Torek: Tednikov kopalni dan | Kronika tf Štajerski i Lenart • Črni dnevi Terme Ptuj | za zaposlene V Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ HOTELS & RESORTS Í Preventu O Stran 24 Spodnje Podravje Dornava • Odprli 1,7 mio€ vreden nov dom O Stran 8 Ptuj, petek, 19. septembra 2014 letnik LXVII • št. 73 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Podravje, Slovenija • Rezultati osmega poziva RRP Za katere občine bo in za katere ne bo denarja RADIOPTUJ 89,8° 98,2 -104,3 www.radio-ptuj.si Šport Dejan Zavec • Oktobra v Mariboru z Madžarom za evropski naslov O Stran 11 Po odločitvi Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo bo na območju celotne Slovenije sofinanciralo 78 projektov, od tega 13 v Podravju. Za 41 projektov je zmanjkalo sredstev. Po kakšnih kriterijih so se izbirali projekti, za katere bo in za katere ne bo denarja? MGRT odgovora na to vprašanje nima. Kljub temu da se nekatere občine lahko pozitivnih sklepov veselijo, pa v ozadju ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj. Med drugim, kdaj bodo med državo (MGRT) in občinami upravičenkami podpisane pogodbe o sofinanciranju. Pozitivni sklepi namreč niso zagotovilo, da bodo sofinancerska sredstva tudi dejansko nakazana. Zagotovilo je šele sklenjena pogodba. O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Tudi Ptuj je bil deležen Lige prvakov O Stran 12 UGODNOSTI ZA NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesiie v potovalno agencijo TURIST AGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: OBIRANJI MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (17.10.2014). ^ Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. Informacije : 02 23 50 206, 02 74 81 880. m www.trgovinejager.com r 1AGER ' \U«o p«**1 oletje dežja, poplav in plazov S Strani 4 do 6 Gašperšič bi zbrisal avtocesto do Gruškovja S> Stran 2 LIST/^ZUPANA ekipa z elanom Letina iz slabe v katastrofalno O Stran 7 Je razlitje gnojnice iz bio-plinarne res brez posledic? O Strani 8 in 9 S tem kuponom i#2 \\ TRADICIJE %uta pomitim 2_________... Kava Premium 200 g ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 19.9. do 22.9.2014 v katerikoli trgovini Jager. t 2109900080476 2 Štajerski Aktualno petek • 19. septembra 2014 Slovenija • Kako država lovi zadnji vagon za evropski denar iz obdobja 2007 - 2013 Igra mačke z mišjo: Evropa se igra z dr Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v tem tednu objavilo dolgo pričakovane rezultate osmega javnega poziva za razdelitev regionalni razvojni programi. Skupni znesek evropskega in državnega -i-........ reg- Projekti, ki bodo po 8. javnem pozivu RRP prejeli sofinancerska sredstva onalni razvoj, ki se bo razdelil po osmem javnem pozivu, znaša 72 milijonov evrov. Po odločitvi MGRT bo na območju celotne Slovenije sofinanciranih 78 projektov, od tega 13 v Podravju. »Na javni poziv je prispelo 153 vlog. Formalno popolnih jih je bilo 133. Zavrženih je bilo 20 vlog, zaradi vsebinske nepopolnosti je bilo zavrnjenih 14 vlog. 78 prijaviteljev je prejelo sklepe o sofinanciranju, za 41 projektov je zmanjkalo sredstev. Večina od izbranih projektov se bo izvajala v letih 2014 in 2015. 11 projektov je takšnih, ki naj bi bili končani že do konca letošnjega leta, vsi ostali se bodo lahko izvajali do 30. septembra 2015,« so v sporoči- Uvodnik Občina Naziv projekta Izvajalec del Skupna vrednost projekta (€) Predvidena vrednost sofinanciranja (€) Cirkulane Kanalizacija Dolane Komunalno podjetje Ptuj 909.575 634.029 Destrnik Šestoddelčni vrtec GP Projecting 1.041.112 725.365 Gorišnica Kanalizacija Zagojiči Zadruga Lipa Lenart 583.177 495.700 Hajdina Kanalizacija sekundar Cestno podjetje Ptuj 1.077.826 854.514 Lenart Vodovod KS Voličina Knuplež, Zgornja Velka 849.210 673.332 Majšperk Vodovod Kup. Vrh in Jelovice Jožef Žolger 909.021 620.754 Podlehnik Vodovod Gorca-Dežno Komunalno podjetje Ptuj 1.265.719 881.369 Podlehnik Večnamenski center Jelovica hiše 2.798.807 1.949.428 Sv. Trojica Vodovod Gočova Komunala Slovenske gorice 631.523 509.113 Trnovska vas Kanalizacija Biš Cestno podjetje Ptuj 880.227 613.273 Zavrč Hiša festivala jabolk Cestno podjetje Ptuj 640.289 445.528 Žetale Večnamenska dvorana GIC gradnje Rogaška Slatina 1.092.463 761.479 Makole Kanalizacija in ČN Makole Hidroinženiring, Gmi, Krt gradbeništvo, Gradnja Marguč 585.115 462.656 Skupaj: - - 13.264.064 9.626.540 Naj besede (ne) postanejo resnica Sicer me veseli, da smo včeraj dočakali dvanajsto vlado v samostojni državi, čeprav je bila pot do nje naporna in me še vedno begajo nekatere izjave, tedaj še kandidatov sedanje ministrske ekipe, na zagovorih. Po tem, kar sem lahko spremljal v medijih, me sicer nobeden od šestnajstih ni prevzel s kako revolucionarno napovedjo; imam tudi občutek, da se pred zagovori niso posebej usklajevali, saj jih večina ni vedela, kaj so o neki aktualni zadevi povedali drugi, nekatere izjave pa so si celo nasprotovale. Posebej pa me je zadela izjava kandidata za ministra za infrastrukturo Petra Gašperši-ča, kije izrazil dvom, ali je treba prioritetno dokončati avtocestni odsek od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje, ki še manjka napodravski avtocesti do Hrvaške. Menil je namreč, da bi bili kljub temu poleti še vedno zastoji, dokler Hrvaška ne bo v schengenskem območju, in se celo vprašal, ali je sredstva smiselno prioritetno vlagati v ta projekt, »da bomo tistih nekaj koncev tedna reševali nemške turiste, ki potujejo na Hrvaško«. Bolj smiselno se mu je zdelo razmišljati o investicijah v kakšne druge dele avtoceste, v zahodno ljubljansko obvoznico in povezavo do Brezovice ... Pa smo tam. Bog ne daj, da se zgodi še kaj izven prestolnice, pa četudi gre za osrednjo avtocestno povezavo Evrope z Balkanom. Spomnim se izjave nekega Skan-dinavca, daje na dolgi poti skozi Evropo proti Balkanu moral prvič izstopiti z avtoceste v Dražencih, kjer seje naenkrat znašel med traktorji in kmetijsko mehanizacijo. Podobno se pripeti tudi vsem tistim, ki potujejo iz nasprotne, zagrebške smeri, saj se jim v Gruškovju v trenutku sesuje mit o široki cesti, ki vodi v Evropo. Tisti, ki vemo, da se Slovenija ne konča pri Trojanah, smo prepričani, da je »pod nujno« treba dokončati vse tri avtocestne odseke do meje s Hrvaško; tako teh nekaj kilometrov od Dražencev do Gruškovja kot tistih od Ilirske Bistrice do Jelšan in od Kopra do Dragonje, da se ne bomo več sramotili. Sicer pa upam, da se je Gašperšiču le malo zareklo, da je šlo bolj za lapsus kot za premišljeno trditev; sicer se nam marginalcem obetajo hudi časi. Pa se še vedno ne morem rešiti neprijetnega občutka, saj je po Freudovi psihofizični teoriji lapsus dejanje, katerega povod je neka podzavestna želja. V tem primeru je bolje, da besede ne postanejo resnica. Martin Ozmec lu za javnost navedli na MGRT in dodali, da so pri izbiri, komu bodo dodelili sofinan-cerski denar, dali prednost projektom, za katere obstaja največja možna verjetnost, da bodo v določenem roku realizirani. Samo na tak način lahko Sloveniji še uspe počrpati razpoložljiva evropska sredstva iz stare finančne perspektive. Vsi projekti so zato ob prijavi morali imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje in pravnomočen sklep o izbiri izvajalca. Podlehniku uspel veliki met, a so v zagati, kako zagotoviti lasten delež Od 72 milijonov evrov razpisanih sredstev bodo po-dravske občine prejele 9,6 milijona evrov. Med njimi največ občina Podlehnik, ki je na tokratnem pozivu dobila odobrena oba prijavljena projekta: večnamenski kul-turno-turistični center in obnovo vodovoda Gorca-Dežno. Kako so odločali, za katere projekte bo in za katere ne bo denarja ... Da so vloge, ki formalno ali vsebinsko niso bile popolne, dobile rdečo luč, je razumljivo. S pojasnilom, da je za 41 projektov »zmanjkalo denarja«, pa ne moremo biti zadovoljni. Po kakšnih kriterijih so se izbirali projekti, za katere bo in za katere ne bo denarja? Čisto poljubno? MGRT odgovora na to vprašanje nima. V pisnem pojasnilu na naše poizvedovanje so navedli: »Ko bodo izdani vsi sklepi, bo poročilo o izvedbi javnega poziva zaključeno in objavljeno na spletni strani MGRT.« Gradnja centra bo veljala 2,8, obnova vodovoda pa 1,2 milijona evrov. Za oba projekta mora občina zagotoviti lasten delež sredstev v višini 1,2 milijona evrov. Gre za znesek, ki za to majhno haloško občino, ki sicer na svojih ramenih nosi še dolgove iz časa nekdanjega župana Vekoslava Frica, predstavlja velik finančni zalogaj. Odgovora na vprašanje, iz katerega vira bo občina za obe naložbi uspela zagotovili lasten delež sredstev, župan Marko Maučič ta hip še nima. Kot je povedal za naš časopis, rešitve intenzivno iščejo. Poleg Podlehnika bo sredstva za regionalni razvoj prejelo Projekti, ki so iz sofinanciranja izpadli Občina Naziv projekta Dornava Vrtec Dornava Kidričevo Medgeneracijski učni center Markovci Kanalizacija Nova vas, Bukovci MO Ptuj Dominikanski samostan III. faza MO Ptuj Živo mesto - staro mestno jedro Ormož Vrtec Velika Nedelja Slov. Bistrica Ureditev naselja Šmartno na Pohorju Videm OC II. faza in obnova vodovoda Vir: MGRT še pet haloških občin: Cirku-lane, Zavrč, Majšperk, Žetale in Makole. Za območje Slovenskih goric je MGRT vloge odobrilo občinam Lenart, Sv. Trojica, Trnovska vas in Destr-nik, za območje Ptujskega in Dravskega polja pa občinama Hajdina in Gorišnica. Pri odobritvi sofinancerskih deležev so tokrat izvisele Mestna občina (MO) Ptuj z dvema projektoma ter občine Slovenska Bistrica, Ormož, Kidričevo, Videm, Dornava in Markovci. Mestna občina Maribor je izpadla z vsemi desetimi prijavljenimi projekti. Vodstva občin, ki sredstev po osmem javnem pozivu ne bodo prejele, smo povprašali za komentar. Iz večine teh občin so nam sporočili, da jim MGRT (do srede tega tedna) sklepov o neizbiri sploh še ni posredovalo, zato situacije ne morejo komentirati. Sta pa se s svojim razmišljanjem odzvala župana dveh večjih občin v regiji: Štefan Čelan iz MO Ptuj in Alojz Sok iz občine Ormož. Oba delita mnenje, da je bila vsebina osmega javnega poziva za sredstva RRP zelo krivična. Na Ptuju so sredstva, ki so jim po razdeljeni kvoti pripadala iz naslova RRP, že predhodno počrpali. Zato župan Čelan meni, da če bi MO Ptuj sredstva prejela še po zadnjem javnem pozivu, bi to bilo krivično do majhnih Podravje • Je dolg Gašperšič Nemalo zanimanja, pa tudi o Med drugim je namreč na pre prioritetna, niti ne nujna nal Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 19. septembra 2014 Aktualno Štajerski 3 r žavo, država z občinami evropskih in državnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, prednostne usmeritve Foto: Črtomir Goznik Saga s poštnimi pošiljkami, ki so bile v noči s 4. na 5. maj z bencinskih črpalk odposlane v belo Ljubljano, še zdaleč ni končana. občin, ki svoje kvote niso po-črpale. »Mi smo svojo kvoto do zadnjega evra počrpali že pred osmim pozivom. Če bi tokrat dobili denar, bi prikrajšali male občine, za kar pa si v naši občini nikoli nismo prizadevali,« je poudaril Čelan. Alojz Sok: 1,2 milijona evrov so nam ukradli V nasprotju z MO Ptuj pa občina Ormož vsega denarja, ki ji je po kvoti RRP pripadal, v preteklosti ni počrpala, saj so računali, da se pogoji pozivov ne bodo spreminjali in bodo ob predvideni časovni dinamiki denar črpali postopoma. A ker so se pogoji pri osmem pozivu bistveno spremenili, se je Ormož pod nosom obrisal za 1,2 milijona evrov evropskega oziroma državnega denarja. Župan Alojz Sok je oster: »Od vsega začetka trdim, da so nam vzeli (berite ukradli) 1,2 milijona evrov. Naša regionalna kvota je bila 8,3 milijona evrov, sedaj so del tega denarja dali drugim. Mi smo verjeli, da razdelitev oziroma kvote iz leta 2007 držijo in smo se tako tudi ves čas obnašali. Na sklep, ki ga še nismo prejeli, se nameravamo pritožiti. Računam na bodočega predsednika vlade Mira Cerarja, ki poudarja poštenost. Če bo treba, bomo tokrat šli do Bruslja. Vrtec pri Veliki Nedelji bomo naredili s svojimi sredstvi in ob vsaki priliki bom naštel imena ljudi, ki so nam vzeli denar. Če bom seveda še naprej ostal v politiki.« Pozitiven sklep še ni zagotovilo, da denar dejansko bo Kljub temu da je država so-financerski denar razdelila in da se nekatere občine lahko pozitivnih sklepov veselijo, pa v ozadju ostaja veliko neodgo-vorjenih vprašanj. Med drugim, kdaj bodo med državo (MGRT) in občinami upravičenkami podpisane pogodbe o sofinanciranju. Pozitivni sklepi, ki so jih občine prejele, namreč niso zagotovilo, da bodo sofinancerska sredstva tudi dejansko nakazana. Zagotovilo je šele sklenjena pogodba. O tej problematiki smo v Štajerskem tedniku letos obširno poročali v primeru gra- V. Evropa po eni strani žuga, po drugi nas močno ožema Časnik Delo je ta teden poročal, da Evropska komisija pri upravljanju in sistemih nadzora v programih okoljske in prometne infrastrukture ugotavlja resne pomanjkljivosti. Sloveniji je naložila, naj pomanjkljivosti odpravi v dveh mesecih ali pa bo zamrznila vsa nadaljnja izplačila za te programe. Letos je ogroženih pol milijarde evrov: nekaj manj kot 322 milijonov povračil Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter 207 milijonov evrov povračil Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Sicer pa spomnimo, da je Evropska komisija Sloveniji povračila zamrznila že letos spomladi in jih nato sredi avgusta le deloma (z izplačilom 183 milijonov evrov) sprostila. Glede na poročanje kolegov pri časniku Večer o tem, kako nas je pre-mierka Bratuškova Evropi dobesedno prodala in kakšne lobistične povezave se smukajo okrog prvega finančnika v državi, pa je na mestu tudi vprašanje o verodostojnosti evropskih institucij, ki jih, kot vse kaže, vodi roka vsemogočnega kapitala. Zato lahko domnevamo, da nas Evropa morda stiska zato, da nas lahko potem še bolj ožame. J dnje kanalizacije v občinah Ptuj, Markovci in Gorišnica. Projekt se preko posredniškega telesa (Ministrstva za kmetijstvo in okolje - MKO) sofinancira z evropskimi ko-hezijskimi sredstvi. Občine so na podlagi sklepov oz. odločb o sofinanciranju lani jeseni zagrizle v realizacijo 13-mili-jonskega projekta. Pogodbo, na podlagi katere jim MKO regresira zahtevke za poplačilo izvajalcev, so podpisali aprila letos. Prvi evropski in držav- ni denar sta občini Gorišnica in Markovci dobili povrnjen julija, MO Ptuj doslej ni dobila povrnjenega niti enega zahtevka. Povsem upravičeno se zato zastavi vprašanje, kdaj bodo zdaj občine, ki so z vlogami na osmem javnem pozivu RRP uspele, z državo podpisale pogodbe o sofinanciranju in s kakšno dinamiko bo nato država s pogodbo zagotovljena sredstva občinam tudi nakazovala. Mojca Zemljarič o pričakovana gradnja AC ogrožena? bi zbrisal avtocesto do Gruškovja gorčenja, so sredi tega tedna sprožile besede kandidata za infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča. dstavitvi mirno povedal, da se mu izgradnja avtocestnega odseka od Dražencev do MMP Gruškovje ne zdi ožba, saj se po njegovih besedah s tem občasna gneča v poletnih mesecih ne bo zmanjšala. Po poročanju Sta je Ga-šperšič glede avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškov-je, ki kot edini še manjka na podravski avtocesti do Hrvaške, Dars pa je pred kratkim dobil gradbeno dovoljenje za prvo etapo odseka, v dilemi, ali je to z vidika države takšna investicija, ki bi se je morali lotiti prioritetno. »Če bo avtocesta tam vzpostavljena, bodo poleti še vedno zastoji, dokler Hrvaška ne bo v schengenskem območju,« je dejal. Čeprav je Slovenija zaradi poletnih zastojev na tem območju predstavljena v slabi luči, se sprašuje, ali je sredstva res smiselno prioritetno vlagati v ta projekt, »da bomo tistih nekaj vikendov reševali nemške turiste, ki potujejo na Hrvaško«. Bolj smiselno se mu zdi razmišljati o investicijah v kakšne druge dele avtoceste, npr. v zahodno ljubljansko obvoznico in povezavo do Brezovice. In kaj o takšnem razmišljanju bodočega ministra menijo poslanec in poslanki iz našega območja? SM, JŠ Foto: Črtomir Goznik Po besedah bodočega infra-trukturnega ministra Petra Gašperšiča gradnja zadnjega odseka AC od Dražencev do MMP Gruškovje ni nujno prioriteta. Sprašuje se namreč, ali je sredstva res smiselno prednostno vlagati v ta projekt, »da bomo tistih nekaj vikendov reševali nemške turiste, ki potujejo na Hrvaško« ... Andrej Cuš: Gašperšič je padel z Lune. »V življenju lahko malo stvari označimo za zanesljive, a po zagovoru bodočega ministra za infrastrukturo, okolje in prostor lahko trdimo, da je Gašperšič padel z Lune. To, da bo bodoči minister sredstva raje usmeril v Ljubljano, kaže na to, da vlada Mira Cerarja ne bo prav nič drugačna ali pa boljša od pretekle. Poslanci Državnega zbora, predvsem Branko Marinič in Franc Ribič, v zadnjem letu in pol pa jaz, smo se vseskozi borili in v Državnem zboru opozarjali na problematiko nerazvitosti cestne infrastrukture v Spodnjem Podravju, še posebej pa smo bili aktivni glede avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Gre za zaskrbljujočo izjavo, na katero se bomo primerno odzvali, žal pa so škarje in platno predvsem v rokah Mira Cerarja. V prihodnjih dneh bom govoril s poslanci iz Štajerke ter Prekmurja in upam, da bom uspel na pravo stran, stran decentralizacije, pridobiti čim več poslancev.« Suzana Lep Šimenko: Ne gre za nekaj, ampak za osem milijonov turistov! »Nad izjavo kandidata za infrastrukturnega ministra g. Garšperšiča glede mnenja o dokončanju avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje sem bila zgrožena. Sama menim, da je takšna izjava sramota za Slovenijo. Ne gre za nekaj turistov, gre za okoli osem milijonov ljudi, ki letno prestopijo mejni prehod Gruškovje, in tudi za vse prebivalce širšega območja Podravja. Dokončanje odseka je nujno tako za razvoj regije kot celotne Slovenije. Sama lahko zagotovim, da se bom zavzemala, da se avtocestna povezava konča, kot tudi moji kolegi iz poslanske skupine SDS, ki pokrivajo to področje!« Klaudija Markež: Prednost naj imajo projekti, ki so sofinancirani iz EU. »Moje in mnenje stranke SMC je, da je treba narediti revizijo vseh projektov in i Tm/m*' •i''1 na'° prilagoditi dejanskim potrebam fvfjjitjg=> in zmožnostim. Prioritetno je treba reali-z'ra'' ''s'e infrastrukturne investicije, za katere nam bi uspelo zagotoviti sofinanciranje s sredstvi EU in ki bi ob predaji v uporabo zagotavljale tudi denarni tok za servisiranje dolžniških virov financiranja. Osredotočiti se moramo tudi na povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo.« Kot je še pojasnila Markeže-va, to ne pomeni, da je proti izgradnji odseka: »Govorilo se je o prioritetah. Seveda se zavzemam in se bom za razvoj Haloz in prebivalcev tega področja.« 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 19. septembra 2014 Podravje • Škoda, primerljiva s katastrofalnimi poplavami v letih 1989 in 1994 Poletje dežja, poplav in plazov »Čeprav smo na nekaterih območjih na poplave že skoraj navajeni, je bilo letošnje poletje eno od vremensko najbolj neugodnih v zadnjih tridesetih letih,« ocenjuje Dragomir Murko, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS in vodja regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, ki je hkrati tudi tajnik komisije za oceno škode ob naravnih in drugih nesrečah. Najpogosteje prihaja do poplav na območju občine Maj-šperk, kjer Dravinja s svojima potokoma Jesenica in Skralska vsako leto poplavlja od pet- do osemkrat, zaradi teh poplav pa sta najpogosteje zaprta odseka cest do Koritnega in Slap. Letošnje leto pa je izrazito poplavno. »Dejansko se še nismo povsem opomogli od odprave posledic in ocenjevanj škode po februarskem žledu, ko so se že 3. marca pričele tudi poplave. Prva je prestopila bregove Dravinja v Majšper-ku, ki je nato poplavljala tudi nizvodno na celotnem območju Haloz. Nekaj poplav smo imeli tudi v aprilu in maju, sredi maja pa smo doživeli še hud vetrolom. Poletja v preteklosti Pobrskali smo tudi po spletu, da vam predstavimo nekaj zares skrajnih dejstev o poletnem vremenu skozi zgodovino. Pravzaprav so brskanje opravili člani Vremenskega društva Zevs j (najdetejih na: www.zevs.si). I In kaj lahko na njihovi spletni strani preberemo o vremenu skozi zgodovino? Medtem ko so nenavadna poletja pravzaprav redka, pa znajo biti zime zelo ekstremne: od izredno toplih do izredno mrzlih. Upajmo, da nas po letošnjem muhastem poletju čaka kakšna čisto povprečna zima in je ne bo treba vpisovati na seznam vremenskih ekstremov. O zimi kdaj drugič, poglejmo si tokrat poletja. Leto 638 - Huda suša. Usahnili so vrelci, poljski pridelki so se povsem posušili, vino pa je bilo izvrstno. Leto 1000 - Suša je izsušila tudi večje reke. Od gnijočih rib se je okužil zrak in ljudje so umirali od številnih bolezni. Leto 1132 - Velika suša. Reka Ren je usahnila. Tudi Mura in Drava sta bili suhi. Leto 1540 - Najhujša suša pri nas in v srednji Evropi do zdaj. Že konec februarja je pritisnila vročina. 5. aprila je bilo vinsko trsje v cvetju, 24. avgusta pa opravljena trgatev. Oktobra so dozorele druge češnje, žito pa je bilo zrelo že aprila. Suša je trajala od aprila pa vse do novega leta. Umrlo je veliko ljudi, nekateri zaradi vročine in lakote, drugi pa zaradi požarov. Še za božič je bilo zelo toplo, saj so se ljudje kopali v rekah in jezerih. Leto 1935 - Huda suša in vročina v Sloveniji. 28. junija so v Ljubljani izmerili 38 stopinj Celzija. Leto 1950 - Suša in huda vročina v Sloveniji, 5. julija so v Črnomlju izmerili rekordnih 40,6 stopinje Celzija. Leto 1952 - Huda suša, ki je trajala od konca marca do sredine julija. Leto 1962 - Huda suša, na Primorskem in Notranjskem v avgustu ni padla niti kaplja dežja. Leto 1992 - Suša in huda vročina v avgustu, v Murski Soboti je bilo 37 stopinj Celzija, tam od sredine julija pa do sredine avgusta ni padla kaplja dežja. Leto 2000 - Suša in vročina sta se začeli že v juniju, ko se je marsikje segrelo do 35 stopinj Celzija, julij je malo oblažil sušo, še hujši vročinski val pa je bil v drugi polovici avgusta, ko se je segrelo tudi do 38 stopinj Celzija. Leto 2003 - Najhujša suša vsaj zadnjih 100 let, če ne še več. Suša se je začela že marca, trajala pa do konca avgusta. Že v maju so temperature presegle 30 stopinj Celzija, huje pa je bilo junija, ko je bilo več kot 15 dni zapored prek 30 stopinj. Tudi v juliju je bilo pogosto vroče, tudi do 35 stopinj Celzija. Najhuje pa je bilo avgusta, ko se je živo srebro kar 27-krat povzpelo nad 30 stopinj Celzija, 13. avgusta je bilo 38 stopinj Celzija. V tem letu je bilo kar 54 vročih dni s temperaturo prek 30 stopinj Celzija. Tudi suša je bila najhujša avgusta. V Pomurju je bilo žito zrelo že sredi junija, ponekod že prej, trava je bila avgusta rjava, koruza pa povešena zaradi pomanjkanja vode. Bilo je ogromno škode v poljedelstvu. Tudi drugje po Evropi sta bili huda suša in vročina, ki je terjala precej smrtnih žrtev. Olajšanje je prišlo zadnjega avgusta, ko je obilneje deževalo in se tako končalo obdobje suše in vročine. V Pomurju od 11. februarja do 31. avgusta ni bilo obilnih padavin oz. celodnevnega dežja, večinoma le lokalne plohe in nevihte, pa še te brez nalivov. Leto 2007 - Zelo vroč in suh julij, suša je bila najbolj na Primorskem in na Krasu. 20. julija je bilo v Lendavi 39 stopinj Celzija. No, zdaj nam preostane le, da se odločimo, ali hočemo skrajno vroča poletja ali tista bolj mokra, kakršno je bilo letos. Ker takšnega vremena, da bi bilo vsem prav, najbrž ne bo nikoli. Izraziteje pa smo se s poplavami soočali skozi vse poletje,« pojasnjuje Murko. Poletje poplav in naravnih nesreč Poleg redkih sončnih in vročih poletnih dni si bomo letošnje poletje zapomnili predvsem po izredno velikem številu deževnih dni. Medtem ko smo lahko bili v juniju in delu julija z vremenom še nekako zadovoljni, nam je v drugi polovici julija, avgustu in prvi polovici septembra zaradi pogostega deževja vse postavilo na glavo. Od 1. julija do 12. septembra so v regijskem centru za obveščanje v Ptuju obravnavali 51 dogodkov, vezanih na poplave. Poleg tega so se gasilci in pripadniki Civilne zaščite na območju 11 občin soočali z odpravo posledic zaradi naraslih meteornih voda ter dviga podtalnice, ob vodotokih, zaradi česar je bilo aktiviranih skupaj 461 gasilcev iz 32 gasilskih enot. V štirih občinah so obravnavali šest dogodkov, vezanih na plazove, zaradi česar je bilo aktiviranih 25 gasilcev iz treh gasilskih enot. Kljub povečanemu številu intervencij pa na vso srečo še ni bilo nobene hujše poškodbe gasilcev ali pripadnikov CZ, le nekaj manjših odrgnin, vreznin in udarnin je bilo, vendar tega ne štejejo. Poplave od 1. 1. 2014 do 15. 9. 