidatka mora že imeti natisnjena samostojna znanstvena dela, ki jih mora priložiti (z enim izvodom v francoskem, nemškem ali angleškem jeziku). Razen tega podroben načrt o nameravanem znanstvenem delu, curriculum vitae in prijavo (vse v prevodu). Prijavo je treba poslati tajnici ge. Zamboni (Belgrad, Dobračina 39) najkasneje do 1. februarja 1937. 2. Girton College, Cambrigdo, nudi štipendijo (Alfred Yarrow Scientific Research Fellow-ship), 300 funtov (pribl. 72.000 din) letno za tri leta za znanstveno raziskavanje in sicer iz matematične, prirodoslovne, mediejnske, poljedelske ali elektrotehnične stroke. — Prijavo, curriculum, vitae, podrobni načrt nameravanega znanstvenega dela in že natisnjena dela je poslati ge. Zabmoni najkasneje do 15. januarja 1937. Štipendist mora stanovati v Girton Collegeu, kjer stane stanovanje in hrana približno 60 funtov letno. 3. Girton College, Cambridge, nudi štipendijo (Pfeiffer Research Fellowship in Arts), 250 funtov (ok. 60.000 din), letno za tri leta za znanstveno raziskavanje iz čiste filozofije, književnosti, zgodovine ali teologije. — Prijave s podrobnim načrtom nameravanega znanstvenega dela (v angleščini, francoščini ali nemščini) je poslati skupaj z natisnjenimi znanstvenimi deli ge. Zamboni najkasneje do 15. januarja 1937. Štipendistka mora stanovati v Girton Collegeu. 4. Kanadska federacija univ. izobr. žen nudi gostoljubnost za šol. leto 1937-38 (oktober—maj) za znanstveno raziskavanje ali nadaljevanje študijev na univerzi v Montrealu ali Torentu. — Prijave z načrtom dela (v angleščini, francoščini ali nemščini) je poslati ge. Zamboni najkasneje do 1. marca 1937. 5. Mednarodna »junior« štipendija. 250 funtov (ok. 60.000 din), za eno leto za znanstveno raziskavanje kjerkoli v inozemstvu iz filologije, teologije, književnosti, prava, zgodovine, čiste filozo-lije. Kandidatka ne sme biti stara več ko 30 let in je morala že začeti samostojno znanstveno delo. Prijavo, curriculum vitae najkasneje do 1. februarja 1937. 6. Britanska federacija akad. izobr. žen nudi pomoč 100 funtov (ok. 24.000 din) za eno šolsko leto (oktober—junij) za znanstveno raziskavanje v Londonu. Štipendistka mora stanovati v Grosby Hallu v Londonu, kjer staneta stanovanje in hrana za 9 mesecev 125 funtov. — Prijave, curriculum vitae in podatke o znanstvenem delu, v angleščini, francoščini ali nemščini, je poslati ge. Zamboni najkasneje do 1. februarja 1937. Glavna uprava AIŽ priporoča kandidatkam, ki so že konkurirale, da obnove svoje prijave. Odbor ZA12. O Vse Šolske potrebščine kupite najceneje v trgovini H. NICMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 2 velikopoteznimi načrti, kako bi svoj delokrog še lazSIrili ter bi poleg kovanega denarja ponarejali tudi naše in avstrijske bankovce. Zaradi tega so se obrnili v Nemčijo na znano tovarno tiskarskih strojev ler naročili tam kompletne naprave za tiskanje bankovcev. Seveda jih niso dobili, vsekakor pa je že sam poskus dovolj značilen za njihovo drznost Jugoslovanski pomagači avstrijskih ponarejevalcev so prejeli sledeče kazni: Josip Hernah 3 mesece strogega zapora, Ivan Klarič 10 mesecev in 15 dni strogega zapora, Udovič pa ie bil oproščen. 50 letnica Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu Dr. Josip Marinko ustanovitelj društva Poleg mnogih društvenih jubilejev, ki jih letos obhajamo v naši prijazni dolenjski metropoli ali nje bližnji okolici, je zlasti jubilej Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu, ki ga vprav danes obhaja, na vsak način eden najpomembnejših, ne le za društvo samo, nego za vse mesto in za precejšen kos lepe Dolenjske. Saj je baš iz tega društva, ki je bilo pred SO leti edino katoliško društvo te vrste, izšla četa pionirjev in dobrih katoliških delavcev. In prav iz tega društva so se pozneje začela ustanavljati tudi druga naša društva v Novem mestu in so tudi dolgo vrsto let imela v hiši tega društva svoje zatočišče. Tako na pr. Meščanska zveza, Društvo rok. mojstrov, Orli, Orlice, Društvo služkinj, Prosvetno društvo, pozneje Obrtna zveza itd. In skoraj v vseh naštetih društvih so vneto delovali člani rokodelskega društva. Mirne duše rečemo lahko, da se je prav iz rok društva začela najprej širiti katoliška prosveta, ki je bila v prvi vrsti namenjena zanemarjenim rokodelcem. Kdor se spominja razmer, ki so vladale med rokodelskim naraščajem pred ustanovitvijo tega društva, ta bo danes znal ceniti zasluge, ki si jih je to društvo pridobilo z vzgojo rokodelske mladine. Videč pogubonosne razmere med rokodelsko mladino je leta 1886 posegel v to zmešnjavo pok. dr. Josip Marinko, prof. verouka na novomeški gimnaziji. Po Kolpingovem zgledu je istega leta ustanovil Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, kamor je povabil te propadajoče člane človeške družbe. Tu jih je učil, jih izobraževal, jim dajal verskih in za življenje potrebnih naukov, ter jih navajal k lepemu in dostojnemu vedenju. Naprosil je tudi svoje tovariše-profesorje, da so mu jih še oni pomagali oblikovati in jih kovati v značaje. Mnogotere pomočnike je verouk, ki ga je poučeval prvo predavatelj društva dr. J. Marinko, rešil, da se niso popolnoma zgubili, mnogoteri takratnih pomočnikov se ima edino društvu zahvaliti, da se je naučil pisati in računati. To društvo je bilo prva katoliška akcija v Novem mestu, prva življenjska šola za mlade obrtnike, ki je morala bojevati kaj trde in vroče boje, a je le zmagala! Ledina, ki jo je pok. dr. J. Marinko na globoko preoral in vsejal vanjo božje seme, je obilno poplačala se-jalčev trud. Društveno življenje je na pomočnike tako vplivalo, da so kmalu postali popolnoma drugi ljudje in si povsod po mestu pridobili spoštovanje in ugled. Kal. društvo rok. pomočnikov si je v svojem programu začrtalo v prvi vrsti vzgojo rokodelskih pomočnikov. Novo ustanovljeno društvo je povabilo vse mlade rokodelske pomočnike v svoje okrilje. Beseda njih voditelja pok. dr. Marinka jih je v najkrajšem času spremenila popolnoma. Videl je pok. prvi načelnik, da sam ne bo kos veliki nalogi, zato je potrkal tam, poprosil tu in odzvali so ee mu njegovi tovariši in prijatelji te ljudi, ki niti osnovnih pojmov življenja niso imeli, učiti in klesati. Društveni prostori so se spremenili v učilnee sati. Društveni prostori so se spremenili v učilnice, kjer so jim gg. profesorji razlagali posamezne predmete (čitanje, pisanje, računstvo, zemljepis, zgodovino itd.). Načelnik sam pa se je posvetil v prvi vrsti vzgoji njihovih zanemarjenih duš. Dovolj dela je imel, pa krepko je rahljal, zemljo vneto sejal, čistil plevel in končno je deloma očistil svoje njive. In njegovi sodelavci? Tudi pri n|ih uspehi niso izostali. Člani so vneto zahajali k učnim uram in željno srkali vase vse, kar so lepega slišali; srca so se odpirala vsemu dobremu. Obilno je bil poplačan njih trud. In ta vzgoja v novejšem času ni prenehala, le zahtevam modernejšega časa se je prekrojila. Prvotni učni predmeti so postali samo osnova, na katero so učitelji gradili več in več. Fantje so se pričeli učiti jezikov: nemščine in pozneje še hrvaščine. Članom pa je bilo treba poleg tega dati tudi pošteno razvedrilo. Zato je društvo preskrbelo za petje in dramatiko. Lepega večera je stopil v društveno sobo priljubljani frančiškan p. O tok ar Aleš. Začeli so se vaditi v petju, tedaj še brez vsakega inštrumenta, le na posluh ter na intonacijo z vilicami. Pa volja je bila močna na obeh straneh in kmalu je po društvenih prostorih zadonela mogočna društvena pesem. Prva pesem je rodila drugo in kmalu je moški zbor Kat. rok. društva zaslovel. Društveni načelnik je dal kmalu postaviti v dvorani oder, kjer so se člani vadili v dramatiki. Spočetka majhen, se je oder kmalu povečal in zaslovel. Novomeščani so kaj radi obiskovali zabavne večere in igre v Rokodelskem domu. Z nešteto deklamacijami, pesmimi, kupleti, dramatičnimi prizori in igrami so člani nastopili na svojem odru, ki je v resnici postal hram umetnosti, iz katerega je izšlo lepo število dobrih igralcev. S tem se društvo ni prav nič odmaknilo od svojega programa, ni postalo morda samo gledališče, nego je svoj program le izpopolnilo. Da je moglo društvo tako uspešno delovati na vseh poljih za procvit obrtnega naraščaja, gre v prvi vrsti zahvala njegovemu predsedniku pok. dr. Josipu Marinku in pa vsem njegovim zvestim sodelavcem. Tu naj omenimo nekatere najvestnejše: poleg prof. Marinka, ki jo poleg verskih resnic poučeval člane še v zemljepisju, zgodovini in zvezdoslovju, jo poučeval člane v risanju prof. Šturm; pisanju in čitanje so podučevali p. Otokar Aleš. p. Inocenc Koprivec in smiheljski učitelj Novak, dočim je računstvo poučeval prof. Drganc. Potje je vodil dobrih 15 let p. Otokar Aleš, za njim pa tudi polnih to let znani skladatelj, pok. Nace llladnlk. Pozneje jo bil nekaj časa pevovodja g. Budna. Proti koncu vojne je vodil petje nekaj časa stari društveni Član gosp. Cigler Leopold st., nato pa učitelj Janko Grad. Po njegovem odhodu je bil društveni pevovodja g. Ludvik Puš. Ko pa se je kmalu osnovalo pevsko društvo z imenom »Gorjanci«, ki se je iz Rokodelskega doma preselilo v staro gimnazijo, je ostalo društvo čisto brez petja. Pozneje je poučeval petje šolski upravitelj Venceslav Skebe, vendar one višine, kot jo je zbor imel, ni mogol več doseči. Leta 1909 je na mesto upok. dr. Marinka prevzel društveno vodstvo sedanji načelnik dr. Ciril A ž m a n. Tudi on se je za društvo zavzel. Osnoval je razne tečaje, zlasti za nemščino in italijanščino, po vojni pa za srbo-hrvaščlno. katere predmete je poučeval sam. V zadnjih časih je na društvenih sestankih kaj rad razlagal obrtni zakon. Pa tudi drugih koristnih in za praktično življenje potrebnih naukov je nudil onim, ki so ga hoteli poslušati. Vzporedno s petjem in drugimi predmeti se je v društv u zelo gojila tudi dramatika. Hrvi režiser in kaj spreten niaskcr je bil prof. Vrhovec. l'o njeirovem odhodu so to delo vršili deloma člani sami, deloma pa dr. Marinko. S prihodom novegn načelnika dr. Ažmana, je bilo tudi to vprašanje za dolgo dobo rešeno. Poleg njega je v novejšem času režiral prof. Jože Potokar. V tem času so se odigrala na rokodelskem odru res samo boljša oder-ska dela, ki so zahtevala spretnih igralskih moči. Društvo si je v času svojega plodosnega delovanja postavilo tudi lastno hišo na Društvenem trgu. Tudi brez svojega prapora društvo ni. Pod praporom sv. Jožefa in Marije se še danes zbira rokodelska mladina. Društvo, ki po svojih dostikrat trdih bojih danes obhaja 50-lelniro svojega obstoja, ob tem visokem jubileju čestitamo z željo, naj bi se tudi v bodoče razvijalo tako lepo kot sedaj. Naj hi še naprej vzgaialo tako vsestransko svoie člane kot doslej. Kužno znamenje na Sp. Hajdini Na Spodnji Hajdini stoji ob križišču cest Ptuj —Maribor—Pragersko lepo In staro kužno znamenje. Že v zgodnjem srednjem veku se je pojavila v ptujski okolici grozna niorilka človeštva, kuga. Posebno v XVI. in XVII. stoletja je razsajala s tako silo ter morila nesrečno ljudstvo, da so cepali kot bilke pod koso. Mnogo takih podobnih znamenj v bližini mesta, a tud: vasi priča o grozni žetvi, »ko je roka Gospodova zavihtela bič in ga ni marala ustaviti, ko je bil strašni obračun Boga s človekom in se je vžgal plamen srda božjega ter brez usmiljenja žgal, moril in pustošil«. 