2014 Občina Število dogodkov Sodelujoče GE PGD Število sodelujočih CIRKULANE 4 4 23 DESTRNIK 0 0 0 DORNAVA 2 6 42 GORIŠNICA 12 10 179 HAJDINA 2 2 14 JURŠINCI 4 7 60 KIDRIČEVO 5 5 34 MAJŠPERK 13 9 67 MARKOVCI 5 8 76 ORMOŽ 38 72 460 PODLEHNIK 2 1 15 PTUJ 6 6 35 SREDIŠČE OB DRAVI 16 26 252 SVETI ANDRAŽ 0 0 0 SVETI TOMAŽ 2 2 20 TRNOVSKA VAS 0 0 0 VIDEM 5 4 33 ZAVRČ 2 2 5 ŽETALE 0 0 0 Skupaj: 118 164 1315 Vir: Center za obveščanje V juliju je bilo v 19 občinah Podravja 16 poplavnih dogodkov, največ na območju občin Ormož, Cirkulane in Središče ob Dravi. Avgusta letos je bilo v Spodnjem Podravju 18 poplavnih dogodkov, največ v občinah Središče ob Dravi, Majšperk in Ormož. Najhuje je bilo v haloških in obdravskih občinah Po podatkih regijskega centra za obveščanje so poletne poplave najhuje prizadele predvsem haloško območje ob porečju Dravinje in občine ob porečju Drave. Poplave so najpogosteje prizadele občine Središče ob Dravi, MO Ptuj, Hajdino, Markovce, Ormož, Videm, Majšperk, Juršince, Zavrč, Cirkulane in Podleh- nik, kjer so poplavljali reka Dravinja ter potoki Polskava, Trnava, Črnec in Sejanski potok. Plazovi pa so se pojavljali predvsem na območju občin Cirkulane, Zavrč, Podlehnik in Videm. Poleg območja Maj-šperka je zaradi pogostili poplav problematično tudi ob- Foto: Dragomir Murko petek • 19. septembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 m». -mm. ipfÄ ■ i fÄK Plazovi od 1. 1. 2014 do 16. 9. 2014 Občina Število dogodkov Sodelujoče GE PGD Št. sodelujočih gasilcev CIRKULANE 4 4 18 MAJŠPERK 5 6 39 ORMOŽ 9 (12) 11 68 PODLEHNIK 1 (16) 0 0 PTUJ 3 5 31 SREDIŠČE OB DRAVI 1 1 3 VIDEM 3 3 26 ZAVRČ 2 (6) 1 4 ŽETALE 4 4 37 Skupaj: Vir: Dragomir Murko, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Pri številu dogodkov je prva številka število vpisov v SPIN, številka v oklepaju pa je dejanska številka plazov. močje občine Podlehnik, kjer ob intenzivnejših padavinah pogosto prihaja do razlitja potoka Rogatnica. Ob zadnjem intenzivnem deževju pa je bilo 13. in 14. septembra precej težav zaradi poplav tudi na območju občine Središče ob Dravi. V povprečju, gledano nekaj let nazaj, pa imajo najmanj težav s poplavami na območju občin Gorišnica in Dornava, kjer imajo sicer pogosto težave zaradi dvigov podtalnice in občasnega razlitja Pesnice. Namesto senčnikov dežniki... V juliju so zaradi pogostili deževnih dni v RECO Ptuj obravnavali 16 primerov poplav ali dogodkov, ki so vezani na poplave predvsem meteornih voda, največ jih je bilo na območju občin Ormož, Cirkulane in Središče ob Dravi (glej tabelo2). V avgustu so obravnavali že 18 poplavnih dogodkov, v glavnem zaradi dviga meteornih voda in v manjšem obsegu tudi razlitja voda rek in potokov, največ jih je bilo na območju občin Središče ob Dravi, Majšperk in Ormož (glej tabelo3), medtem ko je bilo v prvi polovici septembra teh dogodkov še več, o njih pa smo obširneje poročali v torkovi številki Štajerskega tednika. Škoda, primerljiva s katastrofalnimi poplavami v letih 1989 in 1994 Iz Uprave za zaščito in reševanje so sporočili, da bo prva predhodna ocena škode po zadnjih septembrskih poplavah znana šele jutri, saj so vsem prizadetim občinam, ki so utrpele škodo zaradi po- sledic teh poplav, poslali zahtevo, da jim pošljejo oceno škode do srede. Vsekakor pa sega povzročena škoda zaradi poplav na objektih, kmetijskih zemljiščih in prometni infrastrukturi v več milijonov evrov, saj so po besedah Dra-gomirja Murka letošnje poplave primerljive s katastrofalnimi poplavami v letih 1989 in 1994. Narava nam ne oprošča ... Kakorkoli že, podivjane in od človeka zmedene narave žal ni mogoče ustaviti kar tako, saj nam ne oprošča. Foto: M. Ozmec Dragomir Murko: »Letošnja poplavna škoda je primerljiva s katastrofalnimi poplavami v letih 1989 in 1994.« Foto: Dragomir Murko Plaz Mali Brebrovnik Zato je strah prebivalcev na poplavnih območjih upravičeno vedno hujši. In ne pojavlja se le ob vsakem večjem dežju, s tesnobnim občutkom strahu pred jutrišnjim dnem odhajajo po svojih vsakodnevnih opravkih, na delovna mesta in s tem ležejo tudi v posteljo. Sicer zatisne-jo oči, a težko mirno zaspijo, saj ni videti skorajšnje rešitve teh problemov. Odgovornih v državi pa to očitno ne gane, saj nam vedno znova zatrjujejo, da za odpravo posledic poplav ter za nujne sanacije enostavno ni denarja in ga še dolgo ne bo. Zato so vsi naši upi uprti v Evropo, od koder se nam menda kmalu obeta 83 milijonov evrov. Vendar to še zdaleč ne bo zadostovalo. S poplavami bomo pač morali živeti, tako ali drugače, tudi v prihodnosti, s to grenko resnico se žal moramo soočiti in se zato nanje tudi bolje pripraviti. Točnega števila plazov ni, tudi brez dežja se bodo še sprožali V dneh obilnega deževja je bil zemljevid Slovenije - SPIN, na katerem so obvestila o poplavah in plazovih, tudi na območju Podravja poln opozoril o teh dogodkih. Tako je bilo na območju Podravja minuli konec tedna skupaj 74 intervencij, pri katerih je sodelovalo 922 gasilcev, ki so skupaj opravili 6645 ur. Najpogostejša vzroka za sprožitev plazu, udora sta izrazito hribovito (pogosto že prej nestabilno) območje in obdobja dolgotrajnega močnejšega deževja. Seštevek teh vzrokov je, da se je na območju Podravja sprožilo več kot 80 plazov. Točnih podatkov ni, saj jih beležijo različne institucije. V* V regijskem centru zvonijo telefoni dan in noč Dežurni dispečerji regijskega centra za obveščanje, ki ima sedež v tretjem nadstropju stavbe na Slomškovi ulici v Ptuju, imajo v teh dneh dela čez glavo, saj zvonijo telefoni podnevi in ponoči. Čeprav se vsi klici sproti snemajo, je veliko dela, saj je treba vsak klic tudi časovno dokumentirati in zabeležiti, koga so v posameznem primeru obvestili in aktivirali. V obdobju od 1. januarja do 12. septembra letos so v regijskem centru za obveščanje obravnavali 548 dogodkov, v katerih je sodelovalo kar 449 gasilskih enot (glej tabelo 1). Med njimi je bilo 105 požarov, od tega 60 požarov na objektih, 29 požarov v naravi, 10 požarov na prometnih sredstvih in pet požarov komunalnih zabojnikov. V tem času so zabeležili tudi en potres (22. aprila, z epicentrom na območju Pivke), 118 primerov poplav (glej tabelo 4), 18 plazov, 24 primerov snegoloma, 48 primerov vetroloma in kar 986 primerov žledoloma. Veliko dela pa so imeli gasilci in reševalci tudi z drugimi dogodki, saj so od 1. januarja do 12. septembra obravnavali 67 primerov posredovanj v prometnih nesrečah, 12 delovnih nesreč, tri nesreče na vodi, pet nesreč na športnih in rekreacijskih dogodkih, 10 primerov nesreč z nevarnimi snovmi, osem najdb NUS (neeksplodiranih ubojnih sredstev), za nameček pa še 41 primerov nenačrtovanih motenj oskrbe z električno energijo, 47 primerov nudenja tehnične in druge pomoči, dva primera nenapovedane motnje s pitno vodo. Na območju občin Polj-čane, Slovenska Bistrica in Makole je po podatkih mariborske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje plazove prijavila le slednja. Na območju Makol se je sprožilo deset premikov zemljine, od katerih so trije cestni usadi (udor bankine v krajši razdaljah) ter sedem drugih oblik zemeljskih plazov, ki ogrožajo infrastrukturne objekte (vodovod, cesto, objekte). Od teh sedmih je eden na cesti, drugi so bili sproženi na kmetijskih zemljiščih. Drugi dve občini nista dopolnjevali podatkov o masnih premikih na svojih območjih, so sporočili z mariborske izpostave. »Skupaj so občine prijavile pet plazov, od teh je občina Makole prijavila štiri in enega MO Maribor. Brez prej omenjenih petih plazov so v letu 2014 prijavili še 31 plazov, od katerih so štirje iz območja UE Slovenska Bistrica,« so sporočili z mariborske izpostave. Vsi plazovi niso uradno evidentirani Toda teh je bilo v letu 2014 zagotovo več, saj si je geotehnik Bojan Žlender na območju občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica (UE Slovenska Bistrica) pogledal 33 plazov. Dodal je, da bodo v naslednjem tednu sproženi še novi plazovi, četudi bo prenehalo deževati. »Rešitev za te probleme je samo dolgoročna. S sistematičnim geološkim in geotehničnim raziskovanjem terena in načrtovano gradnjo objektov (cest, hiš ...). Ob tem pa je pomembno, da se sanacija plazu izvede čim prej po njegovem sproženju. S časom se plaz samo veča, s tem se povečuje tudi strošek sanacije,« je opozoril. Toda strošek posamezne sanacije znaša več deset tisoč evrov, če ne gre za velik plaz. Plaz, ki se je sprožil avgusta na območju občine Slovenska Bistrica, v kraju Gabernik, ki je odnesel vrtno lopo in eno stajo za koze, je bil velik približno 600 m2. »Geomehanik si je skupaj s strokovnjakom za področje meteornih vod že ogledal plaz. Izdelati je treba geomehansko poročilo sanacije z ureditvijo odvodnjava-nja, ki bo dejansko opredelilo stroške sanacije. Groba ocena sanacije je znašala okrog 50.000 evrov,« je povedal poveljnik civilne zaščite za območje Slovenske Bistrice Branko Hojnik. Sanacije plazov so zelo drage Zakaj so sanacije plazov tako drage? »Praviloma je treba izvesti odvodnjavanje (dre-naže) in podporne konstrukcije na globini več metrov, kar predstavlja velik strošek. Po navadi se zaradi visokih stroškov izvede sanacija plazu v minimalnem obsegu, ki še zagotavlja trajno stabilnost terena in pri stanovanjskih hišah delno v lastni režiji (popravila hiš),« je odgovoril Žlender. Višina škode, ki so jo povzročili plazovi, še ni znana, saj se ni ovrednotila zaradi uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, ki za zemeljski plaz in udor šteje premik zemljine, ki je ogrozil naselje ali več naselij, gradbene inženirske objekte oziroma drugo premoženje v velikem obsegu in ne vključuje usadov, podorov in drugih podobnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo zlasti intenzivne padavine in neurja oziroma spremembe, ki občasno nastanejo na nesa-niranih plazovih. Martin Ozmec in Mojca Vtič 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 19. septembra 2014 Skupno število plazov avgusta in septembra 2014 Občina Plazovi na prometni infrastrukturi Plazovi na ostalih kmetijskih zemljiščih Skupaj Ogroženi objekti CIRKULANE 10 7 17 2 DESTRNIK 4 0 4 0 DORNAVA 3 0 3 0 JURŠINCI 5 1 6 0 MAJŠPERK 30 18 48 9 MARKOVCI 0 0 0 ORMOŽ 50 18 68 18 PODLEHNIK 36 7 43 3 SREDIŠČE OB DRAVI 2 3 5 2 SVETI TOMAŽ 4 0 4 0 TRNOVSKA VAS 4 0 4 0 VIDEM 14 0 14 0 ZAVRČ 5 14 19 4 ŽETALE 16 9 25 7 MAKOLE 4 6 10 3 Skupaj: 187 83 270 48 Vir: Dragomir Murko, izpostava Ptuj - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Zapiski babice Terezije Pri pospravljanju domačega podstrešja smo med drugim našli zapiske naše babice Terezije Goričan s Pobrežja (roj. Šimenko leta 1901, umrla 1986), ki je zapisovala, kako je gospodarila na svoji kmetiji, med drugim pa opisovala tudi vreme v svojem času. Izpisali smo njene vremenske zapise med letoma 1950 in 1960 in jih posredujemo tudi vam, da se prepričate, ali je letošnje vreme res tako nenavadno. 1950: Junij, julij - grozna suša; takšna vročina, da smo morali ponoči žeti, saj je bilo po 7. uri zjutraj prevroče. 1951: April, maj, junij - vsak dan dež; julij - lepo proti koncu meseca; avgust - lep začetek. 1952: Od 15. maja zmeraj mrzlo. 21. maja je bil tak mraz, da je vse pozeblo. Od 15. junija do 25. junija večkrat dež, nato od 25. junija do 28. julija suša, da ni moglo nič rasti. Ječmen je vzela zima, pšenico pa suša. Do 28. julija ni bilo nič murkov, ne tive, ne fižola, sploh nobene zelenjave, pa tudi krompir je bil predroben, da bi ga kopali. 10. avgusta, na lovrenčevo, je bila na Ptuju velika tombola in je precej deževalo, a kaj ko se ni drugi dan nič poznalo. Od 10. do 17. 8. je bila posebej huda vročina, in če si zjutraj pokosil otavo, je bila večerko suha. Nič ni bilo solate, za kuhati je bil samo droben krompir. Za svinje smo hodili nabirat vodeniko. Od 17. do 24. 8. pa je šel vsak dan dež in vse je začelo spet zeleneti. Ajdna je začela rasti od 17. 8. Od 6. 9. do 19. 9. je bil vsak dan dež, da nismo mogli nič delati. 20. 9. pa je bil hud mraz in je še ajdna pozebla. To je bilo na kvatrno nedeljo, ko so se vozili k sv. Trojici na Goričko. 1953: Majnika je do 8. 5. večkrat šel dež in 10. 5. je bilo cel dan mrzlo. Večerko je bilo tako mrzlo in huda burja, da ko smo šli k večernicam, sem imela zimsko jakno in rokavice. V ponedeljek, 11. 5., se je zjutraj zjasnilo, da je bila zima, ne samo mraz. Do polovice junija je bil vsak dan dež, da nismo mogli nič narediti. Od 15. 6. lepo in proti koncu meseca prav vroče. Od 1. 7. do 7. 7. vsak dan dež in grmelo je, nato pa do konca meseca prav prijetno vreme. Vreme je potem do decembra dobro napajalo in vse je prav dobro raslo. 1954: Junija od 1. do 8. vsak dan dež, potem pa lepo. Julija do 15. samo dež in mrzlo. Od 19. naprej lepo in vroče, da smo lahko suho snopje mlatili. Od 1. do 10. 8. prav lepo in vroče. Prva polovica septembra lepa, druga pa grda. 1955: Majnik je bil cel bolj moker in vetroven. Junij je bil lep in topel. Seno smo lahko posušili in tudi dež nam vsak teden lepo namoči. 1. julij je bil lep, potem pa vsak dan dež in grmelo je do 15. 7. Žeti smo začeli 18. 7. in smo suho snopje vkup spravli. 22. julija zvečer je bila grozna ura, grmelo je, se bliskalo in močni dež, da nam je gnoj v potok neslo. Do konca meseca je bil dež, da nismo mogli snopja domov zvoziti. 5. 8. smo mlatili pšenico. Avgust celi moker, do 15. vsak dan dež in grmenje. Od 18. 8. je bilo malo boljše vreme pa do 29. 8., potem pa spet grdo, a ne dolgo. Do 10. 9. lepo, potem 6 dni dež, potem pa lepo in toplo do 6. 10. 1956 (prestopno leto): Od začetka maja do binkoštov (20. maja) prav lepo in tudi toplo. Na binkošte je cel dan padal dež in pihal krivec, poti večeru pa se je zjasnilo in smo se bali, da bo mraz. A se je ponoči naredila megla in ni bilo mraza. 1. junij je bil deževen, potem pa je bilo od 2. do 8. 6. prav lepo in toplo, da smo lahko posušili seno. Nadaljevanje mokro, tako da smo seno, ki smo ga pokosili 16., sušili do 22. Od 1. do 8. julija lepo, potem pa zopet slabo vreme. 12. 7. smo mislili mlatiti žito, pa je deževalo. Mlatili smo šele 27. 7. na zadružno mlatilnico. Začeli smo ob 2. uri zjutraj in končali do 5. ure. V začetku avgusta smo lahko sušili otavo, po 15. 8. pa nam je namočilo, ker je bilo že zelo suho. September je bil ves lep in suh, da je lahko vsak suhi krompir skopal. 1957: 1. maja celi dan dež in hladno. 5. maja pa je ponoči zapadlo precej snega in je naredil ogromno škodo. Dosti drevja nam je potrgalo in na polju vse zmetalo. Snega je bilo okoli 10 cm in je trajal en dan in eno noč. 7., 8. in 9. maja je bil ponoči hud mraz, da je krompir in trsje čisto pozeblo. Majnika je bilo do konca bolj hladno, junija pa lepo in prav vroče. Po 20. juniju najprej silna vročina in malo dežja. Od 1. julija naprej taka suša in vročina, da od 10. ure naprej ni bilo mogoče biti na polju in ne zunaj. 9. 7. smo pšenico poželi in je bila bolj suha kot pozneje, ko smo jo mlatili; mlatili smo komaj 19. 7. in še takrat bolj mokro snopje. Od 11. 7. je namreč vsak drugi dan deževalo. Od 20. 7. pa stalno lepo in toplo vreme do 15. 8., ko je bilo suho in vroče. 1958: 1. maja je bilo cel dan bolj oblačno, malo sonca in malo krivec. Potem pa se je začela huda vročina. Od 6. maja ni bilo nič dežja, vročina pa vsak dan 30 stopinj. 11. junija je začelo lepo mirno deževati in je 4 dni bilo deževno. Do sredine junija smo posušili večino sena, oko-pali smo hitro, ker je bilo lepo. 21. 6. zopet rahlo dežuje, da lahko presajamo. Julija je bilo lepo vreme, včasih tudi kaj mokrega, pa spet lepo in vroče do 22. 7. Takrat nam je spet lepo mirno dež namočil. Celo poletje nam je lepo namakalo. 1959: (Če niste vedeli: 22. 2. so odprli novi ptujski most.) Majnik večino moker in hladen. Junij celi moker in julij isto večina moker. Avgusta pol mokrega, drugo pa bolj lepo in vroče. September in oktober lepa in suha, pa vroča kot poleti. 1960: Od 15. maja je bilo zelo lepo in toplo, malo dežja, tudi začetek junija je bil lep, da se je seno lepo sušilo. Večji dež je bil šele 23. junija, da je do korena namočilo, saj prej že tri tedne ni bilo močnejšega dežja. Cel julij je vsak teden dvakrat deževalo. Kronologija: poplave v Sloveniji pogost pojav Vodne ujme so sicer v Sloveniji pogoste, največ smrtnih žrtev pa so terjale leta 1954 na Celjskem. Sledi kronologija nekaterih najhujših v zadnjem stoletju. Foto: Črtomir Goznik 9. avgust 1924: Nad Polhovim Gradcem se je ponoči razdivjala vodna ujma. Na tem območju in v sosednjih dolinah Ločnice ter Hrastnice je po izračunu strokovnjakov v slabih treh urah padlo več kot 3,5 milijarde litrov vode. Narasle vode so zahtevale 19 življenj in porušile številne hiše. november 1925: Poplave na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju so zahtevale dve smrtni žrtvi, poplavljenih pa je bilo okoli 100.000 hektarjev obdelovalnih površin. 27. september 1926: Hude poplave so prizadele območje Ljubljane. V Gradaščici, ki je rušila hiše, mostove in brvi, so umrli trije ljudje. Na Viču in Rožni dolini je voda segla do dva metra visoko. Poljanska Sora je uničila 50 zgradb in zahtevala 10 življenj. junij 1954: Nalivi in neurja, ki so divjali tri tedne, so močno prizadeli širše celjsko območje, po mestu pa je bilo meter vode. v porečju Savinje, Pake in Hudinje je umrlo 22 ljudi. Voda je segala tri metre visoko, ves nižinski del med Škofjo vasjo, Štorami in Arjo vasjo je bil popolnoma pod vodo, odnašalo je mostove, ceste in hiše. december 1966: V Zasavju, na Koroškem in Štajerskem so decembra prestopili bregove narasli potoki. Zaprtih je bilo veliko cest, utonili so štirje ljudje. 1972: Narasla Mura je aprila in julija prestopila bregove. Zalila je 4500 hektarov zemljišč, 50 vasi in poplavila Ljutomer. Na območju mariborske občine so našteli več kot sto zemeljskih plazov, 14 porušenih mostov, narasle vode pa so uničile tudi 184 kilometrov cest. 1. november 1990: Reke so prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj pa so se razdivjale v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so zahtevale dve življenji. Poplavile so 52.000 hektarov kmetijskih površin, poškodovale 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničile 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000. oktober in november 1998: Poplave, ki so zajele dobršen del Slovenije, so povzročile približno 20 milijard tolarjev škode. V Posavju je poplavilo 120 objektov, Krška vas je bila povsem pod vodo. Med najbolj prizadetimi občinami so bile Žalec, Nazarje, Celje in Laško. 17. november 2000: Po obilnem večdnevnem deževju se je nad Logom pod Mangartom sprožil murasti tok, ki je zdrvel po strmi strugi Mangartskega potoka in nato do samega naselja. Plaz je podrl most ter porušil šest objektov in jih več poškodoval. Pri tem je umrlo sedem ljudi. 10. oktober 2004: Baško grapo in druge dele Tolminskega so prizadele poplave, ki so na občinski, državni, zasebni in drugi infrastrukturi povzročile za več kot pol milijarde tolarjev škode. Bregove je prestopila tudi Gradaščica in poplavila del ceste med Ljubljano in Polhovim Gradcem. avgust 2005: Hudo neurje je največ škode naredilo v Posavju, v okolici Sevnice in Krškega ter na širšem območju brežiške občine. V Posavju so našteli skoraj 600 plazov. Ob Muri so razglasili izredne razmere, gladina reke se je namreč dvignila na 481 centimetrov, kar je bilo največ v zadnjih 50 letih. 18. september 2007: Na območju občine Železniki je v nekaj urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Vodotoki, predvsem Selška Sora in Savinja s pritoki, so v zelo kratkem času silovito narasli. V najbolj smrtonosnih poplavah v samostojni Sloveniji je umrlo šest ljudi, nastala je tudi ogromna gmotna škoda. Najhuje je bilo v Železnikih, Bohinju in nekaterih naseljih v Spodnji Savinjski dolini. 19. september 2010: Po neurju z obilnim dežjem so obsežne poplave zajele Ljubljansko barje, vključno z deli Ljubljane, ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa. Škode je bilo za 250 milijonov evrov. 5. november 2012: Obilne padavine so povzročile porast rek in poplavljanje. Najhujše poplave so bile na območju Drave, ki je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije močno narasla in začela poplavljati, zlasti v spodnjem delu. Izmerili so rekorden pretok Drave, ki je pod jezom v Markovcih dosegel okrog 2900 m3/s. Pred tem je bil največji izmerjen pretok Drave 2600 m3/s leta 1965. februar 2014: Obsežne poplave so po zelo mokri zimi in zaradi taljenja obilnega žleda, ki je prizadel velik del države, zajele Planinsko polje. Voda, ki se dolgo ni umaknila, je zalila številna poslopja, predvsem v krajih Laze in Planina. 13. september 2014: V močnem deževju, ki je zajelo predvsem vzhodni del Slovenije, je bilo poplavljenih več kot 1000 objektov in 181 cestišč, sprožilo pa se je prek 240 plazov. Narasla voda je pri Vranskem odnesla dve človeški življenji. Poplavljale so predvsem Krka, Mura, Sava in Savinja s pritoki. (sta) petek • 19. septembra 2014 Kmetijstvo Štajerski 7 Podravje, Prlekija • Obilne padavine siromašijo pridelek Letina iz slabe v katastrofalno Celotno poletje je bilo tudi v tem predelu Slovenije prežeto s padavinami. In da je padavinska slika še slabša, skrbi moker september, ki je doživel vrhunec minuli konec tedna s poplavami in plazovi. LIST^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr Štefana Čelana »Letošnje leto je pri nas padlo doslej že več padavin, kot je dolgoletno povprečje za celo leto, čeprav so do konca leta še skoraj štirje meseci. Ugodna letina zaradi poletnih padavin, ki so omogočale intenzivno rast in obilno letino, se v zadnjem obdobju spreminja v slabo, v nekaterih panogah v katastrofo. Po relativno količinsko ugodni letini za žita je zelo dobro kazalo travinju in posevkom koruze, ki je naša najpogostejša poljščina,« je ob zadnjih vremenskih nevšečnosti, ki bodo vplivale na letošnji pridelek, dejal Ivan Brodnjak iz ptujske kmetijsko svetovalne službe. »Zaradi vremenskih pogojev je veliko kmetij že zamudilo optimalni čas za siliranje celih rastlin koruze. Koruza je zaradi fiziološke zrelosti marsikje že presegla optimal- Židan pričakuje, da bo prva ocena presegla 2,5 milijona evrov, s čimer bo presežen prag za izvedbo uradnega popisa škode, ki bo temelj za pripravo državnega sanacijskega programa. Pomoči pa ne bodo deležne le občine, ampak tudi kmetje. Dogovor je sklenjen, da se prednostno izplača subvencije oškodovancem, v popisih škode pa se bo upoštevalo tudi škodo na rastlinah in pridelkih. Pomoči bodo po Židanovih besedah deležni tudi vinogradniki, ki so jih prizadeli plazovi. no zrelost. Zaradi razmočenih tal pa še kar nekaj časa ne bo mogoče na njivske površine. Foto: Miha Soštarič Kmetje bi morali v teh dneh poskrbeti za silažo, koruza pa »do pasu« v vodi. r v. Hrana za živali bo zelo draga »Velika elementarna nesreča, katastrofa,« je o težavah, ki jih je kmetom in vinogradnikom prizadejala moča, pričel predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. »Spravilo pridelka praktično ni mogoče. Morali bi poskrbeti za silažo, vendar na razmočene njive s kombajni in traktorji ne moremo. Škoda bo velika, predvsem pri plemenskih živalih. Upravičeno se lahko vprašamo, kje bomo dobili hrano za živali.« Medved je s sodelavci na kmetijsko ministrstvo že poslal poziv, s katerim opozarjajo, da v prihodnje ne bo mogoče izvesti kolobarja, obenem pa seveda želijo takojšnjo pomoč prizadetim kmetom: »Zavedati se moramo, da bo hrana za živali, ker je bo primanjkovalo, izredno draga. In nova slovenska vlada bo morala poiskati denar, da bomo odpravili težavo. Kmetijski minister Dejan Židan nam je pred kratkim dejal, da denarja na kmetijskem ministrstvu ni, zato bo predsednik vlade Miro Cerar moral po drugih resorjih postrgati denar in ga nameniti prizadetim kmetijam.« Medved poziva kmete, naj čim prej prijavijo nastalo škodo, saj se bodo le tako lahko nadejali sredstev. y Posledično zaradi vlage v klasju koruze se močno širi pojav plesni in tvorbe fusarij, kar predstavlja nevarnost toksinov v silažah takšnih rastlin,« je nadaljeval Brodnjak. Posledice tudi na pridelku prihodnjega leta »Prašiči so še posebej občutljivi na toksine, zato je smiselno silirati zrnje kljub nekoliko višji vlagi, takoj ko bo mogoče s kombajnom na njivo. Nekoliko več težav je pri tistih, ki zrnje prodajajo, saj je sušenje zelo drago in tisti, ki zrnje spravljajo v tako imenovanje CO2-silose, saj mora biti vlažnost zrnja pod 28 %,« opozarja Bro-dnjak, ki ga skrbi dejstvo, da se bodo posledice letošnje moče odražale tudi v pridelku prihodnjega leta. »Od 25. septembra do 5. oktobra je namreč optimalni čas za setev ječmena, od 5. do 10. oktobra pa za setev pšenice. Ker žita praviloma v kolobarju sledijo koruzi, skoraj zagotovo na težkih tleh zemlje ne bo mogoče pravočasno pripraviti.« Katastrofa pa se kaže na novi letini oljne ogrščice. »Posejane je le dobra polovica predvidene, pa še od te je bo polovica preorane zaradi stoječe vode in škodljivcev, kot sta bolhač in repna grizlica, ki ju zaradi razmočenih tal ni mogoče zatirati.« Letina v tujini znižuje cene našim pridelkom Zaradi bolezni, ki jih zaradi obilnih padavin ni bilo mogoče zatirati, so najbolj prizadete vrtnine na prostem. Predvsem zelje in čebula sta ponekod povsem uničena. Zaradi gnitja so močno prizadete buče, trenutno se zaradi gnitja grozdja zmanjšuje pridelek do 30 % v vinogradih, predvsem pa bo po besedah strokovnjakov problematična kakovost žlahtne SKUPNA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO S PODPORO STRANK kapljice. V sadjarstvu opažajo povečano gnitje in odmetavanje sadežev. »V primerjavi s preteklimi leti se zaradi zahtevnejše zaščite povečujejo stroški tudi do 40 %. Za nameček pa se nam pri vseh kulturah zaradi obilne letine v sosednjih deželah kažejo pri poljščinah rekordno nizke cene, kar bo stanje v kmetijstvu še poslabšalo,« je dejal Brodnjak ter dodal: »Posledice moče bi se bistveno omilile, če bi se v prihodnje nadaljevalo suho vreme. Predvsem pa bi bil zaželen suh veter, ki bi osušil rastline in tla.« Sicer pa so se zaradi razmočenega terena sprožili številni zemeljski plazovi, ki so na območju Slovenskih goric in Haloz uničili veliko kmetijskih površin, tudi vinogradov. Miha Šoštarič SLS. SDS Slovenska ljudska stranka Slovenija • Po katastrofalni čebelarski letini Ministrstvo je čebelarjem vendarle obljubilo pomoč Ker je letošnje leto skrajno neugodno tudi za čebelarje, saj je zaradi obilice padavin čez poletje čebelarska letina katastrofalna, v Čebelarski zvezi (ČZ) Slovenije opozarjajo čebelarje na nekatere nujne ukrepe in tudi na pomoč kmetijskega ministrstva. Po besedah predsednika ČZ Boštjana Noča zaradi letošnje slabe medene letine in slabih meteoroloških napovedi nimajo nič kaj dobrih obetov tudi za začetek prihodnje sezone. Iz Pomurja so že prejeli informacije, da je zaradi obilnih padavin in povsem premočenih tal na nekaterih območjih zelo verjetno, da ne bodo mogli posejati oljne ogrščice, ki je na tem območju prva in zelo pomembna paša za čebele. Čebelarji upajo, da se bo vreme končno ustalilo tako, da bodo lahko predvidene površine posejali z oljno ogrščico, v nasprotnem primeru pa bo nastala velika gospodarska škoda. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sporočilo, da je v uradnem listu RS objavljen razpis za pomoč čebelarjem zaradi letošnje slabe letine. Upravičeni so čebelarji z 20 družinami ali več, vsak naj bi prejel 5 evrov na družino, vendar pa je za pridobitev pomoči potrebna prijava na razpis. ČZ Slovenije je že pridobila seznam vseh upravičencev, ki jim bo v naslednjih dneh po pošti poslala navodila in razpisno dokumentacijo. V poznojesenskem in zimskem času, ko so čebelje družine brez zalege in ko so vse varoze na čebelah, je zatiranje varoze najučinkovitejše. ČZ Slovenije opozarja čebelarje, da naj za zdravljenje čebel uporabljajo v skladu s predpisi le tista zdravila, ki so registrirana ali imajo dovoljenje za promet v Sloveniji. Od zdravil, ki nimajo ustreznih dovoljenj in za njih ni zagotovljena sledljivost v prometu od proizvajalca do uporabnika, lahko pričakujejo pojave resnih neželenih učinkov, ki lahko ogrozijo zdravje čebel, človeka in okolja. OM Slovenska ljudska stranka ALUN DARJA #Ptuj za vse! k: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, Ljubljana Nosilka liste kandidatov za mestni svet in mestne četrti Mo Ptuj www.sls-ptuj.si M ISA PUSENJAK z ekipo P£uiriidš vvi ^^^ Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, Ljubljana 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 19. septembra 2014 Ptuj • Drogerija Müller razveselila najmlajše Darilo za ustno zdravje V Vrtcu Ptuj že 30 let uspešno sodelujejo s preventivno zobozdravstveno ambulanto ptujskega zobozdravstva. Zaposleni Vrtca so v sodelovanju s preventivnim zobozdravstvom in starši stkali uspešno sodelovanje za več ustnega zdravja pri najmlajših, ki si tudi v vrtcu redno umivajo zobke in se ob tem zavedajo pomena zdravega prehranjevanja za zdravje ustne votline. „Otroci so naše bogastvo, nekoč bodo tudi naše dobre stranke, zato smo se odzvali na pobudo enega od staršev, ki ima otroka v enoti Tulipan, Iztoka Žgalina, da bi pomagali z donacijo," je povedala Miroslava Malek, vodja Mullerjeve poslovalnice na Ptuju. Podarili so 150 zobnih ščetk in 150 zobnih krem kakovostne blagovne znamke Elmex, ki jo priporoča tudi zobozdravstvo. Prejeli so jih otroci vrtcev Tulipan in Pod-lesek. „Zelo me veseli, da se v teh kriznih časih na takšne ali drugačne pobude o donacijah odzivajo posamezniki in podjetja. Mullerjeva drogerija se je odzvala takoj. Naš skupni cilj Foto: Črtomir Goznik Malčki vrtcev Tulipan in Podlesek so se za donacijo zahvalili s prisrčnim kulturnim programom. je, da otrokom čim bolj približamo pomen ustne higiene, ki je tudi izredno pomembna za splošno zdravje vsakega in otroke naučimo pravilnega čiščenja zob," je povedal Iztok Žgalin. V Vrtcu Ptuj se trudijo, da bi otrokom že v predšolskem obdobju privzgojili najboljše navade, ki jih načeloma ne pozabijo. Za donacijo se je zahvalila ravnateljica Vrt- ca Ptuj Božena Bratuž, Iztok Žgalin, pobudnik Mullerjeve donacije, pa je dal vedeti, da to ni zadnja tovrstna akcija v korist najmlajših. MG Lenart • Investicija, vredna 25.000 evrov Vrata odprla obnovljena Lekarna Lenart Minuli petek je v Lenartu ob zvokih harfe potekalo odprtje obnovljene lekarniške enote Lenart, zavoda Lekarne Maribor. Lekarna, obnovljena po osmih letih, je z obnovo v vrednosti približno 25.000 evrov pridobila nekaj novosti. Strokovna direktorica zavoda Ljubica Lovišček se je v govoru ob odprtju prenovljene lekarne sprehodila skozi zgodovino lekarne v Lenartu. Kot je dejala, pa je bila enota po osmih letih potrebna obnove. »Izvajanje izdajanja zdravil je predstavljalo težave pri organiziranju dela, v lekarni smo potrebovali več odlagalnih površin za predpisano shranjevanje zdravil, želeli pa smo uporabnikom tudi približati našo ponudbo in vse to je klicalo po spremembah v lekarni,« so dejali na zavodu. Investicija je zajemala le sprednji del prostora, namenjen izvajanju lekarniških storitev v kontaktu z uporabniki. »Pridobili smo dodatno izdajno mesto in poseben prostor za individualno svetovanje. Odstranili smo steklene površine z lekarniških pultov, kar pomeni boljši stik med uporabniki in farmacevti, obenem pa smo zagotovili tudi odprte vitrine za dermatolo-ške in ostale izdelke brez recepta, tako so ti izdelki bistveno preglednejši in dostopnejši uporabnikom,« je pojasnila Loviščkova. Po njenih besedah je vrednost investicije ocenjena na približno 25.000 evrov: Lekarne so za obnovo zagotovile svoja lastna sredstva. Plan za investicijo v Lekarni Lenart in za ostala redna vzdrževalna dela sta potrdila sveta zavoda in svet ustanoviteljev v začetku leta.« Obnova, ki so jo začeli sredi avgusta, v celoti sicer še ni končana. Potekajo še finalna dela, ki pa po besedah direktorice Loviščkove ne vplivajo na redno delo. Sicer pa je direktorica še dejala, da je v času izvajanja del do 21. avgusta lekarna poslovala tudi v prostorih zdravstvenega doma v Lenartu. Zagotovila nam je še, da preskrba z zdravili v Lenartu ni bila motena. Monika Levanič Draženci • Vodstvo PP Energija mi Je razlitje gnojni Sesutje stene gnojničnega rezervoarja v Perutninini noloških in gradbenih standardih, je zlasti v neposre Ali je vzrok za sesutje stene rezervoarja res lahko zgolj močnejše deževje ali pa gre morda tudi za kakšne napake v gradnji oz. za prešibko konstrukcijo (po nekaterih informacijah s terena naj bi namreč bile vidne razpoke na več stenah), smo povprašali direktorja PP Energija Bojana Pahorja. »Ne pristajamo na laične insinuacije o razpokah!« Pahor je povedal: »Vsak segment vsakega posameznega sklopa izvedbe projekta so zasnovali, projektirali, profesionalno implementirali ter vzporedno nadzirali neodvisni certificirani izvajalci. Zato nikakor ne pristajamo na laične insinuacije, ki izhajajo iz vsebine vaših vprašanj o razpokah in podobnih špekulacijah. Vsak material ima svoje karakteristike in prepustiti moramo strokovnjakom in verificiranim ter pooblaščenim institucijam, da opravijo svoje delo odgovorno, profesionalno, brez zunanjih pritiskov ter sugestij. Vse faze izvedbe projekta in tudi nadzorstvena funkcija vzpostavitve kompleksa so namreč izvajale institucionalno preverjene in certificirane organizacije, ki so že v fazah načrtovanja ter snovanja kapacitet, ki predvidevajo predimenzioniranje glede na dejanske potrebe, in tudi same operativne izvedbe, upoštevale projektantske standarde, praktične izkušnje, lastnosti materiala, strokovne smernice in tudi prakso sorodnih in že vzpostavljenih projektov. Kar 25 takšnih deluje Foto: Črtomir Goznik Bojan Pahor: Tteba je poudariti, da smo razliti fermentirani substrat, ki se ga sicer uporablja v kmetijski pridelavi, zajeli in prepeljali na različne deponije ter v bioplinarno na Destrni-ku, zato vpliva na okolje ni bilo, takšne pa so tudi ugotovitve okoljske inšpekcije, ki je pregledala območje nesreče.« v Nemčiji, kjer je bila razvita naša tehnologija, kar smo kot primer dobre prakse upoštevali v vseh fazah projekta.« Vzroke sesutja stene še vedno iščejo Seveda pa se 25 tovrstnim bioplinarnam v Nemčiji niso sesule stene rezervoarja za gnojnični substrat. Kot zagotavlja Pahor, so ob izrednem dogodku naredili vse, da so maksimalno zaščitili ljudi, živali in okolje ter položaj že sanirali: »S tem smo omogočili, da so svoje delo lahko varno in nemoteno začeli opravljati strokovnjaki različnih področij, ki raziskujejo vzroke izrednega dogodka. Samo analize vseh dejavnikov dogodka bodo podale svoje ugotovitve, v tem aspektu pa bo izvedena tudi Dornava • Odprli vaški center s kulturno dvorano Vrednost naložbe je bila 1,7 milijona evrov Središče občine Dornava se ponaša z novo podobo. Na mestu nekdanje krajevne dvorane so v zadnjem letu zgradili nov vaško-kulturni center. Vrednost naložbe je 1,7 milijona evrov, od tega je občina večino denarja pridobila iz državnega in evropskega proračuna. 85 % vrednosti investicije se pokriva iz Regionalnega razvojnega programa, dobrih 180.000 evrov so prejeli po 21. oz. 23. členu Zakona o financiranju občin. Iz lastnih virov je občina Dornava zagotovila 14 % potrebnega denarja za gradnjo in znesek davka na dodano vrednost. Država z nakazili ni zamujala in financiranje projekta je bilo relativno tekoče. Župan Janžekovič je poudaril, da občina zgolj z lastnim proračunskim denarjem, brez državnega in evrop- V nedeljo popoldan so se odprtja novega večnamenskega centra vaško-kulturne dvorane udeležili številni domačini in povabljeni gostje. skega financiranja, takšnega objekta ne bi bila sposobna zgraditi. Glavni izvajalec del na objektu je bilo Cestno podjetje Ptuj. Pogodba z izvajalcem je bila sklenjena na ključ, aneksov k pogodbi ni bilo. Dvorana velikosti 300 kvadratnih metrov ima nekaj manj kot 300 sedežev. V prvi vrsti bo namenjena kulturnim in društvenim dogodkom, za različne priložnosti, kot so osebna praznovanja, pa tudi drugi dogodki, se bo oddajala v najem. V objektu so zraven dvorane prostori za društva ali profitno dejavnost (pisarne, manjša in večja sejna soba) ter prostora za lekarno in gostinski lokal. Novozgrajeni objekt so namenu slovesno predali minulo nedeljo. Vrvico so slavnostno prerezali župan Rajko Janžekovič in občani Dorna-ve, ki so desetletja nazaj pomagali pri gradnji nekdanje kulturne dvorane - tiste, ki so jo lani porušili in na njenem mestu zgradili novo. Blagoslov objekta je opravil domači župnik pater Emil Križan. Nastopili so številni domači kulturni ustvarjalci: Ljudske pevke TED Lukari Dornava, Predice ter Ljudski pevci in godci iz Polenšaka, Kvartet Polenšak, Oktet Dornava,Toti štirje, uporabniki Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava, Jure Bezjak iz Glasbene šole Munda, Marcel Kmet iz glasbene šole Nocturno, Klavdija Šuen, Sergej Rojht, Ingrid, Mili, Tajda Špes, Romana Ze-lenjak in Otroški pevski zbor OŠ Dornava. Mojca Zemljarič Foto: MZ petek • 19. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 9 ri, okoličani dvomijo čnega substrata v bioplinarni res brez posledic? bioplinarni v Dražencih, za katero investitorji in odgovorni še vedno trdijo, da je (bila) zgrajena po preverjenih in izjemno kakovostnih mednarodnih teh-dni okolici dvignilo veliko prahu. presoja vpliva vremenskih razmer na dogodek. Vemo, da je letošnje intenzivno deževje povzročilo obilno močo, kakšen pa je bil meteorološki vpliv na dogodek, bo seveda stvar strokovne presoje.« Objekt zavarovan, materialna škoda še ni znana Koliko časa zaradi preiskave in kasnejše sanacije objekta bioplinarna ne bo delovala, Pahor še ne ve povedati: »Seveda bo naša dejavnost operativno nekaj časa zamrznjena, saj je potrebno zagotoviti vse pogoje za absolutno varno delo, tako za strokovnjake različnih specializacij, ki bodo odkrivali dejanske vzroke nesrečnega dogodka, kot za zaposlene in tudi za okolico. Tudi nastala materialna škoda je predmet strokovne cenitve, ki se izvaja vzporedno z drugimi strokovnimi analizami. Celoten objekt je bil zavarovan pri eni večjih slovenskih zavarovalnic, zaradi česar podjetje ne bi smelo biti prizadeto, materialno oceno dogodka pa bo moč podati šele po vseh zbranih parametrih. Zdaj je najpomembnejše to, da je za- varovalniška družba odzivna in da se s takšno odzivnostjo prepreči nadaljnja škoda.« Sicer pa direktor Pahor zaključuje: »Potrebno je poudariti, da smo razliti fermentirani substrat, ki se ga sicer uporablja v kmetijski pridelavi, zajeli in prepeljali na različne deponije ter v bioplinarno na Destrniku, zato vpliva na okolje ni bilo, takšne pa so tudi ugotovitve okoljske inšpekcije, ki je pregledala območje nesreče.« Ne glede na vsa zagotovila pa dvom in nezaupanje ljudi ostajata. Hajdina • Novi odcepi sekundarne kanalizacije Prejeli dobrih 854.000 evrov Včeraj so v občini Hajdina podpisali pogodbi o izgradnji sekundarnih odcepov kanalizacije v vseh sedmih občinskih naseljih. V imenu izvajalcev sta pogodbi podpisala predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec. Hajdinski projekt izgradnje sekundarne kanalizacije je vreden 1.094.686 evrov, od tega znaša sofinanciranje v okviru razvojnih prioritet Razvoj regij - okoljska infrastruktura 854.514.68 evra, preostanek v višini 240.172 bodo zagotovili sami. Del že letos, preostalo pa v proračunu za leto 2015. Vsa dela na izgradnji sekundarne kanalizacije naj bi bila dokončana do 30. septembra 2015. Dela sta na javnem razpisu pridobili Cestno podjetje Ptuj v vrednosti 624.780 evrov in Komunalno podjetje Ptuj v višini 450.530 evrov. Gre za 37 odsekov sekundarne kanalizacije v Foto: Črtomir Goznik Po sesutju stene rezervoarja za gnojnični substrat vodstvo PP Energija poudarja, da so bili izvedeni vsi potrebni varnostni in drugi ukrepi, zato negativnih posledic na okolje naj ne bi bilo. Foto: Črtomir Goznik V občini Hajdina bosta projekt izgradnje sekundarne kanalizacije izvajali Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. Pogodbo so podpisali včeraj. Rožman: »Naj si Pahor doktorat zatakne za klobuk!« Potem ko so izvedeli za ekološko nesrečo v Dražen-cih, kjer se je podrl del oboda zbiralnika za gnojilo, so bili tudi videmski občani skrajno ogorčeni. Andrej Rožman, član vi-demskega občinskega sveta, je že od prvega trenutka, ko se je začelo govoriti o gradnji Perutninine bioplinarne v Dražencih - govoriti pa se je LISTV^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana dolžini 4426 metrov v vseh občinskih naseljih in tri prečrpa-lišča. Po končani gradnji se bo lahko na kanalizacijo priklopi-lo 120 novih gospodinjstev. V tem trenutku jih je prikloplje-nih 800, vseh gospodinjstev v občini Hajdina pa je 1177. Kot je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar, so veseli, da so uspeli pridobiti ta sredstva, njihova vloga je na časovni listi zasedla prvo mesto skupaj s 74 vlogami, v nasprotnem bi morali izgradnjo sekundarne kanalizacije upočasniti. Izvajalca del sta obljubila kakovostno in pravočasno izgradnjo. Pričenjajo jo že danes, 19. septembra. MG Foto: Jože Smigoc Andrej Rožman: »Gospodu Pahorju nisem verjel v začetku, ko je nadigral občane in občino, in mu še danes ne verjamem. Nedeljska nesreča je pokazala, da so bila naša opozorila prava, da bioplinarna ni varna in tisti doktorat, ki ga je Pahor tako zelo poudarjal, si danes lahko zatakne za klobuk. Izlite tekočine ne more nihče več počistiti.« začelo zelo pozno, potem ko je župan že dal občinski blagoslov h gradnji -, dvomil o primernosti bioplinarne na tej lokaciji. Žal so se njegove slabe slutnje v nedeljo zjutraj, dve leti po začetku obratovanja bioplinarne, povsem uresničile. »Že ob načrtovanju biopli-narne oziroma bioelektrarne smo bili krajani proti temu, da se pri nas uvaja nekaj, kar drugod že opuščajo, saj je šlo za okoljsko vprašljiv projekt v bližini vodnjakov pitne vode, ki so danes tako rekoč uničeni. Vprašanje je namreč, kakšne bodo posledice nesreče. Svoje pomisleke smo odločno povedali tudi direktorju Perutnine Ptuj - Energija Bojanu Pahorju, a nam je ta zagotavljal, da gre za varno dejavnost. Nedeljska nesreča je pokazala, da so bila naša opozorila prava, da bioplinarna ni varna in tisti doktorat, ki ga je Pahor tako zelo poudarjal, si danes lahko zatakne za klobuk. Izlite tekočine ne more nihče več počistiti.« Na vprašanje, ali ne verjame zagotovilom direktorja Pahorja, da izlitje naj ne bi vplivalo na okolje, pa Rožman odgovarja: »Gospodu Pahorju nisem verjel v začetku, ko je nadigral občane in občino, in mu še danes ne verjamem. To so ljudje, ki vidijo samo denar; za okolje, za čist zrak pa jim ni mar. Vedeti moramo, da motorji v bioplinarni delujejo 24 ur na dan, da se proizvaja ogromno formaldehida, ki je lahko ob vdihavanju in ob stiku s kožo rakotvoren, po zraku pa se prenaša tudi tri kilometre daleč. Nesreča pa še kaže, da so gradbeniki uporabili pri gradnji slabe materiale in se bodo podobne nesreče dogajale večno. Vse, kar se je razlilo, je prešlo v podtalnico, saj ni nihče izkopal in odpeljal onesnažene zemlje. Podtalnica pa se razprostira na celotnem območju Ptuja in njegove okolice, ki se napaja iz te podtalnice. Naš župan je dal soglasje k bioplinarni, ne da bi občani za to vedeli. Pa sam mislim, da bi o tem morali imeti celo referendum. Enako kot tudi pri visokonapetostnem daljnovodu in avtocesti. Sedaj vidimo, da smo imeli prav takrat, ko smo opozarjali na nevarnosti, ki grozijo občanom tako pri bioelektrarni kot pri avtocesti in daljnovodu. Predvsem pa je žalostno, da se je o vsem tem odločal župan na svojo roko.« SM, JŠ „Najpomembneje je preprečiti stik s fekalno onesnaženostjo ..." V primeru fekalnih vod (ne glede na izvor) lahko pride do fekalnega onesnaževanja okolja (zemlje, vodnih virov, osta-lin površin in predmetov). Kot pravi Teodora Petraš, dr. med., spec. epid. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota, fekalna onesnaženost pomeni prisotnost različnih povzročiteljev fekalnega izvora, kot so salmonele, šigele, kampilobakter, e coli, paraziti in drugo. Omenjeni povzročitelji lahko povzročijo črevesne okužbe pri ljudeh, če ti pridejo v stik s fekalno onesnaženostjo preko pitne vode, hrane, živil ali z direktnim kontaktom. Bolezni se glede na povzročitelje lahko pojavijo kot posamični primeri ali pa tudi kot izbruh črevesne nalezljive bolezni. Najpogostejši znaki teh okužb so driska, bruhanje, temperatura, slabost, splošna utrujenost, dehidracija. V izjemnih primerih pa lahko pride tudi do sepse. Najpomembneje pri preprečevanju črevesnih boleznih je, da preprečimo stik s fekalno onesnaženostjo preko pitne vode, živil in stikov. Posebno pozornost pa je treba po besedah Petraševe nameniti sanaciji dogodka, ki je povzročil onesnaženost okolja. »Tako je treba zaščititi osebje (cepljenje, zaščitna obleka ...), prav tako pa preprečiti onesnaženje živil in vodnega vira. Na vse morebitne izredne dogodke se je treba pripraviti na ravni podjetja, občine, lokalne skupnosti.« MG 10 Štajerski Kultura petek • 19. septembra 2014 Ptuj • 60 let radiokluba Spomnimo se jih, ko jih potrebujemo Radioklub Ptuj združuje ljubitelje radioamaterstva na Ptujskem že šest desetletij in je eden najstarejših v Sloveniji. Na slovesnosti v Knjižnici Ivana Potrča minuli petek so počastili svoj jubilej s predstavitvijo spominskega zbornika. 60 let je dolga pot, polna spominov, ki so vredni, da se jih obudi in zapiše, smo slišali na slovesnosti. In to so ptujski radioamaterji storili v svojem zborniku, ki ga je uredila Ne-venka Dobljekar, oblikoval pa Darko Ferlinc. V zborniku so zapisani začetki ptujskega radioamaterstva s predstavitvijo posameznikov, ki so za to zaslužni, opisom radijske opreme, ki so jo nekoč uporabljali, izobraževalnimi dosežki in tekmovalnimi uspehi, pa tudi s poudarjanjem pomena, ki ga imajo radioamaterji ne samo kot promotorji svojega kraja in države, pač pa v izrednih razmerah, ko odpovedo tradicionalne oblike komuniciranja in lahko radioamaterji priskočijo na pomoč s svojimi povezavami. »Združujeta nas ljubezen do tehnike in prijateljstvo,« je poudaril predsednik Radiokluba Ptuj Aleksander Špindler, ko je predstavljal razvoj radioklu-ba. »Naši začetki so povezani s peščico tehničnih zanesenjakov in njihovo radovednostjo po komunikacijah. To jih je gnalo tako daleč, da so leta 1954 svoje interese izrazili z ustanovitvijo društva. Že od začetka so imeli podporo lokalne skupnosti in države. V prvi vrsti so bili radioamaterji - konstruktorji. Radioamaterske postaje namreč nekoč ni bilo mogoče kupiti tako kot danes - po internetu, moral Foto: Črtomir Goznik S slovesnosti ob 60-letnici Radiokluba Ptuj; z desne: predsednik Radiokluba Ptuj Aleksander Spindler, predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Bojan Majhenič in vodja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje - izpostave Ptuj Dragomir Murko si si jo narediti sam. Kmalu se je v klubu zraven konstruktor-ske dejavnosti začela razvijati tudi osnovna radioamaterska dejavnost - vzpostavljanje radijskih zvez in spoznavanje prijateljev po vsem svetu. Pokrajinski muzej Ptuj je že leta 1955 klubu dal v najem zahodni grajski stolp, ki se je izkazal kot odlična lokacija za radijske zveze, saj zaradi svoje dominantne lege nad Dravskim poljem in Dravo omogoča vzpostavljanje dolgih zvez. Zahodni stolp je živel, široko razpiral svoja krila in ime Ptuja ponesel po vsem svetu.« »Vendar je radioamaterstvo še veliko več,« je poudaril Dragomir Murko, poveljnik civilne zaščite za Podravje. »Radioamaterji delujejo predvsem v okviru civilne zaščite. Ob hudih naravnih in drugih nesrečah, ko običajni sistemi za komunikacijo odpovedo, lahko vzpostavijo zasilno komunikacijo preko svojega omrežja ARON (amatersko radijsko omrežje za nevarnost). To se je na primer pokazalo lani, ko je žled onesposobil redne komunikacijske poti,« je med drugim povedal Dra-gomir Murko in se radioma- tarejem zahvalil za njihovo dejavnost tudi v imenu občanov, ki se ne zavedajo, kako pomembni so radioamaterji - vse do trenutka, ko jih potrebujejo. Ob jubileju je ptujski radioklub na osrednji prireditvi ob prazniku ptujske občine prejel zlato plaketo mestne občine Ptuj za posebne zasluge, na tokratni slovesnosti pa jim je župan podelil še županovo priznanje - veliko statuo. Slovesnost so popestrili tamburaši iz Cirkulan in pesnik Aljaž Selinšek. jš Lenart • Premiera veseloigre »Trikrat hura za ženske « To soboto zvečer bo v sklopu krajevnega praznika KS Voličina v Kulturnem domu Selce potekala premierna uprizoritev že pete veseloigre Trikrat hura za ženske, dramske sekcije Kulturno turističnega društva (KTD) Selce. Člani društva vsem ljubiteljem kulture in dobre volje tudi tokrat obljubljajo pošteno dozo smeha. Dramska sekcija KTD Selce deluje že vse od leta 2008 in je doslej na oder postavila že vrsto skečev in štiri veseloigre. To soboto pa bodo premierno uprizorili že peto veseloigro z naslovom Trikrat hura za ženske, ki je tudi tokrat nastala izpod peresa vodje dramske sekcije Julijane Bračič. V igri nastopa osem igralcev, v glavni vlogi pa se bosta predstavila mož Viktor (Mirko Čeh) in žena Urša (Suzana Vogrin). Glede vsebine pa režiserka Bračiče-va ostaja skrivnostna: »O sami vsebini ne bi kaj preveč pove- UST/f ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana dala, morda le to, da boste ob ogledu igre spoznali, kaj se je zgodilo možu, ki ni spoštoval žene, njenega dela, da jo je začel ceniti in spoštovati. Igro bomo igrali v narečju, saj v naši dramski skupini želimo, da se naša lepa domača narečna beseda ohranja.