1 ako nam je pretresljivo orisal strašno dobo pisatelj Ksaver Meško v znani zgodovinski povesti »Črna smrt«. V poletju 1680 jc dosegla kuga v ptujski okolici svoj višek. Takrat je bil na Hajdini za župnika Jurij Hauptmanič, humanist, ki je v dnevih grozote živel in trpel med bednim ljudstvom, ga tolažil ter je z živimi besedami opisal v daljši latinski pesnitvi: Apologus carminicus de horrenda conta-gione Peltoviensi« žalostne dogodke tistih dni. Da bi Bog odvrnil hudo šibo, je začel hajdin-ski župnik M. Janez Rajavec zbirati med ptujskim meščanstvom in okoličani sredstva, da bi z njimi postavil cerkvico sv. Roku tam na onem griču zunaj mesta, kjer je pokopan po ljudskem izročilu Atila, kralj Hunov, druga šiba božja. Čeprav je bila revščina velika, so jo vendar že leta 1650 dokončali. Ne dostaja nam prostora, da bi se še na tem mestu podrobneje seznaniti s to dobo. Ko so tu v novembru razširili banovinsko cesto, so morali staro kužno znamenje podreti in prestaviti na druga stran ceste, kjer ni več oviralo prometa. Intervencijam Muzejskega društva pri ba-novinskem spomeniškem referatu v Ljubljani in prizadevanju konservatorja notarja V. Skrabarja se je posrečilo, da so pravočasno ohranili to zgodovinsko znamenitost. Znamenje je od tal do strehe 5 m visoko, osnovna ploskev je kvadrat, ki je 1.30 m dolg. V zgornjem razširjenem delu vidimo na vseh štirih straneh vdolbine, čas in slabo vreme sta tu opravila svoje in le medlo se še spoznajo nekdanje slikarije sv. Cirila in Metoda in drugih. Spredaj tik pod streho sta vzidana dva stara kamnita grba. Poleg s križem zaznamovanih značk čitamo šc lahko na prvem »1522 MERTOT«, na drugem pa »OABRIEL MARENZ 1522«. Kužno znamenje Je že neki dr. v. H. omenil v podlistku »Orazer Zeitung« z dne 23. marca 1883, kjer je opisal vudi plemiško rodoviiio Marenzev, ki si je znala pridobiti v Ptuju večkrat župansko čast, tako leta 1596 Bernhard Marcnz, leta 1655 Alojzij Marenz in od leta 1628 do 1630 Andrej Marenz. Pri rušenju srednjega in 6f>odnjega dela so delavci odprli v višini 1.20 m pozneje zazidano vdol bino. Pričakovati je bilo, kakor običajno, da bodo 99 Praktični" učiteljski izpiti snov in se tako »praktično« usjjosobijo za učitelja ali pa padejo, ako ne znajo točno povedati, kar gospodje pri zeleni mizi mislijo, da morajo na [>amet znati in kakor je v knjigah zapisano. To so »praktični« učiteljski izpiti, ki pa nimajo prav nobene vrednosti, če se na ta način delajo. Čudno se bo marsikomu zdelo, da isti go-sfiodje, ki so dali učitelju pred leti diplomo zrelosti za učenje na ljudskih šolah, sedaj odrekajo njegovo siiosobnost. Prav tako nam je nerazumljivo, da pri izpitu toliko zahtevajo reči, ki jih moderna ?ola odklanja. Ali se s takim zastarelim pedantizmom podčrtava praktični značaj tega izpita? Kakor se je jtokazalo v lotih, je ta izpit v sedanji obliki le škodljiv našemu šolstvu in je bolje, da ga sploh odpravijo. Ker se ta problem ne tiče samo učiteljev, ki hodijo delal ta izpit, ampak ljudstva sploh, zato bomo ob priliki že iz-pregovorili o tem. Sploh je vsa naša šolska uprava potrebna korenite reforme. —'— Kakor znano, imamo tako zvane praktične učiteljske izpite, na katerih je že stara ukoreninjena metoda, da jih pade približno ena tretina. Čudimo se na primer, da so nekje našli kar 24 učiteljev, ki so nesposobni! Kako je neki to mogoče, ko pa so med nesposobnimi učitelji taki, ki Liajo od nadzorujoče oblasti prav dobro oceno za svoje delo in so nekateri od njih že slišali javno pohvalo za svoje uspešno delo v šoli in med ljudstvom? Tudi se čudimo, zaknj se la izpit imenuje »praktični«, ko pa je pri celem izpitu samo nastop v vadnici praktičen. Vse ostalo je gola teorija, oziroma bolje rečeno gola ponovitev mature. Razlika je samo v tem, da se za maturo vsak dijak lažje pripravlja, ker nima nobenega drugega dela. medtem ko se učitelj mora ubijati cele dneve z velikim številom otrok in stanovati po zatohlih sobah podeželja ter voditi razna društva, tako da mu za učenje preostane noč in morda kateri praznik. Gospodje okrog zeleno mize pa vidijo pred seboj samo figure, ki jim nadrdrajo naguljeno med lomljenim kamnom in oj^eko našli morda tudi nekaj rimskih ostankov, kar se je po vsem uresničilo. V vrhnji del rimskega žrtvenika, na katerem se še dobro poznajo na obeh straneh sledovi 6kul-ptur, je bil v kasnejših časih vdelan mal nabiralnik z železnim pokrovom za milodare. Gotovo so že takrat nekateri dolgoprstneži ali zlikovci izpraznili teh par grošev, ki jih je dobra roka darovala, kajti nabiralnik so naknadno ojačili z močmm že-lezjem. Celo nekaj starih krajcerjev je bilo še v njem. Važen pa je na drugem kamnu nekoliko izbru-šen napis rimske votivne are. Univ. prof. dr. B. Saria in konservator V. Skrabar sta si ogledala na licu mesta cba kamna. Tudi v temeljih so našli še rimski bakren novec Sele, ko bodo delavci preiskali globlje temelje, se bo moglo sklepati, kdaj in v kakih okoliščinah so ga postavili. Bogokletstvo na brucovskem večeru V Suboticl je pravna fakulteta. Na tej pravni fakulteti je strokovno, pa zgolj strokovno društvo »Svjetlost«. Kakor je v univerzitetnih mestih navada, je tudi to društvo ob priliki sprejema novincev v akademske vrste priredilo »brucovski« večer. Sicer je Subotica izrazito katoliško mesto, pa vendar je bila med zabavnimi točkami tega večera na programu tudi točka, ki je bila name-njona zgolj sramotenju katoliških verskih skrivnosti. Prireditelji so si dovolili jiredrznost, da so na odru igrali sveto mašo, preoblečeni v mašna in strežniška oblačila, in pri tem seveda na najbolj neokusen in surov način zbijali prostaške šale. Ko je občinstvo izprevidelo, za kaj gre, jo ogorčeno protestiralo in točko so morali prekiniti. V prerekanju, ki je zaradi tega nastalo, bi kmalu prišlo do splošnega pretepa. Za boljše razumevanje dogodka moramo še omeniti, da so v društvu »Svjetlost« po večini včlanjeni — Židje in Črnogorci. — Krvnih ali narodnih zvez med njimi ni, najbrž jih družijo »zgolj strokovni interesi«. Kulturito zbližanje Dokaz, kako se kulturno drug drugemu »približujemo«, jo sledeči dogodek, o katerem poroča betgrajska »Politika«: »Belgrad je do pred kratkim imel neko ulico, ki se je imenovala »Prešernova ulica«. Pa se je neki član mostnega sveta začel proti temu upirati, češ, da ne dovoli, da bi se ulica, v kateri on stanuje, imenovala jto Prešernu. 'jKdo je Prešeren? Kaj je naredil za naše mesto?« je izpraševal svoje tovariše mestne svetnike. In ker mu tudi ti niso znali dati odgovora, je na neki seji jiogutnno zahteval, naj občina iz-premeni ime njegove ulice. Mestni svet je njegov predlog sprejel — in Prešernova ulica je izginila, Slovenci, t. j. prebivalci dravska banovine, pa pravijo, da je bil Prešeren njihov največji pesnik. Bogvc? ali se vse belgrajsko ulice imenujejo samo po tistih možeh, ki so za mesto kaj storili? Le kaj bi se zgodilo, če bi Slovenci kako ulico tako preimenovali? Da pa ves mestni svet našega glavnega mesta ne ve, kdo je bil dr. France Prešeren, je pa dovolj jasno znamenje naše medsebojne kulturne bližine in tudi — kulturne višine prizadetih. Kdor izmed Slovanov Prešerna ne j>o-zna, ne more reči, da je izobražen.« Gledališče in koncerti G. Puccini: La Bohčme Vsa Puccinijeva umetnost je pravzaprav en sam čuvstveni vzpon ob silni in tanki občutljivosti za utripe življenja. Toda v tej umetnosti ni kake beethovenske globoke filozofije, tudi ni ba-chovske vzdržne objektivitete, niti ni dosti wag-nerjanske zavestne simbolistike, temveč je v njej popolnoma svoboden, nikjer zadržan in slepo zanesen izliv čuvstvenega valovanja, krojen povsem iz subjektivnega sveta in niti ne izbirčen v povzemanju vsebinskih sestavin, radi česar se kaj pogosto brati z Izrazito čutnostjo celo ne da bi se zavedel. Kdor to spozna, mu ni težko razumeti, odkod velika privlačnost, ki jo ima ta umetnost še danes v toliki meri; kajti označe.ne vsebinske sestavine učinkujejo podtalno in dojemal-cu ostane navadno le zavest ugodja brez jasne opredeljenosti. Vse pa je naravno spričo velike sile, ki počiva v tej umetnosti, pa tudi spričo njene nekam mehkužne svojstvenosti, ki zna celo najbolj tragične trenutke življenja posneti tako, da se prelivajo solze čez neko pritajeno ugodje. — Izmed vseh Puccinijevih opernih umetnin je vsekakor v ospredju »Boheme«. Sicer ima ta opera tudi vse omenjene značilne poteze; toda njena prednost je v srčni iskrenosti osnovnega vsebinskega motiva in pa v njega muzikalni obdelavi, ki je [>olna tanko občutene in s tiho dobroto ustvarjene motivike. Vse to je podano na način, ki je v hotenosti učinka dovolj obziren, tako da ima celota na sebi pečat skoraj komorno grajene umetnine. Zaradi teh prednosti je prav umestno, da je prišla ta opera nanovo predelana v stalni spored našega opernega gledališča, še zlasti, ker je bila njena prejšnja oderska podoba že .zlo zastarela. — Sedaj jo je prenovil Niko Štritof, ki je pri tem delu trojno udeležen: kot prevajalec, kot režiser in kot dirigent. Prvo delu mu je uspelo v dober in vsebini primeren prevod, ki se tudi glasbeni snovi ugodno prilega. V drugem delu je imel nekoliko manj sreče, v kolikor se je na tradicijo skoro preveč naslonil in je zato v igri oseb in njih razporedbi tudi v zvezi s sceno že preveč poznanih in zato nekoliko šablonsko učinkujočih momentov — čeprav se je pri vsem tem scena razgibala in je zaživela na odru večkrat zelo privlačna živahnost. Da pa mu je fantazija najbolj razgibana in bogata v svetu tonov, je dokazal v tretjem delu, ko je kot dirigent oživil muzikalno snov v učinkovit glasben lik s podrobnimi odtenki, kier so se prepletale glasbene misli v pravilnih in lepih kontrastih ter bile pri tem polne čuvstvene zane-šenosti, kar se je prav prilegalo stilu umetnine. — S temi vrednotami je dal umetnini zelo učinkovito odersko lice. Glavne vloge so bile vsaj pri prvi predstavi zasedene za dane prilike prav ugodno. Štirje boem-ski tovariši, ki so v visoki pariški mansardi delili med seboj žalost in veselje, so se lepo medsebojno podpirali. Pesniku Rudolfu je dal tenorist Go-stič značaj dobrega iskrenega fanta, ki ga sicer sentiment večkrat zavaja v skrajna čuvstvovanja, a se pri vsem vzdržuje v prikupnih mejah umetniškega temperamenta. Pevsko stran je tudi zelo ugodno razvil — čeprav mu glas v višinah še vedno ni prav sproščen. (Pevcu želimo iskreno čim več razmaha in umetniškega razvoja na študijskem dopustu!) Slikarja Marcela je izoblikoval v privlačen pojav baritonist Primožič. Dal je mnogo življenjsko močne in uporne, a vendar v dnu otroško dobre znacijnosti. Škoda le, da (le mestoma, a to v igri in petju) udarja s premočno patetiko čez meje enostavne prirodne preprostosti kot je celotna podlaga temu komorno zarisanemu delu, in s tem sjjroti kvari v ostalem zelo ugodno zamišljen lik. Sicer pa se je pevčeva glasovna vrednota sedaj v večji umirjenosti in čistoči dvignila in nudila prav v tem mnogo lepga. Baritonist Kolacio, ki je podal glasbenika Chaunarda, se v igri še težko znajde in je v nji nekam okoren. Zato je njegova prednost pač pevska stran, kjer so zopet privlačni predvsem posamezni toni, ki so v skladu z estetsko norma. V vlogi filozofa Collina pa je nastopil kol gost basist Julij Beletlo, ki je dal svojemu dobro-srčnežu tudi mnogo privlačne šegnvosti in ga zgne-tel iz obeh značajnih potez v enoten in zelo prikupen lik. Uspeh svoje podobe ie podčrtal z lepoto svojega petja, ki ji dobro služijo odlike mehkega in polnega glasu V Dve dekleti, ki sta s temi boemi usodno povezani, sta bili zopet ugodno predstavljeni. Sopranistinja ga. Gjungjenčeva je ustvarila od življenja tako zapostavljenemu in od usode težko prizadetemu dekletu, kot j* bila mala lepa Mimi, sočuvstvovanje vzbujajočo in po čvstvih globoko doumeto podobo, ki jo je spremljala vseskozi z lepim in značaju prilegajočim se petjem. V življenjski razposajenosti neugnano in samoljubno, a pri vsem tem srčno dobro in mehko Musetto pa je izoblikovala sopranistka gdč. Žu-pevčeva s presenetljivim zanosom in svežino, ki v zadnjem času vedno bolj ugodno spremlja njeno igro. Z nezadržanimi pevskimi vrednotami pa je ta svoj lik še bolj podprla. — Basist Drago Župan je izpolnil dve vlogi ter je kot poštami hišni gospodar Benoit prepričal s prijetno nevsiljivo šegavost-jo, kot od življenja izpiti Alcindor pa r značilnostjo trajno v tvarno življenje stremečega, a od življenja zasmehovanega kavalirja. — Carinski stražnik je v podobi, ki mu jo je dal A. Perko, že naš dober znanec; pa tudi Bekšev Parpignol se je uveljavil. Scenerija, ki jo je oskrbel ing. Franc, sloni kar jweveč na tradiciji in zaradi premočne poznanosti noče prav zajeti; vendar je vsaj deloma razgibana in dosti živahna, to predvsem v prvi sliki. V. U. Časnikarski koncert Na večer narodnega praznika je jmredilo ljubljansko časnikarsko združenje v dvorani na Taboru svoj tradicionalni koncert, ki je bil po isti tradiciji zvezan z družabnim večerom in plesom. Koncertni del večera je bil zelo mešan in je povezal v sporedu toliko z raznih strani mikavnih umetniških nastopov, da je ta skupna mikavnost privabila polno dvorano občinstva, ki pa v glavnem ni bilo koncertno občinstvo e posebno ljubeznijo do umetnosti. Zato tudi ni bilo v dvorani pravega resnega razpoloženja in je tudi resno govoriti o tem koncertu težko. V ostalem pa preostanejo dobrine in vrednote, kot sledijo. Poleg državne himne je zaigral vojaški orkester pod taktirko kapelnika D. 2ivanoviča Par-movo »Uverturo« po motivih »Mladih vojakov« in to v enotni ubranosti. — Po tej uvodni točki je nastopil mladinski zbor s spremljevanjfem malih harmonikarjev in eo vsi skupno pod vodstvom P. Rančigaja ustvarili marsikaj iskreno prisrčnega razpoloženja. — Nastopali so tudi operni pevci. Najprej baritonist A. Kolacio, ki je zapel dva samospeva D. Svare, in sicer originalno »Ni te na vrtu več« in predelano narodno »Moj očka so mi rekli«. Nato pa še dramatična sopranistka L. Ka-rena z dvema opernima arijama iz »Cavallerie rusticane« in »Tosce«. Oba pevca je spremljal na klavirju dirigent Danilo Svara, vsi pa so bili deležni pri občinstvu toplega priznanja. V drugem delu koncerta je nastopila še koloraturna sopranistka Z. Zupevčeva z arijo Rozine iz »Seviljske-ga brivca« in je njeno resno pevsko oblikovanje upravičeno doseglo gromno mero priznanja od občinstva. Sopranistka pa je skupno z baritonistom Kolaciom zapela še dvospev iz opere »Pagliacci« v doslednem odnosu in z lepim uspehom. Slednje točke je spremljal na klavirju dirigent A. Neffat, ki je znal doseči s pevcema umetniško soglasje. Tako je del opernemga umetniškega osobja vzdržal velik del sporeda in doprinesel mnogo k uspehu. — Posebno privlačen je bil nastop solista na kontrabasu, kar je vsekakor redkost. Kapelnik D. Živanovič je dokazal, da mu je ta nelahki instrument pokoren in je znal iz njega izvabili lep ton (kar je redkost) in prožno igro tonovo, čeprav niso bili v nji vsi toni dosledno poslušni. Na klavirju je solista dobro podpirala pianistka Dorfler-Čerinova. — Z umetniškega stališča je imel svojstven poudarek godalni trio Jeraj, ki ga tvorijo violinistka Vida Hribar-Jeraj eva, čelistka 01y Jcraieva in mojster Karel Jeraj. Izvedli so Mozartov Godalni trio v es-duru v lepi ubranosti, ki pa v danem razpoloženju ni našla pravega odziva. — Težko pa je bilo tudi pevskemu Živko-scptetu iz Maribora, ki je to pot pri nas prvič nastopil. Prva dva speva — Mirkov »Srce roža« in Adamičev »Regiment po cesti gre« obdelan kot tema z 8 variacijami — sta sicer lepa umetnine, a prisotnemu občinstvu nepristojni. Končne štiri narodne pa so segle že v spošno ner-voznost zaradi dolgega sporeda. Tako je težko dati pravo occno temu septelu, ki sc mu vsekakor pozna resno umetniško vodstvo, ki pa ima nekam trdo glasovno zvočnost. Koncert je izpadel v večje ali manjše zadovoljstvo. V. U. v V tabora ljudske ironte na Španskem Kam so izginili talci — Poročilo angleškega časnikarja Dne 14. decembra leta 1911 je norveški raziskovalec sloveči Roald Amundsen dosegel mžni tečaj ter je tega dne zasadil na južnem tečaju norveško zastavo. Naša slika nam kaže ta zgodo\ .nski trenotek Zamorske skrivnosti Sirup v glavnikih in obleki Pred nekaj časa se je na neki farmi v angleški zahodni Afriki zgodilo, da je nenadno umrl črni nadzornik zamorskih delavcev. Njegovo truplo so preiskali ter celo obduciraii, vendar ni bilo prav nobenega znaka, da bi bila moževo smrt povzročila kaka zločinska roka Toda tudi za naravno smrt ni bilo nobenih znakov, ki bi bili opravičevali domnevo naravne nagle smrti. Moža so pokopali in nazadnje je bila stvar kmalu pozabljena. Pozabil pa ni na to zadevo neki uradnik, ki se je zanjo zanimal bolj s stališča znanosti kakor pa s stališča kriminalista ali detektiva. Počasi je poizvedoval in nazadnje vendar le dognal ,da so rajnega nadzornika vsi Zamorci hudo ertili, češ da je izdal skrivnosti svojega zamorskega rodu belim priseljencem. Zato se je uradniku kmalu zdelo precej verjetno, da je črni nadzornik padel kot žrtev maščevanja svojih črnih rojakov. Ta suin se je zgostil na osebo nekega zamorskega delavca, ki so ga takoj zaslišali. Toda mož je odločno zavračal vsak sum. Nato so preiskali njegovo kočo. Toda v njej niso našli nič sumljivega. Samo za strešniki slamnate strehe njegove koče so našli košarico, v kateri je bilo nekaj suhih jagod. Nekatere teh jagod so bile velike kakor češnje in so bile rumenkaste barve. Druge jagode pa so bile mnogo manjše ter vse suhe. Dasi pa so bile suhe, so imele še rdečkast soj. Ko so Zamorca vprašali, zakaj hrani le suhe jagode, je odgovoril nekaj čisto nedolžnega, tako da je bilo vse res kar verjetno. Ko pa so le izrazili svoj sum, da so morda te jagode strupene, je ta sum zavrnil s tem, da se je ponudil, da bo vse jagode vpričo vseh snedel, če to žele. Komisija se je skoraj že prepričala, da je vsa stvar nedolžna in da umora ne bo mogla razkriti. Tedaj pa je uradnik, ki je vso zadevo začel, velel vpričo zamorca vse suhe jagode zmešati ter jih stolči v prah. Ta prah je potem ponudil zamorcu, naj ga i>ojč. Sedaj pa se je Zamorec ustrašil. Nikakor ga niso mogli pripraviti do tega, da bi bil jiojedel tisti prah iz suhih jagod, katere niso bile strupene in katere je mirno jedel. Sedaj so ga huje prijeli. In priznal je, da suhe jagode same še niso prav nič strupene, da pa zmlete v prah in skupaj pomešane, pomenijo hud strup. S tem je bila belim zopet izdana skrbno hranjena skrivnost zamorskih rodov. Ta strup je tak, da bi Angleška krha in madžarski purani ga v truplu zastrupljenega človeka ne mogla najti še tako skrbna preiskava. Afriški Zamorci imajo veliko lakih plemenskih skrivnosti o lastnostih svojega rastlinstva. Dobro znajo delati razne sirupe. Zamorci v francoski Gvineji poznajo tako rastlino, ki je njen sok nenavadno hud in zahrbten. Če sok te rast-liue pomešajo z indigovim modrilom, s katerim Zamorci barvajo svojo obleko, ali bolje predpasnike, je tak predpasnik za dotičnega človeka brezpogojno smrten. Strup, ki je v barvilu pomešan, zaide v kožne luknjice, nakar človek naenkrat ohromi ter v nekaj urah potem v strašnih mukah umrje. Čeprav pa Zamorci znajo dobro pripravljati strup iz rastlin, se jia vendar le redko dogaja, da bi svoje znanje zlorabili za "more zoper soljudi. Silno redki so slučaji ,da bi kak Zamorec zastrupil svojega rojaka zaradi osebnega sovraštva. Kadar Zamorci koga umore s strupom, je to samo izvržba obsodbe, katero je nad njim izreklo skrivno sodišče zaradi izdajstva verskih ali ple-menških skrivnosti. Pa še v takem slučaju na. vadno ne izvrše smrtne obsodbe, ampak obsojenca napravijo neškodljivega na drug način, ki pa je seveda tudi krut. Da bi klepetaču preprečili, da bi ne mogel več klepetati, mu zastrupe glavnik. Ostre zobe lesenega glavnika močno naniažejo z nekim rastlinskim sokom, kateri potem, ko se človek z glavnikom češe po glavi, zaide o kožo, nakar nastopi ilekako otrpnjenje. Tak človek najprvo zblazni, nakar ostane vse življenje bebast. Prav gotovo so včasih tudi evropski narodi bolj poznali lastnosti svojega rastlinstva, kakor ga poznajo danes. To je bilo v tistih časih, ko so evropski narodi živeli v naravi in z naravo. Od tistih časov se je dolgo ohranila na primer še vera v stare čarovnice, katere so brez dvoina še poznale strahotno učinkovitost takih rastlinskih strupov. Marsikaj, kar sedaj moderna kemija razglaša za velikansko iznajdbo sedanjosti, so poznali že naši pradedi, ko so še prebivali v šotorih in pili kobilje mleko. pmd Khre des Herzogtums Krain«, ki se le redko kje še celo in nepoškodovano dobiva, se ima ponoviti in sicer tako, da bo po obliki, tisku, podobah in straneh čisto prvemu enako. Tega pod-vzetja se je lolila družba domoljubov, ki se ne bo vstrašila nobenih stroškov, da pride Valvasorjevo delo spodobno na svitlo. Pijančeva žena krčmnrju: Mojemu možu je zdravnik strogo prepovedal vino! Nikarle mu ga več dajati I« Krčmar: Tega vatli žal ne moreni ustreči, pač pa se bom potrudil, da mu bom bolj pičlo I točil.« Poročevalec londonskega dnevnika Times« je svojemu listu poslal poročilo, katero pa ni bilo predloženo španski vladni cenzuri. Zato je to poročilo toliko bolj verjetno in zanesljivo. Poročevalec opisuje razmere med strankami ljudske fronte, ki so res značilne. Ko se je vlada Larga Caballera preselila iz Madrida v Valencijo, je vzela seboj močne policijske oddelke ter oddelke civilne gardo, ker bi sicer ne mogla napraviti reda v Valenciji, kjer so bili anarhisti že popolnoma gospodarji. Poročevalec pripovedu: je: »Sindikalisti in anarhisti so v Taranconu, veliki vasi na cesti med Madridom in Valencijo, skozi katero vodi zelo ozka cesta, postavili svojo policijo, katera ima to nalogo, da zavrača nazaj v Madrid begunce, ki bi radi pobegnili iz Madrida. Med drugimi je ta anarhistična policija poslala nazaj v Madrid madridskega župana don Pedra Rico.< >Ta anarhistična policija je navsezadnje postala že tako nadležna, da je general Pozas, ki poveljuje zveznim četam v tem okraju, moral premestiti svoj glavni stan kam drugam, če ni hotel spravljati v nevarnost svojih zvez z višjim poveljstvom. General se je umaknil zato, ker vlada v sedanjem trenotku nikakor noče izzvati nove državljanske vojske med pristaši ljudske fronte same. Ker vlada sedaj noče izrabiti svoje veljave zoper anarhiste, da se tako izogne prelomu s skrajneži, zato je zašla v tako stisko.« Isti dopisnik pripoveduje o usodi talcev, kateri so bili zaprti v madridskih ječah: »Tisto noč, ko je vlada zapustila Madrid, je policija izročila I strokovnim miličnikom več kakor 1600 jetnikov, kateri naj bi jih odpeljali iz mesta. To pa je le en del vseh jetnikov, katerih je bilo vsega skupaj 15.000. Vlada pa teh ljudi noče priznati za talce, čeprav je med njimi največ takih moških in žensk, ki že dolge mesece ječe v ječah brez vsake sod-nijske preiskave ter jih res ni mogoče uvrstiti kam drugam kakor med talce, ker so bili le osumljeni, da niso pristaši vlade. Ko pa so beli začeli obstreljevati ječe, kjer je bilo res ubitih nekaj ljudi, so morali jetnišnice izprazniti, ako sami ječarji skupaj s svojimi jetniki niso hoteli kljubovati smrti. Največ jetnikov so odpeljali iz tako-zvane vzorne jetnišnice blizu univerze. Ženske, katerih je bilo nekako 1200, so odpeljali v zavetišče sv. Rafaela, kjer je bilo poprej zavetišče za okrevajoče, katero je vodil neki red. Moške pa so razposlali drugam. Ni pa še znano, kaj se je zgodilo s tistimi, katere so odpeljali bolj daleč. Pač pa vemo kaj je s tistimi omenjenimi 1600 jetniki. Med njimi je bilo 970 jetnikov iz vzorne jetnišnice, 175 iz jetnišnice sv. Aniona ter 150 iz Ven-talas. To so bili po večini sami vojaki in člani desničarskih organizacij. Izmed teh 1295 mož jih je samo 196 prišlo tja, kamor so bili namenjeni, v deželno jetnišnico v Alcala de Ilenares. Vsekakor je še mogoče, da so jih spravili kani drugam. Ker pa so med tem našli dva velikanska skupna groba, ter še zaradi nekaterih drugih okoliščin, se moramo skoraj bati, da so te jetnike v soboto in nedeljo, 7. in 8. novembra v dveh delili kar skupaj pomorili.« Maroške čete se bojujejo iz svojih postojank pri Časa del Campo. S španskega bojišča. Rdeče čete se na ozemlju Sesena vračajo s fronte. Cigare zavarovat Neki Newyorčan si je kupil zabojček cigar ter jih dal zavarovati zoper ogenj. Nalo pa je cigare j pokadil ter šel k zavarovalnici ter od nje zahteval odškodnino, češ. da so mu vse cigare zgorele in da ima zato pravico terjati zavarovalnino. Zavarovalnica pa se je branila izplačati. Ker se zavarovalnica tudi poravnati ni hotela, je mož sel I; sodišču in zavarovalnico tožil. Sodišče pa je razsodilo, da ima mož prav, ker so cigare res zgorele in da mora zavarovalnica cigare plačati. Zavarovalnica je nato res plačala, toda moža naznanila državnemu pravdniku, češ, da je hote in namerno za-žgal gorljive stvari, katere je poprej dobro zavaroval. Sedaj je stvar vnovič prišla pred sodnike, , kateri so ntoža obsodili na 3 mesece zapora. Izkopavanje na Smajshem polotoku Kakor poroča "Osservalore Romano«- je 83 let stari sloveči arheolog sir Wiliam Flinders-Petri vnovič odpotoval na Siuajski polotok, kjer ho nadaljeval izkopavanja. Že prej je nekako 50 km od meje izkopal stare obmejne trdnjave ter palače. Vse slare zgradbe so bile zgrajene druga na drugi ter njihova starost sega nazaj v 12. stoletje pred Kristusovim rojstvom. Skoro vsako stoletje je bilo na kraju nekdanjega starega mesta zgrajeno novo. Sedaj so izkopali že 4 mesla iz najstarejše dobe, tako da so že našli sledove egiptskih pastirskih kraljev. Severnozahodno od Nahalala so odkrili judovsko svetišče z grškim napisom. Francoska carinska uprava hoče začeti pospeševati tujski promet. Zato je podrejenim carinikom naročila, naj popotnikom ne delajo več sitnosti, ako kdo nosi seboj obleko ali druge take reči za osebno uporabo, četudi je stvar še nova in nerabljena. Vsekakor se s tem izdatno pospešuje tujski promet. Angleška ustavna kriza bo bridko vplivala tudi na cene madžarskih puranov. Zlasti pa bo prizadela gospodarsko ravnovesje tistih velikih madžarskih izvoznikov, kateri izvažajo v inozemstvo madžarske purane. Kakor si lahko mislimo, so za velikanske slovesnosti, katere so se pripravljale v letošnjem majniku v Londonu, ko je imel biti kronan za angleškega kralja kralj Edvard VIII., Londončani pripravljali tudi že vnaprej silne množine živeža za ogromno število gostov, ki so se tiste slavnostne dni napovedali v London. Zato so madžarski izvozniki pripravili in po vsej deželi zbrali veliko puranov, katere so sedaj pitali, da bi jih ob pravem času pitane poslali v London Purane so od kmetov kupovali po 11 pengov žival. To je jirecejšnja cena, ki pa 1)0 povzročila loliko večjo izgubo izvoznikov, če kronanja v Londonu letos ne bo. Iz Ljubljane, 5. dec. (Federalistični kongres.) Kadarkoli je v prejšnji dobi bil govor o kakem federalist. kongresu, je ustavaško sedanje nemštvo trejietalo dobro vedoč, da je njih nadvlada odvisna od razprtije opozicijonalcev. Rajnki dr. Costa je bil velik zagovornik takih shodov, dobro vedoč, kakšna je moč takega shoda, zato ga ni manjkalo pri nobenem takem shodu. Pa pri vsem tem, da narodne koristi niso bile nikdar tako zmedene kakor sedaj, je vendar v prejšnjih dnevih saj 1)0 par letih redno, hi rekel, bil kak shod in veselilo se ga je vse. Škoda, da Costa ni več na svetu, 011 sam bi bil sposoben prouzročiti shod federa-listov. Vendar tudi drugi odlični narodnjaki so sedaj o jiotrebi takega shoda prepričani in mi sta-I vimo le javno vprašanje, jeli ne bi bila volja slovanskemu, sploh katoliškemu časnikarstvu tak shod proponirati? Z Gorenjskega, 4. dec. Lovru Pintarju, slovenskemu domoljubu in pisatelju, se je ob letošnjih vseh Svetih poslavil Pred Dvorom krasen nagrobni spomenik. Sedem čevljev visoka v on-dotno cerkev