« Igra po besedah Bračičeve opozarja na enakopravnost žensk: »Za to igro smo se odločili, ker opažamo, da je v svetu veliko govora o enakopravnosti moških in žensk, pa vendar so ženske še mnogokrat premalo cenjene. V mnogih družinah je ženska še vedno tista, ki je manj vredna, pa vendar mora opravljati službo in postoriti ogromno dela tudi doma v družini.« Če si dobre volje želite tudi vi, si igro lahko ogledate to soboto ob pol osmih v Kulturni dvorani Selce. Ponovitev veseloigre bo v nedeljo, prav tako ob pol osmih zvečer. Monika Levanič Foto: KTD Selce Dramska sekcija bo to soboto premierno odigrala že peto veseloigro z naslovom Trikrat hura za ženske. Tednikova knjigarnica Cas čudežev Kako obetavno se sliši Čas čudežev! In seveda, k obetajočemu knjižnemu naslovu bistveno prispeva še logo staromodne jadrnice, ki označuje odlično knjižno zbirko Odisej, zbirko z dolgo tradicijo kakovosti. Hm, kdo si ne bi poželel kakšnega čudeža, če ne drugače, pa po prijetni poti, torej v obliki odličnega branja?! Za modro obarvano naslovnico z deško podobo, ki uspešno lovi ravnotežje na (verjetno) naftnem sodu, ki je nasedel na plitvini peščene morske obale, se skriva 196 strani izjemne pripovedi mlajše francoske avtorice Anne Laure Bondoux (1971), ki me je pred leti, natančneje leta 2006, izjemno navdušila z zgodbo Morilčeve solze (Prevedla Tanja Lesničar Pučko. Ljubljana: Cankarjeva založba. Zbirka Najst.). Avtorica je tudi tokrat presenetljiva v osebni literarni poetiki ter v izjemno aktualni tematiki, ki pa pod njenim peresom zajema univerzalne človeške potrebe. Tudi v knjigi Cas čudežev je avtorica stkala neverjetne podobe in nenavadno sožitje v skrajnih geografskih prostorih in skrajnih bivanjskih razmerah ter v skrajnih čustvenih situacijah - za katere smo vedno prepričani, da se nam niti približno kaj takega ne more zgoditi. Pa je to res? V obeh knjigah, ki sta prevedeni v slovenščino, sta glavna junaka fantiča, v prvi (Morilčeve solze) glavni junak izve vse o življenju in živi z morilcem svojih staršev. V drugi je fantič begunec iz vojne in skrajne bede ter išče svojo mamo ob nadomestni mami. Oba fantiča potujeta s svojimi spremljevalci, oba odraščata in odrasteta s svojimi nenavadnimi skrbniki, ki v bistvu sprožijo začetek literarne pripovedi. Obe knjigi sta nenavadno lirični in psihološko poglobljeni, predvsem pa nudita bralcem pogled onkraj, čez ozki rob vsakdanje otopelosti ob poročanju o umorih, ob poročanju s svetovnih vojnih prizorišč. Tako začenja novost iz zbirke Odisej: Ime mi je Blaise Fortune in sem francoski državljan. To je čista resnica. Ko so me cariniki našli zadaj na tovornjaku, sem bil star dvanajst let. Smrdel sem kot Abdelmalikov prostor za smeti in sem znal samo ta stavek: »Že mapelblezfortinežesuissitu-ajendelarepiblikdelafransselapirverite.« Po poti sem izgubil skoraj vse, kar sem imel vrednega. Na srečo mi je ostal potni list; na črpalki mi ga je Glorija potlačila globoko v žep jopiča. Podatki v potnem listu so dokazovali, da sem se rodil 28. decembra 1985 v Momt- Saint -Michelu, ob Rokavskem prelivu, stran 16 v zelenem atlasu. Zapisano črno na belem. Problem je bila samo fotografija, ker je bila odlepljena, pa potem spet prilepljena nazaj, in čeprav se je gospod Ha zelo potrudil, da je popravil uradno številko čeznjo, cariniki niso verjeli, da sem pravi Francoz Hotel sem jim razložiti, ampak nisem znal dovolj. Za ovratnik so me potegnili s tovornjaka in me odpeljali s sabo. Tako se je končalo moje otroštvo... Ja, otroštvo! Kot pravijo psihologi in psihoanalitiki, je otroštvo, posebej zgodnje otroštvo, najpomembnejši čas za oblikovanje človekove osebnosti, za oblikovanje njegove čustvene in druge inteligence. Knjigo Cas čudežev, ki jo je prevedla Alenka Moder Saje, priporočam odraslim in mladim bralcem, ne le zaradi odličnosti zgodbe, marveč tudi zaradi osebnostne rasti ob spoznavanju skrajnih naporov, telesnih in duševnih, ki jih doživljajo otroci (in odrasli) zaradi dejanj odraslih. In to ne dejanj iz preteklih časov, marveč dejanj tukaj in zdaj. Liljana Klemenčič Rokomet Na uvodu 1. B-lige Ptujčani v Veliki Nedelji Stran 12 Nogomet Mladi igrali pred 1500 gledalci Stran 12 Boks Venko zasluženo osvojil Grand prix Stran 13 Šah Ptujski župan sprejel uspešne šahiste Stran 13 Plavanje Na Ptuju državno prvenstvo veteranov Stran 14 Kolesarstvo Miha Muršec četrti v kronometru Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec Z 38 leti tik pred 38. dvobojem - za evropskega prvaka Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je objavil ime tekmeca v novem dvoboju, za nameček pa še čas in kraj dvoboja. Oktober je očitno mesec Dejana Zavca: lani je v Leipzigu v Nemčiji v tem času boksal s Francozom Sebastie-nom Allaisom (zmaga po točkah), letos se podoben dogodek obeta v Sloveniji. Dejan Zavec, 38-letni nekdanji svetovni prvak velter-ske kategorije po verziji IBF, je v zadnjem času opravljal številne razgovore na temo novega dvoboja, obenem pa neutrudno treniral. Njegova jasna namera o vrnitvi v ring in ponovnem dokazovanju je sedaj obrodila sadove, kar je v četrtek objavil na tiskovni konferenci v poslovni stavbi zvestega partnerja Petrola v Ljubljani. Tekmec bo Madžar Hafner »Pogovori o novem dvoboju so potekali dolgo in so bili zame zelo naporni, predvsem iz psihološkega vidika. Obenem lahko povem, da sem podobnih situacij bil navajen že iz preteklosti, zato sem trdno zaupal v pozitiven rezultat pogajanj. Po prekinitvi sodelovanja z nemškim klubom SES boxing iz Magde-burga sem imel odprte številne možnosti, a je bilo treba uskladiti vse podrobnosti in najti primernega tekmeca, kraj in čas dvoboja. Sedaj se je to izšlo in tako se bom 17. oktobra v dvoboju za naslov evropskega prvaka v Mari- boru pomeril z Madžarom Ferencom Hafnerjem,« je povedal Dejan. Hafner je sicer tako kot Dejan 38-letni boksar, ki je v dosedanji profesionalni karieri v 28 dvobojih zabeležil 23 zmag (12 s K. O.) in doživel 5 porazov (4 s K. O.). »Dolgo smo iskali možnost dvoboja za katerega od naslovov, a so bile v velterski kategoriji vse možnosti že zasedene. Tako se sedaj selim v težjo kategorijo in se bom v lahki srednji pomeril za naslov evropskega prvaka. Jasno je, da bom naredil vse za zmago, ki bi mi omogočila pomik na lestvici bliže vrhu in posledično spet možnosti za nadaljnji naskok na vrh. V enem skoku pač ne gre, vedno je treba stopati korak za korakom,« je dodal Dejan, ki mu bodo znova ob strani stali njegovi zvesti sponzorji ter organizatorji, s katerimi je sodeloval že v preteklosti - Tomaž Barada s svojo ekipo in agencija SVRSA. Promotorstvo bosta prevzela Dejan Zavec Box promotion in Pro Boxing Slovenija. Kako bodo potekal priprave? »Že večkrat sem poudaril, da nameravam še naprej sodelovati z Dirkom Dzemskim in tako tudi bo. V kratkem bo prišel v Slovenijo in bo tukaj ostal do 27. 9, ko se bomo vsi skupaj odpravili na zaključne priprave v Nemčijo. Novi izzivi, preizkušena ekipa,« je dodal Dejan. Jože Mohorič Nogomet • Pokal Slovenije, 2. krog Zavrč v pokalu s težavo čez Šenčur Pokal Slovenije, 2. krog REZULTATI 2. KROGA: Šenčur - Zavrč 0:2 (0:0); strelca: Cvek (65.), Antolek (75.); Zarica Kranj - Celje 1:2 (1:0); strelca: Robnik (28.); Omoregie (55., 57.); Korotan Prevalje - Olim-pija Ljubljana 0:4 (0:1); strelci: Valenčič (9.), Vuk-čevic (58., 64.), Burkovic (67.); Triglav - Domžale 6:7 (0:1, 2:2, 3:3); Podplatnik (69.), Djukic (81.), Pihler (115.); Aneff (26.), Husma-ni (64.), Korun (94.); Tabor Sežana - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec: Štromajer (80.); Rudar Velenje - Krka 0:1 (0:0); strelec: Fuček (77.). Srečanji Farmtech Ver-žej - Gorica in Kalcer Radomlje - Maribor sta bili preloženi. Foto: Črtomir Goznik Lovro Cvek (Zavrč, beli dres) je v Šenčurju dosegel vodilni zadetek za svojo ekipo. Šenčur - Zavrč 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Cvek 65., 0:2 Antolek 75. ŠENČUR: Deronja, Schwarzmann (od 80. Tošic), Aljančič, Čretnik, Gvardjančic, Spichal, Beganovic, Burkeljca (od 70. Zukanovic), Ljubijankic, Pavlin (od 46. Guberac), Košnik. Trener: Branko Pavlin. ZAVRČ: Ranilovic, Srnec (od 46. Čeh), Dedic, Datkovic, Kri-stic, Šafaric, Cvek, Matjašič, Kelenc (od 59. Težak), Polic, Kresinger (od 72. Kresinger). Trener: Željko Orehovec. V 2. krogu pokalnega tekmovanja so nogometaši Zavr-ča gostovali na Gorenjskem pri drugoligašu iz Šenčurja. Glede na to, koliko in kako kakovostne posameznike je pred letošnjo sezono izgubil Šenčur ter kako slabo je pričel drugoligaško prvenstvo, je bilo pričakovati igro mačke z mišjo in pravo goliado v domači mreži, toda pošteno so se zmotili. Zavrč je resda prevladoval, vendar slavil le 0:2. Za preboj v četrtfinale je bilo to seveda dovolj, čeprav beli še zdaleč niso prepričali. Zavrč je bil boljši skozi celoten potek srečanja, toda polčas se je končal brez zadetkov. Glede na vremenske razmere se je na zelo dobrem igrišču igralo le v eno smer, posest žoge v korist Zavrča je bila izrazita, toda manjkal je tisti zadnji »pas«, ki bi prinesle izrazito priložnost in s tem posledično zadetek. V tem delu so nevarno poskušali Kresinger, Matjašič in Kelenc, toda zadetka niso dosegli. V nadaljevanju so gostje vendarle unovčili individualno kvaliteto in dvakrat zadeli ter tako ostali v boju za pokalno lovoriko. V 65. minuti je po prekršku nad Cvekom v gostujočem kazenskem prostoru enajstmetrovko izvajal Šafaric, toda vratar Deronja je njegov strel odbil, a le do Cveka, ki je s strelom iz leve ob pomoči domače obrambe matiral domačega vratarja. Malo po vstopu v igro je končni izid tekme postavil Antolek. Žreb četrtfinalnih parov pokala bo v petek, od četr-tfinala naprej pa se bosta igrali dve tekmi. Prva srečanja bodo na sporedu 22. 10., povratne tekme pa teden dni kasneje. Čas za zmago nad Gorico Po sredinem težkem pokalnem obračunu pa Zavrčani že v nedeljo v prvenstvu pričakujejo Gorico. Srečanje bo spet odigrano na ptujskem Mestnem stadionu, pričelo pa se bo ob 16. uri. Zmaga belih bi bila več kot dobrodošla, še posebej po tem, ko so v preteklem krogu po dobri predstavi ostali praznih rok v Stožicah. Sicer pa na Ptuj prihaja za Zavrča najneugodnejše moštvo v Prvi ligi, saj so beli proti Primorcem lani - takrat še s povsem italijanskim pridihom - gladko klonili kar štirikrat. V haloškem taboru so prepričani, da je tokrat nastopil čas, da končno premagajo edino moštvo, ki ga v prvoligaški konkurenci še niso ugnali. Naloga bo zelo težka, čeprav so Go-ričani zelo pozno sestavili moštvo. Čeprav doslej niso bili prepričljivi, pa se sedaj počasi formira zelo solidna ekipa. Temu primernejši so tudi rezultati na zadnjih preizkušnjah, forma Primorcev je nedvomno v vzponu. Optimisti pa so tudi beli, saj so v Ljubljani precej nesrečno ostali praznih rok, v sredo pa so napredovali med najboljših osem ekip v pokalnem tekmovanju. Zavrčani računajo tudi na izdatno podporo publike in verjamejo, da se bodo v nedeljo nekaj minut pred šesto popoldan veselili prvih treh točk nad Gorico. Žal pa se bodo modrim morali zoperstaviti brez Lo-vra Cveka, ki je do sedaj kljub mladosti od vseh prišlekov pokazal največ. Vsi ostali fantje so zdravi in bodo konkurirali za mesto med najboljših osemnajst. tp 1. SNL, 8. krog: Zavrč - Gorica, nedelja, 21. 9., ob 16.00 na Ptuju Nogomet • 2. SNL Kidričani v Konjicah Slovenski drugoligaši so pretekli konec tedna počivali, saj vremenske razmere niso omogočale odigravanje tekem 6. kroga (razen srečanja Šencur - Dravi nja Kostroj). Na NZS so pohiteli in srečanja prestavljenega kroga delegirali za sredo, 24. 9. Kidričani bodo takrat na domačem igrišču v derbiju kroga gostili ekipo Krškega. Še pred tem bodo morale ekipe odigrati srečanja 7. kroga. Kidričani se odpravljajo v Slovenske Konjice, kjer bodo gostje ekipe Simona Sešlarja. Ta je pretekli konec tedna ohranila tekmovalni ritem, zaradi česar je morda v rahli prednosti. Kidri-čani se na drugi strani zanašajo na svojo kvaliteto, s katero bi morali kljub zahtevnemu igrišču v Slovenskih Konjicah vknjižiti nove točke. jm 2. SNL, 7. krog: Dravinja - Aluminij, sobota, 20. 9., ob 16.00 v Slov. Konjicah 12 Štajerski Šport, zanimivosti petek • 19. septembra 2014 Rokomet • 1. B SRL (m) Na uvodu Ptujčani v Veliki Nedelji V soboto se bo pričelo prvenstvo v 1. B državni ligi za moške. Tudi letos drugoliga-ško tekmovanje ljubitelji tega športa na našem koncu pričakujejo z velikim zanimanjem, saj bodo v tej konkurenci nastopili kar trije klubi iz našega območja. Poleg Drave in Moškanjcev-Gorišnice, ki sta lani dosegla zastavljeno, bodo med drugoligaši nastopali tudi rokometaši Velike Nedelje, ki po sklepu vodstva tekmovanja, ki je reorganiziralo lige, ostajajo v družbi Ptujča-nov in Gorišničanov. V sezono 2014/15 klubi iz Spodnjega Podravja vstopajo z različnimi izhodišči. Visoke ambicije imajo Ptujčani, ki so ekipo - glede na prejšnjo sezono - še okrepili, v vsakem primeru pa želijo višje od lanskega 7. mesta. Tudi večino prijateljskih tekem so odigrali na visokem nivoju, tako da z optimizmom zrejo v novo sezono. V taboru Moškanjcev-Gorišnice so predvsem zaradi izjemnega novinca Nikole Ranevskega (doslej Celje Pivovarna Laško) prav tako precej optimistični in ciljajo na zgornjo polovico tabele. To ni neuresničljiv cilj, moštvo je namreč poleg okrepitev še leto izkušenejšo. Še najbolj skromno v novo sezono vstopajo rokometaši Velike Nedelje, ki jo je prevzel nov strateg, sicer kljub mladosti stari znanec rokometnih parketov v naši okolici, Tomi Matjašič. Vsem trem strategom, Urošu Šerbcu (Drava Ptuj), Seba-stjanu Oblaku (Moškanjci-Go-rišnica) kot tudi Tomiju Matja-šiču (Velika Nedelja Carrera Optyl), smo nekaj dni pred začetkom prvenstva postavili Foto: Črtomir Goznik Tomi Matjašič, trener RK Velika Nedelja Carrera Optyl Foto: Črtomir Goznik Uroš Šerbec, trener RK Drava Ptuj 1. Kakšna so pričakovanja vašega kluba pred novo sezono, s katerim mestom bi bili zadovoljni? 2. Kakšen je bil prestopni rok (prihodi, odhodi) in kakšen rokomet bo letos igrala vaša ekipa? enaka vprašanja, ki so seveda povezana s pričakovanji klubov, ki jih vodijo. Omenimo še, da se nam že v uvodu obeta prava poslastica, saj bo v soboto v Veliki Nedelji na sporedu lokalni derbi med domačini in Dravo, medtem ko bo ekipa Moškanjcev-Gorišnice doma gostila ekipo Brežic. Tomi Matjašič, trener Velike Nedelje Carerre Optyl: 1. Najprej je treba omeniti, da se je klub pred to sezono odločil, da bo v prihodnji sezoni ekipa sestavljena iz mladih, domačih in dokaj neizkušenih igralcev. Razveseljivo je dejstvo, da bomo v novi sezoni znova igrali v 1. B-ligi, ki se letos širi in jo bo sestavljalo 14 klubov. Pričakovanja kluba so realna, ciljamo predvsem na to, da bomo igrali atraktiven, borben in učinkovit rokomet. S tem bomo poskušali privabiti na tekme čim več ljudi in nabrati čim večje število točk, vsekakor več kot v lanski sezoni. Obstanek je pogoj, vsa mesta, ki bodo višje, pa bodo nagrada za dobro delo. 2. Prestopni rok je bil v našem klubu pester. Odšlo je kar nekaj starejših igralcev, vrnili pa so se tisti, ki prejšnja leta niso igrali ali pa so igrali po drugih klubih. Z igralskim kadrom smo zadovoljni in mislim, da smo glede na razmere sestavili optimalno ekipo. Rokometno igro bomo od začetka predvsem prilagodili Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Oblak, trener RK Moškanjci-Gorišnica sposobnostim ekipe in jo iz kola v kolo poskušali izboljševati in nadgrajevati. Poskušali bomo odigrati hitro, agresivno in učinkovito. Skozi prve tekme bo zagotovo težko pričakovati vse to, bomo pa zagotovo postopoma svojo igro pripeljali na želen nivo. Uroš Šerbec, trener Drave: 1. Pred novo sezono smo si v klubu zastavil za cilj izboljšati lansko 7. mesto. Vsako leto težimo k napredovanju in razvoju v vseh strukturah kluba. Zaenkrat nam to odlično uspeva, zato verjamem, da je tudi letošnji cilj realen in dosegljiv. Osnovno vodilo je še naprej uveljavljanje domačih mladih igralcev in dvigovanje njihove športne zavesti. 2. Ekipa je doživela kar nekaj kadrovskih sprememb. Aktivno igranje sta prenehala Grm in Bezjak ter tudi mladi Pukšič, vratar Gerčar pa je odšel v Sevnico. Na to mesto je prišel izkušeni Belec iz Ormoža, v zunanji vrsti pa so nas Rokomet • Velika Nedelja Z novim trenerjem do boljše igre in več zmag Rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl so v minuli sezoni dosegli samo dve zmagi in osvojili zadnje mesto. Vendar so namesto izpada v 2. ligo ponovno dobili priložnost za nastopanje v 1. B-ligi, saj se je v vseh ligah dogajalo veliko sprememb in nobena ekipa ni izpadla. Velikonedeljčani so se mirno pripravljali na novo sezono pod vodstvom novega trenerja Tomija Matjašiča in kondicijskega trenerja Darka Kneževiča. Ekipa se je nekoliko spremenila, saj je na po-sojo v Ormož odšel »levoroki« Dejan Veselko, v zameno pa je v Veliko Nedeljo prišel organizator igre Damir Ma-vrič. Iz Radgone se je vrnil Marcel Meško, ekipo pa je okrepil še krožni napadalec Tadej Vukan. Iz mladinske ekipe se je priključilo nekaj perspektivnih igralcev, tako da bo tudi v novi sezoni povprečna starost ekipe dosegla komaj 21 let. Igralsko kariero so končali Matjaž Hanže-lič, Mitja Horvat in Maks okrepili Hrupič (Linz), Jen-sterle (Radeče) in mladinski reprezentant Korošec (Celje), ki pa je trenutno poškodovan. Poskušali bomo še utrditi obrambo in izboljšati tranzi-cijo v protinapad. Upam da bomo igrali všečen, hiter in seveda učinkovit rokomet. Sebastjan Oblak, trener Moškanjcev-Gorišnice: 1. V našem klubu imamo vedno visoka pričakovanja, zadamo si vedno malo višje cilje in jih potem skušamo Dogša, kar je seveda velika škoda, vendar je odločitev omenjenih igralcev treba spoštovati. Velikonedeljčani so v pripravljalnem obdobju odigrali šest tekem, v katerih so dosegli štiri zmage in dva poraza. Pred vrati je nova sezona, v kateri si Velikonedeljčani želijo predvsem boljšo igro in več zmag, kar bi na koncu pomenilo obstanek v ligi. Upajo tudi na podporo svoje zveste publike, ki jih ni nikoli pustila na cedilu in jih je spodbujala tudi takrat, ko so prikazovali najslabše predstave. Žreb pred novo sezono ni bil naklonjen četi Tomija Ma-tjašiča, saj že v prvem kolu v goste prihaja eden glavnih favoritov za vrh prvenstvene razpredelnice - ptujska Drava. Gostje so popoln favorit, vendar bo tokrat za zmago potrebno veliko več kot samo odigrati tekmo. Domačini obljubljajo borbenost in ob podpori navijačev tudi presenečenje ni nemogoče. JM realizirati. V novi sezoni smo si zadali uvrstitev med prvih pet, kar je realno, če seveda ne pride do kakšnih poškodb. 2. V RD Gorišnica-Moškanj-ci je prišel Nikola Ranevski, prvi ekipi pa smo priključili še pet mlajših igralcev našega kluba, po poškodbi pa se vrača tudi Jaka Lozinšek. Odšla sta Aleš Preac in Tine Maru-šič. V Gorišnici gojimo hiter in atraktiven rokomet z dobro obrambo; če bomo to uspeli združiti, bomo tudi uresničili naš cilj. Tadej Podvršek Nogomet • Uefa Liga prvakov Mladi igrali pred 1500 gledalci V tem tednu se je začela nova sezona evropska Lige prvakov, ki ima letos slovenski pridih. Za to so poskrbeli nogometaši Maribora, ki so se po 15 letih znova uvrstili v to elitno evropsko tekmovanje. V zadnjih letih je UEFA to tekmovanje »razširila« še na mladinske ekipe, ki se prav tako merijo z enakimi tekmeci kot Maribor - Sporting 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Postiga (30, iz 11-m), 0:2 Correia (76), 1:2 Lorbek (80, iz 11-m), 1:3 Eloi (92) MARIBOR: Prineg, Šoštarič (od 36. Polanc), Rober, Uskoko-vic, Štraus, Grmek, Lorbek, Bjedov Kobe (od 55. Taneski), Hajric (od 81. Volmajer), Florjane, Kramarič. Trener: Damjan Gajser. SPORTING: Stojkovic, Fidalgo, Wilson, Fernandes, Serrano, Djalo (od 65. Benevides), Barbosa (od 73. Varela), Correia, Eloi, Semedo (od 78. Ebo), Jose Postiga. Trener: J. A. Ramalho. člani. Mariborčani so sicer napovedali, da bodo njihovi mladinci domače tekme igrali v Lendavi, vendar so morali srečanje 1. kroga s Sportingom prestaviti na Ptuj, saj igrišče v Lendavi zaradi poplav ni primerno za igranje tekem. Ptujčani so priložnost sprejeli in Mariborčanom pomagali organizirati tekmo na zares visokem nivoju. K temu so velik doprinos prispevali tudi ljubitelji nogometa na Ptujskem, saj se jih je na Mestnem stadionu zbralo več kot 1500. To je za mlade nogometaše predstavljalo izredno kuliso, ki so jo izkoristili za dobro predstavo. Gostje so bili boljši v prvem polčasu, v drugem pa je bila tekma bolj Foto: Črtomir Goznik Mestni stadion je bil poln navijačev in ... fotografov. Foto: Črtomir Goznik Žiga Šoštarič je igrišče zapustil v 36. minuti zaradi poškodbe. Damjan Gajser, trener mladinske ekipe Maribora: »Najprej bi želel fantom čestitati za predstavo, saj so se pokazali v res dobri luči. Treba je povedati, da so tokrat prvič odigrali srečanje v takšni sestavi, kljub temu pa so delovali zelo kompaktno. Ko smo izvedeli, da bomo tekmovali v mladinski Ligi prvakov, smo poskušali moštvo okrepiti za enakovredno merjenje s tekmeci, saj smo imeli sicer v ekipi zvečine vhodne mladinske letnike - leto mlajše od večine tekmecev. Fantje so si s to uvodno tekmo nabrali izjemne izkušnje, tudi samozavest, s tem pa bodo lažje nadaljevali tekmovanje.« izenačena, saj so si varovanci Damjana Gajserja do zadnjih trenutkov srečanja prizadevali izenačiti rezultat. Domači publiki se je predstavil tudi Žiga Šoštarič, nekdanji član NŠ Poli Drava Ptuj, ki je v Mariboru na enoletni posoji. Luka dodal piko na i Po popoldanski uverturi so zvečer na zelenico razprodanega Ljudskega vrta ob protokolu Lige prvakov stopili še članski ekipi Maribora in Sportinga. Pod vodstvom An-teja Šimundža so Mariborčani odigrali srečanje skladno s pričakovanji: borbeno, nepopustljivo in disciplinirano. Sloviti tekmec je s pomočjo zadetka Nanija (na transfermarktu je njegova vrednost ocenjena na 12 milijonov evrov, kar je več kot celotna ekipa Maribora) deset minut pred koncem povedel, kar je bil za domačine kar precejšen šok. A Mariborčani so s pomočjo glasnih navijačev in z izkušnjami, ki si jih je v zadnjih letih priboril z nastopanjem na evropski sceni, uspeli izenačiti rezultat v samem zaključku srečanja. To je uspelo rezervistu (v igro je vstopil nekaj minut pred tem) Luku Zahoviču v 92. minuti, s čimer je med navijači sprožil pravi val slavja. S tem zadetkom in osvojeno točko so Mariborčani zaslužili dodatnega pol milijona evrov (že za uvrstitev v Ligo prvakov so prejeli 8,3 milijona), kar je dejansko celoletni proračun večine slovenskih prvoligašev ... Vsaj toliko kot sam denar pa je za državne prvake pomembno spoznanje, da se lahko ob popolnem angažiranju kosajo s slovitimi tekmeci. Tudi drugo srečanje skupine G med Chelsejem in Schalkejem se je končalo z remijem - 1:1. Naslednje srečanje v Ligi prvakov bodo vijoličasti odigrali 30. septembra v nemškem Gelsenkirchnu. Jože Mohorič petek • 19. septembra 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Tenis Rola ze v cetrtfinalu Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola trenutno nastopa na 42 tisoč evrov vrednem challenger turnirju na Slovaškem. Kot 85. igralec ATP-lestvice je 2. nosilec, 1. je Robin Haase (70.). V 1. krogu se je Blaž pomeril z Belorusom Uladzi-mirjem Igna likom (204 ). Z njim se je doslej enkrat že srečal, a ne med posamezniki, pač pa v igri dvojic. To se je zgodilo lani na challenger turnirju v Portorožu, kjer je igral skupaj z Aljažem Bedenetom (Ignatik s Slovakom Karolom Beckom). Slovenca sta bila takrat uspešnejša v dveh nizih, Blaž je tokrat potreboval tri. Začel je sicer dobro in trdno držal svoj servis, sam pa si je priigral štiri priložnosti za break. Nobene ni izkoristil in odločitev v 1. nizu je padla v podaljšani igri - tie breaku. V tem je bil bolj zbran leto starejši Belorus, ki je povedel 4:6 in po uri igre izkoristil drugo zaključno žogico. V 2. nizu je na začetku pretil Ignatik (3 break žoge), a se je Ptujčan spretno ubranil. Mala drama se je začela pri izidu 4:4: Rola je z breakom povedel 5:4, Ignatik pa je naredil re-break - 5:5. Naš igralec je izkoristil še drugo priložnost za odvzem servisa (6:5), ko je servi-ral za niz, pa je imel Belorus prednost 15:40. Od tod dalje je Rola nanizal štiri točke in končal niz - 7:5. V odločilnem je hitro prišel do prednosti 4:1, a je Ignatik še enkrat več pokazal nepopustljivost ter se vrnil na 4:3. Pri 5:4 je Blaž serviral za končno zmago, a je moral na tej poti ubraniti kar tri break priložnosti. Na Challenger turnir v Trnavi na Slovaškem: 1. krog: Rola (2.) - Uladzimir Ignatik (Belorusija) 6:7(5), 7:5, 6:4. 