vzidana plošča iz koroškega posebno trdnega kamena kraslala« nosi napis: I, n v r o Pintar, bivši Brezniški župnik ter deželni iti državni poslanec, rojen pod Seliškim zvonom 2. dan avgusta 1814. lela: umrl Pred Dvorom v 10. dan septembra 1875. leta. — Vrh spomenika je iz tirolskega marmelja, lomljenega v »Laas-u«, medaljon z nenavadno natančno posneto Piular-jevo doprsno podobo. Izdelal se je spomenik |>ri vrlo veščih podobarjih Vurnikih v Radoljici. Naris jc iz roke g. Ivana Vurnika, očeta; pokojnikovo doprsnico pa je izgolovil sin. Vsemu spomeniku stroški za postavljanje vred je čisto skromna cena 150 gld. Dne 1. decembra t. 1. je bil podobar Vurnik s 150 gld. popolnoma izplačan. Domače novice. Brez carine KULTURNI Koledarji. Uredništvo je sprejelo na ogled dva koledarja za leto 1937 in sicer »Koledar Srca Jezusovega ,ki je izšel v Dolnji Lendavi ln je namenjen za Slovensko Krajino ter »llustrovani poslansko telegrafski1 i telefonski kalendnr«, ki je izšel v Belgradu. Prvi je zelo pestre vsebine, ima lepe lptne preglede in je pol navodil za vzgledno duhovno življenje. Ne moremo pa odobravati lega, da bi bila v koledarjih nadaljevanja stvari, ki jih je vseboval lanski. Članek »Slovenska Krajina pod iioljSeviško oblastjo* popolnoma izgubi svoj pomen, ker je razcepljen že na tri leta in je letos izšel tretji del. Uredniki koledarja naj to vpošte-vajo, da nadaljevanja čtiva v koledarjih pomen člankov umore. Urejen pa je skrbno in je treba iz-vzemši navedene pomankljivosti uredništvu čestitati. — Tudi »poštanski kalendar< je pester, toda obžalovati moramo, da je ravno ponatis notranjih poštnih pristojbin za naše podeželjsko ljudstvo takorekoč nepristopen, ker je tiskan v cirilici. Mednarodni poštni tarifi so v latinici in bodo vsem onim, ki bodo imel« »kalc-ndar« v rokah, dobrodošle. Ker je »kalendar namenjen za vso Jugoslavijo, ni razumljivo, zakaj ima samo vozni red za vlake, ki prihajajo in odhajajo na odnosno iz belgrujskega kolodvora, ko bi človek pričakoval, da bo tudi služit kot priročnik za zagrebške in ljubljanske potrebe. Kres, glasilo slovenskih fantov, je v svoji dc-ccmberski Številki hogate vsebine in se odlikuje predvsem Janez Tominčsv članek o »Brezmadežni«. Tudi »Pregled o katoličanih po drugih deželah« je zelo poučen in bo služil kot dragocen vir za informacije e katoIitan3tvu v mednarodnem življenju. Lovec, list za lov in kinologijo, nadaljuje v svoji decemberski številki svoje tradicije kot vsebinsko bogato in razkošno opremljeno glasilo naših lovcev. Zanimiva je priloga »če je zajec za splošno narodno gospodarstvo škodljiva ali koristna žival«. Lovci bodo z veliko pozornostjo čitali razpravo o »Iskanju obstreljene divjadi po krvavi sledi nn pogonih«, ki jo je napisal Anton Schuster, kakor tudi silno zanimivo napisano razpravico o »Zagonetni gamsovi sledit, ki jo je napisal Josip Primožič. Dragocen je »Prispevek k lovskemu izrazoslovju« kakor tudi zbirka narodnih pregovorov pod naslovom »Kaj pravi narod o psuc, ki jih je zbral Volj Alojzij. Slovenski učitelj priobčuje v svoji zaključni številki (11 in 12) pester program s celo vrsto temeljitih člankov. Vinko Brumen piše mojstrsko o »Ljudskem vzgojnikuc, Zazula Rafael daje temeljit »Pouk čitanja«, Ivan Kramor pa priobčuje mojstrsko izdelane »Kateheze za prvo šolsko leto*. Alfons Koriva razmišljuje o »Teoriji in praksi protialkoliolnega gibanja« v svojem končnem poglavju. Tudi »Pregled pedagoškega dela v 1. 1936 pri nas« je dobrodošel zgodovinski prispevek k študiju o naši pedagogiki. Zvezek vsebuje tudi nekaj dobrih študij o Slomšku in njegovih spisih. Uršulinka prof. A. Klementina pa nadaljuje svojo mojstrsko razpravo o »Pomenu knjige Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, ki jo namerava zaključiti prihodnje leto. Slovenski pravnik je v svoji zadnji letošnji številki silno bogat Dr. R. Sajovic daje nekaj misli •ob' petdesetletnici »Slovenskega pravnika«, dr. VI. Itavnihar prispeva odličen članek o Tomažu Ein-spielerju. Dr. Vladimir Grossainann je napisal strokovno študijo o kreditnih in kavcijskih hipotekah,_ dr. Milan Skerlj objavlja temeljite študije o načrtu občega državnega zakonika, dr. Matej Pretner objavlja strokovno razpravo o vprašanju, če poslane pravda mnlotna, če se skrči tožbeni zahtevek na pravdne stroške, dr. Rado Kušej pa razlaga še-riatsko bračno pravo v Jugoslaviji. Zelo koristna je priloga, ki razpravlja o odločbah kasacijskega sodišča v civilnih stvareh. Razori, list za odraslo mladino, priobčuje v svoji decemberski številki zanimiv spis o prašu-mah na malajskem polotoku, ki ga je spisal ing. Lupša Ferdo. Poleg tega je več leposlovnih prispevkov od odličnih sotrudnikov. ki jih bo mladina rada čitala. Rejec malih živali in malica sta glasili ljubiteljev in rejcev malih živali. Rcjec ima nekaj dobrodošlih prispevkov o spoznavanju ovčje volne in o reji domačih zajcev, koz, papig in kanarčkov. Tudi študije o dresiranju psov bodo našle hvaležne čitalce. Živalica pa posveča predvsem pozornost reji kmetskih kokoši in gosi. Poseben članek je namenjen reji kuncev. Zanimale bodo misli o kozjem mleku. Marijin list, ki izhaja v Doldnji Lendavi, ima v svoji decemberski številki poučne članke o mi-sijonih in o slovenskih misijonarkah. Katoliški misijoni s prilogo »Tuji svet« so kakor vedno zopet razkošno opremljeni in prihajajo z bogato vsebino. So nekak toplomer za versko gorečnost slovenskega ljudstva Originalni dopisi slovenskih misijonarjev so vedno dogodek za slovenskega bravca, ki misijonsko revijo bolj ljubi, kot katerokoli drugo. Vigred, ženski list z modno in krojno prilogo, je lep decemberski pojav v naši revijalni literaturi. Zanimanje bo zbudil članek »Katoliška akcija«, ker potegne mejo med KA in »Politiko«. V leposlovnem delu so nekatere globoko občutene lirične pesmi J. Pogačnika ter nadaljevanja pripovednih spisov. Zelo posrečeno je nadaljevanje razprave prof. dr. Lovro Sušnika o ženskih poklicih. Tudi ta številka dokazuje visoko kulturno raven našega ženstva in bodo po njej segli z velikim veseljem. Drugojezične revije, ki jih je uredništvo sprejelo so: »Savromenik«, mesečna revija hrvatskih književnikov, s prispevki od Stanislava Simiča, Stjepko Trontla, Vjekoslava Majeria, Ivana Go-rana Kovačiča, Tina Ujeviča, Iva Kozarčanina in Luke Perkoviča Bogato in pestro. »Glasnik knji-žara«, ki izhaja v Belgradu, daje mesečni pregled domače in inozemske liteiature »Slikarske tehnike n crkvcnoj uinjctnosti«, od prof. M. D. Gju-riča, dokazuje, kako veliko pozornost obračajo hrvatski slikarji cerkveni umetnosti, ki ima posebne zasluge za gojenje zidne tehnike. Knjigo slikarjem priporočamo tudi zaradi krasnih reprodukcij Michelangela, Boticellija, Leonarda. Pisatelj jc v svojem delu pokazal, kako se v cerkveni umetnosti spaja tradicija z moderno miselnostjo. Knjiga se naročuje v knjigarni Č e 1 a p v Zagrebu za 3(1 din. »Muscum«, ki izhaja v Brnu objavlja Sušilovsko Retrospektivo in razpravo Fr. Ant. Veselyja o lažnem geslu »Edino brezboštvo more danes prinesti svetu mir« »Jitro«, ki izhaja v Prahi ima celo vrsto krasnih člankov o gibanju katoliške mladine. »Orel« v Brnu je posvečen ad-ventni misli. Przeglad Polsko-Jiigoslowianski, ki izhaja v Poznanju na Poljskem ima nekaj zanimivih prispevkov o poljsko-jugoslovanskih odnofiajih, med OBZORNIK njimi članek o Svotozarju Pribičeviču, zelo lepe preglede o jugoslovanskem kulturnem življenju ter o delovanju poljsko-jugoslovanskih lig na Poljskem in v Jugoslaviji. »Samouprava jugoslovenakih gradova«. Glavni tajnik pisarne »Zveze mest« in kulturni referent Belgrada Slobodan Ž. Vidakovič. je izdal poti tem naslovom 200 strani obsegajočo knjižico, ki se peča z vprašanji mestnih samouprav. Pisatelj nam je že iz prešnjih del znan kot priden in nad običajno mero objektiven opazovalec našega javnega življenja, pa nas v tej sodbi tudi s tem delom, ki je zahtevalo veliko truda, ni razočaral. Z ozirom na naslov bi sicer pričakovali podrobnejšega opisa samouprave dalmatinskih in slovenskih mest, kar pa bi seveda dalo tvarine za celo zgodovinsko knjigo. Toda kar je v tej knjigi, je porabno in odgovarja namenu, radi katerega se je avtor odločil za njo. Njegovim dokazom o koristnosti samouprav se nol>en trezen človek ne bo mogel upirati, saj so podprli z zgodovinskimi zgledi naših in tujih mest. Glavni namen knjige pa je: Doseči boljši in smo'.renojši zakon o mestnih občinah. Po kratki kritiki zakona o oblinah in zakona o mestnih občinah preide 'ia predloge za izpreniembo zakona o meslnih občinah Vrstni red so mu dajali službeni ali uradni predlogi, vsebinsko jih je pa izdelala »Zveza mest«, pri čemur je tudi pisec v odlični meri sodeloval kot delegat mesta Belgrada. V teh predlogih so obsežene vse 2e 20. in 25. maja lani je italijanska vlada sklenila organizirati italijansko plovbo tako, da razdeli posameznim večjim paroplovnim družbam področja, v katera 6mejo pošiljati svoje ladje. Med italijanskimi družbami se je namreč razvila izredno ostra konkurenca, ki je povzročila, da so na progah, kjer je bilo več posla, konkurirale si med seboj številne družbe, dočim je bila na drugih manj rentabilnih progah italijanska zastava le 6labo zastopana. Vse to je povzročilo, da je prišlo do sklepa ministrskega sveta, a katerim sc razdele plov-beoa področja med važne italijanske družbe in 6i-cer počenši s 1. januarjem 1937. Za izvedbo teh načelnih sklepov je v soboto italijanski ministrski svet objavil tri dekrete, 6 katerimi 6e ureja italijanska dolga plovba. Ustanove se 4 velike paroplovne družbe, ki prevzamejo park razpuščenih družb in dobe v eks-ploatacijo gotove linije. To so: 1. Italia, sedež Genova, glavnica 500 milij. lir, 38 ladij s tonažo 468.449 ton. Družba prevzame osebne in tovorne linije s Severno in Južno Ameriko. 2. Tržaški Lloyd, sedež Trst, glavnica 300 milj. lir. 59 ladij s 443.388 tonami. Prevzame osebno in tovorno službo z Afriko skozi-^ueški prekop in gibraltansko ožino, nadalje z Azijo in Avstralijo skozi 6ueški prekop. Osrednja banka nemških hranilnic v Pragi Osrednja banka nemških hranilnic v Pragi Leta 1933 je zašla Osrednja banka nemških hranilnic v Pragi, ki je bila ustanovljena leta 1901, v težkoče. Ta zavod je bil pred vojno osrednji zavori za nemške hranilnice, pa tudi posojilnice v vsej Avstriji ter so mu pripadale tudi številne regulalivne hranilnice v Sloveniji kot delničarke in kol upniki. Po vojni je banka omejila svoie delovanje na Češkoslovaško ter je tu fungirala kot osrednji zavod nemških hranilnic. Češke hranilnico pa so ustanovile svojo banko: Osrednja banka čeških hranilnic Ustredni banka českveh špofitelen (leta 1903). Osrednja banka nemških hranilnic je leta 1933 zaprosila za moratorij, ki še traja pa je zato češkoslovaška vlada sedaj pristopila h končnoveljavni rešitvi vprašanja te banke kakor tudi Karlovar-ske društvene banke. Na podlagi stanja aktiv in pasiv (aktiv je 800 milij., pasi v 1.072.6 milij. kron, od tega 503 milij. prvenstvenih terjatev) bi bilo računati po kritju prvenstvenih terjatev samo na kvoto 52%. Ker je bil položaj tak, da je pretil zavodu konkurz, se je vlada odločila za to, da dobe upniki zavoda 3% 50 let trajajoče obligacije, katerih bo izdanih 6O0 milij. kron. Ker znaša tečaj 3% čeških državnih obligacij okoli 70% imenske vrednosti, in jo torej upniki računati s 70% svojih terjatev. Posebna določila pa določajo tudi možnost izplačila v gotovini in sicer onim vlagateljem, ki so potrebni. Obenem je vlada imenovala Sporobanko, kakor kratko imenujejo Osrednjo banko čeških hranilnic, za denarno centralo hranilnic. V to banko morajo vse hranilnice vlagali v prihodnjih jJveh lelih 3, oz. 4 in kasneje 5% svojih vlog. Ker bo s tem prišlo v doslej tipično češko banko veliko I nemškega in drugega manjšinskega denarja, bodo dobile nemške hranilnice tudi primeren delež nn glavnici banke, v upravi nastavljenih bo primerno število nemških uradnikov v banki itd. Sejmsha poročita Sejemsko poročilo iz Kranja (30. nov.) Cene na tem sejmu so bile sledečo: voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din; telice I. vrste 6 din, II vrste 4.50 din, III. vrste 4 din za 1 kg žive teže; krave L vrste 4.50 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3.50 din; teleta 1. vrste 8 din, II. vrste 7.50 din za 1 kg žive teže; prašiči špeharji 9.50 din, prašiči pršutarji 8.50 din za 1 kg žive teže. Goveje meso1 I. vrste 8—10 din, II. vrste 8 do 10 din, III. vrste 6—8 din; svinjina 16 din, svinjska mast 18 din, slanina 18 din, čisti med 24 din, neprana volna 24 din, oprana volna 32 din za 1 kg. Goveje sirove kože 13 din, telečje sirove kože 15 din, svinjske sirove kožo 5 din za 1 kg. Kmetijski pridelki: pšenica 190 din, ječmen 175 din, rž 187 din, oves 185 din, koruza 145 din, fižol 250 din, krompir 75 din, lucerna 1800 din, seno 70 din, slama 40 din, jabolka I. vrsle 000 din, jabolka II. vrste 500 din, jabolka III. vrste 400 din; češplje suhe I. vrste 1000 din, II. vrste 900 din, III. vrste 800 din, pšenična moka 300 din, koruzna tnoka 200 din za 1 knel. stot. Mleko 2 din liter, vinski mošt iz kvalitetnih vrst grozdja 10 din, finejše kvalitetno vino 16 din, navadno vino 10 din za 1 liter. zahteve, ki jih je mestnim samoupravam naložil čas in potrebe in je torej samo v dobrobit vsegu našega javnoga življenja, ako se jim v novem zakonu o mestnih občinah ustruže. Knjiga je doher pripomoček, da bi dobili sodoben, popolen in socialno napreden zakon o mestnih občinah. Mi samo želimo, da bi tudi merodajnl fini tel ji segli po njej in njene namigljaje upoštevali, saj ne izraža samo mnenje pisca, ampak želje »Zveze mest«, ki so obsežene v jedrnati uvodni besedi. (Knjiga je izšla v Belgradu, v cirilici. Natisnila jo je tiskarna Drag. Gregoriča.) Knjiga o športu. V svojem ciklusu »Zlatih knjig- je belgrajski tiskarski magnat Geca Kohn izdal ■•Knjigo o športu«, delo Ljuhomirjn Vuka-dinoviča. Ko vzaine človek knjigo v roke, bi mislil, da najde v njej neke smernice, po katerih naj bi se uravnaval naš šport ali da najde vsaj točen popis nekaterih elavnih športnih panog. Toda temu je |iosvečenih v knjigi od 160 strani, kolikor jih knjiga obsega, le 48, pa še od teh je 11 strani o nogometu. Vse ostalo so nekaki reporterski prikazi. O športih, ki jih knjiga obravnava, (ragbi, boks, smučanje, lahka atletika in rokoborba) je napisano toliko, da bi človek jedva dobil bežne in nepo|K)lne pojme o namerni teh športnih disciplin. V sjdošnem lahko o knjigi rečemo, da ne odgovarja naslovu in daleko zaostaja za ostalo tovrstno literaturo. Zlasti mi Slovenci imamo z istoimensko Ulagovo knjigo športno književno delo, ki se lahko primerja z tovrstno nemško literaturo, ki je prva na svetu, in nam zato Vukadinovičevo delo, ki nima niti kazala in je napisano v cirilici ne i ki moglo v ničemer služiti. 3. Tyrrhenia, družba s sedežem v Napolji, glavnica 150 milj. lir, 54 ladij, 148.956 ton. Osebna in blagovna služba v Tirenskem morju, z Livijo, za-padnim sredozemskim morjem in s severno Evropo skozi gibraltansko ožino. 4. Adriatica, sedež Benetke, glavnica 150 milij. lir, 39 ladij s 136.261 tonami, služba v jadranskem morju in vzhodnem sredozemskem morju. Reška plovna družba pa prevzame promet v Kvarnerju in z Zadrom. Italijanska vlada bo dala v šestih letih ns razpolago 1 milijardo lir za nove ladje. V svrho financiranja te gradbe bo ustanovljena z glavnico 900 milij. lir posebna družba. Glavnica bo prišla skupaj z 20 letnimi 'državnimi obveznicami. Dosedanje državne podpore za plovbo pa ostanejo še nadalje v isti višini. Za tržaškega L!oyda pomeni nova rešitev in razdelitev plovbenih območij veliko povečanje delokroga. Saj lahko računa na novih linijah 33.5 milij. morskih milj, 2.5 milij ton blagovnega prometa in pol milijona potnikov. To pomeni v primeri s sedanjim stanjem podvojitev blagovnega prometa in početvorjenje potniškega prometa. Za predsednika novega Lloyda bo postavljen najbrže znani tržaški podjetnik Anitonio Cosulich. ŽIVINSKI SEJMI Cene na živinskih sejmih ,ki so bili v preteklem tednu v Novem mestu, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Ptuju so bile precej različne. Predvsem je zanimivo ugotoviti, kako sc gibljejo cene prašičev. Na ljubljanskem sejmu so prodajali male prašiče za rejo 6—10 tednov stare 100—200 din za 1 komad. V Novem mestu je bilo opažati padanje cen pitanih prašičev, medtem ko so cene mladih prašičev še dosti ugodne. Na svinjskem sejmu v Mariboru so bile cone prašičev sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 65—95 din komad, 7—9 todnov stari 115—140 din. 3—4 mesece stari 1 f>0—220 din, 5—7 mesecev stari 245—340 din, S-10 mesecev stari 365-520 din, I leto stari 570—900 din. Za 1 kg žive teže je bila cena 5—6.50 din, za 1 kg mrtve teže pa 7.50—10 dinarjev. Na svinjskem sejmu v Ptuju pa so bile naslednje cene: pršutarji 5.25—5.50 din, pitane svinje 6.25—6.50 din, plemenske svinje 5.50 din za 1 kg žive teže; male prašiče v starosti 6—12 tednov so prodajali od 50—105 din za 1 komad. Dogon prašičev je bil slab, prav tako pa tudi kupčija. Pod zelo ugodnimi cenami prodajajo prašiče v Kranju in sicer: prašiči špeharji 9.50 din, prašiči pršutarji 8.50 din za 1 kg žive teže. Prav tako važne v posameznih krajih so tudi cene za ostalo živino: Ljubljana: voli I. vrste 4.75—5 din, II. vrste 4—4.50 din, III. vrste 3.50 -3.75 din; krave kloba-sarice 2—3 din, krave debele 3—4.50 din; teleta 6—7 din za 1 kg žive leže. Na ta sejem je bilo prignanih ludi večje število klavnih kotij in 32 od teh je bilo prodanih za Dunaj. V splošnem je bilo na zadnji hsejmih prodanih vedno precej konj za Dunaj in to pod dosti povoljnimi cenami. Zato pa je tudi v zadnjem času dogon konj na ljubljanski sejem vedno precej velik. Kupčija na pltijskem živinskem sejmu je bila srednja. Od skupnega števila 396 glav živine, je bilo prodanih 129 komadov. V Nemčijo je bilo prodanih 6 konj in 2 vola. Cene so bile sledeče: voli 2.75—4 din, biki 3—3.10 din, krave 1.75—3.75 din, telice 3—3.75 din za 1 kg žive teže. Cene za konje so bile 550—3000 din, za žrebeta pa 900 do 1400 din 1 komad. V Novem mestu je padla cena pri klavni in pitani živini od 25—50 par pri 1 kg. V Kranju so cene goveje živine sledeče: voli 4—5 din, telice 4—5 din, krave 3.50—4.50 din, teleta 7.50—8 din za 1 kg žive teže. * Sanacija Zveze srbskih kmetijskih zaririic v Novem Sadu. Te dni je bil v Novem Sadu občni zbor Zveze kmetijskih zadrug, ki ima organizirano predvsem srbske zadruge v Vojvodini. Na tein občnem zboru je zastopnik kmetijskega ministra načelnik Vujnovič prebral akt kmetijskega ministra, s katerim sc dovoljuje zn sanacijo zveze znesek 5 milijonov dinarjev. 7.a to je občni zbor izrazil kmetijskemu ministru svojo hvaležnost. Zveza bo tudi izpreinenila pravila. — Prifioini-njamo, da je znašala leta 1934 bilančna vsota tc zveze 30.16 milijonov, od česar so znašale vloge 16.4, upniki (denarni zavodi) 13.4 milij., med aktivi pa so znašala posojila zadrugam 29.56 milij. dinarjev. Nove delniške druibe v naši državi. V letu 1935 je bilo ustanovljenih v naši državi 35 novih deln. družb z glavnico 49.6 milij., letos v prvih II mesecih pa že 37 z glavnico 145.1 milij. Od teh družb je 10 takih, ki so se pr°tvorile iz prejšnjih tvrdk z glavnico 68.1 milij. din. Tako znaša stvarni prirastek 77 milij. Največ družb je bilo letos usta- novljenih v Belgradu: 18 z glavnico 100.1, v Zagrebu pa 8 z glavnico 24.7 milij. din. Po strokah se delniške družbe razdele sledeče: rudarstvo 6 z glavnico 71, hranilna industrija 3 z glavnico 26.5, parcelacija zemljišč 4 z glavnico 18.7, trgovina 14 z glavnico 12.1, tekstilna industrija 3 z glavnico 5.5, kemična industrija 2 z glavnico 5 1 itd. Nov naložbeni papir. Agencija Jugoslovanski kurir poroča iz Belgrada. da so v Belgradu že pojavljajo v zasebnem prometu 4% agrarne obveznice za likvidacijo agrarnih odnošajev na velepo-sostvih, katere izdaja Privilegirana agrarna banka. Tega papirja je bilo doslej malo izdanega, pričakuje pa se, da bo uveden z novim letom na borzi. Tečaj mu je 40— 45 din za komad. Ukinitev uvoznih kontingentov v Turčiji Listi poročajo iz Ankare, da namerava turška vlada s 1. junijem 1937 ukiniti kontingentiranje. Državna izvozna garancija v Češkoslovaški. V soboto je češkoslovaška vlada sklenila zvišati državno garancijo za izvozne kredite na 3 milijarde kron. Q Najlepše in najtrainejše božično darilo P' \ j c ura znamke : Borza Dne 7. decembra t936. Oenar V zasebnem kliringu je angleški funt v Ljubljani popustil na 240.50 denar, v Zagrebu je neznatno popustil na 239.4450—240.0450, v Belgradu pa na 239.50—241.10. Avstrijski šiling se je v Ljubljani učvrstil na 8.42—8.52, v Zagrebu na 8.4250—8.5250, v Belgradu na 8.41—8.51. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40 -32.10, v Belgradu 31.45—32.13. Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 2.50, Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.75— 13.95, v Zagrebu na 13.59—13.79, za sredo decembra na 13.6050—13.8050, za konec decembra na 13.5350—13.7350, za sredo januarja na 13.50— 13.70. V Belgradu so beležili 13.5763—13.7763. Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam 100 hI. gold. . . . 2359.17—2373.76 Berlin 100 mark............1743.03-175(5.91 Bruselj 100 belg..............733.45— 738.51 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......212.14— 214.19 Newyork 100 dolarjev .... 4304.76—4341.07 Pariz 100 frankov............201.97— 203.41 Trst 100 lir................227.70-- 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,921.633 Din. Promet na belgrajski borzi je znašala 1 milijon 91 tisoč dinarjev. Curih, 7. decembra. Belgrad 10, Pariz 20.2675, I.ondon 21.3125, New York 435125, Bruselj 73.60, Milan 22.925, Amsterdam 236.60, Berlin 175, Dunaj 77.15 (81.30), Stockholm 109.90, Oslo 107.10, Kopenhagen 95.15, Praga 15.38, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešti! 3.25, Helsingfors 9.405, Buenos-Aires 1 2575. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 85.50—87, agrarji 50—51, vojna škoda promptna 376—379, begluške obveznice 68—70, 8% Blerovo posojilo 86—87, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 89- 90, Trboveljska 230—240. Zagreb: Državni papirji: vojna škoda promptna 377—379 (378), begluške obveznice 70 bi., dalm. agrarji 65.50 bl„ 8% Blerovo posojilo 86.50—87.25 (86.75), 7% Blerovo posojilo 76—76.50. — Delnice: Priv. agrarna banka 193—195 (194), Trboveljska 235 den., Gutmann 52.50--55, Danica 43 den., Osj. sladk. tov. 155 b!„ Osj. livarne 135 den., Dubrovnik 250 den. Belgrad: Državni papirji: agrarji 50.25 -50.75, vojna škoda promptna 376—376.50 (376.25, 376), begluške obveznice 69.25—69.75 (69.50); 67.25-67.50 (67.445), 8% Blerovo posojilo (86), 7% Blerovo posojilo 76.25 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 89.25 den. — Delnice; Narodna banka 6980—7020 (7000), Priv. agrarna banka 194.50 —195. Dunaj, 7. decembra. Pri majhnem prometu je bila tendenca v splošnem manj prijazna. V kulisi je šla večina papirjev gor, vendar so razlike v tečajih zelo majhne. Beležili so (v oklepajih sobotni tečaji): Donavskosavskojadranska železnica obligacije 71.05 (72.25), delnice: Narodna banka 176.50 (176.50), Donavskosavskojadranska 17.75 (17.85), Steg 31.30 (30.35), AEG- Union 77 (v petek 72), Stevveag 30.50 (30.00), Magensit 95 (95.40). Trboveljska 27 (26.65), Alpinc 36.15 (35.50), Rima Murany 80.75 (v petek 80.75), Steyr-Daim1er-Puch 238 (238), Senpcrit 57.05 (56.90). Žitni trg Novi Sad, 7. decembra. Pšenica: bč., ladja »Tisa« in »Begej« 162—163, srem. ladja »Donava« in »Sava« 158—159, bč., ban. ladja »Donava« 161— 162, bč., ladja »Kanal« 160—161. Ostala pšenica neizprem. — Koruza: bč., srem. garant, kvaliteta 74—75, ban. gar. kval. 72—73, srm. suš. In-djija 8S—86. Vse ostalo neizprem. Tendenca neiz-premnjena. Promet srednji. Živina MARIBORSKI ŽIVINSKI SEJEM Na današnji sejem je bilo priHnanih 7 konjev, 8 bikov, 98 volov, 263 krav in 6 telic, skupaj 382 komadov. Povprečne cene so bile naslednje: debeli voli 3.75 do 4 Din, poldebeli voli 3.50 do 3.90 Din, plemenski voli 3.60 do 3.95 Din, biki zn klanje 3.25 do 3.60 Din, klavne krave debelo 3 do 3.15 Din, plemenske kravo 3 do 3.40 Din. molzne krave 3.15 do 3.70 Din, krave klobasarlce 1.75 do 2 Din, breje krave 2.75 do 3.60 Din, mlada živina 3.75 do 4.50 Din. teleta 4.50 do 5.50 Din zn kilogram žive teže. Prodanih je bilo 19-1 komadov, od tega 19 kotnndov zn izvoz v inozemstvo. Mesne ceno: volovsko meso I. vrsle 10—U Din, II. vrste 8—10 Din, meso od bikov, krav in telic 6—8 Din, telečje meso 1. vrsle 12—14 Din, II. vrste 10—12 Din, svinjsko meso sveže 10—14 dinarjev. Gospodarstvo Reorganizacija italijanske plovbe Spori Zakon o obvezni telesni vzgoji naroda Zakona o obvezni telesni vzgoji naroda, ki je izšel 17. januarja 1934 in ki bi moral na osnovi čl. 5. uredbe o osnovanju in delu pravničnih tečajev in izvrševanju ostalih odredb zakona o obvezni telesni vzgoji stopiti v veljavo pri mestnih občinah že spomladi leta 1935., naše ljudstvo in najsi so športniki, po veliki večini ne pozna. Zato so se lansirale in se še lansirajo v javnosti razne neosnovane in netočne govorice povodom odobre-nja, ki ga je dobil SK Planina od ministrstva za telesno vzgojo, da sme pri svojem članstvu izvajati ta zakon. Namen tega zakona je uvesti pri naši mladini, po dovršeni osnovni šoli pa do 20. leta, ki ni včlanjena v nobeni organizaciji, ki se bavi s telesnimi vajami, obvezno udejstvovanje na telesno-vzgojnem polju v cilju telesnega, moralnega in nacionalnega podviga mladine. V § 7. tega zakona pa je dalje povedano, da se vrši obvezen pouk v telesnih vajah izven šole, med drugim tudi v društvih in ustanovah, katerih cilj je telesna vzgoja. V smislu § 9. citiranega zakona ter v zvezi s čl. 4., 7. in 8. uredbe o osnovanju in delu prazničnih tečajev pa more izdajati minister za telesno vzgojo naroda odobrenje športnim organizacijam, ki' so za to zaprosile, da smejo pri svojih članih izvajati program obvezne telesne vzgoje po omenjenem zakonu. V zvezi s tem odobrenjem ni predvidena nobena