2. krog: Rola (2.) - Filippo Vo-landri (Italija) 6:3, 6:2; četrtfinale: Rola (2.) - Victor Hanescu (Romunija) ali Antonio Veic (Hrvaška). koncu je le zbral dovolj moči in izkoristil tretjo zaključno žogo za zmago 6:4. Skupno je dvoboj trajal skoraj tri ure, končno razmerje točk pa je bilo 130:127. V 2. krogu je igral z izkušenim Italijanom, 30-letnim Fi-lippom Volandrijem (161), ki je bil pred leti že 26. igralec sveta. To je bil dvoboj brea-kov, saj sta jih tekmeca osvojila kar devet - Rola šest, Volan-dri tri. Blaž je odlično odigral zaključek dvoboja, saj je od rezultata 2:2 v 2. nizu nanizal štiri zaporedne točke in slavil po dobri uri neenakovrednega dvoboja. Zanimivo je, da je Volandri zadel kar 79 % 1. servisa, Rola pa le 48 %. V četrtfinalu se bo Blaž v petek pomeril z zmagovalcem dvoboja med Romunom Hanescom (139) in Hrvatom Veicem (224.). JM Bovling • Podjetniška liga Najbolje podirali branilci naslova Po skromnem uvodnem krogu so bili rezultati v drugem že višji. Branilci naslova, ekipa VGP Drava, je tako prva prešla mejo 2800 podrtih kegljev, še dve ekipi sta prešli 2700, Elektro Maribor in BC Ptuj. Še drugič so visoko slavili Iršiči, ki so tako pristali na vrhu lestvice. Talum je tesno ugnal ekipo Tamesa, VGP Drava pa BC Ptuj. Med posamezniki je izstopala trojica, ki je presegla 800 podrtih kegljev, Črtomir Goznik je bil izjemno blizu 900 ... Rezultati 2. kroga: Slovenske gorice - Boxmark Team 7:1, Talum - Tames 5:3, Restavracija PAN - Gostišče Iršič 1:7, Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 6:2, Elektro Maribor - SKEI Ptuj 6:2, Bowling center Ptuj -VGP Drava 3:5. Prosta je bila ekipa Saška bar. 1. GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2678 14 167,4 2. ELEKTRO MARIBOR 2 2704 12 162,1 3. TALUM 2 2577 12 161,5 4. SLOVENSKE GORICE 2 2660 11 162,9 5. MESTNA OBČ. PTUJ 2 2650 10 162,7 6. BOWLING CENTER 2 2702 8 165,2 7. TAMES 2 2441 7 157,3 8. VGP DRAVA 1 2835 5 177,2 9. SKEI PTUJ 2 2537 5 161,1 10. RADIO-TEDNIK 2 2612 4 157,7 11. SAŠKA BAR 1 - 4 157,1 12. BOXMARK TEAM 2 2296 2 148,5 13. RESTAVRACIJA PAN 2 2251 2 136,9 Vrstni red posameznikov v skupnem seštevku: 1. Branko Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 899, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 845, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 813, 4. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 747, 5. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 730, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 714, 7. Zvon-ko Čerček (Talum) 693, 8. Franc Male k (VGP Drava) 691, 9. Branko Lipoglav (Gostišče Iršič) 691, 10. Tadej Vreže (Mestna občina Ptuj) 690. Kelenc (VGP Drava) povprečje 211.3, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 194,9, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 182,1, 4. Igor Gaber (MO Ptuj) 179.4, 5. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 177,3, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 176,8, 7. Robert Šegula (Tames) 176,3, 8. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 176,1, 9. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 175,9, 10. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 174,5. Razpored 3. kroga (ponedeljek, 22. 9.): ob 17.30: Gostišče Iršič - Bowling center Ptuj, VGP Drava - Slovenske gorice; ob 20.00: Radio-Tednik Ptuj - SKEI Ptuj, Tames - Boxmark Team, Mestna občina Ptuj - Saška bar, Talum - Elektro Maribor, Prosta je ekipa Restavracija Pan. jm Boks • Grand prix - Slovenske Konjice 2014 Venko zasluženo osvojil Grand prix Pred polno dvorano v Slovenskih Konjicah je domači boksar Aljaž Venko, večkratni državni prvak, zasluženo dvignil v zrak veliko nagrado mednarodne boksarske serije Grand prix. Venko je v zadnji borbi večera »deklasiral« Hrvata Da-mirja Krsnika in njegovemu trenerju ni preostalo drugega, kot da je v ring vrgel brisačo. Gledalci so z navdušenjem pozdravili novo veliko zmago domačega matadorja. Nasploh je ta večer prinesel zanimive in odlične borbe. Med zmagovalci je bil tudi Ptujčan Robert Simončik, ki je tesno premagal odličnega Blaža Ška-rabina iz Šmarij. Župan občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek je ob koncu boksarskega spektakla Robert Simončik (BK Ring Ptuj) je zmagal v kategoriji do 69 kg. Aljažu Venku sta nagrado Grand prix izročila župan občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek (desno) in predsednik Sport cluba M Nani Matjašič. Rokomet • 1. A SRL (m) »Ose« napadajo Hardek podelil posebno priznanje, ki ga je za promocijo boksarskega športa prejel sodnik in neumorni boksarski delavec, nekdaj odlični boksar in nekdanji selektor slovenske reprezentance Damjan Šel. Rezultati, člani: do 69 kg: Blaž Škrablin (Legi-onar Šmarje) - Robert Simončik (Ring Ptuj) 1:2; do 64 kg: Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) - Ivan Njegač (Velika Gorica, Hrvaška) 3:0; do 81 kg: Klemen Turkuš (Fu-žinar Ravne) - Gregor Gajič (FCL Ljubljana) 3:0; do 75 kg: Aljaž Venko (Slovenska Bistrica) - Damir Krsnik (Velika Gorica, Hrvaška) 2:0 (predaja); kadeti, do 69 kg: Jan Sekol (Slovenska Bistrica) - Domen Horvat (FCL Ljubljana) 2:1. Ur Pred tekmo 3. kroga med Jeruzalemom in Gorenjem so ljubitelji rokometa v Ormožu upali, da bo to tekma še dveh neporaženih ekip. Gorenju je uspelo premagati Slovenj Gradec v gosteh (29:33) in Maribor doma (33:31). Žal pa obe zmagi ni uspelo zabeležiti Or-možanom, ki so najprej doma premagali Krško (31:25) in nato doživeli poraz v gosteh pri Slovenj Gradcu (29:27). Jeruzalemčkom je uspelo v 2. polčasu zapraviti kar pet zadetkov prednosti, najslabši del ekipe pa so bili vratarji Tomislav Balent, Tomaž Cvetko in Zlatan Bratanovič, ki so zbrali pičlih 5 obramb ali na vsakih dvanajst minut eno obrambo. Premalo za zmago na Koroškem. Zdaj sta pred četo trenerja Saše Prapotnika dve domači tekmi. V soboto, 20. septembra, ob 20.00 bodo Hardek »napadale velenjske ose«, ki prihajajo v Ormož v vlogi popolnega favorita. Gorenje si enostavno na tej tekmi ne sme privoščiti spodrsljaja, na drugi strani pa bodo gostitelji lahko zaigrali sproščeno. Pravzaprav tekme Jeruza-lemčkov proti Celju, Gorenju in Mariboru spadajo med najlažje v sezoni. Omenjeni trio je enostavno v teh časih za dva ali celo tri razrede boljši od ekip, ki se bodo borile za sredino lestvice. Glavni aduti Gorenja in trenerja Ivana Vaj-dla so organizator igre Staš Skube, vratarja Klemen Ferlin ter Benjamin Buric, krožni napadalci Senjamin Buric, Blaž Kleč in Kristijan Beciri, odlični desni krili Rok Golčar in Mario Šoštarič, levo krilo Niko Medved, zunanja Jernej Papež in Marko Dujmovič. Zasedba, ki poleg Celjanov in Mariborčanov spada v ožji krog favoritov za naslov državnega prvaka. V taboru Jeruzalema upajo, da se bodo čim dlje časa dostojno upirali udeležencu Pokala EHF in trikratnim državnim prvakom. Med polčasom tekme se bodo na Hardeku ljubiteljem rokometa predstavili najmlajši minirokometaši ormoškega kluba. Po Velenjčanih na Hardek v 4. krogu prihajajo Izolčani -takrat pa bo že treba napadati zmago. ku Zupan sprejel uspešne ptujske šahiste Mladi rod ptujskih šahistov je v zadnjem času izredno opozoril nase, najprej na 9. tradicionalnem mednarodnem turnirju Ptuj Open 2014 avgusta na Ptuju, nato pa še pred dnevi na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu. Pod te uspehe so se podpisali Andraž Šuta, David Murko, Klemen Janžekovič, David Zagoršek, Tadej Murko, Matjaž Zupanič, Tomaž Šuta in šele 10-letni Tadej Murko, skupaj z neumornim predsednikom Šahovskega društva Ptuj in glavnim trenerjem, mednarodnim mojstrom Danilom Polajžerjem. Za vse naštete in vodstvo Šahovskega društva Ptuj ter nekatere člane je župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan v sredo pripravil sprejem v poročni dvorani Mestne hiše. Ob čestitkah za vse športne dosežke je izrazil posebno zadovoljstvo ob pogledu na tako številno ekipo mladih, ki jo v individualnih športih težko srečaš. Pozabil pa ni tudi na starejšo generacijo na čelu s častnim članom ŠD Ptuj Jan- Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan je za uspešne mlade šahiste in nihove mentorje pripravil sprejem. kom Bohakom, ki je kot eden najboljših mednarodnih šahovskih sodnikov ponesel ime Ptuja daleč preko meja Slovenije. V znak zahvale je vsem uspešnim mladim šahistom izročil skromno spominsko darilo, knjigo Ferija Lainščka z naslovom Orkester za poljube, ki je izšla v času Evropske prestolnice kulture in nosi v sebi tudi nekaj »ptujskega«. To »nekaj ptujskega« nosijo uspešni šahisti po vsej domovini in tujini in eden prvih bo 16-letni mojstrski kandidat Andrej Šuta, ki je včeraj odpotoval na mladinsko svetovno prvenstvo v Južno Afriko. Župan mu je zaželel veliko sreče in dobrih potez. V imenu Šahovskega društva se je predsednik Danilo Polajžer županu zahvalil za sprejem in vso dosedanjo podporo Mestne občine Ptuj, ki je je bilo društvo ves čas deležno. Na takšno podporo ptujski šahisti še posebej računajo v naslednjem letu, ko bodo praznovali 80-letnico svojega delovanja. Silva Razlag 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 19. septembra 2014 Plavanje • DP veteranov Prijetno druženje v Termah Plavalni klub Terme Ptuj je ob Dnevu slovenskega plavanja v soboto v Termah Ptuj pripravil Odprto letno državno veteransko prvenstvo. Žal je bila zaradi slabšega vremena tokrat udeležba skromnejša, najbolj »hrabri« pa so vendarle skočili v vodo in pokazali dobro pripravljenost. Pri veteranskih športnikih rezultat po navadi ni prvotnega pomena, a so se očitno plavalci in plavalke tokrat na tekmovanje dobro pripravili, kar so potrdili tudi časi na štoparicah. Po seštevku dveh rezultatov sta bila za najboljša razglašena Alessandro R. Oliveira pri mo- ških in Anja Srebotnik med ženskami. Glede na rezultate se je ob Oliveiri najbolj izkazal Boris Novak (PK Lafarge Trbovlje). Med državnimi veteranskimi prvaki iz PK Terme Ptuj najdemo tudi štiri njihove člane, saj so v svojih kategorijah zmagali Meta Grdiša, Tanja Raj, Peter Čeh in Franjo Rozman. Posebej zanimivo je bilo štafetno tekmovanje ob koncu nastopov, ko so se veterani merili v disciplini 4-krat 50 metrov prosto. Prvo mesto so osvojili Vaditelji (Alessan-dro R. Oliveira, Miha Malek, Dorka Šajber in Maja Virant), drugo PK Terme Ptuj in tretje Foto: Črtomir Goznik Veterani so se za državne naslove merili na Ptuju. PK Fužinar. Pred tekmovanjem, med njim in po njem so se udeleženci družili in obujali spomine na čas, ko so se s plavanjem še aktivneje ukvarjali. Prav tako je bila kljub slabšemu vremenu med udeleženci ves čas prisotna pozitivna energija, ki so jo oddajali tudi ptujski organizatorji iz PK Terme Ptuj. Ti so se izkazali z organizacijo tekmovanja, s tem pa so dodatno popestrili proslavitev 35-letnice kluba. David Breznik Kolesarstvo • DP v kronometru Miha Muršec četrti v kronometru V nedeljo, 14. septembra, je na Otočcu na Dolenjskem potekalo državno prvenstvu v vožnji na čas za selekcije dečkov, ki ga je organiziralo KD Papež Podgorje-Gabrje. Na njem so nastopili praktično vsi najboljši mladi kolesarji, med njimi pa so bili tudi kolesarji KK Perutnina Ptuj. Najboljšo uvrstitev na Dolenjskem je v kategoriji dečkov C dosegel Miha Muršec, ki mu je le malenkost zmanjkalo, da bi stopil na sto- pničke, bil je namreč četrti. Dečki C in B so morali prevoziti en krog, ki je bil dolg 4,2 km, medtem ko so se dečki A pomerili na 8,1 km dolgi progi, startali pa so na minuto razlike. Miha Muršec je bil kot četrto uvrščeni najboljši Ptujčan, kar je realno stanje, saj je tudi v Pokalu Slovenije zasidran na 4. mestu. Zelo dobro je odpeljal Žan Žnidar, ki je kolesar šele prvo sezono in je zasedel odlično 6. mesto, Padalstvo • Vrsar 2014 Dvojna zmaga in bron Letošnja padalska sezona je zaradi katastrofalnih vremenskih pogojev s tekmovanji precej okrnjena. Prav zaradi napovedanih močnih nalivov je bila tekma za svetovni pokal v Nemčiji celo odpovedana. Priložnosti za treninge letos skorajda ni. Pa vendar ptujskim padalcem nikakor ni dolgčas. Minuli vikend so se namreč fantje v postavi Matej Kostanjevec, Tomaž Korpar, Tonček Gregorič, Gorazd Vindiš in Boris Janžekovič odpravili na morje. V hrvaškem Vrsarju, le dober kilometer od obale, so se na prijateljski tekmi med ekipami iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije pomerili v skokih na cilj. Kljub temu da je organizatorjem dež prizanašal, pa je kar nekaj preglavic povzročila nepredvidljiva burja. Po turbulentnih skokih so Ptujčani ohranili mirno kri in mirne noge ter si prislužili nova odličja. Tokrat je med posamezniki blestel Matej Ko-stanjevec in domov odnesel zlato. Srebro so Ptujčani morali prepustiti kolegu iz Bosne, bron pa je šel v roke še enega člana ptujske ekipe, Tončka Gregoriča. Na nehvaležnem 4. mestu je pristal Boris Janžeko-vič. Uspehi posameznikov so pomenili tudi uspeh za celotno ekipo, ki si je tako prislužila še prvo mesto med ekipami. "Tokrat naš največji izziv niso bile ostale ekipe, ampak sami pogoji skakanja. Občasni sunki burje, ki so pihali tik pod mejo regularnosti, vrtinčenje in hitro menjavanje smeri vetra so namučili vse tekmovalce. V takih primerih seveda pomagajo izkušnje, pa kakšen kilogram več, da te ne odpihne takoj," je v smehu povedal najboljši Ptujčan prijateljske tekme Matej Kostanjevec. Vesna Osterc kar ga v kategoriji leto mlajših tekmovalcev uvršča na prvo mesto v skupini. Enej Kla-sinc se je pričakovano uvrstil med deseterico, in sicer na 9. mesto. Pri dečkih B je bil Aljaž Ljubec 10. V kategoriji dečkov A sta se po pričakovanjih med deseterico uvrstila Marko Hozjan na 6. in Nace Malovič na 9. mestu. Prav gotovo je obema boljšo uvrstitev vzela bolezen v prejšnjem tednu, saj sta zaradi vročine oba Foto: Marjan Kelner Miha Muršec (KK PP) obležala v postelji. To soboto, 20. 9., bodo kolesarji Perutnine Ptuj nastopali v Mirni peči. tp Od leve: Matej Kostanjevec, Tomaž Korpar, Tonček Gregorič, Gorazd Vindiš in Boris Janžekovič Planinski kotiček Pohorje (Maribor-Slovenj Gradec) Sobota in nedelja, 27. in 28. 9. Spoštovani planinci in pohodniki. Ste kdaj razmišljali o tem, da bi prehodili Slovensko planinsko pot od njenega začetka v Mariboru do konca v Ankaranu? Če se bo pokazal interes, bomo to naredili ptujski planinci, seveda ne v enem poskusu, temveč na več izletih. Na prvem bomo prehodili Pohorje, izlet bomo končali v Slovenj Gradcu. Seveda obstaja možnost, da se udeležite le dela te etape. Prvi dan bomo hodili predvsem po pohorskih gozdovih, drugi pa po senožetih čez vrh Pohorja (Črni vrh) ter se spustili v Slovenj Gradec. Prenočili bomo v Ribniški koči (obvezna planinska izkaznica). Na poti ni dolgih in strmih vzponov, tako da jo zmore vsak. Potrebno je le nekaj kondicije, saj bomo hodili s postanki do 18.00. V dnevnik Slovenske planinske poti bomo odtisnili 6 žigov oz. kontrolnih točk. Če želite spoznati Slovenijo iz povsem druge strani, si ogledati znamenitosti ter obiskati vse glavne slovenske vrhove, se nam pridružite, ne bo vam žal. Odhod: sobota, 27. 9., ob 6.00 iz železniške p. Ptuj Vrnitev: nedelja, 28. 9., do 19.00 (ŽP Ptuj) Prehrana: iz nahrbtnika ali v planinskih domovih Cena: 30 evrov Prijave: v pisarni PD Ptuj do torka, 23. 9. 2014, ali pri vodji izleta. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta (040 699 252 - Vlado Fridl). Vodnik si pridržuje pravico do odpovedi izleta in zavrnitvi udeleženca zaradi neprimerne opreme ali drugih dejavnikov. Izleta se lahko udeležijo samo člani Planinske zveze Slovenije s plačano članarino za tekoče leto. Rokomet • Mlajše kategorije Starejši dečki A in B so konec preteklega tedna pričeli sezono 2014/15, kjer se bodo znova morali dokazovati proti najboljšim ekipam v državi. STAREJŠI DEČKI A: DRAVA PTUJ - MOŠKANJCI-GORIŠNI-CA 33:17 (16:8) DRAVA PTUJ: Kovačič, Godicelj 1, Ekart 3, Šilak 4, Nežmah 1, Saric 1, Forštnarič 8, Ivaniševič 3, Lovrenčič 3, Nikl, Šmigoc 7, Rakuš, Lazič, Pogelšek 2. Trenerja: Aleš Planinc in Sašo Kafel. STAREJŠI DEČKI B: DRAVA PTUJ - MOŠKANJCI GORIŠNI-CA 33:18 (14:8) DRAVA PTUJ: Lazič, Mršek, Štampar 5, Šilak 10, Godicelj 3, Miklošič, Planinc, Ribič, Lovrenčič 9, Nikl, Pogelšek 6, Murko. Trenerja: Aleš Planinc in Sašo Kafel. MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ivančič 2, Tement, Bezjak, Mur-šič, Belšak 3, Bezjak, Geč 2, Ko-larič 2, Ranfl, Žnidarič 2, Vrban-čič 7. Trener: Drago Ranfl. SK Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Luka Koper - Maribor; SOBOTA ob 18.00: Celje - Rudar; SOBOTA ob 20.05: Domžale - Olimpija; NEDELJA ob 16.00: Zavrč - Gorica, Krka - Kalcer Radomlje. 2. SNL PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Dravinja Kostroj - Aluminij, TKK Tolmin - Šenčur; SOBOTA ob 19.00: Krško - Ankaran Hrvatini; NEDELJA ob 16.00: Triglav Kranj - Farmtech Veržej, Šmartno 1928 - Roltek Dob. 3. SNL SEVER PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: AjDAS Lenart - Drava Ptuj, Fužinar - Podvinci, Mons Claudius - Radlje, Fosilum Šentjur - Šmarje pri Jelšah, Šampion - Maribor B, Koroška Dravograd - Korotan Prevalje; NEDELJA ob 16.30: AHA Emmi Bistrica - Malečnik. SUPER LIGA PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Hajdina - Cirkulane, Središče - Boč Poljčane; NEDELJA ob 10.30: Videm - Apače; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Stojnci, Carrera Optyl Ormož -Gerečja vas. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Podvinci - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Podlehnik; NEDELJA ob 16.00: Gorišni-ca - Zgornja Polskava, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Markovci, Leskovec - Lovrenc. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rogoznica - Makole, Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Oplotnica, Pragersko 75 -Grajena, Slovenja vas - Hajdoše. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Apače - Videm, Skorba -Grajena, Dornava - Spodnja Polskava. VETERANI 40 ZAHOD PARI 3. KROGA - Hajdina - Majšperk (že odigrano v četrtek); PETEK ob 17.00: Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava, Pragersko - Lovrenc. VETERANI 40 VZHOD PARI 3. KROGA - Borovci - Tržec (že odigrano v četrtek); PETEK ob 17.00: Podlehnik - Ormož, Markovci - Leskovec, Gori-šnica - Podvinci. Rokomet • 1. NLB Leasing liga 3. KROG: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje (SOBOTA ob 20.00) 1. B DRL 1. KROG: Moškanjci Gorišnica - Brežice (PETEK ob 19.30), Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 2. KROG: Letrika - Cirkovce Šternmatik Boks Boks klub Ring iz Ptuja v soboto od 16. ure naprej pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici organizira boksarsko sparing revijo na prostem. David Breznik Nogomet Dejan Kurbus v Španiji zaigral za novi klub Dejan Kurbus, 21-letni nogometaš iz Prlekije, nekdanji igralec Veržeja, mladincev Maribora ter članske vrste Mure 05 in nazadnje Zavrča, je po podpisu triletne pogodbe za španski Zamora Club de Futbol že zaigral v svoji novi sredini. »V klubu so me zelo dobro sprejeli, dobil sem občutek, kot da se poznamo že nekaj let. Trener me je poslal v igro v drugem polčasu minulo soboto na prvenstveni tekmi proti Longronesu (2:3), kjer sem se na poziciji zadnjega veznega kar dobro znašel. Preteklo sredo sem začel v prvi postavi, ko smo igrali tekmo Copa del Rey - kraljevi pokal Španije, proti ekipi Cornelie (2:3). Konkurenca na mojem igralskem mestu je zelo huda, vendar upam, da bom vsako ponujeno priložnost maksimalno izkoristil,« je v telefonskem pogovoru dejal Dejan. Njegov novi klub, ki nastopa v drugi španski ligi, je sicer po treh prvenstvenih krogih s tremi porazi na zadnjem, 20. mestu. NŠ petek • 19. septembra 2Q14 Šport, zanimivosti Štajerski 15 NEZNANO O ZNANIH Mina Markovič: »Najbolj me je navdušil Alkimist.« V današnji rubriki gostimo najboljšo športno plezalko zadnjih sezon, Ptujčanko Mino Markovič. Mina je prijazno dekle z železno voljo, ki ob vseh vrhunskih dosežkih še vedno pravi, da pleza za užitek in ne za denar. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Dom, odraščanje in starši 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Energija, ki jo oddajajo, in tista iskrica v očeh, ko počnejo stvari, ki jih zanimajo. 3. Katere osebnostne lastnosti Mina Markovič pri sebi najbolj cenite? Vztrajnost, predanost in organiziranost. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Sicer ga ravno veliko ne ostane, vendar grem zelo rada (zraven raznih športno obarvanih aktivnosti, ki so bolj ali manj plezalno obarvane) na kak sprehod v naravo, po mestu, si ogledam kakšen film ali preberem kakšen zanimiv članek ali knjigo. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Najpogosteje kakšni kosmiči z dodatkom raznih oreščkov, navadnim jogurtom ali skuto, ki jih preprosto obožujem. Tudi meso, razne solate, testenine in podobno se pogosto znajdejo na mojem jedilniku. 6. Kam najraje hodite na dopust? Zaradi tekmovalne sezone imam verjetno nekoliko 'obrnjen' letni urnik kakor večina, tako da kakšnega 'klasičnega' poletnega dopusta na morju ali podobno že dolgo nisem imela ... Se pa decembra navadno odpravim za teden ali dva na kakšno novo plezalno de-stinacijo in vse skupaj združim še z nekaj oddiha. Lokacija pa - po navdihu. :) 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Po večini so mi bili vsi predmeti bolj ali manj ljubi, saj nikjer nisem imela težav. Je pa res, da so mi bile npr. matematika, kemija in umetnostna zgodovina morda nekoliko bolj pri srcu, medtem ko sem imela pri jezikih nekoliko zadržka. 8. Na katere športne dosežke v svoji karieri ste najbolj ponosni? Definitivno skupna zmaga v svetovnem pokalu v težavnosti v letih 2011 in 2012, skupna zmaga v svetovnem pokalu v kombinaciji (težavnost-balvani-hitrost) v letih 2011, 2012 in 2013, zmaga na svetovnih igrah v Caliju 2013 (svetovne igre potekajo vsaka 4 leta in so kot nekakšne 'olimpijske igre' za športe, ki (še) niso uvrščeni med olimpijske discipline, op. a.), zmaga na prestižnem masterju v Arcu ter podelitev priznanja za najuspešnejšo tekmovalko/tekmovalca za sezono 2012. Seveda pa ne gre spregledati tudi najvišje nagrade za športne dosežke v Republiki Sloveniji - Bloudkove nagrade in 3. mesta na Športnik leta Slovenije 2012. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Včasih sem prisegala na 'naravne' ritme, kot so reggae in dub, vendar sedaj glede glasbe nisem več pretirano izbirčna. Vsekakor pa so mi večinoma še vedno ljubši nekoliko 'starejši' komadi kakor trenutno popularni izvajalci in žanri. 10. Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Nimam posebno priljubljenih filmskih igralcev, vendar sta Morgan Freeman in George Clooney skoraj vedno zagotovilo za dober film. Nazadnje gledan film pa je bil po moje 300 - Rise of empire. Mi je bil všeč. :) 11. Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga? Zadnja je bila bolj lahkotno obarvano poletno branje Tesno ob tebi (kriminalka). Na sploh pa so mi blizu knjige, ki jih piše Paulo Coelho, do sedaj me je najbolj navdušil njegov Alkimist (sicer je že kar nekaj časa, odkar sem ga prebrala, vendar vseeno vredno ponovnega branja). 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Moj fant. :) Malo za šalo, ampak vseeno tudi malo zares. Menim, da sta zaupanje in iskrenost zelo pomembni vrlini ... 13. Kakšne so vaše sanje? Mislim, da že nekaj let potekajo in želim si, da bi trajale še čim dlje ... ter seveda dokončanje študija, družina ter neizogibno - še nekaj plezalno obarvanega odkrivanja sveta :) 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Po naravi sem dokaj realistična, tako da vem, da čarobne paličice žal ne obstajajo, zato se takšnim 'sanjarjenjem' ne posvečam ravno preveč. Tako tudi menim, da bi bilo kakršnokoli opisovanje 'reševanja sveta' tukaj nekoliko neiskreno. 