ugodnost, razen one, ki je navedena v §§ 25. in 20. zakona in ki se tiče popustov na železnici in olajšanje, odnosno skrajšanje obveznega roka v kadru, kar je zaenkrat samo še na papirju in bo predpisano s posebno uredbo šele tedaj, ko jo bosta izdala minister za promet in minister vojske in mornarice. Pač pa gre pri tem sedaj predvsem za to, da društvo ali klub, ki dobi to odobrenje, izvaja pri svojem članstvu zakon o obvezni telesni vzgoji naroda in da temu članstvu ni treba obiskovati nedeljskih tečajev, ker se že med tednom udejstvujejo na polju telesne vzgoje. To je zlasti važno za mestno mladino, ki hoče biti ob nedeljah prosta, da hodi lahko na izlete itd. Na drugi strani pa bodo klubi dobili večje število članstva in s tem se bodo tudi finančno malo opomogli s članarino, ki jo bodo prinašali oni obvezniki telesne vzgoje, ki sicer nikoli ne bi bili člani športnih klubov in seveda tudi nikoli ne bi zahajali na igrišča in v telovadnice. Gozdni tek v Tržiču Tržič, 6. decembra. SK Tržič je priredil danes prvi gozdni tek na cca. 5 kni dolgi, naporni in težki progi. Vzpenjal se je namreč po potih in pobočjih okoliških hribov. Tla so bila zamrznjena, medtem ko se je startu istočasno pridružil še sneg, vsled česar je pot od tekačev zahtevala rep zelo velikega napora, prav posebno še od onih, ki niso imeli sprintaric (katere sta imela le prva dva prvo-plasirana). Udeležba s strani klubov je bila zelo častna in zanimiva: ASK Primorje (1), SK Planina (6), SK Savica, Stražišče (2), Sokol Tržič (;), SK Svoboda Tržič (3), SK Tržič (4). Na startu se je prijavilo 17 tekmovalcev, ki so startali točno ob 10 na Polakovi »Pristavi::. Cilj je bil istotam. Najboljši čas je dosegel Maks Ošabnik (SKT) v času 18 min. 41 sek: 22. Ude Vinko (Sokol Tržič), 18 min. 59 sek.; 3.Tavčar Slavo (ASK Primorje), 19 min. 15 sek.: 4. Biček Henrik (SK Savica), 19 min. 39 sek.; 5. Kočar Andrej, 19 min. 58 sek. Tavčar je proti cilju prišel v najostrejšem tempu. Bil je izredno svež iu je moral imeti na poti očitno smolo. Organizacija je bila zelo dobra, in je bila poleg odličnega pokrovitelja g. Seljaka v rokah priznanega in požrtvovalnega športnika g. Šarabona. Prvi trije so dobili priznanice. Občinstvo se je udeležilo teka v velišem številu in z zanimanjem. Šport na glavo v vodo Sedaj v zimskem času se oni, ki žele skakati v vodo. morejo najlažje priučiti skokov v vodo in raznih drugih umetnosti te športne panoge. Skoraj v vsakem večjem mestu imajo na razpolago kak zimski hazen in enometrsko skakalnico, ki popolnoma zadostuje za one, ki doslej še niso tvegali nobenega skoka v vodo. Ce takole opazujemo kopalce, vidimo, da hoče mlad fant, ki sploh plavati še ne zna dobro, skakati v vodo. To velja predvsem za mladino, dočim vidimo pri starejši generaciji, ki sicer zna prav dobro plavati, a se ne upa skočiti na glavo v vodo. Temu je vzrok napačni način plavalne šole. Kdor se ne upa skočiti v globoko vodo, tega bi pravilno ne smeli smatrati za pravega plavalca. Tako bi se pa najlažje priučili te umetnosti. Skoraj pri vseh športih opazujemo, da so učenci v začetku več ali manj bojazljivi, kar velja za plavalni šport še v prav posebni meri. Za skoke pa velja la bojazen v prvi vrsti, saj se vsakdo boji, da bo padel na trebuh, poleg tega je pa tudi strah pred globino precej velik. Od učitelja pa je seveda največ odvisno, kako pripraviti učence do tega koraka, da se podajo v vodo, da začnejo s korajžo skakati. Z metodično pravilnim postopanjem bo učitelj kmalu pripravil svojega učenca do tega, da bo dobil zaupanje v samega sebe. Navadno se greši v tem, ker se smatra skoke v vodo za preveliko umetnost in pa za privilegij samo gotovih športnikov. Zato nikakor ne smemo smatrati skokov v vodo z enometrske deske za vaje, ki zahtevajo izrednega poguma; in trener, ki začetnika ni naučil poleg plavanja tudi skokov na glavo, ta ni dober trener in je zanj bolje, da posel opusti Predno se začne skakati na glavo, se morajo privaditi učenci skokov na noge, in sicer z enometrske deske. Pri tem ni ravno važno, kako skoči, temveč naj gleda učenec, da pride čim dlje naprej, nogi nekoliko skrči, roke pa odroči, da ga ne vrže pregloboko v vodo. Ko bo to večkrat ponovil, bo kmalu dobil potrebno sigurnost. Zadržanja v vodi pa ni treba razlagali, kajti vsakdo stremi za tem, da pride čimprej na površje in celo vsak začetnik ima zato, rekel bi, prav dober občutek. Šele tedaj, ko so vsi kolikortoliko sigurni skokov v vodo na noge, preide pravi učitelj na skoke na glavo. Te poučujejo na najrazličnejše načine. Mi se bomo tu omejili samo na enega, ki se nam zdi najprimernejši, in ki obstoji iz treh pred-vaj. Najprej poklekne učenec nn konec deske, napravi zmerom predklon, roki skoraj vzroči in nalahno sklene, glavo povesi med roke Nato se pa predkloni naprej ter si pusti še od nekoga popraviti Bvo.io držo telesa <"'e se iz tega položaja vržemo v vodo. pod nobenim pogojem ne moremo pasti na trebuh. Kaj pa prav za prav predvideva zakon o ob-. vezni telesni vzgoji naroda, oziroma kake telesno vaje mora izvajati društvo ali klub, ki ima tako odobrenje? Predvsem bi pripomnil, da so obveznosti porazdeljene v tri starostne skupine, in sicer od 11 do 14 leta, od 15 do 17 leta in od 18 do 20 leta. V glavnem imajo vse skupine predpisano isto snov, le da se od starejših skupin več zahteva. Tvarina, ki jo mora predelali na svojih vajah klub, ki ima odobrenje za izvajanje zakona, pa je tale: 1. Moralna iu narodna vzgoja; 2. sploš-j na telesna vzgoja, ki obsega: a) vaje za oblikova-| nje telesa, v glavnem proste vaje, s katerimi se odstranjujejo hibe v držanju telesa in kreta-nju; b) vaje učinka so vaje, ki z naporom volje razvijajo delovno sposobnost organizma (teki, i skoki, meti, orodne vaje, igre, raznoterosti, bo-i rilne vaje, plavanje, veslanje, smučanje; c) estet-; ske vaje, ki razvijajo estetski okus in smisel za lepoto (narodni plesi, lepe sestave prostih vaj, : skupine); 3. specialna telesna vzgoja: redovne j vaje, streljanje, spoznavanje terena potom kart, I vaje na terenu, pohodi, spoznavanje vojnih plinov ter obramba proti njim. Program je torej obširen in društvo, ki ga hoče izvajati res v polni meri, mora imeti v svoji sredi dovoljno število delavcev-strokovnjakov na vseh področjih telesne vzgoje in pa tudi rezervne ali aktivne častnike. Ne zadostuje samo igrišče, temveč mora imeti tudi telovadnice in vse potrebno športno in telovadno orodje. Vsak član društva se mora tekom let seznaniti z vsemi panogami, ki jih predvideva zakon in mora doseči tudi potreben uspeh. Dobro pri tem zakonu je to, da se 1)0 morala oprijeli mladina telesnih vaj in da se bo morala vsestransko vaditi. Športna združenja, ki imajo razue odseke in pa zato sposobne ljudi, bodo tem predpisom lahko zadostila, težje bo pri onih, ki se bavijo samo z eno ali dvema panogama telesnih vaj in pri onih, katerim primanjkuje sposobnih ljudi. Vsekakor bodo pa morali športni klubi, ki bodo hoteli izvajati ta zakon, forsirati sedaj vsestransko športno vzgojo pri svojemu članstvu, ki je za športno udejstvovanje neprimerno več vredno, kakor pa vzgoja speciali-stov-rekorderjev, kar je bilo žal dosedaj skoraj pri večini klubov slučaj. Drugi del te predvaje pa je naslednji: Postavimo se na konec deske. Nato napravimo s pomočjo druge osebo močan predklon ob napetih kolenih (druga oseba nas pri tem drži prav spodaj za nogi kar najdlje mogoče), roki vzročimo in se počasi spustimo v vodo. Pomoč druge osebe pa je samo v začetku potrebna, ki mora držati res močno nogi, da iih skakalec ne potegne prekmalu za seboj. Kolena morajo biti napeta. Pod nobenim pogojem pa ne sme učenec spremeniti lege glave predno ni prišla v vodo Šele potem, ko smo prišli v vodo, potisnemo glavo nazaj ter ulekneino križ. Nato pa pridemo do zadnjega in obenem najtežjega dela vaje, to jc do pravega skoka v vodo. Skakalec-začetnik se še tik pred padcem v vodo odrine od deske in to potem ni več navaden padec v vodo, temveč je že skok. Potem je paziti še na delovanje rok, ki se skozi odročenje potegnejo v vzročenje. Na ta način bi mogli še najlažje naučiti začetnika skokov v vodo. Nikakor pa nočemo trditi, da je še polno drugih načinov, ki so tudi dobri ali morda celo boljši. No in končno je prav vseeno, kako se kdo nauči skokov, glavno je, da se se jih priuči in pa da preveč ne trpi trebuh pri treningih. GZSP (službeno). Dopisa JZSZ sc vzemata na znanje. Na dopis ASK Gorenjca so odgovori pismeno. Dopis SK Rateče-Planica se vzame ua znanje. Potrjujemo prejem dopisov SK Bohinja radi dopusta Pod Upnik Jožeta in Cerkovnik Antona Iti bomo ukrenili vse po-Irehno. Statistični poduki TPD Rateče-Planica se odstopijo propagandni sekciji GZSP. Od tvrdke »Tivarc prejete rabatu o izkaznico, se odstopijo blagajniku GZSP. da jih vnovči. Dne :»8. p. ni. so vsi klubi JZSZ prejeli okrožnico št. 4, prosimo, da nam na navedeno okrožnico takoj odgovorite, im sicer na odstavek: 'Prijava tekmovalcev*, ker se bomo mi držaili točno pred. pisanega roka in bomo priporočili siimo pravočasno prijavljene tekmovalce. Naknadno se odobri prijavljeni termin za klubsko tekmo SK Bohinju in Boh. Bistrice. Isto se odobri prijavljeni tečaj SK R nit eče-Planice, počenši 15 t. m. v Ratečah. Tečaj jo predvsem uaimenjen za. smučarje z&četn i ke. Ker smo se obrni,li na vodstvo jeseniških šol glede podučevanja smučanja pri šolski mladini«, prosimo vse jeseniške klube, da nam javijo imena zmožnih in rosnih smučarjev, ki bi bili pripravi,ioni poduč.evali brezplačno šolsko mladino. V taiko zvanem dogovoru z vodistvom jeseniških šol bomo proročali v prihodnjih službenih objavah. Poslednjič opominjamo vse klube GZSP, predvsem jeseniške, da naim naj-ka-smeje do 15. t. m. pošljejo i>o naši okrožnici št. .1 zahtevane statistične i>odatke Klub, ki teh podatkov do navedenega roka ne bo poslal, no lx> vpoštevan pri naročilu, ki ga sestavljamo za Banovinski turistični svet Dravske banovine, niti ne v poročilu, ki ga Ihmiio objavili v časopisju. Ko zapade dosti snega, Ikiiuo prvo nedeljo razpisali propagandni smuški tok okoli mo»ta Jesenic, pozivamo že sedaj vse klube, da sestavijo svoja moštva, tako da bo udeležba čiiin večja. V četrtek, d,no 10. t. m. priredimo ob 20. v kinu Radio* nn Jesenicah: "Kulturno tujsko prometno predavanje-. Prosimo vso prija,teljo belega športa, da so tega predavanja pol noš tov ilno udeleže. Glasom sklepa soje IT. o. GZSP z dne 3. decembra 193(5 so pprejmo v članstvo OZSK "Tujsko prometno društvo« rri Sv. ICr!žn nn Jesenicah, ker je navedeno društvo pravilno prija,vilo svoj vstop in poravnalo vse predpisano obveznosti .1 .-1SO V sredo 9. t. m. članski sestanok v sobi šl. 09 1111 univerzi. Na dnevnem redu je predvsem izlet na Koroško In pa kam se gre o božičnih počitnicah. Zato zelo nujno vabljeni vsi poverjeniki in odborniki. Sestnmek so prične ob 18.30 Pridite v čim večjem Številu. — Odbor. ADRIA Jtfira ni te$ka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča I Samo vera Preroške besede angleškega pisatelja Chestef-tona! »Dobe propadanja niso za zapadni svet nič novega. Rešitelj more priti le iz velikega trpljenja. Tako je hilo, ko so vdirali v Evropo Mavri Mongoli, Turki in grozili, da uničijo krščansko civilizacijo ... A še vselej je zapad zmagoslavno izšel iz težke stiske. Prav tako se bo tudi po popolnem zlomu kapitalizma, čigar začetek umiranja doživljamo, znova dvignilo krščanstvo s svojo razsvetlju-jočo močjo med zemeljskimi narodi .. . Krščanstvo na zapadu še ni izpolnilo svojega velikega poslanstva. Da ga njegovi nasprotniki v Mehiki, Rusiji in drugod tako krvavo preganjajo, to je najbolj mogočen dokaz za njegovo življenjsko silo. Naj prinese bodočnost, karkoli hoče, eno je gotovo: kapitalizem je svoj vrhunec prekoračil in komunizem na zapadu ne bo zmagal Jasno je, da nobena še tako popolna država, noben še tako čudovit izum stroja, ampak samo vera nam more prinesti rešitev in svobodo.. .< G. K. Chesterton, ki je malo pred svojo smrtjo napisal zgornje vrstice, je umrl ravno pred pol letom, dne 8. junija letošnjega leta. Z njim je odšel v večnost »klicar časa*.:, odkrit, pogumen, človek poln preroškega videnja in neupogljive pro-stodušnosti, pri tem pa neizprosen nasprotnik kapitalizma in prvoboievnik za novo pravično razdelitev zemskih dobrin. Žal se o njegovem socialnem delu tako malo sliši. Ali se našemu, le še preveč b kapitalizmu nagnjenemu kontinentu res zdijo njegove ideje utopistične ali pa morda samo — nevarne ? • Pri slapu Savice. Truma gospodičen je prišla k slapu Savice, kjer so bile grozno navdušene. Profesor, ki jih je vodil, jim je skušal opisovati lepoto kraja, nazadnje pa je dejal: »Prosim vas, da bi za hip poniolčale, ker boste lahko slišale šumenje slapa 1« Radio Programi Radio Ljubljana» ločen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. Torek, 8. decembra: 9.00 Ca«, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbo iz 1'rauč. cerkve — 10.11(1 Vorski govor (g. dr. Roman Touilnec) — 10 15 Marijine pesmi (Akadosiki pevski kvintet) — 11.:« Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzovu) - 12.00 Ztuia uu zdravje (dr. Krnu Novak) - 12.15 Avc Marija! (igra Radijska orkester) — 1.1.00 Cas, sj»red, obvestila — 13.15 Kar želito, to dobite (plošče po željah) — 17.00 Kmet. ura: O travnišlvu (g. ing Rado Lah) - 17.20 Koncert Radijskega orkestru — 18.IKI Zvočna igra: Legenda o Materi božji v Ljubnem. Za radio napisift Niiko I|urot. Igrajo člani radijske igralske družine. Vodstvo: Ivan Pongov — 19.0(1 Cns, vreme, |K»ročila, spored, obvestila — 19.30 Na«, ura: Srbski patriarh Rajočič, (dr. Rndonjifi iz Bffdn) — 19.50 Zabavni zvočni tednilk — 20.00 Koncert godbo 40. pp. Triglavskega Dirigent: Drag. Z. 21-vinovič — 22.00 Cns, vreme, poročila, simred — 22.15 Vesel konec! (igra Radijski orkester). Sreda, 9. decembra: 12.00 Ob modrih vodah ha. vajskih (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored obvestila — 13.15 Koncert Radijskega orkestra — 14 110 Vreme, borza — 18.00 Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: fagot, oboa (g. dr. Anton Dolinar) — IS 20 Mladinska ura: Izpopolnimo si smučarsko opremo (g. Zihorl Janko) — 18.40 Likvidacija kmečkih dolgov, II. del (g. Valentin Bidovec, star. sodišča) — 19.00 Cas, vreme, iioročiiu, spored, obvestila — 19.30 Nuc. ura: Znanstvonni kongresi v službi jugoslovausko-holgarsko. ga zbližnnja (g. dr. Zelič iz Bgda) — 19 50 Šahovski ko. tičok — 20 00 Pevski koncert g. Julijo Betetta s fnproni-lievanjem Radijskega orkestra: vmes koncert Radijskega orkestra — 21.15 Koncert na klavirski harmoniki (g. Alfonz Breznik) — 22 00 Cas, vreme, poročila, »porod — 21.15 Iz dobrih starih časov (Radijski orkester). Drugi programi t Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA« Torek, S. decembra. Belgrad: 19.50 Arije — 20.30 Angleški evropski koncert — 21.45 Plesne plošče — Zagreli: 20.30 Medjimurski narodni običaji — 20.30 Anglija — 21.45 Ploščo — 22.20 Jarzz — Dunaj: 19.40 Gruberjeva proslava — 20.3" Alglija — 22.30 Zabavni koncert — Trst.Milan: 17.15 Plesna glasba — 20 40 Anglija — 22.00 Plesna glasba — Rim-Bari: 17.15 Komorna glasba — 21.00 Opera «Neron« — Praga: 19.20 Zbor in orkester — 20 30 Anglija — 22.30 Sramel — Varšava: 19.20 Orkestralni koneort — 20.45 Anglija — 22.45 Plesna glasba — Vratislava: 20.10 Danski koncert — Frankfnrt; 20.10 Opora «Siickinški trobentač«. Sreda, 9. decembra. Belgrad: 19.50 Mozartove skladbe — 20.30 Humorlstični časopis — 21.30 Plesna glasba — 22.20 Kvartet - Zagreb: 20.00 Violiina — 20.30 Ljubljana — 22.20 Jazz — Trst-Milan: 21.00 Verdijeva opera • Falstaff« — Rim-Bari: 20.40 Simfonični koncert — 22.40 Plesna glnsba — Praga: 20 00 Ceškn filharmonija — 21.40 Komorrai koncert — 22.15 Baleti in zbori — Varšava: 20.00 SaJon«ki orkester — 21.00 Chopinov koncert — 21.30 Bruckuerjevo skladbo — 22.30 Labska in plesna glnsba — Vsa Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije — Berein-Hamburg-Stutlgart: 20.45 Operni kon. cert — Llpsko: 21.00 Vojaška godba. Pridobivajte novih naročnikovi Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišiih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugos'ovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL jpftjl • 1 *'^fS-'"' .'.'.'ii1! 1 « : m Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je naš srčnoljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, stric, svak in tast, gospod EmiB Adamič profesor glasbe drž. učiteljišča v pokojn. slovenski skladatelj, predsednik »Učiteljskega pevskega zbora«, predsednik IJdruženja Jugoslovenskih M u z i č k i h Avtorjev i. t. d., odlikovan z redom sv. Save IV. k I. v nedeljo, dne 6. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, nenadoma zapustil. Pogreb blagega nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 8. decembra 1936 ob treh popoldne izpred »Glasbene Matice« na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. decembra 1936. Globoko žalujoči ostali MALI OGLASI * K I N O -* BSIfH.1 IkJU • H« Pri treh mladenkah Paui Horbiger, Else Eister, Gre« lheimer, Marl|a Andergast, Svet. Petrovič Med dvema zastavama Konald Oolman, Ciaudette Goiuert, Viktor Mc Laglen W2\m Danes neprelcltcno poslednjič Nayerling CHARLES BOVER - UAN1ELLE DARRIEUi Pes volčjak eo .te zgubil. Sliši na ime »Turko«. Najditelj naj ga proti nagradi vrne: Rozino, Tyršova c. 14. (r) nn i i Sprejmem potnika ki obiskuje trgovine z mešanim blagom v vseh mestih Slovenije za sa-moprodajo potrebnega predmeta. Naslov v upr. »Slov.t pod St. 18058. b Mizarski pomočniki z nekaj kapitala se sprejmejo kot družabniki. Interesenti na.i se zglasijo v nedeljo. 13. decembra, ob 2 popoldne v union-skl kleti v Ljubljani. b Zdrava dekle pridna, mirna ln poštena, stara nad 20 let, vajena dflKsh gospodinjskih dol. "4ai>< službo. Prednost Ima odkritosrčna In snažna. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Odkritosrčna« 18167 Mesarski pomočnik mlad. priden in pošten, zelo dobro izurjen v prašičji stroki, z dobrimi spričevali, dobi stalno mesto. - lstotam se sprejme mlad kmečki fant za hlapca. Naslov v upravi »Slov.« št. 18174. (b) Posredovalnica Ogrin Aleksandrova cesta 7-11. rabi več kuharic, služkinj in natakaric. Za odgovor 2 Din znamka. b Perfekt. kuharico za vse z dolgoletno službo v boljših hišah, iščeta zakonca brez otrok v Mariboru s 1. januarjem. Začetna plača 400 Din: pogoj : znanje nemškega jezika. Onim Izven mesta povrnitev stroškov pri predstavitvi. Samo plsm. ponudbe pod »Perfektna kuharica 1037» na upravo »Slov.« St. 18081. tb) Pletilja sprejme večjo množino dela na dom. - Naslov v upravi »Slov.« 18180. a Pletilja sprejme delo na dom. Izdeluje vsakovrstne pletenine po zelo nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18146. (B) msm Ce hoici mojster bili zatni sc mlad učili K a »lam Idi bok res.*l oglasom n brala pel Sprejmem učenko v trgovino mešan, blaga na deželo. Pogoj: vsaj 4 razr. meščan. šole ln nemški Jezik. Lastnoročno oferte z detaljnlmi navedbami no upravo Slovenca pod št. 18059. (v) Pekovski vajenec posten, so sprejme. Vsa oskrba v hiši. NhsIov v upravi »Slov.« št. 18181. Več sto dolarjev v čekih prodam. Naslov v upravi »Slov.« v Celju pod »Ugodna prilika«, d Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev tzposlujem na) kulantneje takoj v goto vtnl. AL. PLANINSKE Ljubljana — Beethovnom ul. 14/1. - Telefon 35-10 Hranilne knjižice podeželskih hranilnic, KI so članice Zadružne zveze, kupimo takoj in plačamo najboljše. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Tovarna«. (d) Posestva Posolva drla ti skrbi! Oglat, tvoj kupcu br j dnbi A ic- v skrbeh si ;a ■leuar, bot bito kupil gospodari Večje hiše trgovske In stanovanjske z dobrim donosom, v Ljub Uanl ln na periferiji Lepe vile uno- ozlr dvodružlnski-Komfortne*, po ugodnih cenah, hipoteke za prevzeti Posestva po vsej dravski banovini v različnih cenah In veli kontih, ugodne lege Stavbne parcele v centru LJubljane In na periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana. Brja« čeva cesta 4 a Telefon 23-81 Nasproti rlram skega gledališča Hišo z večjo pekarno večji donos, se ugodno proda na prometni točki v Ljubljani. - Dopise na upravo »Slovenca« pod: »Rentabilno« P 18178. p Vogalni parceli za stavbo ob Opekarski cesti - ugodno proda Re-pič, sodar, Ljubljana — Trnovo. (p) V Brežicah ln okolici so naprodaj hl-Se, stavblšča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi ln za okroženl deli Attemsove-ga veleposestva. Vprašati Ing. Mlklau O., Brežice Damske plašče dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste dobite v največji izbiri pri F. I. Goričar :: Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Lastna delavnica za k on lekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. rPiTfrmi Gramofonske ploSCe slovensko petle. Harmonika, plesni in tllmpki šlagerli aamo oo Din JO' Vzamemo v račun i.urtl stare pjoSče! Zenitbe Posestnikov sin poroči dekle z dežele z gotovino radi prevzema lepega posestva v Ljubljani. Dopise upravi Slovenca pod »Dobra pozicija« P 18177. (ž) Poštena kuharica srednjih let. čedne zunanjosti. r. gotovino 23 tisoč dinarjev, se želi poročiti s poštenim in treznim drž. uslužbencem ali obrtnikom s posestvom. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zelo snažna gospodinja« P 18141. (ž) Zastopniki Industrij, tovarn in veletrgovin dobijo v sopro-dajo svojim odjemalcem epohalno. patentirano, ee neno In učinkovito reklamno novost, prikladno in privlačno za vsako obrt. Pojasnila daje Iz prijaznosti Kmečki ma-gazln, LJubljana, Krekov irg 10. (r) Upokojenec ali prevžitkar se sprejme tik rnmarsise cerkve za družabnika do smrti. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod štev. 1884. (r) Hiša večstanovanjska s trgov, prostori, na promet, točki zelo ugodno naprodaj. Dopise pod : »Ljubljana« upravi »Slov.« 18144. p Posestvo v izmeri nad 17 oralov ležeče nekoliko na griču oddaljeno 10 min. od banovinske ceste, sposobno za vse vrste kulture, zlasti za vinogradništvo in sad jarstvo, prodam za 55.000 Din. — Interesenti naj se pismeno ali ust-meno oglase na moj naslov: Hrastnik Anton, posest., Suhadol, p. Loče pri Poljčanah. (p) Posestniki! za svoje resne interesente potrebujem različne hiše. vilo. stavbne parcele in posestva. Prodajo Izvršim v največji tajnosti. — Pristavec Franjo LJubljana, Erjavčeva cesta 4 a. (pl tfanoianja Od Ljubljane pa do Kranja toien ilčei stanovanja, le zakaj ne intcriraS' Dvoje trisob. stanovanj oddam takoj. - Zeljarska ulica 11, Mlrje. (č) iMtJill Rad - na svoje bi zatrl, toda, kjer ie stanovanje? Ce poaleilat sen «!' najem • pa je rešen., vprašanje Trgovski lokal dam v najem za majhno Speccr. trgovino, ln drugimi pripadajočimi prostori, pod zeio ugodnimi pogoji. — Naslov In vse ostalo v upravi »Slov pod štev. 18155. (n) Orna' In > irpu kot petka! P ru i rnai bi h dali ua Kar iiurtii nuni vse kupimo in vse pošli nt, ptutmno Kupim skobelnik (lliindstabhobclmusuliinc) rabljen ali nov, /,ii okrogle palice do 65 mm x>re-incra Ponudbe na upra-vo .»Slovenca« pod šle v. 65-18160. (k) V sa'(o vrstna kupuje pc naiviSiib oenaD CEKNfc, luvelii, Liub1 an» Woliov» ulica it. i. Stroj za tamburiranje rabljen, kupim. Ponudbi upravi »Slov.« pod »Dobro ohranjen« 18066. (ki Stalno kupujemo Valvazorjevo delo v prvi Izdaji, kakor tudi druge prve izdaje slovenskih dol starejše dobe. Knjigarna Kliinmayr tt Bamberg. Miklošičeva 16. (k) Staro Halo, zlato /obovje in srebrne krone kupuiem oo naiviiiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 m \aj bo tirno, naj bo leto. sobico imaS najeto, p. oča! ion jo st u dinarjev na si v miru — bret vih.irjer Eno ali dve gospodični sprejmem v lepo sobo v Kolodvorski ul. 23. (s) Tri pisarniške sobe odda drogerlja »Hermes v LJubljani, Miklošičeva cesta 30. (s) Sostanovalko boljšo, sprejmem v centru mesta. Naslov v upr. »Slov.« St. 18172. (s) Sončno sobo meblovano. event. z vso oskrbo, oddam solidnemu gospodu ali gospodični za I. januar. Replč. sodar. Ljubljana, Trnovo. (s) II Radio ii Radio aparat 3 cevni, 220 Volt, zelo dober, naprodaj za 800 Din. -Hešik, brlvniea, Jerne-jova cesta. (i) Dvokolesa »I« /'. ijatelj kam pa na vse zgodaj l Prodajat, kar imam naprodaj Posluiaj' Kdoi nri nas ponu-li, proda z lahkoto in se — tudi. Kislo zelje, repa novo prvovrstno, ln glavo aa sarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ceni GUSTAV ERKLAV B C Ljubljana Kodeljevo Povšetova 10, telof. 25-91 Kožuhovina so najugodneje kupi m strokovno Izdeluje pri : Josip Dolenc, Sv. Petra 19 — telef. 22-62. (1) Orehe čiščono (jedrca), ln cele, prodaja na veliko najugodneje Josip Blmičič, Nova Gradlška. (1) Prodam: Mladiko 1. 1935 in 1936. Dom ln svet 1935, Naš rod t»33/33—1033/34 (3 1.) Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18109. (1) ,Elba' registratura dovršena novost za odlaganje dopisov, »llebo-na« organizacija Rudolf Zeltler. Zagreb. Dra.Ako vičeva 34. Telefon 79-90 sc sprejme preko zime v shrambo. Očiščenje, einaj-llranje z ognjem, ponlk-Ijanje In pokromanjc naj ceneje. — »Tribuna« F. Ratjol, Ljubljana, Kar-lovska c. 4. (1) Za smuči vezave ler krpllce. kom plet. večje količine p., najnižji ceni; pri večjem odjemu popust. - Kram Požar. Dra vije 66. (I) Plošče in gramofoni bivše tvrdke A. Rasber Ser v največji Izberi P" mzprodajnlh cenah dobite v Dalmatinovi ulici 10 nasproti hotela Štrukelj Usnlate luknJICe od Din 42H-- do 48«'- doblte pri Fr. Zalokar Me>ngei 41 Perzij. in bosanske čilime na otplatu dobljete Sve Informacije na Izložbi do konca decembra na Tyr-ševi cesti S, pri »Sesticl >. VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani la orehe tanke lupine, 50 kg 242 Din. Jederca. bela, 10 kg 158 Din, 26 kg 387 Din. Suhe slive, debele, 10 kg 64 Din, 50 kg 225 Din. Suhe hruške 10 kg 66 Din, 50 kg 160 Din, razpošilja franko voznlna G. Drechsler, Tuzla. (I) velika izbira smučarskih Čevljev Zalokar Ljubljana, Mestni trg 19. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi » veliki Izberi najugodnejt id najceneje tvrdka Kan Prelog, Ljubljana. 