15. Kaj boste počeli po koncu kariere? Kakor sem opisala že v prejšnjem vprašanju. Želim si dokončati študij, imeti neko 'normalno' družinsko življenje in seveda ostati v stiku s plezanjem, če bo le mogoče. Upam in želim, da bi mi le-to še nekaj časa predstavljalo moj vsakdan. Janko Bezjak Športne novičke Judo • Urška Urek na dveh mednarodnih tekmah Članica Judo kluba Drava Ptuj Urška Urek se je skozi dobršen del poletja pod vodstvom trenerja Vlada Čuša pripravljala za mednarodna tekmovanja, ki jo čakajo v tem delu sezone. Najprej je nastopila na tekmi za evropski pokal v Bratislavi, v nedeljo pa je bila še na Grand Prix tekmi v Zagrebu. Urška je v Bratislavi nastopila v kategoriji nad 78 kg, v kateri so bile prijavljene le štiri tekmovalke. Tekmovanje je potekalo po sistemu vsaka z vsako, ptujska judoistka pa je enkrat zmagala in dvakrat izgubila. Premagala je Slovakinjo Natalio Almasiovo, izgubila pa z Madžarko Merce-desz Renate Szigetvari in Poljakinjo Joanno Jaworsko. Slednja je osvojila turnir na Slovaškem in sodi med najboljše judoistke v tej kategoriji na svetu. Veliko top judoistk pa je minuli vikend nastopilo na Grand Prix tekmi v Zagrebu, skupaj kar 16. Urekova se je v uvodnem dvoboju pomerila s turško predstavnico Gulsah Kocaturk. Prve tri minute borbe so bile precej izenačene, obe sta poizkušali z različnimi akcijami, ki pa niso bile uspešne. Kocaturkova je nato zmagala z ipponom, potem ko ji je uspel končni prijem v parterju. Za Urško je bil nastop v Zagrebu pravi preizkus njenega trenutnega stanja, dvoboj pa je kljub porazu opravila solidno. V nadaljevanju letošnje sezone ima Urška Urek v načrtu nastope še na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, prvi njen naslednji nastop bo na tekmi za evropski pokal v Trevisu v Italiji. David Breznik Namizni tenis • Najvišje Anja, presenetila Daniela V Cerknici na Dolenjskem je v nedeljo potekalo 1. odprto prvenstvo za mladince in mladinke. To je minilo v številčni udeležbi - 54 fantov in 38 deklet - med katerimi je bilo tudi sedem mladih članov NTK Ptuj: Anja Bezjak, Katja Krajnc, Daniela Tomanič Butkovska, Eva Gojkovič, Sara Štumberger, Marsel Šegula in Gašper Cvetič. Najboljši rezultat je po pričakovanjih dosegla Anja Bezjak, ki je na koncu osvojila 5. do 8. mesto. V četrtfinalu jo je v izenačenem srečanju ugnala Tamara Pavčnik, ena najboljših slovenskih mladink. Iz skupine sta se v finalni del prebili tudi Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska, predvsem slednja je kot mlajša kadetinja izjemno presenetila starejše tekmice in v svoji pred-tekmovalni skupini osvojila 2. mesto (za njo sta zaostali Nika Naglič in Lea Kadiš). Med fanti je Marsel Šegula v skupini osvojil 2. mesto, v finalnem delu pa ga je ugnal Grm Urbančič, kasnejši polfinalist. Končni vrstni red, mladinke: 1. Zala Veronik, Nika Veronik (obe Interdiskont), 3.-4. Tamara Pavčnik (Hrastnik), Ana Tofant (Mengeš), 5.-8. Anja Bezjak, 9.16. Daniela Tomanič Butkovska, 17.-28. Katja Krajnc ... Mladinci: 1. Darko Jorgič (Krka), 2. Tom Šviligoj (Ilirija), 3.-4. Črt Lovro Grm Urbančič Ana Ekart in Ivan Jarnec (Olimpija), Deni Kožul (Logatec), 17.-28. Marsel Šegula. JM Ples • V Bratislavi finale za Ano in Ivana 6. in 7. septembra sta se Ana Ekart in Ivan Jarnec udeležila mednarodnega WDSF-turnirja v Bratislavi. V močni konkurenci 38 parov iz 10 držav sta si oba dneva priborila nastop v finalu. V latinskoameriških plesih sta osvojila 6. mesto, v standardnih pa 7. mesto. Za mladi par je turnir predstavljal odlično pripravo na svetovno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesih v mladinski konkurenci, ki bo 18. oktobra v Guadalajari v Španiji. Ur Kegljanje • Tekmovalno sezono začeli tudi ptujski kegljači Kegljaški klub Drava 1 bo v tekmovalni sezoni 2014/15 tekmoval v 1. ligi Območne tekmovalne skupnosti Maribor. Ptujča- ni, ki so lani izpadli v ligo nižje, veljajo za eno najboljših ekip, ki bo napadala vrh prvenstvene razpredelnice. Na kegljišču Deta centra so se kegljači Drave v soboto v uvodnem krogu pomerili z ekipo Krilato kolo 1 in so zmagali z rezultatom 6:2. Ptujčani so dobili štiri posamezne dvoboje, tekmece so premagali Robi Golob, Daniel Kozoderc, Boris Premzl in Milan Čeh, medtem ko sta izgubila Zdravko Šušanj (metal je zelo solidno, saj je imel drugi najboljši rezultat v svoji ekipi) in Milan Čeh. Kegljači Drave so dve točki dobili tudi zaradi večjega skupnega števila podrtih kegljev, kjer je bilo razmerje v njihov prid 3095:2933. Tako so Ptujčani s suvereno zmago startali v novo sezono, že v petek pa bodo v 2. krogu na kegljišču v Dvorani Tabor v Mariboru igrali z ekipo Invalid 1. Ptujčani imajo še eno tekmovalno ekipo, KK Drava 2., ki bo v tej sezoni igrala v 2. ligi OTS Maribor. Tekmovanje bo začela v ponedeljek ob 19. uri, ko se bodo na kegljišču Deta centra pomerili z ekipo Lokomotiva 2. David Breznik VO i** >0 Qlandia v duhu SP 2014 podarja 50 košarkarskih žog otrokom v mladinskih domovih po Sloveniji! www.qlandia.s C. QLANDIA KAMNIK MARIBOR PTUJ KRANJ NOVA GORICA NOVO MESTO KRŠKO 16 Štajerski Nasveti petek • 19. septembra 2014 Alternativna medicina Manualna terapija in medicina Manualna terapija je fizioterapevtska tehnika za odkrivanje in obravnavo nepravilnega delovanja živčno-mišičnih povezav, hrbtenice in udov. Uradno jo prištevamo med zdravilske metode. Pri obravnavi z manualno terapijo terapevt z uporabo rok in s specifičnim strokovnim pristopom poskuša zmanjšati bolečino in mišično napetost, povečati gibljivost, mišično moč in koordinacijo ter s tem vzpostaviti optimalno delovanje gibalnega sistema. V zgodnjih začetkih so manualno terapijo predstavljali predvsem kratki, sunkoviti gibi, ki so uravnavali vretenca v pravilno lego. Do danes se je razvilo veliko novih tehnik, delovanje manualnega terapevta pa se je razširilo tudi na mehke strukture. V sodobni manualni terapiji se tako kiro-praktične manipulacije opuščajo, ker so jih nadomestile nove tehnike, ki so nežne do bolnika in bolnik pri njihovi izvedbi v večini primerov aktivno sodeluje. V širšem pomenu besede je manualna terapija vsaka terapija, ki jo delamo z rokami. V poplavi ponudnikov manual-ne terapije in manualne medicine moramo biti zelo pozorni na to, kdo jo izvaja, kakšno izobrazbo ima in kje jo je pridobil. Še posebej moramo biti pazljivi, če je potrebna obrav- y-H ffW nava hrbtenice. Neprimerno ali nezadostno izobražena oseba lahko povzroči veliko škode, tudi nepopravljive. Pri nas se na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, pri predmetu Manualna terapija, izobražujejo študentje fizioterapije. Po končanem študiju lahko diplomirani fizi-oterapevti izvajajo manualno terapijo na perifernih sklepih (rama, komolec, zapestje, kolk, koleno, gleženj), ne pa tudi na hrbtenici. V Sloveniji se je za manualno terapijo možno izobraževati tudi po triletnem študijskem programu na Akademiji za manualno terapijo. Študij vodi do pridobitve licence Zdravilec - manualni terapevt. Osnovna preiskava pri ma-nualnem terapevtu največkrat poteka po določenem sistemu in vrstnem redu, ki ji sledi terapija. Le-ta upošteva izide osnovne preiskave in nato glede na problema- tiko določi vrsto obravnave sklepov, mišic in živčevja, ki je prilagojena potrebam vsakega posameznega bolnika. Glavni cilj manualne terapije je neboleča vzpostavitev maksimalnega delovanja živčno-mišično-sklepnega sistema. Poleg manualne terapije se srečujemo tudi z manualno medicino. Manualno medicino pri nas izvajajo osebe s končanim univerzitetnim programom Medicinske fakultete, torej zdravniki, ki so svoje znanje nadgradili še s posebnim specialističnim študijem manualne medicine. Manualna medicina je primerna pri bolečinah v križu, vratu in ramenih, nekaterih vrstah glavobola, mravljinčenju, odrevenelosti rok ali nog, vrtoglavicah in šumenju v ušesih. Ne smemo je uporabljati pri stanjih po poškodbah in posegih, okužbah, akutnih vnetjih, rakavih obolenjih in vnetnih boleznih gibalnega sistema. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Tačke in repki Rehabilitacija po poškodbah in bolezenskih stanjih in fizioterapija pri malih živalih (2.) V prejšnjem prispevku sem obdelal fizioterapijo in rehabilitacijo na splošno, danes pa se bom posvetil vrstam fiziote-rapije, ki jih uporabljamo pri zdravljenju in lajšanju bolečine pri malih živalih. Termoterapija je terapija z mrazom ali toploto. Terapijo z mrazom imenujemo krio-terapija. Zelo pogosto uporabljena in učinkovita metoda pri ljudeh in živalih. Mraz povzroči krčenje majhnih žilic, kapilar, zaradi tega se zmanjša prekrvavitev, otekanje, vnetje in bolečina, presnova celic se zmanjša, prav tako prenos živčnih dražljajev. To terapijo s koristjo uporabljamo pri zdravljenju mišično-skeletnih poškodb, pri oteklinah, ki so nastale kot posledica udarcev ali vnetij, pri svežih poškodbah sklepov, kot npr. izvinih, izpahih. Največkrat uporabimo mrzle obkladke z ledom, ledene kopeli, hladilna pršila, krioma-sažo ali masažo z ledom. Terapij a s toploto pa poveča pre-krvavitev, povečuje presnovo celic, zmanjšuje bolečino, poveča živčno prevodnost, tudi zmanjšuje otekline. Največkrat toploto uporabimo za zdravljenje bolezni gibalnega aparata, razna dolgotrajnejša vnetja sklepov, degeneracije sklepov, napete in boleče mišice, pri herniji diska v hrbtenici, pri poškodbah mišic, kit in živcev. Obolela mesta ogrevamo, in to na različne načine. Lahko na obolelo mesto polagamo tople predmete, termofor, opeko ali obsevamo z infrardečo svetlobo. Infrardečo svetlobo uporabimo tudi za zdravljenje raznih kožnih bolezni, ulku-sov, piodermij. Za ogrevanje globlje ležečih tkiv uporabimo ultrazvok. Hidroterapija je zdravljenje z vodo. Vodne kopeli so pri živalih manj uporabljena oblika zdravljenja, predvsem zaradi pogoste nekooperativnosti živali. Plavanje je izrazito ugodna in priporočljiva fiziotera-pevtska metoda za izboljšanje mobilnosti po poškodbah hrbtenice in medenice. V zadnjem času so na voljo posebni bazeni s podvodnim tekočim trakom, po katerem živali v vodi hodijo in z možnostjo uporabe vodnega toka in višine vode ter hitrosti traku lahko individualno prilagodimo vadbo za posameznega pacienta ozi- roma neko gibalno motnjo. Metoda je primerna tako za ortopedske kot nevrološke paciente. Na žalost so taki bazeni zelo dragi, tako da si jih veterinarji težko privoščimo. Vendar že uporaba manjšega bazena oziroma domače bane, polne vode, v katero počasi namakamo npr. hromega kužka, s hernijo diska ali poškodovano hrbtenico, je zelo učinkovita in stimulativna metoda, ki počasi povzroči zavestno gibanje Foto: Črtomir Goznik Mateja Pislak, mag. farm. Foto: Emil Senčar Zdravstveni nasveti Na pot z letalom (4.) Kaj lahko storimo, da zmanjšamo simptome »jet laga«? Pred potovanjem: - vzdržujemo psihofizično ravnovesje (vzdržujemo kondicijsko pripravljenost, imamo dovolj počitka, uživamo lahke obroke hrane), - se pripravimo na nov 24-ur-nik (če potujemo proti vzhodu, gremo v posteljo 1-2 uri prej kot običajno in obratno, ko potujemo proti zahodu), - če je možno, imamo med letom postanke. Med poletom: - se izogibamo velikih obrokov, alkoholnih pijač in pijač, ki vsebujejo kofein, - pijemo dovolj tekočine za ustrezno hidracijo telesa, - se gibljemo, - imamo oblečena udobna oblačila in obutev, - poskusimo zaspati, vsaj za krajši čas, - ne priporoča se uporaba uspavalnih tablet. Na destinaciji: - pomembno je, da se naspimo v prvih 24 urah po prihodu, potrebne so vsaj štiri ure spanca ponoči po lokalnem času, - pijemo dovolj tekočine (izogibamo se alkoholnim in kofeinskim pijačam), obroki naj bodo naravnani na lokalni čas, - redno terapijo prilagodimo na nov čas po zdravnikovih navodilih, - vsakodnevne aktivnosti čim prej uskladimo z lokalnim časom (če prispemo zvečer, povečerjamo in gremo spat, čeprav nismo zaspani, če prispemo zjutraj, ostanemo budni čez dan, čeprav smo utrujeni), - uspavalne tablete se lahko uporabljajo le po navodilu zdravnika, melatonin v nekaterih državah prodajajo kot prehransko dopolnilo. Ker pri prehranskih dopolnilih ne moremo zagotoviti ustrezne varnosti, vsebnosti učinkovine in s tem učinkovitosti, se njihova uporaba odsvetuje. Zastoj krvi in globoka venska tromboza Krčenje mišic je pomemben faktor, ki olajša pretok krvi skozi vene, posebej pomembna je ta pomoč v venah nog. Dolgotrajno sedenje lahko povzroči zastoj krvi, kar opazimo kot otekanje in okorelost nog, lahko tudi kot bolečino v nogah. Splošno je znano, da dolgotrajno mirovanje lahko povzroča nastanek krvnih strdkov v venah oziroma venske tromboze. Venska tromboza je delna ali popolna zamašitev ven s trombi. V večini primerov tromboza nastane v globokih venah, govorimo o globoki venski trombozi, po navadi v venah spodnjih udov. Globoka venska tromboza se lahko pojavi zaradi dolgotrajnega sedenja na primer pri dolgotrajnih potovanjih, lahko je prevozno sredstvo letalo, avto, avtobus, vlak ... Do sedaj še ni bilo nespornega dokaza, da bi bili potniki, ki potujejo z letalom, bolj dovzetni za nastanek globoke venske tromboze kot drugi potniki oziroma kot druga populacija. Z gotovostjo lahko trdimo le, da je verjetnost nastanka globoke venske tromboze večja pri daljših poletih, pogostejših poletih in pri tistih potnikih, ki imajo enega ali več rizičnih faktorjev za nastanek globoke venske tromboze. V večini primerov so krvni strdki majhni, ne opazimo nobenih simptomov, se sami razgradijo in ne puščajo nobenih dolgoročnih posledic. Večji strdki lahko povzročijo simptome, opisane zgoraj; kadar se odtrgajo, pripotujejo do pljuč in zamašijo pljučno žilje, govorimo o pljučni emboliji. Mateja Pislak, mag. farm. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. zadnjih nog. Kinezioterapija je zdravljenje z gibanjem in je lahko pasivna ali aktivna. Pasivna je, ko terapevt razgibava npr. negibljive zadnje noge hromemu kužku, aktivna pa je, ko kuža sam pod kontrolo terapevta izvaja določene aktivnosti za razgibavanje. Gibanje živali je ena najpomembnejših metod in zagotavlja ustrezne pogoje za zdravljenje poškodovanih mehkih tkiv. Vsekakor je treba čim prej začeti z gibanjem, saj zaradi predolge neaktivnosti živali lahko pride do velikih zapletov pri zdravljenju. Prav tako pa lahko pri prehitri in preveliki aktivnosti do- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. sežemo negativni učinek pri zdravljenju. Uporablja se tudi manualna terapija ali terapija z rokami, kjer gre predvsem za masažo, manipulacijo in mobilizacijo predvsem slabo gibljivih sklepov in pacientov z nevrološkimi težavami. Naslednjič pa še o preostalih fizioterapevtskih metodah, uporabljenih v veterinarski medicini. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: arhiv petek • 19. septembra 2014 Naše prireditve Štajerski 17 Cirkuiane • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Nejc Kralj se je izkazal s petjem in igranjem harmonike V večnamenski dvorani v Cirkulanah je 17. septembra potekala tretja prireditev v okviru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj pripravlja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami Spodnjega Podravja. Zasnovala jo je z namenom spodbujanja petja slovenskih pesmi, ohranjanja identitete in dediščine ter razvijanja mladih potencialov. " Nejc Kralj, 13-letni zmagovalec: „Zmaga me je presenetila, nisem je pričakoval. Rad pojem in igram narodno-za-bavno glasbo in tudi veliko nastopam. Za igranje harmonike me je navdušil dedek. Igram jo že pet let. Obiskujem glasbeno šolo, kjer se izpolnjujem v igranju harmonike. Rad bi jo čim bolj obvladal. Rad pa igram tudi na bobne, kjer pa sem samouk. Moja ljubezen pa so tudi živali. Postati želim veterinar." vu šole in še posebej učiteljici glasbe Nastji Pančič Čurin, ki je skupaj z drugimi učitelji mlade pevce pripravljala za nastop. „Ponosna sem na vse vas. Petje in glasba človeštvo bogatita in delata boljše," je povedala. Zahvalil pa se je tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ker kot je povedal, vsi skupaj spoznavamo pomen slovenske pesmi in glasbe. MG Foto: Črtomir Goznik V Cirkulanah so nastopili: Ana Zavec, Ana Gašparič, Neja Kelc, Tjaša Bratušek, Julija Maučič, Nina Košak in Lara Hercog, Alen Resman, Kaja Belšak in Katarina Golc, Lea Finžgar in Kaja Slapničar, Manuela Rihtarič, Karolina Majhen in Nejc Kralj. V večnamenski dvorani v Cirkulanah je v sredo zapelo 15 mladih pevcev oz. glasbenikov. Foto: Črtomir Goznik Nejc Kralj je odlično zapel, hkrati pa se je izkazal tudi kot odličen harmonikar. Nastope mladih pevcev je ocenjevala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Anica Krajnc (predstavnica občine Cirkula-ne), Silva Meznarič (predstavnica OŠ Cirkulane-Zavrč) in Borut Horvat (tonski mojster, predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj). Tudi cirkulan-ska prireditev je pokazala, da otroci radi pojejo in igrajo, ne samo pesmi sodobnega časa, temveč so jim pri srcu tudi malo starejše pesmi, pesmi njihovih dedkov in babic ter staršev. Takšna je bila že zimzelena Moj črni konj, ki se je spominjajo po interpretaciji Rafka Irgoliča. Med 15 mladimi pevci od drugega do osmega razreda OŠ Cirkulane-Zavrč so prevladovala dekleta, videli smo tudi tri duete, fanta pa sta bila samo dva. Nejc Kralj, ki si je kot edini zbral narodno-zabavno pesem Tri planike, je na koncu zmagal. Izkazal se je tudi kot odličen harmonikar. Mladi so se na splošno s svojimi nastopi dobro odrezali. Še tisto malo treme, ki so je pokazali na generalki, je v tekmovalnem nastopu izginilo oz. ni bila vidna. Pohvaliti velja tudi njihovo garderobo in mladostno živahnost samega nastopa, s poplesavanjem. Ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek se je zahvalila vsem mladim za odlične nastope, zmagali so vsi, ki so stopili na oder, organizatorjem in pobudnikom projekta družbi Radio-Tednik Ptuj, občini Cirkulane, kolekti- Janez Jurgec, župan občine Cirkulane: „Iskrena hvala vsem, ki ste nocoj tako lepo zapeli. Zame ste vsi zmagovalci ne glede na tekmovalni značaj prireditve. To mislim iskreno. Občina ne zagotavlja samo materialnih pogojev za delo z mladimi. Podpira jih tudi v marsikaterem drugem projektu na področju kulture in športa. Ena od teh podpor je tudi prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, saj je prav, da mladim damo možnosti, da se izkažejo na svojem področju in dosegajo odlične rezultate. Ker v naši občini slovimo po dobrih glasovih, smo se z veseljem odzvali povabilu za sodelovanje v tem projektom in ga tudi financirali. Ne glede na rezultate še naprej pojte, saj je petje nekaj, kar človeku olajša dušo in mu pomaga pri premagovanju vsakdanjih ovir. Vsi smo talenti, vendar na različnih področjih. Pri vsem pa potrebujemo spodbudo." Center ponovne uporabe Ptuj Vsak prebivalec Slovenije je lani povprečno proizvedel 352 kilogramov komunalnih odpadkov, od tega 5 kilogramov še uporabnih izdelkov na leto, ki so doslej končali med odvrženimi odpadki na prepolnih odlagališčih. (vir: Delo) Podatki kažejo na alarmantno stanje, saj se je treba zavedati, da je količina odpadkov, ki se proizvede na prebivalca, prevelika in jo je treba zmanjšati. Na podlagi zamisli in nove inovacije, ki je že poznana v Sloveniji, se je Mestna občina Ptuj skupaj s sodelovanjem Javnih služb Ptuj, d. o. o., ZRS Bistra Ptuj in socialnim podjetjem Center ponovne uporabe odločila za pristop, s katerem bi zmanjšali te količine ter jim dali novo dodano vrednost in podobo z odprtjem Centra ponovne uporabe Ptuj. Za razumevanje koncepta ponovne uporabe je potreben preobrat v razmišljanju o samih odpadkih na pragmatičen način, ki je povezan s predmetom opazovanja. Prvi problem, na katerega naletimo, je negacija odpadkov, torej delovanje družbe brez odpadkov - takšno stanje pa ni mogoče. Oblikovati je treba drugačno izhodišče, ki pravi, da so odpadki del vsakdana in je nanje potreben drugačen pogled. Brez odpadkov bi lahko pomenilo le, da nanje ne gledamo več kot na odpadke, ampak kot na potencialno surovino. S takšnim razmišljanjem bomo prihranili ne samo uporabo novih naravnih virov, temveč tudi energijo, potrebno za ekstrakcijo surovin ter njihov transport, hkrati pa omogočili ljudem, ki so predvsem zaradi ekonomske stiske v zadnjih letih vse bolj socialno ogroženi, možnost, da si lahko za simbolično ceno kupijo prenovljen izdelek, ki se ne razlikuje preveč od tistega, ki bi ga kupili v trgovini, obenem pa s tem prispevali k ohranjanju in zaposlovanju novih zelenih delovnih mest. Center ponovne uporabe Ptuj je lociran v Zbirnem centru CERO Gajke, na Dornavski 26, Ptuj. Svoja vrata bo odprl z odprtjem v ponedeljek, 22. septembra 2014, ob 11. uri in bo odprt za javnost vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Če imate sami odvečne kose pohištva, porcelana, tehnike, gospodinjskih aparatov, igrač, oblačil, posode in ostalih podobnih izdelkov in ne veste več, kam z njimi, pa so v dobrem stanju, jih dostavite v Center ponovne uporabe Ptuj, kjer bodo dobili novo podobo in novo namembnost ter se znašli v rokah tistih, ki jim ni vseeno. Med njimi ste morda tudi vi, saj boste prav tako našli kaj zase. (PR) 18 Štajerski Na sceni petek • 19. septembra 2014 Literarni pretresi Kdaj ste nazadnje? Po stotem delu Literarnega kolesa je napočil čas, da to rubriko nadaljujemo nekoliko drugače. Da jo prevetrimo in posodobimo. Tako bomo ob prispevkih različnih avtorjev - tako ljubiteljskih kot tudi profesionalnih - v okviru Domače rasti vsakič obdelali kakšno misel, citat ali verz(e) iz različnih pripovednih, pesniških, esejističnih ali dramskih del. Čeprav jih bomo iztrgali iz celotnega literarnega besedila, jih bomo umestili v kontekst; a še bolj kot to, bomo iskali njihove aktualne odseve v današnji družbi, doma in na tujem, s čimer bomo le še enkrat potrdili, kako živa je literatura. Milan Jesih V rubriki pa bomo, tu in tam, kadar bo nanesla priložnost, opozorili na pomembne obletnice pesnikov, pisateljev, dramatikov in drugih ustvarjalcev, povezanih z literaturo, ki so, tako ali drugače, zaznamovali svoj čas, zanimivi pa so še danes. Pretresali bomo črke in literarne ideje, brez katerih si bi težko zamišljali sodobno beletristiko. Pri tem pa bomo iskali še povezave med knjigo in nekaterimi drugimi umetniškimi mediji ter načini izražanja. Pisali bomo tudi o festivalih, povezanih z literaturo, literarnih večerih in drugih z literarnim ustvarjanjem neposredno povezanih dogodkih. Kot prvo smo zapisali sklop kratkih verzov iz Jesihove pesniške zbirke Usta, to pesem pa najdemo še v več publikacijah. Med drugim tudi v obsežnem delu Zbrane zbirke, v kateri se lahko dodobra seznanimo z Jesihovim pesniškim razvojem, spremembami v načinu njegovega izražanja in v temeljnih pesniških postopkih. Pesnik, ki sicer ne mara suhoparnih definicij o tem, kateremu idejnemu toku pripada, je ustvarjal na najrazličnejše načine. Med poglavitnimi so gotovo več kot očitni profili modernizma in postmodernizma, najdemo pa še mnoge druge idejne usmeritve. Skladno s tem so raznolike tudi pesmi, ki so se spreminjale tako na ravni zunanje kot notranje oblike. Jezik se Kratka je bila noč, dan jo je malo podaljšal. (Milan Jesih) je od ohlapnejših izraznih nastavkov postopoma premikal v smer jezikovne umirjenosti, kar lahko zasledimo tudi na ravni zunanje zgradbe, še zlasti ko je v igri ljubljenec slovenskega pesništva - sonet. A vsem pesmim, ne glede na čas nastanka, so skupne: (s) tvarnost, klenost, izbrušenost in dovršenost. Teme njegovih pesmi, ko jih pogledamo takole, zbrane v tej obsežni zbirki vseh njegovih zbirk, so pravzaprav tematski drobir, ki se kruši iz velikega tematskega polja, pojma, ki ga pesnik obrača in obravnava na sto in en način: tj. življenje. Življenje v smislu biti živ, biti poln ustvarjalnih silnic, živeti! V takem duhu je izpove-dana tudi uvodoma zapisana kratka pesem o (pre)kratki noči, ki je bila tako zelo, zelo prekratka, da jo je izpovedo-valec še malo podaljšal z nočjo. Pesem seveda izpoveduje tiste sijajne občutke, ko nam je v neki situaciji tako lepo, da preprosto izgubimo občutek za čas ali pa ko nam ta ne igra več posebne vloge. Kako aktualna pesem, pomislim! Še zlasti zadnje čase, ko v teh in onih pogovorih nenehno poslušam, da čas beži vse hitreje, da je vse en sam stres, strašen pritisk, hitrost, površnost ... Kdaj ste nazadnje doživeli takšen trenutek (čas), ko se vam ni nikamor mudilo? Ko ste nehali pogledovati na uro? Ko ste nenadoma nehali razmišljati, kaj vse je še potrebno postoriti? Ko ste se zabavali vse do jutra pa vas tudi svetloba dneva še ni prekinila? Če se odgovora ne spomnite, potem je morda dobro, če si Jesihove verze vzamete zares k srcu. Marsikdo ob tem najbrž poreče, da to ni mogoče, ker je preveč dela in skrbi, ker preveč delajo živci, ker nas nenehno priganjajo obveznosti - a vprašanje je, ali res nimamo drugačne izbire. Kot bi se ujeli v časovno spiralo, v kateri kar naprej ponavljamo mantre o nepravičnem svetu, stresu, pomanjkanju denarja, časa in kar je še tega. Poseben problem, ki izvira iz vse te naglice, pa je tudi površnost odnosov in pomanjkanje vztrajnosti. Odnosi so tako hitri, bežni, površni. Časa za kaj več praviloma sploh več ni. Zmanjkuje tudi delovne vztrajnosti - vse mora biti na hitro, industrijsko, po tekočem traku . Morda je lahko en tak test za vztrajnost, poglobljenost, doseganje izgube občutka za čas preboj skozi Zbrane zbirke Milana Jesiha, ki obsegajo več kot osemsto strani in nas trepljajo, nam žugajo, nas zabavajo in še marsikaj. Med drugim lahko v pesmi Norme preberemo premisleka vreden verz: »saj kdo pa ve, da imam namesto srca dve kili denarja«. Ta in uvodni verzi najbrž ne gredo skupaj, pa čeprav marsikdo vidi smisel v obilici denarja, slavi, blišču in lepoti. Tistemu, ki ima (zares!) ogromno, se noč kvečjemu podaljša v dan, ki je nervozen in napet, kam z vsem denarjem, kako ga zaščititi, kako investirati v to in ono ter pri tem ne izgubiti. Moja babica je nekoč rekla, da je hudič tako ali drugače - če denarja nimaš je težko, če ga imaš preveč, je še težje. Kaj je tista prava mera, niti ni pomembno, kajti več kot očitno je, da za tako, v dan podaljšano noč ni potreben denar, pač pa neke druge silnice v nas; tiste preproste, človeške in skromne. Ko sem nekega učenca nekoč vprašal, kaj želi postati, ko odraste, je porekel, da nekaj, kar mu bo navrglo čim boljšo plačo. Seveda me taka izbira poklica, zbiralca denarja, ne preseneča. Navsezadnje, otroci so samo projekcija družbenega dogajanja, simptom vseh naših sprijenih shem, ki so se dodobra oddaljile od svojega bistva. Saj so tudi na televiziji ljudje tako lepi, bogati in srečni! In vse to zaradi denarja, seveda! Tako bi lahko rekli, da imamo tri načine podaljševa- nja noči z dnevom, in sicer tistega, ki je najpogosteje prisoten in žal odraža stisko ter katastrofalno socialno stanje v naši državi, pri ljudeh, ki zaradi vseh resnih skrbi ne morejo več zatisniti očesa, ko sta noč in dan enaka, pomenita pa le še hudo stisko. V drugi, mnogo manjši skupini so tisti posamezniki, ki težko zaspijo in noč podaljšajo v dan, ker ne vedo več, kam bodo še naložili svoje milijone. Zdi pa se, da je vse manj tudi takih, ki si noč podaljšajo v dan, ker je trenutek preprosto lep, ker se znajo ustaviti in prisluhniti samemu sebi. Jesih v sopomenskem kontekstu tega tretjega zapiše še eno o taki omamni noči: »Bila je dišeča noč / rastočega mesca, / sedel sem v vrtu, nata-kal/na ljubezen,pil...