2ldov »Ka ulica ln Start trg. (I) Za božič in novo leto igrafnl vozički, sklrojl, triclkljl, hoienderji, auto-mobilčki, konjički — se dobe najceneje pri »Tribuna« F. Batjel, Ljubljana, KarlovSka cesta, 4. -Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta 26. -Ceniki franko I (1) za damske obleke in plašč« SVILA IN VSE DRUGO BLAGO Velika izbira, nizke cene I »pri škofu« LJUBLJ ANA Lingarjeva ulica Medarska ulice Pred Skofilo SENZACDA Ta riovu SEZONU Nova pg-iija aparatov ic došla TEFADIN 32 K je priljubljen in ga zahtevajo po vsej Jugoslaviji. Aparat, v katerem sta idealno zedinjena prvovrstna kvaliteta in zelo nizka cena. — Zahtevajte predvajanje pri naših zastopnikih. Zastopstva v vseh večjih krajih. JUGOSLOVANSKO STANDARD ELCCIDIK CONDANY A. D BEOGRAD, Kralja Aleksanora ulica 17. Zastopnik: RADIO DOBERLET, Ljubljana, Kongresni trg št. 8. ^iije.'fvdklajcUi(L Malt . ,dofHX af uvidi Glavno skladišče za Jugoslarlio: HINKO MAYER 1 DRUG, parf. oddelek, ZAGREB. Najboljši trboveljski premog brez prahu nudi I. Pogačnik trgovina s kurivom Bohoričeva ulica S Telefon 20-59 Slavan Ribarič Galanterijo, pletenine, no gavice, čipke, parfunieri jo, papir, dežnike, kravate, šivalne potrebščine itd dobile po nizkih cenah Maribor, Glavni Irg M (rotovž) Boljše zimske suknje In IJubertuso - vam nudi poceni Presker, Sv. Petra cesta 14. Šivalni stroj pogrezljlv, nemški fabrl-knt, z okroglim čoinifi-kom. kateri tudi stika, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 3« 1 Tinček in Tonček spet v Atriki 227. Tinček v rokah Piuniejrev. Tinček se je branil z vse.mi Štirimi, pa ni nič pomagalo. Pigmej-cev je bilo le preveč tudi za taksnega junaka. Ko je. videl, da jim ni kos, se Je začel na vsa usta droti: ■'Kapitan Mrhar, na pomoč! Na pomooč!« Kapitan Mrhar in mornar Koki pa sta bila predaleč, da hi ju mogel doseči Tinčkov glas. »Tinček, kar mlaj se v svojo usodo.< je svetovala kraljica. »Se bova že kako rešila, kadar bo prilika za to.< Dva Pigniejra *la zgrabita Tinčka za rame, druga dva pa za n.?8f- rnl<0 so Ea hoteli nesli, ker sam ni hotel iti Pri tem pa so l inčku padli iz h lačni li žepov razni pisani predmeti, kakor jih Ima jo navadno vsi takile majhni dečki v žepih, IMgmejcein so ob pogledu na le lesketajoče se predmete pohlepno 7"'nrnle oči. Kaj so v tem hipu storili, vam bo pokazala prihodnja slika. Družinska Pratika za leto 1937 se dobiva za ceno Din 5-— po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte povsod Pratiko s podobo sv. Družine. Posebei opozarjamo na nagradno uganko in knjižna darila Zahvala Vsem, ki so nas oh bridki izgubi naše ljubljene dobre mame, soproge, stare mame, tašče, tete in svakinje, gospe Antonije Frohlich tolažili v težkih urah, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojno spremili v tako častnem številu na poslednji poti k večnemu počitku, naša najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. Marijinim sestram od čudodelne svetinje ter pevskemu društvu Krakovo-Trnovo. Prosimo, da blagopokojno ohranite v najlepšem spominu. Maša zadušnica se bo darovala dne 9. decembra 1936 ob sedmih v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 7. decembra 1936. Globoko žalujoči ostali. Vdani v voljo Vsegamogočnega sporočamo, da je Bog poklical danes k sebi našo nepozabno mater Ano Razboriek ▼ 87. letu življenja, dobro pripravljeno za pot v večnost. Opravilo bo v sredo ob 7 v Tunjicah, nakar se truplo prepelje v čemšenik, kjer bo pogreb v četrtek zjutraj. Priporočamo jo v molitev. Tunjice - Čemšenik, dne 7. decembra 1936. Jakob, France, sinova, Marija, Marička, Franca, Jožefa, Ana, hčere. + Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mamica, sestra in teta, gospa Kegu Marija soproga hišnega posestnika in žel. upokojenca Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 8. t. m. ob pol dveh popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. decembra 1936 Žalujoči ostali: Kegu Ivan, soprog; Ivan, sin; Marija. Fraufiška, Terezija, hčerke — ter ostalo sorodstvo. HOTEL ILIRIJA v Biogradu ob morju s 140 sobami, tekoča voda, lilt, elektrika. Interesenti naj se obrnejo na hotel Ilirija, Biograd ob morju. Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Savna dafjvala. Podpisana s« zahvaljujem gosp. primariju dr. Dernovšku, dr. Cunderču in č. s Pankraciji za izredno nego ob priliki težke operacije. Ivanka Ambrož. Ptuj. i Posebno priporočljivo! Hofmanova »Razlaga sv. rožnesa venca" s priporočilom škofa Barage Mehko vezana Din 10"— v platno vezana Din 15"— Sv. Terezija, Deteta Jezusa, cudodelka naših dni Mehko vezana Din 15'— v platno vezana Din 20— H. NIČNAN, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Za Boiii že za Din QO"— mesečno darilo za vso obitelj. Sporočite nam Vaš naslov, da Vam brezobvezno pokažemo najnovejši PHILIPS RADIO iz simfonijske serije 91. Sutlncr — Ljubljana Aleksandrova cesta 6. Glasbena Matica ljubljanska sporoča, da je umrl njen častni član, gospod Emil Adamič slovenski skladatelj Pokojnikovo truplo je bilo preneseno danes zjutraj iz njegovega doma v poslopje Glasbene Matice v Vegovi ulici, odkoder se prepelje ob treh na pokopališče pri Sv. Križu in položi v grob slovenskih skladateljev. Najlepši spomin nanj so njegova dela. Glasbena Matica Gospa Helena Zany naznanja v svojem ter v imenu sorodnikov pretužno vest, da je njen srčno dobri soprog, gospod Viktor Zany industrijalec in hišni posestnik v nedeljo, dne 6. decembra 1936 ob eni popoldne po kratkem in mučnem trpljenju, v 56. letu starosti, umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 8. decembra 1936 ob treh popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 2, na mestno pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. decembra 1936 ob pol sedmih v Marijini cerkvi. Celje, dne 7. decembra 1936. Žalujoča soproga in ostali sorodniki. P ZLATO Roman. — Spisal Blaise Cendrars. Vsa pobočja nad pet milj daleč okrog so okrita s šotori, ki se svetijo v vročem soncu, 'o vsej deželi mrgoli ljudi. Vsi pa izmivajo zlato; nekateri v skledicah. drugi pa v indijanskih pletenkuh tako zvanili zibelkah. »Le Polynesien«. neki honolulski dnevnik, priobču je pismo iz katoraga na j navedemo sledeče: 1Iz San Franeisea nas vodi pot skozi dolino Pueble v San Jose — dvajset ur hoda. šc nikoli nisem videl tako čudežno lepe dežele. Ni-žave so vse pretkane s cvetlicami, travniki so premreženi z vodnimi jarki, po hribčkih pa se pasejo črede Res, nikoli nisem še videl krasne j še pokrajine. Prišli smo mirno razpadlih poslopij misijo-liišče Sanfe Clare z razdrtimi strehami. Reko San Joacliim smo kar prebrcdli. Od tam pa na Fort Suter po neverjetno plodoviti krajini, ki bi lahko preživljala še ta.ko številno prebivalstvo. Toda nikjer nismo srečali žive duše. Vse fhrme so bile videti zapuščene. Američani Kaliforničani in Indijanci — vsi so bili na zlatih poljih. Od Forta Suterja dalje smo sledili za tekom Ameriške reke in kmalu dospeli (lo prvih hribov, ki se v obliki teras višajo v Sierro Nevado. Opoldne smo se ustavili. Kava in prigrnek je bila naša južina. Medtem, ko se je kuhala voda, je nekdo od nas potopil steklenico v potoček in jo do vrlin napolnil s peskom; ko ga je izmil, je našel na dnu štiri zrnce zlata. Ob sončnem zahodu smo se ustavili pri žagi poveljnika Suterja, kjer so bili odkrili prvo zlato. Pet in dvajete milj smo probrzcli v pokrajini. ki je skrivala v sebi zlato, srebro, platino in železo, po cesti, po kateri bi se mestna kočija lahko vozila na sprehod, v vilinsko krasni krajini z milijoni nenavadnih cvetlic in tisoči potočkov. Tam sem našel kakih tisoč belili mož, ki so vsi iskali zlato. Posameznik ga pridobi na dan blizo eue unče. Vsak iskalec zasluži nn dan vsaj šestnajst dolarjev. In čim globlje grebeš ,tem večji je zaslužek. Do danes je bil najvišji dnevni zaslužek — seveda si moral imeti posebno srečo — dvesto dolarjev. Kepe zlata so najrazličnejše velikosti. Najdebelejša, ki so jo bili doslej našli, je tehtala šestnajst unč. Vso okolišne gore vsebujejo zlato in platino Pet milj proč od žage so odkrili tudi najbogatejšo srebrno žilo. Vsi ti zakladi so neizčrpni ...« * Vesti o teh bajnih najdiščih so razpalile podjetniški duh Yankerjev. V New Yorkn in Ho-stouu se je združilo deset tisoč izseljencev, ki so se pripravili za pot v Kalifornijo. Samo v New Yorku se je ustanovilo pet in šestdeset družb za izčrpavanje tega novega bogastva. Udeleženci so bili tudi sinovi najbogatejših družin in vplačana glavnica je znašala več milijonov. V enem samem neznanem hotelč.ku na Broad-wayii se jc štirinajst rini trlo nad petsto mož, ki so bili vsi nn poti na Far-VVest Oktobra jc odplula že ena in dvajset ladij iz velikega vzhodnega pristanišča proti obali Tihega nre-aina. na odhod pa se je pripravljalo še osem in štirideset drugih. Knajstega decembra je odplula iz Hudsona že stota ladju. »Vsa Nova Anglija je pokonci, bodisi, dn drvi v pristanišča, bodisi, da se pripravlja na pot preko celine. Veh ladij in karavan še prešteti in moreš ..je tn dan pisal >Ncw-York-Herald « In kakšna jc bila tn pot! Tisti, ki so si izbrali pot po kopnem, so se morali pripraviti na mesece in mesece truju-joče pomanjkanje in težave. Drugi pa so pluli okrog Kap Ilorna. Brž ko so imeli za seboj Njujork, so pluli naravnost proli jugu, prečkali Mehiški zaliv, križali ravnik, pluli vzdolž južno ameriške obale, do Kup Ilorna, kjer gospodarijo silni viharji. Tam so sc okronili na sever ob čilski obali, spet križali ravnik in brzeli naravnost na San Francisco. To potovanje je bilo dolgo sedemnajst tisoč morskih milj in je trajalo stotrideset do stopetdeset dni. Večji del iskavcev zlata pu jc prepotoval Istem. Preko Kulje in llaiti se je razlilo pravcato preseljevanje ljudstev, ki so v čredah in rojih pokrila Chiagres, nezdravo kotlino sredi močvirij in sopare. Če je šlo vse po sreči, so si utirali pot med degeneriranimi indijanskimi plemeni in skoz. vasi z gobavimi črnci Kogar niso uničile moč-vure, mos.kiti ali pa rumena mrzlica, ta je v troli dneh dospel do Paname. Od tam pa so brzel: nn San Francisco kot lli jih gnal vihar. Promet je bil tako velik, rla j<- neko veliko ncwyorško podjetje začelo graditi železnico. Tone zemlje iu kamenja so zvrnili v močvirja, tisoče delavcev je žrtvovalo svoje življenje, železnica pa je bila slednjič vendarle zgrajena. Čeprav so se tračnice udirale pod težo vlakov, kljub temu so vlaki drvela dan za dnem in vožnja v San Fraciseo je bila skrajšana za nekaj tednov. Nn kraju proge je zrastlo čisto novo mesto, ki je prejelo ime po ravnatelju železniškega podjetja Aspinvvallit. Ustanovile so se redne paroplovne zveze z Anglijo, Francijo. Italijo, Nemčijo. Španijo in Holandsko. In potem so drdrali majhni, puhajoči vlaki proti Panami napolnjeni z mrzličnimi Fvropei v rdečih srajcah, v čevljih iz sirovega usnja in žametnih hlačah, ki so š|j iskat srečo. San Francisco. Kalifornija. Suter! Troje imen se je razlegalo po vsem svetu: povsod, celo v najoddnljenejši gorski vasici so iih poznali. Bili so simbol energije, hrepenenja, žeje za zlatom, iluzij in pustolovstva. In zu-j so sc dvignili od vseh strani sveta, posamezniki, gruče, sekte, druhal, in vsi so romali v obljubljeno deželo, da bi si nabrali zlata, biserov in de-mantov. Vsi, vsi so se spešili v to zlato deželo. Nu obrežju San Franeisea so sc venomer gnetli in prerivali južni Američani, Kamčadali, sibirski mužiki, sploh vsa azijska plemena, ki so se bilu vkrcala v kitajskih pristaniščih. Četa za četo. Črnci, Rusi, rumena plemena so drug za drugim zasedali Fort Suter, ki so £a pred njimi že zapustili Nemci, Švedi. Italijani in Francozi, ko so bliže odpravali dalje na zlata pnlja Tako so nenadoma zrastla iz tal kar cela mosta in se obl judila z naglico,i ki ji ni bilo primere v zgodovini. V prej kot sedmih letih se je pomnožilo mestno prebivalstvo na sto tisoče, prebivalstvo nn deželi pa na milijone V desetih letih je postal Sun Francisco eno izmed največjih velemest sveta in je vasico Ycrbo Bueno kar pogoltnilo. Cene zemljišča so bile enake cenam v Londonu ali v New-Yorku. In kljub temu jc Janez Avgust Suter gospodarsko propadel. Vsi. ki so se vozili po Sacramentu navzgor, so imeli Suterjevo inie vedno na jeziku. Ali nikdo se ni dal odvrniti, da se ne bi ustavil in naselil v najprimernejši pokrajani in vsako peri zemlje so temeljito izčrpali. Suterjeve plantažo in nasadi so bili zbirališče kopačev zlata. Baš te tisočere, bogate vodne strugicc, ki jo na sredi med njimi na najbolj primernem prostoru Dostavil svojo farmo, bajno plodovita polja, vse tc ccste, mostovi in prekopi so zvabili izseljence, da so si tam postavili domačije. Kot gobe so rastle vasico iz tal Fort pa se je sesedel v razvalino Ime Nova Hclvetia je utonilo v pozab-Ijenju in so umaknilo novemu. In čepriv imena Sulersville, Suferscreek, Sutcrs Conntrv ovoko-večnjejo njegovo ime vendar mu nikrikor niso v čast. snj ne pomenijo nič drugega kot zaton njegovih stvaritev in nesrečo njegovega življenja- propast! Za ».liiifnslnvnnsko tiskarno« i Ljubljani- Karel Izdafatplj- Ivan Rakove«. Drednik Viktor Pončič