« V tem prvem od Literarnih pretresov nisem hotel zveneti kot kakšen novodobni motivator ali newagovski pametnjakovič, ki modruje o dojemanju časa, še manj sem hotel ponavljati tolikokrat in sleherni dan slišane besede o krizi in stiski in bedi, čeprav se slednjih še kako zavedam. Ne! Hotel sem povedati, da se vse začne in konča pri besedi, v pesmi in kulturi. Duhovno siromaštvo je najbolj skrb vzbujajoče od vseh, to nas mora še najbolj skrbeti. Kajti skozi tako polnost lahko zaznavamo tisto vznemirljivo, enkratno, kar nas pelje od noči k dnevu, od dneva k noči. Kar nas postavi v območje še enega sijajnega verza iz te zajetne zbirke pesmi: »saj se mi doli v duši lesketa nakit«. Že res, da mora človek jesti, piti, imeti, da lahko plačane položnice. A se mora tudi ustaviti, se slišati, se nahraniti z mirom in besedo. Saj hrana za dušo, ki je od vseh najmanj kalorična, da največ in le ona lahko vodi v svet vitkih, zadovoljnih bralcev, ki si znajo vznemirljivost noči podaljšati in raztegniti še vsaj za en dan. David Bedrač \ J OVEN (21.3. - 20.4.) S Napredovali boste skozi delo in 'g delovne obveznosti. Odločna in .g temperamentna energija vam bo JI v pomoč v službi. V ljubezni se bo- -a ste vračali nazaj k prehojeni poti "s in obujali spomine. Zavedati se 1 boste morali, kje so vaše meje in se 1 jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Odgovorno in marljivo boste stopali naprej po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Življenje vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti. Ljubezen: veliko romantike. k J Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako boste reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. V primeru kakšne zabave boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi zsg% RAK 'Zj w (21.6. - 22.7.) Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in predali neke strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca. w LEV (23.7. - 22.8.) Potreba po čustveni in gmotni varnosti vam bo dala krila in ela-na. Od partnerja boste zahtevali neke stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado. « DEVICA (23.8. - 22.9.) Delavne obveznosti vam bodo pomagale pri ozaveščanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. Ne pozabite se sproščati. (24.10. - 22.11.) Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji in da uvidite, kaj vam je blizu. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha. STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.) izzivi prinašajo i novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu boste našli navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi in nevezani imajo možnost Amorjevepuščice. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Vljube-zni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke. VODNAR (21.1. -18.2.) Teden, ki je pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni in povečani harmoniji. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni in se ne držite zastarelih prepričanj. RIBI (19.2. - 20.3.) Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati in slediti svoji intuiciji, bodo z eno besedo -cveteli. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba vam bo koristila. Seveda si vnaprej postavite meje in bodite prožni za učenje. petek • 19. septembra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S 36S3 PREBIVALKA STOP AKVARIJSKA RIBICA INDIJANSKA BOJNA SEKIRA OČRT, ORIS KODA ZA AKTIVIRANJE MOBILNIKA ALUMINIJ SESTAVIL EDI KLASINC REZINA (NIŽJE POG.) HRVAŠKA PESNICA (VESNA) FRANCOSKI IZDELOVALEC KLAVIRJEV POLITIČNI VODJA OSMI TON KOMAD LOJZETA SLAKA NARINJENA PLAST SULTANOV URADNI RAZGLAS MODEL MAZDE NAŠA UMETNOSTNA DRSALKA (TJAŠA) PREBIVALKA GRADINA DRŽAVA NA BLJIŽNJEM VZHODU LOKALNA CERKVENA ENOTA PREBIVALEC AMERIKE SLADKO VINO S SICILIJE 100 m2 RASNA HIGIENA SADNO DREVO POMOŽNI LETALEC 5. MESEC TURŠKO MESTO DVOJNI KOZOLEC TEKOČINA V ŽILAH DERIVAT AMONIAKA SIVA MRENA ZAREBRNICA CERKVENI PETJE AMERIŠKI FIZIK (DAVID) IZRASTEK NA GLAVI VAS PRI TRŽIČU KORNERJI SPODNJI DEL OBRAZA RIMSKI CESAR CHAPLIN ANTON HORVAT NENADNA SRČNA SLABOST LIČILNO SREDSTVO RIMSKA 101 SVITANJE PREMETENEC PODOBA, KIP POVEST JUŠA KOZAKA PREČNI TRAMIČ PLAVALEC (DEJAN) MILANO EDO NIKITOVIČ DOLOČENA KOLIČINA UŽITNI PLODOVI AFRIŠKA DRŽAVA VRSTA BARVNE BAZE PREBIVALEC IRAKA GOROVJE V MJANMARU UGANKARSKI SLOVARČEK: AKRIL = vrsta barvne baze, ALTER = ameriški fizik (David), ANDREE = lokalna cerkvena enota, NEK = vulkansko žrelo, krater, PARUN = hrvaška pesnica (Vesna). slovenska umetnostna drsalka (Tjaša), ERARD = francoski izdelovalec klavirjev (Sebastien), ERZERUM = turško mesto, KURACIJA ■NWivav 'Nvovai "iihnv 'vriNavi 'bniiviai Vlom 'onoiNV viví laozva 'io 'onon 'sdvno» 'hv 'awi Vavaa 'aoAovi 'svi 'aawi 'mmm 'niiaiv 'lAinaazaa 'rviAi 'loiidovi Wiin30A3 'wiavdois '03NVA00a 'aaan 'aavaa 'Nnavd 'vhns :ouabjopoa imnvzihm ai Âausaa Filmski kotiček Vroči posnetki Mladina se danes stara veliko hitreje kot generacije pred njo, saj že 22-letniki tarnajo, da se tehnologija razvija prehitro in da najstnikom ne morejo več slediti. Ta pojav vedno večjega zaostajanja za trendi kaže tudi skupina novodobnih komikov Apatowove šole, v katero spada tudi Jason Siegel. Že to, da začenjajo nastopati v komedijah o družini, lepo kaže, da tudi sami odraščajo, a pri tem zmotno mislijo, da so še vedno »in«, torej na čelu trendov in na višku mladostniške prevratniške ustvarjalnosti. Nikakor. Sex Tape Igrajo: Cameron Diaz, Jason Segel, Rob Corddry, Ellie Kemper, Rob Lowe, Jolene Blalock Randall Park, Giselle Eisenberg, Melissa Paulo Režija: Jake Kasdan Scenarij: Kate Angelo Žanr: romantična komedija Dolžina: 90 minut Leto: 2014 Država: ZDA Kot vemo, zaplet filma govori o mladem paru, ki se je v študentskih letih naskakoval kot dva zajca, 10 let kasneje pa živita v predmestju z dvema otrokoma, od seksa pa kljub silni želji ni več ne duha ne sluha zaradi stresa, ki ga prinašata dva otroka in službe. Ko si nekega večera vendarle uspeta ukrasti nekaj uric, na svojo grozo ugotovita, da sta pozabila, kako se dobro seksa, zato po nekaj šilcih pade ideja, da bi posnela svoj domači pornič. In seveda, ta neznosna sodobna tehnologija in njeno samodejno tvorjenje arhivov poskrbita, da se posnetek razširi na nekaj drugih tabličnih računalnikov, kjer ga lahko vidijo nepoklicane oči. Kar sledi, je seveda panika, to odlično prožilo za komedijo, ki pa jo film - z občasno izjemo tu in tam - večinoma uporabi na napačne načine, zato film kot celota izpade precej neizrazito in kljub svojim 90 minutam deluje kot dvourna dramska epopeja. Cameron Diaz in Jason Siegel sta tokrat skupaj nastopila že drugič in kemija med njima vsekakor je, toda problem zgodbe je v tem, da sloni le na hipnem štosu. V rokah kakšnih boljših scenaristov in režiserja bi se nedvomno dalo iz njega narediti sila smešno zadevo, tako pa smo deležni relativnega dolgčasa, primernega le za kakšno deževno popoldne pred TV. V zadnjih 30 letih se je javna morala dodobra vtrla v vse pore družbenega življenja in kakršnekoli namige na spolnost zradirala ter jih nadomestila z družino in otroki ter dojenčki, ki jih redno zlorablja za prodajo vsega, od avtov do zobnih past. Mit o tem, da se danes prodaja vse s pomočjo seksa, je zgolj to, mit. A spolnost je kot voda. Bolj ko jo skušate zajeziti, prej bo našla druge načine kanalizacije. Tokrat se je idealno platformo izkazal splet, ki je postal velikanska človeška shramba zadnjic in prsi (in mačk), kjer je spolnost še vedno zdravo nebrzdana. Zaradi preobilice so domači porniči postali tako odvečni in nezanimivi, da jih na spletu gledajo le še pari, ki so jih posneli. Celotna premisa filma kaže le na to, da so avtorji filma nekako pet do deset let za časom. Zaradi strahotnih količin in še nikoli lažje dostopnosti do porničev na spletu bo stara dobra analogna morala postala le še bolj dvojna (in na tej premisi gradi film) ali pa se bo morala z novo generacijo preoblikovati in postati manj toga in zapeta. Splet in vedno večji javni nadzor namreč tako temeljito razkrivata človeško nrav, da bodo za nekatere danes moralno sporne, a sicer neškodljive spolne prakse morale postati nekaj običajnega. Kar niti ni tako slabo. Matej Frece foto: MovieHDWallpapers.com 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 19. septembra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (31.) Copacabana V špansko govorečih deželah je veliko krajev, ki se imenujejo Copacabana. Nemara najbolj znana je istoimenska plaža v Rio de Janeiru, kjer se tare beloritih turistov, jaz pa sem tokrat imel čast obiskati bolivijsko Copacabano, ki leži ob legendarnem jezeru Titicaca. Že pot do tja je bila s temi mojimi Argentinci spet avanturistična, saj smo zasedli skoraj ves kombi, Walter pa se je še dvakrat zadrl po ulici in že so bili vsi sedeži zasedeni. Tako namreč po manj razvitih državah Južne Amerike novačijo potnike - šofer se počasi vozi po sredi ceste in kriči ime končne destinacije. Zdaj je pač to vlogo zelo uspešno prevzel Walter in že smo drveli proti Copacabani. Po dobri uri vožnje smo zagledali jezero Titicaca, ki velja za največje, najstarejše in eno najvišjih v Južni Ameriki. Predstavlja mejo med Bolivijo in Perujem, njegova nadmorska višina pa znaša slabe štiri kilometre. Ker je tu sonce že nevarno blizu, smo si vsi morali krepko namazati kožo z zaščito, obvezno pa je bilo tudi pokrivalo na glavi. Ker je jezero zelo razgibane oblike, smo jo po bližnjici ubrali kar s trajektom, kar prihrani dobri dve uri vožnje. Prav v tem trenutku se je vlilo, a kaj, ko smo imeli dežnike in dežne plašče lepo zamotane na strehi kombija, da nismo mogli do njih. Mokri smo bili kot pure. Na drugi strani smo morali malo čakati na kombi, medtem pa smo se zadrževali v večji zgradbi, ki je služila kot tržnica, bila pa je tudi prostor za prehra- Foto: Dani Zorko Bolivijska oblika hitre prehrane je kar celotno kosilo. njevanje. V Boliviji veliko ljudi hodi na kosilo kar na ulico ali v skupne prostore, saj je zares poceni, pomembno pa jim je tudi druženje. O higieni ne bi razglabljal, ker me je začelo zvijati že, ko sem gledal eno starko, ko je z roko šarila po neki mineštri. Prihod na Copacabano je bil znova huronski, saj smo tako galamili, da so se lastniki pre- Foto: Dani Zorko Razposajena argentinsko-slovenska ekipa si nabavi pelerine. nočišč, ki običajno počakajo popotnike in jim ponujajo poceni postelje, kar prestrašeno umaknili. Jaz sem se pri iskanju prenočišča spet potegnil v ozadje, saj so moji kompanjoni to odlično obvladali. Preiskali in pregledali smo več kot petnajst opcij, zbijali ceno, se pregovarjali, norčevali in delali oslarije. Zraven tega pa smo že malo vrgli oko na neke lokacije, kjer bi se dalo dati kaj na zob. Na koncu smo ujeli lastnico ene kuhinje, ki nam je uredila skoraj zastonj prenočišča, mi pa smo v zameno prišli k njej na že tako izjemno poceni kosilo. Pa kaj si nor, kako se mi je ženica smilila, čisto smo jo obrali... Dobili smo zelenjavno juho, kup kruha, za glavno jed pa ribo s krompirjem, sladico in še en kup pijače. Če je ženšče tu imelo kak profit od nas, bi tudi rad vedel. Ta Copacabana niti malo ni bila podobna tisti brazilski, saj predstavlja zgolj pristanišče v nekem zalivu in izhodišče za križarjenju po Titicaci. Kraj ni bil velik, hitro smo se razgle- Foto: Dani Zorko Prodajalne s sadjem izgledajo precej drugače kot pri nas. dali, pravi podvig pa je postal nakup pelerine. Ves dan je bilo oblačno in da ne bi vlačili dežnikov okoli, smo si omislili, da bi si nabavili tanke, plastične pelerine ali pončote. Nekaj za dež pač. A ti Bolivijci so tudi neka svojstvena rasa, ker jim Ar-gentinci po špansko niso mogli razložiti, kaj hočemo, pa čeprav vsi govorijo isti jezik. Pa sem se moral vključiti tudi jaz z mojo indoevropsko praslovanščino in španskim naglasom, pa pravim eni deklini, da če se vlije, nočem biti moker. Meni nič, tebi nič - je prinesla čisto na malo zloženo pelerino. Walter-ja je skoraj zadavilo od smeha, druge pa tudi. Bolivijci imajo za to pelerino pač neko svojo besedo in se ti 'latinosi' nekako pač niso razumeli med sabo. Potem pa še spet najpomembnejši element posla - cena. Vzeli smo šest pelerin, deklič pa ni hotel popustiti niti za milimeter pri ceni. Pa smo ji nekako le pojasnili osnovno ekonomsko logiko Balkana, da je več manj. Te bolivijske babure so neverjetno trde pri barantanju, njihove pripadnike moškega spola sem vedno z lahkoto obrnil pri ceni ... Proti večeru se je spet vlilo. Šli smo malo nakupovat za naslednji dan, saj nismo vedeli, kako je kaj poskrbljeno za trgovine na Isli del Sol, na Otoku sonca, kamor smo nameravali naslednji dan. Tu so bile trgovinice in restavracije odprte veliko dlje kot v La Pazu, a se Argentinci začuda niso odločili za pozno večerjo zunaj, ampak so raje spet kupili dve kili riža in kuhali doma. Samo, da se prišpara. Ob enajstih zvečer so začopatili lastnico naše stavbe, ki se je sicer že odpravljala v horizontalo, da je posodila lonce in krožnike. Nič ji ni bilo jasno, ko nas je videla rogoviliti. Babe so kuhale, dedci pa smo kartali in dajali neprimerne pripombe. Kot doma. Od tod in tam Foto: Vid Likavec Hajdina ❖ Po petdesetih letih skupnega življenja sta si 13. septembra prstana ponovno izmenjala Anton in Hilda Žumer iz Hajdoš 7 a. Civilni obred zlate poroke je vodil podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec, zapisnikar je bil Franc Krajnc. Skupaj sta zlatoporočencema tudi izročila sliko, tradicionalno darilo občine Hajdina zlatoporočencem, in jima zaželela še veliko zdravih in zadovoljnih skupnih let v krogu družine in prijateljev. Zlato poročno mašo je daroval p. Janez Ferlež iz župnije sv. Vida. Žumrova sta se prvič poročila 12. septembra leta 1964 na Ptuju. V zakonu so se jima rodili otroci Zvonko, Milena in Dušan. Dom sta si ustvarila v Hajdošah, na moževi domačiji. Veliko sta delala in se trudila, nekaj časa tudi v tujini. Sicer pa je Anton delal v današnjem Talumu, Hilda pa na ptujskem sodišču. Tudi v prostem času nista nikoli in še danes ne mirujeta. Aktivna sta v domačih društvih, imata velik krog prijateljev. Oba sta izjema pletarska mojstra, svoje pletarsko znanje uspešno prenašata tudi na druge. Znana sta tudi po pridelavi ameriškega slamnika, Anton pa je tudi ljubitelj domače trte in dober kletar. V jeseni življenja pa ju razveseljujejo tudi vnuki Ana, Aljaž in Živa. MG Foto: OM Slovenija ❖ Čebelarska zveza tudi letos razpisuje natečaj, na katerega se lahko prijavijo slovenske občine in slovenska podjetja. Glede na vse bolj neugodne podnebne razmere so prepričani, da postaja čebelarstvo vse bolj ogrožena dejavnost. Na Čebelarski zvezi Slovenije menijo, da je ključno pri ohranjanju čebel izobraževanje in informiranje splošne javnosti na več različnih načinov, zato lahko lokalne skupnosti in tudi podjetja s svojim delovanjem občutno vplivajo na ozaveščenost in ustvarjanje boljših pogojev za preživetje čebel in ne nazadnje tudi nas ljudi. V natečaju Čebelam prijazna občina/ podjetje 2014 lahko sodelujejo vse slovenske občine in podjetja. Pogoji za občine oziroma podjetja bodo javno objavljeni na spletni strani Ohranimo čebele. -OM Foto: Damir Skuhala Prlekija ❖ Člani folklorne skupine Leščeček, KD Slavka Osterca iz Veržeja, so se udeležili 42. mednarodnega festivala kulture in umetnosti v turškem mestu Arhavi. Veržejci so zastopali Slovenijo, na festivalu pa so nastopile še skupine iz Cipra, Južne Koreje, Srbije, Gruzije in Turčije. Ob nastopu na mednarodnem večeru sodelujočih držav v plesu in pesmi so Prleki v Turčiji promovirali tudi svojo tradicionalno kulinari-ko in vino. Turškim obiskovalcem festivala so prleški folkloristi predstavili tri splete: Kak je hlopec deklo suka, Sem hodil k dekleti in Mlad'ga fanta pod odejo. Avtor vseh postavitev je bil vodja skupine Marko Rus, za svoj nastop pa so si ob bučnih ovacijah občinstva prislužili plaketo organizatorja. NŠ torek • 23. septembra 2014 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBKlK 21 Dornava • Tekmovanje v oranju Spektakel na njivi Avgusta se je na njivi v Borovcih pri železniškem prehodu Dornava-Ptuj trlo kmetijske mehanizacije in traktorjev sta-rodobnikov. Potekalo je namreč tekmovanje v oranju s traktorji starodobniki in regijsko tekmovanje oračev Podravja 2014. Zmagovalca v posameznih kategorijah Jernej Divjak iz SK Orač 1 in Bojan Elbl iz SK Lenart sta se pomerila na državnem tekmovanju v oranju, ki bo potekalo v Kočevju. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 »Ravne, lepo oblikovane brazde, so bile že nekoč ponos kmeta, ki si je z lepo obdelano njivo zagotovil uspeh v pridelavi ter pridobil spoštovanje in ugled pri sosedih. Z organizacijo tekmovanja v oranju želimo poudariti pomen kakovostne osnovne obdelave tal, s tem pa tudi kmečkega stanu v celoti,« so dejali organizatorji prireditve, ki jo je obiskalo več kot 1000 ljubiteljev kmetijske mehanizacije. Uspešno izvedeno že tradicionalno 55. regijsko tekmovanje je organizirala občina Dornava, KGZS -Zavod Maribor, KGZS - Zavod Ptuj, Društvo vitezi Pesničarji, strojni krožek Posestnik, PP PC Kmetijstvo in Agrosoršak. Tekmovanja se je udeležilo 49 oračev, ki so se potegovali za najboljši rezultat v kategoriji obračalni plug, desni krajnik in oranje s traktorji starodob-niki. Najboljša v prvih dveh kategorijah - Jernej Divjak iz strojnega krožka Orač 1 v kategoriji krajniki in Bojan Elbl iz Strojnega krožka Lenart v kategoriji obračalni, pa sta si zagotovila nastop na državnem tekmovanju v oranju, ki je potekalo 12. in 13. septembra v Kočevju. V ekipnem tekmovanju ora- Najboljša v posameznih kategorijah v regijskem tekmovanju v oranju Jernej Divjak in Bojan Elbl sta se pomerila na državnem tekmovanju v Kočevju. čev Podravja sta v kategoriji krajniki slavila Jernej in Vlado Divjak iz SK Orač 1, v kategoriji obračalni pa Bojan Elbl in Matej Flašker iz SK Lenart. Že drugič zapored slavilo društvo Oldtimer Stara Gora Svoje moči v oranju pa je pomerilo tudi 31 traktorjev starodobnikov. Gre za že četrto tekmovanje v oranju s staro- dobniki, ki ga organizira Društvo vitezi Pesničarji. Prvo mesto je osvojil Vlado Štuhec iz društva Oldtimer Stara Gora. »Že drugič zapored je društvo zmagalo in osvojilo prehodni pokal. In če zmagajo še naslednje leto, jim bomo ta pokal podarili,« je pojasnil predsednik Društva vitezi Pesničarji Miroslav Slodnjak. Drugo mesto je pripadalo Janezu Avguštinu iz strojnega krožka Posestnik, tretje pa domačinu Franu Čušu iz društva Oldtimer V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največjebogastvo, zato želimozanjihnareditinekajveč. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci matične osnovne šole Destrnik in podružnične šole Trnovska vas v torek, 23. 9. 2014 ob 18.00 uri v Volknerjevem domu kulture v Destrniku. Veselimo se druženja z vami. ¿'ajersktTI www.radio-tednik.si Polenšak. Kot je še povedal predsednik društva Slodnjak, tekmovanje s starejšo kmetijsko mehanizacijo prispeva k ohranjanju in promoviranju tehnične kulture podeželja. Sicer pa so se ljubitelji kmetijske mehanizacije lahko dodobra nagledali tudi najsodobnejših orodij za obdelavo tal in setev različnih proizvajalcev. Potekal je tudi prikaz oranja in setve na stari način s konji, demonstracija tehnike in oborožitve Slovenske vojske ter košnja trave s kosilnicami BCS, ki jo je uprizoril BCS team Nova vas pri Markovcih. Zbrane pa je nagovoril tudi župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Prireditev so končali s podelitvijo nagrad in priznanj. Monika Levanič Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASIHGI DO T LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenf) Oprema Barva ford fi esta 1.3 8v ambiehte 2004 2.500,00 £ klima kov. olivna v0lvoc70 2.4 d5 avtsummum 2007 14.500,00 c serv. knjiga k0v.sv. modra peugeot 3071.6 16v break 2002 2.590,00 £ klima kov. srebrna ford focus c-max1.8 tdg trend 2005 4.850,00 £ serv. knjiga k0v.t. modra peugeot 2061.4isx 2000 1350,00 c klima rdeča skodafabia 1.2tsi ambiente 2011 7.500,00 i prvi last. kov. zelena citroen berling01.6 hdi furgon 2008 3.990,00 C klima beu peugeot 407 sw 2.0 hoi st confort 2006 4.200,00 £ prvi ust. kov. srebrna renault grand espace 3.0 dci initiale paris 2007 5.990,00 { serv. knjiga kov. Črna renault cli01.216veun 2008 5.450,00 £ 30.000 prev kdv. rdeča renaultclio 1.216v extreme 2005 2.990,00 C klima kov. srebrna renault scenic1í dci dvnam.grand 2006 3.500,001 serv. knjiga kov. srebrna opel astra 1.616v avt. cosmo 2010 9.150,00 f 30.000 prev. kov. siva peugeot 2071.4ivitamin 2008 5.200,00 C prvi ust. kov. siva renault modus u1tce expression grand 2008 5.500,00 e serv. knjiga kov. siva renault megane 1.616v dynamiques 2011 10.990,00 C avt. del. klima kov. beu citroen breakxsara2.0 hdi exclusive 2003 1.450,00« serv. knjiga k0v.sv. modra fiatsti1d 1.9 jtddymamic 2003 2.990,00 C serv. knjiga kov. zelena renault koleos 2.0 dg 4x2 dynamique 2009 9.990,00 £ prvi ust. kov. sv. modra nissan qashqai 2.016vtekna 2009 9300,00 £ prvi ust. kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Lokalne volitve 2014 Ze veste komu boste dali svoj glas? RADIOPTUJ 89,8-98,e-ICH3 www.radio-ptuj.si Županska kandidata občine Markovci bomo v studiu Radia Ptuj soočili v ponedeljek. 22. septembra, ob 12. 30! Županske kandidate občine Videm bomo v studiu Radia Ptuj soočili v ponedeljek. 22. septembra, ob 16. uri! GOE.asise STORITVE GARAŽNA VRATA - sekcijska termoizolirana vrata po meri, motorni pogon z dvema daljinskima upravljalcema, velika izbira panelov, večletna garancija, zagotovljen servis in vgradnja, avtomatika za dvoriščna vrata (krilna in drsna), najboljše cene! Mob.: 385 91 50^1218; www. garaznavrata.hr STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 2M 533 ali tel. 385 W 855 311. GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. o. o., izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 W7 ali 0« 683 225, snim-grad@vz.t-com.hr FASADE BOZIC, d. o. o. - stiroporfasade, kamena volna, soboslikarske storitve, kitanje, sistemi knauf, ometi in premazifasad. Mob. 385 99 672 657^. MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 060^. www.varazdinske-viiesti.hr Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Vstop je prost. Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu bomo našli odgovor! RADIOPTUJ 89,8 98.2 104,3 www.radio-ptuj. si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Prinesite do četrtka na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najbolj zanimiv pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! Foto: ML 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. septembra 2014 a^i? ai/tohiSa petoyia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI M AVANT 2,0 IDI 06/2009 13.499 ČRNA 1.IAST,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA CITROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK 11/2011 11.199 ČRNA 1.1AST.,NAR. SERVIS,SERV .KNJIGA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 01/2011 9.299 SIVO MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV .KNJIGA CTTROEN C31.4 HDI 04/2011 6.299 BELA 1.LAST., NAV1, NAR. SERVIS, SERV.KNJ. CHEN C51,6 HOI UMUZINA 09/2010 8.999 SREBRNA 1M,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA MERCEDES-BENZ B180 CDI 06/2011 11.999 ČRNA 1M,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA FORD C-MAX 1,6 TDCIGHI 12/2008 6.999 SV. SREBRN/ i 1.IAST., NAR. SERVIS, SERV KNJIGA HYUNDAI 1X20 CONFORT 1,416V 06/2012 11.299 BELA 1M,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI 05/2010 10.999 SREBRNA 1M,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA PEUGEOT 3008 ACCES 1,6 HDI 01/2012 9.999 T. MODRA 1M,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA VWT1GUAN 2,01 USNJE 09/2009 15.499 ČRNA 1M,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA VW PASSAT CC 2,0 TDIDSG 04/2009 14.999 BELA 1M,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA RENAULTCUO 1,216V, EXPRESSION CONF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2.LAST, NAR. SERVIS, SERV KNJIGA RENAULTFLUENCE 1.5 DCI EXPRESSION 02/2011 6.699 ČRNA 1M,NAR. SERVIS,SERV .KNJIGA RENAULT CU01.5 DD. EEXPRESSION 10/2008 4.199 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH, PREGLED, ZA VSA VOZILA D01, LETA JAMSTVA (GARANCIJE). O OMiklavž c.e.0. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA c BARVA AUDI A3 2,0 IDI DPF AMBITION S-TTtONIC 2011 12.4S0.00 KOV. SIVA AUDI A6AVANT 2,0 TDleDPF 2010 15.780,00 KOV. ČRNA AUDI Q5 QUATTR0 2,0 TDI DPF 2009 23.800,00 BELA BMW SERUA1:116D START STOP 2010 10.790,00 KOV. ČRNA CITROEN C41,6 HDI TENDANCE 2011 8.980,00 KOV. SREBRNA CITROEN C5 TOURER 1,6 HDI BUSNIS 2012 10.990,00 KOV. SIVA FIAT 6001,28V POP 2012 8.500,00 BELA MERCEDES BENZML-RAZ. 320 CDI AVT. 2007 16.980,00 KOV. ČRNA OPEL C0RSA C0SM01.3 CDTIEC0FLEX 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA OPEL MERIVA 1,3 CDT1EC0FLEX ENJOY 2012 9.880,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 206 CC 1,616V 2006 2.990,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 308 CCFELLINE 2,0 HDI 2010 15.680,00 KOV. RJAVA PEUGEOT 5008 C0NF0RT PACK 1,6 HDI 2010 8.980,00 KOV. SIVA PEUGEOT 508 SW 1,6 BUDI 2012 12.4S0.00 BELA ŠKODA 0CTAVIA C0MB11,6 CR TBI DPF ELEGANCE 2011 10.680,00 ČRNA VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI COMFORT. 2008 7.980.00 KOV. ČRNA VWT0URAN 1,6 TDI C0MF0RTLINE BUSINESS 2011 12.890,00 KOV. T. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 19 09 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Evropa moja dežela: Upokojenec, pon. 0:00 Ptujska kronika, pon. 1:35 Info kanal ¡55 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 1:30 Modro. oon. 2:00 Resi IV Ormož 3:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:10 Info kanal 8:00 To bo moi poklic: Arhitekt..., pon. 8:30 Info kanal 9:00 Hodim, torej sem: Pot 4. slapov, pon. 9:1511. Regata Ptu"-------- 19:30 Glasbena 8 (s ; >0=00 Ptujska kroni čanka, pon. o), 32. oddaja, pon. Krn. 20:20 Kimavčevi večeri 20:50 ArtPtujl, pon. 21:15 Resi TVGorišnica, pon. 22:25 lio kanal 0.1 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:15 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Mura Drava IV. 5. oddaja, pon. 12:50 Film Campus: Stanovanje st. 4, pon. 13=00 Pregled tedna 13:20 Kimavčevi večeri 2014, pon 14:05 Regi TV Ormož, pon. 15:05 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 16:55 Hodim, torej sem: Pot 4. slapov, pon. 17:10 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, oon. 18:20 Cista umetnost, 35. oddaja, pon. 18:55 Film Campus; Raj, pon. ilJS Fil^Camuusfliali veliki Aleksej, pon. 19:25 Glasbena« (tuja), 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Praznik Mestne občine Ptuj, pon 20:50 Art Ptuj 2014IL pon. 21:4013. Regata Ptujčanka, pon._ PROGRAMSKA SHEMA PeTV 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Nedelja 21.09. 9:00 Ptuiska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 0:15 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 1:30 Info kanal 2:30 Mura Raba TV2,5. oddaja, pon. 3:00 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 97. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:35 Info kanal 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Športno, 29. oddaja, pon. 8:55 Film Campus: Sladic ne maram, pon. §120 Film Cans^H:'Pokopališče, pon. 9:30 Glasbena B (slo), 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Cista umetnost, 35. oddaja, pon. 20:40 Poletni utrip Ptuja: Dnevi Poezije in vina. pon. 21:05 Kimavčevi večeri 2013, pon. 21:30 Prekmurska gibanica, pon 21:55 Info kanal Ponedeljek 22.09. ":00 Dnevnik TV Maribor „¡25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info Kanal 1:00 Glasbena 8 (slo.), 32. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:15 Info kanal 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Info kanal 7:30 Pregled tedna, pon. 7:50 Ptujske odrske deske. 17. oddaja, pon. 8:30 To bo moj poklic: Arhitekt..., pon. 9:00 Film Campus: Kosmata ljubezen, pon. 9:15 Grajske igre 2014, oon. 9:25 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava TV, 6. oddaja 20:50 JKimavčevi večeri 2014, pon. 21:20 Športno, pon. 22:10 info kanal } k 7 £ft Ob 60-letnici rojstva legendarne skupine Avsenik bomo tudi na Ptuju gostili prvi narodno-zabavni musical - komedijo Bila sva mlada oba! Ne zamudite priložnosti na humoren način doživeti nepozabno ustvarjanje Avsenikov! Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc vas bosta skupaj z ansamblom Gregorji in plesalci skupine Artifex ter ostalimi nastopajočimi do solz nasmejala. Pridite v soboto, 11. oktobra, ob 19-30 v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt in se poveselite z nami! Vstopnice kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 KoncertAdija Smo I a rja 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SIP vec na TTX straneh SIP TV 03:00 Otroški program 09:00 Oddaja Iz občine Hajdina 11:00 Dan gasilcev G2 Videm 13:00 Dornava - Odprtje kulturnega 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Folklorni večer na Destrniku 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 09:30 10:30 10:50 18:00 20:00 21:00 23:00 Folklorni večer v Markovcih Oddaja iz občine Lenart Ptujska kronika 18, praznik Občine Majšperk Ptujska kronika Oddaja iz občine Markovci Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta; centra . , www.siptv.si Odslej tudi oddaje iz občine Majšperk Ljudski pevci DU Videm Polka in majolka Ptujska kronika Ujemi sanje Dan gasilcev GZ Videm Oddaja iz občine Markovci Folklorni večer v Markovcib Video strani ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net [TOP'./AVTOMOBIU VOZILA Z GARANCIJO^ Hajaose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 l:M=jWI=IJII! I MtTJ ;|J 5 M B tel O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACIJA 2012 13.990 1.LAST..VSA OPREMA, BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SP0RTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1 .LAST., VLKUUKA KOV. ČRNA AUDI M AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 DTOUFUNG LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 10.490 1.LAST,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST.,T0P OPREMA VEČ BARV CTTROEN XSARA PICASSO 55.000KM 2008 5.790 ODUČEN, MALO KM KOV. RDEČA FORDC MAX1.6TDCI DIESEL 2010 8.490 1.LAST,KLIMA KOV. SREBRNA FORD C MAX 1.6 DIESELTDCI 2004 4.490 ODUČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD M0NDE0 TDCI DIESEL KARAVAN 2003 1.990 KUMA KOV. SREBRNA MERCDES C 220 CDI NAVI XENON 2005 7.890 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ produkcija d.o.o. v sodelovanju z družbo Radio Tednik Ptuj, d.o.o. Prireditvenik Petek, 19. september 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 16:00 19:00 19:00 19:00 19:30 Zlatoličje, Brlog: Pozdrav jeseni, Kmečke žene in Starejši za starejše, pozdrav evropskega poslanca Iva Vajgla, Kako doživeti podeželje - Janja Viher ob 10.00, Kako iz hobija nastane prihodek - Zavod ArtMar ob 11.00 kegljanje, pohod, kuharska delavnica kmečkih žena in druženje ob glasbi Slovenska Bistrica, Trg svobode: sejem kolesarske opreme, predstavitev šole za šolanje psov pomočnikov in specialnih vozil za invalide, testiranje in predstavitev koles, odprtje občinske informacijske pisarne za invalide ob 12.30, zaključna prireditev ob 13.00, predaja prvega električnega kolesa v uporabo, zabavni program Ptuj, gostilna Ribič: odprtje razstave Mihaele Omladič Ptuj, pred Mestno hišo: tradicionalno kolesarjenje ob dnevu brez avtomobila Ptuj, Furstova hiša: dvoriščna razprodaja do 16.00 in tiskovna konferenca ob koncu projekta Tržnica unikatov Cerkvenjak: odprtje kotlovnice na lesno biomaso pri OŠ Cerkvenjak-Vitomar-ci Hajdoše, gasilski dom: praznovanje ob 15. obletnici ustanovitve Kulturnega društva Valentina Žumra Hajdoše, kulturni program in druženje Voličina, kulturni dom: proslava ob prazniku KS Voličina, kulturni program, podelitev priznanj Žetale, telovadnica OŠ: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, tekmovanje v namiznem tenisu Ptuj, Mestno gledališče: premiera Hotel Modra opica, MGP in SNG Drama Ljubljana Sobota, 20. september 8:00 Slovenska Bistrica, parkirišče Impola: sejem starodobnikov, delov in opreme, kulturno-športne prireditve, visoko kolo, akrobatski prikaz, oblačila iz 19. stoletja 10:00 Ptuj, grad: Muzejski vikend, Svet glasbil na ptujskem gradu, brezplačno, za otroke od 4 do 12 let 16:00 Starše, vaško središče: Pozdrav jeseni, osrednja prireditev, Godba na pihala občine Mala Subotica ob 8.00, okrogla miza Kmetijstvo v luči podnebnih sprememb ob 13.00, otroški mednarodni folklorni festival ob 14.00, po-vorka traktorjev starodobnikov, tržnica s kulturnim programom, veselica ob 20.00 18:00 Osluševci, vaški dom: koncert Veseli bodimo 2014, KD Osluševci in Ljudske pevke Osluševci 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Hotel Modra opica, MGP in SNG Drama Ljubljana 19:30 Voličina, Kulturni dom Selce: praznik KS Voličina, premiera veseloigre Trikrat hura za ženske, dramske sekcije KTD Selce Nedelja, 21. september 8:00 9:00 Voličina: praznik KS, razstava likovnih del, 44. vrtna veselica na ruperškem žegnanju ob 9.00, maša, razstava starih sort jabolk in dobrodelni srečelov v cerkvi sv. Ruperta in ob njej ob 10.00, vrtna zabava z živo glasbo ob 10.00 v restavraciji Kmetič, veseloigra Trikrat hura za ženske ob 19.30 Starše: Pozdrav jeseni 2014, obisk kmetij Dravskega polja in predstavitev evropskih kmetijskih razpisov Ponedeljek, 22. september 17:00 18:00 Voličina, Kulturni dom Selce: praznik KS Voličina, predstava za otroke, ekološko kulturno društvo za boljši svet Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: strokovno predavanje o demenci ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni Pot v neznano, Mojca Muršec, dr. med., spec. psih. Mestni kino Ptuj Petek, 19., in nedelja, 21. september: 17:00 Hrabri avtek Plodi; 19:00 V osrčju Viharja; 21:00 Grad v Italiji. Sobota, 20. september: 10:00 Kino vrtiček, Mali volkodlak Dolfi; 18:00 V osrčju viharja; 20:00 20 let CID, 20 let Šunda, posebna projekcija filma Šund. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Lokalne volitve 2014; Sedanji župan dr. Štefan Čelan v boj za četrti mandat; Predstavitev kandidata; Folklorni kimavčevi večeri 2014; Zaključni koncert folklornih skupin; Nastopa folklorna skupina DPD Svoboda Ptuj, Bolnišnica; Folklorna skupina Mak Trnovec - Hrvaška; Folklorna skupina Mladinski center INNU, severni Ciper; Folklorna skupina KD Rogoznica Z glasbo v sobotni večer. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 19. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. VUZEM w Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in ugodno! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929, www.tlakovanje-ploj.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si ŠtajerskiTEDHlK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM koruzo za silažo v bližnji okolici Ptuja. Velikost 35 arov. Telefon 777 25 01. PRODAM svinjo odstavljenko, težko cca. 280 kg. Telefon 764 28 61. PRODAM grozdje, kvinton, na brajdah in hrastov sod, 300 litrov. Telefon 051 214 560. PRODAM zelje, varaždinsko, ter krompir za ozimnico. Možna dostava. Telefon 041 452 492. PRODAM priklop za enoosno prikolico za Fergusona 533, 539 in priklop za fička 750 ali 850. Telefon 041 855 063. PRODAM dvoredni obiralnik koruze SIP Tel. 041 271 629. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, iglavcev in drugih drevesnih vrst. Več informacij na 041 610 210, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info. 031 208 904. NESNICE, grahaste, stare 14 tednov, prodam po 4,50 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. PRODAM teličko simentalko, staro 7 mesecev. Tel. 041 475 779. PRODAM gosi domače reje. Tel. 041 818 457. PRODAM grozdje kerner, rumeni muškat, cena po dogovoru. Tel. 041 526 198. PRODAM dva bikca, križanec in črno beli, 130 in 120 kg. Tel. 041 582 437. PRODAMO kosilnico Gorenje Muta, dobro ohranjeno, malo rabljeno, s plužno desko in novim glavnikom. Tel. 031 517 343. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. PRODAM 1,5- in 2-sobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 647 745. PRODAMO stanovanje v bloku na Zgornji Hajdini, 1,5-sobno, bližina avtoceste, nizki stroški, parkirišče. Tel. 041 799 766. DOM-STANOVANJE ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica 3. V stanovanju so internet, kabelska TV in centralno ogrevanje. Telefon 041 428 673. V NAJEM vzamem 1,5-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 341 851. MOTORNA VOZILA NAJEM kombija Renault trafic 8 + 1, podaljšan, in strešnih nosilcev za vse tipe vozil. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p., 030 922 282. RAZNO Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. SPOMIN 21. septembra mineva 30 let, odkar te ni in ni ... Stanko Zavec IZ ROTMANA 58 16. 11. 1935-21. 9. 1984 Hvala vsem, ki se ga spominjate in s prižgano svečo posto-jite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te imamo radi ZAHVALA Ob smrti dragega Julija Ošlovnika S POLJSKE C. 11 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in bodrili. Posebna zahvala dr. Nadi Ranisav Lartey, dr. Bojanu Novaku in patronažni sestri Suzani Burjan iz ZD Ptuj. S svojo srčnostjo ste mu lepšali zadnje dni. Zahvala naddekanu Marijanu Feslu, p. Mirku Pihlerju in g. Mirku Ružiču za obiske v času bolezni in opravljen cerkveni obred ter podjetju Mir za sočutno opravljene storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste se od pokojnika poslovili na njegovi zadnji poti in vsem darovalcem cvetja, sveč, sv. maš in darov za cerkev. S hvaležnostjo: žena Zatika s sorodniki Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice Ide Pislak, roj. Marčič IZ LEŠJA 22, MAJŠPERK se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za opravljen obred, govornici, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu Mir, posebej hvala dr. Milici G. Kramberger in osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana ter osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Žalujoči: mož Viktor in hčerke Irena, Silva, Darinka in Viktorija z družinami KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. iJ-^oituZajtz nai na auztounzm ipfzlu! RADIOPTUJ tut ¿ptetec WWW.radio-ptuj.sl J) PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE TORKOVO IZDAJO PETKOVO IZDAJO KUPIM peč na drva, gašper. Tel. 031 727 690. TIKA ZJUTRAJ DO URI na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Blagor ženskam, ki ne umrejo, samo izginejo, kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen. Alenka Rebula ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Julijane Godec 30. 8. 1940 t 30. 8. 2014 IZ PTUJA, PERŠONOVA 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za darovane sveče in cvetje, za vsak stisk roke in besede tolažbe v teh težkih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku, godbeniku in pogrebnemu podjetju. Misel na to, da ste jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti, je neprecenljiva. Žalujoči: vsi njeni Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin, ostaja praznina, molk in tišina. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in prijatelja Franca Dolamiča GABRNIK 25 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljeno sveto mašo, govornici Dragici za čuteče besede slovesa, molecu Janku, zastavonoši Ivanu, pevcem in podjetju Mir. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Lizika, sin Peter z družino in hčerka Zdenka z družino Skromno in pošteno si živela, ob skrbi in delu mnogo veselja si nam dala in z božjo milostjo mirno si zaspala. Za vedno v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete Marije Čoh IZ ŠTUKOV 21, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala p. Andreju za obred in mašo zadušnico s p. Francem, ge. dr. Sonji Lisuljevi, mladincem, govornici ge. Silvi, pevcem, godbeniku in Javnim službam Ptuj. Tvoji najdražji Eno leto že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo, sveče v spomin gorijo. V SPOMIN Ivanu Vampergerju IZ MEZGOVCEV OB PESNCI 35 1934-2013 Hvala vsem, ki se ga spominjate, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo v njegov spomin. Žalujoča: žena in sin z družino Lenart • Črna sreda za zaposlene v Preventu Prevent v likvidacijo, na cesto 412 delavcev Konec je negotovosti in upanja za zaposlene v lenarškem podjetju Prevent Halog. Minulo sredo je bila večini zaposlenih, 412 delavcem, vročena odpoved delovnega razmerja s tridesetdnevnim odpovednim rokom. Lenarško podjetje Prevent Halog, ki je sicer del preventove skupine poslovneža Ni-jaza Hastorja, je namreč sprožilo likvidacijski postopek. Službo bo obdržalo zgolj 86 zaposlenih, ki bodo delo nadaljevali v podjetju IMS Avtomotivi. Pet družin, kjer sta brez službe ostala oba Kot je dejal prvi mož le-narškega podjetja Prevent Halog Mitja Hauser, se je vodstvo po tem, ko je dolgoletni nemški parter Daimler Benz v začetku avgusta preklical vse pogodbe z lenarškim podjetjem, odločilo za postopek likvidacije. »Postopek likvidacije smo začeli prejšnji petek. In odpustili bomo vse zaposlene,« je dejal direktor Hauser ter še dodal: »Na zboru delavcev smo zaposlenim povedali, da pri nas ni bilo slabih delavcev. Vsi so bili nadpovprečno dobri, na kar kažejo tudi letošnji rezultati poslovanja, a v takih razmerah ni druge izbire.« Zbor delavcev, kjer je bila zaposlenim vročena odpoved delovnega razmerja, je potekal v sredo. Vse do 17. oktobra bodo zaposleni še v delovnem razmerju, bodisi na čakanju bodisi na koriščenju letnega dopusta. Po izteku tri-desetdnevnega odpovednega roka pa bo na cesti ostalo 412 zaposlenih, večina šivilj. Med njimi je tudi pet takšnih primerov, kjer sta službo izgubila oba iz iste družine. Sicer pa je prvi mož Hauser obljubil, da bodo v času od 15. do 17. novembra odpuščeni delavci prejeli zadnje plače in denarno nadomestilo. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO /Vsi1/O RS „,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Cez slab mesec dni bo na cesti ostalo 412 delavcev. V roku petih mesecev delo za najmanj 20 ljudi? Po besedah direktorja Hau-serja pa bo od skupno 520 zaposlenih službo obdržalo zgolj 86 delavcev, ki bodo nadaljevali proizvodnjo za VW v podjetju IMS Avtomotivi. Slednje je bilo ustanovljeno leta 2009, na čelo podjetja pa so v začetku septembra imenovali Roka Zlodeja, prej zaposlenega v Preventu Halog. Zlodej naj bi skupaj z vodstvom podjetja že načrtoval pridobivanje poslov, ki pa naj ne bi bili omejeni le na šivanje avtomobilskih prevlek. Osredotočili naj bi se tudi na inovativne izdelke, razvoj in marketing. Po pozitivnih napovedih bi tako v roku petih mesecev s preselitvijo poslov znotraj Preventove družbe dodatno zaposlili od 20 do 30 ljudi. »Sicer pa smo delavce preza-poslili pod enakimi pogoji, kot so jih imeli v Preventu Halog, med njimi tudi dva invalida in tri starejše delavce,« je še dodal Zlodej in skupaj s prvim možem nesojenega le-narškega podjetja Prevent Halog še napovedal, da si bodo v roku leta in pol prizadevali za postavitev podjetja na vsaj približno nekdanjo raven z 200 do 300 zaposlenimi. Nov produkt -sedež za vlak Sicer pa je direktor Hauser poleg edinega oprijemljivega projekta, ki ga lahko implementirajo v roku od štirih do petih mesecev, razkril tudi naslednje konkretne načrte za v prihodnje. Po njegovih besedah bo namreč lenarško podjetje na sejmu InnoTrans v Nemčiji že prihodnji teden sodelovalo z novim produktom - sedežem za vlak: »V tem trenutku imamo na trgu dve do tri ponudbe za nove posle, ki pa še niso potrjene.« Lenarško podjetje zmagalo na sodišču Hauser se je dotaknil tudi sodnih postopkov v zvezi z nenadno prekinitvijo poslov z Daimlerjem. Po njegovih Kakšen interes je v ozadju? Pred štirimi leti je žalostno potonil slovenjegraški Prevent (Global in Avtomobilski deli), ki je dajal kruh številnim delavcem na območju koroške regije. Lenarški Prevent Halog, ena izmed družb iz Preventove poslovne skupine, je takrat poslovala solidno, morda celo odlično. Prevent Halog naj bi bil takrat eno izmed najbolj zdravih jeder skupine. Zgodba podjetja z okrog 500 zaposlenimi se je te dni obrnila popolnoma na glavo. Delavcem so izročili knjižice, podjetje bodo likvidirali. Bojda zaradi izgube naročil. Občutek, da za likvidacijo podjetja ni kriva izguba naročil, temveč da gre za igro kapitalskih interesov zapiranja in odpiranja podjetij, je neizbežen. Zakaj je med številnimi Pre-ventovimi družbami po svetu padel prav Lenart? Kakšen je interes v ozadju? Iz uradno dostopnih podatkov so lani prihodki od prodaje družbe Prevent Halog v primerjavi z letom 2012 res padli za 38 milijonov evrov. Leta 2012 je podjetje v zadnjih sedmih letih (2007 - 2013) zabeležilo rekorden promet -97 milijonov evrov. Lanski promet je bil 59 milijonov. Kar pa je še vedno več od prihodkov podjetja v letih 2007, 2008, 2009 in 2012. Prevent Halog je lani posloval z izgubo v višini 762.000 evrov. V sedemletnem obdobju so lani zabeležili tudi najnižjo dodano vrednost na zaposlenega (17.500 evrov). Ta kazalec je bil najvišji leta 2009, ko je znašal 28.000 evrov. V letih 2007 in 2008 je bila dodana vrednost na zaposlenega okrog 26.000 evrov, v letih 2010 - 12 pa se je gibala med 20.000 in 21.000 evrov. MZ besedah se je tožba, vložena na kršenje pogodbe o obvezi naročenih količin, razpletla pozitivno v njihov prid. Nemški partner naj bi se sicer na odločitev sodišča pritožil, a kot zatrjuje direktor, neuspešno. Dokončna odločitev pa Z leve: Rok Zlodej, direktor IMS rektor Hauser obljublja, da bodo Avtomotivi, in Mitja Hauser, direktor Preventa Halog v Lenartu. Di-odpuščeni prejeli plačo in pripadajoče denarno nadomestilo. bo znana v naslednjih dveh tednih. V primeru pozitivnega odgovora v prid lenarškega podjetja bo nemški partner obvezan odjema naročenega materiala oz. proizvodov do konca leta, kar bi pomenilo dodatna delovna mesta. Odškodnino pa bi si lenarško podjetje lahko obetalo v primeru pozitivnega odgovora v drugem delu pravnih bremenitev, vezanih neposredno na preklic pogodbe za naslednja tri leta. Sicer pa je še Hauser dokončno razblinil upe o nadaljevanju poslov z Daimlerjem, saj komuniciranje z nemškim partnerjem poteka le preko odvetnikov. Monika Levanič Foto: ML Foto: ML dnevna kctfla pomaranča, ob «Iravi 3 a, pttj lcSS^clato 4,90 € S S l€ Napoved vremena za Slovenijo Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zašije. 12/24 vsak delovnik od 11. do 15. ure Popoldne se bodo v zahodni in ponekod osrednji Sloveniji pojavljale manjše padavine, deloma plohe. Čez dan bo začel pihati jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 19 do 24, v vzhodni Sloveniji do 26 stopinj C. Obeti V soboto bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in povečini suho, drugod bo pretežno oblačno. V zahodni in deloma v osrednji Sloveniji se bodo pojavljale padavine, deloma nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Nekoliko bo že hladneje.